Musis Vivimus, Musis Laboramus. Za muze Şivimo, za muze se trudimo. Že 70 let.
2 0 15
Musis Vivimus, Musis Laboramus. Za muze Şivimo, za muze se trudimo. Že 70 let.
Jubilejna publikacija April, 2015
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 373.5:78+792.8(497.4Maribor)«1945/2015«)(089.3 ) MUSIS Vivimus, Musis Laboramus = Za muze živimo, za muze se trudimo : že 70 let : [jubilejna publikacija] / [urednica Tanja Brčić Petek]. - Maribor : Konzervatorij za glasbo in balet, 2015 ISBN 978-961-281-786-2 1. Vzp. stv. nasl. 2. Brčić Petek, Tanja COBISS.SI-ID 81967873
Musis Vivimus, Musis Laboramus. Za muze živimo, za muze se trudimo. Že sedemdeset let.
Jubilejna publikacija Založil: Konservatorij za glasbo in balet Maribor Zanj: Helena Meško Urednica: Tanja Brčić Petek Uredniški odbor: Tanja Brčić Petek, Anja Gral, Barbara Klep, Martina Kramer Jezikovni pregled: Tanja Brčić Petek Fotografije: Boris B. Voglar, Tiberiu Marta Oblikovanje: s.kolibri Tisk: Evrografis Maribor, april 2015
Musis Vivimus, Musis Laboramus. Za muze živimo, za muze se trudimo. Kdo ve, zakaj smo pomembne dneve in dogodke začeli praznovati. Zakaj ljudje tako radi praznujemo? Praviloma praznujemo vsako leto, rojstne dneve, pa obletnice poroke, zaroke … Še bolj smo nagnjeni k praznovanjem, ko dosežemo okrogle obletnice. Praznujemo tudi državne, občinske praznike, pa dneve vode, pešcev, zemlje, turizma … Ene bolj zavzeto, druge manj, ob nekaterih praznikih se celo kregamo. Ko praznuje inštitucija, s katero smo tako ali drugače povezani, so občutki zelo intenzivni. Podobno kot pri svojih osebnih jubilejih se tudi pri teh predvsem sprašujemo, analiziramo, iščemo pomembne mejnike, sprašujemo se, kako je bilo v preteklosti, kdo so bili posamezniki, ki so orali ledino, tlakovali
pot in videli dlje. Veliko dlje. Kakšen je bil Maribor nekaj dni po koncu 2. svetovne vojne, maja 1945? Kdo je bil človek, ki je v tistih dneh med razbitinami zbiral instrumente po hišah in še v istem mesecu uspel z idejo o ustanovitvi Državne glasbene šole na osnovni in srednji stopnji? Dejanje, ki v današnjem svetu zveni skorajda kot nemogoče. A, nemogoče stvari so to samo toliko časa, dokler se ne uresničijo. Ker je gospod Oton Bajde imel vizijo, pogum, trmo in voljo, mu je uspelo. Ustanovil je šolo, ki je začela delovati še v maju 1945, vpisanih je bilo preko 200 otrok … Mineva 70 let od takrat. Tisoče mladih je na različnih lokacijah odkrivalo skrivnosti glasbene, nekaj kasneje tudi plesne, umetnosti. Kalili so se talenti, iz leta v
leto je šola postajala vse večja in bolje opremljena, nastajali so novi oddelki, spreminjala so se imena. Generacije pedagogov in ravnatelji so skrbeli za nenehno strokovno rast, za izboljšanje prostorskih pogojev in opreme. Z večjo ali manjšo podporo oblasti, a vselej z zaupanjem staršev. Sedanja generacija s spoštovanjem gradi na preteklih dosežkih in gleda v prihodnost. Sledi smernicam sodobne šole, drzno uporablja nova dognanja in spoznanja stroke in dela. Dela veliko in dela dobro. Ker zmore. Zna. Hoče. Ker je edino tako možen napredek. Ker so tudi naši predhodniki tako ravnali.
