http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/9.%20razred/Prirocniki_priprave/Razi by Renata Odlazek

Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna

Nasprotja med evropskimi dræavami na razliËnih podroËjih so Evropo in svet potiskala v vojno, ki je nihËe ni znal ustaviti. Atentat Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika v Sarajevu je spremenil tok zgodovine.

Zakaj vojna ni bila preseneËenje Rusija in Avstro-Ogrska sta bili tekmici na Balkanu. Rusija je podpirala teænje Srbov po osamosvojitvi Juænih Slovanov.

Prva svetovna vojna ni bila preseneËenje, saj so nasprotja med dræavami naraπËala æe veË let in na koncu Evropo razdelila na dva tabora.

a) Preberi spodnje trditve. Z njihovo pomoËjo odgovori na spodnja vpraπanja. Evropske dræave so tekmovale za kolonije v Afriki. Starim kolonialnim velesilam so se pridruæile nove dræave, zlasti Italija in NemËija.

NemËija in Velika Britanija sta bili tekmici na morju.

Francija se je æelela maπËevati NemËiji za poraz v francosko-pruski vojni.

• Kateri so bili glavni vzroki za izbruh prve svetovne vojne? Boj za kolonije med najveËjimi dræavami in prevlado na posameznih obmoËjih sveta, nasprotja med velesilami. • Katere dræave so si æe pred vojno stale nasproti? NemËija in Francija zaradi Alzacije in Lorene ter kolonij v Afriki, NemËija in Velika Britanija zaradi prevlade na svetovnih morjih, Avstro-Ogrska in Rusija zaradi interesov na Balkanu. • S povezovanjem dræav sta nastala dva tabora: CENTRALNE SILE in ANTANTA. b) Eden od vzrokov za napetosti pred prvo svetovno vojno je bil boj za ≈praviËno delitev sveta« oziroma boj za kolonije. Pojasni, kaj so kolonije pomenile evropskim dræavam.

Ali je bil Gavrilo Princip odgovoren za zaËetek vojne Nasprotja v Evropi so bila tolikπna, da se ni nihËe veË æelel pogajati in vsi so se zaËeli pripravljati na vojno. »akali so le πe na povod, na nekaj, kar bi lahko izkoristili za zaËetek vojne. a) Oglej si oba vira in z njuno pomoËjo odgovori na vpraπanja. • Zakaj sta Gavrilo Princip in organizacija, ki ji je pripadal, iz≈ZloËinec nisem, saj sem odvedla atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika, in ne stranil nekoga, ki je delal zlo. katerega drugega Ëlana evropskih vladarskih rodbin? Dobro sem mislil. /…/ Jugoslovanski nacionalist sem in si Franc Ferdinand je pripadal rodbini (Habsburæanom), ki prizadevam, da bi se vsi Jugoje zavirala osamosvojitvene teænje juænoslovanskih narodov. slovani zdruæili v kakrπnokoli dræavno obliko in da bi se osAvstro-ogrska oblast v Bosni in Hercegovini je povzroËila vobodili Avstrije. /…/ Mnenja odpor pri Srbih, saj so æeleli æiveti skupaj z ostalimi Srbi. smo bili, da bi se vsi Jugoslova• Avstro-Ogrska je osebno tragedijo sprejela kot povod za zani zdruæili. Seveda bi Srbija kot svobodni del Jugoslovanov Ëetek dolgo naËrtovane vojne. Za atentat so obdolæili Srbijo. imela moralno dolænost pomaZakaj? gati k temu zedinjenju /…/.« (Izjava Gavrila Principa na zasliπanju, Srbija je vzpodbujala osamosvojitvene teænje juænoslovanjunija 1914) skih narodov. Poleg tega je æelela k svojemu ozemlju prikljuËiti Bosno in Hercegovino.

Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna

b) V Evropi je balkansko obmoËje æe dolgo veljalo za ≈sod smodnika«. • Pojasni, zakaj so ga tako imenovali. Balkan je takπno ime dobil zaradi napetih razmer, ki so vladale na tem ozemlju in ki so bile posledica dolgotrajnega vpadanja moËi turπke dræave. Na tem obmoËju so potekale πtevilne vojne. Med narodi so obstajala moËna nacionalna gibanja. V æe tako napete razmere so se vmeπale velesile, da bi zadovoljile svoje interese.

• Angleπka karikatura z naslovom TurËija v nevarnosti je bila objavljena æe leta 1853. Pojasni, kakπne namere Rusije na Balkanu prikazuje. Rusija, ki je prikazana kot medved, objema ptiËa, ki ponazarja turπko dræavo. Ruski objem je videti kot dobrohotna in prijateljska skrb Rusije, da bi pomagala πibki prijateljici. V resnici pa pogled medveda nakazuje æeljo Rusije, da bi na raËun πibke turπke dræave pridobila Ëim veË vpliva in interesa na turπkem ozemlju.

Angleπka karikatura, ki prikazuje Rusijo v skrbi za Balkan (nastala 1853)

Pogajanj je konec, pripravlja se oroæje Avstro-Ogrska je atentat Gavrila Principa izkoristila za pritisk na Srbijo, kar je na koncu pripeljalo do vojne napovedi. a) 23. julija 1914 je Avstro-Ogrska poslala ultimat Srbiji z 48-urnim rokom za odgovor. Srbska vlada je bila skrajno popustljiva in πe pred iztekom roka sprejela skoraj vse avstro-ogrske zahteve, razen 5. in 6. toËke. • Pojasni, kaj je zahtevala avstro-ogrska vlada v prvi in drugi toËki ultimata. Avstro-ogrska vlada je zahtevala prepoved revij in Ëasopisov, ki so 1. Da bo prepovedala vsako publikacijo, ki neti sovraπsovraæno pisali o Avstro-Ogrski, ter razpustitev druπtev v Srbiji, ki so tvo in prezir do monarhije in s svojo sploπno tendenco nasprotuje njeni teritorialni integriteti. delovala proti Avstro-Ogrski. 2. Da bo takoj razpustila ≈Narodno obrano« in da bo • Pojasni, kaj je zahtevala avstro-ogrska vlada v peti in πesti toËki ultimata. enako ravnala z drugimi druπtvi v Srbiji, ki delajo propagando proti avstro-ogrski monarhiji. /…/ Srbska vlada bi na svojem ozemlju morala sprejeti sodelovanje 5. Da bo sprejela sodelovanje cesarske in kraljeve Avstro-Ogrske pri zatiranju gibanj v Srbiji, ki so bila do Avstrovlade pri duπenju subverzivnega gibanja, naperjenega Ogrske sovraæna, ter pri sodni preiskavi zoper udeleæence atentata. proti teritorialni integriteti monarhije. 6. Da bo zaËela sodno preiskavo proti udeleæencem v • Pomisli, zakaj teh dveh toËk srbska vlada ni sprejela. zaroti dne 28. junija, ki so na srbskem ozemlju. Pri tej Sprejetje teh dveh toËk bi za Srbijo pomenilo poseg preiskavi naj bi sodelovali organi, ki bi jih delegirala cesarska in kraljevska vlada. v njeno samostojnost. b) Ministrstvo za zunanje zadeve Avstro-Ogrske je 28. julija 1914 ob 11.10 z Dunaja poslalo v Beograd brzojavko z naslednjo vsebino: ≈Ker kraljevska vlada ni dala zadovoljivega odgovora na noto, ki ji jo je izroËil avstro-ogrski poslanik v Beogradu dne 23. julija 1914, je cesarska in kraljevska vlada prisiljena, da sama poskrbi ter zavaruje svoje pravice in koristi in da se zateËe k sili oroæja. AvstroOgrska se ima torej od tega trenutka naprej v vojnem stanju s Srbijo.«

• Kakπno sporoËilo vsebuje navedena brzojavka? Avstro-Ogrska napoveduje vojno Srbiji.

Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna

RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi poglavje Zakaj je izbruhnila prva svetovna vojna na straneh 8∑10. Na Ëasovni trak vnesi dogodke, ki so pripeljali do izbruha prve svetovne vojne. V pomoË ti je lahko tudi spletni naslov http://hyperhistory.com.

1900 NemËija zaËne graditi vojno mornarico

1905

1908

prva maroπka kriza

Avstro-Ogrska druga prikljuËi maroπka Bosno in kriza Hercegovino

1911

1912

1913

prva balkanska vojna

druga Gavrilo balkanska Princip vojna izvede atentat

28. 6. 1914 28. julij 1914 Avstro-Ogrska napove vojno Srbiji

PONOVIMO

ZANIMA ME: Leta 1923 je bila napisana biografija Gavrila Principa z naslovom Sarajevski atentat: seÊanja i utisci.

ZANIMA ME: Britanski predvojni tehniËni ponos, Ëezoceanko Titanik, in njeno usodo si lahko ogledaπ v filmu Titanik (1997).

napetosti v Evropi

boj za kolonije

- kolonije v Afriki - poceni surovine in delovna sila, træiπËe

- napetosti na Balkanu - tekma v oboroæevanju - spor med velesilami - peπanje moËi TurËije - nacionalna gibanja - interesi velesil

ZAKAJ VOJNA NI BILA PRESENE»ENJE

23. julija 1914

avstro-ogrski ultimat

Balkan ∑ “sod smodnika”

ALI JE BIL GAVRILO PRINCIP ODGOVOREN ZA VOJNO

ZAKAJ JE IZBRUHNILA PRVA SVETOVNA VOJNA

POGAJANJ JE KONEC, PRIPRAVLJA SE OROÆJE

avstro-ogrska vojna napoved

atentat v Sarajevu

- 28. junija 1914 - ubit je prestolonaslednik Avstro-Ogrske

28. julija 1914

Ko se je vojna zaËela, so bili vsi navduπeni. Vojne napovedi so ljudje spremljali na ulicah s petjem. Vsi so priËakovali kratko vojno in zmago. Politiki so obljubljali, da bo vojne konec do boæiËa. Pozabili so le povedati, do katerega boæiËa.

Vojne bo konec do boæiËa Resnica je bila daleË od priËakovanj

V kratkem Ëasu je bila v vojno vkljuËena veËina evropskih dræav. V razliËnih delih Evrope so se spopadle nasprotnice, povezane v dva tabora. a) Oglej si zemljevid v uËbeniku na strani 7, ki prikazuje fronte v Evropi. Izpolni razpredelnico, tako da: • v prvi stolpec vpiπeπ poimenovanje fronte v posameznem delu Evrope, • v drugi in tretji stolpec vpiπeπ dræave udeleæenke na posamezni fronti na strani centralnih in antantnih sil, • v Ëetrti stolpec vpiπeπ letnico zaËetka in konca bojevanja na posamezni fronti ter pomembnejπe bitke ∑ na posamezni fronti.

FRONTE

CENTRALNE SILE

ANTANTNE SILE

TRAJANJE VOJSKOVANJA (ZA»ETEK IN KONEC); NAJPOMEMBNEJ©E BITKE

ZAHODNA

NemËija

Francija, Velika Britanija, 1914∑1918; reka Marna, Verdun, Soma ZDA

VZHODNA

NemËija, Avstro-Ogrska

Rusija

BALKANSKA SOLUNSKA

Avstro-Ogrska

Rusija

1914∑1915; Cer, Kolubara; 1916∑1918;

SO©KA

Avstro-Ogrska

Italija

1915∑1917; Kobarid, Doberdob, reka Piava

1914∑1917;

Tannenberg, Mazurska jezera

b) Pojasni, ali so dræave napadalke napredovale hitro. Ali je kateri od napadalk uspelo zavzeti veliko ozemlja? Napredovanje dræav napadalk se je hitro ustavilo, tako da nobeni dræavi ni uspelo osvojiti veliko ozemlja.

Kako Ëim bolj oslabiti nasprotnika TehniËni napredek, ki je bil znaËilen za Ëas pred prvo svetovno vojno, je pokazal vse svoje novosti med bojevanjem. Cilj novih oroæij je bil nasprotnika Ëim bolj onesposobiti. a) Oglej si posnetek πt. 1 (Prva svetovna vojna), ki prikazuje bojevanje med prvo svetovno vojno. Izpiπi oroæje, ki se je uporabljalo med vojno. puπke, bajoneti, strojnice, topovi, letala, bojni plini, tanki

• Katero oroæje je bilo v prvi svetovni vojni uporabljeno prviË? PrviË so uporabili bojne pline, letala in tanke.

• S kakπnimi teæavami so se vojaki sreËevali pri uporabi novega oroæja? Prvi tanki so bili zelo okorni in poËasni, ko so se premikali po ozemlju, uniËenem od topov. Bili so tudi zelo glasni, kar je onemogoËalo komunikacijo med posadko. Pri uporabi plinskih granat je pretila nevarnost, da bi se smer vetra obrnila proti vojakom, ki so granate izstreljevali.

Vojne bo konec do boæiËa

b) Kljub naËrtu za hitro napredovanje Nemci niso bili uspeπni. Fronte so se spremenile v sedeËo vojno ali POZICIJSKO bojevanje. Angleæi so zaradi tega uvedli novo taktiko bojevanja. V prazne kvadrate vpiπi, katere znaËilnosti bojevanja prikazujejo.

topovi so obstreljevali nasprotnikove poloæaje

nikogarπnja zemlja med jarki obeh strani

bodeËa æica med jarki

vojaki, vkopani v strelske jarke

Zakaj so ZDA stopile v vojno »eprav na morju ni bilo pomembnejπih spopadov med mornaricami nasprotujoËih si dræav, je vendarle vojna na morju vplivala na razplet vojne. a) V spopadih na morju sta svoje moËi merili Velika Britanija in NemËija. Zemljevid prikazuje poloæaj v Severnem morju. • Kako so nameravali Britanci oslabiti NemËijo? S pomorsko blokado, ki je veljala tudi za nevtralne ladje. • Kako so Nemci odgovorili na akcijo Britancev? S podmorniπko vojno. Do leta 1917 so potapljali le ladje Ëlanic antante, nato pa tudi ladje drugih (nevtralnih) dræav. • Britanci so, da bi zavarovali svoje ladje, uvedli konvoje. Razloæi, kako so delovali konvoji. Konvoji so bili skupine trgovskih ladij, ki so jih spremljali ruπilci (bojne ladje) in letala. b) Leta 1917 so v vojno na strani antantnih sil vstopile ZDA. Preberi trditve, ki prikazujejo razliËne vzroke, zaradi katerih so ZDA vstopile v vojno. 99 % ameriπkih posojil med vojno je πlo v roke antantnih sil, predvsem Velike Britanije.

Leta 1917 je zaËela NemËija na morju totalno vojno. Njene podmornice so zaËele potapljati tudi nevtralne ladje.

Potopitev Lusitanije leta 1915.

NemËija je leta 1917 Mehiki ponujala zavezniπtvo. Predlagala ji je, naj napade ZDA.

Nemπki vohuni so v ZDA leta 1916 podtikali bombe na ameriπke ladje in izvedli veË poskusov atentatov.

Odprava carizma v Rusiji.

Vojne bo konec do boæiËa

• Navedene vzroke za vstop ZDA v vojno razvrsti glede na to, ali so gospodarski: ZDA so bile z antantnimi silami gospodarsko povezane, ponudile so jim πtevilna posojila politiËni: NemËija je ponudila zavezniπtvo Mehiki druæbeni: vpliv novic o nemπkem potapljanju ladij nevtralnih dræav, πe posebno potopitev ladje Lusitania

RADOVEDNEÆ V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi jih in zraven zapiπi njihov pomen.

T Z F A R A

R R T T A D

» G U N © A

A A K O B K

N N O R O O

V T P F J L

O A » A N B

N N N N I A

F T D D P K

F N A O L S

E E S H I R

I S B A N O

L I N Z I M

H L O U P O

C E K T N P

S G I W O M

SCHLIEFFNOV NA»RT ∑ naËrt NemËije, po katerem naj bi NemËija najprej napadla Francijo, nato pa πe Rusijo ANTANTNE SILE ∑ Francija, Rusija, Velika Britanija ZAHODNA FRONTA ∑ fronta, ki je potekala od Rokavskega preliva do πvicarske meje BOJNI PLINI ∑ kemiËno oroæje POMORSKA BLOKADA ∑ blokada nemπkih pristaniπË

PONOVIMO ZANIMA ME: VeË o poveljnikih prve svetovne vojne lahko izveπ na naslovu www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWmilitary. htm.

nemπki naËrt

fronte v Evropi

Schlieffnov naËrt: napad najprej na Francijo, nato na Rusijo

ZANIMA ME: Film Ta Ëudovita vojna (1969) prikazuje dogajanje med prvo svetovno vojno.

zahodna vzhodna soπka balkansko-solunska

VOJNE BO KONEC DO BOÆI»A novo oroæje tabori dræav

bojni plini tanki letala avtomatsko oroæje

antantne sile centralne sile

vstop ZDA v vojno

aprila 1917 razliËni vzroki pomen vstopa v vojno 11

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

Æivljenje na fronti je zaznamovalo Ëakanje v strelskih jarkih. V obËasnih poskusih, da bi prebili fronte, so vojaki mnoæiËno izgubljali æivljenja. Vojna pa je vplivala tudi na æivljenje v zaledju, za katero sta bila znaËilna pomanjkanje æivil in veËja vloga æensk.

Kakπno je bilo æivljenje v strelskih jarkih Ker se je vojna spremenila v pozicijsko bojevanje, so se vse strani vkopale v strelske jarke. Vojaki so æiveli, se prehranjevali in bojevali v jarkih. a) Oglej si posnetek πt. 1 (Prva svetovna vojna) in sliko, ki prikazuje strelski jarek. Preberi tudi vir, zatem pa opiπi æivljenje vojakov v strelskih jarkih.

≈Vojake v jarkih je zdruæeval strah pred smrtjo, ki je lahko priπla iz zraka, v obliki bomb, granat, πrapnelov ali plina; in prihajala je ‘od znotraj’, v obliki infekcij, slabo zdravljenih ran in razliËnih bolezni, ki so jih raznaπali paraziti, podgane in so bile posledica slabih higienskih razmer. V rovih in jarkih so vojaki izgubljali obËutek za prostor, letne Ëase, nadomeπËali so jih vidni in zvoËni znaki vojne, kar je povzroËalo izgubo zavesti, nervozo, norost. Odnos med mrtvim in æivim se je spremenil, ne le zaradi njunega nenehnega soæitja, temveË zaradi usmiljenja, gnusa in groze, ki ga je vzbujalo truplo, obenem pa je mrtvi v bojni zmedi æivemu nudil zaklon in zaπËito.« (Petra Svoljπak, Soπka fronta, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1994)

Vojaki so v jarkih æiveli, se prehranjevali in bojevali. Jarki so vojake povezovali z zaledjem in jim omogoËali komunikacije in preskrbo. V jarkih so zemljo utrdili z vreËami peska, vendar so se jarki ob deæju kljub temu spremenili v blatne mlakuæe. Æivljenje v jarkih je bilo teæko. Smrt je lahko prihajala od zunaj (od sovraænikov) ali od znotraj (bolezni, podgane, infekcije). Velika teæava v jarkih je bilo vzdræevanje ËistoËe.

• Kakπne poπkodbe so bile med vojaki najpogostejπe? Vojake so najpogosteje poπkodovale granate. Mnogi so umrli ali oslepeli zaradi zastrupitve z bojnimi plini. Ko so vojaki napadli iz jarka, so postali æive tarËe pred strojnicami nasprotnikov in πtevilni so umrli zaradi posledic strelnih ran.

Kakπno je bilo æivljenje v zaledju V vojni je bilo vse gospodarstvo podrejeno vojnim zahtevam, zaradi Ëesar je vojna prizadela tudi zaledje. Primanjkovalo je najosnovnejπih dobrin. Da bi prebivalce spodbudile k varËevanju in vojni podpori, so se vlade vseh dræav zatekale k propagandi. a) S pomoËjo posnetka πt. 2 (Prva svetovna vojna) ugotovi, kaj se je zgodilo s civilisti, ki so æiveli ob frontah.

Civilisti, ki so æiveli ob fronti, so bili preseljeni v notranjost dræav, kjer so jih nastanili v begunska taboriπËa.

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

b) Pomanjkanje v zaledju so obËutili vsi prebivalci. Ob pomoËi vira opiπi æivljenje ljudi v zaledju. Primanjkovalo je osnovnih æivil in tudi vseh ostalih surovin. Zaradi vsesploπnega pomanjkanja so se med prebivalci πirile razliËne bolezni. • Kako so se ljudje bojevali proti pomanjkanju? Uporabljali so prej odvræene surovine (volnene, bombaæne odpadke, izdelke iz gume, star papir). Oblasti so zbirale staro posodo, orodje in celo cerkvene zvonove ter jih uporabljale za izdelavo oroæja. Pomanjkanje æivil so skuπali urediti z racionalizacijo æivil, ob Ëemer so vpeljali uradne izkaznice za nabavo osnovnih æivil. DoloËali so celo brezmesne dneve. • Ali veπ, katere svetovne organizacije danes pomagajo ljudem v Ëasu vojne ali naravnih nesreË? RdeËi kriæ, Karitas, RdeËi polmesec (v arabskem svetu), Unicef ...

≈Vsled velikega pomanjkanja surovin za izdelovanje raznih potrebπËin in priprav porabljajo se sedaj snovi, katere smo poprej kot izrabljene æe zametavali. Tako se naprimer pobirajo sedaj razni volneni, bombaæasti in kavËukasti odpadki, cunje, stari papir, raznovrstne kovine, rekvirirale so se celo medene, cinaste in bakrene posode in orodje, ter celo cerkveni zvonovi. /…/ Glede æivil je oblastveno urejeno tako, da dobe vsi sloji potrebno mnoæino najpotrebnejπih æivil, in so v ta namen vpeljali uradne izkaznice za dobavo moke oziroma kruha, za sladkor in kavo, pa tudi za zabelo (πpeh, maslo, olje). Da bi vsled vojnih potreb ne postalo preveliko pomanjkanje æivine, zato so se doloËili trije brezmesni dnevi v tednu, in sicer: ponedeljek, sreda in petek.« (Zapisi v πolski kroniki Osnovne πole LjubeËna, 1916)

c) Med vojno je delovala moËna propaganda. V uËbeniku na strani 15 lahko vidiπ dva plakata angleπke vlade. K Ëemu pozivata? Prvi poziva prebivalce, naj varËujejo s kruhom. Drugi pa poziva moπke, naj se pridruæijo vojski.

Kakπna je bila med vojno vloga æensk Pred vojno je veljalo, da so æenske neæna in slabotna bitja. Vojna je ta pogled spremenila, saj so æenske zaradi pomanjkanja moπkih prevzele mnoga teæka dela. a) Angleπka vlada je leta 1915 objavila spodnji plakat, s katerim je prebivalcem predstavila, kako se lahko vkljuËijo v vojno. V prazne kvadrate vpiπi, kako naj bi vojno podprli moπki in kako æenske.

moπki lahko sodelujejo kot topniËarji

moπki naj se pridruæijo vojski

v zaledju naj se vsi vkljuËijo v proizvodnjo

æenske naj delajo kot bolniËarke ali delavke v tovarnah

Vojni plakat ≈Ali sodelujeπ√?

• Katera dela so opravljale æenske med vojno? V pisarnah, tovarnah, trgovinah. Opravljale so tudi poklice, ki so bili pred tem dostopni le moπkim: delale so v tovarnah oroæja, orale polja, vozile tramvaje, tlakovale ceste. b) Teæko delo v tovarnah ni bilo novost za vse æenske. Kateri sloj æensk je delal v tovarnah æe pred vojno? Æe pred vojno so za preæivljanje druæine morale delati æenske iz delavskih druæin.

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

c) Pojasni, kakπne posledice je mnoæiËna vkljuËitev æensk v razliËna dela imela za poloæaj æensk v druæbi. Dobile so veË svobode. Zasluæile so svoj denar in zato postale bolj samostojne in samozavestne. V svojih zahtevah po enakopravnosti so postale πe glasnejπe. Po vojni so v πtevilnih evropskih dræavah dobile volilno pravico.

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da se piπe leto 1915 in te je obrambno ministrstvo zaprosilo, da nariπeπ plakat, ki naj bi prebivalce spodbudil k sodelovanju v vojni. OdloËiπ se lahko za plakat, ki naj bi spodbujal moæe, da se pridruæijo vojakom; plakat, ki naj bi spodbujal æene, da z delom podprejo vojno, ali plakat, ki prebivalce spodbuja k varËevanju med vojno.

ZANIMA ME: Æivljenje v strelskih jarkih prikazuje film Na zahodu niË novega (1930), ki je dobil tudi oskarja za najboljπi film.

ZANIMA ME: Æivljenje v strelskih jarkih lahko podoæiviπ v igri na naslovu www.highlandschools-virtualib.org. uk/secondary-curriculum/world-war1.htm

PONOVIMO Dopolni spodnjo preglednico. GLAVNE ZNA»ILNOSTI/NOVOSTI

PREHRANA

»ISTO»A

NAJVE»JE TEÆAVE

æivljenje v strelskih jarkih

pozicijsko bojevanje, granate sejejo smrt, napad iz jarka je prinesel smrt mnogim

enoliËna: konzerve, nasoljena govedina, kruh

pomanjkanje vode, infekcije, zajedalci, dezinfekcije

nevarne granate, nalezljive bolezni, podgane

æivljenje v zaledju

nadzor s strani vojaπkih oblasti, cenzura, begunci, propaganda

pomanjkanje hrane, racionalizacija æivil, brezmesni dnevi

nalezljive bolezni

pomanjkanje moπke delovne sile, pomanjkanje hrane

æivljenje æensk

opravljale so dela, ki so jih prej opravljali moπki

pomanjkanje, racionalizacija æivil

nalezljive bolezni

brez politiËnih pravic, slabπe plaËane kot moπki

Rusija je bila velika in zaostala dræava, za katero so Nemci pred vojno verjeli, da se ne bo mogla hitro vkljuËiti v vojno. Z ogromnimi Ëloveπkimi ærtvami je Rusija upraviËila zaupanje antantnih sil. Vendar pa so teæke razmere na fronti in v zaledju povzroËile nezadovoljstvo ter pripeljale do prve socialistiËne revolucije na svetu.

Revolucija, ki je pretresla svet Vzroki za nezadovoljstvo v Rusiji

Ob zaËetku prve svetovne vojne so v Rusiji obstajali skoraj πe fevdalni odnosi. Oblast je bila v rokah avtokratskega carja, ki je oporo iskal med plemstvom in Cerkvijo. a) Karikatura prikazuje delitev ruske druæbe na razliËne sloje. Ob posamezni druæbeni skupini v kvadrat dopiπi, za kateri sloj gre. V pomoË so ti gesla, ki jih pripisujemo sloju. ≈Mi vam vladamo«

CAR IN PLEMSTVO

≈Mi streljamo na vas«

VOJSKA ≈Mi vas vodimo«

RUSKA CERKEV ≈Mi dobro jemo«

KAPITALISTI ≈Mi delamo za vas«

INDUSTRIJSKI DELAVCI

b) Kljub reæimskemu nadzoru so v Rusiji obstajali nasprotniki reæima. Smiselno izpolni preglednico. NASPROTNIKI REÆIMA

kadeti manjπeviki

socialni revolucionarji

NJIHOVE ZAHTEVE

NJIHOV NA»IN BOJEVANJA

parlamentarna monarhija

z reformami

izboljπanje poloæaja delavcev

z reformami

izboljπati poloæaj malih kmetov

revolucija

c) Kako je na razmere v Rusiji vplivala vojna? Utemelji svoj odgovor. Zaradi neuspehov na fronti so se razmere v dræavi poslabπale, ljudje pa so bili Ëedalje bolj nezadovoljni s carjem.

Kako so boljπeviki prevzeli oblast Po treh letih vojskovanja je v Rusiji zavladalo pomanjkanje, kar je privedlo do vstaje ljudstva. Februarja 1917 je car odstopil. Vendar je istega leta sledila πe ena vstaja. a) Vstajo delavcev oktobra 1917 je vodil Vladimir IljiË Lenin, ki se je dolgo bojeval proti reæimu. Preberi njegov portret v uËbeniku na strani 18. • Katera dejstva kaæejo na to, da je deloval proti reæimu? Bil je izgnan iz dræave zaradi revolucionarnih idej, kasneje pa je iz istega razloga zapustil Rusijo in æivel v razliËnih evropskih dræavah. • Vrnitev Lenina v Rusijo marca 1917 so omogoËili Nemci. Pomisli, zakaj so mu pomagali. PriËakovali so, da se bodo ob njegovi vrnitvi v dræavi zaËeli nemiri (revolucija) in da bo Rusija izstopila iz vojne.

Revolucija, ki je pretresla svet

b) Po revoluciji, 25. oktobra, je oblast v Rusiji prevzela zaËasna vlada, ki jo je vodil Lenin. Ob pomoËi vira ugotovi, katera so bila temeljna naËela, za katera so se bojevali ljudje v oktobrski revoluciji. Izpiπi jih v prazne kvadrate. Dræavljani Rusije! ZaËasna vlada je strmoglavljena. Dræavna oblast je preπla v roke organa Petrograjskega sovjeta delavskih in vojaπkih odposlancev ∑ Vojaπko-revolucionarnega komiteja, ki stoji na Ëelu petrograjskega proletariata in garnizije. Stvar, za katero se je borilo ljudstvo: Takojπnja predloæitev demokratiËnega miru, odprava veleposestniπke zemljiπke lastnine, delavska kontrola nad proizvodnjo, ustanovitev sovjetske vlade, ta stvar je zagotovljena. Æivela revolucija delavcev in kmetov! (Lenin-Stalin, O oktobrski revoluciji, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1947)

takojπen mir

odprava veleposestniπke lastnine, delavski nadzor nad proizvodnjo

ustanovitev sovjetske vlade

c) Kakπna dræava je z revolucijo postala Rusija? Z revolucijo je Rusija postala socialistiËna dræava: · dræava, v kateri so imeli oblast delavci in kmetje, · dræava, v kateri ni bilo privatne lastnine. Ë) Marca 1918 je Rusija z NemËijo podpisala premirje in izstopila iz vojne. Zakaj se je Lenin odloËil za takπen korak? Lenin se je za takπen korak odloËil, ker je potreboval mir z NemËijo, da so se boljπeviki lahko posvetili razmeram v dræavi, utrjevanju oblasti in dræavljanski vojni.

Zakaj se je zlomila NemËija »eprav spomladi 1918 vojni πe ni bilo videti konca, so se jeseni zlomile centralne sile. Nazadnje je premirje 10. novembra 1918 podpisala NemËija. a) Premirje, ki ga je Rusija podpisala v Brest-Litovskem, je presenetilo antantne sile. Ugotovi, kaj je pomenil podpis sporazuma za: ≈1. Vojno stanje med podpisnicami je konËano. /…/ 4. • centralne sile Izpraznitev doloËenih obmoËij tako z nemπke kot z ruske strani. Mir z Ukrajinsko republiko in odhod ruskih konec bojev na vzhodni fronti oziroma ena fronta manj • antantne sile teæji poloæaj, ker so se centralne sile okrepile na drugih frontah • Rusijo izguba velikega dela ozemlja, vendar tudi æeleni mir

Ëet ali ruskih gardistov iz nje, prav tako Estonije, Latvije in Finske. 5. Nadzor nad politiËno in gospodarsko neodvisnostjo Perzije in Afganistana. 6. Izpustitev in medsebojna repatriacija vseh vojnih ujetnikov. 7. Vzpostavitev konzularnih in diplomatskih predstavniπtev po ratifikaciji pogodbe. 8. Podpisnice se odpovedujejo medsebojnim povraËilom vojne πkode oziroma odπkodnine.« (Premirje v Brest-Litovskem, 3. marca 1918)

b) Danes zgodovinarji menijo, da je NemËija vojno izgubila zaradi veË vzrokov. Ti so navedeni v uËbeniku, stran 19. Kateri od navedenih dejavnikov je bil odloËujoË? Utemelji svoj odgovor. Tu uËenci lahko napiπejo razliËne dejavnike, vendar morajo vsekakor zraven napisati utemeljitev.

Revolucija, ki je pretresla svet

RADOVEDNEÆ Kot novinar ugledne revije æeliπ napisati Ëlanek o tem, kakπno vlogo je imel Lenin pri izvedbi boljπevistiËne revolucije. V pomoË sta ti dve oceni zgodovinarjev.

ZANIMA ME: Na naslovu www.barnsdle.demon. co.uk/russ/rurev.html lahko izveπ veË o Leninu in revoluciji boljπevikov.

[Oktobrska] Revolucija se pogosto omenja predvsem kot uspeh Lenina. Ali je to res bila? Gotovo je imel Lenin velik vpliv na dogodke. Vendar velikih dogodkov v zgodovini nikoli niso sproæili le posamezniki. Prav tako je na dogajanje v Rusiji leta 1917 vplivalo veË dejavnikov. /…/ Vsega gotovo ni naredil Lenin. (angleπki zgodovinar Robert Service, 1990)

Vstajo je vodil Lenin, ki je vodil Centralni komite partije, uredniπki odbor Pravde in je vzdræeval stike s pokrajinskimi odbori partije. /…/ Pogosto je nagovoril mnoæice na zborovanjih. Njegova pojava na govorniπkem odru je vedno pritegnila navduπenje posluπalcev. Leninovi briljantni govori so navdihnili delavce in vojake, da so podprli vstajo. (sovjetski zgodovinar J. Kukuπkin, 1981)

ZANIMA ME: Film Doktor Æivago (1965), posnet po istoimenskem romanu, pripoveduje eno najlepπih zgodb, ki se dogaja v Ëasu oktobrske revolucije. Film je prejel pet oskarjev.

PONOVIMO

RUSIJA PRED REVOLUCIJO

· kmetje: revni, nepismeni, æiveli v velikem pomanjkanju; · delavci: brez pravic, dolg delavnik; · buræoazija: πibka, nerazvita industrija, · avtokratski vladar · πibka opozicija proti vladarju

KONEC PRVE SVETOVNE VOJNE

· marca 1918 je bila podpisana mirovna pogodba z NemËijo · Rusija izgubi veliko ozemlja, vendar dobi æeleni mir · centralne sile so se zlomile · NemËija je novembra 1918 podpisala premirje

KAKO SO BOLJ©EVIKI PREVZELI OBLAST

· februarska revolucija: odstop cesarja, ustanovljena vlada · krepitev sovjetov po dræavi: krajevni odbori sovjetov prevzemajo oblast, poveËa se nezadovoljstvo ljudi · oktobrska revolucija: prevzem oblasti

REVOLUCIONARNE SPREMEMBE

· ustanovitev zaËasne delavske in kmeËke vlade · razdelitev zemlje veleposestnikov · podræavljene tovarne · pogovori o prekinitvi bojevanja in izstop iz vojne

Slovenci in prva svetovna vojna

Vpletenost Avstro-Ogrske v vojno je v vojno potisnila tudi Slovence. Moæje so odπli na fronto. Tisti, ki so ostali doma, so se sooËili s pomanjkanjem. Z odprtjem soπke fronte pa so se Slovenci z grozotami vojne sreËali na domaËem ozemlju.

Ali so bili Slovenci ob izbruhu vojne enotni Slovence sta atentat v Sarajevu in izbruh vojne presenetila. Vendar so se politiËne stranke na vojno odzvale zelo razliËno. a) Dopolni besedilo. Leta 1914, ko se je zaËela prva svetovna vojna, so Slovenci veËinoma æiveli v okviru AVSTRO-OGRSKE dræave. S tem so se v vojni znaπli na strani CENTRALNIH sil. VeËina strank je obsodila atentat, a imela do avstro-ogrske vojne napovedi RAZLI»NO staliπËe. • Kakπen je bil poloæaj Slovencev v tej dræavi? Slovenci so imeli v primerjavi z Nemci in Madæari neenakopraven poloæaj.

b) Ne glede na poloæaj Slovencev v dræavi so bili slovenski fantje poklicani v vojsko. Bojevali so se na vseh frontah, v katere je bila vpletena dræava. Z uporabo zemljevida v uËbeniku na strani 7 poimenuj fronte, na katerih so se bojevali Slovenci. vzhodna fronta balkanska (solunska) soπka c) Vojna je vplivala tudi na æivljenje v zaledju. Opiπi, kakπno je bilo æivljenje v zaledju. Vladalo je vsesploπno pomanjkanje. Vse æivljenje je bilo podrejeno vojaπkim potrebam, primanjkovalo je moπke delovne sile. Hudo so trpele druæine, v katerih so moæje na fronti izgubili æivljenje.

≈/…/ je bil 24. maja 1917 ustanovljen Vdovski in sirotinski sklad, ki naj bi pomagal siromaπnim vdovam in sirotam vojakov. Premoæenje sklada se je kopiËilo z darovi, na katere so pozivali z oklici, predvsem ob cerkvenih ali cesarskih praznovanjih. NajveË darov za raznovrstne vojaπke dobrodelne namene pa se je zbralo z dobrodelnimi akcijami /…/.« (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)

Ali je bil londonski sporazum za Italijo uspeh Italija se je ob izbruhu vojne odloËila za nevtralnost. Medtem ko se je pogajala z obema stranema za vstop v vojno, je iskala tudi moænosti, da bi pridobila ËimveË ozemlja. a) »lanica katerega tabora je bila Italija pred vojno? ≈Na zaËetku vojne je Italija objavila svojo nevtralnost. Bila je Ëlanica centralnih sil. PrviË zato, ker nanjo ni bila pripravljena, drugiË pa • S Ëim je pogojevala svoj vstop v vojno? zato, ker ni bila obvezana vstopiti v njo. V pogodbi, ki jo je sklenila z Avstro-Ogrsko in NemËijo, se je namreË Svoj vstop je pogojevala s pridobitvijo doloËenih, veËinoma avstriobvezala, da bo vstopila v vojno le v primeru, Ëe bi ena jskih ozemelj. od treh zaveznic bila napadena.« • Zakaj je Italija leta 1915 prestopila na stran antantnih sil? (Vladimir Gradnik, Krvavo PosoËje, Zaloæniπtvo træaπkega tiska, Trst; Lipa, Koper, 1977) Antantne sile so ji ponudile veË ozemlja. b) Z antantnimi silami je Italija podpisala londonski sporazum. • Kateri del slovenskega ozemlja so antantne sile obljubile Italiji? S sporazumom so antantne sile Italiji obljubile Ëetrtino ≈Londonski sporazum je predvidel tudi, kod naj bi tekla meja slovenskega ozemlja: od razvodja Julijskih slovenskega ozemlja, in sicer do Ërte po razvodju Julijskih Alp, Ëez Alp naj bi se prek Predela, Ëez Mangart in Triglav spuMangart in Triglav ter do Idrije in Sneænika. S sporazumom so stila do Podbrda, PodlaniπËa in Idrije; od tu naj bi se antantne sile Italiji obljubile tudi Tridentinsko, Tirolsko do usmerila na jugovzhod proti Sneæniku ter potekala tako, da bi Kastav, Matulji in Volosko ostali na italiBrennerja, Goriπko-GradiπËansko, Istro, nekaj otokov in obmoËij v janskem ozemlju.« Dalmaciji, del TurËije ter kolonije v Afriki. (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995)

Slovenci in prva svetovna vojna

Zakaj se je soπka fronta vtisnila globoko v spomin Slovencev Italijanska vojna napoved Avstro-Ogrski je odprla novo fronto, katere del ∑ tako imenovana soπka fronta ∑, je potekal po slovenskem ozemlju. Postal je slovensko prizoriπËe teækih spopadov in velikih ærtev. a) Potek soπke fronte je doloËal naravni teren. Na zemljevidu oznaËi potek fronte po slovenskem ozemlju. • Zakaj se je Avstro-Ogrska odloËila, da bo mejo branila na levi strani SoËe? V gorski svet in na kraπke planote se je avstro-ogrska vojska umaknila, da bi imela boljπi poloæaj za obrambo. b)

Po ogledu posnetka πt. 2 (Prva svetovna vojna) odgovori

na vpraπanja. • Zakaj je bilo bojevanje na soπki fronti teæko? Bojevanje je bilo teæko zaradi teæke dostopnosti terena, uËinkovitega oroæja, kraπkega terena.

• S katerimi teæavami so se spopadali vojaki na soπki fronti? Vojakom so teæave povzroËali visokogorski teren, nevarni plazovi pozimi, okruπki skal, ki so jih povzroËale granate in jim zadajali rane. Poleg tega pa tudi slaba hrana in teæke razmere v jarkih.

• Kaj se je zgodilo s prebivalci, ki so æiveli ob SoËi? Prebivalci so postali begunci, saj so jih izgnali oziroma preselili v notranjost deæele (tako Italije kot Avstro-Ogrske). Omejili so jim gibanje in mnogim so zaplenili njihovo premoæenje.

≈Neki kmet, kateremu se je posreËilo, da se je preplazil iz svoje domaËe vasi /…/ skozi laπko Ërto in priπel v Ljubljano, je poroËal: Lahi so zagrozili, da bodo izgnali vse domaËine nekam v Italijo, /…/ ker dolæe vse prebivalstvo, da so vohuni. Brez dovoljenja vojaπkih oblasti ne sme nihËe zapustiti kmetskih domov. Celo za delo na polju se mora izposlovati dovoljenje. Ljudem so vzeli vse: opravo, sukno, kotle, obleko, æivila itd.; æivino so za slabo ceno odkupili /…/.« (Slovenec, 7. oktobra 1915)

c) Soπka fronta se je vtisnila globoko v spomin slovenskega naroda. Pojasni, zakaj. Z zgraditvijo infrastrukture za potrebe vojske (na primer cest) je bila trajno spremenjena podoba pokrajine ob SoËi. Mnoga ob ≈Vojaki so zgradili πtevilne ceste, vozne in peπ poti /…/. Tako fronti leæeËa naselja in gozdovi so bili uniËeni. so uniËili veliko æe sicer skopo odmerjene orne zemlje, gozdov, Fronta se je zapisala v spomin ljudi tudi zaradi πtevilnih Sloven- paπnikov in senoæeti. Vsevprek so izsekali æe prej preveË izkoriπËene in redke gozdove. /…/ Topniπko obstreljevanje je unicev, ki so postali njene ærtve, kot mrtvi ali kot ranjeni vojaki. Ëilo mnogo hiπ, polj, gozdov in paπnikov. /…/ DaleË najhujπe TragiËna znaËilnost soπke fronte pa je bilo tudi dejstvo, da so in najdaljnoseænejπe pa so bile posledice vojne na ljudeh ∑ se slovenski vojaki bojevali tudi drug proti drugemu, saj so se domaËinih in vojakih. /…/ Tudi telesno povsem neprizadetim je vojna neizbrisno onesnaæila notranje okolje. Sesul se je bojevali na obeh straneh, italijanski in avstro-ogrski. dolga stoletja veljavni sistem vrednot.«

(Tomaæ BudkoviË, Vojna in okolje, v: Soπki protokol, Mohorjeva druæba, Celovec, 1994)

Slovenci in prva svetovna vojna

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da je danes 25. oktober 1917. VËeraj se je zaËela velika bitka, ki so jo pozneje poimenovali ≈Ëudeæ pri Kobaridu«. Si avstro-ogrski vojak, ki se bojuje na soπki fronti./Si avstro-ogrska bolniËarka, ki skrbi za ranjence na soπki fronti. Vsak veËer si v svoj dnevnik zapiπeπ doæivetja in obËutke, ki si jih doæivel/a. Opiπi doæivetja in obËutke danaπnjega dne.

Fotografija nagrobne ploπËe padlim avstrijskim vojakom med junijem 1915 in oktobrom 1917

ZANIMA ME: V delu Ob SoËi (2004) lahko najdeπ zgodbe beguncev s soπke fronte.

ZANIMA ME: Na spletni strani muzeja v Kobaridu www.kobariskimuzej.si si lahko ogledaπ virtualno zbirko o soπki fronti.

PONOVIMO PRVA SVETOVNA VOJNA IN SLOVENCI

ITALIJA IN LONDONSKI SPORAZUM

neenotnost:

italijanska nevtralnost

razliËni odzivi slovenskih strank na vojno

izkoristi jo za diplomatska pogajanja

navduπenje veselje slovenskih vojakov ob odhodu v vojno

propaganda

SLOVENCI IN PRVA SVETOVNA VOJNA

tajni dogovori, Italija zahteva ozemlje

londonski sporazum

oblast je poskrbela za primerno propagando

26. aprila 1914; Italija in antanta

æivljenje v zaledju

doloËila sporazuma

pomanjkanje, skrb za ranjence

Italija mora vstopiti v vojno, dobi pa ozemlje

begunci

Slovenci in sporazum

preseljeni v zaledje

Italija zahteva Ëetrtino slovenskega ozemlja

SO©KA FRONTA pozicijsko bojevanje vkopavanje v jarke

Svetozar BorojeviÊ uspeπen avstro-ogrski poveljnik

12. soπka bitka ∑ Ëudeæ pri Kobaridu

pogajanja z antanto

Zakaj so se Slovenci leta 1918 odloËili za Kraljevino SHS

Za Avstro-Ogrsko je vojaπki poraz pomenil tudi razpad dræave. Novo dræavo so si skupaj z drugimi Juænimi Slovani v monarhiji izbrali tudi Slovenci. Najprej samostojno dræavo, nato so se povezali s Kraljevino Srbijo.

Kakπne spremembe je prinesla obnova parlamentarnega æivljenja v AvstroOgrski Ob zaËetku prve svetovne vojne je bilo v Avstro-Ogrski ukinjeno parlamentarno æivljenje. ZaËelo se je preganjanje nasprotnikov vojne in tistih, ki so izkazali preveliko naklonjenost Srbiji. Razmere med vojno so poveËale nezadovoljstvo Slovencev in drugih Juænih Slovanov v monarhiji. a) Obnova parlamentarnega æivljenja spomladi 1917 pa je prinesla æivahne razprave o prihodnjem poloæaju Slovencev. V slovenskih nacionalnih zahtevah sta bili πe posebno pomembni dve deklaraciji iz leta 1917. Pod navedeni vir zapiπi, iz katere deklaracije je izvzet. ≈Podpisani poslanci, ki so zdruæeni v Jugoslovanskem klubu, izjavljajo, da zahtevajo na temelju narodnega naËela /…/, naj se vsa ozemlja monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvati in Srbi, zdruæijo pod æezlom habsburπko-lotarinπke dinastije v samostojno dræavno telo /…/.«

MAJNI©KA DEKLARACIJA

≈Dræava Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki so znani tudi pod imenom Juæni Slovani, bo svobodno neodvisno kraljestvo z enotnim teritorijem in enotnim dræavljanstvom. To bo ustavna, demokratiËna in parlamentarna monarhija pod vodstvom dinastije KaraoreviÊ /…/.«

KRFSKA DEKLARACIJA

• Katera deklaracija je bila v svojih zahtevah bolj radikalna? Pojasni, zakaj. Krfska deklaracija, ker je predvidevala razpad Avstro-Ogrske in nastanek nove juænoslovanske dræave.

b) Majniπka deklaracija je pri Nemcih spodbudila odpor, Slovenci pa so jo mnoæiËno podprli z deklaracijskim gibanjem. Pojasni, v Ëem je bil njegov pomen. Z deklaracijskim gibanjem, ki se je izrazilo z mnoæiËnim ≈Po obËinah, v druπtvih in strankah so zaËeli zbirati podpise v podpopodpisovanjem v podporo deklaraciji ter zborovanji po ro in 15. decembra je izπel poziv slovenskemu æenstvu, naj deklaracijo podpiπe vsaka slovenska hiπa; æe prvi dan jo je podpisalo 10 000 slovenvseh slovenskih deæelah, so Slovenci izkazali veliko skih æena.« navduπenje oziroma podporo majniπki deklaraciji in (Slovenska kronika 20. stoletja, 1900∑1941, Nova revija, Ljubljana, 1995) preureditvi Avstro-Ogrske.

Zakaj je bila pomembna Dræava SHS Ob razpadu Avstro-Ogrske so Slovenci skupaj z drugimi Juænimi Slovani v monarhiji izkoristili zgodovinsko priloænost in ustanovili samostojno dræavo. a) Slovenski politiËni predstavniki so po neuspeπnem obisku pri avstrijskem cesarju Karlu 25. maja 1918 najprej ustanovili Narodni svet za Slovenijo. ≈Zahteve po zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v lastni dræavi ne • Pojasni, zakaj so ustanovili Narodni svet. moremo in ne bomo opustili. Ta zahteva je vsem plastem naπega naroda preπla v meso in kri. UresniËenje te zahteve nam daje edino moæZ ustanovitvijo narodnega sveta so izrazili nost, da reπimo vsaj golo narodno æivljenje /…/.« voljo slovenskega naroda do samoodloËbe. (Izjava slovenskih strank, maja 1918)

• Kakπno usodo je ob koncu prve svetovne vojne doæivela Avstro-Ogrska? Avstro-Ogrska je razpadla, saj so se njeni narodi odloËili za odcepitev in so razglasili svoje samostojne dræave.

Zakaj so se Slovenci leta 1918 odloËili za Kraljevino SHS

b) Ob pomoËi slike odgovori na vpraπanja. • Kako se je imenovala novoustanovljena dræava? Imenovala se je Dræava Slovencev, Hrvatov in Srbov.

• Kdaj je bila ustanovljena? Ustanovljena je bila 29. oktobra 1918.

• Kako so Slovenci pozdravili ustanovitev nove dræave? Ustanovitev nove dræave so podprli z navduπenjem in ljudskim zborovanjem v Ljubljani in drugih mestih. c) Dræava SHS ni povezala le Slovencev, ampak veliko veËje ozemlje. Katero? Dræava SHS je bila sestavljena iz treh glavnih delov: 1. slovenski del 2. Hrvaπka z Dalmacijo 3. Bosna in Hercegovina Ali je Slovencem z Dræavo SHS uspelo uresniËiti idejo Zedinjene Slovenije? Ne, ker je veliko Slovencev ostalo zumaj meja Dræave SHS. Ë) Pomisli, zakaj je bila Dræava SHS pomembna v slovenski zgodovini. Z ustanovitvijo Dræave SHS so Slovenci prviË po tisoË letih dobili lastno dræavo (sicer v povezavi z drugimi juænoslovanskimi narodi) in so samostojno odloËali o svojem æivljenju.

Zakaj je bila ustanovljena Kraljevina SHS Dræava SHS je imela veliko teæav, ki so vplivale na to, da so se njeni voditelji odloËili za zdruæitev s Kraljevino Srbijo. a) Preberi vzroke za nastanek Kraljevine SHS in obkroæi tiste, ki so bili odloËilni. A. teænja po ohranitvi svojega jezika in kulture B. nezadovoljstvo z razmerami v Avstro-Ogrski C. æelja po hitrejπem gospodarskem razvoju ∑ veËji trg ». strah pred razkosanjem slovenskega narodnega ozemlja ∑ pritisk Italijanov in Avstrijcev D. slabo poznavanje srbske politike E. idealistiËna predstava o drugih jugoslovanskih narodih b) Dopolni besedilo z besedami v okvirju. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila ustanovljena 1. DECEMBRA 1918. Zdruæitev dræav Kraljevine Srbije in DRÆAVE SHS sta podpisala srbski princ regent ALEKSANDER KARA–OR–EVI∆ in delegacija NARODNEGA VIJE∆A (SVETA) Dræave SHS.

1. decembra 1918 29. oktobra 1918 24. januarja 1919

Kraljevine »rne gore Dræave SHS Kraljevine Hrvaπke

Peter ObrenoviÊ Aleksander KaraoreviÊ Peter KaraoreviÊ

dræavnega odbora Narodnega vijeÊa (sveta) skupπËine

Zakaj so se Slovenci leta 1918 odloËili za Kraljevino SHS

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si predsednik Dræave SHS, ki se 30. novembra 1918 odpravlja v Beograd na pogajanja o zedinjenju v Kraljevino SHS. Napiπi tri toËke, ki morajo biti po tvojem mnenju zapisane v spomenici in bodo najbolje izraæale interese prebivalcev Dræave SHS v novi dræavi.

1. samostojnost (avtonomija) 2. uporaba lastnega jezika v skupnih organih ∑ veË uradnih jezikov 3. soodloËanje pri vodenju dræave

ZANIMA ME: O zadnjih dneh oblasti Habsburæanov v AvstroOgrski lahko prebereπ veË v delu Habsburæani: zgodovina evropske rodbine (1994).

ZANIMA ME: VeË o vzrokih razpada Avstro-Ogrske lahko prebereπ v delu Habsburπka monarhija 1809∑1918 (1956).

PONOVIMO Kdaj? ves Ëas, πe posebej oËitni leta 1917 in 1918

Nacionalni: neenakopravnost narodov, zahteve po preureditvi dræave A ETN EV? M PA »IT LO OD

Kdo? Dræava SHS in Kraljevina Srbija in »rna gora Zakaj? Zaradi problemov v Dræavi SHS

PROBLEMI AVSTRO-OGRSKE

ZAKAJ SO SE SLOVENCI LETA 1918 ODLO»ILI ZA KRALJEVINO SHS

USTANOVITEV KRALJEVINE SHS

Reπitev: razpad Avstro-Ogrske

DRÆAVA SHS

KDAJ? 29. OKTOBRA 1918

Pomen samostojno odloËanje o svoji usodi

Problemi · neurejene meje · mednarodno nepriznana · Srbi æelijo æiveti skupaj · socialni problemi

Kdaj? 1. decembra 1918

Ali so se Slovenci po prvi svetovni vojni pravilno odloËili za zdruæitev z drugimi jugoslovanskimi narodi v Kraljevino Jugoslavijo? Utemelji odgovor. Slovenci in drugi juænoslovanski narodi so v skupni dræavi preæiveli 73 let. Odcepitev Slovencev od Avstro-Ogrske je pripeljala do ustanovitve Jugoslavije in v 90. letih 20. stoletja do samostojne Slovenije. Domnevamo lahko, da bi bili v drugaËnih okoliπËinah Slovenci deleæni πe veËjega pritiska s strani sosednjih dræav.

Svet med svetovnima vojnama: izgubljeni mir 25 28 31 34 37 40 43

Zakaj so posledice vojne pretresle svet Kakπne novosti je prinesla doba negotovosti Kaj je povzroËilo svetovno gospodarsko krizo Svet med obema vojnama ∑ kriza demokracije? Kako so nacisti nadzorovali NemËijo Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

Zakaj so posledice vojne pretresle svet

Prva svetovna vojna je za seboj zapustila veliko opustoπenje, tako materialno kot Ëloveπko. Kljub velikemu πtevilu mrtvih, ranjenih in podhranjenih se je æivljenje nadaljevalo. Tisti, ki jim je uspelo kljubovati revπËini, boleznim in pomanjkanju, so se morali sooËati s politiËnimi nemiri in gospodarskimi krizami.

RevπËina, bolezni in pomanjkanje Kot da ni bilo dovolj, da je vojna terjala milijone mrtvih, je preæivele takoj po vojni prizadela πe neozdravljiva bolezen, πpanska gripa. a) Preberi odlomek in z njegovo pomoËjo odgovori na vpraπanja. ≈V zadnjih dneh l. 1919 si je svet konËno oddahnil. Po enoletnem smrtonosnem pohodu je prav tako nenadoma, kot se je pojavila, poπastna gripa, ki se je imenovala πpanska, izginila: pobrala je strahoten krvni davek ∑ 21 milijonov æivljenj /…/. Bolezen se zaËne z boleËinami v grlu. Ljudje so pomodreli zaradi pomanjkanja kisika, bljuvali krvavo peno. Zdravniki niso znali pomagati, predpisovali so razne praπke, aspirin, ali alkoholne pijaËe, potapljanje bolnikov v vrelo vodo, ali zavijanje v ledene rjuhe. Ljudje so se umivali s kisom, vdihavali so æveplove pare /…/. Vse kaæe, da je epidemijo gripe zaustavilo preprosto zaπËitno sredstvo ∑ zaπËitna maska iz gaze, ki so jo, ko niso pomagale mnoæice nekoristnih zdravil, zaËeli nositi po vsem svetu.« (NajveËje katastrofe, Delavska enotnost, Ljubljana, 1988)

• Kakπni so bili znaki obolenja pri πpanski gripi? BoleËine v grlu, zaradi pomanjkanja zraka so ljudje pomodreli, bljuvanje krvi. • Kako so se ljudje skuπali ubraniti gripe? Pomagali so si na razliËne naËine: z razliËnimi praπki, aspirinom, alkoholnimi pijaËami, potapljanjem bolnikov v vroËo ali mrzlo vodo. Ljudje so se umivali s kisikom, vdihavali æveplove pare. • Zakaj je bila zaπËitna maska iz gaze uËinkovita? ©Ëitila je pred novimi okuæbami. Mnoge ljudi je po vojni prizadelo pomanjkanje.

• Pomisli, zakaj je bila nasploh odpornost ljudi po vojni slabπa. Ljudje so bili telesno izËrpani, mnogi ranjeni ali Ëustveno pretreseni. Pomanjkanje zdravil, slaba in enoliËna prehrana so prav tako pripomogli k nizki odpornosti.

