http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/razi

Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih in tehničnih revolucij 87 90 93 96 99 102 105 108 111

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja Leto 1848 – leto revolucij in narodov Leto 1848 in Slovenci Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju Revolucija v umetnosti Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija Kako se je industrializacija razširila po svetu Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja

Po dunajskem kongresu je sveta aliansa z obnovo Evrope postavila na prestole stare vladarje. Kljub temu je bilo devetnajsto stoletje čas prebujanja podjarmljenih narodov in njihovih uporov proti oblasti različnih režimov. Naraščajoče meščanstvo se je upiralo fevdalni družbeni ureditvi in v njej uveljavljeni politični premoči plemstva.

Ali je bila sveta aliansa uspešna

Sveta aliansa je nadzorovala politično dogajanje v Evropi in izvajala vojaške posege.

1) Sveta aliansa se je sestajala na kongresih in odločala o ukrepih proti revoluciji. Odgovori na spodnja vprašanja.

A. Kdo je bil vodilna osebnost te mednarodne organizacije? Zapiši njegovo ime.

Klemens von Metternich, avstrijski zunanji minister B. Kakšna je bila vloga svete alianse?

Braniti in čuvati določila dunajskega kongresa, ščititi monarhije pred novim revolucijami in naprednimi gibanji.

C. Kaj pomeni beseda aliansa? Zveza držav (politična ali vojaška) 2) Leta 1821 so se predstavniki svete alianse sestali v Ljubljani, o čemur si lahko prebereš v učbeniku na strani 102.

Za koga so bili sklepi kongresa pozitivni in za koga negativni?

POZITIVNI

NEGATIVNI

• ZA KRALJE,

• ZA NACIONALNO GIBANJE V ITALIJI,

• PLEMSTVO,

UPORNIKE V MOLDAVIJI, VLAŠKI

• AVSTRIJSKO CESARSTVO

Evropejci so se bojevali za svobodo in svojo državo Kljub delovanju svete alianse se je meščanstvo v Evropi borilo za svobodo. Med mnogimi narodi pa se je začel boj za združitev ali samostojnost.

3) Pojmom, navedenim v drugem stolpcu, poišči razlago tako, da jim pripišeš ustrezno številko. idejno in politično gibanje, povezano z obstojem naroda in njegovih potreb ter interesov v narodno enotni državi nazor, ki si prizadeva za obvarovanje političnih pridobitev, za ohranitev razmer, zaupa v vladarja in cerkev

B

konservativizem

A

E

liberalizem

B

A

nacionalizem

C

samostojno upravljanje nekega ozemlja v okviru države

D

opozicija

Č

nazor, ki ščiti monarhijo in vladarja; mnenje, da ima vladar neomejeno, nedotakljivo pravico do prestola

C

avtonomija

D

nasprotovanje vodenju države, oblastem

Č

načelo legitimnosti

E

nazor, ki zahteva svobodno pravno državo, ki državljanu zagotavlja politično svobodo in neoviran gospodarski razvoj

93

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja

4) Poveži voditelje liberalnih ali nacionalnih gibanj z narodi in uspehi tako, da črko pred imenom pripišeš na ustrezno mesto v drugem in tretjem stolpcu. V pomoč naj ti bo besedilo v učbeniku na strani 104.

A - Simon Bolívar

B

boj proti turški oblasti

Č

Avstrijci so vstaje zatrli

B - Đorđe Karađorđević

Č

boj za združitev italijanov

D

odstop kralja

C - Aleksander Ypsilanti

A

boj proti španski kolonialni oblasti

B

avtonomni beograjski pašaluk

Č - Giuseppe Mazzini

D

boj proti absolutizmu francoskega kralja

C

osvoboditev ob pomoči zahodnih sil

D - Rotschild

C

odmeven boj proti oblasti turkov

A

nastanek južnoameriških držav

5) Za avtonomijo so se borili tudi Južni Slovani, nekateri proti Turkom, drugi proti nemškemu pritisku.

A. Kakšno bodočnost je napovedal Slovanom Jan Kolar?

Uspešno, saj je napovedal združitev.

Sto dolgih let nas Slovane spremenilo bo, spremenilo vse celine lik, slovanstvo kot spomladanska reka razširilo bo meje svoje ... (pesem Hči Slave slovaškega pesnika Jana Kolarja, prva polovica 19. stoletja)

B. Kako se je imenovala njegova ideja povezovanja Slovanov?

Panslavizem.

C. Kdo se je za njegove ideje navdušil pri Hrvatih? Kako se je imenovalo njegovo gibanje?

Ljudevit gaj; Ilirizem

Prebivalci Južne Amerike so se bojevali za neodvisnost V Srednji in Južni Ameriki se je nacionalno in liberalno gibanje združilo v boj proti kolonialni oblasti Španije, ki jo je vodil kralj Ferdinand VII. 6) Glavni boj pri osvobajanju Latinske Amerike je bil usmerjen proti Špancem, ki pa tam niso bili edini kolonialisti. Katere evropske države so bile lastnice kolonij v Srednji in Južni Ameriki? Med spodaj naštetimi izberi tri in jih podčrtaj.

Anglija, Portugalska, Francija, Avstrija, Nizozemska, Norveška, Švedska, Rusija

7) Boj španskih kolonij za neodvisnost so podprle ZDA. Kaj pomeni geslo »Ameriko Američanom« ameriškega predsednika Monroa? Izberi pravilni odgovor.

94

A. Da imajo ZDA vodilno vlogo na ameriški celini.

B. Da bodo ZDA porazile vse Indijance.

C. Da se evropska sveta aliansa ne sme vmešavati v Latinsko Ameriko in boj kolonij za neodvisnost. Č. Da bodo ameriške države trgovale le med seboj.

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja

RADOVEDNEŽ Reši kviz.

1. Simon Bolívar in Miguel Hidalgo, voditelja gibanja za neodvisnost Latinske Amerike, sta bila občudovalca drugih uspešnih revolucij. Katerih?

b) sovjetske in kitajske a) ameriške in francoske

č) belgijske in poljske c) grške in srbske 2. »Ne za moje roke niti za mojo dušo ne bo počitka, dokler ne bom strl okov, ki so mi jih nadeli Španci.« To stališče je izrekel b) portugalski izkoriščevalec a) nacionalist Latinske Amerike č) španski konkvistador c) škof rimskokatoliške cerkve 3. »Država ni samo geografsko ozemlje. Država je prav tako zasnova, dana po geografskem izvoru. Država je občutek ljubezni, ki v eno združuje vse sinove in hčere tega geografskega ozemlja.« To mnenje podpira zamisel o

b) absolutni monarhiji a) diktaturi

č) nacionalizmu c) merkantilizmu

ZANIMA ME: Govor Garibaldija svojim vojakom leta 1860 lahko prebereš na naslovu www.historyplace.com/ speeches/garibaldi/htm.

ZANIMA ME: O Bolívarju lahko izveš več na naslovu www.triera.net/novica.php?id=A18442

PONOVIMO

JUŽNA AMERIKA

LIBERALNA IN NACIONALNA GIBANJA čas

• osvoboditev izpod španske in portugalske

od prve polovice 19. stol. dalje

oblasti • voditelji: Bolívar,

CILJI

San Martin

EVROPA • Belgija (odcepitev Nizozemske) • zahteve po združitvi Italijanov in Nemcev BALKANSKI POLOTOK • boj proti turški nad-

• pokroviteljstvo ZDA NASPROTOVANJE GIBANJEM

oblasti • Grki, Srbi

KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI Kdaj?

1821 Pomen dogodka? družaben in političen dogodek

95

Leta 1848 so privrženci liberalnih in nacionalnih gibanj postali aktivni v revoluciji. Iz Francije se je revolucionarni val razširil v srednjo Evropo, kjer so se upirali delavci, študentje, meščani in kmetje. Leto 1848 imenujemo tudi pomlad narodov, ker so se podrejeni narodi uprli in zahtevali enakopraven narodni položaj.

Leto 1848 – leto revolucij in narodov

Revolucionarni dnevi v Franciji

V nemirih v Franciji so bili glasni meščani, ki jih je vodila želja po spremembah in oblasti.

1) Ob besedilih francoskega pisatelja Victorja Hugoja, ki je v delu Nesrečniki opisal revolucionarno vrenje v Franciji, odgovori na vprašanja.

A. Kako so Parižani kazali svoje nezadovoljstvo?

Razbijali so cestne svetilke, uničevali ulice, postavljali barikade.

B. Kdo se je upiral?

Delavci, študentje, preprosti ljudje, vojaki.

