Slovenija danes 2 by Slovenia Times

REVIJA ZA SLOVENCE ZUNAJ REPUBLIKE SLOVENIJE

Slovenija danes, Slovenci.si, Leto 1, Ševilka 2

SLOVENCI.SI

maj 2011

Uspešna poslovna zgodba:

Vino odpira vrata srca

Foto: STO. Ubald Trnkoczy

Baasem 2011

Slovenci v Nemčiji so predvsem Slovenci

Dubravka Tomšič Srebotnjak

Prva dama črno-belih tipk

Izobraževanje in znanost

S superračunalnikom v svet

WWW.DVAJSET.SI

PRVA STRAN VSEBINA Panorama 4 5

Prepričljiv »ne« zakonu o malem delu Poslovnih priložnosti v Avstriji ne manjka

V žarišču 6

Slovenci v Nemčiji so predvsem Slovenci

Poslovne strani 8 10 11

Intervju: Matjaž Pen, slovenski konzul v Düsseldorfu Nepremičninska kriza se osvobaja Vino odpira vrata srca

Kultura 13 14

Deorinke bodo prepevale na Švedskem Prva dama črno-belih tipk

Knjižna polica 20 21

Javna agencija za knjigo: Uspešna ob drugi obletnici »Slovenija« na poti v svet

Izobraževanje in zanost

22 23

S superračunalnikom v svet IJŠ: Notranje poškodbe v Fukušimi omejene

Mladi

24 26

Intervju: dr. Breda Mulec Japonci znajo uživati v malih stvareh

Med nami

28 29 30 32

Spremenjena interes in moč slovenske identitete Prebujene korenine Kako je nastala Slovenska izseljenska matica? Akademski slikar France Ahčin se vrača domov

Zamejski dnevnik 33 34 35

Brošura, ki daje upanje za prihodnost Vzorčna kmetija za Porabje in Goričko Če bi nagrada imela čarobno moč

Doživimo slovenijo 36 38 39

Mistika podzemlja kot motiv turističnega obiska Slovenija - izjemen rezervoar voda Lovrenška jezera

Šport 40 41

Palčica na poti do nove slave Anže Kopitar: Po operaciji velika vrnitev?

Slovenija danes Slovenci.si

Vodja projekta Marko Stijepić marko.stijepic@sloveniatimes.com

Slovenija danes izhaja vsak mesec Posamični naročniki plačajo samo stroške pošiljanja Naklada: 3000 izvodov Tisk: Littera picta, Medvode, Slovenija

Izdajatelj: Domus, založba in trgovina d.o.o.

Glavna in odgovorna urednica Blanka Markovič Kocen blanka.markovic.kocen@sloveniatimes.net

Medij Slovenija danes je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu RS za kulturo pod zaporedno številko: 1603.

Lektura Blanka Markovič Kocen

Revijo financira Urad Vlade Republike Slovenije za slovence v zamejstvu in po svetu

Uredništvo Trg MDB 12 1000 Ljubljana Slovenija Tel: +386 (0)1 520 50 84 E-pošta: slovenija.danes@sloveniatimes.net Spletna stran: www.slovenci.si

Oblikovanje in prelom Maja Kaplan maja@sloveniatimes.net



REPUBLIKA SLOVENIJA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

40 3

PANORAMA

Referendum

Obisk

Prepričljiv »ne« zakonu o malem delu

Minister Žekš med Slovenci v BIH

Blanka Markovič Kocen

Pred dobrim letom so se skoraj vsa slovenska društva v BiH povezala v Zvezo slovenskih društev ‘Evropa zdaj’, v kateri so tako Slovenci iz Federacije BiH kot Republike srbske, kar jim po ministrovem prepričanju daje večjo moč. V Sarajevu je dr. Žekš je obiskal Akademijo znanosti in umetnosti BiH in se tam sestal s predsednikom dr. Božidarjem Matićem. Izmenjala sta poglede o trenutni situaciji na področju znanosti in se strinjala, da je sodelovanje med bosansko in slovensko akademijo pomembno za obe državi. V Parlamentarni skupščini BiH se je v spremstvu Veleposlanika RS v BiH Andreja Grassellija srečal s člani Sveta za nacionalne manjšine BiH in se seznanil s trenutnim položajem manjšin v BiH ter predvidenimi aktivnostmi Sveta za nacionalne manjšine v prihodnosti, predvsem v luči prihodnjih ustavnih sprememb v BiH, popisa prebivalstva ter priprave strategije za reševanje problemov nacionalnih manjšin. Slovenci iz Sarajeva in predstavniki slovenskih društev iz krajev Breza, Kakanj, Vitez in Zenica, ki jih je minister obiskal v Slovenskem kulturnem društvu Cankar, in zveze ‘Evropa zdaj’, so mu predstavili način delovanja svojih organizacij, vire financiranja in medsebojno sodelovanje. “Slovenci na območju Republike srbske so zelo aktivni in v tem okolju izjemno lepo sprejeti,” je po obisku v Banja Luki poudaril minister Žekš. Po obisku Sarajeva je minister Žekš v spremstvu veleposlanika RS v BiH Andreja Grassellija obiskal še Republiko srbsko. Župan Banja Luke Dragoljub Davidović mu je med drugim predstavil idejo o gradnji novega doma nacionalnih manjšin. Minister je povedal, da so se sredstva slovenskim društvom v BiH s strani Urada v celoti povečala, kar kaže na večjo aktivnost v društvih, boljšo organiziranost in bolje pripravljene projekte. Posebej veseli dejstvo, da vsa slovenska društva v BiH s projektnim sodelovanjem in povezovanjem na nivoju Zveze slovenskih društev v BiH ‘Evropa zdaj’ posebno pozornost namenjajo najmlajšim članom, kar Urad izrazito podpira. (S. S.)

Minister Za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je konec marca obiskal BIH in se srečal tudi s tam živečimi Slovenci.

a uveljavitev zakona je ob skoraj 34-odstotni udeležbi glasovalo manj kot 20 odstotkov volivcev, proti pa več kot 80 odstotkov, kar je brez dvoma slaba popotnica za nadaljnje vladne reforme. Izid referenduma je razveselil njegove pobudnike, med njimi Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, katere predsednik Dušan Semolič meni, da so izidi jasen signal vladi, da mora spremeniti dialog s socialnimi partnerji. Marko Funkl, vodja Gibanja za dostojno delo in socialno družbo, dodaja, da gre zlasti za poraz dr. Ivana Svetlika, ministra za delo, ki bi moral drugače voditi politiko. »Ljudje niso glasovali samo proti zakonu, temveč tudi proti vladi,« je prepričan premier Borut Pahor, ki v izidu referenduma ne vidi nič usodnega. Nad izidom referenduma pa so bili negativno

Foto: BOBO

Volivke in volivci so na aprilskem referendumu prepričljivo zavrnili zakon o malem delu, kar tako zagovorniki kot nasprotniki zakona pripisujejo nizki podpori, ki jo med volivci uživa vlada.

presenečeni delodajalci, gospodarstveniki in podjetniki, ki so prepričani, da gre za nepoznavanje vsebine zakona in splošnega družbenega ozračja, ki je nenaklonjeno vsem napovedanim spremembam. V Združenju delodajalcev so prepričani, da je z odločitvijo volivcev padla možnost za uvedbo edine prožne oblike dela poleg dosedanjega študentskega. Združenje delodajalcev je zakon podprlo, ker v njem vidijo številne prednosti. Tudi na Gospodarski zbornici Slovenije, kjer so ves čas opozarjali na pretirano povečevanje obsega dijaškega in študentskega dela, ki je zaradi ugodnejše davčne obravnave resna konkurenca drugim oblikam zaposlitve, so zakon podprli. GZS zagovarja stališče, da morajo biti vse oblike dela obdavčene s približno enako stopnjo davkov in prispevkov, kar pomeni, da vsako delo šteje.

PANORAMA Čezmejna poslovna konferenca

Referendumski junij

Putin v Sloveniji

Poslovnih priložnosti v Avstriji ne manjka

Volivci tudi o usodi dela na črno

Skupno podjetje za Južni tok

Po referendumu o malem delu volivce 5. junija čaka še glasovanje o zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Medtem ko vlada verjame, da bi s tem zakonom zatrla nelojalno konkurenco podjetništvu in zavarovala socialno državo, SDS in SNS, pobudnici referenduma, zakonu očitata zlasti omejevanje sosedske pomoči.

Na povabilo predsednika Vlade RS Boruta Pahorja je marca Slovenijo obiskal ruski premier Vladimir Putin. Ob tej priložnosti je bil podpisan sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja za Južni tok.

Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je v sodelovanju z Uradom Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije ter Ministrstvom RS za gospodarstvo sredi aprila v Celovcu organizirala čezmejno poslovno konferenco »Go Austria! Priložnosti za podjetja iz Slovenije v Avstriji«, ki je potekala v slovenskem jeziku.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš je v pozdravnem nagovoru med drugim poudaril: »Ne bi rad obljubljal preveč. Da bo življenje lahko, da bodo dolarji padali z neba. Ne bodo. Življenje bo trdo, vendar boste tukaj srečali ljudi, ki vam bodo to življenje olajšali.« Poslovnega dogodka se je udeležilo več kot 170 podjetij iz Slovenije, ki si želijo sodelovati z avstrijskimi podjetji, tudi s pomočjo gospodarskih organizacij slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem, ki ima na področju čezmejnega sodelovanja bogate izkušnje. S projektom »Go Austria! Priložnosti za podjetja iz Slovenije v Avstriji« naj bi spodbudili izkoristek prostorskih možnosti poselitvenega območja slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem glede razvoja logistične infrastrukture oziroma centrov podjetij in s tem spodbujanje naložb iz Slovenije na to območje. Poseben izziv slovenskim podjetjem bo sprostitev pretoka storitev in delovne sile. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu letos načrtuje več dogodkov, kjer bo poseben poudarek na gospodarskem sodelovanju med RS in slovensko narodno skupnostjo na avstrijskem Koroškem, o katerih bomo pisali tudi v Sloveniji danes. (B.M.K.)

Zakon naj bi med drugim prinesel strožji in učinkovitejši nadzor nad delom na črno, med nadzorne organe pa naj bi vključil tudi Carinsko upravo RS s 170 zaposlenimi. Delodajalec, ki ga bodo zalotili pri zaposlovanju na črno, bo moral oškodovancu priskrbeti odločbo o zaposlitvi za nedoločen čas ter za tri mesece nazaj poravnati vse njegove prispevke, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Zakon narekuje tudi višje globe, in sicer 2000 evrov za posameznika, do 12.000 evrov za samostojnega podjetnika in do 15.000 evrov za pravno osebo. Posameznik, ki bo zaposlen na črno, bo kaznovan s 1000, študent, ki dela brez napotnice, pa s 500 evri. Sankcij pa bo oproščen vsakdo, ki bo prijavil delodajalca, ki ga je zaposlil na črno. (B.M.K.)

Namen Putinovega prvega uradnega obiska v Sloveniji je bil predvsem gospodarske narave, čeprav se v pogovoru s predsednikom države Danilom Tükom in predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem ni izognil niti aktualnim političnim temam, predvsem dogodkom v Libiji. Projekt, h kateremu je Slovenija pristopila leta 2009, ko je Pahor obiskal Moskvo, se je v zadnjem času znašel v težavah, saj Rusija s Turčijo ni uspela doseči dogovora o gradnji plinovoda pod turškim morjem. Kljub temu projekt plinovoda Južni tok po Putinovih besedah ni ogrožen, je pa možnih več rezervnih variant. Po besedah ruskega premiera bo ta projekt, ki naj bi bil končan do leta 2015, obojestransko koristen in bo zanesljivo oskrboval Slovenijo in druge evropske države z energenti. S podpisom sporazuma o ustanovitvi skupnega podjetja za Južni tok se skladno z medvladnim sporazumom po pojasnilih družbe Geoplin plinovodi zaključujejo intenzivne in zelo uspešne pripravljalne aktivnosti obeh družb, vezane na zaključevanje študije izvedljivosti in ustanovitev skupne družbe, katere sedež bo v Sloveniji, Gazprom in Geoplin plinovodi pa bosta v njej imela vsak po 50-odstotni delež. Oba premiera sta znova poudarila tradicionalno dobre in prijateljske odnose med državama ter spomnila na njune skupne slovanske korenine. Putin je izrazil tudi hvaležnost za slovensko skrb za rusko kapelico pod Vršičem. (B.M.K.)

Danilo Türk na operaciji

Predsednik dobro okreva Po nedavni operaciji maligne tvorbe na prostati se predsednik Republike Slovenije Danilo Türk počuti odlično in poudarja, da ne vidi nobene potrebe, da bi javnost v prihodnje o svojem zdravstvenem stanju obveščal pogosteje kot doslej. Predsednik je poudaril, da je bil v zadnjih šestih mesecih v nenehnem stiku s slovenskimi zdravniki, za robotsko operacijo v avstrijskem Innsbrucku se je odločil po njihovem nasvetu, plačal pa si jo je sam. Kot so še sporočili iz predsednikovega urada, poseg s pomočjo robota omogoča hitrejše okrevanje, v Innsbrucku pa imajo s tovrstnimi operacijami bogate izkušnje. Sodelovanje z zdravniki se bo po predsednikovih besedah nadaljevalo, saj ima vsako leto redni sistematski pregled. (S. S.)

V ŽARIŠČU

Bassem 2011

Slovenci v Nemčiji so predvsem Slovenci Slovenci v Nemčiji so aktivni pri ohranjanju nacionalne identitete, predvsem med mladimi. Povezani v društva ali kot posamezniki negujejo tako medsebojne stike kot vezi z matično domovino, kar je tradicionalno srečanje v Baasmu v Nemčiji potrdilo. Blanka Markovič Kocen

a so Slovenci v Nemčiji povezani in ohranjajo slovenstvo, se je pokazalo tudi na 16. Posvetu slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji, ki je pod pokro-

viteljstvom Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu potekal zadnji konec tedna v marcu v nemškem Baasmu. Več kot sto udeležencev je nove izkušnje nabiralo ob delavnicah, predavanjih in razpravah ter oživljalo stara in sklepalo nova poznanstva na družabnih srečanjih.

Dr. Boris Jesih, državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu: “Mladim bomo namenjali več pozornosti kot doslej.”

Z avtomobili in letalom smo se v petek, 25. marca, iz Slovenije odpravili na razmeroma dolgo pot proti nemškemu Baasmu, kamor so v koordinaciji slovenskih društev v Severnem Porenju – Vestfaliji pripotovali tudi Slovenci, ki na tem območju živijo.

Po pristanku na düsseldorfskem letališču smo se zaustavili v Hildnu pri Alojzu Krofliču, dolgoletnem predsedniku Slovenskega kulturnega in športnega društva Maribor, ki je organiziralo srečanje v Baasmu. Alojz Kroflič je namreč zaslužen za obstoj Društva Maribor, ki ima

Pod taktirko Toneta Partljiča je med drugim nastajala uprizoritev odlomka iz Županove Micke. In ko smo že pri taktirki: tudi brez nje je odmevalo slovensko petje. Pevce je vodil Ivan Florjanc, dirigent in skladatelj z Glasbene akademije Ljubljana.

V ŽARIŠČU

Günter Kroflič pred slovenskim kozolcem, ki ga je sam izdelal. Med kratkimi odmori so udeleženci predavanj in delavnic uživali v druženju in pogovoru. Slišati je bilo skoraj izključno slovensko besedo, tudi med mladimi.

danes okoli 50 članov. Posebno dobre, skoraj prijateljske odnose je navezal z dolgoletnim županom Hildna Günterjem Schaibom, ki je društvo tudi finančno podpiral. Danes je upokojeni gospod njegov častni član. Kroflič nam med drugim zaupa, da je danes v Društvu Maribor trikrat manj članov kot v šestdesetih letih, sam pa bi bil raje v Sloveniji kot v Nemčiji, kjer si je že pred 40 leti ustvaril družino in dom. Petkov večer je po namestitvi udeležencev mineval v znamenju delavnic, slovenskih plesov, pesmi in besede. »Na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu se strateško posvečamo mladim, tistim, ki se odločajo, ali bodo aktivno ostali Slovenci ali se bodo asimilirali v novo okolje. Mladi generaciji bomo tudi v prihodnje namenjali več pozornosti kot doslej,« je ob uradni otvoritvi posveta v soboto zjutraj med drugim dejal dr. Boris Jesih, državni sekretar na Uradu. Miro Petek, predsednik komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v Državnem zboru RS, pa je dejal, da so Slovenci v Nemčiji in drugod zelo vitalna skupnost, njihovi stiki z matico pa so odlični. Po njegovih besedah je odnos države do Slovencev, živečih po svetu, nacionalnega pomena. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno še razpravi o aktualnih temah na konzularnem področju, o čemer sta spregovorila Matjaž Marko, konzul z Veleposlaništva RS v Berlinu, in Andreja Horvat, vicekonzulka z Generalnega konzulata RS v Münchnu, ter novostih v zakonodaji. O možnostih učenja in ohranjanja slovenščine med Slovenci po svetu v 21. stoletju pa je v zgodnjih popoldanskih urah spregovorila Melita Steiner z ministrstva za šolstvo in šport.

Kaj vse so se naučili v enem dnevu, pa so udeleženci predstavili na večerni kulturni prireditvi. In navdušenja ni manjkalo! Organizatorji prireditve in vodje delavnic so povedali, da za nastop pred občinstvom že dolgo ni bilo toliko zanimanja kot na tem srečanju. In je tudi bilo kaj videti! Janez Rogelj, glavni tajnik Slovenske izseljenske matice, je v nedeljo dopoldne nazorno orisal življenje in delo Slovencev v Nemčiji in opravil celovit pregled njihovega naseljevanja. Med drugim je povedal, da je od 50 tisoč Slovencev, ki so v Nemčiji živeli leta 1973, danes tu le še 25 tisoč naših rojakov. Nedeljsko dopoldne se je prevesilo v popoldne ob predavanju Matjaža Pena, konzula v Düsseldorfu, ki je predstavil delo lani ustanovljenega konzulata. In prišel je čas slovesa…. Seveda z obljubami o ohranjanju stikov, vsaj elektronskih, prek »e-mailov in face booka«, stiski rok in: nasvidenje do prihodnjič!

Tudi najmlajši znajo zaigrati in zapeti slovensko.

Mojstrsko uprizorjena smrt Romea in Julije je presenetila tudi gledalce.

POSLOVNE STRANI

Intervju: Matjaž Pen

Nemčija – trg poslovnih priložnosti

Matjaž Pen, Ministrica NRW za zvezne zadeve, EU in medije: gospa dr. Angelika Schwall-Düren, četrta podpredsednica deželnega parlamenta NRW, gospa Gunhild Böth.

Slovenija je konec leta 2006 v Düsseldorfu odprla gospodarsko predstavništvo v okviru Japtija, Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije. Nemci so pripravljeni sodelovati s Slovenijo, vendar se moramo tudi sami potruditi in jim predstaviti svoje možnosti in želje za sodelovanje, pravi slovenski konzul v Düsseldorfu, Matjaž Pen. Blanka Markovič Kocen Kakšen je bil namen ustanovitve gospodarskega predstavništva? Slovenska vlada je v dogovoru z ministrstvoma za gospodarstvo in zunanje zadeve 1. novembra lani Japtijevo pisarno, ki sem jo v zadnjem letu vodil, zaprla in namesto nje ustanovila Konzulat RS za Severno Porenje-Vestfalijo. Na žalost večina ljudi v Sloveniji ne pozna javne agencije za podjetništvo in tuje investicije, razen če so se z njo neposredno srečali pri svojem delu. Podobno je tudi v Nemčiji. Pri vseh svojih napovedih obiskov sem moral sogovornikom čim bolj podrobno razložiti, kaj je Japti in kaj počnemo, da so me znali uvrstiti v razred gospodarskega atašeja - predstavnika in poiskali ustreznega sogovornika. Z ustanovitvijo konzulata smo te predstavitvene težave odpravili. V vseh ustanovah se zelo hitro odzovejo, ko slišijo, da kličemo s konzulata oziroma da želimo navezati stik z neko osebo. Samo odprtje

konzulata je močan gospodarskopolitičen impulz slovenske države nemškim oblastem, da želimo na nemškem območju močno okrepiti dvostransko sodelovanje. Po uradni otvoritvi 15. februarja letos je bil odziv z nemške strani zelo močan. Še danes sprejemamo čestitke in

dorfu zaposlena samo dva, lahko v skladu z možnostmi ponudimo le manjši del priložnosti. Na osnovi pogodb, ki jih imamo sklenjene, dobivamo v pisarno povprečno 2000 poslovnih priložnosti dnevno iz vseh branž! Nemci imajo zelo dobro mnenje o Sloveniji in Slovencih.

Na osnovi pogodb, ki jih imamo sklenjene, dobivamo v pisarno povprečno 2000 poslovnih priložnosti dnevno iz vseh branž. vabila na različne nove prireditve, oglašajo se novi partnerji, ki želijo navezati stik in iščejo nove poslovne priložnosti. Kakšna je vaša ocena poslovnih priložnosti za Slovenijo v Nemčiji? Nemčija ponuja obilo poslovnih priložnosti na vseh področjih. Glede na to, da sva na konzulatu v Düssel-

Glede na pomembnost njihovega gospodarstva in prisotnost ponudb z vsega sveta pa časa ukvarjati se s Slovenijo nimajo. Mi moramo priti do nemških partnerjev, jim povedati, kaj znamo, kaj ponujamo, kaj potrebujemo, kaj lahko skupaj naredimo… Do sedaj me v pogovorih še noben nemški partner ni zavrnil ali dejal, da Slovenija ni zanimiva,

da ne želijo z njo sodelovati itd. Skratka, zelo dobro moramo pripraviti naše ponudbe, jih kvalitetno predstaviti in potem tudi stremeti k temu, da pride do dejanske izpeljave priložnosti. Iz katerih branž je največ poslovnih priložnosti? Glede na dolgoletno sodelovanje med Nemčijo in Slovenijo, ki večinoma temelji na kovinskopredelovalni industriji, strojništvu in avtomobilski industriji, je temu primerno tudi število poslovnih priložnosti na teh področjih. Ne smemo pa zanemariti vseh drugih področij (gradbeništvo, tekstil, lesnopredelovalna industrija, računalništvo oziroma IT, elektroindustrija, obnovljivi viri energije, ekologija, prehrambna industrija, turizem, na šolskem področju pa univerze in raziskovalni instituti). Sodelovanje med obema državama je zelo intenzivno na območjih

POSLOVNE STRANI južne Nemčije, Bavarske in BadenWürttemberga in pojema proti severu do Frankfurta, kar je pogojeno s preprosto dnevno komunikacijo na relaciji 500 kilometrov. Na območju osrednje Nemčije pa je Slovenija zelo slabo prisotna in nima tradicije. Tu moramo načrtno, dolgoročno predstavljati Slovenijo in njene poslovne priložnosti in

kaj telefonskih klicev, ko stranke sprašujejo glede reševanje svojih težav in izražajo željo, da bi bili ti dnevi večkrat na mesec. S kakšnimi vprašanji se na vas obračajo podjetja iz Slovenije? Predvsem jih zanima, kako ustanoviti podjetje v Nemčiji, kakšna je zakonodaja glede zaposlovanja

Sami moramo priti do nemških partnerjev, jim povedati, kaj znamo, kaj ponujamo, kaj potrebujemo, kaj lahko skupaj naredimo… tako ustvarjati ustrezne pogoje za rast gospodarsko-kulturnega in političnega sodelovanja. Ali so Nemci po vašem mnenju pripravljeni sodelovati s Slovenijo? Nemci so pripravljeni sodelovati s Slovenijo, vendar se moramo mi potruditi in jim predstaviti svoje možnosti in želje za sodelovanje. Na področju enostavne množične proizvodnje zelo težko konkuriramo azijski ponudbi. Izdelki, ki nimajo visoke dodane vrednosti ne glede na branžo, iz katere prihajajo, v Nemčiji cenovno niso zanimivi. V kovinskopredelovalni industriji se slovenski ponudniki mnogokrat srečujejo s težavo, da je nabavna cena materiala višja, kot jo imajo nemški partnerji. Na področju neposrednih tujih investicij nemških partnerjev v Slovenijo ugotavljamo, da je Slovenija s svojimi ponudbami premalo privlačna. Mnogokrat slišimo tudi pripombe na račun togih in dolgotrajnih upravnih postopkov. Primanjkuje podrobno izdelanih projektov iz katere koli branže, kamor bi nemški partnerji imeli interes vlagati svoja sredstva in ne bi bili podvrženi vsakokratnim vladnim spremembam. Prav tako nemški partnerji težko razumejo, da je po 20 letih osamosvojitve Slovenije velik del slovenskega gospodarstva še zmeraj v delni državni lasti.

in pridobivanja delovnih dovoljenj, kako poiskati partnerje, ki bi bili zainteresirani za sodelovanje na njihovem področju, kako ponuditi in prodati konkreten izdelek (med, čipke, računalniške programe, laboratorijsko opremo, pohištvo, razne dele za avtomobilsko industrijo itd.), iskanje bonitetnih spričeval potencialnih nemških partnerjev... Pridobiti si želijo tudi sezname partnerjev s svojega področja. Za slovenska podjetja navezujemo poslovne stike pri nemških ustanovah, prosijo pa nas tudi za pomoč pri pripravi ponudb, komuniciranju s partnerji, želijo, da jih obiščemo na sejmih. S katerimi podjetji največ sodelujete in s kom se povezujete? V letu 2010 smo sodelovali z nekaj manj kot 600 slovenskimi podjetji.