PolitiËne in gospodarske krize Po prvi svetovni vojni so bile dræave finanËno izËrpane. Neuspeπno reπevanje gospodarstva se je v mnogih dræavah pokazalo kot gospodarska kriza. Nove vlade se v tej zmeπnjavi pogosto niso znaπle najbolje. ≈NemËijo je zajela najbolj Ërna inflacija. Ob koncu vojne je bila marka vredna pribliæno 25 centov, novembra se je marka zmanjπala na enomilijardokrat. Delavci v Essnu so nosili domov plaËo v sodih in tristo papirnic in sto petdeset tiskarn ni moglo dovolj naglo izdelovati bankovcev /…/. Z uvedbo rentne marke so gospodarsko krizo ustavili, ni pa to reπilo uniËenega in zagrenjenega srednjega razreda.« (Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970)

1921 1922 1923 zaËetek januarja 1923 konec januarja 1923 julij 1923 avgust 1923 november

75 400 7.000 18.000 160.000 1.000.000 4.000.000.000

Vrednost enega dolarja v nemπkih markah

a) Kakπne teæave so pretresale NemËijo po vojni? Stroπki vojne so izËrpali dræavo. Staro cesarstvo je razpadlo, dræava je imela velike teæave pri uveljavljanju demokracije, zaradi Ëesar se je zamenjalo veË vlad. Delavske stavke in poskusi revolucij so pretresali dræavo. Primanjkovalo je moπke delovne sile. DoloËila pariπke mirovne konference so prizadela gospodarstvo. b) Kako so delavcem izplaËevali plaËe? Svoj odgovor utemelji. PlaËo so delavci nosili kar v vreËah ali sodih, kajti marka je tako hitro izgubljala vrednost, da je izplaËevanje potekalo veËkrat na dan, ker se je popoldne æe vse podraæilo.

Zakaj so posledice vojne pretresle svet

c) PreuËi podatke v preglednici. Kdaj je bila gospodarska kriza v NemËiji najhujπa? Kriza je bila najhujπa leta 1923. Ë) Za kolikokrat je padla vrednost nemπke marke v letu 1923? Kako imenujemo ta gospodarski pojav? Vrednost marke se je zmanjπala za milijardkrat. Ta gospodarski pojav imenujemo inflacija.

Ali je bila pariπka mirovna konferenca praviËna Januarja 1919 so se v palaËi Versailles zbrali zmagovalci in poraæenci vojne, da bi uredili povojni svet. Glavne odloËitve so bile v rokah treh velikih (predstavnikov ZDA, Velike Britanije in Francije), ki se jim je pridruæil italijanski ministrski predsednik. a) Zakaj je imel pomembno vlogo predsednik ZDA? ZDA so bile med zmagovalci vojne. Poleg tega so iz vojne izπle gospodarsko ≈1. Nobenih tajnih sporazumov. 2. Prosti dostop do morij v miru in vojni. /…/ 4. Vse moËne, druge dræave pa so bile moËno zadolæene. dræave naj bi se razoroæile. 5. Kolonije naj b) Preberi program 14 toËk. Kaj je mnogim narodom priznaval predsednik soodloËajo o svoji prihodnosti. /…/ 9. Italijanska meja naj poteka po narodnostni Wilson? meji. 10. Narodi v Avstro-Ogrski naj imajo Pravico do avtonomije in samoodloËbe, kar bi pomenilo, da narodi sami pravico do samoodloËbe. 11. Narodi na odloËijo o svoji prihodnosti. Balkanu naj imajo pravico do samoodloËbe in avtonomije. /…/ 13. Poljska naj postane neodvisna dræava, z izhodom na morje. 14. Ustanovi naj se Druπtvo narodov, ki bo zagotavljalo politiËno in ozemeljsko neodvisnost dræav.« (Program 14 toËk ameriπkega predsednika Wilsona)

c) Kakπno Evropo si je zamislil Wilson? Obkroæi pravilne trditve. A. razoroæeno ». kolonialistiËno B. monarhistiËno D. militaristiËno C. naklonjeno malim narodom E. demokratiËno

Ë) O povojni usodi Evrope so odloËali voditelji najpomembnejπih antantnih dræav. K sliki voditelja pripiπi njegovo ime in dræavo, ki jo je predstavljal. V pomoË ti je razmiπljanje voditelja, ki ga najdeπ ob njem. Vse sem jim zapisal v 14 toËkah.

Woodrow Wilson, ZDA

NemËije ne moremo prehudo stisniti.

Lloyd George, Velika Britanija

Kaj pa londonska pogodba? Zahtevamo Ëim veË ozemlja.

Vittorio Orlando, Italija

NemËijo moramo Ëim bolj kaznovati. Ne smemo ji pustiti nobenega oroæja.

Georges Clemenceau, Francija

d) Katerih dræav ti voditelji niso povabili medse? Zakaj ne? Rusije zaradi komunistiËne revolucije, ker so naspotovali revoluciji. Dræav centralnih sil, ker so bile poraæenke. Drugim dræavam so svoje odloËitve le sporoËili.

Zakaj so posledice vojne pretresle svet

e) Katero organizacijo so ustanovili, da bi varovala mir v svetu? Druπtvo narodov. f) DoloËila versajske konference so NemËiji odvzela veliko ozemlja. Oglej si zemljevid in odgovori na vpraπanja. • Katere dræave so dobile nemπko ozemlje? Danska, Poljska, Litva, »eπkoslovaπka, Belgija in Francija. • Kaj se je zgodilo z nemπkimi kolonijami? Kolonije so bile NemËiji odvzete. Nadzor nad njimi sta dobili Velika Britanija in Francija. • Ob pomoËi doloËil versajske konference v uËbeniku (str. 30) ugotovi, katera doloËila mirovne pogodbe so NemËijo zelo prizadela. Izguba ozemlja, visoka vojna odπkodnina in obsodba, da so bili edini krivec vojne.

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si novinar, ki mora napisati Ëlanek o pariπki mirovni konferenci. Urednik priËakuje, da boπ doseæke konference tudi ocenil. Med kolegi kroæijo razliËne ocene o uspehu konference (najdeπ jih v okvirjih). Kako boπ konferenco ocenil ti? Svojo izbiro utemelji.

Konferenca dela ni dobro opravila. Bili so preveË zagledani v svoj ponos, da so zmagovalci, in niso prisluhnili poraæencem.

Konferenca je delo opravila dovolj praktiËno. NemËijo bi lahko zavzeli in razdelili.

Delo bi konferenca lahko opravila bolje, Ëe bi NemËiji popolnoma prepovedali vojaπko oboroæitev. Tako pa NemËija ostaja premoËna in nekoË se lahko zgodi nova vojna.

Konferenca je svoje delo opravila kar dobro. NemËija je bila odgovorna za vojno, zato je bilo prav, da so jo strogo kaznovali.

ZANIMA ME: Na naslovu www.schoolhistory.co.uk/games/penaltyshootout/ lahko v igri preizkusiπ svoje znanje o versajski konferenci. »e pa te zanima, kaj se je takrat zgodilo z Irsko, lahko pogledaπ na www.anderle.info/_notes/Erin.doc.

ZANIMA ME: Posledice prve svetovne vojne in krizo v povojnem obdobju v NemËiji je v svojih delih Trije tovariπi (1966) in »rni obelisk (1981) opisal Erich Maria Remarque.

PONOVIMO KDAJ? od januarja do junija 1919

ZAKAJ? · svet je bilo treb po vojni urediti · zmagovalke so nameravale v Evropi zarisati nove meje · ZDA so æelele okrepiti proces demokratizacije v Evropi

POLITI»NE • mirovne pogodbe (z NemËijo, Avstrijo, Madæarsko, Bolgarijo, TurËijo) • Druπtvo narodov: da bi prepreËili nove vojne v svetu

PARI©KA MIROVNA KONFERENCA

ODLO»ITVE

KDO? dræave zmagovalke, glavne odloËitve pa so bile v rokah ZDA, Velike Britanije, Francije in Italije GEOGRAFSKE · nastanejo nove dræave · ozemeljske spremembe · ozemlje zmagovalk se poveËa, poraæenk pa zmanjπa

ZAKAJ, TOREJ, SO POSLEDICE VOJNE PRETRESLE SVET?

Kakπne novosti je prinesla doba negotovosti

»as med obema vojnama je obdobje mnogih odkritij v znanosti in tehniki. Med velesile na znanstvenem podroËju so se povzdignile ZDA, ki so privabile znanstvenike z vsega sveta. Nova odkritja so temeljito spremenila naËin æivljenja, hkrati pa povzroËila med ljudmi veliko negotovost. Medvojno obdobje je spremenilo tudi poloæaj æensk.

Ali Ëlovek ustvarja ali uniËuje Znanost je zelo napredovala na podroËju tehnike, kemije in fizike. Nova prevozna sredstva so omogoËala potovanje na daljπe razdalje ter s tem bolj povezala svet. a) Poveæi pomembne znanstvene doseæke in izume z njihovimi posledicami. V pomoË ti je lahko posnetek o razvoju znanosti med obema vojnama na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1920∑29, 1930∑39 (Mladinska knjiga). Sigmund Freud je raziskoval Ëlovekovo podzavest z uporabo psihoanalize. (1)

Odprta je bila pot do izdelave atomske bombe. (10) Izboljπali so se postopki zdravljenja. (12)

Leta 1927 je Charles Lindbergh v 33 urah preletel Atlantik. (2) Spremenila se je teorija o zgradbi atoma. (4) Leta 1930 so ameriπki znanstveniki odkrili planet Pluton. (3) Izpopolnilo se je znanje o vesolju. (3) Leta 1932 so odkrili nevtrone. (4) Premagana sta bila vrhova Matterhorn in Eiger. (8) Uspeπno so preizkusili prve helikopterje. (5) Leta 1935 je Wallace Carothers izumil sintetiËno vlakno ∑ najlon. (6)

ZraËna prevozna sredstva so zmogla izpeljati manever v zraku. (5)

Vse veË ljudi je posluπalo radio, pojavila se je tudi æe prva televizija. (7)

Medicina je dobila uËinkovito zdravilo. (11)

Alpinisti so osvojili najviπje vrhove v Alpah. (8)

Zlomljen je bil monopol sviloprejk. (6)

Ferdinand Porsche je 1935 izdelal volkswagen, priljubljenega hroπËa. (9)

Avtomobil je postal dostopen πirokim mnoæicam. (9) ZaËeli so zdraviti teæave psihiËnih bolnikov. (1)

Leta 1938 sta Otto Hahn in Lise Meitner uspeπno cepila uranove atome.(10) Bakteriolog Alexander Fleming je odkril, da penicilin uniËuje bakterije. (11) V medicini so odkrili inzulin, krvne skupine, nevrone in srËni kateter. (12)

Med ljudmi so se informacije hitreje πirile. (7) Odprta je bila pot najdaljπim letalskim poletom. (2)

b) Za enega najveËjih znanstvenikov tega obdobja πtejemo Alberta Einsteina. Preberi njegov opis v uËbeniku (str. 31) in obkroæi pravilne odgovore. • Albert Einstein se je rodil v: A. NemËiji B. ZDA • Bil je: A. nori profesor B. izredno nadarjen profesor • Ukvarjal se je z: A. gravitacijo B. gravuro • Kako se glasi njegova formula? E = mc2

Kako se je spremenilo æivljenje æensk Medvojno obdobje je spodbudilo svobodnejπe vedenje æensk, pri Ëemer so velike spremembe doæivele priËeske in krila. Tehnika pa je v zahodnoevropske in ameriπke domove prinesla nove gospodinjske strojËke. a) Oglej si sliko in napiπi o njej tri stvari, ki se nanaπajo na: • podobo æenske: vesela in spoπËena, mati, razbremenjena v gospodinjstvu; • podobo deËka: sproπËen, kratke hlaËe, brezrokavnik; • stroj: pralni stroj; • naËin oblaËenja: lahka obleka, klobuk na æenski glavi, Ëevlji z nizko peto.

Kakπne novosti je prinesla doba negotovosti

b) Aparate, ki so navedeni v okvirju, razvrsti glede na to, kdo bi jih lahko uporabil. • prababica: telefon, ribeæen (strgalnik), roËni kavni mlinËek, oæemalnik; • babica: zamrzovalna skrinja, sesalec, TV, pralni stroj, radio, meπalnik; • mama: meπalnik, pomivalni stroj, raËunalnik, pralni stroj, faks, videorekorder, mikrovalovna peËica, mobilni telefon, kamera, radio. telefon, meπalnik, pomivalni stroj, pralni stroj, raËunalnik, ribeæen, telefaks, videorekorder, mikrovalovna peËica, mobilni telefon, kamera, zamrzovalna skrinja, sesalec, TV, radio, roËni kavni mlinËek, oæemalnik

Kaj je iskala izgubljena generacija Umetniki medvojnega obdobja so zanemarili priËakovanja druæbe o tem, kakπno mora biti likovno ali literarno delo. Njihova dela so ponazarjala svet Ëustev in domiπljije in so bila mnogim nerazumljiva. a) Oglej si slike takrat najbolj slavnih slikarjev Pabla Picassa, Salvadorja Dalíja in Joana Mirója. Katera se ti zdi kot iz sanj in katera bi lahko bila otroπko delo?

A Pablo Picasso, Æenska s knjigo

B Salvador Dalí, Vztrajnost spomina

C Joan Miró, Agora

b) Ali slike zvesto posnemajo naravo in objekte v njej? Ne, kajti realnost slikarjem ni bila pomembna. S svojimi slikami so prikazovali nova pojmovanja objektivnih resnic, drugaËne Ëasovne in prostorske razseænosti. c) Dopolni besedilo s spodnjimi besedami. Vsi trije najslavnejπi slikarji medvojnega obdobja prihajajo iz ©PANIJE. PodroËje njihovega ustvarjanja so bile SLIKE, KERAMIKA, kipi in GRAFIKE. Dalí se je skupaj s πpanskim reæiserjem L. Buñuelom poskusil tudi v FILMU. Vse tri je prizadela πpanska DRÆAVLJANSKA VOJNA, ki so jo obsodili s svojimi deli in se zaradi nje preselili v FRANCIJO. keramika, grafike, dræavljanska vojna, filmu, ©panije, Francijo

Ali sta bili zabava in kultura zdruæljivi Mnogi so skuπali vojne grozote pozabiti z æivahnimi zabavami, kjer so vse noËi igrali jazz in charleston. Neverjetno priljubljenost so doæiveli filmi in njihovi junaki. Filmska industrija pa je postala najhitreje rastoËa panoga. Ob pomoËi slik odgovori na vpraπanja. V pomoË ti je lahko tudi posnetek o filmski industriji v 30. letih na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1930∑39 (Mladinska knjiga). a) V arhitekturi so se uveljavile stavbe iz æeleza in stekla. Ena najviπjih je bila leta 1931 zgrajena v New Yorku. Poimenuj jo. Empire State Building b) V grozljivki (1933) je junak King Kong na vrh te stavbe odnesel æensko, v katero se je zaljubil. Katero poπast je predstavljal King Kong? orjaπko opico

Kakπne novosti je prinesla doba negotovosti

c) Junak risanih filmov je najprej postal mornar POPAJ, ki si je moË nabiral z obroki ©PINA»E. Njegovo priljubljenost je spodnesla mala miπka Walta Disneyja, ki se je imenovala MIKI MI©KA. Ë) Najbolj priljubljeni filmski igralec v tem Ëasu, ki ga poznamo po komiËni vlogi malega potepuha v tesnem suknjiËu in prevelikih hlaËah, je bil 1. Rudolf Valentino 2. Marlon Brando 3. Charlie Chaplin. d) Igralka nemπkega rodu Marlene Dietrich je leta 1930 zaslovela v filmu z naslovom MODRI ANGEL. Leta 1939 pa je svet vzdihoval ob nepozabnem filmu V VRTINCU, v katerem je igral takratni prvak Hollywooda Clark Gable.

RADOVEDNEÆ Preberi odlomek iz katoliπkega Ëasopisa, ki je bil objavljen leta 1926 v ZDA. Nad Ëim je bil ogorËen pisec Ëlanka?

≈Glasba je senzualna, æenske so obleËene samo napol in druæinski Ëasopis ne more opisati njihovega gibanja. Dovolj je reËi, da obstajajo hiπe, namenjene plesom, Ëeprav so bile zakonsko zaprte.«

Nad plesom, pomanjkljivo obleËenimi æenskami, krπenjem zakona, ki je prepovedoval tovrstne zabave. Predstavljaj si, da se piπe leto 1933. Si novinar/ka, ponosen/na na vse pridobitve, ki jih je æenskam prinesel moderni Ëas. V kratkem spisu opiπi pet po tvojem mnenju za æenske najpomembnejπih novosti.

UËenci lahko opiπejo pridobitev volilne pravice, veËje moænosti zaposlitve, moænosti za izobraæevanje, svobodo oblaËenja, moænosti za sproπËeno obnaπanje in druæenje ...

ZANIMA ME: Na naslovu www.juliantrubin.com/einsteinquiz.html boπ naπel kviz o Einsteinu. VeË o S. Freudu pa na http://www.google.com/search?q=Sigmund+Freud.

ZANIMA ME: »arobni film »arovnik iz Oza (1939), ki je bil posnet v barvni tehniki tehnikolor, vsebuje πtevilne pevske prizore.

PONOVIMO

PROMET ©PORT

olimpijske igre, v πportu se uveljavijo æenske SLIKARSTVO

πpanski slikarji, futurizem, dadaizem, nadrealizem

VW hroπË, avtomobilske dirke, prelet Atlantika

ÆIVLJENJE MED OBEMA VOJNAMA

GLASBA IN FILMI

jazz, charleston, zlata doba Hollywooda, radijske igre

MODA

kratke priËeske, kratka krila, liËenje, kajenje æensk DRUÆBA

prohibicija v ZDA, mafijske zdruæbe, uveljavitev æensk NOVI IZUMI IN DOSEÆKI

FIZIKA IN TEHNIKA

relativnostna teorija, cepitev urana, gospodinjski strojËki

umetna vlakna, inzulin, penicilin, krvne skupine

Kaj je povzroËilo svetovno gospodarsko krizo

ZDA so bile po prvi svetovni vojni najbolj razvita in najbogatejπa dræava na svetu. Dvajseta leta so dobila celo naziv zlata dvajseta leta. Vendar so se konËala z veliko gospodarsko krizo, ki se je razπirila po vsem svetu in trajala skoraj desetletje.

Kdo je oblikoval svetovni trg po vojni Prva svetovna vojna je ZDA omogoËila, da so postale industrijska velesila. Zapravljati denar za lagodno æivljenje in zabavo pa je postala poglavitna dejavnost AmeriËanov. a) Æivljenje v dvajsetih letih je bilo za mnoge brezskrbno. PreËrtaj trditev, ki je napaËna. Pomagaπ si lahko s posnetkom na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1920∑29 (Mladinska knjiga). a. Veliko se je plesalo, pelo in muziciralo. b. Æenske so postale samozavestne in se sproπËeno oblaËile. C. V nekaterih dræavah so æenske dobile volilno pravico. ». V ZDA so uvedli prepoved trgovanja z alkoholom, zaradi Ëesar so mafijski πefi ljudi z alkoholom oskrbovali ilegalno. D. MnoæiËno se je razvila filmska proizvodnja, pojavila pa se je tudi televizija. E. Razvoj kmetijstva je prinaπal preseæke pridelkov. F. Ljudje so bili pri naloæbah varËni in previdni. G. Razmahnila se je avtomobilska industrija. b) Zakaj je bila kriza preseneËenje za ameriπke prebivalce? Pred izbruhom krize so industrija in zasluæki v ZDA dosegli izjemne viπine. New York je postal banËno in borzno srediπËe sveta, dolar pa podlaga ostalih valut. Ljudje so hoteli Ëim bolj obogateti. Njihovo æivljenje je bilo brezskrbno, polno zabave in zapravljanja.

Vzroki in posledice svetovne gospodarske krize Velika gospodarska kriza je izbruhnila leta 1929 in je v najhujπi obliki trajala do 1933. ©tevilne banke, denarni zavodi in podjetja so doæiveli polom. a) V jeseni 1929, ko je kriza izbruhnila, je dogajanje na Wall Streetu ≈Skoraj πest ur sem bil ujet sredi mnoæice, ki jo je zajedoæivel tudi πpanski pesnik Federico Garcia Lorca. V pismu starπem la panika. Nisem se mogel umakniti. Ljudje so razpravljali in kriËali kot zveri. Vsepovsod so jokale æenje opisal reakcije ljudi ob tem dogodku. ske, ljudje so na ulicah in stopniπËih na ves glas kriËa• Kako so ljudje izraæali nemoË ob zlomu na borzi? Zakaj tako burno? li in jadikovali. Mnogi so Ëez noË izgubili vse. Delali so Ljudje so πli na ulice, kjer so razpravljali, kriËali. Æenske so jokale. samomore.« (Federico Garcia Lorca, Pesnik v New Yorku, MK, Ljubljana, 1995) Mnogi so naredili samomor, saj so zaradi borznega zloma izgubili vse svoje imetje. • Kako bi poimenoval stanje, ki ga je opisal pesnik Lorca? Brezup, kaos, zmeπnjava. b) Oglej si sliko in odgovori. • Napiπi dejstva, ki ti pridejo na misel ob pogledu na sliko (o sporoËilu fotografije; o okolju, ki ga prikazuje; o podrobnostih, ki jih opaziπ). Moπki iπËe delo tako, da hodi s plakatom po ulici. S tem vzbuja pozornost mimoidoËih, saj ni videti kot reveæ.

• Kaj æeli moæ na sliki? Zakaj, meniπ, se je zatekel k takemu naËinu oglaπevanja? Moæ æeli delo. Verjetno ga neuspeπno iπËe æe dalj Ëasa, zato se je odloËil za takπen naËin iskanja zaposlitve.

Kaj je povzroËilo svetovno gospodarsko krizo

• Kako, meniπ, se poËuti nekdo, ki je izgubil delo? Kakπno upanje so gojili ljudje ob veliki krizi? Brezposeln Ëlovek se ne poËuti dobro, saj nima denarja za æivljenjske potrebπËine. Izgubi zaupanje vase. V krizi leta 1929 so ljudje upali, da se bodo Ëasi spremenili in bo kriza minila, ob tem pa bi dobili tudi delo. c) Na grafikonu v uËbeniku na str. 35 poiπËi deleæ brezposelnih v ZDA v Ëasu krize. Kdaj je bila brezposelnost najniæja? Kdaj je bila najviπja? Brezposelnost je bila najniæja leta 1929, preden je izbruhnila kriza, najviπja pa leta 1933, ko je kriza doæivela vrhunec. Ë) »rni petek na ameriπki borzi je vplival tudi na druge dræave, s Ëimer ≈Radi πe vedno trajajoËe gospodarske krize naraπËa je kriza postala svetovna. Slovenec je leta 1934 takole pozival meπ- πtevilo brezposelnih od dne do dne. Te teæke gospodarske prilike so povzroËile, da je danes veliko πtevilo naËane Ljubljane: πih revnih someπËanov v bedi in pomanjkanju. /…/ je • Ali je zlom v ZDA vplival na gospodarstvo v Sloveniji? priredila mestna obËina dne 3. in 4. novembra 1934 Zlom v ZDA je vplival na vse svetovno gospodarstvo, tudi slovensko. ‘Nabiralni dan’ /…/. V glavnem je imela ta akcija namen, da zbere od posameznih oseb po cestah, javnih lokalih itd. malenkostne prispevke.«

• Zakaj je Ërni petek prizadel Evropo? Katero evropsko dræavo najbolj? (Pomagajmo uboæcem in brezposelnim, Slovenec, 1934) Ker je bila Evropa gospodarsko zelo povezana z ZDA, jo je kriza prizadela. Najbolj je prizadela Veliko Britanijo in NemËijo, vendar so bile prizadete vse evropske dræave, razen Sovjetske zveze (ki se ni vkljuËevala v svetovno gospodarstvo). • Kateri sloji prebivalstva so krizo najbolj obËutili? Kako? Prizadeti so bili vsi sloji. Najteæje je bilo delavcem, ker so mnoæiËno izgubljali delo in niso imeli nobenih drugih virov preæivljanja. Veliko premoæenja so izgubili tudi premoæni sloji. Vsem zaposlenim pa so se zniæale plaËe. • Kateri Ëasopisi danes objavljajo novice o gospodarskih vpraπanjih? Finance, dnevniki Delo, Dnevnik in VeËer ....

Kako je svet reπil veliko gospodarsko krizo Dræave so se bolj ali manj uspeπno spopadale s krizo. Eden najbolj uspeπnih programov je bil New Deal ameriπkega predsednika Roosevelta. a) Program New Deal je vseboval vrsto ukrepov, ki so navedeni spodaj. Ob posameznih ukrepih v desni stolpec dopiπi razloge, zakaj jih je Roosevelt vkljuËil v svoj program. U∑Gospodarstvo je temeljilo na nerealnih temeljih, zato je U Dræava je prevzela nadzor nad gospodarstvom dræava nad njim prevzela nadzor in mu s posojili pomagala in ponudila posojila za proizvodnjo. k okrevanju. S Roosevelt je zniæal plaËe in poviπal davke. S∑Zniæal je plaËe dræavnim usluæbencem in obdavËil premoæne, da je dobil finanËna sredstva za pomoË revnim in P Brezposelnim je dodelil pomoË. brezposelnim. P∑Pomagal jim je, da niso bili laËni in da niso propadali na E Uvedeno je bilo zaposlovanje v javnih delih cesti. Pomagal jim je preæiveti v primernih stanovanjih, da (elektrifikacija, gradnja kanalov, stanovanj, πol, cest). so lahko æiveli Ëloveka dostojno æivljenje. E∑Z javnimi deli je dræava ponudila delo mnoæici brezposel© Kmetje so dobili posojila za sejanje doloËenih nih, ki so tako dobili moænost zaposlitve in zasluæka. vrst poljπËin. ©∑Dræava je vzpostavila nadzor nad koliËino kmetijskih N Zaprl je vse banke, razen tistih, ki so poslovale uspeπno. preseækov, da se ne bi spet pojavila hiperprodukcija. N∑Veliko πtevilo bank je opravljalo nestrokovne transakcije O Zmanjπal je vrednost dolarja. in so se ukvarjale s πpekulacijami in goljufijami. O∑Vrednost dolarja je temeljila na nerealni osnovi, izhajajoËi iz nekdanjih uspehov ameriπkega gospodarstva. b) Kriza je v mnogih evropskih dræavah povzroËila razoËaranje ljudi nad demokracijo. Izbrali so nove, po njihovem mnenju odloËnejπe voditelje. Poimenuj eno dræavo, kjer se je to zgodilo. V NemËiji so volivci podprli Hitlerja.

Kaj je povzroËilo svetovno gospodarsko krizo

RADOVEDNEÆ Pri vsaki nalogi izberi eno reπitev ter Ërko pred njo vpiπi v spodnje kvadratke (πt. 3 pomeni, da vpiπeπ reπitev tretje naloge). Dobil boπ naslov priljubljene ameriπke pesmi iz 30. let, ki je opevala optimizem po reπitvi iz krize.

1. PoiπËi napaËno trditev! 7. Katero od navedenih dejstev ni posledica svetovne gosX) Hiperinflacija je bila 1923, zlom borze v New Yorku podarske krize? pa 1929. B) Ljudje so samomorilsko skakali skozi okna. B) Hiperinflacija se je zaËela v NemËiji, zlom na Wall I) Ljudje so z zaprtjem bank izgubili æivljenjske priStreetu pa v ZDA. hranke. P) Pri hiperinflaciji je preveË, pri gospodarski krizi pa A) Otroci so pakete banËnih potrdil uporabljali za risapremalo denarja v obtoku. nje in igro. 2. Eden od vzrokov, da je ameriπki borzni trg pregorel, je 8. Kako se imenuje dobiËek, ki izhaja iz posesti delnic, ki tudi ≈v zlatih dvajsetih«, ko so vsi zaupali ekonomiji in kotirajo na borzi? se spoznali nanjo. Zakaj je bilo tako? E) dividende O) Imeli so dinamiËnega novega predsednika. N) zlata moneta E) Al Capone je s prohibicijo osreËil ZDA. G) obresti D) DobiËek so jim prinaπali posli z Evropo, ki se je po 9. Kako se je imenoval program gospodarske obnove novojni hotela obnoviti. vega ameriπkega predsednika? 3. Kako se imenujejo ljudje, ki kupujejo delnice z nameL) Laisser-faire nom, da jih z dobiËkom hitro prodajo? U) Eleonor K) borzni posredniki G) New Deal L) konjski meπetarji 10. Mnogi menijo, da je svetovna gospodarska kriza pripeH) πpekulanti ljala na oblast totalitaristiËne voditelje. 4. Kdaj je bil Ërni petek na Wall Streetu? Za katerega od naπtetih to res velja? M) 1. septembra 1929 N) Adolf Hitler R) 25. oktobra 1929 V) Josif VisarionoviË Stalin T) 31. oktobra 1929 S) Benito Mussolini 5. Kdo je bil ameriπki predsednik ob zlomu borze? 11. Katera od navedenih trditev ne dræi? S) Herbert Hoover J) Zaradi krize so se zaostrila druæbena nasprotja tudi v A) Franklin Delano Roosevelt Evropi. I) Gerald Ford I) Ameriπki predsednik je predpisal obvezno delo otrok. C) Kriza je povzroËila milijone brezdomnih in brezpo6. Kdo je nadomestil tega predsednika leta 1933? selnih po vsem svetu. W)Warren Harding Y) Franklin Roosevelt D) Dwight Eisenhower 3 7 1 1 6 2 7 6 5 7 4 8 3 8 4 8 7 9 7 11 10 H A P P Y D A Y S A R E H E R E A G A I N

ZANIMA ME: Na naslovu www.americanpresidents.org/gallery/index.asp boπ naπel veliko informacij o Rooseveltu in njegovem programu New Deal ter tudi o drugih ameriπkih predsednikih.

ZANIMA ME: Komedija Nekateri so za vroËe (1959) na zabaven naËin prikazuje morilske gangsterje ter zabavo v predvojnih letih v ZDA.

PONOVIMO Kje? Wall Street, New York, ZDA

Kdaj? oktobra 1929

POSLEDICE · nepraviËna razdelitev bogastva · hiperprodukcija in nasiËenost trga · πpekulacije na borzi · nekontrolirano zapravljanje prebivalcev

VZROKI

SVETOVNA GOSPODARSKA KRIZA RE©

ITV

v ZDA · propad podjetij in bank · milijoni brezposelnih v Evropi in svetu · propad podjetij in bank · nemiri zaradi brezposelnih · politiËna nestabilnost v ZDA · program New Deal · reforme, ki so reπile krizo v Evropi in svetu · koalicije, ki so izdelale svoje reformne programe · kriza demokracije

Svet med obema vojnama ∑ kriza demokracije?

Zdi se, da so evropske demokratiËne dræave v medvojnem obdobju zaπle v krizo. Dræavljanska vojna v Rusiji je zagotovila oblast boljπevikom. Pod Stalinom so Sovjetsko zvezo spremenili v eno najbolj totalitaristiËnih dræav. Mussolini v Italiji je uvedel faπizem.

Stalin ∑ uspeh ali neuspeh za Sovjetsko zvezo Po Leninovi smrti je oblast v Sovjetski zvezi prevzel Stalin, po katerem to obdobje imenujemo stalinizem. Njegov cilj je bil industrijski razvoj Sovjetske zveze ∑ za vsako ceno. a) Katere spodnje trditve dræijo in katere ne? Vsako odloËitev tudi pojasni. V pomoË ti je lahko posnetek na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRMFilm.aspx? brandID=14 (v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ ime Stalin) ter poglavje o njem v uËbeniku (str. 37). Stalin je oblast vzdræeval z nasilnimi metodami. Tajna policija je nadzorovala prebivalce. Zaprli in ubili so mnoge ljudi. DA NE Preganjanje sumljivih ljudi in sovraænikov dræave je doseglo vrhunec v 30. letih. DA NE V Ëistkah (vrh sredi 30. let) je Stalin obraËunal s Ëlani partije in vojaπkimi voditelji. Kmetje so z veseljem podprli podræavljanje svojih kmetij. DA NE Kmetje so se kolektivizaciji mnoæiËno upirali, tako da so pobijali svojo æivino in uniËevali pridelke. Petletke so izpolnili v πtirih letih. DA NE Programi industrijskega razvoja, v katerih so gradili æelezarne, prekope, elektrarne, so trajali pet let. Umetnost je sluæila dræavi in njeni hvali. DA NE Umetniki, ki so delovali pod nadzorom dræave, so upodabljali Stalina ter sreËno æivljenje v Sovjetski zvezi. V Sibiriji so bila znana turistiËna srediπËa. DA NE V Sibiriji so bila taboriπËa, v katera so poπiljali ljudi, ki so kakorkoli nasprotovali reæimu. Kult osebnosti pomeni Ëastiti vodjo kot nezmotljivega genija. DA NE Kult osebnosti, ki ga je podpirala obπirna propaganda, je Ëastil Stalina kot oËeta naroda. Stalinizem πtejemo med totalitarne sisteme. DA NE Dræava je imela popolno oblast nad javnim in zasebnim æivljenjem dræavljanov. b) Oglej si sliki in ju primerjaj med seboj. Kaj opaziπ? Na desni fotografiji Jehova ni veË.

• Zakaj, meniπ, je nastala ta razlika? Jehov je bil eden tistih, ki si je drznil Stalina kritizirati, zato ga je dal Stalin zapreti in obsoditi na smrt. Stalin in Jehov, vodja tajne policije, leta 1938 in leta 1939 Prizaneseno ni bilo niti njegovi druæini. Sledilo je brisanje vsakrπnih sledi Jehova, med drugih so ga izbrisali tudi z vseh fotografij, na katerih je bil prisoten Stalin. c) Stalinovo slavo je πirila tudi propaganda. Ilustracija prikazuje Stalina, ki ga obkroæajo delavci. V okvire dopiπi njihove obËutke ali misli, ko vidijo Stalina.

naπ genialni voditelj

bolje, da ne kritiziram

naπ veliki oËe naroda

Svet med obema vojnama ∑ kriza demokracije?

Ali je Mussolini izpolnil svoje obljube Kot odgovor na politiËno nestabilnost in gospodarsko krizo v Italiji je ljudstvo podprlo Mussolinija, ki je dobil naziv Duce (voditelj). a) Dopolni besedilo. Idejno gibanje, ki se je razvilo v Italiji pod vodstvom Benita Mussolinija, imenujemo FA©IZEM. Mussolini je priπel na oblast leta 1922 z znamenitim POHODOM na Rim. Mussolinijevi privræenci so ustanovili zveze bojevnikov, ki so se imenovale (po barvi uniforme) »RNOSRAJ»NIKI. Za simbol so si izbrali sveæenj πibja s sekirico, ki je bil simbol RIMSKEGA imperija. b)

Odgovori na vpraπanja o Mussoliniju. V pomoË so ti lahko posnetki na spletni strani www.ngtlibrary.com/ngts/newsite/idea_gallery.asp?mcat=3&scat=17 (WWII 1, WWII 2, WWII 3). • Mussolini je veljal za dobrega govornika. Kakπni so bili videti njegovi govori? Kje so najveËkrat potekali? V svojih govorih je moËno gestikuliral (uporabljal razliËne geste) in s svojim glasom vplival na mnoæice. Govori so potekali na trgih, kjer je Mussolini nastopal na balkonih, da so ga ljudje lahko videli. Ljudjem je govoril o veliËastni zgodovini rimskega imperija ter o krivicah, ki jih je Italijanom povzroËila pariπka mirovna konferenca. • Katere pripomoËke je uporabljal, ko je razglaπal svoje ideje? Radio, filme, gramofonske ploπËe. »asopisi in radio so bili prisiljeni objavljati njegove govore in vabila na mnoæiËna faπistiËna zborovanja. • Kakπen odnos so imeli faπisti do drugih narodov? Slovanske narode, πe posebej Slovence in Hrvate, so imeli za manjvredne narode. • Cilj faπistov je bil razπiriti se na ozemlje nekdanjega rimskega imperija. Katero ozemlje naj bi po tem naËrtu Italija obsegala? Italija naj bi obsegala obale Sredozemskega morja. c) Mussolini je vodil agresivno zunanjo politiko. V napadu na Abesinijo (Etiopijo) so bile njegove sile veliko moËnejπe kot nasprotnikove. Leta 1946 je britanski predstavnik izjavil: ≈Zavedamo se, da bi /…/ lahko brez teæav ustavili • Zakaj je bila vojna z Etiopijo neenakovredna? Mussolinija, Ëe bi proti njemu uvedli sankcije, ki so Etiopija ni imela moderno opremljene vojske, na vojno tudi ni bila bile potrebne. In Ëe bi za njegove ladje zaprli Sueπki in mu s tem onemogoËili dobavo nafte.« pripravljena. ©tevilo njenih vojakov je bilo manjπe od italijanske prekop (Izjava Philipa N. Bakerja, angleπkega politika v Druπtvu narodov, 1946) vojske. • Ali so evropske dræave in Druπtvo narodov ukrepali proti Italiji? Ne, Druπtvo narodov in evropske sile proti Italiji niso odloËno ukrepali. Ukrepali so le gospodarsko, ne pa tudi vojaπko.

Dræavljanska vojna v ©paniji Leta 1936 je v ©paniji priπlo do spopada med izvoljeno oblastjo Ljudske fronte in nacionalistiËnimi generali, ki jih je vodil general Franco. a) V uËbeniku na str. 39 preberi besedilo o dræavljanski vojni v ©paniji. • Kakπen je bil odnos generala Franca do demokratiËno izvoljene vlade? General Franco je bil naklonjen faπizmu in nenaklonjen reformam, ki jih je pripravljala republikanska vlada. Zato je organiziral upor proti demokratiËno izvoljeni vladi. • Katere dræave so pomagale bojujoËima se stranema? Zakaj prav te? Francovim nacionalistom sta pomagali Italija in NemËija. Poslali sta vojake, tanke in letala, da sta svoje vojaπke sile v ©paniji izurili in preizkusili. Republikanci so dobili le malo pomoËi iz tujine. saj so zahodnoevropske dræave ostale nevtralne. Vojaπke svetovalce in oroæje jim je poslala Sovjetska zveza, ki je v vojni v ©paniji videla tudi priloænost za πirjenje komunizma. Na strani republikancev so se bojevali πtevilni prostovoljci iz vse Evrope, med njimi tudi iz Slovenije. • Kako dolgo so trajali spopadi? Kdo je bil zmagovalec? Vojna je trajala od leta 1936 do 1939. Zmagali so nacionalisti generala Franca, ki je uvedel dikgeneral Franco taturo.

Svet med obema vojnama ∑ kriza demokracije?

b) Slika je delo πpanskega slikarja in se imenuje Guernica (Guernica je bilo baskovsko mesto, ki so ga aprila 1937 popolnoma poruπila nacionalistiËna letala). O njeni izdelavi si lahko v uËbeniku na str. 39 prebereπ πe slikarjevo izjavo. • Kakπno je bilo umetnikovo staliπËe do vojne v ©paniji? Bil je proti vojni in proti generalom, ki so vojno zaËeli. • Kaj lahko razbereπ na sliki? Grozo, teptanje ljudi, krike, razbitost, temaËnost. • Kako so v vojni trpeli civilisti? Æiveli so v pomanjkanju, izgubili svoje domove, bili ærtve spopadov in medsebojnega obraËunavanja. RADOVEDNEÆ Picasso je sliko Guernica odnesel v ZDA in jo namenil ©paniji πele takrat, ko bo v njej spet demokracija. To se je zgodilo po Francovi smrti. Picasso je umrl leta 1973. Ali je doËakal, da se mu je æelja izpolnila?

Ne, ker je Franco vladal do leta 1975. Sliko so obesili v Madridu πele leta 1981. • Ena od ærtev Francovega reæima je bil mladi pesnik Federico Garcia Lorca, ki je pred tem napisal pesem Slovo. Kaj meniπ, kaj v pesmi predstavlja balkon? Stik s svetom, ljudmi, naravo ... • Zakaj, meniπ, so totalitarni reæimi preganjali umetnike in knjiæevnike? Bali so se njihove kritike in nenaklonjenosti, zato so bili pri oblasti nepriljubljeni. ZANIMA ME: Na naslovu www.schoolhistory.co.uk/quizzes/stalin/stalin.htm lahko preizkusiπ svoje znanje o Stalinu.

Ko umrem, pustite balkon odprt. DeËek pomaranËe je (z balkona ga vidim) kosec æito kosi (z balkona ga sliπim) ko umrem pustite balkon odprt.

ZANIMA ME: Svoje æivljenje v taboriπËu v Sibiriji je opisal pisatelj Aleksander Solæenicin v delu Arhipelag gulag (1973), zaradi katerega so ga izgnali iz Sovjetske zveze.

PONOVIMO Dopolni tabeli. DEMOKRACIJA To je oblika vladavine,

SVET MED OBEMA VOJNAMA — KRIZA DEMOKRACIJE?

To je oblika vladavine,

v kateri reæim ljudi preganja, Ëe razmiπljajo drugaËe, kot reæim dovoljuje, ter jim prepoveduje svobodno zdruæevanje.

v kateri ljudje svobodno izraæajo svoje misli in se svobodno zdruæujejo.

Dræava Simbol Katerega leta in kako je totalitarizem priπel na oblast? Ime stranke Vojaπke enote Vodja Cilj Odnos do nasprotnikov Zunanja politika

TOTALITARIZEM

FA©IZEM

KOMUNIZEM

Italija butarica s sekirico 1922 pohod na Rim faπisti (Polulari)

Sovjetska zveza srp in kladivo 1917 z revolucijo komunistiËna partija RdeËa armada

Fasci di combatimento (ËrnosrajËniki)

Benito Mussolini ∑ Duce obnoviti veliËino rimskega imperija preganjanje nasprotnikov reæima zasedba Albanije, Etiopije, Krfa in Reke

Josif V. Stalin okrepiti gospodarstvo v SZ preganjanje nasprotnikov reæima πirjenje vpliva komunizma

Kako so nacisti nadzorovali NemËijo

PolitiËna nestabilnost in slabe gospodarske razmere so vplivale na to, da so Nemci za svojega voditelja leta 1933 izvolili Adolfa Hitlerja. NemËijo je spremenil v totalitarno dræavo, v kateri so bili pripadniki nearijske rase ter kritiËni opazovalci nezaæeleni.

Kako je Hitlerju uspelo priti na oblast NemËijo so posledice prve svetovne vojne, zlasti doloËila mirovne pogodbe, hudo prizadele. Takπno ozraËje je izkoristil Hitler. Obljubil je, da bo NemËiji vrnil njeno veliËino. a) NacistiËna propaganda iz leta 1930 je razπirila zemljevid s podobo Evrope po pariπki konferenci: belo oznaËeno NemËijo ogroæajo do zob oboroæene sovraæne sosede. • Vpiπi njihova imena v prazna polja. • Na zemljevidu pobarvaj ozemlja, ki jih je NemËija izgubila z mirovno pogodbo.

Velika Britanija

Poljska

Belgija in Nizozemska

Sovjetska zveza

Francija

»eπkoslovaπka

Italija

Kraljevina Jugoslavija

• Kaj ponazarjajo simboli, ki prikazujejo oroæje in vojake? OznaËeno oroæje in vojaki prikazujejo, da so nemπke sosede moËno oboroæene in zato za NemËijo zelo nevarne. Nemπka vojska je bila namreË zaradi doloËil pariπke mirovne konference omejena.

b) Med vzroke za Hitlerjev vzpon πtejemo πtevilne dejavnike. A Hitler je bil dober govornik. B Druge stranke niso bile voljne sodelovati med seboj. C Gospodarska kriza leta 1929 je povzroËila velike teæave. A NacistiËne vojaπke enote SA in SS so napadale druge politiËne skupine. B Predsednik Hindenburg ni imel zadostne podpore parlamenta. A Goebbels je vodil uËinkovito propagandno politiko NSDAP. C Ljudje so bili vznemirjeni zaradi gospodarske krize 1929., saj so se dobro spominjali krize iz leta 1923. B Hitler in nacisti so z razliËnimi politiËnimi pritiski vplivali na manjπe politiËne skupine in dobili njihovo podporo. A Ljudje so imeli malo zaupanja v demokratiËni sistem in so se v krizi raje obrnili k skrajnim skupinam, kakrπni sta bili nacistiËna in komunistiËna. C Bogati lastniki velikih tovarn so v strahu pred komunistiËno revolucijo finanËno podpirali nacistiËni volilni boj.

Naπtetim dejavnikom dopiπi Ërko A, B ali C, glede na to, ali jih πtejemo med A ∑ naraπËajoËo strnjeno moË Hitlerja in nacistov, B ∑ slabosti drugih politiËnih skupin, C ∑ zunanje vplive. Kot vidiπ, je najveË Ërk v skupini __ A __, kar pa ne pomeni, da so ti dejavniki tudi najpomembnejπi. Mnogi zgodovinarji se nagibajo k razlagi, da je na vzpon nacizma najbolj vplivala velika gospodarska kriza.

Kako so nacisti nadzorovali NemËijo

Kakπno NemËijo je ustvaril Hitler Pod Hitlerjem je NemËija postala totalitaristiËna dræava. a)

Obrazloæi besede, s katerimi lahko opiπemo Hitlerjevo NemËijo. V pomoË so ti lahko posnetki na spletni strani www.ngtlibrary.com/ngts/newsite/idea_gallery.asp?mcat=3&scat=17 (WWII 8, WWII 5, WWII 6) in besedilo o Hitlerju v uËbeniku (str. 41). DIKTATOR Ëlovek, ki vlada sam, z vojsko in policijo nadzoruje vse æivljenje ljudi v dræavi FIRER naziv za Hitlerja, ko zavlada NemËiji in postane voditelj Nemcev NACIZEM nemπka oblika faπizma PROPAGANDA reklama

b) Kaj je bilo znaËilno za Hitlerjeve govore? Njegovi govori so bili zelo uËinkoviti. Hitler je najprej govoril tiho in poËasi, potem pa je njegov govor postajal vse bolj glasen in goreË. Na koncu je grmel, hrumel in moËno gestikuliral. c) Kljukasti kriæ, simbol nacistiËne stranke, je obstajal æe davno pred Hitlerjevim Ëasom. Na Ërto pod njim napiπi njegovo ime. Dopiπi πe imeni preostalih dveh simbolov.

svastika

jing in jang

pentagram

Kako so nacisti gradili druæbo izbrane arijske rase Hitlerjeva politika je zagovarjala rasno Ëistost modrookih in plavolasih arijcev. Zato je bila naperjena proti vsem manjvrednim narodom, zlasti proti Æidom. a) Hitler je nacistiËne poglede na nearijske narode opisal æe v svojem delu Moj boj (1925). • V viru poiπËi besedo, s katero so bili oznaËeni Judje. Tujci. ≈Judje so v NemËiji tujci. V letu 1933 je imela NemËija 66.060.000 prebivalcev. 499.862 jih • Kje so bili podatki iz vira objavljeni? je pripadalo Judom. Kolikπen odstotek tujcev V uËbeniku za matematiko. je leta 1933 æivelo v NemËiji?« (Primer iz nemπkega uËbenika za matematiko leta 1933)

• Kakπen namen je avtor vira hotel doseËi? Æelel je opozoriti na, po njegovem mnenju, velik deleæ tujcev (7,5 %) in s tem æelel πiriti nestrpnost do njih. b) Dopolni besedilo z besedami v spodnjem okviru. Hitler je po vzponu na oblast najprej obraËunal z nasprotniki v skupini SA in jih dal pobiti. Ta pokol imenujemo NO» DOLGIH NOÆEV. Ustanovil je tajno policijo, imenovano GESTAPO. Knjige, ki so bile prepovedane, so SEÆIGALI. Æe takoj po prihodu na oblast je Æidom odvzel mnogo pravic. Novembra 1938 so nacisti razbili njihove domove, trgovine in pokopaliπËa. To noË imenujemo KRISTALNA NO». Gestapo

noË dolgih noæev

kristalna noË

seæigali

c) Na olimpijskih igrah leta 1936 v Berlinu je πtiri zlate medalje osvojil ameriπki atlet Jesse Owens. Hitler mu ni æelel Ëestitati. Zakaj? PodËrtaj pravilni odgovor. Ni ga maral, ker je bil AmeriËan. Uspeha po Hitlerjevem mnenju ni bil vreden, ker je bil temnopolt. Hitlerja atletika ni zanimala. Owens se ni vedel πportno.

Kako so nacisti nadzorovali NemËijo

RADOVEDNEÆ Za vse totalitarne sisteme je bilo znaËilno, da so veliko vlogo pripisovali vzgoji otrok. Slike prikazujejo mladino v Italiji, NemËiji in Sovjetski zvezi.

• Premisli, zakaj so totalitarni sistemi skrbno usmerjali prosti Ëas in interese mladih. Mladino so æeleli vzgojiti tako, da bi nadaljevala njihove ideje in delo. Zato vzgoje niso prepuπËali druæini ali nakljuËju. • Zakaj je bila mladina pripravljena sodelovati pri tem? Mladi so æeleli sodelovati v teh skupinah, kajti tu se je dogajalo marsikaj zanimivega, razni nastopi, druæenje s prijatelji, taborjenja. Sodelovanje v teh skupinah je mladina doæivljala kot Ëast in moænost za potrjevanje v druæbi. Pogosto so vkljuËevanje mladih v te skupine spodbujali domaËi. • V Ëem, misliπ, je zgodovinski pomen prikazanih fotografij? Fotografije prikazujejo oblike druæenja mladine v doloËenem obdobju. Zanimivi so tudi uniformiranost, oblaËila mladih, njihovo obnaπanje.

ZANIMA ME: VeË o Hitlerju in nacizmu boπ naπel na straneh www.bbc.co.uk/schools/gcsebitesize/histo in www.triv.net/html/history.htm.

Vzgoja mladine v faπistiËnem duhu

Mladi sovjetski tovarniπki delavci

Hitlerjeva mladina

ZANIMA ME: Filma PloËevinasti boben (1979) in Napole (2004) prikazujeta vzpon nacizma in æivljenje v nacistiËni NemËiji.

PONOVIMO Premisli in dopolni primerjalni tabeli. TOTALITARIZEM

DEMOKRACIJA

A Voditelj sam prevzame oblast, pogosto nasilno.

A Voditelja ∑ predsednika se voli na volitvah.

B Umetnost je v sluæbi politike.

B Umetnost je svobodna, vrednost ocenjuje stroka.

C Dovoljena je samo ena stranka, vladajoËa.

C Uveljavljen je veËstrankarski sistem.

» Gospodarski uspehi so zasluga vladajoËe stranke.

» Gospodarstvo deluje po trænih zakonitostih.

D Dræava se zanima za druæino in se vpleta v njeno æivljenje.

D Dræava spodbuja druæine, a jim dopuπËa svobodo.

E Vojaπke parade in oboroæevanje.

E Oboroæevanje je namenjeno obrambi.

F Novinarji piπejo v skladu s politiko Ëasopisa in stranke na oblasti.

F Novinarji imajo pri svojem pisanju svobodo miπljenja.

G Odstranjevanje moænih sovraænikov brez dokazovanja krivde.

G Obtoæencem je trebno krivdo dokazati na sodiπËu.

H Mladino je treba skrbno vzgajati za bodoËi rod.

H Mladino se vzgaja v samostojno misleËe ljudi.

I Druge stranke so prepovedane, svobode izbire ni.

Svobodne volitve in svoboda zborovanja.

Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino

Po prvi svetovni vojni so se v mnogih azijskih kolonijah pojavila moËna nacionalna gibanja, ki so sproæila boj proti evropskim kolonistom. Japonska in TurËija pa sta z reformami postali moderni dræavi.

Ali je sovraænik znotraj ali zunaj dræave Uspeπna modernizacija Japonske je ustvarila moËno vojsko. S prvimi vojaπkimi uspehi pa je japonska samozavest prerasla v æeljo oblikovati imperij. a) Preberi dejavnike, ki jih πtejemo za vzroke naraπËanja nacionalizma na Japonskem. Obkroæi πtiri najpomembnejπe in jih obrazloæi. Svetovna gospodarska kriza je Japonski pokazala, kako majhen trg ima. Prepoved preseljevanja v ZDA je sproæila protiameriπke demonstracije in bojkot ameriπkega blaga. Japonci so se med prvo svetovno vojno bojevali na strani antantnih sil. Japonci so ob koncu prve svetovne vojne raËunali, da bodo za sodelovanje na strani antante nagrajeni z novimi kolonijami. Japonski je primanjkovalo obdelovalne zemlje in je bila gosto naseljena. Japonci so leta 1931 zasedli kitajsko Mandæurijo. Pri svojem razvoju so se nanaπali predvsem na lastno moË. Japonska ni imela bogatih nahajaliπË surovin, na primer premoga ali æeleza. Prebivalci so bili zelo disciplinirani in vajeni æivljenja v teækih razmerah. (Odgovori so lahko razliËni. Obrazloæitve bodo ustvarjale lastna mnenja. Japonske enote korakajo skozi vas v Mandæuriji. b) Kako je v 30. letih Japonska pokazala svojo moË? Japonska je leta 1931 napadla Mandæurijo, leta 1937 pa πe Kitajsko.

Je treba druæbo osvoboditi ali spremeniti Kitajska, velika dræava pod nadzorom evropskih kolonialnih sil, je po prvi svetovni vojni zahtevala samostojnost. Ker pa sta obstajala dva razliËna naËrta o njeni prihodnosti, se je vnela dræavljanska vojna. a) V uËbeniku str. 44 preberi rubriko Ali veπ. • Poimenuj zadnjega kitajskega cesarja (na sliki). Ali je ostal cesar do konca svojega æivljenja? Zadnji kitajski cesar se je imenoval Pu Yi. S kitajsko revolucijo (1911) je svoj poloæaj izgubil. • Ali lahko trdimo, da sta bili japonska in kitajska oblika vladavine med obema vojnama potrebni modernizacije? Pojasni svoj odgovor. Da, saj sta bili obe zaprti dræavi. Poleg tega so prebivalci v obeh dræavah Ëastili cesarja kot boga. • Zakaj je na Kitajskem izbruhnila dræavljanska vojna? Nacionalna stranka (Kvomintang) je æelela Kitajsko reformirati in gospodarsko razviti. Nezadovoljstvo Kitajcev zaradi doloËil pariπke konference, ki je nadzor nad Kitajsko izroËila antantnim silam, pa je omogoËilo vzpon komunistiËne stranke. Ker sta obe stranki æeleli voditi Kitajsko, se je med njunimi pripadniki vnela dræavljanska vojna. b) Kje v Aziji so se ljudje ozirali za reπitvami, ki jih je ponujal: NACIONALIZEM na Japonskem KOMUNIZEM na Kitajskem

Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino

Se je treba svetu podrediti ali ohraniti lastno tradicijo V TurËiji in Indiji so se pod vodstvom prosvetljenih voditeljev bojevali za veljavo na svetu. Medtem ko so v TurËiji prekinili s svojo tradicijo, so v Indiji poudarjali svojo tradicionalno drugaËnost. a) Odgovori na vpraπanja. V pomoË ti je lahko posnetek o Atatürku na kaseti Kronika 20. stoletja v besedi, sliki in zvoku, 1920∑29 (Mladinska knjiga). • S katerimi ukrepi je Mustafa Kemal Atatürk posodobil TurËijo? Islamu je odvzel poloæaj dræavne vere, uvedel je dræavna sodiπËa in evropski pravni sistem. Æenske so dobile veË pravic. Odpravil je tradicionalni naËin oblaËenja. • Na kakπen naËin je spremenil zakoreninjeno turπko tradicijo? Uvajal je reforme in z razliËnimi programi spodbujal industrijski razvoj TurËije. • Katere izkuπnje so mu pomagale pri reformah? Vojaπke izkuπnje iz prve svetovne vojne ter πolanje v Evropi. b) Preberi opis Gandhijevega æivljenja v uËbeniku na str. 45. • Kje je Gandhi najprej nabiral izkuπnje v boju proti neenakosti? Najprej je deloval v Juæni Afriki, kjer je delal kot odvetnik in se boril proti reæimu apartheida. • Kakπno obliko odpora je uveljavil proti moËnejπim Angleæem? Uveljavil je nenasilni boj in ≈dræavljansko neposluπnost«. • Ali je bila njegova oblika odpora uspeπna? Da, saj se ji je pridruæilo veliko ljudi ter je naËela angleπko kolonialno avtoriteto in prizadela angleπko gospodarsko moË v Indiji. • PoiπËi podobo danaπnje indijske zastave. Ali veπ, kakπen je pomen simbola na njeni sredini? Na sredini je kolo, ki ponazarja kolovrat. Gandhi je vsak dan predel na kolovrat, s Ëimer je demonstriral in spodbujal domaËo predilno in tkalsko tradicijo kot protiuteæ angleπkemu uvajanju industrijske proizvodnje. c) Primerjaj Atatürka in Gandhija tako, da izpolniπ diagram, v katerega zapiπeπ podobnosti in razlike med njima. Pri tem upoπtevaj: odnos do modernizacije, odnos do verske tradicije, naËin delovanja.

RAZLIKE:

Atatürk je ruπil turπko tradicijo, zaradi Ëesar je imel doma mnogo nasprotnikov; Gandhi se je trudil ohranjati indijsko tradicijo, zaradi Ëesar je imel nasprotnike v angleπki kolonialni oblasti

GANDHI dræava?

ATATÜRK dræava?

