http://www.devetletka.net/resources/files/doc/test/OS_druzba/4.%20razred/Prirocniki_priprave/Z_druzb

dr. Janez Bogataj dr. Vito Hazler mag. Meta Budnar Drago Ivanπek Marjeta Zabukovec

z DRU≠BO v

PriroËnik za uËitelje za spoznavanje druæbe za 4. razred osnovne πole

dr. Janez Bogataj dr. Vito Hazler mag. Meta Budnar Drago Ivanπek Marjeta Zabukovec

Z druæbo v druæbo 4

PriroËnik za uËitelje za spoznavanje druæbe za 4. razred osnovne πole Oblikovanje in prelom: Oblikovalska zasnova: Uredila: Lektoriranje:

Za zaloæbo:

Klemen Kunaver / Studio Rokus Miljenko Licul / Studio Zodiak Katarina GrzinËiË Nada Colnar

© Zaloæba Rokus, d.o.o., 2001. Vse pravice pridræane.

Rok Kvaternik

Zaloæba Rokus Klett, d.o.o.

STEGNE 9B 1000 Ljubljana Telefon: (01) 513 46 00 Telefaks: (01) 513 46 99 BrezplaËni telefon: 080 1990 E-poπta: rokus@rokus-klett.si www.rokus-klett.si www.knjigarna.com

Kazalo

5 I.

DELOVNI ZVEZEK IN PRIRO»NIK V POVEZAVI Z U»NIM NA»RTOM

8 II. DIDAKTI»NI PRISTOPI 2.1.

Projektno uËno delo 8 2.2.

Igra vlog in simulacija 11 2.3.

Sodelovalno uËenje — kooperativno uËenje 12 2.4.

Terensko delo 15 2.5.

Problemski pouk 17 2.6.

Pogovor 19 21 III. DEJAVNOSTI 22 IV. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE 24 V. RAZPORED CILJEV IN TEMATSKIH SKLOPOV PO TRIMESTRIH

33 PREDLOGI ZA OBRAVNAVO POSAMEZNIH TEMATSKIH SKLOPOV 34 TO SVA MIDVA, ROK IN KATARINA 35 1. NAJINE PRAVICE, DOLÆNOSTI IN ODGOVORNOSTI 1.1.

Pravice in dolænosti (M. Budnar) 36 1.2.

Odgovornosti (M. Budnar) 37 39 2. NAJINI DRUÆINI MED DRUÆINAMI 2.1.

Midva tako, drugi tudi drugaËe (M. Budnar) 40 2.2.

Spremembe v najinih in drugih druæinah (M. Budnar) 42 a. Sodelovanje v druæini 42 44 3. NAJINA ©OLA 3.1.

Midva in najina samopodoba (M. Zabukovec) 45 3.2.

Odgovornost imava do sebe in do drugih (M. Zabukovec) 46 a. Varna pot v πolo (D. Ivanπek) 48 3.3.

Sodelujeva in si med seboj pomagava (M. Zabukovec) 49 3.4.

Nasilje (M. Zabukovec) 51 3.5.

Odvisnost (M. Zabukovec) 54

57 4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA 4.1. Æiviva, torej stanujeva! (V. Hazler) 58 a. Razporeditev stanovanjskih prostorov in notranja oprema 58 4.2.

Vsakdanjiki in prazniki (J. Bogataj) 59 a. ©ege in navade ob æivljenjskih mejnikih, druæinskih praznikih 61 b. Koledarske πege in navade 62 c. ©ege in navade ob delu 62 4.3. »lovek je, kar jé! (J. Bogataj) 63 a. Prehranjevanje pokaæe druæbene razlike 63 b. Odnos do hrane, bonton in omika 64 65 5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA? 5.1.

Kako se znajdeva v pokrajini (D. Ivanπek) 66 a. V pokrajini se najlaæe orientiramo s kompasom 66 b. Drugi naËini orientacije v pokrajini 67 5.2.

Tloris (D. Ivanπek) 67 5.3.

NaËrti in njihova uporabnost (D. Ivanπek) 68 a. NaËrt πole 68 b. Urejenost πole in njene okolice 69 c. NaËrt kraja 69 5.4.

Zemljevid (D. Ivanπek) 70 5.5.

Mreæa (D. Ivanπek) 71 72 6. NAJINA DOMOVINA, DOM IN SOSESKA 6.1.

Domovina (V. Hazler) 73 6.2.

Dom in soseska (V. Hazler) 74 6.3.

DomaËija (V. Hazler) 74 76 7. TO JE 7.1.

78 7.2.

80 7.3.

82 7.4.

83 7.5.

84 84 85 86 7.6.

86

NAJIN KRAJ Razvoj domaËega kraja (J. Bogataj, V. Hazler) Vas in mesto v zgodovini (V. Hazler) Kje æiviva? (D. Ivanπek) Kartiranje kraja (D. Ivanπek) S Ëim se ukvarjajo prebivalci domaËega kraja? (D. Ivanπek) a. Kmetijstvo b. Industrija c. Storitve, obrt in trgovina Urejenost kraja (D. Ivanπek)

88 8. MIDVA BIVAVA TU, DRUGI PA DRUGJE 8.1.

NaËini bivanja v naπem kraju (V. Hazler) 89 8.2.

NaËini bivanja v svetu (V. Hazler) 90 8.3.

Domovi v Ëasu in povezanost z okoljem (V. Hazler) 91 8.4.

Stavbna in naselbinska dediπËina (V. Hazler) 91

Delovni zvezek in priroËnik v povezavi z uËnim naËrtom

I

UËni naËrt za predmet druæba v devetletni osnovni πoli je oblikovan zelo kompleksno.

Z uËbenikom in delovnim zvezkom æelimo prispevati k spoznavanju razmerij med posameznikom, druæbo in okoljem. Æelimo, da bi uËenci procesno doæivljali in vrednotili svoje okolje (fiziËno, socialno, emocionalno, kulturno, zgodovinsko in naravno) v vseh njegovih sestavinah, medsebojnih interakcijah in soodvisnostih.

Naπ delovni komplet je pripravljen tako, da je z njim mogoËe dosegati cilje s podroËja geografije, sociologije, zgodovine, etnologije, psihologije, ekonomije, politike, etike in estetike.

Gradivo smo pripravili tako, da bi vi, uËitelji, lahko z njim ustvarjali moænosti za doseganje sploπnih ciljev pri predmetu, kot so: - pridobivanje znanja o kulturnem, druæbenem in naravnem okolju v Ëasu in prostoru, - doæivljanje in pridobivanje spretnosti in sposobnosti doæivljanja, spoznavanja in vrednotenja razmerij med posameznikom, druæbo in kulturnim ter naravnim okoljem, - oblikovanje staliπË in vrednot uËenje uËinkovitih strategij reπevanja teæav, kritiËnega sprejemanja informacij in komunikacijskih zmoænosti, - spodbujanje k aktivnemu ravnanju raziskovanju in razlaganju pojavov, povezav in problemov v druæbenem, kulturnem in naravnem okolju, - ozaveπËanje o vzroËni povezanosti pojavov in njihovi interakciji, - razvijanje samostojnosti, odgovornosti in naËrtnosti ter obvladovanja uËinkovitih strategij sodelovanja in odpravljanja nasprotij.

Z delovnim gradivom, ki je namenjeno uËencem in vam, æelimo prispevati k obvladovanju razliËnih spretnosti: - komunikacijske (branje, pisanje, izraæanje mnenja, iskanje, pridobivanje, izbiranje, vrednotenje, interpretiranje informacij, primerjanje mnenj, posluπanje ...), - raziskovalne (naËrtovanje, opazovanje, razvrπËanje, anketiranje, napovedovanje, urejanje, prirejanje, πtetje, merjenje, izvajanje poskusov, uporaba pripomoËkov, izdelava poroËil …), - druæbene (prevzemanje odgovornosti, skupinsko delo, razumevanje, sprejemanje in spoπtovanje drugaËnosti, spoπtovanje kulturne in narodne dediπËine, skrb za druge ljudi …). Æelimo, da bi gradivo pripomoglo k ustvarjanju uËnega okolja, v katerem bodo uËenci pridobili taka znanja o okolju, razumevanje interakcij in soodvisnosti sestavin ter vrednote, spretnosti in staliπËa, ki jim bodo pomagali pri uporabi spoznanj in pri smotrnem odloËanju in ravnanju v socialnem, naravnem in kulturnem okolju. Æelimo, da bi ob gradivu dosegali cilje predmeta na spoznavnem, socialnem, emocionalnem, estetskem in moralno-etiËnem podroËju.

V uËbenik in delovni zvezek za 4. razred smo vkljuËili vsebine in predloge dejavnosti za vsa tri podroËja, ki jih navaja uËni naËrt.

5

I 1. Ljudje v prostoru — uËenci: - spoznavajo geografske teme z vidika vzajemnega vplivanja pokrajine na æivljenje ljudi in ljudi na spremembo pokrajine, - πirijo prostorsko orientacijo od domaËega kraja, domaËe pokrajine na Slovenijo, Evropo, svet (informativno), - se uvajajo v razliËne naËine spoznavanja in raziskovanja geografskih pojavov in procesov ter v rabo zemljevida.

2. Ljudje v Ëasu (zgodovinski vidik) — uËenci: - spoznavajo æivljenje ljudi v preteklosti (zlasti v domaËi pokrajini) in ga primerjajo z danaπnjim æivljenjem, - spoznavajo podobe (primere) iz slovenske kulturne tradicije in si oblikujejo zavest o slovenski dræavni pripadnosti, - znajo se orientirati v Ëasu s Ëasovnim trakom, - razvijajo aktivne oblike dela in raziskujejo preteklost ob pomoËi informacijskih virov, dela na terenu in spoznavanja razliËnih virov (muzejskih predmetov, starih slik, knjiæniËnega gradiva ...); (etnoloπki vidik) — uËenci: - spoznavajo oblike kulture in vsakdanjega naËina æivljenja, - primerjajo dediπËino in sodobnost, - ugotavljajo razmerja med posameznikom, druæino, skupino, druæbo ter njihovim naravnim in kulturnim okoljem, gledano skozi dediπËino in sodobnost, - razumejo svoje neposredno kulturno okolje in ga primerjajo s slovenskim svetom, - upoπtevajo razliËnost (kulturnega, gmotnega, druæbenega in duhovnega) slovenskega etniËnega prostora.

3. Ljudje v druæbi — uËenci: - razvijajo ustvarjalne sposobnosti uporabe svojih lastnih virov (razumskih, Ëutnih, Ëustvenih, komunikacijskih) v raziskovanju neposrednega druæbenega okolja, - ugotavljajo in izbirajo dejavnike, ki omogoËajo samorazumevanje, prepoznavajo oblike, pomene in povezanost æivljenja v druæinah, πolah, lokalnih skupnostih in globalni druæbi, - spoznajo in razumejo pomen temeljnih Ëlovekovih in otrokovih pravic in odgovornosti; razumejo pomen sodelovanja med ljudmi; spoznajo naËine in oblike sodelovanja, tekmovanja, nasprotovanja, nesoglasij in reπevanja sporov, - spoznajo druæbene razlike med ljudmi; razumejo in tehtajo okoliπËine, ki vplivajo na druæbeno vkljuËenost in izkljuËenost posameznih skupin prebivalstva, - razumejo in tehtajo (pozitivne in negativne) vplive sodobnega tehniËnega in gospodarskega razvoja na kakovost æivljenja in okolja, - predstavijo poklic, ki jih veseli, - se zavedo pomena naËrtovanja razvoja; seznanijo se (na primeru) s pojmom sonaravnega oziroma trajnostnega razvoja.

Kako je oblikovan uËbenik za uËence in kako ga uporabljamo UËbenik je razdeljen na osem poglavij, ki predstavljajo veËje tematske sklope. Vsako poglavje je razdeljeno na podpoglavja. Na zaËetku sta predstavljena Rok in Katarina, ki uËence vodita skozi ves uËbenik, jih nagovarjata in spodbujata k razmiπljanju. Ob koncu je pojmovni slovarËek z najpomembnejπimi pojmi, ki se pojavljajo v uËbeniku. Priloæen je πe seznam literature za uËence in uËitelje. V uËbeniku je veliko slik, fotografij in risb, ki nadomeπËajo besedilo. Predlogi za uporabo uËbenika so navedeni v posameznih poglavjih priroËnika.

6

I Kako je oblikovan delovni zvezek in kako ga uporabljamo Delovni zvezek je vsebinsko usklajen z uËbenikom, prav tako je razdeljen na osem veËjih tematskih sklopov. Pri vsakem sklopu je veË razliËnih nalog, ki spodbujajo uËence k miselnim in praktiËnim dejavnostim. Naloge so razliËno zahtevne, od takih, pri katerih je potrebno le naπtevanje, do nalog analiziranja, sintetiziranja in vrednotenja. UËenci svoje razmiπljanje in ugotovitve vpisujejo v za to namenjene prostore.

Predlogi za uporabo delovnega zvezka so navedeni v posameznih poglavjih priroËnika.

Kako je oblikovan priroËnik za uËitelje in kaj ponuja Namen priroËnika je pomoË uËiteljem pri izvajanju predmeta druæba. V njem vas æelimo opozoriti na temeljne cilje predmeta, ponujamo razliËne didaktiËne poti za doseganje ciljev in predloge za uporabo uËbenika in delovnega zvezka. V priroËniku predstavljamo nekatere didaktiËne modele, predlog razporeditve uËnega naËrta po trimestrih (to vam je lahko v pomoË pri oblikovanju letne priprave), in nekaj izhodiπË za preverjanje in ocenjevanje. Posamezni tematski sklopi so predstavljeni podrobneje, s cilji, kljuËnimi besedami, z naËini izvedb, s predlogi za uporabo uËbenika in delovnega zvezka ter seznamom literature.

7

DidaktiËni pristopi

II

Pri vsaki tematiki, ki jo gradivo obravnava, priporoËamo, da izhajate iz uËenËevega predhodnega znanja, sposobnosti in interesov. Predlagamo, da v pouk vkljuËujete uËenËeva osebna doæivljanja, njegove izkuπnje in interese, da probleme obravnavate celostno, interdisciplinarno v vsej njihovi interaktivnosti, da uËence spodbujate in usmerjate k prepoznavanju povezav in odnosov, k naËrtovanju akcij v neposrednem okolju in spodbujate analiziranje naËrtovanja in izvedbe.

Delovno gradivo je namenjeno tudi za primerjanje razliËnih staliπË, analiziranje dilem in oblikovanje vrednot, vrednostnega sistema in za pridobivanje razliËnih spretnosti uËenja.

Zaradi vsega naπtetega vam s priroËnikom æelimo predstaviti naËine izvedbe posameznih sklopov, da bi bili uspeπni pri doseganju ciljev.

Zajeli smo razliËne uËne oblike od individualnega dela, dela v parih, skupinah ter metode dela, ki uËence spodbujajo k dejavnemu sodelovanju v procesu pouka in k delu doma. Nekaj takih metod in didaktiËnih pristopov je: 1.

2.

3.

4.

5.

6.

projektno uËno delo, igre vlog in simulacije, sodelovalno uËenje, terensko delo, problemski pouk in pogovor.

V æelji, da bi laæe sledili naπim predlogom izvedb posameznih tematskih sklopov, vam nekatere didaktiËne pristope predstavljamo nekoliko podrobneje.

2.1. PROJEKTNO U»NO DELO Projektno uËno delo zdruæuje prvine direktivnega vodenja uËnega procesa in uËiteljevega vodenja ter vkljuËuje samostojno delo uËencev. Zastopani sta obe smeri, ≈uËijo me«, ko uËitelj postopno vodi uËence skozi uËni proces, med potekom projekta pa usmerja in pomaga pri izvajanju, in ≈uËim se«, ko uËenci prihajajo prek raziskovanja, reπevanja problemov, prek svoje dejavnosti do spoznanj in znanj. UËitelj je v vlogi pobudnika, spremljevalca, pomoËnika in usmerja dejavnost uËencev, uËenci pa so akterji in prevzemajo odgovornost za svoje delo.

Projektno uËno delo temelji na spoznanju, da je pomemben proces uËenja in ne le njegovi uËinki, kajti od procesa, naËina uËenja sta odvisni tudi kakovost znanja in usposobljenost za samostojno uËenje. Pri projektnem uËnem delu gre za povezovanje pri pouku pridobljenih znanj, sposobnosti in spretnosti z znanji, ki jih uËenci pridobe na podlagi izkuπenj.

8

II Novakova1 pravi, da je pri izvajanju projekta bistven naËin doseganja zastavljenih ciljev. Pri tem pa je treba upoπtevati: 1. v vseh tipih projektov in na vseh stopnjah projekta je glavni nosilec in izvajalec aktivnosti uËenec, uËitelj sodeluje kot pobudnik in svetovalec; 2. pri poteku, vsebini dejavnosti se upoπteva naËrt, ki so ga s skupnim naËrtovanjem pripravili uËitelj in uËenci.

RazliËni avtorji naπtevajo razliËne bistvene znaËilnosti projektnega uËnega dela, zaradi katerih se tovrstno uËenje kvalitativno razlikuje od tradicionalnega pouka in spreminja odnose med udeleæenci uËnega procesa.

ZnaËilnosti bi lahko strnili takole: - konkretne, æivljenjskosituacijske naloge, - aktivna udeleæba uËencev na vseh stopnjah procesa, - izhajanje iz potreb, interesov in sposobnosti uËencev, - sodelovalen odnos, - uËenje iz izkuπenj, - uporaba spoznanj z razliËnih strokovnih podroËij, - poudarek na procesu uËenja.

UËenci se lotevajo reπevanja konkretnih problemov v æivljenjskih situacijah in si zastavijo cilje, ti pa so tudi skupni cilji vseh udeleæencev v projektu. Za to je potrebno naËrtovanje ciljev, poteka, Ëasa, kraja ... Zelo pomembno je sodelovanje uËencev pri izbiri tematike, ker lahko izrazijo svoje zanimanje, izkuπnje in si izberejo dejavnosti, obveznosti glede na potrebe, æelje in sposobnosti. Pri tem je pomembno varno in sproπËeno ozraËje, v katerem uËenci lahko svobodno izrazijo svoje poglede, obËutke, razpoloæenje, sposobnosti, kritiËne poglede in upoπtevanje sodelovanja drugih. V tovrstnih razmerah se razvijajo potreba po sodelovanju in demokratiËni odnosi. Za projektno uËno delo je znaËilno, da poteka proces uËenja celostno, z vkljuËitvijo Ëim veË Ëutil, da aktivira kognitivno, emocionalno, socialno in motoriËno podroËje. UËenje poteka izkuπenjsko, prek izkuπnje, razmiπljujoËega opazovanja, abstraktne konceptualizacije in aktivnega eksperimentiranja, po Kolbovem cikliËnem procesu uËenja, ko te πtiri dejavnosti lahko potekajo v razliËnih zaporedjih.

UËiteljeva vloga, njegova priprava na projektno delo z uËenci, je zelo pomembna.

2.1.1. Stopnje projektnega uËnega dela Potek uËnega procesa pri projektnem uËnem delu se zelo razlikuje od tradicionalnega poteka, za katerega so znaËilne tele stopnje: priprava, motiviranje uËencev, obravnava nove uËne snovi, vadenje, utrjevanje, ponavljanje in preverjanje ter ocenjevanje znanja.

UËni proces pri projektnem uËnem delu pa poteka po tehle stopnjah (po Freyu)2: 1. pobuda, 2. izdelava osnutka, skiciranje, 3. naËrtovanje, izvedba, 4. sklepna izvedba.

1 Novak, Helena, Projektno uËno delo, DZS, Ljubljana 1990.

2 Novak, Helena, Projektno uËno delo, DZS, Ljubljana 1990, str. 66.

9

II 1. stopnja — pobuda Na tej zaËetni stopnji je zelo pomembno ozraËje, v katerem uËenci dajejo pobude za nadaljnje delo, za izbiro tematike, za naËin dela. Pomembno je, da vsi uËenci skupaj z uËiteljem posluπajo vse pobude, jih ne vrednotijo, ne ocenjujejo. Vsak naj ima moænost, da pobude utemelji in predstavi drugim v razredu. Kadar uËitelj opazi, da so uËenci v zadregi pri predlaganju pobud za delo, jim lahko pomaga s spodbujanjem iskanja πirπih tematskih sklopov, postavljanjem dodatnih vpraπanj, z razliËnimi organizacijskimi oblikami — razmiπljanjem v parih, skupinah, z metodo progresivnega podvajanja (metodo sneæenih kep), s previharjenjem moæganov in podobno. Navedene metode naj bi pripomogle k ustvarjalnejπemu iskanju pobud. Po tem razmiπljanju, iskanju se skupina odloËi, izbere enega od predlogov, lahko se odloËi tudi za veË predlogov, to pomeni, da bo izpeljala veË razliËnih projektov ali projekt, ki bo imel veË podprojektov.

2. stopnja — izdelava osnutka, skiciranje Ta del procesa je zelo pomemben in treba je pridobiti soglasje vseh udeleæenih z osnutkom. Na tej stopnji se oblikujejo pravila, po katerih bodo delovali med izvedbo projekta. UËitelj mora spodbujati vse in vsakega, da se izreËejo glede pravil, dogovarjanje naj poteka v obliki razprave in omogoËa uËenje in vadenje spretnosti sporazumevanja, dejavnega posluπanja in sodelovanja.

3. stopnja — naËrtovanje UËenci skupaj z uËiteljem oblikujejo naËrt izvedbe. Dogovorijo se, kaj bo kdo delal, katera opravila predlaga, si jih izbere, dogovorijo se za Ëasovno shemo poteka in kdaj bo kako delo opravljeno.

Tudi na tej stopnji je pomembno razpoloæenje v razredu; to naj dovoljuje posameznikom, da izrazijo, kaj æelijo delati, kaj znajo narediti, in jih spodbuja k temu. Spodbujati je treba sodelovanje, svobodno izraæanje misli in Ëustev, dejavno posluπanje in s tem pripomoËi k ustreznejπim medosebnim odnosom.

4. stopnja — izvajanje To je stopnja, na kateri skupine ali posamezniki izvajajo naËrtovano delo. Dejavnosti, ki jih opravljajo, so lahko zelo razliËne, eksperimentiranje, merjenje, primerjanje, opazovanje, opisovanje, intervjuvanje in zapisovanje, dejavnosti zajemajo kognitivno, afektivno in psihomotoriËno podroËje, gre torej za umske, socialne, Ëustvene in telesne aktivnosti.

5. stopnja — sklepni del V sklepnem delu se projekt navadno konËa z izdelkom. V tem delu opravijo πe analizo poteka dela, ugotovijo, ali so dosegli zastavljeni cilj, ali je delo potekalo po naËrtu, ali so bile kake ovire, katere in zakaj. Tudi v tem delu je potrebno ustrezno ozraËje, da bi bili analiza in sinteza projekta ustrezno izpeljani. Sklepni del je lahko izziv ali uvod v pripravo naslednjega projekta, lahko je povod za pripravo predstavitve projekta drugim uËencem πole, krajanom v okolici πole, javnim ustanovam itd., odvisno paË od ciljev in vsebine projekta.

Analiziranje mora potekati æe na posameznih stopnjah projekta in ne le na koncu. Sproti je treba ugotavljati, ali delo poteka v skladu z dogovori, nujno je seznanjanje vseh s tem, kaj kdo dela.

Tako sprotno dogovarjanje je lahko predvideno æe v naËrtu dela. Med samim delom je treba sproti reπevati nesoglasja, vËasih je treba posredovati in takrat je izjemno pomembna uËiteljeva usklajevalna vloga.

Literatura - Novak, Helena, Projektno uËno delo, DZS, Ljubljana 1990.

10

II

2.2 IGRA VLOG IN SIMULACIJA Sodoben naËin pouËevanja in uËenja izhaja iz uËenËevih izkuπenj in predhodnega znanja, samo uËenje pa poteka z dejavnim vkljuËevanjem posameznikov v proces miπljenja, doæivljanja, delovanja in vrednotenja. Ena od metod, ki zajemajo navedene sestavine sodobnega pouka, je ≈igra vlog in simulacija«.

2.2.1. Kaj je ≈igra vlog in simulacija«?

To je ena od metod izkustvenega uËenja; pri njej gre za veË dejavnosti pri pouku, v katerih uËenci igrajo bolj ali manj strukturirane situacije in vloge, da bi raziskovali in razvijali svoje razumske, emocionalne, socialne in psihomotoriËne sposobnosti.

UËenci prek te metode dejavno reπujejo konkretne probleme v razliËnih ≈namiπljenih« æivljenjskih poloæajih. UËijo se ravnati v nepredvidljivih realnih situacijah, ko je teoretiËno znanje treba uporabiti v praksi. Ta metoda omogoËa trening raznovrstnih spretnosti in sposobnosti.

UËenci v igri vlog raziskujejo, odkrivajo in vadijo nove oblike odzivanja in vedenja v najrazliËnejπih poloæajih, reπujejo razliËne problemske situacije v psiholoπko varnem okolju. Ta metoda omogoËa uËencem dejavno reπevanje konkretnih problemov v razliËnih æivljenjskih poloæajih in sprejemanje odloËitev.

Igra vlog UËenec zaËasno prevzame vlogo (razmiπljanje, Ëustvovanje, vedenje …) koga drugega in jo igra.

Simulacija UËenec igra sebe v namiπljeni situaciji, kot da bi bila ta resniËna.

Nekateri cilji, ki jih s to metodo lahko doseæemo: - aktivnost uËencev, - usposabljanje za skupinsko delo, - praktiËno urjenje nauËene snovi, - spodbujanje in vzdræevanje motivacije, - razvijanje vpogleda v problematiko medsebojnih odnosov, - izraæanje Ëustev, - razvijanje kritiËnosti, - razvijanje zavedanja svojega Ëustvovanja in Ëustvovanja drugih, - reπevanje problemov na razliËne naËine, - usposabljanje za samorefleksijo, - raziskovanje, odkrivanje in urjenje novih naËinov odzivanja in vedenja.

Pomembno je, da uËitelj: - ustvari ozraËje, v katerem se bodo uËenci poËutili varne in svobodne pri igri vlog (igre za prebijanje ledu, svobodna izbira vloge, skupine …), - jasno opredeli cilje, razloæi naËin dela, postavi Ëasovne omejitve, - zagotovi predstavitev, - omogoËi uËencem samorefleksijo in refleksijo dogajanja, - sodeluje pri razpravi, refleksiji dogajanja.

11

II NaËini izvedbe: - frontalna (veËje osebno tveganje za izvajalca, boljπi nadzor za opazovalce, laæje interpretiranje dogajanja), - manjπe skupine (varnejπe okolje, dobro je vkljuËiti opazovalce za posamezne skupine), - strukturirane, vnaprej doloËene skupine, - svobodna, odprta igra (veËja improvizacija).

2.2.2. Vrste iger vlog in simulacij: -

igrana ali domiπljijska, vnaprej programirana ali improvizirana, vkljuËuje posameznika ali veË ≈igralcev«, posameznik igra sebe ali koga drugega, posameznik igra sebe v znanih ali neznanih okoliπËinah, posameznik se lahko vnaprej pripravi na vlogo ali pa improvizira sproti, scenarij je vnaprej doloËen ali pa ne.

Igra vlog motivira uËence in prek aplikacije nauËenih teoretiËnih naËel osmiπlja uËenje in ga navezuje na realne æivljenjske poloæaje. »e je uporabljena namensko, z jasno opredeljenim ciljem, s katerim so seznanjeni tudi uËenci, ki spremljajo svoj napredek in uspeπnost pri doseganju zastavljenih ciljev, je metoda izjemno uspeπna.

Literatura - MarentiË - Poæarnik, Barica, Izkustveno uËenje — modna muha, skupek tehnik ali alternativni model pomembnega uËenja, Sodobna pedagogika, letnik 43, πt. 1-2, 3-4, FF, Ljubljana 1992.

- Rupnik Vec, Tanja, Kako do znanja psihologije — didaktiËno-metodiËni priroËnik za uËitelje psihologije v srednjih πolah, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1998.

2.3. SODELOVALNO U»ENJE — KOOPERATIVNO U»ENJE ≈Sodelovalno uËenje je uËenje v majhnih skupinah, da bi dosegli skupen cilj. UËenje je strukturirano tako, da se mora vsak posameznik nauËiti svoj material in se obenem prepriËati, da so se ga nauËili tudi vsi drugi v skupini. Pri sodelovalnem uËenju nujno obstaja pozitivna soodvisnost med Ëlani skupine (skupen cilj) in obenem tudi posameznikova odgovornost.«3 Sodelovalno uËenje se bistveno razlikuje od individualnega uËenja, ko uËenec skuπa doseËi uËni cilj sam in komuniciranje med uËenci ni zaæeleno. Posameznik dela sam in vsa njegova pozornost je usmerjena v cilj, uËinek, in ne toliko v proces. Pri individualnem uËenju je uËitelj glavni vir pomoËi, podpore in podkrepljevanja.

Prav tako se sodelovalno uËenje razlikuje od skupinskega (tekmovalnega) uËenja, ko uËenci delajo v skupinah. Vsak med njimi si æeli, da bi bila njihova skupina uspeπnejπa od drugih, zato v delo ne vkljuËujejo manj sposobnih soπolcev ali pa se taki uËenci kar sami umaknejo. Tudi pri tej obliki je 3 Peklaj, Cirila, Od individualnega k sodelovalnemu uËenju — model πestih ogledal v razredu I. del, Educa πt. 3, letnik IV, Nova Gorica 1994.

12

II uËitelj najpomembnejπi vir pomoËi, podpore in podkrepljevanja.

Pri sodelovalnem uËenju je naloga uËencev v sodelovalni uËni situaciji dvojna: uËenec se nauËi predvideno snov in se hkrati prepriËa, ali so se je nauËili tudi drugi Ëlani skupine.

Cilj, ki ga doseæe posamezen uËenec, je pomemben za skupen cilj skupine. Vsak uËenec priËakuje pozitivno povezanost z drugimi uËenci. Drugi uËenci so glavni vir pomoËi, podpore in podkrepljevanja.

2.3.1. ZnaËilnosti sodelovalnih uËnih skupin: -

pozitivna soodvisnost, posameznikova odgovornost, heterogenost skupin, porazdelitev vodstvenih funkcij, odgovornost za drugega, poudarek na kognitivnih in socialnih ciljih, pouËevanje socialnih spretnosti, uËiteljevo opazovanje socialnih spretnosti in posredovanje, skupno analiziranje delovanja.

2.3.2. Posledice sodelovalnega uËenja: - poveËajo in izboljπajo se πolski doseæki, - vpliva na socialni in Ëustveni razvoj posameznika, - (razvijajo se socialne spretnost; znajo bolje reπevati probleme, pri katerih je nujno sodelovanje; znajo prevzemati vloge drugih; bolj so pripravljeni pomagati drugim), - boljπa je samopodoba, - veËja je notranja motivacija, - izboljπa se ozraËje v razredu, - manj je strahu.

1. Sestava skupine DoloËi jo uËitelj glede na namen in uËinke, ki jih priËakuje.

- Skupine po uËiteljevi izbiri: razvrπËanje uËencev glede na uspeh. Na primer: v skupino izbere enega uspeπnega uËenca, dva povpreËna in enega manj uspeπnega. Po enakem postopku sestavi πe druge skupine.

- Vodja skupine izbere svojo skupino. Na primer: uËitelj izbere vodje skupin, navadno najuspeπnejπe uËence. Vodja izbere drugega Ëlana med najmanj uspeπnimi, oba skupaj izbereta tretjega Ëlana, vsi trije pa πe Ëetrtega.

- Pari izbirajo med seboj. Na primer: uËitelj razdeli uËence v tri skupine glede na njihov uspeh; zelo uspeπne, povpreËne in manj uspeπne. Zelo uspeπni in manj uspeπni se zberejo na eni strani uËilnice, povpreËni na drugi. Na vsaki strani uËilnice sestavijo pare, vsak par na eni strani izbere par na drugi strani.

Merila za oblikovanje skupin so lahko tudi upoπtevanje æelja uËencev, nakljuËna izbira, socialne igre, izbira po interesih.

Skupina naj bo heterogena in naj se menja na pet do πest tednov. V njej naj bodo πtirje Ëlani.

13

II 2. Pozitivna soodvisnost in posameznikova odgovornost Zelo pomembno je spoznanje, da je uspeh vsakega Ëlana skupine odvisen od uspeha drugih. Za veËjo povezanost v skupini je pomembno, da uËenci drug drugemu omogoËajo doæivljanje pozitivnih izkuπenj. UËiteljeva naloga je, da pripomore k ozaveπËanju o pomembnosti vsakega posameznika. Vsak uËenec priËakuje pozitivno povezanost z drugim uËencem: delitev in izmenjava zamisli in gradiva, podpora pri prevzemanju tveganja, prispevanje k skupnemu naporu, delitev nalog med Ëlani skupine. UËenci morajo biti seznanjeni s tem, da bodo po opravljenem delu preverjeni oziroma ocenjeni izdelki vsakega Ëlana posebej.

3. Socialne spretnosti Razvijanje socialnih spretnosti je zelo pomembno za nadaljnji razvoj posameznika, πe vedno se prepogosto poudarja predvsem kognitivni razvoj, torej pridobivanje znanj. Pri delu v skupinah je vzrok za manjπi uspeh pogosto prav pomanjkanje socialnih spretnosti in spretnosti za sodelovalno-timsko delo. Pri sodelovalnem uËenju uËenci pridobivajo sodelovalne spretnosti, ki vkljuËujejo razliËno vedenje, komunikacijske spretnosti, sposobnosti interaktivnega sodelovanja ter organizacijske spretnosti.

Spretnosti socialnega vedenja, ki se razvijajo pri sodelovalnem uËenju: - dejavno posluπanje, - jasno izraæanje svojih zamisli, misli, obËutkov, - preverjanje razumevanja, - sporazumevanje med vrstniki, posluπanje in upoπtevanje mnenja drugih, pripravljenost sprejemanja teæav drugih, - iskanje povratnih informacij (spraπujejo, pomagajo, prosijo za pomoË, izraæajo svoje æelje, mnenja, obËutke), - samokorekcija, samokritika, - sprejemanje in spoπtovanje razliËnosti, strpnost do drugaËe misleËih, iskanje skupnih dogovorov, - obËutljivost za doæivljanje drugih, - zavzemanje za skupino, - sprejemanje nalog, - spoπtovanje dogovorov in pravil.

