SPRE
GLEDANO
IRENA GAJSER
MARIJAN MIRT
Stanka Gačnik
IRENA GAJSER Z ROBA LIKOVNIH PODOB Razmišljanje o naravi ter eksperimentiranje v naravi in z naravo je prevzelo mnoge ustvarjalce najrazličnejših umetniških praks in likovnih poetik skozi vsa obdobja človeškega razvoja na Zemlji. Tudi mariborska slikarka Irena Gajser se ji povsem posveča. V svojih likovnih umetninah fokusira izseke iz narave v rastlinsko motiviko, natančneje v stilizirane podobe dreves, listov, sadežev … Že dobro prepoznavni likovni pisavi prejšnjih ciklusov, kjer kolega Mario Berdič ugotavlja, da: »Rastlinska motivika nasploh spremlja slikarko že od samih začetkov likovnega ustvarjanja, ne le v smislu stiliziranega odslikavanja neposredno vidnega oziroma površinskega, marveč tudi upodabljanja notranje strukture objektov (npr. nekoliko starejši prerezi jabolk in novejši prerezi drevesnih debel), poigravajoč se z neslutenimi možnostmi geometrizacije na eni in akcijskega slikarstva na drugi strani.«, nadaljuje z enakim likovnim raziskovanjem tudi v podobah aktualne ptujske razstave. Navidezen anahronizem in brezobličnost upodobljenega se nam odpirata z razkrivanjem in odkrivanjem v raziskovanju slikarkinega duhovnega sveta, ki se odslikava na platno v premišljenih, pa tudi povsem naključnih potezah čopiča oziroma samovoljne poti barvnih nanosov, predvsem rdeče, rjave, oranžne, rumene in vijolične barvne palete. Slikarka nadaljuje uporabo tehnike polivanja barve in uporabo valja ter s posipavanjem granulatov in drugega materiala po površini in s tem doseže oziroma zadovolji svojo (in našo) radovednost, ko se prepusti vznemerljivemu ustvarjalnemu naključju, kam in kako se bo razvila in dokončala podoba …, tako kot pravzaprav naše življenje z večnimi vprašanji: Zakaj? Kako? Kam? Kdaj? Prvobitno in čutno zasnovo slike v procesu nastajanja Gajserjeva racionalizira do skrajno minimalističnih potez, ki jih pušča na platnu v maniri abstrakcije, a se izkaže, da so vse pravzaprav izjemno premišljene in vzete iz narave, naše večno ljube zaupnice, a hkrati izjemno stroge in neizprosne učiteljice. Narava je tako mimetični lait motiv in kritični opomin hkrati, ki ju Irena Gajser imenitno ujame v percepcijo lastnih skrivnostnih doživetij v svojih najnovejših likovnih umetninah. Likovno izražanje Irene Gajser je proces slikarkine domišljije in zavestne odločitve ter ustvarjalne nuje hkrati, ki jo zmeraj znova žene, da upodablja barvno usklajene in likovno premišljene slikarske kompozicije v aktualnem času in prostoru, katerim daje tudi življenjsko-filozofski-kritični pomen o našem (so) bivanju z naravo in kozmosom ter s tem upraviči svoj likovni, predvsem pa plemenit osebni angažma.
MARIJAN MIRT SLIKARSKE KODE V svojem najnovejši likovnem opusu akademski kipar in slikar Marijan Mirt nadaljuje s senzibilnim opazovanjem okolice in mojstrstvom, kako izbrati tiste podobe iz obkrožajoče vsakdanjosti, ki so potem novi nosilci intimnih podob na platnu ali v obliki žičnih skulptur. Avtor nas nagovarja tudi s pomenljivimi naslovi svojih del (Mestne kode, Krajinska koda …), saj gledalcu dopušča povsem svobodno in prosto pot pri gledanju in razlaganju slikarske ali kiparske konstrukcije ter nas tako prisili k razmišljanju. Izberemo pač tisto, kar vidimo in prepoznamo, a je upodobljen motiv prvotno zmeraj skrivnosten ali celo zavajajoč, ko pa ga poskušamo natančneje razbrati (tudi s pomočjo poimenovanj del) vidimo, da gre skoraj vedno za izredno premišljeno in sublimno avtorjevo zgodbo, fokusirano na točno izbran motiv oziroma detajl, vzet iz urbanega okolja različnih mest, ki so povezana z njegovim življenjem in delom (Maribor, Zagreb, Ptuj …) in nam tako ponuja svoje intimno videnje in dojemanje aktualnega prostora (in časa). S svojimi izbranimi detajli – kodami – mesta nam v hipu spremeni našo prvotno zgodbo, saj nam predstavi nove podobe, nove asociacije, novo gledanje ... Čista, jasna in minimalistična kompozicija že obstoječih objektov, mest in narave se transformira v povsem nove abstrahirane in stilizirane barvne podobe, v nove likovne pripovedi, ki se tako izognejo minljivosti in