Mladi in motivacija: Področna analiza stanja by Socialna akademija

PODROČNA ANALIZA STANJA

Erasmus+ Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Erasmus+ Strateško partnerstvo za

zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

PODROČNA ANALIZA STANJA

2017-1-HU01-KA201-036045

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Izdajo publikacije je sofinanciral program Evropske unije Erasmus Plus. Vsebina publikacije je izključno odgovornost izdajatelja ter v nobenem pogledu ne izraža stališča Evropske komisije. Analiza na kraju samem se izvede s profesionalno ekipo West University of Timisoara.

2018

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Uvod in teoretična izhodišča .................................................................................................. 5 Metodološki okvir raziskave ................................................................................................... 7 Cilji raziskave ............................................................................................................................................ 7 Področja raziskave ................................................................................................................................... 7 Ciljna skupina in sodelujoče države ......................................................................................................... 9 Zbiranje in obdelava podatkov ............................................................................................................... 10 Statistična analiza zbranih podatkov ..................................................................................................... 11

Rezultati raziskave ................................................................................................................ 11 Q 1: Kakšne možnosti za dostojno življenje imate po tvojem mnenju mladi danes? ............................ 12 Q 2.1: Kako pogosto se na tvoji šoli dogaja sledeče – učitelji spodbujajo učence k lastnemu razmišljanju in ustvarjanju mnenj? ........................................................................................................ 14 Q 2.2: Kako pogosto se na tvoji šoli dogaja sledeče – učitelji spoštujejo mnenja učencev in jih med poukom spodbujajo k izražanju le-teh? ................................................................................................. 15 Q 2.3: Kako pogosto se na tvoji šoli dogaja sledeče – učenci se lahko svobodno izražajo, tudi če so njihova mnenja drugačna od mnenj ostalih v razredu? ......................................................................... 16 Q 2.4: Kako pogosto se na tvoji šoli dogajajo naslednji dogodki? V razredu učitelji predstavljajo več vidikov (perspektiv/mnenj) v zvezi s predmeti, ki jih poučujejo. ........................................................... 17 Q 3: V katerih dejavnostih na šoli si do sedaj sodeloval/-a? .................................................................. 18 Q 4.1: V katerih izvenšolskih dejavnostih si sodeloval/-a do sedaj? Odgovori: 1, 2, 3 in 5. ................... 19 Q 4.2: V katerih izvenšolskih dejavnostih si do sedaj sodeloval/-a? Odgovor 4 – »Drugo.« .................. 19 Q 5: Kako si zadovoljen/-a s svojim dosedanjim izobraževalnim/poklicnim razvojem? ........................ 20 Q 6: Kako na lestvici od 1 do 10 ocenjuješ svoje sposobnosti, pri čemer 1 pomeni »najnižja raven«, 10 pa »najvišja raven« usposobljenosti? .................................................................................................... 21 Q 7: Kateri dve od tvojih trenutnih aktivnosti se ti zdita najbolj uporabni za tvojo poklicno prihodnost? ............................................................................................................................................................... 22

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Q 8: Katera je po tvojem mnenju najpomembnejša stvar za doseganje življenjskih uspehov? ............. 23 Q 9: Kdo je odgovoren za to, kar se zgodi v tvojem življenju? ............................................................... 23 Q 10: Kdo je prvi, na katerega se obrneš, ko si v težavah? .................................................................... 24 Q 11: Kaj boš počel/-a po končanem šolanju? ....................................................................................... 25 Q 12: Kaj misliš, kje boš živel/-a čez 10 let? ........................................................................................... 26 Q 13: Zanima nas nekaj stvari o tebi. Na lestvici od 1 do 10, kjer 1 pomeni »zelo malo«, 10 pa »zelo močno«, označi, kako močno veljajo zate naslednje izjave. .................................................................. 26 Q 14: Kaj storiš, ko se soočaš z novo situacijo? ...................................................................................... 27 Q 15: Kaj storiš, ko se sprejema neko odločitev? ................................................................................... 27 Q 16: Ko razmišljaš o sebi, kaj misliš, da je tvoja prednost pred tvojimi prijatelji? Kaj je tvoja močna lastnost, ki ti v veliki meri pomaga v življenju? ...................................................................................... 28 Q 17: Kaj te bolj privlači pri zaposlitvi? .................................................................................................. 32 Q 18: Če bi imel/-a dovolj sredstev, da ravnaš po svoji želji, kaj bi storil/-a? ........................................ 32 Q 19: Oseba, ki ji po dolgem času nekaj uspe, to veselje izraža z radostjo – se smeje, vpije in objema ljudi. Kaj si misliš o tem? ........................................................................................................................ 33 Q 20: Nekdo vsak dan najde vsaj eno stvar, ki ga razveseli in to tudi pokaže. Kaj si misliš o tem? ....... 33 Q 21.1: V kolikšni meri ti je pomembno: Biti sprejet/-a v skupini prijateljev in v skupinah, s katerimi se družiš? .................................................................................................................................................... 34 Q 21.2: V kolikšni meri ti je pomembno: Biti vljuden/-a in poslušen/-a do bližnjih odraslih? ............... 34 Q 21.3: Koliko ti je je pomembno: Dobro in pravočasno opraviti svoje naloge za šolo ali za druge dejavnosti, v katere si vključen/-a (kot so šport, prostovoljstvo ipd.)? ................................................. 35 Q 22: Ali pri stvareh običajno najprej opaziš dobro ali slabo plat? ........................................................ 35 Q 23: Ali verjameš ali ne verjameš v sledeče? ....................................................................................... 36 Q 24: Na lestvici od 1 do 10 označi, kako pomembna sta Bog in vera v tvojem življenju. Številka 1 pomeni »popolnoma nepomembno«, 10 pa »zelo pomembno«. ......................................................... 36

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Q 25: Kdo je vzornik/-ca, ki te v življenju najbolj navdihuje? Lahko je katera koli oseba, od staršev do igralcev ali političnih osebnosti. ............................................................................................................. 37 Q 26: Kaj meniš, kateri osebni značilnosti sta tvojem/-i vzorniku/-ci najbolj pomagali do uspeha? ..... 38 Q 27: Kateri od tvojih osebnih lastnosti ti bosta pomagali postati uspešen/-a, kot je to postal/-a tvoj/a vzornik/-ca? ......................................................................................................................................... 39 Q 28: V katerih okoliščinah (ob katerih priložnostih) si se v zadnjih dveh letih počutil/-a najbolje? ..... 40 Q 29: Izmed naslednjih razlogov izberi tiste, za katere meniš, da so pomembni takrat, ko začneš nekaj početi. .................................................................................................................................................... 44 Q 31: Kako motiviran si za dosego cilja? Označi svojo raven motivacije na lestvici od 1 do 10, kjer 1 pomeni »popolnoma nemotiviran/-a« in 10 »visoko motiviran/-a«. .................................................... 45 Q 32: Mentor je oseba, ki mlajši ali manj izkušeni osebi nudi pomoč in nasvete v določenem časovnem obdobju, zlasti na delovnem mestu ali v šoli. V primeru, da bi imela priložnost podpore mentorja, v katerem primeru bi potreboval/-a njegovo podporo? .......................................................................... 45 Q 33: Ima tvoja družina povezave/znance, na katere se lahko zanesete? ............................................. 46 Q 34: Ali osebno poznaš kakšnega poslovneža? .................................................................................... 46 Q 35: Kako bi s tvojega stališča opisal/-a te poslovneže? ...................................................................... 47 Q 36: Predstavljaj si, da bi lahko spremenil/-a način preživljanja svojega časa glede na svoje potrebe in želje. Za katere od aktivnosti potrebuješ več časa, za katere manj in za katere toliko, kot ga imaš danes? .................................................................................................................................................... 47 Q 37: V kakšni meri se strinjaš ali ne strinjaš z naslednjimi splošnimi izjavami o delu? ........................ 50 Q 38: Kako pomembni so po tvojem mnenju naslednji vidiki zaposlitve? ............................................. 51 Q 39: Če bi lahko redno delal/-a in izbiral/-a med različnimi delovnimi mesti, katero opcijo bi izbral/-a? ............................................................................................................................................................... 51 Q 41: Katera je tvoja najpomembnejša močna točka, ki je relevantna za kariero, ki si jo želiš? Katera je tvoja največja slabost, ki jo želiš izboljšati? ........................................................................................... 53 Q 42. Kateri sta dve najpomembnejši stvari, ki ju potrebuješ za doseganje želene kariere? ................ 54

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Demografski podatki ............................................................................................................. 54 Spol udeležencev raziskave .................................................................................................................... 54 Starost udeležencev raziskave ............................................................................................................... 55 Verska pripadnost udeležencev ............................................................................................................. 55 Kraj bivanja ............................................................................................................................................ 55 Življenjski standard družine ................................................................................................................... 56 Kje živiš čez teden, ko obiskuješ pouk? .................................................................................................. 56 Kakšni so pogoji tam, kjer živiš? ............................................................................................................. 56

Zaključki raziskave in sinteza ................................................................................................. 56

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Uvod in teoretična izhodišča Na področju družbenih ved motivacijo predstavljamo skupaj z emocijo in kognicijo (Hayes, Orrell, 2003, str. 273) kot pomembne dejavnike človekovega zavednega obnašanja. Večina ljudi ima več razlogov in motivov, ki vplivajo na njihovo vsakodnevno ravnanje in vedenje, na primer da med kinom in šolo/službo izberejo slednje. Pomembno je, da najprej razjasnimo nekaj glavnih konceptov, ki so povezani z motivacijo. Predvsem je potrebno poudariti razliko med potrebami in motivi ter med nagoni in prepričanji. Vse slednje so motivacijske strukture, vendar vsaka od njih na človeško vedenje vpliva drugače. Medtem ko so nagoni prirojeni (npr. preživitveni nagon), prepričanja pridobimo s socialnim učenjem ter z izobraževanjem. So afirmacije o realnosti, ki so prikazane na način, da jih vzamemo za resnične in zanje ne čutimo potrebe, da bi preverjali njihovo skladnost z realnim svetom. Prepričanja so lahko pozitivna ali negativna (npr. »Zunanji svet je dober in me podpira.« ali »Zunanji svet je strašen in me uničuje.«). Motivi so gonilna sila človeškega obnašanja in vedenja ter so naravnani k specifičnim ciljem. Na drugi strani se potrebe nanašajo na specifične signale fiziološkega ali psihološkega neravnovesja in so naravnane k takojšnjemu zadovoljevanju le-tega. Motivi in potrebe skupaj vzdržujejo posameznikov socialni razvoj. Motivi se s svojo vsebino (različne potrebe, spoznanja, čustva, nagrade ali kazni itd.) nanašajo na različne tipe motivacije, s katerimi je moč pojasniti človeško vedenje. Tako je motivacija usmerjena ali na zunanje (npr. na izgled, ugled, denar) ali notranje spodbude (npr. zadovoljstvo, sreča, znanje). Te se obravnavajo kot težnje posameznika po doseganju različnih ciljev, oziroma kot želje, ki postanejo razlog, da posameznik nekaj stori. Leta 1985 sta Edward L. Deci in Richard M. Ryan razvila motivacijsko Teorijo samodoločenosti (SDT). Med drugim sta poudarila, da zunanja nagrada sama po sebi ni ne pozitivna ne negativna, zato se jo lahko uporabi pri motiviranju. Poudarila sta tudi, da se ob tem vsekakor ne sme pozabiti na dejstvo, da lahko prekomerna osredotočenost na zunanjo nagrado posameznika odvrne od notranjega napora in pri tem ovira posameznikovo samouresničitev. 5

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) V Teoriji samodoločenosti (1993) sta Tim Kasser in Richard M. Ryan pišeta o tem, da imajo cilji lahko različne učinke na dobrobit posameznika – nekateri v sebi ohranjajo svojo uresničitev, drugi jo zmanjšujejo. Menita, da notranji cilji (npr. osebni razvoj, zadovoljstvo in vključevanje v skupnost) predstavljajo posamezniku večjo nagrado, saj le-ti zadovoljujejo osnovne potrebe, kot so avtonomija, kompetentnost in povezanost. To so tudi razlogi za motivacijo, za katere želimo, da bi jih mladi razvili. Po drugi strani so lahko tudi zunanji cilji (npr. finančni uspeh, osebna podoba) na začetku produktivni, vendar ne izpolnjujejo neposredno osnovnih potreb po kompetentnosti in avtonomiji. Te so izpolnjene šele posredno s pozitivnimi povratnimi informacijami, ki jih posameznik pridobi v družbi. Na primer: če bodo posameznika drugi cenili zaradi finančnega uspeha, bo le-tega motivirala visoka plača ali štipendija; če ga v družbi nihče ne bo cenil, ga nagrada ne bo več motivirala, ne glede na to, kako visoka bo. V motivacijski shemi cilj predstavlja realnost, prevedeno skozi prizmo posameznikove osebne želje. Pomembno je, da posameznik cilj izbere sam in ga ponotranji. To pomeni, da bo najstnik, ki se zaveda, kaj si sam želi, bolj motiviran za dosego tega cilja kot takrat, ko zasleduje sanje svojih staršev ali mentorjev. Določanje za posameznika dragocenega in dosegljivega cilja je koristno za dobro počutje mlade osebe, saj le-ta postane notranje motivirana in se tudi nauči, kaj si pravzaprav želi, kaj zadovoljuje njegove potrebe in kako to lahko doseže. Kljub zgoraj povedanemu vseeno velja, da so celo izposojeni cilji (od vrstnikov ali staršev) za mlado osebo boljši od situacije, ko le-ta nima nobenega cilja. Brez cilja posameznik namreč tudi nima nobenega dosežka in posledično tudi motivacije za kakršnokoli aktivnost, da bi karkoli spremenil.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Metodološki okvir raziskave Cilji raziskave Glavni cilj: V okviru celotnega projekta je glavni cilj preko neformalnega izobraževanja, razvijanja podjetniških sposobnosti ali prek specializacije v določenem poklicu povečati motivacijo najstnikov za njihov osebni razvoj. Sekundarni cilji, ki izhajajo iz glavnega cilja, pa so sledeči: a) Opredeliti vrste šolskih in družbenih aktivnosti, v katere so vključeni najstniki. b) Na osnovi mnenj, podanih v samoevalvacijah, oceniti raven samozavesti mladih. c) Poudariti glavne kategorije motivov in ciljev, ki jih imajo mladi iz ciljne skupine. d) Zaznavanje socialnih mrež, h katerim se mladi nagibajo oziroma se jih držijo. e) Pri v ciljno skupino vključenih mladih ugotoviti, kakšen je njihov odnos do dela in kakšne karierne perspektive imajo.

