Zgodovinski arhiv na ptuju 60 let by s.kolibri

Jubilejna publikacija ob šestdesetletnici Zgodovinskega arhiva na Ptuju

Ptuj 2015

RESNICE PRETEKLOSTI HRANIMO ZA DEJSTVA PRIHODNOSTI Jubilejna publikacija ob šestdesetletnici Zgodovinskega arhiva na Ptuju

Založil: Zgodovinski arhiv na Ptuju Zanj: Katja Zupanič, prof. Avtorji besedil: Katja Zupanič, Marija Hernja Masten, Aleksandra Čater, Dejan Zadravec, Nina Goznik, Branko Oblak, Nataša Majerič Kekec, Damjan Lindental, Olga Horvat, Neža Rašl, Maja Prevolšek

Zbrala in uredila: Katja Zupanič, prof. Jezikovni pregled: Mateja Lapuh Prevod: Katja Vrabl Fotografije: Zgodovinski arhiv na Ptuju, Črtomir Goznik, Boris Farič Oblikovanje: s.kolibri Tisk: Evrografis Naklada: 500 izvodov

Ptuj, junij 2015

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 930.253(497.4Ptuj)(091)(082) ZGODOVINSKI arhiv (Ptuj) Zgodovinski arhiv na Ptuju : resnice preteklosti hranimo za dejstva prihodnosti : jubilejna publikacija ob šestdesetletnici Zgodovinskega arhiva na Ptuju / [avtorji besedil Katja Zupanič ... [et al.]. - Ptuj : Zgodovinski arhiv na Ptuju, 2015 500 izv. ISBN 978-961-6305-19-8 1. Zupanič, Katja, 1974- COBISS.SI-ID 82771969

VSEBINA 4 Ob našem jubileju – uvodne besede Katja Zupanič, direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju

8 Marija Hernja Masten, Katja Zupanič, Aleksandra Čater

ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU OD SVOJIH ZAČETKOV

42 Branko Oblak

50 Dejan Zadravec

60 Nina Goznik

70 Branko Oblak

76 Nataša Majerič Kekec

84 Damjan Lindental

94 Neža Rašl

98 Olga Horvat

PRIDOBIVANJE ARHIVSKEGA GRADIVA V ZGODOVINSKEM ARHIVU NA PTUJU ODDELEK ZA STAREJŠE GRADIVO ODDELEK ZA GRADIVO UPRAVE IN PRAVOSODJA ODDELEK ZA GOSPODARSTVO ODDELEK ZA GRADIVO DRUŽBENIH DEJAVNOSTI ARHIVI – ZAKLADNICA SPOMINA V DIGITALNI OBLIKI DELO Z UPORABNIKI ZA UPRAVNE IN POSLOVNE NAMENE ČITALNIŠKA SLUŽBA IN UPORABA ARHIVSKEGA GRADIVA V RAZISKOVALNE NAMENE 104 Neža Rašl

RAZSTAVNA DEJAVNOST 122 Nataša Majerič Kekec in Dejan Zadravec

PEDAGOŠKA DEJAVNOST 128 Maja Prevolšek

ARHIVSKA KNJIŽNICA IN PUBLICISTIČNA DEJAVNOST 150 Olga Horvat

DRUŽABNO ŽIVLJENJE ZAPOSLENIH V ARHIVU 158 ČASOVNICA 164 SUMMARY 166 VIRI IN LITERATURA

Ob našem jubileju

Zgodovinski arhiv na Ptuju predstavlja v lokalnem in tudi širšem okolju eno ključnih samostojnih kulturnih ustanov, ki pa je v svojem obdobju delovanja doživela številne spremembe – tako na področju zakonodaje kot v smislu zagotavljanja pogojev materialnega varovanja pisne kulturne dediščine. Danes si je težko predstavljati razmere, v katerih je leta 1955 pričel z delovanjem takratni Mestni arhiv v Ptuju. Arhivski prostori, ki so za uspešno delo vedno bili in ostajajo prvi pogoj, so bili vlažni in brez zračenja, primanjkovalo je opreme, polic … Arhiv je imel le dva uslužbenca, delala sta v majhni, temni sobi, pri eni, edini pisalni mizi, arhivsko gradivo pa je zaradi pomanjkanja polic ležalo po tleh na kupih. Skozi leta se je prostorsko arhiv sicer povečeval za prostor, dva, vključno s kovinskimi policami, vendar nikoli toliko, da bi bil sposoben sprejeti večje količine gradiva, ki bi po zakonu morale biti predane arhivu v trajno hrambo. Kljub dejstvu, da je arhiv ob svoji osnovni dejavnosti (pridobivanje, hramba arhivskega gradiva, strokovna obdelava, vrednotenje) vseskozi razvijal tudi živahno kulturno in prosvetno dejavnost, pripravljal razstave, predavanja na podlagi arhivskih virov, objavljal publikacije, strokovne priročnike ter pripomočke za uporabo arhivskega gradiva z namenom seznaniti širše množice s poslanstvom arhiva in njegovim pomenom za družbo, je vsakokratno vodstvo arhiva zaradi pomanjkanja razumevanja odgovornih le s težavo reševalo perečo prostorsko in kadrovsko problematiko. Šele ob pojavu okuženosti gradiva s plesnijo leta 2006 smo bili deležni vse pozornosti in iskanja celovite rešitve za naš arhiv. Po skoraj šestdesetletnih naporih danes Zgodovinski arhiv na Ptuju že na zunaj nudi tisto prijetno podobo, ki jo taka ustanova zasluži.

S svojim zavidljivim strokovnim znanjem smo na odlični poti, vredni zaupanja in spoštovanja širše javnosti, da skupaj ohranjamo in delimo segmente našega vsakodnevnega življenja, ki predstavljajo vir številnih raziskav in so hkrati pravni dokument. Prav tako si želimo še večjega sodelovanja z lastniki zasebnega arhivskega gradiva, saj njihovo gradivo lahko bistveno obogati določena spoznanja. Z vztrajnim seznanjanjem javnosti z rezultati svojega dela smo skozi leta uspeli ptujski arhiv popularizirati, kar se kaže tudi v vsakoletnem povečanju števila uporabnikov/raziskovalcev, obiskih šolskih in ostalih skupin ter povečanem številu uporabnikov skupnega slovenskega arhivskega informacijskega sistema SIRAnet, preko katerega je omogočen dostop do javno dostopnih popisov arhivskega gradiva preko spleta. Naše delo je običajno očem skrito, velikokrat tudi težaško. Preden dobi uporabnik v roke obdelano in objavljeno gradivo, je potrebna poglobljena strokovna obdelava gradiva. Vsakemu dobremu arhivistu je zato osnova dobra splošna razgledanost in nujno poznavanje številnih področij družbe, v času nastajanja zapisov v elektronski obliki pa še posebej poznavanje informatike. Kot starorimski bog Janus, ki so ga upodabljali z dvema glavama ali obrazoma, od katerih je vsak gledal v drugo stran, tudi arhivi zremo v obe strani – v preteklost in prihodnost. »Preteklost« je v ptujskem arhivu dobro hranjena in dostopna, nove oblike nastajanja dokumentov pa nam že v sedanjosti prinašajo izzive, ki jim bo potrebno pristopiti s povezovanjem in nadgrajevanjem znanja ter izmenjavo dobrih praks. Na tak način bomo tudi lažje dosegli zavedanje o pomenu arhivov ne samo za kulturne namene, temveč tudi za upravne. Resnice preteklosti hranimo za dejstva prihodnosti! Katja Zupanič, prof. direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju

Zgodovinski arhiv na Ptuju, ViÄ?ava 5

Marija Hernja Masten Katja Zupanič Aleksandra Čater statistika

ZGODOVINSKI ARHIV NA PTUJU OD SVOJIH ZAČETKOV Mesto Ptuj se je pomena arhivov zavedalo že skozi vso svojo zgodovinsko preteklost, kar dokazujejo določila obeh ptujskih statutov iz let 1376 in 1513. Na starem rotovžu so hranili mestni arhiv, pomembne dokumente, mestni pečatnik in statut, zapisnike mestnega sveta, kakor je dokumentacijo leta 1785 popisal mestni pisar Gašper Strauss. Žal smo večino teh arhivov izgubili v požarih (1684, 1705, 1805), ki so večkrat upepelili mesto. Organizirana skrb za pisno dediščino, zlasti pa zbiranje arhivskega gradiva, se je začela v 19. stoletju. Na območju današnjega Zgodovinskega arhiva Ptuj so arhivsko gradivo zbirale tri večje institucije. Od 1868 deluje v Gradcu centralni arhiv za deželo Štajersko – Steiermärkisches Landesarchiv Graz. S ptujsko-ormoškega območja je bilo v Gradec že v začetku 19. stoletja odpeljano vse gradivo graščin, mest in trgov, stari arhivi sodišč in državne uprave. 8

Stari magistrat, kjer so hranili mestni arhiv.

Štajerski deželni arhiv iz Gradca je najavil, da bo dr. Hans Pirchegger opravil ogled in morda tudi inventariziral stari arhiv Mestne občine Ptuj od 10. do 20. oktobra 1909 (SI_ZAP/0005, MOP, šk. 161, spis 6216-5-1909).

Leta 1893 je bilo na Ptuju ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj. Med njegove naloge je spadalo tudi zbiranje arhivskega gradiva, rokopisov, zapuščin posameznikov, društev. Muzejsko društvo je arhivsko gradivo pridobivalo na podlagi daril ali z nakupi, s čimer so se začeli tvoriti prvi zametki javne arhivske ustanove na Ptuju. Leta 1903 je bilo v Mariboru ustanovljeno Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko. Člani društva so si prizadevali, da se arhivsko gradivo ne bi odtujevalo iz slovenskega prostora in so zbirali gradivo, predvsem zapuščine štajerskih izobražencev in kulturnih delavcev. Zbrano gradivo je prešlo v varstvo leta 1933 ustanovljenega Banovinskega arhiva v Mariboru.

Arhivski oddelek Muzejskega društva Ptuj Od 1893, ko je bilo ustanovljeno Muzejsko društvo Ptuj, je z leti delo društva in kasneje muzeja postajalo vedno bolj strokovno raznoliko in razvejano. Zato je prišlo do razdelitve po strokah in specializiranega pristopa obdelave zbranega materiala v okviru zbirk. Leta 1895 je skrbnik knjig, rokopisov in listin postal Josef Felsner, tajnik društva, ki je kot avtor knjige Ptuj in njegova okolica – Pettau und seine Umgebung, Pettau 1895, v njej uporabil zbrane vire. Po koncu prve svetovne vojne so leta 1923 muzej razdelili na oddelke in dr. Franc Kotnik je prevzel narodopisni oddelek in arhiv. Istega leta sta Josip Žontar in France Kotnik v Varaždinu opozorila na zapleteno stanje vračanja arhivskega gradiva, ki so ga hranile s področja nekdanjega ozemlja Spodnje Štajerske razne kulturne ustanove v tujini, posebej one v Gradcu.

Ferkov muzej Ptuj v dominikanskem samostanu. Leta 1895 je prof. Franc Ferk (1844–1925), ustanovitelj ptujskega muzeja, Ptuju podaril svoje zbirke. Med gradivom je bilo tudi arhivsko gradivo. Pred letom 2012 je tudi Zgodovinski arhiv na Ptuju imel svoje prostore v dominikanskem samostanu (naslednja stran zgoraj).

Listina iz leta 1567 (SI_ZAP/0051, Zbirka listin).

Originalni pečatnik mesta Ptuj iz 13. stoletja, bron, pečatna ploskev je pozlačena, premer 55 mm (hrani Štajerski deželni arhiv v Gradcu, Zbirka pečatov, št. 178).

12 49. člen statuta iz leta 1376: »Tudi naj ima sodnik pri sebi v ograji vedno svojega pisarja, ki naj je navzoč pri vseh tožbah ter naj zapisuje dokazilna pisma, ki se dajo pred sodiščem« (SI_ZAP/0386, Fototeka, šk. 27, Statut 1376).

Narodopisni oddelek in arhiv vodi in ureja dr. France Kotnik (1882 Dobrije, †1955 Ljubljana), etnolog, literarni zgodovinar, publicist, ki je kot profesor na ptujski gimnaziji od 1920 do 1927 (1923 podpredsednik Muzejskega društva Ptuj) aktivno deloval v Muzejskem društvu Ptuj. Njegova zgodnja dela so se nanašala na raziskave s področja Ptuja: Slovenska legenda o sv. Ožbaltu (1924); Narodne noše ptujske okolice (1927); O narodni noši v ptujski okolici (1927); Božični običaji v ptujski okolici (1928); Slov. prisega iz Hrastovca (1928); Ptuj v srednjem veku, Ptuj v novem veku (1926) (SI_ZAP/0006/001 ZMD, šk. 8, Zapisnik, 2. maj 1923, s. 09252).

Zapisnik seje delegatov muzejskih društev Maribora, Celja, Ptuja in Zgodovinskega društva Maribor, dne 19. julija 1923 v Varaždinu, kjer so razpravljali o »repatriaciji inozemskih arhivov, ki se nanašajo na ozemlje bivše Štajerske«. Poročevalec je bil dr. Josip Žontar, ki je opozoril na zapleteno situacijo (SI_ZAP/0006, Zbirka muzejskega društva Ptuj, šk. 2, spis 001475 -77). 13

Leta 1935 je Mestna občina Ptuj prepustila za knjižnico in arhiv nekdanji zimski refektorij v dominikanskem samostanu. V četrtem prostoru je bil arhiv, v katerem je bila omara s ptujskim županskim mečem, žezlom in cehovskimi listinami. Društvo je dalo za arhiv napraviti nove police in električno napeljavo. Arhivski oddelek se je počasi večal, med drugim je leta 1937 od Mestne občine postopoma pridobil del starega arhiva, shranjenega na podstrešju. Tik pred začetkom druge svetovne vojne so se za primer agresije določile lokacije za umik kulturnih dragocenosti, vendar arhiva niso nikoli selili. Ostal je v dominikanskem samostanu, dokler se ni leta 1951 preselil v prostore etnografskega depoja v drugem nadstropju samostana. Šele po drugi svetovni vojni je muzej postal poklicna ustanova, ki je počasi pridobivala kustose različnih strok. Arhivski oddelek je v sklopu muzeja ostal vse do osamosvojitve arhiva.

14 Muzejsko društvo Ptuj je na seji 4. 2. 1941 razpravljalo o varnosti arhivskega gradiva v primeru letalskih napadov. Določilo je lokacije za umik gradiva, vendar je gradivo ostalo ves čas vojne v dominikanskem samostanu in dokaj nepoškodovano preživelo vojni čas (SI_ZAP/0006, Zbirka muzejskega društva Ptuj, šk. 3, Vabilo na sejo Muzejskega društva Ptuj, leto 1941, spis 003363).

Mestni arhiv v Ptuju – Zgodovinski arhiv na Ptuju Arhivska stroka je kot znanost začela hitro napredovati in vedno bolj se je kazala potreba po samostojnosti in ločitvi arhivov od muzejev. Leta 1945 se je iz Narodnega muzeja v Ljubljani ločil in postal samostojna institucija Osrednji državni arhiv Slovenije, ki se je 1953 preimenoval v Državni arhiv Ljudske republike Slovenije. V okviru evidentiranja gradiva na terenu Slovenije so arhivisti Majda Smole, ga. Verbič in Peter Ribnikar za Osrednji državni arhiv Slovenije v Ljubljani leta 1952 prvič popisali arhivsko gradivo pri arhivskem oddelku ptujskega muzeja na Ptuju.

Za Osrednji državni arhiv Slovenije v Ljubljani (ustanovi ga NVS z odlokom 31. 10. 1945, leta 1953 je preimenovan v Državni arhiv Slovenije) so na terenu Slovenije evidentirali arhivsko gradivo (SI_ZAP/0140, Pokrajinski muzej Ptuj, šk. 3, ovoj 17, leto 1952).

Leta 1954 je na Ptuju prišlo do večje reorganizacije kulturnih zavodov. Svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Ptuj je pripravil predlog, po katerem so ugotovili, da bo »arhiv kmalu postal samostojna ustanova«. Imenovana je bila komisija v sestavi Franjo Gumilar, Anton Klasinc ter Jože Maučec, ki je pregledala arhiv gospoščine Hrastovec, za katerega se je potegoval mariborski arhiv. Okrajni ljudski odbor je 1. julija 1954 na ločenih sejah obeh zborov sprejel sklep, da se ustanovi proračunska ustanova Okrajni arhiv. Predmet poslovanja arhiva je zbiranje in urejanje ter vodenje in čuvanje državnega arhiva. Na isti seji je bil sprejet tudi sklep, da se ukine Študijska knjižnica Ptuj. Bibliotekarji, muzealci in celotna kulturna sfera so ostro nasprotovali ukinitvi knjižnice. Svet za prosveto in kulturo LRS v Ljubljani je oba sklepa z odločbo z dne 26. 7. 1954 zadržal z obrazložitvijo, da si okrajni ljudski odbor ni pridobil privolitve Sveta za prosveto in kulturo LRS o ukinitvi Študijske knjižnice, ustanovitev okrajnega arhiva pa ni v pristojnosti okrajnega ljudskega odbora. Arhiv je sicer deloval, saj je bil s 1. januarjem 1954 kot arhivar že zaposlen prof. Anton Klasinc.

Arhiv naj postane samostojna enota (SI_ZAP/0078/018, Okrajni ljudski odbor Ptuj, tajništvo za prosveto in kulturo, šk. 1, ovoj 2/5, Zapisnik).

Sklep o ustanovitvi Okrajnega arhiva (1. 7. 1954).

Anton Klasinc in Mirko Majcen, prva ptujska arhivarja (SI_ZAP/0386, Fototeka).

Zatem je okrajni ljudski odbor Ptuj na seji dne 19. 3. 1955 sklep o ustanovitvi arhiva in ukinitvi knjižnice moral preklicati. Po takrat veljavnem zakonu o arhivih so smeli ljudski odbori v velikih in zgodovinsko pomembnih mestih ustanavljati z dovoljenjem republiške vlade mestne arhive. Po posvetovanju z Državnim arhivom Slovenije je bila taka rešitev predlagana tudi za Ptuj. Arhivski oddelek pri Mestnem muzeju Ptuj je 18. 3. 1955 predlagal Ljudskemu odboru mestne občine Ptuj, da ustanovi Mestni arhiv v Ptuju kot samostojno upravno proračunsko ustanovo v Ptuju. Izvršni svet LR Slovenije je ta predlog odobril in Ljudski odbor mestne občine Ptuj je na svoji seji dne 24. 3. 1955 ustanovil Mestni arhiv v Ptuju.

17 Odločba o ustanovitvi Mestnega arhiva v Ptuju. Ptujski arhiv je sicer samostojno deloval že leta 1954, vendar ni bil pravno ustanovljen. Po posvetu z Državnim arhivom Slovenije so našli najprimernejšo rešitev iz zagate okrog ustanovitve arhiva. Mestni ljudski odbor Ptuj je s privolitvijo Sveta za prosveto in kulturo LRS in Državnega arhiva Slovenije ustanovil proračunsko ustanovo Mestni arhiv v Ptuju (SI_ZAP/0080, Zgodovinski arhiv Ptuj, šk. 118).

Državni arhiv LRS v Ljubljani je 7. 7. 1955 na ptujski arhiv prenesel pooblastila za izvrševanje nadzora nad arhivskim gradivom na vsem ozemlju takratnega okrajnega ljudskega odbora Ptuj, s čimer je ptujski Mestni arhiv dobil vsa pooblastila za opravljanje varstva in zbiranja in urejanja arhivskega gradiva na območju ptujskega okraja. Taki odločitvi o ozemeljski kompetenci ptujskega arhiva je sicer ugovarjal mariborski arhiv, vendar je odločitev ostala. Pred mlado kulturno ustanovo so bile štiri pomembne naloge: pridobitev lastnih, dovolj velikih arhivskih prostorov, zagotovitev strokovnih delavcev, arhivsko organizacijski razvoj ter začetek strokovno urejevalnega dela na fondih in zbirkah. V letu 1955 je imel Mestni arhiv prostore v treh sobah srednjega južnega trakta nekdanjega dominikanskega samostana, ki so bili za arhiv neprimerni in premajhni. Herbersteinov arhiv s sekretariatom z gospoščinami Ptujski grad, Ristovec, Vurberk, Hrastovec in Gornja Lendava se je nahajal v dveh sobah na ptujskem gradu. Mestni arhiv je pričel s prevzemanjem arhivskega gradiva, ki je bilo na terenu, vendar so njegova prizadevanja za nove skladiščne prostore ostala neuspešna. Vse bolj pereče je postajalo vprašanje prevzemanja arhivskih fondov okrajnega sodišča, šolskih ustanov ter raznih gospodarskih in družbenih organizacij. Leta 1956 je bil imenovan prvi upravni odbor arhiva kot organ družbenega upravljanja zavoda.

Anton Klasinc je 16. 8. 1955 pripravil poročilo o stanju Mestnega arhiva Ptuj, v katerem kritično ocenjuje stanje in nakazuje možnosti rešitev z novimi zaposlitvami in širitvijo prostorov (SI_ZAP/0080, Zgodovinski arhiv Ptuj, šk. 118). 18

Občinski ljudski odbor Ptuj je odbor imenoval na temelju uredbe o vodstvu kulturno prosvetnih, znanstvenih in umetniških ustanov. Zaradi upravnopolitičnih sprememb je leta 1962 občina Ormož prevzela soustanoviteljske pravice do zavoda. Ptujski arhiv je spremenil svoj uradni naziv in se preimenoval v Zgodovinski arhiv v Ptuju ter postal regionalni samostojni zavod z družbenim organom upravljanja. Občinska odbora Ormoža in Ptuja sta imenovala nov upravni odbor zavoda, ki je pripravil nove samoupravne akte, statut in pravilnik o analitični oceni delovnih mest.

Individualni organi upravljanja – direktorji od leta 1955

ANTON KLASINC – upravnik, ravnatelj 24. 3. 1955 – 4. 12. 1972

PETER PAVEL KLASINC – v. d. direktorja 1. 1. 1973 – 31. 7. 1976

ANDREJ FEKONJA – ravnatelj 1. 8. 1976 – 31. 7. 1984

KRISTINA ŠAMPERL PURG – v. d. ravnateljice 1. 8. 1984 – 20. 1. 1985

IVAN LOVRENČIČ – ravnatelj, direktor 21. 1. 1985 – 28. 2. 2006 IVAN FRAS – direktor 1. 3. 2006 – 30. 4. 2011 KATJA ZUPANIČ – direktorica 1. 5. 2011 –

Prvi ravnatelj – direktor arhiva Anton Klasinc v svoji skladiščno-delovni sobi arhiva leta 1969. 19

Seznam zaposlenih v Zgodovinskem arhivu na Ptuju 1955–2015 Št.

Ime in priimek

Zaposlen od

Zaposlen do

Anton Klasinc

24. 3. 1955

4. 12. 1972

ravnatelj, arhivist

Mirko Majcen

24. 3. 1955

31. 12. 1960

pomožni arhivar

Jakob Lah

1. 7. 1958

1. 12. 1962

Marija Kramberger

Franc Zelenik

1. 1. 1963

9. 6. 1986

Genovefa Hrga

1. 9. 1963

15. 10. 1968

Peter Pavel Klasinc

Marija Hernja Masten

15. 11. 1968 1. 8. 1971

29. 2. 1976 računovodkinja, tajnica 30. 6. 1979 arhivski pomočnik – manipulant arhivska pomočnica

1. 9. 1970 v. d. ravnatelja, arhivski sodelavec 30. 9. 1976

1. 11. 1971

1. 3. 2011

višja arhivska sodelavka

Alojz Lesničar

1. 1. 1973

3. 2. 1973

arhivist

10.

Franc Šulek

1. 9. 1973

20. 1. 1974

arhivist

11.

Marija Meznarič

12. 2. 1975

31. 1. 1976

čistilka

12.

Kristina Šamperl Purg

13.

Ema Turšek

14.

1. 2. 1975 1. 5. 1997

21. 6. 1990 arhivska svetovalka 5. 7. 2002

16. 3. 1976

15. 11. 1978

čistilka

Andrej Fekonja

1. 8. 1976

31. 7. 1984

ravnatelj

Mihael Koltak

1. 9. 1976

31. 8. 1977

arhivski sodelavec

Helena Pižmoht

1. 11. 1976

31. 3. 1979

arhivska sodelavka

17.

Ivan Lovrenčič

15. 8. 1978 1. 12. 1980 21. 1. 1985 1. 3. 2006

30. 11. 1979 31. 8. 1982 28. 2. 2006 31. 12. 2012

ravnatelj – direktor, arhivski svetovalec

18.

Milan Pirš

1. 9. 1977

30. 4. 1979

računovodja, tajnik

19.

Helena Trop

14. 12. 1978

28. 2. 1986

čistilka

20.

Nada Jurkovič

26. 3. 1979

1. 9. 2005

21.

Vera Trafela

16. 4. 1979

30. 11. 1981

22.

Branko Oblak

4. 7. 1979

višji arhivski sodelavec

23.

Neža Rašl

3. 9. 1979

samostojna arhivska tehnica

24.

Danica Lukman

21. 2. 1980

31. 7. 1980

arhivska referentka – pripravnica

25.

Otilija Jelen

19. 8. 1980

21. 1. 1981

arhivska referentka – pripravnica

26.

Angela Mohorko

22. 8. 1980 1. 3. 1986

15. 16.

1. 6. 1961 18. 3. 1976

Delovno mesto – naziv

arhivska svetovalka računovodkinja, tajnica

17. 4. 1981 čistilka, kurirka 30. 11. 2011

27.

Brigita Klajnšek

1. 9. 1980

30. 11. 1980

arhivska referentka – pripravnica

28.

Valerija Ivanuša

11. 9. 1980

30. 4. 1981

arhivska referentka – pripravnica

29.

Zvonka Janžekovič

1. 2. 1982

31. 5. 1988

računovodkinja, tajnica

30.

Aleksandra Čater

1. 2. 1982 22. 11. 1982

15. 11. 1982

31.

Tjaša Mrgole Jukič

2. 12. 1982

3. 1. 2001

arhivska svetovalka

32.

Lidija Horvat

1. 3. 1984

14. 10. 1984

arhivska referentka

33.

Majda Irgl

24. 10. 1984

31. 1. 1985

34.

Feliks Pišek

1. 8. 1986

35.

Olga Horvat

1. 12. 1986

36.

Alenka Kramberger

1. 4. 1988

31. 8. 1988

arhivistka

37.

Marjan Čeh

2. 7. 1988

30. 7. 2004

računovodja, tajnik

38.

Irena Lačen

15. 8. 1990

29. 2. 1992

arhivistka

39.

Jožica Zelenko Flajšman

15. 1. 1992

31. 12. 1996

40.

Zdenka Ristič

16. 3. 1992

9. 8. 1995

41.

Renato Kodrič

1. 8. 1994

17. 3. 1995

42.

Damjan Lindental

43.

Anita Merc

44.

samostojna arhivska tehnica

arhivska referentka – daktilografka manipulant, hišnik, kurir samostojna arhivska tehnica

15. 12. 1995

arhivska tehnica arhivistka arhivski tehnik računalniški tehnik

15. 1. 1996

31. 7. 1996

Lidija Rudolf

1. 1. 1999

30. 11. 1999

45.

Katja Zupanič

19. 2. 2001

direktorica, arhivska svetovalka

46.

Nataša Majerič Kekec

10. 9. 2002

višja arhivistka

47.

Ivan Fras

48.

Maja Prevolšek

24. 3. 2008

knjižničarka, tajnica

49.

Nina Goznik

15. 10. 2010

arhivistka

50.

Dejan Zadravec

1. 4. 2011

51.

Suzana Krčmar

14. 11. 2011

52.

Dragica Sarka

16. 5. 2012

53.

Aleš Jambrek

1. 1. 2014

1. 3. 2006

30. 4. 2011

arhivska tehnica javna delavka

direktor, višji arhivist

arhivist 14. 5. 2012

čistilka, kurirka čistilka, kurirka

16. 3. 2015

arhivist 21

Sklep občine Ormož iz leta 1962 o prevzemu dela ustanoviteljskih pravic (SI_ZAP/0080, Zgodovinski arhiv Ptuj, šk. 118).