4. UËiteljeva vloga UËitelj na zaËetku predstavi cilje, da navodila za delo in razdeli naloge. Med potekom spremlja delo skupin, je organizator in svetovalec. Med delom lahko spodbuja pozitivne socialne odnose. UËitelj usmerja tudi sodelovanje med skupinami. Poleg ciljev, ki jih mora doseËi posamezna skupina, mora v razredu obstajati tudi skupen cilj.

5. Strukturiranje in struktura Posamezniku se predpiπe natanËno doloËena vloga, naloge se razdelijo na posamezne dele in se reπujejo zaporedno.

Literatura - Peklaj, Cirila, Spodbujanje sodelovanja — razliËni pristopi k razvoju sodelovalnih veπËin v razredu, SP πt. 3, letnik 49, FF, Ljubljana 1998.

- Peklaj, Cirila, Od individualnega k sodelovalnemu uËenju — model πestih ogledal v razredu, I. del, Educa πt. 3, letnik IV, Nova Gorica 1994.

- Peklaj, Cirila, Od individualnega k sodelovalnemu uËenju — model πestih ogledal v razredu, II. del, Educa πt. 4, letnik IV, Nova Gorica 1994.

14

II

2.4. TERENSKO DELO Pri doseganju ciljev druæbe je terensko delo neizbeæno. Delo na terenu je za uËence zanimivo, aktivira njihove miselne procese, omogoËa neposreden stik s problemi in pojavi, uËenje poteka v resniËnem æivljenjskem okolju in razmerah, omogoËa interdisciplinarne pristope in spodbuja sodelovanje.

Pri tovrstnem uËenju je motivacija viπja. Poleg navedenih prednosti pa ima tak naËin dela tudi slabosti, kot so: temeljita in vsestranska priprava, obremenjenost uËitelja, varnost uËencev, vremenske nevπeËnosti, potrebnost dodatne opreme in pripomoËkov, teæave pri izbiri primerne lokacije, teæave pri vrednotenju dela uËencev.

2.4.1. Metode terenskega dela: -

neposredno opazovanje, risanje, merjenje, anketiranje, zbiranje podatkov, kartiranje, eksperimentiranje, primerjanje.

1. Neposredno opazovanje Neposredno opazovanje na terenu lahko zaËnemo uvajati æe zelo zgodaj. UËence peljemo v pokrajino in jih tam spodbujamo k opazovanju, pogovarjanju, risanju, πtetju, zapisovanju in podobno. Vaje prilagodimo starosti in sposobnostim uËencev. Opazovanje naj bo zanimivo, zaËnemo z izkuπnjami uËencev, zato je prav, da jim na zaËetku prisluhnemo. Upoπtevajmo njihove zamisli. Pri druæbi lahko opravimo res veliko vaj neposrednega opazovanja, tako spoznavajo razliËne elemente v pokrajini, njihovo medsebojno povezanost in uËinke Ëloveka v njej. To omogoËa razumevanje odnosov med naravo in Ëlovekom ter videnje pokrajine kot posledice vzajemnega delovanja narave in Ëloveka v preteklosti in sedanjosti. Naloge pri neposrednem terenskem delu naj bodo preproste, uËencem naj dajo moænost, da se izkaæejo, da pokaæejo svoje reπitve, predlagajo, kaj in kako raziskovati. UËenci opazujejo predmete in pojave, to je izhodiπËe spoznavanja stvarnosti. Prek posameznosti in svoje miselne aktivnosti spoznavajo sploπnost. Sposobnost opazovanja je treba naËrtno razvijati, in sicer tako, da uËence navajamo na dejavno in usmerjeno opazovanje, na analizo in posploπevanje. Ob koncu strnemo ugotovitve, ki so plod neposrednega opazovanja in dela na terenu. Naloge naj bodo Ëim bolj raznovrstne, diferencirane, da zaposlijo vse uËence in omogoËijo, da vsak opravi tisto, za kar je sposoben.

Okolico naj uËenci spoznavajo neposredno, pri tem lahko merijo, skicirajo, kartirajo, riπejo, intervjuvajo in anketirajo. Oprema in pripomoËki morajo biti prilagojeni starosti otrok, ciljem in vsebinam.

Na opazovanje se je treba temeljito pripraviti in ga organizirati. Izbrati moramo prostor, na katerem bodo uËenci opazovali posamezen pojav ali objekt. Jasno morajo biti doloËeni cilji, ki jih æelimo doseËi, opredeliti je treba vsebino opazovanja, pripraviti opazovalne naloge za uËence ter pripomoËke, ki jih bomo pri delu potrebovali.

UËence moramo pred odhodom na teren seznaniti s cilji in z vsebino, s potekom, z naËinom dela, razdelimo jih v skupine in jih seznanimo s programom dela posameznih skupin.

Delo na terenu zaËenjamo, kljub pripravi v razredu, s kratko ponovitvijo ciljev, opredelitvijo opazovalnih mest in razlago opazovalnih nalog. Nato se v pokrajini orientiramo, πele potem se uËenci lotijo nalog. UËitelj spremlja delo uËencev, jim pomaga, jih usmerja in spodbuja. Po opazovanju

15

II se uËenci zberejo, da opravijo sintezo dela. Povedo, kaj in kako so delali, kaj so ugotovili, kako so sodelovali, kako so se poËutili, kaj jim je bilo vπeË, kaj bi spremenili … Na koncu skupaj ugotavljamo, ali so bili cilji doseæeni.

2. Metoda risanja Terensko delo pogosto vkljuËuje risanje geografskih pojavov in objektov v naravi. Na tovrstno risanje moramo uËence sistematiËno pripraviti, znati morajo narisati skico, prvi pogoj za to pa je dobro opazovanje. Najprej naj razporedijo prostor, ki ga skuπajo narisati, sledi oznaËevanje osnovnih oblik povrπja ali pojava, ki ga riπejo, πele nato risbo dopolnijo z drugimi elementi. Skiciranje je vodoraven prikaz ozemlja, na katerem poskuπamo prikazati Ëim veË pokrajinskih prvin. Skica je dopolnilo karte.

Za uËence naπe starostne stopnje bomo izbirali zelo enostavne cilje risanja.

3. Metoda merjenja S to metodo uËenci spoznavajo razliËne merske instrumente, uporabo teh instrumentov in rezultate merjenja. Moænosti za merjenje najdemo æe v okolici πole. UËencem razloæimo potek dela in jih spodbujamo, da meritve veËkrat ponovijo. S tem jih vodimo do spoznanja, da so meritve odvisne od natanËnosti opravljenega dela in je konËni rezultat povpreËek veË merjenj.

4. Metoda intervjuja in anketiranja Pred intervjuvanjem in anketiranjem se je treba dobro pripraviti. Skupaj z uËenci doloËimo cilje in natanËen potek dela. Vpraπanja morajo biti pripravljena vnaprej, pomembna je tudi izbira oseb.

Intervju je ustna oblika spraπevanja, anketa pa pisna. Z intervjuvanjem in anketiranjem uËenci spoznajo to metodo, pridobe spretnosti, opravijo priprave za izpeljavo ankete, uredijo anketo, napiπejo poroËilo o anketiranju, iπËejo reπitve na primer za izboljπanje razmer v zvezi s problemom, o katerem so anketirali.

Pomembno je, da so vpraπanja jasna in preprosta, da jih ni preveË in da uËence pripravimo na to, kako naj se ob intervjujih in anketah vedejo. Opozorimo jih, naj se najprej predstavijo, razloæijo namen in πele nato ljudi spraπujejo. Po opravljenem delu se uËenci zberejo, napravijo preglednico odgovorov, napiπejo skupno poroËilo in moæne predloge. Prav je, da se ob koncu tudi pomenimo, kako so se pri delu poËutili, kaj so doæivljali, kaj jim je bilo vπeË, kaj ne in podobno.

5. Metoda zbiranja podatkov Ta metoda je zelo uporabna za uËence naπe starostne stopnje. Lahko uporabimo πtetje na primer prometa, ugotavljanje πtevila obiskovalcev … UËencem seveda æe v razredu razloæimo potek in namen dela, doloËimo mesto πtetja, datum, uro, Ëas πtetja. Pripravimo tudi listiËe, na katerih so æe vpisane rubrike kot: kraj πtetja, dan, ura, razpredelnica z razliËnimi prometnimi sredstvi. Na terenu se postavijo na doloËena mesta, najbolje v parih, in na listiËe zapisujejo na primer πtevilo osebnih avtomobilov, tovornjakov, avtobusov … Po πtetju seπtejejo πtevilo enot v posamezni kategoriji. Napiπejo poroËilo, iz katerega je razvidno, kdo in kje je πtel promet, katera prometna sredstva prevladujejo … Celotna skupina pa napravi skupno poroËilo, na primer o gostoti prometa.

6. Metoda kartiranja Primerne so preproste oblike kartiranja, na primer kartiranje starosti hiπ, vrste lokalov in podobno.

Najprej izberemo cilje, uËitelj pripravi ustrezne karte, jih razmnoæi in razdeli uËencem. Pomembno je, da so navodila popolnoma jasna. UËenci na terenu opazujejo in z barvniki oznaËujejo objekte glede na merila, za katera smo se dogovorili. Po opravljenem kartiranju napravijo sintezo in strnejo glavne ugotovitve. Tudi po kartiranju se pogovorimo o tem, kako je delo potekalo, kako so se uËenci poËutili in podobno.

16

II Literatura - Brinovec, Slavko, Godnov, Janez, LovrenËak, Franc, Terensko delo, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1997.

- Lipovπek, Igor, Pomen terenskega preuËevanja in opazovalnic v pokrajini za pouk, Vsebinsko delo πtudijskih skupin, Delovno gradivo, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1999.

2.5. PROBLEMSKI POUK Problemsko orientiran pouk je oblika neposredno vodenega uËenja, ki ga sestavljajo neposredne ali posredne problemske uËne situacije4. SrediπËe je uËenec, do novih spoznanj pa prihaja z iskanjem, razmiπljanjem, argumentiranjem, preverjanjem, apliciranjem, oblikovanjem mnenj ... Problemski pouk je najustvarjalnejπi, kadar uËenci sami iπËejo reπitvene naËine in postopke.

Pri problemsko orientiranem pouku loËimo tri temeljne didaktiËne namene: 1. praktiËno uËno delovanje (uËenci spoznajo kak predmet, pojav, proces ... prek praktiËnih postopkov, kjer morajo reπiti veliko vpraπanj, na katera naletijo); 2. oblikovanje operacij (faza refleksije, ko uËenci razlagajo svoje reπevalne predloge, zamisli in utemeljujejo namen posameznega dejanja — abstraktno dojemanje delovanja).

Za veËino problemskih uËnih vsebin so znaËilne tele operacije: - odkrivanje lastnosti in odnosov, znaËilnih za problem, - iskanje operacij in njihova medsebojna povezava, - opazovanje uËinkov izpeljane operacije; 3. oblikovanje pojmov (posploπevanje bistvenih lastnosti in soodvisnosti), ki lahko poteka prek razlage ali z reπevanjem problemov. Druga pot je uspeπnejπa, zgrajena pa je iz delnih korakov oziroma problemov, ki jih uËenci samostojno reπujejo in povezujejo v globalnejπe pojme.

Kako vsebino zasnovati problemsko? UËno snov preoblikujemo tako, da stopijo v ospredje dinamiËne, konfliktne, protislovne, hierarhiËne in problemske pojmovne sestavine.

Pojem problemski pouk ima vsebinske, metodiËne in organizacijske uËne sestavine, lahko se nanaπa na koncipiranje celotnega pouËevalnega in uËnega dela ali le na posamezne uËne izseke. Zato zasledimo tudi razliËna imena: problemsko orientiran pouk, reπevanje problemov, raziskovalno uËenje, problemsko uËenje, uËenje z odkrivanjem ...

Problem je subjektivna kategorija. Reπevalec ga vidi v sebi in se z njim poistoveti. »e uËitelj sam doloËi problem, je za problemsko orientiran pouk bistveno, da je problem zaËutil tudi uËenec. Ima racionalno in emocionalno plat. Racionalna plat se veæe na uËenËevo predhodno znanje, njegove sposobnosti za reπevanje in izkuπnje (problem ne sme biti niti prelahek niti prezahteven), pri emocionalni plati pa gre za notranje doæivljanje problema. Zato ni æe vsaka problemska situacija problem. »e uËenca problemska situacija vznemirja, se poraja æelja po reπitvi — emocionalna pogojenost.

Pri problemskem pouku se razvije posebna kakovost miπljenja, ustvarjalno ali kreativno miπljenje, in lahko bi rekli, da je problemski pouk didaktiËna reπitev za razvijanje ustvarjalnih sposobnosti uËencev5.

4 StrmËnik, France, Problemski pouk v teoriji in praksi, Didakta, Ljubljana 1992, str. 20.

5 Poljak, Vladimir, Didaktika, ©kolska knjiga, Zagreb 1989, str. 153.

17

II

2.5.1. MoË problemskega pouka Problemski pouk ima pomembno psiholoπko motivacijsko moË. »e uËenec problemske situacije ne dojame le racionalno, ampak jo doæivi, se sproæita miπljenje in ravnanje ne le kot prisilna navada, ampak kot prostovoljna in svobodna potreba. »e uËenca kako vpraπanje vznemirja, æeli nanj odgovor. Da pa bi bilo to poistovetenje mogoËe, morajo biti izpolnjeni trije pogoji: - situacija mora biti za uËence problemska, - teæavnostna stopnja mora biti prilagojena posameznemu uËencu, - problem mora biti povezan z uËenËevo potrebo. »e so prisotne vse te prvine, doseæemo v Ëloveku notranjo napetost med obËutenjem neznanega, problemskega in teænjo po iskanju odgovorov ter reπitev, med poruπenim spoznavnim ravnovesjem in ponovnim vzpostavljanjem tega ravnovesja. S problemskim poukom ne naredimo uËencem uËnega gradiva samo zanimivejπega, ampak ima tak pouk tudi spoznavno vrednost.

UËna metoda pri problemsko orientiranem pouku Problemska razlaga Pogosto je razlaga usmerjena samo na faktografsko ponazarjanje, zapomnjevanje. Najboljπe pa je razlaganje tedaj, ko uËitelj vsebino dokazovanja problemsko razgradi. Pri tem je uËenËeva aktivnost sicer skromna, vendar so uËenci priËa uËiteljevemu miselnemu modelu in ga tako tudi sami postopno razvijajo. Bistveno je, da uËitelj Ëim prej predstavi vodilni problem uËne vsebine, uËenci pa naj bi ga zavestno zaznali.

Problemski dialog Pri tej metodi so uËenci samostojneje ustvarjalno aktivni kot pri problemski razlagi. UËitelj postavlja problemska vpraπanja, ta so glavna sestavina problemskega pogovora. Lahko so enostavna (nanaπajo se na lahko zaznavno in hitro reπljivo nasprotje oziroma odnos) ali zahtevnejπa (vsebujejo veË vzroËno-poslediËnih, namenskih, naËinovnih ... odnosov). Namen problemskih vpraπanj je prikaz konfliktnosti problemov.

Reπevanje problemov Pri reπevanju problemov kot uËni metodi so prisotni velika ≈samostojnost in ustvarjalna aktivnost uËencev ter zahtevnejπi problemskoreπevalni procesi«7.

Metoda zdruæuje vse tri didaktiËne namene oziroma stopnje uËenja: - naËrtovanje in izvajanje uËne dejavnosti, - razvijanje miselnih operacij, - oblikovanje novih pojmov.

Metoda reπevanja problemov je v bistvu sredstvo za spreminjanje problemskega v neproblemsko.

Mikroartikulacija problemskega pouka V didaktiËni literaturi obstaja veË razliËnih modelov, ki nakazujejo zaporedje postopkov in dejavnosti reπevanja problemov. Pravzaprav nobenega artikulacijskega modela ni mogoËe upoπtevati v celoti, 7 StrmËnik, France, Problemski pouk v teoriji in praksi, Didakta, Ljubljana 1992, str. 30.

18

II ker so vsi odvisni od πtevilnih okoliπËin, predvsem od teæiπËa reπevalnega poloæaja (reπitev je æe v ≈uËencih«, reπevanje delnih problemskih situacij, reπevanje, povezano z zbiranjem novih informacij v problemsko situacijo).

StrmËnik7 predlaga reπevalne stopnje, ki so primerne za frontalno, skupinsko in individualno reπevanje problemov. Po njegovem je za zaËetek primernejπe skupno naËrtovanje reπevalnih postopkov, vendar tudi za kasneje predlaga, da se problemi, Ëeprav jih uËenci reπujejo sami, najprej obravnavajo skupno.

Predlaga tele stopnje: - evidentiranje problemske faze, - opredelitev in formuliranje problema, - naËrtovanje reπevanja problemov, - uresniËevanje in preverjanje problemskega naËrta, - formulacija in posploπitev rezultatov reπitve problema.

Brez stvarnega ali umiπljenega problemskega poloæaja ne more biti problemsko usmerjenega pouka in metode reπevanja problemov. UËenci praviloma niso problemsko ozaveπËeni, zato je pomembno, da uËitelj to zavest prebuja ne le tako, da jim iπËe probleme, ampak da probleme zaËnejo iskati in reπevati tudi uËenci sami. UËencem so blizu predvsem problemi, ki jih opazijo v neposrednem æivljenjskem okolju. Za samostojno iskanje in reπevanje problemov pa je treba uËence najprej navduπiti in usposobiti za reπevanje, πele nato je mogoËa druga stopnja.

Na drugi stopnji se problemski poloæaji preoblikujejo v problem za uËence. Na tej stopnji se v problem poglobimo, uËenci naj bi ga Ëutili kot notranjo napetost, ki teæi k izæivetju. Problem mora biti Ëim bolj nedvoumno in jedrnato formuliran, struktura problema pa bo dala metode in postopke reπevanja. Problemskost lahko razkrije in identificira uËitelj, lahko je razkrit le del problemskosti, lahko pa uËenci sami ubesedijo problem. Na tej stopnji je sodelovanje uËencev nujno.

Pri naËrtovanju reπevanja problema je treba problem didaktiËno opremiti in izdelati program reπevanja. Najzahtevnejπa sestavina te stopnje so gotovo odloËitve. UËenec se mora osredotoËiti na reπevalne hipoteze (strategije reπevanja), pravila in metodiËne postopke.

Stopnja uresniËevanja in preverjanja problemskega naËrta kljub πe tako natanËnemu naËrtu navadno nikoli ne poteka samodejno, ampak je najverjetneje med izvajanjem treba πe kaj popraviti in dopolniti. Reπevanje naj bi ves Ëas spremljal konstruktiven dvom vse do zanesljive potrjenosti. Svojo pot moramo tudi ves Ëas preverjati (≈povratna metoda«) in ugotavljati, ali se vzvratne poti ujemajo z dobljenimi delnimi rezultati in s konËno reπitvijo.

Na zadnji stopnji ima najpogosteje vodilno vlogo uËitelj. Rezultate je treba ubesediti in jim zagotoviti sploπen pomen.

Literatura - MarentiË - Poæarnik, Barica, Prispevek k visokoπolski didaktiki, DZS, Ljubljana 1978.

- Poljak, Vladimir, Didaktika, ©kolska knjiga, Zagreb 1989.

- StrmËnik, France, Problemski pouk v teoriji in praksi, Didakta, Ljubljana 1992.

2.6. POGOVOR Pogovorna metoda lahko poteka med uËiteljem in uËenci ali med uËenci samimi. Za uspeπnost te metode so potrebni predhodno znanje in izkuπnje uËencev ter obvladovanje komunikacijskih spretnosti in pozitivno ozraËje v razredu. Lahko ga uporabimo na vseh stopnjah uËne ure — kot motivacijo, pridobivanje novega znanja, ponavljanje, preverjanje in ocenjevanje znanja ...

7 StrmËnik, France, Problemski pouk v teoriji in praksi, Didakta, Ljubljana 1992, str. 59—69.

19

II

V literaturi najdemo veË vrst pogovorov: - katehetiËni pogovor (kratko vpraπanje in kratek odgovor, uporaben predvsem za reprodukcijo definicij, pravil ...), - hevristiËni pogovor (na podlagi dejstev uËitelj vodi uËenca do razumevanja posploπitev), - pogovor v krogu (uËenci povedo svoje mnenje), - diskusija, debatni pogovor (predstavitev razliËnih pogledov, pojasnjevanje, argumentiranje, izoblikovanje staliπË ...), - tehnika akvarija ali panelne diskusije (prva podskupina razpravlja o posameznem vpraπanju, druga opazuje in tako spoznava vpraπanja in odgovore), - previharjenje moæganov, progresivno podvajanje (iskanje novih zamisli, razvijanje ustvarjalnega miπljenja), - prosta oblika pogovora (potek pogovora ni vnaprej doloËen).8 Literatura - MarentiË - Poæarnik, Barica, Plut, Leopoldina, Kakrπno vpraπanje, takπen odgovor, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1980.

- TomiÊ, Ana, Izbrana poglavja iz didaktike, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1999.

8 TomiÊ, Ana, Izbrana poglavja iz didaktike, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana 1999, str. 87—97.

20

Dejavnosti

III

Ob uporabi uËbenika in delovnega zvezka bodo uËenci vkljuËeni v razliËne dejavnosti, pri katerih si bodo pridobivali spretnosti za doseganje ciljev druæbe.

UËenci bodo vkljuËeni v: naËrtovanje - predlaganje in iskanje virov za pridobivanje podatkov (knjige, fotografije, ljudje ...); zbiranje podatkov - prepoznavanje glavnih znaËilnosti opazovanega predmeta ali pojava (ob vodenju), - uporabljanje razliËnih kazal pri pisnih virih (tudi elektronskih, Ëe so na voljo v πoli), se znajde v leksikonih, slovarjih, enciklopedijah, atlasih, zna poiskati v knjiænici ustrezno knjigo, zgoπËenko …, - iskanje podatkov v krajπih besedilih, - uporabljanje preprostih raziskovalnih metod in pripomoËkov za zbiranje podatkov (vpraπalnik, delovni list, preglednica ...); zapisovanje, urejanje in predstavitev podatkov - urejanje zbranih podatkov na razliËne naËine (miselni vzorec, plakat, diagram, grafiËni zapis …), - pisanje poroËila o delu, - predstavljanje svojega dela samostojno ali v skupini (ustno, pisno, slikovno, grafiËno ..., na primer s plakatom, z razstavo, dramatizacijo, igro vlog, predstavi situacijo, svoj pogled, staliπËe); razlaganje in vrednotenje - ugotavljanje podobnosti in razlik med svojimi izkuπnjami in izkuπnjami drugih ljudi v razliËnih prostorih in Ëasih, - priprava sklepov o podatkih in utemeljevanje svojih podatkov, - razlikovanje med dejstvi, staliπËi in domiπljijo; razvijanje staliπË - predstavljanje in utemeljevanje svojih staliπË.

Vseh navedenih dejavnosti pa ne bodo dosegli vsi uËenci. Nekatere bodo sposobni izvajati le nekateri, prav zato je treba delo individualizirati in diferencirati.

21

Preverjanje in ocenjevanje

IV

Preverjanje navadno prepleta vse stopnje uËnega procesa. Sprotno (formativno) preverjanje znanja je v vlogi uËenja in daje povratno informacijo o uspeπnosti pouËevanja in uËenja. Preverjanju najpogosteje sledi ocenjevanje (ugotavljanje rezultata — cilja, glede na merila).

Po kakπnem kljuËu naj uËitelj izbira oblike in naËine preverjanja (ocenjevanja) znanja? Preden izbere, si mora prav gotovo odgovoriti na nekaj vpraπanj. Pri odloËitvah mu lahko pomagajo tudi pedagoπka in psiholoπka naËela, ki naj bi se jih zavedal in jih upoπteval, ko preverja in ocenjuje.

Razdevπek - PuËkova9 je zapisala deset najpomembnejπih naËel. ü ≈... znanje je subjektivna psiholoπka kategorija, ki je ni mogoËe direktno (neposredno) ugotavljati, kaj πele meriti.« To je zagotovo dejstvo, ki se ga moramo v πoli zavedati, kajti uËitelj usmerja uËenËeve kognitivne procese in zelo pomembno je, kako to poËne. Lahko postavlja preprosta vpraπanja, ki temeljijo na spominu, ali vpraπanja, kjer je potrebno razumevanje in sproæijo razmiπljanje o problemu. ü UËitelj mora biti strpen, uËencu naj zagotovi Ëas za premislek. ü UËitelj naj bo do uËenca pozitivno naravnan, to pomeni, naj poiπËe njegove moËne toËke, njegovo znanje (to pa pomeni tudi prilagajanje in ... ü ... upoπtevanje individualnih posebnosti). Pri tem gre za stopnjo intelektualne sposobnosti, za pisne in ustne spretnosti, razlike v kognitivnem slogu. ü UËitelj naj uËencem javno razloæi, kaj bo upoπteval pri oblikovanju ocene in kako (tudi individualno prilagajanje). To pomeni, da uËitelj ubesedi svoja merila in naËela. ü Z ubeseditvijo meril in naËel ter z doslednostjo izvajanja teh se uËitelj lahko izogne subjektivnim napakam pri ocenjevanju. ü O znanju lahko govorimo πele, ko je to utrjeno, in Ëe je utrjeno, ga je uËenec sposoben tudi povezovati. ü Tako kot uËitelj naËrtuje celotno πolsko delo, naËrtuje tudi preverjanje in ocenjevanje. ü UËitelj uËenËevo delo spremlja sproti, to imenujemo kontinuirano spremljanje uËenËevega dela in napredovanja. Po spremljanju dela naj uËitelj uporablja tudi samopreverjanje. ü Procesi, kot so pouËevanje, uËenje in preverjanje, so med seboj povezani.

Vsa ta naËela lahko uËitelju pomagajo, da dobro pripravi in izpelje preverjanje in ocenjevanje, z jasno izraæenimi merili bo tudi pri uËencih in pri starπih manj vpraπanj in slabe volje. Zelo pomembno je sprotno preverjanje (diagnostiËno preverjanje), saj da otroku smerokaz, kje je in kam mora priti.

Bloomova taksonomija Z naËrtnim vzgojno-izobraæevalnim delom æelimo negovati predvsem tri temeljna podroËja osebnosti, ki so tudi v pedagoπki literaturi najbolj znana: ü kognitivno ali spoznavno, ü afektivno ali Ëustveno-motivacijsko, ü psihomotoriËno.

22

9 Razdevπek PuËko, Cveta, Pedagoπka in psiholoπka naËela, na katerih naj temelji izbira oblik in naËinov preverjanja in ocenjevanja znanja v πoli, v: Preverjanje in ocenjevanje znanja, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1992, str. 28—32.

VI Delitev Ëlovekove osebnosti na te tri dele ni nova, saj so jo poznali æe v GrËiji in je uporabna πe danes.

KOGNITIVNO (spoznavno)

KONATIVNO (Ëustveno)

PSIHOMOTORI»NO (motivacijsko)

sprejemanje odzivanje sprejemanje vrednot organizacija vrednot razvoj celostnega znaËaja

imitacija manipulacija precizacija koordinacija naturalizacija

K A T E G O R I J E znanje razumevanje uporaba analiza sinteza vrednotenje

Preglednica: PodroËja osebnosti (Bloomova psihomotoriËna taksonomija je povzeta po MaliËu in MuæiËu), povzeto po: TomiÊ, A.10 Pomembno je, da si odgovorimo na dve vpraπanji; to nam bo povedalo, ali je ocenjevanje res del procesa.

1. Ali ocenjevanje meri to, kar æelim meriti?

2. Ali se ocenjevanje ujema z naËeli uËenja?

In ü ü ü ü ü ü ü ü ü ü ü ü ü ü

kakπne so moænosti ocenjevanja: standardizirani testi, testi, ki jih izdela uËitelj, vodniki po znanju, dnevniki, portfolio (mapa uËenËevih izdelkov), intervju, konferenca, opazovanje, terensko delo, samoocenjevanje11, medsebojno ocenjevanje, video, ocenjevanje predstav, projektno uËno delo …

10 TomiÊ, Ana, NaËrtovanje uËiteljevega dela — imperativ sodobne πole, v: Vzgoja in izobraæevanje, πtevilka 4, Ljubljana 1992, str. 15—25.

11 UËence spodbujamo k refleksiji. Razmiπljajo naj: Ali sem zadovoljen s svojim delom? Kje sem imel teæave? Kaj mi je πlo dobro? Kje bi bil lahko πe boljπi?

Pomagajmo si lahko s tole literaturo: Davies, A., et al.: Together is Better. Colaborative Assessment, Evaluation & Reporting Peguis Publishers, Winnipeg, Canada 1992.

23

V

Razpored ciljev in tematskih sklopov po trimestrih

V

To poglavje predstavlja okvirno razporeditev ciljev in tematskih sklopov po trimestrih.

V razdelku cilji iz uËnega naËrta so zapisani vsi cilji za posamezen tematski sklop. Cilji so razvrπËeni po zahtevnosti (od manj zahtevnih do zahtevnejπih). Pod naslovom tematski sklop so navedeni naslovi tem.

DRUÆBA — 4. razred (70 ur = 50 razporejenih + 20 nerazporejenih)

Cilji UËenci:

Pojmi

stran v uËbeniku in delovnem zv.

TO SVA MIDVA, ROK IN KATARINA 1 ura september SPOZNAJMO U»BENIK

- se seznanijo z uËnim gradivom (uËbenik, delovni zvezek), - spoznajo oblike in naËine dela pri predmetu druæba, - razumejo uporabnost in namen delovnega zvezka;

uËbenik, delovni zvezek, fotografija, risba, slika, skica

U4

PRAVICE IN DOLÆNOSTI

- spoznavajo temeljne otrokove in Ëlovekove pravice, - spoznavajo sluæbe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in Ëlovekove pravice; - prepoznavajo razliËne potrebe (socialne, emocionalne, kulturne, religiozne …), - vrednotijo razliËne (materialne in nematerialne) potrebe v druæini, - primerjajo poloæaje otrok v razliËnih okoljih danes in v preteklosti,

Ëlovekove in otrokove pravice

U 6—10 DZ 4—6

ODGOVORNOSTI

- razvijajo obËutek odgovornosti do sebe in drugih, - razlikujejo med potrebami, pravicami in dolænostmi;

odgovornosti, dolænosti

U 11—12 DZ 7—10

1 .

t r i m e s t e r

1. NAJINE PRAVICE, DOLÆNOSTI IN ODGOVORNOSTI 3 ure september

24

Cilji UËenci:

Pojmi

stran v uËbeniku in delovnem zv.

- prepoznavajo vrste druæin (enostarπevske druæine, sestavljene ali reorganizirane druæine …),

druæina druæinski Ëlani: mama, oËe, sin, hËi, babica ( stara mama, nona ...), dedek, (stari oËe, nono …), edinec, edinka, vnuk, vnukinja, brat, sestra, bratranec, sestriËna

U 14—16 DZ 12

SPREMEMBE V NAJINIH IN DRUGIH DRUÆINAH Sodelovanje v druæini

- prepoznavajo spremembe v druæinskem æivljenju (razveza, smrt, novi Ëlani …), prepoznavajo pomen sodelovanja pri vsakdanjih opravilih med druæinskimi in zunajdruæinskimi ustanovami (πolo, zdravstvenim domom, banko …); - razumevajo smisel povezovanja v druæine (ljubezen, varnost, pomoË …), - razumevajo pomen sodelovanja;

poroka, smrt, razveza, rojstvo, sodelovanje

U 17—20 DZ 13—16

3. NAJINA ©OLA 8 ur oktober, november MIDVA IN NAJINA SAMOPODOBA

- spoznavajo sebe in svoje sposobnosti (svoj napredek, svoje cilje, potrebe in æelje), - razvijajo pozitivno samopodobo, - razumejo pojma æelja in potreba, - se nauËijo zbrane podatke razvrπËati po navodilu,

posameznikove sposobnosti, samozaupanje, samopodoba, bahanje, potreba, æelja, interes

U 22—23 DZ 18—25

ODGOVORNOST IMAVA DO SEBE IN DO DRUGIH Varna pot v πolo

- preizkuπajo razliËne naËine lotevanja uËenja in pisanja domaËih nalog, - spoznavajo razmerje med posameznikom in skupino, - razumejo pomen pojmov odgovornost, posameznik, - pridobivajo navade, ki nam pomagajo æiveti v skupnosti, - imenujejo nevarna mesta na poti v πolo za peπce in kolesarje, - raziπËejo varne in manj varne poti v πolo za peπce in kolesarje,

odgovornost, posameznik, zbranost, cestnoprometni predpisi, prometni znaki

U 24—28 DZ 26—31

SODELUJEVA IN SI MED SEBOJ POMAGAVA

- spoznavajo razmerje med posameznikom in skupino (skupnostjo),

spoπtovanje, strpnost, interes, skupina, druæba, veroizpoved, pravice, dolænosti, pravila,

U 29—32 DZ 32—34

1 .

MIDVA TAKO, DRUGI TUDI DRUGA»E

t r i m e s t e r

2. NAJINI DRUÆINI MED DRUÆINAMI 3 ure september

25

Cilji UËenci:

Pojmi

- spoznavajo pomembnost razvijanja sodelovanja za æivljenje v skupnosti, spoznavajo razlike med soπolci (po starosti, spolu, religiozni, etniËni pripadnosti, telesnih in umskih znaËilnostih ...), - sprejemajo in spoπtujejo drugaËnost in razliËnost ljudi, - spoznavajo, da imajo razliËne skupnosti razliËna pravila, - spoznajo ©olska pravila ter svoje pravice in dolænosti,

organiziranost

NASILJE

- spoznajo vrste nasilja med otroki in nad otroki, - spoznavajo, kako se lahko ubranijo nasilja (nenasilno reπevanje sporov),

spor (konflikt), telesno nasilje psihiËno nasilje, ustrahovanje

U 33—36 DZ 35—42

ODVISNOST

- spoznavajo odvisnost od razliËnih legalnih in nelegalnih drog, hrane, raËunalnika, televizije ...