Kako pridobivate podatke? Do podatkov prihajamo s pomočjo povezovanja z nemškimi zbornicami in navezovanja stikov z drugimi poslovnimi partnerji.

Na mnogih področjih je povpraševanje po podizvajalskih storitvah, še posebej je to izrazito v gradbeništvu, elektro- in kovinskopredelovalni industriji.

Kje so razpisi objavljeni in za kakšne vrednosti gre? Najdete jih v različnih plačljivih bazah podatkov. Osnovne informacije o vsebini posameznih razpisov objavimo na Japtijevem Izvoznem oknu za vsa slovenska podjetja. Na osnovi teh informacij se podjetja odločijo, ali gredo v nakup konkretne razpisne dokumentacije. Vrednosti razpisov se gibljejo od nekaj 10.000 do 120 milijonov evrov. Težava slovenskega gospodarstva je zelo slabo medsebojno povezovanje. Posamezni razpisi so zastavljeni tako, da ga eno ali dve podjetji iz Slovenije sami ne moreta izpeljati. V teh primerih ne gre samo za finančno vprašanje, pač pa tudi za strokovno zahtevnost in

Kakšni so načrti konzulata v prihodnje? Se morda obeta še kakšna razširitev dejavnosti, morda v zvezi s potnimi listinami? Glede na to, da je Nemčija najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije, želimo, da bi se konzulat kadrovsko okrepil. Tako bi lahko slovenskim podjetjem ponudili več poslovnih priložnosti in še boljši servis. Za primerjavo navajam, da ima Nemčija v Sloveniji svojo zbornico AHK, v kateri je redno zaposlenih 12 ljudi. Številnim slovenskim državljanom bo v letošnjem in prihodnjem letu potekla veljavnost potnih listov. Že zdaj je povpraševanje po njih zelo veliko. S pomočjo veleposlaništva v Berlinu se potegujemo za prido-

Na področju neposrednih tujih investicij nemških partnerjev v Slovenijo ugotavljamo, da je Slovenija s svojimi ponudbami premalo privlačna. raznovrstnost znanj, ki se zahtevajo v razpisu. Pogosto velikost razpisa presega možnosti letne realizacije slovenskega podjetja. Ali se ponujajo priložnosti tudi za manjša podjetja - podizvajalce?

bitev ustrezne tehnološke opreme za sprejemanje vlog za izdajo novih potnih listov. Upamo torej, da bomo našim rojakom kmalu ponudili tudi na tem področju ponudili še kvalitetnejše storitve.

Ob primarni gospodarski dejavnosti izvajate tudi tako imenovane konzularne dneve. Kdaj in kako potekajo, kakšno je zanimanje zanje? Konzularni dnevi potekajo enkrat mesečno. Termini so objavljeni na spletni strani veleposlaništva v Berlinu, prav tako so obveščena tudi vsa društva. Odziv uporabnikov je presenetljivo velik. Na treh dosedanjih dnevih so stranke čakale, da so prišle na vrsto za reševanje svojih težav. Uradne ure na konzularnih dnevih so od 10.30 do 14.30. A skoraj ni dneva, da ne bi imeli ne-

POSLOVNE STRANI

Sejem nepremičnin in investicij Proprio

Nepremičninska kriza se osvobaja Preživeli bodo tisti, ki bodo na primerni lokaciji ponudili največ. Blanka Markovič Kocen

omembna je prilagodljivost: če povpraševanja ni dovolj, je treba cene nepremičnin spustiti, so prepričani nosilci uspešnih nepremičninskih projektov, ki verjamejo, da bodo ljudje počasi spoznali, da mercedesa za ceno fiata ne moreš kupiti. Udeleženci okrogle mize »Odziv slovenskih nepremičninskih investitorjev na spremenjene razmere na trgu«, ki jo je ob odprtju drugega Propria – sejma nepremičnin in investicij na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču pripravila revija The Slovenia Times, so prepričani, da je kriza najbolj prizadela tiste, ki so gradili nekakovostne nepremičnine na slabih lokacijah. Padanja cen nepremičnin po njihovem mnenju ni več smiselno pričakovati, zlasti ne na dobrih lokacijah. »Počasi se bodo ljudje morali navaditi, da mercedesa za ceno fiata ne moreš kupiti,« se je slikovito izrazil Miha Jarc, direktor Skupine Mijaks, ki je v tujini dodobra uveljavljen koncept oskrbovanih stanovanj začel vpeljevati tudi v Sloveniji. Po njegovih besedah je ključnega pomena prilagodljivost investitorja. »Če je povpraševanja premalo, morajo cene pasti,« pravi Jarc, ki sicer meni, da se nepremičninska kriza v Sloveniji osvobaja, prebujati pa se je začel tudi trg rabljenih stanovanj.

Gajšek: »Država že 10 let spi!«

Miran Gajšek, načelnik Oddelka za urbanizem Mestne občine Lju-

Cene nepremičnin na ugodnih lokacijah ne bodo več padale, so prepričani poznavalci.

bljana, verjame, da je prihodnost v javno-zasebnem partnerstvu, kakršno je nastalo pri projektu Šmartinska. Porazen pa je standard infrastrukture, pravi Gajšek, ki za to krivi državo. »Država v desetih letih ni naredila dovolj ne pri cestah ne pri železnici,« je bil kritičen. »Denar za ceste je v Bruslju zagotovljen, na voljo pa imamo le še nekaj let.«

Mermal: »Izognite se kratkoročnim finančnim virom!«

»Pomembna je kvalitetna sestava dolgoročnih finančnih virov,«

je poudaril Jože Mermal, predsednik uprave BTC, kjer rase Kristalna palača, največja stolpnica v Ljubljani. Gre za uspešen projekt, o katerem Mermal pravi, da je narejen z vsemi presežki in s številnimi vsebinami, ki se med seboj prepletajo. Zgolj trgovine in kavarne so namreč po njegovih besedah že zgodovina. Kristalno palačo bodo predvidoma odprli že maja letos.

Majnik: »Povpraševanje se bo obrnilo navzgor.«

»Pričakujemo, da se bo v načrtovanih rokih izgradnje povpraševanje obrnilo navzgor, zlasti zaradi lokacije,« je prepričan Mitja Majnik, direktor podjetja Imos, ki se je lotil drznega projekta Tobačna City na območju nekdanje tovarne. »Kriza se je odrazila pri prodaji stanovanj, vendar ne pri tistih, ki so bila grajena kvalitetno in na dobrih lokacijah,« poudarja Majnik.

Situla – Ljubljana v malem

Dokazljivo najboljša stanovanja v Ljubljani in pozorno izbran oskrbni del pa s projektom Situla napoveduje Zoran Madon, direktor Metropole. Njegova ciljna skupina so zato kupci z nadpovprečno kupno močjo. »Trenutno opravljamo pogovore s potencialnimi kupci,« pravi Madon in dodaja, da jih imajo evidentiranih približno sto. Obenem opozarja, da je stanovanjska strategija v Sloveniji popolnoma neizdelana, investitorji pa za kratkoročne načrte ne morejo zagotoviti financiranja.

Rešitev v najemnem trgu?

»Najemni trg se mora osvoboditi,« pravi Miha Jarc, ki je prepričan, da je prihodnost nepremičninske dejavnosti prav v najemni zgodbi. »Država naj poskrbi za ugodno okolje, dodaja Zoran Madon, medtem ko Miran Gajšek opozarja, da država nima evidence nepremičnin, za kar ni niti politične volje niti opravilne sposobnosti.

POSLOVNE STRANI

Uspešna poslovna zgodba

Vino odpira vrata srca “New York je bil in bo vedno središče sveta, Slovenija pa je in bo vedno dežela mojega srca,« nam je zaupal Marko Podkubovšek, uspešen slovenski podjetnik, ki živi v Ameriki. Test in foto Alenka Slavinec ali katera druga dežela. Zato sem si po svoji zamisli naredil rezidenco v Ločah, kjer je živel moj oče,« je skromno dodal. Skromno zato, ker je to prava ameriška vila, opremljena s svetovljansko dušo s pridihom vseh svetovnih kultur in religij. Pogled iz katerega koli kotička hiše je pravljica zase in se spreminja tako skozi dan kot skozi letne čase. Rodni vinogradi, loški griči, cvetoče češnje, stare jablane na drugih hribih, brsteči bukov gozd v dolini Loče, v ozadju Boč, počitniške hiše in domovi prijaznih domačinov. Čebelnjak, rože in terase ter skriti kotički, ki jih ne manjka. Vila je razdeljena v dva dela: modernejši je popolnoma zasebni prostor, drugi

arko se je pred 40 leti z dvema kovčkoma in 600 dolarji podal v New York, ker je kljub svoji uspešni karieri direktorja za turizem v podjetju Atlas v Dubrovniku občutil politično omejevanje in se zato odločil za popolno svobodo ustvarjanja v Ameriki. S svojo marketinško idejo, pogumom in trdim delom mu je to tudi uspelo. Marko je preprost, pa vendar zrel gospod, svetovljan in Slovenec, v katerem se čuti usklajenost, iz njega izžareva uravnoteženost in zrelost ter ljubezen in spoštovanje do življenja, kulture in domovine. Ob

vsem tem pa je vedno vzdrževal stike z domovino Slovenijo, tudi zaradi staršev in družine. Njegovi hčeri živita v Dubrovniku, sestra v Ljubljani, on pa v Ameriki oziroma povsod po svetu, saj se v svojem primarnem podjetju MP Global Consultants ukvarja z korporativnim marketingom in organizacijo individualnih dogodkov za korporacije. “Ustvarjamo doživetja in dogodke, ki so v bistvu neponovljivi in v tem smo najboljši,« je ponosno povedal Marko. »Slovenija je resnično dežela, kjer si želim preživeti svojo jesen življenja. Nikakor to ne bo Florida

del pa ima klet, apartmaje za goste ter spa. Kamor ti seže oko, so posajeni trsi, iz katerih enolog Jure pridela vrhunsko vino chardone, beli pinot, laški rizling, traminec, renski rizling, modro frankinjo, modri pinot. Vsa ta vina so 2003. ugledala svet pod blagovno znamko Sanctum, ki pomeni nekaj svetega, čistega in iskrenega. Ime izvira iz lastniške zgodovine zemlje, ko so tukaj prvi modri pinot zasadili Kartuzijci. Po tem raziskovanju in prijateljevanju z župniščem v Ločah se je rodilo ime Sanctum V njem je pristna ljubezen zlita z znanjem in lepotami narave, v kateri raste vinska trta.

Marko, ki je lahko zgled vsem slovenskim poslovnežem, je delo in sodelovanje ponudil mlajšemu lokalnemu partnerju, s katerim sta skupaj ustvarila Sanctum. Sožitje, dopolnjevanje in hkrati zraščanje z okoljem, v katerega vlaga, koristi vsem. Zaposluje pet ljudi, ki obdelujejo zemljo oziroma trse in hkrati živijo od prodaje vrhunskih vin. Jurij je idejo o sodelovanju sprejel zelo pozitivno, z zanosom in zaupanjem, kljub popolnoma drugačnemu načinu življenja in razmišljanja. Pomemben je bil skupen cilj, ki sta ga partnerja dosegla, to je ustvariti najboljše štajersko vino. Jurij pravi, da so dobra vina obstajala že od nekdaj, vendar se o njih ni dosti se nadaljuje na strani 12

Odmevne nagrade 2009 trofeja London srebrna in bronasta medalja, San Francisco zlata medalja, prvak sorte, prvak vinorodnega okolisa, Ljubljana Zlata medalja, kandidat za šampiona, Gornja Radgona 2010 bronasta medalja, London srebrna medalja, San Francisco srebrna medalja, Dunaj dve zlati medalji, Gornja Radgona

POSLOVNE STRANI Lestvica izvoznikov

Revoz je največji slovenski izvoznik Na lestvici največjih slovenskih izvoznikov, ki jo tradicionalno pripravlja časnik Delo, je novomeški proizvajalec avtomobilov Revoz prehitel novomeško Krko.

se nadaljuje iz strani 11

vedelo, saj se je vse, kar se je tukaj pridelalo, tukaj tudi popilo. Jurija Amerika oziroma velika mesta, kot je New York, ne privlačijo. Ljubše mu je podeželje, od koder sam izhaja. Aprilsko sonce je prebudilo 28.000 trsov na okoliških hribih Loč pri Slovenskih Konjicah, kjer sta poslovna partnerja v podjetju Vinum, Marko Podkupovšek in Jurij Brumec, dipl. enolog, opazovala pričetek nove letine ob kozarčku odličnega modrega pinota 2008. Vse se začne s cvetjem, zdravim grozdjem.

Med Ameriko in Slovenijo

Revoz je lani izvozil za slabih 1,3 milijarde evrov avtomobilov, kar je sedem odstotkov celotnega slovenskega izvoza. Vrednost izvoza skupine Gorenje je znašala 1,1 milijarde evrov, Krke, ki se je na lestvici uvrstila na tretje mesto, pa 855,8 milijona evrov. Med prvo deseterico so še Sij Slovenska industrija jekla, Holding slovenske elektrarne, Skupina Impol, Petrol, Cimos, Acroni in koncern Kolektor. Lani je bil izvoz glavni vir slovenske izvozne rasti in zelo verjetno bo tako tudi letos, čeprav so k rasti nekaterih panog, zlasti avtomobilske industrije, veliko pripomogle ogromne milijarde, ki so jih države vložile v svoje avtomobilske tovarne. Za svoj obstoj v kriznih časih in izvoz pa so se morala slovenska podjetja zelo potruditi, predvsem z varčevanjem in nekatera, žal, tudi z odpuščanjem. Po podatkih državnega statističnega urada je slovensko gospodarstvo v letu 2010 izvozilo za nekaj več kot 18 milijard evrov blaga, kar je za 13,7 odstotka več kot let prej. Za leto 2011 skupaj napovedujejo le nekaj več kot enoodstotno izvozno rast. (S. S.)

Markovo in Juretovo partnerstvo je vzorni študijski primer Slovenca v tujini, ki se na stara leta želi vrniti v domovino in med tem časom že vlaga v lokalno okolje in tako nenehno ohranja stik s Slovenijo. »Ker sem se tolikokrat vračal, vzdrževal prijateljske odnose in ustva-ril uspešno poslovno partnerstvo, se tukaj počutim res doma,« pravi Marko, ki mu je v 40 letih uspelo vzpostaviti most med generacijama in miselnostjo ter svetom domovine in poslovnim svetom. Cvetlica je, kot bi hotel opisati vrhunski parfum. Vsaka sorta ima svoje bogastvo, značilnosti, minerale. Dimenzijo cvetlici da okolje, v katerem se nahaja, vedno pa ima

Drugi krog

Država dokapitalizirala NLB V postopku dokapitalizacije največje slovenske banke je država vplačala 243 milijonov evrov delnic in tako še povečala svoj lastniški delež. Z marcem se je končal drugi krog dokapitalizacije Nove ljubljanske banke v višini 250 milijonov evrov, za katere uspeh je poskrbela država sama. Po besedah finančnega ministra Franca Križaniča je zanimanje za nakup delnic NLB obstajalo tudi med preostalimi lastniki, vendar manjše. Lastniški delež države se s tem povečuje, a finančni minister Franc Križanič pričakuje, da le začasno, saj namerava država, ko se bo poslovanje NLB izboljšalo, presežne delnice prodati. Prvi krog dokapitalizacije NLB je bil rezerviran za obstoječe lastnike, prednostno pravico pa je izkoristilo 39 obstoječih delničarjev, med njimi

tudi država, ki so skupaj vplačali nekaj nad 89 milijonov evrov novih delnic. Največji delež je tudi v prvem krogu vplačala država, in sicer 82,7 milijona evrov, vendar dokapitalizacija, ki je bila predvidena v višini 250 milijonov evrov, tedaj ni dosegla praga uspešnosti. Z uspešnim postopkom dokapitalizacije je NLB je država pripomogla tudi k izpolnitvi zahtev Banke Slovenije po višji kapitalski ustreznosti banke. NLB namreč čakajo še stresni testi, ki jih je lani opravila za las. Predsednik uprave Božo Jašovič sicer zagotavlja, da se testov ne boji, a ima slab občutek, da je raven kapitala še vedno prenizka. (B.M.K.)

pečat enologa, osebe, ki je vino ustvarila, kar se najbolj vidi na Ptuju, pri mojstru enologu Bojanu Kobalu, ki je svetu pokazal vrhunska mlada sveža vina. Svet je začel čutiti, da ima Slovenija vrhunska vina. Žal pa še vedno nima nacionalnega programa za vina kot izvozni izdelek.

Odnos do vina, Loč, tradicije

Marko najraje spije in pove kaj o vinu ljudem, ki ga polnijo, uživajo v vonju, kulturi pitja vina ter okusu, ki cenijo to magijo vina. To so prijatelji, ki cenijo vino in uživajo v njegovi umetnosti. Vino odpira vrata srca in z njim na nek način ustaviš čas. »Vina ne delim, temveč ga prodajam. Ljudje so dobrodošli, da ga preizkušajo in potem kupijo,« pravi sogovornik in dodaja: »Najlepše je, ko se stranke vračajo po vino, ko kakovost pretehta in povpraševanje raste, s čimer raste tudi cena vina.« Sanctum v 90 odstotkih proda v Ameriki, v restavracijah in butičnih trgovinah , kjer je velik potencial za prodajo vin, saj povprečen Američan spije deset, povprečen Francoz ali Nemec pa 50 litrov vina na leto. Dober marketing vinu zvišuje ceno. »Nič ne pomaga, če za vrhunsko vino nihče ne ve,« ugotavlja Marko.

KULTURA

Dekliški pevski zbor Deorina

Društvo švedskoslovenskega prijateljstva na Švedskem, s sedežem v Stockholmu, v letu 2011 praznuje 20. obletnico delovanja. Ob tem jubileju skupaj s Slovensko ambasado na Švedskem pripravljajo niz dogodkov, ob katerih se bodo spomnili tudi 20. obletnice osamosvojitve Slovenije. K sodelovanju so povabili tudi Dekliški zbor Deorina iz Kočevja.

» Foto: Bojan Štefanič

Na posebno povabilo predsednice švedsko-slovenske ga prijateljskega društva Stanislave Gillgren in Ronnyja Colnerja, uslužbenca na slovenskem veleposlaništvu v Stockholmu, se je Zbor Deorina na povabilo odzval in bo kot edini slovenski predstavnik s tradicionalno slovensko glasbo predstavljal in širil slovensko kulturo na tujih tleh, kar nam je v veliko čast in po-

Patricija Virtič

Foto: Bojan Štefanič

Deorinke bodo prepevale na Švedskem

nos. Gostovanje v Stockholmu na Švedskem bo tudi pomembno okronalo 10. obletnico inovativnega glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja Zbora Deorina, mladega ter prizadevnega kočevskega kulturnega društva,« je pojasnila zborovodkinja in ustanoviteljica zbora Sabina Devjak Novak. Zbor bo 25. maja ob 19. uri nastopil na otvoritvi razstave Arheološke izkopanine iz reke Ljubljanice v

Armemuseju v Stockholmu, kjer se bo predstavil s slovensko himno in tradicionalnimi ljudskimi skladbami ter napevi. Samostojni koncert bodo Deorinke, kot se ljubkovalno imenujejo, imele 27. maja ob 17. uri v Mestni knjižnici Rotunde v središču Stockholma. »Repertoar skladb bo obsegal slovensko himno, tradicionalne ljudske skladbe ter najodmevnejše slovenske narodno-zabavne in

pop-skladbe – »evergreene«; zbor pa bo program zagotovo popestril z dodatkom največjih uspešnic najbolj znane švedske skupine Abba,« je koncert predstavila predsednica zbora Mateja Plot. Začetki zbora Deorina segajo v leto 2001. Januarja 2007 je bil ustanovljen Mlajši zbor Deorina Polovinke, v začetku lanskega septembra pa še Mladinski zbor Deorina Celinke, ki ga od vsega začetka uspešno vodi prof. Matevž Novak, dolgoletni sodelavec Zbora Deorina. Zbor je leto 2011 okronal za »Deorinino leto«, saj načrtuje kar nekaj večjih in odmevnejših projektov. V sredini aprila so pevke gostovale v Beogradu, kamor se bodo vrnile še oktobra. »V novembru bo zbor na oder postavil svoj četrti projekt, glasbeno-plesni spektakel »Chicago«, ki bo prežet z odlično kostumografijo in koreografijo Mojce Horvat, spremljala pa ga bo 14-članska zasedba vrhunskih slovenskih glasbenikov,« nam je še pojasnila zborovodkinja.

KULTURA

Dubravka Tomšič Srebotnjak

Prva dama črno-belih tipk Koncertna pianistka Dubravka Tomšič Srebotnjak je konec preteklega leta obeležila 65-letnico umetniškega delovanja, ob tem več kot štiri desetletja poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S klavirjem – svojim »črnim prijateljem« se je spoznala pri štirih letih, pri petih je že nastopala. Danes se lahko Tomšič Srebotnjakova pohvali s kar 4000 nastopi, tudi na največjih svetovnih odrih, posnela je več kot 90 zgoščenk. Dubravka Tomšič Srebotnjak je prva učenka Arthurja Rubinsteina, verjetno najboljšega pianista 20. stoletja. V zgodovino slovenske in svetovne glasbene umetnosti je zapisana z zlatimi črkami. Patricija Virtič

skih otrok šele začenja z glasbenim izobraževanjem na nižjih glasbenih šolah, je Tomšič Srebotnjakova končala srednjo glasbeno šolo. Študij je nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po nasvetu pianista Claudia Arraua je z dvanajstimi leti nadaljevala študij v Združenih državah Amerike, na sloviti Julliard School of Music v New Yorku pri prof. Katherine Bacon, kjer je leta 1957 s sedemnajstimi leti diplomirala z dvema posebnima nagra-

Foto: BOBO

ivljenjska zgodba Dubravke Tomšič Srebotnjak je enako legendarna kot njen status med ljubitelji klavirske glasbe. Rojena je bila leta 1940 v Dubrovniku na Hrvaškem. S štirimi leti se je začela učiti klavir, najprej zasebno, potem na ljubljanski Srednji glasbeni šoli pri prof. Zori Zarnik. Kmalu se je izkazalo, da ima Tomšič Srebotnjakova izreden talent. Prvi recital je imela že pri petih letih. Pri devetih, ko večina sloven-

dama. Leta 1955 je bila izbrana za največji glasbeni talent ZDA v starosti od 12 do 16 let, za nagrado pa je lahko koncertirala z Newyorško filharmonijo. Koncert je z družino prišel poslušat tudi Rubinstein.

Varovanka Arthurja Rubinsteina

Po debiju z newyorškimi filharmoniki je še naprej redno nastopala na recitalih. Arthur Rubinstein je Tomšič Srebotnjakovo prišel poslušat tudi v znamenito veliko dvorano Carnegie Hallu v New Yorku leta 1957, o dobro izvedenem recitalu je pozneje pisal tudi v svojih spominih, ki so izšli pod naslovom My Many Years. Sledilo je dveletno izobraževanje pri Rubinsteinu, ki se je zaključilo z akademsko stopnjo Bachelor of Science Tomšič Srebotnjakove. Tomšič Srebotnjakova je slovitega pianista prvič slišala pri devetih letih: »Rubinstein je igral na prvi plošči, ki sem jo slišala o Chopinu. Dala mi jo je profesorica Zora Zarnikova, da me malo omehča, ker nisem hotela igrati nič drugega razen Bacha, Beethovna in Mozarta. Od takrat je bil moj idol.« Ko je z dvanajstimi leti prišla v New York, je obiskala vse njegove koncerte. »Dve leti pozneje me je direktor za umetnike pri Steinwayju predstavil Rubinsteinu: to je pa naš veliki talent, pianistka, zdaj je imela debut

KULTURA in glasbenih središč po svetu. Brez psihične in fizične kondicije ne bi prenesla tolikšnih obremenitev. »Pri nas sta kondicija in zdravje izredno pomembna. Temu namenjamo premalo pozornosti, tudi študenti bi morali veliko več vedeti o teh problemih. Jaz sem, hvala bogu, v glavnem zdrava, kajti to so veliki napori. Ko potuješ, lahko letalo zamudi, si ves dan brez hrane, neprespan in moraš na oder, moraš se dobro počutiti. Ljudje so te prišli poslušat in jih ne zanima, ali si bolan ali zdrav. Kondicija je torej pomembna,

Yorku, kjer bo imela promocijo svojih dveh zgoščenk. Te je sicer promovirala tudi v drugih mestih, kjer je nastopala. Tomšič Srebotnjakova je še posebno cenjena prav v ZDA, kjer je redna gostja uglednih festivalov in nastopa z najboljšimi orkestri in dirigenti.

