Slovenščina – neumetnostna besedila Razred: 2.
Teden:
Ura:
Datum:
Učitelj:
Učna enota: ZGODBA BREZ NASLOVA – tvorjenje zgodbe ob nizu sličic Cilji: • Natančno opazujejo niz sličic. • Pripovedujejo zgodbo ob nizu sličic. • Besedilu določijo naslov in utemeljijo izbiro naslova. • Govorno nastopijo pred sošolci in učiteljem. • Povedo svoje mnenje o nizu sličic in besedilu, ki so ga tvorili. • Pripovedujejo o svojih občutkih, izkušnjah in doživetjih. Čas za izvedbo: 1 ura Učne metode: pogovor, pripovedovanje, poslušanje, poročanje, razlaga, demonstracija, grafično delo, branje, pisanje, didaktična igra, sodelovalno učenje, delo z besedilom, opazovanje
Učne oblike: frontalna, individualna, skupinska, delo v dvojicah
Učni pripomočki/sredstva: Učbenik, str. 9 IZVEDBA UČNE URE Uvodna dejavnost
Vodimo pogovor o igranju na igrišču. Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih in izkušnjah.
Najava
O tem, kaj so se igrali otroci in kaj se je zgodilo, bomo izvedeli, ko si bomo ogledali sličice v učbeniku na strani 9. Pozovemo učence, naj v učbeniku poiščejo naslov Zgodba brez naslova.
Opazujemo vsako sličico. Poimenujemo bitja/predmete na njej in povemo, kaj se je zgodilo. a) a) Učenci s pomočjo vprašanj ustno tvorijo zgodbo. Tvorjenje zgodbe Postavljamo vprašanja o podatkih s sličic in z njimi usmerjamo učence pri tvorjenju besedila, npr.: Primer za prvo sličico: Od kod so prišli otroci? Kaj so nosili na ramenih? Kdo je nosil torbico v roki?
1
Kje so hodili? Kdo je stal na zelenici? (npr.: Blaž) Koga je čakal? (npr.: Gala) Primer za drugo sličico: Kam sta odšla Blaž in Gal? Kaj sta vzela s seboj? Kaj sta delala? Kaj sta zaslišala? Kaj sta videla? Primer za tretjo sličico: Kaj sta naredila? Kdo je bil že pri deklici? (npr.: Kim) Kakšna je bila deklica, ki je padla? Kako se je počutila? Kaj sta naredila Blaž in Kim? Kaj sta ji rekla? Primer za četrto sličico: Kaj sta potem naredila Blaž in Kim? Kam sta odpeljala deklico? Kako se je deklica počutila? Kaj sta ji rekla? Kaj je deklica rekla njima? b) Učenci samostojno ustno tvorijo zgodbo. Učence spodbudimo, naj zgodbi določijo naslov, bodo pri pripovedovanju zgodbe pozorni na zaporedje dogajanja in na to, da bodo povedi med seboj smiselno povezane, govorijo glasno in razločno. Povedo naslov zgodbe in zgodbo pripovedujejo ob nizu sličic. Utemeljijo izbiro naslova. c) Učenci predstavijo svoje mnenje o nizu sličic in besedilih. Spodbujamo jih z vprašanji, npr.: So vam bile sličice všeč? Zakaj? Ste s sličic prepoznali dogajanje? Ste s sličic prepoznali razpoloženje otrok? Po čem ste prepoznali? Ste v besedilu povedali o razpoloženju otrok? Je sošolec natančno opazoval sličice in povedal, kaj se na njih dogaja? Je bila njegova zgodba zanimiva? Zakaj? Je naslov ustrezal vsebini zgodbe? Je govoril glasno in razločno? č) Učenci pripovedujejo o svojih občutkih, izkušnjah in doživetjih. Spodbujamo učence z vprašanji, npr.: Kako ste se počutili, ko ste prvič videli sličice? Zakaj? Kako ste se počutili, ko ste pripovedovali zgodbo? Kako ste se počutili, ko ste poslušali zgodbo? Se vam je pri igri že kdaj zgodila nesreča? Kje? Kako je bilo? Kdo vam je pomagal? Kako ste se počutili? Nove naloge
b) 1. Učenci, ki želijo, lahko napišejo besede ali povedi ob sličicah. c) 2. Učenci narekujejo povedi, ki jih učitelj napiše na tablo. 2
3