SAŠA PALJENKAŠ
PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
Predslovo: Pripovedka napisana inspirovana z mojim iskustvom jak domašnjoĥo, a dakedi i u uloĥi i jak “turističnoĥo vodzača” po Keresture, alje i z dajaku mriju že jaki bim ljubel že bi jednoĥo danj Kerestur bul. Saša Paljenkaš
2 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
Dzenj perši: Dluĥoka prosta draĥa nas uvedla do ljesovoĥo tunelu. Už blaĥo poprepljetani konari praveli hladok nad asfaltom. Na pretarĥovaco, pomedzi stebla zme vidzeli široki hotar i podajednu mašinu jak robi na polju. Dočekala nas veljka žovta trojazična tabla z nazvu mesta. Same slovo Kerestur zvuči njezvičajno, a toto "Ruski" unoši išče vekšu konfuziju: či to tu Rusi žiju či hto...? Egzotične u každim poĥljadu, a ma i skoro idealnu lokaciju: njedaljeko je od ĥorvatskej i mađarskej ĥranjici, njedaljeko je od Fruškej ĥori i Novoĥo Sadu, i prez njoĥo prehodzi magistralna draĥa - jak ked bi bul štredok šveta, a zaš ljem je dakus sciha, z boku. Provadzaci elektronsku mapu, časom zme sciĥli na adresu dze zme mali buc zmesceni. Narokom zme vibrali zmescenje do privatnoĥo obisca, htorih jest daz dvacec u calim valalje. Ĥm, valalje - keresturci vipatra nje barz ljubja toto slovo. Priznavaju že Kerestur njema veljo žiteljoh, alje ĥo nje trimaju za valal, bo je prez cali rok vipolnjeti zoz boĥatima virskima, kulturnima, sportskima i zabavnima zmistami. Toĥo u valaloh njet. Ĥoscinska nas prijemno privitala. Takoj z kapuri ošmih na ljicu. A anji nam še nje pospišelo povinjimac stvari z avta, a už zme šedzeli pod verandu kolo na cenko narezanih domašnjih produktoh, ceplih pogačikoh i čerkali zoz poĥarikom dobrej domašnjej paljenki. Podoznavali zme dajaki lokalni informaciji, poupoznavali najbljizših sušedoh, a poznjejše nam še priključel i vodzač - človek htori nam organizoval calokupne prebuvanje u Keresture. Druženje potirvalo do poznih večarših ĥodzinoh. Polni perših upečatkoh i išče vše dakus vistati od putovanja, konječno zme povinošeli stvari z avta i pozmescovali še do svojih hižoh.
3 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
Dzenj druĥi: Rano nas frištik už naveljko čekal na stolje. Rozpoložena domašnja nam už ponaljivala ĥevtej dobrej paljenki od večara, že bizme ponazdravjali skorej jak šednjeme jesc. Toĥodnjovi obihod caloĥo Kerestura zadumani že bi bul "na" konjoh. Vonka nas čekali ljudze z keresturskoĥo konjickoĥo kluba na dvoh kočoh. Rušeli zme po ciglašorskej uljički do centru Kerestura. Uzši center naseljenja bul jednostavni: na štredku še nahodzel veljki kružni cek zoz blaĥim breščkom na htorim posadzeni vecej fajti fino aranžiranoĥo kveca, a na verhu toho breščka še vidziviĥoval križ. Tot križ i simvolizoval samu nazvu toĥo mesta. U jednej štvarcini centra, na mestu staroĥo parka še nahodzela botanjična zaĥradka zoz 3D mapu Kerestura. Tam zme še stanoveli i kolo tej mapi nam potolkovani osnovni istorijat Kerestura. Mapa prikazovala Kerestur jaki bul dakedi, jaki je teraz, a uprogramirani i dajaki buduci plan, dze postoji i opcija že bi ljudze sami dizajnovali, odnosno predkladali dajedni