http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/7.%20razred/Ucenci/Resitve/SZVD7re

Slovenščina vsakdan in za vs ak d a n

Nevenka Drusany Nana Cajhen Dragica Kapko Martina Križaj Ortar Marja Bešter Turk

7

Rešitve

Delovni zvezek

1 Da bo volk sit in koza cela ...

1.

2.

3.

4.

5.

6.

8.

Trije mostovi ‡ Tromostovje. c NUK in Semeniška knjižnica.

Spomenik Franceta Prešerna in Valentina Vodnika.

Slovensko mladinsko gledališče. (Mladinsko gledališče.)

Gledališka predstava Pika. b, c, a

Knjižni in neknjižni jezik 1. Mašo zvija v trebuhu.

Kaj spet govoričiš?

Nezadostno mi je dala, pa sem se toliko učil.

Dekle, vzemi denar in gremo uživat.

V ogledalo se poglej, boš videl, kakšen obraz imaš.

Učiteljica zgodovine mu je dala v osmem razredu popravni izpit.

2. Vesna: Pozdravljena, Simona!

Simona: O zdravo, Vesna. Kam pa tako hitiš?

Vesna: Luka ima danes zabavo pa sem zelo vesela.

Simona: Na svidenje! Dobro se zabavaj.

3. Zborni jezik uporabljam, ko govorno/ustno obnavljam besedilo. ko pišem domačo nalogo. ko deklamiram pesem. ko glasno berem časopisno novico.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 1. delovni, delovni, delaven, delovni, delavna; delovno, delovni, delovni, delovna, delovna

2 Gospod poštar, je kaj pošte zame?

1. b, c, č, a 3. c 4. Npr. Spoštovana gospa zdravnica!

S spoštovanjem Ljuba teta!

Prisrčno Te pozdravljam.

Moja tamala!

Bodi pridna.

Spoštovani gospod učitelj!

Pozdravlja Vas 5. b, c, č, e, g Mamo, babico, prijatelja, bližnjega sorodnika.

Bežnega znanca, učitelja, bančnega uslužbenca, župana, snažilko.

3

3 Naj grem ali ne?

1. 4, 5, 3, 6, 2, 1, 7 2. a) V uradnem. b) V uradnem. c) V neuradnem.

3.

Uradno vabilo

V vabilu so navedeni ime in priimek ter naslov naslovnika in pisca besedila.

x

V vabilu sta napisana kraj in datum pisanja.

x

Besedilo ima naslov Vabilo.

x

V besedilu sta navedena kraj in čas prireditve, na katero se vabi.

x

Sporočevalec naslovnika vika.

x

Vabilo naj pride do naslovnika vsaj teden dni pred prireditvijo.

x

Neuradno vabilo

Vprašalni zaimki 1. 4, 8, 7, 2, 3, 1, 5, 6 2. čem ‡ čim, nožom ‡ nožem komu ‡ kom teto ‡ tete koga ‡ česa kom ‡ komu 3. komu, čem, kom, čim, komu, kom, česa, čim, kom, čim, kom 4. S katerim, Čigav, Kakšen, Čigava, Kakšna, Kaj, Kolikšnega

4 Oh, ta gripa!

2. Levo opravičilo: naslov, nagovor, ime in priimek hčerke, datum odsotnosti, prošnja za opravičilo, priimek sporočevalke.

Desno opravičilo: kraj in datum pisanja, naslov, datum odsotnosti, pozdrav.

3. 8, 6, 2, 3, 4, 11, 5, 9, 10, 1, 7 4. c, e, f, h 5. b, č, g, h 6. NE, DA, NE, DA, NE, DA, NE, DA

Svojilni zaimki 1. Majina ‡ njena očetov ‡ njegov sestrin ‡ njen Juretov ‡ njegov 2. našem, Njunega, Naši, vaša, Njegovega, njene, njihovo, tvojih, vaši, Vajinih 3. njuno, moj, njegovo, najina, njene, njegov

Povratni svojilni zaimek 1. svoje, svojim, svoje, njegova, njeno, svoje 4

x

x

x

5 Vas z Rimljani in krofi 1. Atila (gotsko "očka"), hunski kralj; umrl 453. 451 ga je na Katalaunskih poljih pri Troyesu premagal zahodnorimski vojskovodja Aetij.

