Arheologija spodnjega podravja by s.kolibri

SPREHOD SKOZI TISOČLETJA TRAVELLING THROUGH MILLENNIUMS

Arheologija Spodnjega Podravja Archaeology of the Lower Drava River Region Mojca Vomer Gojkovič Ivan Žižek Aleksandra Nestorović

SPREHOD SKOZI TISOČLETJA TRAVELLING THROUGH MILLENNIUMS

Arheologija Spodnjega Podravja Archaeolog y of the Lower Drava River Region

Besedila / Texts:

Mojca Vomer Gojkovič, Ivan Žižek, Aleksandra Nestorović

Uredila / Editor:

Mojca Vomer Gojkovič

Jezikovni pregled / Language Editing:

mag. Darja Gabrovšek Homšak

Prevod besedila / Text Translation: Mihael Koltak

Fotografije / Photographs:

Fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož / Photo archive of the Ptuj - Ormož Regional Museum, Boris Farič (Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož), Tomaž Lauko (Narodni muzej Slovenije), Marija Lubšina Tušek (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor), Mojca Vomer Gojkovič, Ivan Žižek, Danilo Goričan

Risbe / Drawings:

Marija Lubšina Tušek (Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Maribor), Nejka Uršič

Oblikovanje razstave in kataloga/ Exhibition and Catalogue Design: s.kolibri

Tisk panojev / Panel Printing: VITA, Aleksej Vajda s.p.

Tisk / Print:

Uprint d.o.o.

Naklada / First Edition:

1000 izvodov / 1000 copies © 2012 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož / Regional Museum Ptuj - Ormož Zanj / For: Aleš Arih, direktor / director Razstavo in tisk kataloga sta omogočila Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož / The exhibition was made possible by the Ministry of Education, Science, Culture and Sport, and Regional Museum Ptuj - Ormož Za vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. / The individual authors are responsible for the content of their contributions.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903/904(497.412) 069(497.4Ptuj):903/904 VOMER-Gojkovič, Mojca Sprehod skozi tisočletja : arheologija Spodnjega Podravja = Travelling through millenniums : archaeology of the Lower Drava river region / [besedila] Mojca Vomer Gojkovič, Ivan Žižek, Aleksandra Nestorović ; [prevod besedila Mihael Koltak ; fotografije fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož ; risbe Marija Lubšina Tušek, Nejka Uršič]. - Ptuj : Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2012 ISBN 978-961-6438-43-8 1. Žižek, Ivan 2. Nestorović, Aleksandra, 1971264935936

Mojca Vomer Gojkovič

IZ ZGODOVINE PTUJSKEGA MUZEJA Zgodovina arheološke dejavnosti v našem muzeju ima več prelomnic. Začetno zanimanje za arheološko gradivo je bilo ljubiteljsko, vendar se je ob tem porajalo spoznanje, da so ti drobci pomembni za zgodovino tega območja. Najditelji so jih prinašali v takrat najbližji muzej, Joanneum v Gradcu, nekaj pa tudi v naravoslovni (Naturhistorisches Museum Wien) in umetnostnozgodovinski muzej (Kunsthistorisches Museum Wien) na Dunaju. Kljub temu je nekaj najdb ostalo doma, saj je Simon Povoden z vzidavo rimskih kamnitih spomenikov v Mestni stolp zasnoval prvi muzej na prostem. Ustanovitev Muzejskega društva leta 1893 – v društvu so delovali najuglednejši Ptujčani – pomeni prelomnico za arheologijo, saj so predmeti odtlej ostajali v domačem muzeju. Eden najpomembnejših dosežkov v zgodovini muzeja je zaščita prvega in tretjega mitreja na mestu odkritja. Prvo zbirko so postavili v prostorih nižje gimnazije na današnjem Vrazovem trgu, prvi muzeju namenjeni prostori pa so bili v stari gimnaziji v sedanji Prešernovi ulici; zaradi številnih novih najdb so kmalu postali pretesni. Leta 1928 je muzej dobil prostore v nekdanjem dominikanskem samostanu, kjer je arheološka zbirka domovala do leta 2011. Gradivo v muzeju se je množilo in leta 1953 so se odločili, da ga razdelijo med tri ustanove: muzej z zbirkami, arhiv in knjižnico. V vsem tem času je muzej arheološko gradivo iz različnih obdobij pridobival na večletnih izkopavanjih, ki so jih na ptujsko-ormoških najdiščih vodili številni arheologi iz muzeja in drugih ustanov. Danes ima muzej največjo zbirko arheoloških predmetov v Sloveniji. Poznajo jo obiskovalci in znanstveniki po vsem svetu.