Področja raziskave Da bi ohranili osebnostni razvoj in samoizpolnitev v projektu sodelujočih najstnikov, je bilo potrebno pridobiti natančnejši pogled na okolje, v katerem mladi delujejo in živijo. S tem razlogom smo razvili vprašalnik, ki je osredotočen na naslednja področja: a) aktivnosti, pri katerih mladi običajno sodelujejo, b) zaznava samospoštovanja in samoučinkovitosti, c) motivacija in cilji, d) socialna mreža, e) odnos do dela in zaposlitvena perspektiva, f) vključevanje v šolo in družbo ter g) demografski podatki. a) Aktivnosti mladih Da bi dobro razumeli, kaj mladi pravzaprav počnejo v svojem življenju in kakšne so njihove dejavnosti, smo naše raziskovalno zanimanje usmerili na dve področji: na šolske in obšolske dejavnosti. 7

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) V okviru šolskih dejavnosti so bili naši cilji usmerjeni v zaznavanje splošnega šolskega konteksta, ki se osredotoča predvsem na interakcijo med učitelji in učenci ter na specifične dejavnosti, v katere so bili mladi vključeni v šoli. Bolj kot to, da mladi ocenjujejo uporabnost in pomembnost aktivnosti in njihove prihodnje načrte, so pomembne druge točke naše analize, ki temeljijo na tem, kakšne pravzaprav so njihove aktivnosti. b) Zaznava samospoštovanja in samoučinkovitosti V tem delu je bil cilj odkriti celotno vrednotenje lastnega jaza pri mladih (samospoštovanje) in tudi odkriti, kaj ti vedo o lastnih sposobnostih in o možnostih vplivanja na dogodke v svojem življenju (samoučinkovitost). Samospoštovanje predstavlja mnenje, ki ga imamo o sebi, in je lahko pozitivno ali negativno, pravilno ali napačno. Nanj lahko močno vpliva splošna osebna naravnanost posameznika v trenutku ocenjevanja – če je ta naravnanost pozitivna, bo ocena bolj pozitivna; enako velja za negativno stanje. Na osebno naravnanost posameznika vplivajo tako okolje kot posameznikova osebnost. Nizko samospoštovanje pomeni, da posameznik misli, da so drugi boljši od njega. Visoko samospoštovanje pomeni, da posameznik misli, da nihče ni boljši od njega. Slabost nizke stopnje samospoštovanja je, da posameznik nikoli ne spozna, katere so njegove dobre lastnosti in da ne ukrepa, ne naredi ničesar. Meni namreč, da je to nesmiselno, saj bi kdorkoli drug to naredili bolje od njega. Visoko samospoštovanje je povezano z veliko samozavesti in z zaupanjem druge, zato so takšni posamezniki vedno aktivni. Samoučinkovitost je bolj povezana s psihologijo in je koncept, ki ga je uvedel Albert Bandura (1994). Je prepričanje, da ima posameznik možnost vpliva na dogodke, ki vplivajo na njegovo življenje in da ima nadzor nad tem, kako te dogodke doživlja. Samoučinkovitost je tako na primer prepričanje posameznika, da lahko pri neki nalogi uspe, čeprav objektivno gledano za to nima možnosti. V okviru tega dela raziskave smo preučili prepričanja in mnenja, ki se nanašajo na samopodobo, na lastne sposobnosti in na odnose (pozitivne ali negativne) do sebe, do drugih oseb in do realnosti.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) c) Motivacija in cilji Poglavje raziskave o motivaciji in ciljih vključuje informacije o vzornikih, ki jih imajo mladi, o preteklih izkušnjah mladih, o doseganju pomembnih ciljev, o njihovem samoocenjevanju motivacije za doseganje ciljev in o vlogi mentorja v procesu. Da bi prepoznali specifično motivacijo vključenih mladih, smo se odločili, da jim omogočimo, da izrazijo svojo specifično motivacijo in cilje. Ta metodološka izbira ima pri tem delu vprašalnika za posledico uporabo več vprašanj odprtega tipa. d) Socialna mreža Eno pomembnejših področij te raziskave je bila analiza socialnih mrež mladih. Da bi ugotovili, kako je socialni kapital lahko povezan z nekaterimi specifičnimi dejavnostmi, motivacijami, cilji ali celo s samospoštovanjem, smo preučili socialni profil vključenih v raziskavo. To je vključevalo tudi njihovo povezanost z (odraslimi) osebami, ki delujejo na različnih področjih, na primer na področju zdravstva, prava, javnega sektorja, financ, gospodarstva, religije in izobraževanja. e) Delo in zaposlitev To področje našega raziskovalnega koncepta je povezano z naslednjimi spremenljivkami: želeni čas za vsako dnevno aktivnost, zaznavanje delovnih aktivnosti, profil idealne službe in glavne osebne močne točke ter slabosti, ki jih mladi povezujejo s trgom dela. Da bi analizirali te spremenljivke in razlike med njimi, smo se odločili, da kot del naših raziskovalnih instrumentov uporabimo Likertovo lestvico.

Ciljna skupina in sodelujoče države Raziskava je bila usmerjena na ciljno skupino, ki jo sestavljajo evropski najstniki. V povezavi z njimi so vzorec prvotno sestavljali 603 odgovori na anketne vprašalnike. Po analizi vsebine je bilo 7 odgovorov izločenih iz analize. Končni volumen vzorca je bil 596 anketiranih oseb, od tega 243 moških (42,4 %) in 330 žensk (57,6 %). 9

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Vprašalnike so izpolnjevali mladi v treh državah, in sicer v petih različnih regijah: -

v Nemčiji v državnem okraju Düsseldorf,

na Madžarskem v županiji Békés in Csongrád,

v Sloveniji v Zahodni (Ljubljana) in Vzhodni regiji (Maribor).

Na Madžarskem je vprašalnik izpolnilo 306 mladih, v Nemčiji 113 in v Sloveniji 144. Na Madžarskem je vzorec štel 306 mladih, od tega 124 oseb moškega (40,5 %) in 182 oseb ženskega spola (59,5 %). V Nemčiji je vzorec štel 113 mladih, od tega 52 oseb moškega (46 %) in 61 oseb ženskega spola (54 %). V Sloveniji je bila velikost vzorca 144 mladih, od tega 65 oseb moškega (45,1 %) in 79 ženskega spola (54,9 %). Da bi zagotovili visoko stopnjo reprezentativnosti naših odzivov, smo v vsaki državi izbrali šole z visokim, srednjim in nizkim ugledom. Slednjega je vsaka država določila po lastnih merilih, v Sloveniji glede na vstopne pogoje za posamezne šole. Preučevana populacija je bila osredotočena na najstnike v starosti med 12 in 20 let s povprečno starostjo 15,76 leta, pri čemer je standardni odklon 1,62. Če gledamo starostno dobo glede na posamezno državo je naš vzorec temeljil na naslednjih podvzorcih: -

v Nemčiji je bila povprečna starost 13,60 let,

na Madžarskem je bila povprečna starost 16 let,

v Sloveniji pa je bila povprečna starost 16,72 let.

Zbiranje in obdelava podatkov Zbrane podatke smo pridobili z uporabo spletnega vprašalnika, ki so ga mladi izpolnjevali na šolah, ki so bile predhodno izbrane v skladu z zgoraj omenjenimi merili izbire. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo partnerskih organizacij v vsaki sodelujoči državi. Le-te so poleg zbiranja podatkov tudi določili relevantne šole in pomagale pri izpolnjevanju vprašalnikov. Za spletni vprašalnik smo uporabili platformo QuestionPro. Vprašalniki so bili prevedeni v uradne jezike države, tako da so dijaki lahko vprašalnih izpolnjevali v svojem maternem jeziku.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Odgovore na vprašanja odprtega tipa so partnerji prevedli v angleščino in jih poslali raziskovalnemu koordinatorju na Zahodno univerzo v Temišvaru, kjer so poskrbeli za centralizacijo in obdelavo zbranih podatkov.

Statistična analiza zbranih podatkov Za analizo podatkov smo uporabili programsko opremo SPSS, v kateri smo uporabili različne tipe analiz, kot so frekvenčna analiza in korelacijo z namenom določiti razlike med spremenljivkami. Nize spremenljivk, ki smo jih pridobili na podlagi odprtih vprašanj, smo pred analizo dodatno obdelali. Razdelili smo jih po kategorijah ter jih prekodirali v številske spremenljivke v skladu z njihovo kategorijo. Pred analizo je bila zbirka podatkov zaklenjena, vsi odgovori, ki niso relevantni, pa so bili opuščeni.

Rezultati raziskave Glavna značilnost skupine, ki je odgovarjala na vprašanja, je ta, da gre za skupino mladih, ki se v svojem življenju nahajajo v obdobju pozne adolescence na prehodu v svet odraslost, kjer se od njih pričakuje, da bodo začeli sprejemati odločitve o lastnem življenju ter prihodnosti. Zato morajo postati bolj odgovorni ter se pogosto tudi odseliti od doma ter začeti s študijem, ki jih bo pripravil na poklic in jim pomagal najti delo. Gre za naporen proces, v katerem se morajo mladi osvoboditi od svojega okolja ter sprejeti lastno odločitev za prihodnost. Te njihove odločitve lahko vodijo do uspešne kariere in zadovoljstva pri delu, hkrati pa lahko tudi, če niso posrečene, vodijo v obdobje nizkega samospoštovanja, anksioznosti, umika vase ter v pomanjkanje aktivnosti, ki lahko traja tudi več let. Eden od načinov, kako povečati možnosti za uspešen prehod mladih v odraslost, je povečati njihovo motiviranost za proaktivnost ter okrepiti njihov proces odločanja, ki vodi k premišljenemu sprejemanju odločitev.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 1: Kakšne možnosti za dostojno življenje imate po tvojem mnenju mladi danes? 32,7%

35,0 30,0

24,0%

25,0

21,5%

20,0 12,1%

15,0 6,8%

10,0 5,0 0,0

2,9% 0 Zelo majhne

Majhne

Primerne

Visoke

Zelo visoke

Ne morem oceniti

V povezavi s pričakovanji mladih glede možnosti za dostojno življenje v prihodnosti je mogoče opaziti, da so rezultati, kot je bilo pričakovano, porazdeljeni v Gaussovo krivuljo. Na splošno lahko zaključimo, da so mladostniki prepričani, da imajo v prihodnosti možnost dostojnega življenja. V dobi adolescence se kaže velika stopnja upanja v prihodnost, ki je polna različnih možnosti. Razporeditev po državah. 60,0%

49,3%

50,0% 40,0%

33,2%

30,0%

20,5%

20,0% 10,0% 0,0%

32,1%

3,1% 2,7% 1,8% Zelo majhne

25,5%

20,8% 16,4%

2,8% Majhne

27,5%

7,5% 6,5% 6,4%

Primerne Nemčija

29,4%

Madžarska

Visoke Slovenija

Zelo visoke

10,9% 3,4% Ne morem oceniti

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Če razdelimo razporeditev odgovorov po državah, je mogoče opaziti, da so zaznane možnosti med vsemi državami razmeroma podobne v prvem in v petem centilu. To pomeni, da malo vprašanih dijakov iz katerekoli od sodelujočih držav meni, da obstajajo ali zelo majhne ali zelo velike možnosti za dostojno življenje. Poudariti gre tudi, da je odstotek tistih, ki upajo na boljšo prihodnost, prav tako višji ne glede na državo. S tem vprašanjem smo želeli videti, kako mladi ocenjujejo svojo možnosti v nadaljnjem življenju. Poudariti je treba, da te mladi dojemajo na podlagi podatkov, do katerih so imeli do sedaj dostop. V primeru, da se jim s podatki pokaže drugačno realnost, če so ti predstavljeni bolj točno, lahko preko njih pridobijo upanje v boljše prihodnost. Če si pogledamo vsako državo posebej, obstaja zanimiva sredinska porazdelitev glede možnosti za dostojno življenje v prihodnosti. Mladi so pravilno ocenili boljši gospodarski in socialni razvoj v Nemčiji, saj je večina odgovorov razdeljena na »Primerne« (32,1 %) in »Visoke« (29,4 %). To pomeni, da mladi trdno verjamejo, da bodo v svoji državi dosegli ali dobro ali visoko stopnjo življenja. Nasprotje tega je Madžarska, kjer je največji delež odgovorov (33,3 %) prejela opcija »Majhne« možnosti dobrega življenja v prihodnosti, sledi ji »Primerne« možnosti za dostojno življenje (25,5 %). Odstotki so v primerjavi z Nemčijo manjši za več kot 10 % (iz 33,3 % na 20,8 %) v kategoriji »Visoke« možnosti. V Sloveniji je registrirana porazdelitev po Gaussovi krivulji, kar pomeni, da večina mladih meni, da bodo imeli v prihodnosti »primerne« možnosti za dostojno življenje (49,3 %), le redki pa menijo, da so njihove možnosti »majhne« (20,5 %) ali »visoke« (16,4 %), zelo malo pa jih misli, da so njihove možnosti ali »zelo visoke« ali »zelo majhne«. Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih argumentov lahko sklepamo, da imajo mladi v Nemčiji dobro dojemanje svojih prihodnjih možnosti in njihovo dojemanje ne potrebuje korekcije. Na Madžarskem je glede na zbrane podatke potrebna intervencija, da se poveča njihovo znanje, povezano z njihovimi prihodnjimi možnostmi (gospodarskimi in socialnimi). V Sloveniji se lahko lotimo te problematike, vendar to ni nujno potrebno. 13

