http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_slovenscina/9.%20razred/Prirocniki_priprave/SZ by Renata Odlazek

KAZALO Učne enote iz samostojnega delovnega zvezka Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 11 Halo, halo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Glasovi slovenskega knjižnega jezika. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Medmet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 Členek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 12 Alma Maksimilijana Karlin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Sopomenske povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Kako pišemo – skupaj ali narazen? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 13 Samo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 43 Oznaka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 Tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 Posebna raba vezaja in pomišljaja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 14 Cvrtnik . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64 Vstanem in se oblečem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 Ne samo počitek, ampak tudi delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 68 Ali odhajaš ali prihajaš? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 15 Kaj meniš o ...? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82 Sklepam in pojasnjujem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 86 16 Popeljem te ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 101 Vem, toda ne povem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 Priredno zložene povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 17 Pri Mentavajcih, otrocih vesolja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119 Sestava dvostavčnih in večstavčnih povedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122 18 Rad bi dobil štipendijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 136 Povedi s pastavkom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 138 Povedi s polstavkom . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 140 19 Sočustvujem z Vami . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 150 10 Naročam ..., plačujem ... . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 153 11 Besedila okrog nas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161 12 Slovenski jezik skozi stoletja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173 Prevzeta stvarna imena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 174 Slovenski jezik v zamejstvu in izseljenstvu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 176

SZVD9 pri za ucitelje.indd 3

1/5/06 10:18:32 AM

Predlogi učnih priprav za učne enote iz samostojnega delovnega zvezka Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184 1 Predlog učne priprave za učno enoto: 6. Popeljem te ... (1./nižja raven) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184 2 Predlog učne priprave za učno enoto: 6. Popeljem te ... (2./srednja raven) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 193 3 Predlog učne priprave za učno enoto: 6. Popeljem te ... (3./višja raven) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 204

Dodatek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Učenčevo samovrednotenje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 215 Priloga: Zgoščenka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224

SZVD9 pri za ucitelje.indd 4

1/5/06 10:18:33 AM

Učne enote iz samostojnega delovnega zvezka Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9

SZVD9 pri za ucitelje.indd 5

1/5/06 10:18:33 AM

1 Halo, halo!

str. 5−17, predvideno število ur: 8

Operativni cilji: – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

poslušanje/gledanje uradnega telefonskega pogovora, pomnjenje podatkov, prepoznavanje udeležencev in teme pogovora, sporočevalčevega namena in bistvenih podatkov, prepoznavanje značilne zgradbe uradnega telefonskega pogovora, prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin uradnega telefonskega pogovora, njihove vloge in pragmatične utemeljenosti, vrednotenje ustreznosti in vljudnosti posnetega uradnega telefonskega pogovora, pojasnjevanje svojega mnenja, uporaba pridobljenega znanja v odigranih uradnih telefonskih pogovorih, vrednotenje odigranih telefonskih pogovorov in utemeljevanje svojega mnenja, opazovanje in prepoznavanje glasovne sestave besed, poznavanje dveh skupin glasov (tj. samoglasnikov in soglasnikov), naštevanje knjižnih samoglasnikov, obvladanje glasovne vrednosti črk za samoglasnike, knjižna izreka samoglasnikov, knjižno naglaševanje besed, določanje naglasnega mesta v besedi, knjižna izreka kolikosti/trajanja naglašenih samoglasnikov, določanje kolikosti/trajanja naglašenih samoglasnikov, poznavanje dveh skupin soglasnikov, poznavanje »pomožne povedi« za naštevanje zvočnikov, poznavanje dveh skupin nezvočnikov, poznavanje »pomožnih povedi« za naštevanje zvenečih in nezvenečih nezvočnikov, poznavanje pravila za rabo predloga z/s, razumevanje in raba strokovnih izrazov samoglasnik, soglasnik, naglašeni samoglasnik, zvočnik, nezvočnik, zveneči nezvočnik, nezveneči nezvočnik, poznavanje poimenovalne vloge medmeta, prepoznavanje medmetov, raba medmetov, raba vejice za medmeti, razumevanje strokovnega izraza medmet, poznavanje poimenovalne vloge členka, prepoznavanje členkov, poznavanje sopomenskih in protipomenskih členkov, nadomeščanje povedi s členki, raba členkov, razumevanje strokovnega izraza členek.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 6

1/5/06 10:18:33 AM

Splošni didaktični nasveti: – Učenci naj samostojno rešujejo naloge. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja naloge). – Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko učenci že sami rešijo nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati) – učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah učencev, s priloženim snopičem Rešitve ipd. – Pri preverjanju rešitev naj učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o napakah oz. težavah pri reševanju (za pojasnjevanje in poročanje naj mu ne bo škoda časa). – V t. i. dialoških nalogah naj učitelj vodi pogovor. Če se njegova vprašanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo učenci to besedilo ali primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Uradni telefonski pogovor. Opozorilo: Učenci so se z uradnim telefonskim pogovorom srečali že v 4. razredu (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 11. 755-19-51 ali 755-19-15?, 1. del, 58–63); v 9. razredu nadgrajujejo svoje poznavanje zgradbe in značilnosti takih pogovorov ter te povezujejo z okoliščinami sporočanja (torej prepoznavajo njihovo pragmatično podstavo) in jih upoštevajo pri svojem sporazumevanju – pri tem naj jih učitelj opozarja zlasti na to, – da upoštevajo značilno zgradbo uradnega telefonskega pogovora, tj. na začetku uradni pozdrav in predstavitev klicalca z imenom in priimkom, nato izražanje klicalčeve želje (npr. s kom/o čem se želi pogovarjati), na koncu pogovora pa zahvala in uradni pozdrav; – da nagovarjajo sogovorca z besedo gospod/gospa in ga vikajo, – da ne uporabljajo slenga (ker je pogovor uraden, torej je sogovorec predstavnik ustanove /ne pa njihov vrstnik/) ipd. Učitelj naj spodbuja učence k pozornemu poslušanju posnetih in resničnih uradnih telefonskih pogovorov, k igri vlog, k pripovedovanju o svojih tovrstnih izkušnjah ter k vrednotenju (poslušanih/ odigranih/resničnih) pogovorov. Uradni telefonski pogovor, ki je posnet na videokaseti, je pogajalni; to vrsto pogovorov so učenci obravnavali že v 6., 7. in 8. razredu, zato predvidevamo, da poznajo temeljne značilnosti pogajanja (za učitelje so navedene v priročnikih za 6. (str. 34–35) in 7. razred (str. 28–29); če je potrebno, naj jih učitelj nanje sproti opozarja. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj pred ogledom posnetka določi dvojici učencev in jima naroči, naj odigrata telefonski pogovor – prva dvojica naj odigra telefonski pogovor med sošolko in sošolcem o izbiri darila za sošolko, druga pa telefonski pogovor med dečkom in uslužbenko revije Devetošolec o celoletnem naročilu na to revijo. Po odigranih pogovorih naj učitelj vpraša učence, katere razlike med pogovoroma so opazili. (Pri tem naj pazi, da učencev ne spodbuja k vrednotenju odigranih pogovorov oz. da jih ne opozarja na napake nastopajočih dvojic; prav tako naj jim ne opisuje zgradbe in značilnosti uradnih telefonskih pogovorov.) Nato naj učenci na glas preberejo naslov 1. enote; učitelj naj bo pozoren na njihovo naglaševanje (tj. naglašen mora biti o) in na njihov izgovor naglašenega samoglasnika (tj. ozki o). Učitelj naj učencem naroči, naj se pripravijo na poslušanje in gledanje posnetka; nato jim predvaja posnetek.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 7

1/5/06 10:18:34 AM

2.-6.

Učitelj naj vodi pogovor o posnetem besedilu (z vprašanji v teh nalogah); ob vprašanjih, na katera je predvideno pisno odgovarjanje, naj malo počaka, nato pa frontalno preveri rešitve učencev. Učitelj naj nato vodi še pogovor o pogovorih iz t. i. motivacijskega dela – učence naj spodbuja k izrekanju mnenja o zgradbi obeh telefonskih pogovorov, o klicalčevem nagovoru in vikanju/ tikanju sogovorca, o rabi ustrezne jezikovne zvrsti ipd.; učence naj spodbuja k utemeljevanju mnenja.

Učenci naj samostojno rešujejo nalogo. Ko reši nalogo večina učencev, naj se rešitev preveri frontalno; učenci naj svojo rešitev tudi utemeljijo. Nato naj povedo, kateri pogovor iz t. i. motivacijskega dela je bil uraden; svoje mnenje naj utemeljijo.

Učenci naj tiho preberejo vprašanja iz 8. naloge. Nato naj si še enkrat ogledajo posnetek; med gledanjem si lahko zapišejo odgovore na znana vprašanja. Učitelj naj po ogledu vodi pogovor z vprašanji iz te naloge; učence naj spodbuja k pojasnjevanju odgovorov.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako tiho preberejo navodilo iz 9. naloge. Učitelj naj jim ponudi možnost še enega ogleda posnetka – sami naj presodijo, ali bi znali rešiti to nalogo brez te možnosti. Učitelj naj upošteva mnenje večine. Dvojice naj rešijo oba dela 9. naloge. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču.

10.

Učenci naj nalogo naredijo doma. V naslednji učni uri naj nekaj učencev prebere svojo domačo nalogo; sošolci naj jih poslušajo in vrednotijo njihova besedila.

11.

Učenci naj se razdelijo v dvojice; nato naj si izberejo temo telefonskega pogovora in se pripravijo na pogovor. Dvojice naj odigrajo igro vlog; poslušalci naj jih pozorno poslušajo (med poslušanjem si lahko kaj tudi zapišejo). Nastopu vsake dvojice naj sledi kratek pogovor o njenem pogovoru; učitelj naj spodbuja poslušalce k vrednotenju pogovora (npr. zgradba, upoštevanje okoliščin pri izbiri jezikovnih prvin) in k utemeljevanju mnenja. Dvojice naj poročajo o svojih težavah in o razlogih zanje.

Ciljna tema prvega podpoglavja: Glasovi slovenskega knjižnega jezika. Besede izgovarjamo z glasovi, ki jih tvorimo z govornimi organi oz. govorili (npr. z glasilkami, ustno in nosno votlino, jezikom, zobmi, ustnicami). Med glasovi ločimo posebno skupino, tj. glasnike (foneme). Glasniki so taki glasovi, ki v okviru besed lahko razločujejo pomen (npr. trava – prava – krava). V slovenskem knjižnem jeziku je 29 glasnikov. Delimo jih na samoglasnike in soglasnike; samoglasniki so glasniki, ki jih lahko izgovarjamo same; soglasniki pa so glasniki, ki jih lahko izgovorimo le skupaj z drugim glasnikom (po navadi je to polglasnik). V slovenskem knjižnem jeziku je 8 samoglasnikov; to so i, u, a, e (ozki e), (široki e), ∂ (polglasnik), o (ozki o) in (široki o). Vsi so ustni, zveneči in enoglasniški. Mnoga slovenska narečja imajo manj ali več samoglasnikov kot knjižna slovenščina in njihovi samoglasniki so pogosto drugačni (prim. gorenjsko zvezda, dolenjsko zveizda, primorsko zviezda), zato je treba pri učenju knjižnega jezika precej pozornosti nameniti poslušanju, prepoznavanju, usvajanju in obvladanju knjižnih samoglasnikov in knjižnega izgovarjanja besed z ozkim in širokim e oz. o ter s polglasnikom. c

Nekaj slovenskih besed ima samo en samoglasnik (npr. in, na, kit, prt), večina pa jih ima dva ali več (npr. mesto, stvaritev, slovenščina). Samoglasnikov iste besede ne izgovarjamo enako glasno oz. na isti višini (tako govorjenje bi bilo zelo enolično/monotono), temveč enega od njih izgovarjamo glasneje/višje, torej ga naglasimo. Za to, kateri samoglasniki v besedi bo naglašen, v slovenščini ni 8

SZVD9 pri za ucitelje.indd 8

1/5/06 10:18:34 AM

pravila (kot je npr. v francoščini ali češčini) – za slovenščino velja, da je naglasno mesto prosto, torej se ga naučimo hkrati z besedo. V neknjižnem jeziku (ki je za večino ljudi prvi usvojeni jezik), npr. v narečju, je naglasno mesto pogosto drugod kot v knjižni slovenščini (prim. knjižno smetana, otrok, dežnik – neknjižno smetana, otrok, dežnik), zato je treba pri učenju knjižnega jezika precej pozornosti nameniti poslušanju, prepoznavanju, usvajanju in obvladanju knjižnega naglaševanja. Naglašeni samoglasnik izgovarjamo v nekaterih besedah dolgo (tj. tako, da traja dalj časa), v drugih pa kratko (tj. tako, da traja manj časa), prim. otroka (široki o je dolg) in otrok (široki o je kratek); nenaglašene samoglasnike v besedi pa vedno izgovarjamo samo kratko. Zato pravimo, da so nenaglašeni samoglasniki v slovenščini vedno kratki, naglašeni samoglasniki pa so dolgi ali kratki – vendar to zadnje že spet velja samo za knjižno slovenščino in osrednja slovenska narečja, medtem ko so naglašeni samoglasniki v štajerskih narečjih vedno le dolgi, v rovtarskih narečjih pa so večinoma kratki. Trajanje naglašenega samoglasnika je torej v knjižnem jeziku pogosto drugačno kot v neknjižnem jeziku (tj. v učenčevem prvem jeziku), zato je to še eno od t. i. kritičnih mest pri učenju knjižne izreke, morda celo najbolj kritično (tudi zato, ker ni preprostega pravila o tem, kdaj je naglašeni samoglasnik dolg in kdaj kratek – po pravilu je naglašeni polglasnik vedno le kratek, ozka e in o sta vedno le dolga, široka e in o pa sta načeloma dolga – kratka sta le, kadar sta v zadnjem ali edinem besednem zlogu; pravila za trajanje naglašenih i, u in a pa ni). Mesta naglasa in trajanja naglašenega samoglasnika v zapisanih besedilih praviloma ne zaznamujemo, razen če je besedilo namenjeno vaji za knjižni izgovor besed ali če gre za besede, ki se ločujejo le v mestu naglasa oz. trajanju. V teh primerih uporabljamo t. i. naglasna znamenja – z njimi zaznamujemo dvoje: mesto naglasa in trajanje naglašenega samoglasnika. Poleg samoglasnikov so v slovenskem knjižnem jeziku tudi soglasniki – teh je 21; delimo jih na zvočnike in nezvočnike. Zvočnikov je 6, in sicer so to m, n , l , r , v in j. Vsi so zveneči, vsi – razen m in n – so ustni; m in n sta edina nosnika v slovenskem knjižnem jeziku. V govoru se prilagajajo glasovnemu okolju v posamezni besedi, zato nastajajo glasovne različice (variante) – največ različic ima zvočnik v (prim. njegov izgovor v besedah siva, siv, sivka, vlak, vzeti, vsak). Nezvočnikov je 15. Vsi so ustni; nekateri so zveneči, drugi nezveneči. Glede na to, kje in kako jih izgovarjamo, jih lahko povezujemo v pare, npr. b–p, d–t, g–k, z–s, ž–š, dž–č, le f, h in c so brez parnega glasnika. Parni nezvočniki se v govoru med seboj premenjujejo po zvenečnosti, če jim neposredno sledi nezvočnik. Premene nezvočnikov po zvenečnosti so dveh vrst: zveneči nezvočnik se pred nezvenečim nezvočnikom ali na koncu besede zamenja z nezvenečim parom (d ‡ t, npr. dedka), nezveneči nezvočnik pa se pred zvenečim nezvočnikom zamenja z zvenečim parom (t ‡ d, npr. svatba). Premene po zvenečnosti so v slovenščini večinoma samo izgovorne (glasovne), ne pa tudi pisne (tako govorimo npr. noš, pišemo pa nož). Opozorilo: Učenci so opazovali glasovno sestavo besede že v 5. razredu (gl. D. Kapko idr. Gradim slovenski jezik 5, 2004, 13. Ko govorimo in ko pišemo …, 1. del, 96–104); in sicer so spoznali in prepoznavali dve vrsti glasov (glasnikov), tj. samoglasnike in soglasnike, ter določali glasovno vrednost črk e in o – tako so utrjevali knjižni izgovor t. i. kritičnih samoglasnikov ter spoznali razliko med samoglasniki in črkami zanje.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 9

1/5/06 10:18:35 AM

V 9. razredu je obravnava knjižnih glasnikov zelo diferencirana. Vsi učenci ponovijo osnovno delitev glasov (glasnikov) na samoglasnike in soglasnike, v danih besedah prepoznavajo ti skupini glasov ter utrjujejo knjižno izreko samoglasnikov. Učenci s srednje in višje ravni ob tem določajo še glasovno vrednost črk za samoglasnike in določajo mesto naglasa (tj. podčrtajo naglašeni samoglasnik). Učenci z višje ravni pa določajo še kolikost naglašenega samoglasnika (tj. povedo, ali je naglašeni samoglasnik dolg ali kratek) ter spoznavajo delitev soglasnikov na zvočnike in nezvočnike ter zvočnikov na zveneče in nezveneče (ob tem tvorijo pravilo za rabo predloga z/s). Vsi učenci naj bi znali našteti samoglasnike (in to poljubno, ne v t. i. samoglasniškem trikotniku; mogoče si bodo najlaže zapomnili zaporedje a, i, u, ozki o, široki o, ozki e, široki e in polglasnik); učenci z višje ravni pa naj bi tudi poznali povedi, s katerimi si pomagamo pri naštevanju zvočnikov ter zvenečih in nezvenečih nezvočnikov (tj. Mlinarjeva, Gad zbeži, Ta suhi škafec pušča). Učitelj naj od učencev ne zahteva rabe naglasnih znamenj (tega tudi ni v učnem načrtu); učenci naj naglasno mesto zaznamujejo tako, da podčrtajo/pobarvajo/obkrožijo naglašeni samoglasnik, kolikost naglašenega samoglasnika pa naj opišejo z besedama dolg oz. kratek. Učitelj naj spodbuja učence h knjižnemu izgovarjanju besed in povedi (pozornost naj mdr. posveča izgovoru petih »kritičnih« samoglasnikov in naglaševanju besed); predvsem pa naj sam nenehno pazi na to, da bo zgled učencem tudi s knjižno izreko. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Pred reševanjem te naloge naj učenci naštejejo priimke, ki so bili omenjeni v posnetem besedilu. Nato naj sami rešijo 1. nalogo. Rešitve naj se preverijo frontalno.

Učenci naj rešijo nalogo samostojno. Ko reši nalogo večina učencev, naj učitelj pokaže učencem plakat z enako delitvijo glasov, kot je v 2. nalogi; učenci naj napišejo rešitvi na plakat.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno. Učitelj naj spodbuja učence k ponazarjanju rešitve izbirnega dela naloge in dopolnjenega besedila na zeleni podlagi.

4.–5.

Učenci naj tiho preberejo vprašanje in primere iz 4. naloge ter razmislijo o rešitvah (lahko si jih tudi napišejo). Nato naj izbrani učenci postopoma na glas berejo besede, sošolci pa naj presojajo njihov izgovor in povedo, kateri samoglasnik je zapisan z dano črko. Na enak način naj rešijo še 5. nalogo.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Ko reši nalogo večina učencev, naj izbrani učenci postopoma na glas berejo besede, sošolci pa naj presojajo njihov izgovor in povedo, kateri samoglasnik je naglašen. Nato naj poročajo o svojih napakah in o razlogih zanje.

Nalogo naj rešujejo sami; svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi in nato še z rešitvami v priloženem snopiču. Učenci naj tiho berejo dvojice besed in ugotavljajo kolikost naglašenega samoglasnika – ob vsaki besedi naj napišejo D (če je naglašeni samoglasnik dolg) oz. K (če je naglašeni samoglasnik kratek). Ko reši nalogo večina učencev, naj izbrani učenci postopoma na glas berejo dvojice besed, sošolci pa naj presojajo njihov izgovor in povedo, v kateri besedi iz dvojice je naglašeni samoglasnik dolg in v kateri je kratek. Nato naj poročajo o svojih napakah in o razlogih zanje.

Učenci naj sami rešujejo pisni del naloge (tiho naj preberejo besede in podčrtajo naglašeni samoglasnik) ter razmislijo o prvem in drugem vprašanju. Nato naj izbrani učenci postopoma na glas berejo besede, sošolci pa naj presojajo njihov izgovor in povedo, ali je naglašeni samoglasnik ozek ali širok in ali je naglašeni samoglasnik dolg ali kratek.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 10

1/5/06 10:18:35 AM

Izbrani učenci naj na glas berejo besede, sošolci pa naj presojajo njihov izgovor in povedo, kateri samoglasnik je naglašen in ali je ta dolg ali kratek. Nato naj podčrtajo pravilno trditev in javno poročajo o njej.

10.

Učenci naj nalogo rešujejo samostojno; svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču.

11.

Učenci naj nalogo rešujejo samostojno; rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Rešitve nalog samo za učence 3. ravni naj se preverijo frontalno.

12.–16.

Učenci naj naloge rešujejo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja posamezne naloge – npr. pri reševanju 12. naloge si lahko pomagajo s povezovalnim delom 11. naloge, pri reševanju 15. naloge pa s preizkušanjem tresenja glasilk ipd.). Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi, nato pa še z rešitvami v priloženem snopiču. Potem naj javno poročajo o svojih napakah in o razlogih zanje.

17.–18.

Učenci naj nalogi rešujejo doma. V šoli naj se rešitve preverijo frontalno – rešitve 17. naloge tako, da učitelj nariše na tablo preglednico, učenci pa dopolnijo stolpce. SAMOGLASNIKI

SOGLASNIKI ZVOČNIKI

NEZVOČNIKI ZVENEČI

NEZVENEČI

Po pregledu rešitev 18. naloge pa naj učenci povzamejo, pred katerimi glasovi stoji nezveneča različica predloga z/s, torej s – izbirajo naj med soglasniki v besedi/povedih Mlinarjevi, Gad zbeži in Ta suhi škafec pušča. Izbrani učenec naj na plakat napiše pravilno poved. 19.

Učenci naj najprej tiho preberejo dvojice povedi. Nato naj izbrani učenci zaporedoma na glas berejo dvojice povedi; sošolci naj presojajo njihov izgovor in po vsaki prebrani dvojici povedo, kaj so opazili (tj. da je ista beseda v dvojicah povedi drugače izgovorjena/naglašena). Rešitve pisnih nalog za učence 2. in 3. ravni naj se preverijo v priloženem snopiču. Nato naj učitelj vodi pogovor z vprašanjem iz te naloge.

20.

Učenci naj najprej tiho preberejo dvojice povedi. Nato naj izbrani učenci zaporedoma na glas berejo dvojice povedi; sošolci naj presojajo njihov izgovor – v krajih z narečji, ki ne ločijo dveh vrst o-ja oz. e-ja, naj na pravilno izreko opozarja učitelj. Učenci naj po vsaki prebrani dvojici povedo, kaj so opazili (tj. da se besedi ločita v vrsti o-ja oz. e-ja). Rešitve pisnih nalog za učence 2. in 3. ravni naj se preverijo v priloženem snopiču.

Ciljna tema drugega podpoglavja: Medmet. Medmeti (npr. juhej, hov hov, živijo) so besede, s katerimi – neposredno izražamo svoje doživljanje stvarnosti (npr. veselje, žalost, zavračanje – prim. juhej, joj, fuj), – posnemamo naravne glasove (npr. hov hov) ali zvoke (npr. bim bam), – navezujemo oz. ohranjamo stike z ljudmi (npr. živijo), vabimo živali (npr. muc muc) ali ukazujemo (npr. pst). Zato so medmeti treh vrst: razpoloženjski, posnemovalni ali velelni. Medmeti so nepregibne besede; nimajo vloge stavčnega člena, temveč so pastavki (npr. Av, boli!) ali celo samostojne povedi (npr. Av!).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 11

1/5/06 10:18:36 AM

Opozorilo: Po učnem načrtu za osnovno šolo obravnavajo medmet samo učenci srednje in višje ravni – in sicer tako, da – opazujejo in prepoznavajo njegovo poimenovalno vlogo, – opazujejo njegovo rabo v povedi in s tem povezan zapis vejice za njim, – vstavljajo vejico za medmeti, – opazujejo glagole, tvorjene iz medmetov, in jim določajo podstavne medmete, – tvorijo glagole iz danih medmetov. Učenci višje ravni poleg tega še uvrščajo medmete v dve skupini, tj. med razpoloženjske oz. med posnemovalne. Menimo, da učenci nimajo težav s prepoznavanjem medmetov (le njihovo poimenovalno vlogo morajo poznati); pač pa imajo težave predvsem z rabo vejice za medmeti – s to stavo vejice so se sicer že ukvarjali v 6. (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 21. Dobro je vedeti, podenota Gospa vejica, Vas smem vpisati?, 2. del, 95–96) in 8. razredu (prim. N. Cajhen idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan 8, 2004, 11. Podatki, sami podatki!, podenota Posebna raba vejice, 141–142), vadili pa jo bodo tudi še 9. razredu (prim. podpoglavje Povedi s pastavkom /v 8. enoti/). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj povabi pred tablo dva učenca; prvemu naj tiho naroči, – naj z eno besedo glasno izrazi bolečino ob piku ose, čebele … – naj z eno besedo glasno izrazi svoje navdušenje nad lepim razgledom, – naj glasno posnema oglašanje kukavice, ovce, stenske ure, cerkvenega zvona; drugemu pa naj naroči, naj napiše na tablo to, kar bo izrekel sošolec. Nato naj učitelj vpraša učence, ali so te besede samostalniki, pridevniki, zaimki, števniki, glagoli, prislovi, predlogi, vezniki; po vsakem odgovoru naj učence spodbuja k pojasnjevanju odgovora (npr. Na osnovi česa menite, da te besede niso samostalniki? – Odg.: Ker ne poimenujejo bitij, stvari, pojmov.). Potem naj učitelj naroči učencem, naj odprejo delovne zvezke na str. 11 in tiho preberejo naslov podpoglavja; nato naj povedo, kaj je po njihovem mnenju poimenovano v naslovu. Učenci naj si ogledajo ilustracijo in povedi v oblačkih; nato naj si razdelijo vloge in odigrajo igro vlog.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo (en učenec naj ima odprto stran z izhodiščno ilustracijo, drugi pa stran z 2. nalogo). Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Nato naj javno poročajo o svojih težavah pri reševanju naloge oz. o svojih napakah.

3.–4.

Učenci naj rešujejo nalogi samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno. Rešitve 4. naloge naj učenci pišejo na tablo – učitelj naj jih opozarja na napačno rabo ločila znotraj medmeta (npr. narobe: ku, ku ali ku-ku – prav: ku ku).

5.–7.

Učenci naj rešujejo naloge doma. Učitelj naj naslednjo šolsko uro indivudualno preveri rešitve 5. naloge; rešitve 6. in 7. naloge pa naj učenci primerjajo med seboj ali z rešitvami v priloženem snopiču.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 12

1/5/06 10:18:36 AM

Ciljna tema tretjega podpoglavja: Členek. Členki so besede, s kateri izražamo – svojo razumsko presojo stvarnosti (npr. že, šele), – svoje prepričanje (npr. res, verjetno, morda), – svoje pritrjevanje (npr. da), – svoje zanikanje (npr. ne), – svoje poizvedovanje (npr. ali). Členki so nepregibne besede; nimajo vloge samostojnega stavčnega člena, temveč so vedno del tistega stavčnega člena, pred katerim stojijo in ki ga pomensko dopolnjujejo (npr. Tudi oče poje popevke – Oče poje tudi popevke – Oče popevke tudi poje). Členek je pri Slovencih utemeljil J. Toporišič ok. l. 1970 – pred tem so bile te besede obravnavane kot prislovi. Danes vemo, da se členek loči od prislova po tem, da ne poimenuje okoliščin dejanja (npr. kraja, časa, načina), da zanj ni vprašalnice in da nima vloge samostojnega stavčnega člena. Opozorilo: Po učnem načrtu za osnovno šolo obravnavajo členek samo učenci srednje in višje ravni – in sicer tako, da – opazujejo in prepoznavajo njegovo poimenovalno vlogo, – prepoznavajo sopomenske in protipomenske členke, – nadomeščajo povedi s členki, – uporabljajo členke. Učenci višje ravni mu poleg tega določajo še stavčnočlensko vlogo. Menimo, da učenci nimajo težav ne z rabo ne s prepoznavanjem členkov (le njihovo poimenovalno vlogo morajo poznati); členki jim povzročajo težave le pri stavčnočlenski analizi – zato naj učitelj pazi na to, da v stavkih, ki jim bodo učenci določali stavčne člene, ne bo členkov. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učenci naj nalogo rešujejo samostojno; odgovore naj pripišejo k vprašanjem. Rešitve naj se preverijo frontalno. Ob izbirnem delu naloge naj učenci povedo, zakaj niso izbrali drugih odgovorov in s katero skupino besed poimenujemo neizbrane odgovore (tj. z medmetom /ooo, ah/, predlogom /v, na, med/, veznikom oz. predlogom /ker oz. zaradi/). Izbrani učenec naj prebere besedilo na modri podlagi; učitelj naj učence opozori na dve značilnosti členkov, tj. na njihovo poimenovalno vlogo oz. pomen in na to, da zanje ni vprašalnice.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo. Rešitve naj se preverijo frontalno.

3.–4.

Učenci naj rešujejo nalogi v dvojicah. Rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. V javnem pogovoru z učiteljem naj poročajo o svojih težavah pri reševanju oz. o svojih napačnih rešitvah; povedo naj še, zakaj je do njih prišlo.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno, in sicer tako, da en učenec glasno prebere poved s členkom, drugi pa brez členka. Učitelj naj po vsaki prebrani dvojici povedi vodi pogovor o pomenu prve in druge povedi.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Učenci naj svoje rešitve primerjajo s sošolčevimi; temu naj nato sledita frontalno preverjanje in pogovor z učiteljem.

7.–8.

Učenci naj rešujejo nalogi doma. V šoli naj si s sošolcem izmenjajo delovne zvezke, pregledajo naj sošolčeve rešitve in zaznamujejo napake. Temu naj sledi pogovor v dvojicah, nato pa še pogovor z učiteljem.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 13

1/5/06 10:18:37 AM

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se naučil o uradnem telefonskem pogovoru? (Odgovori na vprašanja: S čim se začne uradni telefonski pogovor? Kako se mora predstaviti klicalec? Kaj mora klicalec nato jasno izraziti? Ali klicalec sogovorca vika ali tika? Kako se konča uradni telefonski pogovor?) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se naučil o glasovih slovenskega knjižnega jezika? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Kaj si se naučil o medmetu? (Dopolni poved.) Kaj je bil cilj četrtega dela te enote? Kaj si se naučil o členku? (Dopolni poved.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

SZVD9 pri za ucitelje.indd 14

1/5/06 10:18:37 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

GLASOVI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA

(

8 ,

)

NEZVOČNIKI 6 (zapomnimo si jih po besedi )

ZVENEČI (zapomnimo si jih po povedi )

(zapomnimo si jih po povedi )

SZVD9 pri za ucitelje.indd 15

1/5/06 10:18:38 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

GLASOVI SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA 29

SAMOGLASNIKI 8 (a, i, u, ozki e, šir. e, polgl., ozki o, šir. o)

ZVOČNIKI 6 (zapomnimo si jih po besedi MLINARJEVA)

ZVENEČI (zapomnimo si jih po povedi GAD ZBEŽI)

SOGLASNIKI 21

NEZVOČNIKI 15

NEZVENEČI (zapomnimo si jih po povedi TA SUHI ŠKAFEC PUŠČA)

SZVD9 pri za ucitelje.indd 16

1/5/06 10:18:39 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Besede, s katerimi izražamo razpoloženje (npr. ali posnemamo glasove/zvoke (npr. ), so .

)

Besede, s katerimi izražamo razpoloženje (npr. oh) ali posnemamo glasove/zvoke (npr. mjav), so MEDMETI.

Besede, s katerimi izražamo svojo oceno/mnenje/ sodbo, so (npr. Si prišel? Nisem te pričakovala.). Besede, s katerimi izražamo svojo oceno/mnenje/ sodbo, so ČLENKI (npr. Si že prišel? Nisem te še pričakovala.).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 17

1/5/06 10:18:40 AM

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedilo.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

»Šolski muzej.« »Dober dan, Frida Starič pri telefonu. Rada bi podatek o šolstvu v Sloveniji v letih …« »Samo trenutek, vežem.« »Hvala.« »Dejan Mrak pri telefonu. Prosim?« »Dober dan. Frida Starič pri telefonu. Rada bi podatek o šolstvu na Slovenskem … Do jutri morava s sošolcem pripraviti govorni nastop, pa …« »Ali mi lahko natančneje poveš, kaj te zanima?« »Ja, zanimajo me vrste šol.« »V katerem času?« »Aja! Sredi prejšnjega stoletja.« »Ali te zanimajo vse vrste šol?« »Ne, samo srednje šole, veste, da bi jih primerjala z današnjimi.« »Ta podatek moram preveriti. Pokliči me jutri.« »Joj, prosim, a lahko prej, saj imava že jutri govorni nastop?« »Hm, hm. Škoda, ker nisi poklicala prej. Danes imam ves dan obveznosti.« »Lahko Vas pokličem, tik preden odidete iz službe.« »No, bom videl, kako bo šlo. Ko dobim podatke, te bom jaz poklical. Obljubim, da še danes. Če pa te slučajno ne bi, pokliči najkasneje do šestih.« »Hvala, gospod Mrak, zelo ste ljubeznivi. Vam dam svojo telefonsko?« »Ne, ni potrebno, saj je napisana na telefonu. Se slišiva.« »Najlepša hvala! Na svidenje.« »Na svidenje.«

Odgovori. Koliko oseb je sodelovalo v pogovoru? Kdo je bil pobudnik pogovora? S kom je izmenjala le nekaj besed? S kom pa se je pogovarjala dalj časa? O čem se je pogovarjala s to osebo? Zakaj je želela izvedeti ta podatek?

SZVD9 pri za ucitelje.indd 18

1/5/06 10:18:41 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

2. Odgovori. Kako se je učenka predstavila? Kako se je predstavil njen glavni sogovorec? S katerim pozdravom sta se poslovila? Ali sta se vikala ali tikala? Zakaj?

Ali se je učenka pogovarjala vljudno ali nevljudno? Iz besedila prepiši poved, ki potrjuje, da se je res tako pogovarjala.

Ali se je učenka pogovarjala knjižno ali neknjižno? 3. Obkroži. Pogovor iz 1. naloge je bil a) neuraden. b) uraden. Utemelji odločitev.

4. Pogovor iz 1. naloge je iz dveh delov. V drugem delu se je učenka pogovarjala z gospodom Mrakom. Napiši prvo besedo tega dela pogovora.

Vstavi: prepričevalni in raziskovalni. Pogovor med Frido in gospodom Mrakom je bil najprej

, nato pa

. Napiši, s katero besedo se začne del pogovora, ki si ga napisal na zadnjo črto.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 19

1/5/06 10:18:42 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Predstavljaj si, da si Frida iz pogovora v 1. nalogi. O pogovoru z gospodom Mrakom poročaj svojemu sošolcu Filipu, s katerim imata skupaj govorni nastop.

6. V povedi podčrtaj samoglasnike. Frida Starič potrebuje podatke o srednji šoli v preteklem stoletju. Obkroži naglašeni samoglasnik v besedah. 7. Obkroži. Naglašeni samoglasnik v besedi preteklem je a) ozek. b) širok. Naglašeni samoglasnik v besedi stoletju je a) ozek. b) širok. 8. Obkroži. Naglašeni samoglasnik v besedi megla je a) dolg. b) kratek. Naglašeni samoglasnik v besedi Slovenija je a) dolg. b) kratek.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 20

1/5/06 10:18:42 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

9. Vstavi z ali s. Angelo

časopisom

kladivom

milom

Vilijem

šolo

telovadbo

otrokom

Samom

Ivom

Frido

zobotrebcem

Utemelji izbiro.

10. Primerjaj izgovor podčrtanih besed. a) Peter meni, da je le meni naklonjena sreča. b) Jaz sem mu kot trn v peti. – Mama me je naučila peti. c) Ne zamudi roka za vpis. – Ali te roka še vedno boli? č) Lanska jesen je bila zelo sončna. – To drevo je jesen. Kaj si ugotovil? V podčrtanih besedah obkroži naglašeni samoglasnik. V kateri dvojici povedi je naglašeni samoglasnik v prvi podčrtani besedi širok, v drugi pa ozek? 11. Podčrtaj medmete. Tok tok tok, je potrkalo na vrata. Joj, kakšen dolg dan! Rega rega rega, se je oglašalo iz ribnika. A, ti si France! Eh, ne razburjaj se zaradi nepomembnih stvari. Puh puh puh, je pihala star lokomotiva. Štrbunk – je padel kamen v vodo. Zmagali smo, hura! Zaslišal se je strel – ptiči pa frrr. Iz zgornjih povedi prepiši medmete na ustrezno mesto v preglednici. RAZPOLOŽENJSKI

POSNEMOVALNI

SZVD9 pri za ucitelje.indd 21

1/5/06 10:18:43 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

12. Napiši, iz katerih medmetov so nastali naslednji glagoli. štrbunkniti kokodakati srkati gruliti frčati mljaskati 13. Iz medmetov tvori glagole. čof kuku lop smuk tresk 14. Vstavi vejice, kjer je treba. Na pa si kupi sladoled! O kako si me lepo naslikala! Brr kako je mraz! Oho tako se pa nismo zmenili! Psst ne govori! I tukaj je pa res lepo! Opsa to pa peče! Uf kako je vroče! 15. Podčrtaj členke. Seveda ti bom rad pomagal. Na tekmovanju so sodelovali tudi padalci iz sosednjih držav. Ta človek samo govori in nič ne dela. Šele včeraj sem zvedel za to novico. Da, tudi jaz tako mislim. Plavaj le do mreže v morju. Baje ne bomo imeli izpitov.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 22

1/5/06 10:18:44 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

16. Medmete in členke iz naslednjih povedi prepiši na ustrezno mesto v preglednici. Uh, kakšno gnilo sadje! Prideš na praznovanje njenega rojstnega dne celo ti? Bim bam, je pozvanjalo v vaški cerkvici. Ne, denarja nisem vzel. Si že bil kdaj na Ptuju? Tudi na Ptuju sem bil. Na na na, čopka! Ph, kako je domišljav. MEDMET

ČLENEK

17. Odgovori. Ali so podčrtane besede medmeti ali členki? Samo trenutek, vežem. Že jutri imava govorni nastop. Ja, zanimajo me vrste šol. Obljubim, da se oglasim še danes. Zanimajo me le srednje šole. Kateri podčrtani besedi sta protipomenski? Kateri podčrtani besedi sta sopomenski?

in in

. .

18. Drugo poved v dvojici zamenjaj s členkom in ga vpiši v poved v desnem stolpcu. Vlak pride ob enih ponoči. To je zelo pozno.

Vlak pride

ob enih ponoči.

Posodim ti lahko 1000 tolarjev. Več nimam.

Posodim ti lahko

Gostje so zapeli. To je bilo presenečenje.

Gostje so

Irena bere. Drugega ne dela.

Irena

Razredničarka je zbolela. Tako pravijo.

Razredničarka je

1000 tolarjev. zapeli.

bere. zbolela.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 23

1/5/06 10:18:45 AM

2 Alma Maksimilijana Karlin str. 18–31, predvideno število ur: 10,5

Operativni cilji enote: – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

branje neumetnostnega besedila (življenjepisa), razumevanje besedila (tj. prepoznavanje teme, bistvenih in manj bistvenih podatkov), znajdenje v besedilu, prepoznavanje značilne zgradbe življenjepisa, prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin v življenjepisu, povzemanje značilnosti življenjepisa, urejanje dogodkov v pravilno zapovrstje, uporaba pridobljenega znanja – tvorjenje življenjepisa znane osebe in svojega uradnega življenjepisa, poročanje o težavah pri reševanju nalog in o svojih napakah, pojasnjevanje svojih rešitev in svojega mnenja, izražanje ponovljene prvine predmetnosti z glagolskim morfemom, določanje besednega korena, prepoznavanje besed iste besedne družine, tvorjenje besednih družin, prepoznavanje pomenske podstave tvornih in netvornih povedi, poznavanje razločevalnih lastnosti tvornih in netvornih povedi, poznavanje pragmatičnih razlogov za rabo netvornih povedi, ločevanje tvornih in netvornih povedi, pretvarjanje tvornih povedi v netvorne in obrnjeno, poznavanje razločevalnih lastnosti tvornih in trpnih povedi, ločevanje tvornih in trpnih povedi, pretvarjanje tvornih povedi v trpne in obrnjeno, tvorjenje deležnika na -n/-t iz nedoločnika, razumevanje in raba strokovnih izrazov tvorna/aktivna poved, trpna/pasivna poved, pravilno pisanje t. i. osnovnih pravopisno »kritičnih« besed oz. besednih zvez.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 24

1/5/06 10:18:46 AM

Temeljna ciljna tema: Življenjepis. Življenjepis (biografija) je pripovedovalno besedilo; v njem v resničnem zapovrstju predstavljamo pomembnejše dogodke in dosežke iz življenja izbrane osebe – torej pripovedujemo o preteklih dogodkih, zato uporabljamo glagole v pretekliku (in to v obliki za 3. osebo ednine) in časovne prislovnodoločilne zveze, s katerimi natančneje določamo, kdaj so se zgodili predstavljeni dogodki. Včasih moramo predstaviti tudi dogodke in dosežke iz svojega življenja, torej moramo napisati t. i. avtobiografijo; v njej uporabljamo glagole v obliki za 1. osebo ednine. Svoj življenjepis moramo pogosto priložiti k dopisom (npr. prošnjam, prijavam), ki jih pošiljamo raznim ustanovam; torej moramo tvoriti t. i. uradni življenjepis. Uradni življenjepis je objektivno besedilo; v njem predstavljamo najpomembnejše dogodke in dosežke iz svojega življenja ter poudarimo tiste, za katere predvidevamo, da so pomembni za naslovnika. Uradni življenjepis po navadi oblikujemo tako, da levo zgoraj napišemo svoje ime, priimek in bivališče, pod temi podatki napišemo naslov besedila, tj. Življenjepis, nato pa napišemo besedilo – v njem navajamo – svoje rojstne podatke (datum in kraj rojstva), – svoje socialno stanje (npr. ime in poklic staršev, število otrok v družini), – svojo izobrazbo (samo končane šole z letnicami zaključka šolanja in končnim uspehom) ter – svoje delovne izkušnje in prejeta priznanja/nagrade; levo pod besedilom (ali desno nad njim) napišemo kraj in datum nastanka življenjepisa, desno pod besedilom pa se lastnoročno podpišemo (s podpisom zagotavljamo resničnost zapisanih podatkov). Opozorilo: Učenci so v 8. razredu obravnavali subjektivno pripoved o življenju osebe in tako spoznali značilnosti te besedilne vrste (prim. N. Cajhen idr., Slovenščina za vsakdan in vsakdan 8, 3. Prva priznana slovenska slikarka, 34–48); v 9. razredu pa to svoje znanje nadgrajujejo s spoznavanjem značilnosti življenjepisa znane osebe in avtobiografije – ta besedilna vrsta je zanje zahtevnejša, v njihovem življenju pa bo zagotovo zelo pogosta in pomembna. Učenci imajo pri pisanju življenjepisa izbrane osebe kar nekaj težav, npr. zato, ker – ne poznajo življenjske poti izbrane osebe (zato naj jih učitelj usmerja v iskanje ustreznih virov in v pravilno delo z viri, tj. v povzemanje bistvenih dogodkov, ne pa v prepisovanje besedila), – ne razumejo časovne in vzročne povezanosti dogodkov, – ne obvladajo besednih prvin, s katerimi izrekamo ta časovna in vzročna razmerja, ipd. Pri tvorjenju svojega uradnega življenjepisa (avtobiografije) pa imajo težave – z oblikovanjem besedila (tj. ne vedo, kam naj napišejo svoje ime, priimek in bivališče, kam kraj in datum pisanja, kje naj se podpišejo, kdaj naj naredijo nov odstavek ipd.), – z ločevanjem pomembnejših dogodkov iz svojega življenja od manj pomembnih, – s časovno razvrstitvijo dogodkov, – z objektivnim (stvarnim, suhoparnim) poročanjem o pomembnejših dogodkih iz svojega življenja, zato v življenjepisu navajajo neustrezne subjektivne povedi, značilne za pripoved o svojem življenju (npr. Lani sem hotela iti v Anglijo na tečaj angleščine, a mi starši tega niso dovolili; Leta 2003 sem se udeležil tudi državnega prvenstva v atletiki, vendar sem dosegel samo 4. mesto, ker nisem dovolj treniral; Ko sem bila stara 5 let, se je v naši družini rodil bratec in tega sem se ga zelo razveselila), – s čitljivim pisanjem (če pišejo besedilo z roko) – ker v mnogih ustanovah sprejemajo le življenjepise, napisane na računalnik, naj učitelj spodbuja učence k rabi računalnika. 25

SZVD9 pri za ucitelje.indd 25

1/5/06 10:18:47 AM

Učitelji naj še pazijo na to, – da ne bodo (oni in učenci) govorili o življenjepisu kot besedilu, v katerem opisujemo življenje izbrane osebe – v življenjepisu namreč pripovedujemo o pomembnejših dogodkih iz življenja izbrane osebe, in to od začetka njenega življenja do konca oz. do sedanjega trenutka; – da bodo v življenjepisih izbranih oseb in v uradnih življenjepisih svojih učencev odkrili subjektivne povedi, opozorili učence na njihovo neustreznost ter jih spodbujali k odkrivanju takih povedi v njihovih življenjepisih in v življenjepisih sošolcev. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učenci naj preberejo naslov 2. enote (na str. 18) in povedo, – o kom bo govorilo naslednje besedilo, – katerega spola je bila ta oseba, – kako se je pisala, – kako ji je bilo ime, – zakaj je imela dve imeni, – ali so že kdaj slišali zanjo, – kaj vedo o njej, – kaj bi radi izvedeli o njej. Nato naj tiho preberejo izhodiščno besedilo.

Učenci naj tiho preberejo vprašanja in se pripravijo na pogovor (odgovore si lahko tudi napišejo). Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge; učenci si lahko pomagajo z besedilom ali s svojimi zapiski.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (npr. pri oblikovanju strategije za določanje letnic). Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. V javnem pogovoru z učiteljem naj poročajo o svojih težavah pri dopolnjevanju preglednice oz. o svojih napakah ter o razlogih zanje.

4.–5.

Učenci naj rešujejo nalogi v dvojicah. Rešitve 4. naloge naj preverijo v priloženem snopiču, rešitve 5. naloge pa naj se preverijo frontalno – izbrani učenec naj prebere dopolnjeno besedilo na zeleni podlagi. Nato naj učitelj spodbuja učence k povzemanju bistvenih značilnosti obravnavane besedilne vrste (npr. pomembnejši dogodki iz življenja osebe, resnično zaporedje, glagoli v pretekliku, prislovna določila časa).

Učenci naj to nalogo rešujejo doma. Življenjepis Aleša Bizjaka naj (v 3. osebi) napišejo na list papirja, in če se le da, na računalnik. Naslednjo šolsko uro naj nekaj učencev javno prebere, kar so napisali; preostali učenci naj oddajo liste učitelju. Učitelj naj vodi pogovor o javno prebranih življenjepisih.

Učenci naj najprej preberejo besedilo iz 8. naloge, nato pa dopolnijo miselni vzorec v 7. nalogi. Rešitve naj se preverijo frontalno – učenci naj na tablo napišejo dopolnjeni miselni vzorec. Učitelj naj ob miselnem vzorcu na tabli vpraša učence, ali bi v svojem življenjepisu navedli vse te podatke; učenci naj povedo, katerega bi izpustili in zakaj bi to naredili.

Učenci naj v šoli napišejo svoj življenjepis – pri tem si lahko pomagajo z miselnim vzorcem iz prejšnje naloge (ta je tudi na tabli) ali z besedilom iz 8. naloge. Učitelj naj jim da dovolj časa za pisanje (npr. 10 minut); spremlja naj njihovo delo, opozarja naj jih na čitljivo pisanje in jim po potrebi pomaga. Učenci naj si izmenjajo liste z življenjepisi. Vsak učenec naj tiho prebere življenjepis sošolca, v njem zaznamuje napake in pod besedilo napiše svoje mnenje, nato naj se s sošolcem pogovori o njegovem in svojem življenjepisu. Učitelj naj spremlja delo dvojic. Učenci naj doma odpravijo napake v svojem življenjepisu in popravljenega prepišejo na list papirja; naslednjo šolsko uro naj ga oddajo učitelju.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 26

1/5/06 10:18:47 AM

Učenci naj se razdelijo v manjše skupine in tako rešujejo nalogo. Ko končajo, naj predstavniki skupin javno berejo življenjepise. Učenci naj izberejo najboljšega; tega naj pregleda učitelj, v njem naj zaznamuje napake in naj naroči enemu od njegovih tvorcev, naj doma odpravi napake in ga popravljenega prepiše na list papirja (na računalnik) ter ga naslednjo uro izroči učitelju. Ta naj ga fotokopira, fotokopije naj razdeli učencem in ti naj jih nalepijo v zvezek.

10.

Učenci naj odprejo stran z izhodiščnim besedilom in odgovarjajo na učiteljeva vprašanja. Nato naj rešujejo pisni del te naloge. Ko konča z delom večina učencev, naj učitelj frontalno preveri rešitve ter spodbuja učence k presojanju napisanih rešitev. Če kdo od učencev želi, lahko na ta način glasno »predela« še druge odstavke iz izhodiščnega besedila.

11.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo. Rešitve delov naloge naj se preverjajo na razne načine (npr. frontalno, v dvojicah, med dvojicami, v priloženem snopiču …). Učitelj naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev.

12.

Izbrani učenci naj postopoma javno berejo dvojice povedi; po branju vsake naj razložijo pomen podčrtanih besed in povedo, ali sta pomena podčrtanih besed med seboj povezana; svoj odgovor naj tudi pojasnijo.

13.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi, nato pa v pogovoru z učiteljem poročajo o svojih napakah in o razlogih zanje.

14.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno.

15.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverjajo individualno.

16.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo. Rešitve naj se preverijo frontalno; učenci naj povedo, ali bi znali rešiti nalogo brez ponujenih možnosti v oklepaju, od kod izvirajo te besedne zveze ipd.

17.

Učenci naj samostojno rešijo pisni del naloge. Nato naj glasno preberejo dvojice vpisanih besed in po vsaki povedo, kaj so ugotovili.

18.

Učenci naj nalogo rešujejo samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno – učitelj naj pokaže učencem prosojnico s prepisanimi nepopolnimi povedmi, učenci naj vanje pripišejo manjkajoče črke. Nato naj razložijo pomen besed iz danih dvojic.

Ciljna tema prvega podpoglavja: Sopomenske povedi. Sporočevalec lahko isti izsek predmetnosti (npr. popraviti, čevljar, čevlji) predstavi na dva načina, in sicer – tako, da v osebku izrazi vršilca dejanja (npr. Čevljar je popravil čevlje), ali – tako, da v osebku izrazi bitje/stvar, ki ga/jo je dejanje prizadelo (npr. Čevlji so bili popravljeni). Prvi način je prvotni oz. tvorni, drugi pa je drugotni oz. netvorni. To, iz katerega zornega kota oz. na kateri način (tj. na tvornega ali netvornega) bo predstavljen izsek predmetnosti, je odvisno od sporočevalčeve miselne usmerjenosti: če se mu zdi to, kdo je vršilec dejanja, nepomembno oz. če želi vršilca dejanja zamolčati, tvori netvorno poved. Za tvorni način je torej značilno troje: 1) da je v osebku izražen vršilec dejanja (Čevljar), 2) da je dejanje izraženo z osebno glagolsko obliko (je popravil) in 3) da je v tožilniškem predmetu izražen/o/-a bitje/stvar, ki jo je dejanje prizadelo (čevlje).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 27

1/5/06 10:18:48 AM

Za netvorni način pa je značilno, da je v osebku izražena stvar, ki jo je dejanje prizadelo (Čevlji). Če je ob takem osebku dejanje izraženo s trpnim deležnikom na -t/-n in z osebno glagolsko obliko glagola biti (so popravljeni), govorimo o trpnem načinu. Tvorni in trpni način se med seboj torej ne ločita le v obliki glagola, temveč tudi v pomenski podstavi osebka. Zato ne v osnovni ne v srednji šoli ne govorimo o glagolskem načinu – tvornost oz. trpnost namreč ni samo oblikoslovna kategorija, temveč je predvsem skladenjska in pragmatična. Trpne povedi so zelo pogoste v uradovalnih in strokovnih besedilih – torej v besedilih, s katerimi se bodo učenci v življenju pogosto srečali; zato naj bi že v osnovni šoli razmišljali o njihovi pomenski podstavi in o njihovem tvorjenju. Opozorilo: Po učnem načrtu za osnovno šolo obravnavajo trpne povedi samo učenci srednje in višje ravni – in sicer tako, da – primerjajo dvojice iz tvorne in trpne povedi ter prepoznavajo njihovo sopomenskost, – prepoznavajo razločevalne lastnosti tvornih in trpnih povedi, – pretvarjajo tvorne povedi v trpne in obrnjeno, – tvorijo trpne deležnike (iz nedoločnika). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj na tablo prepiše izhodiščni povedi iz 1. naloge. Nato naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge. Potem naj naroči učencem, naj sami pisno rešujejo preostale dele naloge; učitelj naj spremlja delo učencev in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svoje rešitve naj najprej primerjajo s sošolčevimi, nato naj sodelujejo v javnem pogovoru o rešitvah. Učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju.

Učenci naj samostojno rešujejo naloge (lahko tudi doma). Rešitve naj se preverjajo frontalno. Učitelj naj ob napakah spodbuja učence k razmišljanju o vzrokih zanje.

4.–8.

Učenci naj naloge rešujejo samostojno, nato rešitve primerjajo s sošolčevimi rešitvami, nato z rešitvami v priloženem snopiču. Javno poročajo o težavah oz. napakah pri reševanju nalog in povedo svoje mnenje o tem, zakaj so naredili te napake.

Učenci naj rešujejo nalogo doma. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi ali z rešitvami v priloženem snopiču. Učitelju naj poročajo o svojih napakah in o razlogih zanje.

Ciljna tema drugega podpoglavja: Kako pišemo – skupaj ali narazen? Pri pisanju besed smo večkrat v zadregi, ali gre za eno besedo ali za več besed – torej ali naj pišemo skupaj ali narazen. V takih »kritičnih« primerih je koristno, če vemo, da je pisanje skupaj oz. narazen marsikdaj odvisno od pomena besede oz. besedne zveze (prim. Nato smo odšli naprej – Na to vprašanje ne znam odgovoriti). Opozorilo: V tem podpoglavju je obravnavanih nekaj osnovnih pravopisno »kritičnih primerov«, npr. zato – za to, potem – po tem, nato – na to, zakaj – za kaj. Da bi učenci razumeli, da je pisanje teh besed odvisno od njihovega pomena, so vsi ti »kritični« primeri uporabljeni v povedih – učenci naj bi na podlagi sobesedila sklepali o njihovem pomenu in o njihovem pravilnem zapisu. 28

SZVD9 pri za ucitelje.indd 28

1/5/06 10:18:48 AM

Naloge v tem podpoglavju so zelo diferencirane; 1. in 4. nalogo naj bi reševali učenci vseh treh ravni, 6. nalogo učenci srednje in višje ravni, 2., 3., 5. in 7. nalogo pa samo učenci višje ravni. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–7.

Učenci naj samostojno rešujejo naloge, predvidene za njihovo raven (lahko jih rešujejo doma). Ko rešijo vse naloge, naj svoje rešitve preverijo v priloženem snopiču; nato naj poročajo učitelju o svojih težavah oz. napakah ter o razlogih zanje. Učitelj naj spodbuja učence k razmišljanju o tem, kako bi v prihodnje preprečili te napake.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se naučil o življenjepisu? (Dopolni miselni vzorec.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se naučil o sopomenskih povedih? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? (Odgovori na vprašanja: Zakaj pišemo Za kaj boš porabil denar? in Zakaj nastanejo nevihte? Kako pišemo zaimke, ki se začenjajo z marsi-, malo-, redko-? Kako pa pišemo zaimke, ki se končujejo na -koli?) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

Viri Milena Koren Božiček, dr. Mirko Juteršek, Kornelija Križnič: Mira Pregelj, Zbirka Umetniki, Kulturni center Ivana Napotnika Velenje, Velenje 1995.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 29

1/5/06 10:18:49 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V ŽIVLJENJEPISU predstavimo pomembne iz življenja osebe, in sicer od začetka njenega življenja do konca oz. do sedanjega trenutka. Navajamo jih v resničnem časovnem zapovrstju, zato je v besedilu precej prislovnih določil časa (npr. ). Glagoli so v . V svojem uradnem življenjepisu navedemo svoje ime in ter , in pisanja življenjepisa, in rojstva, podatke o , poklicni poti, dejavnostih, s katerimi se še ukvarjamo, in o pomembnejših . Lastni življenjepis napišemo v . osebi ednine.