2. č 3. Ljubljana, Vrhnika, Ptuj, Celje, Krško 4. Trojančan, Vranščan, Lukovčan, Domžalčan, Kamničan, Krašnjan, Celjan, Grobljan, Zagorjan 5. Kamniškobistričan/Bistričan, Velikolaščan/Laščan, Škofjeločan, Novomeščan, Novovaščan, Novogoričan, Kranjskogorčan, Spodnjeretčan/Retčan 6. Francija, Avstrija, Nemčija, Italija, Ukrajina, Grčija, Romunija, Slovenija, Amerika 7. trojanski, domžalske, celjski, ljubljansko, kamniška, motniška, zagorski, velenjski, francosko, avstrijska, italijansko, slovenski 8. Štajerska, Dolenjska, Primorska, Gorenjska, Bela krajina, Kras, Prekmurje, Koroška, Notranjska, Podravje 9. carinska, vaški, arheološka, vojaška, življenjska, cestni, prometni, keramična, zadružni, hišni 10. Kamniška Bistrica, Velike Žablje, Šmarje - Sap, Stari trg, Blatna Brezovica, Drenov Grič, Medvedje Brdo, Spodnje Retje, Nova vas, Zidani Most 11. njej; b 12. Huni, Slovani, Vzhodnih Alp, Justinijan, Teodora, Karel Veliki, Evrope 13. so, stojijo, se razprostirajo …

Moške sklanjatve 1. 1. m: zemljepis, Priimek, pesnika, Ketteja 2. m: Luka, vojvode 3. m: a, ž, t 2. zborovodja, RK, Trdina, Jaka, RTV, Grega 3. lase, Lasje, zobje, zobe, može, Možje, Študenti, kmete 4. Kopru, koprsko, decembru, decembrski, ministra, ministrstvu, metra, metrsko, Silvestra, Silvestrski, litrov, pollitrsko 5. psa Runa, papagaja Kokija; strahu, vrhove; zobni; ledu; ljudi, lase; ravnateljem Andrejem Povšetom; mož; sošolcev; nožmi; nožem; otroki; torkih, četrtkih; otrocih; gospodarja; otroci; smučarju; ljudeh; šotoru; darove; Vinku Kodretu, Vlada Mohorka 6. dnem, Študenti/Študentje, buhteljne, ljudje, vozmi, kmeti/kmetje, zidovi, medu, otroki 7. Janka, Francija, Mihe, Pikija, Karlija, Srečku, Igorja 8. dedek, modras, čmrlj, sosed, hišnik, metulj 9. cesar, denar, opazovalec, bič, Primož, Matej, Nejc 10. vlaka, zajca, popotnika, otroka, medveda, človeka, moža, lasu, gradu Pri zadnjih petih besedah nista podčrtana ista samoglasnika.

12. vojvodo, oprodo, slugo, Grege, zastavonoša, zborovodja, vodja

6 Cankarjev rojstni kraj 1. Selnica ob Muri, Spodnja Hajdina, Srednja vas pri Polhovem Gradcu, Stari trg ob Kolpi, Zagorica nad Kamnikom, Žabjek v Pobočju, Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo, Mala vas pri Ormožu

Ženske sklanjatve 1. 1. ž. Vrhnika, Ljubljanica, stena, najdba, posoda, zajemalka, igla; 2. ž. znamenitost; 3. ž. Ines, Beti 2. lestve, cerkvijo, sklanjatve, britvijo 3. pesnitvijo, Gospe, hčer, gor/gora, ponvi, ladij, skorij, lestev, češenj, tekem, iger, trditvijo, Darij, mater, breskev 4. DA. NE. Gospe. NE. V 2. m. DA. NE. Hčer. DA. 5

5. fotografij, žemelj, škarij, tekem, minutama, gor/gora, materjo, desk, risb, skrinjah 6. DA. 7. 1. ž.: lepota, karta, zelenjava, breskev, gospa, lestev, jagoda, torta, deklica, žena, goba, stiskalnica, matematika, ponev, vaja, polica, volja, sklanjatev 2. ž.: mladost, znanost, sol, pot, žival, plast, trmoglavost, pamet, miš, smet, peč, postrv, nit, misel, norost V 1. žensko sklanjatev spadajo samostalniki ženskega spola, ki imajo v rod. ed. končnico -e.