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 2.1: Kako pogosto se na tvoji šoli dogaja sledeče – učitelji spodbujajo učence k lastnemu razmišljanju in ustvarjanju mnenj? 56,4%

60,0 50,0

35,5%

40,0 30,0 20,0 2,1%

10,0

5,9%

0,0 Nikoli

Redko

Pogosto

Vedno

Sledeča vprašanja so povezana s šolskim sistemom in učiteljevo intervencijo v zvezi s predmeti in načinom, kako mladi izražajo svoja mnenja in zaznavajo svoj učni proces. Razvidno je, da mladi na splošno dojemajo, da jih učitelji pogosto ali vedno spodbujajo k temu, da izrazijo svoje mnenje. Razporeditev odgovorov po državah. 65,3%

70,0%

54,7% 52,7%

60,0% 50,0%

41,8% 36,2%

40,0%

25,6%

30,0% 20,0% 10,0% 0,0%

4,1%2,4% 0,0%

5,0%6,7%5,5%

Nikoli

Redko Nemčija

Pogosto Madžarska

Vedno

Slovenija

Ob pregledu rezultatov po državah je mogoče opaziti, da je pri vseh odstotek mladih, ki menijo, da se jih vedno spodbuja k izražanju mnenja, več kot 50 odstotkov. Tistih, ki menijo, da se jih spodbuja pogosto, je v vseh državah več kot 25 odstotkov.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) To pomeni, da mladi v večini primerov (v več kot 77 %) svoj učni proces dojemajo tudi kot podporo za njihov individualni razvoj in da se lahko učijo preko izražanja lastnih mnenj.

Q 2.2: Kako pogosto se na tvoji šoli dogaja sledeče – učitelji spoštujejo mnenja učencev in jih med poukom spodbujajo k izražanju le-teh? 60,0

52,0%

50,0

37,1%

40,0 30,0 20,0 10,0

2,5%

8,4%

0,0 Nikoli

Redko

Pogosto

Vedno

V povprečju 62 % mladih meni, da lahko v vseh učnih okoljih izrazijo svoje mnenje. Ta podatek podpira idejo o svobodi govora v učnem procesu in o učenju preko vključevanja novih idej v lasten sistem znanja. Po državah se delež giblje od 69,4 % v Nemčiji do 46,6 % v Sloveniji. Razporeditev odgovorov po državah. 80,0% 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0%

69,4% 48,6% 39,8%

5,8%2,4% 0,0% Nikoli

7,4%10,0%4,8% Redko Nemčija

17,4%

Pogosto Madžarska

47,7% 46,6%

Vedno

Slovenija

Dodatnih 37 % dijakov meni, da lahko pogosto izrazijo svoje mnenje, pri čemer se v posamezni državi delež giblje od 48,6 % v Sloveniji do 17,4 % v Nemčiji. Rezultati kažejo, da ima skupaj več kot 80 % mladih pozitivno podobo glede tega, kako lahko v učnem procesu izražajo svoje mnenje in v koliki meri se le-to spoštuje. 15

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 2.3: Kako pogosto se na tvoji šoli dogaja sledeče – učenci se lahko svobodno izražajo, tudi če so njihova mnenja drugačna od mnenj ostalih v razredu? Eden od vidikov, ki zadeva učni proces, je tudi povezan s situacijo, ko dijakovo mnenje ni v skladu z večinskim mnenjem v razredu. Želeli smo ugotoviti, ali učenec učno okolje, ki so ga ustvarili šola in učitelji, dojema kot dovolj varnega, da lahko v njem izrazi svoje mnenje. 62,2%

70,0 60,0 50,0 40,0

28,1%

30,0 20,0

3,0%

10,0

6,8%

0,0 Nikoli

Redko

Pogosto

Vedno

Ugotovili smo, da se odgovori ponovno združujejo pri opcijah »vedno« (62,2 %) in »pogosto« (28,1 %). Ta porazdelitev je v skladu s prejšnjimi odgovori, ki kažejo, da anketiranci v vseh sodelujočih državah vidijo šolsko okolje kot varno in pozitivno za njihov izobraževalni razvoj. Razporeditev odgovorov po državah. 63,5% 60,3% 59,6%

70,0% 60,0% 50,0% 40,0%

30,8% 28,6% 25,6%

30,0% 20,0% 10,0% 0,0%

5,0%3,3% ,7% Nikoli

9,1% 8,9% 4,6% Redko Nemčija

Pogosto Madžarska

Vedno

Slovenija

Najbolj udobno se pri izražanju lastnega mnenja, ki ni v skladu z večinskim mnenjem, počutijo madžarski dijaki (63,5 % jih pravi, da to počnejo »vedno« in 38,6 % jih to počne »pogosto«),

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) sledijo jim nemški (»vedno« 60,3 % in »pogosto« 25,6 %). V povprečju se več kot 90 % dijakov iz obeh držav počuti dovolj udobno, da izrazi z lastno mnenje. Zanimivo dejstvo je mogoče opaziti pri odgovorih slovenskih dijakov, kjer jih velik delež na to vprašanje ni odgovorilo, saj je odgovor podalo le 45,4 % vprašanih. Od vseh, ki so bili vključeni v anketo, jih tako zgolj 5 % meni, da lahko svoje mnenje vedno izrazi med poukom, ne glede na to, ali se z njim strinjajo drugi ali ne.

Q 2.4: Kako pogosto se na tvoji šoli dogajajo naslednji dogodki? V razredu učitelji predstavljajo več vidikov (perspektiv/mnenj) v zvezi s predmeti, ki jih poučujejo. 60,0

48,8%

50,0

37,8%

40,0 30,0 20,0 10,0

9,7%

3,6%

0,0 Nikoli

Redko

Pogosto

Vedno

Odgovori na vprašanje o kompetencah učiteljev nam povedo, da jih mladi dojemajo kot dobre fasilitatorje. Ti namreč v več kot 80 % primerov zaznavajo, da jim učitelji lahko ponudijo več različnih pogledov na snov, ki jo poučujejo, in jim na ta način s predstavitvijo informacij na različne načine pomagajo pri učenju. Razporeditev odgovorov po državah. 70,0% 60,0% 50,0% 40,0% 30,0% 20,0% 10,0% 0,0%

63,6% 41,0% 40,4% 24,0% 7,4% 3,3%1,4% Nikoli

12,2% 8,9% 5,0% Redko Nemčija

49,3% 43,5%

Pogosto Madžarska

Slovenija

Vedno

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Če pogledamo odgovore po posameznih državah, imajo najboljše mnenje o svojih učiteljih nemški dijaki. Več kot polovica, kar 63,3 %, jih namreč meni, da učitelji vedno predstavljajo več pogledov na posamezno temo. Pri odgovoru »vedno« jim sledijo slovenski vrstniki z malo manj kot polovico (49,3 %), tretji pa so Madžari (43,5 %). V vseh državah lahko opazimo, da skoraj polovica dijakov svoje učitelje v zvezi s predmeti, ki jih poučujejo, obravnava na najvišji stopnji strokovnosti.

Q 3: V katerih dejavnostih na šoli si do sedaj sodeloval/-a? S sledečimi vprašanji smo želeli poudariti preference za prostovoljne dejavnosti, ki so izredno pomembne in potrebne za nadaljnji razvoj dijakov. Predstavljene so bile aktivnosti, pri katerih so se mladi za sodelovanje odločili sami. 33,8%

Drugo Obisk šole v tujini

14,6%

Uredništvo šolskega časopisa ali radia

14,1% 84,9%

Izleti in obiski muzejev, kina, gledališča 71,0%

Izleti in obiski javnih ustanov 30,7%

Okoljevarstveni projekti 7,9%

Natečaj za štipendiranje

62,0%

Medšolska tekmovanja, šolske olimpijade Dijaški ali študentski svet

20,9% 10,2%

Debatni krožek, javno nastopanje

41,1%

Zbiranje sredstev ali donacij v dobrodelne namene

37,2%

Športne ekipe 18,9%

Tematski klubi 0,0

* Upoštevani so bili le pozitivni odgovori.

10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0 70,0 80,0 90,0

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Iz zgoraj navedenih podatkov lahko izluščimo dejstvo, da mladi z zaupanjem vlagajo v izobraževalno okolje in v dejavnosti, ki jih skoraj izključno ponujajo šole, saj je prvih pet najbolj izbranih odgovorov povezanih z dejavnostmi, kot so izleti in obiski muzejev, kina in gledališča (84, 9 %), izleti in obiski javnih ustanov (71 %), šolska tekmovanja in šolske olimpijske igre (62%) ter vključitev v šolske športne ekipe (37,2 %). Obstaja zgolj ena dejavnost, ki je usmerjena v skupnost, in sicer gre za zbiranje sredstev in dobrodelnost (41,1 %). To pri vedenju dijakov kaže na močno komponento pomoči drugim, ki jo lahko z ustreznim usposabljanjem dodatno razvijemo.

Q 4.1: V katerih izvenšolskih dejavnostih si sodeloval/-a do sedaj? Odgovori: 1, 2, 3 in 5. 28,9%

V nobeni 19,2%

Tečaji tujega jezika Tečaji osebne rasti in razvoja samozavesti

10,5%

Prostovoljstvo

10,5% 0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

Q 4.2: V katerih izvenšolskih dejavnostih si do sedaj sodeloval/-a? Odgovor 4 – »Drugo.«

Prva pomoč Čiščenje Žuranje Skavtstvo

1,30% 1,30% 1,30% 1,30% 2,50% 3,80% 5,10% 7,60%

26,60%

Šport 0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

49,90% 40,00%

50,00%

60,00%

Iz odgovorov je razvidno, da so zunaj formalnega okolja bolj pripravljeni sodelovati na področju športnih aktivnosti (49,4 %) in na področju umetnost (26,6 %), manj pa na področju osebnega razvoja, za katerega se je odločilo zgolj 5 % dijakov.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 5: Kako si zadovoljen/-a s svojim dosedanjim izobraževalnim/poklicnim razvojem? 70,0

61,3%

60,0 50,0 40,0 24,7%

30,0 20,0 10,0

8,0%

6,0%

0,0 Zelo nezadovoljen/-a Nezadovoljen/-aZadovoljen/-a Zelo zadovoljen/-a

Iz zgornjega grafa lahko opazimo, da se je večina dijakov opredelila za zadovoljne s svojim izobraževalnim razvojem (61,3 %), vendar se zavedajo, da (še) niso v polnosti izkoristili svojega potenciala. S tem niso pokazali, da so samozavestni na tem področju. To njihovo zavedanje je dober znak, da so pripravljeni sprejeti izobraževalne formalne ali neformalne dejavnosti, ki jim na teh področjih lahko pomagajo. Razdelitev odgovorov po državah. 71,5% 59,8% 56,6%

80,0% 60,0% 40,0% 20,0% 0,0%

12,5% 4,4%4,9% Zelo nezadovoljen/-a

31,6% 20,5% 13,9%

Nezadovoljen/-a Nemčija

Madžarska

7,1%7,5%9,7% Zadovoljen/-a

Zelo zadovoljen/-a

Slovenija

Če pogledamo stanje v posameznih državah, lahko opazimo, da so najvišje stopnje zadovoljstva izrazili dijaki v Sloveniji (71,5 %), le-tem sledijo mladi v Nemčiji (59,8 %), najnižji odstotek zadovoljstva pa so izrazili na Madžarskem (56,6 %). 20

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 6: Kako na lestvici od 1 do 10 ocenjuješ svoje sposobnosti, pri čemer 1 pomeni »najnižja raven«, 10 pa »najvišja raven« usposobljenosti? Poslušanje Integriteta in zaupanje Bralna sposobnost Humor Komunikacija Ustvarjalnost Reševanje problemov Vrednotenje raznolikosti Odnosi Sočutje Besedni zaklad Obravnavanje dvoumnosti Načrtovanje Usmerjenost k dejanjem Intelektualnost Motiviranje drugih Postavljanje prioritet Pisanje Osebna rast in razvoj Organizacija Medosebne sposobnosti Dobro črkovanje in slovnica Upravljanje vizije in poslanstva Matematične sposobnosti in računanje Razporejanje dela Pomoč drugim pri njihovem razvoju Funkcionalne/tehnične spretnosti Pogajanja Usmerjanje drugih Predstavitvene sposobnosti Upravljanje s časom

7,932 7,930 7,882 7,775 7,675 7,672 7,657 7,621 7,590 7,579 7,545 7,490 7,387 7,369 7,264 7,240 7,218 7,203 7,160 7,152 7,148 7,130 7,123 7,117 7,058 7,015 6,858 6,852 6,732 6,436 6,271

0,000 1,000 2,000 3,000 4,000 5,000 6,000 7,000 8,000 9,000

Mladi iz vseh treh držav sebe ocenjujejo za zelo kompetentne – v povprečju namreč njihova samoocena na lestvici od 1 do 10 dosega vrednost med 7 in 8. Mladi sami sebe ocenjujejo za najbolj kompetentne na področju humanistike, kot je na primer poslušanje s povprečno oceno 7,93, komunikacija z oceno 7,67, ustvarjalnost s 7,67 in bogat besedni zaklad z oceno 7,45. Visoko so ocenjene tudi sposobnosti, ki se nanašajo na naravoslovne znanosti, kot je reševanje problemov s povprečno oceno 7,65, obravnavanje dvoumnosti s 7,49 in 21

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) načrtovanje z oceno 7.38. Tudi osebnostne lastnosti in socialne veščine so ocenjene precej visoko, in sicer integriteta in zaupanje z oceno 7,93, humor s 7,75, sočutje s 7,57 in upravljanje odnosov s 7,59. Te sposobnosti, ki jih mladi zaznavajo kot že zelo razvite, se lahko uporabijo pri izbiri metod na usposabljanjih in drugih aktivnostih. Na primer: vsi udeleženci bi uživali, če bi poslušali zgodbo o integriteti in zaupanju, polni humorja, ki ima zaključek, ki pojasnjuje nek določen problem, na primer postopek odločanja.

