http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/8.%20razred/Prirocniki_priprave/si by Renata Odlazek

prirocnik SIB

08.04.2005

07:17

Page 2

prelom prirocnik

01.04.2005

19:02

Page b

(Black plate)

TeoretiËni del: Boæa Krakar Vogel, Milena M. BlaæiÊ, Jakob J. Kenda, Marica ÆvegliË PraktiËni del: Neæa Cigüt, Drago MegliË, Irena Hodnik, Olga Hüll

SVET IZ BESED 7—9 ZA U»ITELJE PriroËnik za uËitelje Jezikovni pregled: Darka Tepina Podgorπek Korektorica: Beata Ksenija Krivec Urednica: Sabina Tamπe Likovno-grafiËni urednik: Beti Jazbec Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus, d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Koæuh Oblikovanje: Beti Jazbec Prelom: Studio Rokus / Milan Puh,Thomas Vidmar Tisk: Schwarz d.o.o. Prva izdaja: 1. natis Naklada: 1000 izvodov

Ljubljana, april 2005

Vse knjige Zaloæbe Rokus in dodatna gradiva dobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

Svet iz besed 6 je Strokovni svet RS za sploπno izobraæevanje seji dne ??? potrdil kot uËbenik pri pouku slovenπËine v 6. razredu osnovne πole za tri πolska leta.

© Zaloæba Rokus d.o.o. Vse pravice pridræane. Brez pisnega dovoljenja zaloænika je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobËitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakrπnem koli obsegu in postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. Ëlena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, krπitev avtorske pravice.

CIP - Kataloæni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjiænica, Ljubljana 028. 5(035)

Zaloæba Rokus d.o.o. Stegne 9b 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 E-poπta: info@rokus.com

SVET iz besed 7-9 za uËitelje : priroËnik za uËitelje / Boæa Krakar Vogel ... [et al.]. - 1. izd., 1. natis. - Ljubljana : Rokus, 2005 ISBN 961-209-488-8 1. Krakar-Vogel, Boæa 219575808

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 1

(Black plate)

KAZALO

I. Metodika pouka knjiæevnosti ...................................................3 Od uËnega naËrta do priprave in preverjanja — ob gradivih SIB ..................3 1. Letna priprava ..........................................................................................................3 2. Priprava na uËno enoto............................................................................................5 3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske .................8 interpretacije 4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje ...................................................35

II. Cilji in vsebine pouka knjiæevnosti s Svetom iz besed .........43 1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka v devetletki in Svet iz besed 7, 8 in 9 .......................................................................................43 2. Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli in v delovnih zvezkih Svet iz besed................................................................................53 3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed ..............................................................57 4. Obvezni in predlagani avtorji in besedila v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9 ..................................................................................................69

III. O manj znanih avtorjih in delih v Svetu iz besed 7, 8 in 9....75 Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila ...............................75 Tuji avtorji ...................................................................................................................89 Slovenski avtorji .......................................................................................................109 Priloga: Zanimive in koristne spletne povezave.......................................................120

7. razred Razvrstitev tematskih sklopov v πolskem letu..........................................................125 A Razvrstitev tematskih sklopov v 7. razredu ..........................................................131 B Primer priprave na obravnavo sklopa v 7. razredu ..............................................137 UËni sklop: Vsak ima skrivnost .........................................................................137 UËni sklop: Z rano in roæo zaznamovana — domovina, pesem, pripoved.........140 UËni sklop: Vsakomur svoje — sodbe take in drugaËne....................................143 UËni sklop: Bavbavi iz naπe domiπljije — bajka .................................................146 UËni sklop: Otrok — podobo na ogled postavi...................................................148 C Primeri priprav na posamezne uËne enote v 7. razredu ......................................151 Feri LainπËek: Ajπa Najπa ................................................................................151 Miroslav AntiÊ: Koder plavih las .......................................................................154 Simon GregorËiË: SoËi ......................................................................................157 Æarko Petan: Obtoæeni volk ..............................................................................160 Ljudska: Pegam in Lambergar ..........................................................................162 » Primeri preverjanja ...............................................................................................169 Dave Pelzer, Izgubljeni fant ..............................................................................170

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

I. Metodika pouka knjiæevnosti

Page 2

(Black plate)

∗

Boæa Krakar Vogel

Vinko Möderndorfer: Ljubezen..........................................................................174 PastirËek in volk ................................................................................................178

8. razred..................................................................................185 A Razvrstitev tematskih sklopov v 8. razredu ..........................................................185 B Primer priprave na obravnavo sklopov v 8. razredu.............................................193 UËni sklop: KomiËno dramsko besedilo ............................................................193 UËni sklop: Trivialna in umetniπka knjiæevnost..................................................195 C Primeri priprav na posamezne uËne enote v 8. razredu ......................................197 France Preπeren: Uvod h Krstu pri Savici .......................................................197 France Preπeren: Povodni moæ .......................................................................202 Niko Grafenauer: Æivljenje ...............................................................................204 Ivan TavËar: Visoπka kronika ............................................................................211 Josip JurËiË: Jurij Kozjak...................................................................................217 » Primera preverjanja ..............................................................................................221 Jan Neruda: Æe je jesen....................................................................................221 Pisno ocenjevanje znanja — analiza umetnostnega besedila (domaËe branje) ................................................................................................225

9. razred ...................................................................................231 A Razvrstitev tematskih sklopov v 9. razredu ..........................................................231 B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 9. razredu..............................................235 UËni sklop: ZaËetki slovenskega slovstva ........................................................235 UËni sklop: Slovenska knjiæevnost od romantike do moderne ........................243 UËni sklop: Lirska pesem skozi Ëas .................................................................250 UËni sklop: Biografsko pripovedniπtvo .............................................................255 C Primeri priprav na posamezne uËne enote v 9. razredu ......................................261 W. Shakespeare: Romeo in Julija.....................................................................261 Boris A. Novak: Narcis in Eho...........................................................................264 Preæihov Voranc: Doberdob..............................................................................272 Ciril KosmaË: Gosenica.....................................................................................275 France Bevk: Kaplan Martin »edermac............................................................280 » Primer preverjanja ................................................................................................283 Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje.................................................................283

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 3

Boæa Krakar Vogel

(Black plate)

∗

1. Letna priprava

I. Metodika pouka knjiæevnosti Dr. Boæa Krakar Vogel

Od uËnega naËrta do priprave in preverjanja — ob gradivih SIB V prispevku predstavljamo metodiËni del didaktike knjiæevnosti. Odgovarjamo na temeljna vpraπanja, kako naj pred poukom, med njim in po njem praktiËno ravnajo uËitelji, da bodo uresniËevali cilje pouka: kako naj se pripravljajo na pouk, na kaj naj bodo pri πolski interpretaciji posebej pozorni ter kako naj pripravljajo uËence na preverjanje znanja. Temeljni pojmi: letna priprava, priprava na uËno enoto, faze metodiËnega sistema πolske interpretacije (definicije faz, primeri iz SIB, problemi iz teorije in prakse, spodbude za razmiπljujoËega uËitelja praktika), zunanje preverjanje za podroËje knjiæevnosti.

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

≈Bralna izkuπnja je piknik, na katerega avtor prinese besede, bralec pa pomen.« Northrop Frye

UËni naËrt (UN) za pouk knjiæevnosti (za obravnavo umetnostnih besedil) za devetletko (ZRS© 1998, 2000) prinaπa v jedrnem delu funkcionalne in izobraæevalne operativne cilje za posamezne razrede znotraj triletij. Na ta naËin priporoËa oz. predpisuje, katere dejavnosti naj izvajajo uËenci in katere sestavine besedil (npr. videz oseb, motivacijo za njihovo ravnanje, rimo, ritem …) naj spoznavajo, kadar knjiæevna besedila berejo ali posluπajo oz. o njih govorijo in piπejo. Dejavnosti uËencev, zahtevnostna raven in literarnoteoretiËni pojmi so predpisani, vsebine pa so veËinoma le predlagane, izbirne, nekatere pa tudi predpisane (v zvezkih Svet iz besed so te vse zajete). Posploπene formulacije iz UN doæivljajo na poti do uËenca dve vrsti konkretizacij: eno prinaπajo uËbeniki oz. gradiva, ki predvidene dejavnosti in pojme obravnavajo ob izbranih besedilih, drugo, najbolj neposredno, pa mora opraviti uËitelj sam. To naredi v dveh temeljnih korakih, v letni pripravi in pripravi na uËno enoto ali uro (oz. v t. i. makroin mikropripravi).

1. Letna priprava To je uËiteljeva osebna samostojna razporeditev dela za celo πolsko leto. UËitelj se je najbolj smiselno loti tako, da — izhajajoË iz uËnega naËrta (ta je najvaænejπe izhodiπËe za naËrtovanje!) in izbranega uËbenika — oblikuje odgovore na nekaj kljuËnih vpraπanj: www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

1. Letna priprava

18:55

Page 4

(Black plate)

∗

Boæa Krakar Vogel

— Katera besedila naj izberem za obravnavo v posameznem razredu, da bo doseæeno ustrezno razmerje med pripovedniπtvom — 50 %, liriko — 30 %, dramatiko — 20 %? — Kako naj ta besedila vsebinsko poveæem v πirπe sklope po neki temeljni podobnosti (tematiki, perspektivi, npr. komiËnosti, Ëasovnosti idr.)? — Ali so nameravani sklopi oblikovani tako, da v πolskem letu omogoËajo enakomerno zastopanost vseh dejavnosti, ki jih za obravnavo umetnostnih besedil predvideva uËni naËrt za knjiæevni pouk, in obravnavo zahtevanih izobraæevalnih vsebin? — Katere dejavnosti je glede na vsebino najbolj smiselno poudarjati znotraj posameznih sklopov (kdaj bo potrebnega veË branja, posluπanja, katera vsebina je izrazito primerna za ustvarjalno preoblikovanje, kakπni naËini preverjanja in ocenjevanja se kaæejo kot najustreznejπi pri doloËenem sklopu)? 1 — Kako naj se sklopi vrstijo skozi πolsko leto, da bo zahtevnost dejavnosti in vsebin enakomerno razporejena; koliko Ëasa (ur) naj bo namenjenih vsakemu od njih? — Kakπne so povezave z jezikovnim poukom (katere dejavnosti uvajamo pri sklopu, katere je mogoËe zdruæiti s cilji jezikovnega pouka, katera neliterarna besedila sprejemajo in tvorijo uËenci ob obravnavi umetnostnih besedil — npr. berejo intervju s pisateljem, spomine sodobnika, izsek iz njegovega dnevnika, kritiko njegovega dela, sami piπejo kritiko, namiπljeni intervju idr.)? — Kakπne so medpredmetne in druge povezave? — Kako se glede na vse te prognostiËne ugotovitve kaæe temeljni funkcionalni cilj 2 obravnave posameznih sklopov? Ta cilj zapiπemo po vsem navedenem premiπljevanju na zaËetku sklopa, in sicer kot odgovor na naslednja vpraπanja: kaj naj bi uËenci po naπem mnenju od obravnavanih besedil trajno ≈odnesli« ter kako bomo ta dolgoroËni pozitivni uËinek spodbudili; kako naj bi uËencem omogoËili Ëim pristnejπe in zavestno doæivetje posebnosti literarnih besedil, katere dejavnosti naj bi v ta namen spodbujali pri pouku, da bi uËenci dojeli in izrazili, kar jih je prevzelo? 3 — Kaj od poprej nameravanega se v tej luËi kaæe bolj, kaj manj pomembno? — Kaj je mogoËe opustiti (besedilo, dejavnost), kaj bolj poudariti? 4 — Kako naj oblikujem konËni zapis letne priprave? 1 Razmiπljati se da, recimo, takole: Ob sklopu KomiËna knjiæevna perspektiva, kamor so vkljuËena izbrana besedila (gl. primer M. ÆvegliË), se zdi verjetno, da bodo (moji) uËenci komiko najbolje dojemali s posluπanjem interpretativnega branja, zato bodo vsa izbrana besedila posluπali/gledali — posnetke in/ali uËiteljevo besedo. Zdi se verjetno, da jih bo mikalo govorno poustvarjanje komiËnih besedil, zato se zdi smiselno spodbuditi improvizirano uprizarjanje. Tiho branje in zaznavanje motivacije knjiæevnih oseb bosta vkljuËena ob domaËem branju enega od predlaganih komiËnih besedil. Sproti preverjam, kako uËenci zaznavajo in razumejo komiËne uËinke, s krajπo kontrolno nalogo ocenjujem, kako so zaznali potek dogajanja in razumeli ravnanje oseb v domaËem branju ter kaj vedo o avtorju in Ëasu nastanka prebranega besedila.

Temeljni funkcionalni cilj je ohranitev nekaterih bistvenih celostnih ≈podatkov« o literarnih besedilih (tj. o lastnih dejavnostih, o lastnostih besedil), ki naj se zaradi pozitivne bralne in refleksivne izkuπnje uskladiπËijo v dolgotrajni spomin (obzorje priËakovanj), od koder jih ≈uporabnik« prikliËe ob ponovnem draæljaju (novem branju) — po MarentiË Poæarnik, 2000.

Za branje in obravnavo komiËnih besedil, denimo, oblikujemo cilj, ki izraæa naπe priËakovanje, da naj bi se uËenci trajno spominjali, da so besedila ≈smeπna«, vsako na svoj naËin, eno zaradi jezika, drugo zaradi smeπnih oseb, tretje zaradi smeπnih okoliπËin idr. Spontano doæivljanje komiËnosti lahko spodbudi ustrezno interpretativno branje. Zavestno dojemanje komiËnih elementov pa je npr. mogoËe doseËi s ponovnim branjem, opisovanjem komiËnih uËinkov, poustvarjanjem.

Ni nujno, da so v vseh sklopih in ob vseh enotah enako prisotne vse πtiri dejavnosti (branje, pisanje, govorjenje, posluπanje). Dejavnosti zato naËrtujemo tako, da bodo uËenci doæiveli posebnosti konkretnih literarnih besedil. Pri knjiæevnih besedilih je v prvi vrsti zavezujoËe literarno branje in spodbujanje odziva.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 5

(Black plate)

Boæa Krakar Vogel

∗

2. Priprava na uËno enoto

Bistvena naloga letne priprave je torej uËiteljev individualni ≈prevod« uËnega naËrta v svoj konkretni naËrt, ki vsebuje njegovo zamisel uËnih sklopov, ob njih pa dejavnosti uËencev v πolskem letu. To je uËiteljev ≈letni delovni naËrt«, ki ga oblikuje na osnovi svojih pogledov in preferenc, ob poznavanju zmogljivosti ter interesov svojih uËencev. Zato ga ne more namesto njega narediti kdo drug, npr. kolega v aktivu, saj ni mogoËe, da bi vsi uËitelji na enak naËin uËinkovito oblikovali sklope vsebin in dejavnosti za svoje uËence in svoje konkretne okoliπËine. Temeljita priprava in razporeditev sklopov ob navedenih vpraπanjih pomeni precejπen prihranek energije med πolskim letom in je hkrati uËiteljev samonadzor pri usklajevanju delnih in sploπnih ciljev, porabe Ëasa, vrst dejavnosti, obsega pri obravnavi posameznih enot idr.

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

V ta namen obstaja vrsta priporoËil in vzorcev. V tem priroËniku so izkuπeni praktiki podali zgled za oblikovanje knjiæevnih sklopov za vse razrede ob vsebinah, ki jih prinaπajo posamezni zvezki SIB, ob upoπtevanju dejavnosti in pojmov, ki jih predpisuje UN, in ob upoπtevanju vpraπanj, ki so navedena v tem naπem prispevku.

Bolj sistematiËno torej lahko pri letni pripravi ugotovimo vsaj naslednje koristne lastnosti: — uËitelju omogoËa njegovim okoliπËinam primerno razporeditev Ëasa za obravnavo posameznih tem in samostojno razporeditev vsebinskih enot (npr. obravnavo domovinske tematike pred ljubezensko, biografskega pripovedniπtva pred liriko, primerno kombinacijo literarnih in jezikovnih tem, smiselno povezovanje obojega ob isti vsebini …); — uËitelju v vsakem obdobju πolskega leta omogoËa orientacijo, ali napreduje s predvidenim tempom, da bo obdelal snov na ravneh, predvidenih po uËnem naËrtu; sproti ga opozarja, ali se je pri kaki snovi predolgo zadræal, ter ga usmerja k racionalizaciji Ëasa; — uËitelj lahko v taki pripravi enakomerno razporeja dejavnosti uËencev v πolskem letu, npr. pisanje, govorjenje, domaËe branje; — to naËrtovanje omogoËa uËitelju in uËencem znosnejπo razporeditev delnega in celostnega pisnega in ustnega preverjanja z ocenjevanjem; — ne nazadnje taka priprava uËitelju in uËencem tudi olajπa naporno in pogosto neuËinkovito iskanje dodatnih virov v zadnjem hipu … Ob temeljiti letni pripravi, ki evidentira sklope uËne snovi, dejavnosti in temeljne cilje, je dosti laæje sestavljati priprave na obravnave posameznih uËnih ur oz. enot.

2. Priprava na uËno enoto Preden se lotimo didaktiËnega oblikovanja priprave na πolsko interpretacijo (to je univerzalna metoda knjiæevnega pouka, primerna za uresniËevanje razliËnih ciljev, npr. da uËenci sprejemajo besedilo, da pridobivajo knjiæevno znanje, da ustvarjajo …), razmislimo o naslednjih vpraπanjih: www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 6

(Black plate)

∗

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

2. Priprava na uËno enoto

Boæa Krakar Vogel

— Kako sprejemam doloËeno literarno besedilo, kako ga interpretiram sam? Kaj se mi v njem zdi umetniπko najbolj prepriËljivo? — Kaj o tem besedilu pravi sodobna stroka? (Lastno strokovno interpretacijo uËitelj dopolni z drugimi, jo relativizira, opaæa prezrte sestavine, dobi informacije.) — Kako bi po mojih predvidevanjih to besedilo sprejemali uËenci; je zanimivo, lahko, teæko? — Kaj naj bi o besedilu izvedeli po uËnem naËrtu, kaj ponuja uËbenik? — Kako se cilji in vsebine v zvezi z besedilom v πolskih gradivih ujemajo s tem, kar vem kot strokovnjak in obËutim kot bralec? So zahteve strokovno sprejemljive, relevantne, dovolj ali preveË obseæne, kaj bi dodal/odvzel/povedal drugaËe? Kakπna je moja ≈didaktiËna prognoza« za obravnavo tega besedila? — Kako naj na podlagi ciljev v uËnem naËrtu, poznavanja svojih uËencev, svoje interpretacije, strokovnih mnenj oz. svoje didaktiËne prognoze, ki upoπteva vse te elemente, oblikujem operativne (funkcionalne, izobraæevalne in vzgojne) cilje za obravnavo? — Kakπen potek obravnave (didaktiËne komunikacije) se zarisuje iz postavljenih operativnih ciljev? Kakπno je smiselno zaporedje faz πolske interpretacije, katera je osrednja? Kaj bom v posameznih fazah delal kot uËitelj — katere spodbude, vpraπanja, razlage bom uporabljal, kakπen odziv uËencev priËakujem pri tem? Ko dobi odgovore na ta krog vpraπanj, uËitelj pripravo oblikuje v pisni obliki. Pisanje je torej posledica opravljenega miselnega procesa naËrtovanja dejavnosti v skladu s cilji. KonËni pisni izdelki so razliËni po obsegu in dikciji, v njih pa morajo biti razvidno zapisani operativni cilji ter potek komunikacije med uËiteljem in uËenci v posameznih fazah πolske interpretacije. »edalje pogosteje se pripravi dodaja tudi delovni list z nekaj nalogami za preverjanje. Naπtejmo poglavitne korake πolske interpretacije, ki naj bodo razvidni v pripravi (ni treba, da so vedno zajeti vsi, tudi ne v enakem zaporedju — najbolje je fleksibilno upoπtevati vizije iz letne priprave): 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.

uvodna motivacija najava besedila in njegova lokalizacija interpretativno branje premor po branju in izraæanje doæivetij razËlenjevanje besedila sinteza in vrednotenje nove naloge

Zdi se, da je treba opozoriti πe na dikcijo ali stil zapisa priprave. Ta je pogosto preveË ≈papirnat« in puπËobno zadovoljuje birokratske πablone, namesto da bi odseval uËiteljevo naËrtovanje dejanskega dogajanja v razredu. UËitelji pa najbræ prav zaradi togega naËrtovanja obrazcev ≈od zgoraj« πe vedno menijo, da je eno proces priprave in zapis ≈po svoje« za prakso, nekaj drugega pa izroËek za javnost oz. za zadovoljitev zunanjih zahtev. Od tod bi se vsi vpleteni lahko nauËili nekaj koristnega: uËitelji, da bi pri naËrto-

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Boæa Krakar Vogel

18:55

Page 7

(Black plate)

∗

2. Priprava na uËno enoto

Nujno pripravljanje na pouk zato ni predvsem izpolnjevanje predalËkov za branje, pisanje idr. v enovitih obrazcih, ampak premislek, kako naj bi po naπem mnenju potekal stik med uËenci in literarnimi besedili. Ta premislek vsebuje nekatera za uresniËevanje uËnih ciljev bistvena vpraπanja in probleme: Kaj naj se pri konkretni vsebini konkretno dogaja med uËencem in literaturo? Kako naj uËenec spoznava tisto, kar je v danih besedilih najbolj presenetljivo, vznemirljivo? Najprej se torej vpraπamo po tem, kako uËenca sooËiti z umetniπkostjo danega besedila in kakπne teæave utegnemo naleteti pri tem.5

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

vanju in pisanju priprave mislili predvsem na konkretne okoliπËine, uËence in ≈ponudbo« literarnih besedil ter zato zunanja navodila, ki se jim zdijo uporabna, sproπËeno prilagajali svoji dejanski praksi; naËrtovalci pa, da bi sestavljali bolj æivljenjska, manj razdrobljena in v togo ≈pedagoπko« dikcijo ujeta navodila ter obrazce za pripravo. Opraviti bi morali transformacijo, ne pa kopijo sploπnih formulacij v uËnem naËrtu. A po mojem mnenju lahko to transformacijo opravi tudi uËitelj sam, brez posrednika. Mnogi tako tudi ravnajo. Zapisi priprav so v tem primeru na pogled manj enotni, dejansko pa bolj funkcionalni in prilagojeni æivemu stiku med konkretnimi uËenci in knjiæevnimi besedili.

©ele ko nam je okvirno znan (holistiËni) odgovor na izhodiπËno vpraπanje (uËiteljeva ≈didaktiËna prognoza«), se lotimo razËlenjevanja na smiselne in ne preπtevilne dejavnosti, ki jih predvideva uËni naËrt (ta poskuπa tudi utemeljevati njihov smisel, da bi ga uËitelji razumeli in ne, da bi utemeljitev vsakokrat znova prepisovali). »e v UN piπe, denimo, UËenci razvijajo recepcijsko sposobnost z branjem …, to v pripravi ≈prevedemo« v UËenci berejo besedilo (po kiticah, na glas … — kakor paË menimo, da se bo dogajalo) in pripovedujejo, kaj so najbolj zaznali. Pri naËrtovanju poteka torej poskuπamo konkretizirati dejavnosti in poti do temeljnega cilja obravnave: ugotoviti, kaj je smiselno brati na glas, o Ëem govoriti, kaj pisati, posluπati, kakπne oblike ustvarjalnosti izziva besedilo, kakπno razËlembo ponuja njegova umetniπkost … Smiselno se je Ëemu tudi odreËi, da se besedilo kot celota ne ≈zaduπi« v posameznih dejavnostih. V naπem priroËniku so vzorce priprav na posamezne uËne enote izdelali izkuπeni uËitelji praktiki. Ti vzorci izkazujejo doloËene podobnosti, npr. v usklajenosti poteka didaktiËne komunikacije s cilji, v pestrosti strategij, pa tudi doloËene razlike. V izdelavi vzorca (SoËi) sem se preizkusila tudi sama in podala tiste in tako zapisane elemente, kakor menim, da so potrebni za uËinkovito obravnavo in za komunikacijo med uËencem in doloËenim literarnim besedilom. 5 Ko se pripravljamo, denimo, na obravnavo pesmi SoËi, je mogoËe razmiπljati takole: (Kaj ponuja besedilo, kaj lahko spoznajo uËenci, katere teæave je mogoËe priËakovati pri sprejemanju?)

Pesem je predvsem zelo Ëustvena. Izpovedovalec nagovarja SoËo, obËuduje njeno lepoto, ji izkazuje svojo ljubezen in polaga vanjo svoje upe za lepπo narodovo prihodnost. UËenci naj bi spoznali to pesnikovo sporoËilo in zaznali, s Ëim vse so ta mogoËna Ëustva izraæena v besedilu. Poskusili naj bi se opredeliti, ali jim je tako Ëustvovanje blizu ali morda odmaknjeno (precej mogoËe). Razumeli naj bi, da je bilo takrat to umestno, saj so bile zgodovinske okoliπËine drugaËne, pesnikova narava pa obËutljiva za osebne in druæbene krivice.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 8

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

Vendar kaæe poudariti, da noben æe izdelan vzorec priprave ne more biti neposredno uporaben za delo v razredu. Vsak zahteva prilagoditev konkretnim naslovnikom (uËencem) in poudarkom, ki jih æelimo sami dati doloËenemu besedilu in dejavnostim uËencev. Zato so priËakovanja uËiteljev, da jim bo kak priroËnik posredoval ≈recepte« za pouk, napaËna, uËitelji pa neupraviËeno kritiËni in razoËarani, ko ugotovijo, da vzorec ni ≈uporaben«. Uporaben je kot zgled, primer, ne pa kot funkcija v konkretni situaciji.

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije Nekatere naπe raziskave (npr. ÆvegliË 2004) prinaπajo zanimivo spoznanje, da uËenci drugaËe vidijo pomen in poudarke pri knjiæevnem pouku kakor uËitelji. UËitelji najpogosteje menijo, da skuπajo uËence najbolj intenzivno navajati na doæivljanje, razumevanje in vrednotenje literarnih besedil, uËenci pa obËutijo pouk predvsem kot pridobivanje novih literarnih pojmov, razËlenjevanje besedil. To je znak, da uËitelji v dobri veri, da gre za celostni pouk, vseeno preveË poudarjajo racionalno spoznavne dejavnosti; tiste, ki bi merile na bralËev celostni stik z literarnim besedilom (podoæivljanje umetniπkosti, zavestno vrednotenje), pa so v ozadju. To je mogoËe popraviti s samoopazovanjem oz. z zavestnim premikom nekaterih poudarkov obravnave in preverjanja. Poskusili bomo podati nekaj takih, ki smo jih ugotovili pri naπih pogostih opazovanjih prakse. Najprej pa na kratko nekaj ≈teoretiËnih« izhodiπË.

3.1 Kaj je πolska interpretacija ©olska interpretacije je osrednja metoda pouka knjiæevnosti. Njeno bistvo je skupna obravnava literarnih besedil v πoli, v komunikaciji med literaturo, uËenci in uËiteljem. Ta komunikacija mora potekati na vseh spoznavno sprejemnih stopnjah, na katerih ob branju nasploh poteka stik med bralcem in konkretnim besedilom (doæivljanje, razumevanje, vrednotenje, primerjanje, razvrπËanje in izraæanje). Pri pouku se ob gibanju po teh stopnjah dogaja dvoje: interpretira se aktualno literarno delo in se postopoma obenem ponotranjajo bralne strategije uËencev za Ëedalje samostojnejπe branje. Prehajanje s stopnje na stopnjo se dogaja sistematiËno oz. po korakih, ki tvorijo metodiËni sistem πolske interpretacije. Naπ ima, kot æe reËeno, sedem faz. Prve πtiri (uvodna motivacija, najava besedila in lokalizacija, interpretativno branje, premor po branju in izraæanje doæivetij) so namenjene predvsem spodbujanju doæivljajskega, celostnega sprejemanja pri bralcu pred prvim branjem, med njim in po njem. Naslednje faze pa merijo bolj na analitiËno in kritiËno odzivanje ob drugem branju besedila ter novem samostojnem branju (razËlenjevanje besedila, sinteza in vrednotenje, nove naloge). V teh fazah je mogoËe vkljuËevati razlago, dialog in metode ustvarjalnega branja in pisanja, govorjenje in posluπanje, zato je πolska interpretacija po teh korakih primerna tako za razvijanje knjiæevnih sposobnosti kakor za uresniËevanje izobraæevalnih in vzgojnih ciljev.6 6 Pripomnimo, da πolske interpretacije ne smemo zamenjevati z razËlembo neumetnostnih besedil (torej ne opravljamo predmetnopomenske, besedno-slovniËne, okoliπËinske … razËlembe). RazËlenjevanje literarnih besedil (njihove tematike, stila, idej idr.) je le del πolske interpretacije, ki ima πe druge cilje, predvsem spodbuditi bralca k odzivu in razmisleku o njem.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 9

Boæa Krakar Vogel

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

3.2 Za uËinkovitejπe delo uËitelja v posameznih fazah πolske interpretacije

3.2.1 Uvodna motivacija A) Kaj je V tej fazi gre za ≈psihiËno ogrevanje« uËencev za sprejemanje novega besedila (npr. za zaznavanje evfoniËnih, jezikovnoslogovnih, zgradbenih posebnosti, za vzbujanje predstav, razumevanje sporoËil). UËitelj to fazo zasnuje na podlagi izkuπenj uËencev, njihovega znanja in priËakovanih doæivetij, zaznav ter domiπljijskih predstav, ki jih utegnejo vzbuditi prvine besedila. Glede na to, na katere dejavnosti uËencev se pri tem najbolj opre, govorimo o veË tipih uvodne motivacije. Sama razlikujem tri glavne tipe:

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

V nadaljevanju bomo podrobneje predstavili sestavine pedagoπke interakcije v posameznih fazah, njihovo uresniËevanje s primeri iz zvezkov SIB in jih ponazarjali s posameznimi primeri iz sedanje prakse.

a) Ponovitev knjiæevnega in drugega znanja kot uvodna priprava na obravnavo nove snovi. UËitelj priËakuje od uËencev reprodukcijo, spominsko povzemanje, ki bo iz dolgotrajnega spomina priklicalo informacije, potrebne za razumevanje novega besedila. Nekaj primerov: Kaj æe veste o Francetu Bevku? O kom oz. o Ëem najpogosteje piπe? b) Doæivljajsko-izkuπenjska motivacija je tista, pri kateri skuπa uËitelj priËakovanje vsebine ali oblike novega besedila navezati na æe znane literarne ali zunajliterarne izkuπnje, znanje in doæivetja uËencev, ki tokrat ne priklicujejo iz spomina samo informacij, ampak tudi obËutja, zaznave, predstave, asociacije, socialne, moralne izkuπnje: Kaj si predstavljate ob besedi mama? Ste videli film SreËa na vrvici? Kaj vam je bilo najbolj vπeË? Kaj obËutimo, ko zasliπimo πumenje vode, gledamo v sonce …? Vas tale glasba na kaj spominja? Nariπite vojaka. Kaj boste najbolj poudarili? c) Domiπljijsko-problemska motivacija uËence postavi pred bodisi bolj intelektualno bodisi bolj domiπljijsko uganko ali problem (neznanko, ki terja razreπitev). Ta vrsta motivacije najbolj spodbuja divergentno miπljenje, ustvarjalnost, daje izkuπnjo o ustvarjalnem procesu, aktivira priËakovanja novega in zaradi razlik v reπitvah daje tudi izkuπnje o ≈pluralizmu« resnic v literarnem besedilu. Pri sodobnem pouku, ki ima elemente problemsko-ustvarjalnega, se pogosto uporablja. B) Kako je v SIB Prim. a, b): — SIB 7, S. GregorËiË, SoËi: SoËa je reka, ki teËe po zahodnem robu Slovenije. Kje izvira? Kam se izliva? Kako reËejo SoËi Italijani? SoËa se pojavlja v mnogih pesmih in zgodbah, posebej πe tistih avtorjev, ki so od tam doma. Od kod je bil in kje je kot duhovnik sluæboval Simon GregorËiË, ki je avtor pesmi SoËi? Kdaj je pesem napisal? (Str. 145)

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 10

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

— SIB 8, V. Vodnik, Dramilo: Vsi imamo domovino, vËasih so ji rekli oËetnjava, oËina, zaviËaj ali rodna gruda; to pomeni deæelo, v kateri smo se rodili ali v kateri prebivamo. Kaj si predstavljate pod izrazom domovina? (Str. 169) Prim. c): — SIB 7, S. Silverstein, Razmetana soba — besedna premetanka: V kvadratih poiπËite Ëim veË razmetanih besed in jih napiπite. (Str. 80) — SIB 9: S. Jenko: Rodoljubki — kombinacija doæivljajsko-problemske in izkuπenjske motivacije: Za uvod pred branjem pesmi Simona Jenka Rodoljubki si preberite pesem Otona ÆupanËiËa z naslovom Vezenina. Pogovorite se o vsebini pesmi in o tem, kako tenkoËutno piπe o domovini ÆupanËiË. S Ëim primerja domovino? Kaj za vas pomeni domovina? Ali pesem govori le o eni domovini ali govori o vsesploπni domovini? (Str. 123) C) Problemi iz teorije in prakse Po naπih opazovanjih uvodna motivacija uËiteljem v praksi ne predstavlja veË prav velikega problema. Toda dogaja se, da se posamezni uËitelj oprime predvsem doloËenega tipa motivacije in ga uporablja za vse vrste besedil in uËencev. Zato uËenci pogosto vedo, kako bo potekala ura knjiæevnosti in teæko skrijejo naveliËanost, pa naj gre za πe tako prizadevno spodbujanje spominov na izkuπnje ob posameznih temah. Zelo uËinkovito je uËence postaviti pred konkreten problem, npr. O Ëem bo govorila drama, v kateri nastopajo naslednje osebe? — Kakπen je poglavitni motiv pesmi, v kateri se ponavljajo naslednje besede … — Razvrstite dane povedi (kitice) v zaporedje, kakor menite, da je v besedilu, ki ga bomo brali. Kaj menite, da je njegova tema? — Dani odlomki so zaËetki in konci dveh besedil. Kateri spadajo skupaj? Prav tako uËenci o svojih doæivetjih neradi govorijo v frontalnem pogovoru, zato je tu moænost pisnih miniatur, pogovorov v dvojicah; probleme lahko uvodoma reπujejo skupine, npr. zapolnjujejo prazna mesta, poskuπajo ugotavljati zaporedje dogodkov ali kitic, povezave med osebami, med govorom oseb in tematiko … VËasih je bila reprodukcija znanja kot uvodni del ure pogosta, zdaj pa tega skorajda ni veË, Ëeprav bi se kdaj pa kdaj uvodoma lahko spomnili na to, kar vedo o æe obravnavanem avtorju in o svojem branju. RazliËni tipi kratkoroËnih motivacij, ki spodbujajo zanimanje za branje posameznih besedil, postopoma pripomorejo tudi k dolgoroËni motivaciji — sploπnemu in trajnejπemu zanimanju za branje. Za uËinkovitost dolgoroËne motivacije priporoËajo didaktiki poleg pestrih kratkoroËnih motivacijskih strategij πe nekatere, namenjene prav vzbujanju trajnejπega zanimanja za knjigo in πirjenju bralne kulture: razredna knjiænica, bralni kotiËki, grafikoni priljubljenih knjig, knjiæna darila, pogovori s pisatelji, iskanje celostnih informacij po svetovnem spletu, dopisovanje po elektronski poπti ipd. Tudi izbor zanimivih knjig sam po sebi poveËuje motivacijo za branje (Jelenko 2001), kakor po drugi strani prav primerna motivacija naredi besedilo zanimivo.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Boæa Krakar Vogel

18:55

Page 11

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

») Spodbuda za uËitelja razmiπljujoËega praktika

3.2.2 Najava besedila in lokalizacija A) Kaj je Potem ko je bilo pri uËencih ustvarjeno zanimanje za sprejemanje, jih je treba seznaniti tudi z nekaterimi stvarnimi doloËilnicami novega literarnega besedila. To olajπa razumevanje, odstrani spoznavne ovire pri celostnem estetskem doæivljanju ob prvem branju in daje potrebne informacije o besedilu in njegovem avtorju. UËitelj mora v tej fazi podati osnovne zunaj- in znotrajbesedilne znaËilnosti besedila: napovedati naslov in avtorja (oboje v govorjeni in pisni obliki, z zapisom na tablo ali na prosojnico), besedilno vrsto, po presoji tudi motivnotematsko ali slogovnokompozicijsko oznako, opozoriti na teæje razumljive izraze (prevzete besede, frazeme) ali neznanke v kraju in Ëasu dogajanja (obiËaji, kultura, vera …), umestiti odlomek v sobesedilo, na kratko predstaviti avtorja in okoliπËine nastanka.

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Znotraj sklopov v svoji letni pripravi enakomerno razporedite opisane tipe motivacije. Opazujte, kateri se vam je podzavestno najveËkrat ≈vsilil« kot tisti, ki ste ga najbolj vajeni. Bi bil dejansko najuËinkovitejπi? Utemeljite.

V tej fazi dosegamo z uËenci pomemben del t. i. izobraæevalnih ciljev. Posredujemo temeljno kontekstno oz. literarnozgodovinsko znanje, ki je potrebno za boljπe branje — razumevanje in vrednotenje besedila. Ker gre v tej fazi za zgoπËeno podajanje informacij, je najpogostejπa metoda uËiteljeva razlaga, pri Ëemer uËenci sodelujejo z æe pridobljenim znanjem. Pri tem je koristno upoπtevati naslednje sugestije: Poleg besedne razlage (uËenci si poleg suhoparnih dejstev æelijo tudi zanimivosti o dobi, anekdote, citate ipd.) k boljπemu razumevanju in pomnjenju pripomorejo razliËna vizualna in druga ponazorila: slike avtorja, Ëasa, prikazi prvih izdaj njegovih knjig, audiovizualni in elektronski pripomoËki (odlomki s kaset, zgoπËenk), tabelske slike in miselni vzorci (slednji lahko nastajajo sproti, lahko pa ima za ta namen uËitelj æe izdelane), ki poveËajo sistematiËnost in preglednost njegove razlage. Del lokalizacije ali njeno poglobitev lahko opravijo tudi uËenci z govornimi nastopi, pri katerih prav tako uporabljajo razliËna ponazorila. Lokalizacijo besedila je mogoËe opraviti tudi pozneje, po prvem branju in interpretaciji, ali pa sproti, ob razliËnih dejavnostih v drugih fazah (v tem primeru je treba podatke sistematiËno povzeti v sklepni fazi sinteze). To je odvisno od uËiteljeve presoje, ali bodo uËenci besedilo razumeli brez predhodne umestitve ali doloËenih pojasnil. Kdaj pa kdaj lahko uËenci ob koncu osnovne πole informacije o besedilu poiπËejo tudi vsak zase, iz uËbenika, spremne besede ali drugih virov, s Ëimer se uvajajo v samostojno uËenje. UËitelj jih mora zlasti pri prvih poskusih natanËno usmeriti k obvladljivemu viru in njihovo razumevanje pozneje preveriti ter sistematiËno povzeti. www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 12

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

B) Kako je v SIB V zvezkih Svet iz besed je lokalizaciji namenjenih veË rubrik: uvodni deli ob robu besedila (rdeËi tisk), rubrika Stvarna pojasnila, pogosto tudi robna Misel, anekdota, sklepni zapis o pisatelju, slike in dodatno avdiovizualno gradivo na videoposnetkih, CD-jih in DVD-ju (pogovori z ustvarjalci, odlomki idr.). Podatki so pogosto domiselno povezano z do-polnilnimi nalogami za uËence. — SIB 7, Josip JurËiË, Kozlovska sodba v Viπnji Gori: Na spletnih straneh (http./www.matkurja.com) poiπËite stran s podatki o pisatelju Josipu JurËiËu in ugotovite, ali ga uvrπËajo med mladinske pisatelje. Izpiπite si kakπen podatek iz njegovega æivljenja, ki se vam zdi zanimiv. (Str. 125) — SIB 8, Marjan TomπiË, »rno sonce; povezava lokalizacije in motivacije ob robu na zaËetku besedila: Pred vami je primer znanstvenofantastiËnega besedila. Razdelite se v dve skupini. Ena naj piπe o tem, kar o znanstvenofantastiËnih besedilih æe ve, druga o tem, kar bi o njih rada izvedela. Potem se lotite branja TomπiËevega besedila, ugotovitve skupin primerjajte (str. 28). Sledijo Stvarna pojasnila (str. 29) in navodilo: »e je v besedilu πe kakπna beseda, ki je ne razumete, si pomagajte s slovarjem. Na str. 30 je TomπiËeva slika, na str. 31 pa Misel, anekdota in TomπiËev æivljenjepis z naslednjo nalogo: V spodnjem æivljenjepisu Marjana TomπiËa sta dve napaki. Poglejte njegov æivljenjepis v delovnem zvezku Svet iz besed 7 in ju odpravite. — SIB 9, Oton ÆupanËiË, Æebljarska: Nekaj let pred prvo svetovno vojno je Oton ÆupanËiË v Kamni Gorici pri Kropi obiskal kovaËnice, kjer so kovali æeblje. Obisk ga je dodobra pretresel in kmalu po njem je napisal pesem Æebljarska. O njenem nastanku je prijatelju, prav tako pesniku Janku Glaserju, pripovedoval tole … (Str. 129) C) Problemi iz teorije in prakse a) Literarna zgodovina da ali ne V novejπi didaktiki knjiæevnosti je mogoËe sliπati mnenja, da so æivljenjepisi pisateljev, Ëasovne umestitve, skratka vsebine iz literarne zgodovine nepotrebna faktografija, ki ovira bralËev primarni stik z besedilom. Ta mnenja so med drugim posledica zdaj æe minule prakse, ko je bil pouk knjiæevnosti zlasti v srednjih πolah predvsem pouk o knjiæevnosti, torej o znaËilnostih dob in avtorjev, branje literarnih besedil pa je bilo le dodatek, ne sistematiËna dejavnost. Novejπe literarne teorije in sami interesi bralcev pa nam govorijo, da je literarnozgodovinsko umeπËanje besedila potreben sestavni del bralnega razumevanja, zato bi z odpravljanjem teh vsebin zaπli v drugo, prav tako nezadovoljivo skrajnost. Dejavniki, ki se prepletajo v knjiæevni komunikaciji, so namreË avtor (njegovo æivljenje, duhovna podoba, poetika, usmeritev, doba), literarno delo (celota, fragmenti, citati, original, prevod, priredba …), bralec (psiholoπko, druæbeno, kulturno, zgodovinsko doloËen raziskovalec, kritik, zaloænik, sponzor, publicist, uËitelj, uËenec, ljubitelj …). Tudi uËenec bralec bo doloËeno besedilo bral drugaËe, Ëe bo vedel, kdo in kdaj (æe!) ga je napisal, pa morda zakaj in zakaj ga danes sprejemamo drugaËe kakor vËasih. 12

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Boæa Krakar Vogel

Page 13

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Na ta naËin je temeljno literarnozgodovinsko znanje — tisto, ki pripomore k boljπemu razumevanju posameznih besedil in knjiæevnosti nasploh kot podroËja, ki ima svoj razvoj in ki pomembno vpliva na druæbeno æivljenje — treba loËiti od faktografije.7 Dræi pa, da so za uËence nezanimivi npr. æivljenjepisi, ki leksikonsko (faktografsko) naπtevajo naslove in Ëasovne mejnike, ki niso povezani z branjem besedil, ki so suhoparni in preobπirni. Namesto podatkovne πirine je smiselno povedati kakπno anekdoto, pisateljevo misel, priËevanje sodobnika ipd. b) Odlomek da ali ne

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Npr. SIB 9, Lojze KovaËiË, Priπleki (str. 6—9). Za razumevanje odlomka je nujno spoznati dejstva iz pisateljevega æivljenja, kot so nanizana na robu ob zaËetku in v æivljenjepisu na koncu odlomka. K spoznavanju pisateljevih motivov prispeva tudi pogovor na videoposnetku.

Nekateri avtorji menijo, da knjiæevni pouk ob odlomkih ni primeren, ker onemogoËa bralcu celostno doæivetje. Meta Grosman (1989, 2004) npr. opozarja, da je odlomek umetno iztrgan iz veËje celote, in njegova obravnava podobna opazovanju zgolj enega dela slikarskega platna. Ta iztrganost povzroËi spremembe v pomenu odlomka v primerjavi s celoto in poslediËno napaËne predstave o celoti pri bralcu. Zato odlomka ≈ne moremo πteti niti za vajo v leposlovnem branju«, saj ne omogoËa postopnega opomenjanja besedila skozi zaËaranost, ki jo je besedilu navdahnil avtor, ne more vzpostaviti odnosa do pripovednih oseb, ne konstruirati vzroËne povezanosti dogodkov, ne posredovati spoznanja, da bi branje lahko bilo uæitek. Skratka, branje odlomka ≈nima nobene znaËilnosti leposlovnega branja« (Grosman 2004: 268) in je samo πe en neprivlaËen vir odveËnih podatkov, ki obremenjujejo uËenËev spomin. Spet drugi, npr. A. Ihan, pravijo, da je obravnava odlomka umestna, celo uspeπnejπa od obravnave celote: ≈… dobro izbrani odlomki iz opusa nekega avtorja lahko celo bolj kot posamezno literarno delo pogledajo pod koæo avtorju samemu. Z odlomki lahko v zgoπËenem popotovanju spremljamo, kako je avtor oblikoval svoje pisanje …« (Ihan 2004: 7). Tretji so nekje vmes: odlomek, reprezentativni del celote, se obravnava, ker je tako praktiËno, sicer bi uËenci v πoli spoznali kaj malo literature, toda obravnava se pod specifiËnimi pogoji, ki nalagajo predvsem pazljivo izbiro odlomka ter umestitev v kontekst celotnega besedila in drugih okoliπËin (RosandiÊ 1986, Carter, Long 1991, Krakar Vogel 2004, ÆvegliË 2004). Menijo, da je pazljivo izbran odlomek, ki predstavlja nekatere kljuËne znaËilnosti celote, lahko uËencem zanimiva bralna izkuπnja — bodisi kot ilustracija celote, ki bi je sicer sploh ne sreËali, — bodisi kot motivacija za nadaljnje branje, — bodisi kot sreËanje z vznemirljivimi literarnimi prvinami zgolj v doloËenem delu besedila, ki lahko uËinkuje celo kot zakljuËena besedilna enota. 7 ≈S faktografijo pri pouku oznaËujemo preveliko kopiËenje posamiËnih, neosmiπljenih dejstev in podatkov na raËun globljega razumevanja pojmov in njihovih povezav ter sploπnejπih zakonitosti.« (MarentiË Poæarnik 2000: 61)

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 14

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

Tako lahko odlomek opravlja veË nalog knjiæevnega pouka: — predstavljanje celote je izobraæevalni cilj; — Ëe bralec zato poseæe po integralnem besedilu, izpolnjuje predstavljeni odlomek vzgojno motivacijsko vlogo; — kot razmeroma zakljuËena bralna enota si prizadeva spodbuditi spontano bralno zanimanje po eni in ≈trening« bralnih dejavnosti oz. zaznavanja literarnih prvin po drugi strani — tesno branje celih romanov je namreË ne le zamudno, ampak pogosto za uËence zelo dolgoËasno. Vse to kaæe, da odlomek na svoj naËin, celota pa spet na drugaËnega, lahko prispeva k vzgoji bralca. Obravnavanje odlomkov je v naπi in mnogih drugih pouËevalnih tradicijah uveljavljeno in funkcionalno. Tako kaæejo tudi nekatere novejπe raziskave med osnovnoin srednjeπolci, ki so tudi ob odlomku zmogli doloËeno literarnoestetsko doæivetje, predstave in razumevanje, ustrezne besedilni celoti (Krakar Vogel, ÆvegliË 2004). Opozoriti pa velja, da mora biti odlomek primerno izbran, tako da odraæa nekatera kljuËna mesta celotnega besedila, pa tudi, da mora biti primerno umeπËen. Primerno umestitev najlaæe priËara sugestivno uËiteljevo pripovedovanje zgodbe pred odlomkom in po njem. (Dejansko dogajanje po odlomku lahko uËitelj obnovi, potem ko so uËenci napisali vsak svoje domiπljijsko nadaljevanje. Namesto tega lahko tudi spodbudi nekaj uËencev, da preberejo knjigo v celoti in sami v obliki govornega nastopa povedo zgodbo do konca.) Umestitvi odlomka se v praksi πe posveËa premalo pozornosti. Obenem tudi dræi, da vsa besedila niso enako primerna za obravnavo po odlomkih, pa tudi, da so ti na zaËetku bralnega razvoja veËja recepcijska ovira kakor pozneje. c) Pojasnila teæko razumljivih mest V praksi je pomen stvarnega pojasnjevanja dobro znan in uveljavljen. UËitelji pred obravnavo besedila opozorijo uËence na neznane izraze, imena, dogodke, ki se pojavljajo v besedilih. Tudi to dejavnost je, kot smo nakazali æe pri obravnavi motivacije, mogoËe povezati s samostojnim delom uËencev. Npr. SIB 7, F. S. Finægar, Pod svobodnim soncem: Tiskarski πkrat je zbrisal del razlage pri eni od spodnjih besed oz. besednih zvez. Ugotovite, kaj je izpadlo, in zapiπite … Perun — bog. (Str. 131) Manj so v praksi uporabljena vnaprejπnja pojasnila daljπih in zahtevnejπih metaforiËnih oz. figurativnih besednih zvez ali stavkov (vËasih pa kar predhodni povzetek besedila). Opaæamo, da uËenci zlasti daljπih inverzij, v katerih se kopiËijo tudi metafore, ne razumejo, zato je prvi vtis o besedilu, ki se uËitelju zdi ≈lepo«, za uËence odbijajoË. Doæivetje besedila bi bilo intenzivnejπe, Ëe bi uËenci vnaprej razreπili nekatere zahtevne besedne zveze, npr. ob podobni uËiteljevi napovedi:

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 15

Boæa Krakar Vogel

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

») Spodbuda za uËitelja razmiπljujoËega praktika V uËiteljskem aktivu si razdelite delo tako, da boste v vseh zvezkih SIB poiskali tista besedila, ki zahtevajo temeljito uvodno najavo — umestitev v celoto, predhodna pojasnila teækih mest, povzetek. Pripravite razliËne strategije za delo z uËenci, denimo — pripovedovanje zgodbe, — predvidevanje nadaljevanja,

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Pesnik v pesmi SoËi opeva lepoto te reke in med drugim pravi: ≈Rad gledam ti v valove bodre,/ valove te zelenomodre,/ temna zelen planinskih trav/ in vedra viπnjevost viπav/ lepo se v njih je zlila. Kako bi razloæili te vrstice? Kaj si predstavljate ob branju? — Taka napoved spodbudi razumevanje in doæivetje in v tem smislu predstavlja tudi most med motivacijo in branjem.

— primerjavo ≈prevoda v neumetniπki jezik« z umetniπkim izrazom (Ko na trupla zjutraj posije sonce, jih je toliko, kolikor je na njivi snopov pπenice ali ajde po æetvi bomo v pesniπkem zapisu brali takole: Ko zor zasije na mrliËov trope, / leæe, k` ob ajde æetvi, al` pπenice / po njivah tam leæe snopovja kope.), — ali morda ugibanje, kaj je na praznih mestih (na delovnih listih so besedilom izpuπËeni posamezni deli, vstavijo jih uËenci po lastni presoji ali ponujeni izbiri, npr. Izberite primerni besedi in ju vstavite v verza ≈Bojuje se najmlajπi med __________/ za vero ____________, lepo bog`njo Æivo. Besede so: fanti, kristjani, junaki; starπev, Slovanov, poganov.). Pogovorite se o uspeπnosti predlogov pri delu z uËenci. 3.2.3 Interpretativno branje A) Kaj je Interpretativno branje je glasno, semantiËno ustrezno (logiËno) in Ëustveno izrazno, estetsko branje literarnega besedila v razredu. To je prvo in praviloma neprekinjeno branje besedila pri pouku, njegov namen je spodbuditi estetsko doæivljanje pri uËencih. V sodobni didaktiki knjiæevnosti zelo poudarjajo pomen interpretativnega branja za spodbujanje literarnoestetskega doæivetja ter s primeri ponazarjajo, kako je prav tako branje poveËalo pri uËencih zanimanje za literaturo. PriporoËajo ga starπem in uËiteljem, ne le v osnovni πoli, ampak vse do mature in pri univerzitetnem πtudiju knjiæevnosti. Da tako branje intenzivira celostno doæivetje pri uËencih, hkrati pa daje iztoËnice za poznejπe razËlenjevanje, nas prepriËujejo tudi πtevilni primeri iz naπe prakse v zadnjih letih in dejstvo, da je zanemarjanje ali malomarno opravljanje te dejavnosti zamujena priloænost, ki je ne more nadomestiti πe tako izËrpna poznejπa analiza. Interpretativno branje vËasih prav lahko uporabimo tudi kot uvodno motivacijo.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 16

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

Interpretativno branje aktivira pri naslovnikih predvsem doæivljajsko posluπanje, dejavnost, ki jo v psihologiji branja in v didaktiki jezika πtejejo za nepogreπljiv del celostnega bralnega pouka. UËenci so torej v vlogi posluπalcev, bralec pa je najveËkrat uËitelj, ki ga kdaj pa kdaj nadomestijo uËenci — dobri in na branje pripravljeni bralci — ali posnetek. Poleg pomena samega branja zato strokovnjaki poudarjajo tudi pomen priprave nanj. K. Podbevπek (1994/95, 2004) priporoËa dvostopenjsko uËiteljevo pripravo na interpretativno branje — tiho in glasno branje. V tihem branju se uËitelj podrobno seznani s sporoËilom besedila in z njegovo jezikovno organiziranostjo. Pri slednji je pozoren na loËila, naglase in naglasne dvojnice, teæje glasovne sklope, glasovne premene, na glasovno slikanje (npr. ponazarjanje bobnenja, pokanja, smeha …), na stavËne poudarke, spremembe tempa, register, besedni red … Svoja opaæanja si v besedilu grafiËno zaznamuje in nato besedilo glasno prebere. Preveri, kako se njegova zvoËna uresniËitev ujema z vsebino besedila, doda morebitne popravke in pomisli na mimiko (npr. nasmeh, dvig obrvi). Vsega seveda ni mogoËe natanËno doloËiti, pustiti je treba prostor za prilagajanje vzduπju v razredu, za improvizacijo. Pomembno je tudi, da iz uËiteljevega branja izhaja, da je mogoËih veË interpretacij, ne le njegova. Pretirana Ëustvena zavzetost lahko spodbudi nasprotne uËinke pri posluπalcih, celo posmeh. Poudarki v interpretativnem branju so odvisni tudi od vrste besedila in drugih okoliπËin. Pri branju lirskega besedila so estetski poudarki izrazitejπi kakor pri proznem odlomku. Kadar je ta dolg, besedilo pa za zvoËno realizacijo manj zahtevno, se v praksi za uËiteljem vkljuËijo v branje tudi boljπi bralci med uËenci (priporoËljivo je, da so se na branje vnaprej pripravili), saj je predolgo branje naporno za uËitelja, ki vsak dan po veË ur go-vori. Dramska besedila se pogosto berejo po vlogah. UËenci se na branje vnaprej pripravijo po uËiteljevih navodilih. V praksi se obnese, Ëe eno od vlog bere uËitelj, ki s svojim branjem podaja vzorec zvoËne realizacije (osnovno razpoloæenje, dogajalni ritem …). Stransko besedilo (didaskalije) naj se ne bere na glas, saj to moti doæivljanje in soustvarjalno zbranost sodelujoËih. Prav tako se je v praksi pokazalo, da nekaterih daljπih besedil, ki so jezikovno in vsebinsko zahtevna (npr. verzna epika, protestantska besedila), ni uËinkovito brati v celoti ali po dolgih odlomkih, saj napori, da bi sledili sporoËilu, pri posluπalcih zmanjπujejo estetsko uËinkovanje. Kadar uËitelj presodi, da gre za jezikovno slogovno ali kompozicijsko teæavno besedilo, je boljπe t. i. segmentirano glasno branje in sprotna interpretacija krajπih delov besedila (ki so zgradbeno zaokroæeni, npr. menjava pripovedi z dialogom ipd.), z uporabo medbralnih strategij (pojasnjevanje, komentiranje, napovedovanje). Pri branju posameznih segmentov se lahko menjavajo tudi izvajalci, npr. prvi segment prebere uËitelj, branje drugega je zborno, tretji segment bere (pol)tiho vsak zase, Ëetrtega pa boljπi bralci posamezniki, ki so imeli Ëas za pripravo.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Boæa Krakar Vogel

Page 17

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Kdaj pa kdaj je mogoËe interpretativno branje tudi opustiti in uËencem naroËiti, naj besedilo preberejo sami (npr. laæje pripovedno besedilo). Vendar pa naj bi bilo opuπËanje interpretativnega branja, ki ima πtevilne motivacijske uËinke in vpliva na razumevanje, bolj izjema kot pravilo. B) Kako je v SIB V SIB je veËina besedil, zlasti interpretativno zahtevnejπih, priloæenih kot posnetek, na katerem bere πolani igralec interpret. UËitelj kdaj pa kdaj lahko nadomesti svoje prvo interpretativno branje z zvoËnim posnetkom branja ali z videoposnetkom dramskega prizora. Vendar strokovnjaki menijo, da je neposredno branje, prilagojeno konkretnim posluπalcem in okoliπËinam, bolj odzivno. DrugaËe spodbudi estetsko pedagoπko komunikacijo, pokaæe tudi vzgojiteljev odnos do uËencev in doæivljajski angaæma ob obravnavanem besedilu (z mimiko, gestiko), kar deluje kot dodatna motivacija. Vseeno pa so posnetki dobrodoπlo dodatno gradivo, ki πe bolj kot pri prvem interpretativnem branju prihaja do izraza tako pri uvodni motivaciji kakor pri ponovnem vraËanju k umetniπkosti besedila v fazi sinteze in vrednotenja — uËenci pri pouku ali doma opazujejo videoposnetek obravnavanega besedila, zaznavajo πe druge podrobnosti v dogajanju, motivacijo oseb, razpoloæenje, razlike med uprizoritvijo in samim besedilom … Primerjajo nova opaæanja s prejπnjimi, poglabljajo estetsko doæivetje, ga ubesedijo. V tej fazi se tudi sami poskusijo v govorni interpretaciji:

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Glasno interpretativno branje je vËasih smiselno nadomestiti z individualnim tihim, zlasti Ëe gre za besedilo, pri katerem bi uËiteljeva interpretacija preveË vplivala na individualne predstave (pesmi brez loËil, konkretna poezija …). Individualno tiho branje je vËasih zanimivo ≈podaljπati« z glasnim, npr. zbornim branjem po skupinah (vsaka skupina pripravi svojo interpretacijo in jo utemeljuje).

— SIB 8, Maja Haderlap, Bivanje: Doæiveto preberite pesem. (Str. 54) C) Problemi iz teorije in prakse Interpretativno uËiteljevo branje je po navadi prvo branje in prvi stik med besedilom in uËenci. »e je ustrezen, spodbuja intenzivno doæivetje, zaznavanje umetniπkih prvin, væivljanje, predstavljanje, daje iztoËnice za razËlenjevanje (sluπna izkuπnja bo uËencem olajπala iskanje rim, opisovanje ritma, zaznavanje razpoloæenja, zgradbeno sestavo besedila idr.). Prvemu branju lahko neposredno sledi πe eno samostojno tiho branje, ob katerem uËenci podoæivljajo pravkarπnji sluπni vtis in zaznavajo tudi pisno obliko besedila (posebno, Ëe so imeli knjige pri prvem branju zaprte). Lahko pa, zlasti pri mlajπih, interpretativno branje tudi ponovimo. Pri interpretativnem branju opaæamo v praksi veliko zamujenih priloænosti.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 18

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

Prvo branje uËitelj pogosto prepuπËa uËencem, ne nujno boljπim bralcem. Branje na prvi pogled se jim, razumljivo, zatika, uËitelj se jezi, posluπalci so nemirni, umetniπkost besedila, ki naj bi spodbudila doæivetje, prevzela posluπalce, je popolnoma izniËena. ©e slabπe je, Ëe se bralci pogosto menjavajo, hodijo pred tablo, prekinjajo drug drugega itd. V takih primerih je literarnost besedila popolnoma v ozadju. Pri posluπalcih tako branje ne spodbudi estetskega doæivetja, zato je neuËinkovito tudi nadaljnje razmiπljanje oz. razËlenjevanje besedila. Spremeni se v suhoparno cefranje, ki ni drugega kot dolgoËasna naloga, ne pa radovednost, s katero bi odkrivali besedilo in se pogovarjali, kaj nas je v njem vznemirilo. Kadar torej uËitelj æeli v branje vkljuËiti uËence (laæja proza, branje po vlogah), jim mora poprej dati Ëas in kak nasvet za pripravo glasnega branja. Lahko jim svetuje tudi posluπanje posnetka kot pomoË (a ne absolutno avtoriteto) pri pripravi na lastno branje. UËinek takega branja se zmanjπa tudi, Ëe se uËenci pred branjem ne umirijo in zaËne uËitelj brati, preden se posvetijo posluπanju. UËitelj mora zato uËence pred posluπanjem umiriti in spodbuditi k sproπËenosti. Dogaja se, da interpretativnega branja pri uri sploh ni. UËitelj z izgovorom, da mora ≈obravnavati snov«, opuπËa interpretativno branje. UËencem naroËi, naj besedilo preberejo doma, v πoli pa ga bodo obravnavali. Tako ravnanje vzgoji bralca gotovo ni v prid. Ne le, da uËenci doma besedilo preberejo na hitro in povrπno, Ëe sploh, in potem ≈obravnavajo« nekaj, Ëesar ne poznajo, kaj πele, da bi imeli do snovi kak osebni odnos. Besedilo se tako spremeni v pusto in dolgoËasno uËno snov. Hkrati je pri tem problematiËno tudi uËiteljevo pojmovanje ≈obravnave« knjiæevnih besedil. Ta je namreË namenjena doæivljanju, obËutenju, razumevanju, vrednotenju umetniπkosti literarnih besedil, kar pa se zanesljivo ne more dogajati, Ëe iz obravnave izkljuËimo umetniπkost in njeno doæivetje, ki ga najprej spodbudi primerna bralna izkuπnja. Torej: pomemben pogoj za razvoj bralne sposobnosti pri knjiæevni vzgoji (v πoli, druæini idr.) je semantiËno ustrezno in estetsko doæiveto glasno branje literarnih besedil. UËitelj mora uËencem v osnovni in πe v srednji πoli veliko glasno brati in se o tem pogovarjati. Zlasti v tujini nekateri prakticirajo glasno branje daljπih knjig vsako uro, tako da na zaËetku ali na koncu berejo uËencem po nekaj minut. ») Spodbuda za uËitelja razmiπljujoËega praktika Pripravite se na interpretativno branje v dveh fazah (po tihem, na glas), kot svetuje K. Podbevπek. Svojo izvedbo snemajte in posnetek primerjajte z zvoËno prilogo SIB. Kateri pri vaπih uËencih bolj ≈væge«? Zakaj? Poskusite v enem od razredov, kjer je veliko za branje nemotiviranih uËencev, z glasnim branjem v nadaljevanjih. UËencem naj bo ta Ëas knjiga na voljo v razrednem bralnem kotiËku. Kaj opaæate?

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Boæa Krakar Vogel

Page 19

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

3.2.4 Premor po branju in izraæanje doæivetij

Strokovnjaki priporoËajo, naj se interpretativno branje izteËe v nekaj trenutkov tiπine. To so sekunde, v katerih uËenci urejajo vtise, ki jim jih je zapustilo branje, uËitelj pa opazuje njihove zunanje reakcije in vzduπje po izteku besedila. To je tudi Ëas, ko uËitelj na osnovi svojih opaæanj pripravlja prve spodbude, s katerimi bo uËence pozval k izraæanju doæivetij. Po uËiteljevi iztoËnici oz. pozivu dobijo besedo uËenci. Izrazijo svoje prve vtise, misli, presoje, pri Ëemer uporabljajo znanje, izkuπnje, povrπinske znake iz besedila ali razne druge spodbude. Razmiπljajo v okviru naslednjih vpraπanj: Mi je vπeË? Sem navajen takega branja? Kako si predstavljam osebe, prostor, Ëas dogajanja …? Kaj Ëutim pri branju (razpoloæenje, priËakovanja …)? Kaj me najbolj/najmanj pritegne? Na kaj me besedilo spominja? Kaj sem razumel drugaËe kot soπolci?

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

A) Kaj je

Odgovori na ta vpraπanja nastajajo na podlagi prvih, celostnih zaznav (posluπanja, gledanja, obËutenja, razumevanja, predstavljanja) in govorijo v glavnem o tem, ali jim je besedilo vπeË ali ne (ali ustreza njihovim priËakovanjem, izkuπnjam, ali so bili dovolj dobro pripravljeni, motivirani za tisto, kar je novo in drugaËno, npr. To je dolgoËasno, brezzvezno ali pa To je super, Spominja me na …). UËenci torej, kot pravi uËni naËrt, oblikujejo domiπljijskoËutne predstave prostora, Ëasa, se væivljajo v osebe, doæivljajo perspektivo, zaznavajo ritem idr. To je tudi faza, v kateri se bralci sooËijo z razliËnimi razumevanji oz. interpretacijami besedila pri svojih soπolcih in imajo priloænost spoznavati, da je umetnostno besedilo mogoËe razumeti na razliËne naËine. Strokovnjaki ugotavljajo, da je zlasti osnovnoπolcem πe teæko doumeti to dejstvo in da æelijo, da uËitelj kot avtoriteta potrdi njihovo interpretacijo. Zato mora biti uËitelj previden in paziti na vzdræevanje pluralizma mnenj, hkrati pa taktiËno preusmerjati interpretacije, ki se preveË oddaljijo od besedila. Izraæanje doæivetij je lahko nebesedno (npr. likovno, gibalno) ali besedno. Besedno je naprej lahko dvogovorno ali enogovorno, pisno ali ustno, ter opisno ali (po)ustvarjalno. Pri opisnem izraæanju uËenci opisujejo svoje vtise ob branju, v dialogu, v pisni miniaturi, v asociogramu … Slika drevesa v pesmi se mi zdi …, Glasovi v pesmi po mojem mnenju priËarajo …, Pogovor med osebami me spominja na … Pri (po)ustvarjalnem ubesedovanju pa uËenci prebrano besedilo nadgrajujejo z novim, izvirnim besedilom, npr. z domiπljijskim opisom zunanjosti in vedenja oseb. B) Kako je v SIB Rubrika Dejavnosti po branju med drugim prinaπa tudi spodbude za izraæanje doæivetij ob branju. — SIB 8, Tone PavËek, Toæba: Kdo je glavna knjiæevna oseba? Kako si jo predstavljate? Ali so kdaj trenutki, ko bi se lahko poistovetili z glavno knjiæevno osebo? (Str. 115)

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 20

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

Desa Muck, HËi lune: Kakπna se vam zdi LuËka? Napiπite prvih deset besed, ki vam pridejo na misel, ko sliπite njeno ime. (Str. 26) — SIB 9, Ivan Cankar, Bobi: V manjπih skupinah se pogovorite o tem, kakπno se vam zdi besedilo. Kako si predstavljate Petra in kako MihËeta? V kateri kraj in Ëas bi umestili dogajanje? Katera Ëustva so vas prevevala ob branju? (Str. 83) Ray Cooney, Pokvarjeno: Katera izmed oseb vam je po svojem znaËaju bliæja? Zakaj? Se vam zdi, da imata osebi lastnosti, kakrπne so dejansko znaËilne za ministra oz. za tajnico ali takπne, kakrπne ministru oz. tajnici navadno pripisujemo? (Str. 56) C) Problemi iz teorije in prakse Strokovnjaki v tej fazi priporoËajo obËutljivo in fleksibilno ravnanje. To je predvsem v tem, da posameznikova obËutljivost in posebnosti v doæivljanju niso izpostavljene nezaæelenim odzivom soπolcev ali uËitelja. Pomembno je, da bralec svoje doæivetje na neki naËin izrazi, ne pa, da to vsi sliπijo in komentirajo. Zato je, odvisno od besedila in okoliπËin, vËasih primernejπe, Ëe se uËenci pogovarjajo o svojih zaznavah v parih ali v manjπih skupinah ali da svoj odziv zapiπejo, uËitelj pa ne ≈izda« avtorja, kadar zapise prebira. Frontalno obliko je torej smiselno kombinirati z individualnim ali skupinskim delom. V praksi imajo uËenci pri pouku zdaj æe skoraj praviloma priloænost, da izrazijo svoja doæivetja ob besedilu. Nekoliko moteËe pa je dejstvo, da to poËetje pogosto poteka po zelo ustaljenem vzorcu. UËitelj ne predvidi dovolj, kaj lahko spodbudi prav doloËeno besedilo. Najpogostejπa uËiteljeva napaka je, da po vsakem branju zastavi enako vpraπanje: Vam je bilo vπeË? IzhodiπËno vpraπanje je uËinkovitejπe prilagoditi besedilu, tudi s kakπnim namigom, iztoËnico, npr.: Dogajanje je æe zelo oddaljeno, pomaknjeno daleË v preteklost. Je to kaj vplivalo na vaπe spremljanje besedila? (SIB 7, F. S. Finægar, Pod svobodnim soncem). Ali: Romeo Juliji prisega ljubezen; kakπne se vam zdijo njegove besede? Kako si ga predstavljate, njegovo dræo, obraz? (SIB 9, W. Shakespare, Romeo in Julija). Za spodbujanje doæivljajskega pogovora je zato zelo pomembna uËiteljeva prognoza, ki jo opravi in zapiπe na zaËetku priprave. Pomembna je tudi za predhodne in nadaljnje faze v πolski interpretaciji. ») Spodbuda za uËitelja razmiπljujoËega praktika Pripravite razredni recital, npr. nekaj pesmi s temo mladostnih doæivetij. Pri branju se menjavajte vi, uËenci in posnetki. Ko izzveni, naj uËenci v skupinah svoje odzive zapiπejo, o njih govorijo, izrazijo z gibom, sliko, glasbo. Kaj vam njihovi odzivi sporoËajo za vaπe pouËevanje?

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Boæa Krakar Vogel

18:55

Page 21

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

3.2.5 RazËlenjevanje besedila

Izraæanje subjektivnih doæivetij je izhodiπËe za razmiπljujoËe zavestno opazovanje in razËlenjevanje besedila ob postopnem ponovnem branju. (Zdaj se v glasno ali tiho segmentirano branje vkljuËujejo vsi uËenci.) V tej fazi skozi dialog preidemo od sestavin, ki so jih uËenci najprej opazili, k manj opaæenim in prezrtim, da bi bralci besedilo poslediËno globlje doæiveli. Drugi namen analitiËnega razËlenjevanja je vadenje Ëim bolj raznovrstnega zaznavanja literarnih sestavin, ponotranjanje teh postopkov, ki se z vajo oz. veËkratnim ponavljanjem ob razliËnih primerih pretvarjajo v zmoænosti. To je poleg najave besedila druga faza, v kateri ima pomembno mesto tudi uresniËevanje izobraæevalnih ciljev. V fazi najave in lokalizacije besedila se pridobiva literarnozgodovinsko znanje, pri razËlenjevanju pa se pridobiva znanje iz literarne teorije, torej literarnoteoretiËni pojmovni aparat za poimenovanje in razvrπËanje besedilnih sestavin, opisovanje in utemeljevanje lastnega razumevanja. »e æelimo, da bo pridobljeno znanje trajno in uporabno, je treba opraviti naslednje dejavnosti po cikliËnem modelu izkuπenjskega uËenja:8

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

A) Kaj je

— uËenci najprej zaznajo pojav v besedilu (konËne besede se rimajo) — (KI), — ga z uËiteljevo pomoËjo opisujejo in razËlenjujejo (rimata se po dva konËna zloga v vsaki drugi vrstici …) — (RO), — ga poimenujejo in spoznajo definicijo (v pesmi je æenska prestopna rima. To je … UËinkuje … Spoznamo jo tako, da veËkrat glasno preberemo zadnje besede v verzih in podËrtamo ujemajoËe se zloge …) — (AK) — ter prepoznavajo v novem besedilu (ali sami tvorijo besedilo z doloËenim pojavom) — (AE). Uporabnost znanja se poveËuje s πtevilom in kakovostjo preizkuπanja na novih primerih, s prepletom branja, opazovanja, definiranja, poustvarjanja: SIB 8, Gregor Strniπa, Deklica s ptico: ZvoËnemu ujemanju, kjer so na koncu verza vsi glasovi od zadnjega naglaπenega samoglasnika enaki, reËemo rima. Ali je v pesmi kakπna rima? Kateri samoglasnik je naglaπen? Kateri glas mu sledi? Kako pa reËemo zvoËnemu ujemanju v parih besed: mojstra-ozka, barvi-rami, lic-nakit, sobe-roke? Kaj se ujema tu? Samo razËlenjevanje besedila prav tako poteka na veË ravneh. a) Celostno (holistiËno) razumevanje kljuËnih prvin besedilne celote: Preden se lotimo podrobne analize, morajo uËenci razumeti, za kaj v besedilu sploh gre, 8

D. Kolb (1984) pravi, da je ≈izkustveno uËenje vsako uËenje v neposrednem stiku z resniËnostjo, ki jo preuËuje … Gre za neposredno sreËanje s pojavom …« (MarentiË Poæarnik 2000: 123). IzhodiπËe uËenja je posameznikova æiva izkuπnja pri pouku knjiæevnosti — branje besedila, ki poteka v πtirih fazah: konkretna izkuπnja (KI), razmiπljujoËe opazovanje (RO), abstraktna konceptualizacija (AK), aktivno eksperimentiranje (AE).

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 22

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

in to povedati ≈s svojimi besedami«. UËitelj torej preverja, kako uËenci razumejo povezanost informacijsko nosilnih delov besedila, kamor bi v literarni teoriji πteli npr. potek dogajanja, Ëas in prostor, vzroke in posledice glavnega konflikta, temo izpovedi, razpoloæenje …, skratka, kako uËenci razumejo smisel ali bistvo sporoËila. Brez tega prvotnega temeljnega razumevanja poglavitnih razmerij ne more biti uspeπne podrobne analize posameznosti ali odnosov v besedilu. Najpomembnejπi dejavnosti za ta namen sta obnavljanje/povzemanje (lahko v kombinaciji bralËevo razlago vzrokov in posledic) ter prevajanje (iz enega nivoja abstrakcije v drugega, iz enega jezikovnega koda/zvrsti v drugo). Pri obnavljanju uËenec po spominu podaja poglavitne podatke (pripoveduje o dogodkih, oznaËuje osebe, opisuje prizoriπËe…) v takem zaporedju, kot se odvijajo v besedilu. To lahko poËne bolj ali manj obπirno in natanËno (informacije bolj ali manj selekcionira, zgoπËuje in posploπuje). Zelo strnjeno obnavljanje, omejeno na kljuËna dejstva (dogodke, menjave razpoloæenj, stanj …), imenujemo povzemanje (≈telegrafsko« obnavljanje, sinopsis). Obnavljanje/povzemanje, ki razlaga tudi bralËevo razumevanje povezav, vzrokov in posledic, naraπËanje napetosti, tj., besedilo komentira, pa æe ima elemente interpretacije: Povzetek: Valjhunova vojska je pri Ajdovskem gradu premagala »rtomira. Obnova: »rtomir se je pred Valjhunom s peπËico tovariπev zatekel v Ajdovski grad, kjer so zdræali πest mesecev. Nato pa so se bili zaradi pomanjkanja hrane prisiljeni iz gradu umakniti. Skrivni beg sredi noËi jim je spodletel, Valjhun je zaslutil njihovo namero ter jih napadel. Padli so vsi razen »rtomira. Obnova s komentarjem (z interpretacijo): Mladi junak »rtomir se je s peπËico hrabrih tovariπev po straπnem boju zatekel v Ajdovski grad. Po πestih mesecih jim je zaËela pretiti huda lakota, saj so bile njihove zaloge hrane izËrpane. »rtomir jim je v ganljivem govoru dal na izbiro, da ostanejo in se borijo za svobodnejπo prihodnost ali pa, da prosto odidejo in se predajo sovraæniku. Vsi so pogumno ostali z njim. Pri umiku iz gradu pa jih je zasaËil Valjhun s svojo vojsko in jih zaradi svoje premoËi zlahka premagal v neenakem in krvavem boju. NajveËjega ≈krivca« pa je Valjhun po bitki zaman iskal med padlimi. UËitelj lahko spodbuja obnavljanje besedila z razliËnimi vajami in nalogami (lahko pa si jih postavljajo tudi uËenci med seboj, v skupinah, v obliki kviza …), s kljuËnimi vpraπanji, npr.: — Kaj se je zgodilo v besedilu (na koncu besedila), kako si razlagate konec? — Obnovite (pisno, ustno, v skupinah, v verigi) besedilo po poglavjih (dejanjih, kiticah). — Kako bi predstavili glavna nasprotnika? — Povzemite in komentirajte kljuËne dogodke (v eni do dveh povedih). — Naπtejte kljuËne dogodke (v besednih zvezah). Kakπen naslov bi vi dali besedilu? — Uredite naπtete dogodke v pravilno zaporedje, kot si sledijo v besedilu. Kateri od tu naπtetih ne sodi v besedilo?

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Boæa Krakar Vogel

18:55

Page 23

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Prevajanje pomeni, da uËenci knjiæevno besedilo oz. njegove prvine ≈prevedejo« v neumetniπki jezik: zaznamovan besedni red v nezaznamovanega, metafore v njihove pomenske podstave, arhaizme v sodobne besede itn. Npr.: ≈Prevedite« v vsakdanji besedni red: Æenin z njo obljubljen / svoje zbere Ostrovrhar hlapce; Postavite v nezaznamovan besedni red in ≈prevedite« metaforo: Viharjov jeznih mrzle domaËije / bile pokrajine naπe so, kar Samo, / tvoj duh je zginil … Ta dva postopka se pogosto povezujeta z drugimi interpretativnimi dejavnostmi uËencev. (UËenci si, denimo, pri izraæanju doæivetja ali vrednotenja pomagajo s komentiranim povzetkom, s svojim ≈prevodom« besedilne sestavine ipd.).

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

— Izberite pravilno razlago: a) »rtomir in tovariπi so zapustili trdnjavo, ker so si æeleli premagati Valjhuna. b) »rtomir in tovariπi so zapustili trdnjavo zaradi pomanjkanja hrane. — Poveæite dogodke in osebe, dogodke in kraje …, barve in kitice, besede in osebe … — Sestavite pet vpraπanj, ob katerih naj soπolec obnovi besedilo.

b) ©olska analiza literarnega besedila Tako kot se po eni strani bliæamo poglobljenemu odzivanju oz. bralËevi interpretaciji s strategijami za spodbujanje celostnega razumevanja, se po drugi istemu cilju pribliæujemo z analizo posameznosti in odnosov med njimi. Analiza je postopek, pri katerem je uËenec sposoben razstaviti neko sporoËilo v sestavne dele, tako da postanejo jasni odnosi med sestavinami in tudi njihova organiziranost v celoto. V literarni teoriji pomeni analiza razËlenjevanje besedilne celote na posamezne sestavine vsebine (npr. prepoznavanje in utemeljevanje posameznih motivov, idej, oznaka posameznih oseb) in oblike (npr. prepoznavanje in utemeljevanje rime, metriËne sheme, figur v besedilu …). To razËlenjevanje je v nasprotju s prej opisano predstavitvijo celostnega razumevanja zdaj bolj usmerjeno v posameznosti literarnega besedila in njihove uËinke v celoti (zanima nas npr., s katerimi sredstvi so prikazani ironija, humor, otoænost osebe, iz katerih motivov se luπËi temeljno sporoËilo …). Pri analizi posameznosti je glavna dejavnost iskanje, prepoznavanje, opisovanje, ugotavljanje pomenov, razlaganje (in poimenovanje) posamiËnih literarnih sestavin v besedilu — znakov njegove veËpomenskosti, posebne oblikovanosti, Ëasovne pripadnosti … Ugotavlja se vrsta, pomen in literarna vrednost doloËene sestavine, njena pogostnost v besedilu, raznovrstnost uporabljenih sestavin (kam uvrπËamo ta izraz, kaj pomeni doloËena metafora, od kod izvirajo pomenske sestavne …) ipd., recimo: OznaËite obe glavni osebi. PoiπËite in razloæite vse personifikacije v pesmi — so pogoste? RazËlenite verz na metriËno shemo, poimenujte stopico. Imenujte glavni motiv v pesmi. Zakaj ste izbrali prav tega? LiterarnoteoretiËne prvine v posameznih literarnih zvrsteh so naslednje (navajamo tiste, ki jih spoznavajo tudi osnovnoπolci):

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 24

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

LIRIKA: Pazljivo branje pesmi, obnova pesmi z drugimi besedami, tj. tema in motiv pesmi, glavna ideja; lirski subjekt (izpovedovalec) in njegov naËin govora, komu je pesem namenjena, na kateri kraj, Ëas, priloænost je pesem vezana, kakπno je v njej razpoloæenje, notranja zgradba pesmi, oblika in zunanja zgradba pesmi (verz, kitica), skladenjske in besedne figure (inverzija, metafora, metonimija), ponavljanje, stopnjevanje, glasovne figure (rima, aliteracija, asonanca, onomatopoija), metriËna shema, pesniπke oblike oz. vrste. PRIPOVEDNI©TVO: Najpomembnejπe je, da bralec razume, kdo pripoveduje zgodbo, o kom pripoveduje in s kakπnim podtonom (vloga pripovedovalca), kje in kdaj se zgodba dogaja ter kakπno je zaporedje dogodkov. Torej: snov, tema, motivi, ideje, zgodba, zunanja (vidna) in notranja (vsebinska) zgradba, dogajalni Ëas in kraj, pripovedne osebe, npr. opis, oznaka, predstavitev pripovednih oseb, πtevilo in tipi pripovednih oseb, njihov socialni poloæaj, motivacija (vzroki) za njihovo ravnanje, pripovedovalËeva vloga v pripovedi, pripovedovalËevo staliπËe (perspektiva), pripovedovalËev odnos do pripovednih oseb, opis, dialog, pripoved kot deli besedila, jezikovni slog, dolga in kratka proza. DRAMATIKA: Treba je loËiti med dramskim besedilom kot virom za branje in uprizarjanje. Opazujemo dramski prostor in Ëas, dramsko dogajanje (kljuËne dramske situacije, konflikt, dogodki), osrednje dramske like (njihove vloge, zgodbe, prepletenost razmerij, najpomembnejπe motivacije, kljuËne replike), perspektivo (komiËno), dramski jezik, slog ter stransko besedilo in uprizorljivost dramskega besedila; spoznavamo pojme igralec, vloga, reæiser, scena, kostumi, dejanje, prizor, komedija. Kompleksnejπa od analize posameznosti je analiza povezav/odnosov med posameznimi prvinami v besedilu. Na tej stopnji uËenec ugotavlja (razlaga), kakπni so odnosi med opazovanimi sestavinami, npr. med poglavitnim motivom in izbiro stilnih sredstev, med upodobitvijo osebe in slogovnimi postopki …, jih primerja ter razlikuje med bolj in manj pomembnimi za celoto. Pri tem uËenec spoznava, da razËlenjevanje medsebojnih razmerij pripomore k boljπemu razumevanju in drugaËnemu sprejemanju besedila. Analiza odnosov najpogosteje poteka kot razlaganje in utemeljevanje trditev z naslednjimi kljuËnimi nalogami: razmislite, kaj pomeni, kako se kaæe doloËen pojav, kako bi razloæili, opredelili doloËen pojav, zakaj, Ëemu, kljub Ëemu, kako bi primerjali, utemeljite, dokaæite, zakaj menite … B) Kako je v SIB a) Obnavljanje/povzemanje, prevajanje — SIB 7, ljudska, Vesoljni potop in Kurent: Kdo je preæivel vesoljni potop? (vpraπanji za komentar: Kaj mislite, zakaj nima osebnega imena? Kako bi ga vi poimenovali?)

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 25

Boæa Krakar Vogel

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

— SIB 8, Jean de La Fontaine, Otrok in uËitelj: Na kratko povzemite dogajanje v pesmi. (Str. 122) A. Aπkerc, Najlepπi dan: O Ëem pripoveduje pesem? V kateri Ëas bi postavili dogajanje v pesmi? (Str. 124) — SIB 9, France Preπeren, Gazela III: O Ëem izpovedovalec neprestano poje? ... Gazelo prevedite v sodobno slovenπËino. Prevedek naj bo v pripovedni obliki. Preberite naπ prevod. Povedi ustrezno zaporedno oπtevilËite (sledijo prevedene kitice v premeπanem vrstnem redu, str. 119). Kajetan KoviË, Prva razglednica: Vsako kitico obnovite v eni povedi. Kje je vsebinska meja? (Str. 142)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Ali lahko razberete kraj in Ëas dogajanja? NatanËno opiπite, kako se je eden od πtirih ljudi reπil. (Str. 210)

b) Analiza posameznosti — SIB 7, Josip JurËiË, Kozlovska sodba v Viπnji Gori: PoiπËite po pet smeπnih besed in prav toliko besednih zvez ter jih razloæite. Kakπni pa se vam zdijo priimki Viπnjanov? Tudi teh nekaj izpiπite in razloæite njihov pomen (str. 124). Cecil Bodker, Silas: Kaj pomeni, da so ≈skozi luknjice piπËali zatulili vsi volkovi tega sveta? « (Str. 71) — SIB 8, J. R. R. Tolkien, Hobit (ali tja in spet nazaj): Avtor hobita opiπe tako, da se najprej ustavi pri njegovi viπini, poraπËenosti obraza in Ëarobnih sposobnostih, nato pa πe ob sedmih drugih stvareh — katerih? (Str. 84) — SIB 9, Evald Flisar, Stric iz Amerike: Katere besede s slabπalnim pomenom najdete v odlomku? Izpiπite jih, pojasnite njihov pomen in ga preverite v SSJK. (Str. 48) Francois Villon, Balada o pregovorih: Kateri pregovor se veËkrat ponovi? ... Govorno ali pisno razloæite temo besedila. Pomagajte si tako, da najprej naredite povzetek vsake kitice. (Str. 149) c) Analiza odnosov — SIB 7, Cecil Bodker, Silas: Katerega loËila (poleg podpiËja) ni v zgornjem odlomku? Kaj je po vaπem pisateljica hotela doseËi s tem, da se mu je izognila? (Str. 71) Dane Zajc, Pivci tiπine: Kateri samoglasniki in kateri soglasniki se najpogosteje pojavljajo v prvi, drugi in tretji kitici? Pomislite, zakaj. (Str. 74) — SIB 8, Janko Kersnik, MaËkova oËeta: V kakπnem odnosu z MaËkovima oËetoma je pripovedovalec? RaziπËite, ali kdaj dejavno poseæe v dogajanje oziroma ali kdaj izrazi lastna obËutja. (Str. 97) Aleksander S. Puπkin, Pravljica o carju Saltanu: Kako se vam zdi, da je povezan ritem pravljice v verzih s sporoËilom? (Str. 148) www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 26

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

— SIB 9: Giovanni Boccaccio, Dekameron: Kaj vse se zgodi v noveli? Je torej dogajanje poudarjeno ali ima majhno vlogo? … Kateri presenetljivi dogodek je izhodiπËe za dogajanje v noveli in kateri so v njej preobrati? (Str. 153) Oton ÆupanËiË, Æebljarska: Kakπno vzduπje ustvarjajo ponavljanja, kaj avtor z njimi pri bralcu dosega? (Str. 130) C) Problemi iz teorije in prakse RazËlenjevanje literarnih besedil sproæa predvsem miselne in spoznavne dejavnosti. V celoti bralnega procesa je zato ena od stopenj, ne pa poglavitni cilj πolske interpretacije, ki mora spodbuditi tudi bralËeva Ëustva in domiπljijo. RazËlenjevanje dobi smisel takrat, kadar imajo uËenci priloænost spoznati, da jim je zaradi tega dejansko omogoËeno globlje spoznavanje in obËutenje besedila, poimenovanje in zavedanje lastnih opaæanj. Zato mora tej fazi nujno slediti vraËanje k umetniπkemu doæivljanju. Ob razËlenjevanju lahko spodbujamo πe komentiranje, opredeljevanje, prostorsko in zvoËno predstavljanje itd. Za boljπe razumevanje posameznosti in odnosov pa didaktiki priporoËajo razliËne strategije: miselne vzorce z jedrnim problemom v srediπËu, dogajalne premice ipd. RazËlenjevanje naj se zaËne tako, da uËitelj preveri, ali so uËenci razumeli kljuËne prvine besedilne celote, torej z obnavljanjem, povzemanjem, prevajanjem, komentiranjem tega, za kaj gre, kaj se je zgodilo, kdo je kaj storil in zakaj … V praksi se pogosto zgodi, da uËenci iπËejo metafore, rime ipd., torej besedilo formalno analizirajo, ne da bi razumeli, za kaj v njem gre! Zlasti analiza zvoËnih plasti besedil naj ne bi potekala samo besedno. D. RosandiÊ opozarja, da se ritem oz. zvoËna plast pesmi zaznava z veËkratnim glasnim branjem in posluπanjem, ki je pozorno na naglase, intonacijo, tempo in druge fonetiËne prvine. UËenci in uËitelj si pomagajo tudi z gibanjem (ploskanje, trkanje ipd.), da prepoznavajo hitrost, povezavo z razpoloæenjem in s pesnikovo perspektivo. Iz raznovrstnih metodiËnih napotkov tako izluπËimo pomembno, v praksi veËkrat prezrto opozorilo, da je pesem za uËinkovito sprejemanje treba tudi gledati in posluπati, tj. dojemati tudi Ëutno domiπljijsko, ne le racionalno semantiËno. V praksi je analiza posameznosti dostikrat preveË poudarjena dejavnost, ki se spuπËa v prevelike podrobnosti, tako da zmanjkuje Ëasa bodisi za spontano doæivljanje in izraæanje ali pa za pomembnejπe viπje stopnje razËlenjevanja besedil oz. za osmiπljanje opravljene analize v iskanju globljega doæivetja celote. Analiza posameznosti je smiselna v takem obsegu in globini, v kakrπnem zmorejo uËenci dojeti vlogo opazovanega elementa v celoti in spoznati, da to poËetje prispeva k boljπemu razumevanju in tudi obËutenju besedila. Prav tako je s terminologijo, ki jo uËitelji vËasih πirijo tudi prek meja uËnega naËrta (pa je æe tam dovolj obseæna). Zato uËenci pouk knjiæevnosti pogosto obËutijo predvsem kot razËlenjevanje besedil in pridobivanje novih (teoretiËnih) pojmov, Ëeprav uËitelji sami mislijo, da jih enakomerno spodbujajo tudi k doæivljanju in vrednotenju (ÆvegliË 2004).

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 27

Boæa Krakar Vogel

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

») Spodbuda za uËitelja razmiπljujoËega praktika Ugotovite, katere sestavine besedil (naπtete so v prejπnji toËki) razËlenjujejo navedena vpraπanja iz SIB (primeri v tË. B). So ob danih besedilih ta vpraπanja umestna ali zgolj formalna? Katerih svojim uËencem ne bi zastavili ali bi jih spremenili? Poskusite sestaviti podobna vpraπanja πe za druge sestavine ob lirskih, pripovednih in dramskih besedilih, ki jih obravnavate. Bi se tista za delo doma razlikovala od vpraπanj za delo pri pouku?

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Prav tako pri naπih opazovanjih prakse pogosto zaznavamo neprilagojenost analitiËne dejavnosti bralcu in stereotipnost razËlembe po vedno enakem vzorcu, ki ne izhaja iz besedila in/ali doæivetja uËencev, ampak iz vnaprejπnjega teoretiËnega modela. PreveË je samo oblikovne analize, ki je uËencem bolj abstraktna (kot bi se sramovali analize ≈prelahkih« vsebinskih sestavin — priljubljene naloge so npr. podËrtajte rimo, metafore, poiπËite personifikacije, ukrasne pridevke …). Taka analiza posameznosti dostikrat ne prehaja v analizo odnosov (npr. uËenci ugotavljajo metriËno shemo, ne da bi ugotovili πe, za kakπne vsebine je ugotovljeni verz, npr. trohejski osmerec ali laπki enajsterec, primeren, kako je to v besedilu — skladno ali v nasprotju z vsakdanjo rabo — in zakaj).