Indija

TurËija

PODOBNOSTI:

oba sta æelela izobraziti pripadnike svojega naroda in zahtevala moænosti za enakopraven razvoj moπkih in æensk

Kateri azijski voditelji so zaznamovali medvojno zgodovino

RADOVEDNEÆ Nadaljuj reπevanje naloge tako, da poiπËeπ ustrezni pojem in izpiπeπ Ërko, na katero kaæe πtevilka. Dobil boπ nov pojem.

pripadnik komunistiËne stranke juænoazijska dræava naziv indijskega voditelja Gandhija pomanjkanje æiveæa velika azijska dræava komunistiËna vojska na Kitajskem druæbeni sloji v Indiji, ki se ne smejo druæiti mednarodna organizacija za mir in varnost ustanovitelj moderne TurËije ozemlje zunaj matiËne dræave verska skupnost v Indiji preimenovana kitajska pokrajina Mandæurija vladar, ki se enaËi z boæanstvom prva ærtev japonskega osvajanja ime zadnjega kitajskega cesarja nasprotnik Mao Zedonga v dræavljanski vojni sprememba druæbene ali politiËne ureditve

ZANIMA ME: O cesarju Pu Yiju so posneli film Zadnji kitajski cesar, ki je leta 1987 prejel oskarja za najboljπi film.

3 6 3 2 3 8 2 6 9 3 2 7 4 4 2 7 10

M A H A T M A V E L I K A D U © A

KOMUNIST Indija Mahatma lakota Kitajska RdeËa armada kaste Druπtvo narodov Mustafa Kemal kolonija hindujci Mandæuko cesar Mandæurija Pui (Pu Yi) »ankajπek revolucija

Pui (Pu Yi) lakota cesar »ankajπek komunist Mandæuko kaste Druπtvo narodov Mustafa Kemal Mandæurija hindujci RdeËa armada revolucija kolonija Kitajska Indija Mahatma

v ZANIMA ME: Na naslovih www.dadalos.org/int/Vorbilder/vorbilder/gandhi/gandhi.htm in www.mkgandhi-sarvodaya.org lahko najdeπ mnogo podatkov o Gandhiju in njegovem boju.

PONOVIMO Poveæi dejstva v kvadratih z dræavo, na katero se nanaπajo. V prazne kvadrate vpiπeπ dodatna dejstva.

Cesar Pu Yi je bil nemoËna figura v rokah Japoncev.

Dræavo so pretresali verski spopadi med muslimani in hindujci.

Boj za komunistiËne cilje je vodil Mao Zedong. Dræavo so pretresali druæbeni in gospodarski nemiri, vladala je revπËina. Bila je lahek plen Japoncev, saj je tam divjala dræavljanska vojna.

V dræavljanski vojni je komuniste vodil Mao Zedong. 42

Mnogi izobraæenci, ki so se πolali v Evropi, so æeleli spremembe.

Boj za neodvisnost je vodil Mahatma Gandhi.

DALJNI VZHOD

KITAJSKA

INDIJA

V MEDVOJNEM OBDOBJU

Razvije se pasivna oblika odpora: zavraËanje nasilnega boja, bojkot uvoæenega britanskega blaga.

Leta 1930 so Indijci v dolgem pohodu za sol prehodili 385 km.

Popolno neodvisnost je dobila πele leta 1947.

Razvilo se je moËno protibritansko gibanje.

Samostojnost doseæe po drugi svetovni vojni. Razvije se enoten nastop proti nasilju Japoncev.

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

Ko so NemËija, Italija in Japonska zaËele zasedati druge dræave, se evropski politiki, ZDA in Druπtvo narodov niso odloËno odzvali. Stopnjevanje napetosti je pripeljalo do izbruha druge svetovne vojne.

NaËrti velikih voditeljev Veliki trije so upali, da bodo v Evropi s pariπko konferenco zagotovili mir in stabilnost. Nasprotno so Italijani in Nemci Ëedalje glasneje zahtevali popravke doloËil konference. a) Zemljevida prikazujeta politiËno ureditev v Evropi tik po prvi svetovni vojni in v Ëasu pred drugo svetovno vojno. Oglej si razlike med njima in reπi spodnja vpraπanja.

Iz katerega leta je zemljevid? A. iz leta 1919 B. iz leta 1933 C. iz leta 1939 Kakπna druæbena ureditev je bila takrat znaËilna za veËino evropskih dræav? A. socialistiËna B. faπistiËna C. parlamentarna demokracija Po Ëigavi zaslugi je bilo tako? A. Dræave so si tako ureditev izbrale izkljuËno same. B. Dræave zmagovalke so imele veliko moænost odloËanja pri tem. C. VeËina dræav je le zadræala staro, predvojno ureditev. Poimenuj katerega od voditeljev evropskih dræav tega Ëasa. Lloyd George, Georges Clemenceau ...

Iz katerega leta je zemljevid? A. iz leta 1919 B. iz leta 1933 C. iz leta 1939 Kakπna druæbena ureditev je bila takrat znaËilna za veËino evropskih dræav? A. socialistiËna B. faπistiËna C. parlamentarna demokracija Kdo je vplival na tako stanje? A. Hitlerjeva politika in vojaπka moË, ki sta se pokazali v vojaπkih zasedbah. B. Prebivalci evropskih dræav so se navduπili nad totalitarizmom. C. OdloËilen je bil strah pred komunistiËno revolucijo. Poimenuj katerega od voditeljev evropskih dræav tega Ëasa. Hitler, Mussolini, Stalin ...

b) Preberi odlomek iz Hitlerjevega dela Moj boj (1925) in odgovori. • Kako je takratne razmere v NemËiji doæivljal Hitler? ≈Brez premiπljevanja o tradiciji in Po njegovem mnenju je bila NemËija v nevarnosti. On si prizadeva za boljπe predsodkih mora NemËija poiskati pogum, zbrati ljudi in njihovo moË Ëase v deæeli. za napredek na poti, ki bo te ljudi • Kakπna nevarnost je grozila NemËiji? iz sedanjega omejenega æivljenjskeDa bi izginila z obliËja zemlje ali da bi postala podrejena drugim narodom. ga prostora popeljala v novo deæelo. S tem pa tudi proË od nevarnosti • Kakπno prihodnost si je po njegovem mnenju zasluæila NemËija? izginotja z obliËja zemlje ali sluæeVeËji æivljenjski prostor. nja drugim kot suæenjski narod.« (Zapis Adolfa Hitlerja v delu Moj boj, 1925)

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

c) Preberi Hitlerjevo spomenico iz l. 1936 in kratko odgovori. • Kje, zakaj in kdaj bo vojna? Vojna bo na vzhodu Evrope, zaradi nemπke potrebe po æivljenjskem prostoru, saj NemËija nima dovolj surovin in je prenaseljena. Vojna bo leta 1940. • Kako naj bi se NemËija usposobila za vojno? Vojaπko (boj v tujini) in gospodarsko (izgradnja vojaπke industrije).

≈NemËija je prenaseljena in Nemci se ne moremo prehraniti iz svojega. KonËna reπitev je razπiritev æivljenjskega prostora oz. surovinske in prehranske baze naπega naroda /…/. S tem postavljamo naslednjo nalogo: I. Nemπka vojska mora biti v 4 letih usposobljena za vojno v tujini. II. Nemπko gospodarstvo mora biti v 4 letih usposobljeno za vojno.« (Hitlerjeva spomenica ob πtiriletnem planu, 1936)

Zakaj Druπtvu narodov ni uspelo Druπtvo narodov, ki naj bi varovalo mir na svetu, v medvojnem obdobju nikakor ni bilo kos svoji nalogi. Zato je njegov ugled izrazito padel. »lanstvo v Druπtvu narodov: a) Z uporabo podatkov v okvirju oceni vlogo Druπtva narodov. 1920: 24 Ëlanic, 1924: 55 Ëlanic, 1934: 60 Ëlanic • Kdo je ustanovil Druπtvo narodov? Na Ëigavo pobudo je bilo Iz druπtva je izstopilo 18 Ëlanic: leta 1933 NemËija (sprejeta 1926), istega leta tudi Japonska, leta 1937 ustanovljeno? Druπtvo narodov (DN) je bilo ustanovljeno na pariπki mirovni konfe- Italija, Sovjetska zveza je izstopila leta 1939 (vstopila pa 1934). renci na pobudo predsednika ZDA Woodrowa Wilsona. ZDA v Druπtvo narodov niso nikoli vstopile. • Kakπne naloge naj bi DN opravljalo? Ali je bilo uspeπno? Svoj odgovor utemelji s primerom. DN naj bi varovalo mir na svetu, posredovalo v sporih med dræavami. DN ni bilo uspeπno. Ob japonskem napadu na Mandæurijo, italijanskem napadu na Etiopijo in πpanski dræavljanski vojni mu ni uspelo zaustaviti agresije dræav. • O Ëem priËa podatek o naraπËanju πtevila Ëlanic? Katera dræava ni bila nikoli Ëlanica DN? Znak Druπtva narodov Podatek priËa o tem, da je med dræavami obstajala zavest o tem, da je treba ohranjati mir v svetu in sodelovati. ZDA nikoli niso bile Ëlanica DN. • Katere dræave so iz DN izstopile? Kakπna je bila ureditev v teh dræavah? Iz DN so izstopile Japonska, NemËija, Italija, Sovjetska zveza.

Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju Zaradi lastne πibkosti in prepriËanja, da bo mogoËe Hitlerja ustaviti, so francoski in angleπki politiki do agresivne NemËije vodili politiko popuπËanja. a) Preberi poglavje Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju v uËbeniku na str. 47∑48 in dopolni besedilo. V pomoË so ti pojmi v okvirju. Britanski ministrski predsednik N. CHAMBERLAIN je septembra 1938 po vrnitvi iz Münchna veljal za heroja med ljudmi. Njegov sporazum s HITLERJEM naj bi Evropi zagotovil mir. Zbrane je pozdravil z balkona Buckinghamske palaËe, stojeË med kraljem in kraljico. Le nekaj politikov, med njimi W. CHURCHILL, je kritiziralo njegovo politiko POPU©»ANJA. »as je pokazal, da so imeli prav. Potem ko je zasedel Sudete, je pod Hitlerjem marca 1939 padla πe »E©KOSLOVA©KA. »eπkoslovaπka

Hitlerjem

Churchill

Chamberlain

popuπËanja

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

b) Primerjaj spodnji izjavi Chamberlaina in Churchilla o münchenskem sporazumu in poiπËi odgovor na vpraπanja. Z utrjevanjem previdnosti, potrpeæljivosti in samonadzora bomo celo lahko ohranili mir v Evropi.

Izbrali smo sramoto, da se izognemo vojni, a imeli bomo eno in drugo.

• Na kakπen naËin je videl evropski mir Chamberlain? Da ga bo mogoËe ohraniti s previdno in potrpeæljivo politiko. • Ali se ti zdi Churchillova izjava preroπka ali je πlo za resno oceno poznavalca razmer? Churcill je bil dober poznavalec razmer, Ëeprav njegove besede zvenijo preroπko. • Zakaj so evropski politiki popuπËali Hitlerju? Velika Britanija in Francija zaradi posledic gospodarske krize (1929) nista bili pripravljeni na vojno. Poleg tega nista mogli raËunati na podporo ZDA, ki so vodile politiko izolacionizma. Vojne si nista æeleli, saj sta se zavedali posledic, ki bi jih utegnila imeti za Evropo in svet.

Zakaj je bil podpisan sporazum Hitler-Stalin Ob vse veËji agresiji NemËije je za varnost svoje dræave zaskrbelo tudi Stalina. Ker se za sporazum ni mogel dogovoriti s Francijo in Veliko Britanijo, je leta 1939 podpisal sporazum o nenapadanju z NemËijo. a) Preberi trditve. »e so pravilne, obkroæi DA, Ëe so napaËne, obkroæi NE. »e meniπ, da je trditev napaËna, na Ërto napiπi tako trditev, da bo pravilna. Hitler v resnici ni nameraval izvesti napada na Sovjetsko zvezo. Æe v svojem delu Moj boj je Hitler napovedal πirjenje NemËije proti vzhodu. DA NE Velika Britanija in Francija sta Poljski obljubili vojaπko pomoË, Ëe bi bila napadena. To dræi. Obe dræavi sta svoji obljubi tudi izpolnili z vojno napovedjo NemËiji. DA NE NemËija je podpisala sporazum zato, da bi prepreËila napad SZ na NemËijo, ko bi ta napadla Poljsko. SZ si je s podpisom sporazuma zagotovila, da je NemËija ob tem napadu ne bo napadla. DA NE Hitler in Stalin sta bila resniËna prijatelja. Stalin in Hitler nista bila prijatelja, temveË sta le sodelovala zaradi skupnih interesov. DA NE RdeËa armada je vdrla na Poljsko, da bi pomagala Poljakom, saj so bili tako kot Rusi Slovani. RdeËa armada je napadla Poljsko, da bi zasedla ozemlje, ki ga je doloËal tajni dodatek DA NE sporazumu. Francija in Velika Britanija sta navduπeno pozdravili sporazum Hitler-Stalin. Obe dræavi sta bili ob podpisu sporazuma preseneËeni in zaskrbljeni. DA NE b) Ob pomoËi slik in vira v uËbeniku na strani 49 reπi nalogo.

Podpisovanje sporazuma v Moskvi

Karikatura Angleæa D. Lowa po objavi sporazuma

Zakaj je bil mir v Evropi izgubljen

• Sporazum Hitler-Stalin je bil podpisan 23. avgusta 1939. Kdo od obeh diktatorjev ni bil navzoË ob podpisovanju sporazuma? Hitler. • Oglej si karikaturo. Moæa na karikaturi sta: STALIN na levi in HITLER na desni. • Zakaj se moæa na karikaturi sprehajata objeta? Karikatura poudarja njuno prijateljstvo, ki ga je narekoval skupni interes ∑ razdelitev Poljske. • Kako je karikaturist D. Low videl njuno prijateljstvo? Po Ëem to sklepaπ? Karikaturist je njuno prijateljstvo videl kot neiskreno, saj oba v ozadju dræita revolver, kar kaæe na to, da si nista zaupala. • Sprehajata se na Ërti, kjer je zapisano ≈vzhodna meja«. Kaj ta meja predstavlja? Ta meja pomeni mejno Ërto med ozemljem, ki sta ga kasneje na Poljskem okupirali obe dræavi. • Ali meniπ, da je Stalin resniËno verjel, da do vojne z NemËijo ne bo priπlo? Na podlagi Ëesa tako misliπ? Ne, Stalin Hitlerju ni verjel. S sporazumom je samo pridobil Ëas, da se je RdeËa armada pripravila na vojno.

RADOVEDNEÆ Zamisli si, da si novinar v razliËnih evropskih dræavah (navedene so v tabeli) in moraπ napisati Ëlanek o sporazumu Hitler-Stalin. Domisli se naslova in podnaslova za svoj Ëlanek. V pomoË ti je primer iz najbolj branega slovenskega Ëasopisa v tistem Ëasu, Slovenca (25. avgusta 1939).

NemËija Sovjetska zveza Poljska Velika Britanija

≈Hitler in Stalin sta se odloËila za prijateljstvo« Izjava Ribbentropa po podpisu pakta s Sovjeti Razburjenje v Evropi traja dalje ∑ Vojaπki ukrepi pri vseh velesilah ∑ Papeæ Pij XII. prosi za mir ∑ Chamberlain je izpovedal staliπËe Anglije

naslov in podnaslovi Ëlanka Vzhod je z nami: NemËija je dobila novega zaveznika ∑ Nemci na vzhodu presreËni Velik uspeh naπe diplomacije: prijateljska NemËija nam bo pomagala ∑ SZ se je zaπËitila Zaskrbljenost med Poljaki: poljske meje so v nevarnosti ∑ Kdaj lahko priËakujemo napad? Hitler in Stalin sta poskrbela za preseneËenje: kakπne bodo posledice tega sporazuma?

ZANIMA ME: Na naslovu www.activehistory.co.uk/GCSE/causes_ww2/quiz/causes.html lahko v igri preizkusiπ svoje znanje o vzrokih za izgubljeni mir v Evropi. Na naslovu www.activehistory.co.uk/games/splat/gcse_weimar/index.htm pa se lahko poigraπ s politiki medvojnega obdobja.

ZANIMA ME: Vzpon in πiritev nacistiËne NemËije sta opisala ameriπki novinar William Shirer, ki je takrat æivel v NemËiji (v delu Vzpon in padec tretjega rajha) in Hans Helmut Kirst (v delu NoË dolgih noæev).

PONOVIMO

pariπka mirovna konferenca

KAKO JE TO DEJSTVO PRIPOMOGLO K 2. SVETOVNI VOJNI? DoloËila mirovne pogodbe so zelo prizadela Nemce.

NemËija se je plaËevanju Nemci so doloËila obËutili kot krivico, ki bi jo bilo treba popravi- reparacij izognila z inflacijo.

napake Druπtva narodov

DN ni imelo svoje vojske in ni ukrepalo odloËno.

Ni zmoglo ukrepati proti agresivnim faπistiËnim dræavam.

gospodarska kriza politiËne ambicije voditeljev popustljivost evropskih demokracij

RAZVIDNO JE, DA JE TO DEJSTVO ZELO POMEMBNO

Brezposelni delavci so se zatekli Kriza je povzroËila politiËno nestabilnost in vzpon diktatorjev. v naroËje faπistiËnih obljub. Hitler je Nemcem obljubil Hitlerjeva ambicija po veliki zdruæitev vsega nemπkega ozemlNemËiji je terjala vojaπki poseg. ja. Dopustili so, da je Hitler Ker so jih zaposlovali lastni zasedel Avstrijo in problemi, mnogi politiki niso bili »eπkoslovaπko. pozorni na naraπËajoËo moË faπizma.

RAZVIDNO JE, DA JE TO DEJSTVO MANJ POMEMBNO

V DN ni bilo velikih sil, npr. ZDA, SZ ... Zaupanje ljudi v banËni sistem in demokracijo je bilo poruπeno.

Hitler je moral svoje ambicije prilagoditi politiËni realnosti. Hitler je svoje naËrte uresniËeval kljub nasprotovanju v Evropi.

Slovenci med svetovnima vojnama: upanje na avtonomnost 48 51 54 57 60 63

Kako so bile doloËene slovenske meje v Kraljevini SHS Kakπen je bil poloæaj slovenskih manjπin Kakπna dræava je bila Kraljevina SHS Kakπne spremembe je povzroËila kraljeva diktatura Kako so Slovenci vodili gospodarstvo Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med obema vojnama

Kako so bile doloËene slovenske meje v Kraljevini SHS

Nova dræava Juænih Slovanov ∑Kraljevina SHS, ki je nastala ob koncu prve svetovne vojne, se je morala najprej bojevati za doloËitev in ohranitev svojih meja, saj so bili pritiski sosednjih dræav zelo moËni. Najbolj sporni sta bili slovenska zahodna in severna meja. Kljub vojaπkemu posredovanju in pogajanjem Kraljevini SHS ni uspelo, da bi zahodna in severna meja potekali po narodnostni meji.

Boji za severno mejo Na doloËitev severne meje sta odloËilno vplivala vojaπka akcija slovenskih prostovoljcev, ki jih je vodil general Rudolf Maister, in koroπki plebiscit (10. oktobra 1920). ≈Jugoslovanske Ëete prodirajo iz Spielfelda proti Arnovæu (Ehrenhausen), kjer so se vrπile praske med jugoslovanskimi in nemπkimi vojaki. Nemπki Ëastniki so takoj poloæili oroæje, doËim se je moπtvo umaknilo za 1000 m proti severu, kjer so se utaborili. VËeraj zjutraj so jih pa naπe Ëete pognale v beg. Zgub nismo imeli nobenih.« (Nemci se umikajo, Slovenec, 26. novembra 1918)

a) Poveæi imena poveljnikov slovenskih prostovoljcev z obmoËjem, na katerem so se bojevali. RUDOLF MAISTER severna Koroπka ALFRED LAVRI» Maribor in Radgona FRANJO MALGAJ juæna Koroπka • Kaj je generala Maistra in druge slovenske poveljnike vodilo k vojaπki akciji na severni meji? Æeleli so ohraniti slovensko ozemlje kot celoto v okviru ene dræave, Dræave SHS oziroma Kraljevine SHS.

b) O Ëem priËa pisni vir? Zakaj, meniπ, je prihajalo do teæav na severni meji? Vir govori o zapletih na Koroπkem, tj. bojih, ki so potekali med avstrijsko in slovensko vojsko. Do teæav na severni meji je prihajalo, ker sta obe strani ∑ slovenska in avstrijska ∑ æeleli to ozemlje prikljuËiti k svojima dræavama. Slovenska vojska je bila πibka in utrujena, zaradi Ëesar so bili Avstrijci na Koroπkem uspeπni.

c) V bojih na Koroπkem je posredovala tudi srbska vojska. Kakπna je bila njena vloga? Srbska vojska je priπla na Koroπko, da bi slovenski vojski pomagala zasesti Koroπko, a je bilo njeno posredovanje prepozno (πele pomladi 1919). Poleg tega je storila veË napak (na primer vojaki so bili neprijazni do prebivalcev), zaradi katerih je izgubila naklonjenost slovenskega prebivalstva.

Ë) Zaradi izvedbe plebiscita so Koroπko razdelili na dve coni, cono A in B. • Na zemljevidu z razliËnima barvama pobarvaj obe coni. • Obkroæi mesta, ki so po plebiscitu pripadla Republiki Avstriji. • Na Ërte zapiπi kraja, ki sta po Maistrovi vojaπki zasedbi ostala v Kraljevini SHS.

Kako so bile doloËene slovenske meje v Kraljevini SHS

d) Na Koroπkem se je zaradi plebiscita pojavila moËna propaganda, ki jo ponazarjata spodnja propagandna letaka. (ajnrukat ∑ sluæiti vojsko)

Ali je letak namenjen propagandi proti Avstriji ali proti Kraljevini SHS?

Proti Kraljevini SHS.

Proti Republiki Avstriji.

Kaj letak sporoËa?

Da bodo morali v Kraljevini SHS slovenski fantje sluæiti vojsko.

Da bo æivljenje Slovencev v Avstriji pekel (slabo), v Kraljevini SHS pa nebesa (dobro).

• Pomisli, ali sta letaka dosegla svoj namen. Svoj odgovor pojasni. Letak, ki je Ërnil Kraljevino SHS, je bil uspeπnejπi, saj so se prebivalci Koroπke (v veËini Slovenci) veËinsko odloËili za prikljuËitev k Avstriji (59 % jih je glasovalo za Avstrijo).

Boji za zahodno mejo Pogajanja med Italijo in Kraljevino SHS o poteku dræavne meje so potekala kar nekaj let in se sklenila z rapalsko pogodbo. a) Poimenuj mesto, kjer so se æe med prvo svetovno vojno predstavniki antantnih sil in Italije dogovorili o vzhodni meji italijanske dræave. Zapiπi tudi letnico sklenitve sporazuma. London, 1915 b) Oglej si zemljevid, ki prikazuje mejo med dræavama, kot jo je doloËila rapalska pogodba. • Izpiπi potek meje med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS. Predel∑Triglav∑Blegoπ∑mimo Æiri∑mimo Logatca (HotedrπËica)∑Sneænik∑Jadransko morje • Poimenuj mesti, v katerih je æivelo veliko Slovencev in ki sta po prvi svetovni vojni ostali v Italiji. Trst in Gorica. • Koliko slovenskega ozemlja je pripadlo Italiji? Pribliæno ena Ëetrtina. • V kateri dræavi je bil v Ëasu med obema vojnama tvoj domaËi kraj? Odgovori so lahko razliËni.

Pridobitev Prekmurja Edino ozemlje, ki je bilo poseljeno s Slovenci in ga je Kraljevina SHS dobila, je bilo Prekmurje. a) Spodaj so zapisani trije odgovori. K vsakemu odgovoru zapiπi ustrezno vpraπanje. Madæarska. Poimenuj sosednjo dræavo, v kateri je bila leta 1918 neuspela socialistiËna revolucija. Prekmurje. Kateri del madæarskega ozemlja, naseljenega s Slovenci, je po vojni dobila Kraljevina SHS? Trianonska pogodba. S katerim dokumentom je bila po vojni doloËena meja med Madæarsko in Kraljevino SHS?

Kako so bile doloËene slovenske meje v Kraljevini SHS

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da se piπe leto 1920. Slovenska oblast te je zaprosila, da nariπeπ plakat z naslovom ≈Koroπka je slovenska«, ki bi volivce na plebiscitu na Koroπkem prepriËeval, naj volijo za prikljuËitev h Kraljevini SHS. »lani vlade niso enotni, kakπna naj bi bila vsebina plakata. Nekateri bi radi Avstrijo popolnoma oËrnili, drugi so do nje bolj prizanesljivi. Premisli, kakπno staliπËe bi na plakatu rad/a prikazal/a, in nariπi plakat.

ZANIMA ME: Na naslovu www.randburg.com/si/general/slo8.html lahko izveπ veË o generalu Rudolfu Maistru.

ZANIMA ME: Æivljenje generala Maistra je predstavljeno v biografskem romanu Orel z razprtimi krili (1974).

PONOVIMO BOJEVANJE OB KONCU VOJNE

meja z Republiko Avstrijo

meja s Kraljevino Italijo

meja z Republiko Madæarsko

POTEK MEJE

po Karavankah in robu Slovenskih goric, Kraljevini SHS sta pripadli πe Jezersko in Meæiπka dolina PeË∑Jalovec∑Triglav∑Porezen∑Blegoπ∑»rni italijanska vojska je provrh∑Planina∑Sneænik∑ drla vse do Vrhnike Kastav∑Jadransko morje na juænem in severnem Koroπkem; na obmoËju med Mariborom in Radgono

posredovanje vojske Kraljevine SHS z namenom zaduπiti socialistiËno revolucijo

danaπnja meja med Madæarsko in Slovenijo

SPORAZUM O MEJI (POIMENOVANJE IN »AS)

koroπki plebiscit 10. oktobra 1920

rapalska pogodba novembra 1920

trianonska pogodba poleti 1920

Æivljenje Slovencev, ki so po prvi svetovni vojni ostali zunaj meja matiËne domovine, je bilo teæko. Da bi uniËili njihovo slovenstvo, so povsod nad njimi izvajali pritiske. Pritisk se je poveËal, ko so se na oblast povzpeli faπisti in nacisti. Slovenci so se tem pritiskom na razliËne naËine upirali.

Kakπen je bil poloæaj slovenskih manjπin Slovenci v Avstriji

Poloæaj Slovencev v posameznih dræavah je bil razliËen. Po zmagi na koroπkem plebiscitu so Nemci na Koroπkem nadaljevali staro raznarodovalno politiko ∑ ponemËevanje. a) Slovenci so bili po prvi svetovni vojni razdeljeni med πtiri dræave. Pod vsako zastavo zapiπi dræavo, ki jo predstavlja. Dopiπi tudi slovensko ozemlje, ki je pripadlo posamezni dræavi.

Republika Avstrija Koroπka

Kraljevina SHS veËina slovenskega ozemlja

Kraljevina Italija zahodni del

Republika Madæarska Porabje

b) Avstrijska oblast je æe kmalu po plebiscitu krπila svoje predplebiscitne obljube. ≈Zato ob zavedanju odgovornosti trenutka razglaπa v imenu ljudstva, ki ga predstavlja, da æeli slovenskim rojakom zdaj in za vse Ëase ohraniti njihovo jezikovno in nacionalno samobitnost ter da bo njihovemu duhovnemu in gospodarskemu razcvetu posveËala prav tako skrb kot nemπkim prebivalcem deæele. O natanËnem oblikovanju teh naËel se bodo s predstavniki koroπkih Slovencev dogovorili po izpeljani zdruæitvi. DemokratiËna naËela, na katerih temelji Republika Avstrija, pa tudi jamËijo za to, da bo volja slovenskega prebivalstva neprikrito priπla do izraza.«

≈Slovenci pa so vso krutost nacizma obËutili ob in po Anschlussu 1938. Zaprt je bil V. Poljanec, deæelnozborski poslanec, ki je umrl v zaporu. J. Tischler, predsednik Slovenske prosvetne zveze, je bil 1939 premeπËen iz Beljaka v Bregenz, izgnani so bili æupnik J. Starc, V. Hartman, F. Aichholzer, R. Wutej in πe 6 slovenskih duhovnikov. Vse Slovence so odstranili iz javnih sluæb, javni jezik je bila nemπËina.«

(Sklep koroπkega deæelnega zbora z dne 28. septembra 1920)

(Jutro, 13. januarja 1939)

• Ugotovi, katere pravice je Slovencem obljubljal sklep koroπkega deæelnega zbora. Ali je bil sklep zapisan pred plebiscitom ali po njem? Slovencem je obljubil pravico do uporabe njihovega jezika, slovenskih imen ter ohranitev jezikovne in narodne identitete.

• Ali so se v Avstriji tega sklepa dræali? Zakaj lahko æe iz vira predvidevamo, da pravice Slovencem ne bodo ohranjene? Po plebiscitu se v Avstriji teh sklepov niso dræali. To lahko sklepamo æe po tem, da je bil sklep objavljen v nemπkem jeziku.

• Iz Ëlanka v Jutru lahko ugotovimo, kakπen je bil odnos avstrijskih oblasti do Slovencev po anπlusu. Opiπi ta odnos. Preganjali in zapirali so slovenske izobraæence. Slovenski jezik je bil prepovedan v javnem æivljenju, zaposlovanje Slovencev v javnih sluæbah pa ni bilo zaæeleno.

Kakπen je bil poloæaj slovenskih manjπin

Slovenci v Italiji Tudi italijanske oblasti so gledale na Slovence kot manjvreden narod. Pritisk na Slovence, ki se je poveËal po prihodu faπistov na oblast, je med Slovenci povzroËil odpor. a) Slikar Tone Kralj je leta 1943 narisal sliko, ki ji je dal naslov Rapallo. Pojasni sporoËilo slike tako, da v prazne kvadrate vpiπeπ, kaj slika prikazuje oziroma sporoËa.

æenska: ponazarja slovenski narod, ki nima nacionalnih pravic

faπist, ki gloda nogo: faπizem æeli uniËiti Slovence b) Preberi spomenico faπistiËne stranke v Julijski krajini. • Kako so Italijani ravnali s Slovenci na ozemljih, ki so po rapalski pogodbi pripadla Italiji? Zavedne Slovence so preganjali in jih izselili. Ukinili so slovenske πole, kulturne ustanove, druπtva, zadruge in publikacije (Ëasopise). • Zakaj so Italijani najprej izselili duhovnike in izobraæence? Izselili so jih, ker so bili oni tisti, ki so s svojim znanjem najbolj spodbujali slovensko πolstvo, kulturno in narodno delovanje Slovencev. • Morda poznaπ ime slovenskega pisatelja in njegovo delo, ki je nastalo kot odziv na zatiranje Slovencev v Beneπki Sloveniji. Zapiπi ga. France Bevk: Kaplan Martin »edermac.

glave z napisom Rapallo: antantne sile so odgovorne za poloæaj Slovencev

ograja, ki je presekala æensko: rapalska pogodba je razdelila Slovence

≈Slovenski uËitelji so moteË element v kmeËkem okolju in so podrejeni ukazom kulturnih srediπË onstran meje. Vse, brez izjeme, bi morali zamenjati italjanski uËitelji /.../ Zasebna slovenska πola pri Sv. Jakobu v Trstu, /.../ srediπËe kulturne dejavnosti, ki zastruplja nove generacije, je nevarna ustanova, odkrito protiitalijanska in bi jo zato morali Ëimprej ukiniti. /.../ Vse slovenske publikacije tudi navidezno nedolæne, gojijo upe slovenske opozicije, ustvarjajo med kmeËkimi mnoæicami, kjer πe ne obstaja, nevarno odcepitveno miselnost. Potrebno bi bilo torej zatreti vsako in kakrπnokoli slovensko publikacijo /.../.« (Spomenica pokrajinskih sekretarjev faπistiËne stranke v Julijski krajini Mussoliniju, 11. junija 1927)

c) Vir podaja priËevanje o ilegalni slovenski organizaciji TIGR. ≈V letu 1927 so se æe izoblikovala jedra odpora v Trstu, Gorici in na Pivπko-Bistriπkem Ta razmah narodno• Kakπne cilje je imela organizacija TIGR? Mednarodno javnost je hotela opozoriti na zatiranje Slovencev v osvobodilnega gibanja je zahteval veËjo povezanost in usklajevanje v vsej Julijski krajini. Zato je priπlo /.../ faπistiËni Italiji. DolgoroËno pa se je zavzemala za prikljuËitev do sestanka na Nanosu; slednji je bil 31. 8. 1927 /.../. slovenskega in hrvaπkega ozemlja, ki je po rapalski pogodbi pripadlo Na tem sestanku je bilo sprejetih veË sklepov: ∑ organizacija je tajna /.../; Italiji, h Kraljevini SHS. ∑ proti poitalijanËevanju slovenskih otrok v italijan• Kratica TIGR pomeni? skih πolah naj se nastopa s poæigom πol in vrtcev v veËjih krajih hkrati; T Trst ∑ izdajajo naj se uËbeniki za pouk slovenπËine po I Istra druæinah; ∑ izdaja naj se tajno glasilo organizacije/.../; G Gorica ∑ vzdræujejo naj se zveze s somiπljeniki v Jugoslaviji R Reka /.../.« • Kako se je italijanska faπistiËna oblast odzvala na delovanje TIGR-a? (Mira CenciË, TIGR, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1997) Faπisti so tigrovce preganjali. Proti ujetim Ëlanom so organizirali “posebna sodiπËa za zaπËito dræave”, ki so tigrovce obsodila na dolgoletne zaporne in smrtne kazni.

Kakπen je bil poloæaj slovenskih manjπin

Slovenci na Madæarskem Za svoj obstoj so se morali bojevati tudi porabski Slovenci na Madæarskem. a) Na kakπen naËin je madæarska oblast izvajala madæarizacijo? Madæarska oblast Slovencem ni niti priznala uporabe njihovega imena, temveË jih je poimenovala Vendi. Ukinila je slovenske πole, druπtva in Ëasopisje.

RADOVEDNEÆ V slovenskem Ëasopisu Slovenski narod je bil 1. avgusta 1930 objavljen Ëlanek o prvem træaπkem procesu. Avtor Ëlanka je obsojence poimenoval ≈ærtve«, medtem ko jih je italijanski Ëasopis oznaËil za ≈teroriste«. V krajπem razmiπljanju pojasni, zakaj ta razlika v poimenovanju.

S slovenskega staliπËa so bili obsojeni tigrovci ærtve faπistiËnega nasilja, saj so se borili proti faπistiËnemu nasilju, za pravice Slovencev ter za osvoboditev slovenskega ozemlja izpod italijanske faπistiËne oblasti. Italijanska faπistiËna oblast pa jih je obravnavala kot teroriste, saj so se borili proti legalni oblasti in zakonski ureditvi. Pri tem so obËasno uporabljali tudi nasilne metode, kot so bili atentati in poæiganje italijanskih πol.

ZANIMA ME: Æivljenje Slovencev pod italijansko faπistiËno oblastjo je prikazano v slovenskem filmu Tistega lepega dne (1962).

≈Italijanski listi niso priobËili nikakega podrobnejπega poroËila o zadnjih urah træaπkih ærtev in njih ustrelitvi v dolinici pri Bazovici, paË pa skuπa Ëasopisje opraviËiti krvavi Ëin s samoobrambo v boju za dræavo in reæim. /…/ Tako komentira turinska ‘Gazzetta del Popolo’, ki pravi med drugim: ‘Izjemno sodiπËe za zaπËito dræave je izreklo svojo obsodbo proti slovenskim teroristom. Obsodba je praviËna, potrebna, blagodejna in naj sluæi vsem v opomin. Med procesom obtoæenci niso samo priznali cele vrste svojih zloËinov’ /.../.«

ZANIMA ME: VeË o faπistiËnem ravnanju do Slovencev lahko prebereπ v delu Kaplan Martin »edermac (1965).

PONOVIMO

odnos avstrijske oblasti ponemËevanje, zatiranje

slovenske organizacije: PolitiËno in gospodarsko druπtvo za koroπke Slovence, Slovenska prosvetna zveza

SLOVENCI V AVSTRIJI

KAK©EN JE BIL POLOÆAJ SLOVENSKIH MANJ©IN

SLOVENCI V ITALIJI

slovenske organizacije: druπtvo Edinost, Zbor sveËenikov sv. Pavla,

TIGR, Borba

odnos italijanske faπistiËne oblasti: poitalijanËevanje, preganjanje, zatiranje slovenπËine

SLOVENCI NA MADÆARSKEM

odnos madæarske oblasti: madæarizacija, zatiranje slovenπËine

Vendi: Madæari so oznaËevali Slovence za potomce Vandalov

Kakπna dræava je bila Kraljevina SHS

Eden od razlogov, ki so vodili Slovence k izstopu iz Avstro-Ogrske, je bil neenakopraven poloæaj. Vendar se priËakovanja Slovencev, da bodo v novi dræavi imeli boljπi poloæaj, niso uresniËila. Razcepljene politiËne stranke se niso zmogle uËinkovito upreti centralizmu in unitarizmu, ki sta bili glavni znaËilnosti Kraljevine SHS.

Kakπen je bil poloæaj Slovencev v Kraljevini SHS Novoustanovljena Kraljevina SHS je bila zelo raznolika dræava. To raznoliko dræavo je vodil kralj, ki je podpiral centralizem in unitarizem. a) Smiselno dopolni tabelo o raznolikosti Kraljevine SHS.

narodna raznolikost

Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci, Boπnjaki, Albanci, »rnogorci

verska raznolikost

katoliËani, pravoslavci, protestanti, muslimani, Judje

kulturna raznolikost

nepismenost v Sloveniji je bila nizka, v juænem delu dræave pa visoka

gospodarska raznolikost

severni del je bil bolj razvit (Slovenija, Hrvaπka), juæni in srednji del pa sta bila nerazvita

b) Obkroæi Ërko pred odgovorom, ki po tvojem mnenju najbolje opisuje politiko unitarizma. A. To je politika, ki je zagovarjala enakopravnost vseh jugoslovanskih narodov. B. To je politika, ki je zagovarjala staliπËe, da so najpomembnejπi narodi v Jugoslaviji Slovenci, Srbi in Hrvati. C. To je politika, ki je zagovarjala staliπËe, da je jugoslovanski narod sestavljen iz treh plemen, slovenskega, hrvaπkega in srbskega.

Kakπno ureditev je uvedla vidovdanska ustava Junija 1921 je Kraljevina SHS dobila svojo prvo ustavo ∑ vidovdansko ustavo. S to ustavo se je zaËelo obdobje parlamentarizma. a) Vidovdanska ustava je bila v nekaterih pogledih napredna ustava, vendar pa je uvedla tudi centralizem. • Kako je ustava porazdelila oblast med kraljem in skupπËino? Vse pristojnosti je imel kralj, ki je lahko tudi skliceval zasedanja skup≈»len 46. πËine. SkupπËino, ki je sprejemala zakone, je lahko tudi razpustil. • Komu je vidovdanska ustava dajala najveË pristojnosti? Kralju.

• Kateri Ëlen je prepreËeval, da bi kralj postal absolutist? »len 46, saj sta si po njem skupπËina in kralj delila zakonodajno oblast.

Zakonodajno oblast izvrπujeta kralj in narodna skupπËina skupno /…/. »len 49. Kralj potrjuje in razglaπa zakone /…/. Kralj je vrhovni poveljnik vse vojaπke sile /…/. »len 51. Kralj predstavlja dræavo v vseh njenih odnoπajih s tujimi dræavami. Napoveduje vojno in sklepa mir /…/. »len 55. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralju se ne sme niË postavljati v odgovornost, tudi ne sme biti kralj toæen.«

• Kateri Ëlen je kralju posredno omogoËal neomejeno oblast? Pojasni svoj odgovor. To je bil 49. Ëlen, ki je doloËal, da kralj potrjuje zakone. Zakonov, ki so bili njemu v πkodo, brez njegovega soglasja ni bilo mogoËe sprejeti, saj je kralj potrjeval zakone.

Kakπna dræava je bila Kraljevina SHS

PolitiËni tabori na Slovenskem Obdobje med obema vojnama na Slovenskem sta zaznamovala æivahno politiËno delovanje ter boj za slovensko avtonomijo. a) Na Slovenskem so v Ëasu med obema vojnama delovali trije politiËni tabori. Poimenuj jih in ob njih navedi njihove glavne politiËne stranke. tabor:

tabor:

katoliπki stranka:

Slovenska ljudska stranka

delavski

liberalni stranka: Samostojna demokratska stranka

stranka: KomunistiËna partija Slovenije, Jugoslovanska socialdemokratska stranka

b) V tabeli so navedene znaËilnosti posameznih politiËnih strank. Z zeleno barvo pobarvaj znaËilnosti katoliπkega tabora, z rdeËo znaËilnosti delavskega tabora in z modro znaËilnosti liberalnega tabora. AVTONOMIJA

DELAVCI

ZADRUGE

FEDERALIZEM

KMETJE

SINDIKATI

CENTRALIZEM, UNITARIZEM

PODJETNIKI

LIBERALIZEM

c) Spodnja grafikona prikazujeta izide na volitvah v Sloveniji v letih 1920 in 1927. • Kateri politiËni tabor je obakrat dobil najveË podpore med volivci? Katoliπki tabor. druga druga • V Ëigavo korist se je spremenilo razmerje moËi med 5,5 % 8,88 % delavske politiËnimi tabori? Pomisli, zakaj. stranke 10,12 % SLS socialdemokratska V korist katoliπkega tabora (Slovenske ljudske 36,1 % in komunistiËna liberalna stranka stranka (meπËanska in kmeËka) stranke), saj se je zavzemal za avtonomijo, ki je 29,6 % SLS 21,1 % 59,9 % liberalna stranka Slovenci niso imeli. Delavske stranke so velik del pod(meπËanska in kmeËka) 28,8% pore izgubile zaradi svoje drobitve, neenotnosti in 1920 1927 prepovedi delovanja (komunistiËna stranka). • Kako bi glede na izide volitev opredelil odnos Slovencev do centralistiËne in unitaristiËne politike? V veËini Slovenci centralistiËne in unitaristiËne politike niso podpirali, kar je bilo vidno tudi na volitvah, saj je liberalna stranka, ki je podpirala takπno politiko, dobivala le malo glasov. Ë) Vse slovenske politiËne stranke so zavzele tudi doloËeno staliπËe do narodnega poloæaja Slovencev v Kraljevini SHS. ≈1. Temeljna zahteva nas Slovencev je, da se slovenski • Ideje katere stranke lahko prepoznaπ v viru? narod, razdeljen na 4 dræave /…/, zedini v eno samo Slovenske ljudske stranke (katoliπkega tabora). politiËno celino, ker mu je le tako zajamËen njegov ob• Kako deklaracija ureja odnose med tremi najveËjimi jugoslovanskimi narodi? Deklaracija zahteva enakopraven poloæaj vseh treh narodov.

stanek in vsestranski napredek. /…/ 4. V ta namen je treba, da si Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodnem sporazumu in na podlagi demokracije uredimo jugoslovansko dræavo iz ravnopravnih edinic, katerih ena bodi Slovenija.« (Slovenska deklaracija, 1932)

• S katerim programom, nastalim sredi 19. stoletja, lahko primerjamo deklaracijo? S programom Zedinjene Slovenije, saj je zahteval zduæitev vseh Slovencev v eno politiËno enoto ter enakopraven narodni poloæaj Slovencev.

Kakπna dræava je bila Kraljevina SHS

RADOVEDNEÆ Najpomembnejπi slovenski politik v obdobju med obema vojnama je bil dr. Anton Koroπec.

≈Æe 23. junija 1935 je kr. namestniπtvo pozvalo dr. Koroπca v vlado in mu zaupalo notranje ministrstvo, v katerem naj bi s svojo politiËno modrostjo, veliko izkuπenostjo in vseobseænim znanjem pomagal ublaæiti politiËne strasti /…/. Ne glede na oËitke z leve in desne, ne glede na nasprotovanja politikov, katerih zavoæeno politiËno dediπËino je prevzel, je vodil dræavo k notranjemu miru /…/. »e danes slovenski narod æaluje ob njegovi krsti kakor druæina za svojim oËetom, ni to niË Ëudnega, saj je izgubil z njim voditelja, ki ga je pripeljal iz Ërnih dni v sonce svobode.«

≈Bil je vodja SLS in spreten politik. V zadnjih letih parlamentarnega obdobja (1927∑1929) pa tudi v Ëasu diktature kralja Aleksandra je bil minister v beograjski vladi. Strankarski nasprotniki so mu oËitali nenaËelno vodenje politike, Ëeπ da je v Beogradu pozabljal na avtonomistiËne obljube, dane Slovencem. V resnici pa je med njegovim mandatom v kraljevi vladi SLS dosegla, da se je vpliv beograjske politike v Sloveniji zmanjπal.« (Boæo Repe, Naπe stoletje, Modrijan, Ljubljana, 1997)

(Iz Ëlanka ob smrti dr. Koroπca, Slovenec, 15. decembra 1940)

Ugotovi, v Ëem se razlikujeta oba opisa dr. Koroπca. Na podlagi obeh virov in zapisa v uËbeniku na strani 59 napiπi pet dejstev o dr. Koroπcu. Zakaj, meniπ, se mnenji obeh avtorjev razlikujeta? Dr. Koroπec je bil narodno zaveden slovenski politik. Bil je predsednik SLS in veËkrat minister v beograjski vladi. Zagovarjal je avtonomijo Slovencev v Kraljevini Jugoslaviji. Bil je spreten in priljubljen politik, ki se je trudil, da bi imeli Slovenci boljπi poloæaj v Jugoslaviji. Desni opis piπe o dr. Koroπcu le pohvalno in mu je zelo naklonjen, saj je bil objavljen v Ëasniku SLS. Levi opis pa je bolj kritiËen, saj je nastal kasneje.

ZANIMA ME: VeË o slovenski zgodovini v Ëasu med obema vojnama lahko prebereπ v spominih Rude JurËeca Skozi luËi in sence (1991).

ZANIMA ME: VeË o prvi Jugoslaviji lahko prebereπ v delu zgodovinarja dr. Joæeta Pirjevca Jugoslavija 1918∑1941 (1995).

PONOVIMO POLOÆAJ SLOVENCEV

neenakopravnost, eno od plemen jugoslovanskega naroda, brez avtonomije napredek kulture (πolstvo, univerza ...)

KAK©NA DRÆAVA JE BILA KRALJEVINA SHS

VIDOVDANSKA USTAVA 1921 unitarizem (en jugoslovanski narod), centralizem (vse odloËitve v Beogradu), velika pooblastila kralju deloma napredna, a neupoπtevana doloËila

katoliπki SLS POLITI»NI TABORI liberalni SDS delavski JSDS, KPS

trije tabori razlike glede odnosa do centralizma in avtonomije razliËna struktura volivcev

Kakπne spremembe je povzroËila kraljeva diktatura

Poleti leta 1928 so nasprotja v politiËnem æivljenju Kraljevine SHS doæivela vreliπËe. V beograjski skupπËini je priπlo do streljanja. Kralj je uvedel osebno diktaturo, ki je zagovarjala dosledno politiko centralizma in unitarizma. Dræava je dobila novo ime ∑ Kraljevina Jugoslavija. Diktatura kralja Aleksandra se je leta 1934 konËala z njegovo smrtjo.

Diktatura kralja Aleksandra Streljanje v beograjski skupπËini je pokazalo, da so bila nacionalna nasprotja v Kraljevini SHS velika in zelo napeta. a) Preberi opis dogodkov v narodni skupπËini v Beogradu dne 20. junija 1928. • Kdo je bil atentator in kakπni so bili njegovi politiËni cilji? »rnogorski poslanec Srbske radikalne stranke, ki se je zavzemala za ≈Takoj ko se je zaËela seja, okrog 11.40, je priπlo med obiËajno debato o zapisniku do ostrega spopada med prevlado Srbov v dræavi ter za centralizem in unitarizem. opozicijo in poslanci vladne veËine. Nenadoma se je • Kako se je na dogodke odzvala vlada v Beogradu? Dogodek je hotela prikriti pred ljudmi v dræavi in pred tujino. • Pomisli, zakaj je vlada hotela prepreËiti, da bi se novica razπirila po dræavi in v tujino. Vlada se je prestraπila, da bi izbruhnili nemiri in protesti proti njej v domovini in tujini.

na govorniπkem odru pojavil znan Ërnogorski radikal in velesrbski hegemonist Puniπa RaËiÊ, ki je na zadnjih sejah ostro napadal poslance opozicije, πe posebej Ëlane HSLS [Hrvaπke kmeËke stranke] in JDS [Jugoslovanske demokratske stranke]. Iz æepa je potegnil revolver in petkrat ustrelil proti poslancem. Vseh pet strelov je æal zadelo. Pavle RadiÊ se je prvi zgrudil na tla, zadet v srce. Bil je na mestu mrtev. Naslednji streli so zadeli Stjepana RadiÊa, dr. BosariËka, dr. Pernarja in Ivana Grandjo. /…/ Po dogodku je v skupπËinski dvorani nastala panika. /…/ Sejo so takoj prekinili. /…/ Po dogodku se je takoj sestal ministrski svet in do nadaljnjega ustavil ves brzojavni in telefonski promet s tujino, uro kasneje pa πe notranji promet. Od 13. ure naprej so bili prepovedani telefonski pogovori tudi med Ljubljano in ostalimi slovenskimi kraji.«

• Ali iz vira lahko ugotoviπ, ali je kralj podpiral dogodke v narodni skupπËini? Lahko reËemo, da je kralj dogodke podpiral, saj je podpiral politiko centralizma in unitarizma, ki sta jo zagovarjala Srbska radikalna stranka in atentator. Hkrati je dovolil, da je bila novica o tem dogodku zadræana.

b) Kraljevina Jugoslavija je bila upravno razdeljena na devet novih upravnih enot, banovin. Na zemljevidu z razliËnimi barvami pobarvaj in vpiπi imena banovin. • Poimenuj banovino, v katero je sodilo slovensko ozemlje. Dravska banovina.

• Po Ëem so banovine dobile ime? Zakaj niso uporabili imen po narodih? Banovine so dobile imena po rekah. Poimenovanje po narodih je bilo nezaæeleno.

Kakπne spremembe je povzroËila kraljeva diktatura

c) Obkroæi Ërke pred pravilnimi trditvami. A. ©estojanuarsko diktaturo je uvedel kralj Aleksander I. KaraoreviÊ 6. januarja 1929. B. Po uvedbi diktature so javno delovale lahko samo tiste politiËne stranke, ki so bile naklonjene kralju. C. Namen diktature je bil decentralizacija dræave. ». Kralj Aleksander je dræavo preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo. D. Bane, ki so bili na Ëelu banovin, je imenovala skupπËina na predlog ministrskega sveta. E. Leta 1931 je skuπal kralj diktaturo omiliti tako, da je sprejel vsiljeno (oktroirano) ustavo. Ë) Slovenske stranke so se razliËno odzvale na uvedbo diktature. Katerima dvema politiËnima taboroma lahko pripiπemo spodnje izjave? Napiπi njuni imeni na Ërte. ≈Srbi, Hrvati in Slovenci so v etniËnem oziru en narod in v skladu s tem more edino prava jugoslovanska misel biti soliden temelj za napredek nacije in razvoj dræave. Narodno edinstvo je Ëustveno notranje, po usodi povzroËene povezanosti Srbov, Hrvatov in Slovencev in prepriËanje, da vsi tvorimo eno edinico /…/.«

≈V to svrho nam je potrebno: a) nacionalna individualnost, ime, zastava, etniËna skupnost, finanËna samostojnost, politiËna in kulturna svoboda, b) radikalno socialno zakonodavstvo, ki mora osigurati æivljenjske interese in harmoniËno razvijanje vseh /…/ poklicev, posebno kmeËkega in delavskega razreda.«

(Pohorska resolucija, 1935)

(Slovenska deklaracija, 1932)

liberalni tabor

katoliπki tabor

d) Oglej si posnetek, πt. 3 (Slovenci med obema vojnama). • Kateri dogodek prikazuje? Kdo naj bi izvedel to dejanje? Prikazuje atentat na jugoslovanskega kralja Aleksandra v Marseillu v Franciji. Atentat naj bi izvedel makedonski nacionalist ob podpori hrvaπkih nacionalistov (ustaπev). • Kakπen je bil odziv javnosti v Jugoslaviji? Jugoslovanska javnost je bila osupla in je dogodek obæalovala. Organizirane so bile æalne seje. V izloæbah trgovin so bile razstavljene podobe kralja, obdane z æalnimi trakovi. ©tevilni so se podpisali v æalno knjigo.

Kraljevo namestniπtvo kneza Pavla Ker je bil princ Peter II. πe mladoleten, je oblast po kraljevi smrti prevzel regent knez Pavle KaraoreviÊ. To obdobje imenujemo obdobje kraljevega namestniπtva. a) Predsednik nove vlade, Milan StojadinoviÊ, je bil finanËni strokovnjak. Kaj je vplivalo na porast jugoslovanske valute v njegovem Ëasu? Vlada M. StojadinoviÊa je navezala tesne politiËne in gospodarske stike z Italijo in NemËijo ter z njima sklenila vrsto pogodb o sodelovanju. Obe sta v Jugoslaviji kupovali poceni surovine in hrano, vanjo pa prodajali drage industrijske izdelke. Ta trgovska izmenjava je ugodno vplivala na gospodarsko rast v Jugoslaviji in porast njene valute. b) Kdaj in na kakπen naËin je nova vlada reπila nacionalni spor s Hrvati? S podpisom sporazuma CvetkoviÊ∑MaËek avgusta 1939, ki je ≈Banovini Hrvaπki se, da bi mogla uspeπno izvrπevati Banovini Hrvaπki zagotovil avtonomijo. dela iz svojih pristojnosti, zagotove potrebna finanËna sredstva oziroma finanËna samostojnost. /…/ Zakonodajno oblast v zadevah, ki spadajo pod pristojnost banovine Hrvaπke, reπujeta in izvrπujeta kralj in hrvaπki sabor (parlament) skupaj.« (Iz sporazuma CvetkoviÊ-MaËek, 1939)

Kakπne spremembe je povzroËila kraljeva diktatura

Pot v vojno Jugoslavija se kljub vsem naporom ni mogla izogniti vojni. a) Knez Pavle je 27. marca 1941 podpisal pristop Jugoslavije k trojnemu paktu. Ugotovi, kaj je vplivalo na njegovo odloËitev. PolitiËni in gospodarski pritiski Italije in NemËije, zaupanje v Hitlerja, da se bo dræal doloËb sporazuma, nepripravljenost na vojno, nepripravljenost Velike Britanije in Francije, da bi Jugoslavijo podprli ob morebitnem vstopu v vojno.

≈Princ Pavle se je 19. marca vrnil s svojega drugega tajnega sestanka s Hitlerjem in sklical za prihodnji dan kronski svet /…/. Princ (je) sporoËil zbranim predstavnikom, da je Hitler /…/ zahteval od Jugoslavije pristop k Trojnemu paktu. Povedal je dalje, da so vse njegove /…/ simpatije na strani zaveznikov, da pa ne vidi druge reπitve, kakor popustiti.« (Frido PogaËnik, Na razpotju, Zbornik Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1961)

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si kralj Aleksander KaraoreviÊ. Svojim dræavljanom æeliπ pojasniti, zakaj si se odloËil za uvedbo diktature. Napiπi kratek sestavek s πtirimi argumenti, s katerimi boπ dræavljane prepriËal, da je uvedba diktature v danem trenutku nujna in dobra poteza.

Sestavek naj vkljuËuje utemeljitve, kako bo diktatura zagotovila stabilnost v dræavi, reπitev nacionalnih sporov, boljπe delovanje oblasti, veËjo veljavo dræave v Evropi ...

ZANIMA ME: VeË o jugoslovanski kraljevi dinastiji KaraoreviÊ lahko najdeπ na spletnih straneh www.royalfamily.org.

ZANIMA ME: Potovanje nenavadne druπËine s srbskega podeæelja v Beograd dan pred nemπkim napadom prikazuje jugoslovanski film Kdo neki tam poje (1980).

PONOVIMO Kako? · pritiski Italije in NemËije · pristop k trojnemu paktu · dræavni udar vojske

POT V VOJNO

Kdaj? · marca 1941

KAK©NE SPREMEMBE JE POVZRO»ILA KRALJEVA DIKTATURA DIKTATURA KRALJA ALEKSANDRA

KRALJEVO NAMESTNI©TVO KNEZA PAVLA

znaËilnosti vladanja · velika pooblastila kralju · vlada je odgovorna kralju · centralizem in unitarizem

knez Pavle · obdobje kraljevega namestniπtva · prevzame vodenje dræave, ker je bil princ πe mladoleten

upravna razdelitev dræave · devet banovin · poimenovanje po rekah · Dravska banovina (Slovenija)

obnova parlamentarizma · dovoljeno delovanje meπËanskih strank · vlada Milana StojadinoviÊa · povezovanje z Italijo in NemËijo

oktroirana ustava · vsiljena ustava · leta 1931 · navidezna omilitev diktature

banovina Hrvaπka · leta 1939 · sporazum med Jugoslavijo in Hrvaπko · avtonomija Hrvaπke

Kako so Slovenci vodili gospodarstvo

Slovenija, ki je bila v Avstro-Ogrski najmanj razviti del, je z vstopom v Kraljevino SHS postala najrazvitejπi del dræave. Na slovenskem obmoËju je bil πe vedno moËno prisoten tuj, zlasti nemπki kapital. Slovensko gospodarstvo se je do izbruha vojne stabilno razvijalo. V Ëasu velike gospodarske krize pa je Slovenijo zajel val stavk.

