Mladi pečejo prleško gibanico

MLADI PEČEJO

MAG. TJAŠA KOS

Različni projekti, povezani s kuho, mlade nagovarjajo, da so v kuhinji aktivni. Da kuhajo, pečejo, marinirajo, se učijo različnih tehnik priprave hrane … in z zdravo mero tekmovalnosti je vse skupaj nekoliko bolj začinjeno, mikavno zanje. Sicer so kuharska tekmovanja za mladino, ki jih poznamo v Sloveniji, namenjena tako osnovnošolcem kot srednješolcem. Osnovni nameni tovrstnih tekmovanj so verjetno različni. Od spoznavanja kulinarične dediščine Slovenije do ničelnih zavržkov hrane, od boja proti lakoti do ozaveščanja pomena kakovostne, doma pripravljene hrane. Zagotovo imajo vsa kuharska tekmovanja mladih tudi skupno točko: vzbuditi njihovo zanimanje za kulinariko in ne nenazadnje, navdušiti mlade za poklic kuharja.

V Društvu Kelih smo na ocenjevanju prleških gibanic vsako leto z navdušenjem zaploskali tako osnovnošolcem kot srednješolcem, ki so na ocenjevanju aktivno sodelovali v kategoriji ljubitelji prleške gibanice. Posegli so tudi po najvišjih mestih. V preteklih letih, ko smo zbirali recepte za pripravo prleške gibanice na terenu, smo jih aktivno vključili in so pomagali na terenu.

Letošnje državno ocenjevanje prleških gibanic pa je prvič potekalo kar v štirih kategorijah, poleg tržnih ponudnikov in ljubiteljev prleške gibanice smo uvedli še kategoriji: osnovne šole in srednje šole. Povabili smo osnovne šole v Prlekiji, sodelovanje srednjih šol pa ni bilo geografsko omejeno. Odziv je bil odličen! Izkazalo se je, da je prleška gibanica mlade navdušila, saj je sodelovalo kar 6 osnovnih in 6 srednjih šol. Učenci in dijaki so na ocenjevanje prinesli skupno 15 prleških gibanic. Ne le da so jih spekli v šoli, veliko jih je v spremstvu mentorjev prineslo prleške gibanice na ocenjevanje. Njihovi nasmehi in pozitivna energija so nas vse navzoče prevzeli. Navdušenje osnovnošolcev, ki so takoj povedali, kako so vlekli testo, kako zabavna je bila priprava, je bilo izjemno. Sicer pa pomemben povezovalni člen med učenci in dijaki na eni in ocenjevanjem prleških gibanic na drugi strani seveda predstavljajo učitelji in profesorji, marsikje tudi ravnatelji. Z ustrezno motivacijo in vključenim raziskovalnim delom so se v šolah, iz katerih so bili tekmovalci, naučili veliko več kot le speči prleško gibanico.

Seveda je s kuharijo dosti lažje kot z vinom, saj v kuhinji ni omejitev. Vina v šolah namreč ne moremo pokušati. Pa vendarle se v društvu še vedno trudimo in mlade ozaveščamo na eni strani o problematiki čezmernega pitja alkohola in na drugi strani o kulturnem pitju vina. Z različnimi izobraževalnimi delavnicami in seminarji mlade učimo, kako dolga je tradicija vinogradništva in vinarstva v Sloveniji, osnove kulture pitja vina … S temi aktivnostmi smo pravzaprav začeli takoj po ustanovitvi društva. Z navdušenjem opazujemo predvsem študente, ko pokušajo vina iz vseh vinorodnih okolišev Slovenije. In srkajo inforIzkazalo se je, macije. In si delajo zapiske o da je prleška barvah vin, o cveticah in okusih, o vinskih kleteh, ki gibanica mlade jih bodo kasneje obiskali … navdušila. In tako me vedno znova presenetijo. Občutek imam, da mladi zadnja leta večkrat nazdravijo z vinom. Vse več mladih je na vinskih dogodkih, na pokušnjah. Kultura pitja vina se dviga tudi pri njih. Počasi, a vztrajno. Nam se še vedno zdi, da prepočasi. Ampak pomembno je, da se premika v pravo smer. Za to je zaslužnih veliko ljudi, več institucij. Skupaj smo močnejši, skupaj nam uspeva. Vztrajajmo naprej! •