Bogata diskografija

Tomšič Srebotnjakova je snemala za velike radijske in televizijske postaje po svetu ter od leta 1987 posnela več kot 20 plošč in 70 zgoščenk za številne založbe, med njimi za

Foto: BOBO

»Pri nas sta kondicija in zdravje izredno pomembna. Temu namenjamo premalo pozornosti.«

v New Yorku s krasnimi kritikami in mi smo ji dali klavir. In Rubinstein je rekel: če ste ji pa vi, ki ste skopuhi, dali klavir, potem mora biti res dobra, jo moram slišati. Potem sem mu dva dni igrala vse, kar sem znala, in od tistega trenutka dalje je spremljal mojo pot,« doda Tomšič Srebotnjakova. Rubinstein je njen učitelj postal šele po zaključku njenega šolanja, saj je »čakal, da gredo mimo nevarna leta dozorevanja, ko se lahko zgodi, da klavir tudi pustiš, ter da diplomiram,« svoje začetke učenja z največjim pianistom 20. stoletja opisuje slovenska virtuozinja.

Osem ur dnevno za klavirjem

Čeprav je bila Tomšič Srebotnjakova naravno nadarjena, je virtuoznost pridobila z urami vaje. V mladih letih je vadila od šest do osem ur dnevno, med turnejami vsaj šest ur. Kasneje je vadila manj –

Prejemnica številnih nagrad, ki še vedno poučuje

Dubravka Tomšič Srebotnjak je častna članica Slovenske filharmonije, častna meščanka Ljubljane, članica žirij številnih mednarodnih tekmovanj, občasno vodja mojstrskih tečajev v ZDA, dobitnica mednarodnih nagrad in priznanj. V slovenskem prostoru je prejela Župančičevo in Prešernovo nagrado ter zlato plaketo Univerze v Ljubljani za posebne dosežke na področju pedagoškega in umetniško-ustvarjalnega dela. Na Akademiji za glasbo poučuje od leta 1967, od leta 1975 je redna profesorica za klavir. To delo opravlja še danes. Je zahtevna profesorica, ki daje velik pomen širokemu naboru skladb in tehnični pripravljenosti: »Vsak študent mora imeti dober temelj. S študenti skušam tehnično čim bolj izpiliti skladbo. Temelj je prva zahteva. To je tako kot hiša: če

psihična pa še posebej,« je pojasnila Tomšič Srebotnjakova in izrazila skrb zaradi številnih psihičnih težav, ki jih opaža pri mladih.

Rada se vrača v Ameriko

Letošnje leto je začela z gostovanjem v Kanadi s Kanadsko filharmonijo. Sledili so recitali po Sloveniji, v aprilu pa se je odpravila v ZDA na veliko tritedensko turnejo. Začela jo je v Huntsvillu v Alabami, pot pa jo je vodila še v New York, Albany, San Francisco, San Jose, Middlebury in Boston. Spored je obsegal dela, ki jih je v minulem mesecu izvajala tudi v Sloveniji, in sicer dve Beethovnovi sonati in vse štiri Chopinove balade. Po turneji se bo znova mudila v New

Vox Classics, Koch International, Pentagon Classics in IPO Recordings, Stradivari Classic, Pilz media group in Založbo kaset in plošč RTV Slovenija. Med drugimi je posnela klavirske koncerte van Beethovena, Brahmsa, Haydna, Mozarta, Chopina, Greiga, Lisztaa, Saint-Saënsa, Schumanna, Rahmaninova in Čajkovskega ter dela za klavir solo Bacha, van Beethovena, Brahmsa, Mozarta, Chopina, Liszta, Debussyja, Prokofjeva in slovenskega skladatelja ter pedagoga Antona Srebotnjaka, njenega moža, ki je umrl konec leta 2010. Plošča s posnetkom Lisztovih skladb ji je oktobra 2003 prinesla nagrado Združenja Ferenca Liszta iz Budimpešte za ploščo leta.

Če je tehnika dovršena in brezhibna, potem pride do izraza interpretacija.« tri ure dnevno. Danes sicer ne vadi več vsakodnevno, a je še vedno perfekcionistka. »Vedno stremiš za boljšo interpretacijo, za boljše razumevanje, za tehnično dovršenost in vedno odkriješ kaj novega. Vedno študiraš nove skladbe, a sčasoma se vrneš na iste. Toda vsakič pristopaš, kot da se jih lotevaš na novo, tako da ni nikdar dolgčas,« pojasni Tomšič Srebotnjakova.

jo zgradiš brez dobrega temelja, se bo podrla. Če je tehnika dovršena in brezhibna, potem pride do izraza interpretacija.«

Nastopila že na vseh celinah

Pianistična pot Tomšič Srebotnjakove, ki do zdaj šteje več kot 4000 nastopov, je glasbenico vodila po koncertnih odrih največjih dvoran

O življenju in delu Dubravke Tomšič Srebotnjak, prve dame slovenskega pianizma, je v Uredništvu za resno glasbo in balet RTV Slovenija leta 2007 nastal dokumentarni portret z naslovom Posnetek od blizu. Scenarij zanj je napisal njen sin Martin Srebotnjak, ki je sedel tudi na režiserski stolček. FOTO: Scott Campbell VIRI: STA, spletna stran Akademije za glasbo

KULTURA Praznovanje

60 let Tehniškega muzeja Slovenije Prve aprilske dni je Tehniški muzej Slovenije, osrednji muzejski zavod za področje tehniške in kulturne dediščine, praznoval 60-letnico. Jubilej so zaznamovali s prireditvami, na katerih so predstavili muzejsko delo, ki je običajno skrito očem obiskovalcev. Osrednje dogajanje je potekalo v Bistri pri Vrhniki, delavnice za otroke ter vodstvo po zbirkah pa so pripravili tudi v Muzeju pošte in telekomunikacij v Polhovem Gradcu.

Delavnice za otroke

Vodstvo po muzeju so prilagodili otrokom in družinam.

Direktor muzeja dr. Orest Jarh je obiskovalcem prikazal delovanje Vegovega škripčevja.

Za konec so sodelavci muzeja skupaj z obiskovalci nazdravili s šampanjcem ter si privoščili kos slavnostne torte.

Intervju

»Vsepovsod sem doma«

V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa je bila marca in aprila na ogled nadvse zanimiva slikarska razstava Tamare Burmicky – Taye, svetovljanke slovenskega rodu. Blanka Markovič Kocen

voje Skrivnostne poti, kot je poimenovala razstavo, Tamara Burmicky – Taya je Slovenka, ki je del otroštva preživela v Venezueli, študijska pot pa jo je peljala po številnih velikih svetovnih mestih, predstavila v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani. In njene slike povedo več kot cela knjiga besed. Življenjska pot Tamare Burmicky nazorno kaže, od kod vplivi in vsebina njenih slik. Rojena v Mariboru, v družini znanega slovenskega zdravnika, se je pri desetih letih s starši preselila v Venezuelo, kjer se je pod budnim očesom prof. Hrisogonova srečala z risanjem in slikanjem. Po študiju jezikov v švicarski Lausanni jo je zamikala še arhitektura na univerzi v Caracasu. Diplomirala je pri prof. Ravnikarju v Ljubljani, saj so karakaško univerzo zaradi političnih nemirov med njenim študijem zaprli. Želja po znanju je Tamaro vodila še v Pariz, kjer je študirala urbanizem, in Malezijo, na študij tradicionalnega in sodobnega kitajskega slikarstva. »V Venezueli so potrebovali zdravnike,« odločitev svoje družine za selitev v to deželo pojasnjuje Tamara, ki se je kljub temu, da je prebivala na številnih koncih sveta, pogosto vračala in razstavljala v Sloveniji. »Zdaj večinoma živim v Ljubljani in Miamiju,« pove sogovornica, kot da je to nekaj povsem samo po sebi umevnega.

Na razstavi v Svetovnem slovenskem kongresu predstavlja slovensko pokrajino, pravi in pohvali prostor ter strokovnost in prijaznost gostiteljev. »Slovenija in Venezuela sta si zelo različni predvsem zato, ker je v deželi s tropsko klimo vedno vroče. Snega v Venezueli ne poznajo, v morju se kopajo vse leto, pojasnjuje svoje vtise in jih strne v enem stavku: »Vsepovsod sem doma.« Tamara Burmicky riše že od desetega leta in pravi, da je umetnost povezana z vsemi dejavnostmi njenega življenja. Prihodnost? Tamara še ne ve, kam jo bo peljala pot, zagotovo pa bo slikovita kot njena umetnost.

KULTURA

Koncert dveh kultur

Zvok prazgodovine Glasba velja za univerzalni jezik, ki briše časovne in zemljepisne meje, in dva edinstvena koncerta v maju bosta z zlitjem dveh povsem različnih kultur, slovenske in kitajske, to vsekakor potrdila. Zvoke iz starodavnih glasbil bosta izvabljala priznana glasbenika Liu Zhengguo in Ljuben Dimkaroski, ki bo igral na najstarejše glasbilo na svetu, piščal iz Divjih bab. Polona Cimerman

oncerta bosta počastila prvo leto delovanja Konfucijskega inštituta v Ljubljani in 12. obletnico podpisa diplomatske note med Slovenijo in Kitajsko ter skušala Slovencem približati kitajsko kulturo. Dogodka bosta še posebej zanimiva, saj bodo poslušalci imeli priložnost slišati glasbo iz starodavnih glasbil, kitajske piščali pa bodo v Sloveniji gostovale sploh prvič. Z zvoki preteklosti se ukvarja posebna znanost arheomuzikologija, ki je del etnomuzikologije. Slovenski strokovnjaki intenzivno raziskujejo 60 tisoč let staro arheološko najdbo iz Divjih bab, ki naj bi bila najstarejše znano glasbilo na svetu, naredil pa naj bi jo neandertalec. S

poglobljenim študijem artefakta je Dimkaroski odkril posebno tehniko igranja v to piščal in zdaj iz nje izvablja prave melodije, kar lahko dokazuje, da dejansko gre za glasbilo in ne zgolj za slučajno preluknjano medvedovo kost. Nad slovensko piščaljo se navdušuje tudi kitajski virtuoz na flavti Zhengguo, ki se bo na koncertu v Sloveniji predstavil z igranjem na guyue, 9 tisoč let staro kitajsko starodavno koščeno piščal. Zanimivo je, da obe piščali, čeravno prihajata iz povsem različnih in geografsko zelo oddaljenih kultur, zahtevata podoben način igranja, njun zvok pa je zelo podoben. Zhengguo bo zaigral tudi na trsno piščal weiyue in cilindrično piščal chuilü.

Prihajajoči koncert je pomemben s politično-ekonomskega vidika ustvarjanja vezi med državama, vendar primarno pomeni edinstveno priložnost za spoznavanje kitajskih kulturnih dosežkov in utrjevanje

medkulturnega dialoga. Glasbenika obljubljata, da bosta zaigrala tudi nekaj slovenskih in kitajskih narodnih pesmi, tako da se obeta resnično zanimiv in raznovrsten dogodek, kot ga v Sloveniji še ni bilo.

Koncert Zlitje kultur Kitajski virtuoz na piščali

Liu Zhenggom in

Ljuben Dimkaroski iz Slovenije z glasbeno skupino Pella

11. maj 2011 ob 20.00 - Slovensko narodno gledališče Maribor 14. maj 2011 ob 20.00 - Slovenka filharmonija Ljubljana

Organizatorja

Konfucijski inštitut Ekonomske fakultete

Cena vstopnice v predprodaji: 20 EUR, cena vstopnice v redni prodaji: 25 EUR

Častni partner

Prodajna mesta: Bencinski servisi Petrol, poštne poslovalnice po Sloveniji, Big Bang, Kompas, Hiša vstopnic- CityPark /LJ, Hiša vstopnic - Europark /MB Internetna prodaja: www.eventim si, www.vstopnice.com, Telefonska prodaja vstopnic: 01/420 5000

Partnerji

Ambasada Ljudske Republike Kitajske Akademija za glasbo, Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

KULTURA

Kulturni kažipot Razstava

Izgnani z domov 1941 - 1945. Ukradeni otroci do 3. 5., Medobčinski muzej Kamnik, Muzejska pot 3, Kamnik

Bled gosti že 25. Alpski večer, na katerem obiskovalci uživajo ob melodijah narodnozabavnih ansamblov.

Musical

Koncert Mihe Alujeviča z gosti 17. 5., Celjski dom, Krekov trg 3, Celje Poslušalce navdušuje z interpretacijo glasbe iz znanih musicalov, s francoskimi šansoni, ki ga spremljajo že iz gimnazijskih časov ter z nastopi na raznih festivalih in v oddajah v Sloveniji ter tujini. Njegova sodelovanja z izvrstnimi glasbeniki dokazujejo, da mu nobena glasbena zvrst ni tuja. Za režije predstav in za svoja dramska besedila je prejel številne domače in tuje nagrade.

Razstava Izgnani z domov (1941-1945) predstavlja vsakdanje življenjske zgodbe posameznikov, družin, vasi, ki so bili v času druge svetovne vojne izgnani daleč od svojih domov. Na pobudo Društva slovenskih izgnancev so življenjske zgodbe predstavili vsi gorenjski muzeji. Medobčinski muzej Kamnik predstavlja zgodbo ukradenih otrok iz družine Berlec iz vasi Loke v Tuhinjski dolini, ki jo je po izpovedi Stanislave Završnik zapisala Jasna Paladin. Razstavo so nadgradili z originalnimi dokumenti, kot so taboriščni list, pisma mami v koncentracijsko taborišče Ravensbrück, fotografijami dečkov in deklic v otroških taboriščih in muzejskimi predmeti, kot so uniforma iz koncentracijskega taborišča, zaporniške številke in zapestnice, ki dopolnjujejo zgodbo omenjene družine s kamniškega območja. Razstavljeni sta tudi knjigi, ki ju je o izseljenih družinah in ukradenem otroštvu napisala Stanislava Završnik.

Muzej

Prenovljen Tobačni muzej do 31. 8., Kulturni center, Tobačna 001, Tobačna ulica 1, Ljubljana

Glasba

Letni koncert Zbora Deorina ob 10. obletnici delovanja 21. 5., ob 19.30, Šeškov dom, Kočevje Zbor Deorina ali kar “Deorinke” iz Kočevja pod vodstvom zborovodkinje Sabine Devjak Novak v letošnjem letu praznuje svojo 10. obletnico inovativnega glasbenega ustvarjanja in in poustvarjanja.

10. 5., Celjski dom, Krekov trg 3, Celj

21. 5., ob 19.00, Grajska kapela, Ljubljanski grad, Ljubljana

Poznavanje izvora in razvoja namiznih iger razkriva pozabljene modrosti. Razstava, ki jo je pripravil Zavod Stratosfera v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in prijateljskimi društvi, postavlja na ogled klasične družabne namizne igre, igre s kartami, strateške igre s figurami in igre domišljijskih vlog.

Tekmovanje kvartetov in kvintetov v izvedbi slovenskih ljudskih in umetnih pesmi.

Bogdana Herman z gosti: Stare slovenske ljudske

14. 5., ob 20.00, Športna dvorana Bled, Ljubljanska cesta 5

do 26. 6., Narodni muzej Slovenije

21. 5., ob 20.00, Viteška dvorana, Grad Turjak

Koncert solistov in orkestra SNG Opera in balet Ljubljana

25. Alpski večer

Kocka pada - Razvoj in skrivnosti namiznih iger

Vokalni večer kvartetov in kvintetov Turjak 2011

Glasba

Narodnozabavna glasba

Razstava

Glasba

Opera

Vodilni solisti osrednjega slovenskega glasbenega gledališča, sopranistka Rebeka Radovan, mezzosopranistka Elena Dobravec, altistka Mirjam Kalin, tenorista Branko Robinšak in Dejan Vrbančič ter baritonist Marko Kobal, bodo predstavili odlomke iz priljubljenih oper. Dirigent: Loris Voltolini.

(P. V.)

Koncert slovenskih ljudskih pesmi iz vseh slovenskih pokrajin in “zamejstva” je imela Bogdana Herman prav v tej kapeli pred najmanj 13 leti, ob izidu njene prve samostojne zgoščenke. Na tokratnem koncertu bo osrednje mesto zavzela porabska pesem o Kralju Matjažu in Alenčici, pred in po njej pa bodo izvedene slovenske ljudske pesmi iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske ter nekaj najpomembnejših najstarejših ohranjenih (ne pa tudi več “živih”) iz osrednje Slovenije.

Tobačna Ljubljana letos praznuje 140 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti je podjetje, skupaj z Muzejem in galerijami mesta Ljubljana, prenovilo Tobačni muzej - muzejsko zbirko. Muzej je prenovljen na način oglednega depoja, ki omogoča predstavitev celotne zbirke in poudarja ohranjanje in preučevanje kulturne in industrijske dediščine. S posodobitvijo Tobačnega muzeja in umestitvijo stalne zbirke v novi kulturni center v delu mesta, kjer je nekoč desetletja delovala največja slovenska tovarna, podjetje tako ohranja industrijsko in kulturno dediščino. Hkrati podpira tudi ustvarjalni program v kulturnem centru Tobačna 001.

Razstava

Muzej Kraška hiša do 30. 10., Muzej Kraška hiša, Repen 31, Repen, Repentabor, Trst Kraška hiša v Repnu je dobro ohranjen primer značilne kraške ljudske arhitekture, ki znotraj zaključenega borjača – dvorišča združuje bivalne in gospodarske prostore. Hišo na številki 31 so leta 1968 odkupili člani Zadruge Naš Kras z namenom, da domačijo ohranijo v svoji arhitekturni prvobitnosti in jo odprejo javnosti kot muzej nekdanjega načina življenja prebivalcev Krasa.

NE PREZRITE

Rodoslovje

Kako začeti?

Če smo uvodoma rekli, da je rodoslovje iskanje samega sebe, se danes vprašamo, kdo sploh misli, da mora o sebi in svojem poreklu izvedeti kaj več. Peter Hawlina, Slovensko rodoslovno društvo

adovednost, vsaj tiha, je morda prisotna pri večini ljudi. Zavestne radovednosti, dovolj velike, da bi se v tej smeri kaj postorilo, pa je veliko manj. Po nepreverjeni oceni se z dokumentiranjem in raziskovanjem rodovnika ukvarja manj kot pet, nekateri trdijo, da celo manj kot dva odstotka vseh ljudi. Če upoštevamo še dejstvo, da se v vsakem širšem sorodstvu z rodoslovjem ukvarja samo eden, vsi drugi pa bolj ali manj (ne)zainteresirano uporabljajo rezultate njegovega dela, potem je druga ocena še bolj verjetna - z rodoslovjem se resneje ukvarja manj kot dva odstotka človeštva. Dodajmo pa, da mora vsak kmetovalec voditi rodovnik govedi v svojem hlevu, da ne omenjamo rodovnikov pri psih in konjih. Nekateri od preostalih 98 odstotkov se izgovarjajo, da ne vedo, kako bi začeli, ali pa, da za to (zdaj še) nimajo časa. Poglobljeno raziskovanje prednikov in sorodnikov ter njihovo sistematično dokumentiranje lahko zares terja nekaj znanja in precej časa. Začeti pa vseeno ni težko in ne vzame veliko časa. Dokažimo! Vsak od bralcev, ki se ima za neukega začetnika in za rodovnik tudi nima časa, naj vseeno naredi naslednje: vzame naj kos papirja in vpiše svoje ime ter priimek. Doda naj datum in kraj rojstva. Za to so potrebne sekunde, nobenega znanja, nobenih stroškov. Seveda to še ni rodovnik. Začetek pa je! Povedati moramo, da se od tega začetnika pričakuje, da bo enake podatke zapisal še za svojega očeta in mater. Spet ime in priimek ter datum in kraj rojstva. Za poročene tudi datum in kraj poroke, za umrle pa datum in kraj smrti. To so osnovni gradniki rodovnika. Ko smo prišli tako daleč, smo se že usposobili za nadaljevanje. Potrebni čas se je morda povzpel na minuto, stroškov pa še vedno nobenih. Tudi za naslednjo generacijo najbrž ne bo stroškov, porabljeni čas pa bomo že šteli v minutah ali

celo urah, pa tudi vseh podatkov ne bomo vedeli. Kakšen je že bil dekliški priimek ene ali/in druge babice? Kje bomo našli datume rojstva, poroke in smrti? Tudi če nam nekaj teh podatkov manjka, bi temu izdelku že lahko

rekli rodovnik. Vpisali smo podatke za sedem oseb v treh generacijah. Ni veliko. Vendar pomislimo – kako bi bilo, če bi nam tak rodovnik zapustil vsak od štirih starih staršev. Imeli bi rodovnik vseh prednikov za pet generacij, skupaj 31 oseb. To

pa bi že bilo nekaj. In tudi to bi bilo praktično zastonj. Vam je kdo od dveh dedov in dveh babic dal svoj rodovnik? Najbrž ne. Boste tudi vi opustili to preprosto nalogo? Ali pa boste naredil še kaj več? Morda celo veliko več?

Vir: Slovensko rodoslovno društvo

KNJIŽNA POLICA Novost

Pimpinela reši grad Celjska Mohorjeva družba je v sodelovanju z Mohorjevo iz Celovca izdala izvirno dvojezično slovensko – nemško pravljico z gornjim naslovom. Kot avtorica besedila je podpisana Michaela Maria Goos, kot prevajalka in ilustratorka pa Alenka Čuk. Obe živita v Tübingenu v Nemčiji.

Javna agencija za knjigo

Uspešna ob drugi obletnici Agencija za knjigo je začela delovati 1. januarja 2009, in sicer na podlagi Zakona o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije. Kot ustanova države slovenskih državljanov je prevzela naloge, ki jih ni mogoče izvajati v okviru ministrstev za kulturo in za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Tomaž Štefe

ed te naloge na splošni ravni sodijo zagotavljanje pogojev za vrhunsko ustvarjalnost na področju leposlovja in znanosti, posebej humanistike, za večjo dostopnost slovenske knjige, dvig zavesti o pomenu knjige in branja za razvoj posameznika in družbe, za večjo prepoznavnost slovenskih ustvarjalcev s področja leposlovja in znanstvene publicistike v svetu in za stabilizacijo produkcijskih razmer. Na bolj konkretni oziroma vmesni ravni pa gre pri Javni agenciji za knjigo za dva sklopa nalog. V prvem so naloge, ki so neposredno povezane s knjigo, v drugem pa tiste, ki se nanašajo na znanost, raziskovanje in (tehnološki) razvoj. V obeh primerih gre za naloge, ki jih je mogoče razumeti kot spodbujanje čim večje kakovosti tedaj, ko gre za knjigo, in spodbujanje čim večje kakovosti, ko gre za raziskovalne projekte, promocijo inovativnosti, pospeševanje raziskovalne dejavnosti, pospeševanje prenosa znanja med institucijami doma in v svetu in seveda tudi med institucijami znanja in gospodar- Slavko Pregl, direktor Javne agencije za knjigo stvom. Prav zato je agencija zadolžena tudi za izvajanje Nacionalnega raziskovalnega in pripomb. Kot pravijo kritiki, se tudi ta agencija razvojnega programa, za načrtovanje nacionalne ni znala ali mogla upreti birokratizaciji svojega tehnološke in razvojne politike, za pridobivanje delovanja, pri javnih razpisih naj bi se dogajale dodatnih sredstev in podobno. nepravilnosti pri izboru izvajalcev. „Javna agenMed nalogami na področju knjige je treba posecija za knjigo ni samooklicana oblast, ampak je bej izpostaviti podporo knjigarnam za promocijo državljanski servis, ki naj uredi sektor v skladu s domačih avtorjev in domače književnosti in hutemeljnimi pravicami zainteresiranih državljanov manistike, ustreznejše vrednotenje avtorskega in zakoni, ki urejajo to področje,” je zapisal eden dela, prizadevanje za spodbudnejšo davčno poliod kritikov. Med pomembnejše rezultate, s katiko do knjige, uveljavljanje slovenske literature v terimi se Javna agencija za knjigo lahko pohvali, mednarodnem prostoru prek prevajanja slovenje sodelovanje pri projektu Ljubljana – svetovna skih avtorjev v tuje jezike in podpora promociji prestolnica knjige 2010, ki se je pravkar zaključil. slovenskega leposlovja in znanstvene publicistike V okviru tega projekta je agencija tako ob začetku v mednarodnem prostoru. kakor tudi ob zaključku s festivalom Fabula 2011 Direktor Javne agencije za knjigo je že od vsega pritegnila vrsto uglednih pisateljskih imen, med začetka pisatelj Slavko Pregl, ki ga nekateri v šali njimi tudi nobelovko Herto Müller. Od slovenimenujejo tudi minister za knjigo. Agencija se po skih pisateljev pa velja omeniti akademika Draga dveh letih lahko pohvali s pomembnimi rezultati Jančarja, najbolj prevajanega slovenskega piin uspehi, dočakala pa je tudi že nekaj kritičnih satelja v tuje jezike. Foto: BOBO

Opraviti imamo s pravljico o Pimpineli in njenem bratcu Prinčku, ki z otroško iznajdljivostjo rešujeta težave, včasih prezahtevne celo za odrasle. Besedilo teče vzporedno v slovenščini in nemščini ob spremljavi likovno zelo povednih ilustracij. Te še dodatno spodbujajo otrokovo jezikovno ustvarjalnost in ga vabijo k vsestranskemu učenju in odprtosti. Dvojezična pravljica na novo interpretira skupno evropsko pravljično dediščino, najmlajšim ponuja vpogled v dvojezično stvarnost in spodbuja doživljajsko učenje. Otrok se uči drugega jezika, ne da bi se tega zavedal. Namesto mehaničnega pomnenja se s pravljico učenje poveže v vsebino zgodbe. Zato tudi ni dolgočasno. Po svetu so v nemško govorečem okolju otroci zdomcev in zamejcev, ki si bodo z dvojezično pravljico pomnožili možnosti za utrjevanje in poglabljanje materinščine. V mešanih zakonih otrok napreduje v obeh jezikih. Opora za boljše negovanje dvojezičnosti je tudi ta dvojezična pravljica. Zelo verjetno bo prav prišla tudi učiteljicam in učiteljem, ki v dopolnilnih šolah poučujejo slovenščino otroke slovenskih staršev in otroke iz mešanih zakonov. Kolikor jezikov znaš, toliko veljaš! Naj se maternemu jeziku pridruži še drugi, tretji …! (T. Š.)

