UDK. 927-36:75.052(497.7) 75.052:27-36(497.7)
Dejan \or\ievski KULTOT NA SVETI HRISTOFOR VO R. MAKEDONIJA
Sv. Hristofor e svetitel koj nikoga{ ne vlegol vo krugot na naj~esto pretstavuvanite svetiteli vo vizantiskata ekumena, iako negoviot kult bil vospostaven dosta rano. Negovoto najrano spomenuvawe e ona od crkvata vo Halkedon, izgradena od episkopot Eulalij vo 450 i osvetena na 22 septemvri 452 god1. Sepak, najstarite zapi{ani podatoci za negovoto `itie poteknuvaat od podocne`niot period - latinskite `itija se od okolu VIII vek (BHL, 1764 - 66), a gr~kite od XI vek (BHG, 308w - 311k). Spored zapisite, toj se vikal Reprevos (lat. Rebrebus), poteknuval od rodot na Marmaritite, koi bile severnoafrikansko pleme na ~ovekojadci i imale ku~e{ki glavi (cynocephalus). Bil zaroben od strana na rimskite vojski, verojatno vo istorisko potvrdenite kampawi na Dioklecijan protiv afrikanskite plemiwa vo 301/302 god., i bil odveden vo voen logor vo ili okolu Antiohija, vo Sirija2. Bil regrutiran da slu`i vo odredot numerus Marmaritarum, kade {to bil pokrsten i go dobil imeto Hristofor (Hristonosec). Pasiite zboruvaat za nekolku nastani {to bile klu~ni za sozdavaweto na negoviot kult: imaj}i vizija na angel, toj dobil ~ove~ki lik i govor, a negovoto oru`je, stapot, rascvetal pred vojnicite, koi trebalo da go ma~at. Toj gi pokrstil svoite prijateli od odredot, kako i prostitutkite {to bile prateni da go zavedat i gi uni{til paganskite skulpturi vo garnizonot. Poradi toa bil ma~en po naH. Grégoire, Inscriptions historiques byzantines, VI. St. Christophe et la cubiculaire Euphemie, Byzantion 4, 1927 - 28, 461 - 465. 2 D. Woods, St. Christopher, Bishop Peter of Attalia, and the Cohors Marmaritarum: A Fresh Examination, Vigiliae Christianae 48, 1994, 170 - 186.
redba na imperatorot i izle~en od angelite, no najposle mu bila otse~ena i glavata. Negovite ~uda prodol`ile i po smrtta: teloto mu bilo pogrebano pokraj edna reka i toa ja spre~ilo da go poplavi gradot. Poradi toa, Petar - epioskopot Atalijski, gi otkupil mo{tite i gi zakopal vo svojot grad3. Negovite relikvii bile proglaseni za ~udotvorni i postepeno po~nal da se {iri negoviot kult me|u vernicite na Istok. Navidum stereotipni, negovite `itija sepak davaat nekoi istoriski podatoci so koi mo`eme poblisku da ja opredelime li~nosta na sv. Hristofor. Eden od tie podatoci e spomenuvaweto na “odredot na Marmaritite” i ulogata na Petar - episkopot Aleksandriski vo pokrstuvaweto na zatvorenicite, {to dava tesna hronolo{ka ramka za zarobuvaweto na Sv. Hristofor vo 301/302 god4., i so toa gi isklu~uva tvrdewata deka toj bil poguben vo 295 god5. I negovoto poteklo kako ~ovekojadec od plemeto na kinokefalite ne treba da se sfati bukvalno, zatoa {to najstarite `itija verojatno sakale da go opi{at kako ~ovek {to do{ol od nepoznatite zemji od periferijata na Rimskoto carstvo, kade {to vladeele ~udni obi~ai, nepoznati za civiliziraniot svet. Vo nivnite prikazni, ~ovekojadcite koi navistina postoele, bile prika`uvani kako {to bile do`ivuvani - `ivotinski vo svojot izgled i odnesuvawe. Problemati~na e i godinata na negovoto dekapitirawe - imeno, spored najstarite gr~ki `itija (BHG 310),
1
117
G. Haile, The Martyrdom of St. Peter Archbishop of Alexandria, Analecta Bollandiana 98, 1980, 85-92. 4 D. Woods, op. cit., 180 - 186. 5 J. Popovi¢, @itija svetih za maj, Beograd 1974, 219. 3