http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/Razi by Renata Odlazek

RA ZIS PR KU ET JEM EK LO ST 8 pri

roË n

ik z

Ëite

lje

An i Jelk ta Mi r D a a Raz j a n i Ê , m j a po t An ka n Sno nik Zu ljan j, Hel ena

za z

god ovi n

ZG 5.9.indd 1

. ra

zre

Ver dev

sno vne

πol

12/12/06 4:18:23 PM

Anita MirjaniÊ, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

RAZISKUJEM PRETEKLOST 8 PriroËnik za uËitelje Strokovni pregled: dr. Danijela Trπkan Jezikovni pregled: Cvetka Košir

Vse knjige in dodatna gradiva Zaloæbe Rokus dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com ∂ 2006 Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloænika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu ali postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 371.3:93/94

Zaloæba Rokus d.o.o. Stegne 9b, 1000 Ljubljana Telefon: 01/513 46 00 Telefaks: 01/513 46 99 E-poπta: rokus@rokus.com www.rokus.com

RAZISKUJEM preteklost 8. PriroËnik za uËitelje za zgodovino za 8. razred osnovne šole / Anita MirjaniÊ ... [et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2006 ISBN-10 961-209-697-X ISBN-13 978-961-209-697-7 1. MirjaniÊ, Anita 2. Razpotnik, Jelka 3. Snoj, Damjan, 1972- 4. Verdev, Helena 5. Zuljan, Anka 230372608 U0623-03

ZG 5.9.indd 2

12/12/06 4:18:25 PM

Dragi uËitelji zgodovine, Komplet Založbe Rokus Raziskujem preteklost za 8. razred osnovne šole ob uËbeniku in delovnem zvezku tvori tudi priËujoËi priroËnik za uËitelje. Trudili smo se, da bi vanj vkljuËili spoznanja sodobnega zgodovinopisja in didaktike zgodovine. Še posebej smo mislili na to, da bi Vam bil priroËnik v resniËno pomoË pri naËrtovanju in izvedbi uËnih ur. V priroËniku so razliËni vsebinski deli povezani v celoto: vsako poglavje najprej prinaša podatke o uËnem gradivu za doloËeno temo, ki obsegajo seznam literature, filmov, spletnih strani in uËil, rešitve delovnega zvezka Raziskujem preteklost 8 z uËnimi cilji (za vsako uËno uro) ter uËno motivacijo, množico idej za razliËne metode in oblike obravnave teme pri pouku, dodatne informacije o obravnavani (Anekdote, VeË o …), in aktualnih sorodnih temah (Aktualno) ter vprašanja za ponovitev. Drage uËiteljice in uËitelji, upamo, da Vam bo ta nenavadni priroËnik v pomoË pri pouËevanju zgodovine in uvajanju sodobnih pristopov pri delu v razredu.

VSEBINA

ZG 5.9.indd 3

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: doba odkritij in presenečenj

Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju: doba družbenih in verskih spopadov

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma razsvetli Evropo

Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih in tehničnih revolucij

109

Evropa in svet v drugi polovici 19. stoletja: širjenje demokracije in tekmovanje med narodi

152

12/12/06 4:18:26 PM

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: doba odkritij in presenečenj 9 12 15 18 22 26 30 34 38

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji Kakšno je bilo življenje v Ameriki Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet Kakšne so bile posledice geografskih odkritij Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa Kako je reformacija razdelila Evropo Kako so verske vojne prizadele Evropo

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991. • Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Mircea Eliade, Zgodovina religioznih verovanj in idej, I-III, DZS, Ljubljana, 1996. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Ilustrirana zgodovina Slovencev; Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Maurice Keen, Srednjeveška Evropa, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1993. • Joseph Ki-Zerbo, Zgodovina Črne Afrike, Borec, Ljubljana, 1977. • Milko Kos, Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 6. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1978. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Kronika krščanstva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998. • Bartolomé de Las Casas, Uničevanje Indijancev in evangelizacija, Celje, Mohorjeva založba, 1993. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Michela Mullet, Luther, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. • Stephen J. Lee, Tridesetletna vojna, Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, 1995. • Umetnost v slikah, DZS, Ljubljana, (ustrezne knjige). • Velike kulture sveta, II. knjiga, Kitajska, Japonska, Islam, Stara Amerika, Mohorjeva družba, Celovec – Ljubljana – Dunaj, 1999. • Vikingi, vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997, Zbirka Mejniki. • Ignacij Voje, Nemirni Balkan, DZS, Ljubljana, 1994. • Ignacij Voje, Slovenica Balcanica, Slovenska matica, Ljubljana, 2005. • Zbirka Človek in čas: • 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • 5. knjiga: Pozni srednji vek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • 6. knjiga: Renesansa, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V času Majev, Aztekov in Inkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • V času velikih odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Zbirka Veliki raziskovalci: • Krištof Kolumb, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Marco Polo, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Magellan in da Gama, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Zgodovina cerkve, III. knjiga: Reformacija, katoliška prenova in protireformacija, Družina, Ljubljana, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974. • Zgodovina krščanstva, Ognjišče in DZS, Koper, Ljubljana, 1992. • Zgodovina v slikah, knjiga 10 (1200–1454) in 11 (1454–1600), DZS, Ljubljana, 1977..

ZG 5.9.indd 4

12/12/06 4:18:27 PM

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: doba odkritij in presenečenj LITERATURA ZA UČENCE: • Gilles Béguin, Dominique Morel, Prepovedano mesto Nebeških sinov, DZS, Ljubljana, 1999, Zbirka Mejniki. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Neil Grant, Veliki svetovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Kako so živeli Azteki, EWO, Ljubljana, 1994. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Miki Muster, Gusarji (strip), Delo, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Krvavi kapitan (strip), Delo, Ljubljana, 2006. • Josephine Poole, Ivana Orleanska, Učila, Tržič, 1998. • Sandro Rossi, Marco Polo, DZS, Ljubljana, 1983. • Spremenili so svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Vikingi, vladarji morja, DZS, Ljubljana, 1997, Zbirka Mejniki. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Philip Wilkinson, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, Tržič, 2002. • Zbirka Človek in čas: • 3. knjiga: Veliki imperiji, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • 5. knjiga: Pozni srednji vek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997. • 6. knjiga: Renesansa, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: • V času Majev, Aztekov in Inkov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • V času velikih odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • V času Vikingov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Zbirka Veliki raziskovalci: • Krištof Kolumb, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Marco Polo, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Magellan in da Gama, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004.

LEPOSLOVJE: • Dante Alighieri, Božanska komendija: izobr, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1985. • Ivo Andrić, Most na Drini, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980. • Evelyn Anthony, Elizabeta I. angleška: zgodovinski roman, DZS, Ljubljana, 1967. • Giovanni Boccaccio, Dekameron: izbor novel, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003. • Miguel de Cervantes Saavedra, Veleumni plemič don KIhot iz Manče, DZS, Ljubljana, 1964. • Geoffrey Chaucer, Canterburyjske zgodbe, Radiotelevizija, Ljubljana, 1971. • Sarah Dunant, Rojstvo Venere, Učila, Kranj, 2006. • Volker Ebersbach, Francisco Pizarro: blišč in beda konkvistadorja, Obzorja, Maribor, 1987. • Paul Frischauer, Leonardo da Vinci: sonce, vrzi senco, Obzorja, Maribor, 1978. • Gianni Granzotto, Krištof Kolumb, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1992. • Pierre La Mure, Mona Liza, DZS, Ljubljana, 1979. • Thomas More, Utopija, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1958. • Rolland Romain, Michelangelovo življenje, Obzorja, Maribor, 1954. • Erazem Rotterdamski, Hvalnica norosti, Založništvo slovenske knjige, Ljubljana, 1991. • William Shakespeare, Zbrane gledališke igre, Knj. 1 (Beneški trgovec, Komedija zmešnjav, Ukročena trmoglavka …), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • William Shakespeare, Zbrano delo (Henrik VI …), DZS, Ljubljana, 1971. • William Shakespeare, Kralj Richard Tretji, Nova Gorica, PDG, 1997. • William Shakespeare, Romeo in Julija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Wilheml Strube, Nikolaj Kopernik: kanonik in astronom, Obzorja, Maribor, 1983. • Stefan Zweig, Erazem Rotterdamski: triumf in tragika, Obzorja, Maribor, 1971.

MLADINSKA LITERATURA • Harriet Beecher Stowe, Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • Walt Disney, Pocahontas, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Henry Rider Haggard, Zaton Aztekov, Karantanija, Ljubljana, 1995. • Henry Rider Haggard, V senci žrtvenikov, Karantanija, Ljubljana, 1995. • Walter Heichen, Beli bogovi prihajajo, Karantanija, Ljubljana, 1997 (o Cortezu). • Walter Heichen, Osvajalec v imenu miru, Karantanija, Ljubljana, 1997 (o Jamesu Cooku). • Charles in Mary Lamb, Pripovedke iz Shakespeara, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Iain Lawrence, Gusarji, Grlica, Ljubljana, 2005. • Iain Lawrence, Razbitinarji, Grlica, Ljubljana, 2005. • Iain Lawrence, Tihotapci, Grlica, Ljubljana, 2005. • Mary Pope Osborne, Gusarji popoldan, Grlica, Ljubljana, 2002. • Robert Louis Stevenson, Črna puščica, Karantanija, Ljubljana, 1995. • Zbirka Časovni stroj, Mladinska knjiga

ZG 5.9.indd 5

12/12/06 4:18:27 PM

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: doba odkritij in presenečenj FILMI (IZBOR) • 1492: zavzetje raja, r. Ridley Scott, ZDA, 1992. • Beneški trgovec, r. Michael Radford, Korpodukcija, 2004. • Hamlet, r. Kenneth Branagh, VB, 1996. • Ivana Orleanska, r. Luc Besson, ZDA, 1999. • Kraljica Margot, r. Patrice Chéreau, Francija, 1994. • Luther, r. Eric Till, Nemčija, 2003. • Macbeth, r. Jeremy Freeston, ZDA, 1997. • Misija (Odprava), r. Roland Joffé, ZDA, 1986. • Pirati s Karibov: prekletstvo črnega bisera, r. Gore Verbinski, ZDA, 2003. • Pirati s Karibov: mrtvečeva skrinja, r. Jerry Bruckheimer, ZDA, 2006. • Pocahontas, r. Mike Gabriel, ZDA, 1995 (risani ﬁlm). • Pogumno srce, r. Mel Gibson, ZDA, 1995. • Ran, r. Akiro Kurusawa, Japonska, 1985 (srednjeveška Japonska). • Richard III., r. John Farrell, ZDA, 2001. • Veliko hrupa za nič, r. Kenneth Branagh, VB, 1993. • Zaljubljeni Shakespeare, r. John Madden, ZDA, 1998.

DOKUMENTARNI FILMI • Martin Luther, (videokaseta), Blejska dobrava, Videofon, [1998?]. • Največje skrivnosti sveta, Skrivnost Majev (DVD), Dnevnik in No, Ljubljana, 2005. • Starodavni Inki (videokaseta), Bookmark, Vester & Co. d. n. o. • Starodavni Maji (videokaseta), Bookmark, Vester & Co. d. n. o. • V deželi Inkov (videokaseta), Blejska dobrava, Videofon, [1998?]. • Zgodovina ZDA (videokaseta): 1 del: Kolonije postanejo neodvisne, Videofon, Blejska Dobrava, 1998.

SPLETNE STRANI: Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek Spletne strani v slovenščini: • http://sl.wikipedia.org/wiki/Srednji_vek • http://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%BEarske_vojne • http://sl.wikipedia.org/wiki/Kuga • http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Crna_smrt • http://www.svarog.org/zgodovina/srednji_vek/index.php • http://web.ng-slo.si/ngslo/vg/sk/sk15.htm • http://www.slo-site.com/sola/zgodovina.php Spletne strani v tujih jezikih: • http://www.medievalcrusades.com/ • http://www.fordham.edu/halsall/sbook1k.html • http://historymedren.about.com/od/crusades/ • http://www.insecta-inspecta.com/ﬂeas/bdeath/ • http://www.themiddleages.net/plague.html • http://www.themiddleages.net/people_middle_ages.html • http://www.bautz.de/bbkl/b/bonifatius_viii_p.shtml • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/ • http://metmuseum.org/explore/marco/get.html

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo Spletne strani v slovenščini: • http://www.druga.org/~raz00a/3a/zasolo/2a/ts_zg-osmanskocesarstvo.doc • http://sl.wikipedia.org/wiki/Bitka_pri_Nikopolju • http://sl.wikipedia.org/wiki/Jani%C4%8Dar • http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/turki/snov/prodor.htm Spletne strani v tujih jezikih: • http://militaryhistory.about.com/cs/medievalmilitary/a/fallconstantino.htm • http://library.thinkquest.org/20176/fallconstantinople.htm • http://www.greece.org/poseidon/work/occupation/constantinople.html • http://www.allaboutturkey.com/selim2.htm • http://www.allaboutturkey.com/ottoman.htm • http://www.fordham.edu/HALSALL/MOD/1550sultanavisit.html • http://www.guideistanbul.net/suleyman.htm • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/

Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji Spletne strani v slovenščini: • http://sl.wikipedia.org/wiki/Kitajska#Zgodovina • http://sl.wikipedia.org/wiki/Obnova_Meid%C5%BEi • http://www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/zgo/turki/snov/prodor.htm

ZG 5.9.indd 6

12/12/06 4:18:27 PM

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: doba odkritij in presenečenj

Spletne strani v tujih jezikih: • http://www.historychannel.com/classroom/unesco/timbuktu/mansamoussa.html • http://www.homestead.com/wysinger/mansamusa.html • http://www.isidore-of-seville.com/mansa/4.html • http://www.africawithin.com/hpi/hp13.htm • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/

Kakšno je bilo življenje v Ameriki Spletne strani v slovenščini: • http://sl.wikipedia.org/wiki/Maji • http://www.kartomantik.com/zgodovinanadlani/maji.htm • http://sl.wikipedia.org/wiki/Azteki • http://www.s-3gim.mb.edus.si/timko1/2a/sk7/piperski/vsebina.htm • http://www.maat-center.com/clanki/inki.php • http://members.tripod.com/juzna_amerika/machu_picchu.htm Spletne strani v tujih jezikih: • http://www.kstrom.net/isk/maps/houses/pueblo.html • http://mexico.udg.mx/historia/precolombinas/ingles/maya/ • http://cybersleuth-kids.com/sleuth/History/Ancient_Civilizations/Mayans/ • http://home.freeuk.net/elloughton13/aztecs.htm • http://members.aol.com/TeacherNet/Aztecs.html • http://www.crystalinks.com/incan.html • http://www.godchecker.com/pantheon/incan-mythology.php • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/ • http://www.ballgame.org

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet Spletne strani v slovenščini: • http://projekti.svarog.org/doba_odkritij/ • http://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_geograﬁje#Velika_odkritja • http://sl.wikipedia.org/wiki/Kri%C5%A1tof_Kolumb Spletne strani v tujih jezikih: • http://www.enchantedlearning.com/explorers/page/c/columbus.shtml • http://www.ibiblio.org/expo/1492.exhibit/c-Columbus/columbus.html • http://www.columbusnavigation.com/ • http://library.thinkquest.org/J002678F/magellan.htm • http://sirfrancisdrakehistory.net/ • http://www.travelnotes.org/Travel/oct12.htm • http://india_resource.tripod.com/eastindia.html • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij Spletne strani v slovenščini: • http://www.mladina.si/dnevnik/50422/ • http://vsebine.svarog.org/index.php?page_id=45 • http://members.tripod.com/juzna_amerika/ Spletne strani v tujih jezikih: • http://innercity.org/holt/slavechron.html • http://memory.loc.gov/ammem/aaohtml/exhibit/aopart1.html • http://www.mnsu.edu/emuseum/prehistory/latinamerica/topics/spanish_conquest.html • http://www2.truman.edu/~marc/webpages/andean2k/conquest/conquistadors.html • http://www.ucalgary.ca/applied_history/tutor/eurvoya/aztec.html • http://www.isourcecom.com/maya/conquest/conquesttimeline.htm • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/ • http://www.black-history-month.co.uk

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa Spletne strani v slovenščini: • http://www.s-gim.kr.edus.si/projekti/ucenje/slovenscina/texti/Humanizem%20in%20renesansa.htm • http://sl.wikipedia.org/wiki/Renesansa • http://sl.wikipedia.org/wiki/Humanizem • http://www.kvarkadabra.net/index.html?/zgodovina/teksti/kopernik_zivljenjepis.htm • http://projekti.svarog.org/kopernik/ • http://sl.wikipedia.org/wiki/Mona_Liza Spletne strani v tujih jezikih: • http://www.kausal.com/leonardo/index.html • http://columbia.thefreedictionary.com/Renaisance • http://mbells.ca/italian_architecture/ • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/ 7

ZG 5.9.indd 7

12/12/06 4:18:28 PM

Evropa in svet v 15. in 16. stoletju: doba odkritij in presenečenj Kako je reformacija razdelila Evropo Spletne strani v slovenščini: • http://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija • http://users.volja.net/reforma/ • http://www.evang-cerkev.si/ • http://www.religije.com/krscanstvo.htm • http://sl.wikipedia.org/wiki/Elizabeta_I._Angle%C5%A1ka Spletne strani v tujih jezikih: • http://www.newadvent.org/cathen/12700b.htm • http://www.educ.msu.edu/homepages/laurence/reformation/index.htm • http://www.newgenevacenter.org/west/reformation.htm • http://www.fordham.edu/HALSALL/MOD/modsbook02.html#Protestant%20Reformation • http://www.bbc.co.uk/history/state/church_reformation/index.shtml • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/

Kako so verske vojne prizadele Evropo Spletne strani v slovenščini: • http://www.s-3gim.mb.edus.si/timko1/2b/sk1/regorsek/vsebina1.htm • http://jezuiti.rkc.si/?q=node/view/434 • http://sl.wikipedia.org/wiki/Protireformacija • http://www.s-3gim.mb.edus.si/gvs/gvs/sjk/neumetnostno/nb_osn.htm Spletne strani v tujih jezikih: • http://www.newadvent.org/cathen/03198a.htm • http://www.spurgeon.org/~phil/dabney/5points.htm • http://www.greatsite.com/timeline-english-bible-history/john-knox.html • http://www.reformed.org/webﬁles/antithesis/index.html?mainframe=/webﬁles/antithesis/v1n3/ant_v1n3_knox.html • http://www.geocities.com/hugenoteblad/hist-hug.htm • http://www.answers.com/topic/council-of-trent • http://www.pipeline.com/~cwa/TYWHome.htm • http://www.bbc.co.uk/history/ • http://www.besthistorysites.net/

UČILA: • Evropa in svet na pragu novega veka (zgoščenka), Ljubljana, eSoft-SI.co, 2005. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

METODIČNI PRIROČNIKI: • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Božo Mrevlje, Evropa in svet od 16. do 18. stoletja: priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1989. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.johndclare.net • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE • Geograﬁja, glasbena vzgoja, ﬁzika, likovna vzgoja, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura. 8

ZG 5.9.indd 8

12/12/06 4:18:28 PM

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

Srednji vek sta v Evropi zaznamovala fevdalna ureditev in slabo poznavanje preostalega sveta. Ob koncu srednjega veka so se zvrstile kriza cerkve, vojne in mnoge bolezni, zaradi katerih je umrlo veliko ljudi. Srednji vek sta v Evropi zaznamovala fevdalna ureditev in slabo poznavanje preostalega sveta. Ob koncu srednjega veka so se zvrstile kriza cerkve, vojne in mnoge bolezni, zaradi katerih je umrlo veliko ljudi.

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

Kakšen je bil srednji vek v Evropi Srednji vek je na eni strani videti mračen, na drugi pa živahen, poln vojakov, gradov ter princev in princes. 1) Risba prikazuje različne družbene sloje v srednjem veku. Pozorno si jo oglej, nato pa odgovori na vprašanja ob njej. A. K vsakemu sloju na sliki dopiši njegovo ime. VLADAR

B. Komu so bili odgovorni vazali? Pojasni odgovor. Vladarju. Le-ta jim je

DUHOVŠČINA PLEMSTVO

v zameno za vojaško službo podaril zemljo.

KMETJE

C. Kakšen je bil položaj kmetov?

▶ UČNI CILJI: Učenec: ▶ navede bistvene značilnosti srednjega veka, ▶ razloži položaj posameznih družbenih skupin v srednjem veku, ▶ pojasni vzroke za nemiren konec srednjega veka, ▶ našteje območja, ki so bila Evropejcem poznana ob prehodu v novi vek, ▶ zna sklepati o razlogih za potovanja Marca Pola in Ibna Batute.

Nesvobodni, obdelovali zemljo, svoje zemlje niso smeli zapustiti brez dovoljenja zemljiškega gospoda 2) V spodnjo preglednico vpiši značilnosti srednjeveških prebivalcev. položaj v družbi

oblačila

prehrana

vsakdanjik

VISOK, POMAGAJO VLADARJU

RAZKOŠNA

RAZNOVRSTNA, VELIKO MESA, DOBROT

VITEŠKI TURNIRJI, ZABAVA

VISOK, VODIJO CERKVENE ZADEVE

VIŠJA - RAZKOŠNA NIŽJA - PREPROSTA

VIŠJA - RAZNOVRSTNA NIŽJA - PREPROSTA

VODENJE CERKVENIH ZADEV

NAJVIŠJI LASTNIK ZEMLJE, POVELJNIK VOJSKE

RAZKOŠNA

RAZNOVRSTNA, VELIKO MESA, DOBROT

SKRB ZA RED IN MEJE; V MIRU ZABAVA

PLEMSTVO DUHOVŠČINA KRALJ

Kakšen je bil srednji vek v Evropi

Srednji vek se je končal s krizo V srednjem veku so v Evropi potekale številne vojne. Kralji so se spopadali med seboj za prestol, fevdalci za ozemlja. 3) Na sliki je katedrala v francoskem mestu Avignon, kjer so v 14. stoletju sedem desetletij domovali papeži. A. Kaj o ugledu in moči cerkve pove podatek, da je imela v 14. stoletju dva papeža, enega v Rimu in drugega v Avignonu? Cerkev je zašla v krizo; v njej so se pojavljali boji za oblast in prepiri.

Papeška palača v Avignonu.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov)

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw )

Učenci lahko na tablo na začetku ure zapišejo pojme, besede, besedne zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu srednji vek. Učitelj razumevanje pojmov preveri tako, da jih najprej skušajo pojasniti učenci. Učitelj po potrebi dopolni pojasnila učencev ali prečrta pojme, ki v omenjeno obdobje ne sodijo.

Učitelj učence razdeli v štiri ali pet skupin, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdeli jim delo tako, da prve tri skupine s pomočjo učbenika za 7. razred predstavijo obdobja srednjega veka, njihovo razmejitev in trajanje (prva skupina), družbene skupine v srednjem veku (druga skupina) in križarske vojne (tretja skupina). Zadnji dve skupini uporabita učbenik za 8. razred, str. 9-11. Četrta skupina predstavi razmere v cerkvi in njeno

krizo ter peta kugo in njene posledice. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelja rešijo nalogo Ponovimo v delovnem zvezku na strani 8 ter napravijo sintezo pridobljenega znanja. Podobno lahko učenci nalogo naredijo v dvojicah ali samostojno.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko)

Učitelj učencem s pomočjo slik predstavi najpomembnejše dogodke v srednjem veku. Uporabi lahko slike Vikingov, germanskih in slovanskih naselij, križarskih pohodov ipd. Ob slikah učencem zastavi vprašanja: • V katerem obdobju srednjega veka so se selili Slovani (Germani, Huni …)? • Katero celino so prvi dosegli Vikingi? • Zakaj so izbruhnile križarske vojne?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili

Učitelj učencem pripravi delovne liste z izvlečki opisov (poglavitnimi gesli) srednjeveškega mesta, družbe, križarskih vojn, kuge, cerkvenega razkola … Učenci preberejo in potem sklepajo na razmere v srednjem veku ter utrdijo svoje znanje o obravnavanem obdobju.

ZG 5.9.indd 9

12/12/06 4:18:28 PM

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (sliko) Učenci si ogledajo sliko, ki prikazuje kmeta (učbenik, stran 8) in jo analizirajo: • Opišejo obleko kmeta in uradnika. • Kaj drži v rokah fevdalčev uradnik? Čemu je ta predmet služil? • Kaj kmet dela? Katero poljedeljsko orodje kmet uporablja pri delu? • Kje naj bi nastala ta slika?

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

4) Ilustracija prikazuje eno od poznosrednjeveških nesreč. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej. A. Katera huda bolezen je pustošila po Evropi v 14. stoletju? Kuga - črna smrt: kužna bolezen B. Zakaj se je bolezen hitro širila? Zaradi slabe higiene

Srednji vek se je končal s krizo

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 9–10, ki se nanaša na širjenje kuge po Evropi. S pomočjo zemljevida in besedila pojasnijo: • Zakaj se je kuga tako hitro širila? • Zakaj jo je bilo težko zdraviti? • Kako bi se lahko hitreje končala epidemija v takratnih razmerah?

AKTUALIZACIJA Učenci poiščejo primere sodobnih bolezni, ki bi jih lahko primerjali s kugo (aids, hepatitis, pa tudi diabetes, bolezni srca in ožilja …) ter sklepajo o razširjenosti bolezni v odvisnosti od razvitosti posameznega območja.

VEČ O … Za simbol kuge je veljala krastača, ki so jo uporabljali tudi kot protistrup kugi. Krastače so posušili na soncu, nato pa stolkli in zdrobili v prah. Posušene in v kisu zmehčane krastače so polagali na kužne rane. Ponekod so kot zdravilo za kužne rane uporabljali kuhane, posušene in v prah stolčene veverice. Drugod pa tudi človeške in živalske iztrebke ali pijavke. Zdravniki, ki so zdravili kužne bolnike, so, da bi preprečili stik z obolelim, nosili rokavice in maske, nadišavljene s parfumom. AKTUALNO Zadnja velika epidemija v svetu je bila ptičja gripa. Po raziskavah znanstvenikov obstaja 15 vrst ptičje gripe. Najbolj nalezljiva in nevarna za ptice pa sta virusa H5 in H7 ter podtip H5N1. Človek se naleze le ob neposrednem stiku z živo okuženo živaljo. Oboleli se počuti slabo, ima povišano temperaturo, boli ga grlo in kašlja. Ptičja gripa se je najprej pojavila v Jugovzhodni Aziji (v letu 1996 na Kitajskem). Po domnevah znanstvenikov prenos ptičje gripe na druge celine prenašajo ali ptice

in slabe prehrane (neodpornost). C. Kakšno je sporočilo slike? Tudi cerkev je bila nemočna proti bolezni (molitve niso pomagale). 5) V učbeniku na strani 10 preberi portret Francozinje Ivane Orleanske. Med spodaj navedenimi trditvami podčrtaj tisto, ki odgovori na vprašanje, zakaj je bila Ivana Orleanska pomembna v francoski zgodovini. A. B. C. Č.

Ivana Orleanska je bila zelo pobožna ženska, ki je prispevala veliko denarja za gradnjo cerkva in samostanov. Bila je zelo lepa in pametna hči francoskega kralja, za roko katere so plemiči nenehno tekmovali. Bila je pastirica, ki naj bi jo Bog vodil v stoletni vojni, v kateri je popeljala Francoze do zmage nad Angleži. Ivana Orleanska je bila plemkinja, ki je junaško branila svojo posest in jo je pri tem ubil pohlepni plemič.

Kako so si Evropejci predstavljali svet Srednjeveško poznavanje sveta je bilo zelo skromno, kajti ljudje niso potovali daleč od domačega kraja. Med popotniki, ki so odšli v daljne kraje, so bili največkrat trgovci in romarji. 6) Zemljevid prikazuje Evropejcem znani svet ob koncu srednjega veka ter potovanja dveh najpomembnejših popotnikov tistega časa na Daljni vzhod. A. Označi (osenči) območja, ki so jih poznali Evropejci ob koncu srednjega veka. B. S katerimi besedami označujmo Evropejcem tedaj znani svet? Podčrtaj pravilni dogovor. A. Evrazija B. Stari svet C. Novi svet C. Kako so si srednjeveški ljudje predstavljali Zemljo? Kot ravno ploščo, če bi prišli do roba, bi padli čezenj.

selivke ali prodaja perutnine preko državnih meja. Oktobra 2005 in spomladi 2006 so odkrili kar nekaj primerov okuženih ptic tudi v Evropi, najprej v Turčiji in Romuniji, nato pa tudi v srednji in zahodni Evropi. Prvi primeri okužbe ljudi so se pojavili leta 1997 v Hongkongu. Do oktobra 2005 so potrdili 117 primerov ptičje gripe pri ljudeh, in sicer v Indoneziji, Vietnamu, Tajski in Kambodži. Umrlo jih je 70. Po ocenah strokovnjakov bi v pandemiji, če bi zajela ves svet, lahko umrlo od dva do 50 milijonov ljudi.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo internetno stran v slovenskem jeziku: http://sl.wikipedia.org/wiki/Kuga in samostojno rešijo naloge v delovnem zvezku na strani 6–7. Na voljo imajo 30 minut časa, nato skupaj z učiteljem rešijo nalogo Ponovimo.

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku na strani 9 si učenci ogledajo zemljevid širjenja kuge. Zemljevid analizirajo: • Kje se je kuga najprej pojavila? • V kateri del Evrope se je najprej zanesla? Zakaj ravno tja? • Kateri del Evrope je najmanj prizadela?

ZG 5.9.indd 10

12/12/06 4:18:30 PM

Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek

7) Najbolj znana popotnika tistega časa sta bila Marko Polo in Ibn Batuta. A. Z rdečo obkroži dežele, ki jih je obiskal Marko Polo; dežele, ki jih je obiskal Ibn Batuta pa z zeleno. V pomoč ti je zemljevid na prejšnji strani.

Indonezija

Indija

osrednja Afrika

Kitajska

Arabski polotok

B. Kaj je na pot vodilo Marka Pola in kaj Ibn Batuto?

Kako so si Evropejci predstavljali svet

M. POLO: da bi poglobil trgovske vezi in Polovim zagotovil uspeh v trgovini; BATUTA: rad je potoval in spoznaval nove dežele

RADOVEDNEŽ V puščice vpiši posamezna obdobja srednjega veka. Na koncu dopiši letnico, ki simbolno označuje konec srednjega veka. Ob vsakem obdobju zapiši eno od njegovih značilnosti.

PRESELJEVANJE LJUDSTEV

ODKRITJE AMERIKE 1492

ZGODNJI SREDNJI VEK

VISOKI SREDNJI VEK

POZNI SREDNJI VEK

propad Zahodnorimskega

križarske vojne, kuga ...

razmah obrti in trgovine, Os-

ZANIMA ME: Na naslovu www.metmuseum.org/explore/marco/get. html lahko izveš več o Marku Polu in njegovih potovanjih.

ZANIMA ME: O Ivani Orleanski so posneli ﬁlm Ivana Orleanska (2000).

PONOVIMO

ZNAČILNOSTI DRUŽBE

CERKVENI RAZKOL

vladar podari zemljo

• 1054: delitev na zahodno

vazalom,

(katoliško) in vzhodno

nesvobodni kmetje

(pravoslavno) cerkev • v 14. stol.: dva papeža, dve središči (Rim, Avignon)

NEMIRI

ŽIVLJENJE V EVROPI NA PREHODU V NOVI VEK

• stoletna vojna

POZNANI SVET Stari svet: večji del Evrope, severne obale Afrike, obale zahodne Azije

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci na spletni strani www.palaisdes-papes.com (v francoščini), na kateri se predstavlja papeška palača v Avignonu poiščejo podatke: • Katere stavbe sestavljajo kompleks papeške palače? • Kdaj je bila palača zgrajena? • Koliko turistov letno obišče palačo?

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku na strani 11 si učenci ogledajo zemljevid Evropejcem znanega sveta v poznem srednjem veku. Zemljevid analizirajo: • Do kje je segal znani svet v Afriki? • Ali je spadala Rusija med znani svet? • Katere dele je prepotoval Ibn Batuta?

mansko cesarstvo, novi izumi ...

imperija, nove države

• kuga

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o Ivani Orleanski ter jih predstavijo v kratkem referatu.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v obliki miselnega vzorca predstavijo glavne značilnosti poznega srednjega veka.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij »Kakšno je bilo življenje v Evropi na prehodu v zgodnji novi vek«? Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako omejimo srednji vek? • S pomočjo kakšnih virov ga preučujemo? • Katere družbene skupine iz obdobja srednjega veka poznaš? • Primerjaj srednjeveškega vladarja z današnjim glede na oblast, ki jo imata. • Katera bolezen je zaznamovala srednji vek? • Zakaj je kuga terjala toliko žrtev? • Kako bi lahko omejili širjenje kuge? • Primerjaj ukrepe za omejevanje nalezljivih bolezni v srednjem veku in danes. • Kaj je povzročilo razkol v krščanski cerkvi? • Premisli, zakaj so se nekatera mesta bolj kot kuge bala križarjev. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 9. BELEŽKE:

kriza v Evropi

družbene dejavnosti

poznavanje sveta

ZG 5.9.indd 11

12/12/06 4:18:33 PM

V poznem srednjem veku so se Evropejci srečali z osvajalci z vzhoda. Evropske dežele so začeli ogrožati Turki. Najpomembnejši osmanski vladarji so razširili meje svoje države daleč čez Bospor na evropska tla ter celo postali sosedje habsburških dežel. Poraza pri Lepantu in Sisku sta pomenila začetek upadanja turške moči.

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo ▶ ▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: ob karti opiše širjenje osmanske države, zna razložiti ime Osmani in Osmansko cesarstvo, zna našteti najpomembnejše turške sultane ter njihove osvojitve, primerja vojaško moč evropskih sil in Osmanskega cesarstva, zna sklepati o vzrokih za upad moči Osmanskega cesarstva, zna opisati janičarje.

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

Kako so Turki osvojili Bizanc Osmanski imperij, ki se je vztrajno širil, je leta 1453 dosegel najbolj odmevno in dramatično zmago v turški zgodovini – zavzet je bil Konstantinopel. 1) Navedene dogodke iz zgodnje zgodovine Osmanskega cesarstva razvrsti v kronološki vrstni red tako, da jih v pravem zaporedju zapišeš na črto. zavzetje Konstantinopla Osman ustanovi majhno turško državo zavzetje Burse Turke si podredi Timurlenk 1. Osman ustanovi majhno turško državo, 2. Zavzetje Burse, 3. Turke si podredi Timurlenk, 4. Zavzetje Konstantinopla 2) Na sliki je eden najmogočnejših vladarjev tistega časa, ki je vladal Mongolom. A. Mož na sliki je bil potomec Džingiskana in velik ljubitelj umetnosti. Napiši ime tega moža.

Kako so Turki osvojili Bizanc Timurlenk

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere poljuben odlomek iz dela Rada Murnika: Lepi janičar. Potem učence povpraša: • Kdo so bili janičarji? • Kje so se urili? • Zakaj se niso vrnili k družinam? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci na tablo na začetku ure zapišejo pojme, besede, besedne zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu Turki. Skozi delo pojme preverjamo, dopolnjujemo ali črtamo, če v omenjeno obdobje ne sodijo.

B. Kako je bil povezan z zgodovino Osmanskega cesarstva? Obkroži pravilni odgovor. A. B. C. Č.

Bil je prvi turški sultan. Leta 1402 je porazil turško vojsko in začasno ustavil širjenje Osmanskega cesarstva. Zgradil je največjo in najrazkošnejšo mošejo v Istanbulu. V imenu turškega sultana je zavzel Konstantinopel.

3) V besedilu je opisan padec Konstantinopla. Preberi ga in odgovori na vprašanja. A. O katerem vladarju govori odlomek? O Turškem Sultanu Mehmedu II. (Osvajalcu) B. Kako so Turki dokončno osvojili Konstantinopel? Najprej so zavzeli pristanišče,

»Vladar, ki je prišel z vso svojo vojsko, je začel oblegati Konstantinopel, ki so ga imenovali Stambul, se pravi cesarska prestolnica. Na nenavaden in veličasten način je pripeljal ladje, da je osupnil mesto in vojsko. V hribih so bili izkopali jarek in na njegovo dno vkopali plohe, dobro namazane z mastjo in za vsako ladjo pripravili kar se da gladek valj. Ladje so dvignile jadra in vseh trideset je jadralo druga za drugo /…/.« (iz spominov nekega janičarja)

nato pa še mesto. C. Zakaj je bil Konstantinopel pomemben za Turke?

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniška slika) Učenci imajo dve minuti časa, da si ogledajo sliko v učbeniku na strani 12 zgoraj. Nato učbenike zaprejo in učitelju opišejo vsebino slike. Učitelj naj bo še posebno pozoren na detajle. • V ospredju slike je vojaški tabor. Katera vojska je zbrana? • Kako je bil zavarovan Konstantinopel? • S katerimi tehničnimi pripomočki je razpolagala osmanska vojska na sliki? • Kako je osmanska vojska prebila blokado Konstantinopla? BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ) Učitelj učence razdeli v štiri ali v pet skupin, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdelimo jim delo tako, da prva skupina s pomočjo učbenika predstavi nastanek osmanske države, druga skupina širjenje osmanske države do padca Konstantinopla,

Da so nadzirali pomorski promet med Sredozemskim in Črnim morjem. Č. Kaj je osvojitev Konstantinopla pomenila Evropejcem? Konec Vzhodnorimskega cesarstva, dokončen zaton antike, oviro za kopensko povezavo med Evropo in Azijo.

tretja širjenje Turkov po padcu Konstantinopla, četrta slabitev turške moči in družbene skupine ter peta organizacijo Osmanskega cesarstva. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelja rešijo nalogo Ponovimo v delovnem zvezku na strani 11 ter napravijo sintezo pridobljenega znanja. Podobno lahko učenci nalogo naredijo v dvojicah ali samostojno.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 13 zgoraj (bizantinski opis turškega zavzetja Konstantinopla) in ga analizirajo: • Kateri so bili vzroki za uspeh osmanske vojske? • Kako so se po zapisu bizantinskega pisca obnašali osmanski vojaki po zavzetju mesta? Učenci nato preberejo zapis pod fotograﬁjo Sv. Soﬁje. • O čem priča podatek, da je sultan Mehmed II. meje Konstantinopla »odprl novim

prebivalcem ne glede na njihovo vero. Tako so mesto poselili Turki, judje, kristjani in muslimani.«

ZG 5.9.indd 12

12/12/06 4:18:33 PM

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

Kako je Osmansko cesarstvo postalo velesila Turki so svoje ozemlje hitro širili. Pridobivali so nova ozemlja v Evropi, Aziji in severni Afriki. 4) Zemljevid prikazuje širjenje Osmanskega cesarstva. A. Kako se je širilo Osmansko cesarstvo? Najprej osvojijo Malo Azijo, nato jugovzhodno Evropo. B. Kaj je Turkom zagotavljalo vojaške uspehe? Boljše orožje (topovi, smodnik) in izurjena vojska. C. Na zemljevidu pobarvaj ozemlja, ki sta jih med letoma 1520 in 1566 osvojila Selim Strašni in Sulejman I. Veličastni. Č. V kvadrata zapiši kraja, kjer sta se zgodili označeni bitki. D. V čem je bil pomen teh bitk? Ustavljeno je bilo širjenje Osmanskega cesarstva.

VEČ O … V času velikega širjenja Osmanskega cesarstva je na indijski podcelini nastal mogočen Mogulski imperij, ki so ga ustanovili Mongoli (15261857) in pomeni vrhunec indijske muslimanske civilizacije. Leta 1631 je tedanjemu šahu Jahanu, ki je gojil posebno strast do dveh stvari: lepih stavb in svoje žene, umrla žena. Da bi ohranil spomin na svojo ljubljeno ženo, je naročil zgraditi grobnico, ki bo tako lepa kot preminula žena. Bel marmor in raznovrstni dragulji so prispeli iz različnih delov celine. 20.000 delavcev je 22 let gradilo eno najlepših stavb na svetu – Tadž Mahal, ki jo obdajajo prelepi vrtovi. Tadž Mahal je še danes veličasten spomenik ljubezni in Mogulskemu imperiju.

5) Slika prikazuje turško obleganje enega najpomembnejših srednjeevropskih mest, v katerem so imeli dvor tudi Habsburžani. A. Zapiši ime evropske prestolnice, ki jo je sultan Sulejman najdlje oblegal. Dunaj. B. Kakšno orožje so Turki uporabili za obleganje? Topove in strelno orožje. C. Kako je bilo zaustavljeno nadaljnje širjenje turške države v Evropi? S porazom v bitki pri Sisku (1593) in bitki pri Lepanti (1571).

Kako je bilo organizirano Osmansko cesarstvo Oblast v Osmanskem cesarstvu je bila šeststo let v rokah osmanske dinastije in je bila zelo dobro organizirana. 6) A. Izpolni preglednico, ki prikazuje organizacijo oblasti v turški državi. URAD

SULTAN

ZA POLITIČNE IN VOJAŠKE

URAD

AKTIVNOSTI: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku na strani 13 si učenci ogledajo zemljevid širjenja Osmanske države: • V katerem obdobju se je država najbolj razširila? • Kam se je premaknilo težišče širjenja po padcu Konstantinopla? • Na katerih celinah se je raztezalo Osmansko cesarstvo? • Ali lahko učenci poimenujejo še kakšno državo, ki se je raztezala po istih celinah (v 4. stoletju po Kristusu)?

ZA VERSKE VISOKA PORTA (VLADA)

ZADEVE

IN SODNE ZADEVE

VELIKI VEZIR

Kako je Osmansko cesarstvo postalo velesila

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci smiselno izpolnijo tabelo o osvojitvah osmanske vojske. Letnica

Bitka

1514

Osvojitev ozemlja Mezopotamija in Sirija

Konstantinopel/Istanbul 1389

Jugovzhodna Evropa Mohač

1529

Srednja Evropa

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem postavi vprašanje: Zakaj je bila osmanska vojska takrat nepremagljiva? Učenci razmišljajo o sledečih temah: • Kakšna je bila pri tem vloga značajev posameznih voditeljev (sultanov)? Učencem je v pomoč portret sultana Osmana v učbeniku na strani 12 in tekst na strani 13. • Koliko so k uspehu te vojske prispevale oslabitve posameznih držav pred tem? (na primer vpad moči Bizantinskega cesarstva)? • Koliko je k uspehu te vojske prispevalo dobro in napredno orožje?

VEČ O … Sultan Sulejman I. je s tremi vojnami proti safavidski Perziji (zadnja leta 1514 pri Caldiranu) utrdil nadzor Osmanov nad vzhodno Malo Azijo. Safavidi, po izvoru člani islamske bratovščine iz Irana, so v 14. stoletju ustanovili močan imperij v Perziji. Njihovi voditelji so prevzeli antično perzijsko poimenovanje za voditelja – šah ter zgradili najmočnejšo vojsko v tem delu Azije. Svoje ozemlje so razširili proti Kavkazu in s tem dosegli največji obseg. Šah Ismail je prebivalce spreobrnil v šiitsko vero. Pod šahom Abasom (16. stoletje) je Perzija doživela zlato dobo razcveta. Glavno mesto Isfahan so takrat krasile široke avenije, prelepi vrtovi in veličastne stavbe. 13

ZG 5.9.indd 13

12/12/06 4:18:34 PM

Kako je bilo organizirano Osmansko cesarstvo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku, ki se nanaša na janičarje (stran 14) in ga analizirajo: • Pojasnijo izvor janičarjev; katere vere so bili prvotno janičarji? • Zakaj so janičarji veljali za eno najboljših osmanskih enot? • Kaj je bila osnova osmanske vojaške moči? • Kako se je imenoval janičarski poveljnik?

Kako je Osmansko cesarstvo vplivalo na Evropo

B. Kakšen odnos so imeli Turki do ljudi drugih ver? Strpen odnos; kristjane in jude so oprostili vojaške službe,vendar so morali plačevati poseben davek. C. Kdo so bili janičarji? Janičar

Mladi kristjani, ki so jih odvzeli družinam in jih vzgojili v islamski veri. Bili so zelo cenjeni vojaki.

RADOVEDNEŽ Nariši turško zavzetje Konstantinopla. V pomoč so ti slikovni in pisni viri na prejšnjih straneh in v učbeniku na strani 12.

AKTUALIZACIJA Učenci pripovedujejo o konﬂiktu med islamsko in krščansko vero danes (Irak, Iran, Čečenija, Bosna …). Iščejo vzporednice med tedanjim in današnjim načinom reševanja problemov (Ali so današnje vojne med kristjani (Evropa, ZDA, Avstralija) in islamom še vojne za ozemlje?) ter sklepajo o možnostih za čimbolj miroljubno rešitev konﬂiktov. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.o-4os.ce.edus.si/gradiva/ zgo/turki/snov/index.htm, s pomočjo katere lahko spoznajo širjenje Osmanskega cesarstva po Evropi. Po vsakem koraku učenci lahko svoje znanje preizkusijo s posebno nalogo. RAZISKOVALEC S pomočjo literature in interneta učenci poiščejo podatke o islamskih mošejah danes: kakšna je njihova arhitektura; kje se nahajajo največje mošeje na svetu, katere pomožne stavbe obdajajo največje mošeje, koliko mošej se nahaja v Evropi ... Svoje ugotovitve učenci predstavijo sošolcem.

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci napišejo zgodovinski prosti spis, v katerem se vživijo v vlogo janičarja. Opišejo: • svoj delovni dan, v katerem predstavijo urjenje, druženje s prijatelji, molitve, versko vzgojo, • prostore, v katerih prebivajo, • preživljanje časa s prijatelji in z družino.

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.greece.org/Romiosini/fall.html je podrobno opisan padec Konstantinopla (v angleškem jeziku).

ZANIMA ME: O janičarjih lahko prebereš literarno delo slovenskega mladinskega pisatelja Rada Murnika Lepi janičar.

PONOVIMO

Kratko zapiši glavne misli današnje ure. 1. Širjenje Turkov v Evropi PADEC KONSTANTINOPLA, ŠIRJENJE PO JV EVROPI, OBLEGANJE DUNAJA. 2. Vrhunec turške moči SELIM STRAŠNI, SULEJMAN I. ZAKONODAJALEC (VELIČASTNI) - 16. STOL. 3. Turški porazi BITKA PRI SISKU (1593) -NA KOPNEM; BITKA PRI LEPANTI (1571) - NA MORJU. 4. Oblast v turški državi NAJVIŠJO OBLAST JE IMEL SULTAN, V POMOČ MU JE VLADA (VISOKA PORTA). 5. Janičarji KRŠČANSKI OTROCI, VZGOJENI V ISLAMSKI VERI, KI SO POSTALI VOJAKI.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so Turki prišli v Evropo? (ob karti) • Zakaj je bila turška vojska močnejša od večine tedanjih evropskih vojska? • Pojasni ime Osmani! • S pomočjo vira (učbenik str. 13) opiši turško zavzetje Bizanca! • Kakšne posledice je imel padec Bizanca za Evropo? • Katera ozemlja je osvojil Sulejman Veličastni?

• Zakaj je bilo obleganje Dunaja neuspešno? • Kako je bila organizirana turška država? • Kdo so bili janičarji? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 11.

BELEŽKE:

ZG 5.9.indd 14

12/12/06 4:18:35 PM

V Afriki so bila v srednjem in na začetku novega veka številna kraljestva, ki so si podredila sosednje države in imela razvito trgovino. Na Daljnem vzhodu sta se krepili Kitajska in Japonska, ki sta omejili stike z evropskimi trgovci. V Afriki so bila v srednjem in na začetku novega veka številna kraljestva, ki so si podredila sosednje države in imela razvito trgovino. Na Daljnem vzhodu sta se krepili Kitajska in Japonska, ki sta omejili stike z evropskimi trgovci.

Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji

Ko so bila v Afriki številna kraljestva Severni del Afrike so obvladovali muslimanski Arabci, medtem ko so na območju južno od Sahare obstajala močna kraljestva. 1) Oglej si zemljevid in reši nalogo. A. Na podlagi učbenika na strani 15 vriši v zemljevid obseg tedanjih mogočnih afriških kraljestev. B. Z zeleno označi smeri glavnih trgovskih poti. C. S čim so trgovali na teh trgovskih poteh? Zlato, sol (solna pot).

▶ UČNI CILJI: Učenec: ▶ zna ob karti opisati obseg najpomembnejših držav v Afriki, ▶ opiše trgovino med notranjostjo in afriškimi obalami, ▶ primerja življenje v Afriki in Evropi, ▶ pozna delovanje japonske in kitajske države, ▶ pojasni japonski sistem fevdalizma in ga primerja z evropskim.

Č. Ali danes še katera afriška država nosi enako ime kot takratna kraljestva?

Ko so bila v Afriki številna kraljestva

Da: Maki, Gana, Zimbabve, Etiopija.

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V delovnem zvezku na strani 6–7 si učenci ogledajo zemljevid Evropejcem znanega sveta v poznem srednjem veku. Zemljevid analizirajo: • Do kje je segal znani svet v Afriki? • Do kam je segal znani svet na vzhodu? • O čem nam priča podatke, da je kitajski admiral Čeng He v 15. stoletju priplul vse do Afrike?

D. Razmisli, zakaj so Evropejci pozno prišli v stik s kraljestvi v notranjosti celine. Notranjost Afrike je bila težko dostopna (puščava, tropski gozd).

E. Ali je danes Afrika severno od ekvatorja še vedno pretežno muslimanska? Da.

Ko je bila Kitajska veliko cesarstvo Ko so na začetku 16. stoletja na Kitajsko pripluli prvi Evropejci (Portugalci), je tej veliki deželi vladala dinastija Ming. 2) Oglej si sliko in odgovori na vprašanja ob njej. A. Poimenuj veliko cesarsko palačo v Pekingu (Beijingu). Prepovedano mesto B. Razloži njeno ime. Vanj navadni ljudje niso smeli vstopiti, saj je v njem prebivala cesarska družina z uradniki in služabniki. C. Zakaj pravimo, da je bila omenjena palača prispodoba Kitajske v novem veku? Za tujce je bila zaprta, tako kot tudi Kitajska.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predstavi odlomek iz ﬁlma Zadnji kitajski cesar (nekje na začetku, kjer je prikazano življenje na cesarskem dvoru). Skupaj prikazani odlomek analizirajo: • O kateri državi govori posnetek? • Kdo je bil glavni na Kitajskem? • Ob katerih rekah je nastala Kitajska?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo zapis popotnika Ibna Batute v učbeniku na strani 16. Besedilo analizirajo: • Kakšno mnenje izraža Ibn Batuta o Maliju? • Katera značilnost države mu je bila še posebej všeč?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani pripravijo krajše referate še o drugih afriških kraljestvih, ki so tedaj obstajala: Etiopija, Benin, Monomotapa, Šongaj, Zimbabve …

VEČ O … Skozi stoletja so mešanja med dvema skupinama – Arabci in afriškimi prebivalci Bantu – ustvarila novo jezikovno skupino – svahili. Mnogi arabski trgovci so se poročili z Afričankami in iz teh zvez je nastala skupina ljudi Svahili, kar v arabščini pomeni »ljudje z obale« in se uporablja na vzhodni afriški obali. Jezik svahili izhaja iz bantujskega jezika in uporablja mnoge arabske besede. Danes jezik svahili govori okoli 30 milijonov ljudi, skoraj polovica teh, ki govore tudi Bantu jezik. V Tanzaniji in Keniji je svahili uradni jezik.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si zamislijo vlogo voditelja Mansa Musa. Opišejo njegovo obleko, prehrano, vsakdanja opravila, državniške posle …

ZG 5.9.indd 15

12/12/06 4:18:36 PM

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo opis sodnega sistema države Mali v učbeniku na strani 16 in izpolnijo tabelo. Zapišejo, kaj se jim zdi v prebranem pozitivno, kaj negativno in kaj zanimivo (metoda +, -, zanimivo). O zapisanem se pogovorimo takoj ali ob koncu obravnave afriške zgodovine. Pozitivno Negativno Zanimivo Ko je bila Kitajska veliko kraljestvo

AKTIVNOST: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže nekaj slik iz knjige o Marcu Polu, v kateri je opisano, kako je prišel na Kitajsko. Ob tem učencem postavi vprašanja: • Kdo je bil Marco Polo? • Zakaj je odšel na Kitajsko? • Katere današnje države je prepotoval, da je prišel na Kitajsko? VEČ O … Kitajci so leta poimenovali po eni od dvanajstih živali: podgani, bivolu, tigru, zajcu, zmaju, kači, konju, kozi, opici, petelinu, psu ali prašiču. Kitajci verjamejo, da žival, ki vlada v letu posameznikovega rojstva, močno vpliva na njegovo življenje. Hrupna, živahna in polna ognjemetov pa so kitajska praznovanja novega leta, v letu 2006 že 4704. po vrsti. Za Kitajce je to pomemben dan, na katerega se družine temeljito pripravijo. Hiša mora biti popolnoma čista, na ta dan se ne sme izgovarjati psovk ali grdih besed, o izgubljenih duhovih pa se ne sme razmišljati, saj naj bi to priklicalo zle sile. Novo leto se na Kitajskem praznuje kar petnajst dni, začne pa se ob polni luni. V petnajstih dneh se nato zvrstijo dobrodošlice bogovom, molitve, obiskovanja sorodnikov, večerje za prijatelje in sorodnike. Zadnja dva dneva sta namenjena festivalu papirnatih svetilk in lampijonov, pri čemer prevladuje rdeča barva. Ljudje plešejo, pojejo in si ogledujejo ognjemete pozno v noč. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci na spletni strani www.historylink101.com/china_ history.htm lahko spoznavajo kitajsko zgodovino. • Poiščejo razdelek China Daily Life in v rubriki Chinese Dynasties poiščejo imena dinastij, ki so Kitajski vladala v 15. in 16. stoletju. • Poiščejo razdelek Chinese Art in v tem rubriko Chinese paintings. Pod dinastijo Ming poiščejo ime slikarja Tang Yina in izberejo dve sliki

Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji

3) Na sliki je vaza iz obdobja dinastije Ming. A. Katere gospodarske dejavnosti so bile razvite na Kitajskem? Kmetijstvo (pridelava čaja in riža), obrt (pridelava svile, porcelana).

B. Zakaj uvrščamo mingovski porcelan med največje kulturne dosežke človeštva? Izdelan je bil zelo natančno in kakovostno. 4) Na grafikonu je prikazano naraščanje kitajskega prebivalstva (v milijonih) v novem veku, slika pa prikazuje življenje v kitajskem mestu. 500 A. Za kolikokrat se je povečalo število prebivalstva na Kitajskem v 250 letih? Za štirikrat.

400

B. Kaj je omogočilo tolikšno rast?

300

Izboljšave v kmetijstvu 200

(večkratna žetev riža). 100 1650 1700 1750 1800 1850 1900

Ko so na Japonskem vladali močni voditelji Na prehodu v srednji vek so na Japonskem potekali številni spopadi, ki jih je zaustavila šele oblast šoguna Jejasuja Tokugave. 5) Na sliki je grad Macumoto v Naganu, ki je bil zgrajen leta 1594. A. V čem so se japonski gradovi razlikovali od evropskih? Bili so višji in še bolj nedostopni, bilo jih je manj.

B. Ali bi grad na sliki lahko predstavljal japonsko zaprtost? Zakaj tako meniš? Da, ker je imel malo oken (odprtin).

C. Zakaj so bili stiki med Japonsko in preostalim svetom redki? Ker so se šoguni bali, da bo vpliv zahoda in krščanstva povzročil upor zoper njihovo oblast. Č. Ali bi lahko za katero današnjo državo rekli, da je izolirana? Da, na primer Severna Koreja.

a) Painting 7 (Lady with Fan) in b) Concubine of Emperor Chu. Vsebino obeh slik analizirajo: - Kako so dame na slikah oblečene? - Kakšna je njihova frizura? - Kaj dame na slikah delajo? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskim besedili in metoda dela s slikovnimi gradivom (zemljevidom) Učenci s pomočjo literature in/ali spletnih strani poiščejo podatke o tem, kje na Kitajskem so pridelovali določene izdelke (porcelan, svilo …) in

pridobivali surovine (riž …). Z določenimi znaki na zemljevidu Kitajske ta območja označijo. Označijo tudi trgovsko pot do Sredozemlja, pri čemer jim je v pomoč zemljevid v učbeniku na strani 11 (še posebej pot Marca Pola). Nato zemljevid analizirajo: • Kje so pridelali največ svile? • S katerih območij je prihajal čaj? • Kje so izdelali največ porcelana? KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem zastavi hipotetično vprašanje: V kolikšni meri bi bila zgodovina

drugačna, če bi Kitajci nadaljevali svoje raziskovalne odprave? Pri tem jih opozori na nekaj možnosti: kaj bi bilo z močjo kitajske mornarice, kaj bi bilo s kitajsko zaprtostjo, kakšno bi bilo srečanje z evropskimi raziskovalnimi odpravami v Indijskem oceanu… Ko so na Japonskem vladali močni voditelji

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw) Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika in/ali drugih

ZG 5.9.indd 16

12/12/06 4:18:37 PM

Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji RADOVEDNEŽ Piše se leto 1598. Si evropski trgovec, ki je prvič priplul v kitajsko pristanišče. Mesto te je s svojo živahnostjo presenetilo. Zamisli si videz mesta, ljudi na ulici, pridelke in izdelke, ki jih prodajajo na osrednjem trgu … Zapiši svoje doživetje, ko se sprehajaš po mestu. V pomoč ti je opis mesta Kinsai, ki ga je v 13. stoletju opisal Marko Polo.

»/ ... / čudovito mesto Kinsai, katerega ime pomeni nebeško mesto. / ... / Deset trgov obdajajo visoke palače, v pritličju katerih so številne trgovine. Prodajajo najrazličnejše izdelke, tudi začimbe, bisere in dragulje. V drugih ulicah so zdravniki, astrologi, ki ljudi tudi učijo pisati in brati, ter še mnogo drugih obrtnikov, katerih delavnice so ob trgih.«

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.mnh.si.edu/africanvoices/ lahko izveš več o afriški zgodovini in njenih prebivalcih.

ZANIMA ME: Življenje japonskih samurajev v 19. stoletju je prikazano v ﬁlmu Poslednji samuraj (2003).

PONOVIMO

KAKŠNO JE BILO ŽIVLJENJE V AFRIKI IN AZIJI

AFRIKA politično:

KITAJSKA politično:

JAPONSKA politično:

številna kraljestva

zaprtost, močna cesarska oblast

zaprtost, močna oblast šoguna

gospodarsko:

trgovina s zlatom in soljo

kmetijstvo, trgovina (čaj, svila, porcelan)

kmetijstvo, trgovina-uvoz (steklo, tobak, orožje)

kulturno:

širjenje islama

arhitektura, keramika

širjenje krščanstva, zaprtost

gradiv, ki so na voljo (strokovna literatura, internet …) raziščejo, kaj se je na prehodu iz srednjega v novi vek dogajalo v severni, kaj v južni Afriki, kaj na Kitajskem in kaj na Japonskem. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah. Učenci sami (ali pa to delajo pod vodstvom učitelja) rešujejo delovni list s tabelo, v kateri se primerja lego, obseg, gospodarstvo, državno ureditev, verstva ter zanimivosti obravnavanih območij. Podobno lahko učenci nalogo naredijo v dvojicah ali samostojno.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na straneh 15–18 in v preglednici ponazorijo razlike in podobnosti med navedenimi območji in kraljestvi: Afrika

Kitajska

Japonska

Način vladanja Obseg Najpomembnejše dobrine, s katerimi so trgovali Učitelj lahko postavi še dodatno vprašanje: • Katera je bila skupna značilnost vseh obravnavanih civilizacij? Pri odgovoru želimo priti do odgovora zaprtost, odmaknjenost pred Evropejci.

AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci, ki živijo v večjih mestih, kjer se nahajajo kitajske restavracije, naj se odpravijo v eno od njih. Pogledajo naj jedilnik v teh restavracijah in v razredu predstavijo tipične kitajske jedi. Pri tem naj bodo pozorni na naslednje: • Katere vrste meso je najpogosteje na jedilniku? • Katera priloga je dodana mesnim jedem? • Kakšnega okusa so juhe? • Kakšen pribor uporabljajo Kitajci? Morda še povprašajo kuharja, katere začimbe pri pripravi jedi uporablja. Če v bližini domačega kraja učencev ni nobene kitajske restavracije, si lahko v osrednji knjižnici izposodijo knjigo s kitajskimi recepti. Lahko pa si pomagajo tudi s spletnimi stranmi. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci preberejo rubriko Ali veš v učbeniku na strani 18 ter primerjajo položaj otrok na Kitajskem nekoč in danes. Učitelj jim pomaga z vprašanji, npr. • Kako so deklice postale lepše in bolj zaželene neveste? • Zakaj so deklice manj zaželene od dečkov? • Kako so za lepoto takrat skrbele Evropejke? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani raziščejo Prepovedano mesto in pripravijo krajše referate o njem. Lahko ga predstavijo tudi s plakati. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si zamislijo vlogo japonskega šoguna ali samuraja. Opišejo njegovo obleko, prehrano, vsakdanja opravila, državniške oziroma vojaške posle … PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja »Kakšno je bilo življenje v Afriki in Aziji«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Poimenujejo (ob karti) države, ki so nastale v Afriki v srednjem veku ter določijo njihov obseg. • S čim so trgovali Afričani? • Kako se je v Afriki širil islam? • Zakaj Evropejci dolgo niso mogli prodreti na Kitajsko in Japonsko? • Opišejo trgovanje med Evropejci in Kitajci. • Zakaj so japonski šoguni preganjali tujce? • Primerjajo evropski in japonski fevdalizem. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 14. 17

ZG 5.9.indd 17

12/12/06 4:18:38 PM

Kakšno je bilo življenje v Ameriki ▶

▶

▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: zna ob karti opredeliti prostorsko razširjenost ameriških staroselcev, primerja življenje staroselcev v Severni, Srednji in Južni Ameriki, zna opisati življenje v pueblih, pozna znanstvene in kulturne dosežke Majev, Aztekov in Inkov, pozna staroselske verske obrede in državno organizacijo. Kaj je povezovalo raznolika plemena v Severni Ameriki

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci na tablo na začetku ure zapišejo pojme, besede, besedne zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu Amerika. Skozi delo pojme preverjamo, dopolnjujemo ali črtamo, če v omenjeno obdobje ne sodijo.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem s pomočjo slik predstavi ameriške staroselce. Lahko uporabi slike ameriških staroselcev (Indijancev) ali pa predmetov, ki so povezani z njihovim načinom življenja, npr. tomahavk, lok, totem … Učitelj ob slikah postavi vprašanja: • Katero ljudstvo je uporabljalo pripomočke na slikah?/Kdo je na sliki? • Na katerem kontinentu je živelo/so živeli? • Katero evropsko ljudstvo je prvo prišlo v stik z njimi? • Ali ta ljudstva obstajajo še danes?

V Ameriki so živela raznovrstna staroselska plemena. V Severni Ameriki so ohranila preprost način življenja. Azteki in Maji v Srednji ter Inki v Južni Ameriki pa so dosegli visoko stopnjo razvitosti.

Kakšno je bilo življenje v Ameriki

Kaj je povezovalo raznolika plemena v Severni Ameriki Prve kulture v Severni Ameriki so se razvile severno od reke Rio Grande, vendar se po stopnji razvoja nikoli niso mogle meriti s poznejšimi v Srednji ali Južni Ameriki. 1) Na sliki je zgradba, kakršne so gradili severnoameriški staroselci na območju Arizone in Nove Mehike. Izpolni kvadrate ob sliki. KAKO IMENUJEMO STAVBO? pueblo

IZ ČESA JE NAREJENA? kamna in na soncu sušenih opek

KATERE DEJAVNOSTI SO POTEKALE V NJEJ? verski obredi, obrtne dejavnosti, vsakdanje življenje

ZAKAJ SO GRADILI TOVRSTNE ZGRADBE? obramba pred sovražnikom

2) Staroselci v Severni Ameriki so uporabljali toteme. TOTEM je bil …

Izrezljan lesen steber, postavljen ob vhodu ali v središču vasi.

NAMENJEN je bil …

Odganjanju zlih duhov.

Kaj je ustvarila majevska civilizacija V Srednji Ameriki je obstajala skrivnostna civilizacija Majev, ki jo štejemo med najbolj razvite v tistem času. 3) Slika prikazuje majevski observatorij. A. Za kaj se je uporabljala stavba na sliki? Ali je podobna sodobnim observatorijem? Da, je podobna. Uporabljali so jo za opazovanje zvezd in planetov. B. Zakaj je bilo opazovanje nebesnih teles za Maje pomembno? Na podlagi opazovanj so izdelali koledar, po katerem so uravnavali opravila in verske obrede.

Observatorij El Caracol v mestu Chichen Itza

VEČ O … Družba ljudstva Irokezi (ameriški staroselci v Severni Ameriki) je bila matriarhalna. Irokezi so pri svojih prednikih upoštevali torej predvsem svoje ženske prednice. Matere so nadzorovale lastnino, izvajale razne obrede in odločale o podelitvi uradnih naslovov. Moč žensk je izhajala iz kontrole nad oskrbo s hrano. Ženske so lahko blokirale odločitve vojnih svetov ali drugih srečanj tako, da so zavrnile oskrbo s hrano.

AKTIVNOST: metoda dela z zvočnimi posnetki Učitelj učencem predvaja posnetek glasbe ameriških staroselcev. Učitelj ob posnetku postavi vprašanja: • Za katero ljudstvo je značilna tovrstna glasba? • O čem pripoveduje (glede na melodijo)? • Kaj že vemo o ameriških staroselcih?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kaj je povezovalo raznolika plemena v Severni Ameriki v učbeniku na strani 19–20. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Odnos do zemlje in narave

Verovanje Značilnost življenja ameriških staroselcev

Obleka

Prehranjevanje

ZG 5.9.indd 18

12/12/06 4:18:39 PM

Kakšno je bilo življenje v Ameriki

C. Naštej še druge stavbe, ki so jih gradili Maji. Piramide, templje, palače.

Kako so Azteki ustvarili močan imperij Sredi 15. stoletja so vrhunec svoje moči dosegli Azteki, še posebno znani po verskih obredih, v katerih so žrtvovali ljudi. Verjeli so, da bi sonce padlo z neba in uničilo vse življenje, če bogu sonca ne bi darovali sveže krvi. 4) Na sliki je središče azteške države Tenochtitlan. V kvadrate zapiši njegove značilnosti. KAKO SO LJUDJE KJE JE BILO MESTO? PRIHAJALI V MESTO? na otoku sredi jezera

po cestah, lahko so tudi pripluli

KAJ SE JE DOGAJALO V MESTNEM SREDIŠČU? trgovanje, verski obredi, igre

KAJ JE BILO OKOLI MESTNEGA SREDIŠČA? manjša naselja

Kako je lahko obstajal velik imperij visoko v Andih Visoko v perujskih Andih, v rodovitni dolini okoli mesta Cuzco, je v 13. stoletju začela nastajati nova država, ki so ji vladali Inki. 5) Pozorno si oglej zemljevid, ki prikazuje inkovsko državo. A. Na zemljevidu pobarvaj z modro obseg inkovske države, ko je bila največja. B. Z rdečo označi najpomembnejše ceste in obkroži prestolnico države. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 23. C. Katera južnoameriška ljudstva so bila vključena v inkovsko državo?

Č. Kako so Inki nadzirali tako obsežno državo? Kaj bi lahko preprečevalo učinkovit nadzor? Državo so nadzirali s pomočjo obsežnega cestnega omrežja. Nadzor bi lahko preprečilo razgibano površje in velikost države.

Kaj je ustvarila majevska civilizacija

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.civilization.ca/civil/maya/ mmc01eng.html. • Kliknejo razdelek Cities of the Ancient Maya ter poiščejo odgovore na vprašanja: - Katera majevska mesta prikazujejo fotograﬁje? - Katere objekte v teh mestih fotograﬁje predstavljajo? • Nato učenci kliknejo razdelek Writing and Hieroglyphics ter poiščejo odgovore na vprašanja:

AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje, zbiranje podatkov) Učenci, ki živijo v večjih mestih, kjer se nahajajo turistične agencije, naj se odpravijo v eno od njih. Pregledajo naj, kakšno ponudbo za obisk Mehike agencije ponujajo ter svoje ugotovitve predstavijo v razredu. Pri tem naj bodo pozorni na naslednje: • Katera majevska mesta naj bi turisti obiskali? • Kako so ta majevska mesta opisana v turističnem prospektu? Kakšne so slike? • Kaj poleg majevskih mest še ponuja turistični ogled Mehike? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. • ŠTEVILO NIČ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • ČAŠČENJE BOGOV . . . . . . . . . . . . . . . • JUKATAN. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • MAJEVSKA MESTA . . . . . . . . . . . . . . . • MAJEVSKA PISAVA . . . . . . . . . . . . . . .

Moča, Čimu, Inki

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 19 in ga analizirajo. • Katera imena ameriških ljudstev prepoznajo iz različnih ﬁlmov ali romanov? • Kateri izmed navedenih staroselcev ne sodijo med kasneje tako imenovana indijanska plemena? • Kateri del Severne Amerike je bil bolj gosto poseljen?

VEČ O … Maji so gradili veličastna mesta, ki so bila namenjena tudi verskim obredom. Chichen Itza, mesto na sušnem Jukatanu, je bilo zgrajeno v bližini dveh vodnih odprtin. Odtod tudi izvira njegovo ime, saj »chi« pomeni usta, »chen« pa jašek. Itza pa je ime ljudstva, ki se je v mesto naselilo za Maji. V mestu se nahaja tempelj El Castillo, ki je bil zgrajen v čast boga Kukulcana, upodobljenega kot pernata kača. Stopnice, ki vodijo na tempelj, so narejene tako, da ob določeni svetlobi dneva dajejo videz kot da bi se po njih vzpenjala kača. Lepo je ohranjen tudi El Caracol – observatorij, ki dokazuje majevsko poznavanje astronomije. Odprtine v stolpu se ujemajo s sončnim zahodom v času pomladnega in jesenskega ekvinokcija.

- Prerišejo znak za nebo, kralja, hišo in otroka. - Ali so danes majevski hierogliﬁ razvozlani? • Nato učenci kliknejo razdelek The Maya Today ter poiščejo odgovore na vprašanja: - Koliko Majev danes še živi? - V kateri državi živi največja skupina? - S čim se v glavnem preživljajo?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani pripravijo krajše referate o znanosti Majev: o koledarju, številih, matematiki, astronomiji … AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek Starodavni Maji (videokaseta) in ga analizirajo: • Opišejo, kaj posnetek pove o življenju Majev. • Kakšna je bila usoda majevskih mest? Zakaj? • Katere značilnosti majevske civilizacije posnetek poudarja? 19

ZG 5.9.indd 19

12/12/06 4:18:40 PM

Kako so Azteki ustvarili močan imperij

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 21 spodaj, ki prikazuje žrtvovanje azteškim bogovom. Učitelj postavi vprašanje: Ali je bilo človeško, da so Azteki žrtvovali ljudi? V nekaj stavkih učenci zapišejo svoje mišljenje o azteških verskih obredih tako, da jih bodisi obsodijo bodisi podpirajo. Svojo odločitev morajo podkrepiti z argumenti.

Kakšno je bilo življenje v Ameriki

6) Slika prikazuje eno od svetih inkovskih mest. A. Kako je bilo varovano pred nepovabljenimi? Bilo je postavljeno na gozdnatem, višje ležečem območju. B. Zakaj naj bi Inki zgradili to mesto? Da bi v njem častili bogove. C. Zakaj ga imenujemo skrivnostno mesto?

MACHU PICCHU

Ker ga dolgo niso odkrili, tudi ne vemo, čemu je bilo namenjeno.

AKTUALIZACIJA Učitelj učencem pripravi fotograﬁjo sodobne avenije v ameriškem velemestu. Učenci avenijo primerjajo s sliko avenije v azteškem mestu Teotihuacan (v učbeniku na strani 20 spodaj). Učitelj postavi vprašanja: • Kaj pomeni beseda avenija? Ali imamo kakšno avenijo tudi v Sloveniji? • V čem je podobnost današnje in azteške avenije? • Kam vodita obe aveniji?

RADOVEDNEŽ Verski obredi Aztekov so se razlikovali od obredov drugih ameriških ljudstev in so Evropejce osupnili. Preberi besedilo v okvirčku in si oglej sliko v učbeniku na strani 21 spodaj.

• Kakšni so bili verski obredi Aztekov? Danes se nam zdijo kruti. • Zakaj so žrtvovali ljudi? Da bi pridobili naklonjenost bogov. • Razloži navidezno protislovje v zadnjem stavku besedila (podčrtano). Žrtve so bile počaščene, če so bile žrtvovane bogovom.

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.ballgame.org/ lahko izveš veliko o prav posebni ameriški igri z žogo, lahko pa jo tudi zaigraš.

AKTIVNOST: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci pripravijo časopis - dnevnik, ki prinaša azteške novice. V njih naj bi svoje mesto našle novice o zunanje in notranje političnih dogodkih, vsakdanjih rečeh, na primer dogajanje na tržnici, oglasi, vabila na prireditve, osmrtnice … Časopis naj ima tudi fotograﬁje (slike). V razredu lahko pripravijo razstavo svojih izdelkov.

»Eno teh je obsegalo izrezovanje žrtvinega srca z nožem pri živem telesu, da bi ga ponudili bogovom še bijočega. Drugo je bilo odrtje še žive žrtve. Svečenik se je lahko potem odel v kožo. / ... / Včasih so morali svoje življenje braniti v »gladiatorskih« igrah, a kljub temu žrtve niso sovražile svojih rabljev, sovraštvo je bilo pozabljeno.«

ZANIMA ME: O življenju ameriških staroselcev v Severni Ameriki in njihovih prvih stikih z belci lahko marsikaj izveš tudi v risanem ﬁlmu Pocahontas.

PONOVIMO

puebli kraj

gospodarstvo

verovanje

Maji

Azteki

Inki

SEVERNA AMERIKA (JUG ZDA)

SREDNJA AMERIKA (JUG MEHIKE, GVATEMALA, HONDURAS)

SREDNJA AMERIKA (OSREDNJA MEHIKA)

JUŽNA AMERIKA (PERU, ČILE, BOLIVIJA)

POLJEDELSTVO, LOV, LONČARSTVO

KMETIJSTVO, TRGOVINA, OBRT

DUHOVI, TOTEMI

BOGOVI, ŽRTVOVANJA

BOGOVI, DUHOVI

ASTRONOMIJA, MATEMATIKA, ARHITEKTURA

ASTRONOMIJA, ARHITEKTURA

ASTRONOMIJA, GRADBENIŠTVO, PISAVA

znanost

Kako je lahko obstajal velik imperij visoko v Andih

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v štiri skupine, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdelimo jim delo tako, da prva skupina s pomočjo učbenika predstavi ameriške staroselce v Severni Ameriki, druga skupina Maje, tretja Azteke in četrta Inke. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelja rešijo nalogo. Ponovimo v delovnem zvezku na strani 11 ter napravijo sintezo pridobljenega znanja.

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato«. Ena skupina zagovarja velik pomen cestnega sistema za uspešno delovanje inkovskega imperija, druga mu nasprotuje. Pri pripravi zagovora sodeluje celotna skupina, nato izberejo dva učenca, ki sodelujeta v debati. Ostali ocenjujejo, kdo je boljše zagovarjal določeno stališče.

AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili Učitelj učencem zastavi problemsko vprašanje: • Ali lahko majevsko civilizacijo poimenujemo visoko razvita civilizacija? Učenci se razdelijo v dvojice in skušajo ob pomoči teksta v učbeniku na strani 20–21 poiskati odgovor. V svojem razmišljanju upoštevajo veličino zgrajenih mest, vlogo vodij, veličastne stavbe, uporabo naprednih poljedeljskih metod, razvit verski sistem, razvito znanost …

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci si ogledajo posnetek Starodavni Inki ali V deželi Inkov (videokaseta) in ga analizirajo: • Opišejo, kaj posnetek pove o življenju Inkov. • Kakšna je bila usoda inkovskega imperija? Zakaj? • Katere značilnosti inkovske civilizacije posnetek poudarja?

ZG 5.9.indd 20

12/12/06 4:18:42 PM

BELEŽKE:

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (kviz) Učitelj pripravi kratek kviz za učence. Zelo primeren za ponovitev, če so učenci videli dokumentarno oddajo Izgubljene civilizacije: Inki. 1. Inkovski imperij, ki je v dolžino meril skoraj 4000 km, so povezali s a) sistemom razvejanih poti, po katerih so potovali sli b) sistemom razvejanih kanalov med rekami c) sistemom obveščanja z uporabo dimnih signalov 2. Inki so bili spretni kirurgi, kar nam dokazuje »trepanacija«. Trepanacija je bila: d) operacija lobanj z uporabo laserskega aparata e) operacija lobanj z uporabo preproste anestezije, ki jo je predstavljal napitek čičo f) operacija srca 3. Inki so bili potomci starejših indijanskih ljudstev, med njimi: g) Nazca, Moche in Paracas h) Aztekov i) Majev 4. Eno izmed prej navedenih ljudstev, tj. ljudstvo Nazca, je znano po tem, da je zapustilo na tleh vrisane velike simbole. Ti simboli prikazujejo: j) črke k) živali l) geometrijske like m) človeške podobe

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu in podnaslovih poglavja »Kakšno je bilo življenje v Ameriki«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Ob karti omejijo območje staroselskih držav v Ameriki. • Zakaj so ameriški staroselci gradili pueble? • Kako je potekalo življenje v pueblu? • Opišejo gospodarstvo majevske države. • Primerjajo verovanje v majevski in azteški državi. • Zakaj je bil nadzor v inkovski državi kljub težkemu terenu učinkovit? • Kaj je bilo z močjo staroselskih imperijev v Ameriki pred prihodom Evropejcev? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 17. 21

ZG 5.9.indd 21

12/12/06 4:18:43 PM

Osmanska osvojitev vzhodnega Sredozemlja je ovirala utečene kopenske trgovske poti med Evropo in Indijo. Ker pa Evropa ni zmogla več živeti brez orientalskega blaga, so Evropejci iskali nove poti. Najuspešnejši so bili Portugalci, ki so obpluli Afriko, in Španci, ki so odkrili Ameriko. Evropske države so v Ameriki ustanovile kolonije.

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet ▶ UČNI CILJI: Učenec: ▶ zna razložiti pojem Stari svet, ▶ pozna vzroke, ki so pripeljali do odkritja čezmorskih dežel, ▶ ve, kateri tehnični pripomočki so omogočili geografska odkritja, ▶ zna utemeljiti (ne)uspešnost Kolumbovega potovanja, ▶ poimenuje raziskovalce in na karti omeji področja njihovega raziskovanja, ▶ ve, kako sta si Portugalska in Španija razdelili odkriti svet.

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu Ob koncu 15. stoletja so Evropejci začeli potovati po svetu z namenom, da bi našli pomorsko pot v Indijo in tako povečali svoje bogastvo. 1) Ilustracija prikazuje tržnico v evropskem mestu ob koncu srednjega veka. A. Zakaj je bilo na evropskih tržnicah tedaj le malo blaga? Majhen pridelek za lastne potrebe, veliko pridelkov, ki jih pridelujemo danes, še niso poznali. B. Navedi tri vrste blaga, ki ga imenujemo orientalsko. Začimbe, dišave, preproge, svila in dragocene tkanine ... C. Kako so želeli evropski trgovci povečati izbiro orientalskega blaga v Evropi in povečati svoj dobiček? Z vzpostavitvijo neposrednih trgovskih stikov z Indijo, Kitajsko in Japonsko.

Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu

UČNA MOTIVACIJA: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učencem pripravimo učni list, na katerem zapišemo 20 dobrin, ki jih danes široko uporabljamo. Njihova naloga je ugotoviti, katerih dobrin Evropejci ob koncu srednjega veka še niso poznali. Učenci jih na listu obkrožijo. AKTIVNOST: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učenci na tablo zapišejo pojme, besede, besedne zveze, ki jim pridejo na misel ob pojmu geografska odkritja. Skozi delo pojme preverjamo, dopolnjujemo ali črtamo, če v omenjeno obdobje ne sodijo. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 24 zgoraj in jo analizirajo: • Kakšen svet prikazuje? • V kakšnih odnosih so ljudje na sliki? • Kaj pomeni danes izraz Indija Koromandija? KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Učitelj učencem postavi vprašanje: Zakaj je bilo Evropejcem tako pomembno, da so imeli možnost kupovati začimbe? Učenci pri iskanju odgovora razmišljajo o naslednjih možnostih: naraščanje bogastva v Evropi, enolična hrana, vpliv križarskih vojn …

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje Pomorske odprave Evropejcev so omogočile nove iznajdbe in izume. 2) Navedenim iznajdbam in izumom dopiši uporabnost/koristnost za pomorščake.

uporabnost/ koristnost

kompas

astrolab

portulan

sekstant

karavela

ORIENTACIJA

DOLOČANJE POLOŽAJA ZVEZD

ZEMLJEVID

DOLOČANJE GEOGRAFSKE LEGE

VEČJA, HITREJŠA, PLUJE TUDI PROTI VETRU

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno Na iskanje pomorske poti do Indije so se najprej odpravili pomorščaki, ki sta jim denarno pomagala portugalski in španski kralj. 3) Reši spodnjo nalogo tako, da razvrstiš raziskovalce po pravilnem kronološkem zaporedju. Tistemu, ki je odšel na pot prvi, pripiši številko 1, drugemu številko 2 in tako naprej. Nato poveži njihova imena z njihovimi odkritji v tretjem stolpcu. 3

Pedro Alvares Cabral

Srednja Amerika

Vasco da Gama

Brazilija

Fernando Magellan

Južna Amerika

Krištof Kolumb

Rt dobrega upanja

Amerigo Vespucci

Filipini

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kaj je Evropejce privlačilo v oddaljenem svetu v učbeniku na strani 24. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Vzrok 1

Vzrok 3 Evropska raziskovanja na vzhodu

Vzrok 2

Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem s pomočjo slik predstavi karavelo, ki jo je uporabil Kolumb. Učitelj ob slikah postavi vprašanja: • Kakšna ladja je na sliki? • Kdo jo je uporabljal? • V čem je bila boljša od dosedanjih?

Vzrok 4

ZG 5.9.indd 22

12/12/06 4:18:43 PM

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

4) Prispevek Krištofa Kolumba k odkritju Amerike je danes nesporen. A. Ali je bil Kolumb prvi, ki je prišel do ameriških obal? Odgovor utemelji. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku na strani 11. POMORŠČAK Ne, prvi so bili Vikingi okoli leta 1000.

B. Zakaj, meniš, nove celine niso poimenovali Kolumbija? Takrat niso vedeli, da so odkrili novo celino. Bili so prepričani, da so prišli do Indije (zato ime Zahodna Indija). NOVO

C. V praznih kvadratih razloži simbole v Kolumbovem grbu.

ODKRITI OTOKI

5) Na pot okoli sveta se je odpravil tudi španski pomorščak Fernando Magellan. A. Kateri so bili dosežki te odprave? Prvič so obpluli svet in dokazali,

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem na delovnem listu pripravi naslednje besedilo: »Leta 1478 so Portugalci prepričali papeža, da jim je dal izključno pravico do morij južno od Kanarskih otokov. To je pomenilo, da je vsem drugim državam prepovedano pluti navzdol ob afriški obali. V letih 1487–88 je portugalski kapitan Bartholomeo Diaz zaplul okrog južne konice Afrike in v Indijski ocean. Končno so odkrili pot v Indijo, uporabljale pa so jo lahko samo portugalske ladje /.../.” (Vir: Magellan in da Gama, Ljubljana, Slovenska knjiga, 1994, str. 9) Nato učenci besedilo analizirajo: • Ob katerih obalah so si Portugalci ustvarili svoj monopol? • Poimenujte tri portugalske pomorščake, ki so pluli ob omenjenih obalah. • Kateri portugalski pomorščak je prvi priplul v Indijo in kakšne posledice je to dejanje imelo za Portugalsko?

da je zemlja okrogla. B. Kakšno usodo je doživel Magellan na svojem potovanju? V spopadih z domačini na Filipinih je bil ubit.

FERNANDO MAGELLAN

Kako so Evropejci ustvarili trgovske imperije Okrog leta 1600 so začeli portugalski monopol v Indijskem oceanu ogrožati Angleži in Nizozemci, ki so kmalu sestavili največjo mornarico na svetu. 6) Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 6-7. A. Poimenuj državi, ki sta poleg Portugalske in Španije odkrivali nova ozemlja, njune pomorščake in celine, ki sta jih odkrivali.

DRŽAVE

FRANCIJA

VELIKA BRITANIJA

CARTIER

CABOT

SEVERNA AMERIKA (NOVA FUNLANDIJA)

SEVERNA AMERIKA (LABRADOR)

POMORŠČAKI CELINE

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 24 spodaj in jo analizirajo: • Kako so takrat spravljali začimbe? • Kaj naj bi predstavljale reliefne upodobitve v spodnjem delu slike? • Kaj lahko sklepamo o pomenu začimb, glede na to, da je trgovina z začimbami upodobljena na umetniški sliki?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovnograﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje v učbeniku na strani 24–25. Izdelajo plakate, na katerih predstavijo podobo navedenih tehničnih pripomočkov. Če so učenci tehnično zelo spretni, lahko celo pripravijo razstavo (miniaturnih) izdelanih pripomočkov iz kartona ali lesa.

Ali je bilo potovanje Krištofa Kolumba uspešno

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili V učbeniku, na strani 27 učenci preberejo rubriko Ali veš? ter • pojasnijo zmotno poimenovanje novo odkritega sveta, • ugotovijo, kdo je najbolj »odgovoren« za zmotno poimenovanje novega sveta.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem na delovnem listu pripravi naslednje besedilo: ”Portugalska je imela, dasi je bila majhna pomorska država, veliko ladjevje, morja vajene ljudi, izurjene v oceanskem ribolovu, dobro organiziran sistem pomorskega zavarovanja in naložb, pa še kraljevsko družino, ki je bila pripravljena podpirati te pomorske odprave. Vrh tega so se v 15. stoletju hitro razvijali tipi evropskih ladij pa tudi potrebni navigacijski pripomočki /.../.“ (Vir: Velika ilustrirana enciklopedija: srednji vek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1985, str. 81) Učenci nato pojasnijo, kateri pogoji, navedeni v viru, so omogočili portugalskim pomorščakom, da so prvi osvajali in raziskovali neznana ozemlja.

ZG 5.9.indd 23

12/12/06 4:18:45 PM

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 26 spodaj (Kolumbov opis) in ga analizirajo: • Kako so se Indijanci odzvali na prihod belcev? • Kako so belci to izkoristili? • Kakšna darila so podeljevali belci? • Kakšen odnos do Indijancev lahko zaslutimo iz Kolumbovega zapisa?

Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet

B. Na zemljevidu označi pot pomorščakov: Kolumba, Magellana, da Game. V pomoč ti je zemljevid v učbeniku (stran 6–7). C. Na zemljevidu označi kolonije posameznih evropskih držav. D. Kateri del sveta je postal zanimiv za Nizozemce? Jugovzhodna Azija (Indonezija)

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenec se vživi v Krištofa Kolumba. Pri tem mu učitelj prepusti izbor, ali bo upodobil Kolumba, ko prepričuje kastiljsko kraljico, da podpre njegovo odpravo; ali bo upodobil Kolumba na poti, ko se mu mornarji zaradi obupa že upirajo; ali bo upodobil Kolumba ob prvem srečanju z ameriškimi staroselci, lahko pa vodijo ladijski dnevnik na dan, ko so mornarji ugledali novo zemljo.

RADOVEDNEŽ V učbeniku preberi poglavje Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet na straneh 24–27. Na črti izdelaj časovni trak; na njem označi pomorščake, njihova odkritja in letnice, ki so povezani z odkrivanjem novega sveta.

1492

1497

KOLUMB POT V AMERIKO

CABOT POT V S. AMERIKO

ZANIMA ME: Na naslovu http://projekti.svarog.org/doba_odkritij/ default.htm lahko izveš več o geografskih odkritjih.

1499

1519

DE GAMA VESPUCCI POT V INDIJO ODPLUJE J DEL J. AMERIKE

MAGELLAN POT OKOLI SVETA

ZANIMA ME: Spopade španskih in portugalskih zavojevalcev v Južni Ameriki si lahko ogledaš v ﬁlmu Odprava (Mission; 1989).

PONOVIMO

AKTUALIZACIJA Učenci poiščejo primere potovanj človeka v vesolje … ter primerjajo vesoljska odkritja z geografskimi. • Učenci poiščejo skupne poteze, na primer nova, boljša oprema, negotovost, strah pred neznanim … • Učitelj povpraša učence, ali bi se pridružili takšnim odpravam?

Vzroki VZROKI

širjenje Osmanskega imperija.

VELIKA GEOGRAFSKA ODKRITJA

(kompas, astrolab, sekstant), portulani, karavele.

ŠPANCI

NIZOZEMCI, ANGLEŽI, FRANCOZI

Obpluli Afriko,

Odkrili Srednjo

Nizozemci-pripluli do

prišli do Indije,

in Južno Ameriko,

Indonezije in Japonske;

odkrili Brazilijo.

prvi obpluli svet.

Ang., Fran.-Pripluli do severne Amerike

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kaj je Evropejcem omogočilo raziskovanje v učbeniku na strani 24–25 in si ogledajo zemljevid na strani 6–7. Izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo raziskovanje Evropejcev.

Krištof Kolumb 1492 Zahodna Indija

Novi izumi

Želja po dobičku,

PORTUGALCI

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani (na primer s pomočjo projekta http://projekti.svarog. org/doba_odkritij/) • napišejo zgodovinski prosti spis o odkrivanju novih ozemelj ali • opišejo življenje mornarjev na ladjah.

TEHNIČNI POGOJI

AKTIVNOST: Interdisciplinarno delo Učitelj zgodovine se poveže z učiteljem gospodinjstva ter skupaj pripravita seznam tipičnih jedil ameriških staroselcev. Učenci v dveh šolskih urah pripravijo preprost obrok iz jedi, ki so jih poznali Indijanci, npr. puranov zrezek, koruzno polento, paradižnikovo solato, za poslastico pa morda čokoladni napitek (ampak, grenak!) …

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato« na vprašanje, ali je bilo Kolumbovo izkrcanje na Karibskem otočju prelomen dogodek v zgodovini človeštva ali ne? Pri pripravi zagovora sodeluje celotna skupina, nato izberejo dva učenca, ki sodelujeta v debati. Ostali ocenjujejo, kdo je boljše zagovarjal določeno stališče.

ZG 5.9.indd 24

12/12/06 4:18:46 PM

BELEŽKE:

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Posamezni pomembnejši raziskovalci so si dali narediti grbe. V delovnem zvezku na strani 19 si lahko učenci ogledajo (in nato razložijo) Kolumbov grb. Učenci si zamislijo svoj grb, ki naj: • ponazarja njihovo pomembno odkritje oziroma zasedbo nekega novo odkritega dela sveta, • neko značilnost novo odkritega sveta, • neko njihovo značajsko značilnost, ki je po njihovem mnenju pripomogla k odkritju.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu in podnaslovih poglavja »Zakaj so se Evropejci odpravili v oddaljeni svet?« ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj je prišlo do velikih odkritij? • Poimenujejo iznajdbe in njihovo uporabnost. • V čem je bila karavela boljša od dotedanjih ladij? • Ob karti poimenujejo raziskovalce in opišejo njihovo pot. • V pravilnem kronološkem zaporedju naštejejo raziskovalce, ki so odkrivali Indijo. • V pravilnem kronološkem zaporedju naštejejo raziskovalce, ki so odkrivali Ameriko. • Kako sta si Portugalska in Španija razdelili svet? • Kako so nastali veliki trgovski imperiji? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 20.

ZG 5.9.indd 25

12/12/06 4:18:48 PM

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij ▶

▶

▶ ▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: ovrednoti posledice geografskih odkritij za staroselce in Evropejce, zna pravilno razvrstiti dobrine, ki sta si jih izmenjala Stari in Novi Svet, zna razložiti pojma Stari in Novi svet, opiše delo misijonarjev, pojasni vzroke za pojav trgovine s sužnji in vzroke za njeno razširitev, pozna spremembe, ki so jih v gospodarstvo vnesla geografska odkritja.

Velika geografska odkritja so trajno spremenila svet. Velika imperija Aztekov in Inkov sta bila uničena. V Ameriko, kjer so na plantažah potrebovali veliko delovne sile, so Evropejci naselili sužnje iz Afrike. Prišlo je tudi do rojstva svetovne trgovine in izmenjave kultur.

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni Ameriki Španci in Portugalci so odkrita ozemlja priključili svojima državama, vsak odpor ameriških staroselcev pa hitro zadušili. 1) A. Razloži pojem. KONKVISTADOR je bil ...

španski zavojevalec

B. S kakšnimi nameni so prihajali konkvistadorji v Ameriko? Da bi zavzeli odkrito ozemlje, si prilastili zlato, srebro in drugo blago. C. Kaj so konkvistadorji sprva zahtevali od poglavarjev staroselskih plemen? Plačevanje visokih davkov v zlatu, srebru ...

Kaj se je zgodilo z državami v Srednji in Južni Ameriki

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (pijača) in metoda razgovora V dogovoru z vodjo šolske prehrane učitelj učencem ob začetku ure postreže s toplim kakavom. Ob tem se z učenci pogovori: • Katero pijačo pijemo? • Kdo je v tej pijači užival pred 600 leti? • Kako so Evropejci spoznali kakav?

Č. Kakšna je bila usoda staroselskih poglavarjev in njihovih držav? Izgubili so oblast; veliko jih je bilo pobitih;

Kolumbovo srečanje z ameriškimi staroselci.

države so propadle. 2) Na zemljevidu sta vrisani inkovska in azteška država v času, ko so v Ameriko prišli prvi konkvistadorji. A. Na zemljevidu označi smer poti Francisca Pizzara in Hernanda Cortésa. Obkroži glavni mesti obeh indijanskih držav, ki sta jih zasedla. B. Zakaj je bil prodor do središč indijanskih držav težaven? Niso poznali terena;

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v delovnem zvezku na strani 21 zgoraj (njen avtor je bil nizozemski slikar Theodore de Bay v 16. stoletju) in analizirajo njeno vsebino: • Opišejo držo Kolumba. Na kaj nakazuje ta drža? • Kaj postavljajo španski mornarji? Zakaj? • Kakšno je obnašanje ameriških staroselcev? VEČ O … Ko sta se leta 1519 španski konkvistador Cortés in azteški poglavar Montezuma II prvič srečala je bilo med njima opaziti mnoge podobnosti: bila sta približno enake starosti in ﬁzično enako postavna. Vsak od njiju je bil oblečen v tipično oblačilo svojega roda, Montezuma okrašen s perjem, Cortés pa z oklepom. Oba so spremljali služabniki, katerih naloga je bila služiti svojemu gospodarju. Med Španci in Azteki pa je obstajala velika razlika v snažnosti. Španci (kot ostali Evropejci tistega časa) so se redko umivali, medtem ko so Azteki (in ameriški staroselci nasploh) zelo skrbeli za čistočo in so se kopali vsak dan.. Tudi glavno mesto Aztekov Teotihuacan so očistili vsak dan.

središča v notranjosti so bila dobro zavarovana C. Ali bi se glede na geografske razmere ameriški staroselci pred napadom belcev lahko ubranili? Odgovor utemelji. Morda, če bi napadli iz zasede ali v tropskem gozdu, ki ga Evropejci niso bili vajeni.

Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev Ko so Španci pokorili indijanska plemena, so se na osvojenem ozemlju naselili in si prisvojili ogromna posestva. Ameriške staroselce so izkoriščali kot ceneno delovno silo. 3) Preberi trditve na naslednji strani. Dve sta napačni. Podčrtaj ju in popravi tako, da ju kot pravilni trditvi napišeš na črto.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje napak) Učitelj učencem na delovnem listu pripravi spodnjo nalogo. V spodnjem besedilu, ki govori o španskih odkritjih, ki so sledila portugalskim, so tri napake. Poiščite in izpišite jih, ob vsaki pa tudi napišite pravilen odgovor.

Krištof Kolumb se je odločil za plutje v Indijo po zahodni strani, potem ko se je seznanil z zemljevidom Ptolomeja. Amerigo Vespucci je želel uresničiti tisto, kar ni uspelo Kolumbu – prek Atlantika pripluti v Indijo. V. N. Balboa si je podredil kulturo Majev v današnji Gvatemali. Najbogatejšo srednjeameriško civilizacijo Aztekov je uničil Francisco Pizzaro. NAPAKE: _________________ _________________ _________________

PRAVILNI ODGOVORI: _________________ _________________ _________________

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem na delovnem listu pripravi naslednje besedilo: “Španska kolonizacija je močno vplivala na novi svet. Uvedba evropskih vrst žita in živine je uničila domače življenje Indijancev in predrugačila ekološko ravnotežje srednje Mehike. Razpad starih plemenskih ureditev in hierarhije azteške družbe je ustvaril odtujeno in oslabljeno skupnost, ki je hitro podlegla evropskim boleznim, tako da se je prebivalstvo začelo v 16. stoletju naglo redčiti.

ZG 5.9.indd 26

12/12/06 4:18:48 PM

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

Indijanci in belci so dolgo časa živeli v miru. Indijanci so se belcem upirali. Indijanci so Špancem dajali velikanske količine železa v zameno za svobodo. Indijanci so Špancem ponujali zlato. Evropejci so Indijance izkoriščali za delo v rudnikih, na plantažah ali velikih farmah. Kralja Montezumo II. so zaradi sklenitve miru s Španci ubili Azteki sami.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 29 zgoraj (Indijanci se maščujejo Špancu), preberejo besedilo pod njo in jo analizirajo: • Kako so upodobljeni Indijanci? • Kakšno podobo daje Španec na tleh? • Kdo, meniš, je bil avtor te slike – Španec ali Indijanec? Svoj odgovor utemelji z ustreznim argumentom.

Inki so ob španskem napadu prvič videli konje.

Kako je svetovna trgovina spremenila evropsko gospodarstvo Po odkritjih so Evropejci spoznali številne dobrine, ki jih prej niso še nikoli videli ali okusili, enako tudi Indijanci. 4) Navedenih je petnajst dobrin, ki sta si jih izmenjala stari in novi svet. Pri iskanju odgovorov ti je v pomoč učbenik na strani 30. • Obkroži z rdečo tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli iz Amerike. krompir tobak banane • Z modro obkroži tiste dobrine, ki so jih Evropejci prinesli konj sladkorni trs kakav v Ameriko. • Kako je izmenjava dobrin vplivala na evropsko gospodarstvo? prašič paradižnik pšenica ﬁžol

grozdje

buče

koruza

limone

čebele

Razmahnila se je svetovna trgovina-> gospodarska rast

5) Svetovna trgovina je vplivala na razmah kapitalizma v Evropi, ki je bil takrat razširjen v obliki založništva in manufaktur. Katere razlike in podobnosti lahko opaziš med obema oblikama proizvodnje? V pomoč sta ti sliki v učbeniku na strani 31. založništvo

manufakture

število delavcev

ED DELAVEC

VELIKO DELAVCEV

delitev dela

CELOTE IZDELEK NAREDI EN ČLOVEK

VSAK DELAVEC NAREDI LE DOLOČEN DEL IZDELKA

način izdelovanja izdelkov

ROČNO, DOMA

ROČNO, DELAVNICE

Suženjstvo je postalo donosna trgovina Lastniki plantaž v Braziliji, na Karibskih otokih in v južnem delu Severne Amerike so v 16. stoletju zaradi velikih potreb po delovni sili začeli iz Afrike voziti številne sužnje. 6) V učbeniku na strani 31–32 preberi poglavje Suženjstvo je postalo donosna trgovina. Nato odgovori na spodnja vprašanja. Zakaj so bili temnopolti Afričani primerna delovna sila na plantažah v Ameriki? Bili so močnejši in vzdržljivejši. Kdo je trgoval s sužnji? Portugalci, kasneje predvsem Angleži Kako so bili v trgovino pogostokrat vpleteni črnski kralji? V zameno za orožje in tekstil so prodajali pripadnike svojega ljudstva.

Latinska Amerika je postala nato dežela mešane kulture, v kateri je prevladovala kultura španskih naseljencev.“ (Vir: Velika ilustrirana enciklopedija: srednji vek, Ljubljana, Mladinska knjiga 1985, str. 83) Učenci nato pojasnijo, katere posledice španske kolonizacije za azteške Indijance lahko razberejo v viru.

Kakšen je bil odnos Evropejcev do ameriških staroselcev

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kakšne so bile posledice geografskih odkritij v učbeniku na straneh 28–29. Izdelajo kronološko tabelo o vzpostavitvi španske nadoblasti v Južni in Srednji Ameriki.

1492: K. Kolumb se izkrca na Karibskem otočju

VEČ O … Med redkimi in znanimi zagovorniki ljudi, ki so zahtevali obrambo pravic Indijancev, je bil – poleg teologa Las Casasa – tudi španski teolog Francisco de Vitoria (1483–1546). Pravice ameriških staroselcev je začel zagovarjati leta 1532, ko je imel na to temo več predavanj. Kasneje je ta predavanja objavil v delu Čtivo o Indijancih in vojnem pravu. V njem je zagovarjal pravice ameriških staroselcev in poudaril, da so imeli že pred španskim odkritjem v lasti ozemlja, na katerih so živeli, zato so bili na svojih ozemljih pravzaprav enakovredni podložniki španskega kralja in ne podjarmljeno ljudstvo. Nasprotoval je tudi spreobračanju ameriških staroselcev v krščanstvo in menil, da mora španska vlada vzpostaviti sistem, ki bi staroselcem koristil in ne škodil.

Kako je svetovna trgovina spremenila evropsko gospodarstvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in terensko delo (odkrivanje) Učenci si v učbeniku na strani 30 ogledajo zemljevid, ki prikazuje izmenjavo dobrin med Evropo in Ameriko. Izpišejo si kulture, ki so po geografskih odkritjih prišle prvič v Evropo. Nato odidejo v bližnji supermarket ter si pri vsaki poljedeljski kulturi, ki jo imajo na seznamu zapišejo, kje je bila kupljena za prodajo v trgovini. Pri tem so pozorni na sledeče: • Ali te kulture za potrebe današnjih trgovin v Sloveniji še prihajajo iz Amerike? • Katera kultura, ki so jo Evropejci prinesli v Ameriko, pa je danes najpogosteje uvožena iz Južne Amerike? • Katere poljedeljske kulture, ki so jih Evropejci v 16. stoletju prinesli iz Amerike, danes gojijo kmetje v Sloveniji? 27

ZG 5.9.indd 27

12/12/06 4:18:49 PM

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 31 zgoraj (založništvo), preberejo besedilo pod njo in jo analizirajo: • Kdo so bili podjetniki v novem veku? • Katere izdelke so izdelovali domači obrtniki? • Kdo so bili kupci izdelanega blaga? • Zakaj se je ta oblika proizvodnje imenovala založništvo?

Kakšne so bile posledice geografskih odkritij

RADOVEDNEŽ Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš ustrezni pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem. Pojasni ga.

oblika nove kapitalistične proizvodnje

MANUFAKTURA

indijansko pleme v Južni Ameriki

INKI

mesto na atlantski obali

AMSTERDAM

potrdila o lastništvu podjetja, s katerimi se trguje na borzi

DELNICE

gusarji

ime za brezpravno črnsko delovno silo v Ameriki

SUŽNJI

konkvistadorji

prva oblika kapitalistične proizvodnje

ZALOŽNIŠTVO

manufaktura

poimenovanje za Južno in Srednjo Ameriko

LATINSKA AMERIKA

španski zavojevalci

KONKVISTADORJI

roparji, ki so napadali le španske ladje

GUSARJI

pojav, ko pada vrednost denarja

INFLACIJA

priimek konkvistadorja, ki je uničil inkovsko državo

PIZZARO

ZANIMA ME: Na naslednjih spletnih naslovih lahko izveš več o kolonizaciji Amerike: http://www.1704.deerﬁeld.history.museum/ http://www.earlyamerica.com/

Kolikšen del izdelka je izdelal en delavec

sužnji Amsterdam Pizzaro založništvo

ZANIMA ME: O sužnjih na plantažah v ZDA so posneli številne ﬁlme, prikazani so na primer v ﬁlmih V vrtincu in Koča strica Toma, ki sta nastala po istoimenskih romanih.

PONOVIMO

IZMENJAVA DOBRIN (VPIŠI ŠTIRI DOBRINE) IZ AMERIKE V EVROPO IZ EVROPE V AMERIKO PŠENICA

TOBAK

KONJ

KAKAV

BANANE

KROMPIR

HRUŠKE

POSLEDICE

propad staroselskih držav

gospodarske spremembe

suženjstvo

konkvistodorji uničijo

svetovna trgovina, razmah

iz Afrike vozijo sužnje v

azteško in inkovsko državo,

kapitalistične proizvodnje

srednjo in južno Ameriko,

izkoriščanje ameriških

(založništvo, manufakture)

donosna trgovina, spremeni

staroselcev

se rasna in kulturna podoba Amerike

Kje je potekalo delo

BELEŽKE:

inflacija

KAKŠNE SO BILE POSLEDICE GEOGRAFSKIH ODKRITIJ

AKTIVNOST: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci primerjajo založništvo in manufakture ter svoje ugotovitve strnejo v preglednico.

Način dela

Inki

MISIJONARJI - ljudje, ki so širili krščanstvo v novoodkritih deželah.

