MAG. DELO - REVITALIZACIJA SPODNJE POSTAJE ŽIČNICE KANIN V BOVCU

MAGISTRSKO DELO

REVITALIZACIJA SPODNJE POSTAJE ŽIČNICE KANIN V BOVCU Z UREDITVIJO SPREMLJAJOČIH PROGRAMOV

UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA ARHITEKTURO Avtor: Sandra Boštjančič Mentor: doc. dr. Tomaž Slak Konzultant za statiko: doc. dr. Tomaž Slak Konzultant za požarno varnost: doc. dr. Domen Kušar Leto vpisa: 2012/2013 Leto izdelave magistrskega dela: 2018

ABSTRACT

POVZETEK

The master‘s thesis introduces the revitalisation of the bottom Kanin gondola lift station in Bovec.

Bovec region is known for its amazing untouched nature and sport tourism. Very important part of it is Kanin mountain, accessible with the gondola lift near the center of the city. The building is in poor shape and lacks additional programe. Its renovaton and addition of accomodations will greatly affect the growth of tourism in the region.

Because of the fragile natural enviroment and special local architecture it is very important how we design the new object and shape the urban space.

We decide to use only natural materials that are already part of local architecture so the new buildings blend into the surroundings. The size is human scale and structures are broken down into smaller individual buildings. The project consists of the original cable station building infrastrucutre, that converts in one complete architectural solution with added volume and new roof solution. Besides that we grow little appartment houses on the hilltop next to it with a spa programme in the underground.

We renew the access points to the building and propose new parking space areas that accomodate a bigger number of people expected. Walking and cycling paths are also proposed.

The master‘s thesis provides one of the possible solutions, based on the findings that have stemmed out og working with the users on location. It suggests a holistic architectural solution. The design is based on the intertwinement of a na­ tural and built ambient, which prove that contriving quality designed space is mandatory for high quality programmes and tourism activity.

Keywords: revitalisation, Bovec, mountains, nature, sport, tourism

Magistrsko delo predstavi revitalizacijo spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu.

Občina Bovec se je zaradi izjemne neokrnjene narave in različnih športnih aktivnosti začela hitro razvijati v športnem turizmu. Pomemben del tega je gora Kanin, kamor se vzpnemo s kabelsko žičnico blizu centra Bovca. Le-ta pa je še vedno ujeta v 70. leta prejšnjega stoletja, v čas, ko je bila narejena. Pomem­ bna je prenova objekta, ki bi ga obogatili z dodatnim programom in povečanjem namestitvenih kapacitet Bovca. To bo pomagalo k razvoju turizma na Bovškem.

Zaradi izredne krhkosti narave v regiji in posebnosti regionalne arhitekture pa je zelo pomembno, kako se lotimo prenove. Pri tej so uporabljeni naravni materiali, značilni za regionalno arhitekturo, da se objekt zlije z okolico. Merilo je človeku prijazno, arhitekturni objekti pa so ma­njši, razčlenjeni. Program zajema obstoječi objekt kabelske žičnice, ki ga z dodatnim volumnom preoblikujemo v enovito arhitekturo. Poleg tega zajema še manjše bivalne enote in vkopan zdraviliški program.

Dostope do objektov se prenovi tako, da se zagotovi lažjo dostopnost in ustrezno število parkirnih mest. Uredi se tudi kolesarske in pešpoti.

Magistrsko delo ponudi eno od možnih rešitev, ustvarjeno na podlagi zaključkov, ki so plod sodelovanja z uporabniki na lokaciji, naloga pa predlaga celostno arhitekturno rešitev. Zasnova temelji na povezavi naravnih in grajenih elementov, ki dokažejo, da je za kakovostne programe in dejavnosti potreben tudi dobro premišljen in kakovostno oblikovan pro­ stor.

Ključne besede: revitalizacija, Bovec, gore, narava, šport, turizem

2

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

01

KAZALO PROBLEM IN IDEJA

02

ŠIRŠI OKVIR

obstoječi objekti na lokaciji kakovostni in nekakovostni objekti sinteza

05

predviden program programske reference tipološke reference konstrukcijske reference reference zunanje ureditve

občina bovec opn bovec analiza širšega območja bovška dolina analiza prometa in poselitve analiza voda

06

analiza turistične ponudbe obstoječa zimska in poletna ponudba

TEORETIČNA IZHODIŠČA

vzpon na goro oddih počitek

trajnostni turizem

požarna varnost

slovenija in lesena gradnja primeri sodobne lesene gradnje arhitektura bovca tradicionalna bovška gradnja sodobna arhitektura bovca

04

LOKACIJA

PROJEKT programska shema prikaz razvoja ideje obstoječe stanje novo stanje situacija

struktura nastanitev vizija razvoja turizma

03

REFERENČNI PRIMERI

07

VIRI IN LITERATURA

08

IZJAVA O AVTORSTVU ZAHVALA

analiza ožjega območja predstavitev lokacije pogledi usmerjeni pogledi polno-prazno in varovana območja smer zidave morfološka analiza program parcelacija in lastništvo parcel zaznavna analiza Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

3

4

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Problem in ideja Spodnja postaja žičnice Kanin se ni spremenila od 70. let prejšnjega stoletja, ko so postavili preprost pločevinast objekt. Na lokaciji je edine spremembe prinesla še dodatna namestitev nekaj zabojnikov za potrebe dodatnih pro­ storov. Trenutna arhitektura na lokaciji je neestetska in ne predstavlja kakovosti v prostoru. V magistrskem delu odgovarjam na vprašanje, kako celotno lokacijo povezati v enovito trajnostno arhitekturno rešitev, ki bo zagotovila potrebe po po­ večanih kapacitetah.

1: Bovška kotlina (https://www.gradtur.si/smucanje/destinacije/bovec.htm)

oris problema Bovška kotlina s svojo neokrnjeno na­ ravo, pestrostjo naravnega okolja in turkizno reko Sočo privablja vse več domačih in tujih turistov. Turistom predstavlja atrakti­ vno destinacijo, kjer si večinoma privoščijo aktivni rekreacijski oddih v naravi. Tu­ rizem v Bovcu predstavlja glavni dohodek za preživetje lokalnega prebivalstva.

Glede na povprečno starost prebivalcev v Bovcu prevladuje starejša generacija ljudi. Večina mladih zaradi študija in pomanjkanja delovnih mest zapušča domači kraj. Slaba je programska, namestitvena in kulinarična ponudba.

metode dela Pri iskanju celostne rešitve sem poskusila ohraniti čim več že postavljene infrastrukture in le to integrirati v novo stanje. Proučila sem potrebe ljudi in novo arhitekturo zasnovala na podlagi predlogov in želj ljudi iz regije ter zaposlenih v žičniški in turistični stroki. Koncept sem zasnovala na naravno danem. Z uporabo naravnih materialov in obzirom na regi­ onalno arhitekturo (bovško hišo) novi objekti ne izstopajo v bovškem prostoru. cilj in namen naloge Celotno območje razdelim na tri obravnavane dele. Prvi obsega objekt kabinske žičnice z manjšo športno trgovino, servisom in izposojo športne opreme, prodajo vozovnic in kavarno, v kletnem delu pa je urejena podzemna garaža. Na odmaknjenem delu lokacije bodo manjše nastanitvene enote in zdraviliški center.

Poleg novih zaposlitvenih mest bi imelo lokalno prebivalstvo možnost aktivnega sodelovanja, izobraževanja in sprostitve v zdravilišču.

Preuredi se tudi zunanje površine, poti, parkiranje in prometno ureditev.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

5

Bovška kotlina

2. ŠIRŠI OKVIR

Prepoznavnost

TNP 2: Lokacija Bovške kotline (osebni arhiv)

Bovško je gorata pokrajina v Julijskih Alpah. Vijugavi in ozki dolini Soče in Koritnice se ob sotočju teh dveh rek udobno razlezeta v Bovško kotlino. Bovška kotlina je v svojem dnu pokrita z dokaj obsežnimi in ravnimi obdelovalnimi površinami.

Bovško je dostopno prek gorskih prelazov Predel (1156 m), Vršič (1611 m) in Učja (650 m) ali prek krajev od juga skozi Tolmin in Kobarid. Središče Bovške, Bovec, leži na nadmorski višini 483 m.

Poletja v dolini so prijetno topla, zime pa mile. Velik del Bovške leži v Triglavskem narodnem parku. Deželica je polna skri­ vnosti in zanimivosti. Relief pokrajine je bil ponekod izrazito ledeniško preoblikovan, od tod raznovrstnost njegovih oblik.

Bovško je področje, kjer je okolje dokaj nedotaknjeno, industrija skromna, vode še čiste, zato se lahko narava pokaže v vsem svojem bogastvu.

6

Soča

Bovec je slovenski center aktivnosti na prostem. Vabijo nas pisana množica športnih doživetij, bližina gora, idealnih za pohodništvo, sprehodi, kjer nas pričakajo čudeži narave na vsakem koraku in ostanki zgodovine, ki je oblikovala našo zgodbo.

aktivne počitnice

narava

(Povzeto po: http://obcina.bovec.si/) 3: Reka Soča (https://www.gradtur.si/large/soca-pri-bovcu-foto_p110. jpg) 4: Triglavski narodni park (https://www.bovec.si/poletje/pohodnistvo/planinske-poti/), 5: Rafting (http://hostel-bovec.si/wp-content/uploads/2014/11/rafting_01.jpg), 6: Smučišče Kanin (http://www.kamnaizlet.com/wp-content/uploads/2016/10/DSC_1200.jpg)

rafting

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Kanin

Bovec

2. ŠIRŠI OKVIR

Občinski prostorski načrt Katastrska občina: Bovec Parcele: 1106/1, 1098/5, 1093, 1083, 1082/3, 1089, 1084, 1082/1, 1092, 1094, 1097/2, 1097/1, 1098/4, 1104, 1101, 1103/5, 1100, 1102/1, 1108/12, 1107/2, 1108/14, 1109/2, 1102/2, 1108/11, 1107/1, 1108/6, 1108/10, 1108/5, 1108/4, 1106/2, 1108/3, 8163/2, 8174, 8175, 8176, 8193, 8198, 8196, 8195/2, 8171, 8229, 8233/1, 8169, 8170, 8172, 8164, 8163/2

200m

Enota urejanja prostora: Dvor ID_EUP: BO12 SIF_EUP: DV-3/2 OZN: DV Raba: BT - Površine za turizem

7: Geografska lokacija Bovca (https://www.geoprostor.net/piso)

LEGENDA Lokacija Območja stavbnih zemljišč Osrednja območja centralnih dejavnosti Območja proizvodnih dejavnosti Posebna območja Območja zelenih površin Območja okoljske infrastrukture Površine razpršene poselitve 200m 8: Namenska raba površin v občini Bovec (https://www.geoprostor.net/piso)

Območja kmetijskih zemljišč Gozdna zemljišča

Občinski prostorski načrt na lokaciji predvideva gradnjo poslovnih objektov (za potrebe gostinstva, trgovine, turizma in drugih storitvenih dejavnosti), do­pustna pa je tudi raba za stanovanja, turistične sobe in apartmaje.

Dovoljeni posegi na lokaciji so gra­ dnja novih objektov, dopolnilne gra­dnje, pre­ nove, spremembe namembnosti, rekonstrukcije objektov, ponovne gra­ dnje, do­ zidava, nadzidava in pretežno vzdrževanje obstoječih objektov.

Lega objektov: odmik prostostoječih stavb od parcelne meje naj bo min. 4 m.

Velikost objektov: na ravnem terenu dopustna višina do P + 2 + M (klet samo v primeru celotne vkopanosti, v kolikor to dopušča teren (nivo podtalnice, popla­ vnost). Na terenu v naklonu do K + P + 1 + M, za etaži P ali K je višina do 3,6 m za poslovni namen, svetla višina kolenčnega zidu v mansardi do maks. 1 m.

Izkoriščenost zemljišč: faktor zazidanosti naj ne presega FZ = 0,4, faktor izrabe pa FI = 1,2.

Oblikovanje objektov: praviloma so objekti vzdolžnega tlorisa v razmerju 2 : 3 do 1 : 2, pokriti s strmo dvokapno streho v vzdolžni smeri naklona od 45 – 60 stopinj in obojestranskim čopom v istem naklonu. Barva kritine naj bo v sivi barvi lesene patine ali betonskega špičaka. Zunanje ograje balkonov, lož so iz lesa, vertikalne delitve. Okna so praviloma pokončna v razmerju 2 : 3, izjemoma pa tudi kvadra­ tna. Barve fasad morajo biti v belih ali svetlih pastelnih tonih brez dekorja in poudarjenega cokla. Pravila za obliko-

vanje veljajo na območjih, ki niso kulturne vrednote. Izjemoma so objekti lahko tudi trške oblike, kvadratnega tlorisa, z nižjim naklonom streh in opečnimi kritinami, v kolikor je poseg na takšni mikrolokaciji znotraj Bovca.

Prepovedani so nesprejemljivi dodatki (neznačilni arhitekturni elementi in detajli) na fasadah, kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, arkade in »preneseni« arhitekturni in hortikulturni elementi iz drugih okolij.

Priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro: vsi objekti morajo biti priključeni na javno gospodarsko infrastrukturo (dovoz, voda, elektrika, odvoz odpadkov in kanalizacija). Maksimalna oddaljenost od priključka na javno infrastrukturo je 25 m. (povzeto po: http://obcina.bovec.si/obcinski-prostorski-nacrt/, 29. člen, določitev PIP v enotah TIP 3)

Usmeritve: turizem – razvijati predvsem na kakovosti ponudbe, tako nastanitve, izkoriščenosti kapacitet, ohranjanju na­ ravne prvobitnosti in doživetju, nastani­ tvene kapacitete širiti v območjih naselij, povečati predvsem izven penzionsko ponudbo, vezano na krajevne značilno­ sti (naravna in kulturna dediščina), zapolniti mrtvo sezono med poletjem in zimo, ter neugodnimi vremenskimi razmerami (pokriti športni objekti in naprave – adrenalinski park, plezalne stene, fitness, velnes ...). (povzeto po: http://obcina.bovec.si/obcinski-prostorski-nacrt/, II. strateški del, 6.člen)

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

7

1756

Analiza širšega območja

1400 800

2. ŠIRŠI OKVIR

naln

a ce

s

ang ta art

Bovška dolina

reg io

sme

rM

535

1074 1080

1090 lokalna cesta

smer Kanin v

Ba

ica

n šč

Splošna analiza območja

Bovec

428

slap Virje

Bovška dolina je obdana z visokimi hribi.

Z zahoda je dostopna po regionalni cesti iz Kobarida, z vzhoda pa prek ceste čez prelaz Vršič in prek Mangarta.

519 regionalna ce

sta

smer Vršič

Gljun Soča

Skozi dolino teče reka Soča, ki je tudi glavni prepoznavni znak bovške regije.

Največje naselje je Bovec.

Obravnavana lokacija se nahaja dober kilometer jugozahodno od centra Bovca, kjer je spodnja postaja kabelske žičnice smučišča Kanin.

Soča

LEGENDA

ta a ces

lokacija spodnje postaje žičnice

naln

barid er Ko

regio

1020Kanin

sm

poselitev

ica

gozd

Slatn

vode

395

500

ceste kabelska žičnica Kanin center lokalna cesta

smer Krn

8

810

1557

Merilo: 1.20000

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

760 923

Analiza širšega območja Bovška dolina je dostopna z vzhoda prek prelaza Mangart, Predel ali prelaza Vršič in zahoda iz Kobarida.

r

sm egion er alna M ce an sta ga rt

2. ŠIRŠI OKVIR

lokalna cesta

smer Kanin

Bovec regionalna ce

ta ces ter a r sta i cen z sko

sta

smer Vršič

Da bi stari center Bovca razbremenili prometa, so mimo speljali novo obvoznico.

Stara cesta skozi Bovec je namenjena le regionalnemu prometu, tako da je Bovec živo mesto, polno peš con in sprehajajočih se ljudi.