Q 7: Kateri dve od tvojih trenutnih aktivnosti se ti zdita najbolj uporabni za tvojo poklicno prihodnost? Druge dejavnosti, kot so šport, družbene in ustvarjalne dejavnosti

20,7

Znanja, pridobljena znotraj družinskega kroga

20,0

Drugo

10,9

Šolski predmeti

10,8

(Plačljiva) izobraževanja

9,6

Dejavnosti izven šole

7,1

Dodatne šolske dejavnosti (prostovoljstvo, delo v skupnosti)

6,8

Nič od naštetega

1,4 0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

* Upoštevani so bili samo pozitivni odgovori. V povezavi s trenutnimi aktivnostmi, ki bi dijakom lahko koristile v prihodnosti na karierni poti, lahko opazimo, da v skoraj polovici primerov (40,7 %) prvi dve mesti zasedajo druge dejavnosti, kot so šport, družbene in ustvarjalne dejavnosti (20,7 %) in druge aktivnosti, naučene v družini (20 %). Na podlagi odgovorov lahko sklepamo, da mladi ne prepoznajo povezave med izobraževalnimi dejavnostmi v šoli in prihodnjimi poklici. Zato priporočamo, da se pri dejavnostih usposabljanja poskuša okrepiti zavedanje te povezave. 22

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 8: Katera je po tvojem mnenju najpomembnejša stvar za doseganje življenjskih uspehov? 25,0 20,3 17,8

20,0 15,0

11,7

12,9

15,2

9,2

10,0 5,0 ,3

2,1

* Upoštevani so bili samo pozitivni odgovori. Če pogledamo na stvari, ki jih dijaki štejejo za življenjski uspeh najpomembnejše, lahko vidimo, da sta na prvem in tretjem mestu spretnost (20,3 %) in izobrazba (15,2%), ki sta v rokah mlade osebe, da ju razvija, z drugimi besedami: učenec ima nad njimi nadzor. Upanje, ki je tudi osebna lastnost posameznika, je na četrtem mestu, za pomembno pa jo smatra 12,9 % dijakov. Na drugem mestu je zunanji dejavnik, na katerega posameznik nima velikega vpliva, to so osebna poznanstva (17,8 %). S tem lahko zaključimo, da na splošno dijaki menijo, da je prihodnji uspeh predvsem v njihovih rokah in da nanj lahko vplivajo.

Q 9: Kdo je odgovoren za to, kar se zgodi v tvojem življenju? V dobri večini primerov (89,9 %) mladi menijo, da so sami odgovorni za svoj uspeh v prihodnosti, na drugem mestu pa menijo, da je zanj odgovorna njihova družina, vendar je ta odstotek bistveno nižji od prvega (29,7 %).

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) 89,9

100 80 60

29,7

19,6

9,2

8,9

Država

Prijatelji

0 Jaz sam/-a

Družina

Vera in/ali usoda

Kdo je odgovoren za to, kar se zgodi v tvojem življenju? Odgovor: Nekdo drug. George Soros Bog Miklavž Nepričakovane osebe Božiček Vsi Židje Sreča Cimer/cimra 0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

*Anketiranci so lahko izbrali največ dve izmed danih možnosti.

Q 10: Kdo je prvi, na katerega se obrneš, ko si v težavah? 70,0

63,0%

61,6%

60,0 50,0 40,0

24,8%

30,0 20,0 10,0

2,1%

3,0%

A teacher

A priest

0,0 A family member

A friend

*Anketiranci so lahko izbrali največ 2 možnosti. 24

No one, I try to manange my own

25,0%

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Kot je bilo pričakovano, v večini primerov mladi menijo, da je najbolj zanesljiva oseba družinski član (63 %). Zaskrbljujoč je morda rezultat, da je skoraj enako kot ta mladim pomemben prijatelj (61,6 %), ki pa je po vsej verjetnosti njegov vrstnik in ne odrasla oseba, ki bi na prvo mesto postavila dobrobit dijaka in mu pomagala iz težav. Priporočamo, da se del aktivnosti usmeri v razvoj zaupanja mladih v njim pomembne odrasle, kot so na primer njihovi učitelji. Pri slednjih je namreč večja verjetnost, da jim uspešno pomagajo v težkih situacijah kot bodo to uspešno storili prijatelj iste starosti.

Q 11: Kaj boš počel/-a po končanem šolanju? Redno se bom zaposlil/-a v svoji državi, šolanja ne bom nadaljeval/-a. Drugo. Odprl/-a bom lastno podjetje. Zaposlil/-a se bom v tujini. Nisem se še odločil/-a. Nadaljeval/-a bom s šolanjem in istočasno iskal/-a zaposlitev. Šel/Šla bom na univerzo, višjo šolo ali na poklicni tečaj. 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

Kot je razvidno iz zgornje tabele, je skoraj 70 % mladih izrazilo namero, da bodo nadaljevali s svojim izobraževanje. Ker gre večinoma za dijake z dobrim socialno-ekonomskim statusom, je več kot polovica (50, 9%) izbrala opcijo, ki predvideva samo študij na univerzi ali na visoki šoli. Zgolj 21,9 % jih predvideva, da bo moralo v času študija tudi opravljati delo.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 12: Kaj misliš, kje boš živel/-a čez 10 let?

V drugi državi.

37,0

V drugi regiji.

22,7 14,2

V drugem kraju iste regije. V domačem kraju.

26,1 0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

Več kot polovica vprašanih mladih v naslednjih desetih letih pričakuje selitev iz regije, v kateri so odraščali, še več pa selitev iz trenutnega kraja bivanja. Le 26,1 % vidi svojo prihodnost v istem kraju, kot so sedaj, 37 % je pripravljenih celo na selitev v drugo državo.

Q 13: Zanima nas nekaj stvari o tebi. Na lestvici od 1 do 10, kjer 1 pomeni »zelo malo«, 10 pa »zelo močno«, označi, kako močno veljajo zate naslednje izjave.

Dovolj sem močan/-na in sposoben/-na, da dosežem zastavljene cilje.

7,605

Všeč so mi težke situacije in dobro se počutim, če jih uspešno rešim. Rad/-a imam tvegane naloge in da z njimi nekaj pridobim.

7,156

6,654

6,000 6,200 6,400 6,600 6,800 7,000 7,200 7,400 7,600 7,800

Na lestvici od ena do deset je večina vprašanih dijakov svoje odgovore, pri katerih gre za samooceno, postavila med 7 in 8. Gre za visoke (samo)ocene, ki se nahajajo v zgornji četrtini vrednosti, kar kaže na to, da so dijaki v 71 % prepričani, da so pripravljeni na težke razmere in menijo, da so sposobni doseči svoje cilje.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 14: Kaj storiš, ko se soočaš z novo situacijo?

46,9

53,1

Raje izberem znano rešitev. Raje izberem novo rešitev.

Ob soočenju z novo situacijo dobra polovica mladih (53,1 %) ostaja v coni udobja in izbere že znano rešitev. Zanimivo pri tem vprašanju je, da jih je skoraj polovica (46,9 %) pripravljena preizkusiti novo rešitev, kar pri njih ohranja možnost, da so prilagodljivi in odprti za spremembe.

Q 15: Kaj storiš, ko se sprejema neko odločitev?

40,1

59,9

Borim se za svojo odločitev. Sprejmem odločitve drugih.

V večini primerov (59,9 %) mladi zaupajo v svoje odločitve, saj so pripravljeni obdržati svoje odločitve in se boriti zanje.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 16: Ko razmišljaš o sebi, kaj misliš, da je tvoja prednost pred tvojimi prijatelji? Kaj je tvoja močna lastnost, ki ti v veliki meri pomaga v življenju? Vprašanje je bilo usmerjeno v prednosti in slabosti na način, da so dijaki preko samoevalvacije ocenili njihovo pomembnost in relevantnost. Na tak način lahko dosežemo nekaj sklepov v zvezi z njihovimi zaznanimi potrebami za osebni razvoj. V zvezi s tem je bilo to vprašanje zgrajeno na štirih glavnih razsežnostih: -

Sposobnosti/spretnosti, povezane z osebno avtonomijo in motivacijo,

Kognitivne sposobnosti/spretnosti,

Čustvene sposobnosti/spretnosti,

Motorične spretnosti/kompetence.

Sposobnosti/spretnosti, povezane z osebno avtonomijo in motivacijo

V to kategorijo spadajo odgovori: samozavest, modrost, izražanje mnenja, ustvarjalnost, moč, disciplina, motivacija, odločnost, zanesljivost, večja samozavest, želja po delu, volja, razumnost v šoli, zaupanje v primeru težav, poštenost, vera, asertivnost, ambicioznost, upornost, poštenost, boriti se za cilje, moč, umetniškost, discipliniranost, zaupanja vreden, perfekcionizem, točnost, uspešnost, prizadevnost, ročna spretnost, predanost, pustolovskost, vztrajnost, sodelovanje in empatija, odločnost, odgovornost, sposobnost delati v skupinah, drznost, imeti namen in smisel, vedno na nogah, dobra komunikacija, daljnovidnost, zrelost, vodništvo, vodenje, komunikacijsko delo, odkritost in poštenost, vključujočnsot, vodenje, nepristranskost, povezave, upravljanje z denarjem, miselnost, ravnodušnost, logičnost, odločnost, transparentnost, lojalnost, marljivost, vzpostavljanje odnosov, skrbnost. Na področju osebnostne avtonomije in motivacijskih kompetenc so bile vključene vse dimenzije, ki so povezane s samospoštovanjem, motivacijo, postavljanjem ciljev, vrednotami (lojalnost, poštenost ipd.), komunikacijske spretnosti, sposobnosti vodenja in upravljanja, socialne veščine, ustvarjalnost, marljivost in odgovornost. To so veščine, ki lahko posamezniku pomagajo pri soočanju s socialnimi in delovnimi razmerami.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Ugotovili smo, da imajo mladi, vključeni v raziskavo, precej visoko raven znanja, tako na področju poznavanja samih sebe kot na področju (samo)vrednotenja lastne avtonomije in motivacijskih sposobnosti. V povezavi s to temo tako priporočamo, da mladi svoje sposobnosti nadgrajujejo. Pri aktivnostih, ki jih izvajamo z mladimi, je ravno zato dobro vključiti tiste, s katerimi mladi postavijo strokovne in osebne cilje ter s katerimi krepijo osebne vrednote. Še posebej želimo na tem mestu poudariti vidik, ki je povezan z avtonomijo – gre za modrost, ki se šteje za splošno zmožnost sprejemanja dobrih, neodvisnih, odgovornih odločitev na kognitivni in čustveni ravni, le-te pa so tudi v skladu z osebnimi vrednotami. Te pridobljene informacije se lahko uporabi ob zaključku aktivnosti z mladimi in pri aktivnostih, ki se osredotočajo na proces razvoja osebnega načrta, začenši z osebnimi vrednotami in upoštevajoč kognitivne spretnosti in upravljanje s čustvi. Kognitivne sposobnosti/spretnosti

V to kategorijo spadajo odgovori: dober matematik, dober aritmetik, fotografski spomin, hitro reševanje problemov, prilagodljivost, humor, zabava, dobro razumevanje, biti pameten, biti izobražen, matematika, razumevanje, strategija, tehnična nadarjenost, da lahko sprejmem kritike, kuhanje, peka, pisanje zgodb, usposobljenost, neposrednost, kritičnost, hitro učenje, drug pogled na težke stvari, varčevanje z denarjem, varno ozadje, odprtost, pozornost, optimizem, navigacija, hitro zaznavanje, praktičnost, kritičnost, domiselnost, inteligentnost, odprto razmišljanje, odpravljanje napak, poznavanje informacijske tehnologije, močno družinsko ozadje (iz poslovne družine), fleksibilnost, realističnost, talent, logičnost, sistematičnost, veščine načrtovanja, presojanje, natančnost, domiselnost, nemščina, angleščina, tuji jeziki, pametnost, inteligenca. V povezavi s kognitivnimi sposobnostmi smo ugotovili, da se mladi zavedajo svojih sposobnosti razmišljanja, reševanja problemov in ravni inteligence. To je posledica nenehne uporabe leteh v šoli. Opaziti je mogoče malo dokazov o zavedanju lastnih sposobnosti pomenjena, kot so uporaba logičnega spomina, miselnih vzorcev in strategij učenja na splošno.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Na tem mestu priporočamo krepitev kognitivnih sposobnosti, povezanih z reševanjem problemov in kritičnim mišljenjem, kot so kognitivne sposobnosti, ki so potrebne na višjih ravneh izobraževalnega sistema (srednješolsko in visokošolsko izobraževanje). Ker se tako v šolstvu kot pri izvedbi tega programa ne moremo osredotočati na posamezne učne stile – učenje je namreč osredotočeno na specifično gradivo – priporočamo, da z mladimi razvijamo več učnih strategij, ki jim bodo pomagale pri strukturiranju gradiva in pri izdelavi miselnih vzorcev. Opazili smo, da so mladi kot močne točke med odgovori omenili tudi učne predmete, kot so matematika in tuji jeziki, kar pomeni, da imajo tako znanje kot tudi kognitivni interes za te predmete. V okviru usposabljanj se lahko uporabijo, ki pri različnih predmetih krepijo dijakovo učenje in mu in dajejo dodatno podporo, na primer uporaba miselnih vzorcev. Čustvene sposobnosti / spretnosti

