selniške novice 1 by WELLNESS REVIJA SLOVENIJA

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 1

Selniške novice

Glasilo občine Selnica ob Dravi

|DECEMBER 2007|številka: 1.|leto :1.|

Foto Anka Holcman

Srečno NOVO leto 2008

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 2

NAŠA OBČINA 22. novembra 1998 se je na osnovi določil Zakona o lokalni samoupravi in odločitvi na referendumu Občina Ruše razdelila na tri občine in tako se je Selnica ob Dravi oblikovala kot samostojna občina. Sta s ka kaže, da ima okoli 4850 prebivalcev in približno 1600 gospodinjstev. Meri 64,5 km2, v Občinskem svetu pa deluje 15 svetnikov. Središče občine predstavlja vas Selnica ob Dravi, katerega gručasto vaško jedro z nadstropnimi hišami ob gotski cerkvi Sv. Marjete je v osnovi nastalo v 18. in 19. stoletju ter spada v nepremičninsko kulturno dediščino. V občino spadajo še naslednja naselja: Sv. Duh na Ostrem vrhu, Vurmatdel, Gradišče na Kozjaku, Črešnjevec ob Dravi, Janževa gora, Fala, Spodnji Slemen, Zgornji Slemen-del, Spodnja Selnica, Zgornja Selnica, Zgornji Boč, Spodnji Boč in Veliki Boč. Naravno in kulturno dediščino na območju naše občine predstavlja tudi območje Sv. Duha na Ostrem vrhu, viltuški grad pa tudi cerkev Sv. Janeza Krstnika na Janževi gori. V Dobravi pri Johanesu, kot pravimo domačini, stoji kip Janeza Nepomuka, zaščitnika splavarjev. Falska elektrarna pa je del slovenske tehnične dediščine. Zgodovina nas uči, da je bila Dravska dolina poseljena že v 6. stoletju, kraj Celnitz (Selnica) pa se prvič omenja leta 1093, ko je benedik nski samostan iz Št. Paula v

Labotski dolini dobil tu dve kme ji. Do 13. stoletja so tu prevladovale raztresene kmetje. Število prebivalcev se je pomembneje povečalo šele po letu 1780, ko se je tudi začel povečeva vpliv industrializacije. Velikega pomena je bila leta 1863 gradnja obdravske železnice Maribor – Dravograd Celovec, ki pa ni zatrla transportnega pomena reke Drave. Pro koncu 19. stoletja, se je okrepilo gozdno gospodarstvo. Najmočnejšo vlogo v nadaljnjem oblikovanju pokrajine pa so imeli steklarstvo, rudarstvo, gozdarstvo, oglarstvo in železarstvo.

Izjemno pomemben dogodek v zgodovini naših krajev je imela gradnja HE Fala. Gradi so jo pričeli že leta 1913, s prvimi pe mi agrega pa je začela delova maja 1918. Elektrarna Fala je najstarejša elektrarna na slovenskem delu reke Drave. Bila je tudi izrednega pomena za Tovarno dušika v Rušah. Z zaključkom obnovitvenih del sredi 90 let pa se je iztekel čas obratovanja starih agregatov, ki so se ustavili za vedno, še danes pa predstavljajo veliko vrednost kot del bogate tehnične dediščine prve slovenske hidroelektrarne na Dravi. O naši občini obstajata dve pomembni monografiji - knjigi. Leta 1993 je izšla monografija z naslovom Selnica ob Dravi: zbornik ob 900 – letnici kraja, ki jo je uredil izr. prof. dr. Bernard Rajh, 1997 pa je ob 200. obletnici šole v Selnici izšla tudi monografija, ki jo je skupaj z drugimi uredila dolgoletna ravnateljica osnovne šole gospa Greta Nah gal, prof. Ob 60. obletnici športnega društva Turbina je leta 2006 uredila poseben zbornik naša študentka Fakultete za šport Tina Pajančič. Vsako takšno delo je vredno posebne pozornos , zato bomo v prihodnje še posebej podpirali ste, ki se bodo lo li tovrstnih študij. Ponosni smo lahko na to, da ima naša občina obnovljeno in sodobno opremljeno osnovno šolo z oddelki vrtca in dvema podružnicama. V šoli že dolga leta poteka tudi nižja glasbena šola.

Selniške novice

DECEMBER 2007

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 3

Imamo svojo pošto, zdravstveni dom, močno in tradicionalno uspešno prostovoljno gasilsko društvo, enoto RK Slovenije, uspešno Kme jsko zadrugo, številna druga uspešna podjetja in obrtnike, zaenkrat Ie eno prehrambeno trgovino in Ie eno s teks lnimi izdelki, imamo tudi lekarno, papirnico in cvetličarno, kabelsko TV in tudi Moj TV. Imamo nekaj izjemno uspešnih gos šč, razvija se kmečki turizem, športna društva in dva športna centra, več kulturnih društev, turis čno društvo, imamo svojo vodo in edino prejo slovenske ovčje volne. Za Selnico je značilna mizarska in kovaška tradicija, fotografska dejavnost in seveda kme jstvo in gozdarstvo. Še posebej pomembna je bila vedno tudi kulturna, dramska, pevska in likovna dejavnost Tu so doma priznani visokošolski profesorji, vrhunski ekonomis , glasbeniki itd. Znani so uspehi naših radioamaterjev, športnikov (košarka, rokomet, odbojka, tenis, smučanje, planinci ltd). Imamo edinstveno etnološko znamko, to je Selniški pležuh. V Selnici ob Dravi se je 1916 rodil dramski in gledališki igralec Arnold Tovornik, ki je za svoje delo prejel številne, tedaj najpomembnejše jugoslovanske nagrade. Za svoje igralsko delo je prejel nagrado Prešernovega sklada, Sterijinega pozorja, leta 1972 pa Borštnikov prstan za življenjsko delo. Tukaj živi in ustvarja priznana znanstvenica in izredna članica Slovenske akademije znanos in umetnos red. prof. dr. Zinka Zorko, ki je tudi častna občanka naše občine. Z nazivom Slovenka leta 2001 je bila nagrajena gospa Marija Zakušek, nesebična rejnica. Selnico so preučevali številni Selničani iz različnih zornih kotov: zgodovinskega, geografskega, demografskega, ekološkega, socialnega, zdravstvenega, kme jskega, šolskega. Preučevali so jo učenci iz osnovne in srednjih šol v svojih raziskovalnih nalogah, strokovnjaki in znanstveniki v

specialis čnih in znanstvenih raztskavah (na primer zdravnik Franc Beigot, dr. med. spec., red. prof. dr. Zinka Zorko in drugi). Za vzgojno in izobraževalno delo v najširšem smislu seveda gre izjemna zahvala vsem učiteljem, učiteljicam in vzgojiteljicam, pa tudi obema duhovnikoma. Glede na dolgo in bogato zgodovino rela vno majhne vasi je prav, da si postavimo visoke želje in cilje tudi v bodočnos . Potrudili se bomo podpre nove ideje kmetov, podjetnikov, obrtnikov, intetektualcev tako, da bodo v bodoče naše gospodarstvo, kme jstvo, šolstvo, zdravstvo in sociala delovali še bolj kakovostno, v dobro otrok, mladine in odraslih. Želimo, da bi vsi dojeli nujnost stalnega učenja zato, da bomo lahko uspešno izkoris li vse priložnos za nadaljnji razvoj in skupaj ustvarjali nove priložnos . Potrudili se bomo tudi za ohranjanje zdravega naravnega okolja. Še posebej se bomo zavzemali za: - nadaljnji razvoj obr , malih in srednjih podje j in za ustanavljanje novih, - pridobivanje sredstev iz domačih in evropskih razvojnih skladov, - povezovanje naravnih, kulturnih in športno - rekrea vnih potencialov s čim bolj kakovostno turis čno ponudbo, - izboljšanje komunalne urejenos vseh krajev naše občine, - izboljšanje razmer za prepoznavnost Selnice ob Dravi v Sloveniji in v tujini. Skupaj z občinsko upravo, s podporo občinskih svetnikov in vseh krajanov lahko dosežemo zastavljene cilje in uresničimo naše vizije. Spoštovane občanke in spoštovani občani: leto 2007 se počasi vendar vztrajno končuje. V prihajajočem letu vam želim zdravja in družinske sreče, naj se vam in vašim najdražjim izpolni čim več skri h želja.

Jurj Lep, univ. dipl. inž. župan

SELNIŠKE NOVICE so javno glasilo Občine Selnica ob Dravi. Izdajatelj: Občine Selnica ob Dravi Odgovorni urednik: Slobodan Tatalovič Uredniški odbor: dr. Terezija ZORKO, mag. Karin JURŠE, Donataja MALINIČ, Milan FRAS, Janez URBAS, Katja BLAŽIČ Lektoriranje: Dr. Terezija ZORKO Oblikovanje in priprava na sk: Agencija NOVELUS, Katja Blažič s.p. Tisk: Tiskarna Li era picta d.o.o. Naklada: 1400 izvodov Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo.

VSEBINA Naša občina

Beseda odgovornega urednika

Intervju z Damijanom Koletnikom

Stanje projekta ČHE na Kozjaku in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor

Elektromagnetna sevanja (EMS) in njihov vpliv na okolje – pogovor z doc. dr. Petrom Gajškom

Iz ruševin v svetlo prihodnost

Naše komunalne pridobitve v zadnjem letu

» DOBRA LETINA« KD PAVZA

Ko te prevzame dialekt

Karate klub Selnica ob Dravi

25 let OOZ Ruše

Utrip šole

Dramska skupina M2JS se predstavi

Slovenec sem

Jezikovne drob nice

12.Tradicionalni spust s pležuhi

Javno glasilo Občine Selnica ob Dravi prejmejo brezplačno vsa gospodinjstva ter javne ins tucije in zavodi na območju občine Selnica ob Dravi.Posamezni izvodi se dostavijo sosednjim občinam in javnim knjižnicam. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost (DDV) sodi javno glasilo Selniške novice med proizvode, za katere se DDV obračunava po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov, sprememb naslovov in razporejanja prispevkov glede na aktualnost vsebin.

DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 4

BESEDA ODGOVORNEGA UREDNIKA Slobodan TATALOVIČ, odgovorni urednik

V občini smo že dalj časa tuhtali, kako in na kakšen način se lo neke povsem nove oblike lokalnega časopisa. O novi obliki časopisa smo razmišljali zato, ker je prevladala ocena, da je potrebno naredi nekaj novega z novim zunanjim videzom, z novo vsebino in z novim imenom. Če pričnem s slednjim, moram poveda , da smo kar nekaj energije porabili za to, da smo prišli do rešitve. Našemu časopisu smo nazadnje dali ime “SELNIŠKE NOVICE”. To ime je na več načinov simbolično. Ko smo iskali ime našega časopisa, so nekateri menili, da bi ime Selniške novice preveč spominjalo na prejšnje občinsko glasilo, a je prevladalo mnenje, da to samo po sebi ni nič slabega in da je morda celo dobro, da je tako. Časopis “SELNIŠKE NOVICE” ima 32 strani, je skan na kvalitetnem papirju in ponuja kvalitetne prispevke, ki jih boste prav gotovo z zanimanjem prebrali. Prepričani smo, da se bo za vsakega našlo zanimivo branje. Časopis “SELNIŠKE NOVICE” bo izhajal š rikrat na leto, in sicer konec marca, konec junija, konec septembra in sredi decembra. Uredniški odbor časopisa bo oblikoval vsebino glasila in člani uredniškega odbora smo trdno odločeni, da časopis ne bo postal poligon za polii čne prepire in podobno. Poli ke torej v našem novem časopisu ne bo! Tudi žaljivih ali kako drugače neprimernih prispevkov ne bomo objavljali. To nikakor ne pomeni cenzure ali samocenzure. Nasprotno, v uredniškem odboru bomo zelo veseli vsakega

Selniške novice

prispevka, ki bo na primeren način prikazal življenje in delo v občini. Že sedaj vas vabim, da nam v uredništvo pošljete do konca februarja 2008 vaše prispevke, da jih bomo lahko objavili v marčevski številki časopisa. Sedaj pa je čas, da vam predstavim ste, ki bodo ustvarjali novi časopis – uredniški odbor časopisa “SELNIŠKE NOVICE” torej. Odgovorni urednik je moja malenkost, člani pa so dr. Terezija ZORKO, mag. Karin JURŠE, Donataja MALINIČ, Katja BLAŽIČ, Milan FRAS in Janez URBAS. Zelo smo veseli, da nam je uspelo sestavi takšen uredniški odbor, še posebej pa smo veseli, da smo k sodelovanju pritegnili tudi našo častno občanko dr. Zinko ZORKO. Kot velika strokovnjakinja za jezikoslovje bo poskrbela za lektoriranje prispevkov, kot velika strokovnjakinja za slovenska narečja pa bo s svojimi občasnimi prispevki poskrbela za zanimivo branje. V tej prvi številki časopisa “SELNIŠKE NOVICE” se boste poleg uvodnih misli župana Jurija LEPA lahko seznanili s predvideno gradnjo črpalne hidrocentrale Kozjak, prebrali pa boste lahko še prispevke o občinskem svetu, delu odborov Občinskega sveta, o novih pridobitvah na področju komunale, o usodi viltuškega gradu, o utripu na naši osnovni šoli ….. Naj na koncu zaželimo vsem obilo prijetnega branja, vesele božične praznike ter mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2008.

DECEMBER 2007

WWW.SELNICA.SI V prihajajočem letu 2008 nameravamo posebno pozornost nameni našim spletnim stranem. Že sedaj smo na njih objavljali vsa gradiva za seje občinskih svetov in pa javne razpise, v prihodnos pa želimo ustvari resničen informacijski portal, kjer bi tudi z vašimi prispevki omogočili čim boljšo informiranost javnos o dogajanjih v občini. Vaši predlogi in mnenja so zelo dobrodošli, zato vas vabimo, da nam jih sporočite po telefonu (02)6730 208 (202) ali po elektronski poš karin.jurse@selnica.si.