Turkizni reki Soči se v bovški dolini prikl-

jučijo trije pritoki – reka Bavščica priteče iz sosednje doline v zgornjem delu bovške doline, reka Slatnica se pridruži z južnih grebenov ter potok Gljun, katerega izvir je znameniti slap Virje, priljubljena naravna znamenitost.

Reka Soča je največja naravna znamenitost bovške regije, nudi pa tudi ogromno različnih športnih aktivnosti – od kajaka­ štva, raftinga, hydrospeeda in do canyoninga.

ica

zn bvo

o lna

ona

i reg

a est

c

v

Ba

rid

oba er K

ica

n šč

sm

Bovec

Analiza prometa in poselitve Merilo: 1.20000

slap Virje

Soča LEGENDA lokacija spodnje postaje žičnice

Gljun

Kanin poselitev

Soča

vode ceste

Analiza voda

kabelska žičnica Kanin center

Slatnica

Merilo: 1.20000

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

9

Analiza turistične ponudbe

2. ŠIRŠI OKVIR

Obstoječa ponudba

Zimske aktivnosti na širšem območju lokacije

Zimska turistična ponudba

Soča Rafting d.o.o.

Kanin

Adrenalin park Bovec d.o.o.

Ski Rental

le

c

ove

eB

č tališ

LEGENDA lokacija kabelska žičnica Kanin tek na smučeh

Podsoča

športne agencije notranji bazen

Najbolj priljubljena zimska aktivnost je smučanje na Kaninu. Po daljšem ob­ dobju nedelovanja se je smučišče po­ novno odprlo leta 2017 in bo zopet oživilo zimski turizem v Bovcu. Nova povezava smučišča z italijansko stranjo – Sella Neveo – ponuja več kilometrov prog, kar bo privabilo več ljudi.

Kabelska žičnica Kanin pripelje 15.000 smučarjev na uro. Smučišče je na nadmorski višini 2200 m najvišje ležeče smučišče v Sloveniji. Skupaj ponujaj 30 kilometrov prog. Obiskovalcem sta na voljo tudi šola smučanja in teka na smučeh ter izposoja opreme.

Proge za tek na smučeh so urejene v Bovcu, Logu pod Mangartom in v Čezsoči.

Sankanje pa je možno po Mangartski ce­ sti, cesti s Stola ali sankanje v Trenti.

Bovec je odlično izhodišče za turno smu­ ko. Ob nizkih zimskih temperaturah se sla­povi v okolici Bovca spremenijo v raj za ledno plezanje. Divja narava ponuja veliko možnosti za raziskovanje s krpljami.

Zip line je urejen v Učji in na Kaninu.

Sprostitev v notranjem bazenu ponujajo hotel Alp, hotel Mangart in hotel Sanje ob Soči. (povzeto po https://www.bovec.si/zima/)

Merilo: 1.40000

Poletne aktivnosti na širšem območju lokacije

Poletna turistična ponudba LEGENDA zunanji bazen hotela Mangart

slap Virje

lokacija kabelska žičnica Kanin športno letališče Bovec športne agencije

kamp Polovnik

kamp kamp Vodenca

lišče leta ec Bov

naravna znamenitost golf igrišče teniška igrišča pustolovski park kolesarska pot

naravni bazen Slatenik

10

zunanji bazen Merilo: 1.40000

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Poleti v Bovcu beležijo večje število nočitev in presenetljivo kabelska žičnica pripelje več ljudi kot v zimski sezoni.

Prevladujejo vodni športi – več kot 20 športnih agencij obiskovalce že vrsto let varno vodi na brzice reke Soče. Reka Soča je najlepši poligon za vodne aktivnosti na divjih vodah, kot so kajak, rafting in canyoning, v mirnejših delih pa ponuja možnosti za sprostitev in ribolov.

Bovec sta jadralno letalstvo in skydiving, zelo razvito pa je tudi letenje z ultralah­ kimi letali in panoramski poleti nad do­ lino Soče.

Pohodniške poti in kolesarske trase za družine, cestno in gorsko kolesarjenje v dolino Soče vsako leto privabijo številne kolesarje in pohodnike.

Zunanji bazeni so v hotelu Mangart in naravni bazen Slatenik. Poleti je možna cenejša prenočitev tudi v kampih Polovnik in Vodenca.

Osnovni dejavnosti športnega letališča

(povzeto po https://www.bovec.si/poletje/)

Igrišče za golf ponuja oddih poslovnežem.

Druge aktivnosti so tudi zipline na Kaninu in v kanjonu Učja, pustolovski park, šport­ no plezanje, tenis, alpinizem, jamarstvo, gorski skiro in zorbing.

Struktura turističnih nastanitev

2. ŠIRŠI OKVIR

Bovec in bližnja okolica

LEGENDA lokacija kabelska žičnica Kanin kampi

PONUDBA LEŽIŠČ PO MESECIH: Največ ležišč ponujajo kampi, ki delujejo le v poletnem času. V zimskem času največ ležišč ponujajo zasebne sobe, apar­ tmaji in hiše, tem pa sledijo hoteli.

zasebne sobe, apartmaji, hiše hoteli apartmajska in počitniška naselja

Apartmaji Kaninska Vas

sanje ob Soči

hotel Alp

Trend v zadnjih letih je vedno več nočitev v poletnih mesecih, kar je v skladu s ponudbo. Vendar pričakujemo s po­ novnim odprtjem smučišča Kanin vsako leto več zimskih gostov, zato bi bilo treba povečati ponudbo zimskih prenočišč.

hotel Mangart hotel Kanin

Garni hotel Bovec

Merilo: 1.20000

kamp Polovnik

kamp Liza kamp Vodenca kamp Kovač

Pozimi obratuje le 20–25 % vseh zmoglji­ vosti, saj vsi kampi pozimi ne obratujejo.

To pomeni le okoli 1000 ležišč v zimskem času.

PONUDBA LEŽIŠČ V PROCENTIH:

Apartmaji in hoteli so zgoščeni okoli ce­ ntra Bovca, nekaj pa jih je razpršenih tudi v okolici in v bližnjem naselju Čezsoča.

Kampi so zgoščeni blizu sotočja Soče in Bavščnice z izjemo kampa Polovnik, ki se nahaja v bližini centra Bovca (povzeto po Strategiji turizma za občino Bovec 2016– 2020). (povzeto po Strategiji turizma za občino Bovec 20162020)

TRENUTNO STANJE: V Bovcu in bližnji okolici je na voljo 4.766 ležišč v 190 objektih, od tega 2.009 v kampih (420 šotorišč) in 2757 ostalih ležišč. Zasedenost je nizka (10–20 %).

PREDLOG: Na lokaciji v bližini kabelske žičnice Kanin trenutno ni nastanitev. Predlagam oboga­ titev lokacije z nastanitvenimi enotami, kar bi tudi lepo zaključilo trenutno smer razvoja turističnih naselitev na zahodnem robu Bovca. Lega je idealna za apartmajsko naselje, saj pozimi omogoča hiter dostop do smučišča, poleti pa bo smučarsko aktivnost zamenjal kolesarski park.

Predlagana je graditev manjšega apartmajskega naselja, ki bo gostom omogočalo tudi povezavo z naravo.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

11

Vizija razvoja turizma občine Bovec

2. ŠIRŠI OKVIR

Priložnosti in izzivi

• najvišje ležeče slovensko smučišče • povezava s Sello Neveo • hitrost dostopa s kabelsko žičnico • naravne lepote • kulinarične posebnosti (Tolminski sir, skuta) • urejene planinske pešpoti • raznolika športna ponudba (zima in poletje)

ZGODOVINA TURIZMA V BOVCU: Mesto je prvič omenjeno leta 1174, čeprav je bil grič Rabelnik poseljen že v halštatski dobi in je kasneje tod vodila rimska cesta v Norik.

V 70. letih prejšnjega stoletja se je Bovec od nekdaj planinsko-turističnega kraja razvil v smučarsko središče. Leta 1973 so postavili kabelsko žičnico Kanin.

Isto leto je bil dokončan hotel Kanin, ki je predstavljal največje nastanitvene kapaci­ tete v Bovcu.

Leta 1980 je bil v Bovcu izpeljan nasploh prvi rekreativni maraton v Sloveniji. Že takrat je bil v Bovcu najbolj razvit športni turizem.

Kasneje so na reki Soči in v soteskah njenih pritokov postali priljubljeni vo­ dni adrenalinski športi, številni kampi pa so samo še dopolnili tovrstno turistično dejavnost. Poletno obratovanje kaninske žičnice je ponovno obudilo planin­ 12

• lega (oddaljenost od hitre ceste in letališč) • dolgotrajen dostop s kabelsko žičnico • premajhna povezanost deležnikov na ravni turistične destinacije (nekateri deli javnega sektorja in turističnih ponudnikov) • premalo parkirnih prostorov

• trajnostni turizem in oddih v neokrnjeni naravi • povezava s Sello Neveo • trend spoznavanja lokalnih kultur • trend rasti dejavnega preživljanja prostega časa turistov • možnost povezovanja z ostalimi bližnjimi turističnimi destinacijami (Bled, Cerkno, Kranjska Gora, Vogel / ena karta za vse) • urejene planinske pešpoti • raznolika športna ponudba (zima in poletje)

sko dejavnost, ki se v visokogorju stika z jadralnim padalstvom, v zadnjih letih pa je postalo izredno priljubljeno raziskovanje ostankov prve svetovne vojne.

leg tega pa je razvita tudi ostala turistična infrastruktura, ki privlači domače in tuje goste. Pomembno vlogo poleg športnega turizma predstavljata še kongresni in poslovni turizem.

Za turistični razvoj kraja je zelo pomembna trdnjava Kluže, ki v svojih programih prikazuje celoten pregled zgodovinskega dogajanja ob »bovški cesti«, dandanes pa postaja tudi center poletnega kulturnega dogajanja.

KAJ ZAVIRA TURIZEM? Glavni dejavniki, ki zavirajo nadaljnji razvoj bovškega turizma, so pomanjkanje skupne vizije in ciljev in premalo sodelovanja vseh akterjev v destinaciji. Pomanj­ kanje je v turistični ponudbi za družine z malimi otroki.

• obremenjevanje okolja in onesnaževanje zaradi masovnega turizma • bližina konkurenčih smučišč z lažjim dostopom (Sella Nevea) • zelene zime (pomanjkanje snega)

diti več poletnih kopališč in povečati ponudbo za družine z majhnimi otroki.

KREPITEV TURIZMA IZVEN SEZONE: Več turistov bi izven sezone lahko pri­ vabili z vsebinsko in cenovno privlačnimi paketi ter ciljno usmerjenimi prireditvami (pohodniški dnevi, kolesarske prireditve ...).

(povzeto po: http://www.td-bovec.si/)

Glavni dejavnik, ki je v preteklih letih zaviral zimski turizem v Bovcu, je bilo nedelovanje smučišča Kanin. S ponovnim odprtjem se nadejamo porasti zimskega turizma v Bovcu.

VIZIJA RAZVOJA TURIZMA 2017: Napovedana je 3,3-odstotna rast turi­ zma do leta 2030. Povečuje se trend »nazaj k naravi«. Da bi preprečili uničenje, ki ga povzroča predvsem masovni turizem, in ohranili pozitivne učinke, ki jih ima za lokalno prebivalstvo in za turiste, se v svetu poudarja turizem kot trajnost­ ni razvoj.

OBSTOJEČA TURISTIČNA PONUDBA: Današnja turistična ponudba temelji na naravnih danostih. Bovec je najbolj prepoznaven po kajakaštvu, raftingu, reki Soči in kot center aktivnih počitnic. Po-

PRILOŽNOSTI V TURIZMU; Potrebne je več infrastrukture za programe v primeru slabega vremena (vodni park, fitnes, velnes, notranje plezališče), starim objektom dati novo vsebino, zgra-

V najširšem smislu trajnostni razvoj pomeni, da poskušamo svoje potrebe danes zadovoljiti oz. razviti v tisto smer, ki ne bo škodila naslednjim generacijam oz. ne bo degradirala okolja. Trajnostni

Leta 2013 se je smučišče zaprlo zaradi poškodbe žičnice in premalo sredstev za obnovo. Tako je v Bovcu zimski turizem močno upadel. Leta 2017 so žičnico zopet pognali in tako v prihodnjih letih pričakujemo množični porast zimskega turizma

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

razvoj se nanaša na ohranjanje kulturne dediščine, varovanje naravnega okolja in socialnih odnosov, pri čemer je bistveno, da se dviga raven kakovosti življenja v celotnem okolju. Ljudje si želijo avtentičnih doživetij. Verjetno bodo na turizem v Bovcu močno vplivale klimatske spremembe in politična nestabilnost v okolju.

IZZIVI: • zima (reDESIGN) • vmesne sezone (inovativnost za celoletno destinacijo) • upravljanje in urejenost destinacije • zaostrovanje konkurence in nestabilnost okolja • kakovost in ne množičnost (cenovno pozicionirano) • ponudba za družine z manjšimi otroki • dostopnost in javni prevoz (povzeto po Strategiji turizma za občino Bovec 20162020)

Nova preobleka postaje žičnice Kanin s spremljevalnim programom (izposo­ ja opreme, smučarska šola ...) in nast­ anitvenimi kapacitetami z velnesom bi pomenila velik strateški premik pri zim­ ski in poletni (kolesarski park) ponudbi turistične destinacije Bovec. Raznovrst­ na ponudba, prijazna za družine z otro­ ki, bi izboljšala konkurenčnost kraja in ponudila nove oblike aktivnega preživ­ ljanja prostega časa, ki bi privabile nove profile gostov. Velnes bi pomagal zapol­ niti vrzeli v nižji turistični sezoni (pomlad in jesen).

Manjše nastanitvene enote ne bi pod­ pirale masovnega turizma, temveč bi sledile trendu »nazaj k naravi«.

Trajnostni turizem

3. TEORETIČNA IZHODIŠČA

Zaradi zavedanja številnih negativnih posledic hitrega, nenačrtnega in nepremišljenega razvoja turizma se doma in po svetu vse bolj nakazuje težnja po manjšem obremenjevanju okolja, po tako imenovanem trajnostnem, sonaravnem oziroma zelenem turizmu (angl. sustainable tourism). Tovrstne oblike turizma zmanjšujejo pomen paketnih potovanj in hitenje z destinacije na destinacijo s po-

ceni letalskimi prevozniki ter poudarjajo lokalni pristop do potovanj, uporabo vlaka, lokalnih avtobusov in koles.

Turizem v Bovcu je bil že od nekdaj navezan na naravo in okolje, zato tako imenovani trajnostni turizem ni tu nič novega. Seveda pa je vedno treba graditi na izboljšavah in razvoju ter iskati nove rešitve.

Trajnostne oblike turizma postajajo nujna smer nadaljnjega razvoja, saj bo le turi­zem, ki temelji na ekonomski uspešnosti poslovanja in je hkrati prizanesljiv do nara­vnega, kulturnega in socialnega okolja, konkurenčen tudi v prihodnosti (povzeto po: Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021). (povzeto po: Strategija trajnostne rasti slovenskega

pomembno izkušnjo turistom, dvigovati njihovo zavest glede trajnostnega razvoja in promovirati dobre prakse med njimi.

Destinacije s trajnostno usmerjenim turističnim razvojem ne sledijo zgolj prizadevanjem po čim večjem številu turistov, temveč se osredotočajo na to, katere turiste želijo privabiti (poslovneže, rekreativne športnike, družine). Na ta

izdelki) ter lokalne delovne sile.