Zakaj je propadal slovenski kmet V Sloveniji je bil deleæ kmeËkega prebivalstva sicer najniæji v Jugoslaviji, a v letih pred izbruhom vojne πe vedno razmeroma visok. a) V uËbeniku preberi poglavje Zakaj je propadal slovenski kmet (str. 63) ter si oglej spodnjo preglednico. Navedi znaËilnosti slovenskega kmetijstva (pomagaj si z gesli 2∑5 ha, roËno delo, zadolæevanje, 2/3). Povrπina posesti Deleæ gospoObdelovalna · kmetije so bile majhne (povpreËno velike 2∑5 hektarov) (ha) darstev (v %) povrπina · bile so slabo tehnoloπko opremljene (malo strojev), prevla0 do 1 20 1,1 dovalo je roËno obdelovanje zemlje 0 do 2 13 2,3 · nizek donos, ki ni omogoËal preæivitve druæine 2 do 5 25 9,8 5 do 10 18 16,3 · velika zadolæenost kmetov, ki so najemali kredite, da bi 10 do 20 16 26,9 posodobili svoje kmetije 20 do 50 7 24,0 nad 50 1 19,6 b) Velika gospodarska kriza (1929) je moËno prizadela zadolæene kmete. Kako je oblast leta 1932 pomagala kmetom? Oblast je kmetom odpisala dolgove, ki so nastali pred ≈Prvo poglavje uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov pravi v prkoncem gospodarske krize. vem Ëlenu, da se uredba nanaπa na vse dolgove, nastale pred 20. aprilom 1932, in sicer za tiste kmete, ki so v Ëasu zadolæitve in na dan, ko je ta uredba stopila v veljavo, bili kmetje in izpopolnjujejo pogoje te uredbe.« (Uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, Slovenec, 26. septembra 1936)

Slovenska industrija ∑ najbolj razvita v Jugoslaviji V Sloveniji je do druge svetovne vojne v industriji πe vedno prevladoval tuji kapital, zlasti nemπki. Zelo hitro so rasle tovarne, razvijal se je cestni, æelezniπki in pozneje letalski promet. a) Slovensko gospodarstvo je izgubo srednjeevropskega trga nadomestilo predvsem z usmeritvijo na jugoslovanski trg. • Zapiπi najpomembnejπe industrijske panoge medvojnega πtevilo obratov, ustanovljenih v Sloveniji od 1919 do obdobja na slovenskih tleh. veja industrije 1930 (po Statistiki industrije Kraljevine Jugoslavije) Tekstilna, lesna, kovinska in æivilska. ekstrazivni in vezivni material 3 metalurπka 3 • Kakπen kapital je prevladoval v slovenski industriji? predelava metalov 30 Prevladoval je tuji kapital, predvsem avstrijski, Ëeπki, keramika in steklo 15 nemπki in francoski. lesna 89 papirniπka 18 • S kakπnimi teæavami so se sooËala slovenska podjetja ob kemiËna 28 vstopanju na trg Kraljevine SHS? prehrambna in poljedelska 53 TræiπËe Kraljevine Jugoslavije je bilo manj razvito. tekstilna 100 Standard prebivalstva je bil niæji, kar je vplivalo na slabπe usnje in krzno 21 povpraπevanje. Slabo so bile razvite cestne in æelezniπke elektriËne centrale 1 povezave, zaradi Ëesar je bil pretok blaga upoËasnjen. drugo 1 (Prirejeno po Joæe ©orn, Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919∑1924, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1997)

Kako so Slovenci vodili gospodarstvo

b) Dobro si oglej zemljevid. Na prazne Ërte dopiπi imena najveËjih industrijskih srediπË. • Katere slovenske pokrajine so bile industrijsko razvitejπe? osrednja Slovenija, Gorenjska, ©tajerska.

• Pojasni vzroke za prevladujoË tip industrije na posameznem obmoËju. Na Gorenjskem so na razπirjenost lesne in æelezarske industrije vplivali bliæina gozdov ter nahajaliπËa æelezove rude na bliænjem Koroπkem. Na ©tajerskem so bila velika obdelovalna kmetijska obmoËja, ki so spodbujala æivilsko industrijo. V Zasavju pa so bili πtevilni premogovniki.

• Kateri deli Slovenije so bili industrijsko manj razviti? Dolenjska in Prekmurje.

c) Obkroæi Ërke pred napaËnima trditvama. A. Po prvi svetovni vojni je bilo na slovenskem ozemlju zgrajeno 60 km æelezniπkih prog. B. V Sloveniji je bilo tik pred 2. svetovno vojno pribliæno 12.000 avtomobilov. C. Ljubljansko letaliπËe je imelo redne potniπke povezave z Beogradom, Celovcem, Zagrebom in Dunajem. ». Ob zaËetku 2. svetovne vojne je bilo na Slovenskem πe vedno okoli 50 % kmeËkega prebivalstva. D. Trboveljska premogokopna druæba je bila eden najveËjih industrijskih kompleksov, ki so bili v lasti Slovencev. E. Prva moderna avtomobilska cesta v Sloveniji je povezala Ljubljano in Bled.

ZdraviliπËa in mala letoviπËa Po prvi svetovni vojni so v Sloveniji zaËeli razvijati tudi turizem. a) V uËbeniku na strani 65 preberi rubriko Ali veπ. • Katera so bila najbolj turistiËno razvita srediπËa? Bled, Rogaπka Slatina, Kranjska Gora.

• Kakπen turizem se je najbolj razvijal? Obkroæi pravilni odgovor. zimski zdraviliπki kmeËki obmorski

Kako so Slovenci vodili gospodarstvo

RADOVEDNEÆ V uËbeniku na strani 64 lahko prebereπ portret slovenskega industrijalca Franja Sirca. Predstavljaj si, da se piπe leto 1932 in si lastnik manjπe tekstilne tovarne v Sloveniji. Tvoja naloga je, da pripraviπ naËrt za poveËanje proizvodnje v naslednjem letu. V petih toËkah pojasni vsebino naËrta, ki mora upoπtevati tudi tedanje gospodarske razmere (na primer gospodarsko krizo, razvitost cestnega omreæja itd.).

ZANIMA ME: VeË o slovenskem gospodarstvu med obema vojnama lahko prebereπ v delu zgodovinarja dr. Joæeta ©orna Slovensko gospodarstvo v poprevratnih letih 1919∑1924 (1997).

ZANIMA ME: VeË o razvoju nekaterih slovenskih podjetij lahko najdeπ na njihovih spletnih straneh (podjetja Peko, Kolinska itd.).

PONOVIMO

Kje? · zdraviliπËa: Rogaπka Slatina · morski turizem: Portoroæ · zimski turizem: Bled

ZDRAVILI©»A IN MALA LETOVI©»A

Pomen turizma? · spodbujal je razvoj krajev · moænosti za zasluæek · nova delovna mesta

KAKO SO SLOVENCI VODILI GOSPODARSTVO ZAKAJ JE PROPADEL SLOVENSKI KMET

SLOVENSKA INDUSTRIJA ∑ najbolj razvita industrija v Jugoslaviji

deleæ kmeËkega prebivalstva · πe vedno visok · veË kot 50 % · preseljevanje v mesta

lastnina kapitala · tuji kapital · avstrijski, nemπki, Ëeπki · krepi se slovenski kapital

znaËilnosti slovenskega kmetijstva · zaostalo · majhne posesti · teæko preæivljanje

industrijske panoge · vodilna: tekstilna panoga · lesna, kovinska, æivilska · modernizacija industrije

teæave kmetov zaradi gospodarske krize · manjπe povpraπevanje po kmetijskih pridelkih · zadolæenost

slovenska trgovina · dobro razvita · zasebna lastnina · prizadetost zaradi gospodarske krize

Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med obema vojnama

Hiter razvoj gospodarstva je povzroËil zmanjπevanje πtevila kmetov, ob Ëemer pa je naraπËalo πtevilo delavcev in meπËanov. Prosti Ëas meπËanov so popestrile zabave, plesi in druge oblike druæenja. Zelo priljubljena oblika preæivljanja prostega Ëasa je bil tudi πport. Medvojno obdobje je bilo tudi Ëas napredka na kulturnem, umetniπkem in gradbenem podroËju.

Kmetje, delavci in meπËani V Ëasu med obema vojnama se je slovenska druæba spreminjala, vse veË je bilo delavcev in meπËanov. Z zakoni je oblast zaπËitila delavce in uredila zdravstveno in bolniπko zavarovanje. a) Dopolni spodnjo shemo slovenske druæbe s podatki, ki jih lahko najdeπ v uËbeniku na straneh 66-67. premoæenje veliko

navade obiski razliËnih prireditev

premoæenje brez premoæenja

navade zaposlene tudi æenske

oblaËila revna, le ena boljπa obleka

delo lastniki tovarn, trgovci, uradniki

zabava πportna in zabavna sreËanja

oblaËila modna

prehrana preprosta, kruh, malo mesa

prehrana raznolika, bogata zabava koncerti, plesi, opera, gledaliπËe

premoæenje majhno ali brez premoæenja

delo obdelovanje zemlje

prehrana preprosta, pridelana doma

delo v tovarnah

navade verska tradicija

oblaËila preprosta, delovna

zabava verske in vaπke prireditve

Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med obema vojnama

Posnetka πt. 4 in 5 (Slovenci med svetovnima vojnama) prikazujeta Ljubljano in æivilski sejem v Kranju.

Odlomka sta iz prvega slovenskega celoveËernega filma V kraljestvu Zlatoroga. • Opiπi podobo Ljubljane. Ali je bilo mesto tako veliko kot danes? Ljubljana je bila manjπa in je pred izbruhom vojne imela okoli 100.000 prebivalcev. V Ljubljani so imela v Ëasu med obema vojnama svoj sedeæ πtevilna podjetja, kulturne in politiËne ustanove. • Opiπi ljudi na sejmu. Kateremu druæbenemu sloju pripadajo? VeËina jih pripada kmeËkemu sloju. ObleËeni so preprosto. Prodajalci ponujajo svoje pridelke ali æivino, obiskovalci pa izbirajo blago. • Fotografija na desni je bila posneta leta 1930. Kaj nam priËa o æivljenju kmetov? Æivljenje kmetov je bilo teæko. Obdelovali so zemljo, najveËkrat z zastarelimi stroji in roËno. Zaradi tega je bil pridelek slab, kar je spodbujalo iskanje zaposlitve tudi v neagrarnih dejavnostih.

Slovenski πportniki Obdobje med obema vojnama je bilo obdobje, v katerem je bil med Slovenci zelo priljubljen πport, πe zlasti orodna telovadba. a) Oglej si posnetek πt. 6 (Slovenci med svetovnima vojnama). • Kateri πportni dogodek prikazuje? Katere telovadne oblike lahko vidiπ na posnetku? Prikazuje πportno prireditev telovadnega druπtva Sokol v Novem mestu. Telovadci prikazujejo orodno telovadbo in proste vaje.

• Poimenuj najbolj znanega slovenskega telovadca. Zapiπi kraj in letnico, kjer je dosegel svetovno slavo. Leon ©tukelj. Na olimpijskih igrah v Parizu leta 1924 je dosegel dve zlati medalji. Na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928 je dosegel eno zlato in dve bronasti medalji, v Berlinu leta 1936 pa eno srebrno medaljo. • Katero prizoriπËe zimskega πporta je postalo slovenski simbol æe v Ëasu med obema vojnama? Poimenuj ta simbol. Kdo je naredil naËrte zanj? SmuËarska skakalnica v Planici, zgrajena leta 1936. NaËrte je naredil inæenir Stanko Bloudek.

Film in izzivalna Ita Rina Med meπËani so bile v medvojnem Ëasu zelo priljubljene filmske predstave. V tistem Ëasu pa se je evropska filmska slava dotaknila tudi Slovenke. a) Na sliki je najpopularnejπa slovenska igralka v Ëasu med obema ≈Takega uspeha ni doæivel letos noben film kakor Erotikon vojnama. Zapiπi njeno ime. v kinu Ljubljanski dvor. ObËinstvo je kar oblegalo blagajno, Ita Rina. zakaj vsakdo se je zavedal, da kaj tako lepega ne bo kmalu • Poskuπaj razloæiti naslov filma, s katerim je igralka doæivela svetovni uspeh. Erotikon pomeni prikaz erotiËnih, Ëutnih vsebin, kar je bilo za tisti Ëas nepojmljivo. • Kaj je igralki omogoËilo, da je doæivela svetovno slavo? Igralka je bila privlaËna in fotogeniËna. Imela je tudi igralski talent.

spet videl. Prva slovenska igralka Ita Rina - Kravanja naravnost oËaruje.« (Slovenski narod, 21. maja 1929)

Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med obema vojnama

b) Znova si oglej posnetka πt. 4 in 5 (V kraljestvu Zlatoroga). • Prvi slovenski celoveËerni film je bil posnet leta: A. 1928 B. 1931 C. 1940 ». 1920 • Film je bil posnet: A. brez glasu (nemi film) • Film prikazuje: A. pot treh prijateljev v gore

B. z glasbo

C. v barvah

». v Ërno-beli tehniki

B. æivljenje gorskih divjih æivali

C. kopanje zlata v gorah

Kulturno in umetniπko ustvarjanje Kljub teæavam je nova dræava Slovencem prinesla velik napredek na kulturnem in πolskem podroËju. a) Napredek v kulturi je bil tesno povezan s poloæajem slovenπËine. • Kako se je spremenil poloæaj slovenπËine v novi dræavi? SlovenπËina je postala uradni jezik. V vseh πolah so pouËevali v slovenπËini. • Kakπen pomen so imele za razvoj narodne zavesti slovenske πole? Narodno zavest so πirile in jo utrjevale. b) V medvojnem obdobju so bile ustanovljene mnoge inπtitucije kulturnega in narodnega pomena. Poimenuj ustanove na slikah ter jim pripiπi letnico ustanovitve.

univerza, 1919

Narodna galerija, 1928

Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1938 c) V Ëasu prve Jugoslavije je zapustilo neizbrisen peËat veliko umetnikov, kulturnih delavcev ter znanstvenikov. Poveæi navedene ustvarjalce s podroËjem, na katerem so ustvarjali. Joæe PleËnik slikarstvo Oton ÆupanËiË glasba Marij Kogoj arhitektura Ivana Kobilca knjiæevnost Ë) Na slovenskem ozemlju je delovalo tudi mnogo znanih arhitektov. • Kateri arhitekt je ustvaril veliËastni spomenik na sliki? Joæe PleËnik • Navedi πe nekaj njegovih del. V Ljubljani: Tromostovje, Narodna in univerzitetna knjiænica, ureditev bregov Ljubljanice, Æale, cerkev v ©iπki ... • Deloval je tudi v tujini. Morda veπ, kje? Na Dunaju, v Pragi.

Kako so æiveli in ustvarjali Slovenci v Ëasu med obema vojnama

d) Leta 1928 se je prviË oglasil Radio Ljubljana. Kako so Slovenci sprejeli ta novi izum? Kakπne koristi je prinaπal? Slovenci so se navduπili nad radiom. Radio je omogoËal πirjenje slovenske besede, veËjo obveπËenost in izobraæenost ljudi.

≈Danes imamo æe skoro v vsaki vasi vsaj nekaj radijskih aparatov /…/. Zlasti si kupujejo radio posvetna in kulturna druπtva, da nudijo z njim svojim Ëlanom /…/ javna predavanja in koncerte. Predvsem izobraæencem na deæeli radio izborno sluæi. Nadomesti jim koncerte, opere, razna predavanja, ki jih ne morejo hoditi posluπat v mesto. Radio si nabavljajo trgovci /…/, gostilniËarji si opremljajo z njim svoje lokale.« (Ilustrirani Slovenec, πt. 1, 1929)

RADOVEDNEÆ Kot urednik πolske revije si dobil/a nalogo, da pripraviπ posebno izdajo o æivljenju in delu Slovencev v medvojnem obdobju. Tvoja prva naloga je, da svojim soπolcem - novinarjem napiπeπ navodila, kaj naj bi bila vsebina njihovih prispevkov. Ne pozabi, da ima vsak Ëasopis tudi slike, oglase, razvedrilo, osmrtnice … V spodnji prostor vpiπi naslove in kratko vsebino Ëlankov, ki naj bi jih Ëasopis obsegal.

ZANIMA ME: Zanimive podobe in zapise o Sloveniji in Slovencih v medvojnem obdobju lahko najdeπ v spominih s poroËnega potovanja Angleæinje Nore Lavrin Slovenija: poletje 1928 (2004).

ZANIMA ME: Æivljenje revnega kmeËkega prebivalstva v Ëasu med obema vojnama prikazuje veË slovenskih filmov: Samorastniki (1963), Povest o dobrih ljudeh (1975), Boj na poæiralniku (1980).

PONOVIMO πportna druπtva: πtevilna telovadna, nogometna ...

prvi slovenski celoveËerni film: V kraljestvu Zlatoroga

πportni uspehi: Leon ©tukelj

igralka Ita Rina: uspeπna igralka

slovenski πportniki

filmi in izzivalna Ita Rina

KAKO SO ÆIVELI IN USTVARJALI SLOVENCI V »ASU MED OBEMA VOJNAMA

kmetje, meπËani in delavci

kulturno in umetniπko ustvarjanje

meπËani: druæabne prireditve

Ëas velikega napredka: slovenπËina

kmetje: teæko æivljenje

ustanove nacionalnega pomena: NUK, univerza, Narodna galerija

delavci: boj za pravice

slovenski knjiæevniki, slikarji, glasbeniki, arhitekti

Druga svetovna vojna: totalna vojna 68 71 74 77 80 83

Kako se je zaËela druga svetovna vojna Zakaj se je vojna razπirila v juæno in vzhodno Evropo Kako je vojna postala svetovna Kakπna je bila totalna vojna Kako so v vojni zmagali zavezniki O Ëem so se med vojno dogovarjali zavezniki

Kako se je zaËela druga svetovna vojna

Po koncu prve svetovne vojne je v Evropi odmevala le ena æelja ∑ nikdar veË vojne. Kljub temu se je po dobrih dvajsetih letih v Evropi zaËela nova vojna. Na vojno, ki πe vedno velja za najstraπnejπo, so bile dræave razliËno pripravljene.

Ali so bile evropske dræave pripravljene na vojno Evropejci si nove vojne niso æeleli. Kljub temu takratnim evropskim politikom nasprotij ni uspelo odpraviti. Nasprotno, v Evropi se je 1. septembra 1939 zaËela druga svetovna vojna. a) V levem stolpcu so zapisane misli o dræavah, v desnem pa imena dræav. Levi in desni stolpec smiselno poveæi tako, da na Ërte vpiπeπ ustrezno πtevilko dræave. A 7 Dræava je bila vojaπko oslabljena, saj je dal njen predsednik v letih pred vojno 1. NemËija usmrtiti veËino svojih najboljπih generalov. B 4 Velesila, ki se na vojno ni posebej pripravljala, vodila je izolacionistiËno politiko 2. Italija do spopadov v Evropi, kar pomeni, da se v vojno vsaj na zaËetku ni vmeπavala. C 3 Dræava z izjemno izurjeno in cesarju vdano vojsko. 3. Japonska » 5 Dræava z najmoËnejπo mornarico v Evropi, a veliko manj razvito kopensko vojsko. D 1 Od vseh dræav je bila na vojno najbolj pripravljena, izdelano je imela novo 4. ZDA vojaπko taktiko ∑ bliskovito vojno. E 2 Dræava, ki na zaËetku vojne ni bila pripravljena na vojno in je, podobno kot v 5. Velika Britanija 1. svetovni vojni, Ëakala na to, kako se bo vojna razvijala. Vanjo je vstopila leta 1940. 6. Francija F 6 Evropska velesila, ki je zanemarjala novosti v vojaπki tehniki in je bila pripravljena na pozicijsko vojno. 7. Sovjetska zveza b) Druga svetovna vojna se je zaËela z nemπkim napadom na Poljsko. Zatem so Nemci napadli πe nekaj evropskih dræav. V spodnjem okvirju so zapisane dræave, ki jih je NemËija napadla do konca leta 1940. Zapiπi jih v kronoloπkem vrstnem redu, kakor so si sledili nemπki napadi. Poljska, Danska in Norveπka (istoËasni napad), Francija, Velika Britanija Norveπka

Francija

Velika Britanija

Poljska

Danska

c) Ena veËjih in pomembnejπih vojaπkih akcij druge svetovne voj- ≈Dunkerque je bila Ëudeæna reπitev, ki smo jo dosegli zarane je maja 1940 potekala v francoskem pristaniπËu Dunkerque. di poguma, vztrajnosti, odliËne discipline, izkuπenosti in nepremagljive zvestobe. Zelo skrbno moramo paziti, da ne Ob pomoËi vira razloæi, zakaj. bi razlagali te reπitve kot zmago. Vojn ni mogoËe dobiti z Britanci so kmalu po zaËetku vojne v Francijo poslali veË tisoË evakuacijami [umikanjem].« vojakov za pomoË v primeru nemπkega napada. Ob bliskovitem (Winston Churchill, 4. junija 1940) nemπkem napadu na Francijo se je za britansko vojsko umik preko Rokavskega preliva v tistem trenutku izkazal za edino ugodno reπitev. Velika Britanija je z umikom vojske reπila æivljenja svojih vojakov in tako omogoËila nadaljnje vojskovanje proti NemËiji.

Kako se je zaËela druga svetovna vojna

Zakaj je bila bliskovita vojna uspeπna Poleg modernih, izpopolnjenih oroæij je imela NemËija za vojno pripravljeno tudi novo vojaπko taktiko ∑ blitzkrieg. a) Preberi odlomek in odgovori na vpraπanja. • V Ëem je bistvena razlika med pozicijsko in bliskovito vojno? V bliskoviti vojni se dogodki odvijajo hitro. Vojska z ≈S konji nad tanke! Dolga konjeniπka sulica proti dolnajmodernejπim oroæjem vdre na sovraænikovo ozemlje in hitro gemu tankovskemu topu. Naj so bili Poljaki πe tako pogumni, srËni in nori, nemπki naskok jih je naravnost napreduje. pomendral. Tako so oni ∑ in ves svet ∑ prviË izkusili Za pozicijsko bojevanje pa sta znaËilna zastoj na frontah ter Blitzkrieg: nenadne, prav niË priËakovane napade; vkopavanje v jarke. lovska in bombniπka letala, ki so rjovela pod nebom, ogledovala, napadala ter sipala ogenj in grozo; tuleËe • Katera oroæja so bila za bliskovito vojno najpomembnejπa? strmoglavske napade πtuk; cele divizije tankov, ki so Letala, tanki, motorizirane enote. predirale obrambne Ërte ter drvele dalje po trideset ali πtirideset milj na dan; samohodne, brzostrelne topove, • Zakaj evropske dræave niso bile kos nemπki bliskoviti vojni? ki so se celo po vegastih poljskih cestah vozili s hitrost· NemËija je imela premoË v oboroæitvi, predvsem v letalstvu in jo πtiridesetih milj na uro; neverjetno naglico celo pri oklepnih enotah. pehoti, pri vsej velikanski armadi z milijonom in pol moæ na motociklih, ki jih je usmerjala zapletena elek· Poleg tega se je od leta 1935 dalje naËrtno pripravljala na tronska oprema, sestavljena iz radijskih, telefonskih in vojno, imela pa je tudi izkuπnje v bojevanju v πpanski dræavljanski brzojavnih naprav. To je bila ogromna mehanizirana poπast, kakrπne svet dotlej πe ni videl.« vojni. (William Shirer, Vzpon in padec tretjega rajha, DZS, Ljubljana, · Evropske dræave so priËakovale podoben naËin bojevanja, kot je 1969) bil v prvi svetovni vojni (pozicijsko bojevanje), in se nanj pripravile.

Zakaj je Velika Britanija zmagala v bitki za Anglijo Po kapitulaciji Francije je Velika Britanija v boju proti NemËiji ostala povsem osamljena. Nemci so imeli naËrt, da bi Veliko Britanijo zavzeli. a) OdloËilni v bitki za Anglijo so bili letalski spopadi. • Zakaj se je Hitler odloËil za napad na Veliko Britanijo? ≈Tako je 15. avgusta kakih sto bombnikov pod zaπËito · Ker Velika Britanija ni hotela podpisati mirovnega sporazuma z πtiridesetih lovcev ‘ME 110’ priletelo nad Tyneside. IstoËasno se je pognalo nad osemsto letal, da bi vezalo NemËijo. naπe sile na jugu /…/. Sedem oddelkov ‘hurricanov’ · Ker je bila edina πe neporaæena sila v Evropi. ali ‘spitfirov’ smo bili odpoklicali iz srdite bitke na jugu /…/. Ti oddelki so bili sposobni pripraviti napa· Ker bi NemËija s porazom Velike Britanije postala edina vodilna sila v dalcem, ki so tedaj leteli Ëez obalo, nepriËakovan spreEvropi in bi lahko nemoteno nadaljevala osvajanja v vzhodni Evropi. jem. Sestrelili so trideset nemπkih letal, veËinoma teækih bombnikov /…/, v tem ko smo mi imeli samo dva ranjena pilota.«

(Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1964)

• PodËrtaj razliËne tipe letal, ki sta jih nasprotnika uporabljala v bitki. • Zakaj je bila angleπka zmaga v bitki za Anglijo pomembna za nadaljnje dogajanje v vojni? · Bila je sporoËilo evropskim dræavam, da NemËija ni nepremagljiva. · NemËiji ni uspelo iz vojne izloËiti Britancev, ki so imeli v nadaljevanju vojne pomembno vlogo pri zmagi nad nacizmom in faπizmom.

b) Pojasni, kako so k angleπki zmagi prispevali naslednji dejavniki: oroæje in tehniËna boljπa in hitrejπa britanska letala (spitfire) in radar oprema omogoËijo dobro obrambo boji so potekali na domaËem, dobro poznanem terenu taktika dræavno vodstvo

spodbuja prebivalstvo in ga prepriËuje o konËni zmagi ∑ velik vpliv propagande Angleπki lovec spitfire

Kako se je zaËela druga svetovna vojna

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si inæenir, zaposlen v britanski vojski. Pravkar si s sodelavci preizkusil prvi radar. Naprava je delovala brezhibno! O tem æeliπ poroËati svojemu nadrejenemu Ëastniku. V kratkem poroËilu predstavi napravo in njene moænosti za uporabo v vojne namene.

UËenËevi poudarki v poroËilu naj bi bili: · gre za dokaj preprost naËin delovanja: s potovanjem radijskega signala in njegovim odbojem od predmetov odkrivamo predmete in merimo razdalje, · za delovanje potrebujemo oddajnik in sprejemnik, · na zaslonu natanËno vidimo poloæaj letal, · gre za napravo, ki odkrije letala prej, kot jih lahko zagledamo s prostim oËesom, sovraæna letala so ≈vidna« tudi ponoËi · sovraæna letala lahko priËakamo æe v zraku, lahko jih presenetimo ...

ZANIMA ME: Film Bitka za Britanijo (1969) prikazuje dogajanje v Ëasu nemπkih napadov.

v ZANIMA ME: Na spletnem naslovu www.battleofbritain.net/contents-index.html Battle of Britain Historical Society izËrpno predstavlja bitko za Anglijo.

PONOVIMO

ALI JE BILA BLISKOVITA VOJNA USPE©NA?

ALI SO BILE EVROPSKE DRÆAVE PRIPRAVLJENE NA VOJNO? · razen NemËije ni bila na vojno pripravljena nobena evropska dræava · njihovo oroæje je bilo zastarelo, prav tako vojaπka taktika

KAKO SE JE ZA»ELA DRUGA SVETOVNA VOJNA

ZAKAJ JE VELIKA BRITANIJA ZMAGALA V BITKI ZA ANGLIJO? · ker leæi na otoku in bliskoviti napad nanjo ni bil mogoË · ker je imela dobro letalstvo · uporaba radarja · vlada s Churchillom je imela veliko moralno moË in podporo prebivalcev · dobro organizirana obramba

· temeljila je na hitrosti in preseneËenju · uporabljena so bila najmodernejπa oroæja · dræave na taktiko niso bile pripravljene, ne taktiËno in ne z oroæjem

Zakaj se je vojna razπirila v juæno in vzhodno Evropo

NemËija se je leta 1941 obrnila proti vzhodu. Dræave, ki so se ji zdele nezanesljive, je vojaπko napadla. Tako se je zgodilo z Jugoslavijo. Sredi 1941 je priπlo do spopada med NemËijo in Sovjetsko zvezo. Nemci so bili ob zasedbi osvojenih dræav zelo kruti do domaËega prebivalstva. Ljudje so se odzvali razliËno: nekateri so z okupatorjem sodelovali, drugi so se mu uprli.

Kakπna je bila usoda Kraljevine Jugoslavije Kraljevina Jugoslavija se je skuπala pristopu k trojnemu paktu in vojni izogniti. Na koncu je popustila Hitlerju, ki pa je odredil napad nanjo. a) Pozorno preuËi zemljevid in izpolni nalogo: • ob vrisanih smereh vpadov vpiπi okupatorje, ki so napadli Jugoslavijo, • vpiπi imeni dveh Nemcem podrejenih dræavnih enot,

• vriπi puπËico, ki prikazuje smer umika jugoslovanske vlade in kralja.

Ali je bil nemπki napad na Sovjetsko zvezo pravilna odloËitev Nemci so z operacijo Barbarossa zaËeli najveËji spopad v vojni. Sprva so bili premiki nemπke vojske bliskoviti. a) Pozorno preuËi zemljevid in izpolni nalogo: • na zemljevidu vriπi smeri nemπkega napada na Sovjetsko zvezo (proti Leningradu, Moskvi in Kaspijskemu jezeru), • vriπi potek frontne Ërte ob koncu leta 1941, • obkroæi mesto, ki so ga Nemci oblegali kar 900 dni. Leningrad • Zakaj je bil en del nemπkega napada usmerjen proti Kavkazu in Kaspijskemu jezeru? Zaradi pomembnih nahajaliπË nafte in razvite industrije. • Ali so Nemci naËrtovani cilj dosegli? Pojasni. Ne, saj jih je prehitela ostra zima, ki je zaustavila njihov prodor proti Moskvi. Nemπke bliskovite vojne je bilo konec pozimi 1941, ko je RdeËa armada preπla v protinapad.

Zakaj se je vojna razπirila v juæno in vzhodno Evropo

b) Nemcem ni uspelo poraziti Sovjetske zveze in naËrt Barbarossa velja za prvi neuspeh taktike bliskovite vojne. • S katerega bojiπËa je poroËilo? ≈Temperature bodo πe padle na minus πtiriindvajset Z vzhodne fronte (ruskega bojiπËa). stopinj ∑ na minus πestintrideset ∑ na minus oseminπtirideset ∑ ali πe niæe. /…/ Ko bi se le bila bitka za Moskvo zaËela πtirinajst dni prej, bi bilo mesto zdaj v naπih rokah. Ali vsaj, Ëe ne bi deæevalo πtirinajst dni. »e-Ëe-Ëe. /…/ Ko bi nam Hitler poslal zimske obleke. Da, Ëe, Ëe, Ëe ∑ toda zdaj je prepozno. Ti arktiËni vetrovi, ki so presenetili nas v zavarovanih poloæajih, so pokosili naπe vojake v napadu. V dveh dneh je bilo sto tisoË bolnih samo zaradi ozeblin. Sto tisoË izbranih, izurjenih vojakov je bilo onesposobljenih, ker jih je presenetil mraz.« (Iz pisma nemπkega sanitetnega oficirja Haapeja. V: Cyrus Leo Sulzberger, Druga svetovna vojna, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1970)

• Katera glavna teæava, s katero se je spopadala nemπka vojska na vzhodni fronti, je opisana v viru? Izjemno nizke temperature, za katere Nemci niso bili ustrezno opremljeni. • S katerimi drugimi teæavami se je πe spopadala nemπka vojska? · Teæave pri oskrbovanju vojakov zaradi velikih razdalj na fronti. · Pomanjkanje hrane, zdravil, medicinskih pripomoËkov, obleke. · Moralno in psihiËno izËrpani vojaki zaradi dolgotrajnega neuspeπnega bojevanja. · Bolezni.

Zakaj so ljudje sodelovali z okupatorji Zaradi razliËnih razlogov so se nekateri prebivalci okupiranih ozemelj odloËili za sodelovanje z okupatorjem. a) Pojasnite spodnja pojma. KOLABORACIJA je sodelovanje domaËega prebivalstva z okupatorjem, ki zasede neko ozemlje. KVIZLING je Ëlovek, ki sodeluje z okupatorjem in mu pomaga. Za kvizlinga uporabljamo tudi besedo izdajalec. b) Poznamo razliËne oblike sodelovanja z okupatorjem. Poveæite oblike z njihovimi opisi. vojaπka kolaboracija

sodelovanje z okupatorjem zaradi simpatij s faπizmom

ideoloπka kolaboracija

sodelovanje s politiËnimi predstavniki okupatorjev

politiËna kolaboracija

izdelovanje oroæja za potrebe okupatorjeve vojske

gospodarska kolaboracija

sodelovanje v vojaπkih enotah okupatorja

Kakπen pomen so imela odporniπka gibanja Na vseh okupiranih ozemljih so se pojavila odporniπka gibanja, ki so imela razliËne razseænosti. a) Kateri je bil temeljni cilj odporniπkih gibanj? Boj proti okupatorju, ki je zasedel dræavo ∑ za osvoboditev. ≈/…/ odporniπka gibanja so bila ponekod strankarsko b) Zakaj so bila nekatera odporniπka gibanja razdeljena? neopredeljena z izkljuËnim ciljem boja proti okupator-

Ker so jih vodile razliËne politiËne skupine, ki med seboj niso bile enotne. Na primer, odporniπka gibanja, ki so jih vodili komunisti, so se zavzemala za spremembo politiËnega sistema, odporniπka gibanja meπËanskih strank pa za ohranitev stanja, ki je bilo pred vojno. c) V nekaterih dræavah so se pojavila moËna odporniπka gibanja. Obkroæi te dræave. Italija Francija Jugoslavija

ju in domaËim kolaboracionistom, /…/ ponekod pa so ta gibanja imela /…/ tudi moËan socialni naboj za socialne spremembe, v Ëemer so prednjaËili predvsem komunisti /…/.« (20. stoletje v zgodovinskih virih, besedi in slikah, Druga svetovna vojna 1939∑1945, DZS, Ljubljana, 1996)

Belgija

Sovjetska zveza

Ë) Odporniπka gibanja so bila aktivna in pasivna. Obkroæi tiste oblike, ki jih πtejemo med pasivne oblike odporniπkih gibanj. sabotaæe

tiskanje Ëasopisov

partizansko bojevanje

zbiranje informacij

Zakaj se je vojna razπirila v juæno in vzhodno Evropo

RADOVEDNEÆ

In kaj je dobila vojakova æena iz zlate prestolnice Prage? Iz Prage dobila je Ëeveljce svetle. Lepe pozdrave in Ëeveljce svetle, to je dobila iz Prage.

In kaj je dobila vojakova æena iz bogatega Rotterdama? Iz Rotterdama je dobila klobuk. Holandski klobuk, moderen klobuk, to je dobila iz Rotterdama. /…/

V kateri vojski se je bojeval moæ iz pesmi? Glede na potek vojne poskuπaj ugotoviti, katerega leta je po vsej verjetnosti bil moæ v omenjenih mestih. Poleg imena zapiπi tudi ime dræave.

mesto In kaj je dobila vojakova æena iz Poljske, iz mesta Varπave? Iz Poljske dobila je bluzo laneno. Lepo ukrojeno bluzo laneno, to je dobila iz Varπave.

In kaj je dobila vojakova æena iz sonËnega Pariza? Iz Pariza je dobila krilo svileno. Ah, krilo svileno, pa zavist ukrojeno, to je dobila iz Pariza.

In kaj je dobila vojakova æena iz Osla, Ëezmorskega mesta? Iz Osla dobila je jakno krzneno. Jakno krzneno, nadvse dragoceno, to je dobila iz Osla.

In kaj je dobila vojakova æena iz daljne in πirne Rusije? Od tam je dobila Ërno tanËico. »rno tanËico in Ërno novico, to je dobila iz daljne Rusije.

PRAGA VAR©AVA OSLO ROTTERDAM PARIZ

dræava

leto

»eπkoslovaπka Poljska Norveπka Nizozemska Francija RUSIJA

1939 1939 1940 1940 1940 1941

(Bertolt Brecht, In kaj je dobila vojakova æena, v: Antologija nemπke poezije 20. stoletja, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1998)

ZANIMA ME: Na naslovu ww.ushmm.org/museum/exhibit/focus/maps si lahko ogledaπ animirani zemljevid poteka druge svetovne vojne.

ZANIMA ME: V Jugoslaviji so posneli veliko partizanskih filmov: Desant na Drvar (1963), Bitka na Neretvi (1969), Valter brani Sarajevo (1972), Bombaπi (1973), Odpisani (1974).

PONOVIMO ALI JE BIL NEM©KI NAPAD NA SZ PRAVILNA ODLO»ITEV

KAK©NA JE BILA USODA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE

napad 6. aprila 1941 kapitulacija v 13 dneh razdelitev Nemci, Madæari, Bolgari, Italijani, NDH, Srbija

ZAKAJ SE JE VOJNA RAZ©IRILA V VZHODNO IN JUÆNO EVROPO

ODZIV PREBIVALCEV NA OKUPIRANIH OZEMLJIH

KOLABORACIJA vzroki ideoloπki, gospodarski, politiËni, psiholoπki, eksistenËni

oblike razliËne

primeri Quisling, Pétain, PaveliÊ, NediÊ

bliskoviti nemπke napad 22. junija osvojitve 1941 jeseni

nemπki neuspeh 1941, ne uspe jim Ërta poraziti SZ; Leningrad prvi neuspeh ∑Kavkaz taktike bliskovite vojne

ODPORNI©KA GIBANJA cilj osvoboditev; sprememba sistema (nekatera)

oblike pasivne in aktivne

pomen okupatorju so povzroËala izgube, pomoË zaveznikom

Kako je vojna postala svetovna

Vojna se je æe v letu 1940 razπirila v Afriko, kjer je potekala puπËavska vojna. Z japonskim napadom na Pearl Harbor leto pozneje pa tudi na Daljni vzhod. Ena najpomembnejπih bitk je potekala za prevlado na Atlantiku.

Kako je potekalo bojevanje v Afriki V Afriki je vojna potekala v puπËavskih razmerah, predvsem z oklepnimi in motoriziranimi enotami. a) Fotografija je nastala na afriπkem bojiπËu. • V katerem delu Afrike so potekali boji med Nemci in Britanci? Zakaj prav tam? V severni Afriki, ker so imeli Britanci tam kolonije, prav tako tudi Italijani. Nemci so priπli na pomoË Italijanom. Poleg tega sta se obe strani zavedali pomena nadzora nad Sueπkim prekopom. • V uËbeniku preberi opis nemπkega generala, imenovanega ≈PuπËavska lisica« (stran 79). Pomisli, zakaj je dobil takπen vzdevek. Zaradi spretnega vodenja vojne v puπËavskih razmerah proti britanski vojski. Tudi zaradi velikih vojaπkih uspehov, ki jih je dosegel z nemπko vojsko v puπËavah severne Afrike. • Zakaj so bili Britanci v Afriki v prednosti? Zaradi laæjega oskrbovanja svoje vojske preko Sueπkega prekopa. Nemci so morali material in vojake dovaæati preko Sredozemskega morja, ki je bilo pod nadzorom zaveznikov.

Zakaj so v vojno vstopile ZDA Decembra 1941 so ZDA doæivele nepriËakovan napad, ki jim je povzroËil ogromno πkode in spremenil njihov odnos do vojne. ≈Ameriπke oboroæene sile so bile z napadom na Pearl a) Ob pomoËi pisnega vira odgovori na vpraπanja. Harbor popolnoma preseneËene. /…/ Japonci so za • Kateri dogodek opisuje vir? Kdaj se je zgodil? napad izbrali svoje najboljπe letalce, napad sam pa je Japonski napad na ameriπko ladjevje v pristaniπËu Pearl Harbor 7. bil v glavnem dobro in detajlno premiπljen ter izveden z izredno hitrostjo, hrabrostjo in poærtvovalnostjo. decembra 1941. • V Ëem vidiπ glavno prednost, ki so jo Japonci imeli ob napadu? Japoncem se je uspelo z letalonosilkami neopazno pribliæati otoËju in izvesti popolno preseneËenje. • Premisli, zakaj so Japonci napad izvedli v nedeljo. Ker je ob nedeljah zjutraj lahko ameriπka vojska dlje poËivala. Poleg tega je bil za AmeriËane to dan poËitka, ko so najmanj priËakovali napad. • Kakπne posledice je dogodek imel za nadaljnji potek vojne?

· ZDA so vstopile v vojno na strani protifaπistiËne zveze. · Ameriπko ladjevje je bilo skoraj popolnoma uniËeno in zato oslabljeno. To je Japoncem omogoËilo laæjo osvojitev velikega dela vzhodne Azije in Pacifika.

Tega nedeljskega jutra je vladal v zalivu Pearl Harbor popoln mir. Ladje so nepremiËno leæale na sidriπËu, na njih pa se je lahko videlo gibanje samo majhnega πtevila mornarjev v sluæbi. Mnogo ljudi na ladjah, v luki in na kopnem je πe spalo uæivajoË nedeljski poËitek, drugi so polagoma vstajali. Vreme je bilo lepo, vidljivost dobra. /…/ V mirno πirino zaliva /…/ so naenkrat udarile mnogoπtevilne eksplozije.« (Boris Prikril, Pekel na Pacifiku, DZS, Ljubljana, 1978)

Kako je vojna postala svetovna

Zakaj so zavezniki zmagali v bitki za Atlantik Za zaveznike je bilo eno najpomembnejπih prizoriπË bojevanje na Atlantiku. a) Oba nasprotnika, NemËija in Velika Britanija, sta æelela imeti nadzor nad Atlantikom. ≈Izdali smo posebno poroËilo, da je nemπkim podmornicam vzdolæ ameriπke atlantske obale uspelo potopiti 125.000 ton sovraænikovega ladjevja. Izredno razveseljiva vest za nemπko ljudstvo. To je ponoven dokaz velike dejavnosti nemπkih podmornic in njihovega obseænega akcijskega radija, kakor tudi tega, da nemπki heroizem obvladuje najπirπe oceane.« (Iz dnevniπkega zapisa Josepha Goebbelsa, 25. januarja 1942)

≈Napeli smo vse sile, da bi ne samo zboljπali organizacijo zaπËite konvojev, temveË da bi razvili tudi nove vrste oroæja in pomoænih sredstev. Glavni poudarek je bil na upostavitvi πtevilnejπih in hitrejπih spremnih enot z veËjimi pogonskimi zmogljivostmi, na zgraditvah πtevilnejπih letal na dolge proge, predvsem pa na zanesljivem radarju.« (Winston Churchill, Druga svetovna vojna, Borec, Ljubljana, 1965)

• V Ëem je bila razlika med Nemci in Britanci glede na: NEMCI

BRITANCI

uporaba vojnih ladij za zaπËito trgovskih konvojev, ki dovaæali pomoË iz ZDA s podmornicami uniËiti ladje, ki so odkriti in uniËiti podmornice na taktiko bojevanja na morju vozile pomoË iz ZDA Atlantiku potopili so veliko zavezniπkih oskrbo- razvozlajo πifrirana sporoËila nemπkih njihov uspeh podmornic valnih ladij uporabo njihovih sil

πibkejπa mornarica, glavno vlogo so odigrale podmornice

b) Kaj je zaveznikom prineslo premoË na Atlantiku? · To, da jim je uspelo razvozlati πifre nemπkih podmornic. · To, da so za odkrivanje podmornic uporabili radar. · To, da so uporabili novo oroæje, torpedo. c) Na zemljevidu so oznaËene meje tedanjih dræav. • z rdeËo barvo pobarvaj glavne dræave sil osi, • z modro barvo pobarvaj glavne zavezniπke dræave, • s Ërto oznaËi najveËji obseg nemπkih in japonskih osvojitev (do sredine leta 1942), • v prazne kvadrate, ki kaæejo glavna obmoËja spopadov, vpiπi, katero obmoËje ali spopad oznaËujejo.

bitka za Atlantik

bitka za Anglijo vzhodna fronta

pacifiπko bojiπËe

afriπko bojiπËe

Kako je vojna postala svetovna

RADOVEDNEÆ Zamisli si, da si japonski vojskovodja, ki pripravlja napad na ZDA. PrepriËati moraπ japonskega cesarja, da dovoli napad na Pearl Harbor. Sestavi seznam dokazov, s katerimi boπ skuπal cesarja prepriËati, da odobri tvoj naËrt. Tvoji dokazi naj bi se nanaπali na lego Havajev, uporabo oroæja, ki ga imata obe dræavi na voljo, njuna zavezniπtva. PriporoËamo ti ogled spletne strani www.msnbc.com/modules/pearlharbor/experience.

UËenec bi lahko navedel naslednje argumente: · uspeh japonske vojske naj bi pomenil popolno oblast nad Pacifikom, zato naj bi se tveganje izplaËalo; · domneva, da ZDA πe nimajo radarjev; · Havajem se je dokaj lahko neopazno pribliæati s severa, kjer je ocean neugoden za plovbo, vidljivost pa slaba; · japonski agentje s Havajev poroËajo, da AmeriËani nikakor ne priËakujejo japonskega napada; · japonske letalonosilke in letala so najbolj sodobni, posebej opremljeni za napad na Pearl Harbor, piloti so izurjeni in predani cesarju; · napada v nedeljo AmeriËani ne bodo priËakovali; · uspeh japonskega napada zagotavlja nadaljnja osvajanja.

ZANIMA ME: Na naslovu http://essentialpearlharbor.com lahko izveπ veË o napadu na Pearl Harbor.

ZANIMA ME: Napad na Pearl Harbor prikazuje film Pearl Harbor (2001).

PONOVIMO nemπka taktika

potopitve trgovskih ladij uporaba podmornic angleπka taktika

uniËiti nemπke podmornice trgovske ladje prevaæajo vojake

napad na Pearl Harbor

povod za vstop ZDA v vojno ZDA postanejo svetovna sila

premoË zaveznikov

premoË v ladjevju deπifriranje nemπkih sporoËil

VOJNA NA ATLANTIKU

japonski uspehi KAKO JE VOJNA POSTALA SVETOVNA

nemπki naËrti

pregnati Britance iz severne Afrike nadzorovati Sueπki prekop puπËavska vojna

med italijansko in britansko vojsko pomembna vloga tankov in letal 76

BOJEVANJE V AFRIKI

DALJNI VZHOD

uniËijo velik del ameriπkega ladjevja osvajanje Daljnega vzhoda japonska slabost

velik japonski imperij, ki ga je teæko nadzorovati

Nobena vojna ni posegla v æivljenje civilistov tako moËno in brutalno kot druga svetovna vojna. Prizadeli so jih pomanjkanje, bombni napadi in krutost okupatorjev. Najbolj neËloveπko pa je bilo nemπko ravnanje z ≈manjvrednimi« narodi.

Kakπna je bila totalna vojna Kako je vojna prizadela civiliste

V dræavah, ki so bile vpletene v vojno, je bilo uvedeno vojno gospodarstvo. Vse je bilo podrejeno vojnim potrebam. a) Pomanjkanje æivil je bila ena glavnih znaËilnosti æivljenja civilistov. Pod sliki zapiπi, kako so si ljudje skuπali pomagati. Angleπki plakat pravi ≈Kopljite za zmago!«

Prebivalca obleganega Leningrada iπËeta hrano.

Skrbno obdelovanje zemlje, tudi v mestih

Iskali so ostanke æivil, s pomoËjo katerih bi lahko preæiveli.

b) V vseh dræavah so oblasti pozivale prebivalce, naj bodo previdni zaradi vohunjenja nasprotnikov. • Kaj je skupno obema plakatoma? Opozarjata na nevarnost pred sovraænikovim prisluπkovanjem. • Kaj je æelel avtor doseËi z njima?

Prebivalce Velike Britanije je æelel opozoriti, naj bodo previdni v pogovorih, ker bi lahko sovraænik vsako informacijo, ki bi jo dobil, uporabil v svojo korist. • Katera zgodovinska osebnost se pojavlja na obeh plakatih? Adolf Hitler, voditelj NemËije. • Kaj ta osebnost na plakatih predstavlja? ≈Ne pozabi, da imajo stene uπesa. ∑ Ponazarja NemËijo oziroma nacizem, ki je bil velika nevarnost Brezskrben pogovor lahko uniËi æivljenja« za Veliko Britanijo.

≈Nikoli ne veπ, kdo je na æici. ∑ Bodi pozoren, kaj govoriπ.«

Kako je vojna vplivala na zaposlitev æensk Druga svetovna vojna je moËno vplivala na poloæaj æensk v druæbi. a) Angleπki plakat poziva æenske. Opiπi, kakπne moænosti za zaposlitev je vojna ponujala æenskam. Lahko so se mnoæiËno zaposlile v tovarnah. Ker je primanjkovalo moπke delovne ≈Pridruæi se sile, so se zaposlile tudi v vojaπkih sluæbah (operaterke, bolniËarke, v uradih) in æenski kraljevi pomorski bolniπnicah. sluæbi!«

Kakπna je bila totalna vojna

Zakaj se je zgodil holokavst Da bi uniËili Jude, so Nemci pripravili naËrt o ≈dokonËni reπitvi judovskega vpraπanja«. V koncentracijskih taboriπËih je izgubilo æivljenje pribliæno 6 milijonov Judov. a) Æivljenje v taboriπËih je bilo zelo teæko. Oglej si posnetek πt. 7 (Druga svetovna vojna) in preberi obe besedili. Na podlagi virov opiπi æivljenjske razmere taboriπËnikov ter njihovo usodo.

O, mamica, ne veπ, kako mi je. /…/ Le zlobne æene v zelenosivem, z revolverjem ob strani, hodijo med nami. In mi, kot ovËke se tiπËimo skupaj, dekletca v kratkih krilih, fantki æalostnih oËi, na dolgi beli cesti prestraπeni, trepetajoËi Ëakamo… na kaj? Ograja æiËna se odpira. Kam malËke nas pode? O mamica, ne vem, ne vem! Zla slutnja v meni se budi, mi srËek stiska, roke, noge mi dreveni. Na tvoje prsi bi se zdaj priæela, zaπepetala ti v uho: zdi se mi, mamica, da vsi po vrsti za pogrebom lastnim stopamo. (Ela PotoËnik, Nenapisano pismo, v: Auschwitz-Birkenau, Zaloæba Obzorja, Maribor, 1982)

≈Prvi dnevi so se vsakemu taboriπËniku najmoËneje zarezali v spomin. Tetoviranje. Nato savna. Striæenje in britje. Naga telesa, zdaj poveËini πe zdrava in obla, se gnetejo, da bi prikrila zadrego ob tako brutalnem posegu v doslej intimno æivljenje. Sledi popis zlatih zob, padajo prve batine. KriËanje, zmerjanje in psovanje je naËin, ki se zdi πe grozljiv, a bo postal tako vsakdanja reË, kot bo vsakdanja reË apel in sreËanja s smrtjo.« (Auschwitz-Birkenau, Zaloæba Obzorja, Maribor, 1982)

· Slabe bivalne razmere: prenatrpanost v barakah, slabo narejene barake (vroËe poleti, hladno pozimi), slaba in pomanjkljiva prehrana; · slaba higiena: neËistoËa, zato πirjenje bolezni; · krutost do zapornikov: zastraπevanje, muËenje, pobijanje, neËloveπko ravnanje, krπitve Ëlovekovih pravic; · teæko delo: teæki pogoji dela, teæko fiziËno delo, delovnik ves dan; · usoda zapornikov: umiranje zaradi izËrpanosti in podhranjenosti, loËitev otrok od starπev, razbite druæine, ubijanje zapornikov (plinske celice), hude psihiËne travme preæivelih zapornikov po vojni.

b) Ena najbolj znanih preganjanih Judinj je bila Anne Frank. ObiπËi spletno stran http://www.ushmm.org/museum /exhibit/online/af/htmlsite, kjer lahko prelistaπ njen album in del njenega dnevnika. Ogledaπ si lahko tudi edini originalni posnetek Anne Frank ter intervjuje o njej. Poglej in posluπaj Anino zgodbo. Kratko zapiπi njeno obnovo. · Anne Frank se je skupaj z druæino zaradi preganjanja Judov v NemËiji umaknila na Nizozemsko, kjer se je druæina skrivala v majhnem stanovanju. · Anne je svoje dogodke zaËela zapisovati v dnevnik, ki ga je po vojni objavil njen oËe. · Tik pred koncem vojne je bilo njihovo skrivaliπËe izdano in odkrito. · Druæino Frank so odpeljali v koncentracijsko taboriπËe. · V taboriπËu Bergen-Belsen je Anne umrla marca 1945.

≈Velikokrat se spraπujem, Ëe ne bi bilo bolje, da se sploh ne bi skrili. »e bi bili mrtvi, nam ne bi bilo treba preæivljati te bede in drugi ne bi bili zaradi nas v nevarnosti. Toda tudi tega se ustraπimo. Saj vendar ljubimo æivljenje, nismo πe pozabili klica narave in πe vedno upamo, upamo. Samo hitro naj se kaj zgodi, pa Ëetudi pade bomba! NiË nas ne bi moglo bolj razjedati, kot nas ta nemir. Naj bo æe konec, pa Ëetudi slab, da bi le konËno vedeli, ali bomo zmagali ali pa bomo morali poginiti.« (Zapis iz dnevnika Anne Frank, 26. maja 1944)

Kakπna je bila totalna vojna

ZANIMA ME: Æivljenje v koncentracijskih taboriπËih prikazujejo filmi Schindlerjev seznam (1993), Æivljenje je lepo (1998) in Pianist (2002).

RADOVEDNEÆ Organizacija Judov, ki so preæiveli holokavst, te je zaprosila, da nariπeπ plakat z naslovom ≈Holokavst - v opomin Ëloveπtvu«. Plakat naj bi ljudi opozarjal, da ne smejo pozabiti na strahote holokavsta. Morda æeliπ, da bi s plakatom πokiral svet. Morda se ti zdi bolje, da bi bil plakat manj pretresljiv in bi bolj poudarjal vsebino. OdloËi se in ga nariπi.

ZANIMA ME: Reæiser Steven Spielberg je ustanovil organizacijo Shoah Visual History Fundation, ki je na naslovu www.vhf.org objavila posnetke priËevanj Judov, ærtev nemπkega preganjanja.

PONOVIMO Vsaka fotografija na svoj naËin prikazuje tegobe in trpljenje civilistov med vojno. Pod vsako napiπi nekaj misli o tem, kaj prikazuje in kakπne obËutke doæivljajo ljudje na fotografijah.

· razbite druæine · otroci brez starπev · vojne sirote · obup in nemoË prizadetih · strah pred prihodnostjo

· uniËena mesta · brezdomci · begunci · strah, æalost, obup · æelja po maπËevanju

KAK©NA JE BILA TOTALNA VOJNA

· æenske opravljajo ≈moπka« dela, ker primanjkuje moπke delovne sile · ponos, da lahko pomagajo svoji domovini

· nasilje in neËloveπko ravnanje z zaporniki · slabi pogoji za æivljenje · izkoriπËanje zapornikov · obup in obËutek nemoËi

Kako so v vojni zmagali zavezniki

Sredi leta 1942 se je zdelo, da je NemËija nepremagljiva. Vendar je leta 1942 nastopil preobrat na vseh bojiπËih. Leto zatem je kapitulirala Italija. V Evropi je sledil pohod na NemËijo in Berlin. Japonska nepopustljivost pa je vplivala na to, da se je ameriπki predsednik Truman odloËil uporabiti novo oroæje.

Zakaj je bilo leto 1942 prelomno V letu 1942 so zavezniki zaËeli bitke, ki so jih pozneje oznaËili za prelomne bitke druge svetovne vojne. a) Na zemljevidu so oznaËeni trije preobrati druge svetovne vojne. V prostor pri vsaki bitki vpiπi: katera bitka je oznaËena; na katerem bojiπËu je potekala; kateri dræavi sta bili nasprotnici; katero oroæje je v bitki odigralo glavno vlogo; pomen bitke za nadaljnji potek vojne. bitka pri Stalingradu; vzhodno bojiπËe; NemËija in SZ; tanki, topniπtvo, letala; po porazu se nemπka vojska umika iz vzhodne Evrope

bitka pri Midwayu; pacifiπko bojiπËe; ZDA in Japonska; letalonosilke; ZDA doseæejo premoË v vojskovanju proti Japonski

bitka pri El Alameinu; afriπko bojiπËe; NemËija/Italija in Velika Britanija; tanki in letala; po porazu Nemcev so zavezniki zaËeli operacije proti Italiji

b) Von Paulus je bil glavni nemπki poveljnik v bitki za Stalingrad. Nekaj dni pred porazom se je takole jezil na slabo oskrbovanje obkoljene nemπke vojske. • Iz vira izpiπi teæave, ki so jih imeli Nemci pri obrambi Stalingrada. ≈»e vaπa letala ne morejo veË pristajati, je moja armaPomanjkanje hrane in goriva, teæave z oskrbovanjem, izjemno nizke da izgubljena. Vsako letalo, ki pristane, lahko reπi æivtemperature. ljenje tisoËem. Odmetavanje æiveæa s padali je brez smisla. VeËina odvræenih kant je za nas izgubljenih, ker moji ljudje nimajo veË toliko moËi, da bi jih iskali, pobirali in prenaπali, bencina za prevoz pa tudi nimamo. Niti svojih obrambnih linij ne morem veË pomakniti za nekaj kilometrov nazaj, ker bi se moji vojaki pri tem sesedali in umirali od izËrpanosti. Æe πtiri dni nimajo kaj jesti /…/. Zadnji konj je æe zdavnaj zaklan.« (William Craig, Bitka za Stalingrad, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1979)

• Kakπno razpoloæenje von Paulusa lahko ugotoviπ iz vira? Jeza, obup, zavedanje breizhodnosti poloæaja, nemoË.