segmenti. Kupeli zme domašnjoĥo sladoledu, pofotkali še pri fontani, a potim nazad do kočoh. Povoželi nas ozda skoro po šickih uljičkoh. Vidzeli zme keresturski doljini i ribalovi. Poludzenok zme mali u restoranu, a popoladnjovu časc zme nastaveli pešo, poneže šicki lokaciji htori zme mali obisc buli u širšim centru Kerestura. Naščiveli zme Dom kulturi, dze zme prisustvovali probi narodnej orhestri i vivodzackoĥo ansamblu. Potim nam ukazali svojo narodni oblječiva, ta zme še dajeni probovali i oblječic do njih. Naščiveli zme i Ruski narodni teater “Petro Riznič Đađa”. Doznali zme interesantnu pripovedku o samomu Đađovi, alje i o daljejšej roboti teatru. Poukazovali nam plakati predstavoh htori robeli, vidzeli zme fundus zoz kostimami i rekvizitami, ta zme še vec i tu dakus podureli i pofotkali preblječeni do rižnih kostimoh i z perikami na ĥlavoh. Potim zme pošli do redakaciji časopisu “Ruske slovo” dze nas puščeli i do staroĥo arhivu poopatrac i ĥevti najstarši vidanja. Najupečatljivši moment bul naščiva Nacionalnomu sovitu i jih Nacionalnoĥo muzeju, poneže še obidva instituciji nahodza u budinku htori ma formu ĥorskoĥo zamku. Legenda hvari že kedišik davno, jeden arhitekta napravel naris za zamok dzeška do ĥoroĥ i naris za školu u Keresture. Medzitim, pri posilanju pomišal toti narisi, ta do Kerestura poslal poĥrišni plan, ta tak zbudovane coška co apsolutno nje rovnjičarskoĥo 4 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
tipu arhitekturi. Muzej naisce prestrani i interesantni. Prescera še prez cale prižemje i prez cali pojd, dok še na peršim poverhu nahodza kondzelariji i sali Nacionalnoĥo sovitu. Otamadz zme pošli do Katedralnej cerkvi. Jak nam potolkovane, dakedi i kolo zamku i kolo parohijalnej hiži buli muri, a dookola išče daskeljo obisca. Daz deceniju nazad, i toti obisca še odkupelo, ta še jih, muri i oĥradi povaljalo, ta še šicko skapčalo do jednoĥo njevirojatnoĥo parku zoz veljku šahovsku tablu htora še nahodzela u najvekšim hladku cerkovnih duboh. U ramikoh toho parku še buduje i objekt Nacionalnej biblioteki i arhivu. Skorej jak zme še vipendrali na cerkovnu turnju, odbaveli zme jednu partiju šahu. Čudne čuvstvo bavic zoz takima veljkima figurami. Jak ked bi ši še nahodzel u pravej vojni medzi dvoma vojskami. U Katedralnej cerkvi nas privital keresturski paroh. Potolkoval nam ĥrekotaljicku viru, vipripovedal istoriju cerkvi i vrednosc ikonostasu htori od 1969. roku pod zaščitu Zakona jak pamjatnjik kulturi. Došljebodzene nam že bizme napraveli daskeljo fotografiji. Potim nas odvedol na turnju do dzvonjici. Až to bulo okremne čuvstvo. I z turnji zme mali naĥodi vidzic cali Kerestur i cali hotar dookola, a mali zme naĥodi vidzic i toti slavni keresturski štiri dzvoni. Čkoda že nje bulo poladnje že bi zme ih z bljizka počuvstvovali jak dzvonja. Obihod Kerestura zme predluželi z naščivu školskomu centru "Petro Kuzmjak", a vidzeli zme i binu na htorej še otrimuje jih najvekši festival pod nazvu "Červena ruža". Už še naĥadoval zmerk, ta zme še pomali pešo vraceli na nocnjik dze nas popri smačnej večeri znova čekal i podajeden poĥarik paljenki.