C. Kako so uporniki branili svoj položaj v revoluciji?

Postavili so barikade.

»Potlej so na desnem bregu, na levem bregu, na obrežjih, na bulvarjih, v latinski četrti v okraju tržnic zasopli ljudje, delavci, študentje, pripadniki oddelkov prebirali zahtevke in vpili: k orožju! Razbijali so cestne svetilke, izprezali kočije, razdirali ulični tlak, udirali hišna vrata, izkoreninjali drevesa, brskali po kleteh, valili sode, grmadili plošče, tlak, kamenje, pohištvo, deske ter postavljali barikade /…/. (opis revolucionarnega vrenja leta 1832)

»Barikada Saint-Antoine je bila pošastna: visoka 3 nadstropja, sto pedi široka. Zapirala je od kraja do konca razsežni dostop v predmestje. /…/ To se pravi razorana, razbita, nazobčana nasekana, opremljena s strelnimi linami in neznanskim razpoložljivim strelivom.« (opis revolucionarnega vrenja leta 1848)

Č. Zakaj so uporabili tako močne utrdbe?

Da bi preprečili vstop vojske v predmestje.

2) Na desni so slike treh francoskih kraljev. Primerjaj jih med seboj in odgovori na vprašanja.

A. Zakaj so kralja Ludvika Filipa imenovali meščanski kralj?

Na oblast so ga postavili meščani.

Ludvik XVIII.

B. Opiši oblačila. Kakšna je razlika med oblačili vladarjev?

Ludvik XVIII. je oblečen kot absolutni vladar, Ludvik Filip ne izkazuje več tolikšne oblasti (la sablja ob pasu), Napoleon III. pa nosi meščansko obleko.

C. Kateri od vladarjev se je vedel absolutistično?

kralj Ludvik Filip

Ludvik XVIII. Č. Na zadnji sliki je Napoleon III. Kakšen vladarski naslov je imel?

Cesar.

Napoleon III.

96

Leto 1848 – leto revolucij in narodov

Revolucionarni dnevi v avstrijskem cesarstvu

V avstrijskem cesarstvu so se na ulice podali meščani, ki so želeli konec absolutizma. Kmetje pa so zahtevali konec fevdalizma.

3) V tabeli so navedene nekatere važnejše zahteve posameznih slojev v revoluciji leta1848 v avstrijskem cesarstvu. Z barvnimi svinčniki obarvaj: zahteve kmetov zeleno, meščanov rumeno in delavcev modro.

SVOBODA TISKA IN ZDRUŽEVANJA

MEŠČANSTVO

VOLITVE, SOODLOČANJE V PARLAMENTU

ZEMLJIŠKA ODVEZA

KMETJE

PRAVICA DO STAVKE

IZBOLJŠANJE DELOVNIH RAZMER; BOLJŠE PLAČILO

DELAVCI

OSEBNA SVOBODA

4) Revolucijo leta 1848 v avstrijskem cesarstvu po času izbruha imenujemo tudi (podčrtaj):

A. oktobrska revolucija B. marčna revolucija C. novembrska revolucija Č. februarska revolucija

Pomlad narodov v Evropi Revolucionarno vrenje leta 1848 ali pomlad narodov je bilo močno v habsburškem cesarstvu, pa tudi med Italijani in Nemci.

5) V prostore ob zemljevidu revolucij leta 1848 vpiši dve značilnosti nacionalnega gibanja, na ka­tero kaže kvadrat.

• Nemci se borijo za združeno nacionalno državo • proti Avstriji

• Italijani se borijo za združeno nacionalno državo • proti Avstriji

• vseslovenski kongres v Pragi • za preoblikovanje Avstrijskega cesarstva v zvezo enakopravnih narodov • za združitev Nemcev

• Madžari so razglasili svojo republiko

6) Pri Nemcih sta se oblikovala dva programa o možni nemški združitvi. Poimenuj ju ob besedilu iz njune listine.

A. Združijo naj se nemške države pod vodstvom Prusije, brez Avstrije in njene oblasti.

MALONEMŠKI PROGRAM

B. Združijo naj se vse nemške države, vključujoč Avstrijo.

VELIKONEMŠKI PROGRAM

97

Leto 1848 – leto revolucij in narodov

Poraz revolucij – začetek nove dobe?

Kljub množičnosti so bile revolucije leta 1848 zatrte s posredovanjem vojske.

7) Kako uspešna je bila revolucija leta 1848 v Avstriji? H kateremu odgovoru se nagibaš? Dopiši svoj komentar.

A. Vsi so izgubili, saj taki upori precej stanejo državo.

B. Ne preveč, saj so samo kmetje pridobili prostost.

C. Ne preveč, ob koncu leta je zmagala reakcija, nadzor je spet prevzel dvor.

RADOVEDNEŽ Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

• Kdo je bil Goethe?

Književnik, filozof, vladni uradnik, direktor gledališča.

• Kakšna je bila njegova zavest o nemški državi? Šibka; zamisel o Nemčiji mu je bila tuja.

• Premisli: če je tako čutil pomemben pesnik, kot je bil Goethe, kakšna je bila potem zavest o Nemčiji pri običajnih ljudeh pred revolucijo leta 1848?

Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832) je bil ena osrednjih osebnosti evropske (nemške) predromantične književnosti, pesnik in filozof. Rodil se je v bogati in vplivni družini. Po študiju je odšel v Weimar, kjer je postal vojvodov glav­ni svetovalec in je opravljal druge visoke službe.

Med drugim je bil tudi direktor gledališča in sodeloval v vojnah proti Napoleonu.

Glede položaja združene Nemčije v svetu je bil negotov. Poznana je njegova izjava: »Nemčija? Toda kje se nahaja? Jaz te dežele ne najdem.«

Te zavesti med običajnimi ljudmi ni bilo.

ZANIMA ME: Na naslovu www.zlb.de/projekt/1848 (v nemščini) lahko izveš več o revoluciji 1848 v nemških deželah.

ZANIMA ME: Na naslovu www.fordham.edu/halsall/mod/modsbook19/html lahko najdeš nekatere pisne vire iz obdobja revolucije 1848.

PONOVIMO

Za politično svobodo Februarja v Franciji USPEHI

98

REVOLUCIJE Zakaj?

Začetek kje?

CILJI

LETO

1848

V EVROPI

POMLAD NARODOV Kje? Italija, Nemčija ...

Zakaj pomlad? Prebujanje (narodov) CILJI USPEHI

neuspeh

gospodarska in politična svoboda

MEŠČANI

ITALIJANI

združitev

neuspeh

neuspeh

politična svoboda

IZOBRAŽENCI

NEMCI

združitev

neuspeh

fevdalizem je odpravljen

odprava fevdalizma

KMETJE

SLOVENCI

združitev in samostojnost

neuspeh

neuspeh

boljše plačilo in pogoji dela

DELAVCI

MADŽARI

samostojna nacionalna država

neuspeh

Leto 1848 in Slovenci

V predmarčni dobi se je med Slovenci krepila zavest o po­ menu slovenskega jezika, zgodovine in izobrazbe. V revolu­ cionarnem letu 1848 so Slovenci s političnim programom Zedinjena Slovenija podprli uveljavitev slovenskega jezika in naroda v avstrijskem cesarstvu ter združitev v avtonom­ no enoto. Konec revolucije pa je slovensko nacionalno delovanje znova omejil le na kulturno delovanje.

Med Slovenci se je krepilo nacionalno gibanje

V predmarčnem obdobju je ustvarjal pesnik France Prešeren, ki je slovensko književnost povzdignil na evropsko raven. Janez Bleiweis, urednik edinega slovenskega časopisa, in škof Anton M. Slomšek pa sta delovala v prid širokih kmečkih in obrtniških množic.

1) Preberi portreta škofa Slomška in urednika Bleiweisa v učbeniku na straneh 111–112 in primerjaj njuno delovanje.

Kakšno izobrazbo je imel?

študiral je medicino in veterino

bil je duhovnik

veterino, porodništvom, novinarstvom

vodil škofijo, pisal pesmi in literaturo

O čem je pisal?

strokovne članke o kmetijstvu, obrti, razstavah

o vzgoji, vsakdanjem življenju

Kakšne zasluge je imel za Slovence?

ustanovitelj porodnišnice, izdajatelj časopisa

buditelj narodne zavesti

Kakšen je bil njegov nazor: liberalen ali konservativen?

konservativen

konservativen

S čim še se je ukvarjal?

2) Pesnik France Prešeren je vodil liberalno-demokratični tabor, ki je povezal svobodomiselne izobražence na Slovenskem.