3.2.6 Sinteza in vrednotenje A) Kaj je Bralec v tej fazi zdruæi nova spoznanja, ki jih je dobil ob razËlenjevanju (razstavljanju) besedila, in se vrne k besedilu kot celoti. Spraπuje se, kaj o besedilu zdaj vem, kaj bi lahko povedal komu drugemu, kako bi to predstavil, kako besedilo ocenjujem in zakaj. Kaj mi je pomagalo do teh spoznanj, kako se moje mnenje (ne) ujema z drugimi … Ta spoznanja naj bralec Ëim bolj samostojno izrazi. To lahko naredi v pisnih ali govorjenih krajπih ali daljπih besedilih (t. i. drugotnih ali opisnih besedilih — samostojni odgovori na vpraπanja, govorni nastopi, Ëasopisna poroËila, recenzije, doæivljajski spisi, intervjuji …). UËenci pa se sklepnega dela obravnave lahko lotijo tudi ustvarjalno — npr. z recitalom, uprizoritvijo, dramatizacijo, uglasbitvijo, postavitvijo spletne strani ipd. Tudi pri teh postopkih morajo namreË izhajati iz svojega sinteznega razumevanja in vrednotenja besedila. Tu je priloænost za povezovanje jezikovnega in knjiæevnega pouka zelo izrazita: spoznanja o prebranem so hvaleæna snov (tema) za tvorjenje razliËnih besedil in vadenje vseh naËinov razvijanja teme. Ob sintetiziranju spoznanj o prebranem besedilu se v tej fazi oblikuje tudi sistematiËno znanje. UËenec poglavitne pojme, ki jih je spoznal in uporabljal pri interpretaciji, umesti v svoj ≈notranji paket« oz. ≈hrbtenico« znanja, ki si ga je treba zapomniti. UËitelj mu pri tem pomaga, tako da ob sodelovanju uËencev vodi oblikovanje smiselne pojmovne mreæe, ki bo olajπala priklic podatkov iz dolgotrajnega spomina. To lahko naredi na veË naËinov, npr. v preglednici, z oblikovanjem sklepnega zapisa, miselnega vzorca pomembnih pojmov in dejavnosti, uËence tudi opozori na zapis v uËbeniku ali gradivih, preveri, ali je uËencem razumljiv, in jih opozori, kaj bo ≈treba znati« in kako — naπteti, opisati, povedati po svojih besedah, uporabiti ob novem besedilu … www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 28

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

Rekli smo, da ob sklepnem povzemanju spoznanj bralec tudi vrednoti — razlaga in utemeljuje vrednostno sodbo o prebranem besedilu. Odgovarja torej na vpraπanja, kakrπna so npr. Zakaj mi je/ni besedilo vπeË? Kako izpolnjuje moja priËakovanja? V Ëem se razlikuje od mojih izkuπenj, prepriËanj? Zakaj se mi zdi umetniπko? UËenec se pri tem opredeljuje do estetskih (kaj je ≈lepo«), spoznavnih (kaj je ≈informativno, novo«) in etiËnih (kaj je ≈dobro, praviËno«) vrednot v literarnem delu. Merila, s katerimi bralec to presoja, pa strokovnjaki na sploπno razvrπËajo v dve veliki skupini: zunanja in notranja. Zunanja merila oblikuje uËenec na osnovi zunajliterarnih izkuπenj, informacij, prepriËanj, npr.: Zgodba se mi ne zdi prepriËljiva, saj πe nisem videl, da bi se kdo pustil kaznovati namesto prijatelja. (Utemeljevanje z osebno izkuπnjo). Predvsem manj izkuπeni in mlajπi bralci najveËkrat vrednotijo z zunanjimi, predvsem moralno izkuπenjskimi merili. Notranja merila so znaËilna za pojav doloËene vrste. Pri literaturi so to merila, ki izvirajo iz znaËilnosti literature oz. iz njene literarnosti (izzivalne idejno-tematske oz. spoznavnoetiËne in estetske veËpomenskosti, zanimive fiktivnosti, posebne oblikovanosti idr.). Npr.: AπkerËeva balada Mejnik se mi zdi zanimiva zato, ker je konec odprt, saj je razlog za Martinov strah mogoËe razumeti na dva naËina — bolj realistiËno ali bolj romantiËno. Sam se bolj nagibam k romantiËni razlagi, saj me od nekdaj privlaËijo romantiËne grozljivke in rad berem zgodbe, ob katerih se ti jeæijo lasje … (veËpomenskost, odprtost; primerjava z ≈vzorËnim« izdelkom). BralËevo vrednotenje ≈vrednotimo« po globini, obsegu in izvirnosti navedenih argumentov, po tem, kako se odmika od ustaljenih (moralistiËnih) stereotipov in ponavljanj drugih mnenj ter kaæe svoj odziv na prebrano. Pomembno je tudi, da se bralec svojih meril in njihovih omejitev Ëim bolj zaveda (temu pravimo metakognicija). UËitelj to zavedanje spodbudi z vpraπanji, kot Kako si to ugotovil? Kaj ti je pomagalo pri tvoji odloËitvi …? B) Kako je v SIB — SIB 7, Marjan TomπiË, Dve mami: Menite, da so deËek Marjan, njegov brat in obe starejπi sestri ravnali prav, ker niso hoteli jesti skrbno pripravljenega kosila, ki ga je z ljubeznijo pripravila nova mama? Kaj so ob tem otroci spoznali? (Str. 37) Feri LainπËek, Ajπa Najπa: Se vam zdijo vzdevki za uËitelje zbadljivi, nesramni, celo æaljivi? Odgovor utemeljite. Katere popravke bi svetovali pisatelju, da bi bilo besedilo πe bolj komiËno? (Str. 56) — SIB 8, Alojz Ihan, Krmilnica: Kakπna se vam zdi pesem? Zakaj? Kaj menite o njenem sporoËilu? (Str. 47) Maja Haderlap, Bivanje: Kakπen naslov bi lahko πe dali pesmi? Katero besedo ali besedno zvezo bi vi poudarili? V Ëem se ta pesem razlikuje od ljudske? (Str. 54) — SIB 9, Milan KleË, Kravica: Pisatelj je na koncu zelo slikovito opisal pokrajino. V obliki plakata jo lahko v manjπih skupinah naslikate in poskuπate ugotoviti, v Ëem se skupinske slike razlikujejo med seboj. (Str. 17)

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Boæa Krakar Vogel

18:55

Page 29

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

C) Problemi iz teorije in prakse Faza sinteze in vrednotenja ima znotraj interpretacije besedila dva poglavitna cilja: da se uËenec na nov naËin spet sreËa z besedilom ter ga zato, da lahko odgovori na nekatera vpraπanja in kritiËno presoja, znova bere, in da to naredi Ëim bolj samostojno. Sinteza pomeni namreË tvorjenje nove samostojne celote iz znanih sestavin, torej nov pogled, premislek, obËutenje, novo besedno ali nebesedno ustvarjanje, ki izhaja iz poprejπnjega podrobnejπega opazovanja danega literarnega besedila in iz ponovnega branja celote z novega zornega kota. V tej fazi vnoviË oæivi bralËev celostni stik z umetniπkostjo besedila, ki je bil v fazi razËlenjevanja nekoliko potisnjen v ozadje.

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Andrej Koπak, Outsider: Postavite se v vlogo Metkinih starπev in zapiπite tri razloge, zakaj se po vaπem ne sme druæiti s Seadom. Nato razloæite, zakaj so ti razlogi nesmiselni. (Str. 44)

Prav zaradi vrnitve bralca k umetniπkosti besedila je ta faza v razvoju bralne sposobnosti zelo pomembna. Tu πele postane bralec dovolj kompetenten za pritrjevanje ali zavraËanje, za samostojno besedno (opisno, poustvarjalno) ali nebesedno (likovno, glasbeno, gibalno, tehnoloπko podprto poustvarjalno) predstavitev svoje interpretacije. V srednji πoli se v tej fazi med drugim priËakuje πolski esej kot ubeseditev kritiËnega branja, v osnovni pa npr. govorni nastopi, lahko tudi doæivljajski spisi, poskus kritike, novice, medbesedilno vrednotenje … ter besedno in nebesedno (po)ustvarjanje. Pomembno je, da vsaka izbrana oblika predstavitve v osnovi kaæe, da je uËenec bralec besedilo bral, o njem razmiπljal, da ga dobro pozna in da je ponotranjil nekatere dejavnosti, ki so ga pripeljale do lastnega pogleda. V praksi za ta samostojni kritiËni pogled in ponovno branje besedila zmanjkuje Ëasa. Zato mora uËitelj to fazo naËrtovati v pripravi. »as lahko pridobimo na raËun podrobne analize in s prerazporeditvijo πolskega in domaËega dela. UËenci lahko marsikatero podrobnost v obravnavanem besedilu razËlenjujejo tudi doma, tako da v skupinah ali dvojicah posamezno reπujejo naloge iz berila in pri pouku preverijo reπitve. Tudi na nekatere dejavnosti sinteze (npr. uprizoritev, recitiranje) se morajo pripraviti izven pouka. Pomembno pa je, da jih pozneje pri pouku predstavijo. Svojo predstavitev lahko tudi zagovarjajo pred soπolci. Tako se oblikuje πe metazmoænost, refleksija lastnega poËetja. Soπolci v tem primeru prevzemajo vloge kritikov, novinarjev idr. Izkuπnje kaæejo, da uËenci zelo radi sodelujejo v takih ≈projektih« (uprizoritve, ≈snemanja«, ≈novinarski« zapisi, govorni nastopi), Ëe imajo dovolj Ëasa za pripravo in so naloge oblikovane tako, da pridejo do izraza sposobnosti posameznikov. V fazi sinteze poskuπamo po obravnavi doloËenega sklopa sistematiËno urediti tudi na novo pridobljene pojme iz literarne teorije in zgodovine. Lahko jih predstavimo v obliki razpredelnice, miselnega vzorca, opozorimo na definicije v berilu. Opozorimo tudi, kaj bo treba ≈znati« za oceno — npr. recitirati ali glasno brati (æe obravnavano ali novo) besedilo, ga obnoviti, razloæiti in poimenovati doloËene sestavine, jih komentirati, vrednotiti, poznati avtorja. www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 30

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

») Spodbude za uËitelja razmiπljujoËega praktika Naloge za uËence oblikujte tako, da bodo o pravkar obravnavanem branju tvorili vrste besedil, ki jih tisto leto spoznavate pri jezikovnem pouku — literarno besedilo je torej izhodiπËna tema za tvorjenje neumetnostnega besedila (v sedmem razredu npr. opis predmeta — knjige, obnova, pripoved (obnova) zgodbe; v osmem pripoved o æivljenju literarne osebe, o dogodku v knjigi; v devetem æivljenjepis pisatelja, obnova in komentar knjige …). Vpraπanjem iz beril (v tË. B) dodajte spodbude za razvijanje metazmoænosti, tako da uËencem naloæite, naj razmislijo, kako so priπli do doloËenih ugotovitev, kaj so morali zato napraviti, znati idr. Pripravite nazorno sintezo literarnozgodovinskih in literarnoteoretiËnih pojmov iz obravnavanih sklopov v obliki razpredelnice. 3.2.7 Nove naloge A) Kaj je PriËakovanje, da bo bralec po branju samostojno izrazil svoj odziv v novi obliki oz. v samostojnem sporoËilu, fazo sinteze in vrednotenja æe povezuje s fazo izdelovanja novih nalog. Spoznavni krog izkuπenjskega uËenja se tu sklene s ponovnim dejavnim preizkuπanjem, najustrezneje z branjem novega besedila na podlagi pridobljenih interpretativnih izkuπenj in spoznanj. Vendar je v tej fazi mogoËe oblikovati naloge tudi ob æe prebranem besedilu, tako da dejavnosti delimo v dve veËji skupini — dejavnosti ob istem besedilu in dejavnosti ob novem besedilu. a) Ob æe prebranem besedilu se nove naloge povezujejo s sintezo — æe znano besedilo obravnavamo na nov naËin, z drugega zornega kota. Takrat uËencem naloæimo tisto, kar bodisi namerno bodisi zaradi pomanjkanja Ëasa ali kako drugaËe ni bilo opravljeno v okviru skupne πolske interpretacije; zdaj to lahko uËenci dodatno, samostojno, z izkuπnjo o besedilu opravijo na koncu. Tako lahko vËasih piπejo obseænejπi doæivljajski spis, Ëe prej niso imeli priloænosti vsi izraæati svojega celostnega doæivljanja, lahko pripravijo pisno ali ustno obnovo, oznako, doloËen del analize ter razliËne dejavnosti sinteze in vrednotenja. Lahko se tudi sami pouËijo o pisatelju in njegovem Ëasu, se pozanimajo o medijskih predelavah besedila, se besedilo (po æelji) nauËijo na pamet,9 pripravijo kviz, okroglo mizo, govorni nastop … Tudi raznovrstne (po)ustvarjalne naloge druæijo fazo sinteze in nove naloge. 9

Novejπe didaktiËne teorije in praktiËne izkuπnje spet bolj cenijo uËenje izbranih literarnih besedil na pamet. Tako posredovanje ni preprosto spominsko reproduciranje, paË pa govorno neposredno interpretovo prizadevanje, da bi Ëim bolj samostojno in prepriËljivo govorno predstavil svoje doæivetje besedilne semantike in estetike. Govorec je (po)ustvarjalec besedila, ki ga je doæivljajsko in racionalno dobro sprejel. D. RosandiÊ poudarja, da je podajanje besedila na pamet sklepna faza interpretativnega procesa, bralËeva predstavitev besedila, na katerega se je navezal po veËkratnem glasnem in tihem branju in interpretaciji, pri kateri pridejo do izraza branje, govorjenje in posluπanje. Po naπih raziskovanjih se uËenci uËenju na pamet ne upirajo, Ëe ima pozitivne konotacije — Ëe ni vzgojni ukrep, Ëe ni prepogosto, Ëe lahko sami izbirajo, katero besedilo se bodo uËili, in Ëe imajo na razpolago dovolj Ëasa.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 31

Boæa Krakar Vogel

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

B) Kako je v SIB a) Ob prebranem besedilu V rubrikah Dejavnosti po branju in Medijske predelave je obilo raznovrstnih nalog, ki spodbujajo branje, govorjenje, pisanje, gledanje, posluπanje, poustvarjanje …

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

b) Bistvo bralne sposobnosti je samostojno branje novega besedila. To je tudi naËin konËnega zunanjega preverjanja v devetletki. Zato je pomembno, da uËence po obravnavi doloËenega besedila navajamo k uporabi pravkar preizkuπenih interpretacijskih strategij na novem primeru. Tako lahko uËenec ob novem besedilu (istega ali drugega avtorja, ki ga s pravkar obravnavanim druæi kakπna toËka primerjave) na podoben naËin, a zdaj samostojno izraæa doæivetje, literarno besedilo analizira, vrednoti, reπuje naloge po vzorcu tistih za zunanje preverjanje, pa tudi piπe samostojno interpretativno besedilo (npr. pismo vrstniku, v katerem predstavi prebrano besedilo), ga ustvarjalno preoblikuje ipd.

— SIB 7, Tone PartljiË, ≈Ali veπ, koga so danes pokopali, …«: Poskuπajte v dvojicah ali v skupini (eden igra vrstnika, drugi kakπno odraslo osebo — oËeta, mamo …) ustvariti dramski prizor, ki bo prikazoval dogodek, nad katerim ste bili vi zelo navduπeni, pri odraslih pa je naletel na neodobravanje ali celo jezo. (Str. 12) Sue Townsend, Skrivni dnevnik Jadrana Krta: V besedilu je poleg Pandore omenjen tudi Bert, a iz odlomka si o njiju ne moremo ustvariti jasne slike. V dodatnem gradivu boste naπli izbrane prizore iz nadaljevanke, ki so jo posneli po knjigi. Oglejte si jih, nato pa pisno opiπite Pandoro in Berta. (Str. 20) — SIB 8, Marko PavËek, ©koljka: V obliki SMS-sporoËila napiπite ≈obnovo« pesmi in jo poπljite. (Str. 64) Vladimir KavËiË, Vaπka komanda: Dopolnite KavËiËevo povest s pismom pravega vojaka (partizana), ki ga bodo podlomski fantje prejeli v Ëasu priprav na spopad z GabrËani. O Ëem bo partizan pisal? (Str. 78) — SIB 9, Evald Flisar, Stric iz Amerike: Nariπite karikaturo OËeta, kakor si ga na komiËen naËin predstavljate. (Str. 49) Preæihov Voranc, Doberdob: Preæih je v romanu Doberdob uporabil realistiËni pripovedni slog. Iz odlomka, ki ste ga brali, izpiπite nekaj najznaËilnejπih primerov. RealistiËne dele iz prejπnje naloge preoblikujte v a) impresionistiËno pesem, b) konstruktivistiËno pesem. (Str. 99) b) Ob novem besedilu: — SIB 7, Polonca KovaË, Andrejev ni nikoli preveË, tudi Ëe jih je sama πkodoæeljnost: Navedite, v katerem knjiæevnem delu ali odlomku ste se πe sreËali s podobnim krajem in Ëasom dogajanja kot v tem poglavju. (Str. 9) www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 32

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

Lela B. Njatin, Velikanovo srce: Obravnavana pravljica Velikanovo srce je sodobna umetna pravljica. Zakaj umetna? Primerjajte to pravljico s pravljico o sebiËnem velikanu O. Wilda. (Str. 52, 126) — SIB 8, Philip Pullman, Severni Sij: Preberite Severni sij v celoti in na www.svetizbesed.com poπljite seznam z vsemi tipi izmiπljenih bitij, ki jih sreËujete v tej knjigi. (Str. 20) France Preπeren, Povodni moæ: Motiv povodnega moæa, ki pride po Urπko, je uporabil v pesmi tudi sodobni slovenski pesnik Andrej Rozman Roza. Pesmi je dal naslov Urπka. Preberite balado in ugotovite, v Ëem se razlikuje od Preπernove. (Str. 137) — SIB 9, Preæihov Voranc, Doberdob: Poznate πe kakπno literarno delo, ki obravnava tematiko prve svetovne vojne? »e vam je takπno branje vπeË, preberite Hemingwayevo Na zahodu niË novega ali delo Gustava Krleæe Bitka pri Bistrici Lesni ali Haπkov komiËni roman Dobri vojak ©vejk med prvo svetovno vojno. (Str. 99) France Preπeren, Gazela III: Preberite ali posluπajte na priloæeni zgoπËenki poglavje O ljubezni iz knjige Prerok Kahlila Gibrana. Se strinjate s prerokom ali ne? V Ëem se strinjate, v Ëem ne? (Str. 120) C) Problemi iz teorije in prakse V fazi novih nalog naj bi uËitelj upoπteval dve naËeli: najprej to, da morajo biti naloge po obsegu in zahtevnosti obvladljive za samostojno delo. Dejavnosti naj bodo take, kakrπne so uËenci æe spoznali pri pouku, tako da jih lahko uporabljajo na novih primerih. Teæje in nove je treba opraviti v skupni πolski interpretaciji. Drugo naËelo pa je, naj uËitelj uËence redno zaposluje z raznovrstnimi novimi nalogami, ki so priloænost za (ponovno) branje, ponotranjanje interpretativnih strategij, ustvarjalnost in πirjenje spoznanj. UËenci, navajeni na redno povratno informacijo o opravljenih nalogah, te dejavnosti po naπih izkuπnjah ne Ëutijo kot neizvedljivo obremenitev, ampak kot sklepno fazo obravnave, tako kot jo v sistemu πolske interpretacije opredeljuje didaktika. ») Spodbuda za uËitelja razmiπljujoËega praktika Zamislite si, katere vaje iz SIB bi pretvorili v domaËe naloge. UËencem ponudite moænost izbiranja — tisti, ki niso zmeraj navduπeni za ustvarjanje, naj reπujejo drugaËna vpraπanja. 3.2.8 ©e nekaj sklepnih misli MetodiËni sistem ali algoritem korakov πolske interpretacije je v tej obliki namenjen vzgoji razmiπljujoËega oz. kultiviranega bralca interpreta (gl. prispevek M. BlaæiÊ), ki je v miselnem razvoju æe na stopnji abstraktne inteligence, sposoben analitiËno-sintetiËnih operacij in æe ima osnovne bralne izkuπnje in spretnosti, tj. proti koncu osnovne in v srednji πoli. Obravnave knjiæevnosti na niæjih stopnjah osnovne πole (in pri predπolski vzgoji) temeljijo predvsem na pestrih strategijah motivacije, na veËkratnem branju, izraæanju doæivetij in na ustvarjanju.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Boæa Krakar Vogel

18:55

Page 33

(Black plate)

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

3.2.8. 1 Kaj uËiteljem sporoËajo uËenci o sprejemljivosti starejπih (klasiËnih) besedil — iz raziskave o Preπernu

Povzemamo nekaj izsledkov raziskave, ki smo jo opravili ob Preπernovih obletnicah leta 1999 in 2000. Povzemamo jih zato, ker potrjujejo sugestije, ki smo jih nanizali v prejπnjih toËkah in dodajajo πe nekatere, veljavne posebno za teæavnejπa starejπa literarna besedila.

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Prikazani metodiËni sistem je uporaben za doseganje funkcionalnih, izobraæevalnih in vzgojnih ciljev. UËenec pri delu z besedilom v razliËnih fazah pridobiva recepcijsko in kreativno knjiæevno sposobnost, pridobiva literarnozgodovinsko in literarnoteoretiËno znanje in se opredeljuje do vsebine in oblike literarnih sporoËil, ki jih povezuje s svojimi izkuπnjami in oblikuje nova staliπËa. V tak sistem je mogoËe vkljuËevati problemsko ustvarjalni pouk, obravnavati besedila po delih ali v celoti, πolsko in domaËe branje. Poudarki so seveda odvisni tudi od vrste obravnavanih besedil. Kateri naj bi bili pri klasiËnih, npr. pri Preπernu, smo raziskali tudi empiriËno.

UËence osnovnih πol, gimnazij in πtudente FF smo vpraπali, Kako naj bi po vaπem mnenju uËitelji obravnavali Preπerna, da bi ga mladim bolj pribliæali? Vse tri skupine anketirancev na prvi mesti prepriËljivo postavljajo odkrit pogovor o vrednotenju Preπernovih pesmi in zanimivosti iz njegovega æivljenja. Mladi æelijo pesnika sprejemati v poËloveËeni podobi, neobremenjeni z vnaprejπnjim avtoritativnim vrednotenjem. Obravnava naj bi torej zdruæevala vsebinsko razlago (tj. branje z razumevanjem), moænost opredeljevanja in zanimiv biografski kontekst. Precej visoko so anketiranci postavili tudi posluπanje glasnega branja in uËenje vsaj ene pesmi na pamet. Zanimivo je, da se jim sodobnejπe moænosti, torej raËunalniπke obdelave in πe bolj sodobne uglasbitve pesmi, zdijo za πolsko obravnavanje Preπerna manj zanimive. PriËakovano na zadnjem mestu so za uËence strokovne razlage Preπernovih pesmi, Ëeprav se uËitelji po naπih opazovanjih nanje kar pogosto sklicujejo. Vsi so dodali tudi nekaj lastnih predlogov, mimo anketnih vpraπanj. Osnovnoπolci so najveËkrat predlagali dramatizacijo pesmi, srednjeπolci branje necenzuriranih in apokrifnih pesmi, πtudentje pa samostojen seminarski nastop o najljubπi pesmi. Te sugestije uËencev sporoËajo, da je Preπerna (in na sploπno starejπa in nekatera novejπa pesniπka besedila) smiselno obravnavati takole: — z estetskim (vnaprej pripravljenim!) prvim branjem pesmi, ki ima nepogreπljiv motivacijski uËinek; — s segmentiranim razlagalnim drugim branjem (branje z razumevanjem je pri zahtevnih klasiËnih besedilih zelo pomembno). Pri tem mora biti stalen dialog med besedilom in bralcem, v katerem je uËencem dana moænost razumevanja (Kaj pomeni ta beseda, del besedila, kako znam jaz povedati drugaËe …), komentiranja (Kako dojemam, kar je napisano, Kako se opredeljujem, Mislim, da velja to πe danes …) ter refleksije lastnega sprejemanja (Zakaj sem se odloËil za to mnenje, Bi svoje mnenje po pogowww.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 34

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

3. Nekaj metodiËnih opozoril za ravnanje pri posameznih korakih πolske interpretacije

Boæa Krakar Vogel

voru s soπolci, po ponovnem branju, po branju spremne besede kaj spremenil, Kako bi sam zapisal to misel …); — z uvrπËanjem besedil v kontekst (V katerih besedilih najdemo podobne motive, ideje, jezikovne podobnosti, v Ëem se razlikujejo od prebrane ubeseditve, Kako si predstavljam, da so pesem sprejeli takrat, Kako je to prikazano v filmu, v knjigi, v spominih njegove hËere …); — z motiviranjem za samostojno raziskovanje in ustvarjanje (Kaj vse se v naπi okolici imenuje po Preπernu in kdaj so nastala ta poimenovanja, Kaj je mogoËe videti v naπem muzeju o Preπernu, Kako bi naredili razstavo o njem, Kakπen bi bil naπ reklamni plakat za nakup Preπernovih Poezij, naπ scenarij za Povodnega moæa …, Kako bi priredili tekmovanje v pisanju poezije, Recital Preπernovih in drugih slovenskih pesmi z ljubezensko tematiko kot razredni kulturni dogodek …). Skupinska ali individualna izvedba vsake od podobnih nalog naj bi bila tudi nagrajena z motivacijsko oceno (lestvica je najbræ tristopenjska, na njej ni slabπe ocene kot dobro); take dejavnosti bi morale vplivati tudi na konËno interno oceno pri predmetu; — z veËkratnim vraËanjem k Preπernovim pesmim. Ti predlogi se zdijo umestni tudi zato, da bi presegli nekatere pogosto opaæene in πe aktualne komunikacijske motnje pri obravnavi literarnih besedil v praksi: a) Motnje v estetskem doæivljanju besedil: — uËitelji so pri interpretativnem branju pretirano Ëustveni ali pa delajo napake v ritmu, naglasih, izgovarjanju glasovnih sklopov; — uËenci morajo pri prvi obravnavi brez vnaprejπnje priprave, ≈prima vista« na glas brati zahtevno strukturirano besedilo, uËitelj pa jih popravlja, kar posluπalcev ne prepriËuje o estetskosti prebranega; — uËenci se morajo do istega roka nauËiti vsi isto pesem — zakaj ne pesem po lastnem izboru, do roka, ki ga sami doloËijo? b) Motnje v razumevanju besedil: — uËenci pri pouku nimajo moænosti postopnega segmentiranega (drugega) branja in ≈prevajanja« zapletenih skladenjskih in metaforiËnih zvez, kadar bi bilo potrebno; — uËitelj uËencev ne spodbuja k povzemanju krajπih segmentov besedila, k sprotnemu komentiranju in postavljanju vpraπanj; — prevelik je poudarek na slogovno-kompozicijski analizi v primerjavi z vsebinsko. c) Motnje v vrednotenju: — uËiteljevo vnaprejπnje podajanje pozitivnih ali negativnih ocen doloËenega besedila; — premalo spodbud za opredeljevanje do aktualnih spoznavnih in etiËnih vrednot;

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 35

(Black plate)

Boæa Krakar Vogel

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje

Ë) Motnje v dojemanju konteksta: — suhoparne biografije brez anekdot, priËevanj sodobnikov, zanimivih opisov Ëasa in prostora ... — premalo navezav na besedila drugih avtorjev — pesnikovih sodobnikov ali modernih avtorjev, na dramatizacije, parodije, romansirane biografije ... — neizkoriπËanje sodobnih medijskih prikazov æivljenja in dela avtorjev. Na podlagi naπe raziskave je tako mogoËe ugotoviti, da je neposredna motivacija mladih bralcev za sreËevanje s klasiËno literaturo zmerno πibka, praviloma manjπa kakor za branje doloËenih aktualnejπih besedil. Vendar se da podobno kakor iz nekaterih tujih raziskav iz izsledkov tudi sklepati, da je motivacijo mogoËe s primernimi pristopi precej poveËati. Za to je najprej potrebno uËiteljevo znanje oz. zavest o tem, kako uresniËevati ta cilj — da je treba vËasih ubirati dokaj ≈neklasiËne« strategije za spodbujanje bralËevega pozitivnega odzivanja. Potrebna pa je tudi (samo)zavest, da uËitelj ne izgubi poguma ob prvotnem odklonilnem odnosu uËencev (in medijev): na uËenca osredinjen komunikacijski pouk je dinamiËen proces, katerega cilj je, da neznano in nerazumljivo s primernimi pristopi postaja uËencu znano in razumljivo. Sodobnost pouka knjiæevnosti zatorej ne more biti v tem, da obide starejπa, ≈na prvo æogo« nezanimiva besedila, ampak v tem, da v njih ustvarjalno poiπËe za mlade vznemirljiva kljuËna mesta in skozi ta vstopa v drugaËnost te besedne umetnosti.

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

— povzdigovanje ali razvrednotenje socialnega mita namesto osredotoËenosti na æivi dialoπki stik z literaturo.

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje 41 Zgradba preverjanja za podroËje knjiæevnosti Zunanje preverjanje v devetletki za podroËje knjiæevnosti v tretjem triletju sestavljata a) pisni del, ki zajema — naloge za preverjanje razumevanja neznanega umetnostnega besedila (naloge objektivnega tipa oz. testne naloge), — krajπe besedilo, v katerem uËenec dokazuje zmoænost odziva (interpretacije neznanega besedila) ali medbesedilno vrednotenje (primerja dve besedili); b) govorni nastop (po izbiri), v katerem uËenec — oblikuje neumetnostno besedilo o knjiæevni temi: — predstavi avtorja (ob podpori ponazoril, npr. miselnega vzorca, plakata, gradiva …), — predstavi v πoli neobravnavano literarno delo, — primerja veË del z izbranega vidika — tematika, zvrst …, — sestavi intervju z ustvarjalcem, — ali predstavi izsledke svoje raziskave (ankete o bralnih interesih soπolcev); www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 36

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje

Boæa Krakar Vogel

— predstavi poustvarjalno umetnostno besedilo: posnema npr. avtorjev slog v svojem besedilu in to utemelji, nadaljuje in preoblikuje dano besedilo (spreminja knjiæevno zvrst, parodira …), samostojno recitira in utemeljuje svojo poustvarjalnost.

4.2 Priprave na preverjanje 4.2. 1 Sploπna, neusmerjena priprava UËence na preverjanje in ocenjevanje najbolje pripravljamo tako, da v vseh fazah obravnave literarnih besedil uresniËujemo cilje pouka po opisanih fazah. Tedaj spodbujamo vse za kakovosten stik s knjiæevnostjo potrebne dejavnosti, razvijamo branje, doæivljanje, razumevanje, vrednotenje, izkuπnjo veËsmernih reπitev in veË ≈pravilnih« interpretacij, prepoznavanje razliËnih literarnih sestavin, njihovo razlaganje, razumevanje in poimenovanje. 4.2.2 Usmerjene priprave »eprav strokovnjaki priporoËajo Ëim manj usmerjenih priprav, saj so besedila neznana, strategije branja in interpretacije pa uËenec razvija ob obravnavi pri pouku, se v praksi neposrednim pripravam najbræ zaradi æelja uËencev in starπev ter tudi uËiteljeve lastne gotovosti teæko izognemo. Vseeno naj bi z njimi ne zaËenjali prezgodaj, morda v zadnji tretjini osmega razreda. Pri teh pripravah reπujejo uËenci tipe nalog, kakrπne so pri preverjanju, in ≈vadijo« izpitne situacije (kako bo potekalo pisanje, kako govorni nastop). Za ta namen uËitelj poseæe po posebnih nalogah, ki jih najde v doloËenih zbirkah (npr. Reπi me — reπim te zaloæbe Rokus) ali jih sestavi sam. Uporabi lahko æe obravnavana besedila iz uËbenika, ob katerih nekatere naloge preoblikuje v ≈izpitne«, ali pa posameznim obravnavam doda nova besedila istega avtorja oz. po kaki drugi znaËilnosti podobna besedila ter ob njih pripravi nekaj nalog — ne vedno celotnega testa. Pri pripravljanju nalog naj posebej pazi na to, da zajame tiste vrste, ki uËencem predvidoma delajo najveË teæav. V tej zvezi bomo opozorili na tipe nalog, ki se razlikujejo od tistih za osemletko. 4.2.3 Naloge pri pisnem preverjanju a) Naloge objektivnega tipa in daljπih odgovorov merijo bolj izrazito kot v osemletki tudi na viπje miselne procese in zahtevajo kompleksne interpretacijske postopke, ki se uresniËujejo ob branju in pisanju. PriËakujejo se torej dejavnosti, ki so v metodiËnem sistemu πolske interpretacije opredeljene kot razumevanje — povzemanje, prevajanje —, priËakuje se analiza odnosov, utemeljevanje (vrednotenje, ki vkljuËuje tudi doæivljanje), ne le prepoznavanje, podËrtovanje idr. Primer iz Vodnika po nacionalnih preizkusih (povzet po Gomivnik - Thuma 2003): V Ëetrti kitici pesmi (Tone PavËek, Pesem o zvezdah, op. BKV) lahko prebereπ, da so si Ëloveπke poti vËasih tako blizu, ≈da z nohti lahko srce kdo doseæe«. Kaj to, ≈da z nohti lahko srce kdo doseæe« v pesmi pomeni? Odgovori z eno povedjo.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 37

(Black plate)

Boæa Krakar Vogel

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje

Take naloge lahko uËitelj pridobiva iz veË virov, npr. iz testov prejπnjih let ali iz priroËnikov. Vendar je pomembno, da jih zna tvoriti tudi sam, ker tako praktiËno preizkusi sestavo nalog, svoje uËence zavestno spodbuja k viπjim stopnjam odziva, obenem pa lahko posamezne naloge vkljuËuje v sprotno pisno in ustno preverjanje in ocenjevanje. Na naloge mora uËitelj najprej odgovoriti sam, teæja mesta po moænosti preveriti s kolegi, korigirati jezik naloge (pogosto se izkaæe kot prezapleten). V nasprotju z letnimi pripravami lahko take naloge nastajajo skupinsko, npr. v aktivih, da jih posameznik uporabi v skladu s svojim delovnim naËrtom. Kot vir je mogoËe uporabiti tudi aktualno berilo, tvoriti nove naloge na osnovi vaj ob besedilih (niË ne de, Ëe so bila besedila poprej prebrana pri pouku, nova naloga ob znanem besedilu je legitimna vmesna stopnja do razËlembe povsem novega primera).

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Naloga zahteva razumevanje (interpretacijo, razlago) s strategijo prevajanja v neumetniπki jezik in s tvorjenjem samostojnega odgovora. Odgovori po izrazu ne bodo vsi enaki, bodo interpretativni, ocenjeni po smislu in jezikovni pravilnosti zapisa.

Npr. SIB 8, Simon Jenko, Po slovesu, str. 126—127: po vajah v berilu (Dejavnosti po branju, Medijske predelave opravijo vsi uËenci vse ali pa izberejo nekaj nalog po æelji) zastavimo πe naslednji nalogi: 1. a) PodËrtajte pravilni odgovor: Pesem je miselna — ljubezenska. 1. b) Taka je zato, ker — pesnik izpoveduje svoje æalostne misli in obËutja (pravilno); — ker je pesnik æalosten zaradi nesreËne ljubezni; — ker je pesnikova ljubezen kot temen oblak; — ker je æalostno misliti na temne oblake. To je naloga izbire. Ponujene so πtiri moænosti, ena je pravilna oz. se ujema s sporoËilom (idejno-tematsko ravnijo) besedila. Da uËenec poda pravilni odgovor, mora pesem razumeti in s tem utemeljiti svojo trditev, ki se povezuje tudi s knjiæevnim znanjem (loËevanje ljubezenskih in miselnih pesmi). 2. Z zvezdico oznaËite napaËno trditev: — Verz v pesmi je jambski osmerec. — V pesmi se rimajo vsi verzi. * — Kitice v pesmi niso enako dolge. — Pesem je po vsebini dvodelna. — Pesem je lirska. Pri tej nalogi z izloËanjem napaËnega odgovora uËenec pri analitiËnem branju uporablja literarno znanje o obliki in vsebini pesmi. Zahtevnost se poveËuje pri ugotavljanju dvodelnosti notranje zgradbe, Ëeprav pesem po zunanji sestavljajo trije deli (3 + 1 + 4 vrstice). Tudi ugotavljanje lirskosti je zahtevno, saj je prvi del pripoved (podoba). Ugotavljanje vsebinskih komponent poleg uporabe znanja zahteva tudi celostno razumevanje, sintezo, opredeljevanje.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 38

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje

Boæa Krakar Vogel

Kot reËeno, uËencem po obravnavi doloËenega besedila lahko zastavimo tudi naloge ob novem besedilu (istega avtorja, z enakim motivom, obliko …, s toËko primerjave s pravkar obravnavanim). Po obravnavi pesmi SoËi npr. sestavimo naloge za interpretacijo GregorËiËeve pesmi Nazaj v planinski raj. Pri prvi pesmi smo ugotavljali domoljubno tematiko, Ëustvenost, vsebinsko zgradbo, metaforiko, pridevnike, refren. Po podobnih sestavinah in njihovi povezanosti zdaj spraπujemo ob novem besedilu. 1. PodËrtajte odgovor in ga utemeljite v eni povedi: Pesem je po tematiki ljubezenska — domoljubna — zgodovinska — razmiπljujoËa. Dvodelna naloga za izbiranje in kratek odgovor zahteva sintezno razumevanje vodilne teme, utemeljevanje (pridobljeno z razËlembo vsebine), samostojen zapis in uporabo literarnoteoretiËnega poimenovanja. Kompleksno interpretacijo — razumevanje, analizo, sintezo, vrednotenje, uporabo znanja — v veË ali manj sestavinah zahtevajo tudi naslednje naloge: 2. Ali se dvovrstiËni refren dobesedno ponavlja v vseh kiticah? Da — ne. 3. Ali pesnik poleg dvomov poda tudi kakπno odloËitev? Da — ne. 4. Kitice so po vsebini in obliki dvodelne. PodËrtajte tisto znaËilnost, ki velja za prvi in drugi del v vseh kiticah. — Prvi del ima rimo, drugi pa ne. — Prvi del je izpoved, drugi del je refren. — »ustvenost v prvem delu poudarjajo uporabljena loËila, v drugem pa ne. — Prvi del vsebuje metafore, drugi pa ne. 5. a) Prevedite v nepesniπki (prozni) jezik: Pod trto bivam zdaj / v deæeli rajskomili. Po smislu, denimo: Zdaj æivim med vinogradi v prelepi deæeli. 5. b) Izpiπite dve besedi oz. besedni zvezi, ki ste ju pri ≈prevodu« spremenili. Kateri pesniπki sredstvi sta to? Npr.: Pod trto — metonimija; v deæeli rajskomili — ukrasni pridevek/arhaizem … 6. Vstavite manjkajoËe podatke in podËrtajte pravilno dvojnico: Pesnik Simon GregorËiË, imenovan _________ slavËek, je æivel v drugi polovici ______ in umrl v zaËetku _______ stoletja. Æivel je prej/pozneje kot Preπeren. Po poklicu je bil _______________ .

Pisal je æivljenjskoizpovedne, ljubezenske in

________________ pesmi, med katerimi sta znani tudi hvalnica _________ in Nazaj v planinski raj. Nekatere pesmi so zaradi podobnosti z ______________ ponarodele.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 39

(Black plate)

Boæa Krakar Vogel

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje

Naloga v Vodniku po nacionalnih preizkusih znanja npr. priËakuje, da bo uËenec dani odlomek iz Visoπke kronike (zasliπevanje Agate, Jurija in Polikarpa) primerjal z zunanjo zgradbo in temo ali osebami iz Martina Krpana. Odlomek primerjaj z Levstikovim delom Martin Krpan. Napiπi kratko besedilo, v katerem boπ primerjal zunanjo zgradbo in eno od navedenih prvin: Zunanja zgradba, lastnosti knjiæevnih oseb (Jurij — Martin Krpan, sodnik Freuberger — cesar), tema (o Ëem besedilo govori). Pri toËkovanju opis zunanje zgradbe prinese dve toËki (dolæina, prozno besedilo), lastnosti knjiæevnih oseb oz. opredelitev teme pa do tri.

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

b) Krajπe pisno besedilo — medbesedilno vrednotenje (primerjalna interpretacija) ali odziv (interpretacija) na neznano umetnostno besedilo je po navadi zadnja naloga v pisnem preizkusu. PriËakuje se, da bo uËenec razloæil dve ali tri prvine kratkega literarnega besedila in jih primerjal z drugim (znanim) besedilom.

Naloge so po sestavi (primerjava prvin, interpretacija) in po naËinu ocenjevanja (kakovost razlage zahtevanih prvin, jezikovna pravilnost) zametki poznejπega eseja. UËenec mora biti pozoren na to, da zajame tiste prvine, ki jih priËakuje navodilo, in da jih Ëim bolj razloæi — torej pove, zakaj trdi, kar trdi (vkljuËi znanje, analizo, svoje vrednotenje). Tudi te vrste nalog lahko sestavi uËitelj. Po obravnavi pesmi SoËi je npr. predvidena samostojna interpretacija pesmi Nazaj v planinski raj. Naloga, ob kateri vadimo sestavine zunanjega preverjanja, je lahko npr.: Pesem Nazaj v planinski raj primerjaj s pesmijo SoËi. Primerjaj tematiko in bodisi zunanjo zgradbo bodisi vsaj dve vrsti pesniπkih sredstev (izbiraj med naslednjimi: raba loËil, ukrasni pridevki, poosebitve …), s katerimi pesnik poudarja svojo Ëustveno zavzetost. V SIB je veliko spodbud za primerjave. Ob njih lahko oblikujemo naloge po vzorcu za zunanje preverjanje. — SIB 7, Lela B. Njatin, Velikanovo srce: Obravnavana pravljica Velikanovo srce je sodobna umetna pravljica. Zakaj umetna? Primerjajte to pravljico s pravljico o sebiËnem velikanu O. Wilda. (Str. 52, 126) Pisna naloga: Napiπite besedilo, v katerem boste razloæili, zakaj sta obe pravljici umetni. Primerjajte oba velikana (kakπna sta na zaËetku, kako se spremenita) ali pa Srnico in drobnega fantka (kako vplivata na obnaπanje velikanov, s Ëim). 4.2.4 Govorni nastop Ob knjiæevni temi je govorni nastop lahko zelo spodbuden za poglabljanje dejavnega stika med uËencem in literaturo. OmogoËa globlje doæivljanje besedila, vrednotenje, primerjanje, spoznavanje okoliπËin, prepriËljivo nastopanje. Ne motivira samo govorca za predwww.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 40

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje

Boæa Krakar Vogel

stavitev svojega odnosa do knjiæevnosti, ampak tudi posluπalce za novo branje in/ali spoznavanje knjiæevne problematike. Vse te motivacijske vloge bi uËitelji lahko dobro izkoristili in vsako leto vsakega uËenca spodbudili h govorni predstavitvi knjiæevne teme, Ëetudi je ne bo izbral za zunanje preverjanje (po nekih podatkih to stori le 10 % uËencev, kar kaæe na zadrego pred predstavljanjem te tematike ali pa na nezanimanje — uËitelj knjiæevnosti pa naj ne bi le nemoËno opazoval stanja, marveË bi si moral prizadevati eno in drugo zmanjπati). UËenec ima za govorni nastop na knjiæevno temo veË moænosti. Literarna teorija bi jih razvrstila na opisovalna in poustvarjalna besedila. Pri prvi skupini uËenec temo predstavi kot strokovno ali publicistiËno besedilo. V Vodniku po nacionalnih preizkusih znanja vidimo, da gre za eno od naslednjih vrst: — plakat z bio- in bibliografskimi podatki o avtorju oz. avtorjih, — predstavitev novejπega, v πoli neobravnavanega dela, — intervju z ustvarjalcem (tudi fiktivni, npr. s Preπernom), — primerjava besedil — problemsko razmiπljanje (npr. primerjava izbrane pesmi in popevke), — anketa — predstavitev bralnih interesov v razredu in predstavitev najbolj priljubljenih del. Poustvarjalna besedila pri govornem nastopu so lahko: — posnemanje znaËilnega avtorjevega sloga (npr. kons) z obrazloæitvijo, — nadaljevanje in preoblikovanje besedila — npr. parodiranje, posodabljanje; tudi interpretativno branje besedila z govorno utemeljitvijo, — samostojna recitacija z govorno utemeljitvijo. Iz govornega nastopa mora biti razvidno, da je uËenec obravnavana besedila v resnici prebral, da ima do njih oseben odnos in da pozna njihovo sestavo in avtorja. Ocenjevalna merila so treh vrst; uËitelj jih ima na posebnem obrazcu. PriËakovanja so naslednja: — predstavitev izbrane teme in osebni odziv — kako zanimivo in izvirno je bila predstavljena tema, kako podrobno in temeljito je uËenËevo poznavanje, kako je razviden njegov odnos; — bralne zmoænosti in knjiæevno znanje — kako je uËenec pokazal svojo zmoænost opaæanja in razlaganja sestavin v besedilu in okoliπËin (kako izvirno, domiselno in smiselno je besedilo poustvaril); — zgradba besedila in jezikovna pravilnost — kako smiselno je bil nastop razËlenjen, kako je bil jezikovno tekoË (kako je bila primerna in podrobna utemeljitev poustvarjalnega pristopa).

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 41

(Black plate)

Boæa Krakar Vogel

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje

Npr. SIB 8, Ivan TavËar, Holekova Neæika: na podlagi vpraπanj za analizo sporoËila, motivacije in vrednotenja oseb, pripovedovalca in njegovega staliπËa (str. 103) lahko spodbudimo uËence k naslednji govorni predstavitvi: Preberite TavËarjevo pripoved v celoti. Poskusite jo Ëim bolj zanimivo obnoviti in sproti komentirajte naslednja vpraπanja:

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

Na govorne nastope uËence pripravljamo sistematiËno, po korakih. IzhodiπËa so lahko kar ustni odgovori na vpraπanja v berilih, na katera uËenci odgovarjajo samostojno in v zakljuËenih povedih, lahko celo pred tablo, tako da skuπajo biti Ëim bolj prepriËljivi za posluπalce. Postopoma na podlagi krajπih vpraπanj oblikujemo navodila za daljπi govorni nastop, ki obsega najprej dve, nato pa veË prvin. Primerno izhodiπËe je tudi govorna obnova besedila, ki ji uËenec sproti dodaja svoj komentar — o motivaciji za ravnanje oseb, o dogajanju, svojih predstavah kraja, Ëasa … Podobno lahko uËenec variira nekoliko daljπe oznake, opise, predstavitve idr.

— Kaj mislite, zakaj je gospod Erazem najprej izginil, se nato vrnil in se na koncu oæenil z Neæiko? Kaj menite o njegovem vedenju? — Kako Neæiko prikazuje pripovedovalec? Citirajte kakπno zanimivost. Je nevtralen? Kaj mislite, zakaj? — Od kod je pisatelj vzel snov za to pripoved, v kateri zbirki je, kako bi oznaËili to zbirko? — Kaj je πe pisal Ivan TavËar? Prikaæite z miselnim vzorcem, ponazorite s kakim posnetkom. Kaj od tega, kar ste doslej prebrali, vam je bilo najbolj vπeË? Poleg opisnega (strokovnega) so ob Holekovi Neæiki dane tudi moænosti za poustvarjalno besedilo. Naloga zahteva, da uËenci zadnji del zgodbe napiπejo na novo, tako kot bi bilo najverjetneje za kmeËko okolje in razmere v tistem Ëasu (str. 103). Krajπi govorni nastop lahko nastane na podlagi naslednje naloge: Postavite se v vlogo pripovedovalca. Pripovedujte pripoved o Holekovi Neæiki tako, da bo konec drugaËen kot pri TavËarju — pomislite, kako bi se v 19. stoletju taka ljubezen prav verjetno konËala. Se bo pripovedovalËev slog kaj spremenil? Tvorjenje samostojnih besedil o bralnem odzivu, tekstu in kontekstu je pomembna priprava na delo s knjiæevnimi besedili v srednji πoli, zato je v pisni in govorni obliki priporoËljivo æe v osnovni πoli. Daje obilo moænosti za ustvarjalno sprejemanje in tvorjenje, povezuje jezikovni in knjiæevni pouk, spodbuja kritiËnost, domiπljijo, ne le funkcionalno, ampak tudi kulturno pismenost. ***

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 42

(Black plate)

METODIKA POUKA KNJIÆEVNOSTI

4. Kako pripravljati uËence na zunanje preverjanje

Boæa Krakar Vogel

Dosledno, postopno, sistematiËno vodenje pouka prek opisanih spoznavno-sprejemnih stopenj skozi faze πolske interpretacije pri obravnavi in preverjanju zagotavlja uËitelju, da bo uËence dobro usposobil za branje literarnih besedil in izraæanje odziva, uËencem pa prinaπa na eni strani zadovoljstvo ob branju in reπevanju zanimivih problemov, na drugi pa tudi uspeπnost pri dokazovanju znanja pri notranjem ali zunanjem preverjanju. Bogato besedilno gradivo in didaktiËni instrumentarij v berilih pa enim in drugim obetata, da jim ob premagovanju naporov ne bo dolgËas in da se bodo radi druæili s knjiæevnostjo. LITERATURA Carter, Ronald, Michael Long (1991): Teaching Literature (Longman). Gomivnik — Thuma, Vida (2003): Uporaba nalog objektivnega tipa pri zunanjem preverjanju znanja iz knjiæevnosti ob zakljuËku osnovne πole. Magistrska naloga. Filozofska fakulteta, Ljubljana. Grosman, Meta (2004): Zagovor branja. Sophia, Ljubljana. Jelenko, Tanja (2001). ©olska ura z æanrskimi besedili. ZRS© Ljubljana. Krakar Vogel, Boæa (2004): Poglavja iz didaktike knjiæevnosti. DZS Ljubljana. MarentiË Poæarnik, Barica (2000): Psihologija uËenja in pouka. DZS Ljubljana Podbevπek, Katarina (2004): Govorna interpretacija literarnih besedil v pedagoπki in umetniπki komunikaciji. Doktorska disertacija. Filozofska fakulteta. Ljubljana. RosandiÊ, Dragutin (1986): Metodika knjiæevnog odgoja i obrazovanja. ©kolska knjiga Zagreb. SlovenπËina — uËni naËrt za devetletko (1998). Predmetna kurikularna komisija za slovenπËino … ZRS©. Ljubljana. Vodnik po nacionalnih preizkusih znanja ob koncu tretjega triletja devetletne osnovne πole (2005). ZRS© Ljubljana. ÆvegliË, Marica (2004): Obravnava knjiæevnega odlomka pri pouku knjiæevnosti. Magistrsko delo. Filozofska fakulteta Ljubljana.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 43

(Black plate)

Milena M. BlaæiÊ

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

II. Cilji in vsebine pouka knjiæevnosti s Svetom iz besed Dr. Milena Mileva BlaæiÊ

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka v devetletki in Svet iz besed 7, 8 in 9 Cilji in vsebine

Delovni zvezki za branje oz. berila Svet iz besed v 7., 8. in 9. razredu devetletne osnovne πole so hkrati: — uËno sredstvo v funkciji uËiteljevega pouËevanje oz. uresniËevanja ciljev in standardov znanja ob koncu triletja, — uËni vir, tj. vir znanja, namenjen samostojni uporabi uËencev. Posebnost delovnih zvezkov Svet iz besed z multimedijo je v didaktiËnem prenosu literarnovednih spoznanj in knjiæevnih vsebin. TeoretiËna izhodiπËa in knjiæevne vsebine so didaktiËno preoblikovane, in sicer tako, da so primerne spoznavnim zmoænostim in uËnim slogom uËencev. Prav od didaktiËnega prenosa vsebin (teoretiËnih in vsebinskih razliËnih komunikacijskih dejavnosti) je odvisna kakovost in uporabnost Sveta iz besed. Ob tem je bila posebna pozornost posveËena uravnoteæenemu prenosu literarnoteoretiËnih spoznanj, npr. recepcijske teorije (Rosenblattove, Iserja, Jausa idr.), ter ravnoteæju literarnovednih vsebin (notranja forma, zunanja forma ipd.) v didaktiËnem instrumentariju, predvsem v vpraπanjih za razumevanje.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

— Cilji v Svet iz besed so enaki kot v drugih uËbenikih in skladni z uËnim naËrtom, kar pomeni, da je s SIB mogoËe veljavno obravnavati knjiæevnost in opraviti zunanji preizkus znanja. — Poglavitni cilj knjiæevnega pouka in beril Svet iz besed je vzgoja motiviranega bralca, ki naj pridobiva pozitivne izkuπnje ter spoznanja z branjem literature. — Knjiæevne vsebine v berilih Svet iz besed upoπtevajo obvezne avtorje in besedila. Predlagana besedila so primerna za sodobno in dejavno uresniËevanje ciljev. — Posebnost modela Svet iz besed je, da je uËno sredstvo (za uËitelje) in uËni vir (za dejavno delo uËencev).

Svet iz besed je kakovostno berilo oz. delovni zvezek za branje, ker spodbuja: — uËence k priklicu izkuπenj, doæivetij, æe znanega;

— Ste æe kdaj imeli obËutek, da vse okrog vas pleπe? Kaj se je takrat z vami dogajalo? (Gregor Strniπa, Zemlja pleπe, SIB 9, str. 143)

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 44

(Black plate)

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

Milena M. BlaæiÊ

— zanimanje za uËenje;

— Pogovorite se in povejte, kaj mislite o naslednjih mislih. Ali so v skladu s sodobnim Ëasom? Ali izraæajo mnenje mladih? ... Pogovorite se in povejte, kaj mislite o naslednjih grafitih. Ali grafiti bolj izraæajo mnenje mladih ali ne? Utemeljite svoje mnenje. (Frane MilËinski Jeæek, Darwin nima prav, SIB 7, str. 193)

— dejavnost in samoiniciativnost uËencev;

— Pesnika Preπerna poznamo vsi. Uporabite svoje znanje, knjige, vpraπajte soπolce in reπite knjiæevni kviz. (F. Preπeren, Uvod h Krstu pri Savici, SIB 8, str. 129.) — Napiπite poroËilo o dogodku za TV-dnevnik. (SIB 8, str. 12)

— omogoËa reπevanje razliËnih problemskih situacij;

— Odgovori za razmiπljanje. Zastavite konstruktivna vpraπanja na odgovore. (SreËko Kosovel, Kons: MaËka, SIB 8, str. 119)

— obenem pa nazorno in ustrezno predstavlja didaktiËno strukturo in knjiæevne vsebine;

— Dejavnosti pred branjem (motivacija, stvarna pojasnila). — Branje (branje, posluπanje (in gledanje) besedila). — Dejavnosti po branju (vpraπanja za razumevanje, ustvarjalne naloge, medijske predelave, literarnoteoretiËne definicije, misel/anekdota, oznaka o avtorju).

— medbesedilne povezave;

— Primerjava RdeËe kapice in volka britanskega pisatelja Roalda Dahla in RdeËe kapice Jacoba in Wilhelma Grimma ali kakπne druge razliËice (SIB 7, str. 94).

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 45

(Black plate)

Milena M. BlaæiÊ

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

— Primerjava besedila Lele B. Njatin Velikanovo srce in avtorske pravljice Oscarja Wilda SebiËni velikan. (SIB 7, str. 52). — Primerjava balade Povodni moæ, ki jo je napisal France Preπeren, in balade Urπka, ki jo je napisal Andrej Rozman Roza . (SIB 8, str. 137) — Medbesedilna primerjava grπkega mita z odmevom Borisa A. Novaka . (SIB 9, str. 36)

— medijske povezave;

— Kakπno sliko si predstavljaπ po prebrani pesmi? Nariπi jo. (Gregor Strniπa, Deklica s ptico, SIB 8, str. 112—113)

— omogoËa ponotranjenje sploπno veljavnih vrednot in etiËnih norm.1

— Pobrskajte po uËbenikih zgodovine, kakπne so bile v zaËetku 20. stoletja delovne razmere v tovarnah. Kakπne pravice so imeli zaposleni? Kdo vse je bil zaposlen? Je kdo varoval pravice zaposlenih? Kako je z vsem tem dandanes v tako imenovanem razvitem svetu, pa v nerazvitem? (Mimogrede: kdo postavlja oznako ≈razviti« in ≈nerazviti« — Ëigava perspektiva je to?) (Oton ÆupanËiË, Æebljarska, SIB 9, str. 130)

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

— medbesedilne povezave;

Posebej v tretjem triletju delovni zvezki omogoËajo uËencem doseganje uËnih ciljev na razliËnih zahtevnostnih ravneh (niæji/minimalni, srednji/temeljni, viπji), kar je v delovnih zvezkih nazorno oznaËeno z barvami.

Miha KovaË, Mojca KovaË ©ebarat, Janez Krek, Damijan ©tefanc (2005). UËbeniki in druæba znanja. Zbirka Obrazi edukacije. Ljubljana: Pedagoπka fakulteta: Znanstveni inπtitut Filozofske fakultete.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 46

(Black plate)

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

8. razred — Ljudska pripovedka: Vedomci

Niæji/minimalni

Srednji/temeljni

Viπji

— Razmislite in povejte, kdo in kakπni so védomci.

— Preudarite, v kakπnem odnosu sta bila hlapec in gospodar. Zakaj je drugi prvemu pomagal?

— Ali je iz besedila popolnoma razvidno, zakaj je moral hlapec vsako noË divjati z védomci? Kakπno je vaπe mnenje?

— V katero skupino mitoloπkih bitij po vaπem mnenju spadajo? V tisto, ki Ëloveku koristi, ali tisto, ki mu πkoduje? Naπtejte πe druga bitja njihove skupine in jih med seboj primerjajte po lastnostih in odnosu do Ëloveka.

9. razred — Fran MilËinski, Kravji zvonec

Milena M. BlaæiÊ

— Iz Slovarja slovenskega knjiænega jezika izpiπite, kaj pomeni beseda ideal.

— Kako si razlagate podatek, da so se trije tovariπi spremenili ravno v leva, medveda in jelena?

— Kako pa lahko besedo ideal razumemo iz besedila Kravji zvonec? — Kaj je po vaπem mnenju sporoËilo humoreske Kravji zvonec?

— Poznate πe kakπno literarno delo, v katerem nastopajo védomci? Poglejte v slovensko virtualno knjiænico ali kam drugam. — Komentirajte pisateljeve besede Taka je usoda idealov, ki jih je izrekel potem, ko je videl, da je zvonec odpotoval med staro πaro. — Je bilo sporoËilo skrito ali izreËeno v jasni, strnjeni obliki? OdloËitev podkrepite s primeri. — Ste brali kako besedilo s podobnim sporoËilom? Navedite primere.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 47

(Black plate)

Milena M. BlaæiÊ

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

1. Sploπni cilji umetnostnih besedil iz UËnega naËrta za slovenπËino (1998) so ponazorjeni s primeri iz beril Svet iz besed za 7., 8. in 9. razred devetletne osnovne πole. Z uresniËevanjem ciljev ob delovnih zvezkih je mogoËe veljavno, obenem pa tudi zanimivo uËiti uËence in uspeπno opraviti zunanje preizkuse znanja. 2. Poglavitni cilj pouka knjiæevnosti je razvijanje in utrjevanje uËenËevega pozitivnega staliπËa do knjiæevnosti. — PoiπËite v kakπni monografiji o zgodovini glasbe, v enciklopediji ali na svetovnem spletu kaj o zgodovini dæeza. Od kod izvira, kaj je zanj znaËilno, kateri so (bili) znameniti dæezisti? Priskrbite si nekaj zgoπËenk in posluπajte izbrane primere. (G. Strniπa, Zemlja pleπe, SIB 9, str. 143)

Knjiæevni pouk na osnovi beril Svet iz besed je strukturiran tako, da uËenci pri njem z zanimanjem berejo/posluπajo besedila. Vpraπanja za razumevanje kot dejavnost po branju navajajo uËenca na razmiπljanje in aktualizacijo prebranega. Pri tem jih uËitelj spodbuja in ostri njihovo zaznavanje prebranega, zanimivosti v prebranem ter posebnosti branja kot vrednote, zakaj je vredno brati — zasebno in javno: brati je mogoËe z veseljem, ker so knjige vir znanja, uËimo se o sebi, o drugih; treba se je veliko pogovarjati — osebno, v dvojicah, skupno v razredu, na spletu; v spletnih klepetalnicah in ob uËenju se je mogoËe zabavati.

— Na strani 42 v berilu lahko prebereπ odlomek iz filmskega scenarija. (A. Koπak, Outsider, SIB 9)

— Pobrskajte po spletnih straneh: http://www.soskafronta.com. Kaj ste ugotovili? (Preæihov Voranc, Doberdob, SIB 9, str. 99) — Oglejte si odlomek iz Luhrmannovega filma Romeo in Julija, ki ga boste naπli na videokaseti za uËitelje. (William Shakespeare, Romeo in Julija, SIB 9, str. 158)

— Posluπaj: Narcis in Eho (sonet z odmevom) v interpretaciji igralke Veronike Drolc.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Stik s knjiæevnostjo naj postane uËencem vrednota, da tudi v prostem Ëasu poiπËejo knjigo, berejo razliËna besedila glede na njihove posebne lastnosti in zahteve (pesniπtvo, proza, dramatika, literarna veda, publicistiËna besedila, lastna knjiæevna ustvarjalnost), posluπajo zvoËne (radijske) igre, obiskujejo knjiænico, literarne prireditve, gledaliπËe, filmske predstave ter se iz Ëasopisov in literarnih revij seznanjajo s sodobno besedno umetnostjo.

— Izbrana besedila (J. JurËiË, Kozlovska sodba v Viπnji gori; R. Dahl, RdeËa kapica idr.) imajo elemente humorja, ravno tako misli o avtorjih, anekdote, grafiti, ipd. — Vse πolsko leto lahko skupaj s pisateljico Janjo Vidmar soustvarjaπ napeto zgodbo. Kriminalko? Grozljivko? To je odvisno od tebe. VeË ... http://www.svetizbesed.com/index.php?t=z godba&i=201/

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 48

(Black plate)

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

Milena M. BlaæiÊ

3. Zanimiv knjiæevni pouk je idealen za spoznavanje sebe in sveta, ker je temu namensko posveËen Ëas; vodi ga strokovno usposobljen in avtonomen strokovnjak (profesor/ica slovenπËine), usmerjajo pa privlaËna in hkrati skrbno naËrtovana, zlasti sodobna uËna gradiva, ki vsebujejo πtevilne raznovrstne informacije in spodbude. Avtonomen in strokovno usposobljen uËitelj je posrednik med uËencem in berili Svet iz besed.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Perry Nodelman2 razmiπlja o zanimivem vpraπanju, ali je mogoËe uËiti ≈veselje« do branja. ©tevilni uËitelji namreË menijo, da je veselje do branja zasebna zadeva in da ne sodi v javni prostor, kot je πola. Nekateri so prepriËani, da se knjiæevnost doæivlja in ne uËi, toda Nodelman meni, da pri uËencih razvijamo bralne strategije, ki bodo poveËale razumevanje, s tem pa se bo poveËalo tudi veselje do branja. Tradicionalni pouk knjiæevnosti je temeljil na hierarhiËnem pogledu odraslih na mladinsko knjiæevnost in ni upoπteval bralnih interesov mladih bralcev in njihovih interpretacij. V ospredju tradicionalnega pouka knjiæevnosti je bila knjiæevnost pouËevana monoloπko, s poudarkom na æivljenju in delu avtorja. Knjiæevnost je temeljila na eni prevladujoËi interpretaciji odraslih bralcev in na pouku, osredotoËenem na uËitelja. Sodobni pouk upoπteva horizontalno perspektivo mladega bralca in dialoπkost v smislu razliËnih interpretacij in demokratizacije pouka, osredotoËenega na uËenca. Tradicionalni uËitelji se poËutijo decentralizirane in postavljene ob rob ter menijo, da se pomeni knjiæevnih besedil relativizirajo. Vendar gre za spremembo perspektive; uËitelj ima novo vlogo bolj v smislu organizatorja in mentorja, manj preuËevalca. Gre za spremembo vzorca pouËevanja v novo paradigmo uËenja in problemsko-ustvarjalni pouk (Æbogar, 2004: 37). UËenci individualno, v dvojicah ali v skupinah raziskujejo knjiæevna besedila in dialoπka spoznanja sintetizirajo v literarnoteoretiËne in/ali literarnorecepcijske ugotovitve. Pomembno je, da se uËenci zavedajo svojih odzivov — ne glede na to, ali se na besedilo odzovejo v obliki vpraπanj ali odgovorov. Primerjamo lahko njihova priËakovanja v zvezi z naslovom, napovedano tematiko, razliËne odzive; uËenci vizualizirajo glavne in stranske knjiæevne osebe, Ëas in prostor. UËenci imajo moænost, da jim besedilo ≈ni vπeË«, vendar naj odgovore utemeljijo.

— Povejte, ali se vaπa podoba obiËajnega oËeta in podoba oËeta v Kersnikovi zgodbi MaËkova oËeta skladata. Navedite podobnosti in razlike. (Janko Kersnik, MaËkova oËeta, SIB 8, str. 97) — Na podlagi Ëasopisne novice o ropu oblikujte kratko realistiËno zgodbo ali Ërtico, tako da boste upoπtevali znaËilnosti realistiËnega pripovednega sloga. (Janko Kersnik, MaËkova oËeta, SIB, str. 97) — DoloËite dogajalni Ëas in svojo odloËitev utemeljite. (Josip JurËiË, Jurij Kozjak, SIB 8, str. 107)

Perry Nodelman. The Pleasures of Children's Literature (2003: 23).

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 49

(Black plate)

Milena M. BlaæiÊ

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

— Kakπna se vam osebno zdi pesem? Ali je pesnik primerno upovedil obËutke mladostnika? Zakaj? (T. PavËek, Toæba, SIB 8, str. 115) — Vsi imamo domovino, vËasih so ji rekli oËetnjava, oËina, zaviËaj ali rodna gruda; to pomeni deæelo, v kateri smo se rodili ali v kateri prebivamo. Kaj si predstavljate pod izrazom domovina? (V. Vodnik, Dramilo, SIB 8, str. 169) — Izdelajte Ëasovni trak, ki bo segal od klasiËnega starega veka do danaπnjih dni. Na njem jasno oznaËite stari, srednji in novi vek ter na primerna mesta vpiπite letnico izida in naslov vseh romanov, ki so z odlomki zastopani v tem berilu. (M. de Cervantes, Don Kihotov boj z mlini na veter, SIB 8, str. 163)

4. UËenci razvijajo pozitivno staliπËe do vseh πtirih komunikacijskih dejavnosti po uËnem naËrtu, branja, posluπanja, govorjenja in pisanja knjiæevnosti. PoiπËejo zvezo med seboj in literarnim besedilom, primerjajo svojo izkuπnjo in izkuπnjo, ki je upovedena v besedilu. Prebrano interpretirajo in o svojem odnosu do besedila pripovedujejo. Primerjajo razliËna knjiæevna dela (npr. po tematiki, slogu, knjiæevnih osebah itd.), recitirajo in nastopajo v dramskih prizorËkih.

VkljuËujejo se v debatne klube ob bralni znaËki, obiskujejo literarne veËere in sodelujejo na njih (recitacije, deklamacije, pogovor), nastopajo pri uprizoritvah dramskega kroæka, pri πolskem radiu ipd.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

UËenci razmiπljujoËe sprejemajo umetnostna besedila ter se jih uËijo presojati in vrednotiti. Sestavina razvite bralne sposobnosti je tudi knjiæevno znanje; to sicer ne nadomesti literarnoestetskega doæivetja, omogoËa pa globlje doæivljanje umetnostnih besedil. Primarno je literarnoestetsko branje, na viπji ravni pa se razvija tudi strokovno (torej pragmatiËno) branje literature. Branje uËencem nudi moænosti za oblikovanje osebnostne in narodne identitete; ker pa poleg slovenske spoznavajo tudi tujo knjiæevnost, πirijo svoje obzorje in si privzgajajo strpen odnos do drugih kultur. (UN, str. 10)

— V razredu, debatnem kroæku ali skupaj s prijatelji pripravite oddajo (okroglo mizo) o razliËnih vrstah ljubezni (npr. Orfej in Evridika, Narcis in Eho, Amor in Psiha, Romeo in Julija itn.). Udeleæenci naj bodo v studiu, razporedi naj jih reæiser, izberite tudi veπËega voditelja. (SIB 9, str. 37) http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=207 — Recitiraj pesem Ko se nekoË bo moje srce — glasno, tiho, hitro, poËasi — in najboljπo recitacijo posnemi. http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=242

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 50

(Black plate)

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

Upovedujejo tudi svoje stvaritve domiπljijskih svetov (pesemskih, proznih, dramskih).

Milena M. BlaæiÊ

— Napiπite svoje pesmi o veËji in manjπi smoli in jih poπljite na spletne strani berila. Iz razliËnih Ëasopisov izreæite naslove in iz naslovov sestavite smiselno, duhovito pesem lepljenko. Zaigrajte pantomimo na osnovi pesmi. (Peter Svetina, Manjπa smola, SIB 8, str. 42)

Beatlesi so britanska rock skupina. Leta 1960 so jo ustanovili πtirje mladi LiverpoolËani, John Lennon, Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr. V πestdesetih letih prejπnjega stoletja so bili zelo znani, ustvarili so nov glasbeni slog in povzroËili t. i. beatniπki naËin æivljenja. http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=238/

Svet iz besed prav tako kot drugi omogoËa tudi nivojski pouk. Niæji, srednji in viπji nivo vpraπanj je diskretno oznaËen z barvami.

— O Ëem govori pesem? — Kako je zgrajena pesem (kitice, verzi)? PodËrtajte ali izpiπite besede, ki se rimajo. — Napiπite kratko obnovo pesmi. — Napiπite pesem, song ali grafit o svoji domovini. Lahko ga poπljete na spletno stran delovnih zvezkov. — Kako Vodnik pojmuje naravo? — Kaj je pesnik mislil s sklepnimi verzi?

Modra — srednji nivo

Svet iz besed spodbuja z UËnim naËrtom za slovenπËino (1998) predvidene sporazumevalne zmoænosti (posluπanje, branje, govorjenje in pisanje) in tem dodaja πe moænost uporabe novih tehnologij.

— Sestavite kviz o svojem kraju/deæeli. — Napiπite kratko reklamo in utemeljite, zakaj naj bi turisti obiskali Slovenijo. — Kakπen je besedni red in Vodnikov slog pisanja? Izpiπite in razloæite simbole v pesmi. (V. Vodnik, Dramilo, SIB 8, str. 171)

»rna — niæji nivo

— Dramatizirajte in odigrajte prizor, ki bo prikazoval, kako Lukeæ Drnulja priæene kozla pred sodni zbor in zatem dogajanje pred sodnim zborom ... (Josip JurËiË, Kozlovska sodba v Viπnji Gori, SIB 7, str. 125)

RdeËa — viπji nivo

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

— Napiπite izmiπljeno stran kronike. Zajemite dogajanje pred preizkusom z vodo in poskusite predvideti, zakaj je bila Agata obtoæena, da je Ëarovnica. Pri tem posnemajte TavËarjev slog. (I. TavËar, Visoπka kronika, SIB 8, str. 89)

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Milena M. BlaæiÊ

Page 51

(Black plate)

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

5. UËenci so pozitivno naravnani do ustvarjanja domiπljijskih besedil, do pisanja poldomiπljijskih in strokovnih besedil o knjiæevnosti ter do vseh vrst ustvarjalnega odzivanja na prebrano (jezikovne igre, posnemanje in preobraæanje, pripravljanje gradiva za literarno mapo in za literarne prireditve itd.). Najboljπe izdelke objavijo v πolskem glasilu.

Likovna ali vizualna pesem je vrsta pesmi, v kateri skuπa ustvarjalec z nebesednimi znaki izraziti veË kot z besednimi. Pozorno si oglej in preberi likovno pesem (najdeπ jo v berilu na 121. strani). Ali je ustvarjalcu s sliko uspelo povedati veË kot z besedami? http://www.svetizbesed.com/index.php?…=230

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Dejavni ustvarjalni postopki jim pomagajo, da se zavedo zapletenosti upovedovanja fiktivnih svetov in zato globlje dojemajo estetsko plat branega umetnostnega besedila.

— Posnemite nekaj fotografij, ki ponazarjajo dogajanje v pesmi, in naredite razredno razstavo. (Simon Jenko, Po slovesu, SIB 8, str. 128) — Odigrajte odlomek iz Æupanove Micke, posnemite ga z videokamero in posnetek poπljite na Zaloæbo Rokus. Najboljπi posnetki bodo objavljeni na spletni strani berila. (A. T. Linhart, Æupanova Micka, SIB 8, str. 186) — V razredu napiπite kolektivno mladinsko povest. DoloËite skupne knjiæevne osebe, dogajalni kraj in Ëas ter napiπite veË zaokroæenih pripovedi. DoloËite urednika, ki bo zgodbe povezal v nanizanko in poskrbel za izid (npr. na spletnih straneh πole). (Branka Jurca, Ko zorijo jagode, SIB 8, str. 40)

6. V okviru medijske vzgoje se uËenci zaËnejo zavedati izpostavljenosti medijem, na katere naletijo vsak dan, in se usposobijo za kritiËno presojanje in vrednotenje njihovih izdelkov. www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 52

(Black plate)

1. TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa knjiæevnega pouka

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Razlikujejo umetniπki in trivialni film.

Milena M. BlaæiÊ

— Film Outsider se odvija tik pred smrtjo Josipa Broza Tita, dolgoletnega voditelja nekdanje Jugoslavije, ki je s tem zaËela razpadati. Druæina glavnega junaka Seada se tik pred Titovo smrtjo iz Bosne preseli v Ljubljano. Tu junak po precejπnjih zapletih vendarle osvoji soπolko Metko, kar pa ni vπeË njegovim vrstnikom. (Andrej Koπak, Outsider, SIB 9, str. 42) — Tolkien je najbolj znan kot avtor fantastiËnih pripovedi Hobit (1937), Gospodar prstanov (1954—1955) in Simarillion. Zadnji roman je po njegovi smrti konËal nje gov sin Christopher Tolkien. Njegove fantastiËne pripovedi se dogajajo v domiπljijski deæeli, imenovani Srednji svet, in govorijo o hobitih, vilinih, πkratih in hudobnih bitjih. Po njegovi pripovedi Gospodar prstanov so posneti filmi BratovπËina, Stolpa in Vrnitev kralja. (J. R. R. Tolkien, Gollumova poslednja uganka, SIB 7, str. 196) — Oglejte si prizor iz katerega koli trivialnega filma in ga ovrednotite. Pozorni bodite na dogajalni kliπe in tipe filmskih oseb. (Irena Bohinc, Sanje neke Sanje, SIB 8, str. 12)

Svet iz besed z novo — Oglejte si film Kaplan Martin »edermac ali film Tistega tehnologijo (avdio, lepega dne, ki obravnavata æivljenje Slovencev pod video, tisk, splet) nadItalijani. (S. GregorËiË, SoËi, SIB 7, str. 156) grajuje vse z uËnim — Na spletnih straneh bralne znaËke naËrtom predvidene (http://www.bralnaznacka.com) v knjiæni klepetalnici, sporazumevalne kjer imate moænost poslati pisma ustvarjalcem, zmoænosti. Vsebine poπljite sporoËilo, pismo Desi Muck, v katerem se lahko knjiæevnega pouka pozanimate, ali je pisateljica kdaj v otroπtvu tudi pobeg temeljijo na uËnem nila. (D. Muck, Pod milim nebom, SIB 7, str. 33) naËrtu, ki ga nadgrajuje- — Na spletnih straneh http://www.matkurja.com poiπËite jo z novostmi predvsem stran s podatki o pisatelju Josipu JurËiËu in ugotovite, iz sodobne slovenske ali ga uvrπËajo med mladinske pisatelje. Izpiπite si kakin svetovne knjiæevnosti πen podatek iz njegovega æivljenja, ki se vam zdi zelo ter z uporabo sodobne zanimiv. Posluπajte posnetek prebranega odlomka. tehnologije. Se kaj razlikuje od zapisanega besedila? (Josip JurËiË, Kozlovska sodba v Viπnji Gori, SIB 7, str. 125) Primerjalna analiza koncepta in posameznih beril Svet iz besed za 7., 8. in 9. razred kaæe, da delovni zvezki sodijo v model uËbenikov oz. so uËno sredstvo za uËitelje in uËni vir za uËence, kar je prvi in temeljni pogoj za uresniËevanje operativnih ciljev v devetletni osnovni πoli in za doseganje rezultatov v sploπnem izobraæevanju.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Milena M. BlaæiÊ

18:55

Page 53

(Black plate)

2. Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletki in v delovnih zvezkih Svet iz besed

2. Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli in v delovnih zvezkih Svet iz besed — UËni naËrt za slovenπËino (1998) temelji na komunikacijskem modelu pouËevanja knjiæevnosti. — V tem poglavju bo predstavljen kratek oris komunikacijskega modela pouËevanja knjiæevnosti v devetletni osnovni πoli, ki temelji na recepcijski teoriji (reader—response theory) oz. teoriji bralËevega odziva.3 — Predstavljeni bodo tudi poglavitni predstavniki recepcijske teorije in njihove znaËilnosti, pomembne za knjiæevni pouk v devetletki. — Opis, posnemanje in prenos — poustvarjalno pisanje je medbesedilni prenos (po M. Juvanu, 1991).

UËni naËrt za slovenπËino (1998)4 eksplicitno govori o komunikacijskem modelu knjiæevnosti, horizontu priËakovanj, nedoloËenih mestih v knjiæevnih besedilih, dialoπkosti in medbesedilnih povezavah. »eprav postmodernizma ne omenja izrecno, ga vendar upoπteva, ko govori o njegovih prvinah, kot so opis, posnemanje in prenos (M. Juvan) ter o drugih besedilotvornih metodah (dopolnjevanje, nadaljevanje, predelava, ≈podajanka« idr.). UËni naËrt je uËnociljno usmerjen, kar pomeni, da so v njem napisani cilji, ki naj bi jih uËenci dosegali v doloËenem triletju. Postmodernizem po letu 1975/1980 — Æivimo v Ëasu postmoderne oz. v literarnem Ëasu postmodernizma, ki se je po modernizmu, nekako po letu 1975, zaËel tudi v Sloveniji. ZnaËilnost postmodernizma, na katerega imajo literarni teoretiki razliËne poglede, je odpor do modernizma. Toda obe smeri sta proti realizmu 19. st. (zoper objektivnost in vsevednega pripovedovalca), proti enotnemu pomenu besedila, proti izvirnosti. Postmodernizem poudarja pomen pastiπa (posnemanja), parodije, stilizirane tehnike antiromana in magiËnega realizma. Razlike med t. i. visoko in trivialno literaturo se niæajo. VeËji je vpliv subjektivnosti, obrat od zunanje k notranji stvarnosti, samonanaπanje, spontano pisanje, medbesedilnost ipd. Ni veË hierarhije vrednot, v svetu ni nobene trdnosti.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

— Stopnje bralnega razvoja po A. Appleyaradu (1991).

Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti — Teorija, na kateri temelji pouk knjiæevnosti v devetletki in srednji πoli, se imenuje komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti. Deloma je priπel iz nemπke in ameriπke ≈nove kritike« predvsem po letu 1950, pa tudi æe prej. Poudarek ≈nove kritike« v Ëasu modernizma po drugi svetovni vojni je bil le na notranjih znaËilnostih besedila, brez upoπtevanja bralca, avtorja in konteksta.

3 4

Tomo Virk (2001). Moderne metode literarne vede. Ljubljana: Filozofska fakultetta. Str. 224. UËni naËrt za slovenπËino (1998). http://www.mszs.si/slo/solstvo/razvoj_solstva/viprogrami/os/9letna/ucni_nacrti/pdf/sl.pdf

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 54

(Black plate)

2. Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletki in v delovnih zvezkih Svet iz besed

Milena M. BlaæiÊ

Reader-Response Criticism — Recepcijska teorija je skupek podobnih teorij z razliËnimi poudarki, osredotoËenimi na izrednem pomenu bralca, ki tvori pomen knjiæevnega besedila. ©tevilni teoretiki recepcijske teorije menijo, da ni enotnega pomena knjiæevnega besedila (Louise Rosenblatt, Wolfgang Iser, Hans-Robert Jauss, Jonathan Culler idr.) in da je toliko pomenov knjiæevnega besedila, kolikor je bralcev. Kritiki recepcijske teorije menijo, da je preveË pozornosti posveËene bralcu in njegovi osebnosti. Zagovorniki pa menijo, da je branje osebni in ne objektivni dogodek.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

PouËevanje knjiæevnosti v Ëasu postmodernizma, posebej po letu 1990, pa poudarja triado bralec-besedilo-avtor. Z novim uËnim naËrtom za slovenπËino iz leta 1998 je bil komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti postavljen kot izhodiπËni teoretiËni model, kjer so kljuËni pojmi komunikacija, priËakovanja, dialoπkost, prazna in/ali nedoloËljiva mesta v besedilu, na uËenca osredotoËen pouk. Knjiæevno besedilo je vedno postavljeno v kontekst doloËene kulture, avtorja in individualnega bralca. Vsi ti dejavniki sovplivajo na tvorjenje pomena. ZnaËilnost recepcijske teorije je premik od opisovanja knjiæevnih besedil, avtorjeve biografije k uËencu bralcu oz. uËencem bralcem, ki sodelujejo pri tvorjenju pomena. Knjiæevna besedila brez bralca, ki jih ≈oæivi«, so mrtve Ërke na papirju. Glavni predstavniki recepcijske teorije, na katerih temeljijo teoretiËne osnove pouËevanja knjiæevnosti v devetletki, so: — Louise Rosenblatt5 — ZnaËilnosti recepcijske teorije Louise Rosenblatt so naslednje: uËiteljeva naloga je, da razvije zavest o komunikaciji oz. sodelovanju med knjiæevnim besedilom in bralcem. Knjiæevno besedilo ni statiËno, ampak ga je mogoËe interpretirati, razloæiti skozi prizmo bralËevih izkuπenj, ki jih uËenec bralec prinaπa s seboj ob bralnem dejanju. Z branjem besedila se uËenec bralec spreminja in s tem spreminja tudi svoje branje, kar je neskonËen proces interakcije. Sprejemanje in tvorjenje pomena oz. komunikacija med bralcem in knjiæevnim besedilom je bistvo t. i. transakcijske ali komunikacijske teorije branja Louise Rosenblatt. — Wolfgang Iser6 — V knjigi Readers and the Concept of the Implied Reader Iser uporablja analogijo Northropa Frye in pravi, da je bralna izkuπnja kot piknik, na katerega avtor prinese besede, bralec pa pomen (str. 159). Iser je uvedel novo pojmovanje t. i. implicitnega bralca. To naj bi bil idealni bralec knjiæevnega besedila, ki naj bi v pravem pomenu razumel literarnost besedila. Vsako knjiæevno besedilo ima nedoloËljiva mesta, odprta mesta ali nejasnosti, ki jih uËenec bralec dopolni. Knjiæevno besedilo je dogodek, uËenec bralec ima πe vedno osrednjo vlogo, besedilo je le potencialno in postane dejansko besedilo, ki uËinkuje na bralce πele, ko ga berejo, torej v procesu branja. Takrat se uËenec bralec sreËa s t. i. pomensko nedoloËenostjo, prazninami oz. praznimi mesti v besedilu, ki jih uËenec bralec zapolni z lastnim tvorjenjem pomena.

Louise ROSENBLATT; Literature as exploration, 1938; The Reader, the Text, the Poem: The transactional Theory of the Literary Work, 1978. Wolfgang ISER: The Act of Reading, 1976; The implied reader, 1978 ; (Bralno dejanje: teorija estetskega uËinka, Ljubljana: Studia humanitatis, 2001).

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Milena M. BlaæiÊ

18:55

Page 55

(Black plate)

2. Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletki in v delovnih zvezkih Svet iz besed

— Jonathan Culler8 — UËni naËrt za slovenπËino (1998) temelji na recepcijski teoriji in komunikacijskem modelu pouËevanja knjiæevnosti, kjer je kljuËni tudi Cullerjev pojem dialoπkost. Dialoπka metoda pri knjiæevnem pouku je pogovor, navadno med dvema ali veË osebami, ki temelji na izmenjavi razliËnih odzivov na knjiæevna besedila, na veËpomenskosti knjiæevnega besedila, ne pa na monologu ali enopomenskosti. Namen dialoπkosti ni, da bi skrËili pomen besedila na le eno interpretacijo, ampak ravno obratno — veË razliËnih intepretacij osvetli knjiæevno besedilo z razliËnih staliπË. Æal ugotavljamo, da uËni naËrt pri standardih znanja (niæji, srednji in viπji) in zunanje preverjanje znanja ter testi ne upoπtevajo tega — divergentnega — naËela, ker je veËina vpraπanj sestavljena konvergentno (eno vpraπanje — en odgovor) in krπi osnovno pravilo dialoπkosti. Potemtakem bi standardi znanja in zunanje preverjanje moralo upoπtevati dialoπkost, ne le nominalno, ampak tudi dejansko, tudi pri ocenjevanju in omogoËiti dejansko dialoπkost, ne le deklarativno.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

— Hans Robert Jauss7 — Glavna znaËilnost Jaussove teorije je pomen bralca in njegovega ≈horizonta priËakovanja«. Knjiæevno besedilo, Ëeprav je novo, ni nikoli popolnoma novo, ker ni nastalo v vakuumu, ampak predvideva bralca, ki ima bralne zmoænosti, ki zna najti odkrite in skrite pomene, znaËilnosti in aluzije knjiæevnih besedil. Branje v bralcu sproæi asociacije, obudi spomin, aktivira njegova Ëustva in priËakovanja v nadaljevanju, ki temeljijo na prejπnjih bralnih izkuπnjah. Zato ima isto knjiæevno besedilo razliËen pomen za razliËne bralce in razliËen pomen za istega bralca v razliËnih obdobjih. BralËevo razumevanje je doloËeno s horizontom priËakovanja, ki temelji na bralËevem predznanju in izkuπnjah o branju. Horizont priËakovanja je seπtevek kulturnih danosti, domnev in meril, ki oblikujejo sprejemanje in interpretacijo knjiæevnih besedil. Lahko temelji na konvencijah oz. dogovorih ali na aktualnih moralnih normah. Horizont priËakovanja se spreminja skozi Ëas, zato nove generacije bralcev znova ovrednotijo nekatera knjiæevna besedila, ki pridobijo ali zgubijo pomen. Le inovativna knjiæevna besedila spremenijo horizont priËakovanja, ker uËenec bralec nima podobnih izkuπenj, na katerih bi temeljil nov horizont priËakovanja; takrat uËenec bralec vzpostavi estetsko distanco.

Hans Robert JAUSS: Aesthetic experience and literary hermeneutics, 1982; (Estetsko izkustvo in literarna hermenevtika, Ljubljana: Literarno-umetniπko druπtvo Literatura, 1998). Jonathan CULLER: Structuralist poetics: structuralism, linguistics and the study of literature, 1980.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 56

(Black plate)

2. Komunikacijski model pouËevanja knjiæevnosti v devetletki in v delovnih zvezkih Svet iz besed

Milena M. BlaæiÊ

Razvoj mladega bralca 9 Arthur Appleyard — Ob navajanju teoretiËnih izhodiπË za knjiæevni pouk v devetletki je smiselno upoπtevati najsodobnejπe teorije o bralnem razvoju otrok oz. mladostnikov v tretjem triletju devetletke. Gre za mlade od 12.—15. leta, ki jih Arthur Appleyard poimenuje ≈razmiπljujoËi bralec« (the reader as thinker). Teorija Arthurja Appleyarda Becoming a reader govori o petih stopnjah bralnega razvoja. »e na kratko povzamemo, je razvil naslednjo tipologijo bralcev: 1. V prvem obdobju — zgodnjem otroπtvu — je bralca poimenoval ≈bralec kot igralec«; oznaka se nanaπa na predπolsko obdobje, ko je otrok ≈bralec« oz. posluπalec zgodb in postaja ≈igralec« v fantastiËnem svetu, ki posnema realni svet, strahove, æelje, in sicer tako, da se otrok poËasi uËi povezovati in nadzorovati na simbolni ravni.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

2. Drugo bralno obdobje prinaπa ≈bralca kot junaka ali junakinjo«. Gre za bralca v zaËetnem πolskem obdobju, ki je osrednja oseba v zgodbi, ki jo rad nenehno posluπa, doæivlja in podoæivlja. Lastni pogled na svet in na to, kako se ljudje v njem obnaπajo, ga tako izpopolnjuje in razjasnjuje. Knjiæevni svet se mlademu bralcu, ki rad veËkrat doæivlja in podoæivlja besedila z isto vsebino, vendar iz razliËnih zornih kotov, zdi bolj strukturiran in manj negotov kot realni svet, zato zlahka ≈pobegne« v svet domiπljije in na simbolni ravni izæivlja pozitivna in negativna Ëustva ter doæivlja svojevrstno katarzo. Mladi bralec potrebo po pozitivni samopodobi, ki jo steæka uresniËi v realnem svetu, prenese v fantastiËni svet, kjer se poistoveti z junakom, se samorealizira in se, razbremenjen negativih Ëustev, vrne v realni svet. Podobno je Bruno Bettelheim razmiπljal v knjigi Rabe Ëudeænega10. Nekateri strokovnjaki svarijo pred pretirano rabo eskapizma v mladinski in pozneje v trivialni knjiæevnosti ter t. i. sedativnimi uËinki knjiæevnosti.11 3. V tretjem triletju osnovne πole je tretje obdobje — mladostniπtvo — in ≈bralec kot mislec« oz. razmiπljujoËi bralec. Mladi bralec iπËe zgodbe in na simbolni ravni tudi globlji ali notranji smisel æivljenja, ki ga v potroπniπko usmerjenem globalnem svetu ne najde. Razmiπlja o prebranem, iπËe globlji/notranji smisel, stalnice, vrednote, prepriËanja, ideale in avtentiËne vzornike/zglede za posnemanje in moralno vredne realizacije. Prebrano presoja po svojih izkuπnjah in moralnih vrednotah. 4. Bralca Ëetrtega obdobja je Appleyard poimenoval ≈bralec interpret« ali interpretativni bralec (od srednje πole naprej). Glavne znaËilnosti interpretativnega dela uËencev v srednji πoli temeljijo na zaznanju vsebine in oblike, presoji literarnosti, kritiËnem branju, ki ustvarja veËpomenskost. 5. Peto obdobje, ki se nanaπa na odraslega bralca, je Appleyard poimenoval obdobje pragmatiËnega bralca, ko odrasle bralce zanimajo razliËna branja, eskapizem, iskanje resnice in predvsem uporabno znanje.

Arthur Appleyard (1991). Becoming a Reader. Bruno Bettelheim (2002). Rabe Ëudeænega. O pomenu pravljic. Ljubljana: Studia humanitatis. 11 Miran Hladnik (1983). Trivialna literatura. Ljubljana: DZS. 10

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 57

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed Zaradi druæbenih premikov oz. samostojnosti Slovenije (1991), sprememb v πolstvu (devetletna osnovna πola in delitev na triletja), upoπtevanja UËnega naËrta za slovenπËino v devetletni osnovni πoli (1998), izrednega porasta IKT (izobraæevalno-komunikacijske tehnologije) in novih smernic v izobraæevanju ob vstopu v Evropsko unijo (2004) vsebujejo delovni zvezki Svet iz besed za 7., 8. in 9. razred πtevilne novosti, od vsebinskih, didaktiËnih, teoretiËnih do nove vloge uËitelja ter velikega zanimanja za t. i. ustvarjalne naloge. 1. Vsebinske novosti 2. DidaktiËne novosti 3. TeoretiËne novosti

4. Nova vloga uËitelja — osredotoËenost pouka na uËenca 5. Novost — ustvarjalne naloge

2. DidaktiËne novosti — Knjiæevni pouk v devetletki temelji na komunikacijskem modelu pouËevanja knjiæevnosti po metodiËnem sistemu πolske interpretacije knjiæevnih besedil: ©olska interpretacija umetnostnega besedila (UËni naËrt za slovenπËino, 1998: 86)

DidaktiËni instumentarij (Poglavja iz didaktike knjiæevnosti, 2004)12

DidaktiËni instrumentarij delovnih zvezkov Svet iz besed

1. Uvodna motivacija 2. Napoved besedila, umestitev in interpretativno branje 3. Premor po branju 4. Izraæanje doæivetij ter analiza, sinteza in vrednotenje 5. Ponovno branje in nove naloge

1. Uvodna motivacija 2. Napoved besedila in umestitev 3. Interpretativno branje 4. Premor po branju in izraæanje doæivetij 5. RazËlenjevanje besedila 6. Sinteza in vrednotenje 7. Nove naloge

1. Dejavnosti pred branjem — Stvarna pojasnila 2. Branje knjiæevnega besedila 3. Dejavnosti po branju — Vpraπanja za razumevanje — Ustvarjalne naloge 4. Medijske predelave 5. LiterarnoteoretiËne definicije in pojasnila 6. Misel, anekdota 7. O avtorju — kratek æivljenjepis

Boæa Krakar Vogel (2004). Poglavja iz didaktike knjiæevnosti. Ljubljana: DZS.

www.svetizbesed.com

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

1. Vsebinske novosti — V delovne zvezke SIB 7—9 so uvrπËene vsebinske novosti ali pisatelji, npr. sodobni (J. K. Rowling, Harry Potter; Philip Pullman, Severni sij) in prezrti avtorji (Alma Karlin, Modri mesec), popularna glasba (John Lennon, Zamisli si), modernizirana klasika (Heinrich Heine, Ko ti pogledam v oËi — likovna pesem v obliki zemljevida), æenske avtorice (Saπa Vegri, Kdaj in zakaj), problemska tematika (pretepanje otrok: Saπa Vegri, Kdaj in zakaj), subverzivnost ali estetika grdega (Roald Dahl, RdeËa kapica), zamejski Slovenci (Maja Haderlap, Bivanje, Ace Mermolja, DeËek), trivialna knjiæevnost (Irena Bohinc, Sanje neke Sanje), nova besedila iz starejπe knjiæevnosti (Valentin Vodnik, Kuharske bukve), manj znana besedila iz novejπe knjiæevnosti (Fran Levstik, Novoletno voπËilo mestnega bobnarja), sodobna knjiæevnost (Lojze KovaËiË, Priπleki) in postmodernizem (Alojz Ihan, Krmilnica, Trgovina igraË), film (Andrej Koπak, Outsider).

