http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/6.%20razred/Ucenci/Resitve/RESITVE

6 Dragica Kapko

Nana Cajhen

Nevenka Drusany Martina Kriæaj Ortar Marja Besˇter Turk

Gradim te imam, slovenski jezik Reπitve UËbenik

Gradim slovenski jezik 6

1 Lani in letos 5. Avtorice uËbenika in delovnega zvezka Gradim slovenski jezik 6.

Da bi nam predstavile to gradivo.

Da. »asopisni Ëlanek, oceno knjige, reklamo, opis izdelka, opis ljudskega obiËaja, opis æivljenja vrstnikov nekoË in danes, opis razvoja Ëloveka, opis poteka bolezni, opis πporta, prijavnico, vozni red, obvestilo …

Da. O njih se bomo pogovarjali, jih presojali in pojasnjevali svoje mnenje, spoznavali njihove znaËilnosti ter sami tvorili podobna besedila.

Bogatili bomo svoj besedni zaklad ter zmoænost tvorjenja daljπih in bolj zapletenih povedi, utrdili in dopolnili svoje obvladanje knjiæne izgovarjave in pravilnega pisanja, opazovali in opisovali obliko besed, dopolnili svoje znanje o samostalnikih in pridevnikih, spoznali πe nove skupine besed ter razmiπljali, kdo vse govori slovensko …

V Kazalu.

Z besedilom.

Svetlo modri.

Naloge pred besedilom.

Olajπajo nam sprejemanje besedila.

UËenci.

Vodi delo v razredu, uËence spodbuja in jim pomaga pri njihovem delu.

Besedilo 2.

1. Da bi ljudje zvedeli, kaj se je zgodilo.

2. Da bi bili uËenci seznanjeni z uËiteljiËino hvaleænostjo.

3. Da bi ljudje priπli na ogled razstave.

O odprtju nove turistiËni poti.

O uËiteljiËinih Ëustvih ob prejemu poπiljke od uËencev.

O prireditvi v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.

3. Ne. Ker nekatera nimajo vseh potrebnih podatkov.

4. Prvo besedilo nima podatka o kraju in Ëasu pripreditve. V drugem besedilu manjka podatek o avtorju in naslovu dela, ki ga predvajajo. V tretjem besedilu manjkajo podatki: komu je besedilo namenjeno, kaj naj se opraviËi, kdaj je bilo to in zakaj.

2 Skupaj v skupini 4. v uËilnici; uËitelj in uËenci; pet uËencev; o ljudeh v stiski; vodjo skupine; πtirinajst dni 5. UËitelj.

Mojca.

Ana. Ne. Ker hoËe vse narediti sama.

Ne. Drugi uËenci so leni in poËasni.

Ne. Potrebujejo le veË Ëasa za razmiπljanje in iskanje podatkov.

Za vodjo je predlagal Vesno.

Da. Ker je bolj potrpeæljiva.

Ne. Ker je zelo zaposlena.

Ker je treba oddati plakat πele Ëez πtirinajst dni.

Da se ne bodo prepirali in da bodo sodelovali.

2

Gradim slovenski jezik 6

6. Ana Luka.

Mojca VeËina Ëlanov skupine.

7. Ne. Imeli so razliËno mnenje o vodji skupine.

Da. RazliËna mnenja so uskladili.

8. Da. Ne. Da. Usmerjal soπolce in nadzoroval delo.

9. Ne. Oprostite … Mojca, ne pustiπ …

Ker mu ni enakovredna.

Vikala.

Ker je starejπi.

Tikali.

Ker so si enaki.

Med uËiteljem in uËenci.

UËenci so uËitelja vikali in ga ogovarjali z gospod uËitelj.

Da.

3 Luka je ona — on in jaz sva midva 1. DA Mojca DA Ona je vedno vodja skupine.

Moja.

Ista beseda ni ponovljena.

2. uËence: UËitelj jih je vpraπal, kdo bo vodja skupine. plakat: Oddati ga je treba πele Ëez dva tedna.

3. Luka. Mojci. Mojca. Luki. Mojco. mu, ona jo Da se izognemo ponavljanju istih besed.

4. mu; UËitelj Da ne bi ponovil iste besede.

5. jima, jim, jo, ga b c 6. ©pela.

Jaz. Tineta.

Ti. KnjiæniËar.

On. 7. Kdor govori (torej govorec), se poimenuje z zaimkom jaz.

Kogar ogovorimo (torej naslovnika), poimenujemo z zaimkom ti.

Nekoga tretjega moπkega spola poimenujemo z zaimkom on.

Nekoga tretjega æenskega spola poimenujemo z zaimkom ona.

8. jaz; ti; on/ona; on; ona; onadva; oni 9. one, ti, mi, jaz, ona, midve, me, vidva, on, ve, midva, oni, onidve, vi, onadva, vidve 11. naslovnika, koga tretjega, drugo, tretjo Prvo osebo izraæajo tisti osebni zaimki, ki poimenujejo govorca (ta je namreË v pogovoru prvi, ker ga zaËne).

3

Gradim slovenski jezik 6

Drugo osebo izraæajo tisti osebni zaimki, ki poimenujejo naslovnika (ta je namreË v pogovoru drugi, ker se odziva na pobudo govorca).