Ureditev spodnje postaje žičnice in apartmajskega naselja bi povečala konkurenčnost destinacije, okrepila ka­ kovost življenja lokalnega prebivalstva in omogočila nove zaposlitve. Predlag­ ani poseg spoštuje značilnosti naravne krajine. Z integracijo v naravno zaledje ohranja naravni habitat rastlin in tam

turizma 2017-2021)

KAJ JE TRAJNOSTNI RAZVOJ? Najpogosteje citirana definicija trajnostnega razvoja (Glasbergen in Cövers 1995, 22): »Trajnostni razvoj je razvoj, ki je v skladu s potrebami sedanje generacije, ne da bi pri tem ogrožal možnosti za zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij [...].« TRAJNOSTNI TURIZEM Trajnostni turizem mora optimizirati uporabo okoljskih virov, ki predstavljajo ključni dejavnik v turističnem razvoju, ohraniti ključne ekološke procese in pomagati ohraniti naravno dediščino in biodiverziteto, spoštovati družbeno kulturno avtentičnost lokalne destinacije, ohraniti njihovo izgrajeno in nesnovno kulturno dediščino in tradicionalne vrednote ter prispevati k medkulturnemu razumevanju in strpnosti, zagotavljati dolgoročno gospodarjenje in družbeno-ekonomske koristi, pravično porazdeljene med vse deležnike, stabilno zaposljivost in priložnost zaslužka ter družbene koristi za lokalne skupnosti in prispevati k zmanjšanju revščine. Štirje stebri trajnostnega razvoja turizma (http://www.fm-kp.si/zalozba/ISBN/978-961-266-122-9/prispevki/004.pdf)

Trajnostni turizem mora ohraniti visoko stopnjo zadovoljstva turistov in zagotoviti

9: Uporaba lokalnih materialov v sonaravnem turizmu (https://eucbeniki.sio.si/geo1/)

način so koristi za lokalne skupnosti večje (prilagoditev turistične ponudbe potrebam gostov), stroški varstva okolja pa manjši.

Sonaravni razvoj turizma vključuje tudi uporabo lokalnih materialov (na pri­mer les, kamen iz bližnjega kamnoloma), izdelkov (lokalni mizarji), pridelkov in proizvodov (lokalno pridelani prehrambni

živečih živali. Objekti so iz naravnega, lo­ kalnega materiala, lesa in so zasnovani trajnostno. Zasnovani so tako, da up­ oštevajo naravno mikroklimo, topografi­ jo in vegetacijo ter se tako kar najbolje integrirajo v lokalni kontekst.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

13

Slovenija in lesena gradnja

3. TEORETIČNA IZHODIŠČA

Kaj, zakaj, kako, zgodovina

Slovenija se po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v Evropski uniji za Švedsko in Finsko. Gozdovi pokrivajo 58,4 odstotka površine. Les je poleg vode eden od naših največjih naravnih virov.

10: Gozdne površine v Sloveniji http://www.slovenskenovice.si/sites/slovenskenovice.si/ files/styles/s_1280_1024/public/imported-images/media/ picture/20111122/goz%202.jpg?itok=IoJzU4Pj

Les je prvi in osnovni gradnik v arhitekturi. Primitivni načini gradnje z lesom so bili osnova za razvoj kasnejših sistemov gradbenih konstrukcij. Kot primarni material je tesno povezan z zgodovino človeštva in ima kot konstrukcijski material najdaljšo zgodovino uporabe. Enostavno se prilagaja različnim geografskim pogojem, uporaba pa je v kombinaciji z lokalno arhitekturno entiteto vsestranska in geografsko neodvisna.

Skozi stoletja se je uporaba lesa v gradbeništvu manjšala. Novosti in izboljšave, ki so se začele uvajati v začetku 80. let prejšnjega stoletja, so pripomogle k veliki ekspanziji lesene gradnje po vsem svetu.

Prefabrikacija in modularnost dajeta leseni gradnji največjo prednost.

Les izpolnjuje zahteve trajnostnega razvoja okolja z usmeritvami v uporabi več avtohtonih gradiv in gradiv, katerih proizvodnja kar najmanj onesnažuje okolje. Je dobro toplotno izolativen, duši zvok in je topel na dotik. Je eden najbolj zdravih gradbenih elementov. Če je pravilno vgrajen, diha in sodeluje pri naravnem prezračevanju, stabilizira vlažnost in čisti zrak.

14

V leseni gradnji pri nas pa tako ni izziv povečati le enostanovanjske lesene gradnje, temveč spodbuditi nastajanje večjih objektov iz tega materiala: večstanovanjskih, poslovnih in javnih.

SLOVENSKA LESNA INDUSTRIJA DANES Še v 80. letih prejšnjega stoletja je bila lesnopredelovalna industrija pri nas zelo dobro razvita, danes pa je slika povsem drugačna. Trenuten položaj lesnopredelovalne industrije v Sloveniji je skoraj na ničli oziroma je omejena na posamezne manjše obrate, z omejeno proizvodno in tržno zmogljivostjo.

12: Primer tradicionalne lesen gradnje v Bohinju: kozolec https://www.sloveniaholidays.com/img/gallery/img5484_ location.jpg

11: Primer tradicionalne lesen gradnje na Veliki planini https://www.thinkslovenia.com/upload/sights_and_attractions/kamnik_alps_and_pohorje/velika-planina_7.jpg

Večino slovenskega lesa danes proda­ mo v nepredelani obliki v Avstrijo, s čimer pa ne izgublja samo lesnopredelovalna industrija, ki se je skrčila na slabo četrtino, temveč vsa država in mi vsi. Slovenska lesna industrija ni sledila razvoju in zato ni konkurenčna. Slab položaj lesne industrije pripisujemo razdrobljenosti, neorganiziranosti in pomanjkanju strategije na tem področju. Gospodarske možnosti tega naravnega vira v Sloveniji tako niso izkoriščene, čeprav je njegov potencial velik.

POTENCIAL LESA Iz lesa je mogoče narediti skoraj vse.

Les združuje tri ključne lastnosti: je lahek, konstruktiven in hkrati izolativen material, kar mu ob dobri trajnosti, če je pravilno vzdrževan, že od nekdaj daje veliko prednost. Lesena gradnja ni le trend. V Sloveniji imamo izjemno tradicijo lesene gradnje ne le v postavljanju kozolcev in gospodarskih poslopij, temveč tudi stanovanjskih hiš. Uporaba avtohtonega lesa je ključna za trajnostni razvoj gradbeništva.

Les je izjemno hvaležen material za gradnjo in izjemno vsestranski. Skorajda ni gradbenega elementa, razen zasteklitve oken, ki ga ne bi mogli izvesti v lesu.

Iz tega je mogoče narediti nosilne stebre, masivne lesene stene in plošče, okenske okvirje, vrata, pohištvo, opaže ...

Lesena gradnja je hitrejša od klasične.

Les omogoča zdravo in bivalno okolje.

Z uporabo lesa kot gradbenega mate-

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

riala pripomoremo k znižanju izpustov toplogrednih plinov. Je obnovljiv gradbeni material, ki ga je mogoče reciklirati in za katerega velja izjemno čist in energijsko varčen življenjski cikel.

Lesena gradnja je tudi bolj požarno in potresno varna. Čeprav je les gorljiv material, v primerjavi z betonom ali jeklom zmore več požarne obremenitve.

Na površini gorečega lepljenega lesa se namreč ustvari tanka zoglenela plast, ki kisiku onemogoča dostop do lesa in s tem zavira napredovanje ognja.

- masivna lesena konstrukcija: stene so iz brun ali lepljenih lesenih elementov CLT, XLAM, obložene z izolacijo in ploščami, mogoča pa je tudi izvedba brez obloge. Stropne konstrukcije so navadno masivne lesene lepljene plošče ali stropni nosilci z obojestransko oblogo iz plošč in s polnilom. (povzeto po: http://www.cbd.si/lesena-gradnja/ vrste-lesenih-konstrukcij)

Če govorimo o gradnji energetsko učinkovitih, potresno varnih in z vidika obremenitev do okolja prijaznih objektov, prave alternative leseni gradnji ni. (povzeto po: https://siol.net/trendi/dom/lesena-gradnja-je-v-sloveniji-se-neizkoriscen-potencial/)

13: Lesena okvirna in skeletna konstrukcija www.cbd.si/lesena-gradnja/vrste-lesenih-konstrukcij)

VRSTE LESENIH KONSTRUKCIJ - lesena okvirna konstrukcij: stene konstrukcije sestavljajo okvirji iz stebrov in prečk različnih dimenzij. Kot zunanja in notranja obloga so lahko različne plošče (s toplotno izolacijo). Stropne konstrukcije sestavljajo leseni stropni nosilci različnih prerezov z obojestransko oblogo iz plošč. V Sloveniji je na tržišču največ ponudnikov hiš z leseno okvirno konstrukcijo z obložnimi ploščami; - lesena skeletna konstrukcija: nosilna konstrukcija je sestavljena iz stebrov in nosilcev na določenem rastru.

Omogočajo poljubno izvedbo fasad in pregradnih sten. Stene ne prevzemajo nosilne funkcije v smislu prenosa vertikalne obtežbe, zato so možne svobodnejše zasnove. Stene so lahko prefabricirani elementi iz lesa ali stekla (lahko tudi kombinacija materialov)

V Sloveniji bi morali povečati upora­ bo lesa za gradnjo objektov, manjših in večjih. V zadnjih letih trend uporabe lesa počasi narašča, vendar smo še pre­ cej daleč od naših sosednjih držav (npr.

Avstrije). Lesena hiša ni le prijetna za živeti, temveč ima les tudi precej pred­ nosti kot konstrukcijski material. Lahko se uporablja za nosilno konstrukcijo (kot pri Hiši Podkoren ali pa le kot zunanja obloga).

Nosilna konstrukcija apartmajskega naselja na lokaciji bo lesena v kombi­ naciji s steklenimi površinami, konstruk­ cija postaje gondole pa bo imela bet­ onsko osnovo (lažje zaradi podzemne garaže) in bo le oblečena v leseno oble­ ko, zaradi katere se bo bolj zlila z bovško naravo in trajnostnim načinom gradnje.

Slovenija in lesena gradnja

3. TEORETIČNA IZHODIŠČA

Primeri sodobne lesene gradnje v Sloveniji

LESENA MASIVNA KONSTRUKCIJA

LESENA OKVIRNA KONSTRUKCIJA

LES - STEKLO

LES - KOVINA

14: Formavila, Jure Kotnik, 2011

16: Vrtec Polzela, Gregorc Vrhovec arhitekti, 2013

18: Hiša Podkoren, Gregorc Vrhovec arhitekti, 2009

20: Lesena Hiša, Studio Pikaplus, 2016

15: Lesena masivna konstrukcija http://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/formavila/

17: Lesena okvirna konstrukcija

19: Vidno leseno ostrešje

21: Svetel lesen interier

http://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/vrtec-polzela-z-medgeneracijskim-centrom/

http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/si-baza-podatkov-hisa-podkoren.htm

http://www.ambientdizajn.si/dizajn/nagrade-za-najboljselesene-gradnje-v-letu-20

Stavba ima leseno konstrukcijo. Z uporabo inovativnih in poceni rešitev je streha oblikovana kot prefabriciran lesen sendvič panel iz sistema gradnje nakupovalnih centrov.

Hiša spominja na tradicionalno alpsko arhitekturo, obenem pa je v celoti zavezana današnjemu času. Združuje tradicionalno in moderno, predvsem z načinom uporabe lesa, ki izhaja iz tradicionalnih gospodarskih poslopij in spominja na kozolec. Diagonale na fasadi, postavljene pred opaž, simbolizirajo strukturni plašč, medtem ko element modernosti vnašajo velike steklene površine.

V Sloveniji trend lesene gradnje narašča. Nagrado za najboljše stanovanjske lesene gradnje 2016 je dobila Lesena hiša. Arhitekturna zasnova sledi večni težnji arhitektov, da bi izbrisali ločnico med zunanjim in notranjim prostorom. Hiša je zasnovana kot plašč, ki ščiti notranjost, zaščiteno pred podnebnimi vplivi, v kateri je mogoče kljub občutku bivanja na prostem živeti kulturo kratkih rokavov skozi celo leto. Mehko leseno notranjost varuje trajnejši zunanji ovoj.

Objekt je zasnovan pretežno v konstrukciji iz masivnega lesa, pokritega s kovinskim fasadnim ovojem. S previsi v vseh straneh tako oblikovno kakor v materialu ohranja povezavo s skulpturami Forma Viva. Prostori v hiši so zasnovani odprto in pretočno, velike steklene površine pa usmerjajo poglede proti mestu na eni strani in naravi na drugi strani hiše.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

15

Arhitektura Bovca

3. TEORETIČNA IZHODIŠČA

Tradicionalna Bovška gradnja

22: Obnovljena domačija v vasi Soča

Za bovško-trentarski stavbni tip, izoblikovan v 18. in 19. stoletju iz prvotnega alpskega tipa, so značilni: • vrhkletna zidana stavba masivnega videza; • zunanje stopnišče s hodnikom pod širokim napuščem; • strma dvokapna streha z izrazitimi čopi in z lesom opaženimi zatrepi ter leseno (prvotno slamnato) kritino; • tipični razpored prostorov (izba – črna kuhinja z vežo/»hiša« – kamra); • malo kamnoseškega dekorja in fasadnih poslikav, fasade so prebeljene z apnenim beležem, strogo utilitarna zasnova gospodarskih poslopij v enakih materialih kot stanovanjske enote.

Bovško hišo prepoznamo po strmi strehi s strmima čopoma, poudarjenim nesorazmerno postavljenim ostrešjem z velikim napuščem nad vhodno fasado, 16

23: Ganjk s štenjgami

malimi napušči nad drugimi fasadami in odsotnostjo kolenčnega zidu. Značilni so ravna, svetlo siva kritina, ganjk s stopnicami na vzdolžni vhodni fasadi, s katerega vodi neposreden vhod v kuhinjo, ter majhna, s fasadno ploskvijo poravnana okna z razmerjem stranic 2 : 3. Edina tradicionalna gradbena materiala pri bovški hiši sta apnenec in les.

Razmerje med vzdolžno in čelno stranico je od 2 : 1 do 2,5 : 1, zadnja stran spodnjega, gospodarskega dela hiše pa je pogosto v celoti ali do polovice vkopana v breg, saj hiša običajno stoji na nagnjenem zemljišču. Obod hiše je masivno zidan. Zidovi so kamniti, vezani z apneno malto, izdelano iz doma žganega apna in apnenčastega morenskega peska (krede), ki ga je na tem območju v izobilju.

24: Les in kamen

25: Lesena kritina

26: Bovške prestaje ali pastirske stavbe

(Bovška Hiša.pdf)

(https://www.tnp.si/sl/spoznajte/kultura/stavbna-tipologija/)

soncem in dežjem vhode, večino oken, ganjk in stopnice. S svojo veliko širino vzdolž cele hiše omogoča številna gospodarska in gospodinjska opravila tudi ob deževnem vremenu.

Za ovčje planine na Bovškem so prepoznavne prestaje, pastirske stavbe, ki združujejo hleve in senike s »hišico«. Predstavljajo letno bivališče ovčarskih družin kot vmesno postajo med dolinsko in planinsko pašo. Strehe so strme dvokapnice z leseno kritino.

Ob bivalnem delu stavb (kuhinji) ločeno od stavbe stoji samostojen dimnik (varstvo pred požarom).

Ganjk s štenjgami (stopnicami) je druga posebnost bovške hiše in predstavlja oblikovno in konstruktivno samostojen del hiše. Skupaj z napuščem soustvarja zavetne prostore na vhodni vzdolžni fasadi. Postavljen je izključno ob vzdolžno vhodno fasado, nikdar k boku hiše. Ganjk nosijo konzolno podaljšani stropniki stropa prizemlja, ki se prek vzdolžnega zida stegujejo za potrebno širino navzven. Nima nobenih podpor niti ni obešen na previsno strešno konstrukcijo.

Obdan je z enostavno leseno ograjo, ki pogostokrat nima nobenega okrasja, če pa že, je to zelo preprosto.