Knjižna polica

Slovenski samospevi

»Slovenija« na poti v svet Po zaslugi dveh v svetu uveljavljenih slovenskih umetnikov Bernarde in Marcosa Finka se na pot v svet odpravlja 32 slovenskih samospevov in duetov na zgoščenki s preprostim imenom Slovenija. Tomaž Štefe

zdala jo je ena izmed najbolj znanih mednarodnih glasbenih založb, francoska Harmonia Mundi. Za promocijo slovenske glasbene ustvarjalnosti v tujini in tudi za promocijo Slovenije kot mlade in ne dovolj znane evropske države je to vsekakor dogodek izjemnega pomena, pravzaprav prelomnica, kot je ta dogodek označil pisatelj Zorko Simčič. V ne najbolj ugodnih razmerah za glasbeno založništvo je francoska založba v program mednarodnega samospeva (na predlog pevke Bernarde Fink) uvrstila tudi zgoščenko z izključno slovenskimi samospevi in dueti. Z založbo Harmonia Mundi Bernarda Fink sodeluje že dobrih 20 let in je posnela že samospeve, koncerte in opere svetovno znanih skladateljev, kot so Brahms, Schumann, Dvorak, Schubert, Bach, Berlioz. Skupaj z bratom Marcosom sta posnela tudi zgoščenko Canciones Argentinas, ki je doživela velik mednarodni uspeh. Mimogrede je treba povedati, da Bernarda Fink že dalj časa poje slovenske samospeve tudi na koncertih v Avstriji, Nemčiji, Italiji in drugod. Tako kot finske, švedske, francoske in druge pesmi so tudi slovenske dokaz ustvarjalne moči slovenskega naroda in so del kulturne dediščine Evrope.

Izbor slovenskih samospevov

Izmed približno 300 skrbno pregledanih slovenskih samospevov sta se Bernarda in Marcos Fink morala odločiti za 32 samospevov, saj na zgoščenki, ki traja 70 minut, ni prostora za več. Izbor je bil dokaj zahtevna naloga. Veliko jima je bilo do tega, da bi v izbor prišli vsebinsko uravnoteženi samospevi oziroma, da ga ne bi obremenila s preveč turobnimi in temnimi samospevi. Tudi zato nekateri avtorji

pravo promocijo dočakala šele pred kratkim v Frankfurtu. Zgoščenka sicer nima namena nagovarjati množic, vsekakor pa drži, da imamo tako slovenski kot tuji poslušalci tokrat prvič priložnost slišati in spoznati slovenske vokalne bisere in verjeti je, da bodo za mnoge Evropejce pa tudi Slovence pravo odkritje. Za to odkritje se moramo zahvaliti dvema povratnikoma iz Argentine, ki tako postajata že prava kulturna ambasadorja Slovenije.

Z Založbo Harmonia Mundi Bernarda Fink sodeluje že dobrih 20 let.

(Kogoj, Lipovšek, Vremšak, Kozina) niso prišli v izbor. Uvrščenih je 11 skladateljev: Benjamin Ipavec, Kamilo Mašek, Davorin Jenko, Fran Gerbič, Josip Pavčič, Josip Ipavec, Emil Adamič, Anton Lajovic, Zorko Prelovec, Lucijan Marija Škerjanc in Alojzij Geržinič. Avtor mnogih besedil je Oton Župančič, ob njem pa tudi nekaj prezrtih slovenskih pesnikov, kot sta Rafko Vodeb in Ivan Hribovšek. Kot slovenska pevka si je Bernarda Fink želela peti slovenske pesmi v materinščini. Kot pravi, je to nekaj posebnega in izrednega, kajti „ljudje takoj opazijo in začutijo, da je to tvoj jezik, tudi če vsebine ne razumejo“. To je še nekoliko lažje zato, ker „imate Slovenci poetično dušo,“ kot pravijo Francozi. Sicer

pa zgoščenka prinaša tudi prevode slovenskih besedil v francoščino, angleščino in nemščino. Vrhu tega pa še slovenski spremni tekst – napisal ga je Tomaž Faganel – ki vsebuje osnovne misli o razvoju slovenske pesmi od Linharta naprej. Dušan Bavdek, glavni urednik Edicij Društva slovenskih skladateljev, je s sodelavci poskrbel, da so vse pesmi izšle tudi v posebni notni ediciji Slovenija, ki ni samo dopolnitev zgoščenke, ampak bistveno več. Na naslovnici, ki je reprodukcija Groharjeve slike Cvetoča jablana, je v angleščini napisano Songs and duets from Slovenija, v slovenščini pa Slovenski samospevi in dueti. Kot je povedala Bernarda Fink, se zgoščenka dobro prodaja, čeprav je

V ne najbolj ugodnih razmerah za glasbeno založništvo je francoska založba v program mednarodnega samospeva uvrstila tudi zgoščenko z izključno slovenskimi samospevi in dueti. 21

IZOBRAŽEVANJE IN ZNANOST

Pridobitev ljubljanske strojne fakultete

S superračunalnikom v svet Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani razvija široko mednarodno sodelovanje. Novi superračunalnik omogoča še bolj kakovostno raziskovalno delo. Blanka Markovič Kocen

jubljanska fakulteta za strojništvo je konec lanskega leta kupila in predala v uporabo superračunalnik, ki predstavlja 764 sestavov mikroračunalnikov oziroma 1500 klasičnih mikroprocesorjev v računalnikih in je v tem trenutku najmočnejši v akademski sferi. »Superračunalnik omogoča večkratno opravljanje del, vzporedno procesiranje, ki močno skrajšuje čas, potreben za določene analize,« pojasnjuje prof. dr. Jožef Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. »Poznamo več primerov, ko čas operativnega izvajanja s pomočjo novega računalnika skrajšujemo s 35 dni na 10 ur. To pomeni, da se kakovost raziskovalnega dela in posredno tudi natančnost poglabljata.« Dekan ljubljanske strojne fakultete še dodaja, da je bila vrednost samega računalnika okoli 750 tisoč, vključno z vso opremo, ki omogoča, da računalnik obratuje 24 ur pod popolno požarno zaščito, pa približno 900 tisoč evrov. »Novi računalnik je name-njen vsem raziskovalcem druge stopnje, doktorskim študentom in drugim. Računalniške zmogljivosti smo odprli, zato na našem superračunalniku delajo tudi nekateri raziskovalci iz tujine,« pravi sogovornik.

Široko mednarodno sodelovanje

Ljubljanska fakulteta za strojništvo sodeluje praktično z vsemi univerzami znotraj Evropske unije, s petimi ali šestimi ameriškimi univerzami, konec marca pa so podpisali tudi pogodbo s tunizijsko fakulteto za aeronavtiko, ki tamkajšnjim študentom omogoča študij na drugi stopnji, našim pa preverjanje in vaje iz letenja na območju Tunizije. Sodelovanje s tujimi univerzami je obojestransko, pojasnjuje sogov-

Prof. dr. Jožef Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani: »Računalniške zmogljivosti smo odprli, zato na našem superračunalniku delajo tudi nekateri raziskovalci iz tujine.«

ornik. »Tuji profesorji predavajo pri nas, naši pa v tujini. Trenutno je več gostovanj naših profesorjev,« dodaja.

Na strojništvu tudi naši rojaki

Na strojni fakulteti v Ljubljani študira 34 tujih študentov, v prvem letniku tudi nekaj Slovencev iz zamejstva in tujine. Po Duhovnikovih besedah namreč fakulteta predstavlja študij strojništva v Istri, Trstu, Novi Gorici, Celovcu, Gradcu, poznajo pa ga tudi v Zagrebu. »Študij predstavljajo naši profesorji, z možnostmi pa bodoče študente seznanjamo tudi s pomočjo letakov in lepakov. Predvsem pa jih usmerjamo na spletno stran fakultete, »ker mlajša generacija ne bere več časopisov,« ugotavlja prof.

dr. Duhovnik. Na ljubljanski strojni fakulteti so letos prvič objavili predvpis za drugo stopnjo. »Objava v treh dnevnih tiskanih medijih bi nas stala 1800 evrov, na spletni strani, kjer imamo 2500 pregledov, pa 260 evrov. Tako se varčuje v javnih ustanovah,« poudarja sogovornik.

Študij v angleščini šele na drugi stopnji

Študentje naj na prvi stopnji povsod po svetu študirajo doma, v maternem jeziku, na drugi in tretji stopnji pa naj študij poteka v angleščini, meni dekan strojne fakultete. »Če so razredi internacionalizirani in je več tujih študentov, pa naj fakulteta že razpis objavi v angleščini,« dodaja.

Z gospodarstvom se mora povezovati ekonomska fakulteta

Ljubljanska fakulteta za strojništvo ima 55 odstotkov prihodkov iz raziskovalne sfere, kar pomeni – tako Duhovnik - da so bolj institut kot fakulteta, zato bi bilo njeno povezovanje z gospodarstvom neprimerno. »Ekonomska fakulteta se razen zasebnega sodelovanja ne povezuje z industrijo, pa bi se morala,« je prepričan sogovornik in opozarja, da imajo resne univerze po svetu med 30 in 50 odstotkov pedagoške, ostalo pa je raziskovalna dejavnost. »Fakultete, ki imajo več kot 60 odstotkov pedagoške dejavnosti na prilivni strani, niso prave univerze in fakultete.«

IZOBRAŽEVANJE in znanost

Institut Jožef Štefan

Notranje poškodbe v Fukušimi omejene

Nepristranske analize kažejo, da sodi jedrska energija med vire z najmanjšim vplivom na okolje in zdravje ljudi, Tradicijo na ijŠ. Blanka Markovič Kocen

Foto: BOBO

aziskovalci Instituta Jožef Štefan, ki se ukvarjajo z varnostjo jedrskih objektov, ves čas spremljajo dogajanje v jedrski elektrarni Fukušima po katastrofalnem potresu in cunamiju na Japonskem. »Način našega dela je nekoliko improviziran: predvsem se redno dobivamo na pogovorih o stanju elektrarn in o mogočih scenarijih razvoja v prihodnosti. Pri tem uporabljamo javno dostopne informacije z interneta in naše dolgoletne izkušnje pri raziskavah ter računalniških simulacijah podobnih hipotetičnih scenarijev, kar je do konca marca zadoščalo za razmeroma zanesljivo spremljanje razvoja dogodkov,« sporočajo z instituta. Naši osnovni viri informacij so bili predvsem sporočila za javnost operaterja elektrarne Fukušima Daiči TEPCO, japonskega združenja jedrske industrije JAIF, japonske uprave za jedrsko varnost NISA. V veliko pomoč pa so bile tudi spletne strani nemške pooblaščene strokovne organizacije za jedrsko varnost GRS in redne komunikacije s poklicnimi prijatelji v tujini. Poškodbe zgradb v elektrarni Fukušima Daiči so na zunaj res razmeroma hude, so prepričani raziskovalci na Institutu Jožef Štefan, notranje poškodbe, še posebej v

Institut Jožef Štefan

bližini sredic prizadetih reaktorjev, pa so na srečo razmeroma omejene. Tudi dosedanji izpusti radioaktivnih snovi so pomembni predvsem za področje elektrarne in njeno neposredno okolico. »Do zdaj znani podatki kažejo, da bo vpliv sevanja v Tokiu primerljiv sevanju v Ljubljani

takoj po katastrofi v Černobilu. Pri nas so bile takrat posledice za zdravje prebivalstva zanemarljive,« še dodajajo na Institutu Jožef Štefan in poudarjajo, da vsak vir energije vpliva na okolje in zdravje ljudi, vendar: »Nepristranske analize kažejo, da sodi jedrska energija med vire z najmanjšim vplivom na okolje in zdravje ljudi.«

Foto: BOBO

Sodelovanje z Japonsko

Jedrska elektrarna Krško

Skupina slovenskih raziskovalcev z Instituta Jožef Štefan ter univerz v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici že od leta 2001 sodeluje z japonskim institutom v Tsukubi, v zadnjih treh letih pa so slovenski raziskovalci prevzeli vodilne vloge pri nadgraditvi enega od projektov. »Prof. dr. Peter Križan je vodja celotne mednarodne skupine, ki šteje okoli 380 raziskovalcev iz 13 držav, prof. dr. Boštjan Golob je fizikalni koordina-

tor projekta, prof. dr. Samo Korpar pa vodja nadgradnje dela detektorja,« sporočajo z instituta.

Katastrofa v Sloveniji ni verjetna

Geološka podlaga Slovenije je sicer potresno aktivna, a tako obsežne naravne katastrofe so v našem okolju preprosto nepredstavljive, menijo na institutu. Jedrska elektrarna v Krškem je poleg drugega projektirana tudi za največji pričakovani potres in tudi za najvišje pričakovane pretoke reke Save. »Zelo verjetno je, da bomo v prihodnosti z resnimi analizami našli tudi kakšno od morebitnih napak japonskih operaterjev, ki so svoje delo opravljali v izrednih razmerah. Iz njih se bomo vsi skupaj zagotovo lahko veliko naučili. Po bitki je namreč najlaže biti general,« menijo sogovorniki z instituta.

MLADI

Intervju: Breda Mulec, sekretarka na Uradu za slovence v zamejstvu in po svetu

Mladi potrebujejo podporo Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu mladim rojakom namenja posebno, večjo pozornost kot doslej. »Z akcijskim načrtom želimo predvsem ohraniti, okrepiti in razvijati slovenski jezik in kulturo v svetu ter krepiti sodelovanje Republike Slovenije z mladimi,« je v pogovoru povedala dr. Breda Mulec, sekretarka v kabinetu Urada in soavtorica načrta. Blanka Markovič Kocen V katerih državah oziroma na katerih območjih je zanimanje mladih pripadnikov slovenske skupnosti zunaj Slovenije za delo na področju ohranjanja jezika in kulture še posebej opazno? Mladi so čedalje bolj aktivni v sosednjih državah. Tako so na primer mladi v Italiji dejavni na različnih področjih. Slovenski izobraževalni konzorcij se lahko pohvali z uspešnim delovanjem pri izvajanju obšolskega programa EKSTRA. Novoustanovljeno društvo slovenskih ekonomistov, v katerem sodelujejo študentje ekonomije, si želi resneje pristopiti h konstruktivnejšemu soočanju z gospodarsko tematiko. Mladinska sekcija Slovenska skupnost namenja posebno pozornost političnim vprašanjem in položaju Slovencev v Italiji ter želi s svojim delovanjem preseči stare ideološke delitve. Mladinska skupina Most je dejavna v kulturi, mladi pa vidijo priložnosti za povezovanje tudi po spletnih socialnih omrežjih, kar podpira Portal Slovencev v Italiji www.Slomedia. it. Na avstrijskem Koroškem so se

Dr. Breda Mulec, sekretarka kabineta ministra: »Predvsem pa moram poudariti, da je cilje ohranjanja in krepitve slovenske kulture, jezika in identitete laže doseči, ko se modrost in izkušnje starejših zlijejo z mladostniško zagnanostjo in energijo.«

mladinske organizacije povezale znotraj Slovenskih mladinskih organizacij. Tudi obstoječe krovne kulturne in športne organizacije v Italiji in v Avstriji namenjajo vse večjo pozornost mladim, kar je še posebej pohvalno. Mladina se je letos prvič organizirala tudi v Porabju, in sicer z ustanovitvijo posebne sekcije za Porabce znotraj Kluba prekmurskih študentov s sedežem v Monoštru. Klub prekmurskih študentov podpi-

Katere so bile najpomembnejše dosedanje dejavnosti na področju izobraževanja in učenja slovenščine v Sloveniji in kakšno je bilo oziroma je zanimanje zanje? Republika Slovenija že vrsto let namenja posebno pozornost poučevanju slovenščine s pomočjo ukrepov oziroma programov različnih institucij. Tako Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje vsako leto objavi javni razpis za dodelitev štipendij za dodiplomski

Dostop do spletne učilnice za učenje slovenščine je na spletni strani Zavoda RS za šolstvo (http:// www.zrss.si/slovenscina/dopolnilni_povezave.htm). ra mlade Porabce pri komunikaciji, logistiki ter iskanju najcenejših prevozov, literature, s podeljevanjem štipendij in podobno. Na Hrvaškem sta mladim še posebej naklonjeni društvi Gorski Kotar in Kulturno prosvetno društvo Bazovica, ki sta mlade vključili v vodstvene strukture. Interes mladih za povezovanje opažamo tudi v nekaterih evropskih državah, kot so Nemčija, Belgija, Nizozemska, v državah bivše Jugoslavije in tudi čezmorskih državah (npr. Argentina).

študij v Sloveniji za Slovence v zamejstvu in po svetu. Seminarje ali tečaje slovenskega jezika že vrsto let organizira in izvaja Center za slovenščino kot drugi tuji jezik pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Center pripravlja gradivo in ponuja različne možnosti učenja slovenščine kot drugega ali tretjega jezika za otroke in najstnike. Center za slovenščino je razvil tudi vsebinski del sistema za učenje slovenščine na daljavo. Zavod RS za šolstvo organizira poletno šolo slovenščine, namen-

MLADI jeno otrokom in mladostnikom od 7. do 17. leta starosti slovenskega rodu, ki živijo v tujini. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsako leto podeljuje štipendije udeležencem mladinske poletne šole (13 do 17 let) ter štipendije udeležencem poletne in jesenske šole za odrasle (18 do 35 let), kar pokriva njihove stroške nastanitve in tečaja. Ministrstvo za šolstvo in šport ter center in Zavod RS za šolstvo organizirata za mlade Slovence po svetu dopolnilni pouk slovenščine v Evropi, sobotno »šolo« v čezmorskih državah, učenje slovenščine v evropski šoli, učenje slovenščine prek spletnih učilnic in poletno šolo za otroke in mladostnike. Dostop do spletne učilnice za učenje slovenščine je na spletni strani Zavoda RS za šolstvo (http:// www.zrss.si/slovenscina/dopolnilni_povezave.htm). Učenje po spletu je preprosto, saj zadostuje elektronska prijava v program. Učiteljice slovenščine vodijo pouk iz Slovenije, zanimanje zanj pa je izjemno veliko. Slovenija tudi strokovno podpira (pedagoške svetovalke, učno gradivo, organiziranje tematskih seminarjev) dvojezične izobraževalne programe in slovenski pouk v zamejstvu. Veliko zanimanja za učenje slovenskega jezika opažamo v državah bivše Jugoslavije. V BiH je udeležba pri dopolnilnem pouku slovenščine izjemno velika, saj je na celotnem območju BiH nanj redno vključenih vsaj 60–70 otrok, in to ne glede na dejstvo, da pouk poteka ob sobotah. Zanimanje za slovenščino opažamo tudi v prekomorskih državah, pri čemer je v ospredju Argentina, in ponekod v Kanadi, denimo v Torontu. Velika oddaljenost od slovenskih centrov pa je tisti dejavnik, ki prispeva k manjšemu obisku slovenske sobotne šole ter drugih dejavnosti staršev in otrok v nekaterih krajih. Veliko zanimanja je tudi za poletno in mladinsko poletno šolo ter za jesensko šolo slovenskega jezika v Sloveniji, za katero, kot že rečeno, podeljujemo tudi štipendije. Poletna šola slovenskega jezika zanima predvsem mlade Slovence iz Špetra v Italiji. Med čezoceanskimi državami prednjači Argentina, sledijo ji ZDA in Kanada. Iz držav bivše Jugoslavije je bilo največ štipendij dodeljenih kandidatom iz Srbije in Nemčije. Velika udeležba mladih Slovencev na mladinskih poletnih šolah kaže na povečano zanimanje za učenje slovenščine v teh državah. Omenimo tudi, da so aktualni razpisi za prijavo na poletno šolo slovenskega jezika (rok za prijavo je

do 20. junija 2011), za štipendiranje udeležencev 30. poletne šole slovenskega jezika (rok za prijave je 15. maj 2011) ter za seminar slovenskega jezika, literature in kulture (rok za prijave je do 20. aprila 2011). Koliko se mladi vključujejo v slovenska društva, zlasti tam, kjer imajo ta že dolgoletno tradicijo? Situacija se po državah razlikuje. Ponekod je zanimanje za sode-

Kakšna so pričakovanja in izkušnje mladih generacij slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah v primerjavi z izkušnjami njihovih staršev in starih staršev? Ali lahko govorimo o povsem drugačnem tipu slovenskih izseljencev kot, denimo, pred 20 in več leti? Pričakovanja in izkušnje mladih generacij slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah so precej drugačne od izkušenj njihovih

Sodobna spletna socialna omrežja (facebook) so dober vir informacij in način povezovanja in druženja. lovanje mladih zelo pohvalno. Naj omenim na primer mlade v Nemčiji, ki so udeleženi v raznolike dejavnosti, opažamo pa tudi, da se je vodstvo v nekaterih društvih pomladilo. Na splošno velja, da mladi sodelujejo v društvih v okviru posebnih sekcij, ponekod tudi pri vodstvenih dejavnostih. V stikih z mladimi smo ugotovili, da si želijo druženja in povezovanja z vrstniki iz Slovenije, ki včasih presega okvire društva, kraja ali celo države, v kateri živijo ter se pri tem spretno poslužujejo sodobnih internetnih in telekomunikacijskih tehnologij, preko katerih pridobivajo informacije, ki jih zanimajo o domovini staršev ali starih staršev. Sodobna spletna socialna omrežja (facebook) so dober vir informacij in način povezovanja in druženja. Predvsem pa moram poudariti, da je cilje ohranjanja in krepitve slovenske kulture, jezika in identitete laže doseči, ko se modrost in izkušnje starejših zlijejo z mladostniško zagnanostjo in energijo.

staršev in starih staršev. To je posledica evropskih povezovanj in novih življenjskih situacij, kot so zveze s partnerji iz drugih kultur. Pomembno je, da sta druženje in prijateljstvo z vrstniki iz drugih kultur prikazana tudi kot možnost kulturnega bogatenja. Po našem mnenju je treba spodbujati pozitiven odnos do drugih kultur in hkrati poudarjati bogastvo slovenske kulturne dediščine, tako da se lahko mladina v teh sredinah počuti zanimivejša tudi z vidika slovenske identitete in kulturne dediščine. V stikih s temi mladimi opažamo tudi, da so zanje »politične« delitve iz preteklosti presežene ter da jih družijo in povezujejo skupni interesi na najrazličnejših področjih. Nove generacije bodo po našem prepričanju sposobne ustvariti dialog, ki bo usmerjen v razvoj narodne skupnosti v sosednjih državah in krepitev sodelovanja med državami. Kateri so temeljni cilji strateškega načrta? Kako mlade spodbuditi k

ohranjanju slovenske identitete, kulture in jezika? Cilji akcijskega načrta so predvsem ohranitev, okrepitev in razvijanje slovenskega jezika in kulture v svetu ter v sklopu tega okrepitev sodelovanja Republike Slovenije z mladimi, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Uresničitvi obeh ciljev lahko vodita k dobremu sodelovanju med državami na različnih področjih ter večata prepoznavnost Slovenije v svetu. Kako mlade spodbuditi k ohranjanju slovenske identitete, kulture in jezika? Na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu poskušamo predvsem ugotoviti, kaj je tisto, kar mlade zanima in kako jih lahko pri tem podpiramo. V ta namen smo na spletni strani urada oblikovali posebno rubriko »Mladi«, kjer je mogoče najti mladinske odseke v društvih, mladinske organizacije v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu ter socialna omrežja, kjer se mladi povezujejo. Predvsem pa želimo s tem ustvariti »osrednjo info točko«, v sklopu katere bi mlade obveščali o njim namenjenih dogodkih, priložnostih, delovnih praksah in študiju, poslovnih priložnostih v Sloveniji. Zavedamo se, da je za mlade prvotnega pomena predvsem študij in ustvarjanje kariere, preko nudenja priložnosti za povezovanja na različnih področjih pa navezujejo tudi dejanski stik s slovensko kulturo in jezikom. Starejša in mlajša generacija lahko znotraj društev in organizacij najdeta skupne točke s kakovostno ravnjo komunikacije in skupnimi točkami za sodelovanje. S takšnimi dopolnjujočimi se odnosi se nam za krepitev in promocijo slovenskega jezika in kulture ni bati.

MLADI

Intervju: Rado Skender

Foto: Dreamstime

Japonci znajo uživati v malih stvareh

Jedrska elektrarna Fukušima

Rado Skender že desetletje živi in dela na Japonskem. tamkajšnje poslovno okolje ga navdušuje. Blanka Markovič Kocen

ado Skender je z Japonsko povezan že od leta 1990, ko je tam pričel delati njegov oče. Šlo je za gospodarsko sodelovanje, kar je že v srednji šoli, posebej pa na univerzi pričelo zanimati tudi Rada, ki se je v deželo vzhajajočega sonca preselil leta 2000. Zaposlen je v podjetju Telargo, ki se ukvarja z informacijsko tehnologijo in ima podružnico tudi v Sloveniji.