Spoštovane bralke in bralci ! Naslednja številka Selniških novice bo izšla konec meseca marca 2008. Zato vas že sedaj vabimo, da nam do konca meseca februarja 2008 pošljete svoje prispevke. Prispevke nam pošljite na naslov Občina Selnica ob Dravi, Slovenski trg 4, 2352 Selnica ob Dravi. Prispevke lahko pošljete tudi na elektronski naslov info@selnica.si ali obcina.selnica@triera.net . Za vsa morebitna pojasnila smo dosegljivi na tel. številki (02)6730202 ali (02)6730-204. Uredništvo Selniških novic

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 5

Intervju z Damijanom Koletnikom, direktorjem DEM Na kateri stopnji je projekt izgradnje ČHE Kozjak? Vemo, da ste projekt predstavili pred le in zdaj spet decembra na občinskem svetu. Pred le smo bili zelo zgodni. Pri ljudeh v Selnici ob Dravi smo namreč želeli preveri , ali je za zamisel o črpalni hidroelektrarni na Kozjaku vsaj osnovno soglasje. Veseli smo bili, da v njej vsi vidimo priložnost. Danes je enako. Medtem se res ni zgodilo veliko, razen da smo opravili geološke raziskave. Ko nas je župan gospod Lep poklical, da pridemo projekt predstavit svetnikom, smo malo dvomili, saj ni povedal veliko novega. Ljudje, v tem primeru občinski svetniki, zahtevajo jasne odgovore, mi pa jih v tem trenutku ne moremo da , saj jih še nimamo, strokovne podlage pa šele nastajajo. To smo jim na predstavitvi tudi povedali. Pogosto zaradi zapletenos prihaja do nerazumevanja postopka in nezaupanja. Nekdo lahko napačno razume, da kaj skrivamo ali da česa nočemo poveda . Take reakcije skušamo razume . Dolžni smo da vse odgovore in jih bomo tudi dali. Nekatere od njih pa bomo gotovo iskali skupaj. Zdaj pa jih še nimamo. Na občinskem svetu je bilo večkrat sliša željo po večji informiranos . Kako jo boste izpolnili? Zavedamo se, da gre za pomembno izkazano zaupanje ljudi, da smo projekt sploh lahko začeli. Občinskim svetnikom smo še enkrat zatrdili, da jih bomo o vsem pravočasno obveščali. Rekli smo, naj nas povabijo kamor koli in prišli bomo. Predstavitev projekta smo pripravili za zadnjo številko Selniških novičk, ki je izšla. Komaj smo čakali, da izidejo te. Z županom sva že obiskala tudi nekatere družine. Ves čas komunikacija poteka na različnih ravneh, ves postopek umes tve v prostor pa vodi ministrstvo za okolje. Že pred letom in pol smo tako v vaši občini odprli informacijsko pisarno, kjer projekt lahko spremljate od začetka. Posodobili smo tudi predstavitveno spletno stran. Ne nazadnje smo za predstavnike občinskega sveta organizirali srečanje s predstavniki občine Kanal ob Soči, da se na primeru izgradnje črpalne hidroelektrarne Avče čim bolj stvarno seznanijo s tem, kaj jih čaka in kaj lahko od tovrstnega objekta pričakujejo. Kako pomembna je ČHE Kozjak za DEM? Z našega stališča lahko povem, da je objekt s tehnološkega vidika edinstven v Evropi.

Ministrstvo čaka težko delo predvsem glede strokovnih priprav, saj bo javnost verjetno nezaupljiva. Svojo nalogo kot inves tor razumemo tako, da bomo javnost skušali kar najbolje informira in jo opremi z najnovejšimi znanji na tem področju. Tudi sami smo se tu pus li poduči in se še učimo, saj gre za vedno nova spoznanja. Iskreno si želimo, da bomo na koncu vzorčni primer korektnega dialoga. Zakaj pa ne?

Brez dvoma gre tudi za izredno pomemben projekt. Ne le za DEM, temveč tudi za nacionalni energetski sistem. Še vedno smo v Sloveniji neto uvozniki električne energije. Pomemben je vsak proizvodni projekt, črpalna elektrarna toliko bolj, saj gre za speciﬁčen objekt, ki lahko v zelo poenostavljenem smislu energijo celo skladišči. Energija vode je eden bolj prijaznih virov, ki jih poznamo. Kako pomembna je elektrarna za Selnico ob Dravi, torej kraj, kamor jo želite umes ? To vprašanje je treba zastavi občini. Projekt bo zaradi svoje edinstvenos občino zagotovo uvrs l na zemljevid Evrope. Kako to izkoris , bo predvsem naloga občine. To je načeloma zelo preprosto. Vsako lokalno okolje ima željo, kako se razvija in ki je pogosto kompromis številnih interesov. S tehničnega vidika bomo naredili vse, da bo objekt kar se da prilagojen vašim zamislim in ciljem razvoja, seveda v mejah, ki so zakonsko dovoljene. Na predstavitvi pred nekaj dnevi sem se na občinskem svetu pošalil, če si bo občina želela kolesarsko stezo na desnem bregu reke Drave, tega v okviru izgradnje ne bo mogoče uresniči . Kolesarska steza okrog vodnega bazena pa je povsem stvarna in uresničljiva zamisel, seveda če bo to v skladu s smernicami trajnostnega razvoja v občini. Raziskava pravkar poteka. Ali lahko kar koli projekt izgradnje ogrozi? Naredili bomo vse, da do tega ne pride. Največji izziv bo zagotovo daljnovod, saj elektrarne brez povezave v omrežje seveda ni. Tu bo zaupanje med nami kot inves torjem in ljudmi na največji preizkušnji. Čeprav je daljnovoda po prvih ocenah le za okoli dvajset kilometrov, bo njegovo umeščanje v prostor gotovo zelo zahtevno.

Inves cija je visoka. Je zaradi njene vrednos projekt lahko ogrožen? Menim, da so možnos za to zelo majhne, čeprav je nekaj poskusov, da se projekt ustavi, že bilo in verjetno še bodo. Veliko je občin, ki se na podlagi izkušenj pri gradnji tovrstnih projektov ščijo v ospredje tudi na škodo drugih občin, saj vidijo priložnost za polnjenje občinskih proračunov. Ne le med izgradnjo, tudi po njej. Vendar to ni kakršen koli projekt, ki bi ga bilo mogoče prestavlja sem ter tja. Dobro je tudi, da je projekt v resoluciji o nacionalnih razvojnih projek h in da ima svoje mesto med prednostnimi projek HSE. Dokler bomo v mejah predvidenih sredstev, bo vse v redu. Kakšen je vaš odnos z občino in njenimi predstavniki do zdaj? Zelo korekten, za kar se vsem v imenu Dravskih elektrarn Maribor iskreno zahvaljujem. Odlično ste se organizirali. Takoj ste organizirali odbor za spremljanje izgradnje, ki je nemudoma stopil v s k z nami. To, da ste nas sprejeli kot partnerja v dialogu, je gotovo tudi posledica dejstva, da so ljudje vajeni žive z elektrarno. HE Fala, s katero je bil preko zaposlitve ali kako drugače povezan velik del lokalnega prebivalstva, namreč drugo leto praznuje 90 let. Ko ste poslali jasne smernice za projekt, ste s tem pokazali, da ste zahteven sogovornik. Zavedamo se, da ste danes partner, ki se bo že jutri spremenil v ostrega pogajalca. Takrat bo pomembno, da ohranimo dialog. Za konec morda priporočilo … Pravzaprav priporočila nimam. Želim si partnerskega odnosa, razumevanja in spoštovanja. To je vse. Če bi bil projekt slab, nam ga pod omenjenimi pogoji nikoli ne bi uspelo izpelja . Trdno sem prepričan, da je dober, zato sem op mist, da nam ga bo skupaj pod danimi pogoji uspelo izpelja .

DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 6

Stanje projekta ČHE na Kozjaku in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor

Zahtevni postopki umeščanja v prostor Projekt črpalne hidroelektrarne na Dravi (ČHE) na območju Kozjaka in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor je trenutno še vedno v postopku umeščanja v okolje in prostor, ki ga vodi Ministrovo za okolje in prostor Republike Slovenije. Želja Dravskih elektrarn Maribor (DEM), ki v projektu nastopajo kot inves tor, je, da vse potrebne postopke in izgradnjo izpeljejo do konca leta 2012, ko je tudi predviden začetek obratovanja. Postopki umeščanja so se zaradi spremembe Zakona o prostorskem načrtovanju letos aprila nekoliko spremenili. Novi zakon namreč namesto druge prostorske konference predpisuje obravnavo najboljše različice objekta ČHE in poteka daljnovoda, ki jo je predlagala strokovna recenzija projekta. To pomeni, da je najugodnejša različica izbrana na podlagi primerjalnih kriterijev prostora, narave, okolja in tehnike, predstavniki lokalnih skupnos (župani) pa so bili o opravljenem izboru obveščeni 31. maja 2007. Tej seznanitvi bo sledila še javna predstavitev predvidenega posega v prostor, torej javna razgrnitev, ki jo organizira ministrstvo za okolje in kjer bo javnost seznanjena s poročilom o vplivih na okolje. Po novem zakonu to pomeni tudi možnost in priložnost za povratno informacijo pri zaključku umeščanja v prostor, torej ob javni razgrnitvi državnega prostorskega načrta (DPN).

Posebna pozornost je namenjena obveščanju. Tako že od junija 2006 v prostorih Občine Selnica ob Dravi deluje posebna informacijska pisarna. Na spletnem portalu h p://www.dem.si/slo/razvojnemoznos dem/crpalnahenadravi so v DEM pripravili vsebinsko dopolnjeno spletno stran, ki obiskovalcem nudi informacije o projektu, opremljena pa je tudi z najpogostejšimi vprašanji in odgovori o objek h ČHE in daljnovoda. V sodelovanju s Forumom EMS so konec lanskega leta poskrbeli tudi za izobraževalne dejavnos na področju elektromagnetnih sevanj (EMS). Odbor za spremljanje izgradnje Željo po čim večji informiranos o projektu ČHE na reki Dravi na območju Kozjaka in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor so na prvi prostorski konferenci izrazili tudi občani občine Selnica ob Dravi in njihovi predstavniki. Zato so v občini marca 2006 ustanovili poseben odbor za spremljanje izgradnje ČHE na Dravi, ki budno spremlja vse dejavnos . Z omenjenim strokovnim telesom želi občina zagotovi čim lažji pretok informacij med inves torjem, občinskimi organi in lokalnimi prebivalci. Tovrsten sistema čni pristop občine k projektu, ki je znana praksa pri večjih projek h v Sloveniji (tak odbor spremlja tudi izgradnjo elektrarn na Savi), so DEM pozdravile

Daljnovodna povezava ČHE–RTP Maribor Izbrana različica daljnovodne povezave bo speljana preko Kozjaka do trase 400-kV daljnovoda Kainachtal–RTP Maribor. Omenjena različica je bila namreč z ocenjevanjem in primerjanjem po vseh izbranih skupinah kriterijev opredeljena kot najustreznejša, predvsem zaradi prostorskega vidika in z vidika manjših vplivov na infrastrukturo. Katere dejavnos so bile do zdaj že izpeljane Kljub temu da je do izgradnje ČHE Kozjak in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor še dolga pot, se v družbi DEM na projekt intenzivno pripravljajo. Na terenu so zato že izvedli geološko-geomehanske raziskave, na podlagi katerih bo pripravljena projektna dokumentacija.

Selniške novice

DECEMBER 2007

in ob tem izrazile svojo pripravljenost za vsakršno sodelovanje. Občinski svetniki obiskali občino Kanal na Soči, kjer se gradi ČHE Avče Dravske elektrarne Maribor so za svetnike občine Selnica ob Dravi sredi lanskega leta organizirale tudi srečanje s svetniki občine Kanal ob Soči, katerega namen je bila predvsem izmenjava informacij in izkušenj o možnos h sodelovanja lokalnih skupnos v tovrstnih energetskih projek h. Na vrs so izdelave različnih strokovnih podlag Potem ko je v okviru projekta že izdelano in revidirano okoljsko poročilo, se na podlagi izhodišč iz smernic soglasodajalcev pripravljajo tudi posamezne strokovne podlage, ki bodo izdelane za področje kme jstva, gozdarstva, turizma in trajnostnega razvoja ter prometa in drugih področij. Omenjena področja bodo seveda obdelana kar se da celostno, kar pomeni, da bodo na primer v prometno raziskavo ob infrastrukturi zaje tudi hrup, obremenitve, dostopi do objektov itn. Po zaključku teh strokovnih podlag bo na vrs skupna ocena vplivov na okolje za izdelavo dopolnitve osnutka državnega prostorskega načrta (DPN). Ob dopolnitvi DPN bo na podlagi teh in še nekaterih drugih raziskav, ki bodo naročene naknadno, dopolnjen idejni projekt.

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 7

V prostorih Občine Selnica ob Dravi že več kot leto dni

Pri vzpostavitvi daljnovoda DEM sodeluje s Forumom EMS

informacijska pisarna 21. junija je minilo leto, odkar je v prostorih Občine Selnica ob Dravi začela delova posebna informacijska pisarna za ČHE na Kozjaku in daljnovodno povezavo ČHE–RTP Maribor. Njen namen ni samo informiranje vseh zainteresiranih o poteku projekta, temveč tudi želja, da se lokalno prebivalstvo v celoten postopek načrtovanja in izgradnje dejavno vključi ter s tem vzpostavi partnersko sodelovanje pri iskanju najboljših skupnih rešitev. Vrata pisarne bodo do nadaljnjega odprta vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu med 15. uro in 17.30. Za vse informacije se lahko občani in občanke obrnejo na informatorja, strokovnega sodelavca DEM, opremljena pa je tudi z različnimi predstavitvenimi in razlagalnimi gradivi. Zunaj odpiralnega časa pisarne lahko vsi zainteresirani svoja vprašanja, mnenja in predloge oddajo v posebno skrinjico pred vhodom, kadar koli pa lahko svoja vprašanja pošljejo tudi po elektronski poš na naslov dravske.elektrarne@triera.net.

GOSTOVANJE V INFORMACIJSKI PISARNI V ponedeljek, 4. februarja 2008, bo v informacijski pisarni med 15. uro in 17.30 gostoval doc. dr. Peter Gajšek. Poleg tega, da je koordinator projekta Forum EMS, je tudi direktor Inš tuta za neionizirana sevanja. Vrsto let je opravljal raziskave na področju EMS (elektromagnetnih sevanj) v uglednih laboratorijih po svetu, je član številnih mednarodnih organizacij na področju EMS, prav tako pa tudi avtor več kot 130 objav v znanstveni in strokovni periodiki. Doc. dr. Peter Gajšek bo kot gost informacijske pisarne odgovarjal na vsa vprašanja o elektromagnetnih sevanjih in njihovem vplivu na zdravje. Ta dan si boste v pisarni lahko izposodili tudi posebno merilno napravo, s katero lahko sami izmerite elektromagnetna sevanja doma in v vaši okolici. VLJUDNO VABLJENI!