V to kategorijo spadajo odgovori: prijaznost, pomoč, biti nesramežljiv, »da me drugi razumejo«, »da so drugi ob meni«, »da lahko drugim povem karkoli«, dober poslušalec, dober prijatelj, »biti drug drugemu v podporo«, prijeten, koristen, »biti dober pri reševanju problemov drugih«, prijetnost, »biti dober pri pogajanju«, »način pristopa k drugemu«, »sposobnost prenašati veliko«, hvaležnost, mirnost, sočutje, družina in prijatelji, ljubezen, »ne prekinjati drugih«, tenis, sočutje, »najti rešitve brez prepira«, tihost, [družbene] veze, sreča, humanost, selektivni pesimizem, gorečnost, »biti nežaljiv«, strpnost, sprejemanje, ekstravertiranost, ljubezen, »blond lasje in modre oči«, karizma, spontanost, samokritičnost, »imeti vpogled v človeško naravo«, manipulativnost, ljubezen, potrpežljivost, skrivnostnost, sposobnost improvizacije, sočutje, urejenost, temperament, spretnost z rokami in živahnost. Čeprav so bila obravnavana področja pogosto čustva, je bilo čustveno besedišče pri vprašanih precej slabo. Glavne ideje, ki so jih izrazili vprašani, so se nanašale na veselje in srečo, na pomoč drugim in na nekatere ideje čustvene samoregulacije in prepoznavanje čustev v drugih. O slednjem so sicer poročali, vendar ni bilo omenjenih veliko različnih čustev, kar bi lahko pokazalo na njihovo dobro poznavanje in prepoznavanje.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Prepoznavanje lastnih čustev je prvi korak za razvoj njihovega uravnavanja. Slednje je bistvenega pomena za obvladovanje čustev na dnevni ravni in v ekstremnih situacijah. Odgovori so pokazali zmanjšano raznolikost čustev in čustvenih stanj, ki jih izražajo najstniki (veselje, sreča, ljubezen, sočutje), strategije uravnavanje čustev pa so bile skrčene na podporo drugim in celo na manipulacijo. Ob upoštevanju zgoraj navedenih zaključkov priporočamo, da pri projektnih aktivnostih z mladimi razvijamo čustveno besedišče in strategije za upravljanje s čustvi. Motorične spretnosti/kompetence V to kategorijo spadajo: športnost, borilne veščine, majhne rasti, stojim za stvarmi, jahanje, plavanje, tek, moja velikost, ples, petje, karate, nogomet, ventrilokizem, hitre reakcije, popravljanje stvari, ekstremni športi, lepi lasje, lepe oči, lepa postava. Čeprav je šport del kurikula, smo med odgovori našli le malo sklicevanj na športne in motorične veščine, še te pa so večinoma izraz hobijev. Omeniti moramo, da nismo našli veliko dokazov o motoričnih dejavnostih, ki bi jih dijaki imeli za lastne močne točke, toda pri vprašanju njihovih vzornikih lahko opazimo, da je večina omenjenih osebnosti nadarjenih posameznikov, ki so aktivni na področju športa ali glasbe. Iz tega lahko sklepamo, da dijaki slabo poznajo svoje motorične sposobnosti. Priporočamo, da je del usposabljanja namenjen tudi identifikaciji njihovih motoričnih sposobnosti, ki jih dijaki lahko štejejo kot močne točke pri nadaljnjem poklicnem usmerjanju. Težave pri samoevalvaciji Med izpolnjenimi vprašalniki obstajajo primeri, kjer pri tem vprašanju ni bilo podanega odgovora ali pa se je ta nanašali na drugo vsebinsko področje. Menimo, da je to pomanjkanje odgovorov povezano s slabim poznavanjem samega sebe in lastnih osebnih lastnosti ter s težavo pri ocenjevanju lastnih močnih točk. Zato priporočamo, da se pri aktivnostih z mladimi čas posveti tudi učenju odkrivanja močnih točk, povezanih s šolo (avtonomne in kognitivne sposobnosti) in s poklicem (avtonomne, motorične, čustvene in kognitivne sposobnosti). 31

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Precej veliko število odgovorov, ki so bili ali ne vem ali prazno okence, kaže na dejstvo, da dijaki samoocenjevanja, povezanega z lastnimi močnimi točkami, ne izvajajo pogosto. Ena od najpomembnejših stvari, ki se jo morajo dijaki na usposabljanjih in aktivnostih naučiti, je ta, da je vsak človek edinstven in da ima čisto vsak svoje močne točke, ki mu na določenem področju dajejo prednost pred vrstniki.

Q 17: Kaj te bolj privlači pri zaposlitvi? Dijaki so imeli na izbiro dve opciji, in sicer so imeli na izbiro dobro plačano službo brez visokega družbenega ugleda in službo z visokim družbenim ugledom, vendar s povprečno plačo.

45,7

54,3

Dobro plačana služba brez visokega družbenega ugleda. Povprečno plačana služba z visokim družbenim ugledom.

Rezultati kažejo, da mladi ne vedo, kaj naj izberejo za svojo prihodnost – dobro plačano delo brez visokega socialnega statusa, za katerega se je odločilo 45,7 % dijakov, ali povprečno plačano delo z visokim socialnim statusom, ki ga je izbralo 54,3 % dijakov. Rezultati za vsako opcijo so blizu 50 %.

Q 18: Če bi imel/-a dovolj sredstev, da ravnaš po svoji želji, kaj bi storil/-a?

Odprl/-a bi svoje podjetje. / Denar bi porabil/-a za užitek.

Živel/-a bi pri starših. / Živel/-a bi na svojem.

5,157

7,450

0,000 1,000 2,000 3,000 4,000 5,000 6,000 7,000 8,000

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Kot je razvidno iz zgornje tabele, dijaki bolj cenijo naložbo v njihovo neposredno udobje, ki ga predstavlja poraba denarja za samostojno življenje v nasprotju z življenjem pri starših (m = 7,45), namesto da bi se odrekli udobju za boljšo prihodnost skozi podjetništvo (začel bi s poslovanjem = 5,15).

Q 19: Oseba, ki ji po dolgem času nekaj uspe, to veselje izraža z radostjo – se smeje, vpije in objema ljudi. Kaj si misliš o tem?

Njeno vedenje je popolnoma v redu.

47,5

Njeno vedenje je razmeroma v redu.

35,0

Njeno vedenje je nekoliko nenavadno.

13,3 4,1

Njeno vedenje je nenavadno. 0,0

5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0

Velika večina dijakov meni, da je izražanje čustev pozitivno in le-to tudi sprejema pri drugih, saj je 47,5 % dijakov izražanje čustev označilo za zelo primerno, nadaljnjih 35 % pa za razmeroma primerno. Izražanje lastnih čustev in prepoznavanje le-teh pri drugih je dobra osnova za čustveno inteligenco, ki je pomembna za dobro prilagajanje posameznika okolju ter za njegovo socialno vključenost.

Q 20: Nekdo vsak dan najde vsaj eno stvar, ki ga razveseli in to tudi pokaže. Kaj si misliš o tem?

44,3

Njeno vedenje je popolnoma v redu. Njeno vedenje je razmeroma v redu.

41,2

Njeno vedenje je nekoliko nenavadno.

10,5

Njeno vedenje je zelo nenavadno.

4,1 0,0

5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Motivacijo na dnevni ravni velika večina vprašanih dijakov ocenjuje kot pomembno, saj 85,5 % meni, da je ali zelo ali razmeroma primerna. Zato priporočamo, da v treninge vključite nekaj vaj za pozitivno razmišljanje.

Q 21.1: V kolikšni meri ti je pomembno: Biti sprejet/-a v skupini prijateljev in v skupinah, s katerimi se družiš? 70,0%

63,4%

60,0% 50,0% 40,0%

26,9%

30,0% 20,0% 10,0% 0,0%

Zelo pomembno

Pomembno

3,3%

2,6%

Nepomembno

Sploh ni pomembno

Biti sprejet s strani skupin vrstnikov je pomembno za skoraj vse mlade, saj jih je 63,4 % le-to označilo za zelo pomembno in 26,9 % za pomembno. Z ozirom na te podatke je dobro, da imajo dijaki v svojem življenju na voljo skupine, ki si prizadevajo za aktivnosti, ki so prosocialne in temeljijo na pozitivnih vrednotah, kot so: resnica, prijaznost in intelektualna uspešnost.

Q 21.2: V kolikšni meri ti je pomembno: Biti vljuden/-a in poslušen/-a do bližnjih odraslih? 50,0% 45,0% 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0%

44,4%

46,0%

8,1% 1,5% Zelo pomembno

Pomembno

Nepomembno

Sploh ni pomembno

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Skoraj 90 % dijakov meni, da je pomembno, da so do bližnjih odraslih vljudni in da so do njih poslušni, in sicer je odgovor pomembno izbralo 46 % dijakov, za zelo pomembno pa se jih je odločilo 44,4 %. Rezultat kaže na to, da bodo dijaki po vsej verjetnosti sodelovali na treningih ter pri ostalih aktivnostih (čeprav na začetku iz vljudnosti in poslušnosti), če le-te priporočijo njim pomembni odrasli.

Q 21.3: Koliko ti je je pomembno: Dobro in pravočasno opraviti svoje naloge za šolo ali za druge dejavnosti, v katere si vključen/-a (kot so šport, prostovoljstvo ipd.)? 50,0%

42,4%

47,1%

40,0% 30,0% 20,0%

8,2%

10,0% 0,0%

Zelo pomembno

Pomembno

Nepomembno

2,2% Sploh ni pomembno

Na podlagi zgornjega grafa je mogoče ugotoviti, da je za skoraj polovico sodelujočih dijakov (47,1 %) pomembno, za dodatnih 42,4 % pa zelo pomembno opravljanje šolskih nalog, kar lahko vodi do ideje, da je za te mlade verjetno eden ključnih motivatorjev tudi uspešnost pri izobraževanju.

Q 22: Ali pri stvareh običajno najprej opaziš dobro ali slabo plat?

42,30%

Najprej vidim dobro plat. 57,70%

Najprej vidim slabo plat.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Kot je razvidno iz grafikona, je večina dijakov (57,7 %) usmerjena k poudarjanju pozitivne strani realnosti. Kljub temu obstaja velik odstotek dijakov (42,3 %), ki je naravnano v negativno mišljenje. Slednje je dodaten razlog, da se v treninge uvede tudi aktivnosti za pozitivno razmišljanje, saj je dobro, da se ti dijaki naučijo opaziti tudi pozitivno stran dogodkov.

Q 23: Ali verjameš ali ne verjameš v sledeče? Posmrtno življenje

38,2

Boga

41,9

Nebesa

47,0

Obstoj nezemljanov

49,1

Horoskop

65,6 0,0

10,0

20,0

30,0

40,0

50,0

60,0

70,0

Kot je razvidno iz zgornjega grafa, imajo dijaki največ zaupanja v nekaj, kar jih nadzoruje od zunaj, in sicer v horoskop (ocena 65,6 od 7) in v obstoj zunajzemeljskih bitij (cena 49,1 od 7). Odgovori nakazujejo, da so za mlade pomembna dejstva, ki jih vsakodnevno promovirajo mediji. Gre namreč za dve področji, ki sta dandanes redno prisotni v medijih.

Q 24: Na lestvici od 1 do 10 označi, kako pomembna sta Bog in vera v tvojem življenju. Številka 1 pomeni »popolnoma nepomembno«, 10 pa »zelo pomembno«. Razporeditev odgovorov po državah (srednja vrednost). 7,000 6,000

5,957

5,327 4,404

5,000 4,000 3,000 2,000 1,000 0,000 Nemčija

Madžarska

Slovenija

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Opaziti je mogoče, da je religioznost po pomembnosti na četrtem mestu s povprečno vrednostjo 4,1 točke od 7. Ta podatek se ohranja tudi pri obravnavi porazdelitve glede na državo, za najbolj religiozne pa so se izkazali najstniki v Sloveniji (srednja vrednost = 5,9).

Q 25: Kdo je vzornik/-ca, ki te v življenju najbolj navdihuje? Lahko je katera koli oseba, od staršev do igralcev ali političnih osebnosti.