Deli uradnega življenjepisa so razvrščeni tako:

SZVD9 pri za ucitelje.indd 30

1/5/06 10:18:49 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V ŽIVLJENJEPISU predstavimo pomembne dogodke iz življenja osebe, in sicer od začetka njenega življenja do konca oz. do sedanjega trenutka. Navajamo jih v resničnem časovnem zapovrstju, zato je v besedilu precej prislovnih določil časa (npr. leta 1829). Glagoli so v pretekliku. V svojem uradnem življenjepisu navedemo svoje ime in priimek ter naslov, kraj in datum pisanja življenjepisa, datum in kraj rojstva, podatke o šolanju, poklicni poti, dejavnostih, s katerimi se še ukvarjamo, in o pomembnejših dosežkih. Lastni življenjepis napišemo v 1. osebi ednine.

Deli uradnega življenjepisa so razvrščeni tako:

IME IN PRIIMEK TER NASLOV PISCA

KRAJ IN DATUM PISANJA

ŽIVLJENJEPIS

NASLOV

PODATKI O ROJSTVU, ŠOLANJU, POKLICNI POTI, DEJAVNOSTIH, DOSEŽKIH … PODPIS PISCA 31

SZVD9 pri za ucitelje.indd 31

1/5/06 10:18:50 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

SOPOMENSKE POVEDI

TVORNE/AKTIVNE npr. Maja je plačala položnico. (= v osebku je izražen ; v povedku je osebna glagolska oblika)

NETVORNE npr. Položnica je bila plačana.

(= v osebku ni izražen , ker se sporočevalcu ne zdi pomemben ali ga ne želi razkriti; v povedku sta osebna glagolska oblika glagola in deležnik glagola na -_/-_)

SOPOMENSKE POVEDI

TVORNE/AKTIVNE npr. Maja je plačala položnico.

(= v osebku je izražen vršilec dejanja; v povedku je osebna glagolska oblika)

NETVORNE npr. Položnica je bila plačana.

(= v osebku ni izražen vršilec dejanja, ker se sporočevalcu ne zdi pomemben ali ga ne želi razkriti; v povedku sta osebna glagolska oblika glagola biti in deležnik glagola na -n/-t)

SZVD9 pri za ucitelje.indd 32

1/5/06 10:18:51 AM

Predlog nalog za preverjanje 1. Preberi besedili.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

A Mira Pregelj se je rodila 13. septembra 1905 v Litiji. Osnovno šolo je obiskovala v Trstu. L. 1915 se je s starši preselila v Ljubljano; tam je obiskovala ljubljansko realko in leta 1922 uspešno opravila maturo. Še istega leta se je vpisala na zagrebško umetniško akademijo. Od tam je za eno leto (1924/25) odšla študirat v Beograd. Nato se je vrnila v Zagreb in leta 1926 zelo uspešno končala zagrebško akademijo (iz tega časa je ohranjeno njeno diplomsko delo Ciganka). Po diplomi je pol leta študijsko potovala po Italiji; največ časa je preživela v Firencah in Rimu. Po vrnitvi je živela in ustvarjala v Litiji. Naslikala je na tisoče slik v olju in gvašu (npr. Gostilna, Tržnica, Kolodvor, Vrtiljak …). Veliko je tudi risb, grafik, stenskih slik, cerkvene opreme (prtov, bander), slik na steklo … V letih 1928–1965 je imela 20 samostojnih in 26 skupinskih razstav po raznih krajih (Ljubljana, Maribor, Celje, Slovenj Gradec, Litija, Reka, Beograd, London, Bukarešta …). Nastopila je tudi v okviru IV. generacije (Miha Maleš, Olaf Globočnik, Nikolaj Pirnat, Fran Pavlovec in Janez Mežan). Sodelovala je tudi pri opremi dveh knjižic s pesmimi Franceta Prešerna, tj. Strunam in Dekletam. Umrla je 22. decembra 1966 v Ljubljani. B Slikarka Mira Pregelj se je rodila 13. septembra 1905 v Farbarjevem turnu v Litiji. Zgodnje otroštvo je preživela v Trstu. Ko je bila stara 10 let, so se Pregljevi preselili v Ljubljano. Po končani ljubljanski realki – tu je bil njen sošolec Srečko Kosovel – jo je oče vpisal na umetniško akademijo v Zagrebu. Pri 21 letih je akademijo uspešno končala. V opisni oceni je bilo zapisano: »Zelo marljiva, zelo dobro dojemanje in izrazito močan slikarski talent.« Po polletnem študijskem potovanju (predvsem Firence in Rim) se je vrnila v Litijo; tam je ustvarjala slike v olju in gvašu, stenske slike, grafike in risbe. Koder je hodila, je opazovala življenje okoli sebe in ga na hitro beležila v svojo skicirko. Nekoč je dejala: »Rišem povsod kot obsedena. Vsak umetnik je obseden – ali pa umetnik ni. Jaz pa sem vesela, da sem!« Na njenih slikah so množični prizori s sejmov, plesov, zborovanj, tekem, čolnarjenja, taborjenja, konjskih dirk, cirkusa pa tudi prizori pri delu, molitvi … Njen opus obsega na tisoče del. Imela je nekaj manj kot 50 razstav, samostojnih in skupinskih. O svojem delu je dejala: »O svojem delu imam pa najraje, če drugi o njem govore – in jih jaz ne slišim!« Njeno življenje se je izteklo 22. decembra 1966. Umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek je ob izidu slikarkinega kataloga med drugim zapisal: »Po dosedanjih ocenah in glede na izsledke pregledne obravnave slikarstva Mire Pregelj smemo postaviti slikarko v sam vrh slovenske umetnosti sredi 20. stoletja.«

Odgovori. Ali besedili govorita o isti osebi? Če si obkrožil DA: O kom govorita? Če si obkrožil NE: O kom govori besedilo A in o kom besedilo B? 33

SZVD9 pri za ucitelje.indd 33

1/5/06 10:18:52 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

2. Iz katerega besedila si izvedel naslednje podatke? V ustrezno okence v preglednici vstavi X. a) Kdaj in kje se je rodila. b) Kdaj in kje se je šolala. c) Kdo je bil njen sošolec v srednji šoli. č) Katero sliko je naslikala za diplomo. d) Kdaj in kod je potovala po končani akademiji. e) Kaj vse je slikala. f) Kako se imenujejo njena najpomembnejša dela. g) V katerih tehnikah je slikala. h) Kaj so o njenem slikanju menili njeni profesorji, umetnostni kritik ter ona sama. i) Koliko razstav je imela. j) Kdaj in kje je umrla.

SAMO IZ BESEDILA A

SAMO IZ BESEDILA B

3. Dopolni preglednico. LETO

DOGODEK

1905 preselitev iz Trsta v Ljubljano 1922 vpis na umetnostno akademijo v Zagrebu 1924/25 diploma na umetnostni akademiji v Zagrebu samostojne in skupinske razstave 1966 4. V katerem besedilu si našel natančnejše podatke? a) V besedilu A. b) V besedilu B. Odgovor ponazori s primerom iz besedil.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 34

1/5/06 10:18:53 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Poveži Besedilo A je Besedilo B je

pripoved o življenju osebe. življenjepis. opis osebe.

Utemelji svoj odgovor.

6. Poveži. Besedilo A je Besedilo B je

objektivno. subjektivno.

Utemelji svoj odgovor.

7. Kateremu besedilu bi dal naslov Mira Pregelj in kateremu Slikarka s Farbarjevega turna? Naslov Mira Pregelj bi dal besedilu

Naslov Slikarka s Farbarjevega turna bi dal besedilu

Utemelji svojo odločitev.

8. Prečrtaj osebo, ki ne spada v Četrto generacijo. Olaf Globočnik, Mirko Juteršek, Miha Maleš, F ran Pavlovec, Janez Mežan, Nikolaj Pirnat, Mira Pregelj 9. Mira Pregelj je živela in ustvarjala a) v 19. stoletju. b) v začetku 20. stoletja. c) v 21. stoletju. č) na koncu 20. stoletja. d) sredi 20. stoletja. 10. Kaj pomenijo besede iz besedil v 1. nalogi? Podčrtaj enega od pomenov. izsledek dognanje – ocena skicirka zvezek za risanje skic – to, kar je narisano na hitro z nujnejšimi črtami obseden zelo delaven – biti miselno ali čustveno prevzet od česa generacija slikarska prireditev, na kateri razstavlja slike več slikarjev – ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore 35

SZVD9 pri za ucitelje.indd 35

1/5/06 10:18:54 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

11. Kateri pomen ima beseda opus v besedilu B? Pomagaj si s slovarskim sestavkom iz SSKJ.

12. Poved dopolni s pravilno obliko besed v oklepaju. Slikarka je sodelovala z (Miha Maleš, Olaf Globočnik, Nikolaj Pirnat, Fran Pavlovec in Janez Mežan)

. O mestu (Mira Pregelj)

v slovenskem slikarstvu je pomembno mnenje

umetnostnega kritika (Mirko Juteršek)

13. V naslednjih povedih obkroži samostalnike, podnje pa napiši, v katero sklanjatev spadajo. Na njenih slikah so prizori s sejmov, plesov, zborovanj, tekem, čolnarjenja, taborjenja, konjskih dirk,

cirkusa pa tudi prizori pri delu, molitvi … Njen opus obsega veliko del.

14. Glagole iz besedila postavi v nedoločnik in jih prepiši na ustrezno mesto v preglednici. Dopiši jim manjkajoči par. se je vpisala, je naslikala, je nastopala, je umrla, je obiskovala, so se preselili, se je vrnila, rišem, se je izteklo, je zapisal, postati DOVRŠNI GLAGOL

NEDOVRŠNI GLAGOL

SZVD9 pri za ucitelje.indd 36

1/5/06 10:18:54 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

15. Obkroži črko pred zloženima povedma in podčrtaj odvisnik. a) Družina se je preselila v Ljubljano, ko je bila Mira stara 10 let. b) Po končani ljubljanski realki jo je oče vpisal na umetniško akademijo v Zagrebu. c) Pri 21 letih je uspešno končala akademijo. č) Preden je odšla v Italijo, je diplomirala. d) V Litijo se je vrnila po polletnem študijskem potovanju po Italiji. Odvisnikoma določi vrsto. Odvisnika pretvori v navadno/nestavno prislovno določilo časa in napiši prosti povedi.

V izhodiščnih prostih povedih ustrezno podčrtaj stavčne člene. Prislovno določilo časa v vsaki izhodiščni prosti povedi pretvori v odvisnik in napiši zložene povedi.

16. Naslednjim besedam določi koren. podmornica, morski, mornar, mornarica, pomorščak skok, preskok, doskok, poskočnost, skokica mrzel, zmrzal, zmrzniti, premrzel, odmrzniti okrogel, krožnica, krog, zaokrožiti, krožec 17. Napiši pet besed s korenom -lov-.

18. V vsaki vrstici prečrtaj besedo, ki ne spada v besedno družino. potovati, potovalka, potiti se, potnik, potniški, popotnik vrteti, vrtavka, vrtalni, izvrtati, vreteno, vrvež pridelati, pridelek, pridevnik, pridelovalni, pridelovalec, pridelovati pekač, prepečenec, opeklina, pečenka, ptič, peči 37

SZVD9 pri za ucitelje.indd 37

1/5/06 10:18:56 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

19. K vsaki dvojici pomenov napiši besedo; izbiraj med: blok, greben, mačeha, matica, možgani, muha, noga. Kaj je – del človeškega telesa / del mize? – živčevje v možganski votlini / najpomembnejši, vodilni ljudje v kakem podjetju ali gibanju?

– izrastek na petelinovi glavi / podolgovata, strma gorska vzpetina? – žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili / ostanek cveta na pečkatem sadežu?

– očetova druga žena v razmerju do njegovih otrok iz prejšnjega zakona / vrtna rastlina z velikimi enobarvnimi ali večbarvnimi cveti; sadimo jo tudi na grobovih? – sešitek listov, ki se dajo iztrgati / večja zgradba z več stanovanji? – samica pri čebelah / kovinski obroček z notranjimi navoji? Kako imenujemo besede, ki imajo dva pomena ali več? 20. Razloži pomen podčrtanih besed. Grlica je s kljunom brskala po zemlji. Ladja se je s kljunom dotaknila skal. Z motorko si je odrezal kazalec. Kazalec ga je opozoril, da prehitro vozi. Planine so sijale v jutranjem žaru. Ali so ti všeč jedi z žara? Obkroži. Ali sta pomena med seboj kaj povezana?

Pojasni odgovor.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 38

1/5/06 10:18:57 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

21. Vstavi ustrezno besedo. log, lok je priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje puščic. V

raste veliko število bukev.

mak, Mag Oče je kupil tednik

Na polju že cvete

sad, sat Čebele so zgradile

Jurčičev roman ima naslov Cvet in

plot, plod Sosedje so postavili visok

Odličen uspeh je

vztrajnega dela.

rop, rob Voda v kozarcu je stekla čez To je bil

stoletja.

rog, rok Vsi so trobili v en Kdaj je zadnji

. za vpis v srednjo šolo?

22. Primerjaj naslednji povedi. Marjeta je pomila posodo. Posoda je bila pomita. Vstavi: je, ni, netvorna, tvorna. V prvi povedi V drugi povedi

izražen vršilec dejanja, zato je poved izražen vršilec dejanja, zato je poved

. .

SZVD9 pri za ucitelje.indd 39

1/5/06 10:18:57 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

23. Obkroži črko pred tvornimi povedmi. a) Mira Pregelj se je po maturi vpisala na zagrebško umetniško akademijo. b) Ohranjeno je slikarkino diplomsko delo Ciganka. c) Pregljevi so se 1915. leta preselili v Ljubljano. č) Z veliko začetnico pišemo začetke dobesednega navedka. d) Prevzeta občna imena izgovarjamo in pišemo po slovensko. e) Ceste bodo tudi letošnjo zimo dobro očiščene. f) Ali je bil pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo izveden referendum? Netvorne povedi zamenjaj s tvornimi.

24. Tvorne povedi zamenjaj s trpnimi. Oče je Miro Pregelj vpisal na umetniško akademijo v Zagrebu. V Litiji je slikarka ustvarila več tisoč slik. 23. decembra 1990 smo v Sloveniji izpeljali plebiscit o osamosvojitvi Slovenije. Vse članice Evropske unije so Slovenijo priznale 15. januarja 1992. Trgovino bomo zaprli zaradi gradbenih del. Primož Trubar je leta 1550 v Tübingenu izdal prvo knjigo v slovenskem jeziku.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 40

1/5/06 10:18:58 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

25. Trpne povedi zamenjaj s tvornimi. Na slikah so prikazani prizori s sejmov, plesov, tekem … V opisni oceni je bilo zapisano spodbudno mnenje o slikarkinem delu. Domače naloge bodo pregledane do naslednje ure. Brižinski spomeniki so bili napisani pred letom 1000. 25. junija 1991 je bila razglašena samostojnost Republike Slovenije. Tale hiša je bila vseljena, tista pa se še gradi.

26. Dopolni preglednico. NEDOLOČNIK

DELEŽNIK NA -N/-T

roditi se prebrati ustvariti pomilostiti zapreti zapustiti razstaviti najti posrebriti očistiti

SZVD9 pri za ucitelje.indd 41

1/5/06 10:18:59 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

27. Vstavi, kar je prav. sta obe zaspali.

Starejša sestra je Marjetki prebrala pravljico, (nato / na to) Ne vem, kaj porečeš (nato / na to)

, a knjige ti še ne morem vrniti.

Najprej pojdi v trgovino, (potem / po tem)

se oglasi pri nas.

Peter je zmagal na tekmovanju za Veselo šolo; (potem / po tem) Sestra ima angino, (zato / za to)

ga vsi poznajo.

ni mogla iti z nami na morje.

Doma sem ostal samo (zato / za to)

, da bi gledal nadaljevanko.

Plesalci bodo potrebovali več časa (zato / za to)

, da se bodo preoblekli.

28. Vstavi, kar je prav. Učitelja smo poslušali le (napol / na pol)

Mati je prerezala hlebec (napol / na pol)

Na mizo je postavila skledo (napol / na pol) Vstopili smo v (napol / na pol)

kuhanega krompirja. prazen avtobus.

Oče je narezal salamo (natanko / na tanko) Tekma je potekala (natanko / na tanko)

. po načrtu.

29. Odpravi napake. Marsi kdo bi ti rad pomagal, če le hočeš. Redko kje lahko najdeš blagajev volčin. Kjer koli smo se ustavili, smo srečali prijazne ljudi. Malo kdo je vedel za njegovo bolezen.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 42

1/5/06 10:19:00 AM

3 Samo

str. 32–52, predvideno število ur: 12

Operativni cilji: – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

branje neumetnostnih besedil, in sicer opisa in oznake osebe, razumevanje besedila (tj. prepoznavanje teme in bistvenih podatkov), prepoznavanje značilne zgradbe opisa osebe, prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin v opisu in oznaki osebe, povzemanje značilnosti opisa in oznake osebe, uporaba znanja – tvorjenje opisa in oznake osebe, govorno nastopanje, presojanje govornih nastopov in utemeljevanje svojega mnenja, ločevanje dveh vrst opisov, tj. objektivnega in subjektivnega, ločevanje opisa osebe, oznake osebe in življenjepisa, ločevanje tvorjenk od netvorjenk, pretvarjanje besedne zveze v tvorjenko (in sicer v samostalniško izpeljanko /iz glagola, samostalnika, pridevnika/ in v pridevniško zloženko), pretvarjanje tvorjenke v ustrezno besedno zvezo, določanje besedne vrste tvorjenke, prepoznavanje podstavne besede v tvorjenki in tej določanje besedne vrste, določanje pomena tvorjenke, tvorjenje ljubkovalnic oz. manjšalnic, obvladanje oblike, stičnosti in vloge vezaja v priredno zloženih besedah, pisanje priredno zloženih besed, obvladanje oblike, stičnosti in vloge vezaja za števko ali posamezno črko v prvem delu besede, pisanje besed s števko ali posamezno črko v prvem delu, raba dvodelnega pomišljaja, obvladanje oblike, stičnosti in vloge predložnega pomišljaja, pisanje predložnih zvez s predložnim pomišljajem, ločevanje oblike, stičnosti in vloge vezaja od oblike, stičnosti in vloge predložnega pomišljaja.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 43

1/5/06 10:19:01 AM

Temeljna ciljna tema: Opis osebe. Opis osebe je besedilo, v katerem na podlagi opazovanja osebe predstavimo njeno zunanjost, kraj bivanja, način življenja … Zato so v opisih najpogostejše povedi tipa Samo je star 14 let, Samo je visok 171 centimetrov, Samo ima svetle lase, Samo živi na kmetiji v Vašah pri Medvodah, Samo obiskuje Osnovno šolo Preska ipd.; med glagoli je najpogostejši biti, ob njem pa so zelo pogosti pridevniki (npr. star, visok, težak). Glagoli so navadno v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost (npr. je, ima, živi, obiskuje); v pretekliku so le tedaj, če opisujemo osebo, ki ne živi več (npr. Franceta Prešerna) ali ki je nimamo več pred seboj (npr. nekdanjega sošolca). Pri opisu osebe skušamo biti čim objektivnejši (npr. če opisujemo pogrešano osebo). V določenih okoliščinah lahko predstavimo osebo tudi tako, da izrazimo svoje doživljanje njene zunanjosti – v takih primerih tvorimo subjektivni opis; tega imenujemo oris (npr. Bil je častitljiv starček z visokim in jasnim čelom, bistrimi, nekoliko poševnimi, mandljastimi, pametnimi in prodornimi očmi. Nad njimi so bile v pravilnem loku speljane obrvi). Opozorilo: Opisa osebe ne smemo zamenjati z oznako osebe ali s pripovedjo o življenju osebe oz. z življenjepisom – te besedilne vrste se namreč med seboj ločijo v vrsti podatkov o predstavljeni osebi, in sicer: – V opisu predstavimo njeno zunanjost, kraj bivanja in način življenja. – V oznaki predstavimo svoje mnenje o njeni osebnosti/notranjosti, ki smo ga oblikovali na podlagi opazovanja njenega ravnanja in njenih dosežkov. – V pripovedi predstavimo dogodke iz njene preteklosti. – V življenjepisu predstavimo najpomembnejše dogodke od začetka njenega življenja do konca oz. do sedanjega trenutka. Zato so podatki v opisu in oznaki razvrščeni tematsko (npr. v opisu: zunanjost, bivališče, delo, prosti čas, posebnosti; v oznaki npr.: splošne značajske lastnosti, odnos do ljudi /do sorodnikov, vrstnikov, starejših oz. nadrejenih, mlajših oz. podrejenih, tujcev/, odnos do dela, odnos do svoje lastnine, odnos do tuje lastnine), v pripovedi o življenju osebe in v življenjepisu pa so razvrščeni kronološko. V opisu in oznaki so predstavljene splošne/brezčasne lastnosti osebe (zato so glagoli v sedanjiku), v pripovedi o življenju osebe in v življenjepisu pa je predstavljena njena preteklost (zato so glagoli v pretekliku). Učenci delajo pri opisovanju osebe naslednje napake: – osebe ne opisujejo objektivno, temveč subjektivno (torej izražajo svoje doživljanje njene zunanjosti), – osebe ne opisujejo, temveč označujejo (torej izražajo svoje mnenje o njeni osebnosti), – osebe ne opisujejo, temveč pripovedujejo o njenem življenju ali o tem, kar so doživeli s to osebo, – osebo opisujejo zelo površno (tj. naštejejo malo podatkov o njeni zunanjosti, načinu življenja ipd.). Te napake delajo zato, – ker ne poznajo značilnosti opisa osebe (oz. njegovih razločevalnih lastnosti glede na oris, oznako, pripoved in življenjepis) ali – ker ne znajo opazovati osebe oz. – ker osebo slabo poznajo. Učitelj naj jih zato večkrat opozori na značilnosti opisa osebe – te naj jim ponazori tudi kontrastivno (tj. s primerjanjem opisa osebe z besedili »kritičnih« besedilnih vrst in z obravnavo pomanjkljivih opisov osebe); ob tem pa naj jih tudi spodbuja k podrobnemu opazovanju zunanjosti osebe, njenega načina življenja ipd. 44

SZVD9 pri za ucitelje.indd 44

1/5/06 10:19:01 AM

Učenci doslej še niso podrobneje obravnavali opisa osebe, temveč so se seznanili z opisom živali (v 4. razredu – prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 16. Škoko, 2. del, 18–31, in 17. Ejž, 2. del, 32–37) in rastline (v 5. razredu – prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 14. Pri|va|ko in li|tu|pan, 2. del, 6–15; v 6. razredu – prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 9. Včasih gre tudi brez zdravnika, 1. del, 86–100). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Za uvodno motivacijo naj učitelj napove odkrivanje neznane osebe. En učenec naj se javi za spraševanje in naj odide iz učilnice, drugi učenci pa naj izberejo osebo iz šole. Ko se prostovoljec vrne v učilnico, naj učitelj določi pravila uganjevanja, npr.: – Učenci morajo prostovoljcu povedati, ali so si izbrali sošolca, učitelja ali uslužbenca šole. – Prostovoljec lahko sprašuje le po zunanjosti in načinu življenja neznane osebe. – Prostovoljec mora tvoriti taka vprašanja, da je možno nanje odgovoriti le z da oz. ne. Nato naj prostovoljec sprašuje, učenci pa odgovarjajo. Ko je oseba razkrita, je igra končana. Potem naj učenci tiho berejo besedilo iz 1. naloge (na str. 32).

Učenci naj najprej tiho preberejo vprašanja in se pripravijo na pogovor (če želijo, si odgovore lahko napišejo). Nato sodelujejo v pogovoru, ki ga vodi učitelj z vprašanji iz te naloge; učenci si lahko pomagajo z izhodiščnim besedilom ali s svojimi zapiski.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Učitelju naj poročajo o svojih težavah pri reševanju oz. o napakah ter odgovorijo na vprašanje iz te naloge; učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju odgovora.

4.–7.

Učenci naj rešujejo naloge samostojno. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi, nato naj javno poročajo o njih. Po branju dopolnjenega besedila na zeleni podlagi naj jih učitelj spodbuja k primerjanju življenjepisa in opisa osebe – učenci naj dopolnijo naslednjo preglednico: ZNAČILNOSTI ŽIVLJENJEPISA

ZNAČILNOSTI OPISA OSEBE

Sporočevalec predstavlja

Sporočevalec predstavlja .

Pogosta so prislovna določila

. Pogosti so samostalniki in

Glagoli so v

. Glagoli so v

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno – učenci naj naštevajo pridevnike, izbrani učenec pa naj vsakega novega napiše na tablo; tako nastane »slovarček« pridevnikov za poimenovanje lastnosti las, obraza … (Učenci ga lahko uporabljajo pri opisovanju oseb.)

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču.

10.

Učenci naj se razdelijo v manjše skupine in tako rešujejo nalogo – izberejo naj sošolca/sošolko in ga/jo pisno opišejo. Učitelj naj jih pred opisovanjem opozori na to, naj v opisih ne omenjajo sošolčevih/sošolkinih telesnih pomanjkljivosti ali tistih prvin njegove/njene zunanjosti, na katere je občutljiv/občutljiva. Vodje skupin naj javno preberejo opise, sošolci pa naj ugibajo, kdo je opisan. Nato naj še presojajo, ali so skupine upoštevale učiteljeva navodila.

11.

Učenci naj dvakrat tiho preberejo besedilo; nato naj sodelujejo v pogovoru o prebranem besedilu – pogovor naj vodi učitelj (z vprašanji iz te naloge).

12.

Izbrana učenca naj glasno bereta besedili. Nato naj učitelj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge; učence naj spodbuja k pojasnjevanju zadnjega odgovora.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 45

1/5/06 10:19:02 AM

13.

Učenci naj samostojno rešujejo pisni del naloge. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi ali z rešitvami v priloženem snopiču. Nato naj odgovarjajo na učiteljeva vprašanja.

14.

Učenci naj doma napišejo opis pokojne osebe ali osebe iz nekdanjih dni; lahko ga napišejo v zvezek ali na list papirja, z roko ali na računalnik. Opise naj naslednjo uro izročijo učitelju v pregled.

Ciljna tema prvega podpoglavja: Oznaka. Oznaka osebe je vrednotenjsko besedilo – v njem vrednotimo osebnost izbrane osebe, tj. izražamo svoje mnenje o njeni osebnosti (npr. o njenih duševnih, družbenih, strokovnih lastnostih), kot smo ga oblikovali na podlagi opazovanja njenega ravnanja in njenih dosežkov. Paziti moramo, da pri tem nismo preveč subjektivni, morda celo pristranski ali krivični; pogosto moramo (za večjo prepričljivost) ob svojem mnenju navesti še dejanje/dosežek, na podlagi katerega smo oblikovali dano mnenje. V oznakah uporabljamo vrednotenjske izraze – predvsem pridevnike, prim. Samo je plašen, zadržan, prijazen, osoren, vljuden; povedi s takimi pridevniki v resnici pomenijo Menim/Sodim/Ocenjujem, da je Samo plašen ... Glagoli so navadno v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost (npr. je, nastopa, se drži); v pretekliku so le tedaj, če vrednotimo/označujemo osebo, ki ne živi več (npr. Franceta Prešerna) ali ki je nimamo več pred seboj (npr. nekdanjega sošolca). Opozorilo: Učenci radi in pogosto vrednotijo/označujejo ljudi; pri tem so velikokrat pristranski, grobi in negativistični, polni predsodkov in stereotipov. Zato naj jih učitelj usmerja v nepristransko opazovanje ravnanja in dosežkov izbrane osebe, v odkrivanje njenih pozitivnih lastnosti ter v pojasnjevanje/utemeljevanje svojega mnenja o njeni osebnosti. Spodbuja naj jih še k vživljanju v »kožo« negativno ovrednotenih ljudi (npr. vrstnikov), k izražanju njihovih občutij v tej »koži« ter k primerjanju njihovih občutij ob pohvali in ob graji. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Za uvodno motivacijo naj učitelj napove učencem odkrivanje nove neznane osebe – le da naj bodo tokrat pozorni na njene osebnostne lastnosti (npr. duševne, družbene, strokovne). Eden od učencev naj se javi za spraševanje in odide iz učilnice, drugi pa naj izberejo osebo iz šole. Ko se prostovoljec vrne v učilnico, naj učitelj določi pravila uganjevanja, npr.: – Učenci morajo prostovoljcu povedati, ali so si izbrali sošolca, učitelja ali uslužbenca šole. – Prostovoljec lahko sprašuje le po osebnostnih lastnostih neznane osebe. – Prostovoljec mora tvoriti taka vprašanja, da je možno nanje odgovoriti le z da oz. ne. Nato naj prostovoljec sprašuje, učenci pa odgovarjajo. Ko je oseba razkrita, je igra končana. Učenci naj preberejo besedilo iz 1. naloge na str. 35.

Učitelj naj vodi pogovor z učenci.

3.–5.

Učenci naj rešujejo naloge samostojno. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Po branju dopolnjenega besedila na zeleni podlagi naj jih učitelj spodbuja k primerjanju opisa in oznake osebe – učenci naj dopolnijo naslednjo preglednico: ZNAČILNOSTI

. OSEBE

Sporočevalec predstavlja osebnost/notranjost osebe.

Sporočevalec predstavlja osebe. Glagoli so v

ZNAČILNOSTI

Glagoli so v

SZVD9 pri za ucitelje.indd 46

1/5/06 10:19:02 AM

Učenci naj nalogo rešijo samostojno. Svojo odločitev naj utemeljijo javno.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Ko reši nalogo večina učencev, naj dopolnijo dva stolpca, narisana na tabli – v prvega naj vpišejo pridevnike za pozitivne lastnosti, v drugega pa pridevnike za negativne lastnosti. Učitelj naj vodi pogovor o obeh stolpcih ter spodbuja učence k naštevanju še drugih »pozitivnih« in »negativnih« pridevnikov.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Nato naj javno predstavijo svoje rešitve. Učitelj naj na tabli beleži pogostnost posameznih pridevnikov oz. lastnosti; nato naj vodi pogovor o tem.

Učenci naj doma napišejo oznako osebe ter se pripravijo na govorni nastop. Nekaj učencev naj v šoli govorno nastopi. Poslušalci naj pozorno spremljajo govorne nastope in sodelujejo v pogovorih o njih.

10.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj učence spodbuja k pojasnjevanju oz. ponazarjanju odgovorov.

11.

Učenci naj se v šoli razdelijo v trojice; nato naj v trojicah preberejo navodila v tej nalogi ter se pogovorijo o svojem domačem delu. Doma naj napišejo besedilo izbrane vrste in se pripravijo na govorni nastop. V šoli naj nekaj trojic govorno nastopi. Poslušalci naj pozorno spremljajo govorne nastope in sodelujejo v pogovorih o njih (presojajo naj predvsem zgradbo in jezikovne prvine danega besedila).

12.

Izbrani učenci naj zaporedoma glasno berejo zveze povedi. Vsi učenci naj nato opazujejo te zveze povedi, poslušajo učiteljeva vprašanja in odgovarjajo nanje.

13.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj jih spodbuja k raznim načinom odpravljanja ponavljanja besedne zveze. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj po nareku piše na tablo razne možnosti.

14 .–15.

Učenci naj rešujejo nalogi samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno. Učenci naj povedo, kateri način izražanja jim je lažji: z besedno zvezo ali z odvisnim stavkom.

Ciljna tema drugega podpoglavja: Tvorjenke. Prvine predmetnosti, njihove lastnosti, dejanja idr. lahko v slovenščini poimenujemo na dva načina: – večbesedno, torej opisno (npr. ta, ki bere; to, kjer kuhajo) ali – enobesedno, in sicer s korensko/netvorjeno besedo (npr. brat, soba) ali s tvorjeno/motivirano besedo (npr. bralec, kuhinja). Zato v slovenščini obstajata dve vrsti besed: netvorjenke (korenske besede) in tvorjenke. Netvorjenke ali korenske besede so tiste besede, ki so bile prvotno dane (npr. brat, soba, kri). Tvorjenke (npr. bratec, bratrančev, sobni, krvav, krvaveti) pa so tiste besede, ki so narejene iz že danih besed – zato so iz dveh delov: iz besedotvorne podstave in iz obrazila. – Besedotvorna podstava je tisti del tvorjenke, ki vsebuje izhodiščno besedo oz. »neposrednega prednika« tvorjenke, torej besedo, iz katere je narejena tvorjenka (npr. bratec: brat-; bratrančev: bratranc-; sobni: sob-; krvav: krv-; krvaveti: krvav-). – Obrazilo pa je tisti del tvorjenke, s katerim je narejena tvorjenka (npr. bratec: -ec; bratrančev: -ev; sobni: -ni; krvav: -av; krvaveti: -eti). Če v dani besedi prepoznamo/odkrijemo drugo besedo, je dana beseda zagotovo tvorjenka. Pri prepoznavanju tvorjenk si večinoma pomagamo z znanjem besed (besednim zakladom) in z jezikovnim čutom. 47

SZVD9 pri za ucitelje.indd 47

1/5/06 10:19:03 AM

Tvorjenke lahko obravnavamo na sintetični ali analitični način. – Pri sintetičnem načinu izhajamo iz besedne zveze (npr. draga sestra), to po korakih pretvarjamo v tvorjenko (npr. draga sestra; sestra > sestr-; draga > -ica; sestr- + -ica; sestrica) in opazujemo oz. opisujemo, kaj se pri tem dogaja. – Pri analitičnem načinu pa izhajamo iz tvorjenke (npr. sestrica), tej določamo besedotvorno podstavo (npr. sestr-) in obrazilo (npr. -ica), besedotvorno vrsto (tj. izpeljanka), lahko pa jo tudi pretvorimo v izhodiščno besedno zvezo (npr. sestrica ‡ draga sestra). Opozorilo: Po učnem načrtu za osnovno šolo naj bi učenci v osnovni šoli razvijali samo svojo besedotvorno zmožnost (tj. zmožnost tvorjenja in razumevanja tvorjenk) – ne pa tudi metajezikovne zmožnosti, tj. zmožnosti opisovanja sestave tvorjenk, prepoznavanja besedotvorne podstave in obrazila, določanja vrst tvorjenk, opisovanja skladenjske podstave in korakov pretvarjanja skladenjske podstave v tvorjenko (tj. besedotvornega algoritma) ipd. Navedene prvine metajezikovne zmožnosti bodo med svojim nadaljnjim šolanjem spoznali le tisti učenci, ki bodo obiskovali gimnazijo. Avtorice delovnega zvezka za 9. razred smo upoštevale učni načrt, zato so naloge sestavljene tako, da – učenci vseh treh ravni pretvarjajo besedne zveze v tvorjenke in tvorjenke v besedne zveze (ter se tako usposabljajo za tvorjenje in razumevanje tvorjenk), – učenci srednje in višje ravni tudi ločujejo tvorjenke od netvorjenk, – učenci višje ravni pa še opazujejo tvorjenke ter njim in njihovim podstavnim besedam določajo besedno vrsto. Učenci so sistematično razvijali svojo besedotvorno zmožnost že v 4. razredu v učni enoti Beseda iz besede (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2002, 2. del, 76–81) in v 8. razredu v učni enoti Ni ga čez dober nasvet (prim. N. Cajhen idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan 8, 2004, 111–113). Učitelji si lahko preberejo ustrezna opozorila v priročnikih za 4. in 8. razred (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, Priročnik za učitelje, 2005, 137; D. Kapko idr., Slovenščina za vsak dan in vsakdan 7–9, Priročnik za učitelje 8, 2005, 131). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj napiše na tablo dvojice besed, npr. luč – lučka, mizar – miza, prstan – prst, list – listje. Nato naj vpraša učence, katere besede iz teh dvojic so prvotne oz. netvorjene, katere pa so drugotne oz. tvorjene. Učence naj spodbuja k pojasnjevanju odgovorov. Nato naj se učenci razdelijo v dvojice in tako rešujejo 1. nalogo na str. 39.; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev.

Učenci naj rešujejo nalogo v dvojicah. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev.

3.–12.

Učenci naj rešujejo naloge samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Učenci naj primerjajo rešitve med seboj in z rešitvami v priloženem snopiču. Učitelju naj poročajo o svojih težavah/napačnih rešitvah, prosijo naj ga za pojasnilo ipd.

13.

Učenci naj rešujejo nalogo v dvojicah; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Učitelju naj poročajo o težavah pri reševanju naloge in o svoji uspešnosti.

14.–19

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo naloge; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Učenci naj preverijo svoje rešitve v priloženem snopiču. Učitelju naj poročajo o svojih težavah pri reševanju oz. o napakah ter naj razmišljajo o vzrokih zanje.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 48

1/5/06 10:19:03 AM

20.

21.–24

25.

26.–27

Učenci naj rešujejo nalogi samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno.

Ciljna tema tretjega podpoglavja: Posebna raba vezaja in pomišljaja. V tem podpoglavju obravnavamo – rabo vezaja v prirednih zloženkah in v besedah, katerih prvi del je števka/števke ali posamezna črka, ter – rabo t. i. predložnega pomišljaja. Vezaj (-) je ločilo, ki ga ne uporabljamo znotraj povedi, temveč znotraj besede; po obliki je krajša črta, ta je levo in desno stična. Uporabljamo ga v prirednih zloženkah – z njim povezujemo priredna/enakovredna dela zloženke, torej stoji namesto prirednega veznika in (npr. rdeče-zelena, angleško-slovenski, vzgojno-izobraževalni). Poleg te njegove (navadne) rabe poznamo še posebno rabo, in sicer v besedah, katerih prvi del je števka/števke ali posamezna črka; števko/števke ali posamezno črko z začetka besede povežemo z drugim delom besede z vezajem (npr. 1000-letnica, C-vitamin); vezaj tu ne nadomešča veznika in, temveč zaznamuje, da tedaj, ko pišemo število z besedo (ne pa s števko/števkami), pišemo oba dela besede skupaj (npr. tisočletnica, ne: tisoč letnica). Pomišljaj (–) je ločilo, ki ga nikoli ne uporabljamo znotraj besede, temveč vedno samo znotraj povedi; po obliki je daljša črta in je načeloma levo in desno nestičen. Po navadi je dvodelen, lahko pa je tudi enodelen. Enodelni pomišljaj ima razne vloge – ena od njih je nadomeščanje predlogov od … do; takemu pomišljaju pravimo predložni pomišljaj – zanj je značilno tudi to, da je levo in desno stičen (npr. Odprto 7.00–18.00). Opozorilo: Obravnava vezaja in predložnega pomišljaja je v delovnem zvezku zelo diferencirana: – Učenci vseh ravni opazujejo samo rabo vezaja v zloženkah in prepoznavajo njegovo osnovno vlogo. – Učenci srednje in višje ravni opazujejo še rabo vezaja v besedah tipa 6-stopenjski in C-vitamin ter prepoznavajo njegovo posebno vlogo. – Učenci višje ravni pa opazujejo tudi rabo predložnega pomišljaja ter prepoznavajo njegovo vlogo in stičnost. Učitelj naj pomaga učencem pri prepoznavanju t. i. posebne vloge vezaja in predložnega pomišljaja ter pri prepoznavanju (in pomnjenju) njune različne oblike in stičnosti. Seveda naj te razlike uzavešča tudi s svojim zgledom; poskrbi pa naj tudi za to, da bodo učitelji drugih predmetov obvladali zapis in t. i. posebno rabo vezaja in enodelnega (predložnega) pomišljaja.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 49

1/5/06 10:19:04 AM

Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj naroči učencem, naj v zvezek napišejo povedi Avstro-ogrska monarhija je razpadla po 1. svetovni vojni in Slovenska zastava je belo-modro-rdeča. Rešitve naj preveri frontalno – učenci naj javno opišejo zapis prirednih zloženk, nato naj izbrani učenec napiše zloženki na tablo. Učitelj naj ob zapisu na tabli vodi pogovor o imenu ločila, njegovi obliki (dolžini), stičnosti in vlogi. Potem naj učenci samostojno rešujejo 1. nalogo; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reši nalogo večina učencev, naj se rešitve preverijo frontalno. Učitelj naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev, nato pa še k dopolnjevanju naslednje povedi (napisane na plakatu ali na tabli): Vezaj – je črta, – je stičen na svoji in strani, – stoji namesto veznika .

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo. Ko reši nalogo večina dvojic, naj se rešitve preverijo frontalno. Učitelj naj spodbuja učence k navajanju podobnih dvojic besed, kot sta zadnji dve v tej nalogi, in k razlaganju rabe vezaja v njih.

3.–4.

Učenci naj rešujejo nalogi samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi, nato pa še z rešitvami v priloženem snopiču. Učitelju naj poročajo o svojih napakah in o razlogih zanje.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverijo individualno.

6.–7.

Učenci naj rešujejo nalogi samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi, nato naj o njih javno poročajo.

8.–13.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo naloge; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču; nato naj javno poročajo o svojih težavah pri reševanju oz. o svojih napakah ter razmišljajo o tem, kako bi v prihodnje odpravili napake.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se naučil o opisu osebe? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se naučil o oznaki osebe? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Katero poimenovanje je gospodarnejše in razumljivejše – z eno besedo ali z več besedami? (Prim. V našem razredu so tri dolgolase učenke. – V našem razredu so tri učenke, ki imajo dolge lase.) Kako imenujemo besede, ki so tvorjene iz besedne zveze (prim. tak, ki ima dolge lase ‡ dolgolas)? Katerih besed je v slovenščini več – netvorjenih ali tvorjenih? (Prim. las – lasek, lasat, lasati, lasišče, lasulja, lasnica, dolgolas, rdečelas.) Po čem ločiš tvorjenko od netvorjenke? Kaj je bil cilj četrtega dela te enote? Pojasni, zakaj pišemo črno-beli film, 100-letnica, C-vitamin, Odprto 9.00–12.00. Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje 50

SZVD9 pri za ucitelje.indd 50

1/5/06 10:19:04 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V OPISU OSEBE na podlagi opazovanja predstavimo njeno (npr. višina, teža, obraz, telo), kraj bivanja, življenja (npr. kaj dela v prostem času). Med glagoli je najpogostejši , ob njem pa so zelo pogosti (npr. star, visok, težak). Glagoli so v , ki pomeni brezčasnost (npr. je, ima, živi, obiskuje).

V OPISU OSEBE na podlagi opazovanja predstavimo njeno zunanjost (npr. višina, teža, obraz, telo), kraj bivanja, način življenja (npr. kaj dela v prostem času). Med glagoli je najpogostejši biti, ob njem pa so zelo pogosti pridevniki (npr. star, visok, težak). Glagoli so v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost (npr. je, ima, živi, obiskuje).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 51

1/5/06 10:19:05 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V OZNAKI OSEBE na podlagi opazovanja predstavimo njeno (osebnost). Glagoli so v , ki pomeni brezčasnost (npr. je, nastopa), ob njih pa so zelo pogosti , s katerimi vrednotimo/ocenjujemo ravnanje osebe (npr. plašen, prijazen, vljuden).

V OZNAKI OSEBE na podlagi opazovanja predstavimo njeno notranjost (osebnost). Glagoli so v sedanjiku, ki pomeni brezčasnost (npr. je, nastopa), ob njih pa so zelo pogosti pridevniki, s katerimi vrednotimo/ocenjujemo ravnanje osebe (npr. plašen, prijazen, vljuden).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 52

1/5/06 10:19:06 AM

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedila. A Rozina

Rozina je stara 66 let. Visoka je 168 cm in tehta 63 kg. Lase si barva v kostanjevo rjave in si jih spenja na tilniku. Na obrazu ima rjave pege. Okrog oči ima veliko gubic. Ličil ne uporablja. Za branje potrebuje očala, na daleč pa vidi dobro. Večinoma je oblečena v krilo, bluzo s cvetličnim vzorcem in jopico, največkrat zelenomodro. Na glavo si večkrat zaveže ruto. Doma vedno nosi predpasnik. Ker jo bolijo noge, nosi ortopedske čevlje, številka 39. Rada kuha in peče. Posebno dobra sta njena goveja juha in pehtranova potica. V prostem času rada slika. Posebno jo zanimajo ilustracije za otroke. Velikokrat zaide v knjigarno in si ogleduje ilustracije v knjigah za otroke. Rada posluša glasbo, posebno ji je všeč džez, njen najljubši pevec pa je Louis Armstrong. Tudi sama večkrat zaigra na klavir, najraje Beethovnovo Za Elizo. Njen konjiček je tudi delo na vrtu. Skoraj vso zelenjavo pridela sama. Zvečer rada bere. Njena najljubša knjiga je Pika Nogavička. Všeč so ji tudi anekdote, posebno o Bernardu Shawu in Marku Twainu. Ko jih prebira, vedno reče: »Smeh je pol zdravja.« Ker jo bolijo sklepi, gre večkrat na leto v toplice. Ima zvišan krvni pritisk, zato vsako jutro jemlje zdravila proti tej bolezni. B Rozina Plečko Rozina Plečko se je rodila 17. junija 1939 v Ljubljani. Tam je obiskovala Osnovno šolo Zvonka Runka in klasično gimnazijo; končala jo je leta 1959. Po opravljeni maturi se je vpisala na Višjo pedagoško šolo. Po diplomi 1963 se je zaposlila kot učiteljica slovenskega jezika najprej na Osnovni šoli Jožeta Moškriča, nato pa na Osnovni šoli Prežihovega Voranca v Ljubljani. Tam je delala do upokojitve leta 1997. Za svoje delo z otroki je prejela več nagrad, učenci pa so jo izbrali za svojo najbolj priljubljeno učiteljico. Zdaj živi v svojem rojstnem kraju in obiskuje 5. letnik Univerze za tretje življenjsko obdobje, in sicer likovni oddelek. Kot prostovoljka sodeluje pri Karitasu. C Moja babica Rozina Moja babica Rozina je zadržana, vendar le navidezno. Kadar gosti svoje prijatelje, je zabavna, rada poje in pripoveduje anekdote. To dokazuje, da je moja babica Rozina v resnici vedra in družabna oseba. Moja babica Rozina zna biti tudi zelo trmasta. Svoje stališče zagovarja, tudi če ve, da nima prav. Včasih je moja babica Rozina sitna in godrnjava. Posebno jo jezi slab televizijski spored. Moja babica Rozina je redoljubna in to zahteva tudi od drugih. Sovraži laž in neiskrene ljudi. Moja babica Rozina je zelo dobrosrčna, saj v humanitarnih akcijah vedno prispeva za reveže. Ljudem zna prisluhniti in jih potolažiti, če so v stiski. Nasveti moje babice Rozine so premišljeni in pametni. 53

SZVD9 pri za ucitelje.indd 53

1/5/06 10:19:07 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Kaj je tema vseh treh besedil?

2. Iz besedil prepiši naslednje podatke o Rozini. Ne piši v povedih. 1. rojstvo: 2. šolanje: 3. službovanje: 4. konjički:

5. značaj:

6. zunanjost:

3. Besedilom A, B in C določi besedilno vrsto (izbiraj med: pripoved o življenju osebe, življenjepis, opis osebe, oznaka osebe) in svojo odločitev utemelji. Besedilo A je

, saj .

Besedilo B je

, saj .

Besedilo C je

, saj .

SZVD9 pri za ucitelje.indd 54

1/5/06 10:19:08 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

4. Obkroži. Besedilo B je a) objektivno. b) subjektivno. Utemelji izbiro. 5. Obkroži. Katero od besedil iz 1. naloge bi Rozina lahko priložila k prošnji za zaposlitev v prodajni galeriji slik, če bi ga napisala v 1. osebi ednine? A B C 6. Besede na levi poveži z ustreznim pomenom na desni. džez najljubše delo v prostem času ilustracija veda o vzgoji konjiček dobrodelen matura zvrst glasbe pedagogika zrelostni izpit na koncu srednje šole humanitaren risba/slika kot pojasnilo ali okras besedila 7. Razloži, kaj pomeni beseda prostovoljka.

8. a) Iz besedila A prepiši pridevnike, ki označujejo babičino zunanjost. Katere vrste pridevniki so? a) Lastnostni. b) Vrstni. c) Svojilni. b) Iz besedila C prepiši pridevnike, ki zaznamujejo babičine značajske lastnosti.

Katere vrste pridevniki so? a) Lastnostni. b) Vrstni. c) Svojilni. c) Iz besedila B prepiši pet vrstnih pridevnikov.

Napiši vprašalnico za vrstne pridevnike. 55

SZVD9 pri za ucitelje.indd 55

1/5/06 10:19:08 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

9. Obkroži črko pred vsemi ustreznimi razlagami. Navidezno zadržana pomeni, da a) je zelo zadržana. b) se zdi zadržana. c) ni zadržana, kot se kaže. č) je na zunaj zadržana. d) je resnično zadržana. e) samo po videzu zadržana. f) v resnici ni zadržana. 10. Iz naslednjih povedi prepiši pridevnika v presežniku in jima dopiši še drugi dve obliki. Babičin najljubši pevec je Louis Armstrong. Tudi sama večkrat zaigra na klavir, najraje Beethovnovo Za Elizo. Zvečer rada bere. Njena najljubša knjiga je Pika Nogavička. PRESEŽNIK

11. Katere besedna zveza se v besedilu C pogosto ponavljajo?

Besedilo popravi tako, da se izogneš temu ponavljanju. Novo besedilo napiši na list papirja. 12. Iz drugega odstavka besedila A izpiši množinski samostalnik. 13. V naslednjih povedih podčrtaj zaimke. Prepiši jih v preglednico in jim določi vrsto ter jim določi besedo, na katero se navezuje. Moja babica Rozina je stara 66 let. Po poklicu je učiteljica; za svoje delo z osnovnošolci je prejela več nagrad. Zdaj je v pokoju. Rada posluša glasbo. Všeč ji je tudi branje anekdot. Je redoljubna in to zahteva tudi od drugih. Ljudem zna prisluhniti in jih potolažiti, če so v stiski. Zelo rada kuha in peče; najraje imam njeno pehtranovo potico.

IZPISANI ZAIMEK

VRSTA ZAIMKA

BESEDA/-E, NA KATERO/-E SE NAVEZUJE

SZVD9 pri za ucitelje.indd 56

1/5/06 10:19:09 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

14. Iz naslednjih povedi prepiši glagole v preglednico ter jim določi osebo, število, naklon, časovno obliko in trajanje. Doma babica vedno nosi ruto. Zvečer rada bere. Včasih igra na klavir. Obiskuje 5. letnik Univerze za tretje življenjsko obdobje. V Ljubljani je končala klasično gimnazijo. Nato se je vpisala na Višjo pedagoško šolo. Po diplomi se je zaposlila na osnovni šoli. Upokojila se je leta 1997. GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

NAKLON

ČASOVNA OBLIKA

TRAJANJE

Podčrtaj enega od ponujenih podatkov. Za besedilo A so značilne povedi z glagoli v 1. / 2. / 3. osebi ednine / dvojine / množine. Glagoli so v povednem / velelnem / pogojnem naklonu in sedanjiku / pretekliku / prihodnjiku. Glagoli so dovršni / nedovršni. Za besedilo B so značilne povedi z glagoli v 1. / 2. / 3. osebi ednine / dvojine / množine. Glagoli so v povednem / velelnem / pogojnem naklonu in sedanjiku / pretekliku / prihodnjiku. Glagoli so dovršni / nedovršni.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 57

1/5/06 10:19:10 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

15. Odvisni stavek zamenjaj z besedno zvezo in napiši poved. Ker babico bolijo sklepi, gre večkrat na leto v toplice.

Ko prebira anekdote, se smeji.

Na OŠ Jožeta Moškriča se je zaposlila, potem ko je diplomirala.

Kadar kadar jo obiščejo prijatelji, pripoveduje anekdote.

Ljudi potolaži, če so v stiski.

16. Naslednje številke napiši z besedami. 66 (let) 5. (letnik) 168 (cm) 1939. (leto) (leta) 1959 17. Iz besedil prepiši po eno zemljepisno in stvarno lastno ime.