V izvedbo projekta ČHE na reki Dravi na območju Kozjaka in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor je družba DEM že na zgodnjih stopnjah snovanja projekta vključila tudi različne strokovnjake, ki so pripravljeni posredova svoja znanja in izkušnje različnih panog in dejavnos ter zainteresirano javnost tako seznanja z najnovejšimi ugotovitvami na številnih področjih. Rezultat tega prizadevanja je tudi članstvo družbe DEM v projektu Forum elektromagnetna sevanja (kratko Forum EMS; www.forum-ems.si), ki skrbi za objek vno, nepristransko in strokovno podprto komuniciranje o problema ki EMS (elektromagnetnih sevanjih), svoje delo pa utemeljuje izključno znanstveno in sledi izhodiščem vodilnih mednarodnih ustanov na področju varovanja zdravja in okolja pred EMS. V sodelovanju z njimi so DEM 16. novembra 2006 predstavnike medijev in drugo zainteresirano javnost povabile na poseben strokovni seminar, ki ga je Forum EMS pripravil pod pokroviteljstvom Ministrstva za zdravje. Na omenjenem seminarju z naslovom »Elektromagnetna sevanja in zdravje« so govorili o izzivih umeščanja novih energetskih objektov v prostor, s katerim so udeležence želeli seznani z možnostmi za čim manjše tveganje pri vzpostavitvi načrtovanega daljnovoda. Rezultat njihovega delovanja na področju EMS sta tudi leta 2007 izdani informa vni brošura in zloženka, obe z naslovom »Elektrika in zdravje«. Namen publikacij je ozaveščanja širše javnos o vplivih nizkofrekvenčnih elektromagnetnih sevanj v našem bivalnem okolju, ki so posledica delovanja gospodinjskih naprav, daljnovodov in transformatorskih postaj na okolje in človeka. Vsebina obeh publikacij se opira na stališča najpomembnejših mednarodnih organizacij in uglednih znanstvenih ustanov na področju preučevanja vplivov EMS na zdravje ljudi, s konsenzom pa jo je potrdil tudi strokovni svet v okviru Foruma EMS. Obe publikaciji sta za vse zainteresirane na voljo tudi v informacijski pisarni črpalne hidroelektrarne na Dravi.

GOSTOVANJE V INFORMACIJSKI PISARNI Kot gostja informacijske pisarne bo v ponedeljek, 21. januarja 2008, med 15. uro in 17.30 na vsa vprašanja v zvezi s potekom raziskave trajnostnega razvoja občine Selnica ob Dravi odgovarjala prof. dr. Ana Vovk Korže, koordinatorica raziskave trajnostnega razvoja občine Selnica ob Dravi, sicer pa vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije (MC ERM) na Filozofski fakulte Univerze v Mariboru. Ukvarja se z raziskavami naravnih virov in možnos njihove uporabe za varovanje in obnovo okolja. Ekoremediacije ali sonaravne tehnologije prenaša v družbo preko izobraževanja in promocije. Deluje kot mediator med lokalnimi skupnostmi in ministrstvi, s ciljem udejanjanja trajnostnega razvoja v praksi. Doktorirala je iz pokrajinske ekologije. VLJUDNO VABLJENI! DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 8

Elektromagnetna sevanja (EMS) in njihov vpliv na okolje – pogovor z doc. dr. Petrom Gajškom Zaradi vedno večje uporabe električnih in elektronskih naprav je med prebivalstvom čedalje bolj razširjen tudi strah pred morebitnimi nega vnimi vplivi električnih in magnetnih polj nizkih frekvenc 50 Hz, torej s mi, ki jih umetno povzroča človek. Prizvok nevarnos ter pomanjkanje obveščanja in konstruk vnega dialoga večinoma ustvarita tudi zaskrbljenost zaradi uporabe elektronskih naprav in odklonilna stališča javnos o umes tvi novih virov elektromagnetnih sevanj (daljnovodov, transformatorskih postaj) v prostor. Za pojasnila posameznih negotovos glede elektromagnetnih sevanj (EMS) smo na pogovor povabili strokovnjaka na področju EMS in koordinatorja projekta Forum EMS doc. dr. Petra Gajška. Kateri so glavni povzročitelji elektromagnetnih sevanj (EMS) v okolju? Elektromagnetna sevanja niso nov pojav. Vsem znan primer iz narave je na primer sončna svetloba ali zemeljsko magnetno polje. Duhove je začel buri šele prihod umetnih elektromagnetnih sevanj, izpostavljenost katerim pa se v 20. stoletju tudi nenehno povečuje s povečano potrebo po porabi električne energije, razvojem novih tehnologij in spremenjenimi socialnimi potrebami ljudi. Njihove vire najdemo skoraj vsepovsod. To so električna omrežja, električni motorji, gospodinjske naprave, naprave v industriji za obdelavo različnih materialov, računalniki, telekomunikacijske naprave, radijski in televizijski oddajniki, medicinske naprave in radarji. Kako pa je z EMS v naših domovih in katere naprave v domovih oddajajo največ električnih in magnetnih tokov? K sevalnim obremenitvam doma prispevajo številni dejavniki: število električnih naprav v stanovanju, jakost toka v ozemljitvenem vodu sistema distribucije, poraba energije v celotni soseski, razdalja med vašim in sosedovim stanovanjem, oddaljenost od tokovodnikov itn. V skoraj vsakem domu se jakost magnetnega polja spreminja glede na porabo električne energije v soseski, medtem ko je električno polje precej stabilno. Magnetno polje je tako po navadi najvišje med 20. in 23. uro zvečer, najnižje pa med 24. in 5. uro zjutraj. Mnogi ljudje so presenečeni, ko se zavejo različnih magnetnih polj, ki obdajajo posamezne električne naprave. Poljska jakost namreč ni odvisna od velikos , zapletenos , moči in glasnos naprave. Celo med na prvi pogled podobnimi napravami se jakos magnetnih polj zelo razlikujejo. Tako na primer nekateri sušilniki za lase in sesalniki oddajajo zelo močna polja, medtem ko na primer računalnik zelo šibka. Kakšna je torej razlika med sevanjem sušilnika za lase in daljnovoda? Nekatere gospodinjske naprave med delovanjem oddajajo zelo visoke jakos mag-

netnih polj in skoraj 100-krat presegajo polja, ki jih v neposredni bližini lahko povzročajo daljnovodi. To velja tudi za sušilnik. Ko si s sušilnikom za lase urejamo pričesko, aparat po navadi držimo zelo blizu glave, tako da je del glave lahko izpostavljen magnetnemu polju do 1000 mT. (Kot veste, električno polje izrazimo z električno poljsko jakostjo v vol h na meter (V/m), medtem ko magnetno polje izrazimo z gostoto magnetnega pretoka (B) v teslih (T) oziroma v praksi v mikroteslih (milijoninka) µT.) Za primer naj navedemo, da je to v povprečju 10-krat več od sevalnih obremenitev neposredno v bližini 400kV daljnovoda in mejnih vrednos h ICNIRP. Zaradi električnega ožičenja in elektriﬁkacije naših domov je stalno prisotno magnetno polje (t. i. ozadje) okrog 0,2 mT. Kaj je znanega o vplivih električnih in magnetnih polj na zdravje ljudi in kakšno je stališče vodilnih mednarodnih organizacij o možnih škodljivih vplivih nizkofrekvenčnih polj na zdravje? Po skoraj 30 le h raziskav o možnih vplivih polj na zdravje ljudi ni na voljo trdnih dokazov o nega vnih vplivih. Številne epidemiološke raziskave, ki predstavljajo pomemben delež raziskav, so raziskovale morebitno povezavo med magnetnimi polji in levkemijo pri otrocih. Rezulta kažejo, da je povečano tveganje za pojavnost levkemije pri otrocih mogoče sta s čno poveza s precej visokimi jakostmi magnetnih polj, katerih 24-urna povprečna vrednost presega 0,4 mT (mikrotesla). Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je na podlagi pregleda do zdaj objavljenih raziskav v znanstvenih revijah ugotovila, da človekova dolgotrajna izpostavljenost magnetnim poljem nizkih jakos , ki jih najdemo v bivalnem okolju (navadno 24-urno povprečje ne presega 0,1 mikrotesla), ne vpliva na zdravje. Ker je nekaj vrzeli v znanju, pa SZO podpira nadaljnje raziskave, s katerimi bo mogoče bolje opredeli tveganje. Omenjeno stališče podpirajo tudi druge ključne organizacije tako doma kot v svetu. Kateri so potrebni odmiki daljnovodov od

ljudi glede na slovensko uredbo? Predpisane varnostne razdalje v številkah ni, so pa zato določene največje dovoljene sevalne obremenitve zaradi daljnovoda, ki jih določa uredba o elektromagnetnem sevanju (UL RS 70/96). Pri analizi pskih primerov se je za daljnovode napetostnih nivojev 400 kV, 220 kV in 110 kV izkazalo, da predpis postavlja nova merila v dosedanji praksi projek ranja. Poleg upoštevanja s tehničnimi norma vi predpisane varnostne višine in varnostne oddaljenos vodnikov je treba pri novih vodih upošteva tudi oddaljenost, na kateri so dosežene mejne vrednos električnega in magnetnega polja za nove vire sevanja. Mejne vrednos , ki jih določa zakonodaja za nove vire, so 10- oz. 20-krat strožje od mejnih vrednos za obstoječe vire sevanja: 0,5 kV/m za električno polje in 10 µT za magnetno polje. Potrebni odmiki na območjih povečanega varstva pred EMS so torej za 400 kV 45 m, 220 kV 24 m in 110 kV 14 m. Ali je v Sloveniji zakonsko določen nadzor nad sevanji daljnovodov? Da. Vlada Republike Slovenije je leta 1996 sprejela Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/96), ki natančno določa največje dovoljene sevalne obremenitve za vse vire sevanja, tudi za daljnovode, kablovode in transformatorske postaje. Za nove posege v prostor so z uredbo z dodatnim preven vnim dejavnikom zaščitena najbolj občutljiva območja (v to prvo območje povečanega varstva pred EMS se na primer uvrščajo bivalno okolje, šole, vrtci, bolnišnice). Za ta območja veljajo desetkrat strožje omejitve kot v Evropski uniji. Za drugo območje varstva pred EMS, kamor spadata območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnos , in območje, namenjeno javnemu cestnemu ali železniškemu prometu, pa veljajo v Sloveniji enake omejitve kot v Evropski uniji. Najpomembneje pri umeščanju tovrstnih objektov v prostor je dosledno spoštovanje zakonodaje, ki upošteva tudi vse vidike možnih tveganj.

Več informacij o tem je tudi na posebni spletni strani družbe DEM h p://www.dem.si/slo/razvojnemoznos dem/crpalnahenadravi/497, ki je prav tako nastala v sodelovanju s projektom Forum EMS.

Selniške novice

DECEMBER 2007

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 9

Iz ruševin v svetlo prihodnost

Eden najlepših gradov daleč naokrog je naš selniški grad Viltuš, za katerega so doslej že mnogi snovali lepšo prihodnost. V vseh teh le h, odkar je zapuščen, je postal prava razvalina. Ta prekrasni baročni lepotec v svoji š ristoletni zgodovini najbrž še nikoli ni kazal tako klavrne podobe kot danes. O nekoč imenitni graščini, zgrajeni v 17. stoletju, v 19. stoletju pa prezidani v historično-roman čnem slogu, danes govorijo le še posamezni detajli, tako imeniten strop v nekoč najbrž razkošni dnevni sobi, s lno oblikovani okvirji vrat, ostanki kaminov, omar in parketov. Danes povsod naokrog ležijo razbita stekla in izruvan parket. Omeni moram, da v sklop gradu Viltuš še spadajo baročna kapel in klet s stanovanjskim nadstropjem ter masiven stolp. Dvorec je najbolj celovita zgodovinska grajska stavba v Sloveniji. Drevesni park graščine Viltuš je bil zavarovan z odločbo sveta vlade LRS že leta 1952. Z graščino so imeli mnogi velikopotezne načrte vsaj na deklara vni ravni, dejansko pa je vladalo veliko za šje, zavlačevalo se je s denacionalizacijskimi postopki, z ugotavljanjem državljanstev upravičencev tako na upravni eno Ruše kakor na raznih ministrstvih, zlas na ministrstvu za kulturo. Leta 1994 po nastanku nove lokalne skupnos občine Ruše smo nekateri začeli na občinskem svetu opozarja na nevzdržno stanje našega gradu. Posebna točka dnevnega reda občinskega sveta je bila namenjena gradu Viltuš. Na sejo je bil povabljen tudi načelnik upravne enote Ruše. Zagotovljeno nam je bilo, da se bo grad zašči l in, da se bo pričela inves cija za potrebe glasbene šole itd. Nastala so velika nesoglasja o tem, kdo je zadolžen za prazno stavbo sredi nekdaj lepo urejenega parka, pa tudi to ni prineslo konkretnih rezultatov, grad je vedno postajal vedno bolj prazen. Napisal sem vrsto apelov in jih naslovil na pristojne organe in ustanove, vendar ni bilo odziva. Z Danico Ksela, novinarko POP-TV, sva organizirala okroglo mizo na temo grad Viltuš in tudi tri posnete oddaje so pričale o stanju gradu. Javnost je bila in še je zelo nezadovoljna z blokadami, ki so se ves čas dogajale, saj ves ta čas nisem vedel, ali sem bedak ali junak, če nekoliko grobo opišem trnovo pot, ki sem jo prehodil. Priložnost sem dobil po zadnjih lokalnih volitvah, ko mi je župan Jurij Lep kot podžupanu Selnice ob Dravi zaupal reševanje gradu Viltuš. Projekt Viltuš je bil za me velik izziv in hkra velika odgovornost. K sodelovanju sem povabil go. dr. Vlasto Krmelj, svetnico občine Selnica ob Dravi. Najina strategija je bila, da še v tem letu prideva do končne rešitve. Najprej je bil temeljit pogovor z denacionalizacijskim opravičencem oz. njegovim zastopnikom. Na up-

ravni eno Ruše je bilo potrebno ugotovi , v kateri fazi tečejo postopki. Letos septembra sva pri ministru za kulturo g. Simoni ju predstavila vizijo reševanja gradu Viltuš. Ministra je zanimala zgolj vsebina in ne lupina. Zavedamo se, kako je tako lepe stavbe škoda, da tako propada. Direktor direktorata na ministrstvu za zaščito kulturne dediščine je dobil nalogo, da skupaj z občino Selnica ob Dravi, ki bo odtlej partner v postopku, izpeljemo vse potrebno, da grad Viltuš končno dobi dolgoročnega upravljalca. Predstavniki ministrstva za kulturo so v mesecu septembru obiskali grad Viltuš. Našo občino sva predstavljala z gospo dr. Vlasto Krmelj, prisoten je bil tudi zastopnik denacionalizacijske upravičenke. Dogovor je bil, da že v mesecu oktobru opravimo cenitev. Izbrana je bila nepremičninska družba Do-doma, ki je cenitev opravila skupaj s predstavniki ministrstva za kulturo, občino Selnica ob Dravi pa sva predstavljala midva z Vlasto, navzoč je bil tudi predstavnik upravičenke. Firma Do-doma se je držala roka in konec oktobra obdelala cenitev in je predala ministrstvu za kulturo. Ministrstvo za kulturo jo je posredovalo vsem ins tucijam za odločanje in sicer: Državnemu pravobranilstvu, slovenski odškodninski družbi ( SOD) in Vladi republike Slovenije. 22. novembra letošnjega leta je vlada odločila, da gradu ni možno vrača v naravi, pač pa ima Republika Slovenija interes, da grad Viltuš zadrži v svoji las , ker je najbolj celovita grajska stavba v Sloveniji. Tudi denacionalizacijska upravičenka se strinja, da se ji grad ne vrača v naravi, pač pa da dobi pravično odškodnino. Upravičenka nima potrebnih sredstev za obnovo in revitalizacijo gradu. Po končanem denacionalizacijskem postopku namerava Republika Slovenija odda grad v dolgoročni zakup stemu, ki bo najboljši ponudnik. Zanimanje za vlaganje domačih in tujih družb je veliko. Te so pred kratkim že obiskale občino Selnico ob Dravi. Čakamo še odgovor SOD in državnega pravobranilstva. Občina Selnica ob Dravi bo imela ne glede na dejavnost v gradu pravico do uporabe prostorov. Naša občina je pristopila tudi k revitalizaciji reke Drave in je sopodpisnica odločitve za širitev plovnos reke Drave do elektrarne Fala. Mariborski arhitek so pripravili idejno zasnovo za grad Viltuš s povezavo do reke Drave. Na Dravi pod gradom želijo, da se zgradi pristan za priveze manjših plovil in tako poveča turis čno ponudbo. ki bi služile za turis čno ponudbo. To zasnovo sem predstavil na okrogli mizi letos avgusta v Selnici. Grad Viltuš in drevesni park bosta končno dobila novo podobo. V naslednji izdaji v mesecu marcu 2008 bom poročal o nadaljnjih ukrepih. Milan FRAS Podžupan občine Selnica ob Dravi DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 10

