http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_zgodovina/6.%20razred/Ucenci/Resitve/Raziskuje

RA ZIS PRE KUJ TEK EM LO ST re š

itve

za d

www.praktig.org www.raziskujem.si

el o

v ni

zve

z ek

za z

go d

ov i

no

Hel ena Ver de v

za 6

. ra

z re

do

sno

v ne

6

š ol

e

OSTANKI PRETEKLOSTI: spoznavajmo zgodovino 5 6 7 8 9 10 11 12 13

Kaj uči zgodovina Kakšne sledove je pustilo življenje v preteklosti Kje hranimo zgodovinske vire Kako označujemo čas v preteklosti Zakaj je nastala prva pisava Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali Kdaj se je pojavila knjiga Od kdaj tiskamo knjige Ponovimo

ČLOVEK USTVARJA: gradbeni dosežki 14 15 16 17 18 19 20 21

Prva bivališča Gradbeništvo v času prvih civilizacij Gradbeništvo v času starih Grkov in Rimljanov Gradbeništvo v srednjem veku Ko so svetišča zamenjale cerkve in samostani Gradbeništvo pred 200 leti ali kakšna so bila nova mesta Gradbeništvo danes Ponovimo

ČLOVEK RAZMIŠLJA: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi 22 23 24 25 26 27

Prve iznajdbe v prazgodovini Iznajdbe v starem veku Iznajdbe v srednjem in novem veku Iskanje novih virov energije v moderni dobi Kje so meje razvoja v znanosti in tehnologiji Ponovimo

ČLOVEK RAZISKUJE: prve znanosti in njihov začetek 28 29 30 31

Medicina – kako večno živeti Astronomija – kako napovedati poplave Matematika – kako pravilno sešteti gosi Ponovimo

ČLOVEK SE DRUŽI: način življenja v preteklosti 32 33 34 35 36

Prve človeške skupnosti Družina v grški, rimski in srednjeveški družbi Družina v novem veku Otroštvo nekoč in danes Ponovimo

ČLOVEK OHRANJA: kulturna dediščina

www.praktig.org www.raziskujem.si

37 38 39 40

Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina Kaj označujemo s pojmom likovno obzorje Ponovimo

Kaj uči zgodovina

Dogajanje v preteklosti nam pomaga razumeti veda, ki se imenuje zgodovina.

Kdo ustvarja zgodovino Zgodovino ustvarjamo vsi ljudje.

1. Med spodaj naštetimi dogodki in pojmi obkroži tiste, ki jih proučuje zgodovina. nastanek Zemlje

izumrtje dinozavrov

življenje na gradu

bivališča prvih ljudi

nastanek človeka

vesolje

2. Pojasni, kaj je skupno vsem obkroženim dogodkom. S kom so povezani?

VSI OBKROŽENI DOGODKI SO POVEZANI Z LJUDMI.

Kaj proučuje zgodovina Zgodovina dogodke iz preteklosti opisuje, pojasnjuje ter ugotavlja vzroke in posledice.

3. Kaj proučuje zgodovina? Z barvico pobarvaj pravilni odgovor. a. Zgodovina je veda mrtvih, ki muči žive.

c. Zgodovina proučuje le letnice vladanja posameznih vladarjev.

b. Zgodovina proučuje razvoj človeštva od njegovega nastanka do današnjih dni.

Zakaj je pomembno poznavanje zgodovine Če ne poznamo preteklosti, težko razumemo dogajanje v sedanjosti.

4. V prostor spodaj nariši ali opiši dogodek, ki se je zgodil v tvoji družini v preteklosti, in meniš, da bi bil zanimiv za zgodovinarje.

A. Zakaj je bil dogodek pomemben?

B. Navedi vzrok in posledico dogodka.

VZROK:

POSLEDICA:

RADOVEDNEŽ Iz črk, ki so v besedi ZGODOVINA, poskusi sestaviti čim več novih besed.

www.praktig.org www.raziskujem.si

5

Kakšne sledove je zapustilo življenje v preteklosti

Bolj ko gremo v preteklost, manj nam je poznana.

Odkrivamo jo s pomočjo virov.

Kako vemo, kaj se je zgodilo v preteklosti Dogodki v preteklosti so nam znani le, če so zapustili sledove.

1. Zanima te dogajanje v preteklosti. Kako lahko ugotoviš, kaj se je zgodilo: pred desetimi leti:

ČASOPISI, PRIČEVANJA, USTNI VIRI

pred petdesetimi leti:

PRIČEVANJE STARIH STARŠEV, KNJIGE, PISNI VIRI

pred tisoč leti:

KNJIGE (ENCIKLOPEDIJE), MATERIALNI VIRI

Kaj nam pomaga pri proučevanju preteklosti Pri proučevanju preteklosti nam pomagajo sledovi ali ostanki iz preteklosti.

2. Podčrtaj pravilno trditev.

A. Kako se imenuje veda, ki proučuje materialne vire?

B. Kako imenujemo sledove, ki nam pričajo o preteklosti? a. astrologija a. zgodovinopisje b. astronomija b. zgodovinski viri c. arheologija c. zgodovinski škratje 3. Na slikah so različni zgodovinski viri.

A. Pod slike zapiši, kateri vir prikazujejo.

B. Posamezni viri so različno zanesljivi. Glede na svoje dosedanje znanje jih razvrsti glede na zanesljivost. Tistemu za katerega meniš, da je najbolj zanesljiv, pripiši številko 1. Najmanj zanesljivemu, pa pripiši številko 4.

A.

MATERIALNI VIR

A.

MATERIALNI VIR

A.

PISNI VIR

A.

USTNI VIR

B.

3

B.

2

B.

1

B.

4

RADOVEDNEŽ Ponaredki so se pojavljali v preteklosti in se pojavljajo tudi danes. Razmisli, kaj je danes najbolj privlačno za ponarejevanje.

DENAR

6 www.praktig.org

www.raziskujem.si

Kje hranimo zgodovinske vire

Zgodovinski viri so povsod okoli nas. Različne ustanove skrbijo, da bi se jih čim več ohranilo.

Kje in kako najdemo zgodovinske vire Zgodovinske vire najdemo z načrtnim iskanjem ali povsem naključno.

1. Pozorno si oglej ilustracijo in reši nalogo.

A. S križci na ilustraciji označi kraje, kjer lahko najdemo različne zgodovinske vire.

B. Zapiši, kje vse lahko najdemo zgodovinske vire.

V MORJU OB GRADNJI (IZKOP) PODSTREŠJE HIŠ

Kako zgodovinske vire zavarujemo pred uničenjem Zgodovinske vire pred uničenjem zavarujejo različne ustanove in organizacije.

2. Slike prikazujejo različne zgodovinske vire.

A. Poimenuj posamezne zgodovinske vire.

B. Zapiši, kje hranijo posamezno vrsto virov.

A. MATERIALNI

(grad) B. TEREN

A. USTNI

(redovalnica) B. ARHIV

A. SLIKOVNI

(slika) B. GALERIJA

A. MATERIALNI

A. PISNI

B. MUZEJ

B.

KNJIŽNICA

RADOVEDNEŽ Verjetno tudi v tvojem kraju ali v bližini tvojega kraja delujejo ustanove, ki hranijo zgodovinske vire. Katere ustanove so to in katere vire hranijo?

www.praktig.org www.raziskujem.si

7

Kako označujemo čas v preteklosti

Dogajanje v preteklosti nam je razumljivo le, če posameznim dogodkom določimo čas dogajanja.

Zakaj živimo v 21. stoletju Če želimo določiti, kdaj se je nekaj zgodilo, moramo dogodku določiti desetletje, stoletje in tisočletje.

1. Dopolni.

2. Posameznim letnicam določi TISOČLETJE STOLETJE tisočletje in 365 Leto ima dni. stoletje.

2008 3 21 V zadnjo vrstico 10 Desetletje ima let. vpiši letnico 467 1 5 svojega rojstva in ji določi 100 Stoletje ima let.

1492 2 15 tisočletje Tisočletje ima in

1000

in stoletje.

10

stoletij

2

1900

20

let.

Kako razdelimo dogajanje v preteklosti Zaradi lažjega razumevanja je dogajanje v preteklosti razdeljeno na posamezna obdobja.

3. Našteta zgodovinska obdobja razvrsti v pravilnem zaporedju od najstarejšega k najmlajšemu.

Vsako obdobje vpiši v en stolpec. Vsak stolpec pobarvaj z drugo barvo. novi vek

PRAZGODOVINA

prazgodovina

sodobnost

STARI VEK

SREDNJI VEK

stari vek

NOVI VEK

srednji vek

SODOBNOST

4. Pomisli, kaj povezuje posamezna obdobja.

NEKATERE SKUPNE ZGODOVINSKE ZNAČILNOSTI

POMLAD

Zakaj uporabljamo koledar Koledar razdeli čas na mesece, tedne in dneve.

5. Pred seboj imaš koledar za leto 2008.

A. V koledarju z rdečo barvo označi datume začetkov posameznih letnih časov.

B. Z modro barvo označi datum začetka in konca šolskega leta.

C. Z zeleno barvo označi datum svojega rojstnega dne.

POLETJE

ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA

JESEN

RADOVEDNEŽ Na koledarju obkroži vse dneve šolskih počitnic.