18. Iz prve povedi 2. odstavka in iz prve povedi 3. odstavka v besedilu A prepiši barvi, nato pa utemelji njun zapis.

Utemeljitev:

SZVD9 pri za ucitelje.indd 58

1/5/06 10:19:11 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

19. Besede iz naslednjih dvojic prepiši na ustrezno mesto v preglednici. zelje – zel, ptič – ptičjeslovec, očala – oko, miška – miš, noga – raznožka NETVORJENE BESEDE

TVORJENE BESEDE

20. Naslednje besedne zveze zamenjaj s tvorjenko. tisti, ki piše ‡

tisti, ki oblikuje ‡

tisti, ki slika ‡

tisti, ki ilustrira ‡

tisti, ki sporoča ‡

tisti, ki bere ‡

Podčrtaj pravilno trditev. Vpisane tvorjenke so glagoli / pridevniki / samostalniki / prislovi / zaimki. Tvorjenke so tvorjene iz samostalnika / pridevnika / zaimka / prislova / glagola. Vpisane tvorjenke pomenijo dejanje / čas dejanja / lastnost / predmet oz. sredstvo dejanja / vršilca dejanja / prostor dejanja. 21. Napiši, iz katere besedne zveze so nastale naslednje besede. pevec ﬂ tisti, ki

jedec ﬂ

režiser ﬂ

pripovedovalec ﬂ

tesar ﬂ

ustvarjalec ﬂ

22. Naslednje besedne zveze zamenjaj s tvorjenko. tista, ki igra ‡

tista, ki leti ‡

tista, ki smuča ‡

tista, ki lika ‡

tista, ki streže ‡

tista, ki prišepetuje ‡

SZVD9 pri za ucitelje.indd 59

1/5/06 10:19:12 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

23. Naslednje besedne zveze zamenjaj s tvorjenko. to, s čimer spenjamo ‡

to, s čimer ličimo ‡

to, s čimer pršimo ‡

to, s čimer pišemo ‡

to, s čimer zdravimo ‡

to, s čimer svetimo ‡

Podčrtaj pravilno trditev. Vpisane tvorjenke so glagoli / pridevniki / samostalniki / prislovi / zaimki. Tvorjenke so tvorjene iz samostalnika / pridevnika / zaimka / prislova / glagola. Vpisane tvorjenke pomenijo dejanje / čas dejanja / lastnost / predmet oz. sredstvo dejanja / vršilca dejanja / prostor dejanja. 24. Napiši, iz katere besedne zveze so nastale naslednje besede. kuhinja ﬂ to, kjer

prezimovališče ﬂ

tekmovališče ﬂ

pralnica ﬂ

kopalnica ﬂ

gorišče ﬂ

25. Naslednje besedne zveze zamenjaj s tvorjenko. to, da likaš ﬂ

to, da prosiš ﬂ

to, da bereš ﬂ

to, da pečeš ﬂ

to, da češeš ﬂ

to, da uživaš ﬂ

26. Tvorjenko poveži z besedno zvezo, iz katere je nastala. gnojenje to, kjer gnojiš gnojilec to, s čimer gnojiš gnojilo tisti, ki gnoji gnojišče to, da gnojiš 27. Pripiši ženski par moškemu. knjižničar

optik

pravnik

hišnik

fizioterapevt

potepuh

Podčrtaj pravilno trditev. Vpisane tvorjenke so glagoli / pridevniki / samostalniki / prislovi / zaimki. Tvorjenke so tvorjene iz samostalnika / pridevnika / zaimka / prislova / glagola.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 60

1/5/06 10:19:13 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

28. Napiši ljubkovalnice oz. manjšalnice. žena

hči

sin

Nika

stric

tovornjak

29. Napiši, iz katere besedne zveze so nastale naslednje tvorjenke. Marjanca ﬂ majhna/ljuba

vrtec ﬂ

hlačke ﬂ

obrazek ﬂ

čeveljček ﬂ

okence ﬂ

30. Naslednje besedne zveze zamenjaj s tvorjenko. italijanski jezik ‡ gorenjsko narečje ‡ lipov les ‡ malinov sok ‡ 31. Tvorjenko poveži z besedno zvezo, iz katere je nastala. francoščina prebivalka Francije Francozinja francoski jezik 32. Naslednje besedne zveze zamenjaj s tvorjenko. to, da si hiter ‡

to, da si bogat ‡

to, da si pretkan ‡

to, da si bister ‡

to, da je lepo ‡

to, da je vroče ‡

33. Naslednje besedne zveze zamenjaj s tvorjenko. tisti, ki je vesel ‡

tisti, ki je skop ‡

tisti, ki je radodaren ‡

tisti, ki je pošten ‡

tisti, ki je molčeč ‡

tisti, ki je pijan ‡

Podčrtaj pravilno trditev. Vpisane tvorjenke so glagoli / pridevniki / samostalniki / prislovi / zaimki. Tvorjenke so tvorjene iz samostalnika / pridevnika / zaimka / prislova / glagola. Vpisane tvorjenke pomenijo lastnost / nosilca lastnosti / predmet z določeno lastnostjo / prostor z določeno lastnostjo.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 61

1/5/06 10:19:14 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

34. Napiši lastnosti človeka. tak, ki ljubi resnico: tak, ki ima dobro srce: tak, ki je redkih besed: tak, ki rad da: tak, ki dela s svojo glavo: Podčrtaj pravilno trditev. Vpisane tvorjenke so glagoli / pridevniki / samostalniki / prislovi / zaimki. 35. Preberi povedi in podčrtaj pravilni zapis besede. Slovenska zastava je belo modro rdeča / belo-modro-rdeča / belo modro rdeča. Breg je ena najslikovitejših novo meških / novo-meških / novomeških znamenitosti. Rodil sem se v novo goriški / novo-goriški / novogoriški porodnišnici. Šola je vzgojno izobraževalna / vzgojno-izobraževalna / vzgojnoizobraževalna ustanova, vrtec pa vzgojno varstvena / vzgojno-varstvena / vzgojnovarstvena. Vesna je slovenski črnobeli / črno-beli / črno beli film. 36. Dopolni s pridevnikom. dopust, ki traja dva meseca ‡

dopust

študij, ki traja pet let ‡

študij

palica, ki je dolga tri metre ‡

palica

lonec, ki drži pet litrov ‡

lonec

voznik, ki je star štirideset let ‡

voznik

Tvorjene besede zapiši še tako, da bo prva sestavina napisana s števko. dopust študij palica lonec voznik 37. Podčrtaj pravilni zapis. Mama in oče sta praznovala 15-letnico / 15 letnico poroke. Igra je primerna za 12-letne / 12 letne otroke. Katera živila vsebujejo veliko C-vitamina / C vitamina? Zaigral sem skladbo v b-molu / b molu. Kdaj si bomo ogledali najnovejšo TV dramo / TV-dramo? 62

SZVD9 pri za ucitelje.indd 62

1/5/06 10:19:15 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

38. V vsaki povedi podčrtaj pravilna zapisa. Spoznala je prijetnega štirinajstletnega / štirinajst-letnega / štirinajst letnega / 14-letnega fanta. Zaračunali so tri-kratno / 3 kratno / trikratno / 3-kratno cestnino. Škofjeločani so že praznovali 1000letnico / 1000-letnico / tisoč letnico / tisočletnico svojega mesta. Kupiti moram sto-vatno / 100 vatno / stovatno / 100-vatno žarnico. 39. Preberi naslednjo poved. Danes zjutraj se je zgodila nesreča na progi Ljubljana–Kamnik. Katero ločilo stoji sredi podčrtanega dela povedi? Ločilo sredi podčrtanega dela je napisano namesto predlogov

Ali je v zgornjem primeru pomišljaj enodelno ali dvodelno ločilo? Ali je v zgornjem primeru pomišljaj napisan stično ali nestično? 40. Popravi, kar je v podčrtanem delu povedi napisano narobe. Moj bratranec je bil v letih 1987– 1990 v službi v Banki Slovenije. O pisanju prošnje se lahko poučiš na straneh 107-110. Avtocesto Maribor - Koper so dokončali avgusta 2005. 41. Obkroži črko pred pravilnim zapisom. a) Delovni čas: 6.00 - 20.00 b) Delovni čas: 6.00–20.00 c) Delovni čas: 6.00 – 20.00 č) Delovni čas: 6.00-20.00 a) 20 - odstoten popust b) 20–odstoten popust c) 20 – odstoten popust č) 20-odstoten popust a) cesta Ljubljana - Zagreb b) cesta Ljubljana-Zagreb c) cesta Ljubljana – Zagreb č) cesta Ljubljana–Zagreb a) 3-kilogramska utež b) 3–kilogramska utež c) 3 – kilogramska utež č) 3 - kilogramska utež

SZVD9 pri za ucitelje.indd 63

1/5/06 10:19:16 AM

4 Cvrtnik

str. 53−66, predvideno število ur: 9

Operativni cilji enote: – branje in gledanje/poslušanje neumetnostnega besedila (opisa naprave), – razumevanje besedila (tj. prepoznavanje sporočevalčevega namena, teme in bistvenih podatkov), – prepoznavanje značilne zgradbe opisa naprave, – prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin v opisu naprave, – povzemanje značilnosti opisa naprave, – uporaba znanja – tvorjenje opisa naprave, – govorno nastopanje, – presojanje govornih nastopov in utemeljevanje svojega mnenja, – branje neumetnostnega besedila, in sicer reklame, – prepoznavanje propagandnih prvin v besedilu, – ločevanje prikazovalnega in propagandnega besedila, – naštevanje dejanj/stanj/lastnosti oz. tvorjenje prirednih vezalnih povedi, – raba ustreznega vezalnega veznika, – izrekanje nenavadnosti/nepričakovanosti oz. tvorjenje prirednih stopnjevalnih povedi in besednih zvez, – izrekanje izbirnih možnosti oz. tvorjenje prirednih ločnih povedi in besednih zvez, – raba vejice pred vezalnimi in ločnimi vezniki. Splošni didaktični nasveti: – Učenci naj samostojno rešujejo naloge. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja naloge). – Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko učenci že sami rešijo nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati) – učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah učencev, s priloženim snopičem Rešitve ipd. – Pri preverjanju rešitev naj učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o napakah oz. težavah pri reševanju (za pojasnjevanje in poročanje naj mu ne bo škoda časa). – V t. i. dialoških nalogah naj učitelj vodi pogovor. Če se njegova vprašanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo učenci to besedilo ali primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju) – Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota grajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna cilja tema: Opis naprave. Naprava je predmet iz več delov, ki omogoča ali opravlja določeno delo. Opis naprave po navadi začnemo z njeno definicijo – v tej uporabimo nadpomenko naprava in predstavimo njeno značilno vlogo, tj. za kaj jo uporabljamo (prim. Cvrtnik je naprava , ki jo uporabljamo za cvrtje mesa, gob, zelenjave, sadja, kruha in peciva ). Nato napravo opisujemo, tj. naštevamo njene dele ter predstavljamo njihovo zunanjost, položaj, sestavine in delovanje oz. njihovo vlogo, namembnost (prim. Cvrtnik ima naslednje sestavne dele: /…/ 8. kontrolno lučko, ki zasveti rdeče, ko vključimo cvrtnik, in ugasne, ko se maščoba segreje). 64

SZVD9 pri za ucitelje.indd 64

1/5/06 10:19:17 AM

Glagoli v opisu naprave so v sedanjiku s pomenom brezčasnosti, splošnosti (le v opisih naprav, ki jih ni več oz. ki so danes drugačne, nastopa preteklik). Glagoli so dveh vrst: prvi izražajo sestavinskost (npr. ima, vsebuje, sestoji (iz)/je sestavljen (iz)), drugi pa poimenujejo dejanje (npr. zasveti, vključimo) – ti so navadno v 3. osebi ednine (če izražajo delovanje ali vlogo sestavnega dela, npr. zasveti) oz. v 1. osebi množine (če izražajo dejavnost uporabnika naprave, npr. vključimo). Opisu naprave je za večjo nazornost in razumljivost pogosto dodano slikovno gradivo, npr. skica, slika, fotografija naprave. Naprave navadno opisujemo objektivno; objektivni opis naprave imenujemo tudi tehnični opis. Objektivni opis naprave je prikazovalno besedilo. Včasih pa so naprave predstavljene subjektivno, tj. sporočevalec izraža tudi svoje doživljanje ali vrednotenje naprave; subjektivne predstavitve so značilne npr. za reklame. Reklama je propagando besedilo – z njo želi sporočevalec prepričati naslovnika, da je predstavljena naprava zanj najboljša/ najustreznejša. Opozorilo: Učenci imajo pri opisovanju naprave pogosto težave, npr. zato, ker ne znajo – predstaviti njene vloge oz. namembnosti, – natančno opazovati njene sestave in delovanja oz. vloge njenih delov, – poimenovati njenih sestavnih delov, – predstaviti zunanjosti, položaja, sestavin, delovanja oz. vloge njihovih sestavnih delov. Ker vemo, da je natančno opazovanje naprave temeljni pogoj za njeno opisovanje, naj učitelj spodbuja učence k njenemu natančnemu opazovanju; poimenovalno zmožnost pa naj razvija z vajami za bogatenje besednega zaklada, npr. s poimenovanjem naslikanih delov naprave, uporabnikovih dejanj ipd. Naloge v delovnem zvezku so sestavljene in razvrščene tako, da učenci najprej opazujejo opis naprave ter prepoznavajo njegove zgradbene in jezikovne značilnosti, nato pa primerjajo opis naprave (tj. prikazovalno besedilo) z reklamo zanjo (torej propagando besedilo) ter si uzaveščajo razločevalne lastnosti propagandnega besedila. Opisa naprave učenci še niso obravnavali, pač pa so se v 4. in 6. razredu srečali z opisom predmeta/ izdelka (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 18. Omara, 2. del, 38–47; D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 10. Prva je za koncerte, druga za pusta, 1. del, 101–115) – ta je podoben opisu naprave, le da v njem ne predstavljamo delovanja oz. vloge njegovih sestavnih delov.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 65

1/5/06 10:19:17 AM

Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj doma napiše opis naprave (npr. škripca, motornih sani, silosa) – pri tem naj pazi, da bo imelo njegovo besedilo značilno zgradbo te besedilne vrste in da bo uporabil značilne jezikovne prvine. Pripravi naj si še več izvodov (in sicer toliko, kot bo skupin) lističa z vprašanji, npr. – Katera naprava je opisana? – Za kaj jo uporabljamo? – Iz katerih delov je? – Kaj delamo s temi deli? V šoli naj naroči učencem, naj se razdelijo v manjše skupine; vsaki skupini naj izroči en listič in naroči učencem, naj tiho preberejo vprašanja; vsak učenec naj vzame list papirja in nanj prepiše vprašanja (med njimi naj bo dovolj prostora za odgovore). Nato naj učencem pove, da jim bo prebral opis naprave; posreduje naj jim še jasna navodila za delo, npr. – Besedilo bom prebral dvakrat. – Prvič me le pozorno in tiho poslušajte; med poslušanjem ne izrekajte imena naprave. – Tudi drugič me pozorno poslušajte – med poslušanjem skušajte napisati odgovore na vprašanja. – Po drugem poslušanju primerjajte svoje odgovore z odgovori sošolcev iz iste skupine. Nato naj vodja skupine vzame nov list papirja in nanj napiše odgovore cele skupine. Po dvakratnem branju in delu v skupinah naj učitelj pozove vodje skupin k javnemu primerjanju odgovorov (lahko v obliki kviza). Učence naj spodbuja k presojanju odgovorov in k pojasnjevanju mnenja. Nato naj jim naroči, naj tiho preberejo besedilo; tihemu branju naj sledi glasno branje izbranega učenca.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in se tako pripravijo na pogovor o prebranem besedilu. Nato naj sodelujejo v pogovoru – tega naj vodi učitelj z vprašanji iz te naloge; učenci naj si pri odgovarjanju pomagajo z izhodiščnim besedilom in s svojimi zapiski.

Učenci naj rešujejo nalogo v dvojicah – en učenec naj ima odprto stran z izhodiščnim besedilom, drugi pa stran s to nalogo. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo v priloženem snopiču. Učenci naj javno poročajo o svojih težavah pri reševanju te naloge oz. o svojih napakah.

To nalogo naj učenci rešujejo doma. V šoli naj primerjajo svoje rešitve s sošolčevimi, in če je treba, še z rešitvami v priloženem snopiču. Izbrani učenec naj glasno prebere besedilo na rdeči podlagi.

5.–6.

Učenci naj ti nalogi rešujejo doma. V šoli naj se rešitve preverijo frontalno.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno.

Kdor želi, naj se doma pripravi na govorni nastop – sestavi naj pripoved o svojih izkušnjah/doživetjih pri uporabi cvrtnika. Prostovoljci naj v šoli govorno nastopijo; sošolci naj jih pozorno poslušajo in komentirajo njihove govorne nastope.

Učenci naj doma napišejo opis izbrane naprave – pri tem naj si pomagajo z navodilom iz te naloge. Opise naj napišejo na računalnik in jih natisnejo na list papirja. V šoli naj opise izročijo učitelju; ta naj jih pregleda (zaznamuje naj napake) in opisno oceni ter vrne učencem. Ti naj doma odpravijo napake in prepišejo besedilo na list papirja. Popravljene opise naj v šoli obesijo na plakat. Sošolci naj berejo opise ter v javnem pogovoru z učiteljem izrekajo svoje mnenje o njih. Učitelj naj izbere nekaj opisov za ponovni podrobni pregled – zdaj naj opise številčno oceni ter se o ocenah pogovori z učenci.

10.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 66

1/5/06 10:19:18 AM

11.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Nato naj si s sošolcem izmenjajo delovna zvezka in preverijo rešitve sošolca; zaznamujejo naj napake in se o njih pogovorijo s sošolcem, če je potrebno, pa tudi z učiteljem.

12.

Učitelj naj pred ogledom posnetka vodi pogovor o bančnem avtomatu – pomaga naj si s prirejenimi vprašanji iz 13. naloge (npr. Kaj je bankomat?, Zakaj se tako imenuje?, Katere sestavne dele ima?, Kdo usmerja delovanje bankomata?, Kaj dela?, Kako ve, kaj mora narediti?). Nato naj učencem naroči, naj se pripravijo na gledanje in poslušanje posnetka. Učenci naj pozorno gledajo/poslušajo posnetek.

13.

Učenci naj tiho preberejo vprašanja iz te naloge in skušajo odgovoriti nanje. Nato naj jih učitelj usmerja k primerjanju odgovorov pred gledanjem posnetka in po njem; učenci naj povedo, ali vedo zdaj o bankomatu kaj več (kot prej).

14.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno; učenci naj povedo, zakaj se niso odločili za druge ponujene možnosti.

15.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svoje rešitve naj preverijo tako, da si še enkrat ogledajo ustrezni del posnetka; nato naj poročajo učitelju o svojih napakah in o razlogih zanje.

16.

Učenci naj sodelujejo v pogovoru; učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju odgovora na drugo vprašanje. Učenci naj samostojno rešujejo pisni del naloge. Rešitve naj se preverijo frontalno.

17.

Učenci naj preberejo navodilo in razmišljajo o rešitvi. Nato naj prostovoljec javno predstavi svoje ugotovitve. Sošolci naj ga pozorno poslušajo in presojajo njegove ugotovitve.

18.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in se tako pripravijo na javni pogovor z učiteljem; učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju odgovora na vprašanje iz te naloge.

19.

Učenci naj rešujejo nalogo v dvojicah; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno.

20.

Prostovoljca naj pripovedujeta sošolcem o svojih izkušnjah z bančnim poslovanjem (tj. o pridobitvi bančne kartice oz. o prvi uporabi bankomata za dvig gotovine) – lahko tudi v obliki odgovorov na vprašanja sošolcev (te naj učitelj spodbuja k postavljanju vprašanj).

21.

Učenci naj tiho preberejo besedilo; nato naj ga izbrani učenec prebere še na glas. Učitelj naj vodi pogovor o besedilu (z vprašanji iz te naloge) – učenci naj si pri odgovarjanju pomagajo z izhodiščnim besedilom.

22.

Učenci naj sodelujejo v pogovoru o primerjavi dveh besedil o bankomatu. Samostojno naj rešijo še pisni del naloge; svojo rešitev naj predstavijo javno in jo tudi utemeljijo.

23.

To nalogo naj učenci rešujejo doma. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev.

Ciljna tema prvega podpoglavja: Vezalno razmerje. Ljudje po navadi ne govorimo/pišemo samo o enem dejanju/stanju, temveč prikazujemo več med seboj logično povezanih dejanj/stanj (npr. Andreja smuča. Andreja skače na smučeh; Andreja je pobrala perilo; Andreja je zlikala perilo). Najpreprostejši način prikazovanja dejanj/stanj je ta, da jih samo naštejemo. To pomeni, da jih povežemo z veznikom in, pa ali ter in tako tvorimo večstavčne povedi (npr. Andreja smuča in skače na smučeh; Andreja je pobrala perilo in ga zlikala) – ne da bi pri tem izrazili vrsto logičnega razmerja med njimi (npr. njihovo istočasnost/neistočasnost, vzročnost/posledičnost ipd.).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 67

1/5/06 10:19:18 AM

Dejanja torej zgolj povežemo – pravimo, da jih postavimo v vezalno razmerje in to izrazimo s t. i. vezalnim prirednim veznikom in (ki je slogovno nezaznamovan), pa (ki je zaznamovan pogovorno) ali ter (tega navadno uporabimo le tedaj, če smo pred tem v isti povedi že uporabili in – tako se izognemo ponavljanju istega veznika); pred vezalnimi vezniki načeloma ni vejice (razen če se pred njimi ne konča t. i. vrinjeni stavek, npr. Napisal je prošnjo, kot mu je naročila učiteljica, in jo odnesel v pisarno). Vezalno razmerje lahko ustvarimo med stavkoma (torej v večstavčni povedi, prim. Andreja smuča in skače na smučeh) ali med besedama (torej v besedni zvezi, prim. Učil se je biologijo in zgodovino). Opozorilo: Cilj tega podpoglavja je predvsem razvijanje učenčeve upovedovalne/skladenjske zmožnosti – učenci namreč združujejo zveze povedi v večstavčne priredne vezalne povedi, izražajo vezalno razmerje s pravilnim in okoliščinam ustreznim vezalnim veznikom ter opazujejo in prepoznavajo poimenovalno vlogo in slogovno vrednost veznikov in, pa, ter. Ob tem razvijajo tudi svojo pravopisno zmožnost (utrjujejo nerabo vejice pred vezniki in, pa, ter). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–7.

Učenci naj rešujejo naloge v danem zaporedju (sestavljene in razvrščene so namreč tako, da postopoma in smiselno nadgrajujejo svojo upovedovalno/skladenjsko zmožnost); nekatere naloge naj rešujejo sami, druge pa v dvojicah. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; učence naj opozarja, naj ne hitijo z reševanjem, temveč naj si vzamejo čas ter pozorno preberejo vsako vprašanje/navodilo in naj razmišljajo o svojih rešitvah. Rešitve naj se preverijo na razne načine – individualno, frontalno, v dvojicah, v priloženem snopiču ipd. Zelo pomembno je, da učitelj po vsaki rešeni nalogi spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev, k poročanju o težavah in napakah, k izrekanju prošnje za dodatna pojasnila ipd.

Ciljna tema drugega podpoglavja: Stopnjevalno razmerje. Rekli smo, da dejanja/stanja pogosto samo naštevamo (npr. Andreja smuča in skače na smučeh; Andreja je pobrala perilo in ga zlikala). Včasih pa se nam ta dejanja zazdijo neobičajna oz. nepričakovana, zato želimo poudariti njihovo nenavadnost oz. nepričakovanost – tedaj jih postavimo v t. i. stopnjevalno razmerje in tega izrazimo z dvodelnim veznikom ne samo/le – temveč/marveč/ampak tudi, ne – ne, niti – niti (npr. Andreja ne samo smuča, temveč tudi skače na smučeh; Andreja je ne le pobrala perilo, temveč ga je tudi zlikala). Posebnost stopnjevalnega razmerja je, da ga izražamo z dvodelnim veznikom – prvi del tega veznika uporabimo v prvem stavku, drugi del pa v drugem stavku (prim. Andreja je ne le pobrala perilo, temveč ga je tudi zlikala). Meja med stavkoma (oz. dejanjema) je zaznamovana z vejico – razen če je uporabljen dvodelni veznik ne – ne oz. niti – niti; v teh dveh primerih ni vejice pred drugim delom dvodelnih veznikov (npr. Niso niti opravičili svoje odsotnosti niti niso poslali svojih namestnikov; Ana mi ni ne telefonirala ne pisala s počitnic). Stopnjevalno razmerje lahko ustvarimo med stavkoma (torej v večstavčni povedi, npr. Andreja ne samo smuča, temveč tudi skače na smučeh) ali med besedama (torej v besedni zvezi, npr. Pišemo lahko ne le s pisalnim strojem, temveč tudi z računalnikom). Opozorilo: Po učnem načrtu za osnovno šolo obravnavajo stopnjevalno razmerje samo učenci srednje in višje ravni – in sicer tako, da najprej naštevajo dejanji v dvostavčnih prirednih vezalnih povedih, nato pa te po zgledu pretvarjajo v stopnjevalne; na enak način tvorijo tudi stopnjevalne besedne zveze. Učenci torej razvijajo svojo upovedovalno/skladenjsko zmožnost. 68

SZVD9 pri za ucitelje.indd 68

1/5/06 10:19:19 AM

Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–4.

Ciljna tema tretjega podpoglavja: Ločno razmerje. Včasih naslovniku predstavimo dejanji/stanji, med katerima se lahko izbira – izbirni možnosti lahko izražamo ločeno (tj. s samostojnima povedma, prim. Bova šla na Pokljuko peš? Se bova na Pokljuko peljala z avtom?) ali povezano, tj. z dvostavčno povedjo, v kateri je med stavkoma t. i. ločno razmerje – to je izraženo z dvodelnim veznikom ali – ali, bodisi – bodisi (Ali mi razkrij krivca ali sama kupi novo luč). Ločno razmerje izražamo z dvodelnim veznikom. Prvi del tega veznika uporabimo v prvem stavku, drugi del pa v drugem stavku; prvi del dvodelnega veznika je pogosto izpuščen (prim. Bova šla na Pokljuko peš ali se bova peljala z avtom?). Pred drugim delom dvodelnega veznika vejice ni (prim. Bova šla na Pokljuko peš ali se bova peljala z avtom?) – razen če so v povedi navedene več kot dve izbirni možnosti; ker v takih povedih ni prave izbire, temveč so le naštete razne možnosti, pišemo vejico pred vsakim ali. Ločno razmerje lahko ustvarimo med stavkoma (torej v večstavčni povedi, npr. Oglejte si blejski grad ali se odločite za veslanje po jezeru) ali med besedama (torej v besedni zvezi, npr. Boste kupili čelado ali kapo?). Opozorilo: Cilj tega podpoglavja je predvsem razvijanje učenčeve upovedovalne/skladenjske zmožnosti – učenci namreč združujejo zveze povedi v večstavčne priredne ločne povedi, dopolnjujejo ločne besedne zveze ter opazujejo in prepoznavajo poimenovalno vlogo ločnega veznika. Ob tem razvijajo tudi svojo pravopisno zmožnost (utrjujejo nerabo vejice pred ločnim veznikom ter postavljajo vejico v povedih z vezalnim, stopnjevalnim in ločnim razmerjem). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–4.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 69

1/5/06 10:19:19 AM

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se naučil o opisu naprave? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se naučil o združevanju prostih povedi v zloženo poved? (Dopolni poved.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

SZVD9 pri za ucitelje.indd 70

1/5/06 10:19:20 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V OPISU NAPRAVE najprej navedemo, za kaj jo (npr. Cvrtnik je naprava, ki jo uporabljamo za cvrtje mesa, gob, zelenjave, sadja, kruha in peciva), nato pa naštejemo njene dele ter predstavimo njihove (zunanjost, položaj, sestavine, namembnost). Uporabljamo glagole v in 3. osebi ednine, če izražajo delovanje ali vlogo sestavnega dela (npr. zasveti), v 1. osebi množine pa, če izražajo dejavnost uporabnika naprave (npr. vključimo). Opisu naprave je za večjo nazornost in razumljivost pogosto dodano slikovno gradivo (npr. skica, slika, fotografija naprave).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 71

1/5/06 10:19:20 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V OPISU NAPRAVE najprej navedemo, za kaj jo uporabljamo (npr. Cvrtnik je naprava, ki jo uporabljamo za cvrtje mesa, gob, zelenjave, sadja, kruha in peciva), nato pa naštejemo njene dele ter predstavimo njihove značilnosti (zunanjost, položaj, sestavine, namembnost). Uporabljamo glagole v sedanjiku in 3. osebi ednine, če izražajo delovanje ali vlogo sestavnega dela (npr. zasveti), v 1. osebi množine pa, če izražajo dejavnost uporabnika naprave (npr. vključimo). Opisu naprave je za večjo nazornost in razumljivost pogosto dodano slikovno gradivo (npr. skica, slika, fotografija naprave).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 72

1/5/06 10:19:21 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ko združujemo proste povedi (npr. Peter smuča. Peter skače na smučeh.) v zloženo poved, lahko uporabimo –veznike , ali in s tem izrazimo samo povezanost teh dejanj (npr. Peter smuča skače na smučeh); –veznik ne samo/le – temveč/ampak tudi in s tem izrazimo nenavadnost/nepričakovanost obeh dejanj (npr. Peter smuča, skače na smučeh); –veznik in s tem izrazimo izbiro (npr. Peter smuča skače na smučeh).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 73

1/5/06 10:19:21 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ko združujemo proste povedi (npr. Peter smuča. Peter skače na smučeh.) v zloženo poved, lahko uporabimo –veznike in, pa ali ter in s tem izrazimo samo povezanost teh dejanj (npr. Peter smuča in skače na smučeh); –veznik ne samo/le – temveč/ampak tudi in s tem izrazimo nenavadnost/nepričakovanost obeh dejanj (npr. Peter ne le smuča, ampak tudi skače na smučeh); –veznik ali in s tem izrazimo izbiro (npr. Peter smuča ali skače na smučeh).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 74

1/5/06 10:19:22 AM

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo.

Likalnik je naprava, ki jo uporabljamo za likanje oblačil. Likalnik, s katerim lahko likamo s paro ali brez nje, ima naslednje sestavne dele: 9 6

8 7

10 11

5 12 4 3 2 1 1. kovinsko likalno površino, na kateri so tudi reže za izpust pare, 2. plastično ohišje, 3. nastavek, skozi katerega prši voda, ko pritisnemo gumb za vlaženje perila, 4. pokrovček, ki zapira rezervoar za vodo, 5. regulator, s katerim nastavimo želeno količino pare, 6. gumb, s katerim vklopimo in izklopimo paro, 7. gumb, s katerim vklopimo vlaženje perila, 8. gumb, s katerim vklopimo in izklopimo sunkovit izpust pare, 9. plastični ročaj, s katerim držimo likalnik med likanjem, 10. kontrolno lučko, ki zasveti rdeče, ko vklopimo likalnik, in ugasne, ko likalnik doseže nastavljeno temperaturo (približno po eni minuti), 11. priključni kabel z vtikačem, s katerim priključimo napravo na električno omrežje, 12. regulator, s katerim nastavimo želeno temperaturo likanja. Moč naprave: 1750–1900 W/230–240 V. Za likanje s paro se uporablja mešanica navadne in destilirane vode. Odgovori. O kateri napravi govori besedilo? Za kaj uporabljamo to napravo? Koliko sestavnih delov je navedenih? Kako je predstavljena večina sestavnih delov?

SZVD9 pri za ucitelje.indd 75

1/5/06 10:19:23 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

2. Obkroži. Besedilo je a) reklama za napravo. b) opis naprave. c) navodilo za uporabo naprave. č) opozorilo za varno uporabo naprave. Utemelji svojo odločitev.

3. Obkroži. Poleg besedila je slikovno gradivo, da a) prepoznamo znamko te naprave. b) lahko likamo na paro. c) se lažje odločimo za nakup določene vrste naprave. č) je besedilo razumljivejše. Čemu so sestavni deli v besedilu oštevilčeni? a) Da jih hitreje preštejemo. b) Da jih lažje najdemo na priloženi skici. c) Da hitreje preverimo, ali ima naprava vse sestavne dele. č) Da se lažje odločimo za nakup priprave. 4. Odgovori. Kakšno ohišje in ročaj ima naprava? S katerim sestavnim delom priključimo napravo na električno omrežje? S katerim sestavnim delom vklopimo napravo? S katerim sestavnim delom nastavimo želeno temperaturo likanja? Kakšno vodo uporabljamo pri uporabi te naprave? V kateri del naprave vlijemo vodo? Katere sestavne dele naprave (poleg ohišja in ročaja) uporabljamo pri vlaženju oblačil? (Napiši številke.) Ali to napravo lahko uporabljamo tudi brez uporabe vode? Če si odgovoril z DA, napiši, katere sestavne dele naprave (poleg ohišja in ročaja) uporabljamo pri suhem likanju? (Napiši številke.)

SZVD9 pri za ucitelje.indd 76

1/5/06 10:19:26 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. Podčrtaj pravilno rešitev in jo utemelji. Besedilo iz 1. naloge je umetnostno / neumetnostno. Utemeljitev: 6. Podčrtaj pravilno rešitev in jo utemelji. Besedilo iz 1. naloge je objektivno / subjektivno. Utemeljitev: 7. Vpiši manjkajoči poimenovanji pri sestavi definicije. DEFINIRANI POJEM Likalnik

je naprava

s katero likamo oblačila.

8. Iz naslednjih povedi izpiši glagole in jim določi osebo, število in časovno obliko. Kontrolna lučka zasveti rdeče, ko vklopimo likalnik, in ugasne, ko likalnik doseže nastavljeno temperaturo (približno po eni minuti). S priključnim kablom in vtikačem priključimo napravo na električno omrežje. Z regulatorjem nastavimo želeno temperaturo likanja.

GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

ČASOVNA OBLIKA

Glagoli iz zgornjih povedi, ki izražajo delovanje sestavnega dela naprave (npr. ,

), so v

. osebi

, .

Glagoli iz zgornjih povedi, ki izražajo dejavnost uporabnika naprave (npr. ,

), so v

. osebi

, .

SZVD9 pri za ucitelje.indd 77

1/5/06 10:19:27 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

9. Glagole iz besedila v 1. nalogi (uporabljamo, zapira, nastavimo, vklopimo, zasveti, ugasne, priključimo) postavi v nedoločnik in jih razvrsti na ustrezno mesto v preglednici ter jim dopiši pripadajoči par. GLAGOL Z OMEJENIM TRAJANJEM

GLAGOL Z NEOMEJENIM TRAJANJEM

10. S pomočjo slovarskega sestavka iz SSKJ napiši, kaj pomeni podčrtana beseda v naslednji povedi. Likalnik ima tudi nastavek, skozi katerega prši voda, ko pritisnemo gumb za vlaženje perila.

11. Napiši protipomenke. likanje s paro – likanje

vklopimo –

ugasne –

priključimo –

12. Napiši štiri besede, ki spadajo v isto besedno družino kot likalnik. ,

13. Podčrtaj prevzete besede. likalnik, rezervoar, regulator, kabel, temperatura, gumb, omrežje, vtikač, minuta 14. V naslednjih povedih obkroži odvisnik. Likalnik je naprava, ki jo uporabljamo za likanje oblačil. Likalnik, s katerim likamo s paro ali brez nje, ima več sestavnih delov. Kontrolna lučka zasveti rdeče, ko vklopimo likalnik. Likalnik ima regulator, s katerim nastavimo želeno količino pare. Odvisnikom določi vrsto in jo napiši na črto. 78

SZVD9 pri za ucitelje.indd 78

1/5/06 10:19:28 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

15. Podčrtane stavke po zgledu pretvori v besedne zveze. Likalnik ima – kovinsko likalno površino, na kateri so tudi reže za izpust pare, – pokrovček, ki zapira rezervoar za vodo, – regulator, s katerim nastavimo želeno količino pare, – gumb, s katerim vklopimo in izklopimo paro, – gumb, s katerim vklopimo vlaženje perila, – gumb, s katerim vklopimo in izklopimo sunkovit izpust pare, – plastični ročaj, s katerim držimo likalnik med likanjem, – priključni kabel z vtikačem, s katerim priključimo napravo na električno omrežje, – regulator, s katerim nastavimo želeno temperaturo likanja. Likalnik ima – kovinsko likalno površino z režami za izpust pare, – – – – – – – – 16. Zveze povedi združi v poved iz dveh stavkov; uporabi veznik in, pa ali ter. Preberite navodila za uporabo likalnika. Upoštevajte navodila za uporabo likalnika.

Navodilo za uporabo likalnika skrbno preberite. Navodila za uporabo likalnika hranite do izteka življenjske dobe likalnika.

Po likanju izvlecite vtič iz omrežne vtičnice. Po likanju postavite likalnik v pokončen položaj.

Odkrili so večje število tigrastih komarjev. Ljudi so takoj opozorili na večje število tigrastih komarjev.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 79

1/5/06 10:19:29 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

17. V vsaki povedi obkroži veznik. a) Koklja večino časa presedi na jajcih in vali. b) Učenci naj odgovorijo na vprašanje ter pojasnijo svoj odgovor. c) Udeležili smo se koncerta ter si ogledali razstavo. č) V škatli so navodi la, priložen pa je tudi garancijski list. d) Likalnik ima kontrolno lučko in gumb za nastavitev temperature. V kateri povedi veznik ne povezuje stavkov? 18. Vstavi veznik in, pa ali ter. Vesoljska ladja je varno poletela v vesolje pristala na mednarodni vesoljski postaji. Samo v prostem času rad gleda televizijo posluša glasno glasbo bere knjige o letalih. Krompir spada v družino razhudnikov, sončnica v družino košaric. Oče je zbolel po kosilu odšel k zdravniku. Odkrili so leglo škorpijonov nanje opozorili turiste, poklicali so tudi zdravnika. 19. Vstavi vejico, kjer je treba. Kolesarji so se povzpeli na Vršič ter tam prespali. Liste koprive lahko uživamo kot solato iz korenin pa lahko kuhamo čaj. Sonce osvetljuje vse planete v našem Osončju brez njega pa tudi ne bi bilo življenja na Zemlji. Varovalna barva divjo mačko dobro skrije v okolici vzorec njene kože pa prikrije obliko telesa. Ogledali si bomo ribičevo ladjo in ga opazovali pri delu. 20. Povedi poveži tako, da boš izrazil nepričakovanost/nenavadnost dejanj. Posnemaj prvo rešitev. V tem prostoru potekajo srečanja pisateljev. Organiziramo koncerte, nastope gledaliških in plesnih skupin ipd. V tem prostoru ne potekajo samo srečanja pisateljev, temveč organiziramo tudi koncerte, nastope gledaliških in plesnih skupin ipd. V škatli so navodila za uporabo likalnika. Priložen je garancijski list.

Na pošti kupi navadno položnico in z njo plačaj naročnino na PIL.

Piranska cerkev svetega Jurija je mogočna in ima veliko znamenitih fresk.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 80

1/5/06 10:19:30 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

21. Dopolni povedi. Mojca ni samo moja dolgoletna sošolka,

Hoja v hribe ne zahteva le pohodnikove kondicije,

Do nesreče v hribih ne pride samo zaradi slabe opreme,

Podatkov nisem iskala le v leksikonih,

Pesmi ne pišejo samo odrasli,

22. Vstavi vejico, kjer je treba. Anja ne igra dobro samo klasične glasbe ampak tudi zabavno. Za igranje hokeja ne potrebujete samo drsalk temveč tudi hokejsko palico. Pri reševanji domače naloge si Janez ni pomagal samo z učbenikom ampak je moral pobrskati tudi po medmrežju. Franci ne tekmuje le v alpskem smučanju ampak tudi v akrobatskem. Na nebu se niso pojavili samo oblaki ampak se je razbesnela celo nevihta. 23. Obkroži črko pred povedjo, ki izraža izbiro. a) Učiteljica nas je vprašala, ali razumemo delovanje naprave. b) Kolesaril je po bližnjih hribčkih ali pa se je vozil s čolnom. c) Prosil sem ga, ali bi me vzel s seboj na kolesarjenje. č) V dolini Vrata se začne Triglavski narodni park, ki je zaščiten. d) Pri slovenščini sem se naučil, da je Trubar utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika. e) Hrup onesnažuje okolje in škoduje zdravju. 24. Poved dopolni s stavkom, ki izraža izbiro. Med počitnicami berem knjige

Turisti so si lahko ogledali mesto

Ali bom šel v hribe

Jadrnica bo zasidrana v marini

Izpolni položnico

25. Postavi vejico, kjer je potrebno. Madagaskar je četrti največji otok na svetu in je od afriške celine oddaljen približno 380 km. Jutri se bom učil matematiko ali pa pripravljal referat za kemijo. Jaz pa se bom učila za kontrolno nalogo iz angleščine in pripravljala referat za geografijo. Ni mi povedal ali bo šel na tekmovanje. Ob virozi pij veliko čaja in jej južno sadje. Vključi se v novinarski krožek ali se pridruži pevskemu zboru.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 81

1/5/06 10:19:31 AM

5 Kaj meniš o …?

str. 67–74, predvideno število ur: 9

Operativni cilji enote: – kritično razmišljanje o danih temah, – sodelovanje v pogovoru – izrekanje in pojasnjevanje svojega mnenja, strinjanja oz. nestrinjanja z mnenjem drugih, – branje neumetnostnega besedila (ocene gledališke predstave), – razumevanje besedila (tj. prepoznavanje sporočevalčevega namena, teme besedila in bistvenih podatkov ter okoliščin nastanka besedila), – znajdenje v besedilu, – povzemanje značilnosti ocene, – uporaba znanja – prepoznavanje ocene v časopisih in revijah, – obnavljanje ocene, – govorno nastopanje, – presojanje govornih nastopov in utemeljevanje svojega mnenja, – uporaba znanja – pisanje ocene knjige/prireditve/…, – prepoznavanje in odpravljanje napak v svojem in tujem besedilu, – prepoznavanje sklepa/trditve/mnenja in njegovega pojasnila, – izražanje pojasnila s pravilnim veznikom, – dopolnjevanje sklepa z ustreznim pojasnilom, – ločevanje pojasnila od vzroka, – pravilna raba veznikov saj in ker, – izražanje sklepa/trditve/mnenja s pravilnim veznikom, – dopolnjevanje pojasnila z ustreznim sklepom, – pravilna raba veznikov saj in torej, – tvorjenje sopomenskih povedi s sklepalnim oz. pojasnjevalnim razmerjem. Splošni didaktični nasveti: – Učenci naj samostojno rešujejo naloge. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja naloge). – Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko učenci že sami rešijo nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati) – učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah učencev, s priloženim snopičem Rešitve ipd. – Pri preverjanju rešitev naj učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o napakah oz. težavah pri reševanju (za pojasnjevanje in poročanje naj mu ne bo škoda časa). – V t. i. dialoških nalogah naj učitelj vodi pogovor. Če se njegova vprašanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo učenci to besedilo ali primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 82

1/5/06 10:19:32 AM

Temeljna ciljna tema: Ocena (gledališke predstave). Ocena je javno neumetnostno besedilo, v katerem sporočevalec na poljuden način vrednoti (tj. hvali ali graja) umetniško ali strokovno delo (npr. knjigo, film, TV-oddajo, gledališko, operno ali baletno predstavo, koncert, razstavo ipd.), zato spada med vrednotenjska besedila. Sporočevalec skuša z oceno vplivati na prejemnikovo mnenje in ga spodbuja k lastni presoji zadeve, hkrati pa sili h kritičnemu premisleku tudi avtorja umetniškega oz. strokovnega dela. V oceni gledališke predstave tvorec najprej navede splošne podatke o gledališki predstavi, npr. njen naslov ter ime njenega avtorja in režiserja, ime gledališča in datum premiere oz. ogleda predstave. Nato ovrednoti vsebino ter njeno izvedbo – z vrednotenjskimi pridevniki in prislovi (npr. napeto, zanimivo, duhovito) izrazi svoje osebno (naklonjeno ali nenaklonjeno) mnenje o gledališki predstavi in ga skuša utemeljiti (s čim objektivnejšimi merili). Ocena se lahko konča s splošnim mnenjem o vrednosti in pomenu presojane gledališke predstave. Tvorec ocene mora o gledališki predstavi, ki jo ocenjuje, veliko vedeti. Ker gre za njegovo osebno (naklonjeno ali nenaklonjeno) mnenje, se mora pod oceno podpisati z imenom in priimkom. Ocene so objavljene v množičnih občilih, npr. po radiu in televiziji, v časopisih in revijah. Namenjene so širši javnosti, zato so napisane poljudno. Opozorilo: Učitelj naj ustvari v razredu sproščeno in varno okolje za vse učence (npr. tudi tako, da jim odločno pove, da ne dovoli žalitev, zasmehovanja, groženj, telesnega nasilja ipd.) ter naj spodbuja učence k izrekanju in utemeljevanju mnenja ter k poslušanju in presojanju mnenj sošolcev. Učence naj usmerja k odkrivanju pozitivnih plati presojanega bitja/predmeta/… (učenci namreč pogosto iščejo predvsem slabosti, pomanjkljivosti, napake ipd.) in k izrekanju mnenja z raznimi vrednotenjskimi izrazi (npr. zanimiv, dolgočasen, napet, razvlečen, duhovit, zabaven, turoben, površen, premišljen …), ne samo s splošnim všeč (npr. všeč mi je oz. ni mi všeč). Učence naj spodbuja ne le k izrekanju mnenja/ocene o knjigi/filmu/prireditvi, temveč tudi k utemeljevanju/pojasnjevanju mnenja (tj. k sporočanju ugotovitev, na podlagi katerih so oblikovali dano mnenje/ocene) – učenci naj se zavedajo, da lahko vrednotijo le tisto, kar dobro poznajo, in da je vsakdo odgovoren za svoje mnenje (torej je izrekanje mnenja velika odgovornost). Učenci naj pozorno poslušajo mnenje sošolcev; če se z njim ne strinjajo, naj to izrazijo vljudno/ spoštljivo, in sicer z ustreznimi besedami (ne pa s posmehljivimi medmeti, posmehljivo mimiko, posmehljivimi kretnjami, z udarci ipd.), ter naj povedo, zakaj se ne strinjajo (torej naj pojasnijo svoje drugačno mnenje). Učitelj se mora zavedati, da se učenci zgledujejo po njem tudi tedaj, ko sam vrednoti njihova dejanja ali izdelke; zato naj pazi na to, – da ne vrednoti učenčeve osebnosti, temveč naj jasno pove, da vrednoti učenčevo dejanje/izdelek, – da poudari predvsem pozitivne vidike učenčevega dela/izdelka (tako bo učenca motiviral za nadaljnje delo in mu pomagal pri oblikovanju pozitivne samopodobe), omeni pa tudi večje pomanjkljivosti/napake, ki jih naredil učenec (le tako bo njegova ocena objektivna), – da svoje mnenje tudi utemelji. Učenci so v 6. razredu obravnavali oceno knjige (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 6. Po mojem mnenju, 1. del, 53–64). 83

SZVD9 pri za ucitelje.indd 83

1/5/06 10:19:32 AM

Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj razdeli učencem lističe z nekaterimi vprašanji iz te naloge, npr.: – Ali si v zadnjem času opazil v okolju kaj neprimernega, napačnega? Zakaj se ti zdi to neprimerno? Ali si se o tem že kdaj s kom pogovarjal? Ali je imela ta oseba enako mnenje kot ti? – Kaj meniš o kajenju? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o gledanju nasilnih filmov? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o predvajanju reklam sredi filma? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o nasilju v šoli? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o nasilju na cesti/ulici? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o pitju alkohola? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o kajenju marihuane? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o vbrizgavanju heroina? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o ukvarjanju s športom? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o prilaščanju tuje lastnine? Pojasni svoje mnenje. – Kaj meniš o celodnevnem igranju računalniških iger? Pojasni svoje mnenje. – Ali pogosto izraziš svoje mnenje o stvareh/dogodkih? Komu najpogosteje izraziš svoje mnenje? – Zakaj prav tej osebi? (Vsak učenec naj dobi en listič.) Učenci naj se v določenem času (npr. v 10 minutah) pripravijo na pogovor. Učitelj naj vodi pogovor – učence naj posamič spodbuja k javnemu branju vprašanj in k javnemu odgovarjanju nanje; nato naj spodbuja k pogovoru o danem vprašanju še druge učence. Ta pogovor naj traja celo šolsko uro.

2.–4.

Te naloge naj učenci rešujejo doma (tj. dopolnijo naj 2. nalogo, preberejo naj besedilo iz 3. naloge in se pripravijo na pogovor iz 4. naloge). V šoli naj se rešitve 2. naloge preverijo frontalno – vsak učenec naj pove naslov/ime svojega najljubšega filma, knjige in šolskega predmeta, učitelj pa naj napiše naslove na tablo in učenci naj jih primerjajo. Nato naj učitelj poziva učence z enakim mnenjem k njegovemu utemeljevanju; temu naj sledi pogovor o utemeljitvah. Potem naj izbrani učenec glasno prebere besedilo iz 3. naloge; učitelj naj po branju vodi pogovor z vprašanji iz 4. naloge – učenci naj si pri tem pomagajo z odgovori, ki so jih napisali doma.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svojo rešitev naj primerjajo s sošolčevo, in če je potrebno, naj jo preverijo še v priloženem snopiču. Učitelj naj spodbuja učence k poročanju o svoji uspešnosti pri reševanju te naloge in k razlaganju, zakaj se niso odločili za katero drugo ponujeno možnost.

6.–7.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogi, učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve 6. naloge naj se preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja učence k opisni razlagi manj znanih besed (npr. pasivna, bistroumna, uravnovešena, maščevalna, bojazljiv, možača, dobrodušna, moralno pokvarjen). Rešitve 7. naloge naj se preverijo v priloženem snopiču. Učitelj naj nato vodi pogovor o delu naštetih poklicev (npr. kaj dela kostumografka …).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 84

1/5/06 10:19:33 AM

Učitelj naj vodi pogovor (z vprašanji iz te naloge).

9.–10.

Učenci naj rešujejo nalogi samostojno. Rešitvi naj se preverita frontalno; učitelj naj spodbuja učence k njunemu pojasnjevanju. Izbrani učenec naj prebere besedilo na zeleni podlagi. Učitelj naj vpraša učence, ali so v šoli doslej že obravnavali oceno, kdaj so jo obravnavali in kaj se je ocenjevalo. Nato naj jim pokaže prosojnico z definicijo ocene iz 6. razreda in jim naroči, naj jo primerjajo z definicijo iz 10. naloge; potem naj jih spodbuja k poročanju o svojih ugotovitvah. (Definicija iz 6. razreda: Besedilo, v katerem sporočevalec izraža svoje mnenje o kakšnem delu (npr. o knjigi, filmu, gledališki predstavi), imenujemo ocena. Delo lahko hvali ali graja, zato je ocena pozitivna ali negativna.)

11.

Učenci naj se doma v dvojicah pripravijo na pogovor. V šoli naj po trije predstavniki dvojic poročajo o svojih odgovorih na dano vprašanje; sošolci naj jih poslušajo, primerjajo njihove odgovore s svojimi in oblikujejo skupne rešitve.

12.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in se tako pripravijo na pogovor; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Učitelj naj vodi pogovor; ker tu ni ene same pravilne rešitve, naj več učencev poroča o svojih ugotovitvah, učitelj pa naj vse učence spodbuja k presojanju teh rešitev.

13.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo; lahko si pomagajo s SSKJ v knjižni in elektronski obliki ali z Velikim slovarjem tujk. (Učitelj naj ima po en izvod vsakega od teh jezikovnih priročnikov.) Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču; učitelju pa naj poročajo o svojih težavah pri reševanju oz. o svojih napačnih rešitvah.

14.

To nalogo naj učenci rešujejo doma – preberejo naj besedilo in se pripravijo na pogovor o besedilu (odgovore naj pripišejo k vprašanjem). V šoli naj se razdelijo v dvojice in tako primerjajo svoje odgovore; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (npr. kot razsodnik).

15.

To nalogo naj učenci deloma opravijo doma. V šoli naj povedo, katero oceno bodo obnovili – povedo naj naslov knjige/filma/ predstave/… in učitelj naj vse te naslove piše zaporedoma na tablo. Nato naj pozove učence, naj vsak od njih pove, katero oceno bi najraje slišal. Učitelj naj zaznamuje pogostnost izbire. Učenci, ki so pripravili obnovo štirih najbolj zaželenih ocen, naj govorno nastopijo. Sošolci naj jih pozorno poslušajo; po vsakem govornem nastopu naj nastopajočemu postavijo kakšno vprašanje ter nato v pogovoru presojajo njegov govorni nastop.

16.

Učitelj naj učencem pove, da bodo doma napisali oceno knjige/prireditve/filma/…, in naj jih opozori na to, da morajo napisati svoje mnenje, ob tem pa tudi, na podlagi česa tako menijo. Nato naj si učenci ogledajo ilustracijo v tej nalogi, preberejo naj besedilo v oblačku in ga komentirajo. Učitelj naj se z učenci dogovori, čez koliko dni bodo prinesli v šolo domačo nalogo (napisano z roko na belem papirju). Učenci naj v šoli na dogovorjeni dan javno berejo svoje ocene ter sodelujejo v javnem presojanju svojih besedil. Nato naj doma še enkrat napišejo oceno (upoštevajoč nasvete sošolcev) in jo naslednjo šolsko uro izročijo učitelju. Ta naj prebere vsako oceno, v njej zaznamuje napake in napiše svoje mnenje ter jo vrne učencu; z vsakim učencem naj se pogovori o njegovih napakah in mu svetuje, kako naj jih odpravi. Učenec naj doma napiše popravljeno oceno (lahko na računalnik) in jo nato izroči učitelju. Ta naj jo še enkrat pregleda in jo številčno oceni (po vnaprej določeni merilih). Ko so vsa besedila popravljena in urejena, lahko učenci vanje vključijo slikovno gradivo (npr. naslovnico knjige, o kateri so pisali, fotografijo s predstave, o kateri so pisali, fotografijo pisatelja knjige ipd.); pri tem naj jim pomaga učitelj računalništva.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 85

1/5/06 10:19:33 AM

Ciljna tema podpoglavja: Sklepalno in pojasnjevalno razmerje. Ko ljudje sporočamo, ne prikazujemo le dejstev, tj. izsekov stvarnosti, temveč zelo pogosto izrekamo svoje mnenje o dejanjih, lastnostih in stvaritvah ljudi, o predmetih, krajih, državah, razmerah ipd. (npr. V Planici je zelo mrzlo), in sicer ga izražamo s t. i. vrednotenjskimi izrazi (npr. zelo mrzlo), ob tem pa lahko tudi s performativnim glagolom menim/sodim/ocenjujem ali s prefromativno predložno zvezo po mojem mnenju/po moji presoji/po moji oceni (prim. Menim, da je v Planici zelo mrzlo – Po mojem mnenju je v Planici zelo mrzlo). Ker pa načeloma želimo, da bi se naše mnenje zdelo naslovniku čim bolj verjetno in utemeljeno, ga pogosto dopolnimo z logičnim pojasnilom oz. dokazom (prim. mnenje: V Planici je zelo mrzlo, pojasnilo: Vremenoslovci so izmerili –28 ºC) – ob svojem mnenju torej pogosto navedemo, na podlagi česa smo prišli do njega (prim. Po mojem mnenju je v Planici zelo mrzlo. Tako sodim na podlagi podatka, da so vremenoslovci izmerili –28 ºC). Mnenje/sklep in njegov dokaz/pojasnilo lahko izrazimo ločeno, tj. v zaporednih povedih (npr. V Planici je zelo mrzlo. Vremenoslovci so izmerili –28 ºC), ali povezano, tj. v dvostavčni povedi – pri tem to, da drugi stavek vsebuje pojasnilo/dokaz, izrazimo z veznikom saj, namreč ali kajti (prim. V Planici je zelo mrzlo, saj so vremenoslovci izmerili –28 ºC). Zato pravimo, da z vezniki saj, kajti, namreč izražamo pojasnjevalno razmerje. V posebnih okoliščinah (npr. če želimo stopnjevati naslovnikovo pozornost ali če se bojimo izreči svoje mnenje) se lahko odločimo za drugačno zaporedje mnenja in pojasnila/dokaza – zato najprej naštejemo svoje dokaze, šele nato pa izrečemo svoje mnenje (npr. Bohinjsko jezero meri 3,3 km2, Blejsko 1,5 km2 in Cerkniško do 26 km2. Cerkniško jezero je največje slovensko jezero). Če tako razvrščeni pojasnilo in mnenje izrazimo povezano, tj. z dvostačno povedjo, uporabimo v drugem stavku veznik torej, zatorej ali potemtakem – z njim opozorimo naslovnika, da vsebuje drugi stavek sklep/mnenje (prim. Bohinjsko jezero meri 3,3 km2, Blejsko 1,5 km2 in Cerkniško do 26 km2, torej je Cerkniško jezero največje slovensko jezero). Vezniki torej, zatorej, potemtakem izražajo sklepalno razmerje. Opozorilo: Rekli smo, da je mnenje načeloma izraženo s t. i. vrednotenjskimi izrazi (npr. zelo mrzlo, največji). Včasih pa se zgodi, da je vsebovano celo v stavku, za katerega bi na prvi pogled rekli, da izraža dejstvo/naravni pojav (npr. Ana je zaspana) – to je mogoče le tedaj, če takemu stavku sledi pojasnilo/dokaz, ne pa vzrok (prim. Ana je zaspana, saj je med pogovorom že večkrat zadremala /tj. pojasnilo, zato je v prvem stavku mnenje/ – Ana je zaspana, ker že celo noč bedi ob bolniku /tj. vzrok, zato je v prvem stavku posledica/). In kako naj ugotovimo, ali vsebuje drugi stavek pojasnilo ali vzrok ter ali vsebuje prvi stavek mnenje/sklep ali posledico? Učenci pogosto ne ločijo pojasnila od vzroka – zanje je vse samo vzrok, in sicer zato, ker ne razmišljajo o njuni različni logičnopomenski podstavi (prim. Ana je zaspana, saj je med pogovorom že večkrat zadremala – Ana je zaspana, ker že celo noč bedi ob bolniku). Zato si oglejmo teh nekaj razlik med pojasnilom in vzrokom: 1) S pojasnilom dokazujemo/utemeljujemo svoje mnenje, tj. prikazujemo, na osnovi česa smo prišli do takega mnenja. (prim. Ana je zaspana, saj je med pogovorom že večkrat zadremala). Z vzrokom pa razlagamo dejstva/naravne pojave, tj. prikazujemo, zakaj je nekaj nastalo (prim. Ana je zaspana, ker že celo noč bedi ob bolniku).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 86

1/5/06 10:19:34 AM

2) Po pojasnilu vprašujemo s Po čem tako sodiš? (prim. Po čem sodiš, da je Ana zaspana? – Po tem, da je med pogovorom že večkrat zadremala), po vzroku pa Zakaj + povedek glavnega stavka? (prim. Zakaj je zaspana? – Zato, ker že celo noč bedi ob bolniku). 3) Stavka s pojasnilom ne moremo pretvoriti v vzročno predložno zvezo (prim. /…/, saj je med pogovorom že večkrat zadremala ‡ /…/ zaradi večkratnega dremanja med pogovorom), stavek z vzrokom pa (prim. /…/, ker že celo noč bedi ob bolniku ‡ /…/ zaradi celonočnega bedenja ob bolniku). 4) Povedi s pojasnilom ne moremo pretvoriti v poved s posledico (prim. Ana je zaspana, saj je med pogovorom že večkrat zadremala ‡ Ana je med pogovorom že večkrat zadremala, zato je zaspana); to bi bilo možno le, če bi vstavili cel posledični stavek, prim. Ana je med pogovorom že večkrat zadremala, zato lahko trdim, da je zaspana. Poved z vzrokom pa lahko pretvorimo v poved s posledico, prim. Ana je zaspana, ker že celo noč bedi ob bolniku ‡ Ana že celo noč bedi ob bolniku, zato je zaspana. 5) Pojasnilo izražamo z veznikom saj/kajti/namreč, vzrok pa z veznikom ker. Učenci pogosto tudi ne ločijo mnenja/sklepa od posledice (prim. Ana je med pogovorom večkrat zadremala, torej je zaspana – Ana že celo noč bedi ob bolniku, zato je zaspana), čeprav je med njima nekaj razlik, npr.: 1) Mnenje/sklep ustvari sporočevalec, in sicer ga izreče na podlagi svojih ugotovitev/opazovanj (prim. Ana je med pogovorom že večkrat zadremala ‡ na podlagi tega podatka sklepam/menim/sodim, da je zaspana). Posledice pa ne ustvari sporočevalec, temveč je to naravni pojav (stanje/lastnost), ki je nastalo zaradi določenih dejanj oz. sprememb v naravi (prim. Ana že celo noč bedi ob bolniku ‡ to je povzročilo, da je zaspana). 2) Po mnenju/sklepu vprašujemo z vprašalnico In kaj sklepaš na podlagi tega podatka? (prim. In kaj sklepaš na podlagi tega, da je Ana med pogovorom že večkrat zadremala? – Da je zaspana), po posledici pa In kaj je posledica tega? (prim. In kaj je posledica tega, da Ana že celo noč bedi ob bolniku? – Zaspana je). 3) Povedi z mnenjem/sklepom ne moremo pretvoriti v poved z vzrokom (prim. Ana je med pogovorom večkrat zadremala, torej je zaspana ‡ Ana je zaspana, ker je med pogovorom že večkrat zadremala), poved s posledico pa lahko (prim. Ana že celo noč bedi ob bolniku, zato je zaspana ‡ Ana je zaspana, ker že celo noč bedi ob bolniku). 4) Mnenje/sklep izražamo z veznikom torej/zatorej/potemtakem, posledico pa z veznikom zato. Skratka, ključ za ločevanje pojasnila od vzroka in mnenja/sklepa od posledice ter za pravilno rabo veznikov saj/kajti/namreč in ker ter torej/zatorej/potemtakem in zato je torej razmišljanje o pomenu povedi oz. stavkov. Zato so tudi naloge v delovne zvezku sestavljene in razvrščene tako, da učenci – opazujejo zveze povedi in v njih prepoznavajo sklep/trditev/mnenje in pojasnilo/dokaz, – združujejo povedi, in sicer tako, da izražajo pojasnilo z ustreznim veznikom, – prepoznavajo poimenovalno vlogo vpisanega veznika, – dopolnijo sklepe/trditve/mnenja s pojasnili, 87

SZVD9 pri za ucitelje.indd 87

1/5/06 10:19:34 AM

– dopolnijo povedi s pravilnim veznikom (tj. ločijo vzrok od pojasnila in posledico od sklepa/ trditve), – iz danih pojasnil izpeljejo sklepe/trditve, – prepoznavajo pojasnilo in sklep ter uporabijo pravilni veznik, – povedi s sklepalnim razmerjem pretvorijo v povedi s pojasnjevalnim (in obrnjeno). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učenci naj se razdelijo v dvojice in naj tako rešujejo nalogo (en učenec naj ima odprto stran s primeri, drugi pa s preglednico); učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno. Učitelj naj vpraša učence, čemu je ob vsakem sklepu/trditvi/mnenju navedeno tudi pojasnilo. Učitelj naj naroči učencem, naj v tistih povedih, v katerih je izražen sklep/trditev/mnenje/ocena, obkrožijo besede, s katerimi je sporočevalec izrazil svoje mnenje; te rešitve naj primerjajo med seboj.