Tretjo osebo izraæajo tisti osebni zaimki, ki poimenujejo nekoga tretjega ali nadomeπËajo samostalnike.

12.

OSEBA 1.

2.

3.

EDNINA jaz ti on, ona

©TEVILO DVOJINA midva, midve vidva, vidve onadva, onidve

MNOÆINA mi, me vi, ve one, oni

13. Midva. Vidva. Vidve/Vedve. Vidva. Me. Midve/medve. Ve. Vi. Mi.

4 Vsak dan jih beremo 1. logika veda, ki preuËuje pravilno, tj. neprotislovno miπljenje in sklepanje dokument listina z uradno veljavnostjo kronika zapis pomembnejπih dogodkov po zapovrstju dejanj huligan mladoletnik, ki krπi sploπne dogovore Izrazil je tudi svoje mnenje o njej.

Nenaklonjeno.

2. "Niso vsi mladi huligani!"

Mnenje o nekom.

4. b 5. Ë 6. b 7. c 8. b 9. Da bi seznanil javnost o dogodku in da bi vplival na mnenje ljudi.

11. S telefonskim klicem Joæeta G. v uredniπtvo Ëasopisa.

Z nakupom æivil.

12. Na zaËetku.

Razplet dogodka.

Voznik je torbico pozabil na strehi avtomobila — in se odpeljal Torbico je naπel gimnazijec Blaæ O. in jo odnesel na policijsko postajo "Niso vsi mladi huligani!" a

Protipomenke, sopomenke, nadpomenke, podpomenke 1. naπel, fant, Ëasopis, osebna izkaznica/banËna kartica/vozniπko dovoljenje 2. nasproten, enak, podoben, oæji, πirπi 3. zgodaj, pozno; zjutraj, zveËer najstarejπi, najmlajπi teæja, laæja urejeno, razmetani 5. zidu, steno torbi, aktovka πtirico, prav dobro pes, Kuæa 6. toæiti, lestev, skodelica, nezadostna ocena, juha, steklenica 7. E D » A C B Ne. Besede v levem stolpcu so prevzete. Æenske hlaËne nogavice.

Prevzeta.

4

Gradim slovenski jezik 6

8. »ASOPISI Delo Dnevnik VeËer

REVIJE Gea Ciciban Smrklja

SLADKARIJE Ëokolada bonboni napolitanke

Podpomenke.

9. bor — listavec, kilogram — merska enota, a — soglasnik, zrezek, ples, vojak — sorodnik 11. æalost, radost, Ëustvo

5 Nekaj ti moram povedati 1. Govorjeno.

Po loËilu in menjavi govorcev.

Pomiπljaj.

Menjavo govorca.

Dva. Sogovorca.

Pogovarjala sta se.

D, C 2. S soπolcem.

Ker je pogovor.

DoloËiti vlogi. Ker bo eden policist, drugi Joæe Granda.

Policist; J. Granda; Policist; J. Granda; Policist; J. Granda; Policist; J. Granda; Policist; J. Granda; Policist; J. Granda; Policist; J. Granda Policist in Joæe Granda.

Po telefonu.

Policist.

S pozdravom.

Da. Tukaj policijska postaja Ljubljana ©iπka.

Da. Ker mora naslovnik vedeti, s kom se pogovarja.

Da so naπli njegovo torbico z dokumenti.

S pozdravom.

Ne. Ker so pogovor zaËne in konËa s pozdravom.

4. Petra in Tomaæ.

Pogovarjata se.

Ker so narisani oblaËki, v njih pa je napisano, kaj je kdo rekel.

6. b, c, Ë 7. Iz prve povedi izvemo, kaj je bilo reËeno.

Iz druge povedi izvemo, kdo je rekel, komu je rekel in kaj je rekel.

Druga.

Vsebuje podatek o tem, kdo je rekel, komu in kaj.

Prva poved je zapis prvotnega govora. Druga poved je poroËilo o prvotnem govoru.

8. PoroËilo o prvotnem govoru.

Ker izvemo, kdo je komu rekel in kaj je rekel. c Na levi strani je podatek o tem, kdo je to rekel in komu je to rekel.

Na desni strani je podatek o tem, kaj je bilo reËeno.

Da. Iz prvega dela izvemo, kdo je to rekel in komu je rekel, iz drugega pa, kaj je rekel.

Da. Ker vsebujejo enake podatke.

5

Gradim slovenski jezik 6

9. Blaæ je rekel policistom: a b DA NE Prvotno besedilo je v prvi povedi dobesedno ponovljeno.

Prvotno besedilo je v drugi povedi obnovljeno.

DvopiËje; vejica.

Ker je samo v prvi povedi prvotni govor dobesedno ponovljen.

Ker je tako zaznamovano, da so ponovljene besede govorca.

10.

PORO»ANJE S PREMIM G. Z ODVISNIM G. x x x x Z odvisnim govorom.

Ker se ne spomnim vseh izreËenih besed.

Kadar koga posnemam.

11. PoroËilo o prvotnem govoru.

Ker vsebuje podatek o tem, kaj je bilo reËeno, in o tem, kdo je komu to rekel.

Tudi poroËilo o prvotnem govoru.

Ker vsebuje podatek o tem, kaj je bilo reËeno, in o tem, kdo je komu to rekel.

