http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/razi

RA ZIS PR E K U J TEK EM LO ST pri

ro č

ni k

za u

čite

lj e

za z

go d

ov i

no

za 8

An i Jelk ta Mi r a Da Raz janić mja pot n Hel nS noj ik e n a An ka Z Verd ulja ev n

. ra

z re

do

sn o

v ne

8 š ol

e

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

Raziskujem preteklost 8

priročnik za učitelje

Strokovni pregled: dr. Danijela Trškan Jezikovni pregled:

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com © 2006 Založba Rokus d. o. o. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki.

Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

Založba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. Če v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(075.2)(076.1)

Založba Rokus d.o.o.

Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-pošta: rokus@rokus.com www.rokus.com

RAZISKUJEM preteklost 8. Delovni zvezek za zgodovino za 8. razred osnovne šole / Anita Mirjanić ... [et al.] ; [ilustracije Iztok Sitar ; zemljevidi Monde Neuf ; slikovno gradivo Delo ... et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2006 Del 1. - 2006 ISBN 961-209-640-6 1. Mirjanić, Anita 226433280 U0618-02-01

Dragi učitelji zgodovine, Komplet Založbe Rokus Raziskujem preteklost za 9. razred osnovne šole ob uËbeniku in delovnem zvezku tvori tudi priËujoËi priroËnik za uËitelje. Trudili smo se, da bi vanj vkljuËili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebej smo mislili na to, da bi Vam bil priroËnik v resniËno pomoË pri naËrtovanju in izvedbi uËnih ur.

V priroËniku so razliËni vsebinski deli povezani v celoto: vsako poglavje najprej prinaša podatke o uËnem gradivu za doloËeno temo, ki obsegajo seznam literature, filmov, spletnih strani in uËil, rešitve delovnega zvezka Raziskujem preteklost 9 z uËnimi cilji (za vsako uËno uro) ter uËno motivacijo, množico idej za razliËne metode in oblike obravnave teme pri pouku, dodatne informacije o obravnavani (Anekdote, VeË o …), in aktualnih sorodnih temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev.

Drage uËiteljice in uËitelji, upamo, da Vam bo ta nenavadni priroËnik v pomoË pri pouËevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu.

VSEBINA Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: doba odkritij in presenečenj

5

Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju: doba družbenih in verskih spopadov

33

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma razsvetli Evropo

52

Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih in tehničnih revolucij

92

Evropa in svet v drugi polovici 19. stoletja: širjenje demokracije in tekmovanje med narodi

120

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

Srednji vek sta v Evropi zaznamovala fevdalna ureditev in slabo poznavanje preostalega sveta.

Ob koncu srednjega veka so se zvrstile kriza cerkve, vojne in mnoge bolezni, zaradi katerih je umrlo veliko ljudi.

Kakšen je bil srednji vek v Evropi

Srednji vek je na eni strani videti mračen, na drugi pa živahen, poln vojakov, gradov ter princev in princes.

1) Risba prikazuje različne družbene sloje v srednjem veku. Pozorno si jo oglej, nato pa odgovori na vprašanja ob njej.

A. K vsakemu sloju na sliki dopiši njegovo ime.

VLADAR

B. Komu so bili odgovorni vazali? Pojasni odgovor.

Vladarju. Le-ta jim je

DUHOVŠČINA

PLEMSTVO

v zameno za vojaško službo podaril zemljo.

C. Kakšen je bil položaj kmetov?

KMETJE

Nesvobodni, obdelovali zemljo, svoje zemlje niso smeli zapustiti brez dovoljenja zemljiškega gospoda 2) V spodnjo preglednico vpiši značilnosti srednjeveških prebivalcev.

PLEMSTVO DUHOVŠČINA KRALJ

položaj v družbi

oblačila

prehrana

vsakdanjik

VISOK, POMAGAJO VLADARJU

RAZKOŠNA

RAZNOVRSTNA, VELIKO MESA, DOBROT

VITEŠKI TURNIRJI, ZABAVA

VISOK, VODIJO CERKVENE ZADEVE

VIŠJA - RAZKOŠNA NIŽJA - PREPROSTA

VIŠJA - RAZNOVRSTNA NIŽJA - PREPROSTA

VODENJE CERKVENIH ZADEV

NAJVIŠJI LASTNIK ZEMLJE, POVELJNIK VOJSKE

RAZKOŠNA

RAZNOVRSTNA, VELIKO MESA, DOBROT

SKRB ZA RED IN MEJE; V MIRU ZABAVA

Srednji vek se je končal s krizo

V srednjem veku so v Evropi potekale številne vojne. Kralji so se spopadali med seboj za prestol, fevdalci za ozemlja.

3) Na sliki je katedrala v francoskem mestu Avignon, kjer so v 14. stoletju sedem desetletij domovali papeži.

A. Kaj o ugledu in moči cerkve pove podatek, da je imela v 14. stoletju dva papeža, enega v Rimu in drugega v Avignonu?

Cerkev je zašla v krizo; v njej so se pojavljali boji za oblast in prepiri.

Papeška palača v Avignonu.

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

4) Ilustracija prikazuje eno od poznosrednjeveških nesreč. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej.

A. Katera huda bolezen je pustošila po Evropi v 14. stoletju?

Kuga - črna smrt: kužna bolezen B. Zakaj se je bolezen hitro širila?

Zaradi slabe higiene in slabe prehrane (neodpornost).

C. Kakšno je sporočilo slike?

Tudi cerkev je bila nemočna proti bolezni (molitve niso pomagale).

5) V učbeniku na strani 10 preberi portret Francozinje Ivane Orleanske. Med spodaj navedenimi trditvami podčrtaj tisto, ki odgovori na vprašanje, zakaj je bila Ivana Orleanska pomembna v francoski zgodovini.

A. Ivana Orleanska je bila zelo pobožna ženska, ki je prispevala veliko denarja za gradnjo cerkva in samostanov.

B. Bila je zelo lepa in pametna hči francoskega kralja, za roko katere so plemiči nenehno tekmovali.

C. Bila je pastirica, ki naj bi jo Bog vodil v stoletni vojni, v kateri je popeljala Francoze do zmage nad Angleži. Č. Ivana Orleanska je bila plemkinja, ki je junaško branila svojo posest in jo je pri tem ubil pohlepni plemič.

Kako so si Evropejci predstavljali svet Srednjeveško poznavanje sveta je bilo zelo skromno, kajti ljudje niso potovali daleč od domačega kraja. Med popotniki, ki so odšli v daljne kraje, so bili največkrat trgovci in romarji.

6) Zemljevid prikazuje Evropejcem znani svet ob koncu srednjega veka ter potovanja dveh najpomembnejših popotnikov tistega časa na Daljni vzhod.

A. Označi (osenči) območja, ki so jih poznali Evropejci ob koncu srednjega veka.

B. S katerimi besedami označujmo Evropejcem tedaj znani svet? Podčrtaj pravilni dogovor.

A. Evrazija B. Stari svet C. Novi svet

C. Kako so si srednjeveški ljudje predstavljali Zemljo?

Kot ravno ploščo, če bi prišli do roba, bi padli čezenj.

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

7) Najbolj znana popotnika tistega časa sta bila Marko Polo in Ibn Batuta.

A. Z rdečo obkroži dežele, ki jih je obiskal Marko Polo; dežele, ki jih je obiskal Ibn Batuta pa z zeleno. V pomoč ti je zemljevid na prejšnji strani.