8. kaznijo, dlanmi, nočema, pestmi, lažeh, vasem, bolezni, nočeh, plesnijo, peči, pastem, vrvi, pesmijo, živalim 9. klopjo, stranmi, skrbmi, niti, smetmi 10. luči — luči, vasi — vasi, kosti — kosti, jedi — jedi, krvi — krvi 11. I, D, H, G, C, F, A, Č, E, B 12. domišljavost, resničnost, oblastnost, zadržanost, prijaznost, skromnost, modrost, grobost, pohlepnost, bistroumnost, lažnivost, zanesljivost, površnost, nenatančnost 13. 1. ž., 2. ž., 3. ž.

14. Komu? D. Pri kom? M. Koga? T. S kom? O. Za koga? T. Kdo? I. 15. 2. ž., 1. ž., 1. m., 2. m, 1. m., 1. ž., 2. ž., 1. ž., 3. ž., 2. ž., 3. m., 1. m., 2. m., 3. ž., 1. ž., 3. ž., 1. m, 2. ž., 1. m., 1. ž., 1. m., 2. m., 1. ž., 3. m.

16. dve učenki, pred dvema minutama, z obema nogama, obe ledvici, obe uri, dve ženi 17. NE, NE, DA, DA, NE, DA, NE, NE, DA, NE, DA, DA, DA

Srednji sklanjatvi 1. očesom, oči, stanovanjem, nadstropij, stebel, cestiščem, oči, jader, poglavij, teletom, telesom, žrebeta, očesi, bremena, očes, semena, slovesa, ušesa 2. Polževega, Podbrda; Trebnjega, Zagorja; Goriškega, Zabrda; Grahovem, Podbrdu 3. usti, drv, tlemi, tal, vratom, drvmi, ust, drvmi, jeter, jetrih, očali, očalih 4. obe poglavji, obe nadstropji, dve okni, obe kolesi, Dve jabolki sta ležali, dve pismi, Obe imeni 5. vrati, ušesi, dvema letoma, tlom, pročelij, pisem, nasprotij, Ledvice, očmi 6. risbe, štorklja, škatli, življenju, podstrešje, trenirko, dogo, Miho/Mihom 7. Slovenskem, pusta, zemljepis, Ljubljanico, Ljubljansko barje, Jakac, slovenski, juniju, dan, Suhodolčana, Jurca, z Jesenic, Hrestač, Gospe, vrhniškega, ementalec.

8. -lj, -nj, -s-, -nj-, -lj, -lj-, -nj-, -nj, -nj, -nj, -lj-, -š-, -d-, -z-, -d-, -d9. dva krožnika, dve kepici, dva kozarca, štiri skodelice, tri glave, trije kosi/hlebci/štruce, en kozarec, dve steklenici 10.

Samostalnik

Spol

Sklanjatev

seno

srednji

1. srednja

obutev

ženski

1. ženska

SSKJ

moški

3. moška

mladost

ženski

2. ženska

delovodja

moški

2. moška

Malči

ženski

3. ženska

avto

moški

1. srednja

7 Moj dom je tudi moja država 1.

6

Pokrajinske enote

Prebivalka

Središče

Gorenjska

Gorenjka

Kranj

Dolenjska

Dolenjka

Novo mesto

Štajerska

Štajerka

Maribor

Primorska

Primorka

Koper

Prekmurje

Prekmurka

Murska Sobota

Koroška

Korošica

Slovenj Gradec

Notranjska

Notranjka

Postojna

Bela krajina

Belokranjka

Metlika

3. a) Vse, kar je del narave (gore, reke, jame, jezera ...) in so izrednega pomena. b) Vse, kar je privzeto iz preteklosti, npr. ljudsko izročilo, zgodovinski spomeniki, arhitektura, glasbena umetnost, književnost ...

4. V kulturno dediščino.

5. idrijska čipka, lectovo srce, suha roba 6. Npr. Spomenik Franceta Prešerna (v Ljubljani in Kranju), Tromostovje, gradovi, NUK, Plečnikova cerkev v Črni vasi ...

7. novo leto, dan upora proti okupatorju, praznik dela, dan državnosti, dan spomina na mrtve, Prešernov dan, dan državnosti, dan samostojnosti.

8. državljan, meščan, krajan, vaščan

Slogovno zaznamovane in nezaznamovane besede 1. utrujen, zavora, zgodovina, lestev, gneča, kolo, popravni izpit, denar, bister, razred, odlično, seveda/prav gotovo

8 Pod površjem in na nebu 2. c 3. Komet je nebesno telo. Meteor je svetlobni pojav.

4. c, d Opis kometa je opis predmeta, opis meteorja pa je opis pojava.