8 www.praktig.org

www.raziskujem.si

ZIMA

Zakaj je nastala prva pisava

Ker se je število podatkov stalno povečevalo in si jih ljudje niso več uspeli zapomniti, se je razvila pisava.

Zakaj se je razvila pisava Pisava je pripomoček za sporazumevanje med ljudmi. Je zapis naših besed, misli, opis dejanj …

1. Katero prelomnico v zgodovini zaznamuje pisava?

PISAVA ZAZNAMUJE PRELOMNICO MED PRAZGODOVINO IN ZGODOVINO.

Kakšna je bila prva pisava Prve pisave so bile zelo preproste oblike.

2. Slike prikazujejo različne pisave.

A. Poimenuj posamezno pisavo.

B. K pisavi, ki so jo uporabljali najprej, pripiši številko 1, nato 2 in tisti, ki se je pojavila najkasneje, številko 3.

A. SLIKOVNA

(HIEROGLIFI)

B. 1

A. ČRKOVNA B.

3

(ČRKOPIS)

A.

KITAJSKE PISMENKE

B.

2

Kdaj smo dobili črke Zaradi potreb po enostavni pisavi, ki bi jih lahko uporabljal vsakdo, so razvili črkovno pisavo.

3. Namesto vprašanj imaš zapisane odgovore. Tvoja naloga je, da zapišeš vprašanja, na katera boš dobil/a zapisane odgovore.

Pomagaj si z učbenikom na strani 11.

Vprašanje

Odgovor

PRI KATERI VRSTI PISAVE POMENI EN ZNAK EN GLAS? KATERO LJUDSTVO JE RAZVILO PRVE ČRKE? KATERO PISAVO DANES UPORABLJAJO V VEČINI DRŽAV PO SVETU? KDO JE RAZVIL LATINICO? KATERO PISAVO UPORABLJAJO LJUDJE V VZHODNI EVROPI?

ČRKOPIS FENIČANI LATINICA RIMLJANI CIRILICA

RADOVEDNEŽ Slikovno pisavo uporabljamo še danes. Z njo se srečujemo v vsakodnevnem življenju – na letališču, v trgovskih centrih, na potovanjih …

Nariši nekaj slikovnih znakov, s katerimi se srečujemo vsakodnevno in jih razumemo vsi.

www.praktig.org www.raziskujem.si

9

Na kakšno podlago so ljudje najprej pisali

V preteklosti so ljudje pisali na najrazličnejše podlage. Uporabljali so različne pripomočke za pisanje.

Ali so ljudje pisali tudi na kosti Prve podlage, na katere so pisali, so ljudje našli v svoji okolici.

1. Oglej si fotografijo. Razmisli, kaj od tega, kar vidiš na njej, so ljudje lahko uporabili kot podlago za pisanje.

KAMEN, LUBJE, KOST, ŽELVIN OKLEP

2. Tiskarski škrat je pomešal podlage za pisanje in pripomočke za pisanje. Pomagaj mu jih pravilno razvrstiti.

A. Na eno stran izpiši podlage za pisanje, na drugo pa pripomočke za pisanje. kamen

ostro dleto

kovinske ploščice

kladivo

pero iz trstike

glinaste ploščice

bambusovi trakovi

papirus

kovinsko pisalo s prirezano konico

čopič

PODLAGA ZA PISANJE

PRIPOMOČKI ZA PISANJE

KAMEN GLINASTE PLOŠČICE PAPIRUS BAMBUSOVI TRAKOVI SVILA KOVINSKE PLOŠČICE

OSTRO DLETO, KLADIVO

svila

PERO IZ TRSTIKE, ČOPIČ

KOVINSKO PISALO S PREREZANO KONICO

B. Z različnimi barvami poveži, s katerim pripomočkom za pisanje so pisali na posamezno podlago.

Kaj je papirus Papirus je rastlina, iz katere so izdelovali številne pripomočke, med drugim tudi podlago za pisanje.

3. Na sliki je rastlina, ki so jo uporabljali v različne namene, med njimi tudi kot podlago za pisanje.

A. S pomočjo ilustracije opiši izdelavo papirusa.

B. Ilustracijo nato pobarvaj.

PAPIRUSOVO JEDRO SO NAREZALI NA TRAKOVE, KI SO JIH ZLOŽILI ENEGA POLEG DRUGEGA (DVE PLASTI), POTOLKLI Z LESENIM KLADIVOM, DA SE 10 www.praktig.org

www.raziskujem.si

JE SPRIJELO. SLEDILO JE SUŠENJE IN LEPLENJE.

Kdaj se je pojavila knjiga

Z uporabo papirja so se pojavile tudi knjige.

Kaj je pergament Živalska koža je ljudi najprej ščitila pred mrazom, kasneje pa je postala tudi podlaga za pisanje.

1. Med navedene trditve se je vrinil tiskarski škrat in malce prestavil besede. Uredi trditve, tako da bodo pravilne.

Nepravilne besede v trditvah prečrtaj in dopiši pravilne. a. S posebnim postopkom ustrojena koža živali, pripravljena za pisanje, se imenuje papirus. PERGAMENT b. Popisan pergament so najprej hranili v svedrih.

ZVITKIH

c. Pozneje so zvitke rezali na posamezne liste in jih zlagali drugega na drugega. Nastal je računalnik. KODEKS d. Brižinski spomeniki, najstarejše zapisano besedilo v slovenščini, je zapisano na kamen.

PERGAMENT

Kdo je izumil papir Ljudstvo, ki je odkrilo postopek izdelave papirja, je več stoletij varovalo svojo skrivnost.

2. Razmisli, zakaj je papir v primerjavi z drugimi podlagami za pisanje primernejši.

BOLJ BEL, TANJŠI, CENEJŠI 3. Iz česa so v preteklosti izdelovali papir in katere materiale uporabljajo pri izdelavi papirja danes?

PRETEKLOST:

CUNJE, LUBJE, KONOPLJINA VLAKNA, RIŽEVA SLAMA

DANES:

LESENA VLAKNA, STAR PAPIR (RECIKLIRAN PAPIR)

Kaj so rokopisi Pred izumom tiska so morali vsako knjigo napisati ročno.

Predstavljaj si, da moraš prepisati 300 strani!

4. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

A. Kako so v srednjem veku nastajale knjige?

»Uličice so bile ozke in vijugave, ob njih so bile trgovinice in obrtne delavnice. Ker večina ljudi ni znala brati, so bili nad vhodi v obrtne delavnice izveski, iz katerih je bilo razvidno, za kakšno delavnico gre.« (Darja Mihelič, Meščan sem, Mihelač in Nešović, Ljubljana, 1996)

ROČNO, PREPISOVALI SO JIH MENIHI V SAMOSTANIH B. Zakaj je v srednjem veku znalo pisati in brati le malo ljudi?

KNJIGE SO BILE REDKE, DRAGE C. S pomočjo pisnega vira nad sliko ugotovi, kako so nepismeni ljudje vedeli, katera delavnica se je nahajala v določeni hiši.

S POMOČJO ("IZVESKOV") ZNAKOV NAD DELAVNICAMI RADOVEDNEŽ Danes tudi v vsakdanjem življenju namesto prepisovanja uporabljamo najrazličnejše pripomočke. Z njimi zapisujemo precej hitreje, kot bi to počeli ročno. Nariši ali nalepi slike nekaterih izmed njih.

www.praktig.org www.raziskujem.si

FOTOKOPIRNI STROJ SCENER RAČUNALNIK ...

11

Od kdaj tiskamo knjige

Prve knjige so natisnili Kitajci. V Evropi so mnogo kasneje tehniko tiskanja knjig izpopolnili.

Zakaj je bila iznajdba tiska pomembna Izum tiska je prinesel velike spremembe na različnih področjih.

1. V časovni trak spodaj vnesi pojme, povezane z zgodovino tiska.

Kitajci

lesene šablone

tiskarski stroji

časopisi

prva slovenska knjiga

KITAJCI, LESENE ŠABLONE pred 15. stoletjem

tiskarske delavnice stiskalnica na vijak

premične kovinske črke Johannes Gutenberg

PRVA SLOVENSKA KNJIGA

15.stoletje

leto 1550

fotografske metode FOTOGRAFSKE METODE

ČASOPISI 18. stoletje

19. stoletje

PREMIČNE KOVINSKE ČRKE, STISKALNICA NA VIJAK, JOHANNES GUTENBERG, TISKARSKE DELAVNICE

revije

20. stoletje

REVIJE, TISKARSKI STROJI

2. Med spodaj navedenimi trditvami, ki govorijo o pomenu tiska, so le tri pravilne. Pobarvaj jih.

Vsako besedilo je bilo potrebno najprej napisati ročno.

Knjige so bile zelo drage.

Z izumom tiska so postale knjige cenejše in dostopnejše.

Tiskali so samo knjige.

Povečalo se je število ljudi, ki so znali pisati in brati.

Informacije so se hitro širile.

3. Poveži pare s črtami in jih pobarvaj z enakimi barvami. Pomagaj si z učbenikom na strani 16.

Johannes Gutenberg

Prve tiskane besede v slovenskem jeziku

Le vkup, le vkup …

Napisal je prvo slovensko knjigo

Primož Trubar

Izdelal je premične kovinske črke

Kakšne vrste tiskanih izdaj poznamo danes Današnji tisk je zelo raznovrsten. Toda tiskane izdaje niso več edini vir podajanja informacij.