Japonci niso »vajeni« potresov, kot se pogosto govori, pač pa so nanje pripravljeni. Bojijo pa se jih zelo, mogoče še bolj kot mi. 26

Kako vzdržujete stike z drugimi Slovenci na Japonskem? Stikov z rojaki imam precej. Z nekaterimi, ki živijo v Tokiu, se videvam dokaj pogosto, z drugimi pa na srečanjih, ki ji h prireja veleposlaništvo RS v Tokiu. Vsekakor je slovenska skupnost v Tokiu razmeroma dobro povezana. Kako pogosto, če sploh, se vračate v Slovenijo? Podjetje Telargo, za katerega delam, ima razvojni oddelek v

Sloveniji, zato pogosto prihajam domov. Tri- do štirikrat na leto zagotovo, sicer pa je to odvisno od tekočega dela. Ste se že naučili japonskega jezika? Znanje jezika je posebna zgodba. Eno je dnevna komunikacija,

Razlik je precej, odvisno od tega, kaj primerjamo. Na določenih področjih razlik ni, na drugih pa so velike. Japonska je druga oziroma tretja ekonomija sveta. Velikost določa marsikaj in na tem področju so razlike s Slovenijo zelo velike. Organizacija in kultura v pod-

Vesel bi bil, če bi se Slovenci znali tako sproščeno zabavati in uživati v malih stvareh, kot so na primer cvetenje rož, občudovanje narave, videza jedi… drugo je uporaba jezika v poslovne namene. V IT industriji, kjer delam, je komunikacijski jezik angleščina, kar do neke mere velja tudi za Japonsko. Učenje jezika, predvsem pismenost, je ena izmed nalog, ki me še čakajo v prihodnosti. Če primerjate slovensko in japonsko poslovno okolje - katere so temeljne razlike?

jetjih veliko prispevata k japonskim posebnostim, kot so usklajevanje, seniorski sistem, zaščita zaposlenih, delovna kultura, dopusti in podobno. Vsekakor si Japonci, potem ko dosežejo soglasje glede kakega poslovnega cilja, mnogo bolj prizadevajo za njegovo uresničitev kot Slovenci. Po drugi strani pa je veliko podobnosti. Za uspeh se je treba

MLADI zelo potruditi. Potrebno je veliko časa za vstop na trg, kar brez dobre mreže poslovnih stikov in referenc praktično ni mogoče. Vsekakor je na Japonskem mnogo več priložnosti kot pri nas, zelo težko

rokih. Škoda, ki si jo narediš, če obljubljaš kaj, česar ne moreš izpolniti, je lahko zelo velika in dolgoročna. Svetoval bi tudi previdnost pri uporabi japonskega jezika v poslovne namene. Če ga ne obv-

Japonci se še kako znajo zabavati in uživati, a šele potem ko je delo opravljeno! pa jih je uresničiti, tudi potem ko so »vrata« že odprta.

ladate odlično, je bolje uporabljati angleščino.

Je za tujce na Japonskem dobro oziroma primerno poskrbljeno? Mislim, da je treba v tuji državi živeti tako, kot živijo domačini . “In Rome do what Romans do,” tako da se s tem vprašanjem posebej ne obremenjujem. Na Japonskem praktično ni tujih delavcev zato tudi nimajo takih težav s tujci, kot jih vidimo v drugih razvitih državah. Osebno doslej nisem imel nobenih težav.

Kaj vaši sodelavci pri vas najbolj cenijo? Upam, da mojo privrženost k uresničevanju zastavljenih ciljev. Sicer pa bi bilo treba vprašati moje sodelavce.

Kaj pa družabno življenje - ali ga Japonci, ki slovijo kot silno delaven narod, sploh poznajo? Miti o Japoncih, ki mislijo samo na delo in se ne znajo zabavati, so nesmiselni predsodki. Vesel bi bil, če bi se Slovenci znali tako sproščeno zabavati in uživati v malih stvareh, kot so na primer cvetenje rož, občudovanje narave, videza jedi… Vendar pa delo in zabavo strogo ločujejo. Zabava pride na vrsto v prostem času. Samo za primer: Japonska ima 600.000 restavracij, in lahko si mislite, koliko gostov morajo imeti, da vse živijo. Skratka, Japonci se še kako znajo zabavati in uživati, a šele potem ko je delo opravljeno! Kakšen je vaš povprečen delovni dan? Mislim, da nisem najboljši primer. Povprečen dan je videti približno takole: vstajanje ob 7.00, pregled elektronske pošte, okoli 8:30 odhod od doma. Do 19. ure se vrstijo sestanki, potem vrnitev domov na večerjo z družino. Med 21. uro in polnočjo urejam elektronsko pošto, potem si privoščim okoli 10 do 20 kilometrov teka in po štirih do petih urah spanca veselo v nov delovni dan! Ne bi rad zvenel kot kakšen deloholik ali kaj podobnega, saj mi tak način dela ustreza in samo tako je mogoče kaj doseči. Česa na Japonskem v komunikaciji z ljudmi in s poslovnimi partnerji nikakor ne smeš narediti - na kaj so Japonci najbolj občutljivi? Najpomembneje je, da ne obljubljaš, česar ne moreš izpolniti. Slovenski poslovneži na to velikokrat pozabijo, zlasti pri dobavnih

Kako ste doživljali naravno nesrečo na Japonskem? Največja težava je bila po mojem mnenju negotovost, zlasti prve tedne po potresu. Ni bilo jasno, kakšni bodo popotresni sunki, kaj

Ali podjetje, v katerem delate, občuti gospodarsko škodo zaradi nesreče? Škoda je nastala , ker marec pomeni konec proračunskega leta, novo se pričenja s 1. aprilom. To je zmedlo načrtovanje. Na kratek rok je seveda nastala škoda predvsem zaradi izpada občinskih proračunov na severu države, kjer smo računali na vpeljavo sistema za spremljanje komunalnih vozil. Mislim, da se bo do konca leta to uredilo. Sicer pa sem prepričan, da se bodo odprle številne nove priložnosti.

Škoda, ki si jo narediš, če obljubljaš kaj, česar ne moreš izpolniti, je lahko zelo velika in dolgoročna.

Koliko časa bo po vašem mnenju potrebnega za okrevanje japonskega gospodarstva po nesreči? Kot je znano, neposredna škoda presega 300 milijard dolarjev. To je manjši del. Posredna škoda bo večja, potrebna bodo leta za temeljito obnovo. Gotovo bo treba restrukturirati industrijo. Japonska je, na primer, največji proizvajalec opreme za jedrske elektrarne, a obenem tudi vodilna na področju tehnologij ob-

Obnova bo tudi priložnost za vnovično gospodarsko rast. bo s Fukushimo, redukcijo elektrike… Javni transport je bil moten, vsi poslovni sestanki odpovedani. V treh tednih po potresu je Japonsko streslo 913 sunkov, kar je za naše razmere nepredstavljivo. Tokio sicer neposredno ni bil prizadet, a vse se je dogajalo zelo blizu in nihče ni vedel , kdaj in s kakšno močjo bo spet udarila narava. Disciplina in organiziranost ljudi sta name naredila velik vtis. Japonci niso »vajeni« potresov, kot se pogosto govori, pač pa so nanje pripravljeni. Bojijo pa se jih zelo, mogoče še bolj kot mi.

novljivih virov. Skratka, obnova bo tudi priložnost za vnovično gospodarsko rast. Upam, da se bodo v ta proces znala vključiti tudi slovenska podjetja. Kakšni so vaši načrti - poslovni in zasebni, morda na področju izobraževanja - za prihodnost? Poslovni načrti podjetja so zelo ambiciozni in čez približno leto dni bo jasno, ali nam jih je uspelo uresničiti. Kar se osebnih ciljev tiče, pa si želim preteči 42-kilometrski maraton v manj kot treh urah in 15 minutah, da ne omenjam zdravja in družine.

Razdejanje, ki ga je povzočil uničujoči tsunami

MED nami

Rafaelova družba

Spremenjena interes in moč slovenske identitete Damijan Mavrinac je odraščal v bližini Stuttgarta, zdaj pa že več kot desetletje živi v Freisingu blizu Münchna. Ukvarja se z računalništvom na področju geoinformatike. Srečali smo se na Posvetu slovenskih društev v Baasmu. Lucija Lapuh

Svetovni slovenski kongres

15. tabor slovenskih otrok po svetu Dom Milana Zidanška, Hočko Pohorje, od 6. do 13. avgusta 2011 Svetovni slovenski kongres letos že petnajstič organizira Tabor slovenskih otrok po svetu. Potekal bo od 6. do 13. avgusta 2011 v Domu Milana Zidanška na Hočkem Pohorju (v bližini Maribora). Namenjen je druženju mladih slovenskih rojakov, ki živijo izven Slovenije, starostni skupini najstnikov, starih od 10 do 15 let. Programske vsebine: • šola slovenskega jezika in kulture (v skupinah glede na predznanje slovenščine) • spoznavanje okolice (Pohorje) in ogled mesta Maribor (vodeni izleti in ogledi) • ustvarjalne delavnice (likovna, delavnica plezanja, lokostrelstvo) • srečanja s sodobnimi rokodelci in domačo obrtjo danes • spoznavanje slovenskih ljudskih plesov in običajev • pogovori o aktualnih temah med mladimi • družabne in športne igre Prijave zbiramo do 20. maja 2011. Več informacij na telefonski številki 00386 1 24-28-550, e-naslovu: luka.klopcic@slokongres.com ali na spletni strani SSK: www.slokongres.com.

Rojen si v Nemčiji, od kod pa izvirajo tvoji starši? Mama in ata sta prišla vsak iz svojega kraja (Štajerske in Bele krajine) v Nemčijo leta 1969 in sta se tukaj spoznala. Kot mnogi drugi sta želela zaslužiti in privarčevati ter se vrniti v domovino. Oče je hotel ostati samo tako dolgo, da kupi motorno žago. Čas pa spremeni namene in življenje, tako da je minilo več ko štirideset let od tega in oče ni kupil samo ene žage... Z bratom sva odraščala pod vplivom dveh različnih okolij – tega, kjer smo rojeni in kjer živimo, v Nemčiji, in onega, od koder izhajajo naše korenine. Doma smo se trudili pogovarjati se v slovenščini (mešanica štajerskega in belokranjskega narečja), okolica pa je bila nemško govoreča. Kako si ohranjal stik s Slovenci? Možnost druženja s Slovenci v Nemčiji nam omogočajo slovenska društva, ki so kulturno, cerkveno in zabavno organizirana. V naši bližini se je v času Jugoslavije ustanovilo slovensko kulturno društvo Mura Bönnigheim, kamor smo se s starši včlanili. Društvo nam je omogočalo, da smo obiskovali slovenski dopolnilni pouk, kjer smo se učili jezik, zgodovino in običaje. Šli smo na izlete v Slovenijo, obiskali šole v Murski Soboti in Brežicah ter spoznavali tamkajšnje življenje pri gostiteljskih družinah. Drugi možnosti druženja sta bili še kegljaška in folklorna sekcija, ki zaradi pomanjkanja članov ne obstajata več. Organiziramo še veselice in piknike ter sodelujemo na kulturnih programih v okolici mesta in nudimo društvene prostore. Kako si kot Slovenec odraščal v nemškem kulturnem okolju?

Kot otrok sem se počutil kar malo izgubljenega. V različnih življenjskih fazah sta bila interes in slovenska identiteta različno močna. Sedaj, ko sem odrasel, sem srečen in zadovoljen s tem, kar sem doživel. Po duši in srcu čutim močno slovensko pripadnost, kar izhaja iz družine in okolja, v katerem sem odraščal. Kako je bilo na posvetu v Baasmu? Kaj ti pomenijo takšna srečanja? Zelo sem vesel, da sem se lahko lani in letos udeležil posveta slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev slovenščine, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov iz Nemčije. Za Slovence v Nemčiji je to lepa priložnost za izmenjavo izkušenj in vzdrževanje stikov. Pokrovitelj posveta je Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki skrbno spremlja in s svojo prisotnostjo spodbuja Slovence v našem skupnem slovenskem prostoru. Zame to predstavlja zelo lepo doživetje. Dober občutek je biti med podobno mislečimi, s katerimi imamo mnogo skupnega. Hvala vsem za to enkratno priložnost, da nam omogočate, da pridemo skupaj in da se lahko dobimo na takem srečanju!

MED NAMI

Rafaelova družba

Svetovni slovenski kongres

Domovini za zgled Posvet slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji, kakršen je bil letos v Baasmu, prispeva k povezovanju Slovencev v Nemčiji in na nek način predstavlja priložnost, da posamezniki izmenjujejo informacije in izkušnje.

Prebujene korenine Konec marca smo v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa pripravili Večer izza kongresa z naslovom Prebujene korenine. Peter Hawlina, predsednik Slovenskega rodoslovnega društva, je spregovorili o rodoslovju in zanimanju naših rojakov za slovenske korenine. Njegovo zanimanje in ukvarjanje z rodoslovjem ga je vodilo v mnoge države sveta, navezal pa je tudi veliko poznanstev s slovenskimi rojaki v tujini, ki so iskali svoj izvor. Luka Klopčič

Lucija Lapuh

avdušena sem nad bogatimi življenjskimi zgodbami ljudi, ki imajo »izkušnje sveta« in cenijo domovino. Lepo je, da nas povezuje in druži skupno narodno poreklo. Ob srečanjih s Slovenci, ki živijo zunaj Republike Slovenije, in ob spoznavanju drugih kultur na potovanjih ugotavljam, kaj pa je vendar tako našega, domačega, značilnega za Slovenijo, na kaj smo lahko ponosni, s čim smo navzven prepoznavni ter v čem bi lahko bili boljši. Pojem »Slovenci« prevečkrat povezujemo le z državnim ozemljem, pozabljamo pa na Slovence po svetu. Prav zavedanje, kako živo je slovenstvo tudi drugje, mi da misliti, da so selitve še kako del narodove zgodovine, pa tudi sedanjosti. Bo naslednjim generacijam naših rojakov po svetu asimilacija pustila še kaj slovenskega? Razpetost med dvema domovinama ostaja – nikjer ne boš povsem doma – ne tam v Sloveniji ne tu, kjer živiš. Dom je tam, od koder izhajaš in kjer si ga narediš. Dandanes, ko so nam omogočena »cenovno ugodna« potovanja tudi na daljše razdalje, bi privoščila prav vsakemu rojaku, da bi imel priložnost, če to hoče in je izvedljivo, »osebne izkušnje Slovenije«. Le tako bi si lahko ustvaril celostno podobo dežele prednikov in jo primerjal s tem, kar so mu pripovedovali. Mislim, da bi bilo zanimivo in poučno tudi v slovenske učne programe vključiti še več informacij o vrstnikih, ki živijo po svetu in z njimi navezati stike.

Občudujem Slovence po svetu, ki ohranjajo slovenski jezik in ki jim je mar za svojo slovensko skupnost. Kljub precej individualistično naravnanemu svetu je interes za skupno dobro in druženje (zbori, ples, gledališke skupine …) še prisoten. Lahko bi rekla, da so naši »ambasadorji« v svetu, na podlagi njihovih mnenj in pripovedi si je že marsikdo ustvaril mnenje o Slovencih oziroma ovrgel kakšen stereotip – osebna izkušnja ima prednost pred tem, kar nekje prebereš. Da imajo dve domovini, lahko za te ljudi predstavlja prednost, saj sta jim dobro poznani dve kulturi, jezika, v obeh državah imajo znance. Marsikdaj so nam, v domovini, lahko z narodno zavestjo zgled. Uradi jim moramo pomagati, da se naši ljudje v domovini svojih prednikov ne bodo počutili tujci, jih spodbujati, da bi se obrnili na nas in se truditi, da bi jim znali svetovati ter z njimi ohranjati stik (interes mora biti obojestranski). Lepo je, da obstaja posluh s strani države in organizacij civilne družbe. Vsaka organizacija na svoj način skuša graditi mostove.

Peter Hawlina

Po uvodnih predstavitvah rodoslovja in različnih shematskih oblik rodovnikov je predstavil tudi delovanje društva, katerega soustanovitelj je tudi sam. V društvu, ki svoje delo izvaja v prostorih Svetovnega slovenskega kongresa, se pogosto srečuje s slovenskimi rojaki iz tujine, ki iščejo svoje sorodstvene vezi v Sloveniji ali s Slovenci, ki iščejo sorodnike v tujini. Pri tistih, ki svoje korenine iščejo v Sloveniji, so skoraj vsi (več kot 85 odstotkov) iz ZDA. Dejstvo za to gre pripisati predvsem klasifikaciji priseljencev v ZDA, kjer so sodili med manj zaželene. Prve generacije so bile tako zaznamovane z manjvrednostnim kompleksom ter po večini še z relativno revščino, zato so pogosto poskušale pozabiti ali prikriti svoj izvor. Šele prihodnji rodovi so se počasi uspeli otresti tega bremena, s tem pa se je prebudilo tudi njihovo zanimanje za prednike in deželo, od koder izvirajo. Njihovo iskanje poleg časovne oddaljenosti in manjkajoče matične knjige še dodatno otežujejo spremenjeni priimki. V ZDA skoraj ni slovenskega priimka, ki se ne bi spremenil; pri tem je morda ena redkih izjem priimek Hribar. Poleg prej omenjenega je treba upoštevati tudi prikrivanje izvora. Pogosto so se namreč Slovenci v ZDA predstavljali kot Avstrijci, ki so bili na socialni lestvici bolj priljubljeni od slovanskih narodov. Sodobna znanost predstavlja nekatere možne olajšave iskanja prednikov s pomočjo genetike in seveda z razvojem informacijske tehnologije, ki omogoča boljšo povezanost.

MED nami

Združenje Slovenska izseljenska matica

Kako je nastala Slovenska izseljenska matica?

Združenje Slovenska izseljenska matica letos decembra obeležuje častitljivi jubilej, 60-letnico svojega obstoja in delovanja. V reviji Slovenija danes bomo zato v feljtonskih nadaljevanjih predstavili zgodovino osrednje izseljenske organizacije. Janez Rogelj

Sinoči je bil v mali dvorani Doma sindikatov v Ljubljani ustanovni občni zbor Slovenske izseljenske matice, društva za medsebojne stike s slovenskimi izseljenci v tujini. Poleg številnih zastopnikov kulturnih in prosvetnih ustanov, množičnih organizacij ter večjega števila naših izseljencev -povratnikov sta se tega

tam so bili zbrani že novinarji naših pomembnejših časopisov okoli dveh meni nepoznanih možakarjev. Ko sem slišal njune besede, sem takoj uganil, da sta ameriška Slovenca: Milan Medvešček, urednik Prosvete, in glavni tajnik SNPJ(Slovenska narodna podporna jednota) Mirko Kuhelj. Po tiskovni konferenci smo se pozdravili kot stari znanci, čeprav

Najlepši spomenik so si ameriški Slovenci postavili s takrat najmodernejšo otroško kliniko na Vrazovem trgu v Ljubljani. zbora udeležila tudi podpredsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS France Bevk in minister Tomo Brejc. V uvodnih besedah je tov. Tone Seliškar označil vlogo novega društva in poudaril, da je misel ustanoviti tako društvo, ki bi pomagalo živeti našim ljudem v tujini in jih v njihovi veliki ljubezni do domovine učilo spoznavati naše novo življenje, vznikla že lani, ko je delegacija OF obiskala v ZDA naše izseljence.« (Slovenski poročevalec, 10.1.1951) Za ustanovitev Slovenske izseljenske matice, v nadaljevanju SIM, sta bila pomembna dva, med seboj nepovezana dogodka. Prvi zadeva Slovence v ZDA in obisk Toneta Seliškarja, drugi pa Slovence v Franciji in obisk Toma Brejca pri njih. V zgodnji pomladi leta 1949, se Tone Seliškar v članku »Ustanovimo SIM« (RG, številka 4., 1961) spominja: »Neko nedeljo dopoldne so me poklicali na sedež OF, kakor se je takrat imenovala kasnejša vseljudska organizacija socialistične zveze delovnih ljudi. Nisem vedel, za kaj gre, toda

se prej nismo še nikoli videli. Poznala sta me sicer kot dopisnika v njihovih listih in zato ni bilo težko, da smo se čez nekaj dni srečali pri očetu Lud-

Vedno so pomagali

vika Medveška v Novem mestu, ki se je pred leti že vrnil iz Amerike. Tu so bili narejeni prvi zametki ideje o organizaciji za izseljence v Sloveniji. Kmalu je bilo dogovorjeno na najvišjem nivoju, da se delegacija slovenskih zdravnikov in književnikov odzove povabilu ameriške vlade na obisk v ZDA. ZDA so namreč nekaj let po vojni v znak zahvale za pomoč ameriškim pilotom, ki so bili sestreljeni nad Slovenijo, in sploh za pomoč v drugi svetovni vojni, povabile delegacije zdravnikov in kulturnikov iz različnih zavezniških držav. V obsežnem programu bivanja v ZDA so trije člani te delegacije, dr. Franja Vidovec, partizanska zdravnica, Drago Šega, književnik, in Tone Seliškar, književnik, maja 1950 obiskali tudi Cleveland.«

Pomoč Sloveniji in ohranjanje slovenstva v ZDA

Srečanja s slovenskimi rojaki v Clevelandu, Detroitu, Pittsburghu in drugih slovenskih naselbinah so bila prisrčna. Druga svetovna vojna je bila zaključena, vsi so obnavljali državo in Amerika se je hitro razvijala. Delegacija je na tem potovanju spoznala slovenske izseljence, ki so kazali veliko ljubezen do rojstne domovine in občudovali napor za obnovo države Jugoslavije, sočasno pa si prizadevali za ohranitev slovenstva v ZDA. Na konvenciji SANS (Slovensko ameriški narodni svet) se je omenjena delegacija v imenu slovenskega ljudstva zahvalila rojakom za vso gmotno in moralno pomoč, ki so jo Sloveniji nudili med drugo svetov-

MED nami Rojstvo osrednje izseljenske organizacije

Louis Adamic - januarja 1949 v Ljubljani ogleduje gradnjo otroške klinike, na Vrazovem trgu, za katero so Slovenci v ZDA pod okriljem SANS zbrali 170.000 USD za opremo

no vojno in v težkih letih po vojni. Ta pomoč ni bila majhna in je štela stotine milijonov takratnih dinarjev. V ZDA, na primer, ni bilo slovenske hiše, kjer ne bi leta in leta pripravljali in pošiljali svežnjev, namenjenih slovenskim bolnišnicam, domovom za slepe, šolam in otroškim vrtcem. Najlepši spomenik so si ameriški Slovenci postavili s takrat najmodernejšo otroško kliniko na Vrazovem trgu v Ljubljani, ki je plod njihovega neumornega truda, ko so »kolekterji « od rojaka do rojaka in zbirali denar za opremo, instrumente in zdravila.

Tomo Brejc predlaga ustanovitev matice

Vrhunec tega obiska pa je bil julija 1950, ko se je delegacija v Chicagu udeležila konvencije SNPJ in je Tone Seliškar izjavil: »Za sleherno delo je treba načrte , da se ti izvršijo, je potrebna organizacija. Zato predlagam: v Sloveniji moramo na vsak način ustanoviti posebno organizacijo, nekakšno matico, ki bo vodila račune o naših rojakih v tujini in naj bi bila nekakšna bratska organizacija, povezana z vsemi rojaki po svetu.« Predlog Toneta Seliškarja je bil v Chicagu z navdušenjem sprejet. Istega leta je neodvisno od delegacije v ZDA Tomo Brejc, takratni visoki republiški in zvezni politik, obiskal pariški velesejem in obrtno razstavo v Lionu. Povedati moramo, da je Tomo Brejc pred drugo svetovno vojno živel v Franciji in med drugim bil celo urednik izseljenskega časopisa

Glas izseljencev. Na omenjeni službeni poti ga je spremljal Stane Kolman, ki je bil takrat načelnik konzularnega oddelka na ambasadi FLRJ v Parizu. Po udeležbi na velesejmu in obrtni razstavi sta se

izseljenske pisarne pri Dravski banovini v Ljubljani. Oba nepovezana dogodka, predvsem pa poročilo obeh akterjev, Toneta Seliškarja in Toma Brejca, ter njuno poudarjanje nujnosti ustano-

Največja Slovenska izseljenska organizacija v svetu SNPJ je soglasno sprejela sklep, da se v Sloveniji ustanovi osrednja izseljenska organizacija. odpeljala v Pass de Calais in obiskala slovenske rojake v tem delu Francije. Zanimal ga je socialni in gospodarski položaj slovenskih rojakov v Franciji pa tudi dejavnost kulture v njihovih društvih. Iz pripovedovanja Slovencev - naših članov se Tomo Brejc pozneje spominja: »Zlasti sem si zapomnil ugotovitve Slovencev v Franciji, da je namreč tako stalinska kot belogradistična gonja med rojaki doživela popoln neuspeh. Velika večina v Pass de Calaisu, Mosellu in naselbinah na jugu Francije je ostala zvesta svoji domovini.« S Stanetom Kolmanom (v letih 1979-1983 tudi predsednik SIM) sta obiskala še rojake v Lensu, Vendillu, Salauminesu, Lievinu in Brauy-u, kjer sta imela tudi daljši razgovor z Leopoldom Suhadolčanom iz Lievina. Prepričljivo je govoril o nujnosti organizacije institucije v domovini, ki bi se posebej ukvarjala z izseljensko problematiko in vračanjem rojakov v staro domovino. Imel je slabe izkušnje z delovanjem predvojne

vitve organizacije oziroma društva, ki bi ne glede na politično ali versko pripadnost vzdrževala, poglabljala in utrjevala povezanost vseh poštenih in narodno zavednih rojakov z rojstno domovino, je naletelo na ugoden odmev.