Velik napušč pred sprednjo fasado varuje pred

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

(povzeto po: Bovška Hiša.pdf)

Pomembno se mi zdi upoštevanje lokalne ar­ hitekture. Nova arhitektura se mora v kraju, kot je Bovec, podrediti stari in jo le interpretirati na mo­ deren način, nikakor pa ne sme stari, tradicionalni arhitekturi nasprotovati. Pomembni sta uporaba lesa kot gradbenega materiala in navezava arhitek­ ture na naravo. Vsak detajl na stari hiši je imel svo­ jo funkcijo v preteklosti, zato je pomembno, da ar­ hitekturno rešitev hiše osmislimo z novo funkcijo iz novodobnega življenja.

Arhitektura Bovca

3. TEORETIČNA IZHODIŠČA

Sodobna arhitektura Bovca

Hiša Bovec Arhitekt: Abiro

27: Nova tipologija tradicionalnega stavbnega modela (http://www.abiro.net/house-Z)

Znamenita »bovška hiša«, ki dominira dolinam v zgornjem Posočju, je tipološko enkraten sistem bivanja. To naravo, ta organizem smo pretvorili in naravnali na sodobno bivalno kulturo človeka, ki ne potrebuje več štale v podstavku in sena na podstrešju.

Cela hiša je lesena in je nastala na mestu v katastrofalnem potresu uničene prejšnje kamnite stavbe. Ta zamenjava materiala, ki jo je zahtevala družba za popotresno sanacijo, se je izkazala za zelo efektno.

Nova hiša po prvotni hiši povzema lego na parceli in 33: Hiša Kovač

35: Streha s čopoma

34: Les in beton

36: Zunanji ganjk (www.lesena-gradnja.si/html/pages/si-baza-podatkov-cezsoca.htm)

28: Tloris kleti

31: Interier

32: Prerez (http://www.abiro.net/house-Z)

orientacijo bivalnih prostorov proti jugu ter nekatere tradicionalne elemente, kot je zunanji ganjk.

29: Tloris pritličja

(http://www.abiro.net/house-Z)

30: Tloris nadstropja

Več stopniščnih ram (v nasprotju s tradicionalno bovško hišo) prostore poveže, da cirkulirajo. Hiša, ki tradicionalno sloni na tipu balkonskega predprostora z zunanjim stopniščem, se spusti na teren in se odpre na vrt tako, kakor se je prej odpirala na gospodarsko dvorišče in hlev v ozadju. Na sodoben način povzema tradicionalne značilnosti okolja. Po kvadraturi je relativno skromna, ima pa izjemno razvit volumen, tako da notranjost deluje gosposko, kar hote vznemirja okoliške hiše. Projekt smo naredili za otroke, ki se bodo v novem bivanjskem okolju kultivirali na drugačen način.

Nizkoenergijska Hiša Kovač Arhitekt: Rok Klanjšček & Gašper Zalar Hiša upošteva arhitekturo tradicionalne bovške hiše in jo uspešno interpretira na moderen način. Les v kombinaciji z betonskim jedrom je v skladu z načeli gradnje tipične bovške arhitekture.

Nova hiša povzema po prvotni hiši lego na parceli in orientacijo bivalnih prostorov proti jugu ter nekatere tradicionalne elemente, kot je zunanji gank. Objekt na sodoben način povzema tradicionalne značilnosti okolja. Pritličje je namenjeno dnevnemu bivanju v povezavi z vrtom in gankom, ki na pročelju povezuje notranjost hiše z njeno okolico, mansardni del pa je

namenjen nočnemu počitku. Objekt ohranja tradicionalne vrline bivanja in povezanosti z naravo.

Oblika tradicionalne bovške hiše je uspešno inter­ pretirana na moderen način. Posebna oblika je v preteklosti služila svojemu namenu (štala v pod­ stavku, seno na podstrešju), moderna hiša pa da obliki novo funkcijo in zato ni le mrtev historičen ovoj, ampak živa, funkcionalna arhitektura.

Les je odličen material za bivanjsko arhitekturo in v kombinaciji s steklenimi površinami da hiši lep in eleganten izgled. Pri svoji nalogi bom uporabila primere za zgled uspešne moderne interpretacije tradicionalne bovške hiše.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

17

Bovška kotlina

4. LOKACIJA

Predstavitev lokacij

Kanin

Plužna

Bovec 460m Čezsoča

lokacija reka Soča naselje žičnice smučišča Kanin 18

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

4. LOKACIJA

Predstavitev lokacije Analiza ožjega območja

Spodnja postaja kabelske žičnice Kanin se nahaja zahodno od centra mesta Bovec. Mimo vodi cesta Kobarid–Vršič oz. Mangart. Severno od lokacije se vzpenjajo hribi proti Kaninu. Lokacijo in center Bovca povezuje lokalna cesta skozi Bovec, ki je bila pred izgradnjo obvoznice glavna cesta.

Južno od lokacije skozi bovško dolino zavija reka Soča. Lokacijo na severni strani obdaja strnjen, iglasto listnat gozd, na jugu pa se pogledi odpirajo čez ravnino in na hribovje, ki bovško dolino obdaja na južni strani.

Na jugu lokacijo od prometnice loči le sprememba terena – lokacija je nekoliko dvignjena nad cesto, tako da se ceste ne vidi. Asfaltirana površina na lokaciji se ostro zareže v obstoječ teren (rahel spust proti cesti). Žičnica na Kanin se vzpenja proti severozahodu.

LEGENDA lokacija asfaltirane površine gozd objekti regionalna cesta Merilo: 1.2500

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

19

Pogledi

4. LOKACIJA

Z lokacije na okolico

14 10

6

12

8

37: Pogled na lokacijo

2

38: Kabelska žičnica

39: Parkirišle

4

40: Dostopna cesta

5

41: Pogled na Bovško dolino

9

45: Dostop na lokacijo

14

50: Pogled proti Bovcu

2

11 7

1

4

5

9

3

1

13 3

LEGENDA lokacija objekti pogledi Merilo: 1.2500

10 20

46: Drevored

6

11

42: Pogled z vrha travnatega griča

7

43: Zahodni del Bovške doline

8

44: Kvalitetno zelenje - drevored

47: Parkirišče

12

48: Svinjak v ozadju

13

49: Gorovje z vrhom Špik

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Vir slik: osebni arhiv

Usmerjeni pogledi

4. LOKACIJA

Pogledi na gore

Svinjak 1653m Rombon 2208m

Konjske police 2297m

Kozji breg 1940m

Vrh Krnice 2234m

Javoršček 1557m

Kuntar 2124m 52: Jugozahodni del Bovške kotline

51: Pogled proti zahodnem delu Bovške kotline

Svinjak 1653m

Kanin 2482m

Humčič 810m

Špik 1482m

Muzec 1612m

Špik 1482m Veliki Polovnik 1471m

Pirhovec 1663m

Muzec 1612m

Veliki Polovnik 1471m

Javoršček 1557m

56: Iztek Bovške kotline proti zahodu

55: Iztek Bovške kotline proti zahodu

Veliki Vrh 1764m

Kanin 2482m

Kuntar 2124m

Konjske police 2297m

500m

Bovško dolino uklenjajo prelepi vrhovi. Za lokacijo to pomeni lepe razglede v vse smeri. Označila sem najvišje in najbolj prepoznavne vrhove, na katere je z lokacije najlepši pogled. V te smeri bom usmerila tudi poglede iz novonastalih objektov na lokaciji.

Pirhovec 1663m

54: Pogled proti jugu Bovške kotline

53: Ravnina Bovške kotline je obdana z visokim gorovjem

Kozji breg 1940m

Humčič 810m

Veliki Vrh 1764m

Rombon 2208m Vrh Krnice 2234m

LEGENDA lokacija vrhovi

57: Vrh Kanina dostopen s kabelsko žilnico

58: Severno gorovje Bovške kotline Vir slik: osebni arhiv

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

21

Analiza ožjega območja

4. LOKACIJA

Smer zidave Smer pozidave v Bovcu prevladuje v smeri sever–jug, vendar ni strogo usmerjena.

Na lokaciji se usmeritev stavbe gondole ravna predvsem po smeri kabla žičnice, ki poteka proti severozahodu.

Merilo: 1.5000 lokacija smer zazidave

Polno-prazno & Varovana območja Iz analize je razvidno, da je pozidanost zgoščena proti centru Bovca, nekaj hiš pa leži razpršenih po okoliških hribih. Na lokaciji je trenutna pozidava razpršena in je skoraj nepozidana.

S pozidavo na lokaciji bomo nadaljevali trend zgoščene gradnje na zahodnem robu Bovca.

Zgoraj označeno območje spada pod lokalno zavarovano območje naravnih vrednot, imenovano Soča s pritoki do sotočja z Idrijco. Območje je državnega pomena.

Po predpisih se na takem območju ohran22

Merilo: 1.5000 lokacija objekti lokalno zavarovana območja / naravne vrednote ja obstoječa raba oz. raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote.

Linija zavarovanega območja sovpada z robom gozda, v katerega ne nameravam posegati, zato z varovanjem naravnih vrednot ne bo težav. (povzeto po: http://www.arso.gov.si/narava/)

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Tudi v bodoče bom glavno usmerjenost stavbe na lokaciji prilagajala žičniški in­ frastrukturi.

Analiza ožjega območja

4. LOKACIJA

Merilo: 1.5000 lokacija postaja žičnice bar/gostišče bencinska postaja apartma športni center parkirišče stanovanjska stavba

Morfološka analiza Lokacija se nahaja na manjšem hribčku.

Najvišja točka je na sredini travnika, razlika med višino ceste na lokaciji, ki pomeni točko 0, in najvišjo točko pa je približno 5 m. Severni del lokacije se strmo spusti v kotanjo. Le-tega se bom izogibala za gradnjo. Višinska razlika med regionalno cesto, ki teče na jugu lokacije, in točko 0 na lokaciji je približno 5 m. Ker lokacija stoji rahlo na hribu, ni v poplavni nevarnosti.

Program Programsko gost je predvsem center Bovca, okoli lokacije pa ni preveč živahno. Nekaj apartmajskih hiš sega skoraj do lokacije, v bližini je bencinska postaja in makadamsko parkirišče. Na lokaciji se nahajajo razpršeni objekti (zabojniki), ki ponujajo športno-turistično ponudbo, gondolski objekt in gostišče.

Objekti na lokaciji so nekakovostni, začasni in potrebni rušitve.

Merilo: 1.5000 lokacija višji objekti (P+1+M) nižji objekti (P+M) Plastnice: 440m 420m

Objekti so povečini podobnih višin, v ožjem območju lokacije ni višinskih ekstremov. Večina stanovanjskih objektov je višine do 10 m (P + 1 + M), manjši objekti (lope) pa so do višine 5 m (P + M).

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

23

Analiza ožjega območja

4. LOKACIJA

Parcelacija in lastništvo

Merilo: 1.5000 lokacija asfaltirane površine obstoječi objekti regionalna cesta

Zaznavna analiza Ostro mejo na lokaciji določa linija gozdne meje, ki omejuje koristno površino lokacije. Na južnem delu lokacije je problematična bližina prometnice, ki povzroča nezaželen hrup in onesnaževanje.

lokalna cesta koristne površine gozd hrup poseljeno območje dostopi vozlišče dogajanja prometno vozlišče drevored kot kakovost v prostoru

Parcelacija in lastništvo parcel Velik problem, s katerim se soočimo na lokaciji, je lastništvo parcel. Le-to je razdrobljeno med več lastnikov, med katerimi so Republika Slovenija, Občina Bovec in nekaj parcel v zasebni lasti, katerih lastništvo tudi ni dokončno razrešeno, saj so nekateri lastniki že preminuli in ni pravega lastnika, ki bi odgovarjal za parcelo.

Severovzhodni del parcele je last kmeta, kjer ima prostor za pašo živine, jugozahodni del pa je last gospoda Filipa Hrovata, direktorja podjetja Športni center Bovec, ki na lokaciji že izvaja različne športne aktivnosti.

24

Merilo: 1.3000 lokacija zasebna last Republika Slovenija Občina Bovec Posledica razdrobljenosti parcel je tudi neorganiziranost in razpršenost dejav­ nosti na lokaciji in s tem devastacija prostora. Program je treba poenotiti in združiti ter povezati v eno celoto. Last­ nikom parcel manjka širša skupna vizija.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Na samo lokacijo vodijo štirje dostopi, glavni se priključi z lokalne ceste, ki proti vzhodu teče skozi center Bovca. Ta je od lokacije oddaljen manj kot 1 km. Na lokaciji je nekaj zelenja, kot kakovostno zelenje pa sem označila drevored sredi travnika. Glavno vozlišče dogajanja lokacije je spodnja postaja gondole Kanin.

Pomeni močno turistično vozlišče z velikim pretokom ljudi.

Analiza ožjega območja

4. LOKACIJA

Obstoječi objekti na lokaciji

1

4

9 8

59: Postaja gondole

2

1

65: Reklamni panoji

7

2 7 4

3

10 predviden 60: Gostinski objekt

5b

6

5a

trgovski

66: PZA in parkirišče

center

3

8

Merilo: 1.2000

lokacija

kakovostni objekti, ki jih obdržimo

nekakovostnr površine

gozd

nekakovostni objekti

zelenje kot kakovost prostora

61: Zabojniki Športnega centra

5a

62: Toalete za kamp

5b

63: Prostor za glamping

67: Travnik za pašo ovac

6

64: Adrenalinski park

9

68: Drevored Vir slik: osebni arhiv

Na lokaciji je trenutno program zelo razpršen in nepovezan. S slik je razvidno, da so obstoječi objekti na lokaciji nekakovostni in nepovezani – tako arhitekturno kot materialno. Del lokacije prekriva gozd, en del pa je namenjen pašniku za ovce. Čez skoraj celotno lokacijo so v dolgi potezi razpotegnjena parkirišča za avtomobile in avtodome. Na JZ delu se nahajata adrenalinski park in manjši prostor, kjer je predvideno glamping naselje.

Devastacija prostora je očitna.

PORUŠIMO/PRESTAVIMO: potrebna je temeljita prenova celotne lokacije z odstranitvijo začasnega programa (adrenalinski park in glamping naselja, ki nista postavljena na kakovosten del lokacije) in odstranitvijo začasnih objektov (zabojnikov). Le-to je treba premakniti na bolj primerno lokacijo. Parkirišča želim povezati v enoten prostor in jih skriti na najbolj neviden del lokacije (kjer je trenutno predvideno glamping naselje). Gostinski objekt je treba porušiti, saj je arhitektura nekakovostna, ne spada v prostor in ga ne morem povezati v enotno arhitekturno smiselno in estetsko rešitev.

OHRANIMO: od obstoječih objektov se ohrani le postaja gondole, ki pa jo je treba obleči v nov fasadni ovoj.

Najbolj kakovosten del lokacije je trenutno drevored na vrhu pašnika, ki ga bom uporabila za lokacijo apartmajskega naselja. Od tu se odpirajo prelepi pogledi na okoliške hribe. Treba je odstraniti tudi neprimerne reklamne panoje. Na drugi strani glavne ceste je predviden trgovski center – upamo, da to ne bo uresničeno, saj je lokacija na reprezentativnem vhodu v bovško dolino neprimerna.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

25

Analiza ožjega območja

4. LOKACIJA

Kvalitetni in nekvalitetni objekti

69: Drevored

70: Začasni lesen objekt namenjen kampiranju

Kvalitetni in nekvalitetni objekti Na lokaciji se trenutno nahajajo predvsem nekakovostni objekti – pločevinasti zabojniki z nepovezano programsko vsebino.

Poleg postaje gondole stoji zapuščena hiša, v kateri sta bila nekoč nočni klub in dnevni bar, skladišče ter zabojnik za vodstvo podjetja Kanin. Vse to bi bilo treba povezati pod eno streho spodnje gondolske postaje Kanin. Obstoječo gondolsko konstrukcijo ohranimo in oblečemo v novo fasadno oblogo.