Policist je vpraπal gospoda Joæeta Grando a je vpraπal policist gospoda Joæeta Iz njega izvemo, kdo je komu kaj rekel.

Povedi imata enako sestavo.

Spremni stavek ni na istem mestu.

V prvi.

Za dobesednim navedkom.

Ne. V prvi povedi se zaËne z veliko zaËetnico in konËa z dvopiËjem, v drugi povedi pa se zaËne z malo zaËetnico in konËa s piko.

12. Policist je vpraπal Blaæa je vpraπal policist Blaæa.

Blaæ mu je odgovoril mu je odgovoril Blaæ.

DOBESEDNI NAVEDEK ZA SPREMNIM STAVKOM PRED SPREMNIM STAVKOM 1.

"Kaj se je zgodilo?"

"Kaj se je zgodilo?"

2.

"Torbica je padla iz avta."

"Torbica je padla iz avta."

Dobesedni navedek je vedno napisan v narekovajih.

Dobesedni navedek se vedno zaËne z veliko zaËetnico.

Da ga za spremnim stavkom konËamo z vpraπajem ali piko, pred spremnim stavkom pa z vpraπajem ali vejico.

6 Po mojem mnenju 4. Filip Samobor.

V PIL-u.

26. 9. 2003.

O knjigi Artemis Fowl.

6

Gradim slovenski jezik 6

5. O fantu Artemisu II. O njegovem prizadevanju, da bi si poiskal svojega oËeta in obnovil druæinsko bogastvo.

Iz 2. odstavka. c Ë 6. Ne. Da bi izrazil svoje mnenje o knjigi.

Iz 1. in 3. odstavka.

Da bi njeno napeto zgodbo predstavil bralcem in jih navduπil za branje.

Da. Ne. 7. a Hvali.

Zgodba je napeta, razvleËena, duhovita, duhamorna, kratka, zanimiva.

Eoin Colfer je odliËen, slab, zabaven, dolgoËasen pisatelj.

Prevod je slab, zabaven, enkraten, napaËen.

8. Mnenje, da je vsebina napeta, zanimiva in duhovita.

10. Bralcem PIL-a. Æelel je vplivati na mnenje bralcev in tudi na njihovo ravnanje.

Filip hvali knjigo in bralcem priporoËa, naj jo preberejo.

11. V 1. odstavku.

Besedna druæina 1. rokavica, roka, rokav, brezrokavnik b rok 2. oæivljati, æiveti, poæivilo, æival, æivËnost -æivpoljub, priljubljen, ljubeË, zaljubiti se, ljubezen -ljubnasad, sadeæ, sadovnjak, presaditi, sadni -sad3. zaroka — medsebojna obljuba poroke pred priËami roËaj — del posode, namenjen za dræanje naroËje — prednji del telesa v sedeËem poloæaju od trebuha do kolen Da. c 4. Po smislu. knjigarna — knjiænica -knjigprah — praπnik -prah-volkvolkulja — volËji osmeπiti se — nasmeh -smehsoËen — sokovnik -sokZadnji glas v korenu se je zamenjal z drugim glasom.

5. kovaË, kovaËnica, nakovalo, kovËek, rokovnik pisarna, piskanje, piπËalka, zapiskati, piskaË beliti, belec, belolas, balet, belilo

7 Dobro blago se samo hvali 3.

4.

5.

6.

c Ë c Fotografije.

Slovar in zgoπËenka ter deËek ob raËunalniku.

Dela s slovarjem, preko raËunalnika pa posluπa zgoπËenko.

Delo ga zanima.

Dobro, zabavno, pridobiva veliko novega znanja.

7

Gradim slovenski jezik 6

Sploπni πolski multimedijski slovar.

Uporabljajo ga lahko vsi ljudje, tudi uËenci, dijaki, πtudenti; zgoπËenko lahko vstavimo v raËunalnik, pri katerem se uporablja besedilo, zvok, grafika.

Slovar za vsak æep.

Da bi sporoËevalec pritegnil pozornost kupca z ugodno ceno.

Po dostopni ceni, preprosto in zabavno, angleπko-slovenski slovar.

Z malimi tiskanimi.

7. Knjiga, v kateri so besede razvrπËene po abecedi in pojasnjene.

Za delo v πoli, za razumevanje besedil v tujih jezikih, za lektoriranje in prevajanje besedil ipd.

Ne. Vsebuje angleπke in slovenske besede.

AngleπËina in slovenπËina.

Ker so besede v ameriπki angleπËini pogosto drugaËne kot v britanski pa tudi izgovarjava besed se marsikdaj razlikuje.

Da so razlage besed nazornejπe.

ZgoπËenka.

Da bi se jih nauËili pravilno izgovarjati.

Pri Zaloæbi Rokus Klett.

8. Da je slovar za ljudi z malo denarja in za ljudi z veliko denarja.

Za ljudi z malo denarja.

Z veË podroËij.

Ker piπe ≈sodobno besediπËe z veË podroËij«.

Ne. BesediπËe je besedni zaklad.

9. b b c Ne. Ker ima vsakdo svoje mnenje/priËakovanja o tem.

13. Dve. Da bi kupec kupil reklamirani izdelek in uporabil reklamirano storitev.

Javnosti.

