Mojca Vomer Gojkovič Bojan Djurić Milan Lovenjak
PRVI PETOVIONSKI MITREJ NA SPODNJI HAJDINI
Mojca Vomer Gojkovič Bojan Djurić Milan Lovenjak
PRVI PETOVIONSKI MITREJ NA SPODNJI HAJDINI Naslovnica: Krokar, iz I. mitreja na Spodnji Hajdini
© 2011 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož
Mojca Vomer Gojkovič Bojan Djurić Milan Lovenjak
PRVI PETOVIONSKI MITREJ NA SPODNJI HAJDINI © 2011 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 930.85(497.4Ptuj)»652« 904(497.4Ptuj)»652« VOMER-Gojkovič, Mojca Prvi petovionski mitrej na Spodnji Hajdini / Mojca Vomer Gojkovič, Bojan Djurić, Milan Lovenjak ; [fotografije fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, Tomaž Lauko, Boris Farič ; risbe Nejka Uršič, Grega Gojkovič]. - Ptuj : Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, 2011 ISBN 978-961-6438-31-5 1. Djurić, Bojan 2. Lovenjak, Milan 255497216
PRVI PETOVIONSKI MITREJ NA SPODNJI HAJDINI
Besedilo: Mojca Vomer Gojkovič dr. Bojan Djurić dr. Milan Lovenjak Uredila: Mojca Vomer Gojkovič Lektoriranje: mag. Darja Gabrovšek Homšak
Fotografije: Fotoarhiv Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, Tomaž Lauko, Boris Farič, Mojca Vomer Gojkovič, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Foto Langerholc Risbe: Nejka Uršič, Grega Gojkovič Oblikovanje in tisk panojev: Aleksander Kelnerič Oblikovanje publikacije: s.kolibri Tisk: Repro studio Lesjak Naklada: 1000 izvodov
© 2011 Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož Zanj: Aleš Arih, direktor Ureditev prvega mitreja na Spodnji Hajdini in tisk publikacije so omogočili: Ministrstvo za kulturo RS, Občina Hajdina, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
Notranjost mitreja na Spodnji Hajdini
Vsebina
6 PETOVIONA V RIMSKEM ČASU
10 ARHEOLOŠKA PODOBA SPODNJE HAJDINE 14 O DKRITJE PRVEGA MITREJA NA SPODNJI HAJDINI IN GRADNJA ZAŠČITNE STAVBE 22 MITREJ 24 SVETA TOPOGRAFIJA MITREJA 26 PRVI MITREJ NA SPODNJI HAJDINI 28 KATALOG 52 KAZALO IMEN IN POJMOV 55 PRIPOROČENO BRANJE
Mojca Vomer Gojkovič
PETOVIONA V RIMSKEM ČASU V dolini med haloškimi in slovenskogoriškimi griči se je stoletja vila starodavna jantarna pot med Severnim morjem, Padsko nižino in Sredozemljem. Ob prehodu čez takrat plovno reko Dravo so nastala številna naselja. Petoviona je bila že v prazgodovini vključena v gospodarsko-politično dogajanje. Stiki Keltov z Rimljani so bili zgodnji, tako iz vojaških kot gospodarskih razlogov. Med gospodarskimi je prevladovalo rimsko ekonomsko-politično zanimanje za noriško metalurško proizvodnjo, med vojaškimi pa potreba in težnja po absolutni varnosti na ozkem in kočljivem severovzhodnem prehodu iz Italije na Balkan. Ugodna lega Petovione je pomenila že ob prodoru Rimljanov v naše kraje, najprej do Drave, nato naprej proti panonski nižini do Donave, strateško pomembno točko.
Pogled s Hajdine proti Ptuju
6
Ob prihodu Rimljanov v te kraje okoli leta 15 pred našim štetjem je Petoviona pripadala noriškemu kraljestvu. V njej je bila nameščena garnizija, ki je bila še pred zasedbo vse Panonije obmejna straža na cesti, ki je povezovala glavne trdnjave Carnuntum–Poetovio–Burnum; rimski vojaški tabor predvidevamo na desnem bregu Drave, severno od Spodnje Hajdine in Zgornjega Brega, na območju, ki ga je reka Drava odnesla s prelaganjem struge. Na levem bregu Drave sta bila v obrambnem sistemu Petovione še Grajski grič in Panorama. Pokrajina je bila za časa cesarja Avgusta priključena provinci Iliriji (Illyricum); po letu 9 se je ta razdelila v dva dela in Petoviona je pripadla Zgornji ilirski provinci (inferior provincia Illyricum), pozneje imenovani Panonija (Pannonia).