Tudi ostale pločevinaste zabojnike na lokaciji, ki trenutno služijo športni agenciji, je treba odstraniti, kot tudi dva začasna lesena objekta na območju, namenjenem

26

Merilo: 1.3000 lokacija nekakovostne površine nekakovostni objekti

71: Prostor za kampiranje s priključki za elektriko Vir slik: osebni arhiv

kakovostni objekti, ki jih obdržimo zelenje kot kvaliteta prostora kampiranju, ter celotno kamp območje prestaviti na primernejšo, bolj sončno lokacijo. Tudi celoten adrenalinski park bi prestavila na primernejšo lokacijo.

Kakovost v prostoru predstavlja dre­ vored na vrhu vzpetine, ki ga ohranim in poudarim – dodelim novo vlogo.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Sinteza Na lokaciji se nahajajo naslednji obsto­ ječi objekti: - spodnja postaja žičnice Kanin je pomembno vozlišče turistične ponudbe in velikega pretoka ljudi. Postaja je ar­ hitekturno neoblikovana in ni kakovosti lokacije, zato bi obdržali le infrastruk­ turo žičnice, celotno pa bi oblekli v ar­ hitekturno kakovostno podobo; - restavracija/bar poleg žičnice je sklop dveh manjših, nekakovostnih hiš v ne­ posredni bližini postaje gondole, ki že nekaj časa nista v uporabi. Ker ne pred­ stavljata nobene kakovosti, predvideva­ mo porušitev; - sklop dveh manjših montažnih zabo­ jnikov na jugozahodu lokacije vsebuje program športnega centra. Možna je premaknitev na primernejšo lokacijo.

Volumensko se vsi objekti zlijejo z okol­ ico, le objekt postaje žičnice je nekoliko obsežnejši.

V neposredni bližini lokacije poteka re­ gionalna cesta (vzhod smer Bovec, za­ hod smer Kobarid), ki predstavlja dobro dostopnost lokacije ter nezaželen hrup in onesnaženost na lokaciji. Ta prob­ lem bo treba rešiti z naravno ali umet­ no bariero med južnim delom lokacije in prometnico. Prav tako do lokacije vodijo trije manjši dostopi z lokalnih cest.

Potrebna je ureditev novega dostopa, ki bi bolje usmeril promet na lokacijo, brez prometnih zastojev.

Koristno površino lokacije zamejuje gozdna meja, ki predstavlja tudi mejo padanja terena.

Parkirišče, poti in obstoječi objekti na lokaciji so neurejeni. Program je poman­ jkljiv. Postaja žičnice in manjši gostinski objekt poleg ne zadostujeta potencialu lokacije.

Predlagam ureditev turističnega pro­ grama, ki obsega nastanitvene enote, manjšo restavracijo za potrebe hotelskih gostov in velnes, preobleko za postajo gondole z razširjenim programom, ki obsega še smučarsko šolo, servis in iz­ posojo opreme. Poleg tega je treba zag­ otoviti zadostno količino parkirnih mest za obiskovalce smučarskega središča Kanin in hotelske goste.

Nov poseg mora upoštevati naravne danosti lokacije. Ohrani naj se strnjeno zelenje – gozd in drevored na travniku (kakovostno zelenje) – in omogoči neo­ viran pogled proti goram. Rešiti je treba problem neposredne bližine prometnice in dostopanja do lokacije.

Predviden program

5. REFERENČNI PRIMERI

Program

športna trgovina

recepcija parkirna hiša

depot za smučarsko opremo

nastanitvene enote

izposoja opreme in servis

velnes postaja kabelske žičnice

kavarna

masaže in fizioterapija

72: Trgovina s športno opremo

73: Izposoja športne opreme

74: Montažen objekt smučarske šole

75: Smučarska šola s kavarno in trgovino

76: Velnes

77: Masivni lesen interier hotela

79: Lesena fasadna obloga parkirne hiše

78: Recepcija hotela

80: Postaja kabelske žičnice v Soldnu

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

27

Programske reference

5. REFERENČNI PRIMERI

Program

postaja kabelske žičnice

nastanitvene enote

velnes

91: Shema koncepta 81: Zgornja postaja žičnice Monte Ivigna

84: Pogled na apartmajske hišice Nebesa

94: Pogled na teraso

88: Tloris pritličja 82: Prosojna fasada žilnice Monte Ivigna

85: Interier 92: Polni in prazni prostori

89: Prerez

86: Prednje fasade 83: Tloris nadstropja

Žičnica Monte Ivigna, R. Baldi, Italija, 2011

95: Vstop naravne svetlobe 93: Tloris kleti

https://www.designboom.com/architecture/roland-baldiarchitekt-ski-lift-in-monte-ivigna/

Transparentna fasadna obloga obiskovalcu ne skriva funkcije stavbe. Arhitektura si podreja krajino – rdeča kocka je prepoznaven mejnik v naravnem okolju.

Celotni arhitekturni objekt je le plašč jeklene podkonstrukcije za gondolo.

Spremlja ga manj obsežen dodaten program – hramba športne opreme itd.

Program: hramba smuči in izposoja, prodaja vozovnic, toaleta, avtobusna postaja, prostor za vkrcanje in čakanje, kontrolna soba, pisarne.

Funkcionalnost arhitekture narekuje njeno formo – preprosta kocka.

28

Terme Vals, Peter Zumthor, Šviča, 1996

https://en.wikiarquitectura.com/building/thermas-vals/#lg=1&slide=5 90: Tloris kleti

87: Zadnja fasada v lesu

Turistične hiše Nebesa, Kobarid, Klanjšček, Pavlin, Lavrič, 2003 http://www.odprtehiseslovenije.org/objekt/pocitnisko-naselje-nebesa/

Po obliki in razporeditvi stavbe oponašajo arhitekturo obsoških pastirskih zaselkov razpršene gradnje, a hkrati upošteva lokacijske danosti. Objekti imajo velike steklene površine, ki zabrišejo mejo med zunanjostjo in notranjostjo ter ponujajo enkratne razglede na okolico.

Pri gradnji so bili uporabljeni naravni lokalni materiali (macesnov les in lokalni kamen), obdelani s prefinjenimi podrob-

nostmi.

Program: 4 bungalovi, skupna stavba.

Zanimiv se mi zdi koncept malih hiš v visokogorju kot nastanitev za goste.

V nasprotju z velikim hotelskim objek­ tom so gosti bolj povezani z naravo in objekt tudi manj posega v videz pokra­ jine. Ta koncept bom uporabila tudi pri zasnovi svojih nastanitvenih enot.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Arhitektura se prilagodi terenu – delno vkopana stavba s travnato streho se zlije s švicarskimi pašniki in gorami.

Tloris je nekakšen preplet pravokotnih oblik, polnega in praznega prostora.

Vsak obiskovalec arhitekturo začuti drugače, najde drugačno pot skozi prostor, si ustvari svojo zgodbo. Svetloba in senca, odprti in zaprti prostori ter linearni elementi doprinesejo k visoko senzorični in restorativni izkušnji.

Zelo pomembna je senzualna izkušnja, ki jo ustvari masivni lokalni kamen, voda in gore. Negativni prostor med masivnimi

kamnitimi bloki ima nek svoj umirjen ritem, ki ga vsak obiskovalec term doživi na svoj način.

Program: terme – preoblačilnice, prhe, toaleta, notranji in zunanji bazen, hladna in vroča kopel, počivalni prostor, masažni prostor, zunanje prhe, rožna kopel, vodnjaki za pitje, soba za relaksacijo, utiliti.

Naloga arhitekture je ustvariti poseb­ no senzorično izkušnjo za obiskovalca, zunanja podoba pa je sekundarnega pomena.

Tipološke reference

5. REFERENČNI PRIMERI

Objekt pod zemljo - velnes

102: Objekt je vkopan v živo skalo

97: Pogled na atrije, vrezane v vzpetino

99: Pogled na atrije, vrezane v vzpetino 105: Prednja fasada

103: Podzemna gasilska garaža

100: Interier z bazenom

96: Tlorisi 98: Situacija

101: Atriji osvetljuje klet z naravno svetlobo

104: Tloris pritličja

106: Arhitektura sovpada z naravnim okoljem

The Chichu Art Museum, Todao Ando, Japonska, 2004

Fitnes center, OAB, Španija, 1996

Fire Margreid, Bergmeister Wolf Architekten, Italija, 2010

http://farnsworthhouses.blogspot.si/2012/06/blog-post_8376.html

http://ferrater.com/?oab_proyecto=fitness-center

https://www.archdaily.com/237131/fire-magreid-bergmeister-wolf-architekten

Ando je ponudil zanimiv odgovor na vprašanje odnosa človeka in narave – umestitev objektov pod zemljo, popolna integracija s topografijo in poudarek na čaščenju narave in pogledov. Muzej lahko obravnavamo kot obsežen »site-specific art work«. Vsaka umetnina je osvetljena z naravno svetlobo, ki prihaja skozi naravne svetlobnike/luknje v stropu.

Zanimiv je tloris objekta, ki je nekakšen preplet preprostih geometričnih oblik.

Glavni, trikotni prostor povezuje vse raz-

stavne prostore. Pod zemljo zunanja oblika arhitekture in usmerjenost objekta nista pomembni. Pomembni so občutki, ki jih vzbudijo arhitektura, materiali in svetloba.

Program: muzej.

Objekt je popolnoma vkopan v teren, na površju so vidni le masivni betonski podporniki in zvezdno oblikovan atrij. Do podzemnih sob se dostopa prek betonskih ramp.

Program: fitnes center.

Andov muzej se popolnoma zlije z okolico in prilagodi naravni morfologiji lokacije. Zanimive geometrične oblike, ki režejo površje, osvetlijo notranji pros­ tor z zanimivo igro svetlobe.

Objekt na prvi pogled deluje kot sku­ pek masivnih sten, nekakšna skulptura v naravi.

Zanimivo je, da je eden od razlogov, zakaj je ta objekt vkopan v živo skalo, energijska varčnost objekta. Zaradi naravne izolacije skale je treba pozimi objekt precej manj greti.

Skalo prebadajo tri stekleni objekti, ki so tudi vhod v objekt in spuščajo v objekt naravno svetlobo.

Glavni arhitekturni element je betonska stena, postavljena pred naravno skalo, ki hkrati ščiti objekt in ljudi pred padajočim kamenjem.

Objekt je utilitaren – tloris poskuša kar najbolje zadovoljiti potrebe gasilcev po velikih garažah za gasilne avte.

Program: gasilska postaja.

Objekt se na zanimiv način podredi naravi, a vseeno daje vtis moderne ar­ hitekture. Podzemna arhitektura je en­ ergijsko bolj ugodna.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

29

Konstrukcijske reference

5. REFERENČNI PRIMERI

Lesena konstrukcija večjega objekta

109: Lesen objekt sovpada z naravo

110: Prerez

112: Leseni nosilci dajo stavbi značilni videz

115: Materiali - les in steklo

113: Vidni leseni strešni nosilci

116: Sidranje lesenih strešnih nosilcev v steno

114: Fasade

117: Vidni leseni strešni nosilci

107: Leseni nosilci dajo stavbi značilni videz

111: Tloris 108: Detajl spoja

Stavba je locirana blizu Vancouvra, kjer lesa ne primanjkuje. Zanimiva lesena konstrukcija v kombinaciji s steklenim ovojem privablja turiste, naj stopijo v notranjost – stavba se odpira navzven. Močni leseni stebri pod kotom podpirajo leseno streho – pomembna je močna konstrukcija, saj so pozimi obtežitve skoraj ravne lesene strehe zaradi snega zelo velike.

30

Lynn Canyon Cafe and Ranger Station, David Nairne & Associates, Kanada, 2003

Pisarniška stavba, Graham Baba Architects, Washington, 2017

https://alexschreyer.net/engineering/wood-design-photo-series-lynn-canyon-cafe-and-ranger-station/

https://www.dezeen.com/2017/02/28/graham-baba-architecture-washington-fruit-produce-company-offices-usa/#/

Program: kavarna in turistične informacije.

Pri svoji nalogi sem se prav tako us­ merila v lesene konstrukcije zaradi stroge navezanosti Bovca z naravo in velike količine lesa, ki ga premore Slo­ venija. Veliko površino težke lesene strehe, dodatno obremenjene s snegom

pozimi, mora nositi lesena konstrukcija na lahkoten in eleganten način. Stene objekta želim ohraniti steklene, da se že navzven vidi namen objekta – postaja gondole.

Veliki podporni zunanji stebri omogočajo velike odprte površine v in­ terierju.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Konstrukcija se zgleduje po arhitekturi skednja. Petmetrski leseni podporni stebri v kombinaciji s steklenimi površinami omogočajo, da je notranjost prostorna in odprta, brez stebrov. Streho sestavljajo močni podporni leseni stebri, krita pa je s kortenom. Čisti videz stavbe je dosežen z omejeno paleto barv in materialov. Dvignjena tla

omogočajo skritje napeljav in kablov.

Velike steklene površine zagotovijo zadosti naravne svetlobe in lepe po­ glede. Lesena konstrukcija je vidna in glavna estetska vrednota konstrukcije.

Veliki zunanji podporni stebri omogoča­ jo prostorno notranjost brez podpornih stebrov.

Konstrukcijske reference

5. REFERENČNI PRIMERI

Lesena konstrukcija večjega objekta

121: Prednja steklena fasada

123: Lesena fasada

122: Prerez čez vertikalno podporo

124: Lesene štirikrake vertikalne podpore

118: Detajl lesene fasade

METLA raziskovalni center gozdov, Sarc Architects, Finska, 2004 https://www.archdaily.com/15951/metla-forest-research-centre-sarc-architects

Poudarek je na uporabi lesa kot glavnega konstrukcijskega materiala na inovativen način. Stavba je namenjena gozdnemu inštitutu na Finskem, zato je uporaba lesa edina logična izbira.

Les je uporabljen za nosilne stebre, fasado, stresno konstrukcijo itd.

119: Tloris pritličja

120: Detajl štirikrakega stebra in pritrditve

Zanimivi so leseni štirikraki stebri, ki še nikoli niso bili zgrajeni v tako velikem merilu. Podobne želim uporabiti tudi pri konstrukciji objekta gondole.

Prav tako se mi zdi zanimiva fasada, ki poudarja neobdelano, surovo naravo lesa v kombinaciji s stekleno, gladko fasado z leseno podkonstrukcijo.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

31

Konstrukcijske reference

5. REFERENČNI PRIMERI

Manjše lesene hišice

125: Moderna interpretacija tradicionalne arhitekture

130: Moderna interpretacija tradicionalne dvokapnice

128: Tloris

126: Les in kamen

127: Interier

131: Les in kamen

133: Tloris

132: Interier

6x11 Alpska Koča, OFIS arhitekti, Bohinj, 2007

Vikend v Kranjski Gori, PlusMinus30, Kranjska Gora, 2012

https://www.archdaily.com/17764/6x11-alpine-hut-ofis-arhitekti

http://www.openhouseslovenia.org/objekt/vikend-v-kranjski-gori/

Hiša tlorisne dimenzije 6 x 11 m in dvokapno streho z naklonom 42o se zgleduje po stari hiši, ki je nekoč stala na tem mestu, vendar je prilagojena novi funkciji.

Zgornji prostor visi čez spodnji, rob, ki ga ustvarja, in ščiti velike steklene površine spodnjega nadstropja pred poletnim pregrevanjem, ko je sonce višje na nebu.

Hiša uporablja naravne lokalne materiale, kot so kamen, leseni stebri in fasadni vzorci, povzeti iz bohinjskega okolja.

32

129: Prerez

Uporaba naravnih lokalnih materialov in načina gradnje hišo neopazno umes­ tita v okolje. Tradicionalna oblika, inter­ pretirana na moderen način, je hkrati estetska in funkcionalna. Lesena kon­ strukcija z dodatno toplotno izolacijo – črno folijo, postavljeno za leseno oblo­ go, ki vsrka sončno toploto pozimi in jo hrani v stenah konstrukcije –, zagotovi, da v sončnih zimskih dneh stavba ne po­ trebuje dodatnega ogrevanja.