A. Kako še drugače imenujemo ta tabor? Kaj je pomenilo, da je bil ta tabor svobodomiseln?

Prešernov krog; zavzemal se je za liberalne svoboščine (svobodo narodov in posameznika)

Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan.

Da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan.

Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak. (predzadnja kitica Prešernove Zdravljice, 1846)

B. Kdo so bili njegovi člani?

Andrej Smole, Matija Čop ... izobraženci

C. Zaradi česa je med obema taboroma – liberalnim in konservativnim – izbruhnil spor?

Zaradi pisave, pri čemer je zmagal Prešernov krog.

Uveljavila se je bohoričica.

99

Leto 1848 in Slovenci

Med Slovenci se je razširila revolucija

Revolucija, ki se je začela na Dunaju marca 1848, je v nekaj dneh zajela tudi mesta v slovenskih deželah. Najbolj burno so se odzvali kmetje, ki so izvedli več krajevnih kmečkih uporov. a) Preberi pisna vira na desni in odgovori na vprašanja.

A. Navedi tri osnovne zahteve Slovencev, izražene v letu 1848.

Združitev slovenskih dežel, slovenski jezik v šole in urade, avtonomija

»/…/ de ne bodo Slovenci, posebno kmetje, kteri v svojem jeziku brati ne znajo, nemškega in laškega jezika ne zastopijo, prisiljeni sebi poslane pisma, dostikrat tudi zapeljivim bravcam v razlago nositi in tako čas in denarje brez potrebe zapravljati«

(J. Navratil, Kotni pisači, podpihovalci kmetov, Novice 5. aprila. 1848, v: Stane Granda, Gestrinov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 1999)

v okviru avstrijskega cesarstva.

B. Zakaj je bila pomembna uvedba slovenskega jezika v uradih?

Dokumenti,pisani v nemščini, so bili težko razumljivi,

»Tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije in Bog ve, ali kedaj kaj takega za Slovence bode.« (Matija Majer Ziljski, Slava Bogu v višavah, Novice 29. marca 1848)

saj ljudje niso znali nemško.

C. Zakaj je bila pomembna uvedba slovenščine na vseh stopnjah šolanja?

Da bi ljudje lažje razumeli podajajoče znanje. Č. Leta 1848 so Slovenci sestavili svoj prvi politični program. Kako se je imenoval?

Zedinjena Slovenija.

D. Navedi dejstva, ki potrjujejo, da je bilo leto 1848 res »imeniten čas za Slovence«.

Odpravljen je bil fevdalizem, uvedena politična svoboda in svobodno izražanje nacionalnih zahtev.

4) Največ uspeha so v revoluciji imeli kmetje.

A. V besedilu na desni podčrtaj besede, ki nakazujejo zahteve kmetov leta 1848.

B. Kateri dogodek, ki je bil pomemben za kmete v Franciji, se omenja v besedilu?

Francoska revolucija

C. Kako je avtor letaka utemeljil pravico kmetov do zemljiške odveze brez odškodnine?

Primerja jo s pravicami meščanov.

Politično delovanje je zamrlo

»V noči 9. avgusta 1789. leta je francoska dežela use desetine, služnosti, dalke, tlake, jen use dajane, katire je kmet nositi mogel, gor uzdigninile [zbrala], jen na večne čase odvergla…. Jest prašam, koga bo naša gospoda zdej sturila?

Ona zmirej misli na postavo [zakone] za odkup, pa de si jih bo sama naredila po svoji voli, jen prav, da more kmet svojo frajost od nje kupiti: to pa kmet ne bo storu, kaker purgar [meščan], ne. Zakaj de bi se le kmet mogu frajost kupovat, al je kaj slabi koker purgar, al pa ta učen mož, kir imajo usim glih pravico do frajost /…/.« (iz kmečkega letaka, 1848, v: Zgodovinska čitanka 7, DZS, Ljubljana, 1988)

Po zmagi vojske nad revolucionarji so se na Dunaj vrnili dvor in ministri. Obnovili so stari red, ki ga po notranjem ministru imenujemo Bachov absolutizem.

5) Preberi besedilo in si oglej sliko na naslednji strani. »Policijski agent, ki je 1853 ugotavljal razpoloženje ljudi v Mariboru, je poročal o vsesplošnem nezadovoljstvu s političnimi razmerami in zastrupljenosti dela mariborskega meščanstva z demokratičnimi in celo republikanskimi idejami. Številna policijska poročila so ugotavljala nezadovoljstvo z mladim cesarjem, saj so mnogi v njem videli krivca za nastale razmere. Ob atentatu nanj februarja 1853 so tako mnogi – kot ljubljanski žitni trgovec Miha Šušteršič, obžalovali, ker ‘hudiča’ napadalec ni smrtno zadel.« (Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800–1860, Nova revija, Ljubljana, 2003)

100

Leto 1848 in Slovenci

A. Zakaj je v času Bachovega absolutizma zamrlo slovensko narodno gibanje?

Uveden je bil strog nadzor, cenzura, ukinjena svoboda tiska.

B. Kakšno je bilo razpoloženje Mariborčanov v tem času? Koga so ljudje krivili za slabe razmere? Kako se je to pokazalo?

Vladalo je vsesplošno nezadovoljstvo. Krivili so cesarja Franca Jožefa, na katerega je bil izveden atentat.

C. Podčrtaj del besedila, ki kaže na to, da je bil policijski nadzor velik.

Kaj je oblast s tem želela doseči?

Atentat na cesarja Franca Jožefa leta 1853.

Red, preprečiti nemire.

RADOVEDNEŽ Revolucijo leta 1848 si predstavljaj kot vlak. Nadaljuj z njenim »voznim redom« tako, da vpišeš dogodke, osebe ali pomen.

13. marec – Berlin – Dunaj – brzi marec – Dunaj – Budimpešta – brzi – prestop za Zagreb 15. marec – Dunaj – Ljubljana brzi 7. september – Dunaj – samo za kmete: doplačilo za odškodnino oktober – Dunaj – vojska in meščani: povratna vožnja 6. oktober – Dunaj – Olomuc (Moravska): za cesarjeve potrebe 2. december – Dunaj samo za novega cesarja

ZANIMA ME: Na naslovu www.rkc.si/slomšek lahko najdeš veliko informacij o škofu Slomšku.

ZANIMA ME: Več o letu 1848 v slovenskih deželah lahko prebereš v delu Staneta Grande Hočemo Slovenijo (1999).

PONOVIMO

V vagone vpiši glavne značilnosti in zahteve v letu 1848.

PREDMRAČNA DOBA

KMETJE

MEŠČANI

NARODNI PROGRAM

cenzura,

odprava

politične

avtonomija,

policija,

fevdalizma brez

pravice,

združitev

nadzor

odškodnine

ustava

slovenskih dežel

REVOLUCIJA 1848

101

Nemci in Italijani so v 19. stoletju živeli razdelje­ ni na številne države. Narodno gibanje je z voj­ nami doseglo združitev ter nastanek Kraljevine Italije (1861) in Nemškega cesarstva (1871). Nas­ tanek teh dveh držav je najbolj prizadel avstrij­ sko cesarstvo in vplival na njegove notranje spremembe ter nastanek Avstro-Ogrske.

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju

Kako je nastala zedinjena Italija

Po dunajskem kongresu se je med Italijani vse bolj širilo narodno gibanje, ki se je uprlo tuji oblasti ter doseglo združitev Italijanov v eno državo.

1) Nastanek Kraljevine Italije je bil rezultat prizadevanj treh velikih mož: Giuseppa Mazzinija, Camillia Cavourja in Giuseppa Garibaldija. K vsaki od spodnjih trditev pripiši začetnico priimka moža, ki mu jo pripisujemo.

A. Sem idejni vodja narodnega gibanja Mlada Italija, ki se bori proti avstrijski oblasti.

G B. Moji prostovoljci se imenujejo »rdečesrajčniki«.

C C. Francoski cesar Napoleon III. je moj zaveznik in mi je poslal svoje čete.

G Č. Kot italijanski revolucionar sem osvobodil Sicilijo in južno Italijo.

C D. Sem prvi minister kralja Viktorja Emanuela II. iz Sardinskega kraljestva.

M E. Zaradi mojih idej so me pregnali iz Italije.

M

Končno!

Kralj vseh Italijanov!

2) Oglej si karikaturo in odgovori na vprašanja.

A. Kdo je postal italijanski kralj?

Sardinski kralj Viktor Emanuel.

Bo zmogel B. Kdo kralju pomaga obuvati škorenj?

voditi to državo?

Giuseppe Garibaldi.

C. Katero dogajanje predstavlja karikatura?

Združitev Italije. Č. Predvidi čas, ki ga prikazuje karikatura.