Indonezija

Indija

osrednja Afrika

Kitajska

Arabski polotok

B. Kaj je na pot vodilo Marka Pola in kaj Ibn Batuto?

M. POLO: da bi poglobil trgovske vezi in Polovim zagotovil uspeh v trgovini; BATUTA: rad je potoval in spoznaval nove dežele

RADOVEDNEŽ V puščice vpiši posamezna obdobja srednjega veka. Na koncu dopiši letnico, ki simbolno označuje konec srednjega veka. Ob vsakem obdobju zapiši eno od njegovih značilnosti.

PRESELJEVANJE LJUDSTEV

ODKRITJE AMERIKE 1492

ZGODNJI SREDNJI VEK

VISOKI SREDNJI VEK

POZNI SREDNJI VEK

propad Zahodnorimskega

križarske vojne, kuga ...

razmah obrti in trgovine, Os-

imperija, nove države

ZANIMA ME: Na naslovu www.metmuseum.org/explore/marco/get. html lahko izveš več o Marku Polu in njegovih potovanjih.

mansko cesarstvo, novi izumi ...

ZANIMA ME: O Ivani Orleanski so posneli film Ivana Orleanska (2000).

PONOVIMO

ZNAČILNOSTI DRUŽBE

CERKVENI RAZKOL

vladar podari zemljo

• 1054: delitev na zahodno

vazalom,

(katoliško) in vzhodno

nesvobodni kmetje

(pravoslavno) cerkev • v 14. stol.: dva papeža, dve središči (Rim, Avignon)

NEMIRI • kuga • stoletna vojna

ŽIVLJENJE V EVROPI NA PREHODU V NOVI VEK

POZNANI SVET Stari svet: večji del Evrope, severne obale Afrike, obale zahodne Azije

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

V poznem srednjem veku so se Evropejci srečali z osvajalci z vzhoda. Evropske dežele so začeli ogrožati Turki. Najpomembnejši osmanski vladarji so razširili meje svoje države daleč čez Bospor na evropska tla ter celo postali sosedje habsburških dežel. Poraza pri Lepantu in Sisku sta pomenila začetek upadanja turške moči.

Kako so Turki osvojili Bizanc

Osmanski imperij, ki se je vztrajno širil, je leta 1453 dosegel najbolj odmevno in dramatično zmago v turški zgodovini – zavzet je bil Konstantinopel.

1) Navedene dogodke iz zgodnje zgodovine osmanskega cesarstva razvrsti v kronološki vrstni red tako, da jih v pravem zaporedju zapišeš na črto. zavzetje Konstantinopla

Osman ustanovi majhno turško državo

zavzetje Burse Turke si podredi Timurlenk 1. Osman ustanovi majhno turško državo, 2. Zavzetje Burse, 3. Turke si podredi Timurlenk, 4. Zavzetje Konstantinopla 2) Na sliki je eden najmogočnejših vladarjev tistega časa, ki je vladal Mongolom.

A. Mož na sliki je bil potomec Džingiskana in velik ljubitelj umetnosti. Napiši ime tega moža.

Timurlenk B. Kako je bil povezan z zgodovino osmanskega cesarstva? Obkroži pravilni odgovor.

A. Bil je prvi turški sultan.

B. Leta 1402 je porazil turško vojsko in začasno ustavil širjenje osmanskega cesarstva.

C. Zgradil je največjo in najrazkošnejšo mošejo v Istanbulu. Č. V imenu turškega sultana je zavzel Konstantinopel.

3) V besedilu je opisan padec Konstantinopla. Preberi ga in odgovori na vprašanja.

A. O katerem vladarju govori odlomek?

O Turškem Sultanu Mehmedu II. (Osvajalcu) B. Kako so Turki dokončno osvojili Konstantinopel?

Najprej so zavzeli pristanišče,

»Vladar, ki je prišel z vso svojo vojsko, je začel oblegati Konstantinopel, ki so ga imenovali Stambul, se pravi cesarska prestolnica. Na nenavaden in veličasten način je pripeljal ladje, da je osupnil mesto in vojsko. V hribih so bili izkopali jarek in na njegovo dno vkopali plohe, dobro namazane z mastjo in za vsako ladjo pripravili kar se da gladek valj.

Ladje so dvignile jadra in vseh trideset je jadralo druga za drugo /…/.« (iz spominov nekega janičarja)

nato pa še mesto.

C. Zakaj je bil Konstantinopel pomemben za Turke?

Da so nadzirali pomorski promet med Sredozemskim in Črnim morjem. Č. Kaj je osvojitev Konstantinopla pomenila Evropejcem?

Konec Vzhodnorimskega cesarstva, dokončen zaton antike, oviro za kopensko povezavo med Evropo in Azijo.

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

Kako je Osmansko cesarstvo postalo velesila

Turki so svoje ozemlje hitro širili. Pridobivali so nova ozemlja v Evropi, Aziji in severni Afriki.

4) Zemljevid prikazuje širjenje Osmanskega cesarstva.

A. Kako se je širilo Osmansko cesarstvo?

Najprej osvojijo Malo Azijo, nato jugovzhodno Evropo.

B. Kaj je Turkom zagotavljalo vojaške uspehe?

Boljše orožje (topovi, smodnik) in izurjena vojska.

C. Na zemljevidu pobarvaj ozemlja, ki sta jih med letoma 1520 in 1566 osvojila Selim Strašni in Sulejman I. Veličastni. Č. V kvadrata zapiši kraja, kjer sta se zgodili označeni bitki.

D. V čem je bil pomen teh bitk?

Ustavljeno je bilo širjenje Osmanskega cesarstva.

5) Slika prikazuje turško obleganje enega najpomembnejših srednjeevropskih mest, v katerem so imeli dvor tudi Habsburžani.

A. Zapiši ime evropske prestolnice, ki jo je sultan Sulejman najdlje oblegal.

Dunaj.

B. Kakšno orožje so Turki uporabili za obleganje?

Topove in strelno orožje.

C. Kako je bilo zaustavljeno nadaljnje širjenje turške države v Evropi?

S porazom v bitki pri Sisku (1593) in bitki pri Lepanti (1571).

Kako je bilo organizirano Osmansko cesarstvo Oblast v Osmanskem cesarstvu je bila šeststo let v rokah osmanske dinastije in je bila zelo dobro organizirana.

6) A. Izpolni preglednico, ki prikazuje organizacijo oblasti v turški državi.

URAD

SULTAN

ZA POLITIČNE IN VOJAŠKE

ZA VERSKE VISOKA PORTA (VLADA)

ZADEVE

IN SODNE ZADEVE

VELIKI VEZIR

10

URAD

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

B. Kakšen odnos so imeli Turki do ljudi drugih ver?

Strpen odnos; kristjane in jude so oprostili vojaške službe,vendar so morali plačevati poseben davek.

C. Kdo so bili janičarji?

Mladi kristjani, ki so jih odvzeli družinam in jih vzgojili

Janičar

v islamski veri. Bili so zelo cenjeni vojaki.

RADOVEDNEŽ Nariši turško zavzetje Konstantinopla. V pomoč so ti slikovni in pisni viri na prejšnjih straneh in v učbeniku na strani 12.

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.greece.org/Romiosini/fall.html je podrobno opisan padec Konstantinopla (v angleškem jeziku).

ZANIMA ME: O janičarjih lahko prebereš literarno delo slovenskega mladinskega pisatelja Rada Murnika Lepi janičar.

PONOVIMO

Kratko zapiši glavne misli današnje ure.