Ker si nadarjeni otroci zaslužijo najboljše. Ker si želimo, da bi zanamci bili ponosni na naše delo in rezultate. Ker bo Konservatorij za glasbo in balet Maribor tudi čez naslednjih 70 let pomembna glasbeno šolska inštitucija v državi. Iskrena hvala tistim, ki so začeli, tistim, ki so vztrajali, sedanji generaciji, ki tlakuje poti onim, ki bodo Konservatorij za glasbo in balet Maribor ustvarjali v prihodnosti. Helena Meško, ravnateljica Konservatorija za glasbo in balet Maribor
»Kaj je domišljija in kaj je resnica? Oči umetnika in zaljubljenca ne razločijo meje. Ali živiš bolj živo življenje nego tvoj portret v okviru? O, Hiacinta, morda bova umrla nekoč oba, v portretu pa bo živela tvoja lepota in moja ljubezen, to se pravi življenje naju obeh, bolj živo in bolj resnično, kot je danes.« Tako je o minljivosti življenja in večnosti umetnosti pisal Ivan Cankar v Mesečini. Ne poznamo nobene kulture ali družbe, v kateri ljudje ne bi plesali, slikali, poslušali zgodb, krasili sebe in oblikovali simbolov. Če so bile te tovrstne dejavnosti včasih potlačene, to zgolj priča o njihovi vsesplošni in vseprežemajoči naravi in eksistenci. Kar se utegne razlikovati, so le razlogi, ki jih ljudje navajajo, zakaj se ukvarjajo s takimi dejavnostmi. V neki kulturi lahko plešejo za to, da bi priklicali dež, kar je razlog, ki je celo v sušnem obdobju daleč stran od razlogov, zakaj plešejo baletniki v Bolšoj teatru. Kaj je vednost? Kaj je resnica? Kaj je vrlina? Kaj je lepota? Kaj je umetnost? Vsa ta vprašanja so begala mislece skozi stoletja, o katerih se je veliko pogovarjalo, govorilo, zapisovalo in pisalo … in vendar še vedno ostajajo ta vprašanja odprta, nedorečena … morda tudi zaradi subjektivnega vrednotenja teh pojmov in njihovega doživljanja.
Umetnost … Dejavnost, katere namen je ustvarjanje, oblikovanje del estetske vrednosti. Hladna in brezčutna razlaga. Sicer je pa je nekatere pojme težko razložiti ali pa jih sploh ni mogoče razložiti. Zakaj bi se kar tako vdali, četudi je od ideje do realizacije velikokrat daljša pot, kot je videti na prvi pogled? Musis Vivimus, Musis Laboramus. Za muze živimo, za muze se trudimo je knjižica sedemdesetih misli o umetnosti, glasbi in plesu, ena misel za vsako leto delovanja Konservatorija za glasbo in balet Maribor, popestrenih s fotografijami koncertnih in baletnih dogodkov šole. Knjižica je sestavljena iz treh sklopov. V prvem sklopu s podnaslovom Musis Vivimus. Za muze živimo so misli znanih slovenskih in svetovnih osebnosti, umetnikov, ki so bile ali so še v neposrednem stiku z umetnostjo, skladateljev, glasbenikov, koreografov, plesalcev, pesnikov, pisateljev, dramatikov, filozofov, sociologov, slikarjev … Podnaslov Amica Musis. Muza prijateljica je del, ki je v celoti samostojno ustvarjanje dijakov umetniške gimnazije Konservatorija Maribor. Dijaki so izražali svoja mnenja, občutenja
in doživljanja glasbene, plesne umetnosti in umetnosti na sploh. Misli mladih, ki vsak dan poustvarjajo glasbo in ples, večini od njih predstavljata glasbena in plesna umetnost najvišjo vrednoto, vrednoto v dobrih in malo manj dobrih življenjskih trenutkih, izkušnjah in preizkušnjah. Morda se bo nekega dne tudi o njih, vsaj nekaterih, pisalo kot o znanih in priznanih umetnikih. V projekt smo vključili tudi najmlajše, učence glasbene šole, ki so ob praznovanju 70-letnice šole pri pouku nauka o glasbi in solfeggia odgovarjali na vprašanje »Kako se počutiš, ko igraš, poješ ali plešeš?