Arhiv je imel velike prostorske težave, količina arhivskega gradiva je v letu 1960 obsegala 2.650 uradnih knjig in 2.000 fasciklov s 600.000 dokumenti. Celotna površina arhivskih skladišč je znašala le 100 m2, na katerih je bilo 248 metrov arhivskih lesenih polic ter 140 metrov polic v starih omarah, tako da je bilo na arhivske police možno namestiti skupno 288 metrov gradiva. V letu 1964 je Zgodovinski arhiv dobil nov statut, kar je pomenilo prehod zavoda od samostojnega zavoda z družbenim organom upravljanja v samostojno delovno organizacijo na področju kulture. Arhiv se je s svojimi delom, razstavami, popularizacijo vključeval v svoje okolje, spremljanje strokovnega razvoja na področju arhivistike pa je dopolnil leta 1966 in postal član novoustanovljene strokovne organizacije Skupnost arhivov Slovenije. Prvega avgusta 1969 je Zgodovinski arhiv pridobil prostore Študijske knjižnice Ptuj, ki se je preselila v minoritski samostan. Nove prostore je bilo potrebno adaptirati za potrebe arhiva. Do leta 1972 so bili pripravljeni načrti in zastavljena finančna konstrukcija.

Adaptacija prostorov.

Arhiv se je konec šestdesetih let povečal za dve delavki: Geno Hrga in Marijo Letonja Kramberger.

Zaposleni v prostorih arhiva leta 1973. Sedita z leve proti desni: Mirko Majcen, Alojz Lesničar. Stojijo: Anton Klasinc – ravnatelj, Franc Zelenik, Marija Hernja Masten in Peter Pavel Klasinc.

Po obnovi v letih 1973–1974 je arhiv pridobil 168 m2 sodobnih arhivskih skladišč z 2.054 tekočimi metri kovinskih arhivskih polic, kar bi naj glede na rast arhivskega gradiva pri ustvarjalcih zadostovalo za dvajset let.

Poročilo iz leta 1972 o izvedeni adaptaciji Zgodovinskega arhiva Ptuj v prostorih dominikanskega samostana (SI_ZAP/0080, Zgodovinski arhiv Ptuj, šk. 118).

Do leta 1979 se je arhiv kadrovsko okrepil, saj je imel 10 delavcev (ravnatelj, trije arhivisti, arhivski sodelavec, dva referenta, manipulant in čistilka ter tajnik-računovodja). Tega leta je bila v zavodu izvedena reorganizacija strokovnih služb, ki so se razdelile poleg uprave na referate za starejše arhivsko gradivo, družbene službe, pravosodne in gospodarske arhive, upravne arhive in zunanjo službo. S prevzemanjem arhivskega gradiva v nove prostore je tega leta imel arhiv 2.000 tekočih metrov. Konstantno izobraževanje delavcev, sodelovanje z drugimi arhivi in delo v Arhivskem društvu Slovenije so ptujski arhiv dvignili na zavidljiv strokovni nivo. Njegova nova ureditev pa mu je omogočala bolj specializiran in poglobljen pristop k problematiki arhivskega urejevalnega dela, kakor tudi pospešeno urejanje arhivskih fondov in zbirk ter vodenje evidenc o gradivu.

Zaposleni na dvorišču pred arhivom poleti 1975. Sedijo z leve proti desni: Marija Hernja Masten, Kristina Šamperl, Marija Kramberger in Anton Klasinc. Stojita z leve proti desni: Franc Zelenik in Peter Pavel Klasinc, v. d. ravnatelja.

Zaposleni v letu 1976 ob upokojitvi ravnatelja Antona Klasinca. Sedita z leve proti desni: Anton Klasinc in Marija Kramberger. Stojijo z leve proti desni: Marija Hernja Masten, Franc Zelenik, Peter Pavel Klasinc in Kristina Ĺ amperl Purg.

Zaposleni ob 30. obletnici arhiva, leta 1985. Z leve proti desni sedijo: Marija Hernja Masten, Nada Jurkovič, Ivan Lovrenčič – ravnatelj, Kristina Šamperl Purg, Helena Trop. Stojijo z leve proti desni: Zvonka Janžekovič, Franc Zelenik, Neža Rašl, Branko Oblak, Aleksandra Čater in Tjaša Mrgole Jukič.

Zgodovinski arhiv Ptuj je leta 1985 prejel najvišje občinsko priznanje s področja kulture (SI_ZAP/0080, Zgodovinski arhiv Ptuj, šk. 118).

Statusno je arhiv doživel spremembo po osamosvojitvi Slovenije, leta 1998 je s sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv v Ptuju (Uradni list RS, št. 17/98) njegova ustanoviteljica postala Republika Slovenija. V letu 2003 je s sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv na Ptuju (Uradni list RS, št. 67/03 z dne 11. 7. 2003) Republika Slovenija uskladila delovanje javnega zavoda Zgodovinski arhiv na Ptuju z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 – ZUJIK) in uredila njegov status ter razmerja med ustanoviteljem in arhivom. S tem sklepom so bila urejena temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja arhiva.

Sklep Republike Slovenije iz leta 2003 o ustanovitvi Zgodovinskega arhiva na Ptuju.

Zaposleni ob 45. obletnici arhiva na dvorišču pred arhivom leta 2000. Z leve proti desni, prva vrsta: Nada Jurkovič, Olga Horvat, Kristina Šamperl Purg, Marija Hernja Masten. Druga vrsta: Tjaša Mrgole Jukič, Neža Rašl in Angela Mohorko. Tretja vrsta: Damjan Lindental, Ivan Lovrenčič – ravnatelj, Branko Oblak, Aleksandra Čater in Feliks Pišek.

Zaposleni pred vhodom v arhiv leta 2009. Prva vrsta z leve proti desni: Branko Oblak, Nataša Majerič Kekec, Aleksandra Čater, Angela Mohorko, Olga Horvat, Ivan Lovrenčič, Marija Hernja Masten. Druga vrsta z leve proti desni: Maja Prevolšek, Neža Rašl, Katja Zupanič, Peter Šemnički, Ivan Fras – direktor in Damjan Lindental.

Preselitev Zgodovinskega arhiva na Ptuju v nove prostore na Vičavi 5 Več kot dvajsetletna prostorska stiska, neustreznost arhivskih skladišč, hramba gradiva v več dislociranih začasnih skladiščih, le najnujnejši prevzemi arhivskega gradiva ter posedanje stavbe dominikanskega samostana so ob večletnih opozarjanjih zaposlenih končno spodbudili tudi Ministrstvo za kulturo, da se k reševanju problemov pristopi čim prej. Možnost za nove prostore se je pokazala leta 2004, ko je Ministrstvo za kulturo postalo lastnik dela stavb v kompleksu nekdanje vojašnice. Tedanje vodstvo arhiva je avgusta 2005 izdelalo projektno nalogo o možnostih za preselitev v stavbo št. 2 bivše vojašnice v obstoječem stanju, le z nujnimi gradbenimi posegi, specifičnimi za arhive. Kasneje se je izkazalo, da preselitev v stavbo v obstoječem stanju ne bo možna, saj so se v roku enega leta zadeve v stavbi zaradi slabega vzdrževanja tako poslabšale, da je bilo potrebno sprejeti nova razmišljanja v smeri popolne rekonstrukcije zgradbe. Stavba je bila navlažena, ni imela ustrezne nosilnosti, ni bila požarno varna. To bi lahko bili takrat tudi argumenti v prid pomislekom, da se projekt opusti in pričnejo razmišljanja v smeri novogradnje. Ko je leta 2006 del gradiva, hranjenega v skladiščih dominikanskega samostana, zaradi neustreznih klimatskih pogojev pričela ogrožati plesen, je bil to glasen alarm, da odgovorni z vso resnostjo pristopijo k reševanju prostorske problematike ptujskega arhiva.

Pionirska vojašnica na Vičavi, zgrajena med letoma 1903 in 1905 (SI_ZAP/0219, Zbirka razglednic).

Zaposleni pri selitvi s plesnijo okuženega gradiva leta 2006.

Ob dobrem sodelovanju med arhitektom, upravljavcem stavbe in izvajalcem del, praktičnih izkušnjah kolegov iz sosednje Avstrije ter našem strokovnem znanju se je kljub prilagoditvi obstoječi arhitekturi preureditev notranjosti podredila zahtevam dejavnosti, ki jo arhiv izvaja. Zgodovinski arhiv na Ptuju tako upravlja skupno s 1.908,40 m². Ustreznost arhivskih depojev, ki zavzemajo kar 1.029,17 m² površine, je na visoki kakovostni ravni. Opremljeni so z najnovejšimi premičnimi regali, ki omogočajo maksimalen izkoristek prostora, skozi depoje ni speljana nobena instalacija, opremljeni so z javljalniki požara, senzorji za izlitje vode, svetloba je primerna. Ker je z zazidavo oken onemogočeno naravno prezračevanje depojev, je uravnavanje in vzdrževanje optimalnih klimatskih pogojev popolnoma odvisno od energijsko odvisne klimatske naprave. Ob selitvi smo posebno pozornost namenili tudi vzpostavitvi računalniške mreže in pripravi varnostne politike v arhivu, saj je izgradnja varnega omrežja za arhiv ključnega pomena. S selitvijo smo uradno pričeli 12. marca 2012.

Selitev gradiva na novo lokacijo.

Gradbena dela na objektu.

Strokovno in premišljeno načrtovanje faz selitve, odlična delovna klima, pridne roke zaposlenih, medsebojna usklajenost, ugodne vremenske razmere in tehnična opremljenost so nam omogočili, da smo selitev izpeljali nadvse uspešno.

Selitev gradiva v nova arhivska skladišča.

Za uporabnike smo vrata ponovno odprli 16. aprila 2012. Slavnostna otvoritev arhiva je bila ob prisotnosti kulturnega ministra in ostalih visokih gostov septembra 2013. Ob tej priložnosti je prišlo tudi do predaje izpraznjenih prostorov v dominikanskem samostanu v last Mestne občine Ptuj.

Minister za kulturo dr. Uroš Grilc in direktorica Zgodovinskega arhiva na Ptuju Katja Zupanič ob slovesni otvoritvi arhiva na Ptuju, september 2013.

S preselitvijo v adaptirane prostore bivše vojašnice na Vičavi 5 je Zgodovinski arhiv na Ptuju postal v smislu zagotavljanja materialnega varstva arhivskega gradiva in njegovega varovanja vzorčni primer v slovenskem prostoru. S tem smo rešili dolgoletno prostorsko problematiko, dosegli, da prostorske kapacitete zadostujejo za najmanj 70 let prevzemanja novega arhivskega gradiva, izpolnili mednarodno priznane materialno-tehnične standarde za varovanje arhivskega gradiva in celotno gradivo koncentrirali na eni lokaciji.

Nova, moderna arhivska skladiĹĄÄ?a v Zgodovinskem arhivu na Ptuju.

Delavci Zgodovinskega arhiva na Ptuju v letu 2015 ALEKSANDRA ČATER, samostojna arhivska tehnica NINA GOZNIK, arhivistka OLGA HORVAT, samostojna arhivska tehnica DAMJAN LINDENTAL, računalniški tehnik NATAŠA MAJERIČ KEKEC, višja arhivistka BRANKO OBLAK, višji arhivski sodelavec FELIKS PIŠEK, manipulant, hišnik 40

MAJA PREVOLŠEK, tajnica NEŽA RAŠL, samostojna arhivska tehnica DRAGICA SARKA, čistilka, kurirka DEJAN ZADRAVEC, arhivist KATJA ZUPANIČ, arhivska svetovalka, direktorica

Branko Oblak

PRIDOBIVANJE ARHIVSKEGA GRADIVA V ZGODOVINSKEM ARHIVU NA PTUJU Ena izmed osnovnih dejavnosti arhiva je pridobivanje arhivskega gradiva. Arhiv pridobiva gradivo s prevzemi arhivskega gradiva, ki so zakonsko regulirani, z donacijami, odkupi in z evidentiranjem arhivskega gradiva v drugih arhivih. Pridobivanje arhivskega gradiva je tesno povezano s prostorskimi kapacitetami arhiva, kar se je vedno odražalo v količini arhivskega gradiva, ki ga je bil arhiv zmožen prevzeti. Novi arhivski prostori, v katere smo se preselili leta 2012, so ta problem za dalj časa rešili.

Pridobivanje arhivskega gradiva do leta 1963 Predhodnik Mestnega arhiva je bil arhivski oddelek takratnega Mestnega muzeja v Ptuju, hranil je arhivsko gradivo, ki ga je zbralo Muzejsko društvo v Ptuju in kasneje Mestni Ferkov muzej. Temu gradivu so se po vojni priključili še arhivski fondi, ki so preživeli vojno vihro. Že leta 1954 je začasno deloval Okrajni arhiv v Ptuju, ki je prevzel v upravljanje in čuvanje vse muzejsko arhivsko gradivo. Po posvetovanju z Državnim arhivom Slovenije je okrajni ljudski odbor leta 1955 sklenil ustanoviti Mestni arhiv, ki bo prevzemal gradivo od tistih ustvarjalcev, ki imajo sedež v občinah Ptuj in Ormož. Temeljni arhivski fondi, ki jih je arhiv prevzel od muzeja in zaradi katerih je bil arhiv pravzaprav ustanovljen, so bili: Listine in rokopisi od druge polovice 16. stoletja dalje, Cehovske zadeve od druge polovice 17. stoletja, Arhiv minoritskega samostana v Ptuju od leta 1368 dalje, Župnijski arhivi za obdobje od 17. do 19. stoletja, Zbirke Muzejskega društva (slovenska društva, nemška društva, varia, Kulturbund v Ptuju) za obdobje 1605–1961, Mestna občina Ptuj za obdobje 1880–1940, Graščinski arhiv Herbersteinov (Gospoščina Hrastovec, Gospoščine Ptujski grad, Gornja Lendava, Vurberg) za čas od 1431 do 1780, Okrajno sodišče v Ptuju (stara zemljiška knjiga, listine) za obdobje od leta 1850 naprej, Okrajno sodišče v Ormožu (stara zemljiška knjiga, listine) od leta 1850 naprej. V prvih letih delovanja je arhiv prevzel gradivo krajevnih ljudskih odborov Ptuj in Ormož in še nekaterih upravnih fondov. Zunanje delo je bilo v začetku šestdesetih let usmerjeno na evidence nad registraturami organov, zavodov, zlasti v primerih, kjer je bilo potrebno pripraviti ali prevzeti arhivsko gradivo, ki je bilo materialno ogroženo.

Zunanja služba se je na terenu srečevala tudi s takim gradivom.

Varstvo in prevzem arhivskega gradiva po letu 1963 Leta 1963 je arhiv uvedel med stalna dela in naloge tudi zunanjo službo. Služba, ki so jo opravljali vsi strokovni delavci, je nastavila evidence nad arhivskim gradivom vseh ustvarjalcev arhivskega gradiva za področje občin Ormož in Ptuj. Zunanja služba je opravljala naloge evidentiranja, varovanja in pridobivanja arhivskega gradiva. Arhiv je v tem letu opravil tudi nujni prevzem gradiva iz kleti ptujskega magistrata. Prevzeli so fonde Uprava za dohodke, Mestna podjetja, Občinski sindikalni svet, Komite Ljudske mladine Slovenije, Mestni odbor Osvobodilne fronte, arhive nekaterih krajevnih ljudskih odborov, občinskih ljudskih odborov, arhive ukinjenih denarnih zavodov. V letu 1966 je arhiv sodeloval pri izločanju gradiva v podjetju Delta Ptuj. Kljub pomanjkanju arhivskih skladišč je arhiv prevzel gradivo katastrskega operata katastrske uprave v Ptuju v skupni količini 18 tekočih metrov. Na podlagi okrožnic in obrazcev, ki jih je za zunanjo službo pripravila Skupnost arhivov Slovenije, je zunanja služba ptujskega arhiva leta 1967 obiskala 116 ustvarjalcev arhivskega gradiva. Služba je leta 1970 izpeljala akcijo evidentiranja matičnih knjig, ki jo je pripravila in financirala Skupnost arhivov Slovenije. Zaradi kronične prostorske stiske arhiv vse do leta 1972 ni mogel prevzemati nobenega arhivskega gradiva, zato se je arhivska zunanja služba omejila le na nadzor nad ustvarjalci in gradivom na terenu. Nove prostorske pridobitve arhiva v letu 1974 so se takoj odrazile pri prevzemanju arhivskega gradiva. Arhiv je prevzel največ arhivskega gradiva odkar je obstajal. Nova arhivska skladišča so zapolnili naslednji večji fondi: Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, Sodišče Ormož 1889–1945, Skupščina občine Ormož 1960–1965, Arhiv bolnišnic v Ptuju in Ormožu, Občinski sodnik za prekrške Ptuj 1961–1970, Javno tožilstvo Ptuj 1946–1967, Javno pravobranilstvo Ptuj 1963–1972 in še cela vrsta po obsegu manjših fondov v skupni količini 250 tekočih metrov. Leta 1977 je arhiv organiziral veliko akcijo za prevzem arhivskega gradiva vseh osnovnih šol na področju občin Ormož in Ptuj ter prevzel gradivo 30 šol od leta 1847 do 1963. Pomembnejši fondi, ki smo jih prevzeli še do leta 1981, so Gimnazija Ptuj, ostale srednje in poklicne ptujske šole ter Glasbena šola Ptuj.

Količina (v tekočih metrih) prevzetega gradiva v letih 1954–1980

Pridobivanje arhivskega gradiva po letu 1981 Leta 1981 je bila sprejeta nova zakonodaja za varovanje celotne naravne in kulturne dediščine. Arhivsko gradivo kot kulturna dediščina je nastalo tako, da ga je imetnik odbral in ga pripravil za prevzem v Zgodovinski arhiv na Ptuju. Zgodovinski arhiv na Ptuju je izdal odločbo o določitvi družbenih pravnih oseb in društev, od katerih bo prevzemal arhivsko gradivo. Za občino Ormož je bilo določenih 55 družbenopravnih oseb in društev in za občino Ptuj 124. V drugi polovici leta 1983 je imela zunanja služba sedež v referatu za gospodarstvo. Nastavljene so bile nove evidence o ustvarjalcih in imetnikih arhivskega gradiva, sistematično se je začelo spremljanje in nadziranje gradiva na terenu. Zunanja služba je dajala pojasnila glede navodil za odbiranje in glede samega odbiranja, ugotavljala je količino in prirast dokumentarnega in arhivskega gradiva, urejenost gradiva in materialno varstvo. Za izpolnjevanje svojih nalog so morali ustvarjalci gradiva zagotoviti strokovno usposobljene delavce in primerna sredstva. Arhiv je v ta namen že leta 1984 pričel organizirati izobraževalne seminarje za arhivarje, ki so kasneje morali opraviti tudi preizkus strokovne usposobljenosti. Že leta 1984 je opravilo preizkus znanja 105 arhivarjev, do konca leta 2014 pa 334 arhivarjev.

Ko je šlo podjetje Agrotransport Ptuj v stečaj, je bilo potrebno arhivsko gradivo odbrati in urediti na terenu (Brane Oblak in Renato Kodrič).

Večji fondi, ki jih je zunanja služba prevzela v osemdesetih letih, so bili Okrajno sodišče Ptuj, Skupščina občine Ormož, Medobčinski sindikalni odbori bratstva in prijateljstva, Občinski sindikalni svet Ormož, Občinska konferenca SZDL Ormož, statut mesta Ptuja iz leta 1513, ki smo ga dobili na podlagi jugoslovansko-avstrijskega sporazuma iz leta 1923, Delavsko prosvetno društvo Svoboda Ptuj, Skupščina občine Ptuj, zbirke razglednic in Radio Tednik.

Po letu 1991, v obdobju tranzicije in razpada starega političnega sistema, je zunanja služba poskrbela, da se arhivsko gradivo ohrani, čim hitreje na terenu vsaj delno uredi, popiše in tehnično opremi ter hitro prevzame v naš arhiv. V tem obdobju je zunanji službi uspelo prevzeti vse pomembnejše fonde družbenopolitičnih organizacij (sindikat, Socialistična zveza delovnega ljudstva, občinski komite Zveze komunistov Slovenije in Zveza socialistične mladine Slovenije za občini Ptuj in Ormož). Temeljno sodišče Maribor, enota v Ptuju, nam je predalo gradivo povojnih zaplemb, Služba družbenega knjigovodstva Ptuj nam je predala zaključne račune gospodarskih subjektov.

Pridobivanje arhivskega gradiva po letu 1997 Leta 1997 smo dobili novo arhivsko zakonodajo. Največja novost je bila ločitev javnega arhivskega gradiva od zasebnega arhivskega gradiva. V začetku leta 2005 so arhivi za celotno državo pripravili seznam javnopravnih oseb, od katerih bodo arhivi prevzemali arhivsko gradivo. To je predvsem gradivo državnih organov, izvajalcev javnih pooblastil in javnih služb. Poleg tega je arhiv pridobival tudi zasebno arhivsko gradivo, na podlagi evidentiranja pri zasebnih imetnikih gradiva. Zasebno arhivsko gradivo, ki ga sprejme arhiv v hrambo, ostane v zasebni lasti. V tem obdobju smo prevzeli le nekaj fondov javnega arhivskega gradiva, kajti skladiščne kapacitete našega arhiva so bile zapolnjene.

Vse od leta 1983 pa do leta 2006 sta skrbela za prevzemanje arhivskega gradiva v naš arhiv Brane Oblak in Aleksandra Čater.

Količina (v tekočih metrih) prevzetega gradiva v letih 1981–2007

Zunanja služba je skrbela tudi za materialno varstvo gradiva na terenu. Pri opisu stanja so najbolj zgovorne fotografije arhivskih prostorov in gradiva.

Pridobivanje arhivskega gradiva po letu 2006 Arhivska služba za strokovni nadzor ustvarjalcev in imetnikov arhivskega gradiva, ki je bila do sedaj enotna, se je leta 2006 razdelila med posamezne referate. Vsak referat je pričel samostojno spremljati ustvarjalce in skrbeti za redni dotok arhivskih fondov v naš arhiv. Leta 2006 je bil sprejet tudi nov zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, leta 2014 pa še njegove spremembe. Nova zakonodaja nam je prinesla nove strokovne izzive na področju elektronskega arhiviranja arhivskega gradiva, saj se elektronsko poslovanje nezadržno širi na vsa področja delovanja naše družbe. V tem obdobju je arhiv prevzel ob upravnih spremembah države gradivo nekaj ukinjenih krajevnih skupnosti, gradivo nekaj osnovnih šol, gradivo aktivnih društev na ptujskem in ormoškem področju, gradivo likvidiranih industrijskih podjetij Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, Gradis Gradnje Ptuj, Tovarna sladkorja Ormož ter gradivo Javnega tožilstva Ptuj in gradivo Davčne uprave Ptuj. Arhiv je v času od leta 1954 do 2014 pridobil 550 fondov oziroma čez 3.700 tekočih metrov arhivskega gradiva. Celotno gradivo je dostopno uporabnikom in raziskovalcem. S pridobitvijo arhivskih prostorov v novem arhivu leta 2012 bo arhiv v bodoče lažje izvrševal svoje zakonske obveznosti glede prevzemanja in pridobivanja arhivskega gradiva. Nujno potrebno pa je tudi zavedanje ustvarjalcev arhivskega gradiva o njihovih dolžnostih in zakonsko določenem roku glede predaje arhivskega gradiva pristojnemu arhivu. Zaradi vse večje prepoznavnosti v domačem okolju in zaupanja v naše strokovno delo arhiv v zadnjem času prevzema tudi vse več zasebnega arhivskega gradiva, česar smo še posebej veseli.

Količina (v tekočih metrih) prevzetega gradiva v letih 2008–2014

Dejan Zadravec

ODDELEK ZA STAREJŠE GRADIVO Oddelek za starejše gradivo je eden izmed petih samostojnih strokovnih oddelkov Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Za razliko od preostalih štirih oddelkov, ki pridobivajo, hranijo in strokovno obdelujejo gradivo s področja uprave, pravosodja, gospodarstva in družbenih ter zasebnih dejavnosti, v ta oddelek ni uvrščeno gradivo enega samega, točno določenega področja, pač pa vseh naštetih. Kot že ime oddelka samo pove, predstavlja primarni kriterij za uvrstitev gradiva v ta oddelek njegova starost oziroma starost njegovega ustvarjalca. Praviloma je oddelek tako pristojen za gradivo ustvarjalcev, katerih ustanovitev sega v čas pred letom 1850. Razlogov za obstoj ali potrebo po tovrstnem oddelku, ki je sestavni del notranje organizacije vseh slovenskih javnih arhivov, je več. Poglavitni razlogi so vsekakor jezik, pisava in druge lastnosti pisnih dokumentov, ki zahtevajo od njihovega vsakokratnega skrbnika dodatna specifična znanja. Večina ohranjenih dokumentov je zapisana v jeziku zgodnje novoveške nemščine ali njene starejše različice in v pisavi kurendi, sicer bolj znani pod imenom gotica. Kvalitetno poznavanje paleografskih zakonitosti je conditio sine qua non, nič manj pa tudi poznavanje preostalih pomožnih zgodovinskih ved, kot so sfragistika, heraldika, epigrafika, diplomatika, filigranografija in druge, saj najstarejši kosi arhivskega gradiva pogosto vsebujejo tudi pečate, grbe, okrajšane napise, vodne znake in podobno.

Brez dobrega poznavanja zakonitosti paleografije, heraldike, sfragistike, filigranografije in drugih pomožnih zgodovinskih ved kvalitetna skrb za starejše gradivo ter raziskovanje tega gradiva nista mogoča.

Druga posebnost v zvezi z gradivom je ta, da njegovi ustvarjalci tako v pravni kot fizični obliki dandanes ne obstajajo več, zato prirasta večjih količin novega gradiva ni pričakovati. Ta oddelek je tako edini strokovni oddelek, ki v osnovi ne izvaja ene izmed dveh temeljnih arhivskih dejavnosti, in to je pridobivanje arhivskega gradiva. No ja, vsaj v obsežnejši meri ne. Posamezne kose starejšega arhivskega gradiva je namreč še vedno mogoče dobiti z odkupom ali v obliki darila. V prejšnjih desetletjih se je to samo nekajkrat zgodilo predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in težjega dostopa do ponudnikov in imetnikov gradiva, v prvi vrsti antikvariatov in zasebnih zbiralcev. Bliskovit razvoj medmrežja v zadnjih dveh desetletjih je ta logistični problem v večji meri odpravil, zato je v prihodnosti še mogoče pričakovati manjše pridobitve vsebinsko in vizualno pomembnih ter všečnih kosov starejšega arhivskega gradiva, ki zadevajo mesti Ptuj in Ormož ter njuno bližnjo in širšo okolico. Od kod in kdaj je potemtakem prišlo starejše arhivsko gradivo v Zgodovinski arhiv na Ptuju? Glavnino gradiva je od svoje ustanovitve leta 1893 dalje zbralo Muzejsko društvo v Ptuju in njegov naslednik Mestni muzej Ptuj ga je leta 1954 predal arhivu, ki je znotraj prvega začel delovati kot samostojna enota. Pet let pozneje je Oblastni ljudski odbor Ormož predal arhiv trga Središče ob Dravi. Po četrt stoletja zatišja oziroma neprevzemanja starejšega gradiva je leta 1983 in nato še leta 1985 prišlo do predaje dela tistega gradiva tukajšnje provenience, ki je bilo predmet sporazuma o restituciji arhivskega gradiva med Kraljevino SHS in Republiko Avstrijo z dne 26. junija 1923. V letih 2001, 2005 in 2008 je gradivo nekaterih krajevnih sodišč, gospostev in manjših imenj predal sosednji Pokrajinski arhiv v Mariboru. Zanimivejša načina pridobitve sta vsekakor najdba gradiva baronske družine Lepel na podstrešju

hiše v Cankarjevi ulici 8 na Ptuju leta 1990 in rešitev gradiva veleposestva Ravno polje iz ruševin istoimenskega dvorca s strani privatnih zbiralcev Danila Kerčka in Srečka Šnebergerja leta 2008. Od enkratnih večjih prevzemov gradiva je potrebno omeniti še tisto gospostva Ormož, ki ga je leta 1987 kot depozit predala potomka zadnjih privatnih lastnikov gradu Flory grofica Wurmbrand Stuppach. Posamezni kosi predvsem rokopisnega ali listinskega gradiva so bili v celotnem obdobju pridobljeni še z nakupom (graški antikvariat Mathäus Truppe, 1996) ali v obliki darila (zasebni zbiralci Franc Golob, Srečko Šneberger in drugi, skupščina občine Ormož, krajevna skupnost Središče ob Dravi).