FROM THE HISTORY OF THE MUSEUM The history of archaeology in our museum has got several turning points. The initial interest for archaeological material was in the beginning barely amateurish, but at the same time it was realized that those discovered fragments were important for history. The finders brought them first to the Joanneum in Graz, the nearest museum of that time; some material was taken to the Museum of Natural History and to the Museum of Art History in Vienna. In spite of all some findings stayed at home, because Simon Povoden built Roman monuments into the wall of the town tower and, thus, established the first open-air museum. The foundation of the Museum Society in 1893, where the most respectable citizens of Ptuj took an active part in its work and development, meant a turning point for archaeology, because historically valuable objects remained in the hometown. One of the most important achievements in the history of the museum was the protection work on the 1st and 3rd Mithraeum, made on the spot where they were found.

The first collection was located in the premises of the Lower Grammar School in today’s Vrazov trg; the first premises meant for the museum were in the old Grammar School in today’s Prešernova ulica which soon became too tight, because of the large number of findings. In the year 1928 the museum got its premises in the former Dominican monastery where the archaeological collection was being exhibited until 2011. The quantity of museum objects had increased, and in 1953 it was decided to divide the museum into three institutions: the museum with its collections, the archive and the library. During all that time the museum acquired archaeological material from different time periods through excavations performed on archaeological sites of the Ptuj - Ormož area and conducted by archaeologists from the museum and other institutions. Today the museum has got the largest collection of archaeological objects in Slovenia being known to visitors and scientists from all over the world.

Mestni stolp, vzhodna stran Povodnovega muzeja Town tower, east side of Povoden’s Museum (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Orfejev spomenik, rimski nagrobnik Marka Valerija Vera iz sredine 2. stoletja Orpheus Monument, Roman tombstone of Marcus Valerius Verus, middle of the 2nd century (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Prošnja meščanov Ptuja za ustanovitev Muzejskega društva z datumom 15. maj 1893 Application written by Ptuj residents asking for permission to establish the Museum Society, dated May 15th 1893 (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Dovoljenje za ustanovitev Muzejskega društva, datirano s 4. julijem 1893 Permission for the foundation of the Museum Society, dated July 4th 1893 (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Izkopavanja tretjega mitreja na Zgornjem Bregu Excavations on the site of the 3rd Mithraeum in Zgornji Breg, 1913 (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Lapidarij prvega muzeja Lapidary of the first museum (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Mestni Ferkov muzej / Ferk Town Museum (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož) Lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož v križnem hodniku nekdanjega dominikanskega samostana Lapidary of the Regional Museum Ptuj - Ormož in the cloisters of the former Dominican monastery (B. Farič)

Lapidarij Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož v nekdanjem dominikanskem samostanu Lapidary of the Regional Museum Ptuj - Ormož in former Dominican monastery (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Zbirka drobnega arheološkega gradiva v nekdanjem dominikanskem samostanu Collection of small archaeological finds in former Dominican monastery (B. Farič)

Numizmatična zbirka v refektoriju (jedilnici) nekdanjega dominikanskega samostana Numismatic collection in the refectory (dining room) of the former Dominican monastery (B. Farič)

Tretji mitrej / The 3rd Mithraeum (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Ivan Žižek

