7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 3
KAZALO Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 1 Sporazumevalna zmoænost – temeljni cilj jezikovnega pouka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 1.1 Razvijanje sporazumevalne zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1.1.1 Uœenci sprejemajo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 1.1.2 Uœenci tvorijo besedila raznih vrst . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 1.1.3 Uœenci sistematiœno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1.1.4 Uœenci razvijajo øe druge vrste zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.1.5 Uœenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 1.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
2 Predstavitev didaktiœnih kompletov Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 . . . . . . . . . . 19 2.1 Samostojni delovni zvezki Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 . . . . . . . . . . . 19 2.2 Videokasete k samostojnim delovnim zvezkom Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.3 Priroœnik za uœitelje k samostojnim delovnim zvezkom Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.3.1 Uvodna predstavitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2.3.2 Operativni cilji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2.3.3 Sploøni didaktiœni nasveti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2.3.4 Ciljna tema . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.3.5 Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23 2.3.6 Uœenœevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 2.3.7 Uœiteljevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 2.3.8 Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 2.3.9 Predlog nalog za preverjanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 2.3.10 Predlog dodatniega besedila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 2.4 Zgoøœenke k Priroœniku za uœitelje Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 . . . . 25
Uœne enote iz samostojnega delovnega zvezka Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 1 Da bo volk sit in koza cela … . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 Knjiæni in neknjiæni jezik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30 Slovar slovenskega knjiænega jezika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31
2 Poøtar, je kaj poøte zame? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 38 3 Naj grem ali ne? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Vpraøalni zaimki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49
4 Oh, ta gripa! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59 Svojilni zaimki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 Povratni svojilni zaimek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63
5 Vas z Rimljani in krofi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 71 Samostalniøke sklanjatve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Moøke sklanjatve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. moøka sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. moøka sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. moøka sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
74 75 76 77 78
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 4
6 Cankarjev rojstni kraj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Æenske sklanjatve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1. æenska sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. æenska sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3. æenska sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Srednje sklanjatve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Navadna srednja sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posebna srednja sklanjatev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
91 91 92 93 94 95 96
7 Moj dom je tudi moja dræava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 106 Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 108
8 Pod povrøjem in na nebu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 118 Kazalni zaimki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
9 Od zore do mraka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 128 10 V deæeli vzhajajoœega sonca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 134 Oziralni zaimki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136
11 Zgodovina nas uœi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 145 12 Brez dela ni jela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 148 Glagolski naklon . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 151
13 Srce mi je padlo v hlaœe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 158 Stalne besedne zveze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 Predlog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162
14 Zgodilo se je v Mariboru . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 175 Glavni in vrstilni øtevniki . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 Poved in stavek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 178
15 Kaj pa se je zgodilo v Æeleznikih? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 189 Sestavine stavka – stavœni œleni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
16 Namesto kina in televizije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200 Povedek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202 Osebek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 203
17 Deskamo po televiziji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .212 Predmet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213
18 Teœem, skaœem, tekmujem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 220 Prislovno doloœilo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 221
Predlogi uœnih priprav za uœne enote iz samostojnega delovnega zvezka Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 1 Predlog uœne priprave za uœno enoto: 1. Da bo volk sit in koza cela ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 229 2 Predlog uœne priprave za uœno uro: 6. Cankarjev rojstni kraj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 236 3 Predlog uœne priprave za uœno enoto: 8. Pod povrøjem in na nebu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239
Dodatek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 Uœenœevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 244 Priloga: zgoøœenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 248
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 5
Uvod Didaktiœni kompleti Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 so namenjeni delu pri predmetu slovenøœina v tretjem triletju devetletne osnovne øole, in sicer pri jezikovnem pouku. Nastali so zato, da bi uœiteljem pomagali pri uresniœevanju ciljev, ki so navedeni v uœnem naœrtu za slovenøœino v 3. triletju oz. v 7., 8. in 9. razredu devetletne osnovne øole (Uœni naœrt. Slovenøœina 2002). V njih so upoøtevana izhodiøœa prenove jezikovnega pouka, izhajajoœa iz temeljnega cilja jezikovnega pouka oz. obravnave neumetnostnih besedil.
1 Sporazumevalna zmoænost – temeljni cilj jezikovnega pouka Temeljni cilj sodobnega jezikovnega pouka je razvijanje sporazumevalne zmoænosti; ob tem pa uœenci razvijajo øe druge æivljenjsko pomembne zmoænosti in si oblikujejo zavest o vlogi sporazumevanja v æivljenju, o vrednosti prvega/maternega jezika ter o poloæaju slovenøœine v Republiki Sloveniji in Evropski zvezi. Da bi pri pouku lahko razvijali temeljni cilj, moramo razumeti pojem sporazumevalna zmoænost. To je zmoænost kritiœnega sprejemanja besedil raznih vrst ter zmoænost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in uœinkovitih besedil raznih vrst. Sporazumevalna zmoænost (tj. zmoænost sprejemanja in tvorjenja besedil) je zelo kompleksna zmoænost – sestoji namreœ iz naslednjih gradnikov/sestavin: – iz motiviranosti za sprejemanje/sporoœanje, – iz stvarnega znanja prejemnika/sporoœevalca, – iz jezikovne zmoænosti prejemnika/sporoœevalca, – iz pragmatiœne zmoænosti prejemnika/sporoœevalca, – iz metajezikovne zmoænosti prejemnika/sporoœevalca. Œloveøko sporazumevanje (tj. sprejemanje in tvorjenje besedil) je zavestno dejanje – œlovek se zanj odloœi, torej se odzove na svoje hotenje po sporazumevanju. Kot vsako œlovekovo zavestno dejanje je tudi sporazumevanje namerno dejanje. Œlovek namreœ sprejema besedila z doloœenim ciljem, npr. da bi prepoznal zvoke, njihov izvor in pomen, da bi naøel doloœen podatek, da bi si zapomnil œim veœ podatkov ipd.; zato loœimo veœ vrst posluøanja (npr. razloœujoœe posluøanje, posluøanje z razumevanjem, kritiœno posluøanje) in branja (npr. selektivno branje, branje s preletom, podrobno branje). Tudi naøe sporoœanje (oz. tvorjenje besedila) poteka z doloœenim ciljem, npr. da bi vplivali na naslovnikovo vednost, prepriœanje, vrednotenje, doæivljanje, ravnanje ipd.; zato loœimo veœ vrst sporoœanja (npr. prikazovanje, zagotavljanje, vrednotenje, pozivanje, poizvedovanje ipd.). Skratka, sprejemanje in tvorjenje besedila lahko potekata le, œe se œlovek zanju odloœi, torej œe ima æeljo/hotenje po sporazumevanju – œe je zanju motiviran. Zato je motiviranost za sprejemanje oz. tvorjenje besedila prvi gradnik sporazumevalne zmoænosti. Besedila, ki jih sprejemamo oz. tvorimo, o neœem govorijo. Œe o temi tujega ali svojega besedila veliko vemo, hitreje in uœinkoviteje sprejemamo oz. tvorimo besedilo. Zato je drugi gradnik sporazumevalne zmoænosti stvarno znanje prejemnika oz. sporoœevalca – to je rezultat prejemnikovih/sporoœevalœevih izkuøenj, njegovih interesov, njegove spoznavne zmoænosti (tj. zmoænosti opazovanja, pomnjenja, sklepanja, presojanja, ustvarjanja, uporabe …) ipd. Œlovek je edino bitje, ki se sporazumeva z besednim jezikom. Zato je pomemben gradnik njegove sporazumevalne zmoænosti t. i. jezikovna zmoænost, tj. obvladanje oz. znanje danega besednega jezika. Ker besedni jezik sestoji iz besed ter iz pravil za njihovo povezovanje/skladanje v viøje enote (npr. v povedi) in iz pravil za njihovo sluøno oz. vidno oblikovanje, je œlovekova jezikovna zmoænost zgrajena iz poimenovalne/slovarske, upovedovalne/slovniœne, pravoreœne in pravopisne zmoænosti. Poimenovalna/slovarska zmoænost pomeni za prejemnika zmoænost razumevanja besed, za sporoœevalca pa zmoænost poimenovanja bitij, stvari, njihovih lastnosti, dejanj … Upovedovalna/slovniœna 5
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 6
zmoænost je za prejemnika zmoænost razumevanja razmerij v povedi in zvezah povedi, za sporoœevalca pa zmoænost izraæanja teh razmerij. Pravoreœna zmoænost pomeni obvladanje prvin in pravil zborne izreke, pravopisna zmoænost pa obvladanje prvin in pravil pisanja danega jezika. Sprejemanje in tvorjenje besedila potekata v danih okoliøœinah, zato je pomemben gradnik sporazumevalne zmoænosti tudi pragmatiœna/slogovna zmoænost prejemnika oz. sporoœevalca. Prejemnik in sporoœevalec morata pri sprejemanju oz. tvorjenju besedila razmiøljati tudi o okoliøœinah, v katerih je nastalo besedilo oz. v katerih bo besedilo sprejeto, ter se morata nanje ustrezno odzvati – morata jih upoøtevati pri razumevanju oz. tvorjenju besedila (le tako bo prejemnik besedilo ustrezno razumel, sporoœevalec pa tvoril ustrezno besedilo). Peti gradnik sporazumevalne zmoænosti je metajezikovna zmoænost prejemnika/sporoœevalca, tj. teoretiœno znanje o sprejemanju/sporoœanju (npr. o njunih dejavnikih, vrstah, naœelih, fazah), o besedilnih vrstah, o jeziku (npr. o vrstah in lastnostih besed in povedi, o slovniœnih, pravoreœnih in pravopisnih pravilih), o slogu (npr. o slogovni vrednosti besed in povedi) ipd. To je zmoænost jezikoslovnega poimenovanja vrst sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmoænost navajanja lastnosti in sestave sporazumevanja, besedil, besed in povedi, zmoænost navajanja slovniœnih, pravoreœnih, pravopisnih in slogovnih pravil danega jezika ipd. Metajezikovna zmoænost je torej sestavina sporazumevalne zmoænosti oz. je »v sluæbi« sporazumevanja – omogoœa namreœ uœinkovitejøe sporazumevanje. Ker pa je zanjo potrebno zelo razvito abstraktno miøljenje, jo je treba razvijati pozneje in bolj diferencirano kot preostale gradnike sporazumevalne zmoænosti. 1.1 Razvijanje sporazumevalne zmoænosti Sporazumevalno zmoænost pri pouku razvijamo sistematiœno (ne razvija se kar spontano!) in transakcijsko (ne pa transmisijsko) – to pomeni, da uœitelj ne posreduje uœencem svojega znanja o vrstah, lastnosti, sestavi … besedil ipd., uœenci pa so pri tem bolj ali manj pasivni, temveœ nasprotno: dejavni so predvsem uœenci. Kaj torej delajo uœenci? – Sprejemajo (posluøajo/berejo) besedila raznih vrst, – tvorijo (govorijo/piøejo) besedila raznih vrst, – sistematiœno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti, – razvijajo øe druge vrste zmoænosti, – pogovarjajo se o svojem jezikovnem okolju. 1.1.1 Uœenci sprejemajo besedila raznih vrst Uœenci sprejemajo (posluøajo/berejo) besedila raznih vrst zato, da bi – razvijali razumevanje tujega besedila, – razvijali vrednotenje tujega besedila in utemeljevanje svojega mnenja, – razvijali strategije sprejemanja besedila, – opazovali in uzaveøœali tipiœno zgradbo besedilnih vrst. Sprejemanje besedil poteka v treh fazah, tj. pred in med njim ter po njem. Pred sprejemanjem uœence umirimo in motiviramo za posluøanje/branje, npr. tako, da napovemo temo besedila, da se z njimi pogovarjamo o njihovih izkuønjah, predznanju in priœakovanjih, da skupaj razloæimo manj znane besede iz besedila, ki ga bodo posluøali/brali, ipd.1 1
6
Prim. Razmisli, na katero od naslednjih vpraøanj ne znaø odgovoriti. Iz katerih treh plasti je Zemlja? Iz katere snovi so te plasti: iz kamna ali iz kovine? Katera Zemljina plast je trdna? Kakøna pa je plast pod njo? Kako imenujemo staljeno kamnino v notranjosti Zemlje? Ali je Zemljina skorja iz enega kosa? Kaj se dogaja s ploøœami? Kje nastanejo razpoke — na ploøœah ali ob njihovih robovih? Kaj se lahko zgodi na razpoki? ... (N. Drusany idr. 2004: 95)
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 7
Med sprejemanjem besedila se uœenci osredotoœijo na besedilo, skuøajo si zapomniti œim veœ podatkov ter oblikujejo svoje staliøœe do besedila oz. svoje doæivljanje besedila. Uœenci te starosti si skuøajo med posluøanjem/branjem besedila tudi kaj zapisati. Po sprejemanju besedila uœenci razœlenjujejo besedilo in potek sprejemanja. Razœlemba besedila poteka tako, da uœenci v besedilu, ki so ga posluøali/prebrali, prepoznavajo razne vrste podatkov, in sicer: a) sporoœevalœev namen (t. i. naklonska razœlemba besedila),2 b) temo, bistvene podatke, razmerja med njimi ter tudi manj bistvene podatke (t. i. pomenska razœlemba besedila),3 c) okoliøœine, v katerih je nastalo besedilo (t. i. okoliøœinska razœlemba besedila), tj. sporoœevalca in naslovnika besedila, sporoœevalœevo œustveno stanje, njuno druæbeno/œustveno razmerje, kraj in œas nastanka besedila ipd.,4 œ) pomen besed in pomenska razmerja med besedami v besedilu (t. i. besedna razœlemba besedila),5 d) pomen povedi ter pomenska razmerja v povedi in med njimi (t. i. povedna/slovniœna razœlemba besedila),6
2
Prim. /Uœenci preberejo tri besedila./ S katerim namenom so pisci tvorili besedila? a) Naslovniku se zahvaljujejo za prihod na praznovanje rojstnega dne, govorilno uro in na sreœanje planincev. b) Naslovniku se opraviœujejo, ker se ne morejo udeleæiti praznovanja rojstnega dne, govorilne ure in sreœanja planincev. c) Naslovnika vabijo na praznovanje rojstnega dne, na govorilno uro in sreœanje planincev. ... (N. Drusany idr. 2004: 21)
3
Prim. /Uœenci preberejo tri vabila./ 1. vabilo
2. vabilo
3. vabilo
Komu je vabilo namenjeno? Kdo vabi? Na kaj vabi? Kdaj se bo zaœela prireditev oz. sestanek? Kje bo prireditev oz. sestanek? (N. Drusany idr. 2004: 22) 4
Prim. /Uœenci preberejo praviœilo./ Kdo je napisal to besedilo? Komu je namenjeno? Ali je to besedilo zasebno ali javno? Utemelji odgovor. Ali je to besedilo uradno ali ne? Utemelji odgovor. … (N. Drusany idr. 2004: 30)
5
Prim. Besede na levi poveæi z razlago na desni strani. Ekologija __________ a) so knjige, spisi o kakønem podroœju. Rubrika __________ b) je veda o odnosu organizmov do okolja. SOS __________ c) je stalni razdelek, stran z ozko omejeno vsebino v œasopisu, reviji, glasilu ... Literatura __________ œ) je mednarodna kratica za klic na pomoœ. (N. Drusany idr. 2004: 16)
6
Prim. Vstavi ker ali da bi. Aleksandru Velikemu je uspelo zasesti grøke dræave, _____ so bile oslabljene. Iz Male Azije se je podal na zahod, _____ osvojil Egipt. V Egiptu so ga œastili kot faraona, _____ jih je osvobodil izpod Perzijcev. ______ bi osvojil øe Indijo, se je podal na vzhod. Indije pa ni uspel osvojiti, _____ so se mu njegove œete uprle. Vojaki so se mu uprli, _____ so æivljenjske razmere postale neznosne. Vpraøaj se po navedenih povedih; uporabi vpraøalna zaimka zakaj in œemu. ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ ___________________________________________________________________ (N. Drusany idr. 2004: 123)
7
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 8
e) tvarne znaœilnosti besedila (t. i. tvarna razœlemba besedila),7 f) jezikovne pojave (npr. vrsto sporazumevanja, besedila, besed in povedi), njihove lastnosti in sestavo ter slovniœna, pravoreœna, pravopisna in slogovna pravila ter jih poimenujejo s strokovnimi izrazi (t. i. metajezikovna razœlemba besedila).8 K razœlenjevanju posluøanega/prebranega besedila spada tudi t. i. vrednotenjska razœlemba besedila, tj. presojanje besedila (uœenci povedo/napiøejo, kaj menijo o besedilu – npr. o njegovi razumljivosti, resniœnosti, zanimivosti, ustreznosti, uœinkovitosti, jezikovni pravilnosti ipd.) in utemeljevanje mnenja (uœenci povedo, na osnovi œesa tako menijo).9 Zaporedje nalog, ki pripadajo raznim razœlembam, je lahko tudi nekoliko drugaœno – odvisno je od konkretnega besedila oz. njegove besedilne vrste; vendar pa v skladu z novim temeljnim ciljem pouka slovenskega jezika ne sme biti na prvem mestu metajezikovne razœlembe. Ob nekaj besedilih ni vseh vrst razœlembe – tako je npr. pragmatiœna razœlemba pogosta ob dvogovornih besedilih, tvarna razœlemba pa ob zapisanih besedilih. Vrednotenjska razœlemba je pogosta æe v fazi pred sprejemanjem (npr. ko uœenci obudijo svoje predznanje, spregovorijo o svojih izkuønjah …); po sprejemanju pa jo lahko doda tudi uœitelj, œe vidi, da uœence besedilo posebej pritegne, ali œe upoøteva zunanje okoliøœine obravnave besedila (npr. aktualne dogodke). Metajezikovna razœlemba je pogostejøa v viøjih razredih osnovne øole. Naloge za dano vrsto razœlembe ne smejo biti enoliœne, temveœ morajo spodbujati uœence k raznim dejavnostim (npr. k izloœanju, izbiranju, povezovanju, dopolnjevanju, odpravljanju napak, tvorjenju vpraøanj/miselnih vzorcev/besedil ipd.) in v njih sproæati razne vrste miselnih procesov (npr. pomnjenje ali prepisovanje podatkov, sklepanje na podlagi podatkov v besedilu, vrednotenje in uporabo podatkov).
7
Prim. tvarno razœlembo govorjenega besedila: Kdo je v pogovoru o ekskurziji nekaj œasa govoril tako, kot govorijo na radiu in televiziji, na javnih prireditvah, pri pouku ...? Kdo pa ni govoril knjiæno? (N. Drusany idr. 2004: 9) Prim. tvarno razœlembo zapisanega besedila: Postavi veliko zaœetnico. Evropska ljudstva so æivela v soæitju, dokler niso huni sproæili selitve mnogih plemen. V selitvenem vrveæu so stara bivaliøœa zapustili tudi slovani. Razselili so se proti zahodu in jugu. Delœek velike slovanske druæine so bili tudi slovenski predniki. Ti so se med 6. in 7. stoletjem ustavili v goratem gozdnatem svetu vzhodnih alp, na katerega obrobju æivimo øe danes. Na zahodu je bila moœna frankovska dræava, na vzhodu pa se je krepilo bizantinsko cesarstvo, ki sta mu vladala cesar justinijan in cesarica teodora. Frankovski dræavi je vladal karel veliki, ki je osvojil velik del evrope. (N. Drusany idr. 2004: 46)
8
Prim. Dopolni. Besede, s katerimi spraøujemo po œem (npr. po imenu pisca vabila, po œasu in kraju izleta), so zaimki. (N. Drusany idr. 2004: 26
9
Prim. Preberi besedilo. Postojna, 12. 9. 2003 OPRAVIŒILO Spoøtovana gospa razredniœarka! h
Moja vnukinja Cvetka Mavec je bila vœeraj, tj. 11. 9. 2003, od 10 do h 13 na pregledu pri ortopedu, zato je bila pri pouku le prvi dve uri. Joæica Anzelc Ali ima to opraviœilo vse potrebne sestavne dele? Je besedilo zato nerazumljivo? Ali pa je morda manj vljudno? Kako bi ti dopolnil to opraviœilo? Imajo tvoji soøolci enake reøitve? (N. Drusany idr. 2004: 32)
8
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 9
Uœenci po sprejemanju besedila ne razœlenjujejo le besedila, ki so ga posluøali/prebrali, temveœ tudi potek sprejemanja – to pomeni, da razmiøljajo tudi o tem, kaj so delali med sprejemanjem besedila in kako bi si zapomnili œim veœ podatkov. Tako spoznavajo t. i. strategije sprejemanja besedila (in uœenja iz besedila), npr. v besedilu prepoznavajo podteme oz. kljuœne besede in bistvene podatke ter jih oblikujejo v miselni vzorec10 (po uœnem naœrtu za slovenøœino naj bi to zmoænost zaœeli razvijati na zaœetku 2. triletja). Uœenje strategij sprejemanja besedila (poleg miselnega vzorca øe npr. tvorjenje opornih toœk, preglednic11 ipd.) zahteva postopnost, zato se uœenci urijo v njih vsa leta øolanja, in sicer pri vseh predmetih, torej ne le pri slovenøœini. 1.1.2 Uœenci tvorijo besedila raznih vrst Uœenci tvorijo (govorijo/piøejo) besedila raznih vrst zato, da bi – razvijali zmoænost tvorjenja ustreznih, razumljivih, pravilnih in uœinkovitih besedil, – opazovali in razvijali strategije sporoœanja, – spoznavali in si uzaveøœali naœela sporoœanja. Tudi sporoœanje oz. tvorjenje besedil poteka v treh fazah: pred in med njim ter po njem. Pred sporoœanjem uœenci izberejo temo besedila in besedilno vrsto (ali pa jim ju doloœi uœitelj). Nato ob zgledu, uœiteljevi pomoœi ali samostojno izdelajo miselni vzorec: na podlagi besedilne vrste napiøejo kljuœne besede (npr. za predstavitev kraja: lega, sestava, prebivalci, gospodarstvo, javne zgradbe, zgodovina, znamenitosti) ter k njim pripiøejo bistvene podatke – pri izbiri le-teh izhajajo iz teme (npr. Trojane) ter si pomagajo s svojim znanjem in s priroœniki (tako opravijo 1. fazo sporoœanja). Potem v miselnem vzorcu s øtevilkami zaznamujejo zaporedje kljuœnih besed, nato pa øe bistvenih podatkov ob vsaki kljuœni besedi. Œe tako zahteva besedilna vrsta (npr. doæivljajski spis oz. pripovedovalno besedilo), dodajo øe uvod in zakljuœek – torej po vzorcu/modelu naredijo naœrt za besedilo (tj. t. i. 2. faza sporoœanja). Med tvorjenjem pretvarjajo miselni vzorec v besedilo (t. i. ubesediljenje oz. 3. faza sporoœanja). Nastali osnutek besedila preberejo in ga presojajo, npr. 10 Prim.
Dopolni miselni vzorec o Trojanah. znamenitosti
zgodovina
javne zgradbe
Trojane
gospodarstvo
lega
sestava
prebivalci
(N. Drusany idr. 2004: 43) 11 Prim.
Kaj vse si izvedel o Sloveniji? Dopolni.
Lega: Mejne dræave: Velikost: Glavno mesto: Zastava: Grb: Himna: Plaœilno sredstvo: Dræavni jezik: Pokrajine: Najviøja gora: Veœje reke: Veœja jezera: Kulturni spomeniki: Domaœa obrt: Pomembne osebnosti: (N. Drusany idr. 2004: 89)
9
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 10
Ali se vsebina navezuje na naslov? Ali ima besedilo »rdeœo nit«? Ali so povedi zaokroæene in razumljive? Ali so povedi smiselno povezane? Ali besedilo »lepo teœe«? Ali ima besedilo vse sestavine dane besedilne vrste? Ali je besedilo zaokroæeno, tj. »ima glavo in rep«? Ali se besede veœkrat ponovijo? Ali sem uporabil knjiæne besede? Ali sem postavil besede v pravilno obliko? Ali je moja pisava berljiva? Ali je na zaœetku povedi velika zaœetnica? Ali je na koncu povedi pravo loœilo? Ali so vejice na pravem mestu? Nato zaznamujejo in odpravijo napake. Potem besedilo øe enkrat prepiøejo (4. faza). Œe æelijo govorno nastopati, besedilo veœkrat preberejo in si ga skuøajo œim bolje zapomniti (5. faza). Po tvorjenju besedila uœenci preberejo besedilo soøolcev oz. posluøajo njihov govorni nastop; nato ga presojajo. Zapisano besedilo presojajo tako, kot so presojali svoj osnutek besedila; pri presojanju govornega nastopa pa si lahko pomagajo z naslednjimi vpraøanji: Ali se je vsebina navezovala na naslov? Ali je imelo besedilo »rdeœo nit«? Ali je besedilo »lepo teklo«? Ali je imelo besedilo vse sestavine dane besedilne vrste? Ali je bilo besedilo zaokroæeno, tj. »ima glavo in rep«? Ali so se besede veœkrat ponovile? Ali je govorec govoril zborno? Ali je govoril razloœno, poœasi, glasno, æivahno, prepriœljivo? Ali je gledal posluøalce? Ali je bila dræa telesa sproøœena? Ali se je postavil na ustrezno mesto v razredu? Ali je ustrezno uporabljal kretnje? Ali je bila njegova mimika sproøœena in naravna? Uœenci razmiøljajo o tem, kako so tvorili besedilo, tj. kako so se pripravili na pisanje, kako so presojali svoje besedilo ipd. Svojo zmoænost tvorjenja besedila lahko namreœ izboljøajo tudi z opisovanjem lastne dejavnosti. 1.1.3 Uœenci sistematiœno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti Uœenci razvijajo sporazumevalno zmoænost tudi tako, da sistematiœno razvijajo gradnike/sestavine sporazumevalne zmoænosti, in sicer zato, da bi – bolje razumeli besedila in – tvorili kakovostnejøa in pravilnejøa besedila. Razvijanje sporazumevalne zmoænosti vkljuœuje razvijanje poimenovalne,12 upovedovalne,13 12 Prim.
Beseda deloma pomeni a) mnogo. b) malo. c) ne popolnoma. œ) veliko. (N. Drusany idr. 2004: 122)
13 Prim.
Neznosne razmere so razmere, ki a) jih ni mogoœe prenaøati. b) so ne preveœ znosne. c) jih œlovek teæko prenese. œ) ne prinesejo dobiœka.
Vstavi, kar manjka. V osvobojen__ Mal__ Azij__ je nastal__ slavn__ zgodb__ o gordijsk__ vozl__. Bilo je takole: V mest__ Gordij je v nekem templ__ stal star voz, na kater__ je bilo oje pritrjen__ z jermen__ , ki je bil moœno zategnjen in zavozlan. Po prerokb__ naj bi tisti, ki bi mu uspelo razvozlat__ ta zapleten__ vozel, zavladal svet__. Aleksander se z vozl__ ni dolgo ubadal. Naredil je to, œesa__ meni moja mama ne bi nikoli dovolila. Pograbil je meœ in presekal vozel na dvo__. To je pomenil__: "Z meœ__ v rok__ bom osvojil svet in uresniœil star__ prerokb__." Tako je tudi bilo. (N. Drusany idr. 2004: 122)
10
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 11
pravoreœne,14 pravopisne,15 pragmatiœne16 in metajezikovne17 zmoænosti. 1.1.4 Uœenci razvijajo øe druge vrste zmoænosti Uœenci razvijajo sporazumevalno zmoænost in njene sestavine DEJAVNO, zato hkrati razvijajo øe druge zmoænosti: – zmoænost reøevanja problemov,18 – zmoænost opazovanja pojavov in prepoznavanja njihovih znaœilnosti,19 14 Prim.
Preberi spodnje povedi. Bodi pozoren na to, kako bereø poudarjene besede; pobarvaj naglaøeni samoglasnik. Ne ugaøaj luœi! – Kljub priægani luœi je v sobi temno. V vasi so zgradili trgovino. – Naøe vasi ni na zemljevidu Slovenije. Na kosti so opazili izrastke. – Kupi øe dvoje kosti za Murija. Tej jedi pravimo jota. – Ne maram vroœih jedi. V krvi imate premalo æeleza. – Na obrazu imaø madeæe krvi. (N. Drusany idr. 2004: 72)
15 Prim.
Vstavi, kar manjka. Sol iz Seœove___ je znana tudi po svetu. V Avstrijo vedno potujem skozi Kra___. To ri___bo je naslikal naø Jurœek. Tomaæ veliko bere, torej je pravi k___iæni mo___. V æiv___e___u se œlovek marsikaj nauœi. Na naøi øoli æe dolgo ni zvo___e___a. Dole___ci so dobrovo___ni ljudje. Neki mo___ki je hodil po ulici gor in dol. Levstikov Martin Krpan je umetna pripove___ka. Jeseni je v vseh veleblagovnicah ra___prodaja. Organske o___pa___ke odvaæajo vsak teden. (N. Drusany idr. 2004: 84)
16 Prim.
Katero osebo bi v pismu nagovoril s Spoøtovani gospod ali Spoøtovana gospa? a) Mamo. e) Hiønika. b) Beænega znanca. f) Prijatelja. c) Uœitelja. g) Snaæilko. œ) Poøtarja. h) Bliænjega sorodnika. d) Babico. Katero od navedenih oseb bi lahko pozdravil s Pozdravœek od Petra? _______________________________________________________ Katero od zgornjih oseb bi vikal? _______________________________________________________ (N. Drusany idr. 2004: 18)
17 Prim.
Vstavi velelnik glagolov ogledati si, pisati, skrivati se, vreœi, povedati. Fantje, ______________ naøo tekmo. Tinœek, ne ______________ pod posteljo. Tina, ______________ mi iz Pariza. Anæe, ______________ mi æogo, prosim. Jure, ______________, kaj te teæi. (N. Drusany idr. 2004: 133)
18 Prim.
/Uœenci preberejo nepopolno besedilo./ Avtorici nista napisali popolnega besedila. Dopolni ga tako, da bo – popoln opis kraja. – predstavitev kraja. Pomagaj si z naslovom enote. Podatke poiøœi tudi v leksikonih in na medmreæju. (N. Drusany idr. 2004: 63) 19 Prim. Vstavi pravilno obliko samostalnikov v oklepaju. Na kopanje v Dolenjske Toplice smo peljali (bratranec Matej) ________________in (soøolec Marko) ________________. V æivalskem vrtu smo videli (slon) ____________, (medved) ____________, (lev) ____________, (kenguru) _____________, (srnjak) ____________ in (jelen) ____________. Tonœek bi pil (sok) _________ ali (œaj) _________, jedel pa bi (krompir) __________, (riæ) __________ ali (riœet) ____________. Opazuj zgornje povedi. V kateri sklon si postavil samostalnike iz oklepaja? _____________ Ali imajo samostalniki v vseh treh povedih isto konœnico? DA NE Pojasni odgovor. Kaj poimenujejo samostalniki v oklepaju? Poveæi. V prvi povedi poimenujejo ____ A osebe. V drugi povedi poimenujejo ____ B stvari. V tretji povedi poimenujejo ____ C æivali. Dopolni. Samostalniki 1. moøke sklanjatve, ki poimenujejo _____________ ali _____________, imajo v toæilniku ednine konœnico ___. Vsi drugi imajo v tem sklonu konœnico ___. (N. Drusany idr. 2004: 53)
11
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 12
zmoænost sklepanja o povezanosti pojavov,20 zmoænost posploøevanja ugotovitev,21 zmoænost pomnjenja podatkov,22 zmoænost hierarhiziranja podatkov,23 zmoænost preurejanja podatkov,24 zmoænost navezovanja na svoje sporazumevalne in druge izkuønje,25 zmoænost uporabe znanja v novih okoliøœinah,26 zmoænost samostojnega odloœanja ob ponujenih reøitvah problema in zmoænost utemeljevanje svojih odloœitev,27
– – – – – – – –
20 Prim.
V povedih uporabi obœna in lastna imena. petelin – Petelin, ciciban – Ciciban, ribiœ – Ribiœ, ford – Ford, vipavec – Vipavec, kuhar – Kuhar, æagar – Æagar, golob – Golob, sever – Sever. (N. Drusany idr. 2004: 53) 21 Prim. Oglej si naslednje povedi. Moj sosed dela na RTV-ju. Milena Zupanœiœ je postala ambasadorka UNICEF-a. Osmoøolci so se sprehodili mimo NUK-a. V PIL-u je izøel zanimiv œlanek o Gornjem Gradu. Moj ded je bil zaposlen v TAM-u. Igralci SNG-ja so pripravili novo predstavo. Kaj si opazil? Dopolni. Samostalniki 3. moøke sklanjatve se lahko sklanjajo tudi po moøki sklanjatvi. (N. Drusany idr. 2004: 61) … /Uœenci posluøajo pogovor./ Katere kraje so predlagali uœenci? Katero mesto je predlagala Neæka? Zakaj je Jakob hotel na Bled? … (N. Drusany idr. 2004: 7) 23 Prim. /Uœenci preberejo besedilo./ Dopolni miselni vzorec. 22 Prim.
smrt
narodno poreklo
– star _______ – razpad ______
Aleksander
_________ bojni neuspehi
bojni uspehi – podredil _______ – osvojil ______, _______, _______ – ustanovil ______
Ob miselnem vzorcu obnovi besedilo. (N. Drusany idr. 2004: 120) 24 Prim.
Katera dejavnost je znaœilna za dan, ko je trening, in katera za dan, ko je tekma? Na ustrezno mesto vpiøi x. Dan, ko je trening
Dan, ko je tekma
ogled nogometne tekme po televiziji krajøi dopoldanski trening udeleæba na novinarski konferenci izbira enajsterice zajtrk z igralci (N. Drusany idr. 2004: 105) 25 Prim. Œe si tudi ti æe kdaj jahal katero æival, nam pripoveduj o tem. (N. Drusany idr. 2004: 138) 26 Prim. Iz danaønjega œasopisa izreæi del kulturnega sporeda, ki bi zanimal tebe in tvoje soøolce, in ga prilepi v zvezek. (N. Drusany idr. 2004: 173) 27 Prim. /Uœenci preberejo besedilo./ Iz katerih dveh vrst opisa sestoji to besedilo? a) Iz opisa bitja. b) Iz opisa delovnega dne. c) Iz opisa predmeta. œ) Iz opisa rastline. d) iz opisa naravnega pojava. Pojasni svoj odgovor. (N. Drusany idr. 2004: 97)
12
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 13
zmoænost sodelovanja z drugimi,28 zmoænost naœrtovanja svojega dela,29 zmoænost opazovanja in opisovanja svojega dela,30 zmoænost poroœanja o svojem delu,31 zmoænost samovrednotenja, tj. vrednotenja svojega dela, izdelka, sodelovanja z drugimi ter svoje uspeønosti/uœinkovitosti,32 – zmoænost naœrtovanja postopkov za izboljøanje svojega dela, izdelka, sodelovanja,33 – … – – – – –
1.1.5 Uœenci se pogovarjajo o svojem jezikovnem okolju Uœenci opazujejo sebe in svoje jezikovno okolje ter se pogovarjajo – vrstah, prvinah, znaœilnostih in vlogi besednega/nebesednega jezika,34
28 Prim.
Tudi v vaøem razredu naj vsaka skupina pripravi po eno vpraøanje za soøolce. Npr. Kako pogosto hodiø v kino? Kako pogosto hodiø na koncerte? Kako pogosto hodiø na gledaliøke predstave? Kako pogosto hodiø na predavanja? Kako pogosto hodiø na razstave? Vsaka skupina naj rezultat predstavi tudi ustno. Zbrane rezultate prikaæite z grafikonom v obliki torte. (N. Drusany idr. 2004: 174) 29 Prim. Posnetek si oglej øe enkrat – bodi pozoren na podatke, ki jih nisi uspel vpisati v miselni vzorec. Nato dopolni miselni vzorec. (N. Drusany idr. 2004: 96) 30 Prim.
/V 1. nalogi uœenci preberejo bibliografski zapis virov./ … Primerjaj naslednja zapisa. A. Craig, C. Rosney, Mladinska enciklopedija znanosti, Tehniøka zaloæba Slovenije, Ljubljana 1990. A. Craig, C. Rosney (1990), Mladinska enciklopedija znanosti. Ljubljana: Tehniøka zaloæba Slovenije. Tudi ta zapis je pravilen. Predstavi razlike med prvim in drugim zapisom. (N. Drusany idr. 2004 a: 95)
31 Prim.
V œasopisih oz. revijah ali na medmreæju poiøœi podatke o znani osebi, in sicer si izpiøi, kaj dela – ob delovnikih, – ob koncu tedna, – med poœitnicami. Opiøi æivljenje te osebe. (N. Drusany idr. 2004: 107) Prim. tudi didaktiœni nasvet k tej nalogi iz priroœnika: To nalogo naj uœenci naredijo doma – po revijah, œasopisih in medmreæju naj iøœejo podatke o æivljenju znanih oseb; nato naj si izberejo eno osebo in napiøejo opis njenega æivljenja. Kdor doma nima raœunalnika, naj napiøe besedilo z roko in ga nato v øolski knjiænici ali raœunalniøki uœilnici prepiøe z raœunalnikom. V øoli naj javno berejo svoje opise – toda tako, da izpustijo ime in priimek izbrane osebe. Po vsakem prebranem opisu naj soøolci ugibajo, o kateri osebi je govorilo besedilo. Nekaj uœencev (npr. uœenec z odliœnim/pomanjkljivim/zanimivim opisom) naj poroœa o tem, kako je potekalo njihovo delo.
32 Prim.
vpraøanja za uœenœevo samovrednotenje: Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem?
33 Gl.
op. 32.
34 Prim.
Œe bi æelel trenirati tenis, bi øel verjetno v øportno druøtvo. Lahko bi se znaøel pred mnoæico vrat z raznimi simbolnimi sliœicami. Na katera vrata bi potrkal? Obkroæi øtevilko ob sliœici. 1 2 3 4 5 6 7 8
Katere øporte ponazarjajo druge sliœice? _____________, _____________, _____________, _____________, _____________, _____________, _____________. So sliœice primer besednega ali nebesednega sporoœanja? (N. Drusany idr. 2004: 196)
13
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 14
prednostih maternega/prvega in tujega jezika,35 posebnem poloæaju slovenøœine in drugih jezikov v Republiki Sloveniji,36 posebnem poloæaju slovenøœine v zamejstvu in izseljenstvu,37 jezikih, s katerimi smo v neposrednem (zemljepisnem) in posrednem (kulturnem) stiku,38 knjiænem in neknjiænem jeziku ter okoliøœinah njune rabe ipd.39
– – – – –
1.2 Preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti Uœitelj preverja in ocenjuje sporazumevalno zmoænost tako, da ob novih/neznanih primerih preverja/ocenjuje – razumevanje besedil, – tvorjenje besedil in – razvitost gradnikov/sestavin sporazumevalne zmoænosti.
35 Prim.
Kateri jezik je tvoja materinøœina? Kateri jezik je materinøœina tvojih starøev? Ali je slovenøœina materni jezik vseh uœencev v tvojem razredu? Kateri tuji jezik se uœiø? (N. Drusany idr. 2005: 141)
36 Prim.
V katerem jeziku je naøa dræavna himna? Kaj pa besedilo na slovenskem denarju? V katerem jeziku govorijo poslanci v Dræavnem zboru Republike Slovenije? V katerem jeziku javno nastopa predsednik Republike Slovenije? Kateri jezik torej zaznamuje Republiko Slovenijo kot samostojno dræavo? Obkroæi. Jeziku, ki zaznamuje dræavo, pravimo a) materni jezik. b) drugi jezik. c) tuji jezik. œ) dræavni jezik. Dopolni. jezik v Republiki Sloveniji je . (N. Drusany 2005: 134)
37 Prim.
Ali pomenita besedi zamejec in izseljenec isto? Razloæi njun pomen. Imenuj nekaj dræav, v katerih æivijo slovenski izseljenci. Imenuj nekaj mest, v katerih æivijo slovenski izseljenci. Od kdaj æivijo slovenski izseljenci v teh krajih? Œe imaø sorodnike v zamejstvu ali izseljenstvu (ali jih ima kdo, ki ga poznaø), povej, kje æivijo. Kateri jezik je materni jezik slovenskih izseljencev? (N. Drusany 2005: 140)
38 Prim.
/Uœenci si ogledajo zemljevid z oznaœenimi obmoœji, na katerih govorijo predvsem slovanske jezike./ Poimenuj slovanske jezike in jih vpiøi v naslednjo preglednico. ZAHODNI SLOVANSKI JEZIKI
VZHODNI SLOVANSKI JEZIKI
JUÆNI SLOVANSKI JEZIKI
(N. Drusany idr. 2004 a: 17) 39 Prim.
Vstavi knjiæni ali neknjiæni.
Ko govorimo, uporabljamo
ali
jezik. Piøemo pa vedno v jeziku. jezik je enak na celem slovenskem ozemlju. Uœimo se ga predvsem v øoli, in sicer zato, da se lahko sporazumevamo z vsemi Slovenci. jezik torej zdruæuje Slovence. (N. Drusany idr. 2004: 9)
14
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 15
Preverjanje/ocenjevanje razumevanja besedil zajema npr.40 – prepoznavanje okoliøœin nastanka besedila,41 – prepoznavanje sporoœevalœevega namena,42 – prepoznavanje teme,43 – prepoznavanje podtem/kljuœnih besed,44 – prepoznavanje bistvenih podatkov,45 – prepoznavanje pomenskih razmerij v besedilu,46 – uporabo podatkov v novih okoliøœinah,47
40 Primeri,
navedeni v pogl. 1.2, so iz Priroœnika za uœitelje Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7 (iz pogl. Uœne enote iz samostojnega delovnega zvezka).
41 Prim.
/Uœenci preberejo tri besedila./ Odgovori. Komu je namenjeno – besedilo A? ________________________________________________________ – besedilo B? ________________________________________________________ – besedilo C? ________________________________________________________ Kdo je napisal – besedilo A? ________________________________________________________ – besedilo B? ________________________________________________________ – besedilo C? ________________________________________________________ Kje je naslovnik verjetno prebral besedilo A? ______________________________
42 Prim.
/Uœenci preberejo tri besedila./ S katerim namenom so pisci tvorili besedila? ______________________________ Iz vsakega besedila izpiøi besedo/-e, po kateri/-ih si prepoznal piøœev namen? Besedilo A: __________________________________________________________ Besedilo B: __________________________________________________________ Besedilo C: ________________________________________________________
43 Prim.
/Uœenci preberejo besedilo./ V eni povedi napiøi, kaj se je zgodilo. ____________________________________
44 Prim.
/Uœenci preberejo besedilo./ Dopolni s kljuœnimi besedami. 1. odstavek govori o _______________. 2. odstavek govori o ______________. 3. odstavek govori o _______________. 4. in 5. odstavek govorita o ________________. 6. odstavek govori o _______________. 7. odstavek govori o _________________.
45 Prim.
/Uœenci preberejo besedilo./ V naslednjo preglednico vpiøi podatke o hrvaøkih narodnih parkih. Pomagaj si 5. odstavkom besedila iz 1. naloge. KAKO SE IMENUJE NARODNI PARK?
KJE LEÆI?
PO ŒEM JE ZNAN?
46 Prim.
/Uœenci preberejo besedilo./ Kdo je opravil delo, ki je navedeno v levem stolpcu. Poveæi. 1 sekanje dreves ____ delavci podjetja Evrogradnje 2 odstranitev betonskih parkiriøœ za kolesa ____ mlajøi œlani ØD Bevke 3 prekritje strehe gradbene barake ____ starejøi œlani ØD Bevke 4 odstranjevanje opeke 5 zidarska dela v veœnamenski zgradbi S øtevilkami od 1 do 5 doloœi zapovrstje opravljenih del: ___, ___, ___, ___, ___
47 Prim.
Napiøi pismo trgovini Obuti maœek, Ptuj, Pogaœarjeva ul. 2; v njem jim sporoœaø, da ti øe niso poslali popravljenih øportnih copatov, œeprav so ti obljubili, da bodo to storili v 14 dneh, zdaj pa so minili æe trije tedni. Obkroæi. Napisal bom a) uradno pismo. b) neuradno pismo.
15
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 16
napovedovanje nadaljevanja/konca,48 znajdenje v besedilu,49 preoblikovanje besedila, presojanje resniœnosti, zanimivosti, ustreznosti in razumljivosti besedila ter utemeljevanje presoje,50 presojanje nebesednih prvin besedila in utemeljevanje presoje.
– – – – –
Pri preverjanju/ocenjevanju tvorjenja besedila vrednotimo npr.: – razumljivost besedila (tj. smiselnost, sovisnost, zaokroæenost), – ustreznost besedila danim okoliøœinam sporoœanja, – ustreznost besedila dani besedilni vrsti, – jezikovno pravilnost besedila (tj. besedno, slovniœno in izgovorno/pisno), – vkljuœenost nebesednih spremljevalcev govorjenja/pisanja, – upoøtevanje faz sporoœanja (npr. popravljanje osnutka, prepisovanje, pomnjenje, izdelava ponazoril ipd.). Kaj pa vrednotimo pri preverjanju/ocenjevanju razvitosti gradnikov/sestavin sporazumevalne zmoænosti? – Pri preverjanju/ocenjevanju motiviranosti za sprejemanje/sporoœanje vrednotimo uœenœev odnos do sporazumevalnih dejavnosti. – Stvarnega znanja posebej ne preverjamo/ocenjujemo (je pa zajeto pri preverjanju/ocenjevanju razumevanja in tvorjenja besedila). – Pri preverjanju/ocenjevanju poimenovalne zmoænosti vrednotimo npr.: – prepoznavanje pomena besede/besedne zveze,51 – rabo veœpomenske besede v novih povedih, – iskanje besede/povedi z enakim/nasprotnim/… pomenom,52 – pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko,53 – pretvarjanje tvorjenke v besedno zvezo,
48 Prim.
/Uœenci preberejo nepopolno besedilo./ Obkroæi. Kaj manjka v besedilu iz 1. naloge? a) Uvod. b) Jedro. c) Zakljuœek. Kaj naj bi se po tvojem mnenju dodalo? a) Kako je se je odzval domaœi ribiœ. b) Kako so se poœutili Urøa, Jaka in Andrej. c) Kako so se odzvali starøi. Napiøi to, kar manjka. _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________
49 Prim.
/Uœenci preletijo tekmovalni spored./ Odgovori. Izraœunaj, koloko œasa bo trajalo tekmovanje (brez podelitve priznanj): ________________ V kateri øportnih zvrsteh bodo uœenci in uœenke tekmovali? __________________________ __________________________________________________________________________
50 Prim.
/Uœenci preberejo besedilo s pomeøanimi odstavki./ Verjetno si ugotovil, da so odstavki besedila pomeøani. Uredi njihovo zaporedje tako, da na œrtico pred vsakim odstavkom napiøeø eno od øtevilk od 1 do 5.
51 Prim.
Kaj pomeni premiera?
52 Prim.
S katero besedo bi lahko nadomestili besedo roj v 3. odstavku besedila? _________________
53 Prim.
Iz zemljepisnih lastnih imen tvori vrstne pridevnike in jih pripiøi k samostalnikom. Piøi s pisanimi œrkami. _________________ grad (Ptuj) _________________ gostilne (Ormoæ) _________________ most (Maribor) _________________ avtocesta (Zagreb)
16
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 17
– zamenjavo frazema s prosto besedno zvezo in obrnjeno,54 – prepoznavanje slogovne vrednosti besede/besedne zveze,55 – zamenjavo slogovno zaznamovane besede/besedne zveze s slogovno nezaznamovano,56 – odpravljanje poimenovalnih napak, – uporabo slovarja.57 – Pri preverjanju/ocenjevanju upovedovalne zmoænosti vrednotimo npr.: – tvorjenje povedi,58 – razvrøœanje povedi v pravilno zapovrstje,59 – zdruæevanje povedi, – nadomeøœanje ponovljene besede z ustreznim navezovalnikom,
54 Prim.
V povedih podœrtaj stalne besedne zveze in razloæi, kaj pomenijo. V pogovoru o konœni ekskurziji sem imel obœutek, da vsi soøolci brijejo norca iz mene, zato sem vstal in brez pozdrava odøel domov. _____________________________________________________________ Rop menjalnice je spravil na noge vso policijo, saj je tat odnesel vse, kar mu je priølo pod roke, ne le denar, temveœ tudi dva raœunalnika in fotokopirni stroj. _____________________________________________________________ _____________________________________________________________
55 Prim.
Podœrtaj slogovno zaznamovano besedo. œiœati – sedeti vekati – jokati toæiti – øpecati fuzbal – nogomet frendica – prijateljica punca – dekle øtos – øala øajtrga – samokolnica
neumen – smotan pob – fant priœeska – œupa razred – klas
56 Prim.
Slogovno zaznamovanim besedam pripiøi nezaznamovane besede. øparati ________________ nona ________________ plonkati ________________ kiks ________________ ujœkati ________________ matka ________________ naoœniki ________________ øtanga ________________ ovœka ________________
57 Prim.
Oglej si nekaj slovarskih sestavkov iz SSKJ.
Odgovori na vpraøanja. Kateri od zgornjih iztoœnic sta veœpomenki? _________________________ Kaj vse pomeni beseda solata? ____________________________________ _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ Kaj pomeni beseda solatnica? ____________________________________ Ali pomeni beseda solatarica isto kot solatnica? _______________________ Napiøi besedo, ki pomeni isto kot solatica. ___________________________ Prepiøi primer za rabo besede solata, ki pomeni ‘vsebinsko neurejeno, prazno’. ________________ Prepiøi, iz œesa je francoska solata, iz œesa ruska solata in iz œesa sadna solata? _____________________________________________________________ _____________________________________________________________ Ali spadajo vse iztoœnice v isto besedno druæino? ______ Ali so vse iztoœnice samostalniki? ____ Œe so, napiøi, po œem si to prepoznal. Œe pa niso, napiøi, katera ni. Ali so vsi samostalniki v iztoœnicah istega spola? ____ Œe so, napiøi, katerega so. Œe pa niso, napiøi, kateri samostalnik v iztoœnici je drugega spola kot ostali. __________ 58 Prim.
Poved pretvori tako, da boø uporabil zaradi. Ker je bil Aleksander zelo izobraæen, je imel velike zasluge za øirjenje grøke kulture na Vzhod. _____________________________________________________________
59 Prim.
Uredi zaporedje dejanj. Na œrtice vpiøi øtevilke od 1 do 6. __ Otroci so svoj »bogati ulov« pokazali starøem. __ Otroci so uæivali v poœitniøkem brezdelju. __ Otroci so vzeli ribe. __ Otroci so naøli mreæo z ribami.
17
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 18
– vstavljanje besed/besednih zvez v pravilni obliki,60 – odpravljanje slovniœnih napak.61 Pri preverjanju/ocenjevanju pravoreœne zmoænosti vrednotimo npr.: – doloœanje glasovne vrednosti doloœene œrke v besedi. Pri preverjanju/ocenjevanju pravopisne zmoænosti vrednotimo npr.: – prepis besed/besednih zvez/povedi iz velikih tiskanih œrk v male pisane œrke,62 – izbiranje pravilne œrke oz. zaœetnice, – zapis øtevnikov z besedo in/ali øtevilko,63 – vstavljanje manjkajoœih œrk oz. loœil, – pisanje skupaj ali narazen, – odpravljanje pravopisnih napak.64 Pri preverjanju/ocenjevanju slogovne/pragmatiœne zmoænosti vrednotimo npr.: – doloœanje okoliøœin danim besedam/nagovorom/izrekom sporoœevalœevega namena,65 – ustrezno poimenovanje/nagovarjanje/… v danih okoliøœinah, – odpravljanje slogovnih napak, – presojanje vljudnosti in uœinkovitosti danih jezikovnih prvin in odpravljanje napak. Pri preverjanju/ocenjevanju metajezikovne zmoænosti vrednotimo npr.: – odpravljanje slovniœnih, pravopisnih in slogovnih napak v besedilu ter utemeljevanje popravkov,66
– –
–
–
60 Prim.
Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. Eskimi so se prehranjevali s (tjulnjevo meso) ________________________. Obleke so imeli iz (tjulenjevo, mroæevo, medvedje in lisiœje krzno) ________ ____________________________________________________________. Oœi so imeli zavarovane z (lesena zaøœitna oœala) ____________________. Prevaæali so se s (kajak in sani) __________________________________. Otrok niso kaznovali s (telesna kazen) _____________________________.
61 Prim.
V 2. in 3. odstavku je Urøa napaœno sklanjala samostalnika. Poiøœi ju, oznaœi v besedilu ter odpravi napake. _____________________________________________________________ _____________________________________________________________
62 Prim.
Naslov besedila prepiøi s pisanimi œrkami. _____________________________________________________________
63 Prim.
Øtevnike napiøi z besedami. 99 __________________________________________________________ 2863 ________________________________________________________ 865. _________________________________________________________ 101. _________________________________________________________
64 Prim.
Odpravi napake v naslednjem besedilu. Kamnik 19 5 2005
Spoøtovana gospa knjiæniœarka Pred prvomajskimi poœitnicami sem si v knjiænici izposodila tavœarjevo visoøko kroniko in Vam obljubila, da Vam jo bom vrnila takoj po praznikih. Opraviœujem se Vam, ker tega øe nisem storila, vendar sem bila med poœitnicami ranjena v prometni nesreœi in nekaj œasa tudi v bolniønici. Prvi dan, ko bom spet priøla v øolo, Vam jo bom prinesla. Lep pozdrav Drole Ksenija 65 Prim.
Dopolni z A in B. Katero besedilo je neuradno in katero uradno? Neuradno je besedilo __, uradno pa besedilo __. Iz besedil prepiøi NEURADNO BESEDILO
URADNO BESEDILO
nagovor pozdrav podpis 66 Prim.
Nepravilno/-i besedo/-i v vsaki povedi preœrtaj, nato pa na œrto napiøi pravilno/-i. Ostanki rimskega mosta so bili najdeni leta 1913. _____________________ Z Blaæom sva øla s kolesi na Roænik. _______________________________ Pred ravnateljnom je govoril resnico. _______________________________ Ne maram debat z bratrancom Sreœkotom. __________________________ Trener je z Janitom zelo zadovoljen. ________________________________ Brez Dragota smuœarska ekipa ni bila popolna. _______________________ H karateju hodim z Jakatom Koæeljom. _____________________________
18
7_01_uvod
04.01.1904
– – – – – – –
16:52
Page 19
razumevanje jezikoslovnega izraza,67 poimenovanje izbrane prvine besedila z jezikoslovnim izrazom,68 prepoznavanje besedilne vrste (po raznih merilih) in utemeljevanje reøitev,69 doloœanje vrste besedila,70 doloœanje oblikovnih lastnosti besede,71 prepoznavanje enostavœnih povedi in njihove stvaœnoœlenske sestave,72 prepoznavanje veœstavœnih povedi in njihove stavœne sestave.73
Pri preverjanju/ocenjevanju sporazumevalne zmoænosti naj uœitelj pazi na to, da od uœencev ne zahteva ponavljanja pravil ali definicij obravnavanih pojmov.
2 Predstavitev didaktiœnih kompletov Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 Vsak didaktiœni komplet Slovenøœina za vsakdan in vsak dan (7, 8 in 9) vsebuje – samostojni delovni zvezek z reøitvami za uœence ter – videokaseto s prepisi posnetih besedil in zgoøœenko za uœitelja, vsi skupaj pa øe priroœnik za uœitelja. 2.1 Samostojni delovni zvezki Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 Gradivo v samostojnem delovnem zvezku Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7 je razdeljeno na 18 enot, v delovnih zvezkih Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 8 in 9 pa na 13 enot.
67 Prim.
Ali je (urejeno) besedilo iz 1. naloge opis ali predstavitev kraja? ________________________ Utemelji odgovor. ______________________________________________ _____________________________________________________________
68 Prim.
/Uœenci preberejo nepopolno besedilo./ Obkroæi. Kaj manjka v besedilu iz 1. naloge? a) Uvod. b) Jedro. c) Zakljuœek. …
69 Prim.
Podœrtaj pravilno besedo. Besedilo iz 1. naloge je opis / predstavitev kraja. Utemelji svojo odloœitev. ________________________________________ _____________________________________________________________
70 Prim.
Dopolni z A in B. Katero besedilo je neuradno in katero uradno? Neuradno je besedilo __, uradno pa besedilo __.
71 Prim.
Popravi, œe je uvrstitev samostalnika v sklanjatev napaœna. oko – 1. m. skl. tornado – 1. m. skl. nebo – navadna sr. skl. tla – navadna sr. skl. para – 1. æ. skl. veter – 2. m. skl. povrøje – navadna sr. skl. vihar – 1. m. skl. ærtev – 1. m. skl. podroœje – posebna sr. skl. zelje – 1. æ. skl. morje – 1. æ. skl. 72 Prim. Obkroæi, kateri stavœni œleni so v naslednjih stavkih. Matjaæ trenira tek. pov. os. Boø øel na Bled? pov. os. Otroci bodo previdno preœkali cesto. pov. os. Klemen stanuje na Ptuju. pov. os. Taborniki so vstali ob øestih. pov. os.
pr. pr. pr. pr. pr.
pr. d. pr. d. pr. d. pr. d. pr. d.
73 Prim.
Preberi povedi. a) Vodja gradbiøœa je prosil œlane Øportnega druøtva Bevke, naj naslednji dan pospravijo okolico veœnamenske zgradbe. b) Delovna akcija se je zaœela v soboto ob 8. uri. c) Mlajøi œlani so opeko naloæili na palete, te so ovili s folijo in jih nato so odpeljali k veœnamenski zgradbi. œ) Ko so starejøi œlani posekali drevesa, so premestili øe betonska parkiriøœa za kolesa. Iz koliko stavkov so povedi? a) _______ b) ______ c) _______ œ) ______ Pri vsaki povedi pojasni, kako si priøel do navedene øtevilke. a) ___________________________________________________________ b) ___________________________________________________________ c) ___________________________________________________________ œ) ___________________________________________________________
19
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 20
Glede na to, da uœenci razvijajo sporazumevalno zmoænost ob besedilih, so avtorice posebno pozornost namenile izboru besedil in njihovi obravnavi. Pri tem so upoøtevale uœenœevo starost, predznanje, spoznavno in sporazumevalno zmoænost, potrebe, interese itd. Besedila so bila glede na temo izbrana tako, da so za uœenca zanimiva in tudi koristna v vsakdanjem æivljenju, narodnostno in dræavljansko vzgojna, obravnavajo pa tudi odnose med ljudmi in uœenca spodbujajo h kritiœnemu razmiøljanju. Pri izboru teme besedila so se avtorice øe posebej zavedale, da besedil pri jezikovnem pouku ne obravnavamo zato, da bi se uœenci sreœali samo z zanimivo tematiko, temveœ zato, da uœencu pokaæemo pot k œim uœinkovitejøemu sprejemanju in tvorjenju besedil raznih vrst. Za obravnavo so bila izbrana izvirna besedila, torej taka, s katerimi se uœenci sreœujejo v vsakdanjem æivljenju. Œe æelimo, da se uœenci nauœijo sprejemati in tvoriti besedila doloœene besedilne vrste, je potrebno, da se sreœajo z (vzorœnim) besedilom, ki ima tudi vse odlike te besedilne vrste, tj. mora imeti pravilno sestavo (ta je pri mlajøih uœencih lahko preprostejøa) in mora biti jezikovno neoporeœno. Œe je bilo zaradi nepravilne sestave ali jezikovnih napak potrebno besedilo popraviti oz. prirediti, je pripomba o priredbi omenjena ob besedilu. V prirejenih oz. popravljenih besedilih pa je ohranjena resniœna oblika besedil (npr. tipiœne tipografske prvine v publicistiœnih besedilih ipd.). – Samostojni delovni zvezek vsebuje tudi besedila z napakami, vendar njihova obravnava voditi prav k odkrivanju teh napak. Samostojni delovni zvezki so zasnovani dialoøko – avtorice usmerjajo uœenca v procesu uœenja in ga vodijo k znanju. Uœenci znanja tako ne sprejemajo od uœitelja in tudi ne od piscev uœbenika (to bi bil t. i. transmisijski/predavateljski/reprodukcijski pouk, ko uœitelj/pisec vseved prenaøa znanje uœencem in posreduje dokonœne interpretacije, uœenci pa jih za njim ponavljajo), temveœ si z lastno miselno dejavnostjo ter upoøtevanjem izkuøenj in predznanja sami (z)gradijo znanje o besedilu (in jeziku) ter spozna(va)jo proces sprejemanja in tvorjenja besedil. Predvideno je, da uœenci opazujejo, primerjajo, razmiøljajo, prepoznavajo, utemeljujejo, posploøujejo ugotovitve in tako aktivirajo viøje miselne procese (sklepajo, povezujejo, uporabljajo znanje) ter ob uœiteljevi pomoœi oblikujejo »pravila« – za samostojni delovni zvezek je torej znaœilen t. i. induktivni naœin obravnave, tj. od konkretnega/posameznega k sploønemu. Pri takem, tj. pri t. i. transakcijskem oz. kognitivno-konstruktivistiœnem, pouku je pridobljeno znanje trajnejøe in trdnejøe (uœenci naj bi ga znali uporabiti v novih okoliøœinah), sámo uœenje pa zanimivejøe. Pri takem naœinu delu je uœiteljeva vloga predvsem usmerjevalna: – vodi delo, tj. naœrtuje ga problemsko in usmerja raziskovalno, pri tem pa upoøteva uœenœeva priœakovanja, poglede, izkuønje, predznanje in naœine razmiøljanja, – naœrtuje in izvaja preverjanje in ocenjevanje sporazumevalne zmoænosti uœencev, – spodbuja samostojno in aktivno pridobivanje znanja pri uœencih in se z njimi pogovarja o pridobljenem znanju in procesu njegovega pridobivanja, saj je znano, da naœrtno razvijanje uœenœevih metakognitivnih sposobnosti oz. razumevanje uœnega procesa pripomore k osamosvajanju uœencev pri uœenju, – skrbi za prijazne odnose v razredu, saj je za uœenje izredno pomembna tudi œustvena dimenzija, in spodbuja sodelovalno uœenje, saj znanje ni samo rezultat posameznikovega uœenja, temveœ tudi socialne interakcije z okoljem. Ker je v Zakonu o osnovni øoli (Zakon o osnovni øoli 2005) in v uœnem naœrtu za slovenøœino (Uœni naœrt. Slovenøœina 2002) v 8. in 9. razredu predvidena popolna zunanja diferenciacija oz. je predviden pouk na treh ravneh, tj. na prvi/niæji, drugi/temeljni in tretji/viøji, temu sledita tudi samostojna delovna zvezka Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 8 in 9. Pri diferenciaciji nalog so avtorice upoøtevale opozorilo v uœnem naœrtu, da so po nivojih »razœlenjeni le operativni cilji oz. dejavnosti uœencev, ne pa tudi vsebine (obravnavana besedila) – uœitelj mora pri izbiri besedil iste besedilne vrste sam diferencirati besedila«. Po priporoœilih iz uœnega naœrta naj bi uœenci prve ravni skuøali doseœi tudi cilje druge/temeljne ravni (œe je le mogoœe), uœenci druge ravni pa po presoji uœitelja cilje tretje ravni. 20
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 21
Zato so v samostojnih delovnih zvezkih Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 8 in 9 diferencirane predvsem – dejavnosti, s katerimi se uresniœujejo operativni cilji (zlasti razvijanje metajezikovne zmoænosti), in – metode dela (na prvi ravni je zato predvideno veœ sistematiœnega vodenja, usmerjanja in pomoœi uœitelja, na tretji ravni naj bi prevladovalo samostojno delo uœencev). Pri izbiri besedil pa so avtorice pazile na dvoje: – da bi vsi uœenci praviloma spoznali isto besedilno vrsto, tj. posluøali/gledali oz. brali isto izhodiøœno besedilo ter prepoznali njegove temeljne prvine in znaœilnosti, – da bi uœenci druge in tretje ravni izhodiøœno besedilo øe dodatno razœlenjevali, in ker so po navadi boljøi bralci od uœencev prve ravni, prebrali in razœlenjevali øe katero besedilo dane besedilne vrste. Nivojskost je v samostojnih delovnih zvezkih Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 8 in 9 zaznamovana z raznobarvnimi navodili v nalogah, in sicer so – z zeleno barvo zaznamovane naloge za vse tri ravni, – z modro barvo zaznamovane naloge za drugo/temeljno in tretjo/viøjo raven, – z rdeœo barvo pa naloge samo za tretjo/viøjo raven. V nalogah, s katerimi razvijamo zmoænost sprejemanja in tvorjenja besedil, prevladujejo navodila v zeleni barvi; v teh nalogah so modra ali rdeœa le navodila za branje in razœlenjevanje dodanih besedil. V nalogah, s katerimi razvijamo metajezikovno zmoænost, pa so na zaœetku podpoglavja navodila naœeloma v zeleni barvi, nato pa v modri ali rdeœi barvi (œe se opazujejo abstraktnejøi jezikovni pojavi in spoznavajo njihova poimenovanja). 2.2 Videokasete k samostojnim delovnim zvezkom Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 Videokasete vsebujejo posnetke besedil, ki jih obravnavamo pri pouku, saj je v obravnavo vkljuœeno tudi razvijanje sprejemanja in tvorjenja besedil v sluønem prenosniku (posluøanje in gledanje). – Videokasetam so priloæeni zapisi besedil, posnetih na videokasetah. Posneta so besedila k naslednjim enotam samostojnega delovnega zvezka Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7: 1 Da bo volk sit in koza cela ... 4 Oh, ta gripa! 7 Moj dom je tudi moja dræava 8 Pod povrøjem in na nebu 15 Kaj pa se je zgodilo v Æeleznikih? Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 8: 1 Æivijo, Nina! 4 Kupite, kupite, kupite! 5 Kako naj to naredim? 6 Le zakaj je to nastalo? Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 9: 1 Halo, halo! 4 Cvrtnik 6 Popeljem te … 7 Pri Mentavajcih, otrocih vesolja 2.3 Priroœnik za uœitelje k samostojnim delovnim zvezkom Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 Vsaka od enot samostojnega delovnega zvezka je v Priroœniku za uœitelje natanœno opisana v naslednji obliki in zaporedju: – uvodna predstavitev enote, – operativni cilji, – sploøni didaktiœni nasveti, – ciljna tema, – didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah, 21
7_01_uvod
– – – – –
04.01.1904
16:52
Page 22
uœenœevo samovrednotenje, uœiteljevo samovrednotenje, viri (v nekaj enotah), predlog nalog za preverjanje, predlog dodatnega besedila (v nekaj enotah).
Priroœnik za uœitelje vsebuje tudi predloge za izvedbo nekaj uœnih enot oz. uœnih ur; njihovi avtorji so predvsem uœitelji, ki æe uporabljajo samostojne delovne zvezke Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9. Z (nekoliko dopolnjenimi) zamislimi teh uœiteljev æelijo avtorice spodbuditi vse uœitelje, naj uporabljajo samostojni delovni zvezek na svoj naœin oz. naj delo z danim uœnim gradivom prilagajajo zmoænostim, potrebam, œustvom, predznanju … svojih uœencev, svojim uœnim ciljem, svojemu pouœevalnemu slogu ipd. Kot je razvidno iz predstavljenih predlogov, gre øe vedno za t. i. kognitivno-konstruktivistiœni pouk (to pomeni, da uœenci razvijajo svojo sporazumevalno zmoænost œim bolj dejavno oz. ob uœiteljevem usmerjanju). Predlogi za izvedbo nekaterih uœnih enot oz. uœnih ur se nahajajo v pogl. Predlogi uœnih priprav za uœne enote iz samostojnega delovnega zvezka Slovenøœina za vsakdan in vsak dan (7/8/9) v Priroœniku za uœitelje, najdemo pa jih tudi na zgoøœenki. 2.3.1 Uvodna predstavitev Uvodna predstavitev v glavi enote vsebuje: – øtevilko in naslov enote iz samostojnega delovnega zvezka, pod njo pa – podatek, v katerem delu (prvem ali drugem) in na katerih straneh samostojnega delovnega zvezka se enota nahaja, in – øtevilo ur, predvideno za njeno obravnavo. Øtevilo ur je orientacijsko – vsak uœitelj naj ga prilagodi konkretnim okoliøœinam. 2.3.2 Operativni cilji Operativni cilji posamezne enote izhajajo iz ciljev, navedenih v uœnem naœrtu za slovenøœino v 7./8./9. razredu devetletne osnovne øole. Naøtete so vrste zmoænosti, ki jih uœenci razvijajo z reøevanjem nalog v doloœeni enoti. (Izpuøœeni so cilji tistih nalog, s katerimi uœenci utrjujejo zmoænost, ki so jo sicer pridobili v kateri od prejønjih enot.) V Operativnih ciljih in drugih delih Priroœnika za uœitelje v 8. in 9. razredu je nivojskost zaznamovana tako kot v uœnem naœrtu za slovenøœino, torej z raznovrstnim tiskom – polkrepko za vse tri ravni, navadno za drugo in tretjo raven ter leæeœe samo za tretjo raven. 2.3.3 Sploøni didaktiœni nasveti Dejavnosti uœencev v samostojnih delovnih zvezkih Slovenøœina za vsakdan in vsak dan (7, 8 in 9) so zasnovane v veœ fazah: pred in med sprejemanjem besedila ter po njem. – Za dejavnost pred branjem/posluøanjem/gledanjem besedila je v vsaki enoti Priroœnika za uœitelje opisana faza motivacije (v nekaterih enotah sta navedeni dve). Motiviranje za delo je precej povezano s konkretnimi uœenci, zato naj bo uœitelj pri tem øe posebej iznajdljiv. – Œe ni posebej navedeno, kako uœenci berejo besedilo, je miøljeno, da berejo tiho. Besedilo naj v celoti preberejo enkrat, ob iskanju podrobnih podatkov v njem pa se bodo k posameznim delom besedila øe vraœali. Tudi posnetek naj posluøajo/si ogledajo enkrat; œe pa si niso zapomnili vseh podatkov, naj ga posluøajo/si ogledajo dvakrat (pred drugim gledanjem jih uœitelj lahko opozori, na kaj naj bodo posebej pozorni). Posluøanja/gledanja besedila uœitelj ne prekinja, razen œe ni posebej doloœeno. – Sprejemanju besedila sledi reøevanje øtevilnih nalog, s katerimi uœenci razœlenjujejo besedilo (o vrstah razœlemb gl. v pogl. 1.1.1). Zahtevnost nalog v samostojnem delovnem zvezku in priroœniku za uœitelje Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7 ni posebej zaznamovana; v vsaki enoti je nekaj nalog niæje ravni, prevladujejo pa naloge srednje in viøje ravni. V samostojnih delovnih zvezkih in priroœniku za uœitelje Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 8 in 9 je z raznobarvnim/raznovrstnim tiskom zaznamovana predvidena obravnava v doloœeni nivojski skupini: zeleno (v samostojnem delovnem zvezku) oz. polkrepko (v priroœniku) za vse tri ravni, modro oz. navadno za drugo in tretjo raven ter rdeœe oz. leæeœe samo za tretjo raven. 22
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 23
Uœitelj naj uœence navaja na samostojno posploøevanje in povzemanje znaœilnosti obravnavanega pojava – gre za naloge na zeleni podlagi. Œe uœenci niso zmoæni sami dopolniti ponujene strokovne razlage, naj jih uœitelj spodbuja k razmiøljanju s tem, da jih vpraøa, kje v doloœeni enoti (npr. v kateri nalogi) lahko najdejo manjkajoœe podatke. Ko uœenci konœajo to nalogo, naj uœitelj frontalno preveri njihove reøitve. Uœitelj naj sicer frontalno preveri reøitve veœine nalog ali pa naj spodbudi uœence, naj to storijo sami s pomoœjo Reøitev. Manj zmoænim uœencem naj pomaga pri reøevanju nalog, in sicer s tem, da jih vodi pri opisovanju postopka reøevanja naloge; znano je namreœ, da uœenci, ki ubesedilijo postopek reøevanja naloge, uzavestijo strategijo reøevanja, hkrati pa pomagajo uœitelju, saj mu dajo vedeti, pri œem imajo teæave. – Ponekod lahko uœitelj pomaga uœencem tudi tako, da skupaj frontalno reøijo prvi primer. – Ponekod je napisano, da je naloga predvidena za domaœe delo; œe ni, je to prepuøœeno uœiteljevi odloœitvi. Seveda pa morajo biti pregledane tudi domaœe naloge. Uœitelj naj pazi na to, da se uœenci med pogovori o besedilu, o sebi in svoji zmoænosti sporazumevanja poœutijo varne in sproøœene, zato naj uœencem jasno pove, da ne dovoli nestrpnosti oz. posmehovanja zaradi napaœnega ali drugaœnega odgovora. Uœence naj navaja na to, da je napaka del uœenja. Uœitelj naj uœence spodbuja k pojasnjevanju reøitev, k utemeljevanju mnenja ipd. S tem imajo uœenci po navadi velike teæave, uœitelji pa tudi – ti zlasti zato, ker zahteva ta del izvedbe veliko œasa. Vendar pa za to ne sme biti økoda œasa, saj je to viøja stopnja razumevanja in sporoœanja. Uœitelj naj uœence usmerja predvsem v razmiøljanje o tem, kako bi izboljøali svoje delo, torej odpravili teæave pri sporazumevalnih dejavnostih oz. pri tvorjenju dane vrste besedil; ponudi naj jim tudi svoje predloge. Uœence naj usmerja tudi k razmiøljanju o prednostih samostojnega dela ter jim napove, da bo to prevladujoœa metoda dela pri njegovih urah. V vsaki enoti Priroœnika za uœitelje so ti sploøni didaktiœni nasveti povzeti v naslednji obliki: – Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). – Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. – Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). – V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. 2.3.4 Ciljna tema Ciljna tema enote je navedena v obliki besede ali besedne zveze. Œe tema po presoji avtoric (npr. zaradi teoretiœnih novosti oz. sprememb) potrebuje predstavitev/razlago ipd., je ta dodana kot pojasnilo (npr. o zgradbi doloœene besedilne vrste) ali kot sploøno opozorilo o obravnavi teme (opozorjeno je na morebitne pasti in teæave, ki jih imajo uœenci, lahko pa tudi uœitelj). Œe ima enota veœ ciljnih tem, so poleg temeljne ciljne teme na isti naœin navedene øe ciljne teme podpoglavij. 2.3.5 Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah, tj. podrobnejøi didaktiœni nasveti, so v vsaki enoti predstavljeni v obliki preglednice z dvema stolpcema. V levem stolpcu so navedene zaporedne øtevilke nalog iz samostojnega delovnega zvezka, v desnem stolpcu pa so didaktiœni nasveti za delo v posamezni nalogi. Œe katera naloga v tej preglednici ni omenjena (tj. nima podrobnejøega didaktiœnega nasveta), ne pomeni, da je manj pomembna in bi jo lahko opustili. Œe so v enoti poleg temeljne ciljne teme øe ciljne teme podpoglavij, je v enoti veœ preglednic didaktiœnih nasvetov za delo v posameznih nalogah. 23
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 24
2.3.6 Uœenœevo samovrednotenje Ko konœamo obravnavo enote, je potrebno, da uœenci v pogovoru z uœiteljem ovrednotijo svoje znanje/zmoænost, potek dela in sodelovanje s soøolci in uœiteljem – dokazano je, da si na ta naœin utrdijo znanje in uzavestijo svoje delo. Priporoœamo, da uœitelj vpraøanja, ki so napisana v rubriki Uœenœevo samovrednotenje in se v obliki za fotokopiranje nahajajo na koncu priroœnika in na zgoøœenki, ob koncu obravnave posamezne enote uœencem ponudi v razmislek (namesto na prosojnici lahko visijo tudi na steni). Uœenci odgovarjajo na naslednja vpraøanja: – Kaj je bil cilj te enote? Uœenci naj bi prepoznali cilj, npr. v 9. enoti: Da bi razumeli in tvorili opis æivljenja osebe. V nekaterih enotah, ki vsebujeta dva temeljna cilja, vpraøamo uœence po obeh, npr. v 10. enoti: Kaj je bil cilj prvega dela te enote? in Kaj je bil cilj drugega dela te enote? – Kaj si se nauœil o tem? Uœitelj naj vpraøa uœence po konkretnem podatku, razvidnem iz cilja, npr. v 9. enoti: Kaj si se nauœil o opisu æivljenja osebe? V nekaterih enotah, ki vsebujeta dva temeljna cilja, vpraøamo uœence po obeh, npr. v 10. enoti: Kaj si se nauœil o opisu æivljenja ljudi? (Dopolni miselni vzorec.) in Kaj si se nauœil o oziralnih zaimkih? (Dopolni povedi.) Predvideno je, da uœenci skoraj v vseh enotah pokaæejo svoje novo znanje z dopolnjevanjem miselnega vzorca ali povedi. Priporoœeno je, da ima uœitelj na prosojnici tako »pomanjkljiv« kot popoln miselni vzorec/poved; uœencem najprej pokaæe pomanjkljivega/-o in jim naroœi, naj ga/jo dopolnijo (uœitelj jim pri tem lahko pomaga), nato pa preverijo svojo reøitev npr. tako, da jim uœitelj pokaæe popolnega/-o. Uœenci naj nariøejo miselni vzorec na prazen list papirja in tega nato vstavijo v posebno mapo ali pa naj izpolnijo miselni vzorec na fotokopiji, ki jim jo izroœi uœitelj. Nepopolni in popolni miselni vzorec oz. nepopolna in popolna poved kot pomoœ za odgovarjanje na to vpraøanje sta natisnjena na koncu vsake enote (in na zgoøœenki) in ju je dovoljeno fotokopirati. – Kaj si delal v tej enoti? Uœenci poimenujejo svoje dejavnosti. – Kaj si delal brez teæav? Uœenci povedo, pri œem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) niso imeli teæav. – S œim si imel teæave? Uœenci povedo, pri œem (npr. s katero nalogo/dejavnostjo) so imeli teæave. – Kaj bi rad izboljøal? Uœenci si postavijo cilj – razmiøljajo, katere svoje zmoænosti si æelijo izboljøati. Tako spoznavajo, da se dajo zmoænosti z delom izboljøati. – Kako si sodeloval s soøolci? Presojajo svoje sodelovanje s soøolci. Razmiøljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako uœitelj spozna tudi odnose med uœenci. – Kako si sodeloval z uœiteljem? Presojajo svoje sodelovanje z uœiteljem, razmiøljajo o vzrokih slabega sodelovanja ipd. Tako spoznavajo sodelovalno vlogo uœitelja, uœitelj pa izve, kaj si uœenci æelijo. Na navedena vpraøanja uœenci lahko odgovarjajo frontalno, lahko pa tudi po skupinah, v dvojicah ali individualno. V zadnjih treh primerih uœenci delajo samostojno 5–10 minut, odgovore si lahko tudi zapiøejo, nato pa jih ustno predstavijo ter primerjajo ugotovitve. 2.3.7 Uœiteljevo samovrednotenje Pod tem naslovom je predviden prazen prostor za uœiteljeve zapiske, ki naj bi nastali po izvedbi enote. Œe potrebuje uœitelj veœ prostora, lahko vloæi dodaten list. Vsekakor pa naj te rubrike ne izpusti, saj mu bodo ugotovitve lahko pomagale, da bo npr. prihodnje leto delal uspeøneje. 2.3.8 Viri Ta rubrika vsebuje podatek o tem, kje so bila objavljena besedila, uporabljena v rubrikah Predlog nalog za preverjanje in Predlog dodatnega besedila. 24
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 25
2.3.9 Predlog nalog za preverjanje Ko konœamo obravnavo enote, je potrebno, da uœenci preverijo svojo zmoænost/znanje; za to so pripravljene naloge (so tudi na zgoøœenki) in jih uœitelj lahko fotokopira. Ker jih je veœ, kot je potrebno za eno preverjanje znanja, naj jih uœitelj izbira (lahko jih uporabi za celostno ali pa le za delno preverjanje), nato pa øe toœkuje in dopiøe merilo za preverjanje. Doloœi naj tudi œas reøevanja. V t. i. besedilnih enotah prevladujejo naloge za sprejemanje besedila (priporoœamo, da je fotokopirano besedilo na posebnem listu); uœenci pa naj tudi tvorijo besedila (naloge za tvorjenje besedila vsebuje samostojni delovni zvezek). 2.3.10 Predlog dodatnega besedila Œe uœitelj æeli pripraviti nove naloge, mu priroœnik v nekaj enotah ponuja øe eno besedilo. 2.4 Zgoøœenke k Priroœniku za uœitelje Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, 8 in 9 Vsaka zgoøœenka v didaktiœnem kompletu Slovenøœina za vsakdan in vsak dan (7, 8 in 9) vsebuje: – predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih), – predlog uœne priprave za uœno enoto (tudi v priroœniku; o tem gl. tudi pogl. 2.3), – obrazec za uœno pripravo za uœno enoto, – predlog uœne priprave za uœno uro (tudi v priroœniku; o tem gl. tudi pogl. 2.3), – obrazec za uœno pripravo za uœno uro, – vpraøanja za uœenœevo samovrednotenje (tudi v priroœniku; o tem gl. tudi pogl. 2.3.6), – miselne vzorce za uœenœevo samovrednotenje (tudi v priroœniku; o tem gl. tudi pogl. 2.3.6), – predloge nalog za preverjanje (tudi v priroœniku; o tem gl. tudi pogl. 2.3.9), – predloge dodatnega besedila (tudi v priroœniku; o tem gl. tudi pogl. 2.3.10).