Vpisi prevzetega starejšega gradiva, ki ga je samostojni arhivski oddelek leta 1954 prevzel od Mestnega muzeja v Ptuju, v akcesijski knjigi ZAP.

V letu 2015 ima oddelek za starejše gradivo v pristojnosti 62 fondov in 18 zbirk. Količina originalnega gradiva znaša okoli 200 tekočih metrov, časovno pa obsega obdobje od srede 14. stoletja pa do leta 1956. Oddelek tako skrbi za fonde vojaške invalidske uprave (1 fond), okrajnega glavarstva (1), mest in trgov (5), cehovskih združenj (12), dekanij (2), župnij (13), samostanov (4), zemljiških gospostev in imenj (22), krajevnih sodišč (2) ter zbirke rokopisov (1), listin (1), fragmentov rokopisov (1), zemljiških knjig (1) in reprodukcij arhivskega gradiva (14). Osrednje mesto med omenjenimi fondi zavzema Herbersteinov arhiv, ki je s svojimi več kot 100 tekočimi metri arhivskega gradiva obenem tudi največji plemiško-gospoščinski fond v slovenskih arhivih. Ime je dobil po zadnjem privatnem lastniku gospostva oziroma veleposesti in gradu Gornji Ptuj, znameniti štajerski plemiški rodbini Herberstein. Ohranjeno gradivo ni izključno herbersteinske provenience.

Tehnično urejanje in popisovanje starejšega arhivskega gradiva na primeru knjig gospostva Gornji Ptuj ter nujno potrebni osnovni pripomočki za kvalitetno opravljeno delo.

Z nakupom veleposesti Gornji Ptuj leta 1873 so Herbersteini obenem prevzeli tudi gospoščinski oziroma graščinski arhiv, v katerem se je nahajalo še gradivo, ustvarjeno v času lastništva rodbin Dietrichstein in Leslie ter drugih. Še več, z nakupi nekaterih bližnjih veleposesti v naslednjih desetletjih so Herbersteini prevzeli tudi tamkajšnje arhivsko gradivo. Fond tako danes sestavlja gradivo različnih ustvarjalcev, in sicer poleg že omenjenih gospostev/veleposesti Gornji Ptuj in rodbine Herberstein še tisto gospostev Hrastovec, Vurberk, Gornja Lendava, Ravno polje, imenj Ristovec pri Ptuju in Dietrichstein na Koroškem ter nekaterih gospostev in imenj na Češkem kot tudi njihovih vsakokratnih lastnikov. Gradivo češke in avstrijske provenience se v fondu Herbersteinov arhiv ni znašlo po naključju. Tako Herbersteini kot predhodni lastniki gradu in posesti Dietrichsteini so imeli posesti med drugim tudi na območju današnje Češke in Avstrije. Nekaj gradiva tuje provenience pa je mogoče najti tudi v drugih fondih in zbirkah. Že tukajšnje muzejsko društvo in zbiralec Franc Ferk sta konec 19. in v prvi polovici 20. stoletja uspela zbrati spodobno količino arhivskega gradiva, nastalega na območju današnje Švice,

Prvi dve strani sodobnega arhivskega inventarja Vojaške invalidske uprave Ptuj. Čedalje več inventarjev fondov in zbirk starejšega arhivskega gradiva je sestavljenih po enotnem vzorcu.

Hrvaške, Madžarske ter že omenjenih Češke in Avstrije. Vsekakor pa je pretežna večina starejšega gradiva Zgodovinskega arhiva na Ptuju domače provenience, torej so ga ustvarjale pravne in fizične osebe s širšega ptujsko-ormoškega območja. V zadnjih 60 letih so za starejše arhivsko gradivo skrbeli štirje arhivisti. Zasnovo za strukturiranje fondov in zbirk je ob ustanovitvi arhiva opravil Anton Klasinc, ki je funkcijo arhivista in ravnatelja opravljal do leta 1972. Med drugim je poskrbel tudi za varnostno mikrofilmanje gradiva, ki je bilo strokovno opravljeno pri različnih domačih in tujih izvajalcih tovrstne dejavnosti med letoma 1957 in 1961. V obdobju od leta 1975 do 1990 se je z radostmi in težavami skrbi za starejše dokumente in njih raziskovanjem spopadala Kristina Šamperl Purg, ki jo je nato nasledila Marija Hernja Masten. Slednja je s svojo strokovnostjo, raziskovalnimi dosežki in sodelovanjem z lokalno skupnostjo postavila oddelek za starejše gradivo na visoko in cenjeno raven, ki jo od njene upokojitve leta 2011 naslednik Dejan Zadravec z velikimi napori skuša ohranjati.

Zaposleni na oddelku že vse od ustanovitve arhiva kvalitetno izvajajo obe temeljni arhivski dejavnosti, kot tudi dejavnosti, ki izhajajo iz njiju. Kot je že bilo omenjeno, je arhiv že prevzel večino ohranjenega starejšega gradiva, ki je danes povečini primerno tehnično urejeno in se hrani pod pogoji, ki jih določa pravilnik o materialnem varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva. Popisovanje gradiva, ki se običajno vrši istočasno s tehnično ureditvijo, še ni zaključeno, kljub temu da ima v primerjavi z ostalimi oddelki ta v pristojnosti precej manjšo količino gradiva. Temu v prvi vrsti botrujejo predvsem tuj jezik in pisava dokumentov ter njihova vsebinska specifičnost, saj mnogi tipi dokumentov niso v uporabi vsaj že kakšno stoletje ali več. V okviru izvajanja sekundarnih arhivskih dejavnosti velja izpostaviti predvsem izdajanje strokovnih priročnikov in objav arhivskega gradiva, občasno organizacijo znanstvenih simpozijev in drugih strokovnih srečanj ter popisovanje in reproduciranje starejšega gradiva, ki se po

Čeprav je največji plemiško-gospoščinski arhivski fond v Sloveniji, Herbersteinov arhiv, v hrambo arhiva prišel že ob njegovem nastanku, je zaradi prostorske stiske v zgradbi dominikanskega samostana na ptujskem gradu in situ ležal do leta 1975.

Dolgoletni skrbnici starejšega arhivskega gradiva Kristina Šamperl Purg in Marija Hernja Masten pri vsakodnevnem delu.

provenienci nanaša na območje današnjega delovanja arhiva, a se hrani v tujih arhivih in knjižnicah. Objav najpomembnejšega starejšega arhivskega gradiva se je do sedaj lotila Marija Hernja Masten, po njeni zaslugi lahko raziskovalci opravljajo raziskave različnih problemov ptujske zgodovine, ne da bi za to morali obiskati arhiv. Izpod njenega peresa so namreč v knjižni nakladi nekaj sto izvodov objavo dočakali Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja 1684–1917 (1995), Statut mesta Ptuj 1376 (1998, soavtor Dušan Kos), Statut mesta Ptuja 1513 (1999, soavtor Dušan Kos) in Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597 (2008). 55

Naslovna stran objave vira Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597, ki ga je spisala Marija Hernja Masten, izdal pa ZAP v zbirki Viri.

Naslovni plakat znanstvenega simpozija z naslovom Ptuj v stoletju izdaje drugega mestnega statuta, ki je potekal v prostorih ZAP 25. oktobra 2013.

Drugi način sodelovanja s strokovno in zainteresirano javnostjo je tudi organizacija simpozijev o pomembnejšem arhivskem gradivu, postavljenem v točno določen zgodovinski prostor in čas. Že omenjena ptujska mestna statuta sta bila povod za vse tri do sedaj organizirane simpozije. O statutu iz leta 1376 in ptujskem mestnem pravu v srednjeevropskem prostoru so mednarodni in domači strokovnjaki razpravljali 17. in 18. oktobra 1996, o zgodnjenovoveškem statutu pa leta 1997 in 2013. Tridnevni simpozij, trajajoč od 5. do 7. novembra 1997, je predstavljal nadaljevanje prejšnjega, medtem ko so 25. oktobra 2013 500-letnico nastanka najpomembnejšega dokumenta ptujskega arhiva počastili s simpozijem o Ptuju v času nastanka drugega mestnega statuta. Evidentiranje in reproduciranje starejšega arhivskega gradiva v tujini je dejavnost arhiva od njegovega nastanka dalje. Pred skorajda 60 leti je s tovrstno prakso pričel prvi arhivist in ravnatelj Anton Klasinc, z istim zagonom pa se nadaljuje še danes in se bo tudi v prihodnosti. Samo zbirka Fotokseroteka arhivskega gradiva (SI_ZAP/0381) obsega danes nekaj manj kot sto škatel reproduciranega arhivskega gradiva iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu, Avstrijskega državnega arhiva na Dunaju, Arhiva Nemškega viteškega reda na Dunaju, Moravskega državnega arhiva v Brnu, Avstrijske nacionalne knjižnice na Dunaju, Univerzitetne knjižnice v Gradcu in drugih ustanov ter je po obsegu ena večjih in pomembnejših v slovenskih arhivih. Navkljub relativno majhni količini hranjenega starejšega gradiva in pričakovanemu majhnemu prirastu tovrstnega gradiva v naslednjih letih in desetletjih je prihodnost oddelka za starejše gradivo polna izzivov in pričakovanj; njegova prihodnost je torej svetla. Strukturo prenekaterih fondov bo potrebno korenito spremeniti, njihovo vsebino natančneje popisati, jih digitalizirati, skrite pisne in slikovne zaklade znanstveno in strokovno obelodaniti zainteresirani javnosti, sodelovati z lokalno skupnostjo pri nadaljnjem kulturnem in turističnem razvoju okolice in nazadnje, a najpomembnejše, skrbeti za starejše gradivo, da ga bodo v obliki, kot je današnja, lahko občudovali tudi naši daljni zanamci.

Zbirka listin se hrani v posebnih tehničnih enotah in na policah, ki so bile narejene posebej zanjo.

Nina Goznik

ODDELEK ZA GRADIVO UPRAVE IN PRAVOSODJA Arhivsko gradivo s področja uprave in pravosodja je bilo v notranji organizaciji Zgodovinskega arhiva na Ptuju zaradi stalne kadrovske podhranjenosti večino časa združeno v en referat oziroma oddelek, čeprav bi si ti pomembni področji zaslužili samostojna oddelka, kot je to praksa v ostalih slovenskih arhivih. Le v obdobju od 2006 do 2012 sta bila uprava in pravosodje ločena samostojna oddelka, vsak s svojim strokovnim delavcem – arhivistom, nato pride do ponovne združitve. Oddelek za gradivo uprave in pravosodja je po količini arhivskega gradiva največji, zajema pa čas od leta 1850 do danes. Delovno območje zajema vse upravne in pravosodne državne organe, lokalne samoupravne skupnosti (občine) ter nosilce javnih pooblastil in javnih služb, ki delujejo na območju upravne enote Ptuj in upravne enote Ormož. Oddelek pridobiva gradivo s prevzemi arhivskega gradiva, potem ko je bilo to po pisnih strokovnih navodilih arhiva odbrano iz dokumentarnega gradiva javnopravnih oseb ptujskega in ormoškega območja.

Zaposleni na oddelku za gradivo uprave in pravosodja V začetnem obdobju delovanja ptujskega arhiva gradivo zaradi pomanjkanja strokovnega kadra (do leta 1971 so bili zaposleni le trije strokovni delavci) ni bilo organizirano po oddelkih oziroma referatih. Iz vsakoletnih delovnih poročil za obdobje od 1969 do 1975 razberemo potrebo po novih strokovnih delavcih, saj so po navedbah takratnega ravnatelja arhiva prava arhivska (strokovna) dela zaradi obilice upravnih in pisarniških del komaj presegla polovico celotnega delovnega časa. Stanje glede strokovnega kadra se je v drugi polovici 70. let postopoma izboljšalo do te mere, da je prišlo do notranje reorganizacije strokovnih služb, ki so se razdelile na referat za starejše arhivsko gradivo, referat za družbene službe, referat za pravosodne in gospodarske arhive, referat za upravne arhive in referat za zunanjo službo. Delo v referatih je omogočalo specializiran in poglobljen pristop k problematiki arhivskega urejevalnega dela. Leta 1979 je vodja referata za upravne arhive postal arhivist Ivan Lovrenčič, ki je sčasoma postal tudi skrbnik fondov s področja pravosodja. Leta 1982 je Lovrenčiča nasledila Tjaša Mrgole Jukič, ta pa je vodja referata za upravo in pravosodje ostala do leta 2001, ko jo je nasledila arhivistka Katja Zupanič. Z nastopom novega direktorja ZAP Ivana Frasa leta 2006 se je omenjeni referat razdelil na dva samostojna referata oziroma oddelka, to sta oddelek za gradivo uprave, ki ga je še naprej vodila Katja Zupanič, in oddelek za gradivo pravosodja, ki ga je vodil Ivan Lovrenčič.

Vodja oddelka za gradivo uprave in pravosodja Tjaša Mrgole Jukič in takratni direktor ZAP Ivan Lovrenčič leta 1998.

Vodja oddelka za gradivo pravosodja Ivan Lovrenčič pri razkuževanju gradiva leta 2007.

Vodja oddelka za gradivo uprave Katja Zupanič pri selitvi s plesnijo okuženega gradiva iz arhivskega kletnega depoja leta 2006. 61

Ko je leta 2011 Zupaničeva postala direktorica ZAP, jo je na oddelku za upravo nasledila Nina Goznik. Po odhodu Lovrenčiča v pokoj se je zaradi vsesplošnega varčevanja ukinilo delovno mesto arhivista, zadolženega za gradivo pravosodja, in tako sta se uprava in pravosodje ponovno združila v oddelek za upravo in pravosodje. Zaradi velikega obsega gradiva na področju uprave in pravosodja je urejevalno delo velikokrat potekalo timsko, pri čemer so sodelovali arhivist, arhivski tehniki in manipulant.

Katja Zupanič pri predstavitvi arhivskih dokumentov na dnevu odprtih vrat leta 2012.

Nina Goznik pri selitvi gradiva iz starih prostorov v novo arhivsko zgradbo leta 2012.

Arhivsko strokovno delo lahko opredelimo v obliki dveh večjih sklopov, in sicer varovanje gradiva pred prevzemom v arhiv in delo z ustvarjalci gradiva ter dela, ki jih doživi arhivsko gradivo po prevzemu v arhiv. Gre za strokovna opravila, kamor sodi vodenje evidenc, odbiranje, urejanje, popisovanje, varovanje, dajanje v uporabo in razstavljanje arhivskega gradiva. Trudimo se ohranjati arhivsko gradivo v njegovem zgodovinskem, pravnem in upravnem kontekstu, zato je pri našem delu pomembno poznavanje zgodovine, razvoja upravnopolitičnih oziroma oblastnih organov, pisarniškega poslovanja, pa tudi poznavanje nemškega jezika, saj je gradivo do leta 1918 in v obdobju okupacije (1941–1945) skoraj v celoti pisano v nemščini. Arhivsko gradivo urejamo in popisujemo v skladu z načelom ohranjanja prvotne ureditve gradiva, ki je nastala pri ustvarjalcu, ter z načelom nedeljivosti fondov. Zadnja leta težimo k temu, da se gradivo čim podrobneje popiše, torej na nivo združenih dokumentov ali dokumenta. Tako se lahko uporabniki že s pomočjo arhivskega popisa podrobneje seznanijo z vsebino gradiva določenega fonda ali zbirke. Gradivo popisujemo s pomočjo programskega orodja za strokovno obdelavo arhivskega gradiva ScopeArchiv, preko vzajemne podatkovne zbirke SIRAnet, ki jo gradimo slovenski regionalni arhivi, pa so podatki o arhivskem gradivu dostopni tudi na svetovnem spletu. 62

Uprava Največjo skupino arhivskega gradiva predstavljajo ravno fondi s področja uprave, skupaj je v arhivu 178 fondov s 50 podfondi, to je 32 % celotnega arhivskega gradiva, ki ga hrani ZAP. Pri delu z upravnimi fondi je v prvi vrsti pomembno poznavanje in pravilna uporaba sistemov pisarniškega poslovanja. V preteklosti so pri poslovanju uradov nastajale velike količine spisovnega gradiva, zato so uvedli registraturne (kasneje klasifikacijske) načrte, ki so omogočili hitrejše reševanje, shranjevanje in najdbo spisov. Ker so se skozi stoletja spreminjali, je pomembno njihovo poznavanje. Enega izmed najobsežnejših upravnih fondov predstavlja fond Mestna občina Ptuj 1864–1941, ki ga je leta 1954 arhivu predal Mestni muzej Ptuj in obsega 54 tekočih metrov arhivskega gradiva. Večina gradiva je spisovnega in je urejeno po posameznih letih. Do leta 1887 so spisi urejeni po delovnih številkah, od leta 1888 naprej pa po vsakokratnem veljavnem registraturnem načrtu. Gradbeni spisi so do leta 1888 vključeni v splošno registraturo, od leta 1912 pa so bili arhivirani ločeno, vendar se niso ohranili. Poleg spisovnega gradiva je ohranjenih tudi 346 knjig (vložni zapisniki, indeksi, zapisnik občinskih sej in odborov, opravilni zapisniki mestne straže, knjige domovinskih zadev, knjige o vojaških zadevah, finančne knjige). Fragmentarno je ohranjeno tudi gradivo krajevnih političnih občin v ptujskem okraju (občine Breg, Brstje, Draženci, Hajdina, Kicar, Markovci, Podvinci, Rogoznica, Slovenja vas, Spuhlja), ki so bile ustanovljene na podlagi zakona 1849. Za nekatere so se ohranili zapisniki občinskih sej, delovodniki, volilni imeniki, finančne knjige, popisi prebivalstva, kazenski zapisniki itd. Iz obdobja okupacije 1941–1945 sta ohranjena fond Okupacijska mestna občina Ptuj, ki ga je arhiv prevzel leta 1954 od LOMO Ptuj, in fond Okupacijska občina Trnovska vas. Gradivo omenjenih fondov je le delno ohranjeno, vendar se da rekonstruirati delovanje okupacijske uprave. Upravni fondi za obdobje po letu 1945 spadajo med najobsežnejše v arhivu. Hranimo gradivo, ki zajema čas takoj po vojni, torej gradivo krajevnih ter mestnih ljudskih odborov ptujskega in ormoškega območja, ki je bilo večinoma prevzeto v letih 1957/58, gradivo okrajnega ljudskega odbora Ptuj ter gradivo občinskih ljudskih odborov za Ptuj in Ormož. Obširen fond Okrajni ljudski odbor Ptuj 1945–1957, ki obsega 133 tekočih metrov spisovnega gradiva in uradnih knjig, je ZAP prevzel leta 1974 od Pokrajinskega arhiva Maribor. Hranimo tudi gradivo Skupščine občine Ptuj in Skupščine občine Ormož ter gradivo nekaterih krajevnih skupnosti oziroma občin, ki so nastale po letu 1995.

Prevzeto gradivo Okrajnega ljudskega odbora (OLO) Ptuj, ki ga je ptujskemu arhivu leta 1974 predal Pokrajinski arhiv Maribor.

Arhivsko skladišče Skupščine občine Ormož leta 1985.

Zraven fondov državnih in avtonomnih lokalnih oblasti hranimo še fonde posebnih upravnih organov, kot so fondi Uprave narodne imovine Ptuj, Okrajne komisije za popis vojne škode Ptuj, uprav za dohodke Ptuj in Ormož, Davčnega urada Ptuj, geodetskih uprav Ptuj in Ormož, Zavoda za zaposlovanje Ptuj itd. Gradivo fonda Uprava narodne imovine Ptuj 1945–1951 se nanaša predvsem na seznam oseb, ki jim je bila zaplenjena imovina po drugi svetovni vojni. Spisovno gradivo zajema tudi del gradiva okrajne zaplembne komisije, popise inventarjev, popise stanovanj in zaplenjene imovine, dodeljevanje nepremičnin in premičnin posameznikom. Zanimiv je tudi fond Geodetska uprava Ptuj – Splošno ljudsko premoženje 1945–1978, saj gre za zbirko listin o zaplembah premoženja od leta 1945 dalje. Fondi s področja uprave nam lepo prikažejo spremembe in razvoj upravnopolitičnih oz. oblastnih organov vse do današnjih dni.

Kar nekaj arhivskega gradiva s področja uprave se nahaja še na terenu pri ustvarjalcih gradiva. Odbira in popisuje se arhivsko gradivo iz dokumentarnega gradiva bivših krajevnih skupnosti ptujskega in ormoškega območja, ki bo po končanem delu prevzeto v naš arhiv. Z rednimi obiski ustvarjalcev gradiva, strokovnim svetovanjem in izobraževanjem bomo spodbujali sedanje občine (nastale po letu 1995) k odbiranju arhivskega gradiva iz dokumentarnega gradiva, ki je nastalo ali bilo prejeto pri njihovem poslovanju. Občine so kot javnopravne osebe po zakonu dolžne urediti, odbrati in izročiti javno arhivsko gradivo najkasneje 30 let po nastanku gradiva in ta čas se nezadržno približuje. Nov izziv za arhivsko stroko pa predstavlja gradivo v digitalni oz. elektronski obliki, ki ga je pri ustvarjalcih vedno več, zato bo ogromno naše pozornosti v prihodnosti namenjene prevzemanju arhivskega gradiva v elektronski obliki.

Zaradi prostorske stiske in kasneje še okužbe dela gradiva s plesnijo leta 2006, smo del arhivskega gradiva preselili v zgradbo št. 11 na Vičavi. Na fotografiji gradivo Krajevnih ljudskih odborov (KLO) leta 2007.

Pravosodje Fondi s področja pravosodja predstavljajo v ZAP 6 % celotnega arhivskega gradiva. Hranimo 32 fondov s tremi podfondi. Časovno je gradivo omejeno na čas od leta 1850 do današnjih dni. Tudi pri delu s pravosodnimi fondi je pomembno poznavanje poslovanja s sodnimi spisi, ki ga določa sodni red. Najobsežnejši fond na področju pravosodja predstavlja fond Okrajno sodišče Ptuj 1850–1978 v količini 275 tekočih metrov. Leta 1961 je ptujski arhiv od Okrajnega sodišča v Ptuju prevzel okrog 470 fasciklov in 430 uradnih knjig iz let 1855–1945. Zaradi adaptacije sodnega poslopja je bilo gradivo sodišča prevzeto v neurejenem stanju in brez popisa. S kasnejšimi prevzemi se je gradivo Okrajnega sodišča Ptuj, ki se je leta 1965 preimenovalo v Občinsko sodišče Ptuj, v celoti prevzelo do leta 1978, ko se je preimenovalo v enoto Temeljnega sodišča v Mariboru. Fond je urejen po šifrah, v okviru šifer pa si spisi sledijo kronološko. Količinsko najmanj gradiva je za obdobje od leta 1850 do 1918, ohranjeni so ostanki delovodnikov, zapuščinski spisi, smrtovnice, skrbstveno varstvene zadeve, izvršilne zadeve, tožbe, kazenske zadeve.

Razpraševanje zemljiškoknjižnih listin fonda Okrajno sodišče Ptuj na arhivskem dvorišču sredi osemdesetih.

Za obdobje med leti 1919 in 1941 je gradivo mnogo bolje ohranjeno, spisi so pisani v slovenskem jeziku. Iz tega gradiva že dobimo dobre predstave o delovanju in organizaciji sodstva pri nas. Ohranjene so zapuščinske zadeve, skrbstveno varstvene zadeve, izvršilne zadeve, pravdne in kazenske zadeve. Za obdobje okupacije 1942–1945 veljajo iste šifre kot za leto 1933, gradivo je pisano v nemškem jeziku. Precej je kazenskih zadev. Gradiva iz obdobja 1946–1964 je po obsegu malo. Prva povojna leta so še obsežna, kasneje pa je ohranjeno gradivo zanimivejših šifer. V obdobju od leta 1965 do 1978 je ohranjeno gradivo Občinskega

Zaznamek o strokovnem nadzoru dokumentarnega in arhivskega gradiva pri Občinskem sodišču Ptuj v letih 1967 in 1971.

Zapisnik o izročitvi in prevzemu arhivskega gradiva za fond Okrajno sodišče Ptuj – zbirka listin in knjig 1880–1945 v količini 108 tekočih metrov iz leta 1981.

sodišča Ptuj. Fond Okrajno sodišče Ormož 1889–1945 je bil prevzet leta 1975 od Občinskega sodišča Ormož. Gradivo je prišlo v arhiv neurejeno in delno razsuto. Ker je sodišče v letih 1948 in 1949 opravilo veliko izločanje, je veliko zadev nepopolnih. Kljub temu fond obsega 33 tekočih metrov in je urejen po šifrah in kronološko. Za raziskovalce zanimiv je tudi fond Okrajno sodišče Ptuj – zaplembe 1945–1959, ki ga je leta 1991 predala enota Ptuj Temeljnega sodišča Maribor, saj vsebuje gradivo v zvezi z zaplembami premoženja. S področja tožilstva hranimo fond Javno tožilstvo Ptuj 1945–2000, ki se v kazenskih zadevah pokriva z gradivom sodišča. Poslovanje javnega tožilstva urejajo interni pravilniki in navodila za poslovanje, predpisani so različni vpisniki z imeniki za evidenco nad spisovnim gradivom. S področja pravobranilstva pa hranimo fonde Okrajno pravobranilstvo Ptuj 1956–1957, Občinski javni pravobranilec Ptuj 1963–1993 ter Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ptuj 1978–1991. Za javno pravobranilstvo je bilo poslovanje s spisi urejeno z enotnim navodilom, ki je predpisovalo različne vpisnike in imenike k zadevam. V zvezi z obravnavo in kaznovanjem prekrškov hranimo fonda Sodnik za prekrške Ptuj 1956–1996 in Sodnik za prekrške Ormož 1956–1990.

Med pravosodnimi fondi najdemo tudi gradivo notariata in odvetništva. Gradivo posameznih notarjev, ki so delovali na območju Ptuja in Ormoža, je ptujski arhiv prevzel od Pokrajinskega arhiva Maribor. Časovno gradivo obsega obdobje od leta 1853 do leta 1945, ohranjene so darilne, prisvojilne, menjalne in kupoprodajne pogodbe, ki so jih sestavili ptujski notarji, pa tudi večje število testamentov, prepisov overitev in zaznamkov. Na področju odvetništva trenutno hranimo le fond odvetnika Franca Potočnika, ki je od leta 1972 deloval kot sodnik na Občinskem sodišču na Ptuju, od leta 1985 pa kot samostojni odvetnik na Ptuju.

Regesti spisovnega gradiva za obdobje 1907–1918 za fond Mestna občina Ptuj, ki jih je izdelal Anton Klasinc.

Tudi na področju pravosodja se gradivo nahaja še pri ustvarjalcih gradiva. V naslednjih letih si bomo prizadevali, da se odbere in prevzame arhivsko gradivo enote Ptuj Temeljnega sodišča Maribor, ki se nahaja pri Okrajnem sodišču na Ptuju, ter arhivsko gradivo Okrajnega sodišča Ormož za obdobje po letu 1945 do 1978. Prav tako si bomo prizadevali pridobiti arhivsko gradivo notarjev ptujskega in ormoškega območja, ki so kot javnopravne osebe dolžni odbrati in izročiti javno arhivsko gradivo pristojnemu arhivu.

Regesti k posameznim spisom Mestne občine Ptuj za leto 1915, ki jih je izdelal Anton Klasinc.

