http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_likovna_vzgoja/2.%20razred/Prirocniki_priprave

MATJAÆ DUH TOMAÆ ZUPAN»I»

PRIRO»NIK K SAMOSTOJNEMU DELOVNEMU ZVEZKU ZA LIKOVNO VZGOJO V DRUGEM RAZREDU

PREDGOVOR Druga likovna ustvarjalnica je namenjena uËencem drugega razreda osnovne πole, torej tistim otrokom, ki so stari sedem let.

Ustvarjalnica je strokovno utemeljeno delovno gradivo, namenjeno uporabi pri urah likovne vzgoje v drugem razredu osnovne πole, kjer lahko posamezne naloge uporabimo kot uvodno motivacijsko sredstvo ali kot ogrodje za dodatno delo za uËence in uËenke, ki morda prej kot njihovi soπolci konËajo z delom ali jih doloËena likovna problematika bolj pritegne.

Nikakor pa naloge v likovni ustvarjalnici ne morejo nadomestiti samostojnega dela pri urah likovne vzgoje. Bogastvo likovno-ustvarjalnega dela v naπih πolah naj πe naprej temelji na individualno zastavljenih in zelo raznolikih urah likovne vzgoje, ki jih ustvarjalno naËrtujejo in izvajajo razredne uËiteljice, uËitelji in vzgojiteljice.

Ustvarjalnica je uporabna tudi v domaËem okolju, saj omogoËa starπem, ki æelijo na likovnem podroËju prispevati k otrokovem razvoju, ne vedo pa kako se tega primerno lotiti, da se z otrokom kakovostno likovno igrajo (in se morda tudi sami kaj nauËijo).

Likovna ustvarjalnica se razlikuje od priroËnikov in delovnih zvezkov tipa ”kako se nariπe to in ono”, ”uËimo se risati” in podobnih, saj je zasnovana likovno-didaktiËno strokovno in temelji na najsodobnejπih likovno-pedagoπkih spoznanjih.

Likovne igre v ustvarjalnici so zasnovane tako, da kar v najveËji meri skrbijo za ohranjanje in razvijanje otrokovih ustvarjalnih potencialov, da razvijajo njegov samosvoj in nepotvorjen predstavni svet ter nikakor ne posegajo vanj s πablonami, stereotipi in likovnimi kliπeji.

Naloge v ustvarjalnici so usklajene z uËnim naËrtom za likovno vzgojo in pomagajo pri doseganju ciljev pri likovnih podroËjih risanja, slikanja, grafike kiparstva in oblikovanja prostora. Z nalogami likovne ustvarjalnice razvijamo otrokove likovne sposobnosti na starostno in razvojno primerni stopnji ter ga na neprisiljen, kratkoËasen naËin uvajamo v izredno lep in neskonËno bogat likovni svet.

Avtorja

SPLO©NA NAVODILA V drugem razredu osnovne πole je likovni vzgoji namenjenih 70 ur v πolskem letu, kar pomeni 2 uri vsak teden. Teh 90 minut pouka pri likovni vzgoji v drugem razredu je smiselno izvesti tako, da pri reπevanju enostavnih likovnih nalog (risanje, slikanje s suhimi materiali) obËasno izvedemo loËeno dve didaktiËni enoti, ki predstavljajo tematski sklop. Vsak etapa traja 45 minut. Zahtevnejπe likovne naloge obiËajno izvajamo v blok uri (90 minut).

Likovna ustvarjalnica je namenjena kot spodbuda pri problemskem reπevanju likovne naloge, kot vsebina likovno ustvarjalnega dela in kot izhodiπËe za vrednotenje likovnih del. UËenci lahko naloge v ustvarjalnici reπujejo v zaËetku uËne ure pri pouku likovne vzgoje, ali pa se jih lotijo po konËanem likovnem delu. Naloge na delovnih listih pa so lahko tudi samostojne didaktiËne enote, ki jih uËenci aktivno reπujejo.

Nekatere naloge imajo veË etap, ki jih lahko uËenci spoznavajo postopno, lahko pa se k njim obËasno vraËajo in jih ponovno raziskujejo ter si tako razvijajo obËutek za likovnost. Nekaj nalog je koncipiranih tako, da si sledijo. Tako je npr. nalogo Vaza z roæami potrebno izvesti pred nalogo Skrite æivali, saj pri slednji uporabimo ostanke barvnih papirjev. Podobno je pri nalogah NaËrtovanje nenavadne hiπe in Nenavadna hiπa, saj uËenci pri slednji nalogi smiselno razvijajo zamisli, ki so jih realizirali v kolorirani risbi. Tudi nalogo »arovnija monotipija je smiselno spoznavati pred nalogo Barvni odtis, tako da uËenci postopno spoznavajo najprej Ërno-belo in nato barvno monotipijo.

Otrok naj naloge reπuje po svoje. Zavedajmo se zlatega pravila dobrega likovnega ustvarjanja, ki pravi, da so pravila zato, da se jih ne dræimo.

Otroku le predstavimo osnovno idejo vsake posamezne naloge, vendar je vsak odmik od zastavljenih navodil, vsaka drugaËna pot, ki jo bo pri delu ubiral otrok, veË kot zaæelena.

DrugaËne, razliËne pristope, ki jih bodo ubirali uËenci, je potrebno pred razredom posebej omeniti in pohvaliti. UËenci naj ne dobijo vtisa, da se naloge v ustvarjalnici reπuje ”prav” ali ”narobe”.

Pravilne so »ISTO VSE likovne reπitve, tudi tiste, ki odstopajo od podanih pravil, kjer se vam bo zdelo, da ”uËenec ni razumel navodil pravilno”. Vsaka negativna kritika bo v uËencih zasejala dvom o svojih sposobnostih in namesto, da bi odprto raziskovali likovne zanke in uganke, se bodo nalog v ustvarjalnici bali in se je izogibali. Tega pa seveda vsi skupaj ne æelimo.

Pravilno je torej skratka vse, kar upoπteva pravila ustvarjalnega, izvirnega, drugaËnega, samosvojega likovnega izraæanja.

In morda πe to: v ustvarjalnici se riπe in izrezuje samo prostoroËno, brez uporabe ravnil, πablon in drugih pomagal, otroka se vzpodbuja le verbalno in ne npr. z uËenjem risanja in podobnimi ustvarjalnost zavirajoËimi naËini.