4. A. Naštej vsaj tri sodobne oblike sporočanja.

RADIO, TELEVIZIJA, INTERNET B. Obkroži tisto obliko, s pomočjo katere dobiš največ informacij.

RADOVEDNEŽ Preprost pripomoček za pisanje lahko naredimo tudi sami. Uporabimo lahko surov krompir, vanj narišemo določeno črko, znak ali sliko. Vse ostalo izdolbemo. Nato znak premažemo z barvo in odtisnemo. Poskusi tudi ti. V prazen prostor odtisni svoj znak.

Narediš lahko veliko podobnih odtisov.

12 www.praktig.org

www.raziskujem.si

PONOVIMO ZGODOVINA JE VEDA, KI

ZGODOVINSKA OBDOBJA SO

VRSTE ZGODOVINSKIH VIROV:

PROUČUJE RAZVOJ

1.

PRAZGODOVINA

1.

MATERIALNI

ČLOVEŠTVA OD

2.

STARI VEK

2.

PISNI

NJEGOVEGA

3.

SREDNJI VEK

3.

USTNI

NASTANKA DO DANES

4.

NOVI VEK

4.

AUDIO–VIZUALNI

5.

SODOBNOST

RAZVOJ PISAVE

1.

SLIKOVNA

2.

ZLOGOVNA

3.

ČRKOPIS

OSTANKI PRETEKLOSTI: spoznavajmo zgodovino

KJE HRANIMO ZGODOVINSKE VIRE: KJE (USTANOVA) Tu prilepi nalepko, ki je povezana s prvimi pisavami. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

VRSTA VIRA

1.

MUZEJ

MATERIALNI VIRI

2.

ARHIV

PISNI VIRI (arhivsko gradivo)

3.

KNJIŽNICA

PISNI VIRI (knjige, revije)

4.

GALERIJA

LIKOVNA IN UMETNIŠKA DELA

5.

TEREN

MATERIALNI VIRI

IZUM TISKA JE BIL POMEMBEN, KER

1.

KNJIGE SO POSTALE CENEJŠE, BOLJ DOSTOPNE.

2.

INFORMACIJE SO SE HITRO ŠIRILE.

3.

PISMENOST MED LJUDMI JE PORASLA.

www.praktig.org www.raziskujem.si

13

Prva bivališča

Prvi ljudje so si zavetje poiskali le začasno.

Prva stalna bivališča so bila zelo preprosta.

Kakšna so bila prva človeška zavetja Prva zavetja ljudje niso gradili načrtno. Uporabili so tisto zavetje, ki jim ga je nudila narava. Kasneje so za gradnjo uporabljali materiale iz narave.

1. Ilustraciji prikazujeta prva človeška zavetja. Pod njima napiši, katera prva človeška zavetja prikazujeta.

JAMA SKALNI PREVIS

DREVO

ŠOTOR

V ta prostor nariši še eno zavetje prvih ljudi.

B. V katerih primerih so prvi ljudje uporabili zavetje?

V PRIMERU NIZKIH TEMPERATUR, NEVIHTE IN DRUGIH NEVARNOSTI.

Zakaj so ljudje začeli postavljati stalna bivališča Stalna bivališča so si ljudje začeli postavljati, ko so lahko na določenem mestu živeli dlje časa.

2. Pobarvaj dejavnosti, ki so ljudem omogočile, da so se naselili za stalno.

LOV

POLJEDELSTVO POLJEDELJSTVO

UDOMAČITEVŽIVALI ŽIVALI UDOMAČITEV

NABIRALNIŠTVO

3. A. Katere materiale so ljudje uporabljali pri gradnji prvih stalnih bivališč?

IZ MATERIALOV, KI SO JIH NAŠLI V SVOJI OKOLICI (VEJE, SLAMA, KAMEN, BLATO, TRSTJE), GLINE–ILOVCA (OPEKA) B. Med materiali, napisanimi zgoraj, obkroži tistega, ki je pomenil velik napredek pri gradnji, in ga kot gradbeni material uporabljamo še danes.

4. V prazen prostor nariši prazgodovinsko hišo.

Pomagaj si s slikami v učbeniku na straneh 20–21.

RADOVEDNEŽ Narisano prazgodovinsko hišo primerjaj s hišo ali blokom, v katerem živiš. Katere razlike in podobnosti lahko opaziš?

GRADBENI MATERIAL ...

14 www.praktig.org

www.raziskujem.si

Gradbeništvo v času prvih civilizacij

V času prvih civilizacij so nastala mesta, ki so postala središče dogajanja.

Ko so nastala prva mesta V času prvih civilizacij so se mesta ločila od podeželja.

1. Oglej si ilustracijo in reši spodnji nalogi.

A. S pomočjo ilustracije in zapisa v učbeniku na strani 22 dopolni opis mest v času prvih civilizacij.

TRGOVINO

V mestih so se prebivalci ukvarjali s

OBRTJO

in

. Mesta so se od vasi ločila po

ORGANIZIRANI POSELITVI Večina meščanov je živela v

VEČJEM ŠTEVILU PREBIVALSTVA ,

VELIKIH, VISOKIH STAVBAH

in

MAJHNIH

pritličnih hišah.

B. Hiše revnih in bogatih so se zelo razlikovale. Izpolni tabelo. hiše bogatih

hiše revnih

VELIKO SOB

ENA SOBA

VEČ POHIŠTVA, CELO KOPALNICA

SKROMNO POHIŠTVO

GRAJENE IZ SUŠENE OPEKE

SUŠENA OPEKA

Ko so vladarji z gradnjami želeli pokazati svojo pomembnost Visoke in velike stavbe niso značilne samo za sodobni čas, ampak so jih gradili že v času prvih civilizacij.

2. Tiskarski škrat se je nekoliko poigral s spodnjimi stavki. Smiselno jih uredi. Pomagaj si z učbenikom na strani 22. a. stavbe ljudstva v gradila starem Vsa veku so veličastne

VSA LJUDSTVA V STAREM VEKU SO GRADILA VELIČASTNE STAVBE. b. države njimi so moč dokazovali in bogastvo vladarja Z ter

Z NJIMI SO DOKAZOVALI MOČ DRŽAVE IN VLADARJA. c. z Najpomembnejše bile so verovanjem povezane

NAJPOMEMBNEJŠE SO BILE POVEZANE Z VEROVANJEM. 3. Oglej si slike. A. Poimenuj stavbe na sliki. B. Napiši, čemu so bile namenjene.

A. ZIGURAT

(TEMPELJ)

B. ČAŠČENJE

BOGOV

www.praktig.org www.raziskujem.si

A. PIRAMIDA

A.

PALAČE

B. GROBNICA

B.

V NJIH SO ŽIVELI VLADARJI

.

Gradbeništvo v času starih Grkov in Rimljanov

Tudi pri starih Grkih in Rimljanih so se zgradbe razlikovale glede na to, čemu so bile namenjene.

Čemu je služila akropola Grki so v starem veku zgradili številne prečudovite zgradbe.

1. Posamezne trditve poveži s pravim pojmom v par. K posameznemu pojmu lahko sodi več trditev. Za črte uporabi različne barve.

AKROPOLA

Na njej so stale vse pomembnejše zgradbe.

Opremili so jih z dragimi kamni.

GLEDALIŠČA

Gradili so jih iz kamna in marmorja.

GRŠKE HIŠE

Stala je na vzpetini nad mestom.

AGORA

V središču je bilo odprto notranje dvorišče.

Sestavljala so jo svetišča bogov. Ženski prostori so bili ločeni od moških.

Običajno so bila zgrajena ob vznožju hriba.

SVETIŠČA

Zakaj so Rimljani gradili amfiteatre Številne največje zgradbe Rimljanov so bile namenjene zabavi.

2. Oglej si ilustracijo. V prazne prostore zapiši: A. imena zgradb na sliki in B. čemu so bile namenjene.

A. AKVADUKT B.

A. KOLOSEJ B.

(AMFITEATER)

ŠPORTNA TEKMOVANJA

MOSTOVI Z VODOVODI

A. TEMPELJ

B.

ČAŠČENJE A. RIMSKA

BOGOV

B.

VILA

V NJIH ŽIVELI PREMOŽNI RIMLJANI

3. A. Katere zgradbe so Rimljani še gradili, pa jih na zgornji ilustraciji ne vidimo? Poišči jih med spodnjimi slikami in jih pobarvaj. Zgradbe, ki ne sodijo v čas Rimljanov, prečrtaj.

TERME

CESTE

B. Katere gradbene materiale so Rimljani uporabljali pri gradnji? Obkroži jih.

LES

OPEKA BETON

16 www.praktig.org

www.raziskujem.si

STEKLO

KOSTI

KOŽE KAMEN

RADOVEDNEŽ Katere zgradbe iz časa prvih civilizacij so se ohranile do danes?

Pojasni, zakaj.

Gradbeništvo v srednjem veku

Srednjeveške stavbe so se razlikovale glede na to, komu so bile namenjene in koliko denarja je imela oseba, ki je v njej živela.