Branko OBLAK

ODDELEK ZA GOSPODARSTVO Zgodovinski arhiv na Ptuju je od začetka svojega delovanja prevzel, uredil in pripravil za uporabo več kot 600 tekočih metrov gradiva oziroma 112 fondov gospodarskih provenienc. Po arhivski zakonodaji iz šestdesetih let je referat poleg urejanja in popisovanja arhivskega gradiva za gospodarske subjekte pripravljal vnaprejšnje izločitvene sezname, na podlagi katerih so podjetja izločala nepotrebno gradivo. V arhivu gospodarskih organizacij naj bi tako ostalo le arhivsko gradivo. Z velikim porastom gospodarskih subjektov je ta metoda postala neuspešna. Od nove arhivske zakonodaje iz leta 1981 naprej je referat glede na veliko število ustvarjalcev s področja gospodarstva ovrednotil in izbral samo določene gospodarske subjekte, od katerih je nameraval prevzeti arhivsko gradivo. Te ustvarjalce arhivskega gradiva je arhiv nadziral in skrbel, da je arhivsko gradivo kot del kulturne dediščine prehajalo v Zgodovinski arhiv na Ptuju. Z odločbo je bilo s področja gospodarstva izbranih v takratni občini Ormož 14 ustvarjalcev in v občini Ptuj 41 ustvarjalcev. Arhivsko gradivo za predajo je nastajalo tako, da so ga ustvarjalci odbrali s pomočjo našega arhiva. Zakon o arhivskem gradivu in arhivih iz leta 1997 je ločil zasebno arhivsko gradivo od javnega. V državno last je prešlo tudi vse arhivsko gradivo gospodarskih subjektov do lastninjenja podjetij. Nov strokovni izziv predstavlja arhivska zakonodaja iz leta 2006, ki nam nalaga tudi zajem in arhiviranje arhivskega gradiva v elektronski obliki. 70

Stopnja urejenosti in dostopnosti gospodarskih fondov za uporabo je odvisna od pomembnosti gradiva. Za vse gospodarske fonde so izdelani najmanj okvirni popisi gradiva oziroma prevzemni seznami, za večino fondov so izdelani arhivski popisi kot osnovni pripomočki za uporabo gradiva. Za pomembnejše fonde so izdelani arhivski inventarji, ki vsebujejo podrobne podatke o gradivu.

Prva vodja referata za gospodarstvo je bila Marija Kramberger. Od leta 1979 naprej vodi referat za gospodarstvo Branko Oblak.

Struktura gospodarskih fondov Gospodarski fondi, ki jih hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju, zastopajo vsa področja gospodarskega delovanja in so pomemben vir za preučevanje gospodarske zgodovine na ptujskem in ormoškem področju. Časovno spada gradivo v referatu za gospodarstvo predvsem v čas po letu 1945. Večina gradiva za starejša obdobja od začetkov industrializacije do druge svetovne vojne je bila uničena ali odpeljana v tujino. Omenili bomo samo količinsko in vsebinsko pomembnejše fonde.

1. Gospodarske zbornice Okrajna obrtna zbornica Ptuj 1889–1962: gradivo predstavlja temelj za raziskovanje ptujskega in ormoškega povojnega obrtništva.

2. Hranilništvo in posojilništvo Dva velika sklopa fondov hranilnic in posojilnic za ptujsko in ormoško področje vsebujeta odlične podatke o 53 kreditnih zadrugah, ki so delovale od začetka prejšnjega stoletja pa do konca druge svetovne vojne predvsem na podeželju in so krepko pripomogle k njegovemu razvoju in ohranjanju slovenstva.

3. Kmetijstvo, gozdarstvo Kmetijstvo, vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo so bile nekoč najpomembnejše in najuspešnejše panoge ptujskega gospodarstva. Področje je zastopano s tremi obsežnimi fondi kmetijskih kombinatov iz Ptuja in Ormoža skupaj z njihovimi predhodniki. Gradivo je dobro urejeno, popisano in kompletno.

Za pomembnejše gradivo so bili v referatu za gospodarstvo izdelani tudi podrobni pripomočki za uporabo gradiva – arhivski inventarji. Predstavitev inventarja Kmetijski kombinat Ptuj, skupne službe 1949–1991 v Ptujski kleti, junij 2011.

4. Predelovalna industrija Panoga je zastopana s fondom Živilska industrija Petovia Ptuj. Ta je po drugi svetovni vojni izdelovala žgane alkoholne pijače in sadne sirupe, nato se je priključila Kmetijskemu kombinatu Ptuj, kasneje se je ponovno osamosvojila, vendar je bila leta 1985 likvidirana. V Središču ob Dravi se je razvila iz obrata za zbiranje gozdnih sadežev živilskopredelovalna industrija Gosad, ki je delovala pod okriljem Droge Portorož. Žal so jo tudi ukinili. Lesna industrija Ptuj je fond, v katerem najdemo podatke za raziskovanje gozdarstva in lesne predelovalne industrije na ptujskem področju. Strateško pomembno slovensko živilsko industrijo je predstavljala likvidirana Tovarna sladkorja Ormož, ki je pomembno prispevala k razvoju Ormoža in njegove okolice.

5. Rudarstvo

To panogo zastopa fond Okrajni premogovniki Ptuj 1947–1959, ki je dragocen vir za obdobje, ko so na obrobju Slovenskih goric poskušali izkoriščati rudnik rjavega premoga. Podjetje je bilo državno, nad njim je bdel okrajni ljudski odbor Ptuj. Arhiv hrani tudi rudarske knjige in načrte opekarniškega podjetja Opte Ptuj, ki je nekoč predstavljalo močno zastopano opekarništvo na Ptuju.

Publicistična dejavnost referata za gospodarstvo in zunanjo službo. Izdelki služijo za boljšo uporabo arhivskega gradiva in za izobraževanje delavcev - arhivarjev pri ustvarjalcih arhivskega gradiva.

6. Industrija 15 fondov je s področja industrije, v glavnem je to arhivsko gradivo likvidiranih podjetij, ki so jih ukinili v začetku tranzicije naše države, ter gospodarstva konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. V obdobju po letu 1945 so najpomembnejši in zanimivi fondi Tovarna strojil Majšperk 1948–1961, ki je delovala že v stari Jugoslaviji in je iz haloškega kostanjevega lesa pridelovala tanin; Tekstilna tovarna Ptuj kot prva predstavnica močne ptujske tekstilne industrije; Delta, tovarna perila in konfekcije Ptuj 1945–1993, ki je delovala po vojni v samem centru mesta, nato se je preselila v novo industrijsko cono Ptuja in proti koncu obratovanja delovala v sklopu tekstilne industrije Labod Novo mesto; Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, ki je dajala kruh haloškim prebivalcem vse do leta 2004; Agis Ptuj s predhodniki, nekoč največje ptujsko podjetje za predelavo kovin in izdelavo gumijastih izdelkov z več kot 1500 zaposlenimi; Tovarna Jože Kerenčič Ormož 1960–1992 je predelovala kovine in popravljala razne stroje, kasneje je pričela izdelovati plastične izdelke; eno prvih ptujskih privatnih podjetij EME inženiring Dolane 1991–1997, ki se je preselilo iz Slovenske Bistrice v Haloze, a žal ni bilo dolgo uspešno.

7. Trgovina Trgovina je bila in je še vedno močno razvita dejavnost na Ptuju. Poleg manjših fondov trgovskih podjetij, ki so delovala v prvem povojnem obdobju in so bila likvidirana po ukinjenem administrativnem socializmu v petdesetih letih prejšnjega stoletja ter nato združena v večja trgovska podjetja, hrani arhiv tudi večje trgovske fonde, kot so Trgovsko podjetje Panonija Ptuj 1952–1984, Trgovsko podjetje Izbira Ptuj 1954–1978 in Trgovsko podjetje Merkur Ptuj.

8. Gostinstvo Poleg manjših fondov likvidiranih posameznih manjših podjetij in gostiln hrani naš arhiv tudi fond nekoč največjega ptujskega gostinskega podjetja Haloški biser Ptuj 1960–1991, ki je bilo sprva samostojno podjetje, kasneje pa se je priključilo h Kmetijskemu kombinatu Ptuj. Ta ga je nato ukinil, gostinski objekti so se ponovno privatizirali.

9. Gradbeništvo Gradbena dejavnost ima na ptujskem področju staro tradicijo, saj so pred vojno delovala na Ptuju tri gradbena podjetja. Od teh smo uspeli pridobiti fond Gradbeno podjetje Drava Ptuj 1882–1983, naslednika predvojnega gradbenega podjetja Wilhelm Deng. Obsežen in kompleten je fond Gradis Gradbeno podjetje Gradnje Ptuj 1952–1985. Oba fonda vsebujeta dragoceno gradbeno in tehnično dokumentacijo za večino ptujskih in okoliških objektov v obdobju delovanja teh podjetij.

10. Promet in zveze V tej skupini najdemo fond Prevozniško podjetje Agrotransport Ptuj. Podjetje se je po vojni najprej ukvarjalo s pripravo, urejanjem in drugimi agrotehničnimi ukrepi velikih družbenih kmetijskih površin. Kasneje se je ukvarjalo samo z avtoprevozništvom in špedicijo, leta 1992 je šlo v stečaj in bilo leta 1994 dokončno likvidirano.

11. Obrt in zasebne storitve Najpomembnejši fond je Obrtna zadruga Panorama Ptuj 1947–1988. Gradivo odraža predmet poslovanja obrtne zadruge in njeno sodelovanje z obrtniki kooperanti, ki so izdelovali najrazličnejše obrtniške izdelke – od predelave kovine in lesa pa do izdelovanja turističnih spominkov.

12. Stanovanjsko komunalna dejavnost Dejavnost je zastopana s fondom Komunalnega podjetja Ormož 1956–1983, vendar gradivo ni kompletno, saj ga je uničila poplava v njihovem arhivskem skladišču.

Nataša Majerič Kekec

ODDELEK ZA GRADIVO DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Oddelek je bil ustanovljen na podlagi statuta zavoda (sprejet leta 1978) in se je najprej imenoval Referat za arhive družbenih služb in za nerazvrščeno gradivo. Vsebina oddelka se do danes ni spremenila, tako da še vedno skrbi za arhivsko gradivo fondov s področja izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega varstva, družbenega in političnega udejstvovanja. V oddelek spadajo tudi različne zbirke arhivskega gradiva ter gradivo privatnih ustvarjalcev in zbirateljev. Zaposleni v oddelku: Helena Kovačič Pižmoht (med letoma 1978 in 1979), Nada Jurkovič (med letoma 1979 in 2006), Nataša Majerič Kekec (od leta 2006 dalje).

Fondi s področja izobraževanja Med najobsežnejše fonde s področja izobraževanja sodi Gimnazija Ptuj (1869–1994), saj obsega 245 arhivskih škatel. Med bolj obsežne fonde spada tudi fond Vajenske šole v Ptuju (1945–1967), ki obsega 91 škatel ter 76 knjig. Od izobraževalnih ustanov hranimo gradivo Glasbene šole Karol Pahor Ptuj (1884–2008), od vzgojno-varstvenih ustanov pa gradivo Dijaškega doma Ptuj (1945–1993). Količina fondov: Oddelek ima prevzetih enainštirideset fondov s področja osnovnega šolstva, med katerimi sta tudi dve osnovni šoli s prilagojenim programom. Od srednjih šol imamo prevzet en fond srednje šole ter tri fonde poklicnih in strokovnih šol, dva fonda meščanskih šol, en fond šolskega centra ter en fond glasbene šole. S področja dopolnilnega izobraževanja za odrasle imamo tri fonde. En fond je s področja varstva dijakov in otrok ter en fond centra za interesne dejavnosti. Pridobivanje gradiva: Glavnina gradiva s področja šolstva je bila pridobljena v letu 1978, ko je bila izvedena velika akcija in je bilo prevzeto gradivo večine osnovnih in srednjih šol. Ker je od zadnjega velikega prevzemanja minilo že več kot trideset let in ker je arhiv v letu 2012 pridobil nove prostore, je oddelek pričel s sistematičnim prevzemanjem fondov s področja šolstva. V glavnem gre za dopolnitve že obstoječih fondov, le v enem primeru gre za nov fond. Akcija pridobivanja fondov s področja šolstva je še v polnem teku.

Sodelavka Nada Jurkovič v pisarni.

Šolski fond v skladišču.

Navodilo za odbiranje za osnovno šolo iz 90. let.

78 Navodila za odbiranje za osnovno šolo danes (na podlagi EKN iz 2014).

Skladišče za gradivo v eni izmed osnovnih šol.

Fondi zavodov s področja kulture in informiranja S področja kulture ima oddelek prevzetih pet fondov, in sicer Gledališče Ptuj (1896–2001), Knjižnica Ptuj (1946–2005), Zgodovinski arhiv Ptuj (1954–2004), Pokrajinski muzej Ptuj (1913–1972) ter Mestni kino Ptuj (1951–1997). Arhiv hrani tudi fonde zavodov za informiranje, in sicer Tednik Ptuj (1948–1953), Radio Ptuj (1963–1999) in Radio Prlek, Ormož (1970–2008). Pridobivanje gradiva: Gradivo je bilo v glavnem prevzeto v 70. letih, nekaj gradiva leta 2002, ostalo v zadnjih letih. V oddelku se v bližnji prihodnosti planira še prevzem gradiva Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož ter Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož.

Plakati v predalnikih.

Fotografsko gradivo v brezkislinskih srajčkah in primernih škatlah.

Fondi zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanov S področja zdravstva ima oddelek prevzet obsežen fond Bolnišnica in hiralnica Ptuj (1868–1975), ki obsega 141 škatel, fond Bolnica Ormož (1937–1967) ter fond Zdravstveni dom Ptuj (1953–1975). Pridobivanje gradiva: Gradivo je bilo prevzeto v letih 1972–1975 in 1985. V pripravi so prevzemi gradiva Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, Zdravstvenega doma Ptuj ter Psihiatrične bolnišnice Ormož. Prav tako se pripravlja na prevzem gradivo zavoda Lekarne Ptuj, Centra za socialno delo Ptuj ter Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava.

Skladišče za gradivo v Centru za starejše občane v Ormožu.

Fondi družbenopolitičnih organizacij in političnih strank V ta sklop spadajo organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva (dva fonda), Organizacije komunistične mladine / Zveze socialistične mladine (štirje fondi), organizacije Zveze borcev NOV / Zveze združenj borcev NOV (trije fondi), organizacije Zveze sindikatov (devet fondov). 80

Arhiv hrani štiri fonde političnih strank, in sicer fond Okrajni komite Zveze komunistov Slovenije Ptuj (1945–1960), fond Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Ptuj (1961–1977), Občinski komite Zveze komunistov Slovenije Ormož (1950–1975) ter fond Združena lista socialnih demokratov (1963–2005). Pridobivanje gradiva: Glavnina gradiva je bila prevzeta v letih 1979–1980. Ustava z dne 23. 12. 1991 je odpravila družbeno lastnino. Zakon o arhivskem gradivu in arhivih (sprejet 1997) pa je izvedel ločitev med javnim in zasebnim arhivskim gradivom. Politične stranke so ustvarjalci zasebnega arhivskega

gradiva in njihovo gradivo ima po arhivskem zakonu status zasebnega arhivskega gradiva, za katerega veljajo posebne določbe. Arhiv lahko pridobi njihovo gradivo kot darilo, depozit, odkup ali razglasitev dokumentarnega gradiva za arhivsko gradivo. Arhiv je pridobil od sprejetja zakona le en fond politične stranke. Na podlagi arhivskega zakona arhivi evidentiramo dokumentarno gradivo v zasebni lasti, za katero se domneva, da ima lastnosti arhivskega gradiva. Na podlagi evidentiranja lahko državni arhiv z odločbo razglasi zasebno dokumentarno gradivo, ki ima lastnosti arhivskega gradiva, za arhivsko gradivo. Na tem področju bo potrebno opraviti še precej evidentiranja.

Fondi društev Arhiv hrani enajst fondov stanovskih društev, dva fonda humanitarnih društev, pet fondov kulturno prosvetnih društev ter osem fondov športnih društev. Pridobivanje gradiva: Tudi za gradivo društev velja, da ima status zasebnega arhivskega gradiva, ki ga lahko arhiv evidentira ter Arhiv Republike Slovenije razglasi za arhivsko gradivo. Na tem področju bo potrebno opraviti še precej evidentiranja.

Fondi privatnih ustvarjalcev in družin Fonde zbirateljev je arhiv pridobil kot darila, le redko kot nakup, nekateri fondi so prevzeti tudi kot depozit. Privatnih fondov družin/rodbin imamo v arhivu deset: družina Lešnik (1829–1917), družina Kuharič (1828–1926), družina Simonič Blumenau (1918–1948), družina Poznik (1902–1953), družina Zorec Junger (1926–1990), družina Klasinc (1934–), družina Zorčič (1915–1964), družina Lepel (1840–1926), rodbina Grančnik in Grafenauer (1895–1990) ter rodbini Kasimir in Oeltjen (cca 1780–1960). Osebnih fondov imamo v arhivu trinajst: Franc Holc (1940–1983), Anton Purg (1919–1988), Jože Vrabl (1954–1970), Franjo Mihelič (1900–1964), Radoslav Komac (1920–1972), odvetnik dr. Anton Horvat (1930–1970), odvetnik dr. Jurij Sluga (1951–1967), Janez Rebernak (1975–1998), Andrej Fekonja (cca. 1965–2008), Aladar Hunkar (1785–1943), Anton Kosi (1894–1947), Wilhelm Gurlitt (1863–1905) ter Samo M. Strelec (1987–2013). Pridobivanje gradiva: Pridobivanje privatnih fondov je zelo težavno in dolgotrajno, saj je mnogokrat prepreka čustvena navezanost na določeno gradivo, spomini, ki so vezani na gradivo, uspeh pridobivanja tega gradiva pa je mnogokrat odvisen od osebnega poznanstva z določeno osebo ali njegovimi sorodniki (ali dediči). 81

Zbirke arhivskega gradiva Največja zbirka je tematska zbirka Muzejskega društva (1605–1961), ki obsega 50 škatel gradiva. V zbirki je ohranjeno gradivo šestnajstih društev, ki so delovala na Ptuju v 19. in 20. stoletju. To so predvsem kulturno prosvetna društva, v katerih so se združevali slovenski in nemški prebivalci Ptuja. V zbirki je tudi gradivo posameznikov in družin ter gospoščin. Gradivo je delno ohranjeno, pogosto je ohranjena le kakšna knjiga ali spisi v mapi. Gradivo zbirke Muzejskega društva je leta 1954 arhivu predal takratni Mestni muzej Ptuj.

V sklopu oddelka za družbene dejavnosti so še naslednje zbirke posameznih vrst gradiva: Zbirka razglednic (1892–1962), ki obsega 1.121 razglednic, je nastala z zbiranjem in odkupi od različnih zbirateljev (med večjimi Cveto Pantar, Srečko Šneberger in drugi) z donacijami posameznikov, zamenjavami, nakupi na bolšjih sejmih, nekatere razglednice so bile najdene v drugih fondih (večje število razglednic je bilo v zapuščini družine Simonič Blumenau). Zbirka pečatov in štampiljk Prva stran inventarja: Mestni odbor (1918–1950), ki jo je arhiv prevzel Osvobodilne fronte Ptuj od Muzejskega društva leta 1954 (1945–1952). in se dopolnjuje z darili in nakupi ter vsebuje pečate raznih upravnih in sodnih organov. Grafična zbirka – plakati (1919–2000) obsega plakate in letake, ki se nanašajo predvsem na Štajersko. Po vsebini gre za plakate s kulturno, športno, politično, volilno, okupacijsko, propagandno in drugo vsebino. Zbirka vsebuje 743 unikatov. Zbirka Prva stran inventarja zemljevidov in načrtov (1703–1997) zbirke Varia (1634–1983). je bila ustvarjena v Zgodovinskem arhivu na Ptuju iz katastrskih map, ki jih je arhiv dobil od Mestnega muzeja Ptuj ob ustanovitvi leta 1955, nekatere katastrske karte so bile izvzete iz fonda Mestna občina Ptuj ali pa zbrane na druge načine, nekaj zemljevidov in načrtov je bilo predanih s strani Mestnega muzeja, ostale pa je dobil arhiv z zbiranjem. Zbirka vsebuje 253 katastrskih map ter 180 zemljevidov in načrtov. Zbirka Fototeka (1862 do danes) vsebuje negative in pozitive, ki jih je arhiv dobil z zbiranjem ali lastno izdelavo. Nekaj fotografij je iz fonda Muzejsko društvo Ptuj. Zbirka vsebuje več kot 2.000 negativov in pozitivov. Zbirka videokaset (1989–2003) je začela nastajati v 90. letih 20. stoletja. Na videokasetah so predvsem dokumentarni filmi z razstav, ki so jih pripravili slovenski arhivi, nekaj kaset smo dobili od drugih kulturnih in izobraževalnih institucij. Zbirka zgoščenk (1997 do danes) je začela nastajati v zadnjih

letih. Vsebina posnetkov je zelo raznovrstna. Zelo zanimiva in obsežna je zbirka Varia – razno arhivsko gradivo (1634–1983), katere gradivo je leta 1954 arhivu predal takratni Mestni muzej Ptuj. Zbirka se je nato še dopolnjevala in v glavnem zaključila v letu 1984. Zbirka se še vedno dopolnjuje z gradivom. Zbirka šolski listi in popisnice ptujskega sreza (1923–1941) vsebuje dve vrsti evidenc v obliki obrazcev: Šolska popisnica za javne in zasebne osnovne šole ter meščanske šole iz leta 1923 ter obrazec Šolski list (Školski list – v cirilici) iz leta 1929. Oba obrazca so ravnatelji izpolnili in poslali na sedež ptujskega sreza. Zbirka Kulturno prosvetna dejavnost Zgodovinskega arhiva Ptuj (od 1945 do danes) vsebuje gradivo za domoznanski pouk, ki ga je zbiral Svet za prosveto in kulturo pri OLO Ptuj po posameznih šolah, drugo gradivo je nastalo ob zbiranju podatkov za večje obdelave, članke in razstave, ki so jih objavili delavci arhiva ali drugi uporabniki. V zbirki se tudi zbirajo raziskovalne naloge, ki so nastale na podlagi obdelave arhivskega gradiva, ki ga hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju. Zbirka dokumentov hiše, ulice in trgi Ptuja (1809–1982) je nastala kot pomožna zbirka v arhivu (že v Muzejskem društvu so zbirali gradivo za hiše in hišne posestnike, kar so kasneje nadaljevali arhivisti v arhivu). Arhiv hrani tudi šest zbirk zasebnih zbirateljev arhivskega gradiva: Zbirka Franc Petek (1648–1967), Zbirka Srečko Šneberger (1880–1945), Zbirka Jože Štrafela (1926–1983), Zbirka Slavko Petek (1648–1967), Zbirka Franc Golob (1764–1992), Zbirka Drago Hasl (1965–1972). Zbirke so poimenovane po ljubiteljskih zbirateljih raznega arhivskega gradiva, ki so gradivo podarili arhivu. V oddelku so še naslednji fondi: od posebnih organov za negospodarstvo hranimo Zavod za prosvetno pedagoško službo Ptuj (1962–1966), od samoupravnih skupnosti Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti Ptuj (1953–1993), s področja gasilskih in reševalnih služb hranimo Požarno skupnost Ptuj (1971–1989) ter Občinsko gasilsko zvezo Ptuj (1935–1996), s področja poslovnih združenj pa Gospodarsko interesno združenje Poetovio Vivat (1995–1998). Pridobivanje gradiva: Gradivo za zbirke se dopolnjuje z novimi kosi, vendar gre v glavnem za manjše količine tega gradiva. Oddelek pokriva raznovrstne ustvarjalce arhivskega gradiva, zato mora pristojen arhivist poznati področno zakonodajo vseh omenjenih področij, predpise, enotne klasifikacijske načrte za posamezne zavode in spremljati spremembe na področju zakonodaje in delovanja, povezovanja in sprememb javnopravnih oseb. Na oddelku so potrebna še urejevalna dela, nekateri fondi imajo le prevzemne sezname, ki jih bo potrebno prilagoditi novim zahtevam arhivske stroke, kar precej arhivskih popisov je še potrebno vnesti v računalniški program ScopeArchiv, glavnina dela, ki čaka oddelek, pa je pridobivanje arhivskega gradiva od ustvarjalcev, kar je bilo nekaj časa oteženo zaradi prostorske stiske arhiva.

Damjan Lindental

ARHIVI – ZAKLADNICA SPOMINA V DIGITALNI OBLIKI Razvoj informatizacije v Zgodovinskem arhivu na Ptuju se je pričel leta 1987, ko so zaposleni arhivisti ugotovili potrebo po hitrejšem iskanju ključnih evidenčnih podatkov po fondih in zbirkah za raziskovalne namene in upravne postopke. Zaradi potreb po vzpostavitvi preglednih evidenc po fondih in zbirkah je tako po zgledu avstrijskih in nemških arhivov leta 1991 prišlo do nakupa programskega orodja AskSam 5.0 – programskega orodja, ki je delovalo v okolju DOS in je bilo nekakšna kombinacija tekstovno orientiranih baz podatkov z indeksiranimi referencami na posamezen zapis.

Zaslonska slika programskega orodja AskSam 5.0.

Program je omogočal izdelavo potrebnih iskalnih polj, preko katerih so nato zaposleni v Zgodovinskem arhivu na Ptuju vnašali popise na nivoju fondov, serij in združenih dokumentov. Kmalu se je ugotovilo, da je potrebno razvoj informacijske tehnologije v arhivu postaviti na višjo raven omrežnega povezovanja. Tako se je kupil prvi strežnik, ki je deloval v okolju Novell in je v arhivu omogočil vzpostavitev računalniške mreže desetih osebnih računalnikov. S povečanim številom vnosov je programsko orodje AskSam pokazalo svoje omejitve. Tako se je porodila ideja o vzpostavitvi mreže med Pokrajinskim arhivom Maribor in Zgodovinskim arhivom na Ptuju, v kateri bi z najeto linijo medsebojno povezali omenjena arhiva. Za potrebe vzpostavitve modemske povezave in za izobraževanje za delo operaterja sta bili za Zgodovinski arhiv na Ptuju določeni Marija Hernja Masten in Olga Horvat.

Sklep o vzpostavitvi modemske povezave med Pokrajinskim arhivom Maribor in Zgodovinskim arhivom na Ptuju z dne 26. 4. 1990.

V pričetku leta 2001 se je kot posledica ideje o enotnem informacijskem sistemu znotraj arhivske mreže pričela izgradnja in implementacija skupnega programskega orodja InfoArh 3.0, precej bolj poglobljene verzije predhodnice programa, ki jo je uporabljal Arhiv Republike Slovenije, saj so mednarodni standardi in zakonodaja predpisali tako imenovano nivojsko popisovanje, kar je bil velik korak naprej. V precej široko zastavljenem projektu se je v sodelovanju s programsko hišo S&T celih 6 let razvijalo in dopolnjevalo programsko orodje vse do trenutka, ko za ta namen ni bilo več s strani ustanoviteljev razpoložljivih denarnih sredstev in se je projekt klavrno končal z okrnjeno delujočo beta verzijo.

Zaslonska slika programskega orodja InfoArh 3.0.

Programsko orodje InfoArh se je kljub temu kot produkcijska verzija uporabljalo v Arhivu Republike Slovenije in Pokrajinskem arhivu Maribor. Se pa je na podlagi tega programa, ki je deloval na relacijsko orientirani bazi Informix, pridobilo ogromno strokovnih izkušenj, kar je bila osnova za izvedbo projekta prilagoditve že izgrajenega programskega orodja ScopeArchive. V Zgodovinskem arhivu na Ptuju smo v obdobju od pričetka vzpostavitve skupnega informacijskega sistema SIRAnet s programskim orodjem ScopeArchive od leta 2009 pa vse do današnjega dne za raziskovalne potrebe in potrebe javnega obveščanja v sistem SIRAnet vnesli na različnih nivojih podrobne podatke o 550 fondih, ki jih arhiv hrani, 78 podfondih, 3.261 serijah, 3.289 podserijah, 67.699 združenih dokumentih in 31.435 dokumentih. Prav tako je preko različnih deskriptorjev fizičnih, zemljepisnih in korporativnih imen ustvarjenih 2.921 deskriptorjev, ki so povezani s posameznimi popisnimi enotami. 86

Tiskovna konferenca ob vzpostavitvi informacijskega sistema SIRAnet dne 7. 10. 2009 v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje.