1. Širjenje Turkov v Evropi PADEC KONSTANTINOPLA, ŠIRJENJE PO JV EVROPI, OBLEGANJE DUNAJA. 2. Vrhunec turške moči SELIM STRAŠNI, SULEJMAN I. ZAKONODAJALEC (VELIČASTNI) - 16. STOL. 3. Turški porazi BITKA PRI SISKU (1593) -NA KOPNEM; BITKA PRI LEPANTI (1571) - NA MORJU. 4. Oblast v turški državi NAJVIŠJO OBLAST JE IMEL SULTAN, V POMOČ MU JE VLADA (VISOKA PORTA).

5. Janičarji KRŠČANSKI OTROCI, VZGOJENI V ISLAMSKI VERI, KI SO POSTALI VOJAKI.

11

V Afriki so bila v srednjem in na začetku novega veka številna kraljestva, ki so si podredila sosednje države in imela razvito trgovino. Na Daljnem vzhodu sta se krepili Kitajska in Japonska, ki sta omejili stike z evropskimi trgovci.

Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji

Ko so bila v Afriki številna kraljestva

Severni del Afrike so obvladovali muslimanski Arabci, medtem ko so na območju južno od Sahare obstajala močna kraljestva.

1) Oglej si zemljevid in reši nalogo.

A. Na podlagi učbenika na strani 15 vriši v zemljevid obseg tedanjih mogočnih afriških kraljestev.

B. Z zeleno označi smeri glavnih trgovskih poti.

C. S čim so trgovali na teh trgovskih poteh?

Zlato, sol (solna pot).

Č. Ali danes še katera afriška država nosi enako ime kot takratna kraljestva?

Da: Maki, Gana, Zimbabve, Etiopija.

D. Razmisli, zakaj so Evropejci pozno prišli v stik s kraljestvi v notranjosti celine.

Notranjost Afrike je bila težko dostopna (puščava, tropski gozd).

E. Ali je danes Afrika severno od ekvatorja še vedno pretežno muslimanska?

Da.

Ko je bila Kitajska veliko cesarstvo Ko so na začetku 16. stoletja na Kitajsko pripluli prvi Evropejci (Portu­galci), je tej veliki deželi vladala dinastija Ming.

2) Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej.

A. Poimenuj veliko cesarsko palačo v Pekingu (Beijingu).

Prepovedano mesto B. Razloži njeno ime.

Vanj navadni ljudje niso smeli vstopiti, saj je v njem prebivala cesarska družina z uradniki in služabniki.

C. Zakaj pravimo, da je bila omenjena palača prispodoba Kitajske v novem veku?

Za tujce je bila zaprta, tako kot tudi Kitajska.

12

Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji

3) Na sliki je vaza iz obdobja dinastije Ming.

A. Katere gospodarske dejavnosti so bile razvite na Kitajskem?

Kmetijstvo (pridelava čaja in riža), obrt (pridelava svile, porcelana).

B. Zakaj uvrščamo mingovski porcelan med največje kulturne dosežke človeštva?

Izdelan je bil zelo natančno in kakovostno.

4) Na grafikonu je prikazano naraščanje kitajskega prebivalstva (v milijonih) v novem veku, slika pa prikazuje življenje v kitajskem mestu.

500 A. Za kolikokrat se je povečalo število prebivalstva na Kitajskem v 250 letih?

Za štirikrat.

400

B. Kaj je omogočilo tolikšno rast?

300

Izboljšave v kmetijstvu (večkratna žetev riža).

Ko so na Japonskem vladali močni voditelji

200

100 1650 1700 1750 1800 1850 1900

Na prehodu v srednji vek so na Japonskem potekali številni spopadi, ki jih je zaustavila šele oblast šoguna Jejasuja Tokugave.

5) Na sliki je grad Macumoto v Naganu, ki je bil zgrajen leta 1594.

A. V čem so se japonski gradovi razlikovali od evropskih?

Bili so višji in še bolj nedostopni, bilo jih je manj.

B. Ali bi grad na sliki lahko predstavljal japonsko zaprtost? Zakaj tako meniš?

Da, ker je imel malo oken (odprtin).

C. Zakaj so bili stiki med Japonsko in preostalim svetom redki?

Ker so se šoguni bali, da bo vpliv zahoda in krščanstva povzročil upor zoper njihovo oblast. Č. Ali bi lahko za katero današnjo državo rekli, da je izolirana?

Da, na primer Severna Koreja.

13

Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji RADOVEDNEŽ Piše se leto 1598. Si evropski trgovec, ki je prvič priplul v kitajsko pristanišče. Mesto te je s svojo živahnostjo presenetilo. Zamisli si videz mesta, ljudi na ulici, pridelke in izdelke, ki jih prodajajo na osrednjem trgu … Zapiši svoje doživetje, ko se sprehajaš po mestu. V pomoč ti je opis mesta Kinsai, ki ga je v 13. stoletju opisal Marko Polo.

»/ ... / čudovito mesto Kinsai, katerega ime pomeni nebeško mesto. / ... / Deset trgov obdajajo visoke palače, v pritličju katerih so številne trgovine.

Prodajajo najrazličnejše izdelke, tudi začimbe, bisere in dragulje. V drugih ulicah so zdravniki, astrologi, ki ljudi tudi učijo pisati in brati, ter še mnogo drugih obrtnikov, katerih delavnice so ob trgih.«

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.mnh.si.edu/africanvoices/ lahko izveš več o afriški zgodovini in njenih prebivalcih.

ZANIMA ME: Življenje japonskih samurajev v 19. stoletju je prikazano v filmu Poslednji samuraj (2003).

PONOVIMO

KAKŠNO JE BILO ŽIVLJENJE V AFRIKI IN AZIJI

14

AFRIKA politično:

KITAJSKA politično:

JAPONSKA politično:

številna kraljestva

zaprtost, močna cesarska oblast

zaprtost, močna oblast šoguna

gospodarsko:

gospodarsko:

gospodarsko:

trgovina s zlatom in soljo

kmetijstvo, trgovina (čaj, svila, porcelan)

kmetijstvo, trgovina-uvoz (steklo, tobak, orožje)

kulturno:

kulturno:

kulturno:

širjenje islama

arhitektura, keramika

širjenje krščanstva, zaprtost

Kakšno je bilo življenje v Ameriki

V Ameriki so živela raznovrstna staroselska plemena. V Severni Ameriki so ohranila preprost način življenja. Azteki in Maji v Srednji ter Inki v Južni Ameriki pa so dosegli visoko stopnjo razvitosti.

Kaj je povezovalo raznolika plemena v Severni Ameriki

Prve kulture v Severni Ameriki so se razvile severno od reke Rio Grande, vendar se po stopnji razvoja nikoli niso mogle meriti s poznejšimi v Srednji ali Južni Ameriki.

1) Na sliki je zgradba, kakršne so gradili severnoameriški staroselci na območju Arizone in Nove Mehike. Izpolni kvadrate ob sliki.

KAKO IMENUJEMO STAVBO? pueblo

IZ ČESA JE NAREJENA? kamna in na soncu sušenih opek

KATERE DEJAVNOSTI SO POTEKALE V NJEJ? verski obredi, obrtne dejavnosti, vsakdanje življenje

ZAKAJ SO GRADILI TOVRSTNE ZGRADBE? obramba pred sovražnikom

2) Staroselci v Severni Ameriki so uporabljali toteme.

TOTEM je bil …

Izrezljan lesen steber, postavljen ob vhodu ali v središču vasi.

NAMENJEN je bil …

Odganjanju zlih duhov.

Kaj je ustvarila majevska civilizacija V Srednji Ameriki je obstajala skrivnostna civilizacija Majev, ki jo štejemo med najbolj razvite v tistem času.

3) Slika prikazuje majevski observatorij.