« Njihovi odgovori so umeščeni v tretji sklop s podnaslovom Amici Musicae. Prijatelji glasbi. Ta del je delo otrok, ki se z glasbeno umetnostjo šele spoznavajo, odkrivajo njene skrivnosti, čare, pa tudi odrekanja, ki jih prinaša, da postaneš uspešen, znan, priznan … velik umetnik. In ker sta jim glasbena in plesna umetnost všeč, so njuni prijatelji. Kakršno koli stališče bi zavzeli v kritičnem vrednotenju umetnosti, bodisi da jo sprejemamo ali odklanjamo, priznavamo ali obsojamo, bodisi v celoti ali samo deloma in v posameznih pojavih, zavestno ali nezavestno, pristransko ali nepristransko, vedno in povsod izhajamo iz neposredne dane stvarnosti
življenja, iz estetskega čustvovanja živega človeka, iz umetnostnih dejanj še živečih rodov. Kar koli bi o njej sodili, kar koli bi v njej videli, lepoto ali pregreho, moč ali nemoč, napredek ali propad, vselej in na vsakem koraku jo preveva dovolj nebrzdane silovitosti, sveže rasti, blagodejne topline in živosti snovanja. Če nič drugega, je takšna, kakršna je, obstaja in živi. In povsem enako je opredeljevanje do misli o umetnosti. Je subjektivno podajanje in izražanje posameznikovega videnja, mnenja, doživljanja, vrednotenja … Kako pa jo/jih doživljate, dojemate, občutite in vrednotite vi? V imenu uredniškega odbora: Tanja Brčić Petek
Musis Vivimus
Za muze 탑ivimo
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Umetnost je najblažji cvet pravega, čistega človeštva, tisti dar, ki povzdiguje človeka najbolj nad žival ter ga približuje stvarniku. Umetnost je prava oaza v tem pustem praznem življenju, kjer duša hira in od žeje umira; večno zelen otok, poln hladnih potokov, pisanih cvetic in ptičjega petja, poln življenja in mladosti, harmonije in sreče. (Josip Stritar)
Glasba je najbolj popolna zvrst umetnosti: nikoli ne izda svoje zadnje skrivnosti. (Oscar Wilde)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Ples je ena redkih stvari na tem svetu, ki ni nikoli ločevala ljudi, ampak jih je vztrajno zbliževala in jih plemenitila. Ples ne pozna barve kože, spola, političnega prepričanja, premoženja ali starosti. Ples je zmožen premagati vse meje, prepade, zidove in daljave. (Vlasto Dedović)
Če želite vedeti, ali je dežela omikana in pravilno vodena, prisluhnite njeni glasbi. (Konfucij)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Besede brez glasbe so kakor školjke brez bisera. Zaživijo šele, ko jih zapojemo, kajti besede so telo, glasba je duša. (Sveta Hildegarda iz Bingna)
Ples je tvoj pulz, tvoj bit srca, tvoj dih. Je ritem življenja, je izraz v času in gibu, v veselju, sreči, žalosti in zavisti. (Jacques d'Ambroise)
Umetnost nima domovine. (Carl Maria von Weber)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Glasba združuje mnoge. Je neverjetna sila. Nekaj, čemur ljudje, ki vsemu nasprotujejo, ne morejo nasprotovati. (Sarah Dessen)
Lepa umetnost ... je način predstavljanja, ki je notranje dokončen, in čeprav nima cilja, učinkuje tako, da razvija kulturo duhovnih moči v interesu družbene komunikacije. (Immanuel Kant)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Ples se ne meri v dolgih časovnih obdobjih, pač pa v trenutkih, ki jih osebno doživljamo, v trenutkih, ki nas zaznamujejo. Ples je težnja po svobodi, vendar ni svoboda. Je umetnost pobega iz vse bolj izumetničenega sveta in predstavlja našo paralelno realnost, v kateri čas poteka drugače in se meri v občutkih. (Edward Clug)
Življenje je kot klavir. Bele tipke predstavljajo srečo, črne pa žalost. Ampak na poti skozi življenje se spomni, da glasbo ustvarjajo tudi črne tipke. (Neznani avtor)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Petje je z vso strastjo razvnet govor: glasba pa je jezik strasti. (Richard Wagner)
