T O V E N M
O
I
R
B O R
S
U
G
K
A G I Č N I
Ž
A R O H
K R
Dr. Aleš Gačnik
KURENTOV MAGIČNI KROG KOT UMETNIŠKA PRISPODOBA TRAJNOSTNEGA RAZVOJA IN VEČNOSTI
Od svečnice do pepelnice, 2012, olje, platno, 84 x 87 cm Na naslovnici: Kurentovi obrazi, 2004, olje, platno, 101 x 101 cm
Med nebom in zemljo, med obrednostjo in njeno podobo Maska in njeni civilizacijski izrazi pričajo o skrivnostnih mitologijah ter historičnih obrednih praksah ljudi. Človek, ki si nadene tradicionalno, nekoč obredno masko, izgubi svojo identiteto - ime in priimek, socialni status in družbeno vlogo. Spremeni se v natančno določen pomen in bistvo ritualne maske, prek katere je vzpostavljal in izražal svoj odnos do tostranstva in onostranstva, iskal odgovore - zase in skupnost, na skrivnostno in nikoli do konca pojasnjeno človeško duševnost. Tradicionalna maska je odlična prispodoba za različna psihološka, mitološka in religiozna stanja. Zrcalo človeških želja in upanja, ontološke brezmejnosti ter odrešujoče svobode. V današnjem času nas tradicionalne maske opominjajo na pomen sobivanja z naravo in dediščino, kot temelja trajnostnega razvoja sodobnih družb. Maska in njena likovna izraznost je naš sopotnik skozi tisočletja, tako v umetnosti t. i. primitivnih ljudstev kot v ustvarjalnosti visoko razvitih civilizacij. Prek maske so umetniki izražali svoj odnos do razumevanja in odslikavanja tostranstva in onostranstva. V svojih mnogoterih podobah nas maskiranci, maske in naličja nagovarjajo kot freske, mozaiki, slike, grafike, kipi, reliefi, ornamenti, iluminirani rokopisi, ilustracije, fotografije, filmi, umetniške instalacije itd. Največ slavnih umetnikov, ki so jih zaznamovale maske, sodi v zgodovino likovne umetnosti, zlasti slikarstva: naj izpostavim le nekatere med njimi: Hieronim Bosch, Francisco Goya, Pablo Picasso, Paul Klee, Pieter Bruegel, James Ensor, Albert Dürer in drugi. Nepredstavljiva in čudežna moč maske pa postaja tudi priljubljena vsebina sodobne filmske produkcije. Tudi na Slovenskem so umetnike navdihovale maske, zlasti kurentova, pa naj gre za pesnike in pisatelje, glasbene in gledališke ustvarjalce, fotografe in oblikovalce, slikarje in kiparje …, med njimi lahko najvidnejšo mesto pripišemo akademiku Francetu Miheliču. V evropski kulturi maskiranja bi težko našli masko, ki je ustvarjalno navdahnila toliko umetnikov, kot ravno kurent in prav v tem se kaže njegova moč in svojstvena enkratnost. V kalejdoskopu različnih avtorskih poetik, subtilnih in prepoznavnih, so podobe kurenta razpete med realizmom in abstrakcijo, med fikcijo in muzeologizirano realnostjo, montažo podob, portretom in tihožitjem. Nekatere umetnike je njegova pojavnost zaznamovala kot enkraten umetniški preblisk ali izziv in druge kot motiv stalnica. Mednje sodi tudi edinstven slikar in kipar Boris Žohar s Ptuja.