Po letu 1860 (zavzetje južne Italije).

D. V oblačke zapiši občutke obeh mož.

Kako je nastalo združeno Nemško cesarstvo Prusija, ki jo je od leta 1861 vodil cesar Viljem I., je reformirala vojsko in okrepila svojo moč. Pod vodstvom kanclerja Otta von Bismarcka je postala tista sila, ki je združila Nemce v nemško cesarstvo.

3) Na sliki je najprej pruski, nato pa nemški kancler Otto von Bismarck.

A. Kakšen program združitve Nemčije je podpiral?

Malonemški program - brez Avstrije

Karikatura Otta von Bismarca v parlamentu.

102

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju

B. Kakšen je bil njegov vzdevek? Pomagaj si z učbenikom na strani 116. Železni kancler C. Kakšne osebnostne lastnosti je imel? Obkroži štiri. a) odločen c) omahljiv d) vztrajen

b) liberalen č) nezahteven e) trden

f) potrpežljiv g) povprečen h) discipliniran

Č. Katero od teh lastnosti prikazuje karikatura na prejšnji strani?

Trden, odločen 4) Dogodke med nastajanjem nemškega cesarstva razvrsti v časovnem zaporedju od 1 do 4 tako, da najstarejšemu pripišeš število 1, najmlajšemu pa 4.

4 1 2 3

združene vse nemške dežele vojna z Avstrijo ustanovljena Severnonemška zveza vojna s Francijo

Kako je nastala Avstro-Ogrska Po vojaških porazih (proti Italiji in Nemčiji) oslabljena Avstrija je morala ugoditi zahtevam Madžarov, ki so z dualizmom dobili enakopraven položaj v državi.

5) Zaradi vojaških in gospodarskih neuspehov je moral cesar popustiti zahtevam liberalnega meščanstva. Dopolni trditve.

Bachov

• Odpravljen je bil

• Obdobje, ki ga zaznamujejo spremembe, imenujemo

• Preureditev v državi pa ni zadovoljila

absolutizem. ustavna nacionalnih

doba. zahtev nenemških narodov.

6) Cesar je leta 1867 moral popustiti Madžarom, in uveden je bil dualizem – dvojna monarhija.

A. Ob pomoči učbenika na strani 118 navedi tri skupne zadeve obeh držav, Avstrije in Ogrske.

Vladar, finance, zunanja politika, vojska.

B. Na podlagi zemljevida v učbeniku na strani 117 zapiši:

– tri dežele, ki so spadale v avstrijski del: Avstrijske dežele, Kranjska, Goriška, Češka

– tri dežele, ki so spadale v ogrski del: Ogrska, Hrvaška, Transilvanija ...

7) Z dualizmom in novo ustavo, ki jo je država zatem dobila, se je položaj nenemških narodov spremenil. To je veljalo tudi za Slovence. Navedi po eno pozitivno in eno negativno posledico uvedbe dualizma za Slovence.

POZITIVNA POSLEDICA • ustava je uvedla enakost pred zakonom, politično svobodo, pravico do združevanja

NEGATIVNA POSLEDICA • razdelitev med tri države (Avstrija, Ogrska, Italija) • okrepljena germanizacija in madžarizacija

103

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju RADOVEDNEŽ Primerjaj položaj evropskih držav. Zapiši svoja opažanja v spodnjo tabelo tako, da v ustrezen kvadrat vpišeš ✔.

razvito gospodarstvo

✔

✔

✔

✔

✔

✔

✔

✔

✔

✔

delno razvito gospodarstvo kolonije

✔

✔

moderno orožje

✔

✔

✔

✔ ✔

✔

✔ ✔

✔

✔

✔

✔

zastarela vojska

ZANIMA ME: Več o cesarju Francu Jožefu I. lahko najdeš na http://www.absoluteastronomy.com/encyclopedia/ f/fr/franz_joseph_i_of_austria.htm.

Osmansko cesarstvo

✔

Rusija

✔

Španija

✔

AvstroOgrska

Nizozemska

✔

Kraljestvo Italija

Belgija

znanje

DRUGE

Nemško cesarstvo

Francija

NOVE DRŽAVE

Velika Britanija

EVROPSKE VELESILE

ZANIMA ME: Film Sissi prika­ zuje življenje Elizabete Habsburške.

PONOVIMO

Dopolni prazne prostore z glavnimi političnimi in ozemeljskimi spremembami v Evropi.

• 1871: razglašeno Nemško cesarstvo • glavno mesto Berlin

• 1861: kraljevina Italija • glavno mesto Rim

• 1867: dualizem • dvojna monarhija • Avstro-Ogrska

• 1867: dualizem • samostojna madžarska država • madžarizacija

104

✔

Revolucija v umetnosti

Politične spremembe 19. stoletja so se kazale tudi v umetnosti. Do srede 19. stoletja se je v umetnosti uveljavila smer, ki jo imenujemo romantika. Sredi 19. stoletja je industriali­zacija uničila sanje romantikov. Po letu 1830 se je poja­ vil realizem. Proti koncu 19. stoletja pa so slike impresionistov poudarjale trenutni vtis.

Kako je romantika spodbujala liberalna in nacionalna gibanja

Romantika se je od razuma (značilnega za razsvetljenstvo) obrnila k čustvom. Zanimali so jo narava, misli in občutki vsakega posameznika.

1) Eden od najbolj znanih predstavnikov romantike je bil angleški pesnik George Byron.

A. Kako so svet opisovali romantiki?

Zanimali so jih lepi stari časi, zgodovina in daljne dežele; navdušeni so bili nad francosko revolucijo.

B. V kakšen svet so se umikali?

V svet domišljije.

2) V učbeniku preberi poglavje o romantiki na strani 119 in odgovori na vprašanja.

A. Navedi dva predstavnika romantike na Slovenskem.

Anton Karinger, Marko Pernhart.

B. Kakšne podobe so slikali romantiki na Slovenskem?

Gorsko krajino, pokrajinska razpoloženja.

Marko Pernhart: Klanjško jezero v nevihti

C. Kako so se slovenski romantiki vključevali v politično dogajanje na Slovenskem?

Zanimali so se za družbene pojave, zahtevali svobodo tiska in združevanja, spodbujali nacionalne zahteve.

3) Na spodnji sliki so upodobljeni različni umetniki 19. stoletja, zbrani okrog klavirja, na katerem igra skladatelj Franz Liszt. V prazna polja ob njihovih imenih vpiši področje njihovega delovanja.

G. Antonio Rosssini

Nicolo Paganini

skladatelj,

violinist,

glasba

glasba

Ludwig van Beethoven Victor Hugo

skladatelj,

pisatelj,

glasba

književnost

Alexandre Dumas

pisatelj, književnost

George Sand

pisateljica, književnost

Franz List

skladatelj, glasba

105

Revolucija v umetnosti

Realizem sredi 19. stoletja

Slikarji realizma so kot fotografska kamera (ki se je takrat pojavila) v svojih delih posnemali realni, stvarni svet.

4) Preberi odlomek iz dela francoskega realista E. Zolaja, ki je opisoval življenje revnih ljudi.

A. Podčrtaj tiste stavke, za katere meniš, da realno opisujejo takratno življenje.

B. Kaj je beznica?

»Ležala je na stari slami ter vsa prezebla in sestradana šklepetala z zobmi. Zemlja je očitno ni marala. Postala je povsem bebasta, tako se niti ni več domislila, da bi skočila s šestega nadstropja na dvorišče in se ubila. Ne, smrt jo je morala glodati počasi, košček za koščkom, dokler se to prekleto življenje, ki si ga je bila sama pripravila, samo od sebe ne konča. Ljudje niti niso natanko vedeli, za čem je umrla. Pravili so, da jo je pobrala mrzlica. V resnici pa je umrla od revščine, umazanije in tegob, s katerimi jo je obdalo njeno zgrešeno življenje.«

Neurejen, zanemarjen gostinski lokal

(Emile Zola, Beznica, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana, 1965) 5) V spodnji tabeli primerjaj značilnosti romantike in realizma tako, da posameznemu obdobju umetnosti pripišeš ustrezne značilnosti, ki so navedene na sredini.

ROMANTIKA

REALIZEM

razdvojenost

razdvojenost

kritičnost

osamljenost

osamljenost

delavnost

pomembna so čustva

kritičnost

resničnost

hrepenenje

pomembnost čustev

vsakdanjik

razočaranje nad življenjem

delavnost

razočaranje nad življenjem

hrepenenje resničnost vsakdanjik razočaranje nad življenjem

Kako so se impresionisti uprli realizmu Impresionisti so s svojimi čutili skušali ujeti tiste vtise (impresije), ki so jih v nekem trenutku vznemirili.