Izzvati v sebi že doživljeno čustvo in ga nato s kretnjami, črtami, z barvami ali z besedami izraženimi podobami predate tako, da tudi drugi doživijo isto čustvo, to je stvar umetnosti. (Lev Nikolajevič Tolstoj)
Balet je s svojo pravljičnostjo in čarobnostjo, lepoto in romanco vesolje domišljije. Njegovi svetovi vibrirajo z elegantnimi plesalci, veličastno glasbo in razkošnimi kostumi. (Trudy Garfunkel)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Petje je prvotni materin jezik človeka. (Yehudi Menuhin)
Preprostost, resničnost in naravnost so glavni temelji lepote v vseh vrstah umetnosti. (Christoph Willibald Gluck)
Glasba razveseljuje človeka in olepša njegove vesele trenutke, glasba mu pomaga preboleti najhujše žalosti, glasba ga opogumlja, glasba mu pomaga k zbranosti in ga tudi sama na sebi duhovno plemeniti. (Jože Ramovš)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Ples je, tako kot vsa umetnost, posnemanje narave. In tako kot nismo prišli do vseh skrivnosti narave, je tudi ples ogromno, še neraziskano kraljestvo, kjer vsak dan odkrivamo nove in nove razsežnosti. (Vlasto Dedović)
Umetnik, ki ima pogum, se povsem prepusti svojim nagnjenjem. Le tisti, ki se prepusti svojim nagnjenjem, ima pogum, in le, kdor je pogumen, je umetnik. (Maurice Ravel)
Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse bolečine srca. (William Shakespeare)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Ples ni preprosto sestavljen iz enega elementa, temveč je njegova sestava prav tisto, brez česar balet ne obstaja. Kot je arija v operi, besede v poeziji, barve v slikarstvu, tako so zaporedje korakov; njihova sintaksa, idiomi, besedišče vsebina odrskega plesa. (Lincoln Kirstein)
Vsaka melodija je bitje zase, ima svoj telesni obraz, svoj živ pogled, svojo besedo in kretnjo. Vsaka odpre vrata na stežaj mislim in spominom brez števila; in vsaka pesem je doživljaj, ki ostane duši neizbrisljiv. (Ivan Cankar)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Vsi vemo, da umetnost ni resnica. Umetnost je laž, ki nam pomaga zavedati se resnice, vsaj tiste, ki nam je dana, da jo razumemo. (Pablo Picasso)
Glasba vodi k notranji ubranosti. (Konfucij)
Cilj glasbe ni le razveseljevanje sluha, temveč tudi izražanje čustev, razvnemanje domišljije, vplivanje na razum, usmerjanje strasti. (Francesco Geminiani)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Ples je umetnost večne pomladi. (Iko Otrin)
Načelo umetnosti, ki človeka osami, je, da človek podredi samega sebe njenim nedoumljivim zakonom, da s temi zakoni kroti in vodi lastnega duha ter tako izžareva njena razodetja. (Ludwig van Beethoven)
Tisti, ki skupaj ustvarjajo glasbo, ne morejo biti sovražniki, vsaj ne, dokler le-ta traja. (Paul Hindemith)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Živim v globokem prepričanju, da je vsakdo izmed nas v življenju doživel trenutke brezmejne osrečenosti in kozmične izpolnjenosti svojega bistva, pa čeprav samo za nekaj trenutkov. Verjemite, nikjer ni zapisano, da so ti trenutki neponovljivi. Ples je ena od možnosti. In ne imejte svojih let za izgovor. Ples je brezčasen in namenjen prav vsem. (Vojko Vidmar)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Umetnik je inštrument, ki beleži nekaj, kar že obstaja, nekaj, kar pripada vsemu svetu, in kar je prisiljen kot umetnik vrniti temu svetu. (Henry Miller)
V naravi ni najti nič lepšega in popolnejšega od glasbe. Ona usmerja človeka v globine njegove duše. (Marij Kogoj)