5. a, a, b, c 6. c 7. Zažarijo in razpadejo — vidimo jih, kot bi deževali.

8. Komet, kepa umazanega ledu, elipsasta krožnica, komet, Sonce, komet, prizor 9. repatica, komet, utrinek, meteor Repatica se imenuje zaradi repa, utrinek pa zato, ker izgleda, kot da se utrne.

10. Ne. Osončje so planeti okrog Sonca, ozračje pa je zrak okrog Zemlje (atmosfera).

11.

Izpisani samostalnik

Samostalnik v im. ed.

Izpisani samostalnik

Samostalnik v im. ed.

nebu

nebo

Soncu

Sonce

telo

telo

osončje

osončje

Sonca

Sonce

teles

telo

jedro

jedro

ozračje

ozračje

Sonca

Sonce

vesolje

vesolje

12. milijarde - 1. ž. skl., sled - 2. ž. skl., nočeh - 2. ž. skl.

13. Moškega.

V 1. m. skl.

V rodilniku ednine imata -u. Imata samo ednino.

14. jasno — lastnostni, nočno — vrstni, svetlobni — vrstni, Sončeva — svojilni, kratka — lastnostni, Zemljino — svojilni 15. kometov in meteorjev, izstrelkom, kraterjev, očesom, julijem, decembrom, odprav, človeško posadko, morij, planetov 7

16. Sonca, Zemlja, Venera, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Merkur, avgustu, decembru, meteorji, soncu, Luna, Rimska cesta, komet, Soncu 17. zvezd, planetov, obstajajo, krogle, avgustovskih, decembrskih, utrinkov, popolnoma izdolbejo

Kazalni zaimki 1. Takih, Ta, tem, Ti, Ta, Tako 2. Tiste zvezde, takšnim daljnogledom, to zvezdo, tem teleskopom, onim, tem planetu 3. ta, Tega, temu, tem, Ta, tem

9 Od zore do mraka 2. Iz besedila o telovadki sem izvedel, kaj dela v treh vrstah dni. Iz besedila o plezalcu sem izvedel, kaj dela v dveh vrstah dni.

3. Dopoldne hodi v šolo, popoldne pa trenira in se uči.

Vozi se s kolesom ali gre na bližnji hrib, plava, smuča, rola, bere, pleše, poje, riše ali gre v kino.

Potuje.

Dopoldne hodi v šolo, zvečer pa pleza.

Pleza podnevi, ukvarja pa se še z modelarstvom in ornitologijo. Poleti hodi v gore, pozimi pa deska na smučeh.

4. Ker stanuje v Grosuplju.

Da bi uskladila pouk in trening.

Da lažje zaspi.

Da se sprosti.

Ker nima časa.

Da bi se sprostil.

Ker mu je všeč in ker je rad v naravi.

Da bi premagal težave, ki so nastale v šoli.

5. vrsta športa, pri kateri izvajamo telesne vaje v ritmu vrsta plezanja po slapovih izdelovanje in spuščanje modelov, npr. letal veda o pticah, ptičeslovje vrsta zimskega športa, pri katerem stojiš na deski in se voziš po snegu vrsta zimskega športa, ki sestoji iz hoje v gore s smučmi in spusta na smučeh

10 V deželi vzhajajočega sonca 1. pogostih potresov in požarov, paličicami, nožem in vilicami, najbolj priljubljenimi športi, na svojem vrtu/svojih vrtovih, gorovij, kamenjem, hčeri, majcenih dreves 2. Kakšne, Kaj, tega/takega/takšnega, Tega/takega, Njihov, svojim, S čim, tvoja, Teh, Kakšne, Katera 3.

Svojilni zaimek

Lastnik

tvojih

ti

svojih

jaz

tvojim

ti

najinih

ti in jaz

moj

jaz

njegova

bratranec

4. tega, Tisto, tam, takih, takšnih, teh, Takih 8

5. c 6. Čigave, Kdo, Katere, Čigav, Koliko, Česa, kom, čim, Katero, Kakšna, Katero, Čemu, Koga 7. 15. 11.

6, 1. ...