PODPIS PO KITAJSKO NAMEN Namen naloge je spoznavanje moænosti risanja s tuπem in ËopiËem ter spoznavanje tekoËih risarskih materialov (standardi znanja). UËenci si izmiπljajo svoje kitajske pismenke, ki so podobne pravim. Pri tem uporabljajo srednje debel akvarelni ËopiË. Pismenke riπejo s sproπËenimi Ërtami razliËnih dolæin in smeri in jih nizajo od zgoraj navzdol. Z razliËnimi pritiski ËopiËa nariπejo razliËno debele Ërte.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Razlikujejejo Ërte, narisane prostoroËno in z razliËnimi pripomoËki, ter opiπejo znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi materiali.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt in se navajajo na sproπËeno Ërtno izraæanje ter razvijajo obËutek za razliËnost sledi tekoËih materialov.

LIKOVNO IZRAÆANJE S tekoËimi materiali prostoroËno riπejo sklenjene in nesklenjene Ërte ter nizajo in kriæajo Ërte v razliËni gostoti.

NALOGA Oglej si kitajske pismenke. Zamisli si svoje ime in priimek, zapisana po kitajsko. »rke si izmisli sam.

1. »opiË namoËi v Ërn tuπ.

2. Pri risanju kitajskih Ërk dræiπ ËopiË navpiËno na podlago. »rke riπi od zgoraj navzdol.

3. Uporabi Ëim veË razliËno dolgih in debelih Ërt. Dodaj tudi kakπno piko.

NASVET Pri tej nalogi posveËamo najveË pozornosti razvoju otrokove domiπljije, saj si mora fantazijske kitajske pismenke izmisliti sam.

Otroka usmerjamo v uporabo razliËno dolgih Ërt, na risanje Ërt v razliËnih smereh (navpiËne, vodoravne in poπevne) ter na to, da poskuπa narisati razliËno debele Ërte.

Tudi posamezna Ërta je lahko najprej tanka in se nato z moËnejπim pritiskom ËopiËa na podlago razπiri.

Pomen napisanega si otrok izmisli.

JESENSKI GOZD NAMEN Pri tej nalogi se uËenci sreËujejo z osnovami meπanja barv. Spoznavajo, da je veËina barv meπanih in prepoznajo nemeπano in meπano barvo (standardi znanja). Prav tako spoznavajo pojem sorodnih barv. Z barvanjem v razliËnih smereh s suhimi materiali razvijajo svoj obËutek za razgibano slikarsko povrπino. Na fotografiji in neposredno v okolju in naravi opazujejo primere nemeπanih in meπanih barv.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Pojasnijo razlike med nemeπanimi in meπanimi barvami ter naπtejejo primere nemeπanih in meπanih barv v okolju in naravi. Spontano spoznajo postopke meπanja barv in poimenujejo barve. Spoznajo osnovne postopke slikanja.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Razvijajo obËutek za postopno meπanje barv in si privzgajajo doslednost pri meπanju barv. Razvijajo obËutek za meπanje barv in se navajajo na spontano izraæanje in posredovanje individualnih znaËilnosti izraza.

LIKOVNO IZRAÆANJE Z barvno linijo in ploskvijo naslikajo sliko z motivom ter meπajo barve po predstavljenih postopkih.

NALOGA 1. Na prazen list s poljubno barvo nariπi kroπnje dreves v gozdu.

2. Ker je jesen, so kroπnje obarvane v razliËnih rjavih barvah. Poslikaj jih Ëim bolj pisano. Rjave barve dobiπ z meπanjem ostalih barv.

NASVET Pri tej nalogi spodbujamo ”ËeËkanje”, nanaπanje razliËnih barvnih tonov enega prek drugega v razliËnih smereh, z razliËnimi pritiski, razliËne intenzivnosti.

KonËni izdelek naj bo preplet in Ëim bolj pisana mnoæica barvnih tonov, jesenski gozd, s poudarkom na kroπnjah, manj kot na risanju dreves z debli in vejami.

Bistvo naloge je v ËimveËjem nanaπanju barvnih plasti eno Ëez drugo.

DLAN ÆIVAL NAMEN Namen te naloge je razvoj otrokove domiπljije in likovne predstavljivosti, ob tem pa, zaradi izbrane likovne tehnike, πe navajanje na izvajanje posameznih likovnih postopkov. Naloga uËence uvaja tudi v smiselno uporabo meπanih likovnih tehnik. UËenci razloËijo pojme tiskanje, odtis (standardi znanja).

Odtise svobodno vkljuËijo v likovno povezano celoto.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA GRAFIKE USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Razloæijo pojme tiskarstvo, tiskanje, odtis in spoznajo postopke za izvedbo najpreprostejπih grafiËnih tehnik ter ob primerjavi slike in odtisa pojasnijo razliko.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Razvijajo tipne zmoænosti in obËutek za red in Ëistost izdelka.

LIKOVNO IZRAÆANJE Uredijo kompozicijo in samostojno tiskajo s peËatniki (roke, prstki).

NALOGA 1. S tempera barvami zmeπaj novo, zanimivo barvo.

2. Vzemi πirok ËopiË in si z barvo premaæi dlan.

3. Dlan odtisni na papir tako, da bodo prsti obrnjeni navzdol.

4. Odtis spremeni v æival. S tanjπim ËopiËem ali s prsti doslikaj oËi, okle, uπesa, rogove, lise, rep … k pri tem uporabi druge barve. »e æeliπ, na podoben naËin zapolni tudi ozadje.

NASVET UËenci uporabljajo gosto, pastozno tempera barvo. Pri nanaπanju naslednjih barv se mora spodnja plast barve dobro posuπiti. UËenci naj iz odtisa dlani ustvarijo najrazliËnejπe æivali (slon, pujs, pajek, hobotnica, æelva, riba …).

Barve so lahko povezane z realnimi barvami ali pa popolnoma samostojno izbrane. Bolj kot realistiËno ujemanje barv z motivom (npr. siva — slon, rdeËa — morska zvezda) spodbujamo ustvarjalno in likovno zanimivo barvo izbiro.

VO©»ILNICA NAMEN UËenci si pri tej nalogi urijo roËne spretnosti, ob tem pa se seznanjajo s preprostimi primeri vboËenih in izboËenih oblik. Razloæijo pojem upogibni materiali in prepoznajo pojem nizanje (ponavljanje) oblik (standardi znanja). Pri veË zgibih na istem robu razvijajo obËutek za ritem, ki ga z izmenjavanjem vboËenih in izboËenih oblik stopnjujejo.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA KIPARSTVA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Naπtejejo kiparske materiale (trde, mehke, upogibne) in razloæijo pojme: celota, sestavni deli kipa.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Razvijajo obËutek za tretjo dimenzijo in roËno spretnost pri uporabi razliËnih materialov in orodij ter smisel za enakomerno nizanje oblik.

LIKOVNO IZRAÆANJE Oblikujejo preproste kiparske oblike iz upogibnega materiala in ritmiËno oblikujejo kiparske oblike iz ploskovitega materiala.