PRAZGODOVINA SPODNJEGA PODRAVJA THE PREHISTORY OF THE LOWER PODRAVJE REGION Zgodovina raziskav prazgodovinskih obdobij na območju Spodnjega Podravja je bila ob koncu 19. stoletja vezana predvsem na naključne najdbe kamnitih sekir, manj pa na drugo keramično gradivo. Prva večja raziskovanja so potekala šele v začetku 20. stoletja, ko so začeli raziskovati grobišče iz pozne bronaste dobe na Zgornji Hajdini (1906) in gomilno grobišče iz starejše železne dobe v Spodnjih Podložah. Pravi razvoj proučevanja prazgodovinskih obdobij pa se je začel šele po drugi svetovni vojni z raziskovanjem na Ptujskem gradu, predvsem pa v petdesetih letih z raziskovanjem bronastodobne naselbine v Ormožu. Pred drugo svetovno vojno je bilo na Forminu najdenih nekaj keltskih grobov; gradivo iz njih je bilo predano muzeju.

The history of researching the prehistoric eras in the Lower Podravje region was at the end of the 19th century primarily linked with coincidental findings of stone axes, but less with other ceramic materials. The first larger researches were performed not before the beginning of the 20th century when they began to investigate the Late Bronze Age burial ground in Zgornja Hajdina (1906) and the barrow cemetery from the Late Iron Age in Spodnje Podlože. The real development of studying the prehistoric eras started not until the end of the World War II with the researches on the Ptuj castle, but above all in the 50s of the 20th century with the investigation of the Bronze Age settlement in Ormož. Before World War II some Celtic graves had been found in Formin, the findings were handed over to the museum. When speaking about larger interventions on prehistoric archaeological sites we must mention the excavations performed in the 70s of the previous century on the locations of Ormož and Ptuj, in the area of the Secondary School Centre. In the 90s larger excavations were undertaken in the surrounding of Ormož in Hardek (Copper Age settlement) and in Hajndl (a settlement from the Copper Age and the end of the Bronze Age). At the beginning of this century larger excavations took place on the laying out of the highway that enriched our knowledge about the question how this part of the Ormož area was settled at that time period. Unfortunately, the treatment of archaeological material does not follow the acquirement of the material, thus, a large part of movable archaeological heritage is still waiting to be published, an exception is the monograph (written by Marjana Tomanič Jevremov together with Janez Dular, Ph.D.) in which the excavated material from the 70s of the previous century has been researched. A

Pogled na lokacijo bakrenodobne naselbine na Hardeku View at the location of a Copper Age settlement in Hardek (fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož)

Z večjimi posegi na arheoloških prazgodovinskih najdiščih izstopajo izkopavanja v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na lokacijah v Ormožu ter na Ptuju na območju srednješolskega centra. V devetdesetih letih so bila opravljena večja izkopavanja v okolici Ormoža na Hardeku (naselbina iz bakrene dobe) ter na Hajndlu (naselbina iz bakrene dobe in s konca bronaste dobe). V začetku tega stoletja so večja izkopavanja potekala na trasi avtoceste in obogatila vedenja o poselitvi tega dela občine v obravnavanem obdobju. Žal obdelava gradiva ne sledi njegovemu pridobivanju, tako da velik del premične arheološke dediščine še čaka na objave. Izjema je monografija, v kateri je obdelano izkopano gradivo iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja; knjiga je delo kolegice Marjane Tomanič Jevremov in dr. Janeza Dularja. Pregled najdišč in gradiva iz starejše železne dobe nam podaja dr. Biba Tržan v svoji doktorski disertaciji, izsledke s posameznih lokacij pa sta objavili še Mira Strmčnik Gulič in Marija Lubšina Tušek. Dopolnjeno sliko Ormoža nam je v nekaj objavah približal tudi mag. Brane Lamut.

survey of sites and of material from the Iron Age has been given by Biba Tržan, Ph.D. in her doctoral dissertation; excavations on several single sites have been researched and published by Mira Strmčnik Gulič and Marija Lubšina Tušek. Brane Lamut, M.Sc., presented in his published contributions the archaeological heritage of the Ormož area.

