IN T
EG RA
LI,
GR A
FIT I
BA J U L N BOJA
Grafiti, 2014, akril, platno Na naslovnici: Grafiti, 2013, akril, platno
Stanka Gačnik
VZPOREDNE REALNOSTI V SLIKARSTVU BOJANA LUBAJA Bojan Lubaj (1957), fizik, učitelj, šahist in vin ar je tudi izjemni likovni ustvarjalec, ploden in raziskujoč slikar, ki zna in zmore prisluhn iti številnim skrivnostnim na govorom lastne podzave sti, ki uspe izluščiti spomine in doživetja, od kriti mentalne predstave preteklosti in sedanjosti ter jih mojstrsko udeja hkrati njiti v subtilnih, predv sem pa aktualnih podo ba h današnjega časa. Vzporednice in ref lek sije z Lubajevim najno ve jši m sli ka rsk im opusom, ki samostojna cik lusa: Int ga lah ko razdelimo v egrali in Grafiti ter v na dva činu njegovega izražan prakso, smemo iskati ja in v primerjavi s sodo v slikarst vu informela, bn o lik ov no ki se na polju umetn smeri po 2. svetovni osti uveljavi kot ena vojni. Informel pome od abstraktnih ni ne ka j, kar se izogiba vsa kršn ukalupljenosti, nekaj, im zapovedanim za ko kar je brez oblike ... Os nom, redotočenost na oprije roma zamenja informe ml jiv o in rea listično nadomesti l, kar pomeni odklon oziod jasne in povedne in abstraktnemu v um oblike k ekspresivnem etnikovem načinu izr u, spontanemu až an ja. Marica Vicari je ob nje da je »uporaba najra govi zadnji razstavi zap zličnejših materialov isa la, umetnika pripelja la, nato barve in materije ob raz isk ov anju, najprej gestualn , do odkritja prave vre osti, dnote abstrakcije. Po ali slike, tudi tak rat, ko teze niso nikoli mišlje na platno zapiše hitre ne ko t ob like zap iske kemičnih formu vehementne poteze s l in algoritmov.« Luba čopičem črne, rjave, jev e hit re in sive, rdeče in koba lto zapisane in z rezilom ve modre ter s svinčnik izpraskane številke om ali barvico Int eg ral i in dr uge na ključne forme po platnu kot na ključ - Grafiti, ki se razpored ni spomini, govorijo ijo o izjemno premišljen Bojana Lubaja, ki se na em in ko mp lek snem umetniškem slo paja iz tradicije infor gu melnega , pa tudi t.i. ak cijskega slikarst va. Pri tem seveda ne mo remo zaobiti dejst va , da je prepletenost z vse ka kovostnega likov ne bino vseka kor karakter ga dela. In na loga viz istika vsa kega ua lne umetnosti ni posnemala , ampa k da samo to, da bi rea lno bi gleda lcem nudila st dobesedno predvsem čutno in raz vznemirja tudi zunanji umsko izk ušnjo. Zago , vsa kdanji svet in do tov o Lubaja godk i, ki ga obdajajo, notranje, osebno življe likovno pa ga zanima nje, polno sk rivnosti, pr ed vse m tisto hotenj in želja , pa tud sledi svoji likovni int i dvomov in strahu ... uiciji, za kaj in ka ko mi Sli ka r po gu mno sel ne sit uacije osebnega interpretirati v jasne sveta in eksistencia lni in povedne podobe, h pr isp od ob kljub morda hipni, ne formatom, ob tem pa jasni abstrakciji. Eksp sledi lastni viziji in v erimentira tudi s isk an ju »po polne podobe« ustva mimetičnega podajan rja in odkriva različne ja osebnih razmišljanj, ravni pogledov in razumev sporočajo, da sli ka r an ja. Lu bajeva sli karska dela kljub, zdi se morda, nam svobodni ležernosti lah kotnosti, na zelo sli ka nja , hipnemu na premišljen, študijsk i, vdihu in sli ka rsk i su bti lni , predvsem pa isk ren svoje podzavestne viz način upodablja in na ua lne podobe, ki s pr dgrajuje avo mere domišljije in hitro postanejo vzpo po zn av anjem slikarskega jez redne rea lnosti sodo ika kaj bne umetnosti 21. sto letja.
Integrali, 2013, akril, platno
Grafiti, 2013, akril, platno
Brez naslova, 2014, akvarel
Brez naslova, 2013, akril, platno
Brez naslova, 2013, akril, platno
Grafiti, 2013, akril, oglje, svinčnik, platno
BO JAN LUBAJ INTEGR ALI, GR AFITI Miheličeva galerija Ptuj 24. marec – 8. maj 2016 Ptuj – Ormož Založil: Pokrajinski muzej enčič Lor r nde ksa Ale dr. j: Zan arstvu Bojana Lubaja Vzporedne realnosti v slik Besedilo: Stanka Gačnik, Fotografije: Boris Farič Oblikovanje: s.kolibri Tisk : Sandi Kelnerič Naklada: 300 Lubaj ve: Stanka Gačnik, Bojan Izbor in postavitev raz sta