6) Obarvaj z rdečo barvo opise, ki se nanašajo na impresionizem. V pomoč ti je slika L'Estaque, P. A. Renoirja.

Barvo so nanašali v debelih slojih.

Slikali so s kratkimi, debelimi potezami.

Poteze s čopičem so bile vidne. Črno so ustvarjali z mešanjem komplementarnih barv.

Umetniki so odkrili zanimivosti igre naravne svetlobe.

Vsako delo je nastajalo po dolgem proučevanju.

Posebno pozornost so namenili najmanjšim podrobnostim.

Barve niso več mešali s črno.

Barve so na paleti močno zmešali.

Nove sloje barve so dodajali preden so se prejšnji posušili.

106

Sence so naslikali z modrino.

Slikali so, kar in kakor jim je velevala šola, in upoštevali pravila tradicije.

Slike so polne podrobnosti.

Revolucija v umetnosti

RADOVEDNEŽ Reši križanko. V označenem polju boš dobil/a ime in priimek slavnega francoskega slikarja iz 19. stoletja, avtorja spodnje slike Tihožitje z zaveso.

1. Umetnik, ki ustvarja likovno delo v treh dimenzijah 2. Francoska pisateljica, Chopinova in Lisztova prijateljica, George 3. Pisatelj, avtor treh mušketirjev in Grofa Monte Krista, Alexandre 4. Francoski pisatelj, avtor del Oče Goriot in Okrogle povesti Honore de 5. Osebno ime francoskega pisatelja, avtorja Notredamskega zvonarja in Nesrečnikov 6. Francoski slikar, ki je rad upodabljal baletke, Edgar 7. Francoski pisatelj, avtor romanov Nana in Beznica, Emile 8. Avtor slike Sokratova smrt Jacques-Louis ; tudi ime junaka, ki je ubil Goljata 9. Avtor slike Impresija, začetnik impresionizma, smeri v umetnosti, Claude 10. Avtor slik Olimpija in Zajtrk v travi, Eduard 11. Orožje, ki ga uporablja književnik

I

P

A

R

2

S

A

N

D

3

D

U

M

A

S

1

K

4

B

A

L

Z

A

C

5

V

I

C

T

O

R

D

E

G

A

S

Z

O

L

A

D

A

V

I

D

6 7 8 9

M

O

N

E

T

10

M

A

N

E

T

P

E

R

O

11

ZANIMA ME: Več o romantični umetnosti lahko najdeš na nas­ lovu http://www.ng-slo.si/ngslo/vg/sk/sk05.htm.

ZANIMA ME: Več o zgodovini umetnosti lahko prebereš v Leksikonu slikarstva (1996).

PONOVIMO

Izpolni preglednico.

Značilnosti ROMANTIKA

Čas:

prva polovica 19. stoletja

REALIZEM

Čas:

druga polovica 19. stoletja

IMPRESIONIZEM

Čas:

druga polovica 19. stoletja

Predstavniki v svetu

Slovenski predstavniki

domišljija, čustvenost, pozornost slavni preteklosti, otožnost

T. Gericault, F. Delacroix, F.j. Liszt, G. Sand, Lord Byron, V. Hugo ...

F. Prešeren, A. Karinger, M. Pernhart

čim bolj resnično upodabljanje stvarnosti

H. de Balzac, C. Dickens, E. Zola ...

A. Ažbe, F. Vesel, I. Kobilica, I. Tavčar, J. Kersnik ...

umetnost hipnih vtisov in razpoloženj

E. E. P. C. V.

Manet, Degas, Cézanne, Monet, van Gogh ...

I. Grohar, R. Jakopič, M. Jama

107

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija

Konec 18. stoletja se je v Veliki Britaniji začela industrijska revolucija, ki je pomenila uvedbo strojev v proizvodnjo. K začetku industrijske revolucije v Veliki Britaniji so pripomogli številni izumi. Prvi stroji so se pojavili v tekstilni industriji, ki je bila vodilna britanska panoga.

Parni stroj, simbol industrijske revolucije, so uporabili tudi v prometu.

Zakaj najprej ravno v Veliki Britaniji

Na začetek industrijske revolucije v Veliki Britaniji je vplivalo več dejavnikov.

1) Dopolni besedilo o proizvodnji pred industrijsko revolucijo. Pravilno besedo izberi med navedenimi v oklepaju.

18.

V

(17., 18., 19.) stoletju je bila tekstilna proizvodnja v Veliki Britaniji najbolj

uspešna

(priljubljena, zanemarjena, uspešna) panoga. Mnogo dela je bilo opravljenega volne doma. Večina bombaža in (volne, akrila, najlona) je bilo domače proizvodnje. trgovcem (trgovcem, Uporabljali so tudi lan in svilo. Volneni izdelki so bili najprej prodani posrednikom, lastnikom). Ti so potovali iz kraja v kraj in prodajali oblačila. Narejena so bila za potrebe domačega izvoz (izvoz, uvoz, nadaljnjo predelavo). prebivalstva, večina pa za 2) Kateri dejavniki so vplivali na to, da se je industrijska revolucija začela v Veliki Britaniji? Obkroži jih. agrarna revolucija vdanost kralju

evolucijska teorija politična stabilnost trgovina bogata nahajališča premoga največja država v Evropi

3) Pri vsaki ilustraciji zapiši, kateri dejavnik, ključen za začetek industrijske revolucije, prikazuje. Zapiši tudi obrazložitev, zakaj je bil ta dejavnik odločilen.

železova ruda, premog, surovine

delovna sila želi zaslužiti, zato

kapital omogoča širjenje

za izdelavo strojev in pogon

je pripravljena delati v tovarnah

proizvodnje

Izumi, ki so spremenili svet

Pozno 18. in 19. stoletje sta bili polni novosti in izumov. Prvi stroji so se pojavili v tekstilni proizvodnji. Simbol industrijske revolucije pa je postal parni stroj.

4) Navedenim izumom dopiši izumitelje. Pojasni, kako so te iznajdbe vplivale na industrijsko revolucijo. čas

izum

izumitelj

1765

PREDILNI STROJ

James Hargreaves

En delavec v istem času lahko sprede več preje

1803

PARNI STROJ

James Watt

Nadomesti delo človeških rok, živali in vodnih mlinov

1814

PRVA LOKOMOTIVA George Stephenson

108

pomen

Hitrejše in cenejše potovanje

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija

5) Oglej si grafično ponazoritev razvoja družbenega proizvoda v Veliki Britaniji od konca 17. do srede 19. stoletja.

A. Kaj lahko ugotoviš? Podčrtaj pravilno ugotovitev.

A. družbeni proizvod je ostajal približno enak industrija 50 trgovina B. zelo se je spreminjal rudarstvo 40 C. pri nekaterih panogah se je spreminjal kmetijstvo 30

B. Za koliko se je povečal razvoj industrije in rudarstva?

20

za polovico

10 0

C. V kateri panogi je bil razvoj največji?

1688

1770

1851

najprej v kmetijstvu, nato v industriji Č. Katera panoga je izgubljala delež? v 19. stoletju kmetijstvo 6) Reši spodnjo shemo tako, da v desnem stolpcu izbereš pravilni pojem, v tretji stolpec pa vpišeš črko v tem pojmu, ki jo označuje številka. Vpisane črke bodo odkrile nov pojem, ki ga spodaj pojasni. panoga, ki je prva uvajala parno silo v proizvodnjo

7

L

tekstilstvo

premog

družbeni sloj, ki dela za stroji

7

I

delavci

kapitalizem

surovina v tekstilni panogi

4

B

bombaž

železnica

središče angleške industrije

6

E

Manchester

Robert

ime izumitelja ladje na paro Fultona

1

R

Robert

bombaž

tovarna za proizvodnjo kovine

6

A

Železarna

tekstilstvo

razvoj parnega prometa po kopnem

3

L

železnica

delavci

poglavitni razlog vlaganja kapitala v proizvodnjo

4

I

dobiček

družbena ureditev v 19. stoletju

9

Z

kapitalizem

izumitelj parnega stroja Watt

4

E

James

dobiček

surovina, potrebna za delovanje parnega stroja

4

M

premog

James

Manchester železarna

Liberalizem - svoboda, svobodnjaštvo

Kakšna je bila vloga železnice Železnica je imela odločilno vlogo pri širjenju industrijske revolucije, najprej v Veliki Britaniji, nato po vsej Evropi.

7) Ugotovi, ali so spodnje trditve pravilne. Odločitev pojasni.