Martina Kriæaj Ortar in Marja Beøter Turk
25
7_01_uvod
04.01.1904
16:52
Page 26
VIRI N. Drusany idr. (2004), Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7. Ljubljana: Zaloæba Rokus. N. Drusany idr. (2004 a), Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 8. Ljubljana: Zaloæba Rokus. N. Drusany idr. (2005), Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 9. Ljubljana: Zaloæba Rokus.
LITERATURA M. Beøter (1998), Preverjanje razumevanja zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenøœine kot drugega/tujega jezika. V: M. Beøter (ur.), Zbornik za uœitelje slovenøœine kot drugega/tujega jezika (Skripta, 2). Ljubljana: Filozofska fakulteta. M. Beøter Turk (2003), Obravnava zapisanega neumetnostnega besedila pri pouku slovenøœine kot materinøœine. V: M. Ivøek (ur.), Pogovor o prebranem besedilu, Zbornik Bralnega druøtva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za øolstvo. 20–32. M. Beøter, M. Kriæaj Ortar idr. (2000). Na pragu besedila 1, uœbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij, strokovnih in tehniøkih øol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar (2004), Razvijanje sporazumevalne zmoænosti pri obravnavi neumetnostnih besedil. Razmnoæeno. Gradivo za seminar Slovenøœina in IKT. Multiplikatorji. Ljubljana: Zavoda RS za øolstvo. M. Kriæaj Ortar, M. Beøter Turk idr. (2001), Na pragu besedila 2, uœbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniøkih øol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beøter Turk idr. (2002), Na pragu besedila 3, uœbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij, strokovnih in tehniøkih øol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beøter Turk idr. (2003), Na pragu besedila 4, uœbenik za slovenski jezik v 4. letniku gimnazij, strokovnih in tehniøkih øol. Ljubljana: Zaloæba Rokus. M. Kriæaj Ortar, M. Beøter Turk (2003), Sodobni pouk slovenskega jezika v øolah v Republiki Sloveniji. V: S. Gajda, A. Vidoviœ Muha (ur.), Wspócczesna polska i scowenska sytuacja jèzykowa/Sodobni jezikovni poloæaj na Poljskem in v Sloveniji. Opole: Uniwersytet Opolski/Univerza v Ljubljani. 481–495. B. Marentiœ Poæarnik (ur.) (2004), Konstruktivizem v øoli in izobraæevanje uœiteljev. Ljubljana: Center za pedagoøko izobraæevanje Filozofske fakultete. S. Peœjak (1995), Ravni razumevanja in strategije branja. Trzin: Different. S. Peœjak (2001), Zakaj uporaba bralnih strategij poveœuje bralno/uœno uœinkovitost?. V: Ivøek, M. (ur.), Razliœne vrste branja terjajo razvijanje razliœnih bralnih strategij (Zbornik Bralnega druøtva Slovenije). Ljubljana: Zavod RS za øolstvo. 33–41. S. Peœjak, A. Gradiøar (2002), Bralne uœne strategije. Ljubljana: Zavod RS za øolstvo. L. Plut Pregelj (2003), Uœbenik usmerja uœenca k razmiøljanju. Slovenøœina v øoli, øt. 1, 7–12, øt. 2, 6–11. Uœni naœrt. Slovenøœina (2002). Ljubljana: Zavod RS za øolstvo. Valenœiœ Zuljan, M. (2002), Kognitivno-konstruktivistiœni model pouka in nadarjeni uœenci. Pedagoøka obzorja, øt. 3–4. 3–12. Zakon o osnovni øoli (2005), uradno preœiøœeno besedilo, Uradni list RS 23/2005, 10. 3. 2005.
26
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 27
Uœne enote iz samostojnega delovnega zvezka Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7
27
7_03_ucne enote
1
16.08.2005
09:11
Page 28
Da bo volk sit in koza cela ... str. 5–13, predvideno øtevilo ur: 6
Operativni cilji enote: – posluøanje/gledanje pogajalnega pogovora, – pomnjenje podatkov, – prepoznavanje udeleæencev pogovora, njegove teme in bistvenih podatkov, – razumevanje pogajalskih izhodiøœ sogovorcev in poteka pogajanja, – vrednotenje ravnanja udeleæencev pogajanja, – prepoznavanje znaœilnosti pogajalnega pogovora, – uporaba pridobljenega znanja – sodelovanje v pogajalnem pogovoru in upoøtevanje naœel uspeønega pogajanja, – presojanje odigranih pogajalnih pogovorov in utemeljevanje svoje presoje, – loœevanje knjiænega jezika od neknjiænega, – prepoznavanje okoliøœin za rabo knjiænega jezika in njegove vloge, – prepoznavanje okoliøœin za rabo obeh razliœic knjiænega jezika, tj. zbornega jezika in knjiænega pogovornega jezika, – razvijanje strategije za znajdenje v Slovarju slovenskega knjiænega jezika, − raba Slovarja slovenskega knjiænega jezika. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Pogajalni pogovor. Pogovarjanje je dvosmerno sporazumevanje – to pomeni, da se njegova udeleæenca nenehno izmenjujeta v vlogi govorca in posluøalca; zato jima pravimo kar sogovorca. Besedilo, ki ga tvorita sogovorca, je dvogovorno (dialoøko) in sestoji iz replik – v eni repliki so zdruæene vse povedi, ki jih izreœe sogovorec, preden zaœne govoriti drugi. Replike so dveh vrst: pobudne (npr. mnenje prvega sogovorca) in odzivne (npr. strinjanje/nestrinjanje drugega sogovorca); pobudni repliki naœeloma vedno sledi odzivna – ta mora biti pomensko oz. logiœno povezana s predhodno pobudno repliko; to pomeni, da izreœenemu mnenju sledi strinjanje oz. nestrinjanje, vpraøanju sledi odgovor itd. Veœjo sporazumevalno moœ ima tisti sogovorec, ki daje pobudo (npr. kaj vpraøa, izreœe prvo mnenje, poziva naslovnika). Pobudne replike so skladenjsko popolne (npr. Mojca je najprimernejøa za vodjo skupine), odzivne pa ne – zaradi gospodarnosti so krajøe in vsebujejo le bistveni oz. novi podatek (npr. Ni res. nam. To, da je Mojca najprimernejøa za vodjo skupine, ni res). 28
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 29
Kadar se pogovarjamo, sogovorcu pogosto sporoœimo svoje mnenje o œem; to mnenje mu po navadi tudi pojasnimo/utemeljimo. Sogovorec nas pozorno posluøa, nato pa nam sporoœi svoje mnenje in utemeljitev. Ker so mnenja ljudi pogosto razliœna, se morata sogovorca, ki æelita øe naprej sodelovati, pogajati – tak pogovor imenujemo pogajalni pogovor. Sogovorca med pogajanjem usklajujeta svoji mnenji; œe pri tem vsak malo popusti, lahko skleneta dogovor/sporazum, ki upoøteva interese obeh (zato je med pogajanjem dobro, da smo sicer vztrajni, a ne nepopustljivi in da skuøamo poiskati stiœne toœke). Œe pa vsak sogovorec vztraja pri svojem mnenju, ne pride do dogovora/sporazuma; tedaj pravimo, da je bilo pogajanje neuspeøno. Sogovorca morata tudi med pogajanjem upoøtevati nekaj temeljnih naœel pogovarjanja, npr. – morata gledati eden drugega, – ne smeta prekinjati drugega, – ne smeta govoriti predolgo, – ne smeta biti nevljudna, – ne smeta æaliti drugega ali mu celo groziti. Opozorilo: Ker se mnogi uœenci ne znajo pogajati, temveœ uveljavljajo svoje mnenje z groænjami, izsiljevanjem ali udarci oz. »nimajo svojega mnenja« ali takoj sprejmejo mnenje drugih, naj uœitelj v razredu ustvari sproøœeno vzduøje za vse uœence (npr. tudi tako, da uœencem jasno pove, da ne dovoli nikakrønih æalitev, zasmehovanja, groæenj, telesnega nasilja ipd.) ter spodbuja uœence – k izrekanju in utemeljevanju svojega mnenja, – k usklajevanju razliœnih mnenj oz. k oblikovanju skupnega mnenja, – k pripovedovanju o svojih pozitivnih in negativnih pogajalskih izkuønjah ter – k podrobnemu opazovanju, opisovanju in presojanju posnetih, odigranih in resniœnih pogajalnih pogovorov. Tako in s svojim zgledom namreœ razvija uœenœevo zmoænost ustreznega, vljudnega in uœinkovitega pogajanja. To zmoænost naj uœenci razvijajo ne le pri slovenøœini, temveœ pri vseh øolskih predmetih; ne le pri pouku oz. v øoli, temveœ tudi v drugih okoliøœinah. Uœenci so se s pogajalnim pogovorom seznanili v 6. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 2. Skupaj v skupini, 1. del, 15–19). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj ponazorijo ilustracijo z igro vlog; vsak naj poimenuje svojo sporazumevalno dejavnost, soøolci pa naj presojajo njihovo ponazoritev in poimenovanje.
2.
Uœenci naj ponovijo igro vlog ob ilustraciji iz 1. naloge; vsak naj zase pove, ali je sporoœevalec ali prejemnik, nato pa øe, ali je govorec, pisec, posluøalec in bralec. Soøolci naj presojajo njihovo poimenovanje.
3.
Uœenci naj pred gledanjem posnetka podrobno preberejo naslov prve uœne enote (Da bo volk sit in koza cela …); nato naj povedo, ali so æe kdaj sliøali to besedno zvezo, kaj pomeni in kdaj bi jo izrekli sami. Potem naj pripovedujejo o svojih izkuønjah s pogajanjem oz. z iskanjem skupnih reøitev/dogovorov (npr. v druæini, v razredu ali v krogu prijateljev). Uœitelj naj med (prvim) predvajanjem posnetka opazuje uœence ter na podlagi njihovega sodelovanja oz. odzivanja presodi, ali je treba posnetek predvajati øe enkrat. Œe se odloœi za øe eno gledanje posnetka, naj pred njim naroœi uœencem, naj preberejo vpraøanja iz œetrte naloge in razmislijo, na katera ne bi znali odgovoriti – to pomeni, da bodo morali biti med drugim gledanjem pozorni na te »manjkajoœe« podatke; œe uœenci æelijo, si lahko med ponovnim gledanjem zapisujejo te podatke na list papirja.
4.
Uœenci lahko odgovarjajo samostojno ali s pomoœjo zapiskov.
5.
Uœitelj lahko naroœi uœencem, naj zakrijejo nepopolna imena pod fotografijami ter skuøajo prepoznati zgradbe na fotografijah.
6.
Uœitelj naj pozove uœence, naj povedo øe katero podobno besedo oz. razloæijo njen izvor (npr. devetletka, tisoœletje, Triglav …).
7.
Uœenci lahko povedo, katerega od naøtetih pojmov ne poimenujemo z besedo kriæanke (tj. bojne ladje); nato naj navedejo njegovo ime (tj. kriæarke). 29
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 30
8.
Uœenci naj napiøejo imeni obeh knjiænic razvezano (tj. besedno, ne pa kratiœno) in s pisanimi œrkami. Nato naj opiøejo nastanek kratice NUK ter povedo, kako je prav: NUK je ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprt ali NUK je ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprta. Uœitelj naj jim pove, da so naœeloma vse kratice moøkega spola (razen NAMA, ZDA).
9.
Uœenci naj povedo, kar vedo o Valentinu Vodniku in Francetu Preøernu ter o njunih spomenikih v Ljubljani (npr. kje stojita, kaj predstavljata ipd.).
10.
Uœitelj lahko povpraøa uœence po imenu gledaliøœa v njihovem ali bliænjem kraju ter jih pozove, naj na tablo napiøejo njegovo ime s pisanimi œrkami. Uœitelj naj spodbuja uœence k presojanju zapisa in k pojasnjevanju svoje presoje.
11.
Uœenci lahko naøtejejo imena kulturnih prireditev, ki so si jih ogledali oz. ki jih poznajo; imena naj nato napiøejo na tablo s pisanimi œrkami. Uœitelj naj spodbuja uœence k presojanju zapisa in k pojasnjevanju svoje presoje. Uœenci naj povzamejo pravilo o pisanju stvarnih lastnih imen ter sami preverijo svoje zapise stvarnih lastnih imen v 8.–11. nalogi.
12.
Uœenci se lahko razdelijo v manjøe skupine in s skupnimi moœmi napiøejo strnjeno obnovo Povodnega moæa; nato doloœijo »poroœevalca«. Poroœevalci govorno nastopijo s pripravljeno strnjeno obnovo. Posluøalci po zadnjem govornem nastopu presodijo, katera obnova je bila najboljøa, in pojasnijo svojo presojo.
13.
Uœenci lahko oznaœijo Urøko iz Povodnega moæa, povedo, kar vedo o Juliji Primic, ipd.
14.
Uœitelj naj uœencem napove ponovno gledanje posnetega pogovora ter jim pove, da bodo posnetek gledali øe enkrat s toœno doloœenim ciljem: da bodo znali odgovoriti na vpraøanja iz 14. naloge. Zato naj uœencem naroœi, naj preberejo ta vpraøanja in razmislijo, na katera ne bi znali odgovoriti – to pomeni, da bodo morali biti med ponovnim gledanjem pozorni na te »manjkajoœe« podatke (tako se pripravijo na selektivno gledanje posnetka); œe uœenci æelijo, si lahko med gledanjem zapiøejo te podatke na list papirja. Po ogledu posnetka naj sodelujejo v pogovoru, ki ga ob vpraøanjih iz DZ vodi uœitelj; pri odgovarjanju si lahko pomagajo z zapiski.
15.
Uœenci naj ob obeh izbirnih nalogah vrednotijo neizbrane strategije oblikovanja skupnega mnenja ter povedo, kako se poœutijo, kadar jim kdo vsili svoje mnenje s prepirom/molkom/jokom/groænjo/zmerjanjem, in ali s tem œlovekom radi sodelujejo oz. se druæijo. Uœenci naj preberejo preprosto predstavitev pogajanja (tj. besedilo na zeleni podlagi). Nato naj vsak uœenec napiøe na list 4 vpraøanja o prebranem besedilu ter izroœi nepodpisan list uœitelju. Uœitelj naj pred celim razredom bere vpraøanja in spodbuja uœence k odgovarjanju.
16.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice ali manjøe skupine (3–4 uœenci); te naj si izberejo temo pogajalnega pogovora ter se doma pripravijo na pogajanje. Nato naj v øoli odigrajo igro vlog. Soøolci (posluøalci) naj presojajo odigrane pogajalne pogovore – pri tem naj si pomagajo z vpraøanji oz. merili iz DZ. Œe je potrebno, naj utemeljijo svoje mnenje.
Ciljna tema prvega podpoglavja: Knjiæni in neknjiæni jezik. Ko se Slovenci oz. dræavljani/prebivalci Slovenije sporazumevamo med seboj (tj. ko govorno nastopamo ali ko posluøamo govorne nastope, ko piøemo ali ko beremo, ko se pogovarjamo z domaœimi, sosedi, prijatelji, soøolci, uœitelji, znanci, neznanci …), uporabljamo slovenski jezik – vendar v razliœnih okoliøœinah ne uporabljamo »istega jezika« oz. iste zvrsti jezika. Slovenski jezik je namreœ raznovrsten, tj. ima veœ razliœic oz. zvrsti. Nekatere jezikovne zvrsti uporabljamo na vsem slovenskem ozemlju, druge pa samo na njegovem delu oz. v doloœeni skupini ljudi. Zato delimo jezikovne zvrsti na dve temeljni skupini: na knjiæne zvrsti ali knjiæni jezik in neknjiæne zvrsti ali neknjiæni jezik. Knjiæni jezik je skupen za vse Slovence – ima narodnozdruæevalno vlogo. To pomeni, da ljudem z razliœnih koncev Slovenije in iz razliœnih druæbenih skupin omogoœa, da razumejo eden drugega (œe ne bi bilo knjiænega jezika, se Slovenci iz zelo oddaljenih krajev med seboj ne bi mogli sporazumevati). Knjiæni jezik ima dve razliœici: zborno in knjiæno pogovorno. Zborni jezik je stroæja razliœica knjiænega jezika, knjiæni pogovorni jezik pa je njegova nekoliko bolj sproøœena, manj stroga razliœica (od zbornega se loœi predvsem v izgovarjanju besed, tako npr. opuøœa konœni nenaglaøeni samoglasnik, prim. zaœnimo delat, smo delal, smo bli). Zborni jezik uporabljamo predvsem pri branju in pisanju, pri govorjenju pa le, œe govorno nastopamo (tj. govorimo pred mnoæico ljudi); uœimo se ga v øo30
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 31
li; njegove besede in pravila so predpisani in opisani v jezikovnih priroœnikih. V knjiænem pogovornem jeziku se samo pogovarjamo, in sicer z ljudmi z drugih koncev Slovenije. Neknjiænih jezikovnih zvrsti je veœ; naœeloma jih ne piøemo, govorimo pa le v pogovorih na posameznih delih slovenskega ozemlja (npr. nareœja in pokrajinski pogovorni jeziki) ali v posameznih druæbenih skupinah (sleng /jezik ljudi iz iste starostne skupine/, æargon /jezik ljudi v poklicnih in interesnih skupinah/, argo /skrivni jezik ljudi na druæbenem obrobju oz. v podzemlju/). Opozorilo: Knjiænega jezika nihœe od nas ne govori doma; otrokov prvi jezik je namreœ neknjiæni (nareœje ali pokrajinski pogovorni jezik). S knjiænim jezikom se otroci sicer sreœajo æe pred vstopom v øolo, npr. pri posluøanju pravljic (œe jim jih berejo starøi ali so posnete na kasetah), gledanju televizije, obisku gledaliøkih in drugih predstav …, vendar se ga naœeloma zaœnejo sistematiœno uœiti v øoli. Ker se jim zdi nenaraven, imajo z njim precej teæav. Ker pa ima knjiæni jezik narodnozdruæevalno vlogo (Slovenca s skrajnega vzhoda in zahoda se brez knjiænega jezika skoraj ne bi mogla sporazumeti) in ker v njem piøemo in beremo ter govorno nastopamo, mora uœitelj pri pouku knjiænemu jeziku posvetiti veliko pozornosti, predvsem naj uœence spodbuja k njegovi rabi (ne le pri slovenøœini, temveœ pri vseh predmetih) in pri tem naj bo uœencem tudi sam dober zgled. Uœenci so se s prepoznavanjem okoliøœin za rabo knjiænega jezika seznanili v 5. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 19. V dræavi, na obœini, v druæini, 2. del, 41–45). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj preberejo vpraøanji. Nato naj si (œe je potrebno) øe enkrat ogledajo posnetek – med gledanjem/posluøanjem naj bodo pozorni na izreko in besede sogovorcev.
2.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Za utrjevanje okoliøœin rabe knjiænega in neknjiænega jezika lahko takoj uporabi 6. nalogo na 11. strani.
3.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Svoje reøitve naj preverijo v priloæenem snopiœu Reøitve.
4.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Ker so navedene predvsem neknjiæne besede iz osrednje Slovenije, lahko uœitelj v povedih uporabi besede iz okolja svojih uœencev.
5.
Uœenki naj v igri vlog zaigrata ilustrirani pogovor; pri tem lahko uporabita katero drugo slengovsko besedo. Nato naj uœenci sami napiøejo pogovor v knjiænem jeziku. Svoje reøitve naj preverijo v priloæenem snopiœu Reøitve.
6.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve.
7.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Za utrjevanje okoliøœin rabe zbornega jezika in knjiænega pogovornega jezika lahko takoj uporabi 9. nalogo na 11. strani.
8.
Uœenci naj naprej preberejo navodilo v 8. nalogi; nato naj si øe enkrat ogledajo posneti pogajalni pogovor. Med gledanjem/posluøanjem naj bodo pozorni na Neækino izreko – ali je govorila samo zborno, samo knjiæno pogovorno ali enkrat tako, drugiœ drugaœe. Nato naj javno povedo, kaj so opazili; svoje ugotovitve naj ponazorijo s primeri.
9.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve.
Ciljna tema drugega podpoglavja: Slovar slovenskega knjiænega jezika. Slovar slovenskega knjiænega jezika (SSKJ) je abecedni jezikovni priroœnik; besede so v njem popisane po abecedi. Je enojeziœni sploøni slovar srednjega obsega – v njem je namreœ popisanih (in opisanih) nad 93.000 besed slovenskega (knjiænega) jezika, prepisanih iz besedil raznih vrst. Navedene slovenske besede so tudi opisane v slovenskem jeziku.
31
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 32
Po abecedi razvrøœene besede v SSKJ imenujemo iztoœnice ali gesla (v SSKJ je nad 93.000 iztoœnic). Vsaka iztoœnica je predstavljena v svojem odstavku – torej ima vsaka iztoœnica svoj slovarski sestavek. Slovarski sestavek je iz treh temeljnih delov, tj. iz glave, zaglavja in pomenskega dela. − V glavi je navedena iztoœnica, ob njej pa so podatki o njeni besedni vrsti. − V zaglavju so podatki o naglasnih in oblikovnih posebnostih iztoœnice, o njenem izgovoru in tonemskem naglasu. − Pomenski del je iz razlage pomena/pomenov dane iztoœnice, iz ponazarjalnega gradiva (to so zgledi iz dejanske rabe iztoœnice, izpisani iz knjig, œasopisov ipd.) in iz dveh gnezd – frazeoloøkega in terminoloøkega. Slovar slovenskega knjiænega jezika je izøel dvakrat: v letih 1970–91 v petih delih, l. 1994 pa v enem delu; od l. 1998 obstaja tudi v elektronski obliki. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.–4.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve.
5.
Uœitelj naj ima pripravljen vsaj en izvod SSKJ – s tem naj si pomaga uœenec, ki se odloœi, da bo opisal svojo strategijo iskanja besed v slovarju. Œe ima pri opisovanju teæave, naj mu uœitelj pomaga s konkretnim primerom (npr. Kako bi v slovarju poiskal besedo radirka?) ali pa naj mu pomaga soøolec.
6.
Uœitelj naj spodbuja uœence k podrobnemu opazovanju strani iz SSKJ. Za to naj nameni dovolj œasa. Spremlja naj samostojno delo uœencev in individualno usmerja njihovo pozornost k sestavinam »glave« strani in k sestavinam slovarskega sestavka. Po ogledu jih lahko povpraøa, na katero œrko so morali biti pozorni sestavljalci slovarja pri razvrøœanju teh besed.
7.–18.
Izbrani uœenci naj postopoma glasno berejo vpraøanja; po vsakem vpraøanju naj poœakajo, da veœina uœencev najde dani podatek. Po doloœenem œasu naj pozovejo soøolca/soøolko, naj odgovori na vpraøanje. Uœitelj naj spremlja reøevanje teh nalog in po potrebi pomaga (npr. pri presojanju odgovorov, pri uravnavanju odnosov med uœenci ipd.). Ker te naloge razvijajo uœenœevo znajdenje v SSKJ in uœenca navajajo na rabo SSKJ, svetujemo uœiteljem, naj jih ne izpuøœajo (œetudi bodo imeli nekateri uœenci morda teæave).
19.
Uœitelj naj ponudi uœencem SSKJ (v knjiæni ali elektronski obliki) ali fotokopijo obeh slovarskih sestavkov (na prosojnici ali na listu papirja) ter jih pozove k reøevanju naloge. Spremlja samostojno delo uœencev in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Œe ugotovi, da uœenci ne loœijo pomena oz. rabe danih pridevnikov, naj uœencem pomaga z dodatno razlago in novimi primeri.
20.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice in tako razloæijo pomen danih besed (brez uporabe SSKJ). Nato javno poroœajo o svojih reøitvah – primerjajo svoje reøitve, te pa na koncu øe z razlago v SSKJ.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o pogajalnem pogovoru? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o knjiænem in neknjiænem jeziku? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Kaj si se nauœil o iskanju besed v slovarju? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
32
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 33
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Do pogajanja pride, œe imata sogovorca o œem ________________ mnenje. Pogajanje je iskanje _________________ mnenja. Pogovor, v katerem sogovorca usklajujeta svoji mnenji, je ____________________ pogovor.
Do pogajanja pride, œe imata sogovorca o œem razliœno mnenje. Pogajanje je iskanje skupnega mnenja. Pogovor, v katerem sogovorca usklajujeta svoji mnenji, je pogajalni pogovor.
33
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 34
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
_____________ JEZIK
_________ JEZIK
______________ JEZIK
KNJIÆNI POGOVORNI JEZIK
ZVRSTI SLOVENSKEGA JEZIKA
KNJIÆNI JEZIK
ZBORNI JEZIK
34
NEKNJIÆNI JEZIK
KNJIÆNI POGOVORNI JEZIK
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 35
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo. − Janko, kdaj boø oddal prispevek o modelarstvu za øolski œasopis? Ga boø lahko do konca tedna? − Do konc tedna? A s nora, Janja? Glih sred priprav za tekmovajne smo. Mam ful velik dela. − Do kdaj pa ga boø pripravil? − Œaki, ta teden ne, drug teden mam miting z modelarji. Tko pribliæn œez tri tedne bi ga lahko dokonœou. − Janko, prosim, vstani v nedeljo bolj zgodaj pa ga napiøi. − Hm, no, nej ti bo. V pondelk ti ga bom prnesu. − Hvala, Janko. Odgovori na vpraøanja. Kdo se je pogovarjal? ____________________________________________________________ O œem sta se pogovarjala? ________________________________________________________ Ali sta imela ves œas enako mnenje o tem? _____ Do kdaj bi lahko fant opravil svoje delo? _____________________________________________ Do kdaj pa naj bi fant opravil svoje delo po dekletovem mnenju? _________________________ Ali sta dosegla soglasje? ____ Do kdaj bo torej fant opravil svoje delo? _____________________________________________
2. Obkroæi œrko pred pravilno trditvijo. a) b) c) œ) d) e) f)
Pri pogajanju pazimo, da imamo vedno prvo besedo. Œe ne gre z lepo besedo, uporabimo groænjo. Da ohranimo mirno vzduøje, raje molœimo. Svoje mnenje je vedno najbolje obdræati zase. Svoje mnenje utemeljimo vljudno. Vztrajajmo pri svojem mnenju, tudi œe nimamo prav. Œe se o neœem dogovorimo, se tega ni treba dræati.
3. Vstavi knjiæno in neknjiæno. Fant v pogovoru iz 1. naloge je govoril ____________, dekle pa _____________.
35
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 36
4. Prepiøi neknjiæne besede v besedilu iz 1. naloge in jim dopiøi knjiæno besedo.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 5. Kdaj uporabljamo knjiæni jezik? (Obkroæi œrko pred nepravilno trditvijo.) a) b) c) œ) d) e) f)
Napovedovalec na radiu bere poroœila. Uœenec piøe domaœo nalogo. Uœitelj pomaga uœencem pri pouku reøevati naloge. Ravnatelj nagovori starøe na roditeljskem sestanku. Uœitelj se z uœenci pogovarja na øportnem dnevu. Pri pouku uœenec odgovarja na uœiteljeva vpraøanja. Predsednik dræave nagovori dræavljane po televiziji.
6. Oglej si nekaj slovarskih sestavkov iz SSKJ.
Odgovori na vpraøanja. Kateri od zgornjih iztoœnic sta veœpomenki? __________________________________________ Kaj vse pomeni beseda solata? _____________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 36
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 37
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Kaj pomeni beseda solatnica? _____________________________________________________ Ali pomeni beseda solatarica isto kot solatnica? ______ Napiøi besedo, ki pomeni isto kot solatica. _________________ Prepiøi primer za rabo besede solata, ki pomeni ‘vsebinsko neurejeno, prazno’. ______________________________________________________________________________ Prepiøi, iz œesa je francoska solata, iz œesa ruska solata in iz œesa sadna solata. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ Ali spadajo vse iztoœnice v isto besedno druæino? ______ Ali so vse iztoœnice samostalniki? ____ Œe so, napiøi, po œem si to prepoznal. Œe pa niso, napiøi, katera ni. ________________________ ______________________________________________________________________________ Ali so vsi samostalniki v iztoœnicah istega spola? ____ Œe so, napiøi, katerega so. Œe pa niso, napiøi, kateri samostalnik v iztoœnici je drugega spola kot ostali. __________
37
7_03_ucne enote
2
16.08.2005
09:11
Page 38
Poøtar, je kaj poøte zame? str. 15–19, predvideno øtevilo ur: 4
Operativni cilji enote: – – – – – –
branje neuradnega in uradnega zasebnega pisma, prepoznavanje okoliøœin sporoœanja, sporoœevalœevega namena, teme besedila in bistvenih podatkov, prepoznavanje pragmatiœnih in jezikovnih razloœevalnih lastnosti neuradnega in uradnega pisma, raba naslovnikom ustreznih nagovorov, ogovorov in pozdravov v zasebnih pismih, prepoznavanje razliœne oblikovanosti in sestavin neuradnega in uradnega pisma, pisanje uradnega pisma z raœunalnikom.
Sploøni didaktiœni nasveti: – Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). – Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. – Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). – V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Ciljna tema: Uradno pismo. Pismo je zapisano dvogovorno neumetnostno besedilo; sporoœevalec v njem nagovori naslovnika, mu kaj sporoœi (predvsem to, kaj se mu je zgodilo) in priœakuje njegov odziv. Pismo ima po navadi enega sporoœevalca – namenjeno pa je lahko le enemu œloveku oz. ozkemu krogu ljudi ali mnoæici oz. veœji skupini ljudi. Pismo, ki je namenjeno natanœno doloœenemu naslovniku, je zasebno; tisto, ki je namenjeno mnoæici, pa je javno (npr. v œasopisu). Zasebno pismo je lahko uradno ali neuradno – to je odvisno od tega, v katerem druæbenem razmerju je sporoœevalec do naslovnika. Œe mu je enakovreden, mu piøe neuradno pismo; œe pa mu je neenakovreden (tj. podrejen ali nadrejen), mu piøe uradno pismo (oz. uradni dopis). Uradno zasebno pismo se od neuradnega loœi v obliki, nagovoru in ogovoru naslovnika (tj. vikanje nam. tikanja), pozdravu in sporoœevalœevem podpisu pa tudi v tem, da sporoœevalec piøe le o dejstvih, torej ne razodeva svojega doæivljanja oz. svojih œustev. Zato pravimo, da je uradno pismo objektivno (neuradno pa je subjektivno). Uradno zasebno pismo ima naslednje sestavine: – ime in naslov pisca, – ime in naslov naslovnika (nad imenom je pogosto øe spoøtljivi nagovor, npr. Spoøtovani gospod /toda brez loœila za zadnjo besedo/), – ime kraja in datum pisanja, – t. i. Zadevo oz. napoved besedilne vrste in teme besedila (npr. Zadeva: Proønja za katalog), – osrednji del besedila, – pozdrav in – sporoœevalœev podpis. Te sestavine morajo biti pravilno razvrøœene. 38
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 39
Pismo poøljemo v ovojnici – na njeno sprednjo stran nalepimo znamko ustrezne vrednosti in napiøemo naslovnikove podatke; pri tem moramo upoøtevati aktualna navodila poøte pa tudi zaporedje imena in priimka. Opozorilo: Uœenci imajo predznanje o obliki, sestavinah ter pragmatiœnih in jezikovnih znaœilnostih neuradnih zasebnih pisem – to so spoznali v 5. razredu, in sicer so v uœni enoti Priølo je pismo (D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 1. del, 26–34) uresniœevali naslednje operativne cilje: – branje neuradnega zasebnega in javnega pisma, – prepoznavanje okoliøœin za zasebno oz. javno sporoœanje, – pisanje nagovora in drugih delov neuradnega zasebnega pisma, – pisanje loœila za nagovorom, – oblikovanje pisma in pisemske ovojnice, – pisanje neuradnega zasebnega pisma. V 7. razredu utrjujejo svojo zmoænost pisanja neuradnih pisem in jo nadgrajujejo s pisanjem uradnih pisem. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœitelj naj pred branjem besedila usmeri pozornost uœencev na ilustracijo pod naslovom enote ter naj vodi pogovor o tem, kaj dela deœek na sliki, na koga misli, na kaj se pripravlja, ali bo to prvo pismo, ki ga bo napisal, ali bo to zasebno ali javno pismo, kako ga bo zaœel ipd. Uœenci naj po vsakem odgovoru povedo, po œem tako sklepajo. Po tem motivacijskem pogovoru naj uœenci tiho berejo pismo. Nato naj uœitelj izbere uœenca za glasno branje.
2.
Uœenci naj samostojno reøijo nalogo. Svojo reøitev naj povedo javno ter naj pojasnijo, zakaj niso izbrali drugih moænosti.
3.
Uœitelj naj vodi pogovor o besedilu iz 1. naloge; uœenci naj imajo pred sabo besedilo in naj si z njim pomagajo pri odgovarjanju.
4.
Uœenci lahko naøtejejo øe druge podobne besede in jih razloæijo. Za popestritev naj preberejo »strip« na koncu 4. naloge in ga komentirajo ali ob njem pripovedujejo o svojih podobnih smeønih doæivetjih (npr. s starøi, starimi starøi, mlajøimi sorejenci ipd.).
5.
Uœitelj lahko naroœi uœencem, naj besede iz levega stolpca uporabijo v povedih (tako preveri njihovo razumevanje teh prevzetih besed).
6.
Uœenci naj ponovno tiho preberejo pismo in podœrtajo njim manj znane besede; razlago pomena teh besed naj poiøœejo v SSKJ. Uœence, ki ne bodo »naøli« manj znanih besed, naj uœitelj zaposli z iskanjem razlage pomena naslednjih besed: izboljøati, glasilo, zastraøujoœ, onesnaæevanje, odvaditi, odzvati se.
7.
Uœenci naj samostojno reøijo nalogo. Svojo reøitev naj povedo javno ter pojasnijo, zakaj niso izbrali drugih moænosti (tj. razloæijo naj pomen neizbranih besed oz. naj te uporabijo v povedih).
8.
Uœitelj naj spodbuja uœence k podrobnemu branju obeh pisem ter k njunemu primerjanju.
9.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve.
10.
Uœitelj naj vodi pogovor o besedilih iz 1. in 8. naloge; uœenci naj imajo pred sabo besedila in naj si z njimi pomagajo pri odgovarjanju. Besedilo iz 1. naloge naj bo na prosojnici – tako bo uœitelj uœencem olajøal primerjanje vseh treh besedil (uœencem ne bo treba obraœati listov).
11.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve – vse moæne odgovore naj napiøe na tablo, uœenci pa naj presojajo, kateri nagovor/pozdrav/podpis je najpogostejøi, najvljudnejøi, najizvirnejøi …
12.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve.
13.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice; en œlan naj napiøe nagovore, drugi pa pozdrave. Nato naj se œlana pogovorita o svojih reøitvah ter dopolnita preglednico v svojem DZ. Uœitelj naj spremlja delo dvojic in preverja njihove reøitve.
39
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 40
14.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Svoje reøitve naj povedo javno ter pojasnijo, zakaj niso izbrali drugih moænosti.
15.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Svoje reøitve naj preverijo v priloæenem snopiœu Reøitve.
16.
Uœitelj naj vodi pogovor o obliki in sestavinah neuradnega in uradnega pisma; uœenci naj imajo pred sabo obe grafiœni ponazoritvi oblike pisem in naj si z njima pomagajo pri odgovarjanju.
17.
To nalogo naj uœenci naredijo doma. Kdor doma nima raœunalnika, naj pismo napiøe z roko in ga nato v øolski knjiænici ali raœunalniøki uœilnici prepiøe z raœunalnikom. Uœitelj naj pisma pobere in v njih zaznamuje napake (sam naj si zabeleæi najpogostejøe napake, npr. neobvladanje/neupoøtevanje oblike, pragmatiœnih in jezikovnih znaœilnosti uradnega pisma, nepoznavanje/neupoøtevanje pravopisnih pravil ipd.); uœenci naj nato doma odpravijo napake in prinesejo v øolo popravljena besedila – ta naj obesijo na plakat ter jih berejo, primerjajo, presojajo ipd.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauœil o vrstah zasebnega pisma? (Dopolni.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
40
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 41
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
VRSTI ZASEBNEGA PISMA
_________________
__________________
(= med osebama, ki sta v enakovrednem odnosu)
(= med osebama, ki sta v neenakovrednem odnosu)
Znaœilnosti:
Znaœilnosti:
– nagovor, npr. ______________
– nagovor, npr. _____________
– tikanje
– _______________
– pozdrav, npr. ______________
– pozdrav, npr. ______________
– podpis, npr. _______________
– podpis, npr. _______________
VRSTI ZASEBNEGA PISMA
NEURADNO
URADNO
(= med osebama, ki sta v enakovrednem odnosu)
(= med osebama, ki sta v neenakovrednem odnosu)
Znaœilnosti:
Znaœilnosti:
– nagovor, npr. Dragi Peter! – tikanje – pozdrav, npr. Prisrœen pozdrav – podpis, npr. Metka
– nagovor, npr. Spoøtovani gospod Peter Jarc! – vikanje – pozdrav, npr. Lep pozdrav – podpis, npr. Metka Kranjc 41
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 42
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
OBLIKA IN SESTAVINE URADNEGA PISMA
OBLIKA IN SESTAVINE URADNEGA PISMA
ime in naslov pisca
kraj in datum pisanja
spoπtljiv nagovor ime in naslov naslovnika zadeva vsebina
pozdrav podpis
42
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 43
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
PODATKI NA OVOJNICI
PODATKI NA OVOJNICI
vljudnostni nagovor ime in priimek ulica in hiøna øtevilka poøtna øtevilka in kraj
43
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 44
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednji besedili. A
Marta Marciuø Jurœiœeva ulica 8 8000 Novo mesto
Novo mesto, 11. 8. 2005
Delo, œasopisno in zaloæniøko podjetje, d. d. Dunajska cesta 5 1000 Ljubljana
Poøiljanje dnevnika Delo na zaœasni naslov
Ker bom od 20. 8. do 15. 9. t. l. na dopustu v tujini, Vas prosim, da mi v tem œasu dnevnik Delo poøiljate na naslov: Marta Marciuø Prikeøte 4 51513 Omiøalj na otoku Krku Hrvaøka.
Lep pozdrav Marta Marciuø
44
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 45
B DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Omiøalj, 11. 8. 2005 Draga Martica! Najin letoønji dopust se poœasi izteka, tvoj pa se bo kmalu zaœel. Æeliva ti, da bi se spoœila tako, kot sva se midva. Prisrœen pozdrav tebi in Andreju teta Anka stric Duøan
Gospa Marta Marciuø Jurœiœeva 8 8000 NOVO MESTO Slovenija
Obkroæi œrko pred pravilnim odgovorom. Kaj imata besedili skupnega? a) Obe besedili sta pismi. b) Obe imata isto temo. c) œ) d) e)
Obe imata istega sporoœevalca. Obe sta namenjeni istemu naslovniku. Obe sta bili napisani istega dne. Obe sta bili napisani v istem kraju.
2. Dopolni z A in B. Katero besedilo je neuradno in katero uradno? Neuradno je besedilo __, uradno pa besedilo __. Iz besedil prepiøi NEURADNO BESEDILO
URADNO BESEDILO
nagovor pozdrav podpis
45
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 46
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
3. Napiøi pismo trgovini Obuti maœek, Ptuj, Pogaœarjeva ul. 2; v njem jim sporoœaø, da ti øe niso poslali popravljenih øportnih copatov, œeprav so ti obljubili, da bodo to storili v 14 dneh, zdaj pa so minili æe trije tedni. Obkroæi. Napisal bom a) uradno pismo. b) neuradno pismo.
46
7_03_ucne enote
16.08.2005
3
09:11
Page 47
Naj grem ali ne? 1. del, str. 20–28, predvideno øtevilo ur: 3
Operativni cilji enote: – branje neuradnega in uradnega ter javnega vabila, – prepoznavanje okoliøœin sporoœanja, sporoœevalœevega namena, teme besedila in bistvenih podatkov, – prepoznavanje pragmatiœnih in jezikovnih znaœilnosti zasebnega in javnega ter uradnega in neuradnega vabila, – prepoznavanje temeljnih sestavin vabila, – presojanje razumljivosti (zaokroæenosti) vabila, – prepoznavanje zapovrstja sestavin vabila, – pisanje uradnega vabila z raœunalnikom, – tvorjenje vpraøalnih povedi, – prepoznavanje vloge vpraøalnih zaimkov, – raba vpraøalnih zaimkov, – sklanjanje samostalniøkih in pridevniøkih vpraøalnih zaimkov, – prepoznavanje in odpravljanje napaœne oblike samostalniøkih vpraøalnih zaimkov in samostalnikov, – raba strokovnega izraza vpraøalni zaimek. Sploøni didaktiœni nasveti: – Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). – Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. – Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). – V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Uradno vabilo. Vabilo je neumetnostno besedilo, in sicer pozivno. Sporoœevalec æeli z vabilom pripraviti naslovnika do tega, da se udeleæi prireditve (npr. praznovanja rojstnega dne, plesa, koncerta, izleta, sestanka), zato v njem navede, na katero prireditev vabi ter kdaj in kje bo ta prireditev potekala; hkrati navede øe podatke o sebi (npr. ime ali ime in priimek oz. ime ustanove, naslov ipd.), pogosto pa tudi o naslovniku (npr. ime ali ime in priimek, naslov ipd.). Vabilo je lahko namenjeno enemu œloveku oz. ozkemu krogu ljudi ali mnoæici oz. veœji skupini ljudi. Vabilo, ki je namenjeno natanœno doloœenemu naslovniku, je zasebno; tisto, ki je namenjeno mnoæici, pa je javno (objavljeno je npr. v œasopisu, na letakih, na oglasni deski ipd.). Zasebno vabilo je lahko uradno ali neuradno – to je odvisno od tega, v katerem druæbenem razmerju je sporoœevalec do naslovnika. Œe mu je enakovreden, mu piøe neuradno vabilo; œe pa mu je neenakovreden (tj. podrejen ali nadrejen), mu piøe uradno vabilo. Uradno vabilo pogosto poøiljajo ustanove oz. njihovi predstavniki posameznikom (redkeje jih poøiljajo posamezniki ustanovam oz. predstavnikom ustanov). Zato ima znaœilno obliko uradnega besedila: v levem zgornjem kotu sporoœevalec sporoœi svoje podatke (ime, priimek, naslov), pod njimi na47
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 48
vede podatke o naslovniku, v desnem kotu pa napiøe kraj in datum pisanja; besedilo naslovi z Zadevo ter ob tej pripiøe ime besedilne vrste in temo (npr. Zadeva: Vabilo na roditeljski sestanek), nato navede osnovne podatke o prireditvi, na katero vabi; na koncu pripiøe pozdrav in se podpiøe. Uradno vabilo se od neuradnega loœi v obliki, nagovoru (tj. Spoøtovani gospod nam. Dragi dedi), ogovoru naslovnika (tj. vikanje nam. tikanja), v pozdravu (npr. Lepo Vas pozdravljam nam. Œao) in sporoœevalœevem podpisu (npr. Anamarija Novak nam. Anœi). Uradno vabilo poøljemo v ovojnici – na njeno sprednjo stran nalepimo znamko ustrezne vrednosti in napiøemo naslovnikove podatke; pri tem moramo upoøtevati aktualna navodila poøte pa tudi zaporedje imena in priimka. Uradno vabilo mora biti naslovniku poslano pravoœasno (npr. teden dni pred prireditvijo). Œe se povabljeni vabilu ne more odzvati, je prav, da prireditelja o tem obvesti. Opozorilo: – Uœenci naredijo veliko napak pri pisanju kraja in datuma, in sicer na prvo mesto napiøejo datum, nato pa kraj, npr. 7. 11. 2004, Ljubljana. – Øe to: Med øtevilkami znotraj datuma morajo delati presledke. – Najveœ teæav jim dela loœilo za pozdravom – tega ni, œe je pozdrav brez glagola. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj najprej preberejo naslov enote, nato jim uœitelj lahko pove naslednjo anekdoto: Slavni dramatik in pisatelj Bernard Shaw ni mogel trpeti nadutih bogataøev. Ko je dobil vabilo, na katerem je med drugim pisalo: »Lord C. bo doma med œetrto in øesto uro.«, ga je vrnil s pripisom: »Bernard Shaw tudi.« Uœenci naj nato povedo, ali mislijo, da se bodo to uro pogovarjali o Shawu, o bogataøih ali o vabilu. Nato naj povedo, ali so æe kdaj napisali vabilo, koga so povabili, na kaj so ga povabili in kaj so napisali v vabilu; ali so æe kdaj dobili napisano vabilo, kdo jih je vabil, na kaj in kaj je pisalo; ali so æe kdaj prebrali vabilo v œasopisu, na televizijskem zaslonu ali na oglasni deski – kdo je vabil, na kaj in kaj je pisalo. Po tem motivacijskem pogovoru naj uœenci tiho berejo vabila.
2.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve.
3.
Uœitelj naj vodi pogovor o vabilih iz 1. naloge; uœenci naj imajo pred sabo besedila in naj si z njimi pomagajo pri odgovarjanju.
4.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj jim lahko olajøa delo tako, da jim vabila pokaæe na prosojnici (tako uœencem ne bo treba obraœati listov v DZ). Uœitelj naj spremlja delo uœencev in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve – uœence naj po vsaki reøitvi pozove k njenemu pojasnjevanju.
5.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve.
6.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj jim lahko olajøa delo tako, da jim vabila pokaæe na grafoskopski prosojnici (tako uœencem ne bo treba obraœati listov v DZ). Uœitelj naj spremlja delo uœencev in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, naj preverijo svoje reøitve v priloæenem snopiœu Reøitve.
7.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Na tablo lahko napiøe besede sporoœevalec, naslovnik, prireditev, œas, kraj ter naroœi uœencem, naj pod vpraøalnice v DZ prepiøejo ustrezne besede (tj. kdo – sporoœevalec, koga – naslovnik, na kaj – prireditev, kdaj – œas, kje – kraj). Reøitve naj preveri individualno.
8.
Uœenci naj tiho preberejo vabilo in sami tiho pridejo do reøitve. Uœitelj naj po doloœenem œasu vodi pogovor – uœence naj vpraøa, kateri del (katera sestavina) vabila manjka. Œe uœenci menijo, da manjkata dva podatka, tj. kje bo prireditev in koga se vabi, naj jih uœitelj vpraøa dvoje: 1. ali je to vabilo zasebno ali javno in 2. komu je namenjeno javno vabilo oz. ali mora biti v javnem vabilu naslovnik naveden ali ne. Uœitelj naj se z uœenci pogovarja tudi o tem, komu mora biti besedilo razumljivo: sporoœevalcu (piscu) ali prejemniku (bralcu). Uœenci naj povedo, zakaj mora biti besedilo razumljivo prejemniku (bralcu), in naj pripovedujejo o svojih izkuønjah z nerazumljivimi besedili (kako so se poœutili, kaj so naredili ipd.).
48
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 49
9.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Œe imajo uœenci teæave z razvrøœanjem sestavin vabila, jim uœitelj lahko naroœi, naj doma poiøœejo vabilo, ga »razstavijo«, sestavine pomeøajo in jih neurejene prepiøejo na list papirja (kot je npr. v 9. nalogi); v øoli naj s soøolcem zamenjajo »vabilo«, uredijo soøolœevo »vabilo« ter nato v pogovoru s soøolcem preverijo svoje reøitve.
10.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, naj preverijo svoje reøitve v priloæenem snopiœu Reøitve. Uœenci lahko povedo øe katere povedi, znaœilne za uradna besedila (npr. za uradno vabilo/pismo/opraviœilo/zahvalo …).
11.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Ta naloga ima dvojno vlogo: je povzetek pragmatiœnih in jezikovnih znaœilnosti uradnega in neuradnega vabila ter priprava na naslednjo, tj. tvorbeno nalogo (pisanje uradnega vabila). Zato naj uœitelj po preverjanju reøitev pozove uœence, naj øe enkrat tiho preberejo znaœilnosti uradnega vabila (te so v preglednici zaznamovali z X).
12.
To nalogo naj uœenci naredijo doma. Kdor doma nima raœunalnika, naj vabilo napiøe z roko in ga nato v øolski knjiænici ali raœunalniøki uœilnici prepiøe z raœunalnikom. Uœitelj naj vabila pobere in v njih zaznamuje napake (sam naj si zabeleæi najpogostejøe napake, npr. neobvladanje/neupoøtevanje oblike, pragmatiœnih in jezikovnih znaœilnosti uradnega vabila, nepoznavanje/neupoøtevanje pravopisnih pravil ipd.); uœenci naj nato doma odpravijo napake in prinesejo v øolo popravljena besedila – ta naj obesijo na plakat ter jih berejo, primerjajo, presojajo ipd.
Ciljna tema podpoglavja: Vpraøalni zaimki. Vpraøalni zaimki so besede, s katerimi spraøujemo – po œloveku (kdo), – po æivali, rastlini, stvari ali pojmu (kaj), – po lastnosti (kakøen/-a/-o), – po vrsti (kateri/-a/-o), – po svojini oz. pripadnosti (œigav/-a/-o), – po koliœini (koliko), – po kraju (kje), – po izboru (od kod), – po cilju (kam), – po œasu (kdaj), – po pogostnosti (kolikokrat), – po naœinu (kako), – po vzroku (zakaj), – po namenu (œemu) – … Vpraøalni zaimki so torej besede, s katerimi tvorimo dopolnjevalne vpraøalne povedi (npr. Kdo je napisal vabilo?, Kam vabi izletnike?, Kaj si bodo izletniki ogledali?), tj. tiste vpraøalne povedi, ki jih izgovarjamo s padajoœo konœno intonacijo (medtem ko drugo vrsto vpraøalnih povedi, tj. odloœevalne vpraøalne povedi, izgovarjamo z rastoœo konœno intonacijo, in to zato, ker so pogosto brez signala poizvedovanja – vpraøalni œlenek ali/a je namreœ pogosto izpuøœen, prim. Ali gremo spet v Lipico? – Gremo spet v Lipico?). Vpraøalni zaimki spadajo v veliko skupino besed, ki jim pravimo zaimki. K zaimkom priøtevamo vse tiste besede, s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari, njihove lastnosti ipd. Zaimki so torej tiste besede, ki jih uporabljamo namesto samostalnikov (npr. on/kdo nam. uœitelj), pridevnikov (npr. njen/ œigav nam. sestrin) ali prislovov (npr. takrat/kdaj nam. zveœer); glede na to, kaj z njimi poimenujemo oz. namesto katerih besed stojijo, so razvrøœeni v 3 skupine: samostalniøki zaimki, pridevniøki zaimki in prislovni zaimki.
49
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 50
Zaimek v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporiøiœu, 1976) ni besedna vrsta, temveœ so vse tri skupine zaimkov podvrste ustrezne besedne vrste – samostalniøki zaimki so podvrsta samostalniøkih besed, pridevniøki zaimki so podvrsta pridevniøkih besed, prislovni zaimki pa podvrsta prislovov. Opozorilo: Jezikoslovno razvrøœanje besed v besedne vrste in podvrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precej bolj razviti zmoænosti abstraktnega miøljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko priœakujemo od vseh uœencev v osnovni øoli, zato uœenci na tej stopnji øolanja spoznavajo le temeljne oz. laæje predstavljive skupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo samostalniøke besede, samostalniøkih zaimkov ipd., temveœ spoznavajo le temeljno skupino besed, npr. samostalnik (v 5. razredu), pridevnik (v 5. razredu), glagol (v 6. razredu), zaimek (v 6. razredu); pri zaimku pa spoznajo øe naslednje funkcijske skupine: osebni zaimek (v 6. razredu) ter vpraøalni zaimek, svojilni zaimek, kazalni zaimek in oziralni zaimek (vse te v 7. razredu). Skratka, uœenci naj bi v osnovni øoli spoznali predvsem vlogo in rabo pogosto uporabljenih zaimkov, ne pa jezikoslovne sistematike. Besedne vrste in njihove podvrste bodo uœenci spoznali v 2. letniku gimnazij in øtiriletnih strokovnih srednjih øol. Naloge v razdelku Vpraøalni zaimki (DZ, 25–28) so sestavljene tako, da naj bi uœenci – prepoznali vlogo vpraøalnih zaimkov, – opazovali rabo samostalniøkih vpraøalnih zaimkov kdo in kaj ter si uzavestili rabo zaimka kdo le za œloveka, za vse ostalo pa kaj (tu bodo imeli kar precej teæav z rabo zaimka kaj za æivali – v pogovornem jeziku namreœ po æivalih spraøujemo s kdo), – opazovali sklonske oblike obeh samostalniøkih zaimkov ter odpravljali svoje najpogostejøe napake (npr. o komu nam. o kom; koga /ne rabiø/ nam. œesa /ne rabiø/, s œem nam. s œim), – opazovali rabo pridevniøkih vpraøalnih zaimkov ter si uzavestili rabo zaimka kateri za spraøevanje po vrsti (uœenci po vrsti pogosto spraøujejo kar s kakøen) – tu se bodo lahko oprli na svoje predznanje o vrstah pridevnikov (iz 5. razreda), – odpravljali øe katere svoje napake v rabi vpraøalnih zaimkov (npr. za izvor od kod, ne pa od kje; za namen œemu, ne pa zakaj ipd.). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj naprej tiho berejo pismo. Nato naj uœitelj izbere uœenca za glasno branje. Po glasnem branju naj uœitelj vodi pogovor o besedilu, npr. – kdo je napisal besedilo, – komu je besedilo namenjeno, – œemu je sporoœevalec napisal to besedilo, – na kaj vabi tabornike, – kateri podatki o izletu so navedeni, – v kateri del Slovenije jih bo vodila pot, – kaj bodo delali na izletu oz. kaj si bodo ogledali, – kdaj bo izlet, – kako bodo odøli na pot, – ob kateri uri bodo odøli na pot, – od kod bodo odøli na pot, – koliko stane izlet, – kako se prijavijo, – kdaj se bodo vrnili z izleta, – ali bi se prijavili na tak izlet, – zakaj (ne) ipd. Uœenci naj presodijo øe razumljivost besedila ter izreœejo svoje mnenje o nagovoru in prvih dveh odstavkih. Razloæijo naj besedi vodnik in Dobrovoljœek – naj povedo, zakaj je zadnja napisana z veliko zaœetnico.
2.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, naj preverijo svoje reøitve v priloæenem snopiœu Reøitve. Nato naj vodi pogovor o napakah, ki (œe) so jih naredili, ter o tem, na osnovi œesa so vstavljali manjkajoœe besede.
50
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 51
3.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Uœitelj naj spomni uœence, da so v 6. razredu æe spoznali eno vrsto zaimkov, tj. zaimke, ki stojijo namesto samostalnikov in ki jim lahko doloœimo osebo, tj. 1., 2. ali 3. osebo. Uœenci naj poimenujejo to vrsto zaimkov (tj. osebni zaimki) in navedejo nekaj primerov – npr. za 3. osebo ednine moøkega spola, 2. osebo dvojine æenskega spola, 1. osebo mnoæine za vse tri spole ipd.
4.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, naj svoje reøitve primerjajo s soøolœevimi.
5.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, naj preverijo svoje reøitve v priloæenem snopiœu Reøitve.
6.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Nato naj uœence vpraøa, zakaj so v prvo vrsto levega stolpca vpisali kdo, v prvo vrsto drugega stolpca pa kaj. Uœitelj naj vodi pogovor o rabi samostalniøkih vpraøalnih zaimkov, in sicer tako, da bodo uœenci spoznali, da s kdo spraøujemo le po œloveku, s kaj pa po æivalih, rastlinah, predmetih in pojmih.
7.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga – zlasti pri strategiji reøevanja naloge (tj. Pri reøevanju izhajaj iz odgovorov v desnem stolpcu; vsakemu odgovoru poiøœi ustrezni vpraøalni zaimek na levi ter na œrto pred odgovorom prepiøi ustrezno øtevilko.). Uœencem naj naroœi, naj preverijo svoje reøitve v priloæenem snopiœu Reøitve.
8.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Uœitelj naj bo zelo pozoren na popravke uœencev – ti namreœ ne bodo prepoznali vseh napak (ker jih sami pogosto delajo).
9.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve.
10.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, naj preverijo svoje reøitve v priloæenem snopiœu Reøitve. Nato naj vodi pogovor o napakah, ki (œe) so jih naredili.
11.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, naj svoje reøitve primerjajo s soøolœevimi.
12.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Uœitelj naj bo zelo pozoren na to, kateri vpraøalni zaimek so uœenci uporabili namesto besede (s) øivalnim (nekaj uœencev bo zagotovo napisalo s kakønim) – za odpravljanje teh napak naj navede øe nekaj podobnih primerov, npr. Ne smem jesti tople orehove potice, Pokvaril se nam je likalni stroj, Naroœili so grahovo omako, Ali boste zgradili rumene vrstne hiøe? Uœitelj naj z uœenci ponovi, kaj poimenujemo s pridevniki (tj. lastnost, vrsto, svojino), katere vrste pridevnikov poznamo (tj. lastnostne, vrstne, svojilne) in kako se vpraøamo po posamezni vrsti (tj. kakøen, kateri, œigav).
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o vabilu? (Dopolni.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o vpraøalnih zaimkih? (Dopolni.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
51
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 52
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
VABILO je besedilo, s katerim sporoœevalec vabi naslovnika, naj se udeleæi ___________________. Vsebovati mora naslednje podatke: – na katero ____________ vabi, – _______ bo potekala, – _______ bo potekala, – _______ vabi, – _______ vabi.
VRSTE VABILA _________________
_________________
(= namenjeno posamezniku ali manjøi skupini ljudi)
(= namenjeno vsem ljudem)
_________________
_________________
(= med osebami, ki so v enakovrednem odnosu)
(= med osebami, ki so v neenakovrednem odnosu)
52
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 53
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
VABILO je besedilo, s katerim sporoœevalec vabi naslovnika, naj se udeleæi prireditve. Vsebovati mora naslednje podatke: – na katero prireditev vabi, – kdaj bo potekala, – kje bo potekala, – kdo vabi, – koga vabi.
VRSTE VABILA ZASEBNO
JAVNO
(= namenjeno posamezniku ali manjøi skupini ljudi)
(= namenjeno vsem ljudem)
NEURADNO
URADNO
(= med osebami, ki so v enakovrednem odnosu)
(= med osebami, ki so v neenakovrednem odnosu)
53
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 54
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Besede, s katerimi po œem spraøujemo, so ____________ zaimki.
Besede, s katerimi po œem spraøujemo, so VPRAØALNI zaimki.
54
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 55
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednja besedila. A Ob praznovanju boæiœa in v poœastitev dneva samostojnosti vabimo na koncert PESEM MIRU v nedeljo, 26. 12. 2004, ob 18. uri v KULTURNEM DOMU JAKOBA TROBCA V POLHOVEM GRADCU.
Turistiœno druøtvo Briøe
B Razredne skupnosti oddelkov 7. razreda OØ Matije Œopa Tuga Vidmarja 1 4000 Kranj
Kranj, 15. 10. 2005
Spoøtovani gospod Janez Pokorn, æupan Obœine Kranj Slovenski trg 1 4000 Kranj
Zadeva: Vabilo na odprtje razstave Vabimo Vas, da se udeleæite odprtja razstave ob dnevu reformacije, ki so jo pripravili uœenci vseh oddelkov 7. razreda naøe øole. Odprtje bo 24. oktobra 2005 ob 17. uri v øolski avli v 1. nadstropju. Lepo Vas pozdravljamo. Matej Mejaœ Matej Mejaœ, predstavnik vseh oddelkov 7. razreda
55
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 56
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
C
S katerim namenom so pisci tvorili besedila? ______________________________________________________________________________ Iz vsakega besedila izpiøi besedo/-e, po kateri/-ih si prepoznal piøœev namen. Besedilo A: ____________________________________________________________________ Besedilo B: ____________________________________________________________________ Besedilo C: ____________________________________________________________________ 2. Dopolni preglednico. KDAJ BO PRIREDITEV? Besedilo A
koncert
Besedilo B
razstava
Besedilo C
koncert
24. 10. ob 17. uri v øolski avli
3. Odgovori. Komu je namenjeno − besedilo A? __________________________________________________________________ − besedilo B? __________________________________________________________________ − besedilo C? __________________________________________________________________
56
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 57
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Kdo je napisal
− besedilo A? __________________________________________________________________ − besedilo B? __________________________________________________________________ − besedilo C? __________________________________________________________________ Kje je naslovnik verjetno prebral besedilo A? _________________________________________ 4. Odgovori. Katero od besedil je zasebno? _____________ Katero od besedil je javno? ______________ Katero od besedil je uradno? _____________ Katero od besedil je neuradno? _____________ 5. Pojasni, kako naslovnik besedila C ve, v katero øolo mora priti na koncert. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 6. Napiøi s pisanimi œrkami: KULTURNI DOM JAKOBA TROBCA V POLHOVEM GRADCU. ______________________________________________________________________________ 7. Vstavi, kar manjka. __________ vabi na koncert? __________ je vabilo namenjeno? __________ se imenuje koncert? __________ bo koncert? V ___________ domu bo koncert? Kako imenujemo besede, ki si jih vstavil? a) Samostalniki. b) Pridevniki. c) Osebni zaimki. œ) Vpraøalni zaimki. 8. Podœrtano besedo v povedi poveæi z vpraøalnim zaimkom. __ Mateja je øla na novoletni koncert.
1 Od kod?
__ Za boæiœ bomo obdarovali sorodnike.
2 Kdaj?
__ Boæiœek nosi darila ponoœi.
3 Koga?
__ S severa je zapihal veter.
4 Œesa?
__ Veselim se æe praznikov.
5 Kdo? 57
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 58
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
9. Vpraøaj se po podœrtanih besedah. Turistiœno druøtvo vabi Polhograjœane na koncert. ____________________ Koncert bo 26. decembra.
____________________
Tadejev koncert pa bo 5. maja.
____________________
Koncert bo trajal 2 uri.
____________________
Lepo Vas pozdravljamo.
____________________
10. Podœrtaj pridevnike, nato pa se vpraøaj po njih. Podœrtaj vpraøalne zaimke.
____________________
Prodajalec je bil zelo prijazen.
____________________
V petek je imel Jure naravoslovni dan.
____________________
Napisati znam tudi uradno vabilo.
____________________
Petrino besedilo se je izgubilo.
____________________
Bil sem na zanimivi prireditvi.
____________________
11. Besede v oklepaju postavi v pravilni sklon. (Kaj) __________________ ne maraø jesti? O (kaj) ________________ rad govoriø? S (kdo) ________________ najraje kosiø? Proti (kdo) ______________ so v sredo igrali slovenski nogometaøi? S (kaj) _________________ najraje piøeø? (Kaj) __________________ ne preneseø? S (kaj) _________________ si krajøaø prosti œas? O (kdo) ________________ se rad pogovarjaø? 12. Odpravi napake. Pri komu si bil vœeraj? Pri soøolcu Andreju. Kaj Petra øe ni prebrala za bralno znaœko? Skrivni dnevnik Jadrana Krta. S kom najraje jeø palaœinke? Z marmelado. S œem se lahko pohvaliø? Z opravljeno bralno znaœko. Do kje greø z menoj? Do avtobusne postaje. Œemu si posodil zgoøœenko? Marku. O komu sta se pogovarjala? O naøem psu.
58
7_03_ucne enote
16.08.2005
4
09:11
Page 59
Oh, ta gripa! str. 29–38, predvideno øtevilo ur: 4
Operativni cilji enote: – posluøanje/gledanje posnetih pogovorov, – pomnjenje podatkov, – prepoznavanje udeleæencev pogovorov, – prepoznavanje bistvenih podatkov iz posnetih pogovorov, – prepoznavanje vrste pogovorov, – branje uradnega opraviœila, – prepoznavanje okoliøœin tvorjenja opraviœil, – prepoznavanje vrste opraviœil, – prepoznavanje oblikovnih in pragmatiœnih znaœilnosti uradnega opraviœila, – prepoznavanje temeljnih sestavin uradnega opraviœila, – presojanje razumljivosti (zaokroæenosti) opraviœila, – dopolnjevanje uradnega opraviœila, – prepoznavanje zapovrstja sestavin opraviœila, – pisanje uradnega opraviœila, – prepoznavanje in razumevanje poimenovalne vloge svojilnih zaimkov in povratnega svojilnega zaimka, – prepoznavanje svojilnih zaimkov, – prepoznavanje nanaøalnice svojilnih zaimkov (iz okoliøœin sporoœanja ali iz sobesedila), – raba okoliøœinam ustreznega svojilnega zaimka za posamiœnega naslovnika, – raba svojilnih zaimkov in povratnega svojilnega zaimka v povedi (sklanjanje svojilnih zaimkov), – raba strokovnega izraza svojilni zaimek. Sploøni didaktiœni nasveti: – Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). – Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. – Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). – V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Uradno opraviœilo. Opraviœilo je neumetnostno besedilo, in sicer povezovalno – z njim izreœemo komu obæalovanje, ker œesa nismo naredili oz. ker smo kaj naredili narobe. Œe opraviœila ne izreœemo, smo nevljudni; drugemu tako sporoœimo, da ne obæalujemo svojih dejanj ali besed, zato lahko spremeni svoj odnos do nas ali celo prekine stike z nami. Opraviœimo se lahko posamezniku oz. ozkemu krogu ljudi ali mnoæici oz. veœji skupini ljudi. Opraviœilo, ki je namenjeno natanœno doloœenemu naslovniku, je zasebno; tisto, ki je namenjeno mnoæici, pa je javno (objavljeno je npr. po radiu, v œasopisu, na televizijskem zaslonu ipd.). 59
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 60
Zasebno opraviœilo je lahko uradno ali neuradno – to je odvisno od tega, v katerem druæbenem razmerju je sporoœevalec do naslovnika. Œe mu je enakovreden, mu izreœe neuradno opraviœilo; œe pa mu je neenakovreden (tj. podrejen ali nadrejen), mu izreœe uradno opraviœilo. Opraviœilo je lahko izgovorjeno ali zapisano. Ustno se po navadi opraviœimo z besedo oprosti/oprostite – izreœemo jo prijazno in spoøtljivo. Zapisano neuradno opraviœilo (tj. opraviœilo, ki ga piøemo sorodnikom/prijateljem/znancem) ima naslednje sestavne dele: – kraj in œas pisanja, – nagovor naslovnika, – osrednji del besedila (tj. opraviœujemo se, za kaj se opraviœujemo, kdaj in zakaj je do tega priølo), – pozdrav in – podpis sporoœevalca. Zapisano uradno opraviœilo (tj. opraviœilo, ki ga posamezniki piøejo ustanovam oz. predstavnikom ustanov, npr. starøi uœitelju) pa ima znaœilno obliko uradnega besedila: – v levem zgornjem kotu sporoœevalec sporoœi svoje podatke (ime, priimek, naslov), – pod svojimi podatki navede podatke o naslovniku (nad njimi lahko napiøe spoøtljivi nagovor), – v desnem zgornjem kotu napiøe kraj in datum pisanja, – osrednji del besedila naslovi z Zadeva in pripiøe ime besedilne vrste (npr. Zadeva: Opraviœilo), – nato napiøe, da se opraviœuje, za kaj se opraviœuje, kdaj in zakaj je do tega priølo, – lahko pripiøe øe proønjo za razumevanje, – na koncu napiøe pozdrav in – se podpiøe (z roko). Uradno opraviœilo se od neuradnega loœi v obliki, nagovoru (tj. Spoøtovani gospod nam. Dragi dedi), ogovoru naslovnika (tj. vikanje nam. tikanja), v pozdravu (npr. Lepo Vas pozdravljam nam. Œao) in sporoœevalœevem podpisu (npr. Anamarija Novak nam. Anœi). Zapisano uradno opraviœilo izroœimo naslovniku v ovojnici – na njeno sprednjo stran napiøemo spoøtljivi nagovor ter ime in priimek naslovnika. Œe pa opraviœilo naslovniku poøljemo, na sprednjo stran ovojnice nalepimo znamko ustrezne vrednosti in napiøemo naslovnikove podatke; pri tem moramo upoøtevati aktualna navodila poøte pa tudi zaporedje imena in priimka. Opozorilo: Uœenci imajo predznanje o obliki, sestavinah ter pragmatiœnih znaœilnostih neuradnega opraviœila – to so spoznali v 4. razredu, in sicer so v uœni enoti Oprosti! (D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 1. del, 54–57) uresniœevali naslednje operativne cilje: – sprejemanje in tvorjenje ustnega in pisnega neuradnega opraviœila, – izrekanje opraviœila na razne naœine, – upoøtevanje okoliøœin in naœel uspeønega izrekanja in pisanja opraviœila (npr. razumljivost, jezikovna pravilnost, œitljivost, estetskost, zunanja oblikovanost besedila), – tvornjenje opraviœila z raœunalnikom, – pisanje in poøiljanje elektronskih in SMS-sporoœil. V 7. razredu se ukvarjajo predvsem z zapisanimi uradnimi opraviœili. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœitelj naj pred gledanjem posnetka usmeri pozornost uœencev na ilustracijo pod naslovom enote ter naj vodi pogovor o tem, kaj je na sliki, kaj se je verjetno zgodilo pred ilustriranim prizorom in kaj se bo zgodilo, ko bo deklica ozdravela. Uœence naj spodbuja k razmiøljanju o tem, katero vrsto besedila bodo verjetno spoznali v novi uœni enoti. Uœenci naj povedo, kdo jim po navadi napiøe opraviœilo, kaj po navadi napiøe, kako in zakaj to stori. Uœenci naj si ogledajo posnetek. Uœitelj naj jih med gledanjem opazuje; po njihovih nebesednih odzivih naj presodi, ali bo posnetek predvajal øe enkrat.
2.
Uœitelj naj vodi pogovor o posnetku iz 1. naloge.
60
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 61
3.
Uœenci naj si ogledajo posnetek. Uœitelj naj jih med gledanjem opazuje; po njihovih nebesednih odzivih naj presodi, ali bo posnetek predvajal øe enkrat.
4.
Uœitelj naj vodi pogovor o posnetku iz 3. naloge.
5.
Uœenci naj si ogledajo posnetek. Uœitelj naj jih med gledanjem opazuje; po njihovih nebesednih odzivih naj presodi, ali bo posnetek predvajal øe enkrat.
6.
Uœitelj naj vodi pogovor o posnetku iz 5. naloge.
7.
Uœenci naj najprej tiho berejo besedilo. Nato naj uœitelj izbere uœenca in ta naj besedilo prebere na glas.
8.
Uœitelj naj vodi pogovor o besedilu iz 7. naloge; uœenci naj imajo besedilo pred sabo in naj si z njim pomagajo pri odgovarjanju. Uœitelj naj uœence spodbuja k pojasnjevanju odgovorov.
9.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; reøitev naj preveri individualno. Nato naj vsak uœenec napiøe na list 4 vpraøanja o vsebini besedila na zeleni podlagi ter izroœi nepodpisan list uœitelju. Uœitelj naj pred celim razredom bere vpraøanja in spodbuja uœence k odgovarjanju.
10.
Uœenci naj si najprej ogledajo nepopolni miselni vzorec ter povedo, katere sestavine mora imeti uradno opraviœilo. Nato naj iz besedila v 7. nalogi prepiøejo ustrezne podatke. Nalogo naj reøujejo samostojno; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reøitve naj preveri frontalno, in sicer tako, da za vsako sestavino izbere uœenca in ta naj javno predstavi svojo reøitev – pri tem naj pazi na to, da bo tvoril smiselno poved.
11.
Uœenci naj tiho preberejo opraviœilo in sami tiho pridejo do reøitve. Uœitelj naj po doloœenem œasu vodi pogovor – uœence naj vpraøa, kateri del (katera sestavina) opraviœila manjka, zakaj ga sporoœevalec (po njihovem mnenju) ni navedel, zakaj ga je treba navesti in ali bi uœitelj klarineta opraviœil izostanek tudi brez tega podatka.
12.
Uœenci naj tiho preberejo opraviœilo. Nato naj sodelujejo v pogovoru – povedo naj, kateri sestavini manjkata (tj. proønja za razumevanje in podpis) in ali je zaradi tega opraviœilo nerazumljivo ali morda nevljudno; na list papirja naj napiøejo dopolnilo k danemu opraviœilu, tega naj nato javno preberejo in primerjajo svoje reøitve.
13.
Uœenci naj tiho preberejo obe opraviœili in si na list napiøejo svoje ugotovitve. Nato naj se razdelijo v dvojice in primerjajo svoje reøitve. Uœitelj naj spremlja delo dvojic in jim po potrebi pomaga.
14.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; ko konœa nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve. Œe imajo uœenci teæave z razvrøœanjem sestavin opraviœila, jim uœitelj lahko pokaæe øe kakøen tak primer (npr. na prosojnici) in jim naroœi, naj napiøejo koherentno opraviœilo.
15.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; reøitve naj preveri individualno.
16.
Uœenci naj najprej tiho preberejo vsa opraviœila. Nato naj uœitelj izbere uœence za glasno branje opraviœil. Po glasnem branju naj uœitelj vodi pogovor o vrsti opraviœil; po vsakem odgovoru naj uœence spodbuja k pojasnjevanju reøitev.
17.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Nato naj uœencem naroœi, naj svoje reøitve primerjajo z reøitvami v priloæenem snopiœu Reøitve.
18.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, da naj primerjajo svoje in soøolœeve reøitve.
19.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reøitve naj preverja frontalno; uœence naj spodbuja k pojasnjevanju nestrinjanja z neizbranimi trditvami.
20.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reøitve naj preverja frontalno; uœenci naj pojasnijo vsako svojo reøitev (tj. DA in NE). Uœitelj naj uœence øe posebej opozori na 4. trditev ter jo poveæe s »stripom« na naslednji strani – uœenci naj preberejo »strip« (lahko tudi kot igro vlog) in ga komentirajo; œe æelijo, lahko pripovedujejo o kakøni svoji podobni izkuønji.
21.
To nalogo naj uœenci naredijo doma. Kdor doma nima raœunalnika, naj opraviœilo napiøe z roko in ga nato v øolski knjiænici ali raœunalniøki uœilnici prepiøe z raœunalnikom. Uœenci naj obesijo svoja opraviœila na plakat ter jih nato berejo, primerjajo, presojajo ipd. Uœitelj naj spodbuja uœence k temu, da na koncu øolske ure odnesejo svoje opraviœilo domov, ga popravijo in naslednjiœ spet obesijo na plakat. Uœitelj naj po drugi uri pobere opraviœila, v njih zaznamuje napake (sam naj si zabeleæi najpogostejøe napake, npr. neobvladanje/neupoøtevanje oblike uradnega vabila in pravopisnih pravil ipd.) ter jih nato izroœi uœencem v popravo. 61
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 62
Ciljna tema prvega podpoglavja: Svojilni zaimki. Svojilni zaimki so besede, s katerimi posredno poimenujemo svojino/lastnino/pripadnost bitja ali stvari; uporabljamo jih namesto svojilnih pridevnikov (npr. Petrin → njen). Zato jih v sodobnem jezikoslovju (po J. Toporiøiœu, 1976) uvrøœamo med pridevniøke zaimke, te pa med pridevniøke besede. (Kot je æe bilo reœeno v poglavju o vpraøalnih zaimkih, uœencev v osnovni øoli ne obremenjujemo s to sistematiko.) Svojilni zaimki so poleg osebnih samostalniøkih zaimkov (npr. jaz, on, vi) edina vrsta zaimkov, ki izraæajo slovniœno osebo, in sicer prvo, drugo ali tretjo – saj poimenujejo lastnino sporoœevalca (npr. moj, najin, naø), naslovnika (npr. tvoj, vajin, vaø) ali neudeleæenca pogovora (npr. njegov, njen, njun, njihov). To, na koga se nanaøa dani svojilni zaimek (torej njegovo nanaøalnico), zato prepoznamo ali iz okoliøœin sporoœanja (to velja za prvo- in drugoosebne svojilne zaimke, npr. moj = sporoœevalœev; tvoj = naslovnikov) ali iz sobesedila (to velja za tretjeosebne svojilne zaimke, npr. njen = ???; njegov = ???). Svojilni zaimki imajo prav take oblikovne lastnosti kot (svojilni) pridevniki – lahko izraæajo vse tri spole (npr. njen-ø, -a, -o), vsa tri øtevila (npr. njen-ø, -a, -i), lahko se sklanjajo (npr. njen-ø, -ega, -emu, -ø/-ega, -em, -im); njihova posebnost je ta, da izraæajo tudi slovniœno osebo (npr. naø: 1. oseba mnoæine). Opozorilo: Sedmoøolci nimajo veœjih teæav z rabo svojilnih zaimkov – morda manj pogosto uporabljajo svojilne zaimke za dvojino (tj. najin, vajin, njun) oz. namesto njih uporabljajo kar mnoæinske zaimke (tj. naø, vaø, njihov); øe najmanj »domaœ« jim je zaimek njun. Pri rabi spolskih konœnic in pri sklanjanju svojilnih zaimkov delajo podobne napake kot pri drugih pridevnikih (prim. njegov okn, naøo mesto, k naøem sosedu, pri naøemu sosedu). Naloge v razdelku Svojilni zaimki (DZ, 34–37) so sestavljene tako, da uœence spodbujajo – k razmiøljanju o poimenovalni vlogi svojilnih zaimkov, – k iskanju nanaøalnice svojilnih zaimkov (v sobesedilu ali v okoliøœinah sporoœanja) ter – k rabi svojilnih zaimkov. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reøitev naj preveri frontalno.