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 58

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Pojasnilo k didaktiËnemu instrumentariju, strukturi beril Svet iz besed in didaktiËnim novostim: vsako berilo ima kazalo, navadno razdeljeno na tri posamezne sklope, ki so v delovnih zvezkih od 7. do 9. razreda sestavljeni po literarnozgodovinskem merilu: starejπa knjiæevnost, novejπa knjiæevnost in sodobna knjiæevnost (po letu 1975).

1. Dejavnosti pred branjem

V dejavnosti pred branjem sodijo kratka uvodna motivacijska predstavitev besedila, umestitev odlomka, kratek povzetek celotnega besedila do odlomka oz. motivacija za nadaljnje branje celotnega besedila.

1.1 Stvarna pojasnila

Rubrika, ki spremlja besedilo. Sem sodijo pojasnila neznanih in manj znanih besed, stvarna pojasnila, ki so vËasih natisnjena na robu, zemljevidi ipd.

2. Branje knjiæevnega besedila

— Branje, posluπanje (z gledanjem). — Razvijanje sposobnosti posluπanja (gledanja) pri uËencih pospeπujejo posnetki besedil in didaktiËni instrumentarij za njihovo obravnavo v berilih.

3. Dejavnosti po branju

— V tej fazi se vzpostavi dialog med mladim bralcem in besedilom. Spodbuja se izraæanje vtisov, mnenj, predstav, obËutij. — Z metodo neusmerjenega tihega branja se razmiπljujoËi bralec individualno sreËuje s knjiæevnim besedilom in podoæivlja obËutja, predstave in vtise. — Z izraæanjem vtisom, mnenj, predstav, obËutij se estetsko doæivljanje besedila prek individualne komunikacije z besedilom usmeri k razmiπljujoËemu bralcu.

3.1 Vpraπanja za razumevanje

— Ob vpraπanjih in nalogah za doæivljanje, razumevanje in interpretacijo je premik od doæivljanja k poglobljenemu zaznavanju, razmiπljanju. — Naloge usmerjajo k obnavljanju, povzemanju, spraπevanju, citiranju — razumevanju besedila in razËlenjevanju (knjiæevne osebe, Ëas, prostor, dogajanje, motivi; tema pesmi, zvoËnost, ritem, rima, metafora, nagovor; govor dramskih oseb, navodila oz. didaskalije, junak, nasprotnik, dejanje, prizor …).

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 59

Milena M. BlaæiÊ

(Black plate)

∗

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

— RazmiπljujoËi bralci z metodo dela z besedilom razumevajo, vrednotijo, sintetizirajo spoznanja. Pri tem razmiπljajo, pridobivajo nove izkuπnje, osmiπljajo besedilno stvarnost s ponovnim branjem in razvijajo metabesedilne sposobnosti, tj. opisovanje knjiæevnosti, sprejemanje in tvorjenje (po)ustvarjalnih besedil in metabesedil (kritika, esej, ocena …). 3.2 Ustvarjalne naloge

Medijske predelave so novost v veËpredstavnih delovnih zvezkih Svet iz besed. Sem sodijo dejavnosti, kot so posluπanje, gledanje, pisanje, govorjenje, snemanje, ki obravnavano besedilo ali avtorja (Ëas in prostor) obravnavajo v medijski predelavi oz. ga bogatijo z medijskimi predelavami (tisk, radio, TV, svetovni splet, slika, glasba, zvok …). Gre za govorni posnetek besedila, odlomek na videokaseti, intervju s pisateljem, predstavitev kraja in Ëasa, obisk knjiæne klepetalnice (npr. Bralna znaËka Slovenije: www.bralnaznacka.com, spletne strani delovnih zvezkov Svet iz besed: www.svetizbesed.com).

www.svetizbesed.com

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

4. Medijske predelave

— Naloge za (po)ustvarjalno pisanje spodbujajo k ponovnemu branju knjiæevnega besedila in poglabljanju doæivetja z metodo ustvarjalnega pisanja. — Pri metodi (po)ustvarjalnega pisanja poleg ponovnega branja besedila skozi pisanje in razvijanja ustvarjalnih sposobnosti razmiπljujoËi bralci razvijajo tudi svojo sporazumevalno in metabesedilno sposobnost, tako da sprejemajo in tvorijo razliËne vrste besedil (poustvarjalna, ustvarjalna; esejistiËna …), pri tem pa opazujejo sebe in vrstnike ter razËlenjujejo, primerjajo, presojajo … besedilo, ki ga je napisal kdo drug ali oni sami.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 60

(Black plate)

∗

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

5. LiterarnoteoretiËne definicije in pojasnila

— Vpraπanja in napotki uËence spodbujajo, da opazujejo doloËen pojav, za katerega tu in tam tudi sami tvorijo nekaj primerov (metafore …), kar pomaga k poglabljanju znanja in premiku od sprejemanja k tvorjenju. — Seznam literarnoteoretiËnih pojmov je dodan tudi na koncu vsakega delovnega zvezka.

6. Misel, anekdota

V tej kratki rubriki so predstavljene misli, anekdote, izjave sodobnikov ali bralcev, tudi uËencev, grafiti, aforizmi … v zvezi z obravnavanim knjiæevnim besedilom, pisateljem in/ali temo.

7. O avtorju — kratek æivljenjepis

Tu najdemo kratke bibliografske oznake o avtorju, fotografijo, naslovnico obravnavane knjige in morebitne spletne naslove.

Vsako berilo je na koncu knjige opremljeno s kazalom, abecednim seznamom avtorjev in seznamom literarnoteoretiËnih pojmov, obravnavanih v delovnih zvezkih, kar poveËuje preglednost in uporabnost delovnih zvezkov. 3. TeoretiËne novosti — Upoπtevanje komunikacijskega modela knjiæevnosti in upoπtevanje smernic Evropske unije pri izobraæevanju, predvsem razvijanje strpnosti do drugaËnosti in zavest o enakih moænostih ne glede na raso, spol, socialni status in videz, je narekoval tako razvrstitev vsebin: — Slovenska in svetovna knjiæevnost V delovne zvezke so uvrπËena besedila iz slovenske in svetovne knjiæevnosti. Pri slednji je bilo upoπtevano merilo kakovosti in raznolikosti; tako imajo delovni zvezki besedila ne le iz angloameriπke, ampak tudi iz drugih knjiæevnosti.

Svetovna knjiæevnost

Milena M. BlaæiÊ

7. razred

8. razred

9. razred

— ameriπka: Shel Silverstein — angleπka: J. R. R. Tolkien, Roald Dahl, J. K. Rowling — Ëeπka: Josef Vaclav Sladek — danska: Cecil Bodker

— ameriπka: Louis Sachar, Ray Bradbury — angleπka: J. R. R. Tolkien, Philip Pullman, Robert Swindells — Ëeπka: J. Haπek — francoska: Molière, J. de la Fontaine

— ameriπka: Carl Sandburg, Jerome D. Salinger, Randy Powell — angleπka: William Shakespeare, John Lennon, Tom Stoppard, Ray Cooney

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 61

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

Svetovna knjiæevnost

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

8. razred

9. razred

— francoska: Jacques Prevert, Michel Tournier, Daniel Pennac — antiËna grπka: Homer — hrvaπka: Zvonimir Balog — irska: Oscar Wilde — izraelska: Sveto pismo — japonska: MiËio Mado — nemπka: Erich Kästner — ruska: Ivan A. Krilov — slovaπka: Janovic Tomaπ — srbska: Miroslav AntiÊ

— nemπka: Pesem o Nibelungih, Gaby Schuster — antiËna rimska: Ovid — ruska: Aleksander SergejeviË Puπkin, Lev NikolajeviË Tolstoj — πpanska: Miguel de Cervantes Saavedra — srbska: Branislav NuπiÊ

— francoska: Francoise Villon, Raymond Queneau — italijanska: Giovanni Boccaccio, Italo Calvino, — nemπka: Heinrich Heine, Bertold Brecht — perzijska: Hafis — ruska: Aleksander SergejeviË Puπkin

— Delovni zvezki od 7. do 9. razreda upoπtevajo prehod od mladinske knjiæevnosti h knjiæevnosti za odrasle.

7. razred — mladinska knjiæevnost

8. razred — mladinska in nemladinska knjiæevnost

9. razred — nemladinska knjiæevnost

— Barbara GregoriË, Desa Muck, Nejka Omahen … — J. K. Rowling, MiËio Mado, Roald Dahl …

— France Preπeren, Maja Haderlap, Alojz Ihan … — A. S. Puπkin, J. R. R. Tolkien, John Lennon …

— Alma Karlin, Ada ©kerl, Lojze KovaËiË … — Hafis, William Shakespeare, Bertold Brecht …

www.svetizbesed.com

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

7. razred

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 62

(Black plate)

∗

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

Milena M. BlaæiÊ

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

— Elitna in trivialna (popularna/mnoæiËna) knjiæevnost 7. razred

8. razred

9. razred

Elitna

— Slovenska ljudska pesem: Pegam in Lambergar — Homer, Odisej in kiklop Polifem

— Valentin Vodnik, Dramilo — Miguel de Cervantes Saavedra, Don Kihotov boj z mlini na veter

— France Preπeren, Gazela III — William Shakespeare, Romeo in Julija

Trivialna/ popularna

— Nejka Omahen, Silvija — Sue Townsend, Skrivni dnevnik Jadrana Krta

— Irena Bohinc, Sanje neke Sanje — Gaby Schuster, Velika ljubezen

— Andrej Koπak, Outsider — John Lennon, Zamisli si

8. razred

9. razred

— Anton Tomaæ Linhart, Æupanova Micka — Moliere, Sganarel ali namiπljeni rogonosec

— Valentin Vodnik, Kuharske bukve — Giovanni Boccaccio, Dekameron

— Desa Muck, HËi lune — Philip Pullman, Severni sij

— Andrej Rozman Roza, KoraËnica — Tom Stoppard, Prava stvar

— Klasiki in sodobna knjiæevnost 7. razred Klasiki

— Slovenska ljudska pesem: Pegam in Lambergar — William Shakespeare, Romeo in Julija

— Lojze KovaËiË, Sodobna Priπleki knjiæevnost — Joanne Kathleen Rowling, Harry Potter

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 63

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

— Razvrstitev po literarnozgodovinskem merilu — od starejπe, novejπe do sodobne knjiæevnosti, vendar v obratnem vrstnem redu. Upoπtevano je naËelo, da razvrπËamo od sodobne prek novejπe do starejπe knjiæevnosti — slovenske in svetovne. 8. razred

9. razred

Sodobna knjiæevnost (od 1975)

— Polonca KovaË, Andrejev ni nikoli preveË — Michel Tournier, Sveti trije kralji

— Marko PavËek, ©koljka — Louis Sachar, Zeleno jezero

— Marjan Roæanc, Kako sem æe zgodaj postal tujec — Ray Cooney, Pokvarjeno

Novejπa knjiæevnost 19. in 20. st. (do 1975)

— Josip JurËiË, Kozlovska sodba v Viπnji Gori — Oscar Wilde, SebiËni velikan

— SreËko Kosovel, Kons: MaËka — Jaroslav Haπek, Kako sem kuhal jajce v mehko

— Simon Jenko, Rodoljubki — H. Heine, Ko ti pogledam v oËi

Starejπa knjiæevnost (do 19. st.)

— Slovenska ljudska: GraπËakov vrtnar — Sveto pismo: Vesoljni potop

— Slovenska ljudska pesem: Kresnice — Nemπki ljudski ep: Pesem o Nibelungih

— Primoæ Trubar, Pesem o stvarjenju — Francoise Villon, Balada o pregovorih

4. Nova vloga uËitelja: osredotoËenost pouka na uËenca — Pri sodobnem knjiæevnem pouku je uËenec dejaven — uresniËevanje funkcionalnih in izobraæevalnih ciljev ter pridobivanje znanja, posebej v tretjem triletju, naj bi potekalo ob uËenËevi dejavnosti, v smeri razmiπljujoËega bralca.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

7. razred

— Knjiæevni pouk, osredinjen na uËenca, je sodoben in dejaven pouk, ker postavi uËence v srediπËe uËnega procesa — in lastne odgovornosti za uËni proces. Izbrane knjiæevne vsebine so blizu uËenËevemu doæivljajskemu in domiπljijskemu svetu in so strukturirane tako, da so zanimive tudi za uËence. UËitelj ni edini vir informacij, temveË organizira pouk, usmerja uËence, da raziskujejo in ustvarjajo knjiæevna besedila sami (avdio, video, raËunalniki, splet ...), kar vse prinaπajo delovni zvezki Svet iz besede 7—9. — Pouk, osredinjen na uËenca, razvija tudi pomemben cilj, in sicer zavedanje o tem, kateri procesi sodelujejo pri uËenju in kako lahko vplivamo nanje — tj. metakognicija uËnega procesa. Sonja PeËjak pravi, da se dobri bralci zavedajo, kako berejo in kako poteka sam proces branja/razumevanja.13 13

Sonja PeËjak. IzhodiπËa za prenovo bralnega pouka pri predmetu slovenski jezik. Jezik in slovstvo., 41, πt. 1/2, (nov. 1995/96), str. 75—88. http://www.ff.uni-lj.si/ijs/lat/041/12c08.htm/

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 64

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

5. Novost — ustvarjalne naloge — Te so sestavni del dejavnosti po branju/posluπanju knjiæevnih besedil, ki sledijo takoj po fazi vpraπanj za razumevanje. Sposobnosti (po)ustvarjalnega pisanja naËrtno razvijamo v devetletki kot podporo branju, lahko pa tudi kot samostojno metodo, ki poglablja sposobnosti knjiæevne recepcije: doæivljanje, razumevanje, vrednotenje in pisno izraæanje doæivetij. Ustvarjalne naloge in Svet iz besed za 7., 8. in 9. razred

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Razvijanje sposobnosti ustvarjalnega pisanje je izkustvena metoda, ki tvorno poglablja stik s knjiæevnimi besedili. Pri tem je pomembnejπi proces kot pa izdelek, katerega doseganje je nadstandardni cilj v devetletni osnovni πoli. Te metode razvijajo razmiπljujoËega uËenca pisca in so motivacija za ustvarjalno branje. Z izkuπenjsko metodo ustvarjalnega pisanja uËenci pridobivajo lastne izkuπnje, razmiπljujoËe piπejo in se uËijo metakomunikacije. Poleg metabesedil (obnova, opis, oris, mini esej, ocena, kritika, referat ...) uËenci piπejo poustvarjalna besedila na osnovi zgleda knjiæevnega besedila. Lahko pa tvorijo tudi govorna besedila (dramatizacija, improvizacija ...). UËenci v devetletki tvorijo πolska besedila, ki jih glede na ustvarjalnost lahko delimo na tri vrste: 1. Poustvarjalna besedila, ki so vezana na zgled, na: — vsebino (neumetnostnih ali umetnostnih) besedil ali — besedilno vrsto (umetnostna ali neumetnostna). 2. Ustvarjalna besedila (izvirna), nevezana na vsebino in vrsto, ki lahko vkljuËujejo prvine: 1. umetnostnega jezika, 2. umetnostnih besedil, 3. Neustvarjalna besedila, ki so vsebinsko in oblikovno vezana na zgled, to so narek, samonarek in prepis z vsemi podvrstami. Pisanje lahko definiramo kot pretvarjanje zamiπljenega besedila v zapisano besedilo. Poustvarjalno pisanje je pretvarjanje zamiπljenega besedila, nastalega ob zgledu (knjiæevnega besedila), v zapisano izvirno besedilo. ZnaËilnosti poustvarjalnih besedil so: podatki (dejstva, dogodki) niso preverljivi; govorijo o izmiπljenem svetu; imajo (funkcionalen) cilj — vezanost na vsebino knjiæevnega besedila in besedilno vrsto; razvijajo ustvarjalnost uËencev ob zgledu ali vzorcu ali drugih spodbudah; vloga izvirnosti je zelo pomembna. Ustvarjalno pisanje je pretvarjanje zamiπljenega besedila v zapisano izvirno besedilo. ZnaËilnosti ustvarjalnih besedil so: prvine (dejstva, dogodki) niso preverljive; govorijo o izmiπljenem svetu; nimajo praktiËnega namena; njihov cilj je razvijati ustvarjalnost uËencev; vloga izvirnosti je zelo pomembna.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 65

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

Metode tvorjenja besedil za razvijanje (po)ustvarjalnih sposobnosti uËencev piscev Za tvorjenje ustvarjalnih in poustvarjalnih besedil obstajajo razliËne metode, podobne metodam tvorjenja besedil, ki jih razvija jezikovna didaktika14 in temeljijo na tradiciji slovenskega spisja, in sicer: Metode tvorjenja besedil

Dejavnost uËencev

1. Dopolnjevanje, — UËenec dopolnjuje besedilo, napiπe predzgodbo ali del nadaljevanje osrednje zgodbe ali konec zgodbe ali nadaljevanje besedila. ali izbiranje — UËenec poustvarja ob zgledu, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo. — UËenec na osnovi kljuËnih ali danih besed ali miselnega vzorca tvori besedilo (tudi lepljenka). — UËenec poustvarja ob zgledu ali brez njega, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

3. NaËrt ali dispozicija

— UËenec na osnovi naËrta ali dispozicije tvori besedilo. — UËenec poustvarja ob zgledu ali pa ustvarja brez zgleda, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

4. Posnemanje

— UËenec tvori podobna besedila po zgledu; posnema slog ali zunanjo oblikovanost ali vsebino besedila. — UËenec poustvarja ob zgledu, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

5. Preoblikovanje

— UËenec tvori novo besedilo na osnovi preoblikovanja (dela), npr. novo besedilno celoto; vnaπa, denimo, nove prvine v znano besedilo; razπirja ali krajπa besedilo; preoblikuje knjiæevne zvrsti ali vrste, iz umetnostnega besedila v neumetnostno in nasprotno; spreminja kljuËne znaËilnosti besedila. — UËenec poustvarja ob zgledu, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

6. Priredba ali predelava

— UËenec razmiπlja o delu besedila ali o besedilu; priredba zahteva od uËenca spontano in adaptivno fleksibilnost: • knjiæevne zvrsti — dramatizacije pesemskih in proznih besedil; • knjiæevne vrste — pravljica, detektivka, basen …; • priredba ali predelava celotnega besedila. — UËenec poustvarja ob zgledu, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

2. KljuËne ali dane besede ali povedi ali druge spodbude

Kriæaj — Ortar, Martina idr. (2000). SlovenπËina v prvem triletju devetletne osnovne πole, 1. del. Trzin: Zaloæba Izolit.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 66

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

7. Spomin

— UËenec po spominu tvori obnovo (knjiæevnega) besedila: skrËeno ali razπirjeno. — UËenec poustvarja ob zgledu, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

8. Vpraπanja

— UËenec na osnovi zastavljenih vpraπanj in podvpraπanj tvori besedilo. — UËenec poustvarja ob zgledu ali ustvarja brez zgleda, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

9. Zamenjave ali spreminjanje

— UËenec na osnovi zamenjav (zamenjava ali nadomeπËanje knjiæevnih oseb/Ëasa in prostora/dogajanja/pripovedovalca/ bistvenih prvin) v knjiæevnem besedilu tvori besedilo: • posodobitev besedila; • narobe svet — inversus mundus; • uËenec poustvarja ob zgledu, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

— UËenec na osnovi zdruæevanj razliËnih prvin besedila 10. Zdruæevanje (knjiæevnih oseb/Ëasa in prostora/dogajanja/pripovedovalca/ ali sestavljanje bistvenih prvin) tvori novo besedilo (npr. zmeπnjava pravljic). — UËenec poustvarja ob zgledu, ob tem pa nastaja vzporedno besedilo.

V komunikacijskem modelu knjiæevnega pouka v devetletki uËenec sprejema knjiæevno besedilo in se lahko ustvarjalno odzove nanj. PrevladujoËi metodi pouka sta metoda dela z besedilom in metoda ustvarjalnega pisanja. UËenec samostojno (v dvojicah ali skupinah) raziskuje besedilotvorno problematiko in se ustvarjalno odziva nanjo. Besedilotvorne metode zahtevajo razvitejπe kognitivne in ustvarjalne sposobnosti. »e upoπtevamo posebno naravo knjiæevnih besedil v devetletki, je jasno, da reπitve istega knjiæevnega problema, npr. nadaljevanje besedila, niso enake.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 67

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

Shema πolskega pisanja Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

1. Uvodni del — od zamisli k naËrtu

— UËence seznanimo s sploπno tematiko besedila (junaki), z naslovnikom (vrstniki ...), z navodili (naËrtovanje — naËrt, tvorjenje — osnutek, pregledovanje — besedilo). — UËence vpraπamo, ali poznajo junake, junakinje, junaπtva … v preteklosti in sedanjosti (stvarno znanje). — UËence vpraπamo, ali poznajo knjiæevne osebe — junake, junakinje — ljudske pesmi, pripovedke, avtorje. — UËence vpraπamo, kakπne so znaËilnosti besednih vrst (pesmi, proza, dramatika; uvod, jedro, zakljuËek ipd.).

— UËenci na osnovi lastnih predstav in izkuπenj izrazijo razumevanje pojma junak, junakinja (doæivljajskoizkuπenjska motivacija). — V zvezke zapiπejo Ëim veË imen junakov in junakinj, ki jih poznajo. — V zvezke zapiπejo znaËilnosti junakov in junakinj (pogum, velikost, poπtenost ...). — Naπtevajo knjiæevne zvrsti in vrste, v katerih so brali o junaπtvih. — Ponovijo znanje o bistvenih znaËilnostih pesemskih, proznih in/ali dramskih besedil.

2. Osrednji del — od naËrta k osnutku besedila

— UËence spodbujamo k tvorjenju besedila. — UËence spodbujamo, da odmislijo probleme pri tvorjenju. — UËence spodbujamo, da spontano piπejo. — UËence spodbujamo, da napisanega ne popravljajo sproti, marveË pozneje. — UËence spodbujamo, da se usmerijo le na tvorjenje.

— UËenci naredijo zgradbeni naËrt, doloËijo zaporedje vsebinskih enot (kot toËke, miselni vzorec ...) in zapiπejo osnutek besedila.

www.svetizbesed.com

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Shema πolskega pisanja

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 68

3. Novosti v delovnih zvezkih Svet iz besed

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

3. ZakljuËni del — od osnutka h konËnemu besedilu

∗

UËence usmerjamo, da: — preverijo ustreznost naslova in podnaslova; — po potrebi zamenjajo kakπne besede; — preberejo svoje besedilo s staliπËa bralca — ali ga bo bralec razumel? — pregledajo smiselnost in povezanost besedila; — pregledajo loËila; — preverijo zapis besed; — razmislijo, ali so napisali, kar so æeleli in naËrtovali.

Milena M. BlaæiÊ

— KritiËno berejo in popravljajo osnutek.

Pisanje kot proces ima veË faz. Zato sta pri ocenjevanju (po)ustvarjalnih besedil potrebna dva naËina ocenjevanja: celostno in analitiËno oz. opisno ali πtevilËno. Opisno ali celostno ocenjevanje od uËitelja zahteva vsaj dvakratno branje uËenËevega (po)ustvarjalnega besedila — najprej naj bo branje o vtisu, drugo branje pa naj bo analitiËno, po doloËenih merilih, s katerimi bi omogoËili Ëim veËjo objektivnost pri ocenjevanju15. Takπen naËin ocenjevanja ima prvine literarnega vrednotenja. Opisno ocenjevanje ima tudi doloËene funkcije, in sicer: informacija uËencu o njegovem pisnem procesu in sestavku, motivacija za nadaljnje pisanje in ugotavljanje ter doloËanje vsebinskih in jezikovnih pomanjkljivosti.

(Black plate)

BlaæiÊ, Milena (2000). TeoretiËna in didaktiËna izhodiπËa opisnega ocenjevanja. V: Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna πola (ur. Janez Krek in Majda CenËiË). Ljubljana: ZRS©©.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Marica ÆvegliË

Page 69

(Black plate)

4. Obvezni in predlagani avtorji in besedila v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9

Mag. Marica ÆvegliË

4. Obvezni in predlagani avtorji in besedila v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9 UËni naËrt za pouk slovenπËine v osnovni πoli je uËnociljno naravnan in tako uËiteljem kot tudi piscem uËnih gradiv naËeloma dopuπËa svobodno izbiro avtorjev in besedil, na konkretni ravni pa za uresniËevanje ciljev opredeljuje obvezne in predlagane avtorje in besedila. Temeljno vpraπanje, ki si ga v prispevku zastavljamo, je, kako delovni zvezki Svet iz besed 4—9 sledijo navodilom uËnega naËrta glede zastopanosti obveznih in predlaganih avtorjev in besedil, poleg tega nas zanima tudi, v Ëem je posebnost izbora predlaganih/neobveznih besedil in kolikπen je — primerjalno z uËnim naËrtom — deleæ mladinske in nemladinske, starejπe in sodobne knjiæevnosti ter v tem okviru deleæ lirike, epike in dramatike.

Delovni zvezki Svet iz besed 4—6 dosledno upoπtevajo usmeritev uËnega naËrta s petimi avtorji in z dvema literarnima vrstama, ki jih pokrivajo z dvanajstimi besedili, med katerimi sta proza in poezija enakomerno zastopani, dramatike pa je manj (prim. spodnjo preglednico). UËenci spoznavajo kanon mladinske knjiæevnosti

4. r.

5. r.

6. r.

UËni naËrt

Delovni zvezek Svet iz besed

Svetlana MakaroviË

Svetlana MakaroviË, Kosovirja na leteËi ælici

Slovenske narodne pravljice in pripovedke

Slovenske narodne pravljice in pripovedke: Priπla je miπka iz miπnice, »e Ëlovek Ëe preveË imet

Boris A. Novak

Boris A. Novak, NekoË in danes, Prizori iz æivljenja stvari

Leopold SuhodolËan

Leopold SuhodolËan, Na veËerji s krokodilom, »udeæna srajca dopetajca

Tone PavËek

Tone PavËek, Darovi, Njena zgodba, Fantova zgodba

Hans C. Andersen

Hans C. Andersen, Deklica z væigalicami, Grdi raËek

www.svetizbesed.com

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Na ravni obveznih avtorjev in besedil uËni naËrt v drugem triletju predvideva pet avtorjev in eksplicitno izpostavi dve literarni vrsti, (slovensko narodno) pravljico in pripovedko. Med avtorji, ki jih uvrπËamo med sodobnejπe, so Svetlana MakaroviË, Boris A. Novak, Leopold SuhodolËan in Tone PavËek, kar pomeni dve tretjini obveznih avtorjev.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 70

(Black plate)

4. Obvezni in predlagani avtorji in besedila v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9

Marica ÆvegliË

V tretjem triletju je po doloËilih uËnega naËrta treba obravnavati po tri obvezne avtorje in besedila v vsakem razredu, Ëemur sledijo tudi sestavljavci delovnih zvezkov Svet iz besed 7—9, od tega v sodobno mladinsko knjiæevnost uvrπËamo po eno besedilo oz. avtorja, torej eno tretjino vseh obveznih avtorjev in besedil.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Obvezni avtorji in besedila (kanon) UËni naËrt

Delovni zvezek Svet iz besed

7. r.

Ljudska, Pegam in Lambergar Tone PavËek, Pesem Fran Levstik, Martin Krpan

8. r.

France Preπeren, Povodni moæ Niko Grafenauer, Æivljenje Ivan TavËar, Visoπka kronika (odlomek)

9. r.

Oton ÆupanËiË, Æebljarska Boris A. Novak, Narcis in Eho Ivan Cankar, Bobi (odlomek)

V okviru povojne slovenske mladinske knjiæevnosti se na ravni obveznih avtorjev in besedil v uËnem naËrtu (2. in 3. triletje) in delovnih zvezkih za pouk slovenπËine v osnovni πoli Zaloæbe Rokus kaæe skoraj poloviËen deleæ besedil slovenske mladinske knjiæevnosti, nastale po letu 1945 (prim spodnji graf). Obvezni avtorji in besedila

Potem ko smo ugotovili, da delovni zvezki Svet iz besed 4—9 glede zastopanosti obveznih avtorjev in besedil v celoti upoπtevajo navodila uËnega naËrta, v nadaljevanju poglejmo πe posebnosti izbora neobveznih/predlaganih avtorjev in besedil.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Marica ÆvegliË

Page 71

(Black plate)

4. Obvezni in predlagani avtorji in besedila v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9

Zanima nas, kolikπen je v uËnem naËrtu — v okviru predlaganih avtorjev in besedil — deleæ povojne slovenske mladinske knjiæevnosti v primerjavi z deleæem ostale knjiæevnosti, poleg tega je naπa pozornost usmerjena πe k razmerju povojne slovenske mladinske knjiæevnosti in ostale knjiæevnosti v delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9. Izsledki pregleda zastopanosti kaæejo, da uËni naËrt zajema pribliæno dve tretjini besedil iz slovenske knjiæevnosti, kamor uvrπËamo ljudsko slovstvo, predvojno in povojno slovensko mladinsko knjiæevnost in nemladinsko knjiæevnost, in pribliæno eno tretjino besedil t. i. ostale knjiæevnosti, s Ëimer je miπljeno neslovensko ljudsko slovstvo, poleg tega pa πe antologije ter neslovenska mladinska knjiæevnost in neslovenska knjiæevnost za odrasle. Pribliæno dvotretjinski deleæ proti tretjinskemu je razviden tudi, ko primerjamo πtevilo besedil povojne slovenske mladinske knjiæevnosti, predlagane v uËnem naËrtu za delo z umetnostnimi besedili, s πtevilom besedil ostale slovenske knjiæevnosti, s Ëimer mislimo na predvojno slovensko mladinsko knjiæevnost in knjiæevnost za odrasle.

UËni naËrt

povojna slovenska mladinska knjiæevnost

27 % 6% 5%

42 %

20 %

predvojna slovenska mladinska knjiæevnost nemladinska knjiæevnost; antologije neslovensko ljudsko slovstvo, antologije neslovenska knjiæevnost

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

»e v uËnem naËrtu primerjamo deleæ besedil povojne slovenske mladinske knjiæevnosti z deleæem ostale knjiæevnosti, ki zajema predvojno slovensko mladinsko knjiæevnost, nemladinsko knjiæevnost in antologije, tuje slovstvo, antologije in neslovensko knjiæevnost, ugotovimo, da t. i. ostala knjiæevnost nekoliko prevladuje.

Oseminpetdeset odstotkov besedil v uËnem naËrtu lahko torej uvrstimo med t. i. ostalo knjiæevnost. V veËinskem deleæu prevladujeta predvojna slovenska mladinska knjiæevnost in neslovenska mladinska knjiæevnost, manjπi deleæ pa pripada tudi neslovenskemu ljudskemu slovstvu in antologijam ter nemladinski knjiæevnosti in antologijam. Delovni zvezki Svet iz besed

34 % 66 %

povojna slovenska mladinska knjiæevnost ostala knjiæevnost

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 72

(Black plate)

4. Obvezni in predlagani avtorji in besedila v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9

Marica ÆvegliË

Pregledani delovni zvezki Svet iz besed 4—9 sledijo predlogom iz uËnega naËrta, saj povojna mladinska knjiæevna dela in ostalo knjiæevnost vkljuËujejo v pribliæno enakem razmerju kot uËni naËrt z manjπim odstopanjem v prid ostali knjiæevnosti. V nadaljevanju je smiselno prikazati πe koliËinsko razmerje med besedili povojne slovenske mladinske knjiæevnosti in besedili ostale knjiæevnosti, kakor jih predvideva uËni naËrt za posamezne razrede, in ga primerjati s koliËino besedil v pregledanih delovnih zvezkih. UËni naËrt

80 69

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

60 48

50 40

30 20

26 17

28 24

26 20

29 24 19

10 0

povojna slovenska mladinska knjiæevnost ostala knjiæevnost

Iz zgornjega grafa je razvidno, da besedila povojne slovenske mladinske knjiæevnosti v uËnem naËrtu za pouk slovenπËine prevladujejo od 2. do 6. razreda; v prvem razredu je nekoliko veËji deleæ besedil ostale knjiæevnosti, bistveno pa deleæ sodobnejπih besedil slovenske mladinske knjiæevnosti pade v zadnjih treh razredih. V 7. in 8., predvsem pa v 9. razredu, uËni naËrt predlaga veË besedil nemladinske slovenske in svetovne knjiæevnosti.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Marica ÆvegliË

Page 73

(Black plate)

4. Obvezni in predlagani avtorji in besedila v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9

Delovni zvezki Svet iz besed 50 41

41 40

27 21

13 7

0 povojna slovenska mladinska knjiæevnost ostala knjiæevnost

V delovnih zvezkih Svet iz besed za Ëetrti in peti razred je opazna dokajπnja izenaËenost besedil povojne slovenske mladinske knjiæevnosti in ostale knjiæevnosti, v delovnih zvezkih za naslednje πtiri razrede, torej za 6., 7., 8. in 9. razred, pa glavni deleæ pripada besedilom ostale knjiæevnosti. Deleæ ostale knjiæevnosti po priËakovanju torej tudi tukaj bistveno naraste v zadnjem triletju, predvsem v 8. in 9. razredu.

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

Po pregledu uËnega naËrta in delovnih zvezkov Zaloæbe Rokus je razvidno, da so besedila slovenske mladinske knjiæevnosti, nastala po 2. svetovni vojni, v primerjavi z ostalimi knjiæevnimi besedili — s Ëimer mislimo na predvojno slovensko mladinsko knjiæevnost, nemladinsko knjiæevnost, neslovensko ljudsko slovstvo in neslovensko mladinsko knjiæevnost — v uËnem naËrtu, uËbenikih in delovnih zvezkih za pouk slovenπËine v osnovni πoli zastopana v pribliæno dvopetinskem deleæu; v uËnem naËrtu je deleæ nekoliko veËji, v delovnih zvezkih zaloæbe Rokus pa nekoliko manjπi. V okviru povojne slovenske mladinske knjiæevnosti prevladuje mladinska proza, sledita pa ji mladinska poezija in dramatika. »e primerjamo zastopanost povojne slovenske mladinske knjiæevnosti in ostale knjiæevnosti kot obveznih besedil v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih za pouk slovenπËine zaloæbe Rokus z zastopanostjo povojne slovenske mladinske knjiæevnosti in ostale knjiæevnosti kot neobveznih besedil v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih za pouk slovenπËine Zaloæbe Rokus, lahko ugotovimo, da je na podroËju obveznih besedil opazna

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 74

(Black plate)

4. Obvezni in predlagani avtorji in besedila v uËnem naËrtu in delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9

Marica ÆvegliË

CILJI IN VSEBINE POUKA KNJIÆEVNOSTI S SVETOM IZ BESED

veËja zastopanost besedil slovenske mladinske knjiæevnosti (z najsodobnejπimi vred), nastale po 2. svetovni vojni, kot na podroËju predlaganih besedil. Povzamemo lahko, da delovni zvezki Svet iz besed 4—9 glede deleæa obveznih avtorjev in besedil sledijo doloËilom uËnega naËrta za pouk slovenπËine v osnovni πoli, pri predlaganih/neobveznih avtorjih in besedilih pa je izbor oblikovan tako, da v glavnem zajema predloge uËnega naËrta, nabor pa πiri predvsem z najsodobnejπimi neslovenskimi (ne)mladinskimi, predvsem proznimi besedili.

Glede na to, da so v delovnih zvezkih Svet iz besed 4—9 zajeti obvezni avtorji in besedila oz. da so razmerja pri neobveznih avtorjih in besedilih v okviru priporoËenih razmerij uËnega naËrta, zbrana knjiæevna/umetnostna besedila torej predstavljajo ustrezno izhodiπËe za naËrtovanje in izvajanje pouka knjiæevnosti in uËencu poslediËno omogoËajo uËinkovito doseganje sploπnih in operativnih ciljev, torej funkcionalnih in izobraæevalnih ciljev, kakor so opredeljeni v uËnem naËrtu za pouk slovenπËine v devetletni osnovni πoli. Uporabljeni viri: BlaæiÊ, Milena idr., 2003—2004: Svet iz besed 4—9: delovni zvezki za branje v osnovni πoli. Ljubljana: Rokus. Krakar Vogel, Boæa, 2004: Poglavja iz didaktike knjiæevnosti. Ljubljana: Dræavna zaloæba Slovenije. ÆvegliË, Marica, 2005: Zastopanost slovenske mladinske knjiæevnosti, nastale po letu 1945, v uËnem naËrtu in uËnih gradivih za pouk knjiæevnosti v osnovni πoli. V: Obravnava knjiæevnega odlomka pri pouku knjiæevnosti: magistrsko delo. Ljubljana. 2002: UËni naËrt: program osnovnoπolskega izobraæevanja. SlovenπËina. Ljubljana: Ministrstvo za πolstvo, znanost in πport: Zavod RS za πolstvo.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 75

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

III. Informacije o manj znanih avtorjih in delih Jakob J. Kenda

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila Prispevek bo utemeljeval nabor tujih besedil za tretje triletje v berilih Svet iz besed (SIB) z najrazliËnejπih znanstvenih glediπË: didaktiËno-pedagoπkega, literarnovednega, psiholoπkega in drugih. Pri tem bo najprej obdelal vpraπanje odlomka, ki je osnova πolski obdelavi besedila, v nadaljevanju pa πe πtevilna druga: predvsem vpraπanja raznolikosti, ustreznosti ter razmerja med soËasno in nadËasno ≈klasiko«. Predvsem zaradi specifiËnih razreπitev teh vpraπanj pri delih za mlade na eni strani in literaturi, primarno namenjeni odraslim bralcem na drugi, bo prispevek obravnaval ta dva sklopa veËinoma loËeno.

A kakor koli, da bi smotrno pokazali posredniπkim zelo sorodna znanstvena merila za nabor tujih besedil v berilih SIB 7—9, moramo najprej seËi k enemu temeljnih vpraπanj pouËevanja knjiæevnosti nasploh, k vpraπanju odlomkov. Tega bi bilo najpreprosteje razreπiti na podlagi izkuπenj, izhajajoËih iz spora o smotrnosti pouËevanja knjiæevnosti na podlagi odlomkov oziroma posebej za literarne uËbenike napisanih besedil. Slednje vpraπanje je predvsem v anglosaksonskem prostoru tlelo æe dlje Ëasa, a do spora v najbolj dobesednem smislu je priπlo v osemdesetih, ko se je kar nekaj raziskovalcev postavilo na staliπËe, da ≈zgolj prave knjige napravijo pravega bralca« (Meek 1982: 23). Iz takπnih problematiËnih predpostavk izhajajoËi oËitki literarnemu pouku so bili ustrezno zavrnjeni — Meekovo je med drugimi najbolj smotrno odpravil Beard (glej Beard 1995: www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Nabor besedil v berilih SIB je vsekakor znanstveno utemeljen in kot takπnega ga bo to pisanje tudi predstavilo. A obenem velja æe na zaËetku poudariti, da je dejansko potekal tudi s strokovnih izhodiπË, ki se vsaj z vidika znanosti zdijo manj utemeljena. Izbor novejπih tujih besedil, na primer, se je veËidel naslanjal na izkuπnje s podroËja t. i. posredniπtva. Z njimi je v slovenski prostor priπel marsikateri nov avtor — od Rowlingove do Pullmana in Sacharja — ali prej prezrto delo, kot sta Franny in Zooey ter KozmokomiËne. Najpodrobnejπa obdelava posredniπtva na Slovenskem je sicer πe vedno Ocvirkova, ki posrednikom nameni tudi zelo laskavo definicijo: to so organizacije ali ljudje, ≈ki so seznanjali narode s tujimi izsledki in jim tako rekoË odpirali pogled v svet« (Ocvirk 1975: 118). Za kaj takπnega pa je seveda treba kar nekaj razgledanosti po "tujih izsledkih", v naπem primeru torej po sodobnih tujih literarnih delih, nadalje vedenja o kulturi, iz katere izhajajo, ter ne nazadnje meril in obËutka za to, katera med temi besedili bi bila zanimiva ali nujna za slovenski trg in duha.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 76

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

Jakob J. Kenda

3—6) — a obenem je seveda treba priznati, da so v zadnjih dveh desetletjih vendarle koristili pouku knjiæevnosti. V anglosaksonskem svetu so dvignili raven uËbeniπkih besedil, nadalje pa obnovili staro modrost, kakrπno sta æe v πtiridesetih preteklega stoletja zapisali J. Betzner in A. E. Moore: ≈NemogoËe je pretirano poudariti, kako pomembno je, da kar se da zgodaj odpremo zaklade prave literature. »e predolgo odlagamo dostop do knjig, kakrπne najdemo v knjiænicah, tako razliËnih od uËbenikov, povzroËimo izgubo otroπtva, kar je lahko usodno za razvoj branja in trajno zanimanje zanj.« (Betzner & Moore 1940: viii). Tovrstna nasprotja so v tujini danes æe veËidel preseæena, pri nas pa oËitno πele nastajajo: nedavno pisanje Grosmanove (Grosman 2004) namreË nastopa prav proti literarnemu pouku, ki bazira na odlomkih. Ravno s tem pa nam daje izvrstno izhodiπËe za razreπevanje vpraπanja, ki smo si ga zastavili. »e namreË po vzoru Bearda in drugih na kratko pokaæemo, v Ëem je razpravljanje Grosmanove nesprejemljivo, lahko nato po preprostem naËelu per negationem pokaæemo na osnovna izhodiπËa pri izbiri odlomkov za pouk knjiæevnosti.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Slovenska razliËica opisanega spora iz osemdesetih si za svoj edini pravi temelj jemlje prispevek, ki ga je R. Barthes pripravil za kongres o pouku knjiæevnosti, pri Ëemer pa ta kratki spis razume povsem napaËno; priznani teoretik naj bi v njem podal ≈nazorno in uniËujoËo kritiko knjiæevnega pouka z literarnimi besedili, ki uËencu ponujajo odlomke, opremljene s povzetki integralnega besedila in podatki o avtorju« (Grosman 2004: 265), a Ëesa takπnega v njegovem prispevku nikakor ni zaslediti. Barthes se na tem mestu namreË ukvarja zgolj s problemi aplikacije tradicionalno zastavljene francoske literarne zgodovine na pouk knjiæevnosti, pri kateri ga moti predvsem ideoloπko problematiËna klasifikacija.

Tako ni nenavadno, da je dober odlomek v berilih seveda prav tisto, kar Grosmanova oznaËi za nemogoËe: v prvi vrsti je ustrezen pribliæek celote, iz katere je izbran, na taisti naËin, kot je dober enciklopediËen zapis ustrezen pribliæek pojma, ki ga obravnava. Ugovor, da je presoja o tem, kaj je ustrezen pribliæek celote in kaj ne, nujno subjektivna, bi bil seveda nesmiseln prav toliko kot mnenje, da ≈povzetek integralnega besedila, ki pogosto spremlja odlomek v berilu […] ne more nadomestiti izpuπËenih besedilnih podatkov« (isto: 269). Povzetek namreË lahko nadomesti ravno besedilne podatke, pri Ëemer mora seveda povzeti tiste, ki so bistveni za odlomek. Ker ne more nadomestiti izpuπËenega besedila samega, pa vsekakor — kot bomo πe pokazali — lahko vabi k branju celotnega literarnega dela. A poglejmo najprej, kako se v odlomkih kaæe cilj ustreznosti celoti. Pri krajπih delih je izbira odlomka glede na takπno ustreznost seveda povsem neproblematiËna — ≈odlomek« je tu v veËini primerov isti kot delo samo, saj na primer pesem ali pravljico zajema scela. Izmed besedil z veËjim zunanjim obsegom pa bi si v odslikavo pojma primernega pribliæka integralnega dela lahko izbrali domala kateri koli odlomek iz daljπe poezije, proznih in dramskih del v SIB, saj je pri veliki veËini æe na prvi pogled jasno, www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 77

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

kako zrcalijo bistveno iz celote. Kot primer si tako na slepo izberimo besedilo iz Salingerjevega kratkega romana Franny in Zooey, ki skupaj z umestitvijo v prvem planu prikazuje osnovno svetovnonazorsko plat dela: iz romantiËne tradicije izhajajoËi razpon med idealom in vsakdanjo stvarnostjo, a na naËin, ki je v sodobni druæbi navzoË od mladinskih gibanj z zaËetka druge polovice prejπnjega stoletja; prav zato se glavna junakinja zateka k skupnim izsledkom razliËnih duhovnih izvorov. Prek slednjih je tako za delo kot za odlomek nadalje bistvena izjemno visoka informativnost o æe omenjenih izsledkih in prek poudarjenega ideala odloËna etika, ki pa vendarle ostaja vedno zaprta v meje zasebnega — ko je Franny izzvana, kot jo v berilu izzove njen fant, se vedno potegne vase. In ne nazadnje odlomek tudi na estetski ravni odslikava celoto: predvsem z nemirnim dialogom, s katerim avtor izvrstno prikazuje vrvenje v junakinji ter hkrati odvraËa bralce od prevelike navezanosti nanjo.

Za primer zaokroæenosti, samoreferencialnosti in markantnosti bomo veËidel nakljuËno izbrali odlomek iz Bradburyjevih Marsovskih kronik. Tu je zaokroæenost kar se da jasna, saj gre za enega njenih najpreprostejπih tipov: besedilo je predvsem po vsebinski plati tako osredotoËeno na eno samo temo, da ga lahko povzamemo s kratko zvezo besed smrtna ura hiπe. Takπna tema je celo izrecno zapisana v prvem odstavku odlomka (≈Ob desetih je priπla za hiπo smrtna ura.«), s poslednjim pa se tudi konËa — od tehnoloπko visoko razvitega domovanja ostane samo πe ponavljajoËi se glas avtomatskega koledarja. Odlomek je nadalje skrajno samoreferencialen, o Ëemer priËa æe skromnost uvodne umestitve, katere πtevilni podatki so za besedilo iz Bradburyja nadalje pravzaprav redunwww.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Podrobnejπa analiza med tem besedilom v berilu in njegovo celoto bi naπtela πe vrsto drugih povezav, a niti ni smiselna, saj je iz povedanega vendarle dovolj jasno, da je odlomek lahko (in mora biti) izvorno delo v malem. Tako se bomo posvetili preostalim znaËilnostim dobrega odlomka, ki jih bomo uvedli s trditvijo, da ima tekst berila za razliko od enciklopediËnega zapisa, preobremenjenega s prostorsko stisko in potrebo po posredovanju Ëim veË podatkov, vsekakor tudi moænost in nujo, da deluje v smislu promocije branja. S tem lahko postori vse tisto, kar mu Grosmanova odreka — ustvarja Ëustveno zavzetost ter uæitek pri branju, omogoËa fantazijsko dejavnost, empatiËno Ëustvovanje ipd. Vse to pa je mogoËe doseËi z nekaj precej preprostimi merili za izbiro odlomka, kakrπne smo zapisali v navodilu sodelavcem pri berilih za drugo triletje in ki jih bomo na tem mestu strnili v nekaj povedi: odlomku mora biti lastna izrazita zaokroæenost in izraæati mora lastnosti, zaradi katerih je sam sebi najveËja referenca; tako paË ne pride do moteËe koliËine ≈diektiËnega kazalnega [sic!] sklicevanja« (isto: 267), kakrπno priËakuje v njem Grosmanova. Odlomek mora biti πe markanten, saj to po eni strani od njega zahtevajo sami izobraæevalni cilji (nonsens bomo paË utemeljevali na besedilu, ki izraæa izrazito pripadnost tradiciji nonsensa) in po drugi æelja po navduπevanju mladih za vse, kar je povezano z branjem. Prav s tem trojim pa se lahko dokoplje do fiktivnega statusa umetniπkega dela, kar pomeni naslednje: Ëe bi nepouËenemu bralcu lahko predstavili dober odlomek brez vsega dodatnega uËbeniπkega aparata, bi moral v njem videti samostojno umetniπko stvaritev.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 78

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

Jakob J. Kenda

dantni. Da gre za avtomatizirano domovanje, je na primer slej ko prej razvidno iz besedila, tako da je umestitev prej nekakπen formalen uvod, kakrπnega so uËenci v berilih SIB paË vajeni. KonËna umestitev pa sploh ni potrebna — najrazliËnejπe prvine besedila potrebujejo za to, da bi se smotrno povezale v zavesti mladega bralca, zgolj reference, lastne sploπni razgledanosti pri tej starosti. To ne nazadnje priËakuje tudi izvorno besedilo, ki skaËe od enega prizora prihodnosti do drugega, ne da bi izrecno pokazalo na povezave med njimi. Glede markantnosti odlomka pa sploh ne more biti dvoma: ta se oËitno kaæe v izstopajoËem podobju (npr. ≈Ogenj je […] poæiral picassoje in matisse […] kot slaπËice, scvrl njihovo oljnato meso in neæno spraæil platna«), v stopnjevanju dolæine povedi na poti k vrhuncu poæara in njihovi nenadni kratkosti po njem, v slikovitosti tehnologije, znaËilni za ta vrhunski primerek zlate dobe znanstvene fantastike, itd. Z vsem tem — markantnostjo, samoreferencialnostjo in zaokroæenostjo — pa je odlomek iz Bradburyja tudi izvrsten primer za ≈literarno delo« s fiktivnim statusom samostojne umetniπke stvaritve. To besedilo iz berila se namreË umeπËa na sam rob med fiktivnim in dejanskim takπnim statusom, kajti taisti odlomek, resda z nekoliko daljπim uvodom od naπe umestitve, je bil πe pred izidom Marsovskih kronik objavljen kot samostojna kratka zgodba.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Iz zgornjega je verjetno æe oËitno, da naπa poprejπnja oznaËitev meril za dober odlomek — opisali smo jih kot preprosta — velja zgolj v naËelu. A praksa postavlja πe drugaËne omejitve, kot jih lahko razberemo iz æe povedanega. Te dodatne zahteve pa skupaj z æe opisanimi izkljuËijo iz obravnave pri pouku kar nekaj del ali celo avtorjev, ki jih takπni ali drugaËni viri sicer toplo priporoËajo. Tako se na primer Kroppov namig za promocijo branja s Stephenom Kingom (Kropp 2000: 145), ki bi bil vsekakor ustrezen tudi za razlago vrste literarnoteoretiËnih pojmov (npr. grozljivka, znanstvena fantastika, trivialni roman), pokaæe za neuporabnega v okviru beril. Iz njegovih romanov preprosto ni mogoËe izbrati odlomka, ustreznega vsem zahtevam.

Kingov primer — ob izkuπnjah z izbiro odlomka pri πe nekaterih drugih æanrskih avtorjih — namiguje, da je dober odlomek teæko ali celo nemogoËe najti prav zaradi trivialnosti njihovih del. To sicer ne pomeni, da na teæave izbora ne naletimo pri klasikih (tu se zdijo nepremostljive prepreke predvsem doloËeni tipi slogovne zaznamovanosti), je pa dobro opozorilo glede naslednjega: vsa nadaljnja merila za nabor tujih besedil za tretje triletje se morajo vsekakor podrediti merilom za dober odlomek; najsi bi bilo besedilo πe tako vredno in modro predstaviti mladim bralcem v πolskem okolju, jim ga preprosto ni smotrno, Ëe za to ni mogoËe najti dobrega odlomka, ki je osnova tej predstavitvi. Drugo, s Ëimer mora biti usklajen nabor besedil v berilih, je nedvomno razreπitev vpraπanja raznolikosti. Na potrebo po slednji v zvezi z razvojem bralca opozarjajo domala vsi razpravljavci, pri katerih smo se æe ustavili (npr. Kropp 2000: xi) ali se πe bomo, tako da gre vsekakor za enega redkih konsenzov najrazliËnejπih strok in znanosti, vpletenih v mladinsko knjiæevnost. Tudi razlogov za raznolikost odlomkov v berilih je mnogo, zato jih naπtejmo le nekaj: sama potreba po utemeljevanju literarnozgodovinskih in teoretiËnih pojmov, kot smo æe pokazali, zahteva besedila, ki so markantna vsako na svoj naËin, s tem www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 79

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

pa mnogovrstna. Literarna razliËnost uËencem ponuja vpogled tudi v πirπi spekter samega sveta, veËja raznovrstnost nabora pa je ne nazadnje namenjena tudi bralnopromocijskim teænjam SIB; pomen raznolikosti je vsekakor tudi v tem, da bi se vsak uËenec vendarle lahko poistovetil vsaj z nekaterimi besedili, posegel po samem literarnem delu, iz katerega izvira, in nato πe po kakπnem drugem. V Ëem so si razliËni odlomki v berilih, smo nekajkrat æe nakazali, na primer prav ob markantnosti, in bomo πe na veË mestih — kot bomo videli pozneje, so si besedila znotraj vsakega posameznega berila zelo razliËna po zahtevnosti. Zato se bomo raje usmerili k tretjemu vpraπanju nabora tujih besedil, pred tem pa omenili edino izmed bistvenih, ki se tiËe vpraπanja raznolikosti in bi jo tale spis sicer povsem prezrl: nabor odlomkov tujih del v slehernem berilu teæi k zastopanosti Ëim veËjega πtevila razliËnih narodov (v SIB 7 jih je z dvajsetimi odlomki prisotnih dvanajst), pri Ëemer je zaradi kulturne bliæine in s tem razumljivosti mlademu bralcu prednost dana evropskim. Napovedani tretji problem nabora bi bilo najbolj smotrno poimenovati vpraπanje ustreznosti. Nanj je opozoril æe Bamberger: ≈Prava knjiga in pravi otrok se morata sreËati ob pravem Ëasu.« (Bamberger 1957: 20), ki je imel upraviËeno moËan vpliv tudi na slovensko vizijo razvojnih stopenj bralca tako v knjiæniËarstvu kot v πolstvu, a se ga je z zgornjim naËelom vred nekako pozabilo, verjetno tudi zato, ker je njegovo pisanje z danaπnjega vidika mestoma nevzdræno moralizirajoËe in preseæeno; strip, na primer, se iz sodobne perspektive lahko celo v svojih manj kvalitetnih primerkih zdi izjemnega pomena za razvoj mladega bralca (gl. npr. Kropp 2000: 8), Bambergerju pa je kakor ≈kamenje namesto kruha« (Bamberger 1957: 10).

Da gre pri Appleyardovi razpravi o razvoju bralca za izjemno vplivno delo, kaæejo πtevilna druga, ki se v anglosaksonskem prostoru ravnajo prav po njegovi razdelitvi starostnih stopenj. Toda ob vsej vrednosti Appleyardovega dela, ki v teænji, da bi sestavil celostno sliko razvoja bralca od prvih do zrelih let, zdruæuje najboljπe med vsaj mestoma www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Kljub temu je treba poudariti πe eno pomembno premiso njegovega spisa — vse ≈pravo« iz omenjenega naËela, tako kot tudi razliËne idealne stopnje, jasno pokaæe kot abstraktne strukture, kar pomeni, da se konkretni otroci ravnajo po njih ali pa tudi ne. »e naj za to damo primer, ki resda ne spada v obmoËje osnovnoπolskega branja, ga pa lahko zagovarjamo tako iz izkuπenj najstnikov kot srednjeπolskih uËiteljev: idealni bralec Adamsovega Vodnika je prav na meji med srednjo in viπjo izobrazbo, a temu navkljub se mnogokomu od realno obstojeËih bralcev nikdar ne posveti, v Ëem je kvaliteta te znanstvenofantastiËne serije, po drugi strani pa nekaterim æe pri petnajstih nudi domala religiozno razsvetljenje. Zato bomo torej ves Ëas razpravljanja v nadaljevanju imeli v mislih, da smo si bralci tako razliËni, Ëeprav se bomo k nemπko-avstrijskemu temelju slovenskih bralskih stopenj in tem stopnjam samim vrnili pozneje. Nekoliko drugaËe zasnovan Appleyardov sistem nam namreË veliko bolje pokaæe na enega temeljnih problemov pri izboru besedil za tretje triletje.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 80

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

Jakob J. Kenda

ostro nasprotujoËimi si teorijami, vendarle ne moremo mimo dejstva, da njegove praktiËne izkuπnje temeljijo predvsem na pouËevanju literature v okviru srednje πole. Zato ni Ëudno, da se za najbolj vrednega izkaæe prav na tem podroËju, s katerega se nanj tudi najpogosteje opirajo; pri nas na primer Zwittrova. ©e manj Ëudno pa je, da je njegova razporeditev najbolj problematiËna prav glede obdobja tik pred zaËetkom srednje πole. Bralce od 7. do 12. leta starosti namreË πteje πe za otroke, ≈domala vso prozo, ki jo pri tej starosti berejo, lahko ohlapno poimenujemo dogodivπËine«, ≈veËini odraslih bi se te knjige zdele skrajno preproste«, zanje so znaËilni ≈preprosti stavki, kratki odstavki in malo opisov ljudi ter prizoriπË« (Appleyard 1994: 60—61) in tako dalje. Bralci od 13. leta dalje pa naj bi bili æe ≈misleci«. Pri tem je pomenljivo tudi, da so vsi Appleyardovi konkretni primeri adolescentnih bralcev kot mislecev starejπi od 15 let. In ne nazadnje: v razdelku o miπljenju najstnikov jasno pokaæe dve razliËni skupini — prva je sama po sebi sposobna zgolj povzetka zgodbe s komentarjem, usmerjenim predvsem na odzive junaka, druga pa zmore tudi brez pomoËi posredovati zapletenejπi razmislek o pomenu prebranega.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Iz vsega povedanega se zdi, da so bralci z 12. letom morda res æe ≈misleci«, a njihov razvoj proti bolj zapletenim miselnim procesom πe poteka, paË v skladu s fazama zgodnje in pozne adolescence, ki ju pri nas pribliæno zajemata tretje triletje osnovne πole in srednja πola. V tretjem triletju osnovne πole gre torej za bralca, za katerega hkrati z znaËilnostmi ≈misleca« veljajo tudi lastnosti prejπnje Appleyardove skupine: tako po bralnih zanimanjih (≈avanturistiËna« dela) kot po videnju literature — za uËence tretjega triletja so prejkone znaËilni predvsem preprostejπi postopki miπljenja, vsaj Ëe pri tem niso vodeni.

Od tod tudi ustreznost odloËitve, da za berila v tretjem triletju izberemo kar nekaj besedil, ki bi bila lahko ustrezna tudi uËencem drugega, in besedil, ki sama po sebi predstavljajo spoj med bralcem kot ≈junakom« in bralcem kot ≈mislecem«. Pri tem pa πtevilo obeh tipov odlomkov iz leta v leto namenoma upada. V SIB 7 bi bili mlajπim bralcem ob veËini pesmi povsem ustrezni vsaj besedili iz Silasa in Harryja Potterja. Ravno pravπnjo meπanico obeh Appleyardovih obdobij, kot spoj ≈avanturistiËnega« z zapletenejπim, najpogosteje inverznim pogledom na svet, pa predstavljajo naslednja: 35. maj (pustolovπËina, ki kot ≈meπanica« prav oËitno uvaja inverzijo, saj jo dosega z nonsensom), Jadran Krt (ki je ≈meπanica« zaradi blagih elementov ludistiËnega cinizma), Sveti trije kralji (z inverzijo zaradi variacije svetopisemske zgodbe, ki je usmerjena k rasni strpnosti), Pasje æivljenje (z inverzijo zaradi zornega kota psa, v katerega se meπajo elementi odrasle distance) in Poba (ki predstavlja inverzijo s samo avtobiografskostjo). V SIB 8 so manj razvitim bralcem med drugim namenjena dela Hobit, Zeleno jezero in Prava ljubezen, Na hladnem s svojim problemskim vidikom dogodivπËino spet napravi za ravno pravo ≈meπanico«, Severni sij pa je slednje zaradi zapletenih ter problematiËnih etiËnih in svetovnonazorskih vpraπanj, ki jih uveljavlja v æanrski avanturi. In v SIB 9 se skozi perspektivo izrazito sodobnega zahodnega meπËanskega sveta in www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 81

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

odnosov v njem postavlja za ≈meπanico« odlomek iz Se je poljubljati s punco, ki kadi, kot bi lizal pepelnik, roman Franny in Zooey pa s svojo dialoπkostjo in πe bolj informativnostjo na podroËju religij brækone æe prestopa meje ≈meπanic«, ustreznih za tretje triletje, in bo zanimiv najzahtevnejπim bralcem te starosti. Taka razporeditev besedil ne ustreza samo naËelom uËnega naËrta, temveË tudi razreπitvi vpraπanja primernosti, kakrπna je obveljala na Slovenskem in iz katere uËni naËrt vede ali nevede izhaja. S tem mislimo na starostne stopnje, kakor so jih v mladinskem knjiæniËarstvu posredno (prek hrvaπkih kolegov) in deloma neposredno (prek prakse πtevilnih slovenskih mladinskih knjiæniËarjev v Internationale Jugendbibliothek) prevzeli iz nemπko govoreËega strokovnega podroËja. Tamkajπnja razdelitev se je seveda tudi sama naslanjala na najrazliËnejπe tuje znanstvene izsledke in teorije, na primer na Piagetovo, a kakor koli: na njeni podlagi so v ljubljanski Pionirski knjiænici v πestdesetih razdelili obmoËje mladinskega bralstva v tri starostne skupine: C, P in M (glej predvsem Ænidar 1961). Njihove meje so od takrat sicer malenkostno nihale. Po Ænidarjevi naj bi bile pri desetem letu, pri trinajstem oz. πtirinajstem in nato pri πtirinajstem oz. petnajstem; v sedem let poznejπem zapisu Kobetove (gl. Kobe: 1968) so pri desetem letu, pri trinajstem in pri πtirinajstem oz. petnajstem; v danaπnji razporeditvi pa se C konËa pri devetem, P se zaËne z desetim in M s trinajstim (gl. npr. PriporoËilni 1998). Takπnim malenkostnim variacijam navkljub (ali prav z njimi) pa je ta sistem vendarle moËno vplival na najraznovrstnejπa podroËja ukvarjanja z mladinsko literaturo, saj je bil na primer æe v πestdesetih gonilo sprememb v literarnem kurikulumu: namesto peπËice klasiËnih avtorjev so zaËeli v πolstvu zlasti ob spodbudah Pionirske knjiænice, naslanjajoËe se na opisani sistem in njegove temelje, uvajati veË avtorjev, predvsem pa sodobnejπe.

A vrnimo se k slovenskim starostnim stopnjam: takπna razporeditev se je na podroËju osnovne πole vsekakor izkazala za uspeπno tudi zato, ker za mladostnike v obdobju zgodnje pubertete — za razliko od Appleyarda — predvideva samostojno skupino. Temu navkljub pa je njena praktiËna izpeljava, tudi znotraj mladinskega knjiæniËarstva, pogoswww.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Sistem C-P-M je svoj vpliv uveljavljal tudi na drugih podroËjih, toda zgornji primer se zdi za naπo razpravo vsekakor najpomembnejπi, saj danaπnji poloæaj vsaj v doloËeni meri ni prav niË drugaËen kot tisti v πestdesetih: zaradi sprememb v druæbi, razvoja mladinske knjiæevnosti in vedno bolj zahtevnih bralcev se namreË venomer kaæe potreba, da v literarni pouk uvajamo Ëim veËje πtevilo avtorjev, in to predvsem sodobnejπih. Berila SIB 7—9 vsekakor delujejo tudi v tej smeri. Kaj vse se pridobi ob pripravljenosti, da v uËni proces sprejmemo veË avtorjev, zlasti sodobnejπih, pa smo deloma æe nakazali — na primer ob vpraπanju raznolikosti, pa tudi z opominom na potrebo po kulturni bliæini odlomkov; tako kot utegne biti mlademu bralcu marsikatero delo sodobnih neevropskih knjiæevnosti kulturno pretuje, velja isto tudi za mnoge starejπe literarne stvaritve, Ëeprav so bile napisane za mlade.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 82

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

Jakob J. Kenda

to precej eksperimentalna in se tako ali drugaËe postavljenih starostnih mej ne dræi. Poleg tega ima sistem ob sebi tudi nekaj nestrokovnih spremljevalcev, pri Ëemer velja omeniti predvsem starostne stopnje, ki pokrivajo po dva razreda osemletke (I. stopnja pokriva 1. in 2. razred, II. 3. in 4., III. 5. in 6. ter IV. 7. in 8.). Te so namreË tipiËen primer klasifikacije pragmatiËnih izvorov, saj ne le, da nimajo jasne strokovne utemeljitve, temveË se zdi povsem nemogoËe celo nedvoumno izslediti njihov izvor.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Razlogov za takπen kreativni nered v slovenski praksi je cela vrsta, a eden od njih gotovo ni nejasnost odgovorov, ki so temelj starostnim stopnjam: odgovorov na vpraπanje o starosti idealnega ali primarnega bralca posameznega besedila za mlade. Idealni bralec se s Ëasom vsekakor spreminja: grobo reËeno so bile Mayeve indijanarice nekdaj namenjene preprostemu odraslemu obËinstvu, nato se je kot njihov idealni bralec uveljavila fantovska publika okoli desetega leta starosti, v zadnjem Ëasu pa se zdi, da primarnega bralca sploh nimajo veË. Toda dokler idealni bralec katerega koli dela obstaja, ga lahko precej jasno doloËimo, tako kot tudi vse morebitne sekundarne. Æe omenjeni prvi del Harryja Potterja, na primer, oËitno prebira kar nekaj skupin bralcev. A njihova primarna nikakor ni na starostni stopnji sedmega razreda devetletke (v SIB 7 je bil uvrπËen iz æe opisanih razlogov), temveË je vsaj dve leti mlajπa. Pri prvem delu iz serije J. K. Rowling namreË brez zadrækov lahko uporabimo merilo, ki ga Kropp v svoji poljudnosti prenese kar na vso mladinsko knjiæevnost — ≈vsak mlad Ëlovek si æeli brati o malce starejπih od sebe« (Kropp 2000: 146). Da so stvari lahko precej bolj zapletene, kot piπe Kropp, nas opozarja æe primer trilogije Njegova temna tvar, oËitno namenjene starejπim bralcem od njene dvanajstletne junakinje. Toda sodbe o idealnem bralcu so same po sebi æe stvar druge zgodbe. Pomembno je, da smo pokazali, za kaj pri tem gre; kako je bilo treba spreminjajoËega se primarnega bralca ob vsakem delu na novo doloËiti, nadalje pa morda odlomek umestiti v berilo za drugo starost od tiste, lastne idealnemu bralcu, paË glede na posebne zahteve tretjega triletja, ki smo jih æe opisali.

Znotraj izbora tujih del se je bilo treba ozirati na πe en vidik, ki ga bomo tu poimenovali vpraπanje razmerja med ≈brezËasno« in ≈soËasno« mladinsko ≈klasiko«. Kot uvod k temu razmerju se zdi najlaæe nasloniti na pisanje Hearnove, avtorice enega najbolj znanih ameriπkih del o izbiranju knjig za mlade, v katerem z mladinskimi deli iz πestdesetih po eni strani in nizom starejπih po drugi opisuje prav zgornja pojma. Resda ju pri tem ne poimenuje kot soËasno in brezËasno klasiko in ju ne definira (njen priroËnik vendar nosi podnaslov Zdravorazumski vodnik). A iz pisanja (gl. Hearne 1999: 12—13) je vendarle jasno razvidno: soËasna klasika se z duhovnimi razmerami v Ëasu svojega nastanka ujame do te mere, da pri bolj tradicionalno naravnanih duhovih (predvsem odraslih) sproæa celo zaskrbljenost ali ogorËenje. NadËasna pa izraæa kvalitete, kakrπne so sprejemljive tudi za bolj tradicionalno naravnano publiko in so se s Ëasovno distanco od njihovega nastanka izkazale za trajnejπe. Pri tem velja opozoriti na dvoje. PrviË, oba pojma se nikakor ne pokrivata z izrazom klasika, kakor ga navadno obravnava naπa literarna veda znotraj triade trivialno-klasiËno-herwww.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 83

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

metiËno. Primeri, ki jih navaja Hearnova, so namreË tako iz mladinske klasike kot trivialne literature za mlade, vsekakor pa gre za dela, ki so pri bralcih pustila moËan vtis. Prav s tem pa sta pojma izvrstna za zajem tiste literature, ki jo po eni strani zahteva uËni naËrt (trivialne in klasiËne), in po drugi strani povsem ustrezata zahtevam za dober odlomek, na primer tisti po markantnosti. In drugiË: prav pisanje Hearnove nam je lahko v opomin, kako spremenljiv je nabor soËasne in nadËasne klasike od ene do druge nacionalne literature. Poglejmo si, kakπne primere πestdesetim soËasne klasike navaja: Sendakovo slikanico Kjer so divji stvori, Vohunko Harriet L. Fitzhughove in Outsiderja S. E. Hintonove. Takπna dela na Slovenskem seveda ne morejo biti klasika v kakrπnem koli smislu, saj jih πirπi krog bralcev preprosto ne pozna, vpraπanje pa je tudi, ali bi o vseh treh vedela kaj povedati veËina naπih poklicnih bralcev mladinske literature. Podobno je pri primerih brezËasne klasike, kjer imamo sicer Hiπico v veliki hosti L. I. Wilderjeve tudi v slovenskem prevodu, a se nekako ni uveljavila kot pripadnica zgornje kategorije. Kaj je soËasna in kaj brezËasna klasika, bi tako veljalo doloËevati predvsem s staliπËa doloËenega naroda oziroma kulture — zgornji primeri so vsekakor ameriπka klasika, slovenska pa je precej drugaËna.

Kakor koli, zaradi takπnih pomislekov, praktiËnih razlogov in teoretiËnih temeljev je nabor tujih del za mlade po letnicah njihovih prvih izdaj v slovenπËini skrajno sodoben: osredotoËen je predvsem na osemdeseta in devetdeseta preteklega stoletja, najzgodwww.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Z merili eno in drugo kategorijo pa smo seveda πele pri zaËetku vpraπanja o razmerju med tema dvema tipoma literature. Oba bi morala biti namreË v naËelu zastopana v enakovrednih deleæih, med drugim zato, ker bi bili uËenci s tem deleæni tako uvida v historiat mladinske knjiæevnosti kot njenega trenutnega stanja. A deleæa obeh klasik vendarle ne moreta biti uravnoteæena, in sicer predvsem iz treh razlogov: prvi je v tem, da marsikaj iz soËasne klasike zaradi pozne uveljavitve v slovenskem prostoru vendarle odseva tudi vrednosti nadËasne; ko je Hobit konec osemdesetih postal soËasna klasika, ga vendarle ni bilo veË mogoËe brati povsem brez obËutka, da je nastal pol stoletja pred tem, prav to pa se Ëuti tudi pri Salingerjevem romanu Franny in Zooey. Drugi razlog izhaja iz potrebe po kompenzaciji teænje uËnega naËrta, ki uvaja v tretjem triletju vedno veËje πtevilo del za odrasle; pri teh delih se mora tehtnica med brezËasno in soËasno klasiko nujno nagniti v prid prvi, saj je druga za mladega bralca te starosti najveËkrat prezahtevna. Tretji razlog pa se skriva v vpraπanju, koliko je zaradi sprememb v sodobnem æivljenju, ki ga navadno opisujemo kot prehajanje v postmoderno, brezËasna klasika sploh πe blizu bralcem samim. T. i. padec velikih zgodb bi namreË vendarle lahko aplicirali precej dobesedno, torej na sam literarni kanon ali vsaj njegov precejπen del, saj se zdi marsikateri njegov avtor danes precej manj blizu bralcem, kot je bil πe pred nekaj desetletji: kdo, na primer, se πe lahko objektivno ponaπa z domala ekstatiËnim navduπenjem nad Perraultovim Obutim maËkom, kakrπnega izraæa Hazardov zapis iz πestdesetih? »e odmislimo preseæek izjemnih sodobnih ilustratorjev Perraulta, na primer »ohov(»ohova?), in se osredotoËimo zgolj na besedilo, bomo verjetno teæko menili, da je Obuti maËek ≈sveæ kakor zora« in mu je lastna ≈preprostost […], ki gane srce« (Hazard 1967: 17—18).

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 84

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

Jakob J. Kenda

nejπa je iz 1972 (gre za letnico slovenske izdaje 35. maja). To pa seveda postavlja na preizkuπnjo v uvodnem odstavku omenjeno posredniπtvo, ki je nujno omejeno na poznavanje trenutnih razmer v skromnem πtevilu tujih kultur in literatur, Ëe naj bo dejansko strokovno. Ob izkuπnjah posredniπtva in predlaganih besedilih UËnega naËrta je tako treba omeniti πe en pomemben vir, ki je neprecenljive vrednosti tudi pri naboru soËasne klasike za berila, Ëeprav je namenjen potrebam πtevilnih strokovnih krogov (dobro ga poznajo na primer mentorji Bralne znaËke): PriporoËilne sezname, kakrπne predvsem od devetdesetih izdaja æe omenjena Pionirska knjiænica.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Z vsem tem pa smo seveda pregledali πele temeljna vpraπanja v zvezi z mladinskim delom nabora za tretje triletje in se zgolj nalahno dotaknili vpraπanj, ki se tiËejo literature, namenjene primarno odraslim. K slednji naj bi se premikala starostna skupina tretjega triletja tako s staliπË na Slovenskem veljavnih starostnih stopenj, kot tudi s staliπË uËnega naËrta. Berila SIB 7—9 seveda jasno odsevajo takπne zahteve, kot je razvidno æe iz pregleda mladinskih tujih del ob vpraπanju ustreznosti: v SIB 7 je mladinskih velika veËina — od dvajsetih tujih jih je primarno namenjenih mladim sedemnajst do devetnajst (odvisno paË od tega, ali beremo Wildovega SebiËnega velikana in Prévertovo ©olsko vajo kot deli za odrasle ali kot deli za mlade). V SIB 8 jih je æe manj — od skupno sedemnajstih tujih je nedvomno namenjenih mladim osem — in v SIB 9 za mladinski brez pomislekov lahko oznaËimo samo πe dve deli.

Odlomkov iz besedil za odrasle je s tem iz berila v berilo veË, njihov nabor pa se seveda ravna po niË manj zahtevnih merilih, kakrπna smo opisali æe pri mladinskih delih. Tista, ki so veljavna pri slednjih, so veËinoma bistvena tudi za literaturo odraslih. Vpraπanje odlomkov, kot smo ga razreπili s pojmom ustreznega pribliæka celote ter s pojmi zaokroæenosti, samoreferencialnosti in markantnosti, je vsekakor temeljno izhodiπËe tudi pri izbiranju tovrstnih del. Vpraπanja odlomkov se sicer ne zdi smotrno πe posebej utemeljevati s primeri, paË pa bomo vsaj na hitro pokazali, kako je bila tudi na podroËju literature odraslih upoπtevana zahteva po raznolikosti: epika, lirika in dramatika so zastopane vsaj pribliæno v razmerjih, ki jih zastavlja uËni naËrt; besedila se moËno razlikujejo po svoji zvrstnosti (v SIB 9 imamo v naboru iz del za odrasle poleg soneta πe novelo, pesem, kratko zgodbo, farso, konkretno pesem, povest, tragedijo, dramo in balado); odlomki vkljuËujejo najrazliËnejπo tematiko (v SIB 9 se kot osrednja veËkrat ponovi ena sama tema, ljubezen — pa πe ta namenoma in iz oËitnih razlogov —, in sicer v Dekameronu, odlomku iz Vse v eni toËki, v pesmi Ko nekoË bo moje srce, pri Romeu in Juliji in Pravi stvari); besedila so kar se da razliËna po tipologiji (pri Ëemer sta seveda zastopani predvsem klasika, npr. Romeo in Julija, in trivialna literatura, npr. Pokvarjeno); razlikujejo se po zunanjem ritmu (od stalnih verznih, pesemskih in kitiËnih oblik, npr. pri Queneaujevem Sonetu, do prostih, npr. pri Megli) itd. Druga vpraπanja, ki smo jih obdelali ob mladinski literaturi, niso niË manj pomembna za nabor odlomkov iz del za odrasle, vendar zahtevajo specifiËne reπitve. Glede ustreznosti smo osnovno merilo pravzaprav æe zapisali ob vpraπanju razmerja med soËasno in www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 85

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

brezËasno mladinsko klasiko: razmerje se mora pri besedilih za odrasle brækone obrniti v prid brezËasne, saj je soËasna veËidel prezahtevna za mladega bralca. Takπno trditev pa velja dopolniti predvsem v trojem. SoËasna klasika je na podroËju del za odrasle veliko manj odvisna od letnice prve slovenske izdaje, saj sta pretok informacij o tujih delih, predvsem pa zmoænost za branje teh del v izvirniku, tu neprimerno veËja. Potem moramo pojem soËasne klasike na podroËju del za odrasle vsekakor raztegniti precej prek meja desetletja ali dveh, predvsem zato, ker s svojo mnogo veËjo inovativnostjo in drznostjo dlje Ëasa kljubujejo vsaj manj pomembnim premenam zeitgeista; Calvinove KozmokomiËne, od koder je odlomek Vse v isti toËki, so nam πe vedno lahko soËasne, Ëeprav izvirajo iz ≈davnega« leta 1965. In tretje: πtevilo soËasne klasike lahko tako kot πtevilo klasike za odrasle nasploh iz berila v berilo naraπËa, saj je to skladno z vedno veËjimi sposobnostmi uËencev. Berila SIB 7—9 take reπitve vpraπanja ustreznosti odslikavajo tako, da v prvem zvezku edini odlomek, nesporno pripadajoË skupini del za odrasle (Sveto pismo), predstavlja nedvomno brezËasno klasiko. V SIB 8 πe vedno ni odlomkov iz literature, ki bi jo lahko oznaËili za soËasno klasiko za odrasle, so pa dela slednjih zastopana veliko odloËneje. Primarni bralec Don Kihota, Revizorja, Sganarela in Sumljive osebe je vsekakor odrasel, predmet daljπe razprave pa bi morala biti Kako sem si kuhal jajce v mehko in Starejπi brat, ki bi ju ne nazadnje lahko pripisali mlademu bralcu — prvega zaradi infantilnosti, drugega pa zaradi same teme. Prava soËasna klasika za odrasle se tako pojavlja πele v SIB 9 z Vajami v slogu, odlomkoma iz æe omenjenih KozmokomiËnih in komedije Pokvarjeno ter nato s Pravo stvarjo. Vsa ostala tuja besedila v SIB 9, kar osem jih je, so seveda brezËasna klasika.

Raziskava, katere mnenjski in eksperimentalni del je potekal v istem Ëasu kot projekt SIB 7—9 (glej Jamnik & Perko 2003: 208), izsledki evalvacijskega dela pa se objavljajo prav v zadnjem Ëasu, je bila seveda usmerjena na obπolsko dejavnost Bralne znaËke. A njene ugotovitve, kakor jih PeËjakova in Bucikova uporabita v okviru motivacije za branje, se lahko veËinoma prenesejo tudi na sam pouk knjiæevnosti. Psiholoπki mehanizmi kompetentnosti, avtonomnosti in osebnega interesa ter zanimivega branja, ki jih kot poglavitne spodbujevalce motivacije za branje utemeljujejo tako razliËni raziskovalci kot izsledki omenjene raziskave, so namreË veËidel vkorporirani v nabor tujih besedil. NajoËitneje se pri tem kaæeta osebni interes in zanimivo branje, saj smo nanju z drugimi besedami opozorili æe ob vpraπanjih raznolikosti in ob pojmu markantnosti. Nekoliko veË utemeljitve znotraj nabora potrebuje mehanizem kompetentnosti, ki daje ≈obËutek, www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

S tem smo v grobem pregledali merila, kakrπna smo uporabljali pri naboru tujih besedil v letih 2001—2004, ko je potekalo delo pri SIB 7—9. Razveseljivo pri tem pa je, da se taka merila moËno, Ëe æe ne scela, ujemajo z ugotovitvami zadnje slovenske raziskave na podroËju razvoja bralnih zmoænosti. Za konec bomo tako pokazali povezave med takπnimi ugotovitvami, predvsem tistimi, ki sta jih pred kratkim objavili PeËjakova in Bucikova, ter merili nabora.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 86

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

Jakob J. Kenda

da si sposoben ali uËinkovit, ko si vpleten v neko aktivnost« (Bucik & PeËjak 2004: 53): predvsem z razliËno zahtevnimi besedili znotraj posameznih zvezkov SIB se bo za vsakega uËenca vendarle naπlo kar nekaj odlomkov, ki jim bodo vlili ta obËutek. Pri tem je seveda bistveno, da tudi uËitelj izbere iz bogate ponudbe besedil tista, ki bodo kar se da ustrezna razredu in posameznikom v njem. Prav slednje pa je πe pomembnejπe pri mehanizmu avtonomnosti, ki v okviru uporabe SIB v uËnem procesu usmerja uËitelja k Ëim veËjemu pribliæevanju ideala individualnega pouka, Ëe je zaradi vsakdanjih danosti to le mogoËe. »e naj naπtejemo zgolj dva primera uveljavljanja takπnega mehanizma, bi namreË avtonomnost v okviru razreda lahko naπli tako v skupnem odloËanju uËitelja in uËencev o tem, katera besedila bi predelali, kot tudi v πe bolj individualnem obdelovanju odlomkov, kakrπna ponujajo razliËni tipi nalog.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Vse to pa seveda utrjuje staro modrost, da je tako kot nekdaj tudi danes daleË najpomembnejπi Ëlen izobraæevanja prav uËitelj. Z drugimi besedami: Ëe je bralna izkuπnja po Fryu piknik, na katerega avtor prinese besede, bralec pa pomen, potem je pouk knjiæevnosti restavracija, berila so zgolj boljπe ali slabπe kuharske knjige, pravi ≈chef« pa je uËitelj.

V prispevku smo pokazali na πtiri vpraπanja, ki so bila temeljna za nabor besedil za berila SIB tretjega triletja. Pri vpraπanju odlomka smo na podlagi spora o odlomkih tako teoretiËno kot s primeri pokazali, s Ëim vsem se mora ponaπati dober odlomek: predstavljati mora ustrezen pribliæek celote, izkazovati pa mora πe zaokroæenost, samoreferencialnost in markantnost. Ob vpraπanju raznolikosti smo razloæili, da gre pri tem za enega redkih konsenzov najrazliËnejπih znanosti in strok, ter pregledali, kakπna je razreπitev tega vpraπanja v berilih SIB. Z vpraπanjem ustreznosti smo predvsem na podlagi Appleyardove razporeditve stopenj v razvoju bralca najprej opozorili na posebne probleme naslovnika beril za tretje triletje. Ko smo s tega glediπËa pojasnili nabor mladinskih besedil v SIB 7—9, smo se posvetili pregledu slovenskih sistemov starostnih stopenj, predvsem najpomembnejπemu, ki ga je razvilo naπe mladinsko knjiæniËarstvo. Tako smo pokazali na nekaj poglavitnih kvalitet tega sistema, v nadaljevanju pa, kako vsak sistem pravzaprav temelji na doloËanju primarnega ali idealnega bralca. Ob vpraπanju razmerja med soËasno in nadËasno ≈klasiko« smo ta dva pojma, izhajajoË iz Hearnove, najprej utemeljili. Nato smo razloæili, na kakπen naËin sta relativna in kakπni pomisleki ter praktiËni razlogi so nas πe vodili pri prenaπanju razreπitve tega vpraπanja znotraj SIB. Ko smo za ta vpraπanja nakazali tudi mestoma specifiËne razreπitve ob izboru odlomkov iz del, primarno namenjenih odraslim, pa smo se za konec ustavili πe pri izsledkih zadnjih raziskav na podroËju branja, saj te razveseljivo potrjujejo naËela, po kakrπnih je potekal nabor tujih besedil za tretje triletje.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 87

(Black plate)

Jakob J. Kenda

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

SEKUNDARNA BIBLIOGRAFIJA: APPLEYARD, J. A. (1994): Becoming a Reader: The Experience of Fiction from Childhood to Adulthood. Cambridge: Cambridge University Press, 3rd ed. BAMBERGER, Richard (1957): Dein Kind und seine Bücher: von guten und schlechten Büchern für unsere Kinder. Wien: Verlag für Jugend und Volk. BARTHES, Roland (1997): Reflections on a Manual. V: Publications of a Modern Language Association of America. Baltimore: The Association, str. 72—75. BEARD, Roger (1995): Learning to Read: Psychology and Education. V: Funnell & Stuart (ur.): Learning to Read: Psychology in the Classroom. Oxford, Cambridge (USA): Blackwell, str 1—30. BETZNER, Jean & MOORE, Annie E. (1940): Everychild and Books. New York: Bobbs-Merill. BUCIK, Nataπa & PE»JAK, Sonja (2004): UËenËev izbor — kljuË do motivacije za branje? V: Otrok in knjiga 60/2004. Maribor, Ljubljana: Mariborska knjiænica, Pedagoπka fakulteta Maribor, Pionirska knjiænica Ljubljana, str. 52—67. GROSMAN, Meta (2004): Zagovor branja: bralec in knjiæevnost v 21. stoletju. Ljubljana: Sophia. HAZARD, Paul (1967): Knjige, otroci in odrasli ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga. HEARNE, Betsy (1999): Choosing Books for Children: A Commonsense Guide. Urbana, Chicago: University of Illinois Press, 3rd ed. JAMNIK, Tilka & PERKO, Manca (2003): Razvoj bralnih zmoænosti z bralno znaËko. V: Pogovor o prebranem besedilu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za πolstvo, str 208—233. KOBE, Marjana (1968): Delo z mladim bralcem. V: Knjiænica 1968. Ljubljana: Druπtvo bibliotekarjev Slovenije, str. 23—28. KOZMI»NI poljubi vzporednih svetov: izbor mladinskih knjig iz leta 2002 po temah, zvrsteh in æanrih (2003). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. KROPP, Paul (& JAMNIK, Tilka) (2000): Vzgajanje bralca: naj vaπ otrok postane bralec za vse æivljenje. TræiË: UËila. LOV na klone in superjunake: na sledi popularnim knjiænim zbirkam za mladino: izbor mladinskih knjig iz leta 2001 po temah, zvrsteh in æanrih (2002). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. MED tabuji in fantastiko: izbor mladinskih knjig iz leta 2000 po temah, zvrsteh in æanrih (2001). Ljubljana: MEEK, Margaret (1982): Learning to Read. London: Bodley Head. OCVIRK, Anton (1975): Teorija primerjalne literarne zgodovine. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1. pon. PRAVLJI»NI vrtovi, seznami æelja in druge dobre zgodbe: pregledni in priporoËilni seznam mladinskih knjig iz leta 2003 po temah, zvrsteh in æanrih (2004). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. PRIPORO»ILNI seznam mladinskih knjig: izbor iz let 1991—1997 (1998). Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. PRIPORO»ILNI seznam mladinskih knjig iz leta 1998 (1999). Ljubljana: Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica. SVET iz besed 7: delovni zvezek za branje v 7. razredu devetletne osnovne πole (2004). Ljubljana: Rokus,

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Knjiænica Otona ÆupanËiËa, enota Pionirska knjiænica.

3. nat.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 88

(Black plate)

Nabor tujih besedil za tretje triletje, njegova izhodiπËa in merila

Jakob J. Kenda

SVET iz besed 8: delovni zvezek za branje v 8. razredu devetletne osnovne πole (2003). Ljubljana: Rokus, 3. nat. SVET iz besed 9: delovni zvezek za branje v 9. razredu devetletne osnovne πole (2003). Ljubljana: Rokus. U»NI naËrt: program osnovnoπolskega izobraæevanja. SlovenπËina (2002). Ljubljana: Ministrstvo za πolstvo, znanost in πport: Zavod Republike Slovenije za πolstvo. ZWITTER, Savina (2001): Bi raje Danteja ali Nejko? V: Zbornik bralnega druπtva Slovenije: RazliËne vrste branja terjajo razvijanje razliËnih bralnih strategij. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za πolstvo, str. 134—144. ÆNIDAR, Andra (1961): Strokovna ureditev knjig v mladinskih knjiænicah. V: Knjiænica 1961. Ljubljana:

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Druπtvo bibliotekarjev Slovenije, str. 74—83.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Jakob J. Kenda

Page 89

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

Jakob j. Kenda

Tuji avtorji Miroslav AntiÊ (1932—1986), srbski avtor, se je sicer ukvarjal z najrazliËnejπimi umetnostnimi zvrstmi, a je bil predvsem mladinski pesnik. V okviru nekdanje Jugoslavije je nase opozoril æe s prvo mladinsko zbirko, Nasmejani svet (1955), vrh svojega ustvarjanja pa je dosegel s Kodrom plavih las (1965). Za njegovo najboljπo mladinsko poezijo je znaËilna preprosta razvezana forma, predvsem pa zasanjano vzduπje, ki temelji na sentimentalni metaforiki in podobnih preprostih prijemih, na primer variiranju æe povedanega. Pomemben prispevek tedanji mladinski liriki jugoslovanskih narodov je bilo AntiÊevo vnaπanje stvarne tematike, ki pa je obdelana na idealiziran naËin. Zvonimir Balog (1932), mladinski dramatik in ilustrator, predvsem pa pesnik, se je æe za æivljenja uveljavil kot eden od peterice najpomembnejπih hrvaπkih avtorjev za mlade. MoËno je odmevala æe njegova zbirka Nevidna Iva (1970), sicer pa je v sedemdesetih s celim nizom pesniπkih zbirk in kratkih zgodb postal tedaj najvidnejπi hrvaπki mladinski pisec. Zanj je znaËilna zlasti besedna igra, ki precizno upoπteva tudi ritem samih besed, na katere se naslanja. Pri tem ponuja najveËkrat povsem otipljive podobe in nadalje resne teme ter ironijo meπa z neænostjo; takπno lastnost izraæajo zbirke Trapasti (1975), Pesmi s smetano ali gozdar nosi gozd na dlani (1975) in Zlata nit (1978). Svoj primat je Balog v hrvaπki mladinski poeziji obdræal tudi v osemdesetih in devetdesetih, pri Ëemer se je teæiπËe njegovega pisanja z besedne igre preneslo na duhovitost in nenadne preobrate. Slednje je predvsem znaËilno na primer za pesmi iz zbirke Veseli zemljepis (1983), sicer pa je v osemdesetih in devetdesetih tudi razπiril svojo tematiko, med drugim v smeri ljubezni (Ljubezen za zaËetnike (1991)) in religioznih vpraπanj.