Zakaj so imeli gradovi obzidja Med ohranjenimi srednjeveškimi zgradbami so najbolj opazni gradovi. Njihove zgodbe so povezane s kralji, princeskami, vitezi …

1. Preberi odlomek in odgovori na vprašanji.

A. Razmisli, zakaj leseni gradovi niso uspešno obvarovali graščaka?

SOVRAŽNA VOJSKA JE LESENO OBZIDJE HITRO

»Prvi gradovi. /…/ Grajeni so bili iz lesa. /…/ Nekatere so dokončali že v enem tednu. Toda leseni gradovi niso vedno obvarovali graščaka pred sovražniki.«

ZAVZELA S POMOČJO OGNJA.

(W. Osborne, M. Pope Osborne, Vitezi in gradovi, Založba Grlica, Ljubljana, 2002, str. 13)

B. S katerim gradbenim materialom so kmalu zamenjali les?

S KAMNOM 2. Oglej si ilustracijo in odgovori na vprašanje.

A. Kako so zavarovali gradove pred napadalci?

IZKORISTILI SO NARAVNE RAZMERE: PREVIS, SKALNATA STENA, GORSKI GREBEN IN ZGRADILI OBZIDJE B. Kako so zavarovali gradove, ki so jih zgradili na ravnini?

Z JARKI OKOLI OBZIDJA

Kako so živeli kmetje Bivališča kmetov so bila skromna.

3. Oglej si ilustracijo in opiši kmečko hišo.

BILE SKROMNE, LESENE, ILOVNATE KOČE, STREHA POKRITA S SLAMO, MAJHNA OKNA

Kakšno je bilo srednjeveško mesto V srednjem veku so nastala številna nova mesta.

4. S pomočjo ilustracije opiši zgradbo mesta.

Vhod v mesto so zaprli z

VRATI tudi z

MESTNIMI

. Mesto je bilo zavarovano

OBZIDJEM

Hiše v mestu so bile tesno skupaj in

OZKE

so bile in www.praktig.org www.raziskujem.si

so bile

VISOKE

. Ulice med njimi

OZKE

.

Ko so svetišča zamenjale cerkve in samostani

Značilne stavbe srednjega veka so bile cerkve in samostani.

Čemu so služile cerkve Gradnja cerkva je bila povezana z obredom čaščenja Boga.

1. Obkroži črko pred pravilno trditvijo.

A. Kako se imenuje najvišji del vsake cerkve? a. zvon b. zvonik c. stolp

B. Kako se imenujejo muslimanske stavbe za skupne molitve? a. kupola b. minaret c. mošeja

Zakaj so nastali samostani Samostani so imeli v srednjem veku velik pomen.

2A. S pomočjo slik opiši, s katerimi dejavnostmi so se ukvarjali v samostanih.

2B. Nato samostan na sliki pobarvaj (na primer cerkev z rdečo barvo, obzidje z zeleno, stanovanja menihov z modro …).

Pomagaj si z učbenikom, na strani 29.

Tu nariši še eno dejavnost menihov v samostanu.

ŠOLE

DEJAVNOSTI SAMOSTANOV

NABIRALI ZELIŠČA, PREPISOVALI KNJIGE, MOLILI, IMELI KNJIŽNICE

RADOVEDNEŽ Tudi v Sloveniji so nastali številni samostani, nekateri delujejo še danes. Izberi si samostan, ki je tebi najbolj znan in ga opiši (nastanek, vrsta ...).

18 www.praktig.org

www.raziskujem.si

Gradbeništvo pred 200 leti ali kakšna so bila nova mesta

Mesta so se pred 200 leti razširila, vendar sprva brez urejenih načrtov. Nekatera med njimi so imela že milijon in več prebivalcev.

Zakaj so v mestih porušili obzidja Obzidja okoli mest so pred 200 leti izgubila svojo vlogo in so jih odstranili.

1. Oglej si fotografijo in odgovori na vprašanja.

A. Zakaj so v preteklosti mesta obdali z obzidjem?

OBRAMBA PRED SOVRAŽNIKI B. Zakaj obzidja v novem veku niso več opravljala svoje vloge?

NOVA OROŽJA C. Kateri je bil glavni vzrok za porušenje mestnega obzidja?

ŠIRJENJE MEST (POMANJKANJE PROSTORA)

Kako so nekoč živeli bogati meščani, delavci in meščanski srednji sloj Življenje posameznih slojev prebivalstva v mestih se je zelo razlikovalo.

2. Izpolni tabelo s spodnjimi besedami, ki opisujejo značilnosti zgradb posameznih slojev prebivalstva v mestih.

Pomagaj si z učbenikom na strani 31 in spodnjo ilustracijo. urejene in čiste ulice ena soba

neurejena kanalizacija udobna stanovanja

večnadstropne hiše lesena višja nadstropja

zgrajene iz kamna in opeke

zastekljena okna vlažne hiše majhna stanovanja

slaba izgradnja

BOGATI MEŠČANI

DELAVCI

MEŠČANSKI SREDNJI SLOJ

UREJENE, ČISTE ULICE

NEUREJENA KANALIZACIJA

UDOBNA STANOVANJA

ZASTEKLENA OKNA

ENA SOBA

ČISTE IN UREJENE ...

VEČNADSTROPNE HIŠE

VLAŽNE HIŠE

LESENA VIŠJA NADSTROPJA

MAJHNA STANOVANJA

ZGRAJENE IZ KAMNA IN OPEKE

SLABA IZGRADNJA

RADOVEDNEŽ Med besedami, navedenimi pri nalogi 2, obkroži tiste, s katerimi bi lahko opisal stavbo, v kateri živiš.

www.praktig.org www.raziskujem.si

19

Gradbeništvo danes

Danes nam novi in umetni materiali omogočajo gradnjo visokih ter velikih zgradb.

Nastajajo sodobna mesta Sodobna mesta so se v primerjavi z mesti v preteklosti precej spremenila. Nekatere značilnosti pa so ostale enake.

1. Oglej si sliko in odgovori na vprašanja.

A. Opiši podobo sodobnega mesta.

VISOKE IN VELIKE STAVBE, ORGANIZIRANA POSELITEV, STRNJENA POSELITEV, ULICE, VELIKO ŠTEVILO PREBIVALCEV ...

B. S pomočjo učbenika (stran 27 in 30) primerjaj mesta v preteklosti s sodobnim mestom. Ali lahko najdeš kakšno skupno značilnost?

VISOKE, VELIKE STAVBE, ORGANIZIRANA POSELITEV, VELIKO ŠTEVILO PREBIVALCEV ...

Gradimo večje in višje Novi materiali in tehnični pripomočki nam omogočajo gradnjo izjemno visokih stavb; premagujemo naravne ovire, na primer gore, morja …

2. V učbeniku na strani 33 si lahko ogledaš primer enega najdaljših mostov na svetu in ta trenutek najvišjo stavbo na svetu. Zamisli si, da si arhitekt. Po svoji zamisli nariši stavbo, ki naj bi bila najvišja na svetu.

Domnevam, da želiš, da bi bila ta stavba nekaj zelo posebnega tudi po svoji obliki.

20 www.praktig.org

www.raziskujem.si

RADOVEDNEŽ S pomočjo literature poišči najvišje stavbe v Sloveniji in najdaljše mostove v Sloveniji.

Podatke zapiši in jih primerjaj s sošolcem.

PONOVIMO

A. KOČE B.

IZ SLAME

PRAZGODOVINA

A. MESTO B.

(SREDNJEVEŠKO)

SREDNJI VEK

1

4

A. CERKEV B.

SREDNJI VEK

A. TEMPELJ B.

STARI VEK

5

3

ČLOVEK USTVARJA: gradbeni dosežki Na slikah so različne stavbe, ki so jih ljudje postavili v preteklosti. Oglej si slike in nato A. pod njimi zapiši, kaj stavbe predstavljajo in komu so bile namenjene; B. nato zapiši, v katero zgodovinsko obdobje sodijo; C. v kvadrate zapiši kronološki vrstni red, v katerem so stavbe na slikah v zgodovini nastajale.

A. SODOBNO B.

MESTO

SODOBNOST

7

A. GROBNICA B.

STARI VEK

2

Tu prilepi nalepko, ki je povezana z zgodovino gradbeništva. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

A. TOVARNA B.

SODOBNOST

www.praktig.org www.raziskujem.si

6

A. B.

21

Prve iznajdbe v prazgodovini

Iznajdbe so stare toliko kot človek.

Prvi izumi so ljudem omogočili preživetje.

Kaj je iznajdba ali izum Do prvih izumov so ljudje prihajali počasi.

1. Bodi izumitelj tudi ti in iz spodnjih besed sestavi novo besedo. Zapiši jo na črto.

JAZ BI DAN

IZNAJDBA

2. Kaj je iznajdba ali izum? Pobarvaj pravilno trditev. a. jutranja domislica

b. da se znajdeš v življenju

c. nekaj, kar smo na novo iznašli

3. Do iznajdb ali izumov lahko pridemo na dva načina. Katera?

NAKLJUČNO, Z NAČRTNIM RAZISKOVANJEM

Kaj je bil prvi izum ali zakaj je človek najprej uporabil kamen Prvi izumi so bili posledica naključij. Ljudje so do njih prihajali med delom ali z opazovanjem.