2.
Uœenci naj samostojno dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reøitev naj preveri frontalno. Nato lahko vodi pogovor o besedah, s katerimi poimenujemo svojino – uœencem pove dve besedi (npr. Alenkin in njen) ter jim naroœi, naj razmislijo, katera beseda je svojilni pridevnik in katera je svojilni zaimek; na tablo nariøe preglednico z dvema stolpcema; v »glavo« prvega vpiøe svojilni pridevnik, v »glavo« drugega pa svojilni zaimek. Nato izbere uœenca, ki naj na ustrezno mesto napiøe besedi Alenkin in njen. Postopoma spodbuja uœence, naj pridejo k tabli in v preglednico napiøejo svojo dvojico besed.
3.–7.
Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, da naj primerjajo svoje in soøolœeve reøitve. Nato naj javno preberejo skupne reøitve dvojic in jih pojasnijo.
8.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Reøitve naj preveri frontalno; vodi naj pogovor o tem, zakaj ni lastnina naslovnika v vseh povedih izraæena z istim svojilnim zaimkom.
9.
Uœenci naj tiho preberejo besedilo, nato naj se razdelijo v dvojice in tako reøujejo nalogo. Uœitelj naj jim na koncu reøevanja naroœi, naj svoje reøitve preverijo z reøitvami v priloæenem snopiœu.
10.–12.
Te naloge naj uœenci reøujejo doma; svoje reøitve naj preverijo z reøitvami v priloæenem snopiœu. Naslednjo øolsko uro naj uœitelj vpraøa uœence, kje so delali napake in ali potrebujejo njegovo pomoœ.
62
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 63
Ciljna tema drugega podpoglavja: Povratni svojilni zaimek. Povratni svojilni zaimek svoj je beseda, s katero posredno poimenujemo svojino/lastnino/pripadnost osebka (npr. Peter mi je posodil svoj slovar). Spada med svojilne zaimke – od njih se oblikovno loœi le po tem, da ne izraæa slovniœne osebe. Opozorilo: Ker sedmoøolci (in Slovenci nasploh) redko uporabljajo povratni svojilni zaimek (svojino osebka namreœ pogosto izraæajo z navadnim svojilnim zaimkom, kar pa ni pravilno, prim. Naj ti pokaæem mojo nalogo?, Zakaj ne greø k tvojemu prijatelju?, Ana mi je posodila njeno kolo.), so naloge v razdelku Povratni svojilni zaimek (DZ, 37–38) sestavljene tako, da uœence spodbujajo – k razmiøljanju o poimenovalni vlogi povratnega svojilnega zaimka in navadnih svojilnih zaimkov ter – k rabi povratnega svojilnega zaimka. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, naj primerjajo svoje in soøolœeve reøitve. Nato naj javno preberejo skupne reøitve dvojic in jih pojasnijo.
2.
Uœenci naj si najprej ogledajo prvo ilustracijo in sami odgovorijo na prvo vpraøanje. Nato naj si ogledajo øe naslednji ilustraciji ter sami odgovorijo na drugo vpraøanje. Ko je na zadnje vpraøanje odgovorila veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preveri reøitve ter se o njih pogovori z uœenci.
3.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; reøitve naj preveri frontalno.
4.
Uœenci naj samostojno reøujejo nalogo. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Uœencem naj naroœi, da naj primerjajo svoje in soøolœeve reøitve. Nato naj javno preberejo skupne reøitve dvojic in jih pojasnijo.
5.
Uœenci naj najprej tiho preberejo vse dvojice povedi. Nato naj jih uœitelj postopoma poziva k primerjanju dvojic povedi in k prepoznavanju razliœnega pomena povedi; uœence naj vpraøa, zaradi katere besede je pomen v drugi povedi v dvojici drugaœen od pomena prve.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela enote? Kaj si se nauœil o opraviœilu? (Dopolni.) Kaj je bil cilj drugega dela enote? Kaj si se nauœil o svojilnih zaimkih? (Dopolni.) Kaj si delal v tem delu? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
63
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 64
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
OPRAVIŒILO je besedilo, s katerim sporoœevalec naslovniku sporoœi, da mu je æal, ker œesa ni naredil ali je kaj naredil __________. Vsebovati mora naslednje podatke: – kraj in _____ pisanja, – __________ naslovnika, – osrednji del besedila (tj. da se opraviœujemo, za _____ se opraviœujemo, _____ in zakaj je do tega priølo), – _________________ in – podpis _____________.
VRSTE OPRAVIŒILA _________________
_________________
(= namenjeno posamezniku ali manjøi skupini ljudi)
(= namenjeno vsem ljudem)
_________________ (= med osebami, ki so v enakovrednem odnosu)
64
_________________ (= med osebami, ki so v neenakovrednem odnosu)
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 65
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
OPRAVIŒILO je besedilo, s katerim sporoœevalec naslovniku sporoœi, da mu je æal, ker œesa ni naredil ali je kaj naredil narobe. Vsebovati mora naslednje podatke: – kraj in œas pisanja, – nagovor naslovnika, – osrednji del besedila (tj. da se opraviœujemo, za kaj se opraviœujemo, kdaj in zakaj je do tega priølo), – pozdrav in – podpis sporoœevalca.
VRSTE OPRAVIŒILA ZASEBNO
JAVNO
(= namenjeno posamezniku ali manjøi skupini ljudi)
(= namenjeno vsem ljudem)
NEURADNO
URADNO
(= med osebami, ki so v enakovrednem odnosu)
(= med osebami, ki so v neenakovrednem odnosu)
65
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 66
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Svojilni zaimek stoji namesto __________ pridevnika (npr. sestrin plaøœ → __________ plaøœ; oœetova sluæba → __________ sluæba). Z njim poimenujemo, __________ je kaj oz. komu pripada bitje oz. predmet.
LASTNIK jaz ti on ona midva, medve/midve vidva, vedve/vidve onadva, onedve/onidve mi, me vi, ve oni, one
66
SVOJILNI ZAIMEK
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 67
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Svojilni zaimek stoji namesto svojilnega pridevnika (npr. sestrin plaøœ → njen plaøœ; oœetova sluæba → njegova sluæba). Z njim poimenujemo, œigavo je kaj oz. komu pripada bitje oz. predmet.
LASTNIK
SVOJILNI ZAIMEK
jaz
moj
ti
tvoj
on
njegov
ona
njen
midva, medve/midve
najin
vidva, vedve/vidve
vajin
onadva, onedve/onidve
njun
mi, me
naø
vi, ve
vaø
oni, one
njihov
67
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 68
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednji besedili. A Novo mesto, 5. 4. 2005 Spoøtovani gospod Kriæman! Verjetno ste sliøali, da smo vœeraj zaœeli prenavljati kopalnico v naøem stanovanju. Tudi jutri bodo delavci øe vrtali z vrtalnim strojem, zato bo precej hrupno. Nato pa bodo sledila nekoliko manj glasna dela. Obnova kopalnice naj bi bila konœana do 25. 4. 2005. Opraviœujem se Vam za motnje, ki ste jih imeli in jih boste øe imeli zaradi hrupa. Lepo Vas pozdravljam. Peter Lajovic Peter Lajovic sosed iz spodnjega stanovanja
B Veœer, sobota, 23. julija 2005 Opraviœilo V vœerajønji øtevilki naøega œasopisa smo pomotoma objavili napaœno fotografijo. Namesto fotografije Janeza Rozmana, direktorja podjetja Jabolko, smo objavili fotografijo odvetnika Joæeta Rozmana. Obema prizadetima se opraviœujemo. Uredniøtvo
Obkroæi œrko pred trditvijo, ki ni pravilna. a) V obeh besedilih æelita pisca sporoœiti naslovniku, da sta nekaj naredila narobe in jima je zato æal. b) Besedilo A je pozdrav, besedilo B pa je opraviœilo. c) V besedilu A je piøœev namen razviden iz besed Opraviœujem se, v besedilu B pa iz besed Opraviœilo in se opraviœujemo. œ) Besedilo B je bilo objavljeno v œasopisu, zato je javno besedilo. d) Besedilo A je zasebno besedilo, saj je namenjeno posamezniku. e) Besedilo A je uradno besedilo – to prepoznamo iz nagovora, podpisa in vikanja. Trditev, pred katero nisi obkroæil œrke, napiøi tako, da bo pravilna. ______________________________________________________________________________ 68
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 69
2. Na prazna mesta vpiøi naslednje kljuœne besede: PROØNJA ZA OPRAVIŒILO, ZAKAJ?, KAJ?, KDAJ?, KDO?, KOGA?.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
prosim, œe opraviœite izostanek
zaradi prehlada
Ana Sever
OPRAVIŒILO
od 3. 10. do 10. 10. 2005
sin Rok
izostanek od pouka
Iz navedenih podatkov napiøi opraviœilo na list papirja. 3. Odpravi napake v naslednjem besedilu. Kamnik 19 5 2005 Spoøtovana gospa knjiæniœarka Pred prvomajskimi poœitnicami sem si v knjiænici izposodila tavœarjevo visoøko kroniko in Vam obljubila, da Vam jo bom vrnila takoj po praznikih. Opraviœujem se Vam, ker tega øe nisem storila, vendar sem bila med poœitnicami ranjena v prometni nesreœi in nekaj œasa tudi v bolniønici. Prvi dan, ko bom spet priøla v øolo, Vam jo bom prinesla. Lep pozdrav Drole Ksenija 4. Podœrtane svojilne pridevnike zamenjaj z ustreznimi zaimki. Bine je padel. Binetov gleæenj me zelo skrbi. _______________ K tekmovalcem je priøel trener. Upajmo, da bo trenerjev nasvet spodbudil igralce k boljøi igri. _______________ Tina in Tinina prijateljica sta zelo pridni uœenki. _______________ Matejina in Bredina sestra je øtudentka arheologije. _______________ Andrejina, Petrova in bratova soøolka bo odpotovala v Indijo. _______________ Kako imenujemo zaimke, ki si jih napisal na œrte? a) Osebni zaimki. b) Vpraøalni zaimki. c) Svojilni zaimki. 69
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 70
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
5. Obkroæi svojilne zaimke. Moja izvoljenka je øtela deset let in je hodila v tretji razred osnovne øole. Ko smo se nekoœ skrivali, sva se skupno skrila v naø sod, v katerem je moja mati pozimi kisala zelje. Prav v tem sodu sem ji izpovedal, da jo imam rad. »Kaj praviø, Andreja, bi tvoj oœe privolil, œe bi ga poprosil za tvojo roko?«
6. Podœrtaj pravilno obliko zaimka. Jan, mi lahko posodiø tvoje/svoje kolo? Uœiteljica nam je predstavila naøo/svojo novo soøolko. Anja, vraœam ti tvoj/svoj zvezek. Mojega/svojega oœeta ni bilo na roditeljski sestanek. Ivo, povej mi tvojo/svojo telefonsko øtevilko.
7. Vstavi pravilni zaimek v ustrezni obliki. Kristjan, si ti mlajøi ali starejøi od (tvoj/svoj) ____________________ sestre? Vpiøite, prosim, (Vaø/svoj) ____________________ rojstne podatke. Oœe je bil za konec tedna v (njegov/svoj) ___________________ rojstnem kraju. Milan, zaupaj mi (tvoj/svoj) ____________________ skrivnost. Tina je priznala (njen/svoj) ____________________ napako in se nam opraviœila. Pokaæite (Vaø/svoj) ____________________ potni list, prosim.
70
7_03_ucne enote
16.08.2005
5
09:11
Page 71
Vas z Rimljani in krofi str. 39–61, predvideno øtevilo ur: 9
Operativni cilji enote: − branje neumetnostnih besedil (predstavitve in opisa kraja), − razumevanje besedila, − znajdenje na grafiœnih ponazoritvah (npr. na zemljevidu, œasovnem traku), − uporaba priroœnikov, − dopolnjevanje miselnega vzorca, − primerjanje miselnih vzorcev, − prepoznavanje glagolov, njihove œasovne oblike in vloge preteklika v besedilu, − povzemanje znaœilnosti opisa in predstavitve kraja, − obnavljanje besedila ob miselnem vzorcu, − naœrtovanje govornega nastopa, − tvorjenje miselnega vzorca, − govorno nastopanje, − presojanje trditev, besedil in govornih nastopov, − utrjevanje pravopisa, − prepoznavanje spola samostalnikov, − poznavanje meril za doloœanje samostalniøkih sklanjatev, − doloœanje sklanjatve samostalnikom, − pravilno sklanjanje t. i. kritiœnih samostalnikov (tj. samostalnikov s posebnostmi v konœnici ali osnovi), − raba strokovnih izrazov osnova, konœnica, sklanjatev. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Opis kraja, predstavitev kraja. Opis kraja je besedilo, v katerem prikazujemo znaœilnosti kraja, tj. njegovo lego, sestavo (oz. dele, npr. zaselke), øtevilo prebivalcev, gospodarstvo (oz. dejavnosti prebivalcev), javne zgradbe in znamenitosti (tj. kulturne oz. naravne). Glagoli so v sedanjiku (ta ne izraæa trenutka sporoœanja, ampak brezœasnost oz. sploønost). /Œe opisujemo kraje, ki jih ni veœ, so glagoli v pretekliku./ Predstavitev kraja pa je besedilo, v katerem je poleg sploønih znaœilnosti kraja predstavljena tudi njegova zgodovina (npr. pomembnejøi dogodki in ljudje, ki so bili povezani s tem krajem) – zato je nekaj glagolov v pretekliku. Predstavitev kraja je torej preteæno opisovalno besedilo z eno pripovedovalno sestavino; na ta naœin so kraji veœinoma predstavljeni v leksikonih, enciklopedijah ipd. priroœnikih. 71
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 72
Opis in predstavitev kraja sta lahko objektivna ali subjektivna; v objektivnem besedilu sporoœevalec prikazuje le dejstva (tj. preverljive podatke), v subjektivnem besedilu pa prikazuje predvsem tisto, kar se zdi njemu posebno zanimivo, lepo, vredno ogleda – to svoje mnenje izraæa s t. i. vrednotenjskimi pridevniki, prvoosebnimi glagoli in zaimki ipd. Opozorilo: Uœenci imajo pri objektivnem opisovanju kraja pogosto teæave – in sicer zato, ker − ne znajo natanœno opazovati kraja, − ne znajo poimenovati znaœilnosti kraja (npr. lege, javnih zgradb, znamenitosti ipd.), − niso objektivni (paœ pa izrekajo svojo presojo in doæivljanje kraja), − ne loœijo sploønih znaœilnosti kraja od enkratnih preteklih dogodkov v njem, zato pripovedujejo o svojih ali tujih doæivetjih v tem kraju ali o pomembnejøih dogodkih iz njegove preteklosti. Ker vemo, da je natanœno opazovanje kraja temeljni pogoj za njegovo opisovanje, naj uœitelj spodbuja uœence k opazovanju kraja, v katerem æivijo, in krajev, ki jih poznajo oz. skozi katere so potovali, k risanju zemljevidov/naœrtov teh krajev ter k »branju« zemljevidov/naœrtov/razglednic in opisov neznanih krajev, in to ne le pri slovenøœini, temveœ tudi pri drugih øolskih predmetih, npr. pri geografiji, likovni vzgoji, turistiœni vzgoji ipd. Poimenovalno zmoænost pa naj razvija s t. i. vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. s poimenovanjem vrst naselbin (npr. mesto, vas, naselje), naslikanih ali umiøljenih zgradb, gospodarskih dejavnosti, naravnih in kulturnih znamenitosti ipd. Pri objektivni predstavitvi kraja pa se teæavam, ki jih imajo uœenci pri opisovanju kraja, pridruæuje øe ena: uœenci ne poznajo podatkov o zgodovini kraja. Zato naj jih uœitelj usmerja k iskanju teh podatkov v raznih virih (npr. v priroœnikih, œasopisih, revijah, na medmreæju ipd.). Uœenci imajo predznanje o opisu kraja; to besedilno vrsto so namreœ spoznali v 5. razredu, in sicer v enoti Povsod je lepo – doma je najlepøe (D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 33–40). V 7. razredu utrjujejo svojo zmoænost opisovanja krajev ter jo nadgrajujejo s sprejemanjem, razœlenjevanjem in tvorjenjem predstavitve kraja. Øe to: Uœitelj mora loœiti opis kraja od predstavitve kraja ter dati uœencem jasno navodilo o tem, katero vrsto besedila naj tvorijo, tj. opis kraja ali njegovo predstavitev. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Predlagani sta dve vrsti motivacije pred branjem besedila. Uœitelj naj se odloœi, ali bo izbral katero od teh ali katero svojo. I. Uœitelj naj pred branjem besedila usmeri pozornost uœencev na naslov 5. enote in na ilustracijo pod njim ter naj vodi pogovor o naslovu (npr. o œem /tj. o katerem zemljepisnem pojmu/ bo govorila enota, kateri slovenski kraji so znani po rimskih izkopaninah in kateri po kulinariœnih posebnostih, kateri slovenski kraj je znan po krofih in ali je morda povezan tudi z Rimljani) ter o ilustraciji (npr. katero zgodovinsko obdobje je prikazano, po œem to vedo, kateri ilustrirani prvini ne spadata v to obdobje ipd.). Uœence naj spodbuja k razmiøljanju o tem, katero vrsto besedila bodo verjetno obravnavali v novi uœni enoti in kaj æe vedo o tej besedilni vrsti. (Uœenci bodo zagotovo napovedali opis kraja – to sicer dræi le deloma, vendar pa naj uœitelj øe ne razkrije prave besedilne vrste, tj. predstavitve kraja.) Uœenci lahko pred branjem besedila reøijo 2. nalogo; pri reøevanju naj si pomagajo s SSKJ. (Uœitelj naj spodbuja uœence, da naj vedno, ko ne razumejo besede, mirno vstanejo, vzamejo SSKJ in v njem poiøœejo razlago neznane besede. Zato naj ima v razredu nekaj izvodov SSKJ oz. naj ima SSKJ v elektronski obliki.) II. Uœitelj naj pred branjem besedila vodi pogovor o domaœem kraju uœencev (oz. o kraju, v katerem je øola), npr. v kateri pokrajini leæi kraj (navedejo naj tudi imena drugih slovenskih pokrajin), kateri veœji kraj je v bliæini, koliko prebivalcev ima kraj, s œim se ti ukvarjajo, katere krajevne znamenitosti bi pokazali tujcu, katere prireditve so v kraju … Uœenci naj skuøajo razloæiti ime kraja (mogoœe obstaja pripovedka o ljudski etimologiji imena kraja). Na ta pogovor se mora uœitelj dobro pripraviti. Pred branjem naj uœenci tudi povedo, ali poznajo kraj Trojane; œe ga, naj povedo, po œem ga poznajo. Uœenci naj tiho berejo besedilo. Nato naj uœitelj izbere uœenca in ta naj besedilo prebere na glas.
7.
Reøitev te naloge naj bi preverjali frontalno. Uœitelj lahko pozove uœence, naj razloæijo pomen preostalih treh ponujenih besed (za reøitev) in naj jih uporabijo v povedih.
14.
To nalogo naj uœenci opravijo doma. Podatke lahko poiøœejo tudi v drugih virih (npr. na medmreæju, v uœbeniku za zgodovino ipd.).
72
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 73
17.
Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spomni uœence na pisanje okrajøanih besed (to so spoznali v 6. razredu).
18.
Uœenci lahko reøijo to nalogo le, œe so æe reøili 14. nalogo (zaradi letnice Atilove smrti). Na œasovnem traku lahko zaznamujejo øe druge dogodke (npr. trenutno letnico, letnico svojega rojstva, letnico prve pisne omembe svojega kraja ipd.).
23.
To nalogo naj uœenci opravijo doma. Podatke lahko poiøœejo tudi v drugih virih (npr. na medmreæju, v uœbeniku za zgodovino ipd.).
24.
Uœitelj naj usmerja uœence v selektivno branje izhodiøœnega besedila (tj. v iskanje bistvenih podatkov po kljuœnih besedah) in v navajanje bistvenih podatkov z alinejami. Uœitelj naj uœencem pove, da se miselni vzorec zaœne izpolnjevati desno zgoraj, nato pa se nadaljuje v smeri urnega kazalca.
25.
Po branju besedila lahko uœitelj naroœi uœencem, naj na list papirja najprej napiøejo temo besedila ter kljuœno besedo za vsako poved, nato pa naj izdelajo miselni vzorec s temo in kljuœnimi besedami. Uœitelj naj spremlja samostojno delo uœencev in jim po potrebi pomaga. Ko izdelajo miselni vzorec vsi uœenci, naj pozove uœence k primerjanju njihovega miselnega vzorca z miselnim vzorcem v 26. nalogi. Nato naj vodi pogovor o ugotovitvah oz. uspeønosti uœencev.
26.
Uœitelj naj usmerja uœence v navajanje bistvenih podatkov z odstavœnimi pomiøljaji.
27.
Uœitelj naj frontalno preverja reøitve. Nato naj uœence vpraøa, zakaj je v besedilu o Trojanah veœ podtem (kljuœnih besed) kot v besedilu o Bevkah. Uœence naj spomni øe na opis Pirana (iz 5. razreda) ter jih ob miselnem vzorcu iz 24. naloge (Trojane) vpraøa, katere podteme (kljuœne besede) iz tega miselnega vzorca ni bilo v opisu Pirana.
28.
Uœenci naj v priloæenem snopiœu Reøitve preverijo, ali so prepisali vse glagole. Odgovora na vpraøanji pa naj javno preberejo. Nato naj uœitelj vodi pogovor o tem, zakaj niso vsi glagoli v sedanjiku in zakaj ne v pretekliku. Uœenci naj povedo, katera kljuœna beseda napoveduje preteklik (tj. zgodovina). Uœitelj naj se z uœenci pogovarja tudi o tem, katera œasovna glagolska oblika prevladuje pri naslednjih øolskih predmetih: pri geografiji, zgodovini in naravoslovju. Uœenci naj povedo, zakaj je tako. (Reøitve za uœitelje: Pri geografiji prevladuje sedanjik, ker gre za opisovanje celin, dræav, podnebja, rastlinstva, povrøja … Pri zgodovini prevladuje preteklik, ker gre za pripovedovanje o enkratnih preteklih dogodkih. Pri naravoslovju prevladuje sedanjik, ker gre za opisovanje æivali, rastlin, naravnih pojavov in ponavljajoœih se procesov.)
29.
Po frontalnem preverjanju reøitev lahko uœitelj pokaæe uœencem plakat z naslednjo preglednico: ZNAŒILNOSTI
OPIS KRAJA
PREDSTAVITEV KRAJA
1. vsebina: – lega – sestava – prebivalci – gospodarstvo – javne zgradbe – zgodovina – znamenitosti 2. glagoli:
– v pretekliku – v sedanjiku
Uœencem naj naroœi, naj mu narekujejo, za katero kljuœno besedo naj naredi X v stolpec za opis oz. za predstavitev kraja. Plakat naj obesi na tablo. Uœenci lahko preriøejo preglednico, œe æelijo. 30.
Uœitelj naj pred obnavljanjem opozori uœence – na pravilno zapovrstje kljuœnih besed v obnovi (tj. da zaœnemo desno zgoraj in nadaljujemo v smeri urnega kazalca), – na to, da preidemo k novi kljuœni besedi øele potem, ko obnovimo vse bistvene podatke dane kljuœne besede (tj. da ne »skaœemo« z ene kljuœne besede oz. podteme k drugi in se nato spet vraœamo k prvi), in – na to, da v obnovi ne navajamo kljuœnih besed (prim. Lega), temveœ kljuœne besede posredno izrazimo z glagoli (npr. lega → Trojane leæijo …; prebivalci → Trojane imajo … prebivalcev …; zgodovina → Trojane so æe od nekdaj …; javne zgradbe → Na Trojanah so …). 73
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 74
31.
Uœenci naj se doma pripravijo na govorni nastop. Uœitelj naj jih prej v øoli spomni na t. i. faze sporoœanja (te so podrobneje obravnavali v 5. razredu, prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 1. del, 8. Brez naœrta ni ne hiøe ne besedila, 57–62) in jih spodbuja k opisovanju priprav na govorni nastop. Œe pogovor »ne steœe«, naj uœencem pokaæe prosojnico s prepisanimi navodili iz DZ za 5. razred (str. 61) ter vodi pogovor o njih. Uœence naj tudi seznani z merili ocenjevanja govornih nastopov. Uœenci naj posluøajo govorne nastope soøolcev in si sproti zapisujejo svoje ugotovitve; po vsakem govornem nastopu naj izrekajo svoje mnenje (upoøtevajoœ uœiteljeva merila).
32.–33.
Uœenci lahko reøujejo to nalogo v dvojicah; œe œesa ne znajo reøiti, lahko pogledajo v slovarski del Slovenskega pravopisa. (Zato mora biti tudi ta na razredni polici.) Uœitelj naj spremlja njihovo delo ter jih posamiœno opozarja na rabo velike zaœetnice v imenih prebivalcev kraja.
35.
Uœenci lahko reøujejo to nalogo v dvojicah; œe œesa ne znajo reøiti, lahko pogledajo v slovarski del Slovenskega pravopisa. Uœitelj naj spremlja njihovo delo ter jih posamiœno opozarja na rabo male zaœetnice v vrstnih pridevnikih iz lastnih imen.
36.
Uœenci lahko reøujejo to nalogo v dvojicah. Uœitelj naj spremlja njihovo delo ter jih posamiœno opozarja na rabo velike zaœetnice v imenih slovenskih pokrajin (tudi v tistih, ki se konœajo na -ska, npr. Øtajerska, Notranjska, in so torej po izvoru vrstni pridevniki, po poimenovalni vlogi pa t. i. posamostaljeni pridevniki). Za uzaveøœanje rabe velike oz. male zaœetnice naj ponudi uœencem nekaj primerov, npr. gorenjska narodna noøa – Gorenjska, dolenjska prestolnica – Dolenjska, notranjska posebnost – Notranjska, øtajerska zanimivost – Øtajerska).
38.
Pred reøevanjem te naloge naj uœitelj napiøe na tablo naslednja lastna imena: Økofja Loka, Novo mesto, Gorenja vas, Grahovo ob Baœi, Kranjska Gora, Ømarjetna gora, Stari vrh, Kamniøke Alpe, Velika Britanija, Zdruæene dræave Amerike. Uœenci naj za vsako lastno ime povedo, ali je z njim poimenovan kraj ali ne, ali je torej lastno ime krajevno ali ne in zakaj je napisano prav – svojo presojo naj pojasnijo (vendar naj se od njih ne zahteva popolna ponovitev pravopisnega pravila – pomembneje je, da praktiœno obvladajo to pravilo).
39.
Uœitelj naj uœencem, ki imajo teæave z izbiranjem nanaøalnice osebnega zaimka, pove, da jo morajo poiskati v izhodiøœnem besedilu, tj. v povedi pred navedeno povedjo (ne pa da kar prosto ugibajo o njej).
40.
Reøitve naj se preverijo frontalno. Uœenci naj pojasnijo vsak svoj popravek.
41.
Œe imajo uœenci teæave, naj uœitelj pripravi øe kakøen podoben primer, npr. Otrok je na zadnjem sedeæu. Jablana je pod mojim oknom.
Ciljna tema prvega podpoglavja: Samostalniøke sklanjatve. Samostalniki so besede, s katerimi neposredno poimenujemo bitja, stvari ali pojme. Samostalnik v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporiøiœu, 1976) ni besedna vrsta, temveœ je podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo samostalniøka beseda. Samostalniøka beseda je torej besedna vrsta, ki zdruæuje tri podvrste besed z enakimi pomenskimi in skladenjskimi lastnostmi (vse te besede namreœ poimenujejo bitja, stvari in pojme, v stavku pa nastopajo v vlogi osebka ali predmeta). Podvrste samostalniøke besede so: samostalnik (npr. deœek, mesto), samostalniøki zaimek (npr. on, kdo, nekdo, nihœe, kaj, nekaj) in posamostaljeni pridevnik (npr. Œajkovski, Krøko, Trebnje). Jezikoslovno razvrøœanje besed v besedne vrste je zelo abstraktno; zanj sta potrebni precej bolj razviti zmoænosti abstraktnega miøljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko priœakujemo od vseh uœencev v osnovni øoli, zato uœenci na tej stopnji øolanja spoznavajo le temeljne oz. laæje predstavljive skupine besed. To pomeni, da ne spoznavajo samostalniøke besede, samostalniøkih zaimkov, posamostaljenih pridevnikov ipd., temveœ spoznavajo le temeljno skupino besed, tj. samostalnik. Uœenci so v 5. razredu spoznali, – da so samostalniki besede, s katerimi poimenujemo bitja, stvari in pojme (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 15. Kdo ali kaj je to?, 16 –20), ter – da imajo doloœene oblikovne znaœilnosti, tj. spol (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 16. Oprostite, katerega spola ste?, 21–25) in øtevilo (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 17. Eden, dva ali veœ?, 26–32). 74
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 75
V 6. razredu so spoznali sklanjanje samostalnika (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 1. del, 11. Soseda s sosedo o sosedi, 116–126). V 7. razredu pa postopoma (v dveh enotah, tj. v 5. in 6.) spoznavajo samostalniøke sklanjatve, in sicer: pojem, merili za razvrøœanje (tj. spol samostalnika in konœnica v rodilniku ednine), vrste sklanjatev in njihove znaœilnosti. Tako naj bi se nauœili uvrstiti samostalnike v pravilno sklanjatev, in kar je øe pomembneje od doloœanja sklanjatve: praktiœno naj bi obvladali sklanjanje t. i. kritiœnih samostalnikov, tj. samostalnikov s posebnimi konœnicami (npr. s konjem, ne s konjom) in s posebnostmi v osnovi (npr. zidovi, ne zidi) – pri sklanjanju teh samostalnikov delajo uœenci precej napak ravno zaradi teh posebnosti (torej zaradi odstopanja od sklanjatvenega vzorca). Naloge v prvem podpoglavju so zasnovane tako, da uœenci prepoznajo, da v slovenøœini vseh samostalnikov ne sklanjamo enako oz. z istimi konœnicami, da pa tudi ne sklanjamo vsakega samostalnika na svoj naœin oz. s œisto posebnimi konœnicami – zato lahko v jeziku odkrijemo nekaj skupin samostalnikov, ki se sklanjajo enako oz. z istimi konœnicami. To pomeni, da samostalnike razvrøœamo v doloœene sklanjatve oz. sklanjatvene vzorce. Prvo merilo za razvrøœanje v sklanjatve je spol samostalnika – zato loœimo tri osnovne skupine sklanjatev: moøke, æenske in srednje. Ker pa vseh samostalnikov moøkega spola ne sklanjamo z istimi konœnicami, loœimo veœ moøkih sklanjatev; enako je tudi z æenskimi in srednjimi sklanjatvami. Opozorilo: Uœitelj naj se zaveda, da sta izhodiøœi oz. temeljni merili za razvrøœanje samostalnikov v sklanjatve prepoznavanje spola in obvladanje sklanjanja samostalnikov, zato naj na zaœetku tega podpoglavja z raznimi vajami (torej praktiœno, ne teoretiœno) preveri, ali uœenci to res obvladajo. Œe odkrije primanjkljaje, naj jih skuøa odpraviti z vajami. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Pred reøevanjem naloge naj uœitelj naroœi uœencem, naj v skupini napisanih besed (npr. piøem, jaz, œigav, zanimiv, pomlad, moj, molœe) doloœijo samostalnik, temu pa spol in øtevilo ter naj ga uporabijo v povedih (npr. 21. marca nastopi ____________, Ne œakaj ___________, ne œakaj na maj!, Jeseni sledi zima, ___________ pa poletje, No, pa smo doœakali _____________!, Nikar mi øe ne govori o _______________, prezgodaj je øe!, Z letoønjo _____________ smo lahko zelo zadovoljni). Uœenci naj vsako svojo reøitev utemeljijo. Uœenci naj nato v vodenem pogovoru ponovijo, kar vedo – o samostalniku (npr. kaj z njim poimenujemo), – o njegovem spolu (npr. po œem ga doloœamo), – o njegovem øtevilu (npr. koliko slovniœnih øtevil je v slovenøœini, kako se imenujejo in kaj izraæajo, ali imajo vsi samostalniki vsa tri øtevila) ter – o njegovem sklanjanju (npr. o øtevilu sklonov, njihovih imenih, vpraøalnicah zanje in o njihovi rabi). Øele po tej »obuditvi predznanja« naj se uœenci lotijo reøevanja 1. naloge v DZ.
2.
Uœitelj naj preveri reøitve frontalno; uœencem naj razloæi konœnico -ø oz. niœto konœnico (tudi njeno pisanje). /Pojma osnova in konœnica so uœenci spoznali æe v 6. razredu, ne poznajo pa øe pisanja konœnic./
7.
Uœitelj naj na koncu te enote povzame (lahko z vodenim pogovorom), da v slovenøœini vseh samostalnikov ne sklanjamo enako oz. z istimi konœnicami, da pa tudi ne sklanjamo vsakega samostalnika na svoj naœin oz. s œisto posebnimi konœnicami – zato lahko v jeziku odkrijemo nekaj skupin samostalnikov, ki se sklanjajo enako oz. z istimi konœnicami. To pomeni, da samostalnike razvrøœamo v doloœene sklanjatve oz. sklanjatvene vzorce. Prvo merilo za razvrøœanje v sklanjatve je spol samostalnika – zato loœimo tri osnovne skupine sklanjatev: moøke, æenske in srednje. Ker pa vseh samostalnikov moøkega spola na sklanjamo z istimi konœnicami, loœimo veœ moøkih sklanjatev; enako je tudi z æenskimi in srednjimi sklanjatvami.
Ciljna tema drugega podpoglavja: Moøke sklanjatve. Prvo merilo pri doloœanju sklanjatve samostalnika je njegov spol. Ker so samostalniki v slovenøœini moøkega, æenskega ali srednjega spola, loœimo tri osnovne sklanjatve: moøke, æenske in srednje. Ker se vsi samostalniki moøkega spola ne sklanjajo z istimi konœnicami (prim. brat, -a; Luka, -e; NUK, -ø) , ni moøka sklanjatev ena sama, paœ pa na podlagi konœnice v rodilniku ednine loœimo tri moøke sklanjatve, in sicer 1., 2. in 3: 75
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 76
– V 1. moøko sklanjatev spadajo tisti samostalniki moøkega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -a (prim. brat, -a). – V 2. moøko sklanjatev spadajo tisti samostalniki moøkega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -e (prim. Luka, -e). – V 3. moøko sklanjatev pa spadajo tisti samostalniki moøkega spola, ki imajo v rodilniku ednine (in v vseh drugih sklonih) konœnico -ø (prim. NUK, -ø). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj najprej preberejo besedilo. Nato naj s tanko œrto podœrtajo vse samostalnike in jim doloœijo spol. Nazadnje naj z debelo œrto podœrtajo samo samostalnike moøkega spola.
2.
Podœrtani samostalniki moøkega spola so v raznih sklonih in øtevilih, zato naj jih uœenci najprej postavijo v imenovalnik ednine. Uœitelj naj uœencem pove, da je imenovalnik ednine za veœino samostalnikov izhodiøœni sklon oz. osnovna oblika – zato so v slovarjih vedno najprej navedeni v tej obliki (izjema so mnoæinski samostalniki, katerih osnovna oblika je imenovalnik mnoæine /ker nimajo ednine/). Nato naj te samostalnike postavijo v drugi sklon, tj. v rodilnik ednine. (Ker uœenci pogosto zamenjajo poimenovanji rodilnik in orodnik, je v »glavi« preglednice napisano izhodiøœe Ne vidim nobenega – to naj bi uœence brez posebne razlage usmerilo v rabo rodilnika.)
3.
Uœitelj naj uœence usmeri le v opazovanje konœnice v rodilniku (ne pa tudi v imenovalniku). Po reøevanju te naloge naj uœencem pove, da je od konœnice v rodilniku odvisno, v katero moøko sklanjatev spada dani samostalnik (oz. po kateri moøki sklanjatvi se sklanja).
4.
Uœitelj naj uœence spodbuja k pravilnemu pisanju konœnic, tj. z vezajem na levi (npr. -a).
5.
Pri reøevanju te naloge si uœenci lahko pomagajo z ilustracijo. V povzemalnem delu naloge naj uœitelj spodbuja uœence k pravilnemu pisanju konœnic. Uœence (deœke) z imenom na -a (npr. Æiga, Jaka, Miha) naj vpraøa, katero sklanjanje njihovega imena jim je ljubøe: po 2. ali po 1. moøki sklanjatvi (npr. Uœiteljica je œestitala Æigi ali Uœiteljica je œestitala Æigu). /Zagotovo bo kdo od uœencev sklanjal svoje ime s podaljøano osnovo, npr. Æigatu; uœitelj naj uœencem pove, da je tako sklanjanje le pogovorno, ne pa tudi knjiæno.)
6.
Uœenci naj najprej preberejo povedi. Nato naj s tanko œrto podœrtajo vse samostalnike in jim doloœijo spol. Potem naj z debelo œrto podœrtajo samo samostalnike moøkega spola. Podœrtane samostalnike naj prepiøejo v ustrezni stolpec v preglednici.
Ciljna tema tretjega podpoglavja: 1. moøka sklanjatev. Prva moøka sklanjatev je ena od treh moøkih sklanjatev – je najpogostejøa moøka sklanjatev (najveœ samostalnikov moøkega spola se sklanja po njej) in se celo krepi, saj se vsi samostalniki 2. in 3. moøke sklanjatve lahko sklanjajo tudi po njej (npr. Luka, -a, -u …; NUK, NUK-a, Nuk-u). V 1. moøko sklanjatev spadajo tisti samostalniki moøkega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -a (prim. brat, -a). Veœina samostalnikov 1. moøke sklanjatve ima tipiœne konœnice te sklanjatve – nekaj med njimi pa jih ima katero posebno konœnico, npr. – -o/-e v imenovalniku ednine (nam. -ø), npr. avto, finale (tj. prevzeta obœna imena); – -u v rodilniku ednine (nam. -a), npr. zid, grad, dar (tj. nekateri enozloæni samostalniki); – -a v toæilniku ednine (nam. -ø), npr. brat, volk (tj. samostalniki, ki poimenujejo bitja, ter nekaj tistih, ki poimenujejo neæivo, npr. Na mizo je vrgel pika); – -em v orodniku ednine in dajalniku mnoæine (nam. -om), npr. s stricem, ptiœem (tj. samostalniki, katerih osnova se konœuje na c, œ, æ, ø ali j); – -ev v rodilniku dvojine in mnoæine (nam. -ov), npr. stricev, noæev (tj. samostalniki, katerih osnova se konœuje na c, œ, æ, ø ali j); – -ema v dajalniku in orodniku dvojine (nam. -oma), npr. stricema, z noæema (tj. samostalniki, katerih osnova se konœuje na c, œ, æ, ø ali j); – -je v imenovalniku mnoæine (ob -i ali nam. -i), npr. fantje/fanti, zobje.
76
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 77
Nekaj samostalnikom 1. moøke sklanjatve se pri sklanjanju spremeni osnova, in sicer – se od rodilnika ednine dalje skrajøa zaradi izpada neobstojnega polglasnika (npr. Koper-ø, Kopr-a); – se od rodilnika ednine dalje podaljøa z -j-, -t- ali -n- (npr. z -j-: kuhar-ø, kuharj-a; Adi-ø, Adij-a /ne pa Adit-a; to je pogovorno/; s -t-: oœe-ø, oœet-a /ne pa Marko-ø, Markot-a; to je pogovorno/; z -n-: Francelj-ø, Franceljn-a); – se od imenovalnika dvojine dalje podaljøa z -ov- (npr. grad-ø, gradov-a); – se ji v doloœenih sklonih zamenja konœni glas (npr. otrok-ø, otroc-i); – se v mnoæini v celoti, v dvojini pa v doloœenih sklonih zamenja z nadomestno osnovo (npr. œlovek-ø, ljud-je). Pogoste so tudi glasovne in naglasne spremembe (npr. kmèt – kméta; bràt – bráta; mêdved – medvéda). Uœenci delajo precej napak ravno pri sklanjanju teh t. i. kritiœnih oz. »posebnih« samostalnikov 1. moøke sklanjatve, in to zaradi teh posebnosti (torej zaradi odstopanja od sklanjatvenega vzorca). Naloge v tretjem podpoglavju so sestavljene tako, da vodijo uœence k prepoznavanju samostalnikov 1. moøke sklanjatve ter k pravilnemu sklanjanju t. i. kritiœnih samostalnikov te sklanjatve. Od uœencev se ne priœakujejo naøtevanje konœnic 1. moøke sklanjatve in posebnosti te sklanjatve ter jezikoslovni opis posebnosti pri sklanjanju danega samostalnika. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj pred reøevanjem te naloge povedo, na osnovi katerih dveh meril razvrøœamo samostalnike v sklanjatve (tj. po spolu in po konœnici v rodilniku ednine).
2.
Uœitelj naj uœence spodbuja k pravilnemu pisanju konœnic, tj. z vezajem na levi (npr. -a).
4.
Uœitelj naj uœence opozori, da je v preglednici æe napisan vezaj, zato naj vpiøejo samo konœnice.
5.–26.
Uœenci z manj razvito abstraktno (npr. metajezikovno) zmoænostjo naj reøijo le praktiœni del teh nalog (ne pa tudi teoretiœnega oz. metajezikovnega) oz. le praktiœne naloge (torej ne 10. in 19.). Tudi sicer naj se uœitelj zaveda, da je temeljni cilj teh nalog pravilno sklanjanje t. i. kritiœnih/posebnih samostalnikov 1. moøke sklanjatve, ne pa jezikoslovno opisovanje sklanjatvenih posebnosti ali naøtevanje oz. povzemanje posebnosti 1. moøke sklanjatve. Zato naj tudi preverja samo praktiœno obvladanje sklanjanja t. i. kritiœnih samostalnikov (od uœencev naj torej ne priœakuje/zahteva naøtevanja ali opisovanja posebnosti v konœnici, osnovi ali mestu naglasa).
Ciljna tema œetrtega podpoglavja: 2. moøka sklanjatev. V 2. moøko sklanjatev spadajo tisti samostalniki moøkega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -e (npr. Luk-a, -e). Taka so zelo priljubljena moøka imena na -a (npr. Luka, Jaka, Miha, Æiga, Matija, Grega, Saøa, Aljoøa, Mitja). Vse samostalnike 2. moøke sklanjatve lahko sklanjamo tudi po 1. moøki sklanjatvi (npr. Luk-a, -a, -u) – pri sporoœanju v knjiænem jeziku moramo paziti, da osnove ne podaljøujemo s -t- (kot delamo v pogovornem jeziku, prim. Luk-a, Lukat-a). Pravilno sklanjanje po 1. moøki sklanjatvi je torej Luk-a, -a, -u. Naloge v tem podpoglavju so sestavljene tako, da vodijo uœence k prepoznavanju samostalnikov 2. moøke sklanjatve ter k pravilnemu sklanjanju le-teh bodisi po 2. ali po 1. moøki sklanjatvi (in to brez podaljøevanja osnove s -t-). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 4.
Med pregledovanjem reøitev naj bo uœitelj pozoren na nepravilno podaljøevanje osnove s -t-; uœencem naj pove, da to v knjiænem jeziku ni dovoljeno in da se tako lahko podaljøujejo samo imena na -e-.
5.
V vsakem razredu je zagotovo uœenec z imenom na -a (npr. Æiga, Jaka, Miha) in ta naj pove, katero sklanjanje njegovega imena mu je ljubøe: po 2. ali po 1. moøki sklanjatvi (npr. Uœiteljica je œestitala Æigi ali Uœiteljica je œestitala Æigu). /Verjetno bo kdo od uœencev sklanjal svoje ime s podaljøano osnovo, npr. Æigatu; uœitelj naj uœencem pove, da je tako sklanjanje le pogovorno, ne pa tudi knjiæno./
77
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 78
6.
Uœitelj naj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev – tako jim bo pomagal pri uzaveøœanju pravila o tem, v katerih moøkih imenih podaljøujemo osnovo s -t- , tj. v moøkih imenih na -e (ne pa tudi na -o, -i ali -a).
7.
Verjetno bo nekaj uœencev podœrtalo tudi samostalnike 1. æenske sklanjatve (zaradi enake konœnice v imenovalniku in rodilniku ednine). Zato naj uœitelj z njimi ponovi merili za razvrøœanje v sklanjatve (tj. spol samostalnika in konœnica v rodilniku ednine).
Ciljna tema petega podpoglavja: 3. moøka sklanjatev. V 3. moøko sklanjatev spadajo tisti samostalniki moøkega spola, ki imajo v rodilniku ednine in v vseh drugih sklonih konœnico -ø (npr. NUK-ø, -ø). To so veœinoma kratice (npr. NUK) in simboli (npr. Cis). Vse samostalnike 3. moøke sklanjatve lahko sklanjamo tudi po 1. moøki sklanjatvi – v takem primeru pazimo, da med osnovo in glasovno konœnico vstavimo vezaj (npr. NUK-a, NUK-u). Naloge v petem podpoglavju so sestavljene tako, da uœence vodijo k prepoznavanju samostalnikov 3. moøke sklanjatve ter k njihovemu pravilnemu sklanjanju bodisi po 3. ali po 1. moøki sklanjatvi. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœitelj naj z uœenci vodi pogovor o njihovem predznanju treh vrstah okrajøav ter o rabi in pisanju le-teh.
2.
Uœitelj naj z uœenci vodi pogovor o spolu kratic in njihovih podstavnih besednih zvez (npr. NLB/NUK je moøkega spola, Nova Ljubljanska banka/Narodna in univerzitetna knjiænica pa je æenskega spola.
3.
Uœencem se zdi sklanjanje kratic po 3. moøki sklanjatvi (tj. z niœto kratico) nenavadno – po navadi namreœ kratice sklanjamo po 1. moøki sklanjatvi.
20.
Uœenci naj povedo, katera moænost sklanjanja kratic in simbolov jim je bolj domaœa – po 3. ali po 1. moøki sklanjatvi. Uœitelj naj jih opozori, da moramo pri sklanjanju kratic in simbolov po 1. moøki sklanjatvi paziti, da med osnovo in glasovno konœnico vstavimo vezaj (npr. NUK-a, NUK-u).
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o predstavitvi kraja? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela uœne enote? Kaj si se nauœil o samostalniøkih sklanjatvah? (Dopolni povedi.) Kaj si se nauœil o moøkih samostalniøkih sklanjatvah? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri Enciklopedija Slovenije, 10. zv., Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 1996. Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995.
78
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 79
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
PREDSTAVITEV KRAJA
ZNAMENITOSTI
ZGODOVINA
LEGA
PREDSTAVITEV KRAJA
JAVNE ZGRADBE
SESTAVA
PREBIVALCI GOSPODARSTVO
79
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 80
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Samostalnike razvrøœamo glede na spol v doloœene _______________, zato loœimo ______ osnovne skupine sklanjatev: moøke, ______________ in ________________. Vseh samostalnikov istega spola ne sklanjamo __________, zato loœimo _________ moøkih, æenskih in srednjih sklanjatev.
Samostalnike razvrøœamo glede na spol v doloœene sklanjatve, zato loœimo tri osnovne skupine sklanjatev: moøke, æenske in srednje. Vseh samostalnikov istega spola ne sklanjamo enako, zato loœimo veœ moøkih, æenskih in srednjih sklanjatev.
80
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 81
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. moøka sklanjatev konœnica v rod. ed.: ___ npr. ________________ 2. moøka sklanjatev MOØKE SKLANJATVE
konœnica v rod. ed.: ___ npr. ________________ 3. moøka sklanjatev konœnica v rod.ed.: ___ npr. _______________
1. moøka sklanjatev konœnica v rod. ed.: -a npr. avtobus 2. moøka sklanjatev MOØKE SKLANJATVE
konœnica v rod. ed.: -e npr. pismonoøa 3. moøka sklanjatev konœnica v rod. ed.: -ø
npr. RTV 81
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 82
Predlogi nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo. Ptuj Ptuj leæi v severovzhodnem delu Slovenije, na griœevnatem svetu ob reki Dravi, kjer se stikajo Dravsko in Ptujsko polje, Slovenske gorice in Haloze. Zaradi strateøke lege je bilo to obmoœje æe zgodaj poseljeno. O tem priœajo øtevilne izkopanine, npr. kamnite sekire, lonœeno posodje in drugi predmeti za vsakdanjo rabo iz kamene, bakrene in æelezne dobe. Za Kelti so na ta obmoœje priøli Rimljani in Ptuj je v rimskem œasu doæivel najveœji razcvet. Poetovio, kot se je takrat imenoval, je bil sprva vojaøki tabor za rimsko vojsko, l. 15 n. ø. pa se je razvil v civilno naselbino in doæivel razvoj predvsem v 2. in 3. stol. Rimljani so tu zgradili prvi kamniti most œez Dravo; izkopanine vodovoda, kanalizacije, ohranjeni spomeniki, denar in druge najdbe pa govorijo o bogatem in æivahnem mestu, v katerem je æivelo veœ tisoœ prebivalcev – Poetovio je bil najveœje rimsko mesto na obmoœju danaønje Slovenije. Od konca 4. do srede 5. stol. je bilo mesto pod oblastjo Gotov, potem spet pod rimsko upravo in nato poruøeno ok. l. 450. V 6. stol. so se na tem obmoœju naselili Slovani. Ptuj je postal mesto z mestnimi pravicami ok. l. 1250. Med najpomembnejøimi zgradbami v starem delu mesta, ki je stisnjen med Dravo in Grajskim hribom ter med dominikanskim samostanom na zahodu in minoritskem samostanom na vzhodu, je mogoœen grad iz l. 1120–47; danes je v njem muzej. Drugi pomembnejøi spomeniki so øe: proøtijska cerkev sv. Jurija, sezidana ok. l. 1130 in prezidana v 15. stol., mestni stolp s konca 16. stol., ki stoji pred njo (in je sprva sluæil kot opazovalnica pred Turki ali ognjem, danes pa je zvonik z uro), nagrobnik poetovijskega meøœana Marka Valerija Vera (zaradi kipa Orfeja na njem ga imenujejo tudi Orfejev spomenik), nekdanji dominikanski samostan (zgrajen 1230–55, v njem sta muzej in knjiænica) in minoritski samostan (zgrajen 1255–80). Zaradi teh in mnogih drugih znamenitosti ter pustnega karnevala (na tem obmoœju so namreœ doma kurenti) obiøœe to øtajersko mesto veliko turistov. Zanje so privlaœni tudi Terme Ptuj in zajezitveno Ptujsko jezero (to je rekreacijsko srediøœe, pomembno pa je tudi kot vodni biotop, predvsem za ptiœe). Najpomembnejøo vlogo v gospodarstvu ima kmetijstvo. V Ptuju je sedeæ Kmetijskega kombinata Ptuj, ki ima med drugim v mestu osrednjo vinsko klet za vinorodna okoliøa Haloze in Srednje Slovenske gorice. Na Ptuju je poleg Mlekarne Ptuj ter veterinarsko-æivinorejskega zavoda, ki redi bike lisaste pasme, najveœje perutninsko podjetje v Sloveniji – Perutnina Ptuj. Na Ptuju je zaposlenih okoli 2000 prebivalcev; veliko Ptujœanov dela v Kidriœevem, nekaj pa tudi v Mariboru. Danes øteje Ptuj okoli 19 000 prebivalcev. Mesto ima dobre prometne zveze, saj leæi ob pomembnem kriæiøœu cest Maribor–Zagreb in Ormoæ–Murska Sobota.
Dopolni s kljuœnimi besedami. 1. odstavek govori o ____________________. 2. odstavek govori o _______________________. 3. odstavek govori o ____________________. 4. in 5. odstavek govorita o _______________________. 6. odstavek govori o ________________________. 7. odstavek govori o ________________________.
82
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 83
2. Podœrtaj pravilno besedo. Besedilo iz 1. naloge je opis / predstavitev kraja.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Utemelji svojo odloœitev. ________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 3. Na zemljevidu oznaœi, kje leæi Ptuj.
4. Obkroæi. Ptuj je a) na Gorenjskem. b) na Dolenjskem. c) na Øtajerskem. œ) na Primorskem. 5. Kako se je Ptuj imenoval pod Rimljani? ____________________ 6. Na œasovnem traku oznaœi, – od kdaj do kdaj je trajala rimska naselbina, – kdaj je doæivela najveœji razcvet. 0 200 100
100 200 300 400 500 600 700 800 900 1000 1100 1200 1300 1400 1500 1600 1700 1800 1900 2000
7. Napiøi, kdaj so nastali: – grad: ___________________ – nagrobnik rimskega meøœana: ____________________ – kamnita sekira: _________________
83
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 84
8. Obkroæi œrko pred trditvami, ki ustrezajo vsebini besedila. a) b) c) œ) d) e)
Na Ptuju æivi okoli 2000 ljudi. Nekateri se vozijo na delo v Maribor ali Kidriœevo. Skozi Ptuj potujeø, œe se peljeø iz Maribora v Zagreb. Na Ptuju deluje dominikanski samostan. V minoritskem samostanu sta muzej in knjiænica. Turisti obiøœejo Ptuj za pusta.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
9. Tvori vpraøalne povedi; vpraøaj se po podœrtanih besedah. a) Za Kelti so na to obmoœje priøli Rimljani. __________________________________________ b) Za Kelti so na to obmoœje priøli Rimljani. __________________________________________ c) Za Kelti so na to obmoœje priøli Rimljani. __________________________________________
10. Iz 4. odstavka prepiøi osebni zaimek. ___________________ Obkroæi, namesto katere besede stoji. a) Kurenti. b) Znamenitosti. c) Turisti. œ) Terme.
11. Prepiøi osebne zaimke øe iz naslednje povedi. Drugi pomembnejøi spomeniki so øe: proøtijska cerkev sv. Jurija, mestni stolp, ki stoji pred njo (in je sprva sluæil kot opazovalnica pred Turki ali ognjem, danes pa je zvonik z uro), ter nagrobnik poetovijskega meøœana Marka Valerija Vera (zaradi kipa Orfeja na njem ga imenujejo tudi Orfejev spomenik), nekdanji dominikanski samostan (v njem sta muzej in knjiænica) in minoritski samostan. ______________
______________
______________
Obkroæi, namesto katere besede stoji prvi zaimek. a) b) c) œ)
Opazovalnica. Cerkev. Stolp. Konec.
Obkroæi, namesto katere besede stoji drugi zaimek. a) b) c) œ)
84
Orfej. Kip. Meøœan Mark Valerij Vero. Nagrobnik.
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 85
Obkroæi, namesto katere besede stoji tretji zaimek. a) b) c) œ)
Samostan. Spomenik. Muzej. Knjiænica.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
12. Iz zemljepisnih lastnih imen tvori vrstne pridevnike in jih pripiøi k samostalnikom. Piøi s pisanimi œrkami. _________________ grad (Ptuj)
_________________ gostilne (Ormoæ)
_________________ most (Maribor)
_________________ avtocesta (Zagreb)
13. Odgovori; pomagaj si z besedilom. Kako imenujemo − cerkev v æupniji, ki jo upravlja duhovnik, imenovan proøt? _____________________ cerkev. − menihe, ki pripadajo redu sv. Dominika? ___________________________. − menihe, ki pripadajo manj strogemu redu franœiøkanov? _______________________. − napravo z veœ med seboj povezanih kanalov za odvajanje odplak? ___________________. − æivljenjski prostor æivali in rastlin, ki æivijo v enakih æivljenjskih razmerah? _____________________. − jezero, ki je nastalo z zajezitvijo in pri katerem se njegova vodna gladina vzdræuje na doloœeni viøini? ___________________ jezero.
14. Preberi slovarski sestavek iz SSKJ. izkopanina
Iz slovarskega sestavka prepiøi pomen besede izkopanina, ki je uporabljena v 2. odstavku besedila iz 1. naloge. ___________________________________________________________
85
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 86
15. Preberi naslednja lastna imena. DRAVSKO POLJE, KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ, PTUJSKO JEZERO, SLOVANI, PERUTNINA PTUJ, RIMLJANI, MURSKA SOBOTA, KELTI, GRAJSKI HRIB, TERME PTUJ, MLEKARNE PTUJ, GOTI
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Imena s pisanimi œrkami prepiøi v preglednico. LASTNA IMENA BITIJ
ZEMLJEPISNA LASTNA IMENA
STVARNA LASTNA IMENA
16. Iz besedila prepiøi krajøave in jih napiøi razvezano. ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________
17. V preglednico razvrsti samostalnike, ki se sklanjajo po moøkih, æenskih ali srednjih sklanjatvah. napoved, sreœanje, moœ, zemljevid, Milena, avto, Janko, proso, Luka, SSKJ PO MOØKIH SKLANJATVAH
PO ÆENSKIH SKLANJATVAH
PO SREDNJIH SKLANJATVAH
18. Iz povedi izpiøi samostalnike moøkega spola in jih uvrsti v sklanjatev. V rimskem œasu je v mestu æivelo veliko prebivalcev. Bil sem v NUK-u in naøel podatke o Orfeju. Bil je bil mitoloøki grøki pevec, ki je s svojim petjem oœaral celo æivali, drevesa in kamne. Pazi, da ne boø pozabil na j napisati pike. Ali poznate ime germanskega vojskovodje, ki je leta 476 odstavil zadnjega zahodnorimskega cesarja? 1. MOØKA SKLANJATEV
86
2. MOØKA SKLANJATEV
3. MOØKA SKLANJATEV
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 87
19. V naslednji povedi podœrtaj samostalnike moøkega spola. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE Najpomembnejøi spomeniki na Ptuju so: grad, proøtijska cerkev sv. Jurija, mestni stolp, ki stoji pred njo (in je sprva sluæil kot opazovalnica pred Turki ali ognjem, danes pa je zvonik z uro), ter nagrobnik poetovijskega meøœana (zaradi kipa Orfeja na njem ga imenujejo tudi Orfejev spomenik), nekdanji dominikanski samostan (v njem sta muzej in knjiænica) in minoritski samostan.
Obkroæi. Vsi samostalniki moøkega spola spadajo v a) 1. moøko sklanjatev. b) 2. moøko sklanjatev. c) 3. moøko sklanjatev.
20. Vstavi pravilno obliko samostalnikov v oklepaju. Rimska dræava je za œasa (cesar) _________________Trajana (98–117) dosegla najveœji obseg. (NLB) _____________ ima poslovalnico v vseh veœjih slovenskih krajih. Potujete z (letalo) _______________? Najraje se vozim z (motor) _______________. Nad grøkim junakom (Orfej) _____________ sem se navduøil ob branju knjige o grøki mitologiji. Med plezanjem je zagledal (kozorog) _______________. Rdeœih (œevlji) _______________ ne maram. Ali poznaø koga, ki igra (rog) ______________? Sestri sem za rojstni dan prinesla øopek (nagelj) _______________.
21. Kaj je prav? (Obkroæi.) Otroci so bili brez denara/denarja, zato si niso mogli kupiti niti sladoled/sladoleda. Njeni lasi/lasje se hitro zmastijo, zato si je kupila nov øampon za lase/lasje. Kaj pa njeni zobi/zobje? Obœudujem njene bele zobe/zobje. Moæi/moæje so s svojimi otroki/otroci stali ob cesti. Igor mi je iz Tunizije prinesel økatlo dateljnov/dateljov. Gospoda Marinøeka/Marinøka æe dolgo nisem sreœal. Soseda Vilija/Vilita so odpeljali v bolniønico. Pokliœite, prosim, Rajka/Rajkota Lobeja/Lobeta. Cerkev so po poæaru/poæarju v 16. stol. temeljito prenovili. Kje pa so knjige gospoda Poæara/Poæarja?
87
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 88
22. Nepravilno/-i besedo/-i v vsaki povedi preœrtaj, nato pa na œrto napiøi pravilno/-i.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Ostanki rimskega mosta so bili najdeni leta 1913.
_____________________
Z Blaæom sva øla s kolesi na Roænik.
_____________________
Pred ravnateljnom je govoril resnico.
_____________________
Ne maram debat z bratrancom Sreœkotom.
_____________________
Trener je z Janitom zelo zadovoljen.
_____________________
Brez Dragota smuœarska ekipa ni bila popolna.
_____________________
H karateju hodim z Jakatom Koæeljom.
_____________________
23. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. S Ptujskega (grad) _______________ je lep razgled na Ptujsko polje. Tomaæ (plot) ________________ ni pleskal sam. Øe nikoli ni zamudil (vlak) ___________________. Z drugega (breg) ____________________ je opazoval novoletni ognjemet. Ni øe odkrila sivega (las) ____________________. Splezala sta na vrh (zid) ____________________. Brez (noæ) _________________ ni mogel odtrgati (cvet) __________________. Blejsko jezero øe ni imelo tako trdnega (led) __________________, kakor ga ima letos.
24. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. V pravljici Laæi je imela mama tri (sin) _______________. V veœerni zarji so bili (vrh) ________________ gora videti økrlatno rdeœi. Tudi okoliøka (hrib) _______________ sta se dobro videla. Ob praznikih zazvonijo (zvon) __________________. V poæaru so zgoreli tudi (tram) _________________. Ob moœnem deæevju je reka prestopila oba (breg) __________________. Vsi (grad) _______________ na Slovenskem øe niso obnovljeni. Kdaj bo konec teh deæevnih (dan) _________________? 88
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 89
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
25. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. Mame rade govorijo o svojih (otrok) _____________________. Med poœitnicami okoli øole ni bilo videti nobenih (otrok) ____________________. O obeh (œlovek) __________________ niso vedeli povedati niœ slabega. Svojim (otrok) _________________ zaupa. S tujimi (otrok) _______________ se je pogovarjal o njihovih navadah. Dvema (œlovek) _________________ so podarili knjiæno nagrado.
26. V preglednico razvrsti samostalnike, ki se sklanjajo po 2. in 3. moøki sklanjatvi. sluga, krompir, æelja, razmiølja, razoœarana, skupina, Luka, pilot, odtis, Beti, uganka, RK, hitra, raœunovodja, miza, SSKJ, disketa, vzhod 2. MOØKA SKLANJATEV
3. MOØKA SKLANJATEV
27. Pojasni, zakaj sta pravilni obe moænosti v naslednjih povedih. Vøeœ mi je poklic strojevodje/strojevodja. Povej Gregi/Gregu, naj pride takoj domov. S knjigovodjo/knjigovodjem sva ves dan pregledovala raœune, da bi naøla napako. Moj stric dela na RTV/RTV-ju. Ali boø dvignila denar na bankomatu ali pa boø poiskala poslovalnico SKB/SKB-ja? _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________
89
7_03_ucne enote
6
16.08.2005
09:11
Page 90
Cankarjev rojstni kraj str. 62–84, predvideno øtevilo ur: 9
Operativni cilji enote: − napovedovanje teme besedila in kljuœnih besed, − branje nepopolnega neumetnostnega besedila, − presojanje pravilnosti svoje napovedi, − uporaba znanja o znaœilnostih danih besedilnih vrst, − dopolnjevanje besedila s sestavinami predstavitve kraja oz. s sestavinami opisa kraja, − uporaba priroœnikov, − utrjevanje pravopisa, − prepoznavanje spola samostalnikov, − uporaba meril za doloœanje samostalniøkih sklanjatev, − doloœanje sklanjatve samostalnikom, − pravilno sklanjanje t. i. kritiœnih samostalnikov (tj. samostalnikov s posebnostmi v konœnici ali osnovi). Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Opis kraja, predstavitev kraja. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
90
Predlagani sta dve vrsti motivacije pred branjem besedila. Uœitelj naj se odloœi, ali bo izbral katero od teh ali katero svojo. I. Uœitelj naj pred branjem besedila usmeri pozornost uœencev na naslov 6. enote in na ilustracijo pod njim ter naj vodi pogovor o naslovu in ilustraciji (npr. katerega Cankarja predstavlja ilustrirani kip, po œem je znan, v katerem stoletju je æivel, kaj vedo o njegovem æivljenju in kaj o njegovem delu, kateri kraji so povezani z njim in katere ustanove, kje se je rodil in kje je umrl …). Uœenci naj na podlagi teh podatkov in naslova te enote napovedo, o katerem kraju bo govorilo besedilo, ki ga bodo prebrali, in kaj bodo izvedeli o njem (tj. naj naøtejejo kljuœne besede – uœitelj naj jih napiøe na tablo). Øele nato naj tiho berejo besedilo. Po branju naj povedo, ali se je njihova napoved teme in kljuœnih besed uresniœila ter kaj v besedilu manjka. II. Uœitelj naj pred branjem besedila dvojicam uœencev razdeli uœni list, na katerem so v enem stolpcih navedeni imena in priimki slovenskih pesnikov in pisateljev (med njimi mora biti tudi Ivan Cankar), v drugem pa njihovi rojstni kraji (med njimi mora biti tudi Vrhnika). Uœenci naj po opravljenem delu poroœajo o pravilnih povezavah. Nato naj na podlagi naslova te enote povedo, o katerem kraju bo govorilo besedilo, ki ga bodo prebrali. Øele nato naj tiho berejo besedilo. Po branju naj povedo, kaj v besedilu manjka.
7_03_ucne enote
16.08.2005
2.
09:11
Page 91
Uœenci naj opravijo to nalogo doma (lahko tudi v dvojici ali v manjøi skupini). Pred domaœim delom naj si ob uœiteljevi pomoœi izdelajo naœrt za delo, npr. – najprej se bodo odloœili, katero besedilno vrsto bodo tvorili (tj. opis ali predstavitev Vrhnike), – nato bodo doloœili, katere podteme/kljuœne besede bo vsebovalo njihovo besedilo, – v raznih virih bodo iskali podatke o kraju ter z njimi dopolnili kljuœne besede, – z raœunalnikom bodo napisali besedilo, tega bodo veœkrat prebrali in odpravili napake, – popravljeno in urejeno besedilo bodo v øoli obesili na plakat ali oglasno desko (œe bo mogoœe, bodo v øolo prinesli tudi svoje vire), – v øoli bodo primerjali besedila, jih presojali ipd. Uœitelj naj po opravljenem domaœem delu spodbuja uœence k primerjanju in presojanju besedil ter vodi pogovor o besedilih uœencev.
Ciljna tema prvega podpoglavja: Æenske sklanjatve. Prvo merilo pri doloœanju sklanjatve samostalnika je njegov spol. V æenske sklanjatve zato spadajo vsi samostalniki æenskega spola. Ker pa se ti ne sklanjajo z istimi konœnicami (prim. Vrhnika, -e; znamenitost, -i; Ines, -ø) , ni æenska sklanjatev ena sama, paœ pa na podlagi konœnice v rodilniku ednine loœimo tri æenske sklanjatve, in sicer 1., 2. in 3: – V 1. æensko sklanjatev spadajo tisti samostalniki æenskega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -e (prim. Vrhnika, -e). – V 2. æensko sklanjatev spadajo tisti samostalniki æenskega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -i (prim. znamenitost, -i). – V 3. æensko sklanjatev pa spadajo tisti samostalniki æenskega spola, ki imajo v rodilniku ednine (in v vseh drugih sklonih) konœnico -ø (prim. Ines, -ø). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj najprej preberejo besedilo. Nato naj s tanko œrto podœrtajo vse samostalnike in jim doloœijo spol. Nazadnje naj z debelo œrto podœrtajo samo samostalnike æenskega spola.
2.
Podœrtani samostalniki æenskega spola so v raznih sklonih in øtevilih, zato naj jih uœenci najprej postavijo v imenovalnik ednine. Uœitelj naj vpraøa uœence, zakaj je treba postaviti samostalnike v to obliko in v kateri obliki so po navadi navedeni v slovarju. Nato naj te samostalnike postavijo v drugi sklon, tj. v rodilnik ednine. (Ker uœenci pogosto zamenjajo poimenovanji rodilnik in orodnik, je v »glavi« preglednice napisano izhodiøœe Ne vidim nobenega – to naj bi uœence brez posebne razlage usmerilo v rabo rodilnika.) Uœitelj naj uœence usmeri le v opazovanje konœnice v rodilniku (ne pa tudi v imenovalniku). Uœence naj povpraøa po vlogi rodilniøke konœnice pri doloœanju sklanjatev.
3. in 5.
Uœitelj naj uœence spodbuja k pravilnemu pisanju konœnic, tj. z vezajem na levi (npr. -e).
4.
Uœenci naj vsako svojo reøitev tudi pojasnijo.
Ciljna tema drugega podpoglavja: 1. æenska sklanjatev. Prva æenska sklanjatev je ena od treh æenskih sklanjatev. Vanjo spadajo tisti samostalniki æenskega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -e (prim. Vrhnika, -e); takih je najveœ samostalnikov æenskega spola. Veœina samostalnikov 1. æenske sklanjatve ima tipiœne konœnice te sklanjatve – nekaj med njimi pa jih ima katero posebno konœnico, npr. – -ø v imenovalniku in toæilniku ednine (nam. -a oz. -o), tj. mati in hœi ter vsi samostalniki, katerih osnova se konœuje na -ev (npr. cerkev, lestev, breskev); – -ijo v orodniku ednine (nam. -o) – taki so samostalniki, katerih osnova se konœuje na –ev (npr. cerkev); – -jo v orodniku ednine (nam. -o) – taka sta samostalnika mati in hœi. Samostalnik gospa pa ima posebne konœnice v veœini sklonov. Nekaj samostalnikom 1. æenske sklanjatve se pri sklanjanju spremeni osnova, in sicer – se samostalnikoma mati in hœi od rodilnika ednine dalje podaljøa z -er- (npr. mati-ø, mater-e; hœi-ø, hœer-e); 91
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 92
– se samostalnikom na -ev v vseh sklonih razen v toæilniku ednine skrajøa zaradi izpada neobstojnega polglasnika (npr. bukev-ø, bukv-e); – se nekaterim samostalnikom v rodilniku dvojine in mnoæine podaljøa zaradi vrivanja neobstojnega polglasnika (npr. metl-a, metel-ø) oz. zaradi vrivanja -i- za -j (npr. ladj-a, ladij-ø). Opozorilo: Uœenci delajo precej napak ravno pri sklanjanju teh t. i. kritiœnih oz. »posebnih« samostalnikov 1. æenske sklanjatve – tako npr. – dodajo samostalnikom na -ev v imenovalniku ednine konœnico -a (prim. breskva nam. breskev), v toæilniku ednine pa -o (npr. breskvo) in to konœnico uporabljajo tudi v orodniku ednine (npr. pred breskvo); – napaœno sklanjajo samostalnik gospa (prim. dajalnik gospej in mestnik o gospej nam. gospe oz. o gospe); – samostalnikoma mati in hœi podaljøajo osnovo v imenovalniku ednine (narobe: To je naøa hœer/ mater – prav: To je naøa hœi/mati) in ponekod tej celo dodajo konœnico -a (narobe: To je naøa hœera); v toæilniku ednine dodajo konœnico -o (narobe: matero, hœero – prav: mater, hœer) in to konœnico uporabljajo tudi v orodniku ednine (narobe: z matero, s hœero – prav: z materjo, s hœerjo) – ali pa namesto samostalnikov mati in hœi raje uporabijo »nekritiœna« samostalnika mama in hœerka. Pri pisanju rodilnika mnoæine pogosto ne zapiøejo œrke e pred zadnjo œrko osnove (za zaznamovanje vrinjenega neobstojnega polglasnika, npr. metl nam. metel) ali napaœno zaznamujejo vrivanje glasu i pred konœnim -j (prim. ladji, ladi ali ladjij – vse nam. ladij). Ponekod pa pod vplivom neknjiænega jezika izpuøœajo konœni glas v konœnici za orodnik mnoæine (npr. z lipam nam. z lipami) ali namesto polglasnika v osnovi izgovarjajo øiroki e (npr. megla, tema, steza). Naloge v drugem podpoglavju so sestavljene tako, da vodijo uœence k prepoznavanju samostalnikov 1. æenske sklanjatve ter k pravilnemu sklanjanju t. i. kritiœnih samostalnikov te sklanjatve. Od uœencev se ne priœakuje naøtevanje konœnic 1. æenske sklanjatve in posebnosti te sklanjatve ter jezikoslovni opis posebnosti pri sklanjanju danega samostalnika. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj pred reøevanjem te naloge povedo, na osnovi katerih dveh meril razvrøœamo samostalnike v sklanjatve (tj. po spolu in po konœnici v rodilniku ednine).
2.
Uœitelj naj uœence spodbuja k pravilnemu pisanju konœnic, tj. z vezajem na levi (npr. -a).
4.
Uœitelj naj uœence opozori, da je v preglednici æe napisan vezaj, zato naj vpiøejo samo konœnice.
6.–17.
Uœenci z manj razvito abstraktno (npr. metajezikovno) zmoænostjo naj reøijo le praktiœni del teh nalog (ne pa tudi teoretiœnega oz. metajezikovnega) oz. le praktiœne naloge (torej ne 11. in 13.). Tudi sicer naj se uœitelj zaveda, da je temeljni cilj teh nalog pravilno sklanjanje t. i. kritiœnih/posebnih samostalnikov 1. æenske sklanjatve, ne pa jezikoslovno opisovanje sklanjatvenih posebnosti ali naøtevanje oz. povzemanje posebnosti 1. æenske sklanjatve. Zato naj tudi preverja samo praktiœno obvladanje sklanjanja t. i. kritiœnih samostalnikov (od uœencev naj torej ne priœakuje/zahteva naøtevanja ali opisovanja posebnosti v konœnici ali osnovi).
Ciljna tema tretjega podpoglavja: 2. æenska sklanjatev. V 2. æensko sklanjatev spadajo tisti samostalniki æenskega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -i (npr. zanimivost, -i). Veœina samostalnikov te sklanjatve se sklanja s tipiœnimi konœnicami; nekaj pa jih ima posebne konœnice (prim. s pesm-ijo in z zanimivost-jo; stvar-em in zanimivost-im; o stvar-eh in o zanimivost-ih) ali posebnosti v osnovi (npr. izpad neobstojnega polglasnika /prim. pesem – pesm-i, bolezen – bolezn-i/ oz. drugaœno osnovo /prim. kri – krv-i), pogoste so tudi naglasne premene (zato ima precej samostalnikov 2. æenske sklanjatve t. i. meøani naglas, prim. lúœ, luœí, lúœi). Opozorilo: Jezikovno øibkejøi uœenci imajo teæave predvsem s prepoznavanjem spola teh samostalnikov, torej z loœevanjem samostalnikov 2. æenske sklanjatve od samostalnikov 1. moøke sklanjatve. 92
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 93
Samostalniki 2. æenske sklanjatve imajo namreœ v osnovni obliki, tj. v imenovalniku ednine, konœnico -ø, torej konœnico, ki je naœeloma znamenje moøkega spola. In ker samostalniki 2. æenske sklanjatve ne poimenujejo bitij æenskega spola, jim mlajøi in jezikovno øibkejøi otroci ter tujci, ki se øele uœijo slovenøœine, zaradi naœela pogostnosti pripisujejo moøki spol in jih sklanjajo po 1. moøki sklanjatvi (npr. Daj mi malo sova /nam. soli/, Oœi je v kletu /nam. v kleti/); sœasoma pa skozi rabo dojamejo, da so ti samostalniki æenskega spola in jih tudi pravilno sklanjajo (tj. jih sklanjajo po 2. æenski sklanjatvi). Kasneje jim teæave povzroœajo le neznani samostalniki z imenovalniøko konœnico -ø – te zaradi naœela pogostnosti radi uvrstijo v 1. moøko sklanjatev (npr. kamøt, -a nam. kamøt, -i). Pogosto pa (œe se le da) iz samostalnikov 2. æenske sklanjatve tvorijo manjøalnice/ljubkovalnice, torej samostalnike 1. æenske sklanjatve (npr. luœ – luœka, miø – miøka, klop – klopca, zibel – zibelka, stvar – stvarca, pot – potka, vas – vasica, gos – goska) in te uporabljajo namesto slogovno nezaznamovanih samostalnikov zapletenejøe 2. æenske sklanjatve. Naloge v tretjem podpoglavju so sestavljene tako, da vodijo uœence k prepoznavanju samostalnikov 2. æenske sklanjatve ter k njihovemu pravilnemu sklanjanju. Od uœencev se ne priœakujejo naøtevanje konœnic 2. æenske sklanjatve in posebnosti te sklanjatve ter jezikoslovni opis posebnosti pri sklanjanju danega samostalnika. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj najprej preberejo besedilo. Nato naj s tanko œrto podœrtajo vse samostalnike æenskega spola. Nazadnje naj z debelo œrto podœrtajo samo tiste samostalnike æenskega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -i. Ko uœenci utemeljujejo svoj odgovor na vpraøanje iz DZ, naj povedo, kateri samostalniki spadajo v 1. æensko sklanjatev. Ta odgovor jim bo (slogovno) pomagal pri dopolnjevanju pravila na zeleni podlagi.
3.
Uœitelj naj uœence opozori, da je v preglednici æe napisan vezaj, zato naj vpiøejo samo konœnice.
4., 5., 10., 11.
Uœitelj naj se zaveda, da je temeljni cilj teh nalog uzaveøœanje 2. æenske sklanjatve in pravilno sklanjanje samostalnikov te sklanjatve, ne pa jezikoslovno opisovanje sklanjatvenih posebnosti ali naøtevanje oz. povzemanje posebnosti 2. æenske sklanjatve. Zato naj tudi preverja samo praktiœno obvladanje sklanjanja teh samostalnikov.
6.
Uœitelj naj pomaga uœencem pri prepoznavanju naglasnega mesta (npr. tudi tako, da besede ne naglasi prav).
7.
Verjetno bo precej uœencev uvrstilo v 2. sklanjatev tudi samostalnike na -ev, in sicer zato, ker se bodo odloœali po konœnici v osnovni obliki, tj. v imenovalniku ednine. Uœitelj naj jih zato veœkrat opozori na osnovni merili, tj. spol samostalnika in konœnico v rodilniku ednine (ne pa v imenovalniku).