18,10%

Družinski član 43,40%

11,20%

Član skupnosti, v kateri živim Domača slavna oseba Tuja slavna oseba Nekdo drug

15,70%

Nimam vzornika 9,30%

2,40%

Največji delež dijakov, in sicer 43,4 %, pravi, da so njihovi vzorniki družinski člani in da jih drugi člani nacionalne in mednarodne skupnosti ne zanimajo. Poleg izbire bližnjih oseb, kot so družinski člani, sorodniki in prijatelji, so mladi omenili tudi osebnosti, ki so znane po svojih motoričnih sposobnostih. Ti so nogometni igralci (Lionel Messi), kuharji in glasbeniki. Nekateri so omenili tudi božanska bitja (Bog, Jezus, ...) ter trenutno popularne osebe, kot so na primer YouTube influencerji. Kar lahko zaznavamo kot skupno lastnost pri omenjenih vzornikih, ki niso božanstva ali družinski člani, je to, da so vse te osebe kariero ustvarile same, pri tem pa so začele na dnu, v neprijaznem okolju, in so na koncu na svojem področju dosegle vrh. To je verjetno povezano z dejstvom, da mladi, ki so te vzornike izbrali, tudi sami prihajajo iz slabšega socialno-ekonomskega okolja. Življenjske zgodbe vzornikov se pri aktivnostih lahko

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) uspešno uporabljajo kot motivacijske zgodbe. Da bi bile motivacijske zgodbe o vztrajnosti in uspehu učinkovite, morajo biti možnosti dijakov podobne možnostim uspešne osebe.

Q 26: Kaj meniš, kateri osebni značilnosti sta tvojem/-i vzorniku/-ci najbolj pomagali do uspeha?

Svetovljanskost Pogum Humor Karizma Denar Lojalnost Odločnost Samozavedanje Prijaznost Nimam vzornika

0,7% 0,7% 0,7% 0,9% 0,9% 0,9% 1,1% 1,1% 1,1% 1,4% 1,6% 1,6% 1,6% 2,3% 3,0% 4,3% 4,6% 5,5% 6,8% 8,9%

18,7%

Vztrajnost 0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

31,7% 25,0%

30,0%

35,0%

Pri razmišljanju o lastnostih, zaradi katerih je nekdo uspešen, so dijaki najpogosteje izbrali vztrajnost (31,7 %) in delavnost (18,7 %). To sta motivacijski lastnosti, ki jih je potrebno preko dejavnosti na usposabljanjih še izboljšati. V večini primerov so lastnosti, ki so bile omenjene pri vzornikih, takšne, ki se nanašajo na kognitivne sposobnosti in motivacijo ali na avtonomijo (pamet, lojalnost, zaupanje, pogum, vztrajnost, moč volje, samozavest, nadarjenost, delavnost, lepota, upanje, žrtvovanje). To kaže dobro poznavanje potrebnih psihičnih procesov, ki so povezani z doseganjem uspeha. Večina opisanih pozitivnih lastnosti je povezanih z notranjim lokusom kontrole. To pomeni, da lahko mladi, ki so bili vključeni v raziskavo, uspeh dosežejo. Pot do njega imajo pod nadzorom. Naslednji njihov korak je, da ga razvijejo v svojem življenju.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Zanimivo je, da so bile omenjene nekatere lastnosti, ki so lahko izven nadzora mladih (denar, sreča), kar pomeni, da čeprav se dijaki zavedajo, da obstajajo elementi za doseganje uspeha zunaj njihovega nadzora, se le-ti nanje ne osredotočajo. Manj odgovorov je povezanih z negativnimi čustvi, kot sta anksioznost ali žrtvovanje samega sebe. To je lahko povezano ali s slabim predvidevanjem morebitnih čustev, ki je povezano s slabim poznavanjem le-teh, ali pa z ignoriranjem negativnih čustev kot mehanizmom zaščite.

Q 27: Kateri od tvojih osebnih lastnosti ti bosta pomagali postati uspešen/-a, kot je to postal/-a tvoj/-a vzornik/-ca? Denar Lojalnost Samozavedanje Odprtost Pogum Potrpežljivost Optimizem Strast Prijaznost Upanje Humor Odločnost Smotrnost Socialne veščine Talentiranost Prijaznost Inteligentnost Samozavest Delavnost Privlažen videz Vztrajnost

0,3% 0,3% 0,3% 0,7% 0,8% 0,8% 0,8% 1,0% 1,0% 1,3% 1,3% 1,5% 1,8% 2,1% 2,1% 2,3%

0,0%

5,0%

5,6% 7,4% 7,8%

10,0%

22,1% 15,0%

20,0%

25,0%

25,7% 30,0%

Kot je bilo pričakovano, mladi želijo postati vztrajni (25,7 %) in delovni (7,8 %), da bi nekega dne tudi sami lahko postali vzorniki. Vendar je vseeno delavnost šele na tretjem mestu, na drugem pa ga je prehitel privlačen videz (22,1 %). Prizadevanje za ohranjanje privlačnega videza je najverjetneje povezana z njihovo starostjo in dejstvom, da mislijo, da se njihov videz s staranjem ne bo spremenili.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Ko so bili dijaki soočeni s tem, da bi postali nekomu vzorniki, so svoje odgovore strukturirali v družbeno motivacijo (samozavest, družabnost, pripravljenost pomagati, ljubeznivost, predanost, prijaznost,

zabavnost,

ambicioznost,

prizadevnost,

vztrajnost,

vodstvene

sposobnosti,

potrpežljivost, asertivnost) ter na kognitivne in motorične sposobnosti (pamet, pozitivno razmišljanje, učenje, izobrazba, spretnosti, kreativnost, inteligentnost, pozitivno razmišljanje, delavnost, odločnost, atletske sposobnosti, ročne spretnosti). Iz zgoraj omenjenih odgovorov dijakov lahko vidimo, da ti najprej same sebe vidijo kot vključene v družbo in šele nato kot opravljalce nekega poklica. V povezavi s tem priporočamo, da se na usposabljanjih ali pri programih del izvedbe nameni izboljšanju omenjene socialne veščine, kot so na primer samozavest, vztrajnost in potrpežljivost.

Q 28: V katerih okoliščinah (ob katerih priložnostih) si se v zadnjih dveh letih počutil/-a najbolje? Ker je šlo za odprto vprašanje, smo uporabili analizo govora in na podlagi le-te izvedli kvalitativno analizo odgovorov. Opredelili smo glavne trende in zanje navedli tipične odgovore. Bolj podrobna je analiza celotne prve skupine odgovorov (Nemčija), za druge skupine pa so opredeljeni za njih specifični elementi, saj so bile glavne kategorije za vse tri skupine približno enake, čeprav so bili odgovori drugače uravnoteženi. Nemčija Odgovori kažejo na določeno raznolikost, ki je odvisna predvsem od stopnje individualne zrelosti, osebnih vrednot, stopnje (ne)odvisnost, ki se izraža v družinskih odnosih in v odnosih z drugimi osebami ipd. Prva skupina odgovorov je tista, v kateri je mogoče očitno prepoznati navezanost na družino. Včasih se izraža v celoti (»z mojo družino, ker je vse, kar imam«), drugič v bolj določenem kontekstu. Najbolj pogosto se srečujejo z družinskimi in osebnimi obletnicami in prazniki, kot so praznovanje božiča, velike noči z družino (»kot božič, ko je družina skupaj, ker mislim, da je lepo praznovati z družino«, »božič, ker je takrat moja družina ob meni«), počitniške izkušnje z družino 40

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) itd. Pojavljajo se tudi odgovori, ki označujejo srečno reševanje nekaterih dramatičnih družinskih situacij (»da je brat končno hotel ponovno vzpostaviti stik z nami«). Poseben primer zgoraj navedene kategorije so odgovori, v katerih vprašani dijaki jasno izražajo, da so se najbolje počutili pri družini v domači državi in ki ni tista, v kateri živijo sedaj (»preživljanje časa z mojo družino v Turčiji«). Eden izmed odgovorov je slednje zelo močno poudaril (»ko sem bil v svoji domovini, zato ker mi ni bilo treba biti v tej državi« in »vse je boljše v moji domovini«). V drugi skupini odgovorov mladi pri najbolj prijetni izkušnji povezujejo družino s prijatelji. Ti odgovori so veliko bolj splošni in izražajo potrebo po zaščiti in varnosti, pa tudi po priznavanju in spoštovanju s strani bližnjih (»Počutil sem se zelo prijetno z družino in prijatelji, ker mi vedno stojijo ob strani.«). Obstaja kar nekaj odgovorov, ki kažejo, da so lepe trenutke preživljali s svojimi partnerji (»z mojim fantom«, »z mojo punco«, »najbolje sem se počutil, ko sem bila pri svojem fantu, ker mi je všeč«), ki včasih delujejo tudi kot zatočišče pred družinskimi napetostmi (»pri moji punci, ker sem se sprl s starši«), s poudarkom na težnji k neodvisnosti in po razvijanju življenja v dvoje. Tretja skupina odgovorov povezuje najljubše dogodke s športnimi, umetniškimi ali izobraževalnimi dosežki. Pogosto so ti rezultat pozitivnih odzivov trenerjev ali učiteljev (»Ko sem želel prenehati, mi je trener rekel: 'Prišel si daleč, res želiš odnehati?'«), ali s pohvalo staršev oziroma, ko mladi vidijo, da jih starši cenijo (»Počutim se dobro, ko sem se naučil in se je moj trud splačal, ker vem, da so moji starši ponosni name.«). Obstajajo tudi zelo različni odgovori, ki ne pripadajo specifični skupini, niso v povezavi s točno določenimi trenutki in so običajno omejeni na izkušnje mladih, na igre, denar ipd., poleg tega pa tudi na delo v šoli ali na delovnem mestu (»na delovnem mestu, ker se počutim svobodno«) oziroma na socialno vključenost (»najbolje sem se počutila na dogodku proti delu otrok, ker je lahko življenje za otroke, ki so revni, boljše«). Nasprotno od teh so nekateri odgovori veliko manj natančni. Nekateri od njih izražajo željo po svobodi (»Svobodno življenje«), drugi potrebo po zasebnost ali samoti (»Najbolj udobno sem se počutil sam doma, ker sem najraje sam.«). 41

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Obstaja tudi nekaj odgovorov, ki izražajo kljubovanje vprašanju (»Najbolje sem se počutil, ko sem bil.«) ter nekaj takih, ki razkrivajo monotonost življenja ali nezmožnost posameznika, da bi živel in užival v nepozabnih trenutkih. Če povzamemo, je prevladujoča značilnost odgovorov nemških dijakov, da se najbolje počutijo v svoji družini in s prijatelji. Drugi konteksti so precej sekundarne narave, celo obrobni. Madžarska Na Madžarskem so se pokazali bistveno drugačni odgovori na vprašanja. Kot prvo točko lahko izpostavimo, da so mnogi madžarski anketiranci v svojih odgovorih pokazali večjo zrelost. Njihova besedila so zelo pogosto prepričljivo in dobro utemeljena. Kot drugo bi izpostavili, da je presenetljivo veliko število odgovorov, ki povezujejo najbolj prijetne izkušnje dijakov z izkušnjami iz šolskega okolja, na primer z dobrimi učnimi rezultati, z uspehom na izpitih ali testih, z ocenami. Več kot polovica veljavnih odgovorov spada v to kategorijo (»Ko sem imela dovolj časa za učenje in sem trdo delala, da sem dobila boljše ocene in rezultate.«, »Ko sem na koncu šolskega leta dobil odlično oceno s pohvalo.«, »Ko sem po prvem neuspehu v šoli ali pri hobijih v naslednjem poskusu uspel.«, »Ko sem dobil prvo nagrado na koncu regijskega tekmovanja v matematiki, saj se to ne zgodi vsak dan.«). Preostale kategorije, ki smo jih identificirali že pri nemških dijakih, najdemo tudi pri Madžarih, vendar predstavljajo veliko manjši odstotek odgovorov: dobri trenutki s prijatelji, redkeje z družino ali s prijatelji in z družino. Obstaja tudi nekaj dijakov, ki so preživeli nepozabne trenutke, ko so bili uspešni na športnih tekmovanjih (»pri študiju in pri športnih dosežkih«), med umetniškimi ali med prostočasnimi aktivnostmi (»Na tečaju petja!«, »jahanje, risanje«) ali pri socialni vključenosti (»ko sem lahko nekomu pomagal in sem prinesel srečo v njegovo življenje«, »ko lahko pomagam«). Pri Madžarih skoraj ni neizpolnjenih odgovorov (»ne spomnim se«, »ne vem«), je pa nekaj ne najbolj primernih odgovorov (»Ko sem v 5 sekundah popila kozarec piva.«, »Pustimo to, gremo naprej!«, »Blablablabla.«).

