Slovenščina – neumetnostna besedila
Razred: 1.
Teden:
Ura:
Datum:
Učitelj/vzgojitelj:
Učna enota: VSE NAJBOLJŠE! – izrekanje voščila Cilji: • Spoznavajo temeljna načela dialoškega sporazumevanja in jih upoštevajo. • Spoznavajo pomen, okoliščine in načine izrekanja voščila. • Vadijo načine izrekanja voščila. • Ob praznikih ustrezno voščijo. Čas za izvedbo: Učne metode: pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, razlaga, demonstracija, grafično delo, branje, pisanje, didaktična igra, sodelovalno učenje, delo z besedilom, opazovanje
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki/sredstva: Učbenik, stran 9; voščilnice (prinesejo jih tudi učenci) IZVEDBA UČNE URE USTNO VOŠČILO Uvod v dejavnosti – poslušanje zgodbe
Učence povabimo k poslušanju zgodbe. Povemo zgodbo. Jure je imel včeraj četrti rojstni dan. Na praznovanje je povabil tudi bratranca Matica. Matic ga je objel, mu stisnil roko in mu voščil: »Vse najboljše za rojstni dan. « Izročil mu je darilo. Jure je bil darila zelo vesel. Zahvalil se je Maticu. Rekel je: »Hvala.«
Najava
Učencem povemo, da si bomo ogledali sliko v učbeniku na strani 9 in odgovarjali na vprašanja. Učence vzpodbudimo, naj poiščejo v učbeniku naslov Vse najboljše!
Ustno razčlenjevanje besedila
Ogledamo si prvo sliko v učbeniku na strani 9. Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila in s prve slike v učbeniku na strani 9, npr.: Kdo je imel rojstni dan? Koliko je bil stari?
1
Koga je povabil na praznovanje? Kako mu je Matic voščil? Kaj mu je rekel? Ali se je Jure zahvalil za darilo? Kaj je rekel? PISNO VOŠČILO Ogledamo si drugo sliko v učbeniku na strani 9. Poslušanje zgodbe Povemo zgodbo. Juretu je poštar prinesel voščilnico. Poslala mu jo je teta, ki ni mogla priti na praznovanje. Jure je odprl voščilnico in zaslišala se je melodija Vse najboljše za te. Mamica mu je prebrala voščilo: Dragi Jure, za tvoj četrti rojstni dan ti želim vse najboljše, veliko zdravja in, da bi bil še naprej moj sonček. Tvoja teta Meta Jure se je zelo razveselil voščilnice. Z mamico bosta poklicala teto po telefonu in se ji zahvalila.
Ustno razčlenjevanje besedila
a) Učenci ustno odgovarjajo na učiteljeva ustna vprašanja. Postavljamo vprašanja o podatkih iz besedila in z druge slike v učbeniku na strani 9, npr.: Ali je teta Meta prišla na praznovanje Juretovega rojstnega dne? Kako mu je teta voščila? Kaj se je zgodilo, ko je Jure odprl voščilnico? Kaj mu je teta napisala v voščilnici? Kako se bo Jure zahvalil teti za voščilnico? b) Učenci predstavijo svoje mnenje o voščilih. Spodbujamo jih z vprašanji, npr.: Ali je bil Matic vljuden ? Zakaj? Ali je Jure ravnal prav, ko se mu je zahvalil? Zakaj? Kdaj si voščimo? Kako bi Matic še lahko voščil Juretu? Kako bi teta še lahko voščila Juretu? Kako si voščimo za praznike (novo leto, božič,..)? Kaj rečemo? Ali si pri izrekanju voščila pogledamo v oči? Ali se nasmehnemo? Ali si vedno podamo roke? Ali se vedno poljubimo? Kaj odgovori tisti, ki sprejme voščilo? c) Učenci pripovedujejo o svojih izkušnjah in občutkih. Spodbujamo jih z vprašanji, npr.: Kdaj vam starši voščijo? Kako vam starši voščijo za rojstni dan? Ali vas poljubijo? Kdaj vam voščijo prijatelji? Kako vam voščijo prijatelji? Ali vam je še kdo voščil? 2
Ali vam voščijo še ob kakšni drugi priložnosti? Kateri? Kaj vam rečejo, ko vam voščijo? Komu ste vi voščili? Ob kateri priložnosti ste voščili? Kaj ste rekli? Kako se počutite, ko prejmete voščilo? Ali so starši komu poslali voščilo? Kaj so napisali? Izrekanje voščila
Učence povabimo k igri vlog. Vzpodbudimo jih, naj uporabljajo ustrezne izraze za izrekanje voščila. Igra: Učence razdelimo v dvojice. Vsak par v igri vlog prikaže izrekanje voščila, npr.: na rojstnem dnevu, ob novem letu,…
Nove naloge
1. Ogledamo si voščilnice. Vodimo pogovor. Kakšen je slikovni del voščilnice? Kaj piše v besedilnem delu? (preberemo) Komu je bilo voščilo namenjeno? Ob kateri priložnosti je bilo napisano? Kdo je voščilo napisal? Kaj so v voščilu zaželeli? 2. Ob praznikih in praznovanjih izdelamo voščilnice. 3. Vodimo pogovor o različnih načinih izrekanja voščila: po radiu, po TV, s telegramom,…Po poslušanju radijskega voščila, vprašamo učence: Kdo je komu voščil? Ob kateri priložnosti je bilo poslano voščilo po radijskih valovih? Kaj je radijski napovedovalec rekel? Ob kateri priložnosti si voščimo na tak način? Komu bi učenci voščili na tak način? V čem se razlikuje voščilo na radiu od voščilnice, ki jo dobimo po pošti? (čas, zvok, glas; posredno sporočilo – prebere ga napovedovalec).
Opomba: Pozorni smo, da učenci v različnih življenjskih situacijah uporabljajo ustrezne izraze za izrekanje voščila.
3