Ciljna tema œetrtega podpoglavja: 3. æenska sklanjatev. V 3. æensko sklanjatev spadajo tisti samostalniki æenskega spola, ki imajo v rodilniku ednine in v vseh drugih sklonih konœnico -ø (npr. Ines-ø, -ø). To so predvsem domaœa æenska lastna in obœna imena na -i (npr. Beti, Anœi, Fani, mami, babi) ter prevzeta æenska lastna imena (npr. Ines, Nives, Karmen). Ker ima veœina samostalnikov æenskega spola v slovenøœini konœnico -a in se sklanja z glasovnimi konœnicami, se zdi Slovencem niœta æenska sklanjatev tuja, nenavadna. Zato iz prevzetih æenskih lastnih imen tvorijo manjøalnice/ljubkovalnice (npr. Ines → Ineska, Nives → Niveska, Karmen → Karmenka) in te nato sklanjajo po 1. æenski sklanjatvi (npr. Ineska, -e); domaœa æenska lastna in obœna imena na -i pa v vseh sklonih razen v imenovalniku in toæilniku ednine zamenjajo z njihovimi sklonsko preprostejøimi razliœicami, npr. Beti – Betke, Anœi – Anœke, Fani – Fanike, mami – mamice, babi – babice. Opozorilo: Naloge v œetrtem podpoglavju so sestavljene tako, da uzaveøœajo uœence o obstajanju samostalnikov 3. æenske sklanjatve in k njihovi rabi v povedih.
93
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 94
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 3.
Ta naloga bo za uœence z manj razvito abstraktno (npr. metajezikovno) zmoænostjo preteæka, zato jim je ni treba reøiti. Drugim uœencem pa naj uœitelj pomaga tako, da jih pred reøevanjem vpraøa, kateri del besede je konœnica: tisti, ki se pri sklanjanju spreminja, ali tisti, ki ostaja pri sklanjanju nespremenjen. Nato naj uœence pozove, naj v besedah Sonja, Anica, Marija podœrtajo konœnico ter jo prepiøejo. Podobno naj naredijo øe z besedami babi, Malœi, Ines. – Uœenci bodo pri teh verjetno trdili, da je konœnica -i oz. -s; zato naj jih uœitelj spodbuja k opazovanju in primerjanju oblike lastnih imen Anica, Malœi, Ines v povedi Pogovarjali smo se z Anico o Anici, z Malœi o Malœi in z Nives o Nives ter jih vpraøa, kateri del teh lastnih imen se je spremenil in kateri del je torej konœnica.
6., 8., 10.
Uœenci naj pojasnijo svoje reøitve.
7.
Uœencem z manj razvito abstraktno (npr. metajezikovno) zmoænostjo ni treba reøiti te naloge.
Ciljna tema petega podpoglavja: Srednje sklanjatve. Prvo merilo pri doloœanju sklanjatve samostalnika je njegov spol. Zato spadajo v srednje samostalniøke sklanjatve vsi samostalniki srednjega spola (npr. okno, pismo, Podbrdo, jajce, srce, Celje, dete, kolo, ime), v osnovni øoli pa sem priøtevamo tudi tista zemljepisna lastna imena na -o/-e, ki so po izvoru pridevniki in se zato sklanjajo kot pridevniki (prim. Trnov-o, -ega /kot tih-o, -ega/, Trebnj-e, -ega /kot tuj-e, -ega/), poimenujejo pa zemljepisne pojme ter imajo zato enak pomen in vpraøalnico kot samostalniki (prim. Kaj te to? – Trnovo./Trebnje.) – zaradi njihove poimenovalne in skladenjske vloge jih sodobno jezikoslovje uvrøœa v posebno podvrsto samostalniøke besede, imenovano posamostaljeni pridevniki (npr. Trnovo, Trebnje). /To uvrstitveno razliko med »prvotnimi« in »drugotnimi« samostalniøkimi besedami (npr. Podbrdo – Trnovo, Celje – Trebnje) bodo uœenci spoznali v øele doloœenih vrstah srednjih øol; za osnovno øolo naj zadoøœa prepoznavanje razliœnega naœina sklanjanja oz. razliœnih konœnic (npr. Podbrd-o, -a proti Trnov-o, -ega; Celj-e, -a proti Trebnj-e, -ega), predvsem pa pravilno sklanjanje zemljepisnih lastnih imen srednjega spola./ V osnovni øoli loœimo dve samostalniøki srednji sklanjatvi, in sicer navadno in posebno: – V navadno srednjo sklanjatev spadajo vsi tisti samostalniki srednjega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -a (npr. okno, pismo, Podbrdo, jajce, srce, Celje, dete, kolo, ime); taka je veœina samostalnikov srednjega spola. – V posebno srednjo sklanjatev pa spadajo tisti samostalniki srednjega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -ega (npr. Trnovo, Krøko, Grahovo, Trebnje); sem spada nekaj naselbinskih zemljepisnih imen. /Kot je bilo æe reœeno, to ni prava samostalniøka sklanjatev, temveœ je sklanjatev t. i. posamostaljenih pridevnikov – vendar pa osnovnoøolce s tem loœevanjem ne obremenjujemo./ Opozorilo: Uœenci iz gorenjske in rovtarske nareœne skupine imajo nekaj teæav pri prepoznavanju samostalnikov srednje sklanjatve, in sicer zato, ker v gorenjskih nareœjih zamenjajo srednji spol z moøkim, npr. Mlek je vroœ (ta pojav imenujemo maskulinizacija), v rovtarskih pa zaradi t. i. akanja zamenjajo srednji spol z æenskim, npr. Mleka je vroœa (ta pojav imenujemo feminizacija). Uœenci (pa tudi odrasli Slovenci) pogosto uvrøœajo v srednjo sklanjatev prevzeta obœna imena na -o/ -e (npr. disko, avto, finale), in sicer zaradi konœnice -o/-e, ki je v slovenøœini naœeloma znamenje srednjega spola. Vendar pa velja v slovenøœin pravilo, da se prevzeta obœna imena po navadi moøkega spola, in to ne glede na njihovo konœnico. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj najprej preberejo besedilo. Nato naj s tanko œrto podœrtajo vse samostalnike in jim doloœijo spol. Nazadnje naj z debelo œrto podœrtajo samo samostalnike srednjega spola.
2.
Podœrtani samostalniki srednjega spola so v raznih sklonih in øtevilih, zato naj jih uœenci najprej postavijo v imenovalnik ednine. Uœitelj naj vpraøa uœence, zakaj je treba postaviti samostalnike v to obliko in v kateri obliki so po navadi navedeni v slovarju. Nato naj te samostalnike postavijo v drugi sklon, tj. v rodilnik ednine. (Ker uœenci pogosto zamenjajo poimenovanji rodilnik in orodnik, je v »glavi« preglednice napisano izhodiøœe Ne vidim nobenega – to naj bi uœence brez posebne razlage usmerilo v rabo rodilnika.) Uœitelj naj uœence usmeri le v opazovanje konœnice v rodilniku (ne pa tudi v imenovalniku) in jih spodbuja k pravilnemu pisanju konœnic, tj. z vezajem na levi (npr. -a). Uœenci naj razloæijo vlogo rodilniøke konœnice pri doloœanju sklanjatev.
94
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 95
Ciljna tema øestega podpoglavja: Navadna srednja sklanjatev. V t. i. navadno srednjo sklanjatev uvrøœamo vse tiste samostalnike srednjega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -a (npr. okno, pismo, Podbrdo, jajce, srce, Celje, dete, kolo, ime); takih je najveœ samostalnikov srednjega spola. Veœina samostalnikov navadne srednje sklanjatve ima tipiœne konœnice te sklanjatve – nekaj med njimi pa ima katero posebno konœnico, npr. – -e v imenovalniku in toæilniku ednine (nam. -o), npr. srce, igriøœe, polje (tj. samostalniki, katerih osnova se konœuje na c, œ, æ, ø ali j); – -em v orodniku ednine in dajalniku mnoæine (nam. -om), npr. za srcem, za igriøœem, za poljem (tj. samostalniki, katerih osnova se konœuje na c, œ, æ, ø ali j); – -ema v dajalniku in orodniku dvojine (nam. -oma), npr. srcema, igriøœema, poljema (tj. samostalniki, katerih osnova se konœuje na c, œ, æ, ø ali j); – -ø v imenovalniku in toæilniku ednine (nam. -o), npr. dekle, ime, kolo (tj. samostalniki, katerih osnova se od rodilnika dalje podaljøuje s -t-, -n- ali -s-). Nekaj samostalnikom navadne srednje sklanjatve se pri sklanjanju spremeni osnova, in sicer – se tistim, ki imajo v imenovalniku ednine konœnico -ø, od rodilnika ednine dalje podaljøa s -t-, -nali -s-, npr. dekle-ø, deklet-a; ime-ø, imen-a; kolo-ø, koles-a; – drugim pa se v rodilniku dvojine in mnoæine podaljøa zaradi vrivanja neobstojnega polglasnika (npr. okn-o, oken-ø) oz. zaradi vrivanja -i- za -j (npr. naselj-e, naselij-ø). Opozorilo: Uœenci delajo precej napak ravno pri sklanjanju teh t. i. kritiœnih oz. »posebnih« samostalnikov navadne srednje sklanjatve – tako npr. – v orodniku ednine, dajalniku in orodniku dvojine ter dajalniku mnoæine ne upoøtevajo preglasa, tj. glasovne premene -o- → -e- v konœnici (zaradi konœnega glasu -c, -œ- ali -j v osnovi), prim. s srcom nam. s srcem, za igriøœom nam. za igriøœem, pred obzidjom nam. pred obzidjem; – otroci, katerih materni/prvi jezik ni slovenøœina, pogosto ne podaljøajo osnove, prim. s perom (nam. s peresom), pod drevom (nam. pod drevesom). Pri pisanju rodilnika dvojine in mnoæine pogosto ne zapiøejo œrke e pred zadnjo œrko osnove (za zaznamovanje vrinjenega neobstojnega polglasnika, npr. pism nam. pisem) ali napaœno zaznamujejo vrivanje glasu i pred konœnim -j (prim. naselji, naseli, nasljij – vse nam. naselij). Naloge v øestem podpoglavju so sestavljene tako, da vodijo uœence k prepoznavanju samostalnikov navadne srednje sklanjatve ter k pravilnemu sklanjanju t. i. kritiœnih samostalnikov te sklanjatve. Od uœencev se ne priœakujejo naøtevanje konœnic navadne srednje sklanjatve in posebnosti te sklanjatve ter jezikoslovni opis posebnosti pri sklanjanju danega samostalnika. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœencem, ki so v zadregi pri sklanjanju zemljepisnih lastnih imen, naj uœitelj svetuje uporabo pravopisnega slovarja. (Zato naj bo v razredu vsaj en izvod Slovenskega pravopisa 2001.) Uœenci naj pred dopolnjevanjem besedila na zeleni podlagi povedo, katerih samostalnikov srednjega spola je veœ: tistih z rodilniøko konœnico -a ali tistih z -ega. (Zato bodo na podlagi podatka o pogostnosti rodilniøke konœnice -a bolje razumeli izraz navadna srednja sklanjatev /tj. pogostejøa srednja sklanjatev/.)
2.
Uœitelj naj uœence opozori, da je v preglednici æe napisan vezaj, zato naj vpiøejo samo konœnice.
3.–5.
Uœenci z manj razvito abstraktno (npr. metajezikovno) zmoænostjo naj reøijo le praktiœni del teh nalog (ne pa tudi teoretiœnega oz. metajezikovnega). Tudi sicer naj se uœitelj zaveda, da je temeljni cilj teh nalog pravilno sklanjanje t. i. kritiœnih/posebnih samostalnikov navadne srednje sklanjatve, ne pa jezikoslovno opisovanje sklanjatvenih posebnosti ali naøtevanje oz. povzemanje posebnosti te sklanjatve. Zato naj tudi preverja samo praktiœno obvladanje sklanjanja t. i. kritiœnih samostalnikov (od uœencev naj torej ne priœakuje/zahteva naøtevanja ali opisovanja posebnosti v konœnici ali osnovi).
95
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 96
6.
Uœenci naj si najprej ogledajo slike ob robu naloge in dopolnijo povedi pod njimi. Nato naj povedo, v katerem øtevilu je dani samostalnik ter ali ima enako obliko in pomen; razloæijo naj, v katerem primeru ima samostalnik oko v imenovalniku mnoæine obliko oœi, v katerih pa oœesa. Potem naj se lotijo dopolnjevanja povedi z ustrezno sklonsko in øtevilsko obliko samostalnika oko. Uœenci naj povedo, kdaj izrazimo parne dele telesa z mnoæino, kdaj pa z dvojino.
7.
Uœencem z manj razvito abstraktno (npr. metajezikovno) zmoænostjo ni treba reøiti te naloge.
Ciljna tema sedmega podpoglavja: Posebna srednja sklanjatev. V posebno srednjo sklanjatev spadajo tisti samostalniki srednjega spola, ki imajo v rodilniku ednine konœnico -ega (npr. Trnovo, Krøko, Trebnje); to so prvotni pridevniki, ki so zaradi izpuøœenega samostalnika (npr. krøko mesto → Krøko) dobili vrednost samostalniøkih besed, ohranili pa so pridevniøko sklanjatev – torej jih sklanjamo kot pridevnike. (Kot je æe bilo reœeno, to ni prava samostalniøka sklanjatev, temveœ je sklanjatev t. i. posamostaljenih pridevnikov.) Po posebni samostalniøki sklanjatvi se sklanja nekaj naselbinskih zemljepisnih imen; v nekaterih med njimi se je obœutek, da gre za posamostaljeni pridevnik, izgubil, zato so nastale dvojnice, npr. iz Grosupljega/Grosuplja (oboje je prav). Opozorilo: Uœenci znajo sklanjati predvsem njim okoliøka ali bolj znana zemljepisna lastna imena; vsa druga pa sklanjajo po svojem »jezikovnem obœutku« – po navadi to pomeni sklanjanje po navadni oz. prevladujoœi sklanjatvi. Zato pogosto prihaja do napak, npr. v Trnovu, iz Grahova ipd. Uœitelj naj pomaga uœencem tako, da jim omogoœi iskanje po pravopisnem slovarju in da spodbuja uœence k dopolnjevanju seznama tistih zemljepisnih lastnih imen, ki se sklanjajo po posebni srednji sklanjatvi. (Ta seznam naj visi tudi v razredu.) Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœencem, ki so v zadregi pri sklanjanju zemljepisnih lastnih imen, naj uœitelj svetuje uporabo pravopisnega slovarja. (Zato naj bo v razredu vsaj en izvod Slovenskega pravopisa 2001.) Uœenci naj pred dopolnjevanjem besedila na zeleni podlagi povedo, katerih samostalnikov srednjega spola je manj: tistih z rodilniøko konœnico -a ali tistih z -ega. (Zato bodo na podlagi podatka o pogostnosti rodilniøke konœnice -ega bolje razumeli izraz posebna srednja sklanjatev /tj. redkejøa srednja sklanjatev/).
2.
Uœencem z manj razvito abstraktno (npr. metajezikovno) zmoænostjo ni treba reøiti izbirne naloge.
3.
Uœencem, ki so v zadregi pri sklanjanju zemljepisnih lastnih imen, naj uœitelj omogoœi uporabo pravopisnega slovarja.
4.
Uœenci naj pred reøevanjem te naloge povedo, po katerih dveh merilih razvrøœamo samostalnike v sklanjatve in kateri samostalniki spadajo v 1., 2. in 3. moøko sklanjatev, kateri v 1., 2. in 3. æensko sklanjatev ter kateri v navadno in posebno srednjo sklanjatev. Po reøevanju naj pojasnijo svoje reøitve.
5.–7.
Uœenci naj reøujejo naloge samostojno, reøitve pa naj se preverijo frontalno. Uœitelj naj uœencem mdr. pove, da samostalnik ledvica ni mnoæinski samostalnik srednjega spola (kot so npr. jetra, pljuœa, usta) – saj imamo v telesu dve ledvici, lahko pa æivimo tudi samo z eno ledvico; uœence naj spodbuja k razmiøljanju o tem, zakaj po navadi uporabljamo mnoæinsko obliko (npr. Bolijo me ledvice) – pri tem jim lahko pomaga øe z drugimi podobnimi primeri, npr. Bolijo me roke/noge/komolci/kolena/oœi/uøesa.
11.
Zaradi pogoste rabe takih in podobnih besednih zvez v pogovornem jeziku uœenci verjetno ne bodo prepoznali njihove napaœne rabe. Zato naj jih uœitelj usmerja tako, da jih vpraøa, kaj je pojedel œlovek, ki pravi, da je pojedel dve juhi – dve vreœki/dve skledi/ dva lonca/dva litra/dve skodelici/dve ælici/dva kroænika/… juhe. Uœenci naj podobno razmiøljajo tudi ob drugih primerih.
96
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 97
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o æenskih samostalniøkih sklanjatvah? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o srednjih samostalniøkih sklanjatvah? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri Krajevni leksikon Slovenije, DZS, Ljubljana 1995. Enciklopedija Slovenije, 5. zv., Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 1987.
97
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 98
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. æenska sklanjatev konœnica v rod. ed.: ___ npr. _______________ 2. æenska sklanjatev ÆENSKE SKLANJATVE
konœnica v rod. ed.: ___ npr. _______________ 3. æenska sklanjatev konœnica v rod.ed.: ___ npr. _______________
1. æenska sklanjatev konœnica v rod. ed.: -e npr. Vrhnika 2. æenska sklanjatev ÆENSKE SKLANJATVE
konœnica v rod. ed.: -i npr. smer 3. æenska sklanjatev konœnica v rod. ed.: -ø npr. Beti
98
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 99
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
navadna srednja sklanjatev konœnica v rod. ed.: ____ npr. _________________ SREDNJI SKLANJATVI posebna srednja sklanjatev konœnica v rod. ed.: ____ npr. _________________
navadna srednja sklanjatev konœnica v rod. ed.: -a npr. mesto SREDNJI SKLANJATVI posebna srednja sklanjatev konœnica v rod. ed.: -ega npr. Krøko
99
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 100
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi besedilo. ___ V Kobaridu je gotska æupnijska cerkev Marijinega vnebovzetja iz l. 1297. Na osrednjem trgu sta spomenika pesniku Simonu Gregorœiœu (1844–1906) in skladatelju Hrabroslavu Volariœu (1863–95). V baroœni Maøerovi hiøi je muzej 1. svetovne vojne; ta je bil l. 1993 izbran za evropski muzej leta. ___ Znan je iz 1. svetovne vojne; tu so avstrijsko-nemøke œete 24. oktobra 1917 izpeljale nagel prodor z bovøke in tolminske strani ter potisnile italijansko vojsko globoko v Furlanijo (t. i. œudeæ pri Kobaridu). To je bila najveœja bitka v gorskem svetu v zgodovini œloveøtva (v njej je bila prviœ uporabljena tehnika bliskovite vojne), hkrati pa je bila to tudi najveœja bitka na slovenskih tleh, saj se je je na obeh straneh udeleæilo 615.000 vojakov. ___ Od l. 1940 je v kraju ribogojnica; imajo tudi mlekarno in kovinskopredelovalno tovarno. V kraju je tudi veœ trgovin in gostiln ter hotel; razvit je turizem. Kobarid ima tudi osnovno øolo in banko. ___ Kobarid ima ok. 1300 prebivalcev. ___ Kobarid je naselje na dnu Srednje Soøke doline; leæi na desnem bregu Soœe, ob vznoæju vzpetine Gradiœ (320 m). Naselje se je razvilo na kriæiøœu cest proti Bovcu in Tolminu.
O œem govori besedilo? _____________________________
2. Verjetno si ugotovil, da so odstavki besedila pomeøani. Uredi njihovo zaporedje tako, da na œrtico pred vsakim odstavkom napiøeø eno od øtevilk od 1 do 5.
3. Ali je (urejeno) besedilo iz 1. naloge opis ali predstavitev kraja? ________________________ Utemelji odgovor. ______________________________________________________________ ______________________________________________________________________________
4. Iz naslednjih povedi razvrsti v preglednico samostalnike æenskega spola. V Kobaridu je gotska æupnijska cerkev iz l. 1297. Kraj pa je znan tudi po najveœji bitki v gorskem svetu v zgodovini œloveøtva; v njej je bila prviœ uporabljena tehnika bliskovite vojne, hkrati pa je bila to tudi najveœja bitka na slovenskih tleh, saj se je je na obeh straneh udeleæilo 615.000 vojakov. 1. ÆENSKA SKLANJATEV
100
2. ÆENSKA SKLANJATEV
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 101
5. Iz naslednjih povedi razvrsti v preglednico samostalnike æenskega spola. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE Ob danaønji preskrbljenosti z vodo se pogosto ne zavedamo, s katerimi teæavami so se v vroœih dneh ubadali naøi predniki. Mnogi potoki in studenci, v katerih so zajemali vodo, so namreœ presahnili. Za æivino so uredili posebna napajaliøœa; v njih se je v deæevnem obdobju nabralo dovolj vode. Velika nadloga so bile lahko tudi nenadne vroœinske nevihte s toœo. Danes se proti tem naravnim posebnostim, ki so lahko tudi naravne nesreœe, borimo na razne naœine. O tem je veœ pisala inæenirka Karin Muha.
1. ÆENSKA SKLANJATEV
2. ÆENSKA SKLANJATEV
3. ÆENSKA SKLANJATEV
6. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. (Gospa) _______________, ki rada potuje, so poslali veliko prospektov. Poznaø njeno (mati) _______________? (Hœi)__________________ Jakoba Malovaøiœa je bila slikarka. Manjøo (lestev) _________________ lahko uporabimo tudi v kuhinjah. Preøeren je v svoji pesmi opeval (hœi) ______________ bogatega ljubljanskega trgovca. Mestni stolp v Ptuju stoji pred proøtijsko (cerkev) __________________. Ob sedmih se bom sreœala z njeno (mati) _________________. Ponudil mi je (breskev) _________________. Najveœ teæav imam z 2. moøko (sklanjatev) ___________________. Koliko lepih (ladja) ______________ je bilo v pristaniøœu!
7. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. Pet velikih (æemlja) ________________, prosim. Teæko bom nesla vseh deset (økatla) __________________. Koliko (igra) _______________ ste se igrali na pikniku? Obeh (tabla) _______________ ne bom mogel pobrisati v tako kratkem œasu. V trgovini so imeli veœ vrst (metla) _______________. 101
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 102
8. Vstavi pravilno obliko samostalnikov v oklepaju. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
List je na obeh (stran) _______________ zelen. Izognil se je strmim gorskim (pot) ____________. Samo dvema (peœ) ________________ je bilo treba zamenjali goriøœe. Ne verjemi njihovim (laæ) _________________!
Zaradi øtevilnih (zanimivost) ____________________ obiøœe Ptuj veliko turistov. Do kdaj je bil Ptuj pod gotsko (oblast) ____________________? Ali nam boste pripovedovali tudi o poti po koroøkih (vas) __________________? Hodil sem tudi po nevarnih (pot) ________________. Pevec je s slovenskimi (pesem) ______________________ navduøil obœinstvo. Dolg vam povrnem z visokimi (obresti) ___________________. Vsem (stvar) ________________ smo hoteli priti do dna, vendar nam ni uspelo. Z (ljubezen) ________________ v srcu ti podarjam tale øopek!
9. V povedih preœrtaj nepravilno besedo. Pravilne besede napiøi. O vinskih kletih nismo govorili.
________________
Ne loputaj z vratmi!
________________
Nad tvojimi zamislim nisem ravno navduøen!
________________
Na televiziji so povedali, da v bolniønicah ni dovolj kri.
________________
Ne skrbi, sem øe pri moœih.
________________
10. Vstavi pravilno obliko samostalnika v oklepaju. (Julœi) _____________ ni doma. Kdaj pa pride (babi) ______________? Kaj boø kupila (Inge) ______________ za rojstni dan? S (Karin) ______________ in Markom bom øla v æivalski vrt. Kaj se je zgodilo z (Mirjam) _________________? Æe od daleœ sem videl prihajati (mami) ________________. 102
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 103
11. V naslednjih povedi podœrtaj samostalnike srednjega spola. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE Kobarid je naselje na dnu Srednje Soøke doline; leæi na desnem bregu Soœe, ob vznoæju vzpetine Gradiœ (320 m) in na kriæiøœu cest proti Bovcu in Tolminu. Na vrhu Gradiœa je v starejøi æelezni dobi stalo prazgodovinsko naselje. Ptuj se je pod Rimljani leta 15 n. ø. iz vojaøke postojanke razvil v civilno naselbino. Najveœja bitka v gorskem svetu v zgodovini œloveøtva je bila med prvo svetovno vojno prav pri Kobaridu.
12. V naslednjih povedih podœrtaj samostalnike srednjega spola. Praznovanje godu sv. Martina, ki ga imenujemo martinovanje, se je ohranilo do danes. Odvetnik ni priøel pravoœasno na sodiøœe. Moj konjiœek je ribarjenje. Povejte svoje mnenje o tem dogodku. Potovanje v Afriko je bilo zame nepozabna dogodivøœina. Podœrtane samostalnike srednjega spola postavi v rodilnik in orodnik ednine in jih vpiøi na ustrezno mesto v preglednici. RODILNIK
ORODNIK
13. Vstavi pravilno obliko samostalnikov v oklepaju. Zaradi pomanjkanja denarja niso obnovili vseh (proœelje) __________________. Tujih (pismo) ________________ ne smemo odpirati. Ne bom pozabil lepih poletnih (jutro) ______________________. Roman ima enajst (poglavje) __________________. Med nama ni nobenih (nasprotje) __________________. Teæko se reøiø iz globokih (brezno) ____________________. Zaradi prepiha ni imela odprtih (okno) ___________________. Vœasih niso poznali plastiœnih (vedro) _______________. Spominjal se je lepih (doæivetje) ______________________. 103
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 104
14. Med naslednjimi besedami jih izberi pet, postavi jih v rodilnik, dajalnik, mestnik ali orodnik ednine, dvojine ali mnoæine ter tvori povedi. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE Povedi napiøi. telo, dekle, breme, slovo, ime, drevo, kolo, vreme, uho _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 15. Preœrtaj napaœno/-i besedo/-i in napiøi pravilno/-i. Kupila sem samo dva jabolka.
___________________________
Prebral mu je oba pisma.
___________________________
Na dva vpraøanja ni znal odgovoriti.
___________________________
Pred dvemi leti se je vpisal v koøarkarski klub.
___________________________
Potolkel si je oba kolena.
___________________________
Posluøal je z obemi uøesi.
___________________________
16. Samostalnik v oklepaju postavi v pravilno obliko. Na (tla) ______________ je bilo polno papirœkov. Poberi papirœek s (tla) ________________. Ne govori s polnimi (usta) ________________! O (drva) ________________ se ne mislim pogajati – vzemi jih zastonj! Na sonœnih (oœala) ______________ sem opazila raze. 17. Povedi dopolni s podœrtanimi samostalniki. Grem v Trebnje. Prihajam iz ____________________. Zjutraj se je odpravil na Polæevo. S ________________ pride øele zveœer. Najboljøega prijatelja ima v Laøkem. Zato se veœkrat pelje v ________________. Odselil se je v Grosuplje. Na delo se vozi iz __________________. Prihajam iz Grahovega. V ______________ smo zgradili novo hiøo. 104
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 105
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
18. Œe je trditev pravilna, obkroæi DA. Œe ni pravilna, obkroæi NE. Samostalnik vrata spada v 1. æensko sklanjatev.
DA
NE
Rodilniøko konœnico v ednini -ega ima samostalnik Posoœje.
DA
NE
Orodnik ednine samostalnika sonce je soncom.
DA
NE
V rodilniku mnoæine ima samostalnik nadstropje obliko nadstropji.
DA
NE
Mnoæinski samostalnik pljuœa spada v navadno srednjo sklanjatev.
DA
NE
19. V naslednjih povedih podœrtaj samostalnike in podnje napiøi, v katero sklanjatev spadajo. Nad Sredozemljem bo obmoœje visokega zraœnega pritiska. _____________________________________________________________________________ V preglednico prepiøi samostalnike srednjega spola. _____________________________________________________________________________ Politiki øe niso dosegli soglasja o viøini razvojne pomoœi. _____________________________________________________________________________ Draægoøe leæijo na poboœju Jelovice. _____________________________________________________________________________ Po televiziji sem si ogledal finale evropskega nogometnega prvenstva. _____________________________________________________________________________ Joæi je vœeraj pozabila plaœati DDV, zato je danes poslala v banko svojo hœer. _____________________________________________________________________________ Na osrednjem kobariøkem trgu stoji spomenik pesniku Simonu Gregorœiœu. _____________________________________________________________________________
105
7_03_ucne enote
7
16.08.2005
09:11
Page 106
Moj dom je tudi moja dræava str. 85–93, predvideno øtevilo ur: 4
Operativni cilji enote: − uporaba znanja iz geografije in drugih virov, − posluøanje/gledanje posnetka, − pomnjenje bistvenih podatkov, − dopolnjevanje svojih reøitev, − povzemanje osnovnih znaœilnosti opisa dræave, − obnavljanje posnetega besedila (pretvarjanje preglednice v besedilo), − ustno opisovanje poljubno izbrane dræave, − loœevanje knjiænega besedila od nareœnega, − ponazarjanje in opisovanje poljubno izbranega nareœja, − utrjevanje pravopisa, − poznavanje vloge okoliøœin pri izbiri besede, − prepoznavanje slogovno zaznamovanih besed in doloœanje njim ustreznih okoliøœin, − nadomeøœanje slogovno zaznamovanih besed z nezaznamovanimi, − upoøtevanje okoliøœin pri izbiri dane besede, − razumevanje strokovnih izrazov slogovno zaznamovana beseda, slogovno nezaznamovana beseda. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Opis dræave. Opis dræave je besedilo, v katerem prikazujemo znaœilnosti dræave, tj. njeno lego in mejne dræave, velikost, glavno mesto, zastavo, grb, himno, plaœilno sredstvo, dræavni jezik, pokrajine, naravne in kulturne znamenitosti ipd.; ne prikazujemo pa njene zgodovine oz. pomembnejøih preteklih dogodkov (npr. njenega nastanka, njenih ozemeljskih in druæbenih sprememb ipd.). Glagoli v opisu dræave so v sedanjiku (ta ne izraæa trenutka sporoœanja, ampak brezœasnost oz. sploønost). /Œe opisujemo dræavo, ki je ni veœ, so glagoli v pretekliku./ Opis dræave je po navadi objektivno besedilo – to pomeni, da sporoœevalec prikazuje le dejstva, torej preverljive podatke (v subjektivnem opisu pa prikazuje predvsem tisto, kar se zdi njemu posebno zanimivo, lepo, vredno ogleda – to svoje mnenje izraæa s t. i. vrednotenjskimi pridevniki, prvoosebnimi glagoli in zaimki ipd.). Opozorilo: Uœenci imajo pri objektivnem opisovanju dræave pogosto teæave – in sicer zato, ker − ne vedo, katere podatke o dræavi naj predstavijo, 106
7_03_ucne enote
16.08.2005
− − − −
09:11
Page 107
ne poznajo podatkov o dræavi in ne priroœnikov, v katerih bi jih lahko naøli, ne znajo poimenovati znaœilnosti dræave (npr. lege, naravnih in kulturnih znamenitosti ipd.), niso objektivni (paœ pa izrekajo svojo presojo in doæivljanje dræave), ne loœijo sploønih znaœilnosti dræave od enkratnih preteklih dogodkov v njej, zato pripovedujejo o svojih ali tujih doæivetjih v tej dræavi ali o pomembnejøih dogodkih iz njene preteklosti.
Zato naj uœitelj slovenøœine spodbuja uœence k »branju« zemljevidov, k prenosu oz. uporabi znanja iz geografije, k iskanju podatkov v priroœnikih in na medmreæju ter tudi k uporabi znanja o besedilni vrsti (tj. o opisu dræave) pri drugih øolskih predmetih, npr. pri geografiji, turistiœni vzgoji ipd. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.–17.
Uœenci naj najprej v dvojicah reøujejo naloge 1–14; uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim pomaga le pri izbiranju ustrezne strategije reøevanja nalog. Reøitev naj øe ne preverja. Po doloœenem œasu (npr. po 15 minutah) naj naroœi uœencem, naj preberejo navodilo v 17. nalogi ter se pripravijo na ogled posnetka; uœencem naj svetuje, naj si med gledanjem posnetka zapiøejo kateri novi podatek. Po gledanju posnetka naj uœenci sami dopolnijo reøitve iz prejønjih nalog (tj. 1.–14.). Ko konœa delo veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preveri reøitve vseh 14 nalog. Vodi naj tudi pogovor … Uœenci naj doma reøijo pisna dela 15. in 16. naloge; v øoli naj nato poroœajo o reøitvah 15. naloge in zapojejo slovensko himno ter opiøejo slovensko zastavo in razloæijo pomen simbolov v slovenskem grbu.
18.
Uœenci naj sami reøijo to nalogo, in sicer naj dano preglednico dopolnijo s podatki iz posnetega besedila. Uœitelj naj øe ne preveri reøitev te naloge, ker bodo uœenci svoje reøitve øe dopolnjevali (po ponovnem ogledu posnetka).
19.
Uœenci naj si ponovno ogledajo posneto besedilo, po ogledu pa naj dopolnijo svoje reøitve iz 18. naloge. Dopolnjevanju reøitev naj sledi njihovo frontalno preverjanje.
20.
Uœenci naj sami reøijo nalogo; reøitve naj preverijo v priloæenem snopiœu Reøitve.
21.
Uœitelj naj doloœi 2–4 uœence za ustno opisovanje Slovenije ob preglednici iz 18. naloge, posluøalcem pa naroœi, naj pozorno spremljajo njihove govorne nastope (pozorni naj bodo tudi na to, ali bodo govorci naøtevali kljuœne besede ali ne /prav je, œe jih ne/). Izbrani govorci naj vzamejo svoj DZ in odidejo iz razreda, nato pa postopoma prihajajo v razred in govorno nastopajo; soøolci naj si med govornimi nastopi zapisujejo svoje mnenje. Uœitelj naj po vseh nastopih vodi pogovor o njih in o tem, koliko uœenci poznajo Slovenijo ter kako jo vrednotijo in doæivljajo.
22.
Uœenci naj doma napiøejo opis poljubno izbrane dræave; tega naj nato v øoli javno preberejo in poroœajo o tem, kako je potekalo njihovo delo. (Uœitelj slovenøœine se lahko dogovori z uœiteljem geografije, da bodo uœenci to opravili pri uri geografije.)
23.
Uœitelj naj øe enkrat predvaja tisti del posnetega besedila, ki je bil izreœen v nareœju. Uœenci naj povedo, v kateri slovenski pokrajini govorijo v tem nareœju.
24.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice in se dogovorijo o kratki obnovi nareœnega odlomka v knjiænem jeziku (lahko jo tudi napiøejo). Nato naj se po dve dvojici zdruæita v skupino, primerjata svoji obnovi in se dogovorita o skupni obnovi (lahko jo tudi napiøeta). Predstavniki skupin naj povedo (preberejo) obnovo skupine; posluøalci pa naj presojajo njihovo ustreznost.
25.
Uœenci naj povedo nekaj nareœnih besed. Soøolci naj za vsako povedo, iz katerega nareœja je in s katero knjiæno besedo jo lahko zamenjamo.
26.
Prostovoljci naj predstavijo svoje/njim znano nareœje, in sicer – naj povedo krajøe besedilo v tem nareœju ali – naj naøtejejo in ponazorijo njegove znaœilnosti ter predstavijo razlike med tem nareœjem in knjiænim jezikom.
29.
Pred reøevanjem te naloge naj uœenci povedo, ali je UNESCO okrajøana beseda ali ne ter ali je simbol ali kratica. Uœitelj naj napiøe na tablo besedno zvezo, iz katere je nastala kratica UNESCO: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization; uœenci naj povedo, v katerem jeziku je ta besedna zveza, in naj jo prevedejo v slovenøœino (prim. Organizacija zdruæenih narodov za izobraæevanje, znanost in kulturo) – iz slovenskega prevoda lahko sklepajo o njeni vlogi oz. o njenih dolænostih.
31.–32.
Uœenci naj povedo, kaj spada v naravno dediøœino in kaj v kulturno. Nato naj s primeri iz svoje okolice pa tudi iz drugih delov Slovenije ponazorijo oba pojma. 107
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 108
33.
Uœitelj naj uœencem pokaæe knjigo Mojstrovine Slovenije – uœenci naj povedo, katere predstavljene izdelke domaœe obrti poznajo in od kod jih poznajo.
34.
Uœitelj jim lahko pokaæe katero monografijo o Sloveniji, Ljubljani … ter vodi pogovor o predstavljenih kulturnih znamenitostih.
36.
Uœitelj naj uœencem predstavi pomensko in pisno razliko med imenom prebivalca katerega koli mesta in imenom prebivalca doloœenega oz. poimenovanega mesta, npr. meøœan – Piranœan.
Ciljna tema podpoglavja: Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede. Isto predmetnost lahko poimenujemo z razliœnimi besedami, tj. s sopomenkami (npr. ´domaœo æival za œuvanje doma, za lov´ z besedami pes, kuæa, psiœek, cucek, mrcina, kuæek, Canis canis …). Vendar pa vseh teh besed ne smemo uporabljati v vseh okoliøœinah oz. v vseh besedilih. V vsakem jeziku loœimo dve vrsti besed (glede na sploønost njihove rabe): − tiste, ki jih lahko uporabljamo v vseh okoliøœinah, in − tiste, ki jih lahko uporabljamo samo v doloœenih okoliøœinah. Prvim pravimo slogovno nezaznamovane (nevtralne) besede, drugim pa slogovno zaznamovane besede. /To, da je beseda slogovno zaznamovana, je razvidno tudi iz SSKJ – taka beseda ima namreœ pripisan terminoloøki, stilno-plastni, ekspresivni ali œasovno-frekvenœni kvalifikator, npr. strok., æarg., ljubk., zastar./ Slogovno nezaznamovane besede le poimenujejo predmetnost, medtem ko slogovno zaznamovane besede poimenujejo predmetnost in razodevajo sporoœevalca (npr. njegovo œustveno razmerje do predmetnosti, njegovo pokrajinsko pripadnost, pripadnost starostni ali interesni skupini, njegovo strokovno podroœje ipd.) – zato jih smemo uporabljati le v doloœenih okoliøœinah/besedilih, ne pa v vseh (npr. besedo Canis canis uporabljamo le v strokovnem besedilu, ne pa tudi v œasopisnem oglasu). /Poznamo veœ vrst slogovne zaznamovanosti besed, in sicer: œustveno (npr. kuæek, mrcina), pokrajinsko (npr. œeœa, deœva), druæbeno (npr. keø, rajhanje), funkcijsko (npr. dohodnina, mandibula) ali œasovno (npr. duri, torbiœar)./ Dobro je, œe vemo, kaj s katero besedo razodevamo o sebi in v katerih okoliøœinah jo je ustrezno uporabiti. Opozorilo: V besediøœu uœencev je veliko slogovno zaznamovanih besed (npr. slengizmov in æargonizmov ter œustveno, pokrajinsko, pogovorno oz. praktiœnosporazumevalno zaznamovanih besed) in te uœenci pogosto uporabljajo v vseh okoliøœinah sporoœanja. To delajo zato, − ker ne vedo, da jih ne smejo uporabljati v vseh oz. v danih okoliøœinah, ali − ker ne poznajo njihovih slogovno nezaznamovanih ustreznic, ali − ker noœejo upoøtevati pravil o okoliøœinam ustreznem sporoœanju (œeprav jih poznajo). Uœitelj naj zato uœence sproti opozarja na neustrezne/zaznamovane besede v njihovih besedilih (npr. na slengizme v zapisanih besedilih in govornih nastopih, v pogovorih z uœiteljem ali katero drugo uradno osebo – ne pa tudi v pogovorih z vrstniki!) in jih spodbuja k rabi slogovno nezaznamovanih ustreznic. Uœencem naj pove, da je to, ali nas ljudje sprejemajo naklonjeno/prijazno ali ne, v veliki meri odvisno od tega, kako se mi obnaøamo do drugih, torej tudi od tega, ali uporabljamo okoliøœinam ustrezne besedne in nebesedne prvine. Uœitelj naj pazi, da ne bo rabe besede v danih okoliøœinah presojal z izrazom pravilno/nepravilno ali celo slovensko/neslovensko – temveœ z izrazom ustrezno/neustrezno (primerno/neprimerno); beseda œeœa je npr. pravilna in slovenska, vendar pa je v knjiænem besedilu neustrezna (medtem ko je v besedilu v rovtarskem nareœju ustrezna).
108
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 109
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœitelj naj vodi pogovor o dani skupini sopomenk (z vpraøanji iz DZ); uœence naj usmerja predvsem v prepoznavanje okoliøœin za rabo slogovno zaznamovanih besed in v prepoznavanje njihove omejene rabe (tj. samo v doloœenih okoliøœinah). Nato naj uœence vpraøa, katerih besed ne smejo izreœi v vseh okoliøœinah: spati – ninati, na svidenje – adijo, ful – zelo, slovenøœina – slova, deklica – bejba. Uœenci naj povedo, v katerih okoliøœinah pa bi jih lahko uporabili. Potem naj uœenci najprej tiho, nato pa na glas preberejo besedilo na zeleni podlagi. Po branju naj jih uœitelj vpraøa, – na kateri dve omejitvi moramo paziti, ko izbiramo besede (tj. ali nas bo naslovnik razumel in komu/kdaj/ kje bomo govorili/pisali), – kaj se zgodi, œe uporabimo slogovno neustrezno besedo, – katere besede lahko uporabljamo v vseh okoliøœinah: slogovno zaznamovane ali nezaznamovane. Nato naj uœenci povedo, ali so æe kdaj/kje/komu izrekli neustrezno (zaznamovano) besedo, kako se je odzval posluøalec in kako so se pri tem poœutili.
2.
Po pogovoru o slogovni vrednosti besede bajla naj uœenci povedo œim veœ slogovno zaznamovanih besed iz svojega besednjaka – povedo naj tudi, v katerih okoliøœinah je njihova raba ustrezna, v katerih pa ni; za vsako naj povedo øe slogovno nezaznamovano sopomenko.
3.
Uœitelj naj spodbuja uœence k naøtevanju okoliøœin, v katerih bi lahko uporabili slogovno zaznamovane besede.
4.
Uœenci naj si pred reøevanjem naloge ogledajo ilustracijo in preberejo besedilo v oblaœkih (lahko kot igro vlog); nato naj povedo, – ali je v njem uporabljena katera beseda, ki je ne smejo uporabiti v øolskem spisu ali v govornem nastopu; – ali je ta beseda slogovno zaznamovana ali nezaznamovana (pojasnijo naj svoj odgovor); – s katero slogovno nezaznamovano besedo jo zamenjajo.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o opisu dræave? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o slogovno zaznamovanih in nezaznamovanih besedah? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri Martina Boden, Evropa naøa preteklost in sedanjost, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. Deæele in ljudje, Jugozahodna in juæna Evropa, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 1995. Leksikon, Cankarjeva zaloæba, Ljubljana 1987. Spletna stran: www.adriatica.net
109
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 110
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
OPIS DRÆAVE
LEGA MEJNE DRÆAVE VELIKOST GLAVNO MESTO ZASTAVA GRB HIMNA PLAŒILNO SREDSTVO
OPIS DRÆAVE
DRÆAVNI JEZIK POKRAJINE NAJVIØJA GORA VEŒJE REKE VEŒJA JEZERA KULTURNI SPOMENIKI DOMAŒA OBRT POMEMBNE OSEBNOSTI
110
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 111
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
VRSTI BESED
SLOGOVNO
SLOGOVNO
NEZAZNAMOVANE
_______________
BESEDE
BESEDE
(= uporabljamo jih lahko
(= uporabljamo jih lahko
v ____ okoliøœinah)
samo v _______
(npr. oœe)
okoliøœinah) (npr. atek)
VRSTI BESED
SLOGOVNO
SLOGOVNO
NEZAZNAMOVANE
ZAZNAMOVANE
BESEDE
BESEDE
(= uporabljamo jih lahko
(= uporabljamo jih lahko
v vseh okoliøœinah)
samo v doloœenih
(npr. oœe)
okoliøœinah) (npr. atek) 111
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 112
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo. Uradno ime dræave je Republika Hrvaøka (v hrv. Republika Hrvatska). Ima 4.784.265 prebivalcev. Glavno mesto je Zagreb. Dræavni jezik je hrvaøœina. Dræavna himna se po prvem verzu pesmi imenuje »Lijepa naøa«. Zastava je rdeœe-belo-modra in s øahovnico na sredini. Plaœilno sredstvo v dræavi je kuna. Hrvaøka leæi na Balkanskem polotoku. Meji na naslednje dræave: na severu in zahodu na Slovenijo, na severu na Madæarsko, na vzhodu na Srbijo in Œrno Goro, na jugu na Bosno in Hercegovino, na zahodu in jugu pa na Italijo. Meja z Italijo poteka po morju. Dræava meri 56.542 km2, poleg tega pa ima øe 31.067 km2 teritorialnih voda. Obala Hrvaøke meri 5.835 km, v to øtevilko je vkljuœenih tudi 4.058 km obale otokov, otoœkov in grebenov. Skupno øtevilo hrvaøkih otokov je 1185, le 66 pa jih je naseljenih. T. i. primorska Hrvaøka sega od Istre na zahodu prek kvarnerskih otokov do hribovite srednje in juæne Dalmacije. Hrvaøka pa ni le deæela morja, temveœ ima tudi ravnine in gorski svet. Na severu in vzhodu dræave, med Dravo in Savo, je rodovitna ravnina t. i. nizke Hrvaøke – to je Slavonija. T. i. visoka Hrvaøka pa obsega dve gorovji, ki spremljata obalni pas, tj. zakraselo Dinarsko gorstvo, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu, in zakraselo gorovje Velebit med Liko in Jadranskim morjem. Zaradi raznolikosti obmoœij je za Hrvaøko znaœilnih veœ vrst podnebja: v notranjosti zmerno celinsko, v viøjih predelih gorsko in v primorju sredozemsko. Hrvaøka ima osem narodnih parkov: otoœje Brioni ob zahodni istrski obali – znani so po mili klimi in bujnem rastju (npr. lovor, oljka, bor, roæmarin); otoœje Kornati v jugovzhodnem podaljøku Dugega otoka (to je najbolj razœlenjena otoøka skupina v Sredozemskem morju – øteje okrog 150 otokov, otoœkov in grebenov), bogati so z ribami, sicer pa raj za jadralce in potapljaœe; otok Mljet, ki leæi jugozahodno od Dubrovnika in je najbolj gozdnat jadranski otok, na njem pa sta tudi slani jezeri; obmoœje kraøke reke Krke, ki izvira ob vznoæju Dinare, teœe v 200 m globokem kanjonu, zaradi toka ustvarja slapove in se izliva v morje. Gorski narodni parki Severni Velebit med Liko in Jadranskim morjem, Paklenica na primorski strani Velebita, Risnjak (najviøji del Gorskega kotarja, severovzhodno od Reke) so raj za planince, alpiniste, jamarje in botanike. Plitvice v gozdnatih hribih med gorama Kapela in Pljeøivica sestojijo iz 16 terasastih jezer, ki so med seboj povezana s slapovi in pozimi zamrznejo (Plitvice so tudi na Unescovem seznamu svetovne naravne dediøœine). Hrvaøka ima bogato zgodovino. Zaradi zgodovine, arhitekture in umetnostnozgodovinskih spomenikov so za turiste najprivlaœnejøa obalna mesta, npr. Dubrovnik (nastal je v 7. stol.), v letih 1358–1808 pa je bil svobodna plemiøka republika; v njem so zgradbe iz vseh zgodovinskih obdobij), Trogir (staro jedro je iz 13. stol.), Split (Dioklecijanova palaœa iz let 295–305), Zadar (cerkev sv. Donata iz 9. stol.), Pulj (arena iz 1.–2. st. za 25.000 gledalcev), Poreœ (Evfrazijeva bazilika z znamenitimi mozaiki iz 3.–6. stol.) idr. Na Hrvaøkem je zelo razvita domaœa obrt; izdelke, ki so nekoœ omogoœali preæivetje, danes prodajajo kot spominke. Med zelo znanimi spominki je (roœno izdelana) kravata; imenuje se po Hrvatih (fr. Croate), ki so kot najeti francoski vojaki med 30-letno vojno (1618–48) nosili ovratno ruto, nato pa je ta v Franciji postala modni dodatek k moøki obleki. Na Reki izdelujejo nakit »morœiå« (uhani, broøke itd. z vzorcem zamorœka s turbanom na glavi, ki naj bi ga æenske po legendi zaœele nositi v znak spomina na zmago nad Turki v 16. stol.), na nekaterih otokih pa œipke (npr. paøka œipka) in sir (npr. paøki ovœji sir), ki ima poseben okus zaradi sredozemskega rastlinja. V primorju gojijo sredozemsko rastlinje in pridobivajo oljœno olje, vino in sol – znana je stonska sol (to pridobivajo po postopku, starem 800 let, in slovi kot najœistejøa sol v Sredozemlju). Veliko prebivalcev se ukvarja z ribiøtvom. V niæinskem svetu na severu prevladuje poljedelstvo – Slavonija je znana po æitnih poljih, drugi niæinski predeli pa po pridelovanju sladkorne pese in sadja. Hrvaøka ima razvito raznovrstno industrijo: proizvodnjo aluminija, strojno, ladjedelniøko, tekstilno, æivilsko, kemiœno, farmacevtsko in elektroindustrijo. Najpomembnejøa industrijska srediøœa so: Zagreb, Reka, Split, Karlovac in Osijek. Iz Hrvaøke so øtevilne znane osebnosti, npr. pesniki Ivan Gunduliå, Ivan Maæuraniå in Ivan Goran Kovaœiå, pisatelj in dramatik Miroslav Krleæa, slikarja Josip Raœiå in Miroslav Kraljeviå, kipar Ivan Meøtroviå, skladatelja Vatroslav Lisinski in Jakov Gotovac, izumitelj veœfaznega sistema izmeniœnega toka Nikola Tesla, izumitelj padala Faust Vranœiå izumitelj nalivnega peresa Slavoljub Penkala idr.
112
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 113
Napiøi uradno ime dræave, o kateri si prebral besedilo. _____________________________________________
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
2. Dopolni, kar manjka. ØT. ODSTAVKA 1.
2.
3. 4.
5. 6. 7. 8. 9.
KLJUŒNA/-E BESEDA/-E − uradno ime dræave − øtevilo prebivalcev − glavno mesto − − − − − − − povrøina v km2 − dolæina obale − øtevilo otokov − obmoœja glede na oblikovanost povrøja − − − domaœa obrt − gospodarstvo −
3. Kje leæi Hrvaøka glede na to, da je naøa sosedna dræava? a) Severno od Slovenije. b) Juæno od Slovenije. c) Vzhodno in juæno od Slovenije. œ) Zahodno in severno od Slovenije.
4. Na katere dræave øe meji? _________________________, ________________________, ________________________, ________________________.
113
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 114
5. Kateri od navedenih zemljevidov Hrvaøke je pravilen? A
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
B
SLAVONIJA ISTRA
DALMACIJA VELEBIT IS
VE
TR
LE
A
BI
C
I
J
A
A
V
R.
A
L
GO
JADRANSKO MORJE
M
R.
R.
L
GO
JADRANSKO MORJE
S
R.
A
NA
NA
DI
DI
T
D
O
N
I
J
A
C
ISTRA DINAR. GOR.
JADRANSKO MORJE
L
IT
B LE VE A IJ
AC
LM
DA
S
A
V
O
N
I
J
A
6. Kateri del Hrvaøke je za turizem najpomembnejøi? ___________________________
7. V naslednjo preglednico vpiøi podatke o hrvaøkih narodnih parkih. Pomagaj si 5. odstavkom besedila iz 1. naloge. KAKO SE IMENUJE NARODNI PARK?
114
KJE LEÆI?
PO ŒEM JE ZNAN?
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 115
8. Zemljepisne pojave v levem stolpcu poveæi z njihovimi posebnostmi/znamenitostmi v desnem. (Na œrtico napiøi eno od øtevilk od 1 do 6.) DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
___ Pulj ___ Pag ___ Reka ___ Slavonija ___ Krka ___ Plitvice
1 2 3 4 5 6
æito morœiå arena øestnajst jezer œipka reka s slapovi
9. Kateri dodatek k moøki obleki se imenuje po Hrvatih? _______________________________ 10. Napiøi, s œim se predvsem ukvarjajo − v niæinski Hrvaøki: __________________________________________________________ − v primorski Hrvaøki: ________________________________________________________ 11. Obkroæi œrko pred nepravilnimi trditvami. a) Hrvaøka je republika. b) Glavno mesto Hrvaøke je Dubrovnik. c) Polovica hrvaøkih narodnih parkov leæi na obalnem obmoœju. œ) Paøki sir ima poseben okus, ker ga delajo iz sredozemskega rastlinja. d) Vatroslav Lisinski je hrvaøki dramatik. e) Nalivno pero je izumil Hrvat. 12. Poveæi imena ustvarjalcev z njihovo dejavnostjo. (Na œrtico napiøi eno od œrk od A do E.) ___ Jakov Gotovac ___ Miroslav Krleæa ___ Ivan Maæuraniå ___ Ivan Meøtroviå ___ Nikola Tesla ___ Faust Vranœiå
E ΠD A B C
kipar pesnik izumitelj padala pisatelj izumitelj veœfaznega sistema izmeniœnega toka skladatelj
13. Navedene znamenitosti razvrsti kronoloøko. (S øtevilko 1 zaznamuj najstarejøo, s øtevilko 6 pa najmlajøo.) ___ dubrovniøka republika ___ zadrska cerkev sv. Donata ___ Dioklecijanova palaœa v Splitu ___ trogirsko staro mestno jedro ___ puljska arena ___ poreøki mozaiki 115
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 116
14. Katero je hrvaøko ime za mesti, ki jima v slovenøœini reœemo Pulj in Reka? Izbiraj med: Slunj, Pula, Karlovac, Split, Rijeka, Mljet.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
____________________ _____________________ 15. Iz besedila s pisanimi œrkami prepiøi po eno − lastno ime bitja: ________________________________ − zemljepisno lastno ime: _________________________ − stvarno lastno ime: _____________________________ 16. S pisanimi œrkami napiøi, kako se imenuje − dræavljanka Hrvaøke: ___________________________ − hrvaøki denar: _________________________________ 17. Podœrtaj slogovno zaznamovano besedo. œiœati – sedeti toæiti – øpecati
vekati – jokati fuzbal – nogomet
neumen – smotan pob – fant
frendica – prijateljica øtos – øala
punca – dekle øajtrga – samokolnica
priœeska – œupa razred – klas
18. Iz povedi prepiøi slogovno zaznamovane besede in jim pripiøi slogovno nezaznamovano besedo. − − − −
Kaj se pa muliø? Danes me je prfoks za bajlo vpraøal, kdaj se bom javil, ker imam cvek. Kaj pa ti? Uœil se bom cel vikend, ker me bo matematkarca v ponedeljek vpraøala za oceno. Zdaj pa nakladaø! Saj vse kapiraø!
_____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________
19. Slogovno zaznamovanim besedam pripiøi nezaznamovane besede.
116
øparati
________________
nona
________________
plonkati ________________
kiks
________________
ujœkati ________________
matka
________________
naoœniki ________________
øtanga ________________
ovœka
________________
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 117
Predlog dodatnega besedila Republika Francija ima ok. 60 milijonov prebivalcev. Glavno mesto je Pariz. Dræavni jezik je francoøœina. Dræavna himna se imenuje Marseljeza (v uporabi je od leta 1795). Zastava je modro-belo-rdeœa. Plaœilno sredstvo v dræavi je evro. Francija je zahodnoevropska dræava. Na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu poteka meja z Anglijo, in sicer po Rokavskem prelivu, na severovzhodu meji na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemœijo, Øvico in Italijo ter na kneæevino Monako. Na jugu poteka meja po Sredozemskem morju; v njem leæi tudi najveœji francoski otok Korzika. Francija meji na jugu tudi na Øpanijo in æepno dræavo Andoro. Po velikosti spada med veœje evropske dræave (je takoj za Rusijo in Ukrajino), saj meri njena povrøina 543.965 km2. Ima obliko øesterokotnika, ki ga omejuje vrsta naravnih meja: na zahodu Atlantsko morje, na jugu Pireneji in Sredozemsko morje, na vzhodu Alpe in Jura, na severovzhodu pa prehaja v niæavje in sredogorje. Najveœji del dræave je raven ali griœevnat z rodovitno zemljo. Med veœjimi rekami so Loara, Sena, Saona, Rona, Garona … Najviøja francoska gora je Mont Blanc (4807 m). Francija je upravno razdeljena na 21 regij (s Korziko vred 22), te pa na 96 departmajev. Veœje pokrajine pa so: Alzacija, ki leæi na skrajnem vzhodnem delu dræave ob meji z Nemœijo in je znana po vinogradih in arhitekturi; Øampanja, ki leæi vzhodno od Pariza in je znana po vinu øampanjcu; Normandija, ki leæi zahodno od Pariza in je med drugim znana po zgodovinskem izkrcanju zavezniøkih sil v II. svetovni vojni; Bretanja, ki leæi na skrajnem zahodu in je zaradi keltske zgodovine razvila svojo kulturo in jezik; Burgundija, ki je v osrednji Franciji; Provansa med Marseillom in Nico ob Sredozemskem morju (obe sta tudi znani kot vinski regiji). Poleg Pariza so veœja francoska mesta: Marseille, Lyon, Lille, Bordeaux, Nica, Strasbourg, Nantes idr. Na podnebje vplivata na zahodu Atlantski ocean (zato je tam oceansko podnebje) in na jugu Sredozemsko morje (zato je tam sredozemsko podnebje), v notranjosti in na vzhodu je podnebje celinsko, v Alpah in Pirenejih pa gorsko. Francija je najveœja zahodnoevropska kmetijska dræava in najveœja proizvajalka vina na svetu. Poleg vina pridelujejo øe æito, sadje in zelenjavo. Izvaæajo tudi mleœne izdelke in meso. Francija ima tudi veliko rudnih bogastev, npr. æelezovo rudo, premog, nafto in zemeljski plin. Razviti so metalurøka, avtomobilska, letalska, kemijska, tekstilna in æivilska industrija ter ladjedelniøtvo. Francija ima dobro razvito cestno in æelezniøko omreæje (znani so vlaki z visoko hitrostjo) ter letalski promet. Prebivalci se ukvarjajo tudi s turizmom; ta je razvit predvsem na francoskih obalah, v gorah in v Parizu. Pariz je mesto muzejev in galerij, slikarjev in glasbenikov, pesnikov in pisateljev. Znan je tudi po Eifflovem stolpu, katedrali Notre Dame, muzeju Louvre, Slavoloku zmage, Elizejskih poljanah itd. Med znanimi Francozi so npr. vojskovodja Napoleon, pisatelji Honore de Balzac, Gustave Flaubert, Stendhal, Emile Zola in Alexander Dumas, slikarji Edouard Manet, Auguste Renoir, Paul Cezanne, Edgar Degas, skladatelja Maurice Ravel in Hector Berlioz idr. Francozi so bili tudi kemik Antoine-Laurent Lavoisier, ki je odkril, da je vsako gorenje povezano s porabo kisika, fizik Henri-Antoine Becquerel, ki je odkril radioaktivnost, fizik Denis Papin, ki je iznaøel neproduøno zaprt lonec z ventilom za kuhanje pod pritiskom (papinov lonec), matematik in filozof Blaise Pascal … Med znanimi osebnostmi so tudi igralci in glasbeniki Charles Aznavour, Edith Piaf, Yves Montand, Brigitte Bardot, Catherine Deneuve …
117
7_03_ucne enote
8
16.08.2005
09:11
Page 118
Pod povrøjem in na nebu str. 94–102, predvideno øtevilo ur: 5
Operativni cilji enote: − − − − − − − − − − − − − − − −
uporaba znanja iz geografije, zgodovine in drugih virov ter iz svojih (potovalnih) izkuøenj, vrednotenje in dopolnjevanje predznanja o dani temi, posluøanje/gledanje in branje opisa naravnega pojava, razumevanje posluøanega/gledanega in prebranega besedila (tj. prepoznavanje teme, kljuœnih besed in bistvenih podatkov), povzemanje vsebine besedila z miselnim vzorcem, obnavljanje opisa naravnega pojava (ob miselnem vzorcu), povzemanje znaœilnosti opisa naravnega pojava, tvorjenje opisa izbranega naravnega pojava, iskanje podatkov po priroœnikih in drugih virih, govorno nastopanje, presojanje ustnih in pisnih besedil soøolcev ter utemeljevanje svojega mnenja, utrjevanje metajezikovne, slovniœne in pravopisne zmoænosti, prepoznavanje poimenovalne vloge kazalnih zaimkov, raba kazalnih zaimkov, sklanjanje kazalnih zaimkov, raba strokovnega izraza kazalni zaimek.
Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Opis naravnega pojava. Opis naravnega pojava je besedilo, v katerem prikazujemo ponavljajoœi se naravni pojav (npr. ognjenik, komet, cunami, oblak, zrna toœe, potres, sneæni plaz …), in sicer povemo/napiøemo, kaj je zanj znaœilno (npr. oblika, viøina, hitrost, moœ, delovanje), kje in kako nastane ter katere so njegove posledice. Glagoli so naœeloma v sedanjiku (ta ne izraæa trenutka sporoœanja, ampak brezœasnost oz. sploønost). Opozorilo: Uœence med opisovanjem naravnega pojava pogosto »odnese« − v obnavljanje œasopisnega/radijskega/televizijskega poroœila o enkratnem naravnem dogodku (npr. izbruhu Etne), − v objektivno pripovedovanje (oz. poroœanje) o enkratnem naravnem dogodku (npr. o potresu v Posoœju), − v subjektivno pripovedovanje o tem, kako so naravni pojav doæiveli sami oz. njihovi sorodniki/prijatelji/znanci, 118
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 119
− v izraæanje in razlaganje svojih strahov pred nastankom naravnega pojava (npr. Najbolj se bojim …), − v napovedovanje nastanka naravnega pojava, − v naøtevanje varnostnih ukrepov ob naravnem pojavu ipd. Uœitelj mora obvladati znaœilnosti opisovanja naravnega pojava; le tako bo prepoznal uœenœeve »odmike« od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve øe to, da imajo uœenci pri opisovanju naravnega pojava pogosto teæave zato, ker sploh ne razmiøljajo o naravnih pojavih ali si jih ne znajo predstavljati oz. jih ne znajo opazovati ter ker ne znajo poimenovati njihovih znaœilnosti in spreminjanj. Zato naj takrat, ko se z uœenci pogovarja o aktualnih potresih, plazovih ipd. pojavih, uœencem opiøe ta naravni pojav, torej naj predstavi njegove sploøne znaœilnosti (tj. kakøen je, kje nastane in kako). Uœitelj mora loœiti opis naravnega pojava od razlage nastanka naravnega pojava – v razlagi namreœ prikazujemo predvsem vzroke in posledice njegovega nastanka. (Uœenci obravnavajo razlago nastanka pojava v 8. razredu.) Uœenci imajo predznanje o opisu naravnega pojava; to besedilno vrsto so namreœ spoznali v 5. razredu, in sicer v uœni enoti Velikanski in hitri valovi (D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 2. del, 54–59). V 7. razredu utrjujejo svojo zmoænost opisovanja pojavov ter jo nadgrajujejo z navajanjem njegovih posledic. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
To nalogo naj uœenci reøujejo v treh korakih, in sicer: 1. Uœitelj naj uœencem naroœi, naj tiho preberejo (motivacijska) vpraøanja in naj ob vsakem razmislijo, ali bi nanj znali odgovoriti ali ne; odgovore lahko pripiøejo k vpraøanjem. 2. Ko opravi to delo veœina uœencev, naj uœitelj øe ne vodi pogovora o reøitvah, temveœ naj uœencem pove, da si lahko dopolnijo svoje odgovore s podatki iz besedila na rdeœi podlagi – besedilo naj tiho preberejo in dopolnijo odgovore. 3. Ko veœina uœencev opravi to nalogo, naj uœitelj vodi pogovor z vpraøanji iz DZ; uœenci naj tudi povedo, ali jim je bilo besedilo v pomoœ ali ne.
2.
Uœitelj naj uœencem pove, da si bodo ogledali posnetek, ter jim naroœi, naj najprej preberejo naslov uœne enote in si ogledajo ilustracijo pod njim; nato naj povedo, – o œem bo verjetno govorilo posneto besedilo, – po œem tako sklepajo in – kako sta s tem naravnim pojavom povezani besedni zvezi pod povrøjem in na nebu v naslovu enote. Nato naj uœitelj vodi t. i. motivacijski pogovor – uœenci v njem uporabljajo svoje znanje iz geografije, zgodovine in iz drugih virov, nekateri pa verjetno tudi iz svojih (potovalnih) izkuøenj; manjøi skupini uœencev naj izroœi skico tektonskih ploøœ in jim naroœi, naj na osnovi le-te povedo, zakaj v Sloveniji ni ognjenikov, v bliænji Italiji pa so.
3.
Uœitelj naj pred ogledom posnetka naroœi uœencem, naj si pripravijo list, na katerega si bodo med gledanjem kaj zapisali (npr. o œem govori besedilo, kaj in kje se dogaja).
4.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice in tako dopolnijo miselni vzorec; uœitelj naj jim pri tem ne pomaga – paœ pa naj uœencem, ki ga prosijo za pomoœ, pove, da si bodo posnetek ogledali øe enkrat in nato dopolnili miselni vzorec z manjkajoœimi podatki.
5.
Uœenci naj si med ponovnim gledanjem oz. po njem dopolnijo miselni vzorec iz 4. naloge. Uœitelj naj ne preverja reøitev, temveœ naj uœencem naroœi, naj doma ob dopolnjenem miselnem vzorcu napiøejo obnovo posnetega opisa. Uœenci naj nato v øoli prilepijo svoje obnove na plakat, jih berejo, presojajo in primerjajo med seboj. Uœitelj naj vodi pogovor o njihovih ugotovitvah.
8.
Uœitelj naj vodi pogovor – z vpraøanji iz DZ naj spodbuja uœence k prepoznavanju temeljnih znaœilnosti opisa naravnega pojava.
10.
Uœitelj naj pred branjem besedila vpraøa uœence, v œem se loœi Zemlja od Sonca, v œem se loœijo planeti od zvezd, kateri planeti so v naøem osonœju, katere zvezde poznajo, kaj so kometi in meteorji in v œem se loœijo med seboj. Uœenci naj najprej tiho preberejo besedilo. Nato naj uœitelj izbere uœenca za glasno branje.
11.–15.
Uœenci naj sami reøujejo pisne dele nalog ter razmiøljajo o utemeljitvi svojih reøitev. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal njihove pisne reøitve (individualno/v dvojicah/ frontalno/…); o utemeljitvah reøitev pa naj vodi frontalni pogovor. 119
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 120
16.
Uœenci naj najprej sami razloæijo pomen glagola deæevati v besedni zvezi zvezdni utrinki deæujejo. Nato naj se razdelijo v skupine ter si tako v SSKJ ogledajo razlago pomenov glagola deæevati (uporabijo naj slovar v knjiæni ali elektronski obliki); poroœajo naj o svojih ugotovitvah ter povedo, kateri pomen je prvotni, kateri pa je drugotni (preneseni).
17.–19.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice ter tako reøujejo pisne dele nalog in tvorijo reøitve za ustne dele/naloge. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal njihove pisne reøitve (individualno/v dvojicah/ frontalno/…); o ustnih delih/nalogah pa naj vodi frontalni pogovor – pri tem naj spodbuja uœence tudi k razmiøljanju o motiviranosti besed repatica, utrinek, osonœje, ozraœje oz. o njihovih podstavnih besedah (npr. ← rep/repat, utrniti se, sonce, zrak); uœenci si lahko pomagajo tudi s SSKJ.
20.
To nalogo naj uœenci naredijo doma – pripravijo naj pisni opis poljubno izbranega naravnega pojava; kdor æeli, naj se pripravi øe na govorni nastop. Uœenci naj si v øoli izmenjajo svoje pisne opise; vsak naj tiho prebere vsaj en opis svojega soøolca in pod besedilo napiøe svoje mnenje o njegovi zaokroæenosti, resniœnosti, razumljivosti in jezikovni pravilnosti (pod mnenje naj se podpiøe); uœitelj naj pobere opise uœencev (z mnenjem soøolca) in jih pregleda – opisno naj ovrednoti vsak opis in tudi mnenje soøolca. Prostovoljci naj se pripravijo na govorni nastop – pred zaœetkom govornih nastopov naj vsi uœenci preberejo vpraøanja oz. merila za presojanje govornega nastopa (na modri podlagi) in »strip« pod njimi; uœitelj naj vodi pogovor o nujnosti upoøtevanja teh meril in o odzivih posluøalcev s 1., 3. in 4. sliœice. Govorci naj upoøtevajo naœela uspeønega govornega nastopanja, posluøalci pa naj vrednotijo njihove nastope; po opravljenih govornih nastopih naj uœitelj vodi javni pogovor o ugotovitvah soøolcev.
21.
Uœenci naj najprej prepiøejo na list papirja vse samostalnike iz besedila v 10. nalogi in tem doloœijo spol. Ta seznam naj nato uporabijo pri dopolnjevanju preglednice iz 21. naloge (dopolnjujejo jo s samostalniki srednjega spola) in pri reøevanju 22. naloge (prepisujejo samostalnike æenskega spola).
23.
To nalogo lahko uœenci reøujejo pisno; pri odgovarjanju na 3. vpraøanje naj jim uœitelj pomaga tako, da na tablo napiøe sklanjatev samostalnika vlak v ednini (in sicer v povedih – kot npr. v 4. nalogi na str. 52) ter uœencem naroœi, naj ob sklonskih oblikah samostalnika vlak napiøejo øe sklonske oblike samostalnikov led in prah ter nato primerjajo konœnice (tako jim pomaga pri odkrivanju strategije prepoznavanja posebnosti v sklanjatvi).
24.
Uœitelj naj pred reøevanjem te naloge z vpraøanji obudi predznanje uœencev o pridevniku, tj. o njegovi poimenovalni vlogi (npr. Kaj poimenujejo pridevniki: bitja ali njihovo dejanje/njihovo øtevilo/njihovo lastnost, vrsto, svojino?), o vpraøalnicah (npr. Kako spraøujemo po pridevnikih?) in o vrstah (npr. Katere vrste pridevnikov poznamo?). Nato naj uœenci reøijo nalogo. Uœitelj naj reøitve preverja individualno – pri doloœanju vrste pridevnikov bodo uœenci verjetno delali razne napake: eni bodo vse pridevnike uvrstili med lastnostne, drugi ne bodo loœili lastnostnih in vrstnih pridevnikov, tretji ne bodo prepoznali svojilnih pridevnikov (npr. Sonœeva, Zemljino) ipd.
Ciljna tema podpoglavja: Kazalni zaimki. Kazalni zaimki so besede, s katerimi kaæemo – na æe omenjene prvine/besede v besedilu (npr. V soboto smo bili na Bledu. Tja se je priølo hladit veliko ljudi; Iz mesta sem se vraœal okrog pol petih. Tedaj so ceste polne nestrpnih voznikov; Z izleta se je vrnil umazan in zaspan. Kar tak je legel v posteljo; Za pot smo z avtobusom porabili 3 ure. Toliko œasa bi trajala tudi voænja z vlakom; Iz galerije je izginila znana Jakopiœeva slika in to so œez nekaj dni odkrili na boløjem trgu), – na kraj ali œas sporoœanja (npr. Tukaj mi je lepo, Zdaj nimam œasa), – na priœo sporoœanja oz. na predmet, ki je prisoten na kraju sporoœanja (npr. Kaj pa dela ta/to tukaj?). Kazalni zaimki so torej t. i. kazalne besede (oz. deiksi), tj. besede, s katerimi ne poimenujemo prvin predmetnosti, njihovih lastnosti, vrste, pripadnosti, koliœine, umeøœenosti v œas in prostor ipd., temveœ nanje le kaæemo. Kazalni zaimki spadajo v veliko skupino besed, ki jim pravimo zaimki. K zaimkom priøtevamo vse tiste besede, s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari, njihove lastnosti ipd. Zaimki so torej tiste besede, ki jih uporabljamo namesto samostalnikov (npr. ta nam. uœitelj), pridevnikov (npr. tak nam. umazan, ta nam. slovenski) ali prislovov (npr. tukaj/tam nam. doma, sem/tja nam. domov, zdaj/takrat nam. zveœer, tako nam. zanimivo); glede na to, kaj z njimi poimenujemo oz. namesto katerih besed stojijo, so razvrøœeni v 3 skupine: samostalniøki zaimki, pridevniøki zaimki in prislovni zaimki. 120
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 121
Zaimek v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporiøiœu, 1976) ni besedna vrsta, temveœ so vse tri skupine zaimkov podvrste ustrezne besedne vrste – samostalniøki zaimki so podvrsta samostalniøkih besed, pridevniøki zaimki so podvrsta pridevniøkih besed, prislovni zaimki pa podvrsta prislovov. Med kazalnimi zaimki so najbolj znani kazalni pridevniøki zaimki; ti kaæejo – na lastnost prvine predmetnosti (prim. tak(øen)/tolik(øen) las), – na vrsto oz. oddaljenost prvine predmetnosti (prim. ta/tisti/oni las – ta kaæe na bliænjo, tisti na oddaljeno, oni pa na zelo oddaljeno prvino predmetnosti), – na pripadnost prvine predmetnosti (prim. (/od/ tega/tistega/onega las) ali – na koliœino prvin predmetnosti (prim. toliko las). Vrstni kazalni pridevniøki zaimki (tj. ta/tisti/oni) so lahko tudi posamostaljeni – to pomeni, da z njimi nadomeøœamo samostalnike oz. da z njimi kaæemo tudi na bitja, stvari in pojme (npr. Mojca → ta; knjiga/bolezen → to); na œloveka kaæemo s kazalnimi zaimki za moøki oz. æenski spol (ta/tisti/oni oz. ta/tista/ona), na vse drugo pa kaæemo s kazalnimi zaimki za srednji spol (to/tisto/ono). Kazalnih je tudi nekaj prislovnih zaimkov, npr. tukaj, tja, zdaj, tako; z njimi kaæemo na okoliøœine sporoœanja (npr. Tukaj imamo lepo sonœno vreme) oz. na æe poimenovane okoliøœine dejanja, o katerem sporoœamo (npr. Takrat se je tam tako obnaøalo veliko ljudi). Opozorilo: Uœenci zelo pogosto uporabljajo kazalne zaimke, ne da bi pri tem razmiøljali, ali jih njihov naslovnik razume ali ne – torej ne razmiøljajo o tem, ali si njihov naslovnik sploh lahko predstavlja, na koga/kaj kaæejo zaimki (npr. Tam je bilo veliko ljudi, Tisto sem dal temu, vzel to in øel tja). Zdi se, da mnogi uœenci ne vedo, da se raba kazalnih zaimkov zelo navezuje na konkretne okoliøœine sporoœanja oz. na sobesedilo in da jih zato naslovnik razume le tedaj, œe sta s sporoœevalcem v istih okoliøœinah sporoœanja oz. œe je seznanjen z okoliøœinami sporoœanja/s sobesedilom. To, da se uœenci ne zavedajo navezovanja kazalnih zaimkov na okoliøœine sporoœanja ali na sobesedilo, se najbolje vidi pri poroœanju z odvisnim govorom – uœenci so v novih okoliøœinah, vendar poroœajo o prvotnem besedilu tako, da ohranjajo prvotne kazalne zaimke (prim. »Daj to sem.« /tj. prvotni govor/ → Tone je rekel Roku, naj da to sem. /odvisni govor/), œeprav bi jih morali zaradi novih okoliøœin zamenjati s polnopomenskimi besedami, npr. Tone je rekel Roku, naj da grablje v kozolec./ Naloge v podpoglavju Kazalni zaimki (DZ, 100–102) so sestavljene tako, da naj bi uœenci prepoznali poimenovalno vlogo in rabo kazalnih zaimkov ter jih pravilno uporabljali (tudi kazalne zaimke ta, tisti, oni). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj preberejo odlomek najprej tiho, nato ga lahko preberejo kot igro vlog.
2.
Uœitelj naj po reøevanju naloge in po preverjanju reøitev pokaæe uœencem prosojnico s povedmi s kazalnimi zaimki (npr. Draga babica, sem smo se pripeljali v soboto zveœer. – Toliko smo plaœali za plavalni teœaj. – Takrat bomo na koncertu. – Zakaj si me tako pogledala? – Tak pa ne moreø na pogreb! – Odnesi to tja.) ter naj vodi pogovor o razumljivosti teh povedi.
3.
Uœenci naj si najprej ogledajo ilustracijo in preberejo besedila v oblaœkih – lahko tudi kot igro vlog. Uœitelj naj med preverjanjem reøitev spodbuja uœence k navajanju prvin predmetnosti, na katere kaæejo kazalni zaimki (npr. tega /opazovanja/ = opazovanja na Golovcu).
5.
Uœenci naj si ogledajo ilustracijo, preberejo nepopolna besedila v oblaœkih in presojajo oddaljenost otrok od najveœje/»rdeœe«/najmanjøe zvezde ter na podlagi svoje presoje uporabijo zaimek ta/tista/ona. Uœitelj naj glasno prebere besedilo v priponki (na levem robu) ter uœence opozori na razliœna glasova v osebnem in kazalnem zaimku (tj. øiroki o v osebnem zaimku in ozki o v kazalnem zaimku). Uœenci naj povedo, ali so æe kdaj sliøali oz. uporabili kazalni zaimek oni.
6.
Uœenci naj dopolnijo povedi z ustreznim kazalnim zaimkom ter tako povzamejo ugotovitve o rabi t. i. kazalnih vrstnih pridevniøkih zaimkov.
9.
Uœitelj naj uœence spodbuja k razmiøljanju o pomenu zaimkov ta in tisti (tj. bliænja – oddaljena prvina predmetnosti) ter ta in takøen/tak (tj. vrsta – lastnost prvine predmetnosti) – uœenci naj ob novih primerih razmiøljajo, ali bi dani pridevnik zamenjali s kazalnim zaimkom tak ali ta (npr. rumena hiøa – vrstna hiøa; umazan zid – betonski zid; staro obzidje – mestno obzidje; œisto mesto – slovensko mesto). 121
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 122
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauœil o opisu naravnega pojava? (Dopolni.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri John Farndon, Leksikon Zemlje, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 2000. Zemlja, delujoœ planet, Zaloæba EDUCA, Nova Gorica 1998.
122
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 123
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
KJE NASTANE? KAKO _________________? OPIS NARAVNEGA POJAVA
KAKO _________________? KAJ ___________________?
Pri opisu naravnega pojava pazimo na ________________ njegovih faz. Uporabljamo glagole v _________________.
KJE NASTANE? KAKO NASTANE? OPIS NARAVNEGA POJAVA
KAKO POTEKA? KAJ POVZROĹ’I?
Pri opisu naravnega pojava pazimo na zaporedje njegovih faz. Uporabljamo glagole v sedanjiku.