14. V prvi reklami se reklamira storitev.

V drugi reklami se reklamira izdelek.

15. Mercator.

Na koncu reklame vidimo Mercatorjev znak.

Kompas Design.

Napisano je v reklami.

Zdravo æivljenje.

Ker je uæivanje sadja zdravo in zmanjπuje uËinke stresa.

Zdravo prehranjevanje in ugodne cene.

Zdravo je zauæiti pet obrokov hrane na dan. Zdravo je, da Ëlovek vsak dan zauæije Ëim veË sadja in zelenjave.

PiËim na malco.

Obarvajmo æivljenje.

Po smislu.

Na sadje petih barv.

V neknjiænem.

Beseda ≈malca« je neknjiæna, knjiæno je ≈malica«; neknjiæna je tudi besedna zveza ≈piËim na« v pomenu skoËim.

16. Tablete Coldrex.

Dve. Bolnik in farmacevtka.

Farmacevtka prodaja zdravila, bolnik pa potrebuje zdravilo.

V lekarni.

Pogovarjata se — bolnik farmacevtki kaæe, kaj æeli.

Pogovarjata se brez besed.

Da. Bolnik z boleËinami v grlu, s kaπljem in nahodom teæko govori.

Bolnik sporoËa farmacevtki, da je nahoden, kaπlja, ga bolita grlo in glava. »e se zdravite s tabletami Coldrex, je dovolj ena tableta, saj uËinkuje enako kot veË tablet druge vrste.

Iz prizora s tehtnico.

Da.

8

Gradim slovenski jezik 6

»lovek, ki ga mimogrede vidimo pred lekarno na koncu reklame, z zadovoljstvom pokaæe bolniku v lekarni, da se je on pozdravil s coldrexom.

Bolnikom s prehladom in gripo.

Izdelovalec tablet Coldrex.

Sklepam na podlagi izkuπenj z reklamami.

Nasvet oz. opozorilo bolnikom, da je treba pred uporabo zdravila prebrati navodila za uporabo.

Da bolnik pozna tudi neæelene uËinke zdravila.

8 Zaradi Ëe Ëebula ni bula 1. Ne. Ena poved v dvojici je nesmiselna. a) Ker se je Tjaπa naroËila na novo poljudnoznanstveno revijo, jo zanimajo æivali. b) Ker je promet za tovornjake s ponjavami prepovedan, piha v Vipavski dolini moËna burja. c) Ker danaπnja operna predstava odpade, je veËina pevcev prehlajenih.

2. a, c V 1. povedi je izraæen vzrok naroËila, v 2. pa posledica zanimanja za æivali.

3. c 4. Tjaπo zanimajo æivali, zato se je naroËila na novo poljudnoznanstveno revijo.

5. V Vipavski dolini piha moËna burja, zato je promet za tovornjake s ponjavami prepovedan.

Ker je veËina pevcev prehlajenih, danaπnja operna predstava odpade.

6. vzrok Ker imamo zdravniπki pregled, ne bomo pisali preizkusa znanja.

Zaradi zdravniπkega pregleda ne bomo pisali preizkusa znanja. ker, zaradi 7. Vzrok.

Z besedo zaradi.

Izpustili smo glagol in spremenili obliko besedne zveze zdravniπki pregled.

Izpustili smo jo.

Prepisali smo ga.

8. c »e bo strpna do Ëlanov skupine.

9. D, E, C, A, B, » Nogometaπi se bodo uvrstili na svetovno prvenstvo, Ëe bodo zmagali na danaπnji tekmi. ©olarji bodo πli na konËni izlet v ©marjeπke Toplice, Ëe bodo zbrali dovolj denarja.

UËitelji bodo maja odpotovali v Rim, Ëe se bodo na potovanje prijavili æe marca.

Novakovi si bodo ogledali predstavo v Cankarjevem domu, Ëe bodo pravoËasno rezervirali vstopnice.

UËenci se bodo peljali na izlet s kolesom, Ëe bodo upoπtevati uËiteljeva navodila.

Starejπi ljudje se bodo izognili gripi, Ëe se bodo cepili.

Z besedo Ëe.

Z vejico.

11. ker, V Ëe, Pg zato, P

9 VËasih gre tudi brez zdravnika 1. b Ker so omenjeni listi.

Ker ima ozke liste.

2. »as cvetenja ni zapisan.

3. rastlina, ki raste, cveti veË let; podolgovato, odebeljeno podzemno steblo; podolgovat list, ki ima vzporedne izstopajoËe æile; listi, porasli z dlakami; moπki spolni organ v cvetu; rastlina, ki ima moπke in æenske spolne celice; vnetje bronhijev; bolezen z napadi krËevitega duπenja

9

Gradim slovenski jezik 6

5.

OZKOLISTNI TRPOTEC Imena suliËasti trpotec, πpiËasti trpotec, volËji jezik …

Sestavni deli korenika, listi, steblo, cvet »as cvetenja od aprila do septembra RastiπËe na suhih tleh in na svetlih krajih (po travnikih in paπnikih) Uporaba zdravilna rastlina 7. Devet.

Ne. Eno ime je neslovensko.

Iz latinπËine.

Samo botaniki.