• Zakaj je imela nemπka vojska pri Stalingradu teæave z oskrbovanjem? Ker je bila nemπka vojska obkoljena in odrezana od ostalih enot. Nemci so svojo Ëeto lahko oskrbovali le z letali. Nemπka letala so imela zaradi nenehnih napadov RdeËe armade teæave pri pristajanju, poleg tega je bil prostor za pristajanje zelo majhen.

Kako so v vojni zmagali zavezniki

Kako so potekale sklepne operacije v vojni Izkrcanje zaveznikov na Siciliji je pripeljalo do kapitulacije Italije. Stalin pa je nenehno zahteval odprtje druge fronte. a) 6. junija 1944 se je zgodil eden najbolj priËakovanih dogodkov druge svetovne vojne. • Kateri pomembni dogodek se je zgodil tega dne? Izkrcanje anglo-ameriπkih enot v francoski Normandiji. • Dan, ki so ga nestrpno priËakovali v okupirani Evropi, pogosto imenujemo tudi: A. dan A B. dan B C. dan C ». dan D • Kaj prikazuje fotografija? Zavezniπke vojake na ladji na dan izkrcanja v Normandiji.

• V kateri dræavi se je dogodek zgodil? Zakaj prav tam? V Franciji. Ker je bila dræava blizu Velike Britanije, kjer se je zbrala in tudi urila ogromna vojska zahodnih zaveznikov.

b) Zakaj so dogodek teæko priËakovali: v okupirani zahodni Evropi: ker so upali, da bo uspeπno izkrcanje pomenilo konec nemπke okupacije; v Sovjetski zvezi: ker so hoteli razbremeniti vzhodno fronto (NemËija je imela glavnino svoje vojske na vzhodni fronti); vedeli so, da bo NemËijo laæje premagati, Ëe se bo morala boriti na dveh frontah. c) Oceni pomen dogodka za nadaljnji potek vojne.

Dogodek je imel odloËilen pomen za konËni vojaπki obraËun z NemËijo. Nemπka vojska, obkoljena z dveh strani, je postajala vse bolj oslabljena.

Zakaj so ZDA uporabile atomsko bombo Uporaba dveh atomskih bomb na koncu druge svetovne vojne je pomenila prelomnico v zgodovini. a) S spodaj navedenimi pojmi izpolni povedi, da dobiπ zgodbo o uporabi prvih atomskih bomb. Ameriπki predsednik TRUMAN je poudarjal, da so se ZDA odloËile za uporabo ATOMSKE BOMBE predvsem zato, da bi prepreËile πe veËje πtevilo ærtev med ameriπkimi vojaki in da bi se vojna hitreje konËala. ZDA so prvo atomsko bombo odvrgle 6. AVGUSTA 1945 na HIRO©IMO, drugo pa 9. AVGUSTA 1945 na NAGASAKI. Zaradi ogromnega πtevila mrtvih in uniËenja je japonski cesar HIROHITO ukazal, da je treba vojno konËati. Japonska je 2. SEPTEMBRA 1945 uradno kapitulirala. Hirohito

Truman

Nagasaki

Hiroπima

atomska bomba

6. avgusta 1945

9. avgusta 1945

2. septembra 1945

b) Na spletni strani www.historychannel.com poiπËi oddelek s kratkimi filmskimi odlomki. PoiπËi in oglej si filme o Hiroπimi in Nagasakiju.

Kako so v vojni zmagali zavezniki

• V Ëem sta se atomski bombi razlikovali od obiËajnih bomb, ki so jih dotlej uporabljali? Po svoji izjemni moËi, saj je samo ena bomba uniËila veliko veËji prostor in pomorila veliko veË ljudi kot tisoË obiËajnih bomb. • Zaradi Ëesa so umirali ljudje ob eksploziji atomske bombe in po njej? Ob eksploziji je veliko ljudi umrlo zaradi izjemne ruπilne moËi in udarnega vala, ki je nastal ob eksploziji. Zaradi visoke temperature, ki je ob tem nastala, so ljudje ∑ tudi v oddaljenih krajih ∑ dobili hude opekline. Posledice Po eksploziji je radioaktivno sevanje povzroËilo hude okvare v delovanju atomske bombe Ëloveπkega organizma, razπirjenost raka ter genske poπkodbe (mutacije).

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si novinar in pripravljaπ prispevek o atomskih bombah, ki sta bili odvræeni nad Hiroπimo in Nagasakijem. Tvoj prispevek naj obsega naslednje teme: zgodovino raziskovanja jedrskega oroæja, dileme predsednika Trumana in dogodke v zvezi s Hiroπimo in Nagasakijem. Pri pripravi prispevka ti priporoËamo obisk spletne strani www.atomicarchive.com. UËenec opiπe naslednje teme: 1. Raziskave in izdelovanje atomske bombe (tajni projekt, pomemben napredek atomske fizike, vodilni znanstveniki iz NemËije, ki so priπli v ZDA zaradi preganjanja) 2. ZDA niso bile edina dræava, ki je razvijala atomsko bombo. 3. Prvi uspeπen poskus atomske bombe so opravili v ZDA. 4. Razlogi, zaradi katerih so se v ZDA odloËili za uporabo atomske bombe (hitreje bi prisilili Japonsko h kapitulaciji, zmanjπali bi πtevilo ameriπkih ærtev, pokazali bi svetu, zlasti SZ, svojo moË) 5. Teæka natanËna predvidljivost uËinka uporabe bombe. 6. Opiπe razmere v Hiroπimi in Nagasakiju po eksploziji atomske bombe. 7. Opiπe odziv sveta na eksploziji na Japonskem. 8. Opiπe dileme sveta zaradi uporabe jedrskega oroæja.

ZANIMA ME: Na naslovu http://search.eb.com/normandy/ lahko najdeπ veliko podrobnosti v zvezi z izkrcanjem v Normandiji. Veliko o prvih uporabljenih atomskih bombah lahko najdeπ na spletni strani muzeja v Hiroπimi: www.csi.ad.jp/ABOMB.

ZANIMA ME: Izkrcanje v Normandiji prikazuje film Reπevanje vojaka Ryana (1998).

PONOVIMO V preglednico vpiπi dogodke in datume tako, da ugotoviπ, kateri dogodki so vplivali na kapitulacijo glavnih sil osi in kdaj so naπtete dræave podpisale kapitulacijo (september 1943; maj 1945; september 1945) ITALIJA

NEM»IJA

JAPONSKA

dogodki

· poraz Nemcev v severni Afriki · izkrcanje zaveznikov na Siciliji in Apeninskem polotoku

· izkrcanje zaveznikov v Normandiji · prodiranje RdeËe armade proti NemËiji

· uporaba atomskih bomb v Hiroπimi in Nagasakiju

datum kapitulacije

september 1943

maj 1945

september 1945

O Ëem so se med vojno dogovarjali zavezniki

Za zmago v vojni πe zdaleË ni bila dovolj le premoË v vojaπki oboroæitvi. Zelo pomembno je bilo tudi sodelovanje med zaveznicami. Medtem ko so se zaËele faπistiËne dræave povezovati æe pred zaËetkom vojne, je zaËela protifaπistiËna zveza nastajati πele po njenem izbruhu.

Kako je zaËela nastajati protifaπistiËna zveza Ko je ostala Velika Britanija edina πe bojujoËa se dræava proti NemËiji, je poiskala pomoË ZDA. a) Razloæi pojem os Rim-Berlin-Tokio. To je bilo vojaπko in politiËno zavezniπtvo med Italijo, NemËijo in Japonsko.

b) Razloæi pojem protifaπistiËna zveza. To je bilo sodelovanje med dræavami nasprotnicami faπistiËnih dræav. Dræave so se med seboj povezale, ker so æelele s skupnimi moËmi premagati faπizem. c) Katera od teh dveh zvez je zdruæevala veË Ëlanic? ProtifaπistiËna zveza, saj je do konca vojne 45 dræav podpisalo atlantsko listino.

Ë) Pojasni, v Ëem je bil pomen ameriπkega zakona o najemu in posojilu • za trojni pakt: Velika Britanija je bila moËnejπa in se je uspeπneje bojevala proti NemËiji

• za zaveznike: ZDA so jim poπiljale pomoË (oroæje, hrano), s Ëimer so pomagale dræavam v boju proti faπizmu

Kakπen pomen je imela atlantska listina Britanski ministrski predsednik W. Churchill in ameriπki predsednik F. Roosevelt sta se prviË sreËala 9. avgusta 1941 na ladji pred Novo Fundlandijo. a) Predsednika sta ob koncu pogovorov podpisala atlantsko listino. V uËbeniku na strani 89 preberi doloËila listine in obkroæi tisti trditvi, ki sta pravilni. A. V listini sta se predsednika zavzela za uniËenje nacizma v svetu. B. Predsednika sta se zavzela za ustanovitev skupne vojaπke organizacije. C. Predsednika sta zagotovila, da njuni deæeli ne naËrtujeta ozemeljskega poveËanja. ». V listini sta predsednika zapisala, da æelita imeti po vojni glavno besedo pri urejanju sveta. b) Atlantska listina je imela velik pomen tudi zato, ker je postala temelj poznejπe listine Organizacije zdruæenih narodov. Med navedenimi doloËili atlantske listine (uËbenik, stran 89) poiπËi in izpiπi tisto, ki nakazuje æeljo po æivljenju v miru po koncu vojne. ≈... upata, da se bo uveljavil mir, ki bo vsem narodom dal sredstva, da bodo lahko æiveli vsak v svojih mejah ...«

O Ëem so se med vojno dogovarjali zavezniki

Ali je bila protifaπistiËna zveza enotna Jedro protifaπistiËne zveze so bili voditelji ZDA, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Zato jih imenujemo tudi veliki trije. a) Veliki trije so se veËkrat seπli na konferencah. Navedene konference razvrsti po kronoloπkem vrstnem redu od 1 do 4, tako da prvi konferenci pripiπeπ πtevilko 1, zadnji pa πtevilko 4. __3__ konferenca na Jalti __2__ konferenca v Teheranu __1__ prvo sreËanje na atlantski obali Nove Fundlandije __4__ konferenca v Potsdamu b) V uËbeniku na straneh 90∑91 so zapisani sklepi zavezniπkih konferenc. Pravilno izpolni preglednico tako, da vpiπeπ letnice in z znakom X oznaËiπ, pri katerih konferencah so bili navzoËi navedeni dræavniki. Z znakom X tudi oznaËi, na kateri konferenci so se dogovorili o spodaj zapisanih dogovorih.

vpiπi letnico: Churchill Roosevelt Stalin najprej bomo prisilili h kapitulaciji NemËijo, potem πele Japonsko po vojni bomo NemËijo in Avstrijo razdelili na 4 okupacijske cone nasprotujemo nasilnemu spreminjanju meja Stalin zahteva ozemlja, ki jih je Sovjetska zveza zasedla 1939∑40 sredi leta 1944 bomo odprli drugo fronto na zahodu ne naËrtujemo ozemeljskega poveËanja po vojni bomo ustanovili Organizacijo zdruæenih narodov jugoslovansko partizansko vojsko so priznali za zaveznico v protifaπistiËni koaliciji

ATLANTSKA LISTINA

TEHERANSKA KONFERENCA

JALTSKA KONFERENCA

1941 X X

1943 X X X

1945 X X X

X X X X X X

c) Proti koncu vojne se je med velikimi tremi pojavilo nesoglasje. Kateri so bili vzroki za nesoglasja med zavezniki? · strah zahodnih zaveznikov pred preveliko moËjo Sovjetske zveze po vojni · strah zahodnih zaveznikov pred πirjenjem komunizma v tisti del Evrope, ki ga bo osvobodila RdeËa armada · nesoglasja, kako urediti Evropo in NemËijo po vojni · Stalinove æelje po dejanskem πirjenju vpliva Sovjetske zveze in komunizma po Evropi

O Ëem so se med vojno dogovarjali zavezniki

RADOVEDNEÆ Veliki trije so se dogovarjali in odloËali o povojni ureditvi sveta ter s tem o usodi mnogih dræav in narodov. Premisli, ali je takπen naËin odloËanja dopusten in praviËen. Zapiπi dokaze (argumente) za in proti.

ZANIMA ME: Na naslovu www.yale.edu/lawweb/avalon/wwii/htm lahko najdeπ dokumente o medvojnih konferencah (v angleπkem jeziku).

PROTI

bili so najzasluænejπi za zmago nad faπizmom; v kriznih situacijah se vËasih mora odloËati hitro, Ëeprav ne pridobiπ vseh mnenj; vse tri dræave so imele v vojni veliko ærtev; miselnost velikih, da imajo pravico odloËati

o usodi odloËajo samo najveËji; neupoπtevanje interesov malih dræav in narodov; kar se nekomu zdi praviËno, se zdi drugim nepraviËno; preveË moËi v rokah majhnega πtevila ljudi

ZANIMA ME: Film Casablanca (1942) nosi ime po enem od krajev, v katerih sta se sreËala Churchill in Roosevelt. Velja za najznamenitejπi film o drugi svetovni vojni.

PONOVIMO Dopolni Ëasovni trak, ki se nanaπa na sreËanja velikih voditeljev in pomen njihovih sklepov.

DRUGA SVETOVNA VOJNA

9. avgust 1941 sreËanje Churchilla in Roosevelta na Atlantiku pomen sreËanja in sklepov atlantska izjava: uniËiti nacizem, narodi naj o svoji usodi odloËajo sami, ne priznajo spremembe meja, ki so bile posledica vojne, Velika Britanija in ZDA ne æelita poveËanja svoj ga ozemlja

februar 1945 sreËanje jaltska konferenca pomen sreËanja in sklepov poskus dogovora o povojni ureditvi v Evropi, NemËija bo po vojni razoroæena in razdeljena, pojavijo se æe veËja nesoglasja med zavezniki, sklep o ustanovitvi Organizacije zdruæenih narodov

julij 1945 sreËanje potsdamska konferenca pomen sreËanja in sklepov vojnim zloËincem se bo sodilo, dogovor o povojni NemËiji, nasprotja med ZDA (skupaj z VB) in SZ se poglobijo, zaradi Ëesar ni priπlo do pomembnejπih sklepov

november 1943 sreËanje teheranska konferenca pomen sreËanja in sklepov zavezniki bodo sodelovali in skupaj naËrtovali vojaπke operacije, sklep o odprtju druge fronte, jugoslovansko partizansko vojsko priznajo za zaveznico

KONEC DRUGE SVETOVNE VOJNE

Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne: boj za osvoboditev 87 90 93 96 99 102

Kakπne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji Slovenski osvobodilni boj Kakπno je bilo æivljenje med vojno Dræavljanska vojna ∑ spopad med Slovenci Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

Kakπne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji

Zjutraj 6. aprila 1941 so okupatorji napadli slovensko ozemlje. Po Hitlerjevih navodilih so si razdelili Kraljevino Jugoslavijo in s tem tudi Slovenijo. ZaËeli so naËrtno potujËevanje slovenskega ozemlja.

Kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje Zgodaj zjutraj 6. aprila 1941 so na jugoslovansko in slovensko ozemlje zaËele prodirati okupatorjeve vojaπke enote. a) Posamezniki in nekatere politiËne stranke v Sloveniji so æe pred izbruhom vojne opozarjali na nevarnost, ki naj bi grozila Sloveniji. • Na katero nevarnost opozarja letak? Letak opozarja na nevarnost napada faπistiËne NemËije.

• Kako je prikazana ≈nevarna« sosednja dræava? Nevarna NemËija je prikazana kot krvoloËneæ, ki s seboj prinaπa teror in prelivanje krvi.

b) Na zemljevidu Slovenije ob pomoËi uËbenika na strani 92 oznaËi, kako so si okupatorji razdelili slovensko ozemlje: vsako zasedeno ozemlje obarvaj z drugo barvo in vanj vpiπi ime okupatorja.

• Zakaj niso oznaËene pokrajine na zahodu Slovenije? Zahodno slovensko ozemlje je æe leta 1920 po rapalski pogodbi pripadlo Italiji.

Kakπen je bil odnos okupatorja do Slovencev Vsi okupatorji so naËrtovali uniËenje slovenskega naroda. a) Oglej si sliko in preberi vir ter odgovori na vpraπanja. • Katero obliko raznarodovanja opaziπ na sliki? Prepoved rabe slovenskega jezika v javnosti, saj so okupatorji poimenovanje krajev spremenili v italijanski, nemπki in madæarski jezik.

Kakπne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji

• O kateri obliki raznarodovanja govori pisni vir? Vir govori o mnoæiËnem izseljevanju Slovencev. • Kaj je s prihodom okupatorjev doæivljal slovenski narod? Slovenski narod je s prihodom okupatorjev doæivljal raznarodovanje, potujËevanje, izgon.

≈Takoj bodo z druæinami vred izseljeni Slovenci, ki so se priselili po letu 1914. Z izborom je treba πe preveriti, ali so med njimi rasno posebno dragoceni elementi /…/. Izseliti je treba tudi prebivalce obsavskega pasu, ki obsega obmoËje nemπkega rajha jugozahodno od Save in obmoËje okoli 20 km severnovzhodno od Save. /…/ Izseliti je treba tudi prebivalce tako imenovanega obsoteljskega pasu /…/.« (Smernice dræavnega komisarja za utrjevanje nemπtva Heinricha Himmlerja, 18. aprila 1941)

• »eprav je bila raznarodovalna politika znaËilna za vse okupatorje, so bile med njimi razlike. Ob pomoËi uËbenika (stran 95) navedi dve razliki. V raznarodovalni politiki so bili sprva najostrejπi Nemci: ukinili so izdajanje vseh slovenskih publikacij, rabo slovenskega jezika v πolah in javnosti, pripravili so obπirni naËrt izgona Slovencev. Na drugi strani je bil italijanski okupator sprva bolj popustljiv, saj je dopustil uporabo slovenskega jezika v πolah, delovanje slovenskih nacionalnih institucij ter izdajanje slovenskih publikacij. b)

Posluπaj priËevanje Pavle Mencej (posnetek πt. 8, Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) o tem, kakπno je bilo

æivljenje LjubljanËanov v prvih dneh po italijanski okupaciji. Na podlagi priËevanja v πtirih stavkih opiπi, kako so okupacijo doæivljali LjubljanËani. Na okupacijo je opozorila bela zastava na ljubljanskem gradu. LjubljanËani so bili zbegani, potrti in razoËarani. Æiveli so v negotovosti, saj niso vedeli, kaj lahko od okupatorja priËakujejo. Postali so pazljivi, saj je bilo protiokupatorsko delovanje preganjano. Kmalu je zaËelo primanjkovati osnovnih æivil.

Kakπen je bil odziv Slovencev na okupacijo Ob okupaciji Slovenije odzivi slovenskih politiËnih taborov niso bili enotni. a) MeπËanski in delavski tabor sta se razliËno odzvala na okupacijo Slovenije. Spodnjim odlomkom pripiπi, kateremu taboru pripadajo. Dopiπi tudi ime najmoËnejπe stranke v posameznem taboru. ≈1. Proti okupatorju je treba vrπiti neizprosno oboroæeno akcijo. 2. Ta akcija predstavlja izhodiπËe za osvoboditev in zdruæitev vseh Slovencev. 3. StojeË na staliπËu naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov ne priznava Osvobodilna fronta razkosanja Jugoslavije /…/.« (Temeljne toËke Osvobodilne fronte, aprila 1941)

≈Duce! v trenutku, ko je slovensko ozemlje, zasedeno po Italijanskih Oboroæenih Silah, postalo del velikega Kraljestva Italije, izraæamo v imenu slovenskega prebivalstva Njegovemu VeliËastvu Kralju in Cesarju najspoπtljivejπo vdanost in izrekamo Vam, DUCE, vso naπo zahvalnost za plemenite in posebne ukrepe, ki ste jih uvedli na naπe ozemlje /…/.« (Slovenec, 6. maja 1941)

tabor delavski tabor

najmoËnejπa stranka v taboru KomunistiËna stranka Slovenije (delovala je ilegalno)

tabor meπËanski tabor

najmoËnejπa stranka v taboru Slovenska ljudska stranka

b) ProtiimperialistiËna fronta je v svojem programu napovedala takojπen oboroæen odpor, a je z njim zaËela πele po nemπkem napadu na SZ (poleti 1941). Pojasni, zakaj. Komunisti, ki so sestavljali jedro ProtiimperialistiËne fronte, so se odrekli oboroæenemu odporu proti NemËiji, ker je Sovjetska zveza (zaveznica komunistov) z NemËijo avgusta 1939 podpisala sporazum o nenapadanju. ©ele po nemπkem napadu na Sovjetsko zvezo so (julija 1941) komunisti v Sloveniji razglasili oboroæeni boj.

Kakπne so bile posledice aprilske vojne v Sloveniji

RADOVEDNEÆ S kratkim sestavkom pojasni, kaj je æelel avtor prikazati z navedenim besedilom.

Avtor je æelel na humoren naËin predstaviti resniËno æivljenje Slovencev pod italijanskim okupatorjem. Kdor se je brezpogojno pokoril ukrepom okupatorja in z njim sodeloval, je imel nekako privilegiran poloæaj.

≈Leta 1941 so si nemπki, italijanski in madæarski okupatorji razdelili slovensko ozemlje kot veliko torto, pri Ëemer je najlepπi del pripadel najbolj poæreπnemu: Nemcem. Ti so se takoj z veliko vnemo lotili ponemËevanja πtajerskih in gorenjskih Slovencev. Najprej so izgnali z okupiranega obmoËja vse zavedne Slovence./…/. Podobno kot Nemci so v Prekmurju delali Madæari, medtem ko so bili Italijani bolj hinavski. Tudi sami so hoteli poitalijanËiti Slovence na zasedenem ozemlju, vendar so se pretvarjali, da se lahko Slovenci za uËenje italijanπËine odloËajo povsem prostovoljno. Toliko bolj pa so cenili vse tiste, ki so se za kaj takega odloËili. Tako so v Beli krajini zelo upoπtevali nekega slovenskega uradnika, ki jih je lepo pozdravljal z njihovim pozdravom ‘Vinceremo’ (Zmagali bomo!), le da je moæ pozdrav slabo izgovarjal: ‘Vinceæremo!’ Ko jim je neki manj zavedni Slovenec ta pozdrav toËno prevedel, je bilo uradnikove priljubljenosti pri Italijanih seveda takoj konec.« (Andrej Vovko, Nasmejana zgodovina, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1996)

ZANIMA ME: Film Na svoji zemlji (1948), ki velja za prvi slovenski povojni celoveËerni film, pripoveduje o drugi svetovni vojni na Slovenskem.

ZANIMA ME: V spominih Maksa ©nuderla Dnevnik 1941∑1945 (1993) lahko izveπ veË o æivljenju v okupirani Ljubljani.

PONOVIMO Dopolni preglednico. CILJI OKUPACIJE

nemπki okupator

italijanski okupator

madæarski okupator

ODNOS DO SLOVENCEV POSLEDICE ZA SLOVENCE

· mnoæiËni izgon, · naseljevanje Nemcev, · povsem uniËiti slovens· hitro in popolno ki narod ponemËenje

· nasilje, teror, uboji · zbeganost, obupanost med ljudmi

· asimilirati in uniËiti Slovence

· sprva manj stroga raznarodovalna politika (dovoljena uporaba slovenπËine) · soËasno zapiranje in preganjanje Ëlanov odporniπkega gibanja

· zaradi milejπega odnosa manj pripravljenosti med Slovenci za odpor · nasilje, teror, uboji

· asimilirati in uniËiti Slovence

· madæarizacija · nepriznavanje slovenskega naroda · dovoljena le raba prekmurskega nareËja

· nasilje in teror · odpor proti okupatorju

Nasilje okupatorjev je okrepilo slovensko narodno zavest in pripravljenost na osvobodilni boj. ZaËele so delovati razliËne odporniπke skupine. Najprej so izvajale manjπe akcije, nato pa so se organizirale v partizanske Ëete. Po Sloveniji se je razπiril partizanski naËin bojevanja.

Slovenski osvobodilni boj Kako je potekal odpor proti okupatorju

Odpor proti okupatorju je potekal v obeh taborih, meπËanskem in delavskem. MeπËanski tabor je podpiral predvsem pasivne oblike odpora. OF pa je svoj odpor okrepila poleti 1941. a) Kakπne akcije odpora je organizirala OF? Pod vir pripiπi odporniπko dejavnost, ki jo prikazuje oziroma opisuje. ≈Na stenah πtevilnih poslopij piπejo ilegalci gesla, s katerimi poveliËujejo partizansko gibanje in odpor proti okupatorju. To tvegano poslanstvo opravljajo v mraku ali pa v noËi /…/.« (Miran Pavlin, Ljubljana 1941, Modrijan, Ljubljana, 2004)

tiskarska dejavnost

sabotaæe, diverzantske akcije

propagandna dejavnost

b) Okupatorji so z razliËnimi nasilnimi ukrepi hoteli odporniπko gibanje zatreti. • Ob pomoËi virov navedi nekaj okupatorjevih nasilnih ukrepov. ≈Teror je straπen. Ljubljana je obdana z æico ter od Ëasa do Ëasa hermetiËno zaprta. Racije od hiπe do hiπe. Zdaj je od 15. julija spet blokirana. /…/ Ustrelijo vsakogar, ki se pribliæa æici. Streljajo vsak dan. Do zdaj so poslali v internacijo samo iz Ljubljane okrog 10 000 moπkih. Ljubljana je mesto brez moπkih.« (Pismo Edvarda Kardelja z dne 3. avgusta 1942)

· zaradi postavitve æice v Ljubljani omejena svoboda gibanja, motena preskrba prebivalcev · teror zaradi delovanja proti okupatorju (na primer streljanje talcev), zapiranje in izgon v taboriπËa

Kdo so bili partizani Zaradi nasilja okupatorjev se je odporniπko gibanje krepilo. Æe v prvih mesecih okupacije so posamezniki odhajali v gozdove in postali prostovoljci, Ëlani partizanskih Ëet. a) Vsak partizan je moral izreËi partizansko prisego. ≈Jaz, partizan osvobodilne ljudske armade slovenskega naroda, ki se ob boku slavne delavsko kmeËke RdeËe armade Sovjetske zveze ter vseh ostalih za svobodo se boreËih narodov borim za osvoboditev in zdruæitev slovenskega naroda, za bratstvo in mir med narodi in med ljudmi za sreËnejπo bodoËnost delovnega ljudstva, prisegam pred svojim narodom pred svojimi bojevniki: da bom oddal vse sile in vse svoje sposobnosti osvobodilni stvari slovenskega naroda, delovnega ljudstva ter vsega naprednega in svobodoljubnega Ëloveπtva v sveti vojni proti faπistiËnim tlaËiteljem in barbarom, da ne bom zapustil partizanskih vrst, v katere sem prostovoljno in zavestno vstopil, in ne odloæil oroæja do popolne zmage nad faπistiËnimi okupatorji do popolnega uresniËenja velikega osvobodilnega cilja slovenskega naroda. Prisegam, da bom v boju za te velike osvobodilne cilje s svojo krvjo branil Ëast in nedotakljivost naπe partizanske zastave in da bom, Ëe bo potrebno, ærtvoval tudi svoje æivljenje.«

• Za kaj se je boril partizan? Partizan se je boril za osvoboditev, konec vojne, zdruæitev slovenskega naroda in mir med narodi. • Komu je partizan prisegel? Prisegel je slovenskemu narodu in svojim sobojevnikom. • Kaj je v prisegi obljubil? Obljubil je, da se bo boril pogumno do konËnega poraza faπistiËnih sil in da je za svobodo pripravljen dati tudi svoje æivljenje.

Slovenski osvobodilni boj

• Kako ocenjujeπ njegovo dejanje? Izkazal je moËno narodno zavest in hrabrost, saj je bil pripravljen ærtvovati tudi svoje æivljenje.

Med partizani so nastale mnoge partizanske pesmi. Poglej posnetek πt. 9 (Slovenci v Ëasu druge svetovne

vojne), ki ga spremlja pesem Hej, brigade. Pesem je leta 1942 napisal in uglasbil pesnik Matej Bor. • Kakπno je sporoËilo pesmi? Pesem poziva partizanske Ëete na boj proti okupatorju. • OznaËi pomen pesmi za tisti Ëas. Pesem je pomenila veliko moralno spodbudo borcem. Vlivala jim je pogum, jih hrabrila ter jim tudi dajala trenutke sprostitve.

• Ob pomoËi posnetka opiπi pet znaËilnosti partizanov in njihovega æivljenja. V prazen okvir nariπi opremo partizana. Partizani so si zavetje poiskali v gozdovih. Hrano so poiskali pri kmetih ali jo odvzeli okupatorjem. Izvajali so diverzantske akcije ali pa okupatorjeve enote napadali iz zasede. Njihovo oroæje so bile puπke in roËne bombe, ki so jih pogosto zaplenili okupatorju. ObleËeni so bili v partizansko uniformo, ki pa zaradi pomanjkanja blaga ni bila enotna. Na glavi so nosili Ëepice triglavke z zvezdo. Partizanski pozdrav je bil ≈smrt faπizmu ∑ svoboda narodu«.

Slovenske partizanske Ëete ©tevilo pripadnikov partizanskih Ëet je vztrajno naraπËalo in leta 1945 v Sloveniji doseglo 37.901 vojaka. a) Spodnjo preglednico smiselno dopolni z manjkajoËimi podatki o najveËjih spopadih na slovenskih tleh (poimenovanje dogodka, njegov namen, Ëas in posledice dogodka). V pomoË ti je uËbenik (str. 99).

draægoπka bitka

Nemci so æeleli zatreti oboroæeno vstajo na Gorenjskem

italijanska ofenziva na KoËevskem

uniËiti osvobodilno gibanje v Ljubljanski pokrajini

poraz pohorskega bataljona

Nemci so æeleli zatreti partizansko gibanje na ©tajerskem

kapitulacija Italije

izstop Italije na strani sil osi

pohod 14. divizije

okrepiti partizansko gibanje na ©tajerskem

januar 1942

julij 1942

januar 1943

uspeπen umik partizanov, a Nemci so se maπËevali nad prebivalci Draægoπ

kljub velikim izgubam partizansko gibanje ni bilo uniËeno velik udarec partizanskemu gibanju

september 1943

partizanske sile zasedejo veliko osvobojeno ozemlje v Ljubljanski pokrajini

januar 1944

partizansko gibanje na ©tajerskem je postalo moËnejπe 91

Slovenski osvobodilni boj

RADOVEDNEÆ Kot novinar ugledne vojaπke revije æeliπ napisati Ëlanek o tem, kakπno je bilo bojevanje/delovanje slovenskih partizanskih Ëet. V pomoË sta ti dva opisa.

≈Milijonske armade raznih narodov so uvajale v boj moderna oroæja. Sredi te vojne vihre pa je v sovraænem zaledju, v srcu Evrope bil boj na æivljenje in smrt majhen slovenski narod. /…/ V partizanskih operacijah niso nastopali divizioni topniπtva, ne letalski polki, ne tankovske divizije, toda njihov boj je bil prav tako srdit, neizprosen, uniËevalen.«

≈Vsakdanja vojaπka opravila enot so bile straæe, izvidnice, patrulje, poizvedovanja. Na vsakih nekaj dni so enote odhajale po hrano, v mobilizacije, se spopadale s sovraænimi enotami, kaznovale nasprotnike med domaËini, menjavale kraje bivanja. /…/ NeskonËne prehojene poti borcev, otovorjenih z lastno opremo, strelivom, hrano, ranjenci, poπto.«

(Lado AmbroæiË ∑ Novljan, Partizanska protiofenziva, Borec, Ljubljana, 1965)

(Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942∑1945, Partizanski knjiæni klub, Ljubljana, 1992)

ZANIMA ME: Svoje dogodivπËine iz partizanskega æivljenja je opisal Karel Grabeljπek v delih Moje akcije (1981) in Moja partizanska oprema (1974).

ZANIMA ME: V slovenskem filmu Nasvidenje v naslednji vojni (1980) si lahko ogledaπ partizanovo doæivljanje vojne.

PONOVIMO partizani akcije odpora

· sabotaæe in diverzantske akcije, · tiskarska, propagandna in obveπËevalna dejavnost

Ljubljana ∑ mesto heroj

· srediπËe odpora do maja 1942 · moËna odporniπka dejavnost · nasilje okupatorja

vojaki, ki so se borili za osvoboditev slovenskega ozemlja

SLOVENSKI OSVOBODILNI BOJ

pomen partizanskega bojevanja

· boj za osvoboditev slovenskega naroda · pomoË zaveznikom v boju proti faπizmu

partizanske Ëete

· od poletja 1941 · zbirale so se v gozdovih · teæave pri preskrbi z obleko, hrano in oroæjem

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

Vojna je moËno vplivala na æivljenje vseh, tako civilnega prebivalstva kot vojakov. Ljudje so trpeli pomanjkanje, strah in negotovost. Velike teæave s preskrbo je imela zlasti partizanska vojska. Posebno vlogo v vojni pa je imela kultura.

Kako je potekalo æivljenje na okupiranem ozemlju Na okupiranem ozemlju so okupatorji æeleli izkoristiti gospodarske zmogljivosti zasedenih deæel. a) Oglej si vojni propagandni letak in pojasni, kaj ti pove o odnosu Slovencev do okupatorjev. Letak je Slovence æelel prepriËati, naj okupatorjem ne oddajajo nobene hrane. S tem bi okupatorjem povzroËili gospodarsko πkodo.

b) Slika prikazuje poglavitno znaËilnost vsakdanjega æivljenja na okupiranem ozemlju. • O kateri znaËilnosti priËa slika? S slike razberemo, da gre za pomanjkanje osnovnih æivljenjskih æivil (kruha).

• V vojnih razmerah je obstajal tudi Ërni trg. Pojasni njegov namen.

Na Ërnem trgu so tihotapili blago, ki je bilo ljudem teæko dosegljivo, in prekupËevali z njim.

Kako je potekalo æivljenje na osvobojenem ozemlju Zaradi uspeπnega partizanskega bojevanja je æe spomladi 1942 nastalo veliko osvobojeno ozemlje. a) Na zemljevidu Slovenije ob pomoËi uËbenika na strani 92 vriπi obseg osvobojenega ozemlja spomladi 1942. OznaËi in poimenuj srediπËe vodstva OF in partizanskih Ëet v tistem Ëasu. SrediπËe partizanskega odpora je spomladi 1942 postal KoËevski rog.

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

b) Pojasni pojem v okvirju. Na Ërte pa vpiπi znaËilnosti æivljenja na osvobojenem ozemlju. V pomoË so ti slike.

OSVOBOJENO OZEMLJE je veËje ali manjπe naseljeno ozemlje, s katerega je bil okupator pregnan in na katerem je oblast prevzela OF.

preskrba partizanskih skrb za ranjence delovanje partizanskih πol Ëet c) Obkroæi pravilno trditev. ©ole so najprej nastale na obmoËju osvobojenega ozemlja. Prve partizanske πole so nastale spomladi 1942. Otroci so se uËili pisanja, branja, raËunanja, plesa, igranja inπtrumenta. Primanjkovalo je zvezkov, svinËnikov in uËbenikov. Med napadi sovraænikov so uËenci hodili v πolo. Po kapitulaciji Italije se je πtevilo πol poveËalo.

πportne dejavnosti

DA DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE NE

Kakπno vlogo je med vojno imela kultura Posebno in pomembno vlogo je med vojno imela kultura. a) Italijanski okupator je Slovencem dopuπËal kulturno delovanje. Kakπna kulturna dejavnost se je razmahnila? Razmahnila se je raznovrstna kulturna dejavnost: koncerti tujih in slovenskih ansamblov, razstave slovenskih umetnikov, izdajanje slovenskih Ëasopisov in knjig.

≈/…/ med dnevnimi vestmi pa vabilo na koncert godbe æelezniËarskega glasbenega druπtva Sloga, danes ob 11. uri v Zvezdi. Ob 11. uri pa je napovedana tudi otvoritev razstave moderne slovenske likovne umetnosti v JakopiËevem paviljonu. ObËinstvu se predstavlja skupina πtirinajstih upodabljajoËih umetnikov Druπtva slovenskih likovnih umetnikov.« (Zapis iz dnevnika Mirana Pavlina, 25. maja 1941)

b) OF je januarja 1942 po Ljubljani plakate, ki so obveπËali o kulturnih prireditvah, prelepila z letaki, na katerih je pisalo ≈Bojkotirajte«. Opiπi to akcijo OF. OF je LjubljanËane pozvala, naj ne sodelujejo pri Ëasopisnih in knjiænih izdajah italijanskega okupatorja in se ne udeleæujejo prireditev, ki jih je organiziral.

Kakπno je bilo æivljenje med vojno

c) Igralka in vodja kulturne skupine 14. divizije Vera HreπËak v posnetku πt. 10 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) pripoveduje o kulturnem delovanju med partizanskimi Ëetami. Zapiπi, kaj Vera HreπËak pove: o namenu delovanja kulturne skupine: skupina je bila velika moralna podpora partizanom; o organizaciji in pomenu mitingov: mitingi so bili zborovanja partizanov, na katerih so se vrstili kratki govori o njihovem junaπtvu in igre z vsebino, ki je napovedovala svetlo prihodnost slovenskega naroda.

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si vodja partizanske kulturne skupine. Piπe se 8. februar 1944, obletnica smrti pesnika Franceta Preπerna. Dobil/-a si nalogo, da zveËer pripraviπ kratek kulturni miting, ki bo poËastil spomin na pesnika in hkrati nagovoril borce partizanskih Ëet. Napiπi πtiri kulturne toËke, ki morajo biti po tvojem mnenju vkljuËene v kulturni program. Svoj izbor utemelji.

1. Pesem Franceta Preπerna (Zdravljica) 2. Igra Ivana Cankarja Hlapci (odlomek) 3. Pesem Karla Destovnika ∑ Kajuha 4. Kratek zakljuËni govor, v katerem govornik poudari pomen osvobodilnega boja ...

ZANIMA ME: Na spletnem naslovu www.burger.si/MuzejiInGalerije/MestniMuzejIdrija/Franja/BolnicaFran ja-Uvod.html si lahko ogledaπ virtualni vodnik po bolniπnici Franji.

ZANIMA ME: Otroπtvo v Ëasu vojne prikazujeta slovenska filma Ne joËi, Peter (1964) in Dolina miru (1956).

PONOVIMO ÆIVLJENJE NA OKUPIRANEM OZEMLJU

ÆIVLJENJE NA OSVOBOJENEM OZEMLJU

izkoriπËanje industrijskih zmogljivosti

preskrba partizanskih Ëet

zamenjava denarja

KAK©NO JE BILO ÆIVLJENJE MED VOJNO

skrb za ranjence

pomanjkanje

partizanske πole

Ërni trg

kulturna dejavnost

nasilje nad prebivalci

razvedrilo

POMEN KULTURE kulturna dejavnost v Ljubljani kulturni molk vloga kulture v odporu

Dræavljanska vojna ∑ spopad med Slovenci

Predvojno sovraπtvo med meπËanskim in delavskim taborom se je zaradi atentatov obveπËevalne sluæbe OF in revolucionarnih naËrtov OF okrepilo. Preraslo je v oboroæen spopad. Dræavljanska vojna je zahtevala πtevilne ærtve, povzroËila pa veliko krivic in sovraπtva.

Zakaj so se Slovenci spopadli med seboj ZaËetek spopadov med Slovenci so povzroËili πtevilni vzroki. a) Razdeljenost Slovencev ob okupaciji je izhajala πe iz Ëasa Kraljevine Jugoslavije. Kakπno mnenje o levih strankah in komunistih so imeli nekateri v meπËanskih taborih pred vojno? ≈Komunizem smatramo za najteæjo in najnevarnejπo rano Njihovo mnenje je bilo, da je komunizem najnevarnejπi sovraænik. na naπem narodnem telesu in nobenega sredstva, ki bi nam Zato so menili, da je dolænost katoliËanov, da se mu z vsemi [jo] pomagal popolnoma izægati, ne bomo opustili. Zavedamo se namreË, da je to naπa narodna dolænost, dolænost sredstvi uprejo. pravih katoliËanov.«

(Komunizem na naπih srednjih πolah, Straæa v viharju, πt. 18, 1940)

b) Varnostna obveπËevalna sluæba OF, ki je delovala pod vodstvom komunistov, je v letu 1942 zaËela izvajati atentate na ugledne Slovence, ki jim je oËitala sodelovanje z okupatorjem. Iz vira ugotovi, katera dejavnost teh ljudi je bila za VOS tako moteËa, da jih je odstranila z atentati. ≈Danes zjutraj okrog osme ure je Gospod æivljenja in smrti MoteËe je bilo njihovo protikomunistiËno delovanje. dopustil, da je padel pod bratomorilskimi kroglami protislovenskih komunistiËnih morilcev vseuËiliπki profesor g. dr. Lambert Ehrlich. /…/ Profesor Ehrlich je bil æe deset let, ko je tako neustraπno in odloËno stal na straæi pred brezboænim in protinarodnim komunizmom, tarËa njegovih besnih napadov, blatenj in klevet.« (Grozni zloËin v srediπËu Ljubljane, Slovenec, 27. maja 1942)

c) Vojna ni prizanesla niti katoliπki Cerkvi in njenim duhovnikom. Iz vira ugotovi dve usodi, ki so jih bili deleæni slovenski duhovniki. ≈VeËina duhovnikov v Ljubljanski pokrajini je proti OF naVeliko duhovnikov, zlasti na ©tajerskem in Gorenjskem (pa tudi v stopala odkrito, spodbujala nastanek vaπkih straæ, duhovLjubljanski pokrajini), je bilo zaradi svoje nacionalne zavednosti in niki so ovajali pristaπe OF in propagirali vstop v razne faorganizacije.« sodelovanja z odporniπkim gibanjem zaprtih, muËenih in izgnanih. πistiËne (Boæo Repe, Naπa doba, DZS, Ljubljana, 1995) V Ljubljanski pokrajini pa so nekateri duhovniki zaradi prepriËanja, da je komunizem (ki so ga oËitali OF) poglavitna nevarnost, ki preti Slovencem, sodelovali z italijanskim okupatorjem in delovali proti odporniπkemu gibanju, ki ga je predstavljala OF.

MuËenje zaprtih duhovnikov v vojaπnici Mevlje v Mariboru

Kdo so bili borci proti komunizmu Zaradi atentatov VOS so se protikomunistiËno usmerjeni prebivalci v Ljubljanski pokrajini poËutili vse bolj ogroæene. a) Besedilo govori o tem, kako se je julija 1942 proti delovanju VOS in OF organizirali pripadniki meπËanskega tabora. V prazne okvirje zapiπi vpraπanja, ki bi jih postavil, da bi dobil odgovor, ki je v besedilu podËrtan.

Dræavljanska vojna ∑ spopad med Slovenci

Kako so Italijani poimenovali vaπke straæe?

Kako so bile vaπke straæe opremljene?

≈Tako je bila ustanovljena Legija, ki so jo pozneje savojci prekrstili v ‘Milizia Volontaria anticomunista’. Miπljena je bila kot slovenska narodna vojska, ki naj ljudstvo brani in Ëuva. Po vseh krajih Ljubljanske pokrajine so kmetje prosili za oroæje. Torej nihËe ni kmeta silil prijeti za oroæje. Nagon po samoobrambi in volja po æivljenju sta ga k temu prisilila.« (V sluæbi domovine, (s. n.), (1945))

Kaj naj bi bila naloga vaπkih straæ?

V dobro koga so pripadniki vaπkih straæ po svojem mnenju delovali?

b) Obkroæi Ërko pred pravilnima trditvama. A. Vaπke straæe so delovale kot del jugoslovanskega Ëetniπkega gibanja pod vodstvom Draæe MihailoviÊa. B. Z oboroæenim sodelovanjem z okupatorjem so pripadniki vaπkih straæ in Ëetnikov vse bolj prehajali v kolaboracijo. C. Ob kapitulaciji Italije so bili poraæeni tudi pripadniki vaπkih straæ in Ëetniπkega gibanja na Slovenskem. ». Pripadnike vaπkih straæ so avgusta 1944 pri Novem mestu premagali partizani.

Za katere cilje so se borili slovenski domobranci Ob nemπki zasedbi Ljubljanske pokrajine je bilo ustanovljeno slovensko domobranstvo. a) Domobranci so 20. aprila 1944 (na Hitlerjev rojstni dan) na veliki proslavi izrekli domobransko prisego. • Skupaj s katero vojsko naj bi se borili? Borili naj bi se skupaj z nemπko vojsko. ≈Prisegam pri VsemogoËnemu Bogu, da bom zvest,

• Za katere cilje naj bi se bojevali domobranci? Slovence naj bi branili pred komunizmom.

hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemπko oboroæeno silo, stojeËo pod poveljstvom Vodje Velike NemËije SS. Ëetami in policijo proti banditom in komunizmu, kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolænosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino, kot del svobodne Evrope.«

• Kdo so bili po tvojem mnenju v prisegi omenjeni ≈banditi√? Z besedo banditi so okupatorji poimenovali partizane.

b) Pobudnik ustanovitve slovenskega domobranstva je bil voditelj Ljubljanske pokrajine general Leon Rupnik. Pojasni za kakπna naËela se je Rupnik zavzemal, glede na to, da je podpiral ideje nacionalsocializma. General Leon Rupnik je podpiral idejo nacionalsocializma, obsodil je æidovstvo in boljπevizem. Podpiral je Hitlerjevo zavzemanje za nov druæben red. PrepriËan je bil v nemπko zmago.

Dræavljanska vojna ∑ spopad med Slovenci

RADOVEDNEÆ V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi jih in poleg zapiπi njihov pomen.

K » N O F » E T N I © K O G I B A N J E L K L U Z N A M Æ O R F O K © H I J E S C D V A © K E S T R A Æ E B J T © T J O © T » O V T S N A R B O M O D O K S N E V O L S S V R A F B E R P I N K I N P U R N O E L »ETNI©KO GIBANJE: odporniπko gibanje meπËanskega tabora, ki je naspotovalo partizanom ©KOF ROÆMAN: ljubljanski πkof, odloËen nasprotnik komunizma, zagovarjal sodelovanje z Italijani VA©KE STRAÆE: organizirane oboroæene enote meπËanskega tabora, ki so sodelovale z Italijani SLOVENSKO DOMOBRANSTVO: oboroæene enote meπËanskega tabora, ki so delovale proti partizanom in so jih podpirali Nemci LEON RUPNIK: naËelnik Ljubljanske pokrajine, pobudnik ustanovitve domobranstva

ZANIMA ME: Originalni posnetek domobrancev med prisego lahko najdeπ in si ogledaπ na filmskem oddelku v Arhivu Republike Slovenije.

ZANIMA ME: Na spletnih naslovih www2.arnes.si/~ljmuzejnz/dom/domobranci.html in http://users.volja.net/gremlin/slike/domobranci.html lahko najdeπ slike domobrancev.

PONOVIMO SPOPAD MED SLOVENCI

VZROKI

· nasprotja med meπËanskim in delavskim taborom so obstajala æe pred vojno: v delavskem taboru se je krepila komunistiËna stranka, meπËanski tabor pa je v komunizmu videl najveËjo nevarnost za Slovence · ideoloπko nasprotje (razliËne ideje o ureditvi sveta) · razliËna staliπËa do okupatorjev

BORCI PROTI KOMUNIZMU

SLOVENSKO DOMOBRANSTVO

vaπke straæe · oboroæena formacija meπËanskega tabora · od julija 1942 dalje

namen delovanja · braniti Slovence pred komunizmom in prevzemom oblasti s strani komunistiËne stranke

Ëetniki · oboroæena formacija meπËanskega tabora · povezani z jugoslovanskim Ëetniπkim gibanjem D. MihajloviÊa

kolaboracija · status pomoæne policijske enote · pod nemπkim poveljstvom · ob veËjih ofenzivah pomagali nemπki vojski

poraz · obe formaciji sta bili poraæeni ob kapitulaciji Italije septembra 1943

poraz · ob nemπkem porazu se umaknejo na Koroπko in predajo zaveznikom

Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji

Posebnost slovenskega in jugoslovanskega osvobodilnega boja je bila graditev nove oblasti, s katero so komunisti æeleli po vojni prepreËiti obnovitev predvojnih politiËnih razmer. Med vojno sta zaËela delovati slovenski parlament in vlada.

Kakπna je bila vloga OF v osvobodilnem boju Aprila 1941 so komunisti skupaj πe z nekaterimi strankami ustanovili ProtiimperialistiËno fronto, ki se je preimenovala v Osvobodilno fronto. a) S pomoËjo uËbenika (stran 96) dopolni spodnji diagram.

NAMEN DELOVANJA · osvoboditev · zdruæitev slovenskega naroda v okviru Jugoslavije · svobodna odloËitev Slovencev o ureditvi v Sloveniji in Jugoslaviji · socialistiËna revolucija

ZAKAJ NAZIV PROTIIMPERIALISTI»NA? pod vpivom komunistov (in SZ) se je zavzemala tudi za boj proti kapitalizmu zahodnih dræav

PROTIIMPERIALISTI»NA FRONTA

KAKO SE JE PREIMENOVALA?

KDAJ IN KJE JE BILA USTANOVLJENA? · 26./27. aprila 1941 · v Ljubljani

Osvobodilna fronta (OF)

USTANOVNE »LANICE

komunistiËna stranka

levo usmerjeni kulturniki

krπËanski socialisti

levo usmerjeni sokoli

b) V posnetku πt. 11 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) lahko prisluhneπ enemu od pomembnih ustanoviteljev OF, Josipu Vidmarju. Ob pomoËi njegovega priËevanja poiπËi odgovore na spodnja vpraπanja. • Ustanovitev OF so podprli tudi kulturniki. Kakπno vlogo jim je Vidmar pripisal? Pripisal jim je pomembno vlogo tistih, ki naj bi spodbujali ljudi k temu, da bi se pridruæili OF. • Kdo so bili kulturniki? To so bili pisatelji, pesniki, umetniki in drugi, ki so delovali na podroËju kulture. • Zakaj so se kulturniki odloËili za OF? Bili so prepriËani, da se je treba okupatorju odkrito upreti. Josip Vidmar

c) Prelomnico v odnosih med strankami v OF je pomenila dolomitska izjava, sprejeta 1. marca 1943. • Iz besedila razberi, kaj je izjava zagotovila KP. ≈Enotnost osvobodilne borbe, ki jo bije slovenski narod Izjava je KP zagotovila vodilno vlogo.

na æivljenje in smrt, kakor tudi vsi drugi razlogi zahtevajo, da se OF dosledno razvija v smeri vse krepkejπega in enotnega vseljudskega gibanja slovenskega naroda. /…/ soglaπajo ustanovne skupine OF v naslednjih dejstvih:

Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji

• S Ëim je KPS opraviËila sprejetje izjave? S trditvijo, da bo zagotovila enotnost odporniπkega gibanja na Slovenskem.

• V kakπnem poloæaju so se znaπle druge politiËne skupine v OF? Druge skupine (sokoli, krπËanski socialisti in drugi) so se znaπle v neenakopravnem poloæaju, podrejene komunistiËni stranki.

a) Osvobodilna fronta slovenskega naroda je enotna vseljudska politiËna in nacionalna organizacija slovenskega naroda. /…/ b) Avantgardna vloga v slovenskem osvobodilnem gibanju pripada glede na njen program KomunistiËni partiji Slovenije kot avantgardi najnaprednejπega slovenskega druæbenega razreda ∑ proletariata Slovenije. /…/ Druge izmed ustanovnih skupin OF ne organizirajo samostojnih strank ali politiËnih organizacij.« (Dolomitska izjava)

Kako se je med vojno razvijala slovenska dræavnost Cilj OF je bil po vojni prevzeti oblast in uvesti drugaËen politiËen sistem. Pod vodstvom komunistov je OF æe med vojno prevzemala oblast v svoje roke. ≈V tem domu je ob Ëasu zloma faπistiËne Italije zboroa) Spominska ploπËa v avli doma Joæeta ©eπka v KoËevju nas spominja val v dneh od 1.∑3. oktobra 1943 prvi zbor svobodno izvoljenih odposlancev in odposlank slovenskega narona pomembnost koËevskega zbora. da. /…/« • Kdo se je zbral na koËevskem zboru? Predstavniki z osvobojenih in okupiranih ozemelj ter predstavniki odporniπkega gibanja OF.

• Pojasni, zakaj je koËevski zbor pomenil enega pomembnejπih dogodkov v vojnem Ëasu. Predstavniki slovenskega naroda so na koËevskem zboru postavili ≈Ljudska oblast, ki raste iz sedanje borbe, ni od zgoraj temelje za graditev slovenske dræavnosti, saj so odrekli pravico vsiljena. Ona je zrasla iz naroda samega. Ustvaril jo je zastopstva jugoslovanski vladi v izgnanstvu in so izvolili novo slovenski narod v svoji najteæji in najbolj junaπki borbi in zato najbolj odgovarja naπemu ljudstvu.« (Govor Edvarda Kardelja na koËevskem zboru) zaËasno zakonodajno in izvrπno oblast. b) Pojasni spodnje kratice. SNOO SNOS NKOS

Slovenski narodnoosvobodilni odbor (izvrπni odbor OF) Slovenski narodnoosvobodilni svet (deloval kot zaËasni parlament) Nacionalni komite osvoboditve Slovenije (deloval kot zaËasna vlada)

Kakπen odnos so imeli zavezniki do nove oblasti v Jugoslaviji Jugoslovansko odporniπko gibanje, ki sta ga predstavljala AVNOJ in Vrhovni πtab partizanske vojske, si je moralo pridobiti priznanje mednarodnih velesil. a) AntifaπistiËni svet narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) je bil ≈Med najveËje uspehe /…/ spadajo brez dvoma odloki politiËno predstavniπko telo jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. drugega zasedanja AVNOJ. /…/ Postavljeni so prvi temelji za izgradnjo nove, sreËnejπe Jugoslavije s praviË• Katera stranka je imela vodilno vlogo v AVNOJ-u? Kdo je bil njen nejπo ureditvijo, ki jamËi naπim trpinËenim narodom boljπo in sreËnejπo bodoËnost: ureditev, ki sloni na navoditelj? cionalni enakopravnosti, bratski slogi in socialni praKomunistiËna stranka Jugoslavije, njen voditelj je bil Josip Broz ∑ viËnosti.« (Iz govora Josipa Broza ∑ Tita, objavljenega marca 1944) Tito. • S katero mednarodno velesilo se je AVNOJ najprej povezal? S Sovjetsko zvezo. • Prelomen dogodek je bilo drugo zasedanje AVNOJ-a, ki je potekalo konec novembra 1943 v Bosni. Zakaj? Kaj je AVNOJ sklenil glede slovenskega ozemlja, ki je po prvi svetovni vojni ostalo pod Italijo? AVNOJ je odvzel pristojnosti vladi v izgnanstvu in imenoval zaËasno jugoslovansko izvrπno oblast. Izrekel se je za prikljuËitev slovenskega in hrvaπkega ozemlja, ki je bilo pod Italijo, k Jugoslaviji.

100

Kako se je razvijala ljudska oblast v Sloveniji in Jugoslaviji

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si Ëlan slovenske delegacije, ki se namerava udeleæiti drugega zasedanja AVNOJ-a. Napiπi tri toËke, ki morajo biti po tvojem mnenju zapisane v sklepni izjavi o prihodnosti jugoslovanskih narodov po vojni in bodo najbolje izraæale interese Slovencev v povojni Jugoslaviji.

1. PrikljuËitv slovenskega ozemlja, ki je po rapalski pogodbi pripadlo Italiji. PrikljuËitev Koroπke. 2. Jugoslavija naj bo federacija, torej zveza enakopravnih delov. Slovenija naj bo ena izmed teh enot. 3. Jugoslavija naj postane socialno bolj praviËna dræava.

... Moæni so tudi drugi odgovori.

ZANIMA ME: V dnevniπkem zapisu pisatelja Edvarda Kocbeka Listina (1967) lahko prebereπ veË o poti slovenske delegacije na drugo zasedanje AVNOJ-a.

ZANIMA ME: VeË o Osvobodilni fronti lahko prebereπ v razstavnem katalogu OF v Ljubljani ∑ dræava v dræavi (1981).

PONOVIMO

predstavniπko telo predstavlja novo oblast v Jugoslaviji

pomen drugega zasedanja 1943 odvzame pristojnosti vladi v izgnanstvu

dræava v dræavi deluje samostojno

predstavniπko telo organizacija razliËnih politiËnih skupin

OF AVNOJ RAZVOJ LJUDSKE OBLASTI V SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI

dolomitska izjava komunisti dobijo vodilno vlogo

MEJNIKI V RAZVOJU NOVE OBLASTI

KoËevje 1943 zbor odposlancev slovenskega naroda

»rnomelj 1944 prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta

AjdovπËina 1945 imenovana slovenska vlada 101

Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

Spomladi 1945 je partizanska vojska izvajala sklepne operacije po vsem jugoslovanskem ozemlju. Slovenski partizani so pri tem osvobodili Trst, Slovensko primorje in Koroπko. V zaËetku maja je bilo osvobojeno vse slovensko ozemlje. Zadnje nemπke enote so se vdale sredi maja 1945 v Topolπici.