NALOGA 1. Priloæeni list papirja razreæi po Ërtkanih Ërtah. Dobil si tri voπËilnice.

2. Preloæi jih po sredini, kjer je papir prepognjen.

3. Na prvi voπËilnici sta zarezi. VoπËilnico prepogni tako, da bo podobna tisti na spodnji sliki.

4. Drugi prepogibanki zareæi po svoje in ustvari πe dve voπËilnici. Pri tem naj ti pomaga odrasla oseba.

5. VoπËilnice pobarvaj, poriπi, popiπi …

NASVET UËenci bodo najverjetneje potrebovali pomoË pri pregibanju prve voπËilnice, ki je predstavljena na sliki.

Prav tako bodo najverjetneje potrebovali pomoË pri zarezovanju v naslednje voπËilnice.

Zarezuje se v delu, kjer je voπËilnica prepognjena, in ne pregloboko. Zarez mora biti vedno parno πtevilo.

NA»RTOVANJE NENAVADNE HI©E NAMEN Pri risanju preproste risbe (naËrta) za nenavadno hiπo otrok razvija likovno predstavljivost in vizualni spomin. Priloæene fotografije imajo namen spodbuditi domiπljijo pri snovanju lastne risbe. UËenec pripoveduje in razlaga svojo risbo, kjer poimenuje in opredeli Ërtno izpolnjeno ploskev in neizpolnjeno ploskev ter opiπe bogatitev narisanega motiva (standard znanja).

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Naπtejejo primere, kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte, in spoznajo pojme: cela risalna ploskev, velikost risalne ploskve, neizpolnjena ploskev. Spoznajo naËin risanja risbe od celote k podrobnostim.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt in se navajajo na samostojno izpolnjevanje narisanih ploskev ter na risanje od celote k podrobnostim.

Razvijajo likovno domiπljijo in si privzgajajo vztrajnost.

LIKOVNO IZRAÆANJE Nariπejo risbo z motivom s prostoroËno Ërto (brez predhodno narisane risbe) in jo obogatijo z razliËnimi Ërtami ter narisani motiv bogatijo z izpolnjenimi ploskvami.

NALOGA Dobro opazuj fotografije hiπ. Kakπne se ti zdijo? NaËrte za njih sta narisala avstrijski in πpanski arhitekt. Bi bil rad tudi ti arhitekt in risal naËrte nenavadnih hiπ?

1. Izberi poljubno risalo, ki puπËa temno sled, in nariπi svojo nenavadno hiπo.

2. Okna, vrata, okraske in drugo pobarvaj v barvah, ki so ti vπeË.

Si zadovoljen z naËrtom svoje nenavadne hiπe?

NASVET UËenci opazujejo fotografije in z razliËnimi risali samostojno in po svoje riπejo nenavadno hiπo. Izraæajo se Ërtno in uporabljajo razliËne Ërte po debelini, dolæini, smeri in obliki ter zapolnijo celotno risarsko ploskev. Spodbujamo jih, da k osnovnim oblikam hiπe dodajo razne dodatke (balkone, nenavadne dimnike, okna in vrata razliËnih oblik ...). Posamezne dele hiπe (ploskve) ali pa celotno hiπo lahko tudi poljubno obarvajo s trdimi slikarskimi materiali (suhe barvice, flomastri).

UËenci povedo, kaj so narisali (kar se vidi), in opiπejo tudi notranjost svoje nenavadne hiπe.

NENAVADNA HI©A NAMEN UËenci spoznavajo osnove arhitekture ter opiπejo bivalni prostor in notranji prostor (standardi znanja). Pri oblikovanju urbanega prostora simulirajo gibanje po prostoru in razlikujejo pojme: spredaj, zadaj, naprej, nazaj, levo, desno, poπevno, ravno (standardi znanja). Z izrezovanjem in lepljenjem oblikujejo posamezne elemente, ki jih povezujejo in sestavljajo v celovito prostorsko tvorbo. KonËno podobo doseæejo tako, da doriπejo ali prilepijo nadrobnosti (okna, vrata, balkoni, okraski na fasadi, stopnice, stebriËki …), ki so sestavni del nenavadne hiπe.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Naπtejejo zunanje oblike zgradb, notranjih prostorov in njihove velikosti ter spoznajo delo naËrtovalca prostora (arhitekt).

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Se navajajo na usvajanje zahtevnejπih likovnih pojmov in razvijajo zmoænost samostojnega interpretiranja ter privzgajajo smisel za izraæanje lastnih idej.

LIKOVNO IZRAÆANJE Gradijo razliËne oblike prostorov in oblikujejejo razliËne prostorske tvorbe iz embalaænih πkatlic.

NALOGA Iz priloæenih listov naredi nenavadno hiπo.

1. S prepogibanjem in lepljenjem papirja naredi razliËne sobice nenavadne hiπe.

Pri oblikovanju si pomagaj s prikazanimi primeri.

2. Sobice lahko poljubno skrajπaπ, prereæeπ in sestavljaπ v hiπo.

3. Da bo tvoja hiπa Ëimbolj zanimiva, dodaj razliËne stebriËke, balkone in streπice.

4. Hiπi nariπi tudi vrata in okna ter razliËne okraske. Te lahko tudi izreæeπ iz dodanega potiskanega lista in prilepiπ.

Kako ti je vπeË tvoja nenavadna hiπa?

NASVET Pri uËencih spodbujamo razliËne pristope k reπevanju likovne naloge. Izrezanim in zalepljenim oblikam (oglatih, okroglih) prostorov lahko dodajo tudi embalaæne πkatlice (πkatle od zdravil, zobnih krem …) in kartonaste tulce. Pri sestavljanju in lepljenju si uËenci pomagajo z gumicami, sponkami ali πËipalkami za perilo.

Ko se zdi uËencu hiπa dovolj zanimiva (razgibana, nenavadna), likovno obogati πe njeno zunanjost. Za to lahko uporabi priloæene barvne vzorce, ki jih izreæe (iztrga), lahko pa jih tudi doriπe ali doslika s flomastri ali suhimi barvicami.

Ko so izdelki narejeni, lahko uËenci posamezne nenavadne hiπe postavijo v urbano celoto nenavadne ulice ali trga.

IVJE NA VEJI NAMEN UËenec s pomoËjo fotografij spozna, kaj v naravi in okolju vidi kot razliËne Ërte. Z izbranimi risali, ki puπËajo svetlo sled, polni format z razliËnimi Ërtami.