5 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
Dzenj treci: Rano ušljidzela standardna pripovedka zoz frištikom. Predstaveni nam plan za tot dzenj. Medzitim skorej jak rušime, povolali nas do sušedovih opatric "plastenjiki" zoz paprigu. Kerestur poznati po dobrej paprigi, alje i druĥa željenjava še tiž barz uspišno hova. Potolkovali nam cali proces od sadzenja paprigi, prejg presadzovanja po same oberanje i predavanje. Tot dzenj bul obdumani dakus inšak. Od Turističnoĥo združenja zme dostali každe po biciglu i vjedno zoz domašnjim vodzačom zme rušeli do obihodu. Dopoladnje bulo zadumane že bi še poobihodzeli šicki keresturski križi htorih vjedno jest sedemnac. Dajedni še nahodzeli u samim valalje, a dajedni daljeko u hotare. Daljekosc medzi dvoma najudaljenšima kus prejg dzevec kilometri. Toti dva nam buli i najkrasši. Fino bulo vidzic že každi jeden na svoj sposob okremni, a najinteresantnjejše nam bulo že toti križi htori še nahodzeli po hotare nje zapuščeni, alje ih ljudze porjadno otrimuju. Každi jeden krašnje obiljeni, čisti, oĥradzeni, dookola očiscene i posadzene krasne kvece. Dluĥo času buli ljem petnac križi. Vec perše obnoveli šesnasti htori pre kopanje begelju mušel buc vinjati, a potim, na mesce dze še nahodzi počatna stanjica keresturskoĥo ĥajzibanu, dodali i sedemnasti križ. Ostatnji križ htori zme pošli opatric še nahodzi daskeljo kilometri zvonka Kerestura u Marijovim svjatiljišču "Vodica". Tam nam bul porihtani i poludzenok. Vodicu provadzi legenda že še tu ukazala Marija, a že voda u studnji htora še nahodzi pri cerkvočki ljikovita. Sama Vodica u tej vojvođanskej rovnjini vipatra jak dajaka oaza. Dookola polja, a kolo samej Vodici okripjujuci hladok i meĥka trava. Toti momenti zme vihasnovali za odpočivok, meditaciju i molitvu. Dobre nam prišlo posle daskeljih ĥodzinoh obracanja pedaloh i prejdzenih daskeljih dzešatkoh kilometroh. Medzitim, pavza švidko prešla. Na ščesce, šljidujuca lokacija na "repertoaru" nam nje bula tak daljeko. Na bazenu, dakedišnjim šlajsu, htori še nahodzi na samim begelju par kilometri od Vodici, a gu valalu, nas čekali členi ribolovackoĥo združenja u svojih čamcoh. Zoz njima zme išli na "široke" lapac ribi. Toto "široke" to ustvari tromeđa dze še Veljki bački begelj uljiva do Dunaj-Tisi6 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
Dunaj. To nje tak daljeko, alje poneže zme išli na čamcoh htori buli na vesla, putovanje še dakus rozcaĥlo. Uživali zme u hladku visokih topoljoh htori še dzviĥali nad begeljom, dok kreketanje žaboh odĥukovalo od visokih ĥacoh. Cali ambijent bul njevirojatno željeni i dakus asociroval na sceni putovanjoh po dajakih africkih rikoh jaki moĥlo vidzic u starih filmoh o Tarzanu. Njigda skorej zme nje lapali ribi, alje nam ribare potolkovali osnovne, ta každomu dali po jeden cigonj. Verim že im bulo šmišne pripatrac še na nas jak njeshopno zarucujeme i zoz kričanjom i kvičanjom plašime ribu. Plan bul že šicko co nalapame, ribare nam porihtaju za večeru. Ščesce že voni buli veljo shopnjejši, ta daco i lapeli - inšak, ostali bizme hladni. Slunko še pomali počalo spuščovac popod “lalicki” most, co bul znak že bizme pomali pozberali cigonji i počali veslac spram valalu. Tam nas dočekala druĥa grupa ribaroh zoz už rozpaljenim oĥnjom i už rozšpivanima lokalnima ĥudacmi. Večar še predlužel zoz špivanku, praženu ribu i domašnjim vinom "Ruski dvor". Najvekša avantura dnja bula pojsc na tih bicigloh domu spac.