Kako so potekali sklepni boji na slovenskem ozemlju Preobrati na svetovnih bojiπËih, kapitulacija Italije in zavezniπka pomoË so okrepili partizansko vojsko v Jugoslaviji. Poleti leta 1944 je zaËela osvobajanje jugoslovanskega ozemlja, ki se je konËalo maja 1945 v Sloveniji. a) Na slovenskem ozemlju so potekali sklepni boji v aprilu in maju 1945. • V zemljevid Slovenije vriπi potek sklepnih operacij partizanske vojske. V pomoË ti je uËbenik, stran 93. • OznaËi toËke, do katerih je slovensko ozemlje osvobodila partizanska vojska. • OznaËi kraj, kjer se je vdal general Löhr z nemπkimi enotami. Zraven napiπi tudi datum nemπke vdaje. 15. maja 1945 na Poljanah pri Prevaljah

Kako je Ljubljana sprejela osvoboditelje Sklepni boji so bili πe zlasti srditi ob osvobajanju Ljubljane, danaπnje prestolnice Slovenije. a) Ob oËitnem bliæajoËem se koncu vojne so se jeseni 1944 v Ljubljani seπli predstavniki meπËanskih strank in ustanovili Narodni odbor za Slovenijo. • Ali je bil Narodni odbor predstavnik vseh Slovencev? ≈Narodni odbor za Slovenijo v odloËilni in usodni zgoNe, bil je predstavnik meπËanskih strank.

• Izpiπi pomembne toËke razglasa. · zahteva po zdruæitvi Slovencev v eni upravni enoti · federativno urejena Kraljevina Jugoslavija · imenovanje slovenske narodne vlade

dovinski uri slov. naroda proglaπa, da je za vse ozemlje, na katerem prebivajo Slovenci, ustanovljena narodna dræava Slovenija kot sestavni del demokratiËno in federativno urejene kraljevine Jugoslavije. Narodni odbor za Slovenijo postavlja slovensko vlado kot zaËasni najviπji upravni organ za obmoËje narodne dræave Slovenije. Slovenska narodna vojska je prevzela skrb za red in mir v narodni dræavi in bo zavarovala slovenske meje. Slovenski domobranci in druge narodne oboroæene enote so se stavile v sluæbo Narodnemu odboru /…/:« (Razglas Narodnega odbora za Slovenijo, 3. maja 1945)

• Kateri je bil cilj Narodnega odbora po vojni? Prevzeti oblast in s tem prepreËiti, da bi oblast prevzela OF oziroma komunisti.

102

Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

Na posnetku πt. 12 (Slovenci v Ëasu druge svetovne vojne) si lahko ogledaπ, kako so LjubljanËani pozdravili

partizane, ki so mesto osvobodili 9. maja 1945. • Opiπi, kako so LjubljanËani sprejeli osvoboditelje. Z velikim navduπenjem, veseljem. Pozdravljali so jih s pesmijo, zastavami in cvetjem.

• Zapiπi imena govornikov ob tem dogodku. Znani govorniki na Kongresnem trgu so bili: Oton ÆupanËiË (pesnik), Boris KidriË (predsednik slovenske vlade), Josip Vidmar (predsednik Izvrπilnega odbora OF). • Kaj so v svojih govorih poudarjali govorniki? Da je konec vojne in nasilja okupatorjev, da je priπel teæko priËakovani dan, dan osvoboditve. Govorili pa so tudi o lepπi prihodnosti, ki jo bodo gradili Slovenci z novo oblastjo. •

V prvem poglavju si prisluhnil priËevanju Pavle Mencej (posnetek πt. 8) o tem, kakπno je bilo razpoloæenje

LjubljanËanov v prvih dneh po italijanski okupaciji. Primerjaj to priËevanje s prizori iz Ljubljane 9. maja 1945. Svoje ugotovitve zapiπi. PriËevanje kaæe na pravo nasprotje, saj so bili LjubljanËani ob okupaciji zbegani in obupani, ob osvoboditvi pa veseli in navduπeni.

Kdo se ni veselil zmage partizanov Kljub vsesploπnemu navduπenju ob osvoboditvi pa je del Slovencev zmago partizanov priËakal s strahom. a) Okoli 25.000 Slovencev se je zaradi strahu pred komunistiËno revolucijo znaπlo med begunci. Slika jih prikazuje na njihovi poti v Avstrijo. • Kakπni so videti ljudje na sliki? Ljudje so zaskrbljeni in negotovi.

• Kaj imajo s seboj? S seboj imajo le najosnovnejπe potrebπËine (obleko, æivila).

b) Kakπna je bila usoda slovenskih beguncev? Begunci so se zbirali v taboriπËih na avstrijskem Koroπkem in v Italiji. Od tam so odπli v svet, najveË v Severno (ZDA, Kanado) in Juæno Ameriko (Argentino). Svojo narodno zavest πe danes gojijo v slovenskih druπtvih, z izdajanjem slovenskih publikacij ter ≈Glavnina beguncev se zbira na Vetrinjskem polju. /…/ Poorganiziranjem slovenskih prireditev. stavljamo si zasilna bivaliπËa. /…/ TaboriπËe je neurejeno. Vse je pomeπano. Ljudje in æivina, vojaki in civilisti. Nered, umazanija, smrad. Primanjkuje pitne vode, vodnjaki so oblegani.« (»ez Ljubelj v Vetrinje, Koledar Svobodne Slovenije, Buenos Aires, 1949, str. 82)

103

Kaj je konec vojne pomenil Slovencem

RADOVEDNEÆ V Letuπu pri ©martnem ob Paki so na zaËetku maja 1945 potekala pogajanja med politiËnim komisarjem XIV. divizije Ivanom DolniËarjem in nemπkim generalpolkovnikom von Löhrom o vdaji nemπke armade. Ivan DolniËar je po vojni o pogajanjih zapisal:

≈Natanko ob doloËenem Ëasu sem priπel s tolmaËem na kraj, ki smo ga doloËili. Löhr je bil med tem Ëasom priπel s svojim πtabom in moËno oboroæenim spremstvom. Njegova osebna zaπËita ni bila majhna. /…/ Vse to oboroæeno spremstvo je naju opazovalo kot nekakπno Ëudo. Priπla sva s piπtolami in brez vsakega spremstva. /…/ PriËakoval sem, da bo ta veliki vojskovodja /…/ tudi velik po postavi. Zelo sem bil preseneËen, ko se je pred menoj z dvignjeno desnico pojavil majhen Ëlovek /…/. Prizadeval si je, da bi bil Ëimbolj hladnokrven in komandantsko strog. Toda kljub temu ni mogel prikriti svoje nervoze in proseËega glasu v svojem govoru. /…/ je spet vpraπal, s kakπnimi silami razpolagamo v bliæini in na sektorju proti meji. Odgovoril sem mu, da naπe sile vsak dan in vsako uro naraπËajo in da zaradi tega ni mogoËe povedati toËnega πtevilËnega stanja. ZaËel je preprosto: ‘Sklenil sem, da se stavim na razpolago Marπalu Titu, da predam veËjo koliËino oroæja in prevzamem odgovornost, da bodo moje Ëete disciplinirano zapustile jugoslovansko ozemlje.’ Zato zahteva od nas uslugo, da mu do meje omogoËimo neoviran umik njegovih Ëet /…/ po vseh poteh, ker je njihovo πtevilËno stanje okrog 300 000 moæ, s hrano pa razpolaga samo πe tri do πtiri dni. /…/« (Iz borb in æivljenja prvih πtirih slovenskih brigad, Glavni odbor Zveze borcev NOV za Slovenijo, Ljubljana, 1952)

V krajπem sestavku opiπi obËutja predstavnikov partizanske vojske in nemπke vojske v zadnjih dneh vojne na slovenskih tleh. Predstavniki nemπke vojske so v teækem poloæaju, zato je pri njih obËutiti nervozo, zaskrbljenost, kar pa skuπajo prekriti s strogostjo. Predstavniki partizanske vojske pa so samozavestni (k Nemcem pridejo brez spremstva), prepriËani o svoji zmagi, zato se do Nemcev obnaπajo kot do poraæencev.

ZANIMA ME: O osvoboditvi Ljubljane lahko prebereπ veË v delu Svoboda in pomlad v Ljubljani (1995).

ZANIMA ME: VeË o osvoboditvi Ljubljane lahko izveπ na spletnem naslovu www.zzb-nob.si/zmaga.htm

PONOVIMO

SKLEPNI BOJI V SLOVENIJI

OSVOBODITEV LJUBLJANE

· slovenske partizanske Ëete se pridruæijo Jugoslovanski armadi · partizani so osvobodili vse slovensko ozemlje, tudi Primorsko, Trst in Koroπko · pogajanja o vdaji v Topolπici · zadnje nemπke enote so se vdale 15. maja 1945 na Poljanah pri Prevaljah

· meπËanske stranke ustanovijo Narodni odbor (3. maja 1945) · 9. maja 1945 partizani osvobodijo Ljubljano · veselje LjubljanËanov · prihod slovenske vlade

SLOVENSKI BEGUNCI · Slovenci, ki so sodelovali z okupatorjem ali odklanjali sodelovanje z OF, so se ustraπili ravnanja nove oblasti · umaknili so se na avstrijsko Koroπko in v Italijo · nato so se odselili v Severno in Juæno Ameriko

104

Svet po drugi svetovni vojni: graditev boljπe prihodnosti 106 109 112 115 118 121 124 128 131

Koliko ærtev je povzroËila druga svetovna vojna Kako je hladna vojna razdelila svet Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi Kakπne so bile posledice hladne vojne v svetu Kdaj je popustila napetost hladne vojne Kolonije postanejo nove dræave Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi Napredek znanosti in tehnologije je razπiril Ëloveπka obzorja Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni ∑ kje so meje globalizacije 134 Kako se meπajo kulture v globalni dobi

Koliko ærtev je povzroËila druga svetovna vojna

Druga svetovna vojna je po ocenah terjala od 36 do 53 milijonov mrtvih in πe od 29 do 34 milijonov ranjenih. Æe na potsdamski konferenci so se zavezniki odloËili, da bodo sodili nacistom, ki so bili odgovorni za zloËine NemËije. ©e pred koncem vojne pa so ustanovili mednarodno organizacijo, ki naj bi skrbela za mir v svetu.

Opustoπenje v Evropi Druga svetovna vojna je bila spopad, ki je prinesel najveË ærtev in uniËenja v zgodovini. Najbolj prizadeti sta bili Evropa in Japonska. a) Navedi posledice druge svetovne vojne. · veliko ærtev med vojaki in civilisti · genocid nad Judi · uniËena naselja, industrijski obrati in polja · prizadeto gospodarstvo · radioaktivno sevanje zaradi uporabe atomske bombe Podoba Hiroπime po napadu z atomsko bombo · selitve ljudi b) Analiziraj tabelo ob strani in v uËbeniku na str. 114. • Katera dræava je imela najveË vojaπkih ærtev? Zakaj? Sovjetska zveza, ker je do leta 1943 nosila glavno breme bojevanja proti NemËiji, saj je branila edino fronto proti NemËiji v Evropi. • Katera dræava ni imela civilnih ærtev? Zakaj? ZDA, ker so boji potekali zunaj njenega dræavnega ozemlja. • V Ëem se je prva svetovna vojna razlikovala od druge? Ærtev je bilo veliko veË, zlasti med civilisti.

≈Nemπki narod je krvavo plaËal slepoto, da se je vdal gospodovalnim naËrtom Hitlerjeve nacistiËne stranke. Pribliæno enajst milijonov Nemcev je izgubilo svoje domove in si moralo poiskati nove. /…/ Kar 110 milijonov moæ je bilo v tej vojni pod oroæjem. 30 milijonov jih je izgubilo æivljenja.« (Stoletje svetovnih vojn, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana, 1981)

vojska prva svetovna vojna 95 % druga svetovna vojna 33 %

civilisti 5% 67 %

Ærtve v obeh svetovnih vojnah

c) Mnogi ljudje so se po vojni selili. Navedi dva vzroka, ki sta povzroËila njihove selitve. · Iskali so boljπe pogoje za æivljenje, saj sta povsod zaradi uniËenja vladali revπËina in lakota. · Veliko ljudi je iskalo svoje svojce, ki so bili v vojnem Ëasu razseljeni. · Mnogi ljudje so se selili tudi zaradi spremembe politiËnega sistema v dræavi.

ObraËun z vojnimi zloËinci Po vojni so zaËela delovati mednarodna vojaπka sodiπËa, ki so imela namen soditi nacistom. a) Ali na sliki lahko najdeπ Hitlerja? Ne, saj ga ni bilo med obtoæenci (tik pred vdajo Berlina je naredil samomor). b) Kakπne so bile obtoæbe zaveznikov na sodiπËu v Nürnbergu? Obtoæeni so bili za medvojne zloËine zoper Ëloveπtvo, tudi genocid.

106

Koliko ærtev je povzroËila druga svetovna vojna

c) Ali so zavezniki ravnali prav, ko so sodili posameznim nacistiËnim voditeljem? Utemelji svoj odgovor. UËenci podajo svoj odgovor, ki pa mora biti utemeljen. Na primer: Da, ravnali so prav, saj so ti voditelji bili najbolj odgovorni za nacistiËno politiko in se niËesar ni zgodilo brez njihovega privoljenja.

Novo upanje sveta ∑ Organizacija zdruæenih narodov Organizacija OZN, katere ustanovitev je predlagal ameriπki predsednik Roosevelt, je za narode sveta postala novo upanje. a) Zakaj so dræave ustanovile OZN? OZN naj bi varovala mir in omogoËala mednarodno sodelovanje.

Mirovne enote OZN so posredovale v vojni v Bosni in Hercegovini 1992.

b) Kakπno nalogo ima OZN danes? · Ohranjati mir na svetu in prepreËevati vojne spopade. · Spodbujati politiËno, gospodarsko in kulturno sodelovanje med narodi. · Spodbujati spoπtovanje Ëlovekovih pravic in svoboπËin.

c) Ali OZN deluje bolje od Druπtva narodov? Pojasni svoj odgovor. Da, deluje bolje. Organi OZN imajo danes veË veljave, kot jo je imelo Druπtvo narodov. V OZN so vkljuËene vse dræave, v Druπtvu narodov pa nekaterih velikih sil (ZDA, izstop NemËije ...) ni bilo. Poleg tega ima OZN svoje mirovne Ëete, s katerimi lahko posreduje na obmoËjih spopadov med dræavami, DN pa svojih Ëet ni imelo.

Ë) OZN ima 6 glavnih organov. S Ërtami poveæi njihova imena s pravilnimi razlagami. Generalna skupπËina Nadzoruje podroËja pod skrbniπtvom OZN. Sekretariat Poravnava mednarodne spore in doloËa sankcije dræavam, ki ogroæajo mir. Varnostni svet Predstavlja Ëlanice OZN. Ekonomsko-socialni svet Razsoja v mednarodnih pravnih sporih. Mednarodno sodiπËe Vodi ga generalni sekretar. Skrbniπki svet Deluje na podroËju socialnih vpraπanj, izobraæevanja in zdravstva. d) Kako se imenuje organizacija OZN, ki skrbi za otroke po svetu? Ali si æe kdaj prispeval denar za to organizacijo? Unicef.

Na spletni strani www.unicef.si poiπËi in zapiπi, s Ëim se trenutno ukvarja ta organizacija v Sloveniji. · Projekt Spoznavajmo otroke sveta: namen projekta je uËiti otroke v vrtcu, kako sprejemati razliËnost, jih uËiti strpnosti, medsebojne pomoËi in solidarnosti; · projekt PunËka iz cunj: namen projekta je spodbujanje solidarnosti pri otrocih v vrtcu ter uËenje odgovornosti do drugega; · projekt Otrokom prijazno UNICEF-ovo mesto: projekt spodbuja mesta, da postajajo bolj prijazna do otrok, da πirijo UNICEF-ove projekte in zbirajo finanËna sredstva pri podjetjih in posameznikih za programe v korist otrok; · UNICEF zbira prispevke, s katerimi pomaga zgraditi vodnjake in namestiti vodne Ërpalke za otroke, ki trpijo zaradi pomanjkanja vode.

107

Koliko ærtev je povzroËila druga svetovna vojna

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da se piπe leto 1945 in OZN te je zaprosila, da nariπeπ plakat z naslovom ≈Nikoli veË«, ki bi ljudi za vedno spominjal na strahote druge svetovne vojne. Morda æeliπ, da bi s plakatom πokiral svet. Morda se ti zdi bolje, da bi bil plakat manj kriËeË in bi bolj poudarjal vsebino. OdloËi se in nariπi plakat v prazno polje.

ZANIMA ME: Dogajanje na nürnberπkem procesu prikazuje istoimenski film (1958).

ZANIMA ME: Na naslovu www.worldwar-2.net lahko izveπ veË o posledicah druge svetovne vojne.

PONOVIMO OBRA»UN Z VOJNIMI ZLO»INCI Kje? sodiπËe v Nürnbergu (NemËija)

KOLIKO ÆRTEV JE POVZRO»ILA DRUGA SVETOVNA VOJNA

Zakaj? Zaradi genocida in zloËinov proti Ëloveπtvu, za katere so bili odgovorni med vojno.

108

ORGANIZACIJA ZDRUÆENIH NARODOV Kdaj? Ustanovljena 24. junija 1945 Sedeæ? v New Yorku

OPUSTO©ENJE V EVROPI

POMEN

· uniËena mesta in naselja · uniËeno gospodarstvo · uniËene ceste in æelezniπke povezave · veliko ærtev med vojaki in civilisti · mnogi otroci so osiroteli · πtevilni begunci

· varovati mir na svetu · uresniËevati mednarodno sodelovanje · spodbujati spoπtovanje Ëlovekovih pravic na svetu

Nesoglasja med ZDA in SZ so izvirala πe izpred vojnih Ëasov, a jih je vojna potisnila v ozadje. Znova so izbruhnila po koncu vojne in svet se je zaradi tega razdelil na dva bloka. ZaËelo se je dolgo obdobje, ko ni bilo ne vojne in ne miru.

Kako je hladna vojna razdelila svet Kdaj se je zaËela hladna vojna a) Razloæi, zakaj so na zemljevidu dræave oznaËene z dvema barvama. Z vijoliËasto barvo so oznaËene kapitalistiËne in (demokratiËne) dræave. Z rdeËo barvo pa so oznaËene komunistiËne dræave.

b) PreuËi zemljevid Evrope leta 1945 in preglednico dopolni tako, da vpiπeπ imena dræav, ki pripadajo posameznemu bloku.

Zemljevid Evrope po koncu druge svetovne vojne.

VZHODNI BLOK

ZAHODNI BLOK

Sovjetska zveza, Madæarska, Poljska, »eπkoslovaπka, Romunija, Bolgarija, Albanija, Vzhodna NemËija (Nemπka demokratiËna republika), do leta 1948 tudi Jugoslavija

Francija, Velika Britanija, Italija, ©panija (kapitalistiËna, a do leta 1975 diktatura), Avstrija, Zahodna NemËija (Zvezna republika NemËija), Norveπka, ©vedska, Danska, dræave Beneluksa, Irska, Portugalska

Ime druæbene ureditve, ki je zaznamovala vzhodni blok: socializem (komunizem)

zahodni blok: kapitalizem (demokracija)

c) Posebno ime za mejo med obema blokoma je prvi uporabil politik Winston Churchill v govoru leta 1946. • Kako je Churchill poimenoval to mejo? æelezna zavesa

≈Od Szczecina ob Baltiπkem morju do Trsta ob Jadranu se je spustila Ëez celino æelezna zavesa. Za njo so ostale vse dræave srednje in vzhodne Evrope. Kljub maloπtevilËnosti so priπle na oblast komunistiËne partije in povsod uvajajo totalitarni reæim.«

• Zakaj je uporabil ta izraz? Z izrazom je æelel poudariti delitev in razlike med obema blokoma (moËno zavarovano mejo, ohlajene odnose, razlike v druæbenem sistemu).

109

Kako je hladna vojna razdelila svet

Ë) Meja med obema blokoma je bila zelo varovana. V prazen prostor dopiπi, katere znaËilnosti meje lahko razberemo na sliki.

vojaπke utrdbe, ki varujejo mejo in nadzirajo dogajanje ob meji

meja je bila zavarovana z betonskimi pregradami in bodeËo æico, ki so oteæevale prehod

mejo so neprekinjeno nadzorovali tudi vojaki

Zakaj je bila ustanovljena organizacija NATO Obe velesili sta si prizadevali pritegniti ËimveË dræav in ustvariti ËimveË vojaπkih zavezniπtev. a) Kaj je bil namen Trumanove doktrine? Ameriπki predsednik Truman je spodbudil program pomoËi BerlinËani obnavljajo dræavam, v katerih je bil po vojni ogroæen veËstrankarski sistem. mesto ob pomoËi Marshallovega b) Kaj je bil namen Marshallovega plana? plana. Ameriπki zunanji minister Marshall je oblikoval program, ki je predvideval finanËno in materialno pomoË v vojni prizadetim dræavam, ki so se odpovedale komunistiËnemu sistemu. c) Ob pomoËi preglednice v uËbeniku (stran 118) ugotovi, katera dræava je dobila najveË pomoËi. Velika Britanija in Francija. Ë) Ali je Jugoslavija zavrnila ali sprejela ameriπko pomoË? Odgovor lahko najdeπ v preglednici v uËbeniku (str. 118). Jugoslavija, ki je bila takoj po vojni v tesnih stikih s SZ, je pomoË najprej odklonila. Po sporu s SZ (spor z informbirojem) pa je v okviru Marshallovega plana dobila nekaj pomoËi. d) Pojasni navedene pojme. NATO: Severnoatlantska zveza (ustanovljena 1949) si prizadeva za skupno vojaπko obrambo in ohranitev miru Informbiro: zveza komunistiËnih partij pod vodstvom Moskve, v vzhodni Evropi, Italiji in Franciji Varπavski pakt: vojaπko zavezniπtvo (ustanovljeno 1955) Sovjetske zveze in komunistiËnih dræav v vzhodni Evropi

Oboroæevalna tekma Obe velesili sta tekmovali v oboroæevanju. a) Kaj oznaËuje izraz oboroæevalna tekma? Tekmovanje ZDA in SZ v oboroæevanju. Obe dræavi sta æeleli Ëim hitreje priti do izpopolnjenega oroæja (atomske in vodikove bombe, novih raket, tipov letal ...). b) Kakπno oroæje sta razvijali velesili? Jedrsko oroæje: medcelinske rakete, jedrske podmornice, rakete z vodenimi bojnimi glavami ...

110

Kako je hladna vojna razdelila svet

c) Opiπi pomen vohunjenja v oboroæevalni tekmi. Z vohunjenjem sta velesili zbirali podatke o razvoju novega oroæja in njegovem nameπËanju na ozemlju druge velesile oziroma njenih zaveznic.

Karikatura prikazuje sovjetski pogled na uporabo ameriπkih letal U-2.

RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi poglavje Oboroæevalna tekma na strani 119. Na Ërto izdelaj Ëasovni trak, na katerem oznaËi odkritja (in njihove letnice), ki so povezana z oboroæevalno tekmo.

1949 SZ izdela atomsko bombo

1952 ZDA izdelajo vodikovo bombo

1953 SZ izdela vodikovo bombo

ZANIMA ME: Na naslovu www.cnn.com/SPECIALS/cold.war si lahko ogledaπ veË o oboroæevalni tekmi in vohunskih napravah.

1957 1958 SZ poπlje v vesolje ZDA poπljejo satelit Sputnik v vesolje svoj satelit

ZANIMA ME: Æivljenje vohunov so v studiih Hollywooda privlaËno prikazali s filmi o britanskem vohunu Jamesu Bondu, agentu 007. Prvi film so posneli leta 1963.

PONOVIMO

HLADNA VOJNA

ZAVEZNI©TVA

To pomeni, da sta velesili

iskali zaveznike po svetu. Tako se je svet razdelil na dva tabora: zahodni in vzhodni blok.

NE VOJNA IN NE MIR

To pomeni, da sta bili ZDA in SZ ves Ëas na robu spopada: oboroæevali sta se in si grozili. Glavni vzrok sovraπtva je bilo nasprotje v ideologiji: zahod je bil demokratiËen in kapitalistiËen, vzhod pa komunistiËen.

Vodilna sila

Sovjetska zveza

Zdruæene dræave Amerike

Druæbena ureditev

komunizem (socializem)

kapitalizem in demokracija

Vojaπki pakt

Varπavski pakt

Severnoatlantski pakt (NATO)

Gospodarska pomoË

Svet za vzajemno gospodarsko pomoË

Trumanova doktrina, Marshallov plan

111

Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi

Hladna vojna je Evropo razdelila na dva bloka, med katerima so nastajala krizna æariπËa. Najdlje je ostalo nereπeno vpraπanje razdelitve NemËije. Posebno mesto v Evropi pa je dobila Jugoslavija, prva dræava, ki se je uprla Stalinovemu nadzoru.

Krizna æariπËa v Evropi Ob æelezni zavesi so nastala tri krizna æariπËa, ki so v 50. letih povzroËala veliko napetosti v Evropi. a) Med æariπËi se je znaπlo tudi danaπnje slovensko ozemlje. Katero krizno æariπËe je to bilo? Træaπko vpraπanje ∑ vpraπanje, kateri od dræav (Italiji ali Jugoslaviji) bo pripadlo ozemlje Goriπke in Træaπkega. b) Kaj pomeni napis ≈Tujega noËemo, svojega ne damo«? Jugoslavija in Slovenci so bili prepriËani, da mora ozemlje Goriπke in Træaπke pripasti Jugoslaviji, saj je bilo to slovenso narodno ozemlje.

c) Kdaj in kako so se napetosti na tem obmoËju dokonËno uredile? A. z londonskim memorandumom 1954 B. z mirovno konferenco v Parizu 1945 C. z osimskimi sporazumi 1975 Ë) Dopolni z besedami v spodnjem okviru. Avstrijsko vpraπanje se je reπilo leta 1955, ko je bila z avstrijsko DRÆAVNO POGODBO ustanovljena Republika AVSTRIJA. Obdræala je PREDVOJNE meje in se zavezala, da bo varovala pravice hrvaπke in SLOVENSKE manjπine.

slovenske

Avstrija

1955

dræavno pogodbo

predvojne

d) Ob koncu vojne so na potsdamski konferenci (1945) zavezniki doloËili usodo NemËije: Kakπna je bila usoda NemËije? ≈Najviπja oblast v NemËiji so glavni poveljniki sil NemËija je bila razdeljena na πtiri okupacijske cone, ki so jih dobile v ZDA, SZ, Zdruæenega kraljestva in Francije, ki vladajo vsak na svojem zasedenem obmoËju, pri zadevah upravljanje ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija. NemËije kot celote pa skupno kot Ëlani nadzornega sveta.«

Dve NemËiji v eni Evropi Zaradi nesporazuma med zahodnimi zavezniki in SZ je bila NemËija razdeljena na dve NemËiji. a) V prvi berlinski krizi (1948) so zavezniki prebivalcem zahodnega Berlina pomagali z zraËnim mostom. Pojasni pojem ≈zraËni most«. Zavezniki so prebivalcem zahodnega Berlina, ki jim je sovjetska vojska prepreËila vse stike s svetom, æivila dostavljali po zraku, z letali.

Zavezniπki piloti pripravljajo pomoË za BerlinËane.

112

Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi

b) Dopolni preglednico s podatki, ki opisujejo znaËilnosti obeh NemËij. Zahodna NemËija

Vzhodna NemËija

Glavno mesto

Glavno mesto Berlin

Bonn Druæbena ureditev demokratiËen, veËstrankarski sistem Gospodarstvo træno kapitalistiËno Æivljenjski standard visok, razvoj potroπniπke druæbe PolitiËne pravice veËstrankarske, demokratiËne volitve

Druæbena ureditev komunizem, enopartijski sistem

1945: ≈Brat!«

Gospodarstvo plansko 1955: ≈Moj dragi sorodnik!«

1965: ≈Ah, ja ∑ v tujini imamo daljnega sorodnika!«

Æivljenjski standard nizek, pomanjkanje osnovnih potrebπËin PolitiËne pravice omejene, dræavljani so nadzorovani, deluje le ena stranka

Kakπen namen je imela ograja z bodeËo æico? Razdeliti NemËijo na dva svetova, med katerima ni stikov. Kako jo imenujemo? Berlinski zid (zgrajen 1961).

Jugoslavija ∑ iskanje samostojne poti KomunistiËna Jugoslavija, ki jo je vodil Josip Broz ∑ Tito, in SZ sta bili ob koncu vojne veliki zaveznici. Svet je bil zelo preseneËen, ko je med njima leta 1948 priπlo do spora. a) Oglej si posnetka πt. 13 in 14 (Svet po drugi svetovni vojni), ki prikazujeta Titovo æivljenje. Predstavi Tita tako, da v kvadrate vpiπeπ podatke o njegovem æivljenju, ki jih boπ naπel na posnetku. Vloga v gibanju neuvrπËenih · eden od ustanoviteljev gibanja · prva konferenca neuvrπËenih v Beogradu 1961

Kraj rojstva, otroπtvo · rojen v Kumrovcu (Hrvaπka) · mati Slovenka, oËe Hrvat · revna druæina, teæko otroπtvo · izπolal se je za kljuËavniËarja Preæivljanje prostega Ëasa · bil je strasten kadilec havank in lovec · uæival je v pozornosti medijev · rad se je druæil s filmskimi zvezdami

Ugled po svetu, njegova potovanja

Funkcija · dosmrtni predsednik Jugoslavije · med ljudmi zelo priljubljen · dræavo je vodil kot diktator · mediji so zgradili njegov kult

· prepotoval je ves svet (v celoti naj bi opravil veË kot 130 potovanj) · priljubljen in pogost gost v dræavah Ëlanicah gibanja neuvrπËenih

113

Kakπne so bile posledice hladne vojne v Evropi

RADOVEDNEÆ Nadaljuj reπevanje naloge tako, da poiπËeπ ustrezen pojem in izpiπeπ Ërko, na katero kaæe πtevilka. Dobil boπ nov pojem.

»eπkoslovaπki voditelj, ki je leta 1968 uvedel reforme. Vas, v kateri je bil rojen Tito. Leta 1948 se je v Berlinu zgodila prva _____ kriza. Træaπka kriza se je konËala z _____ memorandumom. Berlin je bil razdeljen na __________ cone. Glavno mesto Zahodne NemËije. Voditelj SZ, s katerim je bil v sporu Tito. Druæbena ureditev v Jugoslaviji po drugi sv. vojni. Most, ki so ga zavezniki vzpostavili leta 1948 v Berlinu. Uradno ime za Zahodno NemËijo. Zveza komunistiËnih strank pod vodstvom SZ. Dræava, v kateri je leta 1956 priπlo do upora zoper SZ.

ZANIMA ME: Na naslovu www.berlinwall.net si lahko ogledaπ slike berlinskega zidu.

3 7 3 1 5 4 1 1 6 1 8 3

B E R L I N S K I Z I D

DUB»EK Kumrovec berlinska londonskim πtiri Bonn Stalin komunistiËna zraËni ZRN Informbiro Madæarska

Bonn πtiri komunistiËna Zvezna republika NemËija Madæarska Informbiro DubËek Kumrovec londonskim zraËni Stalin berlinska

ZANIMA ME: ResniËno zgodbo o prebegu pod berlinskim zidom v Ëasu æelezne zavese si lahko prebereπ v delu Predor v svobodo (2002).

PONOVIMO Dopolni prazne prostore tako, da zapiπeπ imena glavnih æariπË hladne vojne v Evropi ali imena v tistem Ëasu izstopajoËih dræav. Berlinska kriza: 1948 prva (zraËni most) 1961 druga (berlinski zid)

Avstrijsko vpraπanje: Avstrija je bila leta 1955 obnovljena s predvojnimi mejami (dræavna pogodba)

Træaπko vpraπanje: spor med Italijo in Jugoslavijo, reπitev: 1954 londonski memorandum 114

Nemπko vpraπanje: delitev na πtiri cone, nato na dve NemËiji, Zahodno in Vzhodno

Spor z informbirojem: Jugoslavija se 1948 spre s SZ in odloËi za svojo pot v komunizmu

Kakπne so bile posledice hladne vojne v svetu

Hladna vojna je na dva bloka razdelila tudi svet, kjer so se pojavila πtevilna krizna æariπËa. Najbolj odmevni sta bili korejska in vietnamska vojna. Interesi velesil pa so bili moËni tudi v Latinski Ameriki in na Bliænjem vzhodu.

Kaj se je dogajalo v Koreji Korejski polotok, ki je po koncu druge svetovne vojne ostal razdeljen, se je v 50. letih znaπel v vojni med pripadniki komunizma na eni strani in pripadniki zahodnega sveta na drugi strani. a) Kdo se je bojeval v korejski vojni? Severnokorejska vojska pod vplivom SZ in Kitajske ter juænokorejska vojska pod vplivom ZDA. b) Kako je vojna prizadela civiliste? V korejski vojni je æivljenje izgubilo skoraj 5 milijonov civilistov. ©tevilni so izgubili svoj dom. c) Kakπen je bil rezultat triletnega bojevanja? Med Juæno in Severno Korejo se je meja vzpostavila na 38. vzporedniku. Juæna Koreja je uveljavila træni parlamentarni sistem, Severna Koreja pa enopartijski komunistiËni sistem. Podoba korejske vojne

Ë) Kdo je bil zmagovalec vojne v Koreji? Obrazloæi svoj odgovor. Obe strani, saj sta dobili vsaka svojo dræavo.

Zakaj je bil Vietnam trn v peti AmeriËanov ZDA so leta 1961 poslale v Juæni Vietnam svoje opazovalce, ki naj bi pomagali zaduπiti komunistiËno gibanje. Iz tega se je razvila muËna in dolga vojna, ki so jo ZDA izgubile. a) Oglej si posnetek πt. 15 (Svet po drugi svetovni vojni), ki prikazuje dogajanje v vietnamski vojni. • Zakaj je ameriπka vojska ≈Ëistila« vietnamske dæungle? Kaj je æelela doseËi s tem ravnanjem? V dæunglah so se skrivali pripadniki vietnamskih komunistiËnih gverilskih sil. S ≈ËiπËenjem« dæungle je ameriπka vojska æelela uniËiti skrivaliπËa vietnamske gverilske vojske. • Kakπno oroæje so AmeriËani uporabljali v vojni? AmeriËani so uporabljali napalmske bombe, helikopterje za prevoz vojakov in ranjencev, razliËno strelno in kemiËno oroæje. • Kako so AmeriËani ravnali z domaËini? DomaËe prebivalce, ki so podpirali odporniπko gibanje, so ustrahovali, pretepali, muËili in pobijali. V vojni je bilo zagreπenih veË vojnih zloËinov. Ë) Oglej si πe posnetek πt. 16, ki prikazuje odzive ameriπke javnosti ob vietnamski vojni. • Kdo so bili demonstranti? Kako so potekale demonstracije? Demonstranti so bili predvsem mladi, πtudentje. Demonstracije so bile v glavnem nenasilne, kljub temu pa je policija z demonstranti pogosto zelo ostro ravnala. • Kaj so demonstranti zahtevali? Zahtevali so konec vojne v Vietnamu, vrnitev ameriπkih vojakov domov ter mir v svetu.

115

Kakπne so bile posledice hladne vojne v svetu

• Kako je policija ravnala z demonstranti? Policija je demonstrante razgnanjala, pretepala in zapirala. d) Kakπne posledice je povzroËila vietnamska vojna? Obkroæi nepravilne odgovore. A. Uporaba kemiËnega oroæja je uniËila rastlinje in zastrupila vode, kar je povzroËilo pomanjkanje hrane in tekoËe vode. B. Ameriπka zmaga je dvignila ponos ameriπkim vojakom. C. Gverilska taktika vietnamskih komunistov je med ameriπkimi vojaki povzroËila zmedenost in obup. ». Mnogi ameriπki vojaki so po vrnitvi domov zboleli za ≈vietnamskim sindromom«. D. Okoli 5 milijonov AmeriËanov se je preselilo v Vietnam. E. Vojna je povzroËila mnoæice beguncev, saj so bila mesta in vasi uniËena od bombardiranja. F. Vojna je Vietnamu prinesla dober zasluæek in dræava se je uspeπno gospodarsko razvila.

Hladna vojna v Latinski Ameriki in na Bliænjem vzhodu Na Kubi v bliæini ZDA je Fidel Castro leta 1959 pregnal diktatorja Batista in se povezal s Sovjetsko zvezo. a) Mladi Fidel Castro je izvedel vrsto reform. Kaj je æelel z njimi doseËi? Æelel je preseËi kubansko zaostalost in odvisnost od ameriπkega kapitala. b) Katere novosti so prinesle njegove reforme? A. zdravstveno oskrbo za vse dræavljane B. boljπi poloæaj æensk C. poveËanje tujega kapitala na Kubi ». komunistiËno druæbeno ureditev c) Zakaj je Castro prestraπil AmeriËane? Na Kubi je uvedel komunistiËno ureditev. Poleg tega se je zaËel povezovati s Sovjetsko zvezo. Castro s svojimi privræenci leta 1959

Ë) Med najbliæjimi Castrovimi sodelavci je bil argentinski zdravnik Ernesto Che Guevara. Preberi njegov portret v uËbeniku na str. 125 in izpiπi tri pomembne podatke o njem.

1. Rojen je bil v premoæni argentinski druæini. Po poklicu je bil zdravnik. 2. S Castrom je izvedel komunistiËno revolucijo na Kubi. Komunizem je æelel razπiriti po Juæni Ameriki. 3. Med gverilskim bojevanjem v Boliviji je bil ubit. Postal je simbol boja proti kapitalizmu. d) O Cheju Guevari je angleπki Ëasopis na dan njegove smrti poroËal takole: V Ëem je bil pomen delovanja Cheja Guevare? ≈Odkar je izginil v skrivni operaciji pred dvema letoma, se Prizadeval si je za razπiritev komunistiËne revolucije in socialno je pojavilo mnogo napaËnih poroËil o njegovi smrti. Regis praviËnost v Juæni Ameriki. Uspeπno je uveljavil gverilsko bojevan- Debray, francoski pisec, proti kateremu poteka sodni proces zaradi pomoËi podzemnim skupinam, je priznal, da je je, ki je delovalo tudi proti vojaπkim vladam v juænoameriπkih Guevaro v tem letu videl v Boliviji. /…/ Leta 1965 je odπel s Kube, da bi organiziral gverilske skupine v Latinski Amedræavah. riki. Njegova smrt bo smrtni strel za gverilske skupine na celini.«

116

Kakπne so bile posledice hladne vojne v svetu

e) Kako sta si nasprotovali velesili v Afganistanu? V Afganistanu je v 50. letih naraπËal vpliv SZ. V vojno, ki je sledila, so se vpletle tudi ZDA. Podpirale so sovjetske nasprotnike (mudæahedine). Vojna je trajala do konca 80. let.

RADOVEDNEÆ V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi jih in poleg zapiπi njihov pomen.

J A H E W A

N N P O B I

F J F U Z U

T O K J U Y

Z V K N D S

U A J F P D

I N I C J N

O D L R A T

O A O T Z N

P L O F B M

Æ » L K J G

HLADNA VOJNA: stanje tekmovanja med ZDA in SZ po drugi svetovni vojni, ne vojna in ne mir JFK: John F. Kennedy, priljubljeni ameriπki predsednik v Ëasu hladne vojne KUBA: dræava v Karibskem morju, kjer je leta 1959 F. Castro izvedel komunistiËno revolucijo BERLINSKI ZID: zid, ki je razdelil nemπki Berlin na dva dela, vzhodnega in zahodnega

ZANIMA ME: Vietnamsko vojno in dogodke, povezane z njo, prikazuje veliko filmov: Apokalipsa zdaj (1979), Lovec na jelene (1978), Vod smrti (1986), Dobro jutro, Vietnam (1987), Rojen 4. julija (1989), Forrest Gump (1994).

ZANIMA ME: Na naslovu www.koreanwar.org si lahko ogledaπ veË o korejski vojni. VeË o Cheju Guevari pa najdeπ na naslovu www.che-lives.com.

PONOVIMO v Aziji Koreja, Vietnam, Afganistan

KATERA?

VZROK

nasprotje med ZDA in SZ: · hladna vojna · tekma za vpliv v svetu

KRIZNA ÆARI©»A V SVETU

POSLEDICE

v Latinski Ameriki Kuba, Gvatemala, Bolivija, »ile na Bliænjem vzhodu Palestina, Iran

v Aziji vojne, civilne ærtve, delitev Koreje, komunizem v Vietnamu v Latinski Ameriki komunizem na Kubi, gverilska gibanja na Bliænjem vzhodu iranska revolucija, spopadi med Izraelci in Palestinci

117

Kdaj je popustila napetost hladne vojne

ZDA niso bile zadovoljne s Castrovo oblastjo, saj je Kuba, ki leæi v neposredni bliæini ZDA, postala komunistiËna dræava. Ko pa se je Kuba vojaπko povezala s SZ, je izbruhnila napeta kubanska kriza, v kateri je skoraj priπlo do spopada med ZDA in SZ. Napetost med velesilama je zaËela popuπËati v 70. letih.

Kubanska kriza ∑ vrh hladne vojne Ko je SZ oktobra 1962 zaËela na Kubi nameπËati jedrske rakete, je izbruhnila najveËja kriza v vsem obdobju hladne vojne ∑ kubanska kriza. a) Zakaj, meniπ, je SZ nameravala na Kubi namestiti jedrske rakete? Ko je ameriπko vohunsko letalo odkrilo Da bi ogrozila ZDA in ji dokazala, da je moËnejπa od nje. baze za namestitev jedrskih raket na Kubi, je minister Robert Kennedy, brat predsednika J. F. Kennedyja, 18. oktobra 1962 obvestil javnost: ≈Ocenjeno je bilo, da znaπa moË jedrskega polnila v raketah polovico vse jedrske raketne moËi SZ. Fotografije nakazujejo, da bodo rakete usmerjene proti ZDA. Ocenjeno je, da bi samo nekoliko minut po njihovi izstrelitvi umrlo 80 milijonov AmeriËanov.«

b) Zakaj je sovjetski naËrt za namestitev jedrskih raket na Kubi prestraπil ZDA? Ocenili so, da obstaja moænost neposrednega sovjetskega napada na ameriπko ozemlje. Po ocenah naj bi napad povzroËil okoli 80 milijonov ærtev. c) O Ëem priËa podatek, da je baze za jedrske rakete odkrilo vohunsko letalo? PriËa o zelo razvitem sistemu vohunjenja in njegovem velikem pomenu v hladni vojni.

Ë) V Ëasu kubanske krize je ZDA vodil J. F. Kennedy, najmlajπi predsednik v zgodovini ZDA. Sovjetsko zvezo pa je vodil Nikita HruπËov, ki je nasledil Stalina. V prazne oblaËke vnesi misli, skrbi ali æelje obeh predsednikov v Ëasu reπevanja kubanske krize. Moja skrb omejiti sovjetski vpliv na ameriπki celini; nevarnost napada

KDAJ? oktobra 1962

Moja skrb kako pomagati Kubi in premagati ZDA

KUBANSKA KRIZA Moje æelje da ne bi izbruhnil jedrski spopad na ameriπkih tleh

RE©ITEV? · SZ je umaknila jedrske rakete s Kube · velesili sta bili pripravljeni na popuπËanje in omejitev jedrskega oboroæevanja

Moje æelje izogniti se spopadu in biti zmagovalec

Ameriπki predsednik John F. Kennedy je bil zelo priljubljena osebnost. V pomoË pri iskanju odgovorov si lahko ogledaπ posnetke na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRMFilm.aspx?brandID=14 (v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ ime Kennedy). • Kakπen je bil Kennedyjev videz? Kakπni so bili njegovi javni nastopi? Kennedy je bil πarmanten in oËarljiv, zato zelo priljubljen pri æenskem obËinstvu. Bil je tudi priljubljen v medijih. Njegovi nastopi so bili dobro pripravljeni. Bil je dober govornik, njegovi govori so bili zelo popularni.

118

Kdaj je popustila napetost hladne vojne

• Po televiziji je ves svet spremljal njegove javne nastope, prav tako pa tudi njegovo smrt. Kako je umrl J. F. Kennedy? Umrl je kot ærtev atentata novembra 1963. Nekateri πe danes verjamejo, da je bil ærtev zarote, kar sicer ni bilo nikoli dokazano. • Preberi πe njegov portret v uËbeniku na str. 126. Zakaj, meniπ, je bil J. F. Kennedy zelo priljubljen predsednik? Bil je najmlajπi predsednik ZDA. Zagovarjal je program reform, s katerim bi ZDA spremenil v boljπi in praviËnejπi svet. Z æeno Jackie sta bila oËarljiv in priljubljen par; oba sta bila privlaËnega videza in nenehno sta bila na oËeh medijev.

PopuπËanje napetosti ali detanta Po kubanski krizi sta obe velesili privolili v pogovore o razoroæevanju in popuπËanju napetosti. a) Kateri razlogi so pripeljali do popuπËanja napetosti? Ob kubanski krizi sta se velesili zavedeli nevarnosti in morebitnih posledic jedrskega spopada. Opravili sta vrsto pogovorov o zmanjπanju jedrske oboroæitve. b) Katere novosti je v odnose med velesilama prinesla Konferenca o varnosti in sodelovanju? Povezala je 35 evropskih dræav, Kanado in ZDA, ki so podpisale listino o varnosti in sodelovanju. Listina je potrdila povojne evropske meje in se zavzela za mirno reπitev sporov med dræavami. • »lanice Konference o varnosti in sodelovanju so z Listino o novi Evropi razglasile konec hladne vojne. Katerega leta je to bilo? Leta 1990. c) Pogovore o razoroæitvi, ki so se zaËeli v 70. letih, sta v 80. letih nadaljevala takratna predsednika ZDA in SZ. Ob sliki zapiπi njuni imeni. Mihail GorbaËov (voditelj SZ, levo) in Ronald Reagan (predsednik ZDA, desno).

Gospodarsko povezovanje v svetu in Evropi Kljub hladni vojni je v svetu po drugi svetovni vojni potekalo gospodarsko povezovanje. a) Navedenim pojmom na Ërte pripiπi njihov pomen. EGS: Evropska gospodarska skupnost (1957) ∑ v Evropi je nastal skupni trg za industrijo, kasneje tudi kmetijstvo EFTA: Evropsko zdruæenje za svobodno trgovino (1960) ∑ zdruæenje za industrijsko blago EU: Evropska unija (1992) ∑ zveza, ki povezuje Evropo gospodarsko, pravno, znanstveno, politiËno

b) Leta 1990 se je v Evropi iz EGS oblikovala nova organizacija - Evropska unija. Dopolni. Skupna valuta: evro (EURO) Glavno mesto: Bruselj (Belgija) Koliko Ëlanic ima EU danes? 25 Kdaj je Slovenija postala Ëlanica EU? 1. maja 2004

119

Kdaj je popustila napetost hladne vojne

RADOVEDNEÆ Ko se je kubanska kriza konËala, so bili odzivi v ZDA in SZ zelo razliËni. Nekaj jih lahko prebereπ v okvirjih. Na Ërte pa napiπi kratko izjavo, ki bi jo o koncu kubanske krize podal ti, Ëe bi bil leta 1962 predstavnik gibanja za mir v svetu.

Prihodnje generacije bodo Kennedyjevo odloËnost ocenile kot enega najbolj odloËujoËih trenutkov v 20. stoletju. (Izjava novinarja revije Time, novembra 1962)

Na koncu je Kennedy popustil in zagotovil, da ZDA ne bodo napadle Kube. To je bila velika zmaga za nas, velik uspeh brez enega strela. (Zapis v spominih predsednika HruπËova, pozna 60. leta)

To je najveËji poraz v naπi zgodovini, gospod predsednik. Danes bi morali napasti Kubo.

To je bila velika sramota za nas. Vojska je bila resniËno jezna.

(Izjava ameriπkega letalskega generala, oktobra 1962)

(Izjava sovjetskega generala, 1962)

UËenci naj bi v svoji izjavi poudarili: · pravilnost odloËitve obeh dræavnikov, · pomen odloËitve za mir v svetu, · kakπna bi bila nevarnost morebitnega jedrskega spopada ter njegove posledice ...

ZANIMA ME: Na naslovu www.sunsite.unc.edu/expo/soviet.exhibit/x2jfk.html lahko izveπ veË o kubanski krizi in hladni vojni nasploh. »e pa te zanima veË o æivljenju predsednika Kennedyja, lahko pogledaπ na www.jfklik.com.

ZANIMA ME: Atentat na predsednika Kennedyja πe danes ni povsem pojasnjen. V filmu JFK (1991) je reæiser Oliver Stone predstavil svojo razlago.

PONOVIMO

KUBANSKA KRIZA

VRH

Kdaj? v 60. letih po kubanski krizi

Kdaj? oktobra 1962 Kje? na Kubi

Zakaj? SZ je na Kubo namestila jedrske rakete in ogrozila ZDA Razplet? SZ umakne jedrske rakete na Kubi

KDAJ JE POPUSTILA NAPETOST HLADNE VOJNE?

Zmagovalec? obe velesili, ker sta prepreËili jedrski spopad KONEC Listina o novi Evropi 1990

120

POPU©»ANJE

SALT I sporazum o omejevanju in zamrznitvi jerdskih raketnih sistemov (1972) SALT II omejevanje medcelinskih balistiËnih izstrelkov (1979) Konferenca o varnosti in sodelovanju 1973 v Helsinkih; listina o varnosti in sodelovanju Predsednika? R. Reagan (ZDA) in GorbaËov (SZ)

Kolonije postanejo nove dræave

Kolonialno osamosvajanje je vrhunec doæivljalo po koncu druge svetovne vojne. Pri tem so se nekdanje kolonije zaradi nerazvitosti sooËale s πtevilnimi teæavami, ki so se pokazale v politiËni negotovosti.

Osvoboditev kolonij v 50. in 60. letih V 50. in 60. letih je potekalo osvobajanje kolonij v Aziji in Afriki. a) Obrazloæi pojem dekolonizacija. Dekolonizacija pomeni osvoboditev kolonij in pridobitev samostojnosti. b) Oglej si zemljevid na levi in zemljevid v uËbeniku na strani 129. Izpiπi imena 5 afriπkih in 5 azijskih dræav, ki so se osamosvojile po drugi svetovni vojni. afriπke dræave Niger Sudan »ad Mali DR Kongo ...

azijske dræave Indija Burma Bangladeπ Malezija Pakistan ...

c) Slovenski Ëasopis Delo je leta 1962 objavil naslednjo novico: Preberi πe besedilo ob sliki Joma Kenyatta ≈V minulih dneh so izvedli referendum o neodvisnosti Alæirije med Alæirci v Franciv uËbeniku (stran 129). Opiπi, na kakπen ji, Maroku, Tuniziji v Sahari in v notranjosti Alæirije. Danes glasujejo veËja alæirska mesta. Referendum je, seveda, le πe formalnost, ki bo z volilnimi listiËi potrdila rezulnaËin so se osvobodile kolonije. tat sedeminpolletne osvobodilne vojne. /…/ Christian Fouchet, francoski visoki komi· veËina angleπkih kolonij se je osvobodila na sar za Alæirijo, bo torej predal prve dni tega tedna vse atribute suverenosti alæirski zamiren naËin Ëasni izvrπni vladi.« (V Afriki raste podroËje svobode, Delo, 1. julija 1962) · veËina francoskih kolonij se je osvobodila z vojno

Ë) Nekdanje kolonije so se ob osamosvojitvi sooËale z velikimi teæavami. • Ob pomoËi uËbenika (stran 129) opiπi njihove teæave. · medetniËni problemi in spopadi (vojne) · gospodarska nerazvitost, revπËina · neizobraæenost prebivalstva, politiËna nestabilnost • Zakaj imenujemo novonastale dræave tudi tretji svet? Ker sta ob njihovem nastanku æe obstajala dva svetova: zahodni in vzhodni.

Pripadniki plemena Nuba

• Vir govori o plemenu Nuba v afriπkem Sudanu. S katerimi teæavami se sooËa to pleme? ≈Nikoli pa ni bilo πe tako hudo, kot je od leta 1992, ko je Nacionalna islamska fronta razOzemlje, na katerem æivi to pleme, je bogato glasila sveto vojno in jih zaËela vlaËiti dol v ‘taboriπËa smrti’ /.../. Po novem ne gre veË z nafto in uranom, zato si ga æeli prisvojiti samo za suænje, sedaj gre za zemljo. Gore zavzemajo samo eno tretjino podroËja, veËina ravnega sveta je bogata z najbolj plodno Ërno puhlico v Sudanu. VladajoËa elita æeli vlasudanska vlada. gati v razvoj velikih mehaniziranih farm. In blizu je nafta in baje tudi uran.« (Tomo Kriænar, Nuba: Ëisti ljudje, samozal., Ljubljana, 1999)

121

Kolonije postanejo nove dræave

d) Na posnetku πt. 14 je govor predsednika Jugoslavije Tita na prvi konferenci neuvrπËenih leta 1961 v Beogradu. • O Ëem govori Tito? O tem, da svet ogroæata hladna vojna in oboroæevalna, zlasti jedrska tekma. Zbrani dræavniki pa æelijo na svetu zagotoviti mir in varnost. • Zapiπi temeljna naËela gibanja neuvrπËenih. Mir in soæitje med narodi. Gospodarsko sodelovanje med Ëlanicami. Protikolonialni boj. Nasprotovanje jedrskemu oboroæevanju. • Kakπen pomen je imelo gibanje neuvrπËenih v Ëasu hladne vojne? Zaradi svoje πtevilnosti so imele dræave Ëlanice velik vpliv na odloËitve Generalne skupπËine v OZN. S svojo aktivnostjo so zmanjπevale napetosti hladne vojne in dosegle, da se je OZN bolj posvetila gospodarskim in socialnim vpraπanjem.

Za kaj se je bojeval Nelson Mandela V samostojni Juæni Afriki so se Ërnci bojevali zoper ureditev, ki jim je odrekala vse pravice. a) Kako imenujemo politiko, ki temelji na rasni neenakosti in je bila znaËilna za Juæno Afriko? Apartheid. b) Za pravice Ërncev se je v Juæni Afriki bojeval Afriπki nacionalni kongres, ki ga je v 60. letih vodil legendarni voditelj. V uËbeniku na strani 130 preberi njegov portret. Navedi njegovo ime in pojasni, zakaj je postal simbol boja za pravice Ërncev. Nelson Mandela. Zaradi boja za pravice Ërncev (bil je vodja Afriπkega nacionalnega kongresa) je bil obsojen na dosmrtno jeËo. V zaporu je preæivel 27 let. IzpuπËen je bil leta 1990. c) Kako se je konËal boj za pravice Ërncev v Juæni Afriki? Pod pritiski iz tujine je bilo leta 1990 dovoljeno delovanje Afriπkega nacionalnega kongresa, ki se je bojeval za pravice Ërncev. Apartheid je bil odpravljen in uvedena je bila enakopravnost Ërncev in belcev.

Za kaj se πe vedno bojujejo Palestinci Na Bliænjem vzhodu so Judje prviË po tisoËih letih ustanovili svojo dræavo, Izrael. Vendar se πe danes v tej dræavi vrstijo nemiri, kajti v Izraelu æivijo tudi Palestinci, ki se bojujejo za lastno avtonomijo. a) Palestince v boju za avtonomijo predstavlja organizacija PLO. Kdo je bil dolgoletni voditelj te organizacije? Jaser Arafat b) Na kakπne naËine se Palestinci bojujejo za svojo avtonomijo? Na svoj poloæaj opozarjajo politike in svetovno javnost. Skrajno radikalne skupine pa organizirajo tudi teroristiËne akcije, mnoge med njimi v obliki samomorilskih napadov. c) Zakaj spor med Izraelci in Palestinci πtejemo med æariπËa hladne vojne? V sporu Izraela in arabskih dræav (ter Palestincev) sta velesili podpirali nasprotni strani: ZDA so podpirale Izrael, SZ pa arabske dræave in Palestince. Med Izraelci in Palestinci πe danes ni miru.

122

Kolonije postanejo nove dræave

RADOVEDNEÆ Ena od afriπkih dræav, ki je bila ustanovljena 1956 in v kateri se nemiri vrstijo πe danes, je Sudan. Velja za bogato afriπko dræavo, saj ima nahajaliπËa nafte. Prebivalstvo sestavljata dve veËji skupini: muslimani (manjπina) in Ërnci (veËina), med katerimi so najbolj znani Nube. Slovenski Ëasopis Delo je konflikt v Sudanu opisal takole:

PreuËi poloæaj v Sudanu in izpolni spodnjo preglednico.

≈Afriπka veËina namreË zahteva praviËnejπo razdelitev naravnih virov med pokrajinami najveËje dræave na celini in poudarja nevzdrænost stoletja stare ureditve, v kateri je vsa gospodarska, politiËna, vojaπka in upravna oblast v rokah privilegirane arabske elite. /…/ »eprav razvite dræave in hitro razvijajoËa se azijska gospodarstva najbolj zanima sudanska nafta, je dolgoroËni strateπki pomen vzhodnoafriπke dræave najbræ πe veËji zaradi bogatih vodnih virov (Nil, od katerega je odvisno egiptovsko kmetijstvo) in kmetijskih zmogljivosti. Sudan so namreË æe pred desetletji opisali kot æitnico Afrike.« (Nauki za Ërno celino in svetovno skupnost, Delo, 12. avgusta 2004)

Prednosti Sudana bogata nahajaliπËa surovin (nafta, uran), bogati vodni viri, rodovitna zemlja (æito); Slabosti Sudana Razlogi za spor

oblast ima privilegirana arabska manjπina, Ërnske skupnosti nimajo moænosti soodloËati v dræavi; razvite dræave se za Sudan zanimajo zarado njegovih surovin, pri Ëemer dopuπËajo (tolerirajo) krπenje Ëlovekovih pravic v dræavi (na primer pri odnosu do plemena Nube)

ZANIMA ME: Na naslovu www.africaaction.org/index.php lahko izveπ veË o sodobnih problemih afriπke celine.