Primerja znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi in trdimi materiali. Motiv uËencu omogoËa svobodno igro z razliËnimi vrstami Ërt, ki jih razlikuje, in opredeli pojem Ërtno izpolnjena ploskev (standardi znanja). Pri polnjenju risalne ploskve se uËenec navaja na natanËnost in doslednost.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Naπtejejo primere, kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte, in spoznajo pojem linijsko izpolnjena ploskev. Prepoznajo risalo po znaËilnostih trdih materialov in opiπejo znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi materiali in razliËnimi pripomoËki.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt in se navajajo na sproπËeno Ërtno izraæanje pri risanju risbe od celote k podrobnostim. Razvijajo likovno domiπljijo in bogatijo smisel za gosto in redko nizanje Ërt ter se navajajo na razliËno kombiniranje trdih in tekoËih materialov.

LIKOVNO IZRAÆANJE S prostoroËno Ërto (brez predhodno narisane risbe) nariπejo motiv s kombinacijo trdih in tekoËih materialov ter ga Ërtno obogatijo.

NALOGA Dobro opazuj fotografije dreves.

Debla in veje prepoznaπ kot Ërte razliËnih oblik, debelin in smeri.

Nariπi eno ali veË dreves s kratkimi ali dolgimi vejami, ki bodo razliËno debele in bodo rasle v vse smeri.

NASVET Z aktivnim opazovanjem in primerjanjem uËenci poiπËejo, kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte. Opazujejo drevesa, kjer debla in veje prepoznajo kot Ërte. Te so razliËne po debelini, dolæini, smeri in obliki. Z izbranimi risali, ki puπËajo svetlo sled, uËenci riπejo drevo (drevesa), tako da zapolnijo celotno risarsko ploskev.

Na narisanih drevesih primerjajo znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi in trdimi materiali in uËinkovanje svetle linije na temni podlagi.

Izvedena naloga je lahko osnova (ali spodbuda) za risanje skupne risbe velikega formata, kjer bi uporabili pridobljena znanja in izkuπnje. Podoben motiv bi lahko risali s kredami na πolsko tablo ali pa na asfaltne povrπine v πolskem okolju.

UMETNINA NA MOJ NA»IN NAMEN Pri likovnem izraæanju na podlagi neposrednega opazovanja umetniπkega del se uËenci seznanjajo z umetninami, in razvijajo obËutek za likovno komponiranje. Razlikujejo pojme slika, slikar, umetniπko delo (standardi znanja). UËenci na tej starostni stopnji umetniπkega dela ne kopirajo, ampak ga prevajajo v svoj likovni jezik.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Na umetniπkem delu ugotovijo naËin izraæanja z barvno linijo in ploskvijo ter poimenujejo barve. Opiπejo barve na umetniπkih delih, spoznajo osnovne postopke slikanja slike in spoznajo posebnosti uporabe enovitega materiala za slikanje.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Razvijajo obËutljivost za orientacijo na slikovni ploskvi in si z uporabo raznovrstnih trdih slikarskih materialov privzgajajo smisel za njihovo razliËno izbiro. Navajajo se na doslednost, vztrajnost in doslednost.

LIKOVNO IZRAÆANJE Brez predhodno narisane risbe naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo.

NALOGA Oglej si sliko tihoæitje z rdeËima vazama, ki jo je naslikal Gojimir Anton Kos. 1. V prazen okvir na desni strani preslikaj sliko, ki si si jo ogledal.

2. Poskusi upodobiti Ëim veË podrobnosti, ki si jih opazil. Poskuπaj naslikati Ëim bolj podobne barve. Sliki lahko tudi kaj dodaπ, joj spremeniπ …

3. »e æeliπ lahko sliko razreæeπ na manjπe kose, tako kot je oznaËeno na hrbtni strani.

4. Dobil si sestavljanko, ki jo lahko ponovno sestaviπ. Pri tem si lahko pomagaπ s sliko, ki si jo prej naslikal. »e æeliπ, lahko reprodukcijo tihoæitja razreæeπ na manjπe kose, kot je oznaËeno na hrbtni strani, in si narediπ svojo sestavljanko. Da boπ sliko laæje sestavil, lahko opazujeπ svoje tihoæitje.

NASVET Pri preslikovanju umetniπkega dela uËenci upoπtevajo izvirnik le delno.

Poskuπamo jih usmeriti v upoπtevanje osnovnih kompozicijskih naËel, v barvno ujemanje z originalom, v upodabljanje podrobnosti in podobno, vendar nikoli ne zaviramo njihove lastne ustvarjalnosti. UËenci lahko dodajajo, spreminjajo in prilagajajo lastno likovno delo svojim idejam, zamislim in æeljam.

Pri tej nalogi ponudimo uËencem katerokoli suho slikarsko likovno tehniko, lahko pa umetnino preslikajo tudi z uporabo tempera barv in tanjπih slikarskih ËopiËev.

VAZA Z ROÆAMI — TIHOÆITJE NAMEN Pri tej nalogi se uËenci sreËajo z razliËnimi odtenki iste (zelene) barve. Vadijo se v tonskem komponiranju in iπËejo svetlo-temna barvna nasprotja. Razloæijo pojme svetla in temna barva ter svetlitev in temnitev barve (standardi znanja).

Namen naloge je tudi ta, da uËenci v tehniki lepljenke s trganjem in rezanjem ustvarijo (spoznajo in poimenujejo motiv) tihoæitje.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV OznaËijo posebnosti nastanka slike z lepljenjem barvnih ploskev (trganka, rezanka) in loËijo svetle ter temne barve. DoloËijo najsvetlejπo in najtemnejπo barvo in opiπejo posebnosti svetlih in temnih barv. Razloæijo posebnosti razporejanja naslikanih podob po slikovni ploskvi.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Pridobivajo spretnost za pravilno uporabo barvnih materialov in njihovih pripomoËkov in se navajajo na opazovanje razliËic ene barve na predmetih v okolju ter rastlinah in æivalih v naravi. Razvijajo obËutljivost za orientacijo na slikovni ploskvi in se navajajo na doslednost in vztrajnost.

LIKOVNO IZRAÆANJE Naslikajo sliko z omejeno paleto barv (tri barve) in oblikujejo kompozicijo z lepljenjem barvnih ploskev.

NALOGA 1. Siva podlaga na sosednji strani je prt.

2. Nanj postavi vazo z roæami. Roæe boπ izdelal s trganjem in rezanjem priloæenih barvnih listov.

3. Izpolni Ëim veËji del sive podlage.

Pomembno: Vse ostanke barvnih papirjev shrani, saj jih boπ πe potreboval.

NASVET UËenci mehke dele motiva (cvetovi, nekateri cvetni listi, resice …) trgajo, likovno trde dele motiva (vaza, stebla …) pa reæejo. Odtenke barve med seboj primerjajo in izbirajo med svetlimi in temnimi barvami, kadar æelijo poudariti doloËene dele slike.