Tone Seliškar je takratnim predstavnikom OF predlagal ime za izseljensko društvo, Slovenska izseljenska matica. Močan argument je bilo dejstvo, da je največja Slovenska izseljenska organizacija v svetu SNPJ soglasno sprejela sklep, da se v Sloveniji ustanovi osrednja izseljenska organizacija. Takratno tajništvo OF je organiziralo tudi prvi sestanek med Tonetom Seliškarjem in Tomom Brejcem, slednji se je strinjal s predlogom o imenu. Na drugem sestanku je bil poleg prej omenjenih prisoten že takrat znani novinar Stane Lenardič. To je bilo tudi jedro za pripravo za ustanovitev iniciativnega odbora SIM. Konec leta 1950 so izvedli vse priprave za ustanovni OZ in sestavili začasna pravila. Ustanovni občni zbor je 9. januarja 1951 sklenil, da mestnemu ljudskemu odboru v Ljubljani – poverjeništvu za Notranje zadeve naslovi prošnjo za registracijo društva Slovenska izseljenska matica, na katero je Ministrstvo za notranje zadeve v manj kot mesecu dni, 18. aprila 1951, odgovorilo z odločbo številka IV. 2191/1-51: »… se dovoljuje ustanovitev in delovanje društva Slovenska izseljenska matica, s sedežem v Ljubljani in delokrogom v R Sloveniji.« Sedež SIM je bil na Dapčevičem trgu v Ljubljani, že junija je imela tri zaposlene: tajnika Vinka Knola za organizacijo in politične naloge v zvezi s slovenskimi izseljenci po svetu, Vero Petrovčič za vsa administrativna, blagajniška, knjigovodska in druga pisarniška dela, voznika Franca Lebana za prevoz izseljencev, ki so bili na obisku v Sloveniji, njihove sprejeme in druga nujna službena potovanja. (se nadaljuje)

Izvršni odbor in nekateri člani glavnega odbora na prvem občnem zboru Matice.3. decembra 1953. Od leve sedi Tajnik Albert Švagelj, podpredsednik Tomo Brejc, predsednik Tone Seliškar, častni predsednik Etbin Kristan, prof.Erika Bučarjeva, Ludvik Medvešek, povratnik iz ZDA. Stoje, Franc Kurinčič, povratnik iz Argentine in Lojze Zdravje, povratnik iz Kanade

med nami

Izseljensko društvo Slovenija v svetu

Akademski slikar France Ahčin se vrača domov

Slovenci imamo priložnost, da si prav v Ahčinovi domači hiši ogledamo velik del umetnikovega opusa. Boštjan Kocmur

o eden redkih primerov, ko se umetnik - izseljenec s svojim umetniškim opusom vrača v domače zavetje. Po mnogih desetletjih se je bistvo umetnika, ki je iz rodnih Domžal šel v Italijo in od tod v daljno Argentino, lahko vrnilo domov… V torek, 5. aprila, so Domžalčani odprli razstavo del akademskega kiparja Franceta Ahčina, ki je bil leta 1919 rojen na Menačenkovi domačiji, kot se umetnikovi hiši pravi po domače. Po več kot 40 letih izseljenstva je Ahčin leta 1989 prvič razstavljal v svojem domačem kraju v domžalskem likovnem razstavišču in v ljubljanskih Križankah. Takrat je domžalski občini podaril neprecenljivo zbirko svojih del, katere del je razstavljen v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale. Po vrnitvi v Argentino je še isto leto umrl. Po dvaindvajsetih letih pa je občina Domžale postavila na ogled Ahčinovo kiparsko zbirko na njegovi domačiji. Na odprtju razstave so bili prisotni umetnikova žena Milena, hči Lučka in sin Vanek, vnuka Brian in Nacho, ki so se pred nekaj leti preselili v Slovenijo, ter vnukinja Ivana, rojena v Sloveniji. V kulturnem programu so se umetniku poklonili kitaristi, učenci Glasbene šole Domžale, Mark Mihelič, Žiga Fašing in Nejc Pirnat, pod vodstvom prof. Mateja Baniča. Zbirko sestavljajo reliefi in skulpture različnih velikosti iz žgane gline, brona in lesa. Osrednji del predstavlja raziskovanje človeka in kiparskega razvoja človeškega lika, kar Ahčinovo kiparsko delo uvršča med visoke dosežke slovenskega kiparstva. Sredi tujega sveta je umetnik, po besedah prof. Marjana Marolta, »ustvarjal sintezo dveh kultur«.

Ahčinova družina: od leve vnuk Brian, žena Milena, vnuk Nacho in sin Vanek.

France Ahčin kot najstarejši od Menačenkovih sinov je obiskoval kiparski oddelek na Srednji tehnični šoli v Ljubljani ter med 2. svetovno vojno diplomiral iz kiparstva na Akademiji v Firencah. Po vojni se je preselil in zaslovel v Argentini, kjer je ustanovil lastno tovarno umetniške keramike ter poučeval na tamkajšnji slovenski umetniški šoli v okviru Slovenske kulturne akcije. Kot učenec profesorja Franceta Kralja se je oblikoval v ekspresionistični tradiciji. Nato je v Firencah prišel v stik z bogastvom renesančnega kiparstva. Ker France Ahčin ni bil nagnjen k posnemanju, je ohranil jedro svojih kiparskih hotenj bolj v realističnih podobah, dejanskih držah kot v ekspresionističnih. Ta nit teče skozi vsa poznejša leta v dveh različicah: v študiju človeških figur in v portretih. Argentinski kritik Cordova Iturburu je leta 1957 ugotavljal, da je France Ahčin na izreden način razumel, da »občutljivost, sentimentalnost, ginjenost in lirizem ne morejo imeti vrednosti v umetnosti, če se

ne utelesijo v luči stroge dostojanstvenosti oblike«. Vse od prihoda v Argentino ga je strokovno spremljal umetnostni zgodovinar Marjan Marolt. Po njegovem mnenju se pri Ahčinu, »oblikovanje človeške figure kaže v ploskovitosti, pripovednih potez ni, vse se koncentrira v osnovne

profile. Anatomskih virtuoznosti ni, figure izgubijo liričnost in pridobijo strukturalne vrednote, pomembni so gibi, ne mišice. Poudarjena je celovitost mirujočega ali dinamičnega človeškega lika.« Ahčin je ustvarjal tudi lesoreze, kjer je like oblikoval z najmanjšim številom črt in poudarjal barvo ploskev v grafiki ali svetlejšo površino v reliefu. S tem je oblikoval estetski vtis kontrasta. Že od prvih let ustvarjalnega dela se je posvetil tudi portretiranju. Znamenit je njegov portret dr. Antona Novačana iz leta 1950. Leta 1952 je izdelal Baragov doprsni kip za slovenski misijonski zavod. Pozneje je v grafiki in reliefih večkrat upodobil Sveto Družino, njegovo najpomembnejše delo pa je verjetno velik kip Matere božje, ki ga je v lesu izdelal za cerkev Marije Kraljice v Slovenski vasi v Buenos Airesu. Razstava bo na ogled do 30. aprila v Menačenkovi domačiji na Cankarjevi ulici 9 v Domžalah, vsak delavnik od 10. do 11. in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do 11. ure.

Ahčinovo zbirko sestavljajo reliefi in skulpture različnih velikosti iz žgane gline, brona in lesa.

Zamejski dnevnik

„12 spodbud za sožitje“

Slovenci na avstrijskem Štajerskem

Brošura, ki daje upanje za prihodnost 12 navodil, kako tudi v jezikovno mešanem zakonu lahko ostane slovenščina živ družinski jezik. Janko Kulmesch

o sem bil, rojen leta 1952, še otrok, sem bil v svoji domači vasi Libuče, v kraju tik ob slovensko-avstrijski meji, eden redkih, ki so že v predšolski dobi znali nemško. Nad devetdeset odstotkov vaščanov je govorilo samo slovensko, njihovi otroci pa so se šele v šoli srečali z nemščino, medtem ko sem sam doraščal v dvojezični družini. Mama, teta znanega slovenskega skladatelja Lojzeta Lebiča, je bila namreč poročena s pristnim Nemcem iz zvezne dežele Rheinland-Pfalz v Zvezni republiki Nemčiji, ki ga je vojna vihra pripeljala na avstrijsko Koroško. Od vsega začetka se je zavedal, da je slovenska narodna skupnost izpostavljena sistematičnemu asimilacijskemu pritisku. Po svojih močeh jo je podpiral in mi zavestno omogočil, da sem se že v zgodnji mladosti naučil oba jezika in se opredeljeval kot član slovenske narodne skupnosti. Medtem se je narodnostna podoba na podeželju Južne Koroške bistveno spremenila. Slovenščina kot družinski jezik dramatično nazaduje, hkrati pa iz leta v leto narašča število prijav k dvojezičnemu pouku. V moji mladosti je k tovrstnemu pouku svoje otroke prijavila le peščica slovenskih staršev, ki so klonili pred nemškim nacionalnim pritiskom. Danes prihaja več ko 75 odstotkov prijavljenih otrok iz družin z nemškim družinskim jezikom. Hkrati narašča tudi število jezikovno mešanih zvez oziroma partnerstev. In če so slovenske družine v preteklosti večinoma prevzemale nemščino kot družinski jezik in so tudi danes znani primeri, ko celo sinovi ali hčerke iz zelo narodno zavednih slovenskih družin svojim otrokom niso posredovali maternega jezika, je to še prav posebej veljalo za jezikovno mešane zakone. Toliko bolj razveseljivo je zato delo, ki ga opravlja inciativna skupina »Dvo- in večjezičnost v družini«, katere pobudnik je Tonč RosenzopfJank. Na številnih pogovornih večerih z jezikovno mešanimi družinami so analizirali aktualni položaj slovenščine in spoznali, da lahko jezikovno mešana partnerstva tudi glede upoštevanja slovenščine dobro uspevajo in da je vsekakor mogoče preprečiti asimilacijske učinke. Svoja spoznanja je iniciativna skupina »Dvoin večjezičnost v družini« strnila v brošuro z

znanstvenimi in praktičnimi nasveti. Izdelali so 12 navodil za uspešno dvojezičnost v družinah, pri tem pa poudarjajo, da morata življenjska partnerja upoštevati ta navodila od trenutka, ko se zaljubita. Še posebej pomembno je dosledno upoštevanje načela »ena oseba – en jezik«, kar pomeni, da se starši zlasti še v prvih letih odraščanja v vseh situacijah pogovarjajo z otrokom v svojem jeziku in jezikov ne mešajo. Nenazadnje pa je seveda tudi pomembno, da partnerja izbereta izobraževalne ustanove, ki nudijo dvojezičnost. Prav tako je treba biti pripravljen na morebitne konflikte, kajti večjezičnost zahteva več energije in več volje vseh družinskih članov. Brošuro »12 spodbud za sožitje« lahko naročite pri Mohorjevi knjigarni ali knjigarni Haček v Celovcu.

Signal – več kot letni zbornik

Naslovnici lanskega in letošnjega Signala

Kulturno društvo člen VII. za avstrijsko Štajersko ob stalnih Znanstveni in Literarni zbirki izdaja tudi letni dvojezični zbornik Signal, v katerem sodelujejo avtorji iz Avstrije in Slovenije, ki obravnavajo različne teme, najpogosteje iz zgodovine in kulture. Začetki Signala so bili zelo skromni po obsegu in vsebini. Leta 1995 je bilo v brošuri na dvajsetih straneh le nekaj člankov, ki so imeli zgolj povzetke v drugem jeziku, slovenski v nemškem jeziku in obratno. Zdaj je Signal obsežen zbornik, lanski je štel 375 strani večjega formata, letnik 2010/2011 pa ima 284 strani. Urednici Elisabeth Artl in Susanne Weitlaner sta pritegnili dovolj sodelavcev za vsebinsko pestro publikacijo, ki prinaša vpogled v različne teme o dogodkih v preteklosti in sedanjosti v obmejnem delu Avstrije in Slovenije. Zbornik dopolnuje fotokronika, ki predstavlja del pestre aktivnosti Kulturnega društva člen VII. in Pavlove hiše v Potrni. (E. R.)

Iniciativna skupina “Dvo- in večjezičnost v družini” s pobudnikom Tončem Rosenzopfom-Jank (drugi z desne)

Zamejski dnevnik

Slovenci na Madžarskem

Vzorčna kmetija za Porabje in Goričko

Povojna kolektivizacija je na Madžarskem zajela blizu 95 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč. Izostalo je Porabje, obmejne vasi, v katerih živijo Slovenci, saj je večji del pokrajine poraščen z gozdovi, obdelovalna zemlja je slabe kakovosti, gospodarjenje ne bi bilo donosno. Politiki so ugotovili, da ljudje v tem prostoru ne bodo obogateli, če jim pustijo nekaj hektarjev gozdov, njiv in travnikov. In res niso.

Ernest Ružič adžarski je do političnih sprememb na velikih površinah uspelo organizirati donosno kmetijstvo, ki je zadovoljevalo večino domačih potreb po hrani. Polja so bila dobro obdelana, uporabljali so kakovostna semena, v nekaterih delih države so namakali obsežne površine obdelovalne zemlje, redili kakovostno govejo živino, imeli razvito svinjerejo in pridelovali sočno sadje in zelenjavo. Vračanje zemlje prejšnjim lastnikom je povzročilo resne težave pri oskrbi, kajti količina pridelkov se je močno zmanjšala. Samo iz sosednje, mnogo bolj gorate Avstrije, so v ravninsko Madžarsko po letu 1990 uvozili vsako leto za milijardo dolarjev prehrambnih izdelkov. Zemljo so pogosto dobili lastniki, ki z rodnimi polji niso vedeli kaj početi, niso imeli izkušenj in delovnih sredstev za obdelovanje. Vračanje na že doseženo stopnjo razvitosti kmetijstva do leta 1990 je bilo počasno in ponekod še traja. Sprememb na porabskem podeželju je bilo manj kot na preostalih območjih Madžarske. Manjše število Porabcev, ki niso bili zaposleni v Monoštru in so kmetovali, je počasi začelo posodabljati kmetije. V sosednji Avstriji so kupovali in še kupujejo stare kmetijske stroje in opremo. Novih traktorjev, denimo, je še vedno zelo malo. Nasploh je Porabje manj razvito v primerjavi z drugimi predeli Železne županije, kamor spada, in tudi z državo nasploh.

Za gospodarski razvoj Porabja

Kako spodbuditi gospodarski razvoj Porabja, je vprašanje, ki si ga

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan je že drugič obiskal Porabje. Tokrat si je ogledal preurejanje stare, zapuščene kmetije v Andovcih v vzorčno porabsko domačijo, v kateri bodo ohranjali nekdanje rokodelske dejavnosti, prirejali različna srečanja in prodajali spominke, značilne za Porabje. Na dvorišču stoji „Porabski triglav“, približno tono težka skala, ki so jo pripeljali s triglavskega pogorja.

mnogi v narodnostnih organizacijah in tudi na slovenskem generalnem konzulatu zastavljajo več kot desetletje. Seveda tak razvoj, ki bo primeren za prostor ob meji, kjer je iz leta v leto manj prebivalcev. To se najbolj kaže v dvojezičnih osnovnih šolah, kjer se je zelo zmanjšalo število učencev. Ustanovitev Razvojne agencije Slovenska krajina, ki jo vodi Andreja Kovač, je že upravičila obstoj. Eden vidnejših rezultatov, pa ne edini, je obnova in dograditev stare kmečke domačije v Andovcih, ki jo bodo uradno odprli 9. julija. Med prednostnimi nalogami je tudi razvoj kmetijstva, tako živinoreje, poljedelstva in zlasti sadjarstva, v starih travniških nasadih. Tem prizadevanjem je znal prisluhniti tudi slovenski kmetijski minister

mag. Dejan Židan, ki je lani jeseni prvič in aprila drugič obiskal Porabje skupaj s sodelavci Kmetijskega

zavoda v Mariboru. Pogovarjali so se predvsem o pripravah na organizacijo prve vzorčne kmetije na Gornjem Seniku, ki bo za zgled v Porabju in na Goričkem. Kot je povedal kmetijski minister, bodo konec tega leta začeli s pripravami pri urejanju vzorčne kmetije, ki bo do konca prihodnjega leta nared. Predvideno je, da bodo na kmetiji redili 15 krav dojilj, pridelovali nekaj jagodičevja in obnovili travniški sadovnjak. Za Gornji Senik so se odločili, ker je tam največ neobdelanih površin. Ureditev vzorčne kmetije, ki naj bi bila rentabilna in primerna tudi za slovensko stran, bi po sedanjih izračunih veljala 170 tisoč evrov. Kmetija bo prilagojena zahtevam, ki so v Naravnem in krajinskem parku Slovenija-Goričko, Avstrija-Raab in Madžarska-Örség. O širšem sodelovanju na kmetijskem področju se bosta še v prvi polovici leta v Prekmurju pogovarjala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske, je napovedal mag. Dejan Židan.

Porabska pokrajina se zarašča - pogled na del Andovec

ZAMEJSKI DNEVNIK

Slovensko stalno gledališče v Trstu

Če bi nagrada imela čarobno moč

Maja Blagovič, igralka tržaškega gledališča, ki že leta vztrajno preseneča z razkošjem igralskega talenta, je aprila prejela nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke.

Mirjam Muženič, RTV Slovenija

mora ustvarjalec za vse dobro sam nagraditi. K odraščanju, tudi igralskem, pa spada še skromnost in Maja Blagovič se tega ne le zaveda, temveč tudi uresničuje. Velikokrat po nepotrebnem, v svojo škodo! Tržaško gledališče je bilo jeseni leta 2009 na razpotju! Huda denarna stiska in posledično napetosti v kolektivu med zaposlenimi in vodstvom, pomanjkanje politične volje odgovornih so mu skoraj zaprli vrata. Poznavalci so prepričani, da bi bilo, če bi do tega res prišlo, najverjetneje za vedno. Novo sezono z obetavnim naslovom »Kaj bo dobrega padlo z neba«, so vendarle začeli z zamudo v duhu znamenitega trojstva: ljubezen, vera, upanje, »saj brez tega ne gre graditi gledališča«, je izjavil umetniški vodja Primož Bebler. Občinstvu so ponudili dve premierni uprizoritvi na velikem odru in dve na malem ter dve gostujoči dramski predstavi in ohranili tradicionalno bogato ponudbo za otroke in mladino, kot novost pa še srebrni in zlati abonma. Hkrati pa so v Trstu sestavljali nov pravni okvir gledališča. V njegovo poslovanje sta najprej zagrizla finančna

strokovnjaka Marija Marc in Renato Manzoni, ki sta takoj pripravila okvirni načrt za rešitev gledališča in v njem tudi možnost, da vodstveno vlogo prevzemata izredna upravitelja. Zaupanje sta dobila in ga v dobrem letu trdega dela tudi izpolnila slovenski odvetnik v Trstu Andrej Berdon in italijanski poznavalec gledališke dejavnosti Paolo Marchesi. Izredna upravitelja sta prednostno skrb namenila iskanju denarja za začetek sezone in izpolnitvi pogojev za pridobitev namenskega državnega prispevka za gledališče. Sredi priprav na novo sezono je sporazumno predčasno odšel dotedanji ravnatelj Tomaž Ban. Vzporedno so v Trstu pripravljali tudi nov statut Slovenskega stalnega gledališča in ga po dolgi, mestoma težki razpravi v vrstah štirih ustanoviteljic tudi sprejeli. Ta je ustanovi prinesel šestčlanski upravni odbor, v katerem so po en predstavnik Društva slovensko gledališče ter krovnih organizacij civilne družbe Slovencev v Italiji Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij, italijanski člani pa branijo

barve dežele Furlanije Julijske krajine, tržaške pokrajine in občine. Ob letošnjem Dnevu slovenske kulture je predsednica postala dolgoletna sodelavka in dobra poznavalka slovenskega gledališča Maja Lapornik, podpredsednik pa Italijan Alessandro Malchangi, ki je v deželni upravi dolga leta skrbel za gledališko dejavnost. S širšo odgovornostjo pri upravljanju ustanove naj bi bili večji tudi denarni prispevki za redno delo. Predsednica je, kot je sama izjavila, skočila na vlak, ki že pelje, hkrati pa napovedala, da bo strojevodja v dialogu z vsemi, z igralci in zaposlenimi v gledališču, zunaj njega pa s tistimi, ki z gledališčem kakorkoli sodelujejo oziroma sooblikujejo njegovo delo in obstoj. »Če bi bila nagrada čarobna paličica, bi z njo v gledališče privabila vse tiste ljudi, ki smo jih izgubili v zadnjih letih«, so besede nagrajenke Maje Blagovič. Priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za svoje umetniške dosežke velika igralka razume kot pomembno nagrado svojemu gledališču. Na njegovem odru razkriva razkošje svojega igralskega talenta že skoraj tri desetletja, velikokrat skupaj s svojim življenjskim partnerjem, prav tako prvakom tržaškega teatra, Vladimirjem Jurcem - v lepotah in tudi stiskah njunega poklica. Poslanstva pravzaprav!

Foto: Agnese Divo

srednja kulturna ustanova Slovencev na Tržaškem in vse bolj tudi v celotni deželi Furlaniji Julijski krajini je pozornosti strokovne javnosti in ljubiteljev gledališke ustvarjalnosti deležna že vrsto let. Zaradi svojega kakovostnega dela in odmevnih predstav, ki jih večinoma oblikujejo igralci domačega ansambla pod vodstvom uglednih gostujočih režiserjev in njihovih sodelavcev. Medijski prostor pa so v preteklosti polnili tudi zapisi o razmerah v tržaškem gledališču, ki je kljub več kot stoletni življenjski in delovni dobi prehajalo iz krize v krizo, denarno predvsem, pa tudi kadrovsko. Po vseh spremembah v zadnjih mesecih prevladujeta vtis in upanje, da se ustanovi in njenim ljudem znova začenja pot navzgor! Sestavni del take spodbudne napovedi je letošnja nagrada Združenja dramskih umetnikov Slovenije za umetniške dosežke igralki Maji Blagovič. V začetku aprila jo je slovesno prejela za lik Agate Mataučeve v lanski postavitvi Oblomova Ivana Gončarova v režiji Egona Savina. »Prvakinja tržaškega gledališča, ki že leta vztrajno preseneča z razkošjem igralskega talenta, je v vlogi vitalne kmečke ženske s sodobnim analitičnim igralskim nastopom odkrila izvirno in duhovito dramaturško paralelo plemiški oblomovščini«, so zapisali v utemeljitvi nagrade. Maja Blagovič, ki jo imajo Primorci za Štajerko, Štajerci pa za Primorko, je bila priznanja zelo vesela, ker je stanovsko in ga ni pričakovala, je zaupala v pogovoru. Priznala je, da si igralci zmeraj prizadevajo narediti najboljše, kar znajo in zmorejo, da pa k rezultatu njihovega dela pripomore splet okoliščin. Ko je v preteklosti kdaj sama ocenila, da je zaupano vlogo dobro odigrala, da je svoje delo dobro opravila, priznanj ni bilo. Izkušnje so ji pripomogle k zavesti in občutku, da se

Maja Blagovič

Doživimo Slovenijo

Foto: STO, B. Kladnik

Regijski park škocjanske jame

Mistika podzemlja kot motiv turističnega obiska

Sredi matičnega Krasa, od koder pojem krasa tudi izvira, v občini Divača, leži Regijski park Škocjanske jame, ki jih je v skrivnostni svet podzemlja vklesala reka Reka. Veličastne podzemne dvorane, srhljive globeli, divja voda v kanjonih in mogočni slapovi so nanizani v sozvočje nenavadnega podzemeljskega zaklada, iz katerega se napajata tako znanost kot turizem.

vetovno odmeven pečat jim je nadel UNESCO, ki je Škocjanske jame zaradi izjemnega ekosistema udornih dolin, več kot 30 arheoloških najdišč, ki pričajo o desettisočletni poselitvi prostora, edinstvenega primera popolno naravno ohranjene kraške erozije (njegov preko 2,5 km dolg naravni podzemni kanjon izjemnih dimenzij je prava svetovna izjema kraškega pojava), ter predvsem zato, ker je zaščiteno območje Škocjanskih jam pomembno za raziskave o nastanku krasa, uvrstil na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Škocjanske jame, ki imajo izjemno razvejan sistem jamskih rovov v dolžini 5.8 km, je ustvarila reka

Reka, ki izvira pod Snežnikom in teče sprva na stiku eocenskega fliša in apnenca po kratki, slikoviti soteFoto: STO, D. Mladenovič

Renata Picej

ski, potem pa pod prepadno steno, vrh katere ždi vas Škocjan, kratkomalo izgine v zemljo. Na svoji nena-

Doživimo Slovenijo Škocjanske jame so že od leta 1986 zaradi edinstvene naravne in kulturne dediščine vpisane v seznam svetovne dediščine pri UNESCU, od 1999. so kot prvo podzemno mokrišče na svetu vpisane v Ramsarsko konvencijo, leta 2004 pa so ga kot biosferno območje, uvrstili tudi v program MAB (človek in biosfera). Republika Slovenija se je zavezala, da bo zagotovila varovanje območja Škocjanskih jam kot svetovno dediščino in zato sprejela Zakon o Regijskem parku Škocjanske jame, s katerim upravlja javni zavod Park Škocjanske jame.