8. šest tisoč petsto devetinsedemdeset, štiri tisoč osemsto triindvajset 9. japonski, Japonskem, novo leto, Japoncev, japonščina 10. potresov, požarov, deževja, najboljše, Riža, moški, priljubljenimi, zastav, rib, sinov, dečkov, zdravje 11. H, z, V, s, Brez, S, od, Na, s, V, z

Oziralni zaimek 1. Kdo, Kdor, Kdaj, Kadar, Kaj, Kar, Česar, Česa, Kakor, Kako, Kogar, Koga 3. kdor, kogar, komur, kogar, (pri) komer, (s) komer kar, česar, čemur, kar, (o) čemer, (s) čimer Z oziralni zaimki iz prvega stolpca označujejo osebo, z oz. zaimki iz drugega stolpca pa vse drugo.

4. To je mesto, ki leži na severu Japonske. Fant, ki stoji ob meni, je Japonec. Lutke, ki nastopajo v japonskem gledališču, vodijo trije ljudje. Pesmi, ki jih pojejo v japonskem gledališču, so zelo enolične. Oskarja je dobil film, ki prikazuje Japonsko.

5. To je mesto na severu Japonske. Fant ob meni je Japonec. Lutke v japonskem gledališču vodijo trije ljudje. Pesmi v japonskem gledališču so zelo enolične. Oskarja je dobil film o Japonski.

6. ki ga, ki jo, ki jih, ki ga, ki jih 7. čigar, katere, katerih, katerih, katerih, katerih učenec, učenka, učenca, učenki, učenci, učenke

11 Zgodovina nas uči 1. da, le, tudi, z, kar, namreč, v 2. Filip Makedonski, Aleksander Veliki, Aleksander Makedonski 3. Ker so včasih namesto priimkov uporabljali stalne pridevke (po krajih ali po kakšni posebnosti).

Katarina Velika, Erazem Predjamski, Herman Celjski,Veronika Deseniška, Pipin Mali, Karel Veliki 4.

Imena pripadnikov narodov

Zemljepisna lastna imena

Grki

Makedonija

Perzijci

Perzija

Germani

Mala Azija

Kelti

Sirija

Slovani

Egipt Aleksandrija Indija Ind Rim Črno morje Kartagina Sredozemsko morje Kaspijsko jezero Babilon Perzepolis 9

Ker je druga beseda v imenu Mala Azija zemljepisno lastno ime (Azija), v imenu Sredozemsko morje pa je običajno ime (morje).

5. osvobojeni Mali Aziji, nastala slavna zgodba, gordijskem vozlu, mestu, templju, katerem, pritrjeno, jermenom, prerokbi, razvozlati, zapleteni, svetu, vozlom, dvoje, pomenilo, mečem, roki, staro, prerokbo 6. grške države; Makedonskemu, njegovemu; postalo, antičnega; bojev; z, daljne, izkazali 7. poraženec, okolica/obrobje, mraz/hlad, rojstvo, okrepljen, zrušiti/podreti, ponesrečiti se, odstopiti/odcepiti se, južno, prej 8. c, a 9. mlad — mladost, mladina, mladež, mladinec, mladinka, mladenič, mladenka ... živ — živeti, životariti, življenje, življenjski, živost, živahen, živahnost ... vlada — vladar, vladati, vladarstvo, vladanje, vladavina 10. Moški spol: Grk, barbar, čas, boj. Ženski spol: država, živinoreja, država.

Srednji spol: pleme, poljedelstvo.

Neštevni samostalniki: čas, živinoreja, poljedelstvo.

11. Na makedonska plemena.

DA. Makedonska plemena so si podredila grške države.

12. ,ker;, zato;, da bi;, ker;, zato;, da bi 13.

336 — 323 pr. Kr.

0

1000

2000

14. b 15. a

12 Brez dela ni jela 1. napisal, prepisali, pisali, opisali, podpisala; zapeljal, pripeljal, odpeljal, prepeljali; pobrali, prebral, berem, zbrali, nabrala, Ubrali 2. je zaprl, je našla, je prišel, so šli, sta jedla, je pel, je rekel, je odprl 3. ne bo, ne bo, ne bodo, ne bomo, ne boš, ne bom 4. pozna 3. os., ed., sed., je poznal, bo poznal se pase 3. os., ed., sed., se je pasel, se bo pasel spremljajo 3. os., mn., sed., so spremljali, bodo spremljali so 3. os., mn., sed., so bili, bodo poskakuje 3. os., ed., sed., je poskakoval, bo poskakoval se končuje 3. os., ed., sed., se je končal, se bo končal

Glagolski naklon 1. naribaj, stresi, dodaj, pusti, pretresi, izlij, speri naribal bi, stresel bi, bi dodal, bi pustil, bi pretresel, (bi) izlil, bi spral.