Učitelj naj napiše na tablo dve nepopolni povedi, npr. Ana je padla s kolesa,

se je vanjo zaletel sosedov Fifi.

Ana je najstarejša v razredu, je 5 mesecev starejša od Matica. Učencem naj naroči, naj povedo, – v kateri povedi je sporočevalec izrazil svojo trditev/mnenje, – v katerem stavku te povedi je izrazil svojo trditev/mnenje, – ali vsebuje njen drugi stavek vzrok ali pojasnilo, – ali bi v tej povedi uporabili veznik ker, – zakaj (ne) in – kateri veznik bi uporabili. Učenci naj nato samostojno rešujejo drugo nalogo; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (npr. z opozarjanjem na to, da morajo vpisati veznik, ne pa zaimka /ki/). Učenci naj preverijo rešitve v priloženem snopiču. Za razvedrilo naj si ogledajo ilustracijo v tej nalogi in preberejo besedilo v oblačku. Nato naj povedo, katera gora je narisana, kaj meni/trdi o sebi in s čim to dokazuje/pojasnjuje. 3.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno.

Učenci naj nalogo rešujejo samostojno. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi in naj se o njih pogovorijo. Učitelj naj spremlja njihovo preverjanje v dvojicah (tudi kot razsodnik).

Učitelj naj napiše na tablo dve povedi, npr. Ana je vesela, ker je osvojila srebrno Vegovo priznanje. Ana je vesela, saj se smeje na vsa usta. Učencem naj naroči, naj povedo, – po katerem drugem stavku se vprašamo Zakaj je vesela?, – ali je v tem stavku izražen vzrok ali pojasnilo, – ali je v stavku pred njim izražena posledica ali sporočevalčevo mnenje/trditev, – ali je v drugem stavku v drugi povedi izražen vzrok ali pojasnilo, – kaj pa je izraženo v stavku pred njim: posledica ali sporočevalčeva trditev/mnenje. Nato naj učenci dopolnijo stavek Bojan je žalosten, , in sicer najprej z vzrokom, potem pa še s pojasnilom/dokazom. Nato naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo iz delovnega zvezka. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; rešitve naj preveri individualno. Učenci naj si za razvedrilo ogledajo ilustracijo v tej nalogi in preberejo besedilo v oblačku; tega naj tudi komentirajo.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 88

1/5/06 10:19:35 AM

Učitelj naj napiše na tablo naslednji povedi: Blaž je star 17 let, Luka pa 14. Luka je mlajši od Blaža. Učitelj naj naroči učencem, naj povedo, katera poved vsebuje sporočevalčev sklep/trditev/mnenje, katera pa pojasnilo ter ali je sporočevalec izpeljal pravilen sklep. Nato naj učitelj napiše na tablo naslednjo poved: Luka je star 14 let, Blaž pa 17, torej je Blaž mlajši od Luka. Učencem naj naroči, naj povedo, v katerem stavku je izražen sporočevalčev sklep/trditev/mnenje, ali je pravilen in kateri veznik povezuje drugi stavek s prvim. Nato naj učenci samostojno rešujejo nalogo iz delovnega zvezka. Rešitve naj se preverijo frontalno.

To nalogo naj učenci rešujejo doma. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi, in če je potrebno, še z rešitvami v priloženem snopiču. Učitelju naj poročajo o svojih težavah oz. napakah in o razlogih zanje.

To nalogo naj učenci rešujejo doma. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja učence k utemeljevanju rešitev (in sicer naj v vseh povedih za vsak stavek povedo, ali vsebuje pojasnilo ali sklep/trditev/mnenje).

Učitelj naj napiše na tablo dve povedi, npr. Termometer kaže –15 ºC, torej je zunaj zelo mrzlo. Zunaj je zelo mrzlo, saj kaže termometer –15 ºC. Učenci naj povedo, – kaj je izraženo v drugem stavku v prvi povedi, – kaj je izraženo v prvem stavku v prvi povedi, – kaj je izraženo v drugem stavku v drugi povedi, – kaj je izraženo v prvem stavku v drugi povedi. Učitelj naj ob prvi povedi napiše POJASNILO – SKLEP/TRDITEV , ob drugi pa SKLEP/TRDITEV – POJASNILO . Nato naj vpraša učence, – ali se povedi ločita med seboj v pomenu, – ali se povedi ločita med seboj v razvrstitvi pojasnila in trditve. Nato naj jim naroči, naj podrobno preberejo navodilo v 9. nalogi in naj rešujejo nalogo po navedenih korakih; spremlja naj delo učencev in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno – učitelj naj spodbuja učence k opisovanju povedi iz delovnega zvezka ter njihovih rešitev.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se naučil o oceni? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se naučil o združevanju prostih povedi v zloženo poved? (Dopolni poved.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

SZVD9 pri za ucitelje.indd 89

1/5/06 10:19:35 AM

Rešitve nalog 17. Knjiga bo koristila tudi obiskovalcem gora, saj bodo v njej našli marsikaj novega. Planinstvo je tvegana dejavnost, saj prežijo na planince številne nesreče. Knjiga Planinska šola je zabavna, saj spominja na knjige Karla Maya. To vprašanje je najtežje, saj doslej še nihče ni odgovoril nanj. Sosedov pes ni nevaren, saj ni še nikogar ugriznil. 18. Najvišji hrvaški vrh Troglav je nižji od Triglava, visok je namreč samo 1966 metrov. Lignit je najslabša vrsta premoga, ne daje namreč veliko toplote. To je odličen rusko-slovenski in slovensko-ruski slovar, sestavila sta ga namreč najboljša poznavalca ruščine. Soseda je umrla naravne smrti, na njenem truplu namreč niso odkrili znakov nasilja. 19. saj Npr.: saj nenehno kiha. saj ima edini same odlične ocene. saj so ptice selivke zapustile naše kraje. saj se je nenehno smejala. 20. Otrok ima vročino, izpuščaje po telesu, pekoče oči in suho kašlja, torej ima ošpice. Cel večer je razmišljala o popoldanski televizijski oddaji, torej ji je bila ta všeč. Iz juhe se še kadi, torej je zelo vroča. Franci ni z nikomer spregovoril besede, torej je bil spet užaljen. Na moji bančni kartici so tvoji prstni odtisi, torej si jo ti spet uporabljal. 21. Npr. Cunamiji so valovi, ki so v bližini obale visoki kar 30 m, torej so to najvišji valovi Temperatura se je letos avgusta povzpela na 34 ºC, torej je bilo letošnje poletje zelo vroče V opravičilu ni bil naveden vzrok odsotnosti, torej izostanka nisem mogla opravičiti Viki Grošelj je splezal na deset osemtisočakov, torej je eden naših najboljših alpinistov 22. torej, saj, torej, torej, saj 23. POJASNILO in SKLEP/TRDITEV SKLEP/TRDITEV in POJASNILO Peter je res zelo prijazen fant, saj se je sam ponudil za pomoč pri pripravi piknika. Na pomivalnem stroju ne gori kontrolna lučka, torej se je pokvaril. 24. ker, saj, saj, ker, ker, saj 25. da, čeprav, saj, ker, ko

Viri Marjan Raztresen, Učne ure hribolazenja (prirejeno), Delo 27. 7. 2005.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 90

1/5/06 10:19:36 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V OCENI sporočevalec vrednoti (tj. hvali ali ) umetniško ali strokovno delo (npr. , film, TV-oddajo, gledališko, operno ali baletno predstavo, , razstavo ipd.) in skuša z njo vplivati na prejemnikovo mnenje. Ocena je objavljena v množičnih občilih, torej je besedilo. Tvorec v oceni najprej navede splošne podatke o delu, ki ga ocenjuje, nato pa vsebino ovrednoti z izrazi (npr. izvrsten, napet). Svoje mnenje skuša tudi utemeljiti. Ker gre za njegovo osebno mnenje, se mora pod oceno z imenom in priimkom.

V OCENI sporočevalec vrednoti (tj. hvali ali graja) umetniško ali strokovno delo (npr. knjigo, film, TV-oddajo, gledališko, operno ali baletno predstavo, koncert, razstavo ipd.) in skuša z njo vplivati na prejemnikovo mnenje. Ocena je objavljena v množičnih občilih, torej je javno besedilo. Tvorec v oceni najprej navede splošne podatke o delu, ki ga ocenjuje, nato pa vsebino ovrednoti z vrednotenjskimi izrazi (npr. izvrsten, napet). Svoje mnenje skuša tudi utemeljiti. Ker gre za njegovo osebno mnenje, se mora pod oceno podpisati z imenom in priimkom. 91

SZVD9 pri za ucitelje.indd 91

1/5/06 10:19:36 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ko združujemo proste povedi (npr. Triglav je najvišja slovenska gora. Visok je 2.864 metrov.) v zloženo poved, uporabimo na začetku drugega stavka –veznik ali namreč, in sicer tedaj, če v drugem stavku pojasnjujemo mnenje/sklep, ki je izražen v prvem stavku (npr. Triglav je najvišja slovenska gora, je visok 2.864 metrov oz. Triglav je najvišja slovenska gora, visok je 2.864 metrov); ali –veznik , in to tedaj, če v drugem stavku navajamo mnenje/sklep, do katerega smo prišli na podlagi dokaza, izraženega v prvem stavku (npr. Triglav je visok 2.864 metrov, je najvišja slovenska gora).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 92

1/5/06 10:19:37 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ko združujemo proste povedi (npr. Triglav je najvišja slovenska gora. Visok je 2.864 metrov.) v zloženo poved, uporabimo na začetku drugega stavka - veznika saj ali namreč, in sicer tedaj, če v drugem stavku pojasnjujemo mnenje/sklep, ki je izražen v prvem stavku (npr. Triglav je najvišja slovenska gora, saj je visok 2.864 metrov oz. Triglav je najvišja slovenska gora, visok je namreč 2.864 metrov); ali - veznik torej, in to tedaj, če v drugem stavku navajamo mnenje/sklep, do katerega smo prišli na podlagi dokaza, izraženega v prvem stavku (npr. Triglav je visok 2.864 metrov, torej je najvišja slovenska gora).

SZVD9 pri za ucitelje.indd 93

1/5/06 10:19:38 AM

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo.

Delo sreda, 27. julija 2005

Učne ure hribolazenja Marjan Raztresen Bojan Rotovnik (in drugi): Planinska šola Planinska zveza Slovenije, Ljubljana 2005 336 strani, 4948 SIT

biskovalcem gora bo nadvse koristila knjiga Planinska šola, ki je izšla pri PZS, saj bodo v njej kljub svojim dosedanjim gorskim izkušnjam zagotovo našli veliko novega. Planinstvo je tvegana dejavnost, vendar lahko tveganje s premišljenim obnašanjem v gorah omejimo na najmanjšo možno mero: na pot se je treba vsestransko pripraviti, v gorah je treba upoštevati vse napotke in namige iz narave ter pravočasno odnehati, če se pojavijo zdravstvene ali kondicijske težave, če se poslabša vreme ipd. O tem in še o marsičem drugem, na kar naj bi bili pozorni obiskovalci gorskega sveta, govori knjiga s strogim naslovom Planinska šola. V bistvu je učbenik, ki so ga pripravili znani in uveljavljeni slovenski vrhunski gorniki, izvrstni poznavalci področij, pomembnih za varno in pri-

jetno preživljanje časa v gorski naravi. Čeprav je to učbenik hoje po gorah (marsikomu se zdi smešno, da se je hoje po hribih treba učiti, vsakomur pa je jasno, da se je treba naučiti smučati in plavati!), je knjiga tudi prijetno in zabavno branje, saj se v marsikaterem odstavku zdi, kot da bi brali o doživetjih v divjini, kot jih je v svojih romanih popisal Karl May. Vsebina knjige je razdeljena na osem obsežnih poglavij – od splošno kulturnih in socioloških osnov planinstva (npr. zgodovina planinstva in domače planinske organizacije) do predstavitve zelo konkretnega bivanja v gorski naravi. Mogoče bo praktičen planinec preskočil poglavja o družabnostih v gorah, o zgodovini gorske reševalne službe, o gorski pokrajini in njenem varovanju, gotovo pa ga bodo pritegnile zanimivo napisane strani o planinskih poteh, o pripravah na turo, o pogosto hitro spremenljivem gorskem vremenu, o osebni in tehnični op-

remi ter o prehrani in gibanju v gorah. Pisci knjige so mislili prav na vsak korak v gorah, saj pišejo npr. o tem, kaj naj bi vzeli s seboj na različno težke ture in kako naj bi načrtovali planinske poti, kako naj bi ukrepali, če se prijetno gorsko potovanje sprevrže v nesrečo ipd. Še zlasti začetniki si morajo vzeti k srcu besede odličnega poznavalca gorskega sveta Bojana Pollaka, soavtorja knjige, ki pravi: »Pri hoji v gore in planine lahko padete, lahko vas zadenejo kamenje in kosi ledu, lahko vas zasuje plaz, na vas vplivajo mraz in sonce, vročina, izčrpanost in mnogi drugi dejavniki ter povzročijo poškodbe ali celo smrt. Zato se ne odpravljajte na ture, za katere predvidevate, da jim ne boste kos ali da bi bile na meji vaših zmogljivosti. Upoštevajte tudi pravilo postopnosti: začnite z lahkimi in nezahtevnimi turami; ko pa si pridobite dovolj ustreznih izkušenj in kondicije, se odpravite na zahtevnejše poti.«

SZVD9 pri za ucitelje.indd 94

1/5/06 10:19:38 AM

Obkroži. Kdo je napisal besedilo? a) Bojan Pollak. b) Skupina izkušenih planincev. c) Bojan Rotovnik (in drugi). č) Marjan Raztresen.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

O čem govori besedilo? a) O hoji v gore. b) O nevarnostih v gorah. c) O knjigi. č) O dobrih poznavalcih gora. Besedilo je a) pogovor o knjigi. b) reklama za knjigo. c) opis knjige. č) ocena knjige. Kdo je napisal knjigo? a) Bojan Pollak. b) Skupina izkušenih planincev. c) Bojan Rotovnik. č) Marjan Raztresen. 2. Dopolni. Naslov knjige je

Naslov besedila v 1. nalogi je

Besedilo iz 1. naloge je izšlo v Knjiga je izšla pri

. .

3. Obkroži črko pred pravilnimi odgovori. Kaj si iz besedila v 1. nalogi izvedel o knjigi? a) Da ima 336 strani. b) Da stane slabih 5000 SIT. c) Da je to učbenik za srednjo šolo. č) Da je v njej osem poglavij. d) Da govori tudi o zgodovini planinstva. e) Da najdemo v njej podatke o gorski reševalni službi. Pri tistih odgovorih, pred katerimi nisi obkrožil črke, napiši na črte na desni strani pravilno trditev. 95

SZVD9 pri za ucitelje.indd 95

1/5/06 10:19:40 AM

4. Obkroži črko pred nepravilnim odgovorom. Komu je po mnenju pisca besedila iz 1. naloge namenjena knjiga? a) Vsem ljudem. b) Dolgoletnim planincem. c) Planincem začetnikom. č) Učencem v šolah.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

5. a) Ali pisec besedila iz 1. naloge priporoča knjigo? Iz prvega odstavka besedila izpiši glagol in prislov, iz katerih se to vidi.

b) Kakšni so pisci te knjige? Izpiši pridevnike iz tretjega odstavka v besedilu iz 1. naloge.

c) Kako je napisana knjiga? Izpiši pridevnika iz zadnje povedi v tretjem odstavku besedila iz 1. naloge.

Izpiši prislov iz druge povedi četrtega odstavka besedila iz 1. naloge.

6. Ali pisec besedila omenja katero pomanjkljivost knjige?

7. Obkroži črko pred napačno trditvijo. Tvorcu besedila je knjiga všeč, ker a) je koristna. b) je zabavna. c) je kratka. č) je zanimiva. 8. Odgovori. Zakaj pisec besedila iz 1. naloge piše, da ima knjiga strog naslov (v 3. odstavku)?

Kaj pomeni beseda kondicija (v zadnjem odstavku)?

9. V besedilu iz 1. naloge poišči sopomenko za besedo – hribolazenje: – tura: 10. Iz besedila v 1. nalogi izpiši tri besede, ki spadajo v besedno družino s korenom -gor-.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 96

1/5/06 10:19:40 AM

11. Iz zadnjega odstavka besedila iz 1. naloge izpiši stalni besedni zvezi in razloži, kaj pomenita.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

12. V naslednji povedi obkroži samostalnike, nato napiši pod njimi na prvo črto njihovo sklanjatev, na drugo črto pa njihov sklon. Mogoče bo praktičen planinec preskočil poglavja o družabnostih v gorah, o zgodovini

gorske reševalne službe, o gorski pokrajini in njenem varovanju, gotovo pa ga bodo pritegnile

zanimivo napisane strani o planinskih poteh, o pripravah na turo, o pogosto hitro spremenljivem

gorskem vremenu, o osebni in tehnični opremi ter o prehrani in gibanju v gorah.

13. Iz naslednje povedi izpiši glagole in jim določi osebo, število, naklon, časovno obliko in trajanje. Upoštevajte tudi pravilo postopnosti: začnite z lahkimi in nezahtevnimi turami; ko pa si pridobite dovolj ustreznih izkušenj in kondicije, se odpravite na zahtevnejše poti.

GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

NAKLON

ČASOVNA OBLIKA

TRAJANJE

14. Katere podčrtane besede v naslednji povedi spadajo med predloge in katere med veznike? Upoštevajte tudi pravilo postopnosti: začnite z nezahtevnimi turami; ko pa si pridobite dovolj ustreznih izkušenj in kondicije, se odpravite na zahtevnejše poti. Predlog:

Veznik:

Odgovori. Katera od (nepodčrtanih) besed v navedeni povedi je členek? 97

SZVD9 pri za ucitelje.indd 97

1/5/06 10:19:41 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

15. Obkroži odvisnik. Obiskovalcem bo koristila knjiga Planinska šola, ki je izšla pri PZS. Kaj storiti, če se pojavijo zdravstvene težave? Čeprav je to učbenik hoje po gorah, je zabavno branje. Kar je napisano v tej knjigi, vam bo v pomoč pri hoji v gore. Pisci so napisali, kako se pripraviti na turo. Na črte napiši vrsto odvisnika. 16. Na krajšo črto napiši, katera poved je tvorna in katera netvorna. Nato tvorne povedi zamenjaj z netvornimi in narobe; napiši jih na daljšo črto. Vsebina je bila razdeljena na osem poglavij.

Planinca so zadeli kamenje in kosi ledu.

Pisci bodo v knjigi napisali veliko nasvetov.

17. Naslednje dvojice prostih povedi združi v zloženo poved. Vstavi veznik saj ali torej in pazi na vejico. Knjiga bo koristila tudi obiskovalcem gora. V knjigi bodo našli marsikaj novega. Planinstvo je tvegana dejavnost. Na planince prežijo številne nesreče. Knjiga Planinska šola je zabavna. Knjiga Planinska šola spominja na knjige Karla Maya. To vprašanje je najtežje. Doslej še nihče ni odgovoril na to vprašanje. Sosedov pes ni nevaren. Še nikogar ni ugriznil.

18. Naslednje dvojice povedi poveži z veznikom namreč. Najvišji hrvaški vrh Troglav je nižji od Triglava. Troglav je visok samo 1966 metrov.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 98

1/5/06 10:19:42 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Lignit je najslabša vrsta premoga. Lignit ne daje veliko toplote.

To je odličen rusko-slovenski in slovensko-ruski slovar. Slovar sta sestavila najboljša poznavalca ruščine.

Soseda je umrla naravne smrti. Na sosedinem truplu niso odkrili znakov nasilja.

19. Povedi dopolni s pojasnilom. Kateri veznik boš vpisal: in, vendar, ali, temveč tudi, ker, saj torej? Ana je alergična na cvetni prah, Bine je najboljši učenec v razredu, Bliža se zima, Neža je bila zelo dobro razpoložena, 20. Naslednje dvojice prostih povedi združi v zloženo poved. Vstavi veznik saj ali torej in pazi na vejico. Otrok ima vročino, izpuščaje po telesu, pekoče oči in suho kašlja. Otrok ima ošpice.

Cel večer je razmišljala o popoldanski televizijski oddaji. Televizijska oddaja ji je bila všeč.

Iz juhe se še kadi. Juha je zelo vroča.

Franci ni z nikomer spregovoril besede. Franci je bil spet užaljen.

Na moji bančni kartici so tvoji prstni odtisi. Ti si spet uporabljal mojo bančno kartico.

21. Dopolni s sklepom. Cunamiji so valovi, ki so v bližini obale visoki kar 30 m,

Temperatura se je letos avgusta povzpela na 34 ºC,

V opravičilu ni bil naveden vzrok odsotnosti,

Viki Grošelj je splezal na deset osemtisočakov,

. 99

SZVD9 pri za ucitelje.indd 99

1/5/06 10:19:43 AM

22. Vstavi saj ali torej.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ta učbenik je izšel leta 2001, Urško dobro poznam,

ni najnovejši. je moja sošolka od 1. razreda osnovne šole dalje.

Otrok ima umazane hlače,

je padel v blato.

Videla sem tesarjev avto, Ti si ukradel sladkarije,

je prišel točno. jih imaš na videoposnetku polne žepe.

23. Najprej določi, kaj je izraženo v prvem in kaj v drugem stavku naslednjih povedi. Izbiraj med: SKLEP/TRDITEV in POJASNILO. Peter se je sam ponudil za pomoč pri pripravi piknika, torej je res zelo prijazen fant.

Pomivalni stroj se je pokvaril, saj ne gori kontrolna lučka.

Poved, v kateri drugi stavek izraža sklep/trditev, pretvori tako, da bo v drugem stavku namesto sklepa pojasnilo. Poved napiši.

Poved, v kateri pa drugi stavek izraža pojasnilo, pretvori tako, da bo v drugem stavku namesto pojasnila sklep/trditev. Poved napiši.

24. Vstavi saj ali ker. Tomaž si je kupil računalnik,

ga potrebuje za pripravo arhitekturnih projektov.

Tomaž si je kupil računalnik,

sem ga videla v njegovi delovni sobi.

Gospodinja je pripravila odlične zrezke, Gospodinja je pripravila odlične zrezke,

se je meso kar raztopilo v ustih. je upoštevala nasvete znanega kuharskega

mojstra. Tujcem je Slovenija zelo všeč,

je pokrajinsko tako raznolika.

Tujcem je Slovenija zelo všeč,

jo radi obiščejo vsako leto.

25. Izberi ustrezni veznik; izbiraj med ko / saj / ker / da /čeprav. Petošolci iz OŠ Pirniče so obiskali Vrbo,

bi si ogledali Prešernovo rojstno hišo.

Petošolci iz OŠ Pirniče so obiskali Vrbo,

niso imeli več veliko časa.

Petošolci iz OŠ Pirniče so obiskali Vrbo,

so njihova imena napisana v knjigi obiskovalcev.

Petošolci iz OŠ Pirniče so obiskali Vrbo,

se je tam rodil France Prešeren.

Petošolci iz OŠ Pirniče so obiskali Vrbo, 100

so se vračali iz Kranjske Gore.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 100

1/5/06 10:19:44 AM

6 Popeljem te …

str. 75−87, predvideno število ur: 8

Operativni cilji enote: – branje in gledanje/poslušanje neumetnostnega besedila (opisa poti), – razumevanje besedila (tj. prepoznavanje teme in bistvenih podatkov), – znajdenje v besedilu, – pomnjenje podatkov, – prepoznavanje značilne zgradbe opisa poti, – prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin v opisu poti, – povzemanje značilnosti opisa poti, – uporaba znanja – tvorjenje opisa poti, – govorno nastopanje, – presojanje govornih nastopov in utemeljevanje svojega mnenja, – raba pravilnega protivnega veznika, – izrekanje nasprotja/neskladja oz. tvorjenje prirednih protivnih povedi, – prepoznavanje povedi z nasprotjem/neskladjem, – raba vejice pred protivnimi vezniki, – obvladanje strategije oz. merila za določanje števila stavkov, – ločevanje prostih/enostavčnih in zloženih/večstavčnih povedi, – obvladanje strategije oz. merila za določanje dveh vrst zloženih povedi, – ločevanje podredno zloženih povedi od priredno zloženih, – raba pravilnih prirednih veznikov, – določanje pomenske podstave dopolnjevalnega stavka v priredno zloženi povedi, – poimenovanje vrst priredij, – razumevanje in raba strokovnih izrazov priredno in podredno zložena poved, vezalno, stopnjevalno, ločno, protivno, posledično, pojasnjevalno in sklepalno priredje. Splošni didaktični nasveti: – Učenci naj samostojno rešujejo naloge. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja naloge). – Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko učenci že sami rešijo nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati) – učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah učencev, s priloženim snopičem Rešitve ipd. – Pri preverjanju rešitev naj učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o napakah oz. težavah pri reševanju (za pojasnjevanje in poročanje naj mu ne bo škoda časa). – V t. i. dialoških nalogah naj učitelj vodi pogovor. Če se njegova vprašanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo učenci to besedilo ali primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov.

101

SZVD9 pri za ucitelje.indd 101

1/5/06 10:19:45 AM

Temeljna ciljna tema: Opis poti/potovanja. Pot/potovanje proti izbranemu cilju sestoji iz več delov oz. etap; te potekajo od kraja do kraja oz. od znamenitosti do znamenitosti in si sledijo v danem zapovrstju. Določimo jih tako, da zaznamujemo vse kraje/točke, v katerih naša pot zavije na levo ali desno oz. v katerih si lahko odpočijemo ali ogledamo znamenitosti. Pot/potovanje je torej postopek, tj. ponavljajoči se potek etap (korakov/faz), ki so skrbno načrtovane in vodijo k določenemu cilju. Opis poti je torej opis postopka – v njem namreč v pravilnem časovnem zapovrstju naštejemo etape potovanja, in sicer tako, da navedemo imena krajev/točk, v katerih zavijemo na levo ali desno ali v katerih se ustavimo (za počitek ali za ogled znamenitosti); poleg tega pogosto navedemo še oddaljenost (tj. število kilometrov) med začetno in končno točko etape ter opišemo lego in posebnosti oz. znamenitosti kraja, pokrajine ali poti. V opisu poti je veliko glagolov – vsi so načeloma v t. i. brezčasnem sedanjiku; tisti glagoli, s katerimi poimenujemo etape/korake poti, so v obliki za 2. osebo ednine (npr. se napotiš, prideš, se ustaviš, nadaljuješ) ali 1. osebo množine (npr. se napotimo, pridemo …); tisti pa, s katerimi opisujemo lego, posebnosti, znamenitosti kraja …, so v obliki za 3. osebo ednine ali množine (npr. se razprostre, obkrožajo, pozdravlja). Opisu poti je za večjo nazornost in razumljivost pogosto dodano slikovno gradivo, npr. skica, zemljevid, fotografija poti, kraja ali znamenitosti. Opozorilo: Učenci delajo pri opisovanju poti/potovanja naslednje napake: – tvorijo nerazumljivo besedilo – in sicer zato, ker ne znajo razdeliti poti na jasno razvidne etape ali ker teh ne znajo predstaviti razumljivo ali v pravilnem časovnem zaporedju, – »zaidejo« v pripovedovanje o svojih ali tujih potovalnih izkušnjah oz. doživetjih (tj. o tem, kako so potovali in kaj se jim je pri tem zgodilo). Učitelj naj se zaveda, da so za opisovanje poti potrebne naslednje zmožnosti: – poznavanje poti, – zmožnost členjenja poti na smiselne etape, – zmožnost razvrščanja etap v smiselno zapovrstje, – poimenovalna/besedna zmožnost in – upovedovalna/skladenjska zmožnost. Zato naj spodbuja učence k risanju poti »po nareku« in k opisovanju poti ob slikovnem gradivu (torej h glasnemu »branju« zemljevidov/skic/načrtov), nato pa še k risanju in opisovanju poti »po spominu« (npr. svoje poti v šolo, k prostočasnim dejavnostim, k starim staršem/sorodnikom, na izletniško točko ipd.). Poimenovalno zmožnost učencev naj sistematično razvija s t. i. vajami za bogatenje besednega zaklada (npr. s poimenovanjem vrste površja in naselja, naslikanih ali umišljenih zgradb, naravnih in kulturnih znamenitosti); njihovo upovedovalno/skladenjsko zmožnost pa z urejanjem/razvrščanjem etap v pravilno zapovrstje in s prepoznavanjem napačno razvrščenih etap v opisu poti ipd. Učitelj mora poznati in obvladati značilnosti opisovanja poti/potovanja; le tako bo prepoznal učenčeve napake in ga skrbno vodil pri opisovanju ter mu tako bogatil »sporazumevalno doto« za vse življenje; opisovanje postopka (npr. poti) je namreč eden od temeljnih načinov sporočanja v vsakdanjem življenju (pogosto izrekamo ali sprejemamo navodila za delo). 102

SZVD9 pri za ucitelje.indd 102

1/5/06 10:19:45 AM

Učenci so sprejemali, opazovali in tvorili opis postopka že v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 22. V kuhinji, 2. del, 68–75), 6. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 19. Ni časa za dolgčas, 2. del, 70–81) in v 8. razredu (N. Cajhen idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan, 2004, 5. Kako naj to naredim?, 68–85). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj pokaže učencem prosojnico s skico krajše poti v okolici šole/kraja (pri izdelavi prosojnice se lahko zgleduje po skici iz 5. naloge; pazi naj, da bodo na prosojnici napisana tudi imena krajev). Nato naj izbere učenca in mu naroči, naj opiše pot od izhodišča do cilja. Preostali učenci naj poslušajo sošolca in mu po potrebi pomagajo. Nato naj vsi učenci preberejo besedilo iz te naloge.

Učenci naj se pripravijo na pogovor – preberejo naj vprašanja in razmišljajo o odgovorih. Nato naj učitelj vodi pogovor (z vprašanji iz te naloge); učenci naj si pri odgovarjanju pomagajo z izhodiščnim besedilom ali s svojimi zapiski.

3.–5.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo naloge (en učenec naj ima odprto stran z izhodiščnim besedilom, drugi pa z nalogami); učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Nato naj poročajo učitelju o svojih težavah pri reševanju in o napakah.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi, nato pa še z rešitvami v priloženem snopiču. Učitelj naj se z učenci pogovarja tudi o tem, katera glagolska časovna oblika prevladuje pri naslednjih šolskih predmetih: pri geografiji, zgodovini, biologiji, fiziki, kemiji, tehniki in tehnologiji. Učenci naj povedo še, zakaj prevladuje prav ta. (Rešitve za učitelje: Pri geografiji prevladuje sedanjik, ker gre za opisovanje celin, držav, podnebja, rastlinstva, površja … Pri zgodovini prevladuje preteklik, ker gre za pripovedovanje o enkratnih preteklih dogodkih. Pri biologiji, fiziki, kemiji, tehniki in tehnologiji prevladuje sedanjik, ker gre za opisovanje (naravnih) pojavov, postopkov, bitij, naprav …

7.–8.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; rešitve naj se preverijo frontalno.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reši nalogo večina učencev, naj učitelj izbere dva učenca – prvi naj javno prebere urejene povedi iz 3. naloge, drugi pa besedilo iz 9. naloge. Učenci naj povedo, katero besedilo je pripoved o enkratnem dogodku in katero je opis poti; učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju odgovorov.

10.–12.

Učenci naj rešujejo naloge samostojno; če ne znajo rešiti 12. naloge, naj si pomagajo s SSKJ (zato mora biti v razredu vsaj en izvod slovarja). Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi ali z rešitvami v priloženem snopiču.

13.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in se tako pripravijo na pogovor (ob vprašanjih iz te naloge). Predstavniki dvojic naj javno predstavijo prvi odgovor, nato pa še drugega.

14.

To nalogo naj učenci naredijo doma. V šoli naj se rešitve preverijo frontalno; učenci naj povedo, zakaj niso izbrali tudi drugih ponujenih možnosti.

15.–16.

Učitelj naj učencem na vseh treh ravneh naroči, naj si izberejo 15. ali 16. nalogo ter se doma pripravijo na govorni nastop; izdelajo naj še skico svoje poti (in sicer na prosojnico ali plakat). V šoli naj nekaj učencev govorno nastopi (ob grafični ponazoritvi svoje poti); sošolci naj jih pozorno poslušajo in si beležijo svoja opažanja. Učitelj naj po vsakem govornem nastopu spodbuja učence k presojanju.

17.

Učitelj naj učencem napove gledanje/poslušanje posnetka neke poti. Učencem na višji ravni naj naroči, naj si pred gledanjem posnetka ogledajo skico poti v 21. nalogi; nato naj jih vpraša, po kateri slovenski pokrajini vodi pot, ki je opisana na posnetku.

103

SZVD9 pri za ucitelje.indd 103

1/5/06 10:19:46 AM

18.–20.

Učenci naj rešujejo naloge samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev.

21.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo; pomagajo si lahko tudi z zemljevidom Slovenije. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Nato naj poročajo učitelju o svojih težavah pri reševanju oz. o svojih napakah.

22.

Učenci naj v dvojicah skušajo odgovoriti na vprašanje iz te naloge. Nato naj sodelujejo v javnem pogovoru, ki naj ga vodi učitelj; ta naj učence spodbuja k pojasnjevanju odgovorov. Dva izbrana učenca naj pojasnita odločitev avtorja posnetka, zakaj se je odločil za opis prav te poti; presojajo naj tudi glasbo na posnetku in bralčevo interpretacijo besedila. Učitelj naj učencem predstavi tudi igralca, ki je bral besedilo (njegovi podatki so napisani v knjižici ob videokaseti).

23.

Učitelj naj učencem napove ponovno gledanje posnetka; hkrati naj jim naroči, naj preletijo 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. nalogo ter napišejo tiste rešitve, ki jim takoj padejo na um. Rešitev naj ne preverja, pač pa naj učencem naroči, naj si med gledanjem posnetka tudi kaj zapišejo. Nato naj predvaja posnetek.

24.–25.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogi. Učitelj naj spremlja njihovo delo, jim po potrebi pomaga in individualno preverja rešitve.

26.

Učitelj naj vodi pogovor (z vprašanji iz te naloge).

28.–34.

Te naloge naj učenci rešujejo doma (vendar ne vsi vseh – upoštevajo naj zaznamovane ravni). Učitelj naj se odloči za razne načine preverjanja rešitev; učence naj spodbuja k pojasnjevanju rešitev ali k navajanju razlogov za rabo dane jezikovne prvine.

Ciljna tema prvega podpoglavja: Protivno razmerje. Ljudje pogosto govorimo/pišemo o dejanjih/stanjih/lastnostih, ki se med seboj ne skladajo oz. si nasprotujejo (npr. Iskal je zaklad. Ni ga našel; Knjigo sem prebrala. Pozabila sem jo vrniti v knjižnico). Neskladna ali nasprotujoča si dejanja/stanja lahko izražamo ločeno (tj. s samostojnima povedma, prim. Iskal je zaklad. Ni ga našel.) ali povezano, tj. z večstavčno, npr. dvostavčno povedjo, v kateri je med stavkoma t. i. protivno razmerje – to je izraženo z veznikom toda, ampak (ta je zaznamovan pogovorno), vendar, temveč, marveč, a, ali, pa (npr. Iskal je zaklad, vendar ga ni našel; Knjigo sem prebrala, vendar sem jo pozabila vrniti v knjižnico). Opozorilo: Cilj tega podpoglavja je predvsem razvijanje učenčeve upovedovalne/skladenjske zmožnosti – učenci namreč izražajo nasprotje/neskladje s pravilnim veznikom, dopolnjujejo povedi z nasprotjem/neskladjem, združujejo zveze povedi v večstavčne priredne protivne povedi ipd. Ob tem razvijajo tudi svojo pravopisno zmožnost, tj. utrjujejo rabo vejice pred protivnimi vezniki, torej tudi pred pa (tako prepoznavajo njegovi različni vlogi, tj. vezalno in protivno). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–6.

104

SZVD9 pri za ucitelje.indd 104

1/5/06 10:19:46 AM

Ciljna tema drugega podpoglavja: Priredno zložene povedi. Poved je zaokrožena množica pomensko in oblikovno povezanih besed, ki nekaj pomeni in je nastala v določenih okoliščinah. Če je zapisana, je njen začetek zaznamovan z veliko začetnico, konec pa s končnim ločilom; če je izgovorjena, se navadno začne z višjim tonom in konča s končno intonacijo. Poved lahko opazujemo z raznih vidikov – eden od njih je število stavkov (in to je povezano s številom osebnih glagolskih oblik). Glede na število stavkov so povedi enostavčne ali večstavčne (prim. Pred uporabo izdelka natančno preberite navodila – Cesta je bila poledenela, zato je prišlo do verižnega trčenja); enostavčnim povedim pravimo tudi proste, večstavčnim pa zložene. Zložene povedi so pomensko in strukturno zelo raznovrstne. Najbolj znana je delitev zloženih povedi na priredne in podredne; ta temelji na opazovanju pomenske povezanosti drugega/dopolnjevalnega stavka s prvim/izhodiščnim stavkom – tj. ali drugi/dopolnjevalni stavek pomensko dopolnjuje ves prvi stavek ali le njegov del (prim. Cesta je bila poledenela, zato je prišlo do verižnega trčenja – Varilec si je nadel očala, ker mora biti pri svojem delu primerno zaščiten). Če drugi stavek pomensko dopolnjuje ves prvi stavek, je z njim enakovreden; če pa drugi stavek pomensko dopolnjuje le del prvega stavka, je s prvim stavkom neenakovreden, torej mu je podrejen. Povedi iz enakovrednih stavkov so zložene priredno, povedi iz neenakovrednih stavkov pa so zložene podredno. Priredno zložene povedi lahko brez težav razdružimo v samostojne povedi (prim. Cesta je bila poledenela, zato je prišlo do verižnega trčenja ‡ Cesta je bila poledenela. (Zato) je prišlo do verižnega trčenja), podredno zloženih povedi pa ne (prim. Varilec si je nadel očala, ker mora biti pri svojem delu primerno zaščiten ‡ Varilec si je nadel očala. Ker mora biti pri svojem delu primerno zaščiten). Priredno zložene povedi so torej iz enakovrednih stavkov – ti pa so med seboj v vezalnem, stopnjevalnem, ločnem, protivnem, posledičnem, pojasnjevalnem ali sklepalnem razmerju. Zato ločimo 7 vrst priredij, in sicer: 1) vezalno (npr. Pred uporabo izdelka natančno preberite navodila in jih nato upoštevajte), 2) stopnjevalno (npr. Visok krvni tlak ne le škoduje srcu, temveč tudi slabša možnost mišljenja), 3) ločno (npr. Nahrbtnik lahko prenašate na hrbtu ali ga nosite v roki kot potovalko), 4) protivno (npr. Iskal je zaklad, toda ni ga našel), 5) posledično (npr. Cesta je bila poledenela, zato je prišlo do verižnega trčenja), 6) pojasnjevalno (npr. Brižinski spomeniki so najstarejši zapis v slovenščini, saj izvirajo iz 10. stoletja), 7) sklepalno (npr. Na Kredarici sneži, torej je bila napoved vremenoslovcev pravilna). Naštete vrste priredij so malce drugačne od tistih, ki jih v svojih delih navaja J. Toporišič – ta tudi navaja 7 vrst priredij, in sicer vezalno, stopnjevalno, ločno, protivno, posledično/sklepalno, pojasnjevalno in vzročno. V učnih načrtih za osnovno in srednjo šolo ter v učnem gradivu, nastalem po teh učnih načrtih, so enako obravnavane prve 4 vrste priredij (tj. vezalno, stopnjevalno, ločno in protivno), preostale 3 pa ne, in sicer: – ne govorimo o enem variantnem posledičnem/sklepalnem razmerju, temveč ločimo dve samostojni vrsti, tj. posledično priredje in sklepalno priredje (utemeljenost te delitve je predstavljena v 5. enoti tega priročnika, in sicer v tistem delu 1. podpoglavja, ki se začenja s povedjo »Učenci pogosto tudi ne ločijo mnenja/sklepa od posledice (prim. Ana je med pogovorom večkrat zadremala, torej je zaspana – Ana že celo noč bedi ob bolniku, zato je zaspana), čeprav je med njima nekaj razlik /…/.«); – ne govorimo o vzročnem priredju, temveč namesto njega o pojasnjevalnem priredju; utemeljenost tega drugačnega pojmovanja je predstavljena v 5. enoti tega priročnika, in sicer v tistem delu 1. podpoglavja, ki se začenja s povedjo »Učenci pogosto ne ločijo pojasnila od vzroka – zanje je vse samo vzrok, in sicer zato, ker ne razmišljajo o njuni različni logičnopomenski podstavi (prim. Ana je zaspana, saj je med pogovorom že večkrat zadremala – Ana je zaspana, ker že celo noč bedi ob bolniku).« 105

SZVD9 pri za ucitelje.indd 105

1/5/06 10:19:47 AM

Danes določamo vrste priredij na osnovi tega, s katerim podatkom drugi/dopolnjevalni stavek dopolnjuje prvega/osnovnega: 1) Če dopolnjevalni stavek dopolnjuje osnovnega s podatkom o sočasnem ali o zaporednem dogodku, govorimo o vezalnem priredju (prim. Skisano mleko postane grudičasto in spremeni okus; Pred uporabo izdelka natančno preberite navodila in jih nato upoštevajte); sočasnost in zaporednost sta v priredno zloženih povedih izraženi z vezniki in, pa, ter. 2) Če dopolnjevalni stavek dopolnjuje osnovnega s podatkom o sočasnem ali o zaporednem dogodku, hkrati pa poudarja še njegovo nenavadnost/nepričakovanost, govorimo o stopnjevalnem priredju (prim. Visok krvni tlak ne škoduje le srcu, temveč tudi slabša možnost mišljenja); nenavadnost/nepričakovanost je izražena z dvodelnimi vezniki ne samo/ne le – temveč tudi/marveč tudi/ampak tudi, ne – ne, niti – niti. 3) Če dopolnjevalni stavek dopolnjuje osnovnega z izbirno možnostjo, govorimo o ločnem priredju (prim. Nahrbtnik lahko prenašate na hrbtu ali ga nosite v roki kot potovalko); izbirnost izražamo z dvodelnima veznikoma ali – ali, bodisi – bodisi. 4) Če dopolnjevalni stavek dopolnjuje osnovnega z neskladnim ali nasprotnim dogodkom, govorimo o protivnem priredju (prim. Iskal je zaklad, toda ni ga našel); neskladnost/nasprotje izražamo z vezniki toda, ampak, temveč, marveč, a, ali, pa. 5) Če dopolnjevalni stavek vsebuje posledico dejanja/stanja … iz osnovnega stavka, govorimo o posledičnem priredju (prim. Cesta je bila poledenela, zato je prišlo do verižnega trčenja); posledičnost izražamo z veznikom zato. 6) Če dopolnjevalni stavek dopolnjuje trditev iz osnovnega stavka z logičnim pojasnilom/dokazom, govorimo o pojasnjevalnem priredju (prim. Brižinski spomeniki so najstarejši zapis v slovenščini, saj izvirajo iz 10. stoletja); pojasnjevanje izražamo z vezniki saj, kajti, namreč. 7) Če dopolnjevalni stavek dopolnjuje osnovnega s sklepom, izpeljanim iz ugotovitve v osnovnem stavku, govorimo o sklepalnem priredju (prim. Na Kredarici sneži, torej je bila napoved vremenoslovcev pravilna); sklepanje izražamo z vezniki torej, zatorej, potemtakem. Opozorilo: Avtorice delovnih zvezkov smo se odločile za postopno obravnavo zloženih povedi; to pomeni, 1) da v osnovni šoli načeloma obravnavamo samo dvostavčne povedi (le učenci z višje ravni v 9. razredu razčlenjujejo v 7. enoti tudi tristavčne povedi) /to naj upoštevajo tudi učitelji/ in 2) da učenci najprej obravnavajo podredno zložene povedi (v 8. razredu), nato pa priredno zložene (v 9. razredu). Podredno zloženim povedim smo dale prednost zato, ker je v njih lažje prepoznati vlogo drugega/dopolnjevalnega stavka in ker po drugem, tj. odvisnem stavku vprašujemo z vprašalnicami za stavčne člene (te pa učenci že poznajo). Ker vrste priredij danes določamo predvsem na osnovi tega, s katerim podatkom dopolnjuje drugi/ dopolnjevalni stavek prvega/osnovnega, se mora pozornost učiteljev premakniti od mehaničnega učenja značilnih veznikov k razvijanju logičnega razmišljanja o pomenski podstavi dopolnilnih stavkov – za tvorjenje, razumevanje in razčlenjevanje priredno zloženih povedi je namreč temeljno razumevanje vloge oz. pomenske podstave dopolnjevalnih stavkov, šele nato pa obvladanje tipičnih veznikov. Zato je v naših DZ za drugo in tretje triletje veliko nalog za sistematično razvijanje učenčeve zmožnosti logičnega mišljenja in upovedovalne/skladenjske zmožnosti (tj. zmožnosti razumevanja in izrekanja logičnih razmerij v zloženih povedih). Vsi učenci se v 9. razredu srečajo s priredno zloženimi povedmi, in sicer jih v 4. in 5. enoti ter v prvem podpoglavju 6. enote tvorijo (tako razvijajo svojo upovedovalno/skladenjsko zmožnost); učenci višje ravni pa jih v tem, tj. drugem podpoglavju 6. enote še opazujejo in razčlenjujejo ter jim določajo vrsto – tako razvijajo še svojo metajezikovno zmožnost. 106

SZVD9 pri za ucitelje.indd 106

1/5/06 10:19:47 AM

Naloge v tem podpoglavju so zelo diferencirane, in sicer – vsi učenci utrjujejo svoje znanje o sestavi povedi (določajo število stavkov, prepoznavajo proste in zložene povedi, med temi pa še podredne in priredne) ter dopolnjujejo priredno zložene povedi s pravilnimi vezniki; – učenci s srednje in višje ravni še določajo, katero vrsto podatka vsebujejo dane priredno zložene povedi, ter prepoznavajo ustrezne veznike, – učenci na višji ravni pa ob tem še naštejejo vse vrste podatkov, ki jih lahko vsebuje dopolnjevalni stavek v priredno zloženih povedih, poimenujejo vseh sedem vrst priredij, prepoznavajo značilne veznike za vseh 7 vrst priredij ter določajo vrsto priredja v danih zloženih povedih. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–6.

Učitelj naj upošteva – predvideno in zaznamovano nivojsko obravnavo teh t. i. metajezikovnih nalog (oz. nalog za razvijanje metajezikovne zmožnosti) ter – predvideno zaporedje nalog (oz. predviden potek konstrukcije znanja o priredno zloženih povedih) – tega mu ni treba spreminjati, ker so naloge sestavljene in razvrščene tako, da se znanje postopoma in smiselno nadgrajuje. Zato naj učenci rešujejo naloge v danem zaporedju, in sicer sami ali v dvojicah oz. naj ene naloge rešujejo sami, druge pa v dvojicah. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; učence naj opozarja, naj ne hitijo z reševanjem, pač pa naj si vzamejo čas in naj pozorno preberejo vsako vprašanje/navodilo in naj razmišljajo o svojih rešitvah. Rešitve naj se preverijo na razne načine – individualno, frontalno, v priloženem snopiču ipd. Zelo pomembno pa je, da učitelj po vsaki rešeni nalogi spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev, k poročanju o težavah in napakah, k izrekanju prošnje za dodatna pojasnila ipd.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se naučil o opisu poti? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se naučil o združevanju prostih povedi v zloženo poved? (Dopolni poved.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Iz kakšnih stavkov so priredno zložene povedi? Katere vrste podatkov lahko vsebuje drugi stavek v priredno zloženi povedi? Katere vrste priredij ločimo? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

Viri Sebastjan Vehar, Pomjan in Vanganelsko jezero (prirejeno), v: Družinski kolesarski vodnik, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 2003, 40–41.

107

SZVD9 pri za ucitelje.indd 107

1/5/06 10:19:48 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V OPISU POTI sporočevalec v pravilnem zapovrstju naslovniku predstavi, kako se lahko kam pride. Pri tem našteje imena krajev/ točk, v katerih smer hoje/vožnje ali se , da se odpočijemo ali si ogledamo znamenitosti; pogosto so navedene tudi razdalja med kraji/točkami ter druge značilnosti poti. Glagoli so v ; tisti glagoli, s katerimi poimenujemo etape/korake poti, so v obliki za __. osebo ednine (npr. se ustaviš, nadaljuješ) ali __. osebo množine (npr. se ustavimo, nadaljujemo …); tisti pa, s katerimi opisujemo druge značilnosti poti, so v obliki za __. osebo ednine ali množine (npr. se razprostre, obkrožajo). Opisu poti je za večjo nazornost in razumljivost pogosto dodano slikovno gradivo, npr. skica, , fotografija poti, ali znamenitosti.

108

SZVD9 pri za ucitelje.indd 108

1/5/06 10:19:48 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V OPISU POTI sporočevalec v pravilnem časovnem zapovrstju naslovniku predstavi, kako se lahko kam pride. Pri tem našteje imena krajev/ točk, v katerih spremenimo smer hoje/vožnje ali se ustavimo, da se odpočijemo ali si ogledamo znamenitosti; pogosto so navedene tudi razdalja med kraji/točkami ter druge značilnosti poti. Glagoli so v sedanjiku; tisti glagoli, s katerimi poimenujemo etape/korake poti, so v obliki za 2. osebo ednine (npr. se ustaviš, nadaljuješ) ali 1. osebo množine (npr. se ustavimo, nadaljujemo …); tisti pa, s katerimi opisujemo druge značilnosti poti, so v obliki za 3. osebo ednine ali množine (npr. se razprostre, obkrožajo). Opisu poti je za večjo nazornost in razumljivost pogosto dodano slikovno gradivo, npr. skica, zemljevid, fotografija poti, kraja ali znamenitosti.

109

SZVD9 pri za ucitelje.indd 109

1/5/06 10:19:49 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Ko združujemo proste povedi (npr. Zdravnica mi je predpisala sirup. Pozabil sem nanj.) v zloženo poved, lahko uporabimo veznike , , , ali in s tem izrazimo nasprotje (npr. Zdravnica mi je predpisala sirup, sem nanj pozabil oz. Zdravnica mi je predpisala sirup, nanj sem pozabil).

Ko združujemo proste povedi (npr. Zdravnica mi je predpisala sirup. Pozabil sem nanj.) v zloženo poved, lahko uporabimo veznike vendar, toda, ampak, a ali temveč in s tem izrazimo nasprotje (npr. Zdravnica mi je predpisala sirup, vendar/ampak/a sem nanj pozabil oz. Zdravnica mi je predpisala sirup, toda nanj sem pozabil).

110

SZVD9 pri za ucitelje.indd 110

1/5/06 10:19:50 AM

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo. Ta kolesarski izlet poteka po asfaltu, vendar se izogiba prometnih cest. Primeren je za cestne in gorske kolesarje. Pot je dolga 20 kilometrov in ima 270 metrov višinske razlike. Pot začnemo v Kopru (nadmorska višina 10 m), in sicer med zgradbo podjetja Vinakoper in pokopališčem, tj. pred vhodom v vinotoč. Tam si lahko nastavimo števec na kolesu, da si bomo z njim pomagali pri štetju kilometrov. Takoj pri spomeniku, ki stoji pri zgradbi podjetja Vinakoper, se cesta razcepi; izberemo desni odcep mimo vasi Triban (n. m. 40 m). Ko pripeljemo do kapelice, zavijemo desno po glavni cesti. Na desni strani se nam kmalu odpre lep razgled na Vanganelsko dolino, polno sadovnjakov in vinogradov, po hribih pa se vidi več istrskih vasic. Ko prevozimo 3,8 km in imamo na levi strani zgradbo osnovne šole, zavijemo desno čez most proti Vanganelu (n. m. 27 m). Po 5 km vožnje vidimo na levi umetno Vanganelsko jezero. Pot nadaljujemo v klanec po ovinkasti cesti vse do Babičev (n. m. 170 m), od tod pred ostrim levim ovinkom pred avtobusno postajo (pri 7,2 km vožnje) zavijemo desno proti Pomjanu. Klanec je kar precej strm; od tod je lep razgled na dolino reke Dragonje na levi. Na vrhu hriba ob tabli Pomjan (n. m. 340 m) cesta najprej ostro zavije levo in takoj desno. Vožnjo nadaljujemo po glavni cesti skozi središče vasi Pomjan in nato do Šmarij (n. m. 280 m). 150 m pred šmarsko cerkvijo zavijemo desno na ozko lokalno pot, ki vodi navzdol v Šalaro. Po njej se peljemo do glavne ceste Koper–Dragonja, nato pa po tej še dober kilometer do parkirišča pri zgradbi Vinakoper. Komu je namenjeno besedilo? 2. Besedilo je a) poročilo o potovanju po kolesarski poti. b) pripoved o izletu s kolesom. c) opis krajev na kolesarski poti. č) opis kolesarske poti. 3. Kateri naslov bi dal besedilu?

4. Dopolni. Izhodišče poti je

, cilj poti je

111

SZVD9 pri za ucitelje.indd 111

1/5/06 10:19:51 AM

5. Kraje, ki jih omenja pisec besedila, vpiši v skico. DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VINAKOPER

6. Podčrtaj. V kateri slovenski pokrajini so kraji, ki si jih vpisal v 5. nalogi? V Beli krajini, na Gorenjskem, na Notranjskem, na Štajerskem, v Prekmurju, na Dolenjskem, na Primorskem, na Koroškem. 7. Obkroži črko pred nepraviln ima trditvama. a) V vasi Triban zavijemo desno pri šoli. b) V okolici Vanganela je veliko sadovnjakov in vinogradov. c) Takoj za Vanganelom zapeljemo čez most na glavno cesto. č) Od Kopra do Vanganelskega jezera je okoli pet kilometrov. d) Od Vanganelskega jezera do Babičev vodi ovinkasta in strma cesta. e) Dolino reke Dragonje lahko občudujemo na desni strani kolesarske poti. f) Pred Pomjanom je oster dvojni ovinek.

112

SZVD9 pri za ucitelje.indd 112

1/5/06 10:19:52 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

8. Izberi ustrezno besedo iz oklepajev in jo napiši v pravilni obliki. Vanganelsko jezero je (umeten/naraven)

Blizu Vanganela kolesarska pot prečka (glavna cesta/lokalna pot)

Od Vanganelskega jezera do avtobusne postaje v Babičih je okoli (2 kilometer/200 meter) . Iz Babičev je lep razgled na (Vanganelska dolina/dolina reke Dragonje) V Šmarjah pred (cerkev/šola)

zavijemo desno.

Kolesarska pot se konča na (parkirišče/pokopališče)

blizu zgradbe Vinakoper.

9. Odgovori. V 3. odstavku piše: »Klanec je kar precej strm …« Ali kolesar vozi po tem klancu navzgor ali navzdol?

Utemelji svojo odločitev.