4. Kamen je bil in je še danes zelo uporaben material.

A. Nariši dva primera, zakaj je človek v preteklosti uporabljal kamen, od prvih ljudi naprej. V pomoč ti je ilustracija.

B. Razmisli, ali kamen uporabljamo še danes. Za kaj?

GRADNJA, KIPARSTVO

Kaj je pomenilo odkritje ognja Ogenj so ljudje spoznali naključno, pomenil pa je veliko pridobitev.

Ob ilustraciji zapiši, kaj je ogenj omogočal ljudem.

TOPLOTA PRIPRAVA HRANE SVETLOBA ZAŠČITA, POMOČ PRI IZDELAVI ORODJA

RADOVEDNEŽ Pri uporabi ognja moramo biti zelo previdni, saj nam zlahka uide izpod nadzora. Kaj lahko povzroči ogenj, ki ga ne obvladujemo?

22 www.praktig.org

www.raziskujem.si

Iznajdbe v starem veku

Med najpomembnejše iznajdbe starega veka sodi kolo. Omogočil je napredek na številnih področjih.

Kje so izumili kolo Pred izumom kolesa so tovor prenašali ljudje ali živali.

1. Dopolni stavke. a. Kolo so pred 7000 let iznašli v MEZOPOTAMIJI b. Prvotno je bilo izdelano v obliki

POLNEGA KOLUTA

c. Kolo so uporabljali v PROMETU in kot del drugih pripomočkov. d. Kolo z osjo, prvo te vrste v Evropi, so našli na

,

GOSPODARSTVU

. .

Leta 2002 so na Ljubljanskem barju našli pomembno iznajdbo – kolo z vrtljivo osjo.

LJUBLJANSKEM BARJU

.

Kako uporabna iznajdba je bilo kolo Številne naprave tudi danes delujejo s pomočjo kolesa.

2. Med narisanimi napravami, ki delujejo s pomočjo kolesa, z modro barvo pobarvaj tiste, ki so jih uporabljali v preteklosti. Z rdečo barvo pa pobarvaj tiste naprave, ki jih uporabljamo danes.

Kakšna je bila tehnika pri Rimljanih Rimljani so prispevali iznajdbe na različnih področjih.

3. Za vsako zapisano področje zapiši vsaj tri iznajdbe Rimljanov.

A. VOJSKA:

KATAPULT, OBLEGOVALNE NAPRAVE, SAMOSTRELI

B. KMETIJSTVO:

ŽETVENI STROJI, MLINI

C. GRADBENIŠTVO:

LESENI ŽERJAVI, ZIDARSKI ODRI, ŠESTILO, SVINČNICA

RADOVEDNEŽ Katera zgoraj našteta rimska iznajdba se ti zdi najpomembnejša? Pojasni zakaj. Ali jo uporabljamo še danes?

www.praktig.org www.raziskujem.si

23

Iznajdbe v srednjem in novem veku

V srednjem in novem veku so ustvarili mnoge izume, s katerimi so vplivali na vsesplošni gospodarski razvoj.

Kako je deloval vodni mlin Kolo je pomagalo pri proizvodnji novega vira energije – vodnega mlina.

1. Oglej si fotografijo in odgovori na vprašanja.

A. Kaj prikazuje slika?

MLIN NA VODI – VODNO KOLO B. Na kakšen način naprava na sliki proizvaja energijo?

VODA JE SPELJANA NA KOLO Z LOPUTAMI. TO PA DALJE POGANJA DRUGE NAPRAVE.

C. Za pogon česa so uporabljali te naprave?

MLINI, ŽAGE, NAKOVALA V KOVAŠKIH DELAVNICAH, ČRPALKE V RUDNIKIH

Kaj je bil parni stroj Parni stroj je bil iznajdba, ki je povzročila številne spremembe.

2. Preberi spodnje trditve. Pri pravilnih zapiši PRAVILNO, nepravilne pa popravi. a. Prve stroje je poganjala elektrika. PRVE STROJE SO POGANJALA VODNA

KOLESA.

b. Parni stroj je za svoje delovanje izkoriščal paro. PRAVILNO c. Pod vplivom parnega stroja se je strojna proizvodnja spremenila v ročno.

3. Kje so najprej uporabili parni stroj?

STROJNO IN INDUSTRIJSKO

NAJPREJ SO GA UPORABILI

V RUDNIKIH, ZA VLEKO VOZIČKOV IN ČRPANJE VODE.

Kako je parni stroj spremenil svet Parni stroj je pomenil začetek nove dobe in hitrejše spremembe v prometu.

4. Kakšno spremembo v prometu je povzročil parni stroj?

PARNIK, PARNA LOKOMOTIVA. PREVOZ JE POSTAL CENEJŠI, HITREJŠI. RADOVEDNEŽ Katere vire energije uporabljamo danes?

24 www.praktig.org

www.raziskujem.si

- za ogrevanje: NAFTA, PLIN, ELEKTRIKA - za razsvetljavo: ELEKTRIKA - za kuhanje: ELEKTRIKA, PLIN

- za pogon avtomobilov: NAFTA, BENCIN

Iskanje novih virov energije v moderni dobi

Že desetletja izumitelji iščejo in preizkušajo nove vire energije.

V zadnjem času so še posebej pomembni obnovljivi viri energije.

Kako dobimo električno energijo Električno energijo pridobimo s pretvorbo mehanične energije v elektriko.

1. V tabeli so navedene značilnosti posameznih vrst elektrarn. Z modro barvo pobarvaj značilnosti hidroelektrarn, z rdečo značilnosti termoelektrarn ter z zeleno značilnosti jedrskih elektrarn. nafta

HIDROELEKTRARNA

atomska jedra

voda

TERMOELEKTRARNA

zemeljski plin

radioaktivni odpadki

JEDRSKA ELEKTRARNA

premog

Zakaj pravimo nafti »črno zlato« Nafta je vir energije, ki ne poganja samo številnih naprav, ampak tudi svetovno gospodarstvo.

2. Nariši izum 20. stoletja, na katerega je še posebej vplivala uporaba nafte.

Kaj je atomska energija Atomsko energijo so najprej uporabili v vojaške namene. Danes jo uporabljajo predvsem pri proizvodnji energije in v medicini.

1. Jedrska energija velja za čisti vir energije. Zakaj so se nekatere države kljub temu odpovedale jedrskim elektrarnam?

ZA SEBOJ PUŠČA NEVARNE, RADIOAKTIVNE ODPADKE.

2. Kje v Sloveniji deluje jedrska elektrarna in kolikšen delež energije proizvede?

V KRŠKEM, PROIZVEDE ČETRTINO SLOVENSKE ELEKTRIČNE ENERGIJE. RADOVEDNEŽ Življenja brez elektrike si danes ne znamo več predstavljati. Ali si ti lahko predstavljaš, da bi živel brez elektrike? Morda le en dan? Opiši, kako bi preživel dan brez elektrike.

www.praktig.org www.raziskujem.si

25

Kje so meje razvoja znanosti in tehnologije

Živimo v času, ko se nam ničesar več ne zdi nemogoče. Toda mnogih bolezni še vedno ne znamo ozdraviti. Tudi uničena narava nas opozarja, da bo naš način življenja potrebno spremeniti.

Računalnik – danes nepogrešljiv pripomoček V sodobnosti med najpomembnejše iznajdbe gotovo lahko prištejemo računalnik.

1. Slike računalnikov in ostalih naprav povezanih z računalnikom kronološko razvrsti.

K najstarejšemu zapiši številko 1, k najmlajšemu pa številko 6.

1

3

5

4

2

2. V prazne okvirčke zapiši, kaj vse lahko počneš s pomočjo računalnika.

IGRAM IGRICE

RIŠEM, PIŠEM

IŠČEM INFORMACIJE

DOPISOVANJE, NAKUPOVANJE

Razvoj drugih znanstvenih področjih Na vseh področjih znanosti lahko sledimo izredno hitremu razvoju …

3. K posameznim navedenim področjem dopiši največja odkritja 20. stoletja. Pomagaj si z učbenikom na straneh 44–45.

MEDICINA: PROMET:

CEPIVA, KLONIRANJE, NOVA ZDRAVILA

LETALA

RAZISKOVANJE VESOLJA:

RAKETE, UMETNI SATELITI, VESOLJSKI TELESKOPI, SONDA

Ali napredek v tehnologiji prinaša le dobre stvari S tehničnim napredkom je človeštvo spremenilo tudi okolje, v katerem živi.

4. S pomočjo besedila v učbeniku pojasni spodnje pojme: EKOLOGIJA ONESNAŽENI ZRAK SEGREVANJE OZRAČJA OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

26 www.praktig.org

www.raziskujem.si

VEDA, KI PROUČUJE ODNOSE MED ŽIVIMI BITJI IN NEŽIVIM OKOLJEM. ZRAK, ONESNAŽEN Z RAZLIČNIMI IZPUSTI (GORIVA, KEMIČNE SNOVI) SPREMINJANJE PODNEBJA ZARADI SEGREVANJA RAZLIČNIH GORIV IN KEMIČNIH SNOVI. GORIVO IZ RASTLIN, VETRNA ENERGIJA, SONČNA ENERGIJA

RADOVEDNEŽ K čistejšemu okolju lahko prispevamo tudi sami.

Kako?

PONOVIMO

ČLOVEK RAZMIŠLJA: iznajdbe, ki so spremenile življenje ljudi Črke, ki bodo ostale nepobarvane, izpiši in dobil boš nov pojem.