Plesalec oživlja brezčasnost, prevzema usode, ustvarja odnose, premika svetove, notranje in zunanje. Verodostojno ljubezni, dostojanstveno in suvereno plesalec gradi vloge, ustavlja trenutke in jih pretvarja v magične, neponovljive, večne ... jih plemeniti, bogati, se širi, ustvarja kreacije, jim vdihuje življenje in raste tudi sam. (Valentina Turcu)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Glasbena vzgoja je najpomembnejši instrument, saj ritem in harmonija dospeta do skrivnih kotičkov duše. (Platon)
Skozi čas, skozi stoletja se ohranja predvsem umetnost. Videti je, da je prav ona vse, kar človeštvo zapusti svojim potomcem – bodisi v stavbah, knjigah, slikah ali v glasbi. Pa tudi v gibu, plesu. V tem smislu vidim ples kot najbolj aktualno, najsodobnejšo zgodovinsko lekcijo, saj ostaja v nenehnem odnosu s svojo najbližjo preteklostjo in se lahko zgodi le v sedanjosti. (Sidi Larbi Cherkaoui)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Glasba je najstarejša bitnost. Kadar se rodi otrok, ga uspavaš z glasbo; ne zna brati, ne more razbrati slik, vendar zna poslušati glasbo. (Duke Ellington)
Vsakdo, ki se uči baleta, mora vedeti, da je to najbolj prefinjen način gibanja. Zakaj? Ker je najmanj naraven, a vendar lep, le ko izgleda naravno. (Gabriela Taub Dervash)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
To tekoče bogastvo zvokov in tišin, strašljivo, skrivnostno, vrtinčasto, včasih polno in blago, začutim v utripu, v naraščanju in upadanju glasbe, ki poje v meni. (Sveta Hildegarda iz Bingna)
Velik, neumrjoč, stvarniku enak je umetnik, ki iz svojega osrčja stvari podobe, ki jih je v svetem trenutku spočela njegova duša in jim je življenje dala njegova roka. (Josip Stritar)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Biti ustvarjalen pomeni biti zaljubljen v življenje. Ustvarjalen si lahko le, če ljubiš življenje dovolj močno, da želiš ovekovečiti njegovo lepoto, želiš prinesti vanj malo glasbe, poezije in plesa. (Osho)
Plesnega čara ne ustvari zgolj ekshibicija telesnih spretnosti, ustvari ga spoj duše in telesa in že sloviti Noverre je vizijo plesne umetnosti videl v človekovi utelešeni senzibilnosti. In vsi, ki ustvarjajo plesno umetnost, naj se nikoli ne odrečejo hrepenenju po usklajenosti lepega z resničnim. Prav to hrepenenje je tista stvariteljska sila, ki ji lahko rečemo čudež. Čudež, ki ga vsi potrebujemo. Čudež, ki odstira »pokrajine duše« in prinaša sanje. Sanje, ki trajajo dlje kot resničnost. (Janez Mejač)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Glasba daje dušo vesolju, krila mislim, polet domišljiji in življenje vsemu. (Platon)
S plesom na najpristnejši način izražamo vso razsežnost človeških čustev. V njem se združuje vse tisto, kar navdihuje človeštvo, kar pričakujemo in si želimo, česar nas je strah, česar ne maramo, pa tudi, kar ljubimo in kar nenehno iščemo. (Henrik Neubauer)
Glasba je govorica, razumljiva vsem ljudem. Gre od srca do srca, oblikuje značaj in združuje ljudi v borbi za skupne cilje; utrjuje vero v življenje, napredek in mir, vžiga v srcih ljubezen do domovine, do vsega človeštva. (Oton Bajde)
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Plesni učitelj pomaga svojim učencem poiskati pesem v njihovih srcih, ritem v nogah in strast do življenja. (Neznani avtor)
Ples združuje ljudi. In ples se zgodi, ko ga že ni več. Gibi se izgubijo, čim se pojavijo. Ples obstaja le v tistem bežnem trenutku. Dragocen je. Je metafora za življenje sámo. (Lin Hwai-min)
Amica Musis
Muza prijateljica
Amica Musis. Muza prijateljica.