A. Za kaj se je uporabljala stavba na sliki? Ali je podobna sodobnim observatorijem?

Da, je podobna. Uporabljali so jo za opazovanje zvezd in planetov.

B. Zakaj je bilo opazovanje nebesnih teles za Maje pomembno?

Na podlagi opazovanj so izdelali koledar, po katerem so uravnavali opravila in verske obrede.

Observatorij El Caracol v mestu Chichen Itza

15

Kakšno je bilo življenje v Ameriki

C. Naštej še druge stavbe, ki so jih gradili Maji.

Piramide, templje, palače.

Kako so Azteki ustvarili močan imperij Sredi 15. stoletja so vrhunec svoje moči dosegli Azteki, še posebno znani po verskih obredih, v katerih so žrtvovali ljudi. Verjeli so, da bi sonce padlo z neba in uničilo vse življenje, če bogu sonca ne bi darovali sveže krvi.

4) Na sliki je središče azteške države Tenochtitlan. V kvadrate zapiši njegove značilnosti.

KAKO SO LJUDJE KJE JE BILO MESTO? PRIHAJALI V MESTO? na otoku sredi jezera

KAJ SE JE DOGAJALO V MESTNEM SREDIŠČU? trgovanje, verski obredi, igre

Kako je lahko obstajal velik imperij visoko v Andih Visoko v perujskih Andih, v rodovitni dolini okoli mesta Cuzco, je v 13. stole­ tju začela nastajati nova država, ki so ji vladali Inki.

5) Pozorno si oglej zemljevid, ki prikazuje inkovsko državo.

A. Na zemljevidu pobarvaj z modro obseg inkovske države, ko je bila največja.

B. Z rdečo označi najpomembnejše ceste in obkroži prestolnico države.

V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 23.

C. Katera južnoameriška ljudstva so bila vključena v inkovsko državo?

Moča, Čimu, Inki Č. Kako so Inki nadzirali tako obsežno državo? Kaj bi lahko preprečevalo učinkovit nadzor?

Državo so nadzirali s pomočjo obsežnega cestnega omrežja. Nadzor bi lahko preprečilo razgibano površje in velikost države.

16

po cestah, lahko so tudi pripluli

KAJ JE BILO OKOLI MESTNEGA SREDIŠČA? manjša naselja

Kakšno je bilo življenje v Ameriki

6) Slika prikazuje eno od svetih inkovskih mest.

A. Kako je bilo varovano pred nepovabljenimi?

Bilo je postavljeno na gozdnatem, višje ležečem območju.

B. Zakaj naj bi Inki zgradili to mesto?

Da bi v njem častili bogove.

C. Zakaj ga imenujemo skrivnostno mesto?

MACHU PICCHU

Ker ga dolgo niso odkrili, tudi ne vemo, čemu je bilo namenjeno.

RADOVEDNEŽ Verski obredi Aztekov so se razlikovali od obredov drugih ameriških ljudstev in so Evropejce osupnili. Preberi besedilo v okvirčku in si oglej sliko v učbeniku na strani 21 spodaj.

• Kakšni so bili verski obredi Aztekov?

Danes se nam zdijo kruti.

»Eno teh je obsegalo izrezovanje žrtvinega srca z nožem pri živem telesu, da bi ga ponudili bogovom še bijočega. Drugo je bilo odrtje še žive žrtve. Svečenik se je lahko potem odel v kožo. / ... / Včasih so morali svoje življenje braniti v »gladiatorskih« igrah, a kljub temu žrtve niso sovražile svojih rabljev, sovraštvo je bilo pozabljeno.«

• Zakaj so žrtvovali ljudi?

Da bi pridobili naklonjenost bogov.

• Razloži navidezno protislovje v zadnjem stavku besedila (podčrtano). Žrtve so bile počaščene, če so bile žrtvovane bogovom.

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.ballgame.org/ lahko izveš veliko o prav posebni ameriški igri z žogo, lahko pa jo tudi zaigraš.

ZANIMA ME: O življenju ameriških staroselcev v Severni Ameriki in njihovih prvih stikih z belci lahko marsikaj izveš tudi v risanem filmu Pocahontas.

PONOVIMO

puebli kraj

gospodarstvo

verovanje

znanost

Maji

Azteki

Inki

SEVERNA AMERIKA (JUG ZDA)

SREDNJA AMERIKA (JUG MEHIKE, GVATEMALA, HONDURAS)

SREDNJA AMERIKA (OSREDNJA MEHIKA)

JUŽNA AMERIKA (PERU, ČILE, BOLIVIJA)

POLJEDELSTVO, LOV, LONČARSTVO

KMETIJSTVO, TRGOVINA, OBRT

KMETIJSTVO, TRGOVINA, OBRT

KMETIJSTVO, TRGOVINA, OBRT

DUHOVI, TOTEMI

BOGOVI, ŽRTVOVANJA

BOGOVI, ŽRTVOVANJA

BOGOVI, DUHOVI

/

ASTRONOMIJA, MATEMATIKA, ARHITEKTURA

ASTRONOMIJA, ARHITEKTURA

ASTRONOMIJA, GRADBENIŠTVO, PISAVA

17

Osmanska osvojitev vzhodnega Sredozemlja je ovirala utečene kopenske trgovske poti med Evropo in Indijo. Ker pa Evropa ni zmogla več živeti brez orientalskega blaga, so Evropejci iskali nove poti. Najuspešnejši so bili Portugalci, ki so obpluli Afriko, in Španci, ki so odkrili Ameriko.

Evropske države so v Ameriki ustanovile kolonije.

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu

Ob koncu 15. stoletja so Evropejci začeli potovati po svetu z namenom, da bi našli pomorsko pot v Indijo in tako povečali svoje bogastvo.

1) Ilustracija prikazuje tržnico v evropskem mestu ob koncu srednjega veka.

A. Zakaj je bilo na evropskih tržnicah tedaj le malo blaga?

Majhen pridelek za lastne potrebe, veliko pridelkov, ki jih pridelujemo danes, še niso poznali.

B. Navedi tri vrste blaga, ki ga imenujemo orientalsko.

Začimbe, dišave, preproge, svila in dragocene tkanine ...

C. Kako so želeli evropski trgovci povečati izbiro orientalskega blaga v Evropi in povečati svoj dobiček?

Z vzpostavitvijo neposrednih trgovskih stikov z Indijo, Kitajsko in Japonsko.

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Pomorske odprave Evropejcev so omogočile nove iznajdbe in izume.

2) Navedenim iznajdbam in izumom dopiši uporabnost/koristnost za pomorščake.

uporabnost/ koristnost

kompas

astrolab

ORIENTACIJA

DOLOČANJE POLOŽAJA ZVEZD

portulan

sekstant

karavela

ZEMLJEVID

DOLOČANJE GEOGRAFSKE LEGE

VEČJA, HITREJŠA, PLUJE TUDI PROTI VETRU

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno Na iskanje pomorske poti do Indije so se najprej odpravili pomorščaki, ki sta jim denarno pomagala portugalski in španski kralj.

3) Reši spodnjo nalogo tako, da razvrstiš raziskovalce po pravilnem kronološkem zaporedju. Tistemu, ki je odšel na pot prvi, pripiši številko 1, drugemu številko 2 in tako naprej. Nato poveži njihova imena z njihovimi odkritji v tretjem stolpcu.

18

3

Pedro Alvares Cabral

Srednja Amerika

2

Vasco da Gama

Brazilija

5

Fernando Magellan

Južna Amerika

1

Krištof Kolumb

Rt dobrega upanja

4

Amerigo Vespucci

Filipini

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

4) Prispevek Krištofa Kolumba k odkritju Amerike je danes nesporen.