NAŠE KOMUNALNE PRIDOBITVE Nekaj več denarja v proračunu za leto 2007 in pravočasno sprejet proračun v začetku leta je bil razlog, da smo v občini lahko začeli realno razmišlja o nekoliko večjem obsegu komunalnih inves cij. Seveda samo ta dva razloga nista dovolj za začetek inves ranja. Potrebno je bilo določi tudi, česa se sploh lo . Odločitve, kaj dela , so že nekaj časa narekovale potrebe, sledili pa smo tudi realnim možnos m za pridobitev državnega in evropskega denarja. Tudi že začete inves cije je bilo potrebno konča . Seveda smo potem pravočasno pridobili projekte, pravočasno izvedli razpise, ki jih narekuje Zakon o javnih naročilih, in pripravili vse potrebno za kandidiranje na evropskih in državnih razpisih za pridobitev ﬁnančnih sredstev. Iz tega se vidi, da je potrebno napravi dos stega, česar na zunaj najprej ni vide . Vse to se opazi šele, ko na terenu zabrnijo prvi stroji, ki pokažejo, da se je začelo zares. Po obsegu ﬁnančnih vložkov v posamezne projekte je bil letos poudarek na rekonstrukcijah lokalnih cest, inves cijah v vodovod in na gradnji kanalizacije pri pripravah na kandidaturo v evropskem ko-

hezijskem skladu. To so trije glavni sklopi letošnjih občinskih inves cij. Seveda pa je hkra teklo kar nekaj manjših inves cij, kot je javna razsvetljava in podobno. Prvi stroji so zabrneli že konec meseca maja. Začela se je inves cija na delu ceste, ki povezuje Sv. Duh na Ostrem vrhu z naseljem Vurmat in v dolini z Ožbaltom in Gradiščem na Kozjaku. Ta dela pomenijo nekakšen zaključek leta 2000 začete inves cije in pomenijo pro prašno ureditev približno 400 m dolge trase na prej omenjeni občinski ces . Z gradbenega vidika je ta inves cija dokaj nezahtevna in tudi najmanjša od načrtovanih, zlas glede na vremenske razmere, ki so lahko na 900 m nadmorske višine tudi hitro zelo neugodne. Zato je bila ta inves cija prva od vseh načrtovanih, rok za dokončanje rekonstrukcije pa je bil konec meseca junija. Dela so potekala zelo hitro in inves cija je bila dokončana že v začetku junija. Naslednji ces , na katerih se je sočasno začela rekonstrukcija, sta bili Selniška graba in cesta Habidov jarek (na Slemen). Obe inves ciji sta tudi največji v letošnjem letu, tako po obsegu kot tudi po ﬁnančnem

Raziskava trajnostnega razvoja občine Selnica ob Dravi

vložku. V Selniški grabi se je najprej uredilo odvajanje meteornih vod. To je pri naših hribovskih cestah bistvenega pomena za dolgo življenjsko dobo neke ceste. Šele nato je v dolžini 1 km sledilo asfal ranje. Tako je sedaj asfal ran del Selniške grabe od Selnice ob Dravi prek Šojevega klanca – v dolžini 2,5 km. Dela v Selniški grabi so bila nekoliko bolj zahtevna tudi zaradi tega, ker se je iz Vodovodne ulice v Selnici ob Dravi zgradil nov vodovod v dolžini 300 m. Dela v Selniški grabi so bila uspešno končana v začetku avgusta. Cesta v Habidovem jarku ali natančneje njen zgornji, do letos še makadamski del ceste je bila letos najdaljša in ﬁnančno najzahtevnejša rekonstrukcija kakšne ceste v naši občini. Dela so potekala od starega asfalta do križišča k šoli in kmečkemu turizmu. Tudi tukaj je bilo potrebno najprej uredi tamponsko osnovo, uredi odvodnjavanje meteornih vod, zgradi mulde in drenažo. Šele nato se je lahko začelo asfal ranje. Glede na težavnost terena je bila ta inves cija kar precej zahtevna. V celo je bila zaključena v mesecu oktobru. Sočasno z navedenima inves cijama pa sta potekali še dve. Ena je bila cesta Robič –

Slavnostni trak sta prerezala župan Jurij LEP in predsednik VO Sv. Duh na Ostrem vrhu Dušan POKERŽNIK

V občini Selnica ob Dravi poteka pomembna raziskava trajnostnega razvoja občine Selnica ob Dravi, s katero bodo občani dobili konkretne predloge za spremembo in dopolnitev razvoja plana občine in s tem vizijo razvoja na ekonomskem, socialnem in okoljskem področju. Gre za prvi tovrsten projekt v Sloveniji, na podlagi katerega bodo občani s soodločanjem prišli do želenih smernic za nadaljnji razvoj svoje občine, kar bo tudi podlaga za pripravo posebnih programov pridobitve državnih in evropskih sredstev za razvojno obdobje 2007–2013. Celotna raziskava je zasnovana tako, da intenzivno vključuje civilno prebivalstvo, njihove predloge in poglede na razvoj območja. Zato so že bile izvedene tudi posamezne javne delavnice in organizirani tematski sestanki, vključno s koordinacijskimi razgovori z županom občine. Na podlagi analize raziskave bodo eviden rani novi potenciali območja ČHE Kozjak in daljnovodne povezave ČHE–RTP Maribor. S temi smernicami bosta inves tor (DEM) in občina dobila potrebne informacije o vseh nadaljnjih potrebnih dejavnos h v projektu. Na otvoritvi odseka se je zbralo precej domačinov in gostov.

Selniške novice

DECEMBER 2007

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:17

Page 11

V ZADNJEM LETU

Pogled z začetka ceste

Poseben gradbeni zalogaj so bile dvojne strme serpen ne

Kar precej strmi del ceste Robič - Krivec

Lepo urejen Slovenski trg

Krivec, druga pa od glavne ceste G1/1 Maribor –Dravograd pro Črešnjevcu. Tudi na ces Robič – Krivec je bilo potrebno najprej uredi tamponsko osnovo, uredi odvodnjavanje meteornih vod, zgradi mulde in drenažo. Če posve š več pozornos odvodnjavanju meteornih vod, cesta vzdrži dalj časa. Če tega ni, so kar hitro potrebna popravila. Cesta v Črešnjevec poteka po ravnem in nižinskem predelu naše občine, zato tudi ni bilo potrebno nekaterim delom posve toliko pozornos . Dela na tej ces pa so bila zahtevnejša predvsem zaradi tega, ker cesta poteka skozi strnjeno naselje in zato, ker je bilo sočasno potrebno zgradi tudi del javnega vodovoda Pro koncu leta se je pokazala priložnost, da se v komunalno uredi tudi Slovenski trg v središču Selnice ob Dravi. Kar hitro po tem, ko so zabrneli prvi stroji in bili opravljeni prvi izkopi, je bilo jasno, da se bo delo nekoliko zavleklo, predvsem zaradi dotrajanos komunalni vodov. Najprej je bilo potrebno sanira ali pa kar zamenja le-te in šele nato smo lahko pristopili k nadaljnjemu urejanju. Vsekakor pa je sedaj, ko so dela zaključena, pogled na naš osrednji trg popolnoma drugačen in lepši. V letošnjem letu je bilo opravljeno večje škarpiranje v Široki ulici. Razširila se je tudi javna razsvetljava v Ulici 4. novembra.

Opravljena so bila tudi manjša vzdrževalna dela na področju vodooskrbe. Na razpisu Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno poli ko je občina uspešno kandidirala za pridobitev državnih sredstev za večja dela pri zamenjavi še zadnjih ostankov azbestnih cevovodov. Tako so bila letos opravljena obsežna dela zamenjave vodovodnih cevovodov v Selniški ces , Ulici Ob ribniku, v Kratki ulici in v Selniški grabi. Med manjše inves cije na področju kanalizacije lahko omenimo še ureditev fekalnega kanala na Janževi gori. Do leta 2015 morajo občine v Sloveniji zgradi kanalizacije z ustreznimi čis lnimi napravami. V Občini Selnica ob Dravi smo se tega zelo velikega projekta lo li pravočasno. Občinski svet je še v prejšnji sestavi sprejel dokument iden ﬁkacije projekta (DIP), ki je prvi deﬁniral grobe obrise bodoče kanalizacije. Sledili so še drugi dokumen , ki so potrebni za kandidiranje pri pridobivanju evropskih in državnih sredstev – idejni projekt in študija upravičenos vlaganja sredstev v projekt. Občina Selnica ob Dravi se je v ta namen povezala z občinami Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi in Podvelka. Skupaj s temi občinami in v tesnem sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor je bila uspešno vložena kandidatura za pridobitev sredstev iz kohezijskega sklada

Evropske unije. Od tam se upravičeno nadejamo ﬁnančne pomoči v višini slabih 80 % celotne inves cije, ki je 13 milijonov EUR. Vidimo torej, za kako zelo velika sredstva gre. Ravno v času nastajanja tega članka je bila z Ministrstvom za okolje in prostor podpisana pogodba za pridobitev sredstev iz državnega proračuna, ki se bodo porabila za izdelavo projektne dokumentacije. V letu 2008 bodo vsi napori usmerjeni v pridobivanje projektne dokumentacije. Občina Selnica ob Dravi se je v letošnjem letu prijavila na razpis pri Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno poli ko za pridobitev sredstev za tranzitni vodovod Selnica – Jelovec in ta vodovod bo osnova za nadaljevanje vodovoda po Bistriški grabi navzgor. Občina Selnica ob Dravi se je skupaj z drugimi občinami in Mestno občino Maribor kot nosilko projekta prijavila na razpis s projektom »regionalnega katastra gospodarske javne infrastrukture«. Projekt je bil od Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno poli ko odobren. Že v začetku decembra letos spreje proračun za leto 2008 daje upanje, da bo intenzivnost na področju komunalnih inves cij tudi naslednje leto takšna, kot je bila letos.

DECEMBER 2007 -

Slobodan TATALOVIČ

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 12

Društva prejela proračunska sredstva za leto 2007 Tradicija društvenega udejstvovanja naših občanov se intenzivno nadaljuje tudi v novem desetletju. Na Upravni eno Ruše je trenutno registriranih nekaj več kot 30 društev, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi. Med ak vnimi društvi še posebej izstopajo društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, športom in razvojem turizma v kraju. Tako kot vsako leto je občina tudi v letu 2007 namenila kar nekaj sredstev za njihovo delovanje. Prvič so bili izvedeni javni razpisi za razdelitev proračunskih sredstev, na katerih so lahko kandidiralI vsi zainteresirani, ki so izpolnjevali pogoje razpisov. Nekaj več kot 20.000 EUR smo razdelili med 7 društev s področja ljubiteljske kulture, skoraj 40.000 EUR je prejelo 6 športnih društev, med društva, ki se ukvarjajo s turizmom in promocijo kraja, pa smo razdelili 8.400 EUR.

Svetniki sprejeli proračun za leto 2008 Prvič v zgodovini samostojne Občine Selnica ob Dravi se lahko pohvalimo, da smo sprejeli proračun za leto 2008 že v začetku decembra. Prvo obravnavo so svetniki Občinskega sveta in člani posameznih delovnih teles izvedli že v oktobru. Proračun smo dali v javno razpravo, tako da je bil dostopen našim občanom in zainteresirani javnos na oglasni deski občine ter na spletni strani občine. Na osnovi konstruk vnih predlogov, zlas svetnikov in članov delovnih teles, je občinska uprava na čelu z županom pripravila proračun za drugo branje. Svetniki so ga soglasno sprejeli na svoji 9. seji 6. decembra 2007. V letu 2008 načrtujemo 3,182.490,00 EUR prihodkov in 3,291.602,00 EUR odhodkov. Poraba sredstev po posameznih področji je prikazana v diagramu.