Če bi besedi "glasba" iskali sopomenko, bi to v mojem slovarju bila beseda "vse". Glasba je življenje. Je zadovoljstvo, sreča, ljubezen, a hkrati bolečina, žalost in bolezen. Človeško dušo odrešuje in jih povezuje v eno neskončno celoto, kjer ni prostora za misli, saj jih zvoki zamrznejo in dovolijo čustvom, da človeka naredijo spet človeka. Z glasbo vsa bitja dobijo dušo. (Sara Koler Urbanič)
Amica Musis. Muza prijateljica.
Skozi umetnost dajemo sebe drugim. (Nika Meglič)
Glasba je odraz vseh skritih misli in vir najglobljih čustev. Skrita, očem nevidna tolažba, glasna, evforična, ki dvigne srčni utrip, ali pa enostavna spremljevalka skozi življenje, ki je ob tebi, ne glede na vse. Glasba je kot solza: en ton skriva 1000 zgodb in čustev. (Jana Rumpf)
Amica Musis. Muza prijateljica.
Umetnost je vrh človeškega kritičnega razuma in estetike, ki jo človek lahko dojame in upodobi. Vse ostalo so le sanje. Glasba predstavlja najbolj abstraktno vejo umetnosti. Kljub njeni (ne)zmožnosti konkretnega razlaganja jo vseeno vsi razumemo. Vsak na svoj način. (Jan Satler)
Glasba je ogledalo naših občutij, misli in čustev. (Nika Pinter)
Umetnost je kot mavrica – polna vseh barv in doživetij. (Jaka Škoberne)
Amica Musis. Muza prijateljica.
Pravijo, da je glasba edini univerzalni jezik. V svoji preprostosti tako globoka, v svoji veličini tako dih jemajoča, v svoji spevnosti tako bogata. Tako čudovita ... (Hana Feguš)
Umetnost nas dela trdnejše in hkrati ranljivejše, vendar v prvi vrsti globoke v svoji duši. (Petra Habjanič)
Glasba je prijetno topel čaj in naše duše so kocke sladkorja, ki se raztopijo v njem. (Sara Köveš)
Amica Musis. Muza prijateljica.
Čar umetnosti je v tem, da lahko isto umetniško delo vsak doživlja po svoje. (Doris Keršič)
Umetnost daje človeku svobodo, ki si jo izbere sam. Vsakemu daje svojo podobo, izbrano iz sanj. (Zoja Lipnik Funda)
Umetnost je odsev duše človeka. Skozi njo izražamo svoja čustva, ki jih doživljamo. Slaba ali dobra čustva – vseeno, kakšna so, vse se zlije in ustvari našo celoto ter nas predstavi takšne, kot smo. (Anastazija Krenn)
Amica Musis. Muza prijateljica.