10. Odgovori. Kaj pomeni »dober kilometer« (v zadnjem odstavku)? 11. Obkroži. Kaj pomeni vinotoč (v drugem odstavku)? a) To, s čimer točimo vino. b) To, kjer točimo vino. c) Tisti, ki toči vino. č) Tak, ki toči vino. 12. Iz naslednje povedi prepiši besedi, ki spadata v isto besedno družino. Pot nadaljujemo v klanec po ovinkasti cesti vse do Babičev (n. m. 170 m), od tod pred ostrim levim ovinkom pred avtobusno postajo (pri 7,2 km vožnje) zavijemo desno proti Pomjanu.

113

SZVD9 pri za ucitelje.indd 113

1/5/06 10:19:53 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

13. Iz spodnjih povedi izpiši glagole in jim določi osebo, število in časovno obliko. Na vrhu hriba ob tabli Pomjan (n. m. 340 m) cesta najprej ostro zavije levo in takoj desno. Vožnjo nadaljujemo po glavni cesti skozi središče vasi Pomjan in nato do Šmarij (n. m. 280 m). 150 m pred šmarsko cerkvijo zavijemo desno na ozko lokalno pot, ki vodi navzdol v Šalaro. GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

ČASOVNA OBLIKA

Dopolni. Glagoli, s katerimi je opisan kraj, cesta … (npr. osebi

), so v

Glagoli, s katerimi so poimenovana dejanja udeleženca v posamezni etapi (npr. ), so v

. osebi

14. Naslednji odlomek iz besedila nekega devetošolca primerjaj z besedilom iz 1. naloge. Ker zelo rad kolesarim, sem se odločil, da bom zadnjo septembrsko nedeljo spet sedel na kolo. Da mi ne bi bilo dolgčas, sem na kolesarjenje povabil svojega bratranca Domna. Izbral sem pot skozi vasi v okolici Kopra, in sicer ne predolgo, saj je dolga le približno 20 km, in ne pretežko, saj ima le slabih 300 m višinske razlike. Jaz imam namreč veliko izkušenj s kolesarjenjem in bi zmogel večji napor, bratranec pa ne. Meni pa je bilo veliko do njegove družbe. To pot sem jaz tudi že večkrat prevozil in sem jo dobro poznal. Že prejšnji večer sva se z bratrancem dogovorila, da se bova zjutraj ob 7. uri srečala pri zgradbi Vinakoper. Bila sva točna. Najprej sva si nastavila števca, ker sva želela meriti prevožene kilometre. Nato … Obkroži. To besedilo je a) opis kolesarske poti. b) pripoved o izletu s kolesom. Utemelji svojo odločitev.

114

SZVD9 pri za ucitelje.indd 114

1/5/06 10:19:53 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

15. Naslednje dvojice prostih povedi združi v zloženo poved. V drugem stavku uporabi ustrezni veznik in pazi na vejico. Piran ima številne kulturno-umetnostne spomenike. Piranskih kulturno-umetnostnih spomenikov si še nisem ogledal.

Kranjska čebela je zaščitena. Kranjske čebele vsi Slovenci ne poznajo.

Raketoplan je v vesolje poletel poškodovan. Raketoplan je varno pristal na vesoljski postaji.

Anketa je bila dobro pripravljena. Slabo je bila izvedena.

Turisti bi si radi ogledali etnološki muzej. Zaradi obnove je zaprt.

16. Vstavi pravilni veznik. Uporaba prižganih luči na motornih vozilih je obvezna,

nekateri vozniki tega ne

upoštevajo. Na Visokem si turist lahko ogleda Tavčarjev spomenik, ne more V Škofji Loki lahko kupiš zemljevid Poljanske doline,

si Tavčarjevega dvorca. na njem niso označeni vsi hribi v

okolici. Ne maram knjig o Harryju Potterju, Povabili smo te na izlet,

dedek in babica mi vsako leto podarita eno. nisi imel časa.

17. Povedi dopolni s stavkom, ki izraža nasprotje. Učenec je začel odgovarjati na učiteljevo vprašanje,

Kupil sem gorsko kolo,

Sonce jo je opeklo,

Vsak si lahko ogleda Cankarjev dom,

Mirko si je ogledal film Gospodar prstanov,

Vpisal bi se v filozofski krožek,

115

SZVD9 pri za ucitelje.indd 115

1/5/06 10:19:54 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

18. Vstavi veznik vendar ali temveč. V ponesrečenem letalu je bilo 34 potnikov, Ne stopnjujemo vseh pridevnikov,

jih je preživelo le 24. samo eno skupino lastnostnih pridevnikov.

Ogljikov dioksid nastaja pri gorenju, Peter ni prišel k babici ob osmih,

sam ne gori. šele ob desetih.

Ravnatelj jim ni dovolil zabave po pouku, Učiteljica me takrat ni kaznovala,

jim je predlagal ples v petek pozno popoldne. me je le opomnila.

19. Obkroži črko pred povedjo, ki vsebujejo nasprotje. a) V juliju je na slovenskih cestah veliko prometa, ker se začne preseljevanje ljudi na morje. b) V torek in sredo bo sončno vreme in tudi topleje bo. c) Vremenska napoved je bila slaba, vendar so se vseeno odpravili na dolgo pot. č) Telo je temelj umskih sposobnosti in orodje duha, zato mora biti krepko in zdravo. d) Biologinja je namestila daljinsko vodeno kamero, da bi posnela tigre pri hranjenju. e) Tigrica hrani mladiča, dokler ni star dve leti. 20. Vstavi vejice, kjer je treba. Na turističnih prireditvah obiskovalci niso samo gledalci ampak vedno pogosteje sodelujejo na njih. Slovenija ima malo morske obale vendar obalno območje obišče veliko turistov. Pisali smo kontrolno nalogo pa nisem bil dovolj zbran. Vsako leto obiščem Bled a se v jezeru še nisem kopal. Nekatere stenske ure ne bijejo temveč odigrajo kratko melodijo. Knjiga je učbenik hoje po gorah je pa tudi prijetno in zabavno branje. Domače izročilo pravljic je zelo bogato toda ni dovolj znano. 21. Na črto napiši, koliko stavkov je v povedi. a) Napiši imena živali, ki so na slikah. b) Udeležite se piknika, ali obiščite kulturno prireditev, ali pa se pomerite v nogometu. c) Ali si z morskih počitnic morebiti prinesel školjko, v kateri še vedno šumi morje? č) Če s školjko stojiš ob morski obali, slišiš šumenje morja. d) Upam, da si letos že pripravljen na smučanje. e) Ko se vrneš s smučanja, mi boš pokazal fotografije. f) Športnim navdušencem nudimo urejen športni park s štirimi teniškimi igrišči, nogometnim in košarkarskim igriščem ter peščenim igriščem za odbojko. g) Melitinemu kolesu je počila zračnica, zato je zdaj nevozno. Obkroži črko pred priredno zloženima povedma. 116

SZVD9 pri za ucitelje.indd 116

1/5/06 10:19:55 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

22. Podčrtaj priredno zložene povedi. Ta kolesarski izlet poteka po asfaltu, vendar se izogiba prometnih cest. Primeren je tako za cestne kot gorske kolesarje. Kolesarska pot je dolga 20 kilometrov in ima 270 metrov višinske razlike. Takoj pri spomeniku blizu zgradbe Vinakoper zavijemo na desno in se peljemo mimo vasi Triban. Ko pripeljemo do kapelice, zavijemo desno po glavni cesti. Na desni strani se nam kmalu odpre lep razgled na Vanganelsko dolino, po hribih pa se vidi več istrskih vasic. 150 m pred šmarsko cerkvijo zavijemo desno na ozko lokalno pot, ki vodi navzdol v Šalaro. Po njej se peljemo do glavne ceste Koper–Dragonja, nato pa po tej še dober kilometer do izhodišča kolesarske poti. Prepiši poved, ki vsebuje nasprotje.

23. Vpiši ustrezni veznik. Iz povedi prepiši glagole v preglednico Pri kemiji ste spoznali oksidacijo, Napiši pripovedovalno besedilo Deževalo je,

jim določi trajanje. zdaj lahko razložite tudi pojav rje. se pripravi na govorni nastop.

zemlje še ni dovolj namočilo.

Slovenski jezik uporabljamo

pri govornem nastopanju, pisanju oz. branju,

pri pogovarjanju. Hrana je bila včasih preprostejša,

so ljudje jedli predvsem veliko močnatih jedi (žgance,

krompir ...). Lansko leto sem posnel svoj prvi film,

je bilo to leto zame doslej najuspešnejše.

117

SZVD9 pri za ucitelje.indd 117

1/5/06 10:19:56 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

24. Obkroži črke pred priredno zloženimi povedmi in na črto napiši vrsto priredja. a) Povabila nas je na kosilo, pa nismo imeli časa. b) Če vodo segrejemo, se v vodi raztopljeni apnenec odlaga v beli plasti na stene posode. c) Letošnje poplave so povzročile veliko škode. č) Jakob zbira znamke, torej je njegov hobi filatelija. d) Melita se je preselila v drugo mesto, zato je že dolgo nisem srečala. e) Učenci so samostojno reševali naloge, učitelj pa je spremljal njihovo delo. f) Ali si boste ogledali grad ali boste šli na ogled rimskih izkopanin? g) Med počitnicami otroci ne bodo le opazovali konjev, ampak se bodo učili tudi jezditi. h) Naloga zate ne bo pretežka, saj poznaš vrste povedi. i) Povej mi, ali prideš na praznovanje mojega rojstnega dne. j) Slovenija ima malo morske obale, vendar obalno območje obišče veliko turistov. 25. V povedih obkroži veznik in preveri, ali je napisana pravilna vrsta priredja. Če ni, odpravi napako. POVED Na seznamu poišči svoje ime in ga obkroži.

VRSTA PRIREDJA posledično

Planinstvo je tvegana dejavnost, vendar lahko tveganje s premišljenim obnašanjem v gorah omejimo na najmanjšo možno mero.

ločno

Mladi Rimljani so v prostem času poslušali potujoče glasbenike ali obiskovali gladiatorske igre.

protivno

Ravnatelj ni le odgovarjal na naša vprašanja, temveč nas je tudi spraševal o vsem mogočem.

vezalno

Gledališka predstava nas je spravila v dobro voljo, saj se kar nismo mogli nehati smejati.

pojasnjevalno

Bil sem prepočasen, zato sem se jezil nase.

stopnjevalno

118

SZVD9 pri za ucitelje.indd 118

1/5/06 10:19:57 AM

7 Pri Mentavajcih, otrocih vesolja str. 88–106, predvideno število ur: 11

Operativni cilji enote: – branje in gledanje/poslušanje neumetnostnega besedila (potopisa), – razumevanje besedila (tj. prepoznavanje okoliščin nastanka besedila, njegove teme ter bistvenih in podrobnih podatkov), – znajdenje v zapisanem besedilu, – »branje« nebesednih sporočil (tj. zemljevida), – prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin v potopisu, – povzemanje značilnosti potopisa, – pomnjenje podatkov iz poslušanega besedila, – presojanje rešitev in utemeljevanje svojega mnenja, – ustno obnavljanje potopisa, – priprava na govorni nastop in govorno nastopanje, – presojanje govornih nastopov, – besedno opisovanje osnovne stavčne sestave dvostavčnih povedi (tj. določanje števila stavkov, vrste razmerja med njima ter glavnega in odvisnega stavka v podredno zloženih povedih), – simbolno ponazarjanje popolne stavčne sestave dvostavčnih in večstavčnih povedi (tj. tudi položaja in vrste ter stopnje odvisnika), – pojasnjevanje simbolnih ponazoritev stavčne sestave zloženih povedi, – pojasnjevanje rabe/nerabe vejice pred veznikom in (z določanjem stavčne sestave večstavčne zložene povedi). Splošni didaktični nasveti: – Učenci naj samostojno rešujejo naloge. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja naloge). – Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko učenci že sami rešijo nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati) – učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah učencev, s priloženim snopičem Rešitve ipd. – Pri preverjanju rešitev naj učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o napakah oz. težavah pri reševanju (za pojasnjevanje in poročanje naj mu ne bo škoda časa). – V t. i. dialoških nalogah naj učitelj vodi pogovor. Če se njegova vprašanja navezujejo na besedilo ali primer iz DZ, naj imajo učenci to besedilo ali primer pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Potopis. Potopis je pripovedovalno besedilo – v njem sporočevalec pripoveduje o tem, kje je potoval in kaj je med potjo doživel. Torej prikazuje svojemu bralcu/poslušalcu/gledalcu predvsem svoje doživljanje in presojanje krajev, skozi katere je potoval, ljudi, ki jih je srečal na svoji poti, in dogodkov, ki so se mu zgodili na tej poti; ob tem mu lahko predstavi tudi bistvene značilnosti krajev in njihovo preteklost.

119

SZVD9 pri za ucitelje.indd 119

1/5/06 10:19:58 AM

Kljub krajšim opisovalnim in objektivnim dopolnilom/odlomkom je potopis pripovedovalno subjektivno besedilo, saj v njem prevladujeta prikazovanje sporočevalčevih doživetij na izbranem minulem potovanju (zato prevladujejo glagoli v pretekliku, in sicer v obliki za 1. osebo ednine/dvojine/množine) in razodevanje sporočevalca (zato je v njem veliko prvoosebnih glagolskih in zaimenskih oblik ter vrednotenjskih pridevnikov in prislovov). V potopisu je veliko glagolov – ti imajo različno vlogo in so zato v raznih oblikah, npr. – tisti, ki poimenujejo faze/korake potovanja ali sporočevalčeva doživetja na potovanju, so v pretekliku v 1. osebi ednine/dvojine/množine (npr. smo se podali, smo se vozili, smo prišli; smo naredili, smo se pripravili, skremžili smo se), – tisti, ki poimenujejo dejanja ljudi, ki so jih srečali na potovanju, so v pretekliku v 3. osebi množine (redko ednine) (npr. so tekali, so si ogledovali, so sedele, so kadile; je udaril, je pripravil, se je smejal), – tisti, ki poimenujejo lego, posebnosti, znamenitosti kraja …, so v 3. osebi ednine/množine t. i. brezčasnega sedanjika (npr. je, se raztezajo, živijo), – tisti, ki poimenujejo dejanja/stanja iz preteklosti/zgodovine teh krajev, so v pretekliku v 3. osebi ednine/množine. Potopisu je za večjo nazornost in razumljivost pogosto dodano slikovno gradivo, npr. zemljevidi, fotografije poti, kraja ali znamenitosti. Opozorilo: Naloge v tej enoti razvijajo učenčevo zmožnost sprejemanja, torej razumevanja potopisa; poleg tega učenca še spodbujajo k opazovanju, prepoznavanju in povzemanju značilnosti te besedilne vrste. Učenci v osnovni šoli potopisa ne tvorijo. Naloge so tudi diferencirane, in sicer tako, da učenci srednje in višje ravni berejo in poslušajo potopis, medtem ko učenci nižje ravni potopisa ne berejo (ker so po navadi slabši bralci), temveč si ga le ogledajo in nato rešujejo naloge o posnetem potopisu. Učitelji naj pazijo na to, da ne bodo (oni in učenci) govorili o potopisu kot besedilu, v katerem opisujemo svoje potovanje oz. svojo pot – v potopisu namreč pripovedujemo o enkratnem preteklem dogodku (in sicer tako, da predstavljamo, kaj smo doživeli v posameznih delih/etapah svojega potovanja), medtem ko v opisu poti/potovanja predstavljamo ponavljajoči se (splošni) postopek (in sicer tako, da v pravilnem časovnem zapovrstju naštejemo etape potovanja, tj. imena krajev/točk, v katerih zavijemo na levo ali desno ali v katerih se ustavimo, poleg tega pa še opišemo lego in posebnosti oz. znamenitosti kraja, pokrajine ali poti). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj z vprašanji iz te naloge vodi t. i. motivacijski pogovor z učenci.

2.–3.

Učenci naj se razdelijo v manjše skupine in tako rešujejo nalogi. Nato naj vodje skupin javno poročajo o delu skupin zagovarjajo/pojasnjujejo svoje rešitve. Učitelj naj naroči učencem, naj na hitro preletijo naslov besedila iz 4. naloge ter oba zemljevida in fotografiji ob njem. Nato naj vodi pogovor o tem, ali bodo brali podobno ali drugačno besedilo, kot je bilo v prejšnji enoti; svoje mnenje naj utemeljijo. Učence naj spodbuja k sklepanju o vrsti besedila iz 4. naloge (npr. ali bo opisovalno ali pripovedovalno, objektivno ali subjektivno, umetnostno ali neumetnostno) in k poimenovanju te besedilne vrste (tj. potopis).

Učenci naj tiho berejo besedilo (tudi nebesedne dele).

120

SZVD9 pri za ucitelje.indd 120

1/5/06 10:19:58 AM

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz naloge – učenci naj si pomagajo z izhodiščnim besedilom (v njem naj iščejo zahtevane podatke).

6.–8.

Učenci naj samostojno rešujejo naloge; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi ali z rešitvami v priloženem snopiču. Učitelju naj poročajo o svojih težavah pri reševanju oz. o svojih napakah.

9.–11.

Učitelj vodi pogovor z vprašanji iz delovnega zvezka, učence naj spodbuja k pojasnjevanju odgovorov.

12.–15.

Te naloge naj učenci rešujejo doma. V šoli naj svoje rešitve primerjajo s sošolčevimi (če je potrebno, pa tudi z rešitvami v priloženem snopiču). Učitelju naj poročajo o svojih težavah pri reševanju oz. o svojih napakah.

16.–17

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogi (en učenec naj ima odprto stran z izhodiščnim besedilom, drugi pa s 16. nalogo). Ko reši obe nalogi večina učencev, naj se rešitve preverijo frontalno.

18.–19.

Učenci naj se v dvojicah pripravijo na pogovor ob vprašanjih iz teh dveh nalog; odgovore si lahko tudi zapišejo. Nato naj sodelujejo v pogovoru, ki naj ga vodi učitelj; pri odgovarjanju naj si pomagajo z izhodiščnim besedilom ali s svojimi zapiski.

20.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge.

21.

Učenci naj nalogo rešujejo samostojno; učitelj naj jim pomaga pri določanju strategije reševanja naloge – svetuje naj jim, naj v predzadnjem odstavku podčrtajo glagole, nato naj jih vse prepišejo v preglednico in potem naj vsakemu od njih določijo navedene oblikovne značilnosti. Rešitve iz preglednice naj se preverijo v priloženem snopiču; preostale rešitve pa naj se preverijo frontalno. Nato naj učitelj vodi pogovor z vprašanji iz delovnega zvezka.

23.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Izbrani učenec naj prebere dopolnjeno besedilo na modri podlagi; sošolci naj ga pozorno poslušajo in na koncu izrečejo svoje mnenje o njegovih rešitvah. Učitelj naj nato pokaže učencem prosojnico z naslednjimi trditvami o potopisu (ali pa naj jih napiše na tablo): POTOPIS JE SUBJEKTIVNO RAZLAGALNO BESEDILO. GLAGOLI SO V SEDANJIKU. V POTOPISU OPISUJEMO SVOJE POTOVANJE. GLAGOLI SO V 2. OSEBI EDNINE ALI MNOŽINE. GLAGOLI SO LAHKO TUDI V DVOJINI. V POTOPISU RAZODEVAMO/IZRAŽAMO SVOJA OBČUTJA IN MNENJA. Učenci naj za vsako trditev povedo, ali je pravilna ali ne; če ni, naj jo popravijo.

22., 24

Ti nalogi naj učenci rešujejo doma. V šoli naj svoje rešitve 23. naloge primerjajo s sošolčevimi; učitelj naj jim po potrebi pomaga (npr. kot razsodnik). Nato naj javno predstavijo svojo rešitev 24. naloge; učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju rešitev (npr. naj povedo, zakaj so dve besedili izbrali, drugih dveh pa ne).

Učitelj naj pove učencem, da si bodo ogledali posnetek potopisa, ki ga je pripravila Ksenja Tratnik, Ljubljančanka, ki je skupaj z možem (pogosto pa tudi v troje, tj. še s hčerko) prepotovala že velik del sveta. Učenci naj si pred gledanjem posnetka ogledajo zemljevid na 97. strani in fotografije na str. 98– 101 ter naj povedo, na kateri celini je nastal potopis, kod in kako je avtorica potovala, kaj je na poti videla oz. obiskala ipd. Nato naj se pripravijo na ogled posnetka; med gledanjem naj si skušajo zapomniti čim več podatkov – lahko pa si jih tudi zapišejo.

26.–27.

Učenci naj rešujejo nalogi samostojno. Rešitvi naj se preverita frontalno.

121

SZVD9 pri za ucitelje.indd 121

1/5/06 10:19:59 AM

28.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz delovnega zvezka. Učenci naj primerjajo svoje odgovore s svojim predvidevanjem (o celini, reki, načinu potovanja) pred ogledom posnetka in naj presodijo svojo uspešnost.

29.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svoji rešitvi naj primerjajo s sošolčevima.

30.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz delovnega zvezka.

31.

Učitelj naj učencem napove ponovni ogled posnetka in jim naroči, naj pred tem skušajo rešiti 31., 32. in 34. nalogo ter naj si preberejo vprašanja oz. navodila v 36.–40. nalogi. (Tako jih deloma usmeri v t. i. selektivno poslušanje. Učencem naj pove, da bodo naloge še enkrat reševali po gledanju in da bo rešitve preverjal šele kasneje. Spodbuja naj jih k delanju zapiskov med gledanjem posnetka. Ponovno naj jim predvaja posnetek potopisa.

32.–34., 36.–39.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo naloge (pri reševanju naj si pomagajo s svojimi zapiski); učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Nato naj javno poročajo o svojih težavah pri reševanju nalog oz. o svojih napakah; povedo naj tudi, zakaj je do njih prišlo.

40.

Učenci naj tiho preberejo vprašanja in se pripravijo na pogovor; nato naj sodelujejo v pogovoru, ki naj ga vodi učitelj.

41.–44. in 35.

Te naloge naj učenci rešujejo doma. V šoli naj se rešitve preverijo frontalno.

45.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanjema iz te naloge; učence naj spodbuja k izrekanju ustreznih in ustvarjalnih naslovov.

46.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj se preverijo frontalno.

47.

Učenci naj rešujejo nalogo v dvojicah. Nato naj nekaj dvojic javno poroča o svojih rešitvah in naj te tudi utemelji. Sošolci naj poslušajo poročila in utemeljitve ter jih primerjajo s svojimi in jih presojajo.

48.

Učenci naj sodelujejo v pogovoru (ob vprašanjih iz te naloge). Učitelj naj spodbudi nekaj učencev (največ 4), naj se doma pripravijo na obnovo poljubno izbranega potopisa. Naslednjo uro naj izbrani učenci javno obnovijo izbrani potopis; sošolci naj jih pozorno poslušajo ter presojajo njihove nastope. (Učitelj slovenščine se lahko dogovori z učiteljem geografije, da bodo učenci to opravili pri njegovi uri.)

Ciljna tema podpoglavja: Sestava dvostavčnih in večstavčnih povedi. Dvo- in večstavčnim povedim pogosto določamo stavčno sestavo – to pomeni, da določamo – število stavkov in – vrsto razmerja med njimi, tj. enakovredno/priredno razmerje oz. neenakovredno/podredno razmerje. Vsak stavek v zloženi povedi zaznamujemo z veliko tiskano črko S, enakovredno/priredno razmerje z matematičnim znamenjem za plus (+), neenakovredno/podredno razmerje pa s poševnico (/). V podredno zloženih povedih določamo še – glavne in odvisne stavke, in sicer tako, da obe vrsti stavkov zaznamujemo s črko S, le da simbol za glavni stavek napišemo višje od simbola za odvisni stavek, med njima pa zapišemo poševnico, ), – položaj odvisnikov (tj. za glavnim stavkom, pred njim ali sredi njega, prim. S/S, S\S, S

122

SZVD9 pri za ucitelje.indd 122

1/5/06 10:19:59 AM

– vrsto odvisnikov – to zaznamujemo z enakim podčrtavanjem kot vrsto ustreznega stavčnega člena (prim. osebkov odvisnik – osebek, predmetni odvisnik – predmet, prislovnodoločilni odvisnik – prislovno določilo) oz. kot vrsto ustreznega dela stavčnega člena (prim. prilastkov odvisnik – prilastek); odvisnik ima namreč kot celota vedno vlogo stavčnega člena ali dela stavčnega člena v glavnem stavku, – stopnjo odvisnikov – to določamo v večstavčni povedi, in sicer tako, da opazujemo, od česa so odvisni neprvi odvisniki: lahko so odvisni od glavnega stavka ali od predhodnega odvisnega stavka, zato so nekateri prve stopnje, drugi pa druge (prim. Upamo, da ste se imeli na Jezerskem lepo in da se boste še kdaj vrnili v naše kraje; Astronomi so dolgo mislili, da je Rimska cesta sestavljena iz hlapov, ki se dvigajo iz Zemlje). Opozorilo: Ko učenci določajo in opisujejo oz. s simboli ponazarjajo stavčno sestavo zloženih povedi ter s strokovnimi izrazi pojasnjujejo svoje rešitve, razvijajo predvsem svojo metajezikovno zmožnost. Zato so naloge v tem podpoglavju zelo diferencirane, in sicer: – učenci nižje in srednje ravni opazujejo samo dvostavčne povedi, učenci višje ravni pa tudi večstavčne, – učenci nižje ravni z besedami izrazijo število stavkov v dvostavčni povedi in vrsto razmerja med njima ter določijo glavni in odvisni stavek v podredno zloženih povedih; – učenci srednje ravni določajo še vrsto in položaj odvisnikov ter ponazarjajo stavčno sestavo s simboli; – učenci višje ravni pa s simboli ponazarjajo stavčno sestavo večstavčnih povedi ter ob njej pojasnjujejo rabo oz. nerabo vejice pred veznikom in. Učitelj naj se zaveda, da je za učinkovito sporazumevanje učencev zelo pomembno, da znajo na razne načine izražati raznovrstna logična razmerja med dejanji/stanji/… in da tvorijo logične/smiselne večstavčne povedi ter da razumejo take povedi; torej naj mu bosta razvijanje učenčeve zmožnosti logičnega razmišljanja in razvijanje učenčeve upovedovalne/skladenjske zmožnosti pomembnejši od razvijanja metajezikovne zmožnosti. Zato naj pri svojem delu upošteva predvideno diferencirano obravnavo stavčne sestave dvo- in večstavčnih povedi, in to tudi pri preverjanju znanja svojih učencev. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–12.

Učitelj naj v teh t. i. metajezikovnih nalogah (oz. nalogah za razvijanje metajezikovne zmožnosti) upošteva – predvideno in zaznamovano nivojsko obravnavo in – predvideno zaporedje nalog (oz. predviden potek konstrukcije znanja o priredno zloženih povedih) – tega mu ni treba spreminjati, ker so naloge sestavljene in razvrščene tako, da se znanje postopoma in smiselno nadgrajuje. Zato naj učenci rešujejo naloge v danem zaporedju, in sicer sami ali v dvojicah oz. naj nekatere naloge rešujejo sami, druge pa v dvojicah. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; učence naj opozarja, naj ne hitijo z reševanjem, pač pa naj si vzamejo čas in naj pozorno preberejo vsako vprašanje/navodilo in naj razmišljajo o svojih rešitvah. Rešitve naj se preverijo na razne načine – individualno, frontalno, v priloženem snopiču ipd. Zelo pomembno pa je, da učitelj po vsaki rešeni nalogi spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev, k poročanju o težavah in napakah, k izrekanju prošnje za dodatna pojasnila ipd.

123

SZVD9 pri za ucitelje.indd 123

1/5/06 10:20:00 AM

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se naučil o potopisu? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se naučil o sestavi dvostavčnih in večstavčnih povedi? (Dopolni poved.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

Viri Domen Retelj, Deveti dan našega … (prirejeno), v: Glasilo dijakov Šolskega centra Rudolfa Maistra, Kamnik, št. 3, 2004/2005.

124

SZVD9 pri za ucitelje.indd 124

1/5/06 10:20:00 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Potopis je besedilo, v katerem pisec o tem, je potoval in kaj je med potjo ne le videl, temveč tudi . Zato prevladujejo glagoli v , in sicer v obliki za . osebo (npr. sem potoval, sem občudoval …), ali , ali (npr. sva potovala, smo se ustavili …). Veliko je tudi izrazov (npr. lep, veličasten, čudovit, umazan …). Potopis je subjektivno besedilo. Za večjo nazornost in razumljivost mu je pogosto dodano slikovno gradivo, npr. , fotografije poti, kraja ali znamenitosti. Potopis je besedilo, v katerem pisec pripoveduje o tem, kje je potoval in kaj je med potjo ne le videl, temveč tudi doživel. Zato prevladujejo glagoli v pretekliku, in sicer v obliki za 1. osebo ednine (npr. sem potoval, sem občudoval …), ali dvojine, ali množine (npr. sva potovala, smo se ustavili …). Veliko je tudi vrednotenjskih izrazov (npr. lep, veličasten, čudovit, umazan …). Potopis je subjektivno besedilo. Za večjo nazornost in razumljivost mu je pogosto dodano slikovno gradivo, npr. zemljevidi, fotografije poti, kraja ali znamenitosti. 125

SZVD9 pri za ucitelje.indd 125

1/5/06 10:20:00 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

V dvostavčnih in večstavčnih povedih določimo: – stavkov, – razmerja med njimi, tj. enakovredno/ ali /podredno (to zaznamujemo takole: vsak stavek zaznamujemo z veliko tiskano črko S, enakovredno/priredno razmerje z znamenjem za plus (+), neenakovredno/podredno razmerje pa s poševnico (/)), – v podredno zloženih povedih še glavne in stavke (to zaznamujemo tako, da znamenje S za glavni stavek napišemo od znamenja S za odvisni stavek, med njima pa napišemo ) ter vrsto (tj. ustrezno podčrtamo znamenje S za odvisni stavek).

V dvostavčnih in večstavčnih povedih določimo: – število stavkov, – vrsto razmerja med njimi, tj. enakovredno/priredno ali neenakovredno/podredno (to zaznamujemo takole: vsak stavek zaznamujemo z veliko tiskano črko S, enakovredno/priredno razmerje z znamenjem za plus (+), neenakovredno/podredno razmerje pa s poševnico (/)), – v podredno zloženih povedih še glavne in odvisne stavke (to zaznamujemo tako, da znamenje S za glavni stavek napišemo višje od znamenja S za odvisni stavek, med njima pa napišemo poševnico) ter vrsto odvisnika (tj. ustrezno podčrtamo znamenje S za odvisni stavek). 126

SZVD9 pri za ucitelje.indd 126

1/5/06 10:20:01 AM

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo. Deveti dan našega potovanja po Kitajski smo se že zgodaj zjutraj z avtobusom odpravili iz Pekinga v Badaling, mesto, ki leži 70 kilometrov severno od kitajskega glavnega mesta. Ker je Kitajska znana proizvajalka biserov, ki nastajajo tako v rečnih kot morskih školjkah, smo se najprej ustavili v gojilnici školjk. Gostitelji so pred našimi očmi odprli školjko in iz nje je padel biser. Povedali so nam, da je barva bisera odvisna od tega, kateri kos kovine dajo v vodo, v kateri gojijo školjke. Biseri so bili sicer lepi, vendar je mene bolj »preganjal« Kitajski zid, ki poteka skozi Badaling. Komaj sem čakal, da bi ga zagledal. Vodnica nam je med vožnjo povedala, da obstaja dvoje podatkov o njegovi dolžini: če upoštevamo samo dolžino njegovega glavnega dela, pravimo, da je dolg približno 3000 km, če pa k temu prištejemo še dolžino vseh krakov, je precej daljši. Zid je visok povprečno 16 metrov in širok do 8 metrov ter opremljen z mnogo stolpi. To mogočno stvaritev so gradili več stoletij, vendar pa je le redko služila svojemu prvotnemu namenu – obrambi proti nomadom s severa. Po njem so mdr. prevažali žito in druge izdelke. Zid je name naredil močan vtis, vendar bi se mi zdel še veličastnejši, če na njem ne bi bilo tolikšne množice turistov. Po sprehodu po delu Kitajskega zidu smo se odpeljali proti Pekingu. Med potjo smo se ustavili v tovarni, v kateri izdelujejo bakrene vaze. Čeprav nisem ljubitelj vaz, sem jih občudoval, predvsem pa sem se čudil težaškemu delu delavcev. Jasno mi je bilo, da pri nas delavci ne bi delali za tako nizke plače in v tako težkih delovnih razmerah. Po ogledu tovarne smo se odpravili še v eno od trinajstih grobnic, v kateri so pokopani vsi cesarji dinastije Ming. Rad bi napisal, da je bil tudi ta ogled čudovit, vendar ni bilo tako. Krste cesarjev so bile namreč podobne zabojnikom za smeti, notranjost grobnic pa ni bila nič posebnega. Še najzanimivejši je bil velik kamen, na katerega so napisali vse, kar je posamezni cesar naredil dobrega v svojem življenju. Naslednji dan smo si dopoldne ogledali Nebeški tempelj – pagodo, v kateri je cesar ob najpomembnejšem prazniku daroval živali. Popoldne smo se odpravili v nakupovalni center in tam smo imeli veliko priložnosti za kupčevanje. Proti večeru smo se odpeljali na letališče in po nekajurnem čakanju smo odleteli proti Carigradu. Domen Retelj Odgovori. O čem govori besedilo?

127

SZVD9 pri za ucitelje.indd 127

1/5/06 10:20:03 AM

2. Besedilu iz 1. naloge daj naslov, DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

– ki bo vseboval njegovo temo: – ki bo zelo privlačen za bralce: 3. Obkroži. Kaj je osnovni namen pisca besedila iz 1. naloge? a) Povabiti bralce na Kitajsko. b) Prikazati težko življenje kitajskih delavcev. c) Predstaviti proizvodnjo naravnih biserov na Kitajskem. č) Predstaviti nekaj kitajskih vladarjev. d) Opisati potovanje na Kitajsko. e) Reklamirati potovanje na Kitajsko. f) Prikazati, kako je doživljal potovanje po delu Kitajske. g) Oceniti pot na Kitajsko. Odgovori. Kako imenujemo tako besedilo? 4. Dele potovanja uredi v ustrezno zapovrstje. obisk grobnice kitajskih cesarjev pot na letališče obisk Kitajskega zidu postanek v gojilnici školjk obisk tovarne vaz obisk Nebeškega templja 5. Obkroži črko pred nepravilnimi trditvami. Pisec besedila je pisal a) o potovanju iz Badalinga v Peking, b) o ogledu velikega Kitajskega zidu, c) o postanku v gojilnici školjk v Badalingu, č) o vremenu v Badalingu, d) o ogledu tovarne, v kateri izdelujejo vaze, e) o ogledu palače, v kateri so prebivali cesarji dinastije Ming, f) o ogledu grobnice Nebeški tempelj. 6. Obkroži DA, če trditev drži, oz. NE, če ne drži. Kitajski zid je 70 kilometrov severno od kitajskega glavnega mesta. Kitajski zid so gradili več stoletij. Osnovni namen Kitajskega zidu je bila obramba. Kitajski zid je služil kot pomembna trgovska pot. Kitajci pridobivajo bisere iz rečnih in morskih školjk. Delavci v tovarni vaz so za svoje delo dobro plačani. Grobnice kitajskih cesarjev dinastije Ming so prava paša za oči.

DA DA DA DA DA DA DA

NE NE NE NE NE NE NE

128

SZVD9 pri za ucitelje.indd 128

1/5/06 10:20:03 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

7. Koliko dni je pisec besedila preživel na Kitajskem? a) Devet dni. b) Deset dni. c) Dva dneva. č) Enajst dni. 8. Prečrtaj napačne besede in jih nadomesti s pravilnimi. Besedilo iz 1. naloge je umetnostno in subjektivno. Pisec v njem piše o tujih doživetjih in opisuje ponavljajoči se postopek.

9. Poveži. Kaj pomenijo naslednje prevzete besede iz besedila v 1. nalogi? nomad budistično svetišče dinastija pripadnik ljudstva, ki se seli iz kraja v kraj pagoda vrsta vladarjev istega rodu na prestolu 10. Iz besedila izpiši tvorjenko, ki pomeni to, kjer gojijo: 11. Preberi naslednje povedi. Protestante so v 16. stoletju preganjali zaradi krivoverstva. Janeza že dlje časa preganja krivda zaradi kraje kolesa. Kar naprej me preganjaš z vprašanji – pusti me že enkrat pri miru! Lovci so šli preganjat divjega prašiča. Ne hodi od doma, saj te nihče ne preganja! Na črtice napiši, kaj pomeni beseda preganjati v vsaki povedi; izbiraj med naslednjimi pomeni: 1 poditi, odganjati 2 loviti 3 povzročati neprijeten občutek 4 zasledovati koga z namenom uničiti ga ali mu onemogočiti delovanje 5 nadlegovati, vznemirjati Odgovori. V katerem pomenu je uporabljena beseda preganjati v 3. odstavku besedila iz 1. naloge?

129

SZVD9 pri za ucitelje.indd 129

1/5/06 10:20:04 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

12. Obkroži. Kaj pomeni beseda kupčevanje v zadnjem odstavku besedila iz 1. naloge? (Pomagaj si s slovarskima sestavkoma.) a) Kupovanje in hkrati prodajanje. b) Delanje kupčkov. c) Nakupovanje. č) Dajanje denarja na kup za nakup česa večjega, dražjega. kupËevanje -a s ( ) glagolnik od kupčevati: ukvarjati se s kupčevanjem; kupčevanje z lesom, vinom; donosnost kupčevanja / kupčevanje na drobno

kupËevati -ujem nedov. (á ) kupovati in vzporedno prodajati: zelo veliko kupčuje; kupčevati z lesom, vinom // star. trgovati, kupovati: kmetuje in tudi kupčuje / kupčevati na debelo

13. Dolžino glavnega dela Kitajskega zidu napiši z besedami.

14. Iz naslednjih povedi prepiši glagole in jim določi osebo, število, naklon, časovno obliko in vid. Rad bi napisal, da smo si ogledali čudovite krste cesarjev. V kamen so vklesali vse, kar je posamezni cesar naredil dobrega v svojem življenju. GLAGOL

OSEBA

ŠTEVILO

NAKLON

ČAS

VID

15. Iz besedila v 1. nalogi prepiši: –

lastnostni pridevnik:

–

vrstni pridevnik:

–

glavni števnik:

–

vrstilni števnik:

–

osebni zaimek:

–

svojilni zaimek:

–

kazalni zaimek:

–

oziralni zaimek:

130

SZVD9 pri za ucitelje.indd 130

1/5/06 10:20:05 AM

16. Naslednjim samostalnikom iz besedila v 1. nalogi določi sklanjatev. stvaritev

zid

ogled

razmere

čakanje

vtis

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

17. Na črto ob povedi napiši, ali je tvorna ali trpna. V grobnici so pokopani vsi cesarji dinastije Ming.

Cesar je ob najpomembnejšem prazniku v pagodi daroval živali.

Izdelovalce bakrenih vaz bodo čez nekaj let odpustili.

Na črto pod povedjo napiši pretvorjeno poved: če je napisana poved tvorna, jo pretvori v trpno in obrnjeno. 18. Preberi povedi. a) Nikjer na Zemlji ni gora, kakršne so v osrčju Alp. b) Po treh urah hoje po blatu smo končno prispeli v vas. c) Ali avtor v potopisu govori o svojih ali tujih doživetjih? č) Če greste na potovanje, pazite nase. d) Pred uporabo naprave dobro preberite navodila, nato pa jih upoštevajte. e) Ker smo bili utrujeni, smo si ležišča naredili na deskah. f) Mentavajci, ki nočejo prevzeti sodobnega načina življenja, ne odklanjajo stikov z zunanjim svetom. Odgovori tako, da na črto napišeš črko pred povedjo. Katere povedi so – enostavčne? – dvostavčne? Katera dvostavčna poved je priredno zložena? V podredno zloženih povedih obkroži glavni stavek. 19. Preberi povedi. a) V širokem valovitem pasu, ki meji na indijsko podcelino, se prepleta šest gorskih verig. b) Preproge so lovišče prahu, zato so pogosto vzrok za številne alergije. c) Kupci klimatskih naprav me pogosto sprašujejo, ali jih je mogoče namestiti na streho. č) Ko sem se ozrl, so se mi gore zdele podobne oblaku. d) Vsako najdeno žival najprej pregleda živinozdravnik, nato pa jo preselimo v kletke ali obore. e) Vsakdo si želi urediti dom tako, da se bo v njem dobro počutil. 131

SZVD9 pri za ucitelje.indd 131

1/5/06 10:20:06 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Določi jim S-sestavo.

č)

20. Preberi povedi in izpolni preglednici. a) Čeprav je bilo med našim obiskom jasno vreme, nismo videli sonca. b) Kitajska je znana proizvajalka biserov, ki nastajajo v školjkah. c) Biseri so bili lepi, ampak mene je bolj preganjal Kitajski zid. č) Komaj sem čakal, da ga zagledam. d) Zid je zelo širok, zato je po njem lahko vzporedno hodilo nekaj konj. e) Ko smo se vračali v Peking, smo se ustavili v tovarni vaz. f) Proti večeru smo se odpeljali na letališče in po nekajurnem čakanju smo odleteli proti Carigradu. g) Delavci delajo v izjemno težkih razmerah ali pa jih odpustijo. PODREDNO ZLOŽENA POVED ČRKA PRED POVEDJO

VRSTA ODVISNIKA

VEZNIK/VEZNIŠKA BESEDA NA ZAČETKU ODVISNIKA

S-SESTAVA

132

SZVD9 pri za ucitelje.indd 132

1/5/06 10:20:07 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PRIREDNO ZLOŽENA POVED ČRKA PRED POVEDJO

VRSTA PRIREDJA

VEZNIK MED STAVKOMA

S-SESTAVA

21. Obkroži črko pred povedjo, ki ima naslednjo S-sestavo.

S a) Kdor ni bil na ribji tržnici, ni videl Tokia. b) Še preden se zdani, po reki Sumida Gave priplujejo ribiške ladje. c) Na tokijski tržnici ribiči vsak dan ponudijo 2300 ton rib in jih tudi prodajo v pičlih šestih urah. č) Zanimanje za divjega tuna je vedno večje od ponudbe, zato je njegova cena visoka. d) Ker še nikoli nismo videli tako velike ribe, smo si jo natančno ogledali. e) Kakovost hrane, ki sem jo zaužil na ulici, ni v ničemer zaostajala za tisto v restavracijah. f) Natakarju smo na jedilnem listu pokazali, katero jed želimo. Povedim, pred katerimi nisi obkrožil črke, določi S-sestavo. Vpiši jo v okvirček; pred okvirček napiši črko, ki stoji pred povedjo.

)

133

SZVD9 pri za ucitelje.indd 133

1/5/06 10:20:08 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

22. Preberi povedi. Ko smo se vračali v Peking, smo se ustavili v tovarni, v kateri izdelujejo bakrene vaze. Čeprav nisem ljubitelj vaz, sem jih občudoval. Čudil sem se težaškemu delu delavcev. Jasno mi je bilo, da pri nas delavci ne bi delali za tako nizke plače in v tako težkih delovnih razmerah. Podčrtaj tristavčno poved in ji določi S-sestavo.

23. Preberi povedi. a) Kupil sem si knjigo Evropa – naša preteklost in sedanjost, ker vsebuje podatke, ki jih potrebujem pri geografiji in zgodovini. b) Na tekmovanju so morale ekipe iz raznih držav pokazati, kako se znajdejo pri iskanju izgubljenega popotnika v naravi ter kako mu nato nudijo prvo pomoč. c) Ko sem prišel pred grad, sem zagledal veliko sončno uro, pod njo pa je bila kamnita plošča z napisom v nemščini. č) Radi bi vas spomnili, da se je začela sezona bolh, klopov in drugih zajedalcev, ki ogrožajo vašega štirinožnega spremljevalca in tudi vas. d) Veter je pihal nepretrgoma in s tako močjo, da smo morali pluti, kamor so nas nesli valovi. e) V zadnjih desetletjih se je Kreta zaradi lepih plaž na severni obali in izjemnega zgodovinskega bogastva priljubila turistom, zato je ta otok obiskovan celo leto. Določi jim S-sestavo.

č)

134

SZVD9 pri za ucitelje.indd 134

1/5/06 10:20:09 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

24. Obkroži. Ali imajo naslednje povedi isto S-sestavo?

Če bi bil filozof, bi rekel, da so Mentavajci otroci vesolja. Če bi bil pesimist, bi jih opisal kot primitivne divjake, ki živijo v blatu. Ker pa sem med njimi preživel teden dni, lahko rečem, da sem v naročju neokrnjene narave preživel nepozabne trenutke. Svojo izbiro utemelji s predstavitvijo njihove S-sestave.

25. Preberi naslednje povedi. Če mora biti pred in vejica, jo napiši. Rešitve dokaži s S-sestavo. Zdaj obiskujem 9. razred osnovne šole in upam, da se bom vpisal na srednjo tehnično šolo.

Petošolci so se pripeljali v Kropo, kjer so si ogledali muzej kovaštva in izvedeli marsikaj o nastanku imena Kropa.

Izpolnila sem prijavnico, ki ste mi jo poslali na domači naslov in jo vrnila na vaš naslov.

135

SZVD9 pri za ucitelje.indd 135

1/5/06 10:20:10 AM

8 Rad bi dobil štipendijo str. 107−115, predvideno število ur: 5

Operativni cilji enote: – – – – – – – – – – – – – –

branje uradne prošnje, prepoznavanje okoliščin nastanka uradne prošnje, prepoznavanje sporočevalčevega namena in teme besedila, prepoznavanje sestavin uradne prošnje in njihovega položaja, uporaba znanja – pisanje uradne prošnje, sodelovanje v pogovoru, govorno nastopanje, vrednotenje govornih nastopov in utemeljevanje svojega mnenja, poznavanje vloge pastavka in polstavka, razdruževanje povedi s pastavkom in polstavkom, raba vejice v povedih s pastavkom in polstavkom, poznavanje sestave pastavka in polstavka, prepoznavanje pastavka in polstavka v povedi, razumevanje in raba strokovnih izrazov pastavek in polstavek.

136

SZVD9 pri za ucitelje.indd 136

1/5/06 10:20:10 AM

Zapisana uradna prošnja ima predpisano obliko, in sicer: – V levem zgornjem kotu sporočimo svoje podatke (ime, priimek in naslov). – V desnem zgornjem kotu (in sicer v višini poštne številke svojega kraja) napišemo kraj in datum pisanja. – Pod svojimi podatki napišemo podatke o naslovniku (te pogosto začnemo s spoštljivim nagovorom /toda brez ločila za zadnjo besedo, prim. Spoštovani gospod/). – Nato naslovimo besedilo z imenom besedilne vrste in s temo (npr. Zadeva: Prošnja za štipendijo). – Nadaljujemo z osrednjim delom besedila (vsebino), tj. z izrekom prošnje in z njeno utemeljitvijo to pomeni, da se na kratko predstavimo (s podatki o svojem rojstvu, šolanju, zaposlitvi) in navedemo predvsem tiste podatke, ki so pomembni za rešitev prošnje. – Na koncu se zahvalimo za pozornost in za morebitno ugodno rešitev, pripišemo pozdrav in se podpišemo z imenom in priimkom. – Če priložimo dokazila, napišemo levo spodaj ime rubrike Priloge in pod njim v stolpcu napišemo imena dokazil. Paziti moramo na to, da so sestavni deli prošnje pravilno razvrščeni, da so nagovor in ogovor naslovnika ter pozdrav in sporočevalčev podpis vljudni in da je naš namen izražen neposredno eksplicitno (npr. prosim; pošiljam prošnjo ...). Uradno prošnjo pošljemo v ovojnici – na njeno sprednjo stran nalepimo znamko ustrezne vrednosti in napišemo naslovnikove podatke; pri tem moramo upoštevati aktualna navodila pošte pa tudi zaporedje imena in priimka. Opozorilo: V uradnih prošnjah, ki jih pišejo učenci, so pogoste naslednje napake: – Učenci ne napišejo vseh sestavin prošnje ali jih ne razvrstijo pravilno. – Napačno razvrstijo podatka o kraju in času pisanja – to pomeni, da najprej navedejo čas pisanja, nato pa kraj (npr. 7. 6. 2005, Ljubljana). – Za letnico v datumu napišejo piko (npr. 7. 6. 2005.). – Piko za dnem in mesecem pišejo levo in desno stično, torej brez presledka pred naslednjo številko (prim. 7.6.2005 nam. 7. 6. 2005). – Za spoštljivim nagovorom naslovnika nad njegovim imenom in priimkom napišejo klicaj (npr. Spoštovani gospod!). – Za vsakim pozdravom (tj. ne glede na to, ali je v njem osebna glagolska oblika ali ne) postavijo ločilo (po navadi klicaj ali vejico) – torej ne upoštevajo pravila, da za pozdravom, ki nima osebne glagolske oblike, ni ločila (prim. Lep pozdrav – Lepo Vas pozdravljam.). Na ovojnici pa učenci napačno napišejo spoštovani gospod/spoštovana gospa/spoštovani z malo začetnico (pravilno je Spoštovani/-a z veliko začetnico). Učenci so se z neuradno prošnjo seznanili že v 4. razredu (gl. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 4, 2004, 7. Prosim!, 1. del, 44–49). V 9. razredu pa poznavanje te besedilne vrste nadgrajujejo še z opazovanjem in spoznavanjem oblike in sestavin uradne prošnje – pri tem se navezujejo na poznavanje oblike in sestavin uradnega pisma (tega so obravnavali v 7. razredu; gl. N. Drusany idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan 7, 2003, 2. Poštar, je kaj pošte zame?, 15–19) in uradne zahvale (to so obravnavali v 8. razredu; gl. N. Cajhen idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan 8, 2004, 8. Rad bi se Vam zahvalil, 116–118).

137

SZVD9 pri za ucitelje.indd 137

1/5/06 10:20:11 AM

Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1., 3.

Učitelj naj za uvodno motivacijo vodi pogovor o načrtih učencev po koncu osnovne šole, npr. na katero srednjo šolo se bodo vpisali, kaj bodo delali med počitnicami ipd. Učence, ki si želijo najti počitniško zaposlitev, naj vpraša, kako bodo prišli do nje. Ko bodo učenci omenili pisanje prošnje, naj jih vpraša, – ali je taka prošnja uradno ali neuradno besedilo, – ali ima predpisano obliko ali ne, – ali bi jo znali napisati sami, – na kaj bodo morali paziti med pisanjem, – ali jo bodo pisali ročno ali na računalnik ipd. Učitelj naj v tej fazi učne ure ne presoja oz. komentira odgovorov učencev, temveč naj učence spodbuja k pogovarjanju; pove naj jim, da bodo v nadaljevanju izvedeli pravilne odgovore. Nato naj jim naroči, naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo 3. nalogo. Svoje rešitve naj primerjajo z rešitvami v priloženem snopiču; nato naj javno poročajo o svojih napakah in o razlogih zanje. Potem naj preberejo besedilo iz 1. naloge.

Učenci naj tiho preberejo vprašanja iz te naloge in se pripravijo na pogovor; odgovore si lahko tudi zapišejo. Nato naj učitelj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge; učenci naj si pomagajo z izhodiščnim besedilom in z rešitvami/zapisi v 3. nalogi.

Učenci naj sodelujejo v pogovoru z učiteljem (ob vprašanjih iz te naloge).

5.–8.

Učenci naj rešujejo naloge samostojno. Ko reši vse naloge večina učencev, naj se rešitve preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev. Na koncu naj izbrani učenec glasno prebere besedilo na zeleni podlagi (iz 6. naloge); učitelj naj poziva učence, naj razložijo, kaj pomeni stavek za podpičjem.

9., 10., 12.

Te naloge so za domače delo. Učenci nižje ravni naj doma opravijo 9. nalogo, učenci srednje ravni 10., učenci višje ravni pa naj izberejo eno od tem iz 11. naloge in napišejo ustrezno prošnjo. Vsi naj napišejo prošnjo na list papirja (in na računalnik). Na določen dan naj učitelju izročijo svoje prošnje. Učitelj naj jih pregleda in v njih zaznamuje napake in pripiše svoje mnenje. Učenci naj doma odpravijo napake in prepišejo prošnjo. Učitelj naj oceni popravljene prošnje.

12.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge. Učence naj spodbuja k odgovarjanju pa tudi k poslušanju sošolcev in k postavljanju vprašanj sošolcu in učitelju.

13.

Nekaj učencev naj se doma pripravi na govorni nastop (učenci naj se javijo sami ali pa naj jih izbere učitelj). V šoli naj govorno nastopijo, sošolci pa naj jih pozorno poslušajo ter po vsakem govornem nastopu kaj vprašajo nastopajočega, ga dopolnijo ipd. Po vseh govornih nastopih naj učitelj vodi pogovor o njih.

Ciljna tema prvega podpoglavja: Povedi s pastavkom. Splošna značilnost povedi je, da so sestavljene iz stavkov, ti pa so praviloma sestavljeni iz besed, zbranih okrog glagola v osebni obliki. Torej je večina povedi iz glagolskih stavkov – obstajajo pa tudi izjeme, in sicer: – povedi iz neglagolskih stavkov (npr. Haha!) in – povedi z dodanimi neglagolskimi stavki (npr. Haha , turisti tega ne jeste!; Najprej posekajo kakavovec, tropsko drevo s posebnimi semeni ; Najprej posekajo kakavovec, visok deset metrov ).

138

SZVD9 pri za ucitelje.indd 138

1/5/06 10:20:11 AM

Neglagolski stavki so raznih vrst; v vsakdanjem sporočanju zelo pogosto uporabljamo dve vrsti, tj. pastavke (prim. Haha, turisti tega ne jeste!) in polstavke (prim. Najprej posekajo kakavovec, tropsko drevo s posebnimi semeni; Najprej posekajo kakavovec, visok deset metrov). Pastavki so tisti neglagolski stavki, v katerih je medmet (npr. Haha, turisti tega ne jeste!) ali členek (npr. Ne, tega ne jem). Zato ločimo dve vrsti pastavkov: medmetne in členkove; med medmetne spadajo tudi t. i. zvalniški pastavki; ti so iz samostalniške besede/besedne zveze v zvalniški vlogi, npr. Matej, raje ostani doma!; Mateja Kovač, pripravite se na slikanje). S pastavki izražamo svoje razpoloženje oz. doživljanje (npr. Haha, turisti tega ne jeste!), strinjanje/ nestrinjanje (npr. Ne, turisti tega ne jemo) ali prepričanje (npr. Res, tega turisti ne jemo), spodbujamo svojega naslovnika (npr. No, pokusi še to omako) ali ga kličemo (npr. Miha, pokusi še to omako). Pastavki lahko nastopajo – kot samostojna poved (npr. Haha! – Ne. – Matej! – Mateja Kovač!) ali – kot del povedi (npr. Haha, turisti tega ne jeste!; Ne, tega ne jem; No, pokusi še to omako; Miha, pokusi še to omako). Pastavki postanejo del povedi tedaj, če jih povežemo oz. združimo z drigimi stavki (glagolskimi ali neglagolskimi), prim. Miha! Pokusi še to omako.‡ Miha, pokusi še to omako; Hej, Miha! ‡ Hej, MIha! Pri tem včasih lahko izberemo, kam bomo dali postavek – ali pred drugi stavek (npr. Miha, pokusi še to omako!) ali za njega (npr. Pokusi še to omako, Miha! Miha, hej!) ali pa ga bomo vanj vrinili (npr. Pokusi, Miha, še to omako!) Posebej moramo paziti, da ga z vejico ločimo od drugega polstavka (če je postavek vanj vrinjen, ga moramo zamejiti z dvema vejicama). Opozorilo: Naloge v delovnem zvezku so sestavljene tako, da učenci razvijajo predvsem svojo – upovedovalno/skladenjsko zmožnost (npr. tako, da opazujejo in prepoznavajo vlogo pastavka, združujejo pastavčne in stavčne povedi ter razdružujejo povedi s pastavkom), – pravopisno zmožnost (npr. tako, da opazujejo nekončno ločilo v povedih s pastavkom in vstavljajo vejico/-i). Deloma pa razvijajo tudi svojo metajezikovno zmožnost, npr. s tem, da prepoznavajo sestavo pastavka, usvojijo njegovo strokovno poimenovanje, tega razumejo in zato v povedih prepoznavajo pastavke. Učenci (pa tudi odrasli Slovenci) imajo precej težav z rabo vejice v povedih s pastavkom, še zlasti če je pastavek vrinjen v glagolski stavek (v takih primerih po navadi pozabijo vpisati drugo vejico, tj. tisto za pastavkom). Učitelj naj jih zato najprej usmerja v prepoznavanje dveh funkcijsko različnih delov povedi (tj. pastavka in glagolskega stavka), nato v opazovanje položaja pastavka in šele na koncu v rabo vejice oz. vejic; učence naj tudi spodbuja k pojasnjevanju rešitev. Avtorice predlagamo, da to podpoglavje obravnavajo samo učenci srednje in višje ravni; seveda pa se učitelj lahko odloči drugače. (Če se odloči tudi za obravnavo z učenci nižje ravni, mu svetujemo, naj priredi naloge iz delovnega zvezka, in sicer tako, da bodo učenci razvijali samo svojo upovedovalno/ skladenjsko in pravopisno zmožnost.) Učenci so se doslej že večkrat srečali s povedmi s pastavki, npr. na začetku 9. razreda v poglavjih o medmetu in členku (prim. N. Cajhen idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9, 2005, 1. Halo, halo!, podenoti Medmet in Členek, str. 11–17), v 8. in 6. razredu pa v t. i. pravopisnih podpoglavjih (prim. N. Cajhen idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan 8, 2004, 11. Podatki, sami podatki!, podenota Posebna 139

SZVD9 pri za ucitelje.indd 139

1/5/06 10:20:12 AM

raba vejice, 141–142; D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 21. Dobro je vedeti, podenota Gospa vejica, vas smem vpisati?, 2. del, 95–96). Zato naj učitelj pri obravnavi povedi s polstavkom spodbuja učence tudi k uporabi znanja iz prejšnjih enot (učenci naj npr. razvrščajo besede iz pastavkov v znane skupine besed, tj. med medmete, členke ali samostalnike, in naj pojasnijo svoje rešitve). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–6.