2. kuhaj makaronov, popravljaj motorja, nabiraj gob Ob zanikanem glagolu pazimo na obliko samostalnika: biti mora v rodilniku, ne v tožilniku.

3. Vsak dan teci v šolo. Papirčke od bonbonov vrzi v smetnjak. Opazuj naravo.

Vsak drugi petek nesi knjige v knjižnico.

4. Rok, pojej kruh. Tone, obleci srajco. Fanta, vzemita rokavice. Tine in Ivo, oblecita suknjič.

Dekleti, postrizita se.

5. 4, 1, 5, 2, 3 7. Samostalnike sklanjamo, glagole pa spregamo. Glagolski nakloni so trije: povedni, pogojni in velelni.

10

13 Srce mi je padlo v hlače 1. žival, drevo, stavba, organ, oblačilo, bitje 2. zjutraj, večer, spočit, suh, širok, daljni, razburiti, dan, pozno, prejšnji, nepričakovano/nenadoma, trd, tiho, neresničen 3. hitro/naglo, naletavanje, priti, ptica 4. triurno, dvodnevni, nekajletno, petminutni, polletna, stoletna 5. nešteven, skupno ime 6. bolj moker — najbolj moker; prijetnejši — najprijetnejši; težji — najtežji; večji — največji; ožji — najožji; mehkejši — najmehkejši; hitrejši — najhitrejši; bolj jezen — najbolj jezen; debelejši — najdebelejši; glasnejši — najglasnejši; mirnejši — najmirnejši; resničnejši — najresničnejši 7. a

Stalne besedne zveze 1. žalosti, kamen, leži, dobrega; 3, 4, 1, 2 2. 2, 4, 1, 3 1 Je neumen. 2 Ravna nespametno. 3 Ravna raztreseno. 4 Je neumen.

5. KDOR DELA, DELA TUDI NAPAKE; KDOR NE DELA, DELA NAJVEČJO NAPAKO.

Predlog 1.

Kje si?

Kam greš?

Od kod prihajaš?

BREŽICE

v Brežicah

v Brežice

iz Brežic

KOČEVJE

v Kočevju

v Kočevje

iz Kočevja

LENDAVA

v Lendavi

v Lendavo

iz Lendave

LOGATEC

v Logatcu

v Logatec

iz Logatca

JALOVEC

na Jalovcu

na Jalovec

z Jalovca

OJSTRICA

na Ojstrici

Na Ojstrico

z Ojstrice

POHORJE

na Pohorju

na Pohorje

s Pohorja

Kje si?

Od kod prihajaš?

razred

v razredu

iz razreda

mesto

v mestu

iz mesta

knjižnica

v knjižnici

iz knjižnice

postaja

na postaji

s postaje

kopališče

na kopališču

s kopališča

muzej

v muzeju

iz muzeja

izlet

na izletu

z izleta

obisk

na obisku

z obiska

ples

na plesu

s plesa

2.

3. h, k, k, k, h, h, h, h, h 4. Naročil sem si sadno kupo s smetano. — Naročil sem si sadno kupo brez smetane.

Vsi smo glasovali proti Tomažu. — Vsi smo glasovali za Tomaža.

Policijski avto je peljal za rumenim renaultom. — Policijski avto je peljal pred rumenim renaultom.

Nekaj časa smo leteli nad oblaki. — Nekaj časa smo leteli pod oblaki.

11

14 Zgodilo se je v Mariboru 1. a, b, c 2. b 3. b

Števniki 1.

Glavni števniki

Vrstilni števniki

pet

trinajsti

osem

drugi

dve

tretji

sedem

stoti

dvajset

enaindevetdeseti

tri tisoč sto ena 2. Glavni števniki Vrstilni števniki 5, 8, 2, 7, 20, 3000, 101 13., 2., 3., 100., 91.

3. 177.

16. stopetinosemdeseti milijonti 9.

4. dvema prijateljema, enega sošolca, Treh stvari, tremi sošolkami, dveh lipah, trem ponesrečencem, Dvema gospema, Treh vasi, enemu 5. eden, eden, en, Eden

Poved in stavek 1. 1, 3, 1, 2, 2, 2.