PARADIŽNIK

Založ. Manufa.

delnice Latinska Amerika

Suženjstvo je postalo donosna trgovina

Tabela 1: Trgovska pot ladje Chesterﬁeld (cene so v tedanjih funtih)

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Učitelj učencem postavi vprašanje: Kako to, da so »dobri« krščanski možje podpirali trgovino s sužnji? V premislek učencem posreduje spodnji tabeli, ki prinašata podatke o tem, kakšni so bili donosi trgovine s sužnji.

ena pot ladje Chesterﬁled nakup ladje agentova provizija strošek za nakup sužnjev v Afriki in njihov prevoz tehnična ureditev ladje za plovbo mezde mornarjev stroški za hrano ipd. prodaja vseh sužnjev enega prevoza v Zahodni Indiji (Ameriki) SKUPAJ STROŠKI IN ZASLUŽEK ZASLUŽEK OD ENE VOŽNJE

stroški zaslužek 10.000 $ 300 $ 2.500 $ 4.500 $ 1.300 $ 950 $ 22.000 $ 9550 $ 22.000 $ 12.450 $

ZG 5.9.indd 28

12/12/06 4:18:50 PM

BELEŽKE:

AKTUALIZACIJA Učitelj učencem prinese nekaj člankov iz dnevnega časopisa o sodobnem suženjstvu kot imenujemo trgovino z belim blagom. Učenci članke preberejo in primerjajo suženjstvo v času 17. in 18. stoletja z današnjim glede na to, kdo je (bil) predmet trgovine, kolikšna je (bila) donosnost te trgovine, kolikšna je (bila) legalnost tovrstne trgovine …

ZA primerjavo: Najbogatejše angleške aristokratske družine, ki so v sredini 18. stol. imele v lasti 20% obdelovalne zemlje v Veliki Britaniji, so za vzdrževanje svojega razkošnega življenja letno porabile okoli 10.000 $. Učenci tabelo analizirajo: • Na kaj kaže primerjava med navedenimi podatki in zaslužkom od ene vožnje? • Kdo je največ zaslužil s trgovino s sužnji? • Na kaj lahko sklepajo učenci ob naslednji primerjavi: Najbogatejše angleške plemiške družine, ki so v sredini 18. stol. imele v lasti 20 % obdelovalne zemlje v Veliki Britaniji, so za vzdrževanje svojega razkošnega življenja letno porabile okoli 10.000 $. Tabela 2: Zaslužki v 18. stoletju povprečna tedenska mezda letna mezda priporočena najnižja mezda leta 1900 cena odličnega sužnja v Južni Karolini kmečko delo na plantaži riža

10 ali 50 šilingov 26 funtov 52 funtov 1.275 funtov 250 do 300 funtov

Učenci tabelo analizirajo: • Kaj je bilo za lastnike plantaž ﬁnančno bolj ugodno: najeti kmeta ali kupiti sužnja? • Katere lastnosti je moral imeti »odličen suženj«? • Kdo je bil torej najbolj odgovoren za suženjstvo?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.spartacus. schoolnet.co.uk/slavery.htm lahko učenci izvedo več o suženjstvu. • Kliknejo na rubriko The Slave System in v poglavju African Slave Trade lahko preberejo nekaj pričevanj sužnjev. Poiščejo odgovore na vprašanja: - Na katerih plantažah so najpogosteje uporabljali sužnje? - Kdo so bili mulati? (poglavje Mulattoes) - Kakšna je bila podoba prodaje sužnjev na trgih? Sliko in pričevanja o prodajah lahko najdejo v poglavju Slave Markets. • Kliknejo na rubriko Slave Life in se seznanijo z bivalnimi razmerami, v katerih so sužnji živeli (poglavje Housing prinaša fotograﬁjo suženjske koče in pričevanja), kako so jih lastniki kaznovali (poglavje Whipping prinaša pričevanja sužnjev in fotograﬁjo prebičanega sužnja) ter kakšno je bilo preživljanje otroštva (poglavje Childhood prinaša pričevanja).

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (simulacija) Učenci si ogledajo zgornjo sliko, drugo z desne na naslovnici učbenika. Slika prikazuje sužnja, privezanega za drevo in trpinčenega s strani lastnika. Učenci si zamislijo, kako je biti suženj, brez pravic, lastnine, svobode … V nekaj stavkih opišejo svoje občutke …

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato« na temo potrebnosti oziroma nepotrebnosti suženjske delovne sile. Ena skupina zagovarja argumente za in druga argumente proti trgovini s sužnji. Pri vsakem argumentu učitelj doda svojo razlago oziroma pojasnilo. GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo strip s tremi-štirimi slikami, ki prikazujejo delo sužnjev na plantaži ter ravnanje lastnikov z njimi. RAZISKOVALEC Učenci preberejo literarno delo Koča strica Toma ali Življenje črncev v suženjskih državah Amerike pisateljice Harriet Beecher Stowe. Učitelj se lahko tudi odloči, da nek odlomek prebere v razredu. Učitelj z učenci nato analizira vsebino: • Kateri družbeni skupini pripadajo glavne osebe v delu? • Kako so Afroameričani prišli v Ameriko? • Kakšno je bilo življenje sužnjev glede na opis v delu? PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu in podnaslovih poglavja »Kakšne so bile posledice geografskih odkritij?« ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšne posledice so imela geografska odkritja? • Naštejejo dobrine, ki so jih spoznali Evropejci. • Naštejejo dobrine, ki so jih Evropejci predstavili svetu. • Kakšna usoda je doletela staroselske civilizacije v Ameriki? • Kako so staroselci sprejeli belce? • Opišejo spremembe, ki so nastale v gospodarstvu po velikih odkritjih. • Zakaj je bilo suženjstvo tako donosna trgovina? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 23. 29

ZG 5.9.indd 29

12/12/06 4:18:50 PM

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa ▶ ▶

▶

▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: zna razložiti bistvene značilnosti humanizma, pojasni vzroke za pojav renesanse in zna opisati njene značilnosti, zna poimenovati najpomembnejše renesančne umetnike in njihova dela, pozna napredek različnih znanosti v času humanizma, ovrednoti pomen tiska in vlogo tiskane knjige za širjenje novih idej.

V središču zanimanja sta bila človek in vesolje

UČNA MOTIVACIJA: demonstracija predmetov Učitelj v razred prinese daljnogled. Učence ob tem povpraša: • Kaj je ta predmet? • Zakaj se uporablja? • Kdo in kdaj je izumil ta predmet? • Kako je ta predmet spremenil življenje človeka?

Evropejci so v 15. in 16. stoletju začeli znova odkrivati znanje in lepoto antične dobe. V ospredju zanimanja učenjakov sta bila človek in vesolje. To literarno in kulturno gibanje imenujemo humanizem. V tem času so nastala nekatera največja dela svetovne umetnosti in književnosti.

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

V središču zanimanja sta bila človek in vesolje Humanistična filozofija je močno spremenila pogled ljudi na človeka in družbo. 1) Preberi obe besedili in odgovori na vprašanja. A. Zapiši imeni avtorjev omenjenih del na črti pod besedili. Naslova del obkroži.

»V Hvalnici norosti se je norčeval iz človeških slabosti ter razvad družbenih slojev, zlasti duhovščine. Želel je prispevati k reformi cerkvenega življenja, /…/.«

ERAZEM ROTTERDAMSKI

»/…/ je v delu Utopija pisal o vprašanjih idealne države in družbe. Kot idealno državo si je zamišljal republiko, urejeno na podlagi družbene pravičnosti. Vsa lastnina naj bi bila skupna. /…/ Ženske in moški bi bili enakopravni, vladala bi verska strpnost.«

THOMAS MORE

B. Kakšen je bil njun pogled na tedanjo družbo? Obsojala sta privilegije duhovščine in plemstva. 2) Na sliki je heliocentrični sistem, ki je močno zamajal tedanjo znanost in srednjeveške cerkvene resnice. A. Kdo je avtor teorije o heliocentričnem sistemu? Nikolaj Kopernik B. Kako so njegovo teorijo sprejeli tedanji cerkveni voditelji? Zakaj tako? Z nasprotovanjem, ker je bila v nasprotju s tedaj veljavnimi cerkvenimi resnicami. C. V čem se bistveno razlikuje od geocentričnega? V prazni prostor na desni vriši geocentrični sistem. V geocentričnem sistemu

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. mos.org/sln/Leonardo in v razdelku Inventor’s Workshop poiščejo poglavje Visions of the Future. Katere tehnične izume pripisujemo Leonardu da Vinciju? V tem poglavju so prikazane njihove današnje izvedbe.

je v središču zemlja, okoli katere se gibljejo vsa nebesna telesa. 3) Poveži znanstvenike in njihova odkritja/dosežke s črtami. Nikolaj Kopernik

daljnogled

Johannes Kepler

plima in oseka (zakoni nihanja)

Galileo Galilej

karta sveta

Gerard Mercator

heliocentrični sistem

Andreas Vesalius

preučevanje človeškega telesa

AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? na strani 34 v učbeniku in nato pojasnijo, zakaj je v 16. in 17. stoletju vladalo nasprotovanje razvoju znanosti. Poiščejo podobne primere iz sodobnosti (npr. kloniranje ljudi …) ter pojasnijo, zakaj sploh prihaja do nasprotovanja znanstvenim dosežkom. Učitelj jih lahko spodbudi tudi k razmišljanju o knjigi da Vincijeva šifra, lahko primerjajo odnos uradnih cerkvenih oblasti do te knjige danes in odnos renesančnih papežev do znanosti.

VEČ O … Leta 1633 se je Galileo Galilej zaradi svoje teorije, ki je zagovarjala, da se Zemlja vrti okoli Sonca, znašel pred cerkvenim sodiščem. Sodišče je od Galileja zahtevalo, da prekliče svoje ideje, sicer bo obsojen na smrt. Galileo je svoje ideje res preklical, legenda pa pravi, da je med tem, ko je zapuščal sodno dvorano, zamrmral »Vendar se vrti [lat. Epure si muove]«. Čeprav večina zgodovinarjev zavrača resničnost tega izreka, naj bi ta stavek našli zapisan na portretu Galileja, ki je bil naslikan okoli leta

1640. Leta 1992 je papež Janez Pavel II. v imenu Rimskokatoliške cerkve priznal, a je imel Galileo prav, ko je trdil, da se Zemlja vrti okoli Sonca. Papeževa izjava je bila objavljena potem, ko so vatikanski znanstveniki trinajst let preučevali Galilejeve ideje. V izjavi je papež poudaril, da so takratni cerkveni voditelji ravnali napačno, ko so obsodili Galileja, da pa so delovali v dobri veri in v skladu z znanjem tistega obdobja.

RAZISKOVALEC Učitelj učencem zastavi vprašanje: Kako je Kopernik prišel do ideje, da je središče vesolja Sonce? Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo odgovor na zastavljeno vprašanje.

ZG 5.9.indd 30

12/12/06 4:18:51 PM

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

4) Zakaj je bil za evropsko zgodovino pomemben tisk? Podčrtaj pravilni trditvi. A. B. C. Č.

Omogočil je izid številih knjig, ki so bile poceni in dostopne vsem. Spodbudil je uporabo latinskega jezika, saj je bilo največ knjig tiskanih v latinščini. Ljudi je množica knjig v maternem jeziku spodbudila k temu, da so se naučili brati. Ker so potrebovali veliko papirja, se je njegova cena dvignila, podražile pa so se tudi knjige.

V središču likovne umetnosti so bili italijanski ustvarjalci Renesančna umetnost, nova umetnostna smer v 15. in 16. stoletju, se je najprej pojavila na Apeninskem polotoku, kjer so delovali največji renesančni umetniki. 5) Oglej si dela treh največjih italijanskih umetnikov. Izpolni tabelo.

Ime umetnika

LEONARDO DE VINCI

RAFAELO

MICHELANGELO

Naslov dela

ZADNJA VEČERJA

POROKA DEVICE

DAVID

Kaj upodablja delo?

VEČERJA KRISTUSA IN NJEGOVIH UČENCEV

POROKO

TELO MOŠKEGA

Katere prvine renesančne umetnosti vsebuje?

BARVE, NATANČNOST, PERSPEKTIVA

UPODABLJANJE LJUDI, PERSPEKTIVA

UPODABLJANJE LEPOTE ČLOVEŠKEGA TELESA

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato« na temo cerkvene obsodbe Galilejevih idej: Ali je Cerkev ravnala prav, ko je od Galileja zahtevala, da prekliče svoje ideje? Ena skupina zagovarja argumente za in druga argumente proti trgovini s sužnji. Pri vsakem argumentu učitelj doda svojo razlago oziroma pojasnilo. Pri tem naj učenci pomislijo na tedanje znanje in ureditev tedanje družbe ter možne posledice, če bi se Galilejeve ideje takoj uveljavile …

BODIMO USTVARJALNI: Učenci pri tehniki in tehnologiji izdelajo heliocentrični in geocentrični sistem. Oba pri uri zgodovine opišejo ter ju primerjajo med seboj. Ali pa: Pri uri tehnike in tehnologije učenci izdelajo svoj papir in skušajo nanj pisati s peresom, oz. nekaj odtisniti s pomočjo lesenih črk.

V središču besedne umetnosti je bil Shakespeare V renesansi je velik razvoj doživela tudi literatura. Dela so odsevala razpoloženje avtorjev ali pa so opisovala razmere v družbi. 6) Med največje besedne mojstre vseh časov sodi William Shakespeare, ki je ustvarjal v času renesanse. A. Na sliki je naslovnica Hamleta, enega najpomembnejših Shakespearovih del. Katera od spodaj naštetih del niso Shakespearova? Prečrtaj jih ter izpiši na črte. Poleg dopiši tudi njihove avtorje.

V središču likovne umetnosti so bili italijanski ustvarjalci

Kralj Lear, Don Kihot, Romeo in Julija, Hamlet, Božanska komedija, Macbeth, Dekameron Don Kihot - Miguel De Cervantes; Božanska Komedija Dante Alighieri; Dekameron - Giovanni Boccaccio B. Zakaj Shakespearova dela niso zastarala? Ker je v njih moč prepoznati značajske lastnosti in probleme človeštva, ki so še vedno prisotni v sodobnem svetu (ljubezen, zavist, prevara ...)

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje V središču zanimanja sta bila človek in vesolje v učbeniku na strani 33–34. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Izum 1

Izum 2

Izum 3

Odkritje 1 Izumi in odkritja v času humanizma in renesanse

Odkritje 2

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učitelj učencem pokaže sliko Leonarda da Vincija Mona Lisa in ob tem postavi vprašanja: • Kaj je na sliki? • Kdo je avtor? • V katerem stoletju je nastala slika? • Kaj je na tej sliki tako posebnega, da je še danes posebno občudovana?

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci povežejo imena znanstvenikov z njihovimi znanstvenimi idejami ali dosežki, tako da na črtice v drugem stolpcu zapišejo ustrezne črke iz prvega stolpca. A Nikolaj Kopernik ______ B Leonardo da Vinci ______ C Johannes Kepler ______ Č Galileo Galilei ______ D Andreas Vesalius ______ F Gerardus Mercator ______

nizozemski geograf, ki je izdal Atlas sveta teorija prostega pada planeti se okoli Sonca gibljejo po poti v obliki elipse utemeljitelj heliocentričnega sistema načrti za helikopter prvi anatom

Odkritje 3 31

ZG 5.9.indd 31

12/12/06 4:18:52 PM

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www. museoscienza.org/english/ leonardo lahko učenci spoznajo več o inženirskem delu Leonarda da Vincija. Začnejo s klikom na ikono Leonardo’s Machines: • S pomočjo poglavja War Machines izpišejo pet vojnih naprav, načrte katerih je Leonardo narisal. • S pomočjo poglavja Flying Machines izpišejo pet letalskih naprav, načrte katerih je Leonardo narisal. • S pomočjo poglavja Work Machines izpišejo pet delovnih naprav, načrte katerih je Leonardo narisal. • S pomočjo poglavja The Mechanical Weaving Loom učenci spoznajo, kakšen je bil načrt Leonarda za tkalske statve in kako je delovala ta naprava. Kako je bila izdelana? Ogledajo si lahko tudi animacijo njenega delovanja. • S pomočjo poglavja Leonardo the Architect pa učenci spoznajo njegova arhitekturna dela. Lahko si ogledajo, kako si je Leonardo predstavljal idealno mesto (Ideal City). • V poglavju Virtual Leonardo (VRML) pa lahko učenci spoznajo Leonardovo delo s pomočjo računalniške animacije.

Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa

RADOVEDNEŽ Primerjaj svet srednjeveškega obdobja in humanizma. Svoje ugotovitve zapiši v preglednico.

»Šestnajsto stoletje je bilo doba vsakršnih revolucij. Naglih, odmevnih, celo razvpitih, pa tudi neslišnih in počasnih, ki so svoj sad pokazale šele čez čas. V človeški zgodovini to ni bila niti prva niti edina tako prelomna doba, vendar je videti ta, zaradi nekaterih temeljnih sprememb in dosežkov, veličastna. Bil je to čas odkritij, ki niso le razširila vedenja, marveč so imela globoke posledice v človekovem mišljenju in predstavah. Človek je odkril svet, vesolje in lastno telo.« (Maja Žvanut, Slovenci v šestnajstem stoletju, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1986)

odnos do človeškega telesa odnos do znanosti odnos do vere

SKRIVANJE, ZAKRITOST

ČAŠČENJE IN PREUČEVANJE TELESA

NERAZVITA; SE ZANJO NE ZANIMAJO

ZANIMANJE ZA ZNANOST DVOMI V VERSKE RESNICE

GA NISO POZNALI

ODKRIVANJE IN IZKORIŠČANJE

ZANIMA ME: Na naslovu http://projekti.svarog.org/kopernik/ lahko izveš več o znanstvenikih humanizma in njihovem delu; več o razvoju tiska, njegovem širjenju in zgradbi knjige pa na http://www.hrc.utexas.edu/exhibitions/permanent/gutenberg/

ZANIMA ME: Dela Leonarda da Vincija svojevrstno predstavlja knjiga Da Vincijeva šifra ameriškega pisatelja Dana Browna (2004).

PONOVIMO

KAKO STA EVROPO SPREMENILA HUMANIZEM IN RENESANSA

• KOPERNIK -

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani Vatikana www. vatican.va učenci obiščejo razdelek Vatican Museums On Line: • Pod naslovom The Sistine Chapel se skrivajo opis in fotograﬁje Sikstinske kapele. Priporočamo klik na ikono Virtual visit of Sistine Chapel.

HUMANIZEM

VELIKA POBOŽNOST, ZAUPANJE V VERSKE RESNICE

odnos so preostalega sveta

ZNANSTVENIKI IN NJIHOVA DELA

RAZISKOVALEC Učenci v literaturi poiščejo primere slik ﬂamskih renesančnih slikarjev Pietera Bruegla in Jana van Eyka, ki prikazujejo vsakdanje življenje. Učenci predstavijo eno od slik, pri čemer so pozorni na sledeče: • Kateri dogodek je na sliki upodobljen? • Opiši družbo na sliki (kmetje, meščani, premožni, revni …). • Kaj slika priča o navadah ljudi v 15. stoletju?

SREDNJI VEK

heliocentrični sistem • MERCATOR - karta sveta

BESEDNA UMETNOST

SLIKARSTVO IN KIPARSTVO

• SHAKESPEARE,

• LEONARDO DA VINCI,

• CERVANTES,

• RAFAELO,

• DANTE,

• MICHELANGELO;

• BOCCACCIO

• realistična dela,

• GALILEI - daljnogled

• kipi v antičnem stilu;

• KEPLER - zakoni nihanja

• v Italiji

V središču besedne umetnosti je bil Shakespeare

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.shakespearsglobe.org učenci lahko spoznajo gledališče Shakespeare’s Globe, ki danes deluje v Londonu in je zgrajeno po vzoru gledališča, v katerem je deloval Shakespeare. • V poglavju Exhibition: Inside the Exhibition lahko v razdelku Costume and Clothing izvedo več o pripravi kostumov za igralce. • V poglavju Education: GlobeLink Resource Center lahko učenci v

razdelku Look inside the Globe with our virtual tour spoznajo, kako gledališče izgleda. • V katerem času gledališče redno uprizarja drame? • Katere Shakespearove drame v gledališču uprizarjajo to sezono?

ZG 5.9.indd 32

12/12/06 4:18:54 PM

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci strnejo v preglednici najpomembnejše renesančne literarne ustvarjalce ter njihovo najpomembnejše delo. V pomoč jim je lahko delo Janka Kosa Pregled svetovne književnosti (DZS, Ljubljana, 2005). Ustvarjalec Država Najpomembnejše delo in ime junaka v njem

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v pet skupin, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdelimo jim delo tako, da prva skupina s pomočjo učbenika opiše bistvene značilnosti humanistične filozofije, druga skupina našteje znanstvenike in njihova dela, tretja predstavi posledice širjenja tiska, četrta predstavi renesančne umetnike in njihova dela, peta pa literarne ustvarjalce renesančnega obdobja. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelja rešijo nalogo Ponovimo v delovnem zvezku na strani 26 ter napravijo sintezo pridobljenega znanja. Podobno lahko učenci nalogo naredijo v dvojicah ali samostojno. PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja »Kako sta Evropo spremenila humanizem in renesansa«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je renesansa? • Zakaj se je začela ravno v Italiji? • Kakšen odnos so imeli do umetnosti papeži? • V čem se humanistična filozofija razlikuje od dotedanjih? • Kakšne posledice je imel razvoj tiska? • Zakaj je Cerkev nasprotovala razvoju znanosti? • Poimenujejo najpomembnejše renesančne znanstvenike in njihova dela. • Poimenujejo najpomembnejše renesančne umetnike in njihova dela. • Opišejo pomen dela Williama Shakespeara. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 26. 33

ZG 5.9.indd 33

12/12/06 4:18:54 PM

Od konca srednjega veka so posamezniki vedno bolj razmišljali o verskih vprašanjih in grajali napake v katoliški cerkvi. V 16. stoletju so renesančni znanstveniki s svojimi odkritji povzročili dvom v verske resnice. Posamezni reformatorji kot Martin Luther so zahtevali prenovo katoliške cerkve.

Kako je reformacija razdelila Evropo ▶ UČNI CILJI: Učenec: ▶ pojasni razmere, ki so privedle do pojava reformacije, ▶ pojasni zahteve Martina Luthra in utemelji reakcije na nanje, ▶ zna razložiti širjenje reformacije med različnimi družbenimi skupinami, ▶ opiše nastanek anglikanske cerkve. Kaj je povzročilo nezadovoljstvo s cerkvijo

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (didaktična igra) Učitelj na tablo ob začetku ure napove, da bo tema ure reformacija in napiše besedno zvezo: M _ _ _ _ N L _ _ _ _ R. Učenci ugotavljajo, katera besedna zveza se skriva za danimi črkami. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 36 zgoraj (prodajanje odpustkov), preberejo besedilo pod njo in jo analizirajo: • Kaj prodajajo možje na sliki? • Kdo je bil prodajalec in kdo so bili kupci? • Zakaj so prodajali odpustke? Kaj pomeni odpustiti nekomu? RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature poiščejo podatke o Johnu Wycliffu in Janu Husu. Učenci predstavijo njuno življenje in delo, pri čemer so pozorni na sledeče: • Ali je študij vplival na oblikovanje njunih idej? • Katere ideje sta širila Wycliffe in Hus? • Kakšna je bila njuna usoda? Ali sta bila zaradi svojih idej preganjana? • Zakaj njune ideje niso bile širše podprte?

Kako je reformacija razdelila Evropo

Kaj je povzročilo nezadovoljstvo s cerkvijo Čeprav je bila katoliška cerkev v Evropi pomembna institucija, so postajale zahteve po reformi v cerkvi na prehodu v 15. stoletje vse glasnejše. 1) Eden njenih prvih glasnih kritikov je bil John Wycliff. A. Katere napake so kritiki očitali cerkvi? Navedi tri. Slaba izobrazba duhovnikov, nemoralno življenje duhovnikov, prodaja cerkvenih služb in odpustkov. B. Kako se je cerkev odzvala na prve kritike? Kritike je preganjala, jih razglasila za krivoverce in jih obsodila.

Kako je Luther izzval cerkev Nemški duhovnik Martin Luther je najprej grajal prodajo odpustkov, pozneje pa ustanovil novo, protestantsko cerkev. 2) Ob sliki in izjavi Martina Luthra zapiši njegove najpomembnejše ideje oziroma zahteve.

CERKEV IN

Vzrok 2

ČLOVEKA

SAM VERJETI

NE MOREJO

V DUHOVNOST, VERO

PRISILITI V VEROVANJE

LE VERA JE TISTA, KI POMAGA LJUDEM

»Oglejmo si notranjega, duhovnega človeka, da bi videli, kaj je potrebno, da o njem lahko rečemo, da je pobožen in svoboden kristjan. Očitno je, da ga nobena zunanja stvar ne more narediti svobodnega in pobožnega ... Duša nima ne v nebesih ne na zemlji nobene druge stvari, v kateri bi lahko živela in bila pobožna, svobodna in krščanska, razen evangelija /.../. Zato samo vera prinaša človeku pravičnost in izpolnjevanje vseh zapovedi /.../. Dela pa so mrtve reči in ne morejo Boga ne častiti in ne hvaliti /.../.« (Martin Luther, »O svobodi kristjana«, 1520)

3) Na Luthrove ideje sta se odzvali cerkvena in posvetna oblast. A. Zapiši, kakšen je bil njun odziv v tabelo na naslednji strani.

Vzrok 3 Vzroki za nezadovoljstvo s cerkvijo

ČLOVEK MORA

DUHOVNIKI

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kaj je povzročilo nezadovoljstvo s cerkvijo v učbeniku na strani 36. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Vzrok 1

Vzrok 4

Kako je Luther izzval cerkev

AKTIVNOST: metoda reševanja problemov in metoda dela z besedili Učenci preberejo opis portreta Martina Luthra v učbeniku na strani 37. Nato jim učitelj postavi vprašanje, kaj je Martina Luthra pripeljalo do tega, da je začel glasno opozarjati na napake v cerkvi. Pri tem naj učenci razmislijo: • značaju Luthra in njegovih izkušnjah, • njegovem načinu razmišljanja, • njegovih ciljih …

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Leta 1521 je moral Luther svoje ideje braniti pred cesarjem Karlom V. na državnem zboru v Wormsu. Učenci si zamislijo Luthra na tem zboru, njegov zagovor in vprašanja cesarja oziroma navzočih. Učenci svoje razmišljanje zapišejo.

ZG 5.9.indd 34

12/12/06 4:18:54 PM

VEČ O … Martin Luther je imel precej nesrečno otroštvo. Izhajal je iz družine, v kateri sta bila mati in oče zelo stroga. Martina naj bi tudi pretepala. Oče je želel, da bi Martin študiral pravo. V duhovništvo pa je Luthra vodil predvsem strah. Pri 21 letih je Luther na prostem doživel hudo nevihto. V njegovo bližino je udarila strela. Prepričan, da bo umrl, je zaklical: »Sveta Ana, pomagaj! Postal bom menih.« In resnično se je odločil postati duhovnik in deloval kot avguštinski menih. Kot menih se je ves čas počutil grešnega in zavrnjenega s strani Boga. Redno se je spovedoval za svoje grehe in opravljal dela, s katerimi bi popravil svoje grehe. Intenzivno je študiral sveto pismo in ob tem prišel do spoznanja, da je njegova rešitev lahko samo vera. Šele tedaj je začutil mir v sebi.

Kako je reformacija razdelila Evropo

Papežev odziv OBSODBA, ZAHTEVA PO PREKLICU ZAPISANEGA

Cesarjev odziv

Odziv nekaterih nemških knezov

ZAHTEVA PO PREKLICU NAPISANEGA

PODPORA LUTHRU, SAJ SE S TEM UPIRAJO CESARJU

B. Kako se je na papeške in cesarske pozive odzval Martin Luther? Zavrnil jih je in vztrajal pri svojem.

Kakšno cerkev so zahtevali kmetje Na nekaterih območjih se je reformacija razširila tudi med kmete. Ti so zavračali luteranstvo in razvili svoje pobožnosti. 4) Oglej si sliko, ki prikazuje prizor iz nemške kmečke vojne. A. Opiši prizor na sliki. Kmetje so zajeli plemiča. B. Kakšne so bile kmečke zahteve v uporu? Zmanjšanje fevdalnih obremenitev, celo enakost. C. Kako se je na upor kmetov odzval Luther? Razmisli, zakaj. Obsodil jih je, saj bi poraz plemstva pomenil okrepitev cesarske in papeške oblasti.

Kako je Anglija postala anglikanska Ker papež angleškemu kralju Henriku VIII. ni dovolil ločitve, je ta v želji, da bi se znova poročil in dobil sina, ustanovil novo, anglikansko cerkev. 5) Na sliki spodaj je dokument, s katerim je Henrik VIII. papeža prosil za razveljavitev zakona s Katarino Aragonsko. A. Kako je kralj rešil zaplet glede svoje ločitve? Podčrtaj pravilni odgovor. A. Uklonil se je papeževi volji. B. Dal je ubiti svojo ženo in kot vdovec se je lahko spet poročil. C. Dosegel je, da je parlament njegov zakon razveljavil in končal papeževo oblast v Angliji. B. Parlament je sprejel tudi zakon, ki je določil novega poglavarja anglikanske cerkve. Kdo je bil to? Angleški kralj C. Kakšne koristi je imel kralj od uvedbe nove vere? Lahko se je ponovno poročil, ni bil odvisen od papeža, zasegel je cerkveno premoženje.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je Luther izzval cerkev v učbeniku na straneh 36–37. Izdelajo kronološko tabelo o dogodkih v življenju Martina Luthra, ki so bili povezani z nastajanjem nove vere in cerkve - protestantizma. 1507: M. Luther je bil posvečen v duhovnika

AKTUALIZACIJA Učitelj prinese učencem razne članke o širjenju novih verskih skupin (npr. jehove priče, mormoni …) po svetu danes. Lahko uporabi tudi kratke predstavitve iz spletnih strani. Ob tem naj izbere nekaj člankov, ki so bili objavljeni v katoliških časnikih ali revijah o teh verskih skupinah. Učenci nato: • ugotovijo, katere verske skupine se v zadnjem času najbolj širijo in kaj naj bi bil vzrok za to širjenje, • kje se te verske skupine najbolj širijo in kaj naj bi bil vzrok, da se širijo ravno tam, • primerjajo odziv Rimsko-katoliške cerkve na te pojave teh verskih skupin danes z odzivom Cerkve na širjenje protestantizma v 16. stoletju.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je Luther izzval cerkev v učbeniku na straneh 36–37 in razmislijo o posledicah Luthrovih dejanj. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Posledica 1

Posledica 2

Posledica 3 Posledica delovanja Martina Luthra

Posledica 4

ZG 5.9.indd 35

12/12/06 4:18:56 PM

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prinese kopijo članka z naslovom Ponovno vstajenje Martina Luthra (1. del), Delo, Sobotna priloga, 27. decembra 2003. [Drugi del besedila je bil objavljen pod naslovom Martin Luther: Konec monopola nad tolmačenjem biblije (2. del), Delo, Sobotna priloga, 3. januarja 2004.] Učitelj ob tem učencem pripravi delovni list, s katerim analizirajo prebrani članek. Pri tem se lahko odloči tudi za sodelovalno učenje in učence razdeli v skupine, pri čemer vsaka skupina reši le del delovnega lista. Skupaj nato rešimo ves delovni list. Vprašanja, s katerimi lahko analiziramo članek: • Avtor članka trdi, da je danes »Luther in«. Izpiši tri vzroke za popularnost Luthra danes: • Stanje Cerkve je bilo v začetku 16. stoletja po mnenju avtorja članka »sicer nasploh obupno«. Navedi nekaj značilnih napak. • Kdo je bil zares Martin Luther? Izpiši v kronološkem vrstnem redu prelomne dogodke v Luthrovem življenju, ki se omenjajo v članku. • Kako bi na podlagi članka ocenil/a Luthrovo delovanje? Je bilo pozitivno ali negativno? V tabelo razvrsti dejstva, ki kažejo Luthrovo delovanje v svetli luči in dejanja, ki ga kažejo v temni luči. POZITIVNA DEJANJA

Kako je reformacija razdelila Evropo

6) Henrika so na prestolu nasledili njegovi otroci, med katerimi je najdlje vladala Elizabeta I. Med njeno vladavino je parlament sprejel zakon, s katerim je določil značilnosti anglikanske vere. • • • •

duhovniki so se lahko poročali in si ustvarili družino obredi so potekali v angleškem jeziku obdržali so okrasje in nekaj katoliških simbolov pri obredih so uporabljali knjigo molitev, ki je bila napisana v angleškem jeziku

Prvine katerih dveh ver so se združile v anglikanski veri? Katoliške in kalvinistične (protestantske).

RADOVEDNEŽ Znani režiser te je povabil, da napišeš scenarij za ﬁlm, ki naj bi imel naslov Rojstvo nove vere. Film naj bi imel zgodovinsko vsebino, povezano z nastankom kritike cerkve, začetki javnega delovanja Luthra ter širjenjem njegovega nauka po Evropi. Dotaknil naj bi se tudi vprašanja, ali bi Luthru uspelo pridobiti tolikšno podporo, če ga ne bi podprli nemški knezi. Kratko v šestih točkah predstavi svoj scenarij.

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.luther.de/en/ lahko izveš več o Martinu Luthru in njegovem delu.

ZANIMA ME: O Luthru so posneli tudi ﬁlm z naslovom Luther (2003).

PONOVIMO

VZROKI • dvomi v verske resnice

MARTIN LUTHER • 95 točk

• razmišljanje o

• zahteval prenovo cerkve

verskih vprašanjih

• učil, da se ljudje očistijo

• napake cerkve

grehov le z vero

KAKO JE REFORMACIJA RAZDELILA EVROPO

LUTERANSTVO • sprva se širi po nemškem cesarstvu

ANGLIKANSTVO • Henrik VIII.

• potem po vsej Evropi

• anglikanska cerkev

• gibanje - protestantizem

• anglikanska vera

• nova cerkev

NEGATIVNA DEJANJA

(Elizabeta I.)

• augsburški verski mir

Kakšno cerkev so zahtevali kmetje

• O čem priča navedeni citat iz teksta? »A brez razvoja tiska Johannesa Gutenberga iz Mainza pred 80 leti bi se Luthrovo delo razblinilo. Gutenbergovo genialno odkritje je revolucionaliziralo širjenje misli in vizij.«

BELEŽKE:

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci preberejo poglavje Kakšno cerkev so zahtevali kmetje v učbeniku na strani 37–38. Učitelj učencem zastavi vprašanje: Zakaj se kmetje niso hoteli pridružiti luteranstvu in zakaj je bilo kmečko gibanje obsojeno na neuspeh? Pri tem učence lahko vodi do odgovora z dodatnimi vprašanji: • Kdo je podpiral Luthra in njegovo cerkev? • V kakšnih odnosih so bili kmetje in plemiči? • Kdo vse je nasprotoval kmečkemu verskemu gibanju?

ZG 5.9.indd 36

12/12/06 4:18:57 PM

BELEŽKE:

Kako je Anglija postala anglikanska

VEČ O … Henrik VIII. je postal angleški kralj leta 1509. Bil je mlad (star 18 let), postaven, inteligenten in je govoril več jezikov (francosko, latinsko, nekoliko italijanjsko). V odnosih z ljudmi pa je znal biti tudi brezobziren. Rad se je ukvarjal s športom, literaturo in glasbo (igral je lutnjo in harfo). Sledil je delu najbolj znanih arhitektov tistega časa v Evropi, in je veliko denarja porabil za preureditev svojih palač. Rad pa je užival tudi v dobri hrani. Bil je tudi globoko prepričan v krščansko vero. Leta 1521 je napisal besedilo, v katerem je napadel Luthra in njegove ideje. V njem je Luthra poimenoval kača. Papež, prevzet od njegove verske vneme, mu je zato podelil naslov »Branilec vere«. Vendar pa je bila vsaka Henrikova verska poteza v resnici le sredstvo za dosego političnih ciljev. Eden od vzrokov, da je zavzeto branil vero, je bilo tekmovanje z drugimi evropskimi kralji. Papež je namreč španskemu kralju podelil naslov »Krščanski vladar«, francoskemu pa »Najbolj krščanski«. Čeprav je bil Henrik ponosen na častni naslov, ki mu ga je bil podelil papež, pa so ga njegovi politični motivi pripeljali do spora z Cerkvijo. Čeprav se je Henrik VIII. uprl papežu, pa svojega mnenja o Luthru ni nikoli spremenil.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu in podnaslovih poglavja »Kako je reformacija razdelila Evropo«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so bili ljudje nezadovoljni z razmerami v Cerkvi? • Zakaj so cerkvene oblasti potrebovale velike količine denarja? • Kdo je kritiziral Cerkev? • Predstavijo Luthrov pogled na razmere v Cerkvi. • Kako so se na Luthrove poglede odzvale cerkvene in posvetne oblasti? • Zakaj je del nemških knezov Luthra podprl? • Kakšno cerkev so si želeli kmetje? • Zakaj reformacija ni dobila široke podpore med kmeti? • Predstavijo določila augsburškega verskega miru. • Kako je Anglija postala anglikanska? • Opišejo vlado Elizabete I. Angleške. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 29. 37

ZG 5.9.indd 37

12/12/06 4:18:57 PM

Reformacija je zajela tudi Švico, kjer je nastala smer kalvinizem. Protestantizem se je tako razširil skoraj po vsej Evropi. Šestnajsto in sedemnajsto stoletje sta zaznamovala prenova katoliške cerkve in boj proti reformaciji, ki je prerasel v verske vojne. Po vojnah je Evropa ostala versko razdeljena.

Kako so verske vojne prizadele Evropo ▶

▶ ▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: pozna razširjenost reformacije po Evropi in zna ob karti opisati versko podobo Evrope sredi 16. stoletja, pojasni nastanek kalvinistične cerkve v Švici, razloži reforme, ki jih je uvedla katoliška cerkev, našteje vojne, ki so izbruhnile zaradi verskih vzrokov in pozna njihove posledice, našteje sklepe tridentinskega koncila in ovrednoti pomen vestfalskega miru za nadaljnje dogajanje v Evropi.

Kako so verske vojne razdelile Evropo

Kako se je v Švici rodila nova protestantska cerkev Duhovnik Jean Calvin je v Švici ustanovil novo protestantsko – kalvinistično – cerkev. Privržence je dobila tudi v Franciji, na Nizozemskem in Škotskem. 1) A. Primerjaj Luthrov in Calvinov nauk.

država delovanja

poimenovanje nove vere vodja nove cerkve

pravila

Luter

Calvin

NEMŠKO CESARSTVO

ŠVICA

LUTERANSTVO

KALVINIZEM

DUHOVNIKI (PASTORJI)

PREZBITERIJ (CERKVENA OBČINA)

VERA IN SVETO PISMO-NAJPOMEMBNEJŠA, VERNIKI SI SAMI RAZLAGAJO BIBLIJO

PREDESTINACIJA - BOG JE ŽE DOLOČIL LJUDI ZA ZVELIČANJE, STROGA PRAVILA

Jean Calvin

B. V katerih deželah se je uveljavil kalvinizem? Švica, Francija, Nizozemska, Škotska 2) A. Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 39, kjer je prikazana verska delitev Evrope v 16. stoletju. S črtami poveži versko smer z državo, kjer je bila razširjena.

Kako se je v Švici rodila nova protestantska cerkev

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 39 si učenci ogledajo zemljevid verske podobe Evrope sredi 16. stoletja. Zemljevid analizirajo: • Kaj prikazuje zemljevid? • Katera veroizpoved je bila tedaj najbolj razširjena? • Kakšne vere so bili prebivalci današnje Slovenije? • Katere nove verske smeri so se razširile po Evropi? • Kaj lahko zaključimo o verski podobi v Evropi sredi 16. stoletja?

hugenoti

Škotska

prezbiterijanci

Anglija

luterani

Francija

kalvinisti

nemške in skandinavske dežele

B. V preglednici označi, kako je bilo po reformaciji razdeljeno krščanstvo. KRŠČANSTVO

1054

zahodno (katoliško)

vzhodno (pravoslavno)

1648

protestantizem

katolištvo

luterani (evangeličani)

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw) Učitelj učence razdeli v štiri skupine, tako da ima vsaka skupina vsaj toliko članov, kot je skupin. Razdelimo jim delo tako, da prva skupina s pomočjo učbenika predstavi luteranstvo, druga skupina anglikansko cerkev, tretja kalvinistično cerkev in četrta kmečko versko gibanje. Po 15 minutnem delu se ustvarijo nove skupine, tako da je v vsaki novi skupini po en član iz prejšnjih skupin. Izmenjajo si pridobljene rezultate. Po 15-ih minutah učenci skupaj pod vodstvom učitelja izpolnijo preglednico na delovnem listu (ki jo razdeli učitelj).

Švica, Nizozemska

anglikanci

kalvinisti

anglikanci

Luteranstvo Anglikanska cerkev Voditelj Država porekla Ena od idej te vere Ali je bila vera razširjena na Slovenskem? Ali vera obstaja še danes?

Kalvinistična cerkev

Kmečko versko gibanje

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 39 zgoraj, ki govori o delu protestantskih žensk v 16. stoletju in ga analizirajo: • Katera dela je opravljala Katarina Zellska? • Zakaj trdi, da je naredila več kot katerikoli pastor? • Kdo danes opravlja opisana dela? • S svojimi besedami učenci nato pojasnijo vlogo ženske nekoč in danes.

ZG 5.9.indd 38

12/12/06 4:18:58 PM

Kako se je reformirala katoliška cerkev Kako so verske vojne prizadele Evropo

Kako se je reformirala katoliška cerkev Na tridentinskem koncilu so škofje katoliške cerkve sprejeli številne sklepe, s katerimi so postavili temelje za katoliško reformo in uredili razmere v cerkvi. 3) Slika prikazuje zasedanje tridentinskega koncila. A. Navedi tri sklepe tridentinskega koncila. Določili so obvezno izobraževanje za duhovnike, prepoved prodaje odpustkov, potrdili avtoriteto papeža. B. Kako je koncil vplival na razmere v cerkvi?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 40, ki govori o reformi katoliške cerkve. Na list naredijo tabelo s tremi stolpci, v enega zapisujejo, kaj se jim zdi pri cerkvenih reformah pozitivno (+), kaj negativno (-) in kaj zanimivo. Svoje ugotovitve primerjajo, učitelj pa morebitne napačne razlage argumentirano popravi.

Razmere so se izboljšale; ljudje so ponovno zaupali cerkvi.

VEČ O … Inkvizicija je ime za cerkveno sodišče, ki je bilo ustanovljeno okoli leta 1232, da bi odkrivalo in kaznovalo heretike (krivoverce), v času, ko verske sekte niso ogrožale le katoliške vere, temveč tudi trdnost tedanje družbe. Tovrstna sodišča so bila ustanovljena z odlokom Rimsko-nemškega cesarja Friderika II., ki je določal državne inkvizitorje. Papež pa je trdil, da je za tovrstna sodišča odgovorna cerkev in je delo inkvizitorjev podelil redovoma frančiškanom in dominikancem. Tistim, ki so bili obtoženi herezije in se po priznanju niso pokesali, so sodili inkvizitor in porota. Kazni so bile zaplenitev premoženja, mučenje in smrt. V času protireformacije so inkvizicijska sodišča delovala v preganjanju protestantov. V Španiji je delovala posebna španska inkvizicija, ki jo je s privoljenjem papeža ustanovil španski kralj.

C. Razmisli, zakaj je bil odziv cerkve tako pozen. Papeži niso bili naklonjeni reformam, saj so se bali, da bi izgubili vpliv in moč. 4) Na sliki je Ignacij Loyolski, ustanovitelj reda jezuitov. Pojasni vlogo jezuitov v protireformaciji. Vodili so šole, ustanovili številne kolegije in univerze.

Kako so se končale verske vojne Vojne, ki so izbruhnile zaradi sporov med katoličani in protestanti, označujemo kot verske. Poleg nizozemske osvobodilne vojne je najdlje trajala tridesetletna vojna v nemškem cesarstvu. 5) Zemljevid prikazuje Evropo po verskih vojnah. A. Katere države so bile udeležene v tridesetletni vojni? Njihova imena vpiši v zemljevid. B. Katera ozemlja so bila najbolj prizadeta? Nemške dežele

C. Zapiši pet evropskih držav, ki so obstajale ob koncu tridesetletne vojne. Švica, Nizozemska, Francija, Papeška država, Nemško cesarstvo.

VEČ O … Med reformacijo so pomembno vlogo marsikje imele tudi ženske, še posebno v času med 1519 in 1580. Na primer, Margerita Navarska, sestra kralja Francisa I., je v Franciji varovala Calvina in s tem preprečila, da bi bil usmrčen. Mnogo drugih plemiških žensk je podobno varovalo druge reformatorje. Mnoge žene reformatorjev, na primer Katerina Zell (žena protestanta Matea Zella) in Katarina von Bora (žena Martina Luthra) so aktivno ali pa v ozadju pomagale svojim možem. Ko se je protestantska cerkev ustalila, je

tudi njena organizacija postala bolj formalna. Moški voditelji so omejili aktivnosti žensk v teh cerkvah in jim omejili možnosti, da bi se preveč izpostavljale.

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in interneta učenci poiščejo podatke o Johnu Knoxu iz Škotske in o veri, katere začetnik je bil - prezbiterijanci.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci v učbeniku na strani 40 preberejo portret Ignacija Lojolskega. Skušajo se vživeti v njegovo vlogo in opisati njegove misli in občutke, ko se odloča za meniško življenje. Svoje delo lahko pripravijo v obliki namišljenega intervjuja z Ignacijem Lojolo.

Kako so se končale verske vojne

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učitelj učencem pokaže sliko, na kateri Parižani skozi okno praškega gradu mečejo cesarske odposlance (ob začetku tridesetletne vojne). • Kaj prikazuje slika? • V katerem kraju se dogaja? • Poimenujte vojno, ki je v zgodovini do 17. stol. trajala najdlje. (stoletna vojna) 39

ZG 5.9.indd 39

12/12/06 4:18:59 PM

AKTUALIZACIJA Učenci preberejo besedilo (vir) v učbeniku na strani 41, ki govori o vedenju vojakov med tridesetletno vojno. Učenci nato izberejo eno od vojn iz novejše zgodovine ali sedanjosti in v viru opisano vedenje vojakov primerjajo z ravnanjem vojakov v vojnah v sodobni zgodovini, na primer ravnanje nemških vojakov v drugi svetovni vojni, ravnanje vojakov v vojni na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini v 90. letih prejšnjega stoletja ali z ravnanjem vojakov v vojni v Iraku. Pri tem primerjanju skušajo priti do odgovorov na naslednja vprašanja: • Ali poznamo primere krutega obnašanja vojakov tudi v sodobni zgodovini? • Kdo so največkrat žrtve krutosti vojakov? • Ali je danes takšno ravnanje vojakov dovoljeno? BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci v učbeniku na strani 41 preberejo dejstva o vestfalskem miru. V literaturi lahko poiščejo še dodatne podatke o teh pogajanjih. Nato se v razredu razdelijo na več skupin, od katerih vsaka predstavlja eno pogajalsko stran. Učenci nato odigrajo vestfalska pogajanja. Vsaka pogajalska stran pripravi svoje predloge, argumente …

Kako so verske vojne prizadele Evropo

6) Verske vojne v Evropi so se končale leta 1648 z vestfalskim mirom. Določila mira so bila: • • • •

protestantskim knezom v nemškem cesarstvu so potrdili pravico do verske svobode, nemško cesarstvo je bilo razdeljeno na številne neodvisne nemške države, s čimer je bila moč cesarja oslabljena, moč Habsburžanov je bila oslabljena, saj so morali priznati nastanek Združene Nizozemske in neodvisnost Švice, okrepila se je moč Francije, ki je dobila Alzacijo.

A. Z modro podčrtaj tisto določilo, s katerim se je končalo preganjanje protestantov v nemškem cesarstvu. B. Z rdečo obkroži dve na novo mednarodno priznani državi v Evropi. RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da si član komisije za inkvizicijo. Tvoja naloga je zaslišati nekoga, za katerega vaščani trdijo, da je krivoverec, protestant. Napiši zapisnik takega zaslišanja, ki naj obsega: vprašanja zasliševalca, odgovore zaslišanega in opombe zasliševalca ob teh odgovorih. Na koncu moraš predlagati tudi kazen in jo utemeljiti.

ZANIMA ME: Na naslovu http://www.rotten.com/library/history/inquisition/ lahko izveš več o delovanju španske inkvizicije.

ZANIMA ME: Šentjernejsko noč v Franciji prikazuje ﬁlm Kraljica Margot (1994).

PONOVIMO

Kalvinizem

Protireformacija

Vestfalski mir

• Jean Calvin,

• 16./17. stoletje

• Švica

• preganjanje protestantov

• 1648

• cerkvena občina

• odprava napak v Cerkvi

• verska svoboda v

• preprosta cerkev

• tridentinski koncil

določila

nemškem cesarstvu • priznanje Švice

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si v učbeniku na strani 41 ogledajo sliko oznanjevanja konca tridesetletne vojne in jo analizirajo: • Imena katerih treh pomembnih evropskih mest lahko najdemo na sliki? Zakaj, meniš, so omenjena ta imena? • Kakšno vzdušje prikazuje slika? • Katere posledice vojne prikazuje slika (v spodnjem delu)?

KAKO SO VERSKE VOJNE PRIZADELE EVROPO Prezbitarijanstvo • na Škotskem

Tridesetletna vojna • nemško cesarstvo

• John Knox

• 1618-48 • sodelovanje drugih držav • najbolj prizadete nemške dežele

in Nizozemske

pomen • konec 30-letne vojne • verska delitev Evrope • oslabitev nemškega cesarstva, okrepitev Francije

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu in podnaslovih poglavja »Kako so verske vojne razdelile Evropo«. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Ob karti opišejo versko podobo Evrope sredi 16. stoletja. • Primerjajo kalvinistično in evangeličansko veroizpoved. • Naštejejo sklepe tridentinskega koncila. • Kako se je katoliška cerkev odzvala na reformacijo? • Opišejo delo jezuitov. • Zakaj se je začela tridesetletna vojna? • Naštejejo določila vestfalskega miru. • Opišejo podobo Evrope po vestfalskem miru. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 32.

BELEŽKE:

ZG 5.9.indd 40

12/12/06 4:19:01 PM

Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju: doba družbenih in verskih sporov 44 48 52 55 58 62

Kakšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek Zakaj je imela reformacija velik pomen Kakšne so bile posledice turških vpadov Kaj so zahtevali uporni kmetje Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. • Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 – 2002. • Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Slovenska matica, Ljubljana, 1975. • Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991. • Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970. • Mihael Glavan, Prve slovenske knjige: slovenski reformacijski tiski v izvirnikih in v ponatisih: ob 450. obletnici prve slovenske knjige: razstavni katalog, Galerija Cankarjevega doma, Ljubljana, 2000. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, 1980. • Bogo Grafenauer, Kmečki upori na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1962. • Bogo Grafenauer, Migracije v jugoslovanskih deželah od 15. do 18. stoletja in njihov pomen za nadaljnji narodnostni razvoj, Zgodovinski časopis št. 45, Ljubljana, 1991, str. 203 – 209. • Bogo Grafenauer, Razvoj programa slovenskih kmečkih uporov od 1473 do 1537, Situla št. 13, Ljubljana, 1973. • Bogo Grafenauer, Zgodovina slovenskega naroda, DZS, Ljubljana, 1978. • Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Mohorjeva družba, Celje, 1992. • Sigismund Herbestein, Moskovski zapisi, Slovenska matica, Ljubljana, 2001. • Eva Holz, S kočijo od Alp do morja, Mladika, Ljubljana, 1997, Zbirka ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke. • Eva Holz, Henrik Costa, Ljubljanski kongres 1821, Nova Revija, Ljubljana, 1997. • Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, 1978. • Jože Javoršek, Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1986. • Katoliška prenova in protireformacija v notranjeavstrijskih deželah 1564–1628, Celovec, Mohorjeva založba, 1994. • Jože Koropec, Mismo tu: veliki punt na Slovenskem, Obzorja, Maribor, 1985. • Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja, Viharnik, Ljubljana, 1997. • Dušan Kos, Urbarji za Belo krajino in Žumberg, SAZU, Znanstveno raziskovalni center SAZU, Zgodovinski inštitut Milka Kosa, Ljubljana, 1991. • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Irena Lačen Benedičič, Zgodovina železarstva in rudarstva, Gornjesavski muzej, Jesenice, 2003. • Janko Orožen, Zgodovina Celja in okolice, v: Celjski zbornik, Kulturna skupnost, Celje, 1971–1974. • Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, 1994. • Jože Pogačnik, Reformacijsko slovstvo, Izbrano delo, Mladinska knjiga, 1971. • Miha Preinfalk, Auspergi, Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2005. • Branko Reisp, Podobe iz kmečkih puntov, Narodni muzej, Ljubljana 1973. • Mirko Rupel, Slovenski protestantski pisci, Tiskovna zadruga, Ljubljana, 1934. • Bogdan Sajovic, Turki pred Dunajem, v: Radar, 2001, št. 273, str. 32-43. • Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Slovenska Matica, Ljubljana, 1979. • Vasko Simoniti, Obrambna organizacija, založba, kraj, letnica • Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Mohorjeva založba, Celje, 1990. • Vasko Simoniti, Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju, Slovenska matica, Ljubljana, 1991. • Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, založba, 1999. • Stanko Škaler, Boj za staro pravdo, DZS, Ljubljana, 1973. • Stanko Škaler, Po poteh slovensko-hrvaškega kmečkega upora 1573, Maribor, Založba Obzorja, 1971. • Peter Štih, Vasko Simoniti: Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. • Ignacij Voje, Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškem obdobju (16. do 18. stoletje), v: Zgodovinski časopis, 1992, št. 3, letnik 46, str. 323-333. • Ignacij Voje, Nemirni Balkan, DZS, Ljubljana, 1994. • Ignacij Voje, Slovenci pod pritiskom turškega nasilja, Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1996 • Ignacij Voje, Slovenica Balcanica, Slovenska matica, Ljubljana, 2005. • Marijan Zadnikar, Hrastovlje: romanska arhitektura in gotske freske, Družina, Ljubljana, 1995. • Drago Zdunič, Matija Gubec: monograﬁja o spomeniku Matiji Gubcu i muzej Seljačkih buna u Gornoj Stubici, Spektar, Zagreb, 1975. • Zgodovina cerkve na Slovenskem, Mohorjeva založba, Celje, 1991. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. 41

ZG 5.9.indd 41

12/12/06 4:19:01 PM

Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju

• Josip Žontar, Obveščevalna služba in diplomacija avstrijskih Habsburžanov v boju proti Turkom v 16. stoletju, SAZU, Ljubljana, 1973. • Maja Žvanut, Slovenci v šestnajstem stoletju, Narodni muzej, Ljubljana, 1986. • Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Ljubljana, Viharnik, Znanstveni inštitut FF, Ljubljana, 1994.

LITERATURA ZA UČENCE • Berta Golob, Napisal je knjigo, Viharnik, Ljubljana, 2001. • Dušan Kos, Turnirska knjiga Gašperja Lambergerja, Viharnik, Ljubljana, 1997. • Gašper Lamberger na viteškem turnirju, Viharnik, Ljubljana, 1999. • Vasko Simoniti, Kaj pomnimo Slovenci, Korona plus, Ljubljana, 1990. • Janko Prunk, Kratka zgodovina Slovenije, Založba Grad, Ljubljana, 1998. • Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešovič, Ljubljana, 1996. • Miki Muster, Turki! Turki! (strip), Delo, Ljubljana, 2006. • Njuta Povasnica, Klemen Galanda in dož, Lipa, Koper, 1997. • Bogdan Sajovic, Smuk skozi slovensko zgodovino, Mohorjeva družba, Celje, 1999. • Evelina Umek, Sprehodi z baronom, Mladika, Trst, 2000. • Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1977. • Mirko Žeželj, Prizori iz kmečkega punta 1573, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973. • Maja Žvanut, Andreja Peklar, Stoji, stoji mi beli grad, Ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke, Založba Mladika, Ljubljana, 2002. • Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Ljubljana, Viharnik, Znanstveni inštitut FF, 1994

LEPOSLOVJE • Anton Aškerc, Balade in romance, Lirske in epske poezije, Zbirka slovenski klasiki, DZS, Ljubljana, 1988 (Slovenska legenda, Znamenja na nebu, Kralj Matjaž, Pred cesarjem, Tlaka, Boj pri Brežicah, Tabor, Stava, Kronanje v Zagrebu, Janičar, Primož Trubar). • France Bevk, Iskra pod pepelom, Prešernova družba, Ljubljana, 1957. • France Bevk, Tolminski punt, Borec, Ljubljana, 1973. • Viljem Gogala, Sen kralja Matjaža: pot v osrčje srednjeevropskega mita, Modrijan, Ljubljana, 2002. • Ivan Grafenauer, Slovenske pripovedke o kralju Matjažu, SAZU, Ljubljana, 1951. • Josip Jurčič, Hči mestnega sodnika, Karantanija, Ljubljana, 1995. • Bratko Kreft, Velika puntarija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1967. • Janez Menart, Srednjeveške pridige in balade, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1990. • Ivan Pregelj, Tolminci, Založništvo tržaškega tiska, Trst 1983. • Srednjeveško slovstvo, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1972, str. 196 (puntarski davek). • Jakob Šket, Miklova Zala, Povest iz turških časov, DZS, Ljubljana, 1997. • Ivan Tavčar, Vita vitae meae; Grajski pisar, DZS, Ljubljana, 2003. • Ivan Tavčar, Visoška kronika, DZS, Ljubljana, 1962. • Ivan Tavčar, V zali, Karantanija, Ljubljana, 2001.

MLADINSKA LITERATURA • Josip Jurčič, Jurij Kozjak, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1965. • Fran Milčinski, Turki v Butalah, v: Butalci, Karantanija, Ljubljana, 2001. • Fran Levstik, Martin Krpan, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971.

FILMI • Amandus, r. France Štiglic, Viba, 1966. (čas protireformacije) • Heretik, r. Andrej Stojan, Viba&RTV Ljubljana, 1986. (o Primožu Trubarju) • Pustota, r. Jože Gale, Viba, 1982. (razmere po porazu tolminskega punta)

DOKUMENTARNI FILMI • Za staro pravdo (zbirka vokalnih skladb), Svet slovenskih organizacij, Gorica, 1995.

SPLETNE STRANI • http://gregor.rozman.net/carnia/2.htm (upravni razvoj v 16. stoletju: obdobje pozne renesanse, turških vpadov, reformacije in kmečkih uporov) • http://www.jezerski-hram.si (muzej cerkniškega jezera) • http://sl.wikipedija.org/wiki/Zgodovina Slovenije • http://www.kropa.si • http://www.zelezniki.si/html/Muzej.htm • http://www.muzej-idrija-cerkno.si/ • http://www.koroski-muzej.si/zbirke • http://www.ssolski-muzej.si/slo • http://www.droga.si (vse o soli) • http://www.svarog.org/zgodovina/srednji_vek/razvoj_slovenskih_dežel.php • http://www.creativ.si/genealog/Uskoki.html • http://www2.arnes.si/ • http://www.uvi.si/slo/slovenija/slike/zgodovina • http://www.marginalija.si/cbl/dolgiOpis.asp?OsebeID (Preprost Brikcij, Tomaž Prelokar …) • http://tms.pfmb.uni-mb.si/si/pedagoska/bistra/izvajanja/demonstracije/valvasor • http://tms.pfmb.uni-mb.si/si/vodnik/bobensperk/valvasor.html • http://users.volja.net/reforma/ • http://www.mzz.gov.si/index.php?id=390&L=1 (položaj slovenske manjšine v Avstriji) • http://www.mzz.gov.si/index.php?id=440&L=1 (Stališče Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS) o eksistenčnih vprašanjih slovenske narodne skupnosti na Koroškem) • http://www.slovenskavojska.si/ 42

ZG 5.9.indd 42

12/12/06 4:19:02 PM

Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju

• http://www.slovenskavojska.si/poklicna/zgodovina/index.htm • http://www.slovenskavojska.si/poklicna/struktura/index.htm • http://www.zrss.si/doc/ZGO_delovni%20listi%20z%20aktivnostmi%20in%20viri.doc (delovni listi, kmečki upori) • http://ro.zrsss.si/projekti/slo/trubar/ (računalniško potovanje v Trubarjev čas)

UČILA: • Evropa in svet na pragu novega veka (zgoščenka), Ljubljana, eSoft-SI.co, 2005. • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005. • Zgodovinski časovni trak (zgoščenka), DZS, Ljubljana, 1993.

METODIČNI PRIROČNIKI: • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Dominique Chansel, Europe on-screen: cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju: vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Božo Mrevlje, Evropa in svet od 16. do 18. stoletja: priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1989. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE • Geograﬁja, likovna vzgoja, glasbena vzgoja, državljanska vzgoja.

ZG 5.9.indd 43

12/12/06 4:19:02 PM

Kakšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek ▶

▶

▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: pozna življenje na prehodu v novi vek v slovenskih deželah, zna poimenovati države, katerim je pripadalo ozemlje današnje države Slovenije, ve, na katere zgodovinske dežele je bilo razdeljeno ozemlje, kjer so živeli Slovenci, pozna upravo dežel in njihove pristojnosti, s pomočjo geografske ali zgodovinske karte opiše potek narodnostne meje, pozna, kako so na prehodu v novi vek živeli prebivalci slovenskih dežel, razume pomen vojn za združevanje slovenskih dežel.

Življenje v slovenskih deželah je bilo na prehodu v novi vek podobno kakor v preostali Evropi. Kmet je bil še vedno osebno odvisen od zemljiškega gospoda. Dokončno so se izoblikovale dežele, v katerih si je vladar oblast delil s stanovi. Oblikovala se je narodnostna meja.

Kakšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek

Kako pomembni so bili deželni stanovi Slovensko ozemlje je bilo na prehodu v novi vek razdeljeno med različne države in dežele. 1) Katera imena dežel je bilo treba uporabiti v 15. in 16. stoletju za slovensko ozemlje? A. Vpiši njihova imena v zemljevid ter obseg vsake obarvaj z drugo barvo. Obkroži njihova glavna mesta. B. V katero deželo je spadal tvoj domači kraj?

2.) Oblast v deželi je bila dvojna. S podatki v učbeniku na strani 44 izpolni shemo. skrbeti za mir v deželi, obramba

PRISTOJNOSTI:

PRISTOJNOSTI: dežele, finančne zadeve (izredni davki)

deželni

DEŽELNI stanovi

KNEZ DVOJNA OBLAST DEŽELA

Kako pomembni so bili deželni stanovi

A. V katerih primerih je moral deželni knez sklicati deželne stanove?

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in metoda razgovora Učitelj ob zgodovinski karti učencem zastavi naslednja vprašanja: • Kakšne vrste države so bile v Evropi na prehodu v novi vek? • Kaj pomeni dežela? • Kako je danes sestavljena uprava Republike Slovenije? • Kateri je temeljni zakon države? • Katere so veje oblasti? • Kakšne so uprave držav po svetu? • Kakšne vladavine smo spoznali v preteklosti?

Ko je želel vladar vpeljati nove zakone ali je potreboval izredne davke. Istra

B. V katerem obdobju je bila moč deželnih stanov največja? V 15. in 16. stol., v času turških vpadov in zaradi vzdrževanja vojne krajine.

3) A. Primerjaj grbe posameznih slovenskih dežel in izpolni tabelo. Podobnosti med grbi • ŽIVALI

Štajerska

Razlike med grbi Koroška

• RAZLIČNE BARVE

• VLADARSKI SIMBOLI • ENA BARVA PREVLADUJE

B. Grbe uporabljamo tudi danes. Kje vse jih lahko opazimo?

Kranjska

Avtomobilske tablice, simboli lokalnih in državnih institucij ... Goriška

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si v učbeniku na strani 45 ogledajo sliko Ljubljane. Sliko analizirajo: • Katero mesto prikazuje slika? • Zakaj je bilo to mesto pomembno? • Kakšna je bila podoba mesta? • Poiščejo sliko Ljubljane danes in jo primerjajo s sliko v učbeniku. Katere podobnosti in katere razlike lahko opazijo?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci graﬁčno predstavijo organizacijo države v 15. in 16. stoletju (kdo je državo vodil, kdo je sodeloval pri upravljanju države) in danes. DRŽAVA OBLAST ZAKONODAJNA IZVRŠNA SODNA

15. IN 16. STOLETJE

DANES

VEČ O … Grb je barvast znak, ki predstavlja osebo, družino ali skupnost. Pravica do grba je bila dedna. Nastali so zaradi razpoznavanja na bojnem polju, kasneje pa so služili le kot okras. Nerazpoznavnost je na bojnem polju lahko pomenila smrt. Vendar pa sam grb ni vedno zadoščal, saj se je v večjih spopadih zbrala množica manj znanih vitezov, katerih grbi so bili za mnoge neznani. Bitke so bile bliskovite, časa za spraševanje »Kdo je ta vitez?« pa ni bilo, zato so si v spopadih posamezne skupine nadele posebne znake, barve …

ZG 5.9.indd 44

12/12/06 4:19:02 PM

Kakšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek

Kako so živeli prebivalci slovenskih dežel Večji del ozemlja, kjer je živelo slovensko prebivalstvo, so pridobili Habsburžani. Te pokrajine so bile njihove dedne dežele. 4) A. Katera so bila zadnja ozemlja, ki so jih Habsburžani pridobili in s tem zaključili združevanje slovenskih dežel v svojih rokah? Podčrtaj jih v besedilu. »Ko so Habsburžani v svoji dinastični politiki z dedno pogodbo pridobili večino celjskih posestev v slovenskih deželah in so po smrti ogrskega kralja Matija Korvina (1490) obnovili oblast nad začasno izgubljenim ozemljem, ki ga je ta zasedel, ter si l. 1500 pridobili Goriško, posest Goriških grofov, so postali gospodarji večjega dela slovenskega ozemlja. V vojni z Benečani si je cesar Maksimiljan l. 1509 pridobil še Tolminsko in Bovško /…/« (Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991)

B. Kako so Habsburžani dobili ozemlje v slovenskih deželah?

RAZISKOVALEC Učenci poiščejo smešnice o prebivalcih posamezne pokrajine. Rezultate svojega dela predstavijo v razredu. Učitelj jim lahko zastavi vprašanja kot: • Katere lastnosti pripisujejo smešnice Gorenjcem? • Kaj pomeni Kranjski Janez? • Kakšni naj bi bili glede na smešnice tipični Štajerci?

Z dednimi pogodbami in vojnami. 5) Med slovenskim in nemškim prebivalstvom je na prehodu v novi vek nastala narodnostna meja, ki se je le malo spremenila vse do 19. stoletja. A. Primerjaj zemljevid, kjer je vrisana današnja slovenska narodnostna meja (zelena črta), z zemljevidom v učbeniku na strani 42–43. Primerjaj obe narodnostni meji in napiši, ali se je narodnostna meja od takrat veliko spremenila? Ne, meja je ostala podobna. B. V učbeniku na strani 45-46 preberi poglavje o življenju v slovenskih deželah in poveži značilnosti življenja s posameznim slojem prebivalstva. Pred trditve, ki so bile značilne za kmeta, napiši črko K, pred tiste, značilne za plemstvo, pa črko P. K K P K K P P

Sestavljali so okoli 94 odstotkov prebivalstva. Bili so osebno nesvobodni in odvisni od zemljiškega gospoda. Številni so imeli svoje hiše tudi v mestih. Nastali so novi sloji prebivalstva, kajžarji in gostači. Med sabo so se sporazumevali po slovensko. Bili so osebno svobodni. Imeli so pravico sodelovati na zasedanjih deželnih stanov.

Kako so vojne zaznamovale slovenske dežele Glavni cilj spopadov, ki so v 16. stoletju potekali v slovenskih deželah, je bil pridobiti novo ozemlje. Obramba dežele in varnost prebivalstva sta bila v ozadju. 6) A. V deželah so poznali dve vrsti vojske. Kratko razloži, kaj je bilo značilno za vsako. NAJEMNIŠKA VOJSKA

NAJETI VOJAKI, KI SO ZA OPRAVLJENO DELO DOBILI PLAČILO.

ČRNA VOJSKA

SESTAVLJENA IZ PODLOŽNIKOV, VPOKLICANIH OB OBRAMBI DEŽELE.

B. Zakaj so v 17. stoletju začeli opuščati črno vojsko? Zemljiški gospodje so spoznali, da izurjeni in oboroženi kmetje predstavljajo veliko nevarnost uporov.

VEČ O … Davek je denarna oddaja vladarju ali državi, v preteklosti tudi fevdalna dajatev. Danes je to denar, sredstva, ki jih država nalaga pravnim in ﬁzičnim osebam, da s tako zbranimi sredstvi pridobi podlago za vzdrževanje svojega upravnega sistema. V šestnajstem stoletju zasledimo prvo ustalitev davčnega sistema na našem ozemlju. Dotedanji izredni davki, ki so jih potrjevali deželni stanovi so se spremenili v redni zemljiški davek. Druga vrsta davka so bili redni t. i. kameralni davki, ki pa so komaj zadoščali za stroške dvora, vzdrževanje osrednjih uradov in plačevanje obresti za dolgove. Temelji za novo ureditev davka v slovenskih deželah so bili postavljeni v letih 1542–1543. Osnova za določanje davkov so bili dohodki zemljiških gospostev, ki so jih dobivali od podložnikov, 1 % vrednosti vinogradov zemljiških gospodov in premičnega premoženja meščanov. Zemljišče, ki ga je uporabljal zemljiški gospod sam, ni bilo obdavčeno. Po sprejetju novega davčnega sistema je sledil popis dohodkov, nastale so prve imenske knjige.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem prebere reklo: »Za deželne stanove je veljalo, ne le da zastopajo deželo, ampak, da dežela so.« Učenci skušajo razložiti, kaj naj bi to reklo sporočalo o: • moči in položaju deželnih stanov, • moči in položaju cesarja v deželah, ki niso bile v njegovi lasti, • tem, kdo je urejal življenje v deželah.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature poiščejo kateri ali katerim fevdalnim oziroma plemiškim družinam je pripadalo ozemlje, kjer živijo. Pripravijo kratko poročilo. Lahko pa tudi izdelajo kratka poročila o življenju posameznih vladarjev iz rodbine Habsburžanov. AKTIVNOST: terensko delo (anketiranje) Učenci s pomočjo ankete raziščejo ali se prebivalci domačega kraja in drugih krajev Slovenije tudi danes

čutijo kot pripadniki posameznih (zgodovinskih) dežel. Anketirancem zastavijo naslednja vprašanja: • Ali vedo v kateri zgodovinski deželi živijo? • Ali se čutijo kot Korošci, Štajerci …? • Kje so meje pokrajine, v kateri živijo? Anketiranje lahko pripravljajo dlje časa, ljudi izprašujejo na svojih izletih po Sloveniji. Na koncu pripravijo poročilo in plakat, na katerem naj bodo narisane zgodovinske dežele Slovenije in graﬁčna predstavitev analize ankete.

Kako so živeli prebivalci slovenskih dežel

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učitelj učencem razdeli delovne liste, na katerih je zemljevid Republike Slovenije. Na geografski karti učenci najprej poiščejo oziroma pokažejo kraje (v pomoč jim je učbenik na strani 45), do koder je segalo slovensko narodnostno ozemlje v 15. stoletju. Nato učenci vrišejo tedanji potek narodnostne meje na zemljevid.

ZG 5.9.indd 45

12/12/06 4:19:04 PM

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Eden od učencev ali učitelj prebere na glas besedilo: »Svoboda poroke je pomenila plemstvu svobodno izbiro družinskih in sorodstvenih povezav iz političnih, gospodarskih in družbenih vzrokov. /…/ Otrokom so iskali partnerje starši, če teh ni bilo, pa varuhi ter bližnji in daljni sorodniki: to je bil poseben svet stričkov, tet, nečakov, bratrancev in snah, ki so izmenjavali informacije o možnih partnerjih. Na splošno je veljalo, da je zakon primeren, če je bilo doseženo soglasje širšega družinskega kroga. /…/ Plemstvo je bilo tudi na Kranjskem močno diferencirano po rangu in veljavi glede na dosežen stan (grof, gospod, vitez, oproda), premoženje in mesto v vladarjevi okolici. Zdrs po družbeni lestvici je bil kaj hiter, zaradi slabega gospodarjenja in izgube premoženja ali izumrtja, za dvig pa je bilo eno najzanesljivejših sredstev prav premišljeno sklepanje zakonov.« (Vir: Maja Žvanut, Od viteza do gospoda, Viharnik: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana, 1994, str. 36-37). Učenci vir analizirajo: • Ali so si plemiški otroci lahko sami izbirali partnerje? • Kdo je plemiškim otrokom iskal partnerje? • Kaj jim je lahko prinesla premišljeno sklenjena zakonska zveza?

AKTUALNO Slovensko prebivalstvo so v 15 in 16. stoletju pestile mnoge težave. V učbeniku na strani 46 je prikazan napad kobilic. • Ali se tudi še danes srečujemo s podobnimi nevšečnostmi? • Katere naravne nesreče danes najbolj pestijo slovensko prebivalstvo?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://www.stat. si/popis učenci poiščejo podatke o številu prebivalcev v največjih slovenskih mestih danes in v preteklosti. Primerjajo s številom prebivalstva v 15. in 16. stoletju in ugotovijo: • Katera so bila največja mesta na prehodu v novi vek? • Ali so tista mesta, ki so bila največja po številu prebivalstva takrat, največja tudi danes?

Kakšno je bilo življenje na prehodu v zgodnji novi vek

RADOVEDNEŽ Nariši državni grb Republike Slovenije in razloži njegove značilnosti. Na spletnih straneh in v literaturi poišči, ali so bili predlagani tudi drugačni grbi. Predstavljaj si, da imaš možnost oblikovati slovenski grb. Nariši ga in razloži, zakaj si ga tako predstavljaš.

ZANIMA ME: Več o začetku novega veka na Slovenskem lahko prebereš v Ilustrirani zgodovini Slovencev (1999).

ZANIMA ME: Več o življenju plemičev lahko izveš v delu Maje Žvanut, Od viteza do gospoda (1994)

PONOVIMO

DVOJNA UPRAVA

NARODNOSTNA MEJA

STANOVI ODLOČAJO O: • obrambi dežele

• pojem pomeni: meja med dvema narodoma

• notranjih zadevah (davki, zakoni) DEŽELNI KNEZ ODLOČA O: predstavlja deželo

ŽIVLJENJE V SLOVENSKIH DEŽELAH NA PREHODU V NOVI VEK

• NA ZAHODU: Ob reki Beli do Doberdobske planote

navzven ...

VOJAŠKI SPOPADI

• potekala je: NA SEVERU: Ziljska, Dravska dolina, • Kobansko, Slov. gorice do Radgone

ŽIVLJENJE PLEMIČEV

ŽIVLJENJE KMETOV

z namenom pridobiti nova

• gradovi

• osebno odvisni

ozemlja (boj za celjsko

• hiše v mestih

• dajali dajatve

dediščino, boj z ogrsko-

• velik del posestev zunaj

• opravljali tlako

hrvaškim kraljem, vojne z

slovenskih meja

Benečani)

• sodelovali v vojski • delitev kmetij - novi sloji

RAZISKOVALEC S pomočjo literature internetnih naslovov učenci poiščejo podatke o položaju Slovencev izven državne meje danes in v preteklosti. Poiščejo tudi podatke o številu Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem nekoč in danes. Podatke primerjajo in jih analizirajo. Predvsem naj odgovorijo na vprašanje: Zakaj se je njihovo število zmanjšalo?

AKTUALNO Slovenci danes živijo zunaj meja Republike Slovenije, bodisi kot manjšina v sosednjih državah ali pa kot zdomci in izseljenci po celem svetu. Manjšina je skupina ljudi, ki je ob določanju meje ostala izven matične države in naroda. V Sloveniji sta priznani italijanska in madžarska narodnostna manjšina. Svoje pravice imata zapisane v ustavi. Ustava pa kot manjšine ne priznava romske skupnosti, temveč ji priznava le posebne pravice, ki naj bi jih podrobneje uredil poseben zakon.

Da na nekem ozemlju živi narodnostna manjšina, nam pričajo tudi dvojezični napisi, ena od temeljnih pravic narodnostne manjšine v Evropi. Oktobra 2005 so na avstrijskem Koroškem sprejeli sklep o odstranitvi nekaterih dvojezičnih napisov. Nekateri zavedni Slovenci so na to odgovorili s priklenitvijo na napise, da bi s tem preprečili njihovo odstranitev.

ZG 5.9.indd 46

12/12/06 4:19:05 PM

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH V okviru slovenske vlade deluje tudi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Učenci naj obiščejo spletno stran urada: http:// www.uszs.gov.si in odgovorijo na vprašanje, kakšne naloge urad opravlja in kakšen je pomen urada. VEČ O … Vojne, nalezljive bolezni, slabe letine … so povzročile, da je prebivalstvo na prehodu v novi vek naraščalo zelo počasi. Zaradi visoke umrljivosti otrok in bolezni je bila pričakovana življenjska doba na začetku 16. stoletja okrog 30 let. Naravni prirastek je bil na splošno okoli 6 ‰, v najtežjih letih pa je umrljivost celo presegla rodnost. Učitelj lahko učencem zastavi tudi naslednje aktualno vprašanje: • Kolikšen je naravni prirastek v Sloveniji danes in kaj naj bi to po napovedih demografov pomenilo za prihodnost slovenskega prebivalstva? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://www.uvi.si/ slo/slovenija/kratka-predstavitev/ prebivalstvo poiščejo podatke o pričakovani življenjski dobi v Sloveniji v zadnjih 10. letih. • Kaj učenci lahko ugotovijo,če podatke primerjajo s podatki v prejšnji rubriki? BODIMO USTVARJALNI: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov V učbeniku na strani 44 je poenostavljen rodovnik Habsburžanov. Učenci s pomočjo literature izdelajo rodovnik katerega izmed znanih Slovencev. Svetujemo, da si pomagajo z biograﬁjami. Lahko pa izdelajo tudi rodovnik svoje družine.

Kako so vojne zaznamovale slovenske dežele

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo in analizirajo sliko v učbeniku na strani 47 zgoraj: • Kje se je nahajalo narisano bojišče? [Namig v pomoč: skrajno levo na sliki je zapisano ime ene od trdnjav – Palmanova] • Skrajno levo je narisana ena od trdnjav. Kakšna je njena podoba? Koliko obrambnih stolpov jo obdaja? Ali je možno zaslediti še katere druge trdnjave? • Ali je na sliki moč opaziti vojsko? Če da, kje?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem razloži značilnosti bojevanja v srednjem in začetku novega veka (krajevno omejeni spopadi …), nato pozove učence, da v učbeniku na strani 47, preberejo o posledicah avstrijsko – beneške vojne. Nato razmislijo: • Zakaj so bile posledice avstrijsko – beneške vojne tako hude? • Katera od navedenih posledic se ti zdi najhujša? Zakaj?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom V učbeniku na strani 45 si učenci ogledajo viteška bojevnika in opišejo njuno opremo. Turnirska oprema je bila skoraj enaka bojni. Vitez na konju ali peš je bil jeklena utrdba, bojni stroj.

AKTIVNOST: besedna demonstracija, metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovnograﬁčnih izdelkov (maketa) Učitelj učencem prebere besedilo: »Predstavljajmo si, da smo priče nekaj sto, celo več tisočim vitezom pred večjo /…/ bitko. Dve poravnani armadi si zreta v oči. Tišina. Žarek sonca ob stiku z jeklom zaslepi. Pokončna kopja prednjih vrst se zlagoma spuste v napadalni položaj. Konji trzajo, najbolj neučakani vitezi silijo iz vrste. Čakajo ukaze svojih gospodov. Ti se ozirajo h knezom. Knezi lovijo kraljev pogled. Kralj zavpije upajoč k bogu, armada ponovi prošnjo. Nato še osebna bojna gesla. Prve vrste se premaknejo, konji dirjajo naravnost, iz strahu, priganjanja. /…/ Zemlja bobni. Samo nekaj sekund traja pot v večnost, vse dokler se prva valova ne srečata. Udarec je silovit, jeklo se lomi, smrtno ranjeni konji rezgetajo, umirajoči vitezi tulijo od bolečine. Sledijo novi in novi valovi. Ko je prvi udarec mimo, se zabliskajo meči. Ni več reda, je le boj za preživetje, za osebno slavo in nesmrtnost. /…/ Boj traja in traja. Več ur. Včasih dni. Na koncu je tišina. Zmaga ali poraz.« Učenci s pomočjo besedila opišejo način bojevanja viteške vojske. Bolj ustvarjalni lahko besedilo spremenijo v sliko. S pomočjo likovnega pedagoga lahko izdelajo tudi maketo bojnega polja.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH S pomočjo spletne strani http://www. slovenskavojska.si/poklicna/ zgodovina/index.htm učenci spoznajo slovensko vojaško tradicijo od nastanka Karantanije do danes. PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je igralo glavno vlogo pri oblikovanju dežel na ozemlju, kjer je živelo slovensko prebivalstvo? • Kaj se je oblikovalo skupaj z deželami in kakšna je bila njihova vloga? • Kako je bila sestavljena uprava dežel? • Kaj je moral sklicati vladar pred uvedbo novega zakona ali novih davkov? • Zakaj je bila ustanovljena posebna politična tvorba? • Kje je potekala slovenska narodnostna meja v 15. stoletju? • Kje je živela večina prebivalstva in kakšen je bil njihov položaj? • S kakšnimi težavami se je na splošno spopadalo prebivalstvo? • Med katere države je bilo razdeljeno slovensko ozemlje na prehodu v novi vek? • Ali je bila deželna vojska uspešna? • Zakaj so bile v tem času vojne pogoste in kakšne so bile njihove posledice (ozemeljske in med prebivalstvom) ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 36.

BELEŽKE:

VEČ O … Moč vladarja se je merila v velikosti njegove vojske. Glavno orožje viteza in simbol njegove plemenitosti je bil meč. Poleg tega je bil del vitezove opreme tudi: kopje, šlem, bojni ščit, oklep katerega je kasneje zamenjala dolga usnjena obleka in verižna srajca. Konji so bili zelo draga naložba. Konj je na glavi imel masko, le ta je bila pri bogatih bojevnikih kovinska pri drugih pa usnjena ali celo iz blaga.

AKTUALNO S pomočjo spletnih strani http://www.slovenskavojska.si/ in http://www.slovenskavojska. si/poklicna/struktura/index.htm učenci spoznajo sestavo slovenske vojske danes. Seznanijo se s poklicno in prostovoljno vojsko. 47

ZG 5.9.indd 47

12/12/06 4:19:06 PM

Zakaj je imela reformacija velik pomen ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: pozna razmere na Slovenskem, ki so sprožile reformacijo, zna poimenovati najpomembnejše reformatorje in njihova dela, utemelji pomen reformacije za slovenski kulturni in narodni razvoj, navede vzroke za protireformacijo na Slovenskem, utemelji posledice protireformacije za slovenske dežele.

Zakaj je imela reformacija velik pomen

Kako se je reformacija razširila v slovenske dežele Ideje reformacije so kmalu prišle v slovenske dežele. Razširjali so jih ljudje, ki so imeli stike z nemškimi deželami. 1) Med navedenimi skupinami prebivalstva obkroži tiste, ki so med Slovenci širile ideje reformacijskega gibanja. kajžarji plemiči

študentje deželni knez

izobraženci trgovci

uskoki vojaki

2) Kakšen pomen je za širjenje reformacije v slovenskih deželah imela oseba na sliki? Obkroži pravilni odgovor. A. V krožkih, ki jih je organiziral, je spodbujal kritiko napak cerkve. B. V sodelovanju z nadvojvodo Ferdinandom je vodil protireformacijske komisije. C. Napisal je prvo knjigo v slovenskem jeziku. 3) Reformacija se je v različnih oblikah razširila med vsemi sloji na Slovenskem. A. Kateri sloji prebivalstva so najprej sprejeli novo vero?

Kako se je reformacija razširila v slovenske dežele

Duhovščina in meščanstvo

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj pripravi učencem naslednje besedilo (na delovni list ali prosojnico) iz Trubarjevega Katekizma: »Ljubi krščeniki! Jest sem le-te štuke iz svetiga pisma, katere zastopi človik, kir hoče v nebo priti, ima vejditi inu držati, h tim tudi to litanijo inu ano pridigo v le-te bikvice pustil prepisati v naš jezik /…/.« Učenci preberejo tekst in ga poskušajo razložiti. Izpišejo besede, ki so jim nerazumljive. Učitelj jim razloži, da je zapis iz prve slovenske knjige. Razloži jim, v katerem narečju je napisana prva slovenska knjiga in zakaj se je Trubar odločil za to narečje.

B. Kdo je prevzel glavno vlogo pri širjenju protestantizma?

Kako je nastala prva tiskana slovenska knjiga

Katekizem - prevod Nove zaveze v slovenski jezik

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učitelj učencem pokaže bankovec ali sliko bankovca (op. tolarjev kmalu ne bo več) s podobo Primoža Trubarja. Ob tem lahko postavi naslednja vprašanja: • Kdo je upodobljen na bankovcu? • V katerem stoletju je živel? • Kako označujemo čas njegovega delovanja?

C. Kakšen pomen je to delo imelo za Slovence kot narod?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo temeljne razlike med verskimi nauki protestantizma in katoliške vere. Ugotovijo naj: • v čem je glavna razlika v življenju duhovnikov ene in druge veroizpovedi, • primerjajo slike in opremo evangeličanskih in katoliških cerkva, • primerjajo obrede …

Reformacija se je v slovenskih deželah med meščanstvom in plemstvom hitro širila. Protestantske cerkve so začele na Slovenskem nastajati v 60. letih 16. stoletja, ustanovili in vzdrževali so jih deželni stanovi. Med reformacijo je bila izdana prva slovenska knjiga, slovenščina pa je postala knjižni jezik.

Deželni stanovi

škof Bonomo

C. Kmetje so se zatekali k posebnim verskim sektam. Na podlagi virov poimenuj dve. Zavzemali so se za gradnjo novih cerkva in kapel, v katerih so se priporočali Materi Božji ali svetnikom. Mnoge od teh cerkva so se pozneje uveljavile kot zelo obiskana romarska središča. Ime so dobile po nemški besedi Stift, ki pomeni ustanova.

Štiftarji

Krščevali so le odrasle osebe, ki so lahko razumele pomen vere in se spreobrnile. Zavzemali so se za strogo moralno življenje ter demokratično urejanje cerkvenih in življenjskih opravil, nekateri tudi za skupno lastnino.

Prekrščevalci

Kako je nastala prva tiskana slovenska knjiga Z reformacijo so bili postavljeni temelji slovenskega knjižnega jezika. 4) A. Kdo je na fotografiji? Primož Trubar B. V učbeniku na strani 48 si lahko prebereš besedilo o tem znamenitem Slovencu. Katero izmed njegovih del je bilo najpomembnejše?

Velja za začetek slovenske knjižne produkcije.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Danes je Sveto pismo (Biblija) prevedena v 315 jezikov, Dalmatinova biblija pa je bila šele 15 po vrsti. Biblijo je Dalmatin prevajal pet let. Izšla je v nakladi 1500 izvodov. Kljub temu, da je imela Dalmatinova Biblija posebno obravnavo in je bila dovoljena, je danes ohranjenih le okoli 100, večinoma nepopolnih ali poškodovanih primerkov, od tega v Sloveniji 36. Učenci naj odgovorijo na vprašanje • Zakaj je imelo dejstvo, da Dalmatinova Biblija ni bila prepovedana, velik pomen za

Slovence? (ohranitev slovenske besede, ohranjena pravila za knjižno rabo) AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učitelj seznani učence z naslednjimi dejstvi: • Bohoričeva slovnica Zimske urice je prva uzakonila slovenski knjižni jezik, predstavila njegova pravila (pravopis, oblikoslovje ter skladnjo) in črkopis. • Črkopis so v 19. stoletju poimenovali bohoričica. Njegova slovnica je kljub napakam, zgledoval

se je namreč po zgledu latinščine, veljala celih dvesto let. Črkopis protestantov je ostal vse do sredine 19. stoletja, ko so Slovenci prek Hrvatov in Ljudevita Gaja sprejeli češki črkopis s strešicami. Učitelj zatem učencem razdeli delovni list, na katerem je zapis v bohoričici in s pomočjo katerega učenci: • sami razberejo kako so takrat označevali šumnike od sičnikov in • izpišejo pomembnejše značilnosti črkopisa (na primer, vpeljava črke j, razločevanje med u in v, natančna ločitev sičnikov in šumnikov : z = c, zh = č, s = z, sh =ž , ∫ = s, ∫ h = š).

ZG 5.9.indd 48

12/12/06 4:19:06 PM

Zakaj je imela reformacija velik pomen

5) V učbeniku na strani 49 si oglej preglednico o najpomembnejših ustvarjalcih v času reformacije. Spodaj navedena dela in zapise o tem, kaj je delo pomenilo za Slovence, poveži z avtorjem. OTROČJA BIBLIJA

PRIMOŽ TRUBAR

prva slovenska slovnica

ZIMSKE URICE

SEBASTIJAN KRELJ

prvi slovenski knjigi

KATEKIZEM IN ABECEDNIK

ADAM BOHORIČ

v slovenščino prevedeno sveto pismo

JURIJ DALMATIN

abecednik, slovarček in katekizem v petih jezikih

BIBLIJA

Ali je bila protireformacija na Slovenskem uspešna Protireformacija je slovenske dežele zajela konec 16. stoletja. Nadvojvoda Maksimilijan je ustanovil posebne verske skupine, ki so imele nalogo izkoreniniti reformacijo. 6) Med naštetimi trditvami izberi tiste, ki so bile značilne za delovanje posebnih protireformacijskih komisij. Podčrtaj jih. A. B. C. D. E. F. G. H.

Hodili so po deželah in ljudi prepričevali, da bi zapustili novo vero. Posebne verske skupine na Slovenskem sta vodila Sebastijan Krelj in Peter Bonomo. Po deželi so potovali v spremstvu vojakov. Zažigali so protestantske knjige. Če so se odpovedali reformacijskim idejam so ljudem dali denar. Izganjali so protestantske pridigarje. Sežigali so knjige ter rušili protestantske cerkve in pokopališča. Ukinjali so protestantske šole.

7) Poleg posebnih verskih skupin so imeli pomembno vlogo pri obnovi katoliške vere tudi jezuiti. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. A. Kaj je bilo značilno za delo jezuitov na Slovenskem? Prevzeli so nadzor nad srednjim in višjim šolstvom, vodili so gimnazije na Slovenskem vse do 18. stoletja. B. Zakaj so imeli posebno mesto v cerkvi? Ker so skrbeli za dvig izobrazbe duhovščine,

(Vir: Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999, str. 169)

ki bi vernike pripeljala nazaj v pravo vero C.

»Za dolgoročen uspeh katoliške obnove je bil poleg pastoralnega dela škofov zlasti pomemben dvig izobrazbene ravni duhovščine. Ob zanemarjanju osnovnih šol so skrb nad srednjim in višjim šolstvom prevzeli jezuiti. Do šolskih reform v 18. stoletju so obvladovali vse gimnazije na slovenskih tleh /.../. Glavni namen latinskih šestrazrednih jezuitskih gimnazij je bil izšolati dobre pridigarje, ki bodo znali prepričljivo razširjati "pravo" vero«

S pomočjo spletnega naslova jezuiti.rkc.si poišči, s čim se jezuiti ukvarjajo danes.

8) Kateri ukaz deželnega kneza Ferdinanda je pomenil konec reformacije na Slovenskem? Ukaz leta 1628, da se mora protestantsko plemstvo Notranje Avstrije vrniti v katoliško cerkev ali se izseliti.

AKTUALNO Novembra 2001 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti izdala nov Slovenski pravopis, priročnik, ki vsebuje pravopis, razlaga glavne slovnične principe, poleg tega pa v slovarskem delu predstavlja preko 130.000 besed. Knjiga je že šesti slovenski pravopis in prvi od leta 1991, ko je Slovenija postala samostojna. Priprava pravopisa je trajala dobrih 10 let.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je nastala prva tiskana slovenska knjiga v učbeniku na strani 49. Izdelajo kronološko tabelo o navedenih knjižnih izdajah protestantov na Slovenskem.

1550: Trubar izda Katekizem in Abecednik

RAZISKOVALEC Učenci naj poiščejo slovenske slovnice za splošno rabo, ki so izšle po drugi svetovni vojni. Za vsako posebej izpišejo: avtorja, naslov, založbo, kraj in letnico izida. Pri tem ugotovijo: • Koliko slovnic je izšlo v tem obdobju? • V čem se slovnice razlikujejo? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Večina prebivalstva v Sloveniji je rimskokatoliške veroizpovedi, poleg nje je v Sloveniji registriranih tudi 30 drugih verskih skupnosti. S pomočjo spletnega mesta http://www.stat. si/popis učenci: • Naštejejo verske skupnosti v Republiki Sloveniji. • Ugotovijo, katere verske skupnosti imajo največje število vernikov. Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo osnovne podatke o jeziku slovenščina. V pomoč jim je lahko spletna stran Urada vlade za informiranje http://www.uvi.si/ slo/slovenija/kratka-predstavitev/ prebivalstvo. Ob tem naj odgovorijo na vprašanje: • Kakšen je izvor slovenskega jezika? VEČ O … Prva papirnica je na slovenskem ozemlju obratovala proti koncu 16. stoletja. Leta 1563 ustanovljena celovška papirnica je nato delovala tristo let. Tedanji mlini za papir so uporabljali vodno silo. V začetku 18. stoletja je bilo na osrednjem Slovenskem nekaj poskusov, da bi odprli nove mline za papir, vendar se ti načrti niso uresničili (ustanovljena je bila le papirnica v Žužemberku). Več mlinov za papir je začelo z delovanjem v drugi polovici 18. stoletja: Radeče (1736), Sv. Duh pri Škofji Loki, Ajdovščina, Goričane in Podgorica. Papir so izdelovali iz cunj, ki jih je vedno primanjkovalo. Leta 1745 je pričel v Ljubljani delovati magazin, ki je papirničarje v osrednji Sloveniji oskrboval s cunjami. Največ tekstila so potrošili in zavrgli prebivalci Gorenjske, koder so cunje kupovali nabiralci iz ozemlja beneške republike, kjer je bilo veliko papirnic, ki so izdelovali mednarodno znan kvaliteten papir. AKTUALIZACIJA Učenci s pomočjo spletnih strani in imenika poiščejo podatek: • Koliko šol v Sloveniji nosi ime po Primožu Trubarju ali drugih protestantih? • V katerih krajih se te šole nahajajo? • Ali so ti kraji kakorkoli povezani z življenjem protestantov? 49

ZG 5.9.indd 49

12/12/06 4:19:07 PM

Ali je bila protireformacija na Slovenskem uspešna

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere učencem zapis o delu reformacijskih komisij. »Dne 8. februarja so komisarji začeli reformirati Kamnik. Škof je imel govor v mestni hiši. Poslušni meščani so takoj prisegli na katoliško veroizpoved, le štirje so bili obsojeni na pregnanstvo. Precejšnje število krivoverskih knjig so na trgu sežgali. Nato so šli komisarji na grad Križ, kjer je bila luteranska molilnica in pokopališče, ter oboje razstrelili /…/.« (Vir: Josip Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, Mohorjeva družba, Celje, 1992, str. 834). Učenci vir analizirajo: • Kaj se je zgodilo s protestanti, ki niso želeli nazaj v katoliško vero? • Kaj se je zgodilo s protestantskimi knjigami, cerkvami in molilnicami?

Zakaj je imela reformacija velik pomen RADOVEDNEŽ V spodnji zmešnjavi črk boš našel skrite besede, ki so povezane z reformacijo in protireformacijo na Slovenskem. Izpiši jih.

URBAN TEXTOR

HREN

DALMATIN

ABECEDNIK

PREKMURJE

TRUBAR

ZIMSKE URICE

ZANIMA ME: Na naslovu www.svetizbesed.com v rubriki za 9. razred lahko poslušaš intervju z igralcem Poldetom Bibičem, ki je v nadaljevanki TV Slovenija upodobil Trubarja.

ZANIMA ME: O Primožu Trubarju je TV Slovenija posnela televizijsko nadaljevanko.

PONOVIMO

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. jezuiti.rkc.si. a) V razdelku Zgodovina/Zgodovina jezuitov do 1773 poiščejo omembo jezuita patra Avguština Hallersteina. • Kje je bil rojen pater Hallerstein? • Kje je deloval? b) S pomočjo besedila v razdelku Zgodovina jezuitov v Sloveniji poiščejo odgovore na vprašanja: • Kdaj so imeli Slovenci z jezuiti prve stike? • Kdaj so se jezuiti stalno naselili v Ljubljani? • Koliko otrok je sredi 17. stoletja obiskovalo jezuitsko šolo v Ljubljani? • Kaj se je zgodilo s premoženjem jezuitov, ko so bili ukinjeni (1773)?

Od kod REFORMACIJA NA SLOVENSKEM

Kdo

Posledica 2

DEŽELNI GLAVAR

TRGOVCI, RUDARJI

NAJPOMEMBNEJŠI USTVARJALCI IN NJIHOVA DELA • PRIMOŽ TRUBAR

• TRST • TRŽAŠKI ŠKOF BONOMA • KRITIČNI DO

• KOROŠKA, KRANJSKA

(Abecednik in Katekizem) • JURIJ DALMATIN (prevod Biblije)

NOSILCI PROTIREFORMACIJE • nadvojvoda FERDINAND • VERSKE KOMISIJE • JEZUITI

• ADAM BOHORIČ (prva slovenska slovnica)

Posledica 3 Posledica delovanja protireformacije

DEŽELNI STANOVI

ŠTUDENTJE,

PRVI REFORMACIJSKI KROŽKI

MEŠČANSTVO DUHOVŠČINA

IZOBRAŽENCI,

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Ali je bila protireformacija na Slovenskem uspešna na strani 50 in razmislijo o načinu delovanja in posledicah protireformacije. Izpolnijo spodnji miselni vzorec, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list. Posledica 1

PLEMSTVO

IZ NEMŠKIH DEŽEL

STALIŠČ CERKVE

RAZISKOVALEC S pomočjo literature in spletnih strani učenci poiščejo ali tudi danes v kateri državi oblast ali morda cerkev prepovedujeta širjenje določenih knjig.

PRIVRŽENCI REFORMACIJE

ŠIRJENJE V NAŠE KRAJE

Posledica 4

AKTIVNOST: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini. Prva skupina zagovarja pojav reformacije, druga pa pojav protireformacije. Svoje zagovore soočijo.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani občine Velike Lašče www.velike-lasce.si učenci poiščejo razdelek Velikolaška dežela/Velikolaški razumniki in tam kliknejo na ime Primož Trubar. S pomočjo besedila poiščejo odgovore na vprašanja: • S kakšno dejavnostjo se je preživljal oče Primoža Trubarja? • Od kod naj bi izviral priimek Trubar? • Kako velika in pomembna je bila vas Rašica (Rašca) v času Primoža Trubarja? • Ali je oče Primoža Trubarja znal pisati? Na podlagi česa so zgodovinarji to ugotovili?

ZG 5.9.indd 50

12/12/06 4:19:08 PM

BELEŽKE:

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kje je bilo prvo pomembno središče reformacije v slovenskih deželah? • Med katerimi sloji je dobila reformacija največ privržencev in kdo je prevzel glavno vlogo pri širjenju protestantizma? • Zakaj je kmečko prebivalstvo v večini primerov protestantizem zavračalo? • Naštejejo glavne reformatorje in njihova »največja« dela? • Na čem je temeljila protireformacija v slovenskih deželah? • Zakaj so verske komisije sežigale slovenske knjige? • Zakaj je bila vloga jezuitov zelo pomembna? • V katerem delu slovenskega ozemlja se je protestantizem ohranil do danes in zakaj tam protireformacija ni uspela? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 39.

ZG 5.9.indd 51

12/12/06 4:19:08 PM

Kakšne so bile posledice turških vpadov ▶ UČNI CILJI: ▶ Učenec: ▶ ve, da je bilo slovensko ozemlje izpostavljeno turškim vpadom, ▶ pozna obdobje v katerem so na slovensko ozemlje vpadali Turki, ▶ zna navesti posledice turških vpadov, ▶ ve, kako so življenje posameznih slojev prizadeli turški vpadi, ▶ zna opisati različne načine obrambe in obveščanja pred turškimi vpadi, ▶ utemelji vlogo Vojne krajine pri obrambi slovenskih dežel.

Turki so več kot 250 let napadali in ropali slovenske dežele. Turški vpadi so se vtisnili globoko v spomin prebivalcev slovenskih dežel. Spomin nanje se je ohranil v številnih narodnih pesmih in pripovedkah do danes.

Kakšne so bile posledice turških vpadov

Prvi stiki s Turki Prvi stiki prebivalcev slovenskih dežel s Turki so bili na začetku 15. stoletja, ko so Turki prvič vpadli v slovenske dežele. Veliko informacij o Turkih pa so prebivalci pridobili od beguncev. 1) A. Na podlagi informacij v učbeniku na straneh 51–52 na zemljevidu obkroži območja, kamor so se naseljevali begunci iz jugovzhodne Evrope. B. Zakaj je deželni knez podpiral njihovo naselitev? V zameno za opravljanje vojaške službe.

Prvi stiki s Turki

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere pisni vir. »A kadar je prišla velika nevarnost za graščaka in njegovo družino, tedaj se je zaklenil v svoj dobro utrjeni grad, kmeta pa je pustil brez pomoči zunaj – v njegovi borni koči. In če je došel potem sovražnik, moral je ubogi kmet zapustiti dvor in dom; pobegnil je visoko gor v planine in pečine, da si reši življenje. Sovražnik mu je pa požgal brez ovire in usmiljenja hišo, skedenj, vzel mu je vse, kar je našel, in odpeljal s seboj, česar ni mogel kar na mestu uničiti.« (vir: Jakob Sket, Miklova Zala, Povest iz turških časov, DZS, Ljubljana, 1997, str. 8) Učenci pisni vir analizirajo: • O kateri nevarnosti, ki je grozila slovenskim deželam, priča pisni vir? • Kako so si kmetje v času turških vpadov reševali življenje? • Ali so lahko rešili tudi svoje imetje? • Kaj so naredili graščaki v času turške nevarnosti? RAZISKOVALEC Učenci v učbeniku na strani 51 preberejo portret kralja Matija Korvina. V zadnji točki je navedeno, da se je spomin nanj na Slovenskem ohranil v pesmih in pripovedkah o Kralju Matjažu. Učenci poiščejo in preberejo nekaj teh pesmi ali pripovedk ter jih analizirajo: • Na kakšen način prikazujejo Kralja Matjaža? • V katerih dejanjih je Kralj Matjaž pokazal velik pogum? • Kako lahko razložiš, da so prebivalci slovenskih dežel ohranili dober spomin nanj?

C. Kako še imenujemo te begunce? A. prebežniki B. uskoki C. turški emigranti

Kako so turški vpadi ogrožali slovenske dežele Turški vpadi so prizadeli vse dežele s slovenskim prebivalstvom. Prva je njihovo moč čutila Kranjska, najpozneje in najdlje pa Prekmurje. 2) A. Na podlagi podatkov v učbeniku na straneh 51–52 na zemljevidu zgoraj vriši glavne vpadne poti, po katerih so Turki vdirali v slovenske dežele. B. Trditve v desnem stolpcu poveži s posameznimi obdobji vpadov tako, da pred pravilno trditev zapišeš številko obdobja.

1. 1408–1415 2. 1469–1483 3. 1522–1540 4. druga polovica 16. st. in naprej

2 2 3 1 2 3 4 3

hitri in nepričakovani napadi Turkov na Koroško so vdirali le ob največjih vpadih čez slovensko ozemlje je šla tudi redna sultanova vojska njihov namen je bilo predvsem plenjenje prekinilo jih je premirje, ki ga je z njimi sklenil Matija Korvin napadi, povezani z osvojevanjem Dunaja razen Prekmurja konec vpadov v slovenske dežele vse dežele so bile enakomerno prizadete

RAZISKOVALEC Vzporedno s turškimi vpadi na ozemlje poseljeno s slovenskim prebivalstvom so se začeli priseljevati prebivalci z juga, ki so bežali pred turškim nasiljem. Najprej so se naseljevali kot navadni podložniki na podložniških kmetijah, ki so bile opustele, kasneje pa so prihajali organizirano skupaj s poglavarji in si zagotovili tudi določene pravice. Učenci s pomočjo literature in interneta poiščejo podatke o migracijah na slovenskih tleh skozi zgodovino (smeri, vzroki …) in jih graﬁčno ali kartografsko prikažejo.

Ob tem odgovorijo na vprašanji: • Ali so se še kdaj kasneje na slovensko ozemlje v večjem številu priseljevali begunci iz južnoslovanskih držav? Kateri so bili vzroki teh novejših selitev? • Učenci primerjajo migracije zaradi Turkov z migracijami v sedanjem času …

Kako so turški vpadi ogrožali slovenske dežele

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si v učbeniku na strani 52 zgoraj ogledajo sliko, ki prikazuje turško obleganje ter jo analizirajo: • Katero orožje uporabljajo Turki na sliki? • Kako se proti njim branijo prebivalci utrdbe? • Kaj, meniš, ali je Turkom uspelo osvojiti mesta in gradove v slovenskih deželah, ki jih je varovalo obzidje? Odgovor lahko učenci najdejo v učbeniku.

ZG 5.9.indd 52

12/12/06 4:19:08 PM

Kako je Vojna krajina branila slovenske dežele Kakšne so bile posledice turških vpadov

3) Turki niso ljudi le pobijali, ampak so jih tudi veliko zajeli in jih odpeljali s sabo. A. Kaj se je zgodilo z ljudmi, ki so jih Turki odpeljali s sabo? Postali so sultanova last (predani v harem in janičarske šole); velik del je bil poslan na tržišča s sužnji. B. Kako so, poleg omenjenega v besedilu, turški vpadi še prizadeli slovenske dežele?

»Petina skupnega števila vojnih ujetnikov je postala sultanova last. Bistri lepo raščeni fantje so bili poslani v janičarske šole, lepo razvita dekleta pa v sultanov harem. Ostali del plena in ujetnikov je bil razdeljen tako, da je en del pripadal vojaškim komandantom, en del pa sandžakbegom, ki so sodelovali v vojaških akcijah. Velik del je bil potem poslan na tržišča s sužnji. Sužnje so izkoriščali kot delovno silo v poljedelstvu, živinoreji, obrti in kot hišno služinčad.« (Ignacij Voje, Migracijski procesi v slovenskem prostoru v turškem obdobju, Zgodovinski časopis, letnik 46, 1992, št. 3)

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo sliko protiturškega tabora v učbeniku na strani 52 in opišejo značilnosti protiturškega tabora: • Kako je bil tabor zavarovan? • Kaj se je nahajalo v središču tabora? • Kateri objekti so sestavljali tabor?

Ropali in plenili so slovenske dežele, pobijali ljudi, zaradi obrambe pred njim so bili uvedeni višji davki in povečana tlaka (gradnja obzidja).

Kako je Vojna krajina branila slovenske dežele Slovensko prebivalstvo je zaradi turškega nasilja zelo trpelo. Pripadniki različnih slojev so se pred njihovimi vpadi zavarovali različno. 4) A. Pod ustrezno ilustracijo dopiši, kako se je zavaroval posamezen sloj:

GRAD - PLEMSTVO

MESTNO OBZIDJE

TABOR - KMETJE

B. Obkroži mesta, ki so dobila mestne pravice v času turških vpadov. Ptuj

Lož

Celje

Kočevje

Ljubljana

Višnja Gora

Krško

C. Kateri del prebivalstva je nosil največje breme turških vpadov? Razloži, zakaj. Kmetje. Večji davki, nezavarovanost v primeru turškega vpada, morali so tudi v vojsko. 5) Za boljšo obrambo pred Turki so Habsburžani na meji z Osmanskim cesarstvom ustanovili posebno obrambno enoto. S črtami jo označi na zemljevidu na prejšnji strani in zapiši njeno ime. A. Kako je bila ta enota organizirana? » Velik del /…/ davkov je šel za vzdrževanje Kot sistem trdnjav s stalno vojaško posadko. B. Kdo je zagotavljal denar za Vojno krajino? Dedne hasburške dežele: Štajerska, Koroška, Kranjska 6) Pomembno vlogo pri obrambi je imelo tudi obveščanje. A. Kako so se prebivalci obveščali o prihodu Turkov? S pomočjo signalne službe: prižiganjem ognja, grmad na daleč vidnih vzpetinah in s streli iz topov.

GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci si ogledajo strip Mikija Mustra Turki! Turki (Delo, Ljubljana, 2006). Zamislijo si svojo zgodbo iz turških časov in narišejo svoj strip. V pomoč o podobah iz časov turških vpadov jim je lahko delo Vaska Simonitija, Turki so v deželi že (Mohorjeva založba, Celje, 1990). V razredu nato lahko priredimo razstavo stripov.

AKTIVNOST: terensko delo (odkrivanje in zbiranje podatkov) Manj znano je, da so Slovenci od Turkov prevzeli nekaj besed (čaj, sladkor …) in kasneje tudi nekaj jedi. Danes v raznih restavracijah, trgovinah in po novem tudi turških restavracijah lahko najdemo ponudbo teh jedi. Učenci s pomočjo literature, poizvedo, katere jedi so to in jih opišejo (na primer, burek, baklava …). Zatem se odpravijo v bližnje trgovine in gostilne, ter ugotovijo, kolikšna je ponudba teh jedi v njihovem kraju. Svoje ugotovitve predstavijo v razredu.

Vojne krajine, vladar je namreč največji delež bremen za obrambo proti Turkom prenašal na svoje dedne dežele /…/. Občasna podpora je postala stalna obveznost. Hrvaške dežele same teh stroškov niso zmogle. Sredi stoletja je bila Štajerska dolžna vzdrževati Slavonsko krajino, Koroška in Kranjska pa sta imeli v oskrbi Hrvaško krajino. /…/ Po podatkih naj bi /…/ do leta 1594 za Vojno krajino odobrili 17,2 milijona goldinarjev /…/. Toda v tem času deželni stanovi niso več vedno zbrali dovolj davkov za odobreno vsoto in so se zato zadolževali. /…/ Posojila so najemali pri domačih bankirjih za 6–7 % obresti.« (Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991)

VEČ O … Arhitekt Peter Fister je v svojih raziskavah protiturških taborov našel dokaze za obstoj 200 taborov, okrog 50 pa jih je ohranjenih v ljudskem izročilu, še okoli sto pa na slovenskem narodnostnem ozemlju. Nekateri so prerasli v večje obrambne komplekse in lahko sprejeli tudi do 2000 ljudi (Djekše na Koroškem, Dolnja Košana na Notranjskem, Mozelj na Kočevskem). Turški vpadi so v slovenskih deželah pustili veliko sledi, ki jih lahko srečamo tudi danes: - krajevna poimenovanja (turški križ, turške šance), - ponekod hranijo, predvsem v cerkvah turško podkev ali verigo, - posredno pa tudi priimki beguncev pred Turki (Hrovat, Bosjak, Vlah, Vlahčič). Besedo Turki so ljudi že v 15. stoletju zamenjevali z besedami kot so: dedni sovražniki, stekli psi, ptiči smrti, požigalci … RAZISKOVALEC Učenci na zemljevidu Republike Slovenije poiščejo krajevna imena, ki spominjajo na obrambo pred Turki (na primer, z imenom tabor). S pomočjo literature naj poiščejo, ali je bil v bližini njihovega kraja kakšen turški tabor in si ga ogledajo. Pomagajo si lahko s knjigo: Peter Fister, Arhitektura slovenskih protiturških taborov, Ljubljana, 1975.

VEČ O … Legenda pravi, da naj bi se ob turškem pohodu na Dunaj leta 1683 iz mesta odselilo okoli 60.000 ljudi. Takrat naj bi se ljudje zatekali tudi v cerkve, enako se je zgodilo tudi v kraju Percholddorf. Turški paša naj bi bil sedel pred cerkev in zahteval, da mu svetlolasa devica izroči cerkvene ključe in 6.000 guldnov, potem pa lahko prebivalci mirno pridejo ven. Prebivalci so zahtevano naredili. Seveda pa se paša rečenega ni držal in je pobil vse moške, ženske in otroke, živega so pustili le župnika in ga odpeljali v suženjstvo. Župnik je bil po islamski navadi namreč sveti človek.

VEČ O … Leopold I. Habsburški, nemški cesar 1658–1705, je bil eden redkih vladarjev, ki bi si zaslužil naziv dobri. Vzgojen je bil za duhovnika, toda zaradi muhaste usode je ostal edini prestolonaslednik. Na vladanje je bil slabo pripravljen, zato se je močno zanašal na svoje pomočnike in ministre. Njegova želja je bila, da bi podložniki čim manj trpeli, a zopet je vmes posegla usoda in povzročila, da so bile med njegovim vladanjem nenehne vojne in druge težave. S pomočjo poljskega kralja Jana Sobieskega je leta 1683 odvrnil turški napad na Dunaj, v kasnejših pohodih proti Turkom pa je ponovno zavzel večji del Ogrske. 53

ZG 5.9.indd 53

12/12/06 4:19:09 PM

BELEŽKE: Kakšne so bile posledice turških vpadov

B. Razloži, kateremu načinu obveščanja bi lahko rekli tudi »goreči telefon«. Nariši ga v prazen prostor na desni. Goreči telefon bi lahko rekli prižiganju grmad.

RADOVEDNEŽ Pri pouku slovenščine si gotovo spoznal legendo o kralju Matjažu. Ena od legend je na desni. Katere omembe v legendi in pesmih o kralju Matjažu imajo zgodovinsko podlago? Navedi jih.

»V krvavem boju so pokončali njegovo vojsko do sto zvestih vojakov. Ker pa je bil pravičen kralj, ni bil ubit, ampak ko ga je na begu sovražnik že mislil zajeti, se je odprla skala v Rečicah, do katerih je pobegnil, in ga skrila pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki in kadar mu bo brada zrasla devetkrat okoli mize, ga bo gora dala nazaj, da bo srečno vladal slovenskemu rodu.« (Ljudska)

ZANIMA ME: Na naslovu www.crna.si lahko izveš več o votlini kralja Matjaža.

ZANIMA ME: Več o turških vpadih lahko prebereš v knjigi Vaska Simonitija, Turki so v deželi že (1990).

PONOVIMO

OBDOBJA VPADOV

POSLEDICE

1. 1408 - 1415 2. 1469 - 1483 3. 1522 - 1540

• TURŠKI VPADI NA SLOVENSKEM

4. druga polovica 16.

prazna in zapuščena ozemlja

•

opostošenje

•

številni odpeljani v

stoletja in naprej

suženjstvo •

OBRAMBA

številne žrtve

VOJNA KRAJINA

•

gradovi

•

1550 - 1881

•

mestna obzidja

•

sistem trdnjav s stalno

•

tabori, gozdovi, jame

•

signalna služba

vojaško posadko •

ozemlje ob meji s Turki (Slavonija, Ogrska, Hrvaška)

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) in pisno in slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci se vživijo v vlogo kmetov, ki so spoznali, da se bodo morali pred vpadi Turkov braniti sami. Razmišljajo o sledečih vprašanjih: • Kako se bodo branili? • Kaj za to potrebujejo? • Katere naravne pokrajinske značilnosti lahko uporabijo (glede na kraj kjer živijo) oziroma kje v kraju bi lahko ali se skrili ali zgradili tabor? Svoje rešitve učenci prenesejo tudi na papir v obliki zapisa ali slike/skice načrtovanega tabora.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci na zemljevidu slovenskih dežel v času turških vpadov poiščejo kraje, ki so v času turških vpadov dobili mestne pravice in ob tem: • Izpišejo imena krajev. • Opišejo njihovo lego glede na glavne vpadne poti turške vojske. • Opišejo, katere značilnosti srednjeveškega mesta so še danes (če, so) opazne v teh krajih. • Ali imajo ti kraji še danes status mesta?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšni so bili prvi stiki slovenskih dežel s Turki? • Kakšne ugodnosti so dobili Uskoki ob naselitvi v slovenske dežele? • V katerem obdobju so bile slovenske dežele prizorišče najhujših turških vpadov? • S kakšnim namenom je bila ustanovljena Vojna Krajina? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 42.

ZG 5.9.indd 54

12/12/06 4:19:10 PM

Kaj so zahtevali uporni kmetje

Položaj podložnikov, najštevilnejšega sloja, se je od konca srednjega veka neprestano poslabševal. Posledica vedno težjega preživetja so bili kmečki upori. Na ozemlju, kjer je živelo slovensko prebivalstvo, so se pojavljali od 15. do 18. stoletja. Razen začetnih uspehov so bili vsi upori kmalu zadušeni. Položaj podložnikov, najštevilnejšega sloja, se je od konca srednjega veka neprestano poslabševal. Posledica vedno težjega preživetja so bili kmečki upori. Na ozemlju, kjer je živelo slovensko prebivalstvo, so se pojavljali od 15. do 18. stoletja. Razen začetnih uspehov so bili vsi upori kmalu zadušeni.

Kaj so zahtevali uporni kmetje Zakaj so se uprli kmetje na Slovenskem

▶

Kmečko življenje je bilo v srednjem veku obremenjeno s številnimi bremeni. Bili so tudi osebno nesvobodni. 1) Kmetje so v skupne zveze vstopali tako, da so izrekli prisego. A. Član katere zveze je postal kmet s prisego? Kmet je s prisego postal član kmečke zveze.

▶ B. Kaj je kmet prisegel? Prisegel je, da ne prizna

▶ zemljiškemu gospodu nobene dajatve in tlake ter da

»Pred troedinim bogom in sveto Božjo jezo prisegam pri tem meču, da stopam v Kmečko zvezo. Da ne priznam gospodi nobenega denarja, ne tlake in ne bere, le davek za cesarja. Da bom za staro pravdo in puntarsko svobodo, ko sel mi glas prinese, šel v vojsko nad gospodo.«

se bo ob uporu le tega udeležil.

(prisega kmetov ob vstopu v kmečko zvezo)

C. Komu je v prisegi obljubil zvestobo?

▶

UČNI CILJI Učenec: pozna glavne zahteve kmečkih upornikov oziroma pozna razmere, ki so pripeljale do uporov, zna našteti največje kmečke upore na Slovenskem, navede jih v pravilnem kronološkem zaporedju, ob zemljevidu ugotovi razširjenost kmečkih uporov, zna utemeljiti vzroke za neuspehe kmečkih uporov, pozna posledice kmečkih uporov za delo in življenje kmetov.

Zvestobo obljublja cesarju.

Zakaj so se uprli kmetje na Slovenskem

2) Preberi odlomke iz pisnih virov in pod njimi izpiši vzrok za kmečki upor, ki ga v besedilu ugotoviš. »Kmetje so se pritoževali cesarju ter svetnim in cerkvenim knezom zaradi velikih davščin, prekomernih dajatev, tlake in drugih bremen« (Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 58a, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)

»Bohinjski kmeti se pritožujejo /…/, ker blejsko gospostvo, ki mu pripadajo, zahteva od njih vedno večje davke, noče jim plačevati tovornine za prevoz blaga, prepoveduje jim ribolov, zahteva dajatev v siru od planinske paše /…/.« (Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)

»/…/ poslali drugo pritožbo, v kateri mu naznanjajo, da so se uprli zaradi radovljiških meščanov, ki jim preprečujejo kmečko trgovino in obrt /…/« (Arhiv Republike Slovenije, Vicedomski arhiv, fasc. 52, XXVII-9, V: Kmečki punti na Slovenskem, Situla, Razprave narodnega muzeja v Ljubljani, Ljubljana, 1973)

Prepoved kmečke trgovine.

Veliko dajatev, tlake

Visoki davki,

in drugih bremen.

neplačevanje dejavnosti, prepoved ribolova, dajatve v siru.

3) Razloži pomen naslednjih besed, ki so se pojavile med kmečkimi upori:

le vkup, le vkup, uboga gmajna

POZIV KMETOM (UBOGI GMAJNI) DA SE ZBEREJO.

boj za staro pravdo

ZA STARE, V URBARJIH ZAPISANE DAJATVE IN TLAKO (OBVEZNOSTI).

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 54 (Zakaj so se uprli kmetje na Slovenskem). Nato navedene vzroke razvrstijo v preglednico, glede na to, kako odločilni so bili posamezni vzroki za izbruh kmečkih uporov. Vzroki za izbruh kmečkih uporov Zelo odločilni

Srednje odločilni

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj na tablo napiše pojem UPOR. Učenci izrekajo svoje obrazložitve pojma oziroma sopomenke ali besede povezane s pojmom.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 54, ki prikazuje štajerskega kmeta, kmeta iz okolice Trsta ter kranjskega kmeta in odgovorijo na vprašanja: • Kako so oblečene osebe na sliki? • Ali se njihova oblačila razlikujejo? • Ali so tudi danes posamezne slovenske dežele ohranile kaj različnega?

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: KMEČKA ZVEZA; IZREDNI DAVKI; STARA PRAVDA; MATIJA GUBEC AZEVZ AKČEMK ……………………….

SRATS ADVAPR ………………………..

IRDIZEN DVIAK ……………………….

MTJAIA GBCUE ………………………..

Niso bili odločilni

ZG 5.9.indd 55

12/12/06 4:19:11 PM

Največji kmečki upori Kaj so zahtevali uporni kmetje

AKTUALNO Povsod po svetu se kmetje upirajo nepriljubljenim ukrepom oblasti tudi danes, ker naj bi po njihovem mnenju ukrepi poslabšali njihov položaj. Pri tem se poslužujejo zelo zanimivih včasih zelo domiselnih metod. Slike nekaterih od teh si lahko ogledate na Triera internetnem portalu: http://www.triera.net/novica.

Največji kmečki upori Največja kmečka upora na Slovenskem sta se zgodila v 16. stoletju. Na njun izbruh je vplivalo, da so kmečki dohodki od trgovanja in drugih dodatnih kmečkih dejavnosti upadali zaradi posegov plemstva. Stara in nova kmečka bremena so postala prevelika. 4) A. Trditve se nanašajo na velike kmečke upore na Slovenskem. Ugotovi, na katere, in jih poveži, tako, da pred posamezno trditev vpišeš črko, s katero je označen posamezen prostor. Če trditev velja za vse upore, ji pripiši vse črke.

RAZISKOVALEC Tragična usoda kmečkih upornikov po neuspelih uporih je navdihnila in še navdihuje številne umetnike. Učenci v literaturi poiščejo pesmi, romane in slike povezane s tematiko kmečkih uporov, podatke o posameznih kmečkih uporih in njihovih voditeljih. Predstavijo jih v krajših referatih. Učenci poiščejo pesmi, romane in slike povezane s tematiko kmečkih uporov. Svoje izsledke predstavijo pred sošolci v krajših referatih.

vodja je bil Matija Gubec

najbolje organiziran upor

v upor je bilo vključenih okoli 80.000 kmetov

v Zagrebu so želeli ustanoviti cesarjevo namestništvo

napadali in uničevali so gradove

A. UPOR NA KOROŠKEM

B. VELIKI SLOVENSKI KMEČKI UPOR

C. HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR

A B C Č

spodbujali so se z bojnimi klici: Le vkup, le vkup, uboga gmajna.

Č. DRUGI VELIKI SLOVENSKI UPOR

upor so zatrli Turki

na Krškem polju so kmete premagali uskoki

po porazu je sledilo maščevanje plemičev

A B C Č

poslali so pismo cesarju Maksimiljanu in pričakovali njegovo pomoč

uporniki so si kot znamenje upora pošiljali petelinje pero

središče upora je bilo v okolici Beljaka

B. Med največjimi kmečkimi upori sta samo dva presegla slovensko narodnostno mejo. Obkroži ju med zgoraj navedenimi.

Zakaj kmečki upori niso uspeli Plemiška vojska je uporne kmete hitro premagala, potem pa z njimi kruto obračunala. 5) A. Kateri so bili vzroki za kmečke poraze? Podčrtaj jih med spodaj naštetimi.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj pozove učence, da si v učbeniku na strani 55 preberejo zahteve največjih kmečkih uporov. Učenci nato odgovorijo na vprašanja: • V čem se je tolminski kmečki upor razlikoval od ostalih uporov? • Vsi kmečki upori so se končali neuspešno, kljub temu so se kmetje upirali tudi še v 17. in 18. stoletju. Zakaj? • Ali so se vladar in zemljiški gospodje zavedali v kako hudem, slabem položaju so kmetje in poskušali še pred uporom rešiti njihove stiske? • Nekatere upore so podpirali tudi meščani. Zakaj? • Zakaj so želeli fevdalci spreminjati dajatve nazaj v naturalne? Zaradi inﬂacije. Razložijo pojem. Kolikšna je inﬂacija danes?

A. B. C. Č. D. E.

Kmetje so bili neenotni. Kmetje so bili nepovezani, bojevali so se vsak v svoji deželi. Plemiška vojska je bila slabo opremljena. Kmetje so bili slabo oboroženi, saj so bile njihovo glavno orožje vile, kose in sekire. Plemiči so bili neenotni. Kmetje so bili neizkušeni v bojevanju, saj so bili izurjeni predvsem za obrambo, ne pa za napad. B. Na podlagi slike opiši orožje upornih kmetov. Vile, kose, koli, predelano kmečko orodje ... C. Zakaj so oblasti okrutno ravnale z uporniki? Da bi jih ustrahovale in tako preprečile nadaljne upore.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Kmetijstvo je dolga stoletja temeljilo na triletnem kolobarjenju s praho. Učenci si ogledajo sistem triletnega kolobarjenja. Vsak izmed njih izdela svoj načrt kolobarjenja z konkretnimi kulturnimi rastlinami (npr pšenica, rž, ajda …) 1. del polja

2. del polja

3. del polja

1. leto

ozimno žito

jaro žito

praha

2. leto

jaro žito

praha

ozimno žito

3. leto

praha

ozimno žito

jaro žito

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili, metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Največji kmečki upori v učbeniku na strani 55 in si ogledajo zemljevid na strani 42–43. Izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo največje kmečke upore na Slovenskem.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj razred razdeli v več skupin. Vsaka od njih pripravi govor za vodjo kmečkih uporov. V nagovoru ostalim kmetom naj poudari, zakaj naj bi se uprli, proti komu in kako se bodo organizirali. Vsi skupaj nato izberejo skupino, ki je bila v svojem nagovoru najbolj prepričljiva.

1478 Koroški upor 56

ZG 5.9.indd 56

12/12/06 4:19:12 PM

Zakaj kmečki upori niso uspeli Kaj so zahtevali uporni kmetje

RADOVEDNEŽ Krutost fevdalcev po zatrtju kmečkih uporov marsikdaj ni imela meja. Pesem opisuje enega najbolj odmevnih procesov proti upornim kmetom.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 56 (Zakaj kmečki upori niso uspeli). Nato navedene vzroke za poraz razvrstijo v preglednico, glede na to, kako odločilni so bili posamezni vzroki za poraz kmečkih uporov.

Zvonovi zagrebški pojó, pojó, da še nikdar tako. Le vkup, le vkup, gospod, tlačan! Oznanjamo slovesen dan! Široko ori se naš glas V poslednjo slovensko vas! V poslednjo tja hrvaško vas Naj slišijo seljaki nas. Razlegaj se do daljnih dalj: Matija Gubec je naš Kralj! /…/ Le vkup, le vkup, oj Zagreb ves! Seljakov kralj se krona dnes! /../ Kjer cerkev Marka stoji, tja gledat kronanje zdaj vsi! Kjer Marka svetega je hram, Pred njim železen prestol tam!

• O katerem dogodku govori pesem? O maščevanju nad upornimi kmeti, o kaznovanju enega izmed voditeljev. • Zakaj so glavnega voditelja kaznovali na okruten način? Da bi ustrahovali kmete in preprečili nadaljne upore. • Ali danes kmete, ki se uprejo, še kaznujejo?

Vzroki za poraz kmečkih uporov Zelo Srednje odločilni odločilni

Niso bili odločilni

(Anton Aškerc, Kronanje v Zagrebu))

Ne.

ZANIMA ME: Posavski muzej na naslovu www.posavski-muzej.si/puntarija.htm predstavlja svojo zbirko o kmečkih uporih.

ZANIMA ME: O kmečkih uporih lahko prebereš več v delu Boga Grafenauerja Kmečki upori na Slovenskem (1962).

PONOVIMO

VZROKI KMEČKI UPORI NA SLOVENSKEM

• • • • •

zaščita pred turškimi vpadi stare dajatve svoboda v trgovini plačevanje dajatev v denarju prosta trgovina zmanjšanje davkov

JI EČ JV I NA OR UP

E TEV ZAH OV ET KM

•

• • • • •

PO ZA SLE KM DIC ET E E

UPOR NA KOROŠKEM (1478) VELIKI SLOVENSKI KMEČKI UPOR (1515) HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR (1573) DRUGI VELIKI SLOVENSKI UPOR (1635) TOLMINSKI UPOR (1713)

• • • • • • •

• •

•

povečevanje dajatev nove dajatve povečevanje tlake omejevanje dodatnih dejavnosti turški vpadi vojne padanje vrednosti denarja, spreminjanje denarnih dajatev v naturalne

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj pozove učence, da v delovnem zvezku na strani 45 preberejo Aškerčevo pesem Kronanje v Zagrebu. Nato učitelj učence vpraša: • Zakaj je pesnik Anton Aškerc izbral za motiv svoje pesmi maščevanje voditelju kmečkega upora Matiji Gubcu? • Kaj predstavlja/simbolizira Matija Gubec v pesmi? Ime Matije Gubca so kasneje še velikokrat uporabili, na primer med drugo svetovno vojno je delovala Gubčeva brigada. • Zakaj so partizani za ime svoje brigade uporabili ime Matije Gubca?

morali nadomestiti povzročeno škodo požgane in upostošene vasi, ki so bile središča uporov usmrtitev vodij uporov in telesne kazni za uporne kmete stari davki + puntarski davek

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw) Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika in/ali drugih gradiv, ki so na voljo (strokovna literatura, internet …) raziščejo, kako so potekali posamezni kmečki upori. Prva skupina predstavi koroški upor, druga veliki slovenski upor, tretja hrvaško-slovenski upor in četrta drugi veliki slovenski upor. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 42–43. Izpolnijo tabelo tako, da k vsakemu uporu dopišejo obseg, ki ga je zajemal. Koroški upor

Veliki slovenski upor – Vseslovenski upor

Hrvaškoslovenski upor

Drugi veliki slovenski upor

Tolminski upor

RAZISKOVALEC Učenci v literaturi poiščejo primere uporabe motivov iz kmečkih uporov (kot na primer pesem Kronanje v Zagrebu Antona Aškerca). • Kateri pesniki in pisatelji so uporabljali motive iz kmečkih uporov? Lahko pa učenci raziščejo, ali so morda katere izmed ulic v slovenskih večjih krajih poimenovane po voditeljih kmečkih uporov.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so se kmetje s svojimi zahtevami najprej obrnili na cesarja? • Opišejo posledice uporov za kmete. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 44. 57

ZG 5.9.indd 57

12/12/06 4:19:13 PM

Na Slovenskem so rasla mesta, ki so postala središča trgovine in obrti. Pojavila sta se založništvo in manufaktura. Kmetje so se zaradi iskanja dodatnih prihodkov za preživetje vključevali v mnoge nekmetijske dejavnosti. Na Slovenskem sta bili takrat pomembni dejavnosti rudarstvo in fužinarstvo.

Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah ▶ ▶ ▶ ▶ ▶

UČNI CILJI: Učenec: pozna osnovne značilnosti življenja v mestih, pozna osnovne značilnosti življenja na podeželju, utemelji pomen razvoja trgovine, pozna bistvene značilnosti gospodarstva, zna poimenovati dejavnosti na Slovenskem, v katerih so se uveljavljale nove oblike proizvodnje.

Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah

Razvoj mest in naraščanje meščanstva Mesta so se hitro širila. Povečala sta se tudi vloga trgovine in število prebivalcev, ki so živeli v mestih. 1) A. Oglej si ilustracijo in zapiši značilnosti novoveškega mesta, ki ga prikazujejo posamezni kvadrati.

STRNJENE, MESTNO OZIDJE VISOKE HIŠE

Razvoj mest in naraščanje meščanstva

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija Učitelj učencem prebere besedilo: »Sem komaj dol legel, sem šele zadremal, pa moram že vstat.« »Oj, Mica, oj, Katra, vstan, pojd kovat!« Učenci odgovorijo na vprašanja: • Za koga naj bi veljali prebrani trditvi? • O čem nam govorita? VEČ O … Podeželje je bilo izključno slovensko, slovensko prebivalstvo pa je prevladovalo tudi v mestih. Celo v največjem mestu na osrednjem Slovenskem, v Ljubljani, naj bi v času reformacije živelo najmanj 70% Slovencev. Manjši nemški otoki prebivalstva na Gorenjskem so se v naslednjih letih stopili s slovenskim, le okrog Kočevja se je vse do druge svetovne vojne ohranila večja skupina nemških naseljencev. • Kakšna je bila njihova usoda med drugo svetovno vojno in po njej? Tuje prebivalstvo je bilo za narodnostno sestavo slovenskega ozemlja torej manj pomembno, velika pa je bila njihova vloga v gospodarstvu. Največjo vlogo so imeli ﬂorentinski bankirji, Judje, Italijani in Nemci. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnji dve besedili. Prvo besedilo: »/…/ vsak trgovec mora vso potrebno sol kupiti v naših skladiščih v Trstu ali Štivanu pri Devinu, /…/ drugače bo vsaka sol/…/ ne le odvzeta zaradi tihotapljenja in bosta zasežena konj in voz, marveč bodo povrhu tihotapci odpeljani v zapor in /…/ prvikrat kaznovani z znatno denarno oziroma ob plačilni nesposobnosti s krepko občutno telesno kaznijo, drugikrat

TLAKOVANE ULICE, MESTNA VRATA

(NEUREJENA KANALIZACIJA)

B. Obkroži dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali meščani: poljedelstvo

živinoreja

trgovina

obrt

tovorništvo

2) V učbeniku na strani 58 si oglej zemljevid, na katerem so označene najpomembnejše trgovske poti na Slovenskem. A. Vriši te poti na zemljevid. B. Zapiši v spodnjo tabelo po dva izdelka, s katerima so trgovali na Slovenskem. IZVOZ V ITALIJO IN NEMČIJO

UVOZ IZ ITALIJE, OGRSKE, HRVAŠKE

ŽIVILA,

LES, VINO,

SUROVINE,

SOL,

ŽIVINA,

KOLONIALNO

ŽITO, ŽELEZO,

BLAGO,

PLATNO,

OLJE,

KOŽE,

JUŽNO SADJE,

KOŽUHOVINA

DRAGOCENI IZDELKI

pa /…/ brez usmiljenja obsojeni na galejo.« (Patent cesarja Svetega rimskega cesarstva Karla VI.) Drugo besedilo: »Cesarost, nekdaj ste me bili srečali s kobilico v snegu, kajne?« Cesar: »Bilo je tako, bilo!« Krpan:«Kaj pa sem nesel na tovoru?« Cesar: »Bruse pa kresilno gobo« Krpan: »To je bilo tačas, ko ste se vi peljali v Jeruzalem.« Cesar: »Bosa je ta! V Trst sem šel; Za Jeruzalem toliko vem, kolikor za svojo zadnjo uro.« Krpan: »Jaz pa za bruse in kresilno gobo

ravno toliko. Takrat, veste, vam nisem bil resnice povedal, kar mi je še zdaj žal. Angleško sol sem prenašal. /…/« Na to pravi minister Gregor: »Ne veš, da je prepovedano? To je nevaren človek; državi dela škodo. Primite ga, zaprimo ga.« (vir. Fran Levstik, Martin Krpan, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970) Učenci primerjajo oba pisna vira in odgovorijo na vprašanja: • O čem govorita odlomka? • Zakaj je Martin Krpan lagal o tem, kaj je tovoril? • Zakaj je bilo dovoljeno s soljo trgovati le v določenih pristaniščih?

• Zakaj je bila sol tako pomembna? Vladarji oziroma državni uradniki so si vseskozi prizadevali za monopol nad trgovino s soljo. Uvedena je bila obvezna pot, ustanovljena so bila posebna deželnoknežja solna skladišča. Vsi ti ukrepi so povzročili obsežno tihotapstvo. Poleg tega je tihotapstvo spodbujala tudi mitnina, ki je bila obvezna, zato so se ji mnogi tovorniki poskušali izogniti in blago pretihotapiti po stranskih poteh. • Ali imamo tudi danes primere tihotapljenja? Kaj največkrat tihotapijo danes?

ZG 5.9.indd 58

12/12/06 4:19:14 PM

Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah

Pojav zgodnjega kapitalizma Na prehodu v novi vek je bilo ozemlje slovenskih dežel še vedno zgolj podeželje. Vendar pa se je vedno bolj razvijala tudi trgovina in uveljavljale so se nove oblike proizvodnje. 3) Katera je bila v tem času najpomembnejša nekmetijska gospodarska dejavnost? rudarstvo Na zemljevidu na prejšnji strani označi območja te dejavnosti v slovenskih deželah. 4) Rudnik živega srebra v Idriji je bil takrat največji rudnik v Evropi. Na podlagi virov opiši življenje rudarjev v idrijskem rudniku: A. Kako dolg je bil delovni dan rudarjev: V jami so bili rudarji po šest ur na dan.

B. Katere bolezni so bile pogoste med idrijskimi rudarji: Tresenje glave, rok, celega telesa, jetika

»Ponekod priteka živo srebro kot studenčnica, a tistemu, ki ga najde, navadno škoduje in slabo prija zdravju, zakaj strupeni merkurjevi hlapi vdirajo v človeka in ga tako prepoje, da se mu, ko spet pride na zrak, tresejo glava, roke, noge in vse telo; potemtakem je za katero koli delo brez moči in nesposoben /.../ do smrti. Odslej mora beračiti in se hraniti z miloščino /.../. Vendar ne zdrže dolgo; čeprav nihče ne ostane na dan dalj ko šest ur v jami, postanejo v kratkem /.../ vsi skupaj protinasti in pomro za jetiko« (Janez Vajkard Valvasor, Slava Vojvodine Kranjske, 1689)

»V Idriji so vsi pokvečeni in hromi, nekoliko zadušeni, nekoliko ozebli, nikoli več prav zdravi.« (zapis zdravnika Paracelsusa v 16. stoletju)

C. Učitelja kemije povprašaj o značilnostih živega srebra in jih zapiši. Edina kovina, ki je tekoča pri sobni temperaturi (tališče pri -38,9 0C); zelo strupeni hlapi. 5) Kratko razloži spodnja pojma. FUŽINARSTVO

PRIDOBIVANJE IN PREDELAVA ŽELEZA.

PLAVŽ

VISOKA TALINA PEČ.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Na zemljevidu v učbeniku na strani 58 so označene tudi kovnice denarja. Učenci odgovorijo na vprašanja: • V katerih mestih na ozemlju, kjer so živeli Slovenci, so bile kovnice denarja? • Kakšen denar je bil takrat v veljavi? • Zakaj so potrebovali toliko kovnic denarja? Pri iskanju odgovorov si pomagajo tudi z literaturo.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v učbeniku na strani 58 ogledajo zemljevid z vrisanimi fužinami in odgovorijo na vprašanja: • V katerem delu slovenskega ozemlja je bilo največ fužin? • Kateri so vzroki za postavitev fužin v določenem delu ozemlja? • Ali v katerem od označenih krajev s fužinami še danes predelujejo železovo rudo?

Razmere na podeželju V kmetijstvu na Slovenskem je imelo glavno vlogo poljedelstvo. Še vedno so se trudili pridobiti nova obdelovalna zemljišča, vendar je šlo le za manjše površine. Zemljiški gospodje so »Zadnji stan je tisti, ki živi na deželi, v vaseh in na prisskrbeli tudi za poselitev opustelih kmetij. tavah in tam dela in zato se ti imenujejo kmetje. Njihov 6) Kmečka hrana ni bila zelo raznovrstna. položaj je precej težak in vreden pomilovanja. Živijo samotno drug z drugim, ponižno s svojci in živino. A. V besedilu podčrtaj najznačilnejše vsakdanje jedi kmetov. Njihove hiše so koče iz ilovice in lesa, vzdignjene malo B. Zapiši tri živila, ki so se redko znašla na mizi kmetov. nad tlemi in krite s slamo. Njihova hrana je pičel kruh, Meso, sladkor, sol, divjačina.

ovsena kaša ali kuhana zelenjava; njihova pijača voda in sirotka. Platnena suknja, par čevljev, rjav klobuk je njihova obleka.« (Vasko Simoniti, Turki so v deželi že, Mohorjeva založba, Celje, 1990)

VEČ O … Od 16. stoletja naprej, ko so v habsburških deželah uvedli enotni denarni sistem, so uporabljali goldinarje (tudi ﬂorint), krajcarje in pfeninge. (1 goldinar = 60 krajcarjev = 240 pfenigov). Razlika med njimi je bila v količini dodanega srebra.

C. Denarno gospodarstvo, ki se je razširilo tudi na podeželje, je med kmeti povzročilo premoženjske razlike. Zakaj so se bili kmetje prisiljeni ukvarjati z dodatnimi dejavnostmi? Zaradi povečevanja dajatev.

AKTUALIZACIJA Konj je prenašal od 150 do 170 kilogramov težak tovor. Nekateri kmetje so imeli za potrebe trgovine in tovorništva tudi do 19 konj. Učenci naj primerjajo takratni obseg trgovine z današnjim tovornim prometom. Ugotovijo naj, koliko ton blaga naenkrat lahko prepelje tovornjak, kamion, tovorni vagon …

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://www.stat. si/popis učenci: • Poiščejo podatke o številu prebivalcev v največjih slovenskih mestih danes in v preteklosti ter podatke primerjajo s številom prebivalstva v 15. in 16. stoletju. • Ugotovijo ali so največja mesta takrat tudi danes med največjimi po številu prebivalstva.

Pojav zgodnjega kapitalizma

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in metoda dela z informacijskokomunikacijsko tehnologijo Učenci ob pomoči zemljevida v učbeniku na strani 58 naštejejo rudnike, ki so delovali na slovenskem ozemlju v 15. in 16. stoletju. S pomočjo interneta poiščejo, kakšna je bila potem njihova usoda. • Ali kateri od teh rudnikov deluje še danes?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili »/…/ Od štirih do ene Voda nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi fantje, možje in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: voda nam kolesa, mehove nam žene, od štirih do ene, od štirih do ene. Pol treh, pol treh – spet puha nam meh! žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. /…/« Oton Župančič, Žebljarska ( zbirka v zarje Vidove) Učenci poskušajo odgovoriti na vprašanja: • Kje se pesem dogaja? • Koliko časa morajo delati žebljarji? 59

ZG 5.9.indd 59

12/12/06 4:19:15 PM

VEČ O … Leta 1500 so v Idriji v rudniku živega srebra odprli t. i. Antonijev rov, ki je edini do današnjih dni ohranil svoje ime. Danes služi kot pešpot v rudnik. Leta 1561 so v Idriji kopali že 170 metrov globoko. V rudniku je delalo v začetku 17. stoletja 150 ljudi, sredi stoletja pa že 300 do 350. Povprečna proizvodnja je bila 100 do 150 ton letno. Velik problem vseh rudnikov od nekdaj je bilo črpanje vode iz rudnika. V Idriji so že leta 1596 po rekah? napeljali vodo do rudnika in črpali vodo s pomočjo vodnih koles. Po ljudskem izročilu sodeč naj bi rudarjem pri njihovem težkem delu radi pomagali in ponagajali rudarski, jamski škratje imenovani berkmandeljci.

Kakšno je bilo gospodarstvo v slovenskih deželah

Č. V vrstnem redu od najrevnejšega do najbogatejšega zapiši pripadnike naslednjih treh skupin na podeželju: KAJŽAR, POLGRUNTAR, GRUNTAR. Gruntar, polgruntar, kajžar.

RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da se piše leto 1609 in si pravkar kupil(a) manjšo fužino na Gorenjskem. Tvoja naloga je, da pripraviš načrt za začetek proizvodnje v naslednjem letu. V petih točkah pojasni vsebino svojega načrta, ki mora upoštevati tudi tedanje gospodarske razmere (na primer razvitost cestnega omrežja, nahajališča surovin, razpoložljivost delovne sile, možnost prodaje izdelkov itd.).

ZANIMA ME: Na naslovu www.kropa.si, pod rubriko Zgodovina, lahko izveš več o zgodovini kovaštva v Kropi, pa tudi o kovaškem šmarnu. Rudnik Idrija, ki je danes turistična zanimivost, se predstavlja na naslovu www.rlv.si/muzej/muzeji/body.htm.

ZANIMA ME: Več o zgodovini pridobivanja železove rude v Železnikih lahko izveš v delu Doba železarstva v Železnikih (2002).

PONOVIMO

Ob vsaki ilustraciji zapiši tri dejstva, na katera se ilustracija navezuje. MEŠČANI

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Leta 1573 je bila vzpostavljena prva redna poštna povezava med Dunajem in Ljubljano, najprej s tekači, kasneje pa so jih zamenjali jezdeci. Učenci se vživijo v dunajskega uradnika, ki načrtuje prvo poštno povezavo med Dunajem in Ljubljano. Za uvedbo poštne povezave mora prepričati tudi odgovornega ministra. Učenci si zamislijo njegove argumente in jih zapišejo: koliko pošte predvideva, zakaj je potrebno uvesti redno pošto, ali drugi kraji že imajo redno poštno povezavo z Dunajem, zakaj ravno povezava iz Ljubljane na Dunaj …

TRGOVSKE POTI

•

osebno svobodni

•

ljubljanska cesta

•

ukvarjali so se s

•

turska pot

trgovino in obrtjo

•

razmah trgovanja na dolge

•

pisana jezikovna

in kratke razdalje

sestava

•

do italijanskih mest in nazaj

•

z nemškimi in hrvaškimi deželami

GOSPODARSTVO V SLOVENSKIH DEŽELAH V 15. IN 16. STOLETJU

PODEŽELJE v povprečju • •

kmetija

•

vrhunec v 16. stoletju

(povprečno 7-8 ha)

•

najpomembnejša

skupni pašniki, gozdovi

•

RUDARSTVO

proizvodnja železa •

rudnik živega srebra

začasni in dedni zakupi

RAZISKOVALEC Za izhodišče učenci preberejo zapis pod sliko plavža v učbeniku na strani 58. V literaturi in na spletnih straneh poiščejo podatke o pridobivanju železa in živega srebra. Pripravijo poročila, ki jih predstavijo sošolcem v razredu. Pri svoji predstavitvi naj bodo učenci pozorni tudi na sledeče: • pomen in zgradbo plavža, • potrebno tehnično opremo za delovanje rudnika, • morebitne nevarnosti pri delu v rudniku ter najpogostejše nesreče.

VEČ O … V fužinarskih krajih je živelo in delalo tudi po sto fužinarjev in njihovih družin. Njihovo usodo so delili tudi družinski člani; največkrat so bili zaradi slabih mezd prisiljeni delati tudi ženske in otroci. V idrijskem rudniku so poleti delali dvanajst, pozimi osem ur, na delovnem mestu so kuhali in jedli, prebivali so po podstrešjih podjetniških hiš in plačevali visoko najemnino. Stari in onemogli delavci niso bili zavarovani, dobili pa so dovoljenje za beračenje. (vir: Slovenska zgodovina v besedi in sliki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2003, str. 81)

Razmere na podeželju

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj učence razdeli v dve skupini. Prva skupina s pomočjo literature spozna življenje v mestu. S pomočjo spoznanj odigrajo kratek prizor iz meščanskega življenja. Druga skupina s pomočjo literature spozna življenje na podeželju in prav tako pripravi kratko igro, v kateri odigra prizor iz kmečkega življenja. Naloga obeh skupin je, da analizirajo delo druge skupine.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 59 spodaj, ki prikazuje različna kmečka opravila in jo analizirajo: • Naštejte dela, ki jih opravljajo kmetje na sliki. • Kako velika so kmečka posestva? • Ali je posest zemljiškega gospoda ločena od kmečke posesti? • Kaj stoji pred gradom zemljiškega gospoda in čemu je namenjeno?

ZG 5.9.indd 60

12/12/06 4:19:16 PM

BELEŽKE:

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v tabelo vpišejo značilnosti življenja meščanov, zemljiških gospodov in kmetov. MEŠČANI

ZEMLJIŠKI GOSPODJE

KMETJE

BIVALIŠČA PREHRANA OBLAČILA DEJAVNOSTI Več o življenju posameznega sloja poiščejo v literaturi. Literaturo jim lahko pripravi učitelj.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in motivacijska tehnika (asociacije) Učenci preberejo tekst v učbeniku na strani 57-60. Izpolnijo kvadrate tako, da zapišejo značilnosti posameznih panog, omenjenih v kvadratih. TRGOVINA

TRGOVINA

POLJEDELSTVO

KMEČKA TRGOVINA

KMEČKA OBRT

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Razmere na podeželju v učbeniku na strani 59–60 in v obliki miselnega vzorca, ki jim ga učitelj pripravi na delovni list, predstavijo vzroke za spreminjanje razmer na podeželju oziroma za spreminjanje položaja kmetov.. • S kom so zaradi svojih neagrarnih dejavnosti prihajali kmetje v spor? Vzrok 1

Vzrok 2

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. ljubno.si in si v rubriki Splavarstvo poiščejo odgovore na vprašanja: • Katere telesne značilnosti jo moral imeti flosar? • Kdo so bili: celjski zadnjeki, celjski prednjeki, rogliški prednjeki, krmaniži? • Koliko je znašala mitnina, ki so jo morali flosarji plačati v Mozirju? • Kaj je bil »žagni flos«? • Katerim nevarnostim je bil izpostavljen flosar pri svojem delu?

Vzroki za spreminjanje razmer na podeželju

Vzrok 3

Vzrok 4

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere so bile značilnosti mest na slovenskem ozemlju? • Katere poti preko slovenskega ozemlja so bile najbolj prometne in kaj so tovorili po njih? • Katere dejavnosti so dosegle vrhunec v slovenskih deželah v 16. stoletju? • Kaj je pomenila uvedba plavža za fužinarstvo? • Katere so bile glavne poljedelske kulture, ki so jih gojili v slovenskih deželah? • Opišejo posledice vključevanja kmeta v dodatne nekmetijske dejavnosti. So bile posledice za kmeta pozitivne ali negativne? Kako so na kmetove dodatne nekmetijske dejavnosti »gledali« ostali sloji prebivalstva? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 48. 61

ZG 5.9.indd 61

12/12/06 4:19:17 PM

V 15. stoletju so slovenske dežele dobile prvo samostojno cerkveno središče, podrejeno neposredno papežu. Posamezniki so se začeli zavedati pomena slovenske besede. V humanizmu in renesansi je na Slovenskem delovalo mnogo ustvarjalcev, katerih dela so bila pomembna tudi v evropskem merilu.

Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah ▶ ▶

▶

UČNI CILJI: Učenec: pozna cerkvene razmere na Slovenskem, pozna pomen in posledice humanizma in renesanse na Slovenskem, zna utemeljiti pomen delovanja izobražencev, ki so izhajali iz slovenskega ozemlja in so bili pomembni v evropskem merilu, razume pomen dela Slava Vojvodine Kranjske v času nastanka in danes.

Cerkvene in duhovne razmere

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj se z učenci pogovori o humanizmu in renesansi v Evropi: • Kaj je bilo značilno za evropske humaniste? Poznate katerega znanega humanista? • Kakšen odnos do izobraževanja so imeli humanisti? • Kaj je bilo značilno za ustvarjanje renesančnih umetnikov?

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Za splošni kulturni razvoj slovenskega ozemlja se je tudi v poznem srednjem veku odražala okoliščina, da na njem ni bilo pomembnega cerkveno-upravnega središča. Nove prvine v ta položaj je prineslo leto 1462 z ustanovitvijo ljubljanske škofije. Bolj kot cerkveni in verski razlogi, /…/, so bili za ustanovitev škofije odločilni politični interesi. S tem dejanjem je Friderik III. naposled izpeljeval to, kar so si prizadevali že njegovi predhodniki /…/, odtegniti svoje podložnike vplivu cerkvenih središč zunaj svojih dednih dežel. /…/ si je cesar tudi pridržal pravico patronstva nad škofijo/…/.« (Vir: Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1979, str. 59) Učenci pisni vir analizirajo: • Kaj je vplivalo na ustanovitev ljubljanske škofije? • Kaj priča vir o moči cesarja Friderika III.? Kaj pomeni beseda »patronstvo«? • Kdo mora dati danes soglasje k ustanovitvi nove škofije?

Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah Cerkvene in duhovne razmere

Škofije na Slovenskem niso bile samostojne, ampak so bile podrejene drugim cerkvenim oblastem. Z ustanovitvijo ljubljanske škofije se je položaj spremenil. 1) Izpiši napačne besede v besedilu v levi stolpec in jih dopolni s pravilnimi besedami v desnem. Cerkveno oblast v slovenskih deželah sta si dolga stoletja delila Maribor in Ljubljana. Meja med njunima vplivnima območjema je bila reka Sava. Prva samostojna cerkvena uprava v slovenskih deželah je bila ustanovljena v 17. stoletju, to je bila koprska škofija. Bila je teritorialna celota. NEPRAVILNE BESEDE

PRAVILNE BESEDE

MARIBOR

SALZBURG

LJUBLJANA

OGLEJ

SAVA

DRAVA

V 17. STOLETJU

1461

KOPRSKA ŠKOFIJA

LJUBLJANSKA ŠKOFIJA

TERITORIALNA CELOTA

NI BILA TERITORIALNA CELOTA

Kakšna je bila zapuščina humanizma in renesanse v slovenskih deželah Humanizem in renesansa sta se v slovenske dežele razširila iz Italije. 2) Preberi zapise o pomembnih ustvarjalcih iz slovenskih dežel, ki so delovali v času humanizma in renesanse. ANDREJ PERLAH študiral na Dunaju in postal astronom, medicinec in matematik dunajske univerze; napisal številna dela o astronomiji

JURIJ SLATKONJA študiral na dunajski artistični fakulteti; leta 1513 imenovan za dunajskega škofa; bil tudi cesarjev svetnik in vodja dvorne glasbene ustanove; tudi skladatelj

TOMAŽ PRELOKAR študiral na Dunaju in v Italiji; pridobil humanistično, retorično in pravno izobrazbo; opravljal pomembne državne funkcije; v imenu cesarja se udeležil številnih diplomatskih odprav; bil tudi škof

ŽIGA (SIGISMUND) HERBESTEIN po študiju na Dunaju opravljal pomembne državne posle; kot odposlanec nemškega cesarja poslan v Rusijo; v nemščini napisal mnogo del o svojih potovanjih

BENEDIKT KURIPEČIČ javni notar v Ljubljani; prevajalec avstrijske delegacije pri turškem sultanu (1530), o tem obisku napisal knjigo, ki velja za najstarejši potopis po Balkanu; napisal tudi knjigo o razmerah v Turčiji, Nemčiji in Avstriji

MATIJA HVALE učitelj filozofije na Dunaju in v Benetkah

AKTUALNO Do leta 2006 so v Republiki Sloveniji delovale tri nadškofije: ljubljanska, koprska in mariborska. 7. aprila 2006 je papež Benedikt XVI. v Sloveniji ustanovil tri nove škofije: Celje, Murska Sobota in Novo mesto. Mariborska škofija pa je postala nadškofija. Več o tem na: www.rkc.si.

Kakšna je bila zapuščina humanizma in renesanse v slovenskih deželah

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli delovni list s spodnjim besedilom. »Podoba razširjenosti in vloge šol na Slovenskem v poznam srednjem veku je, /…/: poleg samostanskih šol, ki so bile namenjene predvsem vzgoji redovniškega naraščaja, a sprejemajo tudi zunanje učence, predvsem iz vrst plemstva, obstajajo še župnijske šole, locirane predvsem po mestih in trgih, nekaj tudi po vaseh, ter mestne

šole, ki jih vzdržujejo mestne in trške občine. Njihov značaj je bil različen: župnijske in del mestnih šol je latinski in njihov namen je posredovati branje in pisanje v latinščini /…/. Na drugi strani so tako imenovane »nemške«(v obmorskih mestih italijanske) šole, kjer se uče elementi računanja ter branje in pisanje v nemščini oz. italijanščini in latinščini; /…/, vendar očitno šole na Slovenskem niso v ničemer zaostajale za enakimi vzgojnimi in izobrazbenimi

ZG 5.9.indd 62

12/12/06 4:19:17 PM

Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah

A. Kje so se izobraževali navedeni humanisti? Izobraževali so se na Dunaju in v Italiji. B. Kakšne službe so opravljali? Izpiši jih. Matematik, astronom, diplomat, skladatelj, učitelj, notar, škof C. Kateri od njih se ti zdi najpomembnejši? Zakaj? Učenci lahko izberejo različne izobražence. 3) Med ustvarjalci renesančne glasbe je bil pomemben Jakob Gallus. Preberi zapis o njem v učbeniku na strani 62 in odgovori na vprašanja. A. Kakšna je bila Gallusova glasba? Drugačna, spevna, zvočni kontrasti. B. Kje je Gallus deloval? Kateri so bili njegovi največji dosežki? Na Dunaju in v Pragi. Izdal je številna dela ...

»V razvoju evropske glasbe pomenijo njegova dela prehod iz pozne gotike v renesanso, to je od polifonije k monodiji. Veljava, ki si jo je pridobil v glasbi zaradi razvojnih in umetniških kvalitet, je živa še danes. (Ilustrirana zgodovina Slovencev, MK, Ljubljana, 1999 )

»Imeli so ga za nadarjenega skladatelja. /…/Posebno pozornost je posvetil motetu, glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih tekstov./…/ Mnoge njegove skladbe zvenijo drugače kot dela njegovih sodobnikov. Še zlasti izrazite so v zvočnih kontrastih, v neposredno učinkujoči melodiki, ki je spevna.« (Enciklopedija Slovenije, 3, MK, Ljubljana, 1989, str. 177–178)

Kako je Kranjsko opisal Valvazor Janez Vajkard Valvazor je bil zgodovinar, raziskovalec, topograf in umetnik. Prvi je v 17. stoletju izčrpno opisal osrednjo slovensko deželo in njene ljudi. 4) Valvazorjevo najpomembnejše delo je Slava vojvodine Kranjske. A. Zakaj se je odločil za izdajo takšnega dela? Želel je služiti domovini in njeno slavo “poslati v svet.” Želel je, da deželo spoznajo tudi drugi. B. Kaj je v tem delu opisal? Pokrajino, ljudi, zanimivosti, rastline, živali, šege, vero ...

»Ako je pošten rodoljub dolžan části svoje domovine v vseh potrebnih primerih kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom /…/. V svesti si tega, menim, da sem dolžan svojo drago domovino Kranjsko ne le sam zase častiti, marveč žarke njene slave tudi v daljni svet pošiljati, zlasti ker sem opazil, da leži ta odlična vojvodina Kranjska s svojimi imenitnimi lastnostmi, čeprav je lep biser med carskimi dednimi deželami, vendarle pri mnogih tujcih zavita v globoko nepoznanje /…/. se mi je zdelo /…/ bolje, da bralca ne odpravim le z naravnimi čudesi in zgodbami, ampak ga nasitim s popolnim popisom vojvodine, njenih petih delov, pokrajin, rastlin, rudnin, rek, živali itd., šeg, vere, svetnikov, škofov, župnij itd., vlade, rodovin, /…/.« (Janez Vajkard Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)

5) Valvazorjevi zapisi so danes neprecenljiv vir za preučevanje življenja na Kranjskem v 17. stoletju. Zelo poznan je zapis o čarovnicah. A. Če ne bi poznal avtorja, ali bi takšen zapis, pripisal raziskovalcu Valvazorju? Ne. Saj je veljal za naprednega raziskovalca. B. Kje naj bi bilo središče zbiranja kranjskih čarovnic? Središča naj bi bila pri Snežniku, Ložu, Cerknici in Planini (Slivnica). C. Valvazorjevo delo mu je omogočilo članstvo v angleškem kraljevem društvu raziskovalcev in znanstvenikov. Morda veš, nad katerim naravnim pojavom, ki ga je opisal, so bili člani tega društva navdušeni?

»Coprnic in čarovnic je dežela še precèj očiščena, razen pri Snežniku, Ložu, Cerknici in Planini, zakaj v tistih krajih, ki leže med velikanskimi divjinami, je včasih nemalo te golazni. /…/ Na drugi strani jezera se dviga gora Slivnica, na kateri je luknja, ki dela nevihto, kakor je popisano na svojem mestu. Na vrhu imajo coprnice, vešče in grdobe svoje plese in sestanke. Vidijo se kot leteče drobne lučce. Sploh je pokrajina tam okrog s coprnicami dobro založena. Zato jim tam često precej zakurijo in jih mnogo sežgo, tako da pride včasih tod na grmado v enem letu več coprnic, kakor jih je v vsej deželi od pamtiveka sedlo na grmadnico in bilo upepeljenih.« (Janez Vajkard Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)

Nad njegovim opisom Cerkniškega jezera.

ustanovami v tujini, /…/. Dokaz za njihovo enakovrednost pa smemo videti tudi v razmeroma velikem številu sholarjev[študentov] iz naših krajev, ki so hodili uspešno študirat na tuje univerze.« (Vir: Primož Simoniti, Humanizem na Slovenskem, Slovenska matica, Ljubljana, 1979, str. 113 – 114) Učenci besedilo analizirajo s pomočjo spodnje preglednice:

Vrsta šole

Značilnosti

Poreklo učencev

VEČ O … Največ študentov iz slovenskih dežel je v 16. stoletju, do ustanovitve univerze v Gradcu, študiralo na univerzi na Dunaju, nekateri pa tudi v Italiji (Padovi, Bologni) in Nemčiji (Tübingenu). Ker je bil študij na italijanskih univerzah zelo drag (visoke takse), je tam študiralo le malo študentov iz slovenskih dežel, večinoma so bili po poreklu plemiči ali pa so izhajali iz višjih stopenj duhovščine. Veliko več študentov je študiralo na dunajski univerzi, ki ni bila tako draga (imela je nižje takse, revnejši pa so bili celo oproščeni plačila taks) in na kateri lahko zasledimo študente iz slovenskih dežel že vse od njene ustanovitve leta 1365 dalje. V letih 1377–1450 je dunajsko univerzo obiskovalo 667 študentov, v letih 1415–1518 pa 1604 študentje. Kasneje je delež študentov iz slovenskih dežel upadel (v letih 1518–1609 jih je bilo 1325), saj je bila leta 1585 ustanovljena univerza v Gradcu. Največji del študentov, ki so študirali na dunajski univerzi, je izhajal iz srednjega družbenega sloja (trgovci, mestni uslužbenci, obrtniki). Velik del študentov je izhajal tudi iz nižjih slojev, saj so jim študij omogočali razni štipendijski skladi, ki so jih za svoje rojake ustanavljali meceni (na primer Brikcijeve štipendije, štipendija Andreja Perlaha …). Za 15. in 16. stoletje je bil za dežele, poseljene s slovenskim prebivalstvom, zelo značilen t. i. beg možganov. RAZISKOVALEC Učenci poiščejo in naštejejo nekaj današnjih slovenskih ustvarjalcev (znanstvenikov, literarnih ustvarjalcev, umetnikov), za katere bi lahko dejali, da so svetovno znani in pomembni. Kateri izmed teh delujejo v tujini? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci se seznanijo s potovanjem Žige Herbersteina v Rusijo. Na zemljevidu Rusije označijo njegovo pot in obkrožijo kraje, ki jih je obiskal in opisal v svojem delu.

Kaj so poučevali v šolah? • Ali so bile šole na Slovenskem primerljive z drugimi šolami? Kje najdemo dokaze, da so bile slovenske šole primerljive s tujimi šolami?

ZG 5.9.indd 63

12/12/06 4:19:18 PM

AKTIVNOST: terensko delo (zbiranje podatkov) Učenci obiščejo šolsko knjižnico in knjižnice v domači okolici in se s knjižničarji pogovorijo o : • številu knjig v knjižnici, • najstarejših knjigah ali drugem pisnem gradivu, ki ga hranijo, • o problemih, s katerimi se srečujejo pri hrambi pisnega gradiva in knjig. Isto nalogo opravijo tudi doma: ocenijo približno število knjig in poiščejo, katera knjiga v domači knjižnici je najstarejša. V informacijo: po priporočilu Unesca je knjiga tiskana neperiodična publikacija, ki ima brez platnic najmanj 49 strani.

ANEKDOTA Kronist je ob Gallusovi smrti zapisal: »Tukaj počiva Petelin v rakvi neznatni, Piramid vreden, da teža krije njega kosti.«

Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah

RADOVEDNEŽ V prejšnji nalogi si prebral(a) Valvazorjev zapis o čarovnicah na Slovenskem. Nariši čarovnico, kot si jo lahko zamisliš na podlagi Valvazorjevega zapisa.

ZANIMA ME: O ustanovitvi ljubljanske škoﬁje lahko več prebereš na naslovu www.rkc.si/splošno/zgodovin.html.

ZANIMA ME: Najbolj znano delo Žige Herbersteina Moskovski zapiski (1962) je prevedeno tudi v slovenščino.

PONOVIMO MESTNE, CERKVENE IN ZASEBNE ŠOLE (osnovno znanje)

CESAR FRIDERIK II.

BODIMO USTVARJALNI: Učenci izdelajo časovni trak, na katerem navedejo najpomembnejše dogodke, omenjene v poglavju Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah. Kako je Kranjsko opisal Valvazor

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Valvazor ni bil prvi, ki je opisoval ljudi na Kranjskem. Učitelj učencem posreduje spodnje besedilo Trubarja. »To je dobro, pošteno, zvesto, resnicoljubno, pokorno, gostoljubno in milo ljudstvo, ki se prijazno in lepo vede do vseh tujcev in do vsakogar. Toda preveč in premočno je praznoverno, zakaj kranjsko in slovensko dobrosrčno ljudstvo hoče vse svoje zadeve pri Bogu, pri devici Mariji in pri svetnikih urediti samo s pogostim branjem maš, z biljami, z darovanjem, z rožnimi venci, z ognjem, s prižiganjem sveč, s procesijami, z blagoslovljeno vodo, s soljo, palmami, s kajenjem, z daljnim romanjem in z zidanjem novih cerkva«. (Vir: Primož Trubar v: Maja Žvanut, Slovenci v 16. stoletju, Narodni muzej, Ljubljana, 1986, str. 44-45) Učenci pisni vir analizirajo: • Katere kvalitete našteva Trubar, ko opisuje Slovence? • Kaj pa ga je pri Slovencih motilo? • Ali lahko iz vira sklepamo, da so bili Slovenci v 15. in 16. stoletju zelo verni ljudje?

ljubljanska škofija

CERKVENE IN DUHOVNE RAZMERE

Ž. HERBESTEIN T. PRELOKAR ...

CERKNIŠKO JEZERO

humanisti

ZAPUŠČINA HUMANIZMA IN RENESANSE

šolstvo GLAVNA MESTA DEŽEL DOBILA GIMNAZIJE

1461

raziskovalec in opisovalec

KULTURNO IN ZNANSTVENO USTVARJANJE V SLOVENSKIH DEŽELAH

glasbeno ustvarjanje

JANEZ VAJKARD VALVAZOR

opis dežele in njenih prebivalcev

J. P. GALLUS J. SLATKONJA

SLAVA VOJVODINE KRANJSKE

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj na tablo napiše trditev: »JEZIK JE VREDEN TOLIKO KOT JE UPORABEN.« Učenci skušajo razložiti pomen trditve. Učitelj jim lahko postavi podvprašanja: • Ali je bil kateri od diplomatov poslan v katero tujo deželo zaradi znanja slovenskega jezika? (Herbestein) • Kateri jeziki so danes najbolj »uporabni«?

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: RAVBAR, HUMANIZEM, RENESANSA, PORTRET, ROTOVŽ, DIPLOMAT, GALLUS, HERBESTEIN, BAKROREZ, VALVASOR VARABR . . . . . . . . . . . . . . . MZNAIEMHU . . . . . . . . . . . . SEANSARNE . . . . . . . . . . . . . ROPETTR . . . . . . . . . . . . . . . VTROŽO . . . . . . . . . . . . . . . . LOPATMDI . . . . . . . . . . . . . . LASLUG . . . . . . . . . . . . . . . . BNEESEHTIR . . . . . . . . . . . . RAKBORZE . . . . . . . . . . . . . . VALARVOS . . . . . . . . . . . . .

ZG 5.9.indd 64

12/12/06 4:19:18 PM

BELEŽKE:

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. • LJUBLJANSKA ŠKOFIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • JAKOB PETELIN GALLUS. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • ŽIGA HERBERSTEIN . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • SLAVA VOJVODINE KRANJSKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

AKTIVNOST: motivacijska tehnika Učitelj si izbere osebo, dogodek, mesto iz obravnavane teme (Slovenske dežele v 15. in 16. stoletju). Učenci morajo s pomočjo 20 vprašanj ugotoviti za katero osebo, dogodek, mesto gre. Dovoljena so le vprašanja na katere učitelj odgovarja z da ali ne. Učitelj si lahko izbere: Idrija, J. V. Valvasor, P. Trubar, Kočevje, Upor na Koroškem …

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v podnaslovih poglavja Kulturno in znanstveno ustvarjanje v slovenskih deželah. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kje so si prebivalci slovenskih dežel na prehodu v novi vek pridobivali osnovno znanje? • Česa so se zavedali prvi humanisti na slovenskih tleh? • Odnos do česa se je spremenil pod vplivom humanizma in reformacije v slovenskih deželah? • Katere pridobitve v slovenskih deželah so bile posledica humanizma in reformacije? • Kateri dejavnik je v slovenskih deželah vplival na razširitev renesanse? • Kateri ljudje iz slovenskih dežel so se uveljavili tudi v evropskem merilu? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 50. 65

ZG 5.9.indd 65

12/12/06 4:19:19 PM

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma osvetli Evropo 70 74 77 81 85 88 91 95 99 103 106

Kako so v Evropi vladali absolutisti Kako so v Evropi preganjali čarovnice Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet Kako se je reformirala habsburška monarhija Ali so reforme v slovenskih deželah uspele Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija Kako je revolucija spremenila Francijo Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE: • Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995. • Charles in Mary Beard, Zgodovina Združenih držav Amerike, DZS, Ljubljana, 1959. • Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988. • Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. • 2000 let krščanstva: ilustrirana zgodovina Cerkve v barvah, Mihelač, Ljubljana, 1991. • Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 – 2002. • Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Ferdo Gestrin, Slovenske dežele in zgodnji kapitalizem, Slovenska matica, Ljubljana, 1991. • Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986. • Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, 1980. • Eva Holz, S kočijo od Alp do morja, Mladika, Ljubljana, 1997, Zbirka ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke. • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Irena Lačen Benedičič, Zgodovina železarstva in rudarstva, Gornjesavski muzej, Jesenice, 2003. • Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, 1978. • Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. • Vasja Klavora, Predel 1806, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2004. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Dušica Kunaver, Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona, Moravče, Občina, 2004. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Bryan Magee, Poti ﬁlozoﬁje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Walter Markov, Albert Soboul, 1789 – Velika revolucija Francozov, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989. • Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, 1994. • Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, 7 izd., Longman, Harlow, 1985. • Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Markov Soboul, 1789–velika revolucija Francozov, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Jože Šorn, Začetki industrije na Slovenskem, Založba Obzorja, Maribor, 1984. • Peter Štih, Vasko Simoniti, Slovenska zgodovina do razsvetljenstva, Korotan in Mohorjeva družba, Celovec, 1995. • Janez J. Švajncer, Vojna zgodovina, DZS, Ljubljana, 1998. • Michel Vovelle, Francoska revolucija, Komunist, Ljubljana, 1989. • Zbirka Človek in čas: 7. knjiga: Absolutizem; Napoleonova doba, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. 66

ZG 5.9.indd 66

12/12/06 4:19:19 PM

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma osvetli Evropo • Zbirka Veliki raziskovalci: James Cook, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974. • Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Zgodovina v slikah, knjiga 12 (1600–1714), knjiga 13 (1714–1790) in knjiga 14 (1790–1850), DZS, Ljubljana, 1977–1980.

LITERATURA ZA UČENCE: • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Ivo Košutić, Gusarji Jadranskega morja, DZS, Ljubljana, 1972. • Bryan Magee, Poti ﬁlozoﬁje, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002. • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Jean Pierre Maury, Newton in nebesna mehanika, DZS, Ljubljana, 1997, Zbirka Mejniki. • Leo Mazakarini, Mozart, Mohorjeva družba, Celovec, 1992. • Miki Muster, Trije mušketirji (strip), Delo, Ljubljana, 2006. • Branko Slanovic, Blaž Kumerdej, Trajanus, Kranj, 1997. • Spremenili so svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Vera Šenica Pavletič, Skrivnosti zmajevega mesta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Evelina Umek, Sprehodi z baronom, Mladika, Trst, 2000. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Philip Wilkinosn, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, Tržič, 2002. • Zbirka Človek in čas: 7. knjiga: Absolutizem; Napoleonova doba, Mladinska knjiga , Ljubljana, 1998. • Zbirka Kako so živeli: Na krovu velikih jadrnic 18. stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991. • Zbirka Veliki raziskovalci: James Cook, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1994. • Zgodovina človeštva: 4. knjiga (1300–1775), DZS, Ljubljana, 1974. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996.

LEPOSLOVJE: • Eleanor Burford Hilbert, Izpoved kraljice Marije Antoinette, Pomurska založba, Murska Sobota, 1981. • Denis Diderot, Rameaujev nečak, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1971. • Gies Dorothy Macguigan, Metternich in vojvodinja, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1980. • Henry Fielding, Tom Jones: zgodba najdenčka, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989. • Johann Wolfgang Goethe, Trpljenje mladega Wertherja, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1996. • Carlo Goldoni, Sluga dve gospodov, Drama, Ljubljana, 1934. • Oliver Goldsmith, Župnik Wakeﬁledski, J. Jurčič, Ljubljana, 1876. • Anton Ingolič, Gorele so grmade, DZS, Ljubljana, 2000. • Fran Jaklič, Zadnja na grmadi, Mohorjeva družba, Celje, 2001. • Josip Jurčič, Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja, DZS, Ljubljana, 2002. • Gine Kaus, Katarina Velika, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1969. • Anton Tomaž Linhart, Veseli dan ali Matiček se ženi, Karantanija, Ljubljana, 1997. • Anton Tomaž Linhart, Županova Micka, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Emil Ludwig, Napoleon: veliki Korzičan, Obzorja, Maribor, 1970. • Hans Magenschab, Jožef II., Obzorja, Maribor, 1984. • Alessandro Manzoni, Zaročenca, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977. • Nancy Mitford, Ludvik XIV.: sončni kralj, Obzorja, Maribor, 1972. • Molière, Ljudomrznik, Tartuffe, Don Juan, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. • Molière, Dela 4 (Namišljeni bolnik), DZS, Ljubljana, 1974. • Muriel Romana, Marco Polo, 1–3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Jean-Cristophe Rufﬁn, Abesinec, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Lev Tolstoj, Vojna in mir, DZS, Ljubljana, 1995. • Voltaire, Kandid ali Optimizem, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988. • Stefan Zweig, Maria Antoianetta, Založba Obzorja, Maribor, 1969.

MLADINSKA LITERATURA • Daniel Defoe, Ribonzon Crusoe, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1988. • Alexandre Dumas, Črni tulipan, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987. • Alexandre Dumas, Trije mušketirji, Devin, Trst, 1995, Zbirka mladinski klasiki. • Walter Heichen, Osvajalec v imenu miru, Karantanija, Ljubljana, 1997 (o Jamesu Cooku). • Iain Lawrence, Gusarji, Grlica, Ljubljana, 2005. • Iain Lawrence, Razbitinarji, Grlica, Ljubljana, 2005. • Iain Lawrence, Tihotapci, Grlica, Ljubljana, 2005. • Robert Louis Stevenson, Otok zakladov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997, Zbirka Ilustrirani klasiki. • Jonathan Swift, Gulliverjeva potovanja, Jugoreklam, Ljubljana, 1969. • Zbirka Časovni stroj, Mladinska knjiga

ZG 5.9.indd 67

12/12/06 4:19:19 PM

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma osvetli Evropo FILMI (IZBOR) • Angéline and the King, r. Bernard Borderie, Francija, 1966 (Ludvik XIV.) • Amadues, r. Miloš Forman, ZDA, 1984. (o Mozartu) • Bounty, r. Roger Donaldson, ZDA, 1984. • Francoska revolucija, r. Robert Enrico, Richard T. Heffron, ZDA, 1989. • Grof Monte Cristo, r. Kevin Reynolds, ZDA, 2002. • Gusarski otok, r. Renny Harlin, ZDA, 1995. • Les misèrables, r. Bille August, ZDA, 1998. • Louis, en fant roi, r. Margaret Menegoz, Francija, 1993 (Ludvik XIV.) • Kapitan Kljuka, r. Steven Spielberg, ZDA, 1991. • Mož z železno masko, r. Randall Wallace, ZDA, 1998 (o domnevnem dvojčku Ludvika XIV.). • Nevarna razmerja, r. Stephen Frears, ZDA, 1988. • Novi svet, r. Terrence Malick, ZDA, 2005 (prve angleške kolonije v Severni Ameriki in njihovi spopadi z Indijanci). • Norosti kralja Georga, r. Nicholas Hytner, VB, 1994. • Poslednji Mohikanec, r. Michael Mann, ZDA, 1992. • Rob Roy, r. Michael Caton-Jones, VB, 1995. • Trije mušketirji, r. Stephen Herek, ZDA, 1993. • Upor na ladji Bounty, r. Lewis Milestone, ZDA, 1962. • Vojna in mir, r. Sergej Bondarčuk, SZ, 1967 (Napoleonove vojne). • Vrnitev mušketirjev, r. Richard Lester, ZDA, 1989.

DOKUMENTARNI FILMI • Ludvik XIV. (videokaseta), Videofon, Blejska Dobrava, 1998. • Napoleon – skrivnostna smrt (DVD), 2005 (zadnji dnevi Napoleona in razkrivanje vzrokov za njegovo smrt) • Zgodovina ZDA (videokaseta): 1 del: Kolonije postanejo neodvisne, Videofon, Blejska Dobrava, 1998.

SPLETNE STRANI: (IZBOR) Kako so Evropi vladali absolutisti • www.chateauversailles.fr • www.louis-xiv.de • www.olivercromwell.org • www.open2.net/civilwar • www.theteacher99.btinternet.co.uk/ecivil/index.htm Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet • www.newton.org.uk • www.kvarkadabra.net/article.php/Isaac-Newton • http://vlado.fmf.uni-lj.si/sola/1995/vega/vega1.htm#vojs Kako se je reformirala habsburška monarhija • www.antiquesatz.com/habsburg • www.hapsburg.com/home.htm Ali so reforme v slovenskih deželah uspele • http://wikipedia.org/wiki/Jurij_Vega • www.gea-on.net/clanek.asp?ID=211 (Jurij Vega) Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanke ZDA • http://teacheroz.com/colonies.htm (vse o zgodovini ZDA) • www.pbs.org/ktca/liberty • www.pbs.org/wnet/colonialhouse/history/index.html Francoska revolucija • www.Louis-XIV.de • www.chnm.gmu.edu/revolution/ • www.schoolhistory.co.uk/year8links/frenchrevolution.shtml Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij • www.seabritain2005.com (o bitki pri Trafalgarju) • www.napoleonguide.org • www.nelsonnavy.co.uk • www.fsu.edu/~napoleon/ • www.napolen-series.org • http://newsbbc.co.uk/1/hi/in_depth/uk/2005/trafalgar_200/default.stm

UČILA: • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005. • zgoščenka Encarta, Microsoft, 2004. • zgoščenka Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

ZG 5.9.indd 68

12/12/06 4:19:20 PM

Evropa in slovenske dežele v 17. in 18. stoletju: luč razuma osvetli Evropo METODIČNI PRIROČNIKI: • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Božo Mrevlje, Evropa in svet od 16. do 18. stoletja: priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1998. • Božo Mrevlje, Rojstvo moderne Evrope 1700–1815: priročnik za učitelje zgodovine v osnovni šoli, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 1999. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.schoolhistory.co.uk • www.learnhistory.org.uk • www.HistoryontheNet.com • www.historylearningsite.co.uk • www.johndclare.net • www.activehistory.co.uk • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE • Geograﬁja, glasbena vzgoja, ﬁzika, likovna vzgoja, slovenski jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.

ZG 5.9.indd 69

12/12/06 4:19:20 PM

Prve zametke absolutizma lahko opazimo že v 16. stoletju v Španiji. Višek pa je absolutizem doživel v Franciji za časa Ludvika XIV. Absolutisti so bili prepričani, da jim je bila oblast zaupana od boga in so odločitve sprejemali sami. Drugače je bilo v Angliji, kjer je bila uvedena parlamentarna monarhija.

Kako so Evropi vladali absolutisti ▶

▶ ▶ ▶

UČNI CILJI Učenec: opiše pojem absolutizem in našteje značilnosti absolutizma, našteje glavne absolutiste in jih primerja med seboj, opiše vladavino Ludvika XIV. in njegovo življenje, pozna glavne vzroke za izbruh angleške državljanske vojne ter njene posledice.

Kako so Evropi vladali absolutisti

Katere so bile značilnosti absolutizma Absolutizem je v 16. in 17. stoletju postal prevladujoča oblika vladanja v Evropi. 1) Obkroži tiste trditve, s katerimi bi opisal Španijo v 16. stoletju. A. B. C. Č. D. E.

Španija je bila pretežno protestantska država. Španiji je v 16. stoletju vladal Filip II., ki je bil predan katolik. Vladar Španije je bil v dobrih odnosih z Anglijo. Nizozemska je bila del Španije, kjer je živelo veliko protestantov (kalvinistov). Španija in Anglija sta se zapletli v vojno, ki jo je Filip II. izgubil. Filip II. je živel v palači Escorial v Madridu, ki je bila dokaz španskega bogastva.

Katere so bile značilnosti absolutizma

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj na tablo napiše pojem ABSOLUTIZEM. Učenci izrekajo svoje obrazložitve pojma oziroma sopomenke ali besede povezane s pojmom.

2) Na podlagi ilustracije zapiši značilnosti absolutizma. • o državnih zadevah odloča le vladar • vladar je odgovoren le bogu • živi razkošno življenje • visoki davki za meščane in kmete 3) Naraščanje finančnih potreb države so vladarji reševali tako, da so povečali davke in spodbujali gospodarstvo. V 17. stoletju se je uveljavila gospodarska teorija, ki jo imenujemo merkantilizem. Pojasni pojem.

RAZISKOVALEC Učenci v literaturi poiščejo besedilo Verdijeve opere Don Carlos in jo predstavijo sošolcem. Kakšna je zgodba? Ob teh lahko poiščejo tudi podatke o življenju Carlosa, sina Filipa II.

MERKANTILIZEM je

TEORIJA, KI PODPIRA UVOZ SUROVIN, IZVOZ DRAGIH IZDELKOV, GRADNJO PROMETNIH POTI, ZAŠČITO DOMAČEGA TRŽIŠČA S CARINAMI

Kako je državo vodil Sončni kralj Najpopolnejša oblika absolutizma se je razvila v Franciji v 17. stoletju za časa Ludvika XIV. Simbol njegovega bogastva je bil dvor v Versaillesu. 4) Oglej si sliko palače Versailles blizu Pariza. A. Kakšno je bilo življenje v tej palači? Brezskrbno, razkošno,

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom, metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci si ogledajo obe sliki v učbeniku na strani 66 ter preberejo besedilo pod njima in rubriko Ali veš? na isti strani spodaj. Primerjajo oba omenjena vladarja v spodnji preglednici. Filip II. Peter Veliki Država Čas vladanja Značilnost njegovega značaja Kaj je njegovo vladanje prineslo državi

veliko plesov in koncertov. B. Ali bi tudi ti živel v takšni palači? Odgovor utemelji.

Kako je državo vodil Sončni kralj

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci pripravijo scenarij o življenju plemstva in Ludvika XIV. na Versaillesu. Zaigrajo prizore.

ANEKDOTA Ludvik XIV. je bil zelo zamerljive narave. Tako ni prenesel, če se mu plemstvo ni vedno poklonilo oziroma mu namenilo spoštljiv nasmešek. Nekoč se mu je »pozabil« pokloniti eden izmed plemičev, ki je prebival na njegovem gradu. Ludvika je to tako razburilo, da je zaukazal, da mora pozabljivi plemič na večerji ves čas klečati. Stol mu je bil namreč odvzet. AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem najprej prebere spodnje besedilo:

»Pomnite, jaz sem vaš kralj, vaš zakoniti kralj. Dobro pomislite na greh, ki ga boste naredili in na božjo sodbo nad to deželo. Rečem vam, pomislite dobro predno zaidete v še večji greh. Nosim zaupanje, ki mi ga je podaril moj Bog, stari in zakoniti nadzornik. Ne bom izdal zaupanja, da bi se podredil novi in nezakoniti oblasti.« (govor angleškega kralja Karla I. pred sodniki (1649). Nato učenci opisni vir analizirajo: • Na kakšen način se kralj Karl I. obrača na prisotne? • Komu edinemu izkazuje ponižnost?

ZG 5.9.indd 70

12/12/06 4:19:20 PM

Kako so v Evropi vladali absolutisti

5) Nadaljuj izpolnjevanje oblačkov tako, da vanje zapišeš značilnosti vladanja Ludvika XIV. Pomagaj si z naslednjimi besednimi zvezami (če se njihov pomen dopolnjuje, jih združi): SONČNI KRALJ, VERSAILLES, ABSOLUTIST, RAZKOŠNO ŽIVLJENJE, NAJBOLJŠA VOJSKA. Država sem jaz. SONČNI KRALJ VELJA ZA ENEGA

AKTIVNOST: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učitelj na tablo nariše miselni vzorec o absolutizmu. Miselni vzorec ima dve črti, ki govorita o značilnostih absolutizma in o državah absolutizma. Učenci s pomočjo učbenika dopolnjujejo miselni vzorec.

NAJVEČJIH ABSOLUTISTOV. RAZKOŠNO IMEL JE ZELO

ŽIVLJENJE V

MOČNO VOJSKO,

VERSAILLESU.

NJEGOV FINANČNI

NAJBOLJŠO V EVROPI.

SVETOVALEC JE BIL COLBERT.

Nizozemska – dežela uspešnih trgovcev V 16. stoletju je Nizozemska, ki je bila del Španije, bojevala vojno za politično in versko neodvisnost. Ko jo je dosegla, je gospodarsko zelo hitro napredovala. 6) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami: Na Nizozemskem je bil velik del prebivalstva FILIP II. preganjal

PROTESTANTSKE

vere. Španski kralj DAVKE

jim je neprenehoma zviševal

PROTESTANTE

. V mestu Amsterdam so se v 17. stoletju razvile prve

kjer so ljudje lahko kupovali blago in vrednostne papirje. Nizozemski trgovci so ustanovili DRUŽBO

in BORZE

VZHODNOINDIJSKO

, ki je imela svoje ladje, denar in vojsko na Daljnem vzhodu.

Vzhodnoindijska družba

protestantska

davki

borza

Filip II.

protestanti

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem najprej prebere spodnje besedilo: »Tu si lahko dobil najrazličnejše novice. Ob prijetnem ognju si lahko sedel, dokler si želel. Postregli so ti s skodelico kave, ob kateri si obsedel s prijatelji zaradi poslovnega dogovora ali za zabavo. Vse to le za en peni.« (takole se je v svojih spominih spominjal kavarne Maxmilian Misson leta 1719) Nato učenci opisni vir analizirajo: • Ali je bilo posedanje v kavarnah priljubljeno? Zakaj? • Pomisli, katere novice je lahko obiskovalec kavarne izvedel?

Zakaj je v Angliji izbruhnila državljanska vojna Sredi 17. stoletja je v Angliji potekala državljanska vojna med kraljem in parlamentom. 7) Naslednjim osebam iz angleške zgodovine dopiši njihovo vlogo v 17. stoletju.

Karel I.

Oliver Cromwell

UKINIL JE PARLAMENT. V Njegova vloga

DRŽAVLJANSKI VOJNI JE BIL PORAŽEN

Viljem III. Oranski z ženo

PO DRŽAVLJANSKI

POSTAL JE ANGLEŠKI

VOJNI JE KOT

KRALJ IN PODPISAL

LORD PROTECTOR

DEKLARACIJO O

VODIL ANGLIJO

PRAVICAH.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v učbeniku na strani 67 preberejo odlomek, ki govori o navadah Evropejcev v 17. stoletju (iz dela F. Braudela). Besedilo analizirajo: • Kakšne navade pri jedi so se uveljavile v 17. stoletju? • Pitje katerih napitkov se je uveljavilo takrat? • Kako bi opisal pravila obnašanja ob pitju kave?

VEČ O … V 17. stoletju so mesta hitro rasla. Zanje je bila značilna velika umazanost, kar je povzročalo širitev različnih bolezni, na primer kuge. Velika mesta so bila tudi nevarna. Brezposelni in lačni prebivalci so pogosto napadali in ropali druge. Ker policija takrat še ni bila organizirana, so bili le redko odkriti. Različne politične ali verske skupine so organizirale različne ulične proteste, ki so za seboj pogostokrat pustili goreče in razbite ulice.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci naj izdelajo plakat, na katerem je Ludvik XIV oziroma nek prizor iz njegovega življenja. Bolj likovno spretni lahko narišejo tudi strip.

VEČ O … Merkantilizem ni bil prvi gospodarsko-politični nauk v Evropi. Že pred njim so se v 15. in 16. stoletju nekateri teoretiki ukvarjali s problemom novcev, plemenitih kovin in mednarodnega trgovanja. Ta nauk so kasneje poimenovali monetarizem (moneta = novec, kovanec). Nauk je bil povezan s tedanjo revolucijo cen, saj se je obtok denarja zaradi povečanega uvoza plemenitih kovin iz Amerike, zlasti srebra, povečal. Povpraševanje je naraščalo hitreje kot ponudba blaga na trgu. Učinek je bil, da so se začele cene dvigati. Ekonomisti so se trudili spoznati vzroke za gibanje (naraščanje) cen, vendar se še niso spraševali po vzroku za to, da so nekatere dežele bogate, druge pa revne. Enostavno so zahtevali, da se denar obdrži doma v deželi in se prepreči izvoz novcev in dragih kovin iz dežele. Trdili so, da bi bilo najbolje, če bi se izvažali le lastni proizvodi. Monetaristi so se torej zanimali za denar v obliki zaklada, obseg zaklada jim je bil višek bogastva. (Vir: Jože Šorn, Začetki industrializacije na Slovenskem, Založba Obzorja, Maribor, 1984, str. 14) 71

ZG 5.9.indd 71

12/12/06 4:19:22 PM

Nizozemska – dežela uspešnih trgovcev

VEČ O … V Angliji so že v času Elizabete I. ustanovili prve trgovske družbe, ki so dobile izključno pravico do trgovanja s tujimi deželami. Vsaka trgovska družba je delovala le v določenem območju, tako je Moskovska trgovska družba nadzirala trgovino v Rusiji, Vzhodna trgovska družba trgovino na baltiškem območju, Levantska družba trgovino v vzhodnem Sredozemlju ter Vzhodnoindijska družba trgovino na Daljnem Vzhodu. Širjenje angleških trgovskih družb je najprej zmotilo Španijo in Portugalsko, v 17. stoletju pa je Anglija za trgovsko nadvlado nad daljnimi deželami bojevala vojne proti Nizozemski in Franciji.

Kako so v Evropi vladali absolutisti

8) Pojasni pojme, ki se nanašajo na 17. stoletje v Angliji. PARLAMENTARNA MONARHIJA

MONARHIJA (KRALJEVINA), KJER KRALJ VLADA OB POMOČI ALI SOGLASJU PARLAMENTA.

DEKLARACIJA

IZJAVA

DRŽAVLJANSKA VOJNA

SPOPAD MED DVEMA STRANEMA V DRŽAVI

RADOVEDNEŽ V 17. stoletju so ljudje že poznali kavo. Pitje kave je postalo modno. Preberi besedilo, ki govori o njenih blagodejnih učinkih. Nato odgovori na vprašanja.

• Zapiši, katere pozitivne učinke kave je avtor navedel v odlomku? Preganja vetrove, krepi jetra, očiščuje, deluje proti garjam in slabi krvi ... • Kaj misliš, od kod takšno mnenje?

»Preganja vetrove, krepi jetra, zaradi svojih očiščujočih lastnosti blaži vodeničnost; prav tako je odlična proti garjam in skvarjeni krvi; osvežuje srce in njegovo življenjsko bilo, je dobra za tiste, ki imajo bolečine v trebuhu in nimajo teka; prav tako je dobra za bolezni mrzlih, vlažnih in težkih možganov. Dim, ki se kadi iz kave je dober proti vnetju oči in šumenju v ušesih; izvrstna je tudi za kratko sapo, prehlad v pljučih in bolečine v vranici ter za gliste in izredno pomirja po preveč zaužiti pijači in jedači.« (O uporabi kave, čaja in kakava, Lyon, 1671)

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »5. maja 1560. Surovine, za katere želimo, da jih pripravite za naše ladje so sledeče: vosek, mast, oljnate barve, platno,vrvi in krzno, največ soboljevina. Ocenjujemo, da bo skupna vrednost teh surovin okoli 3.000 funtov.« (navodilo Moskovske trgovske družbe predstavniku družbe v Rusiji leta 1560) Učenci besedilo analizirajo: • Kaj pričujoče navodilo priča o organiziranosti trgovskih družb? • Zakaj so potrebovali velike količine vrvi in voska?

ZANIMA ME: O dvorcu Versailles lahko najdeš veliko informacij in slik na straneh muzeja v Versaillesu: www.chateauversailles.fr

ZANIMA ME: Film Mož z železno masko (1998) prikazuje legendo o dvojčku kralja Ludvika XIV.

PONOVIMO

Značilnosti abolutizma • vladar vlada sam, odgovoren je le bogu

Vladanje Ludvika XIV. • vladar Francije

• državne zadeve mu pomaga voditi

• najbolj znan absolutist • živel razkošno v Versaillesu

uradništvo

• rek “Država, to sem jaz”

• država ima močno vojsko • spodbujanje gospodarstva

Značilnosti Anglije v 17. stoletju • državljanska vojna: spopad med kraljem in parlamentom

Razvoj Nizozemske • usmeri se v trgovino • prve borze

Značilnosti Španije v 16. stoletju • Filip II. • preganjanje protestantov na Nizozemskem • vojna z Anglijo - poraz

• Deklaracija o

VEČ O … Anglija je v 17. stoletju že pridobila nekaj kolonij v Severni Ameriki, Zahodni Indiji in Aziji. Britanska vlada je ob tem sprejela dva pomembna sklepa: a) kolonije ne smejo začeti s proizvodnjo, ki bi tekmovala z angleško proizvodnjo (nobene lesne ali železarske proizvodnje v Severni Ameriki, nobene predelave volne na Irskem); b) kolonije naj Anglijo preskrbujejo s surovinami, ki jih v Angliji ne morejo proizvajati (na primer, tobak iz Severne Amerike; začimbe, kavo, svilo in čaj iz Azije; sladkor in rum iz Zahodne Azije).Večino teh surovih so predelovali v bližini pristanišč Bristol, Liverpool, Glasgow, London, kar je zaposlilo mnoge ljudi. Mnoge surovine, ki so jih pripeljali v Anglijo, so nato izvozili dalje v Evropo.

pravicah

AKTUALNO V 16. stoletju je na Nizozemskem začela delovati borza. Tudi v Ljubljani imamo danes borzo, ki deluje že več kot 10 let. S pomočjo časopisa ali spletne strani borze (www.ljse.si) naj učenci ugotovijo in zapišejo, delnice katerih podjetij se nahajajo trenutno na borzi in kolikšna je njihova cena.

VEČ O … Med evropskimi državami, ki so tekmovale za trgovske deleže in kolonije – Veliko Britanijo, Francijo, Španijo in Nizozemsko - , so se večkrat vnele vojne: • 1698–1713: vojna med Veliko Britanijo, Španijo in Francijo (končana z mirom v Utrehtu, ki je Veliki Britaniji zagotovil nadzor nad Hudsonovim zalivom, Novo Škotsko, Minorco in Gibraltarom); • 1730–48: vojna med Veliko Britanijo, Francijo in Španijo zaradi ogrožanja angleškega trgovskega

interesa v Indiji in Kanadi (Francija) ter Ameriki (Španija); • 1756–63: sedemletna vojna, ki sta jo v Evropi bojevali Prusija (ob podpori Velike Britanije) in Habsburška monarhija (ki jo je podprla Francija). Velika Britanija je Francijo potisnila iz Indije in Kanade ter pridobila nove kolonije v Zahodni Indiji ter Španiji vzela Florido. • 1775–83: Velika Britanija se je bojevala proti odcepitvi ameriških kolonij in vojno izgubila. ZDA je pomagala Francija.

ZG 5.9.indd 72

12/12/06 4:19:23 PM

BELEŽKE:

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Karel I., Kralj Anglije, ki mu je bilo zaupano, da bo vodil državo po veljavnih zakonih, je zlobno nameraval uvesti neomejeno in tiransko oblast, vladati le po svojih pravilih ter zavrniti pravice in svoboščine ljudstva. Izdajalsko je organiziral vojsko proti parlamentu in ljudstvu. Leta 1648 je obnovil vojno. Zato je odgovoren za vse izdaje, umore, posilstva, požige, škodo in opustošenje, ki so jih povzročile vojne. Zato ga obsojamo, da je tiran, izdajalec in morilec ter sovražnik Velike Britanije.« (obtožba Karla I., 1649) Učenci nato besedilo analizirajo: • Česa so obtožili kralja Karla I.? • Kakšno kazen, meniš, bi si zaslužil človek, ki je kriv vsega navedenega?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere so bile značilnosti absolutizma? • Navedejo najbolj znane predstavnike absolutističnega vladanja. • Opišejo Francijo v času Ludvika XIV. • Kako pomembna je bila čezmorska trgovina v 17. stoletju? • Kaj je v Angliji sprožilo državljansko vojno? • Katere daljnosežne posledice je ta vojna imela? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 55

BELEŽKE:

Zakaj je v Angliji izbruhnila državljanska vojna

VEČ O … Državljanska vojna v Angliji ni vključila navadne državljane, razen, če se niso pridružili kateri od obeh vojska. Večina prebivalcev južne in vzhodne Anglije je podpirala parlament, sever in zahod pa sta podpirala kralja. Med kraljevimi podporniki so bili predvsem plemiči in dobri konjeniki, imenovani vitezi. Bili so dobro izurjeni v vojskovanju in so zato zmagali v mnogih bitkah. Vojsko parlamenta so podpirali predvsem meščani, majhni kmetje in trgovci.

Le redki so imeli konje, zato so se bojevali kot pešci in bili zaradi tega na slabšem proti kraljevi konjenici. Ko so dobili nadzor nad večjim delom Anglije, so lahko plačali konjenike in njihova vojska je postala močnejša. Oliver Cromwell je vojsko parlamenta spremenil v zelo disciplinirano in izurjeno vojsko. Njegova vojska je zmagala v dveh pomembnih bitkah: pri Marston Mooru in Naseryju, ko so premagali Škote (1646). Le ti so tri leta kasneje zajeli kralja in ga predali Oliverju Cromwellu.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE V 17. stoletju je Anglija postala parlamentarna monarhija. Učitelj učence pozove k razmišljanju: • Kakšna je razlika med parlamentarno in absolutistično kraljevino? Učenec naj našteje prednosti in morebitne negativne strani.

ZG 5.9.indd 73

12/12/06 4:19:24 PM

Ko so v Evropi preganjali čarovnice ▶

▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: opiše glavne vzroke, zakaj je bilo vraževerje tako razširjeno, zna našteti glavne značilnosti baroka, s pomočjo slikovnega gradiva opiše značilnosti baročne arhitekture, opiše, kako se je barok širil na Slovenskem in našteje glavne baročne umetnine.

V Evropi je bilo v 17. stoletju veliko praznoverja. Ljudje so verjeli v uroke, čarovnice in čarobne besede. Tedanjo družbo so zaznamovali procesi proti čarovnicam. V baroku so nastali veličastni dvorci, samostani in cerkve.

Ko so v Evropi preganjali čarovnice

Zakaj so sežigali čarovnice V novem veku je vraževernost ostala značilnost zahodne Evrope, razširjeno je bilo predvsem verovanje v čarovnice. 1) Kaj misliš, zakaj so se ljudje v 17. stoletju zatekali k prerokbam in vraževerju? Ljudje so bili slabo izobraženi, niso znali razložiti naravne pojave. A. Katere ženske so bile največkrat obsojene za čarovništvo? Kakšna je bila njihova usoda? Revne in starejše ženske, vdove.

Zakaj so sežigali čarovnice

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj učence pozove, da razmišljajo o čarovnicah. V zvezek zapišejo asociacije, ki jih dobijo, ko pomislijo na besedo VRAŽEVERJE. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Učenci v dvojicah ugotavljajo, zakaj so bili ljudje v preteklosti zelo vraževerni. Pri svojem delu si pomagajo z literaturo. Svoje ugotovitve naj zapišejo v zvezek in jih predstavijo svojim sošolcem. Razmišljajo naj tudi o tem, zakaj so bile ženske glavna tarča čarovniških procesov.

Velikokrat so jih mučili, obesili ali sežgali na grmadi. B. Ali poznaš kakšno vražo, ki naj bi prinesla srečo oziroma odganjala slabe stvari? Štiriperesna deteljica, dimnikar ...

Baročni umetniki so se prepustili domišljiji in čustvom Ob koncu 16. stoletja se je v Italiji pojavil nov umetnostni slog – barok. 2) Ob sliki Rembrandta (Nočna straža) zapiši štiri glavne značilnosti baročnega slikarstva.

POUDARJANJE ČUSTEV RAZGIBANI, VELIČASTNI

RAZISKOVALEC Učenci pregledajo časopise določenega obdobja in sledijo, če se za kateri dogodek uporablja oznaka »lov na čarovnice«. Kakšen dogodek je to bil? Zakaj uporaba izraza »lov na čarovnice«?

PRIZORI

OBILJE OKRASKOV ŽIVE BARVE

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature (na primer Matevž Košir, Boj krvavi zoper čarovniško zalego, Muzej Miklova hiša, Ljubljana, 2002; Maša Simonič, Čas procesov zoper čarovnice, Zg. Kungota, Osnovna šola, 2002; Sašo Radovanovič, Čarovniški procesi na slovenskem Štajerskem v letih 1546– 1746, Pomurska založba, Murska Sobota, 1997) raziščejo čarovniške procese na Slovenskem. Pri tem so pozorni na sledeče: • Podatke o tem, koliko žensk je bilo na Slovenskem obsojenih kot čarovnic. • V kateri deželi je bilo največ procesov in obtoženk? • Kakšen je bil odnos oblasti in cerkve do teh procesov? • V katerih literarnih delih se pojavlja motiv čarovniškega procesa?

AKTIVNOST: terensko delo (anketiranje) Učenci pripravijo anketo o tem, kako močno so ljudje vraževerni danes. Ali poznajo kakšne uroke in vraže? Anketirajo naj učence drugih razredov, prijatelje itd.. Rezultate naj predstavijo v razredu.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se skušajo vživeti v čas čarovniških procesov. Napišejo spis o čarovniškem sojenju. Vključijo naj obtožnico in obrambo obtoženca/ obtoženke. Spise naj preberejo sošolcem v razredu.

AKTUALNO Na gradu Bogenšperk pri Litiji se danes nahaja čarovniška zbirka, ki prikazuje vraževerje, uroke in vraže ljudi. Več o gradu Bogenšperk in njegovi muzejski zbirki lahko najdete na: www.bogensperk.si

ZG 5.9.indd 74

12/12/06 4:19:24 PM

Kako so v Evropi preganjali čarovnice

3) Zakaj so vladarji in katoliška cerkev podpirali barok? Časovno je sovpadel s protireformacijo. Cerkev je z bogato opremljenimi cerkvami kazala svojo moč. 4) V baroku so se razvile različne umetniške zvrsti. Med njimi tudi gledališke igre, ki so potekale na prostem in so prikazovale Kristusovo trpljenje. A. Kako se imenuje takšna gledališka zvrst? Pasijon

B. Poznaš morda kateri kraj, kjer tovrstne igre prirejajo še danes? Škofja loka

Barok se je razširil tudi v slovenskih deželah Čeprav je bil barok na Slovenskem najbolj viden v cerkvenem stavbarstvu, tudi plemiči in bogati meščani niso zaostajali s prezidavami in gradnjo novih, baročnih hiš. 5) Še danes lahko po Sloveniji najdemo številne baročne stavbe. A. Naštej baročne umetnine na Slovenskem. Uršulinska cerkev

VEČ O … V 17. stoletje sodijo začetki opere, ki se je najprej uveljavila v Italiji. Za prvo operno mojstrovino priznavajo delo Orfej (1607), katerega partituro je napisal Claudio Monteverdi, imenovan tudi »oče opere«. V nekaj desetletjih se je opera uveljavila kot posvetna zabava, v Benetkah pa so odprli prvo operno gledališče. Z razvojem opere je scena na odru postala bolj razkošna, povečal se je tudi orkester. Resna opera (opera seria) se je razvila na Dunaju v začetku 18. stoletja. Hkrati je ta doba prinesla popularnost kastratov, pevcev z deškim glasom. Kastrate so v deških letih skopili, da so ohranili svoj deški glas vse življenje. Z delom Giovannija Battista Pergolesija se je leta 1733 pojavila komična opera. Vrhunec opernega ustvarjanja v 18. stoletju pa predstavljajo Mozartove opere Figarova svatba, Don Juan (1787), Così fan tutte (1789) in Čarobna piščal (1791). Mozartove opere so postale temelj za nadaljnji razvoj opere v 19. stoletju.

in cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, dvorec Dornava ... B. Ali je katera baročna stavba v tvojem kraju ali njegovi bližini? Napiši kratko zgodovino te stavbe. Pomagaj si z literaturo ali povprašaj v turističnem društvu.

Baročna kapela sv. F. Ksaverja, v cerkvi sv. Jakoba (Ljubljana) Baročna kapela sv. F. Ksaverja, v cerkvi sv. Jakoba (Ljubljana)

6) V 17. stoletju je bila v Ljubljani ustanovljena Akademija delavnih Ljubljančanov. Obkroži tiste trditve, ki jo pravilno opisujejo. A. Akademija delavnih Ljubljančanov je gojila zanimanje za različne vede, kot so bile medicina, zgodovina in naravoslovje. B. Člani Akademije so bili lahko le premožni ljudje. C. Ustanovili so prvo javno knjižnico na Slovenskem. Č. Zaradi pomanjkanja denarja jim ni uspelo ustanoviti Academie Philharmonicorum.

Baročni umetniki so se prepustili domišljiji in čustvom

AKTIVNOST: slikovna demonstracija Učitelj učencem pokaže slikovno gradivo, ki prikazuje baročno stavbo. Učenci s pomočjo opazovanja ugotovijo, kaj je bilo značilno za baročno stavbarstvo. Namig: v tej učni uri lahko učencem vrtimo baročno glasbo.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (kviz) Učenci spodaj navedenim umetnikom dopišejo številko 1 ali številko 2 glede na to, v katero obdobje umetnosti spadajo njihova dela. Nalogo izvedejo v obliki kviza. 1……… barok …………. P.P. Rubens

2……… renesansa …………. W.A. Mozart

…………. Da Vinci

…………. J. Svetokriški …………. Michelangelo …………. J.S. Bach

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo umetniško sliko P. P. Rubensa v učbeniku, na strani 71 in jo analizirajo: • Kakšen prizor prikazuje? • Opiši obleke narisanih ljudi- Za katero družbeno skupino gre? • Zakaj lahko rečemo, da slika prikazuje neko idilično okolje?

AKTUALNO Leta 2006, ob 250-letnici Mozartovega rojstva, so se v Avstriji in po vsej Evropi zvrstili številni glasbeni dogodki. Vrhunec kulturnega dogajanja je bil na njegov rojstni dan, 27. januarja. Na Dunaju so odprli prenovljeno Mozartovo hišo (v kateri je preživel večino svojega življenja) in jo uredili kot muzej, posvečen skladatelju. V Salzburgu, Mozartovem rojstnem mestu, pa se nahaja več muzejskih objektov, povezanih z Mozartovim življenjem. Več o njih na: www.mozarteum.at. Vsako leto v Salzburgu prirejajo Salzburški poletni festival, na katerem uprizarjajo Mozartova dela. V letu 250-obletnice so priredili mnoge Mozartove opere v sodobni scenski preobleki. Več o tem najbolj znanem evropskem opernem festivalu na: www.salzburgfestival.at. 75

ZG 5.9.indd 75

12/12/06 4:19:26 PM

VEČ O … Izdelovanje porcelana, ki je prihajal iz Kitajske, je zelo zanimalo Avgusta Močnega, volilnega kneza Saške in poljskega kralja (1670–1733) ter velikega baročnega navdušenca. Januarja 1710 je ustanovil prvo evropsko manufakturo porcelana v nemškem Meissnu. Avgust je zaposlil alkimiste in rudarske strokovnjake, ki so ugotovili, kako bi lahko pridobivali porcelan: 65 % kaolina, kvarc in glinenec. Kaolin za potrebe tovarne porcelana v Meissnu kopljejo v bližnjem rudniku Seilitz že 250 let. V meissenski manufakturi v največji tajnosti hranijo recepte za več kot deset tisoč barv, s katerimi okrašujejo svoje porcelanske izdelke. Najbolj znan vzorec je čebulni vzorec modre barve, imenovan Zwiebelmuster. V manufakturi danes izdelujejo okoli 175.000 različnih porcelanskih izdelkov, od tega največ jedilnih servisov, drugi del proizvodnje pa predstavlja okrasni porcelan (na primer figurice) ter unikati. Med okrasnimi figuricami so najbolj znane figurice opičjega orkestra iz 21 figuric glasbenih opic, katerih avtor je bil Johann Joachim Kaendler, izredno nadarjeni dresdenski kipar, ki je v meissnovi manufakturi ustvarjal petinštirideset let (1731–1776).

Kako so v Evropi preganjali čarovnice

RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da moraš narediti načrt za svojo baročno graščino. Nariši jo po svoji zamisli, z vsemi značilnostmi baroka.

ZANIMA ME: Če želiš vedeti več o preganjanju čarovnic, preberi knjigo Frana Jakliča Zadnja na grmadi (2001).

ZANIMA ME: O Mozartu so posneli ﬁlm z naslovom Amadeus (1984).

PONOVIMO

KO SO V EVROPI PREGANJALI ČAROVNICE

ZNAČILNOSTI BAROKA

BAROK NA SLOVENSKEM

ČAROVNIŠKI PROCESI

• veličastnost

• cerkve

• veliko vraževerja

• razgibani prizori

• gradovi

• preganjanje žensk

Barok se je razširil tudi v slovenskih deželah

• številni okraski

• meščanske hiše

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci se s pomočjo literature (ali razlage učitelja) seznanijo s slovenskimi kraji, kjer se nahajajo posvetne stavbe v baročnem slogu. Nato na zemljevidu Republike Slovenije te kraje označijo in nastalo situacijo analizirajo: • V katerem delu (oziroma nekdanji deželi) Slovenije je več posvetnih baročnih stavb? • Zakaj, meniš, je temu tako? Nato učenci na zemljevidu označijo še največje cerkvene baročne stavbe.

• cerkvena glasba

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE V Ljubljani ustanovljena Akademija delavnih Ljubljančanov (1693) je med drugim ustanovila prvo javno knjižnico. • Zakaj je bila ustanovitev te knjižnice pomembna? • Zakaj je bila pomembna ustanovitev Akademije delavnih Ljubljančanov? • Ali obstaja danes kakšna podobna slovenska ustanova?

• bogati vrtovi in parki

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran Narodne galerije www.ng-slo.si in poiščejo podatke o tem, katere baročne umetnine galerija hrani: a) V rubriki Vsebina/Stalna zbirka kliknejo na naslov 17. in 18. stoletje ter odgovorijo na vprašanja: • Kaj zbrane slike upodabljajo? • Katere osebnosti slike prikazujejo? • Slika št. 5 ima naslov Kvartopirci. Učenci opišejo podobe na njej. b) V rubriki Vsebina/Stalna zbirka kliknejo na naslov Flamski in holandski slikarji. Ogledajo si slike od številke 10 do številke 13:

• Kakšne podobe življenja prinašajo? • S pomočjo slik opišejo življenje v 17./18. stoletju.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotografijo) Že več let zapored v Škofji Loki prirejajo pasijonske igre. Enega od prizorov prikazuje fotografija v delovnem zvezku na strani 57 zgoraj. Učenci fotografijo analizirajo: • Kateri prizor je na fotografiji? • Kolikšno je zanimanje ljudi za pasijonske igre?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kdo so bile po prepričanju ljudi čarovnice? • Na kakšne načine so kaznovali čarovnice? • Katere so značilnosti baročne umetnosti? • Zakaj je poznan Mozart? • Katere baročne stavbe na Slovenskem poznaš? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 58.

ZG 5.9.indd 76

12/12/06 4:19:28 PM

Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet

V 17. stoletju so znanstveniki menili, da je mogoče z razumom in znanstvenimi metodami priti do številnih odkritij. Brezpogojna vera v boga se je zdaj umaknila veri v razum. Revolucija v znanosti je utrla pot novim idejam o družbi in položaju posameznika v njej. Novo ﬁlozofsko gibanje se je imenovalo razsvetljenstvo.

Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet

▶ ▶ ▶

Naravni zakoni – revolucija v znanosti Vera v razum je ob raziskovalnem delu in znanstvenih preizkusih pripomogla k številnim naravoslovnim odkritjem v 17. in 18. stoletju. 1) Odgovori na vprašanja. A. Pomisli, kaj je hotel Rene Descartes povedati s stavkom »Mislim, torej sem«?

▶

Človek obstaja zato, ker misli in uporablja svoj razum.

▶ B. Isaac Newton je preučeval gravitacijo. Pri pouku fizike in geografije si spoznal njene zakonitosti. Zapiši, kaj pomeni gravitacija. Gravitacija deluje na zemlji in v vesolju.

▶

Pomeni privlačnost zaradi mase. C. Kako bi lahko ti dokazal/a delovanje gravitacije v 17. stoletju?

UČNI CILJI: Učenec: opiše razvoj znanosti v 17. in 18. stoletju, našteje glavne izume in njihove izumitelje, zna obrazložiti pojem razsvetljenstvo in pojasniti, za kaj so se zavzemali razsvetljenci, pozna glavne razsvetljence in njihove ideje, primerja absolutizem z razsvetljenim absolutizmom ter pozna glavne razlike, zna našteti glavne razsvetljene absolutiste.