VeËje dele motiva uËenci izreæejo ali iztrgajo v celoti v enem kosu. Nikakor jih ne usmerjamo v mozaiËno tehniko, kjer bi jih silili, da motiv sestavljajo iz majhnih koπËkov.

»AROVNIJA MONOTIPIJA NAMEN UËenec spoznava osnove grafike, kjer loËi pojme tiskarstvo (grafika), tiskanje, odtis, matrica in oznaËitev odtisa (standardi znanja). S preizkuπanjem ugotavlja na odtisu, ob zrcalnosti podobe, tudi videz Ërt, narisanih z razliËnimi risali (svinËnik, flomaster, prst). Pridobljene izkuπnje uporabi pri risanju motiva, kjer poskuπa ob Ërtnem izrazu posamezne ploskve zapolniti tudi tonsko.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA GRAFIKE USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Razloæijo pojme tiskanje, odtis in spoznajo postopke za izvedbo najpreprostejπih grafiËnih tehnik (monotipija) ter odkrijejo posebnosti oznaËitve odtisa.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Postopoma se navajajo na izvajanje postopkov za izvedbo grafiËne tehnike in razvijajo obËutek za red in in Ëistost izdelka.

LIKOVNO IZRAÆANJE Uredijo kompozicijo z razliËnimi risali in dobijo odtis.

NALOGA 1. Na sredini lista je temen pravokotnik. To je matrica, na kateri je barva.

2. Na oznaËeno mesto, prikazano na sliki, previdno poloæi priloæen list.

3. Z raznimi risali in tudi s prsti nariπi najrazliËnejπe Ërte.

4. Riπi le tam, kjer je pod listom temen pravokotnik.

5. Obrni list in poglej, kaj je nastalo. Dobil si odtis!

6. Primerjaj odtis z risbo na drugi strani. Kaj opaziπ?

7. Vzemi nov list in z razliËnimi pisali (lahko tudi s prsti) nariπi najljubπo æival.

8. »e rahlo dvigneπ list, lahko na drugi strani lista sproti opazujeπ, kaj nastaja, in riπeπ tako dolgo, da ti bo risba vπeË.

Vpraπaj uËiteljico, na kakπen naËin lahko oznaËiπ svoj odtis. S svinËnikom napiπi vrsto tehnike (monotipija), naslov grafike in svoje ime.

NASVET UËenci poskuπajo z raznimi risali, prsti in drugimi pripomoËki (glavnik …) narisati razliËne Ërte na papir. Pri tem pazijo, da riπejo le tam, kjer je matrica.

Na odtisu prepoznajo razliËne odtise narisanih Ërt in zrcalno podobo odtisa.

Pri risanju æivali spodbujamo uËence, da nariπejo Ëim veË podrobnosti in uporabijo razliËna risala. Risanje z razliËnim pritiskom (risala, prst) daje odtisu dodatne tonske kvalitete in bogati likovni izraz. Ko je monotipija gotova, razloæimo uËencem, kako pravilno opremijo grafiËni list.

ROBOT NAMEN Pri tej nalogi uËenci usvajajo spretnosti pri manipuliranju z valovito lepenko.

Ukvarjajo se s problemi stojnosti, povezovanja delov valovite lepenke in naËini, kako upodobiti preproste motive. Razloæijo pojme upogibni, naravni, umetni in odpadni materiali (standardi znanja). Posamezne elemente med seboj povezujejo v nove likovne celote ter se navajajo na doslednost in vztrajnost.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA KIPARSTVA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Razloæijo pojem kipar in naπtejejo kiparske materiale (mehke, upogibne) ter razumejo pojme razgiban, narazgiban. Razloæijo pojme: celota, sestavni deli kipa.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Razvijajo zmoænost dojemanja posebnosti kipa in obËutek za tretjo dimenzijo ter se navajajo na oblikovanje stabilne in razgibane figure.

Razvijajo roËno spretnost pri uporabi razliËnih materialov in orodij.

LIKOVNO IZRAÆANJE Oblikujejo razgibane obhodne (prostostojeËe, sedeËe, leæeËe ... figure) kiparske oblike iz enovitega materiala in jih sestavijo v kiparsko kompozicijo.

NALOGA 1. S pomoËjo odrasle osebe razreæi in zlepi valovito lepenko, tako da boπ dobil razliËne valje. Primere vidiπ na spodnji sliki.

2. Iz valjev ustvari robota.

3. »e ti je ostalo πe kaj lepenke, lahko izreæeπ nekaj trakov, krogcev, ploπËic … z njimi lahko dodatno opremiπ robota.

NASVET Osnova za delo so valji iz valovite lepenke v razliËnih dimenzijah. Z njihovim kombiniranjem naj otrok poskuπa ustvariti robota. Ta je lahko zelo abstrakten, plod otrokove domiπljije. Ostanke, odrezke valovite lepenke naj otrok uporabi za ponazoritev podrobnosti in podobno.

SKRITE ÆIVALI NAMEN Naloga je usmerjena v razvoj domiπljije in likovne predstavljivosti. UËenci v nakljuËnih ostankih kolaæ papirja iπËejo oblike, ki jih spominjajo na razliËne æivali. Æivali poskuπajo prepoznati v nakljuËnih ostankih barvnih papirjev, ne da bi te dodatno obrezovali ali prilagajali zamislim. Pri risanju opiπejo bogatitev narisanega motiva in spoznavajo razliËnost Ërt (standardi znanja).

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Razlikujejo sklenjeno in nesklenjeno Ërto in opiπejo njihove posebnosti.

Opredelijo posebnosti razporeditve narisanih podob po risalni ploskvi in spoznajo naËin risanja risbe od celote k podrobnostim.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Navajajo se na sproπËeno Ërtno izraæanje in risanje od celote k podrobnostim. Razvijajo likovno domiπljijo in se navajajo na sproπËeno risanje podob.

LIKOVNO IZRAÆANJE Nariπejo risbo po postopku od celote k podrobnostim in narisani motiv bogatijo z izpolnjenimi oz. neizpolnjenimi ploskvami, kjer nizajo in kriæajo Ërte v razliËni gostoti.

NALOGA 1. Iz ostankov barvnih papirjev iz naloge Vaza z roæami poiπËi najbolj zanimive kose.

2. »im veË jih nalepi na prazen prostor. Pazi, da se med seboj ne bodo dotikali.

3. Vsak kos, ki si ga nalepil, predstavlja neko æival.

4. Ali jo vidiπ? Nariπi ji oËi, uπesa, rogove ali kaj drugega, kar je za to æival znaËilno.

To je tvoj æivalski vrt.