Kako naprej? Prve izkušnje z javnimi razpisi so pokazale, da bo potrebno v letu 2008 spremeni obstoječe pravilnike in točkovne sisteme, na osnovi katerih se razdeljujejo sredstva. Vsa društva s področja ljubiteljske kulture in športa smo že pozvali, da nam sporočijo svoje predloge za nove točkovne sisteme. Tudi vse druge, ki imate kakšne koristne ideje, vabimo, da nam jih sporočite, saj bo v prihodnjih le h ﬁnanciranje društev potekalo izključno prek javnih razpisov. Na razpisih lahko kandidirate in pridobite sredstva, kolikor izpolnjujete razpisne pogoje in kolikor seveda izpolnite ter oddaste prijavo. Saj poznate sto priliko o loterijski srečki in Bogu. Ne morete zade , če ne kupite srečke. Karin Jurše

Podeljene štipendije za šolsko leto 2007/2008 Na javni razpis za dodelitev š pendij za nadarjene in socialno ogrožene dijake in študente za šolsko leto 2007/2008 je prispelo 6 vlog. Š pendije so prejeli vsi, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Podeljene so bile 3 š pendije za študente v mesečnem znesku 125,19 EUR in ena š pendija za študentko v znesku 83,46 na mesec. Vsem prejemnikom š pendij želimo uspešno opravljanje šolskih in študijskih obveznos . Nada Hölzl Simona Grušovnik

Selniške novice

DECEMBER 2007

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 13

Pridružite se nam v Lokalni akcijski skupini (LAS)

Tudi javni delavci pomembno prispevajo pri aktivnostih v občini

Vlada Republike Slovenije je v okviru Programa razvoja podeželja za obdobje 2007 - 2013 sprejela Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi (Uradni list RS, št. 94/2007). Medtem ko bodo sredstva v okviru 1. in 3. osi namenjena posameznim upravičencem (kme jskim gospodarstvom in skupinam proizvajalcev) za namene usposabljanja za delo, posodabljanja kme j, povečevanja gospodarske vrednos gozdov, za mlade prevzemnike kme j, za zgodnje upokojevanje kmetov, za diverziﬁkacijo v nekme jske dejavnos , za podporo nastanku mikro podje j na kme jskih gospodarstvih ipd., bodo ukrepi 4. osi – pristop LEADER – lokalne razvojne strategije, čezmejno in medregijsko sodelovanje namenjeni lokalnim akcijskim skupinam.

Čeprav mogoče celo kdo med vami meni, da so javni delavci neki nebodijihtreba, je potrebno jasno poveda , da ni tako. Z javnimi deli država in lokalne skupnos poskušajo vpliva na trg dela z zaposlovanjem s h brezposelnih ljudi, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov ne morejo dobi zaposlitve. V programe javnih del so vključeni predvsem nezaposleni ljudje iz različnih, težje zaposljivih skupin, kot so mladi brez delovnih izkušenj, starejši nad petdeset let staros ali s z nižjo stopnjo izobrazbe.

Zakaj je pristop LEADER pomemben za razvoj naše občine? Pristop LEADER pomeni celovito podporo razvoju podeželja skozi razvojne strategije za trajnostni razvoj podeželskih območij. Ne gre le za ozko opredeljen razvoj kme jstva, temveč za vse ste neločljive pogoje bivanja in življenja ljudi, ki omogočajo kakovostni življenjski standard naših občanov. Pristop LEADER je usmerjen k spodbujanju podeželskih prebivalcev, da razmislijo o dolgoročnem razvojnem potencialu njihovega okolja, kar se kaže v lokalni razvojni strategiji in njeni izvedbi. Naši prvi koraki V mesecu novembru smo v okviru priprave strategije trajnostnega razvoja občine že izvedli delavnice na Slemenu, v Gradišču, pri Sv. Duhu in v Selnici. Vsi sodelujoči občani so svojimi idejami in mnenji sooblikovali nabor projektov, s katerimi bo lahko občina kandidirala na bodočih razpisih za državna in evropska sredstva. S tem smo v praksi dokazali, da je možno uresniči pristop "od spodaj navzgor" in da je načelo "vsi mislimo in vsi delamo" mnogo boljše, kot "eni mislijo, drugi delajo" (ponavadi nasprotno od tega, kar si želi večina).

Namen javnih del je ohranitev delovnih navad in sposobnos , pridobitev novih znanj in spretnos ter navezava novih s kov v delovnem okolju. Poleg tega pomeni javno delo tudi ohranitev minimalne socialne varnos za nezaposlene, ki se vključijo v tak program. Občina soﬁnancira izvajanje javnih del v različnih ins tucijah (osnovna šola, dom upokojencev, center za socialno delo), ob tem pa tudi sama izvaja dva programa javnih del. V preteklih le h je prešlo iz javnih del v redno zaposlitev kar nekaj oseb, trenutno pa so v javnih delih, ki jih izvaja občina, vključeni Milan Viltužnik, Miroslav Marčič, Ivan Volmajer, Gregor Stopar in Andreja Adam. Tudi zaradi njihovega dela smo v dobro vseh nas lahko bolje izpeljali nekatere občinske naloge. Za leto 2008 smo ponovno prijavili dva programa javnih del s šes mi vključenimi osebami in verjamemo, da nam bo na državnem razpisu ponovno uspelo. Marica Praznik

Radio CB klub Selnica Tako kot vsako drugo leto je tudi letos potekalo klubsko evropsko prvenstvo. Udeležili smo se ga tudi člani Radio CB kluba Selnica. Tekmovanje je potekalo v Bernu v Švici. Na sporedu so bile tri discipline, in to v vzpostavljanju zvez , DX in lov na lisico. V dveh disciplinah smo osvojili prvo mesto , v eni pa drugo,.skupno pa prvo mesto. Tako smo postali klubski evropski prvaki. Domov smo se vrnili s pokalom kot dokazom za lep osvojeni uspeh.

Z delavnice v Gradišču na Kozjaku Naslednji korak bo narejen, ko bomo ustanovili Lokalno akcijsko skupino, ki bo potrdila in vodila izvedbo projektov ter lokalne razvojne strategije. LAS mora bi sestavljen iz vseh akterjev poslovnega in družbenega življenja v občini, to pomeni, da k sodelovanju vabimo vsa društva, kmete, podjetja, podjetnike in ins tucije, ki imajo sedež oz. bivališče v občini. Vaše sodelovanje v LAS-u ni povezano s ﬁnančnimi obveznostmi, čim širša podpora v lokalnem okolju pa nam veča možnost, da nam ministrstvo naš LAS tudi potrdi. Vsi, ki verjamete, da lahko s skupnimi močmi ustvarimo več, nas, prosim, pokličite na telefon (02)6730 208 (202). Marica Praznik in Karin Jurše

Potekalo je tudi tekmovanje za celinski pokal , ki smo se ga tudi udeležili. Tekmovanje je potekalo v sedmih državah. Štelo je šest najboljših rezultatov.Dosegli smo pet prvih uvrs tev in eno tretjo, skupno pa prvo mesto.Zaključek tekmovanja je bil v Salzburgu v Avstriji , kjer smo prejeli pokal za skupno prvo mesto. Udeležili smo se tudi nekaj mednarodnih tekmovanj in tekmovanj v domovini.Na teh tekmovanjih smo dosegli lepe uspehe. Vse , ki bi se nam radi pridružili oziroma vas naše delo na kakršen koli način zanima, prisrčno vabimo, da se nam priključite. Vsem občanom in občankam Občine Selnica ob Dravi želimo srečno in uspešno prihajajoče leto 2008. Predsednik: Zdenko Petelin 1 SE 003 – CB Pajo DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 14

Kmetijstvo v novi finančni perspektivi 2007 – 2013 Čeprav so nam naši pogajalci v predpristopnem času približevanja Slovenije Evropski uniji zagotavljali, da se za naše kme jstvo ne obetajo večje spremembe, sedanja situacija kaže, da vsaj za male kmete in hribovite kme je to ne velja. Z novim pravilnikom o razdeljevanju sredstev za področje kme jstva, ki smo ga morali spreje v naši občini, so bistveno okrnjene subvencije, ki jih je lahko posamezno kme jsko gospodarstvo pridobilo po javnih razpisih v preteklih le h (npr. ukinjene so subvencije za prevoze mleka). Nov način razdeljevanja tako imenovanih "državnih pomoči" ima ob omejitvah glede namenov, za katere se lahko dodeljujejo, tudi omejitev, ki se nanaša na porabo teh sredstev. Kljub temu smo med 21 kme jskih gospodarstev v letu 2007 po javnem razpisu razdelili 19.300 EUR proračunskih sredstev.

Naši otroci so okrasili občino in novoletno jelko Otroci iz Vrtca Selnica ob Dravi in Osnovne šole Selnica ob Dravi so s svojimi izdelki okrasili prostore občine in novoletno jelko, ki ima že tradicionalno častno mesto v središču Selnice. Pod spretnimi prstki ter budnim očesom mentorjev in seveda ob sodelovanju staršev so mali umetniki izdelali okraske iz različnih materialov. V petek, ko nas je obiskal dedek Mraz, smo lahko njihove stvaritve tudi kupili na božično-novoletnem sejmu. Turis čno društvo Selnica ob Dravi, ki je prireditev organiziralo, je z boga m kulturnim program, v katerem so sodelovali otroci Osnovne šole Selnica ob Dravi, učiteljski pevski zbor in pevski zbor KUD Pavza, ponovno dokazalo, da nam v našem kraju ne manjka sposobnih ljudi. Marica Praznik

Po novem mora občina najprej objavi razpis za državne pomoči, na katerega se prijavijo kme jska gospodarstva s svojimi predračuni, predpogodbami ipd. Šele ko kme jsko gospodarstvo prejme sklep o odobritvi sredstev, lahko gre v inves cijo, nakup ali izvedbo ak vnos . Prav zato bo občina v letu 2008 objavila razpis za državne pomoči, ki bo odprt do porabe sredstev, že takoj v začetku leta. To pomeni, da bo komisija sprotno odpirala vloge in predlagala razdelitev sredstev med vlagatelje, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje. Sredstva državnih pomoči, ki jih razpisuje občina, bodo namenjena za: naložbe, plačilo zavarovalnih premij, pomoči za zaokrožitev zemljišč in spodbujanje kakovos kme jskih proizvodov, zagotavljanje tehnične podpore ter varstvo tradicionalne krajine in stavb. Priložnost v dopolnilnih dejavnos h In ker je v vsaki stvari tudi nekaj dobrega, ne moremo mimo novos , ki se nanaša na soﬁnanciranje dopolnilnih dejavnos na kme jskih gospodarstvih. Po novem lahko vlagatelji dobijo povrnitev do 100% upravičenih stroškov. Razpis v letu 2008 bo namenjen naložbam, trženju in promociji v dopolnilnih dejavnos h in izobraževanju za dopolnilne dejavnos . Po naši oceni je to tudi priložnost za ohranitev in razvoj naših kme j. V letu 2008 bo za kme jstvo namenjenih 22.500 EUR Že v letošnjem letu smo na Slemenu, v Gradišču, pri Sv. Duhu in v Selnici organizirali srečanja s kmetovalci, kjer smo pojasnili nova pravila, ki veljajo za pridobitev sredstev po javnih razpisih. Kolikor bodo zainteresirani kmetje to želeli, bomo takšna srečanja organizirali tudi v prihodnjem letu. V začetku leta se torej obeta razpis za državne pomoči, ki bo odprt do porabe sredstev, pred poletjem pa še razpis za sredstva za dopolnilne dejavnos , ki bo odprt predvidoma do sredine oktobra. V proračunu občine so za te namene predvidena sredstva v skupni višini 22.500 EUR. Karin Jurše in Gordana Svenšek

Selniške novice

DECEMBER 2007

KMETIJSTVO – odpr razpisi Ministrstvo za kme jstvo, gozdarstvo in prehrano je 7. 12. 2007 objavilo dva razpisa: - Javni razpis za ukrep 311 – diverziﬁkacija v nekme jske dejavnos . Sredstva so namenjena za diverziﬁkacijo v nekme jske dejavnos , ki prispevajo k razvoju dopolnilnih in dodatnih dejavnos na kme jah. To bo omogočilo začetek ali posodobitev opravljanja nekme jske dejavnos , spodbudilo ustvarjanje novih delovnih mest in dodatnih virov dohodka na kme jah. Hkra bo prispevalo k izboljšanju socialnih in ekonomskih razmer na kme ji. - Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednos kme jskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013. Sredstva so namenjena za predelavo in trženje kme jskih proizvodov. Seznam kme jskih proizvodov je objavljen na spletnih straneh www.arsktrp.gov.si in www.mkgp.gov.si. Vse informacije o razpisih lahko dobite na ARSKTRP, Klicni center tel.: 01/580 77 92, e-pošta: aktrp@gov.si, spletna stran: h p://www.mkgp.gov.si/si/javni_razpisi/.

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 15

KO MLADI PREVZAMEJO SVET

Podjetništvo ni muha enodnevnica Na večno vprašanje, ali se podjetnik naredi ali rodi, še vedno ne znamo odgovori z gotovostjo. Res je, da smo v naši regiji prav z nastajanjem malih podje j po propadu velikih industrijskih gigantov uspeli zmanjša brezposelnost in še večjo socialno krizo. Številna novonastala delovna mesta so tako rezultat podjetniške inicia ve in poguma mnogih, ki so se podali v podjetniške vode. Tudi v naši občini smo se odločili, da pomagamo pri nastajanju novih malih in srednjih podje j. V letu 2007 smo tako sprejeli nov pravilnik za soﬁnanciranje podjetništva in izvedli dva javna razpisa: za samozaposlovanje in naložbe. Skupaj smo

jetništvo nameravamo v bodoče izvaja različne delavnice. Prvo smo že izvedli v začetku decembra, ko je občina skupaj s podjetniškim inkubatorjem Tovarno podjemov iz Maribora organizirala brezplačno podjetniško delavnico. Na njej so se podjetniki in s , ki bi to želeli posta , seznanili s tem, kako pri do podjetniške ideje in kako pripravi poslovni načrt. Za vse ste, ki se delavnice niste mogli udeleži , naj povemo, da vam je na spletni strani Tovarne podjemov h p://www.tovarnapodjemov.org/dokumen /dokument.asp?id= 492 na voljo brezplačno orodje, s katerim lahko sami pripravite svoj poslovni načrt.

Včasih se človek vpraša, kam gre ta svet?! Nekateri strmijo k boljšemu jutri, nekateri iščejo svojo korist v celotni zgodbi, nekateri ostanejo neopredeljeni. Pa vendar, tako kot so že neštetokrat poudarili številni misleci, svet stoji na mladih! In res je tako. Življenje je sestavljeno iz treh razvojnih obdobij. Najpomembnejše je vsekakor mladostniško obdobje, kjer začnemo kreira svoje mnenje, kjer začnemo razmišlja s svojo glavo, ko postanemo odgovorni za svoja dejanja. In to je treba izrazi . Vsaka ideja je dobrodošla in vsaka ideja se mora zapisa na papir, kjer ne bo zbledela, ampak bo vedno znova zaživela in delala ta svet bogatejši, razvitejši, predvsem pa prijaznejši. Tudi v Selnici bomo počasi začeli skrbe za naš podmladek. Nekoliko kri čno moramo prizna , da se do sedaj ni kaj veliko delalo na tem področju. Da mladi nismo imeli besede pri ustvarjanju za boljšo in lepšo občino, kakorkoli kdo to vzame. A stvari so se začele premika . Premikajo se na našo stran, na stran, ki bo čez nekaj deset let krojila usodo našemu kraju.