123
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 124
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo. Nevihta je vremenski pojav, za katerega je znaœilno bliskanje (strele), ki ga spremlja moœan øum, grmenje; bliskanju in grmenju sledita viharen veter ter moœen in nenaden deæ, vœasih tudi toœa. Do nevihte pride, ko se vlaæen in pregret zrak dviga, pri tem pa ohlaja, zato se vodna para spreminja v kapljice vode in tako oblikuje kopasti oblak (kumulus); ta zelo hitro raste in iz njega nastane velik nevihtni oblak (kumulonimbus) – ta je po obliki podoben zeljnati glavi, le njegov vrh, ki je poln ledenih kristalov, je nekoliko razøirjen, raven in podoben nakovalu. Nevihtni oblaki se raztezajo nekaj kilometrov øiroko v viøini od 1000 do 18000 kilometrov. Razvijejo se npr. na hladni fronti ali nad pregretim povrøjem; obiœajno prihaja do neviht sredi popoldneva. Vsako minuto nastane na Zemlji 6000 bliskov oz. 1800 neviht; te povzroœajo veliko økodo (podrta drevesa, poøkodovane strehe hiø …), vœasih zahtevajo celo œloveøke ærtve. Nad kopnim lahko iz nevihtnega oblaka nastane tornado, tj. ozek zraœni vrtinec, ki se v obliki lijaka spusti iz nevihtnega oblaka proti tlom; pri tleh ima premer do 100 m. Tornado je po navadi majhen in kratkotrajen vremenski pojav, vendar pa ima ruøilno moœ. Zraœni tlak v srediøœu vrtinca je namreœ desetkrat niæji od zraœnega tlaka v njegovi okolici, zato se zrak iz okolice steka v vrtinec s hitrostjo do 400 km/h in pri tem ruøi zgradbe, dviguje oz. »posesa« predmete s tal (npr. avtomobile, celo vlake). Nad tropskimi morji pa se iz rojev nevihtnih oblakov lahko razvije nov vremenski pojav: orkan. Zanj je znaœilen ogromen oblak (s premerom od 300 do 800 km). Ta ima v sredini oko, tj. mirno obmoœje, v katero prihaja suh in mrzel zrak. Okrog oœesa pa se dviguje topel in vlaæen zrak ter se vrtinœi v obliki øiroke spirale – tako nastanejo zelo moœni in hitri vetrovi (do 360 km/h), ki jih spremljajo hudi nalivi. Orkani lahko trajajo na istem podroœju kar 18 ur ali celo veœ ter povzroœijo veliko razdejanje tudi v razdalji 400 km od srediøœa orkana.
Obkroæi. Besedilo je a) œasopisna novica o naravnih pojavih. b) opis naravnih pojavov. Pojasni svojo izbiro. ______________________________________________________________________________
2. Napiøi, v katerem odstavku so podatki − o orkanu: ______________ − o nevihti: ______________ − o tornadu: _____________
124
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 125
3. V preglednico vpiøi podatke iz besedila. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ORKAN
NEVIHTA
TORNADO
Kje nastane?
Kaj povzroœi?
4. Z x zaznamuj lastnosti naravnih pojavov. ORKAN
NEVIHTA
TORNADO
Razvije se iz kumulonimba. V srediøœu oblaka je t. i. oko. Nastane lijakast zraœni vrtinec. Vœasih pada tudi toœa. Nastane najpogosteje. Traja najdlje. 5. Katera trditev je pravilna? a) Ker je zraœni tlak v srediøœu vrtinca pri tornadu niæji od zraœnega tlaka v njegovi okolici, se zrak iz okolice steka v vrtinec z veliko hitrostjo. b) V »oœesu« orkana je topel in vlaæen zrak, okrog njega pa suh in mrzel zrak, zato nastanejo moœni vetrovi in hudi nalivi. c) Ker se vlaæen in pregret zrak spuøœa in segreva, se vodna para spreminja v nevihtni oblak. 6. Napiøi, v zvezi s œim so omenjena naslednja øtevila v besedilu. od 1000 do 18000 _______________________________________________________________ od 300 do 800 __________________________________________________________________ 18 ___________________________________________________________________________ 1800 _________________________________________________________________________ 360 __________________________________________________________________________ 400 __________________________________________________________________________ 7. Poveæi. Spirala je
kovinski podstavek, na katerem se kuje.
Lijak je
krivulja, ki se vrti okrog doloœenega mesta, tako da se stalno oddaljuje od njega ali se mu pribliæuje.
Nakovalo je
priprava za zlivanje tekoœine v posodo skozi majhno odprtino. 125
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 126
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
8. S katero besedo bi lahko nadomestili besedo roj v 3. odstavku besedila? _________________ 9. Besede orkan, nevihta, tornado in vremenski pojav vpiøi na ustrezno mesto v preglednici. NADPOMENKA
PODPOMENKA
10. Iz 3. odstavka besedila prepiøi osebna zaimka in besedo, na katero se navezujeta. OSEBNI ZAIMEK
BESEDA, NA KATERO SE NANAØA
11. Besede v oklepaju postavi v pravilni sklon. Poroœali so tudi o øtevilnih (œloveøke ærtve) ______________________________ orkana. Na Zemlji je vse veœ (hudo neurje) ____________________________. Premer lijaka pri (tla) ___________ je do 100 m. Okrog (oko)_________________ se zrak spiralasto dviga. Zapihali so tudi moœni (veter) _________________ in se dvignili visoki (val) _______________. Natanœni podatki o (vihar) ________________, ki se je razbesnel nad naøo dræavo, øe niso znani. 12. Popravi, œe je uvrstitev samostalnika v sklanjatev napaœna. oko – 1. m. skl. nebo – navadna sr. skl. para – 1. æ. skl. povrøje – navadna sr. skl. ærtev – 1. m. skl. zelje – 1. æ. skl.
126
tornado – 1. m. skl. tla – navadna sr. skl. veter – 2. m. skl. vihar – 1. m. skl. podroœje – posebna sr. skl. morje – 1. æ. skl.
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 127
13. Vstavi manjkajoœe œrke. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
V »oœesu« orkana so vetrovi øi_ki, okro_ njega pa se zrak spiralasto vrtinœi. Tornadi so o_ki zraœni vrtinci. Cikloni ob obalah podirajo zgra_be in naplav_ajo ladje na obalo. Nevihte se razvijejo nad o_prtim morjem.
14. V povedih podœrtaj kazalne zaimke. Take nevihte øe nisem doæivel. To poroœilo o neurju je æe zastarelo. Na oni strani Alp je divjalo hudo neurje. Tolikønega razdejanja po ciklonu ni priœakoval nihœe. Vremenoslovci se ukvarjajo tudi s takønimi pojavi. V Ameriki so divjali tornadi. Øe sreœa, da so ti v Evropi redki. Cikloni se razdivjajo nad obalami oceanov. Tam povzroœajo veliko økode.
15. Vstavi ustrezni kazalni zaimek. ______ naravni pojavi se veœkrat ponavljajo. O ______ pojavu sem prebral v œasopisu. Pred _______ naravnimi pojavi se je treba zavarovati. Vœeraj je okoli Kamnika divjalo hudo neurje. _____ je uniœilo ves pridelek. ______ neurja pri nas øe ni bilo. Ali mogoœe veste, œigav je _____ fant?
16. Iz naslednjih povedi prepiøi kazalne zaimke in besedo/besedno zvezo, na katero kaæejo. a) Do nevihte pride, ko se vlaæen in pregret zrak dviga in ohlaja, zato se vodna para spreminja v kapljice vode in oblikuje kopasti oblak (kumulus); ta zelo hitro raste in iz njega nastane velik nevihtni oblak (kumulonimbus). b) Vsako minuto nastane na Zemlji 6000 bliskov oz. 1800 neviht; te povzroœajo veliko økodo (podrta drevesa, poøkodovane strehe hiø …), vœasih zahtevajo celo œloveøke ærtve. c) Za orkan je znaœilen ogromen oblak (s premerom od 300 do 800 km). Ta ima v sredini oko, tj. mirno obmoœje, v katero prihaja suh in mrzel zrak; okrog oœesa pa se dviguje topel in vlaæen zrak ter se vrtinœi v obliki øiroke spirale.
PRIMER
KAZALNI ZAIMEK
BESEDA/BESEDNA ZVEZA, NA KATERO KAÆE
a) b) c) 127
7_03_ucne enote
9
16.08.2005
09:11
Page 128
Od zore do mraka str. 103–107, predvideno øtevilo ur: 2
Operativni cilji enote: − branje neumetnostnih besedil (opisov æivljenja osebe), − razumevanje prebranega besedila, − znajdenje v besedilu, − prepoznavanje podatkov iz besedila, − povzemanje znaœilnosti opisa æivljenja osebe, − iskanje podatkov o æivljenju poljubno izbrane osebe po œasopisih, revijah, medmreæju, − pisanje opisa æivljenja poljubno izbrane osebe, − razlaganje pomena danih besed/besednih zvez. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Ciljna tema: Opis æivljenja osebe. Opis æivljenja osebe je besedilo, v katerem v pravilnem zapovrstju naøtevamo, kaj vse dela oseba po navadi ob delovnikih, ob koncu tedna, med prazniki, med poœitnicami … Ker se dogodki ponavljajo, so glagoli naœeloma v t. i. sploønem sedanjiku, in sicer v obliki za 3. osebo ednine. Zapovrstje dejanj oz. dogodkov pogosto izraæamo s œasovnimi izrazi, npr. pred tekmo, med tekmo, po tekmi, v prostem œasu. Opozorilo: Uœence med opisovanjem æivljenja osebe pogosto »odnese« v pripovedovanje o enkratnem dogodku, npr. o tem, kaj je oseba delala prejønji dan/med koncem tedna/med prazniki/na dopustu. Uœitelj mora obvladati znaœilnosti opisovanja æivljenja osebe; le tako bo prepoznal uœenœeve »odmike« od opisovanja in ga skrbno vodil pri opisovanju. Poleg tega naj ve øe to, da imajo uœenci pri opisovanju æivljenja osebe pogosto teæave, in sicer zato, − ker ne znajo natanœno opazovati æivljenja osebe ali si ga ne znajo predstavljati, − ker ne znajo poimenovati dejanj, orodja, prostora oz. jih poimenujejo s sploønimi ali napaœnimi glagoli/samostalniki ali se izraæajo opisno ali − ker ne znajo razvrstiti dejanj v ustrezno zapovrstje (dejanja so namreœ veœinoma œasovno povezana). Zato mora uœitelj uœence spodbujati k natanœnemu opazovanju æivljenja raznih oseb oz. k natanœnim predstavam o tem. Uœence naj vodi pri sistematiœnem razvijanju njihove poimenovalne zmoænosti, npr. s poimenovanjem naslikanih ali umiøljenih dejanj, pripomoœkov in prostorov, s povezovanjem imen dejanj z imeni pripomoœkov/prostorov ipd. Zmoænost kronoloøkega razvrøœanja dejanj pa naj razvija tako, da uœenci najprej naøtejejo vsa dnevna ali tedenska opravila izbrane osebe in jih nato razvrøœajo v ustrezno zapovrstje ali da prepoznajo neustrezno razvrøœena dejanja. Uœenci imajo o tej besedilni vrsti doloœeno predznanje – z opisom delovnega dne so se seznanili v 5. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2. del, 20. Dan za dnem od jutra do veœera, 128
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 129
46–53). To predznanje pa v 7. razredu nadgrajujejo z dodajanjem podatka o poteku raznih dni – tako tvorijo opis æivljenja osebe. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj si najprej ogledajo fotografijo pod naslovom enote in naj na list papirja napiøejo, kdo je na njej (npr. kaj je po poklicu /pri tem si lahko pomagajo s prizoriøœem v ozadju osebe/, kako mu je ime ipd.). Nato naj preberejo naslov enote in naj na list papirja napiøejo øe, katero vrsto besedila bodo brali in kaj bodo iz besedila verjetno izvedeli o osebi na fotografiji – namesto kljuœnih besed naj napiøejo nekaj vpraøalnih povedi. Uœenci naj se ne pogovarjajo o tem, kaj so napisali na list papirja; svoje zapiske bodo po branju besedila primerjali s podatki iz besedila. Uœenci naj tiho berejo besedilo. Po branju besedila naj sodelujejo v pogovoru o pravilnosti svojih napovedi – uœitelj naj vpraøa uœence, ali so uganili, – kdo bo predstavljen v besedilu, – katero vrsto besedila bodo brali, – katere podatke o osebi bodo izvedeli. Uœenci, katerih napovedi niso bile pravilne, naj navedejo vzroke svoje neuspeønosti.
4.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice in reøujejo to nalogo tako, da iøœe en œlan podatke za levi stolpec, drugi pa podatke za desnega. Nato naj skupaj preverita reøitve s priloæenim snopiœem.
5.–6.
Uœitelj spodbuja uœence k samostojnemu reøevanju nalog.
7.–8.
Uœitelj naj vodi pogovor o besedilu; v 8. nalogi naj bi uœenci prepoznavali namen trenerjevih dejanj.
9.
Uœenci naj na list papirja napiøejo, kaj pomenijo dane besede/besedne zveze; svoje razlage naj primerjajo z razlagami soøolcev in z razlago v SSKJ. (Zato naj bo v razredu SSKJ v knjiæni in elektronski obliki.) Nato naj povedo, kateri izraz jim je bilo najteæje razloæiti.
10.
Vsak uœenec naj si izbere eno od besedil v tej nalogi in ga dvakrat tiho prebere. Nato naj javno pove, na podlagi œesa je izbral to besedilo in ali je izbral zanimivo besedilo oz. ali misli, da je izbral prav.
11.–13.
Vsak uœenec naj sodeluje le v tistem delu pogovora, ki se navezuje na besedilo, ki ga je prebral. Uœitelj naj po pogovoru ob vpraøanjih iz 13. naloge naroœi uœencem, naj podœrtajo tista vpraøanja, ki so spraøevala po namenu/cilju dejanj obeh øportnikov. Uœenci naj javno preberejo podœrtane povedi. Nato naj povedo, po œem so spraøevale povedi z vpraøalnim zaimkom zakaj (tj. po vzroku).
14.
Uœenci naj v DZ napiøejo, kaj pomenijo dane besede/besedne zveze; pri tem si lahko pomagajo s SSKJ. (Zato naj bo v razredu SSKJ v knjiæni in elektronski obliki.) Nato primerjajo svoje reøitve z reøitvami v priloæenem snopiœu. Uœitelj naj vodi pogovor o tem, ali katerega izraza niso poznali in katero besedo/besedno zvezo so razloæili s pomoœjo SSKJ.
15.
To nalogo naj uœenci naredijo doma – po revijah, œasopisih in medmreæju naj iøœejo podatke o æivljenju znanih oseb; nato naj si izberejo eno osebo in napiøejo opis njenega æivljenja. Kdor doma nima raœunalnika, naj napiøe besedilo z roko in ga nato v øolski knjiænici ali raœunalniøki uœilnici prepiøe z raœunalnikom. V øoli naj javno berejo svoje opise – toda tako, da izpustijo ime in priimek izbrane osebe. Po vsakem prebranem opisu naj soøolci ugibajo, o kateri osebi je govorilo besedilo. Nekaj uœencev (npr. uœenec z odliœnim/pomanjkljivim/zanimivim opisom) naj poroœa o tem, kako je potekalo njihovo delo.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se nauœil o opisu æivljenja osebe? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje Viri Najbolj zanimivi za gledalce so skoki na cilj (prirejeno), intervju Borisa Bogataja z Majo Sajovic, Gea, april 2005.
129
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 130
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
OPIS ÆIVLJENJA OSEBE je besedilo, v katerem v pravilnem __________________ naøtevamo, kaj vse dela oseba po navadi ob delovnikih, ob koncu tedna, med prazniki, med poœitnicami … Ker se dogodki ponavljajo, so glagoli naœeloma v _______________.
OPIS ÆIVLJENJA OSEBE je besedilo, v katerem v pravilnem zapovrstju naøtevamo, kaj vse dela oseba po navadi ob delovnikih, ob koncu tedna, med prazniki, med poœitnicami … Ker se dogodki ponavljajo, so glagoli naœeloma v sedanjiku.
130
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 131
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo. Maja Sajovic je zaposlena v øportni enoti Slovenske vojske. Æe dobrih deset let se aktivno ukvarja s padalstvom. V svoji tekmovalni karieri je dosegla veœ vrhunskih rezultatov. Tekmuje na vojaøkih in civilnih padalskih tekmovanjih, in sicer poleti v klasiœnih padalskih disciplinah, tj. v skokih na cilj in figurativnih skokih, pozimi pa v paraskiju, tj. kombinaciji veleslaloma in skokov na cilj (vendar tu cilj ni postavljen na ravnem kot pri klasiœnih skokih na cilj, temveœ na manjøi klanœini). Poleti je veœ tekmovanj v skokih na cilj, ker so ti zanimivejøi za gledalce kot pa figurativni skoki. Pri skokih na cilj skaœe z viøine tisoœ metrov, in sicer iz letala naenkrat skoœi po pet tekmovalcev, pri figurativnih skokih pa skoœi z viøine 2200 metrov, njen skok snemajo s tal s posebno kamero in ga nato ocenijo. Tekmuje na øestih tekmah za Evropski pokal v skokih na cilj, in sicer na raznih evropskih tekmovaliøœih. Tekme potekajo od petka do nedelje. Poleti trenira vsak delovni dan (od ponedeljka do petka), in sicer od jutra do popoldneva. Pred veœjimi tekmovanji so treningi daljøi in pogostejøi. Najveœkrat trenira v Lescah, kjer so razmere za trening odliœne, vœasih pa tudi v tujini, npr. v Avstriji in Belgiji. Zaradi vetra in vremena so treningi vœasih zelo zahtevni. Zimski trening za paraski je navadno v Sloveniji, vœasih pa tudi v Avstriji. Dopoldne najprej opravi trening smuœanja, npr. na Kobli, potem pa v Lescah trenira skoke na cilj, vœasih tudi v popoldanskih urah. Na tekmah v paraskiju øportnica najprej tekmuje v veleslalomu na smuœiøœu, nato pa v skokih na cilj. Vsak tekmovalec opravi po øest skokov, najboljøi pa na koncu øe sedmi, finalni skok. Za uvrstitev na visoko mesto na tekmovanju je pomembno, da se tekmovalka uvrsti med najboljøe tako v veleslalomu kot v skokih. Maja ima prosti œas le po koncu tekmovalne sezone, tj. oktobra in novembra. Takrat rada potuje, najveœkrat v tople kraje. Odgovori. O kom govori besedilo? _______________________________________________ S katerim øportom se ukvarja øportnica? __________________________________ 2. Pri vsakem delu obkroæi œrki pred pravilnima trditvama. V besedilu so opisani a) celoletni treningi øportnice. b) zimski treningi øportnice. c) poletni treningi øportnice. œ) zimski in poletni treningi øportnice. d) poletne in zimske tekme øportnice. e) vsakoletne tekme øportnice. Iz besedila sem izvedel, kaj dela øportnica a) pred treningi, b) med treningi, c) po treningih, œ) pred tekmo, d) med tekmo, e) po tekmi. 131
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 132
3. Kaj, kdaj in kje skaœe Maja Sajovic poleti? Dopolni preglednico z naslednjimi podatki: Slovenija, Avstrija, Belgija, figurativni skoki, evropska tekmovaliøœa, vsak delovnik od jutra do popoldneva, skoki na cilj, øestkrat od petka do nedelje. TRENING
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
TEKMA
KAJ? KJE? KDAJ? 4. Obkroæi œrko pred pravilno trditvijo. Tekme klasiœnih padalskih disciplin so a) ves teden. b) vsak drugi dan. c) samo ob nedeljah. œ) ob vikendih. Pozimi Maja trenira a) samo v Sloveniji. b) v Sloveniji in Avstriji. c) v vseh evropskih dræavah. œ) v Sloveniji, Avstriji in Belgiji. Pozimi Maja trenira in tekmuje v a) skokih na cilj, b) figurativnih skokih, c) paraskiju, œ) slalomu.
5. Obkroæi DA, œe trditev dræi, oz. NE, œe ne dræi. Maja je zaposlena v Slovenski vojski, zato tekmuje samo na vojaøkih tekmovanjih.
DA
NE
Pri figurativnih skokih skaœe z viøine 1000 m.
DA
NE
Trenira v vseh evropskih dræavah.
DA
NE
Med treningom in tekmo potuje v tropske kraje.
DA
NE
6. Poveæi. Klasiœni padalski disciplini: __ in __. Paraski: __ in __.
132
1 2 3 4
skoki na cilj s ciljem v ravnini skoki na cilj s ciljem na vzpetini veleslalom figurativni skoki
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 133
7. V besedilu sta dve razliœni okrajøavi. Prepiøi ju, nato pa napiøi, kako ju preberemo. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
__________ – __________________________________ __________ – __________________________________
8. V œetrtem odstavku besedila iz 1. naloge je napisan pridevnik v preseæniku. Prepiøi ga in mu pripiøi ostali obliki. Manjkajoœi obliki tudi poimenuj. PRESEÆNIK
9. Na katero besedo kaæe beseda ti v 1. povedi 2. odstavka? a) Na poletje. b) Na tekmovanja. c) Na skoke na cilj. œ) Na gledalce. d) Na figurativne skoke. e) Na cilj. 10. Iz naslednje povedi izpiøi samostalnike in jim doloœi spol, øtevilo, sklon in sklanjatev. Maja tekmuje na øestih tekmah za Evropski pokal v skokih na cilj, in sicer na raznih evropskih tekmovaliøœih. SAMOSTALNIK
SPOL
ØTEVILO
SKLON
SKLANJATEV
11. V naslednji povedi obkroæi samostalnike, jih prepiøi v preglednico in doloœi sklon, nato jih postavi v imenovalnik ednine. Pri skokih na cilj skaœe z viøine tisoœ metrov, in sicer iz letala naenkrat skoœi po pet tekmovalcev. SAMOSTALNIK
SKLON
SAMOSTALNIK V IMENOVALNIKU
133
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 134
10 V deæeli vzhajajoœega sonca str. 108–117, predvideno øtevilo ur: 5
Operativni cilji enote: − uporaba znanja iz geografije in drugih virov, − branje opisa æivljenja ljudi v sodobnosti, − razumevanje prebranega besedila (tj. prepoznavanje teme, kljuœnih besed in bistvenih podatkov), − znajdenje v besedilu, − povzemanje znaœilnosti opisa æivljenja ljudi v sodobnosti, − tvorjenje opisa æivljenja ljudi v sodobnosti, − iskanje podatkov po priroœnikih in drugih virih, − govorno nastopanje, − presojanje govornih nastopov soøolcev ter utemeljevanje svojega mnenja, − sodelovanje pri tvorjenju razrednega opisa sodobnega æivljenja Slovencev, − presojanje pisnih besedil soøolcev, dopolnjevanje besedil in odpravljanje napak, − utrjevanje metajezikovne, slovniœne in pravopisne zmoænosti, − prepoznavanje vloge oziralnih zaimkov, − prepoznavanje pomenske in oblikovne povezanosti oziralnih zaimkov z vpraøalnimi zaimki, − raba oziralnih zaimkov kdor in kar, − raba oziralnih zaimkov ki in kateri, − raba oziralnih zaimkov za opisovanje svojine/lastnine, − raba strokovnega izraza oziralni zaimek. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Opis æivljenja ljudi. Opis æivljenja ljudi je besedilo, v katerem prikazujemo, kako æivijo/so æiveli ljudje v danem okolju, npr. kje æivijo/so æiveli, kaj jedo/so jedli in pijejo/so pili, kako so obleœeni/so bili obleœeni, kaj delajo/so delali za svoje preæivetje in za zabavo ipd. Zaporedje teh podatkov ni doloœeno, pomembno je le, da opisujemo urejeno, tj. da ne »skaœemo« od ene podteme k drugi in nato spet nazaj k prvi. Opisujemo lahko æivljenje ljudi v sedanjosti/sodobnosti ali v preteklosti. Œe opisujemo æivljenje ljudi v sodobnosti, uporabljamo glagole v sedanjiku, in to predvsem v obliki za 3. osebo mnoæine; œe pa opisujemo æivljenje ljudi v preteklosti, so glagoli v pretekliku (in veœinoma v nedovrøniku). Opozorilo: Uœitelji naj pazijo na to, da bodo pri obravnavi te ciljne teme uporabljali izraz opis/opisovanje (ne pa pripoved/pripovedovanje). Opaæamo namreœ, da uœitelji pogosto napaœno povezujejo opisovanje s pisnim/vidnim prenosnikom (verjetno zaradi korena -pis- v besedi opis), pripovedovanje 134
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 135
pa z zvoœnim/sluønim prenosnikom (verjetno zaradi pomenske bliæine glagolov pripovedovati in povedati); zato pogosto uporabljajo izraz »opisovanje« za vsako pisno sporoœanje, »pripovedovanje« pa za vsako ustno sporoœanje – vendar to ni prav. Opisovanje in pripovedovanje namreœ nista omejeni na prenosnik (tj. opisovanje samo na pisnega/vidnega ali pripovedovanje samo na zvoœnega/ sluønega), temveœ sta omejeni na vrsto podatkov, s katerimi razvijamo/predstavljamo temo besedila – œe prikazujemo/naøtevamo znaœilnosti teme, to opisujemo; œe pa prikazujemo kronoloøki potek enkratnega dogodka oz. spreminjanja teme, o tem pripovedujemo. (To pomeni, da opisujemo pisno ali ustno; pa tudi pripovedujemo lahko ustno ali pisno /pisnim pripovedim v øoli pogosto pravimo »doæivljajski spisi«/.) Uœenci med opisovanjem ali celo namesto opisovanja hitro zaidejo v pripovedovanje o svojih doæivetjih ob stiku z ljudmi iz drugih okolij ali v vrednotenje njihovega æivljenja. Njihove »odmike« od opisovanja lahko prepozna le strokovno dobro podkovani uœitelj (tj. uœitelj, ki obvlada znaœilnosti opisa/opisovanja æivljenja ljudi v sodobnosti) – ta bo tudi avtonomno spremljal uœence pri tvorjenju ustrezne besedilne vrste. Uœenci imajo pri sprejemanju in tvorjenju opisov æivljenja ljudi v sodobnosti teæave tudi zato, ker ne vedo, kako æivijo ljudje v drugih okoljih in ker ne poznajo besed za predmete, naprave, zgradbe, navade, praznike … Zato naj jih uœitelj spodbuja k obiskovanju predavanj svetovnih popotnikov, k branju ustreznih œlankov/knjig ter k posluøanju/h gledanju takih oddaj. Uœenci naj se zavedajo, da si s spoznavanjem æivljenja ljudi v sodobnosti dopolnjujejo svoje poznavanje geografije in kulture danega naroda ter razvijajo pozitivni odnos do razliœnih kultur; ko primerjajo svoje æivljenje z æivljenjem ljudi v drugih okoljih, pa prepoznavajo njune razlike in podobnosti ter prednosti in slabosti æivljenja v svojem okolju ipd. Uœenci so v 6. razredu obravnavali opis æivljenja ljudi v preteklosti (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 2. del, 15. Vse teœe in se spreminja, 28–39), v 7. razredu pa nadgrajujejo svojo sporazumevalno zmoænost s kritiœnim sprejemanjem in tvorjenjem opisa æivljenja ljudi v sodobnosti; ta se od opisa æivljenja ljudi v preteklosti loœi le po tem, da so glagoli v njem v sedanjiku (ne pa v pretekliku) – sicer pa so prikazani podatki iste vrste. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Pred branjem besedila naj uœitelj napiøe na tablo naslov nove uœne enote (tj. V deæeli vzhajajoœega sonca) in naj uœence vpraøa, katero dræavo tako imenujemo in zakaj. Uœenci naj povedo, kar vedo o Japonski (uœitelj jim lahko pomaga s prosojnico s kljuœnimi besedami za opis dræave, npr. ime dræave, lega, mejne dræave, velikost, glavno mesto, zastava, grb, himna, plaœilno sredstvo, dræavni jezik, narodne znamenitosti, kulturne znamenitosti, pomembne osebnosti), nato pa øe, kar vedo o æivljenju Japoncev (uœitelj naj presodi, ali naj si pri tem pomagajo z ilustracijo pod naslovom enote in s fotografijami ob robu besedila na 109. str. ali ne). Uœenci naj najprej tiho preberejo besedilo. Nato naj uœitelj izbere uœence za glasno branje. Po glasnem branju naj uœitelj vpraøa uœence, iz koliko odstavkov je besedilo, ter jim naroœi, naj ob robu vsakega odstavka napiøejo ustrezno kljuœno besedo (in sicer samostalnik).
3.
Uœenci naj reøijo 3. nalogo pred 2., in sicer naj pretvorijo kljuœne besede (ki so jih napisali ob robu odstavkov) v vpraøalne povedi.
2.
Uœitelj naj vodi pogovor o besedilu; ker so vpraøanja v DZ razvrøœena tako kot odstavki v besedilu o Japonski, lahko pred vsakim sklopom vpraøanj o novem odstavku pozove uœence k ponovnemu branju danega odstavka (npr. branje 1. odstavka, pogovor o prvih treh vpraøanjih; branje 2. odstavka, pogovor o naslednjih treh vpraøanjih; branje 3. odstavka, pogovor o naslednjih 3 vpraøanjih; …). Œe pa se uœitelj ne odloœi za tak naœin, naj omogoœi uœencem, da imajo besedilo pred seboj in da si med pogovorom lahko pomagajo z njim.
3.–5.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal reøitve.
6.
To nalogo naj uœenci naredijo doma – pripravijo naj pisni opis æivljenja poljubno izbrane øe æiveœe osebe; nekaj uœencev naj se pripravi øe na govorni nastop (te uœence lahko doloœi uœitelj). Uœitelj naj pregleda opise uœencev in jih opisno ovrednoti.
7.
Doloœeni uœenci naj govorno nastopijo; posluøalci naj z zabeleækami vrednotijo njihove nastope. Po opravljenih govornih nastopih naj uœitelj vodi javni pogovor o ugotovitvah soøolcev. 135
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 136
8.
Uœenci naj se razdelijo v manjøe skupine (3–4) in se tako odloœijo, kateri vidik æivljenja sodobnih Slovencev bodo opisali. Nato naj doma poiøœejo podatke v raznih virih in napiøejo krajøi opis. V øoli naj obesijo svoj opis na plakat; nato naj berejo besedila soøolcev, jih presojajo, dopolnjujejo in odpravljajo napake. Nato naj dva prostovoljca zbereta vsa besedila soøolcev in jih uredita v kratek opis æivljenja sodobnih Slovencev. Œe se le da, naj vsak uœenec dobi fotokopijo tega opisa.
9.–19.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal reøitve (preverja naj jih na razne naœine). Kjer se mu zdi potrebno, naj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev.
Ciljna tema podpoglavja: Oziralni zaimki. Oziralni zaimki so besede, s katerimi opisno predstavimo œloveka, æival, stvar, okoliøœine, lastnost ipd. (npr. kdor bere /nam. bralec/, kar se plazi /nam. plazilec/, s œimer piøemo /nam. pisalo/, kjer je dom /nam. doma/) oz. s katerimi opisno odgovarjamo na vpraøanja po œloveku, æivali ipd. (prim. Kdo? – Kdor …, Kaj? – Kar …, Kje? – Kjer …). To so torej besede, s katerimi tvorimo odvisne stavke oz. odvisnike, in sicer: − osebkove nevsebinske odvisnike (npr. Kdor prej pride, prej melje; Ni vse zlato, kar se sveti), − predmetne nevsebinske odvisnike (npr. Kar lahko danes storiø, ne odlaøaj na jutri), − veliko prislovnodoloœilnih odvisnikov (npr. Kjer se prepirata dva, tretji dobiœek ima; Kadar maœke ni doma, miøi pleøejo; Kakor si bosta postlala, tako bosta leæala) in − veœino prilastkovih odvisnikov (npr. Kitara je glasbilo, ki ima øest strun; Kupil sem knjigo, o kateri si mi pripovedoval; To je uœenec, œigar spis je bil objavljen v øolskem glasilu). Oziralni zaimki so tvorjeni iz vpraøalnih zaimkov, in sicer tako, da je tem dodan (konœni) -r (prim. kdo → kdor, kaj → kar, kje → kjer, kam → kamor, kako → kakor, kakøen → kakrøen, œigav → œigar, koliko → kolikor). Oziralni zaimki spadajo v veliko skupino besed, ki jim pravimo zaimki. K zaimkom priøtevamo vse tiste besede, s katerimi posredno poimenujemo bitja, stvari, njihove lastnosti ipd. Zaimki so torej tiste besede, ki jih uporabljamo namesto samostalnikov (npr. kdor nam. uœitelj), pridevnikov (npr. kakrøen nam. nov, œigar nam. uœenœev) ali prislovov (npr. kjer nam. doma, kamor nam. domov, kadar nam. pozimi, kakor nam. zanimivo); glede na to, kaj z njimi poimenujemo oz. namesto katerih besed stojijo, so razvrøœeni v 3 skupine: samostalniøki zaimki, pridevniøki zaimki in prislovni zaimki. Oziralna samostalniøka zaimka sta dva, in sicer kdor in kar; z zaimkom kdor opisno predstavimo œloveka, s kar pa druge prvine predmetnosti. Oziralni pridevniøki zaimki so kakrøen, ki/kateri, œigar/katerega/katere/katerih in kolikor – z njimi opisno predstavimo − lastnost v glavnem stavku omenjene prvine predmetnosti (prim. To je bil dopust, kakrønega sem si æelela vse æivljenje), − vrsto v glavnem stavku omenjene prvine predmetnosti (prim. Zgorela je hiøa, ki so jo lani postavili ob robu gozda; Kupil sem knjigo, o kateri si mi pripovedoval;), − svojino/lastnino v glavnem stavku omenjene prvine predmetnosti (prim. Umrl je pesnik, œigar pesmi opevajo Kras in morje; Na koncertu bo nastopila pevka, katere glas poznajo Slovenci doma in v tujini; Gostje, katerih avto je odpeljal pajek, so nesreœni obstali pred hotelom); − koliœino v glavnem stavku omenjene prvine predmetnosti (prim. Darujte denarja, oblaœil in hrane, kolikor le morete). Oziralni prislovni zaimki so npr. kjer, kamor, od koder, koder (z njimi opisno predstavimo kraj/cilj/ izvor/razmeøœenost dejanja), kadar (z njim opisno predstavimo veœkratnost oz. obiœajnost dejanja, ne pa njegove enkratnosti oz. œasovne doloœenosti /to poimenujemo z veznikom ko/), kakor (z njim opisno predstavimo naœin dejanja) ipd. Opozorilo: Uœenci s skromnejøim besednim zakladom se pogosto izraæajo opisno – to pomeni, da prvin predmetnosti, njihovih lastnosti ipd. ne poimenujejo s tvorjenkami, temveœ z odvisniki (npr. kdor pleøe /tudi: tisti, ki pleøe/; kdor je star /tudi: tisti, ki je star/; kjer jemo; ki je od soøolke; ki ga lahko 136
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 137
gnetemo). Zato naj jih uœitelj ob takem opisnem poimenovanju spodbuja k razmiøljanju o moænostih enobesednega poimenovanja in k rabi tvorjenk. Oglejmo si øe nekaj primerov napaœne rabe oziralnih zaimkov pri uœencih (in Slovencih nasploh): 1) Samostalniøkega oziralnega zaimka kdor ne uporabljajo le za opisovanje œloveka, temveœ tudi za opisovanje æivali (v pogovornem jeziku namreœ za æivali uporabljamo kdor in vpraøalni zaimek kdo /namesto kaj/). 2) Zaimka kdor in kar napaœno sklanjajo v mestniku in orodniku (prim. narobe: o komur/s komur – prav: o komer/s komer; narobe: o œemur – prav: o œemer; narobe: s œemer – prav. s œimer). 3) Oziralni zaimek ki pogosto napaœno rabijo namesto veznika in ali kazalnega zaimka ta (prim. narobe: Skuhala je kavo, ki jo je postregla gostom – prav: Skuhala je kavo in jo postregla gostom/Skuhala je kavo; to je postregla gostom); tako tvorijo nepravilne prilastkove odvisnike (namesto neodvisnih stavkov). Oziralni zaimek ki namreœ lahko uporabimo le, œe lahko stavek s ki pretvorimo v polstavek ali v desni oz. levi prilastek (prim. Skuhala je kavo, ki jo je kupila v Braziliji → Skuhala je kavo, kupljeno v Braziliji; Skuhala je kavo iz Brazilije; Skuhala je brazilsko kavo); v vseh drugih primerih je raba oziralnega zaimka ki napaœna, in sicer zato, ker ki v njih ne uvaja stavka z dodano lastnostjo/vrsto prvine predmetnosti iz predhodnega stavka (prim. Sreœal sem soøolca, ki se me je zelo razveselil → narobe je zato, ker po stavku ki se me je zelo razveselil ne moremo vpraøati Katerega soøolca?). 4) Namesto oziralnega zaimka ki pogosto napaœno uporabljajo kateri (prim. narobe: Ogledali smo si grad, kateri je bil zgrajen v 13. stoletju – prav: Ogledali smo si gradi, ki je bil zgrajen v 13. stoletju); raba oziralnega zaimka kateri je v slovenøœini naœeloma omejena le na zveze s predlogi, npr. Naøli smo nalivno pero, s katerim je bilo napisano to pismo (v takih primerih ni dovoljeno uporabljati zaimek ki, prim. Naøli smo nalivno pero, ki je z njim bilo napisano to pismo). 5) Oziralni zaimek œigar napaœno uporabljajo za izraæanje pripadnosti œloveku (prim. Uœenec/uœenka/uœenca/uœenci, œigar spis je bil objavljen v øolskem glasilu …) – ta zaimek se namreœ v slovenøœini uporablja le za izraæanje svojine edninske moøke osebe (prim. Uœenec, œigar spis je bil objavljen v øolskem glasilu, je bil nagrajen z izletom v Prekmurje), medtem ko se v vseh drugih primerih uporablja rodilnik zaimka kateri v ustreznem spolu in øtevilu (prim. Uœenka, katere spis …; Uœenca/uœenki, katerih spis …; Uœenci/uœenke, katerih spis …; Pes, katerega lastnik je poøkodovan v prometni nesreœi …). 6) Krajevni oziralni zaimek kjer napaœno uporabljajo za samostalniøkimi besedami, npr. Ustavili so se v zdraviliøœu, kjer so bili æe pred tremi leti – v takih primerih bi morali uporabiti zvezo predloga in oziralnega zaimka kateri (prim. Ustavili so se v zdraviliøœu, v katerem so bili æe pred tremi leti), saj odvisnik pomensko dopolnjuje samostalniøko besedo v glavnem stavku, ne pa povedka glavnega stavka (in je torej prilastkov odvisnik, ne pa prislovnodoloœilni oz. krajevni). Raba zaimka kjer je pravilna le za prislovi – te pa lahko tudi izpustimo, npr. Ustavili so se povsod/tam, kjer so domaœini ponujali jagode; Ustavili so se, kjer so domaœini ponujali jagode. 7) Nekaj uœencev opisuje œas dejanja vedno le z veznikom ko, nikoli pa z oziralnim zaimkom kadar (prim. narobe: Ko maœke ni doma, miøi pleøejo – prav: Kadar maœke ni doma, miøi pleøejo). Ti uœenci ne loœijo veœkratnosti/obiœajnosti dejanja (to izraæamo s kadar = ‘vedno, ko’) od enkratnosti/ œasovne doloœenosti dejanja (to izraæamo s ko). Naloge v razdelku Oziralni zaimki (DZ, 114–117) so sestavljene tako, da naj bi uœenci − prepoznali vlogo oziralnih zaimkov ter njihovo pomensko in oblikovno povezanost z vpraøalnimi zaimki oz. njihovo tvorjenost iz vpraøalnih zaimkov, − opazovali rabo oziralnih zaimkov kdor in kar ter si uzavestili rabo zaimka kdor le za œloveka, za vse drugo pa kar (tu bodo imeli kar precej teæav z rabo zaimka kar za æivali – v pogovornem jeziku namreœ zanje uporabljamo kdor), − opazovali sklonske oblike oziralnih zaimkov kdor in kar ter odpravljali svoje najpogostejøe napake (npr. narobe: o komur – prav: o komer; narobe: s komur –prav: s komer; narobe: kar /ne rabiø/ – prav: œesar /ne rabiø/; narobe: o œemur – prav: o œemer; narobe: s œemer – prav: s œimer), − opazovali rabo oziralnih zaimkov ki in kateri ter si uzavestili rabo zaimka kateri le za predlogi, − opazovali rabo oziralnih zaimkov za opisovanje svojine/lastnine ter si uzavestili rabo zaimka œigar 137
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 138
le za svojino/lastnino edninske moøke osebe (za vse druge uporabljamo rodilniøko obliko zaimka kateri), − odpravljali øe katere svoje napake v rabi prislovnih oziralnih zaimkov (npr. za izvor od koder, ne pa od kjer; za veœkratnost/obiœajnost dejanja kadar, ne pa ko) ipd. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.–7.
Uœenci naj naloge reøujejo sami. Uœitelj naj reøitev ne preverja sproti, temveœ øele potem, ko reøi vse naloge veœina uœencev. Reøitve naj preverja frontalno. Na koncu naj uœitelj spodbuja uœence k pretvarjanju opisnih poimenovanj v enobesedna (npr. kdor pleøe → ______; kdor ima pleøo → _______; kdo hodi peø → _______; to, kjer spimo/kuhamo/delamo/se kopamo/se umivamo/se igramo/se uœimo/ pleøemo → _______; tak, ki se rad lomi → ______; tak, ki uboga/nagaja → _______); pri tem naj uporabi œim veœ primerov iz spisov in govornih nastopov svojih uœencev.
8.–10.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal reøitve (preverja naj jih na razne naœine). Kjer se mu zdi potrebno, naj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev.
11.
Uœenci naj najprej v 10. nalogi obkroæijo povedi z oziralnim zaimkom. Nato naj povedo, ali so æe kdaj sliøali katero od teh povedi ter kdo jim jo je izrekel oz. v katerih okoliøœinah jo je izrekel; povedo naj øe, ali te povedi uporabljamo v prvotnem ali v drugotnem/prenesenem pomenu. Nato naj razloæijo pomen teh povedi in opiøejo okoliøœine njihove rabe. Kdor ve, naj pove, kako imenujemo take povedi (tj. pregovori), in naj navede øe katero – soøolci naj ugibajo, kaj pomeni in v katerih okoliøœinah bi jo lahko uporabili.
12.–18.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal reøitve (preverja naj jih na razne naœine). Kjer se mu zdi potrebno, naj spodbuja uœence k pogovoru o reøitvah ter k razlaganju pregovorov in opisovanju okoliøœin njihove rabe.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o opisu æivljenja ljudi? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o oziralnih zaimkih? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri Besedilo je prirejeno po spletni strani: www.workersforjesus.com/esk.htm.
138
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 139
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
__________________ OPIS ÆIVLJENJA LJUDI
__________________ __________________ __________________ …
BIVALIØŒE OPIS ÆIVLJENJA LJUDI
HRANA OBLEKA OBIŒAJI …
139
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 140
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
OZIRALNI ZAIMKI so besede, s katerimi opisno predstavimo bitje, stvar, lastnost, kraj …, npr. namesto laænivec reœemo ____ laæe, namesto parkiriøœe: ____ parkiramo, namesto pokrivalo: _____ se pokrijemo. Tvorjeni so iz _______________ zaimkov, in sicer tako, da se tem doda glas oziroma œrka -_.
OZIRALNI ZAIMKI so besede, s katerimi opisno predstavimo bitje, stvar, lastnost, kraj …, npr. namesto laænivec reœemo kdor laæe, namesto parkiriøœe: kjer parkiramo, namesto pokrivalo: s œimer se pokrijemo. Tvorjeni so iz vpraøalnih zaimkov, in sicer tako, da se tem doda glas oziroma œrka -r.
140
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 141
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo. Æivljenje Eskimov Eskimi (beseda pomeni »jedci surovega mesa«) so se zaradi lova in iskanja hrane veœkrat selili – iz Azije so se preselili v Sibirijo, na Aljasko, v Kanado in na Grenlandijo. Poleti so æiveli v hiøah iz zemlje in kamnov, pozimi pa v iglujih, tj. hiøah iz ledenih ploøœ. Veœinoma so se prehranjevali z mesom tjulnjev in kitov ter s polenovkami. Pozimi so na kopnem lovili polarne medvede, lisice in zajce, poleti pa severne jelene in gosi. Oblaœili so se v hlaœe in v podloæene jopiœe s kapuco, nosili so øe rokavice in nogavice, obuti pa so bili v økornje. Oblaœila so bila po navadi iz krzna mroæev, tjulnjev, severnih medvedov in severnih lisic. Pozimi so nosili dvojna oblaœila. Oœi so si zavarovali z zaøœitnimi oœali iz lesa in kosti. Æiveli so v skupnostih iz veœ druæin. Druæino so sestavljali moæ, æena in neporoœeni otroci ter poroœeni sinovi s svojimi æenami in otroki. Moæ in æena sta si bila enakopravna. Moæ je bil zaposlen z iskanjem hrane, z voænjo s kajaki in sanmi s pasjo vprego ter z gradnjo bivaliøœ. Æena pa je varovala otroke, kuhala za druæino, izdelovala obleke in vœasih pomagala moæu pri njegovih opravilih. Œlani druæine in skupnosti so si pomagali v boju za preæivetje; æiveli so v miru in soæitju z drugimi. Otroke so zelo redko kaznovali; telesne kazni in oøtevanja niso poznali. Danes æivijo Eskimi v mestih in manjøih krajih. Nosijo sodobne obleke, æivijo v modernih hiøah, hrano kupujejo v trgovinah, namesto s kajaki se vozijo z motornimi œolni, namesto s sanmi s pasjo vprego pa z avtomobili za voænjo po snegu in ledu.
Obkroæi. Besedilo je opis æivljenja Eskimov a) v sedanjosti. b) v preteklosti. c) predvsem v preteklosti in manj v sedanjosti. œ) predvsem v sedanjosti in manj v preteklosti. Zgornji odgovor utemelji s podœrtavanjem glagolov v besedilu. Odgovori. V kateri œasovni obliki je veœina podœrtanih glagolov? __________________________________
2. Za vsak odstavek v besedilu napiøi kljuœno besedo. ODSTAVEK
KLJUŒNA BESEDA
1. 2. 3. 4. 5.
141
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 142
3. Obkroæi œrko pred nepravilnimi trditvami. a) Eskimi se niso nikoli selili. b) Znaœilno eskimsko oblaœilo je bil podloæen jopiœ s kapuco. c) Eskimi so æiveli v skupnosti iz veœ druæin. œ) Veœinoma so se prehranjevali s sadjem in zelenjavo. d) Moæje so varovali otroke in izdelovali obleke, æene pa so hodile na lov. e) Telesnih kazni in oøtevanja otrok niso poznali. f) Eskimi øe danes æivijo na enak naœin kot nekdaj.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
4. Besede v oklepaju postavi v pravilno obliko. Eskimi so se prehranjevali s (tjulnjevo meso) _ ________________________________________. Obleke so imeli iz (tjulenjevo, mroæevo, medvedje in lisiœje krzno) ________________________ _____________________________________________________________________________. Oœi so imeli zavarovane z (lesena zaøœitna oœala) ______________________________________. Prevaæali so se s (kajak in sani) ____________________________________________________. Otrok niso kaznovali s (telesna kazen) ______________________________________________. 5. Naslednje samostalnike vstavi na ustrezno mesto v preglednici in jim pripiøi rodilnik ednine. gos, jedec, iglu, skupnost, soæitje, sneg, avto, vprega, led, voænja, mati, oko, hœi, kost, pomoœ, krzno, jed, økorenj, selitev, meso SAMOSTALNIKI 1. MOØKE SKLANJATVE IM. ED.
ROD. ED.
SAMOSTALNIKI 1. ÆENSKE SKLANJANTVE IM. ED.
SAMOSTALNIKI 2. ÆENSKE SKLANJATVE
ROD. ED. IM. ED.
SAMOSTALNIKI NAVADNE SREDNJE SKLANJATVE
ROD. ED.
IM. ED.
ROD. ED.
6. Vstavi ustrezni svojilni, kazalni ali vpraøalni zaimek. Na desno œrto napiøi vrsto zaimka.
142
Eskimi imajo rumenorjavo polt, ___________ lasje so pa œrni.
__________________
_____________ so eskimske hiøe?
__________________
V ______________ hiøah jaz ne bi prebival.
__________________
Knjiga o Eskimih je _________________ najljubøa knjiga.
__________________
Iz _____________ je bila eskimska obleka?
__________________
_______________ je Eskimom øival obleke?
__________________
______________ opravila so bila moøka?
__________________
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 143
7. Iz zveze povedi prepiøi svojilni zaimek, nato pa doloœi øe besedo, na katero se nanaøa. SVOJILNI ZAIMEK
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
BESEDA
Æenske so kuhale in skrbele za otroke. Njihovo opravilo je bilo tudi øivanje oblek. Moæ je skrbel za hrano; vœasih je pri njegovih opravilih sodelovala tudi æena. Veœinoma so se prehranjevali s tjulnji, njihovo koæo pa so uporabljali za obleko.
8. Vstavi ustrezno besedo. Eskimi so nosili jopiœe __ kapuco. Prevaæali so se __ kajaki, danes pa se vozijo __ motornimi œolni. Ukvarjali so se tudi __ ribiøtvom. Znani so po lepem ravnanju __ otroki.
9. Podœrtaj oziralne zaimke. Kakor jih starøi uœe, tako mladiœi ævrgole. Kolikor znaø, toliko veljaø. Mladost je norost, œez potok skaœe, kjer je most. Dobro æivi, komur je malo zadosti. Kar sejeø, to æanjeø. Œesar ni v srcu, na jezik ne pride. Kadar maœke ni doma, miøi pleøejo. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
10. Vstavi oziralne zaimke. Eskimi so zaniœevali vse, ______ se niso ravnali po pravilih lepega obnaøanja. ______ ne vem, ti paœ ne morem povedati. S _______ razveseljujeø druge, lahko tudi mene. Uspeøen je v vsem, ______ se loti. S _______ sem govoril, vsak te je le hvalil. ______ ti v glavi ostane, ti nihœe ne vzame. ______ zapravlja, sam sebi krade. Ne smem vam razkriti vsega, o ________ bom pisal v svojem novem romanu. 143
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 144
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
11. Vstavi ki ali kateri. Sreœal sem œloveka, _______ je bil podoben Eskimu. To je film, _______ so ga posneli na Grenlandiji. To pa so økornji, ________ so jih izdelali na Aljaski. Eskimi so ljudstvo, ________ se je priselilo iz Azije. Znanka, _______ sem ji posodil denar, se me izogiba. To je film, o _________ sem ti pripovedoval. Œloveka, _______ mu lahko zaupaø, teæko najdeø. To je æenska, brez _________ ne bi mogel æiveti. Postavil si mi vpraøanje, na __________ je teæko odgovoriti. Sani, s __________ se vozijo Eskimi, imajo pasjo vprego.
12. Vstavi kateri ali œigar. Ali poznate uœitelja, ___________ æena dela pri nas? Poiøœite turiste, ____________ oblaœila so ostala na avtobusu. Sreœala sem sosedo, ____________ papagaj je vœeraj odletel iz kletke. Ali je to Janez, __________ sestra je tvoja zobozdravnica? Uœenci, ___________ starøi so iz Maribora, naj dvignejo roko.
13. Preœrtaj napaœno besedo in na œrto napiøi pravilno. Kar œlovek sam ne prisluæi, ne zna ceniti.
_________________
Kdo zgodaj vstaja, mu œas ostaja.
_________________
Kar ne veø, ne boli.
_________________
Soøolec, katerega sestriœna hodi h gimnastiki, me je spremil do doma.
_________________
Ogledali si bomo grad Kostel, kateri je odigral pomembno vlogo v boju s Turki. _______________
144
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 145
11 Zgodovina nas uœi
str. 118–125, predvideno øtevilo ur: 3
Operativni cilji enote: − uporaba znanja (uœenje iz uœbenika), − branje besedila iz uœbenika, − prepoznavanje okoliøœin nastanka besedila, − razumevanje besedila (prepoznavanje teme ter bistvenih in resniœnih podatkov), − dopolnjevanje miselnega vzorca z bistvenimi podatki, − ustno obnavljanje besedila ob miselnem vzorcu, − »branje« zemljevida, − prepoznavanje zapovrstja dogodkov, − postavljanje vpraøanj o prebranem besedilu, − utrjevanje poimenovalne, slovniœne, pravopisne in metajezikovne zmoænosti, − uporaba Slovarja slovenskega knjiænega jezika in Slovenskega etimoloøkega slovarja, − utrjevanje loœevanja vzroka od namena ter vzroka/namena od posledice, − utrjevanje izraæanja vzroœnega in namernega razmerja na oba naœina, tj. z veznikom in s predlogom. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci to besedilo ali primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju) oz. naj bo besedilo predvajano z grafoskopom. − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Predlagani sta dve vrsti motivacije pred branjem besedila. Uœitelj naj se odloœi, ali bo izbral katero od teh ali katero svojo. I. Uœitelj naj usmeri pozornost uœencev na zemljevid s 119. str. (lahko jim ga pokaæe na prosojnici) in vodi pogovor o njem (npr. kateri del sveta je predstavljen, katera ljudstva so na njem poimenovana, katere dræave so zaznamovane in katera od njih je najveœja, kdo je bil ustanovitelj te dræave, katere podatke lahko izvedo o njem iz legende in z zemljevida ter kaj øe vedo o njem). II. Uœitelj naj uœence motivira s pogovorom o osebnostih, znanih iz zgodovine, npr. o Tutankamonu, Hanibalu, Cezarju, Kleopatri, Samu, Karlu Velikem. Nato naj uœenci tiho berejo besedilo. Po branju naj na list papirja napiøejo enopovedne odgovore na naslednja vpraøanja (uœitelj naj jih napiøe na tablo/na prosojnico ali naj jih narekuje uœencem): – O kom govori besedilo? – Kaj sem o tej osebi izvedel iz 1. odstavka? – Kaj sem izvedel o njej iz 2. odstavka? – In kaj sem izvedel iz 3. odstavka? Uœitelj naj ne preveri odgovorov uœencev (preverili jih bodo sami v 3. nalogi); paœ pa naj uœence øe vpraøa, kako sta bila povezana Filip Makedonski in Aleksander Veliki ter kaj je bil vzrok smrti Aleksandra Velikega in kaj je bila posledica njegove smrti. 145
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 146
2.
Uœitelj naj vodi pogovor o temi besedila in o okoliøœinah nastanka besedila. Pri tem naj bo pozoren na 1. vpraøanje – to ne spraøuje po osebi, o kateri govori besedilo, temveœ po temi/naslovu besedila; uœence naj spodbuja k razmiøljanju o tem, kdo je bil zasluæen za razcvet Makedonije in kdaj se je to dogajalo.
3.
Uœenci naj sami dopolnijo miselni vzorec – pri tem naj si pomagajo z odgovori, ki so jih napisali po branju besedila, in z izhodiøœnim besedilom. Uœitelj naj ne preverja reøitev, temveœ naj uœencem naroœi, naj se pripravijo na kratko ustno obnovo besedila (ob miselnem vzorcu). Po krajøi pripravi naj doloœi tri uœence za govorni nastop; dva od njih naj odideta iz razreda, eden pa govorno nastopi pred soøolci. Nato naj govorno nastopi øe drugi uœenec, za njim pa tretji. Soøolci naj posluøajo govorne nastope in z zabeleækami vrednotijo predvsem njihovo vsebinsko stran – tako tudi preverjajo svoje reøitve iz 3. naloge. Po opravljenih govornih nastopih naj uœitelj vodi javni pogovor o ugotovitvah soøolcev.
4.–7.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal reøitve.
8.
Vsak uœenec naj napiøe 3 vpraøanja o besedilu iz 7. naloge, jih izroœi soøolcu in ta naj napiøe odgovore. Soøolca naj se pogovorita o odgovorih.
9.–16.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal reøitve; vsekakor naj uœence spodbuja k pojasnjevanju svojih reøitev.
17.
Ker se nekateri uœenci teæje znajdejo v slovarju, naj nalogo reøujejo v dvojicah, in sicer naj se najprej pripravijo na pogovor (npr. tako, da napiøejo odgovore k vpraøanjem). Nato naj uœitelj vodi pogovor (z vpraøanji iz DZ); uœenci naj tudi povedo, kako so priøli do reøitev. Nato naj uœitelj spodbudi spretnejøe uœence k spraøevanju soøolcev øe po katerem podatku iz slovarskih sestavkov v tej nalogi; soøolci naj javno odgovarjajo na njihova vpraøanja.
18.
Uœenci naj tiho preberejo slovarski sestavek iz Slovenskega etimoloøkega slovarja (SES) in vpraøanja pod njim; pripravijo naj se na pogovor, in sicer tako, da k vpraøanjem pripiøejo odgovore. Ko reøi nalogo veœina uœencev, naj uœitelj vodi pogovor o reøitvah uœencev in o tem, kako so priøli do teh reøitev. Uœitelj naj spodbuja uœence k primerjavi slovarskega sestavka barbar v tej in v prejønji nalogi – uœenci naj povedo, v œem se loœi slovarski sestavek iz SSKJ od slovarskega sestavka v SES. Uœitelj naj pokaæe uœencem Slovenski etimoloøki slovar in jim pove, v katerih primerih ga uporabljamo. Spretnejøim uœencem naj naroœi, naj v njem poiøœejo podatek o nastanku besed potica, miza, hiøa, tabla ipd.
19.–21.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Reøitve 19. in 20. naloge naj preverijo v dvojicah, reøitve 21. naloge pa frontalno.
22.
Uœenci naj pred reøevanjem te naloge preberejo »stripa« na str. 124 (lahko kot igro vlog); uœitelj naj jih nato vpraøa, – ali je v odgovorih izraæen vzrok ali namen, – s katero besedo vpraøujemo po vzroku in s katero po namenu ter – s katero besedo izrazimo vzrok in s katerima namen. Nato naj uœenci sami reøujejo nalogo. Ko reøi nalogo veœina uœencev, naj reøitve preverijo v dvojicah; nato naj dvojice javno poroœajo o svojih ugotovitvah (npr. o nesporazumih, teæavah ipd.).
23.–32.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Uœitelj naj se odloœi, kako bo preverjal reøitve.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
146
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 147
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Vstavi ker ali da bi. Aleksandrove œete so pogosto korakale ponoœi, ________ se izognile neusmiljeno ægoœemu soncu. Veliko njegovih ljudi je pomrlo, ________ so imeli zelo malo hrane. Aleksander je v Perzepolisu poægal kraljevo palaœo, _______ se Perzijcem maøœeval za poæig Aten pred poldrugim stoletjem. Aleksander je Perzijce prviœ premagal, _______ so ga podpirali maloazijski Grki.
2. Vpraøaj se po navedenih povedih. Uporabi vpraøalna zaimka zakaj in œemu. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________
3. Povedi iz 1. naloge pretvori tako, da boø uporabil besedo zato. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________
4. Vstavi ker, da bi ali zato. Filipa Makedonskega so umorili, _____ ga je nasledil sin Aleksander. Aleksander Veliki je bil nenavadno hraber, _____ spada med najveœje vojskovodje sveta. Aleksander se je nato podal proti jugu, _____ zavzel pristaniøœa. Bil je sposoben, spreten in domiseln vojskovodja, _____ si je pridobil velik ugled med vojaki.
5. Poved pretvori tako, da boø uporabil zaradi. Ker je bil Aleksander zelo izobraæen, je imel velike zasluge za øirjenje grøke kulture na Vzhod. ______________________________________________________________________________
147
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 148
12 Brez dela ni jela
str. 126–134, predvideno øtevilo ur: 3
Operativni cilji enote: − poimenovanje dejanj z ustreznimi glagoli, − raba glagolskih osebnih in œasovnih oblik, − pisanje zanikanih glagolov, − prepoznavanje glagolov v besedilu in doloœanje njihovih oblikovnih lastnosti, − tvorjenje nesedanjiøkih glagolskih oblik, − branje in razumevanje navodila za delo, − spoznavanje raznih naœinov izrekanja navodila za delo, − raba glagolskih naklonskih oblik, − prepoznavanje vloge glagolskih naklonskih oblik, − razvrøœanje glagolskih naklonskih oblik, − razumevanje in raba strokovnih izrazov povedni, velelni in pogojni naklon (oz. povednik, velelnik, pogojnik), − pisanje navodila za delo, − odpravljanje svojih napak, − primerjanje in presojanje besedil, − povzemanje pomenskih in oblikovnih lastnosti glagola v osebni obliki. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na primer iz DZ, naj ga imajo uœenci pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Glagol. Glagoli so besede, s katerimi poimenujemo dejanje (npr. pisati, piøem), stanje (npr. sedeti, sedim), dogajanje (npr. rasti, rastem), zaznavanje (npr. videti, vidim) ipd. Vsak glagol ima dve vrsti oblik: osebno (npr. piøem) in neosebno (npr. pisati). Osebne glagolske oblike izraæajo vrøilca dejanja/… oz. njegovo osebo in øtevilo (npr. piøem: 1. os. ed. → vrøilec dejanja je sporoœevalec; piøeø: 2. os. ed. → vrøilec dejanja je naslovnik), neosebne glagolske oblike pa tega ne izraæajo (prim. pisati). Najznaœilnejøi neosebni glagolski obliki sta nedoloœnik (pisati) in namenilnik (pisat) – v besedilih ju uporabljamo redko, in sicer le v doloœenih poloæajih (tj. namenilnik za glagoli premikanja, npr. grem pisat; nedoloœnik pa za naklonskimi ali faznimi glagoli, npr. moram/zaœnem pisati). V veœini besedil so glagoli v osebni obliki – z njo sporoœevalec izraæa osebo in øtevilo vrøilcev poimenovanega dejanja ..., poleg tega pa øe prikazuje dejanje … (npr. piøem), ali poziva naslovnika k 148
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 149
dejanju … (npr. piøi), ali izraæa umiøljeno dejanje … (npr. bi pisal). Zato loœimo tri naklonske glagolske oblike: povednik (piøem), velelnik (piøi) in pogojnik (bi pisal). Dejanje …, ki ga sporoœevalec prikazuje naslovniku, se lahko godi v œasu sporoœanja (npr. piøem) ali pa se je dogajalo pred njim (npr. sem pisal) oz. se bo po njem (npr. bom pisal) – zato povedne glagolske oblike izraæajo tudi œas. Loœimo tri osnovne œasovne glagolske oblike: sedanjik, preteklik in prihodnjik. Sedanjik je v slovenøœini nezloæena glagolska oblika (prim. piøem). Druge œasovne oblike pa so zloæene – in sicer iz opisnega deleænika na -l in iz sedanjika ali prihodnjika glagola biti (prim. pisal sem, pisal bom); opisni deleænik na -l (npr. pisal) poimenuje dejanje … ter izraæa spol in øtevilo, sedanjik/prihodnjik glagola biti (npr. sem/bom) pa izraæa osebo, øtevilo in œas (ter povedni naklon). Glagoli imajo v sedanjiku pogosto drugaœno osnovo kot v drugih œasovnih oblikah (prim. piøem – pisal sem; grem – øel bom; potujem – potoval sem). Opisnega deleæa na -l namreœ ne tvorimo iz sedanjika, temveœ iz nedoloœnika (npr. peti → pel; vedeti → vedel); nekaj pa je glagolov, katerih opisni deleæniki sploh niso predvidljivi (npr. iti → øel; reœi → rekel; streœi → stregel) – to so t. i. nepravilni glagoli (poznajo jih tudi v drugih jezikih in se jih je treba posebej nauœiti). Ker tvorimo sedanjik drugaœe kot druge œasovne oblike, je glagol v slovarju navadno naveden v dveh oblikah, tj. v nedoloœniku in sedanjiku (prim. brati berem; kupovati -ujem). Œasovne glagolske oblike (torej sedanjik, preteklik in pogojnik) se pregibajo v osebi in øtevilu; pravimo, da se spregajo, in sicer tako, da se jim spreminjajo konœnice (prim. piøem, piøeø, piøe ; piøeva, piøeta, piøeta; piøemo, piøete, piøejo). Glagoli v isti œasovni obliki se spregajo po istem spregatvenem vzorcu oz. po isti spregatvi. Za sedanjik so tipiœne naslednje konœnice: -m, -ø, -ø; -va, -ta, -ta; -mo, -te, -jo. V knjiæni slovenøœini ima pet glagolov (jem, dam, vem, grem, bom) v 2. in 3. osebi dvojine in mnoæine nekoliko drugaœno konœnico (prim. je-m, -ø, -ø; -va, -sta, -sta; -mo, -ste, -jo/-do) – v dolenjskih nareœjih teh posebnosti ne upoøtevajo (zato pravijo npr. Ali bote doma?), v primorskih pa jih posploøujejo (npr. Kaj delaste?). Sedanjik lahko poleg prave sedanjosti izraæa brezœasnost (npr. Zemlja se vrti okoli Sonca), namesto preteklika ga uporabljamo za doseganje dramatiœnosti (npr. Vœeraj sem øla v mesto in pred poøto zagledam teto Ano), sedanjik dovrønih glagolov pa tudi za izraæanje prihodnosti (npr. Jutri ti poøljem odgovor). Opozorilo: Uœenci so se z opazovanjem pomena in oblike glagolov prviœ sreœali v 6. razredu, in sicer v dveh uœnih enotah: − v uœni enoti Simon, kaj delaø?! Le kaj se dogaja s tabo? (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 2. del, 18–27) so spoznavali pomenske in oblikovne lastnosti glagolov ter vlogo, rabo in tvorjenje glagolskih œasovnih oblik; − v uœni enoti Hoœeø ali noœeø – moraø se iti uœit (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 2. del, 82–88) pa so spoznavali obliko in rabo nedoloœnika in namenilnika. Ker smo avtorice delovnih zvezkov menile, da øestoøolci teæko loœijo dejanje, stanje, dogajanje, zaznavanje ipd., smo strnile poimenovalno vlogo glagolov v dve skupini, tj. dejanje in dogajanje (dejanje ima povzroœitelja oz. vrøilca, dogajanje pa poteka samo od sebe, zato nima povzroœitelja oz. vrøilca, prim. raste, se tali, se jasni, usiha – pa tudi vidi, sedijo). V 7. razredu smo v 4. nalogi na str. 127 dodale øe eno pomensko lastnost glagolov: stanje, tj. obstajanje po izvrøitvi dejanja (prim. obesim /’dejanje’/ – visi /’stanje’/; postavim /’dejanje’/ – stoji /’stanje’/; sedem /’dejanje’/ – sedim /’stanje’/; leæem /’dejanje’/ – leæim /’stanje’/). Uœenci so v 6. razredu spoznavali vlogo in imena glagolskih œasovnih oblik, vlogo konœnic v sedanjiku ter oba sedanjiøka spregatvena vzorca. Predvsem pa so tvorili nenavadne in nepredvidljive œasovne oblike (npr. stanoval sem – stanujem /ne: stanovam/; grem – øel sem /ne: grel sem/; sem bil – bom /ne: bom bil/) ter tako odpravljali kritiœna mesta v svojem praktiœnem obvladanju tvorjenja œasovnih glagolskih oblik, spreganja in pisanja nikalnice pred glagoli – to delajo oz. utrjujejo tudi v izhodiøœnem delu 12. enote delovnega zvezka za 7. razred. 149
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 150
Uœitelj naj tudi v 7. razredu od uœencev ne zahteva definicije glagola – paœ pa naj preverja razumevanje in rabo tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da uœencem naroœi, naj v skupini raznovrstnih besed podœrtajo/obkroæijo glagole in pojasnijo svoje reøitve oz. naj skupino istovrstnih besed poimenujejo z ustreznim jezikoslovnim izrazom in pojasnijo svojo reøitev), predvsem pa pravilno rabo in tvorjenje glagolskih œasovnih oblik. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœitelj naj na tablo/prosojnico prepiøe naslov uœne enote (tj. Brez dela ni jela); uœenci naj ga preberejo ter povedo, ali so æe kdaj sliøali/izrekli ta pregovor, v katerih okoliøœinah so ga sliøali/izrekli in kaj pomeni. Uœitelj naj med vodenjem pogovora veœkrat poudari besedo delati oz. dejanje. Po pogovoru naj pozove uœence, naj razmislijo, katera skupina besed bo obravnavana v novi uœni enoti: samostalnik, pridevnik, glagol ali zaimek; svojo napoved naj napiøejo na list papirja in tega naj oddajo uœitelju. Uœitelj naj øe ne komentira njihovih odgovorov. Nato naj naroœi uœencem, naj odprejo DZ na str. 126 in naj si ogledajo posnetek umetniøke slike pod naslovom enote ter povedo, kdo jo je naslikal, kaj vedo o slikarki (npr. kaj je bila po narodnosti, kdaj je æivela …), kaj prikazuje slika, zakaj ima tak naslov, kje si jo lahko ogledamo in ali jim je slika vøeœ; nato naj pisno odgovorijo na prva tri vpraøanja iz 1. naloge na str. 127. Uœenci naj nato pisno odgovorijo øe na vpraøanja o fotografiji øt. 2. Uœitelj naj spodbudi uœence, naj primerjajo svoje reøitve z reøitvami soøolca ter nato poroœajo o svojih ugotovitvah.
2.
Uœitelj naj spodbuja uœence k pozornemu opazovanju oseb na preostalih dveh fotografijah pod naslovom uœne enote ter k naøtevanju njihovih dejavnosti.
3.
Uœenci naj sami reøijo to nalogo. Uœitelj naj frontalno preveri reøitev, nato pa naj na tablo prepiøe napovedi uœencev (te so uœenci napisali in oddali uœitelju po pogovoru o pregovoru iz naslova uœne enote); uœenci naj ugotovijo, kako uspeøni so bili pri napovedovanju teme uœne enote. Uœenci, ki so pravilno napovedali temo, naj povedo, po œem so jo prepoznali.
4.
Uœenci naj sami reøijo to nalogo. Verjetno bodo imeli teæave s tretjo pomensko lastnostjo (oz. poimenovalno vlogo) glagolov, tj. s stanjem (ker tega v 6. razredu niso obravnavali); uœitelj naj jim s primeri ponazori razliko – med dejanjem in stanjem (npr. Vazo postavim na mizo. – Vaza stoji/je na mizi; Uœitelj obesi sliko na steno. – Slika visi na steni) in – med dogajanjem in stanjem (npr. Led se tali /= se spreminja sam od sebe/ – Led je staljen /je v danem stanju/). Uœitelj naj se zaveda, da nekaj uœencev kljub njegovi ponazoritvi ne bo razumelo razlike med dejanjem in stanjem oz. med dogajanjem in stanjem, vendar naj teh uœencev s tem ne obremenjuje.
5.–11.
Uœenci naj sami reøujejo te naloge. Ko reøijo vse naloge, naj najprej preverijo reøitve 5., 6., 8., 9. in 10. naloge – primerjajo naj jih z reøitvami v priloæenem snopiœu Reøitve; nato naj uœitelju poroœajo o svojih teæavah oz. »kritiœnih mestih« ter povedo svoje mnenje o tem, zakaj so naredili te napake. Potem naj uœitelj frontalno preverja reøitve 7. in 11. naloge; ob reøitvah iz 7. naloge naj vodi pogovor o konœnici opisnega deleænika na -l v pretekliku in prihodnjiku za dvojino æenskega spola (tu dela napake veliko Slovencev), ob reøitvah iz 11. naloge pa naj uœence spodbuja k navajanju razlogov za dano øtevilo glagola za »kritiœnimi« samostalniki v vlogi osebka (tudi s tem ima teæave veliko Slovencev) – uœenci naj npr. povedo, zakaj je prav Moravci so prijeten kraj oz. od œesa je odvisno øtevilo glagola.
12.
Uœitelj naj uœencem pokaæe plakat/prosojnico/uœni list o glagolu z nepopolnimi dispozicijskimi toœkami, npr.: GLAGOL – pomen: de__________, do__________, stanje; – oblika: – osebna → oseba (1., ___, ____), øtevilo (_________, _________, mnoæina), œas (____________, preteklik, ___________); – neosebna (____________, namenilnik). Uœenci naj dopolnijo plakat. Nato naj tiho preberejo pesem; potem naj uœitelj doloœi uœenca za glasno branje. Po glasnem branju naj uœitelj vodi pogovor o temi posameznih kitic – uœenci naj si pri prepoznavanju teme pomagajo z dopolnjenim plakatom in povedo, o œem govorijo kitice (npr. prva kitica govori o pomenu glagola, druga o œasu, tretja o osebi, œetrta o øtevilu in peta o neosebni glagolski obliki). Nato naj uœitelj naroœi uœencem, naj podœrtajo glagole v 2., 3. 4. in 5. kitici. Uœenci naj primerjajo svoje reøitve z reøitvami soøolca; nato v dvojicah delajo po nadaljnjih navodilih v tej nalogi. Reøitve te naloge naj se preverijo frontalno.
150
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 151
Ciljna tema podpoglavja: Glagolski naklon. Z osebno glagolsko obliko (npr. piøeø, piøi, bi pisal) ne izraæamo le osebe in øtevila vrøilcev poimenovanega dejanja ..., temveœ hkrati delamo øe eno od naslednjih treh dejanj: prikazujemo dejanje … (npr. piøeø), ali pozivamo naslovnika k dejanju … (npr. piøi), ali izraæamo umiøljeno dejanje … (npr. bi pisal). Zato loœimo tri naklonske glagolske oblike: povednik (piøeø), velelnik (piøi) in pogojnik (bi pisal). Osnovna naklonska glagolska oblika je povednik (npr. piøeø). Z njim naslovniku hkrati posredujemo dvoje: 1) prikazujemo mu dejanje/stanje … in 2) mu sporoœamo podatek o tem, v katerem trenutku se to dejanje/stanje … dogaja (tj. ali se dogaja v trenutku sporoœanja /prim. piøeø/, ali se je dogajalo pred sporoœanjem /prim. pisal si/ ali pa se bo dogajalo po sporoœanju /prim. pisal boø/). Zato je povednik vedno v eni od treh œasovnih oblik, tj. v sedanjiku, pretekliku ali prihodnjiku. Œasovne glagolske oblike pa se spregajo, tj. pregibajo se v osebi in øtevilu. Druga naklonska oblika je velelnik – z njim pozivamo naslovnika k dejanju …; zato ne izraæa vseh treh oseb, temveœ le 2. osebo vseh treh øtevil (npr. delaj, delajta, delajte) ter 1. osebo dvojine in mnoæine (npr. delajva, delajmo). Velelnik delamo iz iste osnove kot sedanjik (npr. bereø – beri; potujeø – potuj), zato je po navadi podoben sedanjiku; nekaj pa je izjem, npr. grem – pojdi, sem – bodi, gledam – glej, reœem – reci, streæem – strezi). Glagole v velelniku tudi spregamo, in to po posebni, velelniøki spregatvi; zanjo so znaœilne naslednje konœnice: –, -ø, –; -va, -ta, –; -mo, -te, –. Tretja naklonska oblika je pogojnik; z njim izraæamo umiøljeno dejanje oz. dejanje, ki bi se izvrøilo pod doloœenim pogojem (npr. bi øel). Po sestavi je podoben prihodnjiku in pretekliku; to pomeni, da je zloæen iz dveh delov: iz opisnega deleænika na -l in iz pogojnika glagola biti – ta je v slovenøœini za vse tri osebe in za vsa tri øtevila en sam: bi (npr. bi øel). Opozorilo: Naloge v delovnem zvezku so sestavljene tako, da uœenci opazujejo in prepoznavajo vlogo naklonskih glagolskih oblik, predvsem pa tvorijo nepredvidljive velelniøke in pogojniøke oblike (npr. greva – pojdiva – øla bi; dasta – dajta – dala bi, teœeø – teci – tekel bi) ter tako odpravljajo kritiœna mesta v svojem praktiœnem obvladanju tvorjenja naklonskih glagolskih oblik. Uœitelj naj od uœencev ne zahteva definicije glagola ter naøtevanja in definicije naklonskih in œasovnih oblik, paœ pa naj preverja pravilno rabo in tvorjenje glagolskih osebnih, naklonskih in œasovnih oblik. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj po tihem branju besedila povedo, – kateri sestavini potrebujemo za œiøœenje steklenic, – katero potrebujemo najprej in kaj z njo naredimo, – kolikokrat potrebujemo vodo, – kaj naredimo z njo najprej in kaj nazadnje, – ali poimenujejo besede, napisane z modro barvo, bitja, stvari, lastnosti, dejanja, kraj, œas ali naœin, – ali bi te besede (oz. dejanja) lahko razvrstili kako drugaœe (npr. spereø, dodaø, zdrobiø, zlijeø …); svoj zadnji odgovor naj pojasnijo.
2.
Uœenci naj primerjajo svoje reøitve z reøitvami soøolca. Uœitelj naj vodi øe pogovor o obliki teh glagolov, tj. o osebi, øtevilu in œasu.
3.–4.
Ko reøi vsako nalogo veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preveri reøitve.
5.–6.
Uœenci naj sami reøujejo nalogi; uœitelj naj jim po potrebi pomaga pri iskanju strategije za reøevanje nalog – v 5. nalogi si lahko pomagajo z glagoli, napisanimi na steklenicah, v 6. nalogi pa z napisi, obeøenimi okrog vratu steklenic iz 5. naloge.
151
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 152
7.
Uœenci naj najprej tiho preberejo nasvet. Nato naj povedo, – kaj dela pisec tega nasveta: prikazuje resniœna dejanja, ali poziva bralca k dejanju, ali pa mu prikazuje umiøljenja dejanja, – v katero steklenico iz 5. naloge bi prepisali te glagole, – v katerem naklonu so ti glagoli. Glagole, napisane v tem nasvetu, naj primerjajo z glagoli, napisanimi v nasvetu iz 1. naloge; povedo naj, v œem se loœijo (tj. v osebi in øtevilu /1. os. mn. – 2. os. ed./). Potem predelajo nasvet na oba naœina, tj. z velelnikom in pogojnikom. Svoje reøitve naj primerjajo z reøitvami v priloæenem snopiœu.
8.–13.
Uœenci naj sami ali v dvojicah reøujejo te naloge. Ko reøi vse naloge veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preverja reøitve. Pri tem naj bo zelo pozoren na to, kako uœenci tvorijo t. i. kritiœne velelnike, v 10. nalogi pa øe na rabo nedovrønika v zanikanem velelniku in na rabo rodilnika namesto toæilnika ob zanikanem povedku.
14.–17.
Uœenci naj te naloge reøujejo sami, o reøitvah pa naj se pogovarjajo v manjøih skupinah. Predstavniki skupin naj javno poroœajo o reøitvah. Uœitelj naj vodi pogovor o reøitvah.
18.