NASVET Pri delu spodbujamo samostojno iskanje oblik, ki spominjajo na æivali v ostankih kolaæa. Pri dorisovanju naj otroci nariπejo najpomembnejπe znaËilnosti æivali, ki jo æelijo upodobiti (koπat rep lisice, velika uπesa zajca, dolg vrat æirafe …).

Naloga je uspeπno reπena, Ëe tudi drugi uËenci prepoznajo upodobljeno æival brez dodatne razlage, za katero æival gre.

V sklepnem vrednotenju lahko na frontalen naËin pripravimo prepoznavanje æivali, kjer poskuπajo uËenci uganiti, katere æivali so upodobili njihovi soπolci.

POLETJE NAMEN UËenci so pri tej nalogi postavljeni v vlogo aktivnih opazovalcev umetniπkega likovnega dela. Z obËutljivim opazovanjem in odËitavanjem barve prepoznavajo delo umetnika, slikarja in razlikujejo pojme slika, slikar, umetniπko delo in galerija (standardi znanja). Z opazovanjem in iskanjem ustreznih delov slike uËenci razvijajo obËutek za loËevanje barv. Prepoznane dele slike oznaËijo s poljubno, vendar enako barvo.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Na umetniπkem delu opiπejo in poimenujejo barve ter ugotovijo naËin izraæanja z barvno linijo in ploskvijo. Opiπejo posebnosti posameznega slikarskega materiala (debelina sledi, barva, svetlost ...) ter loËijo svetle in temne barve.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Razvijajo obËutljivost za orientacijo na slikovni ploskvi in se navajajo na opazovanje razliËic ene barve na predmetih v okolju ter rastlinah in æivalih v naravi.

LIKOVNO IZRAÆANJE Naslikajo sliko z barvnimi ploskvami z omejeno paleto barv (dve barvi).

NALOGA Pred teboj je reprodukcija slike, ki jo je naslikala slikarka Ivana Kobilca.

Naslov slike je Poletje.

1. Dobro opazuj sliko in manjπe sliËice levo od nje. Ugotovi, katere so delci slike Poletje.

2. Te delËke veËje slike oznaËi tako, da prazen prostor v kvadratu pobarvaπ z isto barvo ali njenimi odtenki.

3. Kvadratke okoli ostalih koπËkov, pa pobarvaj z drugo barvo ali njenimi odtenki.

NASVET UËencu predstavimo umetniπko likovno delo in ga spodbudimo, naj opazuje barve. UËenec spozna, da je umetniπko delo naslikala slikarka (Ivana Kobilca) in da je razstavljeno v galeriji (Narodna galerija Ljubljana). Pri individualnem reπevanju te likovne naloge lahko uËenci na reprodukcij samostojno iπËejo in oznaËujejo ustrezne dele slike in tiste, ki to niso.

Nalogo lahko uporabimo tudi kot del uvodne motivacije, kjer se z uËenci pogovorimo o motivu in barvah na sliki. Spoznajo mnoge odtenke (svetlitev in temnitev) zelene barve.

IGRALO NA ©OLSKEM DVORI©»U NAMEN Naloga razvija zmoænosti otrokove prostorske predstavljivosti. Pri sestavljanju paliËne konstrukcije razloæijo njeno funkcionalnost in opisujejo gibanje (levo, desno, poπevno, naprej, nazaj) po nastali prostorski tvorbi (standardi znanja).

Z manipuliranjem s papirnatimi profili si urijo roËne spretnosti in iznajdljivost pri delu.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV LoËijo zunanji prostor od bivalnega prostora in spoznajo delo naËrtovalca prostora (arhitekt) ter opiπejo opremo v prostoru glede na njen namen.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Razvijajo zmoænost samostojnega interpretiranja in privzgajajo smisel za izraæanje lastnih idej.

LIKOVNO IZRAÆANJE Gradijo razliËne oblike prostorov iz razliËnih materialov in sestavljajo razliËne prostorske tvorbe s sestavljenkami.

NALOGA 1. Priloæeni list papirja izreæi po Ërtkanih Ërtah.

2. Vsak trak prepogni po dolæini (pri tem naj ti pomaga kdo od odraslih).

3. Dobil si sestavne dele enostavnega otroπkega igrala (tobogane, lestve, gugalnice, vrtiljaka …).

4. Sestavne dele zlepi z lepilom.

Nekaj primerov si lahko ogledaπ na spodnjih slikah.

NASVET UËenci pri tem delu, ki je tehniËno malo bolj zahtevno, potrebujejo veË pomoËi odraslih. Pomagamo jim samo v tehniËnem smislu, ideje, kaj in kako bi naredili, naj izhajajo iz otrok.

Likovno ustvarjalno delo pa lahko organiziramo tudi v dvojicah, kjer uËenci sodelujejo pri sestavljanju prostorskih tvorb. Izdelajo lahko samostojna ali skupna likovna dela.

NA©A OGRAJA NAMEN Prek razliËnih fotografij (ograj) uËenec spoznava uËinek svetle linije na temni podlagi in spoznava primere, kaj v okolju vidi kot razliËne Ërte. Opredeli pojma Ërtno izpolnjena ploskev in risanje od celote k posameznostim (standardi znanja) ter spoznava izrazne moænosti in lastnosti posameznih izbranih risal.

Pri samostojnem risanju podobnih oblik razvija obËutek za ritem, kompozicijo in likovni red.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV S pomoËjo uËnega sredstva pojasnijo razliËnost Ërt, naπtejejo primere, kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte, ter razlikujejejo Ërte, narisane prostoroËno in z razliËnimi pripomoËki.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt in se navajajo na sproπËeno Ërtno izraæanje ter razvijajo obËutek za razliËnost sledi trdih materialov.

Bogatijo smisel za gosto in redko nizanje Ërt ter privzgajajo vztrajnost.

LIKOVNO IZRAÆANJE Riπejo Ërte z razliËnimi trdimi materiali na ustrezno (tonirano) podlago, nizajo in kriæajo Ërte v razliËni gostoti ter nariπejo motiv z velikimi podobami in narisane ploskve obogatijo s Ërtami.

NALOGA 1. Dobro si oglej slike ograj. Ograje so videti kot splet Ërt razliËnih oblik, debelin in smeri.

2. Na temen list nariπi Ëim bolj zanimivo ograjo.

3. Zamisli si, da je za ograjo skrit sosedov kuæa. Boπ narisal tudi njega?

NASVET UËenec samostojno izbere ustrezna risarska orodja in materiale. Izraæa se s svetlo linijo na temni podlagi. Elemente ograje, ki so lahko enaki ali pa razliËni, niza v poljubni smeri (vodoravno, navpiËno, poπevno, po obodu).

Risbo lahko obogati s poljubnimi dodatki (æival, hiπa, drevesa…) in bogati svoj likovni izraz.