Barve, podobe in konteksti se spreminjajo, simboli ostajajo Leta 1995 je bila v Miheličevi galeriji na Ptuju velika, atipična, muzeološko drugačna, pregledna razstava z naslovom Mitologija Žoharjevega kurenta1. Na takratni razstavi nismo želeli predstaviti le slik z različnimi motivi kurentov, ampak smo izpostavili predvsem skrivnostni Žoharjev svet, ujet v slikarsko in kiparsko kurentovo mitologijo, katerega umetnostno delovanje lahko razdelimo na tri ustvarjalna obdobja in opuse: • na t. i. realistično obdobje med letoma 1970 in 1980, • na obdobje t. i. magičnega oziroma mitološkega ekspresivnega realizma do leta 1995, imenovano tudi obdobje rjave ustvarjalne faze, • na najnovejše, t. i. nadrealistično in barvito obdobje, »spočeto« v času pregledne razstave s sliko Rojevanje pomladi iz leta 1995, s katero smo vstopili v zadnji Žoharjev ciklus - magični krog. Če smo želeli in če želimo razumeti Žoharjevo likovno ustvarjalnost, moramo razumeti njegov odnos do kurenta. Zanj je kurent namreč alfa in omega njegovega motivnega in simbolnega sveta. Ne le pustna maska, temveč predvsem božanstvo, če ne celo Bog, čigar delovanje ni vezano izključno na pustni čas, temveč na celotno človekovo bivanje na zemlji. Njegov kurent ni le tradicionalni znanilec cikličnih sprememb v naravi ter še zlasti prihajajoče pomladi, temveč predvsem simbol vsega dobrega, zavetnik človeštva. Kot najbolj avtentičnega in prepoznavnega kurenta v umetnosti Borisa Žoharja lahko označimo tisto podobo, kjer se rogovi na maski izpeljejo v cvetove kot vidne atribute prihajajoče pomladi. Žohar slika kurenta na njemu lasten in razpoznaven način, kjer detajli kurenta postanejo idealizirani, izmišljeni in nadrealistični. Zato lahko o njegovem slikarstvu govorimo kot o narodnem realizmu oziroma nadrealizmu, magičnem realizmu ali kot o magičnem nadrealizmu, vpetem v naivno umetnost - kot del sodobne likovne umetnosti 20. in 21. stoletja.
1 Aleš Gačnik, Stanka Gačnik, Mitologija Žoharjevega kurenta, razstavni katalog, Pokrajinski muzej Ptuj, 1995
V primerjavi z grotesknim in fantastičnim Miheličevim kurentom, ki izraža življenjske stiske, človeško grozo in minljivost, je Žoharjev kurent veliko bolj realističen, izzivalen, preprost in barvno živ. Izžareva prepletenost strahu in veselja, ljubezni in sovraštva, starega in mladega, živečega trenutka in spominov. Njegov kurent je demonsko popoln in človeško ranljiv.
Podobe magičnega kroga Žoharjev likovni opus je obsežen, razpet med figuraliko in nadrealizmom. Preseneča nas z vedno novim razumevanjem in upodabljanjem kurenta, ki ga postavlja v različne barvne, simbolne in kontekstualne soodvisnosti. Njegov najnovejši nadrealistični likovni opus predstavlja različne etnografske in umetniške interpretacije kurentovih vizualnih in pomenskih metamorfoz. Želja in iskanje v smeri, da bi na eni sliki zajel čim več zgodb in vsebin, sta Žoharja pripeljali do novih kompozicijskih in filigransko obdelanih likovnih rešitev, do krožnice – do t. i. magičnega kroga, do nove barvitosti, do novega optimizma in upanja. Do oblike torej, ki ga draži in navdihuje in mu daje neomejene možnosti v izrazih, prepletenih s simboliko kroga, kot prispodobo popolnosti, univerzalnosti, neskončnosti in ponavljajočega, tako po vsebinski kot po likovni plati. Navsezadnje, v tradicionalni pustni kulturi Evrope predstavlja obredno krožno kotaljenje po tleh simbol menjave letnih časov. Pri večini drugih, a ne pri kurentu, kjer naj bi takšna gesta simbolizirala vse slabo na domačiji!? Kljub temu Žohar gradi svoja vizualna sporočila na simbolu kroženja in popolnosti kroga, civilizacijskega ideala, ki se mu lahko le približujemo, a doseči ga nikoli ne moremo. Žohar se mu nemara še najbolj približa s svojim monumentalnim delom Etno–raj I., iz leta 2007, kjer v središče krožne kompozicije izpostavi pogled z gričevnatih Haloz na nižinsko Dravsko polje in veduto ptujskega gradu v ozadju. Tipična krajina in krajinski tipi vplivajo na skrivnostni svet in doživetja tradicionalnih pustnih mask, obdan s simboliko pomladi. Etnološki raj označuje okolje, bogato z etnološkimi vsebinami ter pradomovino