Da. Iz latinπËine.

9. DA, NE DA c b c DA Odpravili smo ponavljanje besed.

10. Iz rozete se dviguje steblo, ki je visoko do 40 cm.

Utrgal si rastlino, ki je morda strupena.

Po zdravilo je moral iti v mesto, ki je od njegovega doma oddaljeno 20 km.

11. V drugi povedi se ponovi ista beseda, kot je v prvi.

RdeËi petelin se je hitro razπiril zaradi burje. Slovenska prestolnica je namreË mesto muzejev, galerij in drugih kulturnih znamenitosti. Pomembno je, da so moæje v modrem storilcu æe na sledi. Dolina pod Poncami bo spet privabila mnoæice ljudi.

12. psiËek, kuæek, kolesom, bicikel, ©ofer, voznik

Viπji primerja — najviπji presega 1. niæji, viπji veËji, manjπi daljπa, krajπa teæja, laæji starejπi, mlajπi hitrejπa, poËasnejπe c Ë 2. Lastnostne.

Ne. Tiste, s katerimi izraæamo svoje mnenje.

S spreminjanjem oblike ali z besedo bolj.

S spreminjanjem oblike.

3. Ker imajo tri stopnje.

V drugega.

OBLIKE PRIDEVNIKA PRI STOPNJEVANJU OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIK niæji viπji veËji manjπi daljπa krajπa teæja laæji starejπi mlajπi hitrejπa poËasnejπe

10

Gradim slovenski jezik 6

b b primernik Osnovnik.

Osnovno stopnjo lastnosti.

OBLIKE PRIDEVNIKA PRI STOPNJEVANJU OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIK nizek visok velik majhen dolga kratka teæka lahek star mlad hitra poËasno 4. Triglav, najviπja Ljubljana, najveËje Sava, najdaljπa Slon, najteæja Babica/dedek, najstarejπa/najstarejπi Letalo, najhitrejπe b b preseænik OBLIKE PRIDEVNIKA PRI STOPNJEVANJU OSNOVNIK PRIMERNIK PRESEÆNIK najniæji najviπji najveËji najmanjπi najdaljπa najkrajπa najteæja najlaæji najstarejπi najmlajπi najhitrejπa najpoËasnejπe

10 Prva je za koncerte, druga za pusta 1. Glasbila. harfa, kitara, violina, Ëelo, citre, trobenta Strune.

Godemo, brenkamo.

Ker nanje igramo na razliËna naËina.

Godala in brenkala.

2. Kitaro.

Spremljavi.

Iz trupa, vratu, mehanizma za navijanje strun in uglaπevanje, iz zvoËnice in kobilice.

Iz lesa.

V brenkala.

Harfa, citre, tamburica, lira.

11

Gradim slovenski jezik 6

4. Kitara.

VRSTE

UPORABA

VRSTA GLASBILA

— klasiËna kitara — kitara za flamenko — elektriËna kitara

— solistiËno glasbilo — spremljevalno glasbilo

— brenkalo

KITARA SNOV

SESTAVNI DELI

— les — najlon

— trup — vrat — strune

6. preËke strune glava vijaki vrat

zvoËnica

kobilica

trup

9. KlasiËna.

Ni prikljuËena na elektirko.

15. Glasbilo.

Ime glasbila.

Da, obe sta brenkali.

V πtevilu strun in v poloæaju glasbila med igranjem nanj.

Na koncu povedi. b c 14. O kurentu.

Za Ptujsko polje in Haloze.

Kurent je Ëlovek s posebno masko in preobleko.

15. b 25. Ne. Ker ima na glavi koæuhovinasto kapo, ki je na obraznem delu narejena iz usnja.

Kapa ima vrezane odprtine za oËi.

Kapa ima odprtino za nos.

V usnjen rilec.

Na niti nanizan bel fiæol.

Iz ust mu visi dolg rdeË jezik.

Vranja ali puranja perut, dva goveja rogova ali dve tanki palici.

Prodam — kupim 2. a 3. c 4. b

12

Gradim slovenski jezik 6

5. harmonika, voziËek, delovna halja, omarica Starejπa.

Ker je obnovljena.

Da bi jo kupec raje kupil (Ëe bi jo umazal, bi jo lahko opral).

Da bi kupec vedel, ali potrebuje omarico z navedenimi merami.

Ker natanËne mere niso pomembne.

Omarica.

Ne. Da bi se kupec in prodajalec dogovorila za ceno.

Da je izdelek poceni.

Tako, da pokliËe po telefonu.

6. Kratka.

Ker je treba plaËati za vsako besedo.

Vrsta izdelka.

Da se bralec laæje znajde.

Cena po dogovoru, zelo poceni, simboliËna cena.

Ker zavzame manj prostora.

11 Soseda s sosedo o sosedi 1. se pogovarja Ker poved ne bi bila smislena.

Kdo se pogovarja? Soseda.

S kom se pogovarja? S sosedo.

O kom se pogovarja? O sosedi. c 2. NE soboto, izletu, vlakom, Celja, Ljubljano, avtobusom, Vrhniko, Postojno, Postojni , jamo, izletu, izleta, sredo, Rogli, bazenu, ZreËah c c Ker verjetno ni Slovenec; slovenπËina ni njegov materni jezik.