Obrazložitev odločitve Prva lokomotiva se je imenovala Rocket (Raketa).

DRŽI

NE DRŽI

Rusija je prva gradila železniško omrežje.

DRŽI

NE DRŽI

VB je prva gradila železniško omrežje

Izum lokomotive je pospešil razvoj furmanstva.

DRŽI

NE DRŽI

Železnica je povzročila propad furmansta.

Železnica je z odpiranjem novih delovnih mest izboljšala položaj ljudi.

DRŽI

NE DRŽI

109

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija RADOVEDNEŽ Reši kviz tako, da vpišeš črke rešitev v spodnjo razpredelnico. Dobil boš rešitev, pomembno za začetek industrijske revolucije.

1. Kaj je industrijska revolucija?

J) revolucija med ameriško in francosko revolucijo O) spremembe v načinu proizvodnje M) upor ubogih delavcev proti brezsrčnim delodajalcem 3. Kateri družbeni razred je ustvarila?

Y) zemljiške posestnike X) mestno prebivalstvo, srednji sloj W) mestno delavstvo 5. Katera veja proizvodnje je prva uvedla novosti industrijske revolucije?

A) železnica, rečni in morski promet I) kmetijska mehanizacija E) tekstilna industrija 7. V kateri državi se je začela industrijska revolucija?

S) v ZDA P) v Nemčiji N) v Veliki Britaniji

2. Na čem je slonela, na kakšni osnovi se je razvijala?

E) na strojni in manufakturni proizvodnji U) na kmetijstvu in živinoreji A) na trgovini, obrti in storitvah 4. Zakaj je naraščalo število prebivalstva?

P) zaradi boljših zdravstvenih razmer, mila, čistoče N) več služb je dajalo več denarja S) kmetijstvo je napredovalo, izboljšala se je prehrana 6. Kje je bil razvoj najvidnejši in najhitrejši?

T) na podeželju C) v mestih V) ob morju in obali 8. Katera posledica je verjetno najpomembnejša?

E) Železnica je nadomestila cestni in rečni promet.

M) Para je nadomestila vodni pogon L) Stroj je nadomestil človeka.

7

5

3

6

1

8

2

4

N

E

W

C

O

M

E

N

izdelal prvi parni stroj

ZANIMA ME: Na naslovih http://www.eurohist.com/the_industrial_revolution.htm in http:// www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_rocket lahko najdeš mnoge informacije o industrijski revoluciji.

ZANIMA ME: Na naslovu www.keveney.com/Engines. html lahko izveš več o izumiteljih na začetku 19. stoletja.

PONOVIMO

INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA DEJAVNIKI: surovine (rude), delovna sila, kapital, politična stabilnost

IZUMI: v kmetijstvu, v tekstilni proizvodnji (predilni stroj, mehanske statve), parni stroj

parni stroj parniki, lokomotiva

110

promet

James Watt (1803)

pogon črpalk industrija

(v rudnikih), pogon strojev

Kako se je industrializacija razširila po svetu

Po porazu Napoleona je evropska celina indus­ trijsko pospešeno sledila Veliki Britaniji. Razmah industrijskega razvoja v Evropi je spodbudilo odpravljanje različnih ovir, na primer odprava carin med posameznimi deželami. Vodilna v proiz­ vodnji jekla in železa je kmalu postala Nemčija.

Hiter industrijski razvoj je bil značilen tudi za ZDA.

Industrializacija se je razširila po Evropi

Iz Velike Britanije se je industrializacija najprej razširila v države Beneluksa in Francijo, nato tudi v srednjo Evropo.

1) Za razmah industrijske revolucije je bilo pomembno kopanje premoga. Države z nahajališči premoga so lahko računale na hiter razvoj ali vsaj na dobiček od izkopa. v milijonih ton A. Katere države so izkopale največ premoga? Napiši jih.

250 Anglija (Velika Britanija), Nemčija, ZDA

1850 1870

200 150

B. Kakšne so bile možnosti izrabe in prednosti premoga?

Dobre možnosti izrabe; prednosti: lažje pridobivanje in boljša izraba.

100 50

C. Zakaj so imele dežele s premogom in železom veliko prednost pred drugimi?

0

Teh surovin jim ni bilo potrebno uvažati, tudi niso imeli veliko

Francija

ZDA

Nemčija

Anglija

Svet

Proizvodnja premoga

stroškov s prevozom.

4500 4000

Da je porasla uporaba parnih strojev.

B. Katere države so omenjene?

Anglija (Velika Britanija), Francija, Nemčija,

1840 1855 1877

3500 moč v 1000 kW

2) Oglej si podatke v grafikonu na desni.

A. Kaj prikazujejo podatki?

3000 2500 2000 1500 1000 500 0

Anglija

Francija

Nemčija

Število parnih strojev

AvstroOgrska

Rusija

Avstro-Ogrska, Rusija.

C. Na podlagi podatkov s stavkom opiši stanje razširjenosti uporabe parnega pogona.

Anglija je imela največ parnih strojev, zaradi česar je imela najvišjo gospodarsko rast.

3) Katera trditev je pravilna? Obkroži jo.

A. Avstrija je po gospodarski razvitosti prekašala Rusijo, vendar je zaostajala za Španijo.

B. Velika Britanija je prekašala Francijo in druge države.

C. Nemčija in Francija sta si bili po industrijskem razvoju popolnoma neenakovredni. Č. Število parnih strojev v Evropi se v drugi polovici 19. stoletja ni bistveno spremenilo.

Industrializacija se je razširila v ZDA Naravna bogastva ZDA, kot so bila bogata nahajališča premoga in drugih rud ter plovne reke, po katerih so hitro prevažali surovine, izdelke in drugo blago, so olajšala pot naglemu napredku države.

111

Kako se je industrializacija razširila po svetu

4) Sredi 19. stoletja se je začelo odkrivanje in zatem naseljevanje ameriškega zahoda.

A. Navedi vzroke za poselitev ameriškega zahoda.

Zemlja, odkritje zlata (Kalifornija), železniško omrežje ...

B. Opiši uspeh ameriškega gospodarstva do konca 19. stoletja.

Velik napredek kmetijstva in industrije.

C. Kakšen je bil pomen ameriških rek za razmah gospodarstva?

Omogočale so prevoz surovin in drugega blaga.

Ameriški pionirji

Č. Ali so se ZDA razvijale enakomerno? Odgovor utemelji.

NE; severovzhodni del je bil bolj industrijski, južni del pa bolj kmetijski (plantaže).

5) V ZDA so se sčasoma pojavili izredno bogati posamezniki, ki so ustvarili velika podjetja in nadzorovali celotne industrij­ ske panoge.

A. Kako bi kratko opisali Johna D. Rockefellerja?

Sposoben, uspešen podjetnik; tudi človekoljub (podpiral izobraževanje in znanost).

B. Kakšna podjetja so bila trusti?

Monopolna, velika podjetja, ki so v svoji panogi

John D. Rockefeller je 1863. pri 24 letih v Clevelandu ustanovil naftno družbo, razširil delovanje v Pensilvanijo in razvil podjetje v največji naftnorafinerijski koncern na svetu. Standard Oil, s katerim je postal dolarski milijarder, je ustanovil leta 1870; sporazum o trustu, ki je pripeljal do odločbe sodišča o razpustitvi, je sklenil leta 1882. Takrat je Standard Oil nadzoroval osemdeset odstotkov naftne proizvodnje. Rockefeller se je umaknil iz posla 1911. /…/. Ustanovil je Rockefellerjevo ustanovo za izobrazbo, Rockefellerjev inštitut za medicinsko raziskovanje in Chicaško univerzo.

obvladovali celoten trg.

C. Ali so trusti spodbujali svobodo v gospodarstvu?

Ne, saj so nadzorovali celotno panogo in uničevali manjša konkurenčna podjetja.

Industrializacija se je razširila po svetu

Industrijska revolucija je spremenila ravnotežje moči v svetu. Med razvitim in industrijskim zahodom ter preostalim nerazvitim in neindustrijskim svetom je bila velika neenakost.

6) Med navedenimi izberi tri pogoje, za katere meniš, da so potrebni za uspešen industrijski razvoj. Izbiro utemelji.

A. dobro je imeti lastne zaloge železove rude

B. dobro je imeti lastne zaloge premoga

C. dobro je imeti čim več ljudi plemiškega porekla

Č. dobro je imeti čim več travniških površin za pašo

D. dobro je imeti plovne reke za prevoz

E. dobro je imeti sposobne in izobražene ljudi

F. dobro je imeti pridne in ubogljive ljudi

112

Kako se je industrializacija razširila po svetu

7) Med spodaj navedenimi državami obkroži tiste, ki jih sredi 19. stoletja štejemo za industrijsko razvite.