Isaac Newton

Naravni zakoni – revolucija v znanosti 2) Izpolni tabelo tako, da primerjaš značilnosti miselnosti o položaju človeka v srednjem in novem veku. NAČIN RAZMIŠLJANJA V SREDNJEM VEKU

NAČIN RAZMIŠLJANJA V NOVEM VEKU

• pomembni sta bili Cerkev in vera

• znanstveniki, ki so spremenili pogled na svet

• vraževerje

• zavejo se, da je razum pomemben

• vzroke za različne pojave so iskali v

• uveljavi se vera v razum in znanost

Svetem pismu

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj učence povpraša, na kaj pomislijo, ko slišijo stavek: »Posvetilo se mi je.« Pozove jih k razmišljanju o tem, kdo so bili razsvetljenci. Njihove ideje zapisuje na tablo in jih kasneje med uro vpleta v snov.

Ideje razsvetljencev – revolucija v pojmovanju družbe Revolucija v znanosti je utrla pot novim idejam o družbi in položaju posameznika v njej. Razsvetljenci so trdili, da ima vsak človek pravico do življenja, svobode in lastnine. a) S črto poveži filozofe z ustreznimi opisi. J. J. ROUSSEAU

Nemški filozof, ki je ljudi pozival, naj uporabljajo lastno pamet.

DENIS DIDEROT

Švicar, ki pa je dolgo časa živel v Franciji; bil je vnet zagovornik svobode posameznika.

VOLTAIRE

Zbral je vse tedanje znanje in ga izdal v enciklopediji.

KANT

Francoski razsvetljenec, ki je dolgo časa živel pri pruskem kralju. Zavračal je mučenje in delovanje inkvizicije.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo kronološko tabelo, ki kronološko prikazuje nastanek posameznih izumov in odkritij, ki so navedeni v preglednici v učbeniku na strani 73. Uporabijo model kot je prikazan spodaj. Učitelj učence lahko še povpraša: • Kateri izum oziroma odkritje se ti zdi najpomembnejši? Zakaj? odkritje/izum

1628 W. Harvey je odkril način delovanja srca

odkritje/izum

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Fiziki so v 17. in 18. stoletju izumili številne inštrumente, ki so jim omogočili boljše raziskovalno delo. Učenci poiščejo podobe takratnih inštrumentov (barometer, mikroskop, termometer) in njihove današnje podobe. Skupaj jih prilepijo v zvezek in opišejo razlike med njimi.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci povežejo pojme v levem stolpcu z obrazložitvami v desnem stolpcu tako, da obrazložitvam pripišejo ustrezne številke. 1

empirizem

racionalizem

akademija znanosti

Boylov zakon

znanstvena metoda

nauk, ki zagovarja, da z razumom lahko pridemo do resnice družbe, kjer so izmenjevali znanje in opravljali poskuse spoznanje naj bo na podlagi izkustva in preučevanje sistematičen in načrtovan pristop k raziskovanju prostornina, temperatura in pritisk vplivajo drug na drugega 77

ZG 5.9.indd 77

12/12/06 4:19:28 PM

AKTIVNOST: slikovna demonstracija in metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učitelj učencem pokaže sliko Rembrandta Učna ura anatomije d. Tulpa. Rembrandt je sliko narisal pri 26 letih po naročilu Zveze anatomistovkirurgov iz Amsterdama. Prikazuje letno srečanje kirurgov, na katerem njihov voditelj svojim kolegom demonstrira kirurški poseg na truplu nekega kriminalca. Slika je Rembrandta povzdignila med najbolj popularne slikarje v Amsterdamu. Učenci sliko analizirajo: • Kaj se dogaja na sliki? • Kako so oblečeni pričujoči kirurgi? Kako so oblečeni danes? • S kakšnim interesom kirurgi sledijo demonstraciji?

Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet

4) Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanja. A. Zapiši najpomembnejše ideje razsvetljencev. Enakost pred zakonom, pravica do svobode za vse, svoboda tiska in mišljenja, vera v znanost B. Navedi temeljne človekove pravice. Pravica do življenja, pravica »Ni svobode, če sodna oblast ni ločena od zakonodajne in izvršilne. Če je povezana z zakonodajno, postane oblast nad življenjem in svobodo državljanov samovoljna, ker je sodnik hkrati zakonodajalec ...«

do svobode izražanja, pravica do lastnine, pravica do veroizpovedi

(baron Charles de Montesquieu, 1748).

C. Izberi si sodoben primer kršenja človekovih pravic in ga predstavi. Razmisli, kako bi se ta problem dal rešiti. /

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli delovni list s spodnjim besedilom. »Ni svobode, če sodna oblast ni ločena od zakonodajne in izvršilne. Če je povezana z zakonodajno, postane oblast nad življenjem in svoboda državljanov samovoljna, ker je sodnik hkrati zakonodajalec ...« (Charles de Montesquieu, 1748) Učenci besedilo analizirajo: • Kako naj bi bila po mnenju razsvetljenca de Montesquieuja oblast razdeljena? • Kaj pomeni, da je oblast samovoljen? • Poznate kakšen primer, ko je vladar vladal samovoljno. • Ali danes kralji ali predsedniki v Evropi vladajo samovoljno? RAZISKOVALEC Začetnik razsvetljenskega gibanja je bil angleški filozof John Locke. Učenci s pomočjo literature in interneta poiščejo informacije o njem in jih predstavijo sošolcem. Pri tem so pozorni na sledeče: • Katere ideje J. Lockea so vodile v razsvetljenstvo? • Kako so evropski misleci prišli v stik z njegovimi deli in idejami? • Koliko časa je bilo potrebno, da so njegove ideje prevzeli evropski razsvetljenski filozofi? RAZISKOVALEC Učenci si v knjižnici izposodijo Ustavo Republike Slovenije in izpišejo nekaj pravic državljanov, ki jih nato predstavijo v razredu. Skupaj s sošolci skušajo ugotoviti, ali gre za pravice podobne tistim, ki so jih zagovarjali razsvetljenci.

Č. Ali imajo morda tudi živali pravice? Zapiši katero. Pravica do hrane, zavetišča, prepoved mučenja ...

Kolikšen je bil vpliv razsvetljenskih idej na vladarje Številni absolutistični vladarji so sprejemali razsvetljenske ideje, saj so z njimi želeli izboljšati položaj ljudi v državi. 5) Med navedenimi vladarji obkroži tiste, ki jih štejemo za razsvetljene absolutiste. Katarina Velika

Filip II. Napoleon I.

Elizabeta I. Angleška Marija Terezija

Friderik II. Peter Veliki

6) Zakaj so razsvetljeni vladarji uvajali reforme po zgledu razsvetljenstva? Podčrtaj nepravilni odgovor. A. B. C. Č. D.

Spoznali so, da izobraženi ljudje bolje delajo in so gospodarsko uspešnejši. Ugotovili so, da se državna blagajna polni hitreje, če vsi plačujejo davke. Spoznali so, da so zadovoljni prebivalci gospodarsko bolj uspešni. Ugotovili so, da je vladar močnejši, če ima poklicno vojsko in zveste, izšolane uradnike. Ugotovili so, da si vladar lahko privošči razkošnejša potovanja, če ga spremlja dobro oborožena in poklicna vojska.

7) Katere razsvetljenske ideje so sprejeli? Ponazori s primeri. Enakost pred zakonom - obdavčitev za vse; svoboda za vse - osvoboditev kmetov.

Ideje razsvetljencev – revolucija v pojmovanju družbe

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Učenci povežejo imena razsvetljencev z njihovimi idejami ali dejanji v smiselno celoto tako, da k idejam ali dejanjem pripišejo ustrezno črko imena. A Charles baron de Nastanek države je razlagal z družbeno Montesquieu pogodbo; to so ljudje prostovoljno sklenili, varuje naj njihove pravice in v njej se posameznik podreja obči koristi. B Jean Jacques Rousseau Pisec člankov in urednik Enciklopedije, zagovarjal deistične predstave (vera v razum). C Voltaire Napadal je fanatizem, praznoverje, religijo nasploh ter absolutistično monarhijo. Č Denis Diderot V svojem delu je utemeljeval načelo delitve oblasti, ko naj bi bili vladanje, zakonodaja in sodstvo dodeljeni različnim vejam oblasti.

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw ): Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika in/ali drugih gradiv, ki so na voljo (strokovna literatura, internet …) raziščejo življenje in ideje posameznih razsvetljencev. Prva skupina predstavi Voltaira, druga J. J. Rousseauja, tretja Ch. de Montesquieuja in četrta D. Diderota. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah.

ZG 5.9.indd 78

12/12/06 4:19:29 PM

Kolikšen je bil vpliv razsvetljenskih idej na vladarje Kako so želeli razsvetljenci spremeniti svet

AKTIVNOST: metoda razgovora Učitelj v razgovoru z učenci primerja absolutizem in razsvetljeni absolutizem. Za izhodišče lahko primerjajo dve izjavi: • Ludvika XIV: »Država, to sem jaz« in • Friderika II. Pruskega: »Vladar je prvi služabnik kraljestva«.

RADOVEDNEŽ Primerjaj vladavino absolutista Ludvika XIV. z vladanjem razsvetljenega absolutista Friderika Pruskega. Svoje ugotovitve zapiši v preglednico.

Kateri način vladanja ti je bolj všeč? Zakaj? Odgovor utemelji. LUDVIK XIV.

FRIDERIK PRUSKI

vodenje države

absolutist

gospodarska politika

merkantilizem

fiziokratizem

življenje na dvoru

razkošno

preprosto

osebnost vladarja

ošaben

preprost

ZANIMA ME: O Newtonu in njegovih odkritjih lahko najdeš več informacij na spletnih naslovih www.newton.org.uk in www.kvarkadabra.net/article.php/Isaac-Newton.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE: Razsvetljenski ideal je bila država, v kateri bi bila oblast ločena na zakonodajno, izvršno in sodno. Učitelj pozove učence k razmisleku: • Ali je današnja družba urejena po razsvetljenskih načelih? • Katere institucije predstavljajo posamezno vejo oblasti?

ZANIMA ME: Knjiga Gine Kaus Katarina Velika (1969) opisuje veliko zanimivosti o življenju ruske razsvetljene carice.

PONOVIMO

IDEJE RAZSVETLJENSTVA

GLAVNI PREDSTAVNIKI RAZSVETLJENSTVA

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato«. Ena skupina zagovarja - podpira absolutističen način vladanja in zapiše prednosti le tega. Druga skupina zagovarja razsvetljeni absolutizem.

• SVOBODA • J. J. ROUSSEAU • ENAKOST • RAZUM

KAKO SO ŽELELI RAZSVETLJENCI SPREMENITI SVET

• VOLTAIRE • C. de MONTESQUIEU

• ZNANOST • D.DIDEROT

ENCIKLOPEDIJA knjižno delo, v

RAZSVETLJENI VLADARJJI Friderik II. Veliki - Prusija

katerem je bilo

Marija Terezija - habsburška

zbrano znanje

monarhija

o umetnosti in

Katarina Velika - Rusija

SALONSKO ŽIVLJENJE • podpora razsvetljencem • finančna podpora bogatih žensk • družabno kulturni

znanosti

večeri

AKTUALNO Slovenija je svojo enciklopedijo - Enciklopedija Slovenije - dobila leta 1987, ko je bila predstavljena prva knjiga zbirke Enciklopedija Slovenije. Zbirka obsega 16 knjig, od katerih je zadnja knjiga dopolnilo vseh ostalih knjig. Zbirka je izhajala 16 let, zadnja knjiga v zbirki pa je izšla leta 2002. Pri pripravi zbirke je sodelovalo okoli 2100 avtorjev, piscev gesel. Enciklopedija Slovenije (ES) v obliki biografskih in stvarnih gesel po abecednem redu prikazuje vse pomembno o slovenskem ozemlju in ljudeh ter njihovih stikih s svetom

od nekoč do danes. Obravnava Slovence na matičnem ozemlju, v zamejstvu in v izseljenstvu ter tiste pomembne osebnosti tujega rodu, ki so na Slovenskem pustile neizbrisne sledi. Vsa snov ES je razdeljena v dvanajst velikih vsebinskih področij od prikaza narave in družbe ter oseb in pojavov materialnega, političnega, znanstvenega in umetniškega ustvarjanja do vseh oblik duhovnega življenja in odnosov. Vsi zvezki ES imajo skoraj enako število strani (prvi 422, vsi drugi 416) in podobno zgradbo, v povprečju pa vsebujejo zvezki 975 gesel in 910 ilustracij. Vseh gesel je

15.596, od tega 7.952 biografskih, 7.644 stvarnih, vseh ilustracij pa 13.773. V vsakem zvezku je sodelovalo povprečno 441 avtorjev besedil ter nekaj deset posameznikov in ustanov pri pripravi slikovnega gradiva. 16. zvezek poleg gesel prinaša tudi kazalo k celotni zbirki. Predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan je ob izidu 16. zvezka Založbo Mladinska knjiga odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem, zlatim častnim znakom Republike Slovenije, za uresničitev tega največjega slovenskega založniškega načrta. (vir: www.emka.si)

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: RAZSVETLJENSTVO, FRIDERIK VELIKI, VOLTAIRE, NEWTON, ENCIKLOPEDIJA, LOCKE. RZVTJNTOASELESV ............................. NOTWEN ............................................. KIREDIRF IKILEV................................... EIODAENCKLPEIJ ................................. VLAROTIE............................................. EKCOL ................................................ AKTIVNOST: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci med seboj primerjajo navedena voditelja in njuno delovanje. FRIDERIK KATARINA PRUSKI VELIKA Država delovanja Način delovanja Cilj delovanja Rezultat delovanja 79

ZG 5.9.indd 79

12/12/06 4:19:30 PM

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci na podlagi besedila v učbeniku na strani 74–75 v obliki miselnega vzorca zapišejo dejstva o razsvetljenstvu. Razsvetljeni absolutizem Uspeh reform razsvetljenskih vladarjev Vzroki za pojav

RAZSVETLJENSTVO

Glavne ideje

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je vplivalo na pojav znanstvene revolucije v 17. in 18. stoletju? • Kako so spoznanja znanstvenikov vplivala na življenje ljudi? • Kako so si razsvetljenci zamislili delovanje države? • Kakšne spremembe v družbi so zagovarjali razsvetljenci? • Kateri razsvetljeni absolutisti so bili uspešni v svojih prizadevanjih za modernejšo državo? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 61.

Razsvetljeni absolutizem Uspeh reform razsvetljenih vladarjev 80

ZG 5.9.indd 80

12/12/06 4:19:31 PM

Kako se je reformirala habsburška monarhija

Obdobje cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. je bilo čas številnih reform. Habsburška monarhija je postala modernejša in bolje organizirana država. Reforme so preuredile šolstvo, davčni sistem, sodstvo, upravo, cerkveno organizacijo in gospodarstvo. Obdobje cesarice Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. je bilo čas številnih reform. Habsburška monarhija je postala modernejša in bolje organizirana država. Reforme so preuredile šolstvo, davčni sistem, sodstvo, upravo, cerkveno organizacijo in gospodarstvo.

Kako se je reformirala habsburška monarhija

Katere reforme sta uvedla Marija Terezija in Jožef II. Začetek vladanja cesarice Marije Terezije je zaznamovala vojna s Prusijo, v kateri so se pokazale slabosti habsburške monarhije. Marija Terezija se je odločila, da bo slabosti odpravila z reformami. 1) Kraljico Marijo Terezijo štejemo med razsvetljene vladarje. A. Zakaj? Podčrtaj pravilni odgovor.

Katere reforme sta uvedla Marija Terezija in Jožef II.

A. Ker je med verskim obredom doživela razsvetljenje. B. Ker je bila izredno verna in je zaupala, da jo vodi Bog. C. Ker je uvedla reforme na podlagi razsvetljenskih idej. B. Kakšne težave je imela Marija Terezija, ko je zavladala habsburškim deželam in vsemu Svetemu cesarstvu nemške narodnosti? Zapletla se je v vojno s Prusijo, v kateri je izgubila bogato Šlezijo. Ugotovila je, da je država zaostala.

2) Marija Terezija in njen sin Jožef II. sta izvedla številne reforme. Dopolni tabelo tako, da pod vsako reformo vpišeš tri pomembne ukrepe. V pomoč ti je besedilo v učbeniku na stani 77. DAVČNA REFORMA • popis zemljišč

ŠOLSKA REFORMA • obvezna osnovna šola

• poenotenje davka

GOSPODARSKA REFORMA • odprava carinskih

VOJAŠKA REFORMA • vojaška akademija

meja

• uporaba materinega jezika na začetku

• gospodarska svoboda

• splošna vojaška obveznost

šolanja • odprava osebne

• popis prebivalstva

odvisnosti podložnikov 3) Friderik II. Veliki, pruski kralj, je nekoč dejal: »Naposled imajo Habsburžani dedca in ta je ženska.« Pomisli, kaj je želel s tem povedati? Da je Marija Terezija državo vodila odločno, z železno roko.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 76 se nahaja zemljevid habsburške monarhije. Učenci ga analizirajo: • Kako velika je bila Habsburška monarhija ob svojem največjem obsegu? • Učenci izpišejo njene dele. • Ugotovijo, ali je bila država večja ob začetku vladanja Marije Terezije ali ob koncu njenega vladanja. Kje je pridobila svoja ozemlja? • S katerimi državami je mejila?

UČNI CILJI Učenec: ▶ zna opisati glavne vzroke za reforme v habsburški monarhiji, ▶ opiše glavne reforme in njihov pomen, ▶ navede in oceni posledice reform.

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci skupaj z učiteljem preberejo glavne reforme (učbenik stran 77). Učitelj jih pozove, da ob vsaki reformi razmišljajo o njeni posledici in učinkih za prebivalstvo. Učenci nato svoje ugotovitve prikažejo v preglednici. Učinek (posledice) za Učinek za kmečko Učinek za gospodarski razvoj prebivalstvo plemstvo Davčne reforme Vojaške reforme Upravne reforme Šolska reforma Cerkvene reforme Gospodarske reforme Sodne reforme Zdravstvene reforme

UČNA MOTIVACIJA: metoda pisnografičnih izdelkov in metoda razgovora Učitelj učencem razdeli lističe, na katere učenci zapišejo, kaj so prednosti izobraževanja (obiskovanja šole). Njihove ideje in odgovore nato prebere pred razredom. Učence pozove k debati. Učitelj učencem nato pove, da je obvezno osnovno šolo pri nas uvedla Marija Terezija. VEČ O … O Mariji Tereziji se je v glavnem govorilo kot o cesarici, kar pa ni pravilno. Sama ni bila nikoli kronana za cesarico. Njeni pravi družinski in stanovski naslovi so bili: avstrijska nadvojvodinja in drugi naslovi vse do gospe slovenskih pokrajin; ogrska kraljica, češka kraljica, žena cesarja Franca I. Štefana (torej »gospa cesar«), cesarjeva vdova. Sama Marija Terezija se je ves čas imela za pravo cesarico. Marija Terezija je med 20. in 39. letom rodila 16 otrok, le deset jih je doseglo polnoletnost. Družinska sreča je bila le navidezna. Cesarski oče je bil sicer prijazen in je otroke razvajal, a ko mu je šlo vse na živce, je izginil in se posvetil svojim konjičkom in opravkom. Doma dejansko ni imel nobene besede. Vsi otroci so se bali matere, ki je bila zelo obremenjena z državniškimi zadevami. Družinska značilnost je bila ljubosumje. Marija Terezija je bila zelo ljubosumna na moževa ljubezenska razmerja, on pa na njeno vladanje in njen višji položaj na dvoru. Franc Štefan pa se je zelo dobro izkazal kot gospodarstvenik in finančnik. Zbral je več milijonov finančnih sredstev, ki jih je dobro naložil v bankah v Genovi, Benetkah in Amsterdamu. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim materialom (umetniško sliko) Učenci si v učbeniku na strani 76 ogledajo podobo kraljice Marije Terezije in jo analizirajo: • Kakšna je drža kraljice? Ali bi lahko rekli, da kraljica na sliki deluje vzvišeno? • Katere vladarske simbole je moč opaziti na sliki? 81

ZG 5.9.indd 81

12/12/06 4:19:31 PM

VEČ O … Cesar Jožef II. se je leta 1777 odpravil na potovanje v Francijo. Potoval je pod imenom grof von Falkenstein, do katerega pa je po svojem očetu resnično imel pravico (groﬁja Falkenstein je bila last lotarinških grofov). Jožef II. je v Parizu stanoval pri nekem cenenem gostilničarju, naokoli pa se je vozil v čisto navadni kočiji. Pogovarjal se je z vsemi, tudi »navadnimi« ljudmi in se izkazal za osebo, ki se želi čim več naučiti. Tako je obiskal neko tovarno svile, zavod za gluhoneme, rečne ladjarje in vrtnarje. Dejansko se je Jožef II. v vsem svojem vedenju v Parizu pretvarjal in se namenoma kazal kot prijazen, ukaželjen in spoštljiv do Francozov. Francozi so bili nad njim navdušeni. Jožef II. je obiskal tudi svojo sestro Marijo Antoinetto, francosko kraljico. Z njo se je pomenil o njenem zakonu, saj je bilo splošno znano vsej Franciji, da imata s kraljem velike težave. Namreč, kraljica nikakor ni zanosila, čeprav so vsi pričakovali dediča. Jožef II. se je pomenil tudi s kraljem Ludvikom in velja, da je ta pogovor rešil zakon Marije Antoinette. Jožef pa ni mogel spremeniti vedenja Marije Antoinette, ki se je že navadila na zapravljivo in lahkomiselno življenje v stilu: »Nikoli se dolgočasiti!« BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci s pomočjo igre vlog prikažejo del šolske ure v terezijanskih časih. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani pripravijo referat ali plakat o Mariji Tereziji, njenem življenju in vladanju.

Kako se je reformirala habsburška monarhija

4) Vojaška obveznost, ki sta jo habsburška vladarja vpeljala, je pomenila dolgoletno odsotnost od doma. Preberi besedilo, ki govori o pohodu vojakov skozi Ljubljano. »Leta 1796 je šlo skozi mesto 2400 mož A. Kako so se vedli vojaki, opisani v besedilu? Hessen-darmstadtske pehote in 120 mož lehke konjenice. Razsajali so, dokler so se mudili v mestu, kakor divjaki. Jeden je razbil v neki hiši peč, neko drugo hišo so ti surovini tako onečedili, da se po njihovem odhodu ni moglo v nji stanovati, dokler je niso osnažili od tal do vrha /…/ Vselej je bila nesreča za meščane, kadar so marširali vojaki skozi Ljubljano, bodisi avstrijski ali tuji.«

Kot divjaki.

B. Kakšni so bili občutki meščanov ob takšnem vedenju vojakov? Bili so jezni.

(Ivan Vrhovec, Ljubljanski meščanje)

Kako pomembne so bile reforme za habsburško monarhijo Reforme so habsburški monarhiji prinesle napredek. Na nekaterih področjih je bil opazen hitro, na drugih pa je bilo potrebno še nekaj desetletij, da so se novosti uveljavile. 5) A. Zapiši dolgoročne posledice reform na področju šolstva, gospodarstva in cerkvene organizacije. ŠOLSTVO

Zmanjša se število nepismenih; primanjkovalo je učiteljev in učbenikov.

GOSPODARSTVO

Širile so se nove kulture; zaradi gnojenja boljši pridelek; delovanje kmetijskih družb.

CERKVENA ORGANIZACIJA

Ukinjeni številni samostani; romarske poti in nekateri verski prazniki; verska svoboda.

B. Ali se ti zdi šolska reforma Marije Terezije dobra odločitev ali ne? Odgovor utemelji. /

6) Reforme so zelo spremenile položaj kmetov in prinesle napredek kmetijstva. A. Kako imenujemo gospodarsko teorijo, ki je trdila, da je največje bogastvo države zemlja in njeno obdelovanje? Obkroži pravilni pojem. merkantilizem

fiziokratizem

založništvo

B. S katerimi ukrepi so reforme Marije Terezije in Jožefa II. izboljšale položaj kmeta? Omejitev tlake, odprava osebne odvisnosti, podpiranje novosti v kmetijstvu. C. Kakšen odnos so imeli kmetje do šolske reforme? Zakaj? Negativen, ker so otroci hodili

VEČ O … Nemško govoreči svet je za gospodarsko-politično teorijo, ki jo na zahodu imenujmo merkantilizem, od srede 17. stoletja uporabljal izraz kameralizem (camera = državna zakladnica). Vendar se kameralizem ne nanaša le na gospodarstvo, temveč zajema tudi javno upravo in širše družbeno okolje. Nemški knezi, vpleteni v tridesetletno vojno, so namreč morali po vojnem opustošenju obnoviti in gospodarsko dvigniti svoje uničene dežele. Obnoviti so morali vse javne dejavnosti, od sodstva do ﬁnančnih uradov, poljedelstvo, obrt in industrijo. Pri obnovi so jim pomagali višji uradniki, ki so pripadali posebnemu zboru knežje uprave, ki se je imenoval »Kammerkollegium«. Tako je beseda kameralist kot oznaka funkcionarja in funkcije postala ne

v šolo in niso delali na polju; niso se še zavedali pomena šolanja.

samo označitev visokih kneževih uradnikov, ampak tudi vsebinsko tehten pojem. Kameralizem je torej združeval znanje o upravi knežjih posesti, znanje o davkih in javnih financah, načela o finančni upravi, uvedbo finančnih predpisov in podobno. Kameralizem ali nauk o državnem gospodarstvu je dosegel stopnjo teorije do tolikšne mere, da so ga poučevali na univerzah. Dunajski dvor je vabil kameraliste k sodelovanju in se zavedal potrebe po korenitih reformah.

Kako pomembne so bile reforme za habsburško monarhijo

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci med reformami Marije Terezije in Jožefa II. izberejo tiste, za katere se zdi, da so prinesle največje oziroma najbolj odločilne posledice. Svojo odločitev utemeljijo. Pri tem razmislijo, ali bi habsburška monarhija doživela tolikšen napredek, če omenjenih reform ne bi bilo?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) V učbeniku na strani 76 se nahaja zemljevid habsburške monarhije. Učenci ga analizirajo: • Opišejo potek meje med avstrijskim in madžarskim delom monarhije. • Navedejo pet narodov, ki so živeli v avstrijskem delu. • Navedejo pet narodov, ki so živeli v madžarskem delu. • V katerem delu monarhije so živeli Slovenci?

ZG 5.9.indd 82

12/12/06 4:19:32 PM

Kako se je reformirala habsburška monarhija

RADOVEDNEŽ Zamisli si, da si svetovalec/ka cesarice Marije Terezije. Tvoj namen je izboljšati položaj prebivalcev v državi. Zapiši, katere reforme bi predlagal/a cesarici. Ob njih zapiši tudi obrazložitev, zakaj si se odločil/a za takšen predlog.

ZANIMA ME: Na naslovu www.antiquesatz.com/ habsburg lahko preizkusiš znanje, ki si ga pridobil/a pri tej učni uri.

ZANIMA ME: Če želiš izvedeti več o rodbini Habsburžanov, preberi knjigo Walterja Pohla, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine (1994).

PONOVIMO

KAKO SE JE REFORMIRALA HABSBURŠKA MONARHIJA

VZROKI ZA REFORME

KATERE REFORME

POSLEDICE REFORM

ZAOSTALA

VOJAŠKE,

BOLJŠI POLOŽAJ KMETOV,

DRŽAVA,

SODNE,

POTREBNA

CERKEVNE,

BOLJE

MODERNIZACIJE

ŠOLSKE,

ORGANIZIRANA

IN REFORM

GOSPODARSKE,

IN MODERNEJŠA

DAVČNE,

DRŽAVA,

UPRAVNE,

SPLOŠEN

ZDRAVSTVENE

NAPREDEK

VEČ O … Blaž Kumerdej je v Ljubljani najprej študiral filozofijo (1757–1759), nato teologijo. Šolanje je nadaljeval na Dunaju, kjer je študiral pravo (1767–1771). Postal je doktor svobodnih umetnosti in filozofije in predavatelj na orientalni akademiji. Leta 1773 se je vrnil v Ljubljano kot ravnatelj prve ljubljanske normalke. Že v času študija na Dunaju se je Kumerdej zelo zanimal za vprašanje šolstva avstrijskih dežel. Marca 1772 je pripravil domoljubni načrt in ga leto kasneje

predložil dunajski vladi. Načrt, s ciljem kranjsko prebivalstvo najuspešneje poučevati v branju in pisanju, je predvideval tudi poučevanje v slovenskem jeziku in pripravo slovenskega abecednika in slovenske šolske knjige. Prvi uspeh Kumerdeja je bil, da je bil imenovan za ravnatelja normalke v Ljubljani. Bil je tudi član šolske komisije in prevajalec novega šolskega reda, s katerim je dunajska vlada uvedla v šolah slovenski učni jezik, v slovenščino. Zanimivo je, da so Kumerdejevemu

načrtu nasprotovali zlasti predstavniki dežele in predstavniki cerkve. Vendar je dunajska vlada Kumerdejev načrt podprla.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Dunajski dvor je bil v vseh časih znan po razkošni hrani. Učitelj učencem na kopijah pripravi seznam živil, ki ga je leta 1745 tovoril s seboj dvor z osebjem, kar je zneslo okoli 440 ljudi, ko je potoval v Frankfurt na cesarsko kronanje Franca I. Štefana. Za enega od obedov, imenovanega mesni, so si privoščili naslednja živila: »230 funtov govedine, 160 funtov teletine, 30 funtov ovčjega mesa, 200 funtov ovnovine, 200 funtov na zraku sušene slanine, 1 funt mozga, 6 svežih in 4 suhi goveji jeziki, 8 starih in 48 mladih kokoši, 6 puranov, 6 mladih gosi, 24 golobov, 20 kapunov, 1 srna, 24 jerebic, 6 fazanov, 12 kljunačev, 10 ducatov majhnih ptic in 4 ducate brinovk, 3 leščarke, 8 mladih in 10 starih zajcev, 3 šunke, 2 klobasi, 100 velikih in 200 majhnih rakov, 4 funte svežih gomoljk, 3 sladkorni stožci, rozine, pistacije, različne vrste moke, 3 funti riža, 2 funta zimskega ječmena, 3 funti italijanskih rezancev, različne začimbe, zelenjave za juhe, kapre, čebula, česen, špinača, šparglji in mnogo druge zelenjave, 2 košari solate, 14 kuhinjskih in 16 namiznih limon, gobe, pol funta sardel, rdeča pesa, pol vedra kislega zelja, 30 funtov surovega masla, 15 funtov masti, 192 jajc (48 izrecno svežih), 8 meric mleka, 5 meric kisle smetane, 6 meric kisa, 5 funtov provansalskega olja, 200 hrušk, 200 breskev, 300 sliv, 30 pomaranč, 200 jabolk, 24 grozdov, 3 funti parmezana, 6 funtov sira, 4 funti kave, 20 buteljk burgundca, 4 buteljke šampanjca, 20 buteljk renskega vina in 4 vedra najboljšega deželnega vina.« (povzeto po Hans Bankl, Bolni Habsburžani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 2004). Učenci se vživijo v vlogo kuharja tega spremstva in pripravijo jedilnik jedi, ki bi jih pripravili iz naštetih živil. Pri tem naj upoštevajo vrstni red: hladna predjed, topla predjed, juha, glavna jed z belim mesom in prilogami, glavna jed z rdečim mesom in prilogami, desert. K vsaki jedi se doda tudi določeno vino.

ZG 5.9.indd 83

12/12/06 4:19:33 PM

BELEŽKE:

VEČ O … Koze so bile v 18. stoletju huda bolezen, ki se je pogosto končala s smrtjo. Zaradi koz sta umrli obe ženi cesarja Jožefa II. Maja 1767 je za kozami zbolela tudi kraljica Marija Terezija, ki je uspela bolezen preboleti junija. Marija Terezija je po bolezni postala največja zagovornica cepljenja proti kozam, ki je bilo takrat sporno. Za zgled je dala cepiti svoja sinova, Ferdinanda in Maksimilijana ter hčer cesarja Jožefa. Ko so ljudje videli, da otroci po cepljenju niso zboleli, so zgledu sledili najprej plemiči. Marija Terezija je dala cepiti revne otroke in jih nato povabila v Schönbrunn. Do smrti je skrbela, da so cepili vse njene vnuke.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učenci razmišljajo: Ali sta bila Marija Terezija in Jožef II. uspešna vladarja in zakaj? Učenci podajo svojo oceno.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Navedejo reforme in vsako kratko opišejo. • Katere so bile daljnosežne posledice reform? • Katera družbena skupina se je skušala upreti izvedbi reform? Zakaj? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 64.

ZG 5.9.indd 84

12/12/06 4:19:34 PM

Ali so reforme v slovenskih deželah uspele

Slovensko ozemlje je bilo v 17. in 18. stoletju razdeljeno med tri države, največji del je bil v habsburški monarhiji. Z reformami se je spremenil položaj kmetov, ki so sestavljali devetdeset odstotkov prebivalstva. Razvoj slovenskih dežel je v drugi polovici 18. stoletja omogočil začetke slovenskega narodnega prebujenja.

Ali so reforme v slovenskih deželah uspele

▶

Ko je krompir postal del prehrane Reforme Marije Terezije so imele daljnosežne posledice tudi v slovenskih deželah. Številne so bile novosti na področju kmetijstva. 1) V učbeniku na straneh 64–65 si oglej zemljevid, na katerem je označeno tudi slovensko ozemlje. A. Zapiši imena slovenskih dežel v avstrijskem delu habsburške monarhije. ŠTAJERSKA

KOROŠKA

GORIŠKA

KRANJSKA

▶

ISTRA

B. V kateri deželi je bil tvoj kraj?

▶

C. Slovenci so poleg avstrijskega dela habsburške monarhije živeli še v dveh državah, in sicer v BENEŠKI REPUBLIKI

OGRSKI

▶

2) Napredek kmetijstva je spremenil obdelovanje zemlje in podobo slovenske vasi. A. Zakaj so bili mnogi kmetje nezaupljivi do novosti? Veliko kmetov je bilo nepismenih in nepodučenih. Menili so, da novosti škodujejo.

B. Navedi tri novosti, ki so jih začeli kmetje uvajati pri delu. • sajenje krompirja in koruze • gnojenje polj, hlevska živinoreja • uvajanje novih pasem

C. Katere organizacije so skrbele za izobraževanje kmetov in spodbujanje novosti? Obkroži pravilno poimenovanje. zadruge

kmetijske družbe

trgovske družbe

3) V slovenskih deželah so se razvijale tudi nekmetijske dejavnosti. Pomembno mesto v habsburški monarhiji je imel rudnik v Idriji. A. Katero rudo so pridobivali v tem rudniku? Živo srebro B. Delovale so tudi številne fužine. Katero rudo so predelovali v njih? Železovo rudo

»Izkopano zemljo zajemajo v čebriče, jo usipajo na rešeto, katerega mreža je spletena iz kovinske žice, tako da so niti za prst narazen; nato neso zemljo k tekoči vodi in jo toliko časa perejo, dokler ne gre nobena snov več skozi rešeto /…/. Na ta način nadaljujejo delo in presejejo rudninsko zemljo skozi kakih deset do dvajset sit, ki so vedno sorazmerno gostejša.« (J. V. Valvazor, Slava vojvodine Kranjske, 1689)

Kako je krompir postal del prehrane

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj na tablo zapiše poved: Kako je krompir postal del prehrane. Pozove učence, da razmislijo, od kdaj na Slovenskem gojijo krompir. Katere jedi iz krompirja učenci poznajo? Kolikokrat na teden doma pripravijo krompir?

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci primerjajo položaj slovenskega kmeta pred uvedbo reform in po njej. Izdelajo tabelo, ki jo ob koncu vrednotijo. Položaj kmeta pred reformami

Reforme in posledice

UČNI CILJI: Učenec: ob pomoči zemljevida zna razložiti, kako je bilo slovensko ozemlje razdeljeno v 17. in 18. stol., opiše posledice terezijanskih in jožefinskih reform na Slovenskem (položaj kmeta, področje kmetijstva in neagrarnih dejavnosti in področje šolstva), s svojimi besedami obrazloži, kaj pomeni beseda narodni preporod, našteje glavne narodne buditelje in njihova dela, ovrednoti pomen narodnega prebujanja za Slovence.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli delovni list s spodnjim besedilom. »Leta 1767 so bila vsem deželam razposlana navodila o pridelovanju krompirja. Ta rastlina naj bi se uvedla, da bi v času slabih žitnih letin služili njeni plodovi prehrani revnega prebivalstva. Navodila ga priporočajo zaradi mnogovrstne uporabnosti: za človeško hrano, tudi za kruh, za živinsko in perutninsko krmo, za kuhanje žganja, za škrob in puder za lase. Prizadevanje dunajske vlade ni imelo neposrednega uspeha. Kranjska komora in reprezentanca je v soglasju s kmetijsko družbo odsvetovala, da bi se na Kranjskem zaradi kuhanja žganja pospeševalo sajenje krompirja. Vsa zemlja je že tako bolje in koristneje obdelana in uporabljena za druge sadeže. Zato bi zemljišča za krompir težko pogrešali. Dunajska vlada je tako naziranje zavračala. Razdeljevala je brezplačno seme, pridelovalcem pa so bile obljubljene denarne nagrade. Glavni uspeh te akcije je bil, da so se kmetje vsaj seznanili s to kulturno rastlino. Krompir so pričeli gojiti le v redkih okoliših, npr. na Pohorju, kjer je imel mesto v ljudski prehrani že konec 18. stoletja, na Notranjskem in v ribniškem okraju. Na splošno pa je prodrl šele v prvih desetletjih 19. stoletja.« (Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970) Učenci pisni vir analizirajo: • Na kakšne načine je dunajska vlada spodbujala uvedbo krompirja? • Zakaj je kranjska družba zavračala uvedbo krompirja? • V kakšne namene je bilo mogoče uporabiti krompir? • Ali se krompir danes uporablja še za kaj drugega kot le za prehrano? 85

ZG 5.9.indd 85

12/12/06 4:19:34 PM

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem razdeli delovni list s spodnjim besedilom. »Povabilo k občnimu zboru kranjsko kmetijske družbe v Ljubljani 20. dan tega mesca. /…/ Predlogi tega zbora so: 1. Začetni govor družbiniga predsednika. 2. Razglas važniših opravkov kmetijske družbe od poslednjiga zbora noter do tega. 3. Naznanilo delavnosti podkovijske in živinozdravniške učilnice preteklo šolsko leto. 4. Naznanilo zastran sadne in murvine raje na družbinim vertu. 5. Predlogi družbinih podružnic ali posameznih udov po § 21 družbinih postav. 6. Naznanilo o važniših rečeh gojzdnih in kmetijskih iz veliga zbora nemških kmetovalcev v Solnogradu. 7. Napoved noviga gojzdnarskiga družtva, ki bo obseglo vse gorate dežele Avstrianskiga. 8. Nasvet: naj bi družba bukve za celo kmetijstvo kratko in v domačim slovenskim jeziku pisane, na svitlo dala. 9. Nova mašina, kis (jesih) hitro in dober v kup narejati. 10. Djanska razlaga: dobroto kromprija zvediti, to je, koliko močca (štirke) ima v sebi. 11. Spoznanje, kterim sadjo- in murvorejcem naj bi se častna svetinja podelila. 12. Volitev novih udov. 13. Sklep po govoru predsednika. Pristavek. V tem zboru bojo tudi nekatere nove kmetijske mašine in orodja na ogled postavljene.« (Kmetijske in rokodelske novice, 1. novembra 1851) Pričujoče vabilo na občni zbor kranjske kmetijske družbe se nanaša na prvo polovico 19. stoletja, a vseeno dobro ponazarja, s čim so se kmetijske družbe ukvarjale. Učenci besedilo analizirajo: • S čim se je ukvarjala kmetijska družba? • Komu je bilo namenjeno njeno delovanje? • Kdo je podpiral delovanje Kmetijske družbe? • Kaj je bil namen delovanja kmetijske družbe? AKTUALNO … V Ljubljani se nahaja Šolski muzej, kjer si je moč ogledati razvoj šolstva in doživeti učno uro iz časa Marije Terezije. Več o muzeju na naslovu www.ssolski-muzej.si.

Ali so reforme v slovenskih deželah uspele

C. Kdo so bili tovorniki? Blago so tovorili s konji; pogosto iz slovenskih dežel proti Trstu.

Kako je bila uvedena šolska obveznost za vse otroke Šolska reforma je uvedla pouk za vse dečke in deklice. Med 6. in 12. letom so morali šolo obiskovati vsaj eno leto. 4) Kraljica Marija Terezija je splošno šolsko uredbo izdala leta 1774. A. Zakaj se je kraljica odločila za uvedbo splošne šolske obveznosti? Ker je bil velik del prebivalcev nepismen. Zavedala se je pomena izobrazbe. B. Oglej si ilustracijo. Opiši kako je potekal pouk v tistem času. Učitelj je imel ugled in avtoriteto. Učenci so morali biti ubogljivi. C. Kaj je pomenil izrek, da je bil »učitelj prvi na vasi«? Učitelj je bil med redkimi, ki so bili pismeni, zato je užival velik ugled. 5) Mnogim Slovencem je pridobitev izobrazbe omogočila uspešno kariero. Pod ilustracije zapiši, katerega znanega Slovenca oziroma čigavo delo predstavljajo.

ANTON JANŠA

JURIJ VEGA

GABRIJEL GRUBER

Kako se je začel narodni preporod Za Slovence je bilo 18. stoletje tudi obdobje narodnega prebujenja. Pojavila se je zavest o narodni pripadnosti ter pomenu slovenskega jezika, navad in običajev. 6) A. Poveži takratne narodne buditelje na Slovenskem z ustreznimi opisi. MARKO POHLIN

mentor in mecen; spodbujal je buditelje z nasveti in denarjem

VALENTIN VODNIK

pesnik, pisatelj in novinar; pisal je tudi poučne knjige

ŽIGA ZOIS

zgodovinar, dramatik, pisatelj, ki je napisal komediji Ta veseli dan in Županova Micka

ANTON TOMAŽ LINHART

duhovnik, ki je napisal Kranjsko gramatiko – slovnico slovenskega jezika

Učitelj učencem demonstrira spodnjo preglednico, ki prikazuje izvoz iz Kranjske preko Trsta leta 1762. Kraji, kamor je bil namenjen izvoz Italija, Amsterdam, Rotterdam Levant (vzhodno Sredozemlje) Levant, Malta

Levant Razno

Izvozno blago Živo srebro Platno Železo: Žeblji Jeklo Komercialno železo Sita Razno

Vrednost izvoza v goldinarjih 668.250 207.559 95.954 78.799 12.198 186.951 11.253 46.838 1,120.851

Učenci podatke v preglednici analizirajo: • Katerega blaga se je največ izvozilo? • Kolikšen del vsega izvoznega blaga to blago (živo srebro) predstavlja? • V katere dele sveta je šlo izvoženo blago? • Kaj nam podatki v preglednici pričajo o pomenu trgovine za slovenske dežele?

VEČ O … Za povečanje trgovine je bilo potrebno izboljšati kopenske in vodne poti. Na Dunaju so v začetku 18. stoletja izdelali program izgradnje državnega cestnega omrežja, najprej so povezali Hamburg s Češko od tod preko Plzna v Zgornjo Avstrijo. Prav tako so popravili ceste, ki so vodile iz Češke in Moravske skozi slovenske dežele do Trsta. Država je ustanovila posebne gradbene direkcije, ki so jih vodili izučeni inženirji. Največje breme za popravilo cest je od slovenskih dežel nosila Kranjska, saj so vse pomembnejše

ZG 5.9.indd 86

12/12/06 4:19:35 PM

Kako je bila uvedena šolska obveznost za vse otroke Ali so reforme v slovenskih deželah uspele

AKTIVNOST: metoda razgovora Učitelj pozove učence, da razmislijo, ali so reforme Marije Terezije in Jožefa II. slovenskim deželam prinesle napredek. Odgovore naj učenci utemeljijo. Učitelj odgovore, v obliki oblačkov zapiše na tablo.

B. V učbeniku na strani 81 preberi portret Valentina Vodnika. Zapiši štiri dejstva, ki jih lahko razbereš iz njegovega življenjepisa. Duhovnik; pisal tudi poučne knjige; pristaš razsvetljenih idej; urejal je prvi časopis v slovenskem jeziku; bil je tudi pesnik.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove k razmisleku o pomenu izobraževanja danes: • Zakaj je danes izobrazba pomembna? • Kakšne možnosti dobiti službo ima nekdo, ki ima končano le osnovno šolo? • Ali končana fakulteta zagotavlja delovno mesto? S kakšnimi težavami se soočajo mladi, ko končajo univerzitetni študij? Na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo učenci lahko poiščejo podatek, koliko osnovnih in srednjih šol je danes v Republiki Sloveniji.

RADOVEDNEŽ V osmerki boš našel različne pojme. Izpiši jih in razloži, kaj pomenijo.

P Ž

ŽIGA ZOIS-mecen na kranjskem MECEN - podpornik, denarno pomaga umetnikom JURIJ VEGA - izumitelj, matematik PISMENOST - znati brati in pisati FLOSARSTVO - splavarstvo ZANIMA ME: Na straneh http://wikipedia.org/wiki/Jurij_Vega in www.gea-on.net/clanek.asp?ID=211 lahko prebereš več o Juriju Vegi in njegovih dosežkih.

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani, na primer Ministrstva za šolstvo www.mss.si poiščejo podatke: • Koliko šol v Sloveniji nosi ime po prvih narodnih buditeljih? • V katerih krajih se te šole nahajajo? • Ali so ti kraji kakorkoli povezani z življenjem narodnih buditeljev?

ZANIMA ME: Delo Matematik Jurij Vega: od pastirja do barona (2004) opisuje življenje znanega matematika. Več o znanih Slovencih, ki so delovali na Dunaju, lahko prebereš v knjigi Pavla Zdovca, Dunaj in njegovi Slovenci (1978).

PONOVIMO

• • • •

Novosti v kmetijstvu nove poljščine nove pasme hlevska živinoreja gnojenje polj

Napredek nekmetijskih dejavnosti • spremembe v prometu: furmanstvo, flosarstvo • razmah trgovine • rudarstvo, fužinarstvo

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih tega poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj so reforme pomenile za napredek kmetijstva? • Katere neagrarne dejavnosti so se razmahnile? • Ocenijo pomen šolske reforme za nadaljnji kulturni razvoj Slovencev. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 67.

ALI SO REFORME V SLOVENSKIH DEŽELAH USPELE Uspehi šolske reforme • obvezna osnovna šola • večje število pismenih • uspešni, izobraženi Slovenci

Narodno prebujenje • začetek narodnega prebujanja • objavljali dela v slovenskem jeziku • Pohlin, Linhart, Vodnik ...

Kako se je začel narodni preporod

ceste vodile po njenem ozemlju: cesta Trojane–Ljubljana–Trst z odcepom Postojna–Reka in proti Gorenjski s tremi prelazi. Iz Ljubljane je šla pomembna cesta tudi proti Novemu mestu in Metliki; pri Novem mestu se je odcepila proti Kostanjevici in Brežicam. Štajerski deželni stanovi so skrbeli za komercialno cesto Vransko–Maribor z odcepom proti Ptuju, goriški pa za cesto Trst–Gorica–Trbiž. Delo na cestah je v velikem delu 18. stoletja potekalo s tlačanskim delom, ki je bilo podložnikom precej nadležno delo in so na cestno tlako pogosto pošiljali

ostarele ženske in nedoraslo mladino. Veliko slabše je bilo sprva poskrbljeno za regulacijo vodnih poti. Sava je bila plovna od Beograda do Zaloga, kjer je bilo treba tovor, da je prišel do Ljubljane, pretovoriti na vozove. Ljubljanico so uredili v 70. letih, k čemer je veliko pripomogel zgrajen Gruberjev kanal. Sočo so pričeli urejati leta 1765 in je bila plovna do Gorice. Za splavarjenje so uredili Savinjo vso do Zidanega mosta in tudi Dravo.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci izdelajo referat o Juriju Vegi. Pomagajo si z literaturo in s spletnimi stranmi: http://wikipedia.org/wiki/ Jurij_Vega in www.gea-on.net/ clanek.asp?ID=211.. Pri tem skušajo odgovoriti na vprašanje: Zakaj je bilo delo Jurija Vege pomembno za razvoj znanosti?

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci ob pomoči besedila v učbeniku na strani 81 izdelajo miselni vzorec o narodnih buditeljih. Zapišejo njihova dela in pomen njihovega delovanja. Učenci si pomagajo tudi z znanjem, ki so ga pridobili pri slovenščini.

Žiga Zois

Valentin Vodnik Narodni preporod

A. T. Linhart

Marko Pohlin Pomen preporoda 87

ZG 5.9.indd 87

12/12/06 4:19:36 PM

Leta 1607 so v Severno Ameriko prispele prve angleške ladje in Angleži so sčasoma ustanovili številne naselbine. Med matično državo in kolonijami je v drugi polovici 17. stoletja izbruhnil spor. Končal se je z ameriško revolucijo, v kateri je trinajst kolonij razglasilo neodvisnost. Nastale Združene države Amerike so postale moderna država. Bile so federativno urejena republika.

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA ▶

▶ ▶ ▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: zna poimenovati prve naseljence v Severni Ameriki, opiše vzroke, ki so pripeljali do ameriške revolucije, obrazloži in vrednoti deklaracijo o neodvisnosti, razloži, kako je bila urejena ZDA, pojasni pojem republika, ustava in tri veje oblasti; pojme razloži s pomočjo aktualizacije, ve, da so ameriške razsvetljenske ideje imele daljnosežne posledice.

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko Ozemlje Severne Amerike je bilo sredi 17. stoletja razdeljeno med različne evropske države. 1) A. V učbeniku na strani 82 si oglej zemljevid Severne Amerike. Tabelo dopolni tako, da zapišeš, kateri deli te celine so pripadli posameznim državam oziroma skupinam. FRANCIJA

ANGLIJA

ŠPANIJA

AMERIŠKI STAROSELCI

OSREDNJI DEL DANAŠNJIH ZDA

VZHODNI DEL DANAŠNJIH ZDA; SEVERNI DEL KANADE

JUŽNI DEL DANAŠNJIH ZDA (OD FLORIDE DO KALIFORNIJE)

ZAHODNI DEL ZDA IN KANADE

B. Koliko kolonij ob vzhodni obali Severne Amerike je imela Velika Britanija? Obkroži pravilni odgovor. deset

enajst

dvanajst

trinajst

Kako so Angleži osvojili Severno Ameriko

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci ob zemljevidu v učbeniku na strani 82 ugotovijo: • Katere evropske države so imele kolonije v Severni Ameriki? • Skušajo odgovoriti na vprašanje, kaj pomeni »neprilaščeno« ozemlje. • Katerih 13 kolonij je predstavljalo britanske kolonije na vzhodni obali Severne Amerike? AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem predvaja odlomek iz ﬁlma Zgodovina ZDA: 1 del, ki ga nato analizirajo: • Kakšno je bilo življenje priseljencev v Severni Ameriki? • S katerimi težavami so se soočali? • V kakšnih odnosih so bili z Indijanci? Zakaj je izbruhnila ameriška revolucija

VEČ O … Udeležba Anglije v sedemletni vojni je bila veliko ﬁnančno breme za državo. Po vojni (1763) so Angleži morali del svoje vojske pustiti v Severni Ameriki, da je koloniste varovala pred napadi Indijancev. Po podpisu utrehteskega sporazuma (1713) so se ameriški kolonisti počutili varne, saj sta bili Španija in Francija poraženi in nista več ogrožali njihovega teritorija. Niso potrebovali več angleške vojaške pomoči. Vse bolj pa je naraščalo njihovo nezadovoljstvo zaradi naraščajočih davkov, s katerimi je Anglija pokrivala svoje stroške za vojsko. Angleška vlada je uvedla davke na uvoz sladkorja, časnikov

2) Prvi kolonisti so se spopadali z mnogimi težavami. A. Kaj je Evropejce privlačilo v Severni Ameriki? V svoboščinah in pravicah so bili vsi enaki. B. S kakšnimi težavami so se soočali? Bolezni, lakota, napadi staroselcev. C. Prvi kolonisti so prihajali v stik tudi z ameriškimi staroselci. Kakšni so bili ti stiki? Trgovski stiki, velikokrat pa tudi spori in spopadi.

Zakaj je izbruhnila ameriška revolucija Spor med angleškimi kolonijami in Anglijo se je začel zaostrovati z bostonsko čajanko. Končal se je z vojno in odcepitvijo kolonij od matične države. 3) Kaj pomeni bostonska čajanka? Podčrtaj pravilni odgovor. A. B. C. Č.

Vse Indijance so Angleži povabili v Boston na čaj. Anglija je kolonistom odpravila davek na čaj. Kolonisti so protestirali proti davku za čaj tako, da so v morje pometali zaboje čaja, ki so bili namenjeni v ZDA. Bogate dame iz Bostona so se ob nedeljah popoldne srečevale in preizkušale različne vrste čajev.

in drugih dokumentov v kolonije. Kolonisti so najprej organizirali bojkot plačila davkov in blago tihotapili v ZDA. Leta 1770 je razjarjena množica kolonistov v Bostonu napadla angleško vojaško patruljo. Angleži so uporabili ogenj in ubili več ljudi. Dogodek so kasneje poimenovali »bostonski pokol« in je še povečal sovraštvo kolonistov do angleške oblasti. Leta 1772 je v pristanišču na Long Islandu nasedla ladja angleške obalne carinske straže. Kolonisti so jo zažgali, kar je povečalo nestrpnost angleških oblasti do kolonistov. Leta 1773 je angleška vlada dovolila

Vzhodnoindijski trgovski družbi, da v kolonijah prodaja čaj po nižji ceni od cene, po kateri so čaj prodajali tihotapci v ZDA. Jezni Američani so v pristanišču Boston pometali zaboje čaja v morje. Dogodek je dobil ime bostonska čajanka.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenec prebere odlomek iz Deklaracije o neodvisnosti v učbeniku na strani 83 in si z zvezek izpiše razsvetljenske ideje, ki jih v odlomku zasledi. Učenec utemelji, zakaj se je odločil za te povedi.

ZG 5.9.indd 88

12/12/06 4:19:37 PM

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

4) Dvanajst kolonij (pozneje se je pridružila še trinajsta) je 4. julija 1776 sprejelo deklaracijo o neodvisnosti. A. Kakšen dokument je bila deklaracija o neodvisnosti? V njem je bila zapisana odločitev o odcepitvi kolonij od Velike Britanije. Prvič so bile v uradnem dokumentu zapisane razsveljenske ideje. B. Ali morda veš, kaj danes Američani praznujejo 4. julija? DAN NEODVISNOSTI. C. Glavni avtor deklaracije je bil Thomas Jefferson (na sliki). V učbeniku na strani 83 preberi njegov portret in zapiši tri dejstva o njem. 1. Pisatelj in politik, avtor deklaracije o neodvisnosti 2. Zavzemal se je za svobodo govora, misli in vere 3. Izumitelj in arhitekt Č. V učbeniku na strani 83 preberi odlomek iz deklaracije o neodvisnosti. Naštej tri ideje, omenjene v odlomku, ki so po tvojem mnenju razsvetljenske. Ljudje so enaki in imajo neodtuljive pravice. Vladavine so na svetu zato, da bi zagotovile ljudem te pravice. Ljudje lahko odpravijo vladavino, v kolikor ta ne spoštuje njihove pravice.

Američani so se odločili za republiko

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran http:// www.whitehouse.gov/ in poiščejo podatke o življenju in delu aktualnega ameriškega predsednika: • Zapišejo njegovo ime. Kdaj je nastopil svoj predsedniški mandat? • Iz katere zvezne države prihaja? • Kakšne politične izkušnje je imel preden je bil izvoljen za predsednika države? • Kdo so njegovi najožji sodelavci?

ZDA so postale republika – država, v kateri je bila oblast v rokah državljanov, ki so svoje voditelje volili. 5) Na novo nastale Združene države Amerike so dobile ustavo in prvega predsednika. A. Razloži, kaj pomeni pojem. USTAVA

temeljni zakon države

B: Ali ima tudi Republika Slovenija ustavo? Da, od leta 1991. C. ZDA so postale republika. Razloži pojem. Pod njim zapiši ime in priimek njenega prvega predsednika. REPUBLIKA je

VEČ O … V razpravi ob sprejemanju ustave leta 1787 so bili predstavniki kolonij neenotni. Da bi bila ustava sprejeta, jo je moralo potrditi vsaj 9 od 13 zveznih držav. Jedro spora je bila moč centralne oblasti. Federalisti so bili prepričani, da bo nova skupna vlada vodila uravnoteženo politiko med državami in centrom. Protifederalisti pa so se bali, da bo imela centralna vlada preveliko moč glede na posamezne zvezne dežele. Prav tako so zahtevali izjavo, da bodo zaščitene pravice posameznikov. Federalisti so privolili, da se te pravice vključijo v ustavo, protifederalisti pa so podprli ustavo. Kongres je ustavi dodal 10 členov, znanih pod imenom Bill of rights, ki zagotavljajo pravico do svobode govora, pisanja, združevanja in izpovedi vere.

državna ureditev, kjer se oblast voli. George Washington

George Washington Č. V ustavi so bile zapisane človekove pravice, ki pa niso veljale za vse živeče v ZDA. Kdo takrat ni imel zagotovljenih državljanskih pravic? Ali je bilo to v duhu razsvetljenstva? Indijanci, ženske, temnopolti sužni. Ne, to ni bilo v duhu razsvetljenstva. D. V ZDA je bila z ustavo uzakonjena trojna delitev oblasti. Na vsako črto zapiši eno vejo oblasti, pod njo pa njene pristojnosti. Pomagaj si s shemo v učbeniku na strani 84. ZAKONODAJNA OBLAST

IZVRŠILNA

sprejema zakone

izvaja zakone

OBLAST

SODNA

OBLAST

nadzoruje izvajanje zakonov

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj je izbruhnila ameriška revolucija v učbeniku na strani 83. Izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo nastanek ZDA.

1773 Bostonska čajanka

Američani so se odločili za republiko

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.americanpresidents.org in na podlagi najdenih podatkov izdelajo referat o prvem ameriškem predsedniku Georgeu Washingtonu. Morda poiščejo odgovore na sledeča vprašanja: • Kakšno izobrazbo je imel George Washington? • Kakšen vojaški čin je dosegel? • Koliko let je bil predsednik ZDA? • Ali je prebival v glavnem mestu ZDA? • Kje je bil rojen in v kaj je danes preurejena njegova rojstna hiša?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem pojasni, da so ZDA nastale na podlagi razsvetljenskih idej. Kljub temu pa je imela ureditev države svoje pomanjkljivosti. • Učence pozove, da razmislijo in naštejejo, katere so bile te pomanjkljivosti in svoj odgovor utemeljijo. • Ali so te pomanjkljivosti danes odpravljene? AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi. • REPUBLIKA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • DEKLARACIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . • BOSTONSKA ČAJANKA . . . . . . . . . . • USTAVA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .

ZG 5.9.indd 89

12/12/06 4:19:38 PM

AKTIVNOST: metoda dela z besedili in motivacijska tehnika (asociacije) Učenci preberejo tekst v učbeniku na straneh 83-84. Izpolnijo kvadrate tako, da zapišejo zasluge navedenih Američanov za uspeh ameriške revolucije. THOMAS JEFFERSON

Kako so razsvetljenske ideje vplivale na nastanek ZDA

RADOVEDNEŽ Prvi naseljenci v Severni Ameriki so bili Angleži, imenovani puritanci. Pripadali so posebni protestantski verski skupini, za katero je bilo značilno, da je dosledno živela skladno z vero. Zaradi svoje vere so bili pregnani iz Evrope.

• Ali veš od kod izhaja beseda puritanec? Angleško pure pomeni ČIST • Puritanci so podpirali pismenost. Bili so mnenja, da bi tudi ženske morale znati brati sveto pismo. Kakšna se ti zdi ta ideja?

BENJAMIN FRANKLIN

• Nazori puritanstva in verske gorečnosti so še danes močni v ameriški družbi. Ali poznaš katero od odmevnih akcij puritancev v zadnjem času? PROTI SPLAVU ...

ZANIMA ME: Na spletni strani http://teacheroz.com/colonies.htm lahko najdeš veliko informacij o prvih kolonistih v Severni Ameriki.

ZANIMA ME: Film Novi svet (2005) opisuje prve kolonije Angležev v Severni Ameriki in njihove spopade z Indijanci.

GEORGE WASHINGTON PONOVIMO

KAKO SO RAZSVETLJENSKE IDEJE VPLIVALE NA NASTANEK ZDA

Prvi naseljenci ANGLEŽI,

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Zakaj so se prvi Evropejci priseljevali v Severno Ameriko? • Iz katerih evropskih držav so prihajali? • Zakaj za nastanek ZDA uporabljamo pojem »ameriška revolucija«? • Obrazložijo ameriški federalni sistem. • Kako je bila deljena oblast v ZDA? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 70.

Vzrok za spor PREVISOKI DAVKI

Bostonska čajanka leta 1772 -

FRANCOZI,

začetek ameriške

NIZOZEMCI ...

revolucije

Deklaracija o neodvisnosti in vojna • 4. julija 1774

zakonodajna, izvršilna,

• kolonije razglasijo neodvisnost

sodna

Delitev oblasti

• zapisane razsvetljenske ideje

Prvi predsednik ZDA

• spopad med kolonisti in Veliko Britanijo

George Washington

BELEŽKE:

ZG 5.9.indd 90

12/12/06 4:19:39 PM

Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija

Francija je bila v 18. stoletju še vedno simbol absolutizma in fevdalne ureditve. Razkošje dvora so omogočali visoki davki meščanstva in revnih kmetov. Zahteve tretjega stanu po spremembah so privedle do izbruha revolucije.

Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija

Kakšno je bilo življenje v Franciji pred revolucijo V francoski družbi sta imela prvi in drugi stan mnoge privilegije, tretji pa nobenih pravic in obveznost plačevanja davkov. 1) Prebivalstvo Francije je bilo v 18. stoletju razdeljeno na stanove, ki so se med seboj razlikovali po pravicah in privilegijih. Oglej si karikaturo francoske družbe pred revolucijo in ob njej zapiši poglavitne značilnosti posameznih stanov. PRVI stan značilnosti: • privilegiji, ne plačujejo

DRUGI

stan

značilnosti: • privilegiji, ne plačujejo

Kakšno je bilo življenje v Franciji pred revolucijo

davkov

davkov • lastniki posestev

• lastniki posestev

• neenoten (visoka, nižja d.)

• neenoten (dvorno,

UČNA MOTIVACIJA: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci v zvezku izdelajo stanovsko (fevdalno) piramido. Pri tem jim je lahko v pomoč ilustracija v delovnem zvezku na strani 6 (Kakšen je bil srednji vek v Evropi). Nato svojo piramido primerjajo s karikaturo iz učbenika na strani 85: • Katere podobnosti in katere razlike lahko opazijo?

podeželsko plemstvo)

TRETJI

Kaj je sporočilo karikature?

stan

značilnosti: • brez posesti

Tretji stan (kmetje) nosijo breme prvega in drugega

• plačevali davke

stanu.

• kmetje - nesvobodni

UČNI CILJI: Učenec: ▶ zna opisati značilnosti treh stanov, ▶ medsebojno primerja tri stanove, ▶ pozna glavne vzroke, ki so pripeljali do nezadovoljstva prebivalstva in izbruha revolucije.

• meščani -zahtevajo politične pravice 2) V učbeniku na strani 86 si preberi portret Marije Antoanete in besedilo v rubriki Ali veš. A. Opiši kraljico, njene navade in ugotovi, zakaj ni bila priljubljena. Hčerka Marije Terezije, rada je živela razkošno, zaradi zapravljivosti je bila nepriljubljena. B. Kako je potekal dan v življenju plemiča v Versaillesu za časa Ludvika XVI.? V zabavah, druženju, opravljanju, razkošnih večerjah. C. Ob sliki opiši, kakšna je bila moda francoskih plemičev v 18. stoletju. Razkošne obleke, dragocen nakit, lasulje (pri moških), ličila.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci primerjajo življenje plemstva in kmečkega prebivalstva v Franciji tako, da svoje ugotovitve vnesejo v preglednico. Kmetje Osebna svoboda Premoženje/lastnina Izobraženost Zahteve

Plemstvo

Buržoazija

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili V 17. stoletju so francoski kralji podpirali merkantilizem, ki je povzročil spremembe tudi v družbi. Učitelj prebere sledeče besedilo. »Odkar sta obrt in trgovina zajeli ljudstvo in ustvarili nove vire bogatenja proizvajajočih plasti, se pripravlja preobrazba v političnih postavah; prerazdelitev bogastva prinaša novo prerazporeditev moči.« (Barnave, 1791). Učenci nato pojasnijo, kako je podpiranje merkantilizma vplivalo na francosko družbo.

BODIMO USTVARJALNI: sodelovalno učenje (jig saw) Učitelj učence razdeli v štiri skupine. Učenci imajo 20 minut časa, da s pomočjo učbenika, delovnega zvezka in/ali drugih gradiv, ki so na voljo, (strokovna literatura, internet …) raziščejo položaj posameznih družbenih skupin v Franciji pred revolucijo. Prva skupina predstavi duhovščino, druga plemstvo, tretja kmete in četrta meščanstvo. Vsaka skupina pripravi tudi plakat. Po končanem delu v skupinah, vsaka od skupin poroča o svojih ugotovitvah. Pri svojem delu skupine predstavijo položaj skupine v družbi, socialni položaj posameznih slojev tega stanu ter opišejo njihovo podobo (način oblačenja). AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 87 (Sieyès, 1789). Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj je želel Sieyès sporočiti? • Na koga, meniš, je naslovil svoje besede? • Kdo je želel slišati njegove besede? • V imenu katerega stanu je pisal Sieyès?

ZG 5.9.indd 91

12/12/06 4:19:40 PM

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Bogati pripadniki tretjega stanu /.../ so bili tisti, ki so bili najbolj pod vplivom kritikov kot sta bila Rousseau in Voltaire. Ustanavljali so politične klube, kjer so razpravljali /.../ Izdajali in brali so naraščajoče število časnikov, časopisov, letakov in iger, v katerih so kritizirali socialni, ekonomski in politični sistem.« (Vir: Peter in Christopher Lane, History, London, Letts, 2002, str. 80) Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj nam pisni vir sporoča o bogatih pripadnikih tretjega stanu? • Kako z drugo besedo še imenujemo bogate predstavnike tretjega stanu? • Kako so ti pripadniki tretjega stanu pridobili svoje bogastvo? • Kaj so kritizirali? Zakaj?

Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija

3) V učbeniku na strani 86 preberi pisni vir (Arthur Young). A. Opiši, katere težave so pestile kmečko prebivalstvo pred revolucijo. Visoki davki in dajatve; brez imetja. B. Kako je potekal dan v življenju kmeta ali malega obrtnika? Delo od jutra do večera, skromna prehrana. C. Razmisli, v čem se je položaj bogatega meščanstva razlikoval od kmečkega. Meščani so bili osebno svobodni; imeli so tudi lastnino (hiše, delavnice ...). 4) Kriza v Franciji se je v drugi polovici 18. stoletja poglabljala. Finančni minister Necker je leta 1781 v znamenitem poročilu kralju objavil dotlej skrivne podatke o državnih financah ter s tem povzročil »strahoten škandal s številkami o stroških za vzdrževanje dvora in plačah plemstvu, ki so znašali več kot pet odstotkov vsega proračuna«. Navedi tri vzroke za finančno krizo države. Razkošno življenje na dvoru, plače uradnikov, izdatki za vojsko. 5) Ključna oseba v državi je bil kralj Ludvik XVI. Preberi besedilo in odgovori na vprašanja. Ali je bil Ludvik XVI. primerna oseba za vodenje države v krizi? Ne.

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Vsekakor drži, da je večina buržoazije opravljala kakšno produktivno dejavnost, zajemala pa je vse neodvisne drobne proizvajalce – male trgovce in rokodelce /.../ pa tudi podjetnike, veletrgovce in prekupčevalce v pristaniških mestih ...« (Michel Vovelle, Kratka zgodovina francoske revolucije, Ljubljana, Komunist, 1989, str. 18) Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kaj pomeni produktivna dejavnost? • Zakaj je pomenilo, da so bili pripadniki buržoazije neodvisni proizvajalci? Kdo v takratni francoski družbi ni bil »neodvisni proizvajalec«? • Kaj je zajemal pojem buržoazija?

Bil je plašen, po značaju zelo šibak in neodločen.

Kaj se je zgodilo 14. julija 1789

»A Ludvik XVI. nikakor ni neumen in omejen; toda kakor ga ovira pri njegovih nastopih kratkovidnost, tako ga duševno zavira plahost /.../ Pogovor pomeni za tega bolestno plahega vladarja vsakokrat duševni napor /.../ V splošnem pa rajši bere in piše, kakor govori, kajti knjige so tihe in ne tišče v človeka; Ludvik XVI. (človek ne bi verjel) rad in veliko bere ...« (Stefan Zweig, Maria Antoinetta, Obzorja, Maribor, 1969)

Zaradi nevzdržnih finančnih razmer v državi je moral Ludvik XVI. leta 1789 sklicati generalne stanove. Tretji stan se je oklical za predstavnike ljudstva in se preimenoval v narodno skupščino. 6) Kralj je narodno skupščino priznal kot parlament. A.

Kakšna oblika vladanja v Franciji se je s tem končala? abolutizem

Francija je postala PARLAMENTARNA MONARHIJA, kar pomeni, da Kralj ni vladal aboslutno, temveč ob pomoči parlamenta (narodne skupščine).

Zakaj je pomemben datum 14. julij 1789? Kaj se je takrat zgodilo? Nezadovoljni prebivalci Pariza so napadli zapor Bastilja.

Napad na Bastiljo

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Francoska družba 18. stoletja je bila deljena na več stanov, ki so bili med seboj neenaki. Karikatura v učbeniku na strani 85 prikazuje francosko družbo pred revolucijo. Učenci karikaturo analizirajo: • Kdo je predstavljal prvi in drugi stan? • Kakšen položaj v družbi sta ta dva stanova imela? • Kateremu stanu je pripadal avtor karikature? Učenci še razmislijo in odgovorijo na vprašanje, ali je bila stanovska ureditev pravična. Odgovor utemeljijo.

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v delovnem zvezku na strani 72 preberejo besedilo, ki opisuje kralja Ludvika XVI. Nato preberejo še opis portreta kraljice Marije Antoinette v učbeniku na strani 86. Učitelj prebere še opis kraljice Marije Antoinette: »Marija Antoinetta bi morala samo hoteti biti tisto, kar v bistvu je, pa bi imela kraljevsko moč; a zanjo je usodno, da živi iz same lagodnosti stalno pod lastno ravnijo. Kot pristna Avstrijka ima nedvomno

precej nadarjenosti za marsikaj, a, žal niti najmanjše volje, da bi resno uporabila ali celo poglobila te naravne darove /.../« (Stefan Zweig, Maria Antoinetta, Obzorja, Maribor, 1969) Učenci nato dobijo naslednjo nalogo: Pojasnite vlogo kraljevega para pri poslabševanju položaja v državi in pri poskusih reševanja krize.

AKTIVNOST: metoda razgovora Kralj Ludvik XVI. je v poskusu, da bi rešil državno krizo, sklical generalne stanove. Med zasedanjem so poslanci tretjega stanu predlagali, naj predstavniki vseh treh stanov zasedajo skupaj in glasujejo »po glavi«, medtem ko sta prvi in drugi stan vztrajala pri glasovanju »po stanu«. • Učenci pojasnijo, kaj sta obe obliki glasovanja pomenili za zbrane stanove. • Izkazalo se je, da so si predlogi za rešitev krize prvih dveh stanov in tretjega stanu v nasprotju. Učenci pojasnijo različna pričakovanja stanov.

ZG 5.9.indd 92

12/12/06 4:19:41 PM

Kaj se je zgodilo 14. julija 1789 Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (ilustracijo) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 87 zgoraj in jo analizirajo: • Kakšen prizor predstavlja slika? • Kaj na sliki delajo plemiči? • Kaj na sliki delajo kmetje? • Ali slika potrjuje besedilo, ki je ob njej?

RADOVEDNEŽ Marija Antoaneta je bila francoska kraljica, ki je slovela po zapravljivosti. Nariši kraljico. V oporo naj ti bo ilustracija plemičev (stran 71). Ne pozabi na lasuljo, nakit in razkošno obleko.

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Naslednje pojme učenci razložijo in iz njih sestavijo smiselne povedi. • STANOVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • BANKROT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . • ZASEDANJE GENERALNIH STANOV . . • BASTILIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ZANIMA ME: Če želiš izvedeti več o življenju francoske kraljice, preberi knjigo Eleanor Burford Hibbert, Izpoved kraljice Marije Antoinette (1981).

ZANIMA ME: Prevratni čas v Franciji prikazuje ameriški ﬁlm Francoska revolucija (1995).

PONOVIMO

TRIJE STANOVI PRVI STAN - duhovščina

FINANČNE TEŽAVE DRŽAVE • številni izdatki za dvor,

(privilegiji)

vojsko in uradništvo

DRUGI STAN - plemstvo

• neuspešni poskusi

(privilegiji)

FRANCIJA PRED REVOLUCIJO

TRETJI STAN- kmetje,

finančnih reform

meščanstvo (plačujejo visoke davke)

ZAHTEVE TRETJEGA STANU obdavčitev 1. in 2. stanu, svoboda za kmete, politične pravice za meščane ZAČETEK REVOLUCIJE napad na Bastiljo 4.7.1789

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na straneh 85–87. Nato navedene vzroke za izbruh revolucije razvrstijo v preglednico, glede na to, kako odločilni so bili posamezni vzroki za izbruh revolucije. Vzroki za izbruh francoske revolucije Zelo odločilni

Srednje odločilni

Niso bili odločilni

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) Učenci si ogledajo sliko v učbeniku na strani 87 spodaj in jo analizirajo: • Kaj se dogaja na sliki? • S kakšnim orožjem so oboroženi ljudje na sliki? • Kaj se dogaja na vrhu trdnjave? • Je kdo na sliki, za katerega bi lahko rekli, da je poškodovan ali mrtev? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. chnm.gmu.edu/revolution/. Kliknejo na besedo Search in na seznamu možnih tem, ki se odpre, izberejo Middle Class in Images. Izmed seznama slikovnega gradiva, ki se odpre, priporočamo ogled: • Awakening of the Third Estate: Kaj slika simbolizira? • Active Citizen/Passive Citizen: Kdo so bili prvi državljani (aktivni) in kdo drugi (pasivni)? Kako so prikazani eni in kako drugi? Učenci ponovno kliknejo na besedo Search in na seznamu možnih tem, ki se odpre, izberejo Women in Images. Ogledajo si slike pod naslovom Liberty (dve). Kaj simbolizirata?

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Zakaj je v Franciji leta 1789 izbruhnila revolucija v učbeniku na straneh 85–87. Izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo dogodke, ki so vodili v revolucijo. delitev na tri stanove; privilegij prvega in drugega stanu

od 1774 je Francijo vodil Ludvik XVI.

ZG 5.9.indd 93

12/12/06 4:19:42 PM

BELEŽKE:

AKTIVNOST: motivacijska tehnika Učenci dogajanje v Franciji v letu 1789 razvrstijo v kronološki vrstni red od 1 do 4 tako, da 1 pomeni najstarejši, 4 pa najmlajši dogodek. ___ napad na Bastilijo ___ sklic generalnih stanov ___ preimenovanje tretjega stanu v Narodno skupščino ____ razglas državnega bankrota

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) V francoski revoluciji so imele različne družbene skupine različna pričakovanja. Učenci povežejo pojme v smiselno celoto tako, da na črtice v desnem stolpcu vpišejo ustrezne črke iz levega stolpca. A Kmetje

____

Želeli so monarhijo s šibko kraljevo močjo.

B Liberalci

____

Želeli so odpravo fevdalnih obveznosti.

C Republikanci ____

Želeli so republiko.

Č Plemiči

Želeli so ustavo.

____

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Navedejo vzroke za izbruh revolucije. • Kdo je bil odgovoren za slabo ﬁnančno stanje v državi? • Zakaj zasedanje generalnih stanov ni uspelo? • Kakšno vlogo je prevzela narodna skupščina? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 73.

ZG 5.9.indd 94

12/12/06 4:19:43 PM

Kako je revolucija spremenila Francijo

Poslanci narodne skupščine so Francijo spremenili v moderno meščansko monarhijo. Pravice državljanov so najprej zapisali v deklaraciji človeka in državljana. Nestabilen položaj v državi je omogočil prevzem oblasti jakobincem, predstavnikom revnega meščanstva. Poslanci narodne skupščine so Francijo spremenili v moderno meščansko monarhijo. Pravice državljanov so najprej zapisali v deklaraciji človeka in državljana. Nestabilen položaj v državi je omogočil prevzem oblasti jakobincem, predstavnikom revnega meščanstva.

Kako je revolucija spremenila Francijo

▶

Revolucionarni sklepi narodne skupščine Narodna skupščina je z zakoni, sprejetimi avgusta 1789, Francijo temeljito spremenila. 1) Katere spremembe je sprejela narodna skupščina? Obkroži jih. A. B. C. Č. D.

▶

Odpravila je absolutizem. Francija je dobila moderen parlament in ustavo. Glasovala je proti ustavi. Od kralja je zahtevala, da postane razsvetljeni absolutist. Uvedena je bila enakost pred zakonom.

▶

»Naj bo objavljeno /.../ narodni predstavniki so odločili, da bodo davke plačevale vse osebe v državi glede na svoje dohodke. /…/ Tlaka, osebna odvisnost in druge služnosti se odpravijo brez odškodnine.« (sklepi narodne skupščine 4. avgusta 1789)

2) Eden najpomembnejših dokumentov, ki jih je sprejela narodna skupščina, je bila deklaracija o pravicah človeka in državljana. V učbeniku na strani 88 preberi vsebino te izjave. A. Izpiši tista določila, ki se ti zdijo še posebno pomembna.

▶ ▶

Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Nezastarljive človekove pravice so: svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.

UČNI CILJI Učenec: pojasni pomen pojma narodne skupščine in našteje njene ukrepe, ovrednoti pomen deklaracije o pravicah človeka in državljana, zna našteti nekaj človekovih pravic, spoštovanje katerih je zagotovila deklaracija o pravicah človeka in državljana, zna opisati obdobje jakobinske diktature, zna opisati spremembe, ki jih je povzročila francoska revolucija.

B. Po katerih idejah in vzorih so se zgledovali poslanci narodne skupščine pri sestavi deklaracije?

Revolucionarni sklepi narodne skupščine

Po razsvetljenskih idejah in ZDA. C. Kaj misliš, ali je kralja Ludvika XVI. zaradi teh sklepov kaj »bolela glava«? Dopolni oblačke tako, da vanje zapišeš, kakšne misli je imel v tistem času.

Kako zaustaviti

Kako preprečiti

revolucijo?

konec absolutizma?

Revolucija je

Deklaracija o

zame in za državo

pravicah človeka je

škodljiva!

škodljiva.

3) Francija se je med revolucijo morala bojevati z drugimi državami. Kakšno stališče do revolucije so imele druge države? Ali so jo podpirale? Kralji drugih držav so bili proti revoluciji v Franciji. Zbali so se, da se bo razširila na njihovo ozemlje in povzročila upore prebivalstva.

UČNA MOTIVACIJA: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci ponovijo stanovsko delitev prebivalstva in vzroke za francosko revolucijo tako, da rešijo (miselni vzorec) nalogo PONOVIMO v delovnem zvezku na strani 73.

AKTIVNOST: metoda razgovora Ludvik XVI., ki je sprva nasprotoval političnim spremembam, se je nazadnje uklonil zahtevi poslancev tretjega stanu, da sodelujejo pri delu ustavodajne skupščine. Ta kraljeva poteza označuje konec določene oblike vladanja Ludvika XVI. • Učenci razmislijo, katere. • Kako je poslej vladal Ludvik XVI.?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Svoje namere je tretji stan uresničil z vrsto zakonov, sprejetih avgusta na nočni seji Narodne skupščine. Sklepe učenci preberejo v učbeniku na strani 88. Eden izmed sklepov se je glasil: »Naj bo objavljeno /.../ narodni predstavniki so odločili, da bodo davke plačevale vse osebe v državi glede na svoje dohodke.« Učenci pojasnijo, zakaj lahko po mnenju nekaterih zgodovinarjev zakone, ki jih je sprejela narodna skupščina, označimo za »smrtno listino starega režima«.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov V učbeniku na strani 88 učenci preberejo člene iz deklaracije o pravicah človeka in državljana. Besedilo analizirajo in v preglednico izpišejo razsvetljenske ideje. Člen

BELEŽKE:

Razsvetljenske ideje

1. člen 2. člen 3. člen 4. člen 5. člen

ZG 5.9.indd 95

12/12/06 4:19:43 PM

Teror jakobincev

AKTIVNOST: metoda pisnograﬁčnih izdelkov Po smrti kralja leta 1792 je Francija postala republika. Učenci primerjajo kraljevino in republiko v 18. stoletju tako, da naredijo primerjalno tabelo. Zapišejo tudi prednosti in pomanjkljivosti obeh državnih oblik. Naštejejo še nekaj sodobnih kraljevin in republik.

Kako je revolucija spremenila Francijo

Teror jakobincev Obdobje vladanja jakobincev (1792–94) je zaznamovalo ustrahovanje vseh, ki so kakorkoli nasprotovali revoluciji ali hoteli škoditi njenim pridobitvam. 4) Jakobinci so odpravili še zadnje ostanke fevdalnih obveznosti. A. Kako še drugače imenujemo obdobje jakobinske oblasti? OBDOBJE TERORJA, NASILJA B. Oglej si karikaturo na desni. Navedi štiri njene značilnosti, zaradi katerih sklepaš, da karikatura prikazuje čas jakobinske oblasti. Jakobinski simboli (rdeča kapa), usmrtitev z giljotino, požig cerkva, preganjanje duhovnikov in katoliške vere.

RAZISKOVALEC S pomočjo literature internetnih naslovov učenci raziščejo osebnost, življenje in delo Maximiliena Robespierra.

C. Ali je avtor karikature podpiral ravnanje jakobincev? Svoj odgovor utemelji. Ne, saj jih prikazuje negativno. 5) Pojasni, s katerimi ukrepi so jakobinci okrepili vojaško moč Francije in na vseh frontah prešli v napad. Pomagaj si z besedilom. K obrambi domovine so pritegnili vse prebivalstvo, povečali proizvodnjo orožja, spodbujali domoljubje, dali priložnost mladim in sposobnim poveljnikom.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Poslanci Narodne skupščine so s svojimi ukrepi posegli tudi v versko območje. Učenci preberejo spodnje besedilo in ugotovijo, o katerih cerkvenih ukrepih govori. »Zaradi odvzema cerkvenih posestev z njegovimi stranskimi učinki je postala neizogibna tudi reorganizacija Cerkve same. Konstituanta se ni pri tem vdajala nikakršnemu protikatoliškemu sovraštvu. Odposlanci so neprestano izkazovali spoštovanje tradicionalni religiji ...« (Walter Markov, Albert Soboul, 1789 – Velika revolucija Francozov, Ljubljana, CZ, 1989, str. 105)

Naprej, sinovi domovine, prišel je slave dan za nas! Nasilje vstaja iz temine, (da bi zadalo nam poraz). Kako čez naša polja rjove sovražna vojska in divja; to tuja k nam vihra pobijat žene in sinove. Orožje vsi v roko! Naprej, naprej! Naj to zemljo sovrag poji s krvjo! (Marseljeza, 1792).

6) Dogodke kronološko razporedi od 1 do 5 tako, da najstarejšemu dopišeš številko 1. 3 1 2 4 5

Franciji zavladajo jakobinci. Ustanovljena je narodna skupščina. Absolutizem je odpravljen, Francija postane parlamentarna monarhija. Kralja obglavijo, Francija postane republika. Obglavljen je Maximillien Robespierre in oblasti jakobincev je bilo konec.

Zaključek francoske revolucije Francoska revolucija se je končala leta 1799 z državnim udarom novega junaka, Napoleona Bonaparteja. 7) Primerjaj ureditev v Franciji pred revolucijo in po njej. PRED REVOLUCIJO

OB KONCU REVOLUCIJE

absolutizem

parlamentarna monarhija

privilegiji prvega in drugega stanu

enakost pred zakonom

davke plačuje le tretji stan

davke plačujejo vsi

kmetje so nesvobodni

osebna svoboda kmetov

tretji stan nima političnih pravic

tretji stan dobi volilno pravico (s cenzusom)

Kraljevina Voditelj države Način izbiranja voditelja

Republika

AKTIVNOST: motivacijska tehnika Obdobje oblasti jakobincev je na vojaškem področju prineslo Franciji uspehe. Učenci navedene trditve označijo za pravilne (na črte pred njimi vpišejo črko P) ali nepravilne (na črte pred njimi vpišejo črko N).

Zakonodajna oblast

____

Izvršna oblast

____ ____ ____ ____

Prednosti Pomanjkljivosti Države danes v Evropi (navedejo 4 države)

Jakobinci so s klicem »Domovina je v nevarnosti« uspešno dvignili pod orožje veliko prebivalcev. Američani so Francozom poslali na pomoč številčno vojsko. Vojna proti Franciji je združila Prusijo, Avstrijo in Osmansko cesarstvo. Na bojiščih so francoske čete pognale v beg nasprotnike. Francoska vojska je prešla v ofenzivo in prišla do Urala.

ZG 5.9.indd 96

12/12/06 4:19:44 PM

Kako je revolucija spremenila Francijo

RADOVEDNEŽ Zamisli si, da si novinar, ki ima možnost intervjuvati kralja Ludvika XIV., tik preden se odpravi na giljotino. Kaj bi ga vprašal? Zapiši nekaj vprašanj.

ZANIMA ME: Več o francoski revoluciji lahko izveš na spletnem mestu www.Louis-XIV.de.

ZANIMA ME: Več o Maximillienu Robespierru lahko prebereš v knjigi Spremenili so svet (2005).

PONOVIMO

UKREPI NARODNE SKUPŠČINE • odprava fevdalizma

SPREMEMBE ZARADI SKLEPOV SKUPŠČINE • svoboda kmetov

• odprava absolutizma

• Francija je parlamentarna monarhija

• deklaracija o pravicah človeka in

• volilna pravica za tretji stan

državljana

KAKO JE REVOLUCIJA SPREMENILA FRANCIJO

JAKOBINSKA DIKTATURA • obdobje nasilja

UKREPI JAKOBINCEV • plemstvu odvzamejo zemljo

• preganjajo vse, ki so nasprotovali revoluciji

• reforme v korist revnih • izboljšajo gospodarsko stanje

• giljotina

• uspešna obramba Francije

VEČ O … Poslanci Narodne skupščine že od začetka njenega delovanja niso bili enotni, saj se je v skupščini oblikovalo več skupin - nekatere bolj, druge manj radikalne, ki so izmenično prevzemale oblast v državi. Največje skupine so bile: Žirondisti – Zastopniki srednje buržoazije, ki so bili zadovoljni z dosežki revolucije do leta 1791. Monarhisti – Predstavniki francoskega plemstva, ki so si prizadevali za pobotanje z buržoazijo in branili monarhijo. Jakobinci – Pripadniki kluba, ki se je shajal v samostanu dominikancev v Parizu in so bili privrženci nove politične ureditve, ki je dajala več pravic revnejšemu ljudstvu. Kordeljerji – Skupina poimenovana po svojem zbirališču, cerkvi frančiškanov, je bila eno najbolj »ljudskih združenj« z velikim vplivom na pariške množice. Montanjarji – Predstavniki radikalnega malega meščanstva in zato bliže ljudstvu, katerega potrebe so dobro poznali, najbolj radikalni v skupščini. Sankiloti – Radikalna revolucijska skupina, imenovana tudi »brezhlačniki«, ki je zahtevala enakost in odpravo gmotne bede množic. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v delovnem zvezku na strani 75 preberejo Marseljezo in jo analizirajo: • Na koga se pesem obrača? • Od kod prihaja omenjeno nasilje? Kdo so sovražniki? • Kaj pomeni poziv »Orožje vsi v roko!«? • Kakšne občutke budi/spodbuja pesem? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. schoolhistory.co.uk/year8links/ frenchrevolution.shtml

Zaključek francoske revolucije

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (asociacije) Učenci ob zaključku teme o francoski revoluciji izpolnijo kvadrate tako, da pripravijo kratke povzetke glavnih oseb v francoski revoluciji. Pomagajo si z učbenikom in dodatno literaturo.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo tabelo PRED in PO, v katero vpišejo stanje v Franciji pred revolucijo. Tabelo ustrezno dopolnjujejo tako, da vpišejo še ugotovitve po revoluciji. Pred 1789

Po 1789

Voditelj Pravice tretjega stanu

LUDVIK XVI.

MAXIMILIEN ROBERSPIERRE

MARIJA ANTOINETTA

Pravice prvega in drugega stanu Privilegiji prvega in drugega stanu Položaj kmetov 97

ZG 5.9.indd 97

12/12/06 4:19:45 PM

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kako je revolucija spremenila Francijo v učbeniku na straneh 88–90. Izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo dogodke, ki so zaznamovali francosko revolucijo med leti 1789 (od zasedanja narodne skupščine) in 1799 (konec revolucije). 4./5. AVGUST 1789: ZASEDANJE NARODNE SKUPŠČINE IN REVOLUCIONARNI SKLEPI

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem v razmislek postavi sledeče vprašanje: Ali se ti zdi revolucija prava pot za dosego ciljev? Odgovor učenci utemeljijo.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Francoski zgodovinar M. Vovelle je zapisal: »Revolucija ni pomenila radikalnega in nezaustavljivega preloma samo v zgodovini Francije, ampak v svetovni zgodovini: ne samo po tistem, kar je uničila, ampak predvsem po tistem, kar je zgradila ali napovedovala.« (Michel Vovelle, Francoska revolucija, Ljubljana, Komunist, 1989, str. 44) • Učitelj učence pozove, da pojasnijo pomen francoske revolucije v svetovni zgodovini. • Kaj je francoska revolucija zgradila oziroma napovedovala? PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Navedejo revolucionarne ukrepe narodne skupščine. • Pojasnijo, zakaj je bila narodna skupščina pripravljena sprejeti ukrepe za izboljšanje položaja kmetov. • Kako se je v revoluciji spremenil položaj cerkve? • Katere so bile značilnosti obdobja jakobinske diktature? • Katere so bile daljnosežne posledice francoske revolucije? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 76.

BELEŽKE:

ZG 5.9.indd 98

12/12/06 4:19:45 PM

Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

Leta 1799 je najprej Franciji, nato pa vsej Evropi zavladal drzen in sposoben vojak Napoleon Bonaparte. Vojne so trajale vse do leta 1813, ko je bil Napoleon poražen. Pod njim je bila Francija spet monarhija.

Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

Napoleon je zavladal Franciji

▶ ▶ ▶

Francosko cesarstvo pod Napoleonom I. je temeljilo na načelih, ki jih je razglasila francoska revolucija. 1) A. Napoleon je prišel na oblast tako, da je izvedel DRŽAVNI UDAR, kar pomeni, da

▶

je na oblasti prišel nenadno, ob pomoči sile. B. V kvadratke ob karikaturi, ki prikazuje Napoleonovo oblast, zapiši značilnosti njegovega vladanja. V pomoč ti je poglavje Napoleon je zavladal Franciji v učbeniku na straneh 91–92. PODPIRALA

POLICIJA JE

GA JE VOJSKA

PREGANJALA

▶

NASPROTNIKE

UČNI CILJI: Učenec: opiše, kako je Napoleon prišel na oblast, opiše spremembe, ki jih je uvedel Napoleon in jih vrednoti, pozna glavne vzroke in posledice napoleonskih vojn, s pomočjo zemljevida opiše Napoleonove vojne, način vojskovanja in taktiko, navede tri usodne napake Napoleona in ugotovi, zakaj so bile zanj usodne.

Napoleon je zavladal Franciji

DRŽAVO JE VODIL

DRŽAVLJANI

SAM - DIKTATOR

NISO MOGLI VPLIVATI NA POLITIČNE ODLOČITVE

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora in metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učitelj učence pozove, da mu povedo, kaj že vedo o Napoleonu. Dejstva, ki jih že poznajo napišejo v zvezek v tabelo pod naslovom ŽE POZNAM. ŽE POZNAM

C. Zakaj je meščanstvo podpiralo Napoleona? Država je bila gospodarsko in politično stabilna. Zaradi ozemeljske širitve Francije, so se pojavila nova tržišča, kar je meščanstvu prinašalo bogastvo. 2) V učbeniku na strani 91 je shema razvoja Francije od leta 1789 do prihoda Napoleona na oblast. Primerjaj posamezne faze razvoja politične ureditve v Franciji in zapiši svoje ugotovitve v spodnjo preglednico. KRALJEVINA

REPUBLIKA

CESARSTVO

Kdaj: Ludvik XVI. (do 1792)

Kdaj: francoska revolucija (1792-1804)

Kdaj: Napoleon - cesar (1804-13)

Značilnosti:

absolutizem, dedna oblast,

parlament, ustava, volitve,

diktatura, cenzura,

stanovska družba

kralj obglavljen

policijski nadzor, vojne

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletnih straneh www. napoleon-series.org in www.fsu. edu/~napoleon učenci poiščejo odgovore na vprašanja: • Napoleona imenujejo tudi »veliki mali mož«. Kako visok je bil? • Napoleon je želel modernizirati francoski šolski sistem. Katere šolske institucije je uredil/ustanovil? • Zakaj je Napoleon na slikah najpogosteje upodobljen z roko v žepu? BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci narišejo Napoleona, kakor ga vidijo sami. Risbe pokomentirajo. Lahko se odločijo tudi za izdelavo stripa.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci po učiteljevi razlagi izdelajo miselni vzorec o značilnostih vladavine Napoleona. Značilnost 1

Značilnost 2

Značilnost 3 Vladavina Napoleona

Značilnost 4

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE V času jakobinske diktature in termidorja je Napoleon Bonaparte najprej naredil bliskovito vojaško kariero. Zatem pa je posegel tudi v politiko, saj je z državnim udarom prevzel oblast in nato republiko spremenil v cesarstvo. Učenci preberejo besedilo v učbeniku na stani 91–92 in pojasnijo, zakaj Napoleonov civilni zakonik (Code Napoléon) še danes velja za zgleden meščanski zakonik.

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnjo izjavo Napoleona ob državnem udaru: »Ob svoji vrnitvi v Pariz sem našel oblastne avtoritete v razkroju, soglasje je vladalo le v eni sami resnici, da je bila ustava do polovice uničena in da svobode ni bilo mogoče več rešiti. Vse stranke so se obrnile name /…/ in prosile za mojo podporo; jaz pa sem odklonil pripadnost katerikoli stranki.« Besedilo učenci analizirajo: • Katere okoliščine so Napoleonu omogočile, da je izvedel državni udar? • Zakaj je Napoleon odklonil pripadnost katerikoli stranki? • Pomislijo, zakaj je buržoazija podprla Napoleona. 99

ZG 5.9.indd 99

12/12/06 4:19:46 PM

Napoleon je zavladal Evropi

AKTIVNOST: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini. Prva skupina zagovarja, da je bil Napoleon veliki junak, druga pa trdi nasprotno, da je Evropi prinesel le trpljenje in razočaranje. Svoje zagovore podprejo z argumenti in soočijo. BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) in metoda razgovora Učenci si ogledajo sliko Napoleona v učbeniku na strani 92. V zvezek napišejo (v obliki oblačkov) misli, za katere mislijo, da krožijo vladarju po glavi. Svoje ideje preberejo v razredu in se o njih pogovorijo. RAZISKOVALEC Učenci pripravijo referat o vojnah Napoleona. Pomagajo si s knjigo: Vojna zgodovina ali s spletnimi stranmi. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid Napoleonovih osvojitev v učbeniku na strani 92 in ga analizirajo: • Za kolikokrat se je povečalo Francosko cesarstvo (primerjava je mogoča z zemljevidom v učbeniku na strani 64–65)? • Katere države je Napoleon zasedel? • Katere pomembne bitke so označene na zemljevidu? GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Napoleon je zavladal Evropi v učbeniku na strani 92–93 in v nemo karto v delovnem zvezku na strani 78 zgoraj vrišejo: • pohod francoske vojske v prvi koalicijski vojni • pohod francoske vojske v drugi koalicijski vojni • pohod francoske vojske v tretji koalicijski vojni • potek celinske zapore proti Veliki Britaniji. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 93 spodaj in ga analizirajo: • Kdo je avtor pisnega vira? • Kakšna je bila francoska vojaška taktika pod vodstvom Napoleona? • Kako je imela francoska vojska organiziran sistem preskrbovanja? • Kaj pomeni, da je imela francoska vojska dobre informacijske zveze? • Zakaj, meniš, so francoski vojaki imeli radi Napoleona?

Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

Napoleon je zavladal Evropi Napoleon je s sijajnimi zmagami nad državami koalicije Francijo povzdignil v evropsko silo. 3) Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 92. A. Obkroži imena držav, ki so bile združene v koalicijo proti Napoleonu. B. Pobarvaj z rdečo države, ki jih je Napoleon priključil k Franciji in so tvorile francoski imperij. C. Z zeleno pobarvaj ozemlja, ki so bila odvisna od Francije. Č. Obkroži ime pomorske bitke, v kateri je Velika Britanija hudo porazila Napoleona.

4) Katere značilnosti dobrega vojaka bi pripisal Napoleonu? Drzen, pogumen, dober strateg; veliko vojaškega, zgodovinskega in matematičnega znanja.

Tri Napoleonove usodne napake Konec leta 1805 je bila Velika Britanija edina neporažena proti Napoleonu. Ta se je odločil, da jo bo gospodarsko uničil. Kaznovanje držav, ki so kršile njegova določila, je na koncu povzročilo njegov poraz. 5) Navedi tri usodne napake, ki jih je naredil Napoleon. A. Na zgornjem zemljevidu jih tudi označi oziroma vpiši. • celinska zapora • bojevanje na Pirenejskem polotoku • pohod proti Rusiji 6) O Napoleonu so imeli prebivalci Evrope različno mnenje. A. Ob slikah zapiši, kako prikazujeta Napoleona.

Francoska vojska med umikom v Rusiji

nevarnost, ki povzroča

velik in

smrt, razdejanje

oboževan

in trpljenje

cesar

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Napoleon je zavladal Evropi v učbeniku na strani 92–93. Izdelajo kronološko tabelo o navedenih koalicijskih vojnah in Napoleonovih vojaških uspehih.

1792-1797: prva koalicijska vojna

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje povezav) Napoleon velja za izredno uspešnega vojaškega poveljnika. Učenci njegove bitke in pohode razvrstijo v kronološki vrstni red od 1 do 4 tako, da 1 pomeni najstarejši, 4 pa najmlajši dogodek. V pomoč jim učitelj poda naslednje letnice 1805, 1809, 1812, 1815. __ zasedba slovenskega dela Avstrije __ bitka pri Waterlooju __ pohod proti Rusiji __ bitka pri Trafalgarju

100

ZG 5.9.indd 100

12/12/06 4:19:46 PM

Tri Napoleonove usodne napake Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij

B. Zakaj Evropejci niso imeli enotnega mnenja o Napoleonu? Večina narodov je zaradi vojn in podrejenosti Franciji čutila odpor. Nekaterim pa so Napoleonove reforme prinesle kulturni razmah. C. Kakšno je tvoje mnenje o Napoleonu?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj zaključi z učno temo Kako je Napoleon ustvaril evropski imperij, učence povpraša: Katere pozitivne in katere negativne lastnosti bi pripisali Napoleonu?

RADOVEDNEŽ Premeči črke in dobil boš pojme, povezane z Napoleonom. Pravilno jih izpiši in jih pojasni.

AAFLRTGAR: TRAFALGAR- poraz Francozov proti Veliki Britaniji

RAZISKOVALEC Napoleon je po državnem udaru sam vodil državo. S pomočjo literature učenci v krajšem razmišljanju opišejo njegovo oblast. V svojem razmišljanju upoštevajo značilnosti civilnega zakonika, odnos do cerkve, odnos do plemstva in nasprotnikov režima.

NHLEAE TAESV: SVETA HELENA - otok, kamor so zaprli Napoleona (1815) EKACILNS OZRPAA: CELINSKA ZAPORA - prepoved trgovanja z Veliko Britanijo NOLOVNAPEO EKKSOD: NAPOLEONOV KODEKS - zbirka zakonov TAIKB OOVANRD: BITKA NARODOV - bitka 1813 pri Leipzigu, poraz Napoleona

ZANIMA ME: Če želiš izvedeti še kaj več o Napoleonu, preberi knjigo Emila Ludwiga, Napoleon: veliki Korzičan (1970)

ZANIMA ME: DVD z naslovom Napoleon – skrivnostna smrt (2005) prikazuje zadnje dneve Napoleona in razkriva vzroke njegove smrti.

PONOVIMO

Napoleonova diktatura (bonapartizem)

Osvajalne vojne leta 1812 je nadziral večji

• državo vodi sam

del

evropskega

ozemlja

• cenzura, nadzor policije

Tri napake

Poraz • 1813 bitka narodov

• celinska zapora

pri Leipzigu;

• bojevanje na

• 1815 bitka pri

Pirenejskem

Waterlooju

polotoku • pohod proti Rusiji

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http//.news.bbc. co.uk/1/hi/in-depth/uk/2005/ trafalgar_200/default.stm lahko učenci izvedo več o bitki pri Trafalgarju. • V razdelku Victory Trip lahko obiščejo ladjo, s katere je poveljeval Nelson. - Koliko topov je bilo na palubi? - Kakšno orožje se je nahajalo v podlubju? • V razdelku Battle Plan lahko ugotovijo, kako sta obe strani – britanska in francoska – razvrstili svoje ladje v bitki.

• V razdelku Trafalgar basics lahko učenci ugotovijo: - Kdo so bile ključne osebe v bitki (key ﬁgures)? - Zakaj se je bitka odvijala ravno pri Trafalgarju? - Kakšna je bila Nelsonova taktika? • V razdelku How UK is making Trafalgar weekend učenci lahko izvedo, kako so v Veliki Britaniji oktobra 2005 praznovali dvestoto obletnico bitke.

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere dve besedili. Prvo besedilo: »Hotel sem doseči gospostvo nad svetom; da bi to dosegel, sem potreboval neomejeno moč.« (izjava Napoleona Bonaparteja po porazu) Drugo besedilo: »Napoleon je pozabil, da človek ne more biti Bog, da velja narod več kot posameznik in da je zakon nad človeštvom; pozabil je, da vojna ni največji cilj, kajti mir je nad vojno.« (izjava maršala Focha, 1921) Nato učenci obe besedili analizirajo: • Kako se je pokazala neomejena moč Napoleona? • V katerih Napoleonovih dejanjih lahko najdemo dokaze, da je Napoleon pozabil, »da človek ne more biti Bog«? • Ali je izjava maršala Focha Napoleonu naklonjena?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom) Učitelj učencem pokaže spodnji graf, ki ga nato učenci analizirajo. Graf: število vojakov na pohodu Napoleona v Rusijo 1812. • Kaj lahko razberemo iz grafa? • Kaj se je zgodilo s francosko vojsko? • Kaj je poraz francoske vojske v Rusiji pomenil za Napoleona in kaj za države koalicije proti Napoleonu? 800.000 600.000 400.000 200.000

junij 1812 septem ber novem ber 1812 decem ber

101

ZG 5.9.indd 101

12/12/06 4:19:49 PM

BELEŽKE:

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci ponovijo osvojeno snov tako, da v tabelo, ki so jo naredili ob začetku ure, dodajo še rubriko SPOZNAL/a SEM in zapišejo ugotovitve. ŽE POZNAM SPOZNAL/a SEM AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere spodnje besedilo. »Zgodovina evropskih držav v tistih letih je bila Napoleonova zgodovina, tudi notranjepolitično. Pod Napoleonovo oblastjo so se evropske države obnavljale – oplajali so jih vplivi, ki so prihajali vanje z vojnami. Zlasti v nekaterih evropskih deželah je bilo čutiti širjenje svobodomiselnih teženj, fevdalne vezi so pokale, novi gospodar je uvajal moderno upravo in sodstvo, centralizirano upravo in državno šolstvo. Obenem pa so se te ideje, ki

jih je Napoleonova oblast sčasoma uresničevala, povezovale s prebujanjem nacionalnih čustev, ki so se upirala francoskemu varuštvu.« (Zgodovina v slikah, 14, DZS, Ljubljana, 1978, str. 6333) Učenci besedilo analizirajo: • Kakšen je bil vpliv Francije v deželah Renske zveze? a) V Badnu je nastala moderna enotna država s centralno upravo, strokovnimi ministrstvi in uradniki, z zajamčeno svobodo trgovanja, gibanja in vere, z davčno in pravno enakostjo ter z državnim nadzorom nad cerkvijo in šolami; tu so celo

uvedli Napoleonov zakonik) b) Pojavila se je zavest o enotni nemški kulturi: pesnik Heinrich Kleist se je v Katekizmu Nemcev strastno obračal proti »vsega zaničevanja vrednemu človeku«, Friedrich Schleiermacher in Johann Gottlieb Fichte pa sta se čutila za učitelja naroda, ki so ga zgodovina, običaji, jezik, umetnost in vera določili za to, da reši Evropo prevlade Francije. • Torej, kakšne zamisli je širjenje Francije spodbujalo po Evropi?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako je Napoleon prišel na oblast? • Kaj imenujemo bonapartizem? • Kakšen namen so imele koalicijske vojne, ki jih je vodil Napoleon? • Katere države so bile nasprotnice Francije in zakaj? • Kako je Napoleon nameraval uničiti Veliko Britanijo? • Zakaj je Napoleon izgubil vojno? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 79.

102

ZG 5.9.indd 102

12/12/06 4:19:50 PM

Novice o revoluciji so hitro prispele tudi v slovenske dežele. Nad revolucijo so se navduševali predvsem izobraženci. Z ustanovitvijo Ilirskih provinc (1809–13) so prebivalci večine slovenskih dežel prišli pod francosko oblast in spoznali nekatere pridobitve revolucije. Po porazu Napoleona so slovenske dežele znova postale del habsburške monarhije. Novice o revoluciji so hitro prispele tudi v slovenske dežele. Nad revolucijo so se navduševali predvsem izobraženci. Z ustanovitvijo Ilirskih provinc (1809–13) so prebivalci večine slovenskih dežel prišli pod francosko oblast in spoznali nekatere pridobitve revolucije. Po porazu Napoleona so slovenske dežele znova postale del habsburške monarhije.

Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

Kdo se je navduševal nad francosko revolucijo Francoska revolucija je odmevala tudi v slovenskih deželah, vendar nad njo niso bili vsi navdušeni. Pridobitvam revolucije so bili privrženi zlasti slovenski razsvetljenci in kmetje. 1) Zapiši, nad katerimi pridobitvami francoske revolucije so bili navdušeni izobraženci in nad katerimi kmetje.

IZOBRAŽENCI

KMETJE

• deklaracija o pravicah človeka in državljana

• odprava fevdalizma

• svoboda in enakost pred zakonom

2) Oglej si zemljevid v učbeniku na strani 95. A. V zemljevid na desni vpiši imena slovenskih dežel, ki so bile vključene v Ilirske province. B. Obkroži mesto, kjer je bil sedež Ilirskih provinc. C. Zakaj je Napoleon ustanovil Ilirske province? Vzroke razdeli na gospodarske in vojaško-politične.

Gospodarski vzroki

Vojaško-politični vzroki

trgovska

celinska zapora -

povezava

Avstrijsko

z Osmanskim

cesarstvo odrezati

cesarstvom

od morja

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci graﬁčno predstavijo pričakovanja posameznih družbenih slojev v slovenskih deželah ob prihodu slovenskih dežel. Pričakovanja

Kdo se je navduševal nad francosko revolucijo

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj z učenci ponovi spremembe, ki jih je Napoleon uvedel v Franciji. Pri tem učence pozove, da razmislijo: • Kdaj so Francozi prišli na ozemlje slovenskih dežel? • Katere od teh sprememb je imela francoska oblast interes uvesti tudi pri nas? • Za katere družbene sloje so bile francoske spremembe dobrodošle? Za katere pa ne?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v učbeniku na strani 95 ogledajo zemljevid Ilirskih provinc. Zemljevid analizirajo: • Katere slovenske dežele so obsegale Ilirske province? • Katere druge dežele so še obsegale? • Katera slovenska dežela ni bila vključena v Ilirske province? • S katerimi državami so Ilirske province mejile? Učenci sklepajo, kaj so bili glavni vzroki, da je Napoleon ustanovil Ilirske province.

Kmetje

UČNI CILJI Učenec: ▶ ve, kdo in zakaj se je navduševal nad francosko revolucijo na Slovenskem, ▶ pozna dežele, ki so bile del Ilirskih provinc, ▶ našteje in vrednoti spremembe, ki so jih uvedli Francozi v času Ilirskih provinc.

Zakaj so bile Ilirske province pomembne v slovenski zgodovini

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 96–97 o spremembah, ki so jih k nam prinesli Francozi. Izpostavijo in utemeljijo tiste, ki se jim zdijo še posebej pomembne.

Meščanstvo Plemstvo

103

ZG 5.9.indd 103

12/12/06 4:19:50 PM

VEČ O … Avstrija in Francija sta se bojevali vse od izbruha francoske revolucije, vendar je morala Avstrija večkrat priznati poraz. Z mirom leta 1805 se je moral avstrijski cesar Franz II odpovedati svojemu vplivu v Nemčiji in Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti je prenehalo obstajati. Poleg tega je habsburška monarhija izgubila precej ozemlja. Francozi so takrat pridobili tudi ozemlje Beneške republike (in s tem tudi Istro), od Avstrije pa so dobili Benečijo in Dalmacijo. Ker je bila Avstrija še vedno največji nasprotnik Francije in jo je Napoleon hotel odrezati od morja, so se v avstrijski armadi leta 1809 odločili za vojno proti Franciji. Avstrijci so načrtovali napad v treh smereh, proti Nemčiji, na območje Varšavskega velikega vojvodstva in proti Kraljevini Italiji. Avstrijske enote, razporejene v Savski dolini od Ljubljane; so začele prodirati proti Pontebbi, Predelu in Gorici z namenom prodreti na ozemlje Kraljevine Italije. Na tem bojišču je francoska armada kmalu prešla v proti napad in prodrla do Kanalske doline. Francozi so slavili zmago pri Naborjetu v Kanalski dolini, na Predelu in na Razdrtem pod Nanosom. V obrambi teh utrdb so se izkazali hrvaški, slovenski in avstrijski brambovci. O teh spopadih na slovenskih tleh je Vasja Klavora napisal izjemno izčrpno delo Predel 1809 (Celovec, Mohorjeva družba, 2003). Spopadi so se končali z avstrijskim porazom in podpisom miru v Schoenbrunnu.

Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

Zakaj so bile Ilirske province pomembne v slovenski zgodovini Čeprav so Ilirske province, ki jih je Napoleon ustanovil 1809., obstajale le štiri leta, je bil njihov pomen v slovenski zgodovini velik. 3) Do kdaj so obstajale Ilirske province? Obkroži pravilno letnico. A. 1810 B. 1813 C. 1815 4) Francoska oblast je v Ilirskih provincah uvedla nekatere spremembe. A. Dopolni preglednico tako, da zapišeš, za katere spremembe gre. SPREMEMBE, KI SO JIH UVEDLI FRANCOZI

Področje šolstva

Cerkveno področje

• enotna štirirazredna

• ukinitev mnogih verskih

• novi davki

praznikov;

šola; • slovenščina je bila učni

• odpravljena sodna oblast fevdalcev nad kmeti

• ukinitev nekaterih samo-

jezik

stanov

• fevdalizem ni bil odpravljen

B. Kdo je bil razočaran nad uvedenimi reformami? Zakaj? Kmetje, ker fevdalizem ni bil odpravljen. Ne odobravajo vmešavanja francoskih oblasti v cerkvene zadeve. 5) Pesnik Valentin Vodnik je 31. julija 1811 objavil pesem Ilirija oživljena. A. O čem govori pesem? Prihod Napoleona - Francozov v slovenske dežele. B. Kakšen pomen je imelo obdobje Ilirskih provinc za Slovence? Velik, saj je bila slovenščina učni jezik v šolah. Uvedena je bila večja svoboda izobraževanja.

Napoleon reče: Ilirija vstan! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? O vitez dobrotni kaj ti me budiš? Daš roko mogočno, me gori deržiš! Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, izložit ne morem skor svojih otrok. Kdo naj le Metulo in terpo moj grad?

6) Dopolni besedilo s pojmi, ki so pod besedilom. NAPOLEONA

Po dokončnem porazu HABSBURŠKI MONARHIJI

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Pesnik Valetnin Vodnik je 31. 7. 1811 objavil pesem Ilirija oživljena, ki se nahaja tudi v učbeniku na strani 81. Učenci pesem preberejo. Napoleon reče: Ilirija vstan! Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan? O vitez dobrotni Kaj ti me budiš? Daš roko mogočno, Me gori deržiš! Kaj bodem ti dala? Pogledam okrog, izložit ne morem skor svojih otrok. Kdo naj le Metulo in terpo moj grad? Učenci nato pesem analizirajo: • Ali je bil Vodnik naklonjen Napoleonu? Kako ga je v pesmi poimenoval? • Kakšno vlogo mu je pripisal?

Položaj kmeta

je ozemlje Ilirskih provinc spet pripadlo ILIRIJA

. Ustanovljeno je bilo Kraljestvo

se je v dokumentih omenjalo vse do leta 1849. V slovenske šole je bila znova uvedena FRANCOZI

Številne spremembe, ki so jih uvedli nemščina

, so bile

Napoleon Ilirija

, ki

NEMŠČINA

ODPRAVLJENE

Francozi habsburška monarhija

odpravljene

BODIMO USTVARJALNI Po vzoru Valentina Vodnika, ki je Napoleonu napisal odo Ilirija oživljena, učenci skušajo spesniti pesem o Napoleonu, kakor ga vidijo sami. Pesmi preberejo v razredu.

VEČ O … Ob koncu 18. stoletja, v času vladavine Franca Jožefa, so bile v Gorici, Trstu, Kopru, Poreču in Ljubljani ustanovljene prve prostozidarske lože v Sloveniji. Njihovi člani so bili vneti razsvetljenci in privrženci francoske revolucije, med ustanovitelji je bil tudi Anton Tomaž Linhart. Te lože so kmalu prenehale delovati. Znova je loža v Ljubljani oživela s prihodom Francozov leta 1808, ko so francoski uradniki in vojaki ustanovili ložo Popolno prijateljstvo. Po treh letih

je bila ustanovljena še ena loža, imenovana Prijatelji rimskega kralja in Napoleona, katere član je bil tudi generalni intendant Ilirskih provinc. Ta loža, ki je delovala le do konca francoske oblasti, je ob koncu delovanja štela okoli 60 članov. Ljubljančanom se je v spomin vtisnila po človekoljubnem delovanju ter podpiranju verske strpnosti. Po prenehanju delovanja se je oprema lože deloma izgubila, en del pa se je ohranil in ga hrani Narodni muzej v Ljubljani.

104

ZG 5.9.indd 104

12/12/06 4:19:52 PM

BELEŽKE:

Kako je francoska revolucija odmevala v slovenskih deželah

RADOVEDNEŽ Premeči črke in dobil boš smiselne pojme, ki jih nato uporabi v povedi.

LLJJAAUBN: Ljubljana

ENANČŠVOILS: Slovenščina

LSERKII RVICENOP: Ilirske province

NNIETLAV KINODV: Valentin Vodnik

ZANIMA ME: Več o Ilirskih provincah lahko prebereš v knjigi Ilustrirana zgodovina Slovencev (1999).

ZANIMA ME: Če te zanimajo pesmi Valentina Vodnika, preberi njegove Izbrane poezije (1958).

PONOVIMO

ILIRSKE PROVINCE ~ 1809 - 1813 ~ upravna enota pod francosko oblastjo

OZEMLJE, KI JE BILO SESTAVNI DEL ILIRSKIH PROVINC

SPREMEMBE, KI SO JIH UVEDLI FRANCOZI

Koroška

Enakost pred zakonom,

Kranjska

civilna poroka, šolska

Goriška

reforma, novi davki

Istra

POMEN ZA SLOVENCE

• boljši položaj slovenščine • združitev slovenskih dežel (razen Štajerske)

Hrvaška

• svoboda izražanja

Vojna krajina Dalmacija

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove, da razmislijo, v čem so bile Ilirske province izredno pomembne za slovensko zgodovino. Učenci skušajo razložiti: • kakšen vpliv so imeli francoski ukrepi na kulturnem področju, • kaj so francoski ukrepi pomenili za slovenski narodni preporod, • kako daljnosežne so bile posledice ukrepov francoskih oblasti.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci z igro vlog predstavijo prihod francoske vojske v slovenske dežele. Pri tem si razdelijo vloge predstavnikov obeh strani, tiste, ki Francoze navdušeno pozdravlja in tiste, ki do nje čuti odpor.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu in podnaslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere slovenske dežele so bile del Ilirskih provinc? • Katere spremembe je francoska oblast uvedla v Ilirskih provincah? • Katere spremembe na kulturnem področju so uvedli Francozi? • Kaj je čas Ilirskih provinc pomenil za slovensko narodno prebujenje? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 82.

105

ZG 5.9.indd 105

12/12/06 4:19:52 PM

Kako je dunajski kongres preuredil Evropo UČNI CILJI: Učenec: ▶ ve, zakaj so se evropski vladarji zbrali na Dunaju in kakšen je bil njihov namen, ▶ razloži, kako se je spremenil evropski zemljevid po dunajskem kongresu, ▶ opiše spremembe, ki jih je dunajski kongres uvedel v Evropi.

Dunajski kongres, ki se je začel junija 1814, je Evropo na novo preuredil. Rezultati kongresa so bili nove meje držav, nova pravila za trajen mir v Evropi in stare politične vladarske družine. Kljub nekaterim napačnim odločitvam je dunajski kongres prinesel mir za nadaljnjih 40 let.

Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

Kaj se je zgodilo z Napoleonovo Evropo Dunajski kongres je trajal vse do junija 1815. Vodilna osebnost na kongresu je bil avstrijski zunanji minister knez Klemens von Metternich, ki je želel preprečiti vnovični vzpon Francije. 1) A. Naštej glavne države, ki so se udeležile kongresa. Avstrija, Rusija, Prusija, Velika Britanija, povabljena tudi Francija

Kaj se je zgodilo z Napoleonovo Evropo

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (glasba), metoda razlage, metoda razgovora, metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učitelj učencem predvaja glasbeni posnetek dunajskega valčka Johanna Straussa ml. Na lepi modri Donavi. Učencem predstavi glasbeno zvrst in razloži motiv za skladbo. Z učenci se pogovori o občutkih, ki jih doživljajo ob poslušanju skladbe. Učenci lahko prizor tudi narišejo. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevida v učbeniku na straneh 64–65 in na straneh 100–101. Zemljevida primerjajo in analizirajo: • Kako se je spremenil obseg Avstrijskega cesarstva? • V katero smer se je povečala Prusija? • Kje si je ozemlje priključila Rusija? • Ali je opazna kakšna sprememba glede lastništva slovenskih dežel? • Kaj se je zgodilo z ozemljem Beneške republike? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj učencem razdeli kopije zemljevida Evrope v času Napoleonovih vojn. Na karti učenci vrišejo spremembe, ki jih je posameznim državam prinesel dunajski kongres. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si ogledajo karikaturo v učbeniku na strani 98 spodaj. Karikaturo analizirajo: • Predstavnike katerih držav prepoznajo okoli mize? • Kateri predstavniki so glavni pri mizi? Na podlagi česa se to lahko ugotovi? • Ali je avtor karikature podpiral dejanja zbranih diplomatov ali ne?

B. Kakšen namen je imelo srečanje? A. Udeleženci so želeli zagotoviti trajen mir v Evropi. B. Druženje med evropskimi kralji. C. Udeleženci so se pripravljali na vojno.

C. Karikatura kaže, kako so diplomati dosegli ravnotežje moči v Evropi. Opiši sporočilo karikature. Države, zmagovalke nad Napoleonom, so si razdelile evropsko ozemlje.

2) Evropski zemljevid se je po dunajskem kongresu spremenil. A. Obkroži točne trditve. Primerjaj zemljevida v učbeniku na straneh 64–65 in 100–101. A. B. C. Č. D.

Avstriji je bilo vrnjeno ozemlje Ilirskih provinc. Velika Britanija se je ozemeljsko zelo povečala. Ustanovljena je bila Nemška zveza. Znova je bila ustanovljena papeška država. Rusija ni dobila nobenega ozemlja.

B. Katere države so na kongresu dobile največ ozemlja? Obkroži njihova imena. Velika Britanija

Prusija

Rusija

Poljska

Avstrija

Francija

Kdo se je veselil na Dunaju Dunajski kongres je ponudil tudi številna družabna srečanja v obliki plesov, pogosto namenjena skritim pogajanjem in dogovorom. Udeleženci dunajskega kongresa pod vodstvom kneza Metternicha so menili, da lahko zagotovijo trajen mir v Evropi le, če spet uvedejo stari red.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si ogledajo karikaturi v učbeniku na strani 98 spodaj in v obliki oblačkov zapišejo misli prisotnih.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 98 (Kaj se je zgodilo z Napoleonovo Evropo). Nato izpolnijo spodnjo preglednico o tem, kako je Metternich predvidel rešitev tedanjih evropskih problemov. Metternichov načrt Problem

Rešitev

106

ZG 5.9.indd 106

12/12/06 4:19:52 PM

Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

3) Med sklepi na kongresu so sprejeli tudi nujnost restavracije starega reda. Razloži to besedno zvezo. Na evropske prestole so se vrnili vladarji, ki jih je Napoleon odstavil. 4) Preberi besedilo, ki govori o Metternichu. A. Za kaj se je zavzemal Metternich? Za stari red pred francosko revolucijo: proti liberalnim gibanjem, zahtevam po enakosti in svobodi.

»Metternichovo politično prepričanje je izviralo iz časov pred francosko revolucijo. Bojeval se je proti vsem ustavnim in narodnim gibanjem. V notranji politiki se je zatekal k represiji in proti vsem demokratičnim pobudam nastopal s cenzuro, policijo in ovajanjem.«

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani poiščejo podatke o kraljih, ki so v času dunajskega kongresa vodili najpomembnejše evropske države takrat. Utemeljijo, po čem se jih bo zgodovina spominjala. V razredu skupaj izdelajo seznam takratnih voditeljev. Za zgled jim je lahko portret Metternicha na strani 98.

(Spremenili so svet, Ljubljana, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005)

B. S kakšnimi metodami je branil stari red? Policijo, vohunjenjem, cenzuro (nadzorom) tiska.

Kdo se je veselil na Dunaju

C. Med dunajskim kongresom sta bili zelo pomembni legitimnost in diplomacija. Pojasni oba pojma. DIPLOMACIJA

pogajanja predstavnikov držav

LEGITIMNOST

pravica do vladanja, prestola

Sveta aliansa – evropska zveza? Evropski vladarji so želeli preprečiti, da bi se v Evropi po dunajskem kongresu spet pojavilo revolucionarno vrenje. 5) Ustanovljena je bila sveta aliansa (zveza). A. Kateri trije vladarji so sklenili sveto alianso? Zapiši tudi imena držav, ki so jim vladali. car Aleksander I. - Rusija; cesar Franc I. -Avstrija; kralj Friderik Viljem II. - Prusija

B. S kakšnim namenom so sklenili zavezništvo? Braniti politični red, Red v Evropi, tudi s

vzpostavljen na

pomočjo policije

dunajskem kongresu. C. Ilustracija prikazuje kneza Metternicha. V oblačke vpiši, kako je razmišljal o Evropi na začetku 19. stoletja: kakšen je bil njegov odnos do človekovih pravic, do svobode govora, tiska …

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (iskanje napak) Učenci v besedilu poiščejo 5 napak. Izpišejo jih ter jih popravijo. Napake in popravki so: Parizu – Dunaju, Severni Ameriki – Evropi, cenzura – restavracija, angleški – francoski, angleškega – dunajskega.

Dunajski kongres je potekal v Parizu, kjer so se zbrali evropski vladarji. Vladarji so se zbrali, ko so premagali Napoleona in so želeli na novo urediti razmere v Severni Ameriki. Da bi dosegli trajen mir v Evropi, so ponovno uvedli stari red kar imenujemo cenzura. Na prestole so se vrnili stari vladarji, med njimi tudi angleški kralj. Dunajski kongres je potekal predvsem v znamenju diplomatskih sestankov in zabav v ritmu angleškega valčka.

Nadzorovati ljudi, spremljati kaj delajo

Nobenih zahtev po

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani in literature poiščejo značilnosti mode v času dunajskega kongresa. Takratna modna oblačila lahko tudi narišejo.

svobodi ali enakosti

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem spodnja besedila pripravi na kopiji ter jim doda vprašanja za analizo. a) Prvo besedilo: »Po sledovih Napoleonove armade in za zasledujočimi armadami zaveznikov je sledila dolga karavana kočij z ministri in diplomati, tajniki, služabniki /.../. Medtem, ko so jahali po slabih cestah ali sedeli skupaj pri mizi ob svečah, so se Metternich, Aberdeen in Merveldt pogovarjali o možnostih za mir. /.../. Takoj po leipziški bitki z zmago v roki so

se zavezniki že začeli dogovarjati o plenu. Kakšno upravo naj dobe osvobojene nemško govoreče dežele /.../. Saška je bila eno izmed jabolk spora, Poljska drugo /.../.« (D. G. McGuigan, Metternich in vojvodinja, CZ, Ljubljana, 1980, str. 252) • O čem naj bi se pogovarjali zavezniki po zmagi? b) Drugo besedilo: »Ko so se ministri srečali v sredo 25. januarja zvečer, da bi razpravljali o perečih problemih, je Metternich nenadoma namignil, naj sprejmejo Caulaincourtovo ponudbo

za premirje in začnejo mirovne razgovore. /.../. Nasprotovali so mu Rusi in Prusi. Zavrnil ga je tudi Castelreagh /.../.« (D. G. McGuigan, Metternich in vojvodinja, CZ, Ljubljana, 1980, str. 301) • Ali so bili zavezniki pri svojih zahtevah do Napoleona in Francije enotni? c) Tretje besedilo: Učenci preberejo portret Metternicha v učbeniku na strani 98. • Kakšen je bil Metternichov odnos do revolucije in Francije? č) V avstrijskem cesarstvu, v

katerem je bil od leta 1821 državni kancler knez Metternich, je bil uveden režim, ki je dobil naziv Metternichov absolutizem. • Kakšen odnos je imela oblast do nasprotnikov režima? »Italijanski karbonar Silvio Pellico je skoraj deset let preživel v ječi na ljubljanskem in brnskem gradu Spielberg. Svojo tragično usodo je opisal v romanu Moje ječe (1830), v katerem je metternichovsko Avstrijo po vsem svetu predstavil kot necivilizirano državo.«

107

ZG 5.9.indd 107

12/12/06 4:19:53 PM

Sveta aliansa – evropska zveza?

AKTUALNO Nekateri zgodovinarji ustanovitev svete alianse primerjajo z delovanjem OZN danes, saj naj bi obe organizaciji imeli podoben cilj – v svetu preprečiti vojne. Prvič je bila ustanovitev mednarodne organizacije leta 1942 omenjena v atlantski listini. OZN je bila ustanovljen junija 1945, uradno pa deluje od 24. oktobra 1945, najprej v San Franciscu, danes v New Yorku. Prvi generalni sekretar OZN je bil Trygve Lie iz Norveške. Uradni jeziki OZN so angleški, francoski, ruski, španski, arabski, kitajski. OZN se ﬁnancira iz članarin članic in donacij. Vsaka članica ima en volilni glas v generalni skupščini. V skupščini se odloča o vseh pomembnih vprašanjih svetovnega miru. O vseh zadevah se odloča z glasovanjem – da so sprejeta mora zanje glasovati 2/3 članic – ob sprejemanju resolucij. Redna zasedanja generalne skupščine so vsako leto z začetkom v septembru, izredna zasedanja pa se izvršijo na zahtevo Varnostnega sveta ali večine članic. Delo generalne skupščine poteka v 6 odborih: Odbor za razorožitev in mednarodno varnost, Odbor za ekonomijo in ﬁnance, Odbor za družbeno, humanitarno in kulturno področje, Odbor za posebno politiko in dekolonizacijo, Odbor za administracijo in proračun, Odbor za pravne zadeve.

Kako je dunajski kongres preuredil Evropo

RADOVEDNEŽ Razmisli o konservativnih in naprednih idejah v času dunajskega kongresa. Na levo stran zapiši dejstva, s katerimi boš utemeljil/a, da so bile konservativne ideje dobre. Na desni utemelji, zakaj so bile dobre napredne (liberalne) ideje. Svoje zapise primerjaj s sošolcem/sošolko.

KONSERVATIVNE IDEJE SO BILE DOBRE, KER • so ohranjale stabilnost

• so omogočale enakost pred zakonom vsem • so omogočale izražanje različnih mnenj

ZANIMA ME: Več o Metternichovem življenju lahko izveš iz knjige Gies Dorothy Macguigan, Metternich in vojvodinja (1980).

ZANIMA ME: Dunajski valček lahko zaplešeš ob skladbi Na lepi modri Donavi, ki jo je napisal Johann Strauss mlajši.

PONOVIMO

UDELEŽENKE DUNAJSKEGA KONGRESA

NAMEN KONGRESA

Rusija, Prusija, Avstrija,

V Evropi vzpostaviti trajen

Velika Britanija, Francija

mir in obnoviti stari red (pred francosko revolucijo)

USTANOVITEV SVETE ALIANSE ~ politična in vojaška zveza ~ Rusija, Prusija, Avstrija

DUNAJSKI KONGRES IN NJEGOV POMEN

~ proti naprednim idejam in gibanjem

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Dunajski kongres pomeni začetek mednarodnih konferenc pri reševanju mednarodnih razmer. Učitelj učence spodbudi k razmisleku o naslednjih vprašanjih: • Kakšno vlogo imajo mednarodne konference pri reševanju napetih mednarodnih razmer danes? • Kako trajne so take rešitve?

OZEMELJSKE SPREMEMBE ~ Avstrija, Rusija in Prusija povečajo svoje ozemlje ~ obnovitev Papeške države ~ nevtralne države okoli Francije

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (kviz) Ob zaključku učne teme učenci spodnjim državam dopišejo številko 1 ali številko 2, glede na to, ali so na dunajskem kongresu ozemlje dobile ali ne. Nalogo izvedejo v obliki kviza. 1 država, ki je dobila ozemlje

NAPREDNE IDEJE SO BILE DOBRE, KER

2 država, ki ni dobila nobenega ozemlja

Avstrija

Prusija

Francija

Kraljestvo Sardinija

Velika Britanija

Rusija

AKTIVNOST: Slovarček tujk Učenci izdelajo slovarček naslednjih tujk oziroma novih pojmov in jih obrazložijo: • KONGRES • DIPLOMACIJA • RESTAVRACIJA • LEGITIMNOST • LIBERALEN • KONSERVATIVEN

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kdaj so se srečali državniki na Dunaju? • Kateri so bili nameni dunajskega kongresa? • Ali so bila diplomatska srečanja na Dunaju uspešna? • Kaj pomeni načelo legitimnosti? • Kaj pomeni pojem restavracija? • Kaj je bil namen delovanja svete alianse? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 85.

108

ZG 5.9.indd 108

12/12/06 4:19:54 PM

Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih in tehničnih revolucij 114 119 123 127 131 135 139 143 148

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja Leto 1848 – leto revolucij in narodov Leto 1848 in Slovenci Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju Revolucija v umetnosti Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija Kako se je industrializacija razširila po svetu Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995. • Charles in Mary Beard, Zgodovina Združenih držav Amerike, DZS, Ljubljana, 1959. • Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Fernand Braudel, Strukture vsakdanjega življenja: mogoče in nemogoče, II, ŠKUC, Ljubljana, 1988. • Pierre Courthion, Impresionisti, Didakta, Radovljica, 1992. • Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini • železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana 2001. • Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1994. • Umberto Eco, Zgodovina lepote, Modrijan, Ljubljana, 2006. • Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987–2002. • Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana, 1998. • Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986. • Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, 1980. • Stane Granda, Prva odločitev Slovencev za Slovenijo: dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi podatki, Nova revija, Ljubljana, 1999. • Igor Grdina, Habsburška sﬁnga brez uganke, v: Hans Bankl, Bolni Habsburžani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 2004. • Igor Grdina, Ipavci, Založba ZRC, Ljubljana, 2001. • Igor Grdina, Vladarji, lakaji in bohemi, Studia humanitatis, Ljubljana, 2001. • Mary Hollingsworth, Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993. • Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, Zbirka Človek in čas 9). • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, 1978. • Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kdo je odkrival svet, Delavska enotnost, Ljubljana, 1987. • Leksikon slikarstva, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1996. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Charles Moraze, Zgodovina človeštva: 19. Stoletje, DZS, Ljubljana 1976 (strani: 243–280, 244–252, 289–305, 350–356, 362–363). • Lewis Mumford, Mesto v zgodovini, 2, DZS, Ljubljana, 1969. • Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, 1994. • Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2004. • Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, 7 izd., Longman, Harlow, 1985. • Sila spomina: Dr. France Prešeren v spominih svojih sodobnikov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1986. • Slikarstvo in kiparstvo od 13. do 20. stoletja: vodnik, Narodna galerija, Ljubljana, 2005. • Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti: znanstveno posvetovanje, Narodni dom, Pokrajinski muzej, Maribor, 1998. 109

ZG 5.9.indd 109

12/12/06 4:19:55 PM

Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih in tehničnih revolucij • Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861-1883, Nova revija, Ljubljana, 2003. • Andrej Studen, Stanovati v Ljubljani: socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno, IHS, Ljubljana, 1995. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • France Stele, Slovenski impresionisti, DZS, Ljubljana, 1980. • Jože Šorn, Začetki industrije na Slovenskem, Založba Obzorja, Maribor, 1984. • A. J. P. Taylor, Habsburška monarhija 1815–1918, DZS, Ljubljana, 1956. • To in ono o meščanstvu (več avtorjev), Pokrajinski muzej, Celje, 1995. • Zgodovina človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Zgodovina človeštva: 5. knjiga (Devetnajsto stoletje), DZS, Ljubljana, 1976. • Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Zgodovina slikarske, kiparske in arhitekturne umetnosti, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Zgodovina v slikah, knjiga 14: 1790–1850, DZS, Ljubljana, 1978.

LITERATURA ZA UČENCE • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Andraž Arko, Indijanski škof: slikanica o božjem služabniku Frideriku Ireneju Baragi, Brat Frančišek, Ljubljana, 2005. • Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994 (Zbirka Svet okrog nas). • Pam Brown, Henry Dunant: ustanovitelj Rdečega križa, Mohorjeva družba, Celje, 1993. • Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Benjamin Capps, Indijanci, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. • Mate Dolenc, Morja široka cesta, Mladika, Ljubljana, 2000. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • William Forbis, Kavboji, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. • Stane Granda, Hočemo Slovenijo, Založba Mladika, Ljubljana,1999. • Neil Grant, Veliki svetovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, (Zbirka Človek in čas; 9). • William W. Johnson: Zlatokopi, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975, (Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda). • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Miki Muster, Rdeči kanjon (strip), Delo, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Šerif (strip), Delo, Ljubljana, 2006. • Janez Mušič, Zgodbe o Prešernu, Mladika, Ljubljana, 1993. • Michael Pollard, Maria Montessori, Mohorjeva družba, Celje, 1997. • Bogdan Sajovic, Smuk skozi slovensko zgodovino, Mohorjeva družba, Celje, 1999. • Sandi Sitar, Sto pričevanj o slovenski zgodovini, Prešernova družba, Ljubljana, 1999. • Spremenili so svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Mike Stotter, Najlepša knjiga o Divjem zahodu, Učila, Tržič, 1998. • Vera Šenica Pavletič, Skrivnosti zmajevega mesta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Paul Trachtman, Revolveraši, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. • Evelina Umek, Sprehodi z baronom, Mladika, Trst, 2000. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Brigitte Mazohl Wallnig, Tisoč let Avstrije, Mohorjeva družba, Celovec, 1996. • Philip Wilkinson, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, Tržič, 2002. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: od reformacije do 1848, Karantanija, Ljubljana, 2005. • Marta Zorec, Iz otroških dni Franceta Prešerna, Viharnik, Ljubljana, 2003. • Znanost za otroke in mladino: CD Enciklopedija, DZS, Ljubljana, 2003.

LEPOSLOVJE • Jane Austen, Prevzetnost in pristranost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2006. • Jean Paul Bled, Franc Jožef, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Janos Bokay: Bohemi in metulji (biografija), DZS, Ljubljana, 1967 (roman o Pucciniju). • Charlotte Brönte, Sirota iz Lowooda; Jane Eyre, Pomurska založba, Murska založba, 1970. • Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Bratje Karamazovi, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1989. • Gustave Flaubert, Gospa Bovaryjeva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Heinrich Gemkow, Friedrich Engels (biografija), DZS, Ljubljana, 1974. • Nikolaj Vasiljevič Gogolj, Mrtve duše, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1965. • Rudolf Harms: Robert Koch: zdravnik in raziskovalec (biografija) DZS, 1970. • Victor Hugo, Nesrečniki, DZS, Ljubljana, 1969. • Fran Jaklič, Peklena svoboda: povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848, Mihelač, Ljubljana, 1994. • Tita Kovač Artemis, Slovenski oratar: Dr. Janez Bleiweis (biografija), Amaletti, Ljubljana, 1989. • Stephen in Ethel Longstreet: Utrillo – človek z Montmarta (biografija), DZS,Ljubljana, 1968. • Mimi Malenšek, Marčni veter, freska iz pomladi narodov, Slovenska matica, Ljubljana, 1988. • Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav, Karantanija, Ljubljana, 1996. • Mira Mihelič, Cesta dveh cesarjev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981. • Janez Poljanec, Knjiga o Slomšku (biografija), Mohorjeva družba, Ljubljana, 1962. • Alojz Rebula, Duh Velikih jezer: lik Ireneja Friderika Barage, Celje, Mohorjeva družba, 1997. • Alojz Rebula, Pastir prihodnosti: lik Antona Martina Slomška, Mohorjeva družba, Celje, 1992. • Stendhal, Rdeče in črno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977. • Ivan Tavčar, Izza kongresa, DZS, Ljubljana, 1999. • Lev Tolstoj, Ana Karenina, DZS, Ljubljana, 1978. • Ivan Turgenjev, Očetje in sinovi, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987. 110

ZG 5.9.indd 110

12/12/06 4:19:55 PM

Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih in tehničnih revolucij • Ilka Vašte, Roman o Prešernu, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • Leon Vončina, Friderik Baraga, Celovec, Mohorjeva družba, 2001. • Braco Zavrnik, Anton Martin Slomšek, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Emile Zola, Germinal, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1987.

MLADINSKA LITERATURA • Harriet Beecher Stowe, Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • dela Deana Blackmoora (o Davyju Crockettu) • James Oliver Curwood, Lov za zakladom, Karantanija, Ljubljana, 1998. • dela Jacka Londona • dela Karla Maya • dela Marka Twaina • Charles Dickens, Oliver Twist, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1956. • Charles Dickens, Nicholas Nickleby, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966. • Charles Dickens, David Copperﬁeld, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1965. • Henry Rider Haggard, Salomonovi rudniki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980. • Johanna Spyri, Heidi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997, Zbirka Ilustrirani klasiki. • dela Julesa Verna (Petdeset tisoč milj pod morjem, V 80 dneh okoli sveta, Otroka kapitana Granta …) • Liselotte Welskopf – Heinrich: Harka (več knjig) • Zbirka Časovni stroj, Mladinska knjiga

FILMI (IZBOR) • Bledi jezdec (Pale Rider), r. Clint Eastwood, ZDA, 1985. (vestern) • Byron, r. Julijan Farino, VB, 2003. Opomba: ﬁlm je primernejši za učitelje. • Camille Claudel, r. Bruno Nuytten, Francija, 1998 (o kiparju Rodinu). • Chopin - osamljena ljubezen, r. Antczak Jerzy, Poljska, 2005. • Izumitelj (originalni naslov Steam Boy; animirani ﬁlm), r. Katsuhiro Ôtomo, Japonska, 2004 (zgodba o družini izumiteljev uporabe pare iz Manchestra sredi 19. stoletja). • Jara gospoda , r. Bojan Stupica, TV Ljubljana, 1953 (drama). • Legenda o Zorru, r. Martin Campbell, ZDA, 2005. • Maverick, r. Richard Donner, ZDA, 1994. • Nesrečniki (Les Miserables), r. Bille Augus, ZDA, 1998. • Oliver Twist, r. Roman Polanski, ZDA, 2005. • Prepovedana ljubezen Franza Liszta (Song Without End), r. Charle Vidor, George Cukor, ZDA, 1960. • Prevzetnost in pristranost, r. Joe Wright, VB, 2005. • Sissi, r. Ernst Marischka, Nemčija, 1955. • Točno opoldne, r. Fred Zinnermann, ZDA, 1952. (vestern) • Wyatt Earp, r. Lawrence Kasdan, ZDA, 1994. (vestern) • Zorro, r. Martin Campbell, ZDA, 1998.

DOKUMENTARNI FILMI • 1848: revolucija in Slovenci [scenarij Stane Granda], Izobraževalni program TV, Ljubljana, 1998. • Anton Martin Slomšek, r. ože Pogačnik, TV Slovenija: Kulturni in umetniški program, 1996. • Cukrarna, r. Jože Pogačnik, TV Slovenija, 1972. • Dr. France Prešeren, r. Ljubič Milan, TV Slovenija, 2000. • Industrijska revolucija v Angliji, Videofon, Blejska dobrava, 1999. • Izgubljena formula Janeza Puharja, r. Pavel Grzinčič, TV Slovenija, 2000. • Množično izseljevanje Slovencev v Združene države Amerike (VHS kaseta), ZRSŠ, Ljubljana, 2001. • “Podobe preteklosti” (VHS kaseta), dr. Nataša Golob in Tone Frelih, Orion film d.o.o., Ljubljana, 1997. • Prešeren, nadaljevanka (5 delov), r. Franci Slak, RTV Slovenija (http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read&c_id=24808) • Prešernova Zdravljica, r. Žbontar Matjaž, TV Slovenija, 1995. • Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci, r. Zoran Lasič, TV Slovenija, 2004. • (Prirejeno po delu Eveline Umek, ki je izšlo pri tržaški Mladiki; mladi in manj mladi gledalci se na privlačen način ob pripovedi barona Žige Zoisa izčrpno poučijo o Trstu in njegovih znamenitih Slovencih od Primoža Trubarja naprej) • Slovenski impresionisti, r. Mirč Kragelj, TV Slovenija, [19--?] • Zgodovina ZDA (VHS kaseta): 2. del: Osvajanje divjega zahoda in secesijska vojna, Videofon, Blejska Dobrava, 1998. • Življenje je cesta, r. Boštjan Mašera, TV Slovenija, (igrano-dokumentarni film; http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read&c_id=25116) • Rojstvo prestolnice, r. Vesna Emerji, Jure Pervanja, Profi Light Entertainment, Ljubljana, 2004. • (Serija šestih izobraževalno-dokumentarnih oddaj, za obravnavano obdobje primerni: Čas Ilirskih provinc in avstrijske restavracije (Ljubljanski kongres); Ljubljana v dobi industrializacije) (http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rtvoddaje&op=web&func=read&c_id=24688)

SPLETNE STRANI: a) slovenska zgodovina • http://www.burger.si/SLOMuseums.htm • Zemljevid, ki omogoča tudi virtualni ogled slovenskih muzejev • http://www.preseren.net/slo/4-2_kviz.asp • (veliko učnega gradiva za vaje ali naloge; tudi kviz o Prešernu) • http://nl.ijs.si/e-zrc/slomsek/data/eSlomsek.html • http://www.gornjesavskimuzej.si/ (za razvoj železarstva in industrije na Kranjskem) • http://www.kuk-wehrmacht.de/regiment/index.html

111

ZG 5.9.indd 111

12/12/06 4:19:56 PM

Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih in tehničnih revolucij • Na tem naslovu si lahko ogledate opremo avstrijske vojske, ilustracije so odlične ... • http://gimvic.org/projekti/projektnodelo/2005/2d/Romantika/N!n@/index.htm (več o obdobju romantike) • http://www.ghega-museum.at.tf (o inženirju Ghegi) b) svetovna in evropska politična zgodovina • http://www.historychannel.com/broadband/clipview/index.jsp?id=tdih_0331 • Na tej strani je ogromno enominutnih filmov s History chanella z naslovom zgodovina na današnji dan. Zanimivo za učenje zgodovine v vseh razredih • http://www.antiquemapsandprints.com/spy/spy-alphabetical.htm • Na tej strani je množica zabavnih portretov pomembnih mož 19. stoletja z naslovnic revije Vainity Fair • http://www.wsgn.euv-frankfurt-o.de/vc/pageD8.html (leto 1848 v nemških deželah) • http://www.lsg.musin.de/gesch/Material/Karikaturen/bismarck_in_der_karikatur.htm • http://www.reformation.org/garibaldi.html (Garibaldi) • http://www.library.yale.edu/MapColl/special.html (zabavni zemljevidi iz 19. stoletja) • http://gimvic.org/projekti/projektnodelo/2005/2d/Romantika/N!n@/index.htm • (več o obdobju romantike) • http://www.australia-migration.com/page/History/238 • Na tej strani so opisana zanimiva obdobja avstralske zgodovine 19. stoletja. • http://www.hfmgv.org/exhibits/dpc/work/steamboats.asp (slikovni pregled razvoja ZDA (Detroit) • http://www.sonofthesouth.net/ (ameriška državljanska vojna) c) industrijska revolucija • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_rocket.shtml • Na tem naslovu lahko vidite animirano shemo delovanja mnogih strojev, na primer parnega stroja in parne lokomotive. • http://www.bbc.co.uk/history/programmes/seven_wonders/launch_ani_fall_transcontinental.shtml (animacija gradnje ameriškega železniškega omrežja) • http://www.jimlangley.net/ride/ride.html (vse o zgodovini koles) • http://historyforkids.utah.gov/fun_and_games/photos/history.html (zgodovina fotografije) • http://www.keveney.com/Engines.html • http://classroomclipart.com/cgi-bin/kids/imageFolio.cgi?direct=History/Industrial_Revolution&img=27 • Za pripravo učnih gradiv za učitelje je na tem naslovu veliko risb iz časa industrijske revolucije. • http://inventors.about.com/library/weekly/aa111100a.htm • Na tej strani so razno razni izumi 19. stoletja. • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_spinning_mill.shtml • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_gms_muck_brass.shtml • Več animiranih prikazov, na primer delo v tekstilni tovarni, igra širitve mest … • http://www.schoolshistory.org.uk/worksheets.htm (prikaz otroškega dela v Power Pointu) • http://www.womeninworldhistory.com/lesson7.html (za učitelje in učence, nanaša se na industrializacijo in vlogo žensk) • http://www.bbc.co.uk/history/lj/victorian_britainlj/preview.shtml (več kvizov o pomenu žensk v 19. stoletju) • http://www.bbc.co.uk/apps/ifl/history/gigaquiz (kvizi za pripravo učne ure) • http://inventors.about.com/od/indrevolution/ • http://www.pdmusic.org/root-gf.html (nekaj melodij, ki lahko učitelju služijo za glasbeno podlago pri delu) • www.filmeducation.org/olivertwist

UČILA: Atlasi • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

Zgoščenke • Dr. France Prešeren: jezični dohtar [avtor Vincetič Milan], Creativ Plus, Maribor, 2002. • Animirani CD-ROM je zasnovan tako, da nam “Jezični dohtar” opisuje najpomembnejše dogodke svojega življenja, obenem pa nam predstavi dela, ki so nastala v posameznem obdobju. “Jezični dohtar” se z nami neprestano pogovarja, tako da nam postavlja vprašanja, povezana z obravnavano vsebino. Ob pravilnem odgovoru nas nagradi s figami. Zgoščenka vključuje glasbeno podlago in govorjeno besedo, podprto s fotografijami, ki prikazujejo zanimive podrobnosti iz Prešernovega življenja • Encarta, Microsoft, 2004. • Rudarjenje v Zagorju [avtor Roman Rozina] : interaktivna multimedijska predstavitev 250-letnega rudarjenja v zagorski dolini, Multima, Kisovec, 1999 • Klasična (filmska) predstavitev zgodovine rudarstva s spremnimi dejavnostmi, na primer železnica, apnarstvo, steklarstvo, delavske kolonije, zadruge, konzum… • Zgodovina železarstva in rudarstva Jesenice [avtor Irena Lačen Benedičič], Gornjesavski muzej, Jesenice, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

Metodični priročniki: • Dominique Chansel, Europe on-screen cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Božidar Mrevlje, Evropa in slovenske dežele v obdobju 1815-1848: priročnik za učitelje v osnovni šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2000. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004.

112

ZG 5.9.indd 112

12/12/06 4:19:56 PM

Evropa in svet v prvi polovici 19. stoletja: doba nacionalnih in tehničnih revolucij • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan et al., Evropsko gospodarstvo v 18. stoletju in začetki moderne industrializacije v Angliji: uporaba aktivnih učnih oblik in metod priročnik za učitelje, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 1999. • Danijela Trškan, Metoda dela z besedili pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letnik • IX, št. 3–4, 2000. • Danijela Trškan, Metoda dela s slikovnim gradivom pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letnik X, št. 1, 2001. Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE • Geograﬁja, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, zgodovina umetnosti slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.

113

ZG 5.9.indd 113

12/12/06 4:19:56 PM

Po dunajskem kongresu je sveta aliansa z obnovo Evrope postavila na prestole stare vladarje. Kljub temu je bilo devetnajsto stoletje čas prebujanja podjarmljenih narodov in njihovih uporov proti oblasti različnih režimov. Naraščajoče meščanstvo se je upiralo fevdalni družbeni ureditvi in v njej uveljavljeni politični premoči plemstva.

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja ▶

▶

UČNI CILJI: Učenec: zna našteti vzroke za izbruh osvobodilnih gibanj in njihove uspehe, pozna razloge, zaradi katerih so se uprli Poljaki, Grki in Srbi, ovrednoti uspešnost svete zveze pri zatiranju osvobodilnih gibanj, pojasni in razlikuje nove pojme: legitimizem, liberalizem, konzervatizem, nacionalizem, ovrednoti pomen nacionalnih gibanj za male narode in boj primerja s predhodnim stanjem, zna opisati razloge za upor proti kolonialnim gospodarjem v Latinski Ameriki, analizira vlogo ZDA pri revolucijah v Latinski Ameriki in njen odnos do svete zveze.

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja Ali je bila sveta aliansa uspešna

Sveta aliansa je nadzorovala politično dogajanje v Evropi in izvajala vojaške posege. 1) Sveta aliansa se je sestajala na kongresih in odločala o ukrepih proti revoluciji. Odgovori na spodnja vprašanja. A. Kdo je bil vodilna osebnost te mednarodne organizacije? Zapiši njegovo ime. Klemens von Metternich, avstrijski zunanji minister B. Kakšna je bila vloga svete alianse? Braniti in čuvati določila dunajskega kongresa, ščititi monarhije pred novim revolucijami in naprednimi gibanji. C. Kaj pomeni beseda aliansa? Zveza držav (politična ali vojaška) 2) Leta 1821 so se predstavniki svete alianse sestali v Ljubljani, o čemur si lahko prebereš v učbeniku na strani 102. Za koga so bili sklepi kongresa pozitivni in za koga negativni? POZITIVNI

NEGATIVNI

• ZA KRALJE,

• ZA NACIONALNO GIBANJE V ITALIJI,

• PLEMSTVO,

UPORNIKE V MOLDAVIJI, VLAŠKI

• AVSTRIJSKO CESARSTVO

Evropejci so se bojevali za svobodo in svojo državo Ali je bila sveta aliansa uspešna

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj z vprašanji z učenci ponovi snov o dunajskem kongresu: • Kaj se je zgodilo po Dunajskem kongresu? • Kdo je prišel na oblast? • Kakšno stanje se je vzpostavilo? • S čim se je varovala, oborožila Evropa? • Ali so narodi to podpirali? Nato učitelj doda še dve vprašanji, ki lahko služita kot izhodišče za razlago. • Kako je, ko okusiš svobodo? Bi jo zamenjal za stanje ujetosti? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Za Slovence zmotno velja, da nismo preveč vneti za vojsko in vojaške zadeve. Učenci preberejo tretjo kitico iz Prešernove pesmi Soldaška in presodijo, zakaj so Slovenci radi izbirali vojaško službo. Učeni stan je zaničván, skrbi in hude leta moré ubózga kmeta; narprvi stan soldaški stan: soldat živi vesel v en dan; sej cesar dá pol hleba, in kar je treba.

Kljub delovanju svete alianse se je meščanstvo v Evropi borilo za svobodo. Med mnogimi narodi pa se je začel boj za združitev ali samostojnost. 3) Pojmom, navedenim v drugem stolpcu, poišči razlago tako, da jim pripišeš ustrezno številko. idejno in politično gibanje, povezano z obstojem naroda in njegovih potreb ter interesov v narodno enotni državi nazor, ki si prizadeva za obvarovanje političnih pridobitev, za ohranitev razmer, zaupa v vladarja in cerkev

konservativizem

liberalizem

nacionalizem

samostojno upravljanje nekega ozemlja v okviru države

opozicija

nazor, ki ščiti monarhijo in vladarja; mnenje, da ima vladar neomejeno, nedotakljivo pravico do prestola

avtonomija

nasprotovanje vodenju države, oblastem

načelo legitimnosti

nazor, ki zahteva svobodno pravno državo, ki državljanu zagotavlja politično svobodo in neoviran gospodarski razvoj

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://academic. brooklyn.cuny.edu/history/virtual/ portrait.htm#19th%20Century se učenci lahko seznanijo s podrobnostmi o različnih revolucijah in takratnih vladarjih v državah. Učitelj učencem razdeli različne zadolžitve, učenci pa nato pripravijo tri bistvene stavke s katerimi poročajo o novih spoznanjih.

AKTUALIZACIJA Danes v Evropi poteka proces združevanja. Učitelj učence povpraša: • Kako smo svoje nacionalne interese uresničevali Slovenci? • Ali bomo Slovenci v združeni Evropi in v procesih povezovanja lahko ohranili svojo identiteto? • Ali se bo razvila širša evropska identiteta? • Na kaj moramo biti pozorni pri vključevanju v širši evropski prostor?

VEČ O … Cenzura oblasti je v času Metternichovega absolutizma prepovedovala vsakršno svobodomiselno dejanje. Tako je bilo v Ljubljani prepovedano uprizarjanje Linhartove veseloigre Županova Micka v kateri je zmagovalec podložnik, duhovno bolj zdrav od pokvarjene gospode. Prvič je bila veseloigra uprizorjena 28.oktobra 1789 v času francoske revolucije. Datum velja tudi za rojstni dan slovenskega gledališča. Ponovno je bila veseloigra uprizorjena šele revolucionarnega leta 1848.

114

ZG 5.9.indd 114

12/12/06 4:19:57 PM

Evropejci so se bojevali za svobodo in svojo državo

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja

4) Poveži voditelje liberalnih ali nacionalnih gibanj z narodi in uspehi tako, da črko pred imenom pripišeš na ustrezno mesto v drugem in tretjem stolpcu. V pomoč naj ti bo besedilo v učbeniku na strani 104. A - Simon Bolívar

boj proti turški oblasti

Avstrijci so vstaje zatrli

B - Đorđe Karađorđević

boj za združitev Italijanov

odstop kralja

C - Aleksander Ypsilanti

boj proti španski kolonialni oblasti

avtonomni beograjski pašaluk

Č - Giuseppe Mazzini

boj proti absolutizmu francoskega kralja

osvoboditev ob pomoči zahodnih sil

D - Rotschild

odmeven boj proti oblasti Turkov

nastanek južnoameriških držav

5) Za avtonomijo so se borili tudi Južni Slovani, nekateri proti Turkom, drugi proti nemškemu pritisku. A. Kakšno bodočnost je napovedal Slovanom Jan Kolar? Uspešno, saj je napovedal združitev.

Sto dolgih let nas Slovane spremenilo bo, spremenilo vse celine lik, slovanstvo kot spomladanska reka razširilo bo meje svoje ... (pesem Hči Slave slovaškega pesnika Jana Kolarja, prva polovica 19. stoletja)

B. Kako se je imenovala njegova ideja povezovanja Slovanov? Panslavizem.

C. Kdo se je za njegove ideje navdušil pri Hrvatih? Kako se je imenovalo njegovo gibanje? Ljudevit gaj; Ilirizem

Prebivalci Južne Amerike so se bojevali za neodvisnost V Srednji in Južni Ameriki se je nacionalno in liberalno gibanje združilo v boj proti kolonialni oblasti Španije, ki jo je vodil kralj Ferdinand VII. 6) Glavni boj pri osvobajanju Latinske Amerike je bil usmerjen proti Špancem, ki pa tam niso bili edini kolonialisti. Katere evropske države so bile lastnice kolonij v Srednji in Južni Ameriki? Med spodaj naštetimi izberi tri in jih podčrtaj. Anglija, Portugalska, Francija, Avstrija, Nizozemska, Norveška, Švedska, Rusija 7) Boj španskih kolonij za neodvisnost so podprle ZDA. Kaj pomeni geslo »Ameriko Američanom« ameriškega predsednika Monroa? Izberi pravilni odgovor. A. B. C. Č.

Da imajo ZDA vodilno vlogo na ameriški celini. Da bodo ZDA porazile vse Indijance. Da se evropska sveta aliansa ne sme vmešavati v Latinsko Ameriko in boj kolonij za neodvisnost. Da bodo ameriške države trgovale le med seboj.

VEČ O … V Evropi so se v 19. stoletju kazale močne nacionalne težnje malih in v več držav razdrobljenih narodov. O svojem narodu so se šele učili in ga spoznavali. Kot se je pokazalo kasneje, so odcepitvene težnje in uresničitve lahko dvorezne. a) Čehi so v srednjem veku živeli v samostojnem kraljestvu, kasneje v okviru Avstrijske monarhije in Avstro-Ogrske, po 1. svetovni vojni samostojno, tik pred drugo vojno v okviru Nemčije, ločeno od Slovakov, po drugi svetovni vojni združeni v Češkoslovaško in leta 1993 ponovno

razdruženi na dve državi, Češko in Slovaško. b) Poljska je bila samostojna država, v 17. stoletju je bila pod švedsko zasedbo, v 18. stoletju je razpadla in bila razdeljena med Prusijo, Rusijo in Avstrijsko monarhijo. V času Napoleona je obstajala Varšavska vojvodina, po njegovem padcu je postala kongresna kraljevina, katero je hitro priključila Rusija. Po 1. svetovni vojni je država dobila samostojnost, ki jo je z nemško zasedbo leta 1939 izgubila in po drugi svetovni vojni spet pridobila nazaj. c) Razdrobljene nemške dežele so se

najprej združile (1871), leta 1938 si je Tretji Rajh priključil Avstrijo, po drugi svetovno vojni pa je Nemčija razpadla na vzhodno in zahodno Nemčijo ter se spet združila leta 1990. Ankete opravljene med Nemci leta 2004 so pokazale, da je bilo 15 % Nemcev prepričanih, da je bila združitev obeh Nemčij napaka. Tako je menilo 8 % prebivalcev nekdanje Vzhodne Nemčije in 17 % prebivalcev Zahodne Nemčije. Eden Nemec od petih je torej menil, da bi morali ponovno vzpostaviti dve Nemčiji.

VEČ O … Vodja prvega srbskega upora proti Turkom Đorđe Petrovič Karađorđe, se je zaradi pritiskov vplivnih Srbov odpovedal oblasti. Vodja drugega srbskega upora Miloš Obrenovič ga je nato dal ubiti. Nekaj let sta vladala Obrenovićeva sinova, nato so člani državnega sveta na prestol poklicali Aleksandra Karađorđeviča, sina voditelja prvega upora in ga oklicali za kneza. Na prestol pa so se spet nazaj vrnili Obrenoviči. Knez Mihajlo je bil absolutist, nasprotniki so ga na sprehodu ustrelili. V zadnjih letih 19. stoletja sta v Srbiji vladala Aleksander in Milan Obrenovič, ki sta se naslanjala na AvstroOgrsko. Nepriljubljeni Milan se je po neuspešnem napadu na Bolgarijo leta 1885 moral odreči oblasti in se 35-leten upokojiti. Za povrh je kleče moral priseči zvestobo svojemu 12letnemu sinu, nasledniku Aleksandru, ki je leta 1903 moral plačati za očetove in svoje grehe, ko je bil nanj izveden atentat. Spet so zavladali Karađorđeviči.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem prebere geslo, ki je veljalo za vodilo romantičnega pesnika Georgea Gordona Noela Byrona: »Živi hitro, umri mlad in bodi lepo truplo«. Učence nato povpraša o mnenju o tem reklu. Lahko se pred tem odloči, da učenci raziščejo Byronovo življenje.

VEČ O … Londonski protokol iz leta 1830 je za Grčijo določil, da bo dedna monarhija pod varstvom treh velesil Velike Britanije, Francije in Ruskega carstva. Evropske velesile so Grkom kot rešitev za “kralja Helenov” vsilile mladoletnega sina bavarskega kralja Ludvika I., Otona. Na poti v Grčijo prve dni januarja 1833 ga je spremljala precejšnja vojaška enota, ki se je vkrcala v Piranu. Tja je prispela po dolgem maršu prek Koroške in Kranjske in med prebivalci slovenskih dežel vzbudila nemalo pozornosti. Pesnik Urban Jarnik je v pesmi Helenia Europi draga, ki je nastala ob prehodu bavarske vojaške enote skozi Beljak, med drugim zapisal: Helenia Europi draga Iz ptujih pot odrešena Englez, Francoz in Rus prijatli Svobodnost ti perpravljajo 115

ZG 5.9.indd 115

12/12/06 4:19:57 PM

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Za francoske plemiče, ki so se po zmagi nad Napoleonom vrnili iz tujine, je veljalo reklo, da se niso v pregnanstvu nič naučili, prav tako pa niso nič pozabili od svojega življenja pred revolucijo. Tak je bil tudi francoski kralj Ludvik XVIII. Burbonski (brat Ludvika XVI.). Ko je umrl, ga je leta 1824 nasledil brat Karel. Ta si ni pustil niti malo omejiti oblasti in je izjavil, da je raje kravji pastir kot kralj po angleškem vzorcu (tam je bil parlamentarizem). Julija 1830 je ukinil svobodo tiska, razpustil parlament in zmanjšal število tistih, ki so imeli volilno pravico. To je izzvalo nemire, v katerih so prednjačili dijaki in delavci iz pariških predmestij. Vojaki, ki jih je Karel poslal nadnje, pa se zaradi vročine niso hoteli boriti in so raje prestopili na stran upornikov. Revolucija je zmagala, ljudje so vrgli Burbone. Karel se je zameril Francozom, Francozi pa njemu. Po pregnanstvu s prestola se je zatekel v bližino Gorice, kjer je v samostanu v Kostanjevici (pri Gorici) kmalu umrl in je še danes tam pokopan.« (povzeto po Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 126) Učenci nato premislijo: • Kaj je bil odločilen vzrok, da so se v Franciji uprli oblasti Burbonov? • Kako so ljudje doživljali svoje vladarje? • Kako so vladarji doživljali svoj položaj? GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci na podlagi besedila v učbeniku na strani 103–104 (Evropejci so se bojevali za svobodo in svojo državo) v obliki miselnega vzorca zapišejo dejstva o vzrokih nacionalnih gibanj posameznih držav.

Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja

RADOVEDNEŽ Reši kviz.

1. Simon Bolívar in Miguel Hidalgo, voditelja gibanja za neodvisnost Latinske Amerike, sta bila občudovalca drugih uspešnih revolucij. Katerih? a) ameriške in francoske b) sovjetske in kitajske c) grške in srbske č) belgijske in poljske 2. »Ne za moje roke niti za mojo dušo ne bo počitka, dokler ne bom strl okov, ki so mi jih nadeli Španci.« To stališče je izrekel a) nacionalist Latinske Amerike b) portugalski izkoriščevalec c) škof rimskokatoliške cerkve č) španski konkvistador 3. »Država ni samo geografsko ozemlje. Država je prav tako zasnova, dana po geografskem izvoru. Država je občutek ljubezni, ki v eno združuje vse sinove in hčere tega geografskega ozemlja.« To mnenje podpira zamisel o a) diktaturi b) absolutni monarhiji c) merkantilizmu č) nacionalizmu

ZANIMA ME: Govor Garibaldija svojim vojakom leta 1860 lahko prebereš na naslovu www.historyplace.com/ speeches/garibaldi/htm.

PONOVIMO

JUŽNA AMERIKA

LIBERALNA IN NACIONALNA GIBANJA čas

• osvoboditev izpod španske in portugalske

od prve polovice 19. stol. dalje

EVROPA • Belgija (odcepitev Nizozemske) • zahteve po združitvi

oblasti • voditelji: Bolívar,

CILJI

San Martin

Italijanov in Nemcev BALKANSKI POLOTOK • boj proti turški nad-

• pokroviteljstvo ZDA NASPROTOVANJE GIBANJEM

oblasti • Grki, Srbi

KONGRES SVETE ALIANSE V LJUBLJANI Kdaj? 1821 Pomen dogodka? družaben in političen dogodek

Španija Francija Belgija VZROKI REVOLUCIJ V prvi polovici 19. stoletja Poljska

ZANIMA ME: O Bolívarju lahko izveš več na naslovu www.triera.net/novica.php?id=A18442

Jugovzhodna Evropa

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (umetniško sliko) in zgodovinskimi besedili Učenci si ogledajo umetniško sliko Georgea Delacroixa Svoboda vodi ljudstvo v učbeniku na strani 102. Sliko analizirajo: • Kdo je avtor, kakšen naslov nosi? • Kaj predstavlja ženski lik v sredini? • Kaj drži v roki? Nato učenci preberejo besedilo pod sliko in odgovorijo. • Kaj simbolizira trobojnica? • Zakaj zastava ni ugajala

francoskim kraljem? (Spominjala jih je na republiko, čas vladavine brez kraljev)

116

ZG 5.9.indd 116

12/12/06 4:19:58 PM

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere časopisni članek, objavljen v Leibacher Zeitung dne 28. julija 1830. Članek je bil povzet po pisanju pariškega časopisa, ki je opisoval revolucijo leta 1830. »Novice so govorile o mračni in nemirni podobi Pariza, kjer so bile vse delavnice in tovarne zaprte, gruče meščanov in rokodelcev pa so s kričanjem izražale svojo nejevoljo. Množica je vdrla v orožarne in smodnišnice in si postregla s puškami. Ceste so bile kmalu prekrite z mrtveci in ranjenimi, ljudstvo je razbilo vse cestne svetilke, zaprlo gledališča, oblegalo žandarmerijske postaje in povsod trgalo kraljeva znamenja /…/ kasneje poroča časopis o Lafayetu vodji revolucionarjev, pobegu kralja, ki se je odpovedal prestolu in oklicu njegovega namestnika-meščanskega kralja. Da so mnogi simpatizirali s starimi časi pove dejstvo , da so v tem času Francozi uspeli prenesti posmrtne ostanke Napoleona s Sv. Helene v Francijo. V strahu pred širitvijo francoskih revolucionarnih idej je Metternich okrepil vojsko in izvedel splošno mobilizacijo.« (povzeto iz Slovenske kronike XIX. stoletja, Knj.1, str.181) Učenci nato prebrano besedilo analizirajo: • Kaj ni bilo po volji Parižanom? • Koga so Francozi ohranili v dobrem spominu? • Koliko so Francozi pripravljeni tvegati, kadar so vprašljive njihove svoboščine?

Prebivalci Južne Amerike so se bojevali za neodvisnost

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH S pomočjo literature in spletnih strani http://www.sgess.tb.edus. si/dijaki/data/informatika/zda/ celota/zgodovina.html in http://www2.arnes.si/~nznida/ Spanija/zgodovina/zgodovina.htm učenci poiščejo podatke o Južni in Severni Ameriki. • Kako se je v 19. stoletju razlikovala Severna Amerika od Južne Amerike? Svoje ugotovitve učenci predstavijo sošolcem.

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci se razdelijo v skupine po tri. Namen skupin je ugotoviti, kako se je v prvi polovici 19. stoletja kazal in vršil boj za osvoboditev in nastanek nacionalnih držav. Skupin je več zaradi narave dela v računalniški učilnici. Tudi poročanje skupine izvedejo v multimedijski učilnici. Učitelj lahko njihove predstavitve strne v celoto, ki ob zaključku ure predstavlja tabelsko sliko. • Prva skupina razišče Špansko oblast po padcu Napoleona, oziroma njegove družine. Uporabijo naslednje spletne strani: http://www.sgess.tb.edus. si/dijaki/data/informatika/zda/ celota/zgodovina.html in http://www2.arnes.si/~nznida/ Spanija/zgodovina/zgodovina.htm • Druga skupina se osredotoči na Latinsko Ameriko ter njeno povezavo z matično domovino oziroma kolonialno lastnico. Spletna stran? • Tretja skupina predstavi posamezne nosilce osvobajanja Južne Amerike Spletna stran? • Četrta skupina razišče francosko vladavino po padcu Napoleona Uporabijo naslednje spletne strani: http://www.saburchill.com/ history/chapters/empires/0035. html in http://www.saburchill.com/ history/chapters/empires/0040. html • Peta skupina razišče vse možne odklone in oblike odpora proti sveti zvezi. Uporabi naslednjo spletno stran: http://www.saburchill.com/ history/chapters/empires/0037. html • Šesta skupina razišče grško osvobodilno vojno. Uporabi naslednjo spletno stran: http://www.saburchill.com/ history/chapters/empires/0036. html • Sedma skupina se poglobi v osvobodilni boj Srbov proti Turkom. Uporabi naslednje spletne strani: http://www.srbija-info. yu/cinjenice/srednjivek. html in http://www.znanje. org/i/i24/04iv09/04iv09121927/ uvod%20moj.htm • Rezervna skupina se s pomočjo literature ukvarja z ljubljanskim kongresom in Ljubljano tega časa.

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE James Monroe je bil peti predsednik ZDA. V kongresu je leta 1823 s svojo doktrino – imenovano Monroejeva doktrina – začrtal smernice ameriške zunanje politike. James Monroe je 1823 izjavil, da ameriški celini, Severna in Južna Amerika ne smeta več veljati za območje, kjer bi Evropejci ustanavljali kolonije. Odtlej je ta doktrina pomenila, da imajo ZDA zunanje poseganje v Južno Ameriko za stanje, ki lahko pripelje do vojne. Načela Monroejeve doktrine (načelo »Ameriko Američanom«) so bila: - Ozemelj ameriške celine spričo svobodnega in neodvisnega položaja, ki so si ga priborila, poslej ni več mogoče šteti za predmet kake nove kolonizacije katere koli izmed evropskih sil. - Politični sistem zavezniških sil svete zveze je /…/ bistveno drugačen od ameriškega. - Poskus evropskih sil, »da bi razširile svoj sistem na kateri koli del te poloble« bi morale ZDA šteti »za ogrožanje našega miru in naše varnosti« - Politika ZDA do Evrope je, da »se ne vmešavajo v notranje razmere nobene tamkajšnjih sil«. a) Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšno politiko je uzakonil Monroe? • Ali se je ameriško poseganje v svetovno dogajanje do danes spremenilo? Kako? b) Kratek kviz za učence: 1. Proti komu je bila uperjena Monroejeva doktrina? a) proti Južni Ameriki b) proti severnoameriškim Indijancem c) proti Evropi 2. Kakšno načelo uveljavlja? a) Ameriko Američanom b) Američanom Evropo c) Evropi Ameriko 3. Kateri motivi so vodili ameriškega predsednika? a) demokratični b) kolonialni c) varnostni

VEČ O Špancem se je uspelo osvoboditi izpod francoske oblasti s pomočjo angleške armade pod poveljstvom Wellingtona. Španci so ob tem imeli velika pričakovanja, liberalci so pozdravljala politične spremembe in ustavo. Realnost pa je bila drugačna. Kralj Ferdinand je zavladal absolutistično in povsem ignoriral liberalne zahteve. Poleg domačih skrbi so mu sive lase povzročali tudi osvobodilni boji kolonij v Južni Ameriki, kjer sta boj za samostojnost vodila Simon Bolívar in Jose de San Martin. Kralj Ferdinand je v Južno Ameriko nameraval poslati vojsko, ki naj bi ohranila špansko avtoriteto. Preden mu je uspelo, se mu je vojska leta 1820 uprla in se pridružila liberalcem, ki so med drugim zahtevali tudi ločitev cerkve od države. V tem času se je že osvobodila Mehika, sledile pa so osvoboditve drugih južnoameriških kolonij. Španija je tako izgubila večino svojega kolonialnega imperija, ostale so ji le Kuba, Portoriko, Filipini, nekaj paciﬁških otokov in obala okrog Maroka. Španija je v primerjavi z zahodno in severno Evropo z izgubo dobičkov iz kolonij hitro tudi ekonomsko nazadovala. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v atlasu ogledajo politični zemljevid Južne Amerike danes. Zemljevid analizirajo: • Poimenujejo države, ki se nahajajo v Srednji in Južni Ameriki. • S pomočjo dodatne literature raziščejo, od kod imena držav Argentina, Kolumbija in Bolivija. (srebro, Kolumb, Bolivar) • Zakaj španska in portugalska oblast nista uspeli zadržati kolonialne oblasti? BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci uporabijo zgoščenko Zgodovinski časovni trak (DZS, Ljubljana, 1993). Na časovnem traku poiščejo obdobje 19. stoletja, področje Amerika, na ikoni poiščejo Simona Bolivarja in odgovorijo: • Kakšno je bilo prebivalstvo v španskih kolonijah v Južni Ameriki? • Kaj so obsegale PENINSVALES (kreoli)? • Kako je potekala osvoboditev izpod oblasti evropskih gospodarjev? 117

ZG 5.9.indd 117

12/12/06 4:19:58 PM

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili, metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov ali pisno-graﬁčnih izdelkov Ko učitelj predela poglavje Zakaj so se pojavila liberalna in nacionalna gibanja, se lahko odloči za naslednjo obliko utrjevanja snovi. Učenci gradivo, ki je predstavljeno v eni obliki, pretvorijo v drugo. Učencem svetuje, kako lahko pretvarjajo učna gradiva iz ene oblike v drugo. Najlaže bo delo potekalo v dvojicah. Na podlagi učiteljeve razlage učenci ustvarijo karkoli od naštetega.

Nekaj primerov: • besedilo pretvorijo v miselni vzorec, • besedilo pretvorijo v diagram poteka ali dogajalno premico, • besedilo pretvorijo v zgodbo s sličicami, • besedilo pretvorijo v razpredelnico, • besedilo pretvorijo v shemo, sestavljeno iz ključnih besed, • besedilo pretvorijo v prekrivajoče se kroge, • besedilo razčlenijo in povzamejo v posameznih točkah, • miselne vzorce, razpredelnice, tabele, diagrame, točke spremenijo v besedilo

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: ▶ Kako so evropski narodi izražali želje po samostojnih državah – na enak način ali ne? • Kaj so želeli doseči kreoli v španskih kolonijah v Južni Ameriki? • Na kakšen način se je Sveta aliansa borila za ohranjanje starega položaja? • Zakaj vsa liberalna in nacionalna gibanja v prvi polovici 19. stoletja niso uspela? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 95.

118

ZG 5.9.indd 118

12/12/06 4:19:59 PM

Leto 1848 – leto revolucij in narodov

Leta 1848 so privrženci liberalnih in nacionalnih gibanj postali aktivni v revoluciji. Iz Francije se je revolucionarni val razširil v srednjo Evropo, kjer so se upirali delavci, študentje, meščani in kmetje. Leto 1848 imenujemo tudi pomlad narodov, ker so se podrejeni narodi uprli in zahtevali enakopraven narodni položaj. Leta 1848 so privrženci liberalnih in nacionalnih gibanj postali aktivni v revoluciji. Iz Francije se je revolucionarni val razširil v srednjo Evropo, kjer so se upirali delavci, študentje, meščani in kmetje. Leto 1848 imenujemo tudi pomlad narodov, ker so se podrejeni narodi uprli in zahtevali enakopraven narodni položaj.

Leto 1848 – leto revolucij in narodov

▶

Revolucionarni dnevi v Franciji V nemirih v Franciji so bili glasni meščani, ki jih je vodila želja po spremembah in oblasti. 1) Ob besedilih francoskega pisatelja Victorja Hugoja, ki je v delu Nesrečniki opisal revolucionarno vrenje v Franciji, odgovori na vprašanja. A. Kako so Parižani kazali svoje nezadovoljstvo? Razbijali so cestne svetilke, uničevali ulice, postavljali barikade. B. Kdo se je upiral? Delavci, študentje, preprosti ljudje, vojaki.

»Potlej so na desnem bregu, na levem bregu, na obrežjih, na bulvarjih, v latinski četrti v okraju tržnic zasopli ljudje, delavci, študentje, pripadniki oddelkov prebirali zahtevke in vpili: k orožju! Razbijali so cestne svetilke, izprezali kočije, razdirali ulični tlak, udirali hišna vrata, izkoreninjali drevesa, brskali po kleteh, valili sode, grmadili plošče, tlak, kamenje, pohištvo, deske ter postavljali barikade /…/. (opis revolucionarnega vrenja leta 1832)

C. Kako so uporniki branili svoj položaj v revoluciji? Postavili so barikade.

▶

▶ ▶ ▶

»Barikada Saint-Antoine je bila pošastna: visoka 3 nadstropja, sto pedi široka. Zapirala je od kraja do konca razsežni dostop v predmestje. /…/ To se pravi razorana, razbita, nazobčana nasekana, opremljena s strelnimi linami in neznanskim razpoložljivim strelivom.« (opis revolucionarnega vrenja leta 1848)

▶

UČNI CILJI: Učenec: pozna vzroke, ki so povzročili nezadovoljstvo ljudskih množic leta 1848, pojasni zakaj so se nekateri sloji prebivalstva odločili za upor proti oblasti, na zemljevidu zna pokazati širitev revolucije, pozna različne družbene skupine, njihove motive in cilje odpora, presodi uspešnost prizadevanj posameznih skupin in narodov, ovrednoti pomen narodnostnih programov.

Č. Zakaj so uporabili tako močne utrdbe?

Revolucionarni dnevi v Franciji

Da bi preprečili vstop vojske v predmestje. 2) Na desni so slike treh francoskih kraljev. Primerjaj jih med seboj in odgovori na vprašanja. A. Zakaj so kralja Ludvika Filipa imenovali meščanski kralj? Na oblast so ga postavili meščani. Ludvik XVIII.

B. Opiši oblačila. Kakšna je razlika med oblačili vladarjev? Ludvik XVIII. je oblečen kot absolutni vladar, Ludvik Filip ne izkazuje več tolikšne oblasti (la sablja ob pasu), Napoleon III. pa nosi meščansko obleko. kralj Ludvik Filip

C. Kateri od vladarjev se je vedel absolutistično? Ludvik XVIII. Č. Na zadnji sliki je Napoleon III. Kakšen vladarski naslov je imel? Cesar.

Napoleon III.

AKTIVNOST: metoda razgovora Učencem učitelj zastavi vprašanja: • Kaj je nalezljivo? Bolezni. Katere poznaš? Kakšni so znaki obolenja? Kakšne barve so? • Kakšne barve je revolucija? Ali je nevarna? Ali je nalezljiva? Učitelj nato omenjeni razgovor naveže na učno snov oziroma na dogajanje v letu 1848.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si ogledajo karikaturo v učbeniku na strani 106 spodaj in jo analizirajo: • Kako so prikazani posamezni sloji? • Kaj je skupno prvim štirim slojem od zgoraj navzdol? • Kateri sloj je najštevilčnejši? Revolucionarni dnevi v avstrijskem cesarstvu

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Učitelj osredotoči pozornost

učencev na fotograﬁjo v učbeniku na strani 107 zgoraj. Povpraša jih: • Kako so revolucionarji leta 1848 izražali revolucionarne zahteve? • Kaj pomeni barikada? • Kako je oblast nastopila proti revolucionarjem? • Zakaj ljudje izberejo ulico za izražanje volje? • Kje bi se moralo poslušati ljudske zahteve in dajati pobude za spremembe?

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »V majhni italijanski vasici je živel rezbar Pepe. Njegova delavnica je bila zvrhano polna lesenih lutk. Nekega dne je mojster Pepe izrezal posebno prikupno lutko, ki ji je narisal navihan obraz; toda nos se mu je izrezal malce predolg. Ker je lutko ostrgal iz enega kosa lesa, ji je dal ime OSTRŽEK. Lutka je bila podobna prikupnemu fantičku, ki si ga je Pepe že od nekdaj želel. Ko je lutko dokončal, se je odpravil spat. Pred spanjem se je zazrl na zvezdnato nebo, zagledal utrinek in vzkliknil: ‘Želim si, da bi Ostržek oživel!’« Učenci so verjetno prepoznali zgodbo. Avtor priljubljenega lika Ostržka Carlo Collodi pa ni bil samo pisec. Bil je tudi vojak in borec v revoluciji 1848 … Učitelj nato omenjeni podatek naveže na učno snov oziroma na dogajanje v letu 1848. VEČ O Zakon o zemljiški odvezi je septembra 1848 uvedel zemljiško odvezo z odkupom fevdalnih obveznosti, a po končani ureditvi tega vprašanja so morali kmetje sami v dvajsetih letih odplačati približno eno tretjino vrednosti dajatev; letni obrok odplačila je bil nekaj nižji, kakor vrednost poprejšnjih enoletnih bremen.

119

ZG 5.9.indd 119

12/12/06 4:19:59 PM

BODIMO USTVARJALNI : metoda izkustvenega učenja (simulacija in igra vlog) Vsaka revolucija je povezana z organizacijo. Učenci si predstavljajo, da morajo organizirati revolucijo. Učitelj razred razdeli v dve skupini, lahko tudi v več skupin z isto nalogo: - Prva, liberalna skupina z navdušenjem pozdravlja odločitev za odpor in se vključi v revolucijo. - Druga skupina ima konzervativna načela, ne mara sprememb. Poleg tega naj ima pomisleke zaradi morebitnega nasilja, s katerim naj bi oblast odgovorila na odpor. Z oblastjo tesno sodeluje. Vsaka od skupin pripravi svojo taktiko, načrt in program za uspeh. Vsaka skupina izbere vse, ki so njim in njihovimi prizadevanjem naklonjeni. Pri tem lahko pride do podvajanja, ki ga dopustimo. Za pomoč jim učitelj da iztočnico. Pred razredom nato predstavijo svoj načrt (besedni ali slikovni). Primer načrta: • Naše vrste sestavljajo (dijaki, študentje, obrtniki, plemiči, duhovščina, meščani, kmetje) • Dosedanje izkušnje (kje so se naše enote urile, že izkazale, kakšna je njihova tradicija, sloves) • Orožje (od kod, kakšno, koliko) • Vojska (kakšna, od kod, koliko) pešadija, konjenica (da ali ne?), morebitni zavezniki … • Denar (za hrano, obleko, orožje) • Cilj (kaj zavzeti/braniti, kaj doseči) • Strategija, Obramba ali Napad • Vodja odpora (lahko vzamejo resnično ali izmišljeno osebo) • Mesto/država (Dunaj, Berlin, Pariz, Francija …) AKTIVNOST: motivacijska tehnika (premetanka) Učenci premečejo črke in dobili bodo naslednje pojme: METTERNICH, REPUBLIKA, ZEMLJIŠKA ODVEZA, POMLAD NARODOV, KOSSUTH, VSESLOVANSKI KONGRES MTENCETRIH ........................................ DALMOP VODORAN ............................... PUREIKBLA ........................................... KSUHOST .............................................. AZEVDO ................................................ AKŠIJLMEZ............................................ SERGNOK ............................................. Pomlad narodov v Evropi

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo poudarjeni tekst v učbeniku na strani 108 (politični programi). Za vsakega od navedenih ciljev razložijo, zakaj je bil pomemben. Nato izberejo tistega, ki je bil po njihovem mnenju najpomembnejši za odločitev in svojo izbiro utemeljijo.

Leto 1848 – leto revolucij in narodov

Revolucionarni dnevi v avstrijskem cesarstvu V avstrijskem cesarstvu so se na ulice podali meščani, ki so želeli konec absolutizma. Kmetje pa so zahtevali konec fevdalizma. 3) V tabeli so navedene nekatere važnejše zahteve posameznih slojev v revoluciji leta1848 v avstrijskem cesarstvu. Z barvnimi svinčniki obarvaj: zahteve kmetov zeleno, meščanov rumeno in delavcev modro. SVOBODA TISKA IN ZDRUŽEVANJA

MEŠČANSTVO

VOLITVE, SOODLOČANJE V PARLAMENTU

ZEMLJIŠKA ODVEZA

KMETJE

PRAVICA DO STAVKE

IZBOLJŠANJE DELOVNIH RAZMER; BOLJŠE PLAČILO

DELAVCI

OSEBNA SVOBODA

4) Revolucijo leta 1848 v avstrijskem cesarstvu po času izbruha imenujemo tudi (podčrtaj): A. B. C. Č.

oktobrska revolucija marčna revolucija novembrska revolucija februarska revolucija

Pomlad narodov v Evropi Revolucionarno vrenje leta 1848 ali pomlad narodov je bilo močno v habsburškem cesarstvu, pa tudi med Italijani in Nemci. 5) V prostore ob zemljevidu revolucij leta 1848 vpiši dve značilnosti nacionalnega gibanja, na katero kaže kvadrat. • vseslovenski kongres v Pragi • za preoblikovanje Avstrijskega cesarstva v zvezo enakopravnih narodov

• Nemci se borijo za združeno nacionalno državo • proti Avstriji

• Italijani se borijo za združeno nacionalno državo • proti Avstriji

• za združitev Nemcev

• Madžari so razglasili svojo republiko

6) Pri Nemcih sta se oblikovala dva programa o možni nemški združitvi. Poimenuj ju ob besedilu iz njune listine. A. Združijo naj se nemške države pod vodstvom Prusije, brez Avstrije in njene oblasti. MALONEMŠKI PROGRAM B. Združijo naj se vse nemške države, vključujoč Avstrijo. VELIKONEMŠKI PROGRAM

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na straneh 106–109 (Revolucionarni dnevi v avstrijskem cesarstvu in Pomlad narodov v Evropi) in izpolnijo spodnjo preglednico. Kako se je revolucija začela? Kako je Dunaj zvedel zanjo? Kako se je začela? Kaj so hoteli revolucionarji? Uspeh revolucije? Kako je ravnal dvor?

Kako se odraža revolucija? Madžari hočejo…. nočejo Čehi hočejo nočejo Hrvati hočejo nočejo Slovenci hočejo nočejo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj zemljevid revolucij 1848 demonstrira na prosojnici ali učenci uporabijo zgodovinski atlas. Učenci si ogledajo zemljevid in ugotovijo: • od kod so se širila uporniška gibanja, • v katerih krajih ali pokrajinah je izbruhnila revolucija, • kje je bila gostota uporniških gibanj največja.

120

ZG 5.9.indd 120

12/12/06 4:20:00 PM

Leto 1848 – leto revolucij in narodov

Poraz revolucij – začetek nove dobe? Kljub množičnosti so bile revolucije leta 1848 zatrte s posredovanjem vojske. 7) Kako uspešna je bila revolucija leta 1848 v Avstriji? H kateremu odgovoru se nagibaš? Dopiši svoj komentar. A. Vsi so izgubili, saj taki upori precej stanejo državo. B. Ne preveč, saj so samo kmetje pridobili prostost. C. Ne preveč, ob koncu leta je zmagala reakcija, nadzor je spet prevzel dvor.

RADOVEDNEŽ Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

• Kdo je bil Goethe? Književnik, filozof, vladni uradnik, direktor gledališča. • Kakšna je bila njegova zavest o nemški državi? Šibka; zamisel o Nemčiji mu je bila tuja. • Premisli: če je tako čutil pomemben pesnik, kot je bil Goethe, kakšna je bila potem zavest o Nemčiji pri običajnih ljudeh pred revolucijo leta 1848?

Johann Wolfgang von Goethe (1749–1832) je bil ena osrednjih osebnosti evropske (nemške) predromantične književnosti, pesnik in filozof. Rodil se je v bogati in vplivni družini. Po študiju je odšel v Weimar, kjer je postal vojvodov glavni svetovalec in je opravljal druge visoke službe. Med drugim je bil tudi direktor gledališča in sodeloval v vojnah proti Napoleonu. Glede položaja združene Nemčije v svetu je bil negotov. Poznana je njegova izjava: »Nemčija? Toda kje se nahaja? Jaz te dežele ne najdem.«

Te zavesti med običajnimi ljudmi ni bilo.

ZANIMA ME: Na naslovu www.zlb.de/projekt/1848 (v nemščini) lahko izveš več o revoluciji 1848 v nemških deželah.

ZANIMA ME: Na naslovu www.fordham.edu/halsall/mod/modsbook19/html lahko najdeš nekatere pisne vire iz obdobja revolucije 1848.

PONOVIMO

REVOLUCIJE Zakaj? Začetek kje? CILJI

Za politično svobodo Februarja v Franciji USPEHI

LETO

1848 V EVROPI

POMLAD NARODOV Kje? Italija, Nemčija ... Zakaj pomlad? Prebujanje (narodov) CILJI USPEHI

neuspeh

gospodarska in politična svoboda

MEŠČANI

ITALIJANI

združitev

neuspeh

politična svoboda

IZOBRAŽENCI

NEMCI

združitev

neuspeh

fevdalizem je odpravljen

odprava fevdalizma

KMETJE

SLOVENCI

združitev in samostojnost

neuspeh

boljše plačilo in pogoji dela

DELAVCI

MADŽARI

samostojna nacionalna država

neuspeh

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učencem prebere naslednji stavek: »Zemljevid evropskih narodov se je precej razlikoval od zemljevida, ki so ga začrtali na Dunaju« (Atlas svetovne zgodovine, str. 138) Učenci skušajo na osnovi svojega znanja in razumevanja pojasniti zapisani stavek. Na primer: Narodi so za svoje meje določali več ozemlja, kar se je križalo z interesi sosednjih držav. To se je kazalo predvsem v državah v katerih je živelo več različnih narodov (Turčija, Avstrija), pri narodih, ki niso imeli svoje države, a so jo želeli. (Poljska, Grčija..)

ANEKDOTA Primer, kako lahko na zabaven način osvojimo novo besedo – USTAVA ali Konstitucija. Avstriji je po zmagi nad Napoleonom vladal cesar Franc I. Tudi on je bil kot večina vladarjev povratnikov hud nasprotnik ustave ali s tujko povedano konstitucije, torej osnovni zakon vsake države, ki omejuje oblast vladarjem. Ko je Franca nekoč napadel prehlad, se je obrnil po pomoč k svojemu dvornemu zdravniku. Ta ga je potolažil, da ni nič resnega, in pohvalil cesarja, da ni nič boljšega kot dobra konstitucija. Pri tem je seveda mislil na cesarjevo krepko telo. Cesar, ki te besede ni mogel slišati je zagrmel: «Še nikoli nisem imel konstitucije in je tudi nikoli ne bom imel.« (Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str 117)

Poraz revolucij – začetek nove dobe?

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci ob zaključku učne teme izpolnijo spodnjo preglednico tako, da smiselno dopolnijo prazna polja v njej. Zahteve

NARODNI PROGRAMI

Slabosti

Dobre strani

Bile so vsiljene, o njih se ni razpravljalo ali pa jih ni bilo

Omejuje absolutizem, samovoljo vladarjev Bili so jasno postavljeni

VOLILNA PRAVICA V njem niso sedeli zastopniki V nekaterih državah najširših množic, ali pa ga je deloval vzporedno z ni bilo vladarjem

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Mnogi učenci ne razumejo pravega pomena in dogodkov v letu 1848. Pridobitve pridobljene v tem letu se jim ne zdijo pomembne, zdijo se jim precej samoumevne. Malo je zanimanja za nacionalna prizadevanja posameznih narodov, težko sprejemajo, da nič ni bilo samo po sebi dano, ampak izbojevano v dolgih letih. V času, ko so njihove pravice prioriteta je težko razložiti boj za jezik, državo, vključevanje v politično odločanje … Učitelj lahko odpre debato na to temo, lahko pa učence spodbudi, da izdelajo graﬁčno podobo dogodkov. Na primer, izdelajo ilustrirano podobo Evrope v letu 1848. Nekaj predlogov: Strip: - Evropa kot utrujena stara gospa z veliko tegobami, - Evropa pri vedeževalki, ki ji napoveduje prihodnost v letu 1848, - Evropa se želi spremeniti, zato gre na lepotno operacijo. Plakat: - Kolažno izdelajte plakat, - Evropa kot žarišče uporov, - Evropa kot bojevnica ali kot bojišče. Časopis: posebna izdaja časopisa o dogodkih leta 1848. 121

ZG 5.9.indd 121

12/12/06 4:20:02 PM

VEČ O … Avstrijski vojskovodja Alfred Windischgraetz je bil posebno nepriljubljen v Pragi, saj so se na njegovo povelje vršile nepotrebne parade, od vojakov pa si je dal vzklikati v čast, kar do takrat ni bilo v navadi. Posebno napeto je bilo v Pragi leta 1848, ko se ni hotel odzvati na zahteve ljudstva po njegovem odstopu in predaji orožja. Prišlo je do pretepanja in streljanja. Po nesreči je bila ustreljena Windischgraetzeva žena, sin pa je bil ranjen. Razglašeno je bilo izredno stanje. Po uspešnem koncu revolucije v Pragi se je prikupil dunajskemu dvoru. Zdel se jim je primeren mož, ki bo tudi dunajske upornike naučil »kozjih molitvic« in pomagal zapeljati državni voz v absolutistične kolesnice.

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učitelj zemljevid revolucij 1848 (Odprava fevdalnih odnosov) demonstrira na prosojnici ali učenci uporabijo zgodovinski atlas. Učenci si ogledajo zemljevid in razvrstijo države glede na čas odprave fevdalizma v spodnjo preglednico. Pred letom 1848

Leta 1848

Druga polovica 19. stoletja

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Ali opaziš razlike med zahtevami različnih družbenih slojev v letu 1848? • Zakaj so bili kmetje uspešni v svojem boju? • Kako je njihov izstop iz revolucije vplival na meščane? • Kakšne zahteve so postavljali različni narodi? • Zakaj je kljub legitimizmu in nadzoru svete zveze prišlo do revolucije? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 98.

122

ZG 5.9.indd 122

12/12/06 4:20:03 PM

V predmarčni dobi se je med Slovenci krepila zavest o pomenu slovenskega jezika, zgodovine in izobrazbe. V revolucionarnem letu 1848 so Slovenci s političnim programom Zedinjena Slovenija podprli uveljavitev slovenskega jezika in naroda v avstrijskem cesarstvu ter združitev v avtonomno enoto. Konec revolucije pa je slovensko nacionalno delovanje znova omejil le na kulturno delovanje.

Leto 1848 in Slovenci

Leto 1848 – leto revolucij in narodov

▶

▶ ▶

B. Ne preveč, saj so samo kmetje pridobili prostost. C. Ne preveč, ob koncu leta je zmagala reakcija, nadzor je spet prevzel dvor.

▶ RADOVEDNEŽ Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

Te zavesti med običajnimi ljudmi ni bilo.

ZANIMA ME: Na naslovu www.zlb.de/projekt/1848 (v nemščini) lahko izveš več o revoluciji 1848 v nemških deželah.

Za politično svobodo Februarja v Franciji USPEHI

LETO

1848 V EVROPI

▶ ▶

Med Slovenci se je krepilo nacionalno gibanje

ZANIMA ME: Na naslovu www.fordham.edu/halsall/mod/modsbook19/html lahko najdeš nekatere pisne vire iz obdobja revolucije 1848.

PONOVIMO

REVOLUCIJE Zakaj? Začetek kje? CILJI

▶

UČNI CILJI: Učenec: opiše značilnosti predmarčne dobe, pozna pomen delovanja Bleiweisovega in Prešernovega kroga, opiše vzroke, ki so vplivali na revolucionarnost posameznih slojev na Slovenskem, pozna kmečke zahteve v revoluciji 1848 in pozna pomen zemljiške odveze, zna navesti slovenske narodnostne zahteve ter zna sklepati o pomenu programa Zedinjena Slovenija, oceni pomen revolucije 1848 za Slovence, zna opisati razmere v času Bachovega absolutizma.

POMLAD NARODOV Kje? Italija, Nemčija ... Zakaj pomlad? Prebujanje (narodov) CILJI USPEHI

neuspeh

gospodarska in politična svoboda

MEŠČANI

ITALIJANI

združitev

neuspeh

politična svoboda

IZOBRAŽENCI

NEMCI

združitev

neuspeh

fevdalizem je odpravljen

odprava fevdalizma

KMETJE

SLOVENCI

združitev in samostojnost

neuspeh

boljše plačilo in pogoji dela

DELAVCI

MADŽARI

samostojna nacionalna država

neuspeh

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi kopijo pisnega vira o modi v prvi polovici 19. stoletja. »Plemiči in meščani so takrat nosili dolge suknjiče in frake /…/. Dolge hlače so se zoževale navzdol, nato so se razširjale /…/ vseskozi so bile prav ozke, vendar zmeraj dolge. Da so bile zmeraj napete, so bile opremljene z jermenom ali trakom, ki se je nosil čez obuvalo. Vsakdanje obuvalo so bili polškornji, za plesne in druge svečanosti so se nosili nizki čevlji. Najvažnejše pokrivalo je bil cilinder. Moški so včasih nosili manjše brke, kasneje že brado, lase so si včasih kodrali. Okrasi so bile igle za ovratnice na glavici okrašene z drobnimi biseri, okrasni gumbi na srajcah, verižice za ure so bile iz spletenih las ali zlate. Prešernova ura je ni imela: ‘Svoboden mož ne nosi drugih verig kakor ljubezenskih.’ Moški so poleg poročnih nosili tudi pečatne prstane in včasih uhan v ušesu. Bidermajer je poznal tudi sprehajalno palico, ki je bila dokaz nedela lastnika. Med dodatke je sodil tudi dežnik. /.../ Moški v Prešernovi dobi so imeli kratke lase, dolge so nosili ljudje svobodnega duha. Prešeren je nosil precej razmršene, čeprav je imel rad, kadar ga je česala Ana Jelovškova. Iz virov izvemo, da Prešeren ni dal kaj dosti na obleko, ‘da se mu je suknja svetila’ in da je hodil na okrog precej ‘zašpehan’. Vendar ni čisto res, da ne bi maral za obleko in zunanji videz.« (Damjan J. Ovsec, Kako se je nosil France Prešeren: bidermajerska moda, Gea, februar 2004, str. 67) Učenci vir analizirajo: • Kakšna je bila moška moda? • V čem se je razlikovala od današnje? • Kako bi opisali način oblačenja pesnika F. Prešerna?

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem pripravi spodnje besedilo. »Naša vas je tlako in desetino dajala bližnjemu graščaku, ki je imel čudno nemško ime /.../, valpet je bil z Nemškega doma. Precej ko je v naš kraj prišel, ni znal govoriti drugače ko po nemško, zato so mu ljudje dejali nemški valpet. Počasi se je pri delavcih naučil nekaj besed, da je tolkel za silo. Tudi njega ni menda nihče rad imel, zakaj siten je bil kakor muha. Kadar smo tlako delali, stal je nam zmerom za petami in priganjal. Gorje je bilo stari babici, katero je v grajskem gozdu dobil, da je drva pobirala ali zelenje smukala. Posodo ji je vzel in raztepel in njo je osuval neusmiljeno /.../. Celo lep je bil in ženskam, ki niso bile grde in stare, znal se je prikupiti in pridobrikati kakor noben drug. Prve besede, ki se jih je bil naučil, bile so: ‘Micka moja’ in ‘hudič’. Kadar je ono izgovarjal, bil je sladek kakor med; kadar je pa zahudičeval, tačas so se ga bali stari in otroci.« (vir: Josip Jurčič, Nemški valpet, v: Jurčičeva kratka pripovedna proza, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978) Učenci besedilo analizirajo: • Kakšna družbena ureditev je fevdalizem? • Kdo je bil najbolj izkoriščan? • Kdaj so se na Slovenskem kmetje upirali? Zakaj? • Ali so bili kmečki upori uspešni? • Kako so se običajno končali? 123

ZG 5.9.indd 123

12/12/06 4:20:03 PM

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besedna preglednica) Učenci v spodnjo preglednico smiselno razvrstijo naslednja imena: Matija Čop, Andrej Smole, France Prešeren, Anton Martin Slomšek, Janez Bleiweis, Jan Koseski LIBERALCI

Leto 1848 in Slovenci

Med Slovenci se je razširila revolucija Revolucija, ki se je začela na Dunaju marca 1848, je v nekaj dneh zajela tudi mesta v slovenskih deželah. Najbolj burno so se odzvali kmetje, ki so izvedli več krajevnih kmečkih uporov. a) Preberi pisna vira na desni in odgovori na vprašanja. A. Navedi tri osnovne zahteve Slovencev, izražene v letu 1848. Združitev slovenskih dežel, slovenski jezik v šole in urade, avtonomija

KONZERVATIVCI

»/…/ de ne bodo Slovenci, posebno kmetje, kteri v svojem jeziku brati ne znajo, nemškega in laškega jezika ne zastopijo, prisiljeni sebi poslane pisma, dostikrat tudi zapeljivim bravcam v razlago nositi in tako čas in denarje brez potrebe zapravljati« (J. Navratil, Kotni pisači, podpihovalci kmetov, Novice 5. aprila. 1848, v: Stane Granda, Gestrinov zbornik, Založba ZRC, Ljubljana, 1999)

v okviru avstrijskega cesarstva.

VEČ O … Anton Martin Slomšek je bil zelo dejaven mož. Poleg zbirke pesmi “Šola veselega lepega petja za pridno šolsko mladino” je leta 1842 v obliki prijetnih lekcij napisal delo Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Delo je doživelo velik uspeh, saj je bilo velikokrat ponatisnjeno, prevedeno v češki jezik in uporabljano celo v daljni Rusiji. Ker Slovenci nismo imeli dovolj učbenikov v slovenskem jeziku, slovenščina pa je pridobivala na veljavi, so bile te lekcije dolgo priljubljen učbenik. Slomšek je primere za berila vzel iz resničnega vsakdanjika. Tako so tudi preprosti ljudje začeli ceniti šolo in knjige. KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Pisatelj Rudi Šeligo je o Prešernu zapisal: »France Prešeren je stopil na mali, zatemnjeni oder zapečka evropske kulture. Vzel je v svoje roke jezik slovenskih kmetov in ga dvignil na raven evropskega duha in svetovne književnosti! Jezik, ki mu ni bilo namenjeno, da preživi. Jezik, ki je šel skozi šivankino uho zgodovine, zato da bi ga danes mi lahko govorili in na njem utemeljili svojo samostojno in demokratično državo.« Učenci razmislijo: • Katere zasluge je Šeligo pripisal Prešernu? • Zakaj naj bi si Prešeren pridobil tolikšen ugled? • Kako so v različnih obdobjih ocenjevali Prešernovo delo?

B. Zakaj je bila pomembna uvedba slovenskega jezika v uradih?

»Tako imenitnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije in Bog ve, ali kedaj kaj takega za Slovence bode.«

Dokumenti,pisani v nemščini, so bili težko razumljivi,

(Matija Majer Ziljski, Slava Bogu v višavah, Novice 29. marca 1848)

saj ljudje niso znali nemško. C. Zakaj je bila pomembna uvedba slovenščine na vseh stopnjah šolanja? Da bi ljudje lažje razumeli podajajoče znanje. Č. Leta 1848 so Slovenci sestavili svoj prvi politični program. Kako se je imenoval? Zedinjena Slovenija. D. Navedi dejstva, ki potrjujejo, da je bilo leto 1848 res »imeniten čas za Slovence«. Odpravljen je bil fevdalizem, uvedena politična svoboda in svobodno izražanje nacionalnih zahtev. 4) Največ uspeha so v revoluciji imeli kmetje. A. V besedilu na desni podčrtaj besede, ki nakazujejo zahteve kmetov leta 1848. B. Kateri dogodek, ki je bil pomemben za kmete v Franciji, se omenja v besedilu? Francoska revolucija

C. Kako je avtor letaka utemeljil pravico kmetov do zemljiške odveze brez odškodnine? Primerja jo s pravicami meščanov.

Politično delovanje je zamrlo

»V noči 9. avgusta 1789. leta je francoska dežela use desetine, služnosti, dalke, tlake, jen use dajane, katire je kmet nositi mogel, gor uzdigninile [zbrala], jen na večne čase odvergla…. Jest prašam, koga bo naša gospoda zdej sturila? Ona zmirej misli na postavo [zakone] za odkup, pa de si jih bo sama naredila po svoji voli, jen prav, da more kmet svojo frajost od nje kupiti: to pa kmet ne bo storu, kaker purgar [meščan], ne. Zakaj de bi se le kmet mogu frajost kupovat, al je kaj slabi koker purgar, al pa ta učen mož, kir imajo usim glih pravico do frajost /…/.« (iz kmečkega letaka, 1848, v: Zgodovinska čitanka 7, DZS, Ljubljana, 1988)

Po zmagi vojske nad revolucionarji so se na Dunaj vrnili dvor in ministri. Obnovili so stari red, ki ga po notranjem ministru imenujemo Bachov absolutizem. 5) Preberi besedilo in si oglej sliko na naslednji strani. »Policijski agent, ki je 1853 ugotavljal razpoloženje ljudi v Mariboru, je poročal o vsesplošnem nezadovoljstvu s političnimi razmerami in zastrupljenosti dela mariborskega meščanstva z demokratičnimi in celo republikanskimi idejami. Številna policijska poročila so ugotavljala nezadovoljstvo z mladim cesarjem, saj so mnogi v njem videli krivca za nastale razmere. Ob atentatu nanj februarja 1853 so tako mnogi – kot ljubljanski žitni trgovec Miha Šušteršič, obžalovali, ker ‘hudiča’ napadalec ni smrtno zadel.« (Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800–1860, Nova revija, Ljubljana, 2003)

100

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (kviz) Naloga se izvede v obliki kviza. K pravi trditvi učenci s črko pripišejo avtorja. Naloga se lahko tudi razširi. P France Prešeren; B Janez Bleiweis; S Anton Martin Slomšek Rojen 1800

Tiskanje časopisa

Maševanje

Podkovska šola

Veterina

Umrl 1849

Kranjska Čbelica

Borec za lep slovenski jezik

Odklon ilirizma

Med Slovenci se je razširila revolucija

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v dogajanje leta 1848 in napišejo kratko časopisno novico o dogodkih. Uporabijo obliko senzacionalne novice. Na primer: Marca 1848 je Matija M Ziljski, celovški kaplan, predstavil program zedinjene Slovenije. Trdil je, da ima slovenski narod pravico da stopi med druge narode. Začelo se je zbiranje podpisov za peticijo o avtonomni zedinjeni Sloveniji .

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere izjavo Slovenskega zbora na Dunaju marca 1848. »Časi so minuli, v kterih so vladarji in njih malopridni svetovavci mislili, da ljudstvo ni zavoljo drugiga na svetu, kakor k temu služiti, de vladarji in njih prilizovavci s potam in kervijo podložnih njih strastim služijo. Hvala Bogu! ti časi so minuli, resnice večna luč je žalostne dni dolge in britke služnosti končala. Zdaj nam je

124

ZG 5.9.indd 124

12/12/06 4:20:04 PM

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Tedaj smo ognjevito govorili in razlegale so se domače pesmi. To so strmeli dobrodušni dunajski meščani pri drugih mizah nad krasnimi glasovi in milimi napevi te žive mladine, ki je bila dunajskemu meželjnu (ozkosrčnež, ﬁlister) deveta dežela!« (vir: Janez Mencinger, Študenti na Dunaju, v: Moja hoja na Triglav, Karantanija, Ljubljana, 1996. Učenci besedilo analizirajo: • Katero skupino opisuje avtor? • Ob katerem dogodku so slovenski študentje zapeli?

Leto 1848 in Slovenci

A. Zakaj je v času Bachovega absolutizma zamrlo slovensko narodno gibanje? Uveden je bil strog nadzor, cenzura, ukinjena svoboda tiska. B. Kakšno je bilo razpoloženje Mariborčanov v tem času? Koga so ljudje krivili za slabe razmere? Kako se je to pokazalo? Vladalo je vsesplošno nezadovoljstvo. Krivili so cesarja Franca Jožefa, na katerega je bil izveden atentat. C. Podčrtaj del besedila, ki kaže na to, da je bil policijski nadzor velik. Kaj je oblast s tem želela doseči?

Atentat na cesarja Franca Jožefa leta 1853.

Red, preprečiti nemire. RADOVEDNEŽ Revolucijo leta 1848 si predstavljaj kot vlak. Nadaljuj z njenim »voznim redom« tako, da vpišeš dogodke, osebe ali pomen.

13. marec – Berlin – Dunaj – brzi marec – Dunaj – Budimpešta – brzi – prestop za Zagreb 15. marec – Dunaj – Ljubljana brzi 7. september – Dunaj – samo za kmete: doplačilo za odškodnino oktober – Dunaj – vojska in meščani: povratna vožnja 6. oktober – Dunaj – Olomuc (Moravska): za cesarjeve potrebe

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učenci uporabijo zgoščenko Zgodovinski časovni trak (DZS, Ljubljana, 1993). Na časovnem traku poiščejo obdobje 19. stoletja, področje Evropa (modro) Avstrija in Slovenija, na ikoni poiščejo marčno revolucijo in odgovorijo na zastavljena vprašanja. • Kako se je kazala marčna revolucija? • Kdo je pozdravil revolucijo in kako? • Kaj je bilo bistvo programa Zedinjena Slovenija? • Kdo je bil vodja madžarskih upornikov? • Zakaj je moral Metternich odstopiti? • Kaj je reakcija?Kdaj je dokončno obračunala z uporniki? • Katere elemente je vsebovala revolucija leta 1848?

2. december – Dunaj samo za novega cesarja

ZANIMA ME: Na naslovu www.rkc.si/slomšek lahko najdeš veliko informacij o škofu Slomšku.

ZANIMA ME: Več o letu 1848 v slovenskih deželah lahko prebereš v delu Staneta Grande Hočemo Slovenijo (1999).

PONOVIMO

V vagone vpiši glavne značilnosti in zahteve v letu 1848. PREDMRAČNA DOBA

KMETJE

MEŠČANI

NARODNI PROGRAM

cenzura,

odprava

politične

avtonomija,

policija,

fevdalizma brez

pravice,

združitev

nadzor

odškodnine

ustava

slovenskih dežel

REVOLUCIJA 1848

101

pripušeno, vse državne naprave večni pravici, ktero je Bog v serce vsakiga človeka zapisal, primeriti, da se bodo zvile naprave serca in uma tlačile in tamnile, ampak da se um prost dvigne k večni resnici, in da čutno serce vse dobro z gorečnostjo objame. Nas vboge Slovence je, kakor zgodba kaže, meča sila ločila in razkropila, sila pa ni pravica. Ako ravno krivica in hudo skozi stoletja obstoji, za to ne bode nikdar pravica in dobro. Zakaj bi nam tedaj ne bilo pripušeno, našiga milostljiviga Cesarja prositi, da nam pripusti se zjediniti.«

Učenci besedilo analizirajo: • Kateri časi so po mnenju piscev izjave minili? • Katero ureditev so imeli v mislih avtorji? • Na koga bi se avtorji izjave obrnili za pogovor in dovoljenje za združitev Slovencev? Zakaj ravno na to osebo?