Ker je slovenπËina moj materni jezik.

6. To je jeæevka.

Samostalnik.

NE D D C 4. O levi.

Deklici je babica ponudila deænik.

NE NE Ker smo ju sklanjali.

8. Ana. NE Ana. Ane. Ani. Ano. O Ani. Z Ano. ©est.

Na πest.

13

Gradim slovenski jezik 6

6. Kaj je poletelo iz Pariza? »esa ne bo veË danes? »emu so zamenjali kolesa?

Kaj so pripravili mehaniki?

O Ëem niso povedali niË novega?

S Ëim se igra ves dan? c 7. b Toæilnik.

Imenovalnik.

8. 3 5 1 6 2 4 9. 3 6 4 2 1 5

12 Iz male ne zraste velika 1. MoËnik, moËnik, Hvala, hvala, Mrzel, mrzel, petelin, Petelin, JurËek, jurËek, Kvas, kvas, Burja, burja, zidar, Zidar Po veliki zaËetnici.

ObËna imena.

Z malo. b 2.

OB»NO IME LASTNO IME reka SoËa knjiga Pastirci hotel Lev zbirka Poezije revija Proteus pesnik Zajc kraj Metlika dræava Slovenija slika Sejalec ObËna imena poimenujejo vrsto oseb, predmetov … in jih piπemo z malo zaËetnico; lastna imena pa poimenujejo posamezno osebo, predmet … in jih piπemo z veliko zaËetnico.

3. praznike z malo 4. Dræavni jeziki so napisani z malo, imena dræav in prebivalcev/prebivalk pa z veliko zaËetnico.

5. a z malo 6. PreËrtana je leva ovojnica.

Beseda gospod je obËno ime in jo piπemo z malo zaËetnico.

7. PreËrtana je leva ovojnica.

Besedo GOSPOD napiπemo z veliko zaËetnico, ker zaznamuje zaËetek povedi.

13 Iz Ëasov brez televizije in raËunalnika

14

3. predica — æenska, ki prede; presti — z orodjem ali strojem oblikovati predivo v nit; predivo — vlakna za predenje; lan — kulturna rastlina, ki se goji zaradi vlaken in semena; konoplja — kulturna rastlina, ki se goji zaradi vlaken 4. Kolovrat.

Od zgoraj navzdol: preslica, vreteno, pogonsko kolo, pedal.

Na preslico priveæemo πop prediva.

Potiskamo noæni pedal.

S pogonskim kolesom vrtimo vreteno.

Z vretenom sukamo predivo.

Gradim slovenski jezik 6

6. Preja.

Na podeæelju.

Predice.

Predle so nit.

Da so izdelale nit za platno ali nogavice, jopice ...

Preslico in kolovrat.

Pozimi, ob veËerih.

Predice so predle doma ali pa so se zbirale po hiπah na skupni preji. Preja je bila tudi druæabno opravilo.

Ne. 10. Kako se imenuje pustni obiËaj?

Kje je potekalo kurentovanje?

Kdaj je potekalo?

Kdo se je preoblekel v kurente?

Kaj so poËeli kurenti? »emu so pozvanjali z zvonci?

Kaj je bila posebnost tega obiËaja?

Ali se je ta obiËaj ohranil do danes?

11. kurentovanje Ptujsko in Dravsko polje pustni Ëas moπki in otroci poskakovanje in tekanje odganjati zimo, priklicati pomlad maska oz. obleka, jeæevka kurentu ni smel nihËe sneti kape, branil se je z jeæevkami kulturna dediπËina, ki se ohranja na pustnih karnevalih 13. c Ljudskega obiËaja ljudskemu obiËaju ljudskem obiËaju ljudskim obiËajem c DA Spremenile so se konËnice.

Ker to zahteva smisel povedi. b

14 Simon, kaj delaπ?! Le kaj se dogaja s tabo?

1. c c 2. dogajanje glagoli 3. Dejanje nekdo povzroËa, zato ima svojega povzroËitelja oz. vrπilca.

Dogajanje poteka samo od sebe (tj. ga nihËe ne povzroËa), zato nima povzroËitelja oz. vrπilca.

4.

GLAGOLI, KI POIMENUJEJO DEJANJE DOGAJANJE pravijo deæuje obiπËemo sanjaπ sreËava postajate poskakujem zardevam vræejo gnije 5. bom predstavil, so izdelovali, primerjajo tretji glagol drugi glagol prvi glagol

15

Gradim slovenski jezik 6

6. sem smuËal, bomo πli, sem bil, hodim, obiπËeta 7. piπem, piπeπ, piπe Ena. Ena. Ena. Ob prvem glagolu (piπem) bi lahko stal osebni zaimek jaz.

Ob drugem glagolu (piπeπ) bi lahko stal osebni zaimek ti.

Ob tretjem glagolu (piπe) bi lahko stal osebni zaimek on.

15 Vse teËe in se spreminja 1. flora — rastlinstvo, doktor — zdravnik, favna — æivalstvo, advokat — odvetnik, literatura — knjiæevnost iz latinπËine mrtev jezik Jezik se ne govori veË.

2. Nauportus — Vrhnika, Celeia — Celje, Castra — AjdovπËina, Poetovio — Ptuj, Emona — Ljubljana Ker so spadali pod rimske province.