Izpisane črke ti bodo dale odgovor na naslednje vprašanje: kaj so vsi ti izumi in odkritja pomenili za človeka?

V spodnji zmešnjavi so skriti pojmi, ki predstavljajo največje izume človeštva.

Besede iščeš vodoravno in navpično ter v obe smeri.

V pomoč so ti spodaj že napisani pojmi. Pojem, ki ga najdeš pobarvaj, potem pa prečrtaj.

Nato spodaj navedene izume razvrsti po kronološkem redu glede na čas nastanka, na primer številka 1 je najstarejši izum in tako dalje vse do številke 15. Številko zapiši v krog pod pojmom.

NAPREDEK

T

O

M

S

K

A

E

N

E

R

G

I

J

A

N

S

T

R

O

J

I

N

O

L

O

K

A

P

N

A

Z

M

R

J

O

R

T

S

I

N

R

A

P

E

F

O

U

E

L

E

K

T

R

I

K

A

E

P

M

T

V

Z

D

N

I

L

M

I

N

D

O

V

I

A

A

E

I

A

V

T

O

M

O

B

I

L

K

Č

K

R

A

Č

U

N

A

L

N

I

K

J

N

E

G

O

A

V

I

T

O

M

O

K

O

L

A

N

R

A

P

13

3

www.praktig.org www.raziskujem.si

O MO B VT

11

A

V

5

LO KO M

ČI P

8

14

NAFTA

SK

Tu prilepi nalepko, ki predstavlja glede na čas nastanka zadnji izum. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

A ENE

10 12

RG IJ A

V OZ

9

IL

A ČU N L

KTRIK

OTIVA

7

LE

A

6

STROJI

NI ML OD

ATOM

I ST R

PARN

RN

KO L O

4 E

2

IZUM

A

1

K NI

RA

OGENJ

IN

M KA E N

OJ

PA

A

27

Medicina – kako večno živeti

Bolezni so skušali ljudje zdraviti od nastanka človeštva dalje. Najzgodnejše zdravljenje je bilo povezano z verovanjem.

Kako so ljudje začeli spoznavati svoje telo Zdravljenje ljudi je bilo od nekdaj povezano s poznavanjem človeškega telesa.

1. V učbeniku na straneh 48 in 49 preberi poglavje o medicini. S črtami poveži spodaj navedene značilnosti zdravljenja z ustreznim ljudstvom ali obdobjem. Uporabi različne barve. zdravljenje so ločili od verovanja prva cepiva uporaba zelišč

Hipokrat

EGIPČANI MEZOPOTAMIJA

operacije s pomočjo anestezije

GRKI

znali so preveriti srčni utrip

RIMLJANI

zavedali so se pomena osebne higiene napisali so veliko medicinskih knjig

prve lekarne zdravljenje koz

ARABCI SREDNJI VEK

zdravili so zlome prepovedano proučevanje človeškega telesa

popravljali so zobe

šola za bodoče zdravnike prisega proti zobobolu

NOVI VEK

odstranitev poškodovanih udov

S čim je bilo povezano mumificiranje Z mumificiranjem so v času prvih civilizacij pripravljali telo na življenje v onostranstvu.

2. Spodaj napisanim trditvam pripiši zaporedne številke. Pravilno zaporedje ti bo dalo postopek priprave mumije.

3

Telo so za 40 dni položili v sodo.

5

Telo so namazali s smolo in mazili.

2

Iz lobanje so odstranili možgane.

1

Iz telesa so odstranili notranje organe.

6

Telo so zavili v platnene povoje.

4

Srce so položili nazaj v telo.

7

Telo so položili v sarkofag.

RADOVEDNEŽ V prostor poleg trditev v nalogi 2 nariši mumijo, kot si jo sam predstavljaš.

28 www.praktig.org

www.raziskujem.si

Astronomija – kako napovedati poplave

Pojave, ki so jih ljudje opazili na nebu, so sprva pripisali bogovom. Kljub temu so že prve civilizacije prišle do številnih spoznanj.

Kaj je ljudem povedalo zvezdno nebo Številna spoznanja ljudstev v starem veku so primerljiva z današnjimi spoznanji.

1. Spoznanja ljudstev v preteklosti primerjaj s sodobnimi spoznanji. V spodnji razpredelnici sodobnim spoznanjem pripiši spoznanja ljudstev v preteklosti.

SODOBNA SPOZNANJA

SPOZNANJA STARIH CIVILIZACIJ

Leto ima 365 dni in približno 6 ur.

BABILONCI ZMOTILI SO SE ZA 4 MINUTE

SPOZNANJA GRKOV

SKLEPALI, DA JE ZEMLJA OKROGLA SONCE SE VRTI OKOLI ZEMLJE 39.630 KILOMETROV

Zemlja je okrogla.

Zemlja se vrti okoli Sonca.

Obseg Zemlje je 40 000 kilometrov.

Teden ima 7 dni.

Leto ima 12 mesecev.

SREDNJA AMERIKA 20 MESECEV

Napovedovali so tudi prihodnost S pomočjo zvezd so svečeniki napovedovali prihodnost.

2. Zakaj so se kralji zatekali po pomoč k astrologom?

KRALJI SO ŽELELI VEDETI, KAKŠNA BO NJIHOVA USODA.

Kako so opazovali nebo Najprej so ljudje vesolje opazovali s prostim očesom, nato so izumili številne pripomočke.

3. Oglej si sliko.

A. Čemu služijo naprave na sliki?

RADIJSKI TELESKOPI – TELESKOPI (OPAZOVANJE VESOLJA) B. a. b. c.

Kaj je astronomija?

Veda o nebesnih telesih.

Veda o napovedovanje človekove prihodnosti.

Veda o merjenju časa.

RADOVEDNEŽ Pomisli, zakaj je astronomija pomembna veda tudi pri nas. Morda poznaš katero njenih zadnjih odkritij?

www.praktig.org www.raziskujem.si

29

Matematika – kako pravilno sešteti gosi

Matematika se je, tako kot številne druge znanosti, razvila zaradi praktičnih potreb.

Zakaj so se pojavile številke Prve številke so se razvile zaradi potrebe zapisati različne količine.

1. Dopolni stavek.

Sistem številk so iznašli EGIPČANI , da bi lažje pobirali

DAVKE

.

2. Kje vse uporabljamo številke danes? Zapiši odgovore pod slike.

TELEFONIRANJE

HIŠNA ŠTEVILKA (NASLOV)

PROMETNI ZNAK

DENAR

REDOVALNICE

ŠTEVILKE AVTOBUSOV

Matematično znanje so potrebovali, ker …

S pomočjo matematike so v času prvih civilizacij reševali praktične težave.

3. V spodnje prazne kvadrate ob ilustraciji vpiši, kdaj so potrebovali matematiko v času prvih civilizacij. Pomagaj si z učbenikom na strani 53.

GRADBENIŠTVO

DOLOČANJE MEJ ZEMLJIŠČ

POBIRANJE DAVKOV

TRGOVINA

RADOVEDNEŽ Zapiši, kako ste se v prvem razredu naučili šteti, seštevati in odštevati.

30 www.praktig.org

www.raziskujem.si

PONOVIMO

ČLOVEK RAZISKUJE: prve znanosti in njihov začetek Spodnje slike in zapisi opisujejo zdravljenje v različnih zgodovinskih obdobjih.

V zadnji prazni stolpec kratko v treh točkah opiši zdravljenje v posameznih obdobjih.

PRAZGODOVINA Ljudje so bili prepričani, da imajo izbrani ljudje, imenovani vrači, moč nad duhovi. Lahko naj bi priklicali bolezen ali nesrečo, znali naj bi zdraviti ali celo napovedovati prihodnost. Pred zli duhovi, ki naj bi povzročali bolezen, so se ljudje zavarovali s posebnimi obeski.

ZDRAVLJENJE S POMOČJO ČARANJA IN AMULETI.

PRVE CIVILIZACIJE Velik del medicinskega znanja je sicer še vedno izhajal iz vraž in čarovnij. Vendar so zdravniki že znali preveriti človekov srčni utrip na različnih delih telesa, zdraviti zlome in učinkovito oskrbeti rane in vročico. Izvajali so preproste operacije in znali celo popravljati zobe.

POVEZANOST VRAŽ IN ZDRAVLJENJA

STARI VEK Ustanovili so šolo, v kateri so se bodoči zdravniki učili in izmenjavali izkušnje.

Zapisovali so oblike bolezni in načine zdravljenja. Pred zdravljenjem so najprej skušali ugotoviti, kaj je z bolnikom sploh narobe.

USTANAVLJANJE ŠOL, PREGLEDOVANJE BOLNIKOV

SREDNJI VEK Preučevanje človeškega telesa je bilo prepovedano, zato kirurgija ni napredovala. Opravljali so le manjše operacije, na primer operacije očes, pri čemer so operacije le redko uspele. Puljenje zob so opravljali brivci. Moški niso smeli pregledovati in zdraviti žensk.

MANJŠE OPERACIJE, PROUČEVANJE ČLOVEŠKEGA TELESA PREPOVEDANO.