Novozgrajen lesen montažni objekt se oblikovno naslanja na počitniški objekt, ki je bil na tem mestu zgrajen v 70. letih prejšnjega stoletja, ker je bila fasada kleti obložena s savskimi prodniki, kot je značilno za večino opornih zidov in pritličij tega območja.

Pritličje in mansarda sta iz lesa in ustvarjata interpretacijo tradicije gradnje na parceli in širše. Predvideni leseni brisoleji, senčila, kakor tudi zatrep na prednji fasadi objekta, usmerjajo poglede proti

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

veličastnim goram.

Program: stanovanjska hiša.

Všeč mi je preprostost te dvoka­ pne hišice. Veliko steklene površine na sprednji fasadi zagotavlja zadostno količino naravne južne svetlobe. Lese­ na konstrukcija na betonski osnovi se zgleduje po tradicionalnem načinu grad­ nje na tem območju. Lesena hiša je pri­ jetna za bivanje, zato bi jo vzela kot vzor za svoje apartmajske hišice.

Reference zunanje ureditve

5. REFERENČNI PRIMERI

Tlakovanje in urbana oprema

134: Tlak - granitne ploskve

136: Tekstura tlaka

138: Linearno odvodnjavanje trga

140: Betonske klopi z lesenimi sedišči

141: Material - kamen in les

141: Lesena urbana oprema

142: Betonske polkrožne klopi

Trg pred BRFkredit HeadQuarters, Henrik Jørgensen Landskab AS, Danska, 2013 www.landezine.com/index.php/2013/05/plaza-at-brfkredit-head-quarters-by-henrik-jorgensen-landskab-as/

135: Kombinacija granitnih plošč in kock

137: Tlak - starinske granitne kocke

139: Vodoprepustni tlakovci

Ulica za pešce Herning, Arhitekti Schonherr, Danska, 2014

Vodoprepustni tlakovci

Urbana oprema

http://lepamphlet.com/2014/02/24/rue-pietonne-herning/

http://countingbirds.tumblr.com/post/129818772124/houblon-permeable-public-paving

https://www.pinterest.com/pin/573786808768426216/

Prenovljena ulica za pešce na Danskem da ulici novo podobo. Zanimiva je kombinacija materialov – starinske granitne kocke v kombinaciji z nepravilno oblikovanimi večjimi granitnimi ploskvami. Te dajo urbani površini zanimivo dinamiko,

a ne izstopajo preveč, tako da tudi večje površine izgledajo preprosto.

Tlakovanje – kombinacija dveh ra­ zličnih tekstur da prostoru dinamiko v horizontalni smeri.

Zanimiv način linearnega odvodnjavanja trga (zgornja slika) in primer uporabe vodoprepustnih tlakovcev (spodnja slika).

Zanimivi dizajni klopi za urbane prostore – kamen v kombinaciji z lesom. Klopi morajo biti preproste oblike, a funkcionalne.

Zelenje, zasajeno v okroglih kamnitih posodah, ki hkrati služijo za sedenje, je primerno v primeru garaže pod urbanim prostorom, ko večje zazelenitve ne pridejo v poštev.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

33

Strategija revitalizacije

6. PROJEKT

Delovna hipoteza

Po začetnih občutkih, ki sem jih dobila v prostoru, sem si s podrobnejšo prostorsko analizo in analizo objektov, ki na lokaciji in v njeni okolici že obstajajo, ustvarila idejo za programsko ter likovno preoblikovanje spodnje postaje žičnice Kanin in spremljajoče programe. Poseg zasnujem tako, da vse kvalitete, ki tam že obstajajo, ohranim in jih izboljšam v funkcionalnem in oblikovnem smislu. Za lažje razumevanje programov, poseg razdelim na tri dele – prenovo objekta kabelske žičnice s parkirno hišo, nastanitvene enote in velnes. Vsi objekti, ki na teh delih nastanejo na novo oz. se prenovijo, so odgovor na dejavnosti, s katerimi se uporabniki na tem prostoru srečujejo.

Nastanitveni del poimenujem ‘Počitek’.

Lokacija na vrhu vzpetine predstavlja intimen, tih prostor, odmaknjen od hrupa kabelske žičnice, ki nudi idilične poglede na okoliške gore in povezanost z naravo.

V sklopu moje preureditve oblikujem šest novih hišk z možnostjo povečanja kapacitet.

Drugi del bolj zasebnega programa poimenujem ‘Sprostitev’. Wellness je zaradi občutljivosti lokacije na vrhu hriba vkopan. Atriji, ki prebodejo hrib v treh točkah uokvirjajo prelepe poglede na gore iz velnesa. Igra svetlih in temnih, zaprtih in odprtih prostorov ustvari nepozabno senzorično izkušnjo.

Oddih

Počitek

Vzpon na goro

Tretji del, ‘Vzpon na goro‘, predstavlja prenovljena postaja kabelske žičnice Kanin. Le ta je pomembno vozlišče dogajanja poleti in pozimi in glavna turistična atrakcija Bovca - tako zaradi izjemne smuke na smučišču Kanin pozimi, kot tudi izredno lepo izhodišče za pohode poleti.

34

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Programska shema

6. PROJEKT

Potrebne površine in razporeditev programa po nivojih Proučila sem obstoječe objekte s podobnim programom (programske reference) in na podlagi ugotovitev povzela približno, kolikšno površino bi potrebovala za posamezen objekt.

APARTMAJSKO NASELJE

Parkirišča sem zasnovala na povprečnem številu dnevnih gostov Kanina, tj. 5000 ljudi. Vštela sem, da se vsak ne pripelje s svojim prevoznim sredstvom in zmeraj več ljudi uporablja javni prevoz ali smučarski avtobus iz centra mesta. Tako sem ocenila povprečno število parkirnih mest, ki jih bo treba zagotoviti na 500 mest. Za vsako po pravilih potrebujemo 32,5 m2, tako da skupna površina parkirišč nanese na 16.000 m2. Večina parkirnega prostora bo zagotovljenega na zunanjih parkiriščih, umeščenih na nemoteča mesta. Ta parkirišča bodo poskrbela za največjo množico ljudi, ki bodo obiskali Kanin le v nekaj dneh v celotni sezoni.

Manjše parkirišče pa se bo nahajalo tudi v podzemni garažni hiši pod objektom žičnice in bo zadostilo večino potrebam med manj obiskano sezono.

PARKIRIŠČE 2

M +1 PARKIRIŠČE 1

P -1

VELNES

GONDOLA GARAŽNA HIŠA

8300m2 7500m2 500m2

16.300m2

Apartmajsko naselje

Objekt žičnice

Parkirišče P1 P P2 P Garažna hiša -1

-1+P

100m2 320m2 320m2 200m2 350m2 40m2 50m2 300m2 150m2 1830m2

Čakalni prostor P Infrastruktura žičnice P kontrolna soba, prostor za vkrcavanje P Prostor za opremo žičnico P Prostor za športno opremo -1 Smučarska šola in servis P Toalete P Blagajna 1 Pisarne 1 Avtobusna postaja P -1+P+1

10m2 8m2 8m2 36m2 8m2

70m2 x 6

Velnes

Spalnica Utiliti Kuhinja Dnevna soba Kopalnica

P P P P M

P+M

15m2 150m2 70m2 150m2 8m2 50m2 240m2 100m2 500m2 1300m2 2583m2

Recepcija Preoblačilnice Tuši in toalete Turške savne Vroč bazen Notranji bazen Zunanji bazen Prostor za počitek Masaže in fizioterapije Servisni prostori

P P P P P P P P -1 -1

Objekt žičnice bodo sestavljali klet s prostori za hrambo športne opreme, pritličje z infrastrukturo žičnice, prostori za čakanje ter servis in izposojo opreme in nadstropje s trgovino in kavarno.

Velnes bo vkopan pod apartmajskim naseljem. Recepcija velnesa bo delovala tudi kot recepcija apartmajskega naselja.

To se bo nahajalo nad velnesom v obliki manjših ločenih počitniških hiš.

-1+P

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

35

Programska shema

6. PROJEKT

Povezovanje in razpored programov

APARTMAJSKO NASELJE

PRIVATNO tišina JAVNO hrup

Razpored programov po lokaciji

VELNES GONDOLA

Shema povezovanja programov

GARAŽNA HIŠA

PARKIRIŠČE 1

PARKIRIŠČE 2

Merilo: 1.2500 lokacija Objekt kabelske žičnice Parkirišča Velnes Apartmajsko naselje Dostop za promet 36

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Razvoj ideje

6. PROJEKT

Ustvarjalni proces

Razporeditev programa

Zasnova hišic 1 Variacija bovške hiše

Zasnova objekta žičnice 1 Obstoječi objekt s prizidkom

Zasnova hišic 2 Arh. se navezuje na gondolo

Zasnova objekta žičnice 2 Vrinjeni kubus je pokrit s streho

Zasnova hišic 3 Variacija bovške hiše

Zasnova objekta žičnice 3 Vrinjeni kubus brez strehe

Podzemni objekt velnes in apartmajsko naselje na vrhu vzpetine

Obstoječi objekt žičnice s prizidkom in novo strešno konstrukcijo

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

37

Razvoj ideje

6. PROJEKT

Ustvarjalni proces

1. ideja

Programska ureditev 1

2. ideja Apartmajske hiše:

G2

2

t

W2

H1 H4 H2 H5 H3 H6

P1

garažna hiša

Pritličje, nadstropje in prerez

W1

obstoječi objekt

PARKIRIŠČA: P1 P2

klet

Dva tipa tlorisa, koncept povzet po obliki bovške hiše.

kle

pritličje

P2

nadstropje

G1

BUS

Objekt kabelske žičnice:

pri

tlič

je

Podzemni velnes:

800m 800m2 2

VELNES IN APARTMAJSKO NASELJE: podzemni del: W1 (sprostitev) W2 (servis, fizioterapije) R1 (recepcija) nadzemni del: H1, H2, H3, H4, H5, H6 (posamezne apartmajske hišice)

180m2 180m2 14m2

63m2 x6

OBJEKT ŽIČNICE: 1 2 G2 G1

324m2 324m2 500m2 500m2

zunanja ureditev: AVTOBUS prihod/odhod

270m2 100m2

1. konstrukcijska mreža

na

ds

tro

pje

Podzemni velnes:

Objekt kabelske žičnice: Ohranimo obstoječo konstrukcijo in dodamo prizidek na sprednji fasadi. V nadstropju –1 dodamo ski depot in garažno hišo, v pritličju in nadstropju pa dodamo dejavnosti, kot sta ski rent in trgovina.

2. pot skozi prostor

3. odnos med prostori: temno-svetlo

38

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Geometrijo podzemnega objekta prilagodimo hiškam na površju, da se konstrukcijsko ujemajo. Prazni prostori med hiškami nam služijo kot svetlobniki, ki pripeljejo naravno svetlobo v podzemni del velnesa. Geometrijo hišk na površju narekujejo usmerjeni pogledi na največje lepote doline.

Razvoj ideje

6. PROJEKT

Arhitektura velnesa in apartmajskega naselja

3. ideja

4. ideja - zadnja verzija

Velnes:

Velnes:

Koncept temelji na krožni zasnovi objekta, ki ga drevored razdeli na dva dela, saj v le tega ne želimo posegati,

Podzemni objekt deli drevored na dva dela. Gozdna linija deluje kot obzidje in določa linijo zadnjega dela objekta. Le ta se odpira na jug, kjer so prelepi pogledi na gore, ki obkrožajo dolino.

Objekt polkrožno oklepa osrednji del - zunanji bazen.

Posamezna dela objekta se prilagodita terenu (vrh hribčka) - pravokotno drug na drugega.

Na vrhu griča se okoli drevoreda vrstijo apartmajske hiške, ki zgledajo naključno posejane, vendar njihova postavitev temelji na najleših pogledih na okoliške hribe.

Podzemni velnes objekt se deli na dva volumna, en namenjen sprostitvi v bazenih in savnah, drugi pa je namenjen rehabilitaciji in servisnim prostorom.

Objekta se z južnim delom odpirata na dolino s severnim delom pa se proti gozdu zapirata. Drevored je nekakšna pregrada med objektom, ki sta pod zemljo povezana s prehodom.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

39

Obstoječe stanje

6. PROJEKT

Situacija M_1:2000

Kamp naselje

smer

Koba ri

d

Gondola Parkirišče Adrenalinski park

Lokal

Dostop

a

c

ve

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

st ce

40

a

Bo

ln

ka

lo

smer Vršič

Novo stanje

6. PROJEKT

Situacija M_1.2000

parkirišče za avtodome Parkirišče 2 Avto: 168 Avtodom: 24

sme

r Ko

bari

Gondola

d

Dostop za avtomobile

Apartmajsko naselje

Velnes pločnik za pešce kolesarska pot

Dostop za avtobuse Glavni dostop

Parkirišče 1 Avto: 186 Dostop 2

ec

v Bo

smer Vršič

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

41

Situacija

6. PROJEKT

M_1:500

1 - Stojala za smuči 2 - Ploščad z zelenjem in klopmi 3 - Avtobusna postaja 4 - Prostor za smeti 5 - Obračališče avtobusov 6 - Začasno parkiranje za avtobuse 7 - Razgledna ploščad

42

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

8 - Dostop za pešce 9 - Dostop za avtomobile 10 - Dostop za avtobuse 11 - Objekt gondole 12 - Zdravilišče 13 - Apartmajsko naselje 14 - Prostor za začasno parkiranje gostov 15 - Kolesarska pot 16 - Pločnik

6. PROJEKT

Vzpon na goro

Idejna zasnova spodnje postaje žičnice Kanin, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

43

Oblika

6. PROJEKT

Koncept

dvokapnice Bovška hiša

steklo, prosojno

I.

II.

OBSTOJEČi OBJEKT

III.

DODAMO NOVE VOLUMNE

IV.

POKRIJEMO Z ENOTNO STREHO

KONČNI OBJEKT

Razvoj koncepta

TRGOVINA

prizidek

ČAKALNICA

obstoječi objekt

GONDOLA

Staro konstrukcijo gondole bomo obdržali (kubus v velikosti 24 x 27 m) in jo oblekli v nov fasadni ovoj ter dodali program smučarske šole, sposojevalnice opreme, smučarskega servisa in administrativnih prostorov.

Objekt bo še naprej zasnovan zelo funkcionalno in tudi prizidki bodo le preprosti stekleni kubusi. V nadstropju –1 se poveže z garažno hišo, iz katere je tudi dovoz do odprtega parkirišča na parceli.

Avtomobile tako ločimo od ljudi, saj so skriti pod zemljo ali pa za naravno bariero dreves na zunanjih parkiriščih. Ljudem se na lokaciji odpirajo le pogledi na naravo in gore.

Garažna hiša je zasnovana tako, da njena izgradnja ne zmoti delovanja žičniškega objekta in vanj ni treba posegati, zato je prenova cenejša in hitrejša.