Učenci naj rešujejo naloge v danem zaporedju – naloge so namreč sestavljene in razvrščene tako, da postopoma in smiselno nadgrajujejo učenčevo upovedovalno/ skladenjsko in pravopisno zmožnost. Nekatere naloge naj rešujejo sami, druge pa v dvojicah. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; učence naj opozarja, naj ne hitijo z reševanjem, temveč naj si vzamejo čas ter pozorno preberejo vsako vprašanje/navodilo in naj razmišljajo o svojih rešitvah. Rešitve naj se preverijo na razne načine – individualno, frontalno, v dvojicah, v priloženem snopiču ipd. Zelo pomembno je, da učitelj po vsaki rešeni nalogi spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev, k poročanju o težavah in napakah, k izrekanju prošnje za dodatna pojasnila ipd.

Ciljna tema drugega podpoglavja: Povedi s polstavkom. Polstavki so tisti neglagolski stavki, ki so nastali iz glagolskih stavkov – po izpustu osebne glagolske oblike (prim. Kljub opozorilom smo se podali na Siberut, otok na skrajnem zahodu Indonezije fl Kljub opozorilom smo se podali na Siberut, to je otok na skrajnem zahodu Indonezije; Po znižani ceni prodamo tudi tekaške smuči, dolge 170 cm. fl Po znižani ceni prodamo tudi tekaške smuči, ki so dolge 170 cm) ali – po pretvorbi osebne glagolske oblike v neosebno (npr. Srečali smo se, čakajoč v vrsti za kruh. fl Srečali smo se, ko smo čakali v vrsti za kruh.). Vsi polstavki nastopajo le kot deli povedi, torej so vedno dodani h glagolskemu stavku (npr. Kljub opozorilom smo se podali na Siberut, otok na skrajnem zahodu Indonezije) – in to zato, ker dopolnjujejo del tega stavka (npr. Siberut) z določeno vrsta podatka (npr. s pojasnilom o njegovi vlogi, prim. otok na skrajnem zahodu Indonezije). Polstavki so načeloma večbesedni – besede v njih niso enakovredne, zato so polstavki podredno zloženi; v njihovem jedru so lahko raznovrstne besede in raznovrstne neosebne glagolske oblike. Zato ločimo več vrst polstavkov, npr. – samostalniški polstavek (prim. Kljub opozorilom smo se podali na Siberut, otok na skrajnem zahodu Indonezije), – pridevniški polstavek (npr. Po znižani ceni prodamo tudi tekaške smuči, dolge 17 cm), – deležniški polstavek (npr. Zdaj čakamo samo še na učbenike, naročene v vaši knjigarni), – deležijski polstavek (npr. Poslovili so se od nas, želeč nam veliko zdravja in miru), – nedoločniški polstavek (npr. Njegova želja je bila, postati profesor slovenščine), – namenilniški polstavek (npr. Prišel sem vas povabit na babičino 80-letnico). V vsakdanjem sporazumevanju najpogosteje uporabljamo povedi s samostalniškim, pridevniškim ali deležniškim polstavkom. Samostalniški polstavek dopolnjuje dano prvino iz glagolskega stavka s pojasnilom o njeni vlogi/pomenu (prim. Najprej so posekali kakavovec , tropsko drevo s posebnimi semeni), pridevniški in deležniški polstavek pa jo dopolnjujeta s podatkom o njeni vrsti, lastnosti ali pripadnosti (prim. Najprej so posekali kakavovec , visok deset metrov; Najprej so posekali kakavovec , posajen pred 50 leti). 140

SZVD9 pri za ucitelje.indd 140

1/5/06 10:20:12 AM

Povedi s samostalniškim polstavkom tvorimo iz dvostavčnih povedi, in sicer tistih, katerih drugi stavek dopolnjuje prvino iz prvega stavka s pojasnilom o njeni vlogi/njenem pomenu (prim. Najprej so posekali kakavovec , to je drevo s posebnimi semeni). Polstavek tvorimo iz drugega, torej pojasnjevalnega stavka (npr. to je drevo s posebnimi semeni), in sicer tako, da v njem izpustimo kazalni zaimek to in glagol v osebni obliki (prim. to je drevo s posebnimi semeni). Povedi s pridevniškim polstavkom tvorimo iz podredno zloženih dvostavčnih povedi s prilastkovim odvisnikom, in sicer s takim, v katerem je zloženi povedek s povedkovim določilom; ta prilastkov odvisnik dopolnjuje prvino iz prvega stavka s podatkom o njeni vrsti, lastnosti ali pripadnosti (prim. Najprej so posekali kakavovec , ki je bil visok deset metrov). Polstavek tvorimo iz prilastkovega odvisnika (prim. ki je bil visok deset metrov), in sicer tako, da v njem izpustimo oziralni zaimek ki in glagol v osebni obliki (prim. ki je bil visok deset metrov). Povedi z deležniškim polstavkom tvorimo iz podredno zloženih dvostavčnih povedi s prilastkovim odvisnikom, in sicer s takim z zloženim povedkom (npr. ki je bil posajen) ali z nezloženim povedkom (npr. ki so ga posadili); ta prilastkov odvisnik dopolnjuje prvino iz prvega stavka s podatkom o njeni vrsti, lastnosti ali pripadnosti (prim. Najprej so posekali kakavovec , ki je bil posajen pred 50 leti/ki so ga posadili pred 50 leti). Polstavek tvorimo iz prilastkovega odvisnika, in sicer tako, da v njem izpustimo oziralni zaimek ki in izpustimo osebno glagolsko obliko (npr. ki je bil posajen pred 50 leti ‡posajen pred 50 leti) oz. izpustimo oziralni zaimek ki in pretvorimo glagol iz osebne oblike v neosebno (prim. ki so ga posadili pred 50 leti‡ posajen pred 50 leti). Samostalniški, pridevniški ali deležniški polstavek vedno dodamo za tisto prvino glagolskega stavka, ki jo pomensko dopolnjuje – zato tak polstavek stoji za glagolskim stavkom (prim. Po nižji ceni prodamo tudi tekaške smuči, dolge 170 cm) ali pa je vanj vrinjen (prim. Tudi tekaške smuči, dolge 170 cm, prodamo po nižji ceni). Polstavek je od glagolskega stavka vedno ločen z vejico; če je vrinjen v glagolski stavek, ga moramo zamejiti z vejicama. Predstavljeno pojmovanje polstavkov je malce drugačno od Toporišičevega – ta namreč to, kar me imenujemo samostalniški polstavek, imenuje pristavek, tega pa obravnava drugače kot polstavek (prim. razlago pojmov pristavek in polstavek v Enciklopediji slovenskega jezika, 1992, str. 228 in 191: »pristavek –vka m Desno, nekako polstavčno, določilo samostalnika oz. samostalniške besedne zveze, torej rahlo povezano, tj. ločeno od odnosnice v pisavi z vejico, v govoru s premorom. Pomensko je drugo poimenovanje nanosnika /…/.« in »polstavek –vka m Besedna zveza, ki nastane tako, da se stavku odvzame osebnost, tj. se mu osebna glagolska oblika zamenja z neosebno ali pa se opusti /…/.«). V učnem gradivu za osnovno in srednjo šolo pa so vsi neglagolski deli povedi, ki so nastali iz glagolskih stavkov, imenovani enako: polstavek. In to zato, ker imajo – enako tvorbo (vse namreč tvorimo iz glagolskega stavka, in sicer tako, da v njem izpustimo osebno glagolsko obliko ali pa to pretvorimo v neosebno), – enako sestavo (vsi so namreč neglagolske besedne zveze v prilastku stavčnega člena iz glagolskega stavka) in – enako vlogo (vsi namreč pomensko dopolnjujejo prvino iz glagolskega stavka). Še to: Pristavek v učnem gradivu za osnovno in srednjo šolo ni omenjen (črtati pa ga bo treba tudi iz učnega načrta).

141

SZVD9 pri za ucitelje.indd 141

1/5/06 10:20:13 AM

Opozorilo: Naloge v delovnem zvezku so sestavljene tako, da učenci razvijajo predvsem svojo – upovedovalno/skladenjsko zmožnost (npr. tako, da opazujejo in prepoznavajo vlogo polstavka, razdružujejo povedi s polstavkom), – pravopisno zmožnost (npr. tako, da opazujejo nekončno ločilo v povedih s pastavkom in vstavljajo vejico/-i). Deloma pa razvijajo tudi svojo metajezikovno zmožnost, npr. s tem, da prepoznavajo sestavo polstavka, usvojijo njegovo strokovno poimenovanje, tega razumejo in zato v povedih prepoznavajo polstavke. Nikakor pa ne določajo vrste polstavkov; tega ne delajo niti v gimnaziji! Učenci (pa tudi odrasli Slovenci) imajo precej težav z rabo vejice v povedih s polstavkom, še zlasti če je polstavek vrinjen v glagolski stavek (v takih primerih po navadi pozabijo vpisati drugo vejico, tj. tisto za polstavkom). Učitelj naj jih zato najprej usmerja v prepoznavanje dveh funkcijsko različnih delov povedi (tj. polstavka in glagolskega stavka), nato v opazovanje položaja polstavka in šele na koncu v rabo vejice oz. vejic; učence naj tudi spodbuja k pojasnjevanju rešitev. Avtorice predlagamo, da to podpoglavje obravnavajo samo učenci višje ravni; seveda pa se učitelj lahko odloči drugače. Če se odloči tudi za obravnavo z učenci srednje ravni, mu svetujemo, naj priredi naloge iz delovnega zvezka, in sicer tako, da bodo učenci razvijali samo svojo upovedovalno/skladenjsko in pravopisno zmožnost. (Obravnavo tega poglavja z učenci nižje ravni pa odsvetujemo; iz izkušenj vemo, da so povedi s polstavkom eden od trših pravopisnih orehov.) Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–9.

Učenci naj rešujejo naloge v danem zaporedju – naloge so namreč sestavljene in razvrščene tako, da postopoma in smiselno nadgrajujejo učenčevo upovedovalno/skladenjsko in pravopisno zmožnost. Nekatere naloge naj rešujejo sami, druge pa v dvojicah. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga; učence naj opozarja, naj ne hitijo z reševanjem, temveč naj si vzamejo čas ter pozorno preberejo vsako vprašanje/navodilo in naj razmišljajo o svojih rešitvah. Rešitve naj se preverijo na razne načine – individualno, frontalno, v dvojicah, v priloženem snopiču ipd. Zelo pomembno je, da učitelj po vsaki rešeni nalogi spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev, k poročanju o težavah in napakah, k izrekanju prošnje za dodatna pojasnila ipd.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela te enote? Kaj si se naučil o uradni prošnji? (Dopolni.) Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kaj si se naučil o pastavku? (Dopolni povedi.) Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Kaj si se naučil o polstavku? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tem poglavju? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

142

SZVD9 pri za ucitelje.indd 142

1/5/06 10:20:14 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

URADNA PROŠNJA je besedilo, s katerim želimo pridobiti korist od uradne oz. osebe (npr. štipendijo, službo, posojilo, denarno pomoč idr.). Uradna prošnja je lahko ustna ali .

Zapisana uradna prošnja ima naslednje sestavne dele in predpisano obliko:

143

SZVD9 pri za ucitelje.indd 143

1/5/06 10:20:14 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

URADNA PROŠNJA je besedilo, s katerim želimo pridobiti korist od uradne ustavne oz. osebe (npr. štipendijo, službo, posojilo, denarno pomoč idr.). Uradna prošnja je lahko ustna ali pisna.

Zapisana uradna prošnja ima naslednje sestavne dele in predpisano obliko: IME IN NASLOV SPOROČEVALCA

KRAJ IN DATUM PISANJA

IME IN NASLOV NASLOVNIKA

NASLOV BESEDILA/ZADEVA VSEBINA/OSREDNJI DEL BESEDILA POZDRAV PODPIS SPOROČEVALCA PRILOGE

144

SZVD9 pri za ucitelje.indd 144

1/5/06 10:20:15 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

PASTAVEK je tisti del povedi, v katerem sporočevalec izraža svoje razpoloženje (npr. , kako si me prestrašil!), strinjanje ali nestrinjanje (npr. , točno tako je bilo!), spodbujanje ali klicanje naslovnika (Odgovori še ti, !) ipd. in ki nima glagolske oblike. Od ostalega dela povedi je ločen z .

PASTAVEK je tisti del povedi, v katerem sporočevalec izraža svoje razpoloženje (npr. Joj, kako si me prestrašil!), strinjanje ali nestrinjanje (npr. Da, točno tako je bilo!), spodbujanje ali klicanje naslovnika (Odgovori še ti, no!) ipd. in ki nima osebne glagolske oblike. Od ostalega dela povedi je ločen z vejico.

145

SZVD9 pri za ucitelje.indd 145

1/5/06 10:20:16 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

POLSTAVEK je tisti del povedi, ki dodaja natančnejše pojasnilo o vlogi oz. pomenu osebe, stvari, kraja ... (npr. Na poti v Kranjsko Goro smo se ustavili v Vrbi, ) ali podatek o vrsti, lastnosti, pripadnosti osebe, stvari, kraja ... (npr. Popila je skodelico toplega čaja, ) in ki nima osebne glagolske oblike. Od ostalega dela povedi je ločen z .

POLSTAVEK je tisti del povedi, ki dodaja natančnejše pojasnilo o vlogi oz. pomenu osebe, stvari, kraja ... (npr. Na poti v Kranjsko Goro smo se ustavili v Vrbi, Prešernovi rojstni vasi) ali podatek o vrsti, lastnosti, pripadnosti osebe, stvari, kraja ... (npr. Popila je skodelico toplega čaja, osladkanega z žlico medu) in ki nima osebne glagolske oblike. Od ostalega dela povedi je ločen z vejico.

146

SZVD9 pri za ucitelje.indd 146

1/5/06 10:20:16 AM

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Poveži. Zasebna prošnja Javna prošnja Neuradna prošnja Uradna prošnja

1 2 3 4

je namenjena osebi, s katero smo v enakovrednem odnosu. je namenjena posamezniku. je namenjena osebi, s katero smo v neenakovrednem odnosu. je namenjena vsem ljudem.

2. Obkroži črko pred nepravilnima trditvama o uradni prošnji. a) Pri pisanju uradne prošnje smo pozorni na obliko in vsebino. b) Nima posebne zgradbe. c) V glavi ima ime in naslov sporočevalca in naslovnika ter kraj in datum pisanja. č) Lahko je napisana lastnoročno. d) Če je natipkana, se moramo podpisati lastnoročno. e) Napišemo oz. natipkamo jo na bel papir. f) Z njo prosimo tudi za zaposlitev. g) K njej pogosto priložimo spričevalo. h) V njej lahko navedemo neresnične podatke. i) Napisana mora biti vljudno. j) Pošljemo jo v ovojnici. 3. Odpravi napake v naslednji uradni prošnji; pravilno jo napiši na list papirja. Glasbena šola Radovljica Linhartov trg 1 4240 Radovljica

20.4.2005, Radovljica

Andrej Novak Jeseniška c. 22 4240 Radovljica

ZADEVA: Počitnice

Rodil sem se 19. 8. 1991 na Jesenicah. Junija bom končal 9. razred Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici, končal pa sem tudi nižjo glasbeno šolo. Sem spreten in rad delam ter tudi kaj zaslužim. Vsako leto z zanimanjem spremljam avgustovske koncerte stare glasbe v radovljiški graščini. V pričakovanju Vašega odgovora Vas lepo pozdravljam.

Andrej Novak 147

SZVD9 pri za ucitelje.indd 147

1/5/06 10:20:17 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

4. V povedih podčrtaj pastavke. Si vse razumel, Jakob? Ne, tega nisem rekel. Hej, ne meči papirčkov po tleh! Dragi učenci in učenke, najprej vas prav lepo pozdravljam. Anja, katero temo si si izbrala za govorni nastop? Katero besedilno vrsto ste spoznali v tej enoti, no? 5. Povedi iz 4. naloge prepiši tako, da boš zamenjal mesto pastavka. Bodi pozoren na vejico.

6. Vstavi vejice in obkroži črko pred povedmi s pastavkom. a) Si spregledal rdečo luč na semaforju kaj? b) Dober dan želim! c) Tina je moja sestra. č) Povej mi kje si hodil tako dolgo. d) Gospod zakaj me niste poklicali? e) Tudi vi ste se udeležili pohoda na Triglav kajne? f) Govori dekle če hočeš dobro oceno! 7. Vstavi vejice, kjer je potrebno, in podčrtaj polstavke. Naši predniki so poznali številne šege povezane tudi s svetniki. Prstne odtise napravijo s posebno blazinico namočeno v črno barvo. Pozneje je te prstne odtise mogoče primerjati s prstnimi odtisi najdenimi na kraju kaznivega dejanja. Na dan spuščanja luči po vodi so včasih v Tržiču spuščali na deskah goreče cunje in metle namočene v smoli. Turisti namenjeni v Izolo naj se zaščitijo pred tigrastim komarjem. Jopica kupljena na razprodaji je bila zelo poceni. Trgovina odprta dan in noč je izjemno dobro obiskana. Pomlad sliko Ivane Kobilca si lahko ogledamo v Narodni galeriji.

148

SZVD9 pri za ucitelje.indd 148

1/5/06 10:20:18 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

8. Podčrtaj polstavek, nato pa na črto napiši, ali izraža natančnejše pojasnilo o pomenu osebe, stvari, kraja … (A) ali podatek o vrsti, lastnosti oz. pripadnosti … osebe, stvari, kraja … (B). Ciril Kosmač, rojen v Slapu ob Idrijci, je napisal V gaju življenja. Gea, revija za mlade, izhaja pri Mladinski knjigi. Včasih so pastirji na paši delali piščali, narejene iz mehkega lesa. Skeč, kratko odrsko delo, so odigrali igralci amaterji. Novica o našem alpinistu, objavljena v današnjem Dnevniku, me je pretresla. Knjigo, sposojeno včeraj, sem že vrnila v knjižnico. Mandrač, staro pristanišče v Piranu, so že pred leti zasuli. Avtomobili, prešteti na avtocestni vpadnici, napovedujejo čas dopustov. Število bolnikov, obolelih za gripo, kaže na epidemijo. 9. V naslednjih povedih obkroži polstavek. Nekoč so ženske za shranjevanje toaletnega pribora in za ličenje uporabljale psiho, nizko omaro z velikim stoječim ogledalom. Mačje mladiče, stare dva meseca, oddamo ljubitelju živali. Šiška, bolezenska tvorba na listu, nastane zaradi vboda žuželke. Preša, stiskalnica za grozdje, je razstavljena v etnološkem muzeju. Topol, visok pet metrov, bodo posekali najprej.

Polstavek začni s ki ali s to je/tj. in spremenjene povedi napiši na črte. 10. Postavi vejice, kjer je potrebno. Rita doslej največji orkan v južnem delu Severne Amerike je zahteval veliko človeških življenj. Hodi po pločniku Zala! Res nihče jim ni pomagal. Zaradi bolezni je Marjeta izvedela novico o prometni nesreči šele iz časopisa. Gospa učiteljica potrebujem pomoč pri podčrtovanju polstavkov. Kupim gorsko kolo staro največ eno leto. Kolesarji namenjeni na Vršič so se peljali skozi Kranjsko Goro. Si se vrnil zgodaj kajne? Učenci vračajoči se z dolge poti so zaspali kar v avtobusu. Potniki vstopite prosim. 149

SZVD9 pri za ucitelje.indd 149

1/5/06 10:20:19 AM

9 Sočustvujem z Vami str. 116−118, predvideno število ur: 2

Operativni cilji: – branje uradnega in neuradnega sožalja, – razumevanje besedila (prepoznavanje okoliščin nastanka besedila, sporočevalčevega namena, teme besedila in bistvenih podatkov), – ločevanje uradnega sožalja od neuradnega, – uporaba znanja – pisanje neuradnega sožalja, obvladanje ustreznih načinov izrekanja sožalja. Splošni didaktični nasveti: – Učenci naj samostojno rešujejo naloge. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja naloge). – Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko učenci že sami rešijo nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati) – učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah učencev, s priloženim snopičem Rešitve ipd. – Pri preverjanju rešitev naj učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o napakah oz. težavah pri reševanju (za pojasnjevanje in poročanje naj mu ne bo škoda časa). – V t. i. dialoških nalogah naj učitelj vodi pogovor. Če se njegova vprašanja navezujejo na besedilo iz DZ, naj imajo učenci to besedilo pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju) – Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota grajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Uradno in neuradno sožalje. Sožalje je neumetnostno besedilo, in sicer povezovalno – z njim izrečemo naslovniku sočutje ob smrti njegovega svojca. Sožalje izrečemo ustno (in sicer osebno, ne po telefonu) ali pisno. Ustno ga izrečemo s povedjo Moje sožalje in značilnimi nebesednimi spremljevalci govorjenja, npr. s stiskom roke, očesnim stikom, sključeno držo telesa, resnejšim izrazom na obrazu, tišjim glasom, nižjim registrom, manjšo hitrostjo; pisno pa ga izrečemo s krajšim besedilom, napisanim na listu papirja, sožalni vizitki ali sožalnem telegramu. Sožalje je neuradno ali uradno (tako je, če ga izrečemo osebi, s katero nismo v enakovrednem družbenem razmerju, ali če ga izrečemo v imenu ustanove). Opozorilo: Učitelj naj se ne izogiba obravnavi sožalja ali pogovarjanju o smrti; vendar pa naj prej poizve, ali je morda kateremu učencu pred kratkim umrl sorodnik/prijatelj. V takem primeru naj ravna zelo rahločutno.

150

SZVD9 pri za ucitelje.indd 150

1/5/06 10:20:20 AM

Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učenci naj tiho preberejo besedili.

Učenci naj preberejo vprašanja iz te naloge in se pripravijo na pogovor. Nato naj sodelujejo v pogovoru – tega naj vodi učitelj z vprašanji iz te naloge; učenci naj si pomagajo z izhodiščnima besediloma in s svojimi zapiski. Učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju odgovorov. Na koncu naj izbrani učenec prebere besedilo na zeleni podlagi. Učitelj naj spodbuja učence k pogovarjanju o njihovih izkušnjah z izrekanjem in sprejemanjem sožalja, o njihovih občutjih ob smrti bližnjih ljudi ipd.

Učenci naj doma napišejo sožalje; čitljivo naj ga napišejo na list papirja. V šoli naj prilepijo besedila na plakat; besedila naj berejo in primerjajo med seboj. Učitelj naj jih v pogovoru usmerja v presojanje besedil (z raznih vidikov, tj. ne samo s pravopisnega).

Učenci naj preberejo telegram. Nato naj na list papirja napišejo 4 vprašanja o njem. Svoja vprašanja naj preberejo javno, učitelj pa naj vsako novo vprašanje napiše na tablo. Nato naj poziva učence k odgovarjanju. Potem naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge; učence naj spodbuja k izrekanju razlik med sožaljem, napisanim v navadnem telegramu oz. v sožalnem telegramu.

Učenci naj sodelujejo v pogovoru o načinih izrekanja sožalja; učitelj naj jih spodbuja k presojanju teh načinov in k pojasnjevanju mnenja. Nato naj sami rešijo pisni del naloge ter javno poročajo o svoji rešitvi. Učitelj naj jih spodbuja k predstavitvi okoliščin, v katerih bi izrekli neizbrane povedi.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se naučil o sožalju? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

151

SZVD9 pri za ucitelje.indd 151

1/5/06 10:20:20 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Sožalje je navadno krajše besedilo, v katerem sporočevalec naslovniku izreče ob izgubi svojca. Sožalje izrečemo (npr. ) ali pisno. Lahko je neuradno ali besedilo (če ga izrečemo osebi, s katero nismo v enakovrednem družbenem razmerju, ali če ga izrečemo v imenu ustanove).

Sožalje je navadno krajše besedilo, v katerem sporočevalec naslovniku izreče sočutje ob izgubi svojca. Sožalje izrečemo ustno (npr. Moje sožalje) ali pisno. Lahko je neuradno ali uradno besedilo (če ga izrečemo osebi, s katero nismo v enakovrednem družbenem razmerju, ali če ga izrečemo v imenu ustanove).

152

SZVD9 pri za ucitelje.indd 152

1/5/06 10:20:21 AM

10 Naročam …, plačujem … str. 119–124, predvideno število ur: 3

Operativni cilji: – – – – – – – – –

branje obrazca (tj. naročilnice) s preletom, podrobno branje obrazca (tj. naročilnice in položnice), znajdenje v obrazcu (tj. v naročilnici in položnici), uporaba znanja v vsakdanjem življenju – izpolnjevanje obrazcev (tj. naročilnice in položnice), poznavanje in upoštevanje pravil za izpolnjevanje obrazcev, branje besedila, tj. naročilnice, prepoznavanje podatkov v napisani naročilnici, povzemanje sestavin naročilnice, pisanje naročilnice.

Splošni didaktični nasveti: – Učenci naj samostojno rešujejo naloge. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja naloge). – Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko učenci že sami rešijo nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati) – učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah učencev, s priloženim snopičem Rešitve ipd. – Pri preverjanju rešitev naj učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o napakah oz. težavah pri reševanju (za pojasnjevanje in poročanje naj mu ne bo škoda časa). – V t. i. dialoških nalogah naj učitelj vodi pogovor. Če se njegova vprašanja navezujejo na besedilo iz DZ, naj imajo učenci to besedilo pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju) – Zaželeno je , da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota grajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Naročilnica in položnica. Naročilnica je besedilo, s katerim naročamo blago ali storitev ter hkrati prejemniku naročila zagotavljamo, da bomo naročeno blago ali storitev sprejeli in ga/jo plačali v navedenem roku. Po navadi ima obliko obrazca ali vprašalnika – tega izpolnimo tako, da na ustrezna mesta napišemo zahtevane podatke ali da z določenim znamenjem zaznamujemo izbrani podatek (npr. način plačila). Če pa obrazca za naročilo ni, moramo sami napisati naročilnico, in sicer kot uradni dopis. Položnica je bančni obrazec, in sicer obrazec za plačilo, ki ga namesto nas oz. za nas opravi bančna ustanova. To je list s predpisano obliko in vsebino – ta je izražena z imeni rubrik (npr. Nalogodajalec, Naziv, Ulica, Kraj, Namen plačila) in vanje mora plačnik blaga/storitve vpisati ustrezne podatke. Po plačilu bančni uslužbenec izroči plačniku en izvod položnice ali njen levi del; tako ima plačnik potrdilo, da je res plačal dano blago/storitev.

153

SZVD9 pri za ucitelje.indd 153

1/5/06 10:20:22 AM

Opozorilo: Učenci bodo v vsakdanjem življenju velikokrat izpolnjevali naročilnice in prijavnice, zato naj jim učitelj omogoči čim več možnosti za to, hkrati pa naj jih spodbuja k izpolnjevanju naročilnic in položnic namesto staršev oz. pod nadzorom staršev. Učitelj naj učence opozarja tudi nato, da morajo pri izpolnjevanju obrazcev upoštevati navodila dane ustanove, da morajo podatke vpisati čitljivo, po navadi s kemičnim svinčnikom črne ali modre barve, da morajo naslove napisati pravilno, da na obrazcu ne smejo ničesar popravljati ipd. Učenci so se v 6. razredu srečali z naročilnico (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 7. Naj se prijavim ali ne?, 1. del, 65–76) in s prijavnico (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 6, 2004, 24. Naj se prijavim ali ne?, 2. del, 111–120), v 8. razredu pa s poštnimi obrazci, in sicer s poštno nakaznico in potrdilom o oddaji pošiljke (prim. N. Cajhen idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan 8, 2004, 10. Izpolnite, prosim, 128–131). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–2.

Učitelj naj naroči učencem, naj hitro preletijo izhodiščno besedilo in povedo, – katero besedilno vrsto bodo obravnavali v tej enoti, – zakaj je v njej precej praznega prostora, – kaj pomenijo besede nad črtami ipd. Nato naj učenci rešijo 2. nalogo in javno predstavijo svojo rešitev; učitelj naj jih spodbuja k poimenovanju besedilne vrste za vsako neizbrano možnost. Na koncu naj podrobneje preberejo naročilnico iz 1. naloge.

3.–4.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in se tako pripravijo na pogovor – skušajo naj odgovoriti na vprašanja iz 3. naloge. Učitelj naj vodi pogovor o naročilnici iz 1. naloge; učenci naj si pri odgovarjanju pomagajo z izhodiščnim besedilom ali s svojimi zapiski. Nato naj v dvojici rešijo še 4. nalogo; rešitev naj se preveri frontalno.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo, jim po potrebi pomaga in individualno preverja rešitve. Učitelj naj vodi pogovor z vprašanjema iz te naloge; učence naj spodbuja k pojasnjevanju prvega odgovora.

6.–7.

Ti nalogi naj učenci rešujejo doma. V šoli naj primerjajo svojo rešitev 6. naloge s sošolčevo ter poročajo učitelju o svoji uspešnosti oz. o svojih napakah. Izbrani učenec naj na glas prebere besedilo na robu (na rdeči podlagi); drugi učenec naj pove, na kateri del naročilnice iz 6. naloge se nanaša prva poved iz definicije naročilnice in na katerega se nanaša druga poved. Učenci naj si med seboj izmenjajo zvezke – ogledajo naj si nalepljeno naročilnico ter presodijo, ali je nalepljeni obrazec res naročilnica in ali je pravilno izpolnjena. S sošolcem naj se pogovorita o svojih ugotovitvah; če je potrebno, naj zaprosita učitelja za pomoč.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Rešitve naj preverijo v priloženem snopiču; učitelju naj poročajo o svojih napakah in o razlogih zanje.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (npr. pri določanju strategije iskanja ključnih besed). Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču.

10.

Učenci naj doma napišejo naročilnico (na računalnik in na bel list papirja). V pogovoru o napovedanem domačem delu naj učitelj spodbuja učence k razmišljanju o tem, s katero že rešeno nalogo si bodo lahko pomagali (tj. z 8. ali 9.). Naslednjo šolsko uro naj prilepijo svoje naročilnice na plakat; besedila naj preberejo in jih presojajo v pogovoru z učiteljem.

154

SZVD9 pri za ucitelje.indd 154

1/5/06 10:20:22 AM

11.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge.

12.

Učenci naj si ogledajo položnico. Nato naj odgovarjajo na učiteljeva vprašanja; učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju odgovorov. Učitelj naj ima pri sebi prazno položnico; učencem naj pokaže, da ima položnica dva lista, ki se držita skupaj. Učence naj spodbuja k razmišljanju o tem, – čemu je položnica iz dveh listov, – kdo in kako izpolni drugi list, – ali lahko položnico izpolnjujemo s svinčnikom ali nalivnim peresom, – kdo obdrži prvi list in kdo dobi drugega ipd.

13.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Učenci naj primerjajo rešitve med seboj; učitelju naj poročajo o svojih napakah in povedo, kako jih bodo v prihodnje preprečili.

14.

Učenci naj samostojno rešujejo pisni del naloge. Rešitve naj preverijo v priloženem snopiču. Nato naj sodelujejo v pogovoru z učiteljem (ob vprašanjih iz te naloge). Učitelj naj se z učenci pogovarja še o humani pomoči otrokom (npr. v Afriki) in drugim ob naravnih nesrečah (npr. ob potresih, poplavah ipd.).

15.–19.

Te naloge naj učenci rešujejo doma. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi ali z rešitvami v priloženem snopiču. Nato naj se z učiteljem pogovarjajo o svojih težavah ali napakah in o razlogih zanje; učitelj naj presodi, ali jim je treba kaj še dodatno razložiti.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj te enote? Kaj si se naučil o naročilnici in položnici? (Dopolni povedi.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

Viri Počitnice, posebna izdaja revije Pikapolonica, 2005.

155

SZVD9 pri za ucitelje.indd 155

1/5/06 10:20:22 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

NAROČILNICA je besedilo, s katerim naslovniku, kaj naj nam pošlje/naredi, ter mu , da bomo naročeno blago/storitev sprejeli in ga/jo v navedenem roku. Po navadi ima obliko – tega izpolnimo tako, da na ustrezna mesta vpišemo zahtevane podatke ali z določenim znamenjem zaznamujemo izbrani podatek.

NAROČILNICA je besedilo, s katerim naročamo naslovniku, kaj naj nam pošlje/naredi, ter mu zagotavljamo, da bomo naročeno blago/storitev sprejeli in ga/jo plačali v navedenem roku. Po navadi ima obliko obrazca – tega izpolnimo tako, da na ustrezna mesta vpišemo zahtevane podatke ali z določenim znamenjem zaznamujemo izbrani podatek.

156

SZVD9 pri za ucitelje.indd 156

1/5/06 10:20:23 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

POLOŽNICA je bančni za plačilo blaga/storitve, ki ga za nas opravi banka, in sicer pošlje denar na bančni račun prejemnika. Izpolnimo jo tako, da na ustrezna mesta vpišemo zahtevane podatke. Po plačilu bančni uslužbenec izroči en izvod položnice ali njen del plačniku, da ima ta o plačilu blaga/storitve.

POLOŽNICA je bančni obrazec za plačilo blaga/storitve, ki ga za nas opravi banka, in sicer pošlje denar na bančni račun prejemnika. Izpolnimo jo tako, da na ustrezna mesta vpišemo zahtevane podatke. Po plačilu bančni uslužbenec izroči en izvod položnice ali njen del plačniku, da ima ta potrdilo o plačilu blaga/storitve.

157

SZVD9 pri za ucitelje.indd 157

1/5/06 10:20:24 AM

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedilo. DA, želim postati naročnik revije PIKAPOLONICA. Naročam jo od meseca dalje.

Znamka ni potrebna. Poštnina plačana po pog. št. 342/00.

Ime in priimek enega od staršev: Ime in priimek otroka: Ulica in hišna št.: Poštna št. in pošta:

INFO PRESS, d. o. o. Gosposka 4 1000 Ljubljana

Datum in podpis: Prodajni in plačilni pogoji: Celoletna naročnina s popustom znaša 5.880 SIT. Cena vključuje DDV. Na leto izide 11 številk (julija in avgusta je dvojna številka). Naročnina teče od prejema naročilnice in se po izteku naročniškega obdobja podaljša za naslednje naročniško obdobje, če naročnik pisno ne prekliče naročila.

Obkroži. Besedilo je a) pismo. b) prošnja. c) naročilnica. č) položnica. Odgovori. Po čem to veš?

2. Odgovori. Kdo je naslovnik tega besedila? Kdo mora podpisati to besedilo? Ali je treba na zgornjo naročilnico nalepiti znamko? Kaj naročaš: revijo ali knjigo? Kako jo odpoveš? Kdaj boš prejel revijo? Koliko številk revije izide letno? Koliko stane ena številka revije?

158

SZVD9 pri za ucitelje.indd 158

1/5/06 10:20:24 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

3. S pisanimi črkami napiši naslov revije. 4. Izpolni besedilo iz 1. naloge. 5. Izpolni položnico za plačilo naročnine iz 1. naloge.

6. Izpolni še naslednjo položnico.

159

SZVD9 pri za ucitelje.indd 159

1/5/06 10:20:25 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

7. Na list papirja s pisanimi črkami napiši naročilnico. Učenci OSNOVNE ŠOLE FRANCETA BEVKA, 1270 LITIJA, MIRE PREGLJEVE 18, 5. junija pričakujejo obisk otrok iz pobratene šole. Za pogostitev naročajo v gostišču POD TREMI LIPAMI, 1270 LITIJA, MAISTROVA ULICA 2, 40 čokoladnih ježkov, 40 sendvičev s sirom, 40 sendvičev s šunko, sirom in kumarico ter 40 (raznih) sadnih sokov v tetrapaku. Naročeno je potrebno pripeljati na šolo do 7. ure zjutraj. Naročilnico bo podpisala ravnateljica MAGDA RUŠT. 8. Vstavi vejice, kjer je treba. Da želim postati naročnik revije. Kam greš Pika? Ne poštnine ni potrebno plačati. 9. Iz besedila v 1. nalogi prepiši vse besede s korenom -rok-, ki spadajo v isto besedno družino.

10. V vsaki vrsti prečrtaj besedo, ki ne spada v isto besedno družino kot druge besede. miška, mišljenje, mišnica, mišji, mišelovka kopališče, kopel, Koper, kopalka, kopalec startati, starši, starokopitnež, zastarel, staromoden nastopač, izstopiti, nastopanje, prestop, nasut kanal, kanarček, kanalizacija, kanalščina, kanalski 11. V prazna okenca vpiši besede iste besedne družine. SAMOSTALNIK

GLAGOL

PRIDEVNIK

PRISLOV

živeti tišji grenko govor

12. Vsaki od naslednjih besed pripiši po dve besedi iz iste besedne družine. nabiralnik podpis plačati slovenščina poštni

160

SZVD9 pri za ucitelje.indd 160

1/5/06 10:20:28 AM

11 Besedila okrog nas str. 125–130, predvideno število ur: 3

Operativni cilji enote: – branje neumetnostnih besedil (praktičnosporazumevalnih, uradovalnih, publicističnih in strokovnih), – prepoznavanje teme besedila, – prepoznavanje družbene vloge tvorcev besedil, – razlaganje strokovnih izrazov, – razlaganje uradovalnih izrazov, – pojasnjevanje svojih rešitev, – prepoznavanje okoliščin za tvorjenje praktičnosporazumevalnih, uradovalnih, publicističnih in strokovnih besedil, – ločevanje praktičnosporazumevalnih, uradovalnih, strokovnih in publicističnih besedil, – uporaba znanja – tvorjenje publicističnega besedila, – uporaba znanja – iskanje strokovnih in publicističnih besedil po raznih virih, – razumevanje in raba strokovnih izrazov praktičnosporazumevalno besedilo, uradovalno besedilo, publicistično besedilo, strokovno besedilo. Splošni didaktični nasveti: – Učenci naj samostojno rešujejo naloge. Učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga (zlasti pri določanju strategije reševanja naloge). – Rešitve vsake naloge naj se preverijo, vendar šele po tem, ko učenci že sami rešijo nalogo (ne pa tako, da potekata reševanje in preverjanje hkrati) – učitelj naj v isti uri uporabi razne načine preverjanja rešitev, npr. individualno, frontalno, v dvojicah učencev, s priloženim snopičem Rešitve ipd. – Pri preverjanju rešitev naj učitelj spodbuja učence k pojasnjevanju rešitev in k poročanju o napakah oz. težavah pri reševanju (za pojasnjevanje in poročanje naj mu ne bo škoda časa). – V t. i. dialoških nalogah naj učitelj vodi pogovor. Če se njegova vprašanja navezujejo na besedilo iz DZ, naj imajo učenci to besedilo pred seboj (da si z njim pomagajo pri odgovarjanju). – Zaželeno je, da učenci rešijo vse naloge v enoti, in sicer v danem zaporedju, saj je enota zgrajena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Praktičnosporazumevalna, uradovalna, publicistična in strokovna besedila. Človek ne živi sam, temveč z drugimi ljudmi, in to v različnih skupnostih (npr. v družini, občini, šoli oz. na delovnem mestu, v društvih, državi …). Zato vsakodnevno nastopa v raznih družbenih vlogah, in sicer: – v zasebni/privatni (tj. kot sorodnik, prijatelj, znanec), – v uradovalni/poslovni (tj. kot stranka v raznih ustanovah, npr. v trgovini, na občini, v bolnišnici) in – v poklicni/profesionalni (tj. kot strokovnjak na danem področju); marsikdo pa nastopa tudi v javni družbeni vlogi (tj. kot novinar, poročevalec, komentator, pridigar). Vsaki družbeni vlogi pripada določen način oblačenja, obnašanja pa tudi sporazumevanja – to pomeni, da v določeni družbeni vlogi tvorimo (in sprejemamo) le določeno vrsto besedil. Zato govorimo o štirih vrstah besedil (glede na družbeno vlogo sporočevalca), in sicer so to: praktičnosporazumevalna, uradovalna, strokovna in publicistična besedila. 161

SZVD9 pri za ucitelje.indd 161

1/5/06 10:20:28 AM

Praktičnosporazumevalna so besedila, ki jih tvorimo (in sprejemamo) v zasebni/privatni družbeni vlogi (tj. kot sorodniki, prijatelji, znanci). Z njimi sporočamo vsakdanje teme (stvari), ki jih doživljamo v družini/službi ali med znanci/prijatelji in ki so naslovniku vsaj malo znane – zato kdaj kakšen podatek lahko izpustimo ali ga izrazimo na nenavaden/ne povsem jasen način. V takih besedilih se močno razodevamo (saj govorimo o stvareh, ki smo jih doživeli mi sami), zato so zelo subjektivna. Hkrati pa vanje vpletamo naslovnika (z njim smo v enakovrednem družbenem razmerju). Praktičnosporazumevalna besedila so vsa zasebna neuradna besedila; večinoma so govorjena, in sicer dvogovorna. Uradovalna so besedila, ki jih tvorimo (in sprejemamo) v uradovalni/poslovni družbeni vlogi (tj. kot stranke v raznih ustanovah, npr. v trgovini, na občini ali banki, pri zdravniku, frizerju, avtomehaniku ipd.). Za tako družbeno vlogo so ustrezne le teme, vezane na sporazumevanje med uradno osebo in stranko (npr. prodajalcem in kupcem, zdravnikom in bolnikom ipd.). Ker so ta besedila namenjena naslovniku, s katerim smo v neenakovrednem družbenem razmerju, se v njih ne razodevamo; torej so ta besedila objektivna. Uradovalna besedila so vsa zasebna uradna besedila; lahko so zapisana ali govorjena, večinoma pa so dvogovorna. Strokovna so besedila, ki jih tvorimo (in sprejemamo) v poklicni/profesionalni družbeni vlogi (tj. kot strokovnjaki danega strokovnega področja). Namenjena so ožji (strokovni) javnosti, tj. ljudem z istimi strokovnimi interesi. Zato so teme omejene, vezane na določeno stroko. Sporočevalec jih opisuje, razlaga njihovo povezanost in utemeljuje svoje ugotovitve; pri tem uporablja strokovne izraze ali termine ter si pomaga z navajanjem zgledov, opomb in strokovne literature (tj. s podatki o delih drugih strokovnjakov, ki so se ukvarjali z isto/s podobno temo, ali o svojih prejšnjih strokovnih besedilih). Sporočevalec se ne razodeva, zato so ta besedila objektivna. Lahko so zapisana ali govorjena in so večinoma enogovorna. Publicistična so besedila, ki jih tvorimo (in sprejemamo) v javni družbeni vlogi (tj. pred interesno heterogenim občinstvom, npr. kot novinarji, poročevalci, komentatorji, pridigarji). Ker so ta besedila namenjena široki javnosti, njihovi tvorci (npr. novinarji) obravnavajo zelo splošne teme in jih podajajo na povsem razumljiv način; pogosto poročajo o pomembnih ali zanimivih dogodkih, v katerih niso bili udeleženi, zato se sklicujejo na svoje vire poročanja, ali pa podajajo svoje videnje ozadja teh dogodkov in povezav med njimi, torej jih skušajo razložiti in izražajo mnenje o njih. Sporočevalci se v teh besedilih pogosto razodevajo, zato so publicistična besedila večinoma subjektivna. Objavljena so v množičnih občilih (v časopisih, na radiu, televiziji, medmrežju); torej so zapisana (časopisje, medmrežje), govorjena (radio) ali govorjena in zapisana (TV); navadno so enogovorna, saj se ne pričakuje, da se bo bralec časopisa oz. poslušalec radia oz. gledalec televizije in medmrežja sporočevalcu odzval. Vsaka od navedenih vrst besedil (glede na družbeno vlogo sporočevalca) ima tudi svoje jezikovne značilnosti, npr. značilne besede in besedne zveze ter stavčne vzorce. Opozorilo: Vsi učenci naj bi se zavedali, da v vsakdanjem življenju nastopajo v raznih družbenih vlogah in da je za vsako od teh vlog značilen določen način oblačenja, obnašanja in sporazumevanja. V vsakdanjem življenju naj bi privzeli ustrezno družbeno vlogo ter se njej ustrezno oblekli, obnašali in sporazumevali; tako bi dokazali svojo slogovno/pragmatično zmožnost. Zato naj se učitelj ob ustreznih priložnostih pogovarja z učenci vseh ravni – o njihovih družbenih vlogah (tj. o zasebni /npr. sin, brat, vnuk, prijatelj/, o uradovalni oz. poslovni /tj. stranka – npr. kupec, bolnik, varčevalec/ in o poklicni oz. profesionalni /tj. učenec/) in – o tem, kako naj bi se v teh družbenih vlogah oblekli, obnašali in sporazumevali. 162

SZVD9 pri za ucitelje.indd 162

1/5/06 10:20:29 AM

Sicer pa je v delovnem zvezku predvideno, da 11. enote ne obravnavajo učenci nižje ravni, učenci srednje ravni jo obravnavajo le deloma (gl. navodila v modrem tisku), učenci višje ravni pa v celoti. Učenci srednje in višje ravni preberejo strokovno, publicistično, praktičnosporazumevalno in uradovalno besedilo, sklepajo o njihovih temah in o družbeni vlogi njihovih tvorcev ter ločijo zasebna in javna, uradna in neuradna, objektivna in subjektivna besedila. Učenci višje ravni pa poleg tega še prepoznavajo okoliščine za tvorjenje praktičnosporazumevalnih, uradovalnih, strokovnih in publicističnih besedil ter ločijo praktičnosporazumevalna, uradovalna, strokovna in publicistična besedila. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

1.–12.

Učitelj naj učencem napove skupinsko delo in pove, da bodo imeli zanj celo šolsko uro. Nato naj jim izreče razumljiva navodila za skupinsko delo. Učenci naj se razdelijo v manjše skupine (iz 3–4 članov) in tako rešujejo naloge – najprej naj vsak učenec tiho prebere vsa besedila v 1. nalogi, nato naj vodja skupine v svoji skupini vodi pogovor z navodili oz. vprašanji iz navedenih nalog (pri tem naj upošteva ustrezen barvni tisk za svojo raven) ter si zapisuje odgovore v delovni zvezek ali na list papirja. Učitelj naj spremlja delo skupin in jim po potrebi pomaga. Ko rešijo naloge vse skupine, naj učitelj organizira in usmerja frontalno poročanje – vodje skupin naj poročajo o rešitvah svoje skupine in jih tudi utemeljujejo, preostali učenci pa naj jih poslušajo, primerjajo svoje rešitve z rešitvami drugih, dopolnjujejo svoje rešitve ipd.

13.–14.

Učenci naj si za domače delo izberejo 13. ali 14. nalogo; doma naj napišejo časopisno novico ali poiščejo strokovno in publicistično besedilo ter ju prilepijo na list papirja. V šoli naj nekaj učencev prebere svojo časopisno novico, nekaj pa naj jih predstavi izbrani besedili in utemelji svojo izbiro. Sošolci naj jih pozorno poslušajo; po vsakem javnem branju oz. utemeljevanju izbire naj sodelujejo v pogovoru o besedilih nastopajočih.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil temeljni cilj te enote? Kaj si se naučil o vrstah besedil? (Dopolni.) Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

Viri De. Vo., Skupina Abba najbolj priljubljena v zadnjih 50 letih, Delo 24. 10. 2005. Zeleni bor, prirejeno po: Paola Lanzara, Mariella Pizzetti, Drevesa, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana 1984.

163

SZVD9 pri za ucitelje.indd 163

1/5/06 10:20:29 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

VRSTE BESEDIL glede na družbeno vlogo sporočevalca: –v zasebni vlogi (tj. kot sorodniki, prijatelji) tvorimo besedila, –v uradovalni/poslovni vlogi (tj. kot stranke v ustanovah) tvorimo besedila, –v poklicni vlogi (tj. kot strokovnjaki) tvorimo besedila, –v javni vlogi (npr. kot novinarji, voditelji prireditev/ oddaj) tvorimo besedila.

VRSTE BESEDIL glede na družbeno vlogo sporočevalca: –v zasebni vlogi (tj. kot sorodniki, prijatelji) tvorimo PRAKTIČNOSPORAZUMEVALNA besedila, –v uradovalni/poslovni vlogi (tj. kot stranke v ustanovah) tvorimo URADOVALNA besedila, –v poklicni vlogi (tj. kot strokovnjaki) tvorimo STROKOVNA besedila, –v javni vlogi (npr. kot novinarji, voditelji prireditev/ oddaj) tvorimo PUBLICISTIČNA besedila. 164

SZVD9 pri za ucitelje.indd 164

1/5/06 10:20:30 AM

Predlog nalog za preverjanje DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

1. Preberi besedila. A

Delo ponedeljek, 24. oktobra 2005

Skupina Abba najbolj priljubljena v zadnjih 50 letih København – Najbolj priljubljena pesem v petdesetletni zgodovini Evrosonga je Waterloo, skladba, s katero je legendarna švedska skupina Abba zmagala na tekmovanju leta 1974. Pesem so izbrali na posebni prireditvi na Danskem ob 50-letnici tekmovanja, ki se je začelo leta 1956 v Švici. V zadnjih letih si dogajanje na evrovizijskem

odru ogleda več kot 300 milijonov ljudi in nekaj milijonov evrov vredno prireditev si želi organizirati vsaka od nastopajočih držav. Teh je iz leta v leto več, zato se na tekmovanju za najboljšo popevko že prihodnje leto obeta nekaj sprememb, ker je večanje števila nastopajočih nemogoče. Slovenija je doslej enajstkrat samostojno sodelovala na tem festivalu in bo tudi v prihodnje.De.Vo.

Draga MojËka, prosim, Ëe prideš šele po 15. uri, ker imam danes še recitatorski krožek. Vanja C Osnovna šola Mirana Jarca Ulica Otona Župančiča 8 8340 Črnomelj

Črnomelj, 6. marca 2006

Spoštovana gospa Marija Petelinkar Šolska cesta 9 8340 Črnomelj Zadeva: VABILO V četrtek, 16. 3. 2006, ob 17. uri Vas vabim na pogovor o sodelovanju Vašega sina Roka Petelinkarja na tekmovanju mladih astronomov; ta bo prihodnji teden v Kopru. Pogovor bo v učilnici za fiziko (soba št. 12). Lep pozdrav

M. Avšicˇ

Mojca Avšič, prof., mentorica astronomskega krožka 165

SZVD9 pri za ucitelje.indd 165

1/5/06 10:20:31 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

ZELENI BOR PINUS STROBUS Družina Pinaceae Nahajališče Na obširnih območjih jugovzhodne Kanade in v severovzhodnih predelih ZDA. Zunanjost Drevo, ki zraste več kot 40 m visoko. Pri drevesih, ki zrastejo posamič, je krošnja stožčasta, veje pa segajo do tal. V gozdnih sestojih raste predvsem v višino, zato so debla do 2/3 brez vej. Mlade veje so spočetka prekrite z mehkim puhastim lubjem, po prvem letu pa postane lubje gladko in rjavo oranžne barve. Iglice so dolge 10–15 cm, zelenkasto modre, prožne in rastejo v skupinah po 5. Zreli storži, dolgi 20–25 cm, so rahlo ukrivljeni in obrnjeni navzdol; septembra se razprejo, da semena lahko izpadejo, storži pa ostanejo na vejah še do pomladi. Razmnoževanje S semeni. V ugodnem naravnem okolju se zaseje sam. Rastišče Na zmerno vlažnih tleh, lahko tudi v senci. Primeren za večje parke.

Za vsako besedilo napiši, o čem govori. Besedilo A: Besedilo B: Besedilo C: Besedilo Č: 2. Poveži. Besedilo A je Besedilo B je Besedilo C je Besedilo Č je

opis. vabilo. prošnja. novica.

3. Dopolni preglednico. BESEDILO A

BESEDILO B

BESEDILO C

BESEDILO Č

Sporočevalec Naslovnik

166

SZVD9 pri za ucitelje.indd 166

1/5/06 10:20:32 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

4. Primerjaj besedili B in C in odgovori na vprašanja. .

Katero besedilo ima splošno/vsakdanjo temo? Besedilo Katero besedilo ima naslov? Besedilo

V katerem besedilu se sporočevalec razodeva? V besedilu

Napiši besedo, s katero bi pojasnil svoj odgovor. V katerem besedilu je sporočevalec uradna oseba oz. predstavnik ustanove? V besedilu

Katero ustanovo predstavlja? Katero besedilo ima predpisano obliko? Besedilo Katero besedilo je uradno? Besedilo

Katero besedilo vsebuje natančnejše podatke? Besedilo

Razloži, zakaj bo prejemnik besedila, ki vsebuje nenatančne podatke, brez težav prišel na kraj srečanja.

5. Primerjaj besedili A in Č in obkroži pravilni odgovor. Iz katerega besedila lahko razbereš čas in kraj nastanka? a) Iz besedila A. b) Iz besedila Č. c) Iz obeh besedil. č) Iz nobenega besedila. Kje sta bili besedili verjetno objavljeni? a) Obe v časopisu. b) Besedilo Č v časopisu, besedilo A v strokovni knjigi. c) Besedilo A v časopisu, besedilo Č v strokovni knjigi. d) Obe v strokovni knjigi. Čemu sta besedilu Č dodani risbi? a) Da si lažje predstavljamo, o čem govori besedilo. b) Da lažje narišemo iglice in storž. c) Da iglice in storž lažje najdemo v besedilu. č) Da vidimo, kakšne so iglice in storž, saj o tem besedilo ne govori. 6. Dopolni. Besedili

sta javni, besedili

pa zasebni.

167

SZVD9 pri za ucitelje.indd 167

1/5/06 10:20:33 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

7. Dopolni z besedami: praktičnosporazumevalno, uradovalno, publicistično, strokovno. 1. besedilo je

2. besedilo je

3. besedilo je

4. besedilo je

8. Zakaj so v besedilu Č nekatere besede napisane polkrepko? 9. Poveži. Besedi nahajališče in rastišče sta nastali iz besednih zvez a) tisti, ki se nahaja – tisti, ki raste. b) to, kjer se nahaja – to, kjer raste. c) tak, ki se nahaja – tak, ki raste. č) to, da se nahaja – to, da raste. 10. V katerem jeziku je napisano ime družine zelenega bora? 11. Obkroži črko pred priredno zloženimi povedmi. a) Pogovor, ki ga bo vodila prof. Mojca Avšič, bo v sobi 212. b) Vanja prosi Mojco, naj pride šele po 15. uri. c) Pri posamičnih drevesih je krošnja stožčasta, veje pa segajo do tal. č) V gozdnih sestojih raste predvsem v višino, zato so debla do 2/3 brez vej. d) Mlade veje so spočetka prekrite z mehkim puhastim lubjem, po prvem letu pa postane lubje gladko in rjavo oranžne barve. e) Iglice so dolge 10–15 cm in rastejo v skupinah po 5. Ob priredno zloženih povedih napiši na črto vrsto priredja.

168

SZVD9 pri za ucitelje.indd 168

1/5/06 10:20:34 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

12. Obkroži črko pred zloženimi povedmi. a) Švedska skupina Abba je leta 1974 s pesmijo Waterloo zmagala na evrovizijskem tekmovanju.

b) Pesem Waterloo so izbrali na posebni prireditvi na Danskem ob 50-letnici tekmovanja, ki se je začelo leta 1956 v Švici.

c) V zadnjih letih si dogajanje na evrovizijskem odru ogleda več kot 300 milijonov ljudi in nekaj milijonov evrov vredno prireditev si želi organizirati vsaka od nastopajočih držav.

č) Ker je nastopajočih držav iz leta v leto več, se na tekmovanju za najboljšo popevko že prihodnje leto obeta nekaj sprememb.

d) Slovenija je doslej enajstkrat samostojno sodelovala na tem festivalu in bo tudi v prihodnje.