A. Ali je bil Kolumb prvi, ki je prišel do ameriških obal? Odgovor utemelji.

V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 11.

POMORŠČAK

Ne, prvi so bili Vikingi okoli leta 1000.

B. Zakaj, meniš, nove celine niso poimenovali Kolumbija?

Takrat niso vedeli, da so odkrili novo celino.

Bili so prepričani, da so prišli do Indije (zato ime Zahodna Indija).

NOVO

C. V praznih kvadratih razloži simbole v Kolumbovem grbu.

ODKRITI OTOKI

5) Na pot okoli sveta se je odpravil tudi španski pomorščak Fernando Magellan.

A. Kateri so bili dosežki te odprave?

Prvič so obpluli svet in dokazali, da je zemlja okrogla.

B. Kakšno usodo je doživel Magellan na svojem potovanju?

V spopadih z domačini na Filipinih je bil ubit.

FERNANDO MAGELLAN

Kako so Evropejci ustvarili trgovske imperije Okrog leta 1600 so začeli portugalski monopol v Indijskem oceanu ogrožati Angleži in Nizozemci, ki so kmalu sestavili največjo mornarico na svetu.

6) Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 6-7.

A. Poimenuj državi, ki sta poleg Portugalske in Španije odkrivali nova ozemlja, njune pomorščake in celine, ki sta jih odkrivali.

DRŽAVE POMORŠČAKI CELINE

FRANCIJA

VELIKA BRITANIJA

CARTIER

CABOT

SEVERNA AMERIKA (NOVA FUNLANDIJA)

SEVERNA AMERIKA (LABRADOR)

19

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

B. Na zemljevidu označi pot pomorščakov: Kolumba, Magellana, da Game. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku (stran 6–7).

C. Na zemljevidu označi kolonije posameznih evropskih držav.

D. Kateri del sveta je postal zanimiv za Nizozemce?

Jugovzhodna Azija (Indonezija)

RADOVEDNEŽ V učbeniku preberi poglavje Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet na straneh 24–27. Na črti izdelaj časovni trak; na njem označi pomorščake, njihova odkritja in letnice, ki so povezani z odkrivanjem novega sveta.

1492

1497

KOLUMB POT V AMERIKO

CABOT POT V S. AMERIKO

ZANIMA ME: Na naslovu http://projekti.svarog.org/doba_odkritij/ default.htm lahko izveš več o geografskih odkritjih.

1499

1499

1519

DE GAMA VESPUCCI POT V INDIJO ODPLUJE J DEL J. AMERIKE

MAGELLAN POT OKOLI SVETA

ZANIMA ME: Spopade španskih in portugalskih zavojevalcev v Južni Ameriki si lahko ogledaš v filmu Odprava (Mission; 1989).

PONOVIMO

Vzroki VZROKI

TEHNIČNI POGOJI Novi izumi

Želja po dobičku, širjenje Osmanskega imperija.

PORTUGALCI

VELIKA GEOGRAFSKA ODKRITJA

ŠPANCI

(kompas, astrolab, sekstant), portulani, karavele.

NIZOZEMCI, ANGLEŽI, FRANCOZI

Obpluli Afriko,

Odkrili Srednjo

Nizozemci-pripluli do

prišli do Indije,

in Južno Ameriko,

Indonezije in Japonske;

odkrili Brazilijo.

prvi obpluli svet.

Ang., Fran.-Pripluli do severne Amerike

20

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

Velika geografska odkritja so trajno spremenila svet. Velika imperija Aztekov in Inkov sta bila uničena. V Ameriko, kjer so na plantažah potrebovali veliko delovne sile, so Evropejci naselili sužnje iz Afrike. Prišlo je tudi do rojstva svetovne trgovine in izmenjave kultur.

Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni Ameriki

Španci in Portugalci so odkrita ozemlja priključili svojima državama, vsak odpor ameriških staroselcev pa hitro zadušili.

1) A. Razloži pojem.

KONKVISTADOR je bil ...

španski zavojevalec

B. S kakšnimi nameni so prihajali konkvistadorji v Ameriko?

Da bi zavzeli odkrito ozemlje, si prilastili zlato, srebro in drugo blago.

C. Kaj so konkvistadorji sprva zahtevali od poglavarjev staroselskih plemen?

Plačevanje visokih davkov v zlatu, srebru ... Č. Kakšna je bila usoda staroselskih poglavarjev in njihovih držav?

Izgubili so oblast; veliko jih je bilo pobitih;

Kolumbovo srečanje z ameriškimi staroselci.

države so propadle.

2) Na zemljevidu sta vrisani inkovska in azteška država v času, ko so v Ame­ riko prišli prvi konkvistadorji.

A. Na zemljevidu označi smer poti Francisca Pizzara in Hernanda Cortésa.

Obkroži glavni mesti obeh indijanskih držav, ki sta jih zasedla.

B. Zakaj je bil prodor do središč indijanskih držav težaven?

Niso poznali terena; središča v notranjosti so bila dobro zavarovana C. Ali bi se glede na geografske razmere ameriški staroselci pred napadom belcev lahko ubranili? Odgovor utemelji.

Morda, če bi napadli iz zasede ali v tropskem gozdu, ki ga Evropejci niso bili vajeni.

Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev Ko so Španci pokorili indijanska plemena, so se na osvojenem ozemlju naselili in si prisvojili ogromna posestva.

Ameriške staroselce so izkoriščali kot ceneno delovno silo.

3) Preberi trditve na naslednji strani. Dve sta napačni. Podčrtaj ju in popravi tako, da ju kot pravilni trditvi napišeš na črto.

21

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

Indijanci in belci so dolgo časa živeli v miru.

Indijanci so se belcem upirali.

Indijanci so Špancem dajali velikanske količine železa v zameno za svobodo.

Indijanci so Špancem ponujali zlato.

Evropejci so Indijance izkoriščali za delo v rudnikih, na plantažah ali velikih farmah.

Kralja Montezumo II. so zaradi sklenitve miru s Španci ubili Azteki sami.

Inki so ob španskem napadu prvič videli konje.

Kako je svetovna trgovina spremenila evropsko gospodarstvo Po odkritjih so Evropejci spoznali številne dobrine, ki jih prej niso še nikoli videli ali okusili, enako tudi Indijanci.

4) Navedenih je petnajst dobrin, ki sta si jih izmenjala stari in novi svet. Pri iskanju odgovorov ti je v pomoč učbenik na strani 30.

• Obkroži z rdečo tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli iz Amerike. krompir tobak banane • Z modro obkroži tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli konj sladkorni trs kakav v Ameriko.

• Kako je izmenjava dobrin vplivala na evropsko gospodarstvo? prašič paradižnik pšenica fižol

grozdje

buče

koruza

limone

čebele

Razmahnila se je svetovna trgovina-> gospodarska rast

5) Svetovna trgovina je vplivala na razmah kapitalizma v Evropi, ki je bil takrat razširjen v obliki založništva in manufaktur.

Katere razlike in podobnosti lahko opaziš med obema oblikama proizvodnje? V pomoč sta ti sliki v učbeniku na strani 31. založništvo

manufakture

število delavcev

ED DELAVEC

VELIKO DELAVCEV

delitev dela

CELOTE IZDELEK NAREDI EN ČLOVEK

VSAK DELAVEC NAREDI LE DOLOČEN DEL IZDELKA

način izdelovanja izdelkov

ROČNO, DOMA

ROČNO, DELAVNICE

Suženjstvo je postalo donosna trgovina Lastniki plantaž v Braziliji, na Karibskih otokih in v južnem delu Severne Amerike so v 16. stoletju zaradi velikih potreb po delovni sili začeli iz Afrike voziti številne sužnje.