AKTIVNOST: sodelovalno učenje Razmnožite poglavja iz knjige Staneta Granda Hočemo Slovenijo (Založba Mladika). • KLASIČNO: Učence razdelite po posameznih skupinah. Vsaka skupina obdela enega od poglavij in ga v naslednji uri predstavi v razredu • ROTACIJA: Učenci obiskujejo druge skupine po sistemu rotacije. Vsak učenec skupine predstavlja številko(1, 2, 3, 4) Skupine poimenujete A, B, C, D, E. Skupine delajo z gradivom. Skupine 1 rotacija 2. rotacija 3. rotacija 4. rotacija

A prišel E D C B

B odšel 1kB 2kC 3kD 4kE

prišel A E D C

C odšel 1kC 2kD 3k E 4kA

prišel B A E D

D odšel 1kD 2kE 3kA 4kB

prišel C B A E

E odšel 1kE 2kA 3kB 4kC

prišel D C B A

odšel 1kA 2kB 3kC 4kD

Skupina obiskovalcu razloži prebrano vsebino, obiskovalec predstavi vsebino svoje skupine.(5-6 minut). Nato se skupine zamenjajo: nekdo drug je obiskovalec in neki drugi skupini predstavi delo svoje skupine. Rotacije so lahko različne, da ne bo zmede, lahko učitelj učencem razmnoži zgornjo tabelo. 125

ZG 5.9.indd 125

12/12/06 4:20:04 PM

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Največ uspeha so v revoluciji 1848 imeli kmetje. Njihov boj proti tlačanstvu se je vlekel od kmečkih uporov dalje. Učenci preberejo oba odlomka in odgovorijo na spodnja vprašanja. VIR 1 »Kot je po končanem uporu povedal eden od ujetih poveljnikov, so nameravali kmetje ‘odpraviti davke in druge naklade in se boriti z gospodo, ki je bila proti njim’. Govorilo se je tudi, da hočejo, ko bi gospodo pregnali, ‘ustanoviti v Zagrebu cesarsko namestništvo, sami pobirati davke in sami skrbeti za mejo.« ( Maja Žvanut, Peter Vodopivec, Vzpon meščanstva, Modrijan, Ljubljana, 1995, str. 74) VIR 2 »Revolucija na Dunaju je prinesla popolno svobodo. Od zdaj bomo poslušali le še cesarja in mu plačevali davke, drugo nas ne zanima. Nobene tlake, nobene in drugih obveznosti desetine, ’vse je frej’!« (Stane Granda, Hočemo Slovenijo, Založba Mladika, Ljubljana, 1999, str. 14) • O katerem uporu govori prvi vir? • O katerem uporu govori drugi vir? • Katere kmečke zahteve se pojavljajo v obeh primerih? • Komu so bili kmetje naklonjeni? gospodi / cesarju / nikomur • Kaj sklepaš iz prvega vira? a) Upor je bil uspešen, saj so kmetje skušali organizirati cesarjevo namestništvo v Zagrebu. b) Upor ni uspel, saj so bili voditelji ujeti. • Kaj sklepaš iz drugega vira? a) Upor je bil uspešen, saj je bilo »vse frej«, revolucija na Dunaju je prinesla svobodo. b) Upor ni bil uspešen, saj so kmetje morali poslušati cesarja.

Politično delovanje je zamrlo

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci pripravijo 3-4 vprašanja za intervju z zgodovinsko osebnostjo, na primer J.Bleiweisom, A. M.Slomškom, M. Majarem … Za intervjuvanca si izbere soseda. Izmenično (ustno ali pisno) učenca odgovorita. Na primer: 1. Gospod Majar Ziljski, pravkar prihajate s svežimi novicami. Kakšno je stanje na Koroškem? 2. Nam lahko bolj podrobno predstavite vaše zamisli: slišali smo, da originalno niso čisto vaše? … AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v učbeniku na strani 114 ogledajo Kozlerjev zemljevid: • Presodijo velikost »slovenskih dežel« in jo primerjajo glede na današnji čas. • Kje obseg zemljevida sega preko današnjih narodnostnih meja? AKTUALNO Kako je slovenska himna dobila glasbeno podlago? Učenci lahko sami raziščejo, od kod melodija zanjo. Mnogo Slovencev je zmotno prepričanih, da je France Prešeren avtor glasbe in besedila slovenske himne. Le malo jih ve, da je našo himno na Prešernove verze uglasbil slovenski skladatelj Stanko Premrl (1880–1965). Leta 2005 je minilo 100 let odkar je Stanko Premrl na Dunaju na Prešernove verze napisal zborovsko skladbo. Njegov nečak Janko Premrl - Vojko je bil velik narodnjak, med 2. svetovno vojno partizanski komandant in bojevnik za svobodo primorskih Slovencev. Prešernovo Zdravljico je do danes uglasbilo že čez dvajset skladateljev, Premrlova melodija pa je bila tudi avizo televizijskega dnevnika. Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je skupina Lačni Franz priredila skladbo Zdravljice v rock izvedbi, ki je bila prepovedana za javno izvajanje.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci ob zaključku učne teme izdelajo kronološko tabelo, s katero graﬁčno prikažejo najpomembnejše dogodke povezane z letom 1848 in Bachovim absolutizmom.

1830: izide Kranjska Čbelica

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere besedilo o Bachovem absolutizmu. Učencem besedilo in tri vprašanja lahko vnaprej pripravi tudi pisno. »S silvestrskim patentom je bila 31.12.1851 ukinjena oktroirana ustava. Obenem so bile naglo ukinjene liberalne in narodnostne pravice. Kazenski zakon iz leta 1852 je poostril kazni za politične zločince in žalitve veličanstva. Patent iz leta 1854 pa je celo obnovil telesne kazni, od katerih so se lahko z veliko mošnjo denarja gospodje tudi odkupili. Odpravljena je bila tudi tiskovna svoboda; pred izidom so morali časopise predložiti cenzuri. Tudi kazenske določbe za tiskovne zadeve so bile poostrene. Vsa politična društva so bila prepovedana. Načelo enakopravnosti je izginilo iz zakonov in uradnih izjav že leta 1850, tako je bil od leta 1852 avtentičen samo nemški tekst uradnega lista (tisti v slovenščini je tako prenehal izhajati). Višek absolutističnih reform pa je bila uvedba nemščine kot notranje uradnega jezika na celotnem področju cesarstva.« • Kako se je kazal obnovljeni absolutizem? • Kaj je oktroirana ustava ? a) ustava, ki jo izda cesar b) ustava, ki jo ljudstvo potrdi z referendumom c) ustava, ki jo sestavi državni zbor, potrdi pa ljudstvo • Kako se je kazal odnos do nenemških narodov? PONOVITEV ▶ Učenci razložijo naslednje pojme: PREDMARČNA DOBA KMETJE 1848 MEŠČANI 1848 POMLAD NARODOV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšne zasluge imajo za Slovence Prešeren, Bleiweis in Slomšek? • Kakšna je bila vsebina prvega slovenskega političnega programa? • Kako se kaže dinamika leta 1848 pri Slovencih? • Kako uspešni so bili kmetje? • Zakaj je Prešeren priljubljen pesnik tudi v današnjem času? • Presodi v čem je bilo leto 1848 uspešno in v čem neuspešno za Slovence. ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 101.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenec oceni v trditvah podana dejstva o revoluciji 1848 in s stavkom dopolni že ocenjene. Dejstvo Ocene 1 2 3 Revolucija se v Avstrijo razširi iz nemških dežel. Metternich zbeži v Anglijo, tudi dvor z Dunaja zbeži na varno. Na Dunaju postavijo barikade, uprejo se študentje, uradniki …

BELEŽKE: 4

X Revolucija se razširi proti slovenskim krajem in Ljubljani. X Ustanovi se Narodna straža za obrambo pred revolucionarji. Kmetje napadajo graščine, zažigajo urbarje, zahtevajo zemljo ... X X 126

ZG 5.9.indd 126

12/12/06 4:20:06 PM

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj

Nemci in Italijani so v 19. stoletju živeli razdeljeni na številne države. Narodno gibanje je z vojnami doseglo združitev ter nastanek Kraljevine Italije (1861) in Nemškega cesarstva (1871). Nastanek teh dveh držav je najbolj prizadel avstrijsko cesarstvo in vplival na njegove notranje spremembe ter nastanek Avstro-Ogrske. Nemci in Italijani so v 19. stoletju živeli razdeljeni na številne države. Narodno gibanje je z vojnami doseglo združitev ter nastanek Kraljevine Italije (1861) in Nemškega cesarstva (1871). Nastanek teh dveh držav je najbolj prizadel avstrijsko cesarstvo in vplival na njegove notranje spremembe ter nastanek Avstro-Ogrske.

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju

▶

Kako je nastala zedinjena Italija Po dunajskem kongresu se je med Italijani vse bolj širilo narodno gibanje, ki se je uprlo tuji oblasti ter doseglo združitev Italijanov v eno državo. 1) Nastanek Kraljevine Italije je bil rezultat prizadevanj treh velikih mož: Giuseppa Mazzinija, Camillia Cavourja in Giuseppa Garibaldija. K vsaki od spodnjih trditev pripiši začetnico priimka moža, ki mu jo pripisujemo. A. B. C. Č. D. E.

Sem idejni vodja narodnega gibanja Mlada Italija, ki se bori proti avstrijski oblasti. G Moji prostovoljci se imenujejo »rdečesrajčniki«. C Francoski cesar Napoleon III. je moj zaveznik in mi je poslal svoje čete. G Kot italijanski revolucionar sem osvobodil Sicilijo in južno Italijo. C Sem prvi minister kralja Viktorja Emanuela II. iz Sardinskega kraljestva. M Zaradi mojih idej so me pregnali iz Italije.

▶

▶ Končno! Kralj vseh Italijanov!

2) Oglej si karikaturo in odgovori na vprašanja. A. Kdo je postal italijanski kralj?

▶

Sardinski kralj Viktor Emanuel. Bo zmogel B. Kdo kralju pomaga obuvati škorenj?

voditi to državo?

Giuseppe Garibaldi. C. Katero dogajanje predstavlja karikatura?

▶

Združitev Italije. Č. Predvidi čas, ki ga prikazuje karikatura.

UČNI CILJI: Učenec: opiše, kako je nastala Italija in navede imena zaslužnih posameznikov, ovrednoti pomen prizadevanj posameznika pri zgodovinskih dejanjih, pojasni razvoj dogodkov, ki so pripeljali do združitve Nemčije, zna razvrstiti različne zgodovinske dogodke nastajanja Italije in Nemčije v časovno zaporedje, pojasni razloge za razdelitev Habsburške monarhije v AvstroOgrsko ter zna našteti skupne zadeve obeh delov, zna našteti dežele, ki so spadale v okvir obeh delov Avstro-Ogrske.

Po letu 1860 (zavzetje južne Italije). D. V oblačke zapiši občutke obeh mož.

Kako je nastalo združeno Nemško cesarstvo Prusija, ki jo je od leta 1861 vodil cesar Viljem I., je reformirala vojsko in okrepila svojo moč. Pod vodstvom kanclerja Otta von Bismarcka je postala tista sila, ki je združila Nemce v nemško cesarstvo. 3) Na sliki je najprej pruski, nato pa nemški kancler Otto von Bismarck. A. Kakšen program združitve Nemčije je podpiral? Malonemški program - brez Avstrije

Karikatura Otta von Bismarca v parlamentu.

102

VEČ O … Giusepe Verdi je bil italijanski skladatelj, avtor opere Nabuko. Spev Zbor sužnjev je dobil politični značaj in je postal simbol italijanskega osamosvajanja in boja za združitev. Sužnji Hebrejci, v ujetništvu Babiloncev predstavljajo simbol Italijanov, v Lombardiji okupiranih in tlačenih s strani Avstrije. Skladateljev priimek V.E.R.D.I, je postal slogan, ki je pomenil Vittorio Emmanuale Rei de Italia (“Victor Emmanual, Kralj Italije “) Domoljub Verdi, je bil politično dejaven, in leta 1861

izvoljen v italijanski parlament. Več o tem: http://www.fordham. edu/halsall/mod/NATMUSIC.html

VEČ O … Člani tajne zveze karbonari iz različnih družbenih slojev od obrtnikov do plemičev so med seboj uporabljali oglarski žargon in se naslavljali z »dobri bratranec«. Načrtovali so moralnost in popolnost civilne družbe. Iz te združbe je Giuseppe Mazzini ustanovil gibanje Mlada Italija, ki se je borilo za cilje združene enotne Italije, države svobodnih in enakih.

Kako je nastala zedinjena Italija

UVODNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj ob zemljevidu v delovnem zvezku na strani 97(Pomlad narodov v Evropi) v razgovoru ponovi snov prejšnjih ur: • Kakšen je bil zemljevid Evrope po Napoleonovem padcu? • Katere države so bile posebej vesele Napoleonovega padca? • Kaj je Avstrija pridobila po Dunajskem kongresu? • Za kaj so si v letu 1848 prizadevali Italijani? • Za kaj so si v letu 1848 prizadevali Nemci? • Kako uspešni so bili? • Zakaj so se upirali narodi v Avstriji? • Kateri so bili najmočnejši? • Kako uspešni so bili? Prehod na snov: Težnje narodov niso zamrle, kljub ponovni uvedbi absolutizma in cenzure. Prizadevanja nekaterih narodov so se uresničila v drugi polovici 19. stoletja …. 127

ZG 5.9.indd 127

12/12/06 4:20:06 PM

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (plakatom) Učenci si ogledajo plakat na spletni strani http://www.barron.co.uk/ ?pgid=40 in kot projekt izdelajo lasten ilustriran zemljevid Evrope 19. stoletja. Sporočilo plakata učenci primerjajo s plakatom na spletni strani. V čem se plakati razlikujejo in v čem so si podobni?

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju

B. Kakšen je bil njegov vzdevek? Pomagaj si z učbenikom na strani 116. Železni kancler C. Kakšne osebnostne lastnosti je imel? Obkroži štiri. a) odločen c) omahljiv d) vztrajen

b) liberalen č) nezahteven e) trden

f) potrpežljiv g) povprečen h) discipliniran

Č. Katero od teh lastnosti prikazuje karikatura na prejšnji strani? Trden, odločen 4) Dogodke med nastajanjem Nemškega cesarstva razvrsti v časovnem zaporedju od 1 do 4 tako, da najstarejšemu pripišeš število 1, najmlajšemu pa 4. 4 1 2 3

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran http://www.library.yale. edu/MapColl/gfun_it.gif, kjer si ogledajo ilustracijo Italije iz leta 1868 angleškega avtorja Williama Harveya (Geographical Fun, London). Učenci ilustracijo analizirajo: • Koga predstavljata človeški ﬁguri? • Po čem si prepoznal lika? • Primerjaj velikost mož. Zakaj je papež tako majhen v primerjavi z Garibaldijem? • Zakaj papež Garibaldiju kaže hrbet? William Harvey je ustvaril še več ilustracij z namenom približati podobe posameznih držav otrokom. Podobne zemljevide je ustvaril tudi za Dansko, Francijo, Nemčijo, Irsko, Italijo, Prusijo, Španijo/Portugalsko, Škotsko, in Wales. Ilustracije so dostopne na omenjeni spletni strani. • Katera ilustracija se ti zdi najbolj posrečena? Zakaj?

združene vse nemške dežele vojna z Avstrijo ustanovljena Severnonemška zveza vojna s Francijo

Kako je nastala Avstro-Ogrska Po vojaških porazih (proti Italiji in Nemčiji) oslabljena Avstrija je morala ugoditi zahtevam Madžarov, ki so z dualizmom dobili enakopraven položaj v državi. 5) Zaradi vojaških in gospodarskih neuspehov je moral cesar popustiti zahtevam liberalnega meščanstva. Dopolni trditve. • Odpravljen je bil

Bachov

absolutizem. ustavna

• Obdobje, ki ga zaznamujejo spremembe, imenujemo • Preureditev v državi pa ni zadovoljila

nacionalnih

doba. zahtev nenemških narodov.

6) Cesar je leta 1867 moral popustiti Madžarom, in uveden je bil dualizem – dvojna monarhija. A. Ob pomoči učbenika na strani 118 navedi tri skupne zadeve obeh držav, Avstrije in Ogrske. Vladar, finance, zunanja politika, vojska. B. Na podlagi zemljevida v učbeniku na strani 117 zapiši: – tri dežele, ki so spadale v avstrijski del: Avstrijske dežele, Kranjska, Goriška, Češka – tri dežele, ki so spadale v ogrski del: Ogrska, Hrvaška, Transilvanija ... 7) Z dualizmom in novo ustavo, ki jo je država zatem dobila, se je položaj nenemških narodov spremenil. To je veljalo tudi za Slovence. Navedi po eno pozitivno in eno negativno posledico uvedbe dualizma za Slovence. POZITIVNA POSLEDICA • ustava je uvedla enakost pred zakonom, politično svobodo, pravico do združevanja

NEGATIVNA POSLEDICA • razdelitev med tri države (Avstrija, Ogrska, Italija) • okrepljena germanizacija in madžarizacija

VEČ O … Ko je Garibaldi umiral, je bil razočaran nad Italijo, ki jo je pomagal graditi. Državo so namreč pretresale gospodarske težave, zamotana in nepoštena zunanja politika, v vladi je prevladovala podkupljivost. V oporoki je določil, naj njegovo truplo sežgejo. Vlada je to preprečila in mu pripravila veličasten pogreb. (Kdo je ustvarjal zgodovino, str. 159)

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://david. national-anthems.net/it-46.htm učenci lahko poslušajo italijansko himno.

103

Kako je nastalo združeno Nemško cesarstvo

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid širjenja železniškega omrežja v Evropi v učbeniku na strani 127 in ga analizirajo: • Kako gosto so povezane nemške dežele? • Katera nemška mesta so označena na zemljevidu? • Tudi velika razvejanost železnice v nemških deželah je pripomogla k hitrejši povezavi nemških državic v eno veliko enoto. Zakaj?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid Evrope v učbeniku na strani 100–101 in ga analizirajo: • Opišejo obseg Nemškega cesarstva. • Naštejejo tri največje nemške dežele. • Ali ima danes Nemčija še vedno enak obseg?

Kako je nastala Avstro-Ogrska

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://david. national-anthems.net/ath.htm učenci lahko poslušajo avstroogrsko himno.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://david. national-anthems.net/de-20.htm učenci lahko poslušajo nemško himno.

128

ZG 5.9.indd 128

12/12/06 4:20:07 PM

Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju RADOVEDNEŽ Primerjaj položaj evropskih držav. Zapiši svoja opažanja v spodnjo tabelo tako, da v ustrezen kvadrat vpišeš ✔.

✔

kolonije

✔

moderno orožje

✔

delno razvito gospodarstvo

✔

✔ ✔

✔

zastarela vojska

ZANIMA ME: Več o cesarju Francu Jožefu I. lahko najdeš na http://www.absoluteastronomy.com/encyclopedia/ f/fr/franz_joseph_i_of_austria.htm.

Osmansko cesarstvo

✔

Rusija

✔

Španija

✔

AvstroOgrska

Nizozemska

✔

razvito gospodarstvo

Kraljestvo Italija

Belgija

znanje

DRUGE

Nemško cesarstvo

Francija

NOVE DRŽAVE

Velika Britanija

EVROPSKE VELESILE

✔

ZANIMA ME: Film Sissi prikazuje življenje Elizabete Habsburške.

PONOVIMO

Dopolni prazne prostore z glavnimi političnimi in ozemeljskimi spremembami v Evropi.

• 1871: razglašeno Nemško cesarstvo • glavno mesto Berlin

• 1861: kraljevina Italija • glavno mesto Rim

• 1867: dualizem • dvojna monarhija • Avstro-Ogrska

• 1867: dualizem • samostojna

VEČ O … Družino Franca Jožefa so v drugi polovici 19. stoletja pretresale tudi osebne tragedije. V istem letu, ko je moral popustiti Madžarom, so revolucionarji usmrtili kraljevega brata Maksimilijana v Mehiki. Maksimilijan Ferdinand Habsburški (1832–1867) se je s svojimi romantičnimi predstavami odpravil v Mehiko, da bi tam zrušil mlado republiko Benita Juareza in ponovno oživil monarhijo. S pomočjo francoske vojske je bil leta 1864 postavljen za mehiškega cesarja, cesar Franc Jožef pa je v Avstrijski monarhiji dovolil zbirati prostovoljce za “vzdrževanje miru v Mehiki”, imenovane meksikajnarji. Toda kontrarevolucija ni uspela. Mehiški republikanci so Maksimilijana po zmagi leta 1867 ujeli in ustrelili. Maksimilijanove sanje pa tudi sanje mehiških prostovoljcev ali meksikajnarjev o obljubljeni deželi so se po treh letih razblinile. Končale so se z Maksimilijanovo smrtjo, blaznostjo njegove žene Charlotte in z razočaranimi, bolnimi in zdesetkanimi meksikajnarji. Med mehiškimi prostovoljci, ki so se borili za Maksimilijana Habsburškega v Mehiki, je bilo tudi mnogo Slovencev. V Mladini je bil objavljen zelo odmeven strip na temo meksikajnerjev stripovskega avtorja Zorana Smiljaniča. Prizorišče dogajanja se z gradu Miramar seli v Ljubljano in naprej v Vera Cruz v Mehiki. Več o tej temi tudi na spletni strani http://www.mexico1867. com/zgodovina.html http://mladina.si/tednik/200530/ clanek/kul-proﬁl--max_modic/ index.print.html-l2.

madžarska država • madžarizacija

104

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Po zemljiški odvezi so se mnogi kmetje iz Avstrijske monarhije izselili v Ameriko, saj niso zmogli plačati odškodnine za zemljo. Ko so si uredili pogoje za osnovno bivanje, so pogosto poslali denar svojcem za prihod za njimi. Poleg ekonomskih razlogov jih je v Ameriko vlekla tudi nenavadna družbena ureditev, katere niso bili vajeni. Učitelj učencem razdeli spodnje besedilo. /.../ Mirno, kakor smo odšli, tako mirno se ustavi brod onkraj in zdaj smo pravzaprav šele v New Yorku. Ker se vozimo, s prva ni mogoče mnogokaj videti. Le velikanski hrušč od neštetih vozov in cestnih železnic udarja na uho. Ljudje ne hodijo, ampak letajo, čutimo, da smo prišli v pravi človeški mravljinjak. Voz se ustavi pred hišo, na kateri beremo napis: “Glas naroda” in še nekaj manjših slovenskih napisov (op. Sedež slovenskega časopisa Glas naroda). Kakšen krik bi bil v Avstriji, če bi kdo napravil take napise v mestu, katerega prebivalci niso ravno izključno slovenske narodnosti! Anglež, Amerikanec se za take malenkosti ne briga in je tudi pravičen, da dá vsakemu, kar mu gre. (Odlomek iz knjige Jurija Trunka: Amerika in Amerikanci, povzeto po knjigi Marjana Drnovška: Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, 1998, str. 330) Učenci besedilo analizirajo: • Katero mesto je z ladje opazoval avtor besedila? • Kakšen vtis je naredilo nanj? • Kaj ga najbolj čudi? • Kaj meni o Američanih?

RAZISKOVALEC S pomočjo literature internetnih naslovov učenci poiščejo podatke o Slovencih–meksikajnarjih. Pri tem so pozorni na sledeče: • iz katerih družbenih skupin so vojaki prihajali, • kakšno nagrado so jim obljubili, • kako so doživljali bojevanje v Mehiki, • kam jih je pot zanesla po koncu vojne.

129

ZG 5.9.indd 129

12/12/06 4:20:08 PM

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere narodno pesem, ki je nastala v spomin na meksikajnarje. Mi smo fajn ljudje meksikajnarji hočmo se vojskovat tam u Meksiki.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Po zaključku učne teme Uspehi in neuspehi nacionalnih gibanj v 19. stoletju učenci izdelajo kronološko tabelo najpomembnejših dogodkov (navedeni so spodaj v ležečem tisku) tako, da: • s črtno povezavo razporedijo dogodke v časovni trak ali • časovni trak dopolnijo z oblački, v katere zapišejo dogodek. Pri tem lahko uporabijo dodatne učne pripomočke, na primer The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu. V pomoč sta jim tudi spletni strani http://www.scarufﬁ.com/politics/italians.html in http://www.answers.com/topic/timeline-of-german-history.

Cesar Maksimiljan, on edini je zbran, za cesarja v Meksiko poslan. Tam je čisto drug svet, hoče nas imet. Bog daj dolgo nam na svet živet! Učenci pesem analizirajo: • Kakšno je vzdušje pesmi? • Kako se meksikajnarji odpravljajo v svet?

V Evropi izbruhne revolucija, ki razgiba narode in jim da programe V Italiji pride do združitve malih držav v eno celoto V Italiji se pojavi gibanje Mlada Italija Italija dobi Lombardijo Francija napade Prusijo V Avstriji je uveden dualizem Prusija se v vojni spopade z Avstrijo V Franciji razglasijo Viljema I. za nemškega cesarja 1800 1810

1830

1840

1850

1860

1870

1880

1890

ALI

1820

VEČ O … Cesar Franc Jožef je imel nadvse impresiven naslov: Franc Jožef po milosti božji vladar Avstrije, kralj Madžarske in Češke, kralj Lombardije in Benetk, Dalmacije, Hrvaške, Slavonije, Galicije, Ilirije; kralj Jeruzalema; nadvojvoda Avstrije, veliki vojvoda Toskane in Krakova, Lorene, Salzburga, Štajerske, Kranjske, Karniole in Bukovine; vojvoda Transilvanije, Spodnje in Gornje Šlezije, Modene, Parme, Piačenže in Guštala, Auschvitza, Zatorja (južna Poljska), Tešina (Češka), Friule, Raguse in Zare (Italija); grof knez Habsburški tirolski, kiburški, goriški in gradiščanski; princ Trenta, Bressanone; mejni grof Istre, Gornjih in Spodnjih Lužic; grof Hohenemba, Feldkircha, Bregenza, Sonnenberga itd … Lord Trsta, Kotorja; veliki vojvoda Vojvodine in tako dalje … Tako kot pruski vladar Viljem II. je bil tudi avstrijski cesar Franc Jožef strasten lovec. V samo petih letih vladanja med letoma 1848 in 1861 je, največ v glavnem dopustu, odstrelil 28.876 različnih divjih živali. Cesar se je sicer najraje zadrževal na svojem gradu Bad Ischl. • Učenci lahko skupaj z učiteljem na zemljevidu Evrope poiščejo posamezne dežele, omenjene v cesarjevem naslovu.

1820

AKTIVNOST: terensko delo (anketiranje) Ljudje vse prepogosto mešajo Avstrijo z Avstro-Ogrsko. Tako velja kraljica Marija Terezija za avstro-ogrsko cesarico, Jožefa II. pa se zamenjuje s Francem Jožefom. Učenci naj zastavijo nekaterim znancem tri vprašanja, ki jih v obliki ankete obesimo na razstavni del v učilnici. Primeri vprašanj: • Kateri državi je vladala Marija Terezija? • Kako je bilo ime avstro-ogrskemu cesarju z dolgoletnim stažem vladanja? • Kako so se imenovali prebivalci Avstro- Ogrske? • Kako dolgo so Slovenci živeli v okviru Avstro-Ogrske?

1830

1840

1850

1860

1870

1880

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci primerjajo novo nastale države med seboj. Italija

Nemčija

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: Kdo je pripomogel k združitvi Italije? • Kakšno vlogo sta pri združevanju Italije imeli Avstrija in Francija? • Kateri dogodki so pripeljali do združitve Nemčije? • Kakšna država je bila AvstroOgrska? • Ali je bila razdelitev Avstrije odraz želja narodov, ki so v njej prebivali? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 104.

Avstro-Ogrska

Oblika vladavine

BELEŽKE:

Parlament Čas nastanka Glavno mesto Ustava Družbene spremembe

AKTUALNO Z decembrsko ustavo (1867) so Slovenci v Avstro-Ogrski dobili pravico do uradne uporabe svojega jezika v uradnih zadevah. Trajalo je še nekaj desetletij, da se je ta pravica resnično uresničila. Po razpadu Avstro-Ogrske so se Slovenci, ki so ostali v okviru Republike Avstrije, morali ponovno boriti za svoje nacionalne pravice. Ob nastanku Republike Avstrije po drugi svetovni vojni 1945 so v avstrijski pogodbi zapisali 7. člen, ki zagotavlja te pravice slovenski in hrvaški manjšini v Avstriji. Med drugim naj bi vasi, v katerih živijo Slovenci, bile označene z dvojezičnimi tablami. V letu 2006 je skušala avstrijska vlada pravico Slovencev na Koroškem do postavitve dvojezičnih tabel urediti s posebnim ustavnim zakonom, kar je povzročilo veliko razburjenja med Slovenci na Koroškem, pa tudi v Republiki Sloveniji. • Kakšen odnos ima Avstrija do dvojezičnih napisov danes? • Učenci lahko poiščejo po arhivskih izvodih časnikov, ki so izhajali med marcem in julijem 2006 ter se seznanijo s problematiko dvojezičnih krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem.

130

ZG 5.9.indd 130

12/12/06 4:20:09 PM

Revolucija v umetnosti

Politične spremembe 19. stoletja so se kazale tudi v umetnosti. Do srede 19. stoletja se je v umetnosti uveljavila smer, ki jo imenujemo romantika. Sredi 19. stoletja je industrializacija uničila sanje romantikov. Po letu 1830 se je pojavil realizem. Proti koncu 19. stoletja pa so slike impresionistov poudarjale trenutni vtis. Politične spremembe 19. stoletja so se kazale tudi v umetnosti. Do srede 19. stoletja se je v umetnosti uveljavila smer, ki jo imenujemo romantika. Sredi 19. stoletja je industrializacija uničila sanje romantikov. Po letu 1830 se je pojavil realizem. Proti koncu 19. stoletja pa so slike impresionistov poudarjale trenutni vtis.

Revolucija v umetnosti

▶

Kako je romantika spodbujala liberalna in nacionalna gibanja Romantika se je od razuma (značilnega za razsvetljenstvo) obrnila k čustvom. Zanimali so jo narava, misli in občutki vsakega posameznika. 1) Eden od najbolj znanih predstavnikov romantike je bil angleški pesnik George Byron. A. Kako so svet opisovali romantiki?

▶

Zanimali so jih lepi stari časi, zgodovina in daljne dežele;

▶

navdušeni so bili nad francosko revolucijo. B. V kakšen svet so se umikali? V svet domišljije.

▶

2) V učbeniku preberi poglavje o romantiki na strani 119 in odgovori na vprašanja. A. Navedi dva predstavnika romantike na Slovenskem. Anton Karinger, Marko Pernhart.

▶

B. Kakšne podobe so slikali romantiki na Slovenskem? Gorsko krajino, pokrajinska razpoloženja.

Marko Pernhart: Klanjško jezero v nevihti

C. Kako so se slovenski romantiki vključevali v politično dogajanje na Slovenskem?

UČNI CILJI: Učenec: zna našteti nekatere umetnike romantike, realizma in impresionizma, zna pojasniti in razložiti slikovno ali pisno gradivo, zna opisati in primerjati različne umetniške tokove v 19. stoletju, zna interpretirati (razlagati) vpliv romantike na nacionalno čustvovanje, zna oceniti pomen izbranega besedila, slike ali glasbenega dela za zgodovinsko dogajanje v 19. stoletju, zna oceniti vpliv in pomen razvoja fotografije in posledice njene uvedbe na slikarstvo.

Zanimali so se za družbene pojave, zahtevali svobodo tiska in združevanja, spodbujali nacionalne zahteve. 3) Na spodnji sliki so upodobljeni različni umetniki 19. stoletja, zbrani okrog klavirja, na katerem igra skladatelj Franz Liszt. V prazna polja ob njihovih imenih vpiši področje njihovega delovanja. G. Antonio Rosssini Nicolo Paganini

skladatelj,

violinist,

glasba

Ludwig van Beethoven Victor Hugo

skladatelj,

pisatelj,

glasba

književnost

Franz List

Alexandre Dumas

pisatelj, književnost

VEČ O … 19. stoletje je svetovni književnosti zapustilo najlepše pravljice. Na Danskem je v tem času ustvarjal Hans Christian Andersen, v Nemčiji pa brata Jacob in Wilhelm Grimm. Napisali so mnogo nepozabnih pravljic za otroke. Zasloveli so po vsem svetu in za vse čase. Brata Grimm sta zapisovala ljudske legende in pravljice, starodavne pripovedi, polne volkov in čarovnic, malopridnežev in vladarjev, mačeh in ubogih služkinj v čarobnih, neverjetnih situacijah z moralnimi

George Sand

pisateljica, književnost

vprašanji, ki so jih matere prenašale na svoje otroke že stoletja. Potovala sta po tedanji Nemčiji in Franciji ter zbirala in zapisovala starodavne legende, pripovedke in pravljične zgodbe o strahovih in skrivnostnih prikaznih, ki še dandanes ljudem burijo domišljijo in vzbujajo strah. Večni boj med dobrim in zlom v katerem se navadni ljudje spoprimejo z nesmrtnimi ugankami in najmogočnejšimi pošastmi, mističnimi zvermi in hudobnimi čarovnicami, je večna tema njunih pravljic.

skladatelj, glasba

105

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko tehnologijo in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci uporabijo zgoščenko Encarta (Microsoft) ali obiščejo spletno stran www.wikipedia.si ali www. wikipedia.com ter poiščejo podatke o umetnosti 19. stoletja. Izdelajo plakat, ki predstavi: • Ideje romantike v literaturi, glasbi, slikarstvu; predstavniki in njihova dela … • Kako in kateri umetniki so čutili povezanost z narodom in njegovo usodo? Poiščejo nekaj primerov. (Poljski literati, Byron, Verdi (v Nabuccu naj bi z zborom sužnjev

Kako je romantika spodbujala liberalna in nacionalna gibanja

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija Učitelj učencem prebere odlomek iz Grimmove pravljice Sneguljčica. »Nekoč je živela kraljica, ki je dobila hčerko, katere polt je bila tako bela kakor sneg, ustnice rdeče kakor kri in lasje črni kakor oglje, zato so ji rekli Sneguljčica. A kraljica je umrla in čez leto in dan si je kralj vzel drugo ženo. Ta je bila ošabna in ni prenesla, da bi mogel biti kdo lepši od nje. Ko je Sneguljčica doraščala, je bila lepa kakor jasen dan. Tedaj je nekega dne kraljica vprašala svoje čarobno ogledalo: ‘Ogledalo, ogledalo, povej, kdo je najlepši v deželi tej!’ Ogledalo je odgovorilo: ‘Kraljica, vi ste najlepši pri nas, a Sneguljčica je tisočkrat lepša od vas!’ Tedaj je kraljica zasovražila deklico. Naslednji dan poklicala lovca in mu rekla: ‘Odpelji otroka v gozd in ga ubij.’« Zatem učitelj preide na čas, v katerem so ustvarjali različni avtorji od piscev, slikarjev do glasbenikov, med njimi tudi brata Grimm. izrazil italijansko željo po svobodi) … • Kako se kaže realizem in druge zvrsti? (naturalizem, impresionizem) • Kakšno je bilo družbeno dojemanje umetnosti? (Potovanja, literarni, glasbeni večeri, posnemanje, malomeščanstvo, kič) 131

ZG 5.9.indd 131

12/12/06 4:20:10 PM

VEČ O … 19. stoletje je bilo čas velikih arheoloških odkritij. V začetku stoletja, leta 1813 je švicarski raziskovalec J. Burckhard s kamelo potoval po afriški puščavi in naletel na presenetljivo odkritje. Našel je 4 kipe v pesku, bolj znane kot svetišče Abu Simbel egipčanskega faraona Ramzesa II. Svetišče so očistili sto let kasneje. V tistih časih plenjenju umetnin niso posvečali veliko pozornosti. Egipt je predstavljal veliko skladišče, iz katerega so zbiralci in tatovi pobrali vse, kar se jim je zdelo vredno in se s tem celo hvalili. Plenjenje egipčanskih umetnin se je nadaljevalo, ko je leta 1836 raziskovalec Drovetto, ki je v skladu s svojo trditvijo: »Starine so kakor vrt, ki po naravnem zakonu pripada tistemu, ki pobere in shrani njegove sadove.« iz Luksorja v Francijo kot darilo kralju Ludviku Filipu pripeljal 236 ton težko iglo (obelisk), ki jo je dal postaviti Ramzes. Skupini nemških strokovnjakov je uspelo dešifrirati klinopisne napise iz Perzepolisa, Henri Champollion pa je leta 1822 prevedel egipčanske znake s pomočjo kamna iz Rozete. Nemški samouk Heinrich Schliemann je leta 1870 odkopal grško mesto Trojo in kasneje še Mikene. Veličasten zlat zaklad, ki ga je tam odkril, je preprosto odnesel v Nemčijo.

Revolucija v umetnosti

Realizem sredi 19. stoletja Slikarji realizma so kot fotografska kamera (ki se je takrat pojavila) v svojih delih posnemali realni, stvarni svet. 4) Preberi odlomek iz dela francoskega realista E. Zolaja, ki je opisoval življenje revnih ljudi. A. Podčrtaj tiste stavke, za katere meniš, da realno opisujejo takratno življenje. B. Kaj je beznica?

»Ležala je na stari slami ter vsa prezebla in sestradana šklepetala z zobmi. Zemlja je očitno ni marala. Postala je povsem bebasta, tako se niti ni več domislila, da bi skočila s šestega nadstropja na dvorišče in se ubila. Ne, smrt jo je morala glodati počasi, košček za koščkom, dokler se to prekleto življenje, ki si ga je bila sama pripravila, samo od sebe ne konča. Ljudje niti niso natanko vedeli, za čem je umrla. Pravili so, da jo je pobrala mrzlica. V resnici pa je umrla od revščine, umazanije in tegob, s katerimi jo je obdalo njeno zgrešeno življenje.«

Neurejen, zanemarjen gostinski lokal

(Emile Zola, Beznica, Slovenski knjižni zavod, Ljubljana, 1965) 5) V spodnji tabeli primerjaj značilnosti romantike in realizma tako, da posameznemu obdobju umetnosti pripišeš ustrezne značilnosti, ki so navedene na sredini.

ROMANTIKA

REALIZEM

razdvojenost

kritičnost

osamljenost

delavnost

pomembna so čustva

kritičnost

resničnost

hrepenenje

pomembnost čustev

vsakdanjik

delavnost

razočaranje nad življenjem

hrepenenje resničnost vsakdanjik razočaranje nad življenjem

Kako so se impresionisti uprli realizmu Impresionisti so s svojimi čutili skušali ujeti tiste vtise (impresije), ki so jih v nekem trenutku vznemirili. 6) Obarvaj z rdečo barvo opise, ki se nanašajo na impresionizem. V pomoč ti je slika L'Estaque, P. A. Renoirja.

Barvo so nanašali v debelih slojih.

Slikali so s kratkimi, debelimi potezami.

Poteze s čopičem so bile vidne.

Črno so ustvarjali z mešanjem komplementarnih barv.

Umetniki so odkrili zanimivosti igre naravne svetlobe.

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo delo Janosa Bokaya Bohemi in metulji (DZS, Ljubljana, 1967), ki predstavlja življenje in delo skladatelja Puccinija. Delo podaja dober opis 2. polovice 19. stoletja in takratno vzdušje v glasbenih krogih. Odlomek iz dela: “Za svoje skušnje se kar ni mogel zanimati. Rajši je sedel pri skušnjah za SALOMO. Tam je stal Richard Strauss in bodril glasbenike na pihala: ‘Pihajte, kar zmorejo vaša pljuča. Orkester mora doneti in sopihati ko živalski vrt. Tu glasba ni važna.’ Puccini se je moral smejati. Toda opera mu je ugajala, vznemirjala in prevzemala ga je, bila je izredno zanimivo delo. Dal se je predstaviti Richardu Straussu. Prijazno mu je rekel: ‘Vaša opera je razburljiva in zanimiva.’ Richard Strauss je še vedno molčal. Niti z besedo ni pohvalil MADAME BUTTERFLY, čeprav je tudi on poslušal Puccinijeve skušnje.« Učenci nato v krajšem stripu ali zgodbi opišejo Puccinija in njegovo življenje.

Vsako delo je nastajalo po dolgem proučevanju.

Posebno pozornost so namenili najmanjšim podrobnostim.

Barve niso več mešali s črno.

Barve so na paleti močno zmešali.

Sence so naslikali z modrino. Nove sloje barve so dodajali preden so se prejšnji posušili.

Slikali so, kar in kakor jim je velevala šola, in upoštevali pravila tradicije.

Slike so polne podrobnosti.

106

RAZISKOVALEC Ko učitelj učence seznani z dejstvi, ki so podana v gornji rubriki VEČ O … (o arheoloških odkritjih) jih pozove, da s pomočjo literature ali interneta poiščejo, kje se nahajajo najbolj znane v preglednici omenjene umetnine danes? Kamen iz Rozette

Po zmagi nad Francozi so Angleži 1801 odvzeli kamen in ga shranili v Britanskem muzeju.

Schlimanov zaklad

Tihotapljen v Grčijo, nato v Nemčijo, po 2. svetovni vojni je izginil z Rdečo armado v Rusijo ali z nacisti v neznano.

Obeliski

Rim, Pariz, London, Washington …

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://www. metmuseum.org/Special/ Liszt/piano.R.htm učenci lahko prisluhnejo Lisztovemu klavirju. Ob tem lahko opišejo svoje doživljanje. Glasbo Franza Liszta jim lahko učitelj približa tudi s pomočjo spletne strani http://www.metmuseum.org/ Special/Liszt/piano.R.htm.

Tutankamonova grobnica

132

ZG 5.9.indd 132

12/12/06 4:20:11 PM

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH: Učenci na internetu poiščejo različne ustvarjalce iz obdobja romantike, realizma in impresionizma, tako da vnesejo osnovni pojem v brskalnik. Njihova imena najdejo v učbeniku. Ustno primerjajo njihova dela. • Zakaj se človek rad obrača k realističnim upodobitvam? • S čim pritegne naše čute impresionist? • Kako se dela razlikujejo med seboj? • Kako lahko ločiš dela posameznih umetniških smeri?

Revolucija v umetnosti

RADOVEDNEŽ Reši križanko. V označenem polju boš dobil/a ime in priimek slavnega francoskega slikarja iz 19. stoletja, avtorja spodnje slike Tihožitje z zaveso. 1. Umetnik, ki ustvarja likovno delo v treh dimenzijah 2. Francoska pisateljica, Chopinova in Lisztova prijateljica, George 3. Pisatelj, avtor treh mušketirjev in Grofa Monte Krista, Alexandre 4. Francoski pisatelj, avtor del Oče Goriot in Okrogle povesti Honore de 5. Osebno ime francoskega pisatelja, avtorja Notredamskega zvonarja in Nesrečnikov 6. Francoski slikar, ki je rad upodabljal baletke, Edgar 7. Francoski pisatelj, avtor romanov Nana in Beznica, Emile ; tudi ime junaka, ki je ubil Goljata 8. Avtor slike Sokratova smrt Jacques-Louis 9. Avtor slike Impresija, začetnik impresionizma, smeri v umetnosti, Claude 10. Avtor slik Olimpija in Zajtrk v travi, Eduard 11. Orožje, ki ga uporablja književnik

6 7 8 9

ZANIMA ME: Več o romantični umetnosti lahko najdeš na naslovu http://www.ng-slo.si/ngslo/vg/sk/sk05.htm.

AKTIVNOST: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov V skupinah po tri učenci sestavijo kolaž iz fotokopij del posameznega umetniškega obdobja. Nastal bo skupinski portret, ki ga obesijo v učilnici.

ZANIMA ME: Več o zgodovini umetnosti lahko prebereš v Leksikonu slikarstva (1996).

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora (debata) Učitelj učence razdeli v dve skupini in pripravi »debato« na trditev: Umetniki naj se ne vmešavajo v družbeno dogajanje. Pri pripravi zagovora sodeluje celotna skupina, nato izberejo dva učenca, ki sodelujeta v debati. Eden zagovarja pravilnost trditve, drugi pa ji nasprotuje. Ostali učenci ocenjujejo, katera skupina je boljše zagovarjala določeno stališče.

PONOVIMO

Izpolni preglednico. Značilnosti ROMANTIKA

Čas: prva polovica 19. stoletja

REALIZEM

Čas: druga polovica 19. stoletja

IMPRESIONIZEM

Čas:

Predstavniki v svetu

Slovenski predstavniki

domišljija, čustvenost, pozornost slavni preteklosti, otožnost

T. Gericault, F. Delacroix, F.j. Liszt, G. Sand, Lord Byron, V. Hugo ...

F. Prešeren, A. Karinger, M. Pernhart

čim bolj resnično upodabljanje stvarnosti

H. de Balzac, C. Dickens, E. Zola ...

A. Ažbe, F. Vesel, I. Kobilica, I. Tavčar, J. Kersnik ...

umetnost hipnih vtisov in razpoloženj

E. E. P. C. V.

druga polovica 19. stoletja

Manet, Degas, Cézanne, Monet, van Gogh ...

Kako so se impresionisti uprli realizmu I. Grohar, R. Jakopič, M. Jama

107

Realizem sredi 19. stoletja

ANEKDOTA »Poezija se ne prodaja, trenutek je kritičen, vaših pesmi ne morem objaviti,« je zavrnil založnik dečka, ki mu je prinesel ponudit zbirko pesmi. » Tem slabše za vas«, je ponosno odvrnil mladi avtor. » Z vašo založbo sem bil pripravljen podpisati izključno pogodbo za vsa moja dela v prihodnosti. Zavrgli ste pravi zaklad.« »Beži no!« se je posmehnil založnik. Jezni avtor je pograbil rokopis in odšel. Bil je Victor Hugo.

RAZISKOVALEC V zgodovini so se pisatelji pogosto aktivno ukvarjali z družbo in razmerami v njej. Na drugi strani so se tudi politiki in državniki velikokrat ukvarjali s pisanjem, predvsem s spomini. a) S pomočjo literature in interneta učenci raziščejo, kaj so napisali navedeni politiki. Učitelj lahko doda tudi druga imena, po lastni presoji in izbiri. Julij Cezar; Napoleon; Winston Churchill … b) Kateri avtorji so opazno aktivno posegali v politiko oziroma poskušali

vplivati na politiko? Lord Byron (udeležil se je grške osvobodilne vojne), Emile Zola (Obtožujem, obramba Dreyfusa), France Prešeren (napisal je Zdravljico, v kateri je spodbujal prijateljstvo in sožitje), Frederic Chopin (z zbirko Več polonez za klavir je postavil simbol poljskega narodnega patriotizma) …

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci ob zaključku učne teme, lahko tudi samostojno doma, izdelajo preglednico, ki jo učitelj lahko po svoji presoji razširi ali spremeni. Navodilo učencem: Zamisli si, da živiš v 19. stoletju. Kaj počneš? SEM Trenutno se Moj slog ukvarjam… imenujejo Pisatelj Slikar Glasbenik

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://www. metmuseum.org/special/French_ Daguerreotypes/dawn_ani_video. asp si učenci ogledajo animacijo ustvarjanja prve fotograﬁje. 133

ZG 5.9.indd 133

12/12/06 4:20:12 PM

RAZISKOVALEC Učenci preberejo delo Stephen in Ethel Longstreet: Utrillo - človek z Montmartra (DZS, Ljubljana, 1968, ki opisuje življenje Mauricea Utrilla in utrip Pariza v 19. stoletju. Nato pripravijo referat o vsebini dela, in sicer so pozorni na opise: • druženja umetnikov in dogajanje na pariških ulicah v drugi polovici 19. stoletja. • umetnika Utrilla, • življenja umetniškega kroga slikarjev van Gogha, Lautreca, Degasa, Renoirja, Modiglianija in drugih. Odlomek iz knjige: »Marie je pozirala Renoirju na vrtu njegove hiše na Rue de la Barre. On ni nosil bleščečega cilindra. Ni tako dolgo čakal, da bi jo ljubil. ‘Drago dekle, razumela boš, da te ne morem slikati, če te ne ljubim.’ Marie se je zdelo, da ljubi na isti način kot slika. Hitre drobne kretnje naglo storjenih gibov. Vesel, svetel, vendar zadovoljiv kot njegove božajoče, mavrične barve ...”

AKTIVNOST: metoda razgovora Umetniki so se v 19. stoletju družili po gostilnah in salonih, posebno pariških. Učenci razmislijo, zakaj. Za iztočnico jim učitelj pripravi nekaj možnih odgovorov. a) Na ta način so predstavili svoje delo, mnenje o nečem aktualnem, izmenjali izkušnje. b) Bili so samo ljudje, potrebovali so zabavo, pijačo in družbo. c) Nič drugega jim ni preostalo. V 19. stoletju še ni bilo radia, televizije, kina in računalnika.

AKTIVNOST: terensko delo (anketiranje) Učenci med starejšimi sosedi, sorodniki ali znanci izvedejo anketo o poznavanju umetnikov 19. stoletja in njihovih del! Rezultate ankete predstavijo v razredu. Anketni list naj vsebuje pet do deset vprašanj. Predlagamo, da v prvem delu ankete anketirance učenci najprej povprašajo po spolu, starosti in izobrazbi. Število anketiranih oseb naj bo najmanj deset. Primeri anketnih vprašanj: • Katerega glasbenika iz 19. stoletja poznate? • Katerega slikarja iz 19. stoletja poznate? • Kdo je napisal/ uglasbil naslednja dela: a) Notredamski zvonar b) Poezije c) Na lepi modri Donavi • Ali ločite realizem od romantike? Podrobnost…navesti • Kdaj ste bili nazadnje na koncertu(kaj), razstavi(kaj), katero delo ste nazadnje prebrali? ….

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovih podpoglavij. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so svet dojemali romantiki? • Kakšnih tem so se lotevali? • Kako se je izrazil impresionistični umetnik? • Katere pisatelje in pesnike 19. stoletja si spoznal? • Poimenuj likovno zvrst, ki slika vsakdanjost in svet po naravnih zakonitostih. • Kakšna je razlika med romantičnim in realističnim umetnikom? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 107.

BELEŽKE: VEČ O … Skladatelj Giacomo Puccini, avtor številnih oper, je bil zanimiv človek. Govoril je več jezikov. Izhajal je iz glasbene družine (več rodov). Po smrti očeta je s šestimi leti postal ravnatelj ﬁlharmonije v rodni Lucci (čeprav je naloge opravljal Fortunant Magi) in s plačo vzdrževal družino. AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci v knjižnici poiščejo citate znanih umetnikov 19. stoletja in sestavijo skupen plakat, ki ga lahko glede na razpoložljivi prostor dopolnijo z anekdotami ali slikami. Učitelj se z učenci pogovori o izbranih citatih. Nekaj primerov: • Nič manj ne ljubim človeka, toda raje imam naravo. (Lord Byron) • Vsak sliši samo tisto, kar razume. (W. Goethe) • Isti veter premika morje in usodo. (Victor Hugo) • Vso svojo dušo posvetite ustvarjanju! (Victor Hugo) • Človeštvo bi bilo veliko srečnejše, če bi bilo delo cilj življenja, ne pa samo sredstvo za preživljanje. (Auguste Rodin) • Prve ljubezni so kakor zobje: izpadajo brez bolečin in prepuste prostor novim. (Alexandre Dumas mlajši) • V ustvarjalnem procesu umetnik postane instrument določenih vitalnih in skrivnostnih sil. (Honoré de Balzac) 134

ZG 5.9.indd 134

12/12/06 4:20:13 PM

Konec 18. stoletja se je v Veliki Britaniji začela industrijska revolucija, ki je pomenila uvedbo strojev v proizvodnjo. K začetku industrijske revolucije v Veliki Britaniji so pripomogli številni izumi. Prvi stroji so se pojavili v tekstilni industriji, ki je bila vodilna britanska panoga. Parni stroj, simbol industrijske revolucije, so uporabili tudi v prometu. Konec 18. stoletja se je v Veliki Britaniji začela industrijska revolucija, ki je pomenila uvedbo strojev v proizvodnjo. K začetku industrijske revolucije v Veliki Britaniji so pripomogli številni izumi. Prvi stroji so se pojavili v tekstilni industriji, ki je bila vodilna britanska panoga. Parni stroj, simbol industrijske revolucije, so uporabili tudi v prometu.

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija

▶

Zakaj najprej ravno v Veliki Britaniji Na začetek industrijske revolucije v Veliki Britaniji je vplivalo več dejavnikov. 1) Dopolni besedilo o proizvodnji pred industrijsko revolucijo. Pravilno besedo izberi med navedenimi v oklepaju. 18.

(17., 18., 19.) stoletju je bila tekstilna proizvodnja v Veliki Britaniji najbolj

▶

uspešna

(priljubljena, zanemarjena, uspešna) panoga. Mnogo dela je bilo opravljenega volne (volne, akrila, najlona) je bilo domače proizvodnje. trgovcem Uporabljali so tudi lan in svilo. Volneni izdelki so bili najprej prodani (trgovcem,

doma. Večina bombaža in

posrednikom, lastnikom). Ti so potovali iz kraja v kraj in prodajali oblačila. Narejena so bila za potrebe domačega izvoz prebivalstva, večina pa za (izvoz, uvoz, nadaljnjo predelavo). 2) Kateri dejavniki so vplivali na to, da se je industrijska revolucija začela v Veliki Britaniji? Obkroži jih. agrarna revolucija vdanost kralju

evolucijska teorija politična stabilnost trgovina bogata nahajališča premoga največja država v Evropi

▶ ▶ ▶

UČNI CILJI: Učenec: navede dejavnike, ki so vplivali na razvoj industrijske revolucije v Veliki Britaniji, navede glavne izume prve industrijske revolucije in ovrednoti njihov pomen, primerja promet pred in po uvedbi parnega stroja, ovrednoti vlogo železnice za razvoj, ovrednoti pomen izumov za zaposlovanje in razvoj, razlikuje pomen in uporabnost strojev v proizvodnji nekoč in danes.

Zakaj najprej ravno v Veliki Britaniji 3) Pri vsaki ilustraciji zapiši, kateri dejavnik, ključen za začetek industrijske revolucije, prikazuje. Zapiši tudi obrazložitev, zakaj je bil ta dejavnik odločilen.

železova ruda, premog, surovine

delovna sila želi zaslužiti, zato

kapital omogoča širjenje

za izdelavo strojev in pogon

je pripravljena delati v tovarnah

proizvodnje

Izumi, ki so spremenili svet Pozno 18. in 19. stoletje sta bili polni novosti in izumov. Prvi stroji so se pojavili v tekstilni proizvodnji. Simbol industrijske revolucije pa je postal parni stroj. 4) Navedenim izumom dopiši izumitelje. Pojasni, kako so te iznajdbe vplivale na industrijsko revolucijo. čas

izum

izumitelj

pomen

1765

PREDILNI STROJ

James Hargreaves

En delavec v istem času lahko sprede več preje

1803

PARNI STROJ

James Watt

Nadomesti delo človeških rok, živali in vodnih mlinov

1814

PRVA LOKOMOTIVA George Stephenson

Hitrejše in cenejše potovanje

108

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (asociacije) in /ali/ metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj na tablo nariše tri kvadrate. Učenci jih z asociacijami pomagajo zapolniti. Ali pa: Učenci preberejo tekst v učbeniku na strani 122. Izpolnijo kvadrate tako, da zapišejo pomen in vlogo posameznega elementa za začetek industrijske proizvodnje. ŽELEZO (Ruda, plavž, rudnik, rudar, močno, ogenj, kovač …)

PREMOG (Rudnik, gorivo, kopanje, kramp,črn, rjav, Zagorje …)

TOVARNA (Proizvodnja, delo, plača, delavci, dimnik, hrup …)

UČNA MOTIVACIJA: slikovna ali zvočna demonstracija Učitelj učencem za uvodno motivacijo zavrti 5–7 minutni odlomek iz prve zvočne risanke Walta Disneya Parnik Willie (Steamboat Willie). Ali pa učencem predvaja melodijo na temo vlaki, lokomotive … BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci sestavijo kratko prošnjo za sprejem na delo v tovarno. Vključijo starost, veščine, izkušnje… Na primer: »Velecenjeni gospod Fidelis Terpinc! Sem fant zdrav in že skoraj deset let star. Ime mi je Franc, kot očetu, pišem se tudi kot on, Volk in če ga poznate veste, da je vesten in dober delavec vašega industrijskega obrata. Slišal sem že od mnogih, da imate posluha in potrebo po novih močeh v papirnici, zato sem se odločil prijaviti se za službo. Dela se ne ustrašim, pripravljen sem delati vse po vrsti. Vaš Franc Volk, Šent Peter 13.«

AKTIVNOST: sodelovalno učenje Učitelj učencem razdeli delovni list, na katerem se nahaja miselni vzorec. Miselni vzorec ni dokončan, temveč podaja le glavna dejstva. Učenci delajo v štirih skupinah, pri čemer vsaka skupina dopolni le en del manjkajočega miselnega vzorca. Pri tem uporabijo učbenik na straneh 122–123. Sprememba 1 (nove pasme živali in nove kulture)

Sprememba 3 (preživi več ljudi, porast prebivalstva) Spremembe v kmetijstvu

Sprememba 2 (več pridelka)

Sprememba 4 (stroji in presežek delovne sile) 135

ZG 5.9.indd 135

12/12/06 4:20:14 PM

Izumi, ki so spremenili svet

BODIMO USTVARJALNI: metoda razgovora Učitelj učencem zastavi naslednja vprašanja: • Kdo je izumil parni stroj? George Stephenson/Jehtro Tull/ James Watt • Kdaj? sredi 18. stoletja/v začetku 19. stoletja/ sredi 19. stoletja • Kje se je parni stroj najprej uporabil? v tekstilni industriji/v poljedelstvu/ v prometu • Uporabno fotograﬁjo je izumil Thomas Newcomen/Louis Daquerre/ Robert Fulton, • James Hargreaves je izumil mehanične statve/čolniček na kolescih/ predilni stroj Vprašanja lahko pripravi tudi kot kviz ob koncu učne ure. SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Naslednja naloga je primerna za učence, še posebej navdušene nad tehniko. S pomočjo spletne strani www.bbc.co.uk/history/ society_culture/industrialisation/ launch_ani_paddle_steamship. shtml si učenci ogledajo delovanje parnega stroja. Da lahko ladja pluje z določeno hitrostjo mora premagovati odpor, s katerim se mu zoperstavlja voda, skratka sila pogona ladje mora biti enaka sili upora vode iz nasprotne smeri. Za to je potrebna energija. To energijo daje zunanja sila (veter, vleka...) ali notranji izvor (stroj).. • Katero energijo so ljudje izkoriščali pred parnim strojem? AKTUALNO V Veliki Britaniji so v zgodnjih 80. letih 20. stoletja v enem letu zaprli 200 tovarn. Po podatkih spletne strani http://news.bbc.co.uk/1/hi/ business/551532.stm se danes že vsak dan zapre ena tovarna. Tekstilna industrija je bila v 19. stoletju prva strojna industrija, s katero so Angleži obvladovali svetovni trg, danes pa velja za industrijsko panogo, ki je v Evropi najbolj v upadu.. Tovarne v Evropi se soočajo z močno konkurenco cenenega tekstila iz Kitajske. Mnoge zapirajo vrata in odpuščajo ljudi. Učitelj se z učenci lahko pogovori: • Kateri dejavniki so pripomogli k zatonu angleške in evropske tekstilne industrije v zadnjih desetletjih? • V kakšnem stanju je slovenska tekstilna industrija danes? • Ali poznaš katero izmed slovenskih tekstilnih tovarn? Ali ima v zadnjem času kakšne težave? • Kje ti vidiš rešitev tekstilne industrije?

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija

5) Oglej si grafično ponazoritev razvoja družbenega proizvoda v Veliki Britaniji od konca 17. do srede 19. stoletja. A. Kaj lahko ugotoviš? Podčrtaj pravilno ugotovitev. A. družbeni proizvod je ostajal približno enak industrija 50 trgovina B. zelo se je spreminjal rudarstvo 40 C. pri nekaterih panogah se je spreminjal kmetijstvo 30

B. Za koliko se je povečal razvoj industrije in rudarstva?

za polovico

10 0

C. V kateri panogi je bil razvoj največji?

1688

1770

1851

najprej v kmetijstvu, nato v industriji Č. Katera panoga je izgubljala delež? v 19. stoletju kmetijstvo 6) Reši spodnjo shemo tako, da v desnem stolpcu izbereš pravilni pojem, v tretji stolpec pa vpišeš črko v tem pojmu, ki jo označuje številka. Vpisane črke bodo odkrile nov pojem, ki ga spodaj pojasni. panoga, ki je prva uvajala parno silo v proizvodnjo

tekstilstvo

družbeni sloj, ki dela za stroji

delavci

premog kapitalizem

surovina v tekstilni panogi

bombaž

središče angleške industrije

Manchester

ime izumitelja ladje na paro Fultona

Robert

tovarna za proizvodnjo kovine

Železarna

tekstilstvo

razvoj parnega prometa po kopnem

železnica

delavci

poglavitni razlog vlaganja kapitala v proizvodnjo

dobiček

družbena ureditev v 19. stoletju

kapitalizem

izumitelj parnega stroja Watt

James

dobiček

surovina, potrebna za delovanje parnega stroja

premog

James

železnica Robert bombaž

Manchester železarna

Liberalizem - svoboda, svobodnjaštvo

Kakšna je bila vloga železnice Železnica je imela odločilno vlogo pri širjenju industrijske revolucije, najprej v Veliki Britaniji, nato po vsej Evropi. 7) Ugotovi, ali so spodnje trditve pravilne. Odločitev pojasni. Obrazložitev odločitve Prva lokomotiva se je imenovala Rocket (Raketa).

DRŽI

NE DRŽI

Rusija je prva gradila železniško omrežje.

DRŽI

NE DRŽI

VB je prva gradila železniško omrežje

Izum lokomotive je pospešil razvoj furmanstva.

DRŽI

NE DRŽI

Železnica je povzročila propad furmansta.

Železnica je z odpiranjem novih delovnih mest izboljšala položaj ljudi.

DRŽI

NE DRŽI

109

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo učbenika, literature ali spleta dopolnijo tabelo, ki jo učitelj po lastni presoji razširi ali spremeni. Izum Izumitelj Prednosti izuma Pogon strojev, nadomesti ročno delo Parna lokomotiva James Hargraves Hitrejša in daljša plovba Šivalni stroj Bathélemy Thimonnier Samuel Morse Lastna ali druga podoba je dosegljiva vsakomur Joseph Jacquard

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.keveney. com/Engines.html učenci lahko spremljajo animirano shemo delovanja mnogih strojev, tudi lokomotive. Parni stroj je sestavljen iz kotla, v katerem voda zavre, tako da nastane vodna para pod zvišanim tlakom. Za gretje vode je načeloma primeren katerikoli izvor toplote, najpogosteje pa so uporabljali ogenj nastal s kurjenjem lesa in premoga. Para se razširi in pri tem potiska bat ali vrti turbino, kar je moč izkoristiti za opravljanje dela. (Wikipedija)

136

ZG 5.9.indd 136

12/12/06 4:20:15 PM

Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija RADOVEDNEŽ Reši kviz tako, da vpišeš črke rešitev v spodnjo razpredelnico. Dobil boš rešitev, pomembno za začetek industrijske revolucije.

1. Kaj je industrijska revolucija? J) revolucija med ameriško in francosko revolucijo O) spremembe v načinu proizvodnje M) upor ubogih delavcev proti brezsrčnim delodajalcem 3. Kateri družbeni razred je ustvarila? Y) zemljiške posestnike X) mestno prebivalstvo, srednji sloj W) mestno delavstvo 5. Katera veja proizvodnje je prva uvedla novosti industrijske revolucije? A) železnica, rečni in morski promet I) kmetijska mehanizacija E) tekstilna industrija 7. V kateri državi se je začela industrijska revolucija? S) v ZDA P) v Nemčiji N) v Veliki Britaniji

2. Na čem je slonela, na kakšni osnovi se je razvijala? E) na strojni in manufakturni proizvodnji U) na kmetijstvu in živinoreji A) na trgovini, obrti in storitvah 4. Zakaj je naraščalo število prebivalstva? P) zaradi boljših zdravstvenih razmer, mila, čistoče N) več služb je dajalo več denarja S) kmetijstvo je napredovalo, izboljšala se je prehrana 6. Kje je bil razvoj najvidnejši in najhitrejši? T) na podeželju C) v mestih V) ob morju in obali 8. Katera posledica je verjetno najpomembnejša? E) Železnica je nadomestila cestni in rečni promet. M) Para je nadomestila vodni pogon L) Stroj je nadomestil človeka.

izdelal prvi parni stroj

ZANIMA ME: Na naslovih http://www.eurohist.com/the_industrial_revolution.htm in http:// www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_rocket lahko najdeš mnoge informacije o industrijski revoluciji.

ZANIMA ME: Na naslovu www.keveney.com/Engines. html lahko izveš več o izumiteljih na začetku 19. stoletja.

PONOVIMO

INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA

DEJAVNIKI: surovine (rude), delovna sila, kapital, politična stabilnost

IZUMI: v kmetijstvu, v tekstilni proizvodnji (predilni stroj, mehanske statve), parni stroj

parni stroj parniki,

promet

pogon črpalk

James Watt

lokomotiva

(1803)

industrija

(v rudnikih), pogon strojev

110

• Kaj je poganjalo parni stroj? Voda/ para/premog/potisna moč ustvarjena s segrevanjem vode.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci si v učbeniku na strani 124 ogledajo sliko ene prvih lokomotiv, sliko Vožnja v tretjem razredu (učbenik, stran 125 zgoraj) ter sliko novejšega vlaka (učbenik, stran 125, rubrika Aktualno). Vožnje z omenjenimi vlaki med seboj primerjajo in svoje ugotovitve zapišejo v tabelo.

Kakšna je bila vloga železnice

vlaki

BODIMO USTVARJALNI: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov O industrializaciji lahko učenci izdelajo lasten strip. Različni stripi, ki lahko služijo kot primer, se nahajajo na spletni stani http://www. dailypress.com/extras/solutions/ archive0903.htm.

Hitrost Videz Udobnost Pogon Pogostost uporabe

nekoč

danes

VEČ O … Leta 1838 sta parnika Great Western in Sirius, z zamikom krenila iz Evrope v Ameriko. Atlantik sta preplula v manj kot 20 dneh in vzpostavila prvo redno progo čez Atlantik s povprečnim časom 27 dni. Prav mogoče je, da je ob tem dogodku tudi Jules Verne dobil navdih za svoje delo V osemdesetih dneh okrog sveta. AKTIVNOST: metoda dela pisnograﬁčnih ali slikovno-graﬁčnih izdelkov Pretvarjanje ene vrste gradiva (miselni vzorec) v drugo (tabela) ali v besedilo. Učenci naj gradivo, ki je predstavljeno v eni obliki, pretvorijo v drugo. Učitelj učencem svetuje, kako lahko pretvarjajo učna gradiva iz ene oblike v drugo. Kako? Najlaže bo v dvojicah. Na podlagi učiteljeve razlage ustvarijo karkoli od spodaj naštetega. Nekaj primerov: • shemo pretvorijo v diagram poteka ali dogajalno premico, • shemo pretvorijo v zgodbo s sličicami, • shemo pretvorijo v besedilo, • miselne vzorce, razpredelnice, tabele, diagrame in točke spremenijo v besedilo. To je dobra vaja zato, ker zaradi pogostih miselnih vzorcev učencem manjka izrazov pri ustnem preverjanju. Primer 1 Učenci narišejo preprost vlak in vanj po posameznih vagonih z napisi PROMET, KMETIJSTVO, NOVE SUROVINE, DRUŽBA, INDUSTRIJA razporedijo naslednji »tovor«: rast proizvodnje, šolanje, nove industrijske panoge, množična uporaba strojev, več hrane, svet je bližje, hitrejši prevoz blaga, umetna gnojila, več tovarn, premog, nafta, onesnaževanje okolja, prepolna mesta, nafta, jeklo, železo, manj bolezni, daljša življenjska doba, razdalje se krajšajo, nove pasme, razvoj železarstva, preseljevanje v mesta ... Primer 2 Učitelj učencem pripravi listek z zgoraj navedenimi pojmi, ki jih učenci nato pretvorijo v krajši sestavek … BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si zamislijo, da prvič v življenju vidijo vlak. V množici stojijo ob železniškem tiru. Opišejo svoje doživetje, odzive množice, strahove in navdušenje … V pomoč pri pisanju sta učencem lahko sliki v učbeniku na strani 124 (prikazuje prvo lokomotivo v Nemčiji leta 1835) in na naslovni strani spodaj (druga slika z desne). 137

ZG 5.9.indd 137

12/12/06 4:20:15 PM

RAZISKOVALEC O vlakih pojejo mnoge pesmi, ki mu pripisujejo več vlog, na primer simbol odhoda, prihoda ali slovesa. Nekaj naslovov: Poslednji vlak, Trideset let, Ta vlak, Lokomotiva … Učenci s pomočjo literature in interneta poiščejo primere uporabe vlaka v pesmih ali pripovedih. Pri tem so pozorni na to: • v kakšnih situacijah se pojavlja vlak, • ali je za ljudi situacija srečna ali nesrečna, • s kakšnim navdušenjem pesnik/ pisatelj opisuje vlak.

VEČ O … Izum kolesa je bil v eni izmed anket izbran za najpomembnejšo tehnološko inovacijo po letu 1800. Pri tem razvrščanju je kolo premagalo hudo konkurenco, kot je internet, motor z notranjim izgorevanjem itd. Za kolo je glasovalo 59 % od 5.000 glasovalcev. Drugo mesto sta si skupaj delila tranzistor in elektromagnetni indukcijski krog, vsak z osmimi odstotki. Kolo je nominiral Heinz Wolff, častno upokojeni profesor bioinženiringa na univerzi Brunel. Svojo odločitev je pojasnil z dejstvom, da je izum kolesa imel resnično širok vpliv. Gre za možnost transporta, ki so si ga ljudje lahko privoščili. Iz kolesa so se razvili motorno kolo, motorni avto in letalo, transportna sredstva, ki so močno spremenila človeštvo. (povzeto po Kolo – najboljši izum, Svarog, 9. maja 2005)

VEČ O … Prvi parniki so uporabljali parni stroj, ki je poganjal vodno kolo ali propeler za premikanje ladje. Para je bila ustvarjena z uporabo lesa ali premoga. Danes večina ladij uporablja stroje, ki jih poganja dizelsko gorivo. Nekatere posebne ladje, kot so podmornice, uporabljajo za ustvarjanje pare celo jedrsko energijo.

AKTIVNOST: sodelovalno učenje Učitelj učencem razdeli delovni list, na katerem se nahaja miselni vzorec. Miselni vzorec ni dokončan, temveč podaja le glavna dejstva. Učenci delajo v štirih skupinah, pri čemer vsaka skupina dopolni le en del manjkajočega miselnega vzorca. Pri tem uporabijo učbenik na straneh 124–125. Sprememba 3 (razdalja se časovno zmanjšajo, novice hitreje potujejo)

Sprememba 1 (nova prometna sredstva: železnica, parniki) Spremembe v kmetijstvu Sprememba 2 (hitrejši in cenejši prevoz blaga in ljudi)

Sprememba 4 (svet postane bolj povezan in manjši, ljudje se zaposljujejo v oddaljnejših krajih)

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Kdaj se je v Evropi začela industrijska revolucija v učbeniku na straneh 122–125. a) Izdelajo kronološko tabelo, v katero uvrstijo pomembne izume prve industrijske revolucije. 1773: čolniček na kolescih (J. Kay) b) Lahko pa pripravijo časovni trak izumov, v katerega vpišejo ali ilustrirajo važnejše izume od 1770 do 1850 1773

VEČ O … S problemom urejanja prometa so imeli težave že v času konjskih vpreg. Na najbolj obremenjenih križiščih velikih mest, so morali policisti od jutra do večera usmerjati kočije, jezdece in pešce. Da bi razbremenili policiste, so leta 1868, še pred izumom avtomobila, na nekem londonskem križišču postavili prvi semafor. Sestavljen je bil iz plinske luči ter zelene in rdeče leče. Upravljali so ga s pomočjo vzvoda, s katerim so zavrteli celotni semafor, tako da sta se prometna tokova izmenično sproščala. Rdeča luč je pomenila »stop«, zelena pa »pazljivo«. Na žalost pa je 2. januarja 1869 ta »prasemafor« razneslo, pri čemer je bil ranjen policist, ki ga je takrat upravljal.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katera sila je nadomestila moč vode, vetra, človeških in živalskih mišic pri poganjanju strojev? • V kateri gospodarski panogi se je najprej uveljavila? • Katere stroje je poganjala? • Katere nove oblike prevoza so se uveljavile v prometu? • Kdo so bili izumitelji prve industrijske revolucije? • Kakšna je razlika med obrtno in industrijsko proizvodnjo? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 110.

BELEŽKE:

138

ZG 5.9.indd 138

12/12/06 4:20:16 PM

Po porazu Napoleona je evropska celina industrijsko pospešeno sledila Veliki Britaniji. Razmah industrijskega razvoja v Evropi je spodbudilo odpravljanje različnih ovir, na primer odprava carin med posameznimi deželami. Vodilna v proizvodnji jekla in železa je kmalu postala Nemčija. Hiter industrijski razvoj je bil značilen tudi za ZDA.

Kako se je industrializacija razširila po svetu

Kako se je industrializacija razširila po svetu Po porazu Napoleona je evropska celina industrijsko pospešeno sledila Veliki Britaniji. Razmah industrijskega razvoja v Evropi je spodbudilo odpravljanje različnih ovir, na primer odprava carin med posameznimi deželami. Vodilna v proizvodnji jekla in železa je kmalu postala Nemčija. Hiter industrijski razvoj je bil značilen tudi za ZDA.

Industrializacija se je razširila po Evropi Iz Velike Britanije se je industrializacija najprej razširila v države Beneluksa in Francijo, nato tudi v srednjo Evropo. 1) Za razmah industrijske revolucije je bilo pomembno kopanje premoga. Države z nahajališči premoga so lahko računale na hiter razvoj ali vsaj na dobiček od izkopa. v milijonih ton A. Katere države so izkopale največ premoga? Napiši jih. 250 1850 1870

Anglija (Velika Britanija), Nemčija, ZDA

200

150

B. Kakšne so bile možnosti izrabe in prednosti premoga? Dobre možnosti izrabe; prednosti: lažje pridobivanje in boljša izraba.

100

Industrializacija se je razširila po Evropi

C. Zakaj so imele dežele s premogom in železom veliko prednost pred drugimi?

Francija

ZDA

Nemčija

Anglija

Svet

Proizvodnja premoga

Teh surovin jim ni bilo potrebno uvažati, tudi niso imeli veliko stroškov s prevozom.

4500 4000 1840 1855 1877

Da je porasla uporaba parnih strojev.

moč v 1000 kW

3500

2) Oglej si podatke v grafikonu na desni. A. Kaj prikazujejo podatki?

3000 2500 2000 1500 1000

B. Katere države so omenjene?

500

Anglija (Velika Britanija), Francija, Nemčija,

Anglija

Francija

Nemčija

AvstroOgrska

Rusija

Število parnih strojev

Avstro-Ogrska, Rusija. C. Na podlagi podatkov s stavkom opiši stanje razširjenosti uporabe parnega pogona. Anglija je imela največ parnih strojev, zaradi česar je imela najvišjo gospodarsko rast.

3) Katera trditev je pravilna? Obkroži jo. A. Avstrija je po gospodarski razvitosti prekašala Rusijo, vendar je zaostajala za Španijo. B. Velika Britanija je prekašala Francijo in druge države. C. Nemčija in Francija sta si bili po industrijskem razvoju popolnoma neenakovredni. Č. Število parnih strojev v Evropi se v drugi polovici 19. stoletja ni bistveno spremenilo.

Industrializacija se je razširila v ZDA Naravna bogastva ZDA, kot so bila bogata nahajališča premoga in drugih rud ter plovne reke, po katerih so hitro prevažali surovine, izdelke in drugo blago, so olajšala pot naglemu napredku države.

111

AKTIVNOST: delo s slikovnim gradivom ( zemljevidom) V učbeniku na strani 127 si učenci ogledajo zemljevid: Razvoj železnice v Evropi v letih 1850–1870 in odgovorijo na vprašanja: • Kaj lahko ugotoviš ob pogledu na zemljevid? • Katera območja je obsegala železniška mreža v obdobju do leta 1850? • Za približno kolikokrat se je v naslednjih 20 letih razširila? • Oceni, kako je razširjenost železniške mreže vplivala na gospodarstvo.

Zelo, saj kdor je imel železniško mrežo dobro razvejano, je imel večjo gospodarsko rast in trgovino, kar je prinašalo dobiček. Železnica je bila pomembna za hitrejša potovanja ljudi, ki so potovali v tuje dežele, zaradi česar se je njihova gospodarska rast dvignila. RAZISKOVALEC Učitelj učencem razdeli referate, ki se nanašajo na širjenje sprememb, ki so spremljale industrijsko revolucijo. Obseg referatov naj bo omejen, saj je pogosto težje krajšati

UČNI CILJI: Učenec: ▶ pozna postopno širjenje industrializacije v Evropi in po svetu, ▶ pozna izboljšave, ki jih je Evropi in ZDA prinesel razmah industrijskega razvoja, ▶ ve, da je industrijski razvoj v ostalih delih sveta potekal počasneje in so bili ti deli zato manj razviti.

gradivo, kot ga širiti. Naloga naj obseg največ dve strani. Učenci pa poročajo od 5-7 minut. Pri izboru svoje teme naj izbirajo med naslednjimi temami: • Razvoj vžigalice • Razvoj šivalnega stroja • Razvoj kolta/revolverja • Razvoj kavbojk • Razvoj fotograﬁje • Razvoj ladijskega vijaka • Razvoj kolesa na pedala

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 126 (izjava nemškega ekonomista). Zatem ugotavljajo: • kaj izjava pove o razvoju v Nemčiji sredi 19. stoletja, • kaj izjava pove o tem, katera industrijska panoga se je najbolj širila, • kaj simbolizirajo dimniki, omenjeni v izjavi. AKTIVNOST: delo s slikovnim gradivom (grafom) Učitelj učence opozori na graf v učbeniku na strani 126. Učenci ga analizirajo: • Katera država je imela vse 19. stoletje največji delež v svetovni industrijski proizvodnji? • Delež katere države je sčasoma upadel? Za kolikokrat? • Delež katere države se je sčasoma najbolj povečal? Za kolikokrat? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletni strani www. historychannel.com/broadband/ clipview/index.jsp?id=tdih_0331 in /www.tour-eiffel.fr/teiffel/uk/ in si ogledajo gradnjo Eiﬂovega stolpa v Parizu ter poiščejo odgovore na spodnja vprašanja. • Kdaj je bil Eiffelov stolp zgrajen? Katero obletnico francoske revolucije so Francozi takrat praznovali? (Dokončan je bil leta 1889 ob 100 letnici francoske revolucije) • Za kateri dogodek je bil grajen? (Svetovna razstava v Parizu) • Iz katerega materiala je stolp narejen? (Stolp je bil zgrajen iz 120.000 kovinskih delov s skupno težo 10.000 ton) • Kako visok je? (320 m) • Zakaj sprva Parižani niso marali stolpa? (Zdel se jim je neprivlačen) • Ali je njihov odnos do stolpa danes drugačen? Kaj je vplivalo na spremembo odnosa? 139

ZG 5.9.indd 139

12/12/06 4:20:16 PM

VEČ O … Industrijska kulturna dediščina nastopi svoje mesto takrat, ko se aktualna raba strojev in stavb konča in ko se na prvi pogled neprikupni ostanek znajde pred vprašanjem: zavarovati, uničiti, obnoviti, ohraniti? V sedemdesetih letih 19. stoletja se je nemška industrija, zlasti železarska, naglo razmahnila. Kruppova železarna v Essnu v Nemčiji je bila ena glavnih proizvajalk jekla v Evropi in je imela zaposlenih 8.000 delavcev. Tekom zadnjih desetletij je v nemškem Porurju prišlo do tega, da se industrija s svojimi preteklimi podobami priključuje kulturi, rudniki in tovarne pa postajajo muzeji. Poldrugo stoletje industrializacije in poznejše zlate industrijske dobe je, podobno kot duhovna “proizvodnja”, preživljalo svoja zgodovinska obdobja. Ko so prvi parni stroji odslužili, se je ob misli, da so postali staro železo in vredni predelave v novo surovino, pojavila še nadgrajena ideja: saj jih ni dopustno kar tako zavreči, ko pa so dragoceni pričevalci razvoja znanosti in predstavniki dosežkov tehnike. S tem, da je tehnika omogočala proizvodnjo in ponujala delo kot eno najvišjih oblik človeške izpolnjenosti, je njena zaslužnost za človeštvo naravnost mogočna. Premik v kulturo se dogaja že dolgo, industrija pa je dobila pravico za selitev v prostor, ki deluje zunaj materialne proizvodnje, skozi vrata, imenovana kulturna dediščina. Vprašanje za učence: • Katere gospodarske panoge so prevladovale v nemškem gospodarstvu nekoč in katere danes?

Kako se je industrializacija razširila po svetu

4) Sredi 19. stoletja se je začelo odkrivanje in zatem naseljevanje ameriškega zahoda. A. Navedi vzroke za poselitev ameriškega zahoda. Zemlja, odkritje zlata (Kalifornija), železniško omrežje ... B. Opiši uspeh ameriškega gospodarstva do konca 19. stoletja. Velik napredek kmetijstva in industrije. C. Kakšen je bil pomen ameriških rek za razmah gospodarstva? Omogočale so prevoz surovin in drugega blaga. Ameriški pionirji

Č. Ali so se ZDA razvijale enakomerno? Odgovor utemelji. NE; severovzhodni del je bil bolj industrijski, južni del pa bolj kmetijski (plantaže). 5) V ZDA so se sčasoma pojavili izredno bogati posamezniki, ki so ustvarili velika podjetja in nadzorovali celotne industrijske panoge. A. Kako bi kratko opisali Johna D. Rockefellerja? Sposoben, uspešen podjetnik; tudi človekoljub (podpiral izobraževanje in znanost). B. Kakšna podjetja so bila trusti? Monopolna, velika podjetja, ki so v svoji panogi

John D. Rockefeller je 1863. pri 24 letih v Clevelandu ustanovil naftno družbo, razširil delovanje v Pensilvanijo in razvil podjetje v največji naftnorafinerijski koncern na svetu. Standard Oil, s katerim je postal dolarski milijarder, je ustanovil leta 1870; sporazum o trustu, ki je pripeljal do odločbe sodišča o razpustitvi, je sklenil leta 1882. Takrat je Standard Oil nadzoroval osemdeset odstotkov naftne proizvodnje. Rockefeller se je umaknil iz posla 1911. /…/. Ustanovil je Rockefellerjevo ustanovo za izobrazbo, Rockefellerjev inštitut za medicinsko raziskovanje in Chicaško univerzo.

obvladovali celoten trg. C. Ali so trusti spodbujali svobodo v gospodarstvu? Ne, saj so nadzorovali celotno panogo in uničevali manjša konkurenčna podjetja.

Industrializacija se je razširila po svetu Industrijska revolucija je spremenila ravnotežje moči v svetu. Med razvitim in industrijskim zahodom ter preostalim nerazvitim in neindustrijskim svetom je bila velika neenakost. 6) Med navedenimi izberi tri pogoje, za katere meniš, da so potrebni za uspešen industrijski razvoj. Izbiro utemelji. A. dobro je imeti lastne zaloge železove rude B. dobro je imeti lastne zaloge premoga C. dobro je imeti čim več ljudi plemiškega porekla Č. dobro je imeti čim več travniških površin za pašo

ANEKDOTA Ko je Robert Koch nastopil novo službo v Cesarskem zdravstvenem zavodu je dal pomočniku prvo navodilo: » Najprej mi priskrbite nekaj krompirjev!« » Kaj?« » Krompirjev, sem rekel.« » Industrijskih ali navadnih?« »To mi je vseeno, saj jih ne bom jedel. Prinesite, kolikor mogoče velike.« » Torej nobenega kuhanega?« » Pač, ravno kuhane.« Komentar pomočnika je bil »Spet en norec v hiši. Krompir. Ali je že kdo kaj takega slišal? Metlo požrem, če bo tale dolgo ostal pri nas.« Vendar je naročilo opravil. Koch je kasneje ugotovil, da je rezina kuhanega krompirja odlično gojišče za bakterije. Gojiti bakterije, da se jih človek nauči uničiti – okoli te naloge so mu krožile misli.

D. dobro je imeti plovne reke za prevoz E. dobro je imeti sposobne in izobražene ljudi F. dobro je imeti pridne in ubogljive ljudi

112

(povzeto po Rudolf Harms, Robert Koch: zdravnik in raziskovalec, DZS, Ljubljana, KDAJ?) Ko učitelj anekdoto prebere v razredu, lahko učencem zastavi naslednja vprašanja: • Do kakšnih rezultatov so pripeljala Kochova prizadevanja? • Poimenuj bolezen, ki jo povzroča Kochov bacil. • Kako se danes zaščitimo pred tuberkulozo?

Industrializacija se je razširila v ZDA

AKTIVNOST: metoda razgovora (diskusija) Učenci ob vodstvu učitelja zberejo dejavnike razvoja v ZDA in jih razvrstijo po vplivu na gospodarsko rast s številkami od 1 do 8. Sama rešitev oziroma številka, ki jo bodo učenci določili ni toliko pomembna, pomembna je utemeljitev, ki jo ob tem podajo. Razvoj- pomen 1-8 Obrazložitev Železnica Približala je kraje od nahajališča, do proizvodnje in trgovine Nahajališče nafte Prvenstvo ZDA pri uporabi nove surovine za pogon … Najdba zlata Država obogati, lahko več vlaga in kupuje. Velika kmetijska zemljišča Možnost izbire načina preživetja, vrsto pridelka, poceni delovna sila. Tržišče Imela je širok trg, ki se je širil tudi v Latinsko Ameriko. Obilo surovin Bile so še neizčrpane, lastne surovine prinašajo dobiček. Družbena ureditev Demokracija je dopuščala gospodarski liberalizem. Napredna tehnologija Dovzetna za znanost, sprejema tudi evropske novosti.

140

ZG 5.9.indd 140

12/12/06 4:20:17 PM

Kako se je industrializacija razširila po svetu

7) Med spodaj navedenimi državami obkroži tiste, ki jih sredi 19. stoletja štejemo za industrijsko razvite. Avstralija

Združene države Amerike Kitajska

Nemčija Velika Britanija

Rusija Francija

Japonska

RADOVEDNEŽ Hiter napredek industrializacije in spreminjanje pokrajine je leta 1858 z naslednjim stavkom opisal nemški ekonomist: »Železnica, trgovine s stroji, rudniki premoga in nahajališča železa, predilnice in tovarne so kot s tal zrasle, tovarniški dimniki so pognali kot gobe iz zemlje.« V preglednici primerjaj razvito gospodarstvo 19. stoletja s sodobnim v 21. stoletju.

Gospodarske panoge, ki pomenijo napredek

Države (deli sveta), ki ustvarjajo največji delež industrijske proizvodnje

Vir energije za pogon strojev

Promet

premogovništvo, tekstilna ind., železarstvo

Velika Britanija, ZDA, Nemčija, Francija ...

veter, voda, para

19. stoletje

21. stoletje

računalniška, avtomobilska industrija

ZDA, Japonska, Nemčija, VB, Kitajska ...

nafta, premog, elektrika, atomska energija

ZANIMA ME: Na naslovu www.teacheroz.com/19thcent.htm je veliko informacij o širjenju ZDA na zahod.

vlečne živali, vlak, parniki, jadrnice

avtomobili, vlak, letala ...

ZANIMA ME: Čeprav ni bil nikoli v ZDA, je Karl May o ameriškem divjem zahodu napisal veliko knjig (na primer delo Vinetou).

PONOVIMO

INDUSTRIALIZACIJA PO SVETU

EVROPA

ZDA

SVET

Kdaj? Velika Britanija-

Kdaj? prva polovica

Kdaj? druga polovica

konec 18. stol; drugje v

19. stoletja

Značilnosti? spremembe v kmetijstvu,

Značilnosti? poselijo “divji” zahod;

Značilnosti? počasnejše sprejemanje

načinu proizvodnje;

širjenje industrije in

novosti; uvajanje zahodne

industrijska mesta

železnice

tehnologije

1. polovici 19. stol.

113

VEČ O … Leta 1853 je v Kalifornijo prišel nemški emigrant, na Bavarskem rojeni Loeb Strauss. Odprl je trgovino, v kateri je prodajal z indigom obarvano trpežno platneno blago za šotore in hlače. Vse to bi verjetno ostalo za vekomaj pozabljeno, če si ne bi krojač Jacob Davis leta 1872 domislil, da bi žepe na delovnih hlačah, ki so se tako radi trgali, ojačil z bakrenimi zakovicami. Hlače z zakovicami so postale med zlatokopi zelo priljubljene. Davisa pa je začelo skrbeti, da mu ne bi izuma kdo ukradel. Ker sam ni imel

VEČ O … Čas osvajanja divjega zahoda in življenje pionirjev prikazujejo tudi mnogi filmi, imenovani vesterni, ki so po tematiki tesno povezani z zgodovino naseljevanja ameriškega zahoda v drugi polovici 19 stol. Imenovali so jih tudi ameriški nacionalni filmi. V teh filmih so bile bistvene tri sestavine: konflikt, akcija, obračun. V vesternu morajo biti poleg kavbojev in Indijancev tudi naslednji elementi: nekaj nasilja, zla, maščevanja, zlate mrzlice, kakšna legenda, tipičen saloon, kača, puščava ali kočija …. V njih zmagujeta pravica in zakon po meri belcev. Med najbolj znane sodi film Točno opoldne (1952), v katerem je za vlogo šerifa v malem mestu igralec Gary Cooper prejel oskarja za najboljšo glavno vlogo.

denarja za patent, je za pomoč prosil Straussa, ki si je, mimogrede, medtem ime spremenil v Levi. 20. maja 1873 so jima priznali patent št. 139.121 in rodile so se kavbojke – leviske, ki jih poznamo in nosimo še danes.

RAZISKOVALEC Učenci preberejo zbirko Resnična zgodovina divjega zahoda: Zlatokopi, Revolveraši, Kavboji, Indijanci (Cankarjeva založba, 1975) v kateri bodo našli vse, kar želijo izvedeti o resničnem divjem zahodu, šeriﬁh, roparjih obmejnih dežel, prostoru brez zakonov, opremljeno s številnimi fotograﬁjami. Izberejo si eno od tem in jo v razredu predstavijo s kratkimi referati.

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere spodnje besedilo. »Hitrost pri poljedelstvu pospešajo v Ameriki mašine, kajti kmet tu izorje, vseje, povleče in pokosi ž njimi. Po košnji povežejo žito v velike snope, zvozijo ga potem na velike kupe. Vse skupaj zvozivši začnó zopet mlatiti z mašinami. Tako mašino vozijo iz 8 ali 10 konji po naselbah okrog, ter namlatijo na dan ž njo 500-600 mr. žita. Trava izraste celó do 4 čevljev visoka; kosijo tudi z mašinami in pokosijo na dan do 10 oralov. Sena ne sušé, temuč kadar se samo posuši, kakor pri košnji obleži, zmečejo ga z grabljami na male kupčike, ter ga potem pri priložnosti k domu zvozijo na velike kupe /…/ Posebno se ženske hočejo le vse po gosposko obnašati, pri vsakem delu se le zanašajo na može; na polje gredó redko. Da bi jih ne posnemale pridne naše Gorenjke.« (Odlomek iz pisma kmeta Andreja Resmana, ki ga je leta 1866 objavila Zgodnja danica. V: Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana 1998, str. 192) Učenci prebrano besedilo analizirajo: • Naštejejo razlike, ki jih pisec opaža pri ameriškem kmetovanju v primerjavi s kmetovanjem na Slovenskem. • Katere stroje so uporabljali ameriški kmetje? • Kakšno mnenje je imel avtor o ameriških kmeticah? 141

ZG 5.9.indd 141

12/12/06 4:20:18 PM

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc.co.uk/history/ programmes/seven_wonders/ launch_ani_fall_ transcontinental.shtml, kjer si lahko ogledajo animacijsko predstavitev gradnje ameriškega železniškega omrežja. Poiščejo odgovore na naslednja vprašanja: • Kako se je imenovala družba, ki je gradila železniško povezavo vzhoda ZDA z zahodom? (Union Paciﬁc) • Kdo jo je gradil? (Kopači srebra, rudarji, Kitajci) • Kakšne težave so imeli pri gradnji? (tuneli, klesanje v skale, vojna, sneg, plazovi, napadi Indijancev …) • Kaj je začasno prekinilo gradnjo? (Državljanska vojna) • Kako ocenjuješ gradnjo? a) kot drzno a potrebno b) kot nespametno in nevarno • Koliko km na dan se je ustvarilo? (10 milj na dan; 1 milja meri približno 1600 m) • Kako dolga je bila vožnja z ene obale do druge? (Več kot mesec dni, poštne novice pa so ob pomoči telegrafa pripotovale v sekundi) AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (statističnimi podatki in grafom) Število Evropejcev, ki so za stalno zapustili stari kontinent: ocena letnih valov evropskih čezmorskih izselitev. pred letom 1845: 200.000 na leto 1845-1853: 300.000 na leto 1870-1875: 350.000 na leto 1880: 500.000 na leto pred 1890: 800.000 na leto a) Učenci izdelajo graf, s katerim ponazorijo število evropskih izseljencev v Severno Ameriko. b) Učenci odgovorijo na vprašanji: • Kaj ugotoviš iz navedenih številk/ grafa? • Za koliko % je v petdesetih letih naraslo število izseljencev? (Za 400 %) Industrializacija se je razširila po svetu

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletni strani www.australia-migration. com/page/History/238 in www. historychannel.com/broadband/ clipview/index.jsp?id=tdih_0118. Ogledajo si video na teh straneh in razmislijo, kako je od prvih dni poselitve do danes napredovala Avstralija.

BELEŽKE:

VEČ O … Pri gradnji vzhodno afriške železniške proge v Ugandi med leti 1896 in 1901 so sodelovali delavci iz angleških kolonij, predvsem iz Indije. Posebej težavna in nevarna je bila gradnja proge Mombasa–Kampala. Več mož so pojedli levi, tako, da so delavci v strahu pred njimi spali kar na drevesih. Po podatkih naj bi pri gradnji mostu čez reko Tsavo v vzhodni Afriki leta 1898 dva leva ubijalca v devetih mesecih ubila okrog 140 delavcev.

BODIMO USTVARJALNI: metoda dela pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo časopis na štirih straneh. Zajema naj čas industrijske dobe ali devetnajsto stoletje. Izdelke ob priložnosti lahko v razredu razstavite. Učitelj oceni izdelke po naslednjih kriterijih: videz, vsebina in pravilna sestava. Časopis naj ima sledeče elemente: • Pravilna oblika (ime, glava, cena, datum, stran, časopisni stolpci, podpis novinarja pod člankom) • Kolofon • Uvodnik • Novice iz domovine • Novice iz sveta • Portret • Zanimivosti • Rubrike: Šport, Moda, Kuharski recepti, Osmrtnice, Mali oglasi, Pisma bralcev, Križanka…

PONOVIMO ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kateri pogoji so bili potrebni za razvoj industrije v svetu? • Katere panoge so najbolj napredovale? • Na zemljevidu pokažejo industrijsko razvitejše predele sveta. • Katere države so dobile vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu ? • Kako je železniško omrežje pripomoglo k povezavi ZDA? • Kateri dejavniki so prispevali k razmahu ameriške industrije? (črpanja nafte, kopanja premoga in odkritje zlata na zahodu …) ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 113.

142

ZG 5.9.indd 142

12/12/06 4:20:19 PM

Industrijska revolucija je mnogim ljudem spremenila življenje. Pojavila so se hitro rastoča industrijska mesta, kamor so se množično selili ljudje s podeželja. Mesta so bila prenaseljena, onesnažena, umazana in nezdrava. Delavci, ki so tvorili največjo skupino meščanov, so bili poceni delovna sila. Kapitalisti so jih zelo izkoriščali. Industrijska revolucija je mnogim ljudem spremenila življenje. Pojavila so se hitro rastoča industrijska mesta, kamor so se množično selili ljudje s podeželja. Mesta so bila prenaseljena, onesnažena, umazana in nezdrava. Delavci, ki so tvorili največjo skupino meščanov, so bili poceni delovna sila. Kapitalisti so jih zelo izkoriščali.

Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi

Nastajala so industrijska mesta

▶

Več hrane, nova zdravila, boljša higiena. B. Navedi štiri velika evropska mesta sredi 19. stoletja. Uporabi tudi zemljevid v učbeniku na strani 130.

Nastajala so industrijska mesta

London, Birmingham, Manchester, Glasgow ... Kruppove tovarne v Nemčiji

C. Katera mesta so največja danes? Šanghaj (Kitajska), Bombay (Indija), Sao Paolo (Brazilija) ... 2) Oglej si ilustracijo revne četrti v industrijskem mestu v 19. stoletju.

Kdo je stanoval v tej ulici? Zakaj so del življenja prenesli na ulico?

Neurejena, zanemarjena;

Revni delavci;

vse življenje se je

stanovanja so bila

odvijalo na ulici

premajhna

Kakšna so stanovanja v tej ulici? Kje so bila najslabša bivališča?

Kakšna je bila oskrba z vodo? Kam so odlagali smeti?

Brez svetlobe,

Čiste

majhna, vlažna;

pitne vode ni bilo;

najslabša bivališča so

smeti so metali

bila v kleteh

na ulico

114

VEČ O … Največje evropsko mesto v 19. stoletju je bil London, ki je bil popolna podoba industrijskega mesta. Friedrich Engels, ki je v njem preživel dve leti (1842–1844), ga je opisal takole: • O predmestjih in najslabših mestnih četrteh: »Ceste navadno niso tlakovane, so nagrbuljene in umazane, polne rastlinskih in živalskih odpadkov, brez odtočnih jarkov in ponikovalnic, zato pa s stoječimi in neblago dišečimi mlakužami. /…/ Ceste se poleg tega uporabljajo za sušilni prostor: počez od hiše do hiše napno vrvi in obešajo

nanje mokro perilo /…/. Na cestah trgujejo; košare z zelenjavo in sadjem, seveda samo slabim in komaj užitnim še bolj zožujejo prehod in od njih, kakor tudi iz mesnic se širi grozen smrad. Hiše so obljudene in prav gor do podstrešja, umazane od znotraj ter take, da bi nihče ne želel v njih stanovati /…/.« • O najslabših ulicah: » … so ob ozkih dvoriščih in stezah med ulicami, do katerih se pride skozi pokrite hodnike med hišami in v katerih nesnaga in podrtost prekaša vse predstave: cele šipe skoraj ni videti, zidovi se krušijo, podboji in

▶

Industrializacija je vplivala na rast prebivalstva in širjenje industrijskih mest. 1) Zaradi množičnega priseljevanja so nekatera mesta postala velemesta. A. Kaj je v 19. stoletju omogočalo porast prebivalstva?

Kakšna je videti ulica? Čemu vse je rabila?

▶

UČNI CILJI: Učenec: pozna vpliv industrializacije na življenje ljudi, pozna delo in življenjske razmere različnih družbenih slojev, pozna podobo družine v 19. stoletju, opiše posledice industrijske revolucije za podobo pokrajine.

okenski okviri so polomljeni in prazni, vrata pa zbita iz starih desk ali jih sploh ni – čeprav so tu tatovi doma, vrat ni treba, ker ni kaj ukrasti. Kupi nesnage in pepela leže povsod in pred vrata zlita umazana voda se nabira v smrdečih mlakužah. Tu stanujejo najbolj revni med revnimi, najslabše plačani delavci. Pri vsem tem so tisti še srečni, ki imajo tako ali drugačno streho nad glavo. V Londonu vstane vsako jutro petdeset tisoč ljudi, ki ne vedo, kam naj prihodnjo noč polože glavo.« (Friedrich Engels. Položaj delavskega razreda v Angliji, 1845, v: Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj prebere odlomek iz dela Nesrečniki Viktorja Hugoja (poglavje Otrok Pariza). »Po pariških ulicah so se klatili umazani in razcapani otroci. Ti poulični potepini so bili na pol nagi in brez čevljev, pa tudi strehe niso imeli. Po Parizu jih je kar mrgolelo. Njihovi starši, ki jih je izmučila revščina in pretežko delo, niso poskušali zvedeti, kam so izginili malčki in kakšna je njihova usoda. Zlasti iz pariških predmestij so silili na ulico. Na nezazidanih krajih, v nedokončanih poslopjih in pod mostovi je policija na nočnih pregledih nalovila na stotine takšnih malih klatežev.« S pomočjo vprašanj preide učitelj na snov ure: • Kakšne otroke opisuje odlomek? Zakaj je bilo tako? Kje so bili njihovi starši? Zakaj se niso zanimali za otroke? • Kje bi morali biti otroci? čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986, str. 29) • Poročila iz Birminghama sredi 19. stoletja pa so prinašala naslednjo sliko: » V nobenem drugem mestu na svetu niso mehanične obrti bolj hrupne: stalno udarjanje kladiva na nakovalo; slišati je neskončno brnenje strojev; plameni prasketajo, voda buči;para sika in zdaj pa zdaj slišite pridušen in votel pok iz prezkuševalnice (za strelno orožje). Ljudje žive v ozračju, ki se vse trese od ropota; in zdi se, kakor da je tudi njihova zabava ubrala isti splošni ton in postala hrupna, kakor njihovi izumi.« (Lewis Mumford, Mesto v zgodovini 2, DZS, Ljubljana, 1969, str. 655) Navedene pisne vire lahko učitelj uporabi kot metodo dela z zgodovinskimi besedili, pri kateri učenci pisne vire analizirajo. 143

ZG 5.9.indd 143

12/12/06 4:20:19 PM

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci na listek zapišejo po eno prednost in slabost življenja na podeželju in življenja v mestu v 19. stoletju. Njihova razmišljanja učitelj vpiše v tabelo na tabli ali plakatu. Skupaj ves razred oblikuje zaključek. Učenci med seboj primerjajo obe zvezi in svoje ugotovitve zapišejo v tabelo. ŽIVLJENJE SLABOSTI PREDNOSTI Podeželje Mesto ZAKLJUČEK

Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi

V tovarnah so delali tudi otroci Položaj delavcev (proletariata) je bil negotov in slab. Da bi povečali svoj dobiček, so lastniki tovarn znižali zaslužke delavcev (mezde) in podaljšali njihov delovni čas. 3) Otroško delo je bilo v času prve industrijske revolucije običajno. Otroci v tovarni okoli leta 1800 A. Kakšno je bilo otroštvo delavskih otrok v 19. stoletju? Otroci v tovarni v Delali so v tovarnah za nizko plačilo, niso hodili v šole.

začetku 20. stoletja

B. V katerih panogah so najraje zaposlovali otroke? Zakaj? V tekstilni, rudnikih, pri čiščenju dimnikov, povsod, kjer so bili potrebni majhni prsti. C. Kakšne so bile posledice napornega dela za otroke? Utrujenost, poškodbe, pohabljenost, umrljivost.

UGOTOVITVE UČENCEV Č. Ali delajo otroci v tovarnah tudi danes? Zakaj?

VEČ O … V okolju industrijskih mest (na primer Shefﬁld, Birmingham, Pittsburgh, Leeds, Essen …) so bile črne obleke nekakšno barvno varstvo, ne pa obleka žalovanja. Črne barve v Leedsu so spremenile njegovo reko v temen zastrupljen kanal za odplakovanje; oljni madeži mehkega vlažnega premoga so bili posejani vsepovsod, celo tisti, ki so si umivali roke, so puščali ob straneh umivalnika rob nerazpuščene maščobe. Dodajte tem stalnim madežem na koži in obleki še majhne drobce železa, ki so nastajali pri ostrenju in brušenju, neizrabljeni klor iz tovarn sode, oblake ostrega prahu iz cementarne in razne stranske proizvode drugih kemičnih industrij – vse to je skelelo oči, ščegetalo grlo in pljuča. (povzeto po Lewis Mumford Mesto v zgodovini 2, DZS, Ljubljana, 1969, str. 660) V tovarnah so delali tudi otroci

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc.co.uk/history/ society_culture/industrialisation/ launch_gms_cotton_millionaire. shtml. V oddelku Multimedia Zone je na voljo nekaj animiranih iger, ki se nanašajo na življenje v 19. stoletju in industrijsko revolucijo. Pri izbiri iger bo pri učencih pomembno tudi znanje angleščine, saj se v igri pojavlja tudi besedilo. • Igra Who wants to be a Cotton Millionaire? je zabavna igra, v kateri se morajo igralci odločati med različnimi izbirami, da bi uspešno vodili tekstilno tovarno. Ob vsaki uspešni odločitvi je igralec nagrajen z mošnjičkom denarja, ob slabi izbiri pa mošnjiček izgubi.

Da, zaradi revščine, da pomagajo družini preživeti. Otroško delo leta 2005

4) Podčrtaj trditve, ki pravilno opisujejo položaj delavcev v prvi industrijski revoluciji. A. B. C. Č.

Delavci so bili vodilni in najbogatejši sloj takratne družbe. Uspešni meščanski podjetniki so na delavce mnogokrat gledali kot na lenuhe in nesposobneže. Večina tovarnarjev je svojim delavcem zagotavljala minimalne mezde, ki so omogočale le borno življenje. Delavci so z uspešnimi upori takoj dosegli višje plače in boljše delovne pogoje, saj so se tovarnarji zbali, da jim bodo uničili stroje. D. Nemški delavci so pod vplivom Marxa in Engelsa najprej dosegli boljši položaj in dobili možnost soupravljanja v tovarnah. E. Delavke v tovarnah so bile slabše plačane kot moški.

Srednji razred je živel bolje Meščanskemu srednjemu sloju, v katerega štejemo male podjetnike, trgovce in obrtnike, inženirje, zdravnike, učitelje ter uradnike, je industrijska revolucija ponudila priložnost za boljše življenje. 5) A. Opiši, kako je živel srednji sloj. Dobro, podrejen pravilom lepega obnašanja. B. Kakšen je bil njihov pogled na svet? Biti varčen in razumen, spoštovati red. C. Kakšen je bil položaj žensk tega sloja? Vodile so gospodinjstvo, bile podrejene moškim.

115

• Namen igre Muck and Brass pa je razvoj tipično industrijskega mesta 19. stoletja, ki je umazano, nezdravo, natrpano. Igralci se odločajo, ali bodo večjo skrb posvetili gradnji tovarn ali izboljšanju življenja prebivalcev mesta. Ob vsaki odločitvi za več tovarn in s tem še večje onesnaženje mesta, si igralec nabere več denarja (mošnjičkov), a hkrati tudi točke v obliki krst človeških trupel.

RAZISKOVALEC Razmere v Londonu 19. stoletja je v svojih delih opisoval Charles Dickens. V delu Nicholas Nickelby je opisal revščino Nicholasa, njegove mame in sestre Kate po smrti očeta. V delu Oliver Twist pa spoznamo osirotelega dečka, ki se mora na ulici preživljati s krajami. Učenci preberejo eno od omenjenih del in predstavijo: • glavne junake dela in njihov značaj, • njihov položaj v družbi, • njihovo usodo, • dejstva, ki so jih o življenju v 19.

stoletju izvedeli iz prebranega dela. Namesto branja si učenci delo Oliver Twist lahko ogledajo v filmski obliki. Delo je namreč doživelo že več filmskih uprizoritev, najnovejšo je leta 2005 posnel tudi priznani režiser Roman Polanski, ki se je za snemanje otroškega filma, kot je povedal v izjavi ob predstavitvi filma odločil, ker »kakor sirota v tem filmu, sam dobro ve, da ni najhuje, če ležiš na trdem in hladnem ležišču, temveč je najhuje to, da nimaš staršev«.

144

ZG 5.9.indd 144

12/12/06 4:20:22 PM

Kako je industrijska revolucija spremenila življenje ljudi

RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da se piše leto 1850. Prvič v življenju obiščeš velemesto. Opiši svoje občutke in vtise ob sprehodu skozi to mesto.