Zloženim povedim določi stavčno sestavo. Napiši jo v okvirček

169

SZVD9 pri za ucitelje.indd 169

1/5/06 10:20:34 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

13. Odgovori. a) Zakaj je v naslednji povedi napisana vejica? Najbolj priljubljena pesem v petdesetletni zgodovini Evrosonga je Waterloo, skladba švedske skupine Abba iz leta 1974. b) Zakaj je v naslednji povedi napisana vejica? Pesem so izbrali na posebni prireditvi na Danskem ob 50-letnici tekmovanja, ki se je začelo leta 1956 v Švici. c) Zakaj je v naslednji povedi napisan vezaj? Pesem so izbrali na posebni prireditvi na Danskem ob 50-letnici tekmovanja, ki se je začelo leta 1956 v Švici. č) Zakaj je v naslednji povedi napisan pomišljaj? Iglice so dolge 10–15 cm.

14. Iz besedil v 1. nalogi prepiši – lastno ime bitja: – zemljepisno lastno ime: – stvarno lastno ime:

170

SZVD9 pri za ucitelje.indd 170

1/5/06 10:20:35 AM

12 Slovenski jezik skozi stoletja str. 131–141, predvideno število ur: 6

Operativni cilji: – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – – –

tiho in glasno branje slovenskih besedil iz različnih zgodovinskih obdobij, razvrščanje besedil v časovno zaporedje, poznavanje in poimenovanje treh vrst slovenske pisave, razmišljanje o razvoju slovenskega (knjižnega) jezika skozi stoletja, branje besedila o zgodovini slovenskega (knjižnega) jezika, razumevanje prebranega besedila (tj. prepoznavanje določenih podatkov), dopolnjevanje časovne preglednice o zgodovini (slovenskega) knjižnega jezika, poznavanje in upoštevanje posebnega položaja slovenščine v Republiki Sloveniji (tj. državni in uradni jezik), poznavanje in upoštevanje posebnega položaja italijanščine in madžarščine v delu Republike Slovenije (tj. v delu slovenske Istre in v delu Prekmurja), razumevanje in raba strokovnih izrazov državni jezik, uradni jezik, ločevanje prevzetih besed od domačih, nadomeščanje prevzetih besed z domačimi, obvladanje in upoštevanje načela o prevzemanju besed, obvladanje in upoštevanje pravil za pisanje prevzetih občnih imen, obvladanje in upoštevanje osnovnega pravila o prevzemanju stvarnih lastnih imen, razumevanje in raba strokovnega izraza prevzeta beseda, kritično presojanje rabe in pisanja prevzetih besed v svojem okolju, poznavanje razlik med zamejci in izseljenci, poznavanje imen držav, v katerih živijo slovenski zamejci in v katerih slovenski izseljenci, ločevanje slovenske državne in etnične meje, iskanje podatkov po raznih virih, priprava in izvedba govornega nastopa, presojanje govornih nastopov, postavljanje vprašanj, poznavanje položaja slovenskega jezika v javnosti v Italiji, na Madžarskem in avstrijskem Koroškem ter v Kanadi, Avstraliji in Argentini, razumevanje in raba izrazov zamejci, izseljenci, materni/prvi jezik.

SZVD9 pri za ucitelje.indd 171

1/5/06 10:20:36 AM

jena tako, da reševanje zaporednih nalog vodi učenca pri razmeroma samostojnem spoznavanju značilnosti jezikovnih pojavov. Temeljna ciljna tema: Razvoj slovenskega knjižnega jezika. Opozorilo: Naloge v tej enoti so zelo diferencirane, in sicer: – Učenci nižje ravni si ogledujejo in berejo besedila iz različnih obdobij (tj. ok l. 1000 ter iz l. 1555, 1831, 1847 in 1906) ter tako spoznavajo začetke slovenskega jezika in slovenskega knjižnega jezika ter opazujejo, kako sta se slovenski jezik in slovenska pisava spreminjala skozi stoletja. – Učenci srednje in višje ravni pa poleg tega berejo še kratko besedilo o zgodovini slovenskega (knjižnega) jezika ter iz njega izvedo nekaj osnovnih podatkov o mejnikih v zgodovini razvoja slovenskega (knjižnega jezika), npr. o naselitvi prednikov današnjih Slovencev, o zgodnji slovenščini in o Brižinskih spomenikih, o narečni cepitvi slovenskega jezika ter o Celovškem in Stiškem rokopisu, o začetkih slovenskega knjižnega jezika ter o Trubarju, Dalmatinu in Bohoriču, o slovničarjih Kopitarju in Vodniku, o bohoričici in gajici ter o slovenskem pravorečju, slovaropisju in pravopisju v 2. polovici 19. stol. Učitelj naj te osnovne podatke iz zgodovine slovenskega (knjižnega) jezika dopolni še z drugimi zanimivostmi, pomembnimi tudi za razvijanje učenčeve narodne samopodobe (npr. da so Brižinski spomeniki prvi zapis katerega koli slovanskega jezika v latinici, da smo Slovenci dobili prevod Svetega pisma le malo kasneje kot Nemci, da v gajici pišejo še Čehi, Slovaki in Hrvatje ipd.), ali s podatki, ki jih učenci poznajo iz književnega pouka, zgodovine ipd. Skratka, učitelj naj pazi, da ne bo učencev zasul s podatki/faktografijo – pač pa naj jim pove le tiste nove podatke, s katerimi bo v njih vzbudil narodni in jezikovni ponos, vedoželjnost, zanimanje za starejša slovenska besedila in za okoliščine, v katerih so nastala oz. v katerih so bila odkrita … Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učenci naj si tiho ogledajo odlomke iz te naloge. Nato naj jim učitelj postopoma bere odlomke iz te naloge (in sicer po časovnem zapovrstju, ne da bi navajal imena avtorja ali dela ter letnice) – učenci naj ga pozorno poslušajo in ob odprtih DZ razmišljajo o tem, kateri odlomek je bil prebran.

Učenci naj se razdelijo v dvojice; tako naj tiho preberejo navodila in vprašanja iz te naloge ter se pripravijo na pogovor z učiteljem. Nato naj učitelj vodi pogovor z navodili in vprašanji iz te naloge; učence naj spodbuja h glasnemu branju izhodiščnih odlomkov ter k pojasnjevanju odgovorov. Na koncu naj izbrani učenec prebere besedilo na zeleni podlagi. Učitelj naj postavi učencem naslednja vprašanja: – O čem govori to besedilo: o slovenskem jeziku ali o slovenski pisavi? – Koliko vrst slovenske pisave je naštetih? – Katera slovenska pisava je najzgodnejša? – V kateri pisavi pišemo Slovenci danes? – Od kdaj do kdaj pa so Slovenci pisali v bohoričici?

Učenci naj najprej tiho preberejo odlomka iz te naloge. Nato naj vsakega od njiju primerjajo z njegovim zapisom v 1. nalogi in povedo, kaj so ugotovili. Učitelj naj jim pove, da se prepis loči od izvirnika samo v pisavi. Prostovoljec ali izbrani učenec naj na glas prebere odlomka iz te naloge. Nato naj učitelj vodi pogovor (z vprašanji iz te naloge).

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču; nato naj javno poročajo o svojih težavah pri reševanju oz. o napakah ter naj povedo razloge zanje.

172

SZVD9 pri za ucitelje.indd 172

1/5/06 10:20:36 AM

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi (če je potrebno, pa tudi z rešitvami v priloženem snopiču).

6.–7.

Učenci naj (doma ali v šoli) tiho berejo besedilo iz 6. naloge. Nato naj se pripravijo na pogovor o prebranem besedilu -- preberejo naj vprašanja iz 7. naloge in si napišejo odgovore. Učitelj naj vodi pogovor (z vprašanji iz 7. naloge); učenci naj si pri odgovarjanju pomagajo s svojimi zapiski in z besedilom iz 6. naloge.

Učenci naj nalogo rešujejo samostojno. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču; nato naj poročajo učitelju o svojih napakah ter o razlogih zanje.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo (en učenec naj ima odprto stran z besedilom /iz 6. naloge/, drugi pa stran s to nalogo). Rešitve naj se preverijo frontalno.

Ciljna tema prvega podpoglavja: Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji. Državni jezik je jezik, ki predstavlja državo – to pomeni, da ga pri pisnem in ustnem sporazumevanju uporabljajo državni organi (npr. predsednik države, člani vlade, člani parlamenta) ter da je zapisan na slovenskem denarju (tolarjih) in da se tudi himna poje v njem. Državni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina. Uradni jezik pa je jezik javnega sporazumevanja v državi – to pomeni, da so v njem vsi javni napisi, oglasi, vse javno poslovanje/uradovanje ipd. Uradni jezik v Republiki Sloveniji je slovenščina; na območju, na katerem živi italijanska narodnostna skupnost (tj. v delu slovenske Istre) je poleg slovenščine uradni jezik še italijanščina, na območju, na katerem živi madžarska narodnostna skupnost (tj. v delu Prekmurja), pa je ob slovenščini uradni jezik tudi madžarščina. Dvojezičnost je na teh področjih izpričana z enakovredno rabo obeh jezikov v javnosti (npr. dvojezični krajevni napisi, dvojezični poštni obrazci ipd.). Vrtci in šole na dvojezičnem ozemlju slovenske Istre so enojezični; to pomeni, da otroci slovenske narodnosti obiskujejo vrtce/šole s slovenskim učnim jezikom (vendar se učijo tudi italijanščine), otroci italijanske narodnosti pa vrtce/šole z italijanskim učnim jezikom (vendar se učijo tudi slovenščine). Vrtci in šole na dvojezičnem ozemlju Prekmurja so dvojezični; to pomeni, da otroci slovenske in madžarske narodnosti obiskujejo vrtce/šole, v katerih se enakopravno uporabljata oba jezika (tj. slovenščina in madžarščina). Opozorilo: Učenci so državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji opazovali in spoznavali že v 5. razredu (prim. D. Kapko idr., Gradim slovenski jezik 5, 2004, 19. V državi, na občini, v družini, 2. del, 41–45); v 9. razredu to znanje le ponovijo in utrdijo.

173

SZVD9 pri za ucitelje.indd 173

1/5/06 10:20:37 AM

Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge. Lahko doda še naslednje vprašanje: V katerem jeziku govorijo predstavniki Slovenije v evropskem parlamentu v Bruslju? Nato naj naroči učencem, naj rešijo drugi del te naloge. Ko ga reši večina učencev, naj se rešitve preverijo frontalno.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svoje rešitve naj primerjajo s sošolčevimi (če je potrebno, pa še z rešitvami v priloženem snopiču).

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanjema iz te naloge; učenci si pri odgovarjanju lahko pomagajo s fotografijami.

Učenci naj si najprej ogledajo napise na fotografijah v tej nalogi, nato naj ob fotografijah odgovorijo na učiteljevo prvo vprašanje (iz te naloge). Nato naj ob zemljevidu na 136. str. odgovorijo še na njegovo drugo vprašanje. Potem naj rešujejo pisne dele te naloge; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Učenci naj svoje rešitve primerjajo s sošolčevimi, nato naj sodelujejo pri frontalnem preverjanju. Učitelj naj jih spodbuja k pojasnjevanju rešitev.

Ciljna tema drugega podpoglavja: Prevzeta stvarna imena. Prevzete besede so tiste, ki so prišle v slovenščino iz jezikov, s katerimi nismo povezani razvojno, temveč zemljepisno ali kulturno; ti jeziki so npr. grščina in latinščina (iz njiju so prevzete zlasti besede s področja umetnosti in znanosti) ter nemščina (iz nje so prevzeti praktičnostrokovni izrazi /ti so se pojavili z razvojem obrti/), v novejšem času pa predvsem angleščina (iz nje so prevzeti zlasti tehnični izrazi). V današnjem času je pri Slovencih prevzemanje besed zelo pogosto, čeprav marsikdaj ni potrebno, saj imamo ustrezno slovensko besedo ali pa jo lahko naredimo (npr. tiskalnik – printer, hladilnik – frižider, vetrovka – anorak). Mnogi, ki poimenujejo izdelke, pojave, pojme, podjetja, trgovine, namreč mislijo, da je prevzeta beseda imenitnejša, privlačnejša (da se bo izdelek bolje prodajal) – pozabljajo pa na to, da želijo poslušalci/bralci/kupci/uporabniki njihovega izdelka že iz besede izvedeti, kaj se jim res ponuja. (Domače besede imajo namreč večjo predstavitveno vlogo kot prevzete, prim. tiskalnik – printer.) Če nas zanima, ali je dana beseda domača ali prevzeta oz. od kod izvira, si pomagamo z etimološkim slovarjem (npr. s Slovenskim etimološkim slovarjem) – v njem je za vsako besedo pojasnjeno, od kod izvira in kakšen je njen prvi/prvotni pomen. Če pa ne vemo, kaj pomeni prevzeta beseda, ali če ne poznamo njene slovenske ustreznice, si pomagamo s slovarjem tujk (npr. z Velikim slovarjem tujk). Večina jezikov, iz katerih prevzemamo besede, ima drugačne izgovorne, pisne in slovnične zakonitosti od slovenščine. Zato besede ob prevzemanju po navadi prilagajamo zakonitostim slovenskega knjižnega jezika, torej jih izgovarjamo z najbližjimi slovenskimi glasovi, jih pišemo po naše, jim pripišemo ustrezen (slovenski) spol, jih po naše sklanjamo ipd. Slovenci glede tega nismo nikakršna izjema – to je splošna lastnost naravnih jezikov. Prevzemamo občna (npr. pica, džip, jazz, renault) in lastna imena (npr. Boccacio, Kolumb, San Francisco, Varšava); pri njihovem zapisovanju moramo upoštevati dve temeljni pravili, in sicer: – Prevzeta občna imena načeloma pišemo po slovensko (izjema so le glasbeni izrazi in imena za vozila, npr. adagio, peugeot).

174

SZVD9 pri za ucitelje.indd 174

1/5/06 10:20:37 AM

– Prevzeta lastna imena načeloma ohranijo izvirni zapis, če jezik, iz katerega so prevzete, uporablja latinico – vendar je tudi med njimi nekaj izjem, npr. prevzeta stvarna lastna imena: ta načeloma prevajamo v slovenščino (npr. White House ‡ Bela hiša; United Nations Organization ‡ Organizacija združenih narodov), razen imen podjetij in časopisov, ki jih pišemo izvorno (npr. Newsweek, General Motors). Opozorilo: Učenci (še) nimajo kritičnega odnosa do prevzemanja besed iz drugih jezikov; to lahko trdimo na osnovi tega, – da uporabljajo prevzete besede namesto domačih ustreznic (to delajo zato, ker ne poznajo domačih besed ali ker mislijo, da je prevzeta beseda imenitnejša) in – da vse prevzete besede pišejo izvorno (to delajo zato, ker ne vedo, da nekatere pišemo po domače, ali ker mislijo, da je tuji/izvirni zapis imenitnejši). Učitelj naj zato pri učencih razvija kritičnost do prevzemanja besed; žal pa mu slovensko družbeno okolje pri tem ne pomaga veliko – to namreč omogoča oz. podpira rabo prevzetih besed (čeprav imamo domače ustreznice) in pisanje vseh prevzetih besed po tuje (čeprav obstajajo pravila o pisanju prevzetih besed). Morda pa bodo učitelju v pomoč naloge v delovnem zvezku – te so diferencirane ter sestavljene in razvrščene tako, da učenci vseh treh ravni utrjujejo svoje znanje iz 8. razreda, in sicer – ločujejo prevzete besede od domačih, – zamenjajo prevzete besede z domačimi sopomenkami (tudi s pomočjo slovarskih priročnikov), – spoznavajo temeljno merilo za prevzemanje besed, – spoznavajo osnovno pravilo za pisanje prevzetih občnih imen; učenci srednje in višje ravni poleg tega na novo spoznavajo še izjeme pri pisanju prevzetih občnih imen (tj. glasbene izraze in imena vozil), učenci višje ravni pa še osnovno pravilo o prevzemanju stvarnih lastnih imen – tj. načeloma prevajanje, razen imen podjetij in časopisov. Učenci so obravnavali prevzete besede že v 8. razredu (prim. 7. enoto) – kot je bilo že rečeno, v 9. razredu to znanje utrjujejo in nadgrajujejo. Učitelj lahko v priročniku za 8. razred (prim. D. Kapko idr., Slovenščina za vsakdan in vsak dan 8, Priročnik za učitelje, 2005, 127–128.) prebere kratko predstavitev prevzemanje besed v slovenščino. Še to: Ko se obravnava to podpoglavje, naj učitelj poskrbi za to, da bo v razredu vsaj en izvod Slovenskega etimološkega slovarja, Velikega slovarja tujk, Slovenskega pravopisa in Slovarja slovenskega knjižnega jezika (lahko tudi v elektronski obliki). Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogo; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Svoje rešitve iz preglednice naj preverijo v priloženem snopiču; nato naj javno poročajo o svojih napakah in povedo, zakaj so jih naredili in kako bi jih lahko preprečili. Rešitev povezovalne naloge naj se preveri frontalno; učitelj naj nato vpraša učence, – iz katerega jezika sprejemamo danes največ besed, – zakaj ravno iz tega jezika, – katere besede bolje razumemo: prevzete ali njihove domače ustreznice, – v katerih primerih ne smemo uporabljati prevzetih besed ipd.

175

SZVD9 pri za ucitelje.indd 175

1/5/06 10:20:38 AM

Učenci naj rešujejo nalogo v dvojicah. Če za katero prevzeto besedo ne poznajo slovenske ustreznice, naj si pomagajo s slovarji – te prevzete besede in njihove slovenske ustreznice naj obkrožijo. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja učence, naj povedo, za katere prevzete besede niso poznali slovenske ustreznice in s katerim slovarjem so si pri tem pomagali. Izbrani učenec naj prebere dopolnjeno besedilo na zeleni podlagi. Učitelj naj naroči dvojicam, naj na list papirja napišejo dvoje, in sicer še katero tako dvojico besed in prevzeto besedo, za katero nimamo domače ustreznice. Učenci naj narekujejo učitelju svoje rešitve – učitelj naj jih piše na tablo v dveh stolpcih in naj spodbuja učence k presojanju rešitev sošolcev.

Učenci naj najprej tiho preberejo navedene primere iz navodila v tej nalogi; nato naj jih izbrani učenec prebere še na glas. Potem naj učitelj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Svoje rešitve naj preverijo v priloženem snopiču; nato naj javno poročajo o svojih napakah. Učitelj naj spodbuja učence, naj ob rešitvah v priloženem snopiču sklepajo o osnovnem pravilu pisanja prevzetih občnih imen (tj. prevzeta občna imena pišemo po slovensko). Učenci srednje in višje ravni naj še tiho preberejo besedilo na modri podlagi in naj povedo, katero izjemo o pisanju prevzetih občnih imen so izvedeli iz njega.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno; učitelj naj spodbuja poročevalce k pojasnjevanju rešitev.

6.–7.

Učenci naj se razdelijo v dvojice in tako rešujejo nalogi, učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Ko reši obe nalogi večina učencev, naj se rešitve preverijo frontalno. Nato naj učitelj spodbuja učence k presojanju pravila o rabi prevzetih besed v javnosti (tudi v javnih napisih) in k povzemanju okoliščin, v katerih je raba prevzetih besed ustrezna/dovoljena, v katerih pa odsvetovana, ter o prednosti domačih besed pred prevzetimi.

Učenci naj najprej tiho preberejo primere iz te naloge. Nato naj odgovorijo na učiteljevo izhodiščno vprašanje ter ga ponazorijo z glasnim branjem. Potem naj rešijo pisni del naloge. Ko ga reši večina učencev, naj se rešitve preverijo frontalno. Učitelj naj nato vodi pogovor z zadnjim vprašanjem iz te naloge; učence naj spodbuja k presojanju kritičnega/nekritičnega odnosa Slovencev do prevzemanja; lahko jih še seznani z 20. členom Zakona o gospodarskih družbah, ki pravi, da mora biti ime družbe v Sloveniji v slovenskem jeziku.

Učenci naj si ogledajo fotografije in preberejo stvarna imena na njih. Nato naj povedo, katero ime je za Slovence razumljivejše.

Ciljna tema tretjega podpoglavja: Slovenski jezik v zamejstvu in izseljenstvu. Slovenski jezik je prvi/materni jezik Slovencev, ki živijo v Republiki Sloveniji, in tudi tistih Slovencev, ki živijo izven njenih meja – te delimo na zamejce in izseljence. Slovenski zamejci oz. zamejski Slovenci so že več kot tisoč let avtohtoni prebivalci na območju, ki je zaradi zgodovinskih okoliščin pripadlo drugim državam in tako ostalo zunaj države Slovenije, torej za njeno mejo, in sicer v Italiji, Avstriji in na Madžarskem (Slovenci so bili na teh območjih še v 19. stoletju v absolutni večini, danes pa so se ohranili le še kot narodna manjšina – v Italiji jih živi ok. 100.000, v Avstriji ok. 55.000 in na Madžarskem ok. 3.500). Narodna (etnična) meja Slovencev se zato ne ujema z državnimi mejami, ampak poteka v Italiji zahodneje, v Avstriji in na Madžarskem pa severneje od državne meje.

176

SZVD9 pri za ucitelje.indd 176

1/5/06 10:20:38 AM

Zamejski Slovenci uporabljajo slovenščino predvsem v zasebni vlogi, medtem ko je v drugih vlogah (npr. v uradovalni/poslovni, poklicni in javni) marsikje ne morejo oz. ne smejo uporabljati oz. se morajo za svoje pravice še vedno boriti (čeprav bi se po zakonskih določilih držav, v katerih živijo, slovenščina morala oz. smela uporabljati vsaj v uradih in v javnosti). Položaj zamejskih Slovencev v okoliških državah se razlikuje, in sicer tudi na področju šolstva, npr. v Italiji (na Tržaškem in Goriškem) imajo Slovenci vrtce, osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom, v Avstriji (na Koroškem) so vrtci in osnovne šole na dvojezičnem območju dvojezični (gimnazija in trgovska akademija v Celovcu imata slovenski učni jezik), na Madžarskem pa je slovenščina v šoli le izbirni predmet. Slovenski izseljenci so Slovenci, ki so se izselili iz matične domovine; ti so se izseljevali predvsem v naslednjih štirih obdobjih: – v drugi polovici 19. stol., in sicer predvsem v ZDA, deloma tudi v Argentino in Brazilijo; – med 1. in 2. svetovno vojno – tedaj so se izseljevali predvsem Slovenci s Primorske in iz Prekmurja, in sicer predvsem v Južno Ameriko in ZDA ter v nekatere zahodnoevropske države (npr. v Belgijo, Francijo, Nemčijo, na Nizozemsko); – takoj po 2. svetovni vojni, in sicer predvsem v Argentino pa tudi v Avstralijo, ZDA, Kanado in v nekatere zahodnoevropske države (npr. v Francijo, Belgijo, Nemčijo, na Nizozemsko, Švedsko, v Švico, Veliko Britanijo); – v 60-ih in 70-ih letih 20. stol., in sicer predvsem v zahodnoevropske države (zlasti v Nemčijo, Švico, na Švedsko). Raziskovalci slovenskega izseljenstva pravijo, da naj bi v svetu živelo ok. 500.000 oseb slovenskega porekla, in sicer v ZDA ok. 100.000–300.000, v Zahodni Evropi ok. 100.000, v Kanadi in Južni Ameriki ok. 40.000 in v Avstraliji ok. 25.000. Slovenski izseljenci uporabljajo slovenščino samo v zasebni vlogi (doma ali v pogovoru z drugimi Slovenci na raznih srečanjih oz. v slovenskih organizacijah in društvih), pa še takrat se slovenski jezik (npr. pri starejših izseljencih) pogosto meša s prvinami jezika večine (v ZDA in Avstraliji npr. z angleščino). Slovenski jezik se počasi izgublja z vsako naslednjo generacijo; potomci nekaterih slovenskih izseljencev pa se slovenščine kot tujega jezika učijo na jezikovnih tečajih. Opozorilo: Učitelj naj obravnavo tega podpoglavja naveže na svoje in učenčevo spremljanje aktualnih dogodkov v slovenskem zamejstvu in izseljenstvu (kot so npr. postavljanje/rušenje javnih slovenskih napisov v zamejstvu, prizadevanja Slovencev za rabo slovenščine na uradih na Tržaškem, Goriškem ali Koroškem, literarna srečanja s slovenskimi zamejskimi oz. izseljenskimi književniki, gostovanja slovenskih pevskih in drugih kulturnih skupin pri zamejcih in izseljencih, srečanje izseljencev v Sloveniji, gostovanja zamejskih in izseljenskih kulturnih skupin v Sloveniji, učenje slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu, poletne šole slovenščine za njihove vrstnike iz zamejstva in izseljenstva ipd.) pa tudi na učenčevo znanje iz geografije in zgodovine. (Devetošolci se pri geografiji na začetku šolskega leta učijo o zamejskih Slovencih, pri zgodovini pa obravnavajo posamezna obdobja iz 20. stol. ter ob tem spoznavajo gospodarske, narodnostne in politične razmere na Slovenskem ter razne tokove, vzroke in smeri izseljevanja Slovencev iz matične domovine; ko spoznavajo določanje državnih meja v raznih obdobjih, pa se srečujejo tudi s problematiko slovenskega zamejstva.)

177

SZVD9 pri za ucitelje.indd 177

1/5/06 10:20:39 AM

Učenci vseh treh ravni naj bi – si uzavestili razliko med zamejci in izseljenci (tj. zamejci = avtohtoni/prvotni prebivalci danega območja za mejo matične države, ki so ostali izven nje zaradi političnih dogovorov/pogodb; izseljenci = ljudje, ki so se izselili iz matične države in so zato na območjih svoje nove naselitve neavtohtoni/drugotni prebivalci); – iz te poselitvene razlike izpeljali jezikovne pravice, ki jih imajo oz. bi jih morali imeti v novi državi zamejci, izseljenci pa ne; – našteli tri države, v katerih živijo slovenski zamejci, in nekaj držav, v katerih živijo slovenski izseljenci; – ločili slovensko etnično mejo od državne ter jo vsaj okvirno znali pokazati na zemljevidu. Učenci višje ravni pa naj bi še ob raznih virih predstavili položaj slovenščine v zamejstvu (v Italiji, Avstriji, na Madžarskem) in v kateri od držav, v katero so se izselili njihovi sorodniki/znanci ipd. Št. naloge

Didaktični nasveti za delo v posameznih nalogah

Učenci naj si ogledajo zemljevid. Nato naj tiho preberejo vprašanja iz 2. naloge ter naj nanje skušajo v mislih odgovoriti – tako naj se pripravijo na pogovor ob zemljevidu.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge; učenci naj si pri odgovarjanju pomagajo z zemljevidom iz prejšnje naloge ter s svojimi zapiski ob vprašanjih.

Učenci naj razložijo pojem materni jezik ter naj povedo, kateri jezik je materni jezik zamejskih Slovencev. Učitelj naj jim nato pove, – da se danes ob izrazu materni jezik pogosto uporablja sopomenski izraz prvi jezik in – da je posameznikov materni oz. prvi jezik tisti jezik, ki se ga je naučil najprej, ki ga najpogosteje uporablja in ki ga najbolje obvlada. Nato naj vsak učenec pove, kateri je njegov materni/prvi jezik; svojo trditev naj tudi utemelji. Učitelj naj pove učencem še to, da se posameznikova narodna pripadnost po navadi določa ravno po njegovem maternem/prvem jeziku (da se torej človek identificira s svojim maternim/prvim jezikom). Ob slovenskih zamejcih in izseljencih naj jim ponazori še razliko med državno in narodno pripadnostjo.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge. Na koncu naj povzame bistveno razliko med zamejci in izseljenci, tj. zamejci so avtohtoni/prvotni prebivalci danega območja za mejo matične države, ki so ostali izven nje zaradi političnih dogovorov/pogodb; izseljenci pa so ljudje, ki so se izselili iz matične države in so zato na območju svoje nove naselitve neavtohtoni/drugotni prebivalci.

Učenci naj rešujejo nalogo samostojno. Rešitve naj se preverijo frontalno.

Učitelj naj vodi pogovor z vprašanji iz te naloge. Pri tem naj bo pozoren, da bodo učenci spoštljivi in strpni drug do drugega.

Učenci naj nalogo rešujejo samostojno; učitelj naj spremlja njihovo delo in jim po potrebi pomaga. Izbrani učenec naj prebere dopolnjeno besedilo na zeleni podlagi, sošolci naj ga pozorno poslušajo in po branju presojajo njegove rešitve oz. odpravljajo njegove napake.

178

SZVD9 pri za ucitelje.indd 178

1/5/06 10:20:39 AM

Naloga je namenjena za domače delo – učenci, ki se odločijo za predstavitev slovenskih izseljencev, bodo to nalogo opravili samostojno; preostali učenci pa naj se razdelijo v manjše skupine ter povedo, položaj katere slovenske skupnosti bodo predstavili: zamejcev v Italiji, na Madžarskem ali na avstrijskem Koroškem, izseljencev v Kanadi, Avstraliji ali Argentini. Učitelj naj jih napoti k ustreznim virom (npr. v Enciklopedijo Slovenije, časopisne članke, članke na medmrežju ipd.). Doma naj posamezniki in skupine pripravijo besedilo ali plakat, posamezniki in predstavniki skupine pa naj se še pripravijo na govorni nastop. V šoli naj posamezniki in predstavniki skupin govorno nastopijo. Sošolci naj jih pozorno poslušajo in presojajo njihove govorne nastope, učitelj pa naj jih spodbuja še k postavljanju vprašanj nastopajočim.

Učenčevo samovrednotenje Kaj je bil cilj prvega dela enote? Kaj si izvedel o razvoju slovenskega jezika? Kaj je bil cilj drugega dela te enote? Kateri jezik je v Republiki Sloveniji državni in uradni jezik? Katero vlogo imata na dvojezičnem področju italijanščina in madžarščina? Kaj je bil cilj tretjega dela te enote? Za katere besede pravimo, da so prevzete? Katere besede so razumljivejše: domače ali njihove prevzete ustreznice? Kdaj naj ne bi uporabljali prevzetih besed? Kako načeloma pišemo prevzeta občna imena – po slovensko ali izvorno? Navedi primer prevzetega občnega imena, ki ga pišemo v izvirni pisavi. Kako načeloma pišemo prevzeta stvarna lastna imena – po slovensko ali izvorno? Navedi primer stvarnega lastnega imena, ki ga ne prevajamo v slovenščino. Kaj je bil cilj četrtega dela te enote? Za koga vse je slovenščina materni jezik? Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem? Učiteljevo samovrednotenje

179

SZVD9 pri za ucitelje.indd 179

1/5/06 10:20:40 AM

Predlog nalog za preverjanje 1. Obkroži. Slovenski knjižni jezik je ustvaril a) Jurij Dalmatin. b) Ivan Cankar. c) Primož Trubar. č) France Prešeren.

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Pisava, ki jo Slovenci uporabljamo danes, je a) karolinška minuskula. b) gajica. c) cirilica. č) bohoričica. Slovenci smo pisavo, ki jo imamo še danes, začeli uporabljati a) v 16. stoletju. b) sredi 19. stoletja. c) ob osamosvojitvi Slovenije. č) sredi 20. stoletja. 2. Odgovori. Kateri je prvi ohranjeni zapis v slovenskem jeziku? 3. Obkroži. Prvo slovnico slovenskega jezika je napisal a) Adam Bohorič. b) Primož Trubar. c) Valentin Vodnik. č) Jernej Kopitar. Prvo slovnico slovenskega jezika v slovenščini je napisal a) France Prešeren. b) Jernej Kopitar. c) Valentin Vodnik. č) Stanislav Škrabec. Kdo je določil knjižno izreko slovenskih besed? a) Maks Pleteršnik. b) Fran Levstik. c) Jernej Kopitar. č) Stanislav Škrabec.

180

SZVD9 pri za ucitelje.indd 180

1/5/06 10:20:40 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

4. Pod napačne trditve napiši pravilne. Brižinski spomeniki so nastali v 20. stoletju.

1550 sta izšli Dalmatinovi knjigi Katekizem in Abecednik.

Primož Trubar je prvi prevedel celo Sveto pismo v slovenščino.

5. Imenuj nekaj jezikovnih priročnikov.

6. Obkroži. Državni in uradni jezik v Republiki Sloveniji je a) vsak materni jezik. b) kateri koli evropski jezik. c) slovenščina. č) vsak jezik iz slovanske jezikovne družine. 7. Dopolni. V Prekmurju je poleg slovenščine uradni jezik še

V delu slovenske Istre je poleg slovenščine uradni jezik še

Pojasni, zakaj.

8. Poveži. Slovenci, ki živijo v Združenih državah Amerike, so Slovenci, ki živijo v Italiji in Avstriji ter na Madžarskem in Hrvaškem, so

zamejci. izseljenci.

9. Obkroži črko pred pravilnimi trditvami. Slovenščina je materni jezik a) za Slovence, ki živijo v Združenih državah Amerike. b) za Slovence, ki živijo v Avstriji. c) za Italijane, ki živijo v Sloveniji. č) za Slovence, ki živijo na Madžarskem. d) za Madžare, ki živijo v Sloveniji. e) za Slovence, ki živijo v Italiji.

181

SZVD9 pri za ucitelje.indd 181

1/5/06 10:20:41 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

10. Besede violina, beseda, psihologija, jezik, material, duh, jezdec, konferenca razvrsti v preglednico. DOMAČE BESEDE

PREVZETE BESEDE

11. Poišči ustrezno domačo besedo. kontejner –

surfanje –

internet –

muzika –

dialekt –

kuverta –

kvaliteta –

eksperiment –

12. Podčrtaj pravilni zapis prevzetih besed v slovenščini. autobiografija/avtobiografija picerija/pizzeria camp/kamp stadion/štadion disko/disco avtor/autor 13. Naslednje prevzete besede napiši po slovensko. autocesta –

jeans –

tonic –

discont –

juice –

chips –

buffet –

menu –

14. Podčrtaj tista prevzeta občna imena, ki v slovenščini ohranjajo izvirno pisavo. buffet, renault, airbus, weekend, volkswagen, bridge, caravelle, camp, allegro, pianissimo, sport 15. Prevzeta stvarna lastna imena poveži s slovenskim prevodom. Národní divadlo Božanska komedija Divina Commedia Blagovnica Printemps Wiener Philharmoniker Kavarna Panteon Cafe Panthéon Narodno gledališče Magasin Printemps Dunajski filharmoniki

182

SZVD9 pri za ucitelje.indd 182

1/5/06 10:20:42 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

16. Obkroži črko pred domačim stvarnim lastnim imenom. a) National Geographic Junior b) Kitajski zid c) Lady č) Smrklja d) Citypark e) Avtošola Blisk f) Pekarna Ježek g) Optika Oculus h) Foto Fantasy i) Trgovina Lovec j) Gea

183

SZVD9 pri za ucitelje.indd 183

1/5/06 10:20:43 AM

Predlog učnih priprav

Predlog učne priprave za učno enoto 6. Popeljem te … (1./nižja raven)

Učni predmet:

slovenščina

Šola:

OŠ Poljane, Ljubljana

Učitelj:

Andreja Dvornik (prirejeno)

Razred:

9. 1./nižja raven

Datum: Tematski sklop:

Opis poti/potovanja

Ciljna tema:

opis poti/potovanja; protivno razmerje; priredno zložene povedi

Operativni cilji:

– branje in gledanje/poslušanje neumetnostnega besedila (opisa poti), – razumevanje besedila (tj. prepoznavanje teme in bistvenih podatkov), – znajdenje v besedilu, – pomnjenje podatkov, – prepoznavanje značilne zgradbe opisa poti, – prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin v opisu poti, – povzemanje značilnosti opisa poti, – uporaba znanja – tvorjenje opisa poti, – govorno nastopanje, – presojanje govornih nastopov in utemeljevanje svojega mnenja, – raba pravilnega protivnega veznika, – izrekanje nasprotja/neskladja oz. tvorjenje prirednih protivnih povedi, – raba vejice pred protivnimi vezniki, – obvladanje strategije oz. merila za določanje števila stavkov, – ločevanje prostih/enostavčnih in zloženih/večstavčnih povedi, – obvladanje strategije oz. merila za določanje dveh vrst zloženih povedi, – ločevanje podredno zloženih povedi od priredno zloženih, – raba pravilnih prirednih veznikov, – razumevanje in raba strokovnih izrazov priredno in podredno zložena poved

Učne metode:

pogovor, delo z besedilom, opazovanje, primerjanje, razlaganje, pojasnjevanje, preverjanje

Učne oblike:

individualna, frontalna, delo v dvojicah, skupinsko delo

Učni pripomočki in sredstva:

– delovni zvezek (N. Cajhen idr.: Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9, Založba Rokus, 2005), – N. Cajhen idr. (2005): Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9, Rešitve, Založba Rokus, – raznobravne slamice različne dolžine, – turistična karta Ljubljane, – SSKJ, – zvočna kaseta s popevko Siva pot pevca Aleksandra Mežka, – listi papirja

184

SZVD9 pri za ucitelje.indd 184

1/5/06 10:20:43 AM

Medpredmetne povezave:

geografija, računalništvo

Viri in literatura:

– D. Kapko idr. (2005): Slovenščina za vsakdan in vsak dan 7–9, Priročnik za učitelje 9, Založba Rokus. – D. Kapko idr. (2005): Slovenščina za vsakdan in vsak dan 7–9, Zgoščenka 9, Založba Rokus.

Predvideno število ur:

Potek pedagoškega sporazumevanja Ura

Faza

Dejavnosti učitelja

Dejavnosti učencev

UVODNA MOTIVACIJA

Učence prosim, naj se umirijo. Nato jih razdelim v skupine s štirimi člani, in sicer tako, da (iz)vlečejo različno dolge raznobarvne plastične slamice. Najprej učence vprašam, čemu bomo vlekli slamico.

Izvlečejo raznobarvne plastične slamice.

Vprašam jih tudi, kako bi se razdelili v skupine s pomočjo izvlečenih slamic. Učence prosim, naj tvorijo skupine tako, da sedejo skupaj tisti z enako dolgimi slamicami. Naročim jim tudi, naj slamice spravijo, ker jih bodo drugič spet uporabili.

Sodelujejo v pogovoru. Ugotovijo, da z vlečenjem slamic lahko določimo skupine. Navedejo nekaj predlogov sestave skupin. Tvorijo skupine.

Spravijo slamice.

Vsaki skupini položim na mizo turistično karto Ljubljane, ki jo je izdal Turistični informacijski center. Učencem naročim, naj katero razgrnejo in na njej poiščejo našo šolo ter jo zaznamujejo.

Poslušajo navodila in se ravnajo po njih.

Nato jim povem, da bodo opazovali pot od naše šole do danega cilja – tega lahko izberejo, in sicer jim ponudim dve možnosti: Slovensko narodno gledališče Drama ali Slovensko narodno gledališče Opera in balet. Izbiro naj opravijo z vlečenjem slamice.

V vsaki skupini se učenci dogovorijo, kateri cilj bo predstavljala krajša slamica in katerega daljša. Nato en učenec vleče slamico.

Skupinam naročim, naj na turistični karti Ljubljane opazujejo pot od šole do izbranega cilja in naj nato skupaj napišejo, kako se pride od šole do cilja. Preden se skupine lotijo dela, vprašam učence, kaj je na karti mesta predstavljeno poleg načrta mestnega središča.

Poslušajo navodilo.

Nato usmerjam delo posameznih skupin, jim svetujem in po potrebi pomagam. Poročevalca ene ali dveh skupin prosim, naj prebere/-ta to, kar so napisali v skupini. Druge učence spodbujam k spraševanju poročevalca skupine.

Sodelujejo v pogovoru in poimenujejo, kar vidijo na karti, npr. seznam ulic, legendo karte mestnega središča, prenočišča, mestne znamenitosti. Ob turistični karti Ljubljane napišejo, kako bi prišli iz šole do izbranega cilja. Poročevalec skupine na avtorskem stolu prebere, kako bi prišli od šole do izbranega cilja. Drugi učenci sprašujejo poročevalca.

185

SZVD9 pri za ucitelje.indd 185

1/5/06 10:20:44 AM

BRANJE

ANALIZA

Po predstavitvi dveh opisov poti od šole do izbranega cilja in po pogovoru o opisih pozovem učence k branju besedila iz 1. naloge v DZ. Naročim jim tudi, naj s svinčnikom zaznamujejo besede/besedne zveze, ki jih ne razumejo (poleg njih naj napišejo vprašaj).

Tiho berejo besedilo in zaznamujejo neznane besede/besedne zveze.

Učencem naročim, naj se najprej v dvojici in nato v skupini pogovorijo o neznanih (manj znanih) besedah/besednih zvezah; na rob DZ naj prepišejo besede, ki jih ne razumejo v skupini.

Pogovarjajo se v dvojicah in nato v skupini. Na rob DZ prepišejo nerazumljive besede.

Skupine pozovem, naj preberejo manj razumljive/znane besede ali besedne zveze. Te napišem na tablo (verjetno bodo to: holm, klasična tla, neznaten, tur). Vodim pogovor o teh besedah; besede razložimo – eno ali dve tudi s pomočjo SSKJ.

Poročevalci preberejo manj razumljive/znane besede.

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj doma v zapisanih povedih uporabijo besede, ki smo jih razložili, in naj še enkrat preberejo besedilo iz 1. naloge.

Poslušajo navodilo za domače delo in si ga zapomnijo.

PREVERJANJE

Frontalno preverim rešitve domače naloge. Izberem nekaj učencev in jim naročim, naj preberejo povedi, v katerih so uporabili manj razumljive besede.

Izbrani učenci preberejo svoje povedi, sošolci pa jih poslušajo in v pogovoru komentirajo njihove povedi.

BRANJE IN ANALIZA

Učence pozovem, naj se razvrstijo v skupine iz prejšnje ure, odprejo DZ na str. 75 in ponovno tiho preberejo besedilo.

Ravnajo po navodilu.

Skupinam naročim, naj rešijo 2. nalogo tako, da vsak član skupine odgovori na eno vprašanje.

V skupini v pogovoru rešujejo 2. nalogo.

Razumevaje celotne skupine učencev preverim v frontalnem pogovoru tako, da vsak iz skupine odgovori na eno vprašanje.

Posamezniki iz vsake skupine odgovarjajo na vprašanje.

NOVE NALOGE

Učence pozovem, naj individualno rešijo 3. in 4. nalogo v DZ. Nato naj rešitve najprej preverijo v dvojici in nazadnje še v skupini. Sproti preverjam delo dvojic in skupin ter jim po potrebi pomagam.

3. in 4. nalogo rešijo individualno; svoje rešitve primerjajo v dvojici in nato v skupini.

SINTEZA

Skupinam naročim, naj rešijo 5. nalogo.

Sodelujejo v pogovoru in dopolnijo skico poti z manjkajočimi imeni krajev.

Sodelujejo v pogovoru. Besedo (npr. holm) poiščejo v SSKJ in si zapišejo njen pomen.

Rešitve preverim v frontalnem pogovoru. ANALIZA

Učence pozovem, naj v skupinah oblikujejo dvojici in tako rešijo 6. in 7. nalogo v DZ. Dvojica, ki v skupini prva reši nalogo, pomaga drugi dvojici. Nadzorujem in usmerjam delo dvojic in jim po potrebi pomagam. Rešitve nalog preverim frontalno.

V skupinah oblikujejo dvojici in tako rešujejo nalogi. Dvojici iz iste skupine si pomagata in primerjata svoje rešitve. Prostovoljec prebere, v kateri osebi, številu in času so vsi glagoli.

186

SZVD9 pri za ucitelje.indd 186

1/5/06 10:20:44 AM

SINTEZA IN BRANJE

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj tiho preberejo besedilo na zeleni podlagi in ga samostojno dopolnijo z manjkajočimi podatki (8. naloga). Določim učenca za glasno branje dopolnjenega besedila. Učence pozovem, naj v delovni zvezek prepišejo povedi iz 3. naloge tako, kot zahteva navodilo iz 9. naloge; nato naj svoje povedi preverijo v dvojicah. Določim učenca in mu naročim, naj glasno prebere, kar je napisal. Vodim pogovor z vprašanjem in navodilom iz te naloge.

Berejo besedilo in ga dopolnijo.

Izbrani učenec glasno prebere dopolnjeno besedilo. Samostojno predelujejo povedi in jih pišejo v DZ. Svoje rešitve preverijo v dvojicah. Izbrani učenec prebere svoje povedi. Učenci sodelujejo v pogovoru.

Učencem naročim, naj doma rešijo 10., 11. in 12. nalogo iz DZ ter na list papirja narišejo skico svoje poti v šolo.

Poslušajo navodilo za domače delo in si ga zapišejo.

PREVERJANJE

V frontalnem pogovoru preverim, kako so učenci rešili 10.–12. nalogo.

Poročajo o svojih rešitvah.

PRIPRAVA NA GOVORNI NASTOP IN GOVORNO NASTOPANJE

Učencem povem, da bodo individualno pripravili kratek govorni nastop, tj. opis svoje poti v šolo; pri tem si lahko pomagajo s skico poti, ki so jo narisali doma – vanjo naj vpišejo bistvene podatke, na list papirja naj napišejo kratek opis poti in nato naj se tiho pripravijo na govorni nastop. Učence usmerjam pri pripravah in jim pomagam.

Poslušajo navodilo in ravnajo po njem.

Organiziram govorne nastope največ petih učencev; prednost dajem prostovoljcem. Po vsakem govornem nastopu vodim pogovor – učence spodbujam k vrednotenju govornih nastopov in k utemeljevanju mnenja.

Do pet učencev (odvisno od časa) opravi govorni nastop. Sošolci jih poslušajo in sodelujejo v pogovoru – vrednotijo govorne nastope in utemeljujejo svoje mnenje.

Učence prosim, naj se udobno namestijo na svojem prostoru in pazljivo poslušajo popevko Siva pot Aleksandra Mežka (Priloga 1).

Poslušajo posnetek.

Po poslušanju spodbujam učence k odgovarjanju na naslednja vprašanja: – O čem poje pevec? – Kaj o tem pove? – Ali je to besedilo opis poti? – Zakaj ni? – Kaj je značilno za opis poti? Pogovor zgolj usmerjam, vanj ne posegam s svojim mnenjem niti ne vrednotim odgovorov učencev.

Sodelujejo v pogovoru; so strpni; poslušajo eden drugega in se ne prekinjajo.

Učencem napovem ogled videoposnetka ter jim priporočim pripravo pisala in lista za morebitno zapisovanje podatkov.

Pripravijo se na gledanje in poslušanje posnetka.

Predvajam posnetek.

Gledajo posnetek.

UVODNA MOTIVACIJA

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

187

SZVD9 pri za ucitelje.indd 187

1/5/06 10:20:45 AM

ANALIZA

Učence pozovem, naj samostojno rešijo 18.–20. nalogo iz DZ. Ko reši vse tri naloge večina učencev, frontalno preverim rešitve.

Samostojno rešujejo naloge.

Učencem povem, da si bodo še enkrat ogledali posnetek, in jim predlagam, naj si ponovno pripravijo pisalo in list ter si zapišejo/dopolnijo bistvene podatke.

Pripravijo vse potrebno za zapisovanje.

Ponovno predvajam posnetek.

Gledajo posnetek in si kaj zapišejo.

Učencem naročim, naj rešijo 24. in 25. nalogo iz DZ. Rešitve preverim frontalno.

Samostojno rešujejo nalogi.

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj si doma izberejo znanega Slovenca iz 24. naloge (razen F. Prešerna), nato pa v raznih virih poiščejo podatke o njegovem življenju in napišejo njegov življenjepis (lahko na računalnik).

Poslušajo navodilo za domače delo in si ga zapomnijo.

PREVERJANJE

Učence prosim, naj poiščejo svojo slamico iz 1. ure in se razvrstijo v skupine po barvi slamic.

Sestavijo skupine (s slamicami enake barve).

Naročim jim, naj v skupini vsak njen član glasno (vendar tako, da ne moti učencev v drugih skupinah) prebere življenjepis, ki ga je napisal doma; nato naj se pogovorijo o svojih življenjepisih ter skupaj izberejo najboljšega. Najboljši življenjepisi naj se preberejo pred razredom.

V skupini vsak učenec prebere svojo domačo nalogo; pogovarjajo se o življenjepisih, jih vrednotijo in izberejo naboljšega.

Učence pozovem k individualnemu reševanju 27. naloge; naročim jim, naj svoje rešitve primerjajo v dvojicah in nato v skupini.

Individualno rešujejo nalogo. Svoje rešitve primerjajo v dvojicah in nato v skupini.

Učencem povem, da si bodo posnetek ogledali še enkrat, in sicer zato, da bodo preverili rešitve 27. naloge in da bodo lahko rešili 29. in 30. nalogo. Predlagam jim, naj si pred gledanjem posnetka preberejo 29. in 30. nalogo.

Poslušajo navodilo za nadaljnje delo in ga upoštevajo.

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

Predvajam posnetek.

Gledajo posnetek.

ANALIZA

Skupinam naročim, naj ponovno preverijo rešitve 27. naloge. Nato jih pozovem, naj 29. in 30. nalogo rešujejo po razmisleku in pogovoru v dvojici. Spremljam delo dvojic in jim po potrebi pomagam; spodbujam jih k tvorjenju lastnih primerov za 30. nalogo.

V skupinah preverijo rešitve 27. naloge in odpravijo napake. Nove naloge rešujejo v dvojicah.

Vodim javni pogovor o rešitvah teh nalog.

Dvojice sodelujejo v pogovoru, primerjajo svoje rešitve in jih pojasnjujejo.

Učencem naročim, naj doma rešijo 34. nalogo iz DZ; rešitve lahko preverijo v priloženem snopiču.

Poslušajo navodilo za domače delo in si ga zapomnijo.

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

ANALIZA

NOVE NALOGE

Javno poročajo o svojih rešitvah.

Pisci izbranih najboljših življenjepisov javno preberejo svoje besedilo.

188

SZVD9 pri za ucitelje.indd 188

1/5/06 10:20:45 AM

PREVERJANJE

SAMOVREDNOTENJE

ANALIZA

Učence prosim, naj se razvrstijo v skupine na podlagi dolžine slamic. Nato jim spet razdelim turistične karte Ljubljane in jim napovem, da bodo tekmovali v obvladanju rabe velike začetnice (po vzorcu 34. naloge) – vrsto naloge bodo izbrali predstavniki skupin z vlečenjem slamice (prejeli bodo lističe z navodili za delo): – Skupina, ki bo povlekla najdaljšo slamico, bo morala v lastnih imenih ulic prepoznati 10 lastnih imen bitij (npr. Dalmatinova ulica – Jurij Dalmatin). – Skupina, ki bo izvlekla srednje dolgo slamico, bo morala s karte mesta prepisati 12 lastnih imen ulic, cest, parkov ipd., ki so najbolj oddaljeni od naše šole. – Skupini, ki bosta izvlekli najkrajšo slamico, bosta morali prepisati 15 lastnih imen hotelov in drugih prenočišč ali 15 lastnih imen mestnih znamenitosti. Zmagala bo skupina, ki bo v najkrajšem času rešila nalogo pravopisno pravilno; ta skupina bo nagrajena s turističnimi kartami Ljubljane. Nadzorujem »tekmovanje« in skrbim za »tekmovalno« disciplino. Preverim rešitve in razglasim tekmovalno skupino.

Razvrstijo se v skupine. Predstavniki skupin vlečejo slamice in dobijo list z navodili za delo.

Po končanem delu prosim poročevalce skupin, naj javno preberejo svoje rešitve. Učence iz »nasprotnih« skupin spodbujam k vrednotenju rešitev.

Poročevalci poročajo o svojih rešitvah, učenci iz »nasprotnih« skupin pa vrednotijo njihove rešitve.

Učence pozovem, naj sedejo po skupinah iz prejšnje ure. Naročim jim, naj ob odprtem delovnem zvezku (in ob dogovoru v skupini) sestavijo 2–3 vprašanja za preverjanje znanja 6. enote (kar so obravnavali doslej). Vprašanja naj napišejo na list papirja.

Učenci posedejo po skupinah.

Po določenem času poberem liste z vprašanji, jih premešam in ponovno razdelim skupinam. Prosim jih, naj odgovorijo na vprašanja in se pripravijo na odgovarjanje.

Učenci se v skupini pogovorijo in odgovarjajo na vprašanja.

Določim enega ali dva poročevalca skupine, da prebere/-ta vprašanja, ki so bila zastavljena skupini, in nanje odgovori/-ta. Vodim pogovor o vprašanjih in odgovorih.

Poročevalca skupine prebereta vprašanja in odgovore nanje. Učenci sodelujejo v pogovoru: dopolnjujejo poročevalca in utemeljujejo svoje odgovore.

Pozovem učence v skupinah, naj se razdelijo v dvojice in tako rešijo zeleno pobarvani del 1. naloge na str. 82–83 v DZ; rešitve naj primerjajo v skupini.

Poslušajo navodilo za delo in ravnajo po njem.

Skupine rešujejo nalogo in sodelujejo v tekmovanju iz pravopisnega znanja.

V skupini sestavijo vprašanja za preverjanje znanja in jih napišejo.

189

SZVD9 pri za ucitelje.indd 189

1/5/06 10:20:46 AM

SINTEZA

Nato vodim pogovor o tem, kaj poimenujemo z vezniki toda, a, vendar, ampak, pa (pri tem si pomagam z »modrim« izbirnim delom 1. naloge). Učencem naročim, naj v dvojicah rešijo še 2. in 3. nalogo na str. 83. Nadzorujem delo dvojic in jim po potrebi pomagam. Učencem naročim, naj svoje rešitve primerjajo v skupini.

Sodelujejo v pogovoru.

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj doma rešijo 6. nalogo na str. 87, svoje rešitve pa naj preverijo v priloženem snopiču.

Poslušajo navodilo za domače delo in si ga zapomnijo.

BRANJE

Učencem naročim, naj tiho preberejo besedilo iz 1. naloge v DZ na str. 84.

Tiho berejo besedilo.

ANALIZA

Pozovem jih, naj samostojno rešijo nadaljnje korake v 1. nalogi. Nadzorujem in usmerjam delo posameznikov in dvojic ter jim po potrebi pomagam. Ko reši nalogo večina učencev, jim naročim, naj svoje rešitve preverijo v dvojicah.

Individualno rešujejo 1. nalogo.

Učencem naročim, naj samostojno rešijo 2. nalogo na str. 85. Rešitev preverim frontalno.

Individualno rešujejo 2. nalogo.

SINTEZA

NOVE NALOGE

V dvojicah rešujejo nalogi; rešitve primerjajo v skupini.

V dvojicah preverjajo svoje rešitve.

Izbrani učenec javno prebere dopolnjeno besedilo na zeleni podlagi; sošolci presojajo njegovo rešitev.

Učencem naročim, naj vsak zase napiše po eno prosto in eno zloženo poved. Ko reši nalogo večina učencev, jim naročim, naj svoje rešitve primerjajo v dvojicah. Nato izberem enega od učencev in mu naročim, naj prebere svoji povedi in pojasni svojo odločitev zanju; druge učence spodbujam k presojanju sošolčevih povedi.

Vsak zase napiše eno prosto in eno zloženo poved. Rešitve primerjajo v dvojicah in jih ev. popravijo. Izbrani učenec ravna po navodilu; sošolci presojajo njegovi povedi.

Nato naročim učencem, naj vsak zase napiše eno priredno in eno podredno zloženo poved. Ko reši nalogo večina učencev, jim naročim, naj svoje rešitve primerjajo v dvojicah. Nato izberem 3 učence in jim naročim, naj preberejo svoji povedi in pojasnijo svojo odločitev zanju; druge učence spodbujam k presojanju povedi sošolcev.

Vsak zase napiše eno priredno in eno podredno zloženo poved.

Učencem naročim, naj samostojno rešijo 6. nalogo iz DZ (str. 87). Ko reši nalogo večina učencev, jim naročim, naj svoje rešitve preverijo v dvojicah. Nato frontalno preverim rešitve (za vsako poved izberem drugega učenca).

Individualno rešujejo nalogo.

Rešitve primerjajo v dvojicah in jih ev. popravijo. Izbrani učenci ravnajo po navodilu; sošolci pa presojajo njihove povedi.

Svoje rešitve preverjajo v dvojicah. Sodelujejo v frontalnem preverjanju rešitev.

190

SZVD9 pri za ucitelje.indd 190

1/5/06 10:20:46 AM

SAMOVREDNOTENJE

Uporabim prosojnico z vprašanji za t. i. učenčevo samovrednotenje, in sicer tako, da učencem postopoma odkrivam vprašanja in jih spodbujam k pogovoru.

Berejo vprašanja na prosojnici in sodelujejo v pogovoru.

SAMOVREDNOTENJE IN PREVERJANJE

Učencem razdelim fotokopije nalog iz Predloga nalog za preverjanje. Pojasnim jim namen, način in čas preverjanja.

Sami rešujejo naloge.

Po določenem času poberem podpisane liste učencev, jih premešam in jim jih ponovno razdelim; pokažem jim prosojnico z rešitvami nalog. Učencem naročim, naj pregledajo rešitve sošolca (pri tem naj si pomagajo z rešitvami na prosojnici) in naj jih ovrednotijo s točkami; nato naj list z nalogami vrnejo sošolcu – ta naj si ogleda popravke, sešteje točke, izračuna svoj dosežek v odstotkih in tega izrazi z znamenji J, K ali L. Na koncu učence spodbujam k pogovoru o njihovih rešitvah oz. napakah.