Avstralija

Združene države Amerike Kitajska

Nemčija Velika Britanija

Rusija Francija

Japonska

RADOVEDNEŽ Hiter napredek industrializacije in spreminjanje pokrajine je leta 1858 z naslednjim stavkom opisal nemški ekonomist: »Železnica, trgovine s stroji, rudniki premoga in nahajališča železa, predilnice in tovarne so kot s tal zrasle, tovarniški dimniki so pognali kot gobe iz zemlje.« V preglednici primerjaj razvito gospodarstvo 19. stoletja s sodobnim v 21. stoletju.

Gospodarske panoge, ki pomenijo napredek

Države (deli sveta), ki ustvarjajo največji delež industrijske proizvodnje

Vir energije za pogon strojev

Promet

Velika Britanija, ZDA, Nemčija, Francija ...

veter, voda, para

19. stoletje

premogovništvo, tekstilna ind., železarstvo

21. stoletje

računalniška, avtomobilska industrija

ZDA, Japonska, Nemčija, VB, Kitajska ...

nafta, premog, elektrika, atomska energija

ZANIMA ME: Na naslovu www.teacheroz.com/19thcent.htm je veliko informacij o širjenju ZDA na zahod.

vlečne živali, vlak, parniki, jadrnice

avtomobili, vlak, letala ...

ZANIMA ME: Čeprav ni bil nikoli v ZDA, je Karl May o ameriškem divjem zahodu napisal veliko knjig (na primer delo Vinetou).

PONOVIMO

INDUSTRIALIZACIJA PO SVETU

EVROPA

ZDA

SVET

Kdaj?

Velika Britanija-

Kdaj? prva polovica

Kdaj? druga polovica

konec 18. stol; drugje v

19. stoletja

19. stoletja

Značilnosti? spremembe v kmetijstvu,

Značilnosti? poselijo “divji” zahod;

Značilnosti? počasnejše sprejemanje

načinu proizvodnje;

širjenje industrije in

novosti; uvajanje zahodne

industrijska mesta

železnice

tehnologije

1. polovici 19. stol.

113

Industrijska revolucija je mnogim ljudem spre­ menila življenje. Pojavila so se hitro rastoča industrijska mesta, kamor so se množično selili ljudje s podeželja. Mesta so bila prenaseljena, onesnažena, umazana in nezdrava. Delavci, ki so tvorili največjo skupino meščanov, so bili poceni delovna sila. Kapitalisti so jih zelo izkoriščali.

Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi

Nastajala so industrijska mesta

Industrializacija je vplivala na rast prebivalstva in širjenje industrijskih mest.

1) Zaradi množičnega priseljevanja so nekatera mesta postala velemesta.

A. Kaj je v 19. stoletju omogočalo porast prebivalstva?

Več hrane, nova zdravila, boljša higiena.

B. Navedi štiri velika evropska mesta sredi 19. stoletja.

Uporabi tudi zemljevid v učbeniku na strani 130.

London, Birmingham, Manchester, Glasgow ...

Kruppove tovarne v Nemčiji

C. Katera mesta so največja danes? Šanghaj (Kitajska), Bombay (Indija), Sao Paolo (Brazilija) ...

2) Oglej si ilustracijo revne četrti v industrijskem mestu v 19. stoletju.

Kakšna je videti ulica? Čemu vse je rabila?

Neurejena, zanemarjena; vse življenje se je odvijalo na ulici

Kdo je stanoval v tej ulici? Zakaj so del življenja prenesli na ulico?

Revni delavci; stanovanja so bila premajhna

Kakšna so stanovanja v tej ulici? Kje so bila najslabša bivališča?

Kakšna je bila oskrba z vodo? Kam so odlagali smeti?

Brez svetlobe,

Čiste

majhna, vlažna;

pitne vode ni bilo;

najslabša bivališča so

smeti so metali

bila v kleteh

na ulico

114

Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi

V tovarnah so delali tudi otroci

Položaj delavcev (proletariata) je bil negotov in slab. Da bi povečali svoj dobiček, so lastniki tovarn znižali zaslužke delavcev (mezde) in podaljšali njihov delovni čas.

3) Otroško delo je bilo v času prve industrijske revolucije običajno.

Otroci v tovarni okoli leta 1800 A. Kakšno je bilo otroštvo delavskih otrok v 19. stoletju?

Otroci v tovarni v Delali so v tovarnah za nizko plačilo, niso hodili v šole.

začetku 20. stoletja

B. V katerih panogah so najraje zaposlovali otroke? Zakaj?

V tekstilni, rudnikih, pri čiščenju dimnikov, povsod, kjer so bili potrebni majhni prsti.

C. Kakšne so bile posledice napornega dela za otroke?

Utrujenost, poškodbe, pohabljenost, umrljivost. Č. Ali delajo otroci v tovarnah tudi danes? Zakaj?

Da, zaradi revščine, da pomagajo družini preživeti.

Otroško delo leta 2005

4) Podčrtaj trditve, ki pravilno opisujejo položaj delavcev v prvi industrijski revoluciji.

A. Delavci so bili vodilni in najbogatejši sloj takratne družbe.

B. Uspešni meščanski podjetniki so na delavce mnogokrat gledali kot na lenuhe in nesposobneže.

C. Večina tovarnarjev je svojim delavcem zagotavljala minimalne mezde, ki so omogočale le borno življenje. Č. Delavci so z uspešnimi upori takoj dosegli višje plače in boljše delovne pogoje, saj so se tovarnarji zbali, da jim bodo uničili stroje.

D. Nemški delavci so pod vplivom Marxa in Engelsa najprej dosegli boljši položaj in dobili možnost soupravljanja v tovarnah.

E. Delavke v tovarnah so bile slabše plačane kot moški.

Srednji razred je živel bolje Meščanskemu srednjemu sloju, v katerega štejemo male podjetnike, trgovce in obrtnike, inženirje, zdravnike, učitelje ter uradnike, je industrijska revolucija ponudila priložnost za boljše življenje.

5) A. Opiši, kako je živel srednji sloj.

Dobro, podrejen pravilom lepega obnašanja.

B. Kakšen je bil njihov pogled na svet?

Biti varčen in razumen, spoštovati red.

C. Kakšen je bil položaj žensk tega sloja?

Vodile so gospodinjstvo, bile podrejene moškim.

115

Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi

RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da se piše leto 1850. Prvič v življenju obiščeš velemesto. Opiši svoje občutke in vtise ob sprehodu skozi to mesto.

Vidim lahko

Slišim lahko

ZANIMA ME: Na spletnem naslov http://www.womeninworldhis­ tory.com/lesson7.html lahko izveš več o položaju žensk v 19. stoletju.

Voham lahko

ZANIMA ME: Navade in življenje meščanstva opisuje delo To in ono o meščanstvu v provinci (1995).

PONOVIMO

MESTO Videz

TOVARNE

umazano, gradnja

brez načrtov Središče lepe zgradbe, sedeži podjetij, banke in trgovine Predmestje zanemarjeno, naselja revnih delavcev Naraščanje prebivalcev in prometa Promet kočije, vozovi, poštni, blagovni in osebni promet Privlačnost kraj nenehnega dogajanja

Varnost ni bilo poskrbljeno za varnost Lastnik kapitalist, ki želi dobiček slabo vzdrževane,

Videz

hrupne, brez zračenja

PREBIVALCI Bogataši bankirji, veletrgovci, plemiči

OTROCI bogatašev brezskrbno otroštvo, možnost šolanja delavcev delo v tovarnah in rudnikih; bolezni in telesne okvare; visoka umrljivost

116

Pogon parni pogon

Srednji sloj uradniki, podjetniki, manjši trgovci, izobraženci Delavci otroci, ženske in moški; slabe življenske razmere Reveži invalidi, berači

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na slovenskem

Industrijski razvoj v avstrijskem cesarstvu in slov­ enskih deželah je vse do sredine 19. stoletja ostal skromen. Večina prebivalcev slovenskih dežel je v prvi polovici 19. stoletja živela na podeželju, saj je bilo kmetijstvo še vedno prevladujoča gospo­ darska panoga. Širjenje industrije in izgradnja južne železnice sta prinesla slovenskim deželam velike spremembe. Spreminjala se je tudi družba.

Kakšen je bil gospodarski položaj v avstrijski monarhiji

V prvi polovici 19. stoletja je bilo za avstrijsko cesarstvo značilno počasno prevzemanje novosti. Industrijski razvoj se je močneje razmahnil šele od sredine 19. stoletja.

