KJE POISKATI POMOČ V PRIMERU STISKE?
TEŽAVE V DUŠEVNEM ZDRAVJU Za nezdravo (patološko) uporabo interneta je značilno, da posameznik: • ostane na internetu dalj časa kot načrtovano, • čuti nelagodje, ko skuša prekiniti uporabo (npr. ima izbruh jeze), • se z uporabo interneta izogiba obveznostim ali reševanju težav, • zaradi uporabe interneta zanemarja ali opusti druge dejavnosti (npr. premalo spi).
Če pri svojem otroku oz. mladostniku opazite znake stiske, se z njim pogovorite in se po potrebi obrnite na strokovnjaka. Večino duševnih bolezni se lahko uspešno zdravi. Na prisotnost depresije lahko kažejo: • neprestan občutek žalosti oz. potrtosti, • umik od bližnjih, zapiranje vase, • izguba energije in motivacije za priljubljene dejavnosti, • sprememba vzorcev prehranjevanja in/ali spanja, • težave s koncentracijo, • pretirana razdražljivost ali vzkipljivost.
POMEN SKAVTSKE VZGOJE PRI REŠEVANJU TEŽAV V DUŠEVNEM ZDRAVJU Mladi, ki so vključeni v skavtske organizacije, imajo boljše duševno zdravje kot splošna populacija. SKAVTI z življenjem v naravi in aktivnim državljanstvom člane postavljamo pred izzive in jih spodbujamo h kreativnemu reševanju problemov. Zaradi pestrosti programov so mladostniki pripravljeni odložiti telefone in pogledati izven digitalnega sveta.
SKAVTI omogočamo pristno izkušnjo življenja v skupnosti. Ustvarjamo varna okolja, kjer je vsak potreben in zaželjen, kjer se lahko svobodno izrazi in kjer ima vsak svojo vlogo in lahko prispeva k dobrobiti skupine. S tem krepimo empatijo, vzgajamo za dialog, pristnost in odgovornost.
SKAVTI smo zdrava organizacija.
SVETOVALNI CENTRI za otroke, mladostnike in starše:
Ljubljana, Maribor, Koper, Novo mesto Društvo DAM: www.nebojse.si Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 Telefon TOM: 116 111 E-TOM: www.e-tom.si TO SEM JAZ: www.tosemjaz.net ŽIV? ŽIV!: zivziv.si Obrnete se lahko tudi na najbližji Center za socialno delo ali osebnega zdravnika.
Težave z uravnavanjem čustev se lahko izrazijo tudi v obliki motenj hranjenja. Posameznik doživlja čustva kot zapleten klobčič, ki ga ne razume in ne zna kontrolirati, vse to pa se poveže še z nezadovoljstvom z zunanjim videzom.
Na prisotnost anksioznih motenj lahko kažejo: • telesni znaki (npr. občutek dušenja, tesnobe v prsnem košu, glavoboli, tresenje), • nespečnost in/ali nočne more, • neprestane skrbi in pričakovanje neuspeha zaradi lastne nesposobnosti (npr. “Tega ne zmorem”), • izogibanje situacijam, ki povzročajo tesnobo (npr. “Ne sili me ...”).
SKAVTI z iskanjem pristnega odnosa z Bogom poudarjamo pomen celostnega pristopa k zdravju, z odkrivanjem lastnega poslanstva in poklicanosti pa si osmišljujemo življenje.
Če starši opazite, da otrok doživlja duševno stisko pri skavtih, se pogovorite z njegovim voditeljem. Skupaj se nato lahko obrnete tudi na odgovorno osebo za zaščito otrok in mladostnikov v ZSKSS.
nisi.sam@skavt.net
DUŠEVNO ZDRAVJE MLADIH
Projekt finančno podpira Ministrstvo za zdravje preko dejavnosti Mreže Za zdravje mladih ter Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (SKAVTI).
SKAVTI verjamemo v to, da otroci in mladostniki zmorejo in želijo napredovati. S pomočjo osebnega napredovanja pomagamo našim članom, da si zastavljajo izzive, gradijo svoje kompetence, osebno rastejo in s tem krepijo svojo samopodobo. Na le-to vplivamo tudi z osebnim pristopom, ki v jedro postavlja razumevanje posameznika takšnega, kot je.
S pomočjo SKAVTSKE VZGOJE naši člani razvijajo veščine za boljše spoprijemanje z vsakodnevnimi izzivi. Informiramo mlade, krepimo duševno zdravje otrok in mladostnikov ter preprečujemo zasvojenosti. Pilotni projekt izvajamo s strokovno podporo Inštituta Andrej Marušič Univerze na Primorskem (UP IAM). Avtorice: Tina Podlogar, Vita Poštuvan, Nuša Zadravec Šedivy, Urška Mali Kovačič Ilustracije in oblikovanje: Viktor Höchtl Urednica: Barbara Tehovnik Izdajatelj in založnik: SKAVTI - Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
SAMOPODOBA Pri razvoju samopodobe imajo pomembno vlogo zgodnje izkušnje, vendar jo lahko krepimo celo življenje.
ČUSTVENI RAZVOJ Vsako čustvo se pojavi zaradi nekega razloga in nas usmerja k odzivu na situacijo. Vsaj 90 % časa doživljamo kakšno čustvo, navadno pa se različna čustva med sabo prepletajo. Raziskovalci ugotavljajo, da najpogosteje čutimo veselje, sledijo pa čustva ljubezni, tesnobe in zadovoljstva.