Pregledujejo rešitve sošolca (pri tem si pomagajo z rešitvami na prosojnici) in jih ovrednotijo s točkami.

Ogledajo si popravke svojih rešitev, seštejejo svoje točke, izračunajo svoj dosežek v odstotkih in ga izrazijo z dogovorjenimi znamenji.

Sodelujejo v pogovoru o svojih rešitvah oz. napakah.

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresničeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti?

Kaj je bilo zelo učinkovito?

Drugo:

191

SZVD9 pri za ucitelje.indd 191

1/5/06 10:20:47 AM

Priloga Aleksander Mežek: SIVA POT (orig. John Denver: Country Road) Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot! Skoraj raj si, ti, Gorenjska, sive gore in zelene reke, tu življenje skriva svoj zaklad, stara si kot sonce, mlajša kot pomlad. Siva pot, vodi me ... Le spomini še živijo, zemlja stara, trda, neizprosna, rdeča roža v tvojih je laseh, nežna mesečina, solze v očeh. Siva pot, vodi me ... Ko vstaja jutro, slišim klice iz daljave, radio spominja me na dom tam nekje, in ko se vozim po betonskih magistralah, mislim nate le, nate le. Siva pot, vodi me ... Vodi me, siva pot ...

192

SZVD9 pri za ucitelje.indd 192

1/5/06 10:20:47 AM

Predlog učne priprave za učno enoto 6. Popeljem te … (2./srednja raven)

Učni predmet:

slovenščina

Šola:

OŠ Poljane, Ljubljana

Učitelj:

Andreja Dvornik (prirejeno)

Razred:

9. 2./srednja raven

Datum: Tematski sklop:

Opis poti/potovanja

Ciljna tema:

opis poti/potovanja; protivno razmerje; priredno zložene povedi

Operativni cilji:

– branje in gledanje/poslušanje neumetnostnega besedila (opisa poti), – razumevanje besedila (tj. prepoznavanje teme in bistvenih podatkov), – znajdenje v besedilu, – pomnjenje podatkov, – prepoznavanje značilne zgradbe opisa poti, – prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin v opisu poti, – povzemanje značilnosti opisa poti, – uporaba znanja – tvorjenje opisa poti, – govorno nastopanje, – presojanje govornih nastopov in utemeljevanje svojega mnenja, – raba pravilnega protivnega veznika, – izrekanje nasprotja/neskladja oz. tvorjenje prirednih protivnih povedi, – prepoznavanje povedi z nasprotjem/neskladjem, – raba vejice pred protivnimi vezniki, – obvladanje strategije oz. merila za določanje števila stavkov, – ločevanje prostih/enostavčnih in zloženih/večstavčnih povedi, – obvladanje strategije oz. merila za določanje dveh vrst zloženih povedi, – ločevanje podredno zloženih povedi od priredno zloženih, – raba pravilnih prirednih veznikov, – določanje pomenske podstave dopolnjevalnega stavka v priredno zloženi povedi, – razumevanje in raba strokovnih izrazov priredno in podredno zložena poved

Učne metode:

pogovor, delo z besedilom, opazovanje, primerjanje, razlaganje, pojasnjevanje, preverjanje

Učne oblike:

individualna, frontalna, delo v dvojicah, skupinsko delo

Učni pripomočki in sredstva:

– delovni zvezek (N. Cajhen idr.: Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9, Založba Rokus, 2005), – N. Cajhen idr. (2005): Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9, Rešitve, Založba Rokus, – razrezane fotografije prevoznih sredstev, – lepilo, – papirna tabla, – SSKJ, – zvočna kaseta s popevko Siva pot Aleksandra Mežka, – delovni listi, – listi A 3, – listi papirja

193

SZVD9 pri za ucitelje.indd 193

1/5/06 10:20:47 AM

Medpredmetne povezave:

geografija, računalništvo

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Potek pedagoškega sporazumevanja Ura

Faza

Dejavnosti učitelja

Dejavnosti učencev

UVODNA MOTIVACIJA

Učence prosim, naj se umirijo. Nato jih razdelim v skupine s štirimi člani, in sicer tako, da jim razdelim na 4–5 delov razrezane slike prevoznih sredstev (avta, letala, vlaka, motorja, skiroja ipd.) – tisti, ki imajo dele slike istega predmeta, pridejo v isto skupino. Skupinam naročim, naj zlepijo sliko vozila.

Oblikujejo skupine tako, da sestavijo in zlepijo slike.

Vodim pogovor, in sicer pozovem skupine, naj si pokažejo zlepljene slike in naj povedo, čemu so namenjene stvari na sliki.

Sodelujejo v pogovoru o prevoznih sredstvih (o njihovem namenu).

Učence rečem, naj si predstavljajo, da jih na Poljanski cesti (ob njej stoji naša šola) ustavi neznanec in jih vpraša, kako naj pride s svojim avtom do Podsmreke pri Velikih Laščah; povedo naj, kaj bi mu odgovorili.

Vživijo se v dano vlogo in povedo, kako bi neznancu opisali pot od šole do danega cilja.

Učence prosim, naj na list papirja narišejo preglednico s tremi stolpci; prvi naj ima naslov Kaj mislim, da vem?, drugi Kaj želim izvedeti?, tretji pa Kaj smo se naučili? Nato jih pozovem, naj v dvojicah zapišejo vse, kar mislijo, da vedo o poti od Ljubljane do Podsmreke pri Velikih Laščah. Na papirno tablo napišem enako preglednico.

Poslušajo navodilo in ravnajo po njem. V dvojicah dopolnijo stolpec Kaj mislim, da vem? (o poti od Ljubljane do Podsmreke).

Dvojice prosim, naj predstavijo svoje zapise. Trditve, s katerimi se strinja večina učencev, napišem na papirno tablo v levi stolpec.

Predstavijo zapise dvojic. Sodelujejo v pogovoru.

Učencem naročim, naj se v svoji skupini pogovorijo tudi o tem, česa ne bi znali opisati na poti od Ljubljane do Podsmreke pri Velikih Laščah. Vprašanja naj vpišejo v drugi (srednji) stolpec Kaj želim izvedeti?

V skupini se pogovorijo in svoja vprašanja napišejo v stolpec Kaj želim izvedeti?

Predstavnike skupin prosim, da preberejo svoja vprašanja. Napišem jih na papirno tablo v srednji stolpec.

Berejo svoja vprašanja. Sodelujejo v pogovoru.

Učence pozovem k branju besedila iz 1. naloge v DZ.

Tiho berejo besedilo.

BRANJE

194

SZVD9 pri za ucitelje.indd 194

1/5/06 10:20:48 AM

ANALIZA

Skupinam naročim, naj rešijo 2. nalogo tako, da vsak član skupine odgovori na eno vprašanje. Ko opravi svojo nalogo, odloži svoje pisalo na sredino mize.

V skupini v pogovoru rešujejo 2. nalogo.

Razumevanje celotne skupine učencev preverim tako, da vzamem z vsake mize eno pisalo in njegovemu lastniku postavim vprašanje iz 2. naloge.

Učenec, čigar pisalo pokažem, odgovori na moje vprašanje.

NOVE NALOGE

Učence pozovem, naj individualno rešijo še 3. in 4. nalogo v DZ. Nato naj rešitve najprej preverijo v dvojici in nazadnje v skupini.

3. in 4. nalogo rešijo individualno, nato rešitve primerjajo v dvojici in v skupini.

SINTEZA

Učence pozovem, naj skupaj rešimo 5. nalogo. Vodim pogovor o njihovih rešitvah.

Sodelujejo v pogovoru in dopolnijo skico poti z imeni krajev.

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj doma še enkrat preberejo besedilo. Nato naj ob zaprtem DZ dopolnijo še tretji, zadnji stolpec v preglednici Kaj smo se naučili?

Poslušajo navodilo za domače delo.

PREVERJANJE

Učence pozovem, naj se posedejo po skupinah, kot so jih sestavili prejšnjo uro. Naročim jim, naj se najprej v dvojici in nato v skupini pogovorijo o tem, kar so doma napisali v tretji stolpec preglednice Kaj smo se naučili?

Učenci si predstavijo domače delo: v dvojici in kasneje v skupini se pogovarjajo o tem, kako bi neznancu opisali pot iz Ljubljane (s Poljanske ceste) do Podsmreke pri Velikih Laščah.

Vodim pogovor in na papirno tablo (v tretji stolpec preglednice Kaj smo se naučili?) napišem podatke, ki jih navajajo učenci. Učence pozivam, naj ugotovijo, na katera vprašanja iz stolpca Kaj želimo izvedeti? so dobili odgovor v prebranem besedilu in na katera ne. Vprašam jih, kje bi lahko dobili odgovore na neodgovorjena vprašanja.

Sodelujejo v pogovoru.

Učence pozovem, naj individualno rešijo 6. in 7. nalogo v DZ. Nadzorujem njihovo delo in jim po potrebi pomagam. Učenec, ki prvi reši nalogi, pomaga pri delu sošolcem v svoji skupini. Spodbudim prostovoljca, naj javno prebere rešitev.

Učenci samostojno rešujejo nalogi.

Učencem naročim, naj tiho preberejo besedilo (8. naloga v DZ) na zeleni podlagi in ga dopolnijo z manjkajočimi podatki. Določim učenca za glasno branje.

Berejo besedilo.

Učence pozovem, naj v DZ prepišejo povedi iz 3. naloge tako, kot zahteva navodilo v 9. nalogi; nato naj svoje povedi preverijo v dvojicah. Določim učenca in mu naročim, naj glasno prebere, kar je napisal. Vodim pogovor z vprašanjem in navodilom iz te naloge.

Samostojno prepišejo povedi.

ANALIZA

SINTEZA IN BRANJE

NOVE NALOGE

Ugotavljajo, na katera vprašanja so dobili odgovore v prebranem besedilu.

Predlagajo vire, v katerih bi poiskali odgovore na neodgovorjena vprašanja.

Rešitve preverjajo med seboj. Prostovoljec prebere, v kateri osebi, številu in času so vsi glagoli.

Izbrani učenec prebere rešitev.

Izbrani učenec prebere svoje povedi. Učenci sodelujejo v pogovoru.

195

SZVD9 pri za ucitelje.indd 195

1/5/06 10:20:48 AM

Učencem naročim, naj v skupini rešijo 10.–12. nalogo. Pri reševanju 12. naloge jim svetujem uporabo SSKJ.

Rešujejo naloge in v skupini primerjajo rešitve. Uporabijo SSKJ, če se jim zdi to potrebno.

Nato učence pozovem, naj rešijo 13. nalogo tako, da se o pomenu povedi pogovorijo najprej v svoji skupini in nato položijo pisala na sredino mize. Rešitvi preverim tako, da učenec, čigar pisala se dotaknem, predstavi odgovor skupine.

Rešujejo nalogo v skupini.

Določeni učenec javno predstavi odgovor skupine. Drugi učenci sodelujejo v pogovoru.

Učencem naročim, naj doma razmislijo, kako bi opisali svojo pot v šolo. Napišejo naj bistvene podatke za opis poti do šole in narišejo skico. Priporočim jim tudi, naj neobvezno preberejo besedila iz 14. naloge in določijo, katero je opis poti.

Poslušajo navodilo za domače delo in si ga zapomnijo.

PREVERJANJE

V pogovoru preverim, koliko učencev je rešilo 14. nalogo. Enega izmed njih prosim, naj prebere besedilo, ki ga je prepoznal kot opis poti. Po branju besedila prosim drugega učenca, naj s pomočjo besedila na zeleni podlagi (8. naloga) na tablo prepiše značilnosti opisa poti, nato pa jih poišče v besedilu, ki ga je sošolec določil za opis poti. Vodim pogovor in usmerjam učenca pri delu.

Sodelujejo v pogovoru. Poročajo o svojih rešitvah in jih utemeljujejo ob tabelskem izpisu značilnosti opisa poti.

NOVE NALOGE

Učence prosim, naj se sprehodijo po učilnici in poiščejo enega ali dva sošolca, ki stanujeta v isti ulici ali v neposredni bližini. Naročim jim, naj glede na to oblikujejo dvojice, trojice ali sedejo sami.

Pogovorijo se in pripravijo na individualno delo ali delo v dvojici/trojici.

Naročim jim, naj med seboj primerjajo svoje domače delo, tj. bistvene podatke in skice o svoji poti v šolo, se o njem pogovorijo, nato pa napišejo skupen opis poti v šolo ter pripravijo tudi skupno skico poti. Učence, ki pišejo individualno, usmerjam in jim pomagam z dodatnimi pojasnili.

Učenci napišejo opis svoje poti v šolo.

Po določenem času (največ 10 minutah) pozovem prostovoljce (2–3), naj preberejo opis svoje poti do šole in predstavijo skico poti. Vse učence pozovem, naj svoja besedila razstavijo na razstavnem panoju v učilnici in si jih po pouku ogledajo.

2–3 učenci preberejo opis poti do šole in predstavijo skico poti. Svoja besedila razstavijo na razstavnem panoju v učilnici.

196

SZVD9 pri za ucitelje.indd 196

1/5/06 10:20:49 AM

PRIPRAVA GOVORNEGA NASTOPA IN GOVORNO NASTOPANJE

Učencem povem, da se bodo individualno pripravili na kratek govorni nastop – opisali bodo pot k svojemu sorodniku/znancu, ki ne živi v Ljubljani. Priporočim jim, naj – izberejo tisto pot, ki jo dobro poznajo; – najprej napišejo bistvene podatke; – te pa nato pretvorijo v pisno zasnovo govornega nastopa; – večkrat tiho preberejo pisno zasnovo govornega nastopa in si jo čim bolje zapomnijo.

Poslušajo navodilo in priporočila ter se pripravljajo na govorni nastop.

Po pribl. 10 minutah povabim prostovoljce (3–4; odvisno od časa), naj opravijo govorni nastop. Vodim pogovor – vrednotenje govornih nastopov.

3–4 učenci opravijo govorni nastop. Ostali učenci poslušajo; nato sodelujejo v pogovoru.

Učence prosim, naj se udobno namestijo na svojem prostoru in pazljivo poslušajo popevko Aleksandra Mežka Siva pot (Priloga 1).

Učenci poslušajo glasbeni posnetek.

Sodelujejo v pogovoru; so strpni; poslušajo drug drugega in se ne prekinjajo.

Napovem ogled videoposnetka ter jim priporočim pripravo pisala in lističa za morebitno zapisovanje podatkov.

Pripravijo se na gledanje in poslušanje posnetka.

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

Predvajam posnetek.

Gledajo posnetek.

ANALIZA

Učence pozovem, naj samostojno rešijo 18.–20. nalogo v DZ. Ko reši vse tri naloge večina učencev, frontalno preverim rešitve.

Samostojno rešujejo naloge. Poročajo o svojih rešitvah.

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

Napovem, da si bodo posnetek ogledali še enkrat. Predlagam jim, da si ponovno pripravijo pisala in list ter zapišejo/dopolnijo bistvene podatke.

Pripravijo vse potrebno za zapisovanje.

Ponovno predvajam posnetek.

Gledajo posnetek in si kaj zapišejo, če se jim zdi potrebno.

Učencem naročim, naj rešijo 24. in 25. nalogo v DZ. Frontalno preverim rešitve.

Samostojno rešijo nalogi. Sodelujejo v pogovoru.

UVODNA MOTIVACIJA

ANALIZA

197

SZVD9 pri za ucitelje.indd 197

1/5/06 10:20:49 AM

ANALIZA

Učence spomnim na posnetek, ki so si ga ogledali prejšnjo uro, in jih povprašam, zakaj je avtor posnetka izbral prav ta del Slovenije (22. naloga v DZ) in kaj so si po ogledu posnetka najbolj zapomnili.

Učenci sodelujejo v pogovoru.

NOVE NALOGE

Učencem povem, da si bodo posnetek ogledali še enkrat, in sicer zato, da bodo lahko rešili nadaljnje naloge. Naročim jim, naj najprej »preletijo« 27.–31. nalogo (lahko pa tudi 21., 32. in 33.) in si nato pripravijo pisalo in list papirja, da si bodo med gledanjem in poslušanjem posnetka kaj zapisali.

Poslušajo navodilo za nadaljnje delo.

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

Predvajam posnetek.

Gledajo posnetek.

ANALIZA

Učencem naročim, naj si tokrat poljubno izberejo sošolca za delo v dvojici in sedejo, kamor želijo, ter rešijo prej omenjene naloge. Spremljam delo dvojic in jim po potrebi pomagam.

Sedejo v dvojice ter rešujejo naloge.

Vodim pogovor o rešitvah teh nalog tako, da frontalno preverim rešitve s pomočjo posameznih dvojic. Spodbujam jih k pogovoru predvsem ob 28. in 30. nalogi. Preverim tudi, koliko dvojic se je lotilo reševanja dodatnih nalog. Če se jih je malo, jim naročim, naj rešitve preverijo v Rešitvah, če pa se jih je veliko, frontalno preverim rešitve.

Dvojice sodelujejo v pogovoru, primerjajo svoje rešitve in jih pojasnjujejo

Učencem naročim, naj doma rešijo 34. nalogo v DZ. Če imam še dovolj časa, rešujejo učenci nalogo individualno že v šoli, vendar rešitev ne preverimo to uro. Prosim jih tudi, naj doma razmislijo, ali bi lahko podoben opis poti, kot je bil ta na Gorenjskem, posneli na Primorskem (npr. od Idrije do Kobarida). Svetujem jim uporabo zemljevida Slovenije (ali zemljevida slovenskega slovstva v učilnici) in spleta.

Rešijo nalogo.

NOVE NALOGE

Poslušajo navodila za domače delo in si jih zapomnijo.

198

SZVD9 pri za ucitelje.indd 198

1/5/06 10:20:50 AM

PREVERJANJE

NOVE NALOGE

Učencem povem, da bodo na podlagi 34. naloge (rešene prejšnjo uro ali doma) preverjali svoje znanje o rabi velike začetnice z igro bingo. Razdelim jim delovni list (Priloga 2); na njem je množica lastnih imen (po zgledu 34. naloge tudi imena primorskih krajev, književnikov in njihovih del ipd.) in preglednica lastnih imen. Povem jim, da bodo s svojim listom »krožili« po učilnici in drug drugemu izpolnjevali preglednico tako, da bo vsak s pisanimi črkami vpisal po eno lastno ime v ustrezno rubriko. Ko bodo sošolci učencu vpisali v določeno rubriko štiri lastna imena v vrsti (vodoravni, navpični ali po diagonali), naj ta zakliče bingo in se postavi v vrsto pred tablo. Vpisovanje mora potekati v tišini. Učencem sproti preverjam pravilnost vpisov. Če so napačni, morajo ponovno v igro po vpise. (Ni pomembna hitrost reševanja, ampak pravilnost zadetkov.)

Učenci poslušajo navodila za izvedbo preverjanja znanja rabe velike začetnice z igro bingo. Ravnajo po navodilih.

Discplinirano zbirajo vpise sošolcev. Ko uspešno opravijo svojo nalogo, čakajo v vrsti pred tablo, da končajo igro tudi preostali sošolci.

Po določenem času, ko je večina učencev uspešno opravila nalogo, dejavnost prekinem in učence razdelim v skupine po štiri tako, da jih preštejem, kot so postavljeni v vrsti pred tablo.

Razdelijo se v skupine po štiri učence, kot stojijo v vrsti pred tablo.

Prosim jih, naj se v skupini pogovorijo, ali bi lahko posneli opis poti po Primorski na podoben način kot po Gorenjski.

Učenci se pogovorijo v skupini.

Pozovem skupine, naj poročajo o svojih ugotovitvah. Vodim pogovor.

Predstavniki skupin sodelujejo v pogovoru.

Vsaki skupini položim na mizo delovni list, na katerem je napisan del povedi (npr. 1. skupina: Zdravnik mi je predpisal aspirin; 2. skupina: Bilo mi je vroče; 3. skupina: Vozniki so bili opozorjeni na nevarnost; 4. skupina: Rad bi pisal Marinki; 5. skupina: Učenci so bili nemirni). Naročim, naj vsak član skupine smiselno dopolni poved tako, da bo novi stavek vseboval dejanje, ki nasprotuje dejanju iz prvega stavka. Po opravljenem delu naj v skupini preberejo rešitve, se o njih pogovorijo in se pripravijo na poročanje.

Poslušajo navodila za delo v skupini.

Skupine pozovem, naj preberejo svoje rešitve in jih utemeljijo. Vodim pogovor.

Skupine preberejo svoje rešitve in jih utemeljijo. Sodelujejo v pogovoru.

Dopolnjujejo poved.

V skupini preberejo svoje rešitve, se pogovorijo in pripravijo na poročanje.

199

SZVD9 pri za ucitelje.indd 199

1/5/06 10:20:50 AM

ANALIZA

Nato skupine pozovem, naj se razdelijo v dvojice in rešijo 1. nalogo v DZ (na str. 82). Rešitve naj primerjajo v skupini.

Ravnajo po navodilih.

SINTEZA

Vodim pogovor o tem, kaj poimenujemo z vezniki toda, ampak, vendar, a, pa (pri tem si pomagam z »modrim« izbirnim delom 1. naloge). Učencem naročim, naj v skupini rešijo še 2.–5. nalogo. V vsaki skupini določim učenca, ki naj prevzame vlogo učitelja (poskrbi naj, da bodo vsi v skupini razumeli navodilo, napisali/obkrožili rešitev), ter naj po potrebi pomaga počasnejšim pri delu. Nadzorujem delo skupin.

Sodelujejo v pogovoru.

NOVE NALOGE

Naročim učencem, naj doma rešijo 6. nalogo na 84. strani DZ; rešitve naj preverijo v Rešitvah.

Poslušajo navodilo za domače delo in si ga zapomnijo.

PREVERJANJE

Učence pozovem, naj sedejo po skupinah iz prejšnje ure. Naročim jim, naj ob odprtem DZ (in ob dogovoru v skupini) sestavijo 2–3 vprašanja za preverjanje znanja 6. enote. Vprašanja naj napišejo na list papirja.

Posedejo se po skupinah.

Po določenem času poberem liste z vprašanji, jih premešam in ponovno razdelim skupinam. Prosim jih, naj odgovorijo na vprašanja in se pripravijo na poročanje.

V skupini se pogovorijo in odgovarjajo na vprašanja.

Določim enega ali dva poročevalca skupine, da prebere/-ta vprašanja, ki so bila zastavljena skupini, in nanje odgovori/-ta. Vodim pogovor o vprašanjih za preverjanje znanja v 6. enoti.

Poročevalca skupine prebereta vprašanja in odgovore nanje. Učenci sodelujejo v pogovoru: dopolnjujejo poročevalca, utemeljujejo svoje odgovore.

BRANJE

Učencem naročim, naj tiho preberejo besedilo iz 1. naloge na 84. str. DZ.

Tiho berejo besedilo.

ANALIZA

Individualno rešujejo 1. nalogo.

SINTEZA

Učencem naročim, naj individualno rešijo 2. nalogo na 85. str.: na ustrezno mesto naj vpišejo eno od dveh danih besed. Rešitev preverim frontalno.

Berejo in dopolnijo besedilo na zeleni podlagi.

BRANJE

Učence prosim, naj tiho preberejo priredno zložene povedi (DZ, str. 85, 3. naloga).

Tiho preberejo povedi.

SINTEZA

Dvojicam naročim, naj rešijo nadaljevanje 3. naloge. Frontalno preverim rešitve naloge. Učence spodbujam k utemeljevanju rešitev.

Ravnajo po navodilu.

V skupini rešujejo naloge. Izbrani učenec v skupini prevzame vlogo učitelja. Vodi tudi preverjanje rešitev nalog.

V skupini sestavijo vprašanja za preverjanje znanja in jih zapišejo.

V dvojicah preverjajo svoje rešitve.

Sodelujejo v pogovoru.

200

SZVD9 pri za ucitelje.indd 200

1/5/06 10:20:51 AM

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj doma rešijo 5. (navodilo v modri barvi) in 6. nalogo (DZ, str. 87). (Kdor želi, lahko izpolni tudi prva dva stolpca preglednice v 5. nalogi.)

Poslušajo navodila za domače delo.

PREVERJANJE

Učence pozovem, naj se tokrat razvrstijo v prvotne skupine z začetka obravnave opisa poti (prevozna sredstva).

Razvrstijo se v skupine po mojem navodilu.

Vsaki skupini izročim list A 3 in učencem dam naslednja navodila za nadaljnje delo: – odprite DZ na str. 86; – tvorite priredno zložene povedi, in sicer besedo za prevozno sredstvo, katerega fotografijo ste sestavili v 1. uri, uporabite v priredno zloženih povedih, ki vsebujejo to, kar je navedeno v prvem stolpcu preglednice v 3. nalogi; – povedi napišite na list; – nato v povedih obkrožite veznik.

Poslušajo navodila za nadaljnje delo.

Po določenem času prosim predstavnike skupin, naj nalepijo izdelek svoje skupine na razstavni prostor v učilnici. »Izžrebam« eno izmed slik prevoznih sredstev in prosim poročevalca skupine, naj prebere in pojasni rešitve svoje skupine.

Razstavijo svoje izdelke.

Uporabim prosojnico z vprašanji za t. i. učenčevo samovrednotenje, in sicer tako, da učencem postopoma odkrivam vprašanja in jih spodbujam k pogovoru.

Berejo vprašanja na prosojnici in sodelujejo v pogovoru.

Učencem razdelim fotokopije nalog iz Predloga nalog za preverjanje. Pojasnim jim namen, način in čas preverjanja.

Sami rešujejo naloge.

Pregledujejo rešitve sošolca (pri tem si pomagajo z rešitvami na prosojnici) in jih ovrednotijo s točkami.

SAMOVREDNOTENJE IN PREVERJANJE

Delajo v skupini: tvorijo povedi, in obkrožijo veznik. Rešitve pregledno zapisujejo na list A 3.

Poročajo o svojih rešitvah. Sodelujejo v pogovoru.

Ogledajo si popravke svojih rešitev, seštejejo svoje točke, izračunajo svoj dosežek v odstotkih in ga izrazijo z dogovorjenimi znamenji. Sodelujejo v pogovoru o svojih rešitvah oz. napakah.

201

SZVD9 pri za ucitelje.indd 201

1/5/06 10:20:51 AM

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresničeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti?

Kaj je bilo zelo učinkovito?

Drugo:

Priloga 1 Aleksander Mežek: SIVA POT (orig. John Denver: Country Road) Siva pot, vodi me, kamor hoče srce, na Gorenjsko, kjer gore so, vodi me, siva pot! Skoraj raj si, ti, Gorenjska, sive gore in zelene reke, tu življenje skriva svoj zaklad, stara si kot sonce, mlajša kot pomlad. Siva pot, vodi me ... Le spomini še živijo, zemlja stara, trda, neizprosna, rdeča roža v tvojih je laseh, nežna mesečina, solze v očeh. Siva pot, vodi me ... Ko vstaja jutro, slišim klice iz daljave, radio spominja me na dom tam nekje, in ko se vozim po betonskih magistralah, mislim nate le, nate le. Siva pot, vodi me ... odi me, siva pot ...

202

SZVD9 pri za ucitelje.indd 202

1/5/06 10:20:52 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Priloga 2 MOST NA SOČI, CIRIL KOSMAČ, ZAKOJCA, ANTONIJEV ROV, LUKEC IN NJEGOV ŠKOREC, TOLMIN, KRNSKA JEZERA, SIMON GREGORČIČ, SLAP OB IDRIJCI, KOBARID, TANTADRUJ, SOČI, CERKNO, DIVJE JEZERO, SOČA, VRSNO, FRANCE BEVK, IDRIJA, CERLJANSKO HRIBOVJE, KRN, GRIVARJEVI OTROCI, IDRIJCA, POMLADNI DAN, JULIJSKE ALPE

LASTNA IMENA BITIJ

ZEMLJEPISNA NASELBINSKA LASTNA IMENA

ZEMLJEPISNA NENASELBNSKA LASTNA IMENA

STVARNA IMENA

203

SZVD9 pri za ucitelje.indd 203

1/5/06 10:20:52 AM

Predlog učne priprave za učno enoto 6. Popeljem te … (3./višja raven)

Učni predmet:

slovenščina

Šola:

OŠ Poljane, Ljubljana

Učitelj:

Andreja Dvornik (prirejeno)

Razred:

9. 3./višja raven

Datum: Tematski sklop:

Opis poti/potovanja

Ciljna tema:

opis poti/potovanja; protivno razmerje; priredne povedi

Operativni cilji:

– branje in gledanje/poslušanje neumetnostnega besedila (opisa poti), – razumevanje besedila (tj. prepoznavanje teme in bistvenih podatkov), – znajdenje v besedilu, – pomnjenje podatkov, – prepoznavanje značilne zgradbe opisa poti, – prepoznavanje značilnih jezikovnih prvin v opisu poti, – povzemanje značilnosti opisa poti, – uporaba znanja – tvorjenje opisa poti, – govorno nastopanje, – presojanje govornih nastopov in utemeljevanje svojega mnenja, – raba pravilnega protivnega veznika, – izrekanje nasprotja/neskladja oz. tvorjenje prirednih protivnih povedi, – prepoznavanje povedi z nasprotjem/neskladjem, – raba vejice pred protivnimi vezniki, – obvladanje strategije oz. merila za določanje števila stavkov, – ločevanje prostih/enostavčnih in zloženih/večstavčnih povedi, – obvladanje strategije oz. merila za določanje dveh vrst zloženih povedi, – ločevanje podredno zloženih povedi od priredno zloženih, – raba pravilnih prirednih veznikov, – določanje pomenske podstave dopolnjevalnega stavka v priredno zloženi povedi, – poimenovanje vrst priredij, – razumevanje in raba strokovnih izrazov priredno in podredno zložena poved, vezalno, stopnjevalno, ločno, protivno, posledično, pojasnjevalno in sklepalno priredje

Učne metode:

pogovor, delo z besedilom, opazovanje, primerjanje, razlaganje, pojasnjevanje, preverjanje

Učne oblike:

individualna, frontalna, delo v dvojicah, skupinsko delo

204

SZVD9 pri za ucitelje.indd 204

1/5/06 10:20:53 AM

Učni pripomočki in sredstva:

– delovni zvezek (N. Cajhen idr.: Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9, Založba Rokus, 2005), – N. Cajhen idr. (2005): Slovenščina za vsakdan in vsak dan 9, Rešitve, Založba Rokus, – razrezane fotografije slovenskih krajev, – lepilo, – ročni zemljevid Slovenije, – listi A 3, – SSKJ, – papirna tabla, – zvočna kaseta s popevko Siva pot Aleksandra Mežka, – delovni listi, – prosojnice, – pisala za prosojnice, – kocka iz lepenke, na katere ploskve je nalepljen papir; na njem, tj. na vsaki ploskvi, sta napisani dve enostavčni povedi

Medpredmetne povezave:

geografija, računalništvo

Viri in literatura:

Predvideno število ur:

Potek pedagoškega sporazumevanja Ura

Faza

Dejavnosti učitelja

Dejavnosti učencev

UVODNA MOTIVACIJA

Učence prosim, naj se umirijo. Razdelim jih v manjše skupine, in sicer tako, da jim razdelim na 4 dele razrezane fotografije slovenskih krajev (npr. Cerknice, Radovljice, Metlike, Slovenj Gradca, Tolmina) – tisti, ki imajo dele slike istega kraja, pridejo v isto skupino. Skupinam naročim, naj zlepijo fotografijo kraja.

Oblikujejo skupine tako, da sestavijo in zlepijo fotografije.

Vsaki skupini položim na mizo ročni zemljevid Slovenije in list papirja. Skupine pozovem, naj pisno opišejo pot iz Ljubljane do kraja, ki so ga dobili ob oblikovanju svoje skupine. Pri sestavljanju opisa poti si lahko pomagajo le z zemljevidom, s svojim znanjem in z izkušnjami. Spremljam delo učencev; po potrebi jih usmerjam.

Delajo v skupini – ob zemljevidu Slovenije in na podlagi svojega znanja napišejo, kako bi prišli iz Ljubljane do slovenskega kraja, ki ga imajo na fotografiji.

Dve skupini prosim, naj predstavita svojo pot iz Ljubljane do kraja na fotografiji.

Izbrani učenec v vsaki izbrani skupini (= poročevalec) na avtorskem stolu predstavi izdelek skupine. Preostali učenci mu po predstavitvi lahko zastavljajo vprašanja.

Učence spodbudujam, da po vsaki predstavitvi govorca kaj vprašajo; sama ne komentiram opisa poti.

205

SZVD9 pri za ucitelje.indd 205

1/5/06 10:20:53 AM

Vodjem skupin naročim, naj shranijo napisana besedila do konca obravnave učne enote.

Vodja skupine shrani besedila v svojem DZ.

BRANJE

Učence pozovem k branju besedila (1. naloga) v DZ.

Tiho berejo besedilo.

ANALIZA

Skupinam naročim, naj rešijo 2. nalogo tako, da vsak član skupine odgovori na eno vprašanje. Ko opravi svojo nalogo, odloži svoje pisalo na sredino mize.

V skupini v pogovoru rešujejo 2. nalogo.

Razumevanje celotne skupine učencev preverim tako, da vzamem z vsake mize eno pisalo in njegovemu lastniku postavim vprašanje iz 2. naloge.

Učenec, čigar pisalo pokažem, odgovori na moje vprašanje.

NOVE NALOGE

Učence pozovem, naj individualno rešijo še 3. in 4. nalogo v DZ. Nato naj rešitve najprej preverijo v dvojici in nazadnje v skupini.

3. in 4. nalogo rešijo individualno, nato rešitve primerjajo v dvojici in nato v skupini.

SINTEZA

Učence pozovem, naj skupaj rešimo 5. nalogo. Vodim pogovor o njihovih rešitvah.

Sodelujejo v pogovoru in dopolnijo skico poti z imeni krajev.

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj po vzorcu iz 5. naloge doma narišejo skico poti, ki jih pelje iz Ljubljane do kraja na fotografiji njihove skupine.

Poslušajo navodilo za domače delo.

PREVERJANJE

Učence pozovem, naj se posedejo po skupinah iz prejšnje ure. Naročim jim, naj si najprej v dvojicah in nato v skupini ogledajo skice poti, ki so jih narisali doma, nato pa naj izberejo najboljšo. Pozovem avtorje izbranih skic, naj jih predstavijo pred skupino.

Predstavijo si domače delo: v dvojicah in kasneje v skupini izberejo najboljšo skico; njen avtor jo predstavi pred celotno skupino.

Na sredino vsake mize položim list papirja A 3 in učencem posredujem navodilo za nadaljnje delo: – Zaprite DZ. – Učenec, ki je pravkar predstavil skico poti, naj na list A 3 napiše, o čem govori besedilo, ki ste ga prebrali prejšnjo uro (1. naloga v DZ). – Okrog »teme« besedila naj vsak učenec z barvnikom/flomastrom določene barve na svojem delu lista papirja napiše vse, česar se spomni v zvezi s tem besedilom. – Ob mojem znaku prenehajte pisati. V pogovoru poiščite povezave med posameznimi zapisi. Tiste, ki spadajo v isto skupino/ključno besedo, obkrožite in povežite.

Poslušajo navodilo za »grozdenje«.

Ko učenci končajo delo, prosim poročevalca prostovoljne skupine, naj predstavi rezultate svojega dela.

Izbrani učenec napiše temo besedila.

Napišejo vse, česar se spomnijo v zvezi s prebranim besedilom. Nato obkrožijo in povežejo zapise, ki spadajo v isto skupino/ključno besedo. Ena skupina prostovoljno predstavi rezultate svojega dela.

206

SZVD9 pri za ucitelje.indd 206

1/5/06 10:20:54 AM

ANALIZA

SINTEZA IN BRANJE

NOVE NALOGE

PREVERJANJE

Učence pozovem, naj individualno rešijo 6. in 7. nalogo v DZ. Nadzorujem njihovo delo in jim po potrebi pomagam. Učenec, ki prvi reši nalogi, pomaga pri delu sošolcem v svoji skupini. Pozovem prostovoljca, naj prebere, v kateri osebi, številu in času so glagoli v besedilu.

Individualno rešujejo nalogi.

Učencem naročim, naj tiho preberejo besedilo na zeleni podlagi v 8. nalogi in ga dopolnijo z manjkajočimi podatki. Določim učenca za glasno branje.

Preberejo in dopolnijo besedilo.

Učence pozovem, naj v DZ prepišejo povedi 3. naloge tako, kot zahteva navodilo v 9. nalogi; nato naj svoje povedi preverijo v dvojicah. Določim učenca in mu naročim, naj glasno prebere, kar je napisal. Vodim pogovor z vprašanjem in navodilom iz te naloge.

Samostojno prepišejo povedi.

Učencem naročim, naj v skupini rešijo 10.–12. nalogo. Pri reševanju 12. naloge jim svetujem uporabo SSKJ.

Rešujejo naloge in v skupini primerjajo rešitve. Uporabijo SSKJ, če se jim to zdi potrebno.

Nato učence pozovem, naj rešijo 13. nalogo tako, da se o pomenu povedi pogovorijo najprej v svoji skupini in nato položijo pisala na sredino mize. Rešitve preverim tako, da učenec, čigar pisala se dotaknem, predstavi odgovor skupine.

Rešujejo nalogo v skupini.

Rešitve preverjajo med seboj. Prostovoljec prebere rešitev.

Izbrani učenec prebere rešitev.

Rešitve preverijo v dvojicah. Izbrani učenec prebere svoje povedi. Učenci sodelujejo v povedi.

Določeni učenec javno predstavi odgovor skupine. Drugi učenci sodelujejo v pogovoru.

Učencem naročim, naj doma preberejo besedila iz 14. naloge in določijo, katero je opis poti; svojo odločitev naj utemeljijo z izdelavo skice poti. Pozovem jih tudi, naj doma razmislijo, kako bi govorno opisali svojo pot v šolo ali k znancu/sorodniku, ki ne živi v Ljubljani.

Poslušajo navodilo za domače delo in si ga zapomnijo.

V pogovoru preverim, kako so učenci doma rešili 14. nalogo. Spodbujam jih, naj povedo in pokažejo, kako so utemeljili svojo odločitev.

Poročajo o svojih rešitvah in jih utemeljijo.

Prosim jih, naj se posedejo v prvotno sestavljene skupine in pripravijo list z opisom poti iz Ljubljane do kraja X. Pozovem jih, naj primerjajo svoje besedilo z besediloma (opisoma poti) v DZ, ovrednotijo svoje prvotno besedilo in ga popravijo v skladu z besedilom iz 8. naloge.

V skupini primerjajo svoje besedilo s tistimi v DZ. Svoje besedilo vrednotijo. Na kratko vse skupine poročajo o svojih opažanjih po primerjanju besedil.

207

SZVD9 pri za ucitelje.indd 207

1/5/06 10:20:54 AM

PRIPRAVA GOVORNEGA NASTOPA IN GOVORNO NASTOPANJE

Učencem povem, da bodo v skupini pripravili kratek govorni nastop – opis poti v šolo ali k znancu, ki ne živi v Ljubljani. Pomagajo si lahko s skico poti. Opozorim jih, naj upoštevajo merila za vrednotenje govornega nastopanja, ki visijo v učilnici. Učence usmerjam pri pripravah in jim pomagam z dodatnimi pojasnili.

Poslušajo navodilo.

Organiziram potek govornega nastopanja – z vsake mize vzamem pisalo enega učenca in ga tako določim za nastop.

Pet izbranih učencev opravi govorni nastop, preostali poslušajo in sodelujejo pri vrednotenju govornih nastopov.

Učence prosim, naj se udobno namestijo na svojem prostoru in pazljivo poslušajo popevko Aleksandra Mežka Siva pot (Priloga 1).

Učenci poslušajo glasbeni posnetek.

Sodelujejo v pogovoru; so strpni; poslušajo drug drugega in se ne prekinjajo.

Napovem ogled videoposnetka in priporočim pripravo pisala in lističa za morebiten zapis podatkov.

Pripravijo se na gledanje in poslušanje posnetka.

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

Predvajam posnetek.

Gledajo posnetek.

ANALIZA

Učence pozovem, naj samostojno rešijo 18.–20. nalogo v DZ. Ko reši vse tri naloge večina učencev, frontalno preverim rešitve.

Samostojno rešujejo naloge. Poročajo o svojih rešitvah.

Učencem naročim, naj se z najbližjim sošolcem povežejo v dvojico in rešijo 21. in 22. nalogo. Spodbujam jih k presoji zahtevnosti 21. naloge.

Učenci rešujejo nalogi v dvojicah.

Učencem povem, da si bodo posnetek ogledali še enkrat. Predlagam jim, naj si ponovno pripravijo papir in pisalo ter si zapišejo kakšne podatke.

Pripravijo vse potrebno za zapisovanje.

Ponovno predvajam posnetek.

Gledajo posnetek in si kaj zapišejo, če se jim zdi to potrebno.

Učencem naročim, naj doma rešijo 24. in 25. nalogo ter skušajo ustno odgovoriti na vprašanja iz 26. naloge. Svetujem jin uporabo medmrežja ali še katerega pisnega oz. knjižnega vira, če ugotovijo, da jim zapiski ob gledanju posnetka ne zadostujejo.

Učenci poslušajo navodila za domače delo.

UVODNA MOTIVACIJA

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

NOVE NALOGE

Vsi učenci v skupini se pripravljajo na govorni nastop.

Sodelujejo v pogovoru in presojajo zahtevnost naloge po enem samem ogledu posnetka.

208

SZVD9 pri za ucitelje.indd 208

1/5/06 10:20:55 AM

PREVERJANJE

Frontalno preverim rešitve 24. in 25. naloge. Nato vodim pogovor o rešitvah 26. naloge. Učence spodbujam k presoji zahtevnosti te naloge po dvakratnem ogledu posnetka prejšnjo uro ter k opisovanju strategije reševanja naloge.

Učenci poročajo o rešitvah 24. in 25. naloge. Sodelujejo v pogovoru o rešitvah 26. naloge. Pri navajanju rešitev dopolnjujejo drug drugega.

Po odzivih učencev presodim, ali je posnetek ponovno predvajam.

Če je potrebno, si ponovno ogledajo posnetek.

Učencem povem, da si bodo posnetek ogledali še enkrat, in sicer zato, da bodo lahko rešili vse nadaljnje naloge ali odgovorili na vprašanja iz 26. naloge. Naročim jim, naj »preletijo« preostale (od 27. do 34.) naloge in si pripravijo vse potrebno, da bodo dopolnili svoje zapise med gledanjem in poslušanjem posnetka.

Poslušajo navodilo za nadaljnje delo in pripravijo svoje zapiske 1. in 2. ogleda za morebitno dopolnitev.

GLEDANJE IN POSLUŠANJE

Predvajam posnetek.

Gledajo posnetek.

ANALIZA

Zagotovim ustrezno delovno vzdušje tako, da učencem naročim, naj si tokrat poljubno izberejo sošolca za delo v dvojici in sedejo, kamor želijo. Pozovem jih, naj naloge od 27. do vključno 34. rešujejo po razmisleku in pogovoru v dvojici. Spremljam delo dvojic in jim po potrebi pomagam.

Pogovorijo se v dvojici ter postopoma rešujejo naloge.

Frontalno preverjam rešitve s pomočjo posameznih dvojic.

Dvojice sodelujejo v pogovoru, primerjajo svoje rešitve in jih pojasnjujejo.

Učence pozovem, naj povzamejo značilnosti besedilne vrste (opisa poti) s t. i. činkvino (petvrstičnico); to metodo že poznajo (Priloga 2). Ponovim navodila za pisanje činkvine: samostalnik pridevnik pridevnik glagol glagol glagol definicija/misel sopomenka (k samostalniku)

Poslušajo navodila. Poiščejo navodila o pisanju činkvine in ponovijo postopek pisanja. Pišejo vsak svojo činkvino. Preberejo in izmenjajo jo s sošolcem v dvojici.

Dvojice prosim, naj skupini predstavijo svoje činkvine. Činkvine zapisujem na papirno tablo.

Učenci predstavljajo svoje činkvine. Sodelujejo v pogovoru. Povedo, zakaj je bilo tvorjenje činkvine tokrat zahtevnejše.

Učence razdelim v skupine tako, da vlečejo raznobarvne lističe z nepopolnimi dvostavčnimi (podrednimi in prirednimi) povedmi. Najprej tvorijo dvojico tako, da združijo svoj in sošolčev stavek v smiselno poved. Skupino sestavijo tako, da sedejo za isto mizo z učenci, ki imajo lističe enake barve.

Učenci izvlečejo svoj listič.

NOVE NALOGE

UVODNA MOTIVACIJA

Poslušajo navodila. Gibljejo se po učilnici in poiščejo sošolca s stavkom, ki smiselno dopolnjuje njihovega. Dvojice oblikujejo skupino glede na enakobarvne lističe.

209

SZVD9 pri za ucitelje.indd 209

1/5/06 10:20:55 AM

Skupinam naročim, naj zlepijo stavke v povedi, te preberejo in za vsako določijo, ali je podredna ali priredna.

Določim skupino za poročanje o rešitvah. Po učilnici razobesim liste A 3 (4–5); na njih so napisani izhodiščni stavki (npr. Mraz je, . Učil se je, . Zdravnik mi je predpisal aspirin, . . Rad bi pisal Marinki, Učenci so bili nemirni, .). Skupine pozovem na obhod od lista do lista v smeri urnega kazalca. Nato jim naročim, naj vsak član skupine smiselno dopolni poved tako, da bo novi stavek vseboval dejanje, ki nasprotuje dejanju iz prvega stavka. Po opravljenem delu naj učenci v skupini preberejo rešitve, se o njih pogovorijo in se pripravijo na poročanje.

Učenci delajo v skupini. Zlepijo lističe s stavki. Preberejo tako nastale zložene povedi in jim določijo vrsto (glede na skladenjsko razmerje). Izbrana skupina poroča o rešitvah, druge skupine primerjajo svoje rešitve z njenimi.

Učenci v skupini obhodijo liste. Na list dopisujejo stavke z nasprotnim dejanjem. Preberejo stavke drugih skupin.

Tudi sama obhodim liste in preberem stavke skupin, vendar jih ne vrednotim. Učencem napovem, da bodo svoje povedi vrednotili na koncu ure.

Učenci spet posedejo po skupinah.

ANALIZA

Dvojicam naročim, naj rešijo 1. nalogo v DZ (str. 82). Rešitve naj primerjajo v skupini.

Ravnajo po navodilih.

SINTEZA

Vodim pogovor o tem, kaj poimenujemo z vezniki toda, ampak, vendar, a, pa (pri tem si pomagam z »modrim« izbirnim delom 1. naloge). Nato naročim, naj v skupini rešijo še 2.–5. nalogo. V vsaki skupini določim učenca, ki prevzame vlogo učitelja. Poskrbi, da vsi v skupini razumejo navodilo, napišejo/obkrožijo rešitev, ter po potrebi pomaga počasnejšim pri delu. Nadzorujem delo skupin.

Sodelujejo v pogovoru.

NOVE NALOGE

Naročim učencem, naj doma – rešijo 6. nalogo in nato rešitve preverijo v snopiču Rešitve; – napišejo na prosojnico krajši dvogovor s povedmi, ki vsebujejo nasprotje: TO JE RES ZANIMIVO, VENDAR ... Učencem razdelim prazne prosojnice in pisala za prosojnice.

V skupini rešujejo naloge. Določeni učenec v skupini prevzame vlogo učitelja. Vodi tudi preverjanje rešitev nalog.

Poslušajo navodila za domače delo in si jih zapomnijo.

Prejmejo prazne prosojnice in pisala.

210

SZVD9 pri za ucitelje.indd 210

1/5/06 10:20:55 AM

SINTEZA

Učenci »učitelji« po navodilih poiščejo list A 3. Berejo povedi na listu ter vrednotijo smiselnost povedi. Ostali učenci sodelujejo v pogovoru.

PREVERJANJE

Učence pozovem, naj položijo svoje prosojnice na grafoskop in preberejo domače delo (tj. dvogovore TO JE RES ZANIMIVO, VENDAR …). V pogovoru jih spodbujam k presoji zahtevnosti in smiselnosti naloge.

Javno predstavijo svoje domače delo in sodelujejo v pogovoru o njem.

BRANJE

Učencem naročim, naj tiho preberejo besedilo iz 1. naloge v DZ na str. 84.

Tiho berejo besedilo.

ANALIZA

Naročim jim, naj samostojno rešijo nadaljnje korake v 1. nalogi. Nadzorujem in usmerjam delo posameznikov. Ko reši nalogo večina učencev, jim naročim, naj svoje rešitve preverijo v dvojicah.

Individualno rešujejo 1. nalogo.

SINTEZA

Učencem naročim, naj individualno rešijo 2. nalogo na str. 85 v DZ. Rešitev preverim frontalno.

Berejo in dopolnijo besedilo na zeleni podlagi.

BRANJE

Učence pozovem, naj se razdelijo v dvojice (z najbližjim sošolcem). Nato jim naročim, naj tiho preberejo priredno zložene povedi v 3. nalogi na 85. strani DZ.

Razdelijo se v dvojice.

Dvojicam naročim, naj rešijo nadaljevanje 3. naloge (izpolnijo preglednico). Frontalno preverim rešitve naloge. Učence spodbujam k presojanju in utemeljevanju rešitev.

Ravnajo po navodilu.

SINTEZA

Učence, ki so v skupinah prevzeli vlogo učitelja pri reševanju 2.–5. naloge, pozovem, naj gredo k tistemu listu A 3, na katerega je njihova skupina dokončala prvo poved. Prosim jih, naj glasno preberejo povedi drugih skupin in jih nato vrednotijo.

V dvojicah poročajo o svojih rešitvah.

Tiho preberejo priredno zložene povedi.

Dvojice poročajo o rešitvah. Sodelujejo v pogovoru.

NOVE NALOGE

Učencem naročim, naj doma dopolnijo preglednico iz 4. naloge na str. 86. Priporočim jim, naj z računalnikom izdelajo preglednico o vrstah priredja.

Poslušajo navodila za domače delo.

PREVERJANJE

Tokrat učence razdelim v skupine tako, da se preštejejo od 1 do 4. Učenci z izklicanimi istimi številkami sestavljajo skupino.

Sestavijo skupine po mojem navodilu.

211

SZVD9 pri za ucitelje.indd 211

1/5/06 10:20:56 AM

Učencem predlagam, naj dokažejo svoje obvladanje znanja tvorjenja priredno zloženih povedi s kockanjem. Na vsako mizo položim kocko iz lepenke, ki sem jo izdelala sama: ploskev je velika 10–15 cm x 10–15 cm in ima na oštevilčenih ploskvah zapisani po dve enostavčni povedi (povedi so natipkane na papir, ta pa je prilepljen na ploskve; po uporabi papir s povedmi odstranim in kocko lahko uporabim v drug namen). Nato učencem povem pravila igre: – Vsak član skupine meče kocko enkrat. – Po vsakem metu vsi člani skupine združujejo povedi v priredno zložene povedi; te zapišejo in jim pisno določijo vrsto priredja. – Zmaga tista skupina, ki v 10 minutah »prikocka« največ pravilnih rešitev. Nadzorujem delo skupin in sproti pregledujem nastale povedi.

SAMOVREDNOTENJE IN PREVERJANJE

NOVE NALOGE

Poslušajo navodila za kockanje.

Mečejo kocko in združujejo (po posvetovanju v skupini) enostavčni povedi v priredno zložene povedI; tem določijo vrsto priredja. Rešitve napišejo.

Uporabim prosojnico z vprašanji za t. i. učenčevo samovrednotenje, in sicer tako, da učencem postopoma odkrivam vprašanja in jih spodbujam k pogovoru.

Berejo vprašanja na prosojnici in sodelujejo v pogovoru.

Učencem razdelim fotokopije nalog iz Predloga nalog za preverjanje. Pojasnim jim namen, način in čas preverjanja.

Sami rešujejo naloge.

Po določenem času poberem podpisane liste učencev, jih premešam in jim jih ponovno razdelim; pokažem jim prosojnico z rešitvami nalog. Učenem naročim, naj pregledajo rešitve sošolca (pri tem naj si pomagajo z rešitvami na prosojnici) in naj jih ovrednotijo s točkami; nato naj list vrnejo sošolcu – ta naj si ogleda popravke, sešteje točke, izračuna svoj dosežek v odstotkih in tega izrazi z znamenji J, K ali L. Na koncu učence spodbudim k pogovoru o njihovih rešitvah oz. napakah.

Pregledujejo rešitve sošolca (pri tem si pomagajo z rešitvami na prosojnici) in jih ovrednotijo s točkami.

Učencem naročim, naj rešijo doma 5. in 6. nalogo v DZ na strani 87.

Poslušajo navodilo za domače delo.

Ogledajo si popravke svojih rešitev, seštejejo svoje točke, izračunajo svoj dosežek v odstotkih in ga izrazijo z dogovorjenim znamenjem. Sodelujejo v pogovoru o svojih rešitvah oz. napakah.

212

SZVD9 pri za ucitelje.indd 212

1/5/06 10:20:56 AM

Analiza dela Kateri cilji niso bili uresničeni? Zakaj? Kaj bi bilo treba spremeniti?

Kaj je bilo zelo učinkovito?

Drugo:

213

SZVD9 pri za ucitelje.indd 213

1/5/06 10:20:57 AM

Priloga 2 Beseda činkvina izhaja iz italijanske besede za število pet. Je ena od metod programa Aktivno učenje in poučevanje v osnovni šoli (RWCT), ki je v katalogu izobraževanja ministrstva za šolstvo in šport. S činkvino učenci lahko pisno povzamejo znanje ali pišejo misli, občutke in asociacije na določeno temo – le z nekaj besedami. Uporablja se v fazi evokacije (faze pouka, v kateri od učencev pričakujemo, da razmišljajo o že znani temi in določajo cilj učenja) in refleksije. Koraki: 1. 2. 3. 4. 5.

V prvo vrstico učenci napišejo eno besedo – samostalnik (tema); v drugo vrstico dva pridevnika (opis teme) sledijo tri besede, ki opisujejo dejavnost – glagol (samostalnik); v četrto vrstico učenci napišejo npr. štiri besede, s katerimi navajajo lastnosti teme, v peto vrstico zapišejo samo eno besedo, ki znova opredeli bistvo (bistveno lastnost) teme.

Primer: OPIS POTI kratek jedrnat začneš se ustaviš končaš iz kraja v kraj v sedanjiku in v 2. osebi ednine objektivno besedilo

214

SZVD9 pri za ucitelje.indd 214

1/5/06 10:20:57 AM

DOVOLJENO FOTOKOPIRANJE

Učenčevo samovrednotenje

Kaj je bil temeljni cilj te enote? Kaj si se naučil o Kaj si delal v tej enoti? Kaj si delal brez težav? S čim si imel težave? Kaj bi rad izboljšal? Kako si sodeloval s sošolci? Kako si sodeloval z učiteljem?

SZVD9 pri za ucitelje.indd 215

1/5/06 10:20:57 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 216

1/5/06 10:20:58 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 217

1/5/06 10:20:58 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 218

1/5/06 10:20:59 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 219

1/5/06 10:20:59 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 220

1/5/06 10:20:59 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 221

1/5/06 10:20:59 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 222

1/5/06 10:20:59 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 223

1/5/06 10:21:00 AM

Bele탑ke

SZVD9 pri za ucitelje.indd 224

1/5/06 10:21:00 AM

Več o devetletni osnovni šoli najdete na naslovu www.devetletka.net

Dragica Kapko, Nana Cajhen, Nevenka Drusany, Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk

SLOVENŠČINA ZA VSAKDAN IN VSAK DAN 7–9 Priročnik za učitelje 9

Urednica: Katja Križnik Likovni grafična urednica: Beti Jazbec Izdala in založila: Založba Rokus d.o.o Za založbo: Rok Kvaternik Glavni urednik: Vasja Kožuh Vodja produkcije: Klemen Fedran Oblikovanje: Beti Jazbec / Studio Rokus Prelom: Jasna Karnar / Studio Rokus Tisk: Grafika Soča d.d 1. izdaja: 1. natis Naklada: 1.000 izvodov Ljubljana, januar 2006

SZVD9 pri za ucitelje.indd 225

1/5/06 10:21:00 AM

Priloga: zgoščenka

Zgoščenka vsebuje: – predlog letne tematske priprave za delo z neumetnostnimi besedili (po sklopih) – predlog učne priprave za učno enoto (6. Popeljem te … vse tri ravni) – obrazec za učno pripravo za učno enoto – predlog učne priprave za učno uro – obrazec za učno pripravo za učno uro – miselne vzorce – vprašanja za učenčevo samovrednotenje – predloge nalog za preverjanje – predloge dodatnih besedil

226

SZVD9 pri za ucitelje.indd 226

1/5/06 10:21:01 AM