Prikaz rasti obdelave in popisovanja arhivskega gradiva v obdobju 2009â&#x20AC;&#x201C;2014 v sistemu Scope

Struktura fondov, ki jih hrani Zgodovinski arhiv na Ptuju

Uprava Pravosodje Vojaštvo Vzgoja in izobraževanje Zdravstveno in socialno varstvo Gospodarstvo Družbene in mednarodne organizacije Osebni in rodbinski fondi Arhivske zbirke

Za javno objavo smo pripravili 85.569 od 106.315 popisnih enot, ki so na razpolago na spletnem portalu v sistemu SIRAnet kot nekakšni skupni stični točki regionalnih arhivov.

88 Zaslonska slika drevesnega prikaza arhivskih enot v programskem orodju ScopeArchive.

Prikaz javno objavljenih arhivskih enot v vzajemni podatkovni zbirki regionalnih arhivov SIRAnet (http:\\www.siranet.si).

Vzporedno s tem že vrsto let poteka projekt digitalizacije arhivskega gradiva, ki pripomore k hitrejšemu vpogledu v spisovno in fotografsko gradivo, hkrati pa doprinese k materialnemu varstvu originalov. Z digitalizacijo arhivskega gradiva omejimo škodljive vplive na samo arhivsko gradivo, ki bi z uporabo bilo podvrženo temperaturnim in svetlobnim spremembam, s hranjenjem arhivskega gradiva v depojih pa se preprečuje tudi mehanična okvara samega gradiva. V ta namen smo v letu 2009 pristopili k projektu digitalizacije arhivskega gradiva in izdelali v sodelovanju s podjetjem Mikrografija digitalne posnetke cehovskih knjig, cehovskih redov, listin in rokopisnih zbirk, v lastni režiji pa postopoma digitaliziramo fotografsko gradivo in posamezne dele fondov in zbirk, ki so pri raziskovalcih in uporabnikih arhivskega gradiva bolj iskani. V vsem tem času smo tako izdelali približno 70.000 digitalnih posnetkov v skupni izmeri 236 GB podatkov, kar pa predstavlja velik zalogaj pri izdelavi varnostnih kopij digitalnih reprodukcij arhivskega gradiva. Programsko orodje je zgrajeno na temelju mednarodnih standardov in se uporablja kot osnova za izdelavo standardiziranih popisov arhivskih enot z namenom približati gradivo in informacije o gradivu širši populaciji na primerljiv in standardiziran način. Pri samem razvoju programskega orodja pa smo upoštevali tudi zakonske in podzakonske akte, ki nam jih predpisuje zakonodaja, hkrati pa bdimo nad omejitvami objav tistih arhivskih enot, ki vsebujejo občutljive podatke in kot takšni za javnost niso prosto dostopni. Programsko orodje vsebuje preprost uporabniški vmesnik, ki si ga lahko glede na zvrst arhivskega gradiva prilagodimo tako, da so vedno prikazani samo relevantni podatki. 89

Prikaz digitaliziranih zbirk v sistemu ScopeArchive, ki je dostopen širši javnosti in raziskovalcem v čitalnici Zgodovinskega arhiva na Ptuju ter preko spletnega portala SIRAnet.

Primer izpisa podatkov na obrazcu za popis listinskega gradiva.

V čitalniških prostorih smo za raziskovalce in uporabnike omogočili delo na enem računalniku, ki daje celovit vpogled v popise fondov in zbirk ter digitaliziranih arhivskih dokumentov, ki jih hranimo v našem arhivu. Velik poudarek dajemo tudi povezljivosti sorodnega arhivskega gradiva preko deskriptorjev, ki omogočajo povezanost posameznih popisnih enot z drugimi fondi in zbirkami, prav tako pa omogočajo vzpostavitev relacij med drugimi regionalnimi arhivi. S tem uporabnik pridobi celovito informacijo o tem, kaj o določeni temi arhivi hranimo. Ob razmahu socialnih omrežij smo se pri objavah arhivskega digitaliziranega gradiva usmerili tudi na našo Facebook stran, kjer širši javnosti ponujamo zgodovinske dokumente glede na aktualne dogodke, ki se v danih trenutkih odvijajo, hkrati pa obilico koristnih informacij objavljamo na spletnih straneh Zgodovinskega arhiva na Ptuju (http:\\www.arhiv-ptuj.si).

Da bi bile spletne strani še bolj pregledne, smo se ob praznovanju 60-letnice arhiva odločili za njihovo temeljito prenovo, saj vedno več obiskovalcev uporablja mobilne elektronske naprave, zato pa mora uporabljena tehnologija omogočati dinamično prikazovanje vsebin na vseh mobilnih platformah.

Spletna in Facebook stran Zgodovinskega arhiva na Ptuju.

Ob selitvi v nove prostore smo poskrbeli za posodobljeno komunikacijsko infrastrukturo ter s pomočjo Ministrstva za kulturo RS nakupili dodatna diskovna polja, ki so bila potrebna za hranjenje digitaliziranih posnetkov. Za strežniški in komunikacijski del smo zagotovili ustrezne klimatske prostore, ki so pod stalnim video in alarmnim nadzorom, dostop do njih je mogoč samo preko registracije v kontroli pristopa, podatkovne zbirke pa varujemo pred nepooblaščenimi vdori s strojno požarno pregrado. Koncept razvoja na področju informatike v našem arhivu pa bo potrebno kmalu usmeriti predvsem na področje varne elektronske hrambe. Sam razvoj informacijske tehnologije ter vse večja uporaba spleta kot nekakšne osnove pri izgradnji globalnih podatkovnih baz znanj in uporabnih informacij sta spremenila način komuniciranja, spreminjajo se utečeni postopki dela, povečala se je potreba po dodatnem znanju, predvsem zaradi informiranja javnosti, zahtev po konkurenčnosti ter hitrega dostopa do informacij iz pretekle in polpretekle zgodovine. Potrebno je izdelati standardizirane postopke prevzemanja digitalnega arhivskega gradiva v pristojne arhive, spremembe bodo tudi pri arhivski strokovni obdelavi elektronskega gradiva, vse to pa bo omogočilo učinkovito in varno upravljanje, hrambo in uporabo elektronskega gradiva. Največja naloga arhiva na področju informatizacije pa je osveščanje javnopravnih oseb o pomembnosti ohranitve elektronskega gradiva, klasificiranju nestrukturiranih datotek na podlagi sprejetih klasifikacijskih načrtov ter nudenje strokovne pomoči med izdelavo notranjih pravil. To pa so naloge, ki bodo od slehernega arhivista zahtevale dodatno poglobljeno poznavanje izdelave in priprave tako imenovanih sprejemnih informacijskih paketov, ki jih bodo javnopravne osebe izdelale na podlagi arhivskih navodil in bodo osnova za varno hranjenje.

Varnostno in klimatsko neustrezni pogoji za varno hrambo elektronskega gradiva na stari lokaciji arhiva v dominikanskem samostanu na Ptuju. 92 Desno: Komunikacijsko in informacijsko srediĹĄÄ?e je nadzorovano s kontrolo pristopa in ustreznimi klimatskimi napravami.

Neža Rašl

DELO Z UPORABNIKI ZA UPRAVNE IN POSLOVNE NAMENE Arhivi opravljamo javno arhivsko službo z mnogimi dejavnostmi, med katere spada tudi dajanje arhivskega gradiva v uporabo, izdajanje prepisov oziroma kopij dokumentov ter potrdil na podlagi dokumentov.

Z ustanovitvijo lastne države Republike Slovenije je prišlo do velikih sprememb na vseh področjih političnega in družbenega delovanja. Te spremembe pa so zahtevale tudi sprejetje novih zakonov. Tako je prišlo do sprememb tudi pri našem delu, saj je do tedaj veljaven Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. l. SRS, št. 1/81), v katerem so bile zraven splošnih tudi posebne določbe o varstvu arhivskega gradiva, zamenjal Zakon o arhivskem gradivu in arhivih – ZAGA (Ur. l. RS, št. 20/97), naloge arhiva je določal še Pravilnik o uporabi javnega arhivskega gradiva v arhivih (Ur. l. RS, št. 59/99). S sprejetjem Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91) se je v Zgodovinskem arhivu na Ptuju obisk posameznikov, kakor tudi pravnih oseb, močno povečal. Uporabniki (stranke) so potrebovali iz arhiva predvsem tiste dokumente, s katerimi so dokazovali in uveljavljali pravice, ki so jim pripadale. Iz leta v leto se je število teh uporabnikov povečevalo, prav tako so njihovi zahtevki postajali vedno bolj podrobni. Najprej so iskali samo dokumente o prenosu lastništva na splošno ljudsko premoženje (agrarna reforma, zaplembe, nacionalizacija, odločbe o razlastitvi, odvzemi po kmetijsko zemljiškem skladu itd.), kasneje pa so se pojavili še zahtevki o popisu in cenitvi odvzetega premoženja, odločbe o določitvi in izplačilu odškodnine za odvzeto premoženje, dokazila o državljanstvu oseb, ki jim je bilo premoženje odvzeto, o njihovem političnem delovanju, stalnem prebivališču in še drugi najrazličnejši dokumenti.

Manjša čitalnica in pisarna za delo z uporabniki.

Skupni prostor za čitalnico in delo z uporabniki za upravne in poslovne namene.

Zaradi povečanega števila uporabnikov za upravne in poslovne namene je v starih prostorih arhiva v dominikanskem samostanu delo potekalo v prostorski stiski.

Zahtevki za isto zadevo so se včasih tudi podvajali, najprej je dokumentacijo iskal pravni naslednik, nato upravna enota, ki je zadevo reševala, včasih pa še Slovenska odškodninska družba, ki je zahtevo še enkrat preverila. S sprejetjem Zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur. l. RS, št. 63/95) se je število zahtevkov naših strank spet povečalo. Iskali so dokumente o nasilni izselitvi iz Slovenije, dokumente o prisilnem delu med okupacijo, prisilni mobilizaciji v nemško vojsko, povojnih obsodbah Sodišč narodne časti, aretacijah ter seveda številne vloge za prijave vojne škode v letih 1945–1946 in številne zahtevke za podatke o zaprtih v povojne zapore oziroma delovna taborišča (npr. Šterntal – Kidričevo). Po letu 1990 je prišlo na ptujskem in ormoškem področju tudi do številnih stečajev podjetij, katerih arhive smo prevzeli v naš arhiv. V prevzetem je bilo tudi veliko dokumentarnega gradiva, kot so podatki o delavcih, plačah in podobno. Ravno zato se je povečalo tudi število obiskovalcev arhiva, ki so iskali podatke o plačah, trajanju delovne dobe, beneficirani delovni dobi, opise del in nalog, ki so jih opravljali … S sprejetjem Stanovanjskega zakona (Ur. l. RS, 18/91) se je povečalo tudi število zahtevkov za gradbene načrte in tlorise objektov, ki jih naši uporabniki potrebujejo predvsem za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Veliko število vlog je tudi s področja premoženjskopravnih in upravnih postopkov. To so kupoprodajne pogodbe, lokacijska, gradbena in uporabna dovoljenja, listine iz zemljiške knjige Ptuja in Ormoža, stari posestni listi in indikacijske skice iz katastra, potem skrbstvene zadeve (posvojitve, priznanja očetovstva, določitev preživnine itd.) ter socialne, kazenske zadeve in zapuščinske zadeve. Sodišča so potrebovala starejše zapuščinske spise, saj so morala zaradi rešitev v denacionalizacijskih postopkih ponovno razpisovati zapuščinske razprave za dediče.

S prevzemom arhivov kar nekaj novih osnovnih in srednjih šol z našega področja se je povečalo število strank, ki so zahtevale potrdila o šolanju, prepise spričeval, kopije zaključnih izpitov in maturitetnih spričeval, sezname učencev, sošolcev po letnikih itd. S sprejemom fonda Zavoda RS za zaposlovanje, Urada za delo Ptuj in Ormož je v zadnjih letih tudi precej zahtevkov za podatke o prijavi nezaposlenih na Zavodu.

Uporabniki za upravne in poslovne namene v obdobju od 1991 do 2014

Pri reševanju zahtevkov se srečujemo tudi s problemi, saj želimo zahtevek rešiti čim prej in seveda pozitivno. Dostopnost podatkov pa je seveda odvisna od urejenosti posameznega fonda. Nekatere podatke smo skoraj vsakodnevno potrebovali, zato smo bili primorani marsikateri fond urediti »prednostno«. Pri svojem delu moramo upoštevati načelo varovanja tajnih podatkov in načela varovanja osebnih podatkov ter podatkov, ki se nanašajo na zasebnost posameznika.

Število uporabnikov za upravne in poslovne namene v obdobju od 1991 do 2014

Olga Horvat

ČITALNIŠKA SLUŽBA IN UPORABA ARHIVSKEGA GRADIVA V RAZISKOVALNE NAMENE Ena izmed osnovnih dejavnosti arhiva je tudi uporaba arhivskega gradiva v znanstvenoraziskovalne, kulturne, izobraževalne in publicistične namene ali za različne upravne in poslovne namene. Arhivsko gradivo se daje v uporabo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA), Uredbo o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter v skladu z Navodilom za uporabo arhivskega gradiva v čitalnici. Uporabniki/raziskovalci lahko naročajo javno in zasebno arhivsko gradivo v raziskovalne namene v čitalnici arhiva pisno, po telefonu ali preko elektronske pošte. Pred uporabo arhivskega gradiva mora uporabnik izpolniti matični list z osebnimi podatki in podpisati izjavo o seznanitvi z varstvom tajnih in osebnih podatkov (63. člen ZVDAGA), o skrbnem ravnanju z gradivom in doslednosti pri navajanju virov. V nasprotnem primeru namreč uporabnik odgovarja za zlorabo. V obrazcu Prijava uporabe gradiva uporabnik navede temo raziskovanja, datum izpolnitve, verodostojnost podatkov pa potrdi z lastnoročnim podpisom. Uporabniki, ki so mlajši od 16 let, morajo ob prijavi uporabe arhivskega gradiva navesti mentorja ali drugo osebo, ki je prisotna ob uporabi arhivskega gradiva. Mladoletne osebe, starejše od šestnajst let, morajo ob prijavi uporabe arhivskega gradiva predložiti tudi potrdilo šole ali druge ustanove o dejstvu, da uporabniki preučujejo tematiko, v zvezi s katero želijo uporabiti arhivsko gradivo. 98

V pomoč pri delu so v čitalnici uporabnikom na razpolago vodniki po fondih in zbirkah, inventarji, računalniške podatkovne zbirke, iskalnik za poizvedovanje po podatkovnih zbirkah SIRAnet ter uporaba interne strokovne knjižnice. Individualno so uporabnikom zmeraj na voljo tudi arhivisti. Zaposleni v čitalnici smo pri svojem delu dolžni organizirati delo v skladu s čitalniškim redom in pomagati

uporabnikom z najrazličnejšimi informacijami ter nasveti. Uspešna komunikacija med uporabnikom in strokovnim delavcem je tako za njegovo nadaljnje delo zelo pomembna. Pred uporabo gradiva uporabnike opozorimo: • da lahko praviloma naročijo največ pet tehničnih enot arhivskega gradiva in da lahko novo gradivo naročijo šele po pregledu in vračilu naročenega; • da smejo uporabljati le eno tehnično enoto in eno pomagalo (škatlo, knjigo, mapo, načrt itd.); • če naročeno arhivsko gradivo vsebuje nedostopne podatke po 65. členu ZVDAGA in ga je potrebno pregledati ter pripraviti anonimizirane kopije arhivskega gradiva, mora arhiv najkasneje v desetih delovnih dneh od sprejema naročila uporabnika obvestiti, kdaj in v kakšni obliki bo to dostopno. Uporabniki čitalnice osebno prtljago odložijo v ločeni garderobi. Da se arhivsko gradivo ne bi poškodovalo, ima lahko uporabnik na delovni mizi v čitalnici ob arhivskem gradivu le pripomočke, ki so nujno potrebni (papir, pisalo – svinčnik, prenosni računalnik). Pri objavah, razstavah ali reprodukcijah arhivskega gradiva mora uporabnik uporabljeno gradivo citirati z navedbo imena ali kratice arhiva ZAP, imena signature arhivskega fonda ali zbirke, navesti mora številko tehnične ali arhivske enote, iz katere je arhivsko gradivo. Uporabniki, ki so na podlagi arhivskega gradiva iz arhiva objavili publikacijo ali članek, so dolžni arhivu izročiti en izvod publikacije ali članka. Uporabniki v čitalnici dobijo v pregled originalno arhivsko gradivo. Poškodovano gradivo ter gradivo, ki je pogosto v uporabi, si raziskovalci načeloma ogledajo v obliki digitaliziranega posnetka. Za potrebe raziskovalcev lahko arhivsko gradivo tudi fotokopiramo in skeniramo, kar obračunamo po veljavnem ceniku. Storitve fotokopiranja in skeniranja lahko opravimo za formate do A3. Izdelava reprodukcij večjega formata je možna po dogovoru z zunanjim izvajalcem. Izjema je le starejše gradivo, katerega le skeniramo. Raziskovalec lahko gradivo digitalno fotografira tudi z lastno opremo. V preteklosti arhiv ni razpolagal s samostojnim prostorom, namenjenem arhivski čitalnici. Tudi organizacija dela je bila drugačna. Za delo z uporabniki/raziskovalci je bil zadolžen arhivist za starejše arhivsko gradivo, kasneje, po reorganizaciji, ko so v arhivu že bili formirani posamezni referati, so prevzeli delo z uporabniki ustrezni referati, glede na temo raziskovanja. Od leta 1983 je delo uporabe arhivskega gradiva za raziskovalce in upravne ter poslovne namene potekalo skupaj. To delo sta opravljali Marija Hernja Masten in Neža Rašl.

Čitalnici v starih prostorih Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Dominikanski samostan, Muzejski trg 1.

S preselitvijo na novo lokacijo na Vičavi 5 so se aprila 2012 z ločitvijo del čitalniške službe, za katero sta bili določeni strokovni sodelavki Aleksandra Čater in Olga Horvat, in pisarne za izdajo dokumentov ter hrambo arhivskega gradiva na eni sami lokaciji, bistveno spremenili tudi pogoji dela za uporabnike. Pridobili smo samostojen, velik, svetel prostor, namenjen arhivski čitalnici, opremljen z devetimi delovnimi mizami, z ločenim garderobnim prostorom in sanitarijami. Do vseh etaž, kjer se nahajajo skladiščni prostori z arhivskim gradivom, je omogočen dostop z dvigalom, kar nam zelo olajša dostavo gradiva v čitalnico. Tako uporabniki lahko še isti dan naročijo in pregledujejo arhivsko gradivo.

Čitalnica 2015.

100

Evidence kažejo, da raziskovalci najpogosteje uporabljajo gradivo Mestne občine Ptuj, stare zemljiške knjige in Zbirko Muzejskega društva.

Fondi, ki so bili največ v uporabi v letih od 2012 do 2014 Uporaba tehničnih enot po letih Ime fonda

Signatura 2012

2013

2014

Skupaj: uporabljeno gradivo

Mestna občina Ptuj, 1864–1941

SI_ZAP/0005

245

301

642

Zemljiška knjiga, stara vrsta, 1685–1857

SI_ZAP/0391

108

132

138

378

Zbirka Muzejskega društva, 1605–1961

SI_ZAP/0006

138

290

Stara zemljiška knjiga za sodna okraja Ptuj in Ormož, 1684–1883

SI_ZAP/0003

121

119

287

Okrajno sodišče Ptuj – zaplembe, 1932–1959

SI_ZAP/0225

218

Povprečno število uporabnikov/raziskovalcev v čitalnici

Januar

Februar

Marec

April

Maj

Junij

Julij

Avgust

September

Oktober

November

December

25 0

Povprečno število uporabnikov/raziskovalcev v čitalnici po posameznih mesecih za obdobje 2012–2014 kaže, da je največje število uporabnikov v mesecu maju, to je v povprečju 39, najmanj pa v januarju in oktobru, ko je povprečje 16 obiskovalcev. Največ naših uporabnikov je študentov (zgodovine, arhitekture in različnih pedagoških smeri), sledijo dijaki, osnovnošolci ter ostali. V zadnjem času narašča število upokojencev, ki jim je naše gradivo v pomoč pri raziskovanju lastnih korenin.

Veseli nas, da lahko našim uporabnikom zagotavljamo in nudimo kakovostne storitve, kar dokazuje tudi porast uporabnikov v zadnjih letih ter številni ponovni obiski tistih, ki so naše gradivo v preteklosti že uporabljali.

101

102

103

Neža Rašl

RAZSTAVNA DEJAVNOST Med redne dejavnosti arhiva sodi tudi pripravljanje razstav, ki skoraj vedno pritegnejo pozornost širšega kroga ljudi – zainteresirane javnosti. Arhivske razstave so za marsikoga nezanimive, predvsem če so na panojih in v vitrinah le arhivski dokumenti. Zato se vedno potrudimo, da jih popestrimo s fotografijami, načrti in različnimi predmeti, sposojenimi od drugih institucij – muzejev, knjižnic ali osebnih zbiralcev. V preteklih letih smo z našimi sosednjimi institucijami pripravili veliko skupnih razstav, ki so bile zelo zanimive in so pritegnile tudi veliko število obiskovalcev. Prav tako je Zgodovinski arhiv na Ptuju sodeloval pri organizaciji in postavitvi razstav, ki so jih pripravile druge ustanove. Vse razstave spremlja tudi razstavni katalog s krajšim uvodnim delom in seznamom razstavljenih eksponatov, ki ostane kot »dokaz«, kdaj je bila razstava postavljena. Seveda se ti katalogi zelo razlikujejo – od obsežnih barvno tiskanih katalogov do preprostih, v arhivu pripravljenih katalogov oziroma zloženk, ki so navadno spremljale domače, v arhivu postavljene manjše razstave.

104

Sprehod po naših razstavah Maja leta 1957 je Mestni arhiv Ptuj v refektoriju dominikanskega samostana na Ptuju postavil svojo prvo razstavo z naslovom SREDNJEVEŠKI PTUJ V ZGODOVINSKIH DOKUMENTIH. Kot so zapisali, je bila razstava prva javna manifestacija skromne lokalne arhivske ustanove. Leta 1958 so z razstavo PTUJ V OBDOBJU 1848–1918 proslavili 50. obletnico septembrskih dogodkov na Ptuju. Razstava je bila postavljena v dvorani mestnega magistrata na Ptuju. V tednu arhivov, novembra leta 1959, je Mestni arhiv Ptuj postavil zgodovinsko razstavo TISOČLETNA ZGODOVINA PTUJA na panojih po izložbenih oknih v ožjem mestnem jedru mesta Ptuja. Za arhivski teden leta 1960 je arhiv postavil v baročni dvorani nekdanjega dominikanskega samostana študijsko razstavo z naslovom IZ TISOČLETNE ZGODOVINE PTUJA. Oktobra leta 1965 so ob dvajsetletnici osvoboditve pripravili razstavo z naslovom PTUJ SKOZI STOLETJA, ki je bila postavljena v dvorani magistrata na Ptuju. V septembru leta 1967 je Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil razstavo ORMOŽ SKOZI STOLETJA in jo postavil na ogled v viteški dvorani gradu v Ormožu. Leta 1970, ob 1900-letnici mesta Ptuja in ob 25. obletnici osvoboditve, je arhiv ob 15. obletnici svoje ustanovitve pripravil arhivsko razstavo z naslovom PTUJ SKOZI STOLETJA. Na razstavi, ki je bila postavljena v dvorani magistrata na Ptuju, je bil podan zgodovinski razvoj mesta od rimskih časov skozi srednji in novi vek do konca prve svetovne vojne.

Iz tisočletne zgodovine Ptuja, 1960.

105

Ob 700-letnici prve omembe Ormoža smo postavili v prostorih ormoškega gradu stalno razstavo z naslovom ORMOŽ SKOZI STOLETJA. Leta 1974 je arhiv sodeloval pri 50-letnici Tovarne perila in konfekcije Delta Ptuj in pripravil manjšo razstavo v prostorih nove tovarne Delta – Labod na Rogozniški cesti na Ptuju. Februarja leta 1975 so ob tednu odprtih vrat postavili na hodniku arhiva priložnostno razstavo. To je bila prva predstavitev dela arhiva v obnovljenih prostorih. V pomladanskih mesecih leta 1975 je Zgodovinski arhiv v Ptuju ob svoji 20-letnici pripravil razstavo PTUJ NA STARIH SLIKAH, NAČRTIH IN ZEMLJEVIDIH. Tudi ta razstava je bila postavljena v prenovljenih prostorih arhiva na Muzejskem trgu. Zaradi velikega zanimanja so v dogovoru z nekaterimi podjetji razstavo prenesli tudi v prostore TGA Kidričevo, TVI Majšperk in Tovarno Delta Ptuj. V letu 1975 je arhiv postavil še manjšo razstavo ADAPTACIJJA GLEDALIŠČA V PTUJU LETA 1894, ki je bila postavljena na hodniku gledališča, in razstavo 50-LETNICA ČASOPISA KOMUNIST, ki je bila postavljena v prostorih ormoške občine. V počastitev slovenskega kulturnega praznika leta 1976 smo pripravili razstavo ORMOŽ IN OKOLICA NA STARIH PODOBAH IN SLIKAH in jo predstavili v prostorih stalne zgodovinske razstave na ormoškem gradu. Namen razstave je bil predstaviti prebivalcem ormoške občine, kakšno je bilo njihovo mesto Ormož in njihovi okoliški kraji pred sto in več leti. V letu 1976 se je Zgodovinski arhiv v Ptuju vključil v vseslovensko akcijo ČLOVEK, DELO IN KULTURA s priložnostno istoimensko razstavo v izložbah ptujskih in ormoških trgovin. Leta 1977 je arhiv skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj in Študijsko knjižnico Ptuj pripravil razstavo DESETLETJA BOJEV, REVOLUCIJE IN ZMAG, posvečeno praznovanju pomembnih partijskih in Titovih jubilejev. Leta 1979 je Zgodovinski arhiv v Ptuju proslavil 600-letnico izdaje prvega ptujskega statuta iz leta 1376 z odmevno razstavo 600 LET USTAVNE IN UPRAVNE ZGODOVINE MESTA PTUJA. Obsežna razstava je bila postavljena v galeriji vodnega stolpa ob Dravi na Ptuju.

106 Ormož skozi stoletja, 1973.

20 let srečanj bratstva in prijateljstva, 1982.

Leta 1980, ob 25. obletnici Zgodovinskega arhiva v Ptuju, je bila razstava s posredovanjem Arhiva Republike Slovenije postavljena tudi v prostorih Narodnega muzeja v Arkadah v Ljubljani. Septembra leta 1981 je arhiv v sodelovanju s Skupnostjo trsničarjev in drevesničarjev Juršinci pripravil razstavo 75 LET ORGANIZIRANEGA TRSNIČARSTVA V JURŠINCIH in jo postavil v trsničarskem domu v Juršincih. Leta 1981 je minilo 650 let od časa, ko je Ormož dobil pravice in svoboščine avtonomnega mesta. Zgodovinski arhiv v Ptuju je ta jubilej počastil z razstavo ORMOŠKE MESTNE PRAVICE. Razstava je bila postavljena v ormoškem kulturnem domu. S podpisom sporazuma o predaji arhivskega gradiva leta 1980 je ptujski arhiv prevzel arhivsko gradivo o medrepubliškem sodelovanju v okviru tradicionalnih delavskih srečanj bratstva in prijateljstva od občinskih sindikalnih svetov Čakovca, Koprivnice, Krapine, Pregrade, Varaždina, Lendave, Maribora, Ormoža, Ptuja, Slovenske Bistrice in Šmarij pri Jelšah. V septembru leta 1982 je Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil razstavo 20 LET DELAVSKIH SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA, ki je bila prvič postavljena v galeriji vodnega stolpa ob Dravi na Ptuju. Razstava je bila potujoča in smo jo do konca leta 1983 prenesli v vseh enajst sodelujočih občin Slovenije in Hrvaške. V oktobru leta 1983, ob dnevu arhivov, smo v prostorih Zgodovinskega arhiva v Ptuju razstavili in pripravili javno predstavitev ARHIVSKO GRADIVO, VRNJENO IZ AVSTRIJE. V letu 1984 smo pripravili razstavo GLASILA ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA BRATSKIH OBČIN SR HRVATSKE IN SR SLOVENIJE. Razstavo smo selili po raznih Organizacijah združenega dela. V letu 1985 je naš arhiv slavil 30-letnico in smo ob tej priložnosti v poročni dvorani na ptujskem magistratu pripravili razstavo ARHIV, KULTURNA DEDIŠČINA IN SKRB ZA NJO.