Glede na to, ali imamo dobro ali slabo samopodobo, bomo interpretirali dogodke, ki se nam zgodijo. Zavedanje lastnih pozitivnih lastnosti krepi realno sliko o nas samih. Starši pripomorejo k razvoju samopodobe otrok z lastnim zgledom. S postavljanjem jasnih in trdnih mej ter kvalitetnim preživljanjem časa z otroki se gradi pozitivna samopodoba. Samopodoba se oblikuje na podlagi izkušenj in povratnih informacij. Pomembno je postavljati relevantne in dosegljive cilje, vztrajati in se veseliti uspehov! Iz napak in neuspehov pa se učimo! V mladostništvu je vpogled v lastno doživljanje vse bolj natančen, obenem pa postanejo mladostniki zelo obremenjeni s tem, kako jih vidijo drugi, še posebej vrstniki.
Otroci in mladostniki se šele učijo zavedanja in uravnavanja svojih čustev ter ustreznega vedenja. Pri tem potrebujejo podporo odraslih.
O čustvih se pogovarjajmo. Majhen otrok sprva čustva izraža predvsem skozi vedenje (npr. z jokom pokaže, da mu nekaj ni prav), kasneje pa se nauči to izraziti z besedami. Včasih je pri neugodnih čustvih to težko, zato je ključna podpora in vzor staršev. Učimo otroke izražati čustva na takšen način, da nikomur ne škodijo. Ni pravih in napačnih čustev. Zavedanje smiselnosti vseh čustev je vidik čustvene inteligentnosti.
STRES IN SOOČANJE S PROBLEMI Stresne situacije so neizogiben del življenja. Učenje soočanja s stresom in konstruktivnega reševanja težav je naložba v otrokovo oz. mladostnikovo duševno zdravje. V stresnih situacijah se pojavljajo močna čustva in telesne reakcije. Pomembno jih je prepoznati in jih izraziti, a se nato osredotočiti na reševanje problema kot takega (ne ostati samo pri osredotočanju na močna čustva). V stresnih situacijah vadimo uporabo
tehnike semaforja:
MEDOSEBNI ODNOSI Pozitivni medosebni odnosi so ključnega pomena za duševno zdravje v vseh življenjskih obdobjih. Članstvo v skupini krepi samozavest in občutek pripadnosti. Mladostniki znotraj vrstniške skupine raziskujejo svoje interese, sposobnosti in osebnostne značilnosti. Prijateljstvo je več kot le skupno preživljanje prostega časa. Imeti dobrega prijatelja je pomemben vidik razvoja, ki vpliva na odnose v mladostništvu in odraslosti. Preko odnosov se učimo tudi čustvovanja: ko doživljamo nekaj na podoben način, nas to z drugimi povezuje.
1. Starši tudi v mladostništvu ostanejo pomemben vir čustvene opore in referenčna točka pri odločanju o življenjskih vprašanjih.
2.
MEDIJI IN INTERNET Čeprav se zdi, da mladi obvladajo tehnologijo bolje od nas, potrebujejo naše vodenje za varno in odgovorno uporabo interneta in medijev. Mediji in internet so del sodobnega sveta. Učimo otroke varne in kompetentne uporabe medijev: • kritičnost do vsebin (“Ne verjamem vsemu, kar piše na internetu.”), • spretnosti iskanja koristnih informacij (“S premišljenim brskanjem lahko odkrijem veliko zanimivega.”), • pravila vedenja na internetu (“Nasilje na spletu je prav tako nasilje in je nedopustno.”), • varovanje zasebnosti na spletu (“Z gesli in osebnimi podatki ravnam odgovorno.”). Uporaba družbenih omrežij je lahko (npr. v primeru prekomerne uporabe) povezana s slabšo sposobnostjo koncentracije, slabšimi učnimi dosežki in nižjo samopodobo.
3. Rdeča: “Ustavi se, prepoznaj situacijo in svoja trenutna čustva.”
Otroci, ki se z računalniškimi igrami seznanijo bolj zgodaj in jih bolj pogosto igrajo, so bolj ranljivi za razvoj odvisnosti. Spodbujajmo jih predvsem k drugačnim načinom zabave! Empatija pomeni vživljanje v čustva drugega. Otroci so sposobni empatičnega doživljanja že zelo zgodaj, a pomembno je, da jih pri tem spodbujamo!
Rumena: “Načrtuj, kar bi rad povedal ali naredil.” Zelena: “Naredi načrtovano.”
STISKE IN SAMOMORILNO VEDENJE
Mobilne telefone vsi člani družine zvečer pospravimo v škatlo, da nas ne bodo motili med spanjem.
Otroci in mladostniki svojo stisko okolici sporočajo na različne načine. Čeprav so ti znaki včasih težko prepoznavni, predvsem zato, ker se prekrivajo z razvojnimi spremembami pri otroku oz. mladostniku, nas na stisko lahko opozorijo: • duševne motnje, • samopoškodovalno vedenje, • nenadne in zelo izrazite spremembe v vedenju, • nezmožnost spoprijemanja z zahtevami vsakdanjika, • izostajanje od pouka ali poslabšanje šolskega uspeha, • zapletanje v spore, kršenje pravil, zakonov, • zloraba alkohola in/ali drog, • razdajanje lastnine in poslavljanje, • izjave: -- “Vsega imam dovolj.” -- “Še malo, pa ti ne bo treba več skrbeti zame.” -- “Nihče me ne mara.” -- “Kdo bi me sploh pogrešal, če me ne bi bilo več?” Če prepoznamo katerega od teh znakov pri naših bližnjih, iskreno in direktno vprašajmo po doživljanju osebe. Pristna skrb lahko reši življenje.