- spoznavajo naËine prepreËevanja vplivov πkodljivih snovi na Ëlovekovo zdravje, - razvijajo odgovoren odnos do zdravega naËina æivljenja in skrb zanj;

odvisnost, droge, navade, razvade

U 37—40 DZ 43—45

1 .

t r i m e s t e r

VI stran v uËbeniku in delovnem zv.

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA 7 ur november, december

26

ÆIVIVA, TOREJ STANUJEVA

- seznanijo se z osnovnimi tehnikami dokumentiranja stanovanjskih enot in posameznih prostorov, - ugotavljajo razliËnost svojih bivalnih kultur, razlike v soseski in kraju,

prisojna lega, osojna lega, veËstanovanjske stavbe

U 42—46 DZ 48—50

VSAKDANJIKI IN PRAZNIKI Druæinski prazniki ter πege in navade ob æivljenjskih mejnikih Koledarske πege

- spoznavajo razliËne praznike in njihov pomen, - ugotavljajo razmerja med delom, poËitkom in prostim Ëasom, - primerjajo vsakdanjik in praznik nekoË in danes, - spoznavajo pomen delitve

praznik, πege, navade

U 47—60 DZ 51—65

VI

dela nekoË in danes, - razlikujejo pojma navada in πega, - raziskujejo in opisujejo πege in navade ob æivljenjskih mejnikih in - druæinskih praznikih, koledarske πege in navade, ter πege in navade ob delu,

»LOVEK JE, KAR JÉ!

Prehranjevanje pokaæe druæbene razlike Vsakdanjik in praznik Vplivi razliËnih obdobij in vplivi sodobnega Ëasa Bogastvo kruhov in pogaË Kaj vse znamo narediti iz praπiËa?

Odnos do hrane, bonton in omika

- spoznavajo prehranjevanje nekoË in danes, - ugotavljajo razlike med vsakdanjim in prazniËnim prehranjevanjem, - ugotavljajo razliËne vplive na prehranjevanje, - na zemljevidu znajo poiskati in opisati tipiËen kruh ali pogaËo znaËilno za domaËe okolje, - spoznavajo pomen razliËnosti kruhov in pogaË, - spoznavajo sodobno pojmovanje kulture, - spoznavajo sestavine naËina æivljenja, - razumejo pomen bontona, omike, gostoljubnosti, prostega Ëasa, - vrednotijo naËine preæivljanja prostega Ëasa;

bonton, omika, gostoljubnost, prosti Ëas, vsakdanjik, praznik

stran v uËbeniku in delovnem zv.

U 61—68 DZ 66—85

t r i m e s t e r

in navade ©ege in navade ob delu

Pojmi

1 .

Cilji UËenci:

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA? 9 ur + 2 (nerazporejeni) uri januar, februar - spoznajo glavne naËine orientacije v pokrajini, - v okolici πole s pomoËjo kompasa, sonca in sence ter ure s kazalci poiπËejo strani neba,

pokrajina, orientacija, strani neba, kompas, magnetna igla

U 70—75 DZ 88—91

TLORIS Pogled od zgoraj

- opazujejo stvari in dogajanje pod sabo, - spoznajo znaËilnosti tlorisa, - s pomoËjo letalske fotografije spoznavajo tlorisno podobo pokrajine,

tloris, letalska fotografija

U 76—77 DZ 92

2 .

t r i m e s t e r

KAKO SE ZNAJDEVA V POKRAJINI V pokrajini se najlaæe orientiramo s kompasom Drugi naËini orientacije v pokrajini

27

Cilji UËenci:

Pojmi

NA»RTI IN NJIHOVA UPORABNOST NaËrt πole Urejenost πole in njene okolice NaËrt kraja

- na naËrtu πole prepoznajo razporeditev πolskih prostorov, doloËijo njihovo lego in medsebojno povezanost, - vrednotijo urejenost πole in njene okolice, - ugotovijo, kakπna je njihova vloga pri skrbi za prostore in objekte, - spoznajo naËrt kraja in njegov pomen za spoznavanje znaËilnosti kraja,

naËrt, legenda, dogovorjeni znaki, skica

U 78—81 DZ 93—99

ZEMLJEVID

- spoznajo znaËilnosti zemljevidov, - ugotovijo pomen dogovorjenih znakov in legend,

zemljevid ali karta, dogovorjeni znaki, legenda

U 82—83 DZ 100—101

MREÆA

- s pomoËjo mreæe doloËajo lego krajev ...

mreæa

6. NAJINA DOMOVINA, DOM IN SOSESKA 3 ure

28

stran v uËbeniku in delovnem zv.

U 84 DZ 102

marec

DOMOVINA

- spoznavajo svoje πirπe in oæje æivljenjsko okolje, - spoznajo in razumejo pojem domovina,

domovina

U 86—87 DZ 104

DOM IN SOSESKA

- spoznajo naËine opazovanja svojega naËina æivljenja in opazovanja (tehnika opazovanja z udeleæbo), - spoznajo in razumejo pojem dom,

dom, kolonijske hiπe

U 88—91

DOMA»IJA Podoba kmeËkih domaËij Lega kmeËkih domaËij

- spoznajo in razumejo pojem domaËija, - ugotavljajo podobo kmeËkih domaËij, - spoznajo razporejenost kmeËkih domaËij v vaseh (gruËasta vas, obcestna vas, samotna kmetija);

domaËija, kmeËka domaËija, gruËasta vas, obcestna vas, samotna kmetija

U 92—98 DZ 108—110

2 .

t r i m e s t e r

VI

VI Cilji UËenci:

Pojmi

stran v uËbeniku in delovnem zv.

- ugotavljajo spremembe svojega domaËega kraja, - raziπËejo vzroke za spremembe, - spoznajo, kaj je vplivalo na nastanek domaËega kraja,

naravni vplivi in nezgode, naravna bogastva, druæbeno-politiËne spremembe

U 100—104 DZ 112—120

VAS IN MESTO V ZGODOVINI Kako do znanja v domaËem kraju nekoË

- primerjajo dobre in slabe strani æivljenja nekoË in danes, - primerjajo vlogo podeæelskega in mestnega naselja v preteklosti, - uporabijo spoznanja o preteklosti πole in jih zapiπejo v Ëasovni trak, - predvidevajo razvoj πole v prihodnosti,

Ëasovni trak

U 105—109 DZ /

KJE ÆIVIVA Na vasi V mestu

- spoznajo glavne znaËilnosti mesta in vasi, - ugotavljajo in opiπejo lego kraja glede na relief, prometnice, vode,

mesto, vas, prebivalstvo

U 110—115 DZ 121—123

KARTIRANJE KRAJA

- spoznajo metodo kartiranja, - v okolici πole kartirajo namembnost pritiliËij zgradb in spoznavajo domaËi kraj,

kartiranje, namembnost zgradb, stojiπËe

U 116—117 DZ 124—125

S »IM SE UKVARJAJO PREBIVALCI DOMA»EGA KRAJA Kmetijstvo Industrija Storitve in obrt Trgovina

- spoznajo najpomembnejπe gospodarske in negospodarske dejavnosti v domaËem kraju, - ugotavljajo glavne znaËilnosti kmetijstva, industrije, obrti in trgovine,

kmetijstvo, poljedelstvo, æivinoreja sadjarstvo, vinogradniπtvo industrija, surovine, storitve, obrt, trgovina, trænica

U 118—126 DZ 126—134

UREJENOST KRAJA

- spoznajo komunalne dejavnosti in njihov pomen, - vrednotijo urejenost domaËega okolja in posege v prostor, - spoznajo vlogo posameznika v prizadevanju za urejenost kraja;

komunalne dejavnosti, kanalizacija

U 127—129 DZ 135—137

3 .

t r i m e s t e r

2 .

RAZVOJ DOMA»EGA KRAJA Kaj je vplivalo na nastanek domaËega kraja

t r i m e s t e r

7. TO JE NAJIN KRAJ 12 ur marec, april, maj

29

VI Cilji UËenci:

Pojmi

stran v uËbeniku in delovnem zv.

3 .

t r i m e s t e r

8. MIDVA BIVAVA TU, DRUGI PA DRUGJE 4 ure maj, junij NA»INI BIVANJA V NA©EM KRAJU

- spoznajo naËin zbiranja podatkov pri raziskavah v etnologiji ... (terenski list), - spoznajo naËine bivanja pri nas,

U 132 DZ 0—142

NA»INI BIVANJA V SVETU

- spoznajo nekatere izbrane naËine bivanja v svetu, - primerjajo naËine bivanja v svetu z naπimi,

nomadi, stalna bivaliπËa

U 133—137 DZ 143

DOMOVI V »ASU IN POVEZANOST Z OKOLJEM

- razumejo spremembe v okolju (v Ëasu in prostoru), v katerem se razvija bivalna kultura, - spoznajo naËine bivanja v Ëasu pri nas,

dediπËina, naselbinska dediπËina, stavbna dediπËina

U 138—143 DZ 144—147

STAVBNA IN NASELBINSKA DEDI©»INA

- se vzgajajo k pozitivnemu odnosu do dediπËine, - vrednotijo pozitivne in negativne sestavine ohranjanja stavbne in naselbinske dediπËine;

U 144 DZ 148—149

DNEVI DEJAVNOSTI EKSKURZIJA

- ogled obËinskega srediπËa, - kartiranje, - obisk kulturne ustanove,

TERENSKO DELO

- opazovanje na razgledni toËki v domaËi pokrajini, - orientacija v naravi, - zbiranje podatkov,

©OLA V NARAVI

- spoznavanje in primerjanje naËina æivljenja ljudi v preteklosti in danes, - spoznavanje razmerij med posameznikom in skupino.

Razporejenih je 50 ur za obravnavo in utrjevanje. Dvajset ur je ostalo nerazporejenih. Ure so namenjene preverjanju, ocenjevanju in obravnavi aktualnih dogodkov ter delu na terenu.

30

VI

BeleĂŚka

31

Predlogi za obravnavo posameznih tematskih sklopov

TO SVA MIDVA, ROK IN KATARINA

TO SVA MIDVA, ROK IN KATARINA

UËbenik in delovni zvezek sta namenjena uËencem in temu, da ju bodo uporabljali. Zato je prav, da prvo uro posvetimo spoznavanju obeh knjiæic.

CILJI UËenci: - spoznajo temeljne znaËilnosti uËbenika in delovnega zvezka, - razumejo uporabnost in namen uËbenika, - razumejo uporabnost in namen delovnega zvezka.

Najprej se seznanite z Rokom in s Katarino, ki skozi svoje doæivljanje æivljenja in prek svojih izkuπenj spoznavata in skuπata razumeti okolje in ljudi, med katerimi æivita. UËence bosta pri uËenju druæbe spremljala vse leto.

Reπite naloge na presojnicah, uËni list πtevilka 1, poglavje To sva midva, Rok in Katarina.

OPIS SESTAVE U»BENIKA UËbenik je razdeljen na osem poglavij — tematskih sklopov, ti pa so razdeljeni πe na podpoglavja.

Besedilo smo popestrili ali celo nadomestili z ilustracijami in s fotografijami, da bi uËencem z razliËnimi slogi spoznavanja in uËenja omogoËili najustreznejπe naËine sprejemanja uËne snovi.

Dejstva, definicije, razlage kljuËnih besed so zapisani v leæeËem tisku in zeleni barvi.

PREDLOGI ZA IZVEDBO UËenci si ogledajo uËbenik in delovni zvezek. Vsak zase. V paru naj se pogovorijo, kaj so ob tem hitrem ogledu opazili, kaj jim je πe posebej vπeË.

Sledi pogovor v skupini πtirih uËencev.

Skupine poroËajo o svojih spoznanjih.

Skupinam lahko postavite tale vpraπanja: - katera poglavja so v uËbeniku, katera v delovnem zvezku, - kaj nam pove kazalo, - Ëemu so namenjene fotografije, slike, skice.

Frontalno se pogovorite o glavnih znaËilnostih in namenu. Primerjajte uËbenik in delovni zvezek.

Najdite skupne ugotovitve.

34

1. NAJINE PRAVICE, DOLÆNOSTI IN ODGOVORNOSTI

1. NAJINE PRAVICE, DOLÆNOSTI IN ODGOVORNOSTI U 5—12 in DZ 3—10 3 πolske ure UVODNE MISLI Generalna skupπËina Zdruæenih narodov je 20. novembra 1989 sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah. Doslej jo je ratificiralo æe 190 dræav. Je najπirπe podprt dokument, ki je bil kadar koli sprejet na mednarodni ravni. V tej konvenciji je otrokom priznano tisto, kar terjamo odrasli zase.

VkljuËene pa so πe pravice, ki izhajajo iz poloæaja otrok kot posebne druæbene skupine in iz doseæene stopnje njihovega razvoja. ≈Konvencija obvezuje vse podpisnice, da morajo biti v vsaki druæbi preæivetje, zaπËita in razvoj otrok prioritetni. Bogate in revne dræave morajo uporabiti vse razpoloæljive vire, da izpolnijo vsaj minimalen obseg obveznosti, ki jih doloËa konvencija. Kadarkoli se v druæbi sprejemajo odloËitve, ki so povezane z otroki, je treba upoπtevati predvsem njihov interes.«12 Varstvo otrokovih in Ëlovekovih pravic je v demokratiËnih dræavah doloËeno. Pri nas deluje ombudsman, varuh Ëlovekovih pravic, na katerega se ljudje lahko obrnejo, ko menijo, da so njihove pravice krπene.

Pravice in svoboπËine so omejene z enakimi pravicami in svoboπËinami drugega. Pravice nosijo s seboj tudi odgovornost, da ne krπimo pravic drugih.

Odgovornost je dolænost, obveza ali naloga, ki jo mora kdo izpolniti, in je tudi doloËen naËin vedenja. Odgovornost je prav tako obveza, naloga, da Ëesa ne naredimo oziroma da se ne vedemo na neprimeren naËin.

CILJI V rubriki so cilji zapisani na treh ravneh in so vam lahko v pomoË pri izvajanju fleksibilne uËne diferenciacije ter pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Standardi so zapisani na treh razliËnih ravneh zahtevnosti.

ü ü ü ü ü ü

UËenec zna: naπteti nekaj temeljnih otrokovih pravic (do igre, varnosti, izobraæevanja ...), prepoznati sluæbe in ljudi, ki pomagajo uveljavljati otrokove in Ëlovekove pravice, razloæiti pomen odgovornosti do sebe in drugih, razlikovati razliËne potrebe (socialne, emocionalne, kulturne, religiozne ...), razlikovati med potrebami, pravicami in dolænostmi, vrednotiti razliËne (materialne in nematerialne) potrebe v druæini, primerjati poloæaj otrok v razliËnih okoljih danes in v preteklosti.

12 Konvencija o otrokovih pravicah, »rnak MegliË, Andreja, Konvenciji na pot, Slovenski odbor za UNICEF, Ljubljana 1997.

35

1. NAJINE PRAVICE, DOLÆNOSTI IN ODGOVORNOSTI

NEKAJ SPLO©NIH NAMIGOV Pri obravnavi pravic in odgovornosti je pomembno, da uËenci razmiπljajo o pomenu poznavanja svojih pravic in pravic drugih ljudi ter se zavedajo, da morajo svoje pravice in pravice drugih spoπtovati.

KLJU»NE BESEDE »lovekove in otrokove pravice, odgovornosti, dolænosti.

PREDLOGI ZA IZVEDBO Ta tematski sklop lahko izpeljete tudi kot projektno uËno delo, prek metode igre vlog, sodelovalnega uËenja. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj zamisli za izvajanje pouka.

1.1. PRAVICE IN DOLÆNOSTI U 6—10, DZ 4—6 2 πolski uri - Ogled knjiæice Konvencija o otrokovih pravicah (dobite jo v prostorih Slovenskega odbora za UNICEF v Ljubljani).

- V uËbeniku lahko uËenci na straneh od 6 do 10 preberejo pravice individualno. Lahko pa sestavite skupine, v katerih uËenci razpravljajo o prebranih pravicah. Spodbujajte jih h konkretizaciji, navajanju primerov, ko so opazili ali zaznali, da so bile njihove pravice ali pravice koga drugega krπene. Pravice lahko obravnavate tudi v obliki sodelovalnega uËenja.

- V delovnem zvezku so na straneh 4 in 5 pri nalogah od 1 do 3 v obliki problemov opisana sooËanja razliËnih pravic. Taka sooËanja pogosto pripeljejo do sporov, konfliktov. Namen teh nalog je prispevati k sposobnosti væivljanja v doæivljanje drugih (empatiji) in k sposobnosti smotrnejπega, ustreznejπega reπevanja sporov. UËenci skuπajo poiskati reπitve in jih zapiπejo.

- UËenci opiπejo, kakπne izkuπnje imajo sami.

- Lahko prek igre vlog spoznate πe druge situacije, ki jih predlagajo uËenci.

- Pogovor o reπitvah.

- Pogovor o tem, na koga se uËenci lahko obrnejo, kadar menijo, da so krπene njihove pravice (na starπe, uËitelja, sorodnike, UNICEF, ombudsmana, telefon za otroke …).

- Prek metode igre vlog lahko obravnavate na primer, kako se ubraniti otrok ali odraslih, ki so nasilni do otrok.

Nobeden od nas, niti uËenci, se ne more izogniti okoliπËinam, ko nas vedenje drugih æali, spravlja v neprijeten poloæaj, nas poskuπa izzivati. Dobro in pomembno je, da se na take poloæaje pripravimo, si pridobimo spretnost, kako se odzvati. ©e posebej je to pomembno v danaπnjem Ëasu, ko je veliko otrok ærtev nasilja ali zapeljevanja odraslih.

36

1. NAJINE PRAVICE, DOLÆNOSTI IN ODGOVORNOSTI

Igro vlog lahko pripravite tako, da eden izmed igralcev drugega nadleguje, vznemirja. Lahko se vnaprej dogovorite za temo nadlegovanja. Drugi igralec pa naj poskuπa ≈napadalcu« dopovedati, naj neha. Preostali uËenci so opazovalci in so pozorni na to, kako se uËenec brani. Po odigrani igri vlog naj igralca najprej povesta, kako sta svoji vlogi doæivljala.

Sledi analiza dogajanja. Opazovalci povedo, kaj je nadlegovani dobro storil, kako bi se πe lahko vedel.

Za napadalca ni dobro izbrati uËenca, ki se tudi sicer pogosteje agresivno vede.

1.2. ODGOVORNOSTI U 11—12 in DZ 7—10 1 πolska ura Izvori odgovornosti so zelo pestri, na primer: obljuba, naloge, poloæaj, zakon, obiËaji, moralna naËela in drugo.

- V pogovoru z uËenci se osredotoËajmo na njihove izkuπnje in izhajajmo iz okoliπËin, ki jih poznajo in so jim blizu.

- Primerjajmo odgovornosti in dolænosti πe z drugimi, na primer s predsednikom dræave, z zdravnikom, s pilotom …

- Ob obravnavi pravic, ki so zapisane v uËbeniku, jih usmerjamo v prepoznavanje razliËnih potreb otrok (materialnih in nematerialnih), ki morajo biti zadovoljene, na primer: socialne, zdravstvene, Ëustvene, kulturne, religiozne in potrebe po varnem æivljenjskem okolju, primerni prehrani, igraËah ... Vsa ta razmiπljanja lahko kasneje aplicirate na zadovoljevanje potreb v druæinah; to je obravnavano v naslednjem poglavju Najini druæini med druæinami.

- Naloge v delovnem zvezku na straneh 7 in 8 so osredotoËene na odgovornosti posameznika.

UËenci naj jih reπijo individualno, nato lahko sledi primerjanje v parih ali skupinah.

- Vaja πtevilka 3 je namenjena razmiπljanju o drugaËnosti in je lahko izhodiπËe za razpravo o sprejemanju drugaËnosti in strpnosti do nje.

Medpredmetne povezave Poloæaj otrok v razliËnih okoljih danes in v preteklosti lahko predstavite tudi prek literarnih del in tako poveæete s poukom slovenπËine. V ta namen smo v uËbenik uvrstili odlomek iz povesti Pestrna (str. 11). Skupaj z uËenci lahko poiπËete πe drugo literaturo, v kateri je opisan poloæaj otrok nekoË ali danes, nekaj primerov najdete v likovni in glasbeni umetnosti. Tudi dnevno Ëasopisje in Ëlanki v revijah pogosto omenjajo krπenje otrokovih pravic; to vam bo omogoËilo aktualizacijo tematike.

Pregovori in izreki So lahko dobro izhodiπËe za razmiπljanje in razpravo o pravicah.

Primeri: Pravica je vest (Hugo), Samo πibki se ne upajo biti praviËni (Tagore), Daj vsakemu Ëloveku take pravice, kakrπne æeliπ imeti sam — ne veËje, sploh pa ne manjπe (J. Russel), VeËkrat ravna kriviËno ne le, kdor kaj stori, ampak tudi, kdor kaj opusti (Mark Avrelij).

37

1. NAJINE PRAVICE, DOLÆNOSTI IN ODGOVORNOSTI

Literatura - Konvencija o otrokovih pravicah, Slovenski odbor za UNICEF, Ljubljana 1997.

- McGrath, Helen, Francey, Shona, Prijazni uËenci, prijazni razredi, DZS, Ljubljana 1996.

- Skupina avtorjev: Postavimo se za svoje pravice, Pomurska zaloæba, Murska Sobota 1999.

- Otroci sveta, filmsko gradivo, Slovenski odbor za UNICEF, Ljubljana.

- Hafner, M., Zlata pravila æivljenja, Ljubljana 1974.

38

2. NAJINI DRUÆINI MED DRUÆINAMI

2. NAJINI DRUÆINI MED DRUÆINAMI U 13—20 in DZ 11—16 3 πolske ure UVODNE MISLI Druæina je skupina posameznikov in ena temeljnih oblik vsakdanjega æivljenja ljudi. V druæini, druæinskem okolju spoznavamo pravila in naËine vedenja, medsebojne odnose, se uËimo sporazumevanja in druæbenih pravil. Med starπi in otroki se razvijajo intimni odnosi, navezanost, zadovoljujejo se potrebe po varnosti, sprejetosti, ljubljenosti, pomembnosti, zabavi ... V druæinah poteka vzgoja otrok, pripravljanje za druæbeno sprejemljivo vedenje in dejavnosti, ki so nujne za vsakdanje æivljenje.

Druæinske Ëlane povezujejo krvno sorodstvo, poroka ali posvojitev. V druæinah so odrasli odgovorni za vzgojo otrok. ≈Druæina je temeljno mesto socialne konstrukcije realnosti in obenem toËka, ki ji uspeva nemogoËe: socialna razmerja, kakor so razmerja med generacijami in razmerja med spoloma, predeljuje oziroma prikazuje kot naravna in narobe, naravna dejstva kakor rojstvo, smrt opremlja s celim registrom socialnih problemov.«13 Za druæino se πteje tudi skupina ljudi, ki skrbijo za otroke, ali skupina ljudi, ki jo zakonodaja priznava za druæino.

Druæine lahko razvrstimo v: - jedrne druæine, ki so dvogeneracijske (starπi in otroci) in so lahko bioloπke, socialne, enostarπevske in adoptivne, - razπirjene druæine, ki so lahko tri- in veËgeneracijske, sorodniπke in poligamne, - reorganizirane druæine, ki so lahko sestavljene, komune in druæine istospolnih partnerjev. ≈Veliko druæino sestavlja veË jedrnih druæin, ki æivijo v skupnem druæinskem gospodinjstvu. TipiËen primer velikih druæin so bile juænoslovanske zadruge, kjer so bile jedrne druæine sorodstveno povezane. Velika druæina je lahko razπirjena vertikalno — generacijsko (dedek, starπi, otroci) in/ali horizontalno (starπi, otroci, tete in strici, bratranci …).«14 Reorganizirane druæine so tudi druæine, kjer je vsaj eden od partnerjev ponovno vzpostavil druæinsko skupnost.

Enostarπevska druæina je, kadar mati ali oËe æivi sam z otrokom ali otroki.

V naπi kulturi je uzakonjena monogamija, to pomeni partnerstvo med eno æensko in enim moπkim hkrati. V drugih kulturah so druæine tudi poligamne, to pomeni zvezo z veË partnerji soËasno. O poliginiji govorimo, kadar ima en moπki veË æena, in o poliandriËni druæini takrat, ko ima ena æenska veË moæ.

13 Rener, Tanja, Ideologija Krize, Druæine razliËne-enakopravne, VITRUM, Ljubljana 1995.

14 Skupina avtorjev, Sociologija, gradivo za srednje πole, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1997, str. 198.

39

2. NAJINI DRUÆINI MED DRUÆINAMI

CILJI V rubriki so cilji zapisani na treh ravneh in so vam lahko v pomoË pri izvajanju fleksibilne uËne diferenciacije ter pri preverjanju in ocenjevanju znanja. Standardi so zapisani na treh razliËnih ravneh zahtevnosti.

UËenci znajo: ü ü ü ü ü

na izbranih primerih imenovati Ëlane druæine, naπteti tipe druæine, navesti spremembe v druæinskem æivljenju, razloæiti in utemeljiti pomen sodelovanja pri vsakdanjih opravilih med druæinskimi in zunajdruæinskimi ustanovami (πolo, zdravstvenim domom, banko ...), utemeljiti smisel povezovanja v druæine (ljubezen, varnost, pomoË …), primerjati razliËne naËine bivanja.

NEKAJ SPLO©NIH NAMIGOV Poudarimo, da se druæine razlikujejo glede na Ëlane, po naËinu æivljenja, njihove znaËilnosti so odvisne tudi od kulturnega okolja, v katerem æivijo. Druæine se spreminjajo skozi Ëas. Ne glede na to, kakπne so, kako so organizirane, koliko Ëlanov πtejejo, pa so vse enakopravne.

Izogibamo se primerjavi druæinskih razmer uËencev v razredu. Le uËenci, ki to æelijo, naj predstavijo svoje druæine. Razvijamo strpnost in spoπtovanje drugaËnosti.

KLJU»NE BESEDE Druæina, mama, oËe, sin, hËi, babica (stara mama, nona ...), dedek (stari oËe, nono …), edinec, edinka, vnuk, vnukinja, brat, sestra, bratranec, sestriËna, poroka, smrt, razveza, rojstvo, sodelovanje.

2.1. MIDVA TAKO, DRUGI TUDI DRUGA»E U 14—16 in DZ 12 1 πolska ura Kaj je druæina?

- UËencem razdelite samolepilne listiËe in jih prosite, naj nanje napiπejo, na kaj pomislijo, ko sliπijo besedo druæina. Napiπejo lahko z eno besedo, povedjo, lahko tudi nariπejo.

- ListiËe nalepijo na stene v razredu (v viπini oËi).

- Sledi tiho branje vseh zapisov, uËenci se sprehodijo in preberejo zapise.

- Povpraπate jih, kaj je skupnega zapisom, ali kateri izstopajo, kaj so opazili v zapisih, kaj se ponavlja …

Njihova razmiπljanja so lahko izhodiπËe za obravnavo tematskega sklopa.

40

2. NAJINI DRUÆINI MED DRUÆINAMI

Vrste druæin - V uËbeniku uËenci preberejo pogovor med Katarino in Rokom, to je lahko izhodiπËe za pogovor med njimi.

- Skupaj si oglejte knjigo o Piki NogaviËki, lahko jim preberete πe kak odlomek iz nje. UËencem lahko postavite vpraπanje, ali je mogoËe, da bi kak otrok æivel sam, kaj so ovire za to, kako je urejeno æivljenje otrok, ki nimajo starπev, kako bi bilo, Ëe bi æiveli sami … Vsa ta razmiπljanja lahko poveæete s poukom slovenπËine kot izhodiπËe za ustno in pisno izraæanje.

- Stran 15 v uËbeniku ponuja veliko moænosti za primerjavo druæin nekoË in danes. ©e posebej pomembno je, da uËence usmerimo v razmiπljanje, kaj nam fotografije pripovedujejo, kako ≈beremo« fotografije.

- Na strani 16 so slike razliËnih vrst druæin. Prek slik uËenci spoznavajo, kakπne druæine so moæne in kaj je bistvo druæine.

-

V parih si ogledajo risbe v uËbeniku in jih komentirajo.

Svoje misli zapiπejo v delovni zvezek na strani 12.

Preberejo zapisane misli.

V premislek jim lahko postavite vpraπanja kot na primer: Kaj misliπ, v Ëem se druæine na slikah razlikujejo? Kako imenujemo posamezne druæinske Ëlane?

- Skupen pogovor o razlikah in podobnostih med razliËnimi druæinami, zapisih v delovnem zvezku.

GrafiËni zapis — stolpËni histogram Pri tematskem sklopu o druæinah lahko pripravite tudi grafiËni zapis.

Primer ©tevilo otrok v druæini je æe ena od razlik, ki jih lahko izrabimo za spoznavanje zapisovanja in branja grafiËnih zapisov.

Na tablo nariπete razpredelnico in v prvo vrsto zapiπete moænosti glede πtevila otrok v druæini.

1 otrok EVA SAMO NEJC

2 otroka SA©A IGOR MOJCA ROK

3 otroci PIKA VESNA

4 otroci ZORAN

5 otrok in veË

Primer - UËencem razdelimo samolepilne listiËe. Nanje napiπejo svoja imena in jih prilepijo v stolpec, ki oznaËuje, koliko otrok je v njihovi druæini.

- Ko vsi uËenci nalepijo listiËe, ugotovimo, koliko je v razredu druæin z enim otrokom, koliko z dvema, koliko s tremi, πtirimi, petimi ...

- Sledi ugotavljanje, katerih je najveË, katerih najmanj …

- Obriπite vse kvadratke in odstranite listiËe. Za boljπo ponazoritev lahko stolpce pobarvate z razliËnimi barvami.

- Sledi branje stolpËnega diagrama.

GRAF: grafiËni zapis brez besedila, stolpËni diagram - Pogovorite se, kje so uËenci æe videli take in podobne zapise.

41

2. NAJINI DRUÆINI MED DRUÆINAMI

Druæinsko drevo Ob druæinskem drevesu namiπljene druæine se pogovorite o sorodstvenih razmerjih v druæini.

Primer druæinskega drevesa babica EVA (mama, æena)

dedek IVO (oËe, moæ)

babica ANA (mama, æena)

oËe IGOR (sin, moæ)

mama JELKA (hËi, æena)

NU©A (vnukinja, hËi, sestra)

dedek JANEZ (oËe, moæ)

TOMAÆ (vnuk, sin, brat)

- Ob druæinskem drevesu se pogovarjamo o sorodstvenih razmerjih.

2.2. SPREMEMBE V NAJINIH IN DRUGIH DRUÆINAH U 17—20 in DZ 13—16 2 πolski uri Ob besedilu o angleπki kraljevi druæini lahko obravnavate spremembe v druæinskem æivljenju. To besedilo smo izbrali namenoma, ker z njim prikazujemo razliËne spremembe v druæini, ne da bi Ëustveno prizadeli katerega koli uËenca.

- UËenci lahko besedilo individualno preberejo in se nato v parih pogovorijo o tem, katere spremembe je ta druæina doæivela.

- V skupinah lahko sledi branje pogovora med Katarino in Rokom, ki predstavljata πe druge druæine in spremembe v njihovem æivljenju.

- Pogovor o spremembah v druæinskem æivljenju vodite tako, da govorite o namiπljenih druæinah.

Le uËenci, ki to æelijo, naj pripovedujejo o svoji druæini.

A. SODELOVANJE V DRUÆINI V tem sklopu vodite uËence k razmiπljanju, kaj nas v druæini povezuje, katere potrebe zadovoljujemo v druæinah (ljubezen, spoπtovanje, zabava, potrjevanje …) ter kakπno je sodelovanje v druæinah, delitev dela in pomen tega.

- IzhodiπËe za pogovor so slike v uËbeniku na straneh 19 in 20.

- UËenci lahko individualno, v parih ali skupinah razpravljajo ob slikah in pri tem povedo svoje

42

2. NAJINI DRUÆINI MED DRUÆINAMI

izkuπnje.

- Vaje v delovnem zvezku na straneh 13 do 16 so namenjene nadaljnjemu razmiπljanju o sodelovanju in povezovanju druæinskih Ëlanov, delitvi del, druæinskih Ëlanih in so prilagojene za posameznega uËenca.

S

E

S

E

T

A

S

I

N

S

T

R

I

B

R

A

T

»

I

O

»

E

A

N

E

C

B

A

B

I

T

H

B

R

A

T

R

T

R

A

Reπitev kriæanke v delovnem zvezku na strani 16.

C

C

A

DomaËe naloge - UËenci lahko doma reπijo kako nalogo v delovnem zvezku, lahko izdelajo druæinsko drevo, v revijah poiπËejo Ëlanke in slike znanih druæin, se s starejπimi krajani pogovorijo o æivljenju v druæinah nekoË …

PripomoËke za obravnavo druæin lahko poiπËete tudi v slikovnem gradivu razliËnih revij.

Pregovori in izreki so dobro izhodiπËe za razpravo o druæini.

Primeri Brat, ki mu pomaga brat, moËnejπi je kot trden grad. (Molière) Dokler so otroci majhni, so z njimi majhne skrbi, ko so veliki, so velike.

Jabolko ne pade daleË od drevesa.

Na most in k materi ni nikdar predaleË.

Otroci so naπe najveËje bogastvo.

Sloæna druæina se ne boji sovraænika.

Medpredmetne povezave — cilje te tematike lahko dosegate tudi pri slovenπËini, likovni in glasbeni vzgoji ter pri naravoslovju.

Literatura - Skupina avtorjev: Druæine razliËne-enakopravne, VITRUM, Ljubljana 1995.

- Sanders, Pete, Mayers, Steve, Nove druæine, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana 1999.

- Skupina avtorjev, Sociologija, gradivo za srednje πole, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1997.

- Prek, Stanko, Ljudska modrost, »ZD KmeËki glas, Ljubljana 1996.

43

3. NAJINA ©OLA

3. NAJINA ©OLA U 22—23 in DZ 18—25 8 πolskih ur UVODNE MISLI Tretje poglavje Najina πola je namenjeno doseganju ciljev, ki so v uËnem naËrtu zapisani v drugem poglavju ©ola, πolanje in v podpoglavju Æivljenje v πolski skupnosti.