Vse to se v veliki meri kaæe v Boccaccievih delih, izmed katerih so za literarni razvoj najpomembnejπa roman Filocolo (1338), epski pesnitvi Filostrato in Teseida (1338— 1340) ter predvsem zbirka novel Dekameron (1348—1353). Slednja zdruæuje sto novel, povezanih z okvirno pripovedjo: deset mladih FirenËanov se v Ëasu kuge zateËe v podeæelsko vilo in si tam krajπa Ëas s pripovedovanjem zgodb. Te so po dolæini in obliki sicer razliËne, njihove ideje pa so izrazito renesanËne: lepota zdravega, naravnega æivljenja, vrednost Ëutnih uæitkov, nenaravnost askeze in meniπtva, premoË naravne zvitosti in razuma, pa tudi zglednost zveste in poærtvovalne ljubezni. Z drzno erotiËnostjo svojih novel je Boccaccio predvsem predstavnik renesanËnega individualizma. www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Giovanni Boccaccio (1313—1375) je bil eden osrednjih pisateljev italijanske in nasploh evropske renesanse ter pospeπevalcev humanizma. Z Boccacciem se je ob drugih velikih umetnikih renesanse zaËenjal novodobni duh, ki se je zgledoval po eni strani pri antiki, po drugi pa uveljavljal nova naËela humanizma, kakrπna so v srediπËe postavljala Ëloveka z njegovim razumom, Ëutnostjo in zmoænostmi. Od tod renesanËni kult narave, harmonije sveta, Ëutnih uæitkov, telesne in duhovne lepote, svobodnega razuma, vrednosti individua pa tudi moËi in oblasti.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 90

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

Dekameron je pomemben tudi po formalni plati, saj je Boccaccio pomembno razvil tako obliko okvirne pripovedi, kakrπno je povzel po orientalskih virih, kot tudi novelo, ki ji je dal sodobno obliko: izhaja iz nenavadnega dogodka, dogajanje poteka v preobratih, v ospredju je poudarjeno dogajanje, predvsem pa ima vodilni motiv. Takπna oblika novele je ostala veËinoma nespremenjena vse do sodobnega Ëasa, ko se je umaknila drugim oblikam kratke proze (Ërtica, kratka zgodba ipd.) Cecil (Skaar) Bødker (1927), danska pesnica, dramatiËarka in pisateljica, je zaËela s pisanjem pesmi, nato pa po najzgodnejπih krajπih proznih delih ustvarila leposlovna dela romanesknih dolæin. Sprva je pisala za odrasle, potem pa se je vedno bolj posveËala mladim. Njena ustvarjalnost za odrasle je zanemarljiva, kot mladinska pisateljica pa je zaslovela v svetovnem merilu, ko je leta 1972 prejela Andersenovo medaljo. Ta je utemeljena predvsem na njeni seriji o Silasu, ki je na Danskem izjemno priljubljena in ima do danes æe veË kot deset delov. ZnaËilen zanjo je roman Silas in Ërna kobila (1967), saj uvaja vse posebnosti te serije, v prvi vrsti junaka, ki ima tako negativne kot pozitivne lastnosti. Med slednjimi so nekatere domala nadnaravne in Silas ima prek njih moËan stik z naravo in æivalmi. Sama druæba pa je tudi v tem romanu jasno predstavljena kot otrokom, starim in tako ali drugaËe prizadetim izrecno neprijazna.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Vse to so seveda novosti zgolj v zamejenem danskem prostoru. Edini, vsaj razmeroma pomemben prispevek sicer zglednih romanov o Silasu je tako v variaciji æanra æivalskega romana: s tem ko ima junak domala magiËno moË nad æivalmi, Bødkerjeva v ta æanr prinese naslanjanje na izroËilo teh motivov iz starejπega pravljiËarstva.

Ray(mond) (Douglas) Bradbury (1920), ameriπki pisec romanov in kratkih zgodb, je eden najbolj znanih avtorjev znanstvene fantastike (ZF). Skupaj s Heinleinom in Assimovom predstavlja vodilne ameriπke osebnosti t. i. zlate dobe ZF. Ta se je strogo vzeto zaËela æe z letom 1937, ko se je starejπa generacija zlatodobnikov zaËela zbirati ob Campbellu kot uredniku revije Astounding Stories, a je svoj pravi razmah doæivela po drugi svetovni vojni. Takrat je namreË rivalstvo med blokoma povzroËilo popularizacijo znanosti do razseænosti, ki so ZF dajale ugodno klimo za uveljavitev njene klasiËne oblike. Slednja je znaËilna predvsem za starejπe zlatodobnike, Bradbury kot predstavnik mlajπe generacije slednjih pa jo je æe zaËel variirati. Tako imamo v njegovih najboljπih delih po eni strani znaËilno æanrsko strukturo, ki sledi napeti zgodbi, postavljeni v prihodnost, ta pa je utemeljena v tehnoloπkem in znanstvenem napredku, kot so ga predvidevali v tistem Ëasu. A po drugi strani Bradbury svoja ZF dela uspe tudi nadgraditi: v njegovem daleË najboljπem, Marsovskih kronikah (konËna verzija 1953), zgodba nikakor ne poteka linearno ali s preprostimi analitiËnimi posegi v preteklost, temveË jo predstavlja niz navidez nepovezanih kratkih zgodb. Podobno je s tehnoloπkim podobjem zlate dobe ZF, ki ga Bradbury sicer uporablja, a na precej omehËan naËin, saj je tehnologija prikazana zgolj v svoji omogoËniπki funkciji in ni v prvem planu. Za Kronike je znaËilna tudi izrazita tematika zlate dobe, na primer tista, vezana na njen protijedrski sentiment, ki pa jo —

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 91

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

in v tem je najveËji pomen Kronik — avtor nadgradi z estetiko svojega pisanja, kakrπne do takrat znotraj æanra preprosto ni bilo in jo je tudi po Bradburyju dosegla ali presegla le peπËica pisateljev. Bertolt Brecht (Eugen Berthold Brecht) (1898—1956), nemπki dramatik, pesnik, pisatelj in gledaliπki teoretik, je zaslovel predvsem z novim tipom moderne dramatike, t. i. epskim gledaliπËem. V svojih delih je sicer sprva izhajal iz naturalizma in ekspresionizma, vendar je kmalu preπel k novi stvarnosti, ki jo je povezoval z grozljivo-groteskno πaljivostjo, s socialno kritiko, sentimentalnostjo in sarkazmom. Tako je osnoval æe omenjeno teorijo epskega gledaliπËa, ki jo je v praksi uvedel z Berlinskim ansamblom in v svojih dramah, npr. Bobni v noËi (1922), Beraπka opera (1928), Dobri Ëlovek iz SeËuana (1938), Mati Korajæa in njeni otroci (1939) in Kavkaπki krog s kredo (1945). Osnovna poteza takπnega epskega gledaliπËa je v tem, da noËe iluzionistiËno prikazovati dejanja, temveË gledalca moralno in socialno vzgajati ter ga navajati k miπljenju. S tem v zvezi je tradicionalno dramo, razdeljeno na dejanja, Brecht nadomestil z zaporedjem epskih prizorov, dogajanje je prekinjal z njihovimi vizualnimi naslovi, projekcijami, songi, komentarjem ipd. Z vsem tem je uvajal potujitveni uËinek, s katerim je distanciral gledalce od dogajanja na odru. Kot lirik je bil zlasti pregovorno-didaktiËen ter je pisal predvsem songe in sejmarske balade v stilu kolektivne pesmi, npr. v zbirki Pesmi in songi (1957). Pri tem se je zavestno opiral na Villona, Rimbauda, Kiplinga in Wedekinda, poezijo pa je ustvarjal tudi izrecno za mlade. A mejo med njegovo mladinsko ter odraslo liriko je teæko postaviti, poleg tega pa Brechtove izrecno mladinske pesmi moËno zaostajajo za pomenom njegovega opusa za odrasle. Slednji je sicer predvsem s svojo jasnostjo, ironijo in humorjem æe sam po sebi zelo blizu vsaj starejπi mladinski publiki.

Zaradi tipiËnega postmodernistiËnega poigravanja z razliËnimi ideologijami, formami, temami in æanri je znotraj Calvinovega opusa teæje doloËiti tudi to, katera dela so mladinska in katera so namenjena odraslim. A tako kot KozmokomiËnih glede æanrskosti nikakor ne moremo priπtevati k znanstveni fantastiki, saj se le poigravajo z elementi te popularne zvrsti, podobno velja za veËino poznejπih Calvinovih del, ki bi jih nekateri radi

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Italo Calvino (1923—1985), italijanski pisec kratkih zgodb in romanov, je bil rojen na Kubi. V drugi svetovni vojni je sodeloval v odporniπkem gibanju, kar je moËno zaznamovalo njegova zgodnja, preteæno realistiËna dela, s katerimi se je zapisal med t. i. neorealiste. V petdesetih letih prejπnjega stoletja pa se je pod vplivom neoavantgardnih oulipovcev in strukturalistov z deli Prepolovljeni vikont (1952), Baron plezalec (1957) in Vitez, ki ne obstaja (1959) vse bolj pribliæeval fantastiki in postmodernizmu. Pri tem je bila za njegovo ustvarjanje prelomna prav zbirka zgodb KozmokomiËne (1965), iz katere je tudi odlomek Vse v eni toËki. Z njo si je zagotovil sloves enega najvplivnejπih postmodernistov, ki si ga je πe utrdil z deloma Nevidna mesta (1972) in Grad prekriæanih usod (1973), predvsem pa z romanom »e neke zimske noËi popotnik (1979).

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 92

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

imeli za primarno namenjene mladim. Tako je slednjim namenjenih le nekaj od zgodnejπih, pri Ëemer πe posebej izstopa Marcovaldo (1963). To delo je bilo predvsem v Italiji izjemno priljubljeno, a temu navkljub ostaja Calvinov prispevek k literaturi za odrasle izjemen, za mladino pa vsaj v svetovnem merilu zgolj postranski. Celo Marcovaldo namreË zgolj uspeπno povezuje vrsto znanih prijemov iz poprejπnje zgodovine pisanja za mlade: iz 19. stol. izvirajoËo moraliËno pripoved, motiv æalostnega klovna v glavnem junaku, temo odtujenosti Ëloveka v sodobnem mestu ipd. Miguel de Cervantes Saavedra (1547—1616), osrednji πpanski in eden najpomembnejπih piscev evropske pozne renesanse nasploh, se je po razburkanem æivljenju po letu 1605 posvetil izkljuËno pisanju. Ustvaril je tudi nekaj pesmi in krajπih dramskih del, najveËji pomen pa ima njegova proza, tako novele iz zbirke Zgledne novele (1613) kot romani; med njimi πe posebej izstopa Veleumni plemiË don Kihot iz ManËe (1605—1615). Z njim je namreË ustvaril prvi novoveπki roman, ob Rabelaisovem delu Gargantua in Pantagruel pa je tudi najboljπi renesanËni roman.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Celota Don Kihota je vrsta epizod, nanizanih ob naslovnem junaku in njegovem oprodi SanËu Pansi. V osrednjo pripoved so namreË vloæene πtevilne novele, ki se naslanjajo na italijansko tradicijo te zvrsti, v motiviki romana pa je opaziti tudi sestavine drugih tedanjih æanrov — pikaresknega, pastoralnega in viteπkega. Glavna ideja tega obseænega dela je bila sprva parodija na viteπke romane, s katero naj bi se razkrila njihova izmiπljenost in neskladnost s stvarnostjo. Toda ta zasnova se sËasoma razπiri v razglabljanje o nekaterih temeljnih vpraπanjih druæbe, Ëloveka in idej. Ta vpraπanja je na primer Lukács razlagal kot nasprotje med preæivelimi ideali srednjega veka in stvarnostjo zgodnjega kapitalizma, med junakovo idealno duπo in odtujenim, vseh vrednot oropanim svetom, Kos pa πe sploπneje: kot nasprotje med neæivljenjskim idealizmom in vsakdanjo golo praktiËnostjo. Oboje je v romanu vsekakor nazorno predstavljeno z glavnima osebama.

Ray Cooney (1932), angleπki komediograf, je svojo gledaliπko kariero zaËel pri dvanajstih in se kot igralec, producent, reæiser ter umetniπki vodja nato vse do danes dræal odrskih desk. Kot pisec komedij je bil v zenitu konec osemdesetih in v zaËetku devetdesetih, ko je napisal tudi svoja najboljπa dela, npr. To imamo v druæini (1987) in Pokvarjeno (1990). Zanje je znaËilno zdruæevanje najuspeπnejπih modelov preproste komedije: v osnovi gre za situacijske komedije, zaËinjene z namigi na spolnost, ki se ravnajo po nekoliko zrahljanem naËelu trojne enotnosti, temeljijo pa tudi na preprostih besednih igrah, ohlapni kritiki moπkih in oblasti ter naglem dogajanju in πtevilnih preobratih. Roald Dahl (1916—1990), Ëigar starπa sta bila sicer Norveæana, je eden izmed britanskih pisateljev in pesnikov, ki so se æe za æivljenja uveljavili kot sodobni klasiki mladinske knjiæevnosti. Svojo pisateljsko kariero je sicer zaËel po drugi svetovni vojni v okviru pisanja za odrasle, pri Ëemer je æe v petdesetih napisal nekaj vidnejπih del za mlade. S prvim, s katerim je res opozoril nase, z romanom Charlie in tovarna Ëokolade (1964), pa se je zaËela tudi moËna polemika v strokovnih krogih, ki se je v njegov prid www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 93

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

razreπila πele proti koncu osemdesetih. Njegove kritike je æe ob tem delu namreË ob izraziti subverzivnosti in nagnjenosti k estetiki grdega motilo nasilje, v katerem pa je literarna veda sËasoma prepoznala tradicijo pisanja za mlade, kakrπno izpriËujejo tako πtevilne ljudske kot zgodnje avtorske pravljice. Pri Dahlu naj bi v okviru nasilnosti πlo tudi za izrecno poudarjeno moralno praviËnost — dobri so venomer nagrajeni, hudobni pa skrajno, vËasih æe kar groteskno kaznovani. To je vsekakor znaËilno tudi za njegova druga najpomembnejπa dela, vsa iz njegovega najplodnejπega ustvarjalnega obdobja, torej iz osemdesetih: Veliki dobroduπni velikan (1982), Odvratne rime (1982), »arovnice (1983), Poba (1984) in Matilda (1988). Od teh je za prozna dela znaËilno tudi, da niso najbolj poudarjeni sicer zabavno ekscentriËni znaËaji in njihov razvoj, temveË jih odlikuje predvsem domiselna in na nenavaden naËin presenetljiva zgodba, ki se veËinoma zanaπa na Ëarobnost. V Dahlovi najpomembnejπi zbirki poezije za mlade, v Odvratnih rimah, pa so bistvene tudi bistre besedne igre in skovanke. Hafis (©ems ed-Din Muhamed) (1320—1389) velja v Evropi za najveËjega staroperzijskega pesnika, sicer pa je svoje ≈umetniπko« ime dobil kot poklicni razlagalec Korana (hafis pomeni ≈tisti, ki zna Koran na pamet«). V pesmih je opeval vino, ljubezen in æivljenjske uæitke ter zasmehoval svetohlinstvo, verski fanatizem in filistrstvo. Bil je tudi mojster gazele, pesemske oblike, zgrajene iz πestih do tridesetih verzov, ki je Ëlenjena v dvostiπja. Rimo in refren prve dvojice prevzamejo sodi verzi, lihi so nerimani, rima pa lahko teËe πe sredi verza.

Haπkovo najpomembnejπe delo je komiËni roman Dobri vojak ©vejk med prvo svetovno vojno (1923), v katerem je z na videz omejenim junakom prikazal nesmiselnost vojnih spopadov. Homer (domnevno 9. ali 8. stol. pr. n. π.), starogrπki pesnik, ki naj bi bil po legendi rapsod — potujoËi pevec, vendar o njegovem æivljenju ni zanesljivih virov. Kljub domnevni slepoti naj bi bil avtor dveh najveËjih grπkih in sploh evropskih epskih pesnitev, Iliade in Odiseje. Prav zaradi vsaj navideznega neskladja med to legendo in pomenom Homerjevega dela je priπlo do t. i. homerskega vpraπanja. To se je zaËelo æe v antiki, ko je tedanja filologija na podlagi razlik med epoma sklepala, da ju ni mogel ustvariti isti pesnik. Nadaljevalo se je vse do danes, Ëeprav je v zadnjem Ëasu obveljalo, da sta oba epa enoviti deli in je Homer dejanski avtor vsaj Iliade. www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Jaroslav Haπek (1883—1923), Ëeπki pisatelj, se je v zgodovino svetovne literature zapisal kot eden najveËjih humoristov. Lahkotni humor je vsekakor glavna poteza njegovih Ërtic in novel, med katerimi so le redke izπle v knjiæni obliki in jih je veËinoma napisal med svojimi πtevilnimi potovanji; med njimi je tudi zgodba Kako sem kuhal jajce v mehko (1912), ki poleg humorja kaæe πe na πtevilne druge osrednje lastnosti Haπkovega pisanja: nagnjenost k absurdnim poloæajem, v katerega se zaradi svoje preproπËine zaplete sicer dobrosrËni junak, in preprostost besednega izraza, znotraj katerega pa je avtor vendarle nevsiljivo spreten.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 94

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

Epa zajemata snov iz mitiËno-zgodovinske osnove, ki vsaj deloma vsekakor temelji na resniËnih dogodkih. Iliada govori o obleganju Troje oziroma drobcu iz njegovega dogajanja. Nad njim vlada usoda, ki doloËa tako æivljenje junakov kot bogov, Ëeprav slednji odloËilno posegajo v Ëloveπke spore. Odiseja pa opeva Odisejevo vrnitev na rodni otok Itako, pri Ëemer junak prestane celo vrsto pustolovπËin, prejkone odsevajoËih grπko kolonizacijo barbarskega Sredozemlja. Epa sta imela izjemen vpliv na razvoj evropske literature, predvsem v Rimu, med renesanso in klasicizmom, saj gre za prvi pravi umetniπki stvaritvi v zgodovini literature. Zanju je znaËilna tako dognanost v strukturi kot v metrumu, izrazita pa je tudi metaforika, predvsem s t. i. homerskimi prispodobami.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Erich Kästner (1899—1974), nemπki pisatelj, je ustvaril vrsto satiriËnih in moralistiËnih proznih ter lirskih del, naperjenih proti malomeπËanski miselnosti in morali, pozneje pa tudi militarizmu in faπizmu. A daleË bolj od njegovega opusa za odrasle je pomembna Kästnerjeva ustvarjalnost za mlade, s katero je postal eden najpomembnejπih mladinskih pisateljev dvajsetega stoletja.

Prelomnico predstavlja veË njegovih del za mlade, vsa po vrsti pa so prozna in vsebujejo zanj znaËilno nevsiljivo vzgojnost ter domiselno in napeto zgodbo. Roman Emil in detektivi (1929) je v okvir knjiæevnosti za mlade predvsem vpeljal æanr kriminalnega romana, v katerem je junak vrstnik primarne bralske publike, tematika pa njej ustrezna. Kästnerjev model je bil tako uspeπen, da je sproæil cel niz tovrstnega pisanja, od trivialne serije Pet prijateljev do mojstrskega Detektivskega mojstra Blomquista, ki Kästnerjevo osnovo moËno dodeluje. Izmed Kästnerjevih del velja omeniti tudi Pikico in TonËka (1931), ki po eni strani odpira za tedanjo mladinsko literaturo nova socialna vpraπanja, po drugi strani pa s svojim razmiπljanjem o fantazijskih in utopiËnih predstavah v okolju celinske Evrope zaznamuje pomemben zaËetek afirmacije fantazije. K slednji je Kästner vsekakor prispeval tudi z romanom 35. maj (1931), z LeteËo uËilnico (1933) pa je v celinskoevropski prostor prenesel æanr πolskega romana, ki mu je dal tudi veliko sodobnejπo obliko od njegovih anglosaksonskih izvorov. Æanrska inovativnost je ne nazadnje bistvena tudi za DvojËici (1949), saj gre tu brækone za prvi pravi problemski roman, ki po eni strani dovolj veristiËno obravnava pereËo socialno temo, a jo s sentimentom in nekaj karikiranja napravi ustrezno mladi publiki. Jean de La Fontaine (1621—1695) je najbolj znan predstavnik posebne zvrsti klasicistiËne lirske poezije — basni v verzih, ki so izπle v kar dvanajstih knjigah med letoma 1668—1694. Snov zanje si je sposojal pri Ezopu, Horacu in orientalskih virih, a je svoje vzore preoblikoval in posodobil, da so tako nastale izvirne miniature, ki predstavljajo ideje in naËela tedanje druæbe. Vsaka doæiveto prikazuje dogodke in junake, pri Ëemer je La Fontaine pozornost posveËal njihovim znaËajem in dialogu. Prav zaradi æivega jezika, sloneËega tako na zastarelih izrazih kot na pogovornem jeziku kmeta, ter uporabe najrazliËnejπih metriËnih oblik, ki jih je mojstrsko kombiniral, so njegove basni poetiËne in veljajo za www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 95

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

enega vrhuncev klasicistiËne lirike. Kljub preprosti fabuli se v vsaki posebej skriva moralni poduk, ki deluje kot modri nasvet ≈zdrave pameti«, kakrπna je bila v tistem Ëasu bliæje preprostim ljudem kot viπjim slojem. UËi zmernost, skromnost, trezen pogled na svet, nemalokrat pa spremlja osnovno zgodbo tudi poπtena mera humorja. Zaradi njegove pronicljivosti, ki se kaæe v pretanjenem obËutku za Ëloveπke nravi, je marsikatera La Fontainova basen πe danes aktualna in nagovarja tudi sodobnega bralca. Nikolaj VasiljeviË Gogolj (1809—1852), ruski pripovednik in dramatik, je v rusko pisanje zaËel uvajati realizem. Tako je njegovo prvo delo, zbirka povesti VeËeri na pristavi blizu Dikanjke (1831—1832), πe izrazito zavezano romantiki, prepleteni s fantastiËnimi in folklornimi prvinami. Podobno romantiËna je zgodovinska povest Taras Buljba (1835), realizmu pa se je zaËel pribliæevati v novelah iz peterburπkega æivljenja. Takπni sta zlasti Nos (1835) in PlaπË (1842), ki ju na romantiko veæejo samo πe lastnosti groteskne fantastike, sicer pa sta predhodnici za rusko knjiæevnost znaËilnega kritiËnega realizma s poudarjeno socialno in moralno tendenco. Ta koncept je πe dosledneje izoblikoval v nedokonËanem romanu Mrtve duπe (1842), zgledujoËem se po Boæanski komediji, saj naj bi njegov prvi del prikazoval pekel Rusije, druga dva pa pot k odreπitvi. ObstojeËi prvi del je vsekakor satiriËna podoba razmer v plemiπko-tlaËanski druæbi tedanje Rusije, kjer so liki posameznikov narisani s stvarno natanËnostjo in hkrati s smislom za groteskne poteze njihovih individualnih znaËajev. Podobno kot v pripovedniπtvu je Gogolj tudi z dramskimi deli usmeril rusko knjiæevnost v kritiËni realizem. V komediji Revizor (1835) se je naslonil deloma πe na tradicionalne komediografske obrazce, vendar je v njihovem okviru naslikal socialnokritiËno podobo razmer, znaËilnih za rusko birokracijo tedanjega Ëasa, ter ustvaril prvi pomembnejπi tekst realistiËne gledaliπke satire.

Od proznih del, ki so veËinoma esejistiËna in feljtonistiËna, velja omeniti predvsem Popotne slike (1826—1831), Francoske razmere (1831) in RomantiËno πolo (1836). V njih je opisoval popotne vtise, kritiziral razmere v NemËiji in Franciji ter z bleπËeËo ironijo, satiro in slogom πiril ideje liberalizma in demokracije. Heinejevo pesniπko delo obsega zbirke Pesmi (1822), Knjiga pesmi (1827), Nove pesmi (1844), Romanzero (1851) in Zadnje pesmi (1869). VeËina njegovih pesmi je izrazito lirsko-epskih, saj je gojil predvsem romance in balade, kakrπne je prevzel iz predromantike oziroma iz tradicije πpanskih ljudskih romanc. Pisal jih je na motive ljudskih bajk (Lorelai), svetega pisma, starejπe ali novejπe zgodovine. Prepojene so z moËnim lirskimi sestavinami, s Ëustvom romantiËne neusliπane ljubezni ali pa s satiro, ironijo, politiËno in socialno tendenco. www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Heinrich Heine (1797 ali 1799—1856), nemπki pisatelj, je bil zadnji pomembnejπi pesnik evropske romantike, njegovo delo pa obsega prozo in liriko ter z njo povezano epsko pesniπtvo. Zaradi kritiËnosti so njegova dela 1835 v NemËiji prepovedali, πtiri leta poprej pa se je tudi za stalno preselil v Francijo.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 96

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

Zadnje je znaËilno tudi za njegovi epski pesnitvi Atta Troll (1843) in NemËija, zimska pravljica (1844), Heinejeva izrazita lirika pa je izπla iz prizadevanja mlajπe πole nemπkih romantikov, ki so se naslonili na ljudsko pesem ter pisali Ëisto Ëustveno in razpoloæenjsko liriko. Vrh je ta lirika dosegla v Heinejevih kratkih, iz πtirivrstiËnih kitic sestavljenih pesmih, kakrπna je tudi Ko ti pogledam v oËi. Tomáπ Janovic (1937), slovaπki pesnik, je predvsem na zaËetku ustvarjal tudi za odrasle (zbirka Æivljenje je bela golobica), pri Ëemer je bil izrecno obteæen z doæivetjem druge svetovne vojne in je zato programsko opeval lepote æivljenja. VeË uspeha je imel, vsaj v omejenem slovaπkem okolju, kot pisatelj in zlasti kot pesnik za mlade. Posebnosti njegovega pesniπtva se kaæejo æe v prvi zbirki mladinske poezije, v Mali samopostreæni idej (1963), predvsem pa so oËitne v njegovih najuspeπnejπih: PravljiËne ælice (1975), Din in Dan (1977) ter Leseni oËka (1980). V njih se namreË z nekoliko narejenim navduπenjem poigrava z besedami in podobami, uvaja v pesmi absurd ter prehajanje iz realnosti v izmiπljije.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

I(van) A(ndrejeviË) Krilov (1769—1844), ruski pisatelj, se je sprva poskusil v dramatiki, poeziji in satiri. Po vrsti mladostnih poskusov, ki so bili veËinoma izrazito naperjeni proti oblasti in visoki druæbi, je uspel predvsem s tedanjemu obËinstvu vπeËnima komedijama Modna prodajalna (1806) in Nauk hËeram (1807).

Vse druge oblike pisanja je opustil kmalu po prvem uspehu z basnimi leta 1805, v katerih se je po eni strani naslanjal na rusko tradicijo te zvrsti, po drugi pa na La Fontaina. Obenem je v formo basni vnesel povsem nove vsebine, tako da je poleg klasiËnih — pouËnih epskih pesmi, v kateri nastopajo poosebljene æivali ali stvari (npr. Vrana in lisica) — napisal tudi πtevilne povsem drugaËne; nekatere so satire na tedaj sodobne dogodke (npr. Kvartet), druge drobne komedije nravi (Blaæeva obara), spet tretje realistiËni prizori iz æivljenja (npr. Mlinar). Njegove basni so bile tudi zato, ker je vanje vpeljal æiv ljudski jezik, po eni strani zelo priljubljene, po drugi pa izjemno pomembne za razvoj ruske knjiæevnosti. John Lennon (1940—1980) je zaslovel kot tekstopisec, kitarist in pevec popularne skupine The Beatles, ki je s kombinacijo elementov πtevilnih ameriπkih skupin in pevcev (Buddy Holly, Smokey Robinson and the Miracles, Fats Domino idr.) ter æivljenjskega sloga ustvarila izjemno priljubljeno meπanico, kakrπna je ob pomoËi mnoæiËnih medijev prviË ustvarila kolektivno histerijo. Ta je skupino spodbudila k eksperimentalni ustvarjalnosti, kakrπne pred njo v okviru popularne glasbe πe ni bilo, s tem pa je njena glasba postala bolj prefinjena in raznolika: njihov repertoar je obsegal balade (Yesterday), enigmatiËne pesmi, naslanjajoËe se na ljudsko izroËilo (Norwegian Wood), in halucinatoriËni hard rock (Tomorrow Never Knows). Po letu 1966 so se The Beatles zaËeli vedno bolj umikati iz javnosti in leta 1970 je skupina predvsem zaradi sporov med vodilnima v skupini, Lennonom in McCartneyjem, uradno razpadla.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 97

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

Lennon je po tem skupaj s svojo novo æeno Yoko Ono skomponiral πe vrsto pesmi, med katerimi je tudi Imagine, posthumno slavo v okviru popularne kulture pa mu je zagotovila prav smrt, saj ga je ubil duπevno bolan oboæevalec. MiËio Mado (1909) je na Japonskem eden najbolj poznanih pesnikov za mlade, Ëigar dela so veËinoma tudi uglasbena. Otroπke pesmi je zaËel pisati æe zelo zgodaj in dosegel z njimi ustvarjalni vrh predvsem po drugi svetovni vojni; njegova najboljπa pesem naj bi bila Mali slon iz leta 1952. A prva Madova zbirka, Tempura [japonska jed iz morskih sadeæev, zelenjave in jajËnega testa] se cvre, je izπla πele πestnajst let pozneje, resniËno priznan pa je postal v svoji domovini v devetdesetih. Za njegovo poezijo je znaËilen izrazito japonski minimalizem, naslanjajoË se na preproste podobe iz domiπljije in narave, pa tudi meditativnost. S tem pa kljub Andersenovi nagradi zunaj japonskega prostora vendarle ni dosegel veËje odmevnosti. Molière (Jean-Baptiste Poquelin) (1622—1673) se je po neuspeπnem πtudiju prava posvetil igralstvu in se pridruæil potujoËi gledaliπki skupini, ki je najprej delovala predvsem na podeæelju. Ko se je po letu 1658 vrnil v Pariz, je postal ugleden gledaliπki vodja in komediograf. Pod svoje okrilje ga je vzel sam kralj Ludvik XIV. in ga πËitil pred cerkvenimi dostojanstveniki, ki so nemalokrat ostro nasprotovali uprizoritvam njegovih iger. Mednje sodijo tragikomedije v verzih, komedije v verzih ali prozi ter farse, v katerih se posveËa predvsem Ëloveπkim napakam, pa naj bodo obËe Ëloveπke ali znaËilne za tedanjo dobo. Seznam njegovih del obsega kar sedemindvajset komedij, med katerimi naj jih omenimo le nekaj: ©ola za æene (1662), Tartuffe (1664—1669), Don Juan ali kamniti gost (1665), Ljudomrznik (1666), Skapinove zvijaËe (1671) in Namiπljeni bolnik (1673).

Branislav NuπiÊ (1864—1938), srbski pisatelj, je v svojem razburkanem æivljenju zasedal vrsto kulturnih poloæajev, a tudi manj pomembnih uradniπkih sluæb, in je bil zaradi svoje satiriËne ustvarjalnosti trikrat upokojen pa tudi obsojen na zaporno kazen. Iz njegovega pisateljskega opusa najbolj izstopa komedija, v kateri se je izrecno zgledoval pri Gogolju. To kaæe æe njegovo prvo tako delo, Narodni poslanec (1883), ki se s svojo kritiËno ostrino in realistiËnim opisovanjem uvrπËa med NuπiÊeve najboljπe literarne stvaritve, Ëeprav izkazuje precejπnjo mladostno neizkuπenost. Bolje uravnoteæena je komedija Sumljiva oseba (1887), ki je bila zaradi prikaza pokvarjenih in surovih podeæelskih oblastnikov prviË

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Kljub zapletenim intrigam in nepriËakovanim preobratom je v ospredju njegovih del znaËajska komika. S svojimi komedijami je biËal najrazliËnejπe znaËajske Ërte, denimo skopuπkost, ljubosumje, svetohlinstvo, ter tako ustvarjal sploπno veljavne tipe junakov. Zoperstavljal se je tedanjim meπËanskim predsodkom in ostankom srednjeveπke miselnosti ter se zavzemal za preprostost, naravnost in razumnost. Njegove komedije upoπtevajo klasicistiËna dramska doloËila, kot so pravilo o treh dramskih enotnostih, zahteva o uporabi aleksandrinca in predstavljanje junakov kot tipiziranih oseb, pri katerih je poudarjena le ena znaËajska lastnost.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 98

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

odigrana πele πestintrideset let po nastanku. Prav zaradi strahu gledaliπË pred posledicami uvrπËanja do oblasti kritiËnih del na repertoar se je NuπiÊ nato za dlje Ëasa loËil od politiËne satire. Ob koncu svojega æivljenja pa se je s komedijama Gospa ministrica (1929) in Pokojnik (1937) vendarle spet vrnil k politiËno- in druæbenosatiriËni komediji. NuπiÊeva najboljπa dela nikakor niso prinesla oblikovnih novosti, pa tudi izrazitega novuma v tematiki v njih ni zaznati. Po drugi strani pa so z uspelo variacijo æe znanega in predvsem s kulturno bliæino slovenskemu prostoru vendarle postala priljubljena tudi pri nas. Ovid (Publij Ovid Naso) (43 p. n. πt — 18. n. πt.), rimski pesnik, se je odlikoval predvsem s pestrostjo svojih motivov in oblikovnim mojstrstvom. To je njegovi poeziji zagotovilo veliko priljubljenost æe za njegovega æivljenja, Ëeprav ga je cesar Avgust pregnal na rob imperija, v danaπnjo Constanco ob »rnem morju, prejkone zaradi neskladja Ovidovih pesmi z Avgustovo teænjo po etiËni prenovi cesarstva. Vpliv Ovidovih del je bil moËan πe celo v srednjem veku in se je konËal πele z romantiko. Njegovo prvo delo je bila zbirka petih knjig ljubezenskih elegij Ljubezenske pesmi, za katere je znaËilna lahkotna erotika. V Heroides je nato zapisal fiktivna ljubezenska pisma junakinj iz grπkih mitov, konec njegove erotiËne elegije pa sta zbirki Umetnost ljubezni in Zdravila ljubezni, ki sta πaljivo-pouËen prikaz naËinov zapeljevanja oziroma naukov, kako se ljubezen premaga. Ovidov opus se je z elegijo tudi konËal in z njegovimi deli, ki jih je ustvaril v izgnanstvu (Æalostinke in Pontska pisma), je elegija dobila tudi danaπnji pomen æalostinke.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Osrednje mesto v Ovidovem pesniπtvu pa zasedajo Metamorfoze, s katerimi je æelel za razliko od Homerja in Vergila zasnovati celostni ep, ki bi prikazal svet v njegovi totalnosti. V petnajstih knjigah je tako zdruæil 246 v heksametrih napisanih prikazov grπkorimske mitologije, katerih rdeËa nit so pretvorbe æivih bitij in stvari. Med njimi so ostale najbolj znane Piramus in Tizba, Pigmalion, Nioba ter Orfej in Evridika.

Daniel Pennac (1944), eden priljubljenejπih francoskih avtorjev, in sicer tako med mladinsko kot odraslo publiko, je po dokonËanem πtudiju knjiæevnosti postal profesor francoπËine v Bellevillu, kjer pouËuje in æivi πe danes. Ta pariπka Ëetrt, ki s πtevilnimi priseljenci pooseblja sodobni francoski talilni lonec, je s svojo barvitostjo zaznamovala veËino njegovih romanov, v katerih pa dostikrat odsevajo tudi njegove pedagoπke izkuπnje. Te so botrovale nastanku dela »udeæno potovanje (1992), v katerem se posveËa bralnim ≈pravicam« mladega bralca, kot so, recimo, da knjige ne konËamo, preskakujemo strani in o knjigi ne govorimo. Za Pennaca ostaja namreË branje najljubπe razvedrilo in tudi s svojimi deli poskuπa bralce v prvi vrsti zabavati. To mu je uspelo æe s prvo knjigo slavne tetralogije o gospodu Malaussènu (1985—1995), ki je v Franciji poæela velik uspeh. Vsa πtiri dela bi lahko oznaËili kot absurdnoburleskno-kriminalne romane, ki jih odlikujejo nenavadni junaki in osupljive dogodivπËine, razgiban, impulziven slog ter pretanjen smisel za humor. Podobno velja za roman Gospodje otroci (1997), ki se spet dogaja v Bellevillu in v katerem se poigrawww.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 99

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

va z moËjo besede ter z mejo med resniËnostjo in domiπljijo. Posebno mesto pa v njegovem opusu zavzema pripoved Pasje æivljenje (1982), edina namenjena izkljuËno mlajπim bralcem. Z njo se domiselno loteva problematike sodobne francoske druæbe, hkrati pa konflikta med razumevanjem sveta otrok in odraslih v trenutku, ko si otrok na podlagi prvih razoËaranj zaËenja oblikovati moralne temelje. Tudi za to delo je znaËilna zgodba, polna peripetij in zapletov, nenavaden humor ter jezikovno inovativen slog. Jacques Prévert (1900—1977) je verjetno najpopularnejπi francoski pesnik prejπnjega stoletja in je tako kot Queneau na zaËetku svojega ustvarjanja æelel slediti dognanjem in programu francoskega nadrealizma. »eprav se je od njega kaj kmalu odvrnil, pa sta ga moËno zaznamovala nadrealistiËna zahteva po spontanem ustvarjanju in zavraËanje vrednot tedanje meπËanske druæbe. Sprva se je sicer intenzivneje posveËal gledaliπËu, filmu in πansonu, in je πele po vojni izdal svojo prvo pesniπko zbirko Besede (1945), ki je nemudoma poæela velik uspeh. Marsikatera pesem iz omenjene in poznejπih zbirk je tudi uglasbena in sestavlja repertoar vélikih πansonjerjev, kakrπen je Yves Montand. Njegova poezija je blizu tako manj zahtevnim bralcem, ki v pesmi iπËejo nezapleteno, neposredno izpoved, kot tistim, ki posegajo po modernistiËni liriki zaradi sodobnega pesniπkega izraza. Osrednja tema njegovih pesmi je brez dvoma ljubezen, ki jo opeva na preprost, oËarljivo dostopen naËin, pa naj bo usliπana ali zavrnjena. Poleg tega je treba omeniti tudi pesmi s socialno tematiko; te dostikrat izzvenijo kot kritika urbane druæbe, ki pa jo v πe tako skrajnem primeru vedno spremljata optimizem in vera v Ëloveka. Gre za pesnika, ki iπËe poetiËnost v najbolj vsakdanjih reËeh ter æivljenjskih situacijah in to opeva prijazno in ËuteËe. Prav zato je πe posebej blizu mlajπim bralcem, ki se z njim pripravljajo na zahtevnejπo, bolj hermetiËno liriko, hkrati pa jih nagovarja tudi s svojim igrivim pesniπkim izrazom, dostikrat pogovornim jezikom ter s slogom, ki ustvarja liriËnost z neklasiËnim ritmom in besednimi igrami.

VeËina Powellovih romanov — npr. Premalo cenjeno leto (1988), Dean Duffy (1995) in StraniπËne πkoljke, ki æviægajo (1996) — izrecno prenavlja sicer malo cenjeni æanr πportnega romana na naËin, ki vsekakor izjemno presega kliπejske figure njegove ameriπke tradicije. Junaki zgornjih naslovov namreË niso zgolj mladinski heroji s teæavami, ki jih v konËni fazi paË premagajo, temveË se znajdejo v povsem Ëloveπki stiski. Powell torej πportni roman poveæe s problemskim, a tudi to izrazito æivljenjsko.

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Randy Powell (1956), ameriπki mladinski romanopisec, je v prostoru svoje nacionalne literature pomemben predvsem s svojim prispevkom k æanru mladinskega πportnega romana, v mednarodnem pa z daleË najbolj izstopajoËim delom, Se je poljubljati s punco, ki kadi, kot bi lizal pepelnik (1992). V Powellovem pisanju sicer moËno odsevajo njegove izkuπnje v razliËnih πportnih panogah, izobraæevanju mladih s posebnimi potrebami, pa tudi duhovno okolje ameriπkega severovzhoda, predvsem Seattla, ki se je v osemdesetih in devetdesetih uveljavil kot glasnik sodobnega æivljenja Zahoda.

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 100

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

Pri tem pa se osnovna tematika vendarle veæe na izrazito ameriπko okolje s πporti, ki so veËini drugih narodov kulturno preveË oddaljeni, da bi lahko uËinkovali tudi v svetovnem merilu. Izjemnost romana Se je poljubljati s punco, ki kadi je torej prav v tem, da vse kvalitete svojega sicerπnjega pisanja Powell tu ohrani ali jih celo kar se le da poudari, obenem pa postavlja zgodbo v okolje, ki je bliæje bralcem iz drugih predelov sveta. Philip Pullman (1946), britanski pisatelj za otroke in mladino, se je daleË najbolj uveljavil prav s svojimi deli za starejπe mladinsko bralstvo. To velja tako za njegovo primarno publiko kot za poklicne bralce literature za mlade, saj je med drugim kot prvi izrazito mladinski pisatelj prejel prestiæno nagrado Whitbread, pa tudi Astrid Lindgren Memorial Award. Tako v svojih delih za otroke kot za mladino se je poskuπal v marsikaterem slogu pisanja. Niz romanov o Sally Lockhart in Adelaide — Rubin v dimu (1985), Senca na kroæniku (1988), Tiger v vodnjaku (1991) in PloËevinasta princesa (1994) — bi bilo najbolje poimenovati historiËne detektivke. Polomljeni most (1990) in Beli mercedes (1993) sta prav posebna problemska romana, mnoga njegova dela za mlajπe, npr. Straπilo in njegov sluga (2004), pa se poigravajo s formo in temami zgodnje avtorske pravljice. Vsem tem delom je skupno, da so razmeroma uspeπna, a precej πtudijska: Pullman ob pisanju predvsem preizkuπa, kakπne novosti se da vpeljati v uveljavljene forme.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Tako ni nenavadno, da je zaslovel prav s trilogijo Njegova temna tvar (1995—2000), ki je od zgornjih del drugaËna æe po avtorjevem odnosu do æanra fantazije, na katerem sloni ta njegova trilogija: njegovo pisanje fantazijo afirmira in jo zgolj znotraj tega nadgrajuje in razvija. Pri tem je eden poglavitnih dodatkov æanru ta, da Pullman za razliko od njegovega zaËetnika, Tolkiena, svoji trilogiji daje tudi izrazito svetovnonazorsko plat. S tem se vkljuËuje v linijo filozofske fantazije, kakrπno je zaËela Le Guinova, a spet po svoje: tako po slogu, ki je domala baroËen, kot po temu ustreznem bogastvu, toda tudi skrajnosti svetovnonazorske plati svojega pisanja.

100

Aleksander SergejeviË Puπkin (1799—1837) je bil eden poglavitnih ruskih romantikov, ki so ga imenovali tudi ruski Byron. To je bilo utemeljeno v njegovi genialnosti (prvo njegovo delo je bilo objavljeno æe leta 1814), v njegovi izraziti pripadnosti romantiki pa tudi v sporu z oblastjo, zaradi katere je bil podobno kot Byron primoran zapustiti svoj dom. Mesto najveËjega ruskega pesnika si je vsekakor pridobil s svojim delom za odrasle, predvsem z daljπimi pesnitvami, kakrπna je Evgenij Onjegin (1825—1833), in zbirkami pesmi. Ta dela izraæajo izrazito romantiËno estetiko in ideologijo: spor med lepo notranjostjo junaka oz. pesnika ter druæbo, hrepenenje po svobodi, postavljanje Ëustvovanja na prvo mesto ipd. Med njegovimi dramskimi deli je treba omeniti tudi zgodovinsko tragedijo Boris Godunov (1825), med proznimi pa fantastiËno pripoved Pikova dama (1833), ki je bila pomembna tako za razvoj grozljivke kot drugih æanrov fantastike.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 101

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

Poleg svojih del za odrasle pa je Puπkin pomembno prispeval tudi k mladinski literaturi, predvsem s svojimi Pravljicami (dokonËno izdanimi πele leta 1882). V njih je predvsem s sintezo ljudskih in umetnih pravljic zasluæen za novo stopnjo v razvoju pravljic, na kateri je obveljala odpoved moralizirajoËim komentarjem in sodbam. V mnogih Puπkinovih pravljicah, tudi v Carju Saltanu, je zaslediti tudi s tem povezane tehniËne novosti — uporabo ironije in deloma celo estetike grdega. Raymond Queneau (1903—1976), po izobrazbi sicer filozof, je bil eden tistih francoskih avtorjev, ki so prve literarne izkuπnje pridobivali v krogu nadrealistov pod vodstvom Andréja Bretona. »eprav se je Queneau kaj kmalu odloËil za bolj samosvojo pot, pa je raziskovanje jezika ostajalo njegovo glavno zanimanje. Tako je na literaturo apliciral najrazliËnejπe matematiËne operacije, s katerimi je jezik in besede razgrajeval, ter jih nato po kombinatoriËnih postopkih znova sestavljal ter opazoval, kako se s takimi prijemi radikalno spreminja slog. Takπno igranje z jezikom je znaËilno æe za njegov prvi roman Cica v metroju (1959), ki je med bralci poæel velik uspeh, πe bolj izrazito pa v Vajah v slogu (zadnja razliËica 1963), kjer gre za kar 99 variacij vsakodnevnega prizora na pariπkem avtobusu. Nasploh velja, da se Queneau v svojih delih, med katere poleg esejev πtejemo πe enajst pesniπkih zbirk in petnajst romanov, posveËa povsem nepomembnim temam iz vsakdana povpreËnega Ëloveka. S tem æeli poudariti, da modernizacija jezika ni stvar aristokratskega intelektualizma, temveË je vezana na povsem konkretne, realistiËne situacije v æivljenju sodobnega Ëloveka. Slednje seveda opisuje na komiËen naËin, pri Ëemer pa je humor prej stranski element kot cilj njegovega pisanja. NorËavo prepletanje stilov in jezikovno preigravanje osnovne teme pri Vajah je v resnici ≈poskus vzdræljivosti jezika«.

Zgornje delo je sicer prvo v seriji, ki naj bi imela sedem del in πe ni konËana, zato je o njej teæko govoriti z gotovostjo. Zatrdimo sicer lahko, da je njen pojav tako v svetovnem merilu, πe izraziteje pa v Sloveniji, nedvomno afirmiral æanr fantazije kot sprejemljivo in uspeπno formo pisanja za mlade, tu pa se definitivnost naπih izjav konËa. A kljub temu se v danem trenutku, po izdanih petih knjigah, zdi mogoËe zatrditi πe marsikaj: v njenem pisanju je najbolj oËitna humorna igra z jezikom, ki se kaæe predvsem v imenih junakov. Humor se nadalje razteza tudi na obravnavo karakterjev, ki so vsaj sprva izrazito Ërno-beli, a se skladno z razvojem naslovnega junaka vse bolj diferencirajo. To æe pomeni, da je serija izrazit razvojni roman, saj tako fantazijski svet in predvsem osrednji liki v njem postajajo iz knjige v knjigo bolj kompleksni, Ëeprav bi razvojnost serije lahko utemeljevali tudi na drugih podroËjih pisanja Rowlingove. To nadalje uspeπno variira πtevilne znane prijeme iz fantazijskega æanra, na primer trojico glavnih junakov, www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

J(oanne) K(athleen) Rowling (1965), angleπka mladinska pisateljica, je po konËanem πtudiju najprej delala za eno od dobrodelnih organizacij, nato pa na Portugalskem uËila angleπËino. Ko se je vrnila domov, se je posvetila pisanju in s knjigo Harry Potter in kamen modrosti (1997) poæela neverjeten uspeh tako med mladimi bralci kot med veËino strokovne publike.

101

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 102

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

kakrπno poznamo æe iz protofantazijskih Zgodb iz Narnije, obenem pa morda uvaja tudi vrsto pomembnih novosti. Na slednje namiguje prav omenjena variacija, ki jo zasledimo na tako πtevilnih ravneh pisanja, da gre morda za namensko postmoderen pristop. A ta in druge domneve bodo morale na svojo potrditev poËakati do zadnjega dela serije. Louis Sachar (1954) je v ZDA eden najbolj priljubljenih prozaistov za mlade. V njegovih delih se v sploπnem moËno kaæejo avtorjeve uËiteljske izkuπnje, Ëeprav je poklicno v zaËetku nihal med pravom in pisateljevanjem. Zaslovel je æe s prvencem, prvo knjigo iz serije Pricestna πola (1978—), saj serija ameriπko publiko pritegne z zanje nenavadnimi karakterji in situacijami, poleg tega pa posamezna poglavja predstavljajo celoto, ki prinaπa zanesljivo zaokroæen zakljuËek. V ZDA πe bolj priljubljena, a bolj kliπejska, je druga Sacharjeva serija, Marvin Redpost (1992—), obe pa sta namenjene bralcem od 9.—11. leta starosti.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

K starejπi mladinski publiki so veËinoma usmerjena njegova romanopisna dela, med katerimi velja omeniti predvsem V dekliπkem straniπËu je fant (1987), Fant, ki je izgubil obraz (1989) in Psi ne pripovedujejo πal (1991). Tudi za romane veËidel velja isto kot za krajπa dela, le da v prvih na videz preprosta in vsakdanja etiËna ter svetovnonazorska vpraπanja Sachar puπËa precej odprta; bralca le redkokdaj vodi k sklepom in mu prepuπËa, da se do njih prebije sam. To je znaËilno tudi za njegovo daleË najpomembnejπe delo, roman Zeleno jezero (1998), ki je ob vsem naπtetem hvalevreden tudi s slogovnega staliπËa; izraziti slog pisanja je tu zanimiv æe sam po sebi, obenem pa se izvrstno ujame z nazori, kakrπne izpriËuje pisanje.

102

J(erome) D(avid) Salinger (1919), ameriπki pisatelj za mlade, se je s svojimi deli uveljavil kot zaËetnik proze za starostno skupino mladostnikov, ki so na samem robu te bralne skupine. Pisanju se je sicer posveËal æe v tridesetih, po prekinitvi pisateljske kariere zaradi aktivne udeleæbe v drugi svetovni vojni pa je zaslovel najprej z romanom Varuh v ræi (1951) in nato z nizom kratkih zgodb o druæini Glass. Slednje so glede na to zvrst zelo velikega zunanjega obsega, poleg tega pa moËno povezane in mnoge je Salinger zdruæil. Pri tem se zdi najpomembnejπi primer takega zdruæevanja kratki roman Franny in Zooey (1963). V Varuhu v ræi je Salinger prviË uspel nagovoriti zrelejπe mladostnike z idejnimi in estetskimi prvinami, ki so bile po eni strani dovolj zahtevne zanje, po drugi strani pa je v romanu izpostavil predvsem etiËne in svetovnonazorske komponente, kakrπne so takπnim bralcem izjemno blizu: mladi junak se v iskanju iskrenega Ëloveπkega stika in lastne identitete v svetu odraslih — hinavskem in celo perverznem — odpravi na odisejado za osebnimi vrednotami. Podobno ideoloπko strukturo ima kratki roman Franny in Zooey, sestavljen iz dveh daljπih kratkih zgodb. Bistvena razlika pri slednjem pa je v iskanju osebnih vrednot s pomoËjo najrazliËnejπih verstev, pisateljev, vzhodnjaπkih versko-filozofskih sistemov in zahodnih filozofov. »eprav tudi Varuh po estetski plati nikakor ni zanemarljivo delo, pa www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 103

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

je estetika v Franny in Zooey πe bolj dovrπena, kar omogoËa avtorju tako preciznejπo manipulacijo bralca kot tudi obravnavo izjemno πiroko zastavljenega ideoloπkega gradiva na razmeroma omejenem prostoru. Carl (August) Sandburg (1878—1967) je bil eden najbolj priljubljenih ameriπkih pesnikov, Ëeprav je svojo prvo odmevno zbirko izdal πele leta 1916. S svojim razgibanim æivljenjem je dal enega od temeljev ameriπki predstavi o umetniku kot vsestranskem pustolovcu. Napisal je tudi vrsto proznih in zgodovinopisnih del za odrasle, poleg tega pa se je v ameriπkem prostoru uveljavil kot eden osrednjih avtorjev za otroke med devetim in enajstim letom starosti; ob Hiπici v veliki hosti Wilderjeve in Baumovi seriji Oz priπtevajo v ZDA v to trojico tudi Sandburgove Pripovedke iz Rootabage (1922). Pri slednjih gre za zgodbe, ki se odvijajo v znaËilnem ameriπkem mestecu, obdanem s prerijo in polji kolerabe, razumemo pa jih lahko kot sodobne ameriπke pravljice nesmisla, v katerih tradicionalne πkrate in vile zamenjujejo humorno zastavljene figure, denimo koloradski hroπË milijonar in modre podgane. Osrednji del Sandburgove ustvarjalnosti, poezija, je imel za razliko od njegovih mladinskih del veËji odmev tudi zunaj ZDA. Sandburgova pesniπka dela so sicer izjemno heterogena, vendar v svoji obliki in izpovednosti najveËkrat svobodna in preprosta, zato pa so πe danes blizu tudi starejπi mladinski populaciji.

William Shakespeare (1564—1616), eden najznamenitejπih renesanËnih pisateljev, se je v zgodnji fazi svojega ustvarjanja posveËal epsko-lirskim pesnitvam in sonetom. Slednjih je ustvaril veË kot sto, poleg tega pa πe pesnitvi Venera in Adonis (1593) ter Ugrabitev Lukrecije (1594), najpomembnejπe teæiπËe njegovega opusa pa je v dramskem delu. Kot dramatik se je posveËal najprej historijam, kraljevskim dramam. Te je napisal po motivih zgodovinskih kronik o angleπki preteklosti, a predvsem iz perspektive, ki je podpirala tedanjo oblast kraljice Elizabete, njegove zaπËitnice. Obenem v teh delih stoji Shakespeare na strani reda, ki ga poosebljajo dobri kralji, nasproti silam nereda in nasil-

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Gaby Schuster (1948), nemπka mladinska pisateljica, je zaËela kot urednica pri razliËnih dnevnikih in se pozneje posvetila Ëasopisju za mlade — nazadnje je vodila znano nemπko najstniπko revijo za dekleta Mädchen. Od leta 1981 se posveËa izkljuËno pisanju in zaslovela je kot ena najvidnejπih nemπkih pisateljic romanov za dekliπko obËinstvo, kakrπen je tudi Velika ljubezen (1994); ti po eni strani zgolj malenkostno variirajo æe znane forme, kot so jo razvili pisatelji pred Schusterjevo, v primeru Velike ljubezni seveda ljubezenski roman. Bistvena kvaliteta teh del pa je, da s pravo mero humorja in obËutka za sodobnost vendarle obrtniπko spretno napolnijo uveljavljeno formo z vsebinami, ki nikakor niso vezane na ozek nacionalni prostor NemËije. Zaradi tega so njena dela tako prirasla k srcu sodobnim bralcem tako v NemËiji kot zunaj nje, priljubljena pa so tudi njena polliterarna dela z nasveti za mlade, npr. Dekleta: 1000 vpraπanj, vsi odgovori (2001).

103

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 104

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

ja, poosebljenega v zlih vladarjih in samopaπnih fevdalcih. Druga dramska skupina so komedije, ki so veËinoma napisane na temelju italijanskih renesanËnih novel (npr. Dva gospoda iz Verone (1594—1595)), a se med njimi najdejo tudi mnoge, ki se oddaljujejo od lahkotnosti in neproblematiËnosti te zvrsti (npr. Milo za drago (1603—1604)). Tretja, najpomembnejπa, so tragedije, ki kaæejo Ëloveka kot ærtev lastnih znaËajskih teæenj ali pa zlega okolja — znaËilna za prvi model tragiËnega pri Shakespearju bi bila tragedija Othello (1604—1605), za drugega pa Romeo in Julija (1594—1595). Zadnjo skupino pa predstavljajo romance, npr. Vihar (1611—1612), ki so po tematiki napol pravljiËne, po izidu pa optimistiËne. Shakespearjeva dramatika je po svoji obliki in vsebini sicer blizu soËasnim delom iste vrste v Angliji, vendar obenem na podlagi renesanËnega zaokroæenega videnja sveta zdruæuje ostra moralna vpraπanja, izjemno poznavanje znaËajev ter barvito prikazovanje dogodkov in ljudi. Z vsem tem predstavlja Shakespearjev dramski opus vrh evropske renesanËne knjiæevnosti nasploh. Shel(by) Silverstein (1932), eden najbolj priljubljenih ameriπkih pesnikov za mlade, ne uæiva ugleda tudi pri vseh poklicnih bralcih mladinske literature. Nekateri imajo namreË njegovo ustvarjalnost πe vedno za pretirano trivialno, Ëeprav se veËina stroke dandanes vendarle nagiba k mnenju, da so vsaj njegova dela Dobro drevo (1964), Kjer se ploËnik konËa (1974) in LuË na podstreπju (1982) na dobri poti, da postanejo del klasiËnega kanona mladinske knjiæevnosti. V Silversteinovem opustu, predvsem verzificiranem, se sicer kaæejo njegove izkuπnje iz popularne glasbe, v nekoliko preveË preprostem, a Ëloveπkem pogledu na svet pa lahko najdemo vsaj beæne sledi njegove novinarske prakse.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Slikanica Dobro drevo izkazuje izjemnost prav s svojo skrajno preprostostjo, ki pa je bila osnova najrazliËnejπim skrajnim interpretacijam — nekateri so v njej videli krπËansko alegorijo, spet drugi izkoriπËanje æensk. A tako kot vsa Silversteinova najboljπa dela je tudi to v svoji sporoËilni vzgojnosti pravzaprav zelo jasno: dobro drevo, ki se razdaja deËku, deËka samega pa Ëaka trpek konec, saj enostranski odnos ne more voditi drugam.

104

Drugi dve deli od osrednjih treh sta pesniπki zbirki, v katerih se skladno z æe povedanim izmenjujeta nagajivost in sentimentalnost, ki pa v svojih preprostih verznih formah izjemno privlaËita mlade bralce. A ob tem ne gre prezreti ravno zadostne inventivnosti, kakrπna se kaæe predvsem v Silversteinovem uvajanju æanrskih potez v poezijo; za njegove pesmi so na primer znaËilni obrati, kakrπne poznamo iz kriminalk, grozljivk in drugih tovrstnih zgodb. Josef Václav Sládek (1845—1912), Ëeπki pesnik, je pisal intimno elegiËno liriko jedrnatega izraza, ki v sebi nosi vplive ljudske pesmi s sodobno metaforiko, opeva ljubezen, nasprotje med æivljenjem in smrtjo, iπËe trajne vrednote in teæi k harmoniji, ki jo najde v ljubezni do domovine, v naravi in kmeËkem æivljenju. Vse to je znaËilno tudi za njegovo osrednjo zbirko, Vaπke pesmi in Ëeπki soneti (1889).

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 105

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

Pomemben je bil tudi kot prevajalec, saj je prevedel mnoga pomembna dela angleπkih ustvarjalcev, z dvaintridesetimi Shakespearjevimi dramskimi deli vred, poleg tega pa ga imajo na »eπkem za svojega klasika mladinske knjiæevnosti. Kot tak se je uveljavil predvsem z zbirko Zlati maj (1887) in Zvonovi in zvonËki (1894), ki ju zdruæuje za tisti Ëas precej nevsiljiva pouËnost pa tudi poigravanje z razliËnimi, predvsem anglosaksonskimi tipi mladinske poezije. Tom Stoppard (Tomas Straussler) (1937), na »eπkem rojeni angleπki dramatik, je od πestdesetih let prejπnjega stoletja eden najbolj priznanih ustvarjalcev dramskih besedil v svetovnem merilu. V svojih dramah zdruæuje najrazliËnejπe prvine, saj se rad poigrava z dramskimi æanri, zgodovinskimi dogodki in osebami ter s teoretskimi prvinami najrazliËnejπih ved, predvsem pa je za Stoppardovo dramatiko znaËilno izpostavljanje temeljnih vpraπanj filozofije in znanosti, torej zapletene teme, ki jih popestri z bleπËeËo rabo jezikovnih sredstev ter iskrivo komiko. To se kaæe æe v njegovih zgodnjih delih, npr. v drugem, Rozenkranc in Gildenstern sta mrtva (1964—65), s katerim je poæel izjemno slavo po vsem svetu in ki izpostavlja Ëloveka kot stransko osebo v zapletenem dogajanju, ki ga nadzirajo nedoumljive sile. Podobno je tudi v poznejπih delih (npr. Prava stvar (1982), Arkadija (1993) in trilogiji Obala Utopije (2002)), ki pa so πirπemu bralstvu veËinoma dostopnejπa od zgodnejπih, saj tudi skuπa biti dostopnejπi s sicer zapletenimi temami in vpraπanji, v Ëemer se kaæe tudi njegova tendenca po razsvetljevanju. Robert (Edward) Swindells (1939) je opravljal poklice na najrazliËnejπih podroËjih — od vojske in industrije do pisarniπkih del in pouËevanja — dokler se ni leta 1980 posvetil izkljuËno pisanju za mlade. Na tem podroËju je ustvaril vrsto fantastiËnih in veristiËnih del, pri Ëemer izstopajo predvsem slednja ter πe najbolj tista, ki jih lahko πtejemo med problemske romane.

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Prvo v nizu njegovih izstopajoËih del, Brat na deæeli (1984), pravzaprav vsaj deloma pripada fantastiki. Navkljub veristiËnim opisom skrajno brezupnega æivljenja mladega para po nuklearni vojni namreË ta æanr vendarle spada bolj v podroËje znanstvene fantastike. Dosti bolj znaËilno za Swindellsovo najboljπe pisanje je tako leto poprej izdani in prav tako mnogokrat nagrajeni roman Na hladnem, ki se prek napete zgodbe osredotoËa na seveda povsem realno æivljenje mladih brezdomcev v Londonu. Podobno je v romanih Razbij! (1997) in Sramota (1998); prvi z razgibano pripovedjo o dveh najstnikih prikazuje vse bolj naraπËajoËo rasno napetost v severnoangleπkem mestu, drugi pa raziskuje posledice danaπnjih skrajnih religioznih sekt za æivljenje mladih. Za veËino najboljπih Swindellsovih del je torej znaËilno prikazovanje sodobnega problema in kako ta vpliva na æivljenje mladih, vendar predvsem prek napete zgodbe, zato pa vsekakor nekoliko povrπno. Morda se tudi zato zdi, da se je ta njegov vzorec, sicer izjemno pomemben za razvoj problemskega romana v devetdesetih, v poznejπih tovrstnih delih izpel.

105

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 106

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

J(ohn) R(onad) R(uel) Tolkien (1892—1973), sicer rojen v Juæni Afriki, je bil angleπki pisatelj, profesor jezikoslovja in srednjeveπke knjiæevnosti. Na literarnem podroËju velja za oËeta æanra fantazije, ki je nadgradil motive in teme tradicionalne pravljice ter iz nje izoblikoval πiroko zasnovane in zapletene svetove. Tolkien je svoj fantazijski svet, na katerega se naslanja veËina njegovih del, snoval vse od svoje aktivne udeleæbe v prvi svetovni vojni, njegovo celotno zgodovino pa je zapisal v Silmarillionu (1977). Pot do slednjega in hkrati do prave fantazije se je sicer zaËela s Hobitom (1937), ki izraæa mnogo podobnosti z drugimi protofantazijskimi deli, saj se elementi tega æanra v njem πele zaËenjajo povezovati v sliko pravega umiπljenega sveta, zato pa je tako kot Veter v vrbju in druga protofantazijska dela usmerjen k otroπkim bralcem. DrugaËe je v Gospodarju prstanov (1954—55), kjer je izsek iz celotnega Ëasovnega traku Tolkienovega Srednjega sveta dovolj obseæen, da nam povezave med mnoæico fantazijskih elementov dajo jasno sliko izmiπljene stvarnosti. S tem pa Gospodar izrecno zahteva mladinsko obËinstvo, saj mlajπa od nje preprosto ni sposobna vseh podatkov strniti v jasno podobo. Ob snovanju fantazijskega sveta se je Tolkien moËno naslanjal tako na pravljiËno tradicijo kot na svojo privræenost simbolizmu, oËitno pa je tudi njegovo poznavanje srednjeveπke germanske kulture in jezika. Vse to je strnil v izjemno estetsko plat, ki je lastna njegovi osrednji trilogiji, pri tem pa nekoliko zanemaril svetovnonazorsko in etiËno. Obe, pri Tolkienu nekoliko preveË preprosto zastavljeni plati, so tako v svoja dela uspeπneje uvedli nekateri poznejπi pisci æanra fantazije.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Lev NikolajeviË Tolstoj (1828—1910) spada s Turgenjevom in Dostojevskim med trojico najpomembnejπih prozaistov ruskega realizma. Njegovi osrednji deli sta dva romana: Vojna in mir (1864—1869), ki prikazuje Rusijo, plemstvo in ljudstvo, druæbeno in individualno æivljenje, zgodovinske dogodke, bitke, pa tudi intimne usode v Ëasu Napoleonovih vojn, ter Ana Karenina (1887—1876), ki je predvsem kritiËna podoba meπËanskega zakona, druæine in druæbe. S tema deloma se je uveljavil kot najpomembnejπi predstavnik ruskega objektivnega realizma, z natanËno analizo duπevnega æivljenja svojih junakov pa je temu dodal moËne prvine psiholoπke realistiËne smeri.

106

Tolstojev bogati opus seveda obsega tudi druge literarne vrste in zvrsti: od dramatike, znotraj katere velja omeniti v naturalizem prehajajoËe delo MoË teme (1886), pa vse do esejistike. V slednji se je med drugim ukvarjal z vpraπanji morale, teologije in umetnosti, mnoga esejistiËna dela pa so tudi izrecno osebna. K tem lahko vsekakor πtejemo trilogijo o njegovi mladosti Otroπka leta, Deπka leta in Mladostna leta (1852—1857), ki jih je slovenska literarnoizobraæevalna veda æe od nekdaj priporoËala predvsem mladinski publiki. Tej se je Tolstoj sicer posveËal tudi bolj neposredno, predvsem s svojim obseænim delom Nova abeceda, konËanim leta 1875. Z njim je v Rusiji poloæil temelje realistiËni prozi za mlade, ki se je zgledovala po tradicionalni pravljici z njeno linearno strukturo, trojno ponovitvijo, preprosto paratakso in zakljuËkom, ki razreπi vse konflikte. Pri tem pa se je od tradicionalne pravljice oddaljila v tem, da junak na koncu ne doseæe veËjega bogastva, temveË zadovoljstvo in sreËo. www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Jakob J. Kenda

18:55

Page 107

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

Michel Tournier (1924) po mnenju πtevilnih literarnih raziskovalcev danes velja za enega najzanimivejπih sodobnih francoskih pisateljev, Ëeprav so veËino njegovih del ob izidu pospremile moËno nasprotujoËe si kritike. VeËkrat je bil napaden, da je rasist in zagovornik nacizma, poleg tega pa zgolj klasiËen, realistiËen pisatelj. Filozof po izobrazbi se je knjiæevnosti posvetil dokaj pozno. Tako je πele leta 1967 objavil svoj prvenec Petek ali vice Pacifika, za katerega je prejel nagrado Francoske akademije, sledila pa sta mu odmevna romana Jelπev kralj (1970) ter Meteorji (1975). Avtorja klasiËnega, realistiËnega stila danes oznaËujejo kot mistiËnega naturalista, ki se prvenstveno ukvarja z mitoloπkim romanom in skuπa prek zgodb, legend in pravljic znova odkriti bistvo svétega, ki ga je moderni Ëlovek zanemaril. Svoje izjemne junake umeπËa v obmoËje evropskega, grπkega, latinskega in bibliËnega mita. Loteva se znanih literarnih del z univerzalno idejo (Robinson Crusoe), iz katerih Ërpa osnove, nato pa jim dodaja nove elemente ter v skladu s sodobno filozofijo in dojemanjem sveta danaπnjega Ëloveka ugotavlja, kako se s spremembo perspektive spremeni odnos do same literarne predloge (Petek ali vice Pacifika). Mitoloπki princip prenaπa tudi na konkretne zgodovinske dogodke in bralcem tako ponuja popolnoma nove interpretacije zgodovine. Tako raziskovanje povezav med miti je znaËilno tudi za zbirke kratkih zgodb, npr. Gaπper, Miha in Bolteæar (1980), in za dela, namenjena prvenstveno otrokom: roman Petek ali æivljenje v divjini (1971), pravljice in slikanice Pierrot ali skrivnosti noËi, Barbedor in Sveti trije kralji (1983). Sue Townsend (1946), angleπka pisateljica, je πe ena tistih pisateljev, ki so se poklicno udejstvovali marsikje — bila je prodajalka, delavka v tovarni, socialna delavka itd. —, Ëeprav se od leta 1982 povsem posveËa pisanju. Pri tem je ustvarila niz dramskih del za oder in televizijo, njen daleË najpomembnejπi opus pa je niz proznih zapisov o Jadranu Krtu (1982—).

Tudi njima bi sicer lahko oËitali v marsiËem preveliko navezanost na angleπko druæbo in njenega duha v osemdesetih letih preteklega stoletja. To se najoËitneje zrcali v medbesedilnih komentarjih, ki so tedaj obveljali za duhovito prodorne, z danaπnjega staliπËa pa prejkone zgreπijo bistvo; takπna navezava na Anglijo osemdesetih pa je jasno vidna tudi v znaËajskih potezah glavnega junaka. A skozenj se vendarle zrcalijo mnoge lastnosti, ki so manj Ëasovno in prostorsko vezane ter so s tem pomemben prispevek k mladinski knjiæevnosti: avtoriËin glavni lik je vendar izjemno jasno izrisan

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Ta serija sledi naslovnemu junaku od zgodnje pubertete dalje in se je zaenkrat prebila do preddverja njegovih srednjih let v delu Jadran Krt pije kapuËino (2001). Æe iz tematike je torej razvidno, da se je Townsendova sËasoma oddaljila od podroËja mladinske knjiæevnosti, kar je nedvomno res tudi zaradi obdelave motivov in tem v poznejπih delih, obenem pa so bila slednja tudi izrazito manj uspeπna. Pomembna, tako za mladinsko publiko kot za celotno ustvarjalnost S. Townsend, sta tako predvsem prva dva dela serije o Jadranu Krtu — Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 3/4 (1982) in RastoËe teæave Jadrana Krta (1984).

107

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 108

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — tuji avtorji

∗

Jakob J. Kenda

najstnik iz niæjega oziroma niæjega srednjega sloja, katerega blagi ludizem in preproπËina sta skupaj z ostalimi lastnostmi resda povrπinsko simpatiËna in humorna, sicer pa sta izrazito svarilne narave. François Villon (Montcorbier) (ok. 1431— (?)1463), najveËji pesnik poznega srednjega veka in eden prvih pravih novodobnih pesnikov sploh, je πtudiral na pariπki Sorboni in si pridobil naslov magistra, a æivel boemsko æivljenje, pozneje tudi v druæbi tatov. Tako je bil veËkrat obsojen, tudi na smrt, leta 1463 pa se je za njim izgubila vsaka sled. NajveËji Villonovi deli sta Mali testament (ok. 1456) in Veliki testament (1460), v katerega so vkljuËene πtevilne njegove najpomembnejπe balade. Villon je to formo napolnil z izrazito veristiËno vebino, tudi po jezikovni plati (uporabljal je celo izraze iz roparskega æargona), zmeraj pa je posegal po temah svojega nenavadnega æivljenja — zloËinstvu, prostituciji, obËutku zavræenosti, minevanja, obupa, a tudi po krπËanski veri v odreπitev. Tako so njegove balade tudi znaËilen dokument duhovnega stanja v poznem srednjem veku, tik pred prehodom v renesanso, saj jasno prikazujejo tedanjo druæbo — posvetne mogoËnike, cerkveno gospoπËino, meπËane, preprosto ljudstvo, tatove in roparje, morilce itd. —, obenem pa tudi pesnika samega.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Oscar Wilde (1854—1900), pisatelj irskega rodu, se je kot klasik uveljavil predvsem s svojima osrednjima deloma, ki predstavljata vrhova dekadence: z dramo Saloma (1892) in romanom Slika Doriana Graya (1890). V slednjem je Wildu uspelo s simbolistiËnimi sredstvi prikazati dekadenËni esteticizem, predvsem njegov odnos do morale, v Salomi pa takπen esteticizem celo bolj razvidno utemeljuje v morbidnih in patoloπkih pojavih. V ta namen simbolistiËno vzporeja zunanje in notranje ter se naslanja na ritmizirano prozo, kakrπna je s paralelizmi vred znana iz stare judovske lirike.

108

Poleg elitistiËno usmerjene literature se je Wilde posveËal tudi bolj popularno zastavljenim delom. Takπna je, recimo, πe danes priljubljena komedija Vaæno je biti resen (1895), ki skozi lahkotni cinizem temelji predvsem na duhovitem in prodornem vpogledu v æivljenje, kakrπnega vidi avtor v svoji vlogi salonskega leva. Drugi pol popularnejπega Wilda pa vsekakor predstavljajo tista njegova dela, ki so nekako obveljala za mladinska. Sem spadata v prvi vrsti Cantervillski duh (1887), ki predvsem z vpeljavo ironije v srhljivko predstavlja pomemben vpliv na razvoj tega æanra, ter zbirki pravljic SreËni princ (1888) in Hiπa granatnih jabolk (1891). Wildove pravljice med drugim v svoji kritiki meπËanskega filistrstva, ironiËnih komentarjih, tematiki in idejah, ki niso najbolj preproste, v naslanjanju na bibliËni in druge zahtevne sloge, nikakor niso primarno mladinska dela. Vsekakor pa so za bralca, ki je v tretjem triletju devetletne osnovne πole na prehodu k odraslosti, prav s svojo zahtevnostjo lahko dragoceno slovo od bolj tradicionalne literature tega æanra.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 109

Milena M. BlaæiÊ

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

Milena M. BlaæiÊ

Slovenski avtorji Irena Bohinc Remπkar (1966), rojena v Ljubljani, kjer je tudi πtudirala angleπËino in francoπËino, æivi v Logu pri Brezovici in se ukvarja s prevajalstvom. Prevedla je veË kot πtirideset del britanske ≈kraljice src« Barbare Cartland (1901—2000), ki je napisala 723 ljubezenskih romanov — po πtevilnih so posneli filme in serije, t. i. ≈limonade«. (Cartlandova je bila sicer maËeha princese Diane, svoje knjige pa je kar narekovala.) Irena Bohinc Remπkar prevaja tudi ameriπkega pisatelja ruskega rodu, mojstra znanstvene fantastike Isaaca Asimova. Tudi sama piπe in objavlja kratke ljubezenske zgodbe v reviji Antena, najpogosteje pod psevdonimom. Slog pisanja prevajalke in pisateljice Irene Bohinc Remπkar sodi na podroËje t. i. trivialne literature, kamor sodijo ljubezenski, kriminalni, ≈doktor« romani idr. Evald Flisar (1945), rojen v Prekmurju, je slovenski pesnik, pisatelj in dramatik. V Ljubljani je πtudiral primerjalno knjiæevnost, v Londonu pa angleπki jezik in knjiæevnost. Veliko je potoval in piπe tudi potopise. Dlje Ëasa je æivel v Avstraliji, ZDA, Indiji, najveË Ëasa pa æivi in dela v Londonu. Med letoma 1995 in 2002 je bil predsednik Druπtva slovenskih pisateljev. Njegove najbolj znanje knjige so TisoË in ena pot (1979), »arovnikov vajenec (1986), Potovanje predaleË (1998), Velika æival samote (2001), »aj s kraljico (2004), idr. Njegove knjige so prevedene tudi v πtevilne tuje jezike. http://www.svetizbesed.com/pic/multimedia/sib9/evald_flisar.mpg — Kratek intervju s pisateljem na spletni strani delovnega zvezka Svet iz besed 9. http://www.ljudmila.org/litcenter/avstralija/flisar.html — Kratek æivljenjepis in prevod odlomka o Evaldu Flisarju v angleπËini na domaËi strani Centra za slovensko knjiæevnost.

Nova knjiga Franja FranËiËa z naslovom Fakluzr (2004) razgrinja za avtorjev doslejπnji opus tako rekoË æe obiËajno tematiko: napolnjuje jo ≈sociala«, torej svet obstrancev, sploh neuspeπneæev, ki si svoje zavoæenosti ali ne znajo razloæiti ali pa sicer slutijo, kaj gre narobe, a nimajo niti najmanjπe moËi svoje æivljenje spremeniti, saj jih v temelju obvladuje skoraj nerazloæljiva nesposobnost ukrepanja. Ali — kot je razbrati iz pro-

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Franjo FranËiË (1958), po poklicu socialni delavec, dela kot samostojni kulturni delavec v Piranu. Piπe za otroke in mladino, pa tudi za odrasle. Med dela za mladino sodijo pravljice in poetiËno-pravljiËna proza — Male pravljice (1989) (prevod v italijanπËino I piccoli libri (2003)), Pravljice, kje ste? (1995) —, krajπe pripovedi in povesti o mladostnikih, πportnikih, odraπËanju: Angelo (1997), Ulica svobode (1995), Zaklad svetega Jurija (1999). Zbral je tudi pravljice Istre (Istrske pravljice (2000)), napisal mladinski roman (In drugi (2001)) in poezijo za otroke (Imej se rad (1998)). Tudi odraslim bralcem je namenil veliko πtevilo kratkih zgodb in romanov, ki velikokrat prikazujejo temaËno plat æivljenja — Domovina, bleda mati (1986), Male vojne (1994) — in poezijo (Klovnova obzorja (1990)).

109

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 110

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

∗

Milena M. BlaæiÊ

gramskega zadnjega mednaslova besedila in s platnic knjige — Popolna nemoË ostaja., Popolna nemoË obstaja! (Delo, 12. 1. 2005) http://www.sanje.si/knj_avtorji.php?avtorId=126 — Spletna stran Zaloæbe Sanje o avtorju Franju FranËiËu. http://www.mohorjeva.org/knjiga.php?id=403b — Spletna stran zaloæbe Mohorjeva druæba in zbirke Franja FranËiËa Lov na sanje (2002). http://www.mladina.si/tednik/200136/clanek/knjige-02/index.print.html-l2 — Ocena knjige Franja FranËiËa (Najst, 2001) z naslovom To je bil Ëas mojih najstniπkih let, ki jih nikoli ni bilo.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Barbara GregoriË (1964), sodobna slovenska pesnica, je πtudirala æivilsko tehnologijo, v sluæbi pa se ukvarja z izobraæevanjem odraslih. Objavila je veË pesniπkih zbirk za otroke: Nebomske pesmi (1994), Zaklenjeni volk (1997), Lena luna (1998), Mame, oËki in otroËki (2001) ter »rke na vrtiljaku (2003). Njena znaËilnost je, da je v slovensko mladinsko pesniπtvo vnesla lik samostojne, uporne in sodobne deklice. Pesnica Barbara GregoriË je na spletni strani o slovenski mladinski knjiæevnosti http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/b_gregoric.htm o sebi povedala: ≈V pesmi [Jaz v zrcalu] povem, da imam pege (ki se na fotografiji ne vidijo). In nikoli me ni motilo, da jih imam. Mislim, da zato ne, ker je bila v Ëasu, ko sem zaËela hoditi v πolo, zelo popularna Pika NogaviËka. Takrat so na televiziji predvajali nadaljevanko o njenih dogodivπËinah. Otroci in odrasli me velikokrat vpraπajo, zakaj piπem pesmi. Pesmi seveda ne piπem ves Ëas! VËasih dolgo ne napiπem nobene. ‘Dolgo’ pomeni ‘razliËno dolgo’ — vËasih celo nekaj mesecev ... Moje pesmi so namenjene otrokom — od najmlajπih v vrtcu do zelo ‘velikih’, celo odrasli jih ‘smejo’ brati.«

110

Maja Haderlap (1961), sodobna pesnica in prevajalka s Koroπke v Avstriji, je doslej napisala dve pesniπki zbirki v slovenπËini, Æalik pesmi (1983) in Bajalice (1987), ter trijeziËno zbirko Gedichte = Pesmi = Poems (1998). Ukvarja se z gledaliπËem in dramskimi dejavnostmi, iz Ëesar je leta 2001 tudi napisala doktorsko disertacijo (Med politiko in kulturo: slovenska gledaliπka dejavnost na Koroπkem 1946—1976). Bila je urednica koroπke literarne revije Mladje. Æivi in dela v Celovcu, in sicer kot dramaturginja v Mestnem gledaliπËu ter predavateljica dramaturgije in zgodovine gledaliπËe na univerzi v Celovcu. Maja Haderlap je v publikaciji Med politiko in kulturo med drugim opozorila na prevlado nekaterih moËno tradicionalnih struktur na preteæno podeæelskih odrih slovenskega zamejstva v prvih desetletjih po drugi svetovni vojni, Ëeprav se je postopna prenova in modernizacija manjπinskega kulturnega æivljenja zaËela πiriti æe v πestdesetih letih prejπnjega stoletja predvsem iz vrst okrog literarne revije Mladje. Izostrila pa je tudi postopno, a oËitno idejno in ideoloπko diferenciacijo koroπkih Slovencev na dva tabora. (Delo, 19. 9. 2004) http://www.literaturhaus.at/buch/buch/rez/haderlap/werke.html — Spletna stran v nemπËini o pesnici, dramaturginji in reæiserki.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Milena M. BlaæiÊ

18:55

Page 111

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

Alma Maksimilijana Karlin (1889—1950), pisateljica in pesnica, je bila rojena v Celju. Znala je slovensko, Ëeprav je bil njen materni jezik nemπki. ©tudirala je v Londonu. Leta 1918 je za deset let odπla na pot okoli sveta, o Ëemer je napisala veliko knjig in imela tudi potopisna predavanja po Evropi. Leta 1921 je izπel njen prvi roman Moj mali Kitajec. Nacisti so njene knjige zaægali, med okupacijo je bila preganjana in zaprta v Mariboru. Objavila je 17 knjig, predvsem za odrasle, pa tudi za mladino, in sicer v nemπËini, francoπËini, angleπËini in finπËini, po drugi svetovni vojni pa tudi v slovenπËini, Ëeprav je bila pisateljica na Slovenskem veliko desetletij prezrta. Velikokrat je skuπala ubeæati krutemu, stradajoËemu æivljenju in razmiπljala o smrti. Ko je nekoË pouËevala sina kitajskega mandarina, jo je vpraπal uËenec: ≈Alma, ali bi hoteli postati moja æena?" Alma je dahnila: ≈Da!" Mamin ogorËen komentar ≈Kaj bodo pa ljudje rekli? Kitajec v Celju!" jo je odvrnil od poroke. Alma M. Karlin se je posvetila delu in tako zdravila Ëustvene in telesne stiske. Po vojni se je vrnila v Celje in ustanovila πolo za tuje jezike. S prisluæenim denarjem si je kupila pisalni stroj znamke Erica. Uporabljala je tudi slovar desetih jezikov, ki ga je sama sestavila. Rodila se je 12. oktobra 1889 v Celju v druæini dræavnih usluæbencev. OËe jo je imenoval Alma, kar pomeni duπica. Zdravniki so domnevali, da bo duπevno omejena, kar pa se ni uresniËilo. Rodila se je namreË napol hroma in nesimetriËna, zaradi Ëesar je bila pozneje deleæna dolgotrajnega ortopedskega zdravljenja. http://www.utrip.net/arhiv/html/apr02/18.htm — Stran s podatki o Almi Karlin.

Milan KleË (1954), svobodni knjiæevnik, rojen v Ljubljani, je vsestranski ustvarjalec, saj je avtor πtevilnih pesniπkih zbirk (Nad deËki sije sonce (1979), Parada (1987), Radio, 1998)), romanov (Tatovi koles (1992)), dram (Polka (1981), Vsega je kriva Marjana Deræaj & Nevarni Rick (1993)) in zbirk kratkih pripovedi (Briljantina (1985), Balanca, (1990), Svetloba kot zrcalo (1994), Gremo vsi na literarni veËer (1999), Pingpong (2002), Plastika (2004)).

Milan KleË je napisal tudi komedijo Vsega je kriva Marjana Deræaj, ki so jo krstno uprizorili na deskah træaπkega Stalnega slovenskega gledaliπËa, kjer je nastopala tudi pevka sama. Milan KleË je bil poroËen s hËerko Marjane Deræaj, prevajalko Tino Mahkota. http://www.mladina.si/tednik/200028/clanek/knjige28-1/index.print.html-l2 — Kratka ocena zbirke Kratke zgodbe v reviji Mladina.

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Zaloæba Vitrum in RTV Slovenija sta leta 2002 predstavila ploπËo kratkih radijskih iger Milana KleËa z naslovom Porno. PloπËa s kratkim in zgovornim naslovom je po zagotovilu zaloæbe prva slovenska ploπËa, na kateri so se pojavile radijske igre. Pod skupnim naslovom pa so — v reæiji Zvoneta ©edlbauerja — zbrane πtiri kratke erotiËne radijske igre: Laæno predstavljanje, Usta, Valentin in Terasa.

111

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 112

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

∗

Milena M. BlaæiÊ

Andrej Koπak (1965), slovenski filmski reæiser in scenarist, je kmalu po konËanem πtudiju filmske reæije zaslovel prav s svojim prvim celoveËernim filmom Outsider (1996), ki je bil tudi najbolj gledan slovenski film v zadnjih dvajsetih letih. Njegov drugi celoveËerni film, Zvenenje v glavi (2002), so v kategoriji tujejeziËnih filmov nominirali za priznano nagrado Oskar, sicer pa je predvsem kot reæiser sodeloval pri veË kot petsto razliËnih videospotih, reklamah in televizijskih oddajah. Leta 2005 je film Outsider izπel tudi kot DVD. Andrej Koπak: ≈Dober film je lahko najboljπa promocija, Ëesar pa se naπa dræava premalo zaveda. Na tujih festivalih, kjer se naπi filmi vse bolj pojavljajo, skoraj nikoli ne dobimo podpore domaËih diplomatskih predstavniπtev, izjema sta ©panija in Egipt. Poleg tega se varËuje pri potnih stroπkih, Ëeprav je znano, da festivalsko obËinstvo rado tudi osebno spozna avtorje filma. Za uËinkovito promocijo vËasih zadoπËajo dobri plakati, katalogi, prodajni paket slovenskih filmov in ≈dober æur«.« (Delo, 22. 8. 2001) http://www.kolosej.si/film/outsider/ — Spletna stran Koloseja Ljubljana in predstavitev filma Outsider. http://www.kolosej.si/film/zvenenje_v_glavi/ — Spletna stran Koloseja Ljubljana in predstavitev filma Zvenenje v glavi (1998), nastalega na osnovi romana slovenskega pisatelja Draga JanËarja. http://www.drustvo-dsfu.si/oskarji.html — Druπtvo slovenskih filmskih ustvarjalcev in izbor nacionalnih kandidatov za prestiæno nagrado ameriπke filmske akademije.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Ace Mermolja (1951), rojen v Ljubljani, æivi in dela v Trstu. Piπe πaljivo liriko iz æivljenja zamejskih Slovencev v Italiji. Med drugimi je napisal pesniπke zbirke Med kaktusi kuham kavo (1979), Z zvezdami v æepu (1982), Igra v matu (1984), Elegije in basni (1991), Drobci na parketu (1999) in dvojeziËno antologijo Na robu lista (2003). Pesnik Ace Mermolja sodeluje s Primorskim dnevnikom in piπe Ëlanke ali ocene za Ëasopis.

112

Doæivetja iz πtudentskih dni se pesnik Ace Mermolja spomni v zvezi s SreËkom Kosovelom: ≈Na zakljuËnem izpitu iz primerjalne knjiæevnosti me je Anton Ocvirk izpraπal prav o Kosovelovih Integralih. Na zakljuËnem izpitu na slovenistiki me je o strukturi Integralov izpraπal Joæe ToporiπiË. To so bili izpiti, ko smo πtudenti vedeli, kako bomo πli v izpitno sobo — preplaπeni —, nismo pa vedeli, kako bomo iz nje πli: s pozitivno oceno ali pa z negativno in πe s kakπno neprijetno profesorjevo pripombo za nameËek.« Ace Mermolja je, kot zapiπe Miran Koπuta, obËutljiv, krhek, ranljiv, grenak, elegiËen, protestniπko zasanjan in romantiËno razboleli lirik, ki noËe uËinkovati z ≈magijo jezika«, izraznim artizmom ali hermetiËno fantastiko, ampak s sveæino misli, podob, metaforiËnih zasukov, ki jih najveËkrat cepi na realistiËno deblo vsakdanje, navidez banalno estradne govorice (…). (Delo, 8. 12. 2004) http://www.primorski.it/KOSOVEL/KOSOVEL030701.html — Razmiπljanje pesnika Mermolje ob 100-letnici rojstva SreËka Kosovela.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Milena M. BlaæiÊ

18:55

Page 113

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

Frane MilËinski Jeæek (1914—1988), pisatelj, igralec in reæiser, je eden najpomembnejπih slovenskih kantavtorjev — pevcev, ki pojejo svoje lastne pesmi. V mladosti je bil igralec v ©entjakobskem gledaliπËu. Pozneje je delal predvsem na Radiu Ljubljana kot urednik, igralec, pevec, reæiser, avtor radijskih iger, pisec songov in humoresk. Na literarnem podroËju se je uveljavil predvsem s humoreskami, krajπimi dramatizacijami in skeËi, ki jih je pisal zlasti za radio. Ustvarjal je tudi za mlade: od njegovih del za otroke je najbolj znana igra Zvezdica Zaspanka (1959). Frane MilËinski Jeæek (Jeæek je njegovo umetniπko ime ali psevdonim) je bil tretji otrok Frana MilËinskega, ki je napisal Butalce (1949); njegov ded MilËinsky je priπel s »eπke. V Ëasu okupacije (1941) so Jeæka zaradi izjave, da v vojni ne bo zmagala niti NemËija niti Italija, aretirali Italijani. Frane MilËinski Jeæek je igral v veË filmih: Kosobrina v Kekcu, TrobentaËa v filmu Svet na Kajæarju, slikarja Trpina v Vesni, profesorja v filmu Ne Ëakaj na maj, za katerega je napisal tudi pesmi, v Dobrem starem pianinu — film je bil posnet po njegovi radijski igri — pa je bil Blaæ Gaber. Leta 1975 je dobil Preπernovo nagrado za æivljenjsko delo. Leta 1952 je slovenski mladinski film Kekec na Beneπkem festivalu dobil nagrado Zlati lev. Frane MilËinski Jeæek je za vlogo Kosobrina dobil posebno nagrado Kitajske. Leta 1959 je dobil Levstikovo nagrado za Zvezdico Zaspanko. Dramaturg in reæiser Matija MilËinski je leta 1981 o svojem oËetu Franu MilËinskem Jeæku posnel dokumentarni film. Od leta 1989 se Jeækova nagrada, poimenovana po Franu MilËinskem Jeæku, podeljuje za doseæke na podroËju radia, TV in humorja. Leta 2004 je Jana MilËinski, Jeækova æena, napisala knjigo Moje æivljenje z Jeækom. Za Franeta MilËinskega Jeæka pravijo, da je bil dvorni norËek Ëloveπtva. http://www.sanje.si/avtorji.php?avtorId=2 — Spletna stran zaloæbe Sanje o Jeæku.

Lela B. Njatin je napisala besedilo Nebo nad Ljubljano, ki je bilo osnova za predstavo Manifestacija doma. Oktobra 2004 so jo uprizorili na Dunaju: πtiri igralke in en igralec imajo na voljo 743 besed, πest jezikov in tri Ëetrt ure. Pri tvorjenju stavkov in smisla niso svobodni. Vezani so na odlomke iz besedila Nebo nad Ljubljano, isto besedilo pa

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Lela B. Njatin (1963), rojena v Ljubljani, se je πolala v KoËevju. Æe v osnovni πoli je bila prvakinja na tekmovanjih iz matematike. KonËala je gimnazijo, zatem pa πe πtudij primerjalne knjiæevnosti in filozofije na filozofski fakulteti v Ljubljani. Lela B. Njatin je zelo ustvarjalna oseba: ukvarjala se je z videom, s filmom, stripom pa tudi z modnimi kreacijami in s pisanjem scenarijev. Kot knjiæevnica piπe predvsem krajπe zgodbe za odrasle (Nestrpnost, Roπlin in Verjanko ...), za otroke pa je doslej ustvarila samo pravljico Velikanovo srce (1996), napisano v poetiËnem jeziku.

113

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 114

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

∗

Milena M. BlaæiÊ

izgovorijo, izkriËijo, izπepetajo v slovenπËini, angleπËini, francoπËini, nemπËini, ËeπËini in madæarπËini. Vselej po koπËkih, raztrgano, v vedno drugaËnem zaporedju, pogosto celo hkrati, kar πe oteæi æe tako teæavno lovljenje smisla besed. (Delo, 26. 10. 2004) http://www.lelabnjatin.com/ — Spletna stran avtorice ponuja podatke o knjiæevnosti, esejistiki, konceptualni umetnosti, oblikovanju, filmu, stripu, foto album ipd.

