Z uporabo trajnostnih oblik
mobilnosti skrbiš za telesno odpornost in dobro počutje, prispevaš k bolj čistemu okolju in prihraniš del plače.
Trajnostna mobilnost vključuje: hojo, kolesarjenje, uporabo javnega potniškega prometa in
alternativne oblike mobilnosti (na primer sopotništvo).
Z opravljanjem poti na takšen način je na cesti lahko en avto manj.
Osebni avto je poleg krajših poletov z letalom največji proizvajalec škodljivih CO2 izpustov v prometu.
»Vožnja z avtomobilom brez sopotnikov je kajenje 21. stoletja.«
Manj sedenja v avtu = več gibanja = boljša telesna vzdržljivost
Uporaba oblik trajnostne mobilnosti (še posebej aktivnosti kot sta hoja in kolesarjenje) spodbuja več gibanja in s tem prispeva k izboljšanem duševnem in fizičnem zdravju, manj izostankom od dela zaradi bolezni, več energije in tudi kak kilogram manj.
Z uporabo oblik trajnostne mobilnosti manj časa sedimo na mestu v prometnih konicah, se manj živciramo in smo posledično manj izčrpani. Gibanje povzroča tudi izločanje endorfinov ali hormonov sreče, zato se po aktivnem prihodu na delo ali z dela tudi bolje počutimo
Sopotniki v avtu = manj stroškov in več druženja
S sopotništvom zmanjšamo stroške prevoza na delo, krajšamo dolgčas na poti v službo, bolje spoznamo sopotnike (sodelavce) in lažje najdemo parkirno mesto. Pa še gneče na cesti bo manj.
Vožnja z vlakom ali avtobusom = več časa zase
Ker ti ni treba gledati na cesto, lahko bereš knjigo, prebiraš novice, počivaš, meditiraš ali planiraš potovanje, ki si ga lahko privoščiš z denarjem, privarčevanim zaradi trajnostnega prihoda na delo.
Manj uporabe avtomobila = več denarja
Redkeje kot uporabimo avto za prihod na delo, manj porabimo za gorivo in stroške parkiranja, tako nam ostane več denarja za druge stvari in izkušnje.
Avto te stane okoli 4.000 EUR na leto.
Ne verjameš? Dejanski strošek
avtomobila si izračunaj na:
focus.si/kaj-delamo/programi/ mobilnost/izracun-stroskov-avtomobila/
Za prihod na cilj, ki je oddaljen 2 km, potrebujemo v idealnih pogojih 3-5 min z avtom. V prometni konici pa?
Potem pa je treba najti še prosto parkirno mesto…
Za prihod na cilj, ki je oddaljen 5 km, potrebujemo v idealnih pogojih cca. 8 min z avtom.
V prometni konici pa dvakrat toliko ali več? Plus iskanje parkirišča.
S kolesom enako razdaljo opraviš v manj kot 10 min, sprehodiš pa se v 25 min. Zraven se tudi razgibaš in narediš nekaj koristnega zase.
Vse to seveda velja tudi, če prihajaš na delo z javnim prevozom, kjer del poti do in od postajališča javnega prevoza opraviš peš ali s kolesom.
S kolesom enako razdaljo opraviš v manj kot 20 min, zraven pa narediš tudi nekaj koristnega za svoje zdravje
Pomisli, kako bi se počutil/-a, če bi vsak dan kolesaril/-a 20 min v službo in 20 min do doma?
S tem bi izpolnil/-a tudi “kvoto” dnevno priporočene rekreacije in bi popoldanski čas lahko namenil/-a drugim aktivnostim.
Za povratno pot iz Kranja ali Ljubljane lahko z vlakom porabiš tudi do polovico časa manj kot z osebnim avtomobilom. Še posebej v času prometnih konic, ko je ta razlika lahko veliko večja
• Dobri čevlji
• Dežni plašč / dežnik
• Kolo
• Dežna oprema za kolo - dežni pončo, dežne hlače in vodoodporni čevlji (ni slabega vremena, je samo slaba oprema!
• Torba ali košara za na kolo - najbolje vodoodporna
• Ključavnica za kolo
Nekaj praktičnih nasvetov za opremo “prevoza na lastni pogon” tudi v videu: bit.ly/manjkot2yt_jana
• Udobni čevlji
• Dežni plašč ali dežnik
• Vozovnica
• Dogovor s sosedom, prijateljem, sodelavcem ali drugim, ki živi v bližini in se vozi na delo v industrijsko cono (IC) Trata
• Doza humorja za prometne konice
Spremljaj razvoj projekta na spletni strani projekta: www.ra-sora.si/trata21.
Praktične nasvete in informacije bomo delili tudi na instagram profilu projekta @trata2.1, ter na spletnih straneh in družbenih profilih vseh partnerjev projekta.
S projektom Trata, industrijska cona za 21. stoletje, spodbujamo k spremembi potovalnih navad, povečujemo število prihodov na delo na trajnostni način in s tem prispevamo k ublažitvi podnebnih sprememb.
Vodilni partner projekta: Občina Škofja Loka
Partnerji projekta:
Razvojna agencija SORA
IPoP - Inštitut za politike prostora
CIPRA Slovenija
CIPRA International
Knauf Insulation d.o.o.
LTH Castings d.o.o.
SIBO G. d.o.o.
Trajanje: september 2022 – april 2024
Vrednost projekta: 1.070.023,60 eur
Financiranje:
Projekt Trata 2.1 sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi Finančnega mehanizma EGP (100% financiranje).
Kontakt:
Koordinacija projekta in komunikacije
Katarina Sladoljev, Razvojna agencija Sora katarina@ra-sora.si
Spletna stran projekta: www.ra-sora.si/trata21/
Fotografije:
arhiv Občine Škofja Loka, arhiv Katarina
Sladoljev, arhiv IPoP, pexels.
Zemljevid: Maptoolkit.