Prazgodovinsko obdobje se končuje z mlajšo železno dobo, ki je zastopana z gradivom iz Formina, Brstja, Skorbe. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bila naselbina tudi na Ptuju, saj pri raziskovanju urbanega dela Petovione arheologi velikokrat pridobivamo keramične predmete, ki so jih uporabljali takratni prebivalci v vsakdanjem življenju, žal še vedno brez ostankov arhitekture.

The prehistoric era was closed by the Early Iron Age which is represented by archaeological material from Formin, Brstje and Skorba. We can claim with certainty that there was a settlement in Ptuj, too, because archaeologists, when researching the urban part of Poetovio, often found ceramic objects used in the everyday life of that time, but, unfortunately, any architectural remains have not been found yet.

Bakrena doba

Copper Age

Najstarejšo poselitev Spodnjega Podravja nam dokazuje velika količina kamnitega orodja, ki ga delimo v več skupin. Najpogosteje so zastopane kamnite sekire, ki so prevrtane ali pa samo zglajene. Najdena so bila tudi kladiva in kopače. Klesana orodja, pridobljena pri izkopavanju na Hardeku, omogočajo tudi spoznanja o njihovi izdelavi in uporabi. Z radiokarbonskimi analizami lahko naselbino na Hardeku datiramo v čas okoli leta 3700 pr. n. št. Gradivo, ki je bilo pridobljeno pri izkopavanju na Ptujskem gradu, lahko prav tako umestimo v ta čas, enako pa tudi keramiko, pridobljeno pri raziskovanju na območju srednješolskega centra. Nekoliko mlajša je eneolitska naselbina na Pavlovskem vrhu.

The oldest settlement of the Lower Podravje region has been proved by a great number of stone tools that can be divided into three groups. Most frequently represented tools are stone axes being pierced or only smoothed, hammers and mattocks. Chipped tools, found during the excavation in Hardek, give us an insight into their making and use. With regard to radiocarbon analysis the settlement in Hardek can be dated to around 3700 BC. Material acquired at the excavations on the Ptuj castle and ceramic found in the area of the Secondary School Centre in Ptuj can be dated to that time, as well. A little bit younger is the Neolithic settlement in Pavlovski vrh.

Zračni posnetek izkopavanja na Hajndlu Aerial photograph of the excavations undertaken in Hajndl (I. Žižek)

J A D O R P A I N N I E J V O A J G I R , C T A U I K D I K A L S J R B E G Z PU r M U u E e M 0 K V 0 S , J 0 U 1 T P A N

Kamnito orodje s Hardeka Picture 3: Stone tools from Hardek (B. Farič)

Literatura / Literature ABRAMIĆ, M. 1925, Poetovio. ALFÖLDY, G. 1965, Die Valerii in Poetovio. Arheološki vestnik 15–16 (1964–1965), 137–144. ALFÖLDY, G. 1974, P. Helvius Pertinax und M. Valerius Maximianus. Opuscula Iosepho Kastelic sexagenario dicata, 199–215. BRATANIČ, R. 1953, Nove najdbe iz Ptuja. Arheološki vestnik 4, 282–289. BRATOŽ, R. 2001, Verske razmere v Petovioni v drugi polovici 3. stoletja v luči poročil škofa Viktorina. Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba, Ptuj, 11.–15. oktober 1999. Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj, 313–325. DJURIĆ, B. 1976, 1977, Antični mozaiki na ozemlju RS Slovenije. Arheološki vestnik 27. DJURIĆ, B. 2001, Ossuaria Poetovionensia, iconography and structure. Die Maastrichter Akten des 5. Internationalen Kolloquiums über das provinzialrömische Kunstschaffen - im Rahmen des CSIR, Typologie, Ikonographie und soziale Hintergründe der provinzialen Grabdenkmäler und

Wege der ikonographischen Einwirkung, Maastricht 29. Mai bis 1. juni 1997, 117–129.