Nejka Omahen (1983), rojena v Ljubljani, je postala znana kot avtorica pripovednih del za mladino. S pisateljevanjem je zaËela æe v osnovni πoli, kot dijakinja Gimnazije Beæigrad je poleg mladinske pripovedi Silvija (1999) izdala πe Æivljenje kot v filmu, Deæ in Veliko srce.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Æivljenjepis Nejke Omahen je objavljen na spletni strani http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/n_omahen.htm, kjer je o sebi povedala: ≈Bilo mi je sedem let, ko smo dobili prvi pravi raËunalnik. Iz Ëiste radovednosti sem se lotila tipkanja kratke zgodbice z naslovom Mesojeda roæa, ki je pozneje dobila obliko majcene, tri strani dolge knjiæice. ... Od nekdaj berem kot nora, zakaj ne bi poskusila πe sama? ReËeno, storjeno. »eprav je priπel september, nisem mogla konËati pisanja svoje knjige, ki sem jo naslovila Modri zvezek ali Dnevnik Vanje Juvan. Novembra je lepo oblikovana leæala pred mano. Precej daljπa kot tista prva, zato so se tudi moje meje ponosa precej razπirile. Tokrat sem se prestavila v Anglijo, predvsem zaradi vpliva knjig iz zbirke Baletni copatki. Nastala je Zvezda z odra, sledili sta ji Drsalka v modrem in Æupanovi hËerki. Prvo mi je v osmem razredu izdala osnovna πola ... Zaradi negodovanja ‘zvestih bralcev’ nad angleπkim okoljem sem se odloËila vrniti v Slovenijo. Izbiranje oseb in imen je bilo zelo zabavno, predvsem Ëe sem si s tem popestrila dolgoËasne πolske ure. Ker sem veljala za dokaj pridnega otroka, sem svoje æelje po porednosti raje temeljito izrazila v Silviji, kjer nabritih dogodivπËin ne manjka.«

114

Marko PavËek (1958—1979), nadarjen mladinski pesnik, je πtudiral primerjalno knjiæevnost in slovenπËino na filozofski fakulteti ter dramaturgijo na AGRFT. Napisal je eno pesniπko zbirko, ki je primerna za mlade in odrasle bralce — Z vsako pesmijo me je manj (1981). Prezgodaj umrli mladi pesnik Marko PavËek je sin znanega pesnika Toneta PavËka in brat igralke Saπe PavËek. Marko je v slovensko poezijo najprej vstopil kot pesniπka oseba v pesmih svojega oËeta, npr. v pesmi Marko na belem konju jaπe. Andrej Rozman - Roza (1955), sodobni slovenski mladinski pesnik, se je uveljavil kot izviren avtor, ki opisuje narobe svet, lepoto grdega in nove teme (nelepo, drugaËno, nepomembno) v poeziji. Znan je tudi kot igralec; uveljavil se je v filmih Babica gre na jug, Carmen, Ekspres, ekspres in V kraljestvu svizca. V KUD-u France Preπeren je vodil tudi GledaliπËe Ane Monro. Na literarnem podroËju se je preizkusil s filmskimi scenariji, www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Milena M. BlaæiÊ

18:55

Page 115

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

dramskimi deli in prozo za mlade bralce (Skrivnost πpurkov (1997)). Za pesmi v njegovih zbirkah Rimanice za predgospodiËe (1993), »rvive pesmi (1998) in Mali rimski cirkus (2001) je znaËilno, da se domiselno igra z jezikom in izvirno predstavlja tematiko, kar velja tudi za besedila Kekec in Pehta (2000), Najbolj dolgoËasna knjiga na svetu (2001), Uganke (2001), Kekec in Bedanec (2001), Kekec in Prisank (2002). Uveljavljen je tudi kot mladinski dramatik, ki na drugaËen naËin preoblikuje znana besedila, recimo Pika, Erazem in potepuh (2002). Leta 1984 je dobil nagrado Zlata ptica, 1986 Severjevo nagrado za amaterja leta in 1999 Levstikovo nagrado. Znan je tudi kot igralec, ki redno nastopa v igranih filmih, TV-oddajah, reklamah. http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/a_roza.htm — ≈A kdo da sem? 46 let, 165 cm, 67 kg, oËi rjave, lasje neumiti. Rodil sem se na dan, ki je bil takrat, ko se je to zgodilo, dræavni praznik, imenovan Dan mladosti oziroma rojstni dan marπala Tita. Bilo je ravno deset let po koncu grozljive Druge svetovne vojne, ko je æivljenje poËasi zaËenjalo teËi spet vsaj kolikor toliko normalno. In ko se je na drugi strani Atlantika rodil rock'n'roll. LuË pomladnega dneva (ali pa so bile to luËi porodniπnice?) sem zagledal v Ljubljani, a æe s sedmimi meseci sem se z mamo in staro mamo preselil v München, kjer je mama dobila sluæbo. Nakar sem se nekaj let neverjetno veliko vozil med Münchnom in Podhosto, vasjo pod KoËevskim Rogom, kjer sta æivela stric Joæe in teta Tina. Iz Münchna se spomnim predvsem avtomobilov, srËkanih beemvejevih isset, ki so bile πe manjπe kot danaπnji smarti. Iz Podhoste pa se spomnim striËeve partizanske kape z rdeËo zvezdo, ki sem jo smel nositi, kadar smo se otroci igrali vojno. In partizanskih pesmi, ki smo jih peli ob veËerih, ko smo na πtedilniku pekli na rezine narezan krompir. Te pesmi so bile zame takrat tako lepe, da sem pozneje, v drugem razredu, napisal celo majhno knjiæico svojih lastnih partizanskih pesmi. Potem sem bil zagrizen tabornik. Potem sem v sedmem razredu skuπal napisati sonetni venec. Potem je sledilo vse ostalo.« Gledaliπki kritik Blaæ Lukan je Andreja Rozmana - Rozo poimenoval stand-up komik, ki pri svojem delu zdruæuje tradicijo in sodobnost, in zapisal, da se njegov teater pribliæuje teatru nemπkega dramatika Bertolda Brechta.

Primoæ SuhodolËan (1959), rojen v »rni na Koroπkem, se je πolal na Prevaljah in Ravnah na Koroπkem ter πtudiral novinarstvo v Ljubljani. Zdaj æivi in dela na Ravnah na Koroπkem, kjer na Koroπkem radiu tudi soustvarja oddajo za otroke Popek. Pri Pionirskem listu (danaπnji PIL) je deloval kot urednik in zunanji sodelavec. Doslej je izdal trilogijo Koπarkar naj bo!, Kolesar naj bo! (1997) in Ranta vraËa udarec (2000), pripovedi o Petru Nosu (©tirje letni Ëasi, Najlepπe je doma, Peter Nos in prijatelji, Æivalski vrt Petra Nosa, Peter Nos je πe vedno vsemu kos) in humoristiËne kratke zgodbice Æivalske novice. Napisal je tudi nekaj scenarijev za otroπko televizijsko oddajo Radovedni TaËek. http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/p_suhodolcan.htm — O sebi je povedal: ≈Mladi danes prav gotovo drugaËe razmiπljajo, kot so razmiπljali pred dvajsetimi leti, www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

http://www.kud-fp.si/teater/roza.htm — Spletna stran KUD-a France Preπeren s podatki o Rozi.

115

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 116

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

∗

Milena M. BlaæiÊ

po drugi strani pa je podoba pisatelja πe vedno podobna, kot je bila takrat. Ko sem pred nekaj leti zaËel gostovati po πolah, so se otroci po prvih besedah in gestah zaËeli spogledovati in vpraπujoËe gledati uËiteljice (velikokrat se je v prvo vrsto usedel πe ravnatelj). Niso bili Ëisto prepriËani, ali se lahko smejijo ali morajo πe naprej sedeti tiho in pri miru. SËasoma, ko so tudi uËiteljice æe vedele, kakπni so moji nastopi, se je stvar spremenila. S tem sem hotel povedati, da je pri nas πe vedno mnogokje zasidrana podoba pisatelja — starega, uglajenega gospoda s pipico in brado, ki utrujen od dolge poti na πolo sede in potem sam sebi nekaj mrmra v brado. Vse drugo je po prepriËanju nekaterih klovnovstvo in cirkusantstvo.« ≈Mislim, da podatek, da otroci ne berejo veË toliko, kot so prej, ne dræi. Po podatkih knjiænic πtevilo bralcev nikakor ne upada, marsikje se celo poveËuje. Res pa je, da vedno veË berejo knjige, prilagojene danaπnjemu razmiπljanju mladih in danaπnjemu Ëasu. Ta prilagoditev pa nikakor ne sme privesti do siromaπenja materinπËine, prej nasprotno. Slovenska knjiga in slovenπËina prav s takimi knjigami postaja bolj ‘popularna’ in izziva trditve, da je slovenπËina trd in dolgoËasen jezik.«

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

≈Res je, da sem kot mulc imel glavo in nos povsod tam, kjer ne bi smel. Zagotovo sem si vsaj dvajsetkrat razbil glavo in vsaj desetkrat nos (drsanje po dnu bazena, streljanje s karbidom, pasji ugriz, ugriz soigralca pri nogometu, strmoglavljenje umetniπke slike, zaljubljen udarec v steber zapornice na reki ...). Vedno sem jih dobil v glavo ali v nos in tako postal prvi model Petra Nosa. Ta je po zaslugi mojega oËeta postal eden najprepoznavnejπih junakov v slovenski literaturi. Zaradi tega mi je bilo zelo æal, da bi tak fant umrl skupaj s svojim literarnim oËetom. Nekateri so mi to oËitali, vendar jim odgovarjam pragmatiËno: tudi Racman Jaka ni umrl skupaj z Waltom Disneyjem in Asterix ne z Goscinnyjem ... Petru Nosu sem poskuπal dodati πe svojo osebno noto in upam, da mi je to uspelo.«

116

Peter Svetina (1970), pesnik in literarni znanstvenik, æivi in dela v Ljubljani. ZnaËilnosti njegove poezije so domiselnost, æivost in osredotoËenost na mladega naslovnika. Napisal je knjige Lila mesto, O mroæku, ki si ni hotel striËi nohtov (tudi lutkovna igra), Vidov angel, Goske, psiËki in osliËki, Mimosvet, Mroæek dobi oËala in pustolovsko povest Usodne platnice. Ukvarja se tudi s prevajanjem (MiËio Mado: »udeæni æep) in uredniπkim delom (Neæa Maurer: Velik sonËen dan). Za knjigo Kavarna v prvem nadstropju je dobil nagrado za pesniπki prvenec 2001. http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/p_svetina.htm — O sebi je povedal: ≈Kdor si zapomni letnico 1970, ve o mojem rojstnem datumu prav vse, 19. 7. 1970. Mama mi je povedala, da je takrat po naπih hribih sneæilo. MogoËe mi od takrat mraz zelo paπe. Ko sem se rodil, sem æe imel enega brata Matija. In ga imam na sreËo πe zdaj. Z njim sva imela, ko sva bila πe malo manjπa, tihi dogovor, da Ëe sva ga pokronala, je zmeraj doma starπe poËakal tisti, ki ni bil kriv. Ko je priπel domov πe tisti, ki je reË zakuhal, je bil vihar æe mimo.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Milena M. BlaæiÊ

18:55

Page 117

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

Z bratom sva imela tudi teto Jano. Ona pravzaprav ni bila prava teta, ampak samo najina varuπka. Varuπka za kakπno zgodbo. Vse je znala in vse se ji je ljubilo in vedno je mami in oËetu, ko sta se vrnila iz sluæbe, rekla, da sva bila grozno pridna.« Ada ©kerl (1924), slovenska pesnica in pisateljica, se je rodila v Ljubljani, kjer je konËala gimnazijo in potem doπtudirala slavistiko na filozofski fakulteti. Bila je urednica pri Mladinski knjigi, profesorica v ©kofji Loki, samostojna knjiæevnica in lektorica na RTV Ljubljana. Znana je predvsem kot pesnica za odrasle bralce z zbirkami Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965) in Temna tiπina (1992). Dela za mlade bralce so Zgodba o morskem konjiËku (1953), VoπËila (1962, 1981) in Nevsakdanje potovanje (1973). Njena poezija je liriËna, otoæna in osebna in sodi v smer t. i. pesniπkega intimizma po 2. sv. vojni. O pesniπki zbirki Senca v srcu (1949) je dr. Irena Novak Popov v knjigi Sprehodi po slovenski poeziji (2003) zapisala: ≈©tiri leta po koncu druge svetovne vojne je namreË poezija hotela in morala krepiti kolektivnega duha, propagirati zavestno odrekanje osebnemu in notranjemu, da bi ustvarjala primerno duhovno ozraËje za udarniπko obnovo poruπene domovine. S tihim, nebojevitim subjektivizmom, z izpovedovanjem ljubezenskih in bivanjskih dvomov in deziluzij namesto zaupanja v svetlo prihodnost, z izraæanjem intimne samote, boleËine in æalosti ob smrti ljubega bitja si je pesnica prisluæila odklonilne sodbe sodobnikov.« Pesnica Barbara Simonitti poudarja, da se povojna intimna poezija ni zaËela s Cirilom Zlobcem, Kajetanom KoviËem, Janezom Menartom in Tonetom PavËkom (in njihovo veËkrat ponatisnjeno skupno zbirko Pesmi πtirih), temveË prav z zbirko Senca v srcu Ade ©kerl. http://www.mladina.si/dnevnik/43548/ — Spletna stran revije Mladina in nekaj o literarnem veËeru ob 80-letnici pesnice Ade ©kerl (8. april 2004).

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Janja Vidmar (1962), rojena na Ptuju, æivi in dela v Mariboru, kjer je od 1996. leta poklicna pisateljica, ki piπe za mladino in odrasle. Prvo zgodbo je objavila v prvem letniku gimnazije v reviji Antena. Objavljala je v reviji Dialogi, Katedra, Locutio, Mladina, Sodobnost, Primorska sreËanja, VeËer, 7D idr. Objavljala je predvsem zgodbe in romane — podlistke. Njena najbolj znana mladinska dela so: Junaki petega razreda (1995), Moj prijatelj Arnold (1997), Princeska z napako (1998), Peklenske poËitnice (1998), Aknoæer (1998) in Debeluπka (1999). Piπe tudi scenarije za najrazliËnejπe televizijske nadaljevanke, npr. Junaki petega razreda (1994), Blues za Saro (1997). Za delo Princeska z napako je dobila dve nagradi — eno v Trentu na nateËaju Besede brez meja (1999) ter VeËernico, nagrado za najboljπe izvirno leposlovno mladinsko delo (1999), za knjigo Debeluπka pa je osvojila drugo mesto v akciji Moja najljubπa knjiga (2000). Leta 2003 je postala predsednica Sekcije za mladinsko knjiæevnost pri Druπtvu slovenskih pisateljev, kjer so ustanovili tudi nagrado DSP — Desetnica (2004).

117

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 118

(Black plate)

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

∗

Milena M. BlaæiÊ

http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/j_vidmar.htm — ≈Drakula, Mumija in Frankenstein so jo spremljali v osnovnoπolskih klopeh, nato pa πe vso gimnazijo in med πtudijem v Ljubljani, natanËneje na akademiji za likovno umetnost in filozofski fakulteti. Prikazni na ustnih in pisnih izpitih niso imele niti najmanjπega posluha za æivËno razsuto ©tajerko, zato je bilo treba v sluæbo. Ampak Vidmarjeva, ki se na smrt boji teme, pokopaliπË, lebdeËih glav in demonov, je odkrila recept, kako doπtudirati. Po dolgih mukah je zaËela pisati grozljivke in danes izredno πtudira na pedagoπki fakulteti v Mariboru.«

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Dim Zupan (1946), slovenski mladinski pisatelj, je v Ljubljani πtudiral pravo in se je pisanju posvetil precej pozno. Leta 1991 je objavil svoje prvo delo za otroke, Trije dnevi Drekca Pekca in Pukca Smukca. Temu so sledila πtevilna nadaljevanja: Tri noËi Drekca Pekca in Pukca Smukca (1993), Tri skrivnosti Drekca Pekca in Pukca Smukca (1994), Tri zvezdice Drekca Pekca in Pukca Smukca (1995) ter Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca (1997). Med deli za otroke je treba omeniti πe zgodbe, zbrane v delih Trnovska mafija (1992) in Trnovska mafija drugiË (1997), poleg njih pa tudi roman za mladostnike LeteËi maËki (1997). Piπe prozo za otroke in odrasle ter poezijo za otroke, najbolj pa je znan po nekaterih svojih mladinskih povestih in romanih.

118

http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/d_zupan.htm — ≈Preden sem postal velik, sem bil majhen. Ko sem bil star πest let, se je sestala druæin-ska komisija z nekaj svetovalci, da bi ugotovili, koliko sem zrel. Postavljali so mi Ëudna vpraπanja in me poskuπali presenetiti s poduhovljenimi temami. Rezultat je bil tak, da so se enoglasno strinjali, da je mulec dovolj zrel za πolo leto prej kot veËina ostalih otrok. Ko je nastopil Ëas prvega odhoda v πolo, ko sem bil æe oËiπËen, zlikan in poËesan, sem se izmuznil in splezal v sam vrh visoke hruπke. Namenil sem se tam jeseni dozoreti z ostalimi sadeæi in ob moËnih sapah zrel odpasti … Precej Ëasa je trajalo, da sem ugotovil, da πola ni samo teËna, ampak tudi zabavna. Odrasli imajo otroke in tudi meni se je to zgodilo. Majhni otroci so precej zahtevna bitja. Pomislite, nekateri noËejo v πolo. In neprestano bi posluπali pravljice? … Kje naj Ëlovek dobi toliko pravljic? … Tako sem si pravljice zaËel izmiπljati: na dolgo in πiroko sem se razpisal o Pukcih in Drekcih, o maπËevanju straπne juhice …«

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

Milena M. BlaæiÊ

18:55

Page 119

(Black plate)

∗

Informacije o manj znanih avtorjih in delih — slovenski avtorji

Priloga: Zanimive in koristne spletne povezave Seznam spletnih povezav je tematsko organiziran, sicer pa povezave niso urejene po abecednem redu, ampak po tem, kako pomembne so se zdele avtorici. Ker se strani na spletu hitro spreminjajo, jih je treba pogosto osveæevati, podatki o povezavah pa lahko tudi sicer sluæijo kot referenca o zanimivostih na spletu.

O domaËi otroπki in mladinski knjiæevnosti • http://www.zupca.net — Spletna stran s podatki o sodobni slovenski mladinski knjiæevnosti (pisatelji, pesniki, ilustratorji ...) in drugimi zanimivimi temami za otroke in mladostnike. • http://www.lj-oz.sik.si/pionirska.htm — DomaËa stran osrednje Pionirske knjiænice v Ljubljani; podstran http://www.lj-oz.sik.si/posebnosti.htm ponuja pomembne novice in teme: Knjiæne Ëajanke, Letni tematsko-priporoËilni seznam knjig za otroke in mladino, Literarni sprehodi po Ljubljani, Moja najljubπa knjiga — razstava in nagrada, Pogovori o knjigah, Razred na obisku, Razstave, Slovenski knjiæni kviz, SreËanja z ustvarjalci, Strokovne srede, Uganka meseca, Ure pravljic in igralne ure s knjigo, Vpraπanja za knjigoæere, Znanstveniki na obisku in dejavnosti Centra za mladinsko knjiæevnost in mladinsko knjiæniËarstvo. • http://www.bralnaznacka.com — Bralna znaËka Slovenije (poimenovanje, klepetalnica, nasveti za branje, program Bralne znaËke Slovenije za tekoËe leto, novosti ...). • http://193.2.245.4/otrok_in_knjiga/otrokinknjiga.htm — Revija Otrok in knjiga na spletu. • http://www.franc-franc.si — Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc in Oko besede (sreËanja slovenskih mladinskih pisateljev in pisateljic); podatki o obiskih pisateljic in pisateljev na πolah, simpoziji na izbrano temo, razstave knjiæevnih besedil, predlaganih za nagrado VeËernica …

• http://www.zrss.si/bds — Bralno druπtvo Slovenije — druπtvo za promocijo branja. • http://www.ijs.si/lit — Slovenska knjiæevnost na spletu. Podstran http://www.ijs.si/lit/leposl.html ponuja zbirko slovenskih leposlovnih besedil, ki se sproti dopolnjuje (A. T. Linhart, V. Vodnik, F. Preπeren, J. Stritar, S. GregoriË, A. Gradnik, S. Kosovel, J. Menart ...; Briæinski spomeniki, P. Trubar, J. Svetokriπki, J. Cigler, F. Levstik, J. JurËiË, J. Kersnik, I. TavËar, I. Cankar, Preæihov V., D. JanËar ...). Druga podstran http://www.ijs.si/lit/slov_lit.html ponuja seznam slovenske knjiæevnosti, ki je na voljo v angleπËini. http://www.ijs.si/lit/hladnik.html pa je domaËa stran slovenskega literarnega zgodovinarja dr. Mirana Hladnika s πtevilnimi e-Ëlanki, e-knjigami ipd.

www.svetizbesed.com

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Koristne slovenske strani o knjiæevnosti sploh

119

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 120

(Black plate)

∗

Priloga: Zanimive in koristne spletne povezave

Milena M. BlaæiÊ

• http://www.biblija.net/biblija.cgi — Sveto pismo na internetu. • http://www.omnibus.se/beseda — Uporabna virtualna slovenska knjigarna oz. zbirka slovenskih elektronskih besedil. • http://www.jezikinslovstvo.com — Revija Jezik in slovstvo na tej spletni strani ponuja povzetke in nekatere Ëlanke.

Koristne informacije za uËitelje • http://www.mszs.si/slo/solstvo/razvoj_solstva/viprogrami/os/9letna/ucni_nacrti/pdf/sl.pdf — UËni naËrt SlovenπËina 1998 na spletni strani Ministrstva za πolstvo • http://www.zrss.si — DomaËa stran Zavoda Republike Slovenije za πolstvo • http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26&rID=18 — Revija SlovenπËina v πoli. • http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=26&rID=20 — Cankarjevo tekmovanje • http://www.ric.si — Dræavni izpitni center • http://www.solski-razgledi.com — ©olski razgledi — pedagoπki strokovnoinformativni Ëastnik • http://www.devetletka.net — Spletna stran o devetletni osnovni πoli Zaloæbe Rokus • http://www.praktik.org — Zanimive in koristne spletne strani za uËitelje, izobraæevalno gradivo ipd.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

Znanstveni, strokovni in drugi uporabni viri

120

• http://cobiss.izum.si — Spletna stran COBISS-a zdruæuje prek 250 slovenskih knjiænic in omogoËa iskanje po razliËnih katalogih in bazah podatkov. • http://nl.ijs.si/e-zrc — Elektronske znanstvenokritiËne izdaje slovenskega slovstva (e-Slomπek, e-Zois, e-Gradnik). • http://bos.zrc-sazu.si/index.html — Koristne slovarske in besedilne zbirke. • http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html — Slovar slovenskega knjiænega jezika. • http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/novice.html — ©USS, odgovori na jezikovna vpraπanja. • http://www.fida.net/slo/index.html — FIDA; korpus slovenskega jezika, stran zaloæbe DZS. • http://www.islovar.org/iskanje_enostavno.asp — Dvosmerni slovensko-angleπki slovar informatike.

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 121

Milena M. BlaæiÊ

(Black plate)

∗

Priloga: Zanimive in koristne spletne povezave

• http://www.film-sklad.si/client.si/index.php?table=articles&ID=14 — DomaËa stran Filmskega sklada, kjer si je mogoËe ogledati osnovne informacije o slovenskem filmu, scenaristih, igralcih, nagradah, reæiserjih ipd. • Arhiv oddaj RTV Slovenija ponuja ogled oddaj iz avdio- in videoarhiva na spletu (ogledate si lahko npr. oddaje o SreËku Kosovelu, Edvardu Kocbeku, Lojzetu KovaËiËu, Ivanu Minattiju idr.): • http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=ava&c_menu=7 — arhiv kulturnoumetniπkih oddaj • http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=ava&c_menu=4 RTV — arhiv izobraæevalnih oddaj • http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=ava&c_menu=6 — arhiv otroπkih in mladinskih oddaj • http://www.amebis.si/izdelki/sskj — Podjetje Amebis se ukvarja z elektronskim zaloæniπtvom slovarjev, med drugim ponuja tudi e-verzijo SSKJ-ja in pravopisa. • http://www.stat.si/imena.asp — Osebna/lastna imena z zanimivo statistiko na spletnih straneh Urada RS za statistko.

Slovenski knjiæevni klasiki • http://www.preseren.net/slo/default.asp — France Preπeren • http://www.murn-aleksandrov.net/slo/default.asp — Josip Murn Aleksandrov • http://www.prezih.net — Preæihov Voranc • http://kosovel.edvart.com/gedichte.htm — SreËko Kosovel • http://www.drustvo-dsp.si — Druπtvo slovenskih pisateljev Podstran http://www.drustvo-dsp.si/nagrade/nagrade.html ponuja informacije o nagradah, ki jih podeljuje DSP.

Mednarodne strani o svetovni (mladinski) knjiæevnosti (v angleπËini) • http://www.bookfair.bolognafiere.it/index2.asp?m=52&l=2&ma=3 — Bologna Children’s Book Fair • http:// www.bibiana.sk/uvod_e.htm — Bibiana, International house of art for Children • http://www.ibby.org/Seiten/04_andersen.htm — Hans Christian Andersen Awards na spletni strani IBBY (International Board od Books for Young Adults).

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

• http://www.kud-mld.si/locutio/zveze.htm — Locutio, prva slovenska on-line literarna revija.

• http://www.alma.se/page.php?setlanguage=EN — The Astrid Lindgren Memorial Award www.svetizbesed.com

121

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 122

Priloga: Zanimive in koristne spletne povezave

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

• http://nobelprize.org — Spletna stran organizacije za Nobelovo nagrado. • http://www.acs.ucalgary.ca/~dkbrown — The Children’s Literature Web Guide • http://www.irscl.ac.uk/news.htm — The International Research Society for Children’s Literature (IRSCL) predstavlja svojo spletno stran, namenjeno teoriji otroπke in mladinske knjiæevnosti, mednarodnim sreËanjem ipd. • http://www.ibby.org — International Board od Books for Young Adults (IBBY) ponuja spletno stran o mladinski knjiæevnosti, predvsem s staliπËa knjiænic, knjiæne vzgoje, mednarodnih sreËanj, nacionalnih druπtev IBBY … • http://www.scils.rutgers.edu/~kvander/ChildrenLit — Vandergrift’s Children’s Literature Page je zanimiva spletna stran o otroπki in mladinski knjiæevnosti. • http://www.lib.usm.edu/~degrum — De Grummond Children’s Literature Collection • http://www.surlalunefairytales.com — SurLaLune fairy tale pages je spletna stran o ljudskih pravljicah (primerjalna analiza modela ljudskih pravljic). • http://www.childrenslit.com — Stran Children’s Literature ponuja ocene otroπkih knjig. • http://www.kluweronline.com/issn/0045-6713/contents — Mednarodna revija Children’s Literature in Education. • http://www.eric.ed.gov — The Education Resources Information Centre (ERIC) ponuja povzetke in Ëlanke z razliËnih podroËjih izobraæevanja, tudi knjiæevnega in jezikovnega. • http://www.ijb.de/entry2.html — Stran International Youth Library München (IYL) (Mednarodne mladinske knjiænice v Münchnu) • http://www.promo.net/pg — Project Gutenberg ponuja e-knjige oziroma e-besedila na spletu, 13.000 e-knjig je v angleπËini. Stran spoπtuje Zakon o avtorskih pravicah, kar pomeni, da gre za besedila, starejπa od 70 let.

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

• www.questia.com — Questia je najveËja e-knjiænica, ki ponuja ogled Ëlankov, knjig ... vendar ne brezplaËno.

Predstavitev tujih knjiæevnikov • http://www.anthologie.free.fr/anthologie/perrault/perrault.htm — Charles Perrault • http://www.pitt.edu/~dash/grimmtales.html — Jacob in Wilhelm Grimm • http://www.andersen.sdu.dk/index_e.html — Hans Christian Andersen; stran http://www.hca2005.com je namenjena projektom, posveËenim 200-letnici Andersenovega rojstva. • http://www.cmgww.com/historic/wilde — Oscar Wilde • http://www.astridlindgren.se/eng/index_1024.htm — Astrid Lindgren

122

www.svetizbesed.com

prelom prirocnik

01.04.2005

18:55

Page 123

(Black plate)

∗

Milena M. BlaæiÊ

Priloga: Zanimive in koristne spletne povezave

• http://www.roalddahl.com — Roald Dahl • http://www.michaelende.de — Michael Ende (v nemπËini) • http://www.jkrowling.com — Johanne Kathleen Rowling • http://www.giannirodari.it — Gianni Rodari

Literarni teoretiki s podroËja mladinske knjiæevnosti • http://www.littide.su.se/littvet/homepages/mnikolaj/index.html — Maria Nikolajeva je profesorica na oddelku za literaturo univerze v Stockholmu. • http://io.uwinnipeg.ca/~nodelman/resources/allbib.htm — Perry Nodelman je avtor poznane πtudije The Pleasures of Children’s Literature. • http://www.tau.ac.il/~zshavit/pocl/index.html — Zohar Shavit je izraelska znanstvenica, ki se ukvarja s poetiko oz. teorijo mladinske knjiæevnosti. Na spletni strani je tudi e-oblika njenega dela Poetics of Children’s Literature. • http://www.marinawarner.com — Marina Warner je pisateljica in znanstvenica, ki jo zanima feministiËni pogled na zgodovino mladinske knjiæevnosti, mitologijo, druæbo. • http://www.firstthings.com/ftissues/ft9706/articles/finn.html — »lanek o Brunu Bettelheimu oziroma o njegovi nagrajeni knjigi Rabe Ëudeænega (The Uses of Enchantment, 1987) in njegovi analizi pravljic, zajeti pa so tudi pogledi na sodobno mladinsko knjiæevnost. • http://www.classics.upenn.edu/myth/info/propp.php — Vladimir Propp je na kratko predstavljen z analizo pripovednih elementov v modelu ljudske pravljice (iz Morfologije pravljice, 1928).

INFORMACIJE O MANJ ZNANIH AVTORJIH IN DELIH

www.svetizbesed.com

123

prelom prirocnik

124

01.04.2005

18:55

Page 124

(Black plate)

www.svetizbesed.com

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 125

(Black plate)

Uvod v razvrstitev tematskih sklopov v πolskem letu

Razvrstitev tematskih sklopov v πolskem letu Mag. Marica ÆvegliË Uvod Pri naËrtovanju pouka na letni ravni uËitelj oblikuje uËni sklop kot zaokroæeno celoto besedil, vsebinskih in procesnih ciljev iz uËnega naËrta, torej sploπnih in operativnih ciljev, ki so podprti s standardi in naËini ocenjevanja po obravnavanem uËnem sklopu. V nadaljevanju na osnovi izbrane teme (posebno pozornost je smiselno nameniti merilom za doloËanje naslova uËnega sklopa, npr. obravnava po tematskih podobnostih, podobni perspektivi, zvrsti) izbere tiste sploπne in operativne cilje uËnega naËrta, ki jih uËenci lahko doseæejo v doloËenem uËnem sklopu. Na osnovi standardov znanj — pri slovenπËini so zapisani po triletjih — uËitelj na letni ravni doloËi tudi okvirne standarde znanj ter opredeli naËine ocenjevanja (ustno, pisno, govorni nastop, izdelek …). Letno naËrtovanje je mogoËe povzeti v treh okvirnih korakih, od opredelitve æelenega doseæka (cilji) prek opredelitev dokazov o doseæenih uËinkih (standardi znanj) do priprave na pouk. Pred natanËnejπo predstavitvijo primera naËrtovanja letne priprave je treba poudariti, da ne gre za obvezujoËe obrazce, ampak zgolj za sistematiËen prikaz razporeditve obveznih elementov naËrtovanja pouka, ki æeli nazorno pokazati logiËno pot naËrtovanja pouka na makroravni. PreveË dosledno sledenje shemi oz. obrazcem brez ustrezne prilagoditve bi æe v izhodiπËu onemogoËilo kakovostno naËrtovanje in poslediËno tudi izvajanje pouka knjiæevnosti. Za ilustracijo poglejmo primer uËnega sklopa v letni pripravi na pouk knjiæevnosti v 7. razredu devetletne osnovne πole z naslovom KomiËna knjiæevna perspektiva. Delu z umetnostnimi besedili je po doloËilih uËnega naËrta na letni ravni treba nameniti 40 % razpoloæljivih uËnih ur, od tega pribliæno 50 % epiki, 30 % liriki in 20 % dramatiki, kar ponazarja shema razporeditve uËnih ur (glej skico). V shemi razporeditve uËnih ur za delo z umetnostnimi besedili v 7. razredu na letni ravni smo v okviru vseh (56) uËnih ur 16 uËnih ur namenili uËnemu sklopu KomiËna knjiæevna perspektiva. Vanj smo vkljuËili pet knjiæevnih besedil, in sicer pesem Shela Silversteina Razmetana soba, odlomek iz dramskega besedila Leopolda SuhodolËana Narobe stvari v mestu Petpedi, Ërtico ≈Ali veπ, koga so danes pokopali?« je vpraπal Domen osorno avtorja Toneta PartljiËa in njegovo prozno delo v celoti Hotel sem prijeti sonce (domaËe branje) ter odlomek humoreske Kozlovska sodba v Viπnji Gori Josipa JurËiËa, s katerimi bo uËenec dosegal v tem uËnem sklopu naËrtovane funkcionalne in izobraæevalne cilje. Pri izboru knjiæevnih besedil so bila upoπtevana naslednja knjiæevnodidaktiËna naËela izbiranja in razvrπËanja oz. merila: uËenec in njegova recepcija; literarna besedila iz razliËnih literarnih obdobij, smeri in razliËni avtorji besedil; literarna dela glede na dolæino, tematiko, snov, motiv in druge literarnoteoretiËne doloËnice; nacionalna in mednarodna pripadnost literarnih del ter konkretne kurikularne okoliπËine, tj. doloËila in predlogi uËnega naËrta, cilji, organizacija idr.

125

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 126

(Black plate)

Uvod v razvrstitev tematskih sklopov v πolskem letu

V ospredje so postavljeni funkcionalni cilji. Pred natanËno Ëlenitvijo funkcionalnih ciljev je smiselno zapisati temeljni funkcionalni cilj uËnega sklopa, ki nakazuje, kaj bodo uËenci pri obravnavi tako oblikovanega uËnega sklopa doæiveli, dojeli, naredili, spoznali, katero zmoænost bodo razvili (v tem uËnem sklopu je to gotovo zaznavanje komiËnosti v besedilih). S tem se pribliæamo knjiæevni naravi uËnih vsebin in ne ostajamo zgolj na ravni strategij posameznih dejavnosti. Potem ko je torej podan temeljni funkcionalni cilj (zmoænost branja komiËnih (humornih) besedil itn.), so v razdelku funkcionalni cilji v okviru vseh πtirih sporazumevalnih dejavnosti zajeti predvsem tisti cilji uËnega naËrta, ki se nanaπajo na pridobivanje zmoænosti branja komiËnih (humornih) besedil in zaznavanje humornih prvin ter na knjiæevno osebo, perspektive knjiæevnih oseb ter humoresko kot pripovedno vrsto. V tem uËnem sklopu so trije izobraæevalni cilji, in sicer spoznavanje slovenske in svetovne mladinske knjiæevnosti, prepoznavanje in uporaba strokovnega izraza humoreska ter opis (razumevanje) pojma, na koncu pa πe pregledno poznavanje æivljenja in dela Josipa JurËiËa avtorja ene od obravnavanih humoresk. V uËnem sklopu KomiËna knjiæevna perspektiva je predvideno tudi, da uËitelj doseganje ciljev sproti preverjal, po zakljuËenem uËnem sklopu pa ocenjuje, npr. v obliki pisne naloge. Prav zato so opredeljeni tudi standardi znanja, ki uËitelja æe v pripravi usmerjajo na dejavnosti in naËine za ocenjevanje. Za nas so najustreznejπi tisti standardi, ki se nanaπajo na vzpostavitev komiËne perspektive v lastnem poustvarjalnem besedilu oz. fabulativnem pismu, v katerem uËenec pokaæe zmoænost privzemanja komiËne perspektive ter pregledno poznavanje knjiæevnika Josipa JurËiËa in njegovega dela. V nadaljevanju uËnega sklopa na letni ravni so izpostavljene bralne uËne strategije, med uËnimi oblikami pa frontalna oblika, delo v dvojicah in skupinah. V razdelku izobraæevalna tehnologija je poleg berila predvideno tudi knjiæevno delo v celoti, izdaja v obliki stripa ter videoposnetek o pisateljevem æivljenju in delu. V tej zvezi je naËrtovana tudi medpredmetna povezava z izbirnim predmetom vzgoja za medije. Zadnji razdelek samoevalvacija ni zapolnjen, ker je to mogoËe storiti πele potem, ko je obravnava naËrtovanega uËnega sklopa pri pouku knjiæevnosti dejansko izvedena.

126

UËni sklop: 1. 2. 3. 4. 5. 6.

( ( ( ( ( (

) ) ) ) ) )

Proza (28)

UËni sklop: 1. ( ) 2. KomiËna knjiæevna perspektiva (16) 3. ( ) 4. ( )

Poezija (17)

Dramatika (11)

Page 127

Delo z umetnostnimi besedili (40 % ali 56 uËnih ur)

15:34

Delo z neumetnostnimi besedili (60 % ali 84 uËnih ur)

1.4.05

140 uËnih ur

Shema razporeditve uËnih ur za delo z neumetnostnimi in umetnostnimi besedili v 7. razredu devetletne osnovne πole (letna priprava)

prirocnik-7a (Black plate)

Razvrstitev tematskih sklopov

127

128

UËenci ob tihem in glasnem branju razvijajo zmoænost branja, razumevanja in vrednotenja komiËnih (humornih) besedil; zaznavajo humorne prvine,

Branje

Funkcionalni cilji

Razvijajo zmoænost sluπnega sprejemanja, doæivljanja in vrednotenja komiËnih (humornih) besedil;

gledanje

Posluπanje/

Opisujejo knjiæevne osebe; podoæiveto govorno interpretirajo humorno knjiæevno perspektivo:

Govorjenje

V poustvarjalnem besedilu (neuradnem pismu) vzpostavijo komiËno knjiæevno perspektivo; opisujejo

Pisanje

UËenci spoz navajo slovensko in svetovno mladinsko knjiæevnost. Poznajo in uporabljajo strokovni izraz

cilji

cilji/vsebinski

Izbraæevalni

Shel Silverstein: Razmetana soba Leopold SuhodolËan: Narobe stvari v mestu Petpedi Tone PartljiË: ≈Ali veπ, koga so danes pokopali?√ je vpraπal Domen osorno Tone PartljiË: Hotel sem prijeti sonce (domaËe branje) Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori

UËenec doæivi in prepozna komiËno perspektivo, kar pokaæe, tako da: — zazna in opiπe prvine komiËnega v

Standardi

»as

16 Bralne uËne strategije: frontalna oblika; delo v dvojicah; skupinsko delo.

strategije ocenjevanje Preverjanje: govorni nastop (o besedilu in/ali avtorju prebranega besedila). Ocenjevanje: pisna naloga (fabulativno

DidaktiËne Preverjanje in

ne povezave tehnologija

delovni zvezek vzgoja za Svet iz besed 7, medije videoposnetek (J. JurËiË, Tone PartljiË), strip (J. JurËiË, Marjan ManËek: Kozlovska sodba v Viπnji Gori), knjiga

MedpredmetIzobraæevalna

Page 128

Besedila:

15:34

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja komiËnih (humornih besedil), zmoænost zaznavanja humornih prvin, razumevanja motiviranosti knjiæevnih oseb, zmoænost privzemanja komiËne perspektive. Poskuπajo uzavestiti in ubesediti, Ëemu so se smejali in zakaj.

UËni sklop: KomiËna knjiæevna perspektiva

1.4.05

Razred: 7.

Mag. Marica ÆvegliË UËni sklop: KomiËna knjiæevna perspektiva

prirocnik-7a (Black plate)

KomiËna knjiæevna perspektiva

loËijo glavne in stranske knjiæevne osebe (Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori), zaznavajo perspektive knjiæevnih oseb (T. PartljiË: ≈Ali veπ, koga so danes pokopali?√ je vpraπal Domen osorno), prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb (Leopold SuhodolËan: Narobe stvari v mestu Petpedi, Tone PartljiË: ≈Ali veπ, koga so danes pokopali?√ je vpraπal Domen osorno, doæivljajajo in prepoznavajo komiËno knjiæevno perspektivo in jezikovna sredstva zanjo, doæivljajo, prepoznavajo in razumejo znaËilnosti pripovedne vrste humoreska (Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori).

doæivljajo in prepoznavajo komiËno perspektivo (humor). posnemajo humorni slog, pripovedujejo o svojih doæivetjih; pripovedujejo, Ëemu so se smejali in zakaj; opisujejo lastnosti pripovedne vrste humoreska (J. JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori). Zaznavajo in doæivljajo pesemske slike oz. motive. Zaznavajo uËinke na Ëustva in tako doæivljajo razpoloæenje pesmi. zunanjost, znaËaj in ravnanje knjiæevne osebe (Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori). humoreska in ga znajo opisati. Pregledno poznajo knjiæevnika Josipa JurËiËa in njegovo delo. Vedo, katere narodnosti je S. Silverstein in da je Tone PartljiË sodoben knjiæevnik (ogled videposnetka).

prebranem besedilu, — vzpostavi komiËno perspektivo v lastnem poustvarjalnem besedilu. UËenec zazna in doæivi vrstnost razliËnih pripovednih besedil, kar pokaæe, tako da: — napiπe fabulativno pismo. UËenec sam tvori neuradno pismo, pri tem upoπteva temeljne prvine zunanje oblikovanosti neuradnih besedil ter piπe pravopisno pravilno in Ëitljivo. Pregledno pozna knjiæevnika Josipa JurËiËa in njegovo delo.

pismo Josipu JurËiËu, v katerem uËenec na smeπen naËin utemelji, kakπen je njegov odziv na sodbo in razsodbo v primeru kozla Lisca in njegovega lastnika, Lukeæa Drnulje iz Viπnje Gore).

domaËega branja (Tone PartljiË: Hotel sem prijeti sonce).

prirocnik-7a 1.4.05 15:34 Page 129 (Black plate)

KomiËna knjiæevna perspektiva

129

130

15:34 Page 130

Krakar Vogel, Boæa, 2000/2001: Obravnavanje literarne klasike v sodobni πoli — na primeru Preπerna. Jezik in slovstvo XLVI/4, 125—135. Krakar Vogel, Boæa, 2004: Poglavja iz didaktike knjiæevnosti. Ljubljana: Dræavna zaloæba Slovenije. MilekπiË, Vladimir, 2003: NaËrtovanje pouka: gradivo s posveta svetovalcev Zavoda RS za πolstvo. Ljubljana. Nodelman, Perry, 1992: Pleasures of Children’s Literature. New York: Longman Publishers. 2002: UËni naËrt: program osnovnoπolskega izobraæevanja. SlovenπËina. Ljubljana: Ministrstvo za πolstvo, znanost in πport: Zavod RS za πolstvo.

1.4.05

Citirani in drugi uporabljeni viri

Samoevalvacija

prirocnik-7a (Black plate)

Samoevalvacija

primerno literaturo z ljubezensko tematiko in tematiko mla-

dostnika. Povedo nekaj anekdot, doæivetij, izrazov z Miroslav AntiÊ: Koder plavih las

(tematika mladostnika in

ljubezni)

uvrstiti v prostor in Ëas.

πe prek lastne ustvarjalne izkuπnje. Avtorje besedil znajo ljubezni — proza in poezija)

podobno tematiko in stilom in spoznavajo pot do literature varjalnih besedil s tematiko mladostnika

nekaj konkretnih razlik. Preizkusijo se v pisanju besedil s Preverjanje (pisanje poustvarjalnih, ust-

in literarno besedilo, ob doloËenem odlomku znajo naπteti

Strnjeno v enem delu— september.

»as obravnave/dinamika

7. razred

zvoËnost in sporoËilnost pesniπkega jezika. Primerjajo film ljubezenskega filma — po izbiri)

poezijo in prozo, opisujejo stilne in zgradbene posebnosti, Trivialno-zabavno (ogled trivialnega

besedilih je k njim pripomoglo. Utemeljujejo razlike med

jo svoje obËutke in vtise. Poskuπajo ugotoviti, kaj vse v Ervin Fritz: Song o ljubezni

©tevilo

Page 131

motiviko ljubezni. Nato besedila posluπajo in berejo, izraæa-

UËenci spoznavajo svojemu doæivljanju in izkuπnjam Feri LainπËek: Ajπa Najπa

Vsak ima skrivnost

Besedila

15:34

Glavni cilj sklopa

1.4.05

Tematski sklop

Neæa Cigüt

A Razvrstitev tematskih sklopov v 7. razredu

prirocnik-7a (Black plate)

∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

131

132

UËenci spoznavajo temeljna, — kanonska besedila 7. r. z Tone PavËek: Pesem

knjiæevnosti (domovinska pesem, pripovedka). Pred bran-

jem in posluπanjem besedil na podlagi izkuπenj in predz- Ljudska: Kralj Matjaæ

(domovinska tematika in

kanonska besedila)

in prostor.

(deklamacije z govorno utemeljitvijo). Avtorje uvrπËajo v Ëas

govno posnemanje besedila) in govornega nastopanja

(nadaljevanje pripovedke, sreËanje s fiktivnim junakom, slo-

doæivljanje pokaæejo s pisanjem poustvarjalnih besedil

Ëas, prostor, motiv, tema, ideja, slog). Svoje razumevanje in

temeljne prvine, tako zunanje kot notranje zgradbe (oseba,

(sporoËilnost in zvoËnost). Iz pripovedke razberejo njene

A • Razvrstitev tematskih sklopov

vest/pripadnost ob pesmi SoËa). Doæivljajo pesniπki jezik

zgod.vidika/domovinska vzgoja/sloven-stvo/nacionalna za-

osebe, lirskega izpovedovalca (opomba/utemeljevanje z govorni nastop: SoËi)

Pridobivajo zmoænost razumevanja motiviranosti knjiæevne Preverjanje in ocenjevanje (deklamacija,

Page 132

Posluπajo in berejo besedila, izraæajo svoje obËutke in vtise.

ljudskega — utemeljujejo razlike med enim in drugim. Fran Levstik: Martin Krpan

bra in zaËetek novembra.

Strnjeno v enem delu — konec okto-

»as obravnave/dinamika

15:34

nanja loËujejo prozo od poezije, umetno slovstvo od

ter ljudsko in umetno slovstvo starejπe in novejπe Simon GregorËiË: SoËi

pesem, pripoved

©tevilo

1.4.05

namovana — domovina, ustvarjalno (poetoloπko) tematiko iz sodobne knjiæevnosti

Z rano in roæo zaz-

Besedila

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-7a (Black plate)

∗ 7. razred

la, v katerih nastopajo æivali s poosebljenimi Ëloveπkimi

lastnostmi. MoË percepcije poosebitev na primer pokaæejo Ivan AndrejeviË Krilov: Labod, rak in

tako, da jih razlagajo. Povedo nekaj primerov rabe æivalskih πËuka

frazemov. Nato besedila berejo. Pridobivajo sposobnost

sodbe, take in

drugaËne (basen,

humoreska, anekdota,

parodija)

prostor in Ëas.

primerjajo z originalom). Avtorja umeπËajo v konkreten tvorba in razËlemba)

fragment prebranega besedila/preoblikujejo v strip in Preverjanje in ocenjevanje znanja (basen,

klopi/poskuπajo napisati svojo humoresko/dramatizirajo

lastno ustvarjalnostjo (pripovedujejo anekdote iz πolskih Anekdota

7. razred

zgradbe (oznaka knjiæevne osebe), s sporoËilom, idejo in

vanjem, Ëemu so se smejali, z opisovanjem notranje Æarko Petan: Obtoæeni volk

dramskem in pripovednem besedilu dokaæejo s pojasnje-

posebnosti humoreske. Razumevanje humornih prvin v Gori

vzorcu piπejo svojo basen. Opisujejo stilne/zgradbene Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji

Page 133

izkuπnjo. LoËijo basen od æivalske zgodbe/pravljice: po

Strnjeno v enem delu — januar.

»as obravnave/dinamika

15:34

©tevilo

1.4.05

dojemanja sporoËilnosti basni — vnaπajo v svojo vsakdanjo Josip Vaclav Sladek: Muhe

UËenci spoznavajo besedila s humornimi prvinami, besedi- Matej Bor: Osel je osel

Vsakomur svoje —

Besedila

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-7a (Black plate)

∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

133

134 demonstracija uËitelja) in marec.

Berejo besedila in razvijajo sposobnost razumevanja in

notijo (DB)).

predstavijo prebrane bajke in utemeljijo svojo izbiro, vred-

Vzpostavljajo ustvarjalen, kritiËen dialog z besedili (govorno

A • Razvrstitev tematskih sklopov

poskuπajo zapisati/prepoznati podobnosti in razlike.

bene znaËilnosti bajke. Primerjajo bajke in pripovedke —

pripovedovalcem (identifikacija). Opisujejo stilne, zgrad-

ja/obnavljajo, tako da se poistovetijo s prvoosebnim

Page 134

vina, zemljepis, likovni pouk). Zapisujejo premico dogajan-

vedenjem drugih predmetnih podroËij (mitologija, zgodo-

predstave o osebah/dogajalnem prostoru/Ëasu povezujejo z

15:34

vrednotenja bajke: pojasnjujejo svoje domiπljijsko Ëutne Eduard Petiπka: Grπke bajke(DB)

uËence/primer interpretacije v πoli —

nekaj zgodbic/pripov. fragmentov, vezanih na to tematiko. Ljudska: Volkodlak

1.4.05

V dveh delih — december (opomba: navodila za DB/dejavnosti za

raturo, izhajajoË iz ljudske domiπljije. Pripovedujejo/povedo

»as obravnave/dinamika

UËenci spoznavajo svoji starosti in izkuπnjam primerno lite- Homer: Odisej in kiklop Polifem

domiπljije (bajka)

©tevilo

Bavbavi iz naπe

Besedila

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-7a (Black plate)

∗ 7. razred

poudarkom na doæivljanju sveta in odnosov v njem skozi manjπala

realistiËne oËi — prek avtobiografskih/spominskih pripovedi

do dojemanja s pomoËjo igre, domiπljije. Pripovedujejo o Preæihov Voranc: PotolËeni kramoh/

ogled postavi (æivljenje

z otroπke perspektive od

resniËnosti do domiπljije)

utemeljujejo. Identificirajo se s knjiæevnimi osebami — pojas- Jacques Prevert: ©olska vaja

umestijo v konkreten Ëas in prostor.

besedil pokaæejo z razËlembo neznanega UB. Avtorje

Zmoænost branja, zaznavanja, razumevanja literarnih

sporoËilnostjo (od rime, verza do preprostih pesmi).

(odrska navodila); pesniπke prvine tvorijo v povezavi s

pribl. formi Ërtice; dramatizirajo odlomek in ga opisujejo ob neznanem besedilu)

7. razred

pokaæejo svojo moË percepcije (piπejo spominsko spisje — Preverjanje in ocenjevanje (razËlemba UB

bo (poudarek na knjiæevni osebi). Z lastno ustvarjalnostjo

ska besedila — opisujejo njihovo zunanjo in notranjo zgrad- mestu Petpedi

idejo prebranih besedil. LoËijo prozna in dramska, pesem- Leopold SuhodolËan: Narobe stvari v

njujejo motive za njihova ravnanja. IzluπËijo temo, sporoËilo,

Page 135

Besedilo berejo, izraæajo svoje obËutke, dojemanja in jih

zaËetek junija.

Strnjeno v enem delu — konec maja,

»as obravnave/dinamika

15:34

©tevilo

1.4.05

svojem otroπtvu — doæivetja/domiπljijsko Ëutne predstave. Solzice (DB — preverjanje)

UËenci spoznavajo svoji izkuπnji primerno literaturo s Miπko Kranjec: O mamici, ki se je

Otrok — podobo na

Besedila

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-7a (Black plate)

∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

135

gledanje

Posluπanje/

Govorjenje

UËenci berejo tiho in UËenci razvija- UËenci se glasno knjiæevna jo sposobnost pogovarjajo/ besedila s tematiko za sprejeman- pripovedujejo

Branje

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji

Obnovijo pre- UËenci spozbrano/gledano navajo slovensko in svebesedilo.

Pisanje

Preverjanje in DidaktiËne strategije Bralne uËne strategije:

ocenjevanje Sprotno preverjanje: razËlemba

Standardi (P/O) Preverjanje: UËenec zazna in doæivi

»as

ne povezave

Medpredmet-

Delovni zvezek glasbena Svet iz besed 7. vzgoja, likovna vzgoja

tehnologija

Izobraæevalna

∗

Funkcionalni cilji

Vsak ima skrivnost

Besedila: Feri LainπËek: Ajπa Najπa Miroslav AntiÊ: Koder plavih las Ervin Fritz: Song o ljubezni Trivialna literatura (ogled ljubezenskega filma/romance — po izbiri) Preverjanje znanja: Pisanje poustvarjalnih besedil (na tematiko ljubezni — prva knjiga za domaËe branje)

Page 137

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja besedil z ljubezensko tematiko, tematiko mladostnika, zaznavajo prvine v besedilih, ki kaæejo na to, razumejo motiviranost knjiæevnih oseb. Pripovedujejo in piπejo besedila (proza, poezija — fragmenti) z ljubezensko tematiko. ali: Glavni cilj sklopa: UËenci spoznavajo svojemu doæivljanju in izkuπnjam primerno literaturo z ljubezensko tematiko in tematiko mladostnika. Povedo nekaj anekdot, doæivetij, izrazov z motiviko ljubezni. Nato besedila posluπajo in berejo, izraæajo svoje obËutke, vtise, kaj vse v besedilih je k njim pripomoglo. Utemeljujejo razlike med poezijo in prozo, opisujejo stilne in zgradbene posebnosti, zvoËnost in sporoËilnost pesniπkega jezika. Primerjajo film in literarno besedilo, ob doloËenem odlomku znajo naπteti nekaj konkretnih razlik. Preizkusijo se v pisanju besedil s podobno tematiko in stilom in spoznavajo pot do literature πe prek lastne ustvarjalne izkuπnje. Avtorje besedil znajo uvrstiti v prostor in Ëas.

15:34

UËni sklop: Vsak ima skrivnost (tematika mladostnika in ljubezni)

B Primer priprave na obravnavo sklopa v 7. razredu

1.4.05

Razred: 7.

Neæa Cigüt UËni sklop: Vsak ima skrivnost

prirocnik-7a (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

137

mladostnika, ljubezni (pripoved, pesem). Razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil z ljubezensko tematiko: • identificirajo se s knjiæevno osebo (F. LainπËek: Ajπa Najπa); • prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb in se osredotoËajo na njihove namere, misli in Ëustva ( F. LaiπËek: Ajπa Najπa); • zaznavajo in razumejo, v kateri dogajalni Ëas je postavljeno dogajanje (F. LainπËek: Ajπa Najπa); • prepoznavajo znaËilnosti pripovedne zgradbe, poiπËejo temo in osrednje sporoËilo besedila, razlikujejo snov, prepoznavajo zaznamovanost sloga (Feri LainπËek: Ajπa Najπa);

je, doæivljanje in vrednotenje filmske predstave. Razvijajo sposobnost za identifikacijo: • najdejo osebo, s katero se poistovetijo; • opaæajo zunaj literarne vzroke za identifikacijo z osebo na filmu; • zaznavajo in vrednotijo motive za ravnanje filmskih oseb; • razvijajo sposobnost doæivljanja in razumevanja trivialnega filma: • primerjajo dogajanje v knjiæevnem delu s tistim na filmu — (op. Ëe je mogoËe!); • prepoznavajo dogajalni

bralnih izkuπnjah (ljubezenska tematika/tema -tika mladostnika). Pripovedujejo, s katero knjiæevno osebo so se identificirali, in vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe. Govorno obnavljajo knjiæevno besedilo/film. (Feri LainπËek: Ajπa Najπa, trivialni film). Razlagajo besedne zveze, ki so zanje nenavadne — socialna zaznamovanost sloga (Feri LainπËek: Ajπa Najπa). Govorno upovedujejo, doæivljajo, zaznavajo videnje pesemskih Na podlagi besedilnih informacij pisno izraæajo svoje videnje knjiæevne osebe. Ustvarjajo nove knjiæevne osebe. Sestavijo jih iz oseb, ki so jih spoznali iz drugih literarnih del, na filmu ali v realnem æivljenju. Pri ustvarjanju novih oseb upoπtevajo psiholoπka in socioloπka doloËila le-teh (pozornost na podrobnostih). IzËrpno pojasnjujejo, zakaj knjiæevne osebe kaj storijo. Piπejo nove prigode knjiæevnih oseb. Tvorijo/ustvarjajo nova besedila na ljubezensko temo

138 Poznajo in uporabljajo naslednje strokovne pojme in jih znajo opisati: • rima, • ritem, • ljubezenska pesem.

tovno mladinsko knjiæevnost.

razliËnost pripovednih besedil, tako da napiπe fragment ljubezenske/ mladinske pripovedi, v kateri posnema jezik, slog, temo besedila.Tvori lastno pesemsko sliko z ljubezensko tematiko. www.svetizbe sed.com

Internet.

Kasete, CD (songi).

ZgoπËenka, videokaseta Svet iz besed 7.

(Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa ∗

15:34

delo v dvojicah.

skupinsko delo (sodelovalno uËenje — sestavljanka / preverjanje v paru — sodelovalne karte);

individualno delo;

frontalni pouk;

Page 138

1.4.05

Vaje, utrjevanje in poglabljanje obnove pri dif. uri, prav tako ustvarjalna delavnica: pisanje pripovednih/ pesemskih besedil/fragmentov (preverjanje DB).

prebranega pesemskega besedila z ljubezensko tematiko; obnova pripovednega besedila/filma.

prirocnik-7a

Vsak ima skrivnost

gledanje

Posluπanje/

• zaznavajo in ra-

slik, razpoloæenje v pesmi ter vrednotijo pesem. Razumejo in govorno strnjeno izrazijo temo pesemskega besedila. (Miroslav AntiÊ: Koder plavih las, Ervin Fritz: Song o ljubezni). Opisujejo lastnosti ljubezenske pesmi, pripovedi, trivialne pripovedi. Po ogledu trivialnega filma opisujejo svoje doæivljanje filma ter prvine njegove izraznosti.

Govorjenje

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji ocenjevanje

(P/O) strategije

Preverjanje in DidaktiËne

Standardi »as tehnologija

Izobraæevalna

ne povezave

Medpredmet-

15:34 Page 139

(Opomba: Piπejo eno poustvarjalno/ustvarjalno besedilo. Izbirajo med zgoraj ponujenimi moænostmi.)

(ljubezenske pesmi, zgodbe o sodobni mladini — uporaba slengizmov, lepljenke, strip).

Pisanje

1.4.05

kliπe v trivialnem zumejo zvoËnost besedilu; pesniπkega jezika • gledajo, (M. AntiÊ: Koder doæivljajo in plavih las, Ervin vrednotijo Fritz: Song o film (trivialljubezni); ni/umetni• zaznavajo ritem πki). pesmi in razumejo povezave s sporoËilnostjo (M. AntiÊ: Koder plavih las, Ervin Fritz: Song o ljubezni); • v besedilu poiπËejo rimo (Ervin Fritz: Song o ljubezni); • zaznavajo in razumejo besede s prenesenim pomenom (M. AntiÊ: Koder plavih las); • razumejo ljubezensko temo pesemskega besedila (Ervin Fritz: Song o ljubezni, M. AntiÊ: Koder plavih las); • spoznavajo knjiæevne zvrsti in vrste (ljubezenska/ mladinska pripoved, trivialna pripoved, ljubezenska pesem).

Branje

prirocnik-7a (Black plate)

Vsak ima skrivnost ∗ B • Primer priprave na obravnavo sklopa

139

140 B Primer priprave na obravnavo sklopa v 7. razredu

gledanje

Posluπanje/

Ob napovedi UËenci berejo tiho, posluπanja glasno knjiæevna besedila in razvijajo knjiæevne

Branje

Pisanje

UËenci v UËenci pripovedujejo, poustvarjalnem/ustvarjals katero

Govorjenje

ocenjevanje

Bralne uËne Deklamacija strategije: pesemskega besedila Simon

(P/O) UËenci berejo umetnostna besedila in po

UËenci spoznavajo slovensko in sve-

strategije

Preverjanje in DidaktiËne

Standardi

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji

»as

ne povezave

Medpredmet-

Delovni zvezek Moænosti: Svet iz besed 7. Zgodovina/ likovna vzgoja

tehnologija

Izobraæevalna

∗

Funkcionalni cilji

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

Besedila: Tone PavËek: Pesem Simon GregorËiË: SoËi Ljudska: Kralj Matjaæ Fran Levstik: Martin Krpan Preverjanje in ocenjevanje (deklamacija, govorni nastop: SoËi)

(Black plate)

15:34

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja, doæivljanja, vrednotenja poezije, domiπljijsko-realistiËnih besedil (pripovedka), predvsem kanonskih besedil 7. razreda. Zaznavajo zvoËnost in druge prvine pesniπkih besedil, jih podoæiveto govorno interpretirajo. S pomoËjo lastnih domiπljijskoËutnih predstav se identificirajo s knjiæevnimi osebami, jih opisujejo in poustvarjajo prebrana besedila in ustvarjajo. Ali: UËenci spoznavajo temeljna — kanonska besedila 7. r. z ustvarjalno (poetoloπko) tematiko iz sodobne knjiæevnosti ter ljudsko in umetno slovstvo starejπe in novejπe knjiæevnosti (domovinska pesem, pripovedka). Pred branjem in posluπanjem besedil na podlagi izkuπenj in predznanja loËujejo prozo od poezije, umetno slovstvo od ljudskega — utemeljujejo razlike med enim in drugim. Posluπajo in berejo besedila, izraæajo svoje obËutke in vtise. Pridobivajo zmoænost razumevanja motiviranosti knjiæevne osebe, lirskega izpovedovalca (opomba/utemeljevanje z zgodovinskega vidika/domovinska vzgoja/slovenstvo/nacionalna zavest/pripadnost ob pesmi SoËa). Doæivljajo pesniπki jezik (sporoËilnost in zvoËnost). Iz pripovedke razberejo njene temeljne prvine, tako zunanje kot notranje zgradbe (oseba, Ëas, prostor, motiv, tema, ideja, slog). Svoje razumevanje in doæivljanje pokaæejo s pisanjem poustvarjalnih besedil (nadaljevanje pripovedke, sreËanje s fiktivnim junakom, slogovno posnemanje besedila) in z govornim nastopanjem (deklamacije z govorno utemeljitvijo). Avtorje uvrπËajo v Ëas in prostor.

UËni sklop: Z rano in roæo zaznamovana — domovina, pesem, pripoved (domovinska tematika in kanonska besedila)

Page 140

1.4.05

Razred: 7.

UËni sklop: Z rano in roæo zaznamovana — domovina, pesem, pripoved (domovinska tematika in kanonska besedila)

Neæa Cigüt

prirocnik-7a

Z rano in roæo zaznamovana — domovina, pesem, pripoved

Govorjenje

knjiæevno osebo so se identificirali, in utemeljijo svojo odloËitev, Zaznavajo in opisujejo doæivljajo knjiæevne zvoËnost osebe, govorpesmi, opaæa- no obnavljajo jo ponavljanje prebrano glasov (Simon besedilo in GregorËiË: opisujejo SoËi). motive za ravnanje knjiæevnih oseb: (Ljudska: Kralj Matjaæ, Fran Levstik: Martin Krpan). Govorno upovedujejo, zaznavajo in doæivljajo pesemske slike, razlagajo nenavadne besedne zveze v zvezi s sporoËilnostjo, prvine pesniπkega jezika (metafore,

zvrsti (poezija, pripoved) zaznavajo temeljna doloËila teh zvrsti.

gledanje

Posluπanje/

nem pisanju (moja prva pesem, moja pripovedka — v ustvarjalnih izdelkih prepletajo resniËnost in fikcijo, upoπtevajo znaËilnost lit. vrste, nadaljevanje zgodbe, fiktivni dnevnik, privzemanje perspektive ene izmed oseb), pokaæejo svoje doæivljanje, razumevanje prebranih besedil (prevzemajo motive, temo prebranih besedil, idejo, sporoËilo).

Pisanje

tovno mladinsko knjiæevnost. Poznajo, uporabljajo in opisujejo naslednje strokovne izraze: ritem, domovinska pesem, pripovedka. Pregledno poznajo knjiæevnika Frana Levstika in Toneta PavËka.

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji GregorËiË: branju odgoSoËi. varjajo na uËiteljeva vpraπanja o doæivljanju, vrednotenju, analizi umetnostnega besedila. Razumejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, si ustvarjajo domiπljijsko-Ëutne predstave dogajalnega Ëasa, prostora, sledijo dogajanju, prepoznajo knjiæevne vrste (domovinska pesem, pripovedka). Zaznajo in doæivijo pesem: doæiveto recitirajo pesemsko besedilo, ki so se ga nauËili na pamet. Pregledno

ocenjevanje

(P/O)

frontalna oblika.

»as

Z rano in roæo zaznamovana — domovina, pesem, pripoved

www.svetizbe sed.com

Glasbena vzgoja/ zgodovina (poezija, predvsem domovinska).

(pripovedka).

ne povezave

Medpredmet-

Page 141

Literarna dela Toneta PavËka, Frana Levstika (πolska knjiænica).

Videoposnetki, diapozitivi (Tone PavËek, Fran Levstik).

CD-ROM Svet iz besed 7.

tehnologija

Izobraæevalna

15:34

individualno delo;

delo v dvojicah;

strategije

Preverjanje in DidaktiËne

Standardi

1.4.05

sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil (domiπljijska, realistiËna besedila, poezija); loËijo glavne in stranske osebe (Fran Levstik: Martin Krpan), identificirajo se s knjiæevno osebo, osebo, ki je drugaËna od njih, podrobno zaznavajo elemente videza knjiæevne osebe in njenega govora, væivljajo se v njihova Ëustva, prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, poiπËejo temo in idejo prebranega besedila, (Fran Levstik: Martin Krpan, Ljudska: Kralj Matjaæ), razumejo zgodbo pripovednega besedila (Fran Levstik: Martin Krpan). UËenci zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesniπkega jezika,

Branje

prirocnik-7a (Black plate)

∗ B • Primer priprave na obravnavo sklopa

141

doæivljajo besede z veË pomeni, zaznavajo in razumejo besede s prenesenim pomenom, temo, idejo pesemskega besedila (Tone PavËek: Pesem, Simon GregorËiË: SoËi). poosebitve, primere, okrasne pridevke), vrednotijo prebrano pesem (Tone PavËek: Pesem, Simon GregorËiË: SoËi). Razumljivo, doæiveto deklamirajo pesem (Simon GregorËiË: SoËi). poznajo knjiæevnike in njihova dela (Fran Levstik, Tone PavËek) ter besedila literarnega kanona (Simon GregorËiË: SoËi, Fran Levstik: Martin Krpan, Tone PavËek: Pesem).

prirocnik-7a

142

Page 142 (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa ∗

1.4.05 15:34

Z rano in roæo zaznamovana — domovina, pesem, pripoved

gledanje

Posluπanje/

Govorjenje

UËenci razvi- UËenci se UËenci berejo tiho pogovarjajo/ in glasno knjiæevna jajo sposobbesedila s humorno nost za sluπno pripovedujejo

Branje

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji

Obnovijo pre- UËenci spozbrano/gledano navajo slovensko in svebesedilo.

Pisanje

Preverjanje in DidaktiËne strategije Bralne uËne strategije:

ocenjevanje Sprotno preverjanje: razËlemba

Standardi (P/O) Preverjanje in ocenjevanje: UËenec zazna

»as

ne povezave

Medpredmet-

Delovni zvezek likovna vzgoja Svet iz besed 7. (ilustracije pesmi/strip)

tehnologija

Izobraæevalna

∗

Funkcionalni cilji

Vsakomur svoje — sodbe take in drugaËne

Besedila: Matej Bor: Osel je osel Ivan AndrejeviË Krilov: Labod, rak in πËuka Josip Vaclav Sladek: Muhe Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori Æarko Petan: Obtoæeni volk Anekdota Preverjanje in ocenjevanje znanja (basen, tvorba in razËlemba)

Page 143

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja besedil s humorno perspektivo (komedija/humoreska), didaktiËnih (vzgojnih) literarnih vrst (basen, anekdota), zaznavajo prvine v besedilih, ki kaæejo na to, razumejo sporoËilo prebranega besedila, bogatijo si besedni zaklad (pojasnjujejo pomen æivalskih frazemov/pregovorov, doloËajo okoliπËine njihove rabe). Po vzorcu ustvarjajo (basen) in razËlenjujejo prebrano besedilo (notranja in zunanja zgradba). Ali: UËenci spoznavajo besedila s humornimi prvinami, besedila, v katerih nastopajo æivali s poosebljenimi Ëloveπkimi lastnostmi. MoË percepcije poosebitev na primer pokaæejo tako, da jih razlagajo. Povedo nekaj primerov rabe æival. frazemov. Nato besedila berejo. Pridobivajo sposobnost dojemanja sporoËilnosti basni — vnaπajo v svojo vsakdanjo izkuπnjo. LoËijo basen od æivalske zgodbe/pravljice: po vzorcu piπejo svojo basen. Opisujejo stihe/zgradbene posebnosti humoreske. Razumevanje humornih prvin v dramskem in pripovednem besedilu dokaæejo s pojasnjevanjem, Ëemu so se smejali, opisovanjem notranje zgradbe (oznaka knjiæevne osebe), s sporoËilom, idejo, knjiæevno in lastno ustvarjalnostjo (pripovedujejo anekdote iz πolskih klopi/poskuπajo napisati svojo humoresko/dramatizirajo fragment prebranega besedila/preoblikujejo v strip in primerjajo z originalom). Avtorja umeπËajo v konkreten prostor in Ëas.

15:34

UËni sklop: Vsakomur svoje — sodbe take in drugaËne (basen, humoreska, anekdota, parodija)

1.4.05

Razred: 7.

Neæa Cigüt UËni sklop: Vsakomur svoje — sodbe take in drugaËne

prirocnik-7a (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

143

perspektivo, didaktiËna besedila (pripoved, pesem, gledaliπka igra). Razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil: • identificirajo se s knjiæevno osebo, loËijo glavne in stranske knjiæevne osebe (Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori, Æarko Petan: Obtoæeni volk); • prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb (Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori, Æarko Petan: Obtoæeni volk); • prepoznavajo znaËilnosti pripovedne zgradbe, poiπËejo temo in osrednje sporoËilo besedila, razlikujejo snov (basni). • zaznavajo in razumejo zvoËnost pesniπkega jezika); v besedilu poiπËejo rimo,

sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje komiËnih/humornih besedil. Razvijajo sposobnost za identifikacijo: • najdejo osebo, s katero se poistovetijo; • zaznavajo in vrednotijo motive za ravnanje oseb.

o bralnih izkuπnjah (humorna besedila). Pripovedujejo, s katero knjiæevno osebo so se identificirali, in vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe. Govorno obnavljajo knjiæevno besedilo — igra vlog: dramatizacija basni, humoreske Kozlovska sodba v Viπnji Gori. Razlagajo besede, besedne zveze, ki so zanje nenavadne — socialna zaznamovanost sloga (Josip JurËiË: Kozlovska sodba v Viπnji Gori). Govorno

144 Poznajo in uporabljajo naslednje strokovne pojme in jih znajo opisati: • basen, • anekdota, • humoreska.

tovno mladinsko knjiæevnost.

pesemskih, pripovednih dramskih besedil (Prim. ob nalogah iz Svet iz besed 7).

Preverjanje in Sprotno preocenjevanje: verjanje: Pisanje basni. UËenec po branju knjiæevnih besedil (pripovednih/ dramskih/pese m-skih) odgovori na uËiteljeva vpraπanja o bistvenih podatkih in pokaæe svoje doæivljanje, zaznavanje, razumevanje prebranega besedila. Opisuje literarne vrste in njihove prvine, tako notranje kot zunanje zgradbe, (anekdota, humoreska, basen, dramska igra).

in doæivi razliËnost pripovednih besedil, tako da napiπe basen. skupinsko delo — igra vlog (dramatizacija) delo v dvojicah.

individualno delo;

frontalni pouk;

www.svetizbe sed.com

(Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa ∗

15:34

Internet.

Strip Kozlovska sodba v Viπnji Gori.

Videokaseta (Josip JurËiË).

ZgoπËenka, videokaseta vzgoja za Svet iz besed 7. medije

Page 144

1.4.05

Ustvarjajo nove knjiæevne osebe — motive za ravnanje knjiæevnih oseb privzemajo iz prebranih besedil, v besedilu vzpostavijo komiËno perspektivo. Piπejo basen, anekdoto (iz πolskih klopi).

Na podlagi besedilnih informacij pisno izraæajo svoje videnje knjiæevne osebe. (OznaËevanje knjiæevnih oseb v humoreski.)

prirocnik-7a

Vsakomur svoje — sodbe take in drugaËne

gledanje

Posluπanje/

upovedujejo, doæivljajo, zaznavajo videnje pesemskih slik (basni v verzih). Razumejo in govorno strnjeno izrazijo temo, sporoËilo pesemskega besedila (basni). Opisujejo lastnosti basni, humoreske, dramskega besedila.

Govorjenje

Pisanje

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji ocenjevanje

(P/O)

strategije

Preverjanje in DidaktiËne

Standardi »as tehnologija

Izobraæevalna

ne povezave

Medpredmet-

1.4.05

zaznavajo in razumejo besede s prenesenim pomenom (poosebitve: basni), razumejo temo, sporoËilo pesemskega besedila (basni v verzih); • spoznavajo knjiæevne zvrsti in vrste (basen, humoreska, anekdota, (parodija — op. raven rabe)).

Branje

prirocnik-7a 15:34 Page 145 (Black plate)

Vsakomur svoje — sodbe take in drugaËne ∗ B • Primer priprave na obravnavo sklopa

145

146

UËenci berejo tiho, glasno knjiæevna besedila in razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja bajke. Oblikujejo domiπljijskoËutne predstave Ëasa in prostora. LoËijo avtorja in

Branje

UËenci razvijajo vizualno in sluπno sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje bajk. Primerjajo dogajanje in

gledanje

Posluπanje/

UËenci pripovedujejo, s katero knjiæevno osebo so se identificirali, in utemeljijo svojo odloËitev, opisujejo

Govorjenje

UËenci v poustvarjalnem pisanju (domiπljijske pripovedi) pokaæejo svoje doæivljanje, razumevanje prebranih besedil (pre-

Pisanje

Poznajo, uporabljajo in opisujejo naslednje

UËenci spoznavajo slovensko in svetovno mladinsko knjiæevnost.

UËenci berejo umetnostna besedila in po branju odgovarjajo (pisno) na uËiteljeva vpraπanja o doæivljanju, vrednotenju, analizi umet-

Ocenjevanje DB /(bajke — poustvarjalno/ ustvarjalno/raz Ëlemba —

Sprotno preverjanje (prim. naloge v Svet iz besed 7).

frontalna oblika;

individualno delo;

delo v dvojicah;

Bralne uËne strategije:

strategije

ocenjevanje

(P/O)

cilji/vsebinski cilji

DidaktiËne

Preverjanje in

Standardi

Izbraæevalni

»as

ne povezave

Medpredmet-

Zgodovina Vzgoja za medije Knjiga domaËega branja Eduard Petiπka: Stare

Odlomek filma o Odiseju.

Delovni zvezek Likovna Svet iz besed 7. vzgoja

tehnologija

Izobraæevalna

∗

Funkcionalni cilji

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

Besedila: Homer: Odisej in kiklop Polifem Ljudska: Volkodlak Eduard Petiπka: Grπke bajke(DB)

(Black plate)

15:34

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja domiπljijskih besedil, zmoænost domiπljijskoËutnega zaznavanja Ëas in prostora, razumevanja motiviranosti knjiæevnih oseb. Ob plakatu poskuπajo govorno ubesediti dogajanje v besedilu (bajki) in ovrednotiti knjiæevno delo na podlagi svojih izkuπenj z branjem takih besedil. Ali: UËenci spoznavajo svoji starosti in izkuπnjam primerno literaturo, izhajajoË iz ljudske domiπljije. Pripovedujejo/povedo nekaj zgodbic/pripov.fragmentov, vezanih na to tematiko. Berejo besedila in razvijajo sposobnost razumevanja in vrednotenja bajke: pojasnjujejo svoje domiπljijsko Ëutne predstave o osebah/dogajalnem prostoru/Ëasu, povezujejo z vedenjem drugih predmetnih podroËij (mitologija, zgodovina, zemljepis, likovni pouk). Zapisujejo premico dogajanja, obnavljajo, tako da se poistovetijo s prvoosebnim pripovedovalcem (identifikacija). Opisujejo stilne, zgradbene znaËilnosti bajke. Primerjajo bajke in pripovedke — poskuπajo zapisati/prepoznati podobnosti in razlike. Vzpostavljajo ustvarjalen, kritiËen dialog z besedili (govorno predstavijo prebrane bajke in utemeljijo svojo izbiro, vrednotijo (DB)).

UËni sklop: Bavbavi iz naπe domiπljije — bajka

Page 146

1.4.05

Razred: 7

Neæa Cigüt UËni sklop: Bavbavi iz naπe domiπljije — bajka

prirocnik-7a

Bavbavi iz naπe domiπljije — bajka

osebe v literaturi in na filmu (odlomek iz filma o Odiseju: prim. Svet iz besed 7).

gledanje

Posluπanje/

Pisanje

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji ocenjevanje

(P/O)

strategije

Preverjanje in DidaktiËne

Standardi

govorni nastop). sodelovalno vzemajo strokovne nostnega uËenje. motive, temo izraze: bajka ... besedila. prebranih Razumejo besedil). motive za ravPiπejo premico nanje dogajanja, knjiæevnih obnavljajo oseb, si ustvarzgodbo, tako jajo domiπljijda podrobneje sko-Ëutne opisujejo predstave glavno dogadogajalnega janje. Ëasa, prostora, Izpisujejo sledijo dogabesedne janju, prepozzveze, najo knjiæevne besede, ki so vrste. Opisujejo zanje nenaznaËilnosti vadne, in jih bajke (primer- razlagajo jajo s glede na pripovedko), sporoËilnost ugotavljajo besedila in vrsto slogov- Ëasovno zaznega postop- namovanost ka in sloga. razËlenjujejo lastnosti zunanje zgradbe (poglavje, okvirna pripoved). knjiæevne osebe, dogajalni Ëas in prostor, govorno obnavljajo prebrano besedilo in opisujejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb (obnova in komentar prebranih bajk).

Govorjenje

»as

ne povezave

Medpredmet-

15:34

www.svetizbe sed.com

grπke bajke

tehnologija

Izobraæevalna

1.4.05

pripovedovalca. LoËijo glavne in stranske osebe, podrobno zaznavajo elemente videza knjiæevne osebe in njenega govora, væivljajo se v njihova Ëustva, prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, poiπËejo temo in idejo prebranega besedila, razumejo zgodbo pripovednega besedila. Doæivljajo, prepoznavajo in razumejo znaËilnosti bajke: na podlagi svojih izkuπenj doloËijo zgodovinsko, mitoloπko, domiπljijsko ozadje bajke, poznajo vlogo bajeslovnih bitij in junakov (grπke bajke). Ugotavljajo vrsto slogovnih postopkov v knjiæevnem delu (subjektivno opisovanje, poroËanje o dogajanju: Volkodlak, Odisej in kiklop Polifem).

Branje

prirocnik-7a Page 147 (Black plate)

Bavbavi iz naπe domiπljije — bajka ∗ B • Primer priprave na obravnavo sklopa

147

148

gledanje

Posluπanje/

UËenci berejo tiho, UËenci razvijajo vizualno glasno knjiæevna besedila in razvijajo in sluπno

Branje

Pisanje

UËenci v UËenci pripovedujejo, poustvarjalnem pisanju s katero

Govorjenje

Preverjanje in DidaktiËne strategije Bralne uËne strategije:

ocenjevanje Preverjanje in ocenjevanje: RazËlemba

Standardi (P/O) UËenci berejo umetnostna besedila in po

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji UËenci spoznavajo slovensko in sve-

»as

ne povezave

Medpredmet-

Delovni zvezek Likovna vzgoSvet iz besed 7. ja (scenografija

tehnologija

Izobraæevalna

∗

Funkcionalni cilji

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

Besedila: Miπko Kranjec: O mamici, ki se je manjπala Preæihov Voranc: PotolËeni kramoh + Solzice (DB) Jacques Prevert: ©olska vaja Leopold SuhodolËan: Narobe stvari v mestu Pedpedi Strip Preverjanje in ocenjevanje znanja (RazËlemba prebranega UB)

(Black plate)

15:34

Temeljni funkcionalni cilj: UËenci pridobivajo zmoænost branja realistiËnih in domiπljijskih besedil, zmoænost zaznavanja namer, misli in Ëustev knjiæevnih oseb (OTROK!) — razumevanja njihove motiviranosti in identifikacije z njimi. Væivljajo se v resniËni (spomini) in sanjski (domiπljija) svet otrok; — piπejo domiπljijska/spominska besedila/fragmente in uprizorijo odlomek dramskega besedila. Ali: UËenci spoznavajo svoji izkuπnji primerno literaturo s poudarkom na doæivljanju sveta in odnosov v njem skozi realistiËne otroπke oËi — prek avtobiografskih/spominskih pripovedi do dojemanja bivanja/vsakdanjosti z igro, domiπljijo. Pripovedujejo o svojem otroπtvu (doæivetja, spomini in domiπljijskoËutne predstave). Besedila berejo, izraæajo svoje obËutke, vtise, dojemanja in jih utemeljujejo. Identificirajo se s knjiæevnimi osebami — pojasnjujejo motive za njihova ravnanja. IzluπËijo temo, sporoËilo, idejo prebranih del. LoËijo prozo, dramska in pesemska besedila — opisujejo njihovo zunanjo in notranjo zgradbo (poudarek na knjiæevni osebi). Z lastno ustvarjalnostjo pokaæejo svojo moË percepcije (piπejo spominsko spisje — pribliæujejo se formi Ërtice, nariπejo strip, dramatizirajo prebrano dramsko besedilo in ga opisujejo, tvorijo prvine pesniπkega jezika (od rime do pesmi) v povezavi s sporoËilnostjo prebrane pesmi. Zmoænost branja, zaznavanja, razumevanja literarnih besedil pokaæejo z razËlembo prebranega neznanega umetnostnega besedila. Avtorje umestijo v konkreten zgodovinski Ëas in prostor.

UËni sklop: Otrok — podobo na ogled postavi (æivljenje z otroπke perspektive: od resniËnosti do domiπljije)

Page 148

1.4.05

Razred: 7

Neæa Cigüt UËni sklop: Otrok — podobo na ogled postavi

prirocnik-7a

Otrok — podobo na ogled postavi

sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje filmske predstave (trivialni film) in se ob tem uËijo loËevati trivialno od umetniπkega. Zaznavajo in vrednotijo ravnanje knjiæevnih, filmskih oseb. Zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi.

gledanje

Posluπanje/

knjiæevno osebo so se identificirali, in utemeljijo svojo odloËitev, opisujejo knjiæevne osebe, govorno obnavljajo prebrano besedilo in opisujejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb (Miπko Kranjec: O mamici, ki se je manjπala, Preæihov Voranc: PotolËeni kramoh). Govorno upovedujejo, zaznavajo in doæivljajo pesemske slike, vrednotijo prebrano pesem (Jacques Prevert:

Govorjenje

tovno mladinsko knjiæevnost. Poznajo, uporabljajo in opisujejo naslednje strokovne izraze: zunanja zgradba dramskega besedila (dejanje, prizor). Pregledno poznajo knjiæevnika Miπka Kranjca in Preæihovega Voranca in njuna dela.

Izbraæevalni cilji/vsebinski cilji delo v dvojicah;

prebranega UB (Cilji — funkcionalni in izobraæevalni celotnega 7. razreda).

www.svetizbe sed.com

Knjiga domaËega branja — Preæihov Voranc: Solzice.

TV-odlomek: Solzice.

Videoposnetki, diapozitivi (Miπko Kranjec, Preæihov Voranc)

tehnologija

Izobraæevalna

za dramsko predstavo).

ne povezave

Medpredmet-

Otrok — podobo na ogled postavi ∗

Opomba: Standardi se konkretneje

»as

Page 149

Preverjanje DB sodelovalno (Solzice — uËenje. poustvarjalno/ ustvarjalno pisanje).

frontalna oblika;

individualno delo;

strategije

ocenjevanje

(P/O) branju (pisno) odgovarjajo na uËiteljeva vpraπanja o doæivljanju, vrednotenju, analizi umetnostnega besedila. Razumejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, si ustvarjajo domiπljijsko-Ëutne predstave dogajalnega Ëasa, prostora, sledijo dogajanju, prepoznajo knjiæevne vrste. Zaznajo in doæivijo pesem. Pregledno poznajo knjiæevnike in njihova dela ter besedila literarnega kanona.

Preverjanje in DidaktiËne

Standardi

15:34

Opomba: RazËlenjujejo prebrano UB (piπejo/reπujejo naloge — ocenjevanje).

(pesniπke forme in doæivljajske, domiπljijske pripovedi) pokaæejo svoje doæivljanje, razumevanje prebranih besedil (prevzemajo motive, temo prebranih besedil). Po pripovedih starejπih piπejo njihove resniËne zgodbe iz preteklosti.

Pisanje

1.4.05

sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil (domiπljijska, realistiËna besedila); loËijo glavne in stranske osebe (Miπko Kranjec: O mamici, ki se je manjπala; Leopold SuhodolËan: Narobe stvari v mestu Pedpedi), identificirajo se s knjiæevno osebo, osebo, ki je drugaËna od njih, podrobno zaznavajo elemente videza knjiæevne osebe in njenega govora, væivljajo se v njihova Ëustva, prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, poiπËejo temo in idejo prebranega besedila, (Preæihov Voranc: PotolËeni Kramoh/ Solzice, Miπko Kranjec: O mamici, ki se je manjπala; Leopold SuhodolËan: Narobe stvari v

Branje

prirocnik-7a (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

149

mestu Pedpedi), razumejo zgodbo pripovednega besedila (Preæihov Voranc: PotolËeni kramoh). Doæivljajo, prepoznavajo in razumejo znaËilnosti mladinskega dramskega besedila. UËenci zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesniπkega jezika, doæivljajo besede z veË pomeni, zaznavajo in razumejo besede s prenesenim pomenom, temo pesemskega besedila (Jacques Prevert: ©olska vaja). ©olska vaja). V igri vlog uprizorijo prebrano dramsko besedilo in opisujejo dramsko dogajanje . (Leopold SuhodolËan: Narobe stvari v mestu Pedpedi).

opredelijo glede na cilje 7. razreda, ki bodo zajeti v preverjanju in ocenjevanju — gre namreË za celostno znanje 7. razreda.

prirocnik-7a

150

Page 150 (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa ∗

1.4.05 15:34

Otrok — podobo na ogled postavi

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 151

(Black plate)

Feri LainπËek: Ajπa Najπa

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

C Primeri priprav na posamezne uËne enote v 7. razredu Neæa Cigüt

Feri LainπËek: Ajπa Najπa UËni sklop: Vsak ima svojo skrivnost Vir: SIB 7

UËiteljeva prognoza/beleæke Feri LainπËek s svojim ≈mladinskim√ romanom stopa v svet mladostnika z njihove perspektive — v ospredju odlomka je tovariπica Gumica, s katero se uËenci zlahka identificirajo, Ëeprav ne zapolnjuje istega poloæaja kot oni — je upornica, uporablja besediπËe mladostnikov, oblaËi se kot oni. Idealna snov, motivi, (iskanje sluæbe, zaljubljenost uËitelja), komiËnost, sleng, pogovorni, deloma celo tabu — vulgarni izrazi, da sedmoπolec zlahka vzpostavi komunikacijo z literarnim besedilom. UËenci pri samem opisovanju notranje zgradbe nimajo teæav (Ëe æe ne zmorejo npr. v celoti obnoviti besedila, obnavljamo po delih/ponudimo jim razrezanko). Pri razËlenjevanju si pomagamo z nalogami v SIB 7. Do doloËene mere (deloma vezano tudi na geografski prostor, kjer pouËujemo) se bomo veË Ëasa morali ukvarjati z zaznamovanimi besedami, neologizmi, pogovornimi izrazi. Z uËiteljevo pomoËjo naj bi jih poiskali in razloæili Ëim veË; prav pri izpisovanju/pojasnjevanju le-teh ter opisovanju/iskanju slogovnih postopkov v odlomku (opisovanje/oznaËevanje/poroËanje) je priËakovati doloËene teæave. Olajπamo jih z izpisi, razlagami, ki jih zatem pravilno povezujejo (minimalna raven). UËencem, ki te naloge zlahka opravijo, ponudimo nove naloge: vrednotijo rabo takih izrazov/takega pisanja/kaj avtor doseæe pri bralcu s tem, ko uporabi vulgarizem, sleng, preneseno besedno zvezo/ali s tem besedilo izgublja/pridobiva veËjo umetniπko vrednost/ prepriËljivost. Prek takih nalog potem lahko preidemo æe v ustvarjalnost — uËenci posnemajo slog pisanja/privzemajo perspektivo knjiæevnih oseb (naloge v SIB 7: Pismo Gumice), npr. pisanje lastne gumicijade/verige zaljubljenosti, novih prigod knjiæevnih oseb (prim. z dnevno pripravo). Zahtevnejπim bralcem ponudimo æe z motivacijo (knjiga, ki se zaËne z 32 poglavjem!) branje knjige v celoti, razmiπljanje, zakaj je avtor zaËel zgodbo na sredini (ali jo je res?) in kaj je bilo prej (op. moænost pisanja predzgodbe) — dovolj snovi za govorno predstavitev/oceno knjige (moænost ocenjevanja prebranega UB).

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje UËenci pripovedujejo o svojih bralnih izkuπnjah na temo ljubezni (povedo nekaj anekdot, doæivetij, izrazov z motiviko ljubezni). Glasno in tiho berejo pripovedno besedilo. Doæivljajo, vrednotijo odlomek z ljubezensko tematiko. Vrednotijo ravnanje knjiæevnih oseb (Gumica, Ajπa Najπa) in se identificirajo z glavno knjiæevno osebo. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) UËenci po branju obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo. Prepoznajo pripovedovalca. Opisujejo zunanjost, znaËaj in ravnanje knjiæevnih oseb (Gumica/Ajπa Najπa). Po branju prepoznavajo motive za njihovo ravnanje, osredotoËajo se na njihove namere, misli in Ëustva. Zaznavajo in razumejo, v kateri dogajalni Ëas in prostor je postavljeno dogajanje. Prepoznavajo znaËilnosti pripovedne zgradbe, poiπËejo temo in osrednje sporoËilo besedila. Razlikujejo snov. Prepoznavajo zaznamovanost sloga (sleng , besedne zveze s prenesenim pomenom, pogovorni izrazi) in ugotavljajo, kaj je povzroËilo zaznamovanost sloga (Ëemu ga je avtor v nesel v besedilo).

151

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 152

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Feri LainπËek: Ajπa Najπa

Sinteza, vrednotenje, nove naloge UËenci razvijajo sposobnost za sprejemanje, doæivljanje, vrednotenje pripovednega besedila. Na podlagi odlomka pisno izraæajo svoje videnje knjiæevnih oseb/svoj odnos do vzdevkov za uËitelje. Væivljajo se v knjiæevne osebe (Gumica) in pojasnjujejo, zakaj so knjiæevne osebe kaj storile. Piπejo nove prigode Ajπe Najπe/besedila z ljubezensko tematiko. Dramatizirajo fragment prebranega besedila.

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja PriËakovanje nove vsebine naveæem na njihove izkuπnje. Povabim jih, naj skicirajo/ nariπejo deklico njihovih let. Ime naj ji bo Ajπa Najπa. Kaj bodo poudarili na risbi? Kaj menijo, da zanima tako deklico, kakπna je, kaj poËne?

Dejavnosti uËencev UËenci riπejo in se s pomoËjo identifikacije væivijo v Ajπo Najπo — pripovedujejo o njej in drug drugemu pokaæejo svojo deklico.

Najava besedila Povem, da obstaja v slovenski literaturi Izraæajo morebitna svoja zaËudenja, mladinski roman o deklici Ajπi Najπi s prav in lokalizacija posluπajo in se pripravljajo na branje posebno obliko (zaËne se z 32. poglavjem) — in doæivljanje literarnega dela. pokaæem knjigo. Napovem odlomek in ga umestim v celotno besedilo. Interpretativno branje

Po vnaprejπnji pripravi glasno preberem celotno besedilo (pozorna sem na zvoËno/vsebinsko organiziranost besedila).

UËenci posluπajo in se na besedilo Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko, razumsko odzivajo.

Premor po branju, izraæanje doæivetij

PoËakam nekaj trenutkov, nato jim razdelim samolepilne listke. Poprosim jih, naj v eni povedi razloæijo/zapiπejo, ali so se njihova priËakovanja glede Ajπe Najπe uresniËila. (Ali je besedilo o Ajπi Najπi tako, kot ste priËakovali? Da, ker ______________. Ne, ker ______________.

UËenci zbirajo svoje vtise, obËutja, razmiπljajo, odgovarjajo na listek, prihajajo k tabli in ga zalepijo.

Preberem njihove zapise in jih povabim, da vsakdo pove svoje mnenje/komentira svoj, soπolËev zapis.

VkljuËujejo se v pogovor — razlagajo svoja staliπËa.

Njihova mnenja povzemam in jih pripravim na ponovno branje. Frontalno zaprosim uËence, da naj nanizajo kljuËne besedne zveze/besede, s katerimi bi si pomagali pri obnavljanju Ajπe Najπe. (Asociativni niz zapisujem na tablo.)

152

UËenci po smiselno zaokroæenih enotah znova doæivljajsko glasno preberejo besedilo. V spomin si prikliËejo zgodbo — naπtevajo zahtevano.