Zaradi obstoja druæbe se moramo ljudje nauËiti sprejemljivih naËinov vedenja, prisotna pa mora biti tudi ustrezna stopnja strinjanja z vrednotami. Proces, ko se uËimo vzorcev obnaπanja, imenujemo socializacija. VeËinoma poteka v otroπtvu, nadaljuje pa se vse æivljenje. V sociologiji razlikujejo dva tipa socializacije: primarno in sekundarno. Primarna poteka v druæini in skupini vrstnikov, sekundarna v πoli, prek mnoæiËnih medijev in religije.

Temeljni cilj, ki ga skuπamo doseËi s tem poglavjem, je, da zna uËenec ozaveπËati svoje doæivljanje, potrebe, æelje, priËakovanja, vedenje, razlike med ljudmi, sprejema in spoπtuje drugaËnost in razliËnost ljudi. Ker je tema vezana na πolsko skupnost, spoznava njeno organiziranost, pomen sodelovanja vseh, prepoznava naËine in oblike vedenja, ki se lahko pojavijo v πolski skupnosti (sodelovanje, pomoË, tekmovanje, nasprotovanje, nasprotja in samostojne naËine reπevanja). Pridobiva tudi znanja s podroËja dejavnosti: zna zapisati/povedati problem, poiskati informacije, zbrati podatke (anketa, opazovanje), jih urediti in informacije predstaviti (histogram, zapis/govor), zapisati/povedati sklepe, ugotovitve in napovedovati. Uri se v uporabi tehniËnih sredstev (raËunalnik, LC-projektor, grafoskop, avdio- in videonaprave ...). UËenci tako pridobivajo posamezna znanja (poznavanje dejstev), spretnosti (posluπanje, pripovedovanje, spraπevanje, analiziranje, razËlenjevanje, reπevanje problemov, sodelovanje ...) in staliπËa (odgovornost za dejanja, koristnost sodelovanja) skozi dejavnosti v razredu (interaktivno uËenje).

Poglavje lahko uËitelj obdela v enem kosu (kot je zapisano v uËbeniku in delovnem zvezku), lahko pa ga razdeli in obravnava po delih vse πolsko leto (to tudi priporoËam). »e se v razredu pojavi problem, ki bi bil reπljiv s pomoËjo ene od tem, obdelanih v uËbeniku, je smiselno, da uËitelj takrat to temo izkoristi. NajveË bo otrok pridobil ravno takrat, kadar bo Ëustveno motiviran za delo.

Izkoristimo take trenutke v razredu.

CILJI UËenec: zna opisati sebe in svoje sposobnosti (svoj osebni napredek, svoje cilje, potrebe, æelje ...), ü ü zna ugotavljati odnose (razlikovati, analizirati), razmerje med posameznikom in skupino (skupnostjo), ü zna razloæiti pomembnost razvijanja sodelovanja za æivljenje v skupnosti, ü zna naπteti razliËne odvisnosti (od legalnih in nelegalnih drog, hrane ...), ü zna naπteti vrste nasilja med otroki in nad njimi, ü pozna naËine boja proti nasilju, ü se zavzema za spoπtovanje drugaËnosti in razliËnosti ljudi,

44

3. NAJINA ©OLA

ü ü ü ü

zna ugotoviti navade, dejavnosti, ki nam pomagajo æiveti v skupnosti, spozna, kaj se otroci lahko nauËijo drug od drugega, zna navesti varne in manj varne poti v πolo za peπce in kolesarje, zna raziskati varne in manj varne poti v πolo za peπce in kolesarje.

KLJU»NE BESEDE Odgovornost, potrebe, æelje, interesi, posameznik, skupina, druæba, skupnost, posameznikove sposobnosti, veroizpoved, odvisnost, droga, nasilje, navade, razvade, konflikti, spori, spoπtovanje, strpnost.

3.1. MIDVA IN NAJINA SAMOPODOBA U 22—23 in DZ 18—25 1 πolska ura Namen ure UËenci spoznavajo sami sebe, krepijo svojo identiteto in poveËujejo samospoπtovanje. Spoznavajo svoje potrebe, æelje, interese, svoje sposobnosti in sposobnosti drugih. »lovek lahko pobegne pred vsemi, pred seboj ne more. (Ljudska modrost) Pojmi Posameznikove sposobnosti, samozaupanje, samopodoba, bahanje, potreba, æelja, interes.

Cilji ü UËenci spoznajo sebe in svoje sposobnosti (svoj osebni napredek, svoje cilje, potrebe, æelje). ü UËenci razvijajo pozitivno samopodobo. ü UËenci razumejo pojma æelja in potreba. ü UËenci se nauËijo zbrane podatke razvrstiti po navodilih.

Izvedba DZ 18/1 — uËenci nariπejo sebe, lahko tudi svoje najljubπe stvari. Razloæijo, kaj so narisali (zakaj je narisano zanje pomembno).

V uËbeniku si ogledajo sliko Roka in Katarine. Oba naj opiπejo (Rok je zaskrbljen, preplaπen, Katarina je sproπËena, vesela — tudi telo izraæa razpoloæenje).

UËenci navedejo nekaj moænosti, o Ëem se pogovarjata (lahko za motivacijo). Preberejo dialog (najbolje po vlogah). Iz dialoga razberejo, da je Roka strah (uËenci lahko ugotavljajo, zakaj Rok ni povedal uËiteljici, da je naredil domaËo nalogo — nizka samopodoba; ugotavljajo Katarinino vlogo — Roka spodbuja). Reπijo nalogo v DZ 18/2 (lahko tudi primerjajo sliki Roka v uËbeniku in delovnem zvezku — zakaj nista enaki; kako si Ëasovno sledita ...).

45

3. NAJINA ©OLA

Seznanijo se s pojmom samopodoba.15 UËenci razmiπljanje nadgradijo s pozitivnim razmiπljanjem o sebi, DZ 19/3, 4. Pripravo na nastop lahko uËenec opravi doma (nastop naj bo kratek — ena minuta), pomembno je, da se predstavi Ëim bolj pozitivno. O refleksiji, ki jo pisno naredi uËenec po nastopu (DZ 20), lahko razmiπljamo tudi v pogovoru (z vsem razredom ali v skupini). Poudarimo samo pozitivno.

Za reπevanje naloge v DZ 20/5 se z uËenci dogovorimo za doloËeno Ëasovno obdobje (predlagam en teden). UËenci se opazujejo in ugotavljajo, na kaj so bili kak dan ponosni, in to tudi zapiπejo.

UËenci nalogo delajo samostojno (lahko doma). Po delu je potrebna refleksija. V spodbudo so jim lahko Rokova dejanja.

Nalogi v DZ 21/6 in 22/7 sta namenjeni preverjanju, ali so uËenci razumeli pojma pozitivna in negativna samopodoba.

UËenci spoznajo, da imamo ljudje tudi potrebe in æelje (U 23). Vse æelje se ne uresniËijo. O nujno potrebnih stvareh lahko razmiπljajo ob nalogah v DZ 23/8 — potreba in 24/9 — æelja. Pomembno je, da svoje odloËitve argumentirajo (uËenje predstavljanja argumentov in spoznavanje moËi argumentov, na primer igra Pro et contra).

UËenci samostojno preberejo Anino sporoËilo (motivacija je lahko pogovor o programu IRC, internetu, raËunalnikih in njihovi vlogi v druæbi — pozitivni in negativni). IztoËnica je lahko tudi misel Ne tisti, ki ima malo, ampak tisti, ki ima veliko æelja, je reven (Seneka); realne in nerealne æelje.

Svoj odgovor (razmiπljanje) zapiπejo v DZ 25/10.

Medpredmetne povezave Nalogo v DZ 19/4 (Avdicija) lahko izpeljemo kot govorno vajo pri slovenπËini. Ravno tako pri urah slovenπËine uporabimo odgovor Ani v DZ 25/10. Naloga je lahko tudi spodbuda za seznanjanje s programom Internet Relay Chat (uËenci naj ga preizkusijo v raËunalniπki uËilnici).

Literatura - JuriπeviË, Mojca, Spodbujamo razvoj zdrave otrokove samopodobe v zaËetku πolanja, PriroËnik za uËitelje prvega triletja osnovne πole, Univerza v Ljubljani, Pedagoπka fakulteta, Ljubljana 1999.

- Kobal, Darja, Temeljni vidiki samopodobe, Pedagoπki inπtitut, Ljubljana 2000.

3.2. ODGOVORNOST IMAVA DO SEBE IN DO DRUGIH U 24—28 in DZ 26—31 3 πolske ure Namen ure UËenci se seznanijo z odgovornostjo do sebe in s pojmom zbranost (koncentracija), pomembnim za πolsko delo. Ugotavljajo, kako se lahko odgovorno vedejo do drugih (odgovornost do drugih).

Pojmi Odgovornost, posameznik, zbranost ali koncentracija.

46

15 UËitelj lahko poiπËe πe nekaj dodatnih informacij o samopodobi, oblikovanju in glavnih dejavnikih, ki vplivajo na samopodobo, ter veliko praktiËnih nasvetov v knjigi: JuriπeviË, Mojca, Spodbujamo razvoj zdrave otrokove samopodobe v zaËetku πolanja. PriroËnik za uËitelje prvega triletja osnovne πole, Univerza v Ljubljani, Pedagoπka fakulteta, Ljubljana 1999.

3. NAJINA ©OLA

Cilji ü UËenci ü UËenci ü UËenci ü UËenci

preizkuπajo razliËne naËine, na katere se je mogoËe lotiti uËenja in pisanja domaËih nalog. spoznavajo razmerje med posameznikom in skupino. razumejo pomen pojmov odgovornost, posameznik. pridobivajo navade, ki nam pomagajo æiveti v skupnosti.

Izvedba Temo lahko zaËnemo z razmiπljanjem, kako se uËenci lotevajo pisanja domaËih nalog ali uËenja.

Kakπne teæave jih spremljajo pri tem? Kako si pomagajo pri teæavah?

UËenci o sebi razmiπljajo v DZ 26/1. Katarina je Roku povedala dva recepta. Razmiπljajmo o uspeπnosti teh receptov. UËenci o uporabnosti recepta oziroma o svojem receptu razmiπljajo v DZ 27/2.

UËenje je pomemben del æivljenja, zato so si ljudje v stoletjih izmislili veliko pregovorov, misli in rekov o uËenju. UËence lahko spodbudimo k iskanju teh misli. UËitelju (pa tudi uËencem) bo prav priπla kaka literatura o tem.16 V uËbeniku je zapisana samo ena misel, Lahka naloga postane teæka, Ëe jo delaπ z odporom (Terencij).

Nekaj misli o uËenju in znanju: Edini zares izobraæen Ëlovek je tisti, ki se je nauËil uËiti se. (Arthur C. Clarke) Kdor se uËenju posveËa, se stalno veËa. (Lao Ce) Kar se je Janezek nauËil, to Janez zna.

Kar se v mladosti nauËiπ, to v starosti znaπ.

Kdor izkusi, zna druge uËiti.

Kdor se je malo uËil, rad bi pamet solil.

Kdor se uËi brez knjige, zajema vodo s sitom.

Kdor nekaj zna, ta nekaj velja.

Ni grdo, Ëe niËesar ne znaπ, ampak Ëe se noËeπ nauËiti.

NihËe πe ni padel uËen z neba.

Znanje je zaklad, ki povsod spremlja svojega lastnika. (Kitajski) Ni vaæno, koliko znamo, marveË kako znamo. (Francoski) Blagor tistemu, ki ve, da ne ve, pa hoËe vedeti. (Hrvaπki) Znanje, ki se vsak dan ne izpopolnjuje, se zmanjπuje. (Kitajski) Znanje, ki se ne uporablja, je kot oblaki, iz katerih ne deæuje. (Tadæiπki) Prav je, da uËence ozavestimo, kakπno odgovornost imajo do drugih v razredu. IztoËnica za pogovor je lahko slika v uËbeniku na strani 25.

UËenci razmiπljajo o sebi — ali jih je razred kdaj motil, kaj jih je motilo. Svoje razmiπljanje zapiπejo v DZ 27/3. Ugotovitve primerjajo z drugimi (v razredu naredijo anketo). UËitelj pa lahko naredi razredno raziskavo (Kaj uËence v naπem razredu najbolj moti?) in ugotovitve uporabi kot iztoËnico za pogovor o disciplini. Na tabli nastaja histogram tako, da vsak uËenec napiπe na samolepilni listek dejavnost, ki ga v razredu najbolj moti, in listek nalepi v pravo kolono. Pri tej nalogi doseæemo dva cilja: razmiπljanje o sebi in tem, kaj me pri drugih moti, ter naËin zbiranja podatkov.

16 Bojc, Etbin, Pregovori in reki na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1987.

Prek, Stanko, Ljudska modrost trden je most, Zaloæba Obzorja, Maribor 1972.

RadiÊ, Tomislav, Vox populi: zlata knjiga pregovorov vsega sveta, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 1993.

Za uËence je primerna knjiga: ManËek, Marjan, Velike misli malega muca: 100 izrekov iz vseh vetrov, Mladinska knjiga 1990.

47

3. NAJINA ©OLA

V DZ 28/4 razmiπljamo o posebni odgovornosti, ki jo imamo do prijateljev.17 Z uËenci razmiπljamo tudi o pojmu znanci (pojma sta predstavljena s krogi v DZ 28). V kroge lahko vpiπejo imena svojih prijateljev in znancev.

V DZ 29/6 uËenci razmiπljajo o afriπkem pregovoru »e imaπ rad psa, moraπ prenesti tudi njegove bolhe (sprejemanje ljudi takih, kakrπni so). Lahko jih spodbudimo k iskanju pregovorov in rekov o prijateljih, prijateljstvu ...

Kdor iπËe prijatelja brez napak, ostane brez prijatelja. (Azerbajdæanski) SreËa daje prijatelje, nesreËa jih preskuπa. (Francoski) »e nimaπ prijateljev, je ravno tako slabo, kot Ëe jih imaπ preveË. (Nemπki) Kadar prijatelj prosi, ni ≈jutri«. (©panski) Slab prijatelj je kot senca: ob sonËnem dnevu se ga ne moreπ znebiti, ob oblaËnem ga ne moreπ odkriti. (Ruski) Boljπe je prijatelje ohranjati, kakor si jih pridobivati. (Nizozemski) Marsikdo je æe dejal, jaz sem ti prijatelj zvest — v potrebi pa je naredil iz dlani pest.

V sklopu te teme lahko spregovorimo tudi o samokontroli18 (v uËbeniku in delovnem zvezku ni omenjena). Samokontrola zajema samoocenjevanje in samoopazovanje, vËasih tudi samonagrajevanje. Pri teh dejavnostih se odgovornost ponavadi zelo poveËa, izboljπa pa se tudi pozornost.

Medpredmetne povezave O receptih za pisanje domaËih nalog in uËenje bomo morali spregovoriti veËkrat in ne samo pri druæbi.

Pesem Prijatelj avtorice Saπe Vegri lahko obravnavamo pri slovenπËini. ©esta naloga v delovnem zvezku je namenjena risanju (lahko je tema pri likovni vzgoji), lahko pa pregovor izkoristimo tudi za pisanje na primer doæivljajskega spisa pri slovenπËini.

Literatura - Bojc, Etbin, Pregovori in reki na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1987.

- JuriπiÊ, Branka D., Zakaj mi to delajo? Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1999.

- Levete, Sarah, Osamljenost in prijateljstvo, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana 1998.

- McGrath, Helen, Francey, Shona, Prijazni uËenci, prijazni razredi, UËenje socialnih veπËin in samozaupanja v razredu, DZS, Ljubljana 1996.

- Prek, Stanko, Ljudska modrost trden je most, Zaloæba Obzorja, Maribor 1972.

- Prvi koraki: metodiËni priroËnik za pouËevanje Ëlovekovih pravic, Amnesty International Slovenije, Ljubljana 1999.

- RadiÊ, Tomislav, Vox populi: zlata knjiga pregovorov vsega sveta, Zaloæba Mladinska knjiga, Ljubljana 1993.

A. VARNA POT V ©OLO Za izvedbo te uËne enote potrebujete vsaj 2 uËni uri. Prva je namenjena pogovoru o znaËilnostih prometa in otrocih udeleæencih v prometu. Drugo uro delate na terenu (raziskujete nevarna mesta na poti v πolo).

Izvedba Eden izmed uËencev prebere uvodno zgodbico Dedek pripoveduje ..., drugi pozorno posluπajo.

Sledi pogovor o zgodbici (upoπtevate tudi vpraπanja), otroci pa predstavijo svoje varne poti v πolo.

Pogovor o tem, kako otroci prihajajo v πolo.

Pogovorite se o prometu, o udeleæencih v prometu, o upoπtevanju cestnoprometnih predpisov in prometnih znakov.

48

17 Za uËence je primerna knjiga: Levete, Sarah, Osamljenost in prijateljstvo, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana 1998.

18 Nekaj veË lahko preberete v knjigi: JuriπiË, Branka D., Zakaj mi to delajo? Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1999, str. 53—61 in 172—177.

3. NAJINA ©OLA

UËenci si temeljito ogledajo prometne znake v uËbeniku. Na slikovnem gradivu jim pokaæite πe druge pomembne prometne znake.

S pogovorom preverite, kakπno je njihovo poznavanje ≈najpomembnejπih« prometnih znakov.

Pogovorite se o nevarnih mestih na poti v πolo (predvsem o kriæiπËu(ih)) in o pravilih vedenja na cesti.

UËenci naj povedo, kako pravilno preËkajo cesto in kje je to najvarneje, po kateri strani ceste lahko hodijo, Ëe ni ploËnikov, na kaj morajo biti pozorni, ko je vidljivost zmanjπana.

V pomoË pri delu sta vam lahko sliki v uËbeniku.

Pogovorite se, kako bo potekal ogled prometno nevarnih mest v okolici πole in ali bi æeleli, da je pri tej uËni uri navzoË policist.

Pojasnite jim, kako bodo naredili 2. nalogo v delovnem zvezku, ki se navezuje na ogled nevarnih mest v okolici πole. Æe pred ogledom naj utrdijo znanje o prometni varnosti s tem, da naredijo 1. nalogo v delovnem zvezku. Pri tej nalogi je pomembno poznavanje prometnih znakov.

Delo na terenu (v okolici πole) — ogled nevarnih mest na poti v πolo.

UËenci imajo s sabo delovne zvezke, da bodo v njih na naËrtu okolice πole (to lahko storijo tudi na naËrtu domaËega kraja) s πtevilkami oznaËili nevarna mesta na poti v πolo.

3.3. SODELUJEVA IN SI MED SEBOJ POMAGAVA U 29—32 in DZ 32—34 2 πolski uri Namen ure UËenci spoznajo, kako pomembno je, da se nauËimo æiveti z drugimi ljudmi, saj smo druæabna bitja. Vse æivljenje nas obkroæajo ljudje. Med seboj smo tudi razliËni in zato morda potrebujemo pomoË drugih (na primer zaradi invalidnosti). UËenci spoznajo pojma druæba in skupnost (druæba je nadpomenka pojma skupnost).

Prav je (posebej, Ëe se je problem v razredu pojavil), da posredno spregovorimo πe o predsodkih, diskriminaciji in stereotipih (s konkretnimi primeri, v pogovoru).

Predsodek je nenaklonjeno mnenje o neËem (posamezniku, skupini, stvari ...), ki se izoblikuje, πe preden Ëloveka (skupino, stvar ...) spoznamo (na primer: starostni predsodek, verski predsodek, etniËni predsodek, narodnostni predsodek, telesni predsodek, spolni predsodek, ekonomski ali razredni predsodek, rasni predsodek ...).

Diskriminacija pa je obnaπanje, dejanje (neenakopravno) do Ëloveka (skupine, stvari ...).

To, da smo enakopravni, πe ne pomeni, da smo identiËni. UËenci v razredu opozarjajo na medsebojne razlike, za katere menijo, da so pomembne. UËitelj se tovrstnim problemom v razredu ne more izogniti, se je pa treba o teh vpraπanjih pogovarjati, jih dramatizirati ...

Na primer diskriminacija na podlagi spola — seksizem.

To je πe vedno najtrdovratnejπi vir druæbene nepraviËnosti. Pojavlja se veliko stereotipov, ki jih je treba v razredu zaznati in se o njih pogovarjati. UËencem lahko povemo tole zgodbo.

OËe in sin sta imela hudo prometno nesreËo. OËeta so odpeljali v eno bolniπnico, sina v drugo. Sina

49

3. NAJINA ©OLA

je bilo treba takoj operirati, in ko je kirurg stopil k operacijski mizi, je rekel: ≈Tega fanta ne morem operirati, ker je moj sin.« Pogovorimo se z uËenci, ali je zgodba logiËna ali nelogiËna. Seveda je logiËna, kajti kirurg je sinova mati.

Diskriminacija — poloæaj manjπinskih skupin.19 Diskriminacija — invalidnost.

Koliko je πola dostopna za ljudi, ki trpijo zaradi razliËnih vrst invalidnosti? Kaj lahko storijo uËenci sami, πola ...? Nekaj zamisli, snovi za pogovor nam daje zgodba Helen Keller ali slika v delovnem zvezku na strani 79.

Mednarodne organizacije so doloËile posebne dneve, ki naj bi usmerjali pozornost javnosti na posamezna vpraπanja. Z uËenci se o njih lahko pogovorimo, spremljamo informacije v dnevnem Ëasopisju: 8. marec — mednarodni dan æena; 6. junij — mednarodni dan otrok; 20. november — dan otrokovih pravic; 10. december — dan Ëlovekovih pravic.

Drugi del teme je posveËen pravilom. UËenci spoznajo ©olska pravila in moænosti (pravice in dolænosti) odloËanja na πoli. Spoznajo, da imajo tudi druge skupnosti pravila, ki doloËajo njihovo delovanje in dolænosti njihovih Ëlanov.

Pojmi: spoπtovanje, strpnost, interes, skupina, skupnost, druæba, veroizpoved, pravice, dolænosti, pravila, organiziranost.

Cilji ü UËenci spoznavajo razmerja med posameznikom in skupino (skupnostjo). ü UËenci spoznavajo pomembnost razvijanja sodelovanja za æivljenje v skupnosti. ü UËenci spoznavajo razlike med soπolci (po starosti, spolu, religiozni, etniËni pripadnosti, v telesnih in umskih znaËilnostih ...). ü UËenci sprejemajo in spoπtujejo drugaËnost in razliËnost ljudi. ü UËenci spoznavajo, da imajo razliËne skupnosti razliËna pravila. ü UËenci spoznajo ©olska pravila ter svoje pravice in dolænosti, ki so v pravilih zapisane.

Izvedba Izhajamo lahko iz Rokovih fotografij, kjer je prikazano, da se vse æivljenje gibamo v druæbi.

V skupini se posamezniki med seboj razlikujejo, zato se pogosto pojavijo predsodki, stereotipi ...

Izpeljemo lahko tudi opisano vajo.

Na listke napiπemo na primer: sem gluh, sem slep, sem invalid, sem Ërnec, sem æenska, sem homoseksualec/lezbijka, sem punker, sem pameten ... UËence razdelimo v tri skupine. UËencem iz ene skupine nalepimo na Ëelo listke (uËenec, ki listek nosi, naj ne vidi napisa). UËenci iz druge skupine se obnaπajo do tistih iz prve sporoËilu primerno (uËenci iz prve in druge skupine hodijo naokrog po razredu), tretja skupina je opazovalna (vsak opazuje enega, ki ima nalepljen listek). Po na primer 10 minutah izpeljemo refleksijo. Prav je, da najprej damo besedo tistim, ki so nosili listke (povedo naj, kako so se poËutili ob obnaπanju drugih, poskuπajo povedati, kaj imajo na Ëelu napisano), o poËutju naj spregovorijo tudi tisti, ki so se obnaπali tako, kot je po njihovem mnenju (stereotip) zahteval listek, svoja opaæanja predstavi πe tretja (opazovalna) skupina. Razmiπljajte, zakaj je bilo obnaπanje tako, kot je bilo?

Ob zgodbi o Helen Keller lahko usmerimo razmiπljanje uËencev v to, kako bi se vedli, Ëe bi danes sreËali Helen (je gluha in slepa). Ali bi jo imeli za neumno? Zakaj? Ker je sporazumevanje s takim

50

19 V okolju so prisotni rasni, verski, etniËni stereotipi in predsodki. Kako se lahko uËitelj odziva nanje? Nekaj zamisli ponuja knjiga: Miller, Karen, Otrok v stiski: priroËnik za vzgojitelje, uËitelje, strokovnjake in starπe, ki se sreËujejo z otroki, ki doæivljajo stiske, krize in stres, Educy, Ljubljana 2000, str. 115—118.

3. NAJINA ©OLA

Ëlovekom drugaËno in ga tisti, ki vidimo in sliπimo, ne obvladamo (razen Ëe se s tem ne ukvarjamo).

V delovnem zvezku je tej tematiki posveËena samo ena zelo kratka naloga (DZ 32/1), ker je pomembneje, da se z uËenci o tem veliko pogovarjamo, igramo …

Drugi del poglavja zajema pravila, ki smo si jih zamislili ljudje, da bi laæe æiveli drug z drugim. V uËbeniku je predstavljen samo 7. Ëlen poglavja Uveljavljanje pravic in izpolnjevanje dolænosti uËenca iz knjiæice ©olska pravila.20 Vaja (DZ 32/2) bo z vpraπanji popeljala uËence do organiziranosti skupnosti uËencev πole na vaπi πoli. Naloga je lahko spodbuda uËencu za Ëim dejavnejπe vkljuËevanje v æivljenje πole.

Tudi druge skupnosti imajo pravila (v uËbeniku so predstavljena pravila gasilskega podmladka — del), uËence pa lahko spodbudimo k pripovedovanju o tem, v katerih skupinah delujejo in kakπna pravila imajo.

Ker uËenci istega razreda sestavljajo razredno skupnost, ima ta lahko razredna pravila (DZ 33/3), tudi druπËina ima lahko svoja pravila (DZ 34/4). Delo lahko organiziramo po skupinah. Pri ustvarjanju razrednih pravil je prav, da ta nekaj Ëasa veljajo. Pogovorite se, koliko Ëasa bodo pravila v veljavi, preverite smiselnost posameznega pravila po nekem (doloËenem) Ëasu, uËenci naj zaËutijo odgovornost do pravil in do odloËanja o tem, kakπna pravila æelijo imeti (lahko jih tudi popravijo, Ëe se izkaæejo za nesmiselna).

Medpredmetne povezave Tema je lahko zelo obπirna in prav je, Ëe obstaja v razredu teæava, da temo razπirimo na veË ur (razredna ura, slovenπËina, πportna vzgoja ...). Tema je zelo primerna tudi za veËdnevna skupna bivanja (πola v naravi).

Pri slovenπËini lahko naredimo vajo na temo: Kje sodelujem in kakπna pravila moram upoπtevati?

Naloga v DZ 34/4 (Vpraπaj starπe (babico, dedka)) ... se lahko izpelje v pisni obliki pri slovenπËini, postavljanje razrednih pravil pa zdruæimo z razredno uro.

Literatura - Miller, Karen, Otrok v stiski: priroËnik za vzgojitelje, uËitelje, strokovnjake in starπe, ki se sreËujejo z otroki, ki doæivljajo stiske, krize in stres, Educy, Ljubljana 2000.

- Virk Rode, Joæica, Belak Oæbolt, Jasna, Razred kot socialna skupina in socialne igre, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1990.

3.4. NASILJE U 33—36 in DZ 35—42 1 πolska ura Namen ure Konflikt (v uËbeniku je uporabljena beseda spor, ki sicer v strokovnem pogledu ni enakovredna besedi konflikt) lahko v sebi skriva dobre stvari, pozitivne moænosti za reπevanje nesoglasij ..., ni nujno, da preide v nasilje. UËenci naj konflikte najprej prepoznavajo, πele nato jih bodo lahko reπevali. Konflikt lahko nastane zaradi osnovnih potreb (po hrani), zaradi razliËnih vrednostnih sistemov (razliËna veroizpoved), razliËnega naËina zaznavanja in sprejemanja (barva puloverja), razliËnih interesov (ali bomo igrali nogomet ali med dvema ognjema), materialnih moænosti (reven, bogat), psiholoπke potrebe (potreba po tem, da nas ima kdo rad). Konflikt lahko reπimo samo s sodelovan20 Z uËenci knjiæico ©olska pravila (ministrstvo za πolstvo in πport, Ljubljana 1998) pregledamo v celoti in jih opozorimo na stvari, ki so zanje pomembne.

51

3. NAJINA ©OLA

jem vseh, ki so vkljuËeni. UËenci naj bi se nauËili prepoznavati nasilje. V uËbeniku je pojem nasilje razdeljen samo na telesno in psihiËno nasilje, institucionalno (sistemsko) nasilje je izpuπËeno.

Pojmi Konflikt (spor), telesno nasilje, psihiËno nasilje, ustrahovanje21, samozavest.

Cilji ü UËenci spoznavajo vrste nasilja med otroki in nad njimi. ü UËenci spoznavajo, kako se lahko ubranijo nasilja (nenasilno reπevanje sporov).

Izvedba Poglavje se zaËne s Tinetovim nasiljem (Tine ustrahuje Roka in je do njega tudi nasilen).

UËence lahko ob zgodbi usmerimo v razmiπljanje o vzrokih Tinetovega dejanja, o njunih obËutkih.

UËenci razmiπljajo, kako se je Rokova zgodba konËala, in nadaljujejo strip v DZ 35/1. Svojo razliËico razloæijo.

V konfliktnem poloæaju se odziva tudi telo. UËenci bodo prepoznavali odziv telesa ob konfliktu v 2. in 3. nalogi v delovnem zvezku na straneh 35—36. Druga naloga daje samo nekaj zamisli, da bi uËenec laæe ubesedil svoje obËutke v naslednjih nalogah, in je nekak uvod v 3. nalogo. Tretja naloga je mini razredna raziskava. Zapiπejo svoja priËakovanja, nato zberejo podatke v razredu. V delovnem zvezku sta pripravljeni dve razpredelnici. Prva je namenjena zbiranju podatkov, druga (str.

37) æe urejenim podatkom (razpredelnica je pripravljena samo za pet razliËnih telesnih znakov — Ëe je telesnih znakov veË, lahko uËenec podobne pojme zdruæi v skupen pojem, razdeli razpredelnico ali jo nariπe v zvezek). Druga razpredelnica je podlaga za risanje histograma. Zelo pomemben je sklep, ki ga uËenec oblikuje glede na dobljene podatke (pri zapisovanju tega bo verjetno potrebna uËiteljeva pomoË oziroma predhodna priprava za oblikovanje zapisa). Delo lahko poteka tudi v skupini ali tandemu.

21 O ustrahovanju je nekaj veË napisanega v knjigi: Elliott, Michele, Da bo vaπ otrok varen, PraktiËni vodnik za pogovor z otroki, Co Libri, Ljubljana 1996, str. 86—104.

Za uËence je primerna knjiga: Sanders, Pete, Ustrahovanje, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana 1999.

52

3. NAJINA ©OLA

Prav je, da uËencem ponudimo eno moænost (razlago) reπevanja problema22. V uËbeniku (str. 34— 35) je predstavljeno Rokovo razmiπljanje o problemu (uËence posebej opozorimo na bele Ërke na temno zeleni podlagi): problem, seznam vseh moænih reπitev, razmiπljanje o posledicah, izbira najboljπe reπitve, ustreznost reπitve.

Lahko ga preizkusite na kakem problemu v razredu, ki ga æelite reπiti (pravzaprav bo uËenec takrat najbolj motiviran). Posebno uËencem, ki so bili ali so ustrahovani, je treba vliti moËi, da se bodo samozavestno postavili po robu in rekli NE. Pri Rokovem primeru naj uËitelj poudari, da se zgodba lahko ne bi konËala tako enostavno, kot se je. Poudarimo, da je Rok teæko naredil ta korak in se postavil Tinetu po robu, vendar je zbral dovolj moËi in bil zato nazadnje zelo vesel.

Tistim, ki doæivljajo nasilje, lahko pomaga tudi pisanje dnevnika. Nasilje, kakrπno je opisano v uËbeniku na strani 36 (Katarinin dnevnik), je v πolah pogosto in otrokom je treba povedati, da takih dejanj ne podpiramo. O dogodku se pogovorimo in uËenci lahko zgodbo (dnevnik) nadaljujejo po svoje (DZ 39/5). Usmerimo uËence predvsem v razmiπljanje o Katarininih obËutkih ob tem dogodku ter o pravicah in dolænostih, ki so zapisane v prvem poglavju uËbenika (predvsem pravica do nenasilnega ravnanja).

V DZ 39/6 uËenci razmiπljajo, kako bi se odzvali, Ëe bi se znaπli v takem ali podobnem poloæaju.

UËence spodbudimo k razmiπljanju o smiselnosti njihovega odziva. Ali bi bil lahko drugaËen?

Naloge v DZ 40/7, 8, 9 so primerne za delo v skupini. Pomembno je, da uËenci za nasilje postanejo obËutljivi, ga opazijo in se zavedajo, da je treba spore reπevati nenasilno, da je vËasih treba reËi NE tudi prijatelju.23 Pri celotnem poglavju je kot metoda dela zelo uporabna igra vlog. V razredu zaigrajte situacijo, ko je bil problem na πoli reπen nasilno (pri tem naj velja pravilo, da je treba paziti na soigralca, da ga ne bi poπkodovali). Druga skupina naj razmiπlja, kako bi spor lahko reπili nenasilno, in naj to tudi zaigra.

UËenci naj loËijo med sporom in nasiljem (spor πe ni nasilje). Bodimo pozorni tudi na psihiËno nasilje, ki ga uËenci pogosto ne uvrπËajo k nasilju. Na primer ubijalske fraze so besede ali povedi, ki poskuπajo osmeπiti, poniæati sogovornika, njegove æelje, cilje, ideje: ≈Pa ti si nor! To lahko naredi samo kreten, kot si ti! Tako govorijo samo debili! ...« Z uËenci razmiπljajmo o namenu takih besed in ustreznejπi obliki.

Pri slovenπËini lahko obravnavate kako literarno delo s tako ali podobno tematiko. Na primer Bode, A. de, Broere, R.: Vsi se spravljajo name, Zaloæba Kres, Ljubljana 1997.