SODOBNOST

Tu prilepi nalepko, ki jo lahko povežeš z medicino danes. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

www.praktig.org www.raziskujem.si

Različne naprave omogočajo natančnejše in zgodnejše diagnoze. Nova zdravila in cepiva olajšujejo in podaljšujejo življenje. Razvoj genetike je pripeljal do možnosti kloniranja (ustvarjanje identične kopije človeškega dednega materiala).

NOVA ZDRAVILA, CEPIVA KLONIRANJE.

31

Prve človeške skupnosti

Prve človeške skupine so bile velike.

S stalno naselitvijo se je število članov v skupnosti zmanjšalo.

Prve skupnosti v prazgodovini Prve človeške skupine v prazgodovini so bile lovske skupnosti.

1. Ilustracija prikazuje prazgodovinsko skupnost. Pod sliko zapiši svoje ugotovitve o življenju v prazgodovini.

OGNJU

A. Ljudje so se zbirali ob

.

B. Ozemlje, na katerem so živeli, je bila

SKUPNA C. Skupnost je štela

last.

STARŠE,

STARE STARŠE

, in otroke.

Č. Razloži pojem LOVSKA SKUPNOST.

VEČJA SKUPINA , TUDI DO 30 LJUDI, SKUPAJ LOVILI.

D. Z rdečo barvo obkroži moške na sliki, z modro pa ženske.

Vloga moškega in ženske v prazgodovini Moški in ženske so opravljali različna dela.

2. S pomočjo zgornje ilustracije napiši, katera dela so opravljali moški in katera ženske.

MOŠKI:

LOVILI ŽIVALI, IZDELOVALI ORODJE IN OROŽJE

ŽENSKE:

NABIRALE SADEŽE, PRIPRAVLJALE HRANO, VAROVALE OGENJ, SKRBELE ZA OTROKE

Družina v času prvih civilizacij V času prvih civilizacij so se pojavile premoženjske razlike med ljudmi.

3. Dopolni trditve. Pomagaj si z učbenikom na strani 57. a. S pojavom poljedelstva, živinoreje in obrti je prišlo do b. Ljudje so živeli v večjih skupinah, ki so jih imenovali c. Povprečna življenjska doba je bila

. . let.

MOŠKI

d. Poseben položaj so imele ženske v kraljevi družini v

www.raziskujem.si

DRUŽINE

KRATKA

č. V družbi in družini so imeli glavno vlogo

32 www.praktig.org

DELITVE DELA

.

EGIPTU

.

Družina v grški, rimski in srednjeveški družbi

V grški, rimski in srednjeveški družbi je bilo življenje posameznika odvisno od tega, kateremu sloju prebivalstva je pripadal.

Kdo je odločal v grški družbi / Kdo je odločal v rimski družbi V grški in rimski družbi je o vsem odločal moški.

1. V razpredelnici so navedene različne trditve, ki opisujejo življenje v času Grkov in Rimljanov. Pobarvaj kvadratek pod družbo, za katero velja določena trditev. Posamezna trditev lahko velja za obe družbi.

GRŠKA DRUŽBA

RIMSKA DRUŽBA

O vsem so odločali moški. Življenje bogatih in revnih se je razlikovalo. Ženske so lahko dom zapustile le v spremstvu.

Naloga žensk je bilo rojevanje, vodenje gospodinjstva in tkanje. Ženske niso imele političnih pravic. Ženske in moški so nosili tunike. Ženske so se lahko udeleževale javnih prireditev.

Ob posebnih priložnostih so moški nosili toge.

Dekletom je bodočega moža izbral oče.

Kdo je bil gospodar gradu, ko je šel plemič na vojni pohod Ko je šel gospodar gradu na vojni pohod, je na gradu gospodovala njegova žena.

2. Ilustraciji prikazujeta plemiški in kmečki par v srednjem veku.

A. S pomočjo učbenika (stran 59) pobarvaj njuna oblačila in poimenuj posamezni par.

B. Opiši razlike med njima.

PAR

PLEMIŠKI

OBLAČILA KAKO SO ŽIVELI PREHRANA

PAR

RAZKOŠNA, NAKIT IZ DRAGIH KAMNOV VOJAŠKI POGODI, LOV, VITEŠKE IGRE, ZABAVA RAZNOVRSTNA, OBILNI OBROKI

SKROMNA OBLAČILA, NAREJENA DOMA DELALI NA POLJU SKROMNO SKROMNA, ZELENJAVA, MESO LE OB PRAZNIKIH.

RADOVEDNEŽ Pestrost hrane v preteklosti je bila odvisna od položaja posameznega človeka. Tudi danes se prehrana razlikuje od države do države.

Naštej nekaj evropskih držav in njihovo tipično hrano.

www.praktig.org www.raziskujem.si

33

Družina v novem veku

V novem veku je postalo meščanstvo vse številčnejše. Skupaj z njim so se širile nove vrednote in nov način življenja.

Meščanska, delavska in kmečka družina Prebivalstvo v Evropi v novem veku so predstavljali predvsem kmetje, delavci in meščani.

1. Izmed naštetih skupin prebivalstva obkroži tisti dve, ki nista predstavljali večjega deleža v novoveški družbi.

PLEMSTVO

DELAVCI

KMETJE

DUHOVŠČINA

MEŠČANSTVO

2. V razpredelnici so zapisane značilnosti določenih slojev prebivalstva.

A. Pod posamezni stolpec zapiši, za katero skupino prebivalstva so značilne zapisane trditve.

Pomembna je bila delovna uspešnost.

Delali so v tovarnah in rudnikih.

Ohranjali so tradicionalen način življenja.

Posebne vrline so bile razum, varčnost, red.

Številni so živeli v veliki revščini.

Obdelovali so polja in redili živino.

Imeli so posebna pravila obnašanja.

Delale so tudi ženske in otroci.

Tisti z majhnim imetjem so propadali.

Ženske niso bile zaposlene.

Velikokrat so zaradi slabih delovnih razmer tudi zboleli.

Ženske so bile gospodarice v hiši.

MEŠČANSTVO

DELAVCI

KMETJE

B. Pobarvaj tiste trditve (značilnosti življenja) v razpredelnici, ki jih lahko najdemo tudi še v današnji družbi.

Gibanje za enakopravnost žensk Vse do 19. stoletja so bile ženske podrejene moškim.

3. Ilustracija prikazuje protest žensk v 19. stoletju. V prazne kvadrate zapiši, kaj so ženske takrat zahtevale v svojih protestih. Pomagaj si z učbenikom na strani 61.

PRAVICA DO LASTNINE

VOLILNO PRAVICO

ŠOLANJE PRAVICA DO LOČITVE

ENAKE PRAVICE KOT MOŠKI

34 www.praktig.org

www.raziskujem.si

Otroštvo nekoč in danes

Danes velik del otroštva otroci preživijo v vrtcih in šolah. V preteklosti pa ni bilo tako.

Kako so nekoč preživljali otroštvo Preživljanje otroštva je bilo v preteklosti odvisno od družbenega položaja staršev in spola otroka.

1. Oglej si sliki, preberi pisni vir ter odgovori na vprašanji.

A. Ugotovi, kako so nekoč otroci preživljali otroštvo.

Jaz prevbogo revno srôte S'im v'dvanajstim letim že, Pa sim slabo in revečno, Bledo moje lice je.

OTROŠTVO SE JE KONČALO ZGODAJ. POMAGALI SO STARŠEM. VEČINA OTROK JE ZELO ZGODAJ

Osmi let še nisem melo, Dali so me stariši, Da vreteno tu obračam, Ino predem cele dni.

ZAČELA DELATI. IGRAČE SO IZDELALI IZ LESA, POSUŠENIH POLJSKIH IZDELKOV ...

(odlomek iz pesmi Vbogi otrok b' fábrkah, A. M. Slomška, objavljena v Drobtinicah 1846)

B. Od česa je bilo odvisno, kako so nekoč otroci preživljali otroštvo?

OD DRUŽBENEGA POLOŽAJA IN SPOLA OTROKA.

Ali so otroci nekoč hodili v vrtec in šolo Vrtci in šole, kot jih poznamo danes, v preteklosti niso obstajali.

2. Oglej si sliko pouka izpred 120 let in ugotovi: a. Kakšne pripomočke imajo učenci na klopi?

TABLICA, PISALO, PODLOGA ZA PISANJE b. Kaj drži učiteljica v rokah?

PALICO c. Kako so se morali obnašati učenci pri pouku?

BITI SO MORALI TIHO IN PRI MIRU, POSLUŠNI

Obvezno šolanje želi dati znanje vsem V zadnjih stotih letih je postalo znanje zelo pomembno.

3. Razloži pojem OBVEZNO ŠOLANJE.

OSNOVNOŠOLSKA OBVEZNOST ZA VSE OTROKE NE GLEDE NA DRUŽBENI POLOŽAJ IN SPOL. 4. Pomisli, kakšen pomen je imela uvedba obveznega šolanja.

DOSTOPNOST IZOBRAŽEVANJA ZA VSE SLOJE PREBIVALSTVA, BOLJŠA OPREMLJENOST ŠOL, VEČJA STOPNJA PISMENOSTI. www.praktig.org www.raziskujem.si

RADOVEDNEŽ Nariši svojo najljubšo igračo.

PONOVIMO

ČLOVEK SE DRUŽI: način življenja v preteklosti Oglej si slike, na katerih je prikazano življenje ljudi v posameznih zgodovinskih obdobjih.

