6 Trdno in tekoče 6.1 Tlak in gostota 6.2 Tekočine 6.3 Plavanje 6.4 Ozračje in vreme
Aprila 1912 se je Titanik podal na svojo prvo plovbo. Z dolžino treh nogometnih igrišč in višino Ljubljanskega nebotičnika je bil največja ladja tistega časa. V vseh pogledih je bil izjemen tehnološki dosežek – med drugim je bil zasnovan tako, da se po mnenju inženirjev sploh ne bi smel potopiti. Zato tudi ni nenavadno, da je bilo na krovu občutno premalo rešilnih čolnov. Na žalost ledena gora, ki mu je štiri dni pozneje razparala bok, vsega tega ni vedela. Titanik je v vsem svojem blišču in z več kot tisoč potniki na krovu v nekaj manj kot treh urah potonil v globine Atlantika. Tragična zgodba je ostala zavita v tančico skrivnosti vse do leta 1985, ko so s posebnimi podmornicami na dnu Atlantika našli razbitine mogočne ladje.