UËenci spoznajo, da pravila obnaπanja prepreËujejo konflikte in varujejo pravice. Taka pravila pa je najbolje oblikovati na demokratiËen naËin.

UËence povabimo k sestavljanju takih pravil in tudi k podpisu (Ëe æelijo). Na prosojnici je prikazana ena od izjav (priredila Marjeta Zabukovec po Elfyn, M.: Roke stran, Druπtvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela, Ljubljana 1997, str. 113).

Medpredmetne povezave Nalogo (DZ 36/3) lahko zdruæimo z matematiko. Nekatere naloge se lahko reπujejo pri slovenπËini kot govorne vaje, opis dogodka, oznaka osebe ... Nadaljevanje Katarininega dnevnika lahko poteka 22 Nekaj zamisli za reπevanje problemov najdemo v knjigi: JuriπiÊ, Branka D.: Zakaj mi to delajo? Zavod RS za πolstvo, Ljubljama 1999, str. 62-—69 in 148—150.

23 UËenci veliko nasilja vidijo na televiziji. Nekaj zamisli o tem ponujata knjiga: Miller, Karen, Otrok v stiski: priroËnik za vzgojitelje, uËitelje, strokovnjake in starπe, ki se sreËujejo z otroki, ki doæivljajo stiske, krize in stres, Educy, Ljubljana 2000, str. 103—106, in knjiga, namenjena uËencem: Erjavec, Karmen, VolËiË, Zala, MoË in nemoË televizije, Rokus 1999, Ljubljana

53

3. NAJINA ©OLA

pri slovenπËini, ravno tako razlaga pregovorov in opis situacije, ki se je reπila v smislu pregovora (DZ 41/8). Celotna tema je uporabna pri razrednih urah in veËdnevnih bivanjih zunaj πole (dnevi dejavnosti).

Literatura - Bode, Ann, de, Broere, Rien, Vsi se spravljajo name, Zaloæba Kres, Ljubljana 1997.

- Elliott, Michele, Da bo vaπ otrok varen, PraktiËni vodnik za pogovor z otroki, Co Libri, Ljubljana 1996.

- Elfyn, Menna, Roke stran, Druπtvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela, Ljubljana 1997.

- Erjavec, Karmen, VolËiË, Zala, MoË in nemoË televizije, Rokus, Ljubljana 1999.

- JuriπiÊ, Branka D., Zakaj mi to delajo? Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1999.

- Miller, Karen, Otrok v stiski: priroËnik za vzgojitelje, uËitelje, strokovnjake in starπe, ki se sreËujejo z otroki, ki doæivljajo stiske, krize in stres, Educy, Ljubljana 2000.

- Sanders, Pete, Ustrahovanje, zbirka Spregovorimo, DZS, Ljubljana 1999.

3.5. ODVISNOST U 37—40 in DZ 43—45 1 πolska ura Namen ure Poglavje opisuje nekatere odvisnosti. UËenec naj bi spoznal, da smo lahko odvisni od razliËnih stvari: zdravil, alkohola, tobaka, droge, ob koncu poglavja pa je predstavljena odvisnost od Ëokolade, hrane (anoreksija, bulimija), televizije in raËunalnika. Ni namen poglavja, da bi uËenca dobro pouËili in posvarili pred razliËnimi odvisnostmi, pomembno je, da se seznani s tem, da odvisniki teæavo ali problem zamenjajo (reπujejo) z odvisnostjo. Pomembno je vedeti, kaj hoËemo, in imeti pozitivno samopodobo (intervju z zasvojencem na str. 40 omenja ravno to). V dnevnem in tedenskem Ëasopisju bodo uËenci o tej tematiki naπli veliko, predvsem pa je pomembno, da o tem razmiπljajo in povedo svoje mnenje.

Pojmi Odvisnost, droga, navade, razvade.

Cilji ü spoznavajo odvisnost od razliËnih legalnih in nelegalnih drog, hrane, raËunalnika, televizije ... ü UËenci spoznavajo naËine prepreËevanja vplivov za Ëlovekovo zdravje πkodljivih snovi. ü UËenci razvijajo odgovoren odnos do zdravega naËina æivljenja in skrb zanj.

Izvedba UËenci o odvisnosti vedo æe veliko, zato lahko njihovo znanje izkoristimo. Ena od metod za zbiranje (ugotavljanje) znanja je hitri kviz ali anketa. UËenci imajo na listkih napisana vpraπanja (lahko imajo vsi enaka vpraπanja ali pa ima vsak svoja), kroæijo po razredu in spraπujejo soπolce in soπolke ter si odgovore zapisujejo. Tako se med njimi ustvarja komunikacija. O zbranih ugotovitvah se pogovorimo in so podlaga za obravnavo poglavja.

Poglavje se zaËne s povedjo: ≈Za zdravljenje bolezni uporablja veËina ljudi zdravila« (U 37). O odvisnosti od zdravil ni niË napisanega, v razredu pa spodbudimo pogovor o tem, kdaj lahko postanemo odvisni od tablet. Najpogosteje ljudje zlorabljajo pomirjevala in uspavala ter zdravila, namenjena lajπanju boleËin. Sicer pa tematika za otroke na tej stopnji ponavadi ni aktualna.

54

3. NAJINA ©OLA

Tudi od alkohola lahko postanemo odvisni.24 Alkoholne pijaËe delimo v dve skupini: ene so destilirane, druge nedestilirane. Destilirane alkoholne pijaËe so razliËna æganja in konjak ali vinjak. Æganje pridobivajo iz razliËnih sort sadja, ki ga zmeljejo in puste, da steËe alkoholno vrenje. Z destilacijo izloËijo alkohol in del vode. Konjak ali vinjak se pridobiva z destilacijo vina. Rum pridobivajo z alkoholnim vrenjem melase (preostanka pri pridobivanju sladkorja iz sladkornega trsa).

Nedestilirani alkoholni pijaËi sta pivo in vino. Pivo pridobivajo iz jeËmena, hmelja, kvasa in vode.

Vino se pridobiva iz grozdja z alkoholnim vrenjem.

Z uËenci se pogovorimo o tem, da alkoholiki vËasih posredno vplivajo na druge (povzroËijo prometne nesreËe, se nasilno obnaπajo ...). UËenci lahko v dnevnem Ëasopisju vsak dan preberejo kak Ëlanek (poroËilo) o tistih, ki so pod vplivom alkohola povzroËili prometno nesreËo oziroma bili nasilni. Tudi pogovor med Katarino in Rokom pripoveduje zgodbo o nasilju alkoholika, zgodbo o Andreji in njenem nasilnem oËetu.

Zgodba je lahko iztoËnica za pogovor in razmiπljanje o moænih reπitvah (na primer kaj bi uËenec/ka, Ëe bi bil/a Andrejin/a prijatelj/ica, naredil/a, da bi pomagal/a Andreji).25 V uËbeniku je kot zanimivost zapisana arabska legenda o odkritju alkohola (z uËenci se pogovorimo o pojmih, na katere veËina naleti prviË: legenda = pripoved, zgodba o nenavadnih pojavih, dogodkih, ljudeh; arabski = prebivalec Arabije, Arabec; zvariti = pripraviti s kuhanjem; destilacija = spreminjanje tekoËine v paro in te nazaj v tekoËino). Ta zgodbica pa je lahko iztoËnica za to, da po drugi strani otroke seznanimo tudi s koristnimi lastnostmi vina in nekaterih drugih alkoholnih pijaË.

V delovnem zvezku sta dve nalogi (DZ 43/1 in 44/2) namenjeni razmiπljanju o tej odvisnosti. Prva je konkretna zgodba, v katero naj se uËenci poskuπajo væiveti in razmiπljati o moænih odzivih v takem poloæaju.

Pomagajo si lahko s koraki, kot jih je naredil Rok pri reπevanju svojega problema (Tinetovo nasilje).

Nalogo lahko uËenci reπujejo v skupini.

Odvisni postanemo tudi od tobaka.26 V uËbeniku na strani 38 je razloæen pojem ≈nikotin«.27 Ponujam πe nekaj dodatnih informacij, ki bi lahko zanimale uËence: Jean Nicot de Villemain je bil francoski poslanik na Portugalskem. Æivel je v 16. stoletju. Jean Nicot je prinesel francoski kraljici Katarini MediËejski tobakov prah, ki so ga uporabljali v ©paniji in na Portugalskem, da bi ozdravil njen glavobol. Kraljica se je po tem poËutila bolje. V Franciji so takrat tobak zaËeli gojiti in kaditi, tako da je tedanje zdravilo kmalu postalo strastna razvada.28 Zanimiva je πe zgodba, kdo je v Evropo prinesel navado kajenja pipe. To je bil angleπki pomorπËak in dræavnik sir Walter Raleigh (16. st.). Bil je najljubπi dvorjan angleπke kraljice Elizabete. VeËkrat je potoval v Severno Ameriko, ustanovil je kolonijo Virginijo in od tam prinesel tobak. Tamkajπnji domaËini so ga kadili v pipi. Ko je njegov sobar zagledal, kako se mu iz ust in nosu kadi dim, ga je hotel pogasiti in ga je polil z vrËkom piva. Kasneje je kajenje pipe postalo moderno.29 V DZ 45/4 se uËenec preizkusi v izdelavi plakata (riπe lahko tudi na risalni list). Plakat je lahko skupinsko delo (pomembno je, da nedvoumno obveπËa o πkodljivosti kajenja). UËence poskuπamo usmeriti v ustvarjalno razmiπljanje (izogibajo naj se stereotipov in zamisli, ki so æe bile uporabljene na plakatih).

24 UËenci bodo morda omenili, da lahko vdihavamo tudi hlapne snovi (lepila, topila). Njihov uËninek je podoben alkoholnemu opoju in je lahko smrtno nevaren.

25 Nekaj zamisli, kako lahko uËitelj pomaga takim otrokom, ponuja knjiga Miller, Karen, Otrok v stiski: priroËnik za vzgojitelje, uËitelje, strokovnjake in starπe, ki se sreËujejo z otroki, ki doæivljajo stiske, krize in stres, Educy, Ljubljana 2000, str. 97—102.

26 Kriπtof Kolumb je 15. 10. 1492 v ladijski dnevnik (bil je na otoku Gvanahani blizu Kube) zapisal: na obali smo sreËevali rdeËekoæce, ki so imeli v rokah nekakπen ogenj in liste ter skozi usta in nos puhali oblake dima. Takrat v Evropi πe nismo poznali tobaka, zato ga je Kolumb prinesel na Portugalsko.

27 VeË o delovanju nikotina na Ëloveπko telo je zapisano v knjigi Kristan, Silvo, Kaditi ali ne kaditi: to je zdaj vpraπanje, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1994, str. 20—24.

28 Prigent, Simone, Simoni, Georges, Velika ilustrirana otroπka enciklopedija, Povej, kdo je to ... »GP Delo, Ljubljana 1986, str. 115.

29 Prigent, Simone, Simoni, Georges, Velika ilustrirana otroπka enciklopedija, Povej, kdo je to ... »GP Delo, Ljubljana 1986, str. 36.

55

3. NAJINA ©OLA

Tobak in alkohol spadata med dovoljene droge.

Obstajajo πe prepovedane droge (marihuana, heroin, LSD, ecstasy ...). Marihuana so posuπeni in zdrobljeni listi, stebla in cvetovi konoplje. Haπiπ pa je smola cveta konoplje. Poznamo πe droge, ki jim reËemo halucinogeni (LSD, DMT, STP, ecstasy ...). Uæivalci imajo moæganske okvare, teæave s spominom, koncentracijo, zmedeno razmiπljajo ... UËenci o drogah veliko sliπijo in berejo, zato uËitelju ni treba ponuditi πe veË informacij, kot jih uËenci najdejo v uËbeniku. UËitelj naj poskuπa s pogovorom med Rokom in oËetom (U 39) ter z intervjujem z zasvojencem (U 40) uËence usmeriti v razmiπljanje o tem, zakaj mladi posegajo po drogah in kako bi lahko zmanjπali πtevilo zasvojencev.

Bodimo pozorni na misel zasvojenca (intervju), ko pravi, da je preizkuπal drogo zaradi obËutka manjvrednosti. Ta misel je lahko podlaga za nadaljnje razmiπljanje oziroma pogovor z uËenci.30 Z uËenci razmiπljajmo πe o drugih odvisnostih (od Ëokolade, zasvojenost s teæo — anoreksija, bulimija, zasvojenost z raËunalniki in s televizijo31). UËenci lahko v dnevnem Ëasopisju poiπËejo Ëlanke, lahko pripravimo okroglo mizo na to temo ... Pomembno je, da o tem razmiπljajo in razpravljajo.

Medpredmetne povezave UËenci lahko svoje zamisli o reπitvi teæave (DZ 43/1) predstavijo z igro vlog tudi pri slovenπËini.

Nalogo (DZ 45/4) je mogoËe zdruæiti z likovnim poukom.

Literatura - Bryan, Jenny, Pogovarjajmo se ..., EWO, Ljubljana 1996.

- Dogπa, Irena, Schmidt, Ignac, Droge? Ne, hvala! Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1997.

- Hudolin, Vladimir, Alkoholizem (PriroËnik za viπje razrede osnovnih πol), SkupπËina RdeËega kriæa Slovenije, Ljubljana 1987.

- Kastelic, Andrej, Zloraba drog, Rokus, Ljubljana 1992.

- Kastelic, Andrej, Mikulan, Marija, Mladostnik in droga: priroËnik za starπe in uËitelje, Domus, Ljubljana 1999.

- Kristan, Silvo, Kaditi ali ne kaditi: to je zdaj vpraπanje, Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1994.

- Miller, Karen, Otrok v stiski: priroËnik za vzgojitelje, uËitelje, strokovnjake in starπe, ki se sreËujejo z otroki, ki doæivljajo stiske, krize in stres, Educy, Ljubljana 2000.

- Moæe, Aleksander, Alkoholizem, Idrija 1994.

- Nolimal, Duπan, Rejc, Vladimira, Pogovori o drogah, Reprostudio S, Ljubljana 1996.

- Prijatelj, Anton, Pijem, torej sem, Dolenjska zaloæba, Novo mesto 1992.

- Æigon, Darko, Mamila, Center marketing international, Ljubljana 1995.

- Erjavec, Karmen, VolËiË, Zala, MoË in nemoË televizije, Rokus, Ljubljana 1999.

- Kapπt, Peter, Vino in zdravje, Erro, Novo mesto 1997.

- NemaniË, Julij, Spoznajmo vino, »ZD KmeËki glas, Ljubljana 1996.

30 Nekaj literature za uËitelja: Bryan, Jenny, Pogovarjajmo se ... EWO, Ljubljana 1996; Dogπa, Irena, Schmidt, Ignac, (1997). Droge? Ne hvala! Zavod RS za πolstvo, Ljubljana 1997; Kastelic, Andrej, Zloraba drog, Rokus, Ljubljana 1992; Kastelic, Andrej, Mikulan, Marija, Mladostnik in droga: priroËnik za starπe in uËitelje, Domus, Ljubljana 1999; Nolimal, Duπan, Rejc, Vladimira, Pogovori o drogah. Reprostudio S, Ljubljana 1996; Æigon, Darko, Mamila, Center marketing int., Ljubljana 1995.

31 O tej tematiki govori tudi knjiga, namenjena uËencem: Erjavec, Karmen, VolËiË, Zala, MoË in nemoË televizije, Rokus, Ljubljana 1999.

56

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA U 41—67 in DZ 47—86 7 πolskih ur UVODNE MISLI Poglavja v uËbeniku in naloge v delovnem zvezku upoπtevajo temeljno naËelo: Ëim pazljiveje prepoznavajmo svoj naËin æivljenja in svoje æivljenjsko okolje — to je pogoj za razumevanje (in spoπtovanje) drugaËe misleËih ljudi, njihovih navad, πeg in naËinov æivljenja na sploπno.

CILJI UËenci znajo opazovati stanovanje (bivaliπËe), v katerem prebivajo (æivijo), in stanovanja svojih sorodnikov in znancev, torej ljudi, s katerimi so pogosto v stiku.

UËenci znajo opazovati razporeditev posameznih prostorov in opremo v njih.

UËenci znajo vrednotiti posamezne prostore z vidika: - razliËnih poklicev, - razliËne starosti stavb in stanovanj, - razliËnih gradbenih materialov, iz katerih so zgrajena stanovanja.

UËenci spoznavajo sestavine naËina æivljenja pri razliËnih druæbenih in poklicnih skupinah iz zornega kota: - kulture prehranjevanja, - delovnega dne v preteklosti in danes, - vsakdanjikov in praznikov, - razliËnih πeg in navad (koledarske πege, pomlad, poletje, jesen in zima), - razliËnih praznikov in pomenov teh praznikov, - odnosov do praznikov, πeg in navad, - bontona nasploh.

KLJU»NE BESEDE Stanovanjski (bivalni) prostor, razporeditev stanovanjskih (bivalnih) prostorov, notranja oprema, prisojna lega, osojna lega, arhitekt, pastirski stan, kmeËka hiπa, ≈hiπa«, stanovanje rudarja (rudarsko stanovanje).

Delovni dan, mlinarska in æagarska druæina, vsakdanjiki in prazniki, delitev dela, pregovori in reki, πege in navade, æivljenjski mejniki (rojstvo, krst, obhajilo, rojstni dan, god, birma, vojaπka zaobljuba, poroka, smrt), koledarske πege in navade, πege in navade ob delu (koline, odprtje razstave, ob koncu razliËnih kmeËkih del in opravil, polaganje temeljnega kamna, trgatev, odhod na planine in vraËanje z njih).

Prehranske navade, naËin prehranjevanja, vsakdanje in prazniËno prehranjevanje, kruhi in pogaËe, praπiË, koline (koljerija, fureæ, furovæ itd.).

Bonton, omika, gostoljubnost.

57

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA

4.1. ÆIVIVA, TOREJ STANUJEVA U 42—46 in DZ 48—50 2 πolski uri A. RAZPOREDITEV STANOVANJSKIH PROSTOROV IN NOTRANJA OPREMA Namen ure Nekatere znanstvene discipline (med njimi zlasti etnologija) raziskujejo bivalno kulturo in bivaliπËa v vseh njihovih razseænostih. Iz mnoæice raziskovanih vsebin smo izbrali nekaj najbolj znanih, ki so primerne za razumevanje obravnavane problematike na tej stopnji otrokovega uËenja in razvoja.

Cilji ü S primeri smo hoteli pokazati izjemno raznovrstnost obravnavanih kulturnih pojavov, zato smo predstavili bivaliπËa in bivalno kulturo treh (str. 43—44) razliËnih poklicnih in druæbenih skupin, pastirja, kmeta in rudarja, nato pa πe razporeditev notranje opreme v Katarinini sobi in v Finægarjevi ≈hiπi«. ü S predstavitvijo razliËnosti in nasprotij bodo uËenci laæe razumeli raznovrstnost æivljenjskih slogov, ki jih æivijo sami, njihove druæine, sorodniki, prijatelji, sosedje, sovaπËani, someπËani, sodræavljani in drugi.

Izvedba S primeri smo hoteli opozoriti na razvojno pot stavbarstva od najpreprostejπih bivaliπË z eno ali dvema bivalnima enotama do tlorisno razvitejπih in prostornejπih stanovanj. To naËelo upoπteva tudi seznanjanje z raznovrstno notranjo opremo, saj se je ta tako kot stavbe spreminjala v Ëasu, prostoru, z druæbenim poloæajem in s poklicem obravnavanih druæin in posameznikov ter seveda tudi po obliki in kakovosti materialov.

Ob nalogah v delovnem zvezku bodo uËenci πe poglobili znanje o razliËni zasnovi stanovanjskih enot (stanovanj, bivaliπË). Seznanili se bodo z razlikami v opremi stanovanj in delovnih prostorov s pohiπtvom, slikami, svetili, z orodjem, s stroji, z raËunalniki in drugim. UËence je treba opozoriti, da vsi prostori nikoli niso imeli in nimajo enake ali vsaj podobne namembnosti (funkcije). O tem naj se prepriËajo doma, ko bodo na primer primerjali notranjo opremo in tlorisno velikost (prostornost) kuhinje, dnevne sobe, svoje sobe in straniπËa.

V delovnem zvezku so vse naloge povezane z æivljenjskim okoljem uËencev. Morda se bodo ponekod pojavile teæave, saj vemo, da vsi uËenci ne æivijo v urejenih druæinskih razmerah in nimajo svojih sob. Ti naj predstavijo prostor, kjer spijo ali se v njem Ëez dan najveË zadræujejo.

Za vse uËence je pri tem poglavju in nalogah najpomembneje, da se z opazovanjem in prenaπanjem svojih ugotovitev v obliki risbe na papir seznanijo z osnovnimi tehnikami (naËini) dokumentiranja stanovanjskih enot (hiπ, stanovanj v blokih) in tudi posameznih prostorov.

V uËbeniku so tlorisi stavb in stanovanja risani v treh razliËnih barvah in zelo shematiËno ponazarjajo, iz Ëesa so stavbe zgrajene. Pastirski stan je lesen, kmeËka hiπa iz osrednje Slovenije je pozidana iz kamna, stanovanje v delavski koloniji je iz opeke. Na podoben naËin naj riπejo tudi tlorise v delovnem zvezku.

58

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA

V uËbeniku sta na straneh 45 in 46 po Kenyersovi metodi narisani (izmiπljena) Katarinina soba in osrednja velika soba, ≈hiπa« iz Finægarjeve rojstne hiπe v DoslovËah. To je na ravni ploskvi prikazan naËin risanja prostora — kubusa — in vse pripadajoËe notranje opreme (naËin risanja je podoben, kot Ëe bi razstavili πkatlo za torto, na primer ZmajËkovega butika). V isti ravnini kot tloris obravnavanega prostora so narisane stene, k eni steni (poljubno) je pripet πe strop. V tlorisu prostora je narisana (naris) vsa oprema, tako kot bi jo videli od zgoraj (ptiËja perspektiva). Stene z opremo in s stavbnim pohiπtvom so risane ≈en face« (v obraz), kot jih vidimo, Ëe stojimo v prostoru; pravokotno na steno (tokrat v leæeËem poloæaju) sta narisana stavbno pohiπtvo (okna, vrata) in vsa oprema, ki stoji ob steni ali visi na njej (stensko okrasje). V tloris prostora bi lahko narisali πe obliko in vrsto tal (smrekove podnice — Ërte; parket — cikcak; tapisom — barve; opeka — ≈ribja kost« ali zamik za polovico dolæine opeke, keramiËne ploπËice — vzorec, kot je dejansko na tleh), vendar to veËinoma opustimo, Ëe je v prostoru veliko opreme in bi s tem risba izgubila preglednost. Strop nariπemo tak, kot je: Ëe je ometan in pobeljen, bo po vsej verjetnost bel, Ëe je lesen, ga nariπemo podobno kot v Finægarjevi ≈hiπi« (vzdolæni trak pomeni nosilni preËni tram, nanj pravokotno narisane vzporedne Ërte pa so deske). Po Kenyersovi metodi je narisan tudi tloris uËilnice na strani 76.

Medpredmetna povezava S primerjavami nalog boste skupaj ugotavljali razliËnosti bivalne kulture uËencev, razlike v njihovi soseski in njihovem kraju. Vi, spoπtovani(na) uËitelj(ica), pa jih pouËite πe o razvejenosti bivalne kulture v drugih slovenskih pokrajinah, Ëe æelite, tudi v tujini. Med drugimi se poglavje dobro navezuje na poglavje 5, Kje sva, kam naj greva (str. 76 v uËbeniku in str. 92—95 v delovnem zvezku), in na poglavje 8, Midva bivava tu, drugi pa drugje, ki je na koncu uËbenika in delovnega zvezka.

Zaradi obseænosti obravnavane problematike smo morali izpustiti veliko primerov bivaliπË in oblik naËinov æivljenja posameznikov, poklicnih in druæbenih skupin. Predlagamo, da uËencem, ki jih to zanima, pomagate poiskati πe dodatne primere.

Literatura »e æelite izvedeti kaj veË o stavbarstvu veËinskega prebivalstva na Slovenskem, vam priporoËamo naπtete knjige.

- Cevc, Tone, Arhitekturno izroËilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, Ljubljana 1984.

- Fister, Peter, Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Ljubljana 1986.

- Ivanπek, France, Enodruæinska hiπa, Ljubljana 1988.

- Po poteh ljudskega stavbarstva Slovenije, Ljubljana 1994.

- Hazler, Vito, Podreti ali obnoviti, Ljubljana 1999.

4.2. VSAKDANJIKI IN PRAZNIKI U 47—60 in DZ 51—65 2 πolski uri Namen ure Tematika v tem vsebinskem sklopu je razdeljena na dve veËji skupini. V prvi je predstavljeno pojmovanje razmerja med delom in poËitkom, prostim Ëasom, v drugi vse tri temeljne skupine πeg in navad, ki urejajo in spremljajo Ëlovekovo æivljenje, ravnanje, medsebojne odnose itd.

59

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA

Izvedba Najprej nekaj temeljnih opozoril in vodil hkrati.

- Pri podajanju snovi in tudi doloËanju uËenËevih obveznosti, povezanih s to tematiko, izhajajte iz uËenËevega domaËega kulturnega okolja.

- Nikakor ne poskuπajte podajati teh vsebin z romantiËnimi ali podobnimi pogledi ter primeri iz kmeËkega okolja. ©ege in navade v mestih so bile vedno drugaËne kot na podeæelju. Temeljno izhodiπËe naj bo torej primarno okolje. Ali Ëe navedemo primer: πolarji v mestu morajo najprej spoznati πege in navade svojega, torej mestnega okolja, potem jih primerjajo s tistimi, ki jih spoznajo na izletu, ob ogledu filma ali diapozitivov, ob obisku sorodnikov na podeæelju itd.

Podobno, vendar v obrnjenem zaporedju spoznavajo vpraπanja πeg in navad uËenci na podeæelju.

- UËenci naj spoznavajo konkretne primere. Odsvetujemo pretirano fotokopiranje iz literature. Prav tako ne priporoËamo pretiravanja z rezanjem motivov iz turistiËnih prospektov in drugih publikacij (npr. koledarjev). UËenci naj veË sami nariπejo, fotografirajo, opiπejo itd. Uporaba slikovnih virov pride v poπtev le za primerjave z drugimi kulturnimi okolji.

Kot uvod v poglavje Vsakdanjiki in prazniki v uËbeniku in delovnem zvezku je zapisan pregovor.

Isti pregovor, vendar na dva naËina. Æe to drobno razliËico lahko odliËno izkoristite in predstavite uËencem, kako bogati smo. Seveda je pregovor odliËna ≈ilustracija« vsega, kar poskuπamo uËencu v nadaljevanju predstaviti v tem delu uËbenika in delovnega zvezka. To je vpraπanje dela, delovnih obveznosti in delitve dela.

UËencu podajamo snov s primeri, slikovnimi in drugimi viri in mu poskuπamo pokazati realno podobo in razumevanje dela v okvirih Ëasa. Vrednotenje posameznega preteklega pojava z oËmi naπega Ëasa hitro privede do romantiËnih in nostalgiËnih sodb ali pretiravanj o Ëezmernem trpljenju ljudi, ki πe niso imeli gospodinjskih strojev, traktorjev ipd.

Pri tematiki spet izhajamo iz otrokovega neposrednega okolja, torej iz njegove druæine. Pri tem v delovnem zvezku postavljamo njega samega v srediπËe kvantitativnega vrednotenja posameznih kulturnih pojavov. Za primerjave o preteklih oblikah delovnega dne naj uËenci povpraπajo svoje starejπe sorodnike (npr. stare starπe). Pri tem naj opozorimo, da se je njihova æivljenjska doba precej podaljπala. Danaπnji babice in dedki so lahko stari æe manj kot 40 let. Torej bodo spraπevali o preteklih oblikah, ki izvirajo iz Ëasov po drugi svetovni vojni. Za vsa starejπa obdobja je uËitelju na voljo dovolj literature, da pripravi ustrezne πe starejπe primere. Nikakor ne poskuπajte podajati razliËnih stereotipnih modelov, kakrπne, æal, ponuja tudi nekatera v naπih πolah razπirjena ljubiteljska literatura.

Zbrane podatke o delu in poËitku (prostem Ëasu) vnaπa uËenec v preglednice, ki so razdeljene po letnih Ëasih. Navajamo ga tudi k ≈analizi« zbranega gradiva. Prav ob tej πele vzpostavi realno podobo in primerjave med svojim svetom in svetom starejπih sorodnikov.

Primerjave delovnega dne danaπnje, torej uËenËeve druæine in izbrane druæine v preteklosti so lahko zares vabljiva naloga, v vsebinskem in tudi likovno-predstavitvenem smislu. Tako primerjalno analizo prikazuje uËbenik na straneh 48 in 49.

Tudi tematiko delitve dela lahko odliËno poveæemo z razmerami v uËenËevem neposrednem kulturnem, domaËem okolju. Bodisi na podeæelju ali v mestih. ObiπËimo na primer mehaniËno ali vulkanizersko delavnico in poglejmo, kako poteka delo. Za primerjavo navedimo primere iz preteklosti, kjer je bila delitev dela πe izrazitejπa in povezana zlasti z nekaterimi rokodelstvi. Na primer suhorobarske panoge, ki pomenijo sam vrh delitve dela na Slovenskem, pa delo v gozdovih, paπa æivine na planinah (npr. pisatelj Finægar slikovito opisuje svoje mladostne spomine in razne ≈funkcije«, ki so jih imeli posamezniki na planini), delo v mlinu ali na æagi, dela v zidarstvu in tesarstvu itd.

60

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA

Glede na vedno veËjo odtujenost starπev od otrok zaradi vedno veË delovnih obveznosti in teænje po zasluæku (pa tudi drugih vzrokov) predlagamo, da posvetite nekaj pozornosti komentiranju pregovora Kjer se dela vse nedelje, tam se sreËa mimo pelje! (U 51). V tem delu naj bi otrok spoznal tudi pravo razseænost pomena poËitnic, saj jih πe vedno po veËini razume kot ≈beæanje od πole«, torej od obveznosti. In konec koncev: poËitnice so primerno porazdeljene, tako kot poËitek, razliËne vrste dela, delovnih opravil, razdeljenih med veË druæinskih Ëlanov, delovne skupine ali na posameznika.

Pomembna novost uËnega naËrta je prav gotovo strokovno ustrezno utemeljena snov o vsakdanjikih in praznikih ter z njimi povezanih πegah in navadah. Tematika je razdeljena v tri temeljne skupine, in sicer: 1. πege in navade ob æivljenjskih mejnikih in druæinskih praznikih, 2. koledarske ali letne πege in navade (t. i. prazniËno leto), 3. πege in navade ob delu.

Glede na dosedanje izkuπnje, zlasti πe v naπi πoli, æelimo opozoriti na temeljno dejstvo, da se tudi πege in navade v zgodovinskem razvoju stalno spreminjajo. Razlikujejo se ne le po formalnih, Ëasovno zaznamovanih sestavinah, ampak prav tako po druæbeni pripadnosti njihovih nosilcev in glede na prostorsko (geografsko) razπirjenost. Tudi πege in navade spremljajo stalne spremembe.

Veliko napak naredimo, Ëe otrokom govorimo o nekakπnih stereotipnih modelih oziroma nespremenljivkah s trdno postavljenim notranjim ustrojem. To vodi v nemogoËa posploπevanja (npr. kakπen je ≈pravi« korant s Ptujskega polja, kako poteka ≈prava« poroka itn.).

Literatura Kot pomoË pri tej snovi predlagamo veË temeljnih del.

- Kuret, Niko, PrazniËno leto Slovencev 1—2, Ljubljana 1989. /Temeljno delo o dediπËini naπih πeg in navad, kar pojasnjuje æe podnaslov ≈Starosvetne πege ...«. Ta termin se danes ne uporablja veË ravno zaradi zgodovinske ohlapnosti. Opozoriti kaæe πe na neustreznost slikovnega gradiva v tej knjigi za potrebe pouka. Uporabno je le ob primerni kritiËnosti./ - Ovsec, Damjan, Velika knjiga o praznikih — Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Ljubljana 1992. /Kot pove æe naslov, je delo uporabno predvsem zaradi primerjav s svetom in namenjeno predvsem uËiteljem./ - Bogataj, Janez, Smo kaj πegavi?, Ljubljana 1998. /Knjiga je bila napisana predvsem za potrebe πole, saj na kratko, zgoπËeno predstavlja razmerja med dediπËino in sodobnostjo. Navaja tudi temeljno literaturo in prinaπa fotografsko gradivo, ki je lahko vzorec za slikovno predstavljanje tematike πeg in navad./ - Rozman, France, Melik, Vasilij, Repe, Boæo, Zastave vihrajo. Spominski dnevi in praznovanja na Slovenskem od sredine 19. stoletja do danes, Ljubljana 1999.

Tretja knjiga je s prvim poglavjem pomoË uËitelju pri predstavljanju pomenov in razlikovanja terminov, kot so πega, navada, obiËaj, ritual, obredje, ceremonija. Pravilno razumevanje razlike med πego in navado uËenci pokaæejo z reπitvami nalog v delovnem zvezku (str. 59, 60).

A. ©EGE IN NAVADE OB ÆIVLJENJSKIH MEJNIKIH, DRUÆINSKIH PRAZNIKIH ©ege in navade ob æivljenjskih mejnikih, druæinskih praznikih so temeljita razπiritev nekdanjega pojmovanja t. i. ≈treh temeljnih mejnikov v Ëlovekovem æivljenju«, rojstva, poroke in smrti.

Razπirjamo jih z nekaterimi drugimi pomembnimi mejniki v æivljenju in osebnimi ali (in) druæinskimi prazniki, ki so lahko del naπe dediπËine, verskega æivljenja ali osebnega praznovanja. To so, poleg

61

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA

rojstva, poroke in smrti, πe krst, obhajilo, birma, rojstni dan, god, vojaπka zaobljuba in sreËanje z Abrahamom. Navedeni so le temeljni, saj z njimi seznama πe ni konec (npr. konec πole, matura, diploma, obletnica poroke ...). PriporoËamo, da upoπtevate vso pestrost in vse posebnosti, ki jih posamezni otroci v razredu prinaπajo iz svojih kulturnih oziroma druæinskih (tudi nacionalnih, verskih, zemljepisnih) okolij.