Nov fasadni ovoj Obstoječa konstrukcija gondole

STREHA

44

Dodan program

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

ENOTNA STREHA

JEKT

OB JEČi O T BS

O

EK 1

ID PRIZ EK 2

ID PRIZ

6. PROJEKT

Aksonometrija kletne konstrukcije Razstavljena aksonomterija nosilne konstrukcije

Kletni del nove konstrukcije

temeljna konstrukcija ni podatka

temeljna plošča d = 50 - 70cm

0

AB medetažna plošča d = 20cm

AB notranji zidovi d = 20cm

AB slopi 30/150cm

AB stebri ∅ 40cm

AB obodni zidovi d = 30cm

-1

temeljna plošča d = 50 - 70cm

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

45

Aksonometrija nove stavbe gondole

6. PROJEKT

Razstavljena aksonomterija nosilne konstrukcije Novi konstrukcijski elementi

Obstoječi konstrukcijski elementi

streha: lesene križno lepljene plošče d = 18cm

leseni lepljeni strešni nosilci d = 50-70cm

jekleni distančni stebri HEB 200

štirikraki podporni steber

sekundarna konstrukcija: horizontalni strešni nosilci kvadratne cevi, 8x8cm

lepljen les, d = 20cm

1

steklena stena AB notranji zidovi d = 20cm

jekleni horizontalni nosilci HEB 400

zavetrovanje kvadratne cevi, 7x7cm

AB medetažna plošča d = 20cm

steklena stena

sekundarna konstrukcija: horizontalni stenski nosilci kvadratne cevi, 8x8cm

AB notranji zidovi d = 20cm

steklena stena pod nakonom

jekleni stebri HEB 200

zavetrovanje kvadratne cevi, 7x7cm

obstoječa konstrukcija gondole

temeljna konstrukcija ni podatka

0

temeljna konstrukcija ni podatka

temeljna plošča d = 50 - 70cm

AB medetažna plošča d = 20cm

46

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

6. PROJEKT

Tloris podzemne garaže M_1:200

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Vhod Dvigala Soba z omaricami za opremo Shrambe za športno opremo Shramba za čistila Sanitarije Garaža 32 p. m. in 2 invalidna

Zapornice Dostop do zunanjih parkirišč Neto površina garaža Bruto površina garaža Neto površina klet Bruto površina klet

11m2

krtačen beton 110m2 krtačen beton 91m2 krtačen beton 6m2 krtačen beton 38m2 1400m2 asfalt asfalt 1389m2 1449m2 244m2 315m2

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

47

Tloris pritličja

6. PROJEKT

M_1:200

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

Vhod Prodajalna kart Dvigala Skladišče servisa smuči Servis in izposoja smuči Servisni hodnik Servisni prostor Obstoječa konstrukcija gondole Čakalnica za uporabnike žičnice Ploščad z zelenjem in klopmi

11 12 13 14 15 16 17

Avtobusna postaja Dostop za avtobuse Obračališče avtobusov Stojala za smuči Zasilni izhod Prostor za smeti Dostop za avtomobile Neto površina objekt gondole Bruto površina objekt gondole Neto površina pritličje Bruto površina pritličje

48

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton granitni tlakovci z linearnim odvodnajavnjem

15m2 18m2 27m2 46m2 39m2 10m2 720m2 133m2 1400m2

asfalt

827m2 871m2 65m2 219m2

Tloris nadstropja

6. PROJEKT

M_1:200

Detajl A

1 2 3 4

Športna trgovina Dvigala Kavarna Terasa Neto površina nadstropje Bruto površina nadstropje

krtačen beton krtačen beton krtačen beton

80m2 12m2 75m2 45m2 166m2 241m2

prečni prerez d-d Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

49

Tloris strehe M_1:200

50

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

6. PROJEKT

Prerezi

6. PROJEKT

M_1:200

prečni prerez e-e

vzdolžnini prerez a-a

vzdolžnini prerez c-c

vzdolžni prerez b-b Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

51

Detajl A

6. PROJEKT

Lesena vertikalna podpora v pritličju Štirikraki steber v pogledu Jeklena podpora za steber

En krak stebra

pogled

4 kraki stebra

Jeklena spojni element za en krak stebra pogled

Jeklena podpora za en krak stebra pogled od strani

pogled od vzgoraj

nivo tlaka

Jekleni spoj za (4-kraki) steber pogled

jeklene spone Jeklena podpora za (4-kraki) steber pogled od vzgoraj

Horizontalni prerez stebra

jeklen spojni element lepljen les

52

vijačeni spoji teža, ki jo nosijo stebri je prenesena direktno na temelje

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

nivo tlaka

upogib stebrov 10cm

Fasadni pas

6. PROJEKT

M_1:20

detajl b - zaklju

ček strehe z odv odom meteoritn

e vode

kritina: lesene deske (parjen borov les)

lice strehe

odvodnjavanje: jeklen U profil

zunanja stena - neogrevana konstrukcija obstoječa konstrukcija: jekleni vertikalni HEB 200 profil - 20cm jeklene horizontalne kvadratne cevi 7x7cm nova konstrukcija: lesena fasadna obloga lesene vertikalne letve 70/30mm

1

betonska talna konstrukcija brušen betonski tlak - HTC superfloor, 7cm zvočna izolacija - toplotna izolacija (XPS) 5cm obstoječa konstrukcija: AB talna plošča 20cm

2

obstoječa konstrukcija: jekleni horizontalni HEB 200 profil - 20cm

3

nova konstrukcija: jekleni vertikalni distančni stebri HEB 200

4

leseno ostrešje križno lepljeni strešni nosilec 50-70cm križno lepljena plošča 18cm strešna kritina - hidroizolacija (PVC) lesene distančne letve 10x6cm prečne lesene distančne letve 20x8cm deske iz parjenega borovega lesa

5

pogled na streho v ozadju

6

zaključek strešnega nosilca v pločevini

7

zaključek strehe z lesenimi vertikalnimi deskami

8

30x15mm

detajl b

steklena fasada

lesena senčila

križno lepljeni strešni nosilec 50-70 cm

obstoječa jeklena konstrukcija gondole

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

53

Materiali

6. PROJEKT

Les, steklo, beton

lesena fasadna obloga na obstoječo jekleno podkonstrukcijo

strešna obloga iz lesenih desk

vertikalne lesene letve iz lesa (parjen bor) širine 10cm

vertikalni leseni lepljeni morali (parjen bor) širine 5cm in debeline 20cm

143: Končni izgled fasade

144: Parjen bor

145: Način pritrjevanja

146: Končni izgled strehe

148: Detajl robu

147: Način zgibanja

onstrukcijo ogled na k

p

da

z jugozaho

zunanja ureditev zazelenitev s klopmi

steklena fasadna obloga na konstrukcijo iz vertikalnih lesenih moralov

lesena senčila

lesena večtočkovna vertikalna podpora

AB betonska konstrukcija

vertikalni leseni lepljeni morali (parjen bor) širine 5cm in debeline 20cm

vertikalne lamele 30cm x 6cm, lepljen les

lepljen les (parjen bor)

vidni beton

149: Steklena fasada 54

150: Lesena vertikalna podkonstrukcija

151: Lesena senčila

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

152: Vertikalna podpora

153: Vertikalne podpora v pogledu

154: Končni izgled betonske konstrukcije

6. PROJEKT

Fasade M_1:200

južna fasada

vzhodna fasada Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

55

Fasade M_1:200

severna fasada

zahodna fasada

56

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

6. PROJEKT

6. PROJEKT

Vizualizacija

pogled na prenovljeni objekt kabelske žičnice iz jugozahodne smeri

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

57

Vizualizacija

pogled iz novega steklenega prizidka na gore

58

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

6. PROJEKT

6. PROJEKT

Oddih

Idejna zasnova spodnje postaje žičnice Kanin, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 59 2017

Oblika

6. PROJEKT

Koncept

Obstoječi drevored

za va

wellness

ve

bazeni in savne

po

masaže in fizioterapija

objekt 2

linija

objekt 1

es

drev

I.

PROGRAM Velnes sestavlja vodni (bazeni in savne) in suhi del (masaže in fizioterapije).

II.

DREVORED Obstoječi drevored na parceli ohranimo in gradimo okoli njega - ne želimo ga raniti.

III.

KONČNA GEOMETRIJA Drevored razpolovi objekt welnessa v dva objekta, povezana s podzemnim hodnikom, ki ne rani dreves.

Svetloba ima pomemben vpliv na človeško razpoloženje in psiho. Svetli prostori spodbujajo psihično aktivnost in imajo pozitiven učinek na razpoloženje, ne smemo pa zanemariti temnih prostorov, v katerih se človek umiri, počiva in sprosti. Zato sem bila pri snovanju zdravilišča v podzemlju predvsem pozorna na odnos med temnimi in svetlimi prostori. voda Svetli prostori so osvetljeni z naravno svetlobo, ki prodre v podzemlje skozi atrije in svetlobnike. Svetloba vodi ljudi skozi la­ birint temnih prostorov – ustvari pot skozi prostor. skozi atrije v klet vstopi naravna svetloba

60

Skozi atrije v podzemlje prinesemo dnevno svetlobo, hkrati pa nadstreški ščitijo pred poletnim pregrevanjem. Prav tako se odpirajo prelepi razgledi na gore, možen pa je tudi vzpon na nivo terena.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

pogledi

IV.

ODNOS TEMNO - SVETLO

Aksonometrija konstrukcije

6. PROJEKT

Razstavljena aksonomterija nosilne konstrukcije

zunanji atriji linijski temelji apartmajskih hišic masaže in fizioterapija

d = 60 cm

tehnični del - za zaposlene

AB medetažna plošča d = 20cm

AB notranji zidovi d = 15cm

VHOD 1

AB obodni zidovi d = 30cm

VHOD 2

steklene obodne stene

masaže in fizioterapije bazeni in savne

linijski temelji opornega zidu zunanji bazen

d = 50cm

spa - notranji del

Programska shema M_1:500

kopeli

temeljna plošča d = 50 - 70cm

terasa Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

61

Tloris pritličja M_1:200

31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60

Recepcija Čakalni prostor Prostori za masaže Sanitarije Fontane s pitno vodo Prostor za počitek Čajna kuhinja Zunanji atrij Inhalacijska soba Podvodna masaža Vodna terapija, 36°C Fizioterapija Soba za športno opremo Fitnes Tuši in garderobe Shramba Pralnica Shramba za čistila Soba za elektriko Soba za klimatske naprave Soba za uničevanje bakterij v bazenih Sekundarna sanitarna naprava Naprave za vročo kopel Glavna sanitarna naprava Shramba za ogljikovo kislino Shramba za kemikalije Naprave za rožno kopel Shramba Naprave za čiščenje vode Povezovalni hodnik Neto površina levega dela kleti Bruto površina levega dela kleti

kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče

63m2 49m2 40m2 16m2

kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton

94m2 26m2 60m2 15m2 9m2 28m2 31m2 25m2 69m2 23m2 5m2 7m2 3m2 3m2 9m2 15m2

krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton krtačen beton

5m2 3m2 4m2 3m2 3m2 3m2 3m2 17m2 20m2 651m2 834m2

Svetlobniki

62

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

6. PROJEKT

6. PROJEKT

Tloris pritličja M_1:200

1 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30

Recepcija Salon Sanitarije Garderobe Tuši Notranji bazen, 32°C Tuši Rožna kopel, 33°C Hladna kopel, 14°C Zveneči kamen Fontane s pitno vodo Knajpova pot Kadi za knajpanje Ognjena kopel, 42°C Notranji del zunanjega bazena Finska savna s tuši, 90°C Infrardeča savna, 50°C Prostor za počitek Turške savne s tuši in predprostori, vlaga 75-100% Zunanji atrij Zunanja terasa Zunanja vroča kopel, 33°C Zunanja hladna kopel, 14°C Kamnita terasa Zunanji bazen, 36°C pozimi, 30-33°C poleti Zunanji tuši Zunanji počivalni prostor Zunanje kadi za knajpanje Zunanje fontane s pitno vodo Neto površina desni del kleti Bruto površina desni del kleti Neto površina terasa Bruto površina terasa

kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče keramične plošče kamnite plošče keramične plošče keramične plošče

35m2 47m2 18m2 31m2 12m2 28m2 5m2 6m2 2m2

kamnite plošče

9m2

keramične plošče 5m2 kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče kamnite plošče

12m2 13m2 127m2 32m2

kamnite plošče kamnite plošče keramične plošče keramične plošče kamnite plošče keramične plošče

40m2 198m2 13m2

kamnite plošče kamnite plošče

7m2 16m2

31m2 173m2

577m2 753m2 360m2 381m2

Celotn talna površina wellnessa je ogrevana s sistemom talnega gretja.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

63

Fasadni pas

6. PROJEKT

M_1:20

vstop naravne svetlobe

1

2

zunanja vkopana stena omet 30cm betonska stena 20cm toplotna izolacija XPS gumbasta folija nasutje

ba

pohodno steklo odporno proti zdrsom

talna konstrukcija keramika 6cm estrih ločilni sloj, PVC folija 8cm toplotna izolacija, tervol 50cm AB temeljna plošča hidroizolacija 10cm ekspandirani polistiren - stiropor (EPS) tamponso nasutje

3

vir naravne svetlobe - okno

4

zrcalni svetlobnik

4

drenaža vode v svetlobni cevi

64

prezračevalni okvir

svetlo

samonosilna konstrukcija aluminij

zrcalni modul

naravna svetloba vstopi v prostor

zrcalni svetlobnik heliobus® V podzemne prostore wellnessa prinese naravno svetlobo. Difuzna in sončna svetloba se zajamejo in usmerijo v kletno sobo z vsestranskim zrcaljenim modulom.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

svetlobni jašek vidni beton

6. PROJEKT

Prerezi M_1:200

prečni prerez b-b

vzdolžnini prerez c-c

vzdolžni prerez a-a

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

65

Vizualizacija

pogled iz kopališkega dela wellnessa na teraso in gore v ozadju.

66

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

6. PROJEKT

6. PROJEKT

Kazalo Kazalo

Počitek

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo Idejna spremljajočih zasnova spodnje programov, postaje Sandra žičniceBoštjančič, Kanin, Sandra mentor: Boštjančič, doc. dr. mentor: Tomaž Slak, doc.Ljubljana dr. Tomaž2017 Slak, Ljubljana 67 2017

Lokacija in usmerjenost

6. PROJEKT

Koncept

I.

KROG IN LINIJA Na vrhu manjšega hriba na parceli postavimo apartmajsko naselje.

II.

III.

POGLEDI NA VRHOVE Z lokacije se odpirajo izjemni pogledi na hribe, ki obkrožajo Bovško dolino.

Rombon 2208m Konjske police 2297m

USMERITEV HIŠIC Pomembna je predvsem usmeritev hiš glede na smer neba (steklene površine proti J) in pogledov na gore.

Rombon 2208m Konjske police 2297m

Vrh Krnice 2234m

Vrh Krnice 2234m

linija

Apartmajske hišice

es

drev

Kanin 2482m Svinjak 1653m

Kozji breg 1940m

Kozji breg 1940m

Javoršček 1557m

Muzec 1612m

Humčič 810m

Wellness pod zemljo Veliki Polovnik 1471m

Veliki Vrh 1764m Špik Pirhovec 1482m 1663m

Muzec 1612m

Veliki Polovnik 1471m Špik 1482m

J 68

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

Veliki Vrh 1764m

Oblika

6. PROJEKT

Koncept

Modul A Merilo: 1.200

Lokacija na vrhu hriba omogoča lepe poglede na okolico in obilico sonca

Modul A je večji, namenjen družinam (dve spalnici). Ena od krajših stranic je zastekljena in se odpira na teraso. Spalnice so v mansardi, v pritličju pa bivalni prostori. Apartmaji so obrnjeni s teraso proti jugu. Steklena stena zagotovi dobro naravno osvetlitev in lepe poglede.

Modul B Situacija

Modul B

Modul A

Merilo: 1.500

Merilo: 1.200

Dva tipa apartmajev (modula A in B) zadovoljita potrebe tako samskih parov kot družin ali samo grupe prijateljev, ki si želi aktivnega oddiha v Bovcu.

Glavna ideja pri oblikovanju apartmajev je bil zagotoviti dovolj naravne svetlobe za prijetno bivalno okolje in lepe poglede skozi velike zastekljene površine. Tako sem ustvarila dva tipa apartmajev – tip A z večjimi kvadraturami in tip B, kjer se v eni hišici nahajata dva apartmaja. Vsaka hiška je orientirana tako, da se veliki zastekljeni del odpira na najlepše poglede – gore okoli bovške doline.

Pregrevanje in zasebnost zagotovimo s senčili v obliki premičnih zaslonov, ki se jih namesti na notranjo stran zastekljenih površin.

Modul B je razdeljen na dva ločena manjša apartmaja, namenjena paru ali manjši družini. Pogled se odpira iz vsakega apartmaja na teraso v svojo smer. Moduli so obrnjeni V–Z, tako da obe stanovanji dobita dobro naravno osvetlitev.