Kolikor je osebnih glagolskih oblik v povedi, toliko je stavkov v povedi.

2. Ko, če, da, namreč, zato, ker, ker 3. C, E, B, D, A, Č 4. Ura je sedem. Kdaj imate športni dan? Film je bil zanimiv. To je moja sestrična Mojca.

Ne, na tekmo ne bomo prišli.

15 Kaj pa se je zgodilo v Železnikih?

1. a 2. e 3. Klekelj je majhna lesena tuljava za ročno izdelovanje čipk. Pravijo mu tudi vretence. Punkel je blazinica za klekljanje. Nameščena je v posebni pleteni košarici. Na blazinico se pritrdi vzorec, narisan na posebnem papirju. Blazinici pravijo tudi bula.

Za delo potrebuješ še bucike in posebno nit.

4. č

12

Sestavine stavka — stavčni členi 1. Kaj potiska oblake? osebek; Kaj se dogaja? povedek; Kaj potiskajo vetrovi? predmet; Kam potiskajo vetrovi oblake? prislovno določilo Kdo ni nosil oblačil? osebek; Kdaj ljudje niso nosili oblačil? prislovno določilo; Kaj se je dogajalo z ljudmi? povedek; Česa niso nosili ljudje? predmet 2. občuduje — povedek, Lovro — osebek, slone — predmet; švigajo — povedek, Strele — osebek, po nebu — prislovno določilo; se začne — povedek, Poletje — osebek, junija — prislovno določilo; prežene — povedek, veter — osebek, oblake — predmet, Popoldne — prislovno določilo; je prekrilo — povedek, blato — osebek, Školjke — predmet.

3. NE, DA, NE, DA, NE, NE, DA 4. potrebuje — pov.; sonce — oseb.; vodo — pr.; jeseni — p. d.; reka — oseb.; njive — pr.; naglo — p. d.; obdaja — pov.; po prestolu — pr.

16 Namesto kina in televizije 1.

2.

3.

4.

C, A, Č, D, B c DA. Premiera: prva predstava kakega gledališkega dela v sezoni.

Repriza: prva predstava kakega gledališkega dela po premieri.

5. Labodje jezero 8. 4. ob 20.00 D, C, Č, B, A 15 EUR, 10 EUR, 5 EUR 6. O proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku in o podelitvi Prešernovih nagrad.

8. 2.

Tega dne je umrl France Prešeren.

V Gallusovi dvorani CD. 7. 2. ob 20. uri.

Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo.

Ne. Predstava je zaključena.

8. 120 54,2 % 33,3 % 8,3 % 4,2 10. Kustos zbira, vzdržuje in preučuje muzejske predmete.

Koreograf se ukvarja z uprizarjanjem umetniških plesov, baleta.

Scenograf se ukvarja z likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu.

Kostumograf dela osnutke za kostume.

11. režiserka, kustosinja/kustodinja, pedagoginja, ministrica, igralka, avtorica, dirigentka, koreografinja, scenografka, kostumografka/kostumografinja 12.

Maribor

mariborski

Celje

celjski

Novo mesto

novomeški

Nova Gorica

novogoriški

13. Cankarjevem domu, Vlada Kreslina, Toneta Kralja, Petra Iljiča Čajkovskega, Frana Milčinskega, Novi Gorici 14. SNG — Slovensko narodno gledališče SMG — Slovensko mladinsko gledališče CD — Cankarjev dom SLG — Slovensko ljudsko gledališče PDG — Primorsko dramsko gledališče

13

Povedek 1. dviguje, se utekočini, se topi, visi, zmrzuje, meri Povedki nam povedo kaj kdo dela

kaj se z njim dogaja

dviguje

se utekočini

meri

se topi visi zmrzuje

Osebek 1. posekajo posadijo je zgladil otrdi so izdelovali ne osvetljuje ne oddaja

Drvarji Gozdarji brusilec glina Egipčani Sonce Luna Spol

Število

Sklanjatev

Sklon

Vprašalnica

drvarji

m.

mn.

1. m.

I

kdo

gozdarji

m.

mn.

1. m.

I

kdo

brusilec

m.

ed.

1. m.

I

kdo

glina

ž.

ed.

1. ž.

I

kaj

Egipčani

m.

mn.

1. m.