pozabi. Mirt nas vabi, da ob njegovih slikah in skulpturah poskušamo reševati uganke slikarstva (in življenja), čeprav nam to, seveda, zmeraj ne uspe. Pa tudi prav je tako. S tem nas avtor imenitno nagovori in opozori na zelo pomembno dejstvo v življenju, in sicer, ko ne vidimo in ne prepoznamo detajlov ter jih ne zmoremo opaziti v tem globalnem svetu množičnih posploševanj in plehkih (ne)vrednot, ki drvi skupaj z nami kdove kam, gre mimo nas zelo veliko dragocenih in nikoli povrnjenih trenutkov življenja. Marijan Mirt nam jih s svojo umetnostjo na simbolni način vrača. In umetnost (pisana z veliko začetnico) nas zmeraj nagovarja in vznemirja in osmišlja, pa če si to priznamo ali ne. Ali kot je zapisal Robert Lozar: »Umetnost nikoli ni bila in ne bo splošno sprejeta in dojeta kot nujni del naših življenj, a svet se po nedoumljivih zakonih duha vrti tudi zaradi nje. Svet pa se vrti po nevidnih tirnicah.«
In te nevidne in skrivnostne tirnice umetnosti so nas pripeljale do subtilnih in otipljivih umetnin 21. stoletja Irene Gajser in
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 80 x 120 cm
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 80 x 120 cm
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 80 x 120 cm
Marijana Mirta, ki s svojimi deli razkrivata sublimno mejo med vidnim in nevidnim, intimnim in javnim, zaznavnim in spregledanim …, ki nam ponujata pot k lepemu in skrivnostnemu …, k umetnosti, ki nas pravzaprav navdihuje in osmišlja. Zmeraj!
Marijan Mirt, Mestna koda / Ptuj / Jadranska, mešana tehnika, 2014, 100 x 180 cm
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 100 x 80 cm
Marijan Mirt, Mestna koda / Ptuj / Vošnjakova I, mešana tehnika, 2014, 120 x 80 cm
Marijan Mirt, Mestna koda / Ptuj / Vošnjakova II, mešana tehnika, 2014, 180 x 100 cm
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 80 x 60
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 80 x 60 cm
Marijan Mirt, Mestna koda / Maribor / Železniški kolodvor, mešana tehnika, 2012, 100 x 180 cm
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 70 x 100 cm
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 70 x 70 cm
Marijan Mirt, Pokrajinska koda / Vodole, mešana tehnika, 2013, 100 x 70 cm
Marijan Mirt, Pokrajinska koda / Gozd I, mešana tehnika, 2014, 90 x 60 x 30 cm
IRENA GAJSER je diplomantka Šole za risanje in slikanje v Ljubljani. Permanentno se izobražuje na področju slikarstva, sodeluje na številnih slikarskih kolonija in ex temporih. Svoja dela razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov doma (Majski salon) in v tujini. Je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in Društva likovnih umetnikov Maribor, kjer je aktualna predsednica. Živi in dela v Mariboru.
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 120 x 100 cm
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 80 x 120 cm
Irena Gajser, Brez naslova mešana tehnika, 2013–2014, 80 x 120 cm
Irena Gajser, Brez naslovan, diptih, mešana tehnika, 2013–2014, 80 x 140 cm
MARIJAN MIRT se je rodil leta 1975 v Zagrebu. Po končani Srednji šoli za uporabno umetnost in oblikovanje, se je leta 1994 vpisal na Akademijo likovnih umetnosti v Zagrebu (pedagoška smer – v kiparskem razredu prof. Mira Vuca). Je avtor desetih javnih skulptur v Sloveniji in tujini. Svoja dela je predstavil na več kot 20 samostojnih in več kot 40 skupinskih razstavah v Sloveniji in tujini. Deluje na področju kiparstva, slikarstva, grafičnega oblikovanja in fotografije. Je član Društva likovnih umetnikov Maribor, Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in hrvaškega ULUPUH-a. Živi in dela v Mariboru. www.mirt.si
Marijan Mirt, Mestna koda / Maribor / Križišče Maistrova Cankarjeva, mešana tehnika, 2013, 80 x 200 cm
SPREGLEDANO IRENA GAJSER IN MARIJAN MIRT Miheličeva galerija Ptuj 6. februar – 23. marec 2014
Založil: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Zanj: Andrej Brence, v.d. direktorja Besedilo: Stanka Gačnik Fotografije: Boris Farič, Marijan Mirt Oblikovanje: s.kolibri Tisk: Repro studio Lesjak Naklada: 300 Izbor in postavitev razstave: Stanka Gačnik