6) V učbeniku na strani 31–32 preberi poglavje Suženjstvo je postalo donosna trgovina. Nato odgovori na spodnja vprašanja.

Zakaj so bili temnopolti Afričani primerna delovna sila na plantažah v Ameriki?

Bili so močnejši in vzdržljivejši.

Kdo je trgoval s sužnji?

Portugalci, kasneje predvsem Angleži

Kako so bili v trgovino pogostokrat vpleteni črnski kralji?

V zameno za orožje in tekstil so prodajali pripadnike svojega ljudstva.

22

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

RADOVEDNEŽ Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš ustrezni pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem. Pojasni ga.

oblika nove kapitalistične proizvodnje

M

1

MANUFAKTURA

delnice

indijansko pleme v Južni Ameriki

I

4

INKI

mesto na atlantski obali

S

3

AMSTERDAM

potrdila o lastništvu podjetja, s katerimi se trguje na borzi

I

5

DELNICE

gusarji

ime za brezpravno črnsko delovno silo v Ameriki

J

5

SUŽNJI

konkvistadorji

prva oblika kapitalistične proizvodnje

O

11

ZALOŽNIŠTVO

manufaktura

poimenovanje za Južno in Srednjo Ameriko

N

5

LATINSKA AMERIKA

španski zavojevalci

A

9

KONKVISTADORJI

roparji, ki so napadali le španske ladje

R

5

GUSARJI

pojav, ko pada vrednost denarja

J

8

INFLACIJA

priimek konkvistadorja, ki je uničil inkovsko državo

I

2

PIZZARO

Latinska Amerika Inki

inflacija sužnji Amsterdam Pizzaro založništvo

MISIJONARJI - ljudje, ki so širili krščanstvo v novoodkritih deželah.

ZANIMA ME: Na naslednjih spletnih naslovih lahko izveš več o kolonizaciji Amerike: http://www.1704.deerfield.history.museum/ http://www.earlyamerica.com/

ZANIMA ME: O sužnjih na plantažah v ZDA so posneli številne filme, prikazani so na primer v filmih V vrtincu in Koča strica Toma, ki sta nastala po istoimenskih romanih.

PONOVIMO

KAKŠNE SO BILE POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ IZMENJAVA DOBRIN (VPIŠI ŠTIRI DOBRINE) IZ AMERIKE V EVROPO IZ EVROPE V AMERIKO PARADIŽNIK

PŠENICA

TOBAK

KONJ

KAKAV

BANANE

KROMPIR

HRUŠKE

POSLEDICE

propad staroselskih držav

gospodarske spremembe

suženjstvo

konkvistodorji uničijo

svetovna trgovina, razmah

iz Afrike vozijo sužnje v

azteško in inkovsko državo,

kapitalistične proizvodnje

srednjo in južno Ameriko,

izkoriščanje ameriških

(založništvo, manufakture)

donosna trgovina, spremeni

staroselcev

se rasna in kulturna podoba Amerike

23

Evropejci so v 15. in 16. stoletju začeli znova odkrivati znanje in lepoto antične dobe. V ospredju zanimanja učenjakov sta bila človek in vesolje. To literarno in kulturno gibanje imenujemo humanizem. V tem času so nastala nekatera največja dela svetovne umetnosti in književnosti.

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

V središču zanimanja sta bila človek in vesolje Humanistična filozofija je močno spremenila pogled ljudi na človeka in družbo.

1) Preberi obe besedili in odgovori na vprašanja. »V Hvalnici norosti se je norčeval iz človeških slabosti ter razvad družbenih slojev, zlasti duhovščine. Želel je prispevati k reformi cerkvenega življenja, /…/.«

ERAZEM ROTTERDAMSKI

A. Zapiši imeni avtorjev omenjenih del na črti pod besedili. Naslova del obkroži.

B. Kakšen je bil njun pogled na tedanjo družbo?

Obsojala sta privilegije duhovščine in plemstva.

2) Na sliki je heliocentrični sistem, ki je močno zamajal tedanjo znanost in srednjeveške cerkvene resnice.

A. Kdo je avtor teorije o heliocentričnem sistemu?

Nikolaj Kopernik B. Kako so njegovo teorijo sprejeli tedanji cerkveni voditelji?

Zakaj tako?

Z nasprotovanjem, ker je bila v nasprotju s tedaj veljavnimi cerkvenimi resnicami.

C. V čem se bistveno razlikuje od geocentričnega?

V prazni prostor na desni vriši geocentrični sistem.

V geocentričnem sistemu je v središču zemlja, okoli katere se gibljejo vsa nebesna telesa.

3) Poveži znanstvenike in njihova odkritja/dosežke s črtami.

24

Nikolaj Kopernik

daljnogled

Johannes Kepler

plima in oseka (zakoni nihanja)

Galileo Galilej

karta sveta

Gerard Mercator

heliocentrični sistem

Andreas Vesalius

preučevanje človeškega telesa

»/…/ je v delu Utopija pisal o vprašanjih idealne države in družbe. Kot idealno državo si je zamišljal republiko, urejeno na podlagi družbene pravičnosti. Vsa lastnina naj bi bila skupna. /…/ Ženske in moški bi bili enakopravni, vladala bi verska strpnost.«

THOMAS MORE

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

4) Zakaj je bil za evropsko zgodovino pomemben tisk? Podčrtaj pravilni trditvi.

A. Omogočil je izid številih knjig, ki so bile poceni in dostopne vsem.

B. Spodbudil je uporabo latinskega jezika, saj je bilo največ knjig tiskanih v latinščini.

C. Ljudi je množica knjig v maternem jeziku spodbudila k temu, da so se naučili brati. Č. Ker so potrebovali veliko papirja, se je njegova cena dvignila, podražile pa so se tudi knjige.

V središču likovne umetnosti so bili italijanski ustvarjalci Renesančna umetnost, nova umetnostna smer v 15. in 16. stoletju, se je najprej pojavila na Apeninskem polotoku, kjer so delovali največji renesančni umetniki.

5) Oglej si dela treh največjih italijanskih umetnikov. Izpolni tabelo.

Ime umetnika

LEONARDO DE VINCI

RAFAELO

MICHELANGELO

ZADNJA VEČERJA

POROKA DEVICE

DAVID

Kaj upodablja delo?

VEČERJA KRISTUSA IN NJEGOVIH UČENCEV

POROKO

TELO MOŠKEGA

Katere prvine renesančne umetnosti vsebuje?

BARVE, NATANČNOST, PERSPEKTIVA

UPODABLJANJE LJUDI, PERSPEKTIVA

UPODABLJANJE LEPOTE ČLOVEŠKEGA TELESA

Naslov dela

V središču besedne umetnosti je bil Shakespeare V renesansi je velik razvoj doživela tudi literatura. Dela so odsevala razpoloženje avtorjev ali pa so opisovala razmere v družbi.

6) Med največje besedne mojstre vseh časov sodi William Shakespeare, ki je ustvarjal v času renesanse.

A. Na sliki je naslovnica Hamleta, enega najpomembnejših Shakespearovih del. Katera od spodaj naštetih del niso Shakespearova? Prečrtaj jih ter izpiši na črte. Poleg dopiši tudi njihove avtorje.

Kralj Lear, Don Kihot, Romeo in Julija, Hamlet, Božanska komedija, Macbeth, Dekameron

Don Kihot - Miguel De Cervantes; Božanska Komedija Dante Alighieri; Dekameron - Giovanni Boccaccio B. Zakaj Shakespearova dela niso zastarala?