Raziskovali so jo mnogi

Prvi, ki je pokazal posluh za lepoto teh jam, je bil župan Mahorič, ki je že leta 1819, še pred začetkom turizma v Postojnski jami, vpeljal vpisno knjigo obiskovalcev. Pravega raziskovanja pa se je leta 1839 lotil Jakob Svetina, ko se je kot prvi s splavom spustil skozi reški rov. Sredi 19. stoletja je k raziskavam pristopil geograf Schmiedel z Dunaja, ki je prvi poskrbel za svetovni sloves kraških jam. Z ustanovitvijo prvega jamarskega društva na svetu, leta 1879, pa je Dunaj postal središče raziskovanja kraških pojavov. In tem so sledili številni drugi.

Doživetja v parku Škocjanske jame

Poleg jamskega sistema, ki je na ogled vse dni v letu, lahko obiskovalci v parku izbirajo še med drugimi možnostmi spoznavanja krasa in njegovih zanimivosti: • Muzejske zbirke v Škocjanu, ki so na ogled v vasi Škocjan, in sicer etnografska v Jakopinovem skednju, zbirka o zgodovini odkrivanja Škocjanskih jam v Jurjevem skednju ter biološka, geološka in arheološka zbirka v Naravoslovnem centru. • Krožna učna pot Škocjan, ki sprehajalce v dobri uri in pol popelje okrog udornic Velike in Male doline v osrčju parka. Na informativnoizobraževalnih tablah je mogoče spoznavati glavne značilnosti kraških pojavov, številne zanimivosti rastlinstva in živalstva na krasu ter bogato kulturno dediščino in zgodovino teh krajev. Ogled Škocjanskih jam v spremstvu vodnikov traja poldrugo uro. Ob nakupu vstopnice za ogled Škocjanskih jam v sezonskem času (junij – september) obiskovalcem pripada tudi brezplačen ogled etnološke zbirke v Jakopinovem skednju, krasoslovne zbirke v Jurjevem skednju ter biološke, geološke in arheološke zbirke v naravoslovnem centru – Delezova domačija.

Dostop do parka:

Po avtocesti iz Ljubljane proti Kopru, izvoz Divača, odcep za Škocjan. Oddaljenost: od Ljubljane 80 km, od meje z Italijo 15 km.

Foto: STO, D. Mladenovič

vadni, pustolovski in komaj verjetni poti, ustvarja sled, ki jo občudujejo navdušeni obiskovalci, saj na tem območju med pravo kraško brezvodno površino nihče ne pričakuje podobe zemeljskega raja, kot ga je izklesala »nevidna« voda. Voda, ki se igra skrivalnice in za seboj pušča nenavadne vzorce, izoblikovane iz kamnin, je tod ustvarila enega najbolj dramatičnih »vodnih parkov« sveta. Zdaj vsa krotka, pohlevna in prijetno šumeča lahko postane divja in deroča. Lahko se prelevi v elegantne slapove, pršeče brzice in umirjene tokove. Lahko naraste, ponekod do 70 metrov, ali pa se prelevi v mrtva zrcala, sredi katerih svoje gube preverjajo stene visokih gora in v njej razpostavljeni kapniki ter sigaste tvorbe. Ko se izvije iz okoli 40-kilometrskega jamskega sistema, se pri Devinu v Tržaškem zalivu kot slikovit izvir in z novim imenom – Timav, poda na komaj dvokilometrsko pot do Jadranskega morja.

Minister Žarnić po prenovljeni poti Minister za okolje in prostor dr. Roko Žarnić se je 14. aprila letos udeležil slavnostnega odprtja prenovljene poti v Škocjanskih jamah, skozi Mahorčičevo in Mariničevo jamo ter Malo dolino. Prenova omenjenih poti sodi med projekte, vredne 2.500.000 evrov, ki so jih v parku Škocjanske jame začeli leta 2009. Najprej so obnovili poševno dvigalo na izhodu iz Škocjanskih jam, potem je bila na vrsti obnova turistične infrastrukture v Mahorčičevi in Mariničevi jami ter Mali dolini, trenutno pa teče prenova objekta Matavun 8, v katerem bodo odprli promocijsko – kongresni center. 85 odstotkov sredstev za ta dela je zagotovila Evropska unija, 15 odstotkov pa Ministrstvo za gospodarstvo RS.

Doživimo Slovenijo

Dežela kranjska in njene vode

Slovenija - izjemen rezervoar voda

Janez V. Valvasor: “Ako se hoče katera dežela ponašati, da se v njej pretakata med in mleko, hočem reči, da jo je Bog obilno blagoslovil z vsem, kar potrebuje za dobro prehrano, se mora ponašati tudi z mnogimi rekami, potoki in studenci. To zmore častno tudi naša Kranjska, ker tekó po njej z ribami bogate vode.” Renata Picej

ščuke, karpe, linjáke, jegulje, klene, mrene, menke, ribe za pečenje, tudi velike some, podlestve in glavatice, zlasti pa velike sulce, lepe lipane, imenitne postrvi in kapeljne… Najboljši raki te dežele ljubijo Krko in Kolpo. Kakor jih drugod večinoma s sakom in na razne druge načine love, tako imajo ob Kolpi poseben in celo smešen način lova. Na palico privežejo črva, jo vtaknejo v vodo, približujejo luknjam, ki so povečini v trdih skalah, in žvižgajo na usta določen napev in čudno melodijo. Tako pridejo raki iz svojih skrivališč, pa jih z drugo palico, ki je na enem koncu razcepljena, zagrabijo in potegnejo na suho, vselej pa le po enega. Ko sem slišal, da jim žvižgajo se mi je zdelo smešno in kakor bajka. Odgovorili pa so mi, da bi raki redko prišli iz lukenj, če jim ne bi žvižgali… Kranjski pregovor pravi: šeu je rakam žvižgat ali pujde rakam žvižgat. To pomeni toliko kakor: umrl je.” V naših vodah najdemo veliko avtohtonih vodnih vrst – od soške, potočne in jezerske postrvi do li-

pana, ščuke, sulca in podusti. Med alohtonimi vrstami pa bi v naših rekah našli veliko krapov, in šarenk ter odličnih zlatovšic, cele vrste drugih rib in celo rakov, školjk, želv in žab. Pokroviteljstvo nad vodnim bogastvom naših rek pripada Ribiški zvezi Slovenije, ki je krovna organizacija številnim zvezam ribiških družin. Le-te so razdeljene po regijah na Celjsko, Gorenjsko, Pomursko, Zasavsko, Primorsko, Mariborsko, Novomeško, Ljubljansko in tisto na Ptuju. Ribiške zveze se delijo na društva, ta pa seveda stavijo na svoje člane, katerih osnovna dejavnost je skrb za ohranitev čistoče voda ter obnavljanje ribjega zaroda v njih. “Za najčudovitejše in najnenavadnejše vseh naravnih čudes v deželi Kranjski imam tri jezera, ker so zdaj vidna, zdaj nevidna, vendar vsako na svoj način, Dve se včasih prikažeta tistim, ki ju ne iščejo niti žele videti, skrivata pa se tistim, ki ju namenoma iščejo. Tretje se vsako leto pojavi ob določenem času in nato spet izgine… Prvo jezero se pojavi nekje na gori Mokrici v Mokriškem,

Foto: STO, Tomo Jeseničnik

lovenija se lahko še danes pohvali z velikimi količinami razmeroma čiste vode in skoraj nedotaknjenim vodnim bogastvom. Njene reke sodijo k porečjema Jadranskega in Črnega morja ter se z le redkimi izjemami soškega povodja in kraških rek izlivajo v Savo in Dravo, desna pritoka reke Donave. Domala polovica Slovenije ima kraško površje, zato prevladujejo kraški izviri (obrhi). V severovzhodnem predelu najdemo termalne in mineralne vrelce, ob katerih so se razvila zdravilišča in polnilnice mineralnih voda. Med najbolj nenavadne izvire sodijo žvepleni izvir v dolinah Podvolovjeka in Trebuša, plinski izvir (mofeta) v Ivanjševcih ter živosrebrni izvir pri Žireh. Pravo posebnost pa predstavljajo zaganjalke, pri katerih vodni pretok niha in med katerimi so najbolj znani Minutnik pod Gorjanci, presihajoči studenec pod Iglo med Lučami in Solčavo ter Lintvern pri Vrhniki. “Največ voda na Kranjskem je bogatih z ribami; vsebujejo razne vrste:

Cerkniško jezero

drugo v Velikoribniškem gozdu. O obeh pravijo, da se včasih iznenada pokažeta tistim, ki v gozdu sekajo, da pa človeka zelo prestrašita, ker tiči v njih obrnjen javor. Če ju pa kasneje kdo želi videti, se ne dasta najti. Morda gre za strah, slepilo ali coprnijo in niti ne spadata med naravna čudežna jezera… Tretje pa, ki se ob določenem času pojavi in spet izgine, je naravno, namreč Cerkniško jezero.” Legende, ki jih Slovenci še nismo pozabili, pa pripovedujejo zgodbe o bajnih bitjih, ki so oblikovala studence, potoke, reke in tolmune… Voda je bila od nekdaj prebivališče skrivnostnih bitij. Povodni mož, pol človek pol riba, si je nekdaj gradil svoje stekleno bivališče v globokih tolmunih naših rek in na dnu jezer in je bil krivec za kar nekaj nastankov jezer, med njimi tudi Cerkniškega… Posebnež je bil Gestrin, povodni mož s plavutmi namesto nog, je bil ob Dravi pravi strah in trepet brodarjev in ribičev. Ponoči je dvigal svojo glavo iz rečnih valov in včasih celo zatrobil v rog. Dostikrat so mu delale družbo Vodne ali Morske deklice. Blejsko jezero so z vodami napolnile vile, mlada bitja v dolgih belih oblekah in z razpuščenimi lasmi. Ribniškega jezera na Pohorju ne bi bilo, če ga tja ne bi prinesel pohorski povodni mož. Slatine so znale skuhati čarovnice in če bi Karel Henn pred sto in več leti (1834) v Pomurje ne bil potoval s konji, zagotovo ne bi slišal, kako se v zemlji kuha »bublja« in danes morda ne bi imeli Radencev…Zmaj, ki je pregriznil jez v Matkovem kotu, je kriv, da se Gornjesavska dolina ne more ponašati s čudovitim jezerom… Podzemna jama Vilenica pri Sežani je v preteklosti dajala zatočišče belim ženam.

Doživimo Slovenijo

Povabljeni v Slovenijo – kraljestvo voda

Lovrenška jezera

Lovrenška jezera so velika naravna in turistična znamenitost Pohorja. Masiv Pohorja pa je južni pomol osrednjih Alp, mogočno hribovje med Slovenj Gradcem, Slovenskimi Konjicami in Mariborom; z oblimi grebeni, slemeni, kopastimi vrhovi in potoki, ki se globoko zajedajo v grape. V plitvih kotanjah na slemenih pa počivajo jezerca in večja močvirnata področja. Renata Picej

Lovrenška jezera vodna očesca obdana z rušo

Lovrenška jezera najdemo na nadmorski višini nad 1500 metrov. Najnižje jezerce leži na 1517, najvišje pa na višini 1529 metrov. Ob slednjem je postavljen tudi lesen razgledni stolp, ki omogoča košate zelene razglede po vodnem svetu, objetem z rušjem in v zaledju okrašenem s smrekovimi gozdovi. Jezerca so kot modra očesca, kotanje s površino nekaj kvadratnih metrov in globine do 1,2 metra, raztrošena po visokem barju Pohorja. Do nekaterih jezerc, ki dobivajo vodo le s padavinami in žde sredi rušja, vodijo lesene brvi, druga spet je težko odkriti, ker so skrita v zelenju. Hoja po z lesom tlakovanih stezicah, ki nam

Foto: STO, A. Fevžer

ohorje je polno naravnih znamenitosti, kamor sodijo čudoviti gozdovi s prastarimi jelkami (ob potoku Lobnica je ohranjen celo delček pragozda), sledijo pa jim modra očesca jezerc, ki dajejo osrednjemu Pohorju značilno sliko. Velika oaza zelenega miru so Lovrenška jezera – jezerca in barjanska okna na pohorskem šotišču med Roglo in Ribniškim vrhom. So največje visoko barje v Sloveniji in eno najpomembnejših v južni Evropi. So botanični, hidrološki in zoološki naravni spomenik, ki ga sestavlja okoli dvajset jezerc.

omogoča, da hodimo po suhem in ne po močvirju, nas vodi v svet samosvoje narave, kjer gospodari tišina. Lovrenška jezera so naravna in turistična znamenitost Pohorja. Hoja po močvirju je prepovedana.

Lovrenško barje

To je največje slovensko visoko barje, nastalo potem, ko se je šota na slemenski legi in na valoviti neprepustni geološki podlagi kopičila v barje. Celo območje barja je brez površinskega dotoka in ga napajajo zgolj padavinske vode. Jezerca so nastala pozneje kot ob-

Barje je posebno življenjsko okolje, v katerem stalno ali občasno zastaja voda. Je vrsta mokrišča, ki ga ljudski jezik pogosto zamenjuje z močvirjem, vendar to ni. Poraslo je z rastlinami, ki jim prija vodno in vlažno okolje in iz katerih nastaja šota - to je plast odmrlih delov barjanskih rastlin, ki na barju zaradi pomanjkanja kisika ne zgnijejo, pač pa se kopičijo, tako da se plast šote počasi debeli. Vse dokler imajo rastline na šoti stik s podtalnico in dostop do mineralnih snovi, lahko govorimo o nizkem barju. Pri visokem barju se rastline napajajo s padavinami, količina hranil pa je neznatna. Najpomembnejši graditelji visokih barij so šotni mahovi.

lika površinske erozije, saj se dno v vseh nadaljuje v šoto. Plast šote je v osrednjih delih jezerc debela skoraj tri metre, ob robovih pa je tanjša. Na območju Lovrenških jezer, ki so pravi rezervoar vode, najdemo zanimive in redke rastlinske in živalske vrste. Celo območje Lovrenškega barja s površino okrog 22 hektarjev je posebej zavarovani del največjega slovenskega gozdnega rezervata Ribniško - Lovrenška jezera, velikega 522 hektarjev.

Dostop Iz smeri Slovenske Konjice – Zreče - Rogla Od hotela Planja na Rogli je urejena in označena nezahtevna pešpot. • za pohodnike brez kondicije: z Rogle se odpravite proti Lovrenškim jezerom (dobra ura nenaporne hoje v eno smer) in vrnitev po isti poti nazaj na Roglo. • za pohodnike z dobro kondicijo: z Rogle se opravite proti Lovrenškim jezerom, od tam se spustite proti Koči na Pesku, od slednje sledi

vzpon nazaj na Roglo (približno tri ure hoje). Iz smeri Maribora Po dolini Drave do Lovrenca na Pohorju in potem do Koče na Pesku ter naprej proti Lovrenškim jezerom.

Doživetja

Pohorje je prava zakladnica narave, ki poleg tega ponuja obilico športnih in rekreativnih možnosti. Poleti omogoča sprehode, kolesarjenje, fotosafari, ježo konj in v zadnjem času tudi poletno sankanje, adrenalinski park in drugo. Zima prinaša smučanje in tek na smučeh, krpljnanje, zimske sprehode, sankanje... Pohorje je prepredeno s pohodnimi potmi in planinskimi kočami. Znana športnorekreacijska središča pa so: Bolfenk, Bellevue, Areh, Trije Kralji, Ribniška koča, Kope in Rogla. Posebnost je odličen zrak in dobra pitna voda. Sprehodi po razglednih travnikih podarjajo nepozabne prospekte in mehko posteljejo pohodnemu koraku.

ŠPORT

Nogomet

Palčica na poti nove slave Slovenska nogometna reprezentanca po treh nastopih na velikih tekmovanjih po letu 2000 realno upa na četrtega leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini. Franci Božič

lovenska nogometna reprezentanca nadaljevanja kvalifikacij za EP leta 2012 na Poljskem in v Ukrajini na razprodanem novem stadionu v Stožicah ni začela najbolj srečno: sloviti italijanski »Azzurri« so jo z golom naturaliziranega Brazilca Thiaga Motte premagali z 1:0, pri čemer so predstavili fantastično igro, ki jih pod taktirko novega trenerja Cesareja Prandellija spet uvršča med favorite za najvišja mesta v Evropi. Toda že nekaj dni kasneje v Belfastu je bila slovenska reprezentanca pod taktirko Matjaža Keka spet v svojem elementu, bojevite Severne Irce je povsem zasenčila, toda njihova mreža se čudežno ni zatresla. Potem ko je kazalo, da je po porazu z Italijo tako rekoč vse izgubljeno, je po remiju z neposrednimi tekmeci spet posijalo sonce, še zlasti potem, ko so Sloveniji zelo ustrezali tudi dogodki na drugih igriščih. Vrstni red: Italija 13, Slovenija in Srbija 8, Estonija 7, Severna Irska 6, Ferski otoki 1.

Skromen status nogometa v Sloveniji

Potem ko so nizozemski ljubitelji nogometa ob Euru 2000 slovensko nogometno reprezentanco ob njenem krstu na velikih tekmovanjih poimenovali kot Palčico, je najmanjša in najmanj številna udeleženka prvenstva še razširila svoj sloves. Po dveh remijih na zaključnem turnirju za EP leta 2000 (z ZRJ in Norveško)

je na SP 2002 v Južni Koreji ostala brez točke, lani v Južni Afriki pa je proti Alžiriji (1:0) dosegla prvo zmago na velikih tekmovanjih. Po remiju z ZDA je Slovenija ogrožala celo slovito Anglijo, na koncu pa nesrečno ostala brez uvrstitve v drugi krog. Ne glede na to, pa se je Slovenija znova uveljavila kot najmanjša in najuspešnejša nogometna dežela na svetu. To ji je uspelo brez večjih vlaganj v nogometno infrastrukturo, ki se vse do zadnjih let ni bistveno spremenila v primerjavi s tisto v časih Jugoslavije. Ljubljana je bila vse do lani nekaj let edina evropska metropola brez stadiona za mednarodne tekme, nova tovrstna športna objekta pa sta pred tem dobila še Celje in Maribor. Status nogometa v Sloveniji je kljub fantastičnim reprezentančnim uspehom v primerjavi z evropskimi in drugimi državami zelo skromen. Ta se zrcali predvsem v razmeroma skromnem številu igrišč za vadbo mladih igralcev. Ljubljana je dobila stadion (še vedno pa padajo očitki, češ da ni bil potreben), nogometnega središča za trening pa še vedno nima. Nogomet je v Sloveniji žal samo eden izmed množice športnih panog. Že v sosednji Avstriji tega slovenskega feno-mena ne morejo razumeti, predvsem pa ne senzacionalnih uspehov slovenske reprezentance. Skrivnost uspehov slovenskih nogometašev na reprezentančni ravni (na klubski je stanje veliko slabše, celo Maribor kot najboljše

slovensko moštvo sodi šele v tretji evropski kakovostni razred) se skriva v nadarjenosti in moralnem značaju podalpskih nogometašev. »Naši igralci premorejo dovolj znanja in sposobnosti, tako da se jim ni treba sramovati niti pred najboljšimi evropskimi moštvi, toda njihova največja odlika je vendarle nepopustljiv značaj, ki se ne predaja niti v kritičnih trenutkih,« značilnosti svojega uspešnega moštva opisuje selektor Matjaž Kek. Reprezentante druži tudi dejstvo, da vsi igrajo v tujih klubih. Večina jih je Slovenijo zapustila v najstniških letih, ta trend pa se nadaljuje v vse hitrejšem ritmu. V zadnjih letih je nogometno mejo prestopilo na desetine mladincev, ki se uveljavljajo v uglednih klubih, tako da se za reprezentančno prihodnost ni treba bati. Anglija in Italija kažeta največ zanimanja za naše upe, najdemo pa jih tudi v Nemčiji, Franciji, Belgiji, na Nizozemskem, v Avstriji in drugod.

Večmilijonske ponudbe iz elitnih klubov

Slovenski igralci trenutno še ne igrajo v najbolj elitnih evropskih klubih, kot so Real, Barcelona, Manchester United, Inter, Chelsea, Bayern in drugi, toda na njihove naslove že prihajajo tudi večmilijonske ponudbe teh klubov. Trenutno je najaktualnejši dvojec Josip Iličič Armin Bačinovič, ki je lani poleti iz Maribora prestopil v Palermo in v italijanskem prvenstvu meteorsko

zablestel. Zanju so Italijani plačali dober milijon evrov odškodnine, zdaj pa je njuna cena poskočila že prek deset milijonov evrov oglašajo pa se Chelsea, Liverpool, Tottenham, Milan... Poleti bosta kluba zamenjala tudi Valter Birsa, ki bo iz Auxerra prestopil v Genoo, in Tim Matavž, ki se bo iz Groningena preselil v Napoli. Slovenska športna javnost si v nadaljevanju kvalifikacij za EP in tudi za SP v Braziliji 2014 največ obeta prav od vzhajajočega tria zvezd Iličič, Bačinovič, Matavž, ki so stari od 21 do 23 let. Tudi vratar Samir Handanovič je na vrhuncu kariere, vsi vedo, da je že davno prerastel Udinese, prestop k enemu izmed angleških velikanov (govori se o Arsenalu, Tottenhamu in Manchester Unitedu) pa naj bi še povečal njegovo samozavest.

ŠPORT

Kolektiv pomembnejši od posameznikov

Nasploh pa je pri Sloveniji od nekdaj kolektiv pomembnejši od najboljših posameznikov. Tako je bilo že pred dobrim desetletjem, ko je Srečko Katanec nekatere najodmevnejše zmage vknjižil tudi brez svojega prvega aduta Zlatka Zahoviča, in tako je danes, ko lahko Matjaž Kek sestavi zmagovito moštvo prav brez vsakega posameznika. Notranji red reprezentantov je v preteklem obdobju grobo zmotil predsednik NZS Ivan Simič, ki se pred SP z igralci nikakor ni mogel dogovoriti za premije, nazadnje pa jim je poskušal vsiliti Zlatka Zahoviča za športnega direktorja. Kot je znano, je moral Simič konec lanskega leta odstopiti, pred kratkim pa ga je nasledil eden najuglednejših slovenskih odvetnikov Aleksander Čeferin. Ta je v nogometu povsem zelen, tako da si slovenski nogomet in reprezentanti od njega v bližnji prihodnosti ne morejo veliko obetati. Sicer pa so slovenski igralci vajeni najtežjih preizkušenj brez sleherne pomoči. Tako bo tudi jeseni, ko bo šlo v kvalifikacijah za EP najbolj zares, še posebej 11. oktobra, ko bo po tekmi Slovenija – Srbija v mariborskem Ljudskem vrtu padla odločitev o drugouvrščeni reprezentanci, ki bo nato odigrala podaljšek kvalifikacij.

Anže Kopitar

Po operaciji velika vrnitev?