Glasba vpliva na nas kot sonce na cvet. Ko zasije, ga odpre, naredi lepšega kot kdajkoli, potem pa ob koncu zapre, vendar ve, da ga bo naslednji dan spet odprlo in ga naredilo še lepšega kot prejšnjič. (Rok Fišer)
Amici Musicae
Prijatelji glasbi
Amici Musicae. Prijatelji glasbi.
Kako se počutiš, ko igraš, poješ ali plešeš?
Kot da se čisto vse spremeni v svet čudes. (Maja Kolanovič)
Fantastično, saj imam občutek, da se celi svet vrti okoli mene. (Tit Brlogar)
Kot da lahko vse občutke, ki jih zadržujem v sebi preko igranja, sporočim in približam publiki. (Lina Plohl)
Amici Musicae. Prijatelji glasbi.
Ko igram, se pomaknem v svoj svet. Tam se sprostim. Potem je učenje veliko lažje. (Tonja Čižič)
Ko igram instrument, se lahko sprostim in pozabim, kar se mi je hudega zgodilo. (Maksimilijan Urbanc)
Izpolnjeno. V meni se prebudijo čustva in občutja, ki mi občasno primanjkujejo. (Nataša Hudej)
Amici Musicae. Prijatelji glasbi.
Enkratno, saj s tem izpolnjujem svoje sanje. (Nuša Urnaut)
Kot da sem v mestu sanj, kjer je najlepše. (Larina Zorko)
Kot da letim po nebu in me osvetljuje tisoč zvezd. (Monja Pignar)
Kot da letim med zvezdami, sanjam najlepše sanje in se spuščam po mavrici. (Eva Stajan)
Imensko kazalo
Musis Vivimus. Za muze živimo.
Bajde, Oton (1906–1993), slovenski violončelist in glasbeni pedagog Beethoven, Ludwig van (1770–1827), nemški skladatelj in pianist Cankar, Ivan (1876–1918), slovenski pisatelj, dramatik in pesnik Clug, Edward (1973–), slovenski koreograf, plesalec
Gluck, Christoph Willibald (1714–1787), nemški skladatelj Hindemith, Paul (1895–1963), nemški skladatelj, glasbeni teoretik Hwai-min, Lin (1947–), tajvanski plesalec, koreograf, pisatelj Kant, Immanuel (1724–1804), nemški filozof
Larbi Cherkaoui, Sidi (1976–), belgijski koreograf, plesalec
Kirstein, Lincoln (1907–1996), ameriški pisatelj, filantrop, soustanovitelj New York City baleta
d'Ambroise, Jacques (1934–), ameriški koreograf, plesalec
Kogoj, Marij (1892–1956), slovenski skladatelj
Dedović, Vlasto (1934–2013), slovenski baletni pedagog, koreograf, plesalec
Konfucij (551–479 pr. n. št.), kitajski filozof, učitelj in politik
Dessen, Sarah (1970–), ameriška pisateljica Ellington, Duke (1899–1974), ameriški skladatelj, pianist in vodja jazz orkestrov
Mejač, Janez (1936–), slovenski baletni pedagog, plesalec, koreograf, režiser Menuhin, Yehudi (1916–1999), ameriški violinist in dirigent
Garfunkel, Trudy, ameriška pisateljica
Miller, Henry (1891–1980), ameriški pisatelj in slikar
Geminiani, Francesco (1687–1762), italijanski violinist, skladatelj in glasbeni teoretik
Neubauer, Henrik (1929–), slovenski koreograf, režiser, baletni pedagog, plesalec
Imensko kazalo
Osho (1931–1990), indijski filozof
Tolstoj, Lev Nikolajevič (1828–1910), ruski pisatelj
Otrin, Iko (1931–2011), slovenski baletni pedagog, koreograf, plesalec
Turcu, Valentina (1974–), slovenska koreografinja, plesalka
Picasso, Pablo (1881–1973), španski slikar, grafik in kipar Platon (427–347 pr. n. št.), grški filozof in matematik Ramovš, Jože (1947–), slovenski antropolog in sociolog Ravel, Maurice (1875–1937), francoski skladatelj in pianist Shakespeare, William (1564–1616), angleški dramatik, pesnik in gledališki igralec Stritar, Josip (1836–1923), slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, kritik in prevajalec Sveta Hildegarda iz Bingna (1098–1179), nemška opatinja, pisateljica, ljubiteljska skladateljica Taub Darwash, Gabriela, romunska baletna pedagoginja, plesalka
Vidmar, Vojko (1948–), slovenski plesalec, koreograf, režiser Wagner, Richard (1813–1883), nemški skladatelj, dirigent, dramatik Weber, Carl Maria von (1786–1826), nemški skladatelj, dirigent, kritik Wilde, Oscar (1854–1900), irski pisatelj, dramatik, umetnostni in literarni kritik, esejist
Imensko kazalo
Amica Musis. Muza prijateljica.