I

kdo

Sonce

s.

ed.

1. sr.

I

kaj

Luna

ž.

ed.

1. ž.

I

kaj

DA, DA, NE b

17 Deskamo po televiziji 1. č Od uslužbencev ljubljanskega letališča.

Ne. Prva preglednica nas obvešča o prihodu letal, druga o odhodu.

Prva preglednica vsebuje podatke o tem, ob kateri uri in iz katerih mest priletijo letala na ljubljansko letališče, ter številke poletov.

Iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Črne gore, Rusije, Nemčije, Avstrije, Švice, Belgije, Turčije.

Druga preglednica vsebuje podatke o tem, ob kateri uri in v katera mesta letijo letala z ljubljanskega letališča, ter številke poletov.

Na Češko, v Nemčijo, Belgijo, Avstrijo, Švico, Turčijo, Veliko Britanijo in na Nizozemsko.

Angleščina je »uradni« jezik v letalskem prometu po vsem svetu.

NE, NE, NE, DA, DA, DA, NE

14

2. Bruselj, Moskva, München, Dunaj, Praga 3. Seznam prireditev v CD. Cankarjev dom. Štiri.

Hvala za čokolado. Obeti in slepila duhovnih poti.

Karla Bulovec.

Udeleženci natečaja za fotografijo leta revije Emzin.

Viktor Gerkman.

Prvo.

Odprtje razstave — začetek; javno vodstvo po razstavi — strokovnjak vodi obiskovalce po razstavi in razlaga umetniška dela.

Javno vodstvo po razstavi in film.

Odprtje razstave fotografij.

Razstavi.

Razstavo del Karle Bulovec.

Razstava del Karle Bulovec.

Razstavo fotografij. Štiri.

Komplet stane 15 EUR. Prva je za odrasle, druga pa za mlade.

4. C, Č, B, A

Predmet 1. Koga, Kaj, Koga, Kaj 2. ga, je, ga, je Česa 3. Ne pišem naloge. Ne berem romana. Ne iščem žoge. Nisem našel zvezka. Ne poslušam glasbe.

Nismo si ogledali razstave.

6. Kaj nadzira dihanje? Česa ne prepušča koža? Kaj bodo kopali bodoči vesoljski graditelji?

Za kaj moraš varčevati dalj časa? Kaj je naredil Matija?

7. slovenščino, angleščino, nemščino; francoščine, ruščine, španščine; Marka, Pavleta, Miha, Vikija, Mojco; Sama, Staneta, Grega, Vilija, Vesne 8. uho, jezik, kazalec, nogo, roko

18 Tečem, skačem, tekmujem 1. Prvenstvo ljubljanskih osnovnih šol v atletiki 2. ZŠD — Zveza športnih društev, kratica; OŠ — Osnovna šola, kratica 3. športa; Ker vsebuje gibalne prvine, ki so del vsakega športa.

4. uspeh, spored, moštveni/skupni.

5. Finale je zadnje in odločilno tekmovanje izbranih, najboljših. Štafeta je tekmovanje, pri katerem se tekmovalci posameznih ekip po določenih razdalji zamenjajo.

6. b 7. a Finale je moškega spola.

8. nogomet, veslanje, gorski tek, karate/judo, tek, tenis, plavanje Nebesednega sporočanja.

15

Prislovno določilo 2. Kam, p. d. koliko časa, p. d. č. kako, p. d. n. zakaj, p. d. v. do kdaj, p. d. č. do kam, p. d. k.

3. V Ljubljani, kje, p. d. k. v petek, kdaj, p. d. č. s Krna, od kod, p. d. k. s smehom, p. d. n. brez napake, kako, p. d. n. zaradi suše, zakaj, p. d. v. od šole, od kod, p. d. k. do doma, do kam, p. d. k. velikokrat, kako pogosto, p. d. č. po grajskem parku, kje, p. d. k. dve uri, koliko časa, p. d. č. iz Bohinja, od kod, p. d. k. proti Kanini, kam, p. d. k. v koči, kje, p. d. k. prijazno, kako, p. d. n.

5. Na papir najprej nariši vzorec. Pozneje ga prilepi v zvezek. Spomladi ruševec dvori družici.

Meniščki nenehno frfotajo naokrog. Šotora ne postavljaj ob potoku.

Gamsi se pozimi spustijo z gora v gozd. Zaradi lova je izumrlo veliko živali.

16