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 153

(Black plate)

∗

Feri LainπËek: Ajπa Najπa

Faza obravnave 2. ura RazËlenjevanje besedila

3., 4. ura Sinteza, vrednotenje, nove naloge

Dejavnosti uËitelja

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Dejavnosti uËencev

UËencem nato na prosojnici podam naloge za pomensko/slogovno razËlenjevanje besedila (delo v paru!):

UËenci samostojno — v paru — pomensko in slogovno razËlenjujejo besedilo. Pomagajo si z berilom SIB 7, str. 53—57.

S prijateljem reπita naslednje naloge: • doloËita glavne in stranske knjiæevne osebe; povejta, katera izmed oseb vama je bila vπeË, in utemeljita svoje mnenje; • kdo pripoveduje zgodbo/kdo je pripovedovalec; • kam in v kateri Ëas je postavljeno dogajanje; po Ëem to sklepata; • poiπËita v besedilu nekaj slogovno zaznamovanih zvez/besed in pojasnita njihov pomen ter smiselnost rabe v besedilu.

Odgovarjajo na vpraπanja.

Odgovore zapiπita na kakrπen koli naËin (grafiËni zapis, ubeseditev).

Izraæajo svoje obËutke ob prebiranju domaËih nalog.

Vpraπam jih: • kako so se poËutili kot Gumica; • kakπna je ≈gumicijada√ na njihovi πoli; • zaradi Ëesa jim je bilo besedilo blizu (tema, slog); • kaj bi se zgodilo, Ëe bi bilo besedilo zapisano v zborni slovenπËini (viπja raven).

Pripovedujejo iz svojih izkuπenj, govorno ocenjujejo prebrano besedilo s svojega staliπËa (bralec mladostnik).

UËence pripravim na nove naloge, poustvarjalno pisanje/dramatizacijo. Izbirajo med naslednjim: • dramatizirajo/improvizirajo del odlomka: Gumica pri ravnatelju; • piπejo nove prigode Ajπe Najπe; • oznaËijo Gumico v slengovskem, pogovornem jeziku (ali svojem nareËju).

UËenci (po lastnem izboru) piπejo/se pripravljajo na dramatizacijo. Predstavijo svoje izdelke/izvedejo improvizacijo (dramatizacijo).

Predstavljajo (frontalno, toda oba v paru!) svoje odgovore, doma reπijo ustvarjalno nalogo na str. 57 (GumiËino pismo).

Z mojo pomoËjo poskuπajo ≈govorno√ ob branju prevesti del odlomka v zborno slovenπËino (brez slenga, pogovornih izrazov). Po ≈prevajanju√ ugotavljajo in povedo, kdaj in zakaj jim je bilo besedilo bolj vπeË.

Moæno (Ëe je Ëas!): ob koncu obravnave si ogledajo videoposnetek o avtorju Ajπe Najπe Feriju LainπËku in s pomoËjo predznanja pripovedujejo o njegovem æivljenju, delu ter predvidevajo, o Ëem bi πe lahko pisal.

Viri/literatura: Delovni zvezek Svet iz besed 7. Videokaseta Svet iz besed 7. Feri LainπËek: Ajπa Najπa. Literarna dela Ferija LainπËka. DidaktiËne strategije: delo z besedilom, individualna, frontalna oblika, delo v paru.

153

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 154

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Miroslav AntiÊ: Koder plavih las

Neæa Cigüt

Miroslav AntiÊ: Koder plavih las UËni sklop: Vsak ima svojo skrivnost Vir: SIB 7

UËiteljeva prognoza/beleæke Pesem Miroslava AntiÊa Koder plavih las je pesem s tematiko zaljubljenega mladostnika. Prav zaradi osebnih doæivetij sedmoπolcev — teme, motivov, ki so jim blizu, osebne identifikacije z lirskim subjektom, perspektive izpovedovalca (humorne prvine) — je ena tistih, ki jih radi prebirajo. Vzpostavijo æivahen dialog z besedilom, znajo v grobem sami povzeti pesemske slike, izluπËiti sporoËilo pesmi — k temu jim pripomorejo tudi vpraπanja v SIB 7 (Dejavnosti po branju). UËencem, ki imajo skromen besedni zaklad ali teæave pri izraæanju doæivetij, pa bo verjetno treba pomagati pri pojasnjevanju prenesenih besednih zvez, preimenovanj (za predmetna podroËja), izluπËenju sporoËila — to lahko storimo s postavljanjem podvpraπanj k nalogam v SIB. Tistim, ki se teæko govorno izraæajo, ponudimo, da svoje doæivljanje pesmi izrazijo z likovnim, glasbenim izrazom ipd. Na drugi strani pa uËencem, ki to æelijo ali zmorejo veË, pesem nudi mnogo moænosti (nekaj jih je vkljuËeno æe v dnevno pripravo — primerjava z drugo pesmijo/vpraπanja za razumevanje, analizo): od lastne interpretacije, vrednotenja brez uËiteljeve pomoËi (zasnova miselnega vzorca v SIB 7, dodajajo πe svoje kljuËne besede) do ukvarjanja z ritmom, ponavljanji v povezavi s sporoËilnostjo; iskanje sogovorca — s kom se pogovarja, kdo ga spraπuje: ≈Koder v glavi? Si pri pravi?√ (oblikujemo vpraπanja, naloge). Pesem nudi tudi mnogo moænosti za poustvarjanje — mnoge so æe navedene v SIB 7 (strip, SMS, debata o ljubezni na prvi pogled, pisanje grafitov; posredno πe: pisanje opisa zaljubljenega deËka, nasvet za zaljubljence), izbiramo jih glede na izkuπnje, interese uËencev. Pazimo pa, da komunikacijski pouk obravnave besedila ni podrejen zgolj novim nalogam, ampak prej doæivljamo, razumevamo, analiziramo samo pesem.

Operativni cilj obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje UËenci posluπajo interpretativno branje pesmi in sami glasno in tiho berejo. Doæivljajo pesem z ljubezensko tematiko in njene znaËilnosti. Izraæajo zaznave, predstave, ki jih je v njih zbudila pesem s svojim sporoËilom/temo/zvoËnostjo. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) UËenci govorno in pisno razËlenjujejo pesemsko besedilo. Upovedujejo svoje videnje pesemskih slik. Razumejo in govorno strnjeno izrazijo temo in sporoËilo pesmi. Zaznavajo in opisujejo ritem, rimo. Razlagajo besede s prenesenim pomenom, metafore. Sinteza, vrednotenje, nove naloge, preverjanje UËenci razvijajo sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje pesemskega besedila (primerjajo pesemski besedili z ljubezensko temo): povejo svoje mnenje/spoznanja o prebrani pesmi. Poustvarjajo prebrano pesemsko besedilo — besedilo preoblikujejo v strip. Piπejo rime, pesmi z ljubezensko tematiko.

154

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 155

(Black plate)

∗

Miroslav AntiÊ: Koder plavih las

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Z igro vlog æelim pri uËencih spodbuditi Odzovejo se na moje povabilo — z domiπljijo. Povabim jih, da vstanejo in na svoj mimiko/gestami uprizorijo ljubezen. naËin (sami/v paru/skupini) s pantomimo zaigrajo ljubezen. Povpraπam jih, kako so se poËutili. Ali je bilo njihovo poËetje nekaj vsakdanjega? Na kakπen naËin pa se v umetnosti/ literarnih Na podlagi predznanja iπËejo odgodelih najlaæje izpove ljubezen? V katere vrste vore, pojasnjujejo svoja mnenja. besedilih (pesniπtvo!)?

Najava besedila Povzamem, da pesniki to poËnejo v ljubezenin lokalizacija skih pesmih. Naveæem na pesem Koder besedila plavih las in dejavnosti pred branjem v SIB 7, str. 189.

UËenci reπujejo nalogo — se Ëustveno, Ëutno, razumsko odzivajo na ljubezensko tematiko (razlagajo stalne besedne zveze v povezavi z ljubeznijo).

Napovem branje pesmi.

UËenci se pripravljajo na posluπanje, branje, doæivljanje pesmi.

Glasno interpretativno preberem pesem.

Posluπajo, se nebesedno odzivajo na prebrano.

PoËakam nekaj trenutkov, jim pokaæem risbo Odgovarjajo na vpraπanje. modrega kodravega lasu. Ali bi namesto Sledi glasno branje uËencev — po naslova pesmi lahko uporabili to risbo? kiticah. Povabim jih, da v pesmi podËrtajo tisti del, kij PoiπËejo zahtevano in prebirajo njim jih je osebno najbolj nagovoril/ jim je zanimiv. najbolj zanimive dele pesmi. Pojasnjujejo, zakaj so se tako odloËili. Povpraπam jih, kdo je junak v pesmi, kako bi Frontalno naπtevajo, kako vidijo deËka. ga oznaËili. Njihove odgovore povzemam, zapisujem na tablo. Velim jim, naj s pomoËjo zapisa na tabli in nalog v SIB 7, str. 190, pisno oznaËijo zaljubljenega deËka. Premor po branju, izraæanje doæivetij

Z metodo postavljanja vpraπanj skuπam ugotoviti njihovo razumevanje pesmi: • Ali je lahko biti zaljubljen? • Ali bi odsvetovali/prepovedali zaljubljenost deËku iz pesmi? Zakaj ste se tako odloËili? • Kako se lahko znebiπ ≈kodra plavih las√? Ali je to vredno? Ali si tega æeli junak v pesmi? Svoje odgovore utemeljite.

Piπejo oznako. Oznake prebirajo soπolcem. UËenci sodelujejo v razgovoru, izraæajo svoje poglede na zaljubljenost (lahko tudi iz osebnih izkuπenj). IπËejo razloge za/proti in zagovarjajo svoja staliπËa.

Zatem jim napovem ponovno posluπanje pesmi (CD), SIB 7.

155

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 156

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Faza obravnave

∗

Dejavnosti uËitelja

2. ura Pri posluπanju naj bodo pozorni na besede, RazËlenjevanje, ki se ponavljajo. Kaj pesnik s tem doseæe? sinteza, preverjanje Preverim njihovo sposobnost razËlenjevanja pesmi ob nalogah: • Kaj vse pesnik potrebuje, da nastane pesem? • Katera pesniπka sredstva najdeπ v pesmi Koder plavih las?

Miroslav AntiÊ: Koder plavih las

Dejavnosti uËencev Posluπajo pesem. Ugotavljajo smiselnost ponavljanja (ritem/æivahnost/æivost besedila). Individualno reπijo nalogi s pomoËjo SIB 7, str. 189—192 (viπji nivo samostojno, niæjemu pomagam z ogrodjem miselnega vzorca, ki ga dopolnijo). Prepiπejo pesem in zapolnijo prazna mesta.

Naloge pregledam (vsakemu uËencu posebej).

Berejo svoja novonastala pesemska besedila.

Na prosojnici pokaæem pesem Toneta Besedno/nebesedno se odzivajo na PavËka Lasje s praznimi mesti, brez naslova. prebrano besedilo. UËence zaprosim, naj jih zapolnijo in pesem naslovijo. Preberem PavËkovo pesem v celoti. Spodbudim jih k primerjanju: v Ëem sta si pesmi Koder plavih las in Lasje podobni, v Ëem se razlikujeta?

UËenci iπËejo kriterije podobnosti/ razlikovanja. Svoje ugotovitve pisno ubesedijo in jih preberejo.

Frontalno ovrednotim njihove odgovore. 3. ura Sinteza, vrednotenje, nove naloge

Nato uËence preusmerim na poustvarjanje/ ustvarjanje:

V pomoË jim je SIB 7, str. 191: • besedilo preoblikujejo v strip • piπejo SMS ipd.

V katero drugo obliko/besedilo bi lahko preoblikovali ljubezensko pesem? Ali bi znali zapisati ljubezensko pesem? Kako bi se tega lotili?

NaËrtujejo, razmiπljajo o svojem pisanju: piπejo ljubezenske rime/ ljubezensko pesem. Svoje pisanje predstavijo soπolcem/lahko v obliki ≈mini literarnega ≈veËera√√/≈mini razstave√.

Viri/literatura: Delovni zvezek Svet iz besed 7. CD Svet iz besed 7. UËni list s PavËkovo pesmijo Lasje. DidaktiËne strategije: delo z besedilom, igra vlog, v dvojicah/individualno in frontalno delo.

156

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 157

(Black plate)

Simon GregorËiË: SoËi

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Boæa Krakar Vogel

Simon GregorËiË: SoËi ©t. ur: 3 (+1) Vir. SIB 7

UËiteljeva prognoza (Kaj ponuja besedilo, kaj lahko spoznajo uËenci, katere teæave je mogoËe priËakovati pri sprejemanju?) Pesem je predvsem zelo Ëustvena. Izpovedovalec nagovarja SoËo, obËuduje njeno lepoto, ji izkazu je svojo ljubezen in polaga vanjo svoje upe za lepπo narodovo prihodnost. UËenci naj bi spoznali to pesnikovo sporoËilo in zaznali, s Ëim vsem so ta mogoËna Ëustva izraæena v besedilu. Poskusili naj bi se opredeliti, ali jim je tako Ëustvovanje blizu ali morda odmaknjeno (precej mogoËe). Razumeli naj bi, da je bilo takrat to umestno, saj so bile zgodovinske okoliπËine drugaËne, pesnikova narava pa obËutljiva za osebne in druæbene krivice.

Operativni cilji obravnave (upoπtevamo tudi faze pred branjem, motivacijo) UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje Posluπajo glasbeno ponazoritev reËnega toka. Posluπajo interpretativno branje pesmi, jo sami znova glasno in tiho berejo. Govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave, ki jih povzroËajo oblikovne in vsebinske posebnosti, izmenjujejo mnenja o temi in sporoËilu. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Frontalno, v dvojicah in skupinah govorno razËlenjujejo pomembne znaËilnosti pesniπkega besedila: povzemajo in komentirajo temo in motive, zaznavajo in opisujejo ritem, rimo, aliteracije idr., razlagajo metafore in ukrasne pridevke. Sinteza, vrednotenje Govorno in pisno zdruæujejo spoznanja o pesmi, poustvarjajo razËlenjena slogovna sredstva. Nove naloge Samostojno pisno predstavijo svoje doæivetje nove GregorËiËeve domovinske pesmi (Nazaj v planinski raj). Izrazijo svoja obËutja, pridobljeno znanje pa poskuπajo uporabiti pri opisu znaËilnosti nove pesmi. Namesto tega lahko pripravijo kratek govorni nastop o soπki fronti, pomagajo si z virom, ki ga navaja SIB 7 (str. 149).

157

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 158

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Simon GregorËiË: SoËi

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja Predvajam odlomek Smetanove skladbe Vltava — spodbudim zaznavanje glasbene upodobitve reËnega toka. Vpraπam, ali menijo, da je mogoËe tok reke upodobiti tudi z besedami. Kako bi to storili uËenci?

Najava besedila Povem, da je z besedami tok reke upodobil in lokalizacija GregorËiË v pesmi SoËi. Predstavim pesnikovo æivljenje in delo, pokaæem tok SoËe na zemljevidu ter opozorim, kdo je takrat imel oblast nad tem ozemljem. Opozorim na nekaj teæjih besednih zvez. Pripravim uËence na posluπanje besedila.

Interpretativno branje

Berem besedilo, na branje sem se vnaprej pripravila (zaznamovala zvoËno slikanje, pomenske poudarke, glasno prebrala).

Premor po Po branju umolknem, v miru poËakam nekaj branju, izraæan- trenutkov, da zberejo vtise. je doæivetij UËence vpraπam, kaj jim je najbolj ostalo v uπesu. Njihove kljuËne besede zapisujem na tablo, nastane pojmovna mreæa.

Dejavnosti uËencev Posluπajo, si predstavljajo pot reke.

Aktivirajo domiπljijo, iπËejo primerna jezikovna sredstva.

Posluπajo razlago, gledajo grafiËna ponazorila (GregorËiËev portret, sliko rojstne hiπe, zemljevid Primorske iz sodobnosti in preteklosti). Sodelujejo s predznanjem, svojimi opisi SoËe … Posluπajo razlago, se pripravljajo na sprejemanje. Zaprejo knjige, se umirijo, udobno usedejo. Doæivljajsko posluπanje, ki sproæa Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje. Se premikajo, komu kaj poπepnejo, se ukvarjajo s sliπanim. Naπtevajo vtise, izmenjujejo mnenja o najbolj opaæenih sestavinah. Svoje izpopolnjeno mnenje lahko oblikujejo tudi pisno, individualno (1—2 povedi), ki ju po æelji preberejo na glas.

UËencem naroËim, da doma poiπËejo tisti del Znova doæivljajsko preberejo pesem, pesmi, ki jim najbolj ugaja ter se pripravijo, izberejo najzanimivejπi del, si prizadeda ga naslednjiË preberejo ali opiπejo vajo za prepriËljivo predstavitev. soπolcem. Na ta naËin se razËlenjevanje ne bo v naslednji uri zaËelo brez stika z doæivljanjem besedila. 2. ura RazËlenjevanje besedila

158

Nekaj uËencev predstavi izbrane dele pesmi. Soπolci posluπajo, v mislih sooËijo svoje videnje pesmi s predstavitvami. UËence razdelim v skupine po 3—4. Razdelim jim delovne listke z naslednjimi nalogami: PoiπËite v pesmi verze 1—11 (1. sk.), 12—25 (2. sk.), 26—40 (3. sk), 41—54 (4. sk), 55—70 (5. sk.) ter temu delu besedila dajte naslov in ga povzemite v eni povedi. Zakaj ste izbrali tak zapis (deli besedila so smiselne pomenske enote z razmeroma sklenjenim sporoËilom)?

Skupine poltiho ponovno berejo pesem, poiπËejo svoj del besedila in s povzemanjem in komentiranjem pokaæejo svoje razumevanje. Naslove delov pesmi zapiπemo na tablo, uËenci ob njih v verigi obnovijo celotno pesem. Opazijo zgradbeno dvodelnost.

Pomensko in oblikovno v frontalnem pogovoru razËlenjujemo pesem. Pomagamo si z vpraπanji v SIB 7, 147—149. Odgovore

Usmerijo pozornost k figurativnemu izraæanju in pomenom v povezavi s sporoËilom: besede in ritem, ki ponazarjajo tok (so to bolj besede ali

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 159

(Black plate)

∗

Simon GregorËiË: SoËi

Faza obravnave

3. ura Sinteza, vrednotenje, nove naloge

Dejavnosti uËitelja

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Dejavnosti uËencev

priËakujemo predvsem od uËencev, ki so poprej brali doloËen del besedila.

njihovo druæenje in zvoËni uËinek, ritem — ali rime k ritmu tudi pripomorejo, pa πtevilo zlogov tudi? — viπji nivo), iπËejo pridevnike, ki poudarjajo Ëistost, razlagajo metaforiËne zveze (svinËena toËa, deæ krvav), aliteracije (vedra viπnjevost viπav …). Spoznajo definicijo aliteracije.

UËenci v dvojicah poskuπajo odgovoriti na vpraπanje, na kakπne naËine pesnik kaæe svojo ljubezen in obËudovanje do SoËe. Kakπno moË ji pripisuje, kdaj se mu zdi najmanj moËna?

Ob vpraπanjih, ki se æe dotikajo sinteze, z novega zornega kota zdruæujejo spoznanja, ki so jih pridobili pri razËlenjevanju.

Dvojice, ki so razmiπljale o sklepnih vpraπanjih, se zdruæijo v skupine in izmenjajo ugotovitve. Poskuπajo Ëimbolj prepriËati sogovornike v skupini. Izraæajo svoje mnenje o taki pesmi, kaj je danes zanje v njej prepriËljivo, kaj je morda solzavo, nenavadno? Ali tudi sami obËutijo ljubezen do domovine? Je to danes pomembno?

Izraæajo svojo interpretacijo pesmi, utemeljujejo, vrednotijo. Po izmenjavi mnenj (najveË 10 minut) posamezniki na kratko zapiπejo svoje mnenje.

Po skupinskem delu spodbudimo uËence, da si izberejo nekaj konËnih besed v verzih pesmi in tvorijo ËimveË novih rim. Vsaj eni od izbranih konËnih besed poiπËejo nekaj aliteracij in oblikujejo smiselno poved po zgledu Zmago zmeraj … (SIB 7, 149). Kaj bi morali storiti, da bi dobljena poved bila tudi ritmiËno uËinkovita (zamenjati besedni red, spremeniti kak naglas …)?

S poustvarjanjem pridobivajo izkuπnjo, pri Ëemer πe enkrat z novega zornega kota berejo besedilo, z opisom svojega poËetja pa πe metavedenje o pesniπkih postopkih (slednje za viπji nivo).

V zadnjem delu ure damo novo nalogo: Razdelimo kopije pesmi Nazaj v planinski raj. Doma naj prostovoljci poskusijo predstaviti svoj vtis (medbesedilno interpretacijo) te pesmi v primerjavi s SoËi ob naslednjih nalogah: Primerjajte tematiko pesmi in bodisi zunanjo zgradbo bodisi dve pesniπki sredstvi, ki sta v eni in drugi pesmi (npr. raba loËil, okrasni pridevki, poosebitve …).

UËenci uporabijo pridobljeno znanje in postopke interpretacije pri novem, razmeroma enostavnem besedilu. Vadijo postopke literarnega branja in primerjanja znanega in novega besedila. Tako se pripravljajo tudi na ZP.

4. ura (moæen Namesto tega lahko na internetu poiπËejo dodatek, medij- informacije o soπki fronti in pripravijo krajπi ska vzgoja) govorni nastop. Vir: SIB 7, 149. Kako se je uresniËila pesnikova prerokba?

©irijo kontekstno znanje, vadijo sestavine sporazumevalnih zmoænosti — govorni nastop. Poveæejo sporoËilo pesmi z novo izkuπnjo. Soπolci v nadaljnjih urah posluπajo in ocenjujejo govorne nastop.

Z uËenci si ogledamo film Tistega lepega dne, ki na humoren naËin prikazuje iznajdljivo upornost Slovencev proti raznarodovalnim Izraæajo svoje vtise, asociativno pritiskom. povezujejo idejnost filma s pesmijo SoËi. Razmiπljajo, kako so Slovenci na tem ozemlju obËutili stik s tujci (pesnik, junaki filma)? Je πe danes tako?

159

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 160

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Æarko Petan: Obtoæeni volk

Drago MegliË

Æarko Petan: Obtoæeni volk Vir: SIB 7

UËiteljeva prognoza Dramatik na humoren naËin nadaljuje klasiËno pravljico RdeËa kapica, tako da na zasliπanje na sodiπËu pripelje obtoæenega volka. S tem jo aktualizira oz. pravljiËno perspektivo zamenja s stvarnim æivljenjem, v katerem Ëlovek odgovarja za svoja dejanja. UËenci naj bi zaznali to novo perspektivo, se do nje opredeljevali (za ali proti), zlasti pa v igri vlog spoznavali neskonËne moænosti interpretacije in poustvarjanja.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje UËenci dramsko besedilo berejo glasno po vlogah in samostojno tiho, doæivljajo in vrednotijo MLADINSKO DRAMSKO BESEDILO in njegove znaËilnosti, vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Govorno obnavljajo prebrano knjiæevno besedilo, opisujejo zunanjost, znaËaj in ravnanje knjiæevne osebe, po branju mladinskega dramskega besedila okarakterizirajo junaka, protijunaka in stranske osebe, opisujejo zunanjost, znaËaj in motivacijo za njihovo ravnanje, prepoznavajo DRAMSKE ZGRADBENE PRVINE, doæivljajo in prepoznavajo KOMI»NO PERSPEKTIVO (humor), prepoznavajo razliko med govorom dramskih oseb in oznakami prostora, Ëasa, govora oseb in njihovega Ëustvovanja itd. (odrska navodila), loËijo junaka in protijunaka, prepoznavajo zunanjo zgradbo dramskega besedila: dejanje in prizor, govorno opisujejo dramsko dogajanje, prepoznavajo MOTIVE ZA RAVNANJE knjiæevnih oseb. Sinteza, vrednotenje, nove naloge Piπejo DRAMSKE PRIZORE: krajπe dramsko besedilo, razvijajo sposobnost za sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje radijske igre, razvijajo sposobnost doæivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti: primerjajo DOGAJANJE knjiæevnosti in radijske igre.

160

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 161

(Black plate)

∗

Æarko Petan: Obtoæeni volk

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja UËence spomnim na pravljico o RdeËi kapici in zaËnem ≈govorno podajanko«.

Dejavnosti uËencev Aktivirajo svoje znanje in nadaljujejo zgodbo, tako da vsak pove eno poved, dokler se pravljica ne konËa.

Najava besedila Povem, da obstaja veË kot 2000 razliËic in lokalizacija pravljice o RdeËi kapici in jih spomnim na Roalda Dahla (SIB 8, str. 93). Napovem odlomek in ga umestim v celotno besedilo. Razdelim vloge (Sodnik, Paznik, Lovec, Branilec, Toæilka).

Posluπajo, se pripravljajo na literarnoestetsko doæivetje.

Interpretativno branje

Po vlogah berejo besedilo in se nanj Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivajo.

Berem didaskalije.

Premor po V miru poËakam nekaj trenutkov, da zberejo branju, izraæan- vtise. je doæivetij UËence vpraπam, kakπno je njihovo mnenje o besedilu.

2. in 3. ura RazËlenjevanje besedila

Po branju umolknejo. Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem. Izraæajo svoja obËutja in jih razlagajo.

Pripravim jih na ponovno, individualno tiho branje.

Znova doæivljajsko preberejo besedilo.

Frontalno preverim zgodbo.

Z aktivacijo predznanja se pripravijo na samostojno analizo besedila.

Razdelim uËne liste z naslednjimi nalogami: • Katere osebe nastopijo na zaËetku odlomka, katere bodo na koncu? • Kaj vse Sodnik vpraπa Lovca? • Kako govori Lovec? • Kdo brani volka? Katera malenkost se mu zdi pomembna? • Kdo je poklican za priËo na koncu odlomka? »emu?

Pomensko in oblikovno razËlenjujejo besedilo. Pomagajo si z berilom SIB 7, str. 108—109.

Odgovarjajo na vpraπanja. Vpraπam, ali je tema besedila (sojenje obtoæenemu) resna ali smeπna; kako je prikazana? Na resen ali posmehujoË naËin? Predstavim jim literarnoteoretiËni pojem parodija.

4. ura Sinteza, vrednotenje, nove naloge, preverjanje

UËence pripravim na pisanje lastne parodije.

Posluπajo in si definicijo zapiπejo.

UËencem razdelim uËne liste in predvajam zvoËni posnetek radijske igre. • Kdo nastopi v radijski igri? • Ali se igra strogo dræi knjiæne predloge? • Kakπna je vloga didaskalij? • V Ëem se radijska igra in knjiæna predloga razlikujeta? V Ëem pa sta si podobni?

Z uvedbo nove osebe (Toæilke) poustvarjajo besedilo in napiπejo lastni dramski odlomek. Posluπajo radijsko igro, jo primerjajo z obravnavanim odlomkom in ugotavljajo podobnosti in razlike med njima. Ob pomoËi vpraπanj v SIB 7, str. 109, uËenci usvojijo definicijo pojmov prizor in dejanje.

161

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 162

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Ljudska: Pegam in Lambergar

Olga Hüll

Ljudska: Pegam in Lambergar Vir: SIB 7

UËiteljeva prognoza Pesem je lep primer ljudske epske pesmi, ki daje uËitelju πtevilne moænosti pribliæati uËencem ljudsko slovstvo. Vsebinsko ni zahtevna in je dokaj zanimiva. Ponuja pa tudi moænosti vkljuËevanja in spoznavanja literarno-teoretiËnih pojmov, ki so uËencem pogosto teæko razumljivi. Ob njej imamo veliko moænosti ponuditi uËencem poustvarjanje in ustvarjanje. Toda pesem je jezikovno precej zahtevna. Zato bo potrebno nameniti precej Ëasa razumevanju besed in besednih zvez, ki uËencem niso blizu, saj je v pesmi precej starinskih in nareËnih besed in besednih zvez.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje Posluπajo interpretativno branje pesmi in jo sami glasno in tiho berejo. Govorno izraæajo svoje vtise in zaznave, ki jih je v njih vzbudila pesem s svojo sporoËilnostjo. Doæivljajo in izraæajo svoja mnenja o ravnanju junakov. Zaznavajo elemente govora knjiæevnih oseb. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) UËenci govorno obnavljajo zgodbo (fabulo) prebrane pesmi. RazËlenjujejo dogajanje na dogajalne enote. Zaznavajo in razumejo knjiæevni prostor in dogajalni Ëas (na podlagi znanja zg. in ze.) Zaznavajo in doæivljajo pesemske slike oz. motive in jih govorno upovedujejo. Razumejo in govorno strnjeno izrazijo temo pesemskega besedila. DoloËijo snov in poiπËejo osrednjo idejo pesmi. LoËijo glavne in stranske knjiæevne osebe, zaznavajo elemente njihovega videza in govora. Zaznavajo in opisujejo ritem pesmi v povezavi z njeno sporoËilnostjo. PoiπËejo rimo. Razlagajo nenavadne besede in besedne zveze. Opisujejo likovno podobo pesmi. Sinteza, vrednotenje, nove naloge Razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja pesemskega besedila. Identificirajo se s knjiæevnimi osebami in svojo odloËitev utemeljijo. Spoznavajo knjiæevne zvrsti in vrste (ljudska pripovedna/epska pesem). Govorno strnejo svoja spoznanja o pesmi. Posluπajo uglasbitev (zvoËna knjiga Svet iz besed 7 — CD2). Poustvarjajo prebrano pesemsko besedilo — Zgodba o Pegamu in Lambergarju, SMS sporoËilo.

162

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 163

(Black plate)

∗

Ljudska: Pegam in Lambergar

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja UËencem pokaæem sliko gradu Kamen, kjer naj bi æiveli grajski gospodje Lambergi. Povem jim zgodbo o tem, kako so priπli do gradu.

Najava besedila Povem, da so junaπtva slovenskih junakov in lokalizacija radi opevali ljudje v pesmih, ki so se pele ali pripovedovale. Toda imena avtorjev so se pozabila, ostale so le pesmi. Kako se imenujejo takπne pesmi?

Interpretativno branje

Premor po branju, izraæenje doæivetij

Dejavnosti uËencev Posluπajo, sodelujejo v razgovoru, razmiπljajo, povedo, Ëe poznajo πe kakπno podobno zgodbo (morda iz zgodovine). Povedo, da so to ljudske pesmi in navedejo kakπno, ki jo poznajo.

Pokaæem zbirke ljudskih pesmi in povem, da je ena od njih tudi zelo znana ljudska pesem o Pegamu in Lambergarju (SIB7, str. 241).

UËenci poiπËejo pesem. Ogledajo si ilustracijo in jo komentirajo. Preberejo podnapis k ilustraciji.

Dam jim navodila za reπevanje vaj.

UËenci v dvojicah reπujejo vaje na str. 241.

Frontalno preverim reπitve.

UËenci berejo odgovore, popravljajo in dopolnjujejo.

Napovem branje pesmi.

UËenci se pripravijo na zbrano posluπanje.

Interpretativno preberem pesem. Posebej poudarim govor razliËnih oseb.

UËenci zbrano posluπajo, doæivljajo pesem, ki vzbuja domiπljijske predstave.

Umolknem in poËakam nekaj trenutkov, da uËenci uredijo svoje misli, Ëustva, vtise. Vpraπam, kaj jim je bilo vπeË.

UËenci izraæajo svoja mnenja, vtise, jih pojasnjujejo, utemeljujejo.

Vpraπam jih, Ëe so se tudi sami kdaj dvobojevali in kakπen je bil izid.

UËenci pripovedujejo svoja doæivetja, povedo, kako je potekal boj, s Ëim, kakπen je bil izid.

Kaj menite o takπnih dvobojih, celo na æivljenje in smrt?

Izraæajo svoja mnenja.

UËence pripravim na ponovno branje (SIB 7, str. 244).

UËenci si s svinËnikom oznaËijo govor posameznih oseb, nato pa po razdeljenih vlogah ponovno berejo pesem. UËenci vadijo interpretativno branje pesmi po vlogah. Napiπejo kratko obnovo pesmi.

2. ura Dam jim navodila za domaËo nalogo. RazËlenjevanje besedila

O Ëem govori pesem? Kako bi o tem pripovedoval prijatelju?

UËenci interpretativno berejo pesem po razdeljenih vlogah. Nekaj uËencev prebere obnovo pesmi.

163

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 164

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Faza obravnave

∗

Dejavnosti uËitelja

Ljudska: Pegam in Lambergar

Dejavnosti uËencev

Ali bi se dala vsebina povedati πe krajπe? Razdelim jim uËne liste.

UËenci individualno urejajo dogajalne enote v pravilno zaporedje.

Vpraπam jih, kako bi z eno povedjo izrazili vsebino pesmi.

UËenci povedo, da pesem pripoveduje o boju med Pegamom in Lambergarjem.

Kako bi potem poimenovali pesem, ki pripoveduje o nekem dogodku?

UËenci ugotovijo, da je to pripovedna pesem.

Pri nadaljnji analizi zastavljam uËencem vpraπanja, s pomoËjo katerih doloËimo: • knjiæevni prostor, • dogajalni Ëas, • motive, • temo, • snov, • sporoËilo pesmi, • knjiæevne osebe (glavne, stranske).

UËenci razmiπljajo, ugotavljajo, sklepajo, povezujejo …, odgovarjajo na vpraπanja.

Ugotovitve imam zapisane na grafoskopski Sledijo zapisu na prosojnici, ki jim prosojnici. Postopoma, kakor uËenci prihajajo pomaga pri nadaljnjih ugotovitvah. do ugotovitev, odkrivam posamezne toËke. UËenci snovi ne prepisujejo, ker jim na koncu analize razdelim uËne liste, na katerih je napisana vsebina prosojnice. UËenci si list zalepijo v zvezek. 3. ura UËencem dam navodila za domaËo nalogo: Zgodba o Pegamu in Lambergarju (zgodba s spremenjenim koncem)

UËenci berejo svoje zgodbe s spremenjenim koncem, pojasnjujejo in utemeljujejo svoje odloËitve.

UËencem dam navodila za ponovno interpretativno branje. Opozorim jih na intonacijo, hitrost govora, ritem.

Ponovno berejo pesem po razdeljenih vlogah. Ugotavljajo, kakπen je ritem in kako se ujema s sporoËilnostjo pesmi.

UËence opozorim na ritem pesmi.

UËenci razmiπljajo, opazujejo, ugotavljajo, sklepajo, povezujejo. PoiπËejo rimo, primere, stalne okrasne pridevke, pomanjπevalnice, nareËne besede, starinske besede, stalna ljudska πtevila. Opazujejo in opisujejo likovno podobo pesmi. Iz vseh teh spoznanj ugotovijo, da je jezik preprost in nareËno obarvan.

V nadaljevanju analize usmerjam uËence tako kot prejπnjo uro; pomagamo si z grafoskopsko prosojnico.

Ko konËamo z analizo, razdelim uËencem uËne liste.

164

Ob grafoskopski prosojnici si podËrtajo, pobarvajo ali drugaËe poudarijo posamezne ugotovitve (ker uËni listi niso barvni).

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 165

(Black plate)

∗

Ljudska: Pegam in Lambergar

Faza obravnave 4. ura (nivojska) Sinteza, vrednotenje, nove naloge

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Dejavnosti uËitelja Dam navodila za domaËe delo: • dopolniti uËni list z dodatnimi primeri • Najraje bi bil …

Dejavnosti uËencev UËenci pesem πe enkrat preberejo in pripiπejo veË primerov na uËni list. Pisno se identificirajo s knjiæevno osebo in svojo odloËitev utemeljijo. UËenci preberejo primere na uËnih listih, ki so jih πe naπli v pesmi. Berejo svoje identifikacije.

Ob grafoskopski prosojnici oz. uËnih listih strnemo pridobljena spoznanja o obravnavani pesmi. Vzpodbujam jih, da izraæajo svoja mnenja o pesmi.

UËenci veriæno pripovedujejo o ugotovitvah oz. spoznanjih, npr.: Spoznali smo ljudsko pesem. Ljudska se imenuje zato, ker … Pripovedna ali epska pesem … Pesem pripoveduje o …

Pripravim drugi CD zvoËne knjige SIB 7 z uglasbitvijo pesmi.

Izraæajo svoja mnenja o pesmi in jih utemeljujejo.

Dam navodila za poustvarjanje.

Posluπajo glasbeno razliËico pesmi. Ugotavljajo razlike.

Spremljam in usmerjam delo uËencev, pomagam, kjer je potrebno.

UËenci poustvarjajo. Vsi si pomagajo z navodili v SIB 7, str. 244. 1. nivo • SMS (SIB 7, str. 244) ali • Bil si prisoten pri dvoboju. Poπlji kratko SMS sporoËilo prijatelju o poteku in izidu dvoboja. ali • Lambergar pripoveduje Postavi se v vlogo Lambergarja, ki vso zgodbo na kratko opiπe prijatelju. 2. nivo • Pegam pripoveduje ali • Lambergarjeva æena pripoveduje 3. nivo • Cesar pripoveduje ali • LiterarnoteoretiËne definicije SIB 7, str. 244 in 245

Rezultat poustvarjanja preverimo frontalno.

UËenci, ki berejo svoje izdelke, komentirajo svoj in soπolËev izdelek, povedo, kako bi lahko πe drugaËe napisali.

Naloga za nadaljnje delo: UËenci zbirajo in zapisujejo ljudske pesmi (lahko tudi zgodbe) svojega domaËega kraja.

Opomba: Druga moænost je, da se uËenci pri nivojski uri pripravijo na dramatizacijo, pretvorijo pesem v dramsko obliko …

165

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 166

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Ljudska: Pegam in Lambergar

DidaktiËne strategije: frontalno delo, delo v dvojicah, individualno delo; razgovor, delo z besedilom, posluπanje, branje, razlaga, pisni izdelek. UËni pripomoËki: DZ — Svet iz besed 7, grafoskop, prosojnica, zvezek, uËna lista, slikovni material (grad Kamen), zbirke ljudskih pesmi, zvoËna knjiga SIB 7.

166

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 167

(Black plate)

Ljudska: Pegam in Lambergar — uËni list

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Najraje bi bil ...

U»NI LIST Uredi dogajalne enote v ustrezno zaporedje. ___ Bojevnika se spopadeta. ___ Lambergarju mati razkrije Pegamovo πibko toËko. _a Cesarski Dunaj zmoti v njegovem miru okrutni Pegam. ___ Dunaj se veseli Lambergarjeve zmage. ___ Pegam in Lambergar doloËita kraj spopada. ___ Cesar poπlje na Kranjsko po bojevnika Lambergarja, da se spoprime z izzivalcem. ___ Pegamova glava se znajde na zmagovalËevem meËu. ___ Junaka Lambergarja cesar bogato nagradi.

167

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 168

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Ljudska: Pegam in Lambergar

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ljudska: Pegam in Lambergar 1. Ljudska, pripovedna pesem 2. Zgodba — razËlenitev dogajanja na dogajalne enote (uËni list) a) Cesarski Dunaj zmoti v njegovem miru okrutni Pegam. b) Cesar poπlje na Kranjsko po bojevnika Lambergarja, da se spoprime z izzivalcem. c) Lambergarju mati razkrije Pegamovo πibko toËko. Ë) Pegam in Lambergar doloËita kraj spopada. d) Bojevnika se spopadeta. e) Pegamova glava se znajde na zmagovalËevem meËu. f) Dunaj se veseli Lambergarjeve zmage. g) Junaka Lambergarja cesar bogato nagradi. 3. Knjiæevni prostor: pod lipo sredi Dunaja, grad Kamen na Kranjskem, polje pred Dunajem 4. Dogajalni Ëas: srednji vek, poleti 5. Motivi: lagodno æivljenje na Dunaju, ljudska verovanja (tri glave), boj domaËega junaka s tujim velikanom, zmaga domaËega junaka 6. Tema: boj domaËega junaka s tujim velikanom 7. Snov: zgodovinska — dvoboji v srednjem veku 8. Osrednja ideja (sporoËilo) pesmi je poglavitna misel, miselno sporoËilo, prepriËanje, spoznanje, ki ga vsebuje delo. DomaËi (kranjski) junak reπi Dunaj pred tujim velikanom. 9. Knjiæevne osebe: • glavne: Kriπtof Lambergar, Pegam, cesar • stranske: sel, Lambergarjeva mati • meni podobne: ... 10. Ritem — se ujema s sporoËilnostjo pesmi. 11. Rima: stoji — godi — vi, tratica — lipica — senËica, ... 12. Besede in besedne zveze s prenesenim pomenom: • primera ali komparacija je primerjanje oseb, predmetov, krajev ... glede na podobne lastnosti: leti, ko bi ga zlod podil; gre hitro ko nebeπki blisk; konjiËa imaπ ko ptiËico • stalni okrasni pridevki: beli (Dunaj), (miza) rumena, na sinji (skal´) • pomanjπevalnice: tratica, lipica, senËica • nareËne besede: driËi, tud´, kater´, skusil, konjËa, brzega • starinske besede: v lini stoji, ino, poduËila • stalna ljudska πtevila: sedem (let), tri (glavé), trikrat (si zdirjata nasproti), tri (gradi) 14. Likovna podoba pesmi: 40 kitic z razliËnim πtevilom verzov. Verzi so razliËno dolgi. 15. Jezik: preprost, nareËno obarvan 16. Epska ali pripovedna pesem pripoveduje o pomembnih dogodkih, junaπtvih, dvobojih ...

168

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 169

(Black plate)

UËiteljeve beleæke

∗

» • Primeri preverjanja

» Primeri preverjanja Neæa Cigüt Primeri preverjanja v 7. razredu ob neznanem besedilu (npr. po sklopu: Otrok — podobo na ogled postavi)

UËiteljeve beleæke/opombe Cilje uËnega sklopa uËitelj preverja/ocenjuje ob neznanem/neobravnavanem besedilu v πoli. Pri tem si lahko pomaga z vzorci preverjanj (npr. Rokusova zbirka Reπi me — reπim te), z neobravnavanimi odlomki v berilih, poiπËe relevantne odlomke v literaturi. Relevantno v tem pomenu, da odlomki niso prelahki ali prezahtevni za uËence in da omogoËajo interpretacijo, doæivljanje literature v tolikπni meri, da se da iz njih izpeljati — preveriti/oceniti cilje (funkcionalne in izobraæevalne ter zadostiti standardom) doloËenega sklopa ali celostno: cilje 7. razreda pri branju umetnostnih besedil. Kadar gre zgolj za doloËene sklope, je pri izbiri odlomka vredno upoπtevati tisto merilo, ki je bilo v ospredju naËrtovanja uËnega sklopa: npr. zvrst/vrsto literarnega besedila, temo besedila, Ëasovno obdobje (op. ob preverjanju tematike otroπtva/odraπËanja bomo vzeli neznano besedilo s tako tematiko).

169

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

» • Primeri preverjanja

Page 170

(Black plate)

∗

Dave Pelzer: Izgubljeni fant

Dave Pelzer: Izgubljeni fant (UËila 1998, str. 28—29)

170

Nekaj minut kasneje vrata pisarne zaπkripajo. Iz nje stopi oËe in se rokuje s policistom. Ta se mi pribliæa. Skloni se k meni. ≈David, je le majhen nesporazum. OËe mi je povedal, da si se razburil, ker ti mati ni dovolila voziti tvojega kolesa. Zaradi Ëesa takega ti ni bilo treba beæati od doma. Torej pojdi zdaj z oËetom domov in z materjo to uredita. Tvoj oËe pravi, da je zbolela od skrbi zate.√ Potem spremeni ton in upre prst vame. ≈In tega nikoli veË ne naredi starπe. Upam, da te je izuËilo. Tam zunaj je lahko kar precej grozno, kaj?√ me vpraπa, medtem ko kaæe ven iz zgradbe.

Pred policistom stojim v popolni neveri. Ne morem verjeti temu, kar sliπim. Voziti kolo? Niti nimam ga! ©e nikoli ga nisem vozil. Rad bi se obrnil, da bi videl, ali ne govori morda kakπnemu drugemu fantu. Od zadaj me gleda oËe. Njegove oËi so prazne. Zavem se, da je to le ena materinih zavajajoËih zgodb. Deluje.

≈In, David,√ pribije policist, ≈spoπtuj in ubogaj starπe. Ne veπ, kako sreËen si lahko.√

V mislih se mi zamegli. V glavi se mi samo kar naprej vrti, ≈kako sreËen si … kako sreËen si …√ Ko oËe zaloputne vrata na voznikovi strani karavana, se stresem. Preden se nagne k meni, globoko izdihne. ≈Sveti Jezus Kristus, David!√ zaËne, ko obrne zganjajoË in pritisne na stopalko za plin. ≈Kaj za vraga, si si mislil? Ali se ti sploh sanja, kaj si naredil? Ali veπ, kaj je tvoja mati prestala zaradi tebe?√

Sunkovito se obrnem proti njemu. Kaj je prestala ona? Kaj pa jaz? Ali ni nikomur mar zame? Toda …, si reËem, mogoËe se je zlomila. MogoËe jo res skrbi zame. Ali je mogoËe, da se zaveda, da je πla predaleË? Za trenutek si jo lahko predstavljam, kako hlipa v oËetovem objemu, spraπujoË se, kje sem, ali sem æiv. Potem lahko vidim mojo mamico, kako objokana priteËe, me polna ljubezni objame in pokrije s poljubi, po obrazu pa se trkljajo solze. Skorajda jo sliπim reËi tri najpomembnejπe besede, ki si jih æelim sliπati. In pripravljen sem reËi pet najpomembnejπih besed: Tudi jaz te imam rad!

≈David!√ me oËe zgrabi za roko. SkoËim pokonci in udarim z glavo ob streho avtomobila. ≈Ali se ti sploh sanja, kaj je poËela tvoja mati? Niti trenutka miru nimam v tej hiπi. Za voljo KriπËevo, cel vrag je bil, kar si odπel. Jezus, ali se ne moreπ izogniti teæavam? Ali ne moreπ poskusiti, da bi bila zadovoljna? Samo umakni se ji s poti in naredi vse, kar hoËe. Ali lahko to narediπ? Ali lahko to narediπ zame? No?√ vpije oËe tako na glas, da Ëutim, kako mi zamrgoli po koæi.

PoËasi prikimam. Ne upam si spustiti glasu, Ëeprav v sebi joËem. Vem, da sem kriv, kot vedno sem vsega kriv. Obrnem se k oËetu in kimam. Stegnil je roko, da bi me poboæal po glavi.

≈V redu,√ reËe z neænim glasom, ≈v redu, Tiger moj. Zdaj pojdiva domov.√

Ko vozi po istih ulicah, po katerih sem hodil pred urami, sedim Ëisto na strani avtomobila in se naslanjam na vrata: poËutim se kakor ujeta æival, ki si hoËe izpraskati pot skozi πipo. Bliæe ko prihajava k hiπi, bolj Ëutim, kako v notranjosti trepetam. Moral bi na straniπËe. Dom, si reËem. Strmim v svoje roke. Prsti se mi tresejo od strahu. Vem, da bom v nekaj trenutkih tam, kjer se je vse zaËelo. V celoti se ni niË spremenilo in vem, da se tudi ne bo. Æelim si, da bi bil kdo drug, kdor koli, samo ne jaz.

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 171

(Black plate)

Dave Pelzer: Izgubljeni fant

∗

» • Primeri preverjanja DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Kdo pripoveduje zgodbo?

2. Ali sta pripovedovalec in avtor ena in ista oseba? Utemelji svojo izbiro.

DA, ker NE, ker

3. Razberi iz odlomka kraja dogajanja. Napiπi ju na Ërto.

4. a) Katere knjiæevne osebe ni veË na drugem prizoriπËu? Izberi pravilni odgovor.

A enega izmed starπev B otroka C uradne osebe. b) PodËrtaj, kar je prav! Ta knjiæevna oseba je GLAVNA KNJIÆEVNA OSEBA/STRANSKA KNJIÆEVNA OSEBA.

5. Odlomek pripovedi je iz romana Dava Pelzerja IZGUBLJENI FANT. Sklepaj na podlagi pre-

branega in obkroæi pravilni odgovor. Tematika dela A) so dogodivπËine pogumnih mladostnikov. B) je brezskrbno odraπËanje otrok. C) je teæavna mladost. ») je urejeno druæinsko æivljenje.

6. ≈Zavem se, da je to le ena materinih zavajajoËih zgodb.√ Na kratko opiπi, kaj je njena zavaja-

joËa zgodba, koga je æelela prepriËati z njo in ali je bila pri tem uspeπna.

171

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 172

(Black plate)

∗

» • Primeri preverjanja

Dave Pelzer: Izgubljeni fant

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

7. a) V Davidovi in oËetovi glavi so se ob vraËanju domov izmenjavala razliËna obËutja. Poveæi jih s povedmi/deli povedi, ki so bile izreËene. V okvirËek napiπi πe ime osebe, ki jo je izgovorila. A vdanost v usodo

C jeza

D strah pred neznanim

B upanje

» starπevska ljubezen/neænost

____ Kaj za vraga, si si mislil? ____ PoËasi prikimam. ____ Potem lahko vidim mojo mamico, kako objokana priteËe. ____ … v redu, Tiger moj.

b) Izpiπi iz devetega odstavka eno poved, ki neposredno kaæe na zunanji telesni odziv fanta kot posledico bojazni pred domom.

8. Primerjaj 5. in 9. odstavek odlomka in zapiπi, kakπen je Davidov odnos do druæine, doma. V primerjavi izrazi, kdo v druæini je tisti, zaradi katerega deËek tako Ëuti. Zapiπi dve povedi.

9. Pomagaj si z besedilom in razloæi, kaj pomeni a) upreti prst v koga b) poËutiti se kakor ujeta æival c) njegove oËi so prazne Ë) Dopolni! Razlagal sem besede s

10. Na podlagi πestega odstavka oznaËi oËeta: kako se poËuti v druæini in kaj æeli od sina. Povej, ali po tvoje prav ravna, in pojasni svoje razmiπljanje.

11. Navedi eno besedilo, ki se ukvarja z isto snovjo kot pripoved Izgubljeni fant. Pripiπi πe avtorja tega besedila. Naslov: Avtor:

172

pomenom.

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 173

(Black plate)

Dave Pelzer: Izgubljeni fant

∗

» • Primeri preverjanja

Reπitve 1. David. 2. Ne, pripovedovalec je prvoosebni (glavna knjiæevna oseba), avtor pa Dave Pelzer. 3. policijska pisarna/avtomobil 4. a) C b) STRANSKA KNJIÆEVNA OSEBA 5. C 6. Na primer: Mati se je zlagala, da je David zbeæal od doma zaradi tega, ker mu ni dovolila voziti kolesa. (On pa sploh ni vozil kolesa, ker ga ni imel.) Zaradi tega je vsa iz sebe. S tem je æelela prek oËeta prepriËati policiste. Njena namera je uspela — uradnik je verjel oËetu. Za vsebinsko pravilnost: 3 toËke (zgodba s kolesom/vpliv na policista/uspeπnost). Za pravopisno pravilnost (dve napaki ali manj) dodamo πe 1 toËko. 7. a) C oËe A David B David » oËe b) Prsti se mi tresejo od strahu. 8. Na primer: V obeh odstavkih je izpostavljen odnos do matere, zaradi njene grobosti se je David boji. »e v 5. odstavku πe upa, da bi ga lahko imela rada, ga je v 9. zelo strah vrnitve domov. 2 toËki za vsebinske elemente (odnos do matere/strah), 1 toËko za pravopisno pravilnost (Ëe sta dve napaki ali manj). 9. a) Groziti nekomu/ukazati mu kaj ipd. b) poËutiti se neprijetno/nelagodno/slabo ipd. c) bil je æalosten/obupan ipd. Ë) prenesenim 10. Po smislu: OËe ni kos situaciji v druæini — je πibkejπi od matere in se ji ne more upreti. Zato si æeli le miru. Od sina zahteva, da se tudi sam prilagaja materi, se ji izogiba in jo brezpogojno uboga. Dodano uËenËevo mnenje z utemeljitvijo. Za vsebinske elemente 4 t, 1 t priπtejemo za pravopisno pravilnost (tri napake ali manj). 11. Po smislu — upoπtevamo vsa besedila z motivi teækega æivljenja otrok.

173

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

» • Primeri preverjanja

Page 174

(Black plate)

∗

Vinko Möderndorfer: Ljubezen (V: Kako se dan zaËne, DZS 1993, str. 46) Kadar pride pomlad In so deËki z deklicami kot prijeten hlad, ki se zveËer na zemljo spusti. Kadar Ëeπnja zacveti in kadar deklica zardi, ko deËek, saj veste, tisti s svetlimi lasmi, sluËajno mimo prihiti.

Kadar pride pomlad, tako potiho in narahlo in je tu med nami, Ëisto tu, ob naπi rami, takrat se deËek in deklica drug ob drugem po ulici sprehajata in govorita Ëudne reËi, takπne, kdo kaj zbira in zakaj drevo molËi. Takrat kot majhen πkrat —kadar pride pomlad — priplazi se med nas — kaj med nas— to, da imaπ nekoga rad.

174

Vinko Möderndorfer: Ljubezen

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 175

(Black plate)

∗

Vinko Möderndorfer: Ljubezen

» • Primeri preverjanja DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Izpiπi iz pesmi verze, ki naravnost kaæejo na to, da pomlad ni glasna.

verz: verz:

2. Odgovor zapiπi na Ërto. Katere Ëudne reËi govorita deËek in deklica? Kaj meniπ, zakaj se tako obnaπata? 3. a) Po svoje razloæi verz ≈in so deËki z deklicami kot prijeten hlad, ki se zveËer na zemljo spusti√.

b) Ti verzi so zgrajeni na A pretiravanju B poosebljanju neæive narave C stopnjevanju pomena » primerjanju dveh stvari.

4. OznaËi z X, kaj je znaËilno za deËka in kaj za deklico v pesmi. deËek

deklica

osvaja zardeva je blond je zaljubljen

5. Izpiπi verz, ki v pesmi najbolj razloæi, kaj je ljubezen.

6. Izberi napravilnejπi odgovor. Besedilo je izpovedno, ker

a) lirski subjekt pripoveduje zgodbo dveh zaljubljencev. b) lirski subjekt izpoveduje ljubezenska obËutja. c) lirski subjekt razkrije, da je tudi on zaljubljen. Ë) ima lirski subjekt rad ljubezen. 7. Odgovori z eno besedo. Kaj se priplazi med nas tiho kot πkrat?

175

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 176

(Black plate)

» • Primeri preverjanja

∗

Vinko Möderndorfer: Ljubezen

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

8. Izberi pravilni odgovor. Z besedno zvezo SAJ VESTE v 2. kitici pesnik a) naveliËano opominja vse nas. b) nam ravnoduπno pripoveduje nekaj samoumevnega. c) navduπeno, iskrivo nagovarja vse nas. Ë) æuga vsem, ki berejo njegove pesmi.

9. PodËrtaj pravilne odgovore. Pesem je LJUBEZENSKA/POMLADANSKA. Pesem je zgrajena iz πtirih RAZLI»NO DOLGIH KITIC/ENAKO DOLGIH KITIC. Ritem v pesmi se STOPNJUJE/UMIRJA. Rima v kiticah je PRESTOPNA/SVOBODNA.

10. Obnovi pesemsko besedilo s kljuËnimi besedami, tako da opiπeπ razvoj ljubezni med deËkom in deklico od 1. do 4. kitice. Izbiraj med: prijateljstvo, ljubezen, sreËevanja, prva zaljubljenost, pomlad. kitica kitica kitica kitica

11. Katero izmed posameznih kitic bi lahko najlaæje podnaslovil ZMENEK? Izberi in ustrezno pojasni. A 1. kitico, ker B 2. kitico, ker C 3. kitico, ker » 4. kitico, ker

12. Primerjaj prebrano pesem s PavËkovo pesmijo Pesem (Opomba: Priloæimo besedilo ali pa tudi ne, ker je Pesem kanonsko besedilo — uËenci ga morajo poznati.). Na Ërto pred posamezno pesmijo napiπi ustrezne πtevilke. Pesem Ljubezen 1 2 3 4 5 6 7

176

primerjanje z dogajanjem v naravi poetiËna tema ljubezenska tema optimizem in pesimizem nove besede/neologizmi nagovarja posameznika nagovarja mnoæico

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 177

(Black plate)

∗

Vinko Möderndorfer: Ljubezen

» • Primeri preverjanja

Reπitve 1. 1. verz: takrat potiho in narahlo 2. verz: priplazi se med nas 2. Takπne, kdo kaj zbira in zakaj drevo molËi. Deklica in deËek sta zaljubljena/se imata rada/sta si vπeË/jima je nerodno. 3. a) Po smislu — druæenje deËkov in deklic je prijetno: pesnik ga primerja s poletnim veËernim hladom, ki Ëloveka osveæi. Za pravopisno pomanjkljiv odgovor odπtejemo 1 toËko. b) » 4.

deËek osvaja

deklica

zardeva

je blond

je zaljubljen

Za 5 pravilnih oznak — 2 t. Za 4, 3 pravilne oznake — 1 t. Za2, 1 pravilno oznako — 0 t. Za 5 pravilnih oznak — 2 t. Za 4, 3 pravilne oznake — 1 t. Za 2, 1 pravilno oznako — 0 t. 5. to, da imaπ nekoga rad. 6. B 7. ljubezen 8. C 9. LJUBEZENSKA/RAZLI»NO DOLGIH KITIC/STOPNJUJE/SVOBODNA 10. 1. 2. 3. 4.

kitica: kitica: kitica. kitica:

prijateljstvo zaljubljenost sreËevanja ljubezen

11. C 3. kitico — npr. deËek in deklica se dobivata (sprehajata) in se pogovarjata o marsiËem. Za pravilno izbiro odgovora 1 t, za pojasnilo 1 t. 12. 1, 3, 7 Ljubezen 2, 4, 5, 6 Pesem Za popolnoma pravilno vrstico 1 t.

177

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 178

(Black plate)

» • Primeri preverjanja

∗

PastirËek in volk

PastirËek in volk (iz Ezopove basni) PastirËek je blizu vasi pasel Ëredo, vendar se mu je to opravilo zdelo dolgoËasno in samotno. Pomisli je, da bo poskrbel za vznemirjenje, Ëe se bo delal, da je volk napadel njegovo drobnico. Zato je zavpil: ≈Volk! Volk!√ VaπËani so pritekli na pomoË z vilami in lopatami, ko pa so priπli, ni bilo o volku ne duha ne sluha. DeËku se je to zdelo zabavno, zato je Ëez nekaj dni spet poskusil o igro. Ljudje so spet prihiteli na pomoË, ampak tudi tokrat niso naπli niËesar. Potem je nekega dne zares priπel volk iz gozda in deËek je na ves glas zavpil: ≈Volk! Volk!√ Toda vaπËani so mislili, da jih deËek spet vleËe za nos, in se niso zmenili zanj. Tako si je volk privoπËil slastno kosilo. Laænivcu ne moreπ verjeti, tudi kadar govori resnico.

178

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 179

(Black plate)

∗

PastirËek in volk

» • Primeri preverjanja DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Pojasni. Besedilo, ki si ga prebral, je umetnostno besedilo, saj

2. Kdo pripoveduje zgodbo? Na Ërto izpiπi pripovedovalca.

3. Obkroæi. Iz besedila se da razbrati, da a) je Ëas dogajanja razpotegnjen. b) Ëasa dogajanja ne moremo doloËiti. c) se zgodba dogaja nekega dne. Ë) se zgodba dogaja na vasi.

4. Dopolni. Glavna knjiæevna oseba je

2 , ki ga avtor imenuje πe .

5. DeËkovo razpoloæenje v zgodbi se spreminja. Uredi zaporedje njegovih obËutkov od zaËetka do konca; na Ërto napiπi ustrezno πtevilko.

samotnost prestraπenost vznemirjenost zabavnost 6. Odgovori.

Kolikokrat je pastirËek vlekel vaπËane za nos? 7. Izberi najpravilnejπi odgovor glede na prebrano besedilo. ≈VleËi za nos√ pomeni a) si koga privoπËiti. b) se prijateljsko obnaπati do vaπËanov. c) sovraæiti vaπËane. Ë lagati iz privoπËljivosti.

8. Razloæi v dveh povedih, kako je deËek vlekel za nos vaπËane.

9. PoiπËi v besedilu besedo, ki kaæe na to, kaj je bilo volkovo slastno kosilo. Besedo zapiπi na Ërto.

179

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 180

(Black plate)

∗

» • Primeri preverjanja

PastirËek in volk

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

10. Pripiπi na Ërto ustrezno πtevilko pomena besede. Upoπtevaj prebrano zgodbo. delati se 1) pretvarjati se 3) izpostavljati se

2) vaæiti se 4)poveliËevati se

11. Razmisli in odgovori. a) Iz koliko delov je zgrajeno besedilo?

b) Kateri del v besedilu je neposredno vzgojen? Izpiπi ga na Ërto

12. Izberi pravilne odgovore. V zgodbi PastirËek in volk je morala zapisana na koncu zgodbe. Morala je vedno zapisana na koncu zgodbe. Æivalske zgodbe z naukom navadno niso dolge. Zgodba PastirËek in volk je basen.

DA DA DA DA

NE NE NE NE

13. Odgovori. Poved Laænivcu ne moreπ verjeti, tudi kadar govori resnico bi lahko zamenjali s povedjo laænivcu se ne splaËa verjeti. laænivcu se vËasih lahko zaupa. laænivcu ne moreπ verjeti ob nobeni priloænosti. laænivec obËasno govori resnico.

14. Po Ëem bi lahko primerjal prebrano besedilo z besedilom Frana Levstika Martin Krpan? Napiπi vsaj dve podobnosti ali navedi dve razliki.

180

15. Napiπi svojo basen. Izberi enega izmed navedenih naslovov in upoπtevaj priloæene kriterije.

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 181

(Black plate)

∗

PastirËek in volk

» • Primeri preverjanja

Piπemo basen … Zajcu se je tako mudilo, da bi skoraj spregledal lisiËko, ki se je leno pretegovala na soncu. ≈Hej, si pozabila na dogovor?√ je zaklical zajec. ≈Kakπen dogovor?√ se ni dala zmotiti lisica. ≈Gozdne æivali danes vendar nastopamo v basni,√ je pohitel z obrazloæitvijo zajec. Lisica je skoËila na noge: ≈Æe hitim. Adijo!√

Zberi se in sestavi izvirno basen. Pri oblikovanju upoπtevaj znaËilnosti besedilne vrste — dvogovor, æivali s tipiËnimi Ëloveπkimi lastnostmi, nauk. Izbiraπ lahko med spodnjimi naslovi: PES IN MA»KA BOJ SE TISTEGA, KI SPREDAJ LIÆE, ZADAJ PRASKA LISICA IN ZAJEC SVINJA SE OKOPA, PA ZOPET VALJA V LUÆI OREL MUH NE LOVI VOLK IN JAGNJE BOÆJI KONJ — OSEL KDOR RESNICO TAJI, VE»KRAT PO BLATU GAZI MI© IMA DROBNE ZOBE, PA SE DO PRESTOLA PREJE SRAKA IN LISICA

Veliko ustvarjalnega duha. Tvoj uËitelj/Tvoja uËiteljica

181

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 182

(Black plate)

» • Primeri preverjanja

∗

PastirËek in volk

Reπitve 1. V bralcu vzbuja estetska doæivetja ipd. 2. Ezop 3. A 4. pastirËek deËek 5. 1, 4, 2, 3 Za popolnoma pravilni vrstni red 2 t, za 3 ali 2 pravilna odgovora 1 t, za manj 0 t. 6. Dvakrat si jih je privoπËil. 7. A 8. Fant si je iz dolgoËasja izmislil, da je njegovo Ëredo napadel volk. Ti so mu pritekli na pomoË, volka pa seveda ni bilo. Vsebinski elementi — 2 t, pravopisna pravilnost (dve ali manj napaki) 1 t. 9. drobnico 10. 1 11. a) Iz dveh delov (zgodba in nauk). b) Laænivcu ne moreπ verjeti, tudi kadar govori resnico. 12. NE; NE; DA; DA 13. C 14. Npr.: Obe besedili sta pripovedni in umetni (imata avtorja). Razlikujeta se po vrsti — eno je basen, drugo pripovedka in po motivih (laæ/slovenski junak …) Za navedbo podobnosti — 1 t, za navedbo razlik — 1 t, za pravopisno pravilnost (dve ali manj napaki) 1 t.

182

prirocnik-7a

1.4.05

15:34

Page 183

(Black plate)

∗

PastirËek in volk

» • Primeri preverjanja

15. BASEN

Besedilna vrsta

UËenec je upoπteval temeljne znaËilnosti besedilne vrste: æivalska zgodba s tipiËnimi Ëloveπkimi lastnostmi, nauk, premi govor, glagoli v pretekliku, Ëlenjenost na smiselne enote.

5 Razvijanje teme, slog

UËenec je izvirno, domiselno, smiselno razvijal temo in pri tem uporabljal bogato besediπËe brez ponavljanja.

5 Jezikovna pravilnost

UËenec je veËinoma upoπteval znaËilnosti basni — ena izmed predpostavk je pomanjkljiva/ slabπe razpoznavna.

4 UËenec je izvirno, smiselno razvijal temo in pri tem uporabljal manj bogato besediπËe z redkim ponavljanjem.

UËenec je deloma upoπteval temeljne znaËilnosti basni: ena izmed postavk je slabπe razpoznavna/ je ni.

UËenec je slabo upoπteval znaËilnosti basni: postavke so slabo razpoznavne ali je besedilo le parafraza. Posamezni elementi so nesmiselno povezani/slaba Ëlenitev/preskakovanje glag. Ëasa.

UËenec skoraj ni upoπteval znaËilnosti basni: neraspoznavnost postavk, nesmiselnost, pretrganost pripovedi, neustrezen glag. Ëas, prevladuje druga besedilna vrsta.

2, 1

UËenec je πe smiselno razvijal temo, besediπËe je manj raznoliko, pogosta so ponavljanja.

V besedilu ni/je V besedilu so pogoste jezikovne zelo malo/so nepravilnosti/napake, ki se redke jezikovponavljajo. nih nepravilnosti.

Tema se πe da Tema πe komaj izluπËiti, bese- ustreza/besediπËe je skrom- diπËe je skopo. no, ponavljanja prevladujejo.

1, 0

V besedilu (skoraj) prevladujejo jezikovne nepravilnosti.

1, 0

183

branje besedil razliËnih knjiæevnih zvrsti in vrst in jih med

knjiæevnost

pesemska besedila, v katerih razmiπljajo o æivljenju.

sodobnost in o tem piπejo nova besedila. Piπejo nova

Literarno junakinjo iz zgodovinskega romana prenesejo v

Primerjajo jezik besedil.

Irena Bohinc: Sanje neke Sanje

3 + 3 + 2 September in oktober/prekinjeno

»as obravnave/dinamika

8. razred

pesniπka sredstva ( posebitev, aliteracija, asonanca).

kronika). Ob branju miselne ( refleksivne) pesmi spoznajo

Ëas in prostor in spoznajo zgodovinski roman (Visoπka

zabavne literature.Tematiko besedila umestijo v konkreten

neke Sanje) in spoznajo umetniπko manj vredno zvrst

I. TavËar: Visoπka kronika

N.Grafenauer: Æivljenje

©tevilo

Page 185

seboj primerjajo. Poistovetijo se s knjiæevno osebo (Sanje

UËenci doæivljajo prvine visoke in trivialne literature skozi

Trivialna in umetniπka

Besedila

17:11

Glavni cilj sklopa

1.4.05

Tematski sklop

Irena Hodnik

A Razvrstitev tematskih sklopov v 8. razredu

prirocnik-8a (Black plate)

∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

185

186

Ëilo … Pregledno spoznajo razsvetljenca A. T. Linharta.

obravnavi neumetnostnih besedil: piπejo reklamo, poro-

jezik, situacije, znaËaje, … Svoje znanje uporabijo pri

sloj, iz katerega izhajajo. Opiπejo vse prvine smeπnosti:

opiπejo ravnanje, znaËaj knjiæevnih oseb in okolje/druæbeni

Preizkusijo se v pisanju besedil s podobno tematiko,

A • Razvrstitev tematskih sklopov

tor in oboje opiπejo.

predstavami. Dogajanje postavijo v konkreten Ëas in pros-

Predstave, ki si jih ustvarijo po branju, primerjajo z vidnimi

preberejo besedilo in si nato ogledajo posnetek.

Page 186

loge (Æupanova Micka). Pri obravnavi Revizorja najprej

dogajanja in jih primerjajo z vtisi po branju literarne pred-

posnetka si ustvarijo lastne predstave o osebah in kraju

dogodka in ga primerjajo z literarno predlogo. Po ogledu

November/ prekinjeno

»as obravnave/dinamika

17:11

predstave prepoznavajo in doæivljajo prvine gledaliπkega

N. V. Gogolj: Revizor

prvine komiËnosti/smeπnosti in zgradbene prvine

besedilo

4+2

©tevilo

1.4.05

dramskega besedila. Ob gledanju posnetka gledaliπke

UËenci skozi branje (Æupanova Micka, Revizor) spoznavajo A. T. Linhart: Æupanova Micka

KomiËno dramsko

Besedila

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-8a (Black plate)

∗ 8. razred

domaËe in tuje knjiæevnosti.

bojnih razmerij,

motivov za ravnanje knjiæevnih oseb in njihovih medse,

prvoosebnega pripovedovalca,

Page 187

• • • •

Ljudska: Vedomci

L. N. Tolstoj: Starejπi brat

• znaËilnosti umetne in ljudske knjiæevnosti, • znaËilnosti Ërtice, podobe/slike in bajke, • znaËilnosti realistiËnega pripovednega sloga

»as obravnave/dinamika

17:11

2 + 2 + 2 December in januar/ prekinjeno

©tevilo

1.4.05

(MaËkova oËeta, Starejπi brat),

J. Kersnik: MaËkova oËeta

Branje besedil omogoËa uËencem spoznavanje:

Vezi med ljudmi

Besedila

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-8a (Black plate)

8. razred ∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

187

188

UËenci pregledno spoznavajo pesnikovo æivljenje in delo:

F. Preπeren Uvod h Krstu pri Savici

vanja (Krst pri Savici — Uvod),

A • Razvrstitev tematskih sklopov

v katerih poudarijo opisovanje Ëustev in domiπljije.

Svoje pridobljeno znanje uporabijo pri pisanju besedil,

ski Ëas in prostor ter povezujejo s sporoËilnostjo pesmi.

pisanja. Tematiko besedil umeπËajo v konkreten zgodovin-

Page 188

Prepoznavajo pesniπka sredstva in romantiËen naËin

• balado z znaËilno zgradbo (Povodni moæ).

»as obravnave/dinamika

3 + 3 + 4 Strnjeno v februarju

©tevilo

17:11

• romanco (Turjaπka Rozamunda), • epsko pesnitev o bojih med Slovenci v dobi pokristjanje- Povodni moæ

poznati:

Turjaπka Rozamunda

Besedila

1.4.05

motive, teme, ideje, sporoËila in vrste pesmi. Znajo pre-

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-8a (Black plate)

∗ 8. razred

UËenci spoznavajo literarne junake — mladostnike/otroke.

V besedilih iz novejπe in starejπe knjiæevnosti doæivljajo

svet mladostnikov/otrok z vsemi njihovimi pravicami in

Literarni junak: otrok/

mladostnik nekoË in

danes

primerjajo z literarnimi deli.

jo odlomek iz Konvencije o otrokovih pravicah ter to

navajo razlike. Pogovarjajo se o pravicah otrok in prebere-

8. razred

ljenje mladostnikov ≈tu in danes s tam in nekoË« in spoz-

probleme) s teæavami literarnega junaka. Primerjajo æiv-

v katerem æivijo sami. Primerjajo svoje æivljenje (teæave,

prostor. Primerjajo literarna okolja med seboj in z okoljem,

rarna oseba). Literarne junake postavijo v konkreten Ëas in

vlogo v literarnem delu, teæave, s katerimi se sreËuje lite-

B. A. Novak: Pravice otrok

Page 189

literarne osebe (starost, zunanjost, znaËajske lastnosti,

besedila na podlagi lastnih izkuπenj. Opisujejo osrednje

D. Muck: HËi lune

»as obravnave/dinamika

3 + 2 + 2 Marec/ prekinjeno

©tevilo

17:11

M. Kranjec: Otroci, Ëigavi ste

Besedila

1.4.05

teæavami, s katerimi se lahko poistovetijo in doæivljajo

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-8a (Black plate)

∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

189

190

nemπki ljudski ep. Spoznavajo: • izmiπljeni svet πpanskega viteπkega romana in v njem romanesknega junaka, ob katerem lahko razmiπljajo o samem sebi in svetu; • eno najbolj znanih mladinskih del angleπke literature in v njem pustolovπËine naslovnega junaka Hobita; pravljiËno in zgodovinsko ozadje srednjeveπkega ljudskega epa.

most med razliËnimi

zgodovinskih obdobjih in geografskih predelih.

navajo razliËne kulture, navade in πege v razliËnih

iskanjem informacij v enciklopedijah in leksikonih spoz-

la iz slovenskega ljudskega slovstva. V pogovoru in z

tostim pustolovskega ali viteπkega romana, berejo besedi-

A • Razvrstitev tematskih sklopov

Preizkusijo se v pisanju besedil, pri Ëemer sledijo zakoni-

2 + 2 + 2 April in maj/ prekinjeno

»as obravnave/dinamika

Page 190

jo med seboj primerjajo.

nemπki ljudski ep: Pesem o Nibelungih

J. R. R. Tolkien: Hobit

veter

M. de C. S.: Don Kihotov boj z mlini na

©tevilo

17:11

Tematiko besedil umeπËajo v konkreten prostor in Ëas in

UËenci berejo delo πpanskega in angleπkega pisatelja ter

Literarna besedila kot

Besedila

1.4.05

kulturami

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-8a (Black plate)

∗ 8. razred

Spoznajo besedila razliËnih knjiæevnih zvrsti (lirika, epika)

Ljubezen

besedilom.

vrednotenje filmske umetnosti, ki jo primerjajo z napisanim

Ovid: Orfej in Evridika

Page 191

bajke/mita. Ogledajo si film in izraæajo svoje doæivljanje in

oseb. Prepoznavajo in razumejo znaËilnosti povesti in

dogajalni Ëas v besedilih in razlagajo ravnanje knjiæevnih

ljubezni do domovine in soËloveka. Zaznavajo in razumejo B. Jurca: Ko zorijo jagode + film

»as obravnave/dinamika

2 + 3 + 2 Prekinjeno v juniju

©tevilo

17:11

V. Vodnik: Dramilo

Besedila

1.4.05

in vrst (domoljubna pesem, povest, bajka/mit) s tematiko

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

prirocnik-8a (Black plate)

8. razred ∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

191

gledanje

Posluπanje/

improvizirajo dramske dialoge • govorno opisujejo dramsko dogajanje • okarakte-

• v igri vlog

UËenci

Govorjenje cilji

Izobraæevalni

UËenci spoznavajo slovensko jalnem in svetovno besedilu knjiæevnost. zapiπejo Poznajo in temo uporabljajo dramskega strokovne besedila in poiπËejo pre- izraze: dramatika, drama, govore, ki komedija,

• v poustvar-

Pisanje

UËenec doæivi in prepozna komiËno perspektivo, kar pokaæe tako, da opiπe prvine komi-Ënega v bese-dilu (branem, gledanem) in

Standardi

»as

4+2 Ogled video posnetka gledaliπke igre, pogovor, branje, nastop, pisanje, sodelovalno uËenje.

strategije

ocenjevanje Pisna naloga: Vsebino besedila oblikujejo v znaËilno dramsko zgradbo v obliki trikotnika, zapiπejo temeljne sestavine komiËne perspektive …

DidaktiËne

Preverjanje in

ne povezave

Medpredmet-

Delovni zvezek Vzgoja za svet iz besed 8, medije, videoposnetek gledaliπki klub. gledaliπke igre.

tehnologija

Izobraæevalna

∗

UËenci ob branju UËenci besedila: • razvijajo • razvijajo zmoænost sposobnost za sprejerazumevanja in manje, vrednotenja doæivljanje in knjiæevnega vrednotenje besedila gledaliπke • razËlenjujejo zgradbo dogajanja predstave • doloËajo zgrad• prepoznava-

Branje

KomiËno dramsko besedilo

Funkcionalni cilji

Besedila: A. T. Linhart: Æupanova Micka; N. V. Gogolj: Revizor

Page 193

Temeljni funkcionalni cilji: UËenci pridobivajo zmoænost branja dramskih besedil, razvijajo sposobnost spremljanja in sprejemanja posnete gledaliπke predstave in doæivljajo prvine gledaliπke izraznosti, doæivljajo in prepoznavajo komiËno perspektivo dramskega besedila. Ubesedijo svoje doæivetje gledaliπkega dogodka in poskuπajo v igri vlog improvizirati dramske dialoge.

17:11

UËni sklop: KomiËno dramsko besedilo

1.4.05

Razred: 8.

B Primer priprave na obravnavo sklopov v 8. razredu Irena Hodnik

prirocnik-8a (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

193

ponazarjajo jo in doæivlja- rizirajo bene prvine sporoËilo jo prvine junake, dramskega besedila. opisujejo besedila: zasnova, gledaliπkega zunanjost, dogodka zaplet, vrh, raz• oblikujejo znaËaj in (oder, zvoËplet; reklamo za motivacijo za namiπljenega na oprema, • doæivljajo in prenjihovo ravsce-na, kosizdelovalca poznavanjo nanje; kostumov. komiËno knjiæevno tumi, kretnje igralcev); perspektivo; • po ogledu • napiπejo • berejo dramsko • zaznavajo in videoposnet- stvarno ka gledaliπke poroËilo o vrednotijo besedilo po vlopredstave delu oseb iz motive za gah. opisujejo odlomka ravnanje svoje doæi(Revizor). dramskih vetje dramoseb; skega do• doæivljajo in godka; prepoznavajo komiËno • pripovedujeperspektivo. jo, kaj jim je bilo smeπno in zakaj. notranja zgradba dramskega besedila, prvine gledaliπke izraznosti in jih znajo opisati. Pregledno poznajo æivljenje in delo knjiæevnika Antona Tomaæa Linharta.

posebnosti videza, govora in znaËaja knjiæevne osebe. UËenec razume motive za ravnanja knjiæevnih oseb, kar pokaæe tako, da pojasni motive za ravnanje knjiæevnih oseb, opiπe svoje videnje in vrednotenje knjiæevne osebe. UËenec gleda/posluπa in doæivi dramsko besedilo, kar pokaæe, tako da: po ogledu videoposnetka gledaliπke predstave naπteje prvine gledaliπkega dogodka in pojasni njihovo vlogo v njem.

prirocnik-8a

194

1.4.05 17:11 Page 194

B • Primer priprave na obravnavo sklopov

(Black plate)

∗ Trivialna in umetniπka knjiæevnost

UËenci razvijajo zmoænost sluπnega doæivljanja, prepoznavanja/ loËevanja in vrednotenja trivialnega in umetniπkega besedila in ob

gledanje

Posluπanje/

UËenci opisujejo znaËilnosti trivialne pripovedi in se o njej pogovarjajo. Govorno obnavljajo prebrana besedila in

Govorjenje

UËenci tvorijo pisne izdelke, v katerih povzamejo sporoËilo trivialne pripovedi in izraæajo svoje videnje knjiæevne osebe in tri-

Pisanje

UËenci spoznavajo slovensko mladinsko knjiæevnost ter knjiæevnost za odrasle. Poznajo in uporabljajo naslednje strokovne

cilji

Izobraæevalni

UËenci prepoznajo knjiæevne zvrsti in vrste, kar pokaæejo tako, da jih poimenujejo: poezija, proza, trivialna pripoved, zgodovinski roman,

Standardi

»as

tehnologija

Izobraæevalna

ne povezave

Medpredmet-

2 + 3 + Delovni zvezek Etika in druæBralne uËne 4 Svet iz besed 8 ba strategije; (I. TavËar: frontalna obliVisoπka kronika, ka; str 86; delo v dvojicN. Grafenauer: ah; Æivljenje, str. 61) govorni nastop; poustvarjalno pisanje.

strategije

ocenjevanje Preverjanje: govorni nastop (o besedilu in avtorju prebranega besedila), predstavitev lastnih besedil s pesemsko tematiko.

DidaktiËne

Preverjanje in

∗

UËenci ob tihem in glasnem branju razvijajo sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja besedil in ob tem. • Poskuπajo razumeti psiholoπke last-

Branje

Trivialna in umetniπka knjiæevnost

Funkcionalni cilji

Page 195

Besedila: Irena Bohinc: Sanje neke Sanje, Niko Grafenauer: Æivljenje, Ivan TavËar: Visoπka kronika

Temeljni funkcionalni cilji: UËenci pridobivajo zmoænost branja, sprejemanja in prepoznavanja razliËnih knjiæevnih zvrsti (poezija, proza) in vrst (refleksivna pesem, zgodovinski roman) in doæivljajo prvine trivialne in visoke literature.

17:11

UËni sklop: Trivialna in umetniπka knjiæevnost

1.4.05

Razred: 8.

UËni sklop: Trivialna in umetniπka knjiæevnost Irena Hodnik

prirocnik-8a (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

195

nosti knjiæevne osebe in prepoznavajo motive za njihova ravnanja (Sanje neke Sanje, Visoπka kronika). • Prepoznavajo jezikovna znamenja za ugotavljanje knjiæevnega Ëasa (Visoπka kronika). • Doæivljajo in spoznavajo razliËne knjiæevne zvrsti in vrste in razumejo znaËilnosti zgodovinskega romana in trivialne pripovedi. • Zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesniπkega jezika, rime, razumejo zahtevnejπe tvorjenke v besedilu in razumejo temo pesemskega besedila (Æivljenje).

tem spoznavajo knjiæevne zvrsti in vrste. Ob posluπanju interpretativnega branja pesemskega besedila zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi.

utemeljujejo svoje predstave teme pesemskega besedila (Æivljenje), tvorijo aliteracije in asonance. vialnosti (Sanje neke Sanje). Na Ëasovno premico zapisujejo zaporedje dogodkov, ki se zgodijo v nekem dogajalnem Ëasu (Visoπka kronika), in napiπejo samostojno domiπljijsko besedilo ali parafrazo prebranega besedila. Po pripovedi starejπih lahko napiπejo njihove resniËne zgodbe iz preteklosti. Tvorijo preprosto pesem s primeri rim. refleksivna pesem. UËenci samostojno in z razumevanjem tiho ali glasno berejo umetnostna besedila in po branju v lastnem besedilu obnovijo knjiæevno dogajanje. Svoje Pregledno poz- razumevanje prebranega najo pesnika dokaæejo tako, Nika Grafeda povzamejo nauerja in vsebino besedipripovednika Ivana TavËarja. la, doloËijo knjiæevni Ëas in prostor, poimenujejo glavne in stranske osebe ter pojasnijo motive za njihovo ravnanje. UËenci zaznajo in doæivijo pesem, kar pokaæejo tako, da govorno oz. pisno razloæijo temo pesniπkega besedila, v besedilu najdejo rimo, aliteracijo in asonanco in jih znajo uporabiti v lastnem besedilu. izraze in jih znajo opisati: • lirska pesem, • rima, • aliteracija, • asonanca, • roman, • zgodovinski roman, • trivialna pripoved.

Ocenjevanje in pisno preverjanje znanja — razumevanja vsebin, tem, oblik, vrste, avtorjev in njihovega dela … Spletne strani berila www.svetizbe sed.com

prirocnik-8a

196

1.4.05 17:11 Page 196

B • Primer priprave na obravnavo sklopov

(Black plate)

∗ Trivialna in umetniπka knjiæevnost

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 197

(Black plate)

France Preπeren: Uvod h Krstu pri Savici

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

C Primeri priprav na posamezne uËne enote v 8. razredu Drago MegliË

France Preπeren: Uvod h Krstu pri Savici Vir: SIB 8

UËiteljeva prognoza Pesnik z vso silovitostjo svojega pesniπkega jezika opisuje spopad med zadnjimi branilci poganske vere in napadajoËo katoliπko vojsko. Spopad se odvija v Ëudovitem alpskem okolju, ki intenzivnost dogajanja ne samo intenzivno spremlja, ampak tudi stopnjuje. UËenci naj bi se seznanili s fabulativnostjo epa, zaznali, na kakπen naËin je to v besedilu izraæeno (pesniπka sredstva), se moralno opredeljevali do glavnih junakov (»rtomir, Valjhun) in predvideli nadaljevanje zgodbe. UËitelj natanËno ponazori zgodovinsko ozadje pesnitve in pesnikovega æivljenja (»opova smrt), posebno pozornost pa posveti verzni obarvanosti (okrasni pridevki, stopnjevanje, pretiravanje, vzklik, nagovor, ponavljanja, glasovno slikanje, ritem, homerska primera) in zapleteni skladnji (dolgi stavki, retoriËna vpraπanja), s katero bodo imeli uËenci najbræ najveË teæav.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje • Posluπajo interpretativno branje knjiæevnega besedila, • tiho in z razumevanjem ga preberejo sami, • poskuπajo zaznati psiholoπke, etiËne in socialne lastnosti knjiæevnih oseb, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjiæevne osebe, njenega razmerja do drugih knjiæevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev. Razumevanje (razËlenjevanje besedila), sinteza, vrednotenje • Frontalno in v dvojicah govorno razËlenjujejo pomembne znaËilnosti pesniπkega besedila — loËijo glavne in stranske knjiæevne osebe, poskuπajo razumeti psiholoπke lastnosti knjiæevne osebe, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjiæevne osebe in na podlagi avtorjevih komentarjev, • loËijo tipe knjiæevnih oseb: nosilce izrazitih etiËnih obËutij, • zaznavajo in razumejo BESEDE S PRENESENIM POMENOM: metafora, poosebitev, primera in okrasni pridevek, • razlikujejo LIRSKO IN EPSKO PESEM; prepoznavajo EP kot pesniπko vrsto, • spoznajo tercinsko kitico in njeno verzno zgradbo, • upovedujejo zaznavo ritma pesmi in razumevanja njegove povezave s sporoËilnostjo, • pisno izrazijo temo pesmi, • razËlenjujejo dogajanje na dogajalne enote, zaznavajo zaviranje in pospeπitve dogajanja (F. Preπeren: Povodni moæ), • zaznavajo in razumejo STOPNJEVANJE (gradacijo) kot slogovni postopek, • spoznavajo knjiæevne zvrsti in vrste; ob napovedi branja knjiæevne zvrsti ali vrste v spomin prikliËejo njena temeljna doloËila in pri tem upoπtevajo medbesedilno izkuπenost, • prepoznavajo prvine zvoËne opreme posnetka, • zaznavajo in vrednotijo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, • prepoznavajo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, iπËejo psiholoπke motive za ravnanje knjiæevnih oseb in jih primerjajo s svojimi etiËnimi sodbami, • oblikujejo domiπljijskoËutne predstave knjiæevnega prostora, zaznavajo in razumejo, v kateri dogajalni Ëas je postavljeno dogajanje, prepoznavajo jezikovna sredstva (zlasti Ëasovno in socialno zvrstnost) za prepoznavanje knjiæevnega prostora in Ëasa, • preoblikujejo pesniπko besedilo v prozno (parafraziranje). Nove naloge, preverjanje • Poistovetijo se z besedilom, tako da pripravijo razliËne medijske predelave pesnitve, si jih ogledajo in podoæivljajo.

197

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 198

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

France Preπeren: Uvod h Krstu pri Savici

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja UËence spodbudim k reπevanju kviza o Francetu Preπernu (SIB 8, str. 129, ali spletne strani berila).

Najava besedila Frontalno preverim reπitve, nato pa uËence in lokalizacija vpraπam, ali so bili æe kdaj pri slapu Savici. Pokaæem jim fotografijo slapu in izzovem uËence, naj ga poiπËejo na zemljevidu.

Dejavnosti uËencev Aktivirajo predznanje in reπujejo kviz. Nato zapiπejo kljuËne podatke o pesniku v obliki miselnega vzorca, pri Ëemer jim je kviz v pomoË. Preverjajo reπitve, sodelujejo v pogovoru. PoiπËejo Bohinjsko Bistrico in njegovo okolico.

Ubesedijo predstave o prostoru in Povem, da je za te kraje Preπeren zapisal, da ≈/…/ deæela kranjska nima lepπ’ga kraja, Ëasu dogajanja, snujejo opisati lik ko je z okol’πno ta podoba raja /…/«, in da je vojπËakov in naËin vojskovanja. prav sem umestil svojo veliko pesnitev, Krst pri Savici. Razloæim tridelno sestavo pesnitve in umestim uvod v zgodovinski knjiæevni Ëas. Opozorim na glavne osebe v Uvodu (»rtomir, Valjhun, vojaki). Opozorim na nekatere teæje dele pesnitve, verze, besede. Interpretativno branje

Sodelujejo pri odkrivanju posameznih pomenov.

Glasno preberem besedilo, pri Ëemer pazim Doæivljajsko posluπajo besedilo in se na bistvene elemente notranje zgradbe: stop- nanj Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in njevanje, nagovor, vzklik, verzni prestop, …. razumsko odzivajo.

Premor po Po branju umolknem, v miru poËakam nekaj branju, izraæan- trenutkov, da zberejo vtise. je doæivetij UËence vpraπam, kateri del pesnitve so si najbolj zapomnili in zakaj.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem. Izraæajo svoja obËutja in jih razlagajo.

Frontalno preverim razumevanje besedila — vodim razlago manj znanih besed in spodbujam obnovo poteka dogajanja ter ponovno branje posameznih segmentov, prevajanje v prozo.

Izpostavljajo manj znane besede in razpravljajo o njihovem pomenu. Ugotavljajo, da so nekatere arhaiËne, druge nareËne, tretje prikrojene rimi in verzu. Kaæejo razumevanje poteka dogajanja.

Pripravim jih na ponovno, individualno tiho branje.

Sami doæivljajsko preberejo besedilo. DomaËa naloga: pesnitev ≈prevedejo« v prozno besedilo v sodobni slovenπËini, pri Ëemer vsak prevede doloËen del pesmi.

2. in 3. ura RazËlenjevanje besedila, sinteza, vrednotenje

198

Pregledam domaËo nalogo.

Preberejo v prozo prevedeno pesnitev, posluπajo soπolce in komentirajo.

Predvajam avdioposnetek besedila (priloga SIB 8).

Posluπajo in se pripravijo na samostojno razËlenitev besedila.

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 199

(Black plate)

France Preπeren: Uvod h Krstu pri Savici

Faza obravnave

∗

Dejavnosti uËitelja UËence razdelim na dvojice in podam navodila za razËlenjevanje besedila (SIB 8, 132—133).

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Dejavnosti uËencev Dvojice pomensko in oblikovno razËlenjujejo besedilo: • opisujejo zunanjo zgradbo (sestavo verzov — tercine, kitic in zlogov, rimo), • opisujejo notranjo zgradbo (okrasni pridevki, metafore, primere, poosebitve, stopnjevanje (pretiravanje)), • opisujejo knjiæevne osebe in njihov znaËaj glede na ravnanje ter ga presojajo, • opisujejo knjiæevni kraj in Ëas, • opisujejo dogajanje (nariπejo Ëasovni trak dogajanja). Dvojice (skupine) poroËajo o rezultatih.

Reπitve frontalno preverim. 4. ura Nove naloge

UËence razdelim na πtiri skupine in jih pripravim na medijske predelave pesnitve (SIB 8, str. 133).

Skupine reπujejo naloge: • ena dogajanje predstavi oz. poustvari tako, da nariπe strip, • druga napiπe in nariπe prizoriπËe dogajanja, kjer bi snemali film, • tretja pripravi dramatizacijo: razgovor med dvema oËividcema spopada, • Ëetrta skupina pa pripravi ≈navidezno« spletno konferenco — klepetalnico s knjiæevnimi osebami iz besedila.

Vodim predstavitev dela po skupinah, spod- Predstavijo svoj del ter gledajo, bujam h komentarjem, predlogom, mnenjem, posluπajo, komentirajo, vpraπujejo. vpraπanjem … 5. ura Preverjanje

Pripravim uËne liste, s katerimi uËenci preverijo svoje znanje (lahko domaËa naloga).

Reπujejo naloge na uËnih listih.

199

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 200

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

France Preπeren: Uvod h Krstu pri Savici

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

France Preπeren: Krst pri Savici — Uvod 1. Poveæi arhaiËne in neznane besede oz. besedne zveze s sodobnimi. a) jenjati

bojazljiv Ëlovek

b) zor

revπËina, beda

c) pred

nehati, prenehati

Ë) reva

prej

d) strahljivec

zora, svit

2. Kateri zgodovinski dogodek je izhodiπËe za pesem? Obkroæi Ërko pred pravilnim odgovorom. a) zaËetek I. svetovne vojne

b) pokristjanjevanje Slovencev

c) zaËetek fevdalnega reda

Ë) turπki vpadi

3. S kriæcem oznaËi, kateremu junaku so naklonjene preostale v pesnitvi omenjene osebe. »rtomir

Valjhun Avrelij Droh Kajtimir Æiva Ërti

4. Obkroæi: »rtomir se bojuje za a) Ajdovski gradec. b) krπËansko vero.

c) ohranitev svoje vere.