vseh tradicionalnih pustnih likov in skupin s Ptujskega in Dravskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Je popolna Žoharjeva definicija mikro raja in magičnega kroga ter eden izmed likovnih vrhuncev njegovega zadnjega ustvarjalnega obdobja. V Žoharjevem najnovejšem umetniškem opusu ne gre le za sklenitev magičnega kroga, temveč za nekakšno planetarno kompozicijo s soncem v torišču, ki ga v magičnem krogu predstavlja kurent. Okoli njega krožijo planeti v podobah naših najpomembnejših tradicionalnih pustnih likov, idiličnih vaških pokrajin in mestnih znamenitosti Ptuja, obdanih s sijem cvetov, kot zvezd na nebu. Okoli njega se na avtorsko samosvoj način pišejo tradicionalne pustne zgodbe s prizori med svečnico in pepelnico. Z močno simboliko zaokroža magični krog plesni motiv s slike Praznovanje pomladi iz leta 2004, kjer je v središče likovne krožnice postavljena travnata in cvetoča žoga, po obodu katere sklenejo magični krog v obliki obrednega plesa mladi in stari ter seveda kurenti kot simbolična vez med obrednim in profanim. Umeščeni so v univerzalni in nedefiniran prostor, za katerimi se razprostirajo krajinske freske, kot preplet urbanih vedut in ruralnih prostorov. Bujna pomladanska vegetacija nas navdaja z občutkom idilične prihodnosti ali večnosti. Spet drugič je v središče magičnega kroga postavljen kurent, iz katerega seva kozmična energija v obliki koncentričnih krogov barvnih cvetov, ki se kot glasila in simboli rojevanja pomladi ter s tem novega življenja razširjajo v globalni, nadrealistični, univerzalni prostor. Žohar odpira makro globalne svetove in se hkrati vrača v svoj mikrokozmos, k filigransko in figuralno obdelanim podrobnostim. Umetnik kljub novim kompozicijam, kontekstualnim in barvnim zasnovam ostaja zvest kurentu, kot nosilnemu liku njegovih likovnih pripovedi, okoli katerega se spletajo vse pustne in druge zgodbe življenja in dela na Ptuju in okoliških vaseh. Uspelo mu je v njegovi ustvarjalni drugačnosti in enkratnosti, zahvaljujoč Žoharjevi klenosti, trdoživosti, vztrajnosti in ljubezni do naše ljudske kulture, maskirnih tradicij, do mesta in njegove okolice, kot priljubljenega, idiličnega in romantično-nostalgičnega okolja mladostnih spominov, ki so večni, tako kot kurent.
Kurentov magični krog nas vodi k trajnostnemu razumevanju dediščine in narave Žoharjeve likovne umetnine, prepletene z motivi, mitologijo in simboliko kurenta, kot prispodobo božjega na zemlji, kot simbola univerzalno dobrega in večnega, lahko uvrstimo ob bok najpomembnejših del evropskih predstavnikov naivne umetnosti oziroma narodnega realizma. Žoharjev magični krog je glasnik trajnostnega razvoja družb in sodobnih civilizacij, kjer prihodnost človeštva temelji na občutenem odnosu do dediščine in narave. Zato je Žohar idealist, romantik in vizionar hkrati. Trajnostne umetniške podobe in zgodbe v bogatem ustvarjalnem opusu Borisa Žoharja nas kljub olepšani grotesknosti in tesnobi navdajajo z optimizmom in upanjem – da bomo znali sobivati z dediščino in naravo. In seveda z umetnostjo.
Pomladni zvonovi, 2010, olje, platno, 65,5 x 71 cm
Rojevanje pomladi, 1995, olje, platno, 61,5 x 205 cm
Praznovanje pomladi, 2004, olje, platno, 101 x 101 cm
Kurenti pozimi, 2010, olje, platno, 70 x 88 cm
Pomladni ogenj, 1997, olje, platno, 140 x 146 cm
Stanka Gačnik
BORIS ŽOHAR se je rodil leta 1952 na Ptuju, kje živi in ustvarja še danes. Po poklicu je aranžer. Slikarstvu in deloma kiparstvu je posvetil domala ves svoj prosti čas. Sedaj, ko je upokojen, je umetniško ustvarjanje njegovo življenje. Otroštvo je preživljal v Zabovcih, zato ne preseneča, da se je zelo zgodaj srečal s tradicionalno pustno dediščino obdravskih polj, kjer kraljuje pustna maska kurent. In tako je leta 1965 narisal prvega kurenta, leta 1969 naslikal prvega kurenta in leta 1980 izdelal prvi leseni kip kurenta. In kurent je Žoharjeva najljubša pustna maska. Njegov fantastični in demonski lik, ki nagovarja tudi s svojim »globljim« poslanstvom,, je motiv stalnica v njegovem slikarstvu in kiparstvu. Sam je nekoč dejal: »V okolici Ptuja je ohranjenih veliko običajev iz preteklosti, najbolj znan pa je kurent. Prav on mi daje velike izrazne možnosti in neomejen vir motivov, kjer lahko na svoj način izrazim tisto, kar hočem povedati.