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Namesto tega obstajajo druge vrste odgovorov, ki kažejo zadovoljstvo zaradi osebnega uspeha (»Ko sem posvečal pozornost ljudem okoli sebe.«), zaradi vplivanja na druge (»Ko sem prepričal teologa 4. letnika, da Bog ne obstaja.«) ali pa užitek, ki izvira iz diskutiranja z inteligentnimi osebami (»Dobro vprašanje. Mogoče med spori, ko se prerekam z inteligentno osebo.«). Omenjene so bile tudi nekatere politične opcije in stališča (»FIDESZ so zmagali na volitvah. Hura!«). Odgovori madžarskih anketirancev kažejo, da se dijaki močno zavzemajo za dober uspeh v šoli, spoštujejo opravljeno delo in cenijo dobro izobrazbo za uspešno kariero. V primerjavi z nemškimi dijaki so njihovi odgovori veliko bolj sebični oziroma so jih usmerili vase in v svojo samopodobo. Slovenija Slovenski dijaki so dali najširši spekter odgovorov, nekateri od teh so izjemno zreli, drugi precej otročji, tretji precej razdiralni. Delež dijakov, ki na vprašanje niso odgovorili, je nizek. Slovenski vzorec je tako izjemno heterogen in odraža širok razpon stališč in izkušenj. Zelo pogosti so pozitivni trenutki v povezavi s šolo – delež teh je večji kot pri nemških dijakih, vendar bistveno manjši kot pri madžarskih. Poleg tega so ti odgovori pogosto podvojeni s pojasnilom, ki šolske dogodke postavljajo v kontekst skupine znancev in prijateljev (»Ko me je fant povabil ven, sem se počutila zaželeno.«, »Ko sem dobil nove prijatelje, sem se počutil sprejetega in močnejšega.«). Morda je to celo tista lastnost, ki najbolje odraža odgovore Slovencev: zadovoljstvo s kolegi in prijatelji. Ti nepozabne trenutke doživljajo skupaj v različnih kontekstih (»Med prijatelji, ker imam rad družbo in se počutim sproščeno in sprejeto.«), vendar pogosto v formalnih strukturah, ki delujejo pod okriljem šole ali Cerkve, na primer skavti, zbor, oratorij in podobne aktivnosti (»Druženje s skavti. V ekipi smo zelo odprti in zato zelo uživamo, kljub temu da je treba delati.«). To, da so mladi skupaj s prijatelji in znanci, presega odgovore o preživljanju lepih trenutkov v družini, je pa slednje vseeno pogosto (»Na srečanjih družine, kjer sem se počutila kot del nečesa izredno pomembnega.«). Presega tudi sklicevanje na dogodke, povezane z učnimi dosežki ali tekmovanji. Tudi odzivi, povezani s športom, so pogosto povezani z druženjem (»v skupinskih športih«).

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Če primerjamo odgovore z drugima državama, je precej večji delež slovenskih dijakov podal vase usmerjene odgovore (»Vodenje družbe dobrih prijateljev«), drzne in nezadržane odgovore (»Vedno se počutim najbolje, sem vedno najboljši.«, »Ko je bilo potrebno nastopiti pri predstavitvi, ker sem pri tem najboljši.«, »vsak vikend, ko gremo piti«, »selitev na lepše«), nekateri omenjajo tudi zakonsko nedovoljene stvari (»lahke ženske in kokain«, »Najbolje sem se počutil v Kanadi, ker je tam legalizirana marihuana in so posledično ljudje bolj prijazni.«, »Ko sem bil pijan kot mamba.«). Veliko je tudi odgovorov na dosežke s področja športa, glasbe, umetnosti in video iger (»Malce sem imel srečo in sem dobil določeno orožje v video igri.«). Nekateri odgovori so bili kompleksni in dobro utemeljeni, čeprav pomensko včasih protislovni (»V družbi ljudi, ki me sprejemajo, v sproščenem in brezskrbnem vzdušju in v naravi, sam, brez obveznosti, skrbi, uživam v trenutku.«, »Ko sem bila sprejeta v novo skupino - tako v šoli kot zunaj nje.«, Spoznavanje novih prijateljev in sodelovanje v različnih programih in skupnostih.«, »Ko sem poslušala sebe, spremenila šolski program in uspela. Tu se počutim veliko bolje in v tem poklicu vidim svojo prihodnost.«).

Q 29: Izmed naslednjih razlogov izberi tiste, za katere meniš, da so pomembni takrat, ko začneš nekaj početi. 27,2% 30,0% 30,2% 33,6%

Popoularnost Zanimanje Kaj drugega Radovednost Zadovoljstvo po uspehu Želja po uspehu Finančni uspeh 0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

42,7% 45,3% 50,0%

54,3% 60,0%

Mladi iz vseh držav menijo, da je finančni uspeh močan motivator (povprečno 54,3 %), temu pa sledi želja po uspehu (povprečno 45,3 %), ki je med drugim povezana tudi z doseganjem priznavanja s strani družbe.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 31: Kako motiviran si za dosego cilja? Označi svojo raven motivacije na lestvici od 1 do 10, kjer 1 pomeni »popolnoma nemotiviran/-a« in 10 »visoko motiviran/-a«. 8,350 8,290

8,300 8,250

8,213

8,200

8,144

8,150 8,100 8,050 Nemčija

Madžarska

Slovenija

Pri oceni lastne motivacije na lestvici od 1 do 10 se je pokazalo, da na splošno dijaki menijo, da lahko uspešno uporabijo svoje vire notranje motivacije, saj je povprečna ocena precej visoka – več kot 8. Pri tem vprašanju so razlike med posameznimi državami zanemarljive (za madžarske m = 8,28, za nemške m = 8,21 in za slovenske mlade m = 8,14).

Q 32: Mentor je oseba, ki mlajši ali manj izkušeni osebi nudi pomoč in nasvete v določenem časovnem obdobju, zlasti na delovnem mestu ali v šoli. V primeru, da bi imela priložnost podpore mentorja, v katerem primeru bi potreboval/-a njegovo podporo? Drugo

7,34%

Asocialno vedenje (osamljenost)

7,16% 18,10%

V tveganih situacijah

31%

Poklicna orientacija in svetovanje 26,16%

Razvoj spretnosti 10,21%

Domača naloga 0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

Glede področij, na katerih bi potrebovali mentorstvo, mladi menijo, da bi jim to v prvi vrsti najbolj prišlo prav za poklicno usmerjanje in svetovanje (31 %), za tem na področju razvoja veščin (26,2 %), na tretjem mestu pa se je znašlo področje upravljanja tveganih situacij (18,1 %). 45

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) S tem rezultatom to poročilo še enkrat ohranja potrebo, da se na usposabljanjih in treningih izdela srednjeročni in dolgoročni karierni načrt, ki je bil uveden na usposabljanjih.

Q 33: Ima tvoja družina povezave/znance, na katere se lahko zanesete? 25,20%

Pri zagotovitvi službe

26%

V tujini

27,10%

Med zdravniki

31,60%

V poslovnem okolju V izobraževalnih ustanovah

36,90% 37,20%

Na policiji

38,30%

Na sodišču, pri notarju, pri odvetniku

43,80%

Na občini, v javnih institucijah

46,10%

Pri pridobivanju posojil na banki V Cerkvi 0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

54,70% 60,00%

S strani dijakov zaznan vpliv njihove družine v skupnost je povezan z glavnimi institucijami, ki zagotavljajo okolje skupnosti: cerkev (54,7 %), banka (46,1 %), občina ter ostale javne ustanove (43,8 %).

Q 34: Ali osebno poznaš kakšnega poslovneža?

36,9

63,1

Da Ne

Več kot polovica vprašanih dijakov (63,1 %) osebno pozna poslovneža, kar pomeni, da do neke mere poznajo poslovno skupnost. 46

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 35: Kako bi s tvojega stališča opisal/-a te poslovneže?

15,70%

Uspešne osebe brez težav v življenju.

49%

Osebe z vsakdanjimi življenji. 35,30%

Osebe z veliko težavami in pritiski. 0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

V zvezi s težavami, ki jih prinaša lastno podjetje, so mnenja mladih razdeljena, saj sta deleža tistih, ki menijo, da ni dodatnih težav pri poslovanju (49 %), in tistih, ki menijo, da je le-to res težavno (35,3 %). To nakazuje, da verjetno mladi ne poznajo dovolj poslovnega sveta in da potrebujejo več informacij, povezanih s poslovnim okoljem in z odgovornostmi, ki jih pri svojem delu imajo poslovneži.

Q 36: Predstavljaj si, da bi lahko spremenil/-a način preživljanja svojega časa glede na svoje potrebe in želje. Za katere od aktivnosti potrebuješ več časa, za katere manj in za katere toliko, kot ga imaš danes? Plačano delo. 350,0%

303,0%

300,0% 250,0% 200,0% 150,0% 100,0% 50,0% 0,0%

27,1%

38,6%

29,1%

Veliko manj

Malo manj

Kolikor ga imam na voljo danes

1,8% Malo več

Veliko več

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Šolske delavnosti. 35,0%

30,5%

30,0%

25,8%

25,0% 20,0% 15,0%

16,8%

15,8%

Malo več

Veliko več

11,1%

10,0% 5,0% 0,0%

Veliko manj

Malo manj

Kolikor ga imam na voljo danes

Hišna opravila. 40,0%

36,8% 31,4%

35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0%

14,3%

10,4%

7,1%

5,0% 0,0%

Veliko manj

Malo manj

Kolikor ga imam na voljo danes

Malo več

Veliko več

Družina. 40,0% 35,0%

35,2%

36,3%

30,0%

21,4%

25,0% 20,0% 15,0% 10,0%

4,6%

5,0% 0,0%

Veliko manj

Malo manj

Kolikor ga imam na voljo danes

Malo več

2,5% Veliko več

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Prijatelji. 50,0% 45,0% 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0%

44,0% 32,6% 20,0%

Veliko manj

Malo manj

Kolikor ga imam na voljo danes

1,8%

1,6%

Malo več

Veliko več

Prosti čas. 60,0%

52,9%

50,0% 40,0% 24,1%

30,0% 20,0%

18,4% 3,6%

10,0% 0,0%

Veliko manj

Malo manj

Kolikor ga imam na voljo danes

Malo več

1,1% Veliko več

Dijaki z odgovori sporočajo željo, da čas, ki ga porabijo za delo, šolske naloge, družino in prijatelje, ostane nespremenjen, saj so večinoma zadovoljni s tem, koliko ga porabijo za te aktivnosti. Več kot polovica jih tudi meni, da bi potrebovali veliko manj časa za prostočasne aktivnosti. Iz tega lahko sklepamo, da so mladi zelo zadovoljni s trenutnim upravljanjem časa med dejavnostmi, ki jih običajno imajo.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 37: V kakšni meri se strinjaš ali ne strinjaš z naslednjimi splošnimi izjavami o delu? Služba je samo sredstvo za ustvarjanje in pridobivanje denarja. 42,8

45,0 40,0

33,0

35,0 30,0 25,0 20,0 15,0

12,5

11,6

10,0 5,0 0,0 Se popolnoma strinjam

Se strijam

Se ne strinjam

Se popolnoma ne strinjam

Rad/-a bi imel/-a službo, tudi če ne bi potreboval/-a denarja. 60,0

49,4

50,0 40,0 30,0 20,0

20,7

19,3

10,6

10,0 0,0 Se popolnoma strinjam

Se strijam

Se ne strinjam

Se popolnoma ne strinjam

Kot je bilo že poročano, dijaki menijo, da je delo bolj pomembno kot denar, ki ga to lahko prinese. So namreč motivirani z dejavnostjo, ki jo razvijajo.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 38: Kako pomembni so po tvojem mnenju naslednji vidiki zaposlitve? Povprečna vrednost. 8,885

Služba mora biti zanimiva.

8,470

Varnost zaposlitve. Visoka plača.

8,282

Možnost napredovanja.

8,205

Služba naj omogoča samostojno delo.

7,943

Služba naj bo s področja za katerega se izobražujem.

7,459

Služba naj omogoča individualno izbiro delovnih ur in dni.

7,433

Služba naj omogoča pomoč ljudem.

7,379

Služba naj prispeva k skupnosti.

7,297 6,258

Služba mora biti blizu doma. Služba naj mi da možnost, da postanem slaven/-a.

4,959

V povezavi z zaposlitvijo so prva tri mesta povezana z zanimivim delom (m = 8,88), varnostjo zaposlitve (m = 8,47) in velikim dohodkom (m = 8,28). Iz tega lahko zaključimo, da so glavni razlogi za zaposlitev stopnja zanimanja za to področje (notranja motivacija) in varnost zaposlitve ter velik dohodek (zunanja motivacija).

Q 39: Če bi lahko redno delal/-a in izbiral/-a med različnimi delovnimi mesti, katero opcijo bi izbral/-a? Q 39.1: Biti samozašpslen/-a. Biti redno zaposlen/-a. Ne vem. 50,0% 45,0% 40,0% 35,0% 30,0% 25,0% 20,0% 15,0% 10,0% 5,0% 0,0%

45,3% 35,9%

18,8%

Biti redno zaposlen/-a.

Biti samozaposlen/-a.

Ne vem.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Q 39.2: Delo v majhnem podjetju. Delo v velikem podjetju. Ne vem. 50,0%

43,3%

40,0%

28,9%

27,8%

30,0% 20,0% 10,0% 0,0%

Delo v majhnem podjetju.

Delo v velikem podjetju.

Ne vem.

Q 39.3: Delo v zasebnem podjetju. Delo v javnem podjetju. Ne vem. 60,0%

48,8%

50,0%

36,9%

40,0% 30,0% 14,2%

20,0% 10,0% 0,0%

Delo v zasebnem podjetnju.

Delo v javnem podjetju.

Ne vem.