5. Odgovori tako, da obkroæiπ DA ali NE. a) Valjhunova vojska je devetkrat veËja od »rtomirove.

b) Boj med katoliπko in pogansko vojsko traja osem mesecev.

c) »rtomirjev govor prepriËa vse poganske vojπËake.

Ë) Zadnji spopad se odvija ponoËi.

d) Katoliπka vojska izgubi malo vojakov.

e) NihËe izmed poganov ne preæivi.

6. Povedi postavi v pravilno zaporedje. a) Ne boj — mesarsko klanje. b) Govor soborcem. c) »rtomirove vojake obkroæi moËnejπa sovraænikova vojska. Ë) »rtomir se s tovariπi umakne v Ajdovski gradec. d) ≈Med njimi, ki so padli za malike …« e) Valjhun napade z vojsko. f) Zmanjka hrane.

200

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 201

(Black plate)

France Preπeren: Uvod h Krstu pri Savici

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

7. Znova preberi »rtomirov govor in ga obnovi v obliki proze; kaj »rtomir predlaga svojim bojevnikom, kaj pove morebitnim omahljivcem in kaj obeta ostalim junakom?

8. Dopolni. Pesnitev je razdeljena na trivrstiËnice ali ali

, le zadnja kitica je πtirivrstiËnica

9. Krst pri Savici je epska pesnitev. Katere znaËilnosti ima (obkroæi)? a) Dolgi, zapleteni stavki.

b) Preprosta, nezahtevna skladnja.

c) Veliko inverzij.

Ë) Fabulativnost: v ospredju je zgodba.

d) Izpostavljena so Ëustvena stanja junakov.

e) DramatiËna struktura.

10. Poimenuj pesniπka sredstva. ≈kri po Kraj’ni, Korotani prelita napolnila bi jezero« ≈»rtomir se z majhnim tropam brani« ≈kako straπna slepota je Ëloveka!« ≈lakota nepremagljiva preti odpreti grada trdna vrata« ≈Le malo vam jedila, bratje, hranim« ≈vname se straπni boj, ne boj, mesarsko klanje« ≈Ko se neurnik o povodnji ulije, iz hriba strmega v doline plane, z dereËimi valovami ovije, kar se mu zoperstavi, se ne ugane in ne poËije, da jez omaga; tak vræe se Valjhun na nekristjane.« 11. Primerjaj opisa reke v pesnitvah in v petih povedih zapiπi, kar si ugotovil/—a. Preπeren: Uvod h Krstu pri Savici Ko se neurnik o povodnji ulije, iz hriba strmega v doline plane, z dereËimi valovami ovije, kar se mu zoperstavi, se ne ugane in ne poËije, da jez omaga; tak vræe se Valjhun na nekristjane.

GregorËiË: SoËi Kar bode shranjenih voda v oblakih tvojega neba, kar vode v tvojih bo planinah, kar bode v cvetnih je ravninah, taËas pridrvi vse na dan, narasti, vzkipi v tok straπan! Ne stiskaj v meje se bregov, srdita Ëez branove stopi, ter tujce, zemlje laËne, vtopi na dno razpenjanih valov.

201

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 202

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

France Preπeren: Povodni moæ

Drago MegliË

France Preπeren: Povodni moæ Vir: SIB 8

UËiteljeva prognoza Preπeren v pesmi kaznuje prevzetno æensko za njeno vzviπenost πe mnogo radikalneje kot v Turjaπki Rozamundi; nameni ji tragiËno smrt v podobi mitiËnega povodnega moæa. UËenci naj bi spoznali ta ≈vzorËni« primer balade, doæivljali njeno dramatiËno strukturo (posebej moËno poudarjeno glasovno slikanje) in zaznavali nesmrtnost pesniπke umetnosti (aktualizacija besedila). UËitelj naj bi uËence opozoril tudi na razlike v primerjavi z romanco (tragiËen konec, snov).

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje • UËenci zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ob posluπanju njenega interpretativnega branja (soπolËevo ali uËiteljevo branje, posluπanje zvoËnega posnetka), opaæajo ponavljanje glasov in zvoËno slikanje (onomatopoija), razvijajo obËutek za zven besede v zvezi z vsebino, • prepoznavajo prvine zvoËne opreme posnetka, • poskuπajo razumeti psiholoπke, etiËne in socialne lastnosti knjiæevnih oseb, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjiæevne osebe, njenega razmerja do drugih knjiæevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev, • zaznavajo in doæivljajo pesemske slike oz. MOTIVE, zaznavajo uËinke besedila na Ëustva in tako doæivljajo razpoloæenje pesmi. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) • Frontalno in v dvojicah razËlenjujejo dogajanje na dogajalne enote, zaznavajo zaviranje in pospeπitve dogajanja, • zaznavajo in razumejo BESEDE S PRENESENIM POMENOM: metafora, poosebitev, primera in stalni okrasni pridevek, • zaznavajo in razumejo STOPNJEVANJE (gradacijo) kot slogovni postopek, • razumejo temo pesemskega besedila, razlikujejo LIRSKO in EPSKO PESEM, ROMANCO kot pesniπko vrsto, • zaznavajo in doæivljajo ZVO»NOST pesniπkega jezika, opaæajo ponavljanje glasov in zvoËno slikanje (onomatopoija, sklopi glasov, ki vzbujajo podobe), razvijajo obËutek za zven besede v zvezi z vsebino, • pojasnjujejo svoje razumevanje METAFORE, PRIMERE, POOSEBITVE in OKRASNEGA PRIDEVKA v sobesedilu, • razlagajo BESEDNE ZVEZE, ki so zanje nenavadne, glede na sporoËilnost besedila oz. Ëasovno ali socialno zaznamovanost sloga, • govorno upovedujejo videnje pesemskih slik, • razumejo in strnjeno govorno izrazijo TEMO pesemskega besedila, • opisujejo zunanjost, znaËaj in ravnanje knjiæevne osebe. Sinteza, vrednotenje, nove naloge Preoblikujejo pesniπko besedilo v prozno (parafraziranje), pisno izrazijo temo pesmi.

202

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 203

(Black plate)

∗

France Preπeren: Povodni moæ

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

1. ura Uvodna motivaci- ZaËnem pogovor o mitoloπkih bitjih, sodobnih iz ja sveta filma in starih iz sveta knjiæevnosti.

Dejavnosti uËencev Sodelujejo v razgovoru, naπtevajo mitoloπka bitja, jih med seboj primerjajo in obnavljajo njihove znaËilnosti (zgodbe).

Najava besedila in lokalizacija

Napovem Povodnega moæa in pokaæem ilustracije iz razliËnih knjiæevnih izdaj omenjene pesnitve.

Interpretativno branje

Glasno preberem besedilo.

Doæivljajsko posluπajo besedilo in se nanj Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivajo.

Premor po branju, izraæanje doæivetij

Po branju umolknem, v miru poËakam nekaj trenutkov, da zberejo vtise.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

UËence vpraπam, kateri del pesnitve so si najbolj zapomnili in zakaj.

Izraæajo svoja obËutja in jih razlagajo.

Pripravim jih na ponovno, individualno tiho branje. Znova doæivljajsko preberejo besedilo. 2. in 3. ura RazËlenjevanje besedila

Za uvod v drugo uro predvajam avdioposnetek besedila (priloga SIB 8).

Posluπajo in se z aktivacijo predznanja pripravijo na samostojno analizo besedila.

UËencem razdelim uËne liste z vpraπanji za analizo notranje in zunanje zgradbe pesnitve. Pri tem si pomagam s SIB 8, str. 136—138.

Dvojice pomensko in oblikovno razËlenjujejo besedilo: • razlagajo metafore (voditi za nos, Ëas cvetenja, preπerna se brani itd.), primere (npr. ko bi ju nosil vihar), stopnjevanje (11. kitica), nagovor (Urπika zala), okrasne pridevke (npr. mreæe razpete), • opazujejo in opisujejo glasovno slikanje (zlasti v 11. kitici), • izpiπejo in poimenujejo stopico (III. raven), • na podlagi besedilnih podatkov umeπËajo pesnitev v konkretni knjiæevni Ëas in prostor (v nedeljo popoldan, na Starem so trgu, kjer Donava bistri …).

Reπitve frontalno preverim.

4. ura Sinteza, vrednotenje, nove naloge

Preverim poznavanje literarne teorije in vpraπam, po katerih elementih zunanje (in notranje) zgradbe besedilom doloËimo knjiæevno vrsto. Frontalno uËence pripeljem do balade kot lirsko-epske zvrsti z znaËilnostmi vseh treh knjiæevnih vrst (SIB 8, str. 138).

Obudijo æe usvojeno znanje in ob vodenem razgovoru navedejo znaËilnosti knjiæevnih vrst, tako da na koncu sami opredelijo balado kot pesniπko vrsto ter opiπejo njene znaËilnosti.

UËence pripravim na samostojno poustvarjanje pesnitve.

Poustvarjajo besedilo, tako da ga obnovijo v obliki prvoosebne pripovedi ene izmed namiπljenih oseb, ki je bila priËa dogajanju (glasbenik, fant, dekle, sosed, ribiË — SIB 8, str. 138).

Naloge frontalno preverim. 5. ura Preverjanje

UËencem preberem balado Urπka Andreja Rozmana Roze in pripravim vpraπanja za primerjalno analizo te in Preπernove pesnitve.

UËenci preberejo balado in jo primerjajo s Povodnim moæem. Ugotavljajo razlike med pesnitvama: jezik, knjiæevne osebe, kraj in Ëas dogajanja, oznaka oseb.

203

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 204

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Niko Grafenauer: Æivljenje

Neæa Cigüt

Niko Grafenauer: Æivljenje Vir: SIB 8

UËiteljeva prognoza/beleæke: Grafenauerjeva pesem Æivljenje je obvezno besedilo v 8. razredu — morajo ga prebrati vsi osmoπolci. Æe zato in tudi zaradi svoje bogate sporoËilnosti in teme (bivanje, razmiπljanje v miselno-refleksivni pesmi) je eno izmed besedil, za katerega je v osnovnoπolski pedagoπko-didaktiËni literaturi izdelanih æe kar nekaj vzorcev interpretacij. Spodnji zapis je zato zgolj samo πe eden mnogih, ki kaæejo na to, kaj nam æivljenje ponuja in kako ga doæivljati skozi pesniπko formo (njeno zvoËnost, obliko in vsebino). Naravnan je na zunanjo diferenciacijo v 8. razredu — dnevna priprava je za 2. raven zahtevnosti (opomba: ob primernih modifikacijah jo je mogoËe uporabiti tudi na 1. ali 3. ravni — s prilagajanjem zahtevnosti oblik dela oz. upoπtevanjem ciljev doloËene ravni; na prvi ravni veË pomagamo, na tretji ravni delajo veË samostojno; dodamo πe nove cilje, (npr. izobraæevalnega: zaznavajo svobodni verz, poiπËejo asonance v pesmi). UËenci naj bi resnico æivljenja (minevanje v æalosti in veselju/od zaËetka do konca/v razgibanosti, bogastvu, neprecenljivosti, jasnosti in hkrati skrivnosti — nikoli do konca doumljivo) po Grafenauerju doæivljali optimistiËno (æivljenje je vrednota, kljub koncu smrti — ≈z visokim plamenom gori√) z lastnim zaznavanjem — skozi aktivne oblike dela (besedno in nebesedno podoæivljanje prebranega). Pri tem kakπnih veËjih teæav ni priËakovati, Ëe jih ustrezno usmerjamo (motivacija!) in pripravimo na branje; uËitelj pa le mora pristopiti pri povzemanju (pomoË predvsem pri pojasnjevanju metafor, uporabi strokovnih literarnovednih pojmov — sproti pojasnjujemo ob primerih, vendar ne v smislu, da bi zahtevali enoumne interpretacije — dovolj so podvpraπanja). Sama pesem nam nudi veliko moænosti ustvarjanja/poustvarjanja, prek katerih uËenci tudi pokaæejo svoje doæivljanje, razumevanje, celo vrednotenje poezije. Izkoristimo æe ponujene moænosti v SIB 8, vkljuËimo tudi svoje ideje pa tudi zamisli uËencev. Lahko npr. pripravimo (ob koncu 8. razreda) mini projekt ≈ÆIVLJENJE v pesmih, ki smo jih prebrali√. Ob primernih uËiteljevih nalogah se da to poËeti na vseh ravneh, npr.: • iskanje pesmi z bivanjsko tematiko, razvrπËanje glede na razpoloæenje v pesmi (optimistiËne/pesimistiËne) …, • primerjanje prebranih pesmi z Grafenauerjevo (podobnosti in razlike: sporoËilne/vsebinske in oblikovne), • ≈prevajanje√ pesmi v druge zvrsti, • izbiranje najlepπe pesmi o æivljenju (na posamezni ravni).

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje Posluπajo misli o æivljenju /daru in pripovedujejo o najdragocenejπih vrednotah svojega bivanja. Posluπajo interpretativno branje pesmi in jo samo glasno in tiho (po kiticah) berejo in doæivljajo njeno zvoËnost. Govorno/pisno (likovno) prek asociativnih mreæ/simbolnih slik zaznave izraæajo predstave, ki jih v njih povzroËajo posamezni verzi/kitice Grafenauerjeve pesmi. Govorno/pisno oblikujejo sporoËilo pesmi in se pogovarjajo o prebrani pesmi. Razumevanje (razËlenjevanje) besedila V skupinah govorno/pisno razËlenjujejo znaËilnosti pesniπkega jezika: • povzemajo in vrednotijo temo, motive posameznih kitic, • razumejo besede s prenesenim pomenom in jih razlagajo (primera, poosebitev, metafora, okrasni pridevek, • zaznavajo in opisujejo ritem in rime v pesmi, • povedo sporoËilo kitice/pesmi v povezavi s svojimi izkuπnjami.

204

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 205

(Black plate)

∗

Niko Grafenauer: Æivljenje

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Sinteza, vrednotenje, nove naloge Govorno/pisno poustvarjalno/ustvarjalno povzemajo svoja spoznanja o pesmi. Bogatijo si besedni zaklad z razlaganjem stalnih besednih zvez/frazemov/grafitov v povezavi s sporoËilnostjo pesmi. Pokaæejo svoje razumevanje doæivljanja pesmi (vsebine, zvoËnosti), tako da piπejo nove pesemske slike, tvorijo nove rime, metafore, poosebitve, primere, okrasne pridevke. Glasbeno interpretirajo prebrano pesem, piπejo abecedo æivljenja, dialog z æivljenjem (prim. s SIB 8!). Pridobljeno znanje poskuπajo uporabiti pri razËlembi in opisu znaËilnosti nove neznane pesmi z bivanjsko tematiko. PoiπËejo pesmi s podobno tematiko in jih razstavijo. Izobraæevalni cilji UËenci spoznavajo slovensko knjiæevnost. Poznajo Nika Grafenauerja, njegovo æivljenje in delo ter kanonsko pesem Æivljenje. Poznajo in uporabljajo ter opisujejo strokovno izrazje: lirska pesem, rima, metafora, primera, okrasni pridevek. Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija (s pridobivanjem pojma — æivljenje)

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

V razred pridem z zavito πkatlo — kot darilo in Odzivajo se na moje uvodne besede, jih pozdravim: odgovarjajo (darilo). Dober dan vsem skupaj! VËasih je æe pozdrav, dobro jutro nekaj najlepπega, kar si lahko podarimo. Kaj pa dræim v roki? Spodbudim njihovo radovednost. Ja, darilo. Drug drugemu podarjamo darila — vËasih zavita v privlaËen papir, drugiË v navadnega. Nekatera darila so posebna; nekatera so tesneje zavita, druga rahlo. VËasih jih je lahko odpreti, vËasih teæko. Kakorkoli æe — najveËkrat se jih razveselimo. Povabim jih, da na listek napiπejo, kaj je bilo Umirjeno posluπajo, se Ëustveno odzizanje najdragocenejπe darilo, ki so ga kdaj vajo na povedano, razmiπljajo in dobili/prejeli, in zakaj. Je bilo vredno velikega zapisujejo. denarja ali pa se sploh ne da izmeriti v denarju? Kaj je sploh darilo vseh daril? S posameznimi podvpraπanji sproæim njihovo dojemanje. Medtem s poËasnim razvijanjem in odpiranjem πkatle spodbujam njihovo radovednost in domiπljijo. Kaj je skrito v πkatli? Iz nje potegnem drobne raznobarvne listke z mislimi o æivljenju. Preberem kakπnega.

Najava besedila Naveæem na pisatelje/pesnike — Grafenauerjevo poezijo. in lokalizacija

Prebirajo svoje miniaturne zapise, se Ëutno/Ëustveno/razumsko odzivajo na moje poËetje: povzemajo, pripovedujejo ob ustreznih miselnih impulzih uËitelja (Ëe so potrebni!), kaj je darilo vseh daril (ÆIVLJENJE), na kakπne naËine se jih dotika skozi vsakdan, kaj/kje vse lahko prebirajo/posluπajo/ gledajo/piπejo o æivljenju. UËenci se pripravijo na posluπanje pesmi (udobno sedenje, tiπina).

205

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 206

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Faza obravnave Interpretativno branje

∗

Dejavnosti uËitelja Po vnaprejπnji pripravi (pazim na zvoËne, pomenske poudarke) glasno interpretativno preberem pesem Æivljenje.

Niko Grafenauer: Æivljenje

Dejavnosti uËencev Z doæivljajskim posluπanjem se na svoj naËin (Ëustveno/Ëutno/razumsko) odzivajo na literarno besedilo.

Premor po Nato umolknem in poËakam nekaj trenutkov. branju/izraæanje UËence poprosim, da na tablo zapiπejo doæivetij (zalepijo samolepilni listek), s katero barvo bi tisti trenutek brez velikega razglabljanja pobarvali pesem Æivljenje. Povem, da bomo zapisano/narisano komentirali ob koncu obravnave pesmi.

UËenci v tiπini zbirajo svoje vtise, nato prihajajo (eden po eden(dva/skupina) k tabli in zapisujejo/zalepijo svoje asociacije. Nastaja pojmovna mreæa.

Branje in razËlenjevanje besedila

UËenci (lahko ob glasbenem ozadju) oblikujejo skupine in nato znova preberejo celotno pesem, nato πe svoj del besedila. Z reπevanjem nalog ob sodelovanju, izmenjavi mnenj v skupini in razdelitvi nalog pokaæejo svoje razumevanje kitice.

UËence nato razdelim v skupine (vnaprej jih oblikujem) in jim razloæim, da bo vsaka skupina brala in razËlenjevala eno kitico pesmi, nato pa bomo spoznanja o pesmi oblikovali skupaj. Razdelim jim delovne listiËe (priloæeni; oblikovani s pomoËjo nalog v SIB 8).

Med njihovim delom napiπem na tablo naslov Ko ilustrirajo svoj del pesmi, sliko zalepijo na ustrezno mesto na tabli pesmi, nariπem pet okvirjev, v katere bodo zalepili sliko/slikovno, simboliËno interpretaci- (nastaja likovna podoba pesmi). jo svoje kitice. Ob koncu reπevanja uËnega listiËa/ob koncu ure si ogledujejo likovno ponazoritev celotne pesmi. Primerjajo z barvami asociacij iz zaËetka ure. Kakπnih barv je æivljenje? (Zaznavajo barvno paleto — od svetlih do temnih barv — v povezavi s sporoËilnostjo.) 2. ura Enega uËenca poprosim, da likovno ponazori, znova zloæi ilustracije na tablo — tako prek doæivljanja znova vzpostavimo stik z besedilom. Dodatno ga spodbujam, mu pomagam, Ëe je potrebno.

Posameznik se odzove, opravi nalogo.

Nato v frontalnem pogovoru razËlenjujemo pesem: uËni listiËi + kako zaznavajo ritem (hiter/poËasen, æivahen), kako to vpliva na sporoËilo pesmi/v kateri glasbeni obliki bi pesem lahko interpretirali (vir: SIB 8, CDROM).

UËenci pokaæejo dojemanje pesmi: poroËajo o delu v skupinah, kako so reπili naloge, komentirajo, vrednotijo pesem, poskuπajo zaznati ritem pesmi/zvoËnost (ponovno posluπanje — CD-ROM), odgovarjajo na postavljena vpraπanja).

Po poroËanju skupin in razgovoru povzamemo svoje vedenje o pesmi/njeni sporoËilnosti v celoti. Najprej jih povabim (ob prosojnici s frazemi), UËenci se odzivajo, razmiπljajo in da svoje videnje æivljenja utemeljujejo z odgovarjajo na podlagi svojih razlaganjem frazemov o æivljenju (vir: SIB 8). izkuπenj.

206

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 207

(Black plate)

∗

Niko Grafenauer: Æivljenje

Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja Sledi individualno zapolnjevanje miselnega vzorca — interpretacija pesmi; ogrodje nariπem na tablo ali pripravim prosojnico. Opomba: toda razloæim, da si naj sami po svoje oblikujejo ozadje/simbol, s katerim najlaæe poveæejo æivljenje, in nato okoli njega zapiπejo kljuËne besede.

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Dejavnosti uËencev V zakljuËku individualno sintetizirajo svoje vedenje o pesmi s pomoËjo ogrodja miselnega vzorca, ki ga pisno zapolnijo (tema, sporoËilo ≈Kaj je zame æivljenje?√, ritem/rime, metafore, okrasni pridevki, poosebitve, primere, ideje, kako bi simbolno prikazali æivljenje — povezava z drugimi podroËji ). Pomagajo si s SIB 8, str. 61—63.

Morebitne nejasnosti sproti pojasnjujem, pomagam pri oblikovanju zapisa, ki ga ob koncu druge ure frontalno pregledamo. Poprosim jih, da doma poiπËejo in prinesejo s sabo kakπno misel, verz, pesem, besedilo o æivljenju. 3. ura

Preverim, kako so uËenci razumeli prebrano in posluπano pesem: skozi svojo ustvarjalnost/poustvarjalnost in razËlenjevanje nove pesmi: podajam navodila, spremljam delo in se odzivam na potrebe v skupini.

Opomba: 3. ura je namenjena poustvarjanju/ustvarjanju — individualnemu/skupinskemu — ob pesmi Æivljenje. Nekatere ideje so nakazane æe ob uËiteljevih prognozah/beleækah. Prebirajo besedila, ki so jih prinesli s sabo, jih vrednotijo in primerjajo z Grafenaurjevim Æivljenjem: Pogovarjajo se o pesmih/mislih (lahko kot okrogla miza).

Samostojno reπijo uËni list s preverjanjem, v katerem ob novi pesmi pokaæejo svoje razumevanje pesmi z bivanjsko tematiko (priloæen). 4., (5.) ura

Opomba: Obravnavamo delo in æivljenje Nika Grafenauerja. Ideja: uËence razdelimo v dve skupini; ena iπËe podatke o njem v multimedijski uËilnici (internet), druga s knjiæniËarkino pomoËjo v knjiænici. Dobljene podatke nato primerjajo, razvrπËajo in relevantne (usmerjanje uËitelja) predstavijo na plakatu ali pokaæejo kot govorno predstavitev naslednjo uro (moænosti ocenjevanja govornega nastopa: Pripoved o æivljenju znane osebe) ali pripravijo razredno razstavo (aktivna vloga: so kustosi in nas vodijo skozi razstavo) …

Viri in literatura: Svet iz besed 8, CD-ROM Svet iz besed 8. N. Grafenauer: Skrivnosti, NebotiËniki sedite, Pedenjped, Abeceda … Berta Golob: Do zvezd in nazaj. Zvone Modrej: Zveni modro. Stanko Prek: Ljudska modrost. Tomislav RadiÊ: Vox populi. SSKJ. Zemlja je modra kot pomaranËa. Mala antologija svetovne poezije. UËni listi/delovni listi, prosojnice. www.svetizbesed.com Izobraæevalna tehnologija: Grafoskop CD-predvajalnik Internet DidaktiËne strategije: delo z besedilom, razgovor, individualno delo, frontalno delo, skupinsko delo.

207

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 208

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Niko Grafenauer: Æivljenje

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. skupina ÆIVLJENJE TAKO ÆIVI, DA GA JE ZMEROM MANJ. KOT PESEK MED PRSTI POLZI DAN NA DAN. Preberite svojo kitico. Nato izberite nekoga, ki bo kitico ilustriral (po skupni izmenjavi mnenj) in sliko zalepil na ustrezno mesto. Ostali reπite spodnje naloge: •

Obkroæite v kitici vse besede/glagole, ki vam povedo, kaj se godi z æivljenjem.

•

S svojimi besedami v eni povedi zapiπite/povzemite sporoËilo vaπe kitice.

•

Katera razpoloæenja prevladujejo v vaπi pesmi? PodËrtajte jih.

JEZA, VESELJE, OPTIMIZEM, MINEVANJE, OGROÆENOST, AGRESIVNOST/NAPADALNOST, SANJARJENJE, PESIMIZEM, MALODU©NOST, VZNEMIRJENJE, VE»NOST, POGUM •

Razloæite, kaj pomeni

KOT PESEK MED PRSTI POLZI. Poimenujte to pesniπko sredstvo. •

Tvorite πe sami (Ëim bolj) domiselne okrasne pridevke k besedi æivljenje, npr. mavriËno æivljenje …

2. skupina ÆIVLJENJE NE MORE ÆIVETI TAKO, DA STOJI. NAJMANJ KAR MORA PO»ETI, JE TO, DA NA NITKI VISI. Preberite svojo kitico. Nato izberite nekoga, ki bo kitico ilustriral (po skupni izmenjavi mnenj) in sliko zalepil na ustrezno mesto. Ostali reπite spodnje naloge: •

Obkroæite v kitici vse besede/glagole, ki vam povedo, kaj se godi z æivljenjem.

•

S svojimi besedami v eni povedi zapiπite/povzemite sporoËilo vaπe kitice.

•

Katera razpoloæenja prevladujejo v vaπi pesmi? PodËrtajte jih.

JEZA, VESELJE, OPTIMIZEM, MINEVANJE, OGROÆENOST, AGRESIVNOST/NAPADALNOST, SANJARJENJE, PESIMIZEM, MALODU©NOST, VZNEMIRJENJE, VE»NOST, POGUM •

Razloæite, kaj pomeni

ÆIVLJENJE NA NITKI VISI. Poimenujte to pesniπko sredstvo. •

208

Tvorite πe sami (Ëim bolj) domiselne primere k besedi æivljenje, npr. Æivljenje je pisano kot moj deænik …

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 209

(Black plate)

Niko Grafenauer: Æivljenje

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

3. skupina ÆIVLJENJE SE V»ASIH DRÆI VESELO NA SMEH, A V»ASIH LE STEÆKA TAJI SOLZE V O»EH. Preberite svojo kitico. Nato izberite nekoga, ki bo kitico ilustriral (po skupni izmenjavi mnenj) in sliko zalepil na ustrezno mesto. Ostali reπite spodnje naloge: •

Obkroæite v kitici vse besede/glagole, ki vam povedo, kaj se godi z æivljenjem.

•

S svojimi besedami v eni povedi zapiπite/povzemite sporoËilo vaπe kitice.

•

Katera razpoloæenja prevladujejo v vaπi pesmi? PodËrtajte jih.

JEZA, VESELJE, OPTIMIZEM, MINEVANJE, OGROÆENOST, AGRESIVNOST/NAPADALNOST, SANJARJENJE, PESIMIZEM, MALODU©NOST, VZNEMIRJENJE, VE»NOST, POGUM •

Razmislite, kakπno je æivljenje, ko se ti krohoËe v obraz — se vi ob tem smejite ali tajite solze? Poveæite s svojimi izkuπnjami, pomagajte si s SSKJ.

•

Tvorite πe sami (Ëim bolj) domiselne rime k besedi æivljenje, npr. æivljenje — bdenje …

4. skupina NAJLEP©E JE, KO SE RAZSIPA Z ÆAROM NA VSE STRANI IN VSE DO POSLEDNJEGA HIPA Z VISOKIM PLAMENOM GORI. Preberite svojo kitico. Nato izberite nekoga, ki bo kitico ilustriral (po skupni izmenjavi mnenj) in sliko zalepil na ustrezno mesto. Ostali reπite spodnje naloge: •

Obkroæite v kitici vse besede/glagole, ki vam povedo, kaj se godi z æivljenjem.

•

S svojimi besedami v eni povedi zapiπite/povzemite sporoËilo vaπe kitice.

•

Katera razpoloæenja prevladujejo v vaπi pesmi? PodËrtajte jih.

JEZA, VESELJE, OPTIMIZEM, MINEVANJE, OGROÆENOST, AGRESIVNOST/NAPADALNOST, SANJARJENJE, PESIMIZEM, MALODU©NOST, VZNEMIRJENJE, VE»NOST, POGUM •

Razloæite, kaj pomeni/kako si predstavljate:

POSLEDNJI HIP Z VISOKIM PLAMENOM GORI •

Tvorite πe sami (Ëim bolj) domiselne poosebitve k besedi æivljenje, npr. Æivljenje je zaspalo za sedmimi gorami. 209

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 210

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Niko Grafenauer: Æivljenje

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. skupina NOBENO ÆIVLJENJE NE MINE BREZ ÆIVE SLEDI. V BREZDANJI NO» IZGINE ZVEZDA MED ZVEZDAMI. Preberite svojo kitico. Nato izberite nekoga, ki bo kitico ilustriral (po skupni izmenjavi mnenj) in sliko zalepil na ustrezno mesto. Ostali reπite spodnje naloge: •

Obkroæite v kitici vse besede/glagole, ki vam povedo, kaj se godi z æivljenjem.

•

S svojimi besedami v eni povedi zapiπite/povzemite sporoËilo vaπe kitice.

•

Katera razpoloæenja prevladujejo v vaπi pesmi? PodËrtajte jih.

JEZA, VESELJE, OPTIMIZEM, MINEVANJE, OGROÆENOST, AGRESIVNOST/NAPADALNOST, SANJARJENJE, PESIMIZEM, MALODU©NOST, VZNEMIRJENJE, VE»NOST, POGUM •

Razloæite: Kaj so vaπe ÆIVE SLEDI? Kako si predstavljate BREZDANJO NO»? Kaj to sploh pomeni, da kdo izgine v njej?

•

210

Kakπen je vaπ sklep? Katero æivljenje je tisto pravo in kako ga moramo æiveti?

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 211

(Black plate)

∗

Ivan TavËar: Visoπka kronika

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Irena Hodnik

Ivan TavËar: Visoπka kronika Vir: SIB 8

UËiteljeva prognoza UËenci ob branju besedila Visoπka kronika pisatelja Ivana TavËarja spoznavajo umetniπko dovrπenost njegovega ustvarjanja v enem temeljnih del slovenske knjiæevnosti. Spoznajo znaËilnosti zgodovinskega romana, ki je pisan v obliki kronike. Besedilo omogoËa odliËno medpredmetno povezavo z zgodovino, kjer uËenci spoznavajo obdobje 17. stoletja z znaËilnim razkolom med vero v razum in praznoverjem.

Operativni cilji obravnave Doæivljanje Govorno izraæajo predstav o zgodovinskem obdobju preganjanja Ëarovniπtva (17. stoletje). Posluπajo interpretativno branje besedila in ga sami berejo. Govorno in pisno izraæajo svoja mnenja o predstavah in zaznavah knjiæevnega Ëasa in prostora ter ravnanja knjiæevnih oseb. Izmenjujejo mnenja o obravnavani snovi. Razumevanje, sinteza, vrednotenje V skupinah razËlenjujejo vsebinske znaËilnosti besedila, zaznavajo knjiæevno vrsto (roman), snov (zgodovina) in obliko (kronika). Komentirajo Ëas in temo besedila. Nove naloge Svoja obËutja in pridobljeno znanje in spoznanja o obravnavani vrsti, snovi, temi samostojno zdruæujejo pri reπevanju nalog in pisanju novega besedila.

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Vodim pogovor o zgodovini slovenskega slovstva, kot se je ohranilo in izoblikovalo v izroËilu, ki je prehajalo iz roda v rod. V njem si je ljudstvo po svoje razlagalo nastanek nerazumljivih naravnih pojavov, posameznih dogodkov iz neposrednega okolja, ki so nedoumljivo posegale v Ëloveπko æivljenje. V kaj vse so verjeli naπi predniki?

UËenci ugotavljajo, da je imela ljudska radovednost vedno kopico vpraπanj, na katere so naπli odgovore v svoji domiπljiji.

Odgovor preberem iz knjige Slovenska deæela v pripovedki in podobi (Izbrala in priredila Duπica Kunaver), str. 4.

UËenec prebere tudi zgodbo iz razdelka »arovnice z naslovom Radenska slatina, iz katere uËenci izvejo, da je iz skrivnostnega brbotajoËega Ëarovniπkega kotla v moËvirju ob Muri nastalo slavno ËrpaliπËe mineralne vode.

Pogovor o zapisanem.

UËenci pripovedujejo o tem, da so bile to povsem navadne æenske, ki so se od drugih verjetno loËile po svoji nadarjenosti, in zato so jih seæigali na grmadah ali jih kakor koli drugaËe kaznovali.

UËenci ugotavljajo, Ëemu in komu so naπi predniki pripisovali nadnaravno moË.

211

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 212

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Faza obravnave

∗

Dejavnosti uËitelja

Ivan TavËar: Visoπka kronika

Dejavnosti uËencev

Najava besedila Povem, da je o takπni æenski — Ëarovnici in lokalizacija Agati pisal tudi pisatelj Ivan TavËar v svojem delu Visoπka kronika.

UËenec najprej prebere uvodni tekst ob besedilu v SIB 8, str. 86

Interpretativno branje

Doæivljajsko posluπanje, ki sproæi Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivanje.

Preberem besedilo. (Lahko posluπanje zvoËnega zapisa interpretacije igralca Roberta Waltla).

Premor po Po branju poËakam, nato vpraπam uËence, branju, izraæan- kateri del pripovedi je nanje naredil je doæivetij najmoËnejπi vtis.

UËenci pripovedujejo svoja doæivljanja posameznih delov besedila.

RazËlenjevanje besedila

UËenci ponovno preberejo besedilo in si podËrtujejo teæko razumljive dele besedila.

Raziskujemo pomenske lastnosti nerazumljivih delov besedila (besed, besednih zvez) z uporabo SSKJ.

2. ura in 3. ura Sinteza, vredUËence razdelim v skupine. Razdelim jim notenje, delovne liste in dam navodila za delo. nove naloge

Skupine πe enkrat preberejo besedilo, reπujejo delovne liste in se s povzemanjem bistvenih podatkov iz literature pripravljajo na prepriËljivo predstavitev. S predstavitvijo dela, utemeljevanjem in komentiranjem pokaæejo svoje razumevanje.

4. ura Preizkus znanja

UËenci pri reπevanju naloge zdruæujejo spoznanja o romanu z zgodovinsko snovjo, pisanem v obliki kronike.

Uporabljena literatura/viri: Svet iz besed 8; SSKJ Slovenska deæela v pripovedki in podobi, zbrala in uredila Duπica Kunaver J. V. Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske, str.183 M. Honzak: Knjiæevnost — priroËnik z vajami

212

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 213

Ivan TavËar: Visoπka kronika

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. skupina: »AS • Predstavi zgodovinsko obdobje 17. stoletja, ko so bili ljudje razpeti med vero v razum in praznoverjem. (Pomagaj si z uËbenikom za zgodovino!) • Preberi πe poroËilo o coprnicah J. V. Valvasorja iz knjige Slava Vojvodine Kranjske 8 (MK, LJ, 1994, str. 183 in ga predstavi). • Na podlagi Ëesa bi lahko doloËili Ëas dogajanja, Ëe v besedilu ne bi bilo zapisane letnice 1695? • Na Ëasovni premici v SIB 8, str. 88, prikaæite zaporedje dogodkov v odlomku.

213

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 214

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Ivan TavËar: Visoπka kronika

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

2. skupina: OSEBE • Opiπite znaËaje in ravnanje oseb, ki nastopajo v odlomku. Kakπen je njihov odnos do Agate? • Kdo zapisuje dogodke po zaporedju dogajanja? Opiπi njegovo razmiπljanje o Agatini krivdi ali nedolænosti. • Katera oseba je Agati izkazala najveË naklonjenosti? Kdaj? Zakaj? • Kako se do Agate vede loπko æenstvo?

214

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 215

Ivan TavËar: Visoπka kronika

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

3. skupina: AGATA in dokazovanje njene krivde ali nedolænosti • Opiπi Agato. • Opiπi preizkus z vodo, ki naj bi dokazal Agatino nedolænost ali krivdo. • Kakπen Ëudeæ se je zgodil, medtem ko je Agata bredla po vodi?

215

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 216

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Ivan TavËar: Visoπka kronika

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

4. skupina: SLOVSTVENO DELO • Odlomek je del romana. Zapiπi vse znaËilnosti te knjiæevne vrste. • TavËar si je pri pisanju pomagal s preuËevanjem zgodovinskih virov. Kakπna je torej snov romana in med katere romane uvrπËamo besedilo? Kaj je za takπna besedila znaËilno? PoiπËi v odlomku takπne znaËilnosti in jih zapiπi. • Delo je napisano v obliki kronike rodu Polikarpa Kallana z Visokega pri ©kofji Loki. Kaj je kronika? Pomagaj si s priroËnikom Knjiæevnost avtorice M. Honzak. Napiπi izmiπljeno stran kronike. (Glej navodila v SIB 8, str. 89.)

216

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 217

(Black plate)

∗

Josip JurËiË: Jurij Kozjak

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Irena Hodnik

Josip JurËiË: Jurij Kozjak Vir: SIB 8

UËiteljeva prognoza Z besedilom avtorja Josipa JurËiËa se lahko uËenci seznanijo tudi preko spletnih strani. Z dobro uvodno motivacijo mora uËitelj najprej predstaviti Ëas turπkih vpadov. Posluπanje interpretacije omogoËi uËencem le beæen stik z besedilom zaradi specifiËnosti jezika, ki je starinski in uËencem nerazumljiv. Potrebno je πe takojπnje glasno branje in sprotna razlaga teæko razumljivih besednih zvez. UËenci na spletnih straneh iπËejo informacije o besedilu in avtorju. Svoje znanje preverijo z uËnim listom in pisanjem novega besedila, ki ga lahko poπljejo na spletno stran berila. DomaËe naloge niso vezane na delo z raËunalnikom (nekateri uËenci nimajo doma raËunalnika).

Operativni cilji obravnave Doæivljanje Z besedilom se seznanijo na spletni strani. Na dani spletni strani poiπËejo besedilo, ki pomeni motivacijo v obravnavo, in ga berejo. Posluπajo interpretativno branje odlomka, ponovno glasno berejo, govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave, ki jih povzroËajo vsebinske in jezikovne znaËilnosti besedila, izmenjujejo mnenja o temi. Razumevanje V dvojicah razËlenjujejo slogovne znaËilnosti besedila, iπËejo razlago neznanih besed, povzemajo in komentirajo Ëas in kraj dogajanja, spoznavajo znaËilnosti povesti, jezika. Nove naloge Domiπljijsko nadaljevanje zgodbe z uporabo starinskega JurËiËevega jezika, primerjava s poljubnim lirskim, epskim, dramskim besedilom (dolæina, slog, literarni junaki, kraj in Ëas dogajanja …). Reπevanje uËnega lista.

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura (raËunalniπka uËilnica) Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Na spletni strani www.pozitivke.net UËenci berejo o znaËilnostih takratnepoiπËemo zgodbo Tatjane Malec z naslovom ga grajskega æivljenja in Ëasu turπkih Grad ©kolj in zgodba o Ani. vpadov. V njenem drugem delu, ki se zaËne: Zgodba, o kateri je tu govora … spoznamo Ëas turπkih vpadov v 16. stoletju.

Najava besedila Povem, da je o turπkih napadih na slovenska in lokalizacija tla pisal tudi pisatelj Josip JurËiË v delu Jurij Kozjak. Odpremo spletno stran www.svetizbesed.com in poiπËemo Svet iz besed 8. Odpremo razdelek Novejπa knjiæevnost 19. in 20. stoletja in preberemo dela, ki smo jih æe obravnavali. Pri vsakem delu navedemo avtorja in kratko vsebino v najveË treh povedih.

217

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 218

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Faza obravnave

∗

Dejavnosti uËitelja

Josip JurËiË: Jurij Kozjak

Dejavnosti uËencev

PoiπËemo delo Jurij Kozjak in odpremo novo stran. Ogledamo si naslovnico in preberemo kratko uvodno vsebino. Interpretativno branje

Posluπamo odlomek v interpretaciji igralke Nine Skrbinπek.

UËenci posluπajo interpretacijo odlomka, ko se Jurij znova sreËa s svojim oËetom.

Premor po Predvidevam, da besedila po enkratnem branju, izraæan- posluπanju zaradi starinskega jezika ne bodo je doæivetij razumeli, zato vpraπam, ali so besedilo razumeli in kaj je nanje naredilo najmoËnejπi vtis.

Naπtevajo vtise, izmenjujejo mnenja o najbolj opaæenih sestavinah.

Odpremo SIB 8 na str. 106 in πe enkrat glas- UËenci πe enkrat glasno preberejo no preberemo besedilo. besedilo in podËrtujejo neznane besede. S pomoËjo SSKJ poiπËemo razlago neznanih V SSKJ iπËejo razlage neznanih besed. besed.

2. ura RazËlenjevanje besedila

3. ura (raËunalniπka uËilnica)

218

Dam navodila za domaËo nalogo: Razlage neznanih besed zapiπi v SIB 8, str. 106, in reπi 1. nalogo, v kateri moraπ opisati sreËanje med oËetom in sinom.

Doma zapiπejo razlage v SIB 8 in opiπejo sreËanje med oËetom in sinom.

Stik z besedilom dobimo z branjem opisov sreËanja.

UËenci berejo svoje opise sreËanja med oËetom in sinom. Soπolci posluπajo, dopolnjujejo, komentirajo.

UËence razdelim v dvojice in dam navodila za delo z nalogami v SIB 8, str. 107. Dodatne naloge: • Preoblikuj prvi odstavek v sodobni knjiæni jezik. • Opiπi cigana in njegovo vlogo v dogajanju. • Opiπi janiËarja. • Opiπi Jurijevega oËeta.

UËenci zapisujejo odgovore in napiπejo opise ter jih govorno predstavijo. Soπolci dopolnjujejo, komentirajo.

odpremo spletno stran www.svet izbesed.com in v oknu Svet iz besed 8 poiπËemo nekaj o æivljenju in delu Josipa JurËiËa in nadaljevanje povesti. Na spletni strani http://www.ivancnagorica.si/muljava/index.html izvemo veË o njegovem rojstnem kraju Muljavi.

UËenci na spletni strani poiπËejo podatke o delu in æivljenju J. JurËiËa in njegovem rojstnem kraju ter oblikujejo miselni vzorec.

Na spletni strani http://ro.zrsss.si/slavisti/projekt/dvornik/ jurcic.jpg si ogledamo miselni vzorec o JurËiËevi povesti Jurij Kozjak v celoti.

Na spletni strani si uËenci ogledajo miselni vzorec o celotni povesti. (Natisnjenega dobijo in si ga prilepijo v zvezek.)

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 219

(Black plate)

∗

Josip JurËiË: Jurij Kozjak

Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja Na spletni strani http://ro.zrsss.si/slavisti/projekt/dvornik/p etra1.html preverimo svoje znanje o JurËiËu in povesti Jurij Kozjak z uËnim listom (za 6. razred) — reπujejo do 10. vpraπanja in poiπËejo πe odgovor na 15. vpraπanje. Napiπite nadaljevanje zgodbe z naslovom HËi Jurija Kozjaka pripoveduje o junaπtvih svojega oËeta (uporabite starinski jezik po JurËiËevem zgledu). Zgodbo poπljite na naslov svetizbesed@rokus.com.

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Dejavnosti uËencev V testu na spletni strani preverijo svoje znanje o: • æivljenju J. JurËiËa, • zgradbi literarnega dela, • izidu povesti Jurij Kozjak, • vplivih na JurËiËev slog, • zgodovinskih dogodkih kot podlagi za pisanje povesti, • JurËiËevih virih, • janiËarjih. Svoje znanje o povesti, JurËiËevem jeziku, vsebini in temi besedila poveæejo z novo izkuπnjo — pisanjem poustvarjalnega besedila.

219

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 221

(Black plate)

∗

Jan Neruda: Æe je jesen

» • Primer preverjanja

» Primera preverjanja Neæa Cigüt Primer preverjanja (za vse ravni!) po obravnavani pesmi Nika Grafenauerja Æivljenje ob neznanem besedilu Preberi si pesem in reπi naloge.

Jan Neruda Æe je jesen Æe je jesen in kratek dan, svet bi rad poËival zaspan. Povsod je sivo in siv kot zid je niz gorá, ob misli na pomlád niË veË ne veπ, Ëemu je bilà. Skuπam si jo predstavljati, a misel ne najde k nji poti! Kdo sodil bi, da je tihi gozd kdajkoli pel, da goli grmiËek je kdaj res roæe imel? Zimski trepetajoËi sij lice zamrzle zemlje srebri. ©viganju isker sledim z oËmi, vdihavam hlad in v duπi se mi vpraπanje budi: Sem res bil kdaj mlad?

Jan NERUDA: Æe je jesen v Zemlja je modra kot pomaranËa. Ljubljana. Mladinska knjiga 2003, str. 85. (Prevedla: Avgusta Smolej, 1974)

221

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 222

(Black plate)

∗

» • Primer preverjanja

Jan Neruda: Æe je jesen

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Dopolni. Besedilo sodi v zvrst lirike, saj

. Tema pesmi je .

2. a) Kdo izpoveduje svoja Ëustva? Odgovor napiπi na Ërto.

b) Kdaj jih izpoveduje? Izpiπi iz prve kitice vsaj eno besedno zvezo, ki nam to pove. ____________________________________________________________

3. V katerih kiticah se izpovedovalec neposredno oglasi? Zapiπi na Ërti. in

4. a) Izpiπi iz pesmi verz, iz katerega zveπ (vsaj pribliæne) podatke o izpovedovalËevi starosti.

b) Izberi najbolj primeren odgovor in ga podËrtaj. Izpovedovalec je zelo mlad/je starejπi Ëlovek z izkuπnjami.

5. Zapiπi v dveh povedih sporoËilo pesmi. Poudari, s Ëim pesnik skrito primerja minevanje æivljenja.

6. Obkroæi pravilni odgovor. Pesnik z verzom skuπam si jo predstavljati æeli obuditi spomin na A) jesen. B) zimo. C) pomlad. ») poletje.

7. Poveæi kitice z najustreznejπo pesemsko sliko. Pred πtevilko zapiπi Ërko. __ 1. kitica

A pozabljanje

__ 2. kitica

B mraËnost

__ 3. kitica

C toæba » æivljenje

222

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 223

(Black plate)

Jan Neruda: Æe je jesen

∗

» • Primer preverjanja DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

8. a) Iz druge kitice izpiπi na Ërto verz, ki kaæe v prenesenem pomenu na to, da se pesnik neËesa ne spomni.

b) Obkroæi. Izpisani verz je zgrajen na

A primerjanju dveh stvari. B ljubkovalnem poimenovanju. C stopnjevanju pomena. » poosebljanju neæivih stvari. 9. Poveæi s Ërto, da bo prav.

Tihi gozd

RIMA

zamrzle zemlje

OKRASNI PRIDEVEK

siv kot zid je niz gora

POOSEBITEV

dan — zaspan

ALITERACIJA PRIMERA

10. Primerjaj prebrano pesem s pesmijo Nika Grafenauerja Æivljenje. Izpostavi:

• temo pesmi, • razpoloæenje pesnika, • sporoËilo pesmi • katera ti je bolj vπeË in zakaj. Odgovore oblikuj v besedilo (ne odgovarjaj na posamezna vpraπanja) v πestih povedih.

223

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 224

(Black plate)

» • Primer preverjanja

∗

Jan Neruda: Æe je jesen

Reπitve 1. Po smislu, npr.: saj pesnik izpoveduje svoja obËutja. Bivanjska/bivanje (miselno-refleksivna pesem) 2. a) pesnik/lirski subjekt b) Æe je jesen 3. V drugi (2.)in tretji (3.). Za oba odgovora 1 t. 4. a) Sem res bil kdaj mlad? »e so v odgovoru pravopisne napake, 1 t odπtejemo. b) je starejπi Ëlovek z izkuπnjami. 5. Po smislu, npr: Pesnik se spominja s prikrito otoænostjo æivljenja — minevanja (/vse hitro mine). Primerja ga z menjavanjem letnih Ëasov — sivina jeseni mu predstavlja starost. Za sporoËilo 1 t, za primerjavo 1 t. Za pravopis ne odπtevamo toËk. 6. C 7. B1, A2, C3 8. a) misel ne najde k nji poti! b) » 9. Tihi gozd — okrasni pridevek Zamrzle zemlje — aliteracija Siv kot zid je niz gora — primera Dan — zaspan — rima Za vsaki dve povezavi 1 t. 10. Po smislu:, npr: Tema obeh pesmi je bivanje — æivljenje, vendar Grafenauer ob minevanju poudarja svetle in temne trenutke æivljenja ter je pri tem optimistiËen, Neruda pa doæivlja zgolj otoænost ob iztekanju bivanju. Komaj se πe spominja, kaj je bilo v preteklosti. + vrednotenje uËenca z utemeljitvijo Za vsebinske elemente ( tema/razpoloæenje/sporoËilo) — 3 t, za oceno z utemeljitvijo (2 t). 1 t dodamo, Ëe so v besedilu manj kot 3 pravopisne napake.

224

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 225

(Black plate)

∗

Pisno ocenjevanje znanja

» • Primer preverjanja

Drago MegliË Pisno ocenjevanje znanja — analiza umetnostnega besedila (domaËe branje) Ime in priimek: Razred:

©tevilo toËk: Datum:

Podpis starπev:

Pozorno preberi navodila in jih dosledno upoπtevaj. Piπi s kemiËnim svinËnikom ali z nalivnim peresom. Pazi na pravopis in lepopis. Æelim ti veliko uspeha!

Minilo je trideset let. Na Tolstovrπnikovem domu gospodaril je Ponkrèc. Za starim oËetom, ki je prvi πel s tega sveta, gospodinjila je stara mati, a ta je pred nekoliko leti izroËila vse vnuku. Umrla pa je leto pozneje, ko se je oæenil Ponkrèc. Ta je sedaj kmetoval tukaj, kakor so kmetovali drugi pred njim. Ves teden je bilo dela in truda dovolj, ob nedeljah pa si je Ëasi rad privoπËil kozarec vina, Ëe je bilo toliko okroglega pri hiπi, da se oni krajcarji niso poznali. Bil je priden in varËen moæ. Posestvo njegovo stalo je bolj na samoti, tako da je malokdaj oglasil se kakπen popoten Ëlovek tu; a Ëe je kdo priπel, Ponkrèc nikogar ni podil od hiπe; πe jesti mu je dal in prenoËil ga pod kozolcem, pozimi pa v hlevu. In vse to za dobro besedo. Bilo je okoli boæiËa in mraz, da je πkripal sneg pod nogo. Pri Tolstovrπnikovih so veËerjali, kar pride hlapec pravit gospodarju, da na koncu hleva sloni Ëlovek ob zidu, ki prosi prenoËiπËa, ker je tako oslabel, da ne more dalje. ≈Kdo pa je?« vpraπa gospodar. »e, kakπen capin mora biti; raztrgan je in skoro bos,« meni hlapec nejevoljno. ≈Naj bo, v hlev na slamo mu pokaæi!« »ez nekoliko Ëasa odloæi Ponkrèc svojo kratko pipo in reËe æeni, ki je otroke spravljala spat: ≈Pogledal bom pa vendar, kakov capin je tam v hlevu; Ëe je pravi, mi πe kravo ukrade.« (odlomek)

225

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 226

(Black plate)

∗

» • Primer preverjanja

Pisno ocenjevanje znanja

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

I. del — analiza odlomka 2

1. DoloËi knjiæevni Ëas in kraj dogajanja.

2. Odgovori tako, da obkroæiπ DA za pravilno in NE za napaËno trditev. • Ponkrècu je posestvo prepustil stari oËe.

• DomaËijo neznanec obiπËe pred veËerjo.

• Hlapec je neznanca vesel.

• Ponkrèc je poroËen.

3. Izpiπi poved, ki dokazuje, da Ponkrèc od popotnikov za prenoËevanje ni zahteval plaËila.

4. Kako imenujemo spodaj navedeni slogovni postopek? ≈E, kakπen capin mora biti; raztrgan je in skoro bos,« meni hlapec nejevoljno. ≈Naj bo, v hlev na slamo mu pokaæi!« Obkroæi pravilni odgovor. a) dvogovor

b) opisovanje

c) orisovanje

Ë) poroËanje

5. Koliko let je glavni knjiæevni osebi?

6. Kako se gospodar odzove na hlapËevo obvestilo o priπleku? Obkroæi. a) Ukaæe mu, naj ga spodi od hiπe. b) Dovoli mu, da tujec prenoËi v hiπi. c) Ukaæe mu, naj prenoËi v hlevu. Ë) Napoti ga k sosedu.

7. S katero besedo hlapec poimenuje tujca?

8. Kaj pomeni poved In vse to za dobro besedo, s katero pripovedovalec opisuje Ponkrècov odnos do obiskovalcev? Obkroæi pravilni odgovor. a) Da je Ponkrèc dobro zasluæil, ko so pri njem prenoËevali razliËni obiskovalci. b) Da so o Ponkrècu vsi dobro govorili. c) Da Ponkrèc obiskovalcem prenoËevanja ni zaraËunaval.

9. Izpiπi stavek, ki Ponkrèca opisuje kot dobrega gospodarja.

10. Zakaj je πel gospodar pogledat, kdo je skrivnostni obiskovalec?

11. Obkroæi. Beseda malokdaj v besedilu pomeni a) ne velikokrat.

226

b) zelo malo stvari.

c) marsikaj.

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 227

(Black plate)

∗

Pisno ocenjevanje znanja

» • Primer preverjanja DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

II. del — analiza zbirke 5

12. Dopolni. Odlomek je iz zbirke z naslovom

, ki jo je napisal

slovenski pisatelj

PriËujoËi odlomek je iz besedila , ki stoji na zaËetku zbirke. Poleg te sta v zbirki tudi noveli (navedi dva naslova),

sicer pa je v zbirki vsega skupaj

zgodb.

13. Obkroæi. V katero knjiæevno vrsto spada zbirka? a) V epiko.

b) V liriko.

c) V dramatiko.

14. Pisatelj je zgodbe poimenoval kot slike. Za katero knjiæevno zvrst pravzaprav gre v omenjeni

zbirki in kaj so?

15. Kdo je neznanec, ki obiπËe Tolstovrπnikovo domaËijo? Obkroæi pravilni odgovor. a) Ponkrècov brat

b) Ponkrècov stric

c) Ponkrècov oËe

16. PreËrtaj delo, ki ga ni napisal avtor odlomka. Ciklamen

Agitator

Jara gospoda

Deseti brat

17. Kateri druæbeni sloj ljudi opisuje zbirka?

18. Kateremu knjiæevnemu obdobju pripada avtor odlomka? Pravilni odgovor podËrtaj in doloËi, v katerem stoletju se je pojavilo.

a) realizmu

b) romantiki

c) razsvetljenstvu

19. Napiπi Ëasopisno vest o smrti neznanca, ki je umrl v Ponkrècovem hlevu. Upoπtevaj bistvene podatke: kdo, kdaj, kje, kako. Ne uporabi veË kot petdeset besed.

227

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 228

(Black plate)

∗

» • Primer preverjanja

228

Pisno ocenjevanje znanja

Nezadostno (1)

0—44 % (0—17,5)

Zadostno (2)

2 3 4

45—55 % (18—22) 56—60 % (22,5—24) 61—65 % (24,5—26)

Dobro (3)

5 6

66—72 % (26,5—29) 73—79 % (29,5—31,5)

Prav dobro (4)

7 8

80—84 % (32—33,5) 85—89 % (34—35,5)

OdliËno (5)

9 10

90—94 % (36—37,5) 95—100 % (38—40)

prirocnik-8a

1.4.05

17:11

Page 229

Pisno ocenjevanje znanja

(Black plate)

∗

» • Primer preverjanja

Reπitve 1. »as: boæiË (zima); kraj: Tolstovrπnikova domaËija (Tolstovrπnikov dom, Ponkrevova domaËija, pri Ponkrecu doma drug podoben smiseln odgovor, 1 + 1 toËka) 2. NE, NE, NE, DA.

(vsak odgovor 1 toËka)

3. Posestvo njegovo stalo je bolj na samoti, tako da je malokdaj oglasil se kakπen popoten Ëlovek tu; a Ëe je kdo priπel, Ponkrèc nikogar ni podil od hiπe; πe jesti mu je dal in prenoËil ga pod kozolcem, pozimi pa v hlevu. 2 toËki (za pravopisno nepravilnost odπtejemo 0,5 toËke) 4. A 5. trideset 6. C 7. Capin 8. C 9. Bil je priden in varËen moæ.

2 toËki (za vsako pravopisno nepravilnost odπtejemo 0’5 toËke, vendar najveË 1’5 toËke)

10. Bal se je, da bi mu ukradel kravo (ali drug podoben smiseln odgovor; vsebovati mora pojma strah in krava). 2 toËki (za vsako pravopisno nepravilnost odπtejemo 0,5 toËke, vendar najveË 1,5 toËke) 11. A 12. Kmetske slike (1 t), Janko Kresnik (1 t), PonkerËev oËa (1 t), Rojenica/V zemljiπki knjigi/MaËkova oËeta/MohoriËev Tone/Otroπki dohtar/Kmetska smrt/Mamon (1 toËka za dva naslova), osem (1 toËka). 13. A 14. Gre za Ërtice; najkrajπo zvrst pripovedne proze, ki opisuje zgolj atmosfero, ozraËje, idejo, poanto (ali podoben smiseln odgovor). 3 toËke (1 za poimenovanje, 2 za opis) 15. C 16. D 17. KmeËki sloj/kmete/kmetstvo (ali podoben smiseln odgovor) 18. Realizmu (1 t); v drugi polovici 19. stoletja oz. po letu 1850. (1 t). 19. Pravopis: 2 t (za vsaki dve napaki odπtejemo 0,5 t, vendar samo do 0 t. Vsebina: Ëe odgovarja na kljuËna vpraπanja, za vsako 1 toËko. Slog: izvirnost, duhovitost do 2 toËki.

229

UËenci spoznajo zaËetke slovenskega jezika in starejπih

obdobij razvoja knjiæevnosti na Slovenskem in vplive

ZaËetki slovenskega

slovstva

prvine zunanje zgradbe in notranje zgradbe (tema, motiv,

avtorja srednjega veka)

stantizem)

Ogled filma Romeo in Julija (2 uri)

upodobitvama.

in Julije ter navedejo konkretne razlike med obema Preverjanje znanja

dramsko predlogo in filmsko (moderno) upodobitev Romea Razsvetljenstvo (uËni listi)

opisujejo njune stilne in zgradbene posebnosti. Primerjajo

manjkajoËi del zgodbe). LoËujejo prozo od dramatike in

spektivo, napiπejo nadaljevanje zgodbe ali predzgodbo ali

(2 uri, æivljenje in delo)

novele izluπËijo poanto in zgodbo: temeljne zgradbene

Boccaccio kot vodilna

izlagama (2 uri, æivljenje in delo, prote-

Primoæ Trubar: Katehizmus z dvejma

William Shakespeare: Romeo in Julija

pesem, poizkusijo se v glasnem branju. Iz Boccaccieve

Shakespeare in

9. razred

piπejo poustvarjalna besedila (zamenjajo knjiæevno per-

pomen in naπteti nekaj del. Znajo obnoviti Trubarjevo

slovenskega slovstva,

Boccaccio: Dekameron (2 uri, novela)

Strnjeno v enem delu — september.

»as obravnave/dinamika

Page 231

ideja) ter jo podoæivljajo preko lastne izkuπnje, tako da

umestiti v ustrezno obdobje in prostor ter izpostaviti njihov

©tevilo

18:59

(knjiæevna obdobja

Pismenstvo (uËni listi)

Besedila

01.04.2005

evropskega slovstva. Znajo navesti imena avtorjev, jih

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

Drago MegliË

A Razvrstitev tematskih sklopov v 9. razredu

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

231

232

Ob branju in interpretaciji besedil slovenskih klasikov

spoznavajo periodizacijo slovenske knjiæevnosti, znaËilnosti

romantike, realizma in moderne ter najpomembnejπe

Slovenska knjiæevnost

od romantike

do moderne

opisujejo vsebinske, stilne in zgradbene posebnosti

pesemskih besedil, doæivljajo zvoËnost pesniπkega jezika

ljubezenska pesem,

kanonski besedili) (Pastirjeva pesem)

identifikacijo z besedili, tako da tvorijo rimane besedne

perspektive poglabljajo knjiæevno izkuπnjo.

lastno identifikacijo s knjiæevnimi osebami. Z menjavanjem

preizkusijo v poustvarjalnem pisanju, s Ëimer izraæajo

in pripovedke (v ospredju je en dogodek). Sami se Preverjanje znanja

Oton ÆupanËiË: Æebljarska

Page 232

najkrajπo zvrst pripovedne proze in jo loËijo od novele

A • Razvrstitev tematskih sklopov

pesniπkih struktur (kitic, verzov). Spoznajo Ërtico kot

pesniπkega jezika nadgradijo z lastnim pisanjem konkretnih Dragotin Kette: Aj, ta lepa krËmarica

polovici novembra.

Strnjeno v enem delu — v drugi

»as obravnave/dinamika

18:59

dvojice, refren, aliteracije, asonance, … Percepcijo

Josip Murn Aleksandrov: In Ëarovnica

in njegovo sporoËilnost. Z lastno poustvarjalnostjo izraæajo

©tevilo

01.04.2005

Ivan Cankar: Bobi

pesniπtvom in pripovedniπtvom (naËin ubesditve, tematika), Realizem (ponovitev) in moderna

France Preπeren: Gazela III

France Preπeren: Glosa

Besedila

(razpoloæenjska,

predstavnike in njihova dela. Utemeljujejo razlike med

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

∗ 9. razred

Glavni cilj sklopa

Besedila

Doæivljajo in spoznavajo neomejeno moË pesniπkega jezi-

ka, posebnosti v njegovem tematskem, idejnem in

zvoËnem izrazju. Seznanijo se z nastankom in razvojem

metafore kot kljuËne pesniπke figure. Spoznajo

svobodni/prosti verz in se sami preizkusijo v pisanju.

in sodobna slovenska

knjiæevnost, prosti verz,

nastanek in razvoj

metafore, simbol,

filmski scenarij)

podlagi svojih izkuπenj.

posebno vrsto dramatskega besedila, ga dopisujejo na

razËlenitev UB

Pisno ocenjevanje znanja — branje in

Preverjanje sklopa

Andrej Koπak: Outsider

9. razred

jajo s svojim æivljenjem. Filmski scenarij prepoznajo kot

Svetlana MakaroviË: Romanca o æabah

Page 233

Ugotavljajo teme in sporoËila (ideje) besedil ter jih primer-

tvorijo asociativne mreæe s kljuËnimi pojmi percepcije.

oktober 1956

Strnjeno v enem delu — januar.

»as obravnave/dinamika

18:59

Kajetan KoviË: Prva razglednica Firence,

Gregor Strniπa: Zemlja pleπe

Boris A. Novak: Narcis in Eho

©tevilo

01.04.2005

Izraæajo svoje obËutke ob posluπanju izpovedne poezije in

nih del.

(knjiæevnost 20. stoletja

umestiti v Ëas in prostor ter navesti nekaj njihovih poglavit-

Lirska pesem skozi Ëas Spoznavajo slovenske pesnike 20. in 21. stoletja. Znajo jih SreËko Kosovel: RdeËa raketa

Tematski sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

∗ A • Razvrstitev tematskih sklopov

233

234

se s prvoosebnim pripovedovalcem in besedila sprejemajo Marjan Roæanc: Kako sem æe zgodaj

na podlagi lastne izkuπnje. Tematiko besedil umeπËajo v

konkreten zgodovinski Ëas in prostor ter jo povezujejo z

znanji drugih predmetnih podroËij (zgodovina, geografija,

(zunanja zgradba,

notranja zgradba;

motivacija: psiholoπka,

socioloπka)

poustvarjanje

Spoznavajo avtorje in njihova dela ter jih umeπËajo v Ëas

jezikovnih manjπin v Sloveniji.

in prostor. Razmiπljajo o poloæaju slovenskih zamejcev in

Pisno ocenjevanje znanja —

se z njimi ter hkrati vzpostavljajo kritiËno distanco.

Preverjanje znanja

Page 234

loπko motivacijo za ravnanje knjiæevnih oseb. Identificirajo

Janko Messner: Gluha loza na Koroπkem

A • Razvrstitev tematskih sklopov

notranjo zgradbo proznih besedil ter psiholoπko in socio-

ture prek lastne ustvarjalnosti. Spoznajo zunanjo in

podobno tematiko in stil ter tako spoznavajo pot do litera-

Lojze KovaËiË: Priπleki

in konec aprila.

V dveh delih — zaËetek marca

»as obravnave/dinamika

18:59

Preizkusijo se v pisanju besedil, pri Ëemer uporabijo

janja ali na kartice, ki jih uredijo v kronoloπko zapovrstje.

Ciril KosmaË: Gosenica

postal tujec ali Ernest Seton Thompson

©tevilo

01.04.2005

likovna vzgoja). Motiviko zapiπejo v obliki premice doga-

besedila z moËno poudarjeno biografsko noto. Poistovetijo

pripovedniπtvo

Preæihov Voranc: Doberdob

Spoznavajo svojemu doæivljanju primerna pripovedna

Biografsko

Besedila

Glavni cilj sklopa

Tematski sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

∗ 9. razred

Page 235

Funkcionalni cilji

18:59

Branje 1. UËenci tiho berejo daljπa knjiæevna besedila (interpretativno in po vlogah). 2. Razvijajo recepcijsko sposobnost: sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil, razvijajo zavedanje o sprejemanju besedil, • identificirajo se s knjiæevno osebo; s tisto, ki je drugaËna od njih, in se od nje kritiËno distancirajo; • loËijo glavne in stranske KNJIÆEVNE OSEBE, poskuπajo razumeti psiholoπke, etiËne in socialne lastnosti knjiæevne osebe, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjiæevne osebe, njenega razmerja do drugih knjiæevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev; • zaznavajo PERSPEKTIVE veË knjiæevnih oseb in razumejo njihovo soodvisnost, zaznavajo perspektive razliËnih knjiæevnih oseb in razumejo njihovo soodvisnost; • prepoznavajo MOTIVE ZA RAVNANJE knjiæevnih oseb, poskuπajo razumeti psiholoπke in etiËne motive za ravnanje knjiæevnih oseb, za kar razumejo tudi socialne motive; • oblikujejo domiπljijskoËutne predstave KNJIÆEVNEGA PROSTORA, prepoznavajo jezikovna sredstva (zlasti Ëasovno in socialno zvrstnost) za prepoznavanje knjiæevnega prostora; • zaznavajo in razumejo, v kateri DOGAJALNI »AS je postavljeno dogajanje, prepoznavajo jezikovna sredstva (zlasti Ëasovno in socialno zvrstnost) za prepoznavanje knjiæevnega prostora in Ëasa; • razËlenjujejo DOGAJANJE na dogajalne enote; • razumejo razlike med analitiËno in sintetiËno zgradbo dogajanja • loËijo AVTORJA IN PRIPOVEDOVALCA; • spoznavajo KNJIÆEVNE ZVRSTI IN VRSTE; ob napovedi branja knjiæevne zvrsti ali vrste v spomin prikliËejo njena temeljna doloËila in pri tem upoπtevajo medbesedilno izkuπenost; • doæivljajo, prepoznavajo in razumejo znaËilnosti NOVELE (doloËajo vlogo zgodbe, njene zgradbe, preobrata v dogajanju in oznaËujejo osebe); • prepoznavajo znaËilnosti PRIPOVEDNE ZGRADBE: zunanja (poglavje, okvirna pripoved) in notranja zgradba;

UËenci spoznajo zaËetke slovenskega jezika in starejπih obdobij razvoja knjiæevnosti na Slovenskem. Znajo navesti imena avtorjev, jih umestiti v ustrezno obdobje in izpostaviti njihov pomen. Znajo obnoviti Trubarjevo pesem, se poizkusijo v glasnem branju. Iz Boccaccieve novele izluπËijo poanto in zgodbo: temeljne zgradbene prvine zunanje zgradbe in notranje zgradbe (tema, motiv, ideja) ter jo podoæivljajo, tako da piπejo poustvarjalna besedila (zamenjajo knjiæevno perspektivo, napiπejo nadaljevanje zgodbe ali predzgodbo ali manjkajoËi del zgodbe. LoËujejo prozo od dramatike in opisujejo njune stilne in zgradbene posebnosti. Primerjajo dramsko predlogo in filmsko (moderno) upodobitev Romea in Julije ter navedejo konkretne razlike med njima.

Temeljni funkcionalni

01.04.2005

cilji

ZA»ETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA (11 ur)

UËni sklop

Drago MegliË

B Primeri priprav na obravnavo sklopov v 9. razredu

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

ZaËetki slovenskega slovstva ∗ B • Primer priprave na obravnavo sklopa

235

UËni sklop

236

doloËila;

• prepoznavajo DRAMSKE VRSTE in DRAMSKE ZGRADBENE PRVINE,

• obiπËejo gledaliπËe,

• ogledajo si uprizoritev dramskega besedila, ki ga pripravi πolski dramski kroæek,

5. Prvine gledaliπke vzgoje:

• ob sprejemanju gledaliπkega dogodka/filmske predstave si prikliËejo v zavest shemo za njegovo sprejemanje.

∗

4. Spoznavajo KNJIÆEVNE VRSTE IN ZVRSTI: ob napovedi posluπanja knjiæevne vrste oz. zvrsti si prikliËejo v spomin njena temeljna

• doæivljajo in prepoznavajo tragiËno perspektivo v knjiæevnem besedilu in jo primerjajo s tisto na filmu.

• primerjajo DOGAJALNE PROSTORE, »ASE, DOGAJANJE knjiæevnosti in filma,

3. UËenci razvijajo sposobnost doæivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti:

• zaznavajo in vrednotijo MOTIVE ZA RAVNANJE KNJIÆEVNIH OSEB.

• razvijajo sposobnost doæivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti,

oseb;

• primerjajo literarnoestetsko, gledaliπko in filmsko doæivetje na podlagi perspektiv dramskih/filmskih oseboz. motivov za ravnanje dramskih/filmskih

• primerjajo osebe iz literature in filma,

• na podlagi izkuπenj s filmom zaznavajo tudi kompleksne KNJIÆEVNE OSEBE (z veË znaËajskimi lastnostmi),

Page 236

osebo, svojo identifikacijo vrednotijo ter do osebe vzpostavijo kritiËno distanco;

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

2. Razvijajo sposobnost za identifikacijo: najdejo osebo, s katero se poistovetijo, opaæajo zunajliterarne vzroke za identifikacijo s knjiæevno

sposobnosti za njihovo prejemanje, doæivljanje in vrednotenje.

1. UËenci razvijajo recepcijsko sposobnost: ohranjajo zanimanje za posluπanje kratke pripovedne proze in proznih odlomkov ter razvijajo

18:59

Posluπanje (in gledanje)

• doæivljajo, prepoznavajo in razumejo znaËilnosti BESEDILA FILMSKEGA SCENARIJA.

01.04.2005

• dramsko besedilo berejo glasno po vlogah in samostojno tiho;

knjiæevne osebe), poroËanje o dogajanju, dvogovor;

• ugotavljajo vrsto SLOGOVNEGA POSTOPKA v knjiæevnem delu: opisovanje (opis), subjektivno opisovanje (oris), oznaËevanje (oznaËitev

• prepoznavajo ZAZNAMOVANOST SLOGA (besed, besednih zvez, povedi), zlasti v pripovedih z zgodovinsko snovjo;

v besedilno stvarnost, razumejo ZGODBO (fabulo) pripovednega besedila (zaporedje dogodkov);

• poiπËejo TEMO in osrednjo IDEJO (sporoËilo) besedila, poimenujejo SNOV (npr. zgodovinski dogodki) in prepoznavajo njeno preoblikovanje

ZA»ETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA (11 ur)

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

ZaËetki slovenskega slovstva

UËni sklop

kritiËno distanco;

se væivijo v njena Ëustva in to glasovno ponazorijo,

• doloËajo temo, razlagajo osrednjo idejo (sporoËilo) besedila in razlikujejo snov (npr. zgodovinski dogodki) in njihovo preoblikovanje v besedilno stvarnost,

knjiæevna oseba, knjiæevni Ëas, knjiæevni prostor, dogajanje, zgodba,

• govorno razËlenjujejo lastnosti zunanje zgradbe (poglavje, okvirna pripoved), znaËilnosti notranje zgradbe (motivacija /psiholoπka, socioloπka/,

• opisujejo lastnosti novele,

• pripovedujejo o svojih bralnih izkuπnjah s poudarkom na posebnostih KNJIÆEVNIH ZVRSTI IN VRST,

knjiæevno perspektivo,

• podoæiveto govorno interpretirajo knjiæevno perspektivo, opisujejo prvine knjiæevne perspektive, podoæiveto govorno interpretirajo tragiËno

• tvorijo besedila, tako da privzemajo vlogo vsevednega, osebnega pripovedovalca ali lirskega izpovedovalca,

• govorno opisujejo vrsto PRIPOVEDOVALCA,

∗

domiπljijske svetove, tako da povezujejo prvine v psiholoπki sistem (utemeljijo in poveæejo ravnanje oseb, zaporedje dogodkov in sporoËilo besedila),

• govorno utemeljujejo MOTIVE ZA RAVNANJE KNJIÆEVNE OSEBE in jih povezujejo z drugimi prvinami besedila (ideja, tema), upovedujejo svoje

• govorno obnavljajo prebrana knjiæevna besedila,

• glasovno ponazorijo govor knjiæevne osebe in tako izrazijo njene socialne, etiËne in psiholoπke lastnosti,

in namene ter tako razkrivajo svojo razlago psiholoπke motivacije za ravnanje teh oseb,

• v improvizirani igri vlog s soigralci oblikujejo knjiæevne osebe — z glasovnim barvanjem njihovega govora skuπajo izraæati njihove misli, Ëustva

ZaËetki slovenskega slovstva

• opisujejo KNJIÆEVNE OSEBE (zunanjost, znaËaj), na podlagi dialoga, dogajanja ter ravnanja knjiæevne osebe in avtorjevih komentarjev

Page 237

• pripovedujejo, s katero knjiæevno osebo so se IDENTIFICIRALI, in povedo, zakaj, vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe in do nje vzpostavljajo

se pogovarjajo/govorijo O KNJIÆEVNOSTI;

1. UËenci govorno POUSTVARJAJO IN USTVARJAJO KNJIÆEVNO BESEDILO, UPOVEDUJEJO LITERARNOESTETSKO DOÆIVETJE,

Govorjenje

18:59

• ob poznavanju osnov filmskega jezika primerjajo knjiæevno in filmsko izraznost.

• razlikujejo umetniπki in trivialni film,

01.04.2005

• gledajo, doæivljajo in vrednotijo FILM,

in kretnje igralcev),

• prepoznavajo in doæivljajo prvine gledaliπkega dogodka (oder, luË, zvoËna oprema, scena, rekviziti, kostumi, premiki, mimika

• gledajo, doæivljajo in vrednotijo DRAMO,

ZA»ETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA (11 ur)

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

237

UËni sklop

238

upoπtevajo njihova psiholoπka in socialna doloËila, posebej pozorni so na podrobnosti.

• ustvarjajo nove knjiæevne osebe — sestavijo jih iz oseb, ki so jih spoznali v drugih literarnih delih, na filmu ali v realnem æivljenju, pri Ëemer

• tvorijo knjiæevne osebe po analogiji z literarnim besedilom,

• na podlagi besedilnih informacij pisno izraæajo svoje videnje knjiæevne osebe,

2. Opisujejo zunanjost, znaËaj in ravnanje KNJIÆEVNE OSEBE;

• upovedujejo impulze, ki sproæijo identifikacijo z literarno osebo prebranega dela, ter pojasnjujejo vzroke za tako identifikacijo.

∗

pisem piπejo, kako na isto situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razliËne knjiæevne osebe,

• podobe knjiæevnih oseb upovedujejo s pomoËjo posrednih besedilnih signalov; v obliki fragmentarnih dialogov, samogovorov, dnevniπkih zapisov ali

fikacijo s knjiæevno osebo,

• razvijajo sposobnost za identifikacijo, na podlagi hipotetiËnega poloæaja oblikujejo domiπljijski spis, v katerem prikaæejo svojo identi-

1. UËenci razvijajo recepcijsko sposobnost, tako da piπejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila, ki vkljuËujejo prvine umetnostnega jezika;

Pisanje

• besedilo filmskega scenarija primerjajo z ekranizacijo.

• po branju prozne priredbe tragedije opisujejo tragiËno perspektivo,

• govorno opisujejo dramsko dogajanje,

Page 238

igralcev, scenografov, kostumografov in glasbenih opremljevalcev,

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

• v ≈razrednem gledaliπËu« uprizorijo odlomek iz dramskega besedila: izdelajo osnutke za sceno, kostume in rekvizite, razdelijo si vloge reæiserjev,

• v igri vlog improvizirajo dramske fragmente (dialoge),

• tvorijo govorna besedila z dramsko zgradbo in jih uprizarjajo v razredu,

18:59

5. Pripovedujejo o svojih bralnih izkuπnjah s poudarkom na posebnostih knjiæevnih vrst in zvrsti;

ustvarjanju novih besedil upoπtevajo Ëasovno oz. socialno zvrstnost, da s tem nakazujejo DOGAJALNI »AS.

4. Pri igri vlog vkljuËujejo prvine (izbor besed), ki pomagajo posluπalcem oblikovati Ëasovno pogojene domiπljijskoËutne predstave; pri govornem

01.04.2005

njihovo soodvisnost.

3. Z igranjem razliËnih vlog pri dramatizaciji zaznavajo PERSPEKTIVE veË KNJIÆEVNIH OSEB, primerjajo perspektive knjiæevnih oseb in opaæajo

delu, pri tem upoπtevajo podatke in znanja iz zgodovine, zemljepisa, mitologije.

2. Ko se pripravljajo na igro vlog, govorno upovedujejo domiπljijskoËutne predstave DOGAJALNEGA PROSTORA IN »ASA v obravnavanem

knjiæevne osebe), poroËanje o dogajanju, dvogovor.

• ugotavljajo vrsto slogovnega postopka v knjiæevnem delu: opisovanje (opis), subjektivno opisovanje (oris), oznaËevanje (oznaËitev

ZA»ETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA (11 ur)

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

ZaËetki slovenskega slovstva

UËni sklop

zgodbi, z neologizmi v pripovedi, umeπËeni v prihodnost, s slengizmi v zgodbi o sodobni mladini).

ter lirskim subjektom in utemeljijo svojo izbiro.

rekviziti, kostumi, premiki, mimika in kretnje igralcev, ozraËje, plakati, gledaliπki list),

• po ogledu predstave opisujejo svoje doæivetje gledaliπkega dogodka in prvine gledaliπke izraznosti (oder, luË, zvoËna oprema, scena,

in sporoËevalnega postopka,

• pri poustvarjalnem in ustvarjalnem pisanju upoπtevajo æanrska doloËila pripovednih vrst, upoπtevajo tudi znaËilnosti pripovedne zgradbe, sloga

ter ga slogovno preoblikujejo (prestavljanje dogajanja v sodobnost ali v drug prostor, parodija, travestija),

• ustvarjalen in kritiËen dialog z besedilom vzpostavljajo, tako da posnemajo njegov jezik in slog, spreminjajo njegovo socialno in funkcijsko zvrstnost

poglavja, krajπe literarno delo preoblikujejo v strip in obratno,

iz enega knjiæevnega dela in tako spreminjajo zgodbo, povestim in romanom ≈dopisujejo« nove predzgodbe, konce ali ≈manjkajoËa« epizodna

• pisno upovedujejo analogije, posnemajo slog in vrste sporoËevalnega postopka, piπejo nove prigode znanih knjiæevnih oseb, presajajo osebe

∗

• po pripovedih starejπih piπejo njihove resniËne zgodbe iz preteklosti,

• piπejo doæivljajsko in spominsko spisje, s katerim se pribliæujejo formi Ërtice,

• piπejo fabulativna pisma in fiktivne dnevnike,

prenehal pisati,

• v skupini sodelujejo pri pisanju podajanke; svojo kolektivno povest postopoma dograjujejo, tako da jo vsak pisec nadaljuje tam, kjer jo je predhodnik

7. UËenci piπejo naslednje pripovedne vrste:

ZaËetki slovenskega slovstva

6. Napiπejo samostojno domiπljijsko besedilo ali parafrazo prebranega besedila, tako da izbirajo med vsevednim in demokratiËnim pripovedovalcem

Page 239

z omembami okoliπËin, dogodkov, navad, predmetov ipd., znaËilnih za to obdobje, in s posrednimi besedilnimi podatki (z arhaizmi v zgodovinski

• ustvarjajo svoje domiπljijske svetove, ki se dogajajo v preteklosti, prihodnosti ali sedanjosti; dogajalni Ëas v svoji pripovedi upovedujejo

razvrπËeni tudi drugaËe (npr. retrospektivno);

dogajanja, kakrπno je uporabil avtor, nato dogodke razvrstijo po kronoloπkem redu; ugotavljajo, da so lahko v knjiæevnem besedilu dogodki

5. Ob branju daljπega besedila na kartice beleæijo dogodke, ki se zgodijo v nekem DOGAJALNEM »ASU; te kartice razporedijo po premici

18:59

ki izhajajo iz zemljepisnega, zgodovinskega in drugega znanja.

4. Pisno upovedujejo zaznavanje in doæivljanje knjiæevnega prostora: krajina, detajl v knjiæevnem prostoru; pri tem upoπtevajo omejitve,

01.04.2005

• pisno pojasnjujejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kakor jih je mogoËe izpeljati iz prebranega besedila.

ali od drugod (film, TV, strip, resniËnost ipd.),

• piπejo realistiËne sestavke, v katerih se prepoznajo razliËni motivi za ravnanje knjiæevnih oseb; te motive prevzemajo iz prebranih knjiæevnih del

3. Tvorijo pisne izdelke, v katerih posebej izËrpno pojasnjujejo, ZAKAJ KNJIÆEVNE OSEBE KAJ STORIJO,

ZA»ETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA (11 ur)

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

239

240

Obnova in komentar poljubno izbrane knjige

Pisno ocenjevanje znanja — obnova in komentar poljubno izbrane knjige (domaËe branje)

Izobraæ. tehn.

»as

ZGO, GEO, ANG.

11 ur

Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

UËne oblika: frontalna, individualna.

UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov.

7. Preverjanje znanja

6. Razsvetljenstvo (uËni listi)

∗

DidaktiËne strategije

Vsebina

Page 240

5. Ogled filma Romeo in Julija (2 uri)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

4. William Shakespeare: Romeo in Julija (2 uri, æivljenje in delo)

3. Primoæ Trubar: Katehizmus z dvejma izlagama (2 uri, æivljenje in delo, protestantizem)

2. Boccaccio: Dekameron (2 uri, novela)

18:59

1. Pismenstvo (uËni listi)

Pregledno pozna æivljenje in delo knjiæevnikov Primoæa Trubarja in Williama Shakespeareja.

• literarnozgodovinska obdobja in smeri: pismenstvo, protestantizem, razsvetljenstvo.

• notranja zgradba; motivacija: psiholoπka, socioloπka,.

• novela,

UËenec pozna in uporablja naslednje strokovno izrazje ter ga zna opisati:

• pisno primerjajo dramsko besedilo in uprizoritev.

ZA»ETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA (11 ur)

01.04.2005

Izobraæevalni cilji

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

ZaËetki slovenskega slovstva

• vzpostavi tragiËno perspektivo v lastnem ustvarjalnem ali poustvarjalnem besedilu.

• opiπe prvine tragiËnega v prebranem besedilu in v gledaliπki ali filmski predstavi,

7. UËenec doæivi in prepozna tragiËno perspektivo, kar pokaæe, tako da:

6. UËenec prepozna knjiæevne zvrsti, kar pokaæe, tako da jih poimenuje: proza, dramatika.

pripovedovalca.

• napiπe samostojno domiπljijsko besedilo ali parafrazo prebranega knjiæevnega dela, tako da privzame vlogo vsevednega ali demokratiËnega

• v prebranem ali posluπanem besedilu doloËi in opiπe pripovedovalca,

5. UËenec v prebranem umetnostnem besedilu prepozna pripovedovalca, kar pokaæe, tako da:

∗

• govorno oz. pisno tvori lastno pripoved kot logiËno zaporedje dogodkov.

• razvrsti dogodke po kronoloπkem zaporedju,

• govorno oz. pisno obnovi zgodbo prebranega knjiæevnega besedila,

• razËleni dogajanje na dogajalne enote, doloËi glavno in stransko dogajanje,

4. UËenec sledi dogajanju in ga povezuje s temo besedila, kar pokaæe, tako da:

• prepozna in poimenuje jezikovna znamenja za ugotavljanje knjiæevnega prostora in Ëasa.

• ustno oz. pisno po analogiji ali samostojno ustvari nov knjiæevni prostor,

likovnega pouka ipd. ter s svojo domiπljijo,

ZaËetki slovenskega slovstva

• opiπe svojo predstavo knjiæevnega prostora in Ëasa ter pri tem dopolni avtorjeve ≈opise« z znanjem iz zgodovine, zemljepisa, mitologije,

Page 241

3. UËenec si ustvari domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnega prostora, kar pokaæe, tako da:

• ustvari nove knjiæevne osebe in govorno oz. pisno utemelji motive za ravnanje teh knjiæevnih oseb.

• govori oz. piπe (tudi v poustvarjalnem in ustvarjalnem spisu) o identifikaciji s knjiæevno osebo v znanem in neznanem besedilu,

• opiπe svoje videnje in vrednotenje knjiæevne osebe,

• ustno oz. pisno pojasni motive za ravnanje knjiæevne osebe,

• ustno oz. pisno opiπe posebnosti videza, govora in znaËaja knjiæevne osebe,

18:59

Standardi znanja

• po branju imenuje glavne in stranske knjiæevne osebe v znanem in neznanem besedilu,

2. UËenec razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe, tako da:

01.04.2005

Ocen. znanja

osebe, zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje knjiæevnih oseb.

• Po branju odgovori na vpraπanja o bistvenih podatkih: o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, kje in kdaj se je dogajalo, kdo so knjiæevne

1. UËenec samostojno in z razumevanjem tiho ali glasno bere umetnostna besedila.

Medpred. pov.

Prev. znanja

ZA»ETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA (11 ur)

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

241

242

10. UËenec pregledno pozna knjiæevnika in njuna dela: Primoæ Trubar, William Shakespeare.

• napiπe komiËen dramski fragment ali prizor.

• napiπe kratek dramski prizor,

• odigra vlogo v krajπem dramskem prizoru ali fragmentu,

• sodeluje v domiπljijski igri vlog,

• primerja literarnoestetsko, gledaliπko in filmsko izraznost,

• po ogledu filma, posnetega po literarni predlogi, naπteje razlike med enim in drugim medijem,

• poimenuje in opiπe zgradbene prvine dramskega besedila,

Page 242

9. UËenec gleda/posluπa in doæivi dramsko besedilo, kar pokaæe, tako da:

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

• govorno oz. pisno razËleni zunanjo zgradbo (odstavek, poglavje, okvirna pripoved).

• govorno oz. pisno razloæi temo besedila,

• napiπe lastno pripoved, tako da spremeni socialno ali funkcijsko zvrstnost knjiæevnega besedila ter ga slogovno preoblikuje,

18:59

• napiπe lastno pripoved, tako da posnema jezik in slog knjiæevnega besedila,

• govorno oz. pisno uporabi vrste slogovnih postopkov (opisovanje, orisovanje, oznaËitev, poroËanje, dvogovor),

knjiæevne osebe, poroËanje o dogajanju, dvogovor,

• poimenuje in opiπe vrsto slogovnega postopka v knjiæevnem besedilu: opisovanje (opis) in subjektivno opisovanje (oris), oznaËitev

• zapiπe pripoved ustnega izroËila,

• naπteje in razloæi razlike med ljudskim in umetnim slovstvom,

• napiπe doæivljajski in spominski spis, s katerim se pribliæa formi Ërtice,

• poimenuje in opiπe pripovedne vrste: novela,

8. UËenec zazna in doæivi vrstnost razliËnih pripovednih besedil, kar dokaæe, tako da:

ZA»ETKI SLOVENSKEGA SLOVSTVA (11 ur)

01.04.2005

∗

Samoevalvacija

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

ZaËetki slovenskega slovstva

ter najpomembnejπe predstavnike in njihova dela. Utemeljujejo razlike med pesniπtvom in pripovedniπtvom, opisujejo vsebinske, stilne in zgradbene

funkcionalni cilji

1. oseba, sedanjik);

upoπtevajo medbesedilno izkuπenost;

doæivljanje in vrednotenje.

1. UËenci razvijajo recepcijsko sposobnost: ohranjajo zanimanje za posluπanje poezije ter razvijajo sposobnosti za njeno sprejemanje,

Posluπanje in gledanje

in GLOSO kot pesniπki vrsti.

• razumejo TEMO pesemskega besedila — razpoloæenjska, miselna pesem, razlikujejo LIRSKO IN EPSKO PESEM; prepoznavajo GAZELO

• zaznavajo in doæivljajo pesemske slike oz. MOTIVE, zaznavajo uËinke besedila na Ëustva in tako doæivljajo razpoloæenje pesmi;

• zaznavajo in razumejo BESEDE S PRENESENIM POMENOM: metafora, poosebitev, primera in stalni okrasni pridevek;

• doæivljajo BESEDE Z VE» POMENI, razumejo rabo doloËene SOPOMENKE v besedilu glede na Ëasovno in Ëustveno slogovno zaznamovanost;

∗

in prestopno rimo;

• v besedilu poiπËejo RIMO: loËijo med moπko in æensko rimo, doæivljajo in vrednotijo razlike med njima, prepoznavajo zaporedno, oklepajoËo

(F. Preπeren: Glosa);

• zaznavajo RITEM pesmi in razumejo povezave s sporoËilnostjo: razumejo zvezo med ritmom in besedilno stvarnostjo, doæivljajo posebnosti ritma

ki vzbujajo podobe), razvijajo obËutek za zven besede v zvezi z vsebino;

• zaznavajo in doæivljajo ZVO»NOST pesniπkega jezika, opaæajo ponavljanje glasov in zvoËno slikanje (onomatopoija, sklopi glasov,

Slovenska knjiæevnost od romantike do moderne

• spoznavajo KNJIÆEVNE ZVRSTI IN VRSTE; ob napovedi branja knjiæevne zvrsti ali vrste v spomin prikliËejo njena temeljna doloËila in pri tem

Page 243

• loËijo AVTORJA IN PRIPOVEDOVALCA; prepoznavajo lirskega izpovedovalca (izenaËitev zunanjega in notranjega prostora in Ëasa,

besedil,

2. Razvijajo recepcijsko sposobnost: sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil, razvijajo zavedanje o sprejemanju

1. UËenci tiho in interpretativno berejo knjiæevna besedila.

18:59

Branje

(kitic, verzov).

rimane besedne dvojice, refren, aliteracije, asonance, … Percepcijo pesniπkega jezika nadgradijo z lastnim pisanjem konkretnih pesniπkih struktur

01.04.2005

Funkcionalni cilji

Ob branju in interpretaciji besedil slovenskih klasikov spoznavajo periodizacijo slovenske knjiæevnosti, znaËilnosti romantike, realizma in moderne

Temeljni

posebnosti pesemskih besedil, zvoËnost in sporoËilnost pesniπkega jezika. Z lastno poustvarjalnostjo izraæajo identifikacijo z besedili, tako da tvorijo

SLOVENSKA KNJIÆEVNOST OD ROMANTIKE DO MODERNE (15 ur)

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

243

UËni sklop

244

knjiæevnosti;

• tvorijo nove besede po analogiji ali samostojno ter govorno razlagajo povezave s sporoËilnostjo,

aliteracije in asonance,

• tvorijo uËinkovite zvoËne nize (onomatopoija, glasovno slikanje), tvorijo rime in oblikujejo preproste rimane verzne forme, po analogiji tvorijo

umetnostnega jezika,

1. U»ENCI RAZVIJAJO RECEPCIJSKO SPOSOBNOST, tako da piπejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila, ki vkljuËujejo prvine

Pisanje

• razumejo in strnjeno govorno izrazijo TEMO pesemskega besedila.