ZANIMA ME: Film MoË enega (1991) prikazuje apartheid v Juæni Afriki in boj zoper to politiko.

PONOVIMO Dopolni Ëasovni trak, ki se nanaπa na boj in teæave nekdanjih kolonij. 50. leta: · osvobodilno gibanje zajame predvsem Azijo · ustanovljene so bile πtevilne neodvisne dræave · neodvisnost razglasijo prve afriπke kolonije · osvobajanje poteka s politiËnimi akcijami

DRUGA SVETOVNA VOJNA

Teæave novonastalih dræav: · medetniËni spori · gospodarska nerazvitost · revπËina · neizobraæenost · nestabilne demokracije in vojaπke diktature

70. in 80. leta:

60. leta: · osvobodi se veËina afriπkih kolonij · angleπke kolonije so osvobodijo po mirni poti · v francoskih kolonijah potekajo vojne za neodvisnost · nove dræave delujejo v gibanju neuvrπËenih

· osvoboditev zadnjih afriπkih kolonij

Danes ∑ tretji svet: · gibanje neuvrπËenih ne deluje veË

· gibanje neuvrπËenih pridobi ugled in pomen v svetu: boj za mir, dekolonizacijo in sodelovanje med narodi · v mnogih afriπkih dræavah si oblast s pomoËjo vojske pridobijo diktatorji

· spopadi med plemeni skupne dræave · spopadi med dræavami zaradi meja in surovin · πe vedno gospodarska nerazvitost in preseljevanje prebivalcev v razviti svet 123

Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi

Sredi 80. let je v Sovjetski zvezi postal voditelj komunistiËne partije Mihail GorbaËov, ki je s procesom reform dejansko zruπil komunizem v SZ, nato pa πe nehote povzroËil razpad dræave. Propad komunizma v SZ je sproæil njegov propad tudi v vsem vzhodnem bloku.

Sovjetska zveza: propad socializma in razpad dræave Leta 1985 so v æelji izboljπati slabe gospodarske razmere v SZ zaËeli izvajati reforme, ki so na koncu zruπile komunizem v SZ. a) Zapiπi ime in priimek predsednika komunistiËne stranke v SZ, ki je zaËel reforme. Mihail GorbaËov. b) Kaj mu je povzroËalo glavobole v tistem Ëasu? V Sovjetski zvezi so njegove reforme (glasnost, perestrojka, demokratizacija) povzroËile velike teæave: · upore politiËnih in vojaπkih voditeljev, ker so nasprotovali spremembam, · polom planskega gospodarstva zaradi neuËinkovitosti, · medetniËne spore. c) Kaj pomeni pojem DEMOKRATIZACIJA? Obkroæi pravilen odgovor. A. Uvedene so svobodne volitve, na katerih sodelujejo Ëlani razliËnih strank. B. Dræavo vodi ena stranka, ki se imenuje Demos. C. Uvedena je zasebna lastnina. Ë) Kaj je bil glavni vzrok, da je komunizem v vzhodnem bloku v 80. letih zaËel propadati? Moænih je veË odgovorov: · gospodarski neuspehi planskega socialistiËnega gospodarstva · moËna gibanja za svobodo govora, zborovanj ter svobodne volitve · reforme v Sovjetski zvezi, s katerimi so voditelji v evropskih komunistiËnih dræavah izgubili podporo iz Moskve · podpora gibanjem za demokracijo s strani ZDA, Vatikana (papeæ Janez Pavel II.) in zahodne Evrope d) Ob pomoËi zemljevida izpiπi dræave, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze.

Litva, Latvija, Estonija, Ukrajina, Moldavija, Belorusija, Ruska federacija, Gruzija, Armenija, Azerbajdæan, Turkmenistan, Uzbekistan, Kazahstan, Tadæikistan, Kirgistan

Vzhodna Evropa: berlinskega zidu ni veË Spremembe v Sovjetski zvezi so prinesle preobrat tudi v drugih dræavah vzhodnega bloka. a) V kateri vzhodnoevropski dræavi se je v 80. letih najprej zaËel boj za demokracijo? A. na Madæarskem B. na Poljskem C. v Romuniji

124

Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi

b) Poveæi imena znanih oseb v vzhodni Evropi z dræavami, v katerih so delovali. Vaclav Havel Vodja komunistov v NDR Nicolae Ceausescu Vodja Solidarnosti na Poljskem Lech Walensa Vodja opozicije in disident na »eπkoslovaπkem Erich Honecker Vodja komunistov v Romuniji c) Slika prikazuje veselje Nemcev, ko so oblasti odprle berlinski zid. Zakaj, meniπ, so se ljudje v vzhodni in zahodni Evropi veselili odprtja berlinskega zidu? · Nemcem v Vzhodni NemËiji so se odprle moænosti za svobodno potovanje in selitev v Zahodno NemËijo, kjer so si lahko poiskali bolje plaËano sluæbo (kot so jo imeli v Vzhodni NemËiji). Mnogi so lahko po dolgih desetletjih razdelitve poiskali svoje sorodnike v Zahodni NemËiji. · Prebivalcem vzhodne Evrope je odprtje berlinskega zidu dajalo upanje, da se bodo demokratiËne spremembe zgodile tudi v njihovih dræavah. · Prebivalcem zahodne Evrope pa je odprtje meje v Vzhodni NemËiji dajalo upanje, da bo hladne vojne konec in bodo vsi prebivalci Evrope lahko zaæiveli svobodno in brez delitev. Ë) Dopolni besedilo z besedami v spodnjem okvirju. Po odprtju berlinskega zidu leta 1989 je med Nemci zaËela rasti æelja po æivljenju v eni dræavi. Kancler Zahodne NemËije Helmut KOHL je evropske narode prepriËal, da zdruæena NemËija ne bo nevarna Evropi. Zdruæitev je bila razglaπena leta 1990 in nastala je Zvezna republika NemËija z glavnim mestom v BERLINU. 1990

Kohl

Berlinu

1989

Kitajska: odpiranje na zahod Spremembe v Sovjetski zvezi pa niso povzroËile padca komunizma na Kitajskem, temveË so le spodbudile gospodarske reforme. a) Primerjaj Kitajsko v Ëasu dveh voditeljev.

MAO ZEDONG

DENG XIAOPING

· 1949∑1969 · spodbujanje teæke industrije · plansko vodenje · pomanjkanje · komunistiËne ideje · komunistiËna diktatura · tradicionalna kultura in obiËaji · ≈kulturna revolucija« · ga ni in se preganja

Ëas

gospodarstvo

druæba

· 1976∑97 · razvoj industrije in kmetijstva · zasebna lastnina in tuji kapital · izboljπanje æivljenjskega standarda, a πe vedno · komunistiËna diktatura

· zahodno usmerjena · vlaganje v znanost in kultura tehnologije · potroπniπtvo · uveljavitev zahodne kulvpliv Zahoda ture 125

Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi

Jugoslavija: krvavi madeæ v Evropi Najbolj tragiËne posledice propada komunizma so se zgodile v Jugoslaviji. Dræava je razpadla in konËala v vojni. a) Posnetek πt. 17 (Svet po drugi svetovni vojni) prikazuje eno od teæav, s katerimi se je Jugoslavija sooËala po smrti Tita. Navedi predstavljeno teæavo. Gospodarska kriza: inflacija, visoke cene, pomanjkanje dobrin, propadanje podjetij in izguba delovnih mest.

b) Oglej si zemljevid in vanj vpiπi imena dræav, ki so nastale na ozemlju Jugoslavije. c)

Posnetek

πt. 29 (Slovenci po drugi svetovni vojni) prikazuje voditelja Srbije v zgodnjih devetdesetih letih. V uËbeniku si lahko na strani 135 prebereπ tudi njegov portret. • Zapiπi njegovo ime. Slobodan MiloπeviÊ. • Kakπni so bili njegovi cilji ob koncu Jugoslavije in pozneje v vojni? · Zavzemal se je za moËnejπi poloæaj Beograda (kot centra dræave) v odnosu do republik. · Zavzemal se je tudi za Veliko Srbijo (zdruæitev Srbov v Jugoslaviji v eno enoto) in je nasprotoval zlasti pravicam Albancev na Kosovu. · Nasprotoval je osamosvojitvenim teænjam Slovenije, Hrvaπke in Bosne in Hercegovine, s Ëimer je povzroËil vojno na tleh nekdanje Jugoslavije. Ë)

Oglej si posnetek πt. 18 (Svet po drugi svetovni vojni). Prikazuje vojno, ki je izbruhnila na ozemlju nekdanje

Jugoslavije, in je bila najbolj tragiËna v Bosni in Hercegovini. • Kateri narodi so æiveli v Bosni in Hercegovini? Muslimani ali Boπnjaki (44 %), Srbi (31 %) in Hrvati (17 %). • Med vojno so Srbi 1325 dni oblegali in bombardirali Sarajevo. Kakπne prizore iz tega Ëasa prinaπa posnetek? Oglaπanje siren, bombardiranje parlamenta in civilnih objektov, letalsko obstreljevanje, poruπeno mesto, mnoæiËna pokopaliπËa. • Kakπno vlogo sta v vojni imela OZN in NATO? Enote OZN nadzirajo sarajevsko letaliπËe. OZN je v Bosno in Hercegovino leta 1992 poslala mirovne enote, ki sprva niso bile uspeπne. Kasneje je svoje enote, da bi umiril sprte strani in zaπËitil civiliste, poslal tudi NATO. Enote NATA so bile bolj uËinkovite. • Kaj pomeni daytonski sporazum za konec vojne v Bosni in Hercegovini? KonËal je vojno v Bosni in Hercegovini, saj so se predsedniki Srbije, Hrvaπke ter Bosne in Hercegovine sporazumeli o nedotakljivosti bosanskih meja ter o preoblikovanju dræave v federacijo. • Kakπne so bile posledice vojne v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaπkem? UniËena naselja, infrastruktura, gospodarstvo. Okoli 3 milijone beguncev. Okoli 200.000 mrtvih (med njimi mnogo otrok), mnogi med njimi ærtve naËrtnega ≈etniËnega ËiπËenja«.

126

Zakaj je propadel socializem v vzhodni Evropi

RADOVEDNEÆ Nekateri izmed vzhodnih komunistiËnih voditeljev so na vsak naËin æeleli obdræati oblast in zaduπiti ljudske upore zoper komunizem. Dopolni oblaËke tako, da vanje vpiπeπ misli teh voditeljev, ki so se jim pletle po glavi ob teh dogodkih.

Groza, sedaj bo ljudstvo prevzelo oblast!

Konec bo soæitja in miru v naπem svetu!

ZDA bodo postale najmoËnejπa sila!

Kapitalizem je postal nepremagljiv!

v ZANIMA ME: Na naslovu www.nato.int lahko izveπ veË o Ëetah NATA v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Na spletnem naslovu www.un.org/icty/index.html pa lahko spremljaπ proces proti MiloπeviÊu na mednarodnem sodiπËu za vojne zloËine.

ZANIMA ME: Vojno na tleh bivπe Jugoslavije prikazuje veË filmov: Nikogarπnja zemlja (2001; leta 2002 nominiran za oskarja za najboljπi tuji film), Lepe vasi lepo gorijo (1999).

PONOVIMO SOVJETSKA ZVEZA Kdaj je priπlo do padca komunizma?

1991

VZHODNA NEM»IJA

KITAJSKA

JUGOSLAVIJA

1989

dræavo πe vedno vodijo komunistiËni voditelji

leta 1990 so bile v Sloveniji izvedene demokratiËne volitve

Ali so pred tem obstajali kakπni poskusi za spremembe?

da, reforme M. GorbaËova in gibanje za demokratizacijo

da, gibanje za demokratizacijo in stiki z Zahodno NemËijo

da, vendar je bilo gibanje za demokratizacijo zatrto (1989)

Kaj se je zgodilo z dræavo?

uvedena je bila parlamentarna demokracija; razpad dræave

uvedena je bila parlamentarna demokracija; zdruæitev NemËije

kapitalistiËno gospodarstvo, a brez politiËnih sprememb

Ime novega voditelja

najprej Mihail GorbaËov, nato Boris Jelcin

prvi kancler zdruæene NemËije je postal Helmut Kohl

Deng Xiaoping

da, gibanje za demokratizacijo uvedena je bila parlamentarna demokracija; razpad dræave Slobodan MiloπeviÊ (Srbija), Franjo Tudæman (Hrvaπka) ... 127

Napredek znanosti in tehnologije je razπiril Ëloveπka obzorja

Zaradi hladne vojne in medsebojnega tekmovanja sta velesili veliko pozornosti namenjali vesolju in njegovemu raziskovanju. Obdobje po drugi svetovni vojni pa je prineslo revolucionarna odkritja πe na podroËju raËunalniπtva in odkrivanja Ëloveπkih genov.

Kdaj je Ëlovek prviË stopil na Luno Vesolje je postalo obmoËje, ki je zanimalo obe velesili. S prvim uspeπnim poletom Ëloveka v vesolje se je zdelo, da v tekmi zmaguje SZ. Vendar so zmago dosegle ZDA. a) Sliki prikazujeta dva vesoljska poleta, ki sta vsaki od velesil prinesla veliko slavo. Na Ërte pod njima vpiπi zahtevan podatek.

Dræava Leto dogodka Vsebina dogodka

Sovjetska zveza 1961 prvi uspeπni polet Ëloveka v vesolje

ZDA 1969 prvi uspeπni Ëlovekov polet na Luno

b) Kdaj so bile izreËene spodnje besede? Pojasni njihovo vsebino. ≈Majhen korak za Ëloveka in velik za Ëloveπtvo.« Besede je izrekel ameriπki astronavt Neil Armstrong ob prvem uspeπnem pristanku na Luni. S prihodom na Luno je Ëloveπtvo dokazalo, da se je njegovo zanimanje preusmerilo v vesolje. c)

Prve korake na Luni je naredil ameriπki astronavt Edwin Aldrin. Dogodek si lahko ogledaπ na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRMFilm.aspx?brandID=14 (v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ ime Apollo). Zapiπi, kaj je pomenilo odkrivanje vesolja: • za velesili: Nadaljnje tekmovanje v oboroæevanju. Dokaz, da sta πe vedno velesili. Napredek v spoznavanju vesolja. Uporabo satelitov v razliËne, tudi nevojaπke namene. • za preostali svet: Spoznavanje vesolja, sateliti omogoËajo opazovanje vremena, prenos telekomunikacij, uËenje na daljavo ter navigacijo. • Kakπne bojazni na eni strani in kakπne prednosti na drugi strani je prineslo odkrivanje vesolja? Bojazni: da bo priπlo do vojne v vesolju. Prednosti: boljπe poznavanje vesolja, prenos telekomunikacij, navigacija ...

Internet v vsako vas Brez raËunalnikov si danes ne znamo veË predstavljati æivljenja. Prav tako se hitro πiri tudi internetna povezava med raËunalniki in brezæiËna telefonija. a) RaËunalniki se uporabljajo v razliËne namene. DoloËi kronoloπki vrstni red izumljenih raËunalnikov, tako da jim pripiπeπ πtevilko od 1 do 3 (1 pomeni najstarejπi izum). __1__ za znanstvene namene __2__ za uporabo v pisarnah __3__ za osebne namene

128

Napredek znanosti in tehnologije je razπiril Ëloveπka obzorja

b) V prazne kvadrate ob sliki raËunalnika napiπi, v katere namene lahko danes uporabljamo raËunalnik.

vodenje osebnih evidenc

napovedovanje potresov

upravljanje avtomobilov in letal

zdravstvene raziskave

vodenje poslovnih in matiËnih knjig

izdelovanje naËrtov za gradnje stavb

c) Pomisli, kakπne spremembe in moænosti prinaπa uporaba brezæiËnih telekomunikacijskih naprav. Informacije se prenaπajo hitreje in laæje, zaradi Ëesar postaja svet bolj povezan. Na primer: o dogodku, ki se zgodi na oddaljenem koncu sveta, je takoj obveπËen ves svet. Odpirajo se nove moænosti za uËenje ∑ uËenje na daljavo.

Kako pomembno je preuËevanje genov Znanstvena veda, ki se danes najhitreje razvija in za katero vlada najveËje zanimanje, je genetika. Znanstveniki si od novih odkritij obetajo spoznanja, ki naj bi izboljπala zdravljenje. a) Razloæi naslednje pojme. genski inæeniring: preuËevanje in zamenjave genov kloniranje: ustvarjanje identiËne kopije DNK molekularna medicina: preuËuje, kako nastajajo in se razvijajo dedne bolezni b) Bolezni AIDS danes reËemo tudi ≈kuga 20. stoletja«. Pojasni, zakaj. Zaradi te bolezni, katere povzroËitelja (virus HIV) so odkrili leta 1984, danes umre veliko ljudi. NajveË okuæenih je v osrednji Afriki in Aziji. • Morda veπ, kateri dan v letu je dan boja proti AIDS-u? V kvadratek nariπi simbol boja proti tej bolezni. 1. december.

129

Napredek znanosti in tehnologije je razπiril Ëloveπka obzorja

RADOVEDNEÆ

Predstavljaj si, da se piπe leto 1975. Tvoje ime je Bill Gates. Pravkar si s prijateljem ustanovil podjetje Microsoft. Podjetje naj bi izdelovalo programsko opremo za osebne raËunalnike. Vendar za zaËetek dela nimaπ dovolj denarja. Za pomoË se obrneπ na vlado. Napiπi kratko pismo, v katerem boπ skuπal prepriËati vlado, naj pomaga tvojemu raËunalniπkemu podjetju. Pri tem mora biti jasno razloæeno, kakπne koristi bodo od tvojih izdelkov imeli dræavljani.

ZANIMA ME: Na spletnem naslovu http://marsprogram.jpl.nasa.gov/ lahko najdeπ najnovejπe podatke, ki jih satelit poπilja o povrπju Marsa.

ZANIMA ME: Ameriπko vesoljsko odpravo prikazuje film Apollo 13 (1995), namiπljeno æivljenje v vesolju pa Vojna zvezd (1977, 1980, 1983). Film Jurski park (1993) pa prikazuje posledice laboratorijskih preizkusov z DNA.

PONOVIMO leta 1961 so Sovjeti prviË uspeπno poslali v vesolje Ëloveka

leta 1969 so AmeriËani uspeπno pristali na Luni

raËunalniki so postajali vse manjπi in zmogljivejπi

prvi raËunalnik je napravil IBM leta 1946 ∑ ENIAC

Kdaj je Ëlovek prviË stopil na Luno? Internet v vsako vas

space shuttle ∑ vesoljsko plovilo za veËkratno uporabo

sateliti omogoËajo raziskovanje planetov in vesolja

genski inæeniring

kloniranje ∑ ovca Dolly

Kam vodi razvoj znanosti in tehnike?

Kako pomembno je preuËevanje genov?

πe vedno obstajajo neozdravljive bolezni (AIDS) nova, uËinkovitejπa zdravila in cepiva 130

prostovoljna povezava med raËunalniki (internet) omogoËa hiter prenos informacij

svet je bolj povezan, a hkrati razvoj znanosti prinaπa tudi slabosti oziroma zlorabe.

Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni ∑ kje so meje globalizacije

Po drugi svetovni vojni sta Japonska in Evropa potrebovali precej Ëasa, da sta obnovili svoje gospodarstvo. Temu je sledila uspeπna gospodarska rast. Vendar pa vsem dræavam sveta ni uspelo uspeπno razvijati svojega gospodarstva. Dræave tretjega sveta se zaradi svoje nerazvitosti sooËajo s πtevilnimi teæavami. Ves svet pa se sooËa z uniËevanjem okolja, ki je posledica gospodarskega razvoja.

Japonski gospodarski Ëudeæ in azijski tigri Japonska je svoje gospodarstvo po drugi svetovni vojni razvijala tako uspeπno, da so ga ekonomisti poimenovali japonski gospodarski Ëudeæ. a) Kako si je Japonska opomogla po drugi svetovni vojni? Dobila je pomoË iz ZDA ter svoj trg zaπËitila z visokimi carinami. grafikon japonskega vlaganja v znanost

b) Kateri od spodaj naπtetih vzrokov so omogoËili japonski gospodarski Ëudeæ? A. Zgledovanje po Zahodu in uvoz zahodne tehnologije. B. Najemanje posojil pri svetovnih bankah. C. Vlaganje denarja v izobraæevanje. ». ZaπËita domaËega trga z visokimi carinami. c) Naπtej nekaj uspeπnih japonskih blagovnih znamk. Toshiba, Mazda, Sony, Honda, Kawasaki ...

Ë) Japonski so sledile nekatere dræave v Jugovzhodni Aziji. Zaradi uspeπnega gospodarskega razvoja so dobile ime azijski tigri. Obkroæi imena tistih dræav, ki jih πtejemo mednje. KITAJSKA

TAJVAN

JUÆNA KOREJA

INDIJA

HONGKONG

NaraπËanje svetovne trgovine Svetovna trgovina danes povezuje vse dræave sveta in spodbuja nastanek multinacionalnih podjetij. Na drugi strani pa poglablja razlike med bogatimi in revnimi. a) Pojasni, kaj pomeni, da je neko podjetje multinacionalno. Multinacionalna podjetja so podjetja, ki delujejo v razliËnih dræavah in na razliËnih celinah.

b) Napiπi imena 5 podjetij, za katera meniπ, da so multinacionalna. Ford, Pepsi, Coca Cola, Nike, IBM, Adidas, Microsoft, Nestle ...

c) Kaj pomeni beseda globalizacija? Pomeni povezovanje sveta na gospodarskem, pa tudi politiËnem podroËju.

131

Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni ∑ kje so meje globalizacije

Ë) Oglej si spodnji sliki in ju primerjaj. Zapiπi svoje ugotovitve. V razvitem svetu je standard æivljenja visok in ljudje si lahko privoπËijo mnoge dobrine. Otroci imajo brezskrbno otroπtvo, Ëas za igro ter izobraæevanje. V tretjem svetu pa se ljudje sooËajo z revπËino, lakoto, pomanjkanjem zdravil in ustreznih bivaliπË. Veliko otrok umre zaradi lakote in prepoznega zdravljenja.

Razviti svet

Tretji svet

d) Dræave tretjega sveta se zaradi globalizacije in naraπËanja svetovne trgovine sooËajo z mnogimi teæavami. Pojasni, kaj lahko razviti svet naredi za reπevanje teæav dræav tretjega sveta. · pomaga pri izobraæevanju ljudi · pomaga z zbiranjem sredstev pri nakupu æivil, zdravil, gradnji ustreznih bivaliπË · odpiπe posojila nerazvitim dræavam ...

Rockovski glasbeniki so julija 1985 priredili koncert Live Aid, na katerem so zbrali okoli 40 milijonov dolarjev za laËne v Afriki.

Posledice svetovnega gospodarskega razvoja Gospodarski razvoj je povzroËil πtevilne ekoloπke probleme. »lovek uniËuje okolje s strupenimi snovmi in s tem πkoduje tudi sebi. ≈Ob nesreËi v jedrski elektrarni v »ernobilu, 130 kiloa) S katerimi ekoloπkimi problemi se danes sooËa Ëloveπtvo? metrov severno od Kijeva, je sovjetska vlada objavila Z uniËevanjem okolja, ki se kaæe v obliki ozonske luknje, uËinkih tople novo sporoËilo. V njem je reËeno, da se je zaradi poπgrede, uniËevanju deæevnega gozda, onesnaæevanju voda in zraka ... kodbe na Ëetrtem energetskem bloku poruπil del konb) Kaj pomeni skrb za ≈trajnostni razvoj«? Predvideva naËrtovanje zadovoljevanja potreb Ëloveπtva tako, da ohranja okolje in energetske vire za prihodnje generacije.

strukcijske zgradbe /.../. Reaktor je zaradi tega mehaniËnega udarca poπkodovan, tako da so zaËele uhajati radioaktivne snovi.« (»ernobil: katastrofa v jedrski elektarni, Delo, 30. aprila 1986)

c) Premisli in zapiπi, kaj sam narediπ za varovanje okolja.

Ë) Danes v svetu deluje mnogo ekoloπkih gibanj. • Na spletnem naslovu www.wwf.org poiπËi podatke o tej organizaciji in jih izpiπi. Cilj organizacije je ustvariti prihodnost, v kateri bi Ëlovek æivel v harmoniji z naravo. Prizadeva si za zmanjπanje ubijanja æelv ob ribolovu, izsekavanja gozda, ohranjanje voda ... • Morda veπ, za kaj se bojuje mednarodna ekoloπka organizacija Greenpeace? Za zaπËito ogroæenih æivalskih vrst, za Ëisto okolje, proti jedrskim poskusom, proti ubijanju kitov ...

132

Gospodarski razvoj po drugi svetovni vojni ∑ kje so meje globalizacije

RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi predstavitev organizacije Greenpeace (stran 141). Predstavljaj si, da si navduπen Ëlan te organizacije, ki se med drugim bojuje za prepoved lova na kite. Pred kratkim je islandska vlada vnoviË odobrila lov na kite v svojih morjih. Tvoja naloga je, da novinarjem in javnosti predstaviπ program organizacije Greenpeace za boj proti lovu na kite. Program v kratkih toËkah (recimo 5 toËkah) zapiπi. PriporoËamo ti ogled spletne strani www.greenpeace.org.

1. Ladje in ekipe Greenpeace-a bodo straæile in nadzirale dogajanje v islandskih vodah. 2. Aktivisti Greeenpeace-a bodo opozarjali javnost na πkodljivost lova. 3. Aktivisti Greenpeace-a bodo v islandskih πolah uËence seznanjali o kitih. 4. Greenpeace bo okrepil stike z drugimi mednarodnimi organizacijami. 5. Greenpeace bo finanËno podprl raziskovalne odprave, ki bodo preuËevale kite. ...

ZANIMA ME: V Sloveniji si za zaπËito okolja prizadeva organizacija Umanoterra (www.umanoterra.org).

ZANIMA ME: O ekoloπkih problemih na svetu si lahko ogledaπ oddaje na programu National Geographic Channel. Film Dobri Willy (1993) pripoveduje o prijateljstvu med deËkom in ujetim kitom.

PONOVIMO

KDAJ? po drugi svetovni vojni

GLOBALIZACIJA

VZROK gospodarsko povezovanje na svetu POLOÆAJ nerazvitost, revπËina, pomanjkanje

POLOÆAJ razvitost, bogastvo, izobilje ponudbe GOSPODARSKI RAZVOJ

TRETJI SVET BOGATI SVET

KAJ PRIDOBI? KAJ IZGUBI? Pridobi dobrine z vsega sveta in nadvlado nad svetovno trgovino.

KJE SO MEJE GLOBALIZACIJE?

KAJ PRIDOBI? KAJ IZGUBI? Pridobi pomoË Zahoda, finanËno pomoË; Izgubi svojo gospodarsko neodvisnost.

133

Kako se meπajo kulture v globalni dobi

Za 20. stoletje je znaËilno svetovno povezovanje in πirjenje zahodne kulture v oddaljene dele sveta. Potroπniπka druæba in popularna kultura sta postali znaËilni za vse celine sveta. Prav tako dræavljanske pravice. Vendar pa ta globalna soodvisnost povzroËa obËutek ogroæenosti med ljudmi in prinaπa trenja med kulturami.

Popularna kultura je spremenila svet Moderni mediji ob pomoËi tehnologije po svetu πirijo popularno kulturo, med katero priπtevamo glasbo, πport, filme, modo, prehrano in naËine preæivljanja prostega Ëasa. a) Od 60. let naprej je najpopularnejπi medij televizija. Pojasni, kako je spremenila svet. Televizija je postala okno v svet, saj prinaπa novice z vsega sveta. Ljudem so postale informacije vse bolj dostopne. Televizija je imela velik vpliv na oblikovanje popularne kulture: po vsem svetu gledajo enake zabavne oddaje, πportne in glasbene dogodke. Ljudem posreduje vrednote iz razliËnih delov sveta.

Afganistanska druæina gleda televizijo.

Ameriπka mladina je v 50. letih odkrila nov glasbeni slog, ki je bil zlitje country glasbe in Ërnskega bluesa in se je imenoval ROCK’N’ROLL. Najbolj priljubljeni predstavnik nove glasbe je bil ELVIS PRESLEY. Njegov posnetek si lahko ogledaπ na spletni strani http://creative.gettyimages.com/source/frontdoor/DefaultRM Film.aspx?brandID=14 (v rubriki ≈search keyword« odtipkaπ njegovo ime). • Zakaj, meniπ, so oboæevalci pevcu nadeli vzdevek ≈Kralj«. Ker je bil velik glasbenik, bil je simbol rock’n’rolla. Glasbena zgodovina ga πteje za zaËetnika novega ritma in novih korakov.

• Pevca so leta 1958 vpoklicali v vojsko. RazoËarane oboæevalke so takratnemu predsedniku ZDA napisale pismo: ≈/…/ moje prijateljice in jaz Vam piπemo iz daljne Montane. Precej grozno se nam zdi, da mora Elvis Presley v vojsko, Ëe pa mu πe obrijete zalizce, bomo kar umrle. Nimate pojma, kako nam je vπeË, res ne razumemo, zakaj ga sploh morate poπiljati v vojsko, lepo lepo prosimo, vsaj ne ostrizite ga na krtaËko /…/.

Zalizci so bili v 50. letih zelo moderni. Ali veπ, kaj so zalizci? Zalizci so proga dlak ob straneh obraza.

• Poveæi najpopularnejπe pevce 50. let in njihove pesmi. Little Richard Surfing Elvis Presley That’s All Right Mama Beach Boys Tuttifrutti Ë) Nova glasba je postala simbol nove ≈teenage generacije«, saj je izraæala: • njihov protest zoper tradicionalne navade starπev, • zavzemanje za Ëlovekove pravice in • æeljo po veËji svobodi in samostojnosti.

134

Kako se meπajo kulture v globalni dobi

d) V Veliki Britaniji se je ob pojavu skupine THE BEATLES (obstajala od 1960 do 1970) zaËela nova doba rock’n’rolla. Mnogi najstniki so v Ëlanih skupine videli svoje vzornike. • Na spletni strani www.beatles.com poiπËi, iz katerega mesta prihaja skupina. Poimenuj njene Ëlane in napiπi, kaj se je zgodilo z njihovim pevcem leta 1980. Skupina je prihajala iz Liverpoola. »lani so bili: John Lennon (pevec), Paul McCartney (kitara), Ringo Starr (kitara) in George Harrison (bobni). John Lennon je bil leta 1980 ærtev atentata. • Kaj je bila beatlomanija? ≈Norenje√ in obsedenost oboæevalk, ki so spremljale Ëlane skupine ne le na koncertih, temveË tudi na vsakem koraku. e) Najstniki (≈teenage generacija«) so v 50. letih postali najπtevilËnejπi gledalci filmov. Idol mladih po vsem svetu je s filmom Upornik brez razloga (1955) postal mladeniË, ki se je uprl svetu odraslih. Umrl je v prometni nesreËi, star komaj 24 let. Imenoval se je JAMES DEAN. Upor mladih je poosebljal tudi igralec MARLON BRANDO, ki je zaslovel v filmu Divjak (1953). Popularen je postal zaradi privlaËnega videza, melanhoniËnega obraza in nejasnega govorjenja. Naivnost, plahost, plavi lasje in erotiËni naboj pa so bili zaπËitni znak igralke MARILYN MONROE. ©e danes velja za najslavnejπo filmsko lepotico, ki je igrala v filmih Moπki imajo radi plavolaske (1953), Sedem let skomin (1955) in Nekateri so za vroËe (1959). f) Mladi so se v 60. letih oblaËili v drugaËna, drzna oblaËila. Ob pomoËi ilustracije opiπi takratno modo.

oprijete majice in puloverji usnjeni jopiËi mini krila

Ëevlji s polno in visoko peto

kavbojke

Meπanje kultur postaja vse hitrejπe in globalno TehniËni razvoj je omogoËil povezovanje oddaljenih delov sveta. a) V svetu je prevladala zahodna kultura, predvsem ameriπki naËin æivljenja, kar imenujemo A. pozahodnjaËenje B. amerikanizacija C. popularizacija Cilj æivljenja postaja imeti Ëim veË materialnih dobrin, tako usmerjeno druæbo pa imenujemo A. potroπniπka druæba B. nematerialna druæba C. postmoderna druæba

135

Kako se meπajo kulture v globalni dobi

b) Napiπi tri dobrine, brez katerih si ne moreπ predstavljati vsakdanjega æivljenja. Avtomobil, raËunalnik, televizija, radio, telefon ... c) Pomisli, ali potroπniπko æivljenje pomeni nevarnost za posameznika. Mnogi postanejo od nakupovanja odvisni in zaËnejo Ëezmerno zapravljati denar za materialne dobrine.

Ë) Potroπniπki druæbi so se v 60. letih uprli mladi, ki jih imenujemo hipiji ali tudi generacija ≈flower power« (otroci cvetja). Morda veπ, zakaj so dobili takπno ime? Svoje obleke in avtomobile so okrasili s cvetjem. Pustili so sluæbo in æiveli v skupnostih po svojih lastnih pravilih. d) V kvadratek nariπi simbol hipijev, ki pomeni zavzemanje za MIR (PEACE).

Boj za dræavljanske pravice Tako kot se je po svetu razπirila popularna kultura, se je razπiril tudi boj za dræavljanske pravice. a) V 50. in 60. letih je boj za dræavljanske pravice pretresal ZDA. ≈V Omahi, v ameriπki zvezni dræavi Nebraska, so zju• Kdo se je bojeval za svoje pravice? Na kakπen naËin? traj znova izbruhnili spopadi med policijo in Ërnci. Po Bojevali so se temnopolti in Indijanci. Organizirali so protestne shode, ulicah severnega dela mesta je priπlo tudi do streljav katerih so zahtevali odpravo neenakosti in pravico do enakih nja. Policija je sporoËila, da so nemiri izbruhnili potem, ko se je skupina 150 Ërncev pribliæevala obmoËju, moænosti za izobraæevanje. ki deli mestne Ëetrti belih in Ërnih prebivalcev.« (Rasni nemiri v Omahi in Chicagu, Delo, 2. avgusta 1962)

• Med borci za dræavljanske pravice v ZDA je bil najbolj znan Martin Luther King. Preberi njegov portret v uËbeniku (stran 144). Za kakπen naËin boja se je zavzemal M. L. King? Zavzemal se je za nenasilne proteste in miroljubne pohode Ërncev.

b) Po svetu so se za svoje pravice bojevale tudi æenske. Kaj so zahtevale? Poimenuj dve znani borki za dræavljanske pravice v svetu. Æenske so zahtevale enakopravnost na delovnem mestu, v nerazvitih dræavah tudi pravico do izobraæevanja in dedovanja. Mati Tereza, Rigoberta Menchu, Vangari Matai ...

Izzivi prihodnosti

M. L. King na protestu v Washingtonu avgusta 1963

Meπanja kultur prinaπajo tudi doloËene posledice. a) Kako se πirjenju zahodne kulture upirajo posamezni narodi? V nekaterih muslimanskih dræavah prepovedujejo zahodno modo (noπenje kavbojk, kratkih kril), drugod pa nadzorujejo medije, da ne bi objavljali podob zahodne kulture. Marsikje vse bolj podpirajo tradicionalne obiËaje. b) Kaj je terorizem? Ali poznaπ kakπen primer teroristiËnega napada v zadnjem Ëasu? Terorizem pomeni nasilno bojevanje zoper legalno oblast in ureditev v neki dræavi ali v svetu. Danes potekajo teriristiËni napadi zlasti proti πirjenju zahodne kulture ali vplivu Zahoda na dræave muslimanskega sveta. 11. septembra 2001 so teroristi (islamski skrajneæi) napadli Svetovni trgovinski center v New Yorku. Leta 2004 so islamski skrajneæi podtaknili bombe v Madridu, julija 2005 pa v Londonu.

136

Kako se meπajo kulture v globalni dobi

RADOVEDNEÆ Znani reæiser te je povabil, da napiπeπ scenarij za film, ki naj bi imel naslov ≈Pravice jutriπnjega dne«. Film naj bi imel sodobno vsebino, povezano z vpraπanjem dræavljanskih pravic in njihovih krπitev v svetu. Dotaknil naj bi se tudi vpraπanja, do katere meje se narodi lahko bojujejo za svoje pravice in proti πirjenju zahodnih vplivov. Kratko predstavi svoj scenarij.

UËenec lahko razmiπlja o: · poloæaju æensk v muslimanskih dræavah, njihovem æivljenju ter boju za enakopravnost; · poloæaju otrok v nerazvitem svetu in njihovem slabo plaËanem delu, od katerega ima koristi zahodni svet ... Dotakne se lahko zelo konkretnih in realnih tem ter opiπe: · organizacijo Al Kaida, njene cilje, naËin bojevanja ter poglede zahodnega sveta nanjo, · poloæaj in pravice revnih prebivalcev v brazilskih favelah, · boj za pravice Indijancev v mehiπki pokrajini Chapas ...

ZANIMA ME: V mnogih filmih se pojavlja popularna pop in rock glasba: Teæka noË nekega dne (1964), VroËica sobotne noËi (1977), Woodstock (1978), Lasje (1979), Flashdance (1983), La Bamba (1987), Elijev ogenj (1985), Umazani ples (1987), The Doors (1991).

ZANIMA ME: »e te zanima veË o modi 20. stoletja, lahko pogledaπ na naslov www.costumgallery.com ali www.fashion-era.com. VeË o popularni hipijevski skupini The Doors pa lahko najdeπ na naslovu www.thedoors.com.

PONOVIMO Ob ilustracijah ugotovi, kaj predstavljajo. Dopiπi tri njihove znaËilnosti.

· rock’n’roll ∑ nova glasbena zvrst · pevec Elvis Presley, poimenovan Kralj · upor mlade generacije · mladi igralci, ki poosebljajo uporniπtvo

· zahodna kultura postane prevladujoËa · potroπniπka druæba · amerikanizacija · multinacionalna podjetja KAKO SE ME©AJO KULTURE V GLOBALNI DOBI

· uveljavljanje tehnologije v vsakdanjem æivljenju · med narodi se πiri strah, da bo globalizacija uniËila njihovo kulturo · globalna soodvisnost

· boj za dræavljanske pravice · boj Ërncev in Indijancev v ZDA v 60. letih · boj za enakopravnost æensk · boj za enakopravnost narodov (Indijancev ...) 137

Slovenci po drugi svetovni vojni: izgradnja in propad socializma 139 142 145 148 151 154 157 161

Junakom borbe naj slede junaki dela Kdo bo prevzel oblast ∑ krona ali zvezda Mi tujega noËemo, a svojega ne damo Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva Ko smo pili kokto in posluπali Kameleone Zakaj je razpadla Jugoslavija, dræava bratstva in enotnosti Kako se je rodila nova dræava

Po zmagi nad okupatorji so ljudje æeleli Ëim prej pozabiti na vojno. Z veliko vnemo in navduπenjem so se lotili obnove poruπene domovine. Osvobojena Slovenija je postala ena od republik socialistiËne Jugoslavije.

Junakom borbe naj slede junaki dela Kakπne so bile posledice vojne v Sloveniji

Druga svetovna vojna je v Sloveniji zapustila veliko ærtev in ranjenih ter poruπenih objektov. a) Preberi odlomek. Kaj lahko iz njega ugotovimo o poloæaju v osvobojeni Sloveniji? ≈Preæivljamo zgodovinski trenutek, ko se je s prestolnico Slovenije, svobodno belo Ljubljano, zdruæila prva narodna vlada Slovenije /…/. Hkrati izpoveduje vam, bela Ljubljana, ta vlada naslednje: Pred nami je teæko in trdo delo. Ogromno je bilo poruπenega, ogromno bo treba obnoviti. Naπa dolænost je, da napnemo vse sile takoj za obnovo.« (Iz govora Borisa KidriËa, prvega predsednika slovenske narodne vlade, ob osvoboditvi Ljubljane, 10. maja 1945)

Veliko stavb je bilo poruπenih, mnogo ljudi je izgubilo æivljenje, πtevilne druæine so ostale brez domov, veliko je bilo pomanjkanje ... Delitev zahodne pomoËi prebivalcem Slovenije

b) V uËbeniku na str. 148 preberi podatke o posledicah vojne v Sloveniji. Kateri objekti so bili poπkodovani ali poruπeni? Stanovanjski objekti (hiπe), industrijski objekti, mostovi, ceste, æeleznice. c) Katera svetovna organizacija je pomagala prizadetim ljudem? Organizacija zdruæenih narodov. Ë) PomoË z zahoda je pritekala v razliËnih oblikah. Navedi tri razliËne oblike zahodne pomoËi. · osnovna æivila, obleka, zdravila · surovine, stroji in orodje · ugodna posojila za obnovo

Kako je potekala obnova poruπene domovine Po vojni so se z veliko vnemo in navduπenjem lotili obnove poruπene domovine. Obnova je potekala predvsem s prostovoljnim delom in mladinskimi delovnimi akcijami. a) Oglej si posnetek πt. 19 (Slovenci po drugi svetovni vojni) o mladinskih delovnih brigadah. • Kdo in zakaj je sodeloval na teh akcijah? Sodelovala je mladina. Delo mladine je spodbujala oblast s propagando, poleg tega je udeleæba na akcijah mladini prinaπala doloËene ugodnosti. Nariπi zaπËitni znak povojne obnove • Kaj so mladi z delovnimi akcijami zgradili? Nove ceste, æelezniπke proge, industrijske obrate. UËenci nariπejo kramp in lopato.

• Kakπne moænosti je mladini prineslo sodelovanje na teh akcijah? Laæje so dobili sluæbo ali πtipendijo za nadaljnje πolanje. Mnogim je sodelovanje na teh akcijah prineslo priloænost za potovanja in navezovanje stikov.

139

Junakom borbe naj slede junaki dela

b) Preberi odlomek in odgovori na vpraπanji. • Kakπen je bil odnos oblasti do delovnih akcij? Oblast je akcije podpirala in spodbujala vkljuËevanje mladine vanje.

≈»as je za tisto globoko in pristno navduπenost, ki se izkaæe in izrazi v poærtvovalnosti, v borbenem premagovanju naporov, v delovnih rezultatih in v tempu, ki segajo preko vseh obiËajnih mirnodobskih norm. Takojπnja mobilizacija za delo, takojπnja mobilizacija vseh za kar najhitrejπi in obenem tudi najuËinkovitejπi delovni tempo, /…/ vse to sodi danes brez dvoma med naπe osnovne dræavljanske /…/ dolænosti.« (Iz govora Borisa KidriËa, predsednika slovenske vlade, 1945)

• Premisli, zakaj je bilo prostovoljno mladinsko in udarniπko delo zelo pomembno za novo oblast. Izraæalo je pripadnost domovini. Utrjevalo je oblast komunistov, saj so akcije pomenile tudi nabiranje novih Ëlanov komunistiËne partije in uspehe nove komunistiËne oblasti.

Slovenija ∑ jugoslovanska republika Slovenija je po osvoboditvi postala enakopravna republika Federativne ljudske republike Jugoslavije. a) Na sliki je grb nove Jugoslavije, v katerem vsaka plamenica predstavlja eno republiko. Vpiπi imena jugoslovanskih republik. V prazen kvadrat nariπi jugoslovansko zastavo. jugoslovanske republike Slovenija, Hrvaπka, Bosna in Hercegovina, »rna gora, Srbija, Makedonija.

Zastava ima tri barve: spodaj rdeËo, na sredini belo in zgoraj modro. Na sredini je rdeËa zvezda, obrobljena z rumenim robom.

b) V Jugoslaviji je veljalo geslo ≈bratstvo in enotnost«. Razloæi, kaj je to geslo pomenilo: • za oblast: Prijateljstvo in sodelovanje med narodi, pomoË med jugoslovanskimi narodi. • za republiko Slovenijo: Odlivanje finanËnih sredstev za pomoË nerazvitim republikam. • za nerazvite republike: Gospodarska pomoË razvitih republik. ≈Medtem ko je bila vrednost slovenske industrijske proi• Na kakπen naËin se je izvajalo ≈bratstvo« med jugoslovanskimi zvodnje Slovenije ob zaËetku petletnega plana 25,1 % vse jugoslovanske industrijske proizvodnje, so znaπale nove innarodi? Odgovor poiπËi ob pomoËi vira. vesticije v Sloveniji le 14,1 % vseh novih investicij. V istem Del prihodka razvitih republik se je stekal v dræavni proraËun za letu pa, ko je industrijska proizvodnja Bosne in HercegovipomoË in razvoj nerazvitih republik. Razdelitev denarja je ne pomenila le 7,85 % vse industrijske proizvodnje Jugoslavije, je bila deleæna 17,3 % vseh investicij.« potekala v Beogradu in razvite republike niso mogle vplivati na (Slovenski gospodarski poloæaj, Koledar Svobodne Slovenije 1951, Buenos Aires, 1951) tamkajπnje odloËitve. c) Enotnost Jugoslavije so spodbujale razliËne osebe, institucije in javne prireditve. Pod spodnje slike napiπi, katere elemente enotnosti predstavljajo.

voditelj, tovariπ Tito 140

πtafeta mladosti

vojska ∑ JLA

Junakom borbe naj slede junaki dela

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da se piπe leto 1948. Slovenska vlada te je zaprosila, da napiπeπ reklamni plakat, ki bi mlade pozival k udeleæbi na delovnih akcijah. Tvoj namen je, da bi s plakatom Ëim veË mladih pritegnil k udeleæbi. Svoje zamisli napiπi na prazen plakat. V pomoË ti je lahko eno od gesel delovnih akcij.

≈Druæe Tito samo nama reci, gradiÊemo cestu πest meseci. PoËeli smo sad od Slovenije, gradiÊemo sve do Gevgelije!« *prevod: ≈Tovariπ Tito, ti nam samo reci in gradili bomo cesto πest mesecev. ZaËeli smo v Sloveniji, gradili bomo vse do Gevgelije!« (Gevgelija ∑ kraj na makedonsko-grπki meji)

ZANIMA ME: Æivljenje mladinskih delovnih brigad opisuje delo Na okopih domovine (1988).

ZANIMA ME: Na naslovu www.sigov.si/vrs/slo/o-sloveniji/ zgodovina.html lahko izveπ veË o obnovi poruπene domovine.

PONOVIMO centralizacija, oblast komunistiËne partije

πest enakopravnih narodov

≈bratstvo in enotnost«

gospodarska pomoË nerazvitim republikam

SLOVENIJA ∑ JUGOSLOVANSKA REPUBLIKA

veliko ærtev in beguncev poruπeni domovi, ceste, tovarne

S KATERIMI TEÆAVAMI SE JE OB KONCU VOJNE SPOPADALA SLOVENIJA?

pomanjkanje osnovnih potrebπËin

prisilno in prostovoljno delo pomoË Zahoda

JUNAKOM BORBE NAJ SLEDE JUNAKI DELA

S KATERIMI UKREPI SO OBNOVILI GOSPODARSTVO?

udarniπko delo

141

Kdo bo prevzel oblast ∑ krona ali zvezda

Ko je bilo vojne konec, se je v Sloveniji in Jugoslaviji pojavilo vpraπanje, kdo bo prevzel oblast. Dræavljani so se odloËili na volitvah, na katerih je zmagala Ljudska fronta. Komunisti so s tem dobili oblast in najprej obraËunali s svojimi nasprotniki.

Kakπen je bil politiËni poloæaj ob koncu vojne Komunisti so takoj ob koncu vojne zaËeli obraËunavati s svojimi nasprotniki. Najprej so obraËunali z domobranci, ki so se jim postavili po robu med vojno. a) Oglej si posnetek πt. 20 o usodi domobrancev po koncu vojne. ≈In pali so πe in πe … tisoËi … revni …, mogoti z iz• Kakπna je bila usoda veËine vrnjenih domobrancev? kljuvanimi oËmi, strtimi kostmi, oneËaπËeni v pohoti, VeËina domobrancev je bila brez sodnega procesa pobita in zakopana z odtrganimi nogami, razrezanimi udi, v razmesarjeni nagoti, z razparanimi trebuhi, nagnani v smrt kav gozdovih KoËevskega roga. • Ali je tovariπ Tito vedel za usodo teh domobrancev? Odgovor poiπËi v Titovem govoru (26. maja 1945) v uËbeniku na strani 151. Zgodovinarji domnevajo, da je Tito v omenjenem govoru napovedal usodo domobrancev.

kor Ërede, darovani v poËasnem rezanju v najogabnejπe obrede: o muke, muke, ki jih ne pojmijo slovenske besede /…/.« (Jeremija Kalin, Dies irae, v: Koledar Svobodne Slovenije 1949, Buenos Aires, 1949)

• Ali morda veπ, kje so mnoæiËna grobiπËa ubitih domobrancev? Ali je katero morda v bliæini tvojega doma? MnoæiËna grobiπËa so v KoËevskem rogu, opuπËenih jaπkih zasavskih premogovnikov ter drugod po Sloveniji. • Ali je komisiji za preiskovanje odgovornosti za mnoæiËne poboje uspelo ugotoviti, kdo je izdal povelje za poboj domobrancev? Zakaj, meniπ, je tako? Komisiji ni uspelo odkriti, kdo je izdal povelje za poboj. Domnevajo, da je povelje priπlo iz najviπjih organov dræavne varnosti in vojske na dræavnem nivoju. Zgodovinarji so prepriËani, da je za to vedelo tudi republiπko vodstvo. b) V obraËunavanju z domobranci, pozneje pa tudi drugimi nasprotniki komunistov je imela najpomembnejπo vlogo OZNA ∑ tajna policija (pozneje imenovana Udba). Ob pomoËi vira ugotovi, kakπne so bile njene naloge. · Zbirala je informacije o ljudeh, ki so bili oblasti sumljivi, · izvajala je zapiranje ljudi, zasliπevanja ter muËenja ljudi, ≈Njena naloga ni bila v tem, da bi raziskovala morebit· izvajala je poboje vrnjenih domobrancev in drugih ≈sumljivih«. ne zloËine, ampak predvsem v tem, da je bila na voljo vsakokrat, ko se je oblastni vrh odloËil, da odstrani doloËenega posameznika ali doloËeno kategorijo ljudi.« (Vasko Simoniti, Permanentna revolucija, totalitarizem, strah, v: Temna stran meseca, Nova revija, Ljubljana, 1998)

Kakπne so bile prve povojne volitve Novembra 1945 so dræavljani Slovenije in Jugoslavije prviË odπli na volitve, ki pa niso bile demokratiËne. Prinesle so zmago Ljudski fronti, ki je predstavljala komuniste. a) Pesnik in pisatelj Frane MilËinski ∑ Jeæek je o prvih povojnih volitvah napisal pesem z naslovom Cinca Marinca. Izpiπi in razloæi pojme, ki se nanaπajo na prve povojne volitve. ZOPER NAS: nasprotniki Ljudske fronte ≈Cinca Marinca, ta je »RNA SKRINJICA: volilna skrinjica, v katero so oddali volilno kroglico zoper nas, u ta Ërna tisti, ki so glasovali za skrinjico brez liste, kar je pomenilo proti skrinj’ca vrgu je svoj glas. Je na planke πou sedet, Ljudski fronti padu na trotoar, in REAKCIONAR: tisti, ki ima radikalne ideje; takπna oseba je bila oblasti zdravniki so dejal’: sumljiva ta’ u reakcionar.«

142

Kdo bo prevzel oblast ∑ krona ali zvezda

b) Volivce so k udeleæbi na volitvah pozivali πtevilni plakati. Pojasni sporoËilo spodnjega plakata tako, da v prazne kvadrate vpiπeπ, kaj plakat prikazuje oziroma sporoËa.

RDE»A ZVEZDA ∑ v vojni je zmagala nova oblast, katere znak je rdeËa zvezda

VOLILNA KROGLICA ∑ volivci bodo glasovali s kroglicami

NACISTI»NA SVASTIKA ∑ nacizem je bil poraæen v osvobodilnem boju

c) Leta 1946 je svojo prvo ustavo dobila Federativna ljudska republika Jugoslavija. Svojo ustavo je zatem dobila tudi republika Slovenija. Z ustreznimi barvami pobarvaj takratni slovenski grb in slovensko zastavo.

rdeËa zvezda zgoraj ∑ bela barva na sredini ∑ modra barva spodaj ∑ rdeËa barva zvezda ∑ rdeËe barve

rumeno æito zeleni lipovi listi

rdeË trak

modro morje in Triglav

Kako je partija obraËunala z nasprotniki »eprav si je partija z volitvami pridobila oblast, je z ∑ resniËnimi in namiπljenimi ∑ nasprotniki obraËunala na πtevilnih sodnih procesih. a) V uËbeniku na strani 153 so navedeni povojni sodni procesi. PoiπËi in izpiπi imena posameznikov ali skupine ljudi, proti katerim so bili izvedeni. posamezniki: Leon Rupnik, πkof Gregorij Roæman, dr. »rtomir Nagode, Angela Vode. politiËne skupine: Nekdanji sodelavci okupatorja, kolaboracionisti, protikomunistiËno usmerjeni ljudje, nekdanji taboriπËniki iz taboriπËa Dachau, duhovniki. b) Preberi zapis sodbe z dne 20. julija 1945. • Kako so se imenovala sodiπËa, ki so sodila domnevnim nasprotnikom dræave in tistim, ki so med vojno osramotili narod? SodiπËa slovenske narodne Ëasti.

143

Kdo bo prevzel oblast ∑ krona ali zvezda

• Kakπne so bile kazni za obsojene? Obsodba na smrt, dolgoletne zaporne kazni, zaplemba premoæenja.

RADOVEDNEÆ Pisatelj Igor Torkar je takole opisal svoje doæivetje sodnega ≈dahavskega procesa«.

≈Gabra niso prikljuËili glavnemu dachauskemu procesu. Iz bunkerja so ga preselili v svetlo samico. V samici je bil zleknjen 17 mesecev. Metodo zasliπevanja so spremenili. Hrana dobra. Branje knjig dovoljeno. Nobenega pretepanja. Zato pa dovolj in preveË satanskega duπevnega muËenja /…/.« (Igor Torkar, Umiranje na obroke, Lettera picta, Ljubljana, 1996)

ZANIMA ME: Zanimivo dokumentarno delo o politiËnih sodnih procesih v Sloveniji je delo Temna stran meseca (1998).

Posamezni sodni procesi so bili podobni procesom v stalinistiËni Sovjetski zvezi. Navedite tri znaËilnosti teh procesov, ki kaæejo na zgledovanje po stalinistiËnih sodnih procesih. · izmiπljene, laæne obsodbe · zreæirani sodni procesi · zasliπevanje z muËenjem · psihiËni pritiski in groænje

ZANIMA ME: O mnoæiËnih povojnih pobojih nove oblasti v Sloveniji je TV Slovenija pripravila oddajo ZamolËani ∑ moË preæivetja (2004).

PONOVIMO

volitve · v ustavodajno skupπËino · propaganda · volilna pravica æensk · primeri goljufanja in onemogoËanje opozicije · zmaga Ljudske fronte

FLRJ - LRS ·razglasitev republike · Federativna ljudska republika Jugoslavija, Ljudska republika Slovenija · ustava · federacija · prva slovenska ustava (1947)

POVOJNA OBLAST ∑ ZMAGA ZVEZDE

obraËun z domobranci · zavezniki so iz Koroπke vrnili veËino domobrancev · pobiti brez sodnega procesa · od osem do petnajst tisoË pobitih · v KoËevskem rogu, jaπkih opuπËenih zasavskih premogovnikov

144

sodni procesi · sodiπËa slovenske narodne Ëasti · proti bivπim sodelavcem okupatorja in izdajalcem · proti bivπim taboriπËnikom iz Dachaua · proti protikomunistiËno usmerjenim intelektualcem

Mi tujega noËemo, a svojega ne damo

»eprav sta slovenska partizanska vojska in Jugoslovanska armada ob koncu vojne osvobodili Trst in Koroπko, so se partizani morali s tega ozemlja umakniti. O novih mejah so na pariπki mirovni konferenci odloËale velesile. Upanje Slovencev, da bodo po vojni zdruæeni, se ni uresniËilo.

Osvoboditev ali okupacija Trsta? Partizani so maja 1945 osvobodili Primorsko in Trst, kar je razveselilo Slovence. VeËina italijanskega prebivalstva pa je prihod partizanov priËakala s strahom. a) Zakaj so Slovenci na Primorskem z navduπenjem priËakali prihod partizanov? Bili so prepriËani, da jim bo njihov prihod prinesel svobodo in ≈Naπe ljudstvo se je borilo za svojo svobodo, /…/ toda prikljuËitev slovenskega ozemlja k Jugoslaviji. bori se tudi za osvoboditev tistih naπih bratov, ki so desetletja vzdihovali pod tujim jarmom. S to vojno morajo biti naπi bratje v Istri, na Primorskem in na Koroπkem osvobojeni in tudi bodo osvobojeni.«

b) Zakaj so mnogi Italijani ob prihodu partizanov obËutili strah? (Iz govora Tita, septembra 1944) Bali so se, da se bodo partizani maπËevali nad faπisti in njihovimi sodelavci. Bali so se tudi, da bo zasedeno ozemlje prikljuËeno Jugoslaviji in da jih bodo prizadeli ukrepi komunistov. c) Oglej si dokumentarni posnetek πt. 21 o akcijah in demonstracijah za prikljuËitev Primorske in Trsta k Sloveniji. • Zapiπi tri gesla, ki jih opaziπ zapisana na parolah demonstrantov.