Na vprašanje glede preferenc na področju zaposlitve je večina dijakov izjavila, da bi želela biti samozaposlena (45,3 %), da želi delati v velikem (43,3 %) in zasebnem podjetju (48,8 %). Opozoriti je potrebno, da je pri zadnjem vprašanju – če želijo delati v zasebnem ali javnem podjetju – velik odstotek dijakov (36,9 %), izbral opcijo ne vem. Ta rezultat ponovno podpira idejo, da mladi potrebujejo več informacij o podjetništvu, poslovnem okolju in pomoč pri razvoju kariernega načrta.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Q 41: Katera je tvoja najpomembnejša močna točka, ki je relevantna za kariero, ki si jo želiš? Katera je tvoja največja slabost, ki jo želiš izboljšati? Q 41.1: Katera je tvoja najmočnejša točka za kariero, ki si jo želiš? 47,4%

Komunikacijske spretnosti Raqčunalniška in tehnološka znanja

23,9% 56,1%

Znanje tujih jezikov 0,0%

10,0%

20,0%

30,0%

40,0%

50,0%

60,0%

V povezavi s prečnimi kompetencami mladi menijo, da je najpomembnejše do sedaj pridobljeno znanje tujih jezikov. Pri glavnih močnih točkah oziroma sposobnostih so poleg tujih jezikov, IT spretnosti in sposobnosti komunikacije omenili še: ambicijo, voljo, moč, vzdržljivost, spoštovanje, risanje in matematiko, pametnost, ročne spretnosti, iznajdljivost, vztrajnost, marljivost, prilagodljivost, vodstvene sposobnosti, koncentracijo, ustvarjalnost, empatijo, govorništvo/komunikacijsko spretnost in inteligentnost. Q 41.2: Katera pa je tvoja največja slabost, ki jo želiš izboljšati? Omenjene slabosti so navdušenost, samokritičnost, predmeti (tuji jeziki), lenoba, utrujenost, perfekcionizem, potrpežljivost, dvom, negativno razmišljanje, socialne fobije, slabo upravljanje časa, odlašanje, ustvarjanje predsodkov, asocialnost, prilagodljivost, organiziranost, odločnost. Kot prednosti in slabosti so mladi omenjali marljivost, inteligenco, vztrajnost, empatijo in komunikacijske spretnosti. Mladi v okviru karierne orientacije na področju prednosti oziroma močnih točk večinoma podajajo kognitivne sposobnosti (kot so iznajdljivost, komunikacijske spretnosti, inteligentnost). Ko pa govorijo o slabostih, poleg kognitivnih težav vključujejo tudi čustvene slabosti in negativne osebnostne lastnosti. Tako torej lahko sklepamo, da mladi bolj natančno poznajo svoje slabostih kot poznajo prednosti.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Zanimiv je tudi podatek, da del mladih meni, da je njihova pozitivna lastnost hkrati tudi njihova slabost, na primer vztrajnost, empatija in komunikacijske sposobnosti. Zaključimo lahko, da je za prihodnji poklic znanje o lastnih močnih točkah bolj omejeno kot tisto, ki se nanaša na osebne slabosti. To podpira ugotovitev, da bi morali v okviru usposabljanja vključiti tudi vsebine, ki so povezane s samoevalvacijo.

Q 42. Kateri sta dve najpomembnejši stvari, ki ju potrebuješ za doseganje želene kariere? Odgovori na to vprašanje so: dobre ocene, volja, sreča, samozaupanje, samozavest, domiselnost, ustvarjalnost, dosežki, pogum, moč, dobro govorjenje jezikov, potrpežljivost, moč, trdo delo, discipliniranost, organizacija, izobraževanje, domišljija, računalniška pismenost, zanesljivost, ukrepanje, ambicioznost, medosebni odnosi, volja, podpora, prizadevnost, pozitiven odnos, motivacija, podpora, cilji, izkušnje, študij, učenje. Vidno je, da se mladi pri razumevanju, kaj potrebujejo za prihodnji razvoj izobraževanja, zelo dobro zavedajo, kaj morajo storiti, da bi v prihodnosti imeli več možnosti za uspeh. Dijaki so v svojih odgovorih omenjali kognitivne kompetence in tudi motivacijske dejavnike. Razvidno je tudi, da mladi dojemajo, da je lažje pridobiti uspeh na področju znanosti, kot je matematika, kjer točno vedo, kaj naj storijo, kot pa pri jezikih, ki se prav tako zaznavajo kot potrebni, vendar tudi kot težje dosegljivi. Posegi, ki so povezani z izobraževalnimi vidiki, bi se morali pri dijakih bolj nanašati na razvoj kognitivnih veščin (kot so sistemi za učenje, pozitivno razmišljanje, reševanje problemov) in na upravljanje s čustvi (prepoznavanje in uravnavanje čustev).

Demografski podatki Spol udeležencev raziskave 42,40%

Ženski

57,60%

Moški 0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Starost udeležencev raziskave 35,8%

40,0 35,0 30,0 25,0

18,3%

20,0 15,0 10,0

4,9%

7,8%

17,2% 8,7%

4,2%

5,0

2,0%

1,1%

0,0 12

Verska pripadnost udeležencev 28,60%

Nobena religija 12,40%

Drugo 5,20%

Muslimani Pravoslavni Neo-protestanti

3,50% 0,90% 10,30%

Protestanti

39,10%

Katoličani 0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

Kraj bivanja > 100.000 prebivalcev 16,30%

50.000 – 100.000 prebivalcev 10.000 – 50.000 prebivalcev 5000 – 10.000 prebivalcev 1000 – 5000 prebivalcev < 1000 prebivalcev

6,40%

45,20%

7,20%

11,50%

13,40%

0,00% 5,00% 10,00% 15,00% 20,00% 25,00% 30,00% 35,00% 40,00% 45,00% 50,00%

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction)

Življenjski standard družine 5,80%

Precej bogati

20,70%

Dokaj bogati

69,90%

Povprečni Dokaj revni

Precej revni

0,50%

0,00%

10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

Kje živiš čez teden, ko obiskuješ pouk? Drugo

Pri gostitelju

0,20% 14%

v dijaškem domu Pri starših 0,00%

82,90% 10,00%

20,00%

30,00%

40,00%

50,00%

60,00%

70,00%

80,00%

90,00%

Kakšni so pogoji tam, kjer živiš? Sobo delim z odraslimi, ki niso del moje družine. Sobo delim z družinskimi člani. Sobo delim s cimri. V sobi sem sam (imam svojo sobo).

0,50%

16,80%

12,10%

70,50%

0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00%

Zaključki raziskave in sinteza Vprašalnik je bil sestavljen z namenom zbrati mnenja, ki se nanašajo na izobraževalno in socialno okolje dijakov ter na njihova pričakovanja v zvezi s prihodnostjo. Odgovori ponazarjajo stanje, v okviru katerega lahko pri delu z mladimi obravnavamo več vidikov, da bi s tem povečali njihovo upanje in zaupanje v nadaljnji razvoj v izobraževalnem, socialnem in političnem okolju.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Glede na to, kako mladi gledajo na svojo prihodnost, lahko sklepamo, da mladi v Nemčiji vidijo svoje možnosti v prihodnosti pozitivno in kakršnakoli korekcija v povezavi s tem ni potrebna. Na Madžarskem je na tem področju potrebna intervencija, in sicer na način povečanje znanja, mladih, povezanega z njihovimi prihodnjimi možnostmi (gospodarskimi in socialnimi). V Sloveniji se pri delu z mladimi lahko lotimo tega vprašanja, vendar to glede na rezultate ni nujno potrebno. Vprašanja, ki so se nanašala na način, na katerega dijaki dojemajo šolsko okolje, so pokazala, da ciljna skupina mladih dojema šolsko okolje pozitivno (učni proces so označili kot dober, učitelje pa kot fasilitatorje, ki so visoko usposobljeni za predmet, ki ga poučujejo), kar za njihov prihodnji razvoj deluje pozitivno tudi na dolgi rok. Pri dijakih smo opazili tendenco po zaupanju v izobraževalno okolje in v dejavnosti, ki jih ponujajo skoraj izključno šole, kot so na primer ekskurzije in obiski muzejev, kina, gledališč, javnih ustanov ter šolska tekmovanja, šolske olimpijade in športne ekipe. Te so se izkazale kot najbolj priljubljene, saj so na lestvici zasedle prvih pet mest. Ob tem na visoko na lestvici obstaja tudi ena dejavnost, ki je usmerjena v skupnost – zbiranje sredstev in dobrodelnost. Ta podatek kaže pri vedenju mladih na močno željo po pomoči drugim, kar lahko s primernim usposabljanjem še dodatno izboljšamo in razvijemo. Pri izbiri metod za usposabljanje na področju osebnih kompetenc, si lahko pomagamo z odgovori v povezavi s hierarhijo kompetenc. Tu gre izpostaviti metodo predstavitve motivacijskih zgodb, povezanih s (popularnimi) posamezniki, ki imajo osebnostne lastnosti, kot so integriteta, zaupanje, humor in sočutje, pa tudi metodo gradnje osebnega akcijskega načrta, ki ga nato posameznik podeli z drugimi. Pri vprašanjih o dejavnostih, ki bi mladim v prihodnosti prav prišle pri njihovem poklicu, lahko opazimo, da so mladi v skoraj polovici primerov izbrali izvenšolske dejavnosti, kot so šport, umetnost ali druge družinske aktivnosti. Razvidno je tudi, da se mladi ne zaznavajo velike povezave med izobraževalnimi dejavnostmi v šoli in med bodočimi poklici. Priporočamo, da se v usposabljanje vključi okrepitev zavedanja o uporabnosti znanja, pridobljenega v šoli v nadaljnjem življenju.

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) Večina vprašanih mladih tudi meni, da lahko sami vplivajo na svoj prihodnji uspeh in da so za njegovo doseganje odgovorni sami. Kot je bilo pričakovati, mladi v večini primerov menijo, da se lahko najbolj zanesejo na družinske člane. Na drugo mesto so se uvrstili prijatelji, ki bi jih ti poklicali, če se bi znašli v težavah. Priporočamo, da se z mladimi dela na tem, da razvijejo zaupanje v pomembne odrasle osebe v njihovi bližini, kot so učitelji, saj so le-ti bolj kompetentni, da jim pomagajo v težkih situacijah kot so vrstniki. Dve tretjini vprašanih mladih ima namen svoje izobraževanje nadaljevati z vpisom na univerzo ali na visoko šolo ter so se pripravljeni tudi preseliti iz svojega domačega kraja. Večina jih ima dobro samopodobo. Več kot 70 % jih meni, da lahko uresničijo svoje cilje in da imajo sredstva za le-to. Na podlagi tega menimo, da jih je potrebno na usposabljanjih naučiti, kako v življenju izbirati ustrezne cilje, ki bodo pripomogli k njihovem razvoju. Ko se soočajo z reševanjem problemov in s težkimi situacijami, je skoraj polovica mladih pripravljenih preizkusiti nove rešitve, kar kaže na njihovo pripravljenost na izstop iz cone udobja in na prilagajanje spremembam. Pri usposabljanjih bi bilo tako dobro še dodatno okrepiti pomen te odprtosti za spremembe, saj le-ta predstavlja predpogoj za osebno rast in razvoj. V večini primerov mladi zaupajo svojim odločitvam, saj so pripravljeni stati za njimi ter se zanje boriti. Na tem področju jim je potrebno na usposabljanjih pomagati z razvojem ustreznega postopka sprejemanja odločitev. Njihovi odgovori tudi kažejo, da ti ne vedo najbolje, kaj želijo za svojo prihodnost na področju kariere – dobro plačano delo brez visokega socialnega statusa ali povprečno plačano delo z visokim socialnim statusom. Zato priporočamo, da se v usposabljanja vključi tudi vsebine s področja karierne orientacije in razvoja, kot je na primer izdelava srednjeročnega in dolgoročnega kariernega načrta. Več kot 85 % mladih meni, da je iskanje pozitivnih stvari v vsakdanjem življenju pomembno, zato priporočamo, da se ta naravnanost še okrepi s tem, da se v treninge vključijo vaje za pozitivno razmišljanje. Na ta način se mladi naučijo videti pozitivno plat dogodkov. Še en argument za 58

Strateško partnerstvo za zagotavljanje opravljanja osebnega življenja za boljše delovne vidike v prikrajšanih regijah (MotivAction) uvedbo takšne aktivnosti v usposabljanje je tudi dejstvo, da več kot 40 % vprašanih na drugem mestu poroča o negativnem razmišljanju. V povezavi s kvalitetami, zaradi katerih je posameznik uspešen, so mladi na prvi dve postavili vztrajnost in trdo delo. To so motivacijske lastnosti, ki jih je treba z dejavnostmi usposabljanja še dodatno krepiti. V povezavi z zunanjimi motivatorji so poročali o finančnem uspehu in volji do uspeha, kar je povezano z doseganjem položaja in ugleda v družbi. Pri zaznavanju področij, na katerih mladi potrebujejo vodenje, le-ti menijo, da bi jim prav prišli nasveti na področju strokovnega usmerjanja in svetovanja, pri razvoju spretnosti in pri obvladovanju tveganih situacij. To ponovno kaže na potrebo, da se v usposabljanje vključi izdelavo srednjeročnega in dolgoročnega kariernega načrta. Čeprav pravijo, da poznajo poslovneže, vseeno obstaja pomanjkanje znanja, povezanega z odgovornostmi, ki jih prinašata poslovni svet in podjetništvo. Na tem področju zato potrebujejo več informacij, da bodo lahko v bližnji prihodnosti sprejemali informirane odločitve, kot je na primer ustanovitev lastnega podjetja. Mladi so zadovoljni s trenutnim upravljanjem lastnega časa in z razporeditvijo le-tega med dejavnostmi, ki jih imajo. Menijo tudi, da je delo bolj pomembno kot denar, saj so motivirani z dejavnostjo, ki jo razvijajo. Glavni razlogi za zaposlitev na nekem področju so stopnja zanimanja zanj (notranji motivator), varnost zaposlitve ter velik dohodek (zunanji motivatorji). V zvezi z zaposlitvijo jih je večina izjavila, da želijo biti samozaposleni ali da želijo delati v velikem zasebnem podjetju. Veliko število vključenih v raziskavo, ki ne vedo, ali želijo delati v podjetju, ki je v lasti države ali v zasebni lasti, kaže pri mladih na slabo poznavanje poslovnega sveta in ponovno podpira idejo, da mladi potrebujejo več informacij o podjetništvu, poslovnem okolju in razvoju kariernega načrta.