Uœenci naj preberejo navodilo v tej nalogi; nato naj jim uœitelj pove, da bodo to nalogo naredili doma, ter se z njimi pogovarja o kuharskih receptih – vpraøa naj jih, kje najdemo kuharske recepte in iz katerih delov sestojijo (spomni naj jih tudi na navodilo za pripravo bananinega mleka – z njim so se seznanili v 4. razredu, in sicer na videoposnetku). Uœenci naj doma napiøejo kuharski recept. Kdor doma nima raœunalnika, naj besedilo napiøe z roko in ga nato v øolski knjiænici ali raœunalniøki uœilnici prepiøe z raœunalnikom. Uœitelj naj kuharske recepte pobere in v njih zaznamuje napake (sam naj si zabeleæi najpogostejøe napake, npr. neupoøtevanje znaœilnosti dane besedilne vrste, neupoøtevanje slovniœnih in pravopisnih pravil, pomanjkljiv besedni zaklad ipd.); uœenci naj nato doma odpravijo napake in prinesejo v øolo popravljena besedila – ta naj obesijo na plakat ter jih berejo, primerjajo, presojajo ipd.
19.–21.
Naloge naj uœenci reøujejo sami ali v dvojicah. Ko reøi vse tri naloge veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preveri reøitve – reøitve 21. naloge naj preverja tako, da uœenci povedo, – o œem govori miselni vzorec, – koliko je kljuœnih besed in katere so, – katere bistvene podatke so pripisali h kljuœnim besedam. Na koncu naj en uœenec govorno predstavi cel miselni vzorec. Soøolci naj ga posluøajo in mu po potrebi pomagajo (oz. ga dopolnjujejo).
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj podpoglavja te enote? Kaj si se nauœil o glagolskem naklonu? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
152
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 153
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
___________ (npr. povedal sem) GLAGOLSKI NAKLON
___________ (npr. __________) POGOJNI
(npr. ___________)
POVEDNI (npr. povedal sem) GLAGOLSKI NAKLON
VELELNI (npr. povej) POGOJNI (npr. povedal bi)
153
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 154
Predlog nalog za preverjanje
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Vpiøi ustrezno obliko glagola biti v sedanjiku. (Upoøtevaj zaimek v oklepaju.) Zdaj _____________ spoœiti. (MI) S pridelkom _____________ zelo zadovoljni. (ONI) Kar naprej _____________ bolna. (ONADVA) _____________ vesel, da je priøel bratranec? (TI) _____________ v rastlinjaku. (MIDVA). Letos _____________ pogosto odsotna. (ONA) Menda _____________ z vsemi prijazni. (ONIDVE) Danes ____________ pa zaspana. (VIDVA) 2. Glagole v oklepaju postavi v sedanjik. (Upoøtevaj zaimek v oklepaju.) (Bati se) ______________, da mi bo uøel avtobus. (JAZ) V takem neredu (znajti se) ___ teæko _____________. (MI) Pazi, da v gozdu ne (zaiti) _______________. (TI) Æe (vedeti) ________________ najnovejøo øalo? (VE) Zakaj mi ne (dati) ________________ miru? (VI) Zakaj ne (iti) ________________ v øolo æe letos? (ONADVA) 3. Vpiøi ustrezno obliko glagola v pretekliku. Brat (najde) _________________ izgubljeno zapestnico. Franci in Ivo (jesta) _________________ riœet. Tinœek (odpre)__________________ balkonska vrata. Aleksander Veliki (umre) ________________ za malarijo. (Zaæelim) __________________ ji vse najboljøe. Trenerja (razœlenjujeta) _________________ vœerajønjo tekmo. 4. Zanikaj glagole in povedi ponovno napiøi. Mi gremo na ekskurzijo v Posoœje, vi boste pa doma. ______________________________________________________________________________ Ana in Vesna sta zamudili avtobus. ______________________________________________________________________________ Hoœem limonin sladoled. ______________________________________________________________________________ Andrej ima starejøo sestro. ______________________________________________________________________________ 154
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 155
5. Podœrtaj pravilno obliko. Prvoøolci ne smejo nosit/nositi teækih torbic. Rok ne bo mogel prit/priti do sedmih. Blaæ, se greø ostriœ/ostriœt/ostriœi? Boris gre igrat/igrati rokomet. Deklice so øle peœ/peœt/peœi torto. Œe si bolan, moraø œim veœ spat/spati.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
6. Vstavi glagol v ustrezni obliki; izbiraj med: oditi/odit, igrati/igrat, gledati/gledat, pospraviti/ pospravit, obiskati/obiskat, pojesti/pojest, opleti/oplet, plesati/plesat. Fant je tekel ___________________ tekmo.
___________________
Ana ne sme ___________________ bolne soøolke.
___________________
Ni mogla ___________________ vseh œeøenj.
___________________
Otroci so se odøli ___________________ z æogo.
___________________
Æelela je ___________________ s œrnolascem.
___________________
Bilo ji je lepo, zato øe ni hotela ___________________ domov.
___________________
Danes mora Jure ___________________ sobo.
___________________
Do jutri bom morala ____________________ gredice.
___________________
Na œrto napiøi, ali si vpisal nedoloœnik ali namenilnik. 7. Odpravi napake. Neznani æenski sta vstopile skozi vrata. Ana bo bila uœiteljica. Ali bosta Vera in Iva v petek utegnile priti na odprtje razstave? Prevajalec je zaœnel govoriti po angleøko. Julijske Alpe je gorovje v severozahodni Sloveniji. Ali mi lahko date malo krompirja? Øli bomo grabiti seno, ker je lepo vreme. Mogli boste pohiteti, œe hoœemo ujeti zadnji avtobus. 8. V naslednjih povedih podœrtaj glagole. Prepiøi jih v preglednico in jim doloœi osebo, øtevilo in œasovno obliko. Beluøe najprej operemo pod tekoœo hladno vodo in odreæemo spodnji del poganjka. Knjigo sta odliœno ilustrirala slovenski in slovaøki ilustrator. Sedel bom ob tvoji postelji, dokler boø bral. GLAGOL
OSEBA
ØTEVILO
ŒASOVNA OBLIKA
155
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 156
9. Preberi naslednje besedilo. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
CVRTJE Z GRAHOM V skodelico ubijemo jajci, dodamo 4 ælice mleka in øœepec soli ter dobro razævrkljamo. K zmesi nato dodamo grah. V ponvi segrejemo ælico olja ali masti. V razgreto maøœobo vlijemo jajca z dodatki in ponev pokrijemo. Peœemo nekaj minut. Na koncu cvrtje stresemo na pogret kroænik in ponudimo. V besedilu podœrtaj glagole. V vsaki vrsti podœrtaj pravilno reøitev. V besedilu so glagoli – v 1. / 2. / 3. osebi. – v ednini / dvojini / mnoæini. – v sedanjiku / prihodnjiku / pretekliku. 10. Besedilo iz 9. naloge prepiøi tako, da glagole postaviø v velelnik. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 11. Povedi dopolni z velelnikom glagola v oklepaju. U, deæuje! (Najti) ________________ mi deænik, prosim. Imata predolge lase. Fanta, (postriœi se) __________________ œim prej. Mami, (povedati) ______________ nama, kdaj dela frizer. Mateja, prosim, (teœi) _____________ po poøto. Naloga je polna napak. Øe enkrat jo (pregledati) __________________. Trgovino æe zapirajo. (Iti) ______________ hitro k blagajni. Æogo (vreœi) _______________ meni, ne njemu. 12. V naslednjih povedih podœrtaj glagole. Iz besedila izpiøi samostalnike prve moøke sklanjatve. Obkroæi DA ali NE. Ob miselnem vzorcu obnovi besedilo. Poveæi. Vstavi, kar manjka. Glasno preberi prvo poved. Eden od glagolov nima iste naklonske oblike kot ostali. Kateri glagol je to? _____________ V kateri naklonski obliki je? ___________________ V kateri naklonski obliki so ostali glagoli? _________________ 156
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 157
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
13. Preœrtaj napaœno besedo v povedi. Pravilno nato napiøi na œrto. Ne kupuj poceni oœala.
______________________
Kolaœ peœi na 200 stopinj Celzija.
______________________
Zunaj je zelo mraz, zato obleœi najdebelejøi pulover.
______________________
Ne vrzi kamenœkov vame!
______________________
Œe bo priøla na obisk Darja, ji postreæi narezek.
______________________
Ne reci niti besedo!
______________________
14. V naslednjih povedih podœrtaj glagole. Prepiøi jih na ustrezno mesto v preglednici. Œe bi nogometaøi dovolj trenirali, bi se uvrstili na evropsko prvenstvo. Reøeno nagradno kriæanko izreæite in jo poøljite na naø naslov. Œe bo govornik govoril glasneje, ga bodo sliøali tudi posluøalci v ozadju. Ali bi øla z menoj v kino? Bodite pogumnejøi. Kdo je æe bil v æivalskem vrtu?
POVEDNIK
VELELNIK
POGOJNIK
15. V naslednjih povedih podœrtaj glagole. Prepiøi jih v preglednico in jim doloœi osebo, øtevilo, œasovno in naklonsko obliko. Ogledali sva si zadnji del angleøke dokumentarne oddaje. Ali bi se mu zahvalil za pomoœ? Vabim vas, da se udeleæite danaønjega sestanka. Kdo bi pripravil drva?
GLAGOL
OSEBA
ØTEVILO
ŒASOVNA OBLIKA
NAKLONSKA OBLIKA
157
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 158
13 Srce mi je padlo v hlaœe str. 135–147, predvideno øtevilo ur: 7
Operativni cilji enote: − posluøanje/gledanje posnetega pripovedovalnega besedila, − prepoznavanje okoliøœin nastanka besedila, sporoœevalœevega namena in teme besedila, − vrednotenje posnetega besedila in utemeljevanje svojega mnenja, − prepoznavanje vrste posnetega besedila, − prepoznavanje œasovne povezanosti dejanj prikazanega dogodka, − poroœanje o prvotnem govornem dogodku s premim in odvisnim govorom, − presojanje resniœnosti trditev o posnetem besedilu, − povzemanje znaœilnosti dane besedilne vrste, − razvijanje poimenovalne in slovniœne zmoænosti, − govorno nastopanje, − opazovanje in prepoznavanje vloge sestavnih delov pripovedovalnega besedila, − naœrtovanje svojega dela – razvrøœanje faz sporoœanja, − tvorjenje zapisanega pripovedovalnega besedila – udejanjanje faz sporoœanja, − prepoznavanje pomena stalnih besednih zvez, − loœevanje dobesednega in prenesenega/dejanskega pomena stalnih besednih zvez, − prepoznavanje stalnih besednih zvez v besedilu, − nadomeøœanje besed s sopomenskimi stalnimi besednimi zvezami, − razumevanje pregovorov, − dopolnjevanje pregovorov, − raba pregovorov v ustreznih okoliøœinah, − razumevanje strokovnega izraza stalna besedna zveza in poljudnega izraza pregovor, − raba predlogov, − opazovanje in prepoznavanje poimenovalne vloge predlogov, − razumevanje strokovnega izraza predlog, − raba predlogov in samostalnikov ob njih v pravilni sklonski obliki. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Pripovedovalno besedilo. Pripovedovalno besedilo je besedilo, v katerem prikazujemo enkratni pretekli dogodek, torej to, kar se je zgodilo nam ali drugim ljudem; zato so glagoli v pretekliku. Ker je vsak dogodek iz veœ dejanj, ki so med seboj œasovno povezana, morajo biti v besedilu ta dejanja pravilno razvrøœena. 158
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 159
Pripovedovalno besedilo je po navadi iz treh delov, tj. iz uvoda, jedra in zakljuœka. V jedru napovemo dogodek, o katerem bomo pisali/govorili, ter omenimo, komu, kdaj in kje se je to zgodilo; v jedru podrobneje predstavimo, kaj vse se je zgodilo (zato je jedro najdaljøi del besedila in je pogosto razœlenjeno na odstavke); v zakljuœku pa povzamemo glavno zanimivost, izrazimo svoje mnenje o dogodku, napovemo nadaljevanje dogodka ipd. O dogodku lahko pripovedujemo objektivno (tj. œim bolj stvarno, brezosebno) ali subjektivno (tj. razodevamo svojo naklonjenost/nenaklonjenost do tega, o œemer pripovedujemo, npr. do oseb, predmetov, krajev ipd.); objektivnemu pripovedovanju pravimo tudi poroœanje. Pripovedujemo lahko pisno ali ustno; zapisanim pripovedovalnim besedilom v øoli pogosto pravimo »doæivljajski spisi«. Pripovedovanje torej ni omejeno samo na en prenosnik (tj. samo na govorjenje), temveœ je omejeno na vrsto podatkov, o katerih sporoœamo. Narobe je, œe uœitelji (posnemajo pa jih tudi uœenci) uporabljajo izraz »pripovedovanje« za vsako ustno sporoœanje (»opisovanje« pa za vsako pisno sporoœanje) ali izraz »opisovanje« nam. izraza »pripovedovanje« (narobe je torej Opiøi dogodek …, Opiøi, kaj se ti je zgodilo …, pravilno je Pripoveduj o dogodku …, Pripoveduj, kaj se ti je zgodilo …). Opozorilo: Uœenci imajo s pripovedovanjem oz. pripovedovalnimi besedili veliko izkuøenj (taka besedila so npr. pravljice, pripovedke, legende, bajke, basni, povesti, romani, novice, poroœila), zato najraje tvorijo ta besedila – kljub temu imajo pri tem nekaj teæav, npr. − ne znajo pravilno razvrstiti dejanj preteklega dogodka, − ne vedo, kaj naj predstavijo v uvodu in kaj v zakljuœku, zato ima njihovo besedilo samo jedro, − ne vedo, kdaj naj naredijo nov odstavek, zato jedra ne œlenijo na odstavke ali pa ga œlenijo na preveœ odstavkov, − raje pripovedujejo subjektivno kot objektivno ipd. Uœitelj naj razvija njihovo pripovedovalno zmoænost tako, da jih ob tujem pripovedovalnem besedilu spodbuja k uporabi znanja o sestavnih delih pripovedovalnih besedil (to znanje so pridobili v 5. razredu, gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 1. del, 7. Katja pripoveduje, 50–56) – uœenci naj opazujejo tuje pripovedovalno besedilo in razmiøljajo o zapovrstju dejanj preteklega dogodka, o vlogi uvoda, jedra in zakljuœka ter o razlogih za œlenitev jedra na odstavke. Pred tvorjenjem pripovedovalnega besedila pa naj uœitelj spodbuja uœence k uporabi znanja o korakih oz. fazah enogovornega sporoœanja (to znanje so pridobili v 5. razredu, gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 1. del, 8. Brez naœrta ni ne hiøe ne besedila, 57–62) – uœenci naj obnovijo faze sporoœanja (npr. z njihovim razvrøœanjem v pravilno zapovrstje) in jih uresniœujejo, po tvorjenju besedila pa naj poroœajo o svojem delu oz. o strategiji tvorjenja besedila. (Faze sporoœanja so uœiteljem podrobneje predstavljene v delu D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, Priroœnik za uœitelje, 72–73; tam so dodana tudi opozorila z didaktiœnimi nasveti. Œe imajo uœenci teæave s strategijami tvorjenja besedila, naj uœitelj tudi v 7. razredu ravna po nasvetih, napisanih za 5. razred.) Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœitelj naj na tablo napiøe naslov te enote (tj. Srce mi je padlo v hlaœe); uœenci naj ga preberejo in naj povedo, kaj pomeni in kdaj so se tako poœutili. Nato naj povedo, o kakønem dogodku bo verjetno govorilo besedilo: o veselem, æalostnem, dolgoœasnem, smeønem, grozljivem … Potem naj si v DZ ogledajo ilustracijo pod naslovom enote in na list papirja napiøejo, o katerem dogodku bo verjetno govorilo besedilo. Svoje napovedi naj ne preberejo soøolcem, temveœ naj svoje liste oddajo v posebno økatlo. Po tem motivacijskem uvodu naj uœitelj pozove uœence, naj se pripravijo na gledanje posnetka; pri tem naj pazi, da jim ne izda teme in vsebine besedila. Posnetek naj si na zaœetku ogledajo samo enkrat.
159
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 160
2.
Uœitelj naj vodi pogovor z vpraøanji v DZ. Najprej naj uœencem postavi prva tri vpraøanja (tj. o sporoœevalcu in njegovem namenu ter o temi besedila). Po tretjem vpraøanju naj uœenci povedo, ali so pravilno napovedali temo besedila (to so pred gledanjem posnetka napisali na list papirja), ter pojasnijo, na osnovi œesa so se odloœili zanjo. Nato naj v odgovorih na 4. in 5. vpraøanje presojajo resniœnost in zanimivost predstavljenega dogodka ter pojasnjujejo svoje mnenje. Na zadnje (6.) vpraøanje lahko odgovorijo pisno – obkroæijo naj ustrezno besedilno vrsto, javno preberejo svojo reøitev in jo pojasnijo.
3.
Uœenci naj napiøejo naslov besedila ter nato v manjøih skupinah primerjajo in presojajo svoje reøitve. Vodje skupin naj javno poroœajo o vseh reøitvah in o presoji œlanov skupine, uœitelj pa naj spodbuja uœence pri njihovem spoznavanju, presojanju, sprejemanju oz. zavraœanju raznih mnenj (oz. raznolikosti moænih naslovov).
4.
Uœenci naj pred pogovorom preberejo vpraøanja v DZ in naj tiho razmislijo, kaj bi nanje odgovorili. Podœrtajo/obkroæijo/pobarvajo naj si tista vpraøanja, na katera ne bi znali (povsem) odgovoriti. Nato naj uœitelj øe enkrat predvaja posnetek; uœencem naj pred ponovnim gledanjem naroœi, naj bodo pozorni na tiste podatke, ki so jih med prvim gledanjem spregledali. Gledanju posnetka naj sledi pogovor o posnetem besedilu in tudi o tem, ali je ponovno gledanje posnetka uœencem kaj koristilo ali ne.
5.
Uœitelj naj uœencem pove, da je vodnik besede verjetno izrekel v tujem jeziku, vendar naj oni o njih poroœajo po slovensko. Uœenci naj reøujejo nalogo sami; svoje reøitve naj primerjajo s priloæenim snopiœem in nato pred razredom poroœajo o svojih ugotovitvah. Uœitelj naj uœencem pove, da je moænih veœ reøitev, le smiselne morajo biti; zato naj uœenci presojajo njihovo smiselnost.
6.
Uœitelj naj spremlja individualno reøevanje te naloge – uœencem naj svetuje, naj pri izbiranju reøitev razmiøljajo o posnetem besedilu in o logiœnosti ponujenih reøitev. Manj zmoæne uœence (ki bi sicer hitro obupali, œeø da si niso zapomnili vseh podatkov) naj spodbuja k logiœnemu sklepanju (tudi na podlagi podobnih svojih izkuøenj).
7.
Uœenci naj trditve, ki so jih prepoznali za neresniœne, ustno zamenjajo z resniœnimi.
8.
To nalogo naj reøujejo uœenci, ki nimajo teæav s pomnjenjem podatkov in s prepoznavanjem œasovne povezanosti dejanj.
9.
Pred reøevanjem te naloge naj uœitelj uœencem øe enkrat predvaja ali glasno prebere en del posnetega besedila.
10.
To nalogo naj reøujejo uœenci, ki nimajo teæav s pomnjenjem podatkov in s prepoznavanjem œasovne povezanosti dejanj.
11.
Pri dopolnjevanju prve povedi si uœenci lahko pomagajo s ponujenima izbirama; drugo poved pa dopolnijo sami. Po frontalnem preverjanju reøitev naj uœenci odgovorijo na naslednja uœiteljeva vpraøanja: – Kolikokrat se je zgodil dogodek, ki ga prikazujemo v pripovedovalnem besedilu? – Na kaj moramo paziti pri navajanju dejanj? – V kateri œasovni obliki so glagoli v pripovedovalnem besedilu? – Ali bi bilo besedilo z naslovom Prviœ na Triglavu pripovedovalno ali opisovalno? – Zakaj ste se tako odloœili? – Kaj pa besedilo z naslovom Delo gorskega vodnika?
12.–14.
Pred individualnim reøevanjem teh nalog naj uœitelj spodbudi uœence k preprosti (oz. smiselni) razlagi izrazov nadpomenka, protipomenka, sopomenka.
15.
Uœitelj naj po nareku uœencev napiøe reøitve na tablo; uœenci naj bodo øe posebej opozorjeni na pravilno pisanje teh pridevniøkih zloæenk. Œe imajo uœenci teæave z njihovim tvorjenjem in pisanjem, naj uœitelj doda øe svoje primere (npr. øola, ki traja devet let → __________ øola; potovanje; ki traja deset dni → ___________ potovanje; uœenka, ki je stara øtirinajst let → ___________ uœenka; odmor, ki traja petnajst minut → __________ odmor).
16.
Pred reøevanjem te naloge naj uœitelj vpraøa, ali lahko øtejemo stole, okna, mize, drevesa, oœala, hlebec, kruh, limone, sadje, skodelice, œaj, mladost, mir … in ali so torej vsi samostalniki øtevni. Nato naj uœenci reøijo to nalogo. Pri poroœanju o reøitvah naj øe povedo, zakaj so se tako odloœili.
17.
Uœenci naj pred individualnim reøevanjem te naloge povedo, kaj je stopnjevanje pridevnikov, koliko pridevniøkih stopenj poznamo in kako jih izraæamo. Uœitelj naj med individualnim reøevanjem spremlja delo uœencev – veliko uœencev bo verjetno stopnjevalo s prislovom bolj/najbolj in te naj uœitelj spomni øe na drugo moænost, tj. s -øi/-ji/-ejøi (v tej nalogi je en sam pridevnik, ki se ne more stopnjevati z obrazilom, tj. moker).
160
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 161
18.
Uœenci naj si v Slovenskem etimoloøkem slovarju ogledajo, iz katerega jezika sta besedi prevzeti; povedo naj, ali zanju obstaja slovenska ustreznica.
19.
Kdor æeli, naj na kratko ustno pripoveduje o svoji izkuønji. Ker je to krajøi govorni nastop, naj se nanj pripravi kar v øoli.
20.
Po reøevanju te naloge naj uœenci, ki so na kratko predstavili svojo izkuønjo, povedo, ali je njihov govorni nastop vseboval te tri dele ter kaj so povedali v uvodu in kaj v zakljuœku. Soøolci naj spremljajo samovrednotenje nastopajoœih in izrekajo svoje mnenje.
21.
Uœitelj naj uœencem pove, da bodo doma napisali pripovedovalno besedilo (oz. doæivljajski spis); seveda se bodo morali na to dobro pripraviti – zato naj æe v øoli preberejo navodilo v 21. nalogi in t. i. korake ali faze tvorjenja besedila ter te logiœno razvrstijo. Reøitve naj se frontalno preverijo, pri domaœem delu pa upoøtevajo. Uœitelj naj se z uœenci øe dogovori o œasu, v katerem bodo napisali besedilo (npr. 7 dni). Ko uœenec prinese svoje besedilo, naj ga uœitelj prebere, v njem zaznamuje napake, pripiøe svoje mnenje ter ga vrne uœencu. Uœitelj naj spodbudi vsakega uœenca, naj odpravi napake, in mu svetuje, kako naj jih odpravi. Nato naj uœenec vrne popravljeno besedilo uœitelju. Uœitelj ga naj øe enkrat popravi in po vnaprej izdelanih kriterijih øtevilœno oceni.
Ciljna tema prvega podpoglavja: Stalne besedne zveze. Tistega, kar bi radi poimenovali, pogosto ne moremo poimenovati z eno besedo, zato besede povezujemo v besedne zveze. Besedne zveze so dveh vrst, in sicer so proste ali stalne. Proste so tiste besedne zveze, ki jih sporoœevalec tvori sproti in katerih pomen je napovedljiv, saj je pribliæno enak vsoti pomenov posameznih delov besedne zveze (npr. sosedova hiøa). Stalne pa so tiste besedne zveze, ki jih sporoœevalec jemlje iz svojega spomina kot æe izdelano celoto (npr. vrstna hiøa, hiøa strahov); njihov pomen je vœasih napovedljiv (prim. vrstna hiøa), zelo pogosto pa ga ne moremo napovedati (npr. hiøa strahov). Stalne besedne zveze z nenapovedljivim oz. prenesenim pomenom imenujemo frazemi. (Taka je veœina stalnih besednih zvez.) Frazemi, tj. stalne besedne zveze s prenesenim pomenom, so po obliki stavœni (npr. Kar se Janezek nauœi, to Janez zna) ali nestavœni (npr. gledati kot miø iz moke). Stavœne frazeme imenujemo reœenice (tudi pregovori), nestavœne pa rekla. Reklom deloma spreminjamo obliko zaradi njihovega vkljuœevanja v besedilo (tako npr. glagolskim reklom spremenimo osebno, œasovno ali naklonsko obliko, prim. gledaø kot miø iz moke – gledal je kot miø iz moke – ne glej kot miø iz moke). Raba frazemov je slogovno zaznamovana. Frazeme pogosto uporabljamo v praktiœnosporazumevalnih besedilih, najdemo pa jih tudi v publicistiœnih in umetnostnih besedilih ter v reklamah. Niso pa primerni za uradovalna in strokovna besedila. Opozorilo: Uœitelji zadnja leta pravijo, da vedno veœ uœencev ne razume slovenskih pregovorov in rekel ter jih tudi ne uporablja oz. jih uporablja narobe (npr. v neustreznih okoliøœinah ali z napaœnimi besedami, prim. loœiti zrnje od plevela, Kar se Janezek nauœi, to Janezek zna, Brez Muje se øe œevelj ne obuje). Zato so naloge v DZ zasnovane tako, da uœence spodbujajo − k razumevanju in rabi stalnih besednih zvez, − k loœevanju dobesednega in prenesenega/dejanskega pomena stalnih besednih zvez, − k prepoznavanju rekel v besedilu, − k rabi stalnih besednih zvez namesto enobesednih izrazov, − k dopolnjevanju stalnih besednih zvez ipd. Uœenci v osnovni øoli spoznajo in uporabljajo samo strokovni izraz stalna besedna zveza – ta jim predstavlja vsako besedno zvezo s prenesenim oz. nenapovedljivim pomenom. V rabi spoznajo nestavœne in stavœne frazeme ter poljudno ime za stavœne frazeme, tj. pregovori. (Uœiteljem je morda namesto izraza frazem bolj znan izraz frazeologem – tako je vse stalne besedne zveze poimenoval J. Toporiøiœ; novejøe jezikoslovje, npr. E. Kræiønik in po njej avtorice srednjeøolskih uœbenikov in delovnih zvezkov, pa uporablja za stalne besedne zveze s prenesenim pomenom izraz frazem /po vzorcu: fonem, morfem …/.) 161
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 162
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj najprej opazujejo ilustracije na koncu te naloge ter povedo, kaj pomenijo stalne besedne zveze pod njimi in kdaj bi jih uporabili. Nato naj reøijo 1. nalogo – izberejo naj ustrezno razlago dane stalne besedne zveze (s tem verjetno ne bodo imeli teæav, ker so se o njenem pomenu pogovarjali æe na zaœetku te enote). Potem naj tiho preberejo besedilo na zeleni podlagi (tj. preprosto razlago strokovnega pojma stalna besedna zveza). Uœitelj naj preveri njihovo razumevanje tega izraza tako, da na tablo napiøe dvojice besednih zvez (tj. prosto in stalno besedno zvezo, npr. imeti zlomljeno roko – imeti dve levi roki; vreœi puøko v koruzo – vreœi smeti v koø; gledati jezno – gledati postrani; imeti koga v æelodcu – imeti koga rad) in pozove uœence, naj v svoj zvezek prepiøejo samo stalne besedne zveze. Ko opravi to nalogo veœina uœencev, naj frontalno preveri reøitve ter ob vsaki reøitvi spodbuja uœence k njenemu utemeljevanju. Nato naj uœencem pokaæe prosojnico z nepopolnimi stalnimi besednimi zvezami (npr. laœen kot _______, siten kot ________, molœeœ kot _________, poœasen kot ________, priden kot ________, bojeœ kot _________, debel kot ___________, dober kot ________, sladek kot ________) in jim naroœi, naj se razdelijo v manjøe skupine in tako pisno dopolnijo dane stalne besedne zveze. Vodje skupin naj javno poroœajo o skupnih reøitvah. Uœitelj naj vodi pogovor o reøitvah; uœence naj spodbuja tudi k pojasnjevanju povezanosti œlovekove lastnosti z dano æivaljo ali predmetom.
2.
Uœenci naj razmiøljajo tudi o pomenski podstavi stalnih besednih zvez, npr. kako je strah povezan s srcem, z dihanjem in s tresenjem.
3.
Uœitelj naj pred reøevanjem naloge vodi pogovor o sestavi te naloge in o strategiji njenega reøevanja. Uœenci naj ugotovijo, da je naloga iz dveh delov (in sicer so stalne besedne zveze iz prvega dela povezane s srcem, iz drugega dela pa z drugimi deli telesa) in da bodo oba dela najlaæe reøili tako, da bodo v vsakem najprej prebrali stalne besedne zveze in ob vsaki razmislili, ali vedo, kaj pomeni, nato pa bodo v desnem stolpcu poiskali razlago frazema ter k vsakemu prepisali ustrezno øtevilko. Po frontalnem preverjanju reøitev naj uœenci povedo, katere stalne besedne zveze so bile zanje nove.
4.
Uœenci naj si najprej ogledajo nalogo in razmislijo, kako jo bodo reøevali. Nato naj v pogovoru z uœiteljem opiøejo strategijo reøevanja. Po frontalnem preverjanju reøitev naj povedo, katerih stalnih besednih zvez niso poznali.
5.
Reøevanje naloge poteka v dveh korakih: uœenci najprej prepoznajo dobesedni pomen dane stalne besedne zveze, nato pa øe prenesenega/dejanskega. Uœenci naj povedo, ali uporabljamo te stalne besedne zveze v dobesednem ali prenesenem pomenu.
6.–8.
Te naloge naj reøijo uœenci, ki to æelijo ali so zlahka reøili vse naloge v tem podpoglavju. Pomagajo si lahko tudi s knjigo slovenskih pregovorov in rekov (ta naj bo v razredu).
9.
Uœenci naj reøujejo nalogo v dvojicah ali manjøih skupinah. Nato naj javno predstavijo svoje reøitve in povedo, katerih stalnih besednih zvez niso poznali.
10.
Uœenci naj reøujejo nalogo v dvojicah ali manjøih skupinah. Nato naj javno predstavijo svoje reøitve in za preostale pregovore povedo, v katerih okoliøœinah bi jih uporabili. Potem naj tiho preberejo besedilo na zeleni podlagi (tj. preprosto razlago poljudnega izraza pregovor). Uœitelj naj preveri razumevanje tega izraza tako, da uœencem naroœi, naj napiøejo nekaj pregovorov, ki jih uporabljajo sami/njihovi starøi/prijatelji … Po doloœenem œasu naj vodi pogovor o zapisanih pregovorih; uœence naj spodbuja k njihovemu razlaganju oz. k opisovanju okoliøœin, v katerih bi jih uporabili.
11.
Uœenci naj sami reøijo pisni del naloge; reøitve naj preverijo v dvojicah. Nato naj javno preberejo reøitve in za vsak dopolnjeni pregovor povedo, v katerih okoliøœinah bi ga uporabili.
12.–13.
Nalogi naj uœenci reøijo doma; uœitelj naj jim pove, da si lahko pri reøevanju 12. naloge pomagajo z raznimi viri (npr. s starøi/starimi starøi/knjigami slovenskih pregovorov/SSKJ ipd.). Naslednjo uro naj v øoli najprej predstavijo svoje reøitve 12. naloge in poroœajo o virih, s katerimi so si pomagali; nato naj preberejo øe reøitev 13. naloge ter sodelujejo v pogovoru o tem pregovoru.
Ciljna tema drugega podpoglavja: Predlog. Predlogi (npr. v, med, ob) so besede, ki poimenujejo neenakovredna razmerja med besedami ali besednimi zvezami (prim. hlaœe v omari, petje med prhanjem, izlet ob lepem vremenu) ter vplivajo na sklonsko obliko izraza za seboj (prim. v omari, med prhanjem, ob lepem vremenu).
162
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 163
Veœina predlogov poimenuje prostorsko razmerje (npr. pred /razredom/, med /smrekama/, po /mestu/); nekateri med njimi poimenujejo øe katero drugo razmerje, npr. œasovno (pred /poukom/, med /uro/, po /testu/), pogojno (ob /lepem vremenu/), naœinovno (po /polæje/) … Predlogi so po pomenu podobni nekaterim veznikom, in sicer podrednim (npr. ko, ker, œeprav, œe). Od teh veznikov se ne loœijo po pomenu (prim. istoœasnost: ko /se prham/ = med /prhanjem/; vzrok: ker /se je otoplilo/ = zaradi /otoplitve/; izjema: œeprav /zamujaø/ = kljub /zamudi/; pogoj: œe /bo lepo vreme/ = ob /lepem vremenu/), temveœ po tem, da predlogi vplivajo na sklon besede za seboj (npr. med poœitnicami, zaradi bolezni, kljub snegu), vezniki pa ne. Predlogi predvidevajo ob sebi doloœen sklon. Pogosto napovedujejo po dva mogoœa sklona (npr. predlog na: toæilnik ali mestnik) – kateri sklon bo obvezen v danem primeru, pa je odvisno predvsem od glagola, ki stoji pred predlogom (npr. hoditi na delo /toæilnik/; spati na senu /mestnik/). Predlog in beseda (besedna zveza), ki mu sledi v doloœenem sklonu, tvorita t. i. predloæno zvezo. Predlogov ne sklanjamo in ne spregamo, torej spadajo med nepregibne besede. V stavku nimajo vloge samostojnega stavœnega œlena, temveœ so del drugih stavœnih œlenov, npr. predmeta (npr. Pogovarjali so se o øoli.) ali prislovnega doloœila (npr. Odøli so brez pozdrava). =======
Opozorilo: Uœenci uporabljajo predloge predvsem za izraæanje prostorskih razmerij; druga razmerja raje izraæajo z vezniki (in z njimi tvorijo odvisne stavke). Zato naj uœitelj z vajami spodbuja uœence k rabi predlogov za izraæanje raznih prostorskih razmerij (npr. v hiøi, iz hiøe, za hiøo, izza hiøe, pred hiøo, izpred hiøe, nad hiøo, iznad hiøe, pod hiøo, izpod hiøe, od hiøe, do hiøe, ob hiøi, med hiøama …) in za izraæanje drugih razmerij – uœenci naj pretvarjajo (strnjujejo) odvisne stavke v predloæne zveze (npr. Ko piøem domaœo nalogo … → Med pisanjem domaœe naloge …; Ko se vrnem domov … → Po vrnitvi domov …; Ker me zebe … → Zaradi mraza …; Œe bo deæevalo … → Ob deæju …; Œeprav sem bolan … → Kljub bolezni …) in predloæne zveze v odvisnike (npr. Pred izletom … → Preden smo odøli na izlet …). Katere so najpogostejøe napake uœencev pri rabi predlogov? − Izraæanje kraja/poloæaja s predlogom v namesto s predlogom na (npr. v Petrovem Brdu, v Bledu, v Vrhniki). Ta napaka je pogosta pri naselbinskih lastnih imenih, ki niso iz uœenœeve okolice oz. jih uœenci ne poznajo. Ker je predlog v pogostejøi, ga uœenci uporabijo tudi v neznanih primerih – in tako pogosto naredijo napako. Uœitelj naj uœencem pove, da se pri rabi predloga v oz. na ravnamo po prebivalcih danega kraja oz. da lahko poiøœemo podatek v priroœniku, npr. v leksikonu Slovenska krajevna imena ali v slovarskem delu Slovenskega pravopisa. − Izraæanje izhodiøœa s predlogom iz namesto s predlogom z/s (npr. iz Triglava, iz stola, iz izleta); do te napake prihaja zato, ker uœenci ne mislijo na to, s katerim predlogom bi izrazili izhodiøœni poloæaj, tj. z v ali na (npr. v/na Triglavu, v/na stolu, v/na izletu). Zato naj jih uœitelj nenehno opozarja na t. i. predloæni dvojici v – iz in na – z/s. − Izraæanje izhodiøœa, spremstva ali sredstva s predlogom z namesto s (npr. z plesa, z Triglava, z tabo, z kolesom). Ker je predlog z pogostejøi, ga uœenci uporabljajo v vseh primerih, torej tudi pred nezveneœimi nezvoœniki. Uœitelj naj z uœenci ob vsaki priloænosti utrjuje rabo predloga s pred soglasniki iz povedi Ta suhi økafec puøœa, spodbuja naj jih k odkrivanju napak in k pojasnjevanju svojih odkritij. − Izraæanje cilja s predlogom k namesto h (npr. k Katji, k gostom); uœenci pogosto pozabijo, da ima predlog k razliœico h in da se ta uporablja le v dveh poloæajih, tj. pred besedo, ki se zaœne na k ali g, zato v vseh poloæajih uporabljajo pogostejøo razliœico, tj. k. Uœitelj naj uœence spodbuja k zapomnitvi pravila o rabi predloga h, npr. s pomoœjo simbola kg. − Pisanje predloga skupaj z naslednjo besedo (npr. vrazredu, stabo, namizi). Ker so predlogi kratke besede (trije so celo brez zloga, tj. v, z/s, k/h) in ker jih naœeloma izgovarjamo skupaj z naslednjo besedo (zato tudi pravimo, da so naslonke ali klitike), jih uœenci z jezikovnimi teæavami pogosto piøejo kar skupaj z naslednjo besedo. Uœitelj naj uœencem pove, da s predlogi poimenujemo poloæaj in jih zato piøemo narazen; svojo razlago naj ponazori z zamenjavo predloga ob isti besedi, npr. za øolo, pred øolo, nad øolo, v øolo – uœenci naj ob tem tudi razmiøljajo o pomenu tako nastalih predloænih zvez. 163
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 164
− Podaljøevanje nezloænih predlogov (v, z/s ali k/h) s polglasnikom in njihovo loœeno izgovarjanje. Uœenci (oz. odrasli Slovenci nasploh, torej tudi uœitelji) delajo to napako vedno, kadar govorijo knjiæno (oz. kadar mislijo, da govorijo knjiæno) – zaradi pogostnosti take izreke v slovenski javnosti mislijo, da to spada v knjiæno izreko. Uœitelj naj zato pazi na svojo izreko (tj. naj izgovarja nezloæne predloge skupaj z naslednjo besedo) in na izreko uœencev – uœence naj spodbuja k prepoznavanju te napake pri soøolcih, sebi in drugih javnih govorcih. Naloge v DZ so zasnovane tako, da spodbujajo uœence k rabi predlogov, k odpravljanju t. i. kritiœne rabe predlogov pa tudi k prepoznavanju pravil za rabo danih predlogov, k opazovanju in prepoznavanju poimenovalne vloge predlogov ter k razumevanju strokovnega izraza predlog. Uœenci v 7. razredu spoznajo, da so predlogi besede, s katerimi poimenujemo razna razmerja (npr. prostorsko, œasovno) in ki vplivajo na sklonsko obliko besede (besedne zveze) za njimi. Veznik bodo spoznali v 8. razredu, prav tako skupne pomenske lastnosti veznikov in predlogov ter njihove razloœevalne lastnosti. Uœitelj naj od uœencev ne zahteva definicije predloga – paœ pa naj preverja razumevanje tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da uœencem naroœi, naj v povedi obkroæijo predloge). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj natanœno opazujejo ilustracije in nato vpisujejo manjkajoœe besede. Uœitelj naj bo pri frontalnem preverjanju reøitev pozoren na dvoje, tj. – na rabo predlogov (predvsem v zadnji povedi – verjetno bo kdo od uœencev uporabil predlog iz namesto z) in – na izreko predlogov (predvsem v prvi in zadnji povedi – verjetno bo kdo od uœencev podaljøal nezloæna predloga v in z s polglasnikom ter ju izgovoril loœeno od naslednje besede). Ob teh napakah naj uœitelj ravna v skladu z opozorilom, dodanim k opisu ciljne teme tega podpoglavja.
2.
Uœenci naj sami reøujejo pisni del naloge. Uœitelj naj bo pri frontalnem preverjanju reøitev pozoren na veœ stvari, npr. – na rabo predloga za izraæanje sredstva (verjetno bo kdo od uœencev uporabil predlog z namesto s, npr. z cisterno), – na rabo predloga za izraæanje izhodiøœa (verjetno bo kdo od uœencev uporabil predlog iz namesto z, npr. iz sosednjih gorskih sten) in – na izreko predlogov (verjetno bo kdo od uœencev podaljøal nezloæna predloga s polglasnikom ter ju izgovoril loœeno od naslednje besede). Ob teh napakah naj uœitelj ravna v skladu z opozorilom, dodanim k opisu ciljne teme tega podpoglavja. Nato naj vodi pogovor o delu uœencev in o razumljivosti povedi brez predlogov. Uœenci naj øe prepiøejo besede, ki so jih vpisali, ter ob ponujenih moænostih razmiøljajo o njihovi poimenovalni vlogi. Uœenci naj na koncu preberejo besedilo na zeleni podlagi (tj. preprosto razlago jezikoslovnega pojma predlog). Uœitelj naj preveri njihovo razumevanje tega izraza tako, da na tablo/prosojnico/uœni list napiøe nekaj povedi s predlogi (npr. Trgovino ima pred nosom, Lupino stresi v steklenico, Steklenico speri z vroœo vodo, Blago so prevaæali po Ljubljanici, Kraj leæi ob avtocesti) in naroœi uœencem, naj v vsaki povedi obkroæijo predlog.
3.–4.
Œe bodo uœenci javno brali svoje reøitve, naj bo uœitelj pozoren na izreko nezloænih predlogov. Uœence naj spodbuja k odgovarjanju na vpraøanji na koncu obeh nalog ter k pojasnjevanju svojih odgovorov.
5.–9.
Vse te naloge naj bi odpravljale t. i. kritiœno rabo predlogov z/s, k/h, iz, v ipd. Uœitelj naj ob napakah uœencev ravna v skladu z opozorilom, dodanim k opisu ciljne teme tega podpoglavja. Uœence naj spodbuja k samostojnemu odkrivanju pravil za rabo danega predloga oz. njegove razliœice.
10.
Œe je potrebno, naj uœitelj pomaga uœencem pri prepoznavanju predlogov in pri iskanju predlogov z nasprotnim pomenom.
164
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 165
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj drugega dela enote? Kaj si se nauœil o stalnih besednih zvezah? (Dopolni poved.) Kaj je bil cilj tretjega dela enote? Kaj si se nauœil o predlogih? (Dopolni poved.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri Slovenski pregovori in reki, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 2000. Pregovori in reki/Proverbs and sayings, DZS, Slovenski etnografski muzej, Ljubljana 2003.
165
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 166
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
STALNE BESEDNE ZVEZE so tiste besedne zveze, ki _______________ nekaj drugega kot besede, iz katerih so sestavljene (npr. lije kot iz _________, stisniti rep med __________, biti ___ luno, Jabolko ne pade ________________________________).
STALNE BESEDNE ZVEZE so tiste besedne zveze, ki pomenijo nekaj drugega kot besede, iz katerih so sestavljene (npr. dlije kot iz økafa, stisniti rep med noge, biti za luno, Jabolko ne pade daleœ od drevesa.).
166
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 167
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
PREDLOG je beseda, s katero izraæamo razna razmerja: – prostorsko (npr. ___ øoli, ___ øole), – œasovno (npr. ___ tekmo, ___ tekmi), – idr.
PREDLOG je beseda, s katero izraæamo razna razmerja: – prostorsko (npr. v øoli, iz øole), – œasovno (npr. pred tekmo, po tekmi), – idr.
167
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 168
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi besedilo, ki ga je napisala Urøa iz 7. razreda. Drugo lansko julijsko soboto se je naøa druæina z prijatelji odpravila na nekajdnevno taborjenje ob reki Kolpi. Utaborili smo se v kampu Primostek. Mame z majhnimi otroci so se od jutra do veœera igrale na obreæju reke ali pa se v njej namakale. Naøi oœetje pa so od ranega jutra metali trnke v reko, vendar ribe niso prijemale vabe. Tretjega dne sva s prijateljem Jakatom lenarila v senci pod vrbo. Nekaj œasa sva gledala, kako je starejøi ribiœ, domaœin, kar naprej vlekel ribe iz vode. Ker nama je postalo dolgœas, sva se odpravila k Andreju, bratrancu od Jakata. Ta se je s trnkom boril z majhnimi ribami zelenkami nedaleœ stran. Z Jakatom sva skoœila v reko prav med ribice, ki so se hranile s kruhom na Andrejevem trnku, in jih poøteno splaøila. Seveda sva se na vsa usta smejala Andreju, ki je pihal od jeze. Hotela sva mu uøpiœiti øe kakøno, vendar se nama je pogled ustavil na mreæi, polni rib mren, ki je leæala v grmovju. Verjetno jo je tja odloæil ribiœ, ki sva ga prej opazovala z Jakatom. Ker ga ni bilo v bliæini, sva se domislila potegavøœine. Pritegnila sva tudi Andreja in ga s tem malo potolaæila. Najprej smo se prepriœali, da ni bilo nikogar v bliæini. Øla sem do mreæe in iz nje povlekla veliko ribo ter si jo zataknila za kopalke. Jaka je prijel drugo in jo Andreju obesil na njegov trnek. Ostale ribe iz mreæe smo spustili in so odplavale. Z »bogatim ulovom« smo odhiteli k oœetom. Ti so æe penili, ker niso imeli sreœe z ribolovom.
Odgovori. Ali Urøa v besedilu pripoveduje o tem, kar se ji je zgodilo, ali opisuje to, kar se ji dogaja? ______________________________________________________________________________ Kateri naslov bi dal besedilu: Ko taborimo ob Kolpi ali Ko smo taborili ob Kolpi? ______________________________________________________________________________ Ali govori besedilo o resniœnem ali izmiøljenem dogodku? ______________________________________________________________________________ 2. Odgovori. Kje se je zgodil dogodek, o katerem piøe Urøa? ________________________________________ Kdo je bil udeleæenec dogodka? ____________________________________________________ Kdaj se je to zgodilo? ____________________________________________________________ 3. V eni povedi napiøi, kaj se je zgodilo. ______________________________________________ ______________________________________________________________________________ 4. Uredi zaporedje dejanj. Na œrtice vpiøi øtevilke od 1 do 4. __ Otroci so svoj »bogati ulov« pokazali starøem. __ Otroci so uæivali v poœitniøkem brezdelju. __ Otroci so vzeli ribe. __ Otroci so naøli mreæo z ribami. 168
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 169
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
5. Obkroæi. Kaj manjka v besedilu iz 1. naloge? a) Uvod. b) Jedro. c) Zakljuœek. Kaj naj bi se po tvojem mnenju dodalo? a) Kako je se je odzval domaœi ribiœ. b) Kako so se poœutili Urøa, Jaka in Andrej. c) Kako so se odzvali starøi. Napiøi to, kar manjka. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________
6. V 4. odstavku poiøœi slogovno zaznamovano besedo in jo zamenjaj s slogovno nezaznamovano. _________________________ – _________________________ 7. Iz 3. odstavka prepiøi stalni besedni zvezi, s katerima je Urøa predstavila razpoloæenje otrok, in razloæi, kaj pomenita. ___________________________________ – _________________________________________ ___________________________________ – _________________________________________ 8. Namesto podœrtane besedne zveze uporabi svojilni pridevnik in napiøi pravilno besedno zvezo. Ker nama je postalo dolgœas, sva se odpravila k Andreju, bratrancu od Jakata. Ker nama je postalo dolgœas, sva se odpravila k Andreju, ______________________________. 9. V 2. in 3. odstavku je Urøa napaœno sklanjala samostalnika. Poiøœi ju, oznaœi v besedilu ter odpravi napake. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 10. V 1. odstavku je Urøa uporabila napaœni predlog. Predlog in samostalnik, pred katerim stoji, napiøi pravilno. ________________________________
169
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 170
11. Poveæi, kar spada skupaj. Kdor zgodaj vstaja, ___ Boljøa je domaœa gruda ___ Najprej øtalca, ___ Kdor prej pride, ___ Kdor ne uboga, ___ Kdor slabo vest ima, ___ Ni vse zlato, ___ V svoji hiøi delam, kar hoœem, ___
A B C ΠD E F G
se sam izda. kar se sveti. prej melje. ga tepe nadloga. v tuji pa, kar smem. potem kravca. kot na tujem zlata ruda. mu œasa preostaja.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
12. Kateri pregovor v desnem stolpcu pomeni isto kot pregovor v levem? Poveæi dvojice. Kdor se ne potrudi v mladosti, A Brez muke ni moke. gorje mu v starosti. ___ B Kdor ne naredi niœ za druge, Kakor jih starøi uœe, tako mladiœi ævrgole. ___ ne naredi niœ zase. Brez muje se øe œevelj ne obuje.___ C Brez dela ni jela. Œe bi bil rad sreœen, skrbi za sreœo drugih. ___ Œ Kar boø v mladosti sejal, Kdor dolgo spi, obira kosti. ___ boø v starosti æel. D Kar maœka rodi, miøi lovi. Obkroæi. Pregovora, ki sem ju povezal, sta a) protipomenska. b) sopomenska. 13. Kaj pomeni podœrtana besedna zveza? Obkroæi. Po øtiriurni voænji s kolesom po puøœavi pri temperaturi 40 οC bi se vsakemu skisali moægani. Janezu pa se niso in – dosegel je rekord. a) V moægane je priølo preveœ kisline. b) Ne bi znal veœ razsodno razmiøljati. Najprej se mi je zdelo, da me ima uœitelj za fiziko na piki. Ko me je vpraøal, ali hoœem odgovarjati za boljøo oceno, sem pa videl, da sem se motil. a) Da me ne mara. b) Da sem zanj nepomemben œlovek. 14. Dopolni z ustrezno stalno besedno zvezo. Izbiraj med navedenimi øtirimi moænostmi. Babica je padla, ker _____________________________________________________. a) je noge niso veœ dræale b) se je postavila na svoje noge c) me ni videla æe od mladih nog œ) je bila nova od nog do glave Katera od stalnih besednih zvez, ki jih nisi izbral, pomeni – biti obleœen v nova oblaœila: ___ – osamosvojiti se: ___ – æe dolgo, od mladosti: ___ 170
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 171
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
15. V naslednjih povedih sta stalni besedni zvezi. Podœrtaj ju. (Pomagaj si z njunima pomenoma: obupati in imeti teæave/skrbi). Kolesar je takole pripovedoval o svoji zadnji tekmi: »Bolje sem bil pripravljen kot lani, vendar je bila dirka precej teæja, daljøa in z veœ vzponi. Tudi konkurenca se je zdela moœnejøa, vendar se je k sreœi kmalu izkazalo, da sem dosti boljøi od drugih. Veœina sotekmovalcev je æe œetrti dan dirke dvignila roke. Meni pa v æivljenju ni bilo z roæicami postlano, zato se tudi na tej tekmi nisem takoj predal – in to se mi je obrestovalo.« 16. V povedih podœrtaj stalne besedne zveze in razloæi, kaj pomenijo. V pogovoru o konœni ekskurziji sem imel obœutek, da vsi soøolci brijejo norca iz mene, zato sem vstal in brez pozdrava odøel domov. _____________________________________________________________________________ Rop menjalnice je spravil na noge vso policijo, saj je tat odnesel vse, kar mu je priølo pod roke, ne le denar, temveœ tudi dva raœunalnika in fotokopirni stroj. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ 17. Vstavi besede, ki manjkajo. Jabolko ne pade daleœ ___ drevesa. Dober glas seæe ___ deveto vas. Odpri svoja vrata, pa boø tudi _____ drugih naøel odprta. Ti oœeta ___ praga – sin tebe ___ prag. _____ sadovih ocenjuj drevo, ne _____ listju. Besede _____ srca seæejo _____ srca, besede _____ jezika pa le _____ uøes. Ni pametno podreti vse mostove _____ seboj. 18. Vstavi besede, ki manjkajo. Severno _____ grøkih dræav so prebivala makedonska plemena. Preæivljala so se _____ æivinorejo in poljedelstvom. Grki so jih imeli _____ barbare. Ta knjiga bo ____ pomoœ starøem, ki imajo novorojenœka. Œe pride ___ oko jedka snov, ga je treba takoj sprati ___ mlaœno vodo (zlivamo jo ___ vrœa, skodelice ali steklenice); ___ tem dræimo oko ___ prsti narazen. ___ umivalnik nalijte hladno vodo ___ pipe. Kako se imenujejo besede, ki si jih vstavljal? _______________________
171
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 172
19. Dopolni. Ko piøem pripovedovalno besedilo, moram slediti korakom _____
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
in _____ pisanjem ter ____ njem. ____ pisanjem razmiøljam, ____ œem bom pripovedoval (izberem smeøen/pretresljiv/zanimiv … dogodek). Razmiøljam tudi ____ tem, kaj vse bi povedal ____ tem dogodku. Nato izdelam naœrt ____ besedilo: kljuœnim besedam ___ miselnem vzorcu pripiøem bistvene podatke. Potem se odloœim, ___ œem bom pisal najprej in ___ œem ___ koncu. ____ pisanjem − izbiram okoliøœinam ustrezne besede in pazim, da se besede ne ponavljajo, − besede skladam ___ povedi in pazim, da tvorim razumljive povedi, − povedi skladam ___ zveze povedi in pazim, da sta zaporedni povedi smiselno povezani, − nato zapiøem osnutek besedila in upoøtevam pravopisna pravila. ____ pisanju preberem besedilo, ga popravim, in œe je treba, øe prepiøem. 20. Nariøi 4 risbe, na katerih naj bosta kvadrat in krog, in sicer: – krog nad kvadratom, – kvadrat v krogu,
– krog ob kvadratu,
– kvadrat pod krogom.
21. Vstavi, kar manjka v drugi povedi. Ko boø priøel domov, bomo veœerjali. = ____ vrnitvi domov bomo veœerjali. Ko boø veœerjal, ne boø gledal televizije. = ____ veœerjo ne boø gledal televizije. Ker boø utrujen, ne boø mogel igrati nogometa. = ____ utrujenosti ne boø mogel igrati nogometa. Œe boø v nevarnosti, pokliœi na tel. øt. 113. = ____ nevarnosti pokliœi na tel. øt. 113. Œeprav boø utrujen, boø zadovoljen. = ____ utrujenosti boø zadovoljen. Preden boø vpraøan, boø moral ponoviti snov. = ____ spraøevanjem boø moral ponoviti snov. 172
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 173
22. Besedno zvezo v oklepaju napiøi na œrto v ustrezni obliki.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Na (avstralske ceste) _____________________________ æivali vsako leto povzroœijo œez deset tisoœ prometnih nesreœ. Najveœ je nesreœ s (kenguruji) ________________, precej manj pa z (lisice, psi, maœke, konji, krave in ovce) _______________________________ _____________________________________________________________________________, Veliko nesreœ se zgodi julija, ko je v (Avstralija) _____________________ zima in vozniki zaradi (krajøi dnevi) _______________________ prej priægejo luœi ter tako zmedejo æivali. Iz povedi izpiøi predloge. ______________________________ 23. Vstavi, kar manjka. ____ daljnogledom se je dalo videti celo koœo na Kredarici. Pekaœ prekrij ___ papirjem za peœenje. V knjiænem jeziku se lahko sporazumevamo ___ vsemi Slovenci. Ali si ravnatelja pozdravil ___ uradnim pozdravom? ___ Samom me øe nisi seznanila. Prodajalka je stopila ___ kupcu in ga vpraøala, kaj æeli. Kupec se je obrnil ___ gospe, ki je kupovala zobno pasto. Odøla sta ___ blagajni. ____ sreœi je imel s seboj dovolj denarja. Kolesi sta prislonila ___ hrastu, nato pa sedla v travo. Odgovori. Kateri predlog si vpisal v prvem delu naloge?_________ Kateri predlog si vpisal v drugem delu naloge? _________ Obkroæi. Kako izgovarjamo predlog v zgornjih povedih? a) Loœeno od naslednje besede. b) Skupaj z naslednjo besedo. 24. Vstavi predlog z ali iz. Potegnili so ga _____ jame. Uœenci 7. a se bodo v soboto vrnili _____ Kranjske Gore. Kdaj se vrnete _____ izleta, Mateja? Poslali smo jim razglednico _____ Bleda. V nedeljo nas bodo obiskali sorodniki _____ Kopra. Danes se je soseda zgodaj vrnila _____ sluæbe. _____ poøte so klicali, da pridi po paket.
173
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 174
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
25. Odgovori na vpraøanja.
KJE SI?
OD KOD PRIHAJAØ?
kino Triglav trg ploøœad Pohorje obisk ples
26. Popravi, kar je narobe. Pot iz æelezniøke postaje do srediøœa mesta traja samo pet minut. V drevesu je samo øe en list. Luka mi je pisal iz morja, Miha pa iz Jesenic. Prosim, œe pobereø koøœek kruha iz tal. Ali mogoœe veste, kdaj odpelje zadnja gondola iz Kanina?
174
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 175
14 Zgodilo se je v Mariboru str. 148–159, predvideno øtevilo ur: 4
Operativni cilji enote: − branje œasopisnega poroœila, − prepoznavanje okoliøœin nastanka in izida œasopisnega poroœila, − prepoznavanje teme prebranega besedila, − prepoznavanje sestavin œasopisnega poroœila, − prepoznavanje zapovrstja dejanj predstavljenega dogodka, − povzemanje znaœilnosti œasopisnega poroœila, − uporaba znanja o œasopisni novici in prepoznavanje razloœevalnih lastnosti œasopisnega poroœila, − presojanje trditev o prebranem besedilu, − znajdenje v besedilu, − tvorjenje (œasopisnega) poroœila, − razumevanje in raba strokovnih izrazov øtevnik, glavni øtevnik in vrstilni øtevnik, − prepoznavanje dveh osnovnih vrst øtevnikov (na podlagi vpraøalnic), − pisanje glavnih in vrstilnih øtevnikov z besedo in øtevilko, − raba glavnih øtevnikov in izrazov za njimi v povedi, − skladanje besed v povedi, − spoznavanje znaœilnosti povedi in stavka, − spoznavanje in uzaveøœanje meril za doloœanje povedne sestave besedila, − spoznavanje in uzaveøœanje meril za doloœanje stavœne sestave povedi, − spoznavanje in uzaveøœanje strategije doloœanja stavœne sestave povedi, − izraæanje logiœnega razmerja v veœstavœni povedi, − razumevanje in raba strokovnih izrazov poved in stavek, enostavœna in veœstavœna poved. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Œasopisno poroœilo. Œasopisno poroœilo je neumetnostno besedilo, v katerem sporoœevalec (novinar) javnosti poroœa o preteklem dogodku, tj. œim bolj objektivno (torej stvarno, resniœno) pripoveduje o njem. Zato pravimo, da je œasopisno poroœilo objektivno pripovedovalno besedilo. Sporoœevalec v njem seznani naslovnika o tem, − kaj se je zgodilo (o dejanjih poroœa z glagoli v pretekliku), − kdo je bil pri tem udeleæen, − kdaj se je to zgodilo, 175
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 176
− kje se je zgodilo, − kako je dogodek potekal (dejanj po navadi ne predstavi v resniœnem zapovrstvju, temveœ najprej predstavi rezultat dogodka, øele nato pa njegov resniœni potek). Œasopisno poroœilo ima naslov (pogosto celo tridelno naslovje, tj. naslov, nadnaslov in podnaslov), pod besedilom pa sta navedena ime in priimek avtorja; ob besedilu je pogosto tudi fotografija s kraja dogodka. Opozorilo: Œasopisnega poroœila ne smemo zamenjati s œasopisno novico – ta je sicer tudi objektivno pripovedovalno besedilo, vendar je krajøa od poroœila, ker v njej avtor (novinar) ne predstavlja poteka dogodka. Uœenci so œasopisno poroœilo brali æe v 6. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 4. Vsak dan jih beremo, 28–49), in sicer zato, da bi razvijali svojo bralno zmoænost, ne pa zato, da bi spoznavali znaœilnosti in zgradbo te besedilne vrste – to je cilj branja œasopisnega poroœila ter posluøanja/gledanja televizijskega poroœila v 7. razredu (v 14. oz. 15. enoti). (Sedmoøolci imajo veœ znanja o œasopisni/televizijski/novici – to so brali oz. gledali/posluøali in opazovali v 4. in 5. razredu /gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 14. Izvedel sem nekaj novega, 2. del, 4–10, in 15. Posluøam, gledam, 2. del, 12–16, ter D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 6. Spet se je zgodilo nekaj novega, 1. del, 41–49/.) Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj se razdelijo v manjøe skupine. Uœitelj naj vsaki skupini izroœi dve besedili, izrezani iz œasopisa, in sicer novico in poroœilo. Uœenci iz skupine naj si ogledajo besedili in ju preberejo, nato naj se pogovorijo o tem, katero od njiju je œasopisna novica; na list papirja naj prepiøejo njen naslov, nato naj si izmenjajo besedili z drugo skupino; branje besedil in prepoznavanje œasopisnih novic naj traja, dokler vse skupine ne preberejo vseh besedil, ki jih je uœitelj izrezal iz œasopisa. Nato naj skupine javno predstavijo svoje reøitve – preberejo naj naslove besedil, za katere menijo, da so œasopisne novice; uœitelj naj spodbuja uœence k utemeljevanju reøitev, torej k uporabi predznanja o znaœilnostih œasopisne novice. Nato naj tiho preberejo besedilo iz DZ. Po tihem branju naj uœitelj izbere uœenca za glasno branje.
2.
Uœenci naj najprej tiho preberejo vpraøanja iz 2. naloge in k njim pripiøejo odgovore. Nato naj sodelujejo v pogovoru; tega naj vodi uœitelj.
3.–5.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice in tako reøujejo te naloge – en œlan dvojice naj ima odprto stran z besedilom (iz 1. naloge), drugi pa stran s temi nalogami. Tako si bodo olajøali iskanje podatkov v besedilu. Svoje reøitve naj preverijo z reøitvami v priloæenem snopiœu.
6.
Vsak uœenec naj sam prebere in dopolni besedilo na zeleni podlagi. Ko reøi nalogo veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preveri reøitve. Nato naj uœence vpraøa, koliko podatkov o dogodku mora vsebovati poroœilo, ter jih prosi, naj mu te podatke naøtejejo, npr. kot vpraøanja – ta naj napiøe na tablo. (Vse to lahko uœenci razberejo iz dopolnjenega besedila na zeleni podlagi.) Potem naj uœitelj uœencem postopoma kaæe prosojnice z izrezanimi œasopisnimi besedili (ta so brali in razvrøœali v motivacijskem delu enote, tj. pred branjem besedila iz 1. naloge) in jim naroœi, naj vsako besedilo preberejo øe enkrat in povedo, ali je œasopisna novica ali œasopisno poroœilo. Uœence naj spodbuja k utemeljevanju odgovorov. Uœenci naj na koncu povzamejo, v œem se loœi poroœilo od novice.
7.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice in tako reøujejo to nalogo – en œlan dvojice naj ima odprto stran z besedilom (iz 1. naloge), drugi pa stran s to nalogo. Tako si bodo olajøali presojanje resniœnosti danih trditev o podatkih iz besedila.
8.
Uœitelj naj pred reøevanjem naloge glasno prebere besedilo na zeleni podlagi; razliko med naslovi navadnih in œasopisnih poroœil naj ponazori s primeroma (npr. V mavcu namesto na Krvavcu – Zimski øportni dan na Krvavcu) – uœence naj vpraøa, kateri naslov poimenuje dogodek, kateri pa rezultat dogodka in kateri naslov bi si izbral pisec œasopisnega œlanka. Uœence naj spodbuja øe k branju in presojanju naslovov œasopisnih œlankov na prosojnicah. Nato naj uœenci v dvojicah reøujejo 8. nalogo, tj. presojajo naj ustreznost predlaganih naslovov in izberejo ustrezni naslov (oz. dva). Potem naj javno predstavijo svojo izbiro in jo pojasnijo.
176
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 177
9.–13.
Uœenci naj se razdelijo v skupine s 5 œlani. Vsak œlan naj reøi eno od teh nalog; nato naj se œlani skupine pogovorijo o reøitvah in oblikujejo skupne reøitve – te naj napiøejo na list papirja. Skupine naj si zamenjajo liste z reøitvami; reøitve naj preverijo s priloæenim snopiœem. Vsako pravilno reøitev naj ovrednotijo z 1 toœko; nato naj seøtejejo vse toœke in na podlagi tega podatka ocenijo uspeønost skupine.
14.–15.
Uœenci naj se odloœijo za eno od teh nalog in naj se doma pripravijo na govorni nastop oz. naj doma napiøejo poroœilo. Nato naj v øoli govorno nastopijo oz. prilepijo svoje (œasopisne) œlanke na plakat ali oglasno desko. Soøolci naj pozorno posluøajo govorne nastope oz. berejo (œasopisna) poroœila in jih presojajo (po znanih merilih).
Ciljna tema prvega podpoglavja: Glavni in vrstilni øtevniki. Øtevniki so besede, s katerimi ne poimenujemo prvin predmetnosti, temveœ njihovo koliœino oz. njihov poloæaj v vrsti ali skupini itd. Øtevnik v sodobnem slovenskem jezikoslovju (po J. Toporiøiœu, 1976) ni besedna vrsta, temveœ je podvrsta besedne vrste, ki jo imenujemo pridevniøka beseda. Øtevnike uvrøœamo med pridevniøke besede zato, ker nastopajo v stavku v vlogi levega prilastka (npr. trije otroci) ali povedkovega doloœila (npr. Otroci so trije). Ker pa je jezikoslovno razvrøœanje besed v besedne vrste zelo abstraktno (zanj sta namreœ potrebni precej bolj razviti zmoænosti abstraktnega miøljenja in opazovanja pojavov v jeziku, kot ju lahko priœakujemo od vseh uœencev v osnovni øoli), spoznavajo uœenci na tej stopnji øolanja le temeljne oz. laæje predstavljive skupine besed, npr. øtevnike, pridevnike, samostalnike, zaimke … Poznamo veœ vrst øtevnikov; najpogosteje uporabljamo glavne in vrstilne øtevnike. Z glavnimi øtevniki poimenujemo koliœino (npr. øest razredov), zato se po njih spraøujemo z vpraøalnico koliko. Z vrstilnimi øtevniki poimenujemo poloæaj prvine v vrsti (npr. øesti razred), zato se po njih spraøujemo z vpraøalnico kateri (po vrsti). Øtevnike piøemo na dva naœina: s øtevilkami ali z besedami. Œe piøemo glavne øtevnike s øtevilko, za njo ne naredimo pike (npr. 6 razredov); œe pa piøemo s øtevilko vrstilne øtevnike, za øtevilko postavimo piko (npr. 6. razred). Glavne øtevnike do sto in stotice piøemo kot eno besedo (tj. skupaj, npr. petindevetdeset, dvesto), vse ostale piøemo loœeno (npr. sto dvajset, dva tisoœ, pet milijonov). Vrstilne øtevnike vedno piøemo kot eno besedo, torej skupaj (npr. petindevetdeseti, dvestodvajseti, dvatisoœi). Opozorilo: Uœenci so se v 4. razredu sreœali s pravilnim pisanjem glavnih in vrstilnih øtevnikov do 100 (s øtevilko in z besedo) (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 1. del, 5. Øtevila piøemo s øtevilkami ali z besedami, 30–35); v 6. razredu so se seznanili s pojmi øtevnik, glavni in vrstilni øtevnik ter s pravilnim pisanjem glavnih in vrstilnih øtevnikov do 1000 (s øtevilko in z besedo) (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 2. del, 25. Rok je bil na krosu 2., 2 soøolca sta bila tik za njim, 121–128). Z nalogami v 7. razredu pa naj bi utrjevali in razvijali svojo zmoænost prepoznavanja øtevnikov in njihovih dveh temeljnih vrst ter zmoænost pisanja obeh vrst øtevnikov z besedo in øtevilko. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah
1.–4.
Uœenci naj pred reøevanjem nalog preberejo naslov tega podpoglavja; nato naj sodelujejo v pogovoru o tej skupini besed – uœitelj naj jih vpraøa, ali poznajo besedo øtevnik, kaj delamo s øtevniki, kako se vpraøamo po njih, koliko vrst jih poznamo, kako jih piøemo in na kaj moramo pri tem paziti ipd. Potem naj naøteje nekaj besed (npr. hiøa, zanimiv, sto, gledam, øesti, tisoœ, visok, pri, pet, kreda, ona, ena, prvi) in pred tem uœencem naroœi, naj z dvigom rok zaznamujejo, ali je izreœena beseda øtevnik ali ne. Nato naj uœenci sami reøujejo naloge; svoje reøitve naj primerjajo z reøitvami soøolca. Soøolca v dvojici naj skupaj reøita øe naslednjo nalogo: na list papirja naj nariøeta tako preglednico, kot je v 4. nalogi na str. 152; v besedilu Dan œrnih vreœk naj obkroæita vse øtevnike in te nato prepiøeta na ustrezna mesta v preglednici. Uœitelj naj frontalno preveri reøitve dvojic.
177
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 178
5.
Uœenci naj si podrobno ogledajo preglednico v tej nalogi in jo nato predstavijo v javnem pogovoru z uœiteljem – povedo naj, – kaj predstavlja preglednica (tj. zapis øtevnikov), – iz koliko delov je »glava« preglednice in kaj predstavlja vsak, – iz koliko delov je vsak od teh dveh delov in zakaj je iz teh delov, – kaj je napisano z modro barvo, – kako piøemo z besedo glavne øtevnike, – kako piøemo z besedo vrstilne øtevnike, – kako piøemo s øtevilko glavne øtevnike, – kako piøemo s øtevilko vrstilne øtevnike ipd. Nato naj sami dopolnijo preprosto pravopisno pravilo na zeleni podlagi; svoje reøitve naj primerjajo z reøitvami soøolca.
6.–9.
Uœenci naj te naloge reøujejo sami; svoje reøitve naj primerjajo z reøitvami soøolca, nato pa skupaj z reøitvami v priloæenem snopiœu.
10.
Pred reøevanjem te naloge naj uœitelj pove uœencem, da je moænih veœ reøitev; naroœi naj jim, naj jih napiøejo œim veœ. Reøitve naj preverja frontalno – uœenci naj napiøejo na tablo vse moæne reøitve, uœitelj in soøolci pa naj jih komentirajo (npr. 13.45, 1345, 1.45, 145, 13:45, trinajst in petinøtirideset minut, triœetrt na dve, œetrt do dveh).
11.
Uœitelj naj frontalno preveri zapis øtevnikov z besedo; uœence naj tudi spodbuja k pojasnjevanju odgovora na odloœevalno vpraøanje v tej nalogi.
12.
Uœenci naj to nalogo reøujejo sami; svoje reøitve naj primerjajo z reøitvami v priloæenem snopiœu.
13.
Pred reøevanjem te naloge naj uœitelj naroœi uœencem, naj preberejo povedi na listiœu ob robu te naloge; nato naj jih vpraøa, – iz koliko besed je vsaka od teh dveh povedi, – katera beseda iz prve povedi manjka v drugi, – ali je ta beseda samostalnik, pridevnik, glagol …, – v katerih primerih uporabljamo øtevnik eden, tj. Œe za njim ni _________. Uœenci naj nato sami reøujejo to nalogo, nato pa javno berejo svoje reøitve; uœitelj naj jih spodbuja k utemeljevanju reøitev (tj. k uporabi znanja o rabi øtevnika eden).
Ciljna tema drugega podpoglavja: Poved in stavek. Ko govorimo ali piøemo, ne izgovarjamo/piøemo niza nepovezanih besed (npr. vrstnike, naøe, in, Krøkega, øole, so obiskali, iz, uœenke, uœenci), temveœ besede povezujemo/skladamo v zaokroæene enote – povedi (npr. Uœenci in uœenke naøe øole so obiskali vrstnike iz Krøkega). Poved je zaokroæena mnoæica pomensko in oblikovno povezanih besed, ki nekaj pomeni in je nastala v doloœenih okoliøœinah. Œe je zapisana, je njen zaœetek zaznamovan z veliko zaœetnico, konec pa s konœnim loœilom; œe je izgovorjena, se navadno zaœne z viøjim tonom in konœa s konœno intonacijo. V povedi so pomensko in oblikovno povezane besede raznih vrst, npr. samostalniki, pridevniki, glagoli, øtevniki, zaimki … Posebno vlogo imajo glagoli, in sicer tisti v osebni obliki; ker poimenujejo dejanje/stanje/dogajanje/…, se okrog njih zbirajo vse druge besede in jih dopolnjujejo z raznimi podatki, npr. o vrøilcu, prejemniku, predmetu, kraju, œasu, sredstvu, vzroku dejanja ipd. V povedi je lahko en glagol v osebni obliki ali pa jih je veœ (redko so brez njega – npr. odzivne replike v dvogovornem besedilu). Œe je v povedi en glagol, so vse druge besede naœeloma povezane z njim; œe pa je glagolov v osebni obliki veœ, je poved sestavljena iz veœ podmnoæic oz. stavkov. Stavek je torej podmnoæica povedi; sestoji iz glagola v osebni obliki (oz. iz osebne glagolske oblike) in iz vseh besed, ki so zbrane okrog njega (oz. so z njim pomensko povezane). Povedi so iz enega stavka ali iz veœ stavkov – torej so enostavœne ali veœstavœne; veœstavœnim pravimo tudi zloæene povedi. Veœstavœne povedi nastanejo iz veœ enostavœnih povedi, ki jih zdruæimo/poveæemo s posebno besedo, tj. veznikom (z njim naœeloma poimenujemo vrsto logiœnega razmerja med povedma, npr. zaporednost /in/, istoœasnost /ko/, vzrok /ker/, posledico /zato/, namen /da bi/, pogoj /œe/, nasprotje /vendar/ …). 178
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 179
Opozorilo: Naloge v tej enoti so zasnovane tako, da uœenci razvijajo svojo skladenjsko (torej praktiœno) in metajezikovno (torej teoretiœno) zmoænost – v nekaterih nalogah namreœ skladajo besede v povedi ali izraæajo logiœna razmerja v veœstavœnih povedih, v drugih nalogah pa spoznavajo razloœevalne lastnosti povedi in stavka ter spoznavajo in si uzaveøœajo − merila za doloœanje øtevila povedi v besedilu, − merila za doloœanje øtevila stavkov v povedi ter − strategijo doloœanja øtevila stavkov v povedi. Temeljni cilj nalog v tej enoti je doloœanje øtevila stavkov v povedi – to je namreœ izhodiøœe za rabo vejice v slovenøœini pa tudi za doloœanje logiœnih razmerij med stavki, za strnjevanje veœstavœnih povedi v enostavœne oz. za pretvarjanje odvisnikov v predloæne zveze, polstavke, desne in leve prilastke, za doloœanje stavœnih œlenov in prepoznavanje njihove pomenske podstave ipd. Uœitelj naj na razne naœine pomaga uœencem, da bodo usvojili strategijo doloœanja øtevila stavkov v povedi, tj. Z NAVPIŒNO ŒRTO ZAZNAMUJEMO KONEC POVEDI. NATO V POVEDI PODŒRTAMO GLAGOLE V OSEBNI OBLIKI IN JIH PREØTEJEMO. KOLIKOR JE V POVEDI GLAGOLOV V OSEBNI OBLIKI, TOLIKO JE TUDI STAVKOV. To pa pomeni, da bo treba z uœenci, ki imajo pri tem teæave, øe posebej vaditi prepoznavanje konœnih loœil, glagolov nasploh in tistih v osebni obliki (oz. osebnih glagolskih oblik) ter z njihovo dejavnostjo utrjevati merila za doloœanje stavkov. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Pred reøevanjem te naloge naj uœitelj pokaæe uœencem prosojnico, na katero je »prerisal oz. prepisal« tretjo vreœko iz te naloge; enemu od uœencev naj naroœi, naj glasno prebere, kar je napisano na vreœki. Nato naj vodi pogovor – uœence naj vpraøa, – ali jih na vreœki kaj moti, – kaj jih moti, – ali tako govorijo/piøejo, – kaj delajo z besedami, ko govorijo/piøejo, – kaj tvorijo z besedami, – s œim zaznamujejo zaœetek povedi, – s œim zaznamujejo konec povedi, – ali je na prosojnici napisana poved ali le skupina naøtetih besed … Nato naj se uœenci lotijo reøevanja naloge (pred tem naj si ogledajo øe zgled v navodilu). Reøitve naj se preverijo frontalno. Uœenci naj tiho preberejo besedilo na zeleni podlagi; po branju naj v dvojicah dopolnijo uœiteljev povzetek znaœilnosti povedi (uœitelj naj jim ga pokaæe na prosojnici ali plakatu), npr. Poved je po navadi iz ___________ besed; zaœne se z _________ zaœetnico in konœa s piko, _________ ali ________. Vsaka poved nekaj _________.
2.
Uœenci naj preberejo besedilo in pisno odgovorijo na prvi dve vpraøanji. Uœitelj naj frontalno preveri obe reøitvi; uœence naj spodbuja k utemeljevanju drugega odgovora. Pred nadaljnjim reøevanjem naj napiøe na tablo – raznovrstne besede (npr. planet, majhen, kroæi, pred, trije, zakrije) in pozove uœence, naj izberejo glagole in pojasnijo svojo izbiro, – glagole v osebni in neosebni obliki (npr. opazujejo, kazati, tekmovat, tekmujem, ocenjujemo, teœi, obleœeta) ter pozove uœence, naj povedo, kateri so v osebni obliki, in po œem to vedo. Nato naj uœenci sledijo navodilu – v besedilu iz 2. naloge naj podœrtajo osebne glagolske oblike (oz. glagole v osebni obliki); uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (uœenci s slabøe razvito metajezikovno zmoænostjo bodo imeli teæave s prepoznavanjem glagolov, druge pa bo morda zmedel pridevnik nastale /sence/). Ker je prepoznavanje osebnih glagolskih oblik osnova za doloœanje stavkov oz. stavœne sestave povedi ter tudi rabe vejice, naj uœitelj poskrbi za to, da bo œim veœ uœencev prepoznalo osebne glagolske oblike. Uœenci naj javno preberejo glagole, ki so jih podœrtali. Nato naj napiøejo odgovor na naslednji vpraøanji. Reøitve naj se preverijo frontalno. Uœenci naj sami dopolnijo besedilo na zeleni podlagi. Svoje reøitve naj primerjajo z reøitvami soøolca, nato pa skupaj z reøitvami v priloæenem snopiœu.
179
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 180
3.
Uœitelj naj glasno prebere vpraøanje v tej nalogi; nato naj vpraøa uœence, na podlagi œesa v slovenøœini doloœamo øtevilo stavkov (oz. s œim si bodo pomagali pri izpolnjevanju preglednice). To nalogo naj uœenci reøujejo frontalno, ob uœiteljevem potrpeæljivem ponavljanju strategije prepoznavanja øtevila stavkov v povedi.
4.