V prostoru na sredini opiši družino, položaj žensk in otroštvo nekoč in danes.

DRUŽINA NEKOČ IN DANES družina nekoč: VEČJE ŠTEVILO OTROK, OČE V SLUŽBI, MATI DOMA danes: OČE IN MATI V SLUŽBI, DVA OTROKA vloga moškega in ženske nekoč: MOŠKI ODLOČALI O VSEM; ŽENSKE V PODREJENEM POLOŽAJU danes: ENAKOPRAVNOST

ŽENSKE NEKOČ IN DANES položaj žensk nekoč: BREZ VOLILNE PRAVICE, PODREJENE MOŠKIM, OPRAVLJALE HIŠNA DELA položaj žensk danes: V SLUŽBI IMAJO VOLILNO PRAVICO, ENAKOPRAVNOST Z MOŠKIMI

OTROŠTVO NEKOČ IN DANES nekoč: V ŠOLO HODILI LE FANTJE Tu prilepi nalepko, ki jo lahko povežeš z otroštvom nekoč.

Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

IN PREMOŽNEJŠI, STARŠEM POMAGALI PRI DELU. danes: OBVEZNO OSNOVNOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE, VRTCI, VELIKO IGRAČ

36 www.praktig.org

www.raziskujem.si

Kaj označujemo s pojmom kulturna dediščina

Vsak narod je ustvaril svojo kulturo. Če jo želimo ohraniti, jo moramo proučevati in zanjo skrbeti.

Kulturna dediščina Ljudje, ki so živeli v preteklosti, in narava so ustvarili številne posebnosti pomembne za narod in svet.

1. Navedene pojme razvrsti med naravno in kulturno dediščino, tako da jih vpišeš v ustrezen stolpec. bolnišnica Franja

kozolec Škocjanske jame

človeška ribica grad

kranjska čebela samostan Pleterje

NARAVNA DEDIŠČINA

KULTURNA DEDIŠČINA

ŠKOCJANSKE JAME ČLOVEŠKA RIBICA KRANJSKA ČEBELA

BOLNIŠNICA FRANJA GRAD KOZOLEC SAMOSTAN PLETERJE

Snovna (materialna) kulturna dediščina Med snovno (materialno) kulturno dediščino štejemo posamične stavbe in skupine stavb (stavbna dediščina), območja, predmete in zbirke predmetov.

2. V prazne kvadrate nariši poimenovane stavbe in predmete, ki predstavljajo materialno kulturno dediščino.

Kozolec

Stara knjiga

Vodni mlin

Cerkev

Kdo preučuje in skrbi za kulturno dediščino Za proučevanje kulturne dediščine skrbi posebna veda in njeni strokovnjaki. Obstajajo pa tudi posebne ustanove, ki so namenjene ohranjanju kulturne dediščine.

3. Razloži naslednje pojme: ETNOLOG

STROKOVNJAK, KI RAZISKUJE KULTURO IN VSAKDANJI NAČIN ŽIVLJENJA (OPRAVLJA ETNOLOŠKA RAZISKOVANJA).

ETNOLOGIJA

VEDA, KI RAZISKUJE KULTURO IN VSAKDANJI NAČIN ŽIVLJENJA.

ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

JAVNA SLUŽBA, KATERE NALOGA JE VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE.

UNESCO

MEDNARODNA ORGANIZACIJA, KI SKRBI ZA SVETTOVNO DEDIŠČINO. ORGANIZACIJA ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN KULTURO.

www.praktig.org www.raziskujem.si

37

Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina

Ljudje, ki so živeli v preteklosti, nam niso zapustili samo materialnih stvari, ampak tudi znanja, spretnosti, šege, navade, prepričanja, vrednote.

Nesnovna (nematerialna) kulturna dediščina Nesnovna kulturna dediščina je povezana z ustvarjanjem, uporabo in razumevanji, ki so jih imeli ljudje v različnih zgodovinskih obdobjih.

1. S pomočjo slik napiši nekaj primerov nematerialne dediščine. V pomoč naj ti bo tudi učbenik na strani 68.

PRIPOVEDKE

PLES

PRIPRAVA HRANE

PUSTNE MASKE

Šege in navade Šege in navade so povezane s pomembnimi dogodki v življenju ljudi, s prazniki in delom.

2. Spodnja razpredelnica prikazuje nekatere najpomembnejše praznike v Republiki Sloveniji.

A. Škrat je izbrisal nekatere podatke v razpredelnici. Dopolni jih.

1. in 2. januar

NOVO LETO

OGNJEMET, NOVOLETNA JELKA, OBDAROVANJE

MAREC ALI APRIL

VELIKA NOČ

Velikonočna šunka, potica; velikonočna procesija

1. in 2. maj

PRAZNIK DELA

KRESOVI

1. november

DAN SPOMINA NA MRTVE

Obisk grobov in prižiganje sveč

25. DECEMBER

božič

JASLICE, BOŽIČNA VEČERJA, BOŽIČEK, POLNOČNICA

26. DECEMBER

dan samostojnosti in enotnosti

B. Obkroži tisti praznik v razpredelnici, ki je v tvoji družini povezan tudi z darili.

RADOVEDNEŽ Katerega praznika se ti osebno najbolj razveseliš? Nariši, kako ga praznuješ s svojo družino.

38 www.praktig.org

www.raziskujem.si

IZOBEŠANJE ZASTAVE

Kaj označujemo s pojmom likovno obzorje

Likovno obzorje zajema vse oblike likovnega ustvarjanja.

Likovno ustvarjanje se je skozi zgodovino zelo spreminjalo.

Kulturna dediščina in raznolikost likovnega obzorja Likovno obzorje označuje odnos posameznika do različnih oblik likovnega ustvarjanja.

1. Različna zgodovinska obdobja so ustvarila raznolike oblike in načine likovnega izražanja. Pod vsako sliko zapiši, katero obliko likovnega ustvarjanja prikazuje.

ARHITEKTURNI NAČRT

KIPARSTVO

SLIKARSTVO

PANJSKE KONČNICE

Kaj označujemo s pojmom rokodelska dediščina Rokodelci izdelujejo različne predmete in izdelke s spretnostjo svojih rok in z različnimi orodji.

Kulturna dediščina rokodelskega ustvarjanja Rokodelska spretnost se je prenašala iz roda v rod. Rokodelci delujejo tudi danes.

2. S katerim pojmom še označujemo rokodelstvo? Obkroži pravilni odgovor a. šege in navade b. domača ali hišna obrt c. likovno ustvarjanje 3.

A. B. C.

V preteklosti so nastale številne rokodelske panoge. Slike prikazujejo nekatere rokodelske panoge.

Poimenuj posamezno rokodelsko panogo.

Navedi en izdelek posamezne rokodelske panoge.

Opiši značilnost na sliki prikazane rokodelske panoge.

A. LONČARSTVO

A.SUHOROBARSTVO

A.ČIPKARSTVO

A.PLETARSTVO

B. LONEC, IGRAČE

B. KUHALNICA, ŽLICE

SPODNJE PERILO, B. PRTI

B. KOŠI, KOŠARE, CEKARJI

C. IZDELOVANJE

C. IZDELOVANJE

C. KLEKLANJE

C.IZDELOVANJE

LONČENE POSODE www.praktig.org

www.raziskujem.si

IZ LESA

IZ ŠIBJA, SLAME, LIČJA 39

PONOVIMO

ČLOVEK OHRANJA: kulturna dediščina

DEDIŠČINA

NARAVNA DEDIŠČINA JE

KULTURNA DEDIŠČINA JE

POSEBNE ZNAČILNOSTI

PRIČEVANJA O LJUDEH,

NAŠEGA NARAVNEGA

NJIHOVI KULTURI,

OKOLJA; POSEBNI IZREDNI POJAVI V

ZGODOVINI, KI IMAJO POSEBNO VREDNOST

NARAVI, POSEBNOSTI IZ RASTLINSKEGA IN

ZA POSAMEZEN NAROD

ŽIVALSKEGA SVETA MATERIALNA DEDIŠČINA JE

NEMATERIALNA DEDIŠČINA JE

STAVBE, PREDMETI,

ZNANJA, SPRETNOSTI,

SLIKOVNI IN PISNI VIRI,

ŠEGE, NAVADE,

BIVALNI PROSTORI,

PREPRIČANJA, VREDNOTE

NAJDIŠČA

ŠEGE IN NAVADE SO

USMERJAJO ČLOVEKOVO ŽIVLJENJE, ODNOSE MED LJUDMI IN RAZMERJA MED NJIMI. • NAVADE SO ČLOVEKOVA VSAKDANJA IN PRAZNIČNA

Tu prilepi nalepko, ki jo lahko povežeš z navado ob novem letu. Nalepko najdeš na zadnji strani delovnega zvezka.

OPRAVILA. • ŠEGE SO POVEZANE Z ODNOSI MED LJUDMI Mednarodna organizacija, ki skrbi za svetovno dediščino, je

UNESCO

Javni zavod, ki nudi strokovno pomoč pri varovanju dediščine, je

ZAVOD ZA VARSTVO

KULTURNE DEDIŠČINE Veda, ki proučuje kulturo in vsakdanji način življenja, se imenuje

40 www.praktig.org

www.raziskujem.si

ETNOLOGIJA