Pribl. od l. 0 do 600 n. π.

Prebivalci starega Rima.

6. O æivljenju mojih vrstnikov/otrok v starem Rimu.

7. Æivljenje otrok v starem Rimu.

NE Besedilo opisuje æivljenje v tistem Ëasu. d 8. Iz 6.

DOGODKI OB ROJSTVU

PREBIVALI©»E

OBLEKA

ÆIVLJENJE OTROK V STAREM RIMU

HRANA

16

©OLANJE

PROSTI »AS

9. Dve ali tri.

Ne. Imena so bila treh vrst: osebno, rodbinsko in druæinsko.

HËi je dobila le eno ime.

OËe je odloËal o usodi novorojenËka, izbral mu je ime, skrbel je za otroka in o njem odloËal.

Ne. Mi ga ne kliËemo gospod/gospodar.

Gradim slovenski jezik 6

10. R, P, P, R, P 11. a 12. Od 7. do 12. leta.

Oboji.

Brati, pisati, raËunati.

Grπki suænji.

Na prostem ali na trænici.

Od sonËnega vzhoda do veËera.

UËbenikov niso imeli.

Na povoπËene tablice.

DeËki.

Lahko so se izobraæevale pri domaËem uËitelju.

DeËki so obiskovali gledaliπËa, gladiatorske igre, dirke z vozovi, cirkuπke igre, se ukvarjali s πportom; deklice so se ukvarjale z glasbo, plesom, tkanjem ...

16 Simon ji ga je dal zanj 1. Ker brez tega ni jasno, na katero besedo se nanaπa. c 2. ti, on, vidva, ve, oni OSEBNI ZAIMEK ti on vidva ve oni

OSEBA 2.

3.

2.

2.

3.

©TEVILO ed. ed. dv. mn. mn.

3. RazliËna. b 4. V dajalniku.

V ednini.

V dolæini.

Daljπo.

Ker je poudarjena.

Krajπo.

17 PrapraprapraËlovek 6. Npr. »lovekovi predniki / Razvoj Ëloveka …

7. MODRO: ËloveËnjak, avstralopitek, spretni Ëlovek, pokonËni Ëlovek, misleËi Ëlovek, moderni Ëlovek ZELENO: pred 8 milijoni let, pred 4 do 5 milijoni let, pred 2 milijonoma let, pred 1,6 milijona let, pred 160.000 leti, pred 120.000 leti RDE»E: v suhih in odprtih predelih (ne v gozdu); v savanah juæne in vzhodne Afrike; v savanah danaπnje Tanzanije, Kenije in Etiopije; v Afriki in v Aziji; v Afriki; v Afriki in Evropi 8. B, », A, C 3, 4, 1, 2 Da. Besedilo prikazuje stopnje v razvoju Ëloveka, ki so sledile ena drugi.

10. a

17

Gradim slovenski jezik 6

Podatki v oklepaju 1. Ë b 2. Ob oklepajih so ponekod presledki, ponekod pa ne.

Med prvim delom oklepaja in besedo pred njim je presledek, med njim in besedo za njim pa ne.

Med drugim delom oklepaja in besedo pred njim ni presledka, med njim in besedo za njim pa je.

3. V prvem primeru je oklepaj iz 2 delov, v drugem pa iz enega.

V prvem primeru je oklepaj dvodelno loËilo.

V drugem primeru je oklepaj enodelno loËilo.

Na kratko 1. npr., pr. n. πt.

Da bi pisec varËeval s prostorom. na primer, pred naπim πtetjem Ker pri branju ne krajπamo besed.

Da. Ne. Pogosto rabljene.

Po dogovoru.

2. leto, liter, Republika Slovenija, in tako dalje, stran, stoletje, Slovar slovenskega knjiænega jezika, kilogram, glej, na primer 3. NE KRAJ©AVE, NAPISANE Z VELIKIMI »RKAMI NAPISANE Z MALIMI »RKAMI S PIKO BREZ PIKE RS l. l SSKJ itd. kg str. stol. gl. npr.

KRATICE OKRAJ©AVE SIMBOLI 4. Kratice so tiste krajπave besed, ki so napisane z velikimi tiskanimi Ërkami.

Okrajπave so tiste krajπave besed, ki so napisane z malimi Ërkami in s piko.

Simboli so tiste krajπave besed, ki so napisane z malimi Ërkami in brez pike.

18 Praskanje prepovedano 1. 1, 3, 4, 2 2. Oπpice, norice, rdeËke … …

IzpuπËaje na koæi.

Proti oπpicam.

Zaradi zapletov in posledic.

Proti rdeËkam.

Lahko so nevarne za bodoËe mamice.

Noricam.

Ker se pojavijo na koæi vodeni mehurËki, ki zelo srbijo. …

4. O noricah.

5. ©est.

1., 2., 1., 3., 6., 4., 5.

8. DA, NE, DA, DA, DA, DA

18

Gradim slovenski jezik 6

9. Zaradi hitrega naËina πirjenja in ker Ëlovek sploh ne ve, da je okuæen.

Navadno enkrat.

10. 2, 1, 4, 3, 6, 5 11. »

19 Ni Ëasa za dolgËas 5. O obliki, mreæi in lesenih tleh.

O oblaËilih, obutvi in naËinu igranja.