Bernatović, Brin, 3. letnik, harfa
Krenn Anastazija, 2. letnik, viola
Bratec Veleski, Julija, 3. letnik, harfa
Meglič, Nika, 1. letnik, harmonika
Čakš, Staš, 3. letnik, kitara
Pernat, Kristina, 3. letnik, violončelo
Feguš, Hana, 3. letnik, violina
Pinter, Nika, 3. letnik, flavta
FIšer, Rok, 3. letnik, harmonika
Polak, Petra, 1. letnik, klarinet
Funda Lipnik, Zoja, 1. letnik, balet
Prohart, Peter, 3. letnik, harmonika
Habjanič, Petra, 3. letnik, harmonika
Rumpf, Jana, 1. letnik, flavta
Keršič, Doris, 3. letnik, glasbeni stavek
Satler, Jan, 2. letnik, klavir
Koler Urbanič, Sara, 4. letnik, petje
Škoberne, Jaka, 1. letnik, kitara
Korošec, Jakob, 3. letnik, balet
Tirš, Zala, 4. letnik, flavta
Köveš, Sara, 2. letnik, klavir, glasbeni stavek
Trčko, Matic, 3. letnik, glasbeni stavek, harmonika
Kramberger, Žan, 3. letnik, harmonika
Imensko kazalo
Amici Musicae. Prijatelji glasbe.
Mentorstvo učencem in dijakom
Brlogar, Tit, 7. razred, trobenta
Judita Caf
Čižič, Tonja, 5. razred, klavir Hudej, Nataša, 8. razred, klavir
Marija Feguš Friedl Vanja Fekonja Anita Grajfoner Petrič Irena Jošt
Kolanovič, Maja, 1. razred, violončelo
Polona Meke Ožinger
Pignar, Monja, 5. razred, kitara
Mateja Potočnik
Plohl, Lina, 8. razred, violina Stajan, Eva, 2. razred, klavir Urbanc, Maksimilijan, 2. razred, trobenta Urnaut, Nuša, 2. razred, flavta Zorko, Larina, 5. razred, harmonika
Andreja Pak
Tanja Brčić Petek Breda Jesenik Kolar Maja Šrimpf
Za pomoč pri izdaji jubilejne publikacije se iskreno zahvaljujemo podjetjem: Hartman, d. o. o., Automatic servis, d. o. o., Yamaha Music Europe GmbH in Benton, d. o. o., salon klavirjev Mengeš, Varnost Maribor, d. d., Biromar, d. o. o., Barjans, obvladovanje čistoče, d. o. o., Vilas, podjetje za trgovinsko, posredniško in storitveno dejavnost, d. o. o., in Podravsko gozdarskemu društvu.
Musis Vivimus, Musis Laboramus. Za muze Ĺživimo, za muze se trudimo je knjiĹžica sedemdesetih misli o umetnosti, glasbi in plesu, ena misel za vsako leto delovanja Konservatorija za glasbo in balet Maribor, popestrenih s fotografijami koncertnih in baletnih dogodkov ĹĄole.