DJURIĆ, B., P. BITENC in V. KOPRIVNIK 2004, V Saksanovem svetu. Katalog predmetov. Rimljani: steklo, glina, kamen: katalog razstav 2004, Celje, Ptuj, Maribor, 168–190. ERTEL, Ch. 1993, Stuckgesimse aus Poetovio, zur ausstattung der Wohnhäuser in den Östlichen Canabae. Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 341–358. FLÜGEL, C. 2001, Ein Gladiusbeschlag mit adlocutio-Szene. Carinthia Romana und die römische Welt, Festschrift für Gernot Piccottini zum 60. Geburtstag, Aus Forschung und Kunst 34, Klagenfurt. HORVAT, J. 1999, Roman provincial archaeology in Slovenia following the year 1965: settlement and small finds. Arheološki vestnik 50, 215–257. HORVAT, J. in M. ŠAŠEL KOS 1999, Petoviona – velemesto na bregovih Dravusa. Zakladi tisočletij, z godovina Slovenije od neandertalcev do

Slovanov, Ljubljana, 215–220.

HORVAT, J., Z. MILIĆ in M. TOMANIČ JEVREMOV 2001, Ein Hortfund silberner Fingerringe des 3. Jahrhunderts aus Poetovio. Carinthia Romana und die römische Welt, Festschrift für Gernot Piccottini zum 60. Geburtstag, Aus Forschung und Kunst 34, Klagenfurt, 317–328. HORVAT, J., M. LOVENJAK, A. DOLENC VIČIČ, M. LUBŠINA TUŠEK, M. TOMANIČ JEVREMOV in Z. ŠUBIC 2003, Poetovio, development and topography. The autonomous towns of Noricum and Pannonia. Situla, 153–189. HORVAT, J. in A. DOLENC VIČIČ 2010, Arheološka najdišča Ptuja, Rabelčja vas. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 20. ISTENIČ J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Katalogi in monografije 32. ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II. Grobne celote iz Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. Katalog. Katalogi in monografije 33. ISTENIČ, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2004, Ponesrečeni poetovionski keramični izdelki s Spodnje Hajdine pri Ptuju. Arheološki vestnik 55, 313–341. JENŐ, F. 1998 (ur.), Religions and cults in Pannonia. Exhibition at Székesfehérvár, Csók István Gallery, 15 May – 30 September. JEVREMOV, B. 1985, Novosti o obrtniških dejavnostih in nekaj drobcev iz arheoloških izkopavanj v letih 1970–1980. Ptujski zbornik 5, 419–430. JEVREMOV, B. in M. TOMANIČ JEVREMOV 1983, Nakit skozi arheološka obdobja. Razstavni katalog, Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj. JUNKELMANN, M. 1992, Die Reiter Roms III, Zubehör, Retweise, Bewaffnung. Mainz. KNIFIC, T. in M. SAGADIN 1991, Pismo brez pisave. Arheologija o prvih stoletjih krščanstva na slovenskem. Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. KNIFIC, T. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2005, Srednjeveško grobišče pri Središču ob Dravi. Ormož skozi stoletja, Občina Ormož, Ormož, 161–177. KOROŠEC, J. 1947, Staroslovenska grobišča v severni Sloveniji. Celje. KOROŠEC, J. 1950, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu. Dela 1. razreda SAZU 1, Ljubljana. KOROŠEC, J. 1965, Neo- in eneolitski elementi na Ptujskem gradu. Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 2 (1963/1964), Ljubljana, 5–53.

KOROŠEC, J. in P. KOROŠEC 1953, Predzgodovinsko in staroslovansko grobišče pri Turnišču v bližini Ptuja. Raz prave 1. razreda SAZU 3, Ljubljana, 179–245.