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

69

Aksonometrija konstrukcije

6. PROJEKT

Razstavljena aksonomterija nosilne konstrukcije

strešna konstrukcija lesene letve 4x8cm

stopnice

strešna konstrukcija križno lepljene lesene plošče d = 14cm

lestev

križno lepljena lesena medetažna plošča d = 10cm

zunanje stene križno lepljene lesene plošče d = 10cm

notranje stene križno lepljene lesene plošče d = 10cm

jeklena zatega jeklen kabel ∅ 10mm

lesena okvirna konstrukcija d = 30cm, š= 18cm

lesena talna konstrukcija deske 18x12cm, 7x4cm

MODUL A

AB temelj MODUL B

70

d = 50 - 70cm

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

AB temelji objektov so v vsaj štirih točkah direktno podprti s stenami velnesa. Na mestu, kjer temelj sega več kot pol svoje dolžine preko območja velnesa, je teren utrjen z ustreznim nasipom ali z jet-grouting tehnologijo.

6. PROJEKT

Tloris temeljev M_1:200

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

71

Tloris pritličja

6. PROJEKT

M_1:200

svetlobniki, prikazani v tlorisu velnesa

MODUL A 1 2 3 4 5 6

72

Garderoba Kopalnica Kuhinja Dnevna soba Terasa Vhod

Parket Kamnite plošče Kamnite plošče Parket Kamnite plošče

5m2 5m2 5m2 33m2 17m2

Neto površina

50m2

Bruto površina

57m2

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

MODUL B 1 2 3 4 5 6

Vhod Garderoba Dnevna soba Kopalnica Kuhinja Terasa Neto površina Bruto površina

Parket Parket Kamnite plošče Kamnite plošče Kamnite plošče

4m2 13m2 4m2 4m2 17m2 50m2 57m2

Tloris nadstropja

6. PROJEKT

M_1:200

MODUL A 1 Spalnica 1 2 Spalnica 2 Neto površina Bruto površina

MODUL B Parket 8m2 Parket 8m2 22m2 57m2

1 Galerija / Spalnica Parket 12m2 Neto površina Bruto površina

12m2 57m2

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

73

Tloris strehe M_1:200

74

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

6. PROJEKT

Fasadni pas

6. PROJEKT

M_1:10

lesena strešna kritina

detajl a zaključek lesene strehe in fasadne obloge prezračevalni sloj 40mm vodoodporna lesena plošča 12mm lesena fasadna obloga

6

lesena fasadna obloga lesene vertikalne letve 70/30mm pogled od vzgoraj

zunanja okvirna stena mavčno vlaknena plošča inštalacijska ravnina - lesena podkonstrukcija, 40mm OSB plošča, d=15mm lesena okvirna konstrukcija, d = 180, 300, 380mm toplotna izolacija med konstrukcijo toplotna izolacija iz lesenih vlaken na konstrukciji vetrna zapora prezračevalni sloj med vertikalnimi letvami 40mm vodoodporna lesena plošča 12mm lesena fasadna obloga lesene vertikalne letve 70/30mm

1

6

vodoodporna izolacija stirodur

2

bitumenska folija - Elotene 1000

3

hidroizolacija temeljne konstrukcije

4

izolacija temeljne konstrukcije

5

skriti žleb s skritim odvodom vode

7

rob na stiku žleba z masko

8

leseno vidno ostrešje notranji špiravec strešni opaž 32mm folija - parna ovira toplotna izolacija sekundarna kritina - paropropustna folija zračne letve 45/100mm strešne letve 40/60mm strešna kritina - deske iz macesnovega lesa

9

lesena talna konstrukcija 10 letve 18x12mm slepi pod hidoizolacija toplotna izolacija 7mm, distančniki 7x4mm OSB plošča 7mm parket medetažna konstrukcija 11 dilatacijska fuga z dilatacijsko gumo Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

75

Materiali

6. PROJEKT

Les, steklo, beton

nadstrešek ščiti hišo pred pregrevanjem v poletnem času

sibirski macesen strešna obloga iz lesenih desk vertikalne lesene letve parjenega bora dimenzij 3x7mm

155: Končni izgled lesene fasade

156: Parjen bor

157: Način pritrjevanja

lesena fasadna obloga na leseno podkonstrukcijo vertikalne lesene letve parjenega bora dimenzij 3x7mm

159: Detajl robu strehe

skriti sistem odvodnjavanja

pogled na gore skozi panoramsko okno

notranja oprema notranjost oblečena v les, z vidno leseno konstrukcijo

primer končnega izgleda modula a

158: Interier v svetlem lesu

76

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

160: Bovška kotlina, obdana s hribovjem

6. PROJEKT

Fasada M_1:200

južna fasada

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

77

Vizualizacija

pogled na apartmajsko naselje vrh vzpetine in zunanji bazen wellnessa 78

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

6. PROJEKT

6. PROJEKT

Požarna varnost

Idejna zasnova spodnje postaje žičnice Kanin, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

79

Dostop za gašenje in reševanje

6. PROJEKT

Situacija, M_1:500

površina za gasilce

varno zbirno mesto

površina za gasilce

80

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

1 - Stojala za smuči 2 - Ploščad z zelenjem in klopmi 3 - Avtobusna postaja 4 - Prostor za smeti 5 - Obračališče avtobusov 6 - Začasno parkiranje za avtobuse 7 - Razgledna ploščad

8 - Dostop za pešce 9 - Dostop za avtomobile 10 - Dostop za avtobuse 11 - Objekt gondole 12 - Zdravilišče 13 - Apartmajsko naselje 14 - Prostor za začasno parkiranje gostov 15 - Kolesarska pot 16 - Pločnik

Evakuacijski plan

6. PROJEKT

Načrti evakuacije in požarni sektorji

Požarna varnost se v vseh objektih zagotavlja skladno z organizacijskimi in tehničnimi ukrepi. požarni sektorji Objekti so med seboj ločeni požarni sektorji. V podzemni garaži, velnesu in v prizidku objekta kabelske žičnice je potrebna namestitev sistema AJP, saj je površina večja od predvidene. Iz vseh objektov je možna evakuacija na prosto oz. varno mesto. V objektih, kjer je predvideno več obiskovalcev, je predvidenih več izhodov – velnes, objekt gondole – tudi evakuacijska pot je dovolj kratka, manj kot 35 m. Vrata na evakuacijskih poteh se odpirajo v smeri evakuacije. Širina evakuacijske poti je večja kot zahtevana.

Predvidena zbirna mesta so na prostem, obdana s čim manj drevesi. Za gasilce sta predvideni dve površini. Prva se nahaja na ploščadi pred gondolskim objektom, ki je pravilno dimenzionirana za potrebe gasilcev, druga pa ob cesti pri vstopu do velnesa in apartmajskih hišic. Tako zagotovimo, da maksimalna dolžina od površine za gasilce in objekta nikjer ne presega 80 m. širjenje požara na sosednje objekte Odmiki od sosednjih objektov so večji od predpisanih. Blizu predpisanih pridemo le v primeru apartmajskih hišic, pri katerih so razmiki manjši, vendar še vedno v mejah dovoljenega (najmanjši razmik je 3 m, vendar največji odstotek požarno nezaščitenih površin ne presega meje dovoljenega). Strešne kritine apartmajskih hišk morajo biti zaradi manjšega razmika najmanj razreda Broof (t1) po standardu SIST EN 13501-5.

smeri je preprečen z uporabo ustreznih materialov, ki imajo dovolj visoko požarno odpornost. Uporabim lahko tudi fasadno oblogo iz lesa, saj so izvedeni ustrezni požarno-tehnični ukrepi za omejevanje širjenja požara po fasadi (gondolski objekt ima samo eno etažo) in zagotovljena je intervencija ustrezno opremljene gasilske enote v največ 15 minutah od poziva. nosilnost konstrukcije in širjenje požara po stavbI Nosilna konstrukcija je tako v primeru gondolskega objekta kot tudi apartmajskih hišic lesena, vendar zaradi majhne površine in višine stavb to ne nasprotuje dovoljenim standardom. odvod in kontrola dima in toplote V prizidku gondolskega objekta je zagotovljena površina za oddimljanje (steklene površine v zgornji tretjini zunanjih sten v velikosti 4 m2 in enakovredne površine za dovod zraka v spodnji tretjini zunanjih sten). Vgradnja naprav za ODT ni potrebna v podzemni garaži, v kolikor je tam nameščen sprinklerski sistem, saj je površina garaže majhna.

V primeru požara je najbližja gasilska enota v Bovcu, ki je le nekaj minut vožnje stran od lokacije, zato je čas do začetka gašenja majhen. V vseh objektih so nastavljeni ročni javljalci požara in ročni gasilni aparati na prah.

Dvigala v gondolskem objektu so narejena v skladu s Pravilnikom o varnosti dvigal in standardom SIST EN 81-73 (vrata dvigala in vrata jaškov dvigala morajo biti iz negorljivih materialov). S sistemom AJP morajo biti funkcionalno povezana.

Prenos požara v vertikalni in horizontalni podzemna garaža M: 1_250 Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

81

Evakuacijski plan

6. PROJEKT

Načrti evakuacije in požarni sektorji

objekt žičnice pritličje M: 1_250 82

objekt žičnice nadstropje M: 1_250

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

prerez b-b M: 1_250

Evakuacijski plan

6. PROJEKT

Načrti evakuacije in požarni sektorji

wellness klet M: 1_250

apartmajske hiške pritličje M: 1_250

prečni prerez a-a M: 1_250 Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

83

Viri in literatura

7. VIRI IN LITERATURA

LITERATURA:

SPLETNI VIRI:

- Kitek, M. (2010). Les v sodobni slovenski arhitekturi: 2.del. Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo : Fakulteta za arhitekturo.

- Čeferin, P. (2014). Tektnonika v arhitekturi: Frampton - Semper - Bootthicer. Ljubljana: Založba ZRC. - UN in WTO. (2005). Making Tourism More Sustainable: A Guide For Policy Makers.

- Kitek, M. (2009). Gradnja z lesom - izziv in priložnost za Slovenijo. Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.

- Kitek, M., Gabrijelčič, P. (2009). Inovativna lesena gradnja : [publikacija ob strokovnem seminarju]. Ljubljana : Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo.

- Kitek, M. (2009). Lesena gradnja v Sloveniji. Ljubljana : Sekcija slovenskih proizvajalcev montažnih hiš pri GZS - Združenje lesne in pohištvene industrije.

- Kajzelj, M. (1997). Bovška hiša. Ljudsko stavbarstvo od Učje do Trente. Ljubljana, Založba Debora.

- Juvanec, B. (2008). Arhitektura Slovenije 1, Vernakularna arhitektura, Alpski del.

Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo - Zumthor, P. (2006). Atmospheres, Basel, Boston, Berlin: Birkhauser Verlag AG. - Lah, A. (2001). Turizem in okolje: Slovenija - turistična dežela. Ljubljana: Svet za varstvo okolja republike Slovenije - Mihačič, T. (2006). Trajnostni turizem. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

- Pogačnik, A. (2008). Prostorsko načrtovanje turizma. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

- Fister, P. (1993). Poselitev. 1. Arhitekturna identiteta; Glosar arhitekturne tipologije.

Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica - Fister, P. (1993). Poselitev. 2. Arhitekturna identiteta; Glosar arhitekturne tipologije.

Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica - Deu, Ž. (2001). Stavbarstvo slovenskega podeželja; Značilno oblikovanje stanovanjskih hiš. Ljubljana: Kmečki glas.

- European Comission. (2000). Evropske prostorsko razvojne perspektive; V smeri uravnoteženega in trajnostnega razvoja ozemlja Evropske unije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor.

- Council of Europe. (2000). Vodilna načela za trajnostni prostorski razvoj evropske celine. Hannover: CEMAT. - Fister, P. (1994). Arhitekturna identiteta. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

- Dear, M. (1999). The postmodern urban condition. Oxford: Blackwell Publishers Ltd. - Deu, Ž. (1997). Stavbni členi kot sooblikovalci identitete slovenskega zunajmestnega prostora. Ljubljana: Fakulteta za arhitekturo.

- Mrevlje N. 2015. Lesena gradnja v Sloveniji. Pridobljeno s spletne strani 16.9.2017.

Dostopno na: https://siol.net/trendi/dom/lesena-gradnja-je-v-sloveniji-se-neizkoriscen-potencial-foto-12284 - CBD. 2015. Vrste lesenih konstrukcij. Pridobljeno s spletne strani 10.9.2017. Dostopno na: http://www.cbd.si/lesena-gradnja/vrste-lesenih-konstrukcij - Občina Bovec. 2017. Strategija razvoja in trženja turizma v občini Bovec do leta 2025. Pridobljeno s spletne strani 11.10.2017. Dostopno na: https://www.bovec.si - Turistično društvo Bovec. 2015. Predstavitev Bovca. Pridobljeno s spletne strani 11.10.2017. Dostopno na: http://www.td-bovec.si/core.php?pageid=00126 - Občina Bovec. 2017. Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021.

Pridobljeno s spletne strani 14.10.2017. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/ mgrt.gov.si/pageuploads/STRATEGIJA-_Usklajevalne_delavnice_izvlecek.pdf - Občina Bovec. 2016. Strategiji turizma za občino Bovec 2016-2020. Pridobljeno s spletne strani 15.10.2017. Dostopno na: https://www.bovec.si - Kitek, M. in Sandberg, D. 2016. Comparison of timber-house technologies in Slovenia and in Sweden. Pridobljeno s spletne strani 5.12.2017. Dostopno na: http://www. sisef.it/iforest/pdf/?id=ifor2397-010 - Javni zavod TNP. 2015. Stavbna tipologija. Pridobljeno s spletne strani 2.2.2018.

Dostopno na: https://www.tnp.si/sl/spoznajte/kultura/stavbna-tipologija/ - Abiro. 2016. Moderna bovška hiša. Pridobljeno s spletne strani 2.2.2018. Dostopno na: http://www.abiro.net/house-Z - LG. 2015. Lesena gradnja v Sloveniji. Pridobljeno s spletne strani 5.2.2018. Dostopno na: http://www.lesena-gradnja.si/html/pages/si-index.php - PISO. 2017. Prostorski informacijski sistem občin. Pridobljeno s spletne strani 9.9.2017. Dostopno na: https://www.geoprostor.net/piso/ewmap.asp?obcina=BOVEC - ArchiWorkshop. 2016. Glamping on the rock. Pridobljeno s spletne strani 12.9.2017.

Dostopno na: https://www.archdaily.com/788131/glamping-on-the-rock-archiworkshop - Riko hiše. 2016. Tehnični detajli. Pridobljeno s spletne strani 27.5.2018. Dostopno na: http://www.riko-hise.si/si/files/default/Riko-hise/brosure/tehnicna_brosura_2011.pdf - Moj mojster. 2017. Skriti Žleb, da ali ne? Pridobljeno s spletne strani 27.5.2018. Dostopno na: https://www.mojmojster.net/clanek/427/Skriti_zleb_da_ali_ne

84

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

8. IZJAVA O AVTORSTVU IN ZAHVALA

ZAHVALA Hvala mentorju doc. dr. Tomažu Slaku za strokovno svetovanje, potrpežljivost in spodbudo pri nastajanju magistrskega dela.

Iskrena hvala tudi dragi mami, očetu in babi za vso ljubezen, podporo in finančno pomoč pri študiju.

Hvala Sari, Karin, Maši, Luku, Samanthi, ki ste mi vsa ta leta stali ob strani v dobrih in slabih trenutkih.

IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana Sandra Boštjančič izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov v celoti moje lastno avtorsko delo, ki je potekalo pod mentorstvom doc. dr.

Tomaža Slaka.

Ljubljana, 24.6.2018 Sandra Boštjančič

Revitalizacija spodnje postaje žičnice Kanin v Bovcu z ureditvijo spremljajočih programov, Sandra Boštjančič, mentor: doc. dr. Tomaž Slak, Ljubljana 2017

85