B. KOLEDARSKE ©EGE IN NAVADE Koledarske πege in navade smo razdelili na πtiri letne Ëase in med t. i. dediπËino πeg in navad vkljuËili tudi tiste, ki se πele oblikujejo v ritualno zasnovo. Pri tem mislimo predvsem na dræavne praznike, na praznike, ki naj bi bili veliko bolj sestavina t. i. dræavljanske vzgoje (npr. dan dræavnosti). Nekaj pozornosti bo treba posvetiti tudi uËencem, katerih prazniËni koledar se razlikuje od navedenega v uËbeniku. Pri tem opozorite na sprejemanje drugaËnosti, kulturnih razliËnosti (npr. pri muslimanih, pravoslavnih itd.).

Temeljne znaËilnosti praznovanj pri posameznih narodih, verstvih so zbrane v preglednih publikacijah in enciklopedijah. PriporoËamo kot pomoË: - Ljudstva sveta 1—6, Mladinska knjiga, Ljubljana 1979—1980, - Rode, Franc, Knjiga o verstvih, Celje 1977.

Ena od πtevilnih uporabnih moænosti za spoznavanje koledarskih πeg in navad je izdelovanje razrednega prazniËnega koledarja. Torej je to snov, ki jo lahko spoznavamo vse πolsko leto in zapolnjujemo posamezno koledarsko shemo s slikami, podatki in podobnim. Tako lahko nastaja dober pregled πeg in navad v domaËem kraju. Ponovno æelimo opozoriti, da v to tematiko nikakor ne smete vkljuËevati le starih πeg in navad, t. i. zgodovinskega spomina ali dediπËine, ampak tudi vse, kar novega nastaja in je plod sodobnega naËina æivljenja v domaËem kraju.

C. ©EGE IN NAVADE OB DELU Zadnja vsebina v sklopu πeg in navad so πege in navade ob delu. Z izbiro slik v uËbeniku smo æe opozorili na veliko pestrost (tipoloπko, Ëasovno, vsebinsko, zemljepisno, druæbeno) te skupine πeg in navad, ki so sestavina πtevilnih del in opravil. Vidimo, da tudi v sodobnosti πe vedno (ali vedno bolj) spremljajo posamezna dela ritualnosti, ki pa niso zgolj povrπinske narave in nimajo le znaËilnosti neke obvezne sestavine. Z nalogami v delovnem zvezku — te seveda lahko ustrezno prilagodite posebnim razmeram v domaËem kraju ali pokrajini, druæinskim ali druæbenim razmeram pri posameznih uËencih — smo æeleli otroku odkriti razmerje med dediπËino in sodobnimi oblikami. Te lahko nastajajo kot kontinuiteta prejπnjih, starejπih, lahko pa so plod povsem sodobnih razmer in ustvarjalnosti ljudi. Otroka navajamo tudi k pozornejπemu ≈branju« starih fotografij. Iz opazovanja in pogovora z domaËimi, sorodniki, sokrajani lahko izluπËi zgodbo posamezne fotografije.

62

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA

4.3. »LOVEK JE, KAR JÉ U 61—68 in DZ 66—86 3 πolske ure A. PREHRANJEVANJE POKAÆE DRUÆBENE RAZLIKE Namen ure ©e eni sestavini kulture in vsakdanjega naËina æivljenja smo posvetili razmeroma veliko pozornosti.

To je kultura prehranjevanja, hrane ali kulinariËna kultura. Njen del so tudi vino in druge alkoholne in brezalkoholne pijaËe, na prvem mestu voda. Tako kot vse sestavine kulture in vsakdanjega naËina æivljenja se je tudi prehranjevanje vedno spreminjalo in odliËno odslikavalo æivljenje posameznikov, druæin, skupin, narodov ... To se navezuje na pregovor v naslovu: »lovek je, kar jé!

Cilji Vzrokov za uvrstitev te tematike v uËni naËrt je bilo veË. ü Ne le v naπi πoli, ampak tudi sicer je vpraπanje dediπËine kulture prehranjevanja povezano z izrazitimi stereotipi in romantiko, ki jih poleg razliËnih ljubiteljev, kuharskih mojstrov in drugih pogosto izraæajo celo nekateri strokovnjaki. Priseganje na najstarejπe jedi, tipiËne jedi, govorjenje o narodnih jedeh in podobnem je popolnoma neresno poËetje. Podobno je z oznako ≈domaËe« jedi, saj je vsestransko sporna. ü Naslednji vzrok je povezan prav z mladino in njenim sprejemanjem agresije razvitega sveta na tem podroËju; to presega spoznavanje in predvsem sprejemanje vsega, kar naj bi bilo doloËljivka naπe kulinariËne prepoznavnosti. Prav je, da poznamo pice, hamburgerje, da se nasitimo pri Kitajcih ... Ni pa prav, da smo zmoæni le tega. Lastne kulinariËne posebnosti bo treba zato ponovno odkriti in jih spoznati.

Izvedba Za kulinariËne vsebine so primerne najrazliËnejπe oblike raziskovalnih delavnic za otroke. OdloËite se lahko tudi za zbiranje jedi, ki v doglednem Ëasu ≈rodijo« kuharsko knjigo domaËega kraja.

Menimo, da ni treba posebej poudarjati, kako odliËna povezanost πole in starπev bi se na tak naËin ustvarila. Pri tem nas seveda ne smejo zanimati le t. i. stare jedi, ampak tudi vse, kar v sodobnosti sooblikuje podobo naËina prehranjevanja v domaËem kraju ali pokrajini.

KulinariËni zemljevid Slovenije s kruhi in pogaËami v uËbeniku na streh 64 in 65 navaja le nekaj primerov, saj nam vsega bogastva, dediπËinskega in sodobnega, ni uspelo strniti ob zemljevid.

Razumeti ga morate kot spodbudo, da na podoben naËin naredite zemljevid znaËilnih jedi v vaπem okolju. Ob ogledu zemljevida bodo otroci spoznavali bogastvo njim tujih slovenskih okolij in se bo tako, upamo, prebudila njihova kulinariËna zvedavost.

PriporoËamo πe veliki kulinariËni zemljevid Slovenije, ki ga je zaloæba Rokus izdala kot uËni pripomoËek in kot prvi tovrstni slovenski kulinariËni zemljevid.

Literatura Literature o tej temi je veliko. Æal je nekoliko manj del, ki so zares uporabna za πolo in ne ponavljajo razliËnih dvomljivih razlag. Navajamo nekatera pomembnejπa dela.

- Bogataj, Janez, Sto sreËanj z dediπËino na Slovenskem, Ljubljana 1992.

- RenËelj, Stanko, Prajner, Marija, Bogataj, Janez, Kruh na Slovenskem, Ljubljana 1993.

- RenËelj, Stanko, Perko, Bogdan, Bogataj, Janez, Siri nekdaj in zdaj, Ljubljana 1995.

- (Ur.) Pokorn, Draæigost, Hitra hrana, Ljubljana 1997.

- Bogataj, Janez, Mleko, Ljubljana 1999.

63

4. NAJINI IN NA©I NA»INI ÆIVLJENJA

-

Bogataj, Janez, Naπe gostilne, Ljubljana 1997.

Jezernik, Boæidar, Kava, Ljubljana 1999.

Reja, Magda, Sirk, Tatjana, Briπka kuhinja, Ljubljana 1997.

Guπtin Grilanc, Vesna, Je veË dnevou ku klobas, Trst 1997.

RenËelj, Stanko, Kraπka kuhinja, Ljubljana 1999.

Fras, Marija, Prleπka kuhinja, Ljubljana 1999.

Zadravec, Joæe, ZnaËilnosti ljudske prehrane v Prekmurju, Murska Sobota 1998.

Khalil, Ksenija, Nerajska hrana, »rnomelj 1999.

Apicij, Umetnost kuhanja, Ljubljana 1996.

RenËelj, Stanko, Suhe mesnine — narodne posebnosti, Ljubljana 1990.

Hafner, Pavle, Ta dobra stara kuha, Ljubljana 1982.

Kapπ, Peter, Vino in zdravje, Novo mesto 1997.

PlesniËar - Gec, Ljudmila, Kuhar, Boris, Emona in rimska kuhinja, Ljubljana 1996. ©trukelj, Janez, ©truklji za vsak okus, Ljubljana 2000.

Dular, Andrej, Pij, kume moj dragi!, Novo mesto 1994.

Godina Golija, Maja, Prehrana v Mariboru, Maribor 1998.

NemaniË, Julij, Spoznajmo vino, Ljubljana 1996.

Kuhinja Slovenije, Mojstrovine nove kuharske umetnosti, Ljubljana 2000.

B. ODNOS DO HRANE, BONTON IN OMIKA Namen ure Vsebinski sklop Najini in naπi naËini æivljenja konËuje tematika Odnos do hrane, bonton in omika.

Glede na stalno aktualnost in problematiËnost teh vpraπanj namenjamo veË prostora nalogam v delovnem zvezku kot predstavitvi snovi v uËbeniku. Povezane so z nekaterimi najpogostejπimi vedenjskimi oblikami in sploπno kulturno ravnjo uËencev posameznikov in okolij, v katerih æivijo.

Tudi tu opozarjamo na nekatere stereotipe, na primer v zvezi z izkazovanjem gostoljubnosti s kruhom in soljo, saj je to ritual, prevzet iz rusko-srbskega pravoslavja.

Izvedba Pestrost najrazliËnejπih odzivov, vedenjskih obrazcev in odnosov med ljudmi je tolikπna, da boste lahko posamezne primere odliËno predstavili ≈v æivo« z igranjem vlog, s fotografiranjem in z drugimi naËini.

64

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA U 69—84 in DZ 87—102 9 πolskih ur + 2 (nerazporejeni) uri UVODNE MISLI Za mladega Ëloveka je zelo pomembno, da se zna orientirati v domaËi pokrajini. Poznavanje strani neba je nujno za vse oblike dela na terenu.

Pri spoznavanju osnov orientacije naj ima otrok veË uËiteljev, pogoj je le, da so tudi sami dovolj spretni pri orientaciji. V πoli in njeni okolici ga bodo uËili uËitelji, doma mu morajo pomagati starπi, starejπi bratje ali sestre, lahko pa tudi drugi sorodniki.

Pri spoznavanju strani neba moramo delati s kompasom, saj bo otrok tako postal samozavestnejπi.

Ker imajo le redki otroci moænost, da delajo s kompasom doma, ga morajo vsekakor uporabljati v πoli. Pa ne, da ga samo vidijo v razredu, z njim naj tudi delajo na πolskem dvoriπËu oziroma v okolici πole. Pomembni so πe drugi naËini orientacije v pokrajini, saj imamo v vsakdanjem æivljenju kompas le redko s sabo. Ti naËini niso Ëisto natanËni, zadoπËajo pa za naπe potrebe. Z otroki moramo Ëim veË vaditi, da znajo poiskati glavne strani neba vsaj glede na poloæaj sonca in sence ter z uro s kazalci.

Pri spoznavanju domaËe pokrajine in orientacije v njej so zelo pomembni zemljevidi ali karte.

Zemljevid je kot odprta knjiga za tistega, ki ga zna uporabljati. Otroci morajo zemljevid spoznavati postopno. Temelj vsega je tloris, zato naj otroci veliko vadijo risanje tlorisov, da bodo laæe in bolje razumeli namen in uporabnost zemljevidov.

Orientacija in delo z zemljevidom sta tesno povezana, zato izkoristimo vsak trenutek in dajmo otrokom moænost, da zemljevid uporabljajo. »e je le mogoËe, naj stvari poiπËejo na naËrtu ali zemljevidu, saj bo tako njihovo pomnjenje veËje.

Na koncu uvodnih misli vas æelim opozoriti na πe en zelo pomemben dejavnik tega uËnega sklopa, to je opazovanje. Z dobrim in pozornim opazovanjem se lahko uËenci veliko nauËijo, uËitelj pa je tisti, ki usmerja njihovo pozornost. Ker vsi uËenci ne znajo enako dobro opazovati, jih je treba pred delom opozoriti, kaj naj opazujejo, kako naj opazujejo in na kaj morajo biti πe posebej pozorni.

CILJI UËenci znajo: ü doloËiti glavne strani neba (s soncem ali senco, z uro ali s kompasom ...), ü s pomoËjo mreæe na karti doloËati lego, ü poiskati na naËrtu uËilnice, πole, πolske okolice skriti predmet ..., ü prepoznati vzorec (logiko) razporeditve prostorov v πoli, ü doloËiti lego in pomen posameznih πolskih prostorov in njihovo medsebojno povezanost, ü opredeliti svojo vlogo pri skrbi za prostore in objekte, ü ovrednotiti ureditev πolskega dvoriπËa z vidika razliËnih potreb uËencev razliËnih starosti.

65

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA

NEKATERA SPLO©NA NAVODILA ZA UPORABO U»BENIKA IN DELOVNEGA ZVEZKA UËbenik in delovni zvezek sta med seboj tesno povezana.

Uvodna zgodbica pri skoraj vsaki uËni enoti je namenjena motivaciji uËencev, hkrati je tudi kazalec za tisto, kar se bo obravnavalo. Poudarek je tudi na branju, saj otroci premalo berejo. Risbe, ki sledijo uvodni zgodbici, in vpraπanja, ki se nanjo navezujejo, naj bi πe poveËali zanimanje otrok za vsebine, ki jih boste pri posamezni uri obravnavali.

Vpraπanja za utrjevanje najdete pri veËini uËnih enot, drugaËe je to tudi naloga vaj v delovnem zvezku. Nekatere naloge v njem so zahtevnejπe in so namenjene uËencem, ki æelijo narediti veË in tako πe obogatiti svoje znanje.

Veliko naj bi bilo izkustvenega uËenja, zato je uËence treba peljati iz razreda, da vidijo vso πolo in njeno okolico, da se orientirajo v pokrajini, da na terenu opazujejo in riπejo.

KLJU»NE BESEDE Pokrajina, orientacija, strani neba, kompas, magnetna igla, sonce, senca, tloris, letalska fotografija, naËrt, zemljevid ali karta, dogovorjeni znaki, legenda, skica, mreæa.

5.1. KAKO SE ZNAJDEVA V POKRAJINI U 70—75 in DZ 88—91 2 πolski uri + 1 (nerazporejena) ura A. V POKRAJINI SE NAJLAÆE ORIENTIRAMO S KOMPASOM Dva uËenca (deËek in deklica) naj prebereta uvodno zgodbico (dialog). V nadaljevanju se pogovorite o poznavanju domaËega okolja, o orientaciji v naravi (poznavanje strani neba) in o razliËnih oblikah orientacije v vsakdanjem æivljenju. V pomoË naj vam bo slikovno gradivo v uËbeniku na strani 70.

Skozi pogovor ugotovite, kako se uËenci orientirajo v domaËem okolju, kako najdejo pot nazaj domov, ko kam gredo.

Pogovorite se tudi o tem, kako so se ljudje orientirali v preteklosti.

Strani neba najlaæe poiπËemo s kompasom. Pokaæite jim kompas. Razloæite jim glavne znaËilnosti kompasa.

Vsak uËenec naj kompas prime v roke, obraËa naj ga, da vidi, kako se odziva magnetna igla.

Ker je magnetna igla tista, ki omogoËa orientacijo s kompasom, lahko z uËenci naredite poskus s πivanko (iglo). Navodila najdete v knjiæicah AstronomËek TonËek in Orientacija.

Ko so si ogledali kompas in videli, da se magnetna igla vedno obrne v smer S—J, jih opozorite na pravilno orientacijo s kompasom. Treba jim bo tudi razloæiti tuje kratice za strani neba.

Da znanje utrdijo, reπijo 1. nalogo v delovnem zvezku.

V razredu naj uËenci vadijo orientacijo s kompasom. V dogovoru z vami naj naredijo napise za strani neba in jih pravilno prilepijo na stene.

Da bodo znanje πe bolj utrdili, reπijo 2. nalogo v delovnem zvezku.

Orientacija s kompasom v pokrajini (v okolici πole).

66

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA

Izberite mesto, od koder je dober razgled. UËenci naj delajo v dvojicah ali manjπih skupinah (po trije ali πtirje skupaj). Najprej ponovite, kako poteka pravilna orientacija s kompasom. V nadaljevanju uËenci poiπËejo strani neba in pri vsaki smeri ugotovijo, kaj tam vidijo.

S sabo imajo delovni zvezek in reπujejo prvi del 3. naloge (zapiπejo strani neba, dobro opazujejo in riπejo ali piπejo — tisto, kar zahteva naloga).

Opozorite jih, da bodo drugi del 3. naloge delali doma. Potek dela je enak kot v okolici πole. »e ni moænosti uporabe kompasa, naj si pomagajo z uro s kazalci, da doloËijo strani neba. V tem primeru bodo nalogo reπili kasneje.

B. DRUGI NA»INI ORIENTACIJE V POKRAJINI UËenci preberejo uvodno zgodbico (Izlet) in si dobro ogledajo risbe.

Pogovor z uËenci o zgodbici in risbah s poudarkom na pojmih, ki so pomembni za orientacijo: sonce, senca, ura s kazalci.

Z uËenci lahko hitro pridete do ugotovitve, da poznamo veË enostavnih naËinov orientacije v pokrajini.

UËence usmerite na risbe v uËbeniku (str. 74). Dobro naj si ogledajo vse tri risbe, ki so povezane z doloËanjem strani neba. Nekateri uËenci bodo æe z opazovanjem risb ugotovili, kje so posamezne strani neba. Pokaæejo naj jih tudi v razredu.

Delo poteka na πolskem dvoriπËu v sonËnem vremenu. Izberite si zadnjo πolsko uro (ko je ura poldne ali blizu poldneva). UËenci naj opazujejo, kam padajo njihove sence, sence dreves in zgradb (lahko zapiËite tudi palico). Obrnite se v isto smer, kot pada senca, in doloËite strani neba. Naredite πe preizkus z roËno uro s kazalci.

Med glavnimi stranmi neba so stranske. Pri orientaciji na πolskem dvoriπËu poiπËite tudi te (3. naloga v delovnem zvezku).

UËencem dajte jasna navodila za naloge v delovnem zvezku, ki jih bodo naredili doma.

Opozorite jih na temeljito opazovanje. V povezavi z 2. nalogo jih opozorite, da morajo dobro opazovati vsaj trikrat na dan (zjutraj, potem ko je sonce æe na nebu, opoldne in preden sonce zaide).

Pri 1. nalogi naj naredijo preizkus ob uri, ki je navedena, saj bodo le tako lahko dobro reπili nalogo. »etrta naloga je namenjena boljπim uËencem. S tistimi, ki jo bodo reπevali, se dobro pogovorite o njeni izvedbi.

5.2. TLORIS U 76—77 in DZ 92 2 πolski uri Preden boste obravnavali uËno enoto Tloris, naj uËenci doma s kake viπje toËke opazujejo stvari in dogajanje pod sabo. Lahko pa to opazovanje izpeljete tudi v πoli v uvodnem delu ure. Navodila za opazovanje so na strani 76 v uËbeniku.

67

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA

UËenci preberejo uvodno zgodbico Pogled od zgoraj. Svoj pogled od zgoraj primerjajo s Katarininim. Pogovorite se o njihovem pogledu od zgoraj in o ugotovitvah.

UËenci preæivijo precej Ëasa v uËilnici, zato je tudi nanjo zanimiv pogled od zgoraj.

Pogovorite se o pojmu tloris na primeru tlorisa uËilnice (U 76). Pri tem se osredotoËite na osrednji prostor in poiπËite vse predmete v uËilnici. UËence opozorite na temeljito opazovanje. ©e temeljitejπe opazovanje je potrebno pri letalski fotografiji naselja. Pojasnite jim, kako nastane taka fotografija in za kaj se uporablja.

Pogovorite se z njimi, kaj vse opazijo na tej fotografiji. Ker njihovo opazovanje verjetno πe ni dovolj temeljito, jih opozorite na posamezne stvari. Njihovo pozornost usmerite na stavbe, ceste, polja in travnike, gozd, reko. »e imajo otroci slabπe predstave, je dobro, da jim uËitelj tisto, kar je vidno na fotografiji, preslika na tablo in tudi ustrezno pobarva ter razloæi.

Risanje tlorisa uËilnice!

Navodila za risanje so v delovnem zvezku, vendar boste morali uËencem, ki imajo slabπe prostorske predstave, pomagati in jim nekatere stvari tudi pokazati, da se bodo sploh znali lotiti dela.

Pomagajo naj si s tlorisom uËilnice (osrednji prostor) v uËbeniku.

Vsak dobro narejen izdelek nagradite, da bo to spodbuda za vse nadaljnje risanje, ki jih πe Ëaka.

5.3. NA»RTI IN NJIHOVA UPORABNOST U 78—81 in DZ 93—99 3 πolske ure + 1 (nerazporejena) ura A. NA»RT ©OLE VeËina otrok je zelo iznajdljiva, zelo hitro spoznajo πolo in njene prostore in s poznavanjem πole navadno nimajo teæav. Verjetno pa vsak na zaËetku obËuti nekoliko strahu, kaj bo, Ëe se ne bo znaπel v tej ogromni stavbi, ki ji reËemo πola.

Preberejo naj uvodno zgodbo, pogovorite se o njihovem poznavanju πole in πolskih prostorov. Na manjπih πolah verjetno ne bodo imeli teæav s poznavanjem vse πole.

Povpraπajte jih, kako je bilo na zaËetku 1. razreda. Verjetno bo sedaj, v 4. razredu, veliko junakov.

Vpraπajte jih tudi, kako bi se znaπli na kaki drugi πoli, Ëe bi morali poiskati vrstnike v 4. razredu.

Skupaj z uËenci si oglejte preprost naËrt πole. »e je vaπa πola velika, se omejite na tisti del naËrta, kjer se uËenci preteæno zadræujejo. Upam, da ne boste imeli teæav pri ≈nabavi« naËrta πolske zgradbe. »e æe ne visi kje blizu vhoda, je prava oseba za reπitev teæav ravnatelj. Ker naËrt πole ni strogo zaupen dokument, ga boste lahko kopirali, da bo imel vsak uËenec svojega.

Pri delu z njim je zelo pomembna dobra orientacija. Na naËrtu oznaËite strani neba in uËenci naj ga glede na strani neba (v razredu imate oznaËene) tudi poloæijo na svoje klopi. PoiπËejo naj mesto, kjer so (uËilnico), in vse nadaljnje raziskovanje bo veliko laæje.

Ko ste si dobro ogledali naËrt, naj uËenci v pogovoru odgovorijo na vpraπanja, zapisana v uËbeniku.

Nekaj vpraπanj jim lahko postavite tudi sami, saj svojo πolo najbolje poznate.

Da bodo uËenci znanje o πolskih prostorih in naËrtu πole πe utrdili (gre za prostorske predstave), naj si ogledajo okolico svoje uËilnice in jo primerjajo z naËrtom.

68

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA

Ob pomoËi naËrta πole naj uËenci reπijo 1. in 2. nalogo v delovnem zvezku. Vsa navodila za uspeπno delo so napisana v njem.

B. UREJENOST ©OLE IN NJENE OKOLICE UËenci imajo svoje æelje glede ureditve uËilnice. V uËbeniku (str. 79) naj preberejo, kakπni uËilnici si æelita Rok in Katarina.

Z uËenci se pogovorite o njihovih æeljah glede ureditve uËilnice. Pogovor naj poteka v tej smeri, da uËenci lahko pretehtajo, kaj so æelje in kaj je mogoËe spremeniti (katere æelje je mogoËe upoπtevati).

Oglejte si okolico πole (πolsko dvoriπËe), njeno urejenost in opremljenost. Pri ogledu se pogovorite o tem, kaj jim je vπeË in kaj bi spremenili, pa tudi o njihovih doæivetjih na πolskem dvoriπËu.

UËenci naj svoja razmiπljanja (æelje) o urejenosti πole in πolskega dvoriπËa zapiπejo. Temu je namenjena 3. naloga v delovnem zvezku (str. 94 in 95). Pri iskanju reπitev za lepπo podobo πole in njene okolice naj uËenci napiπejo konkretne predloge z reπitvami, ne le æelje.

UËenci naj pri ogledu in v pogovoru tudi sami zaËutijo odgovornost za lepo urejeno uËilnico, πolo in njeno okolico. Pogovorite se πe o tem, kako lahko sami prispevajo k lepπi podobi πole in njene okolice.

C. NA»RT KRAJA UËenci naj si v uËbeniku dobro ogledajo preprost naËrt dela kraja in legendo ob strani, da bodo vedeli, kaj naËrt prikazuje. V uvodu jim pojasnite, da teËe skozi naselje reka, da imajo park, pokopaliπËe, cerkev, nekaj trgovin, πportno igriπËe zraven πole. Skozi kraj potekata pomembna cesta in æeleznica. V okolici so kmetijska zemljiπËa.

V nadaljevanju preberejo zgodbico Ogled domaËega kraja in po branju poiπËejo in povedo, ali je v kraju, ki je prikazan na naËrtu, kaka zanimivost.

Opazovanje naËrta domaËega kraja ali veËjega naselja v bliæini (Ëe je to mogoËe).

UËenci opazujejo tudi naËrt Kranja in letalski posnetek Kranja (U 81). Na naËrtu in letalski fotografiji poiπËejo podobnosti. Brez teæav lahko najdejo reki, glavne ceste, stari del mesta in πe kaj. Spomnite jih na uporabnost letalskih fotografij.

UËencem pojasnite, da so na naËrtu stvari (zgradbe, ceste, reke ...) prikazane z dogovorjenimi znaki. Razloæite jim, zakaj je tako. Povejte jim, da si moramo najprej dobro ogledati legendo (razlago dogovorjenih znakov), da bomo vedeli, kaj je na naËrtu prikazano.

NaËrti naselij so zelo uporabni. »e jih uporabljamo, pa moramo vedeti, kje na naËrtu so posamezne strani neba. Razloæite jim, kje so posamezne strani neba na naËrtu. Pri tem jih spomnite na orientacijo v naravi (kako se postavimo).

Da bodo znanje utrdili, naj naredijo 2. nalogo v delovnem zvezku.

Ugotavljanje znaËilnosti kraja (Velenja) ob naËrtu in fotografiji (DZ 96/1).

Najprej naj si dobro ogledajo legendo (dogovorjene znake) v uËbeniku na strani 81, nato pa πe sam naËrt Velenja v delovnem zvezku. Ob pomoËi vpraπanj naj raziskujejo del Velenja, ki je na naËrtu

69

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA

prikazan. Sposobnejπim lahko postavite dodatna vpraπanja. Predlagam delo v dvojicah, saj dva para oËi vidita veË in medsebojna pomoË bo dobrodoπla.

Pri delu je potrebno temeljito branje in opazovanje. Opozoril bi vas le na prvo vpraπanje na strani 97. Ko je fotograf posnel fotografijo, je bil obrnjen proti severu (treba je napisati stran neba). Z dobrim opazovanjem naËrta ter s primerjavo fotografije in naËrta tega ni teæko ugotoviti.

Vpraπajte uËence, ali bi bili sposobni sami narisati preprost naËrt okolice πole. Pojasnite jim, da si boste med naslednjo uro druæbe okolico πole ogledali in da bodo dobili vsa potrebna navodila.

Sledijo navodila uËencem o ogledu domaËega naselja v okolici πole in navodila za risanje naËrta.

Upoπtevajte navodila, ki so zapisana v DZ 97/3.

Ker ima vsako naselje nekaj posebnosti, dodajte svoja navodila, vezana na te posebnosti.

Delo na terenu (v okolici πole).

Dobro opazovanje in skiciranje! UËencem pomagajte z nasveti, usmerjajte njihovo pozornost in nadzorujte njihovo delo.

Pri delu je potrebna postopnost.

1. Za legendo smo se dogovorili æe v razredu.

2. DoloËiti je treba stojiπËe (na listu za skiciranje oznaËijo πolo in πolsko igriπËe — nekje na sredini lista).

3. DoloËijo strani neba in jih oznaËijo na skici.

4. Opazujejo okolico in z znaki oznaËijo tisto, kar vidijo na posameznih straneh neba (najprej na severu, nato na jugu ...).

Risanje preprostega naËrta okolice πole (prostor za to je v DZ na str. 98).

Delo poteka doma (dobro bi bilo, da bi njihovo delo nadzorovali starπi). »etrta naloga v delovnem zvezku je namenjena tistim, ki to æelijo.

5.4. ZEMLJEVID U 82—83 in DZ 100—101 1,5 πolske ure Pred uËence postavite naËrt domaËega kraja ali obËinskega srediπËa in obËinsko karto.

Pokaæejo naj, katero je naËrt in kaj prikazuje. Dobro naj si ogledajo legendo. V nadaljevanju naj si dobro ogledajo πe zemljevid domaËe obËine. PoiπËejo naj legendo in si ogledajo dogovorjene znake ter povedo, ali ta zemljevid prikazuje veËje obmoËje kot naËrt, ki so ga opazovali.

Pomagate si lahko z uËbenikom (naËrt Kranja na str. 81 in zemljevid Kranja z okolico na str. 82). »e uËenci niso æe sami ugotovili, jim pojasnite, da so na zemljevidu naravne znaËilnosti in vse, kar je naredil Ëlovek, praviloma prikazani z drugaËnimi dogovorjenimi znaki kot na naËrtu.

Na zemljevidu obËine naj poiπËejo obËinsko srediπËe, domaËi kraj in kraj, v katerem je πola.

Dobro naj pogledajo, kako so oznaËeni reke, ceste, æeleznice, gradovi, cerkve. Ugotovijo naj, ali so kake razlike pri prikazu naselij (razlike so pri strnjenih in razloæenih naseljih — to zanje πe ni tako pomembno; opazili pa bodo znake v legendi).

Urjenje ob zemljevidu domaËe obËine — DZ 100/1.

70

5. KJE SVA, KAM NAJ GREVA

Ogledajo naj si zemljevid Slovenije v uËbeniku in odgovorijo na obe vpraπanji.

V nadaljevanju si skupaj oglejte stenski zemljevid Slovenije, ki ga imate v razredu. UËence opozorite najprej na to, naj si dobro ogledajo legendo. Podobno legendo najdejo na svojih roËnih zemljevidih Slovenije.

PoiπËite domaËi kraj (Ëe je moæno) in obËinsko srediπËe.

Za utrditev znanja naj uËenci naredijo 2. in 3. nalogo v delovnem zvezku (odloËitev, ali bodo delali v πoli ali doma, prepuπËam vam). Naloga 3 a je namenjena boljπim uËencem.

5.5. MREÆA U 84 in DZ 102 0,5 πolske ure V uËbeniku na strani 83 naj si uËenci ogledajo zemljevid Slovenije, na strani 84 pa preprost naËrt dela kraja z mreæo. PoiπËejo naj vodoravne in navpiËne Ërte, ki se pravokotno kriæajo. Pojasnite jim, kaj te Ërte pomenijo in zakaj so pomembne.

Na zemljevidu Slovenije naj s pomoËjo Ërk in πtevilk poiπËejo posamezne kvadrate oziroma pravokotnike. Da bo znanje postalo Ëim uporabnejπe, naj otroci na naËrtu domaËega kraja in zemljevidu Slovenije vadijo iskanje stavb in krajev. Temu sta namenjeni spodnji nalogi v uËbeniku na strani 84.

Utrjevanju znanja sta namenjeni tudi obe nalogi v delovnem zvezku na strani 102.

71

6. NAJINA DOMOVINA, DOM IN SOSESKA

6. NAJINA DOMOVINA, DOM IN SOSESKA U 85—98 in DZ 104—110 3 πolske ure UVODNE MISLI V poglavju Najina domovina, dom in soseska so v poenostavljeni obliki predstavljeni pojmi domovina, dom, domaËija, soseska ter najbolj znane izpeljanke iz besede dom in povezave z njo. Vsebina je razporejena po naËelu od sploπnega k posamiËnemu, to omogoËa postopno in sistematiËno seznanjanje z æivljenjskim okoljem prebivalcev (dræavljanov), razliËnih poklicnih in druæbenih skupin in posameznikov.

Tudi v tem poglavju nastopata soπolca Rok in Katarina, njuni soπolci, sorodniki in znanci. S tem smo hoteli doseËi veËje zanimanje uËencev za problematiko, ki je zelo pomembna za domovinsko vzgojo in oblikovanje lokalne in nacionalne pripadnosti. UËence je treba spodbuditi, da Ëim bolj neposredno in pri obravnavanju konkretnih primerov spoznavajo svoje πirπe in oæje æivljenjsko okolje: svojo domovino, svoj kraj, svojo sosesko in dom (stanovanje, hiπo, domaËijo), kjer stanujejo.

V poglavju so posamezni pojavi in pojmi predstavljeni na takih primerih, ki jih uËenci æe bolj ali manj poznajo. Tudi tu æelimo uËencem zbuditi zanimanje za razliËnost obravnavanih kulturnih pojavov, za njihovo primerjanje in za spoπtovanje vseh vrst razliËnosti. Izogibali smo se ponavljajoËim se enostranskim predstavitvam, ki siromaπijo otrokov ustvarjalni in domiπljijski svet. Snov smo hoteli pojasniti s primeri iz razliËnih æivljenjskih okolij. Zato pri pouËevanju teh vsebin ne sme biti prostora za stereotipno predstavljanje enostranskih zgodb iz æivljenja kmetov (npr. stari in onemogli dedki in babice, ki æivijo v starih lesenih hiπah in delajo na polju), delavcev in rudarjev (npr. trpeËi in zatirani rudarji, ki delajo globoko pod zemljo).

CILJI UËenci spoznavajo pojme domovina, dom, domaËija, kmeËka domaËija, stanovanje.

UËenci spoznavajo razliËne oblike bivanja v mestu, trgu in na vasi.

UËenci spoznavajo razliËne oblike domov: ü stalna bivaliπËa (hiπa, stanovanje, stanovanjski blok, kmeËka domaËija, dom starejπih obËanov, samostan, grad, graπËina in drugi), ü obËasna bivaliπËa (dijaπki in πtudentski dom, pastirski stan, planinski dom, poËitniπki dom in drugi), ü druge oblike in vrste domov s storitveno namembnostjo (gasilski dom, zdravstveni dom, kulturni dom in drugi).

UËenci razumejo razlike in spremembe v okolju, v katerem se razvija (v Ëasu in prostoru) bivalna kultura.