Kdor hoËe mir, naj da Gorico Jugoslaviji!

Pravico Trstu ∑ svobodo Trstu!

• Zakaj, meniπ, je bila udeleæba na demonstracijah mnoæiËna? Slovenci so æeleli izraziti podporo osvoboditeljem in zahtevam po prikljuËitvi Primorske Jugoslaviji.

Æivel tovariπ Tito!

≈Kakor menimo, obstaja samo eno veliko vpraπanje med Jugoslavijo in Italijo ∑ vpraπanje Trsta. /…/ Menim, da zaradi sedanjega poloæaja na svetu ni primerno zaËeti reπevati tega vpraπanja, Ëe πe ni na obeh straneh v glavnem jasne reπitve, sprejete v naËelu od obeh strani /…/. Menim, da poloæaj za reπevanje tega vpraπanja πe ni zrel.«

• Zakaj se zahodni zavezniki niso strinjali s prikljuËitvijo Trsta k (Iz Titovega intervjuja za italijansko agencijo ANSA, januarja 1951) Sloveniji (Jugoslaviji)? Zaradi komunistiËnega sistema v Jugoslaviji, saj bi prikljuËitev k Jugoslaviji pomenila, da bi Trst priπel pod vpliv Sovjetske zveze. Poleg tega je bil Trst zelo pomembna stateπka toËka, od koder so zavezniki oskrbovali Avstrijo. • Katero ozemlje med Italijo in Jugoslavijo je bilo najbolj sporno? Kako so ga poimenovali? Najbolj sporno je bilo ozemlje med nekdanjo rapalsko mejo in nekdanjo italijansko-avstro-ogrsko mejo. Poimenovali so ga Julijska krajina.

V Ëem sta se razlikovali coni A in B Sporno ozemlje med Italijo in Jugoslavijo so zavezniki razdelili na dve coni. Po podpisu mirovne pogodbe med dræavama je najbolj sporno ozemlje ostalo vnoviË deljeno na dve coni. a) Sporno ozemlje je bilo leta 1945 po Morganovi Ërti razdeljeno na dva dela, in sicer: • na cono ___A___, ki jo je upravljala ZAVEZNI©KA VOJA©KA uprava, • na cono ___B___, ki jo je upravljala JUGOSLOVANSKA VOJA©KA uprava.

145

Mi tujega noËemo, a svojega ne damo

b) Na zemljevidu pobarvaj: • z rdeËo barvo cono A in z modro cono B, • mejo med obema conama oznaËi s Ërno barvo, • z zeleno barvo oznaËi slovensko narodnostno mejo, • z rumeno barvo oznaËi danaπnjo mejo med Italijo in Slovenijo. c) Po mirovni pogodbi leta 1947 so na najbolj spornem ozemlju ustanovili STO. Kratica pomeni SVOBODNO TRÆA©KO OZEMLJE. STO so razdelili: • na cono __A__, ki jo je upravljala ZAVEZNI©KA VOJA©KA uprava, • na cono __B__, ki jo je upravljala JUGOSLOVANSKA VOJA©KA uprava. Ë) Meja je bila doloËena leta 1954 z londonskim memorandumom, nato pa leta 1975 potrjena z osimskimi sporazumi. ≈Takrat, ko neha veljati specialni statut, priloæen k londonskemu memorandumu /…/, izjavi vsaka stran, da bo ohranila v veljavi notranje ukrepe, ki jih je æe sprejela pri izvajanju omenjenega statuta, in da bo v okviru svojega notranjega prava zagotovila pripadnikom zadevnih manjπin enako raven varstva, kot jo je doloËal specialni statut /…/.« (8. Ëlen osimskih sporazumov)

• Kako so Slovenci na Primorskem proslavljali prikljuËitev k Jugoslaviji (posnetek πt. 21)? Bili so veseli. Z navduπenjem so praznovali prikljuËitev k Jugoslaviji. Vasi so okraπevali s cvetjem. Priredili so πtevilne proslave. • S katerimi ukrepi je Italija æe z londonskim memorandumom poskrbela za slovensko manjπino? Italija se je zavezala, da bo spoπtovala pravice slovenske manjπine, prispevala denarna sredstva za obnovo slovenskih organizacij in gradnjo slovenskih πol ...

Kakπna je bila usoda Koroπke Na mirovni konferenci se je reπevalo tudi vpraπanje Koroπke, ki je bila pod vojaπko upravo Britancev. Æe leta 1949 so se velesile odloËile za potek dræavne meje na Karavankah. a) Zakaj so bili zavezniki naklonjeni meji na Karavankah? Ker je bila to stara predvojna meja med Avstrijo in Jugoslavijo. Po njihovem prepriËanju je to bila tudi naravna meja med obema dræavama. b) Republika Avstrija je bila ustanovljena z AVSTRIJSKO DRÆAVNO pogodbo leta 1955. Sedmi Ëlen pogodbe je zagotavljal pravice slovenski in hrvaπki manjπini. 1. Avstrijski dræavljani slovenske in hrvaπke manjπine na Koroπkem, GradiπËanskem in ©tajerskem uæivajo iste pravice pod enakimi pogoji kot drugi avstrijski dræavljani, vkljuËno s pravico do lastnih organizacij, zborovanj in tiska v lastnem jeziku. 2. /…/ imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem ali hrvaπkem jeziku in do sorazmernega πtevila lastnih srednjih πol /…/. 3. V upravnih in sodnih okrajih Koroπke, GradiπËanske in ©tajerske /…/ je slovenski ali hrvaπki jezik dopuπËen kot uradni jezik dodatno k nemπkemu. V takih okrajih bodo oznaËbe in napisi topografskega znaËaja prav tako v slovenskem ali hrvaπkem kot nemπkem jeziku.

pravica do lastnih organizacij, zborovanj in tiska 146

pravica do pouka v slovenskem in hrvaπkem jeziku

pravica do dvojeziËnih napisov in uporabe svojega jezika kot uradnega jezika

Mi tujega noËemo, a svojega ne damo

RADOVEDNEÆ V uËbeniku preberi poglavje V Ëem sta se razlikovali coni A in B na strani 155. Na Ëasovni trak vnesi letnice ter pomembne dogodke in sporazume doloËanja slovenske dræavne zahodne meje.

1945

1947

_osvoboditev Primorske; fojbe; doloËitev Julijske krajine

mirovna pogodba med Italijo in Jugoslavijo; ustanovitev STO

ZANIMA ME: Dogajanje ob zapletih z zahodno mejo je prikazano v dokumentarnem filmu TV Slovenija Primorski Feniks (1997).

1954

1975

_ osimski sporazum; potrditev dræavne meje

londonski memorandum; razdelitev STO; doloËitev dræavne meje

ZANIMA ME: VeË o delovanju slovenske skavtske organizacije v Italiji lahko najdeπ na www.szso.org.

PONOVIMO Dopolni prostore v kvadratih z glavnimi znaËilnostmi problema zahodne in severne slovenske narodnostne meje. POVOD

VZROK

ZAHTEVA ∑ Italije po: vpostavitvi rapalske meje

ODZIV zaveznikov ∑ Sovjetske zveze: · podpora Jugoslaviji · æelja po nadzoru Jadrana

∑ Avstrije po: meji na Karavankah

∑ AngloameriËanov:

∑ Jugoslavije po:

· podpora Italiji · strah pred πirjenjem komunizma

narodnostni meji

RE©ITEV

POSLEDICA

1. LONDONSKI memorandum: · 1954 · razdelitev STO med Italijo in Jugoslavijo 2. OSIMSKI sporazum: · 1975 · potrditev meje, doloËene z londonskim sporazumom 3. AVSTRIJSKA dræavna pogodba: · 1955 · doloËitev meje po Karavankah · pravice slovenski in hrvaπki manjπini

ZAOSTROVANJE ODNOSOV ∑ krizno æariπËe hladne vojne: · træaπko vpraπanje · avstrijsko vpraπanje ∑ STO: · 1947 · najbolj sporno ozemlje pod nadzorom OZN · razdeljeno na dve coni · cona A pod zavezniπko vojaπko upravo · cona B pod jugoslovansko vojaπko upravo

147

Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb

Za vsakdanje æivljenje po vojni je bilo najprej znaËilno predvsem pomanjkanje. Nova oblast je z revolucionarnimi spremembami uvedla socialistiËno gospodarstvo. Ko pa si je gospodarstvo opomoglo, so napredek doæiveli kultura, znanost in πolstvo.

Od pomanjkanja do samopostreænih trgovin Prva leta po vojni so bila leta pomanjkanja najosnovnejπih potrebπËin, racionirane preskrbe in obveznega odkupa. a) V besedilu podËrtaj besede, ki govorijo o teæavah z oskrbo v prvih povojnih letih, in jih razloæi. ≈Vojna je bila daleË, strahovi, ki so nas preganjali takrat, so bili pozabljeni, πe zmerom pa nismo imeli dovolj hrane. Najnujnejπe smo dobivali na karte, vse drugo pa ∑ kakor si se znaπel /…/. V tistih Ëasih nam je dobrπen del dneva mineval v vrstah. Zjutraj v vrsti za mleko, v drugi trgovini v vrsti za moko in sladkor, enkrat na teden pa v kot kaËa dolgi vrsti za meso. Za vso druæino smo na teden dobili po 40 do 50 dag æilavega mesa. /…/ Vsake dodatne kile moke, sladkorja, maπËobe ali celo koπËka masla smo se poπteno razveselili …« (Jana MilËinski, Moje æivljenje z Jeækom, ICO, Mengeπ, 1998)

Æivilske nakaznice

· nismo imeli dovolj hrane: po vojni je primanjkovalo osnovnih æivil · karte: zaradi pomanjkanja je oblast omejevala prodajo æivil in jih delila na karte · vrste za nakup osnovnih æivil (mleka, moke, sladkorja, mesa) prav tako kaæejo na pomanjkanje

b) Na posnetku πt. 22 je ena izmed takratnih trgovin (leta 1948). Opiπi videz trgovine in ponudbo igraË v njej. Trgovina je skromno in preprosto opremljena. Izbira igraË je skromna. IgraËe so izdelane preprosto. V glavnem gre za igraËe, ki jih otroci samostojno sestavljajo. • Na fotografiji je odprtje ene prvih samopostreænih trgovin v Mariboru (leta 1960). Kaj opaziπ na fotografiji? Trgovina je samopostreæna (kupci nosijo koπare, v katere bodo nabrali blago). V trgovini je bila velika gneËa, saj je bilo odprtje samopostreæne trgovine novost. Velika gneËa izkazuje tudi boljπo kupno moË prebivalcev. • Kakπna je bila preskrba prebivalstva konec 50. let v primerjavi s tisto takoj po vojni? Preskrba se je izboljπala, zato so bili administrativni ukrepi (na primer obvezni odkup) v zvezi s prodajo blaga odpravljeni.

Od agrarne reforme do nacionalizacije KomunistiËna oblast je po vojni sprejela vrsto ukrepov, s katerimi je po svoji zamisli spremenila gospodarstvo v dræavi. a) Prvi ukrep nove oblasti je bila agrarna reforma. Preberi odlomek in podËrtaj geslo agrarne reforme. Nato izpolni besedilo z uporabo ≈Zaradi dodeljevanja zemlje poljedelcem, ki zemlje nimajo ali je imajo premalo, se bo na vsem ozemlju Depojmov v okvirju. mokratske federativne Jugoslavije izvedla agrarna reforma in kolonizacija v duhu naËela: Zemlja naj pripada tistemu, ki jo obdeluje.« (Zakon o agrarni reformi in kolonizaciji, 1945)

148

Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb

Nova oblast je zato, da bi pridobila kmete, æe pred volitvami avgusta 1945 razglasila AGRARNO reformo. Zemljo so odvzeli velikim kmetom, ki so jim po ruskem zgledu rekli ≈KULAKI«, veleposestnikom in katoliπki CERKVI. Agrarno zemljo so delili po naËelu ≈ZEMLJO TISTEMU, KI JO OBDELUJE«. Pribliæno polovico so jo razdelili v TRAJNO last kmetom, polovico, zlasti gozdove pa je obdræala DRÆAVA. DoloËili so tudi zemljiπki maksimum, in sicer DESET∑TRIDESET ha. Kmetje so se na pobudo oblasti vkljuËevali v ZADRUGE, ki so zdruæevale gospodarsko in drugo dejavnost na vasi. Nasilno zdruæevanje kmeËkih dejavnosti je bilo znaËilno zlasti za konec 40. let, ko je dræava izvajala KOLEKTIVIZACIJO. zadruga cerkev kolektivizacija

agrarna kulak deset-trideset

b) Pomemben ukrep v gospodarstvu je bila nacionalizacija. • Kaj je bila nacionalizacija? Podræavljanje tovarn, bank, posesti, podjetij, trgovin ...

trajno zemljo tistemu, ki jo obdeluje dræava

≈Danes ima ljudska dræava v Sloveniji æe veË kot 90 % industrije in bank v svojih rokah, v rokah ljudske dræave, do Ëesar je priπlo zato, ker so bili lastniki teh tovarn in bank narodni izdajalci, politiËni in ekonomski sodelavci z okupatorjem.« (Boris KidriË, Zbrano delo, II. knj., CZ, Ljubljana, 1959)

• Kakπno mnenje je o nacionalizaciji imelo vodstvo komunistiËne partije? Nacionalizacija je bila sestavni del komunistiËnega prevzema oblasti, saj je novi komunistiËni oblasti zagotovila potrebno lastnino in premoæenje, da je lahko naËrtovala in izvajala gospodarski razvoj v dræavi.

Od pionirjev do dedka Mraza KomunistiËna oblast je spodbujala razvoj kulture, znanosti in πolstva. Vsa ta podroËja so se razvijala pod budnim oËesom partije. a) KomunistiËna oblast je leta 1957 izvedla reformo πolstva. Ob pomoËi vira navedi dva ukrepa, ki sta bila ob tem izvedena. · ukinjene so bile niæje gimnazije in uvedeno enotno osemletno osnovnoπolsko izobraæevanje · uvedene so bile srednje strokovne in poklicne πole ter gimnazije

≈Kot vaæen dogodek omenjam, da je v smislu reforme πolstva bila dne 31. avgusta 1957 ukinjena niæja gimnazija v Sl. konjicah in ustanovljena popolna osemletka v Sl. konjicah, ki je zdruæila uËence obeh dosedanjih πol (osnovne in gimnazije) v enotno πolo ∑ osemletko.« (Zapis v kroniki o ustanovitvi I. osnovne πole v Slovenskih Konjicah, 1957)

b) Vsi uËenci so bili vkljuËeni v pionirsko organizacijo. • Katere so bile naloge pionirske organizacije? · povezovanje osnovnoπolskih otrok · vzgoja v komunistiËnem duhu

• Opiπi uniformo pionirjev. · modra Ëepica (titovka) s pionirsko znaËko · rdeËa rutica · bela srajca ali bluza · modre hlaËe ali krilo ≈Zveza pionirjev Jugoslavije je otroπka organizacija, ki prispeva k socialistiËni vzgoji osnovnoπolskih otrok. Ker se je Zveza pionirjev Jugoslavije rodila med naπo socialistiËno revolucijo, ohranjuje tudi v svojem danaπnjem delovanju pridobitve te revolucije med naπimi najmlajπimi.« (Pravila in programska izhodiπËa Zveze pionirjev Jugoslavije)

149

Leta pomanjkanja in revolucionarnih sprememb

Da bi zmanjπala vpliv katoliπke cerkve, je komunistiËna oblast leta 1949 uvedla novo praznovanje ob koncu leta

∑ prihod dedka Mraza. Oglej si posnetek πt. 23 o novoletnih praznikih in sprevodu dedka Mraza v Ljubljani leta 1949. • Kakπno je bilo zanimanje LjubljanËanov za prihod dedka Mraza? Veliko, saj so se gnetli po ulicah, da bi videli dedka Mraza in njegov sprevod. • Kaj je navduπevalo otroke na posnetku? Kako se je druæina na posnetku pripravila na novo leto? IgraËe, lutke in nastopi vrstnikov. Druæina je okrasila novoletno jelko, spekli so potico, razdelili darila.

RADOVEDNEÆ V spodnji zmeπnjavi Ërk iπËi v vseh smereh in med Ërkami boπ naπel skrite besede. Izpiπi jih in zraven zapiπi njihov pomen.

J A H E W A Z

N N I O B I A

O J J U Z U R

S O R J U Y M

E V I N D S K

M A N F P D E

L N O C J N D

E D I R A T E

T A P T Z N D

K E K E C M R

A H P © M G E

Æ » L K J G B

OSEMLETKA: osemletna osnovna πola VOJNA: spopad dveh ali veË strani PIONIRJI: Ëlani pionirske organizacije KEKEC: junak iz prvega celoveËernega filma DEDEK MRAZ: dobri moæ, ki ga je uvedla komunistiËna oblast in ki ob novem letu obiπËe in obdari otroke

ZANIMA ME: VeË o pionirjih in dedku Mrazu lahko najdeπ v delu Dejana NovaËeviÊa SFRJ: moja deæela: turistiËni vodnik (2003).

ZANIMA ME: Zaplete ob agrarni reformi predstavlja film Moj ata, socialistiËni kulak (1987). Preizkuπnje pionirja pa lahko vidiπ v filmu Tito in jaz (1993).

PONOVIMO V preglednici so navedeni problemi, s katerimi se je sooËila komunistiËna oblast ob koncu vojne. Dodaj reπitve, ki jih je uvedla komunistiËna oblast, in njihove posledice.

PROBLEM

RE©ITEV

POSLEDICE

uvedba racionirane preskrbe, æivilske karte kolektivizacija (1948), nato ukinitev obveznega odkupa (1953)

obvezna oddaja æivil, vrste v trgovinah odpor kmetov, nato so kmetjelahko prosto prodajali pridelke

pomanjkanje stanovanj

nacionalizacija meπËanskih hiπ

majhna delavska stanovanja

neustrezna πolska izobrazba

reforma πolstva

praznovanje boæiËa v komunistiËni dræavi ni zaæeleno

uvedba dedka Mraza

kulturo pribliæati delavcu in kmetu

ustanovljena Ljudska prosveta, oæivitev kulturnih druπtev

pomanjkanje osnovnih æivljenjskih dobrin zaostajanje kmetijstva

150

poveËal se je deleæ mladih v πolah in na fakultetah praznovanje novega leta je postalo pomembnejπe od boæiËa kulturne prireditve med delavci, kmeti; izdajanje knjig

Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva

Prva povojna leta so bila namenjena obnovi industrije. Zatem si je oblast postavila cilj, da mora Jugoslavija postati industrijsko razvita dræava. Po sporu s Sovjetsko zvezo pa je Jugoslavija uvedla svoj model socializma ∑ samoupravljanje.

Zakaj so bile uvedene petletke Jugoslavija je veljala za eno najbolj nerazvitih dræav v Evropi. Da bi dræavo gospodarsko razvila, je oblast po vzoru Sovjetske zveze leta 1947 uvedla prvi petletni naËrt. a) Zakaj se je gospodarski naËrt imenoval petletka? Ker je zajemal petletno obdobje. b) Kakπno industrijo so predvsem spodbujali? Teæko industrijo in elektrifikacijo. c) Ali morda poznaπ kakπen industrijski obrat, ki so ga zgradili med prvo petletko? Litostroj v Ljubljani, æelezarne na Jesenicah, TAM v Mariboru ... Ë) Pospeπena industrializacija je imela tudi mnoge negativne posledice. Ob pomoËi podatkov v preglednici, ki kaæejo deleæ posamezne gospodarske panoge v narodnem dohodku Jugoslavije, navedi eno od njih. · zapostavljeni so bili predelovalna industrija, kmetijstvo in storitvene dejavnosti (trgovina) · ljudje so se mnoæiËno preseljevali v mesta · mnoge odloËitve so bile napaËne, saj so o njih odloËali politiki

≈/…/ naj bi predvidoma porasla vrednost industrijske proizvodnje za 270 %, za 140 % vrednost obrtne proizvodnje in za 124 % vrednost kmetijske proizvodnje. Za dosego tega cilja so bile naËrtovane predvsem investicije v kapitalno izgradnjo ∑ za razvoj teæke industrije in elektrifikacijo.« (Zgodovina Slovencev, CZ, Ljubljana, 1979)

kmetijstvo gozdarstvo industrija gradbeniπtvo promet trgovina obrt

1938

1961

47,4 5,3 17,8 2,1 7,3 11,3 7,9

18,6 1,3 56,8 6,8 6,4 5,3 4,8

Samoupravljanje ∑ jugoslovanska posebnost Po sporu s Sovjetsko zvezo so se gospodarske razmere v Jugoslaviji zelo poslabπale. Poleg tega so jugoslovanski komunisti spoznali, da sovjetski model socializma ni dober. Uveden je bil nov model socializma ∑ samoupravljanje. a) Ob pomoËi vira ugotovi glavne znaËilnosti samoupravljanja, jih izpiπi ter obrazloæi. · ≈delovni kolektivi izvajajo to gospodarjenje po delavskih svetih«: v podjetjih in tovarnah so soodloËali delavci,

ki so se zdruæevali v delavske svete · ≈gospodarijo v imenu druæbene skupnosti«: delavci so postali lastniki tovarn in podjetij ∑ druæbena lastnina · ≈gospodarijo /.../ v okviru dræavnega gospodarskega plana«: dræavna uprava je πe vedno usmerjala in nadzorovala gospodarstvo

≈S tovarnami, rudniki, prometnimi, prevoznimi, trgovskimi, kmetijskimi, gozdnimi /…/ in drugimi dræavnimi gospodarskimi podjetji /…/ gospodarijo v imenu druæbene skupnosti delovni kolektivi v okviru dræavnega gospodarskega plana /…/. Delovni kolektivi izvajajo to gospodarjenje po delavskih svetih in upravnih odborih /…/.« (Zakon o samoupravljanju, 1950)

151

Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva

b) Kakπna je bila vloga delavskih svetov v tovarnah in podjetjih? SoodloËali naj bi pri vodenju tovarn in podjetij.

Skoraj vsak teden smo imeli v tovarni masovne sestanke … Razpravljali smo o disciplini, o doseganju plana, o delitvi paketov UNRRA …

c) Ali so delavci resniËno odloËali in vodili tovarne? Svoj odgovor utemelji. Ne, ker so dræavni in partijski predstavniki πe vedno nadzirali delo delavskih svetov in vodstev tovarn in podjetij.

Poraz liberalne struje Konec 60. let je slovenski izvrπni svet (vlada), ki ga je vodil politik Stane KavËiË, podprl in izvedel bolj træno usmerjen gospodarski program. a) Katere so bile znaËilnosti novega ekonomskega programa (ki ga nekateri imenujejo tudi ≈liberalistiËni«)?

Podpora storitvenim dejavnostim, banËniπtvu, prometu, turizmu, prostorsko enakomernejπi razvoj Slovenije, skrb za ekoloπka vpraπanja, spodbujanje konkurenËnosti, zasebne lastnine in delniËarstva ... b) V Ëem se je novi ekonomski program razlikoval od prvega petletnega gospodarskega naËrta? • glede gospodarskih panog, ki jih je poudarjal: Spodbujal je trgovino, banËniπtvo, predelovalno industrijo, turizem ...

≈Novi izvrπni svet je polagoma zasnoval nov ekonomski sistem in v naslednjih letih skuπal uresniËiti program, ki je izhajal iz prepriËanja, da centralistiËna, k teæki industriji naravnana politika utesnjuje slovensko gospodarstvo. /…/ Slovenija naj bi se preusmerila v banËniπtvo, turizem, promet, storitvene dejavnosti, svetovanje in inæeniring, skrbela naj bi za ekologijo /…/.« (Slovenci skozi Ëas, MihelaË, Ljubljana, 1999)

• glede vpliva politike: Zagovarjal je manjπe vmeπavanje politike v gospodarstvo, pa tudi veËjo ekonomsko neodvisnost republik. c) V uËbeniku na straneh 160∑162 si preberi portrete treh najpomembnejπih slovenskih politikov tistega Ëasa, Borisa KidriËa, Edvarda Kardelja in Staneta KavËiËa. Vsako spodnjo izjavo poveæi z enim od navedenih politikov.

IzroËanje tovarn v upravo delavcem in decentralizacija bosta pripeljali do boljπe dræave.

Pod vodstvom naπe partije in tovariπa Tita bomo zmagovito izpolnili gospodarski in finanËni plan za naslednje leto.

Boris KidriË

Stane KavËiË Naπe gospodarstvo mora razvijati dejavnosti, ki imajo najveË moænosti, da se konkurenËno pojavijo na svetovnem in domaËem trgu.

152

Edvard Kardelj

Kako je politika vplivala na razvoj gospodarstva

RADOVEDNEÆ Izpolni preglednico in primerjaj predvojno jugoslovansko gospodarstvo s socialistiËnim in danaπnjim trænim kapitalistiËnim.

OBDOBJE ZNA»ILNOST

PREDVOJNO

SOCIALISTI»NO

TRÆNO

lastniπtvo tovarn

zasebna lastnina

vodenje tovarn

lastnik, direktor

delavski svet

uprava, ki jo izberejo lastniki

poloæaj delavcev

brez vpliva na vodenje, nekaj socialnih pravic

soupravljanje podjetja, velika zaπËita socialnih pravic

manj vpliva na vodenje podjetja, krËenje socialnih pravic

ZANIMA ME: VeË o dogajanju v slovenski politiki v zaËetku 70. let lahko prebereπ v spominih takratnega predsednika vlade Staneta KavËiËa Dnevnik in spomini 1972∑1987 (1988).

dræavna lastnina

zasebna lastnina

ZANIMA ME: Æivljenje v Ëasu 50. let v Sloveniji prikazuje film RdeËe klasje (1970).

PONOVIMO uvedeno samoupravljanje

Kako je spor s SZ vplival na gospodarski razvoj?

Kaj je samoupravljanje?

spodbujal je razvoj storitev in odpiranje na zahodne trge

KAKO JE POLITIKA VPLIVALA NA RAZVOJ GOSPODARSTVA

socialistiËni sistem, v katerem delavci soupravljajo tovarne gospodarski razvoj

Katere so bile posledice prve petletke?

predvsem razvoj teæke industrije

Katere so bile znaËilnosti ≈liberalistiËnega« ekonomskega programa?

Zakaj je oblast s Titom na Ëelu obraËunala z ≈liberalno« usmerjenimi komunisti?

lahko bi ≈ogrozili« socializem

Katere so bile znaËilnosti prve petletke?

Katere so bile glavne znaËilnosti administrativnega socializma?

gospodarstvo upravlja in naËrtuje dræava 153

Ko smo pili kokto in posluπali Kameleone

Gospodarska rast na prehodu iz 50. v 60. leta je izboljπala oskrbo in æivljenjski standard. Pojavili so se predmeti πiroke porabe, avtomobili in gospodinjski aparati. Mladina se je navduπevala nad moderno glasbo. Vse veË druæin je poletni dopust preæivelo na morju.

Æivljenje se je izboljπalo Z naraπËajoËo gospodarsko rastjo so se poveËali zasluæki prebivalcev in nasploh æivljenjski standard. V domove je prihajalo blago πiroke porabe. a) Primerjaj fotografije v levem in desnem stolpcu. Na Ërte zapiπi svoje ugotovitve o razlikah v standardu v Sloveniji v 50. in 60./70. letih. podobe iz 50. let Moje ugotovitve podobe iz 60./70. let

skromno in preprosto stanovanjsko opremo je zamenjala moderno oblikovana stanovanjska oprema

pranje na roke je nadomestil pralni stroj

motorno kolo (imenovano moped) je zamenjal avtomobil ∑ fiËko

popularnost radia je prevzela televizija

preæivljanje poËitnic na domaËih naravnih kopaliπËih je zamenjalo dopustovanje v kampih ob Jadranski obali

154

Ko smo pili kokto in posluπali Kameleone

Posluπal se je rock’n’roll Odpiranje Slovenije proti zahodu je prineslo πirjenje zahodne kulture, zlasti med mladimi. Posluπali so popularno zahodno glasbo in se oblaËili po zahodni modi. a) Oglej si posnetek, πt. 24. Leta 1953 se je na slovenskem trgu pojavila nova pijaËa ∑ kokta, ki je postala zelo priljubljena po vsej Jugoslaviji. • Katero znano pijaËo iz zahoda je kokta posnemala? kokakolo • Kateri populaciji je bila reklama namenjena? Po Ëem to sklepaπ? Mladini, saj so mladi osrednji lik v reklami. Reklama poudarja njihovo mladost, sveæino, modernost.

b) Mladina je v 60. letih iskala razliËne naËine zabave. Oglej si posnetek πt. 25 iz konca 60. let, ki prikazuje odlomek iz oddaje z naslovom Kako preæivlja prosti Ëas mladina. • Kako je mladina konec 60. let preæivljala prosti Ëas in se zabavala? Predvsem v mladinskih klubih, kjer so prirejali plese in koncerte glasbenih skupin. Priljubljeno je bilo tudi obiskovanje kinodvoran. • Katera takrat znana slovenska glasbena skupina izvaja pesem na posnetku? V katerem jeziku? Kameleoni. Pojejo svojo najbolj popularno pesem Sjaj izgubljene ljubavi (1967), ki je bila napisana v srbohrvaπËini. • Takratne slovenske skupine so posnemale popularno zahodno glasbo, rock’n’roll. Po kateri zahodni skupini se je zgledovala slovenska skupina na posnetku? The Beatles.

Popularna jugoslovanska skupina Elite

c) Mladina 60. in 70. let je posnemala tudi zahodno modo. Kako so se oblaËili mladi? V kavbojke, mini krila, ozke hlaËe, suknjiËe ...

Ë) Vse πtevilËnejπi πtudentje so se organizirali in konec 60. let glasno protestirali. Proti Ëemu so protestirali? · Proti organizaciji πtudija na univerzi, saj so zahtevali reformo πtudija. Protest πtudentov na Filozofski fakulteti v Ljubljani · Zahtevali so tudi veËjo finanËno pomoË (veË πtipendij) ter veËjo vlogo pri odloËanju o πtudentskih zadevah.

PrivoπËili smo si dopust na morju V 60. letih se je zaËel vzpon slovenskega turizma, ki se je πe bolj razmahnil v 70. letih. a) Kje so svoj dopust zaËeli preæivljati Slovenci? Na Jadranski obali. Za otroke so organizirali kolonije v poËitniπkih domovih. Druæine so se sprva udeleæevale sindikalnega turizma, nato pa so odhajale v kampe. b) Zakaj prvo obliko turizma imenujemo tudi ≈sindikalni turizem«? Sindikati so organizirali poceni poËitnikovanje v poËitniπkih domovih sindikatov ali podjetij.

155

Ko smo pili kokto in posluπali Kameleone

RADOVEDNEÆ Kot novinar πolske revije si dobil nalogo, da pripraviπ intervju z babico in dedkom o dogajanjih in njunem æivljenju konec 60. let. Vpraπalnik naj bi zajel vsaj del od naslednjih podroËij æivljenja: prosti Ëas, zabava, priljubljeni filmi, priljubljena glasba in ansambli, nakup radijskega ali televizijskega sprejemnika, moda in naËin oblaËenja mladih, oprema stanovanja, priljubljene revije in Ëasopisi, πportni dogodki, letni dopust …

Vpraπanja (naj jih bo vsaj 10), ki si jih pripravil za intevjuvance, zapiπi. Izbor vpraπanj uËencev je lahko zelo razliËen: Kako ste preæivljali prosti Ëas? Katere glasbene skupine ste posluπali? Kateri film je bil najbolj popularen? Kdaj ste kupili prvo televizijo? Kakπna je bila? ...

ZANIMA ME: O pojavu in razvoju rocka v Sloveniji je Gregor Tomc napisal delo Druga Slovenija (1989).

ZANIMA ME: Zgodovino rock glasbe v 80. letih v Jugoslaviji predstavlja film SreËno dete (2003).

PONOVIMO Ob posamezni ilustraciji navedi, kako se je kazal v 60. in 70. letih vpliv zahoda na slovensko druæbo.

glasba: rock’n’roll, jazz

moda: kratka krila, kavbojke, πportna oblaËila

zabava: plesi

poËitnice: kampiranje ob jadranski obali

blago πiroke potroπnje: televizija, razliËni aparati ... avtomobili: fiËko

156

Zakaj je razpadla Jugoslavija, dræava bratstva in enotnosti

Jugoslavija je po Titovi smrti pospeπeno tonila v gospodarsko, politiËno in druæbeno krizo, ki se je stopnjevala konec 80. let. Teænje po demokratizaciji sistema in veËji veljavi posameznih republik so na zaËetku 90. let dokonËno pokopale dræavo.

Æivljenje na up Sistem samoupravljanja in ≈dogovorne« ekonomije je postajal vse bolj neuËinkovit. Izgube je jugoslovansko gospodarstvo premagovalo z zadolæevanjem v tujini. a) V 80. letih je zaËelo primanjkovati nekaterega blaga. Katerega? Odgovor lahko najdeπ na karikaturi A. Novaka iz leta 1987. ZaËelo je primanjkovati olja, kave, pralnega praπka, sladkorja, pa tudi elektrike in bencina.

b) Kje so prebivalci Slovenije v drugi polovici 80. let mnoæiËno kupovali to blago? V Italiji in Avstriji.

Posnetka πt. 17 (Svet po drugi svetovni vojni) in πt. 27 (Slovenci po drugi svetovni vojni) priËata o jugoslo-

vanski gospodarski krizi leta 1988. Katere znaËilnosti krize lahko razbereπ v prispevkih? Ob izbrani trditvi opiπi del prispevka, ki jo potrjuje. V dræavi je bila visoka inflacija, kar pomeni, da so se cene zelo pogosto menjavale in je bil denar vse manj vreden.

Cene v trgovinah so se poviπale celo za 300 %. Vrednost dinarja je hitro padala.

Na policah trgovin je bilo le slovensko in jugoslovansko blago. Res je, saj je to videti na obeh posnetkih. Trgovine so bile dobro zaloæene in izbira blaga je bila velika.

Ne dræi. Izbira blaga je bila slaba.

Zasluæki ljudi so bili veliki, zato so kupovali veliko blaga in imeli polne nakupovalne voziËke.

Ne dræi. Zaradi visokih cen in nizkih zasluækov so bili nakupi skromni.

Ë) Na posnetku πt. 17 (Svet po drugi svetovni vojni) je prikazana tudi stavka delavcev srbskega podjetja Borovo. • Pred katero stavbo stavkajo delavci in Ëigavo ime vzklikajo? Pred jugoslovansko skupπËino v Beogradu. Vzklikajo ime Tita. • Zakaj so se delavci odloËili za stavko? Ker jim podjetje ni izplaËalo plaË. Zato so laËni. Zahtevajo plaËo. • Na posnetku o krizi govori tudi takratni predsednik zveznega izvrπnega sveta (vlade), Branko MikuliÊ. O kakπnih ukrepih govori in kakπno reπitev ponuja? Meni, da morajo v podjetju spremeniti program oziroma izdelke. Dræava ne more pomagati podjetju, katerega izdelkov nihËe ne kupu- Delavci Litostroja so leta 1987 stavkali pred parlamentom. je.

157

Zakaj je razpadla Jugoslavija, dræava bratstva in enotnosti

Po Titu Tito Titova smrt je pomenila konec nekega obdobja v zgodovini Jugoslavije. Njegov naslednik je postalo kolektivno predsedstvo, ki pa kljub geslu ≈Po Titu ∑ Tito« ni bilo zmoæno uspeπno voditi Jugoslavije. a) Na posnetku πt. 26 si lahko ogledaπ, kako so se LjubljanËani 5. maja 1980 poslovili od Tita. • Ali se πe spomniπ, kdo je bil Tito in kakπno Jugoslavijo je ustvaril? Bil je dosmrtni predsednik komunistiËne Jugoslavije. Njegovi volji so bili podrejeni vsi v dræavi. »eprav je zagovarjal enakost vseh dræavljanov, je sam æivel v razkoπju. • Kakπno je bilo razpoloæenje med ljudmi ob njegovi smrti? Bili so zelo æalostni, mnogi so jokali.

b) Vsi ljudje in politiki so si bili ob Titovi smrti edini v eni obljubi. Katera je bila ta obljuba? Da se bodo trudili za obstoj komunistiËne Jugo≈Tito, obljubljam ti, da s tvoje poti ne zai- slavije. dem, da bom praviËen v Jugoslaviji, tako kot si bil ti praviËen v vsem svetu.« (Zapis ljubljanskega pionirja ob Titovi smrti)

c) S katerimi teæavami se je spopadalo kolektivno predsedstvo, ki je vodilo dræavo po Titovi smrti? · z gospodarsko krizo, ki se je kazala z visoko inflacijo in delavskimi stavkami · z neuspehom varËevalnih ukrepov ob krizi · z naraπËanjem razlik in neenotnosti med republikami · z okrepljenim poloæajem republik

Karikatura Titove Jugoslavije

Boj za svobodo misli in besede Za 80. leta je bilo znaËilno tudi prebujanje civilne druæbe in naraπËanje kritike socialistiËnega sistema. Zlasti med mladimi so se πirila druπtva, gibanja in Ëasopisi, ki so se zavzemali za svobodo misli in besede. a) Med spodaj naπtetimi obkroæi tiste skupine, ki so bile del takratne civilne druæbe. Pomagaπ si lahko z uËbenikom na strani 168. EKOLO©KO GIBANJE REVIJA MLADINA

ZKJ GAME OVER

REVIJA ANTENA LAIBACH

ZSMS NOVA REVIJA

b) Posebna skupina med mladimi takrat so bili privræenci panka. Ob pomoËi vira ugotovi, kakπen odnos je imela oblast (pa tudi okolica) do njih. ≈ZaËele so se razliËne oblike preganjanja ∑ lov na pisOdklonilen, niso bili zaæeleni. ce grafitov, zapiranje disko klubov, pankerjem se je v razliËnih lokalih nehalo streËi /…/.« (Gregor Tomc, Druga Slovenija, Univerzitetna konferenca ZSMS, Ljubljana, 1989)

c) Zaradi okrepljene narodne zavesti so se pri jugoslovanskih narodih oblikovali nacionalni programi. V Sloveniji so bili Prispevki za slovenski nacionalni program objavljeni leta 1987 v 57. πtevilki revije Nova revija, katere izid je oblast zaradi tega celo prepovedala. Za kakπen poloæaj slovenskega naroda so se zavzeli avtorji prispevkov? Avtorji so kritizirali dotedanjo ureditev v Jugoslaviji, zlasti moËno vlogo centralne oblasti v Beogradu in socialistiËen sistem. Zagovarjali so preureditev Jugoslavije v konfederacijo (zvezo samostojnih delov), v kateri bi Slovenija imela veËjo samostojnost.

158

Zakaj je razpadla Jugoslavija, dræava bratstva in enotnosti

Ë) Eden najbolj odmevnih dogodkov v Sloveniji konec 80. let je bil ≈proces proti Ëetverici« (1988). • Poimenuj kljuËno osebo tega dogodka. Janez Janπa. • Zaradi tega procesa je bil ustanovljen Odbor za varstvo Ëlovekovih pravic. Za katere cilje se je zavzemal? Zahteval je spoπtovanje Ëlovekovih pravic v Sloveniji in Jugoslaviji ter demokratiËne spremembe sistema v dræavi.

≈Na raznih zborovanjih, /…/ ki jih je bila predvolilna Slovenija polna, /…/ se mi je utrjeval obËutek, da so se ljudje zavedali, da takrat na Roπki niso vloæili samo v svobodo nas πtirih posameznikov, ki se nam je takrat sodilo v njihovem imenu, temveË tudi v demokratiËne spremembe, ki smo si jih tako æeleli.« (Janez Janπa, Premiki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992)

Kosovo ∑ republika Nacionalne napetosti so konec 80. let zajele vso Jugoslavijo. Napeti so bili odnosi zlasti v Srbiji, kjer je zaradi nasilja srbskih oblasti na Kosovu prihajalo do uporov Albancev. Ker so Slovenci nasprotovali moËni Srbiji, so se pojavljale tudi napetosti med Slovenijo in Srbijo. a) Na posnetku πt. 29 so prikazani govori takratnega voditelja Srbije, Slobodana MiloπeviÊa, ki so bili posneti med leti 1989 in 1992. Posnetek πt. 28 pa prikazuje razpoloæenje med Albanci na Kosovu leta 1988. V oblak vpiπi misli, ki so se takrat pletle v glavah MiloπeviÊa oziroma Srbov, Albancev na Kosovu ter Slovencev.

Zahtevamo avtonomijo Albancev brez srbske nadoblasti!

Srbija mora imeti vodilno vlogo v Jugoslaviji!

Neodvisna in samostojna Slovenija!

b) Morda veπ, kaj je v 80. letih pomenilo geslo ≈Kosovo ∑ republika«? Geslo izraæa zahteve Albancev, da bi bili Albanci na Kosovu avtonomni, kar pomeni, da bi Kosovo imelo poloæaj republike. V tem primeru bi Albanci vodili Kosovo brez nadoblasti Srbije. c) Opiπi, kako so se v zaËetku 90. let konËale nacionalne napetosti med narodi v Jugoslaviji. Z vojno, v katero so bile vpletene Slovenija, Hrvaπka, Bosna in Hercegovina ter Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ter razpadom Jugoslavije.

159

Zakaj je razpadla Jugoslavija, dræava bratstva in enotnosti

RADOVEDNEÆ ©e danes se mnogi spraπujejo, ali bi lahko prepreËili razpad Jugoslavije. Dejstvo je, da so bili ljudje v Sloveniji, Jugoslaviji in svetu razdeljeni. Nekateri so bili za ohranitev dræave, drugi za njen razpad. Ob pomoËi navedenih dejstev poiπËi odgovore in jih vpiπi v spodnje kvadrate.

Dejstva: • • • • • • •

smrt predsednika Tita in nastop kolektivnega predsedstva novice o dræavnem dolgu, pomanjkanje deviz in nafte zadolæevanje in dolgoroËni program gospodarske stabilizacije zveznega izvrπnega sveta (vlade) socialno nezadovoljstvo in stavke oblikovanje nacionalnih programov, spreminjanje ustave, nacionalne napetosti napetosti v odnosu federacija ∑ republika trenja v Zvezi komunistov Jugoslavije in dræavnem vrhu

Za razpad Jugoslavije

Za ohranitev Jugoslavije

Kdo? · Zveza

komunistov · JLA · Republika Srbija

Razlogi:

Razlogi: · nacionalne zahteve po samostoj-

· nadaljevanje Titove politike · zagovarjanje komunizma · zagovarjanje bratstva in enotnosti

Kdo?

nem vodenju lastne politike · slabo gospodarsko stanje v Jugoslaviji · zahteve po povezovanju z Zahodom

ZANIMA ME: O dogajanju ob procesu proti Ëetverici lahko prebereπ veË v spominih enega izmed obtoæencev, Janeza Janπe, Premiki (1992).

· Slovenci · Hrvati · Albanci

ZANIMA ME: Æivljenje v Sloveniji in Jugoslaviji v 80. letih prikazuje slovenski film Outsider (1997).

PONOVIMO Premisli, katere so bile znaËilnosti jugoslovanskih 80. let, ter izpolni preglednico. ZAKAJ JE RAZPADLA JUGOSLAVIJA, DRÆAVA BRATSTVA IN ENOTNOSTI znaËilnosti

vpliv na razmere v Jugoslaviji

posledice

inflacija, vrednost dinarja pada, delavske stavke

æivljenje na up

dogovorna ekonomija, samoupravljanje, zadolæevanje

slabo gospodarsko stanje

po Titu Tito

nadaljevati politiko tovariπa Tita

uvedeno kolektivno trenja med republikami in predsedstvo, krepitev JLA Beogradom

ekoloπka, mladinska in umetniπka gibanja, Nova revija Srbija spremeni ustavo in odpravi avtonomijo Kosova

zahteve po demokratizaciji krepi se civilna druæba, v sistema postajajo vse Sloveniji se krepijo glasnejπe zahteve po demokraciji nacionalne napetosti med Albanci se krepi zaradi odpora proti nasprotovanje moËni Srbiji moËni Srbiji in Jugoslaviji

Boj za svobodo misli in besede Kosovo ∑ republika

160

Poglabljanje gospodarske krize, nacionalna nasprotja in krepitev JLA so pripeljale Jugoslavijo do razpada. V Sloveniji je ob tem potekalo tudi oblikovanje novega politiËnega sistema in leta 1990 so bile izvedene prve demokratiËne volitve. Nova oblast je zaËela izvajati ukrepe za osamosvojitev, ki jih je s plebiscitom prebivalstvo mnoæiËno podprlo. Junija 1991 je Slovenija razglasila samostojnost, ki jo je morala ubraniti s kratko vojno.

Kako se je rodila nova dræava

Kakπne spremembe je prinesla uvedba veËstrankarskega sistema V Sloveniji so v 80. letih postala vse moËnejπa gibanja civilne druæbe. Iz razliËnih zvez so zaËele nastajati prve stranke. Aprila 1990, ko so bile prve veËstrankarske volitve, je zmagal DEMOS, ki je zdruæeval stranke pomladi. a) Stanke slovenske pomladi so se zdruæile v DEMOS. • Kdaj in v katerih krogih se je zaËela oblikovati opozicija? ≈Slovenska opozicija, ki se je organizirala konec osemdese· v drugi polovici 80. let tih let in zmagala na volitvah 1990, je imela svoje korenine predvsem v krogih razumnikov in mladine. Tako kot je krog · v klubih in druπtvih kritiËno misleËih izobraæencev ljudi okoli Revije 57 in Perspektiv navdihnil liberalizem konec πestdesetih let, tako sta Nova revija in Mladina πirili nove poglede na demokratizacijo druæbe.«

• Zakaj so se stranke zdruæile v DEMOS? Novonastale stranke so bile πe πibke, zato so se, da bi bile na volitvah moËnejπe, zduæile v DEMOS.

(Branimir NeπoviÊ, Janko Prunk, 20. stoletje, DZS, Ljubljana, 1993)

b) Demosova vlada se je pogumno lotila svojih naËrtov. Kateri so bili cilji Demosove vlade? · samoodloËba Slovencev · Jugoslavija naj se spremeni v konfederacijo (zvezo samostojnih ≈Osmega marca 1991 je skoraj tri tisoË mater dobilo od slodræav) venskega parlamenta posebno darilo. Tistega dne smo na· spremembe sistema ∑ uveljavitev demokracije in trænega gospo- mreË sprejeli ustavni akt, s katerim je bilo ustavljeno poπiljanje slovenskih fantov v jugoslovansko vojsko.« darstva (Janez Janπa, Premiki, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992) c) Na sliki desno je takratna slovenska vlada. Mnogi politiki, ki so takrat sodelovali v vladi, so πe danes aktivni. Ali poznaπ katerega?

Osamosvojitev ∑ prelomen dogodek v slovenski zgodovini Eden od ciljev Demosove vlade je bila samoodloËba Slovencev. Zaradi centralistiËnih teæenj zvezne vlade v Beogradu so teænje Slovenije po osamosvojitvi postajale vse glasnejπe. a) Na program Demosove vlade je moËno vplivala Majniπka deklaracija, ki je bila javnosti predstavljena æe leta 1989. Ob pomoËi vira ugotovi zahtevi podpisnikov Majniπke deklaracije in ju razloæi s svojimi besedami. · zahteva po suverenosti: da naj bo Slovenija samostoj≈Podpisniki te listine izjavljamo in sporoËamo: na dræava 1. da hoËemo æiveti v suvereni dræavi slovenskega naroda; · zahteva po samostojnem odloËanju: da se Slovenija 2. kot suverena dræava bomo samostojno odloËali o povezavah z juænoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope;« sama odloËi, s kom in kako se bo povezovala (Majniπka deklaracija, 8. maja 1989)

161

Kako se je rodila nova dræava

b) Na desni je vpraπanje, o katerem so 23. decembra 1990 na plebiscitu odloËali dræavljani Slovenije. • O Ëem so odloËali volilni upraviËenci? ≈Ali naj republika Slovenija postane O samostojnosti Slovenije. samostojna in neodvisna dræava?« ZA

PROTI

• Volitev se je udeleæilo 93,2 % volilnih upraviËencev. Od teh jih je 88,2 % izbralo odgovor ZA. Kaj ti pove podatek o visoki volilni udeleæbi? Na kaj pa kaæe velika enotnost volivcev? · Visoka volilna udeleæba dokazuje, da so se ljudje zavedali pomena dogodka za prihodnost Slovenije. · Velika enotnost volivcev kaæe na to, da je bila teænja Slovencev po samostojnosti zelo moËna med vsemi prebivalci.

c) V intervjuju na posnetku πt. 30 zgodovinar ocenjuje najpomembnejπi dogodek v novejπi slovenski zgodovini. • O katerem dogodku govori? Na kateri dan je potekala omenjena slovesnost? Kako zgodovinar ocenjuje dogodek? O razglasitvi samostojnosti na dan 26. junija 1991. Gre za enega najpomembnejπih dogodkov v novejπi slovenski zgodovini, saj so se Slovenci prviË odloËili za æivljenje v samostojni dræavi, brez povezave z drugimi narodi. • Slavnostni govor je imel predsednik predsedstva Milan KuËan. V svojem govoru je rekel: ≈Nocoj so dovoljene sanje. Jutri je nov dan.« Kaj, meniπ, je s tem æelel povedati? Da se bo dan po slovesnosti treba za samostojnost boriti.

• Predsednik KuËan je v svojem govoru govoril tudi o tem, da je Slovenija zaradi svoje odloËitve ogroæena. Kdo se je pripravljal na napad nanjo? Napad na Slovenijo je pripravljala Jugoslovanska ljudska armada (JLA), ki je hotela obdræati zdruæeno Jugoslavijo. Ë) Slovenija je pred osamosvojitvijo dobila svojo zastavo, himno in grb. Nariπi v prazen kvadrat slovensko zastavo in grb. Zapiπi prvo kitico slovenske himne. ≈Æive naj vsi narodi, ki hrepene doËakat‘ dan, Zastava in grb sta narisana v uËbeniku, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo stran 171. pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!«

Vojna za Slovenijo Jugoslovanska armada je skuπala z napadom ustaviti slovensko pot v samostojnost. a) Posnetek πt. 31 prinaπa prizore iz vojne za Slovenijo. • Kakπno oroæje je JLA uporabila v napadu na Slovenijo? Letala, helikopterje, tanke, pehoto.

162

Kako se je rodila nova dræava

• Kako se je slovenska Teritorialna obramba uprla JLA? Z blokadami cest in vojaπnic. Z napadi na mejne prehode in objekte JLA. • Kakπne so bile reakcije prebivalcev ob napadu JLA? Bili so ogorËeni in prestraπeni. Podprli so slovensko Teritorialno obrambo. b) Ob pomoËi uËbenika na strani 172 na spodnjem zemljevidu oznaËi: • obmoËja pomembnejπih spopadov, • smeri prodorov tankovskih enot JLA, • cilje letalskih napadov JLA. c) Zakaj JLA kljub premoËi ni uspelo zlomiti Teritorialne obrambe? · Teritorialna obramba se je bojevala na domaËen terenu, ki ga je bolje poznala. · Bila je bolje organizirana, poleg tega ji je uspelo blokirati enote JLA. · Dobro informiranje svetovne javnosti s strani Slovenije je obrnilo svetovno javno mnenje proti JLA. Ë) Evropski politiki so pritisnili na obe bojujoËi se strani. Boji so se konËali s podpisom sporazuma o ustavitvi sovraænosti in ≈zamrznitvi« uresniËevanja slovenske neodvisnosti za tri mesece. • Poimenuj ta sporazum. ≈VedoË, da obstaja resno upanje na konec vojne in da smo Brionska deklaracija (dogovor o ustavitvi sovraænosti). precej dosegli, sem telefoniral Janπi. Povedal sem mu, da bo • Ob pomoËi vira ugotovi, kakπno je bilo razpoloæenje med slovenskimi politiki glede tega sporazuma. Niso bili najbolj navduπeni nad njim, saj je pomenil, da mora Slovenija za tri mesece ≈zamrzniti« uresniËevanje svoje neodvisnosti.

d) Konec leta 1991 je parlament samostojne Republike Slovenije sprejel slovensko ustavo. Ob pomoËi virov in besedila v uËbeniku na straneh 172∑173 ugotovi, kakπno ureditev je uzakonila nova slovenska ustava. A. demokratiËno B. faπistiËno C. republikansko ». monarhiËno D. delitev prebivalstva glede na narodnost in vero E. enakost pred zakonom za vse prebivalce

moral spustiti ujetnike v enem dnevu. Janπa takrat ni bil posebno prijazen z mano /…/. Rekel je, da smo mu uniËili, kar je tako mukoma dosegel. Tudi meni je bilo jasno, da nismo imeli bogve kakπne izbire /…/. Brionska deklaracija, ki smo jo definitivno sprejeli /…/ je bila tveganje. Kar se mene tiËe, sem bil do Evropejcev zaupljiv. Vsa moja zunanja politika je temeljila na zaupanju v Evropejce.« (Zapis Dimitrija Rupla, zunanjega ministra v Ëasu vojne, leta 1992)

≈V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake Ëlovekove pravice in temeljne svoboπËine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politiËno ali drugo prepriËanje /…/. (Ustava Republike Slovenije, 14. Ëlen)

≈V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Dræavljanke in dræavljani jo izvrπujejo neposredno in z volitvami, po naËelu delitve oblasti na zakonodajno, izvrπilno in sodno.« (Ustava Republike Slovenije, 3. Ëlen)

163

Kako se je rodila nova dræava

e) Suverenost Slovenije je bila konËno doseæena z mednarodnim priznanjem. • Kdaj je bila Slovenija mednarodno priznana? ≈Gospod predsednik, v veliko Ëast mi je, da Vam lahko sporoËim, da Zvezna reKdaj je bila Slovenija sprejeta v OZN? publika NemËija priznava neodvisno dræavo Republiko · Slovenija je bila mednarodno priznana januarja 1992 (NemËija Slovenijo. Nemπki narod pozdravlja Slovenijo kot novo Ëlajo je priznala æe decembra 1991), ko so jo priznale zahodnoevrop- nico druæine neodvisnih dræav sveta.« (Odlomek iz pisma predsednika ZR NemËije Richarda von Weizsäckerja ske sile. predsedniku Milanu KuËanu 18. decembra 1991) · V OZN je bila sprejeta 22. maja 1992. • V kateri pomembni mednarodni zvezi je bila Slovenija sprejeta spomladi 2004? · 26. marca je bila sprejeta v zvezo NATO, 1. maja pa v Evropsko unijo.

RADOVEDNEÆ Predstavljaj si, da si pisec govorov predsednika republike. Tvoja naloga je, da napiπeπ govor za slovesno razglasitev slovenske neodvisnosti. Poloæaj Slovenije je teæak, saj evropske sile nasprotujejo njeni samostojnosti. Zavedaπ pa se, da bodo tvoj govor neposredno prenaπale vse evropske televizijske postaje.

ZANIMA ME: Na naslovu www.nekdanji-pr.gov.si/slovenija _danes lahko prebereπ in si ogledaπ govor predsednika KuËana ob razglasitvi samostojnosti.

ZANIMA ME: Zdruæenje veteranov vojne za Slovenijo Domæale je posnetek bitke za Trzin objavilo na video kaseti (2001). TV Slovenija pa je pripravila kaseto Slovenija na barikadah.

PONOVIMO Deklaracija o suverenosti dræave Republike Slovenije 1990

Majniπka deklaracija 1989

plebiscit o samostojnosti 23. decembra 1990

Osamosvojitev ∑ prelomen dogodek v slovenski zgodovini

program DEMOSove vlade: samoodloËba Slovenije

Kakπne spremembe je prinesla uvedba veËstrankarskega sistema?

nove stranke in zmaga DEMOSa

razglasitev samostojnosti 26. junija 1991 desetdnevna vojna: 26. 6.∑3. 7. 1991

KAKO SE JE RODILA NOVA DRÆAVA

Slovenija ∑ zgodba o uspehu?

Vojna za Slovenijo

napad JLA, uspeπna obramba Teritorialne obrambe

mednarodno priznanje in uveljavitev, demokratiËna ureditev, træni sistem in uspeπna gospodarska rast 164

VeË o devetletni osnovni πoli najdete na naslovu www.devetletka.net

Milan Burkeljca, Jerica Dobnik, Anita MirjaniË, Helena PaËnik, Damjan Snoj, Helena Verdev, Anka Zuljan

RAZISKUJEM PRETEKLOST 9 Delovni zvezek za zgodovino za 9. razred osnovne πole Uredila: mag. Jelka Razpotnik Likovno-tehniËna urednica: Beti Jazbec Oblikovanje in prelom: Beti Jazbec Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Koæuh Tisk: Eurotrade print d.o.o. 1. izdaja: 1 natis 5000 izvodov Ljubljana, junij 2005 Zaloæba se je trudila, da bi poiskala vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakem primeru nismo navedli pravega lastnika, bomo to z veseljem uredili in popravili.