Od Rimljanov do Slovanov. Predmeti. 2001 (ur. P. Bitenc, T. Knific). Narodni muzej Slovenije, Ljubljana. KOROŠEC, P. 1999, Nekropola na ptujskem gradu. Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj. KUJUNDŽIĆ, Z. 1982, Poetovijske nekropole. Katalogi in monografije 20. LAMUT, B. 2003, Bronasta plastika ptice iz I. mitreja na Spodnji Hajdini pri Ptuju. Zbornik Pokrajinskega muzeja Ptuj 1, 34–45. LAZAR, I. 2003, Rimsko steklo Slovenije. LAZAR, I. 2004, Katalog predmetov. Rimljani: steklo, glina, kamen, katalog razstav, 11–81. LAZAR, I. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2000, Dragoceni predmeti iz ptujskega groba 11/1982. Arheološki vestnik 51, 195–204. LUBŠINA TUŠEK, M. 1981, Tlorisna zasnova rimskih vil v Sloveniji. Časopis za z godovino in narodopisje 52/2, 153–203. LUBŠINA TUŠEK, M. 1993, Kamnito orodje v severovzhodni Sloveniji. Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 31–158. LUBŠINA TUŠEK, M. 1996, Nove raziskave podloških gomil pod Ptujsko goro. Ptujski zbornik 6/1, Zgodovinsko društvo Ptuj, Ptuj, 85–130. LUBŠINA TUŠEK, M. 2009, Zgodovinski pregled območja Občine Hajdina. Hajdina, Občina Hajdina, Maribor. MIKL CURK, I. 1968, Terra sigillata iz Poetovija, italsko gradivo. Časopis za z godovino in narodopisje, 39/4, 64–82. MIKL CURK, I. 1969, Terra sigillata in sorodne vrste keramike iz Poetovija. Dissertationes IX. MIKL CURK, I. 1973, Uvožena rimska keramika. Rimska keramika v Sloveniji, katalog razstave. MIKL CURK, I. 1976, Poetovio I. Katalogi in monografije 13. MRÁV, Z. 2000, Building inscription of Trajan from Poetovio. Epigraphica I, Studies on Epigraphy, Hungarian Polis Studies 6, Debrecen. NESTOROVIĆ, A. 2005, V dragulje vbrušene podobe sveta, Rimske geme v Sloveniji. PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. Arheološki vestnik 17, 271–336. SKRABAR, V. 1910, Das frühmittelalterliche Gräberfeld auf Schloss Oberpettau. Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark 8, 119–134 (separat, 16 str., 7 t.). SKRABAR, V. 1912, Frühmittelalterliche Gräberfunde in Unterhaidin bei Pettau. Mitteilungen der Anthropologischen Gesellschaft in Wien 42, Wien, 335–339. STRMČNIK GULIČ, M. 1985, Raziskovanje prazgodovinskih obdobij v Ptuju. Ptujski zbornik 5, 377–386. ŠAŠEL, J. 1979, Avgust 69, vojaški puč v Poetovioni. Kronika, časopis za slovensko krajevno z godovino, 1–7. ŠAŠEL KOS, M. 1993, Petovionska vladajoča aristokracija. Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, 219–232. ŠAŠEL KOS, M. 1993, A new equestrian family from Poetovio. Zeitschrift für Papyrologie und Epigraphik, 236–240. ŠAŠEL KOS, M. 1994, Romulovo poslanstvo pri Atilu, ena zadnjih omemb Petovione v antični literaturi. Zgodovinski časopis, glasilo Zveze zgodovinskih društev Slovenije 3, 285–295. ŠAŠEL KOS, M. 1998, Autochthonous cults between Emona and Poetovio. Razstava 15 May – 30 September, Székesfehérvár, 17–22. ŠAŠEL KOS, M. 1999, Bogate družine in znamenite osebnosti. Zakladi tisočletij, z godovina Slovenije od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 224–227. ŠAŠEL KOS, M. 2001, The Nutrices of Poetovio – three lost fragments. Zbornik mednarodnega znanstvenega srečanja Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba, Ptuj, 11.–15. oktober 1999, Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj, 343–347. ŠAŠEL KOS, M. 2009, The early urbanization of Noricum and Pannonia. Roma e le province del Danubio, atti del I Convegno Internazionale, Ferrara - Cento, 15–17 Ottobre 2009, 209–230.