72

6. NAJINA DOMOVINA, DOM IN SOSESKA

KLJU»NE BESEDE Domovina, dom, soseska, mesto, trg, vas, stanovanjski blok, dom za ostarele, selitev, kolonijske hiπe, muzej, samostan, dijaπki in πtudentski dom, gasilski dom, zdravstveni dom, poËitniπki dom, planinski dom, domaËija, kmeËka domaËija, sestava kmeËke domaËije, nareËje, oblike domaËij, lega kmeËkih domaËij.

6.1. DOMOVINA U 86—87 in DZ 104 1 πolska ura Namen ure Izsledki nekaterih raziskav kaæejo, da je veËina pri nas æiveËih ljudi zelo navezana na kraj, kjer so se rodili, preæivljali mladost ali v njem æiveli dlje Ëasa. Vendar se Ëut navezanosti in pripadnosti zmanjπuje s πiritvijo zemljepisnih meja od lokalne do regionalne in nacionalne oziroma dræavne ravni. Zadnja veËinoma dobi veËji pomen ob nacionalni ali etniËni ogroæenosti (npr. vojna za Slovenijo) ali ko posameznik za daljπi Ëas ali za vedno zapusti domovino. Takrat se pri nekaterih ljudeh prebudi zelo moËno nacionalno Ëustvo in domotoæje. Znani so primeri naπih izseljencev in zdomcev, ki svojega domaËega (rojstnega) kraja niso mogli nikoli pozabiti in so se zaradi domotoæja iz tujine vrnili v domovino. Tak globok in ljubeË odnos do domovine je obËutil tudi slovenski pisatelj in pogosto zdomec, Ivan Cankar. V povedi Domovina, ti si kakor zdravje je domovino primerjal s tistim, kar je Ëloveku najdraæje, z zdravjem. Tako je na najboljπi naËin oznaËil vrednost in pomen domovine, ki jo imata za posameznika v posploπenem pomenu besede deæela in kraj, kjer se je rodil, odraπËal in delal.

Izvedba Dandanes se je beseda domovina skoraj povsem izgubila iz naπega ≈sodobnega« pogovornega in celo literarnega besediπËa. Zdi se, da je ljudem nerodno, da bi kakorkoli izrazili svoja domovinska Ëustva in dokazovali domovinsko pripadnost. Ta se obËasno sicer razæivi, vendar le ob najodmevnejπih doseækih naπih πportnikov (npr. himna nogometnih navijaËev Kdor ne skaËe, ni Sloven´c). Toda æe Ëez nekaj dni tak mnoæiËen zanos zbledi in je morda le πe del plesnega rituala v disku. Zato je zelo pomembno, da so za naπ predmet snovalci uËnega naËrta uvedli v besediπËe in v vsebine obravnavanega poglavja pojme dom, domaËija, dediπËina in druge. Mi smo jim dodali πe besedo domovina, vendar ne le zaradi povezave istovrstnih besed, temveË predvsem zaradi vzgojnega dejavnika, ki ga je treba poudarjati tudi v tej srednji otroπki dobi.

Menimo, da je treba uËence vzgajati k pozitivnemu odnosu do nacionalnih simbolov, pa Ëe so nam osebno vπeË ali ne. Kljub nekaterim kritiËnim mnenjem (estetske, oblikovne pomanjkljivosti simbolov) so, dokler jih ne bomo spremenili, del naπe kulture, zato jih je treba spoπtovati. Æelimo, da se uËenci vzgajajo v krepitvi osebne in kolektivne samozavesti, predvsem pa v smeri pozitivnega odnosa do svoje jezikovne, nacionalne (domovinske), etniËne in narodnostne pripadnosti — seveda ob popolnem spoπtovanju vseh drugaËe misleËih, govoreËih (nareËja, jeziki) in verujoËih ljudi.

73

6. NAJINA DOMOVINA, DOM IN SOSESKA

6.2. DOM IN SOSESKA U 88—91 in DZ 105—107 1 πolska ura Namen ure Vsi ne æivimo v enakih domovih, v istih soseskah, krajih in istih pokrajinah. Zato je treba uËencem predstaviti veË razliËnih naËinov æivljenja in bivanja (glej 4. poglavje, Najini in naπi naËini æivljenja).

V uËbeniku in delovnemu zvezku smo obravnavali le nekaj najbolj znanih in razumljivih primerov.

IzhodiπËe predstavitve so bili ≈naπ dom« in opravila, ki jih v ≈naπem domu« opravljajo uËenci (mi sami), starπi, otroci in drugi sorodniki.

Izvedba Za razumevanje obravnavanih vsebin je treba uËence pouËiti o naËinih opazovanja svojega naËina æivljenja (avtopsija) in opazovanja dogodkov (t. i. tehnika opazovanja z udeleæbo) v njihovem æivljenjskem okolju: doma, v πoli, trgovini, cerkvi, na obËini, v zdravstvenem domu, poËitniπkem domu in drugod, na izletih in popotovanjih. To seveda velja tudi za vsa druga poglavja v uËbeniku in delovnem zvezku.

UËencem je treba to snov posredovati Ëim bolj neposredno, æivljenjsko, vsakdanje, torej ne ≈po πolsko«. Le tako se bodo lahko uspeπno preizkusili v opazovanju svojega æivljenjskega sloga in vseh drugih oblik in naËinov æivljenja. Z razliËnimi primeri iz æivljenja menihov v samostanih, æivljenja graπËakov v gradovih, æivljenja dijakov in πtudentov v πtudentskih domovih (ne le v Ljubljani) smo æeleli pokazati, da vsi ne æivimo enako.

V delovnem zvezku sta (str. 105 in 106) nalogi o vlogi in pomenu zdravstvenega in gasilskega doma, ki sta izredno pomembni ustanovi v naπem vsakdanjem æivljenju. »e æelite uËencem povedati veË o sv. Florjanu, vam priporoËamo Leto svetnikov II (april—junij), Ljubljana 1970.

V delovnem zvezku na strani 107 naj uËenci nariπejo in opiπejo svojo hiπo ali stanovanjski blok (drugo), kjer stanujejo. Ta naloga (in veË drugih) se povezuje z likovno in okoljsko vzgojo.

6.3. DOMA»IJA U 92—98 in DZ 108—110 1 πolska ura Namen ure in izvedba V tem poglavju je predstavljena kmeËka domaËija z veË stavbami, ki je za uspeπno kmetijsko proizvodnjo opremljena s πtevilnimi orodji, napravami in stroji. UËenci naj si ogledajo vsaj eno tako domaËijo (lahko tudi svojo) in reπijo naloge na straneh 108—110. Poudarek je na opazovanju!

UËenci naj ugotavljajo namembnost stavb in uporabo strojev, orodij in naprav. Pri tem je pomembno, da jih opozorite na razliËno starost stavb in naprav. Najboljπi vir informacij (informatorji) bodo lastniki domaËije.

V uËbeniku (str. 92) sta (gradbeno)razvojna pot in starost stavb predstavljeni zelo shematiËno na primeru Ëebelnjaka: od koπnice ali koπa (nastal iz prvotno za vsakdanje delo uporabljanega pletenega koπa) in Ëebelnjaka z nizkimi ≈kranjiËi« (kranjska oblika Ëebeljega panja) do Ëebelnjaka s sodobnimi

74

6. NAJINA DOMOVINA, DOM IN SOSESKA

panji tipa æniderπiË (dve ravni satovja: za zalego in za med). Danes si koπnice ali koπe lahko ogledate (npr. na πolskem izletu) le πe ponekod v Slovenskih goricah in na GoriËkem, redki so tudi Ëebelnjaki s panji ≈kranjiËi« (»rni graben, Vransko, Horjul), veËinoma so brez panjev (le πe za priloænostno skladiπËe orodja in stare πare). NajpouËnejπi primer Ëebelnjaka s ≈kranjiËi«, ki imajo poslikane panjske konËnice, je ohranjen na spomeniπko zaπËiteni JurËiËevi domaËiji na Muljavi. Vsekakor bo zelo pouËen ogled »ebelarskega muzeja v Radovljici. Veliko gradiva o pomenu Ëebel v vsakdanjem æivljenju naπih prednikov je zbranega v zborniku »lovek in Ëebela, Ljubljana 1989.

Na sosednji strani sta prikazana peka in hranjenje kruha v kmeËkem domu. UËence s primerjavami spodbudite k razmiπljanju, zakaj so nekoË hranili kruh na kruπniku (zaπËita pred vlago, glodalci), kje vse je πe mogoËe speËi kruh (v elektriËnem πtedilniku, v elektriËnem pekaËu, v /kruπni/ peËi v piceriji, v pekarni, v kruπnih peËeh na prostem, v ognju na prostem /taborniki, alpinisti/, pod ≈pekvo« — to je lonËen pokrov, ki se pokrije z æerjavico; tak naËin peke kruha poznajo πe ponekod na Balkanu in drugod po svetu) in kje vse je mogoËe danes hraniti kruh (na policah v prodajalnah, v shrambi, v hladilniku, v zamrzovalniku). Skuπajte poizvedeti, kako ravnajo s kruhom uËenci doma, in skupaj izpeljite analitiËno primerjavo odnosa do kruha (pekarna — trgovina — πola — dom).

Slovenske pokrajine se razlikujejo po konfiguraciji terena, po podnebju in tudi po naËinu æivljenja prebivalcev. Rek Vsaka vas ima svoj glas pri nas zelo dræi. UËenci vedo, da ljudje povsod ne govorijo zborne slovenπËine, temveË v vsakdanjem govoru uporabljajo prikladnejπa nareËja, ki imajo ponekod toliko posebnosti, da na primer Prekmurci teæko razumejo Primorce, Dolenjci teæko Koroπce in Belokranjci teæko SavinjËane. Skoraj nihËe pa ne bi razumel domaËinov iz Spodnjih Danj pod Ratitovcem, saj ti πe govorijo staro, tirolsko nareËje. Razlike so oËitne tudi v stavbarstvu, zlasti v stavbarstvu veËinskega prebivalstva na podeæelju. S primeri iz razliËnih slovenskih pokrajin smo hoteli predstaviti razlike v govoru, zasnovi krajev ter obliki in naËinu gradnje stavb.

Opozorili smo πe na spremembe v oblikah naËinov æivljenja in stavbarstva. To med drugim odliËno ponazarjata fotografiji ≈vaπËanov v mestu« v ©iπki, kjer so sredi urbanizirane Ljubljane ohranjene ostaline (preæitki) nekdanje vaπke podobe. Ogled omenjenih domaËij bo za vse zelo pouËen — morda celo bolj kot stereotipen izlet v æivalski vrt! Podobni primeri so ohranjeni πe v nekaterih drugih delih Ljubljane, kot so Sostro, Stoæice, Rudnik in Rakovnik. Najdemo jih tudi v Celju, ©kofji Loki, na Bledu in v drugih mestih in trgih na Slovenskem.

75

7. TO JE NAJIN KRAJ

7. TO JE NAJIN KRAJ U 99—129 in DZ 111—137 12 πolskih ur + 2 (nerazporejeni) uri UVODNE MISLI Vse, kar je povezano z naselji in dejavnostjo prebivalstva, uËenci zelo radi raziskujejo, saj s tem bolje spoznavajo svojo druæino in domaËi kraj.

Vseskozi poudarjam izkustveno uËenje, zato naj bi bilo tudi pri spoznavanju domaËega kraja precej dela na terenu — v okolici πole in doma. ©e enkrat opozarjam na pomen opazovanja, to je za otroke na tej stopnji najpomembnejπa oblika dela na terenu. Z dobrim opazovanjem lahko uËenci pridejo do πtevilnih ugotovitev in spoznanj o domaËem kraju. Tako pridobljeno znanje je ponavadi trajnejπe, saj je æiva slika tista, ki nadomesti πtevilne napaËne predstave in razlage.

Ko boste spoznavali znaËilnosti domaËega kraja, lahko z uËenci πe naprej utrjujete orientacijo. Brez dobre orientacije delo v pokrajini tako ali tako ni mogoËe.

Veliko podatkov o domaËem kraju in dejavnostih prebivalstva v njem pridobimo tako, da povpraπamo svoje domaËe ali pa tiste krajane, za katere vemo, da dobro poznajo naπ kraj. UËenci naj Ëim veË spraπujejo in v delovnem zvezku imate cel kup nalog, ki jih izvajate z anketiranjem. Tudi v uËbeniku so pri dejavnostih prebivalstva vpraπanja, ki naj bi jih otroci postavili starπem in tako priπli do novih ugotovitev. Vse z namenom, da starπi bolj spremljajo svojega otroka (dejansko so mu tudi prvi uËitelji), hkrati pa se krepi povezanost πole in druæine.

Pomembna oblika dela na terenu je kartiranje, z njim boste pridobili veliko uporabnih podatkov o svojem kraju. Ko boste na terenu, pa ne pozabite na skiciranje (ne glede na to, ali naloge to zahtevajo); Ëe imate moænost, tudi fotografirajte. Zelo pomembni pri takem delu so zapiski; uËenci naj jih redno delajo (zapisujejo naj svoja opaæanja in ugotovitve, pa tudi razlago).

CILJI Posvetite se ciljem, ki so bistveni za dobro poznavanje domaËega kraja.

UËenci morajo vedeti, ali je njihov domaËi kraj mesto ali vas, pomembna je lega kraja, poznali pa naj bi tudi glavne dejavnosti v naselju. Po ciljih, ki so zapisani v uËnem naËrtu, naj bi uËenci znali: ü ü ü ü ü ü ü ü ü ü

76

opisati razvoj domaËega kraja, opisati æivljenje v naselju nekoË in danes, razloæiti pomen naravnih danosti za nastanek in razvoj domaËega kraja, predvideti naravne in druæbene danosti, ki bodo vplivale na razvoj domaËega kraja, primerjati vlogo podeæelskega in mestnega naselja v preteklosti, obnoviti nekaj o preteklosti svoje πole, raziskati preteklost svoje πole, njen nastanek in razvoj, opisati naËine pouka, uporabiti spoznanja o preteklosti πole in jih zapisati v Ëasovni trak, napovedati razvoj πole v prihodnosti,

7. TO JE NAJIN KRAJ

ü ü ü ü ü ü

razËleniti naselje po prevladujoËi namembnosti posameznih delov (z letalsko fotografijo in naËrtom kraja), opisati obliko in lego naselja glede na relief, prometnice, vode, navesti najpomembnejπe gospodarske in negospodarske dejavnosti v domaËem kraju, razloæiti pomen komunalnih dejavnosti in vlogo posameznika v prizadevanju za urejenost naselja, vrednotiti urejenost naselja z vidika potreb razliËnih skupin krajanov, oceniti ËistoËo okolice, urejenost, posledice posegov v okolje.

KLJU»NE BESEDE Kraj, mesto, vas, prebivalstvo, kartiranje, uporabnost zgradb, strnjeno naselje, gospodarske dejavnosti, negospodarske dejavnosti ali storitve, kmetijstvo, industrija, gozdarstvo, obrt, trgovina, storitvena obrt, πolstvo, zdravstvo, turizem, promet, banËniπtvo, poπta, komunalne dejavnosti, tovarna, industrijsko podjetje, æivinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradniπtvo, surovine, kanalizacija, naravna bogastva, obrtne dejavnosti, duæbenopolitiËne spremembe, Rimljan, srednji vek, informator, arhiv.

PREDLOGI ZA IZVEDBO U»NIH ENOT Katere metode in oblike boste uporabili za posamezno uËno enoto, se boste morali odloËiti sami.

Ker je zelo veliko neposrednega dela na terenu, bo odloËitev pogosto preprosta. V nadaljevanju pa imate pri posameznih uËnih enotah tudi nekaj konkretnih predlogov, kako organizirati in izpeljati delo v razredu. Nekaterim uËiteljem bodo ti predlogi dobrodoπli, drugi, ki imate boljπe reπitve, boste delo izpeljali po svoje.

Lahko se lotite projektne naloge, Ëeprav se morate zavedati, da boste imeli s tem precej veË dela, toda nazadnje bo znanje uËencev prav gotovo veËje in temeljitejπe. Pa πe nekaj je, delo bo konkretnejπe in uËenci bodo lahko drugim uËencem na πoli, delavcem πole in svojim starπem prikazali, kaj so delali. Gre za sprotno nastajanje razstave in na koncu je seveda potrebna predstavitev tega dela, da uËenci dobijo potrditev zanj.

Vsi se prav gotovo ne boste mogli lotiti takega projekta, saj je to odvisno od uËencev, okolja, vodstva πole in πe od Ëesa. »e pa se æe boste lotili tega dela, je zelo pomembno, da se z uËenci dovolj zgodaj in temeljito dogovorite, kako bodo dejavnosti potekale. Uvodni ali pripravljalni del (naËrtovanje) je zelo pomemben, kajti Ëe bo delo dobro naËrtovano, pri izvedbi ne bi smelo biti veliko zapletov.

Smiselno je, da delo organizirate tako, da so uËenci razdeljeni v skupine ali vsaj v dvojice (odvisno tudi od tega, kako πtevilen je razred). Ker boste opravili veliko razliËnih dejavnosti, se bodo skupine uËencev lahko temeljiteje posvetile razliËnim nalogam.

Kaj naj bi sploh ugotavljali? Izhajajte iz tistega, kar predvideva uËni naËrt in kar najdete v uËbeniku in delovnem zvezku.

Skupina uËencev se bo bolj posvetila legi, obliki in velikosti domaËega kraja oziroma krajev, od koder prihajajo uËenci. Te znaËilnosti kraja (krajev) bodo raziskali in opisali, naredili preprost naËrt (zemljevid) in zbrali slikovno gradivo. Na podoben naËin lahko druge skupine uËencev posvetijo pozornost dejavnostim v naselju in urejenosti naselja.

Vsak uËenec, ki bo æelel, se bo lahko zelo izkazal, Ëeprav bo delo potekalo v skupinah. UËenci bodo lahko veliko pisali, risali, zbirali razliËno slikovno gradivo, reklamno gradivo, pridelke, izdelke ... »e se vam zdi taka naloga preobseæna, imate moænost, da v okviru te uËne teme izpeljete manjπe

77

7. TO JE NAJIN KRAJ

projekte. Samostojen projekt bi lahko bil Dejavnosti v domaËem kraju in okolici ali πe laæe izvedljiv projekt Urejenost domaËega kraja.

7.1. RAZVOJ DOMA»EGA KRAJA U 100 in DZ 112—120 2 πolski uri Uvodne misli Æe v naslovu smo poudarili vsebino snovi: to je Razvoj domaËega kraja. Za predstavljanje te snovi je v naπi πoli dovolj izkuπenj in opravljenih nalog. Poleg tega je obema, uËitelju in uËencu, na voljo veliko gradiva in virov. Seveda pa je to povezano z nekaterimi nevarnostmi; lahko vodi v kompilacije — fotokopiranje, prepisovanje, nekritiËno povzemanje itd., kljub razmeroma dobri obdelanosti razvoja posameznih krajev v strokovni literaturi tudi pri tem pogosto zasledimo veliko ljubiteljskih razlag in stereotipov, zato opozarjamo, da se je treba obravnave razvoja domaËega kraja lotiti kritiËno.

Razvoj in zgodovino posameznih krajev obravnavajo strokovne raziskave in kakovostna ljubiteljska dela, sedaj pa so se v nastajanje takih del vkljuËile πe πtevilne πole na Slovenskem. Tudi na tej starostni stopnji otrok lahko tematiko poveæete z organizacijo raziskovalnih delavnic. Pri izbiri tem nikakor ne smete presegati sposobnosti uËencev in si zastaviti preobseæne naloge. Na primer namesto ≈raziskave« razvoja obrti v domaËem kraju bo uËenec veliko kakovostneje in tudi koristneje opravil raziskavo o preusmeritvi stare kolarske delavnice v vulkanizersko ali kovaπke delavnice v kljuËavniËarstvo. Pri tem ne sme na dolgo in πiroko reπevati tega vpraπanja samo z besedilom, ampak lahko razvoj pokaæe z dvema primerljivima fotografijama, ki sta nastali vsaka v svojem Ëasu.

Razvoja domaËega kraja seveda ne bodo odkrivali po posameznih gospodarskih dejavnostih, ampak predvsem po njihovih nosilcih. To pomeni, da nas ne zanima le spreminjanje posamezne delavnice v tehnoloπko-organizacijskem pomenu, ampak tudi, kako, v kaj in zakaj so se spreminjali zaposleni v njej. Na primer v kraju se je veË desetletij razvijalo strojenje koæ, sin strojarskega mojstra se je odloËil za πtudij kemije, postal diplomirani inæenir kemije in sedaj vodi sodobno strojarsko podjetje, temeljeËe na izkuπnjah in dediπËini njegovega oËeta, starega oËeta in prednikov.

Cilji Pri razvoju domaËega kraja lahko upoπtevamo vse spremembe v gmotnem, druæbenem in duhovnem æivljenju, vendar smo, izhajajoË iz uËnega naËrta, za potrebe znanj v sklopu predmeta druæba v Ëetrtem razredu kot obvezne vsebine poudarili tele: ü varnost prebivanja, ü zavarovanost pred sovraæniki, ü zavarovanost pred naravnimi vplivi in nezgodami, ü obdelovalne povrπine, naseljevanje ljudi, ü trgovina in promet, ü naravna bogastva, ü obrtne dejavnosti (rokodelstvo in obrt), ü industrija, ü druæbenopolitiËne spremembe.

78

7. TO JE NAJIN KRAJ

Vse te sestavine so hkrati vplivale na nastanek in razvoj domaËega kraja.

UËenci raziπËejo in spoznavajo: - razvoj domaËega kraja skozi kulturnozgodovinske spomenike, - razvoj in spreminjanje vloge domaËega kraja, - æivljenje v preteklosti in danes.

KljuËne besede Razvoj domaËega kraja, spremembe v domaËem kraju, obrtniπki in gostinski lokal, arheolog, ruπevine, staro in novo naselje, arhitekt, fotografiranje in dokumentiranje sprememb v domaËem kraju (risbe, skice, opisi).

Nastanek domaËega kraja, varnost bivanja, zavarovanost pred sovraæniki, zadostne obdelovalne povrπine in naseljevanje ljudi, zavarovanost pred naravnimi vplivi in nezgodami, trgovina in promet, naravna bogastva, obrtne dejavnosti, industrija, druæbenopolitiËne spremembe.

Izvedba Koristno gradivo o nastanku in razvoju domaËega kraja boste naπli v razliËnih krajevnih pripovedih, legendah in govoricah, ki πe vedno kroæijo med ljudmi. Uporaba takega gradiva je lahko zelo vabljiva, vendar je πe toliko nujnejπa primerna kritiËnost (Ëasovna, druæbena in vsebinska).

O razvoju domaËega kraja imamo na voljo veliko etnoloπkih, zgodovinski, socioloπkih, umetnostnozgodovinskih in zemljepisnih ter topografskih pregledov. Za prvo orientacijo vam je na voljo Enciklopedija Slovenije, vendar ta ne obravnava vseh krajev. Zelo pouËni in koristni so podatki, zbrani v krajevnih leksikonih, in sicer: Krajevni leksikon Dravske banovine, Krajevni leksikon Slovenije (I—IV) in Krajevni leksikon Slovenije (1995).

Z nalogami v delovnem zvezku pribliæamo otroku tematiko razvoja domaËega kraja in ga navajamo na spremljanje dogodkov in sprememb. Precej pozornosti smo z nalogami posvetili zgodovini πole, vendar to ne velja le za stare πolske zgradbe, ampak tudi za tiste, ki so bile postavljene pred kratkim. Posamezne oblike, ki so vplivale na razvoj kraja, naj otrok razume predvsem tako, da jih zna razvrstiti po dobrih in slabih sestavinah. Z eno od nalog uËenca usmerjamo k odkrivanju zgodovinopisnih del o domaËem kraju. Namen tega je vzgoja zanimanja otroka za razvoj domaËega kraja, usmerjanje k branju in navajanje k sistematiËnemu zbiranju in urejanju podatkov. Vse to mora biti seveda prilagojeno njegovi starosti in njegovim zmoænostim. Tako mu bomo na primer pokazali znanstveno πtudijo o posameznem razvojnem problemu v domaËem kraju, vendar mu bomo njegovi starosti primerno le predstavili temeljna spoznanja, do katerih je priπel pisec knjige. Na to se navezuje seznanjanje uËenca s posameznimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo z razvojem domaËega kraja, in z njihovimi naËini dela. V krajih, kjer imajo take strokovnjake, boste lahko pripravili tudi obisk pri strokovnjaku in pogovor z njim.

Razvoj domaËega kraja ni spontan proces, ampak plod naËrtnega in premiπljenega ravnanja. Zato predstavimo uËencem vse posameznike in sluæbe, ki skrbijo za razvoj kraja. Pri seznanjanju s to snovjo priporoËamo Ëim veË slikovnih prikazov z vnaπanjem simbolov na zemljevide ali karte, uporabo barv, ki ponazorijo spremembe posameznih gospodarskih dejavnosti, spremembe prometnih poti, spremembe uporabe zemljiπË, spreminjanje lokacij naravnih bogastev in drugo.

Medpredmetne povezave Zemljepis, zgodovina, naravoslovje in tehnika, slovenski jezik, likovna vzgoja, spoznavanje okolja.

79

7. TO JE NAJIN KRAJ

7.2. VAS IN MESTO V ZGODOVINI U 105—109 in DZ 121—123 1 πolska ura Uvodne misli V zgodovini so nastali naselja in naselbine veË vrst in velikosti. Iz prazgodovine poznamo razliËne naselbine, ki jih danes odkrivajo arheologi. V rimski dobi so na Slovenskem nastala prva velika mesta (Emona, Celeia, Poetovio) in podeæelska naselja s kmeËkimi domovi (npr. villa rustica). V srednjem veku so nastali vasi, trgi in mesta, ki jih v sploπnem pomenu imenujemo naselja. Pri poimenovanju razliËnih vrst naselij se skuπajmo izogniti pleonazmom, ki jih uporabljajo nekatere stroke in so po naπi sodbi nepotrebni. V literaturi (pre)veËkrat beremo o vaπkem naselju, podeæelskem naselju, trπkem naselju, mestnem naselju in podobnem. Preprosteje je posamezen kraj oznaËiti: to je vas, to je trg in to je mesto. S tem bomo uËencem privzgojili zgodovinski naËin razmiπljanja in pozitiven odnos do naπe naselbinske in stavbne dediπËine, pa tudi do dediπËine naπega strokovnega izrazja.

Cilji UËenci spoznavajo razliËne oblike in vrste naselbin in naselij v zgodovini in razliËne naËine æivljenja.

UËenci spoznavajo razliËne naravne danosti za nastanek in razvoj naselij (npr. iz vasi mesto — Trbovlje).

UËenci spoznavajo spreminjanje gospodarskih razmer, ki so vplivale na spremenjeno podobo in vsebino naselij (npr. iz obËasnega pastirskega naselja nastane stalno naseljena vas /Koprivnik/ ali iz pastirskega naselja turistiËno naselje /Velika planina, Drulovka/).

KljuËne besede Prazgodovina, gradiπËe, doba Rimljanov (rimska doba), vas, trg, mesto, naselje, srednji vek, trπke pravice, mestne pravice, obrtniki (kovaËi, tkalci, lonËarji in drugi), poËitniπke hiπe, turistiËno naselje, ≈spalno naselje«, muzej na prostem, vrtiËkarstvo.

Predlogi za izvedbo PriporoËamo temeljit ogled domaËega kraja (na primer vasi) in po moænosti πe ogled drugih vrst naselij (trga, mesta, planinskega naselja in drugih). UËence je treba pouËiti, katere so glavne razlike med vasjo, trgom in mestom. Pozorno naj si ogledajo fotografije v delovnem zvezku na strani 121, za boljπe razumevanje pa jim predstavite primere iz literature, na primer iz knjige Pozdrav iz domaËih krajev, kjer je zbranih veliko starih fotografij. UËenci naj od doma prinesejo razglednice ali fotografije iz druæinskega albuma, ki prikazujejo panoramske posnetke ali posamiËne dele naselij.

Skupaj analizirajte znaËilnosti posameznih krajev in jih razvrstite po statusu (vas, trg mesto), starosti ali obliki.

OdliËen naËin za spoznavanje domaËega kraja in sosednjih krajev je izvajanje ankete med prebivalci. UËenci naj anketirajo starπe, sorodnike in starejπe znance ter jih povpraπajo ne le za sploπne podatke (ime, lega v prostoru), ampak πe: - koliko prebivalcev πteje obravnavano naselje, - kje je srediπËe naselja, - kako se imenujejo posamezni deli naselja, - kam se je v preteklosti πirilo naselje in kakπna je njegova sodobna podoba, - katere so najpomembnejπe gospodarske dejavnosti v naselju, - katere so bile najpomembnejπe gospodarske dejavnosti v preteklosti, - drugo.

80

7. TO JE NAJIN KRAJ

Anketa naj ne bo preobseæna in prezahtevna. Zbrane podatke obdelajte tabelariËno (npr. na listu papirja formata B1, ki ga obesite na steno v razredu). MogoËe je izdelati veË tematskih razpredelnic, to bo odvisno od zbranih podatkov.

Primer Naselje

Vrsta (status)

Starost

Lega

©tevilo preb.

Gl. gosp. dejavnosti

©ola

Cerkev

ÆALEC

manjπe mesto

prva omemba 1182

ob cesti v dolini

5314

lahka ind. trgovina gostinstvo

O© (8) del. univ.

ÆC

©EMPETER

velika obcestna vas

prva omemba 1256

ob cesti v dolini

1127

strojna ind. trgovina

O© (8)

ÆC

GOMILSKO

srednje velika obcestna vas

prva omemba 1347

ob cesti na terasi

370

hmeljarstvo kmetijstvo

O© (4)

ÆC

©MATEVÆ

manjπa gruËasta vas

prva omemba 1467

ob gozd. robu

106

lesna ind. hmeljarstvo kmetijstvo

nima

PC

TRNAVA

srednje velika gruËasta vas

prva omemba 1383

ob kriæiπËu cest v dolini

233

hmeljarstvo kmetijstvo mizarstvo

nima

nima

BRASLOV»E

srednje velik trg

prva omemba 1043

ob cesti na terasi

308

turizem trgovina hmeljarstvo

O© (8)

ÆC

TABOR

srednje velika gruËasta vas

prva omemba 1436

ob kriæiπËu cest na terasi in v dolini

305

hmeljarstvo kmetijstvo gozdarstvo turizem

O© (4)

ÆC

CELJE

veliko mesto

prva omemba 452

ob kriæiπËu cest in sotoËju rek

40.710

kem. ind. trgovina gostinstvo turizem

O© (8) srednje pokl. πole gimn.

ÆC (veË cerkva

samostan)

viπje πole

LEGENDA O© — osemletna osnovna πola P© — podruæniËna osnovna πola ÆC — æupnijska (farna) cerkev PC — podruæniËna cerkev Podatke o prvih omembah krajev in πtevilu prebivalcev (za leto 1991) navaja Krajevni leksikon Slovenije (1995).

81

7. TO JE NAJIN KRAJ

Medpredmetne povezave Zemljepis, zgodovina, naravoslovje, etnologija, poklicna in prometna vzgoja, spoznavanje okolja, slovenski jezik, likovna vzgoja, naravoslovje in tehnika.

7.3. KJE ÆIVIVA U 110—115 in DZ 121—123 2 πolski uri Izvedba Dva uËenca naj prebereta pogovor med Rokom in Mitjo o æivljenju v mestu in na vasi.

Nato naj si uËenci dobro ogledajo obe fotografiji (vas in mesto).

Vpraπajte jih, kje æivita Rok in Mitja. Verjetno bo veËina poznala odgovor. Pojasnite jim, da ljudje æivimo v razliËno velikih naseljih, ki jih delimo na mesta in vasi.

Skozi pogovor poiπËite odgovore na vpraπanja, ki se navezujejo na dialog. Verjamem, da bodo razlike med krajema uËenci zelo hitro naπli, pri skupnih znaËilnostih pa jim malo pomagajte (stanovanjske zgradbe, ceste, promet, πola, obrtniki).

Spoznavanje znaËilnosti vasi.

UËenci naj opazujejo fotografije in naËrt v uËbeniku. Pokaæite jim πe drugo slikovno gradivo, ki ga lahko dobite (diapozitivi, slike, fotografije ...). »e ste doma na podeæelju, bo najbolje, da uËenci vas neposredno opazujejo. Njihovo pozornost usmerite na velikost naselja, stavbe, dejavnosti prebivalstva in pokrajino okoli vasi (kaj jo obdaja).

Spoznavanje znaËilnosti mesta.

Tudi tu je zelo pomembno opazovanje slikovnega gradiva v uËbeniku (fotografije in naËrt Kopra) in tistega, ki ga priskrbite sami.

V mestnih πolah bo najbolje, da se osredotoËite na svojo okolico.

UËenci naj bodo pozorni na stavbe (velikost, namen, postavitev), ceste in ulice, dejavnosti prebivalstva, zelene in πportne povrπine, parkiriπËa in πe kaj.

Kraji imajo razliËno lego.

S slikovnim gradivom in z besedilom v uËbeniku (str. 111, 112, 114 in 115) bodo uËenci brez teæav spoznali razliËno lego prikazanih krajev.

Znanje boste utrdili tako, da boste primerjali znaËilnosti mesta in vasi. Temu so namenjene naloge v delovnem zvezku. »e je mogoËe, reπite najprej 2. in 4. nalogo, saj zahtevata dobro opazovanje domaËega kraja in poznavanje tistega, kar je napisano v uËbeniku.

Prva in 3. naloga sta reπljivi z dobrim opazovanjem fotografij. Pri 1. nalogi verjetno ne bo teæav, saj so razlike med krajema dovolj opazne. Pri 3. nalogi si pomagajte πe z zemljevidom Slovenije, na njem najprej poiπËite kraje, ki so prikazani na fotografijah. »e bodo uËenci vsaj pribliæno napisali lego kraja, to upoπtevajte kot pravilno. Pomembno je, da je njihova pozornost usmerjena na opazovanje fotografij. Pri Ptuju in KoËevju verjetno ne bodo prezrli reke, pri Planini ravnine spredaj in vzpetine zadaj, pri Bakovcih pa ceste in ravnine. Drugi del 3. naloge je namenjen boljπim uËencem.