Z loparjem in æogico.

Ne. Iz kovine.

Lahka.

Iz peres in kapice.

Ne. Peresa so gosja, kapica pa je iz plute.

Z majhno uteæjo. Da laæje ≈leti«.

Z loparjem odbijata æogico prek mreæe.

Ko æogica pade na tla na nasprotnikovi strani igriπËa.

Ko dobi igralec 15 toËk, igralka pa 13.

Vodi igro.

Sedi na sedeæu ob mreæi.

15. 8, 1, 2, 4, 10, 6, 7, 13, 9, 11, 3, 12, 5 17. Poimenuje igro.

Z malo.

20 HoËeπ ali noËeπ — moraπ se iti uËit

2.

3.

4.

5.

6.

c NE -ti, -Ëi c preigrati, kotaliti, reËi, iti, priseËi NedoloËniki so glagoli na -ti/-Ëi. drsi, drseti b NE Ker glagolu ne sme ne more slediti sedanjik, ampak nedoloËnik. b NE b Prvi podËrtani glagol se konËuje na ti.

Drugi podËrtani glagol se konËuje na t.

Prvi podËrtani glagol je v nedoloËniku.

Drugi podËrtani glagol je v namenilniku.

Za glagolom mora.

Za glagolom priπel sem. gledati, nedoloËnik; Spat, namenilnik; kosit, namenilnik; oditi, nedoloËnik; kupit, namenilnik

19

Gradim slovenski jezik 6

21 Dobro je vedeti 1. Prebrala je obvestilo na oglasni deski.

Vida mu je povedala.

V torek, 13. 3.

Po hiπah.

UËenci 6. b O© Trnovo.

Da bi dobili denar za razredne potrebe.

3. c Obvestilo, ObveπËam Vas. 4. Alenka Pivec.

Gospodu Kukcu.

Da bi naslovnika o neËem obvestil.

O spremembi datuma in Ëasa obiska.

25. 2. 2007 ob 13.30.

Na Zavod za ortodontijo in maksifacialno ortopedijo, DerËeva 5, Ljubljana.

5. Mnoæici ljudi Enemu Ëloveku.

Prvo je javno, drugo zasebno.

Besedilo je uradno.

Gospa vejica, Vas smem vpisati?

1. b Miha, pridi k meni!

Ne, ne bom priπel.

Av, pohodil si me! vejico

22 Jure se je opoldne skrivoma vrnil domov 1. Domov.

Opoldne.

Skrivoma. c d 2. zgoraj — Poimenuje kraj. spomladi — Poimenuje Ëas. razumljivo — Poimenuje naËin.

3. jutri, doma, hitro KJE? doma

KDAJ? jutri

doma, kraj jutri, Ëas hitro, naËin 4. Spomladi, Podnevi S Ëasovnimi.

5. leæe, sede, stoje, molËe Z naËinovnimi.

20

KAKO? hitro

sredi — Poimenuje kraj. pomotoma — Poimenuje naËin. zjutraj — Poimenuje Ëas.

Gradim slovenski jezik 6

23 Od kod in kam, kako in kdaj?

3. b 4. Ë 5. Na æelezniπki postaji, na medmreæju, v turistiËni agenciji ipd.

Usluæbenci Slovenskih æeleznic.

Ne. Besedilo je v obliki preglednice, v kateri so navedeni Ëas prihoda oz. odhoda, vrsta vlaka, smer vlaka.

6. a, b, d, h, i, j 7. c Navedeni so tudi podatki o postajah nekaterih vlakov v Avstriji.

8. Ob 4.40.

70 minut.

Ob 23.30.

Ob 13.00.

64 minut.

Dve. ©tirje.

Osem.

9. Vlak Intercity.

V Mednem.

V Ljubljani, Kranju.

Na vlaku Intercity in mednarodnem vlaku.

Ker gre za kraja v Avstriji, v katerih æivijo prebivalci dveh narodnosti — tudi slovenske.

24 Naj se prijavim ali ne?

2. C E G D A » B F Prijavnico.

4. b 5. Zavod za raËunalniπko izobraæevanje Ljubljana.

V Mladinsko πolo raËunalniπtva.

Osnovnoπolcem.

Od septembra do junija meseca.

Dve. V Pascal.

Programiranja, urejanja besedil slik in tabel, naËrtovanja procesov, osnov medmreæja.

Logo.

Dræavnih in mednarodnih tekmovanj.

6. b 7. UËenec. …

Starπi.

25 Rok je bil na krosu 2., 2 soπolca sta bila tik za njim 1. Drugi.

Dva. c c

21

Gradim slovenski jezik 6

2. sto, Koliko?; stoti, Kateri?; osmi, Kateri?; enajst, Koliko?

3. a 2 2.

Za glavnimi πtevniki ni pike, za vrstilnimi pa je.

4. Z besedo.

DA 5. petinosemdeset, sto πtirideset; S koliko.

Glavna.

Petinosemdeset.

Sto πtirideset; sto petdeset; πtiristo petdeset.

6. Glavni πtevniki so zapisani z eno besedo ali z veË besedami.

Vrstilni πtevniki so zapisani z eno samo besedo.

22