Ker je v njih moč prepoznati značajske lastnosti in probleme človeštva, ki so še vedno prisotni v sodobnem svetu (ljubezen, zavist, prevara ...)

25

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

RADOVEDNEŽ Primerjaj svet srednjeveškega obdobja in humanizma. Svoje ugotovitve zapiši v preglednico.

»Šestnajsto stoletje je bilo doba vsakršnih revolucij. Naglih, odmevnih, celo razvpitih, pa tudi neslišnih in počasnih, ki so svoj sad pokazale šele čez čas. V človeški zgodovini to ni bila niti prva niti edina tako prelomna doba, vendar je videti ta, zaradi nekaterih temeljnih sprememb in dosežkov, veličastna. Bil je to čas odkritij, ki niso le razširila vedenja, marveč so imela globoke posledice v človekovem mišljenju in predstavah. Človek je odkril svet, vesolje in lastno telo.« (Maja Žvanut, Slovenci v šestnajstem stoletju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1986)

SREDNJI VEK

HUMANIZEM

SKRIVANJE, ZAKRITOST

ČAŠČENJE IN PREUČEVANJE TELESA

NERAZVITA; SE ZANJO NE ZANIMAJO

ZANIMANJE ZA ZNANOST

VELIKA POBOŽNOST, ZAUPANJE V VERSKE RESNICE

DVOMI V VERSKE RESNICE

GA NISO POZNALI

ODKRIVANJE IN IZKORIŠČANJE

odnos do človeškega telesa odnos do znanosti odnos do vere odnos so preostalega sveta

ZANIMA ME: Na naslovu http://projekti.svarog.org/kopernik/ lahko izveš več o znanstvenikih humanizma in njihovem delu; več o razvoju tiska, njegovem širjenju in zgradbi knjige pa na http://www.hrc.utexas.edu/exhibitions/permanent/gutenberg/

ZANIMA ME: Dela Leonarda da Vincija svojevrstno predstavlja knjiga Da Vincijeva šifra ameriškega pisatelja Dana Browna (2004).

PONOVIMO

KAKO STA EVROPO SPREMENILA HUMANIZEM IN RENESANSA

ZNANSTVENIKI IN NJIHOVA DELA • KOPERNIK heliocentrični sistem • MERCATOR - karta sveta

26

BESEDNA UMETNOST

SLIKARSTVO IN KIPARSTVO

• SHAKESPEARE,

• LEONARDO DA VINCI,

• CERVANTES,

• RAFAELO,

• DANTE,

• MICHELANGELO;

• BOCCACCIO

• realistična dela,

• GALILEI - daljnogled

• kipi v antičnem stilu;

• KEPLER - zakoni nihanja

• v Italiji

Kako je reformacija razdelila Evropo

Od konca srednjega veka so posamezniki vedno bolj razmišljali o verskih vprašanjih in grajali napake v katoliški cerkvi. V 16. stoletju so renesančni znanstveniki s svojimi odkritji povzročili dvom v verske resnice. Posamezni reformatorji kot Martin Luther so zahtevali prenovo katoliške cerkve.

Kaj je povzročilo nezadovoljstvo s cerkvijo

Čeprav je bila katoliška cerkev v Evropi pomembna institucija, so postajale zahteve po reformi v cerkvi na prehodu v 15. stoletje vse glasnejše.

1) Eden njenih prvih glasnih kritikov je bil John Wycliff.

A. Katere napake so kritiki očitali cerkvi? Navedi tri.

Slaba izobrazba duhovnikov, nemoralno življenje duhovnikov, prodaja cerkvenih služb in odpustkov.

B. Kako se je cerkev odzvala na prve kritike?

Kritike je preganjala, jih razglasila za krivoverce in jih obsodila.

Kako je Luther izzval cerkev Nemški duhovnik Martin Luther je najprej grajal prodajo odpustkov, pozneje pa ustanovil novo, protestantsko cerkev.

2) Ob sliki in izjavi Martina Luthra zapiši njegove najpomembnejše ideje oziroma zahteve.

CERKEV IN

ČLOVEK MORA

DUHOVNIKI

SAM VERJETI

ČLOVEKA

V DUHOVNOST, VERO

NE MOREJO PRISILITI V VEROVANJE

LE VERA JE TISTA, KI POMAGA LJUDEM

»Oglejmo si notranjega, duhovnega človeka, da bi videli, kaj je potrebno, da o njem lahko rečemo, da je pobožen in svoboden kristjan. Očitno je, da ga nobena zunanja stvar ne more narediti svobodnega in pobožnega ... Duša nima ne v nebesih ne na zemlji nobene druge stvari, v kateri bi lahko živela in bila pobožna, svobodna in krščanska, razen evangelija /.../. Zato samo vera prinaša človeku pravičnost in izpolnjevanje vseh zapovedi /.../. Dela pa so mrtve reči in ne morejo Boga ne častiti in ne hvaliti /.../.« (Martin Luther, »O svobodi kristjana«, 1520)

3) Na Luthrove ideje sta se odzvali cerkvena in posvetna oblast.

A. Zapiši, kakšen je bil njun odziv v tabelo na naslednji strani.

27

Kako je reformacija razdelila Evropo

Papežev odziv

Cesarjev odziv

Odziv nekaterih nemških knezov

OBSODBA, ZAHTEVA PO PREKLICU ZAPISANEGA

ZAHTEVA PO PREKLICU NAPISANEGA

PODPORA LUTHRU, SAJ SE S TEM UPIRAJO CESARJU

B. Kako se je na papeške in cesarske pozive odzval Martin Luther?

Zavrnil jih je in vztrajal pri svojem.

Kakšno cerkev so zahtevali kmetje Na nekaterih območjih se je reformacija razširila tudi med kmete. Ti so zavračali luteranstvo in razvili svoje pobožnosti.

4) Oglej si sliko, ki prikazuje prizor iz nemške kmečke vojne.

A. Opiši prizor na sliki.

Kmetje so zajeli plemiča.

B. Kakšne so bile kmečke zahteve v uporu?

Zmanjšanje fevdalnih obremenitev, celo enakost.

C. Kako se je na upor kmetov odzval Luther? Razmisli, zakaj.

Obsodil jih je, saj bi poraz plemstva pomenil okrepitev cesarske in papeške oblasti.

Kako je Anglija postala anglikanska Ker papež angleškemu kralju Henriku VIII. ni dovolil ločitve, je ta v želji, da bi se znova poročil in dobil sina, ustanovil novo, anglikansko cerkev.

5) Na sliki spodaj je dokument, s katerim je Henrik VIII. papeža prosil za razveljavitev zakona s Katarino Aragonsko.

A. Kako je kralj rešil zaplet glede svoje ločitve? Podčrtaj pravilni odgovor.

A. Uklonil se je papeževi volji.

B. Dal je ubiti svojo ženo in kot vdovec se je lahko spet poročil.

C. Dosegel je, da je parlament njegov zakon razveljavil in končal papeževo oblast v Angliji.

B. Parlament je sprejel tudi zakon, ki je določil novega poglavarja anglikanske cerkve. Kdo je bil to?

Angleški kralj C. Kakšne koristi je imel kralj od uvedbe nove vere?

Lahko se je ponovno poročil, ni bil odvisen od papeža, zasegel je cerkveno premoženje.

28

Kako je reformacija razdelila Evropo

6) Henrika so na prestolu nasledili njegovi otroci, med katerimi je najdlje vladala Elizabeta I. Med njeno vladavino je parlament sprejel zakon, s katerim je določil značilnosti anglikanske vere.