107 Arhiv, kulturna dediščina in skrb za njo, 1985.

Po uspešni potujoči razstavi 20 LET DELAVSKIH SREČANJ BRATSTVA IN PRIJATELJSTVA, ki je bila v letih 1982 in 1983 razstavljena v vseh 11 sodelujočih občinah republike Hrvaške in Slovenije, sta se bratskim občinam pridružili še občini Ivanec in Klanjec, v katerega spada kraj Kumrovec. V letu 1986 so praznovali 25-letnico sodelovanja, zato je Zgodovinski arhiv v Ptuju razstavo ob 20. obletnici dopolnil in jo pod naslovom 25 LET DELAVSKIH SREČANJ predstavil še v Ivancu in Kumrovcu v Republiki Hrvaški. V letu 1986 smo pripravili razstavo 80 LET TRSNIČARSTVA V JURŠINCIH, ki smo jo postavili v trsničarskem domu v Juršincih. Zgodovinski arhiv v Ptuju, Pokrajinski muzej Ptuj, Ljudska in študijska knjižnica Ptuj, Minoritska knjižnica Ptuj, župnijski uradi ormoške in ptujske občine, graški muzej Juanneum in Zavod za spomeniško varstvo Maribor smo leta 1987 pripravili zelo odmevno skupno razstavo pod naslovom PRIČEVANJA, ZAKLADI ORMOŽA IN PTUJA. Razstava je bila postavljena marca 1987 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Arheološka kulturna dediščina je bila razstavljena posebej v razstavišču Arkade. Namen te skupne razstave je bila predstavitev dragocenosti – kulturne dediščine, ki jo hranijo naše institucije – širši javnosti. Leta 1987 smo v prostorih arhiva pripravili razstavo GRADBENI NAČRTI V ARHIVU ob tednu arhivov, v domu Franca Krambergerja na Ptuju pa smo postavili razstavo Arhiva CK Slovenije iz Ljubljane, ŠPANSKI BORCI PTUJA IN ORMOŽA, in jo dopolnili s panoji razstavljenega gradiva z našega področja. Leta 1988 je arhiv pripravil v ormoškem gradu razstavo ob izidu Ormoške kronike III. Na razstavi je bilo predstavljeno arhivsko gradivo, ki so ga uporabili avtorji za svoje prispevke. Leta 1989 je Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil kar nekaj manjših razstav v svojih razstavnih prostorih. Najprej smo pripravili razstavo z naslovom KAJ VSE JE ARHIVSKO GRADIVO, marca leta 1989 razstavo FERDINAND RAISP – PTUJSKI KRONIST, v poletnih mesecih leta 1989 jo je nadomestila razstava 750 LET PTUJSIIH KLETI, prav tako postavljena v prostorih arhiva. V jeseni leta 1989 sta sledili še razstavi DELAVSKO GIBNJE NA PTUJSKEM OBMOČJU in KREDITNE ZADRUGE NA ORMOŠKEM OBMOČJU. V letu 1989 je Zgodovinski arhiv v Ptuju tvorno sodeloval tudi pri 750-letnem jubileju minoritskega samostana na Ptuju. Skupaj s Pokrajinskim arhivom Maribor in Pokrajinskim muzejem Ptuj smo pripravili obsežno razstavo z naslovom PRETIOSA SACRA ET DOCUMENTA HISTORICA. Prav tako je v tem času arhiv pripravil razstavo IZ ARHIVSKE ZAKLADNICE in jo postavil na ogled v obnovljenem hodniku minoritskega samostana. Leta 1989 je ob odprtju obnovljenega nekdanjega hotela Osterberger na Ptuju v Prešernovi ulici (danes hotel Mitra) Zgodovinski arhiv v Ptuju v prostorih hotela pripravil razstavo 200 LET – ZLATI NOJ. Razstava ZAKLADI ARHIVOV JUGOSLAVIJE, pri kateri je sodeloval tudi naš arhiv, je bila odprta ob kulturnem prazniku leta 1990. Ob praznovanju 35-letnice Zgodovinskega arhiva v Ptuju smo pripravili manjšo spremljajočo razstavo.

108

V začetku leta 1991 je arhiv pripravil razstavo DROBNE DRAGOCENOSTI ARHIVA in jo postavil na hodniku arhiva. Z razstavo smo želeli predstaviti redkosti in zanimivosti, ki jih najdemo pri urejanju arhivskega gradiva.

Zgodovinski arhiv v Ptuju je leta 1981 pripravil razstavo ob 75. jubileju trsničarjev v Juršincih in jo dopolnil ob njihovi 80-letnici. Leta 1991 pa je trsničarstvo na Slovenskem praznovalo častitljivih 100 let. Ob tej priložnosti je Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju s Pokrajinskim arhivom Maribor, Pokrajinskim arhivom Koper in Zgodovinskim arhivom Ljubljana, enota Novo mesto, pripravil razstavo 100 LET TRSNIČARSTVA NA SLOVENSKEM, ki je posegla v širši slovenski prostor. Razstava je bila postavljena v trsničarskem domu Juršinci. Maja leta 1991 je arhiv v svojih prostorih postavil na ogled razstavo z naslovom SV. JURIJ – MESTNI GRB – SIMBOL. Razstava je bila poskus ponovno ovrednotiti tradicionalni simbol Ptuja in vrniti mestu njegov stoletja prepoznavni znak. V avgustu leta 1991 smo na mednarodnem kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni postavili na ogled razstavo TRTA IN VINO SKOZI ČAS. Gradivo za razstavo so prispevali vsi slovenski arhivi, pokrajinski muzeji Ptuj, Maribor in Novo mesto, Narodni muzej Ljubljana, univerzitetni knjižnici Maribor in Ljubljana ter Ljudska in študijska knjižnica Ptuj in Zavod za varstvo kulturne dediščine Maribor. Poudarek te razstave je bil predvsem na arhivskih dokumentih, ki govorijo o vzgoji trte in pridelavi vina na slovenskem skozi stoletja. Novembra 1991 smo razstavo TRTA IN VINO SKOZI ČAS preselili še v Ljubljano v prostore v Križankah. Novembra leta 1991 je Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil razstavo ARHIVSKO GRADIVO O KREDITNIH ZADRUGAH V BIVŠEM OKRAJU PTUJ 1883–1947 in jo postavil na ogled v prostorih nove kreditno hranilne službe Kmečke banke Ljubljana, podružnica Ptuj, ob njeni otvoritvi. Od decembra 1991 do konca februarja 1992 je bila v arhivskih prostorih na ogled razstava PRAZNIK NEKOČ IN SEDAJ.

Trta in vino skozi čas, 1991.

109

19. marca 1992 je bila ob slovesnosti odkritja portreta prof. Antona Klasinca, prvega arhivista in dolgoletnega direktorja naše institucije, v prostorih Zgodovinskega arhiva Ptuj na Muzejskem trgu postavljena razstava GRAŠKE ARHIVSKE INSTITUCIJE, ki jih je do takrat prav prof. Anton Klasinc najbolj poznal in v njih utrl pot marsikateremu mlajšemu raziskovalcu, zgodovinarju in arhivistu. V letu 1992 je arhiv pripravil še dve razstavi, eno v Ormožu in drugo na Ptuju. Naslov ormoške razstave, za katero smo izbrali stare razglednice iz arhivske fototeke, je bil LEP POZDRAV IZ ORMOŽA IN OKOLICE. Razstava je bila postavljena v avli stavbe občine Ormož. V Srednješolskem centru na Ptuju pa smo postavili razstavo 130-LETNICA ROJSTVA JANEZA PUHA. Aprila leta 1993 je Zgodovinski arhiv v Ptuju v sodelovanju z Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj pripravil razstavo OD RECEPTA DO KUHARSKE KNJIGE, ki je bila postavljena v prostorih minoritskega samostana na Ptuju v času razstave Dobrote slovenskih kmetij. V letu 1993 je zgodovinski arhiv s Knjižnico Ivana Potrča sodeloval še pri pripravi in postavitvi razstave 40 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA PTUJ. Razstava je bila postavljena v prostorih knjižnice. Istega leta se je Zgodovinski arhiv v Ptuju aktivno vključil v delovno praznovanje STOLETNICE MUZEJSKEGA DRUŠTVA PTUJ, saj je Muzejsko društvo osnova in rojstna letnica treh ptujskih kulturnih institucij, in sicer Pokrajinskega muzeja Ptuj, Zgodovinskega arhiva in Ljudske in študijske knjižnice Ptuj. Tako je v okviru tega praznovanja Zgodovinski arhiv v Ptuju v mesecu marcu 1993 pripravil razstavo ARHIV GOSPOSTVA HRASTOVEC ob predstavitvi publikacije HRASTOVŠKI URBARJI 1555–1848. 1993. leta sta arhiv in knjižnica sodelovala tudi pri pripravi razstave 200 LET TISKARSTVA NA PTUJU. Leta 1994 je Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil razstavo v Galeriji Antona Trstenjaka v Ljutomeru z naslovom 120-LETNICA KASAŠKEGA ŠPORTA V LJUTOMERU.

Graške arhivske institucije, 1992. 110

120 let kasaškega športa v Ljutomeru, 1994.

S Pokrajinskim arhivom v Mariboru je ptujski arhiv leta 1994 sodeloval pri razstavi LAŠKI RIZLING v okviru akcije Vino forum v mariborskem gledališču. V prostorih zgodovinskega arhiva smo v letu 1994 postavili na ogled razstavo ARHIV PODOBO NA OGLED POSTAVI – predstavitev zbirke razglednic. V jeseni leta 1994 je Zgodovinski arhiv v Ptuju pripravil razstavo PTUJ, MESTO MNOGIH MEST – PRETEKLOST V SLUŽBI DANAŠNJIH ODLOČITEV in jo postavil na ogled v avli mestne hiše na Ptuju. Dopolnjeno razstavo smo novembra ob otvoritvi carine preselili v BTC na Rogozniško cesto na Ptuju, decembra pa smo z razstavo gostovali še gradu Tivoli v Ljubljani. Skupaj s Pokrajinskim muzejem in Študijsko knjižnico Ptuj je arhiv pripravil razstavo 125 LET PTUJSKE GIMNAZIJE. Na ogled je bila postavljena v galerijskih prostorih ptujskega gradu jeseni leta 1994. Spomladi leta 1995 je Zgodovinski arhiv v Ptuju v sodelovanju s Teniškim klubom Ptuj pripravil razstavo, posvečeno 70-letnici organiziranega tenisa na Ptuju, z naslovom TUDI NA PTUJU SO IGRALI TENIS 1924–1994. Razstava je bila postavljena v razstavišču na ptujskem gradu. V marcu 1995 smo pripravili razstavo 90 LET TRSNIČARSKE ZADRUGE V JURŠINCIH in jo postavili v prostore trsničarskega doma Juršinci. V letu 1995 je arhiv pripravil še razstavo ŠIPON, NAŠA ŽLAHTNA POSEBNOST, in jo predstavil v vinskem paviljonu v Gornji Radgoni v času mednarodnega kmetijskega sejma. Razstavo smo s Pomurskega sejma v mesecu oktobru prenesli v prenovljene razstavne prostore v ormoškem gradu, v letu 1996 pa še v Ljutomer.

Tudi na Ptuju so igrali tenis, 1995. 111

Jeseni leta 1995 je Zgodovinski arhiv v Ptuju skupaj z Dijaškim domom Ptuj pripravil še eno razstavo. Posvečena je bila 95-letnici Dijaškega doma v Ptuju in je nosila naslov DIJAŠKI DOM – MOJ DRUGI DOM . Tudi ta razstava je bila postavljena v razstavišču na ptujskem gradu. Leta 1995 smo pripravili tudi razstavo VINO JE VELIKA DOBROTA – DOMINIK ČOLNIK 1830–1893 in jo postavili na turistični kmetiji Senekovič v Trsteniku, občina Benedikt. Razstava je bila posvečena vinogradniku, strokovnemu piscu in narodnemu buditelju Dominiku Čolniku. Zgodovinski arhiv v Ptuju je na prelomu starega v novo leto 1996 v prostorih hranilno kreditne službe Kmetijske zadruge Ptuj postavil razstavo 85 LET KMEČKEGA VARČEVANJA NA PTUJU, posvečeno Kmečki hranilnici in posojilnici na Ptuju, ustanovljeni leta 1910. V letu 1996 je arhiv pripravil razstavo 110 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ 1886–1996. Razstava je bila postavljena na ptujskem gradu in je doživela zelo velik odmev. Z izborom nekaj najatraktivnejših eksponatov z razstave 110 let Turističnega društva Ptuj je Zgodovinski arhiv v Ptuju v obliki nove, manjše razstave z naslovom TURIZEM NA PTUJU – KONEC XIX. IN ZAČETEK XX. STOLETJA gostoval v ptujskem paviljonu na sejmu GOSTUR v Mariboru oktobra 1996. Leta 1996 smo v palaciju na Ptujskem gradu ob 90. obletnici Gradbenega podjetja Drava Ptuj pripravili razstavo z naslovom KAKO STARA JE GRADBENA TRADICIJA PRI NAS.

Dijaški dom, moj drugi dom, 1995.

112

V Osnovni šoli Olge Meglič na Ptuju smo postavili razstavo HIŠA POVEJ, za katero smo raziskali zgodovino hiše, v kateri je šola. Otvoritev je bila ob dnevu šole novembra 1996. Leta 1997 smo v zgodovinskem arhivu pripravili razstavo ZGODOVINA OSNOVNE ŠOLE HAJDINA in jo postavili v novih prostorih osnovne šole ob slovesnosti njene otvoritve. V Srednješolskem centru na Ptuju smo leta 1997 postavili razstavo OBRTNO IZOBRAŽEVANJE SKOZI ČAS. Ob redki priložnosti, kot je bilo odprtje novega mostu čez reko Dravo na Ptuju leta 1997, se je arhiv pridružil slovesnosti na Ptuju s postavitvijo razstave MOSTOVI PTUJA v Miheličevi galeriji. Razstava je bila na povabilo postavljena tudi v Mariboru in v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani, leta 1998 pa je gostovala še v Škofji Loki v okviru projekta Skupnosti starih mest.

Obrtno izobraževanje skozi čas, 1997.

Turizem na Ptuju ob prelomu stoletja, 1996.

113

Mostovi Ptuja, 1998.

Spomladi leta 1998 smo v razstavišču mestne hiše na Ptuju postavili razstavo ZGRADILI SO GA V 33 DNEH IN NOČEH. Razstavili smo fotografije gradnje železniškega mostu na Ptuju leta 1945, ki jih je Zgodovinskemu arhivu v Ptuju podaril gospod Marinšek. Septembra 1998 smo skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj ter Knjižnico Ivana Potrča Ptuj pripravili razstavo, posvečeno dogodkom, ki so se pripetili septembra 1908 na Ptuju. Razstavo z naslovom 90-LETNICA SEPTEMBRSKIH DOGODKOV 1908–1998 smo postavili na ogled v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju. Ob 90-letnici rojstva prof. Antona Klasinca leta 1998 smo v Zgodovinskem arhivu v Ptuju pripravili skromno slovesnost in ob jubileju postavili manjšo razstavo o njegovem delu v ptujskem arhivu. Že v letu 1997 smo v Zgodovinskem arhivu v Ptuju pričeli z obsežnim projektom o JANEZU PUHU – JOHANNU PUCHU. Prva prizadevanja za objektivno predstavitev velikega Slovenca, izumitelja evropskega ranga, ki je od leta 1887 do 1914 ustvarjal v Gradcu, so se začela že leta 1992. Med pomembnejšimi cilji projekta o Janezu Puhu, katerih nosilec je bil naš arhiv, sta bili izdaja monografije o Janezu Puhu in postavitev razstave. V začetku leta 1999 smo pripravili napovedno razstavo o Janezu Puhu in jo postavili na ogled na Ptuju, v osrednji Knjižnici v Celju, starem špitalu v Gornji Radgoni, Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, gostišču Pan v Kidričevem ter na Puhovi domačiji na Sakušaku.

Zgradili so ga v 33 dneh in nočeh, 1998.

Razstava ob 90-letnici rojstva Antona Klasinca, 1998.

V letu 1998 je izšla monografija, nato smo nadaljevali s pripravo velike razstave. Otvoritev razstave o Janezu Puhu – Johannu Puchu je bila septembra leta 1999, v tednu Evropske kulturne dediščine, predstavili smo jo kot našo skupno evropsko dediščino. Bila je mednarodna razstava, saj je vsebinsko pokrivala Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko, Hrvaško in Italijo.

114

S katalogom in razstavo JANEZ PUH – ČLOVEK, KI JE SVET OBRNIL NA GLAVO, smo zaznamovali 85. obletnico njegove smrti in 110. obletnico prvega Puhovega kolesa. V letu 1999 je bila tudi 100. obletnica nastanka njegove tovarne v Gradcu. Gradivo na razstavi je bilo razporejeno v tri tematske sklope: I. Janez Puh – človek, ki je svet obrnil na glavo, II. Janez Puh, Johann Puch – izumitelj, tovarnar in III. Janez Puh, vizionar, ki še vedno vrti svet. Pri projektu so sodelovali številni lastniki starodobnikov, Muzej motociklov Vransko in Tehnični muzej Slovenije, gradivo pa so prispevali arhivi doma in v tujini, muzeji in številni posamezniki. Razstava na Ptuju je bila postavljena v Janez Puh – človek, ki je svet obrnil na glavo, 1999.

ogromen prazen prostor poslovne stavbe Domino. Razstavljenih je bilo več kot 300 eksponatov Puhove dediščine – koles, motociklov, motorjev in mopedov iz obdobja od leta 1906 do 80. let 20. stoletja, 20 vitrin arhivskega gradiva iz domačih in tujih arhivov, muzejski eksponati in približno 60 povečanih fotografij. Na razstavi smo ponudili monografijo o Janezu Puhu, obsežen razstavni katalog, plakat, letak, zloženke v slovenščini, nemščini in angleščini, platnene vrečke in majice z motivi Puhove ustvarjalnosti. Nekoliko dopolnjena razstava je bila leta 2000 prenesena in paralelno postavljena v Pavlovi hiši – Potrna/ Laafeld v Avstriji, v eni od slovenskih vasi v radgonskem trikotniku onstran Mure, istočasno pa je bila razstava postavljena v starem špitalu v Gornji Radgoni. Leta 2000 je bila v sklopu projekta postavljena še razstava 100 LET PUHOVEGA AVTOMOBILA. V letu 2001 je bila razstava KDO SI, JANEZ PUH, postavljena v Osnovni šoli Juršinci in v Pokrajinskem arhivu v Mariboru.

Janez Puh – človek, ki je svet obrnil na glavo, 2000, Gornja Radgona.

100 let Puhovega avtomobila, 2000.

V letu 1998 smo v Zgodovinskem arhivu v Ptuju pričeli z drugim večjim projektom, DEKLETA IN ŠOLA, ki so ga sestavljali razstava z zloženko, zbornik Izobraževanje žensk nekoč in danes, simpozij in okrogla miza. Projekt je trajal 3 leta. Otvoritev razstave DEKLETA IN ŠOLA je bila na Ptujskem gradu oktobra 1998. V letih 1999 in 2000 je razstava gostovala še v Celju, Celovcu, Novi Gorici, Kopru, Velenju, Kranju, Mariboru in Trstu. Zloženke k razstavi so bile tiskane tudi v nemškem in italijanskem jeziku. Leta 1999 smo v prostorih Državnega zbora v Ljubljani pripravili razstavo KAJ TI JE DEKLICA in se priključili mednarodni akciji proti nasilju nad ženskami. Leta 2000 je nastala v sklopu projekta DEKLETA IN ŠOLA nova postavitev razstave z naslovom ŠOLE NAŠIH BABIC, ki je vključila gradivo iz vse Slovenije. Pri tej razstavi so sodelovali še Arhiv republike Slovenije, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Slovenski šolski muzej in Mestni muzej Ljubljana. Razstava je bila postavljena v Muzeju novejše zgodovine Ljubljana in v Arhivu Republike Slovenije. Jeseni leta 1999 smo ob 80-letnici Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj pripravili razstavo OD SVOBODE DO SVOBODE. Istega leta smo pripravili tudi arhivsko razstavo v sklopu filatelistične razstave 50 LET FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ NA PTUJU.

115

Iz arhivskega gradiva fonda Mestna občina Ptuj smo leta 1999 pripravili razstavo 110 LET UPRAVNE ZGRADBE in jo postavili v razstavišče magistrata na Ptuju. Leta 2000 smo pripravili razstavo 95-LETNICA TRSNIČARSKE ZADRUGE V JURŠINCIH in jo postavili na ogled v trsničarskem domu v Juršincih. V okviru projekta Skupnosti starih mest Slovenije smo sodelovali pri pripravi in postavitvi razstave SREDNJEVEŠKA MESTA na Ljubljanskem gradu leta 2001. Istega leta smo v ormoškem gradu postavili razstavo 670 LET ORMOŽA, v spominski sobi Janeza Puha na Sakušaku pa stalno razstavo o življenju in delu Janeza Puha. Spomladi leta 2003 je Zgodovinski arhiv na Ptuju pripravil priložnostno razstavo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča na Ptuju – STOLETNICA ROJSTVA DR. JOŽETA POTRČA. Junija leta 2003 smo v prostorih Obdravskega zavoda na Ptuju postavili razstavo 50 LET ŽIVINOREJSKO-VETERINARSKE SLUŽBE V PODRAVJU. Novembra 2003 smo skupaj s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj pripravili razstavo ob 110-letnici Muzejskega društva Ptuj z naslovom ZBIRANJE IN OHRANJANJE PISNIH TER TISKANIH DRAGOCENOSTI. Razstava je bila postavljena v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. V letu 2004 smo v prostorih kluba Kasaškega društva Ljutomer v Lukavcih postavili razstavo z naslovom 130 LET KASAČEV V LJUTOMERU. Razstavo smo prenesli še v Ormož, Sv. Jurij ob Ščavnici in Veržej.

116

130 let kasačev v Ljutomeru, 2004.

Mestni pečati in grb mesta Ptuja, 2004.

V letu 2004 smo pripravili razstavo 100 LET DELA V SELEKCIJI IN KONTROLI PRIREJE MLEKA NA SLOVENSKEM. Razstava je bila postavljena na razstavišču v Gornji Radgoni. Istega leta smo v razstavišču na Ptujskem gradu postavili razstavo MESTNI PEČATI IN GRB MESTA PTUJ. Jeseni leta 2005 smo v veliki namenski dvorani v Juršincih postavili na ogled razstavo 100 LET TRSNIČARSKE ZADRUGE JURŠINCI. V sklopu praznovanja 50-letnice Zgodovinskega arhiva na Ptuju smo leta 2005 v Miheličevi galeriji na Ptuju postavili na ogled razstavo JOŽE VRABL 1913–1982: FOTOGRAFSKA DEDIŠČINA. Zgodovinski arhiv na Ptuju je v letu 2005 v sodelovanju s Štajerskim deželnim arhivom iz Gradca in arhivi iz Maribora, Celja in Ljubljane pripravil arhivsko razstavo ALI JIH LAHKO ŠE REŠIMO? Razstava je bila na ogled v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju. V juniju leta 2006 smo v refektoriju minoritskega samostana na Ptuju postavil razstavo 120-LETNICA TURISTIČNEGA DRUŠTVA PTUJ. Leta 2006 se je Zgodovinski arhiv na Ptuju v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj priključil praznovanju 15. obletnice osamosvojitve Slovenije s pripravo razstave z naslovom NE DAMO SE! – DOGAJANJE NA PTUJSKEM IN ORMOŠKEM V DESETDNEVNI VOJNI 1991. Razstava je bila postavljena v razstavnih prostorih Stari zapori Pokrajinskega muzeja Ptuj. V jeseni leta 2006 smo na Ptujskem gradu postavili razstavo PRVI MED ENAKIMI! FUNKCIJA MESTNEGA SODNIKA IN ŽUPANA SKOZI STOLETJA.

Prvi med enakimi! Funkcija mestnega sodnika in župana skozi stoletja, 2006.

117

Leta 2007 smo v razstavišču na Mestni občini Ptuj postavili razstavo 100-LETNICA MESTNE HIŠE NA PTUJU 1907–2007. Leta 2008 smo ob stoti obletnici septembrskih dogodkov na Ptuju v Zgodovinskem arhivu pripravili razstavo NACIONALNA ZAVEST SE JE PREBUDILA NA PTUJU LETA 1908. Razstava je bila postavljena v Mestni galeriji Ptuj, kasneje pa je bila prestavljena še v prostore Gimnazije Ptuj. V letu 2009 smo pripravili razstavo ob začetku projekta PTUJ NA FILMSKEM PLATNU, ki je bila postavljena v prostorih Mestnega kina Ptuj. S to razstavo smo gostovali tudi na Gimnaziji Ptuj in v galeriji Magistrat na Ptuju. V pustnem času – februarja 2010 – smo v prostorih Hotela Primus na Ptuju postavili na ogled razstavo 10 LET PRINCA KARNEVALA NA PTUJU. Razstava PTUJ NA FILMSKEM PLATNU, PTUJ LETA 1967 V FILMU NEVIDNI BATALJON, je bila leta 2010 postavljena v Mestnem kinu Ptuj, kasneje je bila prenesena še v galerijo Magistrat v prostorih Mestne občine Ptuj.

Ko zavlada Ptuju kurent, 2010.

Ptuj na filmskem platnu, 2009.

118

Razstavo BEG ZA ŽIVLJENJE, dopolnitev razstave o genocidu v Srebrenici in o prikazu življenja bosanskih beguncev v zbirnem centru na Ptuju, je naš arhiv postavil na ogled v galeriji Magistrat na Ptuju jeseni leta 2010. V pustnem času leta 2011 smo pripravili razstavo KO ZAVLADA PTUJU KURENT – ODSEV KURENTOVANJA V ARHIVSKIH VIRIH in jo postavili na ogled v trgovskem centru Qlandia na Ptuju. Z razstavo smo istega leta gostovali še v mestu Požarevac v Srbiji, pomladi leta 2013 pa v prostorih Gimnazije Ptuj. Leta 2011 smo v Zgodovinskem arhivu pripravili razstavo KAKO SO NEKOČ HODILI V ŠOLO – ZGODOVINA PTUJSKIH OSNOVNIH ŠOL in jo postavili na ogled v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča.

Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908, 2008.

Kako so nekoč hodili v šolo, 2011.

119 Beg za življenje, 2010 .

V poletnih mesecih leta 2012 smo pripravili razstavo z naslovom ZRNO DO ZRNA POGAČA, KAMEN NA KAMEN PALAČA – PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ 1961–2002 IZ ARHIVSKIH VIROV. Razstava je bila postavljena v galerijskem hodniku nove lokacije Zgodovinskega arhiva na Ptuju na Vičavi 5. Razstava OŽIVLJANJE GRADU TURNIŠČE – PRIKAZ VSAKDANA DRUŽINE LIPPITT PREKO FOTOGRAFSKEGA GRADIVA je bila leta 2012 postavljena v notranjosti gradu Turnišče, leta 2013 smo jo prenesli še v galerijski hodnik Zgodovinskega arhiva na Ptuju. Skupna razstava Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Zgodovinskega arhiva Celje, Pokrajinskega arhiva Maribor, Državnega arhiva Zagreb, Državnega arhiva Varaždin in Državnega arhiva za Medžimurje iz Čakovca z naslovom MESTA IN TRGI OB HRVAŠKO-SLOVENSKI MEJI je bila postavljena v galerijskem hodniku našega arhiva oktobra in novembra leta 2012. Nato smo jo prenesli še v Ormož, kjer je bila postavljena še do konca leta v beli dvorani nekdanje pristave. V prvi polovici leta 2013 smo v galerijskem hodniku arhiva postavili odmevno razstavo z naslovom DROBCI IZ ZGODOVINE HIŠ IN NJIHOVIH LASTNIKOV – PREŠERNOVA ULICA.

Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača, 2012.

120

Mesta in trgi ob hrvaško-slovenski meji, 2012.