Ko ideje lahko postanejo posel … razdelili 19.600 EUR proračunskih sredstev med 8 selniških podjetnikov oziroma podje j, ki so se prijavila na razpisa. V letu 2008 bo za te namene na razpolago 20.000 EUR. Pred poletjem bomo objavili tri razpise, in sicer za samozaposlovanje, za naložbe in za zagon novih podje j. S podjetniško idejo do uspeha – zakaj pa ne? Skupaj s podpornimi ins tucijami za pod-

Z vnašanjem potrebnih podatkov v program boste prišli do poslovnega načrta, ki bo združeval vsebinski del vašega posla s ﬁnančnimi projekcijami in kalkulacijami. Tako narejen poslovni načrt lahko uporabite za predstavitev potencialnim inves torjem ali strateškim partnerjem ali pa z njim samo preverite smiselnost vaše poslovne ideje. Karin Jurše

Odločitev o vstopu na pot obr in podjetništva je za vsakega bodočega podjetnika, kakor tudi za že uveljavljenega obrtnika, velik izziv. Na začetku se srečujejo s številnimi težavami in vprašanji, nanje pa pogosto ne najdejo pravih odgovorov. Zanimajo jih pogoji registracije, kdo jim pri tem lahko svetuje, kako pridobi zanimivo poslovno idejo ter seveda možnost pridobitve nepovratnih sredstev za začetek dejavnos . Vsaka informacija, nasvet ali pomoč je več kot dobrodošla. Povem lahko, da pri svojem delu ugotavljam, da samostojni podjetniki ter mala in srednja podjetja delujejo predvsem na lokalnem nivoju in so tako bistveno bolj navezana in povezana z lokalnim okoljem, zato si delavnic, kakršna je bila ta, želimo še v večjem številu.

Z veseljem lahko sporočim, da bomo mladi imeli v prihodnjem letu (in tudi kasneje) polne roke dela. Pripravlja se zanimiv projekt, ki seveda vabi vse mladostnike in vse zainteresirane, da se ga udeležijo in pripomorejo k boljšemu jutri za naš kraj. Kaj več vam ne morem izda , vsekakor pa si želim vaše podpore in podpore vseh občanov, da nam prisluhnejo in z nami sodelujejo. Tokrat bom končala tako, da vas povabim k branju naših in vaših novic, da nam čim več sporočate dobrih in slabih ocen, da nam pomagate ustvari prihodnost, ki je za nas zelo pomembna. Še enkrat pa bi rada nagovorila vse mlade, da naj ponudijo Selnici drugo luč, ki bo sve la močneje in prodorneje skozi okno v svet. doma

Tatjana Kocmut, sekretarka OOZ Ruše DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 16

» DOBRA LETINA« KD PAVZA Ti zapisi o boga »le ni« KD Pavza za mnoge niso ravno novica, so pa še en poskus, da z dejavnostjo društva seznanimo čim širši krog občanov, se jim predstavimo in jih povabimo k sodelovanju. K poznavanju pestre in bogate dejavnos KD Pavza pa bo zagotovo prispevala tudi naša spletna stran. Kliknite na h p://kd-pavza.si/ in izvedeli boste več oziroma skoraj vse o KD Pavza. Vaje zbora ob ponedeljkih, slikarska delavnica ob torkih, vaje dramske sekcije ob sredah, to so stalnice našega delovanja. Da pripraviš nastop, koncert ali razstavo, je potrebno veliko dela. Včasih trdega in nič kaj prijetnega. Naših dokazovanj je bilo tudi letos veliko. Začeli smo z nastopom v Münchnu, pri slovenskem zdomskem društvu Lipa. Pripravili smo jim lepo celovečerno prireditev z zborom, Poki in pozdravom v imenu naših ljudi ter jim opisali naše kraje in jih povabili, da nas obiščejo. Letni koncert je za društvo vsako leto velik zalogaj. Dela za vse je čez glavo. Pomagali so mnogi z delom in sredstvi in uspeli smo. Ob pripravah zbora, ki je letos s koncertom počas l 25-letnico delovanja, smo gos li še prijatelje iz Feuchta pri Nürnbergu.

Glasbena skupina POKI

Pavze po koncertu ni. Vrs jo se manjši, vendar pomembni nastopi v občini in zunaj nje; za vsak nastop se je potrebno vestno pripravlja . Oddih za ak vne člane društva se začne s poletnim taborjenjem. Letos smo taborniški vikend, skupaj z mnogimi prijatelji društva, preživeli v Bači pri Mostu na Soči. Lepo je bilo. Neizmerno so uživali otroci, saj je bilo v taboru veliko možnos za njihovo igro. Tako kot šolarji smo v jeseni zopet pričeli s vajami pa tudi nastopi. Zgodila se je slikarska kolonija na Slemenu z gos iz Ruš. Na Slemenu smo nastopili na srečanju zamejskih zborov pod imenom »Golaž«, tudi s posrečenim družabnim delom kuhanja golaža. Škoda, da za to prireditev izve tako malo občanov. Tudi »Praznik jabolk« je lepa in že tradicionalna prireditev v občini. Žal se je prav takrat zgodil dan žalovanja in svojega programa z gos iz Črešnjevca pri Sl. Bistrici nismo mogli izves . Sodelovali pa smo na razstavi sadja z likovnimi deli . Na nedeljski prireditvi kronanja kraljice jabolk je nastopila glasbena sekcija

Selniške novice

DECEMBER 2007

Gostje iz Feuchta oziroma ansambel »POKI« in pevski zbor. Društvo posebej dobro sodeluje s Turis čnim društvom in Društvom vinogradnikov iz Cerkvenjaka, saj tam večkrat na leto nastopimo na njihovih prireditvah; sodelovanje je dobilo dimenzije pobratenja občin. Tam si tega želijo in so tako pobratenje tudi predlagali. Pa mi? Občina? Ne vem! Trgatev pri Brezniku je delovna akcija društva, kjer se pojejo napitnice in podoknice tako kot v Pesnici na mar novo. Izredno dejavna likovna sekcija je z nekaterimi člani sodelovala na mnogih slikarsko- kiparskih kolonijah po Sloveniji, posebej še Maksimiljan Sternad Milč, ki je za svoja dela letos prejel številna priznanja in tudi prve nagrade. Pregledna razstava ob koncu leta govori o kvalitetni ras članov sekcije. Še več se je zgodilo vsega, marsikaj pripravljamo za prihodnje mesece, zlas če bomo imeli srečo in zdravje; to iskreno želimo vsem občanom, posebej pa še prijateljem; simpa zerjem in sponzorjem KD Pavza v novem letu 2008. Janez LISJAK

Pevski zbor Pavza

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 17

ZNANI OBČANI SELNICE

KO TE PREVZAME DIALEKT Čeprav smo majhen kraj ob reki Dravi, med Kozjakom in Pohorjem, imamo zadovoljivo število prebivalcev. Predvsem raznoličnih ljudi; med nami so odlični obrtniki, vrhunski športniki, kulturni ustvarjalci in še bi lahko naštevala. Vsak izmed teh si zasluži pozornos tudi v našem kraju. In v ta namen vam bomo v vsaki številki predstavili kakšen znan obraz Selnice, o njem povedali zanimivos in posebnos , stvari, ki jih morda še niste vedeli. Tokrat bomo nekoliko jezikovno obarvani. Obiskala sem občanko, ki ima za seboj že pestro zgodovino, ki je za naš kraj naredila izjemno veliko in se še sedaj intenzivno ukvarja s svojim poklicem ter je znana po vsej Sloveniji in tudi v tujini. Spregovorila sem z zaslužno profesorico dr. ZINKO ZORKO, izredno članico Slovenske akademije znanos in umetnos . Če začnemo na samem začetku vaše po , ko ste kot otrok pogledali v ta širni svet, kaj nam lahko zaupate? » Luč sveta sem ugledala 24. februarja 1936 na Kapli na Kozjaku v stanovanju takratne osnovne šole kot pe otrok. Oče Jurij je imel na Kapli mizarsko delavnico v bližini današnjega pokopališča, mama Alojzija pa je imela šiviljsko obrt, kjer se je izučilo veliko dobrih šivilj. Kasneje smo se preselili v Ožbalt, k Dravi, v bližino železnice in velike ceste, kar je pomenilo pot v svet. Radi smo se vračali k babici in dedku na Kaplo, Častna občanka Občine Selnica ob Dravi danes pa obiskujemo še edinega strica in Dr. Terezija ZORKO teto in se tako v spominih vračamo v mlaNajprej sem napisala celotno narečno dost.« slovnico kapelskega govora za diplomsko Zaupajte nam, kaj je sto, kar vam je od delo in na Prešernov dan, leta 1961, so mi vsega najbolj ostalo v spominu iz šolskih za to podelili Prešernovo nagrado. Profesor mi je ponudil mesto asistentke na unilet. » Na prva leta osnovnega šolanja v Ožbaltu verzi, a sem raje izbrala poučevanje imam bridke spomine. Šola je bila samo slovenščine v šolskem centru na Ravnah nemška, učitelji so nas za vsako slovensko na Koroškem, na gimnaziji pa sem poučebesedo pošiljali v kot in nam delili »packe« vala tudi ruski jezik. Po dese h le h sem po dlaneh. Ostal mi je spomin na profe- se spet vrnila k dialektologiji, ko so me sorja matema ke, ki nas je učil teorijo izvolili na takratni Pedagoški akademiji za množic, mi, nehvaležni, pa smo mu jo asistentko. Vpisala sem se na podiplomski zagodli enkrat z veverico, ki jo je imel študij in v Ljubljani 1976 magistrirala in doktorirala iz slovenskega sošolec pod suknjičem, pri tabli, ko ni znal 1986 jezikoslovja – dialektologije. Leta 1996 sem računa, pa jo je spus l v profesorja, drugič bila izvoljena v naziv redna profesorica za je prinesel belouško in z njo prestrašil dialektologijo in zgodovino slovenskega učitelja. V nižji in višji gimnaziji mi je bila slovenščina najljubši predmet. Rada sem jezika, leta 2003 pa so mi na univerzi pisala šolske spise, včasih se je tudi podelili naziv zaslužna profesorica. Istega porodila kakšna pesem. Prehajanje iz leta so me izvolili na Slovenski akademiji narečja v knjižni jezik mi je povzročalo znanos in umetnos v naziv izredna člantežave, zlas v govornih nastopih. Na II. ica SAZU.« gimnaziji sem dobila Prešernovo nagrado za razpravo o Ani Karenini. V teh le h sem Kako ste in še kombinirate študij, službo prebirala kolikor in karkoli je bilo mogoče.« in družinsko življenje? »Mož mi je pri mojem študiju zelo pomaKdaj in zakaj Vas je pot zanesla v svet gal. Velikokrat mi je vozil v kraje mojega slovenskega jezika kot snov za preuče- raziskovanja, ko pa ni mogel, pa sem pot ubrala z avtobusom in vlakom. Veliko sta vanje? In zakaj ravno dialektologija? » Leta 1956 sem se vpisala na Filozofsko mi pomagala moja mama in stric Miha, ki fakulteto v Ljubljani, in sicer na smer sta bila najboljša informatorja, ko sem slovenščina – ruščina. Za študij književnos raziskovala govor svoje rojstne vasi.« so me navdušili takratni mladi asisten . Že v drugem letniku pa me je profesor za Kam vse vas je zanesla pot raziskovanja? slovensko dialektologijo, dr. Tine Logar, s »Prehodila sem severno Pohorje, Mežiško svojimi ognjevi mi predavanji tako nav- in Mislinjsko dolino, obmejno Dravsko hridušil, da je usmeril mojo raziskovalno živl- bovje od Ojstrice do Maribora, čez Haloze jenjsko pot v slovensko narečjeslovje. od Borla do Žetal, celo Prlekijo, številne

prekmurske vasi, vse porabske vasi na Madžarskem, slovenske štajerske vasi v Avstriji, južno Pohorje, srednještajersko govoreče vasi in še bi lahko naštevala.« Kateri dialekt vam je najbolj pri srcu in zakaj? »Vsi dialek so zame dragoceni, res pa je, da globinsko najbolj obvladam svoj koroški dialekt in v pogovoru z domačini se takoj prestavim v svojo izvirno materinščino.« Kje vse si lahko to preberemo in se o tem malo poučimo? »Številne raziskave sem objavljala v različnih revijah in monograﬁjah doma in v svetu ter v dveh knjigah. Sedaj pripravljam že tretjo narečjeslovno monograﬁjo.« Kaj vam osebno pomeni to delo, ki ga opravljate? »Narečjeslovno delo zahteva veliko študija, snemanj in popisovanj na terenu. Ta raziskovanja dajejo globlji smisel mojemu življenju. Vesela sem, da lahko o svojih odkritjih poročam na posameznih sestankih v Sloveniji, pa tudi na Finskem, v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, Hrvaškem in v Makedoniji.« Kaj želite sporoči našim bralcem? »V Selnici ob Dravi, v kraju, kjer prebivam na moževi domačij že več kot trideset le , govorijo štajerski kozjaški govor, ki sem ga raziskala in tudi objavila, še vedno slišim pristno govorico, zlas med starejšimi občani. Pri mlajših je vpliv medijev bolj opazen in je njihov jezik pogosto narečen. V javnem nastopanju se skušajmo približa knjižnemu jeziku, zasebno pa ohranjajmo svojo govorico, saj nam je pomagala prežive več kot soč let. Slovenščina je v 21. stoletju postala enakovreden jezik drugim jezikom v Evropi. Ponosna sem na to, da mi je Občina Selnica ob Dravi 23. maja 2004 podelila naziv častne občanke za moj prispevek k uveljavljanju in dialektološkemu spoznavanju Selnice ob Dravi in Dravske doline v širšem in svetovnem prostoru.« doma

DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 18

KARATE KLUB SELNICA OB DRAVI SELNIŠKI KARATEISTI V NOVEMBRU ODLIČNI Selniški karateis v letošnjem šolskem letu ponovno nizajo odlične rezultate, tako na državnem kot mednarodnem nivoju. 4.11.2007 Mednarodni turnirj v Siofoku na Madžarskem 1. mesto Žan IGREC, kate, kade ; 2. mesto Paskal STERNAD, borbe -65kg, ml. kade ; 3. mesto Žan PINTAR, kate, dečki 12 – 13 let; 3. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, ml. kade ; 3. mesto Žan IGREC, borbe +70kg, kade borbe +75kg, kade . 10.11.2007 Žalec v organizaciji KK Nestor državno prvenstvo do 21 let 1. mesto Blaž TOPLAK, borbe -80kg, mladinci; 3. mesto Paskal STERNAD, borbe -70kg, ml. mladinci; 5. mesto Ma c AMON, kate, ml. dečki; 5. mesto Nino ŠKET, kate, ml. dečki; 5. mesto Eva LEP, kate, st. deklice; 5. mesto Žan PINTAR, kate, st. dečki; 5. mesto Žan IGREC, kate, kade ; 5. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, ml. kade ; 5. mesto Žan IGREC, BALATON CUP 2007, SIOFOK, MADŽARSKA.