82

7. TO JE NAJIN KRAJ

UËenci naj pogledajo πe v Atlas Slovenije in Krajevni leksikon Slovenije (glej navodila v uËbeniku na str. 115).

Za izvedbo te uËne enote boste potrebovali dve πolski uri. Eno uro namenite delu v razredu, ko boste znaËilnosti mesta in vasi spoznavali iz uËbenika. Druga ura naj poteka na terenu (neposredno opazovanje znaËilnosti kraja). Takrat reπite tudi 2. in 4. nalogo v delovnem zvezku.

7.4. KARTIRANJE KRAJA U 116—117 in DZ 124—125 2 πolski uri Izvedba V uËbeniku si z uËenci oglejte naËrta dela ArtiË in dela Breæic. V obeh krajih je bila kartirana namembnost pritliËij stavb.

Posebno pozornost namenite legendi!

Z uËenci se pogovorite, katere znaËilnosti obeh krajev so spoznali iz naËrtov. S pogovorom poiπËite πe odgovore na vpraπanja v uËbeniku na strani 117. Pomagajte si z obema fotografijama in besedilom ob njiju.

Razloæite jim, da lahko dobimo veliko podatkov o kraju, Ëe v njem opravimo kartiranje namembnosti zgradb.

Pojasnite jim, kaj je kartiranje, kje poteka in kaj je pri tem najpomembnejπe. Povejte jim, da to ni niË teækega in novega, saj so podobne stvari æe delali. Spomnite jih na risanje preprostega naËrta πole (prikaz prostorov z razliËnimi barvami) in na prometno nevarna mesta v okolici πole, ki so jih oznaËili na naËrtu πolske okolice.

Z uËenci boste opravili kartiranje (dela) domaËega kraja.

Razdelite jim naËrte domaËega kraja, na katere bodo kartirali. Na njih naj takoj poiπËejo πolo (strani neba naj bodo tudi oznaËene).

V nadaljevanju je treba uËencem dati natanËna navodila, kako bo delo na terenu (kartiranje) potekalo. Sploπna navodila so napisana v delovnem zvezku, sami pa boste dodali πe navodila, ki so potrebna zaradi posebnosti vaπega kraja.

Po navodilih naj si uËenci na naËrtu (kje ob strani) naredijo legendo. Uporabite lahko legendo, ki je v uËbeniku, Ëe je treba, pa naredite svojo (tedaj jo nariπite na tablo).

Delo na terenu PriporoËam, da si sami naselje prej dobro ogledate in ga tudi kartirate.

Glavna navodila: - temeljito opazovanje (naselja in naËrta), - izbiranje stojiπË na ustreznih mestih (dobro pregledna mesta), - uËenci morajo imeti s sabo trdo mapo in barvice ali flomastre, - skrb za prometno varnost.

Pregled opravljenega dela in utrjevanje pridobljenega znanja o domaËem kraju z nalogami v delovnem zvezku.

83

7. TO JE NAJIN KRAJ

To uËno enoto lahko razdelimo na tri dele: - 1. del poteka v razredu; to so prve πtiri toËke (ena πolska ura), - 2. del poteka na terenu (kartiranje naselja — ena πolska ura), - πesta toËka je 3. del (sami boste presodili, ali so vaπi uËenci dovolj sposobni, da bodo vaje v delovnem zvezku lahko reπevali doma, ali boste temu namenili πe eno πolsko uro ali del ure).

Predlagam, da 1. in 2. del izpeljete v istem dnevu (blok ura), za 3. del pa je priporoËljivo, da ga izvajate v πoli.

7.5. S »IM SE UKVARJAJO PREBIVALCI DOMA»EGA KRAJA U 118—126 in DZ 126—134 4 πolske ure + 1 (nerazporejena) ura Izvedba Æe uro pred obravnavo te uËne enote naj uËenci doma povpraπajo oËeta in mamo s Ëim vsem sta se do sedaj ukvarjala ter kako sta priπla do svojega konËnega poklica in sedanje sluæbe.

Za izhodiπËe naj imajo vpraπanja v uËbeniku na strani 118.

Ker so uËenci doma o poklicih povpraπali starπe, v πoli v pogovoru predstavijo poklice, ki jih opravljajo njihovi starπi. V pomoË naj vam bo slikovno gradivo v uËbeniku.

Pogovorite se tudi o pomenu πolanja in znanja za posamezen poklic.

OPOZORILO: »e kak uËenec ne æeli govoriti o poklicu svojega oËeta ali mame, to upoπtevajte!

Pogovorite se o dejavnostih v domaËem kraju. »e otroci katero izmed dejavnosti slabπe poznajo, jim jo na kratko predstavite.

Na risbah v uËbeniku so prikazane dejavnosti v mestu in na vasi. UËence opozorite, da je v mestih veliko veË razliËnih dejavnosti kot v podeæelskih naseljih.

Da bodo svoje znanje utrdili, naj si dobro pogledajo obe risbi in odgovorijo na vpraπanja. Pri tem jim pomagajte!

Utrjevanju znanja je namenjena naloga v delovnem zvezku na strani 126.

Dejavnosti, ki so najbolj prisotne v vaπem kraju, lahko uËenci napiπejo na liste papirja, nato jih prilepite na pano oziroma tablo. Liste lahko tudi likovno oblikujete.

A. KMETIJSTVO Izvedba UËence povpraπajte, ali se doma ukvarjajo s kmetijstvom. Na podeæelskih πolah bo verjetno kar nekaj takih. Eden izmed njih naj na kratko predstavi delo na kmetiji.

VeË teæav boste imeli v mestih. MogoËe pa ima kdo sorodnike, ki imajo kmetijo, ali je na kmetiji æe bil.

Ob fotografijah v uËbeniku predstavite uËencem glavne kmetijske panoge. »e imate na razpolago πe drugo slikovno gradivo, jim ga pokaæite.

84

7. TO JE NAJIN KRAJ

Na kratko se pogovorite o glavnih znaËilnostih posameznih kmetijskih panog. UËenci naj naπtejejo glavne poljske pridelke, vrste sadnega drevja, vrste æivine, ki jo kmetje redijo, in vinorodna obmoËja v okolici.

Ob fotografiji na strani 121 se pogovorite o videzu kmetijske pokrajine. Ko boste odgovarjali na vpraπanja v uËbeniku, jih opozorite, da na ravnini prevladuje poljedelstvo, ponekod tudi sadjarstvo, v griËevnatem svetu pa predvsem vinogradniπtvo in ponekod prav tako sadjarstvo.

Pogovorite se πe o tem, kako poteka delo na poljih, v vinogradih ..., kakπna je hrana, ki jo uæivamo.

Za utrjevanje naj uËenci reπijo 1. nalogo v delovnem zvezku. »e niso dovolj prepriËani o svojem znanju, naj nalogo naredijo po opazovanju oziroma pogovoru s starπi.

Delo na kmetiji bodo uËenci najlaæe spoznali, Ëe jo bodo obiskali. Za obisk(e) se je treba prej dogovoriti, uËencem pa je treba dati jasna navodila za obisk kmetije in izvedbo ankete. Anketni list imate v delovnem zvezku. Opozorite jih tudi na dobro opazovanje. »e bodo obiskali veË kmetij, jih razdelite v skupine.

Kmetijo naj uËenci obiπËejo v popoldanskem Ëasu oziroma v Ëasu, ko niso v πoli. V tistih delih Slovenije, kjer so dobro razvite vse glavne kmetijske panoge, bo delo uËencev laæje. Ker ste skupine æe oblikovali, naj skupine uËencev obiπËejo take kmetije, kjer se ukvarjajo z razliËnimi kmetijskimi panogami. »e je v pokrajini razvita le ena kmetijska panoga ali morda dve, se boste morali dogovoriti drugaËe.

UËenci lahko v skupinah obiπËejo dve ali veË razliËnih kmetij, kjer se ukvarjajo z isto kmetijsko panogo.

Za πole v mestih velja, da obiπËejo kmetijo tisti uËenci, ki imajo moænost. Ugotovitve naj nato predstavijo soπolcem. »e imate æe uteËen drugaËen naËin obiska kmetije, ga paË izpeljite.

V zaËetku ene izmed naslednjih ur druæbe ali pri uri utrjevanja naj skupine oziroma posamezni uËenci poroËajo o obisku na kmetiji.

B. INDUSTRIJA Izvedba UËenci naj prinesejo v πolo Ëim veË reklamnega gradiva (lahko tudi manjπe izdelke) industrijskih podjetij iz domaËe pokrajine. »e v vaπi pokrajini industrija ni najbolj razvita, lahko gradivo in izdelke industrijskih podjetij iz Slovenije. Æe prej jim morate pojasniti, kje in kako bodo priπli do reklamnega gradiva (doma, v trgovinah, prek starπev, sorodnikov ...).

V uËbeniku na strani 122 si oglejte risbe industrijskih izdelkov razliËnih panog industrije, ki jih skoraj vsak dan uporabljamo. UËenci naj naπtejejo πe veË industrijskih izdelkov, ki jih pogosto uporabljajo doma, v druæini ali πoli.

V pogovoru jim pojasnite, kako izdelujejo izdelke in kaj potrebujejo za njihovo izdelavo. Pomagajte si s fotografijo v uËbeniku, z reklamnim gradivom in drugim slikovnim gradivom.

UËenci naj naπtejejo Ëim veË surovin in po moænosti povedo, kaj iz njih izdelujejo.

85

7. TO JE NAJIN KRAJ

S pomoËjo reklamnega gradiva naj uËenci naπtejejo nekaj znanih industrijskih podjetij v Sloveniji.

Pomagajo si lahko tudi z uËbenikom (slikovno gradivo in besedilo na str. 123). Posebno pozornost namenite znaku ≈slovenska kakovost«. Pojasnite jim, katero podjetje lahko uporablja ta znak na svojih izdelkih. Vpraπajte jih tudi, ali so ga æe kje videli.

Reklamno gradivo, ki ste ga pri spoznavanju znaËilnosti industrije veËkrat uporabili, lahko uporabite πe za priroËno razstavo o industriji. Zadostuje nekaj napisov, ki jih boste naredili (naslov, napisi za industrijske panoge, izdelki ...), in smiselna razporeditev reklamnega gradiva na ustrezno mesto v uËilnici.

Nekaj primernega reklamnega gradiva lahko uËenci prilepijo v delovni zvezek na strani 131. Za utrjevanje znanja bodo doma reπili 1. in 2. nalogo v delovnem zvezku. Pogovorite se o tem, kako naj to storijo.

C. STORITVE, OBRT IN TRGOVINA UËenci naj si ogledajo slikovno gradivo v uËbeniku na straneh 124—126. Pojasnijo naj, kaj risbe in fotografiji prikazujejo.

Povejte jim, da so za æivljenje ljudi zelo pomembne razliËne storitve. UËenci naj naπtejejo tiste, ki se pojavljajo v domaËem kraju. Posebej naj naπtejejo obrtnike, ki opravljajo storitve. »e bodo teæave, si lahko pomagate z uvodnim besedilom pri nalogi DZ 132/1. To nalogo lahko uËenci tudi sproti reπijo (vsaj zadnji dve vpraπanji).

S pomoËjo slikovnega gradiva in besedila v uËbeniku (str. 125, 126) naj uËenci naπtejejo razliËne vrste trgovin in povedo, kaj v njih kupujemo. Povpraπajte jih tudi o njihovih izkuπnjah pri spoznavanju trgovin.

Pogovorite se o znaËilnostih trænice in o pomenu razliËnih sejmov.

Z uËenci obiπËite vsaj eno trgovino v domaËem kraju. UËenci naj opazujejo, kaj vse tam prodajajo oziroma ponujajo kupcem. Povpraπajo naj o πtevilu zaposlenih, o tem, od kod prihajajo kupci, in reπijo naloge na strani 134 v delovnem zvezku.

ObiπËite obrtnika, πe posebej, Ëe se ukvarja z obrtjo, ki je pomembna za obnovo stavbne dediπËine.

Povpraπajte ga o njegovem delu, opazujte njegovo delo in delavnico ter zapiπite znaËilnosti.

7.6. UREJENOST KRAJA U 127—129 in DZ 135—137 1 πolska ura + 1 (nerazporejena) ura Izvedba UËenci preberejo uvodno zgodbo v uËbeniku, si ogledajo risbo in fotografije, ki prikazujejo razliËne primere onesnaæevanja.

Pogovorite se o uvodni zgodbi in slikovnem gradivu, ob tem pa naj pogovor steËe tudi o urejenosti domaËega kraja. Pri tem boste priπli do pojmov komunalne dejavnosti (sluæbe) in kanalizacija.

86

7. TO JE NAJIN KRAJ

Otroci naj naπtejejo Ëim veË komunalnih dejavnosti oziroma povedo, za kaj vse skrbijo komunalne sluæbe. Pri tem jih spodbujajte in jim pomagajte s primeri iz domaËega okolja.

Povejte jim, da lahko za lep videz domaËega kraja najveË naredijo ljudje, ki tam æivijo.

Pogovorite se, kako je treba skrbeti za Ëisto okolje! UËence opozorite, da tudi oni lahko veliko naredijo za lepπi videz okolja, v katerem æivijo.

Pogovorite se o odlagaliπËih odpadkov — urejenih in neurejenih. ©e posebej se ustavite pri divjih odlagaliπËih. Povpraπajte otroke, ali vedo za kako divje smetiπËe, kje je in kakπni odpadki se tam odlagajo.

Pogovorite se o tem, kako lahko taka divja odlagaliπËa smeti onesnaæujejo okolje. Pomagajte si s fotografijama na straneh 128 in 129 v uËbeniku.

Z uËenci si oglejte naloge v delovnem zvezku.

Povejte jim, da boste πli med naslednjo uro druæbe na teren, kjer boste poiskali divja odlagaliπËa odpadkov. Da bo vaπe delo laæje, lahko uËenci æe sami raziskujejo in v popoldanskem Ëasu poiπËejo divja odlagaliπËa v okolici πole oziroma doma. Tako boste imeli pri delu na terenu veË Ëasa za reπevanje nalog.

Drugo nalogo (anketa o urejenosti domaËega kraja) v delovnem zvezku naj uËenci reπijo v prostem Ëasu. Seveda se boste morali v πoli pogovoriti o ugotovitvah, do katerih bodo uËenci priπli.

Delo na terenu — ogled divjih odlagaliπË odpadkov v okolici Oglejte si odlagaliπËa, ki niso preveË oddaljena od πole. »e takih odlagaliπË ni, opazujte sploπno urejenost naselja (ali so nameπËeni koπi za smeti; ali prebivalci koπe za smeti upoπtevajo; poiπËite mesta, kjer so na tleh drobni odpadki — papirËki, plastenke, ploËevinke ...).

Z uËenci se pogovorite, ali je zaradi odlagaliπË oziroma odpadkov okolje ogroæeno in kako bi oni reπili te teæave. »e se v vaπem domaËem okolju izvaja kak veËji poseg v prostor, si z uËenci to oglejte.

Povejte jim, za kakπen poseg gre in kaj se bo v okolju spremenilo.

UËenci lahko ob tem reπijo 3. nalogo v delovnem zvezku.

Pri uri utrjevanja boste morali πe nekaj Ëasa nameniti delu na terenu, predvsem pa ugotovitvam ankete o urejenosti domaËega kraja.

87

8. MIDVA BIVAVA TU, DRUGI PA DRUGJE

8. MIDVA BIVAVA TU, DRUGI PA DRUGJE U 131—145 in DZ 139—147 4 πolske ure UVODNE MISLI Sklepno poglavje πe dodatno osvetljuje nekatere sestavine in oblike bivaliπË v Sloveniji in tujini.

BivaliπËa so predstavljena v razliËnih pojavnih oblikah z vidika poklicnih in socialnih skupin, ob upoπtevanju prostora in Ëasa. Izbrani so le nekateri najbolj znani primeri, uËitelj pa lahko uËence pouËi πe o drugih vrstah in oblikah bivaliπË, ki smo jih izpustili zaradi omejenosti prostora.

Zelo pomembno je poglavje o stavbni in naselbinski dediπËini, v katerem je sicer precej neznanih besed, toda poenostavitve niso bile moæne, saj smo morali upoπtevati uËni naËrt. UËence skuπajte spodbuditi k zanimanju za dediπËino, zato naj si v svojem kraju ogledajo na primer staro cerkev, grad, hiπo, arheoloπko najdiπËe, stara drevesa in druge vrste dediπËine, tako kot predvideva delovni zvezek na straneh 148 in 149. O nastanku in razvoju stavbe ali naravne znamenitosti naj se pozanimajo pri njenih lastnikih in upravljavcih.

CILJI UËenci spoznavajo razliËne oblike in naËine bivanja v Sloveniji in po svetu.

PouËijo se o vrstah stalnih, obËasnih in nomadskih bivaliπË.

PouËijo se o moænostih uporabe in gradnje razliËnih bivaliπË, o prilagajanju naravnemu okolju in izbiri materialov za bivaliπËa: ü stalna bivaliπËa so veËinoma iz trdnih materialov (kamen, opeka, les, beton in drugo), ü obËasna bivaliπËa so lahko prav tako iz trdnih materialov (kamen, opeka, les, beton in drugo) — na primer pastirski stanovi, ü nekatera obËasna oziroma nomadska bivaliπËa so veËinoma iz lahkih prenosljivih materialov (platno, koæe) ali iz materialov iz okolja (sneg, lesna skorja, trava, trstika, listje in drugo), ü posebna nomadska bivaliπËa so bivaliπËa na Ëolnih.

UËenci primerjajo razliËne naËine bivanja v Sloveniji in tujini.

UËenci ugotavljajo razliËen odnos do naravnega okolja nekoË in danes.

UËenci ugotavljajo kakovost bivanja nekoË in danes.

UËenci spoznavajo pozitivne in negativne sestavine ohranjanja stavbne in naselbinske dediπËine.

KLJU»NE BESEDE Lastniπko stanovanje, najemniπko ali podnajemniπko stanovanje, hotel, cirkus, πotor, bivalnik, nomad, jurta, iglu, ljudje s Ëolnov, Pompeji, turist, naravni previs, arheoloπko najdiπËe, Turki, utrjeni tabori ob cerkvah (taborske cerkve, protiturπki tabori), mestna hiπa — rotovæ, uboænica — ≈πpital«, dediπËina, naselbinska in stavbna dediπËina, spomeniki, zavod za spomeniπko varstvo, muzej, arhiv, konservator, restavrator.

88

8. MIDVA BIVAVA TU, DRUGI PA DRUGJE

8.1. NA»INI BIVANJA V NA©EM KRAJU U 132 in DZ 140—142 1 πolska ura Namen ure V tem poglavju nadaljujemo obravnavo bivalne kulture. Vsebina se navezuje na nekatera prejπnja podpoglavja, zlasti na podpoglavji Najini in naπi naËini æivljenja (str. 41—46) in Najina domovina, dom, soseska (str. 83—98). V zadnjem, osmem poglavju so predstavljene razliËne oblike bivanja od stalnih bivaliπË, hiπ, stanovanjskih blokov in delavskih (æelezniËarskih, rudarskih) kolonij, gostiln, hotelov do premiËnih oziroma potujoËih bivaliπË, kot so πotori (zasebni πotori, cirkuπki πotor), avtomobilske prikolice, bivalniki ali le spalna vreËa pod priloænostno streho (senik, kozolec, stenski previs, koπato drevo) za zaπËito pred deæjem in snegom. Predstavljeni so primeri iz naπega stavbarskega izroËila (dediπËina) in primeri iz vsakdanjega sodobnega æivljenja.

Izvedba V delovnem zvezku so zbrane naloge, ki vam bodo pomagale raziskati podobo stanovanj in domov, v katerih stanujejo uËenci in njihovi prijatelji. Skupaj primerjajte razlike in morda v πtevilkah (statistiËno) preverite, koliko uËencev stanuje v hiπi, koliko v stanovanjih ali kako drugaËe. Taka analiza bo gotovo zelo zanimiva, saj se bodo uËenci seznanili z osnovami dokumentiranja in analiziranja nekaterih izsekov iz zelo razvejenih vsebin bivalne kulture. Naloge na straneh 144 in 145 so zasnovane kot osnovni ≈terenski list« oziroma kot kratka vpraπalnica. To je zelo pogost naËin zbiranja podatkov pri raziskavah v etnologiji, arhitekturi, umetnostni zgodovini in drugje. Namen nalog je sistematiËno in naËrtno (tudi potrpeæljivo) zbiranje in analiziranje podatkov. UËence s tem navajamo na sistematiËen naËin dela in na pozorno zbiranje vsakovrstnih, na prvi pogled celo nepomembnih podatkov. Predlagamo, da tako zbrane in obdelane podatke skupaj z uËenci pripravite za objavo v internem πolskem glasilu. Gradivo skuπajte dopolniti πe s fotografijami in z risbami. Na podoben naËin æe veË let delajo na nekaterih osnovnih πolah na Slovenskem, na primer na Osnovni πoli Col nad Vipavsko dolino, kjer uËenci ob prizadevnem mentorstvu uËiteljev zbirajo najrazliËnejπe gradivo o stavbarstvu in drugih sestavinah kulture. Do sedaj so izdali veË zelo pouËnih publikacij.

V DZ 142/7 sta sliki pastirja in lastnika poËitniπke hiπice na Veliki planini. Prvi pase æivino, drugi preæivlja poËitnice, oba pa æivita v lesenih bivaliπËih, podobnih starim velikoplaninskim stanovom. Na Veliki planini æe od leta 1930 deluje Druπtvo bajtarjev, ki (zlasti v zimskih mesecih) pri lastnikih — kmetih iz doline — najamejo prazne pastirske stanove (≈bajte«) in preæivljajo poËitnice na zelo prijeten in izviren naËin. Nekatere ≈bajte« nimajo niti elektrike, saj se uporabniki zavestno odloËajo za Ëim bolj prvobitno bivanje v naravnem okolju. Vendar tudi v to okolje vdirajo ≈doseæki« sodobne civilizacije iz urbanih dolinskih srediπË, kot so televizorji, hladilniki, nove ceste in seveda spremljajoËi pojav sodobnega naËina æivljenja: odlaganje vsakovrstnih odpadkov in fekalij.

Literatura »e æelite izvedeti kaj veË o æivljenju in bivanju omenjenih in drugih poklicnih skupin, vam priporoËamo navedeno literaturo.

- Bogataj, Janez, Mlinarji in æagarji v dolini zgornje Krke, Ljubljana 1982.

- Baπ, Franjo, Stavbe in gospodarstvo na slovenskem podeæelju, Ljubljana 1984.

- Cevc, Tone, Velika planina, Æivljenje, delo in izroËilo pastirjev, Ljubljana 1987.

- Cevc, Tone, PrimoæiË, Ignac, KmeËke hiπe v Karavankah, Ljubljana 1988.

89

8. MIDVA BIVAVA TU, DRUGI PA DRUGJE

8.2. NA»INI BIVANJA V SVETU U 133—137 in DZ 143 1 πolska ura Uvodne misli Æe gledanje televizije, ogledi filmskih predstav, branje revij in Ëasopisov ter v novejπem Ëasu priljubljeno ≈deskanje« po ≈spletnih straneh« pribliæajo uËencem naËine bivanja po svetu. Predstavili smo nekaj najbolj znanih primerov z razliËnih koncev sveta. Nomadsko æivljenje nekaterih ljudstev je zelo podobno sodobnim turistiËnim in poslovnim popotovanjem. ©tevilni naπi in tuji gospodarstveniki preæivijo veliko Ëasa v letalih in stanujejo v hotelih v mestih, o katerih pred desetletji ni veËina niti sliπala. Komunikacije so se zelo razvile in danes smo lahko z letalom na Aljaski, jutri potujemo na Japonsko, pojutriπnjem æe sopihamo peπ na Trdinov vrh v Gorjancih.

Izvedba UËenci se bodo z razliËnimi oblikami in naËini bivanja v uËbeniku in delovnem zvezku seznanili le zelo na sploπno. Ker je problematika izjemno zanimiva, vam priporoËamo uporabo literature, saj je je na naπem trgu veliko. Predstavljeni primeri v uËbeniku na straneh 134 in 137 so le najbolj znani in uËencem razumljivi, ker dogodke, povezane z njimi, lahko spremljajo na filmih (npr. Lawrence Arabski), medmreæju (npr. Humarjev in KarniËarjev vzpon na Himalajo), televiziji in seveda v literaturi, Ëasnikih in Ëasopisih. V dnevnih Ëasnikih se vedno najde kaka zanimivost, povezana z obravnavano temo, zato predlagam, naj uËenci izrezujejo Ëlanke in fotografije. Izrezke nalepite na kartone (πeleshamer formata A4), jih opremite s tako imenovano ≈glavo« in vanjo vpisujte osnovne podatke o temi ter jih dopolnite z gesli (priporoËamo uporabo geslovnika etnoloπke sistematike, ki ga dobite v uredniπtvu zaloæbe Rokus).

Ob fotografijah v delovnem zvezku na strani 143 naj uËenci ugotavljajo predvsem razlike v kakovosti bivanja glede na socialno raven uporabnikov bivaliπË, stalnost ali obËasnost bivanja, vrsto materialov, iz katerih so izdelana bivaliπËa, pa tudi (potrebni bodo vaπi dodatni komentarji in pomoË uËencem) z vidika oblaËilnega videza stanovalcev oziroma uporabnikov bivaliπË 32.

Literatura Tudi pri tem poglavju uËence opozorite na izjemno raznovrstnost naËinov bivanja in stavbarstva.

Pri tem so vam lahko v pomoË priroËniki, ki jih je v naπih knjigarnah in knjiænicah res zelo veliko, najpriporoËljivejπi pa so naπteti.

- Ljudstva sveta (πest knjig), Mladinska knjiga, Ljubljana 1979.

- Westwood, Jenifer, Skrivnostni kraji sveta, Ljubljana 1995.

- Westwood, Jenifer, Harpour, James, Atlas legendarnih krajev sveta, Ljubljana 1996.

90

32 Slika, ki predstavlja prebivalce Trobriandov pri plesu, je æal premalo razvidna (pri izbiri fotografije za tisk je izpadla fotografija, ki prikazuje njihova bivaliπËa(primer iz knjige Vsa ljudstva sveta, 1. knjiga, Ljubljana 1980, str. 254). To so lesene in iz trstike zgrajene kolibe s sedlastimi strehami — se opraviËujemo!). Predlagamo, da v DZ objavljeno sliko obravnavate le v kontekstu razlik med oblaËilnim videzom (oblaËila, obuvala, nakit, druga osebna oprema) angleπke kraljice, astronavtov, ameriπkega predsednika, ameriπkih indijancev, prebivalcev smetiπË in seveda plesalcev s Trobriandov.

8. MIDVA BIVAVA TU, DRUGI PA DRUGJE

8.3. DOMOVI V »ASU IN POVEZANOST Z OKOLJEM U 138—143 in DZ 144—147 1 πolska ura Namen ure in izvedba V tem poglavju æelimo prav tako poudariti razliËnost bivanja pri nas in po svetu. S pozornim opazovanjem, zapisovanjem (in morda tudi fotografiranjem) vseh posebnosti in podrobnosti ter primerjanjem bodo uËenci spoznavali razlike v naËinih æivljenja, ki jim prav vsakovrstna bivaliπËa dajejo najmoËnejπi peËat. Tudi starost stavb je pomembna, saj je v tem najveË razlik. V preteklosti se je stavbarstvo veËinskega prebivalstva razlikovalo πe po uporabi gradbenih materialov. Prebivalci so veËinoma uporabljali material, ki jim je bil najbolj pri roki. Zato z dobrim opazovanjem in s sprotnim dokumentiranjem razberemo, kakπna je sestava kamnin in tal v okolju, kjer stavba stoji (kamen, ilovica), kakπen gozd prevladuje (iglavci, listavci) in kakπna so bila v preteklosti gospodarska prizadevanja (setev æit — slamnate kritine) na obmoËju naπega opazovanja. Zato je opazovanje starih hiπ, gospodarskih poslopij in tudi nekaterih preprosto zasnovanih cerkva odliËen pripomoËek za spoznavanje dogajanja v preteklosti in seveda danes. Treba je pozorno opazovati in pazljivo posluπati informatorje na terenu in æe bomo dobro pouËeni o naËinu æivljenja ljudi na ravni vsakdanjosti.

Medpredmetna povezava in literatura To problematiko raziskujejo stroke, kot so etnologija, geografija, zgodovina, umetnostna zgodovina, arhitektura, gozdarstvo, krajinska arhitektura, biologija, geologija in druge. Svoje prispevke veËinoma predstavijo tudi javnosti v knjiæni obliki in Slovenci se lahko pohvalimo z zelo bogato dediπËino raziskovanja narave in Ëlovekove ustvarjalnosti. Opozorimo naj le na nekatere.

- Melik, Anton, Slovenija I, Kmetska naselja, Ljubljana 1963.

- Melik, Anton, Kmetska domaËija, Slovenija I/2, Ljubljana 1963.

- Ars Sloveniae, Ljubljana 1967—72 (πest knjig).

- Sedej, Ivan, Sto najlepπih kmeËkih hiπ na Slovenskem, Ljubljana 1989.

- Bogataj, Janez, Sto sreËanj z dediπËino na Slovenskem, Ljubljana 1992.

- Ogrin, Duπan, Vrtna umetnost sveta, Ljubljana 1993.

- Ogrin, Duπan, Slovenske krajine, Ljubljana 1989.

- Hazler, Vito, Podreti ali obnoviti, Ljubljana 1999.

- Revija Gea.

8.4. STAVBNA IN NASELBINSKA DEDI©»INA U 144 in DZ 148—149 1 πolska ura Namen ure in izvedba Pomembno mesto v vzgojno-pedagoπkem procesu mora imeti ohranjanje zgodovinskega spomina.

Del tega je pozitiven odnos do stavbne in naselbinske dediπËine. Naπa dræava namenja veliko denarja za ohranjanje dediπËine, recimo za strokovno delo v arhivski, muzejski ali spomeniπkovarstveni dejavnosti. Obnovljenih je vse veË pomembnih stavb in starih mestnih, trπkih in vaπkih jeder. Zato je zelo pomembno, da se uËenci pouËijo o pomenu vsakovrstne dediπËine za naπ razvoj in obstoj.

OdliËen poduk o pomenu dediπËine je zadnja balkanska vojna, ko smo bili priËa grozotam etniËnega ËiπËenja in niË manj krutega (v javnosti premalo poudarjenega) ≈kulturnega ËiπËenja«, to je

91

8. MIDVA BIVAVA TU, DRUGI PA DRUGJE

naËrtnega uniËevanja kulturnega izroËila narodov, ki so bili vpleteni v vojaπke spopade. Vsaka od vojskujoËih se strani je naËrtno uniËevala kulturno dediπËino nasprotnika, zato ne moremo govoriti samo o etniËnem, temveË tudi o kulturnem in zgodovinskem ËiπËenju obmoËij.

Zato moramo svoje otroke in uËence vzgajati v pozitivnem odnosu do dediπËine. Prav stavbna in naselbinska dediπËina dokazujeta starost naπih korenin na slovenskih tleh. Brez ohranjene in dobro varovane dediπËine ni mogoË uspeπen gospodarski in kulturni razvoj. O tem nas pouËijo nekateri naπi pomembni poslovneæi, ki vsak dan spoznavajo globalizacijske procese v svetu. Ti vedo povedati, da sta jih tudi ohranjanje osebne identitete (da so Slovenci, Dolenjci, ©tajerci, Primorci, Prekmurci, Italijani, Madæari, Romi in drugi) in uspeπno predstavljanje identitete naπe skupne in vsakovrstne dediπËine v tujini oblikovala v prepoznavne in uspeπne poslovneæe. »e æe drugaËe ne, vsaj z njihovo pomoËjo svet spoznava, kje in kako æivimo Slovenci.

Pomembno je torej, da uËenci spoznavajo dediπËino in skuπajo kritiËno spremljati tudi njeno nestrokovno preurejanje ali ruπenje. Æal je prav najviπe leæeËa stavba v Ljubljani, ljubljanski grad, najoËitnejπi primer, kako se ne sme prenavljati in ≈ohranjati« stavbna dediπËina. Podobnih primerov je (æal) tudi drugod veliko. K sreËi pa ljudem ni veË vseeno, kaj se dogaja z dediπËino. Dogodki v zvezi s prestavitvijo Robbovega vodnjaka v Narodno galerijo in namestitvijo kopije na Mestnem trgu v Ljubljani so poleti 2000 sproæili πtevilne polemike med ≈stroko« in ≈civilno druæbo«. Æelimo si lahko le πe veË takih in podobnih preverjanj delovanja varstvenih organizacij, saj v tej obliki pogovorov in izmenjave mnenj sprejemajo soodgovornost za ohranjanje dediπËine tisti, ki so ≈za«, in tisti, ki so ≈proti«. Najslabπe je seveda, Ëe se z dediπËino niË ne dogaja in zanjo nihËe ne skrbi.

V naπi domovini smo obnovili æe veliko stavbne in naselbinske dediπËine. Tem nalogam se posveËajo strokovnjaki, ki so zaposleni v spomeniπkem varstvu, konservatorji in restavratorji. Eni raziskujejo naËin æivljenja ljudi v preteklosti in danes in razvojno pot stavbne in naselbinske dediπËine, drugi si prizadevajo, da bi najpomembnejπe dele stavb (kipe, freske, slike, portale in drugo), stare naprave in orodja fiziËno obnovili in zavarovali pred propadanjem.

Literatura »e se æelite o tej problematiki πe bolje pouËiti, preberite navedeno literaturo.

- Sedej, Ivan, Sto najlepπih hiπ na Slovenskem, Ljubljana 1989.

- Sedej, van, Sto najlepπih cerkva na Slovenskem, Ljubljana 1996.

- Fister, Peter, Umetnost stavbarstva na Slovenskem, Ljubljana 1986.

- ©umi, Nace, Naselbinska kultura na Slovenskem, Ljubljana 1994.

- Hazler, Vito, Podreti ali obnoviti, Ljubljana 1999.

- Strokovna revija Varstvo spomenikov (od leta 1948).

- Zbirka vodnikov, Naravni in kulturni spomeniki Slovenije (od leta 1962).

92

BELEÆKA

BELEÆKA

BELEÆKA

BELEÆKA