Pred reøevanjem te naloge naj uœitelj uœencem pokaæe prosojnico z napisano strategijo doloœanja øtevila stavkov v povedi – npr.: »Z NAVPIŒNO ŒRTO ZAZNAMUJ KONEC POVEDI. NATO V POVEDI PODŒRTAJ GLAGOLE V OSEBNI OBLIKI; PREØTEJ JIH – KOLIKOR JE V POVEDI GLAGOLOV V OSEBNI OBLIKI, TOLIKO JE STAVKOV.« Uœenci naj se razdelijo v dvojice in tako reøujejo nalogo. Reøitve naj se preverijo frontalno.
5.–6., 9.–11.
Uœenci s slabøe razvito jezikovno in metajezikovno zmoænostjo lahko izpustijo te naloge.
7.–8.
Ker je 8. naloga laæja od 7., naj uœenci najprej reøijo 8. nalogo. Uœitelj naj spodbuja uœence k razmiøljanju o tem, kako sta dejanji v povedi med seboj logiœno povezani.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o œasopisnem poroœilu? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o øtevnikih? (Dopolni.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Kaj si se nauœil o povedi? (Dopolni.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri Janko Skodlar, Delovna akcija ØD Bevke (prirejeno), Naø œasopis, Vrhnika 2004.
180
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 181
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ŒASOPISNO POROŒILO
Kaj se je zgodilo? Kdo je bil udeleæen? ŒASOPISNO POROŒILO
Kdaj se je zgodilo? Kje se je zgodilo? Kako je dogodek potekal?
181
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 182
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ØTEVNIKI so besede, ki poimenujejo _________________.
ØTEVNIKI GLAVNI
____________
(npr. ________)
(npr. ________)
Vpraøalnica: _________?
Vpraøalnica: _________?
ZAPIS ØTEVNIKOV S ØTEVILKO
Z ______________
GLAVNI
VRSTILNI
GLAVNI
VRSTILNI
ØTEVNIKI
ØTEVNIKI
ØTEVNIKI
ØTEVNIKI
brez _______
s ________
do sto in stotice
__________
_________
182
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 183
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
ØTEVNIKI so besede, ki poimenujejo øtevila.
ØTEVNIKI GLAVNI
VRSTILNI
(npr. tri)
(npr. tretji)
Vpraøalnica: KOLIKO?
Vpraøalnica: KATERI?
ZAPIS ØTEVNIKOV S ØTEVILKO
Z BESEDO
GLAVNI
VRSTILNI
GLAVNI
VRSTILNI
ØTEVNIKI
ØTEVNIKI
ØTEVNIKI
ØTEVNIKI
brez pike
s piko
do sto in stotice
skupaj
skupaj
183
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 184
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Poved je po navadi iz ___________ besed. Zaœne se z _________ zaœetnico in konœa s piko, _________ ali ________. Vsaka poved nekaj _________. POVED ENOSTAVŒNA
______________ ali ZLOÆENA
ima ____ osebno
ima ____ osebnih
glagolsko obliko
glagolskih oblik
(npr. Piøem pesmi.)
(npr. Piøem pesmi, kadar imam œas.)
Poved je po navadi iz veœ besed. Zaœne se z veliko zaœetnico in konœa s piko, vpraøajem ali klicajem. Vsaka poved nekaj pomeni. POVED
184
ENOSTAVŒNA
VEŒSTAVŒNA ali ZLOÆENA
ima eno osebno
ima veœ osebnih
glagolsko obliko
glagolskih oblik
(npr. Piøem pesmi.)
(npr. Piøem pesmi, kadar imam œas.)
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 185
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preberi naslednje besedilo.
NAØ ŒASOPIS 29. novembra 2004
DELOVNA AKCIJA ØD BEVKE Bevke – Podjetje Evrogradnje je v petek, 12. novembra, v Bevkah zaœelo zidarska dela na veœnamenski zgradbi v øportnem parku. Ker so hkrati s prenavljanjem zgradbe zaœeli preurejati tudi øportni park, je vodja gradbiøœa prosil œlane Øportnega druøtva Bevke, naj naslednji dan pospravijo okolico veœnamenske zgradbe, da bi delavci podjetja v ponedeljek lahko nemoteno nadaljevali delo. Delovna akcija œlanov Øportnega druøtva Bevke, ki je trajala polnih devet ur, se je zaœela v soboto ob 8. uri. Osem mlajøih œlanov Øportnega druøtva je najprej preneslo vrata z nogometnega igriøœa pod nadstreøek bliænje hiøe. S trase, po kateri naj bi tekla nova pot do øportnega parka, so odstranili opeko; naloæili so jo na palete, te ovili s fo-
lijo in jih nato odpeljali bliæe k veœnamenski zgradbi. Na novo so prekrili streho gradbene barake, ker je stara puøœala. Pet starejøih œlanov øportnega druøtva pa je najprej posekalo vsa drevesa, ki so rasla na trasi nove poti, nato pa so z nje umaknili øe betonska parkiriøœa za kolesa.
J. S.
Odgovori na vpraøanja. Kdo je pisec tega besedila? ________________________________________________________ Kdo je naslovnik tega besedila? ____________________________________________________ Kje je bilo besedilo objavljeno? ____________________________________________________ Kdaj je bilo besedilo objavljeno? ___________________________________________________ O œem govori besedilo? __________________________________________________________ Ali se je dogodek, o katerem govori besedilo, æe zgodil ali se øele bo? ______________________ 2. Preglednico dopolni z bistvenimi podatki. KAJ SE JE ZGODILO? KDO JE BIL UDELEÆEN? KDAJ SE JE ZGODILO? KJE SE JE ZGODILO?
3. Obkroæi. Na katero vpraøanje øe najdeø odgovor v besedilu iz 1. naloge? a) Kje leæijo Bevke? b) Kako je potekala delovna akcija? c) Kje ima sedeæ podjetje Evrogradnje? œ) Kdo vodi Øportno druøtvo Bevke? 185
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 186
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
4. Obkroæi. Kaj je besedilo iz 1. naloge? a) Novica. b) Navodilo za delo. c) Poroœilo. œ) Opis æivljenja oseb.
Utemelji odgovor. ______________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 5. Kdo je opravil delo, ki je navedeno v levem stolpcu. Poveæi. 1 sekanje dreves
____ delavci podjetja Evrogradnje
2 odstranitev betonskih parkiriøœ za kolesa
____ mlajøi œlani ØD Bevke
3 prekritje strehe gradbene barake
____ starejøi œlani ØD Bevke
4 odstranjevanje opeke 5 zidarska dela v veœnamenski zgradbi S øtevilkami od 1 do 5 doloœi zapovrstje opravljenih del: ___, ___, ___, ___, ___ 6. Ali naslednje trditve ustrezajo besedilu iz 1. naloge? Obkroæi DA ali NE. Œlani druøtva so zaœeli zidati v petek.
DA
NE
Œlani druøtva so delali do 17. ure.
DA
NE
Delavci podjetja Evrogradnje so delali tudi v soboto.
DA
NE
Delovna akcija je potekala v ponedeljek.
DA
NE
Sodelovalo je trinajst œlanov druøtva.
DA
NE
7. Iz predzadnje povedi besedila iz 1. naloge izpiøi glagole v pretekliku in jim doloœi osebo, øtevilo in naklon. GLAGOL
OSEBA
ØTEVILO
ŒAS
NAKLON
8. Eden od glagolov v drugem odstavku je v pogojniku. Izpiøi ga. ________________________ Eden od glagolov v prvem odstavku ni v osebni glagolski obliki. Izpiøi ga. _______________ 9. Ali so bili œlani Øportnega druøtva Bevke za svoje delo plaœani?
DA
NE
Pojasni, zakaj tako misliø. _______________________________________________________ ______________________________________________________________________________
186
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 187
10. Obkroæi. Besede folija, paleta, trasa in akcija so a) domaœe. b) prevzete.
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
11. Naslednjim samostalnikom doloœi sklanjatev. SAMOSTALNIK
SKLANJATEV
SAMOSTALNIK
vodja
delo
pot
akcija
vrata
gradbiøœe
Bevke
nadstreøek
SKLANJATEV
12. Iz zadnje povedi besedila iz 1. naloge izpiøi osebni zaimek in mu doloœi osebo, øtevilo, sklon ter pripiøi besedo, namesto katere stoji. OSEBNI ZAIMEK
OSEBA
ØTEVILO
SKLON BESEDA, NAMESTO KATERE STOJI
13. Kaj pomeni ØD v naslovu besedila iz 1. naloge? ____________________________________ 14. V povedih obkroæi øtevnike in jih nato napiøi z besedo. Na drugo œrto napiøi vpraøalnico zanje. Œlanek je bil objavljen v œasopisu 29. novembra.
____________
_____________
V delovni akciji je sodelovalo 8 mlajøih œlanov druøtva.
____________
_____________
Zaœela se je ob 8. uri.
____________
_____________
Trajala je 9 ur.
____________
_____________
15. Øtevnike iz povedi v 14. nalogi prepiøi na ustrezno œrto. Glavni øtevniki: _______________________________ Vrstilni øtevniki: ______________________________ 16. Øtevnike napiøi z besedami. 99 __________________________________________________________________________ 2863 ________________________________________________________________________ 865. _________________________________________________________________________ 101. _________________________________________________________________________ 17. Vstavi pravilne oblike besed iz oklepaja. Øtevilke napiøi z besedo. S (5, knjiga) __________________________________ je odhitela v knjiænico. V kino sem øel s (3, prijatelj) ___________________________________. Sedeæ smo dobili v (20., vrsta) _____________________________________. Teœaj prve pomoœi smo opravili pred (2, teden) ____________________________________. 187
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 188
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Odprite knjigo na (20., stran) ________________________________________. Mama ne more brez (2, vpraøanje) ___________________________________: kako je bilo v øoli in ali sem bil kaj vpraøan. (17., naloga) __________________________________ ne znam reøiti. 18. Preberi povedi. a) Vodja gradbiøœa je prosil œlane Øportnega druøtva Bevke, naj naslednji dan pospravijo okolico veœnamenske zgradbe. b) Delovna akcija se je zaœela v soboto ob 8. uri. c) Mlajøi œlani so opeko naloæili na palete, te so ovili s folijo in jih nato so odpeljali k veœnamenski zgradbi. œ) Ko so starejøi œlani posekali drevesa, so premestili øe betonska parkiriøœa za kolesa. Iz koliko stavkov so povedi? a) _______
b) ______
c) _______
œ) ______
Pri vsaki povedi pojasni, kako si priøel do navedene øtevilke. a) ___________________________________________________________________________ b) ___________________________________________________________________________ c) ___________________________________________________________________________ œ) ___________________________________________________________________________ 19. Napiøi a) enostavœno poved: __________________________________________________________ b) veœstavœno poved: ___________________________________________________________ 20. Preberi povedi. a) b) c) œ) d) e) f) g) h) i)
Petra! Œe bo lepo vreme, bomo øli v hribe. Kdo je to rekel? Ne vem. Av! Œakam razredniœarko in ravnatelja. Dobro jutro! Hodi hitreje, prosim. Pouk se priœne ob 7.30. Precej œasa presedim za raœunalnikom in brskam po medmreæju.
Katere povedi so
188
− enostavœne?
_____________
− veœstavœne?
_____________
− brez osebne glagolske oblike?
_____________
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 189
15 Kaj pa se je zgodilo v Æeleznikih? str. 160–168, predvideno øtevilo ur: 4
Operativni cilji enote: − posluøanje/gledanje posnetega poroœila, − prepoznavanje okoliøœin nastanka posnetega poroœila in njegove teme, − prepoznavanje sestavin posnetega poroœila, − doloœanje besedilne vrste (uporaba znanja o znaœilnostih publicistiœnega poroœila), − prepoznavanje zapovrstja dejanj predstavljenega dogodka, − presojanje trditev o prebranem besedilu, − ustno opisovanje pripomoœkov za izdelovanje œipk/izbranega slovenskega ljudskega obiœaja oz. prireditve, − pisno poroœanje o izbranem dogodku, − razumevanje strokovnih izrazov poved in stavek, enostavœna in veœstavœna poved, − poznavanje znaœilnosti stavka, − poznavanje temeljnega merila za doloœanje øtevila stavkov v povedi, − opazovanje in prepoznavanje funkcijskih delov stavka oz. stavœnih œlenov, − razumevanje in poznavanje vloge delov stavka oz. stavœnih œlenov, − spoznavanje in uzaveøœanje merila za doloœanje stavœnih œlenov (tj. vpraøalnice zanje), − spoznavanje in uzaveøœanje strategije doloœanja stavœnih œlenov, − doloœanje sestave stavka (tj. doloœanje stavœnih œlenov), − razumevanje in raba strokovnih izrazov stavœni œlen, povedek, osebek, predmet, prislovno doloœilo. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Televizijsko poroœilo.
189
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 190
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœitelj naj pove uœencem, da si bodo ogledali posnetek o neki prireditvi, in naj jim naroœi, naj tiho preberejo naslov 15. enote ter si ogledajo ilustracijo pod njim in fotografije pod navodilom v 1. nalogi. Nato naj uœenci na podlagi naslova enote in nebesednih sporoœil napiøejo odgovore na naslednja vpraøanja: – O œem bo govorilo posneto besedilo? – Kdaj je potekala ta prireditev? – Kje je potekala? – Kdo je sodeloval na tej prireditvi? – Kaj vse se je dogajalo na tej prireditvi? Uœitelj naj ne preverja odgovorov uœencev; vpraøa naj jih le to, ali so lahko odgovorili na vsa vpraøanja in ali mislijo, da so njihovi odgovori popolni oz. pravilni. Naroœi naj jim, naj shranijo list z odgovori in naj se pripravijo na gledanje posnetka. Uœenci naj takoj po ogledu posnetka tiho preverijo svoje odgovore ter jih dopolnijo oz. popravijo; nato naj v pogovoru z uœiteljem poroœajo o svojih odgovorih in o tem, katere podatke so pravilno napovedali, katerih niso napovedali prav oz. katerih sploh niso napovedali. Nato naj si øe enkrat ogledajo posnetek ter si skuøajo zapomniti œim veœ podatkov (med gledanjem posnetka si lahko kaj tudi zapiøejo).
2.
Po drugem gledanju posnetka naj uœitelj vodi pogovor o besedilu. Uœence naj spodbuja k pojasnjevanju zadnjega odgovora – torej k uporabi znanja o znaœilnostih (œasopisnega) poroœila (tega so pridobili v prejønji uœni enoti).
3.–5. in 8. Uœenci naj sami reøujejo te naloge; svoje reøitve naj primerjajo z reøitvami soøolca, nato pa (œe je potrebno) skupaj z reøitvami v priloæenem snopiœu. Potem naj v pogovoru z uœiteljem poroœajo o svojih napaœnih reøitvah ter povedo, zakaj je priølo do njih. 6.
Uœenci naj na podlagi podatkov iz posnetega besedila ali na podlagi svojih izkuøenj oz. drugih virov (npr. SSKJ) razloæijo termin klekljanje. (Uœitelj naj jim pove, da odgovor izdelovanje œipk ni pravilen – œipke lahko namreœ izdelujemo na veœ naœinov, npr. s pletenjem, kvaœkanjem, øivanjem, klekljanjem; klekljanje je izdelovanje œipk s kleklji.)
9.
Uœenci naj na podlagi podatkov iz posnetega besedila ali na podlagi svojih izkuøenj oz. drugih virov naøtejejo slovenske kraje, v katerih je klekljanje øe vedno zelo ohranjeno (npr. Idrija, Æiri, Æelezniki). Uœitelj naj uœencem pokaæe klekljano/idrijsko œipko ter dopolni njihovo razgledanost øe s katerim podatkom o klekljanju, npr. o njegovi razøirjenosti po Evropi (na Nizozemskem in v Italiji), o njegovi zgodovini na Slovenskem (vir: Mojstrovine Slovenije) ipd.
10.
Uœitelj naj spodbuja uœence k naøtevanju œim veœ slovenskih ljudskih obiœajev (nekaj jih poznajo tudi iz prejønjih razredov, npr. kurentovanje, prejo, liœkanje …; œe kateri obiœaj uœencem ni znan, naj ga uœenec, ki ga je omenil, na kratko predstavi.
7., 11., 12. Uœitelj naj uœencem pove, da bodo œez teden dni govorno nastopali, in sicer bodo ustno opisovali pripomoœka za klekljanje, ali enega od slovenskih/domaœih ljudskih obiœajev, ali eno od prireditev, ki ohranja ljudske obiœaje. Uœencem naj naroœi, naj razmislijo, kaj od ponujenega bi opisali, in naj mu svojo odloœitev sporoœijo naslednji dan. Ker se bodo uœenci pripravljali na govorni nastop doma, naj jim posreduje (izreœe/izroœi) øe navodila za pripravo in izvedbo govornega nastopa. Po enem tednu naj pred prvim govornim nastopom napiøe na tablo ali na plakat, na kaj naj bodo posluøalci pozorni med govornimi nastopi. Po vsakem govornem nastopu naj spodbuja uœence k izrekanju mnenja; œe se mu zdi potrebno, naj jih poziva tudi k utemeljevanju mnenja. 13.
190
Ta naloga je za domaœe delo – uœitelj naj pomaga uœencem tako, da jih v øoli spodbuja k naøtevanju faz/korakov sporoœanja, npr. – Izberemo temo, o kateri bomo poroœali. – Izdelamo miselni vzorec s petimi kljuœnimi besedami, znaœilnimi za poroœilo (tj. kaj, kdo, kje, kdaj, kako). – Vse kljuœne besede dopolnimo z bistvenimi podatki (te œrpamo iz raznih virov). – Doloœimo zaporedje kljuœnih besed in bistvenih podatkov. – Napiøemo naslov in »pretvorimo« miselni vzorec v besedilo. – Veœkrat preberemo osnutek besedila in ga popravimo (odpravimo slovniœne, pravopisne idr. napake). – Popravljeni osnutek prepiøemo; pri tem pazimo na œitljivost in estetskost zapisa. (Poroœilo lahko napiøemo na raœunalnik.) Uœenci naj prinesejo poroœila v øolo; uœitelj naj jih pregleda – presoja naj njihovo ustreznost (besedilni vrsti), razumljivost in jezikovno (tj. poimenovalno, skladenjsko in pravopisno) pravilnost, zaznamuje napake ter napiøe svoje mnenje. Uœenci naj svoja poroœila napiøejo øe enkrat – pri tem naj upoøtevajo uœiteljevo mnenje in njegova opozorila na napake. Popravljena besedila naj uœitelj pregleda øe enkrat in jih (po dogovoru z uœenci) tudi oceni.
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 191
Ciljna tema podpoglavja: Sestavine stavka – stavœni œleni. Stavek je podmnoæica povedi; doloœajo ga glagol v osebni obliki in besede, zbrane okrog njega. Glagol v osebni obliki je v srediøœu stavka oz. je organizator stavka – ker poimenuje dejanje/stanje/potek …, pove, kaj se s kom/s œim dogaja; besede okoli njega pa ga pomensko dopolnjujejo (npr. s podatkom o tem, kdo to dela oz. kje/kdaj/kako/zakaj to dela). Stavek sestoji iz delov, ki jih imenujemo stavœni œleni. Stavœni œleni so tisti deli stavka, ki nosijo doloœeno vrsto podatkov, npr. podatek o tem, kaj se dogaja, kdo to dela ipd. Na podlagi teh vrst podatkov (oz. vpraøalnic zanje) loœimo øtiri stavœne œlene: glavni/osrednji stavœni œlen je povedek (tj. tisti stavœni œlen, ki pove, kaj se dogaja), ob njem pa so øe trije, ki ga pomensko dopolnjujejo – tj. osebek, predmet in prislovno doloœilo. Stavœne œlene prepoznamo s pomoœjo vpraøalnic – najprej vpraøamo po dogajanju, torej po povedku, nato pa po drugih stavœnih œlenih. Vpraøalnica za povedek vsebuje sploøni glagol za dogajanje oz. dogodek (Kaj se dogaja? oz. Kaj se je/bo zgodilo?). Vpraøalnica za osebek je kdo/kaj + povedek (Kdo prideluje?). Za predmet je veœ vpraøalnic, npr. koga/œesa + povedek, komu/œemu + povedek, koga/kaj + povedek, o kom/o œem + povedek, s kom/s œim + povedek (npr. Kaj pridelujejo?); veœ vpraøalnic je tudi za prislovno doloœilo, npr. kje + povedek, kdaj + povedek, kako + povedek, zakaj + povedek (npr. Kje pridelujejo?). Vpraøalnice za osebek, predmet in prislovno doloœilo vedno vsebujejo tudi povedek danega stavka, in sicer zato, ker ti trije stavœni œleni pomensko dopolnjujejo povedek – so torej pomensko povezani s povedkom, med seboj pa ne (prim. pridelujejo: Kdo prideluje?, Kaj pridelujejo?, Kje pridelujejo?). Stavœni œleni imajo bolj ali manj napovedljivo obliko, in sicer je po navadi − v povedku glagol v osebni obliki, − v osebku samostalniøka beseda/besedna zveza v imenovalniku, − v predmetu samostalniøka beseda/besedna zveza v neimenovalniku (torej v rodilniku, dajalniku, toæilniku, mestniku ali orodniku), − v prislovnem doloœilu prislov ali predloæna zveza. Nekaj stavœnih œlenov je med seboj povezanih tudi oblikovno/slovniœno; to pomeni, da na obliko stavœnega œlena pogosto vpliva drugi stavœni œlen. Tako je npr. oblika povedka odvisna od oblike osebka (beseda v osebku mu namreœ doloœa osebo, spol in øtevilo, prim. Uœitelj /3. os., m. sp., ed./ → je pripovedoval /3. os., m. sp., ed./), oblika predmeta pa je odvisna od povedka (ta namreœ predmetu doloœa sklon, prim. je pripovedoval → o Egipœanih /mest./). Zato pravimo, da se povedek ujema z osebkom, predmet pa se veæe s povedkom. Stavœni œleni so iz ene ali veœ besed – stavœni œleni iz ene polnopomenske besede so goli, tisti iz veœ polnopomenskih besed pa so zloæeni. (Uœenci v 7. razredu spoznavajo samo gole stavœne œlene, v 8. razredu pa se seznanijo tudi z zloæenim osebkom, predmetom in prislovnim doloœilom – z zloæenim povedkom /torej s povedkovim doloœilom in povedkovim prilastkom/ se v osnovni øoli ne sreœajo.) V stavku je lahko samo en povedek in en osebek, predmetov in prislovnih doloœil pa je lahko veœ – navadno so raznih vrst (npr. predmet v dajalniku in toæilniku, prim. Kolesarji so me prosili za vodo; prislovno doloœilo œasa in kraja, prim. Vœeraj smo smuœali na Voglu). Stavœni œleni v slovenøœini nimajo svojega stalnega mesta (kot ga imajo npr. v germanskih in romanskih jezikih) – v slovanskih jezikih namreœ razvrøœamo stavœne œlene po njihovi aktualnosti; to pomeni, da moramo upoøtevati naslovnikovo znanje oz. pouœenost – zato naj bi stavek zaœeli s tistim podatkom (stavœnim œlenom), za katerega domnevamo, da je naslovniku znan, konœali pa naj bi ga z novim, naslovniku øe neznanim podatkom (stavœnim œlenom). Opozorilo: Doloœanje oz. prepoznavanje stavœnih œlenov je za marsikaterega uœenca precej zapletena (abstraktna) miselna dejavnost, in sicer zato, ker pri tem ne opazujejo posameznih besed in ne razmiøljajo o njihovem pomenu, temveœ imajo pred seboj stavek (tj. pomensko in oblikovno povezano 191
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 192
veœbesedno enoto), besede v njem pa morajo opazovati z druge perspektive – razmiøljati morajo o vlogi, ki jo imajo besede v razmerju do drugih delov stavka (podobno kot ima œlovek v raznih razmerjih razne vloge, npr. æenska – hœi, sestra, soøolka, prijateljica, sodelavka, mati, æena, stranka …). Zato naj uœitelj postopno, nazorno in s preprostimi primeri pomaga uœencem, da bodo − razumeli, v œem je razlika med opazovanjem posamezne/izolirane besede (npr. besede v slovarju) in opazovanjem/odkrivanjem delov stavka, − razumeli vlogo stavœnih œlenov, − usvojili merila za doloœanje stavœnih œlenov (tj. vpraøalnice zanje), − usvojili strategijo doloœanja stavœnih œlenov. (Tudi avtorice delovnih zvezkov smo se odloœile za postopno obravnavo stavœnih œlenov; ker æelimo uœencem olajøati njihovo prvo sreœanje s stavœnimi œleni, imajo vsi stavki v nalogah preprosto sestavo – vsi so iz golih stavœnih œlenov, v povedku prevladujejo nezloæene glagolske oblike /torej sedanjik/.) Uœitelj naj uœence navadi na pravilno zaporedje korakov doloœanja stavœnih œlenov (tj. najprej povedek, nato drugi stavœni œleni) ter naj jim pojasni smiselnost tega zaporedja (tj. povedek je srediøœe stavka, vsi drugi stavœni œleni ga pomensko dopolnjujejo) in njegove posledice (tj. po osebku, predmetu in prislovnem doloœilu vedno spraøujemo z vpraøalnica + povedek). Uœenci pogosto delajo napake ravno zato, ker ne upoøtevajo tega zaporedja pri doloœanju stavœnih œlenov, temveœ zaœnejo doloœati stavœne œlene na zaœetku stavka, nato pa nadaljujejo proti njegovemu koncu. Uœitelj naj predstavi uœencem obe merili za prepoznavanje povedka – prvo merilo je prepoznavanje glagola v osebni obliki, drugo pa je iskanje tistega dela stavka, ki vsebuje podatek/odgovor na vpraøanje Kaj se dogaja?/Kaj se je/bo zgodilo? Uœenci naj bi poznali obe merili, uporabljali pa tisto, ki je zanje uœinkovitejøe. Uœitelj naj od uœencev zahteva, da se po osebku, predmetu in prislovnem doloœilu vedno vpraøajo tudi s povedkom; tako bo na eni strani utrjeval pravilo, da je treba najprej poiskati povedek (nato pa si z njim pomagati pri odkrivanju drugih stavœnih œlenov), na drugi strani pa bo dolgoroœno prepreœil pogoste napake pri prepoznavanju zloæenih stavœnih œlenov (uœenci npr. predloænim zvezam pogosto pripiøejo vlogo prislovnega doloœila, œeprav so v resnici v vlogi desnega prilastka – izvir teh napak je po navadi ravno napaœna vpraøalnica, prim. Oœe se je pogovarjal s soøolcem iz gimnazije → ker uœenci vpraøajo samo Od kod?, sklepajo, da je iz gimnazije prislovno doloœilo kraja; œe bi se vpraøali pravilno, tj. Od kod se je pogovarjal?, bi ugotovili, da je to vpraøanje nesmiselno, zato ta predloæna zveza ne more biti prislovno doloœilo kraja, temveœ je del podredno zloæenega predmeta, prim. S kom se je pogovarjal? – s soøolcem iz gimnazije). Uœitelji v osnovni in srednji øoli (pa tudi na fakulteti) pogosto opozarjajo na to, da uœenci (dijaki/øtudentje) ne loœijo stavœnih œlenov od besednih vrst oz. jih meøajo med seboj. Pomagamo jim lahko npr. tako, da jih opozorimo, da v stavku opazujemo samo veœje zaokroæene dele/enote, tj. dele, ki vsebujejo podatek, po katerem spraøujemo z doloœeno vpraøalnico, – ne pa posameznih besed. Razliko med stavœnimi œleni in besednimi vrstami jim lahko pojasnimo tudi metaforiœno: stavek opazujemo z zornega kota orla (ta z velike viøine opazi le øirøe/veœje enote), ne pa z zornega kota mravlje (ta bi se ustavljaja ob vsaki besedi). Lahko pa uporabimo tudi konkretno ponazoritev: uœencem naroœimo, naj naøtejejo sestavne dele raœunalnika; zagotovo bodo naøteli ekran, tipkovnico, miøko, procesno enoto, disketno enoto … – ne pa tudi posamezne tipke, gumba, vijaka, matice; zato naj nam povedo, zakaj niso naøteli tudi tega – povedali bodo, da zato, ker to niso deli raœunalnika, ampak so deli tipkovnice, ekrana … Øe to opozorilo za uœitelje: Med stavœnimi œleni niso navedeni prilastki, povedkovo doloœilo in povedkov prilastek, in sicer zato, ker to niso stavœni œleni, temveœ so njihovi deli (J. Toporiøiœ jih sicer navaja med stavœnimi œleni, a jih imenuje »stranski stavœni œleni«). Prilastke bodo uœenci spoznali v 8. razredu (pri obravnavi zloæenega osebka, predmeta in prislovnega doloœila), medtem ko povedkovega doloœila in povedkovega prilastka v osnovni øoli ne obravnavamo (z njima se bodo sreœali dijaki gimnazij v 3. letniku, dijaki srednjih strokovnih øol pa isto leto samo s povedkovim doloœilom). 192
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 193
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.–5.
Te naloge utrjujejo znanje, pridobljeno v prejønji enoti. Uœitelj naj frontalno preverja reøitve v dveh delih, in sicer po 3. nalogi in po 5. nalogi.
6.
Uœenci naj sami reøijo to nalogo; reøitve naj se preverijo frontalno.
7.
Uœenci naj sami reøijo to nalogo; reøitve naj se preverijo frontalno. Uœitelj naj vpraøa uœence, zakaj je en okvirœek narisan viøje od ostalih – pri iskanju odgovora naj jih usmerja v opazovanje zaporedja vpraøanj (npr. Katero vpraøanje je bilo prvo?) in v primerjavo glagolov v prvem vpraøanju z glagoli v preostalih treh vpraøanjih.
8.
Uœitelj naj spodbuja uœence k pojasnjevanju odgovora (in k povezovanju stavœnih œlenov z vpraøalnicami zanje).
9.
Uœitelj naj naroœi uœencem, naj preberejo navodilo. Nato naj jih vpraøa, kako bodo reøevali to nalogo – pri iskanju odgovora naj jih usmerja k razmiøljanju o rabi vpraøanj za stavœne œlene. Prvi primer naj se reøi frontalno, in sicer s postavljanjem vpraøanj. Uœitelj naj takoj napiøe na tablo vpraøanje Kaj se dogaja? in opozori uœence, da mora biti to vedno prvo vpraøanje. Pri spraøevanju po drugih dveh stavœnih œlenih pa naj pazi na to, da bodo uœenci uporabili aktualni povedek (razjeda). Nato naj uœenci v dvojicah reøujejo nalogo do konca. Reøitve naj se preverijo frontalno – uœitelj naj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev, in sicer z izrekanjem vpraøanj za vsak stavœni œlen. Pri tem naj bo pozoren na pravilno zaporedje vpraøanj in na rabo aktualnega povedka v vpraøanjih za osebek/predmet/prislovno doloœilo.
10.
Uœitelj naj naroœi uœencem, naj preberejo navodilo. Nato naj v prvem stavku obkroæijo osebno glagolsko obliko in napiøejo vpraøanje zanjo. Potem naj v dvojicah reøujejo nalogo do konca; reøitve naj preverijo v priloæenem snopiœu. Uœitelj naj razdeli uœencem uœne liste z naslednjo preglednico. STAVŒNI ŒLEN
VPRAØALNICA
Uœencem naj naroœi, naj izpolnijo oba stolpca v prvi vrsti. Reøitve naj preveri frontalno. 11.
Uœenci naj najprej reøijo prvi del naloge. Reøitve naj se preverijo frontalno. Uœitelj naj uœence vpraøa, kateri stavœni œlen so obkroæili in kako so si pomagali pri njegovem prepoznavanju. Nato naj uœenci delajo po naslednjih dveh navodilih; svoje reøitve naj primerjajo s soøolœevimi. Dopolnijo naj besedilo na zeleni podlagi, nato naj izpolnijo øe drugo vrsto v preglednici na uœnem listu. Uœitelj naj bo pozoren na vpisano vpraøalnico.
12.
Uœenci naj najprej reøijo prvi del naloge. Svoje reøitve naj primerjajo s soøolœevimi. V dvojici naj reøijo øe drugi del naloge (dopolnijo naj vpraøanja in napiøejo odgovore, in sicer kot skladenjsko popolne povedi). Potem naj dopolnijo besedilo na zeleni podlagi ter izpolnijo øe tretjo vrsto v preglednici na uœnem listu. Uœitelj naj bo pozoren na vpisano vpraøalnico.
13.
To nalogo naj reøujejo tako, kot so reøevali 12. nalogo.
193
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 194
14.
Uœenci naj najprej preberejo navodilo. Nato naj si ogledajo nadaljevanje te naloge in naj pred reøevanjem povedo, – koliko stavkov bodo opazovali, – iz koliko stavœnih œlenov je prvi stavek in po œem to vedo, – koliko stavœnih œlenov je v drugem stavku, – zakaj niso vsi stavœni œleni napisani na isti ravnini, – kateri stavœni œlen bodo opazovali najprej ipd. Nato naj se lotijo reøevanja naloge; lahko si pomagajo s preglednico na uœnem listu. Reøitve naj se preverijo frontalno – uœitelj naj bo pri preverjanju pozoren na pravilno zaporedje vpraøanj in na rabo aktualnega povedka v vpraøanjih za osebek/predmet/prislovno doloœilo.
15.
Prvi primer naj frontalno reøi uœitelj, in sicer tako, da glasno izreka strategijo doloœanja stavœnih œlenov, npr. Najprej moramo poiskati povedek, zato vpraøamo Kaj se dogaja z Lovrom? Obkroæimo besedo obœuduje in pod njo napiøemo povedek. Nato vpraøamo Kdo obœuduje? Odgovor je Lovro in to je osebek. Vpraøamo øe Koga/kaj obœuduje? Odgovor je slone in to je predmet. Nato naj uœenci nadaljujejo z reøevanjem naloge v dvojici; lahko si pomagajo s preglednico na uœnem listu. Reøitve naj se preverijo frontalno – uœitelj naj bo pri preverjanju pozoren na pravilno zaporedje naøtetih stavœnih œlenov (tj. povedek …); œe je potrebno, naj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev, in sicer z izrekanjem vpraøanj za vsak stavœni œlen (pri tem naj bo pozoren na pravilno zaporedje vpraøanj in na rabo aktualnega povedka v vpraøanjih za osebek/predmet/prislovno doloœilo).
16.
Uœenci naj preberejo prvo trditev in povedo, kako bodo vrednotili njeno resniœnost. Nato naj v dvojicah vrednotijo dane trditve. Reøitve naj se preverijo frontalno – uœitelj naj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev, in sicer z izrekanjem izrazov za stavœne œlene (pri tem naj bo pozoren na pravilno zaporedje stavœnih œlenov, tj. povedek …).
17.
Uœitelj naj naroœi uœencem, naj preberejo obe navodili. Nato naj jih vpraøa, ali bi bilo to nalogo moæno reøevati drugaœe, tj. v zamenjanem zaporedju. Uœenci naj pojasnijo svoj odgovor. Uœitelj naj vpraøa uœence, – kako bodo vedeli, kateri del stavka naj vpiøejo, – ali bodo vpisali enake podatke, – zakaj jih ne bodo, – kaj pomenijo krajøave v desnem stolpcu, – s œim si bodo pomagali pri doloœanju stavœnega œlena, – ali bodo podœrtali iste stavœne œlene, – zakaj jih bodo ipd. Reøitve naj se preverijo frontalno – uœitelj naj spodbuja uœence k primerjanju in presojanju vpisanih stavœnih œlenov ter k pojasnjevanju reøitev v desnem stolpcu (reøitve naj pojasnjujejo z izrekanjem ustreznih vpraøalnic).
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Ponovi, kaj si se v zadnjih dveh enotah nauœil o (œasopisnem/televizijskem) poroœilu. Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o stavœnih œlenih? (Dopolni.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri Chopinov zlati prstan, (prirejeno), spletna stran: www.chopin-goldenring.si/prvoleto.htm. Janja Galiœiœ, Mladi pianisti in Chopin v Glasbeni øoli Radovljica (prirejeno), Deæelne novice 3. 6. 2005. Avgust Mencinger, Radovljica je bogatejøa za Chopinov zlati prstan (prirejeno), Deæelne novice 3. 6. 2005.
194
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 195
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Stavek sestoji iz delov, ki jih imenujemo _____________ œleni. Ti nosijo razliœne podatke: – tisti, ki pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja, je ______________, – tisti, ki pove, kdo je tisti, ki kaj dela oz. s katerim se kaj dogaja, je ______________, – tisti, ki pove, koga/kaj to dejanje prizadeva, je _______________, – tisti, ki pove, kje/kdaj/kako/zakaj dejanje poteka, je __________________________.
Po ____________ se vpraøamo: Kaj se dogaja?/Kaj se je zgodilo? Po ____________ se vpraøamo: Kdo + povedek? Po ____________ se vpraøamo: Koga/kaj + povedek?, Koga/œesa + povedek?, Komu/œemu + povedek?, O kom/œem + povedek?, S kom/œim + povedek? Po ____________ se vpraøamo: Kje + povedek?, Kam + povedek?, Kdaj + povedek?, Kako + povedek?
195
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 196
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Stavek sestoji iz delov, ki jih imenujemo stavœni œleni. Ti nosijo razliœne podatke: – tisti, ki pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja, je POVEDEK, – tisti, ki pove, kdo je tisti, ki kaj dela oz. s katerim se kaj dogaja, je OSEBEK, – tisti, ki pove, koga/kaj to dejanje prizadeva, je PREDMET, – tisti, ki pove, kje/kdaj/kako/zakaj dejanje poteka, je PRISLOVNO DOLOŒILO.
Po POVEDKU se vpraøamo: Kaj se dogaja?/Kaj se je zgodilo? Po OSEBKU se vpraøamo: Kdo + povedek? Po PREDMETU se vpraøamo: Koga/kaj + povedek?, Koga/œesa + povedek?, Komu/œemu + povedek?, O kom/œem + povedek?, S kom/œim + povedek? Po PRISLOVNEM DOLOŒILU se vpraøamo: Kje + povedek?, Kam + povedek?, Kdaj + povedek?, Kako + povedek?
196
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 197
Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedili. A
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Deæelne novice, 3. junija 2005
V Radovljici podeljen prvi Chopinov zlati prstan 29. aprila 2005 so bile podeljene nagrade mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan. Tekmovanje je potekalo od 27. do 29. aprila v Radovljici v organizaciji Kulturnice Blaæa Kumerdeja, Glasbene øole Radovljica in Obœine Radovljica. Tekmovalo je 8 pianistov iz raznih dræav, in sicer v kategoriji do 16 let. Igrali so samo skladbe poljskega skladatelja Friderica Chopina (1810–1849), mojstra mazurk, preludijev, nokturnov, valœkov, polonez idr. Tekmovanje je potekalo v sodelovanju z Veleposlaniøtvom Republike Poljske v Sloveniji. Tekmovanje se je priœelo z veœernim otvoritvenim koncertom œlanov æirije v sredo, 27. aprila, ob 19.30 v Linhartovi dvorani v Radovljici. Na njem so se predstavili øtirje œlani strokovne æirije: predsednik æirije in umetniøki vodja tekmovanja Erik Øuler, Zoltan Peter iz Srbije in Œrne gore, Aleksej Komarov iz Rusije in Karol Radziwonowicz iz Poljske. Naslednji dan zjutraj so tekmovalci najprej vadili v prostorih Glasbene øole Radovljica. Nato se je tam ob 10. uri zaœelo tekmovanje. Tekmovalci so nastopili po naslednjem vrstnem redu: Madæar Szalai Gergo, Katja Œinœ, Zala Œuœek, Tomaæ Hostnik (vsi iz Slovenije), Sonja Kukiå (Srbija in Œrna gora), Andreja Lekøe, Davorin Mori (Slovenija), Anna Nekrasova (Rusija). Tekmovanje se je ob 19. uri konœalo s podelitvijo nagrad in s koncertom vseh tekmo-
valcev v Glasbeni øoli Radovljica. Æirija je enoglasno podelila 99 toœk in prvo mesto tekmovalki iz Rusije. Njena igra je izstopala v tehniœni dovrøenosti, odliœni artikuliranosti in kvaliteti tona. Drugo mesto je dosegla Katja Œinœ (92 toœk), tretje pa sta si delila Andreja Lekøe in Davorin Mori (89 toœk). Szalai Gergo je dosegel 84 toœk, Sonja Kukiå 83 toœk, Tomaæ Hostnik 76 toœk, Zala Œuœek pa 70 toœk. Podeljene so bile øtiri denarne nagrade, zmagovalka pa je prejela tudi zlati Chopinov prstan. Sklepni del te prireditve je bil koncert dveh œlanov æirije, Erika Øulerja in Alekseja Komarova, naslednji veœer ob 20.00 v Grand hotelu Toplice na Bledu. Celotni program tekmovanja sta spremljala in posnela Radio Slovenija in Televizija Slovenija. J. G.
B
Tribuna
Deæelne novice, 3. junija 2005
Radovljica bogatejøa za Chopinov zlati prstan Zakljuœni koncert mladih tekmovalcev za Chopinov zlati prstan je bil bogat in ganljiv glasbeni dogodek. V dvorani radovljiøke glasbene øole, ki je bila polna do zadnjega kotiœka, so mladi umetniki iz øtirih dræav predstavili del svojega tekmovalnega sporeda. Ko so prihajali na oder, so se nerodno priklanjali ob ploskanju, ko pa so roke zdrsele po klaviaturi, so dvorano napolnili zvoki Chopinovih etud, valœkov, mazurk … in eden je bil boljøi od drugega – teæko bi se odloœil, koga bi øe najraje enkrat posluøal. Ko pa je na koncu izzvenel briljantni valœek, ki ga je zaigrala Anna Nekrasova, dobitnica zlatega prstana, sem œutil, da imamo pred sabo veliko umetnico. Vesel sem, da so prireditelji brezhibno izpeljali to prireditev in se jim zahvaljujem za to kulturno darilo. Upam, da bo ta glasbena prireditev v Radovljici postala tradicionalna. A. M. 197
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 198
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Obkroæi œrko pred pravilnimi odgovori. Kaj imata besedili A in B skupnega? a) Pisca besedila. ______________________ b) Naslovnika besedila.
______________________
c) Naœin objave besedila. ______________________ œ) Temo besedila. ______________________ Pri odgovorih, ki si jih obkroæil, na œrto napiøi, kdo oz. kaj to je. 2. Obkroæi pravilni odgovor. Koliko tekmovalcev je tekmovalo? a) Osem. b) Øtirje. c) Dvanajst. œ) Enajst. Od kod so bili tekmovalci? a) Æenske so bile iz Slovenije, moøki pa iz drugih dræav. b) Iz Slovenije, Srbije in Œrne gore, Madæarske in Rusije. c) Iz Radovljice. œ) Iz Slovenije, Srbije in Œrne gore, Madæarske, Rusije in Poljske. Katera mesta so dosegli slovenski tekmovalci? a) Prvih pet mest. b) Drugo in tretje ter zadnja tri mesta. c) Zadnja mesta. œ) Prvo, drugo in tretje mesto. Kdo je dobil denarno nagrado? a) Vsi tekmovalci. b) Tisti, ki so zasedli 1., 2. in 3. mesto. c) Vsi tuji tekmovalci. œ) Tisti, ki je bil prvi. 3. Dopolni preglednico. KDAJ?
KJE?
27. aprila ob 19.30
v Linhartovi dvorani v Radovljici
28. aprila zjutraj 28. aprila ob 10. uri
198
KAJ?
vaja tekmovalcev
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 199
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
4. Dopolni s œrkama A in B. Iz katerega besedila si dobil veœ podatkov o prireditvi? Iz besedila __. V katerem besedilu je pisec izrazil svoje mnenje o prireditvi? V besedilu __. V katerem besedilu je pisec poroœal o prireditvi? V besedilu __. 5. Stavke dopolni s povedkom. Steklo ________________ v Rogaøki Slatini. Povest Bobri _________________ Janez Jalen. Gutenberg je v 15. stoletju ________________ tisk. 25. junija ___________________ dan dræavnosti. Jurij __________________ violino na øolski prireditvi. Pohoda na Grmado ___________________ tudi taborniki. Za bralno znaœko ____________________ knjigo Gospodar prstanov. Teæave ________________ z branjem navodil. 6. Stavke dopolni z osebkom. Mikroskop je v razred prinesel __________________. ________________ mu je padla na tla. Se bodo ________________ ustavili na Vrøiœu? Na avtomobilskem tekmovanju je Janezu odpovedal ____________________. V nekaterih krajih na Zemlji je _________________ opoldne v zenitu. ___________________ so imeli hiøe na kolih. Sliko Poletje je narisala slikarka ____________________. 7. Dopolni stavke. Na œrte napiøi, s katerim stavœnim œlenom si jih dopolnil. Pred jedjo si umijemo ________________.
_______________
Velikonoœnica ________________ na vznoæju Boœa.
_______________
____________________ nam je sporoœila uro odhoda.
_______________
____________________ sem se nauœil na pamet.
_______________
Zdravljico _______________ France Preøeren.
_______________
Ob petju dræavne himne __________________.
_______________
Simbol vsake dræave je ___________________.
_______________
199
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 200
16 Namesto kina in televizije str. 169–180, predvideno øtevilo ur: 4
Operativni cilji enote: − branje javnih obvestil (kulturnega sporeda) na razne naœine (s preletom, selektivno in podrobno), − znajdenje v besedilu, − povzemanje sestave javnega obvestila (kulturnega sporeda), − uporaba znanja – prepoznavanje tovrstnih besedil v mnoæiœnih obœilih, − razumevanje (prevzetih) besed iz kulturnega sporeda, − loœevanje obvestila od vabila, − »branje« nebesednih predstavitev rezultatov ankete, − anketiranje soøolcev, − besedno in nebesedno predstavljanje rezultatov ankete, − razvijanje poimenovalne, skladenjske in pravopisne zmoænosti, − poznavanje vloge povedka in osebka, − poznavanje vpraøalnice za povedek in osebek, − poznavanje znaœilne oblike povedka in osebka, − prepoznavanje (podœrtavanje) povedka in osebka, − razumevanje in raba strokovnih izrazov stavœni œlen, povedek, osebek. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Javno obvestilo – kulturni spored. Kulturni spored je javno obvestilo. Z njim organizatorji kulturnih prireditev obveøœajo javnost o tem, katere prireditve bodo potekale v navedenem œasu, na navedenem kraju in v organizaciji navedene ustanove. Objavljen je v mnoæiœnih obœilih (npr. v œasopisu, na teletekstu, na medmreæju, po radiu ipd.). Prireditve so zaradi boljøe preglednosti po navadi razvrøœene v tematske skupine; imena skupin so napisana na vrhu vsake skupine kot mednaslovi (npr. Galerije, Muzeji, Gledaliøœa, Predavanja …). Kulturni spored po navadi najprej beremo s preletom (najprej namreœ preberemo mednaslove, in sicer zato, ker nas zanima, katere vrste prireditev nam ponuja), nato pa selektivno (omejimo se samo na doloœeno vrsto ali doloœen kraj prireditev). Lahko ga beremo tudi podrobno, in sicer œe nimamo nobenih vnaprejønjih æelja oz. omejitev o vrsti ali kraju prireditve.
200
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 201
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Pred branjem naj uœitelj vodi t. i. motivacijski pogovor z uœenci, npr. o tem, – ali so bili v tem øolskem letu kdaj v kinu/gledaliøœu/na koncertu/…, – kateri film/predstavo … so si ogledali, – kje in kdaj so si to ogledali, – kdo je organiziral to prireditev, – kako so zanjo izvedeli oz. kje bi lahko zanjo izvedeli, – kako so priøli do vstopnic ipd. Nato naj naroœi uœencem, naj preletijo besedila iz 1. naloge; po krajøem œasu naj jih vpraøa, – koliko vrst prireditev bi lahko obiskali, – po œem to vedo, – katere so te vrste, – koliko predstav gledaliøœ je navedenih ipd.
2.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice ter se tako pripravijo na frontalni pogovor ob vpraøanjih iz 2. naloge – na list papirja naj si napiøejo odgovore. Ko je veœina uœencev pripravljena na pogovor, naj uœitelj vodi frontalni pogovor z uœenci (tako preverja njihove reøitve). Uœenci naj si razvedrilo preberejo »strip« ob 2. nalogi (lahko tudi kot igro vlog) in ga komentirajo.
3., 4.
Nalogi naj reøujejo v dvojicah. Svoje dopolnitve miselnega vzorca iz 3. naloge naj preverijo v priloæenem snopiœu. Nato naj javno poroœajo o svojih odgovorih na vpraøanja iz 4. naloge.
5.
Uœenci naj sami dopolnijo besedilo na zeleni podlagi; svoje reøitve naj primerjajo s soøolœevimi, nato pa skupaj s reøitvami v priloæenem snopiœu.
7., 8.
Nalogi naj reøujejo v dvojicah (en uœenec naj ima odprto stran z obvestili iz 1. naloge, drugi pa stran s 7. in 8. nalogo). Reøitve naj se preverijo frontalno – uœitelj naj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev.
9., 11.
Naloge naj reøujejo v dvojicah; tako naj se torej tudi pripravijo na pogovor v 10. in 11. nalogi (lahko si pomagajo s »stripom« nad 10. nalogo in s SSKJ). Uœitelj naj vodi pogovor o reøitvah.
12.
Nalogo naj reøujejo v dvojicah (en uœenec naj ima odprto stran z obvestili iz 1. naloge, drugi pa stran s to nalogo). Reøitve naj se preverijo frontalno – uœitelj naj spodbuja uœence k preprostemu razlaganju besed izvajalec, skladatelj, reæiser in dirigent.
13.
Uœenci naj tiho preberejo obvestilo in sodelujejo v pogovoru o njem.
14., 15.
Uœenci naj preberejo navodili v obeh nalogah in si za domaœe delo izberejo eno nalogo; pripravljena obvestila naj prinesejo v øolo na listu papirja (ne v zvezku). Uœitelj naj pripravi dva plakata (tj. po enega za vsako vrsto obvestil). Uœenci naj prilepijo svoja obvestila na ustrezen plakat. Soøolci naj povedo, ali bi jih prilepljeni deli kulturnega sporeda zanimali, ter naj pojasnijo svoje mnenje. Ob prilepljenih kinematografskih sporedih pa naj odgovarjajo na vpraøanja iz 15. naloge v DZ.
16.
Uœenci na najprej tiho, nato pa glasno preberejo vabilo. Po branju naj uœitelj spodbuja uœence k postavljanju vpraøanj o vabilu; njihova vpraøanja naj sproti zapisuje na tablo/prosojnico, na koncu naj doda øe svoja – tako da naj bi bila napisana npr. naslednja vpraøanja: – Kdo vabi? – Koga vabi? – Na katero prireditev vabi? – Kdaj bo prireditev? – Kje bo prireditev? – Kdo bo na njej nastopil? – Koliko stanejo vstopnice? – Ali je vabilo zasebno ali javno? – Po œem tako sklepajo? – Kaj prikazujeta fotografiji na vabilu? – Œemu sta na vabilu? – Kako uœinkujeta fotografiji na bralca vabila? – Ali bi priøli na predstavo? – Zakaj (ne)? Uœenci naj nato ustno dogovarjajo na vpraøanja. Œe æelijo, naj se razdelijo v manjøe skupine, in napiøejo vabilo na »svojo« (izmiøljeno) prireditev. Uœitelj naj jih spodbuja k upoøtevanju zgradbe javnega vabila ter k œim veœji izvirnosti, prepriœljivosti, zanimivosti ipd. Vabila naj obesijo na plakat ter jih nato berejo, presojajo (tudi z vidika uœinkovanja na naslovnika) itd. 201
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 202
17.
Uœitelj naj naroœi uœencem, naj preberejo navodilo, si ogledajo diagram in preletijo nepopolno besedilo. Nato naj jih vpraøa, katere enote so navedene na diagramu, katere pa v besedilu (odg.: Na diagramu enot ni, v besedilu so %.). Naroœi naj jim, da naj te ugotovitve upoøtevajo pri dopolnjevanju besedila. Nato naj se razdelijo v dvojice in tako reøujejo nalogo. Svoje reøitve naj preverijo v priloæenem snopiœu. Nato naj javno poroœajo o tem, ali so nalogo reøili pravilno, kako so jo reøevali, na kaj so morali paziti, zakaj so njihove reøitve napaœne ipd.
18.
Uœenci naj se razdelijo v manjøe skupine; vsaka skupina naj izbere eno anketno vpraøanje (ni nujno, da je iz DZ) in pripravi anketni list (uœitelj naj predlaga enotno lestvico pogostnosti, npr. zelo pogosto, vœasih, redko, nikoli); nato naj predstavnika skupine anketirata soøolce. Dobljene podatke naj skupine uredijo, izdelajo diagram v obliki torte in ga javno predstavijo soøolcem. Za razvedrilo naj si ogledajo ilustracijo ob nalogi, preberejo besedilo v oblaœku in ga komentirajo.
19.
Uœenci naj skuøajo opisati delo ljudi v navedenih poklicih brez priroœnikov; œe ni v razredu nobenega uœenca, ki bi znal odgovoriti na vpraøanje, naj pogledajo v priroœnike.
20.–23.
Naloge naj reøujejo sami. Ko reøijo zadnjo nalogo, naj primerjajo svoje reøitve s soøolœevimi; ob drugaœnih reøitvah naj si pomagajo s priloæenim snopiœem. Za razvedrilo naj kot igro vlog dvakrat preberejo »strip« ob zadnji nalogi, in sicer prviœ z nerazvezanimi kraticami, drugiœ pa naj kratice razveæejo; nato naj povedo, ali po navadi uporabljamo kratice pri govorjenju ali pisanju. Uœitelj naj jih spodbuja k razmiøljanju o dveh »razvezavah« kratice CD in o tem, na katero so pomislili najprej.
Ciljna tema prvega podpoglavja: Povedek. Povedek je tisti stavœni œlen, ki izraæa dogajanje (npr. dejanje, stanje, potek …), zato po njem vpraøujemo kaj se dogaja oz. kaj se zgodi. Povedek je srediøœe stavka, vsi drugi stavœni œleni ga pomensko dopolnjujejo; zato je pomensko povezan z osebkom, predmetom in prislovnim doloœilom. Oblikovno (slovniœno) pa je povezan z osebkom in predmetom, in sicer je osebku oblikovno podrejen (z njim se ujema v osebi, spolu in øtevilu), predmetu pa je nadrejen (doloœa/veæe mu sklonsko obliko). V povedku je praviloma glagol v osebni glagolski obliki (npr. æivijo, so sedeli, bi teklo); vœasih pa je ob njem øe katera polnopomenska beseda (npr. je zdrav, je priøel zdrav). Zato loœimo dve vrsti povedkov: gole in zloæene. Goli povedek sestavlja samo osebna glagolska oblika, zloæeni povedek pa je iz dveh delov: iz osebne glagolske oblike in iz polnopomenske besede (poznamo dve vrsti zloæenih povedkov: povedek s povedkovim doloœilom /je zdrav/ in povedek s povedkovim prilastkom /je priøel zdrav/). V stavku je lahko samo en povedek. Podœrtamo ga z vijugasto œrto (
).
Opozorilo: V osnovni øoli obravnavamo samo goli povedek, zloæenega pa ne (tega v celoti spoznajo samo gimnazijci, in to v 3. letniku). Zato naj uœitelji v osnovni øoli pazijo na to, da bodo uœenci razœlenjevali samo stavke z golimi povedki. Uœenci imajo nekaj teæav tudi s prepoznavanjem golih povedkov, npr.: − Œe je v povedku glagol v zloæeni obliki (npr. so sedeli, boste izstrelili, bi tekla), pogosto podœrtajo le t. i. pomenski del glagola, tj. opisni deleænik na -l, ne pa tudi njegovega slovniœnega dela (prim. so sedeli, boste izstrelili, bi tekla). Ob takih napakah naj uœitelj vpraøa uœence, ali govorimo Slovenci tako: Oni sedeli, Vi izstrelili, Ona tekla; tako jih opozori na to, da je del glagola (in povedka) tudi t. i. slovniœni biti (ki izraæa osebo, øtevilo, naklon in œas). − Œe je v povedku glagol s prostim morfemom se/si (npr. smejejo se, ogledali smo si), pogosto podœrtajo samo glagol, prostega morfema pa ne (prim. smejem se, ogledali smo si) ali pa ga podœrtajo kot predmet (prim. smejem se, ogledali smo si). V prvem primeru naj uœitelj vpraøa uœence, ali v === === slovenøœini obstaja glagol smejem, ogledam – tako jih opozori na glagole, katerih obvezni del je prosti morfem se/si. V drugem primeru pa naj jih vpraøa, ali je podœrtani se/si mogoœe zamenjati s sebe/sebi ali s katerim samostalnikom (npr. smejem sebe/mamo, ogledam sebi/mami) – tako jih opozori na to, da ni vsak se/si æe kar predmet. 202
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 203
− Œe je ob povedku osebni zaimek v naslonski obliki (npr. ga potiska, potisnil ga je), pogosto podœrtajo z vijugasto œrko tudi to kratko besedo (prim. ga potiska, potisnil ga je). Ob taki napaki naj uœitelj vpraøa uœence, ali se po tej kratki besedi lahko vpraøamo in ali jo lahko zamenjamo s samostalnikom – tako jih opozori na to, da osebni zaimek v naslonski obliki ni del povedka (œeprav je zelo kratka beseda in jo izgovorimo skupaj z glagolom), temveœ je samostojni stavœni œlen, in sicer predmet (glagolov s prostim morfemom ga/jo, npr. biksa ga, ucvre jo, paœ ne obravnavamo). − Œe je v povedku zanikani glagol (npr. ne nastane, nisi opazoval), pogosto podœrtajo samo nezanikani del glagola (npr. ne nastane, nisi opazoval). – Uœitelj naj uœencem pove, da je treba podœrtati tudi nikalnico (torej je prav ne nastane, nisi opazoval). Uœitelji naj z nalogami, s preverjanjem reøitev in s pogovori o napakah pomagajo uœencem pri prepoznavanju (podœrtavanju) povedka. Od uœencev naj ne zahtevajo definicije povedka – paœ pa naj preverjajo razumevanje in rabo tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da uœencem naroœijo, naj stavke dopolnijo s povedki ali naj v stavkih podœrtajo povedke in pojasnijo svoje reøitve). Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice in tako reøujejo nalogo. Svoje reøitve naj preverijo v priloæenem snopiœu.
2.
Pred reøevanjem naloge naj uœitelj spodbuja uœence k navajanju obeh naœinov prepoznavanja povedka (tj. prepoznavanje glagola v osebni obliki in prepoznavanje tistega dela stavka, ki vsebuje podatek/odgovor na vpraøanje Kaj se dogaja?/Kaj se je/bo zgodilo?). Uœence naj øe opozori na dogovorjeno podœrtavanje povedka. Prvi del naloge naj uœenci reøujejo sami. Ko reøi ta del naloge veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preveri reøitve in se z uœenci pogovarja o napakah (v stavkih je namreœ precej t. i. kritiœnih mest – prim. zgornja opozorila); uœenci naj tudi povedo, po kateri poti so doloœali povedke. Nato naj nadaljujejo z reøevanjem te naloge – lahko delajo sami ali v dvojicah; svoje reøitve naj primerjajo z reøitvami v priloæenem snopiœu.
3.
Uœenci naj v dvojicah presojajo ponujene reøitve in pisno odpravljajo napake. Nato naj sodelujejo pri frontalnem presojanju ponujenih reøitev in pri pojasnjevanju svojih reøitev (v stavkih je precej t. i. kritiœnih mest – prim. zgornja opozorila).
4.
Prvi del naloge naj uœenci reøujejo sami; svoje reøitve naj primerjajo s soøolœevimi. Drugi del naloge naj reøujejo v dvojicah; reøitve naj preverijo s priloæenim snopiœem. Za razvedrilo naj si ogledajo øe ilustracijo na koncu naloge ter dopolnijo poved v oblaœku.
Ciljna tema drugega podpoglavja: Osebek. Osebek je tisti stavœni œlen, ki pomensko dopolnjuje povedek, in sicer nosi podatek o tem, kdo/kaj je tisti, ki se mu prisoja doloœeno dejanje, stanje, potek … Vpraøalnica za osebek vsebuje osebni zaimek kdo/kaj in dani povedek (npr. Kdo je izdelal?, Kaj gori?); zato moramo pred doloœanjem osebka vedno poiskati povedek. V osebku je navadno samostalniøka beseda/besedna zveza v imenovalniku – le izjemoma je v rodilniku, npr. ob zanikanem polnopomenskem glagolu biti (prim. Predstave ni bilo) in ob glagolu zmanjkati (prim. Œrnila zmanjkuje). Œe je v osebku glavni øtevnik od pet navzgor ali kateri drugi koliœinski izraz (npr. nekaj, mnogo, precej), je samostalnik ob njem v rodilniku – a za celotni osebek se kljub temu øteje, da je v imenovalniku (prim. vpraøalnico za osebek v stavku Nekaj dijakov ni prineslo opraviœila: Kdo ni prinesel opraviœila? – ne pa *Œesa ni prineslo opraviœila?). Vœasih je osebek izpuøœen – v takih stavkih to, kdo/kaj je tisti, ki se mu pripisuje dejanje/stanje/…, prepoznamo iz osebne glagolske oblike v povedku (npr. Greø z mano?). Sporoœevalec izpusti osebek, kadar je ta razviden iz okoliøœin sporoœanja ali iz sobesedila oz. kadar ga ne æeli posebej izraziti (v takem primeru uporabi t. i. sploøno glagolsko obliko, npr. 1. osebo mnoæine, 2. osebo ednine ali tretjeosebno obliko s se). Œe pa je v povedku glagol, ki poimenuje dogajanje v naravi, v slovenøœini osebka v stavku ni in si ga tudi ni mogoœe predstavljati. (V germanskih in romanskih jezikih je osebek tudi v takih primerih – v njih nastopa zaimek it, es …). 203
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 204
Osebek je lahko iz ene polnopomenske besede ali iz veœ polnopomenskih besed – torej je lahko gol ali zloæen, in sicer priredno ali podredno (z levim/desnim/polstavœnim prilastkom). V stavku je lahko samo en osebek. Podœrtamo ga z enojno ravno œrto (
).
Opozorilo: V 7. razredu osnovne øole obravnavamo samo goli osebek, in to le v njegovi tipiœni obliki, torej kot samostalnik v imenovalniku. Le v zadnji nalogi uœenci opazujejo tudi stavke, iz katerih je osebek izpuøœen, ter razmiøljajo o tem, iz œesa prepoznamo vrøilca dejanja/nosilca stanja … (tj. iz osebne oblike glagola v povedku) in zakaj je sporoœevalec izpustil osebek (npr. zaradi njegove razvidnosti iz okoliøœin ali sobesedila). Zato naj uœitelji v 7. razredu pazijo na to, da bodo uœenci razœlenjevali samo stavke s tipiœnimi golimi osebki. (V 8. razredu pa bodo obravnavali tudi zloæeni osebek.) Lahko reœemo, da uœenci nimajo veœjih teæav s prepoznavanjem osebka v osnovni/znaœilni obliki; morda so v zadregi le tedaj, kadar imata osebek in predmet enako obliko (torej kadar njuna stavœnoœlenska vloga ni razvidna iz oblike) – tedaj morajo razmiøljati o pomenu glagola v povedku in o logiœnem vrøilcu dejanja/nosilcu stanja … (prim. Strelovod varuje cerkev pred strelo, Prah dviguje veter). Uœitelj naj od uœencev ne zahteva definicije osebka, paœ pa naj preverja razumevanje in rabo tega jezikoslovnega izraza (npr. tako, da uœencem naroœi, naj stavke dopolnijo z osebki ali naj v stavkih podœrtajo povedke in osebke ter pojasnijo svoje reøitve). Uœitelj naj uœence navadi na pravilno zaporedje korakov doloœanja stavœnih œlenov (tj. najprej povedek, nato osebek …) ter jim pojasni smiselnost tega zaporedja (tj. povedek je srediøœe stavka, osebek in drugi stavœni œleni ga pomensko dopolnjujejo) in njegove posledice (tj. po osebku, predmetu in prislovnem doloœilu vedno spraøujemo z vpraøalnica + povedek). Uœenci pogosto delajo napake ravno zato, ker ne upoøtevajo tega zaporedja pri doloœanju stavœnih œlenov, temveœ zaœnejo doloœati stavœne œlene na zaœetku stavka, nato pa nadaljujejo proti njegovemu koncu. Uœitelj naj od uœencev zahteva, da se po osebku vedno vpraøajo tudi s povedkom; tako bo tudi utrjeval pravilo, da je treba v stavku najprej poiskati povedek. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.–3.
Uœenci naj reøujejo naloge sami ali v dvojicah; ko reøijo vse tri naloge, naj svoje reøitve preverijo s priloæenim snopiœem.
4.
Pred reøevanjem naloge naj uœitelj vodi pogovor o pravilnem zaporedju doloœanja stavœnih œlenov ter o vpraøalnicah za povedek in za osebek. Uœence naj øe opozori na dogovorjeno podœrtavanje povedka in osebka. Prvi del naloge naj uœenci reøujejo sami. Ko ga reøi veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preveri reøitve – pri tem naj bo pozoren na pravilno zaporedje naøtetih stavœnih œlenov (tj. povedek, osebek) in na rabo aktualnega povedka v vpraøanjih za osebek. Z uœenci naj se pogovarja tudi o napakah (v stavkih so namreœ øtirje t. i. kritiœni povedki, prim. je zgladil, so izdelovali, ne osvetljuje, ne oddaja). Nato naj uœenci nadaljujejo reøevanje te naloge (œe æelijo, lahko delajo v dvojicah); svoje reøitve v preglednici naj primerjajo z reøitvami v priloæenem snopiœu, preostale pa naj se preverijo frontalno – uœitelj naj uœence spodbuja k pojasnjevanju njihovih øtirih reøitev.
5.
Pisni del naloge naj reøujejo uœenci sami. Ko ga reøi veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preverja reøitve – pri tem naj bo pozoren na pravilno zaporedje naøtetih stavœnih œlenov (tj. povedek, osebek), na rabo aktualnega povedka v vpraøanjih za osebek, na pravilno podœrtavanje povedka in osebka ter na ev. napaœno podœrtane povedke (v stavkih so namreœ øtirje t. i. kritiœni povedki, prim. so nastale, se je spremenila, sem popravljal, je zmrznil). Nato naj vodi pogovor o stavkih brez osebkov.
204
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 205
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o kulturnem sporedu? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o povedku? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Kaj si se nauœil o osebku? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
Viri Obvestila (prirejeno), Delo 7. 4. 2005.
205
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 206
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
KATERA PRIREDITEV? SESTAVA KULTURNEGA SPOREDA
_____ JO PRIREJA? _____ BO PRIREDITEV? _____ BO PRIREDITEV?
KATERA PRIREDITEV? SESTAVA KULTURNEGA SPOREDA
KDO JO PRIREJA? KJE BO PRIREDITEV? KDAJ BO PRIREDITEV?
206
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 207
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
POVEDEK je _________ œlen, ki nam pove, ___________________________________________. Po njem se vpraøamo: ___________________________________ Podœrtamo ga:
.
OSEBEK je _________ œlen, ki nam pove, ____________________________________________. Po njem se vpraøamo: ___________________________________ Podœrtamo ga:
.
POVEDEK je stavœni œlen, ki nam pove, kaj kdo dela ali kaj se z njim dogaja. Po njem se vpraøamo: Kaj se dogaja? /Kaj se je zgodilo? Podœrtamo ga:
.
OSEBEK je stavœni œlen, ki nam pove, kdo/kaj je tisti/tisto, ki kaj dela ali s katerim se kaj dogaja. Po njem se vpraøamo: Kdo/kaj + povedek? Podœrtamo ga: _____________. 207
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 208
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preleti naslednji kulturni spored.
Delo œetrtek, 7. aprila 2005
DANES GLASBA
GLEDALIØŒE
Ljubljana
Koper
Cankarjev dom, Gallusova dvorana 19.30
Simfoniœni koncert (M. de Falla, D. Øostakoviœ), igra Orkester Slovenske filharmonije.
Maribor Narodni dom 19.30
Letni koncert, igra Big band Srednje glasbeno-baletne øole Maribor. Vstop prost.
Otvoritveni koncert 26. mednarodnega mladinskega pevskega festivala Celje.
Anton Tomaæ Linhart. Æupanova Micka, igra ljubiteljska gledaliøka skupina iz Krope.
Mestno gledaliøœe 17.00
Roald Dahl/Tatjana Doma, Gregorjevo œudeæno zdravilo, otroøka predstava.
RAZSTAVE Koncert uœencev osnovne stopnje GØ Velenje (harmonikarji). Vstop prost.
Kobarid Dom Andreja Manfrede 19.00
Linhartova dvorana 20.00
Ptuj
Velenje GØ Frana Koruna Koæeljskega 20.300
August Strindberg, Gospodiœna Julija. Premiera.
Radovljica
Celje Narodni dom 20.00
Gledaliøœe Koper 15.00, 20.00
Novo mesto KC Janeza Trdine 19.00
Otvoritev likovne razstave Beti Bricelj. Odprto TO–PE 10.00–18.00, SO–NE 10.00–13.00.
LITERARNI VEŒER Literarni veœer s pesnikom Cirilom Zlobcem in pisateljem Saøo Vugo.
Jesenice Kosova graøœina 18.00
Otvoritev dokumentarne razstave o matematiku Juriju Vegi. Odprto: TO–PE 10.00–14.00 in 16.00–19.00, SO 10.00–12.00.
Odgovori. Kje je bilo objavljen ta kulturni spored? ______________________________________________ Komu je namenjen? _____________________________________________________________ 2. S kulturnega sporeda prepiøi imena prireditev. Katera prireditev je najbliæja kraju, v katerem æiviø? ____________________________________ Katere prireditve bi se najraje udeleæil? ______________________________________________ Katera prireditev je za otroke? _____________________________________________________ Na kateri prireditvi nastopajo otroci? ________________________________________________ Na katerih prireditvah nastopajo srednjeøolci? _________________________________________ ______________________________________________________________________________ 208
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 209
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Na kateri prireditvi nastopajo tudi tujci? _____________________________ Katera prireditev bo potekala dvakrat? _______________________________________________ 3. Napiøi imena øtirih prireditev, ki se bodo zaœele ob istem œasu. Ob ___. uri se bodo zaœele ________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________. 4. Za gledaliøko predstavo, na kateri bo nastopila gostujoœa skupina, s pisanimi œrkami prepiøi: – njen naslov: ________________________________________________________________, – ime in priimek avtorja: _______________________________________________________, – kje bo potekala: _____________________________________________________________, – kdaj bo potekala: ____________________________________________________________. 5. Ob dveh prireditvah je naveden œas tako v levem kot v desnem okencu. Razloæi, kaj pomeni: – œas v levem okencu: __________________________________________________________ – œas v desnem okencu: _________________________________________________________ 6. Kaj pomeni Vstop prost? ______________________________________________________________________________ 7. Kaj pomeni ljubiteljska gledaliøka skupina? ______________________________________________________________________________ 8. Kaj pomeni premiera? ______________________________________________________________________________ 9. Razloæi razliko med dokumentarno in likovno razstavo. ______________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________ 10. Øe enkrat si dobro oglej obliko besedila v 1. nalogi, nato pa s pisanimi œrkami dopolni naslednje povedi. Kulturne prireditve so v 1. nalogi predstavljene takole: –
najprej so navedene nadpomenke za prireditve – napisane so z velikimi tiskanimi œrkami, npr. ___________________,
–
v okviru nadpomenk so prireditve razvrøœene po krajih (npr. ________________),
–
vsaka prireditev pa je nato predstavljena v dveh okencih, v levem je napisano, ______ in _____ bo prireditev, v desnem pa _______________________________________________________. 209
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 210
11. Preberi naslednje besedilo. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE GledaliπËe za otroke in mlade Ljubljana Zaloπka cesta 61, Ljubljana
www.gom-l.si
B. Lindgren: ŒRVIŒEK PEPI Sobota, 5. 2., ob 17.00, za izven B. Veras: TINKA ØMINKA Torek, 8. 2., ob 17.00, za izven Z. BajsiË: KAKO SE DAN LEPO ZAŒNE, komedija Torek, 8. 2., ob 20.00, za izven Torek, 22. 2., ob 20.00, za izven F. MilËinski: BUTALCI Sobota, 12. 2., ob 17.00, za izven D. KovaËeviÊ: MARATONCI TEŒEJO ŒASTNI KROG SNG Nova Gorica Torek, 15. 2., sreda, 16. 2., œetrtek, 17. 2. in petek, 18. 2., ob 20.00, za abonma KOMEDIJA in izven Blagajna je odprta uro pred predstavo. Informacije: 031/634 200 blagajna: 01/548 45 60
Odgovori na naslednja vpraøanja oz. reøi naloge. S pisanimi œrkami prepiøi ime in toœen naslov gledaliøœa. _____________________________________________________________________________ _____________________________________________________________________________ Za kateri mesec je ta spored? _____________________________________________________ S sporeda s pisanimi œrkami prepiøi avtorje in naslove del, ki bodo uprizorjena. AVTOR
NASLOV DELA
Katero delo bo uprizorjeno najveœkrat? _____________________________________________ Katero gledaliøœe bo gostovalo s to predstavo? _______________________________________ Kateri predstavi bosta na Preøernov dan? ____________________________________________ _____________________________________________________________________________ Ob katerih urah bodo predstave? __________________________________________________ Ali si lahko ogledamo vse predstave?
DA
NE
Kako to vemo? ________________________________________________________________ Kdaj lahko kupimo vstopnice za predstavo? _________________________________________ Katero telefonsko øtevilko ima gledaliøka blagajna? ___________________________________ Œe ima gledaliøœe tudi spletno stran, jo napiøi. ________________________________________
210
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 211
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
12. V naslednjih stavkih podœrtaj povedek. Maratonci teœejo œastni krog. Kako se dan lepo zaœne! Tudi obœina Velike Laøœe prireja kulturne veœere. Leta 2005 so priredili æe tretji literarni veœer. Jutri si bomo ogledali zanimivo razstavo na Ljubljanskem gradu. V Kobaridu bo Ciril Zlobec bral svoje pesmi. 13. Podœrtaj povedek in osebek. Bratranec bo igral na orgle. Teta bo kupila vstopnice. Sosedje ne vedo za koncert. Ali se bo avtobus ustavil tudi na Ravnah? Poleti je Petra s starøi obiskala tudi muzej. 14. Ali sta povedek in osebek pravilno podœrtana? Œe nista, odpravi napako. Muzej vabi na razstavo osnovnoøolce. Oktet bo obogatil veœer. Vsi so obœudovali sliko. Predavatelj je govoril o œrnih luknjah v vesolju. Pianist bi igral na Bledu. Karte je soøolka vœeraj kupila pri blagajni. 15. Preberi naslednje povedi, nato pa na œrte napiøi, kdo kaj dela/bo naredil/je naredil. Lepo bereø.
_____________
To razstavo si bomo ogledali.
_____________
Kam tako hitite?
_____________
Lani sta konœala øesti razred.
_____________
Veliko hodim peø.
_____________
211
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 212
17 Deskamo po televiziji str. 181–192, predvideno øtevilo ur: 4
Operativni cilji enote: − navezovanje na svoje izkuønje z iskanjem podatkov na teletekstu, medmreæju idr., − znajdenje na teletekstu, − selektivno branje, − iskanje podatkov na teletekstu, − uporaba znanja v vsakdanjem æivljenju, − poznavanje vloge predmeta, − poznavanje vpraøalnic za predmete, − poznavanje raznih vrst predmetov, − raba pravilne oblike samostalnika v predmetu, − prepoznavanje (podœrtavanje) povedka in predmeta, − razumevanje in raba strokovnega izraza predmet. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Javno obvestilo – teletekst. Teletekst je na posebnem televizijskem programu posredovana zbirka aktualnih javnih besedil raznih vrst, npr. novic, obvestil (televizijskega sporeda, kulturnega sporeda, vremenske napovedi, avtobusnega voznega reda, seznama deæurstev ipd.), vabil, oglasov … Ljudje ne beremo vseh besedil na teletekstu, temveœ v abecednem ali stvarnem kazalu poiøœemo stran, na kateri je predstavljeno zaæeleno besedilo; nato na daljinski televizijski upravljalec vtipkamo øtevilke izbrane strani in na televizijskem ekranu se pojavi zaæeleno besedilo. (Mnogi ljudje – zlasti tisti brez medmreæne raœunalniøke povezave – na ta naœin pogosto iøœejo podatke o televizijskem sporedu, vremenu …, aktualne novice ipd.)
212
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 213
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Predlagani sta dve vrsti motivacije pred branjem besedila. Uœitelj naj se odloœi, ali bo izbral katero od teh ali katero svojo. I. Uœitelj naj vodi pogovor o tem, ali uœenci poznajo in uporabljajo teletekst, npr. – kdaj oz. œemu ga uporabljajo, – kako ga uporabljajo, – zakaj ga ne uporabljajo, – kaj uporabljajo namesto teleteksta, – v œem se iskanje podatkov po teletekstu loœi od iskanja podatkov po medmreæju ipd. Uœence naj spodbuja k razlaganju besede teletekst (tudi s pomoœjo Velikega slovarja tujk) in k razmiøljanju o nastanku oz. sestavi te besede. II. Uœitelj pozove uœence k razmiøljanju, kje vse lahko dobijo podatke o dnevnih dogodkih. Medije, ki jih bodo naøteli (œasopis, radio, televizija, medmreæje, teletekst), naj napiøejo na tablo. Uœitelj naj vpraøa uœence, kje dobimo podatke o dnevnih dogodkih, œe jih æelimo izvedeti takoj, œasopisa pa nimamo. (Na tabli pobriøe besedo œasopis, radio in televizija /poroœila so ob doloœeni uri/.) Nato vpraøa uœence, kje bo naøel takojønje podatke nekdo, ki nima raœunalnika. (Na tabli pobriøe besedo raœunalnik.) Uœenci ugotovijo, da na teletekstu. Nato uœitelj naroœi uœencem, naj odprejo DZ in preberejo naslov 17. enote. Vodi pogovor, npr. – Ali je kdo æe brskal po teletekstu? – Kaj pomeni beseda deskati? – Katere podatke si iskal na teletekstu? – Ali si jih naøel? – Kako si iskal podatke? – Katere so prednosti teleteksta?
2.
Uœitelj naj pred branjem naroœi uœencem, naj si na hitro ogledajo stran teleteksta. Nato naj vodi pogovor o sestavi kazala, npr. – iz koliko stolpcev je kazalo, – v katerem stolpcu so navedeni naslovi rubrik, – kaj je navedeno v desnem stolpcu, – kako so naøtete rubrike, – koliko je rubrik, – pribliæno koliko strani je na teletekstu ipd. Nato naj uœitelj ali izbrani uœenec glasno bere imena rubrik – po vsaki naj uœitelj spodbuja uœence k naøtevanju podatkov, ki jih verjetno vsebuje ta rubrika.