1) V avstrijskem cesarstvu se je širila uporaba parnih strojev in gradnje železnic.

A. Kako razvito je bilo gospodarstvo v avstrijski monarhiji? Obkroži pravilni odgovor.

zelo razvito

srednje razvito

nerazvito

B. Kje so bila pomembna industrijska središča? Obkroži pravilne odgovore.

na Češkem

v okolici Ljubljane

v Lombardiji

na Moravskem

na Spodnjem Avstrijskem

C. Katero je bilo najpomembnejše pristanišče za avstrijsko cesarstvo? Obkroži pravilni odgovor.

Split

Genova

Trst

Reka

Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželah Slovenske dežele so veljale za slabše razvito območje avstrijske monarhije.

2) Preberi navedene gospodarske panoge.

usnjarstvo, puškarstvo, avtomobilska industrija, tekstilstvo, papirništvo, telekomunikacijska industrija, kemična industrija, svilarstvo, čipkarstvo, železarstvo, slamnikarstvo, opekarstvo, farmacevtska industrija, sladkorna industrija A. Med navedenimi gospodarskimi panogami obkroži tiste, ki so bile nosilne v času industrializacije slovenskih dežel in uvajanja parne sile v prvi polovici 19. stoletja.

B. Med navedenimi panogami zapiši tiste, za katere je bilo značilno, da:

A. so imele še manufakturno proizvodnjo usnjarstvo, puškarstvo, svilarstvo, čipkarstvo ...

B. so imele že industrijsko proizvodnjo papirništvo, tekstilstvo, železarstvo

C. ne spadajo v prvo polovico 19. stoletja avtomobilska, telekomunikacijska, kemična, farmacevtska industrija

3) Dobro si oglej zemljevid.

A. Na prazne črte dopiši imena največjih industrijskih središč. Zapiši ime označene železnice. južna železnica (Dunaj-Trst) PREVALJE

B. Kot lahko opaziš, so delovali mnogi premogovniki. Zakaj je bilo povpraševanje po premogu veliko?

JESENICE

TRBOVLJE

uvajanje parnih strojev C. Kateri deli slovenskih dežel so bili industrijsko manj razviti? jugo in severovzhod

LJUBLJANA

TRST

117

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

Č. Kakšna je bila vloga Trsta?

Pristanišče, gospodarsko in kulturno središče.

4) Velike spremembe je slovenskim deželam sredi 19. stoletja prinesla gradnja železniške proge Dunaj–Trst (imenovana južna železnica). Ugotovi, ali spodnje trditve držijo ali ne.

Marija Terezija je dala zgraditi progo Dunaj–Trst.

DRŽI

NE DRŽI

Prve vožnje z vlakom so bile zdravju nevarne.

DRŽI

NE DRŽI

Prve lokomotive je poganjal parni stroj.

DRŽI

NE DRŽI

Ghega je bil najbolj znan strojevodja v avstrijski monarhiji.

DRŽI

NE DRŽI

V Ljubljano je prvi vlak pripeljal iz Trsta.

DRŽI

NE DRŽI

Po cestah slovenskih dežel je ob uvedbi železnice še vedno potekal živahen trgovski promet.

DRŽI

NE DRŽI

Krošnjarji in tovorniki so poleg različnega blaga prinašali tudi novice.

DRŽI

NE DRŽI

Železnica je furmanom zmanjšala zaslužek.

DRŽI

NE DRŽI

Kako se je spremenila družba na Slovenskem Industrializacija je vplivala na družbene spremembe tudi na Slovenskem. Oblikovali so se različni družbeni sloji. Še vedno je bila velika večina prebivalstva kmetov.

5) Preberi besedilo in ga analiziraj. »Potem je prišlo prvo stalno imenovanje. Vrbanoj A. Kje se dogaja zgodba? (ustrezno obkroži) je prišel /…/ k majhnemu sodišču južne Kranjske A. na vasi in bil tam več let. Uradnega dela je bilo dovolj, izven urada pa nobene take družbe /.../. Ondi je med B. v velikem mestu učitelji, trgovci, davčnimi uradniki in sploh ljudmi, C. v majhnem mestu B. S kom se je družil novi sodnik?

Učitelji, trgovci, davčni uradniki.

C. Kakšen je bil njegov pogled na okolje?

Nekoliko vzvišen.

ki so bili glede izobrazbe za dobro stopinjo pod njim, na katere pa je bil v vsem neuradnem času in občevanju navezan, prebil skoro ves svoj prosti čas ter se privadil tudi /.../ vznesitosti, češ: ‘Vendar sem boljši od vas vseh in več nego vi!’ Kakor je rastlo to prepričanje, takisto je čimdalje bolj mrzil druge boljše gosposke družbe. V obližju je stanovala v prijaznem gradiču plemenita obitelj, katera je vedno rada sprejemala sosedno gospodo; Vrbanoj je bil ondi samo enkrat, ali potem se mu je zdelo vse – preošabno.« (Janko Kersnik, Jara* gospoda, Karantanija, Ljubljana, 1992) *jara – mlada, tista, ki je to šele postala

Č. Kdo je bil primerna družba Vrbanoju? Razmisli, zakaj.

Po izobrazbi njemu enaki. Prepričanje mu je branilo družiti se z manj izobraženimi.

6) Leta 1842 je škof Slomšek napisal delo Nauki za domačo snažnost za Blažeja ino Nežico.

Preberi odlomek, odgovori na vprašanji in nato razvrsti v besedilu omenjene dolžnosti v tabelo na naslednji strani.

» Vsako jutro ženska postele popravijo, čedno pogernejo, hišo pred kosilcam pometejo, prah iz mize, klopi ino stolov pobršejo, ter vsako stvar v kraj postavijo, de vsakdo ki k hiši pride, lahko spozna, da so ženske kaj vredne. Pa tudi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne hodijo razgalene, ne raskodrane, grejo posledne spat, in morjo perve vstati, de se jim ni vpričo moških vmivati ino opletati. Tudi vam mladenči, moram povedati, de vse po vašim ni prav. Za hišno snago skrbet je tudi moška dolžnost. Vmiti se morte, kedarkoli ste blatni ali vmazani, posebno kedar od dela k mizi greste. Vsak večer si zobe istrebite ino isplahnite; zjutraj ino zvečer. Počesati se je večkrat potreba, pa ne na mizo ali na okne, temveč na kak širok popir. Nohtov ne gristi, ampak porezati, kakor hitro začnejo černeti. To se v kakem koti s škarjami zgodi /…/.«

118

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

A. Zakaj se je bilo treba počesati na kakšen širok papir, pa ne ob mizi?

Zaradi uši, ki so bile takrat pogosta nadloga.

B. Zakaj se je škofu Slomšku zdelo potrebno dajati ljudem tako podrobna navodila?

Ker je bila splošna izobrazba nizka in ljudje niso dovolj skrbeli za higieno.

RADOVEDNEŽ Analiziraj Slomškova navodila in izpolni tabelo.

DOLŽNOSTI ženske

moški

posteljejo posteljo, pometajo, pobrišejo prah, skrbijo za hišno snago pospravijo SKRB ZA VIDEZ ženske moški ne hodijo razgaljene in nepočesane; ne umivajo umivajo se po delu, počešejo, očistijo nohte in se pred moškimi zobe ZANIMA ME: Na spletnih naslovih www.vlaki.net/zanimiv13.html in www. ghega-museum.at.tf/ lahko izveš več o južni železnici.

ZANIMA ME: Prvo industrijsko revolucijo na Slovenskem je opisal Jože Šorn v delu Začetki industrije na Slovenskem (1984).

PONOVIMO

ŽELEZARSTVO • železarski obrati (Prevalje) • valjarne (Lipnica) • livarne (Dvor pri

INDUSTRIJA

PREMOGOVNIŠTVO

• skromen razvoj

• naraščanje proizvodnje

• tekstilna, pivovarniška,

• na Koroškem in v

papirna, sladkorna ...

Zasavju, Kočevju

• bombažne predilnice

Žužemberku) ŽELEZNICA CELJE–LJUBLJANA Kdaj? 1849 LJUBLJANA–TRST Kdaj? 1857 SPREMEMBE Pozitivne hitrejši prevoz, nova delovna mesta Negativne propad furmanstva, počasnejši razvoj mest, oddaljenih od proge KMETJE

DELAVCI

• večina prebivalstva

• majhni zaslužki

• skromna bivališča

• slaba stanovanja • skromna prehrana

MEŠČANI • nemško, italijansko, slovensko meščanstvo • posnemajo plemiško kulturo

119