Podoben uËinek svetle linije na temni podlagi lahko uËenci preizkuπajo tudi, Ëe riπejo z belo kredo po tabli ali na asfaltnih povrπinah. Poskusijo lahko obraten postopek, tako da najprej nariπejo poljubno figuro ali predmet in nato prek tega πe ograjo. Skupaj ugotavljamo, kaj je spredaj in kaj zadaj.

BARVNI ODTIS NAMEN UËenec spoznava osnove grafike in preprosto grafiËno tehniko. Izdela matrico, spozna postopek tiskanja in naredi odtise (standardi znanja). Pri slikanju matrice uporabi dosedanje znanje o barvah tako, da izbira med svetlimi in temnimi barvami, nemeπanimi in meπanimi barvami (standardi znanja) in izbrane barve poimenuje. Navaja se na oznaËevanje grafiËnih listov.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA GRAFIKE USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Spontano spoznajo postopke meπanja barv in pojasnijo razlike med nemeπanimi in meπanimi barvami. Razloæijo pojme tiskarstvo, tiskanje, odtis in spoznajo postopke za izvedbo najpreprostejπih grafiËnih tehnik (barvna monotipija) ter ob primerjavi slike in odtisa pojasnijo razliko.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Pridobivajo spretnost za pravilno uporabo barvnih materialov in njihovih pripomoËkov ter razvijajo obËutljivost za orientacijo na slikovni ploskvi.

Postopoma se navajajo na izvajanje postopkov za izvedbo grafiËne tehnike in razvijajo obËutek za red in Ëistost izdelka.

LIKOVNO IZRAÆANJE Brez predhodno narisane risbe naslikajo motiv z barvnimi ploskvami z omejeno paleto barv (dve, tri barve) in izdelajo matrico ter jo odtisnejo.

NALOGA Izdelal boπ barvno grafiko. Prozorno folijo, ki je priloæena delovnemu listu, boπ uporabil kot matrico. Kaj rad slikaπ? Kakπne motive rad upodabljaπ?

1. S tempera barvami naslikaj svoj motiv po celotni foliji. To bo tvoja matrica.

Uporabljaj dovolj goste tempera barve.

2. Ko je slika gotova, poloæi folijo na oznaËeno mesto v sredini lista.

3. Priloæen papir dobro namoËi v vodo.

4. PoËakaj, da se papir odcedi, in ga previdno poloæi na sliko na foliji.

5. Z dlanjo dobro pritisni papir k podlagi.

6. Papir previdno snemi in obrni. Dobil si odtis slike na matrici.

Izdelal si barvno monotipijo.

NASVET UËenci uporabijo priloæeno folijo kot matrico, na katero slikajo izbran motiv s tempera barvami. Barve pripravljajo in meπajo na paleti in slikajo na folijo (matrico) kot na obiËajen papir. Pri tem pazijo, da je barva na matrici dovolj gosta. Ko je slika narejena, prek nje (na oznaËeno polje) poloæijo navlaæen papir in ga z dlanmi rok gladijo (odtisnejo). Papir previdno snamejo in dobili so odtis, ki ga oznaËijo po pravilih opremljanja grafiËnih listov. Folijo lahko kot matrico uporabijo veËkrat.

Papir navlaæijo tako, da ga namoËijo z obeh strani (potopijo v kadico) in nato odcedijo ter rahlo popivnajo s Ëasopisnim papirjem.

ME©ANJE BARV NAMEN UËenci se pri tej nalogi sreËajo z osnovnimi zakonitostmi meπanja barv.

Uporabljen je najbolj nazoren primer — meπanje osnovnih barvnih tonov rdeËe, modre in rumene barve. UËenci prepoznajo nemeπano in meπano barvo ter postopno meπanje barv (standardi znanja). Nove barve, ki z meπanjem dveh omenjenih nastanejo, so oranæna, zelena in vijoliËna, torej barve, ki jih uËenci v drugem razredu dovolj dobro poznajo.

UËenci s to nalogo vstopajo v svet barv, spoznavajo, kako nastajajo nove barve, in jih poimenujejo.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA SLIKANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Poimenujejo barve in pojasnijo nastanek barvne ploskve ter spontano spoznavajo postopke meπanja barv. Pojasnijo razlike med nemeπanimi in meπanimi barvami in naπtejejo primere nemeπanih barv v okolju in naravi.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Pridobivajo spretnost za pravilno uporabo barvnih materialov in njihovih pripomoËkov ter razvijajo obËutek za postopno meπanje barv. Z uporabo raznovrstnih trdih slikarskih materialov si privzgajajo smisel za njihovo razliËno izbiro in se navajajo na doslednost.

LIKOVNO IZRAÆANJE Naslikajo sliko z barvno linijo in ploskvijo in meπajo barve po predstavljenih postopkih. Z omejeno paleto barv (tri barve) in meπanimi barvami naslikajo sliko z motivom, ki jo gradijo od risbe do poslikave ploskev.

NALOGA 1. Spodnje like pobarvaj z enakimi barvami, kot so pobarvani zgornji liki.

2. Kjer se lika prekrivata, uporabi obe barvi.

3. Pri tem so nastale nove barve. Poimenuj jih.

4. Na enak naËin pobarvaj πe spodnje tri like. Kakπna barva je nastala, kjer se prekrivajo vsi trije liki?

5. Na levi strani na podoben naËin nariπi svojo sliko. PriËaraj ËimveË razliËnih oblik in barv!

NASVET Pri barvanju naj uËenci nanaπajo barvo s potezami v razliËnih smereh.

Tako bo obarvana povrπina bolj razgibana.

Pri nanaπanju barv eno Ëez drugo se najprej nanaπajo temnejπe barve, nato svetlejπe (torej najprej modra, nato rdeËa in na koncu rumena).

Pri izbiri motiva izbiramo tiste, ki so barvno razgibani (pustne πeme, v cirkusu, pisani baloni, πopek roæ …).

LABIRINT NAMEN Pri tej nalogi se uËenci sreËajo s tridimenzionalnim oblikovanjem iz papirja.

IπËejo nove naËine v ustvarjanju vboËenih in izboËenih ter oblih in oglatih oblik. Razloæijo in opredelijo pojme upogibni material, razgiban in nerazgiban kip (standardi znanja). Razvijajo si obËutek za volumen, prostornino.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA KIPARSTVA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Naπtejejo kiparske materiale (trde, mehke, upogibne) in razumejo pojme: poln, votel, velik, majhen, razgiban, narazgiban ter razloæijo pojme: celota, sestavni deli kipa.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Razvijajo zmoænost dojemanja posebnosti kipa, pridobivajo obËutljivost za uporabo mehkih in upogibnih materialov in orodij ter razvijajo obËutek za tretjo dimenzijo. Razvijajo domiselnost pri nizanju in oblikovanju razliËnih oblik.