ŠAŠEL KOS, M. 2011, The Roman conquest of Dalmatia and Pannonia under Augustus, some of the latest research results. Fines imperiiimperium sine fine, römische Okkupations- und Grenzpolitik im frühen Principat, Beiträge zum Kongress "Fines imperii-imperium sine fine?" Osnabrück vom 14. bis 18. september 2009, 107–117. ŠUBIC, Z. 1976, Tipološki in kronološki pregled rimskega stekla v Petovioni. Arheološki vestnik 25 (1974), 39–61. TADIN, L. 1979, Sitna rimska bronzana plastilka u jugoistočnom delu provincije Panonije. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1985, Poselitev Ptuja in njegove okolice v prazgodovini. Ptujski zbornik 5, Ptuj, 387–398. TOMANIČ JEVREMOV, M. 1989, Žarno grobišče v Ormožu. Arheološki vestnik 39–40, 277–323. TOMANIČ JEVREMOV, M. 2004, Obrtniške delavnice rimske Petovione. TOMANIČ JEVREMOV, M., Z. ŠUBIC in I. TUŠEK 2001, Poetovio. Da Aquileia al Danubio, materiali per una mostra, 93–115. TUŠEK, I. 1996, Arheološka zaščitna izkopavanja pri Koštomaju na Hajdini. Ptujski zbornik VI/1, 199–227. TUŠEK, I. 2012, Rimska vojska v republiki in cesarstvu. Ptuj 2012. VOMER GOJKOVIČ, M. 2008, Die Archäologische Hinterlassenschaft der Wonarchitektur in Poetovio / Ptuj. DOMUS, Das Haus in den Städten der römischen Donauprovinzen, Akten des 3. Internationalen Symposiums über römische Städte in Noricum und Pannonien, Österreichisches Archäologisches Institut, Sonderschriften Band 44, Wien, 217–234. VOMER GOJKOVIČ, M. 2011, Arheološka dediščina v občini Središče ob Dravi. Središče ob Dravi: kronika 1910–2010, Središče ob Dravi, 125–146. VOMER GOJKOVIČ, M. in V. PERKO 2005, Vino in kult boga Libera u Poetoviju. Međunarodno arheološko savjetovanje "Kultovi i vjerovanja kroz povijesna razdoblja", Pula, 23.–27. studenoga 2004, Histria antiqua, časopis međunarodnog istraživačkog centra za arheologiju 13, 323–332. VOMER GOJKOVIČ, M. in I. ŽIŽEK 2008, Rimski vsakdan v Petovioni. Katalog razstave, Ptuj. ŽIŽEK, I. 1999, Tretji ptujski mitrej v luči materialne kulture. Ptuj v rimskem cesarstvu, mitraizem in njegova doba, mednarodno znanstveno srečanje, Ptuj, 11.–15. oktober, 125–166. ŽIŽEK, I. 2004, Opekarstvo Petovione. Rimljani: steklo, glina, kamen: katalog razstav 2004, Celje, Ptuj, Maribor, 100–102. ŽIŽEK, I. 2011, Poročilo o izvedenih predhodnih arheoloških raziskavah na Ljudskem Vrtu na Ptuju. Dokumentacija ZVKDS, OE Maribor.

Zgodnjesrednjeveške najdbe iz groba deklice, izkopanega v letih 1993/94 na Grabah pri Središču ob Dravi Early Medieval findings from a girl's grave excavated in the years 1993/1994 in Grabe near Središče ob Dravi (B. Farič)