• razlagajo SIMBOLIKO,

• razlagajo BESEDNE ZVEZE, ki so zanje nenavadne, glede na sporoËilnost besedila oz. Ëasovno ali socialno zaznamovanost sloga,

∗

• pojasnjujejo svoje razumevanje METAFORE, PRIMERE, POOSEBITVE in UKRASNEGA PRIDEVKA v sobesedilu,

• tvorijo RIMANE besedne dvojice, NOVE BESEDE po analogiji,

• upovedujejo zaznavo rimane pesmi in razumevanja njegove povezave s sporoËilnostjo,

vsebine besedila;

Page 244

• ustvarjalno interpretativno berejo pesmi, razumljivo in doæiveto recitirajo in deklamirajo, s Ëimer razvijajo sposobnost za govorno izraæanje

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

• pripovedujejo o svojih bralnih izkuπnjah s poudarkom na posebnostih KNJIÆEVNIH ZVRSTI IN VRST,

• govorno opisujejo vrsto PRIPOVEDOVALCA: tvorijo besedila, tako da prevzamejo vlogo lirskega izpovedovalca,

• govorno obnavljajo prebrana knjiæevna besedila,

18:59

• Govorno poustvarjajo in ustvarjajo knjiæevno besedilo, UPOVEDUJEJO LITERARNOESTETSKO DOÆIVETJE, se pogovarjajo/govorijo o

01.04.2005

Govorjenje

prvine zvoËne opreme posnetka.

posnetka), opaæajo ponavljanje glasov in zvoËno slikanje (onomatopoija), razvijajo obËutek za zven besede v zvezi z vsebino, prepoznavajo

• zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ob posluπanju njenega interpretativnega branja (soπolËevo ali uËiteljevo branje, posluπanje zvoËnega

• spoznavajo KNJIÆEVNE VRSTE IN ZVRSTI, ob napovedi posluπanja knjiæevne zvrsti/vrste v spomin prikliËejo njena temeljna doloËila,

• razvijajo sposobnost doæivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti,

2. Razvijajo sposobnost za identifikacijo;

SLOVENSKA KNJIÆEVNOST OD ROMANTIKE DO MODERNE (15 ur)

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

Slovenska knjiæevnost od romantike do moderne

Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

UËne oblika: frontalna, individualna.Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov, igra vlog (dramatizacija).

8. Preverjanje znanja

7. Oton ÆupanËiË: Æebljarska (2 uri)

6. Dragotin Kette: Aj, ta lepa krËmarica (2 uri)

5. Josip Murn Aleksandrov: In Ëarovnica (Pastirjeva pesem) — razpoloæenjska pesem (2 uri)

4. Ivan Cankar: Bobi (3 ure)

∗

DidaktiËne strategije

2. France Preπeren: Gazela III (2 uri)

(43—57)

3. Realizem (ponovitev) in moderna

1. France Preπeren: Glosa (2 uri, romantika)

Vsebina

UËenec pregledno pozna knjiæevnike in njihova dela: Josip Murn, Dragotin Kette, Oton ÆupanËiË.

• literarnozgodovinsko obdobje: romantika, realizem, moderna.

• stalna pesniπka oblika: glosa, gazela,

Slovenska knjiæevnost od romantike do moderne

• stopica: jamb, trohej, amfibrah,

Page 245

• ritem,

• miselna pesem,

• razpoloæenjska pesem,

• kitica,

18:59

UËenec pozna in uporablja naslednje strokovno izrazje ter ga zna opisati:

• pisno izrazijo temo pesmi.

• preoblikujejo pesniπko besedilo v prozno (parafraziranje), pojasnjujejo razlike v oblikovanosti obeh zvrsti,

• pisno upovedujejo videnje pesemskih slik, preoblikujejo kako sestavino pesemske slike in opiπejo, kako se spremenita podoba in njen pomen,

• tvorijo besedila, v katerih uporabljajo zaznamovan besedni red in slog,

• tvorijo metafore in simbole,

SLOVENSKA KNJIÆEVNOST OD ROMANTIKE DO MODERNE (15 ur)

01.04.2005

Izobraæevalni cilji

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

245

246

GEO, ZGO.

Sprotno in celostno.

Sprotno ustno ocenjevanje znanja: govorni nastopi

1. UËenec samostojno in z razumevanjem tiho ali glasno bere umetnostna besedila.

»as

Medpred. pov.

Prev. znanja

Ocen. znanja

• tvori metaforo,

• v lastnih besedilih uporablja stopnjevanje, refren in nenavadne besede, zaznamovan besedni red in slog,

• izpiπe, poimenuje in opiπe metaforo, komparacijo, poosebitev in stalni okrasni pridevek,

• izpiπe, poimenuje in opiπe stopnjevanje in refren ter ju tvori v lastnih besedilih,

• zapisuje asociacije ob besedi,

• najde Ëustveno in slogovno zaznamovane besede,

• govorno oz. pisno razloæi nenavadne besede in besedne zveze glede na sporoËilnost besedila,

• izpiπe, poimenuje in opiπe moπko in æensko rimo ter zaporedno, oklepajoËo in prestopno rimo,

• dopolnjuje verze, ki se rimajo,

• tvori krajπa besedila z izrazitim ritmom in uporablja rimo in aliteracijo,

• v besedilu najde rimo in asonanco,

∗

• po branju ali posluπanju interpretativnega branja razloæi vlogo zvoËnega slikanja (onomatopoija),

• doæiveto recitira pesemsko besedilo, ki se ga je nauËil na pamet,

• s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpoloæenje besedila,

4. UËenec zazna in doæivi pesem, kar pokaæe, tako da:

• napiπe lastno besedilo, tako da privzame vlogo lirskega izpovedovalca.

Page 246

• prepozna in poimenuje lirskega izpovedovalca,

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

3. UËenec v prebranem umetnostnem besedilu prepozna pripovedovalca, kar pokaæe, tako da:

2. UËenec prepozna knjiæevne zvrsti, kar pokaæe, tako da jih poimenuje: poezija.

18:59

• Po branju odgovori na vpraπanja o bistvenih podatkih: o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo.

15 ur

Izobraæ. tehn.

01.04.2005

Standardi znanja

SLOVENSKA KNJIÆEVNOST OD ROMANTIKE DO MODERNE (15 ur)

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

Slovenska knjiæevnost od romantike do moderne

6. UËenec pozna besedilo literarnega kanona: Oton ÆupanËiË: Æebljarska.

5. UËenec pregledno pozna knjiæevnike in njihova dela: Josip Murn, Dragotin Kette, Oton ÆupanËiË.

• poskusi napisati pesniπki besedili z ljubezensko in socialno temo.

Slovenska knjiæevnost od romantike do moderne

• napiπe pesemsko sliko ali kratko pesem,

Page 247

• govorno oz. pisno izrazi videnje pesemske slike,

• govorno razËleni zunanjo zgradbo pesmi (verz, kitica),

• tvori metaforo,

• v povezavi z besedilno sliko tvori preproste primere metafor, komparacij, poosebitev in stalnih okrasnih pridevkov,

• po branju pesmi naπteje nekaj knjiæevnih besedil na isto temo,

18:59

• govorno oz. pisno razloæi temo pesniπkega besedila,

• naπteje razlike med lirsko in epsko poezijo,

• v besedilu prepozna in obnovi glavne in stranske motive,

• napiπe pesemsko sliko ali kratko pesem,

• govorno oz. pisno izrazi videnje pesemske slike,

• govorno razËleni zunanjo zgradbo pesmi (verz, kitica),

SLOVENSKA KNJIÆEVNOST OD ROMANTIKE DO MODERNE (15 ur)

01.04.2005

∗

Samoevalvacija

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

247

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 248

(Black plate)

∗

UËni list: Kriæanka

Slovenska knjiæevnost od romantike do moderne

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Reπi kriæanko in pobarvaj kljuËni pojem, ki ga prinaπa reπitev. 1. Slovenski pisatelj Josip. 2. Naslov prvega slovenskega romana (1866). 3. Slovenski pisatelj Ivan (Cvetje v jeseni). 4. Jenkova novela o fantu, ki se je æenil. 5. Jenkova novela Jeprπki … 6. Tuje ime za pripovedniπtvo. 7. Knjiæevno obdobje med leti 1899—1918. 8. ≈Preπernovo« knjiæevno obdobje (1809—1849).

• Poveæi latinske besede z njihovimi slovenskimi ustreznicami. hora okrasim res ura orno ljubim amo stvar

je knjiæevno obdobje, ki je trajalo od Ime izvira iz latinπËine:

248

pomeni stvar. Glavni predstavniki so:

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 249

(Black plate)

∗

Slovenska knjiæevnost od romantike do moderne

UËni list: Sonet DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Drago MegliË: Romantik in realist (sonet) Poet tvoj nov Slovencam venec vije; roman, novela! pridita na svetlo, denarjev in blaga vzemita metlo! Ljubezni idealov duπa pije. Iz globoËine gre odmev pisarja. Na platno se stavi, kar vidi okó, podnevi je sonce, ponoËi temnó. Ljubica, muza mu je svetla zarja. Viharji, koder hodi, so brez kraja, oËetje naπi so jih æe poznali. Zato pa cvetja, ki cveti do maja, v poletnih sapah veË ne bomo brali. Smrt, hrepenenje, njega ból napaja! Vsi samo æivimo, umremo mali …

S pomoËjo soneta razËleni bistvene razlike med obdobjema romantike in realizma.

Romantika

ZnaËilnost

Realizem

Knjiæevne zvrsti in vrste Knjiæevno dogajanje Knjiæevni Ëas Knjiæevne osebe Vrednote PrevladujoË organ Notranja zgradba besedil (objektivno, subjektivno)

249

250

ob posluπanju besedila in tvorijo asociativne mreæe s kljuËnimi pojmi percepcije. Ugotavljajo teme in sporoËila (ideje) besedil ter jih primerjajo

funkcionalni cilji

• razumejo temo pesemskega besedila.

doæivljajo simbol;

∗

• zaznavajo in doæivljajo pesemske slike oz. MOTIVE, zaznavajo uËinke besedila na Ëustva in tako doæivljajo razpoloæenje pesmi, zaznavajo oz.

metafore: beseda s prenesenim pomenom, osnovna beseda in tretje v primeri (Kosovel);

• zaznavajo in razumejo BESEDE S PRENESENIM POMENOM: metafora, poosebitev, primera in stalni okrasni pridevek, razumejo nastanek

• doæivljajo besede z veË pomeni, razumejo rabo doloËene sopomenke v besedilu glede na Ëasovno in Ëustveno slogovno zaznamovanost;

in prestopno rimo (B. A. Novak: Narcis in Eho);

• v besedilu poiπËejo rimo: loËijo med moπko in æensko rimo, doæivljajo in vrednotijo razlike med njima, prepoznavajo zaporedno, oklepajoËo

raketa);

oz. zunanje oblikovanosti svobodnega verza, razumejo avtorjevo uporabo svobodnega verza glede na temo ali motive besedila (S. Kosovel: RdeËa

• zaznavajo RITEM pesmi in razumejo povezave s sporoËilnostjo: razumejo zvezo med ritmom in besedilno stvarnostjo, doæivljajo posebnosti ritma

ki vzbujajo podobe), razvijajo obËutek za zven besede v zvezi z vsebino;

• zaznavajo in doæivljajo ZVO»NOST pesniπkega jezika, opaæajo ponavljanje glasov in zvoËno slikanje (onomatopoija, sklopi glasov,

Page 250

upoπtevajo medbesedilno izkuπenost;

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

• spoznavajo knjiæevne zvrsti in vrste; ob napovedi branja knjiæevne zvrsti ali vrste v spomin prikliËejo njena temeljna doloËila in pri tem

sedanjik);

• loËijo AVTORJA IN PRIPOVEDOVALCA; prepoznavajo lirskega izpovedovalca (izenaËitev zunanjega in notranjega prostora in Ëasa, 1. oseba,

18:59

besedil,

2. Razvijajo recepcijsko sposobnost: sposobnost branja, razumevanja in vrednotenja knjiæevnih besedil, razvijajo zavedanje o sprejemanju

1. UËenci tiho in interpretativno berejo daljπa knjiæevna besedila.

Branje

ga dopisujejo na podlagi svojih izkuπenj.

01.04.2005

Funkcionalni cilji

Doæivljajo in spoznavajo neomejeno moË pesniπkega jezika, posebnosti v njegovem tematskem, idejnem in zvoËnem izrazju. Izraæajo svoje obËutke

Temeljni

s svojim æivljenjem. Avtorje besedil znajo umestiti v prostor in Ëas. Filmski scenarij prepoznajo kot posebno vrsto dramatskega besedila,

LIRSKA PESEM SKOZI »AS (14 ur)

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

Lirska pesem skozi Ëas

UËni sklop

knjiæevnosti;

1. UËenci razvijajo recepcijsko sposobnost, tako da piπejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila, ki vkljuËujejo prvine umetnostnega jezika;

Pisanje

• razumejo in strnjeno govorno izrazijo TEMO pesemskega besedila.

• govorno upovedujejo videnje pesemskih slik, razlagajo SIMBOLIKO;

• razlagajo BESEDNE ZVEZE, ki so zanje nenavadne, glede na sporoËilnost besedila oz. Ëasovno ali socialno zaznamovanost sloga;

metafore in primere ter opiπejo pomen metafore v sobesedilu;

• pojasnjujejo svoje razumevanje METAFORE, PRIMERE, POOSEBITVE in UKRASNEGA PRIDEVKA v sobesedilu, razlagajo postopek nastanka

• tvorijo RIMANE besedne dvojice, aliteracije in asonance, nove besede po analogiji;

∗

• upovedujejo zaznavo rimane pesmi in razumevanja njegove povezave s sporoËilnostjo;

vsebine besedila;

• ustvarjalno interpretativno berejo pesmi, razumljivo in doæiveto recitirajo in deklamirajo, s Ëimer razvijajo sposobnost za govorno izraæanje

• pripovedujejo o svojih bralnih izkuπnjah s poudarkom na posebnostih knjiæevnih zvrsti in vrst;

• govorno opisujejo vrsto PRIPOVEDOVALCA: tvorijo besedila, tako da prevzamejo vlogo lirskega izpovedovalca;

• govorno obnavljajo prebrana knjiæevna besedila;

Lirska pesem skozi Ëas

• Govorno poustvarjajo in ustvarjajo knjiæevno besedilo, UPOVEDUJEJO LITERARNOESTETSKO DOÆIVETJE, se pogovarjajo/govorijo o

Page 251

Govorjenje

opreme posnetka.

• opaæajo ponavljanje glasov in zvoËno slikanje (onomatopoija), razvijajo obËutek za zven besede v zvezi z vsebino, prepoznavajo prvine zvoËne

posnetka),

• zaznavajo in doæivljajo zvoËnost pesmi ob posluπanju njenega interpretativnega branja (soπolËevo ali uËiteljevo branje, posluπanje zvoËnega

18:59

• spoznavajo knjiæevne vrste in zvrsti, ob napovedi posluπanja knjiæevne zvrsti/vrste v spomin prikliËejo njena temeljna doloËila,

• razvijajo sposobnost doæivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti,

01.04.2005

2. Razvijajo sposobnost za identifikacijo;

doæivljanje in vrednotenje.

1. UËenci razvijajo recepcijsko sposobnost: ohranjajo zanimanje za posluπanje poezije ter razvijajo sposobnosti za njeno sprejemanje,

Posluπanje in gledanje

LIRSKA PESEM SKOZI »AS (14 ur)

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

251

252

UËne oblika: frontalna, individualna.

UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov, igra vlog (dramatizacija).

9. Analiza ocenjevanja znanja

8. Pisno ocenjevanje znanja — branje in razËlenitev UB

7. Preverjanje sklopa

6. Andrej Koπak: Outsider (2 uri)

5. Svetlana MakaroviË: Romanca o æabah (2 uri, æivljenje in delo)

4. Kajetan KoviË: Prva razglednica Firence, oktober 1956 (2 uri, æivljenje in delo)

3. Gregor Strniπa: Zemlja pleπe (æivljenje in delo)

2. Boris A. Novak: Narcis in Eho (2 uri, æivljenje in delo)

1. SreËko Kosovel: RdeËa raketa (2 uri; prosti verz, nastanek in razvoj metafore, simbol)

∗

DidaktiËne strategije

Vsebina

UËenec pregledno pozna knjiæevnike in njihova dela: SreËko Kosovel, Kajetan KoviË, Gregor Strniπa, Svetlana MakaroviË, Boris A. Novak.

• simbol.

• metafora — nastanek metafore,

Page 252

• prosti verz,

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

UËenec pozna in uporablja naslednje strokovno izrazje ter ga zna opisati:

• pisno izrazijo temo pesmi.

• preoblikujejo pesniπko besedilo v prozno (parafraziranje), pojasnjujejo razlike v oblikovanosti obeh zvrsti,

18:59

• pisno upovedujejo videnje pesemskih slik, preoblikujejo kako sestavino pesemske slike in opiπejo, kako se spremenita podoba in njen pomen,

• tvorijo besedila, v katerih uporabljajo zaznamovan besedni red in slog,

• tvorijo primere, metafore, poosebitve in stalne okrasne pridevke v povezavi z besedilno sliko, tvorijo metafore in simbole,

• tvorijo nove besede po analogiji ali samostojno ter govorno razlagajo povezave s sporoËilnostjo,

• iz Ëasopisa oblikujejo pesem lepljenko,

aliteracije in asonance,

• tvorijo uËinkovite zvoËne nize (onomatopoija, glasovno slikanje), tvorijo rime in oblikujejo preproste rimane verzne forme, po analogiji tvorijo

• na podlagi besedilnih informacij pisno izraæajo svoje videnje knjiæevne osebe,

LIRSKA PESEM SKOZI »AS (14 ur)

01.04.2005

Izobraæevalni cilji

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

Lirska pesem skozi Ëas

Berilo, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

14 ur

GEO, ZGO.

Celostno, sprotno in konËno.

Branje in razËlenitev UB

1. UËenec samostojno in z razumevanjem tiho ali glasno bere umetnostna besedila:

Izobraæ. tehn.

»as

Medpred. pov.

Prev. znanja

Ocen. znanja

Standardi znanja

• v povezavi z besedilno sliko tvori preproste primere metafor, komparacij, poosebitev in stalnih okrasnih pridevkov,

• izpiπe, poimenuje in opiπe metaforo, komparacijo, poosebitev in stalni okrasni pridevek,

• zapisuje asociacije ob besedi,

• najde Ëustveno in slogovno zaznamovane besede,

• govorno oz. pisno razloæi nenavadne besede in besedne zveze glede na sporoËilnost besedila,

• izpiπe, poimenuje in opiπe moπko in æensko rimo ter zaporedno, oklepajoËo in prestopno rimo,

• dopolnjuje verze, ki se rimajo,

• tvori krajπa besedila z izrazitim ritmom in uporablja rimo in aliteracijo,

• v besedilu najde rimo in asonanco,

∗

• po branju ali posluπanju interpretativnega branja razloæi vlogo zvoËnega slikanja (onomatopoija),

• doæiveto recitira pesemsko besedilo, ki se ga je nauËil na pamet,

• s posebej oblikovanim govorom ponazarja razpoloæenje besedila,

4. UËenec zazna in doæivi pesem, kar pokaæe, tako da:

• napiπe lastno besedilo, tako da privzame vlogo lirskega izpovedovalca.

Lirska pesem skozi Ëas

• prepozna in poimenuje lirskega izpovedovalca,

Page 253

3. UËenec v prebranem umetnostnem besedilu prepozna pripovedovalca, kar pokaæe, tako da:

18:59

2. UËenec prepozna knjiæevne zvrsti, kar pokaæe, tako da jih poimenuje: poezija.

01.04.2005

• po branju odgovori na vpraπanja o bistvenih podatkih: o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo.

LIRSKA PESEM SKOZI »AS (14 ur)

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

253

254

• SreËko Kosovel, Kajetan KoviË, Gregor Strniπa, Svetlana MakaroviË, Boris A. Novak.

• B. A. Novak: Narcis in Eho.

• UËenec pozna besedilo literarnega kanona:

Page 254

5. UËenec pregledno pozna knjiæevnike in njihova dela:

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

• poskusi napisati pesniπki besedili z ljubezensko in socialno temo.

• po branju pesmi naπteje nekaj knjiæevnih besedil na isto temo,

• govorno oz. pisno razloæi temo pesniπkega besedila,

18:59

• poimenuje in opisuje pesniπke vrste: ep, balada, romanca, sonet,

• naπteje razlike med lirsko in epsko poezijo,

• v besedilu prepozna in obnovi glavne in stranske motive,

• napiπe pesemsko sliko ali kratko pesem,

• govorno oz. pisno izrazi predstavo pesemske slike,

• govorno razËleni zunanjo zgradbo pesmi (verz, kitica),

• tvori metaforo,

• v lastnih besedilih uporablja stopnjevanje, refren in nenavadne besede, zaznamovan besedni red in slog,

• izpiπe, poimenuje in opiπe stopnjevanje in refren ter ju tvori v lastnih besedilih,

LIRSKA PESEM SKOZI »AS (14 ur)

01.04.2005

Samoevalvacija

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

∗ Lirska pesem skozi Ëas

in besedila sprejemajo na podlagi lastne izkuπnje.Tematiko besedil umeπËajo v konkreten zgodovinski Ëas in prostor. Motiviko zapiπejo v obliki

funkcionalni cilji

• prepoznavajo ZAZNAMOVANOST SLOGA (besed, besednih zvez, povedi) v pripovedih z zgodovinsko snovjo,

• razumejo ZGODBO (fabulo) pripovednega besedila (zaporedje dogodkov),

• razlikujejo SNOV (npr. zgodovinski dogodki) in prepoznavajo njeno preoblikovanje v besedilno stvarnost,

• poiπËejo TEMO in osrednjo IDEJO (sporoËilo) besedila,

• prepoznavajo znaËilnosti PRIPOVEDNE ZGRADBE: zunanja (poglavje, okvirna pripoved) in notranja zgradba,

• »RTICA (prepoznajo jo kot kratko, veËidel impresionistiËno pripoved, zaznavajo prevladujoËo atmosfero in povzemajo njeno sporoËilo),

• NOVELA (doloËajo vlogo zgodbe, njene zgradbe, preobrata v dogajanju in oznaËujejo osebe),

2. Doæivljajo, prepoznavajo in razumejo znaËilnosti naslednjih pripovednih vrst:

upoπtevajo medbesedilno izkuπenost.

∗

• spoznavajo KNJIÆEVNE ZVRSTI IN VRSTE; ob napovedi branja knjiæevne zvrsti ali vrste v spomin prikliËejo njena temeljna doloËila in pri tem

• loËijo AVTORJA IN PRIPOVEDOVALCA,

• razËlenjujejo DOGAJANJE na dogajalne enote,

nost) za prepoznavanje knjiæevnega prostora in Ëasa,

• zaznavajo in razumejo, v kateri DOGAJALNI »AS je postavljeno dogajanje, prepoznavajo jezikovna sredstva (zlasti Ëasovno in socialno zvrst-

ugotavljanje knjiæevnega Ëasa,

• oblikujejo domiπljijskoËutne predstave KNJIÆEVNEGA PROSTORA, prepoznavajo jezikovna sredstva (zlasti Ëasovno in socialno zvrstnost) za

socialne motive za ravnanje knjiæevnih oseb,

Biografsko pripovedniπtvo

• prepoznavajo MOTIVE ZA RAVNANJE knjiæevnih oseb, poskuπajo razumeti psiholoπke in etiËne motive za ravnanje knjiæevnih oseb, razumejo

Page 255

• zaznavajo PERSPEKTIVE veË knjiæevnih oseb in razumejo njihovo soodvisnost, primerjajo perspektivo razliËnih knjiæevnih oseb,

dialoga, ravnanja knjiæevne osebe, njenega razmerja do drugih knjiæevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev,

• loËijo glavne in stranske KNJIÆEVNE OSEBE, poskuπajo razumeti njihove psiholoπke, etiËne in socialne lastnosti, in sicer na podlagi dogajanja,

• identificirajo se z eno izmed knjiæevnih oseb, ki je drugaËna od njih, in se od nje kritiËno distancirajo,

1. UËenci tiho in interpretativno berejo knjiæevna besedila;

18:59

Branje

in stil ter tako spoznavajo pot do literature prek lastne ustvarjalnosti.

01.04.2005

Funkcionalni cilji

Spoznavajo svojemu doæivljanju primerna pripovedna besedila z moËno poudarjeno biografsko noto. Poistovetijo se s prvoosebnim pripovedovalcem

Temeljni

premice dogajanja ali na kartice, ki jih uredijo v kronoloπko zapovrstje. Preizkusijo se v pisanju besedil, pri Ëemer uporabijo podobno tematiko

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

255

UËni sklop

256

knjiæevne osebe), poroËanje o dogajanju, dvogovor.

• ugotavljajo vrsto slogovnega postopka v knjiæevnem delu: opisovanje (opis), subjektivno opisovanje (oris), oznaËevanje (oznaËitev

• doloËajo temo, razlagajo osrednjo idejo (sporoËilo) besedila in razlikujejo snov (npr. zgodovinski dogodki) in njihovo preoblikovanje v besedilno stvarnost,

knjiæevna oseba, knjiæevni Ëas, knjiæevni prostor, dogajanje, zgodba,

• govorno razËlenjujejo lastnosti zunanje zgradbe (poglavje, okvirna pripoved), znaËilnosti notranje zgradbe (motivacija /psiholoπka, socioloπka/,

∗

7. Opisujejo lastnosti naslednjih pripovednih vrst: novela, Ërtica,

6. Podoæiveto govorno interpretirajo knjiæevno perspektivo, opisujejo prvine knjiæevne perspektive.

• Tvorijo besedila, tako da privzemajo vlogo osebnega pripovedovalca.

5. Govorno opisujejo vrsto PRIPOVEDOVALCA.

domiπljijske svetove, tako da povezujejo prvine v psiholoπki sistem (utemeljijo in poveæejo ravnanje oseb, zaporedje dogodkov in sporoËilo besedila).

4. Govorno utemeljujejo MOTIVE ZA RAVNANJE KNJIÆEVNE OSEBE in jih povezujejo z drugimi prvinami besedila (ideja, tema), upovedujejo svoje

3. Govorno obnavljajo prebrana knjiæevna besedila, izmislijo si pripoved s sintetiËno in z analitiËno dogajalno zgradbo.

væivijo v njena Ëustva in to glasovno ponazorijo.

2. Opisujejo KNJIÆEVNE OSEBE (zunanjost, znaËaj), na podlagi dialoga, dogajanja, ravnanja knjiæevne osebe in avtorjevih komentarjev se

kritiËno razdaljo.

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

1. Pripovedujejo, s katero knjiæevno osebo so se IDENTIFICIRALI, in povedo, zakaj, vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe in do nje vzpostavljajo

Page 256

Govorjenje

3. Spoznavajo KNJIÆEVNE VRSTE IN ZVRSTI, ob napovedi posluπanja knjiæevne zvrsti/vrste v spomin prikliËejo njena temeljna doloËila.

• razvijajo sposobnost doæivljanja in razumevanja besedilne stvarnosti.

18:59

• zaznavajo in vrednotijo MOTIVE ZA RAVNANJE KNJIÆEVNIH OSEB,

svojo identifikacijo vrednotijo ter do osebe vzpostavijo kritiËno razdaljo;

2. Razvijajo sposobnost za identifikacijo: najdejo osebo, s katero se poistovetijo, opaæajo zunajliterarne vzroke za identifikacijo s knjiæevno osebo,

01.04.2005

sposobnosti za njeno sprejemanje, doæivljanje in vrednotenje.

1. UËenci razvijajo recepcijsko sposobnost: ohranjajo zanimanje za posluπanje kratke pripovedne proze in proznih odlomkov ter razvijajo

Posluπanje in gledanje

knjiæevne osebe), poroËanje o dogajanju, dvogovor.

• ugotavljajo vrsto SLOGOVNEGA POSTOPKA v knjiæevnem delu: opisovanje (opis), subjektivno opisovanje (oris), oznaËevanje (oznaËitev

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

Biografsko pripovedniπtvo

UËni sklop

in sporoËevalnega postopka.

• pri poustvarjalnem in ustvarjalnem pisanju upoπtevajo æanrska doloËila pripovednih vrst, upoπtevajo tudi znaËilnosti pripovedne zgradbe, sloga

epizodna poglavja,

iz enega knjiæevnega dela v zgodbo drugega in jo tako spreminjajo, povestim in romanom ≈dopisujejo« nove predzgodbe, konce ali ≈manjkajoËa«

• pisno upovedujejo analogije, posnemajo slog in vrste sporoËevalnega postopka, piπejo nove prigode znanih knjiæevnih oseb, presajajo osebe

• piπejo fabulativna pisma in fiktivne dnevnike,

nehal pisati,

• v skupini sodelujejo pri pisanju podajanke; svojo kolektivno povest postopoma dograjujejo, tako da jo vsak pisec nadaljuje tam, kjer jo je predhodnik

∗

• fragment (zgodovinskega) romana,

7. UËenci piπejo naslednje PRIPOVEDNE VRSTE:

6. Tvorijo lastna besedila z analitiËno in sintetiËno zgradbo oz. preoblikujejo analitiËno zgradbo prebranega literarnega dela v sintetiËno in obratno.

dogodkov, navad, predmetov ipd., znaËilnih za obdobje, in s posrednimi besedilnimi podatki (z arhaizmi v zgodovinski zgodbi).

• ustvarjajo svoje domiπljijske svetove, ki se dogajajo v preteklosti; dogajalni Ëas v svoji pripovedi upovedujejo z omembami okoliπËin,

drugaËe (npr. retrospektivno);

kakrπno je uporabil avtor, nato dogodke razvrstijo po kronoloπkem redu; ugotavljajo, da so lahko v knjiæevnem besedilu dogodki razvrπËeni tudi

• ob branju daljπega besedila na kartice beleæijo dogodke, ki se zgodijo v nekem dogajalnem Ëasu; te kartice razporedijo po premici dogajanja,

Biografsko pripovedniπtvo

5. Tvorijo nove KNJIÆEVNE PROSTORE, prostor svojega fiktivnega sveta opisujejo podrobno in v povezavi s knjiæevno osebo ter fabulo,

Page 257

• pisno pojasnjujejo motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kakor jih je mogoËe izpeljati iz prebranega besedila;

4. Tvorijo pisne izdelke, v katerih posebej izËrpno pojasnjujejo, ZAKAJ KNJIÆEVNE OSEBE KAJ STORIJO,

• na podlagi besedilnih informacij pisno izraæajo svoje videnje knjiæevne osebe.

3. Opisujejo zunanjost, znaËaj in ravnanje KNJIÆEVNE OSEBE,

• upovedujejo impulze, ki sproæijo identifikacijo z literarno osebo prebranega dela, ter pojasnjujejo vzroke za tako identifikacijo.

18:59

ali pisem piπejo, kako na isto situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razliËne knjiæevne osebe,

• podobe knjiæevnih oseb upovedujejo s pomoËjo posrednih besedilnih signalov; v obliki fragmentarnih dialogov, samogovorov, dnevniπkih zapisov

01.04.2005

identifikacijo s knjiæevno osebo,

2. Razvijajo sposobnost za IDENTIFIKACIJO, na podlagi hipotetiËnega poloæaja oblikujejo domiπljijski spis, v katerem prikaæejo svojo

1. RAZVIJAJO RECEPCIJSKO SPOSOBNOST, tako da piπejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila, ki vkljuËujejo prvine umetnostnega jezika.

Pisanje

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

257

258

18 ur

ZGO, GEO.

Sprotno, celostno.

Poustvarjanje

1. UËenec samostojno in z razumevanjem tiho ali glasno bere umetnostna besedila.

»as

Medpred. pov.

Prev. znanja

Ocen. znanja

Standardi znanja

osebe, zakaj se je kaj zgodilo in katere posledice je imelo ravnanje knjiæevnih oseb.

∗

• Po branju odgovori na vpraπanja o bistvenih podatkih: o Ëem pripoveduje knjiæevno besedilo, kje in kdaj se je dogajalo, kdo so knjiæevne

Delovni zvezek Svet iz besed 9, TV, videorekorder, videokaseta, kasetofon, zgoπËenka, raËunalnik, DVD, uËni listi.

Izobraæ. tehn.

UËne oblika: frontalna, individualna.

Page 258

UËne metode: posluπanje, razgovor, razlaga, delo z besedilom, metoda pisnih izdelkov, igra vlog (dramatizacija).

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

8. Analiza ocenjevanja znanja

7. Pisno ocenjevanje znanja — poustvarjanje

6. Preverjanje znanja

18:59

5. Janko Messner: Gluha loza na Koroπkem (3 ure)

4. Lojze KovaËiË: Priπleki (3 ure)

3. Ciril KosmaË: Gosenica (3 ure)

2. Marjan Roæanc: Kako sem æe zgodaj postal tujec ali Ernest Seton Thompson (3 ure)

1. Preæihov Voranc: Doberdob (3 ure)

UËenec pregledno pozna knjiæevnika Cirila KosmaËa in Lojzeta KovaËiËa ter njuno delo.

01.04.2005

DidaktiËne strategije

Vsebina

UËenec pozna in uporablja naslednje strokovno izrazje ter ga zna opisati:

Izobraæevalni cilji

• zunanja zgradba, notranja zgradba; motivacija: psiholoπka, socioloπka.

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

Biografsko pripovedniπtvo

UËni sklop

• poimenuje in opiπe vrsto slogovnega postopka v knjiæevnem besedilu: opisovanje (opis) in subjektivno opisovanje (oris), oznaËitev

• napiπe fabulativno pismo in fiktivni dnevnik,

• poimenuje in opiπe pripovedne vrste: roman, Ërtico, novelo,

7. UËenec zazna in doæivi vrstnost razliËnih pripovednih besedil, kar dokaæe, tako da:

6. UËenec prepozna knjiæevne zvrsti, kar pokaæe, tako da jih poimenuje (proza).

pripovedovalca.

• napiπe samostojno domiπljijsko besedilo ali parafrazo prebranega knjiæevnega dela, tako da privzame vlogo vsevednega ali demokratiËnega

• v prebranem ali posluπanem besedilu doloËi in opiπe pripovedovalca,

5. UËenec v prebranem umetnostnem besedilu prepozna pripovedovalca, kar pokaæe, tako da:

∗

• tvori poustvarjalno ali ustvarjalno besedilo z analitiËno oz. s sintetiËno zgradbo.

• poimenuje in razËleni analitiËno in sintetiËno zgradbo dogajanja,

• govorno oz. pisno tvori lastno pripoved kot logiËno zaporedje dogodkov,

• razvrsti dogodke po kronoloπkem zaporedju,

• pisno obnovi zgodbo prebranega knjiæevnega besedila,

• razËleni dogajanje na dogajalne enote, doloËi glavno in stransko dogajanje,

4. UËenec sledi dogajanju in ga povezuje s temo besedila, kar pokaæe, tako da:

likovnega pouka ipd. ter s svojo domiπljijo,

Biografsko pripovedniπtvo

• opiπe svojo predstavo knjiæevnega prostora in Ëasa ter pri tem dopolni avtorjeve ≈opise« z znanjem iz zgodovine, zemljepisa, mitologije,

Page 259

3. UËenec si ustvari domiπljijskoËutno predstavo knjiæevnega prostora, kar pokaæe, tako da:

• tvori knjiæevno osebo po analogiji z literarnim besedilom.

• ustvari nove knjiæevne osebe in govorno oz. pisno utemelji motive za ravnanje teh knjiæevnih oseb,

• govori oz. piπe (tudi v poustvarjalnem in ustvarjalnem spisu) o identifikaciji s knjiæevno osebo v znanem in neznanem besedilu,

• opiπe svoje videnje in vrednotenje knjiæevne osebe,

18:59

• ustno oz. pisno pojasni motive za ravnanje knjiæevne osebe,

• ustno oz. pisno opiπe posebnosti videza, govora in znaËaja knjiæevne osebe,

01.04.2005

• primerja razliËne tipe knjiæevnih oseb,

• opiπe tipe knjiæevnih oseb v neznanem besedilu,

• po branju imenuje glavne in stranske knjiæevne osebe v znanem in neznanem besedilu,

2. UËenec razume motive za ravnanje knjiæevnih oseb, kar pokaæe, tako da:

OK prirocnik-9 razred (Black plate)

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

259

260

8. UËenec pregledno pozna knjiæevnika in njihova dela: Cirila KosmaËa, Lojzeta KovaËiËa ter njuna dela.

• govorno oz. pisno razËleni zunanjo zgradbo (odstavek, poglavje, okvirna pripoved).

• govorno oz. pisno razloæi temo besedila,

• napiπe lastno pripoved, tako da posnema jezik in slog knjiæevnega besedila,

• pisno uporabi vrste slogovnih postopkov (opisovanje, orisovanje, oznaËitev, poroËanje, dvogovor),

knjiæevne osebe, poroËanje o dogajanju, dvogovor,

01.04.2005 18:59

Samoevalvacija

UËni sklop

OK prirocnik-9 razred Page 260

B • Primer priprave na obravnavo sklopa

(Black plate)

∗ Biografsko pripovedniπtvo

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 261

(Black plate)

illiam Shakespeare: Romeo in Julija

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

C Primeri priprav na posamezne uËne enote

Irena Hodnik

William Shakespeare: Romeo in Julija Vir: SIB 9

UËiteljeva prognoza Besedilo je za razumevanje nekoliko teæje. Predlagam, da ga uËitelji ne obravnavajo pri uËencih najniæjega nivoja. Pred obravnavo uËencem predstavimo Ëas, v katerem je æivel in ustvarjal Shakespeare, njegovo delo in gledaliπËe, v katerem so igrali Shakespearjeva dela. Za laæje razumevanje besedila pred branjem originalnega teksta v verzih preberemo Lambovo prozno priredbo drame, tako da uËencem pribliæamo vsebino. Teæave pri razumevanju namreË povzroËa verzna oblika teksta, vsebina, slog pisanja … Za primerjavo si ogledajo tudi odlomek iz Luhrmannovega filma Romeo in Julija.

Operativni cilji obravnave Doæivljanje Posluπajo interpretativno branje besedila v SIB, posluπajo branje Lambove prozne priredbe. Berejo besedilo po vlogah. Govorno/pisno izraæajo predstave in zaznave knjiæevnega prostora, Ëasa, oseb in tragiËne knjiæevne perspektive, ki jih povzroËajo vsebinske posebnosti besedila. Gledajo odlomek iz Luhrmannovega filma Romeo in Julija. Govorno izraæajo mnenja o filmskem odlomku in ga primerjajo z literarno predlogo. Razumevanje Frontalno, v dvojicah in individualno razËlenjujejo znaËilnosti besedila: povzemajo in komentirajo temo besedila, motive za ravnanje knjiæevnih oseb, zaznavajo znaËilnosti knjiæevne zvrsti (moË dvogovora ali dialoga), v besedilu iπËejo znaËilnosti tragedije. Sinteza/vrednotenje Govorno in pisno zdruæujejo spoznanja o dramskem besedilu, tragiËnosti. Nove naloge Po ogledu odlomka iz filma primerjajo film in literarno predlogo, naπtejejo razlike med enim in drugim medijem, primerjajo literarnoestetsko in filmsko izraznost, napiπejo kratek dramski prizor, primerjajo danaπnje gledaliπËe s starim Shakespearovim gledaliπËem Globe, pripravijo razredno prireditev z razdelitvijo dela (izmislijo si kostume, sceno, glasbo, plakat, gledaliπki list …)

261

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 262

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

William Shakespeare: Romeo in Julija

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja Vodim pogovor o ljubezni. a) K razmiπljanju jih izzovem z vpraπanji o pomenu besednih zvez: Ljubezen gre skozi æelodec; Ljubezen je bolezen. b) Razmiπljajo o razliËnih vrstah ljubezni (do starπev, æivali, narave, knjig, πporta, glasbe…). c) UËencem postavim vpraπanje, kaj je pravzaprav ljubezen.

Dejavnosti uËencev Pripovedujejo o svojih doæivetjih in izkuπnjah. Razmiπljajo in pripovedujejo svoja doæivetja, opisujejo obËutke, misli, prepriËanja..

Vpraπam, ali poznajo kakπno zgodbo z motivom nesreËne ljubezni? Najava besedila Povem, da bomo brali znano delo o nesreËni ljubezni, ki ga je napisal William Shakespeare. Povem nekaj o njegovem ustvarjanju in Ëasu, v katerem je pisal.

Sodelujejo s predznanjem, aktivirajo domiπljijo, Ëustva…

2. ura Branje besedila Najprej preberemo Lambovo prozno priredbo UËenci najprej posluπajo prozno priredbo tragedije, ki jim je bolj tragedije Romeo in Julija. razumljiva. Vpraπam, kateri del zgodbe jih je najbolj Premor po branju, izraæan- pretresel. je doæivetij

Na odlomek se Ëustveno odzivajo in naπtevajo najpretresljivejπe trenutke tragedije.

Branje besedila Preberem uvodni del k besedilu v SIB 9, str. 154, nato πe besedilo in na koncu sklepni del ob besedilu.

Doæivljajsko posluπajo tragedijo v izvirniku/verzih.

Premor po PoËakam in vpraπam, katero besedilo branju, izraæan- je nanje naredilo moËnejπi vtis in katero se jim zdi bolj razumljivo. je doæivetij

Primerjajo med seboj obe besedili in pripovedujejo o svojih vtisih/ obËutkih, primerjajo svoja mnenja.

3. ura RazËlenjevanje besedila

262

Najprej poiπËemo nerazumljive besede in besedne zveze in jih razloæimo. Usmerim jih tudi v uporabo SSKJ.

Pri tihem branju si podËrtajo nerazumljive besede in besedne zveze, jih skuπajo razloæiti eden drugemu, si pomagajo s SSKJ, pokliËejo na pomoË uËitelja.

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 263

(Black plate)

∗

illiam Shakespeare: Romeo in Julija

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Odlomek umestimo v prostor in Ëas. Ugotavljamo, v kateri del dramskega trikotnika sodi odlomek.

S povzemanjem vsebine in umestitvijo odlomka v celotno zgradbo drame pokaæejo svoje mnenje, ga dokazujejo in komentirajo.

Ogledamo si πe odlomek iz Luhrmannovega filma Romeo in Julija.

Spremljajo zgodbo v filmski razliËici in se sreËajo z uprizoritvijo motiva nesreËne ljubezni.

Primerjajte besedilo v SIB in filmsko. Ali se uprizoritev dræi izvirnega besedila?

V mislih primerjajo æe prebrani besedili z uprizoritvijo. Izmenjajo mnenja.

UËence razdelim v skupine in jih pripravim na delo z nalogami v SIB (str. 157 in 158). Razdelimo naloge (vsaka skupina po tri). Vsi razloæijo izjavo: Ta brst ljubezni bo v poletnih sapah / morda dozorel v krasen cvet do dneva, / ko spet se sreËava. Pripravijo se, da razloæijo, predstavijo soπolcem svoje delo.

UËenci, razdeljeni v skupine, priËnejo z delom v SIB. Odgovarjajo na vpraπanja in razloæijo verz.

Skupinam dam navodila za domaËo nalogo.

Zapiπejo si navodila za domaËe delo in si izberejo skupino, v kateri bodo sodelovali.

4. ura

Sinteza, vrednotenje, nove naloge

1. 2. 3. 4.

skupina: pripravi se na igro vlog skupina: pripravi kostume in glasbo skupina: pripravi sceno skupina: pripravi plakat o Shakespearu in primerjavo danaπnjega gledaliπËa in Shakespearovega gledaliπËa Globe 5. skupina: napiπe besedilo s temo tragiËne ljubezni

Pripravijo se na predstavitev. Svoje odgovore in razlage prepriËljivo predstavijo soπolcem.

5. ura Predstavitev/razredna prireditev

Predstavijo svoje domaËe delo s skrbno pripravljenim govornim nastopom. Soπolci pozorno posluπajo, spremljajo in vrednotijo.

263

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 264

(Black plate)

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

∗

Boris A. Novak: Narcis in Eho

Neæa Cigüt

Boris A. Novak: Narcis in Eho Vir: Svet iz besed 9

UËiteljeva prognoza/beleæke »e katero izmed kanonskih besedil devetega razreda zahteva veliko angaæiranosti uËitelja na vseh ravneh, je to prav gotovo Novakov sonet z odmevom. To je πe toliko bolj potrebno na prvi ravni. UËitelj mora æe pred obravnavo razmiπljati o uËinkoviti didaktiËni poti — da bodo uËenci kljub ≈zapleteni« literarni vrsti, πe bolj pa metaforiËni, simbolni plasti besedila/ besediπËu z veliko pomensko teækih besednih zvez Ëim bolj aktivni. Najlaæje je seveda izhajati iz tistega, kar uËenci doæivljajo — npr. iz motiva nesreËne ljubezni (torej zgodbe) ob pripovedovanju/branju, razlaganju mitoloπke zgodbe o Narcisu in Eho, besedah narcisa, eho/opisovanju likovne upodobitve mita (slike), iskanju nesreËnih ljubezenskih parov v literaturi ipd. (Prim Svet iz besed 9, str. 38) Zatem se zvoËnosti pesmi pribliæamo s tistim, kar nam ponuja sama pesem: rimo in odmev. UËenci bodo po zgledu, ob primernih navodilih tvorili (govorili/izrekali) svoje rime, se igrali svoj odmev (to lahko poËnemo tudi po branju) — tu lahko vkljuËimo tudi gibanje (eni izrekajo na enem koncu besede, drugi so njihov odmev na drugem koncu /Kaj se sliπi na drugem koncu?) (Opomba: vkljuËimo lahko tudi filmski/ radijski posnetek odmeva (npr. znan je tisti iz filma o Kekcu). S takimi vnaprejπnjimi dejavnostmi uvajanja — motivacije, ki je ob tem besedilu daljπa, morda si vzamemo celo eno πolsko uro, bodo tudi uËenci laæje sprejeli zahtevno pesem. Dobro je, da si jo pred branjem ogledajo — da izraæajo svoje Ëudenje ob obliki/da po svojih zmoænostih prepoznajo tako pesem in njen odmev tudi z utemeljitvijo ob primerno zastavljenih vpraπanjih (Ali je to ena pesem? Kaj je pesem? Kaj odmev? Zakaj je tako?) (Opomba: pri odmevu ne sliπiπ vsega (izkuπnje uËencev …) ©ele nato pesem posluπajo (CD-ROM/uËitelj), sami berejo (eden bere naprej, drugi so odmev) in razËlenjujejo s pomoËjo uËitelja. Pomagamo si s SIB 9, poleg nalog, ki so na razpolago za prvo raven (in tistih, ki jih πe zmorejo za viπje ravni), si bo potrebno morda pripraviti πe kakπno, predvsem v primeru, Ëe je uËna skupina izrazito πibka: npr. ilustracije posameznih kitic/pesemskih slik (ki jih potem razvrπËajo k posameznim kiticam, verzom, slovarËek besednih zvez/metafor/simbolov in razlage (iπËejo ustrezne povezave), iskanje podnaslova pesmi med veË izbranimi (doloËanje teme/sporoËila), likovna podoba soneta in soneta z odmevom (ko nadgrajujemo/opisujemo literarno vrsto sonet/svobodni verz). Ob upoπtevanju vsega tega bo tudi literarnoestetsko doæivljanje in zadovoljstvo v razredu veËje, tako s strani uËiteljev kot uËencev. Primer takega pristopa je podan tudi skozi dnevno pripravo, ki sledi. UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje Posluπajo mitoloπko zgodbo o nesreËni ljubezni, navedejo πe sami nekaj nesreËnih zaljubljencev/ zgodb s takimi motivi, væivljajo se v zgodbe nesreËnih zaljubljencev. Izgovarjajo/tvorijo rimane besede/besede z odmevom. Posluπajo interpretativno branje pesmi in jo samo glasno berejo (po vlogah: pesem in odmev) in doæivljajo njeno zvoËnost (njen odmev!). Govorno/pisno (likovno) izraæajo preko asociativnih mreæ/simbolnih slik zaznave, predstave, ki jih v njih povzroËajo posamezni verzi/kitice pesmi Borisa A. Novaka Narcis in Eho. Govorno/pisno oblikujejo sporoËilo pesmi in se pogovarjajo o prebrani pesmi.

264

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

Boris A. Novak: Narcis in Eho

18:59

Page 265

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Razumevanje (razËlenjevanje besedila) Individualno in ob sodelovanju govorno/pisno razËlenjujejo znaËilnosti pesniπkega besedila: • povzemajo mitoloπko zgodbo, motive posameznih kitic, • razumejo besede s prenesenim pomenom in jih razlagajo (primera, poosebitev, metafora, okrasni pridevek) • zaznavajo in opisujejo ritem in rime v pesmi, obliko besedila: pesem in odmev • povedo sporoËilo kitice/pesmi v povezavi s svojimi izkuπnjami Sinteza, vrednotenje, nove naloge Govorno/pisno poustvarjalno/ustvarjalno povzemajo svoja spoznanja o pesmi: Ilustrirajo prebrano pesem. Pokaæejo svoje razumevanje doæivljanja pesmi (vsebine, zvoËnosti) tako, da piπejo nove pesemske slike/tvorijo nove rime, metafore, poosebitve, primere, okrasne pridevke v povezavi s sporoËilnostjo. Identificirajo se z Narcisom/Eho — to pokaæejo preko improviziranega mini prizora (lahko pantomima): • toæba Eho, • Narcis se ogleduje v studencu in se zaljubi … Izobraæevalni cilji UËenci berejo dela slovenskih knjiæevnikov. Spoznavajo æivljenje in delo Borisa A. Novaka, poznajo kanonsko besedilo Narcis in Eho. Poznajo in uporabljajo naslednje strokovno izrazje ter ga znajo opisati: ritem, ljubezenska pesem, metafora, rima, stalni okrasni pridevek, primera, poosebitev.

265

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 266

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Boris A. Novak: Narcis in Eho

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija z najavo besedila

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

UËence spomnim na nesreËne ljubezenske pare v literaturi. Poprosim jih, da jih naπtejejo, zatem poiπËejo med ponujenimi (iz besedil, ki smo jih brali) pravilne povezave. Katerih imen ne poznajo (Narcis, Eho)? (Prosojnica.)

UËenci na podlagi svojih izkuπenj — predznanja pripovedujejo o nesreËnih zaljubljencih, iπËejo povezave (frontalno) na prosojnici. Utemeljujejo svoje odgovore. Pridejo do spoznanja, da zelo malo vedo o Narcisu in Eho.

Pripovedujem ob slikah zgodbo o Narcisu in Eho. Poveæem z grπko mitologijo (SIB 7).

UËenci posluπajo, se Ëutno, Ëustveno odzivajo na zgodbo. Pokomentirajo samo dogajanje: Kakπna je zgodba? Jim je vπeË? Da, ne, ker … Kaj jih je presenetilo? »esa niso razumeli? Kako bi narisali zgodbo o Narcisu in Eho? Koliko slik bi imela? Kaj bi bilo na posameznih slikah? (Obnavljajo povedano.)

Nadaljujem, da so si zgodbo na razliËne naËine sposodili: — likovne upodobitve/glasba — besede narcisa/eho/narcisoiden Ëlovek (pomagam s ponazorili: slike/opisi lastnosti — poveæejo)

VkljuËijo se, kolikor je mogoËe v pogovor, na kakπen naËin je pomen teh besed povezan z zgodbo (izhajajo iz nje — zmoænost povezovanja, sklepanja) .

Zgodbo so pesemsko interpretirali, tudi v slovenski literaturi — z rimami, odmevi. Kako se tvori rime, odmev? Povejte /zapiπite/pokaæite. (Besede podamo ali pa tudi ne — zgolj zgled, prim. SIB 9, str. 37)

Odgovarjajo s primeri/zapisujejo, povedo, igrajo se odmev (za soπolcem ponavljajo zadnji del njegove besede — so odmev). Kaj se dogaja? Kako se sliπi odmev? Ali zveni? Izraæajo svoje zaznave, obËutke — jih opisujejo. Izmed pisnih nalog preberejo svoje najljubπe rime, odmeve.

2. ura Interpretativno branje

266

V slovenski literaturi je zgodba upodobljena v pesmi Borisa A. Novaka. Povabim jih, da si jo ogledajo (SIB 9, 36) Kaj opazijo? Se jim zdi kaj nenavadnega? Kako si to razlagajo? Povabim jih k posluπanju. Interpretativno preberem pesem po vnaprejπnji pripravi (posebej pazim, da bo odmev dobro sliπen).

Opazujejo obliko pesmi in jo na prvi pogled opisujejo (dvodelnost — kaj je v enem delu, kaj v drugem, kako sta povezana. …) UËenci se umirijo, sprostijo in se ob posluπanju razliËno odzivajo na prebrano (Ëuti, Ëustva, razum). Spremljajo moje branje ob besedilu.

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 267

(Black plate)

∗

Boris A. Novak: Narcis in Eho

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Premor po posluπanju, izraæanje doæivetij

PoËakam nekaj trenutkov, da zberejo vtise. Nato jih poprosim, da preberejo iz pesmi na glas vsak eno besedo/besedno zvezo, ki jih je πe posebej nagovorila.

Doæiveto preberejo posamezno besedo, verz — razlagajo, zakaj so se tako odloËili.

Branje

Nato jih pripravim na samostojno branje: eden bere pesem, vsi ostali odmev. Utemeljim, zakaj bomo tako brali (doæivljanje odmeva).

UËenci sodelujejo v branju in se doæiveto odzivajo.

RazËlenjevanje besedila

Zgodbo/pesemske slike najprej frontalno preverimo tako, da k posameznim kiticam pripiπejo naslove. Izbirajo med ponujenimi: • NesreËna Eho • Narcis se ogleduje v studencu • Narcis se zaljubi vase • Narcis ≈umre« (spremeni se )

Po branju izraæajo obËutke, kako jim je bil naËin branja vπeË… Na tabli nastaja zapis — obnova kitic. Posamezni uËenci nato berejo po en verz na glas in jih z uËiteljevo pomoËjo (vodeni razgovor s pomoËjo vpraπanj) razlagajo. Si ogledujejo posamezne besedne zveze, pesem, odmev, berejo na glas.

MoË njihove percepcije poveËam tako, da jim pri razËlenjevanju pomagam z vpraπanji, kjer ne zmorejo sami (lahko so na prosojnici/ uËnem listu (priloæeno), ki ga dobijo tudi uËenci).

Sinteza, nove naloge

Posluπajo, spremljajo zapise na tabli, oblikujejo svoj zapis v zvezek. Reπujejo naloge na uËnem listu, vaje v SIB 9 (str. 37).

Frontalno predstavijo Po razgovoru zatem uËencem sama odgovore/zapise. razloæim/riπem na tablo πe obliko pesmi/primerjava s sonetom (ob likovni shemi — πtevilo kitic, verz, rima, odmev, teæavnost oblike ), nato razdelim uËne liste z nalogami: sami povzamejo svoje vedenje o pesmi. (Po SIB 9, str. 36.); uËni list priloæen.) Ovrednotimo/preverimo njihovo individualno delo.

3. ura V uvodu povabim dva uËenca (po vnaprejπnjem dogovoru), da zaigrata — pokaæeta s pantomimo prizora iz pesmi: Eho je nesreËno zaljubljena Narcis se obËuduje v vodi

UËenci gledajo, se væivljajo v dogajanje na razrednem odru.

267

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 268

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Boris A. Novak: Narcis in Eho

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

Zatem jih poprosim, da sami povedo/pokaæe- Izraæajo svoje doæivljanje konca pesmi jo, kako bi zaigrali konec pesmi. z gibom — pantomima. PoËakam nekaj trenutkov, da se sami pripravijo.

Opomba: »e je moæno, sposobnosti uËencev (1. ravni!) nadgradimo z izobraæevalnimi cilji: svobodni verz, sonet (z odmevom)/primerjava s Preπernovim sonetom. Tega se vsekakor lotimo na 2. in 3. ravni (cilji UN!).

V nadaljevanju pokaæem πe druge knjige/pesmi Borisa A. Novaka.

Listajo knjige, se ustavijo ob posamezni pesmi, obliki — jo preberejo na glas, utemeljujejo, zakaj so si izbrali ravno tisto pesem/obliko.

Pripovedujem o æivljenju in delu pesnika — pomembnejπe podatke zapiπem na tablo.

Prepiπejo, primerjajo s tistimi v SIB 9 (str. 37). Kar manjka (namerno izpustim kakπen podatek), dopolnijo.

Viri in literatura: Svet iz besed 9. UËni listi. Literarna dela Borisa A. Novaka. www.svetizbesed.com

DidaktiËne strategije: Delo z besedilom, razgovor, igra vlog, individualno delo, frontalno delo.

Izobraæevalna tehnologija: grafoskop.

268

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 269

(Black plate)

Boris A. Novak: Narcis in Eho UËni list 1

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Boris A. Novak: Narcis in Eho (sonet z odmevom) 1. kitica Kaj Ëudeæno zveni? Kako zveni? Veselo ali æalostno? Posnemajte to zvenenje. Zakaj zvenenje postane venenje? Kakπna znaËilnost je venenje (rojstvo ali smrt)? Kdo toæi? Kako si predstavljate glas kot svila? Kdo je vila? Kaj pomeni, Ëe si lastno kri uæijeπ? Ali lahko æiviπ? Kaj se zgodi z osebo, ki je to naredila? Kje bdi? 2.kitica Poimenujte kraj dogajanja v drugi kitici. Kakπna je brezdanja voda — Ëista ali umazana? Kako to veste? Kaj se vidi na njeni gladini? Kdo je to? Zakaj se v odmevu sliπi kri, rana? S katerimi dogodki lahko poveæete verza — pomislite na zgodbo?! 3.kitica Kdo se ogleduje v vodi? Kaj meni o sebi (svoji koæi)? Kaj pomeni, da so usta sama sebi neizbeæna? (Pomagajmo si s SSKJ.) Kaj se bo zgodilo z njim? Primerjajte z mitoloπko zgodbo. Kaj pomeni beseda truga? Bo torej za knjiæevno osebo to sreËen dogodek? 4. kitica Ali lahko ljubiπ le samega sebe? Kaj to pomeni , da se moraπ ≈ubiti« ali kaj drugega? Kako je, Ëe si brez ljubljenega jaza/brez ljubljene osebe? Kako se poËutiπ v trenutkih, ko si nesreËno zaljubljen? Kaj ti preostane? Je Narcis obupal ali se je pogumno spopadel s svojo usodo? Kje najdete odgovor na to? Oglejte si besede. Preberimo πe enkrat odmev. . .

269

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 270

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Boris A. Novak: Narcis in Eho

Boris A. Novak: Narcis in Eho (sonet z odmevom) Bral, posluπal, pogovarjal si se o pesmi Narcis in Eho, zato ti ne bo teæko reπiti spodnjih nalog. Potrudi se. 1. Nariπi Narcisa na prizoriπËu dogajanja pesmi. 2. Nariπi Eho. Kje pa boπ narisal njo? Kakπna bo videti? 3. Dopolni. Pesem govori o

Dekle se zaradi tega

, ki sta

zaljubljena.

, fant pa spremeni svojo

Postane

4. Zapiπi nekaj besed, kako sta se poËutila Narcis in Eho v svoji ljubezni. ,

5. Obkroæi pravilne trditve. a) MladeniË je imel rad nimfo Eho.

b) Obe knjiæevni osebi sta tragiËni.

c) Narcisoid ime rad druge ljudi.

Ë) Narcis ni obupal.

Ë) SporoËilo pesmi bi lahko bilo, da nesreËna ljubezen boli.

6. Izpiπi iz besedila • iz zadnje kitice rimo: • en odmev iz katere koli kitice: 7. Kako bi ti naslovil pesem? Zapiπi svoj naslov.

8. Poveæi, da bo prav.

270

Kdo toæi z glasom tihim kakor svila

METAFORA/PRENESENI POMEN BESED

bela koæa sneæna

PRIMERA

… in moja veËna postelja bo struga

OKRASNI PRIDEVEK

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

Boris A. Novak: Narcis in Eho

18:59

Page 271

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

9. Primerjaj prebrano pesem s Preπernovim Povodnim moæem. Zapiπi vsaj eno podobnost in eno razliko med besediloma. Povej πe, v katero zgodovinsko obdobje uvrπËamo prvo in v katero drugo besedilo.

271

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 272

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

(Black plate)

∗

Preæihov Voranc: Doberdob

Drago MegliË

Preæihov Voranc: Doberdob Vir: SIB 9

UËiteljeva prognoza Doberdob je ≈kronika« slovenskega naroda v burnih Ëasih prve svetovne vojne. Kljub temu pa s sporoËilom o nesmiselnosti bojevanja za interese viπje sile preraπËa v brezËasno poslanico miru. UËenci ob besedilu spoznajo zgodovinske okoliπËine romana in razumejo posledice, ki so vidne tudi v sodobnem Ëasu (meje, narodne manjπine, nereπena zgodovinska vpraπanja, subjektivna interpretacija zgodovinskih dejstev). DoæivljajskoËutno predstavo knjiæevnega prostora in Ëasa tako poveæejo s temami ostalih predmetnih podroËij (zgodovina, geografija). Seznanijo se z romanom kot najdaljπo zvrstjo pripovedne proze in primerjajo njegovo notranjo in zunanjo zgradbo s krajπimi zvrstmi (novela, Ërtica, pripovedka).

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje • UËenci posluπajo interpretativno branje knjiæevnega besedila, • tiho in interpretativno ga preberejo sami, • poskuπajo razumeti psiholoπke, etiËne in socialne lastnosti knjiæevnih oseb, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjiæevne osebe, njenega razmerja do drugih knjiæevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) • Pripovedujejo, s katero knjiæevno osebo so se IDENTIFICIRALI, in povedo, zakaj, vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe in do nje vzpostavljajo kritiËno razdaljo • opisujejo KNJIÆEVNE OSEBE (zunanjost, znaËaj), na podlagi dialoga, dogajanja ter ravnanja knjiæevne osebe in avtorjevih komentarjev se væivijo v njena Ëustva in to glasovno ponazorijo, • zaznavajo in vrednotijo MOTIVE ZA RAVNANJE KNJIÆEVNIH OSEB, • utemeljujejo MOTIVE ZA RAVNANJE KNJIÆEVNE OSEBE in jih povezujejo z drugimi prvinami besedila (ideja, tema), • govorno razËlenjujejo lastnosti zunanje zgradbe (poglavje, okvirna pripoved), znaËilnosti notranje zgradbe (motivacija /psiholoπka, socioloπka/, knjiæevna oseba, knjiæevni Ëas, knjiæevni prostor, dogajanje, zgodba, • doloËajo temo, razlagajo osrednjo idejo (sporoËilo) besedila in razlikujejo snov (npr. zgodovinski dogodki) in njihovo preoblikovanje v besedilno stvarnost. Sinteza, vrednotenje, nove naloge • RAZVIJAJO RECEPCIJSKO SPOSOBNOST, tako da piπejo poustvarjalna in ustvarjalna besedila, ki vkljuËujejo prvine umetnostnega jezika, • ob branju daljπega besedila na kartice beleæijo dogodke, ki se zgodijo v nekem dogajalnem Ëasu; te kartice razporedijo po premici dogajanja, kakrπno je uporabil avtor, nato dogodke razvrstijo po kronoloπkem redu; ugotavljajo, da so lahko v knjiæevnem besedilu dogodki razvrπËeni tudi drugaËe (npr. retrospektivno), • razËlenjujejo DOGAJANJE na dogajalne enote, • podobe knjiæevnih oseb upovedujejo s pomoËjo posrednih besedilnih signalov; v obliki fragmentarnih dialogov in dnevniπkih zapisov piπejo, kako na isto situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razliËne knjiæevne osebe.

272

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 273

(Black plate)

∗

Preæihov Voranc: Doberdob

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1.ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja

UËence spomnim na GregorËiËevo pesnitev SoËi in jim preberem njen zadnji del, od ≈/…/ Pa oh, siroti tebi æuga /…/« do konca pesmi. Vpraπam jih, o Ëem zadnji del govori, kako se je pesnikova napoved vojne vihre uresniËila.

Najava besedila Predvajam videoposnetek o soπki fronti (videokaseta SIB 9) in po njem napovem in lokalizacija temo.

Interpretativno branje

Glasno preberem besedilo, pri Ëemer pazim na intonacijo in glasovno barvanje.

Po branju umolknem, v miru poËakam nekaj Premor po branju, izraæan- trenutkov, da zberejo vtise. je doæivetij

Dejavnosti uËencev

Posluπajo in obudijo svoje znanje o pesmi. Sodelujejo v razgovoru.

Gledajo posnetek in doæivljajo vojno vzduπje.

Posluπajo branje in si ustvarjajo doæivljajsko-Ëutne predstave knjiæevnega Ëasa, prostora in dogajanja.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

UËence vpraπam, kako so doæiveli besedilo: kakπno je vzduπje, kako se to zrcali v pripovednem loku, kakπen vtis je nanje napravilo besedilo.

Po posluπanju se na besedilo Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivajo.

Pripravim jih na ponovno, individualno tiho branje.

Ponovno doæivljajsko preberejo besedilo in si podËrtujejo manj znane besede, ki jih nato ob pomoËi SSKJ in SIB 9 (str. 98) razloæijo.

Po branju frontalno preverim razlago manj znanih besed.

2. ura RazËlenjevanje besedila, sinteza, vrednotenje

Za uvod v drugo uro na tablo zapiπem stalne Zapisane besedne zveze razlagajo in besedne zveze (SIB 9, str. 100). jih povezujejo z besedilom, pri Ëemer utemeljujejo svoje mnenje. UËence razdelim na dve skupini in podam navodila za razËlenjevanje besedila (SIB 9, 98—100).

Skupini pomensko in oblikovno razËlenjujeta svoj vsebinski del besedila, ga predstavita ena drugi v

273

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 274

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Preæihov Voranc: Doberdob

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev obliki okrogle mize (prva skupina pripravi vpraπanja o dogajanju v drugem delu besedila za drugo skupino in obratno). Pri tem si pomagata z vpraπanji v SIB 9. Ob pomoËi SIB 7 in ustrezne literature napiπejo definicijo realistiËnega pripovednega sloga ter izpiπejo realistiËne znaËilnosti iz besedila.

3. in 4. ura Nove naloge, preverjanje

274

UËence razdelim na dvojice ali skupine in pripravim navodila za poustvarjalno pisanje.

Z delom v dvojicah se poistovetijo z besedilom in ga poustvarjajo ob pomoËi SIB 9, str. 98—100: • preoblikujejo ga v impresionistiËno oz. konstruktivistiËno pesem (III. raven), • predstavijo hierarhiËno strukturo vojaπkih enot (III. raven), • dogajanje upodobijo v obliki dramskega prizora (III. raven), • obnovijo dogajanje, tako da napiπejo reportaæo (III. raven), • oblikujejo dnevniπki zapis in Ëasopisno novico o pobegu vojaka Amuna (II. raven), • ogledajo si spletne strani, ki jih navaja SIB 9, srt. 100, in predstavijo informacije, ki so jih naπli (I. raven), • predstavijo dogajanje v obliki miselnega vzorca (I. raven), • ob branju na kartice beleæijo dogodke, ki so se zgodili v nekem dogajalnem Ëasu; te kartice razporedijo po premici dogajanja, kakrπno je uporabil avtor, nato dogodke razvrstijo po kronoloπkem redu.

Pripravim okroglo mizo, na kateri dvojice (skupine) predstavijo svoje izdelke.

Aktivno sodelujejo na okrogli mizi, posluπajo, komentirajo.

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 275

Ciril KosmaË: Gosenica

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Drago MegliË

Ciril KosmaË: Gosenica Vir: SIB 9

UËiteljeva prognoza Gosenica je edina KosmaËeva novela, ki je postavljena izven okvirov domaËe pokrajine. Dogaja se v italijanski jeËi, kjer je zaprt prvoosebni pripovedovalec. UËenci ob besedilu odkrivajo pomen telesne in duπevne svobode oz. nesvobode posameznika v zgodovinsko obËutljivem Ëasu (in okolju). Razumejo njegovo izrazito vitalistiËno idejo, da je najveËja vrednota æivljenja æivljenje samo, kar se zrcali v boju malega z velikim. Ko gosenica napade drevo, junak zaËuti, da je on drevo, ki ga razjeda oblast, zato se brez boja ne da. UËenci naj bi obËutili pomen nujnosti akcije, ki edina omogoËa posameznikov obstoj. Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje • UËenci posluπajo interpretativno branje knjiæevnega besedila, • tiho ga preberejo sami, • poskuπajo razumeti psiholoπke, etiËne in socialne lastnosti knjiæevnih oseb, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjiæevne osebe, njenega razmerja do drugih knjiæevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) • Frontalno in v dvojicah govorno razËlenjujejo pomembne znaËilnosti proznega besedila — loËijo AVTORJA IN PRIPOVEDOVALCA, • zaznavajo in razumejo, v kateri DOGAJALNI »AS je postavljeno dogajanje, • oblikujejo domiπljijskoËutne predstave KNJIÆEVNEGA PROSTORA, • prepoznavajo MOTIVE ZA RAVNANJE knjiæevnih oseb, • pisno upovedujejo zaznavanje in doæivljanje knjiæevnega prostora. • ugotavljajo vrsto SLOGOVNEGA POSTOPKA v knjiæevnem delu: opisovanje (opis), subjektivno opisovanje (oris), oznaËevanje (oznaËitev knjiæevne osebe), poroËanje o dogajanju, dvogovor. Sinteza, vrednotenje • Zapiπejo, kako na isto situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razliËne knjiæevne osebe, • vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe in do nje vzpostavljajo kritiËno razdaljo, • piπejo fabulativna pisma in fiktivne dnevnike, • ob branju besedila na kartice beleæijo dogodke, ki se zgodijo v nekem dogajalnem Ëasu; te kartice razporedijo po premici dogajanja, kakrπno je uporabil avtor, nato dogodke razvrstijo po kronoloπkem redu; ugotavljajo, da so lahko v knjiæevnem besedilu dogodki razvrπËeni tudi drugaËe (npr. retrospektivno); • govorno opisujejo vrsto PRIPOVEDOVALCA. • tvorijo besedila, tako da privzemajo vlogo vsevednega, osebnega pripovedovalca ali lirskega izpovedovalca. Nove naloge • Poistovetijo se z besedilom, tako da ga likovno preoblikujejo.

275

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 276

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

(Black plate)

∗

Ciril KosmaË: Gosenica

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËencev

Frontalno vodim razgovor o pregovorih iz SIB Sodelujejo v razgovoru, razlagajo 9, str. 104, in o njihovih pomenih. pomene pregovorov.

Najava besedila Na kratko, v obliki miselnega vzorca, in lokalizacija predstavim avtorja in njegovo delo (SIB 9, str. 104) ter napovem temo.

Posluπajo, prepiπejo ogrodje miselnega vzorca.

Interpretativno branje

Glasno preberem besedilo.

Posluπajo branje in si ustvarjajo doæivljajskoËutne predstave knjiæevnega Ëasa, prostora in dogajanja.

Premor po Po branju umolknem, v miru poËakam nekaj branju, izraæan- trenutkov, da zberejo vtise. je doæivetij

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

2. ura RazËlenjevanje besedila

276

Dejavnosti uËitelja

UËence vpraπam, kako so doæiveli besedilo.

Po posluπanju se na besedilo Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivajo.

Pripravim jih na ponovno, individualno tiho branje.

Ponovno doæivljajsko preberejo besedilo.

Za uvod v drugo uro frontalno preverim predznanje (o Ëem besedilo govori, kdo je pripovedovalec, kje in kdaj se dogaja …).

Sodelujejo pri razgovoru.

UËence razdelim na dvojice in podam navodila za razËlenjevanje besedila.

V dvojicah odgovarjajo na vpraπanja (SIB 9, str. 102—103). RazËlenijo dogajanje, doloËijo pripovedovalca in ga loËijo od avtorja, ugotavljajo vrsto slogovnih postopkov, doloËajo knjiæevni prostor.

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 277

(Black plate)

∗

Ciril KosmaË: Gosenica

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 3. ura Sinteza, vrednotenje

4. ura Nove naloge, preverjanje

Dejavnosti uËitelja

Dejavnosti uËencev

UËence pripravim na poustvarjanje besedila.

Zgodbo obnovijo, tako da napiπejo: • ≈kartice dogajanja«, ki jih razporedijo v dogajalno premico (I. in II. raven), • pismo jetnika svojim starπem (II. in III. raven), • list iz dnevnika gosenice (II. in III. raven), • odo listu (III. raven), • obnovo dogajanja s staliπËa razliËnih knjiæevnih oseb (ravnatelj, Cesare — vse ravni).

Pripravim material za medpredmetno povezavo z likovno vzgojo.

V poljubni likovni tehniki ilustrirajo odlomek iz novele.

277

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 278

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

(Black plate)

∗

UËni list: Æivljenje in delo Cirila KosmaËa

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ciril KosmaË: Æivljenje in delo Postavi dogodke iz pisateljevega æivljenja v ustrezen vrstni red s πtevilkami od 1 do 14. 1. V πolskem letu 1927/28 je privatno πtudiral tretji razred klasiËne gimnazije in opravil malo maturo. 2. V tistem Ëasu je veliko bral, prevajal iz italijanske knjiæevnosti, se izobraæeval in uËil tujih jezikov. 3. Zaradi suma, da podpira nezadovoljneæe, ga je italijanska faπistiËna oblast devetnajstletnega aretirala in ga zaprla v zloglasno rimsko jeËo Regina Coeli. 4. Na znanem træaπkem procesu leta 1930 so ga zaradi mladosti izpustili, vendar so ga postavili pod strogo policijsko nadzorstvo. 5. OËe je bil kmet, vendar je igral harmonij, v vasi je ustanovil bralno druπtvo.

6. Leta 1942 je zapustil Francijo in odπel v London, kjer je samostojno delal na BBC, pri tem pa se je zavzeto uËil angleπkega jezika. 7. Osnovno πolo je obiskoval v domaËi vasi, nato je πolanje nadaljeval v Gorici, in sicer AlojzijeviπËe in niæjo trgovsko πolo. 8. Nato je pobegnil v Jugoslavijo in tedaj se je zaËela njegova pisateljska pot.

9. Ciril KosmaË se je rodil 28. septembra 1910 v Slapu ob Idrijci na Tolminskem v kmeËki druæini kot drugorojenec. 10. Leta 1944 je z zavezniki odpotoval preko Egipta v Bari, nato pa se je pridruæil slovenskim partizanom. 11. Umrl je leta 1980 v Ljubljani.

12. Po sedmih letih bivanja v Ljubljani je dobil πtipendijo francoske vlade in odpotoval v Pariz, kjer ga je ujela druga svetovna vojna. 13. Imel je velik vpliv na mladega Cirila in ga je spodbujal k pisanju zgodb iz njihove doline.

14. Ker je bil narodno zaveden, se je æe kot deËek vkljuËil v tajno narodnorevolucionarno organizacijo primorske mladine. 15. V Beli krajini je na osvobojenem ozemlju zaËel urejati Slovenski poroËevalec.

278

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

Pismo

18:59

Page 279

(Black plate)

∗

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Sestavi pismo, ki ga ujetnik (prvoosebni pripovedovalec) iz zapora poπlje svojim starπem in v katerem razlaga, kaj se mu je tistega dne zgodilo.

GOSENICA

279

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 280

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

(Black plate)

∗

France Bevk: Kaplan Martin »edermac

Drago MegliË

France Bevk: Kaplan Martin »edermac Vir: SIB 9

UËiteljeva prognoza Roman prikazuje narodnostno nasilje, ki ga je v Beneπko Slovenijo naËrtno zanesel italijanski faπizem leta 1930. Naslovni junak je v nevarnih razmerah glasnik slovenskega jezika, ki se upre prepovedi javne uporabe slovenπËine. UËenci naj bi ob besedilu zaËutili problem narodne in moralne vesti ter njen upor zoper cerkveno in dræavno oblast, ki ga izvede priletni kaplan.

Operativni cilji obravnave UËenci preidejo naslednje stopnje komunikacije z literarnim besedilom: Doæivljanje • UËenci posluπajo interpretativno branje knjiæevnega besedila, • tiho in interpretativno ga preberejo sami, • poskuπajo razumeti psiholoπke, etiËne in socialne lastnosti knjiæevnih oseb, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjiæevne osebe, njenega razmerja do drugih knjiæevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev, • glasovno ponazorijo govor knjiæevne osebe in tako izrazijo njene socialne, etiËne in psiholoπke lastnosti. Razumevanje (razËlenjevanje besedila) • Frontalno in v skupinah govorno razËlenjujejo pomembne znaËilnosti proznega besedila — na podlagi besedilnih informacij pisno izraæajo svoje videnje knjiæevne osebe, • razumejo ZGODBO (fabulo) pripovednega besedila (zaporedje dogodkov), • prepoznavajo MOTIVE ZA RAVNANJE knjiæevnih oseb, loËijo glavne in stranske KNJIÆEVNE OSEBE, poskuπajo razumeti njihove psiholoπke, etiËne in socialne lastnosti, in sicer na podlagi dogajanja, dialoga, ravnanja knjiæevne osebe, njenega razmerja do drugih knjiæevnih oseb in na podlagi avtorjevih komentarjev, • ugotavljajo vrsto SLOGOVNEGA POSTOPKA v knjiæevnem delu: opisovanje (opis), subjektivno opisovanje (oris), oznaËevanje (oznaËitev knjiæevne osebe), poroËanje o dogajanju, dvogovor. Sinteza, vrednotenje • Zapiπejo, kako na isto situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razliËne knjiæevne osebe, • vrednotijo ravnanje knjiæevne osebe in do nje vzpostavljajo kritiËno razdaljo, • podobe knjiæevnih oseb upovedujejo s pomoËjo posrednih besedilnih signalov; v obliki fragmentarnih dialogov zapiπejo, kako na isto situacijo ali dogodek iz svojega zornega kota gledajo razliËne knjiæevne osebe, Nove naloge • Poistovetijo se z besedilom, tako da preoblikujejo prozno besedilo v dramski fragment in pripravijo razredno uprizoritev, • tvorijo lastna besedila z analitiËno in sintetiËno zgradbo oz. preoblikujejo analitiËno zgradbo prebranega literarnega dela v sintetiËno in obratno, • govorno obnavljajo prebrana knjiæevna besedila, izmislijo si pripoved s sintetiËno in z analitiËno dogajalno zgradbo.

280

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 281

(Black plate)

∗

France Bevk: Kaplan Martin »edermac

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 1. ura Uvodna motivacija

Dejavnosti uËitelja UËencem predstavim poitalijanjena slovenska imena, kot jih je objavil træaπki Ëasopis Il Piccolo leta 1928 (SIB 9, str. 108), in jih izzovem, da jih ponovno poslovenijo. Na tematiko naveæem razgovor o razmerah v Trstu, o njegovih prebivalcih, o odnosu do slovenske narodne manjπine.

Dejavnosti uËencev Posluπajo in poskusijo posloveniti poitalijanjena slovenska imena. Sodelujejo v razgovoru, pri Ëemer uporabijo svoje znanje iz zgodovine, zemljepisa, etike …

Najava besedila Umestim besedilo v njegov uvod in opozorim Zberejo se in se pripravijo in lokalizacija. na narodnozgodovinske razmere v medvojna posluπanje. nem Ëasu.

Interpretativno branje

Glasno preberem besedilo.

Posluπajo branje in si ustvarjajo doæivljajskoËutne predstave knjiæevnega Ëasa, prostora in dogajanja.

Premor po branju, izraæanje doæivetij

Po branju umolknem, v miru poËakam nekaj trenutkov, da zberejo vtise.

Zbirajo in urejajo svoje obËutke o sliπanem.

UËence vpraπam, kako so doæiveli besedilo, tj. kakπen vtis je nanje napravilo.

Po posluπanju se na besedilo Ëutno, Ëustveno, domiπljijsko in razumsko odzivajo.

Pripravim jih na ponovno, individualno tiho branje.

Besedilo sami tiho preberejo.

Za uvod v analizo besedila pripravim videoposnetek obravnavanega odlomka (priloga berila SIB 9).

Ogledajo si posnetek in ga primerjajo z odlomkom. Nato aktivirajo svoje znanje in individualno razËlenjujejo besedilo. Pri tem si pomagajo z berilom s SIB 9, str. 107—108. Posebej so pozorni na oznako knjiæevnih oseb in na pripovedovalËevo mnenje o obeh.

Frontalno razloæim pojma analitiËna in sintetiËna zgradba besedila.

Na podlagi odlomka ugotovijo, kakπna je zgradba Bevkovega romana.

2. ura RazËlenjevanje besedila

281

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 282

C • Primeri priprav na posamezne uËne enote

(Black plate)

∗

France Bevk: Kaplan Martin »edermac

Potek didaktiËne komunikacije Faza obravnave 3. in 4. ura Sinteza, vrednotenje, nove naloge, preverjanje

Dejavnosti uËitelja

UËence razdelim na tri skupine: ena predDve skupini predstavita staliπËi obeh stavlja staliπËa prefekta, druga kaplana, tretja knjiæevnih oseb in ju utemeljujeta; pa je nevtralna. tretja presodi, Ëigavi argumenti so tehtnejπi in zakaj.

UËence pripravim na poustvarjanje besedila in jim podam navodila.

Poustvarjajo besedilo, tako da v obliki prvoosebne pripovedi oznaËijo glavni knjiæevni osebi, kot bi opisovali ena drugo.

UËence ponovno razdelim na tri skupine in jim podam navodila za delo.

Razdelijo se v tri skupine. Vsaka raziπËe izbrano temo in jo v obliki govornega nastopa predstavi na plakatu. Izbrane teme: • æivljenje in delo Franceta Bevka (I. in II. raven — pomagajo si s spletnimi stranmi, ki so navedene v SIB 9, str. 109), • zgodovinsko obdobje med obema svetovnima vojnama (II. in III. raven), • primerjalna analiza odnosov med knjiæevnima osebama na posnetku in v odlomku (III. raven).

UËencem III. ravni pripravim navodila za novo nalogo.

282

Dejavnosti uËencev

Tvorijo lastna besedila z analitiËno in sintetiËno zgradbo oz. preoblikujejo analitiËno zgradbo prebranega literarnega dela v sintetiËno in obratno.

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje

Page 283

(Black plate)

∗

» • Primer preverjanja

» Primer preverjanja Neæa Cigüt Primer preverjanja ob koncu 9. razreda ob neznanem besedilu

Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje ≈Kako lepo,« je vzdihnila Zarja. ≈Tule se da samotno razmiπljati.« Gal jo je gledal in ni vedel, kaj govori. ≈Ja,« je rekel Andrej. ≈Poglejmo zdaj to Ëudo.« Zarja, Andrej, Klemen in Gal so vsak s svojim kamnom zaËeli kriæariti po kamnitih tleh ter udarjati po podu. Karo jih je renËeË in razdraæeno ovohaval ter odskakoval po udarcih. Vsi so Ëakali, kje bo votlo zadonelo. Bliæali so se zadnji steni. Zarja se je nenadoma zdrznila. ≈Posluπajte,« je rekla, ≈nekaj sliπim.« V tistem je Karo zalajal pri vratih. V naslednjem hipu je hreπËeË glas vpraπal: ≈Kaj pa vendar poËnete tu?« Med vrati je stala upognjena starka. Zavita je bila v Ërnino. Opirala se je na dolgo palico. Iz izsuπenega obraza so se ji æivo bleπËale oËi in se tiπËale ob izrazit orlovski nos. Gal je obmolknil z odprtimi usti. Zarja je otrpnila. Andrej je vstal in kar se da mirno rekel: ≈Dober dan. Malo smo priπli pogledat.« Gal je bil prepriËan, da se je iz onstranstva vrnila coprnica. Lezel je vase in meril najkrajπe moæne poti do vrat. NatanËneje, skozi vrata. ≈Aha,« je rekla starka in priπla noter, ≈malo gledate.« Kajpak. »e sredi majhne stare cerkvice Ëlovek naleti na tri fante in punco in imajo v rokah po en srednje velik kamen, je jasno, da malo gledajo. ≈Ja,« je rekel Andrej. ≈Hodili smo in zazdelo se nam je, da nekatere kamnite ploπËe votlo donijo. Zdaj malo iπËemo, kje je najbolj zanimivo.« Starka je obliznila ustnice in pokazale brezzobe dlesni. Z brado si je popravila vozel Ërne rute na vratu. ≈Eee,« je rekla, ≈da. V teh hiπah je veliko Ëudnih stvari. Kaj jih ne bo? Kdo vse je vihral Ëez otok in kaj vse se je dogajalo! Naπa cerkvica je daleË najstarejπa tod naokoli. Zato so bili tu gospodje iz mesta. Nekaj so merili in kimali. Prevelike trebuhe so imeli, da bi priπli kar tako malo sem. ≈In zdaj,« je potipal Andrej, ≈zdaj vi skrbite za to, da je tu vse v najlepπem redu?« ≈VËasih pometem. VËasih prinesem kakπne roæe. VËasih preæenem koga, ki bi rad kaj sunil.« ≈O, ne, mi nismo taki, «se je oglasila Zarja, ≈mi ne.« ≈Mi samo gledamo,« je prviË odprl usta Klemen. Zato ni mogel kar tako nehati. Zaupno je vpraπal: ≈Vi gotovo veste, kako je bilo, ko je tu πe æivela tista coprnica? Kaj je delala? Ali je Ëarala?« Æenska se je oprijela palice in se zasmejala. ≈Kaj pa ti veπ o coprnici. Bila je navadna æenska. Nabirala je zdravilna zeliπËa in meπala Ëaje. Marsikoga je pozdravila. Marsikoga ni. Iz njenega dimnika se je vËasih sukljal temno rdeË dim. Potem je nekaj Ëasa nismo videli. Govorilo se je, da v dimu zleti na svoje Ëarovniπke shode. Potem se je nenadoma spet pojavila in vse je bilo kot prej. Govorila je samo s svojimi kurami.Potem je umrla. Bog ji daj duπi dobro. VËasih, kadar je nevihta, zdaj vzdihuje nekje v podzemlju. Njene stoke je sliπati iz kleti v njeni hiπi.« Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2003. 126—128.

283

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 284

(Black plate)

∗

» • Primer preverjanja

Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Preberi si besedilo in reπi naloge.

1. O Ëem predvsem govori odlomek? Odgovor zapiπi v eni povedi na Ërto. _____________________________________________________________

2. Izberi pravilno povezavo (kombinacijo πtevilke in Ërke) in jo zapiπi na Ërto.

A Resen, B Humoren,

1. 2. 3. 4.

ker so se mladi znaπli v πkripcih. ker so se fantje in punce prestraπili starke. ker govori o teæavah mladostnikov, ki pobegnejo od doma. ker na zabaven naËin æivo pripoveduje o pustolovπËinah skupine prijateljev. 5. ker se prijatelji zabavajo v pogovoru s starko.

NaËin pripovedovanja je preteæno ____________ .

3. Dopolni. Dogajanje v odlomku je postavljeno v ___________, ki je zgrajena na ____________.

4. Obkroæi. V odlomku neposredno nastopa A pet ljudi. B πest ljudi. C sedem ljudi. » πtirje ljudje.

5. O kateri skrivnostni knjiæevni osebi se pogovarjajo prisotni? Zapiπi na Ërto. _____________________________________________

6. Vsebino odlomka strnjeno obnovi tako, da pred povedi zapiπeπ ustrezno πtevilko. ___ S starko se zapletejo v pogovor. ___ Vsak na svoj naËin pokaæejo, da se je bojijo. ___ Mladostniki raziskujejo tla in stene starega svetiπËa. ___ ©e posebej jih zanima Ëarovnica. ___ Pri opravilu jih zaloti stara gospa, podobna Ëarovnici. ___ Æenska jim pripoveduje o njenem æivljenju.

284

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 285

(Black plate)

Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje

∗

» • Primer preverjanja

7. Kateri slogovni postopek/naËin upovedovanja je uporabljen v spodnjih delih besedila? Zapiπi ga v tabelo. Izbiraj med: OPISOVANJE, KOMENTIRANJE, PRIPOVED/DVOGOVOR, UTEMELJEVANJE.

Med vrati je stala upognjena starka. Zavita je bila v Ërnino. Opirala se je na dolgo palico. Iz izsuπenega obraza so se ji æivo bleπËale oËi in se tiπËale ob izrazit orlovski nos. Kajpak. »e sredi majhne stare cerkvice Ëlovek naleti na tri fante in punco in imajo vsi v rokah po en srednje velik kamen, je jasno, da malo gledajo. ≈Mi samo gledamo,« je prviË odprl usta Klemen. Zato ni mogel kar tako nehati. Zaupno je vpraπal: ≈Vi gotovo veste, kako je bilo, ko je tu πe æivela tista coprnica? Kaj je delala? Ali je Ëarala?«

8. Gal je meril najkrajπe poti do vrat. Pojasni, kaj je hotel narediti. _______________________________________________________________________

9. Prevelike trebuhe so imeli, da bi priπli kar tako sem. To pomeni A da so bili predebeli za nepomembne poti. B da so bili preponosni, da bi πli kamor koli. C da so bili pomembni, » da so poËeli samo nepomembne stvari.

10. a) S Ëim se je ukvarjala starka, ki je zalotila mladostnike v cerkvi? Izpiπi na Ërto, kaj je o tem povedala sama. • _______________________________________________________________ • _______________________________________________________________ • _______________________________________________________________

285

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 286

» • Primer preverjanja

(Black plate)

∗

Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje

b) Katero opravilo si je najverjetneje izmislila in zakaj? Odgovor zapiπi v dveh povedih na Ërto. • _______________________________________________________________ • _______________________________________________________________ • _______________________________________________________________

11. a) Ali je starka verjela govoricam o Ëarovnici? ____________

b) Utemelji z izpisom povedi, v kateri starka pove, kako jo vidi ona sama. ___________________________________________________________________

12. a) Starka je imela orlovski nos. To poimenovanje izraæa A) ljubkovalni odnos do tega dela telesa. B) slabπalni odnos do te predmetnosti. C) objektiven odnos do oseb s to telesno znaËilnostjo. ») slabπalni odnos do same æivali — orla.

13. Po Ëem bi lahko primerjal prebrani odlomek z delom Ivana TavËarja Visoπka kronika? Navedi vsaj eno primerjavo in jo utemelji. Odgovor zapiπi v najveË treh povedih. ___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________________

14. Navedi, v katero literarno obdobje uvrπËamo Ivana TavËarja, in zapiπi πe vsaj eno njegovo pripovedno delo. Obdobje: _______________________________________ Pripovedno delo:_________________________________

286

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

18:59

Page 287

(Black plate)

∗

Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje

» • Primer preverjanja

15. Poveæi avtorje z naslovi njihovih del ter literarnim obdobjem. Pravo Ërko in πtevilko zapiπi na Ërto pred avtorjevim imenom. _____ Tone PavËek

A Obrazi

1 sodobna knjiæevnost

_____ Simon Jenko

B DeËek gre za soncem

2 moderna

_____ Ivan Cankar

C Na klancu

3 realizem

287

OK prirocnik-9 razred

01.04.2005

» • Primer preverjanja

18:59

Page 288

(Black plate)

∗

Slavko Pregl: Srebro iz modre πpilje

Reπitve 1. Odlomek govori predvsem o sreËanju otrok (fantov in deklet) s skrivnostno æensko v stari cerkvici. Za pravopisno nepopoln odgovor odbijemo 1 toËko. 2. B 4 3. v cerkvico /otoku Vsak odgovor 1 t. 4. A 5. o coprnici 6. 4, 3,1,5,2, 6 »e odgovor ni popolnoma pravilen, uËenec ne dobi toËk. 7. OPISOVANJE, KOMENTIRANJE, PRIPOVED/DVOGOVOR Za vsako pravilno vrstico 1 t. 8. Hotel je pobegniti. 9. B 10. a) • VËasih pometam. • VËasih prinesem kakπne roæe. • VËasih preæenem koga, ki bi rad kaj sunil. Za izpis treh povedi 2 t, za dve ali eno 1 t. Za pravopis ne odπtevamo toËk. b) Najverjetneje zadnje — da preganja tiste, ki bi radi kaj ukradli. Hotela jih je prestraπiti. Za opravilo 1 t, za utemeljitev 1 t. Za pravopis ne odπtevamo toËk. 11. a) Ne. b) Bila je navadna æenska. 12. B 13. Po smislu, npr.: V obeh besedilih se omenja æenske, ki so jih imeli za Ëarovnice — v Visoπki kroniki Agato, v Srebru iz modre πpilje skrivnostno æensko z otoka. Za primerjavo 1 t , za utemeljitev 1 t, za pravopisno pravilnost (dve ali manj napak) 1 t. 14. Realizem/pripovedna dela: Gospa Amalija, Bolna ljubezen, Ivan Slavelj, Otrok in Struga, Med gorami, V Zali, Cvetje v jeseni, Vita vitae meae, Grajski pisar, Janez Sonce, Visoπka kronika idr. Za obdobje 1 t, za eno izmed del 1 t. 15. 1B, 3A, 2C

288