7 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
Dzenj štvarti: Tot dzenj nam bul najopuščenši. Dakus zme blukali po valalje, a potim poobihodzeli keresturski salaši, htori išče vše žili u svojih časoh: bez struji, bez telefona, bez klimoh – alje nje hibelo im njič. To bul uvod za avanturu htora bula calkom druĥi švet: večera u kerestuskim elektromagnetni ĥajzibanu. Po sam Kerestur mož prisc ljem na avtu, avtobusu ljebo ĥelikopteru, alje ĥajzibanska draĥa idze ljem po sušedni varoščik i nje predlužuje daljej po sam Kerestur. Medzitim, toto co sam Kerestur mal, to bulo daco inše. Turistična atrakcija. Ustvari, tot elektromagnetni ĥajzibančok donacija jednoĥo boĥača zoz Kanadi čijo baba i đido buli po pohodzenju zoz Kerestura. To nje veljki ĥajziban. Mal pejc vagoni kapacitetu do petnac osobi. Tri vagoni buli putnjicki, a dva buli restoran-vagoni. Nje išol po standardnih šinoh i njemal koljesa. Napavanje dostaval prejg Teslovih solarnih pločoh. Toto co važne povesc, že tota pruĥa nje vodzi njigdze. Vona jednostavno okružuje cali Kerestur, u dlužini od dajakih dvanac kilometroh. Perša i ostatnja stanjica še nahodzi njedaljeko od valalskej kapljički i tu je na normalnej visini. Ĥajziban potim ruša poza temetov i dzviĥa še kolo industrijnej zoni. Prosekova visina po htorej idze to pejc meteri. Idze dookola valalu, kolo ĥipodromu, a na časci dze ma perši raz prejsc begelj še počina vidzviĥovac na visinu od dvacec meteroh. Pri časci dze je najvisše, z jednoĥo boku še nahodzi veljki valalski ribalov, a z druhoho boku termalna banja. U nje takej daljekosci, za hribtom ostava Vodica. U tej najvisšej časci fino vidno i cali valal, a viznačuje še sam center dze vidno ošviceni centralni križ, Katedralnu cerkvu, zamok i školski center. Potim pruĥa znova prehodzi begelj i pomali še počina spuščovac na standardnu visinu od pejc meteroh, a pošvidko ked še prejdu privatni ribalovi, pruĥa še spuščuje calkom i pomali še sciĥuje na počatnu točku. Ĥajziban idze pomali. Ljedvo sedem kilometri na ĥodzinu. Valal fino ošviceni, ta nocne voženje naisce jedno krasne dožice. Poĥotov ked še rezervuje restoran-vagon dze posluĥuju svojo narodni jedzenja. Kapuščanjiki u elektromagnetnim ĥajzibanu - smačnjejša večera nje postoji.
8 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
Dzenj pijati: Mudri telefoni nam še počali ozdzivac i opominac na obovjazki htori nas čekaju. Dzenj za pakovanje, odpitovanje i vracanje do realnosci. To nam bul i ostatnji dzenj. Rozhod u Keresture cala jedna ceremonija. Nazdravjovanja za frištikom, pakovanja kojakih domašnjih produktoh, ĥodzinovo odpitovanja na kapurki dok nje naidu sušedovo, a vec odpitovanje i pozdravjanje daz išče jednu ĥodzinu i zoz njima. Nje mož še ljem rozisc. Na vihodze z Kerestura znova uhodzime do ĥevtoho tunelu topoljoh, a vec ljem naraz vihodzime na mocne slunko i nazad do realnosci.
9 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA
10 SAŠA PALJENKAŠ – PUTOVANJE DO ŠTREDZISKU ŠVETA