V sklopu simpozija ob 500-letnici izdaje drugega mestnega statuta 1513 smo leta 2013 postavili priložnostno razstavo GRADIVO PTUJSKE PROVENIENCE 16. STOLETJA V FONDIH IN ZBIRKAH ZGODOVINSKEGA ARHIVA NA PTUJU. V decembru leta 2013 smo v galerijski hodnik našega arhiva postavili novo skupno razstavo Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Pokrajinskega arhiva Maribor in Zgodovinskega arhiva Celje z naslovom STARA ŠARA – PROBLEM DOLGOROČNE HRAMBE NA SODOBNIH NOSILCIH. Razstava je bila postavljena na ogled do aprila leta 2014. Zgodovinski arhiv na Ptuju je skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj Ormož v jeseni leta 2014 pripravil razstavo ŽIVETI Z VOJNO – PTUJSKI OKRAJ MED PRVO SVETOVNO VOJNO. Razstava je postavljena v vzhodnem stolpu ptujskega gadu. Marca 2015 smo skupaj z vsemi slovenskimi arhivi v Sloveniji pripravili razstavo z naslovom ARHIVI – ZAKLADNICE SPOMINA. Razstava je bila postavljena v razstavišču Narodnega muzeja v Ljubljani.

Gradivo ptujske provenience 16. stoletja v fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju, 2013.

Živeti z vojno – ptujski okraj med prvo svetovno vojno, 2014.

121

Nataša Majerič Kekec Dejan Zadravec

PEDAGOŠKA DEJAVNOST Skrb za popularizacijo arhivov kot varuhov kulturne dediščine ter seznanjanje mladine z njihovo vlogo je v arhivu prisotno vse od njegove ustanovitve. Spoštovanje do ohranjanja lokalne pisne dediščine so v arhivu že od samih začetkov spodbujali pri mladih na različne načine: z obiskom arhivskih razstav, z raznimi akcijami, kot je na primer iskanje in zbiranje starih (arhivskih) dokumentov po podstrešjih in kleteh, ob koncu petdesetih let prejšnjega stoletja je arhiv v sodelovanju z Društvom arhivskih delavcev organiziral poljudna zgodovinska predavanja na nižjih gimnazijah in nekaterih osnovnih šolah z namenom, da bi seznanili mladino s preteklostjo domačega kraja in pomembnostjo arhivov pri zbiranju, urejanju in ohranjanju arhivskega gradiva. Arhiv je nudil pomoč učiteljem pri didaktično prilagojenih razstavah, v katere so bili vključeni učenci (nekaj naslovov: Moja šola v arhivskih dokumentih, Naš kraj na starih razglednicah, Našli smo na babičinem podstrešju, Zberimo arhivsko gradivo, Kdo mi je v sorodu?, Obletnica osnovne šole …) ter pri pripravi arhivskih taborov – na primer Osnovna šola Hajdina v luči arhivskih virov (1997). Z namenom popularizacije arhivske dejavnosti so zaposleni objavljali poljudne sestavke v lokalnih časopisih, v katerih so opozorili na zanimive zgodovinske dogodke na podlagi arhivskega gradiva ali pa so predstavili kar samo arhivsko gradivo.

122

Na stari lokaciji je bilo izvajanje pedagoško-izobraževalne dejavnosti zaradi prostorske stiske oteženo, kljub temu pa je število šolskih skupin iz leta v leto naraščalo.

S preselitvijo na novo lokacijo je arhiv končno dobil samostojen prostor za izvajanje pedagoške dejavnosti. V arhivu tako brezplačno izvajamo dejavnost v obliki tematskih ali splošnih predstavitvenih ur za učence, dijake in študente ter vodene oglede po arhivu za upokojence, organizirane skupine ljubiteljev kulture, zgodovine in druge zainteresirane skupine. Otroci nas običajno obiščejo ob kulturnih dnevih, v okviru izbirnih predmetov, zgodovinskih delavnic in podobno, drugi občani pa prav tako ob kulturnih dnevih, dnevih odprtih vrat ali po dogovoru. Pedagoška dejavnost v arhivu je prilagojena različnim starostnim skupinam obiskovalcev. Otrokom med četrtim in osmim letom predstavimo arhiv skozi pravljico Miška Mica v arhivu. Ob branju slikanice in ogledu arhivskih depojev jim podamo osnove spoznavanja in ohranjanja pisne kulturne dediščine ter osnovno arhivsko terminologijo. Naši najpogostejši obiskovalci so šolske skupine, za katere imamo pripravljenih več različnih dejavnosti. Učencem, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole, in dijakom različnih srednjih šol pripravimo splošno predstavitev arhiva v obsegu ene do dveh šolskih ur. V predstavitvi skupaj s poslušalci razrešimo termine, kot so arhivistika, arhiv, arhivsko gradivo, ugotovimo osnovne razlike med muzejem, arhivom in knjižnico, opišemo vrste arhivov v Sloveniji in razliko med državnim in regionalnimi arhivi ter območje pristojnosti posameznega arhiva, naloge in dolžnosti arhivov, kratko zgodovino zbiranja gradiva na Ptuju in ustanovitve tukajšnjega arhiva, razložimo načela odbiranja arhivskega gradiva iz

123

S preselitvijo na novo lokacijo je arhiv pridobil tudi ustrezno pedagoško učilnico, kjer v obliki tematskih ali splošnih predstavitvenih ur za učence, dijake, študente in drugo zainteresirano javnost predstavimo arhiv in našo dejavnost. Največje presenečenje doživijo ob ogledu arhivskih skladišč, zanimiva pa je tudi informacija, da je obisk arhiva brezplačen.

dokumentarnega, predstavimo različne vrste ustvarjalcev javnega arhivskega gradiva, dela in naloge ter zaželene sposobnosti arhivistov, katere pomožne zgodovinske vede arhivisti uporabljamo pri delu, načine popisovanja arhivskega gradiva, razliko med fondom in zbirko (s primeri), opišemo sekundarne dejavnosti arhivov (razstave, publikacije, raziskave …), pogoje uporabe arhivskega gradiva (omejitve zaradi varstva osebnih podatkov), čitalniški red, dostopnost arhivskih popisov ter kako jih uporabljati, postopek naročanja gradiva, zvrsti arhivskega gradiva (na osnovi konkretnih primerov), predstavimo vsebinsko najpomembnejše in vizualno najbolj všečne ter reprezentativne primere arhivskega gradiva, nanašajoče se na lokalno zgodovino kraja, iz katerega učenci prihajajo, ali ustanove, ki jo obiskujejo, prav tako obrazložimo še pogoje, ki zagotavljajo dolgoročno hrambo arhivskega gradiva v naših skladiščih, na

124

Običajno nas otroci obiščejo ob kulturnih dnevih, v okviru izbirnih predmetov, zgodovinskih delavnic in podobno, drugi občani pa prav tako ob kulturnih dnevih, dnevih odprtih vrat ali po dogovoru.

Pedagoška dejavnost v arhivu je prilagojena različnim starostnim skupinam obiskovalcev. Otrokom med četrtim in osmim letom predstavimo arhiv skozi pravljico Miška Mica v arhivu. S pomočjo miške Mice in duhca spoznajo nove besede, kot so arhiv, listina, pečat, gotica in podobno.

koncu pa sledi še ogled skladišč, kjer učenci ali dijaki na lastni koži občutijo malce pred tem teoretično spoznane klimatske pogoje. V zadnjem času smo v arhivu uvedli še en didaktični način predstavitve, in sicer predvajanje kratkih predstavitvenih filmov na temo materialnega varstva arhivskega gradiva, problema hranjenja podatkov na fizičnih digitalnih nosilcih zapisa in podobno. Obiske šolskih skupin je začel arhiv beležiti v letu 1994, ko je arhiv obiskalo 227 učencev. Večji poskok v številu obiskov je bil leta 1999 in 2009, ko je arhiv obiskalo malo manj kot 600 učencev, največ obiska pa smo zabeležili leta 2013, ko je obiskalo arhiv kar 800 učencev. Kar se obiskov študentov tiče, ima zanje arhiv pripravljene različne pedagoške programe. V primeru obiska Zgodovinskega arhiva na Ptuju so lahko deležni nekoliko bolj poglobljene predstavitve arhiva in njegove dejavnosti, pa posameznih zvrsti arhivskega gradiva ter zgodovine in delovanja njegovih ustvarjalcev. Slednje je namenjeno predvsem študentom višjih letnikov, ki se v sklopu seminarskih vaj odločajo za pisanje seminarskih nalog na osnovi določenih arhivskih virov. Vnaprejšnja seznanitev z virom, torej s tem, kako je vir videti, kaj je mogoče iz njega izluščiti ter kakšna je zgodovina njegovega ustvarjalca, lahko zagotovo omogoči študentom lažjo in kvalitetnejšo izdelavo zadane naloge. Tematske učne ure so v prvi vrsti namenjene učencem višjih razredov osnovne šole in dijakom srednjih šol ter zainteresirani javnosti. Učenci in dijaki so tovrstne predstavitve najpogosteje deležni v času, ko v šoli spoznavajo določeno, predvsem zgodovinsko učno snov. Za dopolnitev znanja jim tako arhiv ponudi še bolj poglobljeno predstavitev obravnavane teme s poudarkom na vizualni in vsebinski predstavitvi relevantnih arhivskih virov. V zadnjih nekaj letih precejšnjega zanimanja za tovrstno obliko poglabljanja znanja ni bilo. Dijaki treh okoliških šol so v učilnici ZAP tako poslušali predavanje o srednjeveškem Ptuju in zgodovini ptujske obrti ter predavanje o zgodovini trsničarstva, na Gimnaziji Ptuj pa smo v okviru projektnega tedna izpeljali predavanja na temo ohranjanja pustne tradicije in običajev na ptujskem preko ohranjene arhivske dediščine (fotografije, film …). Tematske predstavitve lahko arhiv organizira tudi ob otvoritvi lastnih razstav, objav knjig in ob podobnih priložnostih – vsebina predstavitev je seveda prilagojena priložnosti.

125

Učni list za osnovno šolo in stran iz Powerpoint predstavitve za šolske skupine.

126

Še zadnja pedagoška dejavnost so delavnice za različne starostne skupine. Arhiv le redko izvaja tovrstno krepitev znanja in izkušenj, saj strategija izvajanja teh dejavnosti ni natančno opredeljena in določena, v preteklosti pa je za izvajanje te dejavnosti veliko oviro predstavljala prostorska stiska. Strokovnost zaposlenih, materialna sredstva ter ustrezni prostori sicer omogočajo delavnice branja nemške kurende oziroma gotice, izdelave pečatov, učnih pisem … Pedagoška dejavnost za različne skupine prebivalstva poteka v Zgodovinskem arhivu na Ptuju utečeno in v časovnem obsegu, ki ji, glede na to, da ne spada med osnovne arhivske dejavnosti, pripada. Možnosti njenega razvoja v prihodnje se tako vidijo predvsem v širjenju in večji raznovrstnosti ponudbe pedagoških programov in didaktičnih pristopov k njihovemu izvajanju.

Dijaki in študenti pri predstavitveni uri arhiva izvejo nekaj tudi o pravicah in obveznostih obiskovalcev arhiva. 127

Maja Prevolšek

ARHIVSKA KNJIŽNICA IN PUBLICISTIČNA DEJAVNOST Z letom 1954 se je na Ptuju pričela večja reorganizacija kulturnih zavodov. Svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Ptuj je pripravil predlog, v katerem so ugotovili: »Študijska knjižnica se priključi arhivu, ki bo kmalu postal samostojna ustanova.« Dogovorjeno je bilo, da bo material študijskega značaja prevzel Mestni arhiv kot arhivsko knjižnico. V knjižnici se je že od samega začetka zbirala in nabavljala literatura s področja zgodovine, domoznanstva, pa periodične publikacije, znanstvena dela s področja arhivistike, pomožnih zgodovinskih ved in druga literatura, ki so jo zaposleni v arhivu potrebovali pri svojem znanstvenoraziskovalnem delu in urejanju gradiva. Danes lahko knjižnično gradivo kot pripomoček ob raziskovanju uporabljajo tudi raziskovalci v arhivski čitalnici. Knjižnica v arhivu nikoli ni bila oblikovana kot poseben strokovni oddelek. Pred selitvijo arhiva v nove prostore se je zaradi prostorske stiske nahajala v pisarni Marije Hernja Masten, ki je vrsto let tudi zgledno skrbela za knjižno gradivo in ga urejala. S preselitvijo arhiva na novo lokacijo pa je knjižnica pridobila samostojen prostor v izmeri 34,50 m².

128

V začetkih svojega delovanja je knjižnica štela 64 knjig, časopisov in časnikov. Zaradi izredno majhne količine strokovne literature se je po letu 1980 začelo namenjati nekaj več finančnih sredstev za nabavo strokovne literature, krepiti se je pričela povezava z drugimi arhivskimi knjižnicami (s tem je zaživela izmenjava arhivske literature), v letni plan pa se je vključila tudi postavka za nabavo strokovne literature. V obdobju od leta 1960 do leta 1980 je priročna knjižnica arhiva štela 441 enot knjižnega gradiva in periodičnih publikacij. Od leta 1980 do 2014 pa se je njen fond povečal na več kot 4.400 enot knjig, preko 2.000 izvodov periodičnih publikacij in 2.100 izvodov knjig, ki so del Plojeve knjižnice, čudovite zapuščine, ki nam jo je v hrambo zaupala Gimnazija Ptuj. V obdobju od leta 2004 do 2014 se je knjižni fond tako povečal za 519 izvodov, ki so bili pridobljeni z nakupom, največ pa z izmenjavo ter darovi (Gimnazija Ptuj, Lev Detela, Franc Petek, Andrej Fekonja, Peter Pavel Klasinc, Anton Ožinger).

100

Prirast gradiva v letih 2004–2014

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

2011

2012

2013

2014

Na začetku se je vodil le naslovni seznam zbrane literature, leta 2008 pa se je začela knjižnica urejati v sistemu COBISS (vnašanje, opremljanje knjig z nalepkami s črtno kodo, postavljanje na police). Knjižnica je bila uvrščena med slovenske specialne knjižnice s področja kulture. Knjižnični katalog je zdaj javno dostopen preko slovenskega Kooperativnega online bibliografskega sistema in servisov. Poizvedovanje o gradivu v naši knjižnici se opravi s pomočjo uporabniškega vmesnika COBISS, kjer se poišče ustrezna signatura, saj gradivo knjižnice ni dostopno v prostem pristopu. Za gradivo, ki ni računalniško obdelano, je na voljo seznam v Wordu in Excelu.

Knjižnica v starih prostorih, hkrati tudi pisarna Marije Hernja Masten.

Urejene knjige Plojeve knjižnice, dar Gimnazije Ptuj.

Urejene knjige iz zapuščine Andreja Fekonje in Franca Petka.

Kot rezultat strokovnega arhivskega dela fond knjižnice dopolnjujejo tudi publikacije naših strokovnih delavcev, ki jih izda arhiv. To je tudi najobsežnejši in najpomembnejši sklop publicistične dejavnosti arhiva. Gre za t. i. pripomočke za raziskavo arhivskega gradiva, ki jih tvorijo publikacije, kot so objave arhivskih virov, arhivskih inventarjev, arhivskih vodnikov, objave popisov izbranih fondov, ki niso pripravljeni do stopnje inventarja. Kombinacijo med arhivskim pripomočkom za raziskave in predstavitvijo gradiva predstavljajo razstavni katalogi. Tu so še objave v samostojnih publikacijah ter članki v strokovnih in drugih revijah, pomemben sklop pa je tudi priprava in izdaja publikacij s področja zgodovinopisja, zlasti teh, ki so nastale na podlagi proučevanja arhivskega gradiva.

129

130

131

Viri 1. Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja: 1684–1917, uredila (in besedilo) Marija Hernja Masten, povzetek v nemščino in angleščino Nada Jurkovič, fotografije Bine Kovačič, 1995. 2. Statut mesta Ptuj 1376, uredila Marija Hernja Masten in Primož Premzl, prevod v nemški jezik Marija Vukašinović Mikuž, prevod v slovenski jezik Marija Hernja Masten, 1998. 3. Statut mesta Ptuja 1513, spremna beseda in uredila Marija Hernja Masten, prepis in prevod Dušan Kos, fotografije Bine Kovačič, 1999. 4. Urbar gospoščine Gornji Ptuj 1597: arhivska obdelava vira in njegova znanstvena uporaba, Marija Hernja Masten, fotografije Boris Prelog, prevod povzetka v angleški jezik Nada Jurkovič, 2008.

132

Inventarji 1. Mestni odbor Osvobodilne fronte Ptuj 1945–1952, Nada Jurkovič. Okrajni premogovniki Ptuj 1947–1959, Brane Oblak, 1983. 2. Varia: 1634–1983, Nada Jurkovič, pripravil Zgodovinski arhiv Ptuj, 1984. 3. Kreditne zadruge ormoškega področja: 1906–1948, Branko Oblak, 1986. 4. Urbarji gospoščine Hrastovec: 1555–1848, Marija Hernja Masten, prevod v nemščino in angleščino Nada Jurkovič, 1993. 5. Služba družbenega knjigovodstva. Zaključni račun [računalniška datoteka]: 1953–1986, Branko Oblak, fotografije Fototeka Zgodovinski arhiv Ptuj, fond Turistično društvo Ptuj, 1998. 6. Kmetijski kombinat Ptuj, Skupne službe: 1949–1991: inventar, pripravil Branko Oblak, fotografije Kmetijski kombinat Ptuj, 2010.

1 2 3

6 133

Vodniki 1. Skozi zgodovinski arhiv v Ptuju 1955–1980, avtorji prispevkov Andrej Fekonja et al., odgovorni urednik Andrej Fekonja, fotografija na naslovni strani Mišo Koltak, 1980. 2. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva v Ptuju, 1985. 3. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju – ZAP, avtorji uvodnih tekstov Marija Hernja Masten et al., gradivo so urejali in popisovali Marija Hernja Masten et al., prevod v nemški jezik, prevod v angleški jezik Nada Jurkovič, fotografije Damjan Lindental, Boris Prelog, Albin Kovačič, 2009.

134

Gradiva in razprave 1. Mestni statut 1376 – Stadtrecht vom 1376, Mednarodni simpozij Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru – Internationales Symposium Ptujer/Pettauer Stadtrecht im mitteleuropäischen Raum, Ptuj, 17. in 18. oktober 1996. Simpozij sta pripravila Zgodovinski arhiv Ptuj in Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Pravnozgodovinski inštitut, zbrala in uredila Marija Hernja Masten, fotografije Fototeka Zgodovinskega arhiva Ptuj et al., prevodi v nemški jezik Mišo Koltak, prevodi v angleški jezik Matjaž Tratnik, 1997. 2. Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes [zbornik], glavna urednica Tjaša Mrgole Jukič, prevodi Miranda Andrič, 1998. 3. Razmerje med mestom in vasjo kot problem slovenskega narodnega gibanja na primeru Ptuja in okolice pred prvo svetovno vojno (nekateri vidiki): skrajšana magistrska naloga, Kristina Šamperl Purg, prevod v angleščino in nemščino Nada Jurkovič, 2001. 4. Statut mesta Ptuj iz leta 1513 – Das Stadtrecht von Ptuj aus dem Jahre 1513 / Mednarodni simpozij Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru – Internationales Symposion Das Stadtrecht von Ptuj (Pettau) im mitteleuropäischen Raum, Ptuj, 5.–7. november 1997. Uredila Marija Hernja Masten, prevod v nemški jezik Marija Vukašinović-Mikuž, prevod v angleški jezik Mišo Koltak, fotografije Bine Kovačič, Boris Farič, 2003. 5. Mestni pečati in grb mesta Ptuj, Marija Hernja Masten, prevod povzetka v nemški in angleški jezik Nada Jurkovič, fotografije Bine Kovačič, gradivo Zgodovinski arhiv Ptuj et al., 2004. 6. Janez Puh – Johann Puch: človek, izumitelj, tovarnar, vizionar: 1862–1914, glavna urednica Kristina Šamperl Purg, stare fotografije so prispevali Jožica Brecelj et al., fotografije Bine Kovačič et al., prevodi Doris Bencig Munda et al., predgovore so prispevali Anton Trstenjak et al., 1998.

5 2 135

Katalogi 1. Desetletja revolucije borb in zmag: Razstavni paviljon Dušana Kvedra Ptuj, 22. marca – 25. aprila 1977, katalog pripravili Andrej Fekonja et al., redakcija kataloga Štefka Cobelj, fotografije Mišo Koltak, 1977. 2. 600 let ustavne in upravne zgodovine mesta Ptuja: katalog razstave Zgodovinskega arhiva v Ptuju, 1979. 3. 1331–1981 Ormoške mestne pravice. 650 let ormoških mestnih pravic: katalog razstave, 1981.

136

4. 20 let delavskih srečanj bratstva in prijateljstva – 20 godina radničkih susreta bratstva i prijateljstva, prevodi v hrvaščino Vladimir Kapun, fotografije Stanko Kosi, 1982. 5. Iz fondov zemljiških gospoščin: Ptuj, 26. 2. – 18. 3. 1988, avtor razstave in kataloga Jože Mlinarič, 1988. 6. Die Weinrebe und der Wein im Laufe der Zeit: Ausstellungskatalog, Gornja Radgona, 17. 8. – 25. 8. 1991, Übersetzung ins Deutsche Mišo Koltak, Fotos Bine Kovačič, 1991. 7. Trta in vino skozi čas: katalog k razstavi Trta in vino skozi čas, pripravili Marija Hernja Masten, Nada Jurkovič, fotografije Bine Kovačič, prevod za katalog v nemščino Mišo Koltak, 1991.

137

8. 120-letnica kasaškega športa v Ljutomeru: katalog k razstavi, Ljutomer, Galerija A. Trstenjaka, 29. julij do 15. september 1994, strokovna priprava kataloga Nada Jurkovič in Marija Hernja Masten, sodelavki Nežka Rašl, Zdenka Ristič, fotografije Bine Kovačič, 1994. 9. Dijaški dom, moj drugi dom: dijaški dom Ptuj 1900–1995, avtorja besedila Tjaša Mrgole Jukič, Brane Oblak, prevodi Nada Jurkovič, 1995. 10. Tudi na Ptuju so igrali tenis: 1924–1994: katalog, razstavišče na gradu 25. april – 21. maj 1995, avtorica razstave in besedila Tjaša Mrgole Jukič, 1995. 11. 85 let kmečkega varčevanja: razstava v prostorih KZ Ptuj od 1. 12. 1995 do 15. 1. 1996, avtor vsebine Brane Oblak, 1995.

138

12. 110 let Turističnega društva Ptuj: 1886–1996, Marija Hernja Masten et al., 1996. 13. Mostovi Ptuja: razstava, zloženka in film, Miheličeva galerija, avgust 1997, besedilo Tjaša Mrgole Jukič, Marija Lubšina Tušek, Marjan Pipenbaher, 1997. 14. Kdo si Janez Puh, Johann Puch: Janez Puh – človek, izumitelj, industrialec, pripravljalni katalog za razstavo je zasnovala in strokovno uredila Kristina Šamperl Purg, predgovore so prispevali Anton Trstenjak et al., 1997. 15. Dekleta in šola: zloženka, besedilo Tjaša Mrgole Jukič, 1998. 16. Zgradili so ga v 33 dneh in nočeh: razstava podarjenih fotografij Dušana Marinška o gradnji železniškega mostu na Ptuju leta 1945: zloženka, besedilo Tjaša Mrgole Jukič, 1998.

16 14

139

17. 90-letnica septembrskih dogodkov 1908–1998: Ptuj, 12. septembra 1998, refektorij Minoritskega samostana: razstava je posvečena dogodkom, ki so se pripetili 13. septembra 1908 na Ptuju, pripravili Marija Hernja Masten, Irena Mavrič, Jakob Emeršič, fotografije Boris Farič, 1998. 18. Janez Puh – Johann Puch: človek, ki je svet obrnil na glavo, katalog zasnovala Kristina Šamperl Purg, fotografije Bine Kovačič et al., prevod v nemški jezik Doris Munda, Nada Jurkovič, France M. Dolinar, prevod iz nem. v slov. Doris Munda, Nada Jurkovič, prevod v angleški jezik Mišo Koltak, Vladimir Sunčič, 1999. 19. Zbiranje in ohranjanje pisnih ter tiskanih dragocenosti: razstava ob 110-letnici Muzejskega društva na Ptuju, 7. november 2003, Razstavišče knjižnice Ivana Potrča na Ptuju, avtorici kataloga Mira Jerenec, Marija Hernja Masten, fotografije Albin Kovačič, Boris Farič, Foto Langerholc, 2003. 20. Jože Vrabl: 1913–1982: fotografska dediščina: katalog razstave, izbor fotografij Milan Golob et al., 2005.

140

120

21. Prvi med enakimi! Funkcija mestnega sodnika in župana skozi stoletja, Marija Hernja Masten, Nataša Majerič Kekec, prevod povzetka v nemški jezik Nada Jurkovič, prevod povzetka v angleški jezik Simona Meglič, fotografski posnetki iz originalov in arhivskega gradiva Boris Prelog, Damjan Lindental, 2006. 22. Nacionalna zavest se je prebudila na Ptuju leta 1908: katalog razstave v Galeriji Magistrat ob stoti obletnici septembrskih dogodkov na Ptuju, besedilo Katja Zupanič, gradivo in fotografije Zgodovinski arhiv na Ptuju et al., prevod povzetka v nemščino Ivan Fras, 2008. 23. Kako so nekoč hodili v šolo: zgodovina ptujskih osnovnih šol: katalog k razstavi v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, 17. november – 8. december 2011, Nataša Majerič Kekec, 2011.

141

24. Mesta in trgi ob hrvaško-štajerski meji – Gradovi i trgovišta na hrvatsko-štajerskoj granici, avtorji kataloga Borut Batagelj et al., uredili Branka Molnar, Mojca Horvat, prevod v slovenski jezik Lučka Mlinarič, prevod v hrvaški jezik Ana Šerdoner, prevod v angleški jezik Karmen Levanić, 2011. 25. Stara šara?! Problem dolgoročne hrambe na sodobnih nosilcih informacij: katalog k razstavi, avtorji Borut Batagelj et al., 2012. 26. Z vlakom čez mejo – Vlakom preko granice: katalog k razstavi, avtorji Mihaela Barbaric et al., uredila Ana Tuk, Borut Batagelj, prevod Lučka Mlinarič, Kristina Silaj, 2015.

26 25

142

Drugo 1. Slovenski arhivi in javnost: 16. arhivsko zborovanje, Ptuj, 27.–29. september 1995, organizatorja Zgodovinski arhiv Ptuj in Arhivsko društvo Slovenije, uredila Marija Hernja Masten, 1995. 2. Anton Klasinc: zbornik, uredniški odbor Ivan Lovrenčič, Kristina Šamperl Purg, Miroslav Novak, 1998. 3. Avtomobilizem na Kranjskem in Janez Puh: izumitelj in industrijalec slovenskega rodu v luči arhivskega gradiva Arhiva Republike Slovenije, Saša Serše, 1998. 4. Dekleta in šola – Ragazze e scuola, italijanski katalog, 1999. 5. Šole naših babic, besedilo Aleksandra Serše et al., 2000. 6. Izobraževanje in zaposlovanje žensk nekoč in danes II, glavna urednica Tjaša Mrgole Jukič, prevodi Armidas, 2000.

2 1 6

143

7. Ob 100-letnici ustanovitve prve čebelarske podružnice na Destrniku: 1904–2004, uredil Franjo Rebernak, fotografije revija Slovenski čebelar, 2004. 8. Ne damo se! Slovenska osamosvojitvena vojna: dogajanje na Ptujskem in Ormoškem v desetdnevni vojni 1991, avtorici Nataša Kolar, Katja Zupanič, fotografije Miran Fišer et al., 2006. 9. Turistično društvo Ptuj: 120 let: 1886–2006: za Ptuj z ljubeznijo, uredila Katja Zupanič, gradivo in fotografije so bile zbrane v arhiv Turističnega društva Ptuj et al., prevod v nemščino Marija Hernja Masten, prevod v angleščino Nada Jurkovič.