Vidim lahko

Slišim lahko

ZANIMA ME: Na spletnem naslov http://www.womeninworldhistory.com/lesson7.html lahko izveš več o položaju žensk v 19. stoletju.

Voham lahko

ZANIMA ME: Navade in življenje meščanstva opisuje delo To in ono o meščanstvu v provinci (1995).

PONOVIMO

MESTO

Videz

TOVARNE

umazano, gradnja

Pogon parni pogon

brez načrtov Središče lepe zgradbe,

Varnost ni bilo poskrblje-

sedeži podjetij, banke

no za varnost

in trgovine

Lastnik kapitalist, ki želi

Predmestje zanemarjeno,

dobiček

naselja revnih delavcev

slabo vzdrževane,

Videz

Naraščanje prebivalcev in

hrupne, brez zračenja

prometa Promet kočije, vozovi, poštni,

PREBIVALCI

blagovni in osebni promet Privlačnost kraj nenehnega

Bogataši bankirji, vele-

dogajanja

trgovci, plemiči Srednji sloj uradniki, podjetniki,

OTROCI

manjši trgovci, izobraženci

bogatašev brezskrbno otroštvo,

Delavci otroci, ženske in

možnost šolanja

moški; slabe življenske

delavcev delo v tovarnah in rudnikih; bolezni in telesne okvare; visoka umrljivost

razmere Reveži invalidi, berači

VEČ O … Industrializacija in urbanizacija sta sredi 19. stoletja potegnili za seboj tudi številne druge procese in pojave. Eden vidnejših je naraščanje proletariata in z njim povezan pojav socialnega vprašanja, v okviru katerega je bil zelo pereč stanovanjski problem. Do leta 1870 so bila za proletariat običajna enoprostorska stanovanja s sobo in kuhinjo v enem prostoru, ki si ga je včasih delilo celo več družin. Po letu 1870 so se uveljavile kolonije s skupnimi kuhinjami: od dve do štiri družine so si delile kuhinjo, vsaka družina pa je imela lastno sobo in s tem vsaj minimalno zasebnost. Najbolj akuten primer prenaseljenosti na Slovenskem je bila trboveljska Glažuta. V Glažuti, nekdanji tovarni, ki je bila zaradi nerentabilnosti opuščena in spremenjena v delavska stanovanja, je popis prebivalstva leta 1880 naštel 500 ljudi, ki so živeli v 60 sobah. V vsaki sobi torej od 8 do 9 ljudi. (povzeto po: Jana Mlakar Adamič, Kolonijska domovanja, Dom in družba, 17. oktober 2005, E revir) Revščina in okolje revščine sta povzročila tudi organske spremembe: rahitis pri otrocih zaradi pomanjkanja sončne svetlobe, deformacije kosti in organov, slabo delovanje žlez za izločanje zaradi slabe prehrane, nadalje kožne bolezni zaradi pomanjkanja osnovnega umivanja z vodo, koze, tifus, škrlatica, bolezni grla – vse zaradi nesnage in iztrebkov, nazadnje še tuberkuloza, ki so ji botrovali slaba prehrana, pomanjkanje sončne svetlobe in prenatrpanost stanovanjskih prostorov.

116

AKTUALIZACIJA Mednarodna organizacija dela (ILO) je v poročilu o nesrečah in bolezni pri delu predstavila podatke za leto 2005. Za posledicami nesreč in bolezni, povezanih z delom, po svetu vsako leto umre najmanj 2,2 milijona ljudi, ugotavlja. Organizacija ob tem poudarja, da gre za 10-odstoten porast v primerjavi s podatki izpred dveh let. Resnični podatki o umrlih in obolelih pri delu so najverjetneje še višji, saj v številnih državah o tem vprašanju ne vodijo ustrezne statistike. V industrijsko razvitih

državah se je število delovnih nesreč nekoliko znižalo, čeprav število tistih s smrtnim izidom, raste, predvsem v nekaterih azijskih državah. Temu naj bi botrovali »hiter razvoj in močni konkurenčni pritiski globalizacije«.Poročilo prav tako ugotavlja, da so nesreče mnogo bolj pogoste v državah v razvoju, še posebej v rudarskem, gradbenem in kmetijskem sektorju. Moškim grozijo na delovnem mestu večinoma nesreče, pljučna obolenja, rak in zastrupitev z azbestom. Ženske pa najpogosteje trpijo zaradi z delom

povezanih nalezljivih bolezni in dolgoročnih obolenj mišic in kosti. »Varnost pri delu je ključna za dostojanstvo dela,« je dejal generalni direktor ILO Juan Somavia. »Še vedno pa vsak dan povprečno okoli 5.000 ali več moških in žensk po svetu izgubi življenje zaradi nesreč in bolezni, ki so povezane z njihovim delom. Spodobno delo mora biti varno delo, mi pa smo še daleč od tega cilja,« je dodal.

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si v učbeniku na strani 132 ogledajo karikaturo z naslovom Kapital in jo analizirajo: • V kakšnem okolju se dogaja spodnji del karikature? Koga prikazuje? Kaj delajo otroci na sliki? • V kakšnem okolju se dogaja zgornji del karikature? Koga prikazuje? Kaj delajo ljudje na sliki? • Kakšno je sporočilo karikature?

145

ZG 5.9.indd 145

12/12/06 4:20:23 PM

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (statističnimi podatki) Učitelj učencem pripravi kopije s spodnjo tabelo, ki prikazuje plače delavcev v tovarni leta 1860. Plače so izražene v tedanjih angleških šilingih. Število tedenska plača MOŠKI število tedenska plača ŽENSKE delavcev 1 1000 funtov/letno vodja predilnice 4 10-11 šilingov kontrolorke kvalitete tkanine 26 15-32šilingov nadzorniki in uradniki 4 9-10s pomočnice nadzornika nad delavkami 6 17-25s mehaniki in upravljavci 16 7-10s izdelovalke preje strojev 3 14-21s tesarji in kovači 9 7-10s vrvarke 1 15s vzdrževalec poslopja 4 6-9s izločevalke slabe preje 16 14-15s nadzorniki parnih strojev 589 5-8s tkalke 18 10-15s nadzorniki tekstilnih strojev 2 6-7s natikalke vreten in čistilci statev 5 5-12s čistilci in nastavljavci vreten, 83 4-6s napenjalke vreten kurirji, pometači 7-10s čuvaji 188 2-4s navijalke vreten 5-10s kočijaži, sluge, vozniki tovora 38 2-4s navijači vreten 114 899 Skupaj vseh zaposlenih: 1013 Učenci statistične podatke analizirajo in odgovorijo na vprašanja: • Naredijo seznam del, ki so jih opravljali samo moški in seznam del, ki so jih opravljale samo ženske. Utemeljijo, zakaj je prišlo do razlike. Ali so bile ženske manj sposobne kot moški? (Razmislijo naj o naravi del, ki so jih opravljale!) • Kaj lahko ugotovite iz tabele, če plačila za moška dela primerjate s plačili za ženska dela? • Katero delo je bilo najbolje in katero najslabše plačano? Za katero delo so dobivali moški in ženske enako plačilo? Kolikšen je bil povprečen zaslužek moških in koliko žensk? • V katerem delu so bili zaposleni pretežno moški? V katerem delu so bile zaposlene pretežno ženske? • Razmislijo o položaju delavcev in njihovem napredovanju v tovarni. Kdo je v tovarni uspel napredovati? Kdo verjetno nikoli ni napredoval? Kateri dejavniki so vplivali na napredovanje delavcev v tovarni? Kako je napredovanje vplivalo na položaj in moč žensk v skupnosti? Kaj pa na njihov položaj v družini? AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (statističnimi podatki) Učitelj učencem pripravi kopije s spodnjo tabelo, nakar jo učenci analizirajo. Stopnja umrljivosti otrok v New Yorku/ Na tisoč živih Leto 1810 1850 1860 Umrlo otrok 125-145 180 220

1870 240

Kaj nam sporočajo podatki v tabeli? • Premislijo, zakaj so se številke otroške umrljivosti z leti povečevale, namesto, da bi se zmanjšale- (Možni različni odgovori: zgodnje zaposlovanje otrok v industriji in nezadostna skrb staršev, samih obremenjenih s preživetjem, podhranjenost, oslabelost zaradi težkega dela …) AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci si težko predstavljajo, da so njihovi vrstniki in tudi mlajši od njih resnično težko delali. Zdi se jim bolj posebnost kot stvarnost. Kako je država gledala na otroško delo, nam kaže tudi Osnutek zakona za zaščito otrok, ki so zaposleni, pripravljen na Dunaju leta 1842. Učitelj prebere: • Otroke je mogoče redno zaposliti šele po dopolnjenem 12. letu (v Ljubljani so bili za 7 let). Izjemoma bi lahko zaposlili že devetletne, a le če so prej tri leta hodili v šolo in če to krajevna oblast dovoli. • Delovni čas sme znašati največ deset ur, če so otroci stari od 9 do 12

let, ali pa dvanajst ur, če so med 12. in 16. letom (v Ljubljani so bili za 13 ur) (Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, KDAJ, str. 291) Učitelj ob tem besedilu učencem lahko postavi naslednja vprašanja: • Kaj sklepaš? H kateremu odgovoru se nagibaš? a) Osnutek zakona je bil narejen zato, da se naredi red na področju otroškega dela. b) Osnutek je bil narejen zato, da bi zaščitil otroke pred krutostjo delodajalcev. c) Osnutek je bil narejen zato, da izboljša katastrofalno stanje na področju otroškega dela. č) Osnutek je narejen, da izboljša organizacijo delovnega procesa.

• Utemelji, zakaj misliš tako? (Odgovori bodo različni in smisel je v tem, da oblikujejo lastno misel o delu otrok.) • Razberi, kakšno je bilo stališče Ljubljane v primerjavi z Dunajem! (Ljubljanski strokovnjaki so bili za trši model zaposlovanja otrok, saj so zagovarjali možnost zaposlovanja otrok že s sedmim letom. Zakon se je na splošno kršil in se v praksi ni obnesel. • Izberi pravilno rešitev. V prvi polovici 19. stoletja je delovni čas za otroke tako kot za odrasle delavce dolg/ kratek in ni bil krajši/daljši od 13 ur. Otroci so veljali za delovno sposobne od 7. leta starosti.

AKTUALNO Finski raziskovalci so predstavili novo študijo, ki je pokazala, da nepravičen šef vpliva na skrajšanje življenja delavcev. Znanstveniki so deset let podrobno preučevali več kot 6.400 moških delavcev, ki so jih razvrstili v dve skupini: tiste, ki so jih na delovnem mestu obravnavali spoštljivo in pravično, in tiste, ki tega niso bili deležni. Izkazalo se je, da ljudje, ki menijo, da njihov šef pravično ravna z njimi veliko manjkrat zbolijo za boleznimi srca, ki so danes v zahodni družbi najpogostejši vzrok smrti. Moški, ki so bili s svojim delovnim mestom in z odnosom šefa zadovoljni, so v primerjavi s tistimi, ki so bili deležni nižje in zelo nizke stopnje pravičnosti, v kar 30 odstotkih redkeje zboleli zaradi najrazličnejših bolezni srca. (povzeto po Svarog, 26. oktobra 2005)

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj prebere učencem besedilo iz dela Ivana Vesela Olikani Slovenec. Nato učence pozove, da razmislijo, ali je v 19. stoletju obstajala enakopravnost med spoloma. Kaj danes daje osnovo za to enakopravnost? »… da se z ženskami ne pogovarja o učenostnih predmetih, saj se ženske zanimajo pač le za zabavo in veselje. Tudi o resnih verskih in političnih zadevah se z njimi ne gre pogovarjati, saj se jim začne takoj zehati. Kaj zanima nežno gospico, kak konec bo imelo vzhodno vprašanje, kaj delajo krvoločni moslemi, kako vzdihujejo kristjani pod krutim jarmom, ali je večji genij Napoleon ali Bismarck, ali bo edina Italija razpadla ali jo bo rovarstvo zrušilo.” Po mnenju pisca bontona se za vse take suhoparne reči gospe sploh ne zmenijo, “kajti njihova delavnost ni na očitnem (javnem) odru sveta, domače tiho veselje veže njihova srca.« (Ivan Vesel, Olikani Slovenec, Ljubljana, 1868, stran 65–66) Učenci besedilo lahko tudi analizirajo: • Kakšno mnenje o ženskah je imel pisec bontona? • O čem se z ženskami ne more pogovarjati? • Kje je bilo po mnenju avtorja mesto žensk v družbi? • Zakaj se je avtor zavzemal za neobremenjevanje žensk s pogovori o politiki?

146

ZG 5.9.indd 146

12/12/06 4:20:24 PM

BELEŽKE:

Srednji sloj je živel bolje

AKTIVNOST metoda dela s slikovnim gradivom Oglej si sliko v učbeniku na strani 133 in razmisli, kakšno je bilo življenje v meščanski družini: • za očeta, • za ženo, • za otroke, • za hišne pomočnike in služabnike.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učitelj razmnoži učencem gradiva iz del, ki opisujejo življenje meščanstva v 19. stoletju, na primer iz kataloga To in ono o meščanstvu (več avtorjev; Pokrajinski muzej v Celju, 1995) in kuharice Vladimirja Šlibarja Kuharca ali kako so kuhale gospodinje (Pokrajinski muzej v Celju, 2003). Učencem po parih razdeli različne vloge. Do naslednje ure sami pripravijo krajšo dramsko uprizoritev, ki jo nato izvedejo pred sošolci: • Gospa daje navodila kuharici za kuho in kosilo. • Plesni mojster uči hišnega mladeniča pravil obnašanja pri plesu. • Gospodinja ošteva služkinjo. • Hišna vzgojiteljica uči mladenko pravila obnašanja …

AKTIVNOST: sodelovalno učenje Učitelj učencem razdeli delovni list, na katerem se nahaja miselni vzorec o posledicah industrijske revolucije na družbo. Učenci s pomočjo učbenika (na straneh 130–133) delajo v skupinah, pri čemer vsaka skupina dopolni le en del (eno posledico) manjkajočega miselnega vzorca.

Sprememba 1 (daljša življenska doba)

Sprememba 2 (razslojevanje: buržoazija, srednji sloj, industrijsko delavstvo)

Sprememba 3 (preseljevanje v mesta) Posledice industrijske revolucije za družbo

VEČ O … Meščanske družine so namenile posebno pozornost oliki članov, vzgojo otrok po modelu meščanske odlične vzgoje. Stereotip take, po plemiški posnete vzgoje, ki jo je izvajal domači učitelj ali tuja guvernanta, je terjal nekaj malega znanja o oliki, tujih jezikih, glasbi, nekaj o književnosti, znanje narisati akvarel in podobno. Dečki so se morali spoznati na posle, ki jih bodo v družini prevzeli in s katerimi bodo nekoč vzdrževali lastno družino. Ženske niso bile zaposlene, kljub vsemu pa so imele obilico

Sprememba 4 (izkoriščanje otrok)

odgovornega dela pri pripravi banketov in srečanj pomembnih povabljencev, z vezenjem, z iskanjem primernih zetov, včasih dobrodelnostjo. Tako kot so svojevrstno krivico z nižjim plačilom prejemale delavke v tovarnah, tudi meščanska ženska ni bila enakovredna možu. Ta je po veljavni zakonodaji po poroki lahko razpolagal z njenim premoženjem in zaslužkom. Ob morebitni ločitvi je zakon otroke dodelil možu. Omejitev šolanja za ženske ni zadržal posameznic, ki so se opogumile in se tako kot moški kolegi vpisale na višje šole. Biti šolan

niti ni bilo zaželeno, ženini so imeli dosti raje neizobraženo, ljubko in prijazno ženičko, ki skrbi za moža, dom in otroke, katere posli in politika niso zanimali. Za razliko od tistih žensk, ki so se s takim življenjem sprijaznile, so posameznice poskušale spremeniti položaj žensk. V ZDA so že leta 1848 organizirale konferenco, na kateri so zahtevale pravico do lastnine, poklica, dostop do vseh izobraževalnih ustanov, spremembo o razvezi zakona ter volilno pravico.

PONOVIMO ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katera dva družbena razreda se pojavita z industrializacijo? • Zakaj je naraščalo mestno prebivalstvo? • Kako se je z industrializacijo mestu spremenil videz? • Kakšne so bile razlike med delavsko in meščansko družino 19. stoletja? • Opiši dnevno obremenjenost moških, žensk in otrok v delavski družini! • Mesta so danes še večja kot nekoč? Ali to pomeni, da je v njih več nesnage in umazanije kot danes? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 116. 147

ZG 5.9.indd 147

12/12/06 4:20:24 PM

Industrijski razvoj v avstrijskem cesarstvu in slovenskih deželah je vse do sredine 19. stoletja ostal skromen. Večina prebivalcev slovenskih dežel je v prvi polovici 19. stoletja živela na podeželju, saj je bilo kmetijstvo še vedno prevladujoča gospodarska panoga. Širjenje industrije in izgradnja južne železnice sta prinesla slovenskim deželam velike spremembe. Spreminjala se je tudi družba.

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem ▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: pozna razlike v razvitosti med avstrijskimi deželami, pozna dejavnike, ki so vplivali na razvoj industrijske revolucije v Avstriji, zna navesti prve pomembnejše industrijske obrate na Slovenskem in ovrednotiti njihov pomen za industrializacijo slovenskih dežel, primerja promet na Slovenskem pred in po uvedbi parnega stroja, na primeru izgradnje železnice ovrednoti pomen izumov industrijske revolucije za zaposlovanje in razvoj slovenskih dežel, zna opisati razlike med posameznimi sloji slovenske družbe 19. stoletja. Kakšen je bil gospodarski položaj v avstrijski monarhiji

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem Prebere nekaj kitic iz Prešernove pesmi Od železne ceste. “Bliža se železna cesta, nje se, ljubca! veselim; iz Ljubljane v druge mesta, kakor tiček poletim.”

“Ak je blizu tista cesta, moraš vzet’ me, ljubček moj! de, pogledat tuje mesta, bom peljala se s teboj.” “Sam se po železni cesti vozil bom od nas do nas; drugo ljubco v vsakem mesti ímel bom za kratek čas.” “Ceste tebi ne zapéram, ne na Dunaj, v Gradec, v Trst; tí pa mene pusti zméram, pet ‘mam boljših na vsak prst.” Učitelj učence nato vpraša: • O katerem dogodku govori? • Kako oseba, ki nastopa v pesmi dojema prihod železnice? • Skozi katere kraje bo vozila železna cesta?

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

Kakšen je bil gospodarski položaj v avstrijski monarhiji V prvi polovici 19. stoletja je bilo za avstrijsko cesarstvo značilno počasno prevzemanje novosti. Industrijski razvoj se je močneje razmahnil šele od sredine 19. stoletja. 1) V avstrijskem cesarstvu se je širila uporaba parnih strojev in gradnje železnic. A. Kako razvito je bilo gospodarstvo v avstrijski monarhiji? Obkroži pravilni odgovor. zelo razvito

srednje razvito

nerazvito

B. Kje so bila pomembna industrijska središča? Obkroži pravilne odgovore. na Češkem

v okolici Ljubljane

v Lombardiji

na Moravskem

na Spodnjem Avstrijskem

C. Katero je bilo najpomembnejše pristanišče za avstrijsko cesarstvo? Obkroži pravilni odgovor. Split

Genova

Trst

Reka

Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželah Slovenske dežele so veljale za slabše razvito območje avstrijske monarhije. 2) Preberi navedene gospodarske panoge. usnjarstvo, puškarstvo, avtomobilska industrija, tekstilstvo, papirništvo, telekomunikacijska industrija, kemična industrija, svilarstvo, čipkarstvo, železarstvo, slamnikarstvo, opekarstvo, farmacevtska industrija, sladkorna industrija A. Med navedenimi gospodarskimi panogami obkroži tiste, ki so bile nosilne v času industrializacije slovenskih dežel in uvajanja parne sile v prvi polovici 19. stoletja. B. Med navedenimi panogami zapiši tiste, za katere je bilo značilno, da: A. so imele še manufakturno proizvodnjo usnjarstvo, puškarstvo, svilarstvo, čipkarstvo ... B. so imele že industrijsko proizvodnjo papirništvo, tekstilstvo, železarstvo C. ne spadajo v prvo polovico 19. stoletja avtomobilska, telekomunikacijska, kemična, farmacevtska industrija 3) Dobro si oglej zemljevid. A. Na prazne črte dopiši imena največjih industrijskih središč. Zapiši ime označene železnice. južna železnica (Dunaj-Trst) PREVALJE

B. Kot lahko opaziš, so delovali mnogi premogovniki. Zakaj je bilo povpraševanje po premogu veliko?

JESENICE

TRBOVLJE

uvajanje parnih strojev

LJUBLJANA

C. Kateri deli slovenskih dežel so bili industrijsko manj razviti? TRST

jugo in severovzhod

117

AKTIVNOST: motivacijska tehnika (besednica) Iz naslednjih pojmov učenci sestavijo smiselne povedi, ki se navezujejo na poglavje o industrijski revoluciji na Slovenskem: ŽELEZNICA, 1849, PARA, ŽVIŽG, SLOVENCI, TRST, VOZOVNICA, OBČUDOVANJE, HITROST, PREMOG.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v učbeniku preberejo poglavje Kakšen je bil gospodarski položaj v avstrijski monarhiji na strani 134 in izpolnijo spodnjo preglednico. Gospodarski položaj v avstrijski monarhiji Prednosti avstrijskega gospodarstva v 19. stoletju

Veliko surovin (les, premog, svinec, železo, sol …), več plovnih rek, razvejana mreža cest, rečnih in morskih pristanišč …

Težave, ki so zavirale industrijski razvoj

Absolutizem, vojne, revolucije, nacionalna trenja …

148

ZG 5.9.indd 148

12/12/06 4:20:25 PM

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

Č. Kakšna je bila vloga Trsta? Pristanišče, gospodarsko in kulturno središče. 4) Velike spremembe je slovenskim deželam sredi 19. stoletja prinesla gradnja železniške proge Dunaj–Trst (imenovana južna železnica). Ugotovi, ali spodnje trditve držijo ali ne. Marija Terezija je dala zgraditi progo Dunaj–Trst.

DRŽI

NE DRŽI

Prve vožnje z vlakom so bile zdravju nevarne.

DRŽI

NE DRŽI

Prve lokomotive je poganjal parni stroj.

DRŽI

NE DRŽI

Ghega je bil najbolj znan strojevodja v avstrijski monarhiji.

DRŽI

NE DRŽI

V Ljubljano je prvi vlak pripeljal iz Trsta.

DRŽI

NE DRŽI

Po cestah slovenskih dežel je ob uvedbi železnice še vedno potekal živahen trgovski promet.

DRŽI

NE DRŽI

Krošnjarji in tovorniki so poleg različnega blaga prinašali tudi novice.

DRŽI

NE DRŽI

Železnica je furmanom zmanjšala zaslužek.

DRŽI

NE DRŽI

Kako se je spremenila družba na Slovenskem Industrializacija je vplivala na družbene spremembe tudi na Slovenskem. Oblikovali so se različni družbeni sloji. Še vedno je bila velika večina prebivalstva kmetov. 5) Preberi besedilo in ga analiziraj. »Potem je prišlo prvo stalno imenovanje. Vrbanoj A. Kje se dogaja zgodba? (ustrezno obkroži) je prišel /…/ k majhnemu sodišču južne Kranjske A. na vasi in bil tam več let. Uradnega dela je bilo dovolj, izven urada pa nobene take družbe /.../. Ondi je med B. v velikem mestu učitelji, trgovci, davčnimi uradniki in sploh ljudmi, C. v majhnem mestu B. S kom se je družil novi sodnik? Učitelji, trgovci, davčni uradniki. C. Kakšen je bil njegov pogled na okolje? Nekoliko vzvišen.

ki so bili glede izobrazbe za dobro stopinjo pod njim, na katere pa je bil v vsem neuradnem času in občevanju navezan, prebil skoro ves svoj prosti čas ter se privadil tudi /.../ vznesitosti, češ: ‘Vendar sem boljši od vas vseh in več nego vi!’ Kakor je rastlo to prepričanje, takisto je čimdalje bolj mrzil druge boljše gosposke družbe. V obližju je stanovala v prijaznem gradiču plemenita obitelj, katera je vedno rada sprejemala sosedno gospodo; Vrbanoj je bil ondi samo enkrat, ali potem se mu je zdelo vse – preošabno.« (Janko Kersnik, Jara* gospoda, Karantanija, Ljubljana, 1992) *jara – mlada, tista, ki je to šele postala

Č. Kdo je bil primerna družba Vrbanoju? Razmisli, zakaj. Po izobrazbi njemu enaki. Prepričanje mu je branilo družiti se z manj izobraženimi. 6) Leta 1842 je škof Slomšek napisal delo Nauki za domačo snažnost za Blažeja ino Nežico. Preberi odlomek, odgovori na vprašanji in nato razvrsti v besedilu omenjene dolžnosti v tabelo na naslednji strani. »Vsako jutro ženska postele popravijo, čedno pogernejo, hišo pred kosilcam pometejo, prah iz mize, klopi ino stolov pobršejo, ter vsako stvar v kraj postavijo, de vsakdo ki k hiši pride, lahko spozna, da so ženske kaj vredne. Pa tudi same sebe ne pozabijo čedne ženske. Ne hodijo razgalene, ne raskodrane, grejo posledne spat, in morjo perve vstati, de se jim ni vpričo moških vmivati ino opletati. Tudi vam mladenči, moram povedati, de vse po vašim ni prav. Za hišno snago skrbet je tudi moška dolžnost. Vmiti se morte, kedarkoli ste blatni ali vmazani, posebno kedar od dela k mizi greste. Vsak večer si zobe istrebite ino isplahnite; zjutraj ino zvečer. Počesati se je večkrat potreba, pa ne na mizo ali na okne, temveč na kak širok popir. Nohtov ne gristi, ampak porezati, kakor hitro začnejo černeti. To se v kakem koti s škarjami zgodi /…/.«

118

Kakšen je bil gospodarski položaj v slovenskih deželah

AKTIVNOST: metoda slikovnograﬁčnih izdelkov Učenci iz statističnih podatkov, navedenih v spodnjem besedilu, izdelajo graf. Leta 1830 so slovenski premogovniki nakopali 20.000 ton premoga, leta 1850 več kot 50.000 ton. Kmalu čez 100.000 ton, v drugi polovici 19. stoletja pa že 550.000 ton ali 10 % vsega nakopanega premoga v Avstriji.

GRAFIČNO USTVARJANJE: skupinsko delo Učitelj učencem razmnoži besedilo Industrijska obrtna razstava v Ljubljani 1844, ki se nahaja v delu Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986, str. 26–29. Učenci se razdelijo v 4–5 skupin, pri čemer vsaka skupina predela en del besedila (na primer, en odstavek). Nato učenci izdelajo reklamni lepak na formatu A4 ali A5, ki bo ilustrativno in besedno čim bolje predstavil eno od obrtnih dejavnosti, ki so omenjene v izbranem besedilu.

Izdelki naj se razstavijo na panoju. Nekaj idej za delo: kertače za volno/puške, bajoneti/sita, rešeta,prsteni lonci(Ribnica)/izdelki iz vlitega železa/mlin za kofe mleti/kose, žage, lopate, krampi (Tržič)/železo, žeblji(Zoisove fužine)/ rokavičarstvo, usnjate rokavice/ mnogoverstni papir (Vevče..)/blago, sukno, niti (Zgoše)/špice(čipke) Idrijske/ognjišča (Sparherd), železne peči …

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani pripravijo krajše raziskovalne naloge. Preden se lotijo pisanja nalog predlagamo, da se poučijo o načinu izdelave nalog s pomočjo napotkov na spletni strani www2.arnes.si/~ljzotks2/gzm/ dokumenti/napotki.html. Predlogi za raziskovalne naloge: • Razvoj turizma na Slovenskem (ali bližnji okolici), • Razvoj alpinizma na Slovenskem (ali bližnji okolici), • Razvoj in zaton slovenske industrije (ali na primeru konkretne tovarne v neposredni bližini domačega kraja), • Železniški promet na Slovenskem … ANEKDOTA Leta 1828 je v Ljubljani začela obratovati raﬁnerija sladkorja. Prva je propadla, zato je bila postavljena nova, po literaturi bolj znana CUKRARNA, ki še vedno »krasi« breg Ljubljanice. Surovi sladkor je prihajal iz Trsta z vozovi do Vrhnike, nato v čolnih po Ljubljanici do »cukerfabrike«, kjer so ga predelali. /…/ Leta 1858 je v obratu izbruhnil požar, ki je besnel kar osem dni in v njem je zgorelo 2.000 ton sladkorja. Varčne ljubljanske gospodinje so izrabile potoke stopljenega sladkorja, ki so se zlivali v Ljubljanico; zajemale so vodo v posode vseh vrst. Sladkor je sicer imel določene primesi, vendar je bil brezplačen. (Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996, str. 121) VEČ O … V prvi polovici 19. stoletja je med največje železarske obrate na Slovenskem sodila železarna na Dvoru pri Žužemberku, katere lastniki so bili češki knezi Auerspergi. Delovala je od leta 1796 do leta 1891 in bila v tem času edina železolivarna pri nas, ki je izdelovala takrat zelo moderne in uporabne predmete umetniškega liva, kot so bili svečniki in posamezni kosi pohištva. Izdelovali so tudi vodnjake in mostove ter različne naprave za gradbeništvo ter industrijo, pa tudi orožje. O stoletni uspešni zgodovini železarstva na Dvoru danes pričajo le ostanki nekdanje železarne, ohranjeni izdelki v muzejski zbirki in še redki železni križi na okoliških pokopališčih. Poslopje nekdanje železarne je ohranjeno le v skromnih ostankih: dimnik deloma obnovljene in kupolne peči, nekdanja lončarija in upravna stavba železarne z ohranjeno litoželezno streho, izdelkom dvorske železarne. • Kakšno je stanje slovenskega železarstva danes? 149

ZG 5.9.indd 149

12/12/06 4:20:26 PM

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda izkustvenega učenja (igra vlog)

Kdaj se je industrijska revolucija pojavila na Slovenskem

,BN QPTUBWJUJ EFMBWOJDP

A. Zakaj se je bilo treba počesati na kakšen širok papir, pa ne ob mizi? (PSOKJ HSBE

.FEWPEF

Zaradi uši, ki so bile takrat pogosta nadloga.

OB PCBMP

,PHB [BQPTMJUJ

B. Zakaj se je škofu Slomšku zdelo potrebno dajati ljudem tako podrobna navodila? Ker je bila splošna izobrazba nizka in ljudje niso dovolj skrbeli za higieno.

PUSPLF

yFOTLF

NPuLF

RADOVEDNEŽ Analiziraj Slomškova navodila in izpolni tabelo.

,BLuOP QPHPOTLP TJMP VQPSBCJUJ

EFMP ÃMPWFuLJI SPL

QBSOJ TUSPK

DOLŽNOSTI

WPEOB NPÃ

ženske

,BN WMPyJUJ TSFETUWB

OBLVQ J[CPMKuBWP TUSPKFW

W J[CPMKuBWP EFMPWOJI QPHPKFW

Učenci se vživijo v vlogo podjetnika, ki želi sredi 19. stoletja na Slovenskem odpreti tekstilno tovarno. Učitelj učencem vedno da na izbiro več različnih opcij, (ne)kvaliteto katerih opiše na listku, ki ga učenci dobijo v roke, ko se že odločijo za eno od opcij. Pred odločitvijo za določeno opcijo morajo učenci sami poiskati argument za oziroma proti določeni opciji. Z lažjo predstavo o poteku naloge dodajamo graﬁčno predstavitev. Pred odločitvijo o postavitvi tovarne se mora podjetnik odločiti: • Kam postaviti delavnico? - MEDVODE (na listku napisano: dobri pogoji: prometne poti, naravna bogastva, blizu so zaloge rud in les, bližina pristanišč … lahko se doda še druge razloge); - GORNJI GRAD(na listku napisano: slabi pogoji: ni bližine prometnih poti, daleč je do prvega mesta, plovnih rek ni, vodne pogonske sile, območje je revno, kmečko prebivalstvo … lahko se doda še druge razloge); - NA OBALO (na listku napisano: pogoji so delno ugodni zaradi bližine pristanišč, slabi pa ker nimaš reke s padcem v bližini … lahko se doda še druge razloge); • Koga zaposliti? - OTROKE (na listku napisano: odličen izbor: otroci so najcenejša delovna sila, dela se hitro … lahko se doda še druge razloge); - MOŠKE (na listku napisano: slaba izbira: dobička z njimi ne bo, so močni, dobro so usposobljeni, a imajo višjo ceno, pa še upirajo se, lahko ustanovijo še sindikat … lahko se doda še druge razloge); - ŽENSKE (na listku napisano: odličen izbor: ženske so cenejša delovna sila, lažje jih je voditi, imajo spretne prste, ubogajo in se ne upirajo … lahko se doda še druge razloge); • Kakšno pogonsko silo uporabiti? - DELO ČLOVEŠKIH ROK (na listku napisano: slaba odločitev: stroji so hitrejši, veliko je nezgod pri delu, izdelkov bo manj … lahko se doda še druge razloge);

moški

posteljejo posteljo, pometajo, pobrišejo prah, skrbijo za hišno snago pospravijo SKRB ZA VIDEZ ženske moški ne hodijo razgaljene in nepočesane; ne umivajo umivajo se po delu, počešejo, očistijo nohte in se pred moškimi zobe ZANIMA ME: Na spletnih naslovih www.vlaki.net/zanimiv13.html in www. ghega-museum.at.tf/ lahko izveš več o južni železnici.

ZANIMA ME: Prvo industrijsko revolucijo na Slovenskem je opisal Jože Šorn v delu Začetki industrije na Slovenskem (1984).

PONOVIMO

ŽELEZARSTVO • železarski obrati (Prevalje) • valjarne (Lipnica) • livarne (Dvor pri

INDUSTRIJA

PREMOGOVNIŠTVO

• skromen razvoj

• naraščanje proizvodnje

• tekstilna, pivovarniška,

• na Koroškem in v

papirna, sladkorna ...

Zasavju, Kočevju

• bombažne predilnice

Žužemberku) ŽELEZNICA CELJE–LJUBLJANA Kdaj? 1849 LJUBLJANA–TRST Kdaj? 1857 SPREMEMBE Pozitivne hitrejši prevoz, nova delovna mesta Negativne propad furmanstva, počasnejši razvoj mest, oddaljenih od proge KMETJE

DELAVCI

• večina prebivalstva

• majhni zaslužki

• skromna bivališča

• slaba stanovanja • skromna prehrana

MEŠČANI • nemško, italijansko, slovensko meščanstvo • posnemajo plemiško kulturo

119

- VODNO MOČ (na listku napisano: mogoče je, vode je dovolj, lahko urediš pogon z vodnim kolesom, na pohodu je parni stroj, ki bo učinkovitejši in te bo izrinil, ne boš opravil veliko, konkurenca te bo povozila … lahko se doda še druge razloge); - PARNI STROJ (na listku napisano: odličen izbor, energija prihodnosti, proizvodnja se bo pocenila, manj delavcev ob strojih, velika proizvodnja bo prinesla dobiček … lahko se doda še druge razloge); • Kam vložiti denar na sredstva? - NAKUP, IZBOLJŠAVO STROJEV (na listku napisano: to te bo veliko stalo, konkurenca bo poražena, izplačalo se

ti bo seveda šele čez čas, ali ko boš povrnil posojila, če te vmes ne zajame gospodarska kriza … lahko se doda še druge razloge); - IZBOLJŠAVO DELOVNIH POGOJEV (na listku napisano: popolnoma stran vržen denar. Če se zgodi nesreča v obratu, naj jo vsakdo sam sebi pripiše. Lastnik bo moral odpraviti škodo, ne bo odgovarjal, zaposlil bo le novega človeka … lahko se doda še druge razloge); Izdelke učencev lahko učitelj ovrednoti, na primer za dobro izbiro jim da 1 točko, za slabo pa 0 točk. Najbolje se kot podjetniki izkažejo tisti učenci, ki zberejo največ točk.

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si zamislijo življenje v 19. stoletju. • Napišejo več receptov, s katerimi bi pripravili okusne jedi, a bi pri tem uporabili le surovine, ki so bile na voljo. V pomoč jim je lahko oglas iz Kmetijskih in rokodelskih novic za trgovino (špecerijo) v učbeniku na strani 137. • Opišejo naj svoj delovni dan tako, da si izberejo eno od vlog, na primer oče, mati, sin, hči. Pri tem se morajo odločiti za pripadnost določeni družbeni skupini, na primer revna delavska, bogata kmečka, revna kmečka, meščanska družina …

150

ZG 5.9.indd 150

12/12/06 4:20:27 PM

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci se vživijo v čas izgradnje južne železnice in analizirajo gradnjo železniškega omrežja s pomočjo ustnega ali pisnega izražanja. V pomoč jim je predstavitev južne železnice v učbeniku na strani 136. Pripravijo članek, in sicer ena skupina v liberalnem, druga skupina pa v konzervativnem časopisu. Obe skupini upoštevata naslednje elemente: • dejstvo, da se pripravlja gradnja železniškega omrežja v avstrijski monarhiji, ki bo speljano čez slovensko ozemlje, • čas dogajanja. Članek lahko vključuje katerokoli izjavo po izbiri, na primer izjavo odgovornih za projekt, investitorja, inženirja Karl Ghege, cesarja, cerkvenih predstavnikov, furmanov, prebivalcev ob predvideni železniški trasi … Predlagamo, da liberalni pogled poudarja prednosti novega omrežja. Novinarji so navdušeni nad novostmi in tehniko, poudarjajo hitrost, nove potovalne možnosti, možnosti za zaposlitev ter zaslužek … Na drugi strani predlagamo, da konzervativni pogled izraža strah pred novostmi, ﬁnančno zahtevnostjo projekta, zdravstveno nevarnostjo, izraža tudi skrb za moralo v predorih, zaskrbljenost za vse, ki bodo ob delo in zaslužek … Namig: mnogo koristnih podatkov in idej lahko najdete v naslednjih delih: • Andrej Studen, Ustavite, ustavite železnega slona, Revija Zgodovina za vse, št. 1, 1997. • Janez Cvirn, Andrej Studen, Ko vihar dirjajo hlaponi. K socialni in kulturni zgodovini železnice v 19. stoletju, Radio Slovenija, III. program, Ljubljana 2001. AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na strani 136 in odgovorijo: • Kje je bila industrija še posebej zgoščena? • Katere gospodarske panoge so prevladovale? • Kje je zaslediti proizvodnjo na parni pogon? Predilnica Prebold 1854

Število zaposlenih Moški Ženske Otroci 145 136 58 deklic 1855 122 160 71 V požaru 1866 je tovarna zgorela do tal in po daljši krizi so tovarno zaprli in jo 1870 ponovno odprli 1870 19 19 28

UČNA MOTIVACIJA: besedna demonstracija Učitelj učencem prebere pisni vir. »Tudi rečni promet po Savi je bil zelo živahen. V Litiji je bilo pomembno rečno pristanišče, zato so se zaradi tega razvile mnoge obrtne delavnice, ki so rečnemu prometu dajale podporo oz. izdelke. V Litiji je bila ladjedelnica za rečne ladje, izdelovali so vrvi, platno ter ladijsko opremo iz kovin, usnja in lesa… Vzporedno s tem se je razvilo še veliko drugih obrti, zlasti je bilo veliko kovačev, mizarjev, tesarjev, kolarjev, sedlarjev, trgovcev in gostilničarjev. Prevozniki s konjsko vprego (“furmani”), so v Litijo vozili les in druge surovine za obrtne delavnice, iz Litije pa blago, ki so ga pripeljale rečne ladje. Z ladjami so, sicer redko, potovali tudi ljudje, ker je bil prevoz cenejši, kot s kočijo po cestah, vendar je bil tudi bolj počasen. Ljudje so se soočali z množico delavcev, ki so gradili železnico, v glavnem so bil Italijani in Čehi. Sicer so delavci poživili prodajo na takratnih litijskih sejmih, hkrati pa so s prebivalci nastajali tudi nesporazumi. Predvsem takrat, ko so dobili plačo. Krvavi pretepi so bili kar pogosti, vendar pa to ni bila glavna značilnost tega soočenja. Nekatera dekleta so se z delavci tudi poročila.« (Martin Brilej, 150 let železnice: od Celja do Ljubljane, Tiskarna Aco, Litija, 2002)

VEČ O … S prihodom železnice je tudi pri Slovencih naraščalo število popotnikov. Na pot so jih vodili različni motivi, poleg družinskih izletov, obiskovanja prijateljev, ogled turističnih znamenitosti do službenih poti. Priljubljene poti so vodile v Benetke, Rim, Salzburg in na Dunaj. Bogatejše družine so si omislile prave počitnice v naravi, na podeželju, v gorah in zdraviliščih. Za obiskovalce gora so zgradili prve planinske koče. Mestni ljudje naveličani vsakdana, z obilico časa in denarja, so si za pot v gore lahko priskrbeli plačanega vodnika. Bled je razvil zdraviliščni turizem, kjer so pili vodo in se zdravili s knajpanjem. Priljubljeno je bilo tudi počitnikovanje ob morju, posebej v Opatiji, kamor so letoviščarji odhajali poleti ali pozimi. Po ulicah in drugih cestah so še vedno vozile kočije in koleslji, vozovi s konjsko vprego, natovorjeni z različnim blagom, kmetje so tovorili zelenjavo z ročnimi cizami. Po Habsburških deželah. so še vedno peš potovali Ribničani in Kočevarji, krošnjarji. Sprva so prodajali doma izdelane lesene izdelke. Preden so začeli uporabljati krošnjarski koš so tovorili na hrbtih v krošnjah, kasneje z vlakom. V pristanišču Trst so kupili izdelke (čokolada, vžigalice, južno sadje ipd.) po nizkih cenah, jih pretovorili v druge kraje ter jih prodali po trikrat višji ceni.

Kako se je spremenila družba na Slovenskem

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci s pomočjo preglednice primerjajo življenje meščanstva in kmetov na Slovenskem. dobrine MEŠČANI KMETJE NEKOČ DANES NEKOČ DANES denar videz hrana hiša AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (statističnimi podatki) in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v dvojicah pretvarjajo učna gradiva iz ene oblike v drugo: a) Učenci dobijo v roke kopijo statističnih razpredelnic in s pomočjo podatkov v njih sestavijo krajše poročilo, na primer državnega nadzornika za delo otrok. b) Razmnožene tabele (1 za dva učenca) in spodnje besedilo učenci uporabijo za izdelavo poročila. »Prva prava, z modernimi stroji opremljena predilnica bombaža na današnjem slovenskem ozemlju je bila predilnica v Ajdovščini, ki jo je ustanovila skupina tržaških podjetnikov leta 1826. Sledila ji je predilnica v Ljubljani in v Preboldu. Delež otrok med zaposlenimi je bil 28%; deklic je bilo precej več kot fantov. /…/ Slovencev je bilo vsega okrog milijon, večina je živela na kmečki zemlji. Slovenske dežele so še v avstrijskem okviru sodile med najmanj industrijsko razvite in večina njenih tovarn in rudnikov je bila žepnega formata. Šele ob koncu stoletja je bilo delavstva med 40000 -50000.« (Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2004, str. 297)

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Po predstavitvi različnih slojev prebivalstva na Slovenskem učitelj na tablo napiše naslednji citat »Lesene koče, slamnate strehe so gnile. ko sneg o spomladi«. (Janez Trdina, Spomini na otroška leta, v: Ilustrirana zgodovina, Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999, str. 218). Učenci prepišejo citat in v nekaj kratkih stavkih dopolnijo podobo z opisom prebivalcev v hiši: kdo so, kaj jedo, kako so oblečeni, koliko jih je, s čim se preživljajo in podobno. RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo ustreznih slovarjev raziščejo, kaj pomenijo besede iz leta 1846, ko je prišel vlak prvič v slovenske kraje: PAROVOZ (vlak) PREROV (predor) OGLEDO (nadzornik) HLAPON (lokomotiva) PISMOBIRA (poštni nabiralnik) PONOVIMO ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja v naslovu in podnaslovih. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katera industrija na Slovenskem je uvajala parni stroj? • Zakaj je bila gradnja južne železnice zahteven podvig? • Kako se je Slovencem z razvojem železniškega omrežja spremenilo življenje? • Poišči razlike med vedenjem meščanov in kmetov. Kako so se razlikovali po zunanjem videzu? • Katere so bile meščanske vrednote? • Kako je bilo z zaposlovanjem otrok v tovarnah na Slovenskem? • Kaj pomeni izraz »s polno paro naprej«? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 119. Steklarna Benedikta Vivata pri Mariboru 1852 Ljubljanska predilnica

1840 1846

Število zaposlenih Odrasli

Otroci

242

Število zaposlenih Do 150 Deklice do fantje 14 let 24 54 34 37 ena 8 let tri pa 9

151

ZG 5.9.indd 151

12/12/06 4:20:28 PM

Evropa in svet v drugi polovici 19. Stoletja: širjenje demokracije in tekmovanja med narodi 157 161 165 169 172 176 179 183

Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi Kako se je utrjevala demokracija Širile so se zahteve po enakopravnosti Kako je imperializem spremenil podobo sveta Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem

UČNO GRADIVO LITERATURA ZA UČITELJE • Atlas evropske zgodovine, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995. • Charles in Mary Beard, Zgodovina Združenih držav Amerike, DZS, Ljubljana, 1959. • Jean Paul Bled, Franc Jožef, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990. • Edward de Bono, Heureka: ilustrirana zgodovina izumov, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Bill Bryson, Kratka zgodovina skoraj vsega, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2006. • Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Janez Cvirn, Boj za Celje: politična orientacija celjskega nemštva 1861–1907, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1988. • Enciklopedija Slovenije (ustrezni pojmi), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 – 2002. • Elizabeth Floyd, Geoffrey Hindley, Kdo je ustvarjal zgodovino, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988. • Marjan Drnovšek, Usodna privlačnost Amerike, Nova revija, Ljubljana, 1998. • Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986. • Dorothy Gies Macguian, Habsburžani privatno, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1970. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, I. zv., DZS, Ljubljana, 1970. • Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, Zgodovina agrarnih panog, II. Zv., Družbena razmerja in gibanja, DZS, Ljubljana, 1980. • Stane Granda, Puh, Ptujski muzej, Ptuj, 1998. • Igor Grdina, Habsburška sﬁnga brez uganke, v: Hans Bankl, Bolni Habsburžani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 2004. • Igor Grdina, Ipavci, Založba ZRC, Ljubljana, 2001. • Igor Grdina, Vladarji, lakaji in bohemi, Studia humanitatis, Ljubljana, 2001. • Mary Hollingsworth, Umetnost v zgodovini človeštva, DZS, Ljubljana, 1993. • Ivan Hribar, Moji spomini, Slovenska matica, Ljubljana, 1983–84. • Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, Zbirka Človek in čas 9). • Ilustrirana zgodovina Slovencev, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Ilustrirana zgodovina sveta, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1997. • Ilustrirana zgodovina sveta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Ilustrirana zgodovina sveta, Didakta, Radovljica, 2005. • Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1918, Družba sv. Mohorja, Celovec, 1978. • Izumi, Pomurska založba, Murska sobota, 1994. • Janez Juhant, Krekovo berilo, Mohorjeva družba, Celje, 1989. • Josip Jurčič, Spomini starega Slovenca, DZS, Ljubljana, 2002. • Janez Kajzer, S tramovi podprto mesto, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1983. • Kdaj, kje, zakaj in kako se je zgodilo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Kronika človeštva, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Charles Moraze, Zgodovina človeštva: 19. Stoletje, DZS, Ljubljana 1976. • Oxfordova enciklopedija izumov in tehnologij, DZS, Ljubljana, 1997. • Oxfordova enciklopedija zgodovine, I, Od pradavnine do 19. stoletja, DZS, Ljubljana, 1993. • Walter Pohl, Habsburžani: zgodovina evropske rodbine, Mladinska knjiga, 1994. • Alenka Puhar, Prvotno besedilo življenja, Studia Humanitatis, Ljubljana, 2004. • Razvoj turizma: zbornik referatov, 28. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 1996. • Denis Richards, An Illustrated History of Modern Europe: 1789–1984, 7 izd., Longman, Harlow, 1985. 152

ZG 5.9.indd 152

12/12/06 4:20:29 PM

Evropa in svet v drugi polovici 19. Stoletja: širjenje demokracije in tekmovanja med narodi • Sandi Sitar, Edvard Rusjan, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1989. • Slikarstvo in kiparstvo od 13. do 20. stoletja: vodnik, Narodna galerija, Ljubljana, 2005. • Slovenci skozi čas, Mihelač, Ljubljana, 1999. • Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti: znanstveno posvetovanje, Narodni dom, Pokrajinski muzej, Maribor, 1998. • Slovenska kronika XIX. stoletja, 1861–1883, Nova revija, Ljubljana, 2003. • Slovenska kronika XIX. stoletja, 1884–1899, Nova revija, Ljubljana, 2003. • Svetovna zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana, 2005. • Fran Šuklje, Iz mojih spominov, Jugoslovanska knjigarna, Ljubljana, 1929. • A. J. P. Taylor, Habsburška monarhija 1815–1918, DZS, Ljubljana, 1956. • To in ono o meščanstvu (več avtorjev), Pokrajinski muzej, Celje, 1995. • Henrik Tuma, Pisma: osebnosti in dogodki 1893–1935, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Ljubljana, 1994. • Marta Verginella, Družina v Dolini pri Trsu v 19. stoletju, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1990. • Josip Vošnjak, Spomini, Slovenska matica, Ljubljana, 1982. • Zastave vihrajo: spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes, Modrijan, Ljubljana, 1999. • Stanley in Livingston, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995, Zbirka Veliki raziskovalci. • Zgodovina človeštva: 5. knjiga (Devetnajsto stoletje), DZS, Ljubljana, 1976. • Zgodovina 2: velika ilustrirana enciklopedija, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Zgodovina Slovencev, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1979. • Zgodovina v slikah, knjiga 15: 1850–1918, DZS, Ljubljana, 1980. • Ženske skozi zgodovino: zbornik referatov, 32. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Zveza zgodovinskih društev, Ljubljana, 2004.

LITERATURA ZA UČENCE • Christopher Abel s sodelavci, Ilustrirana zgodovina v slikah, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Lionel Bender, Izumi, Pomurska založba, Murska Sobota, 1994 (Zbirka Svet okrog nas). • Pam Brown, Florence Nightingale, Mohorjeva družba, Celje, 1995. • Alan Bullock, Zgodovina: od začetkov civilizacije do danes, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1968. • Benjamin Capps, Indijanci, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. • Gombrich, Ernest H.J., Kratka svetovna zgodovina za mlade bralce, DZS in Panatal, Ljubljana, 1995. • William Forbis, Kavboji, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1974, Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda. • Neil Grant, Veliki svetovni atlas odkritij, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1995. • Andrea Iannaccone, Ivano Palmieri, Devetnajsto stoletje; Začetek dvajsetega stoletja, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998, (Zbirka Človek in čas; 9). • Manfred Mai, Svetovna zgodovina na kratko, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Miki Muster, Rdeči kanjon (strip), Delo, Ljubljana, 2006. • Miki Muster, Šerif (strip), Delo, Ljubljana, 2006. • Michael Pollard, Maria Montessori, Mohorjeva družba, Celje, 1997. • Bogdan Sajovic, Smuk skozi slovensko zgodovino, Mohorjeva družba, Celje, 1999. • Sandi Sitar, Sto pričevanj o slovenski zgodovini, Prešernova družba, Ljubljana, 1999. • Spremenili so svet, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2005. • Mike Stotter, Najlepša knjiga o Divjem zahodu, Učila, Tržič, 1998. • Vera Šenica Pavletič, Skrivnosti zmajevega mesta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999. • Paul Trachtman, Revolveraši, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1975, (Zbirka Resnična zgodovina divjega zahoda). • Clint Twist, Stanley in Livingston, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995, zbirka Veliki raziskovalci). • Evelina Umek, Sprehodi z baronom, Mladika, Trst, 2000. • Villacampa Vicente, Vodnik po svetovni zgodovini s kratkim pregledom zgodovine Slovencev, Tehniška založba, Ljubljana, 2005. • Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1996. • Brigitte Mazohl Wallnig, Tisoč let Avstrije, Mohorjeva družba, Celovec, 1996. • Philip Wilkinson, Najlepša knjiga o raziskovalcih, Učila, Tržič, 2002. • Zgodovina človeštva, Učila, Tržič, 1996. • Znanost za otroke in mladino: CD Enciklopedija, DZS, Ljubljana, 2003. • Marjeta Zorec, Utrinki iz slovenske zgodovine: od revolucionarnega leta 1848 do konca prev svetovne vojne, Karantanija, Ljubljana, 2005.

LEPOSLOVJE • Ivan Cankar, Hiša Marije Pomočnice, DZS, Ljubljana, 2004. • Ivan Cankar, Hlapci, DZS, Ljubljana, 2001. • Ivan Cankar, Hlapec Jernej in njegova pravica, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Ivan Cankar, Dela 5 (Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentﬂorjanski, Za narodov blagor), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Ivan Cankar, Martin Kačur, DZS, Ljubljana, 1999. • Ivan Cankar, Moje življenje, Karantanija, Ljubljana, 1994. • Ivan Cankar, Na klancu, DZS, Ljubljana, 2001. • Eve Curie, Pierre in Marie Curie, Obzorja, Maribor, 1976. • Fran Erjavec, Zbrano delo, Med Savo in Dravo, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1973. • John Galsworthy, Saga o Forsytih, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980. • Maksim Gorkij, Mati, Mladinska knjiga, 1978. • Fran Govekar, V krvi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1966. • Simon Jenko, Jeprški učitelj, Dolenc, Ljubljana, 1996. • Josip Jurčič, Deseti brat, Karantanija, Ljubljana, 2002. • Josip Jurčič, Sosedov sin, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Josip Jurčič, Jurčičeva kratka proza (Telečja pečenka), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978. • Janko Kersnik, Kmetske slike, Karantanija, Ljubljana, 1998. • Janko Kersnik, Jara gospoda, Učila International, Tržič, 2004. • Alojz Kraigher, Kontrolor Škrobar, DZS, Ljubljana, 2005. • Fran Levstik, Popotovanje iz Litije do Čateža, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1984. • Janez Mencinger, Moja hoja na Triglav, Karantanija, Ljubljana, 1996. 153

ZG 5.9.indd 153

12/12/06 4:20:29 PM

Evropa in svet v drugi polovici 19. Stoletja: širjenje demokracije in tekmovanja med narodi • Alojz Rebula, Duh Velikih jezer: lik Ireneja Friderika Barage, Celje, Mohorjeva družba, 1997. • Fran Saleški Finžgar, Gostač Matevž, DZS, Ljubljana, 2000. • Fran Saleški Finžgar, Iz modernega sveta, Mohorjeva družba, Celje, 1963. • Fran Saleški Finžgar, Prerokovana, Prešernova družba, Ljubljana, 1970. • Irving Stone, Darwin, Obzorja, Maribor, 1996. • Mihail Šolohov, Tihi Don, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1977. • Josip Stritar, Sodnikovi, Mihelač, Ljubljana, 1994. • Ivan Tavčar, Cvetje v jeseni, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994. • Ivan Tavčar, Med gorami (Slike z loškega pogorja), Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. • Janez Trdina, Moje življenje, Karantanija, Ljubljana, 1999. • Leon Vončina, Friderik Baraga, Celovec, Mohorjeva družba, 2001.

MLADINSKA KNJIŽEVNOST • Harriet Beecher Stowe, Koča strica Toma ali življenje črncev v suženjskih državah Amerike, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1993. • France Bevk, Lukec in njegov škorec, Pestrna, Tatič, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2000. • dela Deana Blackmoora (o Davyju Crockettu) • James Oliver Curwood, Lov za zakladom, Karantanija, Ljubljana, 1998. • dela Jacka Londona • dela Karla Maya • dela Marka Twaina • Henry Rider Haggard, Salomonovi rudniki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980. • Rudyard Kipling, Knjiga o džungli, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996. • Fran Milčinski, Ptički brez gnezda, Karantanija, Ljubljana, 2005. • Mary Pope Osborne, Zvečer na Titanicu, Grlica, Ljubljana, 2004. • Henrik Sienkiewicz, V puščavi in goščavi I-II, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1974. • Johanna Spyri, Heidi, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997, Zbirka Ilustrirani klasiki. • dela Julesa Verna (Petdeset tisoč milj pod morjem, V 80 dneh okoli sveta, Otroka kapitana Granta …) • Liselotte Welskopf – Heinrich: Harka (več knjig) • Zbirka Časovni stroj, Mladinska knjiga

FILMI (IZBOR) • Bandidas, r. Joachim Roenning, Espen Sandberg, ZDA, 2006. (vestern) • Čas nedolžnosti, r. Martin Scorsese, ZDA, 1993. • Far and Away, r. Ron Howard, ZDA, 1992. • Howardov kot, r. James Ivory, VB, 1992. • Klavir, r. Jane Champion, ZDA, 1991. • Moulin Rouge, r. Baz Luhrmann, ZDA, 2001. • Na sledi pračloveka, r. Regis Wargnier, Koprodukcija, 2005. • Neoproščeno, r. Clint Eastwood, ZDA, 1992. (vestern) • Pleše z volkovi, r. Kevin Costner, ZDA, 1990. (vestern) • Poslednji samuraj, r. Edward Zwick, ZDA, 2003. • Rdeči znak za hrabrost, r. John Hudson, ZDA, 1951 (ameriška državljanska vojna). • Soba z razgledom, r. James Ivory, VB, 1985. • Sommersby, r. Jon Amiel, ZDA, 1993. • Tasogare Seibei, r. Yoji Yamada, Japonska, 2002 (samuraji v 19. stoletju). • Titanik, r. James Cammeron, ZDA, 1997. • Točno opoldne, r. Fred Zinnermann, ZDA, 1952 (vestern) • Tolpe New Yorka, r. Martin Scorsese, ZDA, 2002. • Tombstone, r. George P. Cosmatos, ZDA, 1993. (vestern) • Ustrelil sem Jesseja Jamesa, r. Samuel Fuller, ZDA, 1949. Č/B • V vrtincu, r. Victor Fleming, ZDA, 1939. • Wild, Wild West, r. Barry Sonnenfeld, ZDA, 1999.

SLOVENSKI FILMI • Cvetje v jeseni, r. Matjaž Klopčič, Vesna in RTV Ljubljana, 1973. • Deseti brat, r. Vojko Duletič, Viba ﬁlm, 1982. • Idealist, r. Igor Pretnar, Viba, 1976. • Iskanja, r. Matjaž Klopčič, Viba, 1979. • Ljubezen nam je vsem v pogubo, r. Jože Gale, Viba & RTV Ljubljana, 1987. • Na klancu, r. Vojko Duletič, Vesna, 1971. • Pastirci, r. France Štiglic, Viba, 1973. • Povest o dobrih ljudeh, r. France Štiglic, Viba, 1975. • Samorastniki, r. Igor Pretnar, Triglav, 1963. • Strah, r. Matjaž Klopčič, Viba, 1974. • Veselo gustivanje, r. France Štiglic, Viba, 1984.

DOKUMENTARNI FILMI • Kronika 20. stoletja: 1900-1909 in 1910-1919, Mladinska knjiga, Ljubljana. • Množično izseljevanje Slovencev v Združene države Amerike (VHS kaseta), ZRSŠ, Ljubljana, 2001. • Rojstvo prestolnice, r. Vesna Emerji, Jure Pervanja, Proﬁ Light Entertainment, Ljubljana, 2004. • (Serija šestih izobraževalno-dokumentarnih oddaj, za obravnavano obdobje primerni: Ljubljana v dobi industrializacije) • Sprehod z baronom in drugimi imenitnimi Slovenci, r. Zoran Lasič, TV Slovenija, 2004. 154

ZG 5.9.indd 154

12/12/06 4:20:29 PM

Evropa in svet v drugi polovici 19. Stoletja: širjenje demokracije in tekmovanja med narodi • Zgodovina ZDA (VHS kaseta): 2. del: Osvajanje divjega zahoda in secesijska vojna, Videofon, Blejska Dobrava, 1998. • Zgodovina ZDA (VHS kaseta): 3. del: Vstop v svetovno politiko, Videofon, Blejska Dobrava, 1998.

SPLETNE STRANI (IZBOR): a) slovenska zgodovina • www.burger.si/SLOMuseums.htm • Zemljevid, ki omogoča tudi virtualni ogled slovenskih muzejev. • /www.gornjesavskimuzej.si/ (za razvoj železarstva in industrije na Kranjskem) • www.gorenjski-muzej.si b) evropska politična zgodovina • http://www.historychannel.com/broadband/clipview/index.jsp?id=tdih_0331 • Na tej strani je ogromno enominutnih filmov s History chanella z naslovom zgodovina na današnji dan. Zanimivo za učenje zgodovine v vseh razredih. • http://www.antiquemapsandprints.com/spy/spy-alphabetical.htm • Na tej strani je množica zabavnih portretov pomembnih mož 19. stoletja z naslovnic revije Vainity Fair • http://www.australia-migration.com/page/History/238 • Na tej strani so opisana zanimiva obdobja avstralske zgodovine 19. stoletja. • http://www.hfmgv.org/exhibits/dpc/work/steamboats.asp • (slikovni pregled razvoja ZDA (Detroit) c) zgodovina ZDA • http://www.sonofthesouth.net/ (ameriška državljanska vojna) • www.spartacus.schoolnet.co.uk/USAcivilrights.htm (o gibanjih za državljanske pravice v ZDA) • www.teacheroz.com (vse o zgodovini ZDA) č) industrijska revolucija in družbene razmere • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_rocket.shtml • Na tem naslovu lahko vidite animirano shemo delovanja mnogih strojev, na primer parnega stroja in parne lokomotive. • http://www.bbc.co.uk/history/programmes/seven_wonders/launch_ani_fall_transcontinental.shtml (animacija gradnje ameriškega železniškega omrežja) • http://www.jimlangley.net/ride/ride.html (vse o zgodovini koles) • http://historyforkids.utah.gov/fun_and_games/photos/history.html (zgodovina fotografije) • http://www.keveney.com/Engines.html • http://classroomclipart.com/cgi-bin/kids/imageFolio.cgi?direct=History/Industrial_Revolution&img=27 • Za pripravo učnih gradiv za učitelje je na tem naslovu veliko risb iz časa industrijske revolucije. • http://inventors.about.com/library/weekly/aa111100a.htm • Na tej strani so razno razni izumi 19. stoletja. • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_ani_spinning_mill.shtml • http://www.bbc.co.uk/history/society_culture/industrialisation/launch_gms_muck_brass.shtml • Več animiranih prikazov, na primer delo v tekstilni tovarni, igra širitve mest … • http://www.womeninworldhistory.com/lesson7.html (za učitelje in učence, nanaša se na industrializacijo in vlogo žensk) • http://www.bbc.co.uk/history/lj/victorian_britainlj/preview.shtml (več kvizov o pomenu žensk v 19. stoletju) • http://www.bbc.co.uk/apps/ifl/history/gigaquiz (kvizi za pripravo učne ure) • http://inventors.about.com/od/indrevolution/ • www.athena2.org (o gibanjih za pravice žensk) • www.imow.org (Mednarodni muzej žensk) • www.yaneff.com (o Julesu Cheretu, ki je pariško lepo dobo upodabljal na plakatih) • www.teacheroz.com (vse o zgodovini ZDA)

UČILA: Atlasi • Mali zgodovinski atlas: komplet prosojnic, Modrijan, Ljubljana, 2000. • Mali zgodovinski atlas, Modrijan, Ljubljana, 2004. • Šolski zgodovinski atlas, DZS, Ljubljana, 1994. • The Times Atlas evropske zgodovine: 3000 let zgodovine na zemljevidu, Slovenska knjiga Ljubljana, 1996. • The Times atlas svetovne zgodovine, Cankarjeva založba, DZS, Ljubljana, 1989. • Zgodovinski atlas za osnovno šolo: koraki v času, DZS, Ljubljana, 2005.

Zgoščenke • Encarta, Microsoft, 2004. • Rudarjenje v Zagorju [avtor Roman Rozina] : interaktivna multimedijska predstavitev 250-letnega rudarjenja v zagorski dolini, Multima, Kisovec, 1999 • Klasična (ﬁlmska) predstavitev zgodovine rudarstva s spremnimi dejavnostmi, na primer železnica, apnarstvo, steklarstvo, delavske kolonije, zadruge, konzum… • Zgodovina železarstva in rudarstva Jesenice [avtor Irena Lačen Benedičič], Gornjesavski muzej, Jesenice, 2003. • Zgodovinski časovni trak, DZS, Ljubljana, 1993.

Metodični priročniki: • Vilma Brodnik, Marjan Drnovšek, Množično izseljevanje Slovencev v ZDA: priročnik za učitelje, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana 2002. • Dominique Chansel, Europe on-screen: cinema and the teaching of history, Svet Evrope, Strasbourg, 2000. • Paul Ginnis, Učitelj – sam svoj mojster, Rokus, Ljubljana, 2004. • Kako do bolj kakovostnega znanja zgodovine, ur. Vilma Brodnik, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Pavla Karba, Zgodovina v 21. stoletju: vse življenje uporabna popotnica, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • Cirila Peklaj, Sodelovalno učenje ali Kdaj več glav več ve, DZS, Ljubljana, 2001. 155

ZG 5.9.indd 155

12/12/06 4:20:30 PM

Evropa in svet v drugi polovici 19. Stoletja: širjenje demokracije in tekmovanja med narodi • Pro et contra in dramatizacija: zgodovina (DVD), Videofon, Blejska Dobrava, 2004. • Robert Stradling, Multiperspektivnost: priročnik za učitelje, Informacijsko dokumentacijski center Sveta Evrope, 2004. • Danijela Trškan, Metoda dela z besedili pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letnik IX, št. 3–4, 2000. • Danijela Trškan, Metoda dela s slikovnim gradivom pri pouku zgodovine, Zgodovina v šoli, letnik X, št. 1, 2001. Danijela Trškan, Učiteljeva priprava na pouk zgodovine. Metodični priročnik za študente zgodovine pedagoške smeri in učitelje - začetnike. Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2002. • Irena Vodopivec, Sodelovalno učenje v praksi. Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2003. • revija Zgodovina v šoli, Zavod RS za šolstvo, Ljubljana. • revija Primary Teaching, Historical Association, London. • revija, History Teaching, Historical Association, London. • www.thinkinghistory.co.uk (primeri igre vlog in drugih aktivnih metod poučevanja) • www.bbk.ac.uk/Boyle (primeri učnih ur) • www.tasc.ac.uk/shp (primeri učnih ur in aktivnih metod pri poučevanju) • www.ncaction.org.uk (ideje in nasveti za delo z nadarjenimi učenci) • www.teachingideas.co.uk/history/contents.htm (viri in ideje za poučevanje) • www.historyitt.org.uk • www.hyperhistory.org

MEDPREDMETNE POVEZAVE • Geograﬁja, tehnika in tehnologija, glasbena vzgoja, likovna vzgoja, zgodovina umetnosti, slovenski jezik, angleški jezik, državljanska vzgoja in etika, državljanska kultura.

156

ZG 5.9.indd 156

12/12/06 4:20:30 PM

Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja

Z industrijsko revolucijo je prišlo mnogo izumov in odkritij, ki so pospešili tehnični in znanstveni razvoj. Omogočili so hitrejše potovanje in povezovanje sveta, spremenili vsakdanje življenje ter omogočili učinkovitejše zdravljenje ljudi. Pojavila se je množična kultura, ki je poskrbela za zabavo.

Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja

Tehnične novosti, ki so spremenile življenje Druga industrijska revolucija je bila povezana z vedno hitrejšim napredkom tehnike. Odkriti so bili novi viri energije in izumljena nova prevozna sredstva. 1) Slike prikazujejo tehnična odkritja druge industrijske revolucije. Na črte pod njimi vpiši zahtevane podatke.

UČNI CILJI: Učenec: ▶ pozna poglavitne značilnosti druge industrijske revolucije, ▶ pozna glavne znanstvene in tehnične dosežke druge industrijske revolucije, ▶ pozna posledice pojava množične kulture. Tehnične novosti, ki so spremenile svet

žarnica

telefon

radio

T. A. Edison

Alexander G. Bell

Guglielmo Marconi

večerna svetloba omogoči daljši delovnik

hitejše širjenje informacij

Izum Izumitelj Pomen izuma za življenje ljudi

avtomobil

letalo

gramofon

Carl Benz in Gottlieb Daimler

Orville in Wilbur Wright

Thomas Alva Edison

hitrejše, udobnejše potovanje

hitrejše potovanje

omogoči glasbene zabave doma, pojav množične kulture

Izum Izumitelj Pomen izuma za življenje ljudi

UČNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj ob sliki, ki prikazuje parni stroj ali parno lokomotivo z vprašanji z učenci ponovi snov o prvi industrijski revoluciji: • Kdaj in kje se je začela prva industrijska revolucija? • Kateri izumi so bili značilni zanjo? • Katere spremembe v prometu je prva industrijska revolucija povzročila? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani http://members. aol.com/TeacherNet/Industrial. html se učenci lahko seznanijo s podrobnostmi o industrijskem razvoju v drugi polovici 19. stoletja. Učitelj učencem razdeli raziskovanje različnih področij tehnike (na primer, elektrika, nafta, avtomobili …), učenci pa nato pripravijo tri bistvene stavke, s katerimi poročajo o novih spoznanjih.

Številna nova znanstvena odkritja S preizkušanjem in opazovanjem so znanstveniki prihajali do novih znanstvenih spoznanj, od teorije o mikrobih do teorije o spreminjanju vrst. 2) A. Poveži pomembne znanstvene dosežke z njihovimi posledicami tako, da jim pripišeš ustrezno številko. V pomoč ti je lahko besedilo v učbeniku na straneh 141–143 (poglavje Številna nova znanstvena odkritja).

121

VEČ O … Danes si ne znamo predstavljati življenja brez umetne svetlobe, ki nam jo omogočata elektrika in žarnica. Žarnica se sicer zdi preprost predmet, a ni tako. V stekleni glavi, v kateri je vakuum ali inertni plin z nizkim tlakom, je tanka kovinska nitka, ponavadi iz volframa, skozi katero teče električni tok. Ta segreje nitko do temperature, da zažari, vakuum pa poskrbi, da ne zgori. Čeprav za izumitelja žarnice štejemo Edisona, so bili prvi poskusi izdelati žarnico, starejši. Leta 1801 je angleški

kemik Humphry Davy ugotovil, da ob toku elektrike skozi platinast trakec le ta zažari. Problem pa je bil, ker je trakec zgorel. Pražarnica je nastala leta 1820, ko je angleški znanstvenik Warren de la Rue zaprl platinasto nitko v vakuumsko cev tako, da ni mogla zgoreti. Uporaba platinaste nitke ni bila zanimiva za komercialno proizvodnjo. Šele Edison je poskusil uporabiti različne nitke in je leta 1879 uspel izdelati žarnico z ogljenimi paličicami, ki je lahko gorela trinajst ur in pol. Nitke so nato izpopolnjevali in leta 1898 je avstrijski izumitelj Carl

Auer von Welsbach izdelal žarnico z nitko iz osmija, leta 1906 pa je General Electric patentiral žarnico z nitko iz volframa, katere postopek pridobivanja so tako pocenili, da je proizvodnja žarnic postala tudi komercialno zanimiva in uspešna.

ANEKDOTA Alexandre Graham Bell je bil sprva učitelj nemih otrok, v prostem času pa se je ukvarjal s tehničnimi izumi. Svoj pomemben izum, telefon, je leta 1876 predstavil na industrijski razstavi v Philadelphiji. Navzoč je bil tudi brazilski kralj, ki je uporabil telefon v sosednji sobi. Ko je v telefonski slušalki zaslišal svoj glas, je vzkliknil: »Neverjetno! Govori portugalsko!« RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in interneta poiščejo podatke o življenju in znanstvenem delu pomembnih raziskovalcev, na primer Alexandra Grahama Bella, Guglielma Marconija, Gottlieba Daimlerja, Carla Benza, Henryja Forda, bratov Wright … Izdelajo kratke predstavitve njihovih portretov, za vzor lahko vzamejo portret Edisona v učbeniku na strani 140.

157

ZG 5.9.indd 157

12/12/06 4:20:30 PM

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran podjetja General Electric in v razdelku Our Company kliknejo na Company Information ter nato na History: a) Če kliknejo na A History of GE lahko poiščejo odgovore na vprašanja: • Zakaj je letnica 1876 pomembna za General Electric? • Kdaj je bilo podjetje ustanovljeno? Kakšno ime je imelo na začetku? • Kateri izdelki, ki so jih proizvajali v času Edisona, se proizvajajo še danes? b) Če kliknejo na FeaturesÑHistoricÑInnovation Timeline lahko ugotovijo, katere izume so v podjetju patentirali ali proizvedli v naslednjih letih: 1879, 1880, 1890, 1896, 1900, 1902, 1905, 1910.

Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja

1 2 3 4 5 6 7 8

J. Lister je izdelal tekočino za preprečevanje širjenja bakterij in njihovo uničevanje. J. Liebig je preučeval atome in delal poskuse iz organske kemije. E. Rutherford je odkril zgradbo atoma in način spreminjanja sestave atomskega jedra. L. Pasteur je postavil teorijo o mikrobih, ki jih je poimenoval bakterije. I. Pavlov je preučeval pogojne reflekse pri delu s psi. Zakonca Curie sta ugotovila, da uranova atomska jedra oddajajo močne žarke. S. Freud je odkril, da na ljudi vpliva njihova podzavest (skrite želje, spomini). C. Darwin je objavil delo o naravnem izboru, po katerem so preživele tiste vrste, ki so se bolje prilagodile okolju. N. Tesla je odkril trifazni sistem za prenos električne energije.

9 Elektrika se je začela široko uveljavljati in uporabljati za pogon tovarniških strojev. 7 Uvedli so zdravljenje duševnih težav ljudi s psihoanalizo. 8 Nova teorija je spodkopala tradicionalne svetopisemske zgodbe o stvarjenju človeka. Spoznanja so uporabili pri ravnanju z ljudmi, katerih 5 vedenje je bilo moteno. Odprta je bila pot razvoju plastičnih mas, zdravil in 2 drugih kemičnih proizvodov. Zaradi zmanjšanja števila okužb se je zmanjšala umr1 ljivost bolnikov, ki so bili operirani. Odprla se je pot preučevanju možnosti za sproščanje 3 jedrske energije. 6 Ugotovili so, da so nekateri atomi radioaktivni in uporabni za pridobivanje jedrske energije. 4 Razvili so proces, s katerim so uničili bakterije v tekočinah.

B. Katero odkritje od zgoraj naštetih je bilo po tvojem mnenju najbolj izjemno? Zakaj? Odgovor utemelji. Možni so različni odgovori.

AKTUALNO Tovarna DaimlerChrysler iz nemškega Stuttgarta, ki proizvaja znano avtomobilsko znamko Mercedes-Benz, je maja 2006 odprla velik muzej, ki velja za največji avtomobilski muzej na svetu. Muzej se ponaša tudi z izjemno zanimivo arhitekturno izvedbo, saj povzema obliko dvojne vijačnice človeškega genetskega zapisa in zavzema okoli 16.500 kvadratnih metrov. Objekt se razteza v devetih nadstropjih in ima 1800 oken, od katerih niti dve nista enaki. Lastniki pričakujejo okoli milijon obiskovalcev letno. V muzeju je razstavljenih 1500 predmetov, razdeljenih v dvanajst tematskih sklopov: Pionirji (pregled prvih avtomobilov 1886–1900), Mercedes (rojstvo blagovne znamke 1900–1914), Časi sprememb (rojstvo dizla in kompresorjev 1914–1945), Povojni čudež (razcvet oblikovanja in industrije, 1945–1960), Vizionarji (spremembe glede varnosti in skrbi za okolje, 1960–1982), Svetovno gibanje (širjenje blagovne znamke po svetu, 1982 do danes), Srebrne puščice (predstavitev dirkalnikov, 1894–2005), nato pa sledi še pet posebnih zbirk, in sicer zbirka potovalnih avtomobilov, tovornih avtomobilov, reševalnih, policijskih in gasilskih avtomobilov, zbirka vozil slavnih osebnosti ter zbirka vozil za gradbena in druga dela. Več o muzeju na spletni strani: www. mercedes-benz-museum.de.

Kaj je svetu prinesel pojav množične kulture Na prelomu 19. stoletja so umetnost, literatura, glasba in druge oblike zabave postali dostopni širšim množicam – pojavila se je množična kultura. 3) Kaj je povzročilo pojav množične kulture? Obkroži pravilne odgovore. A. Širjenje pismenosti med vsemi sloji B. Z gramofonom so ljudje plošče lahko poslušali doma. C. Nastopali so otroci, ki so bili poceni delovna sila.

Č. Izhajalo je več časopisov, ki so prinašali novice. D. Delavci so imeli več prostega časa. E. Ljudje so potovali po daljnih deželah, ker je bilo potovanje z letali poceni.

4) Kaj štejemo za pojave množične kulture ob koncu 19. stoletja? Obkroži pravilne odgovore. A. rave zabave Č. igralnice in kabarete B. filmske predstave D. odbojko na plaži C. smučarske skoke E. nogometne tekme 5) Leta 1896 so bile v Atenah prve olimpijske igre moderne dobe. A. Katere igre so želeli obnoviti? Kaj predstavlja znak olimpijskih iger? antične igre; Pet obročev, ki tvorijo znak olimpijskih iger simbolizira univerzalnost olimpijskih iger, saj predstavljajo 5 kontinentov, njihove barve pa vse narode sveta.

122

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci tehnične izume, ki so navedeni v poglavju Tehnične novosti, ki so spremenile življenje v učbeniku na straneh 140–141, zapišejo v preglednico in poleg opišejo posledice oziroma vplive, ki so jih navedeni izumi imeli na življenje ljudi. Izum

Posledice/vpliv na življenje ljudi

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE V učbeniku na strani 140 je omenjeno, da je Henry Ford odprl prvo avtomobilsko tovarno z množično proizvodnjo s tekočim trakom, kar je pocenilo proizvodnjo. Učenci razmislijo o tem, zakaj je Henryju Fordu uspelo poceniti proizvodnjo. Kakšen učinek je imela pocenitev Fordovega avtomobila, ki se je imenoval Model T?

158

ZG 5.9.indd 158

12/12/06 4:20:31 PM

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ob zaključku učne ure učitelj učence pozove k razmisleku: Katero znanstveno odkritje je po tvojem mnenju najbolj pomagalo ljudem? Zakaj?

Katere novosti je prinesla industrijska revolucija v drugi polovici 19. stoletja

B. Kaj je geslo današnjih olimpijskih iger? Ali je podobno geslu antičnih? Pomembno je sodelovati. V antiki je bilo pomembno zmagati.

Kaj je svetu prinesel pojav množične kulture RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da si Carl Benz. Piše se leto 1885. Ravnokar se v svoji delavnici trudiš, da bi kočijo preuredil v nekaj novega. Opiši svoje misli, ko premišljuješ o posameznih delih novega prevoznega sredstva: kaj je treba spremeniti in kako ...

Avtomobil mora biti

Kolesa bi morala biti

okretnejši

mehkejša

Kako preprečiti eksplozije motorja?

V primeru dežja je voznik nezavarovan

ZANIMA ME: Na naslovu www.yaneff.com si lahko ogledaš različne plakate Julesa Chereta, ki so vabili na živahno zabavo v Parizu ob prelomu 19. stoletja.

ZANIMA ME: Utrip življenja v Parizu in zabavišču Moulin Rouge na prelomu stoletja prikazuje glasbeni ﬁlm Moulin Rouge (2001).

PONOVIMO

ŠPORT • množične športne prireditve

NOVOSTI V PROMETU

ZABAVA

• avtomobili,

• kabareji,

• letalo

• plesi, • akrobati,

• nogomet, baseball, kriket,

• cirkusi,

kolesarjenje

• festivali INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA V DRUGI POLOVICI 19. STOLETJA

FILM

NOVA ODKRITJA • odkritje mikrobov,

• brata Lumiéreprva filmska kamera • 1895 prva filmska

TEHNIČNE NOVOSTI žarnica, telefon, radio, gramafon, bencinski motor

• pasterizacija, • cepiva, • darvinizem, • odkritje atomov

predstava

123

Številna nova znanstvena odkritja

BODIMO USTVARJALNI : metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Vsaka tehnična revolucija je povezana z navdušenjem oziroma s strahovi ljudi. Učenci si predstavljajo, da morajo ljudem v 19. stoletju predstaviti nov revolucionaren izdelek, na primer avtomobil, letalo oziroma odkritje, na primer cepivo proti steklini, razkužilo … Učitelj razred razdeli v dve skupini. Prva skupina z navdušenjem pozdravlja izdelek in njegove prednosti. Druga skupina pa izraža strahove in je proti spremembam. Vsaka od skupin pripravi svojo taktiko, načrt in program za uspeh.

Vsaka skupina izbere vse, ki so njim in njihovimi prizadevanjem naklonjeni. Pred razredom nato predstavijo svoj načrt (besedni ali slikovni). RAZISKOVALEC Učitelj učencem prinese nekaj revij in časopisov, ki so namenjeni zdravju oziroma vsebujejo oglase za boljše zdravje in zdravo prehrano. Učenci v revijah poiščejo članke in oglase, ki demonstrirajo naslednje pojme: FERMENTACIJA, PASTERIZACIJA, ANTISEPTIK (RAZKUŽILO), BAKTERIJA. Na primer, reklama za mleko se navezuje na pasterizacijo ipd.

AKTUALNO … Danes vsa velika svetovna tekmovanja prek televizijskih ekranov spremljajo milijoni ljudi po vsem svetu. Veljalo je, da največ gledalcev pritegnejo olimpijske igre. Že nekaj časa pa med najbolj obiskane tekme štejejo nogometna prvenstva. Leta 2002 si je ﬁnale svetovnega nogometnega prvenstva ogledalo 218 milijonov ljudi. V letu 2006 pa je v Nemčiji potekalo osemnajsto svetovno prvenstvo v nogometu. Po ocenah si je vsako tekmo ogledala milijarda gledalcev, kar naj bi na koncu dalo triintrideset milijard vseh ogledov. Na prvenstvu je sodelovalo 31 reprezentanc, v ﬁnalu pa sta igrali Francija in Italija. Zmagala je slednja. Tekmovanje je potekalo na dvanajstih najsodobnejših štadionih, ki so jih Nemci pred tem temeljito prenovili oziroma nekatere zgradili povsem na novo. Finalna tekma je potekala na berlinskem olimpijskem štadionu, ki je bil postavljen v času Hitlerja leta 1936 in so ga za svetovno nogometno prvenstvo povsem prenovili. Nogomet danes velja za najbogatejši moštveni šport na svetu, saj največji nogometni klubi poslujejo z milijoni evrov na leto: Leta 2006 sta bila najbogatejša kluba Real Madrid in Manchester United. Krovna nogometna organizacija Football Association (FIFA) je bila ustanovljena leta 1904 in danes šteje 207 držav članic. Prvo svetovno prvenstvo v nogometu je bilo leta 1930 v Urugvaju. Sodelovalo je trinajst držav, zmagal pa je Urugvaj. Prvo žensko svetovno prvenstvo v nogometu pa je bilo leta 1991 na Kitajskem. Zmagala je ekipa ZDA.

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Ko učenci preberejo poglavje Številna nova znanstvena odkritja v učbeniku na straneh 141–143 izdelajo tabelo, v katero omenjene znanstvenike razvrstijo glede na to, v kateri državi so delovali. Francija

Velika Britanija

Nemško Rusija cesarstvo

Avstro-Ogrska

Švedska

• V kateri državi je delovalo največ omenjenih znanstvenikov? V kateri jih je delovalo najmanj? • Ali nam ti podatki lahko povedo kaj o razvitosti navedenih držav?

159

ZG 5.9.indd 159

12/12/06 4:20:32 PM

BELEŽKE:

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.moulinrouge. fr (na voljo je tudi angleška verzija) lahko učenci izvejo več o zgodovini najbolj znanega zabaviščnega kluba v Parizu – Moulin Rouge. Če izberejo razdelek HistoricÑParis, from Montmarte to the Place Blanche lahko izberejo določena kronološka obdobja: a) Such a Belle Epoque! • S katerimi besedami lahko na kratko opišemo lepo dobo ob koncu 19. stoletja? • Kdaj je bil kabare Moulin Rouge odprt?

b) The Butte Montmarte, the bastion of all pleasures • Kateri kabareji so obstajali poleg Moulin Rouga? • Kateri je bil najbolj znani pevec v Moulin Rougu?

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Ob zaključku učne ure učitelj učence pozove k razmisleku: Ali lahko primerjamo množično kulturo ob koncu 19. stoletja in množično kulturo danes? V čem sta si podobni in v čem se razlikujeta? Svoje odgovore naj podkrepijo z argumenti. Pri tem naj pomislijo na vlogo tehnologije, razpoložljivost prostega časa ter ponudbo novih oblik zabave.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere tehnične novosti so se pojavile v drugi polovici 19. stoletja? • Kako so znanstveniki prihajali do odkritij? • Zakaj je bilo pomembno odkritje bakterij in atomov? • Kaj pomeni izraz množična kultura in kaj je (bilo) zanjo značilno? • Katere vrste športa so se najprej uveljavile? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 123.

160

ZG 5.9.indd 160

12/12/06 4:20:33 PM

Industrializacijo je spodbujala podjetnost posameznih kapitalistov, ki so neovirano kupovali in prodajali različno blago, prav tako pa tudi najemali ali odpuščali delavce. Mnenja ﬁlozofov o položaju delavcev so se razlikovala. Njihov položaj se je zaradi skrbi mestnih skupnosti in države za urejenost mest, zdravje ljudi in napredek šol začel izboljševati. Industrializacijo je spodbujala podjetnost posameznih kapitalistov, ki so neovirano kupovali in prodajali različno blago, prav tako pa tudi najemali ali odpuščali delavce. Mnenja ﬁlozofov o položaju delavcev so se razlikovala. Njihov položaj se je zaradi skrbi mestnih skupnosti in države za urejenost mest, zdravje ljudi in napredek šol začel izboljševati.

Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi

▶

Gospodarska svoboda je spodbujala izkoriščanje delavcev V drugi polovici 19. stoletja so ob prevladujočem kapitalističnem pogledu na gospodarstvo nekateri filozofi kritizirali kapitalistično izkoriščanje delavcev. 1) V učbeniku na straneh 145–146 preberi opis najpomembnejših gospodarskih idej tistega časa: laissez faire (kapitalistična gospodarska svoboda), socializem in marksizem. Vsako spodnjo izjavo poveži z eno od navedenih gospodarskih teorij in njenim zagovornikom.

Karl Marx

Tržno kapitalistično gospodarstvo proizvaja najboljše blago po najnižjih cenah. Proizvajalci med seboj tekmujejo, kdo bo ponudil boljše blago. Državna oblast se ne bi smela vpletati v gospodarstvo.

SOCIALIZEM

Charles Fourier

Zgodovina vsake dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev. Med tistimi razredi, ki nekaj imajo in tistimi, ki nimajo nič. Kapitalisti izkoriščajo delavce, ki bi se morali temu upreti.

MARKSIZEM

Adam Smith

Posameznik nima nič pravic, ampak so pravice vseh posameznikov združene s pravicami celotnega človeštva. Kapitalisti in delavci naj sodelujejo ter skupaj načrtujejo gospodarsko proizvodnjo.

LAISSEZ FAIRE (LIBERALNI KAPITALIZEM)

2) Utopični socialisti, na primer Robert Owen, s svojimi idejami o tem, da je treba poskrbeti tudi za dobro delavcev, niso prepričali lastnikov tovarn. Zakaj ne? Izloči nepravilni odgovor tako, da ga prečrtaš. A. Kapitalisti so menili, da so delavci sami krivi za svoj slab položaj, saj naj bi bili leni in manj sposobni kot oni. B. Kapitalisti so potrebovali čim večji dobiček, da so lahko denar znova vložili v proizvodnjo. Čim slabše so bili delavci plačani, tem več denarja je ostalo kapitalistom. C. Kapitalisti so menili, da bo razmere uredila država, ki bi po njihovem mnenju morala poskrbeti za delavce.

Izboljšala sta se zdravstvo in urejenost mest V evropskih mestih je skrb za zdravje postajala vse pomembnejša, saj so neurejene higienske razmere ogrožale vse meščane. 3) Sliki na naslednji strani prikazujeta podobo manjšega mesta ob bavarskem jezeru; prva slika prikazuje podobo leta 1858, druga leta 1888. Katere razlike lahko opaziš? Zapiši jih pod sliki.

124

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in interneta raziščejo življenje in delo nekaterih pomembnih ekonomskih teoretikov in ﬁlozofov, na primer Adama Smitha, Johna Stuarta Milla, Karla Marxa, Friedricha Engelsa, Charlesa Fouriera … Rezultate svojega dela predstavijo s kratkimi referati ali plakati. Pri svojem raziskovalnem delu so pozorni zlasti na to, kaj je vplivalo na stališča teh oseb do delavcev, kako in zakaj so svoje mnenje spremenili …

AKTIVNOST: metoda razgovora (debata) Učitelj k uri prinese nekaj izbranih člankov iz dnevnega časopisja, ki se nanašajo na gospodarstvo. Naj bodo to članki, ki govore o (neo)liberalnem kapitalizmu in njegovih pozitivnih ter negativnih straneh. V letu 2005 in 2006, ko so bile aktualne davčna in gospodarska reforma ter enotna davčna stopnja, je bilo v časnikih veliko zapisanega tudi o neoliberalnem kapitalizmu. Razred se razdeli v dve skupini, ena prebere članke o pozitivnih straneh, druga pa o negativnih. Svoje ugotovitve obe strani soočita ter jih podkrepita z argumenti.

▶

UČNI CILJI: Učenec: pozna značilnosti liberalnega kapitalizma in njegov odnos do delavcev, pozna ideje socializma, marksizma in komunizma o rešitvi delavskega vprašanja, pozna (pojasni) izboljševanje higienskih in zdravstvenih razmer v mestih, ovrednoti pomen šolstva za državo ter širjenje šolske mreže, pozna vzroke za selitev Evropejcev v tujino ter posledice njihovega preseljevanja.

Gospodarska svoboda je spodbujala izkoriščanje delavcev

UČNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učence opozori na upodobitev kapitalista v učbeniku na strani 132. Ob sliki ponovi snov o položaju delavstva v prvi polovici 19. stoletja. • Kakšen je bil položaj industrijskih delavcev? • Kakšen je bil odnos kapitalistov do delavcev? • Ali je med obema slojema obstajalo sodelovanje ali tekmovanje? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 145 in ga analizirajo: • V kateri družbeni sloj sodi družina ga. Smith? Po čem lahko to ugotoviš? • Ali je ga. Smith naklonjena delu svojih otrok v tovarni? • Pomisli, zakaj.

Izboljšala sta se zdravstvo in urejenost mest

AKTIVNOST: metoda razgovora (pro et contra) Učitelj učencem poda naslednjo trditev: • Napredek v zdravstvu in urejenosti mest je prinesel pozitivne učinke za vse prebivalce tedanjih mest, bogate in revne. Učenci se razdelijo v dve večji skupini. Ena skupina zagovarja pozitivne učinke in predstavi argumente ZA napredek zdravstva in higiene v mestih, druga pa je PROTI, saj v tem vidi le nepotreben strošek oziroma ﬁnančno izgubo za mesta brez učinka. Sledi 10–15 minutno soočanje, v katerem obe skupini predstavita svoje argumente.

161

ZG 5.9.indd 161

12/12/06 4:20:33 PM

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci se vživijo v čas 19. stoletja. Predstavljajo si, da morajo za mestno oblast izdelati plakate, s katerimi bi prebivalce, zlasti najrevnejše, opozorili na bolezni, ki jih ogrožajo, na primer kolera … S plakatom predstavijo nevarnost te bolezni za človeško telo, območja, kjer je bolezen najbolj razširjena, kako se lahko bolezni ubranijo … AKTUALIZACIJA Učitelj seznani učence z boleznimi današnjega časa, zlasti tistimi, ki so posledica revščine, nepoučenosti … Učenci lahko na temo: AIDS – Kako preprečiti okužbo s HIV-om, pripravijo okroglo mizo. Udeleženci (učenci) okrogle mize pripravijo svoje predstavitve: zdravnik, znanstvenik, oboleli za AIDSom, starši obolelega, član društva, ki se ukvarja z ozaveščanjem ljudi o AIDSu … Učenci bi lahko takšno okroglo mizo pripravili o dnevu AIDS za vso šolo. • Zakaj je pomembno, da so ljudje ozaveščeni o bolezni? • Kakšne posledice bolezen povzroča? • Koga najbolj ogroža? Zakaj so najbolj ogrožene najrevnejše države? • Kaj lahko svet in države naredijo, da bi omejile razširjenost bolezni? VEČ O … S problemom neurejene kanalizacije so se soočala tudi mesta na Slovenskem. Umazane in nemarne greznice so bile najpogosteje žarišče nevarnih epidemij. Greznice so bile odprte, da je smrdelo daleč naokoli. K smradu je pripomoglo tudi neredno čiščenje greznic, katerih vsebino so odvažali kmetje večinoma iz Vodmata in Most kar v odprtih in lesenih sodčkih. Šele konec 70. let so mestni možje začeli razmišljati o ureditvi kanalizacije. Odvažanje fekalij je bilo urejeno v nočnem času in v rednih presledkih. Po ulicah in trgih so morali stranišča pred izpraznjevanjem razkužiti, hišni posestniki pa so bili dolžni naznaniti praznjenje greznic nadzorniku mestne policijske straže. Za kršitelje je bila predpisana ustrezna kazen. Vse hiše niso imele greznic, temveč se je vsebina nekaterih stranišč stekala direktno v cestni kanal, od tam pa v Ljubljanico. Ker so bili cestni kanali ozki in nizki, se je pogosto zgodilo, da se je ob deževnem vremenu vsebina kanalov razlila po cestah in povzročala neznosen smrad. Šele leta 1898 so uredili nov sistem kanalizacije, ki je uvedel betonske kanale ter moderno izpraznjevanje greznic.

Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi

Prebivalci Promet Urejenost mesta Podoba pokrajine

kmetje

meščani

peš, kočije, čolni

kočije, vlak, parnik

neurejeno

urejeno, nove stavbe

kmečko okolje

mestno okolje

4) Sredi 19. stoletja so evropska velemesta prenovili. Ob sliki, ki prikazuje Berlin konec 19. stoletja, navedi pet značilnosti moderno preurejenih evropskih mest. • moderne, velike stavbe; • tramvaji • mestni parki; • široke ulice • ulična razsvetljava

Šolstvo je postalo pomembna skrb države Sredi 19. stoletja so se začele spreminjati razmere v šolstvu, za katero je skrb prevzela država. Uvedena je bila obvezna osnovna šola za vse otroke. 5) Na sliki si oglej predmetnik osnovne šole konec 19. stoletja. A. Kaj so se otroci učili v takratnih šolah? VEROUK, PISANJE,

verouk, pisanje, branje, računanje ,,,

BRANJE, RAČUNANJE,

B. Kako se je vzgoja deklet razlikovala od vzgoje fantov?

NARAVOSLOVJE, ZEMLJEPIS, PETJE, TELOVADBA

dekleta so se učila gospodinjskih opravil

Za dekleta še: KUHARSKI TEČAJ,

C. Kdo je takrat odločal v družini?

ŠIVANJE, LIKANJE,

oče

GOSPODINJSTVO

Ljudje so iskali boljše življenje v tujini Ker evropska mesta niso mogla ponuditi dela vsej množici kmetom, ki so zapuščali podeželje, so se ti odpravili v tujino. 6) Zemljevid na naslednji strani prikazuje izseljevanje Evropejcev in prebivalcev drugih celin med letoma 1821 in 1910. A. Kam se je izselilo največ prebivalcev? S katerih celin so se selili? V Severno Ameriko (ZDA) in Južno Ameriko; selili so se zlasti iz Evrope.

125

RAZISKOVALEC Učenci se s pomočjo literature in spletnih strani seznanijo s stanjem zdravstva in higiene v Ljubljani ali kakem drugem slovenskem mestu v 19. stoletju.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo preglednico, s katero prikažejo vpliv znanosti in tehnologije na izboljšanje higienskih razmer v mestih. Medicina

Tehnika

Kemija

162

ZG 5.9.indd 162

12/12/06 4:20:34 PM

Kako je industrializacija vplivala na življenje ljudi

B. Iz katerih delov Evrope so se selili v tujino? južne, srednje, severne in zahodne vseh delov C. Zakaj je bila okoli leta 1848 privlačna zlasti Kalifornija? Ker so tam odkrili nahajališča zlata.

7) Kaj je Evropejce privlačilo, da so se odločili za selitev v tujino? Obkroži pravilne odgovore cenena zemlja revščina doma želja po boljšem življenju odkritje zlata želja po spoznavanju indijanske kulture želja naučiti se loviti bizone RADOVEDNEŽ Z dvema točkama pojasni, o katerih značilnostih življenja izseljencev pripoveduje besedilo.

»Skandinavci, ki so se naselili v Ameriki, so ustanovili svoje verske in druge skupnosti. /…/ Še posebno v mestih so ustanavljali narodne domove, razne bratovščine, športna, pevska, dramska društva, zveze skandinavskih inženirjev, ženska društva. /…/ Zaznavne pa so bile tudi razlike v premoženju, še zlasti v švedski skupnosti v Chicagu. Revnejši člani skupnosti niso imeli ne časa in ne denarja, da bi se udeleževali prireditev v skupnosti. Za večino teh prireditev so skrbeli bogati člani švedske skupnosti. /…/ Mnoge člane švedske skupnosti je podrejenost strogim verskim načelom ovirala in so zato zapustili skupnosti.«

VEČ O … V 19. stoletju se je v Veliki Britaniji uveljavila navada, da se ob petih popoldne pije čaj. Vendar so morali biti pivci čaja previdni, ko so kupovali čajne mešanice in kolače, ki so jih postregli ob čaju. Nekateri trgovci so kupce čaja goljufali tako, da so navadne liste obarvali črno, da so bili videti kot listi pravega čaja. Mnogi proizvajalci čaja so že uporabljene čajne liste prodajali dalje kot neuporabljene. Previdnost je bila na mestu tudi pri kupovanju kolačev. Da bi kolači imeli čimbolj svetle in zanimive barve, so nekateri peki uporabljali zelo nevarne kemikalije, ki so jih dodajali testu. Na primer baker in cink, da so imeli kolači bolj zlato barvo, železo, da so kolači dobili rdečo ali modro barvo ter celo arzenik, da so kolače obarvali zeleno.

(The Sea in European History, Edizioni Plus, Pisa, 2001)

Da so člani posameznih narodov živeli skupaj, skrbeli za svojo kulturo.

ZANIMA ME: Britanski predvojni tehnični ponos, čezoceanko Titanic, in njeno usodo si lahko ogledaš v ﬁlmu Titanic (1997).

ZANIMA ME: Pot irskih izseljencev v ZDA in njihovo hrepenenje po boljšem življenju prikazuje ﬁlm Oddaljena obzorja (1992), življenje v New Yorku v 19. stoletju pa ﬁlm Tolpe New Yorka (2003).

PONOVIMO

SOCIALIZEM

KAPITALIZEM

laissez faire

IZKORIŠČANJE DELAVCEV

zagovarja družbeno lastnino

GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci izdelajo primer časnika, ki izhaja v 19. stoletju in prinaša novice o vsakdanjem družabnem življenju v mestu: novice o porokah, zabavah, plesih, smrtih, razstavah …

MARKSIZEM SKRB ZA ZDRAVJE IN UREJENOST MEST izboljšanje higienskih razmer

VPLIV INDUSTRIALIZACIJE NA ŽIVLJENJE LJUDI

manjša umrljivost modernizacija mest urejenost,

NAPREDEK ŠOLSTVA

elektrifikacija

vse več otrok obiskuje šole

zagovarja razredni boj

Ljudje so iskali boljše življenje v tujini

IZSELJEVANJE V TUJINO

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo) Učenci si v učbeniku na strani 148 spodaj ogledajo tabelo rasti svetovnega prebivalstva 1750–1900. Podatke v tabeli analizirajo: • Na kateri celini je prebivalstvo najbolj naraslo? Za kolikokrat? • Kako razlagate takšen porast prebivalstva na tej celini? • Kaj se je na splošno dogajalo s prebivalstvom: ali je naraščalo ali upadalo?

vzroki revščina, želja po boljšem življenju kdo in kam kmetje v Severno Ameriko posledice širjenje evropske kulture po svetu

126

AKTIVNOST: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci pripravijo vprašanja za intervju z odgovornimi osebami za kanalizacijo in vodovodni sistem ali pa napišejo poročilo za časopis, v katerem poročajo o izgradnji kanalizacije in vodovodnega sistema v mestu. V pomoč jim je lahko pisni vir v učbeniku na strani 147 zgoraj.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na stani 147 zgoraj ter ga analizirajo: • Kaj nam vir priča o zavesti in skrbi za bolj urejene higienske razmere v Londonu v 60. letih 19. stoletja? • Kaj je bil velik problem v Londonu takrat? • Kako so se lotili reševanja tega problema? • Kakšno znanje so pri tem potrebovali?

Šolstvo je postalo pomembna skrb države

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo) Učenci si v učbeniku na strani 147 ogledajo fotograﬁjo razreda okoli leta 1890. Sliko analizirajo: • Opišejo učilnico in njeno opremo. • Kaj imajo na klopeh učenci? • Kateremu družbenemu sloju pripadajo učenci na sliki? Kako to lahko ugotovimo?

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.rmstitanic. net si učenci lahko v rubriki The Ship ogledajo fotografsko zbirko o ladji Titanic: • Bridge (B) Deck: Opišejo podobo prostorov prvega razreda. Komu so bili namenjeni? • Upper (E) Deck: Opišejo podobo prostorov drugega razreda. Komu so bili namenjeni? • Najbolj neudobno je bilo potovanje na skupnih ležiščih. Kako so le-ta izgledala? • Kje se je nahajalo igrišče za skvoš? • Kje se je nahajala turška kopel? 163

ZG 5.9.indd 163

12/12/06 4:20:35 PM

VEČ O … Tudi danes po morjih plujejo velike ladje, kar plavajoča mesta. Ladje sprejmejo tudi čez tisoč potnikov, za katere skrbi tisoč članov posadke. Turistom so na voljo bazeni, celo teniška igrišča, »ulice« s trgovinami, casinoji, bari … Te ladje prevažajo turiste po obalah Karibskega ali Sredozemskega morja. Največja potniška ladja na svetu je bila izdelana leta 2006 za turistično agencijo, ki z njo organizira potovanje po Karibskih otokih. Ladja je bila izdelana na Norveškem.

BELEŽKE:

AKTUALNO Evropa se danes sooča z navali priseljencev iz afriških in azijskih držav. Večina prihaja ilegalno v želji, da bi dobili delo, s katerim bi zaslužili za vzdrževanje družine, ki je ostala doma. V mnogih primerih se na pot odpravijo cele družine. Potniki plačujejo velike vsote posrednikom, ki jih iz Afrike (Libije in Maroka) prepeljejo do italijanskih in španskih obal. Pogostokrat se zgodi, da potniki, potujoč po morju na slabih čolnih in skrivajoč se pred obalnimi stražami, preživijo na čolnih tako dolgo, da od lakote umrejo. V mnogih primerih so čolni v tako slabem stanju, da razpadejo in potonejo, preden pridejo do evropske obale. V primerih, ko grozi, da bo obalna straža čoln zaustavila, se celo zgodi, da posredniki ilegalne potnike pomečejo v morje, da jih ne bi odkrili. Največ ilegalnih priseljencev skuša v Evropo priti v času poletja, saj je takrat vreme za plovbo najugodnejše.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.bbc.co.uk/ history/british/victorians/sevenwonders_gallery.shtml učenci poiščejo rubriko Great Eastern. Našli bodo galerijo slik ene od prvih znanih čezoceank Great Eastern. • Kliknejo na sliko št. 2 Double Hull Construction in ugotovijo, s kakšnimi napravami so gradili ladjo. • Kliknejo na sliko št. 4 Technical Speciﬁaction in ugotovijo, kakšne so bile mere te čezoceanke (dolžina, globina, teža …). • Kliknejo na sliko št. 5 The Launch in ugotovijo, kje in kdaj je bila ladja splavljena in kako so dogodek opisovali tedanji časniki (The Times, 4. novembra 1857). • Kliknejo na sliko št. 9 Breaking up in ugotovijo, kakšno usodo je ladja na koncu doživela ter kaj so po legendi našli v njej.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako je liberalno gospodarstvo spodbujalo izkoriščanje delavcev? • Kakšne zamisli so zagovarjali utopični socialisti? Zakaj se njihove zamisli niso mogle uresničiti? • Na kakšen način so v mestih izboljšali higienske in zdravstvene razmere? • Kako je država izboljšala šolski sistem? Kako je najširšim množicam omogočila pridobitev vsaj osnovne izobrazbe? • Opišejo družabno življenje meščanov ter njihove navade. • Kaj je privlačilo Evropejce, da so množično odhajali v Ameriko? • Kako so množice priseljencev vplivale na Ameriko? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 126.

164

ZG 5.9.indd 164

12/12/06 4:20:37 PM

Za drugo polovico 19. stoletja je bila značilna krepitev moči parlamenta. Kralji so postopno izgubljali absolutno moč. V Evropi so se širile zahteve po demokraciji. Na prelomu stoletja so v mnogih državah uvedli splošno volilno pravico za moške. Za ZDA pa 60. leta 19. stoletja pomenijo čas napredka in tudi velikih nasprotij, ki so se končala z vojno.

Kako se je utrjevala demokracija Za drugo polovico 19. stoletja je bila značilna krepitev moči parlamenta. Kralji so postopno izgubljali absolutno moč. V Evropi so se širile zahteve po demokraciji. Na prelomu stoletja so v mnogih državah uvedli splošno volilno pravico za moške. Za ZDA pa 60. leta 19. stoletja pomenijo čas napredka in tudi velikih nasprotij, ki so se končala z vojno.

Kako se je utrjevala demokracija

▶

Viktorijanska doba v Veliki Britaniji V Veliki Britaniji, ki se je že v 17. stoletju oblikovala kot parlamentarna monarhija, se je v 19. stoletju okrepil parlament. Po kraljici Viktoriji se to obdobje imenuje viktorijanska doba. 1) Velik napredek v Veliki Britaniji so naredili s spremembo volilnega sistema (1832). A. Kateri sloji v družbi so do tedaj imeli prevladujočo vlogo v družbi? Plemstvo. B. Za katere sloje se je položaj izboljšal glede pravice do volitev? Bogato meščanstvo. C. Ali so bili v reformi omenjeni delavci?