24.11. 2007 Mednarodni turnir Ljubljana open Blaž Toplak je zmagal v borbah člani +80kg. Zmaga je še toliko vrednejša, saj je v ﬁnalu premagal tretjeuvrščenega z letošnjega mladinskega evropskega prvenstva Tabakoviča iz Velenja.

BLAŽ TOPLAK DRŽAVNI PRVAK Dvajsetletni Blaž Toplak je karateju zvest že 16 let. Pričel je, ko je bil star š ri leta, sprva bolj na željo mame, a mu je hitro postalo zanimivo. Na treninge v Ruše sta hodila skupaj s sestro Vanjo, a ostal je le on, vse do leta 1995, ko so v Selnici ustanovili nov karate klub. Že kot majhen je s tekmovanj nosil priznanja, medalje in pokale. Trenerji so kmalu ugotovili, da je fant nadarjen, predvsem pa resen in odgovoren. »Blaž je resen, zavzet, delaven

foto: Jani Dolinšek Selniški karateis sodijo med najboljše slovenske klube

in prilagodljiv, sicer pa njegovi rezulta zgovorno pričajo o tem.« z navdušenjem pove trener Branko Vališer. In takega ga poznajo vsi, tako trenerji kot drugi člani: »Izjemno rad grem z Blažem na tekmovanja, saj z njim nimam nobenih skrbi, le pes moram s ska , in sicer da mu bo žreb pri izbiri nasprotnika naklonjen, v vsem drugem pa mu stoodstotno zaupam. Takih tekmovalcev si želim še več,« ga pohvali trener Kamil Fras. Blaž je v vsej svoji karieri le enkrat pomislil, da bi odnehal. Takrat je bil star 15 let in je pričel obiskova srednjo šolo v Mariboru. Pa ni bil razlog pomanjkanje volje, pač pa je imel pouk popoldan in ni mogel več trenira z drugimi. A je to leto kondicijo vzdrževal sam, se prešolal in ponovno pričel trenira , takrat še z večjo zagnanostjo. Da je fant skromen, je jasno takoj, ko se z njim pričneš pogovarja . Medalj in pokalov ne šteje več, saj jih je preveč, najdražjega nima, saj so vsak zase dosežek. Je pa zelo ponosen na letošnji naslov državnega prvaka, to pa zato, ker je bil državni prvak nazadnje leta 2003. Karate ima rad, pa ne, ker bi ga zanimali pretepi, pač pa ohranjanje kondicije in zdrav način življenja in nenazadnje priložnost, da obiščeš države, ki jih morda nikoli ne bi videl. Tako je bil že na Poljskem, Madžarski, Avstriji, Italiji, Hrvaški, Makedoniji in pred kratkim na svetovnem mladinskem prvenstvu v Turčiji. Zelo pa si želi vide domovino karateja Japonsko, kjer bo prihodnje leto svetovno prvenstvo. Ob dobrih rezulta h in uvrs tvi v državno reprezentanco, in seveda sponzorjih, se mu bodo sanje morda le uresničile. Danica Ksela

17.11. Hypo pokal v Sevnici 2. mesto Žan PINTAR, kate, 13 let; 3. mesto Sara KETIŠ, kate, 11 let; 3. mesto Michel MALINIČ, kate, 12 let; 5. mesto Nik PUŠNIK, kate, 13 let; 5. mesto Klemen KOS, kate, 13 let.

foto: Jani Dolinšek

17.11. 2007 Hajdina pri Ptuju mednarodni turnir Euroeast 1. mesto Ma c MORI, kate, 4 – 5 razred;

1. mesto Paskal STERNAD, borbe absolutno, 8 – 9 razred; 1. mesto Žan IGREC, kate, kade ; 2. mesto Željko PANZALOVIČ, kate, kade ; 3. mesto Asej FRAS PEČLIN, kate, 1 – 3 razred; 3. mesto Nino ŠKET, kate, 6 – 7 razred; 3. mesto Žan IGREC, borbe absolutno, mladinci; 5. mesto Željko PANZALOVIČ, borbe absolutno, mladinci.

Selniške novice

DECEMBER 2007

Blaž Toplak: želim si vide Japonsko

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 19

25 let OOZ Ruše Obrtna zbornica Slovenije je ob 25-letnici Območni obrtni zbornici Ruše podelila srebrno plaketo OZS.

Območna obrtna zbornica Ruše je 1. decembra v prostorih Doma obrambne vzgoje Pekre ob 25-letnici organizirala srečanje obrtnikov OOZ Ruše, obeleženo s podelitvijo priznanj, kulturnim programom in družabnim srečanjem. Svečanos so se poleg obrtnikov zbornice udeležili številni gostje. Najprej so prisotne pozdravili župani občin, na območju katerih deluje Območna obrtna zbornica Ruše. Vili Rezman, župan občine Ruše, je spregovoril o razvoju obr v Rušah in o odličnem sodelovanju občine z obrtno zbornico. Za prihodnje je napovedal izgradnjo dveh obrtno - poslovnih con in novega smučarsko turis čnega centra. Jurij Lep, župan občine Selnica ob Dravi, je poudaril pomen vrednotenja obr ter menil, da so obrtniki danes vse bolj cenjeni. Glede ruške zbornice pa je poudaril, da imajo danes svoje lastne prostore, dobre kadre in znanje, zato meni, da bodo kot organizacija preživeli. Franc Ladinek, župan občine Lovrenc na Pohorju, je zaradi odsotnos poslal svojo poslanico. O razvoju Območne obrtne zbornice Ruše je nato spregovoril Marijan Her š, predsednik te zbornice. Začetki so bili skromni. Tako je peščica ruških obrtnikov na zboru obrtnikov občine Maribor Ruše daljnega leta 1982 ustanovila Obrtno združenje občine Maribor Ruše, ki je delovalo v sklopu šes h obrtnih združenj občin Maribora v skupnih poslovnih prostorih v Mariboru. Spremembe so narekovale tudi statusna preoblikovanja. Tako je od leta 1991 ruške obrtnike povezovala Obrtna zbornica Ruše, od leta 1996 pa Območna obrtna zbornica Ruše. Za

celotno obdobje obrtnega združevanja je značilnih kar nekaj pretresov, tako poli čnih kot zakonodajnih. Tako je za ruške obrtnike prav gotovo pomemben mejnik razpad Jugoslavije, s tem pa izguba trga velikih industrijskih obratov na območju Ruš, posledično pa seveda tudi delovnih mest. Ruše so tako postale občina z največjo brezposelnostjo po številu prebivalcev v Sloveniji. Takratne razmere so narekovale odprtje obrtnih obratovalnic in tako je število ustanavljanja malih enot postopoma naraščalo. Od leta 1990, ko je zbornica združevala zgolj 160 obratovalnic, imamo sedaj 350 subjektov tako ﬁzičnih oseb s statusom samostojnega podjetnika kot pravnih oseb, ki opravljajo obrtne, obr podobne dejavnos oz. dejavnost domače in umetnostne obr . Prednostne naloge ruške zbornice za ak vnejši razvoj podjetniškega okolja so ureditev komunalno opremljenih zemljišč za poslovno obrtne cone, ﬁnančna pomoč pri prvem odpiranju dejavnos , sodelovanje zbornice pri javnih razpisih na področju razvoja podjetništva, pri oddajanju javnih naročil, na področju izobraževanja in informiranja kot tudi pri razvoju VEM - točke. Območna obrtna zbornica Ruše želi z navedenimi pobudami in predlogi doseči boljše pogoje za delo sedanjih in bodočih obrtnikov ter ustavi trend upadanja števila obrtnikov. Jubilejno priznanje za 10-letno uspešno opravljanje obr so nato prejeli Danilo Ditmajer, Benjamin Grahor, Zvonko Ipavec, Mar n Iršič, Andrej Kopše, Janez Korošec, Danilo Peruš in Pantelija Savič. Priznanje za 20-let uspešnega opravljanja obr so prejeli Anton Golja, Bojan Sever in Zdravko Šarh, za 30-let pa Olga Kores. Posebno priznanje s plaketo za 35-let obrtniške po pa je prejel Srečko Šarh mlajši. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun in predsednik organizacijsko kadrovske komisije OZS Franc Vesel sta podelila priznanja OZS zaslužnim članom iz Območne obrtne zbornice Ruše. Diplomo OZS so prejeli Anton Pokeržnik iz Selnice ob Dravi, ki je samostojno obrtno delavnico odprl leta 1965 v garaži svoje hiše in ki je že leta 1967 skonstruiral novo

peč za centralno ogrevanje s horizontalnimi preka . Srečko Šarh iz Ruš je obratovalnico odprl leta 1966, njena posebnost je bilo tesno prepletanje velike kme je in obr . Leta 1972 se je na samostojno obrtniško pot podal tudi njegov sin. Srečko Šarh je obrtno dejavnost prenesel na vnuka Tineta Šarha, ki kot tretji rod nadaljuje družinsko tradicijo. Priznanje je prejel še Alfonz Šumer. Obrtna zbornica Slovenije je ob 25-letnici podelila srebrno plaketo OZS Območni obrtni zbornici Ruše. Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je ob tem še izpostavil zgodovinski trenutek položaja obr , saj uresničujejo obrtniki danes naloge, ki so si jih naložili nekoč. In kakšne temelje so si zastavili v teh dokumen h? V ospredju je članstvo, trud, da spremenijo nega vno javno mnenje o obrtništvu, da postanejo vzor mladim, kaj obrtniki so konji, ki vlečejo ta voz. Bistveno se je znižala članarina ob tem, da je članstvo ostalo obvezno. Čakajo torej pomembne naloge – dogovor o delitvi članarine, doseči vrnitev olajšav za male, za ustreznejši kadilski zakon, reši je treba perečo prevozniško problema ko, sodelovali pa bodo tudi pri projektu odpravljanja administra vnih ovir v Evropski uniji. Ob koncu je zbrane pozdravil še Ljubo Germič, poslanec državnega zbora, ki se je zavzel za ohranitev kakovos obrtniških storitev ob nižanju izobrazbenih zahtev in standardov za odprtje obrtnega obrata. V kulturnem programu je poleg glasbenice na gongih nastopil še Obrtniški pevski zbor OOZ Ruše.

DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:18

Page 20

UTRIP ŠOLE smo se odločili, da bomo tudi v šolskem letu 2007/2008 nadaljevali z dobro prakso. Tokrat smo projekt poimenovali Leto knjižnih junakov. Ideja za tovrstno poimenovanje je povezana s prednostno nalogo letošnjega šolskega leta, to je dvigom bralne pismenos pri učencih. In ker knjižne junake najdemo v knjigah, se nam je zdela to še ena izmed možnos za razvijanje bralne kulture na naši šoli. Vsak razred oziroma oddelek si je izbral svojo knjigo/knjižnega junaka, ki ga bo skušal skozi leto ob različnih priložnos h in prireditvah tudi predstavi . Šola meni, da morajo bi pri oblikovanju šolskega dela enakovredni partnerji tudi

Ekipa Mišmaša pred nastopom v Rušah V šolskem letu 2006/2007 smo se lo li projekta Leto kulture. Na naši šoli je ta projekt zelo lepo zaživel. Učenci so predstavljali države sveta ter značilnos slovenskih pokrajin. S tem projektom je dihala vsa šola in ga zaključila z uspešno predstavo Pekarna Mišmaš, v kateri so moči združili učenci in učitelji. Predstavo smo uspešno predstavili učencem, staršem in krajanom ob zaključku šolskega leta. Igra je doživela velik odziv in zato smo z njeno predstavitvijo nadaljevali tudi v šolskem letu 2007/2008. Z njo smo se predstavili v Cankarjevem domu na Fes valu tretjega življenjskega obdobja. Na predvečer dneva učiteljev smo jo uprizorili še v Domu kulture v Rušah vsem učiteljem OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Janka Glazerja Ruše in GSKŠ Ruše. Zaradi uspešnos omenjenega projekta

Novoletne delavnice

Nastop pevskega zbora učencev in učiteljic 20

Selniške novice

DECEMBER 2007

starši. V ta namen smo staršem na voljo na tedenskih in mesečnih pogovornih urah ter roditeljskih sestankih, družimo pa se tudi ob manj formalnih priložnos h. V mesecu oktobru je bil na primer organiziran kostanjev piknik, na katerem smo se učenci, učitelji in starši sladkali z vročimi kostanji in sladkim moštom, starši in učitelji pa smo svoje moči pomerili tudi v odbojki in nogometu. Eno izmed takih srečanj so bile tudi decembrske delavnice, na katerih so učenci skupaj z razredniki in starši ustvarjali izdelke za novoletni sejem na vasi. Ti so bili izdelani glede na vsebino knjige, ki si jo je posamezni razred oziroma oddelek v Letu knjižnih junakov izbral za svojo. Tako so se prav vsi razredi s svojo stojnico in izdelki

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:19

Page 21

predstavili na novoletnem sejmu na vasi. Praznični utrip je bilo mogoče na šoli začu že v mesecu novembru, ko smo učenci in učitelji izdelovali božično-novoletne voščilnice ter se ob tem družili, pogovarjali in zabavali. Voščilnice so letos naše ročno delo in imajo zaradi tega še večjo vrednost. Letos decembra smo se učitelji spomnili tudi na izdajo knjige O šoli in času 1797–1997, ki jo je naša šola izdala ob dvestoletnici šolstva v Selnici ob Dravi. Po dese h le h smo knjigo želeli predstavi vsem učencem šole ter nanjo spomni oziroma seznani z njo starše ter druge obiskovalce naše šole. Ob tej priložnos smo pripravili razstavo in otvoritev le-te povezali z decembrskimi pogovornimi urami. Vse omenjeno smo popestrili z uvodnim kulturnim programom, na katerem so se predstavili vsi trije pevski zbori naše šole – otroški, mladinski in pevski zbor učiteljic ter naši petošolci. Ob tem smo zopet pokazali, da učenci in učitelji naše šole ob različnih priložnos h znamo in zmoremo združi svoje moči.