144

10. Vodnik po urbarjih in urbarialnih registrih štajerskih arhivov, avtorji popisa Aleksander Žižek et al., avtor strokovnega uvoda Dejan Zadravec, prevod v nemški jezik Mojca Horvat, prevod v angleški jezik Nina Gostenčnik, 2009. 11. Dominikanski samostan na Ptuju, Jože Mlinarič, Jože Curk, uredila Marija Hernja Masten, prevod povzetka v nemščino Marija Vukašinović Mikuž, prevod povzetka v angleščino Tanja Ostrman Renault, risba Branko Vnuk, fotografije Bine Kovačič, Boris Farič, Boris Prelog. 12. Arhivi – zakladnice spomina, napisali Zdenka Bonin et al., uredil Andrej Nared, prevodi povzetkov Manca Gašperšič, Mojca Horvat, Daniela Milotti Bertoni, 2014.

145

Biblija iz leta 1851

POSEBNOSTI ARHIVSKE KNJIŽNICE V arhivski knjižnici pa hranimo tudi nekaj zelo redkih starih knjig (npr. biblija iz leta 1851), mašne knjige (iz leta 1855), leksikone (Meyers Konversations Lexikon), priročnike, slovarje, zbirko Provinzial Gesetzsammlung für das Herzogtum Steiermark, zbirko Landesgesetzblat für Steiermark, zbirko pravnih predpisov Reichsgesetzblatt (od leta 1849 do 1942), vezane Tednike (od leta 1958 naprej), uradne liste vse od Službenega lista do Uradnih listov Republike Slovenije (od leta 1918 do leta 2010 – od tega leta naprej so dostopni v elektronski obliki).

146

Mašne knjige iz leta 1855

147

Meyerjev leksikon

Homannov atlas iz leta 1710 148

149

Olga Horvat

DRUŽABNO ŽIVLJENJE ZAPOSLENIH V ARHIVU Ljudje smo najbolj ustvarjalni in zadovoljni takrat, kadar imamo pri delu pozitivno motivacijo in se v delovnem okolju dobro počutimo. Zadovoljni ljudje pa se radi družijo tudi izven poslovnih aktivnosti, da imajo priložnost prisluhniti drug drugemu, si izmenjati zamisli ter si vzeti čas za medsebojne stike. Običajno se takrat rodijo tudi najboljše ideje. Da zaposlenih v Zgodovinskem arhivu na Ptuju ne združuje samo delo in da se radi družimo tudi izven delovnega časa in okolja, pričajo spomini in številne ohranjene fotografije. Družabnemu življenju lahko sledimo skozi formalne oblike druženja, kot so članstvo v sindikatih in stanovskem društvu, nekateri družabni dogodki pa so se razvili spontano, z medsebojnim povezovanjem zaposlenih in kolegov iz sosednjih arhivov in drugih kulturnih institucij.

150

Leta 1978 so zaposleni v Zgodovinskem arhivu v Ptuju z Ljudsko in študijsko knjižnico Ptuj ustanovili skupen sindikat. Skupaj so se udeleževali kolesarskih izletov (Sakušak), pohodov (Mostje) in obiskov gledaliških predstav. Proti koncu leta 1979, ko sta se oba kolektiva nekoliko povečala, so člani sindikata ugotovili, da jih več ne vežejo isti cilji in da je najbolje, da vsak zavod ustanovi lasten sindikat. Že v januarju 1980 je bila ustanovljena Osnovna organizacija sindikata Zgodovinskega arhiva Ptuj, katere prva predsednica je bila arhivistka Kristina Šamperl (poročena Purg). Sindikalna organizacija je bila z različnimi predsedniki aktivna vse do slovenske osamosvojitve. Po letu 2000 se je glavnina zaposlenih včlanila v sindikat Glosa in v arhivu ustanovila sindikalno skupino, ki je za svojo sindikalno zaupnico imenovala Aleksandro Čater. Obe sindikalni organizaciji sta ob rednih nalogah skrbeli tudi za druženje zaposlenih. Tako so bili s pomočjo obeh sindikatov izvedeni ogledi številnih gledaliških, opernih in baletnih predstav v Mariboru, Ljubljani in Zagrebu, izvedenih je bilo več izletov v tujino (mdr. Firence, Salzburg, Benetke, Bavarska). Nekaj let je bila v navadi obdaritev otrok zaposlenih ob prihodu dedka Mraza ter izkazovanje pozornosti sodelavkam ob 8. marcu, dnevu žena.

151

Zaposleni smo tudi člani strokovnega društva, Arhivskega društva Slovenije. Z namenom izobraževanja arhivskih delavcev, razreševanja posameznih strokovnih vprašanj in poglabljanja strokovnih znanj društvo že od leta 1962 redno prireja strokovna zborovanja/posvetovanja ter strokovne ekskurzije. Tudi na Ptuju so se do sedaj zvrstila številna arhivska zborovanja, na katerih smo »ptujski arhivčkovi« zmeraj poskrbeli, da so kolegi z lepimi vtisi zapuščali Ptuj.

4. zborovanje slovenskih arhivarjev, od 21. do 24. maja 1968 v dvorani ptujskega Narodnega doma.

12. zborovanje slovenskih arhivarjev v Ormožu, leta 1985.

Druženje na Gomili ob zaključku posvetovanja na Ptuju, maj 1980.

152

Tradicionalne so strokovne ekskurzije društva, po navadi v tujino, kjer tudi zmeraj obiščemo katerega izmed arhivov. Ekskurzij se z veseljem kot člani društva udeležujemo tudi zaposleni ptujskega arhiva. V lepem spominu so med drugim ostale petdnevna ekskurzija v Dubrovnik in Črno goro leta 2001, ekskurzija v Berlin in Potsdam leta 2003, Vatikan v letu 2011 ter številne druge ekskurzije po evropskih in drugih prestolnicah.

153

V želji po krepitvi medsebojnih strokovnih in tudi družabnih vezi na področju Štajerske so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nastala srečanja štajerskih arhivov, ki so povezovala Zgodovinski arhiv v Ptuju, Pokrajinski arhiv v Mariboru in Zgodovinski arhiv Celje. Zvrstila so se vsako leto, z nekaterimi presledki, predvsem po slovenski osamosvojitvi. Leta 2002 so v celjskem arhivu sklenili, da se po nekajletnem zamrtju na področju ohranjanja in krepitve medsebojnih družabnih vezi med štajerskimi arhivi obnovi srečanja arhivov, ki so v preteklosti že bila popularna in se pokazala kot uspešna pri reševanju nekaterih strokovnih vprašanj. Še isto leto so kolegi iz Zgodovinskega arhiva Celje prevzeli vlogo organizatorja in gostitelja. S ponosom so nam pokazali nove prostore, v katere so se v tistem letu vselili, nato pa smo si ogledali ostanke gradu Žovnek, zibelke Celjskih grofov. Odpeljali smo se proti Seščam pri Preboldu, kjer smo se po skupni malici pomerili v športnih igrah (nogomet, odbojka, namizni tenis). Od leta 2004 dalje vodimo tudi Kroniko srečanj štajerskih arhivov.

154

Nekateri družabni dogodki so nastajali spontano, po trenutnih željah zaposlenih. Po pripovedovanju starejših sodelavcev se je vse do danes ohranila tradicija izkazovanja pozornosti do sodelavcev ob rojstnih dnevih in tudi vsakoletna druženja ob zaključku leta so še vedno v veljavi. Navada je, da se srečamo izven delovnih prostorov, si izmenjamo drobna darilca in nazdravimo novemu letu. Prav tako ostajamo zvesti pustni tradiciji. Pust je priložnost za odklop od resničnosti, od vsakdanjega življenja, kar izkoristimo za veselo druženje v maskah na pustni torek. Družimo se s kolegi iz sorodnih institucij, v zadnjih letih pa nas s svojim obiskom razveseljujejo tudi kolegi iz celjskega arhiva.

155

156

157

Arhivski oddelek Muzejskega društva Ptuj 1376–1513

19. stoletje

1895

Mesto Ptuj se je pomena arhivov zavedalo že skozi vso svojo zgodovinsko preteklost, kar dokazujejo določila obeh ptujskih statutov iz let 1376 in 1513.

Začne se organizirana skrb za pisno dediščino, zlasti pa zbiranje gradiva.

Skrbnik za knjige, rokopise in listine je postal Josef Felsner, tajnik in član izvršnega odbora (avtor knjige Ptuj in njegova okolica – Pettau und seine Umgebung, Pettau 1895).

1785 Na starem rotovžu so hranili mestni arhiv, pomembne mestne dokumente, mestni pečatnik in statut, zapisnike mestnega sveta, kot je pripravil popis mestni pisar Gašper Strauss.

1684, 1705, 1805 Ptuj prizadenejo veliki požari, ki so uničili vse starejše arhive.

Konec 18. stoletja – začetki 19. stoletja Historiografi, pisci kronik in zgodovinskih del o Ptuju, kot so Simon Povoden, pater Ludvik Pečko, Johana Hönisch, Edwarda Damisch, Ferdinand Raisp, uporabljajo arhive mesta Ptuj, cehovskih združenj, ptujske proštije, župnij, minoritskega, dominikanskega in kapucinskega samostana, grajske arhive Ptuja, Dornave, Invalidske uprave Ptuja in političnega okraja Ptuj, Okrajnega sodišča Ptuj in Davčnega urada Ptuj.

Na območju današnjega Zgodovinskega arhiva Ptuj so arhivsko gradivo zbirale tri institucije. • Štajerski deželni arhiv v Gradcu (ustanovljen 1868). • Muzejsko društvo Ptuj (ustanovljeno 1893). Med naloge društva je spadalo tudi zbiranje arhivskega gradiva, rokopisov, zapuščin posameznikov, društev. Društvo je gradivo pridobivalo na podlagi daril ali z nakupi, s čimer je nastal prvi zametek javne arhivske ustanove na Ptuju. • Zgodovinsko društvo za Slovensko Štajersko (ustanovljeno 1903 v Mariboru). Člani društva so si prizadevali, da se arhivsko gradivo ne bi odtujevalo iz slovenskega prostora in so zbirali arhivsko gradivo, predvsem zapuščine štajerskih izobražencev in kulturnih delavcev. Zbrano gradivo je prešlo v varstvo leta 1933 ustanovljenega Banovinskega arhiva v Mariboru.

1923 Muzej se je razdelil na oddelke. Dr. Franc Kotnik je prevzel narodopisni oddelek in arhiv.

1923 V Varaždinu sta Josip Žontar in France Kotnik opozorila na komplicirano stanje vrnitve arhivskega gradiva, ki so ga s področja nekdanjega ozemlja Spodnje Štajerske hranile razne kulturne ustanove v tujini.

1935 Mestna občina Ptuj je knjižnici in arhivu v uporabo prepustila nekdanji zimski refektorij v dominikanskem samostanu. V četrtem prostoru je bil arhiv, v katerem je bila omara s ptujskim županskim mečem, žezlom in cehovskimi listinami. Društvo je dalo napraviti nove police in električno napeljavo.

1937–1945 Muzejsko društvo z nakupi in darili povečuje arhivski oddelek.

158

Mestni arhiv v Ptuju

Zgodovinski arhiv na Ptuju

1952

18. marec 1955

Za Osrednji državni arhiv Slovenije v Ljubljani sta Majda Smole in Peter Ribnikar popisala arhiv arhivskega oddelka Mestnega muzeja na Ptuju.

Arhivski oddelek pri Mestnem muzeju Ptuj je 18. 3. 1955 predlagal Ljudskemu odboru Mestne občine Ptuj, da ustanovi Mestni arhiv v Ptuju kot samostojno upravno proračunsko ustanovo v Ptuju. Izvršni svet LR Slovenije je ta predlog odobril.

1954 Večja reorganizacija kulturnih zavodov na Ptuju. Svet za prosveto in kulturo Okrajnega ljudskega odbora Ptuj je pripravil predlog, v katerem so ugotovili: »Študijska knjižnica se priključi arhivu, ki bo kmalu postal samostojna ustanova.« S 1. januarjem je v arhivskem oddelku muzeja nastopil službo kot arhivar prof. Anton Klasinc. Franjo Gumilar, Anton Klasinc ter Jože Maučec so bili imenovani v komisijo, ki je pregledala arhiv gospoščine Hrastovec, za katerega se je potegoval mariborski arhiv.

19. marec 1955 Okrajni ljudski odbor Ptuj je na seji dne 19. 3. 1955 sklep o ustanovitvi arhiva in ukinitvi knjižnice moral preklicati. Po takrat veljavnem zakonu o arhivih so smeli ljudski odbori v velikih in zgodovinsko pomembnih mestih ustanavljati z dovoljenjem republiške vlade mestne arhive. Po posvetovanju z Državnim arhivom Slovenije je bila taka rešitev predlagana tudi za Ptuj.

1. julij 1954 Okrajni ljudski odbor je na ločenih sejah obeh zborov sprejel sklep, da se ustanovi proračunska ustanova Okrajni arhiv. Predmet poslovanja arhiva je zbiranje in urejanje ter vodenje in čuvanje državnega arhiva. Na isti seji je bil sprejet tudi sklep, da se ukine Študijska knjižnica Ptuj. Bibliotekarji, muzealci in celotna kulturna sfera so ostro nasprotovali ukinitvi knjižnice.

24. marec 1955 Ljudski odbor Mestne občine Ptuj je na svoji seji dne 24. 3. 1955 ustanovil Mestni arhiv v Ptuju.

26. julij 1954

7. julij 1955

Svet za prosveto in kulturo LRS v Ljubljani je oba sklepa z odločbo dne 26. 7. 1954 zadržal z obrazložitvijo, da si okrajni ljudski odbor ni pridobil privolitve Sveta za prosveto in kulturo LRS o ukinitvi Študijske knjižnice, ustanovitev okrajnega arhiva pa ni v pristojnosti Okrajnega ljudskega odbora.

Državni arhiv LRS v Ljubljani je 7. 7. 1955 na ptujski arhiv prenesel pooblastila za izvrševanje nadzora nad arhivskim gradivom na vsem ozemlju takratnega Okrajnega ljudskega odbora Ptuj, s čimer je Mestni arhiv v Ptuju dobil vsa pooblastila za opravljanje varstva, zbiranja in urejanja arhivskega gradiva na območju ptujskega okraja.

159

1955

1963

1979

Pred mlado ustanovo so bile štiri pomembne naloge: pridobitev lastnih, dovolj velikih arhivskih prostorov, zagotovitev strokovnih delavcev, arhivsko organizacijski razvoj ter začetek strokovno urejevalnega dela na fondih in zbirkah.

Tričlanski kolektiv se poveča na štiri zaposlene.

V arhivu je 10 zaposlenih.

V arhivu je zaposlen en delavec, Anton Klasinc, po pogodbi pa dela za polovični čas Mirko Majcen. Mestni arhiv je imel prostore v treh sobah srednjega južnega trakta nekdanjega dominikanskega samostana, ki so bili za arhiv neprimerni in premajhni. Herbersteinov arhiv s sekretariatom z gospoščinami Ptujski grad, Ristovec iz Brstja, Vurberk, Hrastovec in Gornja Lendava se je nahajal v dveh sobah na ptujskem gradu.

1956 Občinski ljudski odbor Ptuj je na temelju uredbe o vodstvu kulturno prosvetnih, znanstvenih in umetniških ustanov imenoval prvi upravni odbor arhiva kot organ družbenega upravljanja zavoda.

Zgodovinski arhiv je dobil nov statut, kar je pomenilo prehod zavoda od samostojnega zavoda z družbenim organom upravljanja v samostojno delovno organizacijo na področju kulture. Arhiv je imel po evidenci že 500 tekočih metrov gradiva, ki se je obdelovalo na 140 m2 arhivskih prostorov.

1966 Zgodovinski arhiv Ptuj je postal član novoustanovljene strokovne organizacije Skupnost arhivov Slovenije.

1. avgust 1969 Zgodovinski arhiv je pridobil prostore Študijske knjižnice Ptuj, ki se je preselila v minoritski samostan. Prostori bodo ob primerni adaptaciji zadostovali za dvajset let.

1960

1971

Celotna površina arhivskih skladišč je znašala le 100 m2, na katerih je bilo 248 metrov arhivskih lesenih polic ter 140 metrov polic v starih omarah, tako da je bilo na arhivske police možno namestiti skupno 288 metrov gradiva, ki je v letu 1960 obsegalo 2.650 uradnih knjig in 2.000 fasciklov s 600.000 dokumenti.

Arhiv pridobi še enega arhivskega referenta.

1962

160

1964

Občina Ormož je prevzela soustanoviteljske pravice do zavoda. Mestni arhiv Ptuj je spremenil svoj uradni naziv in se preimenoval v Zgodovinski arhiv v Ptuju ter začel delovati kot regionalni samostojni zavod z družbenim organom upravljanja. Občinska odbora Ormoža in Ptuja sta imenovala nov upravni odbor zavoda, ki je pripravil nove samoupravne akte, statut in pravilnik o analitični oceni delovnih mest.

Ravnatelj, trije arhivisti, arhivski sodelavec, dva referenta, manipulant, čistilka in tajnik - računovodja. V zavodu je bila izvedena reorganizacija strokovnih služb, ki se razdelijo na referate za starejše arhivsko gradivo, družbene službe, pravosodne in gospodarske arhive, za upravne arhive, zunanjo službo. Delo, razdeljeno v referate, je omogočilo strokovnim delavcem bolj specializiran in poglobljen pristop k problematiki arhivskega urejevalnega dela, kakor tudi pospešeno urejanje arhivskih fondov in zbirk. Skupna količina arhivskega gradiva je narasla na 2.000 tekočih metrov.

1992 Povečala se je upravna dejavnost arhiva, izdajanje dokumentov (denacionalizacija, ukinitev podjetij, brezposelnost). Za pridobitev novih prostorov je bila izvedena adaptacija stanovanja, nekoč last družine Terbuc, s čimer je arhiv pridobil prostor za stranke, kletni prostor pa je postal začasen, vendar zaradi vlage neprimeren pomožni arhivski prostor.

1997 1972 Izdelani so bili načrti za adaptacijo arhivskih prostorov bivše knjižnice.

1973–1974 Izvedena je bila adaptacija prostorov, s katero je arhiv pridobil 168 m2 sodobnih arhivskih skladišč z 2.054 tekočimi metri kovinskih arhivskih polic.

1974 Na novo je bil ustanovljen oddelek za upravno dejavnost s čitalnico in vodenjem evidenc.

Arhiv je primoran vzeti v najem skladiščne prostore v velikosti 64 m2 na Rogoznici na Ptuju (skladišče Miško) za približno 382 tekočih metrov arhivskega gradiva.

1998 S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv v Ptuju (Uradni list RS, št. 17/98) postane ustanoviteljica arhiva Republika Slovenija. Zaradi pomanjkanja prostorov je arhiv pridobil začasne skladiščne prostore za arhivsko gradivo z območja občine Ormož v pritličju gradu Velika Nedelja.

2003 S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Zgodovinski arhiv na Ptuju (Uradni list RS, št. 67/03 z dne 11. 7. 2003) Republika Slovenija uskladi delovanje javnega zavoda Zgodovinski arhiv na Ptuju z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02 – ZUJIK) in uredi njegov status ter razmerja med ustanoviteljem in arhivom. S tem sklepom se uredijo temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja arhiva.

2010–2011 Prične se rekonstrukcija stavbe na Vičavi 5. Dela so potekala od oktobra leta 2010 do novembra leta 2011.

2012 2005 Arhiv ne more prevzemati arhivskega gradiva. Gradivo se hrani na več začasnih lokacijah.

2006 Nova možnost se ponudi na območju stare vojašnice, stara stavba številka 2, klet, pritličje, del mansarde, v velikosti okrog 1.663 m2, ter dodatno začasno skladišče v objektu številka 11 v velikosti 300 m2, ki ga je arhiv dobil v upravljanje od Ministrstva za kulturo RS.

Arhiv se je aprila preselil v nove adaptirane prostore, v stavbo nekdanje vojašnice na Vičavi 5. Novi prostori v skupni izmeri 1.908,40 m² so urejeni po najsodobnejših arhivskih standardih in pomenijo pomembno pridobitev za slovensko kulturno pisno dediščino.

2015 Arhiv slavi 60. obletnico delovanja.

2007 Arhiv je opustil najete prostore na Rogoznici in v Veliki Nedelji ter preseli gradivo v skladišče bivše vojašnice na Vičavi, v objekt številka 11.

161

162

163

SUMMARY

164

Before the foundation of Municipal Archives Ptuj in 1955, the preservation of archival material on the Ptuj area was carried out by the Museum Society, which was founded in 1893. The Society began to systematically collect archival material. Archival profession expanded in the period between both World Wars and the Museum Society in Ptuj established a department for archiving, which was operating under the patronage of the Ptuj Municipal Museum. In 1954, a major reorganisation of cultural institutions in Ptuj took place. The Council for education and culture, which was operating under the Municipal People’s Committee of Ptuj, prepared a proposal stating that “the Archives shall soon become an independent institution”. The Executive Council of the People’s Republic of Slovenia confirmed this proposal, and the People’s Committee announced the foundation of Municipal Archives Ptuj at its meeting on 3 March 1955. At the time of its formation, the newly established cultural institution had to deal with four important tasks, namely the acquisition of own premises that would provide enough space for archiving, the provision of skilled staff, archival and organisational development, as well as the beginning of professional records management activities on archival fonds and collections. In 1955, the Municipal Archives Ptuj were occupying three rooms in the middle part of the south wing of the Dominican Monastery, however, these premises turned out to be inappropriate and too small for the preservation of existing archival material. The Herberstein Archives with secretariats of larger historical complexes, such as the Ptuj Castle and the castles Ristovec, Vurberg, Hrastovec and Gornja Lendava, were housed in two rooms that were located at the Ptuj Castle. Municipal Archives began to collect archival material from the field, nevertheless, efforts to acquire additional storage facilities remained unsolved. In addition, the preservation of archival fonds from the District Court in Ptuj, as well as from several educational institutions and various organizations from the economic and social spheres, represented an important issue to be dealt with. The archives were facing a huge spatial problem, since by 1960 the amount of archival and documentary

material had already consisted of 2,650 books and 2,000 folders with approximately 600,000 documents. The entire area with storage facilities for archiving was located on merely 100 square meters, and included 248 linear meters of wooden shelves and 140 meters of shelves in older book cases, thus allowing a total of 288 linear meters of storage space. In 1964, Historical Archives, which had been operating as an independent institution under the management of a public management board, introduced a new statute proposing a reformation of the archives into an independent cultural organization. Integration of the archives into the environment was the result of hard work, many exhibitions held and several popularization tasks that followed, furthermore, the monitoring of professional development in archival science has even expanded when the Archives Ptuj became a member of the newly established Archival Association of Slovenia in 1966. On 1 August 1969, Historical Archives moved into the premises at the Dominican Monastery. Before that date these had been occupied by the Ptuj Library that has moved to the Minorite Monastery. Premises at the Dominican Monastery had to be rearranged for the storing of archival material, so plans for reconstruction and a financial structure were prepared by the year of 1972. After renovation works, which took place in the years 1973 and 1974, the Archives gained 168 square meters of modern storage facilities, with a total of 2,054 meters of steel shelves for the preservation of archival and documentary material. According to estimates about the growth of material for archiving, this was to provide enough archival space for the next twenty years. By 1979 the number of employees rose too, counting 10 staff members (a principal, three archivists, one archival assistant, two clerks, a manipulator, a cleaner and one administrator/accountant). In the same year the implementation of professional services within the archives was reorganized, and the organizational structure has since then comprised of

the management and several administrative units, such as the department for older archival material, social services, juridical, economic and administrative archives and external services. When the entire archival material was transferred to new facilities, it totalled up to 2,000 linear meters of archival records. Constant employees training, collaboration with other archives and involvement in the activities of the Archival Association of Slovenia have raised the performance of the Ptuj archives to an enviable level of expertise. Furthermore, the new organizational structure has allowed for a more specific and in-depth approach to solving the issues of records management, and has led to a faster editing of archival fonds and collections, including the keeping of records about archived material. The status of the archives changed a few years after Slovenia's independence, when in 1998 on the basis of a resolution of the Republic of Slovenia (Ur. l. RS, No. 17/98) the public institution Historical Archives Ptuj was founded. In 2003, another resolution (Ur. l. No. 67/03, from 11 June 2003) of the Republic of Slovenia stipulated that the operations of Historical Archives Ptuj have to comply with the provisions of the Act Regulating the Realisation of the Public Interest in the Field of Culture (Ur. l. No. 96/02 – ZUJIK), thus regulating not only the status and the relationships between the founder and the foundation but also the archives' organisational structure, scope of activities and funding. Various ongoing problems, such as the lack of space, which has persisted over the last two decades, inappropriate archival facilities, temporary storing of material at several remote locations, accepting only the most necessary material for preservation, and last but not least, the sinking of the monastery building due to poor foundations, were finally heard by the Ministry of Culture after many years of the employees’ alerting to resolve the issues as soon as possible. A solution to arrange new premises was proposed in 2004 when the Ministry of Culture acquired the ownership over some of the buildings comprising a former military complex at Vičava. When in 2006 a part of the archival material that had been stored in poorly aired rooms with damp walls at the premises of the former Dominican Monastery was exposed to mould, this was a clear warning for the responsible personnel to seriously approach to the solution of spatial problems at the Ptuj archives.

Due to good cooperation between the architect for the project, the manager of the building and the construction works contractor on one side, and through the combination of our professional knowledge with practical experience of Austrian colleagues on the other, it was possible to adapt the interior of the building to the specific purposes of archiving, all this despite the fact that the premises were merely integrated into the existing architecture. Historical Archives Ptuj thus manage a total of 1,980.40 square meters of surfaces, and the quality of archival facilities, which expand over 1,029.17 square meters, has been on an extremely high level. Facilities for record keeping are equipped with state of the art movable racks, thus allowing for maximum utilization of space, furthermore, they have been separated from any installations but equipped with smoke detectors, a flood detector system and a system of lights that ensures optimum lightning. Because the windows have been walled in, natural circulation of air is not possible, and the air circulation has to be regulated with air conditioning devices, thus ensuring optimum air quality. Since data protection is one of crucial elements in archives, special emphasis has been put on setting up a computer network that complies with the necessary security policies and enables maximum protection of archival material. Professional and thorough planning during all stages of the moving process, excellent working environment, hardworking employees and good coordination of work, as well as favourable weather conditions and the best technical equipment, have turned the process of moving to the new location into an extremely successful undertaking. The move into the completely renovated premises at the former military post at Vičava 5 has placed Historical Archives Ptuj on the leading position in the field of record keeping and preservation of archival material on the Slovenian territory. We have resolved persistent spatial problems and assured enough space for the storing of new archival material for the next 70 years, and last but not least, by concentrating the entire archival material of an area at one location, we have been complying with international standards referring to the use of materials and technical equipment for the protection and preservation of archival material.

165

VIRI Akcesijska knjiga Zgodovinskega arhiva na Ptuju. SI_ZAP/0005, Mestna občina Ptuj, 1864–1941. SI_ZAP/0006, Zbirka muzejskega društva Ptuj, 1605–1961. SI_ZAP/0006/001, Muzejsko društvo v Ptuju, 1893–1959. SI_ZAP/0070, Rokopisna zbirka, ca. 1496–1956. SI_ZAP/0078/018, Okrajni ljudski odbor Ptuj, Tajništvo za prosveto in kulturo, 1945–1957. SI_ZAP/0095, Varia, 1634–1983. SI_ZAP/0140, Pokrajinski muzej Ptuj, 1913–1972. SI_ZAP/0080, Zgodovinski arhiv Ptuj, 1954–2005. SI-ZAP/0219, Zbirka razglednic, 1892–2007. SI_ZAP/0386, Fototeka, 1880–2002. SI_ZAP/0458, Okupacijska mestna občina Ptuj, 1941–1945.

LITERATURA Vodnik po fondih in zbirkah, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Ptuj 1985. Vodnik po fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju, Zgodovinski arhiv na Ptuju, Ptuj 2009. Miha Preinfalk, Dejan Zadravec, Andrej Hozjan, Zdenka Bonin, Donatella Porcedda: Graščinski, plemiški in osebni arhivi na Slovenskem. Arhivi, 35 (2012), št. 1, str. 65–90.

166

1955–2015