3.–7.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice. Uœitelj naj jim pred reøevanjem nalog naroœi, naj preberejo navodila in vpraøanja v teh nalogah ter opazujejo, ali se vsa nanaøajo na isti stolpec v kazalu ali ne; to svojo ugotovitev naj upoøtevajo pri reøevanju nalog (v dvojicah). Reøitve naj se preverijo frontalno. Uœitelj naj ob napaœnih reøitvah spodbuja uœence k razmiøljanju o tem, zakaj so se zmotili ipd.
8.
Uœitelj naj vodi pogovor o uœenœevih idr. izkuønjah s teletekstom.
9.–10.
Uœenci naj imajo pred seboj strani teleteksta, uœitelj pa naj vodi pogovor z vpraøanji iz DZ – vpraøanja naj izreka razloœno, glasno in poœasi, lahko jih tudi ponovi. Vse uœence naj spodbuja – k iskanju podatkov v besedilu (zato naj ne hiti z vpraøanji in naj izbira/kliœe uœence, da mu odgovorijo), – k strpnemu sodelovanju v pogovoru in – k pojasnjevanju odgovorov (npr. k opisovanju strategije iskanja podatka v besedilu). Nato naj uœenci v dvojicah reøujejo pisni del 10. naloge (en uœenec naj ima odprto stran z letalskima voznima redoma, drugi pa stran s trditvami); svoje reøitve naj preverijo z reøitvami v priloæenem snopiœu.
11.–12.
Ti nalogi sta za domaœe delo. Uœitelj naj uœencem naroœi, naj doma primerjajo svoje reøitve s priloæenim snopiœem. Naslednjo uro naj povedo, pri kateri nalogi so imeli teæave, in se z uœiteljem pogovorijo o vzrokih zanje.
Ciljna tema podpoglavja: Predmet. Predmet je tisti stavœni œlen, ki dopolnjuje povedek s podatkom, na koga/kaj dejanje prehaja, koga/kaj prizadeva oz. koga/œesa ne prizadeva, komu/œemu je namenjeno ipd. Predmet torej dopolnjuje povedek z raznimi podatki – zato imamo zanj veœ vpraøalnic, zato ima razne sklonske oblike in zato loœimo veœ vrst predmetov. Rekli smo, da imamo za predmet veœ vpraøalnic. Vsaka vpraøalnica vsebuje eno od neimenovalniøkih oblik vpraøalnega osebnega zaimka kdo/kaj in dani povedek, npr. Koga/œesa se bojiø?, Komu/œemu se 213
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 214
smejeta?, Koga/kaj opazujejo?, O kom/o œem se pogovarjate?, S kom/s œim se ukvarja?; zato moramo pred doloœanjem predmeta vedno poiskati povedek. (Z vpraøalnico koga/œesa + povedek navadno spraøujemo po predmetu; le v primerih, ko je v povedku osebna oblika zanikanega polnopomenskega glagola biti /npr. Koga oz. œesa ni doma?/ ali osebna oblika glagola zmanjkati /npr. Œesa je zmanjkalo?/, spraøujemo po osebku.) V predmetu je navadno samostalniøka beseda/besedna zveza v katerem od neimenovalniøkih sklonov, in sicer v nepredloænem ali predloænem rodilniku, v nepredloænem ali predloænem dajalniku, v nepredloænem ali predloænem toæilniku, v mestniku ali orodniku. (Redko je v predmetu katera druga beseda/besedna zveza, npr. glagol v nedoloœniku: Zdravnik mu je prepovedal ======= kaditi). To, v katerem sklonu je beseda v predmetu, je odvisno od povedka – predmet je namreœ z njim povezan tudi oblikovno (torej ne samo pomensko). Predmet je lahko iz ene polnopomenske besede ali iz veœ polnopomenskih besed – torej je lahko gol ali zloæen, in sicer priredno ali podredno (z levim/desnim/polstavœnim prilastkom); ima torej tako sestavo kot osebek. V stavku je lahko veœ predmetov – navadno so raznih vrst (prim. Kolesarji so ==== me prosili za vodo, ========== Z uœiteljem smo se pogovarjali o anketi, Vesni sem posodila slovar). Predmet podœrtamo z dvojno ============== =========== ======= ======== ravno œrto ( ========). Opozorilo: V 7. razredu osnovne øole obravnavamo samo goli predmet. Zato naj uœitelji v 7. razredu pazijo na to, da bodo uœenci razœlenjevali samo stavke z golimi predmeti. (V 8. razredu pa bodo obravnavali tudi zloæeni predmet.) Uœenci imajo nekaj teæav tudi s prepoznavanjem golih predmetov, npr.: − Kot predmet podœrtajo vsak se/si v stavku, in to ne glede na to, ali je v resnici predmet (npr. Nagradil se je s sladoledom, Skuhala si je œaj) ali pa je t. i. prosti morfem glagola v povedku (npr. == == Smejem se klovnu, To ste si izmislili). Ob taki napaki (npr. Smejem se klovnu, To ste si izmislili) == == ima uœitelj veœ moænosti – lahko jih vpraøa: 1) ali v slovenøœini obstaja glagol smejem brez se oz. izmislim brez si, 2) ali se v teh primerih lahko vpraøajo po besedi se/si (npr. Koga smejeø?, Komu ste izmislili?) in 3) ali podœrtani se/si lahko zamenjajo s sebe/sebi ali s katerim samostalnikom (npr. smejim sebe/mame, izmislim sebi/mami). Tako uœence opozori na to, da ni vsak se/si æe kar predmet. Øe bolje pa je, da uœencem 7. razreda ne daje razœlenjevati stavkov s takimi kritiœnimi primeri. − Osebni zaimek v naslonski obliki pogosto podœrtajo kot del povedka (npr. Uœitelj me je spraøeval po tebi). Ob taki napaki naj jih uœitelj vpraøa, 1) ali se po tej kratki besedi lahko vpraøajo in 2) ali jo lahko zamenjajo s samostalnikom – tako jih opozori na to, da osebni zaimek v naslonski obliki ni del povedka (œeprav je zelo kratka beseda in jo izgovarjamo skupaj z glagolom), temveœ je predmet (glagolov s prostim morfemom ga/jo, npr. biksa ga, ucvre jo, paœ ne obravnavamo). − Œe imata besedi v osebku in predmetu enako obliko (in torej njuna stavœnoœlenska vloga ni razvidna iz oblike), lahko podœrtajo kot predmet (in kot osebek) napaœno besedo (npr. ============= Strelovod varuje cerkev pred strelo, Prah dviguje veter). V takih primerih naj uœitelj spodbuja uœence k logiœnemu ====== razmiøljanju o pomenu glagola v povedku in o tem, kdo je dejanski vrøilec dejanja; uœitelji naj uœence veœkrat presenetijo s takimi, navidez preprostimi primeri – tako namreœ razvijajo tudi uœenœevo zmoænost logiœnega razmiøljanja. − Kot predmet podœrtajo vse predloæne zveze v orodniku, œeprav vse niso predmeti (prim. prav: Babica se sprehaja z vnukinjo – narobe: Dedek se sprehaja s palico, Jarek so izkopali z bagrom); do ============= ========== ============ te napake prihaja zato, ker predmet enaœijo z vpraøalnicami za sklone. – Uœitelj naj jim pomaga tako, da jih vpraøa, 1) ali je v predloæni zvezi izraæeno bitje ali sredstvo/pripomoœek in 214
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 215
2) ali lahko predloæno zvezo zamenjajo z zvezo s pomoœjo X (npr. s pomoœjo palice/bagra) oz. s stavkom tako, da uporablja X (npr. tako, da uporablja palico/bager). Uœitelj naj uœencem pove, da orodniøka predloæna zveza, ki vsebuje sredstvo/pripomoœek in jo lahko zamenjamo z besedno zvezo s pomoœjo X oz. s stavkom tako, da uporablja X, v stavku ne nastopa v vlogi predmeta, temveœ prislovnega doloœila naœina, prim. Dedek se sprehaja s palico, Jarek so izkopali z bagrom. (Øe bolje pa je, da uœencem 7. razreda ne daje razœlenjevati stavkov s takimi kritiœnimi primeri. /Na to smo pazile tudi avtorice DZ./) − Kot predmet podœrtajo vse predloæne zveze s samostalnikom, ki poimenuje bitje (prim. prav: Pogovarjali smo se o soøolki, Uœitelj me je spraøeval po bratu – narobe: Stanuje pri babici, Odpoto=========== =========== ============= vali smo k================= sorodnikom). – Uœitelj naj jim pomaga tako, da jih vpraøa, ali predloæno zvezo pri babici/k sorodnikom lahko zamenjajo z besedo tam/doma/tja/domov (tj. s krajevnim prislovom), prim. Stanuje tam/doma, Odpotovali smo tja/domov. Œe je zamenjava mogoœa, predloæna zveza v stavku ni predmet, temveœ je prislovno doloœilo kraja, prim. Stanuje pri babici, Odpotovali smo k sorodnikom. (Øe bolje pa je, da uœencem 7. razreda ne daje razœlenjevati stavkov s takimi kritiœnimi primeri. /Na to smo pazile tudi avtorice DZ./) Uœitelj naj pri obravnavi predmeta − pazi, da bodo uœenci v 7. razredu razœlenjevali samo stavke z golimi predmeti, in sicer »nekritiœnimi«; − od uœencev ne zahteva definicije predmeta; − preverja uœenœevo razumevanje in rabo jezikoslovnega izraza predmet (npr. tako, da uœencem naroœi, naj dopolnijo stavke s predmeti ali naj v stavkih podœrtajo povedke in predmete ter pojasnijo svoje reøitve); − od uœencev zahteva pravilno zaporedje korakov doloœanja stavœnih œlenov (tj. najprej povedek, nato osebek …) – ob tem pa naj jim pojasni smiselnost tega zaporedja (tj. povedek je srediøœe stavka, osebek in drugi stavœni œleni ga pomensko dopolnjujejo) in njegove posledice (tj. po osebku, predmetu in prislovnem doloœilu vedno spraøujemo z vpraøalnica + povedek; − od uœencev zahteva, da se po predmetu vedno vpraøajo tudi s povedkom (tako bo tudi utrjeval pravilo, da je treba v stavku najprej poiskati povedek); − pri uœencih uzaveøœa pravilno rabo t. i. kritiœnih predmetov, npr. rodilniøkega nam. toæilniøkega za zanikanim glagolom (prav: Ne gledam televizije – narobe: Ne gledam televizijo), ter rabo pravilnih vpraøalnic za predmete (prav: Œesa se bojiø/ne gledaø? – narobe: Kaj se bojiø/ne gledaø?; prav: O kom/O œem govorijo? – narobe: O komu/O œemu govorijo?; prav: S œim so jo razveselili? – narobe: S œem so jo razveselili?). Tako so zasnovane tudi naloge v DZ. Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.–2.
Uœenci naj najprej tiho preberejo besedilo. Nato naj ga preberejo øe naglas (lahko kot igro vlog). Potem naj reøujejo naloge. Svoje reøitve naj primerjajo s priloæenim snopiœem.
3.
Uœenci naj sami reøujejo prvi del naloge. Reøitve naj se preverijo frontalno – uœitelj naj bo pozoren na pravilno rabo t. i. kritiœnih vpraøalnic. Uœitelj naj naroœi uœencem, naj si ogledajo ilustracijo na koncu te naloge in naj povedo, – koliko vpraøalnic je na njej, – zakaj na njej ni vpraøalnice kdo/kaj?, – zakaj so vpraøalnice povezane z danimi œrkami, – ali katera vpraøalnica ni povezana s pravilno œrko in zakaj tako menijo. (Uœitelj jim lahko pove prevzeta/latinska imena za sklone.) Nato naj jih pozove k dopolnjevanju besedila na zeleni podlagi. Svoje reøitve naj primerjajo s soøolœevimi.
4.–23.
Uœenci naj sami reøujejo naloge. Svoje reøitve naj primerjajo s soøolœevimi, nato pa (œe je potrebno) skupaj s reøitvami v priloæenem snopiœu. Uœitelj naj na koncu vseh nalog frontalno preverja samo – odgovore na vpraøanji iz 7., 9., 13., 15. in 17. naloge, – dopolnjeno besedilo na zeleni podlagi v 10. nalogi in – dopolnjeno preglednico iz 21. naloge. 215
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 216
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o teletekstu? Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o predmetu? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tem delu? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje
216
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 217
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
PREDMET je _________________ œlen, ki nam pove, ___________________________________________. Po njem se vpraøamo: ___________________________________ _____________________________________________________ ___________________________________ Podœrtamo ga:
.
PREDMET je stavœni œlen, ki nam pove, koga/kaj dejanje prizadeva. Po njem se vpraøamo: Koga/kaj + povedek?, Koga/œesa + povedek?, Komu/œemu + povedek?, O kom/œem + povedek?, S kom/œim + povedek? Podœrtamo ga:
=========================
.
217
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 218
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Predlog nalog za preverjanje 1. Vpraøaj se po podœrtanih besedah. Oblaki niso prekrili neba. _______________ niso prekrili oblaki? ======
Vozniki kljubujejo poledici. _______________ kljubujejo vozniki? ==========
Prodajalec je prebral navodilo. _______________ je prebral prodajalec? ===========
Alpinist je pripovedoval o vzponu. ______________ je pripovedoval alpinist? ============
Kupec se pogaja s prodajalcem. _______________ se pogaja kupec? ==================
2. Odgovori. Koga si gledal po televiziji? ________________________________. Kaj si gledal po televiziji? _________________________________. S œim se ukvarja Franci? __________________________________. S kom se ukvarja Franci? __________________________________. Koga rad posluøaø? ______________________________________. Kaj rad posluøaø? ________________________________________. S kom ima teæave vzgojiteljica? ____________________________. S œim ima teæave vzgojiteljica? _____________________________. 3. V naslednjih povedih zanikaj povedek in povedi ponovno napiøi. Pripovedujem pravljico. __________________________________________________________. Gledam film. __________________________________________________________________. Govori resnico. ________________________________________________________________. Priœakujemo goste. ______________________________________________________________. Cesto so posuli s peskom. ________________________________________________________. Luna je prekrila Sonce. __________________________________________________________. 4. Podœrtaj povedek, osebek in predmet. Vozniki ne marajo deæja. Lisica nese mladiœem hrano. Ivo nam je govoril o Egipœanih. Oœe se boji poledice. Avtobus se pribliæuje postaji. Dekleta se pogovarjajo o modi.
218
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 219
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
5. Iz stavkov prepiøi v preglednico navedene stavœne œlene.
POVEDEK
OSEBEK
PREDMET
Otroci ne bodo zapeli himne. Bi Andrej objel sestrico? Neznanec se je zadrl na Mojco. Soseda je klepetala s poøtarjem. O fantih se pogovarjajo dekleta.
6. Podœrtaj povedek in predmet. Nato napiøi na œrto, v katerem sklonu je predmet. Obleka ustreza delu.
______________
Zakaj si se prepiral z Mojco?
______________
Ne meœite papirja po smetiøœu.
______________
Uœitelj je spraøeval po tebi.
______________
Ne pogovarjajte se z voznikom.
______________
Tine se je izognil nevarnosti.
______________
7. Vstavi, kar manjka. Nato obkroæi ime vstavljenega stavœnega œlena. Pøenico ____________________ spomladi.
pov.
os.
pr.
Sandi hrepeni ____________________.
pov.
os.
pr.
____________________ napovedujejo deæ.
pov.
os.
pr.
Uœenci so se ukvarjali ____________________.
pov.
os.
pr.
_______________ zavri v loncu.
pov.
os.
pr.
Za øivanje potrebujemo _______________.
pov.
os.
pr.
8. Obkroæi œrko pred stavkom, v katerem je veœ kot en predmet. a) Anja danes ni imela sreœe. b) Jan je Marjeti obljubil pomaranœo. c) S soøolko bova pospravili razred. œ) Tekmovalci so se razveselili nagrade. d) Teta je v ponedeljek rodila hœer. e) Mama se boji za otroke. f) O nesreœi so takoj povedali razredniœarki.
219
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 220
18 Teœem, skaœem, tekmujem str. 193–200, predvideno øtevilo ur: 4
Operativni cilji enote: − navezovanje na svoje izkuønje s øportnih tekmovanj, − sklepanje o okoliøœinah nastanka besedila, − sklepanje o namenu tvorca besedila, − znajdenje v tekmovalnem sporedu, − selektivno branje, − iskanje podatkov v tekmovalnem sporedu, − razumevanje strokovnih izrazov za prvine øportnega tekmovanja, − uporaba znanja v vsakdanjem æivljenju, − poznavanje vloge prislovnega doloœila, − poznavanje vpraøalnic za razne vrste prislovnih doloœil, − poznavanje raznih vrst prislovnih doloœil, − prepoznavanje (podœrtavanje) povedka in prislovnega doloœila ter vseh stavœnih œlenov, − razumevanje in raba strokovnih izrazov prislovno doloœilo kraja, prislovno doloœilo œasa, prislovno doloœilo naœina, prislovno doloœilo vzroka. Sploøni didaktiœni nasveti: − Uœenci naj samostojno reøujejo naloge. Uœitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri doloœanju strategije reøevanja naloge). − Reøitve vsake naloge naj se preverijo, vendar øele po tem, ko uœenci æe sami reøijo nalogo (ne pa tako, da potekata reøevanje in preverjanje hkrati) – uœitelj naj v isti uri uporabi razne naœine preverjanja reøitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah uœencev, s priloæenim snopiœem Reøitve ipd. − Pri preverjanju reøitev naj uœitelj spodbuja uœence k pojasnjevanju reøitev in k poroœanju o napakah oz. teæavah pri reøevanju (za pojasnjevanje in poroœanje naj mu ne bo økoda œasa). − V t. i. dialoøkih nalogah naj uœitelj vodi pogovor. Œe se njegova vpraøanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo uœenci ta primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). − Zaæeleno je, da uœenci reøijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reøevanje zaporednih nalog vodi uœenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju znaœilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Javno obvestilo – tekmovalni spored. Tekmovalni spored je javno obvestilo. Z njim organizator øportnega tekmovanja obveøœa javnost o tem, katero øportno tekmovanje bo potekalo ob navedenem dnevu (oz. datumu) na navedenem kraju ter kako bo potekalo tekmovanje, tj. kdaj se bodo zaœele posamezne dejavnosti na tekmovanju (npr. uradni zaœetek tekmovanja, tekmovanje v posameznih øportnih disciplinah, razglasitve rezultatov, spremljevalni program, zakljuœna slovesnost). Tekmovalni spored ima po navadi naslov (v njem so navedeni naziv/vrsta øportnega tekmovanja, datum in kraj, vœasih tudi organizator) in je oblikovan kot seznam iz dveh stolpcev: − v levem stolpcu so zaporedoma napisane ura in minute zaœetka posamezne dejavnosti, − v desnem stolpcu pa so navedene ustrezne dejavnosti na tekmovanju. Podatek o trajanju posamezne dejavnosti ni napisan; bralec ga lahko izraœuna iz danih podatkov. Tekmovalni spored beremo selektivno (kadar nas zanima, katere dejavnosti bodo potekale v doloœenem delu dneva, oz. kadar nas zanima le doloœena vrsta dejavnosti) ali podrobno (kadar naœrtujemo, da bomo ves dan preæiveli na tekmovanju). 220
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 221
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.
Uœitelj lahko zaœne obravnavo te uœne enote s 13. nalogo – uœence naj spodbuja k pripovedovanju o svojem sodelovanju na øportnih tekmovanjih. Nato naj se z uœenci pogovarja o spremljanju øolskih, medøolskih, obœinskih, dræavnih ipd. øportnih tekmovanj »v æivo«, tj. na prizoriøœu tekmovanja. Pogovor naj vodi k obveøœanju o poteku tekmovanja oz. k tekmovalnemu sporedu, torej k ciljni temi zadnje uœne enote. Nato naj uœencem naroœi, naj preletijo besedilo iz 1. naloge.
2.
Uœenci naj imajo pred seboj tekmovalni spored, uœitelj pa naj vodi pogovor z vpraøanji iz DZ – vpraøanja naj izreka razloœno, glasno in poœasi, lahko jih tudi ponovi. Vse uœence naj spodbuja – k iskanju podatkov v besedilu (zato naj ne hiti z vpraøanji in naj izbira/kliœe uœence, da mu odgovorijo), – k strpnemu sodelovanju v pogovoru in – k pojasnjevanju odgovorov (npr. k opisovanju strategije iskanja podatka v besedilu).
3.–8.
Uœenci naj se razdelijo v dvojice in tako reøujejo naloge. Svoje reøitve naj preverijo v priloæenem snopiœu.
9.
Uœitelj naj vodi pogovor – uœence naj spodbuja k razlagi besed finale, øtafeta in disciplina (œe ne ve odgovora noben uœenec, naj si pomagajo s SSKJ ali z Velikim slovarjem tujk) ter primerjave atletika – kraljica øporta. Uœenci naj si za razvedrilo ogledajo øe ilustracijo na robu, preberejo besedilo v oblaœku in ga komentirajo.
11.
Uœitelj naj uœencem pove, da je samostalnik finale moøkega spola. S primerom naj jim ponazori rabo. Navede naj øe kakøen tak samostalnik (bienale, konklave). Ko ugotovijo njegov pomen, naj z njim ustno tvorijo povedi. Te samostalnike se v pogovornem jeziku rabi narobe, in sicer v srednjem spolu.
13.
To je naloga za domaœe delo. Uœenci naj v øoli poroœajo o svoji izbiri in povedo, zakaj so se tako odloœili; posluøajo naj øe predstavitve svojih soøolcev in sodelujejo v pogovoru o njih.
14.
Uœenci naj reøujejo nalogo sami; svoje reøitve naj primerjajo s soøolœevimi.
Ciljna tema podpoglavja: Prislovno doloœilo. Prislovno doloœilo je tisti stavœni œlen, ki dopolnjuje povedek s podatkom o okoliøœinah (npr. o kraju, œasu, naœinu, vzroku) dejanja, stanja, poteka …, izraæenega v povedku. Ker nosi razne vrste podatkov, loœimo veœ vrst prislovnih doloœil, in sicer: prislovno doloœilo kraja, prislovno doloœilo œasa, prislovno doloœilo naœina in prislovno doloœilo vzroka. Poznamo veœ vrst prislovnih doloœil – pa tudi veœ vpraøalnic zanje, tako npr. − po prislovnem doloœilu kraja spraøujemo kje/kam/kod/od/do kod + povedek (prim. Kje si se rodil?, Kam boste øli?, Kod ste hodili toliko œasa? Od kod izvira tvoj rod?, Do kod segajo Alpe?), − po prislovnem doloœilu œasa lahko vpraøujemo kdaj/koliko œasa/kako pogosto + povedek (prim. Kdaj se zaœne pomlad?, Koliko œasa traja pouk?, Kako pogosto obiøœete gledaliøœe?), − za prislovno doloœilo naœina je najznaœilnejøa oz. najsploønejøa vpraøalnica kako + povedek (prim. Kako si se obnaøal na koncertu?), − po prislovnem doloœilu vzroka pa vpraøujemo npr. zakaj/œemu/pod katerim pogojem/kljub œemu + povedek (prim. Zakaj si odstopil? – Zaradi poøkodbe; Œemu si pritekel k meni? – Na pomoœ; Pod katerim pogojem ne bo predstave? – Ob nevihti; Kljub œemu je nastopil? – Kljub bolezni). Vidimo, da vse vpraøalnice za prislovna doloœila vsebujejo dani povedek; zato moramo pred doloœanjem prislovnega doloœila vedno poiskati povedek. V prislovnem doloœilu je navadno prislov (npr. Hitro mi odgovori) ali predloæna zveza (npr. Odøla je brez besed); redko je v njem samostalniøka beseda/besedna zveza v rodilniku (npr. Junija se bodo zaœeli izpiti) ali toæilniku (To se je zgodilo prejønjo soboto), vœasih pa je v prislovno doloœilo polstavœno (npr. Zaupajoœ v svoje znanje se je prijavil na izpit). V stavku je lahko veœ prislovnih doloœil – navadno so raznih vrst (prim. Ob osmih smo se zbrali pred øolo, Smuœarji veselo vijugajo po smuœiøœu). Prislovno doloœilo podœrtamo s poøevnimi œrticami ( ); njegovo vrsto pa zaznamujemo z veliko tiskano œrko K, Œ, N ali V ob zadnji œrtici. 221
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 222
Prislovno doloœilo je lahko iz ene polnopomenske besede ali iz veœ polnopomenskih besed – torej je lahko golo ali zloæeno, in sicer priredno ali podredno. Opozorilo: V 7. razredu osnovne øole obravnavamo samo golo prislovno doloœilo. Zato naj uœitelji v 7. razredu pazijo na to, da bodo uœenci razœlenjevali samo stavke z golimi prislovnimi doloœili. (V 8. razredu pa bodo obravnavali tudi zloæeno prislovno doloœilo.) Lahko reœemo, da uœenci nimajo veœjih teæav s prepoznavanjem golih prislovnih doloœil – razen v primerih nekaterih predloænih zvez, ki jih namesto k prislovnim doloœilom uvrøœajo k predmetom. Ti primeri so bili predstavljeni v prejønji enoti v podpoglavju Predmet, prim. cit.: − Kot predmet podœrtajo vse predloæne zveze v orodniku, œeprav vse niso predmeti (prim. prav: Babica se sprehaja z vnukinjo – narobe: Dedek se sprehaja s palico, Jarek so izkopali z bagrom); do ============= ========== ============ te napake prihaja zato, ker predmet enaœijo z vpraøalnicami za sklone. – Uœitelj naj jim pomaga tako, da jih vpraøa, 1) ali je v predloæni zvezi izraæeno bitje ali sredstvo/pripomoœek in 2) ali lahko predloæno zvezo zamenjajo z zvezo s pomoœjo X (npr. s pomoœjo palice/bagra) oz. s stavkom tako, da uporablja X (npr. tako, da uporablja palico/bager). Uœitelj naj uœencem pove, da orodniøka predloæna zveza, ki vsebuje sredstvo/pripomoœek in jo lahko zamenjamo z besedno zvezo s pomoœjo X oz. s stavkom tako, da uporablja X, v stavku ne nastopa v vlogi predmeta, temveœ prislovnega doloœila naœina, prim. Dedek se sprehaja s palico, Jarek so izkopali z bagrom. (Øe bolje pa je, da uœencem 7. razreda ne daje razœlenjevati stavkov s takimi kritiœnimi primeri. /Na to smo pazile tudi avtorice DZ./) − Kot predmet podœrtajo vse predloæne zveze s samostalnikom, ki poimenuje bitje (prim. prav: Pogovarjali smo se o=========== soøolki, Uœitelj me je spraøeval =========== po bratu – narobe: Stanuje ============= pri babici, Odpotovali smo k sorodnikom). – Uœitelj naj jim pomaga tako, da jih vpraøa, ali lahko predloæno zvezo pri ================== babici/k sorodnikom zamenjajo z besedo tam/doma/tja/domov (tj. s krajevnim prislovom), prim. Stanuje tam/doma, Odpotovali smo tja/domov. Œe je zamenjava mogoœa, predloæna zveza v stavku ni predmet, temveœ je prislovno doloœilo kraja, prim. Stanuje pri babici, Odpotovali smo k sorodnikom. (Øe bolje pa je, da uœencem 7. razreda ne daje razœlenjevati stavkov s takimi kritiœnimi primeri. /Na to smo pazile tudi avtorice DZ./) Uœitelj naj − od uœencev ne zahteva definicije prislovnega doloœila – paœ pa naj preverja njihovo razumevanje in rabo jezikoslovnih izrazov prislovno doloœilo kraja/œasa/naœina/vzroka (npr. tako, da uœencem naroœi, naj dopolnijo stavke z doloœeno vrsto prislovnega doloœila ali naj v stavkih podœrtajo povedke in prislovna doloœila, tem doloœijo vrsto ter pojasnijo svoje reøitve); − od uœencev zahteva, da se po prislovnem doloœilu vedno vpraøajo tudi s povedkom (tako bo tudi utrjeval pravilo, da je treba v stavku najprej poiskati povedek); − pri uœencih uzaveøœa rabo pravilnih vpraøalnic za prislovna doloœila (npr. prav: Od kod izvira tvoj rod? – narobe: Od kje izvira tvoj rod?; prav: Kod ste hodili toliko œasa? – narobe: Kje ste hodili toliko œasa?; prav: Œemu si øel k sosedu? – narobe: Zakaj si øel k sosedu? /œe je odgovor: Na klepet./). Tako so zasnovane tudi naloge v DZ.
222
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 223
Øt. naloge Didaktiœni nasveti za delo v posameznih nalogah 1.–2.
Uœenci naj sami reøijo nalogi. O svojih reøitvah naj se pogovorijo s soøolcem; œe so v dvomu, ali je njihova reøitev pravilna, naj prosijo za pomoœ uœitelja. Uœitelj naj frontalno preveri, kako so uœenci dopolnili besedilo na zeleni podlagi.
3.
Pred reøevanjem naloge naj uœitelj vodi pogovor o pravilnem zaporedju doloœanja stavœnih œlenov; uœencem naj naroœi, naj zato najprej podœrtajo povedek, øele nato pa prislovno doloœilo. Uœence naj øe opozori na dogovorjeno podœrtavanje povedka in prislovnega doloœila. Prvi del naloge naj uœenci reøujejo sami. Ko ga reøi veœina uœencev, naj uœitelj frontalno preveri reøitve – pri tem naj bo pozoren na pravilno zaporedje naøtetih stavœnih œlenov (tj. povedek, prislovno doloœilo) in na rabo aktualnega povedka v vpraøanjih za prislovno doloœilo. Z uœenci naj se pogovori tudi o ev. napakah – morda bo kakøen uœenec napisal vpraøanja Zaradi œesa je porumenela? (nam. Zakaj je porumenela?), Zaradi œesa so zaprli cesto? (nam. Zakaj so zaprli cesto?), Med œim je deæevalo? (nam. Kdaj je deæevalo?); uœitelj naj uœencem pove, da bi namesto zaradi lahko rekli ker, namesto med pa medtem ko (npr. zaradi suøe → ker je bila suøa; zaradi plazu → ker je bil plaz; med tekmovanjem → medtem ko so tekmovali). Nato naj se uœenci razdelijo v dvojice in tako reøujejo nalogo do konca. Reøitve naj se preverijo frontalno.
4.
Pred reøevanjem naloge naj uœitelj naroœi uœencem, naj najprej podœrtajo povedek, nato pa prislovno doloœilo. Uœenci naj v dvojicah reøujejo nalogo; svoje reøitve naj preverijo s priloæenim snopiœem. Uœitelj naj pri vsaki dvojici preveri, ali je v vpraøanju tudi povedek, uœenci pa naj mu poroœajo o svojih napakah (npr. Iz kje teœejo?, Do kje je segala?, Kje lomasti?). Uœenci naj preberejo øe »strip« na koncu te naloge, uœitelj naj jim naroœi, naj odkrijejo napako v medvedovem besedilu (tj. kje nam. kod); lahko jih opozori tudi na analogijo povsod → kod.
5.
Uœenci naj v dvojicah reøujejo nalogo; o reøitvah naj poroœajo frontalno – uœitelj naj bo pozoren na rabo aktualnega povedka v vpraøanjih za prislovno doloœilo. Uœence naj spodbuja k razmiøljanju o tem, katere vpraøalnice uporabljajo pogosto, katere pa bolj redko; œe je potrebno, naj z novimi primeri utrjujejo rabo vpraøalnih zaimkov od kod/do kod/kod.
6.
Pred reøevanjem naloge naj uœitelj naroœi uœencem, naj najprej podœrtajo povedek, nato pa prislovno doloœilo. Uœenci naj v dvojicah reøujejo nalogo; svoje reøitve naj preverijo s priloæenim snopiœem. Uœitelj naj pri vsaki dvojici preveri, ali je v vpraøanju tudi povedek, uœenci pa naj mu poroœajo o svojih napakah (npr. narobe: Do kdaj imaø pouk? – prav: Koliko œasa imaø pouk?; narobe: Kdaj se bojiø? – prav: Kako pogosto se bojiø?). Uœenci naj za razvedrilo preberejo øe »strip« na koncu te naloge (lahko kot igro vlog) in ga komentirajo.
7.
Uœenci naj v dvojicah reøujejo nalogo; o reøitvah naj poroœajo frontalno – uœitelj naj bo pozoren na rabo aktualnega povedka v vpraøanjih za prislovno doloœilo.
8.
Uœenci naj sami reøujejo to nalogo; uœitelj naj spremlja njihovo delo – opazuje naj zaporedje doloœanja stavœnih œlenov in nanj opozarja uœence (»krøitelje«). Uœenci naj svoje reøitve primerjajo s soøolœevimi. Nato naj uœitelj pokaæe uœencem prosojnico s prepisanimi stavki iz te naloge ter jih pozove k frontalnemu preverjanju reøitev, in sicer tako, da pride izbrani uœenec podœrtat stavœne œlene na prosojnici. Uœitelj naj od uœencev zahteva – pravilno zaporedje doloœanja stavœnih œlenov, – prepoznavanje stavœnih œlenov s popolnimi vpraøalnicami ter – pravilno/dogovorjeno podœrtavanje stavœnih œlenov. Z uœenci naj se pogovarja o ev. teæavah pri reøevanju te naloge. Uœenci naj si za razvedrilo preberejo »strip« v tej nalogi (lahko kot igro vlog) in ga komentirajo.
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se nauœil o øportnem sporedu? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se nauœil o prislovnem doloœilu? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v zadnji uœni enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem? Uœiteljevo samovrednotenje 223
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 224
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
SESTAVA TEKMOVALNEGA SPOREDA
ŒAS ___________ DEJAVNOSTI
DEJAVNOSTI
SESTAVA TEKMOVALNEGA SPOREDA
ŒAS ZAŒETKA DEJAVNOSTI
224
DEJAVNOSTI
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 225
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
PRISLOVNO DOLOŒILO je _________ œlen, ki nam pove, _________________________________________. Po njem se vpraøamo: ___________________________________ _____________________________________________________. Poznamo veœ vrst prislovnih doloœil: prislovno doloœilo _______, ________, _______ in _________. Podœrtamo ga:
.
PRISLOVNO DOLOŒILO je stavœni œlen, ki nam pove, kje/kdaj/kako/zakaj dejanje poteka. Po njem se vpraøamo: Kje ... + povedek?, Kdaj ... + povedek?, Kako + povedek?, Zakaj ... + povedek? Poznamo veœ vrst prislovnih doloœil: prislovno doloœilo kraja, œasa, naœina in vzroka. Podœrtamo ga:
.
225
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 226
Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
1. Preleti naslednje besedilo.
URNIK ATLETSKEGA TEKMOVANJA ZA UŒENKE IN UŒENCE 12. 6. 2004 – STADION ÆAK LJUBLJANA ŒAS 14.20 14.30 14.40 14.50 15.35 15.40 15.45 16.00
TEK NA 60 M uœenke – mnogoboj uœenci – mnogoboj uœenke – skupine 1, 2, 3 uœenci – skupine 1, 2, 3 uœenke – MALI FINALE uœenke – VELIKI FINALE uœenci – MALI FINALE uœenci – VELIKI FINALE
ŒAS 14.30 14.40 15.10 15.20
MET ÆOGICE uœenke – mnogoboj uœenci – mnogoboj uœenke uœenci
ŒAS 14.30 14.40
SKOK V VIØINO uœenke uœenci
ŒAS 15.10 15.20
TEK NA 300 M uœenke uœenci
ŒAS 14.20 15.15
SUVANJE KROGLE uœenke uœenci
ŒAS 16.20 16.30
TEK NA 600 M uœenke – mnogoboj uœenci – mnogoboj
ŒAS 14.20 14.30 15.10 15.20
SKOK V DALJINO uœenke uœenci uœenke – mnogoboj uœenci – mnogoboj
ŒAS 16.45 16.55
ØTAFETA 4 x 100 M uœenke uœenci
17.05
RAZGLASITEV REZULTATOV IN PODELITEV PRIZNANJ
Iz tekmovalnega sporeda prepiøi: – kraj poteka tekmovanja: ______________________________________________________ – datum tekmovanja: ____________________ – uro zaœetka tekmovanja: ________________ – uro konca tekmovanja: __________________ – uro podelitve priznanj: __________________ 2. Izraœunaj, koliko œasa bo trajalo tekmovanje (brez podelitve priznanj): _________________ V katerih øportnih zvrsteh bodo uœenci in uœenke tekmovali? __________________________ ______________________________________________________________________________ 3. Predstavljaj si, da si gledalec na tem tekmovanju in æeliø spremljati vse tekme mnogoboja deklic. Œas in øportne zvrsti napiøi tako, da boø upoøteval œasovno zaporedje. URA
226
DISCIPLINA/ZVRST
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 227
4. Kaj pomeni mnogoboj?
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
______________________________________________________________ 5. Katere uœenke in kateri uœenci bodo nastopili v malem finalu na 60 m? ______________________________________________________________________________ 6. Besedi finale doloœi spol. ___________________ 7. Naslov besedila prepiøi s pisanimi œrkami. ______________________________________________________________________________ 8. Podœrtaj povedek, nato pa se vpraøaj po obkroæenih stavœnih œlenih. a) Tekmovanje je potekalo od dveh do petih v Mariboru . _______________ ______________ b) Uœenci so tekli ob 16.55 .
_______________
c) Po tekmovanju so tekmovalci odøli na pogostitev .
_______________ ______________
œ) Zaradi deæja tekmovanja niso prestavili.
_______________
d) Favoriti so zmagali brez teæav .
_______________
Kateri stavœni œleni so obkroæeni v zgornjih stavkih? a) _______________
_______________
b) _______________ c) _______________
_______________
œ) _______________ d) _______________ 9. V vsakem stavku podœrtaj povedek in prislovno/-i doloœilo/-i. Mladinci so dobro sprejeli soigralca. Jana bo jutri poskrbela za pse. Doma si bom pripravila malico. Zaradi potresa so vsi stekli iz razreda. Poleti bomo prebelili stanovanje. Nalogo reøite pisno do pojutriønjem. Zaradi razoœaranja je zajokal. Soøolci so nastopili na televiziji. Podœrtana prislovna doloœila prepiøi na ustrezno mesto v preglednici.
KRAJA
PRISLOVNO DOLOŒILO ŒASA NAŒINA
VZROKA
227
7_03_ucne enote
16.08.2005
09:11
Page 228
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
10. Podœrtaj povedek. Nato na prvo œrto napiøi vpraøalnico za obkroæeni stavœni œlen, na drugo pa njegovo vrsto. PIL bom naroœila po telefonu. __________________________________
____________________
V torek sem te iskala doma . __________________________________
____________________
Pridi sem . __________________________________
____________________
Je zdravnik priøel k bolniku? __________________________________
____________________
Uœiteljica je Janku posodila svinœnik. __________________________________
____________________
11. Obkroæi, kateri stavœni œleni so v naslednjih stavkih. Matjaæ trenira tek.
pov.
os.
pr.
pr. d.
Boø øel na Bled?
pov.
os.
pr.
pr. d.
Otroci bodo previdno preœkali cesto.
pov.
os.
pr.
pr. d.
Klemen stanuje na Ptuju.
pov.
os.
pr.
pr. d.
Taborniki so vstali ob øestih.
pov.
os.
pr.
pr. d.
12. Podœrtaj stavœne œlene. Æirija je aprila v Radovljici podelila nagrade. Tekmovanje se je konœalo v petek. Zmagovalka je igrala odliœno. Tekmovanje je posnela televizija. Na tekmovanju je sodeloval Madæar. Zaradi sneæenja so zaprli prelaz. Po neurju so hitro pokrili strehe.
228
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 229
Predlog uœnih priprav
1
Predlog uœne priprave za uœno enoto: 1. Da bo volk sit in koza cela ...
Uœni predmet:
slovenøœina
Øola: Uœitelj:
Nevenka Drusany
Razred:
7.
Datum: Tematski sklop:
Pogovor
Ciljna tema:
pogajalni pogovor
Operativni cilji:
– – – – – – – – – – – – –
posluøanje/gledanje pogajalnega pogovora, pomnjenje podatkov, prepoznavanje udeleæencev pogovora, njegove teme in bistvenih podatkov, razumevanje pogajalskih izhodiøœ sogovorcev in poteka pogajanja, vrednotenje ravnanja udeleæencev pogajanja, prepoznavanje znaœilnosti pogajalnega pogovora, uporaba pridobljenega znanja – sodelovanje v pogajalnem pogovoru in upoøtevanje naœel uspeønega pogajanja, presojanje odigranih pogajalnih pogovorov in utemeljevanje svoje presoje, loœevanje knjiænega jezika od neknjiænega, prepoznavanje okoliøœin za rabo knjiænega jezika in njegove vloge, prepoznavanje okoliøœin za rabo obeh razliœic knjiænega jezika, tj. zbornega jezika in knjiænega pogovornega jezika, razvijanje strategije za znajdenje v Slovarju slovenskega knjiænega jezika, raba Slovarja slovenskega knjiænega jezika
Uœne metode:
– gledanje/posluøanje, pogovor, pojasnjevanje, razlaganje, primerjanje
Uœne oblike:
individualna, frontalna, delo v dvojicah, skupinsko delo
Uœni pripomoœki in sredstva:
– delovni zvezek (N. Drusany idr.: Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, Zaloæba Rokus, 2003), – N. Drusany idr. (2003): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, Reøitve, Zaloæba Rokus, – uœni listi, – prosojnica, grafoskop, – list papirja, mapa za liste
Medpredmetne povezave:
geografija, turistiœna vzgoja, retorika
Viri in literatura:
– D. Kapko idr. (2005): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7–9, Priroœnik za uœitelje, Zaloæba Rokus. – D. Kapko idr. (2005): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7–9, Zgoøœenka 7, Zaloæba Rokus.
Predvideno øtevilo ur:
6
229
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 230
Potek pedagoøkega sporazumevanja Ura
Faza
Dejavnosti uœitelja
Dejavnosti uœenca
1.
UVODNA MOTIVACIJA
Pozdravim uœence in vodim pogovor, npr.: – Kje ste bili med poœitnicami? – Kaj ste delali v prostem œasu? – Kako ste najveœkrat preæivljali veœere? – Ali televizijske oddaje, ki jih gledate, doloœajo vaøi starøi, ali si jih izberete sami ali pa se o tem morda dogovarjate? – Kako poteka tak pogovor? – Ali se ljudje sporazumevamo med seboj samo s pogovarjanjem? – Kako øe sprejemamo/sporoœamo mnenja, æelje, podatke, doæivljanje …?
Sodelujejo v pogovoru.
ANALIZA
Pozovem uœence, naj tiho preberejo navodilo v 1. nalogi v DZ in se ravnajo po njem. Nato frontalno preverim reøitve, in sicer tako, da uœence usmerjam v rabo izrazov za sporazumevalne dejavnosti (npr. bere, posluøa, govori, se pogovarjata, piøe).
Preberejo navodilo in delajo po njem.
Pozovem uœence, naj tiho preberejo navodilo v 2. nalogi in razmislijo, kako bi odgovorili na napisana vpraøanja. Nato vodim javni pogovor o teh vpraøanjih.
Preberejo navodilo, ogledajo si shemo in vpraøanja ter se pripravijo na pogovor.
Napovem ogled posnetka.
Pripravijo se na gledanje/posluøanje posnetka.
GLEDANJE IN POSLUØANJE
Predvajam posnetek.
Gledajo posnetek.
ANALIZA
Uœence pozovem, naj se razdelijo v dvojice in tako skuøajo odgovoriti na vpraøanja iz 4. naloge (tako se pripravijo na pogovor). Nato vodim javni pogovor z vpraøanji iz 4. naloge.
Razdelijo se v dvojice in se pripravijo na pogovor.
Pozovem dvojice, naj reøijo øe 5., 6. in 7. nalogo. Ko reøi vse tri naloge veœina dvojic, frontalno preverim reøitve.
V dvojicah reøujejo naloge.
Vpraøam uœence, katerega spomenika s posnetka ni na fotografijah v 5. nalogi. Nato jih pozovem k reøevanju 13. naloge. Uœencem naroœim, naj v priloæenem snopiœu preverijo reøitve 13. naloge.
Odgovorijo na vpraøanje.
Uœencem naroœim, naj se doma pripravijo na ustno strnjeno obnovo Povodnega moæa (prim. 12. nalogo).
Posluøajo navodilo za domaœe delo in si ga zapomnijo.
NOVE NALOGE
230
Sodelujejo v pogovoru.
Sodelujejo v pogovoru.
Poroœajo o svojih reøitvah.
Reøujejo nalogo. Reøitve preverijo v priloæenem snopiœu.
7_02_ucne priprave
04.01.1904
2.
16:59
Page 231
GOVORNO NASTOPANJE, POSLUØANJE IN VREDNOTENJE
Izberem tri prostovoljce oz. doloœim tri uœence za javno strnjeno obnovo Povodnega moæa. Poskrbim za to, da se nastopajoœi ne posluøajo in da soøolci po vseh opravljenih nastopih izrekajo svoje mnenje o njih.
Trije uœenci opravijo govorni nastop, preostali jih posluøajo in sodelujejo v pogovoru o govornih nastopih.
NOVE NALOGE
Uœencem naroœim, naj si preberejo vpraøanje oz. navodilo v 8., 9., 10. in 11. nalogi ter povedo, ali bi lahko reøili vse naloge (reøitev naj ne povedo). Vpraøam jih, kako bi lahko priøli do reøitev.
Preberejo navedena vpraøanja in navodilo ter razmiøljajo o reøitvah. Sodelujejo v pogovoru.
GLEDANJE IN POSLUØANJE
Nato jim povem, da si bodo posnetek ogledali øe enkrat, in sicer zato, da bi lahko reøili 8.–11. nalogo; predlagam jim, naj si med gledanjem kaj tudi zapiøejo (zato naj si pripravijo list papirja in nanj napiøejo npr.: – knjiænici: ________________, – spomenika: ______________, – gledaliøœe: _______________, – kulturna prireditev: _______). Predvajam posnetek.
Pripravijo si list papirja za zapiske in si ponovno ogledajo posnetek.
ANALIZA
Uœencem naroœim, naj reøijo 8.–11. nalogo. Reøitev ne preverjam, paœ pa naroœim uœencem, naj svoje reøitve primerjajo z reøitvami v priloæenem snopiœu.
NOVE NALOGE
Uœencem naroœim, naj tiho preberejo vpraøanja v 14. nalogi in naj pripiøejo odgovore. Nato jih vpraøam, ali so znali odgovoriti na vsa vpraøanja (odgovorov naj ne povedo) in kako bi si pri odgovarjanju lahko pomagali.
Reøujejo naloge. Reøitve preverijo s priloæenim snopiœem.
Preberejo navedena vpraøanja in navodilo ter razmiøljajo o reøitvah. Sodelujejo v pogovoru.
GLEDANJE IN POSLUØANJE
Uœencem povem, da si bodo posnetek ogledali øe enkrat, in sicer zato, da bi lahko odgovorili na vpraøanja iz 14. naloge. Predvajam posnetek.
Ponovno gledajo posnetek (pri tem so pozorni na okoliøœine in potek pogajanja).
ANALIZA
Z vpraøanji iz 14. naloge vodim pogovor o okoliøœinah in poteku pogajanja.
Sodelujejo v pogovoru.
Uœencem naroœim, naj se razdelijo v dvojice in tako reøijo izbirna dela 15. naloge. Reøitve preverjam frontalno; pri tem spodbujam uœence k izrekanju mnenja o ustreznih in neustreznih naœinih doseganja soglasja. SINTEZA IN BRANJE
Naroœim uœencem, naj tiho preberejo besedilo na zeleni podlagi. Nato doloœim uœenca za glasno branje.
Razdelijo se v dvojice in reøujejo 15. nalogo. Sodelujejo v pogovoru.
Berejo besedilo.
231
7_02_ucne priprave
04.01.1904
NOVE NALOGE
16:59
Page 232
Vodim pogovor o prebranem besedilu, npr.: – Kaj je izhodiøœe pogajanja: enako ali razliœno mnenje? – Kaj pa je cilj pogajanja? – Kako naj poteka pogajanje? – Kako naj doseæemo soglasje? – Ali lahko pogajalca soglasje krøita? – Zakaj (ne)? – Ali se znate pogajati? – Katera je vaøa najpogostejøa napaka? – Ali pogosto doseæete soglasje? – Ali pogosto sprejmete tuje mnenje oz. vztrajate pri svojem? – Ali se ljudje z vami radi pogajajo; zakaj (ne)?
Sodelujejo v pogovoru.
Uœencem naroœim, naj se razdelijo v manjøe skupine (iz 3–4 uœencev); nato naj si preberejo tisti del navodila iz 16. naloge, ki se nanaøa na pripravo na pogajanje, izberejo naj si temo pogajanja ter si izdelajo naœrt za skupinsko domaœe delo. Odgovarjam na vpraøanja uœencev oz. izrekam dodatna navodila/pojasnila.
Razdelijo se v manjøe skupine ter sledijo navodilom za domaœe delo.
Œe œesa ne razumejo, me vpraøajo oz. prosijo za dodatna navodila/pojasnila. Doma se skupine pripravijo na pogajanje pred javnostjo (kot igro vlog oz. dramatizacijo); pri tem upoøtevajo tudi vpraøanja za presojanje pogajanja (iz zadnjega dela 16. naloge).
3.
GOVORNO NASTOPANJE, POSLUØANJE IN VREDNOTENJE
Organiziram javne predstavitve pogajanja ter vodim pogovore o njih – uœence spodbujam k izrekanju mnenja (ob ponujenih merilih iz DZ).
Sodelujejo v pripravljenih skupinskih pogajanjih pred javnostjo ter pri vrednotenju tujih in svojih nastopov.
4.
UVODNA MOTIVACIJA
Izberem dva uœenca; vsakemu dam list z besedilom. – Prvo besedilo: Jutri nas bodo obiskali uœenci OØ Preæihovega Voranca iz Doline pri Trstu, zato morajo uœenci sedmih razredov pomagati pri pripravi pogostitve in pri sprejemu gostov. – Drugo besedilo: Jutr ns bojo obiskal uœenci OØ Preæihovga Voranca iz Doline pr Trstu, zato morjo uœenci sedmih razredov pomagat pr pripravi pogostitve in pr sprejemu gostou. Naroœim jima, naj najprej prebereta besedilo tiho, nato pa glasno.
Izbrana uœenca prideta pred tablo in vzameta enega od obeh listov.
232
Izbrana uœenca bereta svoje besedilo, in sicer najprej tiho, nato na glas. Drugi uœenci ju posluøajo.
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
ANALIZA
SINTEZA
NOVE NALOGE
SINTEZA
Page 233
Nato vodim pogovor z vpraøanji: – V katerem jeziku sta obe besedili? – Ali sta obe besedili tvorjeni v isti razliœici slovenskega jezika? – Katero besedilo je tvorjeno v knjiænem jeziku? – Katero pa je tvorjeno v neknjiæni slovenøœini? – Kako se pogovarjate s soøolci: v knjiænem ali neknjiænem jeziku? – Kaj pa z ravnateljem? – V kateri razliœici jezika piøete spise? – V kateri pa SMS-e? – Kdo vam je povedal, kdaj se uporablja knjiæni jezik, kdaj pa neknjiæni? Uœence spodbujam k odgovarjanju; njihovih odgovorov ne popravljam, komentiram ipd., temveœ jih samo posluøam.
Sodelujejo v pogovoru.
Uœencem naroœim, naj preberejo vpraøanji iz 1. naloge na str. 9 in razmislijo, kako bi odgovorili nanju. Nato vodim pogovor. (Œe uœenci povedo, da na vpraøanji ne znajo odgovoriti, zavrtim posnetek øe enkrat – pred tem jih opozorim, naj bodo med gledanjem/posluøanjem posnetka pozorni na govorico otrok.)
Berejo vpraøanji in razmiøljajo o odgovorih.
Uœencem naroœim, naj se razdelijo v dvojice in tako reøijo 2. nalogo na str. 9 – dani besedi naj vpiøejo na ustrezno mesto. Reøitve preverim frontalno.
Razdelijo se v dvojice in tako reøujejo nalogo.
Dvojice pozovem k reøevanju 3., 4. in 5. naloge. Po reøevanju jim naroœim, naj svoje reøitve preverijo z reøitvami v priloæenem snopiœu. Nato vodim pogovor o reøevanju teh nalog (npr. o teæavah pri »prevajanju« neknjiænih povedi v knjiæne).
V dvojicah reøujejo naloge.
Dvojicam naroœim, naj reøijo 6. nalogo. Reøitve preverim frontalno; uœence spodbujam k pogovarjanju o okoliøœinah za rabo knjiænega jezika.
V dvojicah reøujejo nalogo. Javno poroœajo o svojih reøitvah. Sodelujejo v pogovoru o okoliøœinah za rabo knjiænega jezika.
Uœence pozovem, naj sami reøijo 7. nalogo – dani besedi naj vpiøejo na ustrezno mesto; nato naj svoje reøitve primerjajo s soøolœevimi.
Sami reøujejo nalogo.
Œe imam dovolj œasa, naroœim uœencem, naj preberejo navodilo v 8. nalogi. Preden jim predvajam posnetek, jih vpraøam, na kaj bodo med posluøanjem øe posebej pozorni. Nato predvajam posnetek.
Preberejo navodilo. Pred gledanjem posnetka povedo, na kaj bodo pozorni. Nato gledajo posnetek in pozorno posluøajo Neækino govorico.
Po gledanju posnetka vodim pogovor o Neækini govorici. (Œe nimam œasa, to nalogo izpustim.)
Sodelujejo v pogovoru.
Sodelujejo v pogovoru. (Œe je potrebno, si øe enkrat ogledajo posnetek – pri tem so pozorni na govorico otrok.)
Javno poroœajo o svojih reøitvah – berejo dopolnjeno besedilo na zeleni podlagi.
Svoje reøitve preverijo v priloæenem snopiœu. Sodelujejo v pogovoru o svojem delu.
Svoje reøitve primerjajo s soøolœevimi.
233
7_02_ucne priprave
5.
04.01.1904
16:59
Page 234
NOVE NALOGE
Uœencem naroœim, naj doma reøijo 9. nalogo in razmislijo, v katerih okoliøœinah uporabljamo zborni jezik, v katerih pa knjiæni pogovorni jezik. Za domaœe delo jim izroœim øe uœni list z nepopolnim – povzetkom znaœilnosti pogajanja in – miselnim vzorcem jezikovnih zvrsti (oboje je iz priroœnika) ter jim naroœim, naj ju doma dopolnijo. (Domaœe naloge ne pregledam naslednjo øolsko uro, temveœ na zaœetku 6. ure.)
Posluøajo navodila za domaœe delo in vzamejo dodatni uœni list.
UVODNA MOTIVACIJA
Na tablo napiøem poved Potovnico bomo doloœili jutri. Uœence vpraøam, – ali razumejo poved, – zakaj je ne razumejo, – kje bi lahko izvedeli, kaj pomeni neznana beseda, – kako bi v SSKJ poiskali to besedo ipd.
Preberejo poved. Sodelujejo v pogovoru.
Uœencem naroœim, naj sami reøijo 1.–4. nalogo na str. 12; nato naj svoje reøitve primerjajo s soøolœevimi.
Sami reøujejo naloge. Svoje reøitve primerjajo s soøolœevimi.
Pokaæem jim SSKJ (v knjiæni ali elektronski obliki) ter naroœim izbranemu uœencu, naj v njem poiøœe besedo potovnica in prebere, kaj pomeni; nato naj pove, kako iøœemo besede v SSKJ.
Izbrani uœenec dela po navodilih; drugi uœenci spremljajo njegovo delo in mu po potrebi pomagajo z dodanimi navodili.
Uœencem naroœim, naj si ogledajo (»preberejo«) stran iz SSKJ (v 6. nalogi). Med gledanjem jih opozorim na rjave obrobe in œrte ter na razlage ob robu.
Ogledajo si stran iz SSKJ.
Vodim pogovor o navedeni strani iz SSKJ, npr.: – Katera stran iz SSKJ je to? – Zakaj je levo zgoraj napisana beseda œarati? – Zakaj pa je desno zgoraj napisana beseda œarter? – Koliko gesel oz. iztoœnic je razloæenih na tej strani? – Kaj je zaznamovano z arabskimi øtevilkami? – Ali ima katera iztoœnica s te strani tri pomene? – Katere iztoœnice s te strani imajo dva pomena? – Koliko pomenov pa imajo vse druge? Po œem to veø? Uœencem naroœim, naj se razdelijo v dvojice in se tako pripravijo na pogovor z vpraøanji iz 7.–18. naloge.
Sodelujejo v pogovoru.
BRANJE
ANALIZA
Nato vodim pogovor.
234
Sledijo mojim opozorilom.
Razdelijo se v dvojice in se tako pripravijo na pogovor (odgovore pripiøejo k vpraøanjem ali pa jih napiøejo na poseben list). Nato sodelujejo v pogovoru.
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 235
NOVE NALOGE
6.
Uœencem naroœim, naj se razdelijo v skupine (iz 4–5 uœencev); vsaki skupini dam po en izvod SSKJ, nato uœence pozovem k skupinskemu reøevanju 19. in 20. naloge. Reøitve preverim frontalno.
Razdelijo se v skupine, organizirajo si delo in reøujejo nalogi – pri tem uporabljajo SSKJ.
SAMOVREDNOTENJE IN PREVERJANJE
Uporabim prosojnico z vpraøanji za t. i. uœenœevo samovrednotenje – postopoma odkrivam vpraøanja in ob vsakem spodbujam uœence k frontalnemu pogovoru; tako preverim tudi reøitve domaœe naloge, ki so jo uœenci opravili po 4. øolski uri.
Berejo vpraøanja in sodelujejo v pogovoru; javno poroœajo o svojih reøitvah domaœe naloge in odpravijo svoje napake.
PREVERJANJE
Uœencem razdelim fotokopije nalog, ki sem jih izbrala iz Predloga nalog za preverjanje. Naroœim jim, naj sami reøujejo naloge (za reøevanje imajo omejen œas, npr. 20 minut), ter jim povem, da æelim ugotoviti, ali so dosegli naœrtovane cilje, in da njihovih reøitev ne bom ocenjevala.
Sami reøujejo naloge.
Po doloœenem œasu uœencem naroœim, naj si izmenjajo liste; nato frontalno preverim reøitve – uœencem naroœim, naj s podœrtavanjem zaznamujejo napake. Po frontalnem pregledu naroœim uœencem, naj vrnejo liste njihovim lastnikom; nato spodbujam uœence k pogovoru o njihovih reøitvah oz. napakah; po potrebi øe kaj razloæim, opiøem ipd. Na koncu uœne ure poberem liste uœencev (za podrobno analizo rezultatov uœencev).
S soøolcem zamenjajo liste z nalogami; nato sodelujejo pri frontalnem preverjanju reøitev (soøolœeve napake zaznamujejo s podœrtavanjem). Ogledajo si svoje napake ter sodelujejo v pogovoru o njih; prosijo za dodatna pojasnila ipd.
Javno poroœajo o svojih reøitvah.
Izroœijo mi svoje liste.
Analiza dela Kateri cilji niso bili uresniœeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti? Kaj je bilo zelo uœinkovito? Drugo:
235
7_02_ucne priprave
2
18.08.2005
14:34
Page 236
Predlog uœne priprave za uœno uro: 6. Cankarjev rojstni kraj
Uœni predmet:
slovenøœina
Øola:
OØ Antona Martina Slomøka, Vrhnika
Uœitelj:
Vanja Kavœnik Kolar (prirejeno)
Razred:
7.
Datum: Tematski sklop:
Opis kraja in dræave
Ciljna tema:
opis in predstavitev kraja
Uœna ura:
1.
Operativni cilji:
– – – – – –
Uœne metode:
pogovor, pojasnjevanje, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, delo z raœunalnikom
Uœne oblike:
frontalna, individualna, skupinsko delo
Uœni pripomoœki in sredstva:
– delovni zvezek (N. Drusany idr.: Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, Zaloæba Rokus, 2003), – N. Drusany idr. (2003): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, Reøitve, Zaloæba Rokus, – prosojnica, grafoskop, – list papirja, vodoodporni flomastri raznih barv, – raœunalnik
Medpredmetne povezave:
geografija, zgodovina, turistiœna vzgoja
Viri in literatura:
– D. Kapko idr. (2005): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7–9, Priroœnik za uœitelje, Zaloæba Rokus. – D. Kapko idr. (2005): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7–9, Zgoøœenka 7, Zaloæba Rokus.
236
prepoznavanje teme besedila in kljuœnih besed, branje nepopolnega neumetnostnega besedila, presojanje pravilnosti svoje napovedi, utrjevanje besedilnih vrst (opis kraja in predstavitev kraja), uporaba znanja o znaœilnostih danih besednih vrst, tvorjenje oz. dopolnjevanje besedila s sestavinami predstavitve kraja oz. s sestavinami opisa kraja, – uporaba podatkov na medmreæju, – utrjevanje pravopisa, raba velike zaœetnice v veœbesednih zemljepisnih lastnih imenih, – uporaba raœunalnika
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 237
Potek pedagoøkega sporazumevanja Faza
Dejavnosti uœitelja
Dejavnosti uœencev
UVODNA MOTIVACIJA
Uœence odpeljem v raœunalniøko uœilnico (z dostopom do medmreæja) ali v øolsko knjiænico. Vodim pogovor – vpraøam uœence, kje so se rodili O. Æupanœiœ, S. Gregorœiœ, F. Preøeren in I. Cankar.
Gredo v raœunalniøko uœilnico ali v øolsko knjiænico. Sodelujejo v pogovoru – poimenujejo ustrezne kraje (tj. Vinica, Vrsno pri Kobaridu, Vrba na Gorenjskem, Vrhnika).
Øtiri uœence prosim, naj na tablo napiøejo vsa øtiri zemljepisna lastna imena. Njihovim soøolcem pa naroœim, naj presojajo zapis teh lastnih imen in odpravijo ev. napake.
Izbrani uœenci piøejo na tablo zemljepisna lastna imena. Soøolci presojajo njihov zapis, odpravljajo napake in pojasnjujejo svoje popravke.
Glasno preberem besedilo iz 1. naloge na str. 63 – pri tem ime kraja (Vrhnika) zamenjam z besedo mesto. Vpraøam uœence, o katerem mestu govori to besedilo. Œe uœenci imena kraja ne uganejo, jim pomagam øe s katerim podatkom, npr.: – Rimljani so to mesto imenovali Naoportus. – V bliæini tega mesta je smuœiøœe Ulovka. – To je Cankarjev rojstni kraj.
Posluøajo ob zaprtih DZ.
BRANJE BESEDILA
Pozovem uœence, naj odprejo DZ na 63. str. in tiho preberejo besedilo iz 1. naloge.
Odprejo DZ in tiho berejo besedilo.
ANALIZA
Vpraøam uœence, ali je besedilo opis ali predstavitev Vrhnike; spodbujam jih k pojasnjevanju odgovorov.
Odgovorijo na vpraøanje in pojasnijo svoj odgovor.
SINTEZA
Uœencem naroœim, naj se razdelijo v manjøe skupine (s 4–5 uœenci).
Oblikujejo manjøe skupine.
Doloœim, katere skupine bodo pripravile opis Vrhnike, katere pa njeno predstavitev.
Zapomnijo si, katero besedilno vrsto bodo tvorili.
Vsaki skupini izroœim prosojnico in raznobarvne vodoodporne flomastre, nato jim frontalno posredujem navodila za delo, npr.: – Vkljuœite raœunalnik. – Izdelajte miselni vzorec s kljuœnimi besedami. (Pri tem si lahko pomagate z miselnim vzorcem o Trojanah oz. o Bevkah.) – Miselni vzorec dopolnite z bistvenimi podatki – te poiøœite na medmreæju ali v priroœnikih. – Na prosojnico nariøite dopolnjeni miselni vzorec in se pripravite na javno opisovanje oz. predstavljanje Vrhnike. – Za delo imate 20 minut.
Vzamejo pripomoœke za delo in posluøajo navodila za delo.
Spremljam skupinsko delo uœencev; po potrebi jim pomagam.
Delajo po navodilih.
Uganjujejo, o katerem mestu govori besedilo.
237
7_02_ucne priprave
NOVE NALOGE
04.01.1904
16:59
Po 20 minutah naroœim skupinam, naj javno tvorijo opis oz. predstavitev Vrhnike.
Predstavniki skupin javno tvorijo opis/predstavitev Vrhnike (ob miselnem vzorcu na prosojnici). Soøolci pozorno spremljajo njihove nastope in si zapisujejo svoja opaæanja.
Po vseh predstavitvah vodim pogovor o opisih oz. predstavitvah Vrhnike ter o govornem nastopanju predstavnikov skupin.
Sodelujejo v pogovoru – vrednotijo opise/predstavitve in govorne nastope.
Naroœim uœencem, naj doma reøijo 3. nalogo na str. 63.
Posluøajo navodilo za domaœe delo.
Analiza dela Kateri cilji niso bili uresniœeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti? Kaj je bilo zelo uœinkovito? Drugo:
238
Page 238
7_02_ucne priprave
04.01.1904
3
16:59
Page 239
Predlog uœne priprave za uœno enoto: 8. Pod povrøjem in na nebu
Uœni predmet:
slovenøœina
Øola:
OØ Antona Martina Slomøka, Vrhnika
Uœitelj:
Vanja Kavœnik Kolar (prirejeno)
Razred:
7.
Datum: Tematski sklop:
Opis naravnega pojava
Ciljna tema:
opis naravnega pojava
Operativni cilji:
– uporaba znanja iz geografije, zgodovine in drugih virov ter iz svojih (potovalnih) izkuøenj, – vrednotenje in dopolnjevanje predznanja o dani temi, – posluøanje/gledanje in branje opisa naravnega pojava, – razumevanje posluøanega/gledanega in prebranega besedila (tj. prepoznavanje teme, kljuœnih besed in bistvenih podatkov), – povzemanje znaœilnosti opisa naravnega pojava, – tvorjenje opisa izbranega naravnega pojava, – iskanje podatkov po priroœnikih in drugih virih, – govorno nastopanje, – presojanje ustnih in pisnih besedil soøolcev ter utemeljevanje svojega mnenja, – utrjevanje metajezikovne, slovniœne in pravopisne zmoænosti, – prepoznavanje poimenovalne vloge kazalnih zaimkov, – raba kazalnih zaimkov, – sklanjanje kazalnih zaimkov, – raba strokovnega izraza kazalni zaimek
Uœne metode:
gledanje/posluøanje, pogovor, pojasnjevanje, razlaganje, primerjanje
Uœne oblike:
frontalna, individualna, delo v dvojicah, skupinsko delo
Uœni pripomoœki in sredstva:
– delovni zvezek (N. Drusany idr.: Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, Zaloæba Rokus, 2003), – N. Drusany idr. (2003): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7, Reøitve, Zaloæba Rokus, – uœni listi, – raœunalnik
Medpredmetne povezave:
geografija, naravoslovje, astronomija, okoljska vzgoja
Viri in literatura:
– D. Kapko idr. (2005): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7–9, Priroœnik za uœitelje, Zaloæba Rokus. – D. Kapko idr. (2005): Slovenøœina za vsakdan in vsak dan 7–9, Zgoøœenka 7, Zaloæba Rokus.
Predvideno øtevilo ur:
5
239
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 240
Potek pedagoøkega sporazumevanja Ura
Faza
Dejavnosti uœitelja
Dejavnosti uœenca
1.
UVODNA MOTIVACIJA
Vodim pogovor z naslednjimi vpraøanji: – Katere naravne pojave poznate? – Zakaj je potres naravni pojav? – Ali je cunami naravni pojav?
Sodelujejo v pogovoru – odgovarjajo na vpraøanja (npr. poimenujejo naravne pojave: potres, poplava, Sonœev mrk, Lunin mrk, plaz, plima/oseka).
Razdelim uœence v manjøe skupine (4–5 uœencev) in jim povem, da bo na vrsti kviz – postopoma bodo posluøali moja vpraøanja in na vsako bo vsaka skupina v doloœenem œasu napisala odgovor na list papirja.
Oblikujejo skupine; posluøajo navodilo za delo, pripravijo list papirja in pisalo (za odgovore).
Postopoma jim postavljam vpraøanja iz 1. naloge v DZ na str. 95 ter prva øtiri vpraøanja iz 2. naloge. Po vsakem vpraøanju poœakam, da napiøejo odgovor, nato vsako skupino pozovem, naj prebere svoj odgovor; vsak pravilni odgovor je ovrednoten z 1 toœko – zmaga skupina, ki doseæe najveœ toœk.
Sodelujejo v kvizu in upoøtevajo pravila igre.
Nato vsaki skupini razdelim ovojnico z listiœi (na vsakem listiœu je napisana po ena poved iz posnetega besedila o izbruhu ognjenika). Uœencem naroœim, naj listiœe/povedi pravilno razvrstijo. Reøitev ne preverim.
Berejo povedi na listiœih in jih postavljajo v pravilno zapovrstje.
Uœencem povem, da si bodo ogledali posnetek, ter jim naroœim, naj bodo med gledanjem/posluøanjem pozorni na zapovrstje dejanj.
Pripravijo se na pozorno gledanje in posluøanje.
GLEDANJE IN POSLUØANJE
Predvajam posnetek (œe je potrebno, dvakrat). Po gledanju posnetka spremljam skupine pri preverjanju reøitev.
Gledajo posnetek; po gledanju preverijo reøitve iz prejønje naloge.
ANALIZA
Naroœim skupinam, naj reøijo 4. nalogo v DZ (lahko si pomagajo s pravilno razvrøœenimi povedmi iz besedila o ognjeniku); reøitve preverim frontalno.
Uœenci reøujejo nalogo; nato javno poroœajo o svojih reøitvah.
NOVE NALOGE
Naroœim uœencem, naj doma – reøijo 6. nalogo, – skuøajo ustno odgovoriti na vpraøanja iz 8. naloge ter – pripravijo krajøe besedilo o 6. vpraøanju iz 2. naloge ali o zadnjem navodilu iz te naloge.
Posluøajo navodilo za domaœe delo.
PREVERJANJE
Frontalno preverjam reøitve domaœe naloge – in sicer najprej reøitve 6. naloge, nato pa naroœim uœencem, naj javno predstavijo svoje ugotovitve o Vezuvu in Pompejih oz. o razlogih za ognjenike v Italiji (ne pa tudi v Sloveniji); svoje ugotovitve naj tudi primerjajo in presojajo.
Javno predstavijo svoje domaœe delo in sodelujejo v pogovoru o njem.
2.
240
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 241
SINTEZA
3.
4.
Vodim pogovor z vpraøanji iz 8. naloge; uœence spodbujam k pojasnjevanju prvih dveh odgovorov in k razmiøljanju o vzrokih za rabo sedanjika.
Odgovarjajo na vpraøanja, pojasnjujejo svoje odgovore in razlagajo rabo dane œasovne oblike.
Uœencem naroœim, naj reøijo 9. nalogo. Reøitve preverjam frontalno ter na tablo napiøem bistvene znaœilnosti opisa naravnega pojava (npr. kje nastane, kako nastane, kako poteka, kaj povzroœi v okolici, resniœno zaporedje faz, glagoli v sedanjiku).
Reøujejo nalogo in javno predstavijo svoje reøitve.
BRANJE
Uœencem naroœim, naj tiho preberejo besedilo v 10. nalogi.
Tiho berejo besedilo.
ANALIZA
Naroœim uœencem, naj se razdelijo v dvojice in tako reøujejo pisne dele nalog 11.–18. Spremljam delo dvojic in jim po potrebi pomagam. Ko dvojice reøijo naloge, jih usmerim v primerjanje reøitev s priloæenim snopiœem.
Razdelijo se v dvojice in tako reøujejo naloge.
NOVE NALOGE
Naroœim uœencem, naj doma pisno reøijo naloge 21–27.
Posluøajo navodilo za domaœe delo.
PISANJE
Uœence odpeljem v raœunalniøko uœilnico (z dostopom do medmreæja) ali v øolsko knjiænico. Naroœim jim, naj preberejo prvo poved v navodilu iz 20. naloge, si izberejo naravni pojav, ki ga bodo opisali, ter pripravijo pisno zasnovo govornega nastopa, in sicer naj: – po zgledu iz 4. naloge izdelajo osnutek miselnega vzorca, – na medmreæju in drugod poiøœejo podatke, – z najdenimi podatki dopolnijo miselni vzorec, – miselni vzorec pretvorijo v besedilo. Spremljam delo uœencev, jih usmerjam s strokovno literaturo ipd.
Gredo v raœunalniøko uœilnico ali v øolsko knjiænico.
NOVE NALOGE
Nato jim naroœim, naj doma besedilo popravijo/dopolnijo, dodajo slikovno gradivo in izdelajo plakat ali raœunalniøke prosojnice ter se pripravijo na govorni nastop – pri tem naj upoøtevajo tudi vpraøanja za posluøalce (iz 20. naloge) ter moja dodatna navodila za vrednotenje govornih nastopov.
Posluøajo navodila za domaœe delo. Œe œesa ne razumejo, me vpraøajo.
PREVERJANJE
10 minut pred koncem øolske ure jim naroœim, naj v dvojicah preverijo reøitve domaœe naloge iz prejønje ure.
Razdelijo se v dvojice in primerjajo reøitve domaœe naloge iz prejønje ure.
GOVORNO NASTOPANJE, POSLUØANJE IN VREDNOTENJE
Organiziram javne predstavitve opisov naravnih pojavov, spodbujam uœence k pozornemu posluøanju in vrednotenju govornih nastopov (ne pa soøolcev), k sprejemanju upraviœenih kritik ter k strpnemu pogovoru.
Uœenci govorno nastopajo, ostali vrednotijo njihove govorne nastope.
Svoje reøitve primerjajo s priloæenim snopiœem.
Preberejo prvo poved v navodilu iz 20. naloge, izberejo enega od naravnih pojavov (ali ga doloœijo sami) ter se pred pisanjem zasnove govornega nastopa v zvezek ravnajo po mojih navodilih (tj. po zgledu iz 4. naloge izdelajo osnutek miselnega vzorca, na medmreæju in drugod poiøœejo podatke, z njimi dopolnijo miselni vzorec in tega pretvorijo v besedilo).
241
7_02_ucne priprave
5.
04.01.1904
UVODNA MOTIVACIJA
Page 242
Na tri liste papirja napiøem imena v govornih nastopih opisanih naravnih pojavov in jih predstavim uœencem, in sicer tako, da je en list v moji roki, drugi je prislonjen ob knjigi na mizi, tretji pa je prilepljen na tablo – ob tem izreœem naslednjo vrednotenjsko poved in kaæem na ustrezne liste: »Ta opis je bil zelo nazoren, tisti je bil zelo zanimiv, oni pa je bil in nazoren in zanimiv.«
Uœenci opazujejo moja dejanja in me pozorno posluøajo.
Nato vpraøam uœence, s katerimi besedami sem pokazala na posamezne naslove oz. liste.
Naøtejejo besede ta, tisti, oni.
Vpraøam jih øe naslednje: – Ali so te besede glagoli samostalniki, pridevniki ali zaimki? – Kako imenujemo zaimke, s katerimi vpraøujemo po bitjih, lastnostih, kraju, œasu …? – Kako imenujemo zaimke, s katerimi izraæamo svojino? – Kaj delamo z zaimki ta, tisti, oni? – Kako imenujemo to skupino zaimkov?
Odgovarjajo na vpraøanja in utemeljujejo svoje odgovore.
Pozovem uœence, naj odprejo delovne zvezke na str. 100 in preberejo naslov podenote. Nato doloœim dva uœenca za branje besedila (iz 1. naloge) po vlogah.
Ravnajo po navodilih.
Naroœim uœencem, naj reøijo 2. nalogo. Reøitve preverim frontalno.
Samostojno reøujejo 2. nalogo in javno poroœajo o svojih reøitvah.
Potem jim naroœim, naj se razdelijo v dvojice ter tako preberejo besedila v oblaœkih (na 101. str.) in reøijo 3. nalogo; reøitve naj primerjajo s priloæenim snopiœem.
Razdelijo se v dvojice, preberejo besedila v oblaœkih in reøujejo 3. nalogo. Svoje reøitve primerjajo s priloæenim snopiœem.
Uœencem naroœim, naj samostojno reøujejo 4.–8. nalogo; svoje reøitve naj primerjajo s soøolœevimi. Potem jih spodbujam k pogovoru o teæavah pri reøevanju teh nalog.
Sami reøujejo naloge; svoje reøitve primerjajo s soøolœevimi.
SAMOVREDNOTENJE
Uporabim prosojnico z vpraøanji za t. i. uœenœevo samovrednotenje – postopoma odkrivam vpraøanja in ob vsakem spodbujam uœence k frontalnemu pogovoru.
Berejo vpraøanja in sodelujejo v pogovoru.
NOVE NALOGE
Uœencem razdelim fotokopije nalog, ki sem jih izbrala iz Predloga nalog za preverjanje, in jim naroœim, naj jih reøijo doma. Povem jim, da bom naslednjo uro pobrala fotokopije, ker æelim ugotoviti, ali so dosegli naœrtovane cilje (zato njihovih reøitev ne bom ocenjevala).
Vzamejo fotokopije in posluøajo navodilo za domaœe delo.
BRANJE
ANALIZA
SINTEZA
242
16:59
Izbrana uœenca glasno bereta vsak svoje replike.
Poroœajo o teæavah pri reøevanju teh nalog ter o razlogih zanje.
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 243
Analiza dela Kateri cilji niso bili uresniœeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti? Kaj je bilo zelo uœinkovito? Drugo:
243
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 244
DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE
Uœenœevo samovrednotenje Kaj je bil temeljni cilj te enote? Kaj si se nauœil o _____________? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez teæav? S œim si imel teæave? Kaj bi rad izboljøal? Kako si sodeloval s soøolci? Kako si sodeloval z uœiteljem?
244
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 245
BeleĂŚke
245
7_02_ucne priprave
04.01.1904
BeleĂŚke
246
16:59
Page 246
7_02_ucne priprave
18.08.2005
14:34
Page 247
net
letka
www.devetletka.net
Veœ o devetletni osnovni øoli najdete na naslovu www.devetletka.net
Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Kriæaj Ortar, Marja Beøter Turk
SLOVENØŒINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN 7–9 Priroœnik za uœitelje Urednica: Katja Kriænik Likovno grafiœna urednica: Beti Jazbec Izdala in zaloæila: Zaloæba Rokus d.o.o. Za zaloæbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Koæuh Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus Prelom: Studio Signum, d.o.o. Tisk: Razvedrilo, d.o.o. 1. izdaja: 1. natis Naklada: 1.000 izvodov Ljubljana, avgust 2005
247
7_02_ucne priprave
04.01.1904
16:59
Page 248
Priloga: zgoøœenka Zgoøœenka vsebuje: — predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih), — predlog uœne priprave za uœno enoto (1. Da bo volk sit in koza cela ..., 8. Pod povrøjem in na nebu), — obrazec za uœno pripravo za uœno enoto, — predlog uœne priprave za uœno uro (6. Cankarjev rojstni kraj), — obrazec za uœno pripravo za uœno uro, — miselne vzorce, — vpraøanja za uœenœevo samovrednotenje, — predloge nalog za preverjanje, — predloge dodatnih besedil.
248