Dramska skupina M2JS se predstavi Smo š ri mlada, navihana, radovedna dekleta, polna energije, in sestavljamo dramsko skupino M2JS. Naše ime je sestavljenka iz začetnic naših imen: Maja, Maja, Janja, Sara. Naši začetki segajo v december 2006, ko smo odigrale komedijo Božičkove ljubice, pod okriljem Alfa teatra. V letu 2007 smo se osamosvojile in danes nastopamo kot samostojna dramska skupina. Naše delo predstavljajo komedije in igre za otroke, ob katerih najbolj uživamo. V oktobru 2007 smo se udeležile snemanja kuharske oddaje Dober tek, Slovenija, ki je bila posneta v gos šču Pri lipi na Mu in predvajana na programu Tv Pika. Ker se je bližala Noč čarovnic, smo svoje delovanje predstavila v preobleki čarovnic in poskusile pripravljene dobrote iz buč s tamkajšnjimi gos .

M2JS kot čarovnice na Mu Knjiga O šoli in času 1797–1997 V našo sredino spada tudi vrtec. Letos ima najstarejša skupina otrok iz vrtca svojo igralnico v prostorih šole. Otroci so se šole privadili in tudi »ta veliki« so jih lepo sprejeli. V mesecu novembru so otroci vrtca dobili novo igralo – plezalo, ki so ga bili zelo veseli in se radi igrajo na njem in ob njem. Na šoli se dogaja veliko. Upamo, da bo tudi prihodnje leto lepo, uspešno in pestro. V prihodnjem letu si želimo veliko ustvarjalnih in uspehov polnih trenutkov.

Rade se preizkušamo v novih izzivih, zato smo se odločile, da preizkusimo svojo srečo in znanje v oddaji Družinski dvoboj na TV3. Pomerile smo se s tremi nasprotnimi ekipami in dve izmed njih celo premagali; to je bil za nas velik uspeh. Nadaljevale smo našo tradicijo in pripravile Božični večer z zanimivimi gos in zaigrale našo božično igro, ki se je zaključila s prihodom Božička. Tega so se najbolj razveselili naši najmlajši, saj so prejeli majhna presenečenja. Tudi starejši občani so se ob našem programu razvedrili in se do solz nasmejali. Tudi v novem letu 2008 se nas ne boste »znebili«. Pripravljamo nove projekte in obljubljamo, da nas boste še marsikje srečali. VAŠE M2JS (Maja, Maja, Janja, Sara)

Na snemanju oddaje Družinski dvoboj Najmlajši na igralu DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:19

Page 22

SLOVENEC SEM Splet okoliščin je bil, da smo leta 2002 ustanovili kulturno - izobraževalno društvo, ki smo ga poimenovali po Janezu Urbasu (Juder), zadnjem in nadvse zaslužnem županu Selnice ob Dravi pred 2. svetovno vojno. Skoraj hkra smo navezali s ke z zamejskimi Slovenci v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Začetni koraki so vedno težavni in tudi mi smo imeli veliko težav pri navezovanju s kov in pridobivanju zaupanja. Veliko srečo smo imeli, da med nami živi vplivna in nadvse ugledna prof.dr. Zinka Zorko, z njeno pomočjo in karizmo so nam bila odprta vsa vrata pri Slovencih v zamejstvu. Takrat smo spoznali, kako pomembno delo je opravila oziroma opravlja za dobro vsega slovenstva. Naše delo je bilo samo to, da ji stopimo ob stran in hodimo po po , ki jo je začrtala. Nobenemu članu društva ni žal, da smo naredili ta korak, na pravi po smo. Plod vseh s kov in sodelovanj z zamejci je tudi tretje srečanje (sedaj že tradicionalno) z zamejskimi Slovenci v občini Selnica ob Dravi. Srečanje je potekalo v soboto, 29. septembra 2007, na Sp. Slemenu. Rdeča nit vseh srečanj je tekmovanje v kuhanju divjačinskega golaža v kotlu na odprtem ognju. Na ta način vnesemo tudi nekaj tekmovalnega vzdušja v samo druženje, ki pa je vedno popestreno tudi s spremljajočo prireditvijo. Letošnje leto je to bila razstava SLOVENEC SEM. Na njej je bilo predstavljeno življenje in delo zamejskih Slovencev skozi čas. Koroški Slovenci so se nam predstavili z razstavo Oblačilna kultura slovenskega kmečkega prebivalstva od Zilje prek Roža do Podjune, ki jo je pripravila dr. Marija

Selniške novice

Makarovič. Na razstavi je bila predstavljena dokumentacija pražnje in delovne oblačilne kulture dvojezičnega prebivalstva na podeželju južne Koroške, kakršno je bilo v navadi v 19. stoletju in prvi polovici 20. stoletja. Regionalno različna delovna in pražnja oblačila pa tudi njihove funkcije so bile pod vplivom srednjeevropskih mest in trgov. Moda se je v podeželskem okolju nenehno spreminjala in ravno to smo lahko na zelo slikovit način videli na tej razstavi. Očitno je bilo. kako so vplivale ﬁnančne možnos na posameznika in na vaške norme oblačenja. Noša oziroma oblačila na podeželju niso imela enake podobe, spreminjala so se od vasi do vasi. Razstavo je postavila in uredila ga. Michaela Fugger ob nepogrešljivi pomoči Magde Urbas. Zamejski Slovenci iz Italije so se predstavili z dvema razstavama. Fotografska razstava fotografa Maria Magajna, rojenega v Trstu

DECEMBER 2007

1916, se je imenovala Barve otroštva v črno – belem. Predstavljala je otroke na robu preživetja, nasmejane, umazane in zanemarjene. Fotograﬁje so bile posnete v Trstu v obdobju 1945 – 1955. To obdobje je bilo za Trst zelo pomembno, takrat se je pisala povojna zgodovina za Slovence onstran meja. Druga razstava se je imenovala Pesniki dveh manjšin. Ta razstava je zaključek istoimenskega projekta, ki ga je organizirala Zveza slovenskih kulturnih društev in Italijanske unije, pod pokroviteljstvom Evropske unije v okviru Intereg III A Italija – Slovenija 2000- 2006. Na visoki kulturni ravni poglablja bogato področje manjšinske stvarnos na Primorskem območju z zrcalnega pogleda Slovencev v Italiji in Italijanov v Sloveniji. Razstava predstavlja izbrano liriko š riindvajse h pesnikov in podrobne, kri čno opremljene opise njihovega ustvarjalnega dela. Izbor avtorjev sta strokovno izvedla prof. Miran Košuta in prof. Elis Deghengi Olujić. Razstava pa je bila popestrena z odličnimi fotograﬁjami pesnikov avtorja Andreja Furlana. Naši, sedaj že lahko rečemo stari znanci in nadvse dragi prijatelji Porabski Slovenci so se pri nas že večkrat predstavili, nazadnje na Porabskem dnevu v občini Selnica ob Dravi, nastopu pevk in uspešni komediji v kulturnem domu. Tokrat so se nam predstavili s fotografsko razstavo avtorja Karla Holeca, fotografa, novinarja, poli ka in vidnega kulturnega delavca v Porabju. Na posebno slikovit način je predstavil življenje in delo v samem Porabju. Z ogledom razstave smo lahko spoznali Porabje v vsem njegovem sijaju, žalos in veselju. Spoznali smo porabskega človeka in njegov vsakdan, videli nasmejane otroke in zaskrbljene

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:19

Page 23

Jezikovne drobtinice matere, videli žuljave roke in delovne žene. Porabje je čas, ki smo ga mi že dali v pozabo, tam ga še vedno živijo. Ljudje pa so zato veliko bolj prijazni in zadovoljni z vsem, kar jim življenje ponuja. Mi pa se lahko samo zamislimo in pri tem obujamo spomine.. Fotograﬁje so bile resnično vredne ogleda in samo upamo lahko, da nas bo Karel Holec v bližnji prihodnos razveselil z novo razstavo fotograﬁj iz svojega bogatega ustvarjalnega opusa. Najpomembnejši del dneva pa je bila otvoritev razstave, ki je bila nekaj posebnega in po mnenju mnogih vrhunec dneva in vzgled za vse ostale organizatorje različnih prireditev. Po pozdravnem nagovoru župana Jurija Lepa in slikovi predstavitvi celotne prireditve dr. Boruta Holcmana so se pod spretnim vodstvom voditeljice otvoritvene slovesnos Anite Rihter menjavali govorniki: predstavniki ministrstva za kulturo, zamejskih Slovencev in nastopajoči. Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, nam je predstavil manjšino in izrazil veliko veselje vseh v Porabju ob skorajšnji ukinitvi meja in s tem združenju z ma čno domovino. Dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ iz Celovca, je predstavil predvsem kulturno življenje na Koroškem in veliko željo po še večjih s kih in sodelovanju z ma čno domovino. Marino Maršič, predsednik Slovenskih kulturnih društev v Italiji, je z velikim veseljem sporočil, da je bil sprejet zaščitni zakon za

Stalne besedne zveze v slovenščini Dr. Zinka Zorko Iz frazeološkega slovarja slovenskega jezika avtorja Janeza Kebra (Založba ZRC SAZU, Ljubljana 2003) sem izpisala najbolj značilne stalne besedne zveze – frazeme, ki jih poznamo tudi v naših krajih. Sreča Abrahama 'dožive 50 let'; abrahamovec 'petdesetletnik. Frazem je svetopisemskega izvora. Judje so rekli Jezusu: »Še petdeset let nimaš in si videl abrahama?« Abraham je po stari zavezi živel v 18. stoletju pred Kristsom; bil je praoče Judov, sin Tare, mož Sare, stric Lota in ohranitelj vere v edinega boga. Močan (glavni, zadnji) adut 'učinkovito sredstvo, dober pripomoček'. Frazem izhaja iz jezika kvartopircev, v katerem je adut 'klicana barva pri kvartanju, ki jemlje'. Močen kot bik 'premočen'; sopomenka močen kot konj, močen kot medved, močen kot vol. Primera temelji na biku kot veliki in močni živali; znana je tudi v češčini, poljščini in ruščini. Blažev žegen 'kar je neučinkovito'. Frazem je povezan s sv. Blažem, škofom in mučencem iz Sebaste v Mali Aziji (v koledarju je 3. februarja). Besedna zveza Blažev blagoslov izhaja iz legende o čudežni ozdravitvi dečka. Ob tem blagoslovu duhovnik s prekrižanima svečama pod vratom govori verniku: »Po priprošnji svetega Blaža, škofa, mučenca, te varuj Gospod bolezni v grlu in vsakega drugega zla …« Bob ob steno meta 'opravlja nekoristno delo, zaman se trudi '. Frazem je nastal po predstavi o nesmiselnem metanju boba ob/v steno. Pomeni tudi 'bi brez uspeha, zaman'.

Slovence v Italiji, in to je pomemben mejnik v uveljavljanju njihovih pravic. Zvrs li so se nastopajoči, ki so nas presene li z veliko mero profesionalnos in kvalitetnimi nastopi. To so bili: moška vokalna skupina Srake (Gorica), pevski zbor Skala KD Slovan (Trst), ljudske pevke Zveze Slovencev Števanovci, skupina Nomos (Celovec), Pevski zbor Ruše, MPZ Pavza iz Selnice ob Dravi. Ob zaključku so vsi nastopajoči, skupaj z gos in obiskovalci družno zapeli pesem SLOVENEC SEM. Razstavo je svečano odprla ena najzaslužnejših domačink dr. Zinka Zorko. V mesecu dni, kolikor je bila razstava odprta, si jo je ogledalo precejšnje številom obiskovalcev, večinoma iz Maribora, žal pa zelo malo Selničanov. Po zaključni slovesnos je naša svetnica dr. Vlasta Krmelj povabila predstavnike ministrstva za kulturo in prisotne poslance državnega zbora, da si ogledajo grad Viltuš in njegovo klavrno stanje. Danes že lahko rečemo, da je dr. Vlasta Krmelj bila zelo uspešna pri tej in še mnogo drugih predstavitvah problema ke gradu. Razlog več, da smo lahko zadovoljni s takšnimi prireditvami, saj pripomorejo tudi k ugledu naše občine. V sodelovanju z zamejskimi Slovenci vidimo veliko priložnost za našo občino tako na kulturnem, gospodarskem kot na poli čnem področju. Korak je narejen, potrebno je podat še samo še roko in sodelovanje lahko steče.

Pri na boben 'dožive prisilno dražbo, gospodarstvo propas '. Frazem je nastal po nekdanjem načinu razglasitve rubeža z bobnom. Boben se je nekdaj uporabljal tudi za razglasitev vojnega stanja. Drža se (sta ) kot lipov bog 'bi neroden, molčeč, negiben, tog'. Jedro primere je lipov bog s prvotnim pomenom 'kip boga, Jezusa ali svetnika iz lipovega lesa'. Pri tem je lahko dobil tudi prenesen pomen 'nerodnež, okornež, nespretnež, molčečnež'. Boj z mlini na veter 'spopadanje z namišljeno nevarnostjo'. Frazem je nastal po preoblikovanju sestavine bojeva se v boj, izhaja pa iz boja z mlini na veter naslovnega junaka don Kihota v romanu španskega pisatelja Servantesa. Ta je pa bosa 'to ni res, to je izmišljeno'. Ženska oblika pridevnika, tj. bosa, je nastala po izpustu besed trditev, novica, tj. neosnovana, neutemeljena, neresnična. Ime kaj za bregom 'skriva , taji kaj; skrivaj pripravlja , namerava stori kaj'. Breg je naravni objekt, za katerega človekov pogled ne more seči. Skrivanje za njim je tako postalo prispodoba namernega skrivanja, tajenja, pripravljanja neprijetnega, nepričakovanega. DECEMBER 2007 -

Selniške novice

Selnica:Selnica

17.12.2007

2:19

Page 24

12. TRADICIONALNI

SPUST S PLEŽUHI IN SREČANJE STARODOBNIH PREVOZNIH SREDSTEV NA SNEGU SOBOTA 23. 2. 2008 OD 15. URE DALJE Pridružite se nam na eni najbolj obiskanih etnoloških prireditev na Snežnem stadionu pod mariborskim Pohorjem, ki pritegne vsako leto številne obiskovalce, sodelujoče in medije: srečanju starodobnih prevoznih sredstev na snegu – pležuhi, poki, drdelci, smuči, sani… Selniški plejžuhar'i, združeni v Društvo za ohranjanje ljudskega izročila – Country club Selnica ob Dravi, že 12. leto pripravljamo prireditev, ki se bo odvijala v treh sklopih: * etno spust – spust s starodobnimi prevoznimi sredstvi, * največji ksiht – najbolj zabavni pležuharji * VIP spust – znani Slovenci na starodobnih prevoznih sredstvih Več informacij najdete ne naši spletni strani: www.plezuh.net

trije župani in kraljica jabolk

Selniške novice

DECEMBER 2007