Če ne bi nesrečnega 26. marca Anžeta Kopitarja v zasedi pričakala zahrbtna poškodba, bi še zdaj polnil naslovnice in statistiko. Tako pa se najboljši slovenski hokejist s svojim moštvom Los Angeles Kings ni mogel udeležiti končnice za Stanleyjev pokal v NHL, prav tako ne svetovnega prvenstva na Slovaškem, kjer se slovenski risi z njegovim očetom Matjažem Kopitarjem na čelu te dni potegujejo za obstanek med elito. Peter Zalokar

oškodba se je zgodila z vedrega neba. Kralji so proti Coloradu vodili s 4:0 in tekma je bila odločena. Usodna je bila luknja v ledu, ki mu je spodnesla nogo ob ogradi in padec je bil zares nesrečen. Že ogled posnetka je bil boleč. Za »Kopistarja«, kot ga radi kličejo navijači, še posebej. Ni človeka, ki bolj sovraži poležavanje in gledanje tekem po televiziji. »Če povem po pravici, je veliko lažje igrati. Iz naslonjača si vedno govorim: »jaz bi takole naredil…« A storiti ne moreš nič, pravi najsvetlejša slovenska športna zvezda, ki pa ne obupuje, saj se dobro zaveda, da je čas še pred njim. S komaj 23 leti je eden najbolj prepoznavnih športnikov v Kaliforniji. Krepko telo (191 cm, 102 kg) mu je doslej dobro služilo. Postavil je klubski rekord po številu zaporednih odigranih tekem (330), pa je v ZDA šele peto sezono, prav v vsaki pa je bil najbolj učinkovit igralec v moštvu. To se mu kajpak pozna tudi pri plači. Na sezono zasluži po sedem milijonov neobdavčenih dolarjev. Poleg tega si je omislil svojo blagovno znamko Anze’s Eleven, ki mu jo promovira nekdanji smučarski zvezdnik in zdaj šef slovenskih alpskih smučarjev Jure Košir v svojih trgovinah. S prilagajanjem na novo okolje kraljevska enajstica (kot 11. je bil izbran na naboru leta 2005) ni imela težav. Oče Matjaž ga je že s 16 leti poslal na urjenje na Švedsko, kjer se je naučil samostojnosti. Zanimivo, da Hrušičan v karieri ni odigral niti ene tekme za člansko

Foto: BOBO

Klubske perspektive drugih reprezentantov so bolj omejene, čeprav večina naših igralcev igra zelo solidno. To še posebej velja za navezo Mišo Brečko - Milivoje Novakovič pri Kölnu, ki ju skoraj zanesljivo ne bo izpustil iz svojih krempljev vse do konca kariere. Podobno velja tudi za drugi dvojec Bojan Jokič - Boštjan Cesar pri Chievu, ki za reprezentanco igrata še veliko bolje kot za klub, in za reprezentančnega kapetana Roberta Korena, ki ima pri angleškem drugoligašu Hull Cityju vse več težav z manjšimi poškodbami.

moštvo matičnega kluba Acroni Jesenice. Sprva se mu je tožilo po maminih štrukljih, vendar jo je družina kaj hitro mahnila prek luže in prodala družinsko gostilno. Tudi njegov mlajši brat Gašper igra hokej, in sicer pri moštu Portland Winterhawks, kjer študira. Anže ima ob sebi tudi dekle, črnolaso Štajerko Ines…

Poletja vselej preživlja v domovini. Prišel bo, ko bo dovolj okreval po operaciji: »Načrt potovanja še ni narejen. Vem, da me bodo v klubu želeli zadržati malo dlje zaradi fizioterapije, kar je povsem razumljivo. Upam, da se bom po sanaciji poškodbe na sezono zopet pripravil kar najbolje, kot sem se do zdaj.«

ŠPORT Rokomet

Cimos pokalni prvak

Zmagovalci rokometnega pokala Slovenije, 20. pokala Pivovarne Union, so rokometaši Cimosa iz Kopra, ki so v polfinalu premagali gostitelja, Celje Pivovarno Laško, v velikem finalu pa še z 22:20 Gorenje, s katerim se bodo do konca državnega prvenstva še krčevito borila za naslov prvaka, saj imajo Velenjčani sedem kol pred koncem samo točko prednosti. V tekmi za tretje mesto je Ribnica presenetljivo

Košarkarsko EP 2013

Slovenija s kolajno? Potem ko je Slovenija leta 2014 že gostila rokometno EP (in osvojila naslov evropske podprvakinje), bo leta 2013 prirediteljica še drugega najvišjega evropskega tekmovanja - v košarki. Ideja je vzniknila potem, ko je slovenska reprezentanca z Erazmom Lorbkom, Jako Lakovičem, Boštjanom Nachbarjem, Goranom Dragičem, Goranom Jagodnikom in drugimi asi na čelu zablestela na zadnjih velikih tekmovanjih, a ostala brez kolajne. Leta 2013 naj bi se zgodilo: Slovenija s kolajno. Edina ovira na poti do organizacije prvenstva je bil denar, po mnogih zapletih pa sta država in Košarkarska zveza Slovenije le zagotovili 20 milijonov evrov. To bodo stroški, prihodki bodo dvakrat višji, izgube pa naj ne bi bilo. Ostra je bila konkurenca tudi za prizorišča prvenstva: predtekmovanje bo od 4. do 9. septembra 2013 potekalo v Novem mestu, Kopru, na Jesenicah in Ptuju (izpadla sta Maribor in Celje), zaključni del pa od 10. do 22. Septembra v Ljubljani. (F.B.)

premagala branilce naslova iz Celja, ki v tej sezoni preživljajo hude trenutke in so sredi sezone zamenjali trenerja in praktično razpustili prvo ekipo. Najboljši igralec turnirja, ki ga je ob lepem vremenu v zgodnjih popoldanskih urah v dvorani Zlatorog spremljalo le malo gledalcev (v finalu 1000), je bil po mnenju štirih trenerjev igralec Ribnice Boris Bečirovič. Najboljši strelec in najboljši vratar prihajata iz Kopra – Srba Uroš Elezović in Darko Stanić. Prvi je v finalu zabil 10 golov, drugi pa zbral kar 20 obramb in v prvem polčasu celo 20 minut ni prejel gola. To je tudi odločilo finale, v katerem je koprski trener Fredi Radojković pri 43 letih prišel do prve lovorike v karieri: »Zmaga je potrditev dobrega dela, vendar nas ne sme preveč razbremeniti. Do konca sezone moramo zmagovati in osvojiti še prvenstvo in evropski pokal challenge.« Cimos je nazadnje izgubil 19. decembra lani v Celju, od takrat pa nanizal 15 tekem brez poraza. (P.Z.)

Hokej

Nova zvezdica za Jesenice Finale slovenskega hokejskega prvenstva se je ponovno, že četrtič zapored, razpletel v prid Jeseničanov, ki so serijo proti ljubljanski Olimpiji dobili s 4:0 v zmagah. V svoji dvorani Podmežakla so se končne zmage veselili s 3500 navijači. Vendar je na finale padla senca tretje tekme, ko v Podmežakli še niso imeli uporabnega dovoljenja in so morali zato akterji finala pridrsati pred žalostno prazne tribune. Ko so dan kasneje na upravni enoti le izdali »papirje«, pa so na Jesenicah začeli odštevati trenutke do nove velike proslave. Toda najprej je bilo treba opraviti še zahtevno nalogo na ledeni ploskvi, saj vdaje Olimpijinega moštva, pred tem finalom celo rahlega favorita, kajpak ni bilo pričakovati. Obenem Gorenjci niso imeli na klopi svojega prvega trenerja Heikkija Mälkiäja, ki je zaradi smrti v družini nemudoma odpotoval domov na Finsko. A v bogati klubski zgodovini so železarji z zmago s 4:2 osvojili že 32. naslov prvakov, v letih slovenske samostojnosti pa gre za 9. jeseniško zvezdico. Olimpiji v tolažbo gre, da se je za razliko od večnih tekmecev uvrstila v končnico avstrijske lige EBEL, kjer je nato izgubila proti Salzburgu. Jeseničani pa so lahko ponosni na svoj mladi val z Žigo Jegličem, Robertom Saboličem in Rokom Tičarjem na čelu. (P.Z.)

Gimnastika

Konec gimnastične serije Arena Stožice, Ljubljana

Deset evropskih prvenstev in skupno 13 let je trajal niz, v katerem so se slovenski telovadci vsakič z najpomembnejšega tekmovanja stare

Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek

celine domov vrnili z vsaj eno kolajno. A tega izjemnega niza je konec, EP v Berlinu je bilo po dolgem času prvo, ko so Slovenci ostali praznih rok. Mitja Petkovšek je imel v kvalifikacijah najboljši izid, a že po nekaj sekundah finalnega nastopa padel z bradlje in kolajna je šla po zlu. Berlin je zapustil z 8. mestom – prvič po Ljubljani 2004 pa EP končal brez kolajne. Slabše od pričakovanj se je odrezal še drugi slovenski adut Sašo Bertoncelj na konju z ročaji. Skrb zbujajoča je prihodnost slovenske gimnastike, saj je Aljaž Pegan pri skoraj 37 letih blizu konca kariere, v zadnjem času pa nase ni opozoril noben mlad telovadec. Brez dvoma so neprimerne razmere (gradnjo gimnastičnega centra Pegan-Petkovšek vedno znova odlašajo in zdaj naj bi bila končana do konca leta 2013) izgovor na mestu. Ali je s Petkovškom, Peganom in Bertoncljem zmanjkalo šampionskega materiala, bo pokazal čas, a zdi se, da se Slovencem v panogi z izjemno tradicijo (Leon Štukelj, Miro Cerar) ne piše nič dobrega. (P.Z.)

Smučarski skoki

Slovo legendarnega Primoža Peterke Zadnje dni marca je ob planiških poletih konec kariere oznanil legendarni slovenski smučarski skakalec Primož Peterka. Z 32 leti, petnajstimi zmagami v svetovnem pokalu (več kot vsi slovenski skakalci skupaj), dvema zmagama na novoletni turneji (1997 in 1998) ter dvema bronastima kolajnama v ekipni konkurenci na SP (2002 in 2005). Fantastično kariero je mladenič iz Moravč in član SK Triglav iz Kranja je končal brez olimpijske kolajne, toda mnogi, ki so od blizu ali tudi od malo dlje spremljali način njegovega zmagovanja, so soglasni: takega športnega šampiona Slovenija po osamosvojitvi zagotovo še ni imela. Slovenski čudežni deček je ob veličastnih zmagah pozornost slovenske in evropske javnosti vzbujal tudi s svobodnjaškim in drznim načinom življenja, zaradi katerega si je verjetno kar izdatno skrajšal konec vrhunske kariere. Toda Primož ob slovesu ni obžaloval ničesar: »Skoki so bili in bodo - upam - ostali moje življenje.« Primoževa zgodba o uspehu pa ima ob slovesu tudi neprijeten prizvok. »Kaj bom delal jutri? Nekaj se bo že našlo, potem ko sem ta mesec postal sodelavec žene Renate - na borzi dela v Kranju.« (F.B.)

VAŠA POŠTA Materinski dan

imeli tudi različne sekcije, pa se je uresničila šele sedem let pozneje, ko smo ustanovili še danes zelo dejavno folklorno skupino. 20 članic in članov društva vadi enkrat na teden v prostorih nemške šole. Danes smo zelo ponosni na to, da imamo osem parov. Plešemo gorenjske, štajerske in prekmurske plese. Za svoje nastope smo si v Sloveniji dali šivati izvirne slovenske noše. Nastopamo tako po Nemčiji kot v Sloveniji. V pustnem času pripravljamo tudi pustne šege ali sodobnejše nastope, kot so moški balet, afriške plese, Smrkce, Čebelice. Daniela Zver, voditeljica folklorne skupine

Slovenska šola v Geelongu

Drugo soboto v aprilu so se učenci dopolnilnega pouka slovenskega jezika v sodelovanju s Slovensko katoliško misijo v Berlinu spomnili svojih mamic in jih počastili s proslavo. Povabljeni smo uživali ob zvokih flavte, violin in klavirja, ki so jih izvabljali mladi virtuozi. Otroci so pripravili tudi igrico o Pikapolonici, ki ji prijatelji pomagajo prešteti pike. Zdaj vemo, da jih je sedem! Skoraj do solz pa smo se mame nasmejale predstavi, v kateri smo izvedele, da nas je bog med drugim naredil iz dvesto delov, nič plastike, obdaril pa nas je še s pošteno mero potrpljenja in z neizmerno ljubeznijo, ki jo premoremo za svoje otroke. Da rade beremo pravljice svojim nadebudnežem, pa smo pokazale na kvizu, kjer smo bile vse zmagovalke. (J.L.A.)

V Münchnu živi slovenska folklora Slovensko kulturno društvo LIPA München je bilo ustanovljeno leta 1992, velika želja, da bi

… so z zabavnimi igricami, s plesom in petjem klicali pomlad in bili za svoj »trud« nagrajeni še z darilcem. Društvo Slovenija v Berlinu pa tudi letos ni pozabilo na dan žena. V prostorih društva so zbrani uživali v predstavi Berlinski godci, ki jo je uprizorila gledališka skupina učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika pod okriljem mentorice - režiserke Majde Schmidt in učiteljice Magdalene Novak. Sproščeno in veselo vzdušje pa se je nadaljevalo še z nastopom folklorne skupine. Janja Lakner Anžin

Spomladanski pozdrav Po izidu prve številke Slovenije danes, prenovljene osrednje revije za Slovence v zamejstvu in po svetu, so se nam oglasili številni bralci, bodisi po elektronski bodisi po klasični pošti, med njimi tudi gospa Marija Ogriz iz avstrijskega St. Jakoba, ki je nam in bralcem namenila naslednjo pesem:

Pomlad

V Geelongu v Viktoriji, zvezni državi Avstralije, se je ponovno vzbudilo in zaživelo zanimanje za slovenski jezik. Pobuda je prišla od nekdanjih dijakov, ki so maturirali v slovenskem jeziku, in želijo, da bi se njihovi njihovi otroci učili slovensko. Učenci se poleg jezikovnega pouka učijo peti slovenske pesmi, recitirajo, pripravljajo kratke igrice in nastopajo na kulturnih dogodkih v slovenskem društvenem letu, kot so Prešernov dan, materinski dan, miklavževanje... Pouk vodi dolgoletna učiteljica slovenščine v Melbournu, Viki Mrak. Aleksandra L. Čeferin

Marec v Berlinu Pustovanje v Berlinu je bilo tokrat še posebej živahno. Vodja tukajšnje Slovenske katoliške misije Izidor Pečovnik Dori je namreč k praznovanju konca zime povabil tudi otroke. Princeske, pirati, čebelice, klovni, čarovnice

Lepa si, pomlad zelena, Z rožami vsa razcvetena. Ptički žvrgolijo, Se pomladi veselijo. Jutro se dani, Že ptički žpojejo, Bogu čast dajejo. Naj človeka tudi vzdigne glas In hvali Stvarnika na glas. Sonce vstaja izza gora, Prinaša zdravje, smeh. Človek veselo gre po poteh, Ko si polje ogleduje in načrte kuje. Da bo srečni dan, Vse pri delu se vrtelo In načrtom vse uspelo, Tako bo celi dan vesel, Zvečer pa hvalnico bo pel. Pa lunca pride na nebo In je lepo svetlo, Ji zvezde družbo delajo, kako vse to je lepo Na svet’ ustvarjeno. Pa ljudje smo, razstreseni po svet’ Kjer je mnogo mest in cest, Domov pa le ena pot drži, Ki v srcu hrepeni, živi. Vse cveti, vse dehti, Pojmo hvalo tudi mi.

Dragi bralke in bralci revije Slovenija danes, vabimo vas k sooblikovanju naše revije. Na naslovu slovenija.danes@sloveniatimes.net pričakujemo zanimive utrinke iz življenja Slovencev po svetu. Pošljite nam svoje fotografije s kratkim sporočilom, za kakšen dogodek gre. Vašo pošto sprejemamo tudi na naslovu Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija. Veseli bomo vašega sodelovanja! Uredništvo

SUMMARIES Conference in Baasem

Slovenians in Germany are Primarily Slovenians

a large extent. Germany offers an abundance of business opportunities in all fields, yet it does not have time to deal with Slovenia due to the importance of its economy and the incoming offers from all over the world. “We ourselves have to endeavour and present our offers in the best way possible,” says Pen and adds that the German partners find it difficult to understand that even after 20 years of the Slovenian independence a large share of the country’s economy is still state-owned.

The Business Story of Success

Wine Opens the Doors to the Heart Slovenians who live in Germany, more precisely in North Rhine-Westphalia, are dedicated to taking care of the Slovenian identity preservation with language and culture being their foremost priorities. Such aspirations were very transparent on the 16th conference of Slovenian societies, Catholic missions, teachers, social workers, folklore ensemble members and choirs in Germany which was organised this March in Baasem under the patronage of the Slovenia’s Office for Slovenians Abroad. Especially encouraging is the fact that the Slovenian spirit lives also among the youth. United in societies or as individuals, our compatriots are nourishing both the interpersonal contacts as well as ties with their mother country. Over a hundred participants of the conference gained new experiences at workshops, lectures and discussions. Besides that they revived the old friendships and made new acquaintances on social gatherings. Do not miss the report from Baasem.

Interview: Matjaž Pen, Slovenian consul in Düsseldorf

Germany – the Market of Business Opportunities The Germans are willing to collaborate with the Slovenian companies and businesspersons, but they themselves need to make an effort as well and show them the potentials and willingness for co-operation, says Matjaž Pen, the Slovenian consul in Düsseldorf. The opening of the consulate this February was a strong economic-political impulse of Slovenia to the German authorities, saying that we want to strengthen our collaboration with Germany to

for young compatriots beyond the Slovenian borders with which they above all wish to retain, strengthen and develop the Slovenian language and culture around the Globe. Also they want to build up the co-operation of the Republic of Slovenia with the youth. “We notice that they have overcome the ‘political’ divisions of the past and that they are united and connected by common interests from manifold fields,” was what among other things said Breda Mulec, PhD, a minister’s cabinet secretary and co-author of the action plan. She believes that new generations are capable of creating a dialogue, oriented towards the development of the national community in the neighbouring countries and the strengthening of collaboration between countries.

Dubravka Tomšič Srebotnjak

Forty years ago Marko Podkubovšek arrived to New York only with two suitcases and 600 dollars in his pocket but with his marketing idea, hard work and courage he succeeded. Together with a partner Jurij Brumec, a graduated oenologist, they established a prestigious wine label Sanctum and showed the world how good Slovenian wines are. “Slovenia is a country where I wish to spend the autumn of my life. No way it’s going to be in Florida or any other country,” emphasizes Marko who built a true American villa in his father’s town Loče which he also showed us.

Action Plan

The Youth Needs Support The Office for Slovenians abroad has prepared an action plan of collaboration and support

First Lady of the Black-andWhite Keys

The life story of Dubravka Tomšič Srebotnjak is equally legendary as her status among the piano music lovers. At the end of the last year the concert pianist marked her 65th anniversary of artistic creation in which also four decades of teaching at the Academy of Music in Ljubljana are included. Four thousand performances on the world’s greatest stages and over 90 CDs are merely two from the multitude of facts which tell about her genius. She began this year with a tour across Canada which was followed by recitals around Slovenia. In April she started a big tournament in the USA after which she is going to record some CDs in New York.

RESÚMENES Conferencia en Baasem

Nuevo plan de acción

Los eslovenos de Alemania son, ante todo, eslovenos

Los jóvenes necesitan apoyo

Los eslovenos residentes en Alemania, o para ser más exactos los de Renania del Norte-Westfalia, se ocupan enérgicamente de la conservación de la identidad eslovena, en particular del idioma y la cultura. Esto fue ejemplarmente demostrado en la XVI Conferencia de asociaciones, misiones católicas, educadores, trabajadores sociales, y de miembros de grupos de folklore y coros eslovenos de Alemania, evento organizado en la ciudad de Baasem con el apoyo de la Oficina Gubernamental para los Eslovenos en el Extranjero (Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu). Más de cien personas participaron de los diferentes talleres, disertaciones y debates de la Conferencia, y durante las muchas actividades sociales se generaron nuevos lazos de amistad. Además, pudimos comprobar algo especialmente alentador: “el ser esloveno” goza de buena salud también entre la juventud. Nuestros compatriotas, ya sea como individuos o como miembros de asociaciones, cuidan así de sus relaciones personales y mantienen el contacto con la madre patria. No se pierdan la cobertura periodística desde Baasem en nuestra presente edición.

en demostrar el interés en la cooperación entre Alemania y Eslovenia. Debido a la importancia de su economía, Alemania ofrece al mundo una gran cantidad de oportunidades comerciales en todos los rubros, pero sin embargo no parece tener tiempo para un país como Eslovenia. “Debemos esforzarnos en mejorar la presentación de nuestras propuestas”, dice el Cónsul, y agrega que al pueblo alemán le cuesta creer que, luego de 20 años de independencia, una gran parte de la economía de Eslovenia continúe en manos estatales.

Una historia de éxito comercial

El vino abre las puertas del corazón Marko Podkubovšek es un esloveno que hace 40 años se mudó a New York con sólo dos valijas y 600 dólares, y quien a fuerza de coraje, trabajo duro y una original idea de marketing logró el éxito comercial. Con su socio Jurij Brumec, enólogo diplomado, fundaron Sanctum, una prestigiosa marca de vinos que enseñó al mundo la alta calidad de nuestra industria vitivinícola. “Deseo pasar mis años otoñales en Eslovenia, y no en la Florida o en algún otro lugar”, asegura Marko desde Loče -la tierra donde nació su padre-, más precisamente desde su casa, una verdadera villa al estilo americano que tuvimos la oportunidad de visitar.

La Oficina Gubernamental para los Eslovenos en el Extranjero ha delineado un plan de acción de colaboración y apoyo para los jóvenes eslovenos residentes fuera de nuestro territorio. El objetivo será principalmente preservar, fortalecer y desarrollar el idioma y la cultura de Eslovenia en el extranjero, e incrementar la colaboración entre la República de Eslovenia y los jóvenes. “Nos damos cuenta de que para esta juventud las ‘diferencias políticas’ del pasado han sido superadas, y de que son sus intereses comunes los que los conectan y socializan en las más variadas áreas”, comentó entre otras cosas la Dra. Breda Mulec, Secretaria de Gabinete del Ministro y coautora del plan de acción, quien además dice estar convencida de que las nuevas generaciones serán capaces de crear un diálogo que contribuya al desarrollo de la comunidad eslovena en el extranjero y al fortalecimiento de la cooperación internacional.

Dubravka Tomšič Srebotnjak

La primera dama del piano

Entrevista: Matjaž Pen, cónsul esloveno en Düsseldorf

Alemania, un mercado de oportunidades comerciales Los alemanes están dispuestos a hacer negocios con empresas y empresarios eslovenos, siempre y cuando éstos demuestren interés en presentar vías reales de cooperación, dice Matjaž Pen, Cónsul esloveno en Düsseldorf. El Consulado de la República de Eslovenia en Düsseldorf abrió sus puertas en febrero pasado, como un fuerte gesto político-económico del gobierno esloveno

La historia de Dubravka Tomšič Srebotnjak es tan legendaria como su estatus entre los amantes de la música para piano. La celebrada pianista eslovena cumplió el año pasado 65 años de carrera artística, así como también cuatro décadas de enseñanza en la Academia de Música de Ljubljana. Su legado abarca, entre otros muchísimos reconocimientos, 4000 presentaciones en los escenarios más importantes del mundo y más de 90 CDs editados. A principios de este año fue invitada a dictar clases en Canadá, a lo que luego seguirán una serie de conciertos en Eslovenia, una gran gira por EE.UU, y finalmente la grabación de nuevo material en New York.

zadnja stran

Geslo majske nagradne križanke lahko do 10. maja pošljete po pošti na naslov Slovenija danes, Trg MDB 12, 1000 Ljubljana, Slovenija ali pa nam ga sporočite po elektronski pošti slovenija.danes@sloveniatimes.net. V sporočilu navedite tudi svoj točen naslov, da vas bomo lahko obvestili o nagradi.

Križanka

Geslo aprilske križanke se glasi: DVAJSETLETNICA PLEBISCITA. Srečna nagrajenka je Zlata Podgorelec, Pot na fužine 33, 1000 Ljubljana, Slovenija. Za nagrado bo prejela polletno naročnino na revijo Slovenija danes.

Prenovljen osrednji medij za Slovence izven Republike Slovenije izhaja mesečno - zadnji petek v mesecu Želite prejeti brezplačni ogledni izvod?

Would some of your family members like to read news from Slovenia in English?

Pošljite nam vaš poštni naslov na e-mail: slovenija.danes@sloveniatimes.net ali po pošti: Slovenija danes, c/o The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

Send us your e-mail: subscription@sloveniatimes.com or fill in and cut out the enclosed form and send it to: The Slovenia Times, Trg MDB 12, SI-1000 Ljubljana, Slovenija

IME

NAME

NASLOV

ADRESS

DRŽAVA

You can subscribe to The Slovenia Times, the leading Slovenian monthly in English.

COUNTRY

TELEFON

DATUM

TELEPHONE

E-POŠTA

PODPIS

E-MAIL

Slovenija

Mednarodno

6 številk

15 EUR

22 EUR

12 številk

27 EUR

38 EUR

Revija bo poslana z avionsko pošto, tako da jo prejmete 5-7 dni po izidu

DATE SIGNATURE Slovenia

6 issues 12 issues

28,80 EUR 54,72 EUR

Worlwide

30% discount if you subscribe to both magazines - The Slovenia Times and Slovenija danes

Slovenia

39,60 EUR 75,25 EUR

Worlwide

6 issues

43,12 EUR

61,60 EUR

12 issues

79,27 EUR

113,24 EUR

SLOVENCI.SI

SOON Kmalu

slovenci.si JOIN THE E-COMMUNITY OF SLOVENES AROUND THE WORLD Pridruži se e-skupnosti Slovencev po svetu Post your thoughts and experirence about Slovenia Objavite vaše misli in osebne izkušnje s Slovenijo Meet Slovenians from all over the world Spoznajte Slovence iz celega sveta Find people with similar interests Poiščite Slovence po svetu s podobnimi interesi Plan your visit to Slovenia, post you Q, get your A Načrtuj svoj obisk Slovenije, pošlji vprašanje, prejmi odgovor s strani strokovnjakov Let others know about the events concearning Slovenian community in your area Objavi dogodke, ki jih prirejate za Slovence v vaši okolici

HOMECOMING SLOVENIA 2011 Republika Slovenija v letu 2011 praznuje 20 let od razglasitve samostojnosti lastne države. Ponos nad dosežki samostojne Slovenije bo v letu 2011 zaznamoval tudi turistična dogajanja. In 2011 the Republic of Slovenia will be celebrating 20 years since its declaration of national independence. Pride in the achievements of independent Slovenia will also be reflected during 2011 in the tourism sector.

Come and take a closer look: Ljubljana.