• duhovniki so se lahko poročali in si ustvarili družino • obredi so potekali v angleškem jeziku • obdržali so okrasje in nekaj katoliških simbolov • pri obredih so uporabljali knjigo molitev, ki je bila napisana v angleškem jeziku

Prvine katerih dveh ver so se združile v anglikanski veri?

Katoliške in kalvinistične (protestantske).

RADOVEDNEŽ Znani režiser te je povabil, da napišeš scenarij za film, ki naj bi imel naslov Rojstvo nove vere. Film naj bi imel zgodovinsko vsebino, povezano z nastankom kritike cerkve, začetki javnega delovanja Luthra ter širjenjem njegovega nauka po Evropi. Dotaknil naj bi se tudi vprašanja, ali bi Luthru uspelo pridobiti tolikšno podporo, če ga ne bi podprli nemški knezi. Kratko v šestih točkah predstavi svoj scenarij.

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.luther.de/en/ lahko izveš več o Martinu Luthru in njegovem delu.

ZANIMA ME: O Luthru so posneli tudi film z naslovom Luther (2003).

PONOVIMO

VZROKI • dvomi v verske resnice

MARTIN LUTHER • 95 točk

• razmišljanje o

• zahteval prenovo cerkve

verskih vprašanjih

• učil, da se ljudje očistijo

• napake cerkve

grehov le z vero

KAKO JE REFORMACIJA RAZDELILA EVROPO LUTERANSTVO • sprva se širi po nemškem cesarstvu

ANGLIKANSTVO • Henrik VIII.

• potem po vsej Evropi

• anglikanska cerkev

• gibanje - protestantizem

• anglikanska vera

• nova cerkev

(Elizabeta I.)

• augsburški verski mir

29

Reformacija je zajela tudi Švico, kjer je nastala smer kalvinizem. Protestantizem se je tako razširil skoraj po vsej Evropi. Šestnajsto in sedemnajsto stoletje sta zaznamovala prenova katoliške cerkve in boj proti reformaciji, ki je prerasel v verske vojne. Po vojnah je Evropa ostala versko razdeljena.

Kako so verske vojne razdelile Evropo

Kako se je v švici rodila nova protestantska cerkev

Duhovnik Jean Calvin je v Švici ustanovil novo protestantsko – kalvinistično – cerkev. Privržence je dobila tudi v Franciji, na Nizozemskem in Škotskem.

1) A. Primerjaj Luthrov in Calvinov nauk.

država delovanja poimenovanje nove vere vodja nove cerkve pravila

Luter

Calvin

NEMŠKO CESARSTVO

ŠVICA

LUTERANSTVO

KALVINIZEM

DUHOVNIKI (PASTORJI)

PREZBITERIJ (CERKVENA OBČINA)

VERA IN SVETO PISMO-NAJPOMEMBNEJŠA, VERNIKI SI SAMI RAZLAGAJO BIBLIJO

PREDESTINACIJA - BOG JE ŽE DOLOČIL LJUDI ZA ZVELIČANJE, STROGA PRAVILA

Jean Calvin

B. V katerih deželah se je uveljavil kalvinizem? Švica, Francija, Nizozemska, Škotska 2) A. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 39, kjer je prikazana verska delitev Evrope v 16. stoletju. S črtami poveži versko smer z državo, kjer je bila razširjena. hugenoti

Škotska

prezbiterijanci

Anglija

luterani

Švica, Nizozemska

anglikanci

Francija

kalvinisti

nemške in skandinavske dežele

B. V preglednici označi, kako je bilo po reformaciji razdeljeno krščanstvo.

KRŠČANSTVO

1054

zahodno (katoliško)

vzhodno (pravoslavno)

1648

protestantizem

katolištvo

luterani (evangeličani)

30

kalvinisti

anglikanci

Kako so verske vojne prizadele Evropo

Kako se je reformirala katoliška cerkev

Na tridentinskem koncilu so škofje katoliške cerkve sprejeli številne sklepe, s katerimi so postavili temelje za katoliško reformo in uredili razmere v cerkvi.

3) Slika prikazuje zasedanje tridentinskega koncila.

A. Navedi tri sklepe tridentinskega koncila.

Določili so obvezno izobraževanje za duhovnike, prepoved prodaje odpustkov, potrdili avtoriteto papeža.

B. Kako je koncil vplival na razmere v cerkvi?

Razmere so se izboljšale; ljudje so ponovno zaupali cerkvi.

C. Razmisli, zakaj je bil odziv cerkve tako pozen.

Papeži niso bili naklonjeni reformam, saj so se bali, da bi izgubili vpliv in moč.

4) Na sliki je Ignacij Loyolski, ustanovitelj reda jezuitov.

Pojasni vlogo jezuitov v protireformaciji.

Vodili so šole, ustanovili številne kolegije in univerze.

Kako so se končale verske vojne Vojne, ki so izbruhnile zaradi sporov med katoličani in protestanti, označujemo kot verske.

Poleg nizozemske osvobodilne vojne je najdlje trajala tridesetletna vojna v nemškem cesarstvu.

5) Zemljevid prikazuje Evropo po verskih vojnah.

A. Katere države so bile udeležene v tridesetletni vojni? Njihova imena vpiši v zemljevid.

B. Katera ozemlja so bila najbolj prizadeta?

Nemške dežele

C. Zapiši pet evropskih držav, ki so obstajale ob koncu tridesetletne vojne. Švica, Nizozemska, Francija, Papeška država, Nemško cesarstvo.

31

Kako so verske vojne prizadele Evropo

6) Verske vojne v Evropi so se končale leta 1648 z vestfalskim mirom. Določila mira so bila: • protestantskim knezom v nemškem cesarstvu so potrdili pravico do verske svobode, • nemško cesarstvo je bilo razdeljeno na številne neodvisne nemške države, s čimer je bila moč cesarja oslabljena, • moč Habsburžanov je bila oslabljena, saj so morali priznati nastanek Združene Nizozemske in neodvisnost Švice, • okrepila se je moč Francije, ki je dobila Alzacijo.

A. Z modro podčrtaj tisto določilo, s katerim se je končalo preganjanje protestantov v nemškem cesarstvu.

B. Z rdečo obkroži dve na novo mednarodno priznani državi v Evropi.

RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da si član komisije za inkvizicijo. Tvoja naloga je zaslišati nekoga, za katerega vaščani trdijo, da je krivoverec, protestant. Napiši zapisnik takega zaslišanja, ki naj obsega: vprašanja zasliševalca, odgovore zaslišanega in opombe zasliševalca ob teh odgovorih. Na koncu moraš predlagati tudi kazen in jo utemeljiti.

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.rotten.com/library/history/inquisition/ lahko izveš več o delovanju španske inkvizicije.

ZANIMA ME: Šentjernejsko noč v Franciji prikazuje film Kraljica Margot (1994).

PONOVIMO

Kalvinizem

Protireformacija

Vestfalski mir

• Jean Calvin,

• 16./17. stoletje

• Švica

• preganjanje protestantov

• 1648

• cerkvena občina

• odprava napak v Cerkvi

• verska svoboda v

• preprosta cerkev

• tridentinski koncil

določila

nemškem cesarstvu • priznanje Švice

KAKO SO VERSKE VOJNE PRIZADELE EVROPO Prezbitarijanstvo • na Škotskem

Tridesetletna vojna • nemško cesarstvo

• John Knox

• 1618-48 • sodelovanje drugih držav • najbolj prizadete nemške dežele

32

in Nizozemske

pomen • konec 30-letne vojne • verska delitev Evrope • oslabitev nemškega cesarstva, okrepitev Francije