▶

»Volilno pravico so dobili lastniki hiš v mestih, ki so plačevali najmanj 10 funtov davka letno, na podeželju pa lastniki hiš, ki so plačevali vsaj 40 šilingov davka letno; prav tako so dobili pravico voliti tudi najemniki, ki so plačevali vsaj 50 funtov davka letno /…/. Okoli 140 sedežev v parlamentu, ki so bili odvzeti propadlim podeželskim mestom in trgom, so dobili predstavniki novih industrijskih mest.«

▶

UČNI CILJI: Učenec: razloži, kako se je izgrajevala demokracija ter ob tem širila volilna pravica, oceni pomen širjenja volilne pravice, pozna pojem politična stranka in zna našteti tri različne politične stranke, pozna vzroke za izbruh državljanske vojne v ZDA ter njene posledice, pojasni, kaj je vplivalo na zaostajanje Rusije.

(Michael Scaife, Modern British and European History, Letts International, London, 2000)

Ne.

2) Posledica uvajanja parlamentarne demokracije v 19. stoletju v Veliki Britaniji je bilo ustanavljanje različnih strank. Dopolni preglednico. Čigave interese so zastopale? KONSERVATIVNA STRANKA LIBERALNA STRANKA DELAVSKA STRANKA

plemstva, cerkve, kmetov meščanstva, zlasti buržoazije delavcev

Nestabilna demokracija v Franciji V nasprotju z Veliko Britanijo je bilo uveljavljanje parlamentarne demokracije v Franciji dosti bolj viharno. 3) Preberi poglavje Nestabilna demokracija v Franciji v učbeniku na straneh 151–152. Izpolni tabelo tako, da opisane dogodke iz francoske zgodovine oceniš glede na to, ali so oziroma niso krepili razvijajoče se demokracije. Svojo odločitev pojasni. Poraz v vojni proti Prusiji (1871) Prevlada zagovornikov republike.

Delavci so v Parizu pripravili veliko vstajo (pariška komuna, 1871). Okrepitev delavcev.

Narodna skupščina je sprejela novo ustavo in znova razglasila republiko (1875). Oblast se voli.

V času afere Dreyfus se je razplamtela protižidovska propaganda. Antisemitizem.

Med letoma 1871 in 1914 se je vlada zamenjala povprečno skoraj vsakih 10 mesecev. Politična nestabilnost.

Viktorijanska doba v Veliki Britaniji

UČNA MOTIVACIJA: motivacijska tehnika (nevihta možganov) Učitelj na tablo napiše besedo: DEMOKRACIJA. Učenci izrekajo pojme, ki bi jih povezali s to besedo. Učitelj lahko učence tudi povpraša: • Ali imamo danes v Republiki Sloveniji demokracijo? • Od kdaj imamo pri nas demokratičen sistem?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani raziščejo življenje in delo Alfreda Dreyfusa, po krivem obdolženega izdajstva. Morda celo preberejo njegove spomine in ugotovijo, kako je Dreyfus osebno doživljal krivičen proces.

127

Nestabilna demokracija v Franciji

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci preberejo podpoglavje Nestabilna demokracija v Franciji v učbeniku na strani 151–152. Smiselno izpolnijo spodnjo tabelo o pomembnih dogodkih v Franciji in njihovem pomenu. Dogodek

Pomen

AKTUALIZACIJA Učitelj lahko pripravi članke o trenutnih sodnih procesih, ki so imeli velik odmev v javnosti. Pri tem se z učenci pogovori: • Zakaj so nekateri sodni procesi odmevni v javnosti? • Ali poznamo v zadnjem času kakšen proces, ki je bil krivičen in dokazi ponarejeni? • Na katero sodišče se lahko slovenski državljani obrnejo, če menijo, da v Sloveniji niso dobili pravičnega zadoščenja?

165

ZG 5.9.indd 165

12/12/06 4:20:38 PM

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili V začetku 19. stol. (1832) so imele angleške groﬁje po dva predstavnika v spodnjem domu parlamenta. Večina mest/trgov, ki so volili svoje predstavnike v parlament, je bila na jugu Anglije, kjer je bila prevladujoča panoga gospodarstva kmetijstvo. V nekaterih mestih je veleposestnik (fevdalec) preprosto določil dva člana parlamenta, v drugih pa je povsem nadzoroval volitve predstavnikov. Pravica do volitev na podeželju je bila zelo preprosta in zastarela zaradi česar so imeli trgi mnogo volilnih upravičencev. Predstavljajte si, da je nekdo imel volilno pravico, ker je imel dovolj veliko ognjišče, da je lahko uporabljal lončenino določene velikosti; drugi pa je imel volilno pravico, ker je bila njegova hiša omenjena v srednjeveški listini. Učitelj pripravi na listkih pisne vire o volilnem sistemu in reformi v Veliki Britaniji. VIR A »Predpostavljam, da se bo vsakdo strinjal, da imajo interesi posestnikov večjo težo v naših zadevah.« (Bodoči Lord Liverpool v parlamentu, 6 maj 1793) VIR B »Dvesto poslancev parlamenta je svoja mesta dobilo zaradi prijateljstva s posestniki. /.../ Pomislite na glasove, ki jih ti poslanci imajo v parlamentu, saj želijo predvsem uničiti ustavo ne pa je ohraniti. Oni ne predstavljajo dežele, ampak le sebe – oni vedno držijo skupaj, vedno volijo enako kot da ne bi bili svobodni ampak naprava, ki jo poganja mehanično gibanje.« (Letak, objavljen 1690) Učenci analizirajo vir A in B: • Kakšno mnenje o volilnem sistemu izražata? • Iz katere družbene skupine sta izhajala avtorja besedil? Reformatorji so želeli, da bi imela svoje predstavnike v parlamentu tudi nova industrijska mesta, kar je zahtevalo prerazporeditev sedežev v parlamentu. Želeli so volilno pravico za nove sloje. Viri od C do F se nanašajo na te zahteve: VIR C »Ponekod je glasovanje omejeno na 30 do 40 predstavnikov; drugod je tudi do 10.000 volivcev. Ustanovitelji mest in posestniki – vsi imajo volilno pravico v različnih mestih. V nekaterih področjih imajo volilno pravico celo lastniki zemlje, kjer že leta nihče ne živi.« (Družba prijateljev ljudi, februarja 1793)

Kako se je utrjevala demokracija

Državljanska vojna v ZDA – preizkus za demokracijo Širjenje ZDA na zahod je pospešilo gospodarsko rast ZDA, vendar je hkrati poglobilo nasprotja med severom in jugom. Leta 1861 je izbruhnila državljanska vojna. 4) A. Izpolni kvadrate oziroma črte ob zemljevidu.

Zakaj je prišlo do vojne? Nasprotja med jugom

Katera stran je v vojni zmagala? Sever

in severom (vprašanje

Zakaj? Bolje oborožen,

suženjstva, odnos do zvezne vlade).

železnica, več vojakov.

Kakšna je bila usoda indijanskih plemen v ZDA? Zatiranje in prisilna naselitev v rezervatih.

Na ozemlju katerega dela je potekalo največ bitk? Na jugu.

B. Zakaj je vojna veljala za prvo totalno vojno moderne dobe? Uporaba modernega orožja, ki je imelo veliko rušilno moč. 5) V ameriški ustavi je pisalo, da imajo vsi ljudje enake pravice. Ali je ob koncu državljanske vojne to res veljalo? Odgovor utemelji. Ne, ni veljalo za Indijance, Afroameričane in ženske - le ti niso imeli političnih pravic.

Kje je ostala Rusija Popolno nasprotje demokratičnih držav zahodne Evrope in ZDA je bila Rusija. 6) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami. car

V Rusiji je vladal

, ki je imel preganjani

Parlamenta ni bilo, nasprotniki carja pa so bili skupine, ki so proti carju celo organizirale teroristične najbolj

zaostalo spodbudil

spodbudil

preganjani

avtokratsko

oblast.

. V takšnih razmerah so se krepile

napade

. Rusija je veljala tudi za

državo v Evropi. Šele car Aleksander II. je v drugi polovici 19. stoletja reforme za modernizacijo države. napade

avtokratsko

zaostalo

car

128

VIR D »Ne živimo več v času baronov, živimo v času Leedsa, Bradforda, Halifaxa in Huddersﬁelda.« (Henry Brougham, voditelj Vigov, poslanec parlamenta) VIR E »Interesi plemstva so dobro zastopani v parlamentu. Interesi trgovine in industrije, ki so vir narodnega bogastva in moči, so premalo zastopani.« (Birgminghamska politična zveza, 1830) VIR F »Zgodovina je polna revolucij, ki so imele podobne vzroke kot smo jim trenutno priča v Angliji.

Delež prebivalstva, ki velja za nepomembnega, narašča in zahteva svoj prostor v sistemu. Če se jim ugodi, se bo vse izteklo dobro. Če jih zavrnemo, bo prišlo do boja med mlado energijo enega razreda in srednjeveškimi privilegiji drugega razreda. Tak je boj v katerega se spušča srednji razred proti plemstvu, ki ima moč in je ni pripravljeno odstopiti industrijskim mestom.« (T.B. Macaulay, govor v parlamentu, 1831) • Učenci razvrstite vire v tiste, ki podpirajo nasprotnike reforme in tiste, ki podpirajo zagovornike reforme.

• Učenci razložijo, kakšne vplive na sprejem Parlamentarnega zakona so imeli naslednji dejavniki: industrijska revolucija, naraščajoči srednji razred (meščanstvo) in buržoazija, politično povezovanje. Reformatorji so ustanovili lokalne zveze, katerih demonstracije so bile včasih tudi nasilne. Vendar pa so uspeli prepričati stranko vigov, da je parlamentarna reforma potrebna. Vigi so na volitvah 1830 zmagali. Ker je ravno istega leta v Franciji prišlo do ponovnega protesta meščanstva, so se mnogi v Angliji zbali, da se lahko revolucija zgodi tudi

166

ZG 5.9.indd 166

12/12/06 4:20:38 PM

Državljanska vojna v ZDA – preizkus za demokracijo Kako se je utrjevala demokracija

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v učbeniku na strani 153 ogledajo zemljevid ZDA in državljanske vojne: • Naštejejo države, ki so se borile na strani Unije severnih držav. Koliko jih je bilo vseh skupaj? • Naštejejo države, ki so se borile na strani Konfederacije južnih držav. Koliko jih je bilo vseh skupaj? • Obkrožijo največje bitke v vojni. • Katere zvezne države še niso bile ustanovljene v času državljanske vojne? Učenci jih naštejejo. Kaj jim je bilo skupno? • Zemljevid prikazuje indijanske rezervate. Koliko večjih je označenih na zemljevidu? V katerem delu ZDA se nahajajo?

RADOVEDNEŽ Nadaljuj reševanje naloge tako, da poiščeš ustrezni pojem in izpišeš črko, na katero kaže številka. Dobil boš nov pojem.

oficir, ki je bil v Franciji obtožen izdajstva

DREYFUS

suženjstvo

ime vnovič uvedene republike v Franciji

Tretja republika

avtokracija

predsednik ZDA, izvoljen leta 1860

A. Lincoln

Irska

kraljica Velike Britanije v 19. stoletju

Viktorija

Dreyfus

oblika oblasti carja Rusije

avtokracija

Indijanci

vstaja delavcev v Parizu leta 1871

Pariška komuna

Tretja republika

spremljevalci goveda v ZDA

kavboji

Florida

prvotni prebivalci Amerike, ki so jih izrinili na zahod

Indijanci

Viktorija

država, ki so jo ZDA kupile od Španije

Florida

Abraham Lincoln

eden od vzrokov za spor v vojni v ZDA

suženjstvo

kavboji

del Velike Britanije, ki je zahteval avtonomijo

Irska

pariška komuna

ZANIMA ME: Na naslovu www.teacheroz.com v rubriki 19th Century America lahko najdeš veliko virov, slik in informacij o dogajanju v ZDA v 19. stoletju.

ZANIMA ME: Filmi Pleše z volkovi (1990), Wyatt Earp (1994) in Kavboji (2003) prikazujejo življenje na ameriškem divjem zahodu.

PONOVIMO

VELIKA BRITANIJA

FRANCIJA

ZDA

RUSIJA

Da, širila se je volilna pravica

Da, saj je imel moč (sprejema zakone)

Da, saj je sprejemal zakone.

Ne, saj parlamenta ni bilo.

Kraljica; vlada

Cesar, kasneje (1875) vlada in predsednik

Predsednik in vlada

Car sam

Meščanstvo in delavci

Delavci

Plemstvo

Ali so obstajale stranke? Katere?

Da: konzervativna, liberalna, delavska

Da: konzervativne, liberalne in delavske

Da: demokratska in republikanska

Ne, ker so bile prepovedane

Ali je veljala enakost vseh ljudi? Utemelji.

Da, vendar ženske niso imele političnih pravic

Delavci niso imeli političnih pravic

Afroameričani niso imeli političnih pravic

Ne, plemstvo in cerkev sta bili privilegirani

Ali je moč parlamenta naraščala? Razloži s primerom.

Kdo je vodil državo?

Kateri sloji so krepili svojo politično moč?

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani pripravijo krajši referat o dveh najpomembnejših vojaških voditeljih med državljansko vojno in ju primerjajo med seboj, generalu Robertu E. Leeju in generalu Ulyssesu S. Grantu. Pri primerjavi naj bodo pozorni na sledeče elemente: poreklo, izobrazba in vojaški uspehi do izbruha državljanske vojne, značajske lastnosti …

129

v Angliji, če ne bo prišlo do reforme parlamenta. Predlog parlamentarne reforme je bil v parlamentu najprej dvakrat zavrnjen. Ko so lordi predlogu nasprotovali tudi tretjič, je kralj zagrozil, da bo podelil 100 novih plemiških naslovov, da bi bil zakon sprejet. Lordi so popustili in parlamentarni reformni zakon je bil sprejet 7 junija 1832. Kot posledica reforme parlamenta je 56 malih trgov/mest izgubilo oba sedeža v parlamentu, 31 trgov pa je izgubilo en sedež; 21 sedežev so dobila manjša industrijska mesta, 22 večjih industrijskih mest pa je dobilo po dva

poslanska sedeža. Dodatni sedeži so bili dodeljeni najbolj poseljenim pokrajinam, Škotski in Irski. Podelitev volilne pravice je bila preprosta: vsak moški lastnik ali najemnik, ki je plačeval najmanj 10 funtov davka na leto, je dobil volilno pravico. VIR G »Z gotovostjo lahko rečem, da zakon ni naredil ničesar za delavce, kljub njihovi entuzijastični podpori zakonu. Bolj kot tovarniški delavci so bili nagrajeni lastniki tovarn. Zakon je dal novo volilno pravico samo okoli 40.000 volilnim upravičencem... podeželsko plemstvo je le malce

odstopilo svojo politično moč novemu industrijskemu in ekonomskemu razredu.« (R.J.Cootes, Britain since 1700, 1968) • Učenci razložijo trditev iz vira G. • Kakšne kratkoročne in dolgoročne posledice je imelo sprejetje Parlamentarnega zakona leta 1832 v Angliji?

AKTIVNOST: metoda dela z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo Učitelj učencem lahko predvaja film Pleše z volkovi (ali le odlomek). Predvajani film ali odlomek po zaključku z učenci analizira: • Kako so v filmu predstavljeni Indijanci? Morda lahko za primerjavo predvaja še odlomek iz enega starejših vesternov, v katerem so Indijanci prikazani le negativno. • Kakšen odnos je imel glavni junak do Indijancev? Kaj je vplivalo na izoblikovanje takšnega odnosa? • Kako se je razlikoval način življenja Indijancev in belcev? • Kaj o zgodovini ZDA v drugi polovici 19. stoletja nam pove? 167

ZG 5.9.indd 167

12/12/06 4:20:39 PM

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Podatek v učbeniku na strani 154 zgoraj (pod fotografijo) pravi, da je bilo delo kavboja slabo plačano, umazano in težko. Kljub temu je kavboj postal legenda divjega zahoda in življenja v 19. stoletju, z mnogimi uprizoritvami na filmskem platnu in v literaturi. • Učitelj učence pozove, da razmislijo o likih kavbojev, ki so jih spoznali v filmih ali knjižnih delih. Kako so bili ti liki prikazani? • Učenci razmislijo, kaj je vplivalo na rojstvo mita oziroma legende o kavbojih? Kako ta mit prikazuje kavboje? • Ali danes v ZDA še obstaja kaj, kar spominja na kavboje in njihovo življenje?

BELEŽKE:

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.americanpresidents.org in na podlagi najdenih podatkov izdelajo referat o prvem ameriškem predsedniku Abrahamu Lincolnu. Nekaj namigov: • Kdaj je bil izvoljen za predsednika ZDA? • Bil je prvi predsednik ZDA, na katerega so izvedli atentat. Kdaj? • Kje je bil rojen? Kako je danes urejena njegova rojstna hiša?

Kje je ostala Rusija

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (karikaturo) Učenci si v učbeniku na strani 154 spodaj ogledajo karikaturo, ki prikazuje japonsko–rusko vojno in jo analizirajo: • Kako je upodobljena Japonska? Kaj nakazuje to, da jo predstavlja petelin? • Kako je upodobljena Rusija? Kaj nakazuje to, da jo predstavlja medved? GRAFIČNO USTVARJANJE: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci na podlagi besedila v učbeniku na strani 154 (Kje je ostala Rusija) v obliki miselnega vzorca zapišejo poglavitna dejstva o Rusiji.

Oblast carja

Delovanje parlamenta in strank

Oblast carja Rusija v drugi polovici 19. stoletja Gospodarstvo

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere so bile značilnosti viktorijanske dobe v Veliki Britaniji? • Kakšne probleme je imela Velika Britanija z Irsko? Kje so bili vzroki teh problemov? • Zakaj je bilo obdobje tretje republike nestabilno? • Kaj je krepilo protižidovsko razpoloženje v Evropi? • Kateri so bili vzroki za izbruh državljanske vojne v ZDA? • Kateri dejavniki so vplivali na zmago severa? • Katere so bile značilnosti Rusije v drugi polovici 19. stoletja? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 129.

168

ZG 5.9.indd 168

12/12/06 4:20:40 PM

V 19. stoletju so naraščale zahteve delavcev po omejitvi izkoriščanja od kapitalistov. Delavci so ustanovili svoje organizacije in zahtevali tudi volilno pravico. Za delovanje v politiki so ustanovili delavske stranke. Vzoru delavcev so sledile ženske. Ustanovile so gibanja za pravice žensk, med drugim tudi za volilno pravico. V 19. stoletju so naraščale zahteve delavcev po omejitvi izkoriščanja od kapitalistov. Delavci so ustanovili svoje organizacije in zahtevali tudi volilno pravico. Za delovanje v politiki so ustanovili delavske stranke. Vzoru delavcev so sledile ženske. Ustanovile so gibanja za pravice žensk, med drugim tudi za volilno pravico.

Širile so se zahteve po enakopravnosti

▶ ▶ ▶

Organizirali so se delavci Delavsko ali socialno vprašanje je v 19. stoletju postalo osrednje vprašanje, saj so kapitalisti izkoriščali delavce. Ti so zato organizirali stavke in ustanovili sindikate. »Po dogovoru med delavci so včeraj, v 1) Preberi pisni vir in odgovori na vprašanja. ponedeljek, o desetih dopoldne rudarji v A. Zakaj so stavkali rudarji v Zasavju leta 1889? Zagorju, ki jih je kakih 700 ustavili delo Zahtevali so boljše plače in krajši delovni čas.

in poslali k ravnateljstvu deputacijo [delegacijo], ki je zahtevala znatno izboljšanje plač in znižanje delovnega časa od 12 na 8 ur.«

Organizirali so se delavci

(Laibacher Zeitung, 23. julija 1889)

UČNA MOTIVACIJA: slikovna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem pokaže fotograﬁjo iz časnika, ki prikazuje neke demonstracije (zelo primerne bi bile demonstracije delavcev oziroma sindikata?, ki so se zgodile v zadnjem času in so odmevale v javnosti. Ob sliki učitelj vodi razgovor z elementi aktualizacije: • Kdo so demonstranti? Kaj so zahtevali? • Kako je reagirala oblast na njihove demonstracije?

B. Kakšen odnos do stavke so imeli lastniki premogovnika in oblast? Izberi pravilni odgovor. A. Stavko so podprli in se ji pridružili. B. Rudarje so zaprli in tako hoteli zatreti stavko. C. Delavcem so obljubili, da jim bodo zvišali plače. C. V besedilu podčrtaj omembo delavske organizacije. »V Hrastniku so včeraj ob 4 zjutraj na tihem zaprli 6 rudarjev. /…/ Gostilničarjem so prepovedali dajati stavkajočim kredit. /…/ V Trbovljah je bilo doslej 78 aretacij. Ukazali so, naj zapro skladišča bratovske skladnice /…/.« (Laibacher Zeitung, 30. julija 1889)

2) Delavci so v 19. stoletju razvili različne oblike sodelovanja. A. Delavske organizacije poveži z njihovimi opisi. B. Nato jih v prvem stolpcu razvrsti od 1 do 3 glede na njihov obstoj od najstarejše (številka 1) do najmlajše (številka 3). 3

socialdemokratska stranka

strokovne organizacije delavcev v različnih panogah

sindikati

gibanje za volilno pravico delavcev v Veliki Britaniji

čartistično gibanje

delavska stranka, ki je zagovarjala spremembe z reformami

3) Z reševanjem delavskega vprašanja se je ukvarjala tudi katoliška cerkev. Papež je leta 1891 izdal okrožnico Rerum novarum: A. V besedilu z rdečo podčrtaj tiste besede, ki kažejo na to, kaj je menila katoliška cerkev o položaju delavcev. B. Z zeleno podčrtaj tiste besede, ki kažejo na to, da je katoliška cerkev menila, da je treba delavcem pomagati. C. Z modro podčrtaj tiste besede, ki opisujejo, kako naj bi katoliška cerkev pomagala delavcem. »/…/ prepričani smo in vsakdo priznava, da je treba najnižjemu sloju hitro in učinkovito pomagati, ker večina teh ljudi živi v tako žalostnih in bednih razmerah, da niso človeka vredne. /…/ poskrbi cerkev za dobro proletarcev tudi s tem, da ustanavlja in goji dejavnosti in ustanove, ki bodo po njenem prepričanju pripomogle k olajšanju njihove revščine.« (Rerum novarum)

Opisani nauk katoliške cerkve imenujemo krščanski socialni nauk Na prelomu stoletja je imel mnogo podpornikov.

130

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Eden od učencev ali učitelj prebere na glas besedilo, ki ponazarja reakcije vlade ob delavskih demonstracijah leta 1848 v Birminghamu v Veliki Britaniji. »Priprave vojvode [Wellingtona] so bile obširne in temeljite. Pri mostovih čez reko Temzo je razvrstil može policije in specialne konjenice. Močne vojaške enote so bile stalno v pripravljenosti.« Učenci vir analizirajo: • Kakšen je bil odziv oblasti na demonstracije delavcev?

VEČ O … Čartistično gibanje, ki je delovalo v Veliki Britaniji, je upalo, da, če bodo delavci dobili volilno pravico, bodo lahko v parlamentu izglasovali zakone, ki jim bodo v pomoč. Žal je bilo gibanje neenotno. Feargus O’Conner, irski protestant, je zagovarjal uporabo ﬁzičnega nasilja in nasilnih metod. Na drugi strani je William Lovett poudarjal moralno moč čartistov in zagovarjal postopno reformo parlamenta. Leta 1836 je Lovett ustanovil prvo Delavsko zvezo v Londonu. Leto kasneje so njeni člani predstavili

▶

UČNI CILJI: Učenec: zna razložiti pojem socialno vprašanje, pozna različne oblike organiziranja delavstva, pozna razmere, v katerih se je zgodila pariška komuna, oceni pomen gibanja za žensko volilno pravico in njegove uspehe pred prvo svetovno vojno.

prvo nacionalno peticijo, v kateri so kritizirali volilno reformo iz leta 1832. V naslednjih letih so bili čartisti vpleteni v mnoge nasilne proteste zaradi katerih so bili mnogi njihovi voditelji zaprti. Leta 1848, ko je val revolucij zajel Evropo, so se protesti čartistov okrepili. Zatem pa je čartistično gibanje izgubilo svoj naboj, saj se je položaj delavcev zaradi uspešne gospodarske rasti znatno izboljšal. Šele v času gospodarske krize, ki je Evropo zajela 1870 in po kateri je narasla brezposelnost, so se delavski protesti ponovno okrepili.

AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Eden od učencev ali učitelj prebere na glas besedilo, ki ponazarja razpoloženje med delavci ob sprejetju zakona o revnih (v 30. letih 19. stoletja) v Veliki Britaniji. »Kako bi lahko vsak delavec pridobil pravico, da nosi dostojen plašč, ima dostojno večerjo na svoji mizi, ima dostojno delo, ki mu ne uniči zdravja ter zasluži takšno mezdo, da se bo veselil življenja.« Učenci vir analizirajo: • S katerimi težavami so se soočali delavci? AKTIVNOST: besedna demonstracija in metoda dela z zgodovinskimi besedili Eden od učencev ali učitelj prebere na glas zahteve sindikatov tekstilnih delavcev v Veliki Britaniji leta 1867. »Namen delovanja te družbe je, da omogoča podporo svojim članom v primerih bolezni, nesreče, starosti ali smrti v družini (smrt člana ali njegove žene), ob selitvi, izgubi premoženja zaradi požara ali poplave. Družba nudi podporo tudi v primerih brezposelnosti. Člani plačujejo 1 šiling in 3 penije na četrtletje.« Učenci vir analizirajo: • Kakšen je bil namen sindikatov? • Ali danes sindikati še nudijo pomoč, če dom člana zajame požar ali uniči poplava? • Kateri sindikati danes delujejo v Sloveniji? 169

ZG 5.9.indd 169

12/12/06 4:20:40 PM

AKTUALIZACIJA Več o Sindikatu vzgoje in izobraževanja lahko učenci izvedo na spletni strani www.sviz.si. • Katere aktivnosti sindikat izvaja? • Kakšno je mednarodno povezovanje sindikata? • Koliko članov ima sindikat? S pomočjo spletnega brskalnika www. najdi.si učenci poiščejo spletne strani še drugih sindikatov pri nas (na primer Zveza svobodnih sindikatov, Pergam, Neodvisni sindikat …). KRITIČNO RAZMIŠLJANE Nekateri zgodovinarji menijo, da je industrijska revolucija delavcem prinesla predvsem trpljenje. Nasprotno drugi zgodovinarji menijo, da so izkušeni in dobri delavci v industrijski revoluciji pridobili možnost za boljše plačilo in s tem izboljšanje svojih bivalnih razmer in položaja. Učenci pomislijo in na osnovi svojega znanja in razumevanja ocenijo, kako se je v drugi polovici položaj dobrih in izkušenih delavcev izboljšal a) ekonomsko, b) družbeno in c) politično? Učenci si v učbeniku na strani 155 ogledajo sliko delavcev v tobačni tovarni v Ljubljani okoli leta 1890. Sliko analizirajo: • Kakšna delovna sila je prevladovala med delavci tovarne sodeč po sliki? • Kaj delavci na sliki delajo? • Kaj visi na steni? Kaj, meniš, naj bi določal? • Ali se ti zdi delo na sliki težko in umazano? SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.bbc.co.uk/ history/british/deary_gallery. shtml lahko najdemo štiri izvirne zgodbe o viktorijanski dobi Foul Facts Gallery: številke od 4 do 8. • Ali je bila kraljica Viktorija priljubljena? • Kje vse so bogati Londončani polagali vodovodne cevi? • Kje so končala včasih trupla Londončanov?

Širile so se zahteve po enakopravnosti

Organizirali so se nasprotniki suženjstva V 19. stoletju so postopoma prepovedali suženjstvo. 4) A. Kako bi opisal značilnega sužnja? Nesvobodem, brez lastnine. B. Katere ideje so vplivale na krepitev gibanja proti suženjstvu? Krščanstvo (enakost ljudi), liberalni kapitalizem. C. Kdaj so odpravili suženjstvo v Ameriki? Po zmagi severa v državljanski vojni (1865)

Organizirale so se ženske Ženske so bile v zgodovini nenehno podrejene moškim. V 19. stoletju pa so dobile možnosti za zaposlitev in izobraževanje. Postale so bolj samozavestne in so zahtevale enakopravnost z moškimi. 5) Oglej si sliko in jo analiziraj. A. Kateremu sloju pripadajo zbrane ženske? Meščanstvu B. Po čem to sklepaš? Po obleki - so boljše oblečene. C. Ali so demonstracije nasilne ali miroljubne? Kako si to ugotovil/a? Miroljubne: ženske se le sprehajajo s transparenti.

Pohod za volilno pravico žensk.

6) Ženske se niso borile le za volilno pravico, ampak tudi za pravice na drugih področjih: izobraževanje, delovno mesto, dedovanje, zakon. Za vsako od teh področij vpiši v kvadrate po en primer. V pomoč ti je lahko rubrika Ali veš? na strani 157 v učbeniku.

Pravica

Pravica do razpolaganja

do ločitve

s svojo lastnino

Pravica do Pravica do zaposlitve izobraževanja (bolničarke ali na univerzi učiteljice)

131

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v tabeli primerjajo značilnosti čartističnega gibanja, sindikatov ter delavskih strank. Čartistično gibanje Oblike delovanje Politična moč Udarnost Mednarodno povezovanje

Sindikati

Stranke

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v učbeniku na strani 155 preberejo besedilo iz Komunističnega manifesta in ga analizirajo: • Kdo je bil Karl Marx? • Kaj pomeni beseda manifest? • Zakaj je Marx menil, da je organiziranje proletariata nujno? • Kaj naj bi bil po njegovem končni cilj organiziranja proletariata?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v učbeniku na strani 155 spodaj preberejo zahteve zasedanja II. internacionale v Parizu (1889) in jih analizirajo: • Izpišejo tiste zahteve, ki se nanašajo na izboljšanje delovnih razmer. • Izpišejo tiste zahteve, ki se nanašajo na položaj žensk. • Katera zahteva se ti zdi najbolj napredna? Zakaj?

170

ZG 5.9.indd 170

12/12/06 4:20:41 PM

Širile so se zahteve po enakopravnosti

7) Med državami, ki so uveljavile žensko volilno pravico med prvimi, so bile nekatere ameriške države, pa tudi Avstralija. Kaj meniš, zakaj? Pomagaj si s pisnim virom. Ženske so se izkazale za močne in zanesljive pomočnice moškim.

VEČ O … Iz zgodovine viktorijanskega Londona je vsem poznana zgodba Jacka Razparača, katerega prava identiteta pa ni bila nikoli odkrita. Na spletni strani BBC pa lahko preberemo zgodbo o Mary Ann Cotton, ki je bila odgovorna za smrt treh mož in 15 svojih otrok. Zastrupila jih je z arzenikom. Obsojena je bila na smrt z obešanjem. Njena zgodba je danes pozabljena.

»Po treh letih kar smo se preselili tja[Allen County, Kansas], je nastopila velika lakota. Niti pozimi 1859 niti spomladi 1860 ni deževalo /.../. Do leta 1861 smo premagali sušo, napade uši in kobilic. Nato pa je prišlo najhujše, državljanska vojna /.../. Večina mož je odšla na vojno in ženske so morale prevzeti vsa dela na kmetiji, tako v hiši kot zunaj.« (pričevanje Nancy Wisner, zapisano 1900)

RADOVEDNEŽ Mnogi moški niso podpirali zahtev žensk po družbeni in politični enakopravnosti. Eden teh je leta 1900 narisal razglednico z naslovom »O ženski enakopravnosti«. Opiši, kako je ta mož videl žensko enakopravnost.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www.bbc.co.uk/history/british/ victorians. Tu je na voljo nekaj animiranih iger, ki se nanašajo na življenje v 19. stoletju in industrijsko revolucijo. Pri izbiri iger bo pri učencih pomembno tudi znanje angleščine, saj se v igri pojavlja tudi besedilo. • Kviz Women’s Rights Quiz postavlja vprašanja o položaju žensk v letu 1840 in nato 1860. Učenec mora odgovoriti, ali so ženske imele pravico do šolanja, lastnine, ločitve, otrok ob ločitvi, volitev … Odgovori so nakazani zelo nazorno.

Da bodo ženske zanemarile gospodinjska opravila, popivale, igrale karte in biljard ter ves čas sestankovale.

ZANIMA ME: Veliko informacij o zgodovini gibanja za pravice žensk lahko najdeš na naslovu www.womenshistory.about.com.

ZANIMA ME: Filma Čas nedolžnosti (1993) in Soba z razgledom (1985) prikazujeta položaj meščank konec 19. stoletja.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Katere oblike organiziranja delavcev si spoznal? • Kateri so bili nameni samoorganiziranja delavcev? • Katere so bile značilnosti krščanskega socialnega nauka? • Zakaj so gibanja nasprotovala suženjstvu? • Katere so bile zahteve žensk? • Kdo so bile sufražetke? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 131.

PONOVIMO

delavske

ZAHTEVE boljše plače,

organizacije

krajši delovni

in stranke,

čas, volilna

DELAVCI

mednarodno

USPEHI

pravica

povezovanje, volilna pravica

ZAHTEVE PO ENAKOPRAVNOSTI

ZAHTEVE

pridobijo

pravica do izobraževanja,

pravico ŽENSKE

USPEHI

Organizirale so se ženske

do ločitve

zaposlitve,

in lastnine;

ločitve,

nimajo še

volitev

volilne pravice

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (grafom) Učitelj učencem na prosojnici pokaže graf o volilnih upravičencih v Veliki Britaniji v 19. stoletju. Učenci graf analizirajo: • Ali so v Veliki Britaniji hitro širili pravico do volitev? • Kdaj se je volilna pravica najbolj povečala? • Za kolikokrat se je povečal delež volilnih upravičencev med letoma 1832 in 1918? (volilno pravico so

GRAFIČNO PREDSTAVLJANJE: metoda slikovno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo poglavje Organizirali so se delavci v učbeniku na strani 155. Izdelajo kronološko tabelo o navedenih delavskih gibanjih. čartistično gibanje Organizirali so se nasprotniki suženjstva

BODIMO USTVARJALNI: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci v tabelo zapišejo, kako so navedena dejstva, povezana z gibanjem za odpravo suženjstva, vplivala na industrijsko revolucijo. Odprava neodvisnosti sužnjev Možnost šolanja za nekdanje sužnje Možnost potovanja, iskanja službe v drugih delih države

% volilnih upravičencev, starih nad 20 let

132

(leta 1867 so volilno pravico dobili delavci, leta 1884 pa tudi kmetje)

(volilno pravico so dobili moški srednjega razreda) 5%

Pred letom 1832

1832

dobile ženske, stare 30 let) 54 %

28 %

1884

1918

Leto

171

ZG 5.9.indd 171

12/12/06 4:20:42 PM

V drugi polovici 19. stoletja so evropski raziskovalci odkrili notranjost Afrike in njena naravna bogastva. Sledili so jim vojaki. Evropske države so si podredile Afriko in jugovzhodno Azijo. Izkoriščale so njihova naravna bogastva in tja širile svojo kulturo. V drugi polovici 19. stoletja so se začele evropske sile ozirati po ozemlju propadajočega Osmanskega cesarstva.

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

UČNA MOTIVACIJA: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učitelj učencem pokaže zemljevid sveta konec 19. stoletja, na katerem je jasno vidno, da sta imeli Velika Britanija in Francija v lasti velik del Afrike. Lahko uporabi zemljevid v učbeniku na strani 138–139. Učence povpraša: • Ali je katera izmed afriških držav samostojna? • Med katere države je bila razdeljena Afrika? • Do kdaj je bila Afrika v lasti evropskih velesil? • Ali imata Velika Britanija in Francija danes še kakšne kolonije? VEČ O … Evropa se je začela bolj zanimati za Afriko v 18. stoletju, ko so iskali nova tržišča in nahajališča surovin. Vendar so bili prvi Evropejci v Afriki raziskovalci. Leta 1788 so v Londonu ustanovili Afriško združenje, katerega cilj je bilo raziskovanje plovnih rek, ki bi omogočale prevoz izdelkov v notranjost: • Škotski raziskovalec James Bruce je leta 1768 odkril izvir reke Nil. • Leta 1795 je škotski raziskovalec Mungo Park raziskal tok reke Niger v zahodni Afriki. • Leta 1827 se je francoski raziskovalec Caillié kot prvi Evropejec odpravil čez Saharo. • Britanska raziskovalca Burton in Speke sta se leta 1857 odpravila do jezera Tanganjika, Speke pa je nato odkril še Viktorijino jezero.

BC: O>E ;K BD: BM: GBC :

?K:G<

2) Kaj je evropske države pritegnilo v Afriki in jugovzhodni Aziji? Surovine: diamanti, zlato in druge kovine; veliko zemlje.

;>E@BC:

3) Izpolni zemljevid (pomagaj si s tistim v učbeniku na strani 138–139). A. Na zemljevid vpiši imena petih evropskih držav, ki so v Afriki imele največ kolonij. Vpiši jih v prostor njihovih kolonij. B. Med temi obkroži državo, ki je imela največ kolonij.

BM:

IHKMN@:ELD:

Zakaj so si evropske države razdelile svet

BM:EBC:

na oddaljenem območju.

▶

Del neke države

EBD

▶

Industrijska revolucija je med evropskimi narodi povzročila tekmovanje, ki ga je spodbujal naraščajoči nacionalni ponos. Države so tekmovale, katera bo imela več kolonij. Vzrokov za imperializem je bilo več. 1) Razloži pojem kolonija.

▶

Zakaj so si evropske države razdelile svet

▶

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

G > F àB C

▶

UČNI CILJI Učenec: zna navesti svetovne velesile ob koncu 19. stoletja v evropskem in zunajevropskem prostoru, pozna (pojasni) vzroke za pojav imperializma in tekmovanja med evropskimi državami, pozna največje kolonialne države in njihovo kolonialno ozemlje, zna opisati pozitivne in negativne posledice imperializma, zna opisati razmere v jugovzhodni Evropi in ve, zakaj je bilo to območje krizno žarišče.

4) A. Kaj so takrat razviti evropski narodi menili o afriških in azijskih ljudstvih? Ali je mnenje tako še danes? Da so manj pomembni in da njihova kultura ni vredna spoštovanja.

»Afrika ni del svetovne zgodovine. V Afriki se namreč ni dogajalo zgodovinsko nič pomembnega. Afriška ljudstva niso razvila nobene resnične civilizacije ali razvite družbe. Zato jih morajo civilizirati drugi narodi – evropski, še najbolje Francozi in Angleži.« (iz eseja Georga Hegla, Filozofija zgodovine, okoli 1820)

B. Ali se strinjaš z zapisom pisatelja Hegla? Ne, saj so vsi narodi enako pomembni.

Kakšne so bile posledice imperializma Posledice imperializma so bile za afriška in azijska ljudstva predvsem negativne, najdemo pa lahko tudi nekaj pozitivnih. 5) A. Pojasni pojem. IMPERIALIZEM je

Politično in gospodarsko gospostvo evropskih držav nad tujimi ozemlji.

133

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid v učbeniku na straneh 138–139 in ga analizirajo: • Izpišejo britanske kolonije. Kje je Velika Britanija poleg Afrike in Azije še imela kolonije? • Katera britanska kolonija je bila največja? • Izpišejo francoske kolonije. • Izpišejo kolonije, ki so označene kot dominion. • Katere države so si razdelile jugovzhodno Azijo?

VEČ O … Najbolj znane so bile odprave britanskega misijonarja in raziskovalca Davida Livinstona, ki se je v Afriko odpravil večkrat. Prvič je v Kapski koloniji (Južno afriški republiki) pristal leta 1841. Od tod je šel na sever do kraja Kolobeng, kjer se je poročil in z družino preživel nekaj let. Leta 1849 se je udeležil odprave čez puščavo Kalahari in prišel do jezera Ngami. Z družino se je čez nekaj let (1851) ponovno odpravil do jezera Ngami in prišel do reke Zambezi. Nato se je odpravil v Veliko Britanijo, da bi se istega leta ponovno

vrnil v Afriko z novim načrtom za širjenje krščanstva v Afriki. Ob reki Zambezi je v spremstvu afriških domačinov plemena Kolojev iz kraja Šešeke potoval do pristanišča Luanda na atlantski obali, kamor je bolan prispel leta 1854. Vrnil se je v kraj Šešeke in nato svoje raziskovanje nadaljeval proti vzhodu, kjer je odkril Viktorijine slapove in leta 1856 prišel do kraja Quelimane ob Indijskem oceanu. Zatem se je vrnil domov, da bi se pripravil na novo potovanje. O svojih potovanjih po Afriki je Livingstone v tem času napisal delo Misijonarska potovanje, ki je postalo

172

ZG 5.9.indd 172

12/12/06 4:20:44 PM

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

B. V prazne kvadrate razvrsti črke navedenih posledice imperializma glede na to, ali so bile pozitivne ali negativne za afriška in azijska ljudstva. A gradnja bolnišnic

POZITIVNE

vsiljevanje evropskih jezikov in kultur

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in interneta raziščejo zgodovino velikih afriških plemen, na primer Zulujev … Pripravijo kratke referate.

NEGATIVNE

B B

Č E

razširitev različnih evropskih bolezni

gradnja železniških povezav

C ukinitev neodvisnih držav

F odvzem zemlje in oblikovanje plantaž

gradnja šol; možnost šolanja v Evropi za nekatere

C D F G

nenaravnr meje mrd kolonijami so postale državne meje.

Spremembe na Daljnem vzhodu Na Daljnem vzhodu sta Japonska in Kitajska z zaprtostjo želeli ubraniti svojo samostojnost. Vendar je bil pritisk evropskih trgovcev prevelik, in obe sta se bili prisiljeni odpreti svetu in trgovini. 6) Primerjaj Japonsko in Kitajsko na prelomu 19. stoletja tako, da izpolniš preglednico, v katero zapišeš podobnosti in razlike med njima. Pri tem upoštevaj: odnos do tujcev do leta 1860 in pozneje (okoli leta 1900); odnos do modernizacije; mednarodni položaj; naravna bogastva. RAZLIKE: • Japonska se je po letu 1867 modernizirala po vzoru zahoda. Postala je industrijsko razvita, Kitajska pa ne. • Japonska je imela malo surovin, Kitajska pa veliko.

JAPONSKA

KITAJSKA

Japonski cesar Mucuhito

Kitajska cesarica Ci i

PODOBNOSTI: • Podrejeni tujim trgovcem • močan odpor do tujcev

Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče Ob propadanju je Osmansko cesarstvo postalo zanimivo za evropske države, ki so želele na njegovem ozemlju ustvariti kolonije. Balkan je postal krizno žarišče, kjer so se križali interesi evropskih velesil. 7) Zakaj so evropske države želele prevzeti nadzor nad ozemljem Osmanskega cesarstva? A. K vsakemu vzroku pripiši ustrezno obrazložitev. STRATEŠKA LEGA

Nadziralo je trgovske pomorske poti.

NARAVNA BOGASTVA

Nafta v Perziji in na Arabskem polotoku.

AMBICIJE EVROPSKIH DRŽAV

Pridobiti surovine in nadzor nad pomorskimi potmi

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Dejavniki, ki so vplivali na širjenje britanskega imperija v Afriki, so bili številni: potreba po novih tržiščih ter surovinah, pritisk investitorjev, britanska prevzetnost. Učenci naj navedene dejavnike razvrstijo glede na njihovo pomembnost (število ena je najpomembnejši dejavnik) in obrazložijo svojo odločitev.

VEČ O … Ustanavljanje britanskih kolonij se je začelo z ustanovitvijo Vzhodnoindijske trgovske družbe, ki je v 17. stoletju najprej delovala v Indiji. Družbi je država nato podelila monopolno pravico, s katero je imela izključno pravico do trgovanja v Nigeriji, Keniji, Južni Afriki in drugih afriških območjih. Zastopniki družbe so s plemenskimi poglavarji podpisali pogodbe, ki so trgovski družbi zagotavljale izključno pravico do odkupa surovin. Britanska vlada je spodbujala privatne investitorje in kjer je bilo potrebno tudi vojaško zaščitila trgovske družbe. Če trgovska družba ni uspela pridobiti oblasti na določenem ozemlju, je britanska vlada ozemlje preprosto priključila.

134

Kakšne so bile posledice imperializma

velika uspešnica. Leta 1860 je sledila ponesrečena odprava do jezera Njasa, v kateri je umrla Livingstonova žena. Na zadnje potovanje v Afriko se je Livingstone odpravil leta 1866. Prispel je v Zanzibar in se potem z vzhodne afriške obale odpravil do jezera Tanganjika in dalje do reke Lualaba v Kongu, za katero je Livingstone zmotno mislil, da se izliva v Nil. Zatem se je za njim izgubila vsaka sled. Ker so v Britaniji mislili, da se je izgubil, so za njim poslali odpravo pod vodstvom Henryja Stanleya, ki ga je našel 10. novembra 1871 ob jezeru Tanganjika. Livingstone je ob jezeru

ostal, kjer je maja 1873 umrl. Njegovi afriški spremljevalci so njegovo truplo prenesli do obale, od koder so ga prepeljali v Veliko Britanijo. (povzeto po Clint Twist, Stanley in Livingston, Slovenska knjiga, Ljubljana, 1995, zbirka Veliki raziskovalci)

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci v učbeniku na strani 159 preberejo izjavo britanskega gospodarstvenika Cecila Rhodsa in jo analizirajo: • Kaj meniš, na osnovi česa je svoje mnenje zagovarjal C. Rhodes? • Kakšno dolžnost oziroma pravico naj bi imeli Britanci, ker so »najboljša rasa«? • Ali takšno mnenje obstaja še danes?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (fotograﬁjo in umetniško sliko) Učenci primerjajo fotograﬁjo in sliko v učbeniku na strani 160, prva prikazuje Singapur, druga pa Bombaj. • Učenci poiščejo podobnosti med slikama. Skušajo razložiti, kako je mogoče, da so obstajale podobnosti med dvema tako oddaljenima krajema. • Ali sliki prikazujeta pozitivno ali negativno posledico britanske kolonizacije? Svoj odgovor učenci utemeljijo. 173

ZG 5.9.indd 173

12/12/06 4:20:45 PM

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletno stran www. movinghere.org.uk/galleries/ histories/intro/intro.htm (ki se ukvarja z zgodovino migracij v Veliki Britaniji v zadnjih 200 letih). • Izberejo Caribbean/Journeys in poiščejo odgovore na vprašanja: - Kdaj so prispeli prvi karibski priseljenci v Veliko Britanijo? - Kakšen je bil njihov položaj? - Kako so se preživljali? • Izberejo South Asian/Origins in - v razdelku Economic Effects of Empire poiščejo odgovore na vprašanja: Katere surovine so Britanci uvažali iz Indije? Ali se je življenjski standard Indijcev zaradi tega izboljšal? - v razdelku Education and Westernistaion Under the British Enpire poiščejo odgovore na vprašanja: - Kakšen je bil odnos Indijcev do britanske oblasti? - Katera indijska organizacija je bila ustanovljena leta 1885 in kateri so bili njeni cilji?

Kako je imperializem spremenil podobo sveta

B. Propadajoče Osmansko cesarstvo na prelomu 19. stoletja povezujemo z naslednjima pojmoma. Razloži ju. KRIZNO ŽARIŠČE

Teritorij, na katerem obstaja napetost med državami.

SOD SMODNIKA

Zelo napeta situacija, ki lahko vsak trenutek preraste v vojno.

RADOVEDNEŽ Na prelomu 19. stoletja se je v evropskem časopisu pojavila naslednja karikatura.

Ugotovi: • kako je prikazana Turčija, sanja, ne sledi realnosti • v kakšnem odnosu sta Francija in Nemčija, sovražnem • kakšen je položaj Avstrije, sili se do morja • katere države se najbolj prerivajo v Evropi, Prusija, Italija, Avstrija, Francija • kaj karikatura sporoča o Evropi? Da so obstajala nesoglasja in spori

ZANIMA ME: Na naslovu www.africanhistory.about.com/od/eracolonialism/ lahko najdeš več podatkov o kolonialni zgodovini Afrike.

PONOVIMO

JAPONSKA

AKTUALNO Afriške države se pogosto znajdejo na naslovnih straneh svetovnih časopisov zaradi lakote, aidsa, slabega upravljanja držav ter notranjih nemirov. Po izjavi generalnega sekretarja OZN Koﬁja Anana dne 12. avgusta 2005, se trenutno največja humanitarna katastrofa na svetu dogaja v šestih državah na zahodu in jugu Afrike. V Lesotu, Malaviju, Mozambiku, Svaziju, Zambiji in Zimbabveju kjer je okoli trinajst milijonov življenj ogroženih predvsem zaradi aidsa in lakote. Poleg tega se Zimbabve, nekdanja britanska kolonija Južna Rodezija, sooča z najhujšo gospodarsko, socialno in politično krizo od svojega nastanka dalje. Zimbabve že 25 let vodi despotski Robert Mugabe, ki v zadnjih letih s svojimi reformami vznemirja svetovno in domačo javnost. Vznemirjeni sta predvsem Velika Britanija in ZDA, saj je Mugabe podržavil veleposesti britanskih in ameriških veleposestnikov (njihov delež je znašal le en odstotek vseh prebivalcev), ki so imeli v lasti tri četrtine najboljše zemlje. Vendar zemlje niso dobili revni kmetje, kot je Mugabe obljubil, temveč politični podporniki Mugabeja. Zaradi kršitev človekovih pravic in nedemokratične vladavine so Zimbabve izključili iz Commonwealtha, ZDA in Evropska unija pa sta proti njegovemu predsedniku in sodelavcem uvedli sankcije kot na primer prepoved

ZANIMA ME: V delu Dušana Savnika Afrika včeraj in danes (1960) je opisana tudi afriška kolonialna zgodovina.

KITAJSKA

Spremembe na Daljnem vzhodu

modernizacija

podrejenost evrop. silam

gospodarski, rasizem, krščansko misijonarstvo

bolnišnice, prometne povezave

MOTIVI

POZITIVNE

Zakaj so si evropske države razdelile svet

KAKO JE IMPERIALIZEM SPREMENIL PODOBO SVETA

Kakšne so bile posledice imperializma

RAZDELITEV SO OMOGOČILI

NEGATIVNE

razvoj orožja, neenotnost ljudstev v Afriki in Aziji

podrejenost, podcenjevanje kulture

PROPADANJE izguba ozemelj in moči

SOD SMODNIKA

Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče

napeta situacija

135

trgovanja s temi državami in prekinitev razvojne pomoči. Ocenjujejo, da kazen ni prizadela vladajoče elite, temveč večino revnega prebivalstva. V Zimbabveju je znašala brezposelnost leta 2006 okoli 70 %, inﬂacija pa okoli 600 %.

AKTIVNOST: metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci razmislijo o glavnih posledicah kolonizacije. Svoje ugotovitve predstavijo v obliki miselnega vzorca. Posledica 1

Posledica 3 Kolonizacija

Posledica 2

Posledica 4

174

ZG 5.9.indd 174

12/12/06 4:20:46 PM

BELEŽKE:

Spremembe na Daljnem vzhodu

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (plakatom) Učenci si ogledajo plakat v učbeniku na strani 161 in analizirajo njegovo sporočilo: • Kaj je poglavitno sporočilo plakata? • Kako je upodobljena Kitajska? • Od kod prihaja grožnja Kitajski? Katera grožnja (žival) je največja?

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kako so si evropske države razdelile svet? • Kakšno mnenje so imeli mnogi Evropejci o afriških in azijskih ljudstvih in njihovi kulturi? • V kakšnem spominu je Afričanom in Azijcem ostal čas evropske nadvlade? • Kaj je bilo značilno za ameriški »dolarski imperializem«? • Zakaj so bile na Japonskem pomembne reforme cesarja Mucuhita? • Kako so evropske države izkoristile šibkost Osmanskega cesarstva? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 135.

AKTUALNO Kitajsko gospodarstvo, ki so ga v 19. stoletju izkoriščale evropske sile, je v letu 2005 z 9,4 %. gospodarsko rastjo veljalo za najbolj uspešno na svetu (v istem obdobju so razvite države zahoda dosegle le 1,5 % gospodarsko rast). Kitajska industrijska proizvodnja je kar za šestnajstkrat presegla rast držav evroobmočja. Kitajska je bila največja izvoznica tekstila ter informacijske in telekomunikacijske tehnologije (mobiteli, prenosni računalniki, digitalni fotoaparati) v razviti zahodni

svet. Na drugem mestu so bile ZDA, na tretjem pa Evropska unija. Kitajska je bila največja posamezna izvoznica visokotehnoloških izdelkov v ZDA, kjer je dosegla kar 27 % tržni delež. Analitiki napovedujejo, da bo Kitajska leta 2026 gospodarsko prevladala v svetu. Za njo naj bi se zvrstile ZDA, Indija, Japonska, Nemčija in Velika Britanija.

Osmansko cesarstvo je postalo krizno žarišče

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si ogledajo zemljevid na strani 138–139: • Katere dele je obsegalo Osmansko cesarstvo? • Če obseg Osmanskega cesarstva konec 19. stoletja primerjajo z obsegom v 16. stoletju (zemljevid v učbeniku na strani 6–7), kaj lahko ugotovijo? • Kateri deli Osmanskega cesarstva so bili strateško pomembni? • Kateri narodi so živeli v Osmanskem cesarstvu? 175

ZG 5.9.indd 175

12/12/06 4:20:47 PM

Z reformami volilnega sistema leta 1860 se je v habsburški monarhiji začela ustavna doba. Pomeni začetek širjenja parlamentarne demokracije v habsburški monarhiji, s katero so se izboljšale razmere tudi za Slovence. Ob koncu 19. stoletja so se Slovenci izoblikovali kot politično, kulturno in gospodarsko zrel narod.

Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest ▶

▶ ▶

▶

UČNI CILJI Učenec: pozna pomen odprave absolutizma za narodno, politično in kulturno delovanje Slovencev, opiše delovanje čitalnic in taborov, ovrednoti pomen delovanja čitalnic in taborov za razvoj slovenske narodne zavesti, zna našteti najpomembnejše slovenske politične stranke in opisati njihov odnos do narodnega vprašanja, pozna pojem jugoslovanska ideja in pojasni, zakaj se je zavzemanje zanjo okrepilo ob koncu 19. stoletja.

Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest

Kaj je Slovencem prinesla ustavna doba Habsburška monarhija je v drugi polovici 19. stoletja doživela številne spremembe na političnem področju. Postopno so uvajali politično svobodo in s tem tudi možnosti za razvoj nenemških narodov. Med njimi so bili tudi Slovenci. 1) Pred naslednje trditve, ki se nanašajo na značilnosti oktobrske diplome in februarskega patenta, zapiši, s katerim od teh dveh zakonov so povezane. Pred njimi zapiši črko D (če se nanašajo na oktobrsko diplomo) ali črko P (če se nanašajo na februarski patent). D

Končano je bilo obdobje Bachovega absolutizma.

Temeljil je na načelih federalizma, saj so imeli veliko vlogo deželni zbori.

Poudarjal je načela centralizma, saj sta imela močno vlogo cesar in vlada.

Uvedel je poslansko zbornico, v kateri so pozneje imeli svoje predstavnike tudi Slovenci.

Kaj je Slovencem prinesla ustavna doba

2) Obkroži črki pred pravilnima odgovoroma. V pomoč ti je odlomek. Uvedba dualizma (decembrska ustava) je za Slovence v avstrijskem cesarstvu pomenila, da:

UČNA MOTIVACIJA: metoda razgovora Učitelj učence povpraša, katere politične stranke delujejo danes v Sloveniji. V čem se razlikujejo stranke med seboj? Kdaj so te stranke začele delovati?

A. so jih Nemci začeli načrtno zatirati. B. so dobili pravico so svobodnega združevanja in ustanavljanja svojih društev. C. so dobili avtonomijo. Č. jim je bila priznana narodna in jezikovna enakopravnost.

VEČ O … Prebivalcev habsburških kraljestev in dežel, ki so se v 18. stoletju počasi začeli leviti iz podložnikov v državljane, v enotno skupnost pač niso združevali ne jezi,, ne vera, ne običaji, ne vedenjski standardi, ne zgodovina, ne zakoni /…/, temveč samo kult monarha po milosti božji. Vladarjeva oseba je bila od vsega začetka najpomembnejši povezovalec ozemelj, ki so prišla pod (nad)oblast Habsburžanov. Vse do leta 1711, ko se v uradnih dokumentih prvič pojavi izraz avstrijska monarhija, zanje celo ni obstajalo skupno ime. /…/ Monarh po milosti božji ni bil samo emblem ali maskota, temveč točka alfa političnega ? mnogih Srednjeevropejcev. (povzeto po Igor Grdina, Habsburška sﬁnga brez uganke, v: Hans Bankl, Bolni Habsburžani, Znanstveno društvo za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije, Ljubljana, 2004, str. 182) SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH • Učenci poiščejo spletno stran Slovenske matice (www.slovenskamatica.si) in ugotovijo: Kdaj je bila ustanovljena? • Kdo in s kakšnim namenom jo je ustanovil? Kdaj je doživela vrhunec svojega delovanja? • Kdo so bili prvi trije predsedniki matice?

Leta 1860 je cesar Franc Jožef I. z ustavnimi spremembami odpravil Bachovo dobo in uveljavil ustavno obdobje. Prvo spremembo ustave ali prvi temeljni zakon je cesar izdal 20. oktobra 1860. Zaradi poudarjene vloge deželnih zborov in nasprotovanja nemškega meščanstva je cesar prvi zakon preklical in ga februarja 1861 nadomestil z drugim temeljnim zakonom. Po novem je bil državni zbor sestavljen dvodomno: iz gosposke in poslanske zbornice.

»Zelo pomembni so bili zakoni o društvih, zborovanjih in o razmerju šole do Cerkve. Izdanih je bilo tudi več zakonov s področja šolstva, vladne in izvršne oblasti. Posebno znamenit je bil 19. člen zakona o splošnih pravicah državljanov, ki je proglašal enakopravnost narodov, pravico do varovanja in negovanja narodnosti in jezika.« (Stane Granda, Franc Rozman, Zgodovina 3, DZS, Ljubljana, 1999)

3) Slovenski politični razvoj je v šestdesetih letih dobil veliko spodbudo v čitalniškem gibanju. Izpolni kvadrate tako, da razložiš navedene pojme. ZBRALI SO SE, DA BI

ČITALNICE SO BILE

v slovenskem jeziku

kulturna društva po slovenskih mestih v 60. letih 19. stol.

NASTOPALI SO

»Čitavnica naša je praznovala 104. obletnico rojstnega dneva Vodnikovega. /.../ Zato se je načišpala tudi dvorana čitavnice, pa ovenčana podoba mojstra pevcev bila ji je najlepši kič. Privrelo je v to včernico od blizu in daleč toliko častiteljev /.../. proslavila je današnjo večernico tudi genialna umetnica na klavirju /.../. Po besedi se je začel v najlepšem redu ples /.../.« (opis ljubljanske čitalnice, Novice, 2. februarja 1862)

Igralci, pevci,

organizirali igre, pevske nastope, recitacije, koncerte , predavanja

POSLUŠALCI SO BILI

slovenski meščani recitatorji ...

136

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisnograﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 163 (Kaj je Slovencem prinesla ustavna doba) in značilnosti oktobrske diplome in februarskega patenta primerjajo v spodnji tabeli. oktobrska diploma Leto uvedbe Čas veljave Vloga državnega parlamenta na Dunaju

februarski patent

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (zemljevidom) Učenci si v učbeniku na strani 164 ogledajo zemljevid čitalnic in taborov ter ga analizirajo: • Ugotovijo glavna mesta slovenskih dežel. • V kateri deželi je delovalo največ čitalnic? • V kateri deželi je bilo organizirano največ taborov?

Vloga deželnih zborov Moč cesarja

176

ZG 5.9.indd 176

12/12/06 4:20:47 PM

Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest

4) Po vseh slovenskih deželah so mladi slovenski politiki med letoma 1868 in 1871 organizirali tabore, ki so se jih ljudje množično udeleževali. Izpolni kvadrate tako, da vanje vpišeš vprašanje, na katero bi dobil odgovor, ki je v besedilu podčrtan.

Katere pravice

Kje so bili tabori

so na taborih

organizirani? Kje so potekali?

Kdo se je udeleževal taborov?

»Kdor koli more, naj pride, nihče naj doma ne ostane, ker zdaj se po pretečenih 1000 letih zbiramo prvikrat na Slovenskem pod milim nebom, in ta shod je vse drugače bolj imenitna reč, nego kakršnakoli druga veselica na tem svetu, ker tu za naše naj svetejše, pa najbolj zanemarjene pravice /.../. Pride naj vsak, bodi si kmet, nagornjak ali vincar. Samo če bomo iz vseh stanov izkušeni kaj sklepali in sklenoli, potem bomo kaj dosegli /.../. Na noge torej!«

zahtevali?

Kakšen pomen so imeli

(vabilo na tabor v Ljutomer, Slovenski narod, avgusta 1868)

tabori za razvoj slovenske nacionalne zavesti?

Prve slovenske politične stranke V 90. letih 19. stoletja so na Slovenskem nastale tri poglavitne politične stranke, ki so svoje politične in družbene nazore izrazile v svojih programih. 5) Poimenuj vse tri stranke in ob njih navedi, kateri politični tabor so zastopale. stranka: KATOLIŠKA NARODNA STRANKA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA

stranka:

tabor:

tabor: KATOLIŠKI KLERIKALNI

NARODNO NAPREDNA STRANKA

stranka: JUGOSLOVANSKA SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA

tabor: LIBERALNI

DELAVSKI

6) V tabeli so navedene značilnosti posameznih političnih strank. Z zeleno pobarvaj značilnosti stranke katoliškega tabora, z rdečo značilnosti stranke delavskega tabora ter z modro značilnosti stranke liberalnega tabora. ŽIVLJENJE V SKLADU S KATOLI©KO VERO

DELAVCI

LIBERALIZEM

ZA KAPITALISTIČEN GOSPODARSKI RAZVOJ

KMETJE

SINDIKATI

ZA BOLJŠI POLOŽAJ DELAVCEV

PODJETNIKI

KREKOVE ZADRUGE

137

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo) Učitelj učencem na prosojnici ali fotokopiji pripravi spodnjo tabelo, ki prikazuje širjenje volilne pravice v Avstriji. Leto 1867 Direktna, neenaka volilna pravica 1873 Indirektna volilna pravica 1883 Indirektna volilna pravica 1896 Direktna, neenaka, splošna volilna pravica 1907 Direktna, enaka, splošna moška volilna pravica

Volilni upravičenci Deželni zbori so volili odposlance v parlament. 1. kurija: zemljiški veleposestniki 2. kurija: veletrgovci, industrialci 3. kurija: predstavniki mest 1. kurija: zemljiški veleposestniki (85 mest) 2. kurija: veletrgovci, industrialci (21 mest) 3. kurija: predstavniki mest (118 mest) 4. kurija: podeželske občine (129 mest) Ustanovitve 5. kurije (72 mest), v katero so volili vsi polnoletni državljani Ukinitev kurij ter neposredne volitve poslancev.

Učenci tabelo analizirajo: • Kakšna je bila razlika med volitvami leta 1867 in leta 1907? • Zakaj pomeni obstoj kurij indirektno volilno pravico? • Kaj nam o razvoju volitev prikazuje tabela? AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo pisni vir v učbeniku na strani 163 zgoraj ter nato: • Izpišejo zahteve, ki so jih Slovenci zapisali v peticiji leta 1861. • Kako so avtorji peticije razumeli svobodo?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere (ali pa pripravi na fotokopiji) besedilo iz knjižice Poduk za državnozborske volitve v vojvodini Kranjski, ki jo je leta 1907 napisal voditelj stranke SLS dr. Ivan Šušteršič: »Splošna in enaka volilna pravica je kri in meso! Po njenih načelih se bodejo letos prvikrat volili naši državni poslanci. Ni dvoma, da ogromna večina slovenskih volivcev na Kranjskem pripada Slovenski ljudski stranki. Tedaj je pravilno, da zmagajo na dan volitve v vseh okrajih kandidati, ki jih postavi naša stranka. Toda ta uspeh je dosegljiv, ako se uresničijo razni predpogoji. Prvi teh predpogojev je popolna složnost stranke t.j. edinost vseh volivcev Slovenske ljudske stranke v tem, da oddajo kakor en mož svoje glasove možem, ki jih priporoča osrednji volilni odbor Slovenske ljudske stranke. Brez sloge in discipline politični uspehi niso mogoči. /…/ Drugi predpogoj zmage je vestno izpopolnjevanje volilne dolžnosti od strani naših somišljenikov. V naših resnih časih je vestna dolžnost poštenega moža, poslužiti se volilne pravice in pripomoči do zmage prijatelju ljudstva – kajti sicer lahko zmaga nasprotnik /…/. Tretji predpogoj naše zmage je pravilno vodstvo volilne agitacije po zaupnikih Slovenske ljudske stranke. Le pravilno organizovana ter modro in energično vojena večina je gotova zmage /…/. Za spolnitev tega tretjega predpogoja, ki je silno važen, je pa neobhodno potrebno, da so zaupniki Slovenske ljudske stranke zanesljivo podučeni o tozadevnih določilih zakona. Kajti vsa volilna agitacija, vse volilno delo naše stranke bode le tedaj uspešno, ako se giblje v postavnem okviru, ako se vrši po določilih zakona, ako se poslužujemo vseh pravic, ki nam jih zakon daje na roko in ako se strogo izogibljemo vsakega kršenja zakonitih predpisov.« (vir: Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986) Učenci prebrano besedilo analizirajo: • Ob katerem dogodku je nastalo pričujoče besedilo? Kaj je bil njegov namen? • Ali danes stranke ob volitvah še sestavljajo podobna besedila? • Kateri pogoji po mnenju avtorja lahko njegovi stranki zagotovijo zmago na volitvah? • Ali bi danes ti trije pogoji zagotovili zmago stranki? 177

ZG 5.9.indd 177

12/12/06 4:20:48 PM

Prve slovenske politične stranke

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci napišejo politični program, ki naj bi jim zagotovil zmago na parlamentarnih volitvah leta 1907. Pri tem morajo biti pozorni na to, kateremu narodu in družbenemu sloju bodo svoj program predstavili.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Učenci obiščejo spletne strani slovenskih političnih strank, na primer SLS (www.sls.si) in SDS (www.sds.si). V rubriki O stranki/Zgodovina lahko izvedo več o ustanovitvi teh strank, njihovih voditeljih in programih.

Kako se je krepila slovenska nacionalna zavest

Kakšni so bili politični načrti Slovencev ob prelomu stoletja Ob koncu 19. stoletja se je zaradi nerazumevanja avstrijske vlade za politične zahteve Slovencev začela širiti jugoslovanska misel – misel o sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi narodi. 7) Viroma, ki navajata različne poglede na sodelovanje z jugoslovanskimi narodi, pripiši: a) kateremu programu pripadata in b) kako vidita povezovanje jugoslovanskih narodov. Pretežna masa slovenskega ljudstva je cesarju zvesta in stremi za veliko, mogočno monarhijo pod žezlom habsburške dinastije. Združitev jugoslovanskih dežel in pokrajin v tretje državnopravno telo v okviru monarhije je dinastična potreba …

Trializem –> povezava Slovencev, Hrvatov in Srbov v Avstro-Ogrski

Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnega stremljenja popolno narodno združitev vseh Jugoslovanov, ne glede na različnost imen, vere, pisave in dialektov ali jezikov …

Preporodovci –> združitev vseh Južnih Slovanov v novi državi

RADOVEDNEŽ Predstavljaj si, da se piše leto 1868. V tvojem kraju se pripravlja velik tabor. Prosili so te, da pripraviš plakat, ki naj bi ljudi vabil na tabor. Izdelaj plakat. Pri tem upoštevaj, da je namenjen kmetom in da želi poudariti politične zahteve Slovencev.

Kakšni so bili politični načrti Slovencev ob prelomu stoletja

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo literature in spletnih strani raziščejo politično delovanje pisatelja Ivana Cankarja. Pri tem so pozorni na pripadnost stranki socialnih demokratov, njegovo javno nastopanje ter odnos avstroogrske oblasti do njegovih stališč.

ZANIMA ME: O zgodovini delovanja političnih strank na prelomu stoletja so svoje spomine objavili številni takratni politiki, na primer Ivan Hribar, Fran Šuklje, Josip Vošnjak.

ZANIMA ME: Etbin Kristan je napisal delo Prvi majnik 1909, v katerem lahko izveš več o delavcih in njihovih organizacijah na prelomu stoletja.

PONOVIMO

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere (ali pa pripravi na fotokopiji) besedilo iz predavanja Ivana Cankarja Slovenci in Jugoslovani, ki ga je imel 12. aprila 1913 v Ljubljani in zaradi katerega je bil za teden dni obsojen na zapor: »Poglavitna naloga, ki je prisvojena nam Slovencem ob reševanju jugoslovanskega problema, je le-ta: uveljavimo svoje jugoslovanstvo za zdaj le v toliko, da se vsi skupaj, kolikor nas je, naučimo na izust stari srbohrvaški rek: ‘Uzdaj se u se i u svoje kljuse!’ Toliko bodo priznali tudi gotovo tudi najbolj hripavi Ilirci: ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov – in ne samo moja vroča želja je, temveč tudi moje trdno prepričanje, da do tega združenja res pride – tedaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da se združijo enakopravni in enakovredni narodi.« (vir: Ferdo Gestrin, Vasilij Melik, Zgodovinska čitanka za 7. razred osnovnih šol, DZS, Ljubljana, 1986) Učenci prebrano besedilo analizirajo: • Ali je Cankar podpiral jugoslovansko misel? • Kakšno združitev Južnih Slovanov je zagovarjal? • Proti komu je ostro nastopil? Zakaj, meniš?

Dopolni časovni trak, ki prikazuje razvoj slovenske nacionalne zavesti v drugi polovici 19. stoletja. Bachov absolutizem • cenzura

Ustavna doba 1860 • oblika parlamenta-

• policijski nadzor

rizma

• prepoved izražanja

v mestih

• velika vloga deželnih

nacionalnih teženj

zborov

Jugoslovanska misel • zamisel o povezavi

Taborsko gibanje 1868 • zborovanje na

• trije tabori:

z Južnimi Slovani

podeželju

katoliški, liberalni, delavski

pritisku

• spodbujanje rabe slovenščine v javnosti

Politične stranke • v 90. letih

• proti nemškemu

Čitalnice 1861 • kulturna društva

• utrjevanje nacionalne zavesti med kmeti

138

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 165 (Jugoslovanska ideja) in značilnosti posameznih programov primerjajo v spodnji tabeli. Trializem Odnos do Avstro-Ogrske Odnos do drugih južnoslovanskih narodov Kdo je zagovarjal ta program Podpora med Slovenci

Neoilirizem

Preporodovci

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kakšne spremembe je prinesla ustavna doba v avstrijski monarhiji? • Navedi razlike med čitalnicami in tabori. • Kaj je vplivalo na pojav prvih političnih strank? • Kateri trije politični tabori so se izoblikovali? • Kaj je zagovarjala jugoslovanska misel? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 138.

178

ZG 5.9.indd 178

12/12/06 4:20:49 PM

V 70. letih 19. stoletja je slovenske dežele zajel proces pospešene industrializacije. Odpirale so se številne nove tovarne, zaradi česar je naraslo število meščanov. Kapitalizem pa je prizadel tradicionalno kmečko gospodarstvo. Kmetje so propadali. Ob koncu stoletja so se množično izseljevali, da bi poiskali boljše življenje v tujini.

Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele V 70. letih 19. stoletja je slovenske dežele zajel proces pospešene industrializacije. Odpirale so se številne nove tovarne, zaradi česar je naraslo število meščanov. Kapitalizem pa je prizadel tradicionalno kmečko gospodarstvo. Kmetje so propadali. Ob koncu stoletja so se množično izseljevali, da bi poiskali boljše življenje v tujini.

▶

Okrepila se je industrializacija V gospodarstvu slovenskih dežel je prevladoval tuj kapital, zlasti nemški. Rasla so nova industrijska središča. S širjenjem železnice se je razvijala trgovina. 1) Dobro si oglej zemljevid. A. Na prazne črte dopiši imena največjih <>EHO>< industrijskih središč. F:KB;HK B. Z zeleno obkroži industrijska središča, ki so bila znana po premogovništvu. C>L>GB<> C. S črno obkroži industrijska središča, <>EC> ki so bila znana po železarstvu. MK;HOEC> Č. Z modro obkroži največje slovensko ECN;EC:G: mesto. Zakaj je bilo gospodarsko uspešno? Bilo je pristanišče, ki je monarhiji

▶

MKLM

odprlo pot do Sueškega prekopa.

▶

D. Z rdečo označi glavno transportno pot, ki je potekala skozi Ljubljano. E. Izpiši dve drugi industrijski središči, ki sta se razvili ob tej poti. Maribor, Celje, Trbovlje 2) Katera značilnost kapitalizma na Slovenskem je razvidna iz vira?

UČNI CILJI: Učenec: pojasni napredek industrializacije na Slovenskem ter hkrati zaostajanje za razvitejšimi deli Avstro-Ogrske, ob zemljevidu opište širjenje železniškega omrežja v slovenskih deželah, opiše vzroke in posledice propadanja kmetov in malih obrtnikov, pozna načine reševanja socialne stiske slovenskega podeželja, opiše življenje slovenskih izseljencev.

»Iz srednjega in krajevnega plemstva se je izoblikovala večja skupina podjetnikov; nekaj uspešnih gospodarstvenikov se je preselilo k nam tudi iz zahodne Evrope /.../. Tudi Rosthorni /.../ in Grosslethi v kemični industriji so bili z Britanskega otočja.« (Jožko Šavli, Slovenija, podoba evropskega naroda, Založba Humar, Bilje, 1995)

Da so bili mnogi lastniki kapitala tujci, saj je Slovencem kapitala primanjkovalo.

Okrepilo se je slovensko meščanstvo Ob gospodarskem razvoju so na Slovenskem rasla mesta, predvsem manjša in srednje velika. 3) Meščani so oblikovali poseben življenjski slog, po katerem so se razlikovali od delavcev in kmetov. Zapiši značilnosti življenja meščanov v slovenskih mestih na prelomu stoletja.

Okrepila se je industrializacija

UČNA MOTIVACIJA: nevihta možganov Učitelj učence pozove, da imenujejo nekaj znanih slovenskih tovarn. Učitelj podana imena zapiše na tablo. Nato skupaj pregledajo napisano. Obkrožijo tista imena, ki označujejo tovarne, katerih začetki segajo še v 19. stoletje.

• so tovarnarji, obrtniki, trgovci, uradniki, inženirji, učitelji ... • sporazumevali so se pretežno v nemškem jeziku • prosti čas so preživljali v gostilnah, kavarnah, na plesih, v parkih ...

139

RAZISKOVALEC V 19. stoletju se je na Slovenskem razvila industrijska proizvodnja. Po učiteljevem izboru naj učenci s pomočjo spletnih strani raziščejo usodo različnih podjetij tako, da vpišejo njihovo današnje stanje in prisotnost na trgu. PRIMER 1825 pivovarstvo v Laškem (še deluje) 1871 Tobačna tovarna v Ljubljani (opuščena proizvodnja) 1885 Bombažna predilnica in tkalnica V Tržiču (posluje) 1828 Cukrarna Ljubljana (stavba je doživljala žalostno usodo 1858 jo je uničil požar v njej je bilo zavetišče za reveže, danes propada, občasno so v njej brezdomci) 1864 Pivovarna bratov Kozler (Pivovarna Union je danes del sistema Pivovarne Laško)

BODIMO USTVARJALNI: metoda izkustvenega učenja (igra vlog) Učenci si predstavljajo, da so ostareli/ a mož/žena in živijo v Avstro-Ogrski leta 1900. Premislijo, s katerimi vrstami prometa so se že srečali v svojem življenju. __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ __________________ Malo sem pa že pozabil.

AKTUALNO Vsi smo že slišali za goldinar, krono, groš, krajcar in vinar. Vinar (Wien- Dunaj) je bil najmanjša enota avstroogrskega denarja, vreden pol krajcarja. Krajcar (kreutz- križ) je bil stoti del goldinarja (zlat). Delil se je na tri pfeninge. Trije krajcarji so bili en groš, devet krajcarjev en zeksar, šesti del goldinarja, 1 krona pa je štela sto vinarjev. Proti koncu 19. stoletja so se pojavile krone; takrat je veljal en zeksar dve kroni. Obstajale so še druge delitve. Če gledamo z našega vidika je bilo vse skupaj precej zapleteno. Slovenci so morali večkrat menjati denar. Leta 1920 so avstroogrske krone zamenjali v dinarje, vendar v precej nepravičnem razmerju. Ljudje so takrat izgubili veliko denarja. Prvega januarja 2007 pa bomo v Sloveniji tolarje zamenjali za evre. 179

ZG 5.9.indd 179

12/12/06 4:20:49 PM

VEČ O … Leta 1906 je bila zgrajena bohinjska železnica, okoli 160 kilometrov dolga povezava med Jesenicami, Gorico in Trstom. Velja za eno najslikovitejših in tehnično najzahtevnejših prog v Sloveniji. 19. julija 1906 jo je slovesno odprl avstrijski prestolonaslednik Franc Ferdinand. Gradilo jo je okoli 15.000 delavcev, več kot šestdeset se jih je med gradnjo smrtno ponesrečilo. Železnica poteka skozi bohinjski predor, ki poteka od Bohinjske Bistrice do Podbrda v dolini Bače in ki s 6327 metri velja za najdaljši predor na Slovenskem. Eden najznamenitejših objektov na železnici je solkanski viadukt, ki s kamnitim lokom, dolgim 85 metrov, velja za največji lok med vsemi železniškimi mostovi na svetu. Bohinjska proga je bila del transalpinske proge, ki je čez Alpe povezala osrednjo Avstrijo, Češko ter Bavarsko s Trstom. Transalpinsko progo so poimenovali po gorovjih, ki jih je proga prebila, zato govorimo o phyrinski, turski, karavanški, bohinjski in kraški progi. Danes po bohinjski progi dnevno pelje 16 vlakov, ki letno prepeljejo 355.000 potnikov in naredijo 14 milijonov netotonskih kilometrov. Okrepilo se je slovensko meščanstvo

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili O pravilnem vedenju meščanov je na Slovenskem izšlo več napotkov oziroma vodnikov, saj novodobna »jara gospoda« še ni bila vešča vseh podrobnosti omike. Nekaj teh napotkov je zbrala Taja Kramberger v prispevku Morala in pravila obnašanja v družinskem krogu v luči meščanskih bontonov (objavljeno v reviji Zgodovina za vse, št. 1, 1999): • »Snaga, ki še posebej odseva iz stanovanja in pohištva, je eden glavnih pogojev za vsakega, ki se hoče ponašati z oliko.« • »Stanovanje naj bo zdravo, suho, zračno in gorko /…/. Začetek za mrčes je nesnaga, ki jo povzroča zanikrnost in nemarnost. Kjer je snaga doma, tam nima domovinske pravice ne molj, ne bolha, ne uš, ne posteljna stenica /…/.« • »Med jedjo ni dovoljeno preveč slišno srebati, ne hlastati, ne metati jedi takorekoč vase, ne pihati, ne sopsti ko meh, ne oblizovati žlice ali vilic, ne cmokati, ne škrtati ne hrustati. /…/ Juhe ne pospravite do kraja, ker nagniti krožnik- to je nedopustno.« • »Ne staršem ne otrokom ni dovoljeno sesti k mizi niti pri zajtrku

Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

Propadal je slovenski kmet Vdor kapitalističnega gospodarstva na podeželje v drugi polovici 19. stoletja je pahnil kmeta v hudo krizo. Najtežje je bilo v 70. in 80. letih. 4) Kateri so bili vzroki za propadanje kmetov? Podčrtaj nepravilne odgovore. A. B. C. Č. D. E. F.

Kmetje so denar vlagali v delnice, katerih vrednost je padla. Kmetje niso mogli tekmovati s kmetijskimi pridelki iz ZDA in Rusije, ki so bili cenejši. Kmetje so plačevali odškodnino za zemljiško odvezo (iz leta 1848). Kmetje so vlagali denar v nakup tovarn in industrijskih obratov ter se pri tem zadolžili. Slabe letine in uničeni pridelki, kar je bilo posledica škodljivcev, so zmanjšali prihodek kmetov. Vlaganja v posodobitev kmetij in razna pravdanja so povečevala zadolženost kmetov. Podeželje je bilo prenaseljeno, posesti pa premajhne.

5) Propadanje kmetov lahko razložimo tudi s spodnjima pojmoma. Razloži ju. ODERUŠTVO

Vaški mogotci so kmetom denar posojali za visoke obresti.

KMETIJE NA BOBEN

Prodajo zadolženih kmetij so oznanjali z bobni.

6) Kmetom so v težkem položaju pomagali slovenski politiki in duhovniki. A. Napiši ime najbolj znanega organizatorja zadružništva na Slovenskem.

»Krek je uspešno širil zadružno misel ne le na gospodarskih in podobnih shodih, temveč tudi v izobraževalnih društvih. Vedel je, da Slovencem vsa kultura ne bo mogla pomagati, če si ne bodo ustvarili trdnega gospodarskega temelja. Tako je zgradil mrežo blagovnih zadrug, hranilnic in posojilnic po slovenskem ozemlju v oporo predvsem kmetom in delavcem.«

Janez Evangelist Krek B. Kako so delovale zadruge? Kmetje so z manjšimi prispevki pomagali drug drugemu.

(Valentin Inzko, Zgodovina Slovencev: do leta 1819, Celovec, Družba sv. Mohorja, 1978)

C. Ali v tvojem kraju danes deluje kakšna zadruga? Kako se imenuje in s čim se ukvarja?

Slovenci so množično odhajali v tujino Zaradi izseljevanja je prebivalstvo slovenskih dežel, zlasti Kranjske, konec 19. stoletja zelo upadlo in imelo med vsemi narodi avstrijskega cesarstva najmanjši prirastek. 7) Slovenskim izseljencem je pot v Ameriko ponudila vpogled v nov svet. »V Ameriki mi gre vse vedno prav po sreči, zadovoljen A. Kakšni so bili njihovi vtisi o »novi domovini«? sem, v vseh rečeh. Ni pa tukaj kakor je po Kranjskem, Dežela svobode, priložnosti in napredka.

tu smo vsi enih misli in enega serca, suknje ne delajo nobene razlike v deželi zlate svobode. Stan se stanom se ne prepira, tudi ljudje raznih verstev žive med sabo v lepi zastopnosti.« (iz pisma misijonarja Alojzija Kastigarja, 4. marca 1892)

B. V čem je bila za pisca Amerika boljša od Kranjske? Da živijo skupaj v sožitju ljudje različnih ver in premoženja.

140

napol opravljenim, /…/ neumitim in nepočesanim.« Učenci besedilo analizirajo: • Kakšna pravila obnašanja so veljala pri mizi? • Kaj naj bi pomenilo, da nikomur ni bilo dovoljeno sesti k mizi »napol opravljeno«? • Zakaj je bila potrebna velika skrb za snago? • Katere so bile najpogostejše posledice nesnage v hiši?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili V hišah premožnih meščanov so najeti privatni učitelji skrbeli za otrokov ﬁzičen razvoj s poučevanjem jahanja, plesa, borilnih veščin ipd. Izborno izražanje, obvladovanje mimike in osebna snažnost so obvezno sodile v malomeščanska pravila obnašanja. Za duhovni razvoj so služile glasbene ure, petje, risanje, učenje tujih jezikov … Posamezniki so se zavedali pretirane starševske ambicioznosti. Nekateri so pred njenimi posledicami opozarjali celo v tisku:

»Bodite enkrat pošteni sami proti sebi. Zakaj podite svojo deco iz šole v klavirsko uro, iz klavirske ure v plesno, iz plesne v slikarsko in iz vseh v nervoznost? Ali to storite res iz ljubezni do otrok? Ali ni morda malce samopašnosti roditeljev, ki hočejo imeti na vsak način izobražene, dobro vzgojene ali celo imenitne otroke? Koliko otrok vidimo bledeti, ne vsled bolezni, ampak vsled blaznosti kratkoumne, nečimrne ljubezni staršev.« (vir: H Schrieder Pedagoški letopis, 1910, str. 75)

180

ZG 5.9.indd 180

12/12/06 4:20:51 PM

Kako je industrijski razvoj vplival na slovenske dežele

C. Zapis na desni je nastal 17 let kasneje kot napis na strani 134. V čem se zapisa razlikujeta? Položaj izseljencev se je poslabšal, težje je bilo dobiti delo.

»Dandanes je v Ameriki za delavca dosti slabše, kakor je bilo pred štirimi leti. /…/ Kdor zdaj pride v to deželo, pa nima nobenega svojega človeka, znanca ali prijatelja, si bolj želi smrt, kakor pa življenja. Koliko takih pride sem, ki imajo doma dobro posestvo ali dober zaslužek, tukaj pa ne morejo dobiti najslabšega dela. Ako nima denarja, da bi šel nazaj, postane v kratkem času baraba /…/, kakoršnih je na tisoče v tej deželi.« (iz pisma Jurija Trunka, objavljenega v časopisu Slovenski narod, 28. avgusta 1909)

RADOVEDNEŽ Dr. Anton Korošec, znani politik SLS, je na katoliškem shodu leta 1906 v Ljubljani izjavil:

»Naši slovenski izseljenci, ki so namenjeni v večja mesta, ali v Nemčijo, ali v Ameriko, niso bledi, izžeti, lačni, obupani, marveč krepki, cvetoči, življenja in moči polni mladeniči in najkrepkejše ženske. Ne tako obup, ampak veselo upanje in zavest lastnih sil in moči.«

Pojasni, kaj je dr. Korošec želel povedati o: • položaju tistih, ki so se odločili za izselitev: doma jim ni bilo tako slabo • o starosti tistih, ki so se izseljevali: so mladi, v najboljših letih • o njihovih pričakovanjih v tujini: pričakujejo, da jim bo v tujini boljše

ZANIMA ME: V delu Andreja Studna Stanovati v Ljubljani (1995) lahko izveš več o življenju v slovenski prestolnici na prelomu stoletja.

ZANIMA ME: O izseljevanju Slovencev v tujino je Marjan Drnovšek napisal knjigo V Ameriko (1997).

PONOVIMO

Širjenje industrializacije

Slovensko meščanstvo

• hitrejši industrijski

• krepi se srednje in

razvoj v 90. letih

bogato meščanstvo

• širjenje železniških prog • pomen Trsta

Propadanje kmetov

• med njimi se krepi sloVPLIV INDUSTRIJSKEGA RAZVOJA NA SLOVENSKE DEŽELE

venska nacionalna zavest

Izseljevanje Slovencev • v zahodno Evropo,

• zadolževanje

severno Ameriko

• kmetije na boben

• glavni val 1880-1914

• pomoč kmetom - zadruge

• ustanavljanje slov. društev

141

• O katerih otrocih teče beseda? • V katere dejavnosti so bili vključeni otroci? • Ali lahko zaznamo kakšno podobnost v ravnanju staršev v današnjem času?

Propadal je slovenski kmet

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE »Nov sovražnik krompirja tako imenovani Eldoradski keber, se je prikazal na Nemškem, Bog nas varuj te nesreče« (vir: Novice 5. julija. 1877, str. 217) Slovenske novice so poročale o takrat zelo nevarnem hrošču. • Učenci pomislijo, katere tegobe in skrbi ima kmet v današnjem času. (Bolezen norih krav, ptičja gripa, okuženo mleko, hrušev ožig…). • Kdo kmetom danes pomaga, če jih doleti katera od naravnih nesreč?

VEČ O Kot so meščani zviška gledali novodobne bogataše, ki so se hoteli vključiti v staro mestno družbo so eni in drugi z zaskrbljenostjo opazovali novonastali kmečki položaj. Po kmečki odvezi so se kmetje, razbremenjeni dajatev opomogli in počasi dojeli, da so svobodni. Niso se še vsi nehali obnašati po podložniško do posvetne in posebej cerkvene gospode. Nekateri so se hitro prilagodili novim časom, saj so odpravo bremen razumeli tako, da so zdaj tudi oni gospodje. Kmetje so predstavljali veliko večino

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učitelj učencem prebere (ali pripravi na kopiji) dva pisna vira. VIR 1: zapis avtorja J.D-ja Dopis starih slovenskih mater iz uniga sveta svojim sedanjim vnukinjam iz Novic leta 1852: »Kmečka hči nosi po troje in še več kikelj poštirkanih, da je koker mravlja, zgorej tanka, spodej široka! /…/ Lejte jo, kak se kaže in ponuja po mestu krčmarjeva hči, vsa v svili in zlatu - clo rokavico žlahtne gospode na rokah, /…/ drage svilene rute obeša po sebi že kravarica in tako zaslužek celiga leta za eno obleko potrosi! Roka za vile in grablje ustvarjena, dragi svilnati dežnik čez težko zlato avbo ali čez obšito pečo razpenja. Ako bo to vse tako naprej šlo, kmalu bo tako daleč prišlo, da bo kravarica v rokavicah molzla in pastirica v svilnatih nogavicah za kravami letala.« (vir: Ivan Prijatelj, Slovenska kulturno politična in slovstvena zgodovina 1848– 1895, DZS, Ljubljana, 1955, str. 100) VIR 2: zapis iz časopisa Slovenija 24. aprila 1849, v katerem je profesor V. Konjšek potarnal: »Slovenec se pri obdelovanju zemlje še zmiram stare šege derži, pri obleki se pa po novih modah suče. Naši dedi so nosili sukne domačiga pridelka; ovca in oven sta mu dala vovno, ktero so žene hčeri in dekle po zimi predle. /…/ Če si je ravno klobuk kupiti moral pa ta klobuk je dva roda pretrpel /…/, hodil je v brezovih coklah /…/, za nedeljo je imel usnjate čevle /…/, ni on poznal ne kofeta ne punša, ruma /…/. Ozrimo se na sedanji čas. Nima sedaj Slovenc razun srajce in včasih hlač ne ene niti domačega pridelka na životu. Da zakaj ne? Odgovoril bo, da mu obleka drajše hodi, če si jo doma pripravi, kakor če jo kupi.« (vir: Ivan Prijatelj, Slovenska kulturno politična in slovstvena zgodovina 1848– 1895, DZS, Ljubljana, 1955, str. 99) • Nad čim se razburjata avtorja? • Nad čim sta posebej ogorčena? • Kako bi se moral kmet oblačiti po meščanskem mnenju (vir 2)? • Premisli, kakšna naj bi bila roka, ustvarjena za grablje (kmečka dela). • Ali se nad modo posamezniki razburjajo tudi danes? Nad kakšno? prebivalstva in njihovo svobodo so ovirali zastareli nazori v njihovi okolici. Meščanstvo so jezili poskusi približevanja kmečkega stanu in enačenja z njihovo podobo. Obsojali so njihovo vedenje, kot pravi kmečki strokovnjaki so imeli zanje cel kup nasvetov, kako naj žive, kaj naj se oblačijo, kaj naj jedo in jim tako dajali vedeti, kje jim je mesto. 181

ZG 5.9.indd 181

12/12/06 4:20:52 PM

BELEŽKE:

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo) Učenci si ogledajo tabelo v učbeniku na strani 167 in jo analizirajo: • Za koliko je upadel delež kmečkega prebivalstva od leta 1858 do leta 1910? • V katerem obdobju je delež najbolj upadel? • Kolikšen je delež kmečkega prebivalstva v Sloveniji danes? Slovenci so množično odhajali v tujino

AKTUALNO V Sloveniji danes kar nekaj organizacij vzdržuje stike s Slovenci po svetu. Med njimi je tudi Slovenska izseljenska matica. Na njeni spletni strani www.zdruzenje-sim.si učenci lahko izvedo: • Katere revije ta organizacija izdaja? • Katere prireditve za slovenske izseljence organizira? V rubriki Povezave pa lahko izvedo: • V katerih evropskih državah delujejo slovenska društva?

• Koliko slovenskih društev deluje v ZDA in Kanadi? • Katere organizacije v Sloveniji imajo stike s Slovenci po svetu oziroma se raziskovalno ukvarjajo z izseljeniškimi slovenskimi društvi po svetu.

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kje so se nahajala večja industrijska središča? • Kakšno vlogo za širjenje industrializacije bi lahko pripisali širjenju železniškega omrežja? • Kakšna so bila pravila obnašanja meščanstva? • Kakšen je bil položaj kmečkega prebivalstva? • Zakaj so se mnogi kmetje odločali za izselitev? • Kam so se slovenski prebivalci najbolj množično izseljevali? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 141.

182

ZG 5.9.indd 182

12/12/06 4:20:52 PM

Položaj Slovencev in drugih nenemških narodov se je izboljšal šele v času Taafejeve vlade (1879–1893). Uspešno uveljavljanje Slovencev je v slovenskih deželah povzročilo povečan pritisk Nemcev in Italijanov. Vse bolj so se v družbi uveljavljale tudi Slovenke. Na prelomu stoletja se je slovenski narod oblikoval v razvit narod s knjižnim jezikom, močno kulturno tradicijo in umetnostjo, ki je sledila evropskim tokovom. Položaj Slovencev in drugih nenemških narodov se je izboljšal šele v času Taafejeve vlade (1879–1893). Uspešno uveljavljanje Slovencev je v slovenskih deželah povzročilo povečan pritisk Nemcev in Italijanov. Vse bolj so se v družbi uveljavljale tudi Slovenke. Na prelomu stoletja se je slovenski narod oblikoval v razvit narod s knjižnim jezikom, močno kulturno tradicijo in umetnostjo, ki je sledila evropskim tokovom.

Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem

▶

Zakaj so naraščale napetosti med Slovenci in Nemci V šolah in uradih avstrijskega dela Avstro-Ogrske, ki mu je pripadala večina slovenskih dežel, je prevladoval nemški jezik. Širjenje parlamentarne demokracije pa je omogočilo uveljavljavitev slovenščine. 1) Oglej si graf in preuči podatke v njem. A. V katerih dveh deželah so prevladovali Slovenci? Kranjska 96% Štajerska 33% Na Kranjskem in Goriškem Koroška 30% Goriška 63% B. Kaj je to pomenilo za njihove pravice, na primer uvedbo slovenščine v šole? Istra 58% Slovenščina kot učni jezik se je vse bolj uporabljala v šolah. Delež slovenskega prebivalstva leta 1880 C. V katerih deželah so Slovenci sestavljali manj kot polovico prebivalstva?

▶

Na Štajerskem in Koroškem 2) A. Kako so Nemci na eni strani in Slovenci na drugi skrbeli za svoj kulturni razvoj?

▶

Ustanavljali so kulturna društva in narodne domove. Narodni dom v Ljubljani

B. Kakšen odnos se je ob koncu 19. stoletja razvil med obema narodnima skupinama?

UČNI CILJI: Učenec: opiše etični in kulturni razvoj na Slovenskem, zna razložiti, zakaj so naraščale napetosti med Slovenci na eni strani ter Nemci in Italijani na drugi, ovrednoti pomen uveljavljanja slovenščine v kulturi in znanosti, pozna položaj (vlogo) slovenščine v posameznih deželah, pozna načine uveljavljanja žensk v javnosti, zna našteti najvidnejše slovenske umetnike, književnike, znanstvenike ter inovatorje na prelomu 19./20. stoletja.

Med njima je začela naraščati napetost, ki je marsikje prerasla v spopad (na Ptuju, v Ljubljani).

Zakaj je bilo pomembno širjenje šol na Slovenskem

Zakaj so naraščale napetosti med Slovenci in Nemci

Za slovenske dežele v drugi polovici 19. stoletja je bilo značilno širjenje mreže osnovnih in nadaljevalnih šol. 3) Oglej si zemljevid. A. S črno obkroži štiri mesta, kjer je bilo največ osnovnih šol. B. Z rdečo obkroži štiri mesta, kjer je bilo največ obrtnih nadaljevalnih šol. C. V kateri slovenski deželi je bilo največ šol?

UČNA MOTIVACIJA: zvočna demonstracija in metoda razgovora Učitelj učencem predvaja odlomek glasbenega dela skladatelja Benjamina Ipavca (1829–1908), na primer katerega od valčkov ali pa Prešernovo Zdravljico. V razgovoru z učenci ponovi, kar so se naučili o političnem dogajanju v drugi polovici 19. stoletja.

Na Kranjskem in Goriškem.

142

Zakaj je bilo pomembno širjenje šol na Slovenskem

AKTUALNO Učenci na spletni strani Ministrstva za šolstvo in šport poiščejo: • podatek, koliko osnovnih in srednjih šol deluje danes v Sloveniji, • podatek, koliko učencev obiskuje osnovne in srednje šole. Pridobljene podatke primerjajo s podatki v zemljevidu na strani 142. Kaj lahko ugotovijo? (vedeti, kje jim je mesto.)?

AKTIVNOST: metoda dela s slikovnim gradivom (tabelo) Učitelj učencem na prosojnici ali fotokopiji pripravi spodnjo tabelo, ki prikazuje sestavo prebivalstva mesta Celje. (vir: Janez Cvirn, Boj za Celje, Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, 1988) Celje-mesto

1880

1890

1900

1910

Skupaj vseh prebivalcev

5393

6264

6713

6919

Nemci

3301

4452

4940

4625

Slovenci 1872 1577 1450 Učenci tabelo analizirajo: • Kako veliko mesto je bilo Celje? • Kolikšen je bil delež slovenskega prebivalstva? • Ali je delež katerega prebivalstva sprva naraščal? • Kdaj je začel bolj naraščati delež slovenskega prebivalstva?

2027

KRITIČNO RAZMIŠLJANJE Učitelj učence pozove k razmisleku: • Zakaj je prišlo do največjih napetosti ravno na Štajerskem? • Ali bi bilo mogoče preprečiti napetosti med Slovenci in Nemci. Učenci svoje mnenje utemeljijo s tehtnimi argumenti. • Ali je danes med Avstrijci še prisotno mnenje, da so več vredni od Slovencev?

183

ZG 5.9.indd 183

12/12/06 4:20:52 PM

Kako so se na Slovenskem uveljavljale ženske

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo rubriko Ali veš? v učbeniku na strani 175 in jo analizirajo: • Kaj lahko sklepamo o položaju žensk na Slovenskem? • Kaj lahko sklepamo o možnostih za izobraževanje za ženske?

Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem

Č. Zakaj je bilo za Slovence pomembno širjenje šol? Številni Slovenci so dobili možnost za boljši poklic. Izobraženi Slovenci so bili jedro narodno zavednega meščanstva. D. Zakaj je izobrazba pomembna danes? Omogoča pridobiti boljši in bolje plačani poklic.

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 174 in ga analizirajo: • Kje se je dogodek zgodil? • Zakaj je prišlo do pretepa? • Kaj nam vir priča o bojevitosti tobačnih delavk?

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili Učenci preberejo besedilo v učbeniku na strani 175 in ga analizirajo: • Kaj se je zgodilo? • Kateremu sloju meščanstva so pripadale osebe, omenjene v besedilu? • Kakšen je bil vzrok za spor? • V kateri rubriki bi danes v časniku našel/la zapis o pričujočem dogodku?

E. Ali so Slovenci dobili svojo univerzo pred prvo svetovno vojno? Ne, temveč šele leta 1919.

Kako so se na Slovenskem uveljavljale ženske V drugi polovici 19. stoletja so se tudi ženske uveljavljale v slovenski javnosti. 4) Preberi poglavje Kako so se na Slovenskem uveljavile ženske v učbeniku na strani 174 in dopolni besedilo. Pomagaj si s pojmi v okviru. Ženske na Slovenskem so bile na začetku 19. stoletja predvsem delavke so se prve uveljavile tovarne v Ljubljani. Izobražene ženske so se sprva zaposlovale kot pisateljice se mnoge uveljavile kot Ženske so na začetku 20. stoletja začele ustanavljati svoja

gospodinje

. V javnosti

, znane so bile na primer »cigaretarice« iz Tobačne učiteljice . Pozneje so (na primer Zofka Kvedrova), pesnice in slikarke. društva . Mnoge pa so delovale

kot zavzete podpornice političnih strank. pisateljice

delavke

učiteljice

gospodinje

društva

Uspehi slovenske kulture in znanosti na prelomu stoletja Na prelomu stoletja sta slovenska umetnost in znanost zelo napredovali. Slovenski umetniki in znanstveniki so večinoma delovali v tujini, nekatera njihova dela pa so nastala tudi v slovenskih deželah. 5) Poimenuj področje umetnosti oziroma kulture, ki ga slika oziroma besedilo predstavlja.

Uspehi slovenske kulture in znanosti na prelomu stoletja

AKTIVNOST: metoda dela z zgodovinskimi besedili in metoda pisno-graﬁčnih izdelkov Učenci preberejo besedilo v učbeniku Uspehi slovenske kulture in znanosti na prelomu stoletja (175–176). Poglavitna dejstva o napredku kulture oblikujejo v miselni vzorec.

književnost

Književnost

Likovna umetnost Uspeh slovneske kulture na prelomu stoletja

Slovenski ﬁlm

arhitektura

143

Arhitekti Založniška dejavnost

likovna umetnost

Glasbena umetnost

RAZISKOVALEC Učenci s pomočjo spletnih strani ugotovijo, kdo in zakaj podeljuje nagrado Maksa Fabianija.

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani Narodne galerije www.ng-slo.si si lahko učenci v rubriki Stalni zbirki/Umetniki na Slovenskem/Slovenska moderna ogledajo likovna dela slikarjev slovenske moderne, ki jih hrani ta galerija: • Koliko slik Ivana Groharja hrani galerija? • Kakšno pokrajino te slike prikazujejo? • Slika Mateja Sternena števila 1. Rdeči parazol prikazuje damo. Opiši njeno obleko! Kaj je bil parazol?

184

ZG 5.9.indd 184

12/12/06 4:20:55 PM

Kako je potekal kulturni razvoj na Slovenskem

b) Delovanje slovenskih znanstvenikov in izumiteljev je pripomoglo k razvoju evropske znanosti. Poveži njihova imena s področjem znanosti oziroma tehnike, na katerem so delovali. Anton Codelli Janez Puh (Puch) Edvard Rusjan Fritz Pregl Jožef Stefan

fizika kemija radiotehnika letalstvo motorna kolesa

RADOVEDNEŽ Naročili so ti, da pripraviš scenarij za ﬁlm o značilnostih kulturnega in znanstvenega življenja na Slovenskem na prelomu 19. stoletja. Film bo prikazan publiki v tujini, ki Slovencev in njihovega kulturnega razvoja ne pozna. Tvoja naloga je, da v scenariju opišeš glavne značilnosti kulturnega razvoja na Slovenskem. Poudari tudi dosežke slovenskih znanstvenikov in izumiteljev.

ZANIMA ME: Na spletnem naslovu www.edvard-rusjan.it lahko najdeš vse o izumih in uspehih letalca Edvarda Rusjana.

ZANIMA ME: O društvenem delovanju žensk pred prvo svetovno vojno lahko izveš več v delu Splošno slovensko žensko društvo (2003).

PONOVIMO

Na črte ob ilustracijah dopiši, kaj predstavljajo. Zraven dopiši tri njihove značilnosti. • šolanje žensk in njihova uveljavitev v javnosti; • ženska društva; • pisateljice, pesnice,

• krepitev nacionalne

učiteljice ...

zavesti;

SPREHOD PO SPLETNIH STRANEH Na spletni strani www.janez-puh. si lahko učeni najdejo podatke o tem izumitelju. • Lastnik katerih patentov je Janez Puh? • Kako uspešna je bila njegova tovarna? • S čim se ukvarja Društvo rojaka Janeza Puha? • Kater eksponate hrani Puhov muzej v Sakušaku?

• napetosti med Slovenci in Nemci ter Italijani

KULTURNI RAZVOJ NA SLOVENSKEM NA PRELOMU STOLETJA • širjenje šol;

• napredek v

• uveljavljanje

književnosti in

slovenščine

likovni umetnosti ter arhitekturi

v šolah • dvig izobraženosti ...

144

BELEŽKE:

VEČ O … Jožefa Stefana, ki se je rodil na ozemlju današnje Avstrije in deloval na Dunaju, večina tujih virov navaja kot avstrijskega fizika. Stefanov zakon je edini fizikalni zakon, ki se imenuje po kakšnem Slovencu. Jožef Štefan je znanstvenik, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je namreč ugotovil, da je količina toplote pri sevanju premosorazmerna s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. Stefanov vstop v fiziko je bil izjemno prodoren. Star samo 22 let je postal srednješolski profesor (1857), naslednje leto je doktoriral in s 25 leti postal dopisni član akademije znanosti. Star komaj 28 let je postal univerzitetni profesor, s 30 leti pa je bilo njegovo znanstveno delo že tudi mednarodno tako priznano, da je leta 1865 postal redni član znanstvene akademije in ravnatelj fizikalnega inštituta. Umrl je za kapjo leta 1893, na višku svoje ustvarjalnosti. Na matematika, fizika in pesnika smo Slovenci zelo ponosni. Po njem se imenuje tudi največja slovenska raziskovalna ustanova Inštitut Jožef Štefan. • Zakaj Jožefa Štefana večina virov navaja kot avstrijskega znanstvenika? • Kakšne naloge opravlja Inštitut Jožef Štefan?

Področje delovanja

Pomembno odkritje/izum

PONOVITEV ▶ Učenci odgovorijo na vprašanje v naslovu poglavja. ▶ Učenci odgovorijo na vprašanja: • Kje je prihajalo do nacionalnih napetosti med Slovenci in Nemci? • Kje so se najhitreje širile šole s slovenskim učnim jezikom? • Kako so se uveljavljale ženske na Slovenskem? • Kaj je možnost izobraževanja pomenila za ženske? • Na katerih področjih kulture so bili slovenski ustvarjalci zelo uspešni? • Kako so do izobrazbe prišli kasneje znani slovenski izumitelji in znanstveniki? ▶ Učenci rešijo rubriko PONOVIMO v delovnem zvezku, stran 144. 185

ZG 5.9.indd 185

12/12/06 4:20:56 PM

186

ZG 5.9.indd 186

12/12/06 4:20:57 PM

187

ZG 5.9.indd 187

12/12/06 4:20:57 PM

188

ZG 5.9.indd 188

12/12/06 4:20:57 PM

189

ZG 5.9.indd 189

12/12/06 4:20:57 PM

190

ZG 5.9.indd 190

12/12/06 4:20:57 PM

191

ZG 5.9.indd 191

12/12/06 4:20:57 PM

Anita Mirjanić, Jelka Razpotnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

RAZISKUJEM PRETEKLOST 8 priroËnik za uËitelje za zgodovino za 8. razred osnovne πole Urednica: mag. Jelka Razpotnik Izdala in založila: Založba Rokus Za založbo: Rok Kvaternik Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Studio Rokus/Mare Debeljak Tisk: xxxxxxxxxxxxxxxx Prva izdaja: 1. natis Naklada: xxxxxxxxxxxx Ljubljana, xxxxxxxxxxxxxxxxx

ZG 5.9.indd 192

12/12/06 4:20:57 PM