LIKOVNO IZRAÆANJE Oblikujejo preproste kiparske oblike iz upogibnega materiala.

NALOGA 1. Papirne trakove primi na oznaËenih mestih in jih previdno iztrgaj iz podlage.

Pazi, da ne odtrgaπ tudi konca traku.

2. Dobil si v zrak πtrleËe papirne trakove. Spni jih tako, da boπ dobil Ëim bolj nenavaden labirint. Vanj lahko postaviπ tudi kakπno igraËko. »e æeliπ, lahko iz papirja izreæeπ πe veË trakov in jih dodaπ labirintu ali pa ustvariπ nenavaden kip.

NASVET Spodbujamo najrazliËnejπe reπitve predstavljene naloge. Posamezne trakove lepimo z lepilom, uËenci pa jih lahko spenjajo tudi s pisarniπkimi sponkami, kar omogoËa razliËne reπitve naloge. UËencem ponudimo dodatne, pribliæno enako debele trakove trπega papirja, da nalogo nadgrajujejo po svoje.

V RIBI©KI MREÆI NAMEN Pri tej nalogi uËenci spoznavajo znaËilnosti likovne tehnike — lavirane risbe.

Ugotavljajo, da se Ërta, narisana s tuπem, na mokri podlagi razliva. Ugotavljajo razlike med ”suho” in ”mokro” Ërto, med trdo in mehko linijo. LoËijo trde in tekoËe risarske materiale (standardi znanja). Ugotovitve spontano uporabljajo na risbi.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA RISANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV S pomoËjo uËnega sredstva pojasnijo razliËnost Ërt in naπtejejo primere, kaj v naravi in okolju vidijo kot razliËne Ërte. Prepoznajo risalo po znaËilnostih trdih materialov in opiπejo znaËilnosti linij, narisanih s tekoËimi materiali in razliËnimi pripomoËki.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Pridobivajo obËutek za razliËnost Ërt, se navajajo na sproπËeno Ërtno izraæanje in na samostojno izpolnjevanje narisanih ploskev. Navajajo se na risanje od celote k podrobnostim, na razliËno kombiniranje trdih in tekoËih materialov in razvijajo likovno domiπljijo.

LIKOVNO IZRAÆANJE Nariπejo risbo z motivom s prostoroËno Ërto in jo obogatijo z razliËnimi Ërtami. Narisani motiv bogatijo z izpolnjenimi oz. neizpolnjenimi ploskvami ter nizajo in kriæajo Ërte v razliËni gostoti s kombinacijo trdih in tekoËih materialov.

NALOGA 1. »opiË namoËi v vodi in poveæi modre puπËice na zgornjem in spodnjem robu papirja. Dobil si mokre navpiËne Ërte.

2. Trsko namoËi v Ërn tuπ in z njo poveæi rdeËe puπËice na levem in desnem robu papirja. Pri tem vleËeπ Ërte Ëez mokre navpiËne Ërte.

Kaj se dogaja? Te risba spominja na ribiπko mreæo?

S Ërnim tuπem in trsko, ali tanjπim ËopiËem, nariπi πe ribe, ki so se ujele v mreæo.

NASVET NavpiËne Ërte naj bodo Ëim bolj mokre, da bodo uËenci nazorno videli razliko med obnaπanjem tuπa na suhi in mokri podlagi.

Ko nariπejo navpiËne Ërte z vodo in vodoravne s tuπem ter spoznajo razliko med suho in mokro podlago, naj dokonËajo risbo Ëim bolj svobodno.

Spodbujamo jih pri uporabi mokre — suhe podlage. Trsko pri risanju uporabljajo za Ërtno risbo, s ËopiËem lahko doloËene dele motiva pobarvajo v celoti.

NA© RAZRED NAMEN UËenci oblikujejo notranji prostor in predstavijo bivalni prostor ter njegovo opremo (standardi znanja). Pri oblikovanju in estetskem urejanju notranjega prostora razlikujejo pojme: spredaj, zadaj in zunaj, znotraj (standardi znanja).

Naloga je zasnovana tako, da uËenci poveæejo posamezne estetsko oblikovane ploskve (stene) v celoto zaprtega prostora.

CILJI RE©EVANJA LIKOVNIH PROBLEMOV S PODRO»JA PROSTORSKEGA OBLIKOVANJA USVAJANJE LIKOVNIH POJMOV Naπtejejo bivalne prostore in jih opiπejo ter loËijo zunanji prostor od bivalnega prostora. Opiπejo opremo v prostoru glede na njen namen in pojasnijo razliËnost barv v prostoru (æivahne, umirjene, svetle, temne ...) ter pomen okrasnih predmetov.

PRIVZGAJANJE DOÆIVLJAJSKIH NARAVNANOSTI Privzgajajo smisel za izraæanje lastnih idej in pri oblikovanju opreme razvijajo domiselnost. S smiselnim nameπËanjem okrasnih predmetov in izbiro barv razvijajo estetski Ëut.

LIKOVNO IZRAÆANJE Iz embalaænih πkatel in tanjπega kartona izdelajo opremo za razliËne bivalne prostore in jo popestrijo z barvami.

NALOGA Opazuj notranjost vaπe uËilnice. Kaj v njej ti je vπeË in kaj ne? Ali bi kaj spremenil?

1. Iz priloæenih kosov papirja izreæi posamezne dele in jih sestavi kot je narisano na skici. Kosov papirja πe ne zlepi!

2. Zamisli si, da so to stene tvoje uËilnice. Nanje nariπi okna, vrata, tablo in drugo opremo.

3. Pobarvaj okna, vrata, opremo in stene. Okna in vrata lahko tudi izreæeπ 4. Ponovno sestavi stene uËilnice, jih zlepi in postavi na oznaËeni prostor.

5. V uËilnico lahko postaviπ mize, stole, omare in tudi uËence. Uporabi razne πkatlice, kocke, figurice in podobno.

NASVET UËenci svobodno oblikujejo posamezne papirne trakove, ki predstavljajo πtiri stene uËilnice. Nariπejo ali izreæejo okna in vrata, nariπejo tablo in okrasijo stene, kakor æelijo. Stene (trakove) poveæejo in postavijo na oznaËeno mesto na delovnem listu. Notranji prostor estetsko uredijo in razporedijo æelene elemente (embalaæne πkatlice, kocke, razne figurice), ki predstavljajo mize, omare in ostalo notranjo opremo. UËenci lahko papirne trakove ponovno razstavijo in jih likovno opremijo πe na drugi strani. Tako dobijo nov notranji prostor. Lahko pa tudi kombinirajo in spreminjajo razliËne sestave obojestransko poslikanih sten.