J A D O R P A I N N I E J V O A J G I R , C T A U I K D I K A L S J R B E G Z PU r M U u E e M 0 K V 0 S , J 0 U 1 T P A N
S preselitvijo legije 8. Avguste (legio VIII Augusta) v Mezijo (Moesia) med letoma 43 in 46 je prišla na njeno mesto legija 13. Dvojna (legio XIII Gemina) iz Vindonisse. V bližini tabora se je začela razvijati naselbina civilnega prebivalstva – kanabe (canabae); v njej so živeli vsi tisti, ki so bili vezani na vojaško dejavnost: pratež, trgovci, gostilničarji, obrtniki, zdravniki in sicer nepriznane, toda številne družine vojakov ter upokojeni vojaki. V mirnem času je naselbina prerasla v močno trgovsko-obrtniško središče. V Petoviono so namestili mitninsko postajo, provincialne finančno-davčne uprave, mestne zemljiške knjige, sodne službe in legijske garnizije. Dogodki v Petovioni leta 69, ko so legije podprle Vespazijana za cesarja, so vplivali na vlogo trdnjave in tudi na gospodarski razvoj naseljencev. Pravi razvoj mesta pa se je začel konec 1. stoletja po prestavitvi vojaškega poveljstva na Donavo v Vindobono, ko je Trajan podelil Petovioni samoupravne pravice z visokim mestnim upravnim rangom kolonije – colonia Ulpia Traiana Poetovio. Mestni posesti je dal kataster in v Petoviono dodatno koloniziral zaslužne veterane. Ti privilegiji, gospodarska aktivnost prebivalcev, živahna obrt in naraščajoči krog odjemalcev ter razvijajoči se promet so omogočili velikemu številu naseljencev blaginjo ter dvig civilizacijske stopnje in kulture. Petoviona je postala eno največjih središč v Panoniji na križišču pomembnih vodnih in cestnih poti. Trgovali so z uvoženimi polizdelki in izdelki z vzhoda in severa, jih dodelali ter trgovali z njimi in z lastnimi proizvodi. Trgovina je potekala tudi po v tem času plovni reki Dravi. V mirni dobi 2. stoletja se je Petoviona razvila v cvetoče pokrajinsko mesto. Zaradi svoje lege na križišču kopenskih in vodnih poti so bili v njej pomembni uradi, med katerimi najpomembnejši so za časa cesarja Hadrijana ustanovljena carinska uprava s skladišči (publicum portorii Illyrici) za območje od Črnega morja do današnje Švice (Retia), urad za davek na dediščino in arhiv province Panonije. Med Dioklecijanovimi reformami so Petoviono za nekaj časa odcepili od Panonije in jo pripojili južnemu delu razdeljenega Norika (Noricum mediterraneum). Območje in obseg Petovione sta bila precejšnja; območje ager Poetovionensis je segalo na severu do Mure, na jugu do Haloz, na vzhodu do vključno Varaždinskih Toplic in na zahodu do noriško-panonske meje, ki pa se je večkrat spreminjala. Mesto se je raztezalo od Rogoznice na vzhodu do odcepa ceste proti Kungoti na zahodu, od obronkov Mestnega vrha do Orešja in Skorbe na severu ter do obronkov Haloz pri Vidmu in Budine na jugu.
7
54
PRIPOROČENO BRANJE Roger BECK, Mithraism since Franz Cumont, v: Aufstieg und Niedergang der römischen Welt, II.17, 4, Berlin 1984, 2002–2115. Roger BECK, The Mysteries of Mithras: A new account of their genesis, Journal of Roman Studies 88, 1998, 115–128. Roger BECK, The Religion of the Mithras Cult in the Roman Empire: Mysteries of the Unconquered Sun, Oxford 2006. Leroy A. CAMPBELL, Mithraic iconography and ideolog y, Études préliminaires aux religions orientales dans l´Empire Romain (EPRO) 11, Leiden 1968. Manfred CLAUSS, Cultores Mithrae. Die Anhängerschaft des Mithras-Kultes, Heidelberger althistorische Beiträge und epigraphische Studien (HABES) 10, Stuttgart 1992. Manfred CLAUSS, Mithras: Kult und Mysterien, München 1990 (= The Roman Cult of Mithras, Edinburgh 2000). Siegfried J. DE LAET, Portorium. Étude sur l´organisation douanière chez les Romains, surtout à l’époque du Haut-Empire, Brugge 1949. Richard L. GORDON, The sacred geography of a mithraeum: the example of Sette Sfere, Journal of Mithraic Studies 1, 1976, 119–165. Richard L. GORDON, Who worshipped Mithras?, Journal of Roman Archaeolog y 7, 1994, 450–474. Reinhold MERKELBACH, Mithras, Königstein 1984. Petar SELEM, Les religions orientales dans la Pannonie romaine. Partie en Yougoslavie, Études préliminaires aux religions orientales dans l´Empire Romain (EPRO) 85, Leiden 1980. Noel M. SWERDLOW, On the Cosmical Mysteries of Mithras, Classical Philolog y 86, 1991, 48–63. David ULANSEY, The Origins of the Mithraic Mysteries: cosmolog y and salvation in the ancient world, New York 19912 . Maarten J. VERMASEREN, Corpus inscriptionum et monumentorum religionis Mithriacae I–II, The Hague 1956, 1960 (= CIMRM). Zbornik Mednarodnega znanstvenega srečanja Ptuj v rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba, Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj 2001.
55
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
OBČINA HAJDINA
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO
OBČINA HAJDINA
PRVI PETOVIONSKI MITREJ NA SPODNJI HAJDINI
www.muzej-ptuj-ormoz.si