« Kurent je tako Žoharjevo božanstvo, nenehni slikarski in kiparski izziv in navdih, brez njega se ne zna izraziti, z njim bo nadaljeval in razvijal svojo likovno poetiko naprej … Leta 1974 se je udeležil prve kolonije likovnih samorastnikov v Selišču in leta 1979 se je udeležil prve mednarodne kolonije likovnih samorastnikov v Trebnjem, kjer je postal eden najbolj prizadevnih in opaznih umetnikov. Od takrat dalje postane Žoharjevo slikarstvo del slovenske (in svetovne) naivne umetnosti. Leta 1984 postane član Društva slovenskih likovnih umetnikov. Je eden najvidnejših slovenskih slikarjev t.i. naivne umetnosti in magičnega (mitološkega) realizma. Leta 1995 je imel svojo prvo pregledno razstavo v Miheličevi galeriji na Ptuju z naslovom Mitologija Žoharjevega kurenta, kjer smo na muzeološko drugačen način prikazali Borisa Žoharja kot človeka, slikarja, kiparja. Skladatelj in glasbenik Milko Lazar je posebej za razstavo napisal, izvedel in posnel 9 instrumentalnih skladb z naslovom Mit o kurentu. To smo poimenovali ambientalna glasba za razstavo, kar je bilo takrat v slovenskem in evropskem muzejskem prostoru unikum. Do sedaj je Boris Žohar svoja likovna dela razstavljal na številnih skupinskih in samostojnih razstavah, njegove slike so razstavljene v privatnih zbirkah po Sloveniji, na Hrvaškem, v Srbiji, Makedoniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji, Švici, Belgiji, Češki, slovaški, Romuniji, Kanadi, Združenih državah Amerike, Braziliji, Mozambiku, Avstraliji in Japonski ter muzejih in galerijah: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Slovenski etnografski muzej Ljubljana, Galerija likovnih samorastnikov Trebnje, Muzej Max Rourny Parz, Muzej naivne umetnosti Vique v Franciji, Muzej naivne umetnosti Svetozarevo v Srbiji.
Na levi: Kurent s spremljevalci, 2011, olje, juta, 90 x 70 cm
Samostojne razstave: 1974 Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, razstavni paviljon Dušana Kvedra 1976 Ptuj, razstavišče Blagovnica 1978 Ptuj, razstavišče Blagovnica 1981 Trebnje, Galerija likovnih samorastnikov 1982 Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, razstavni paviljon Dušana Kvedra 1984 Maribor, razstavišče Sinagoga Ptuj, razstavišče Srednješolski center Ljubljana, razstavišče Mercator-turist 1985 Radenci, Hotel Radin 1986 Ptuj, Dom sindikatov 1987 Kidričevo, razstavišče Talum 1989 Ljubljana, razstavišče Slovenijales 1990 Kidričevo, razstavišče Talum 1992 Hartberg, Avstrija, mestna hiša Ptuj, Galerija Florijan 1993 Ptuj, poslovna stavba Perutnine 1995 Ptuj, Galerija Magistrat Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Miheličeva galerija (Mitologija Žoharjevega kurenta) 1997 Sevnica, Galerija Escula 1998 Rogaška Slatina, Razstavni salon 2003 Maribor, Galerija društva likovnih umetnikov 2005 Ptuj, Galerija Magistrat 2006 Ptuj, Hotel Mitra 2011 Ptuj, prireditveni center Kronos, Park hotel Ptuj 2012 Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, Miheličeva galerija (Kurentov magični krog)
Nagrade in priznanja: 1983 Zlata plaketa Tabora likovnih samorastnikov Trebnje 1984 Bronasta plaketa Gostur Slovenije, Rogaška Slatina 1988 1. Nagrada Turistični spominek, Ptuj 1997 Kristalna plaketa Razstavišča Escula, Sevnica 2002 Kristalna statua »Samorastnik« Tabora likovnih samorastnikov Trebnje 2006 Medalja FECC, Združenje evropskih karnevalskih mest 2011 Kristalna plaketa, 20 let FECC Slovenije
Etno – raj I., 2007, olje, platno, 144 x 178 cm
Letni časi, 2003, olje, platno, 144 x 169,5 cm
BORIS ŽOHAR KURENTOV MAGIČNI KROG Miheličeva galerija Ptuj 16. februar – 31. marec 2012 Založil: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Zanj: Aleš Arih Besedilo: Aleš Gačnik, Kurentov magični krog kot umetniška prispodoba trajnostnega razvoja in večnosti Stanka Gačnik, Boris Žohar Fotografije: Boris Farič, Aleš Gačnik Oblikovanje: s.kolibri Tisk: Repro studio Lesjak Naklada: 300 Izbor in postavitev razstave: Stanka Gačnik Razstava je del 52. Kurentovanja na Ptuju.