UDK. 927-36:75.052(497.7) 75.052:27-36(497.7)
Dejan \or\ievski KULTOT NA SVETI HRISTOFOR VO R. MAKEDONIJA
Sv. Hristofor e svetitel koj nikoga{ ne vlegol vo krugot na naj~esto pretstavuvanite svetiteli vo vizantiskata ekumena, iako negoviot kult bil vospostaven dosta rano. Negovoto najrano spomenuvawe e ona od crkvata vo Halkedon, izgradena od episkopot Eulalij vo 450 i osvetena na 22 septemvri 452 god1. Sepak, najstarite zapi{ani podatoci za negovoto `itie poteknuvaat od podocne`niot period - latinskite `itija se od okolu VIII vek (BHL, 1764 - 66), a gr~kite od XI vek (BHG, 308w - 311k). Spored zapisite, toj se vikal Reprevos (lat. Rebrebus), poteknuval od rodot na Marmaritite, koi bile severnoafrikansko pleme na ~ovekojadci i imale ku~e{ki glavi (cynocephalus). Bil zaroben od strana na rimskite vojski, verojatno vo istorisko potvrdenite kampawi na Dioklecijan protiv afrikanskite plemiwa vo 301/302 god., i bil odveden vo voen logor vo ili okolu Antiohija, vo Sirija2. Bil regrutiran da slu`i vo odredot numerus Marmaritarum, kade {to bil pokrsten i go dobil imeto Hristofor (Hristonosec). Pasiite zboruvaat za nekolku nastani {to bile klu~ni za sozdavaweto na negoviot kult: imaj}i vizija na angel, toj dobil ~ove~ki lik i govor, a negovoto oru`je, stapot, rascvetal pred vojnicite, koi trebalo da go ma~at. Toj gi pokrstil svoite prijateli od odredot, kako i prostitutkite {to bile prateni da go zavedat i gi uni{til paganskite skulpturi vo garnizonot. Poradi toa bil ma~en po naH. Grégoire, Inscriptions historiques byzantines, VI. St. Christophe et la cubiculaire Euphemie, Byzantion 4, 1927 - 28, 461 - 465. 2 D. Woods, St. Christopher, Bishop Peter of Attalia, and the Cohors Marmaritarum: A Fresh Examination, Vigiliae Christianae 48, 1994, 170 - 186.
redba na imperatorot i izle~en od angelite, no najposle mu bila otse~ena i glavata. Negovite ~uda prodol`ile i po smrtta: teloto mu bilo pogrebano pokraj edna reka i toa ja spre~ilo da go poplavi gradot. Poradi toa, Petar - epioskopot Atalijski, gi otkupil mo{tite i gi zakopal vo svojot grad3. Negovite relikvii bile proglaseni za ~udotvorni i postepeno po~nal da se {iri negoviot kult me|u vernicite na Istok. Navidum stereotipni, negovite `itija sepak davaat nekoi istoriski podatoci so koi mo`eme poblisku da ja opredelime li~nosta na sv. Hristofor. Eden od tie podatoci e spomenuvaweto na “odredot na Marmaritite” i ulogata na Petar - episkopot Aleksandriski vo pokrstuvaweto na zatvorenicite, {to dava tesna hronolo{ka ramka za zarobuvaweto na Sv. Hristofor vo 301/302 god4., i so toa gi isklu~uva tvrdewata deka toj bil poguben vo 295 god5. I negovoto poteklo kako ~ovekojadec od plemeto na kinokefalite ne treba da se sfati bukvalno, zatoa {to najstarite `itija verojatno sakale da go opi{at kako ~ovek {to do{ol od nepoznatite zemji od periferijata na Rimskoto carstvo, kade {to vladeele ~udni obi~ai, nepoznati za civiliziraniot svet. Vo nivnite prikazni, ~ovekojadcite koi navistina postoele, bile prika`uvani kako {to bile do`ivuvani - `ivotinski vo svojot izgled i odnesuvawe. Problemati~na e i godinata na negovoto dekapitirawe - imeno, spored najstarite gr~ki `itija (BHG 310),
1
117
G. Haile, The Martyrdom of St. Peter Archbishop of Alexandria, Analecta Bollandiana 98, 1980, 85-92. 4 D. Woods, op. cit., 180 - 186. 5 J. Popovi¢, @itija svetih za maj, Beograd 1974, 219. 3
site ~etiri tipa mo`eme da gi najdeme na teritorijata na R. Makedonija. Verojatno najstarata pretstava na sv. Hristofor, i toa kako kinokefalos8 se nao|a na poznatite vini~ki terakoti, koi poteknuvaat od krajot na V i po~etokot na VI vek (sl. 1)9. Tuka, na 5 celi plo~i i na 18 fragmenti se prika`ani figurite na sv. Hristofor i sv. \or|i, vo stoe~ki, frontalni stavovi10. Sv. Hristofor dr`i krst so ednata raka, dodeka vo drugata ima kopje, so koe proboduva zmija so ~ove~ka glava. I dvajcata svetiteli se oble~eni vo kusa tunika i se postaveni simetri~no, so toa {to sv. \or|i ne dr`i krst, tuku go pridr`uva {titot so ednata raka. Pokraj nivnite likovi se ~ita XPOFORUS11, odnosno GEORGIUS, a po dolniot i gorniot rab na plo~ata se ~ita DNS (DOMINUS) DS (DEUS) UIRTUTUM EXAUDI NOS (Gospodi, Bo`e na silite, usli{i ja molitvata na{a), {to upatuva na osmiot stih na 83. psalm, vo koj se pee za kopne`ot po svetili{te. Faktot {to i dvajcata svetiteli tuka se pretstaveni triumfalno, kako
Sl. 1. Sv. Hristofor i sv. \or|i (V-VI vek) Fig.1. St.Christopher and St.George, 5th-6th century
Hristofor bil poguben vo ~etvrtata godina na vladeweto na imperatorot Decij (249 - 251 god.). Bidej}i e uka`ano deka toj bil zaroben vo 301/302 god.6, treba da se pobara drug imperator {to bi mo`el da go naredi ubistvoto. Najverojatno stanuva zbor za Maksiminus, sovladetelot na Galerij Maksimianus, koj vladeel so tie predeli vo po~etokot na IV vek. Me{aweto na imiwata se objasnuva so toa {to prvobitnoto ime na ovoj imperator bilo Daza7, {to e dovolno blizu do podatokot od gr~koto `itie. Bidej}i toj stapil na prestolot vo 305 god., pogubuvaweto na sv. Hristofor najverojatno se slu~ilo vo 308/309 god., koga ovoj vladetel ja posetil Antiohija. Od druga strana, pra{aweto za originalnoto ime na ovoj svetitel ostanuva otvoreno, bidej}i i gr~kite i latinskite tekstovi go poso~uvaat imeto \Repreboj, odnosno Rebrebus, {to verojatno poteknuva od nepravilno transkribirawe na latinskiot zbor Reprobus, {to zna~i "~uden, stra{en". Vo Isto~nata Crkva, kako rezultat od razli~nite podatoci navedeni vo hagiografiite na sv. Hristofor, negovite pretstavi se javuvaat vo ~etiri varijanti: naj~esta e negovata pretstava kako obi~en ma~enik, no se javuva i kako kinokefalos, kako vojnik ili pak so Hristos na ramoto. Interesno e {to 6
C.S. Mackay, Lactantius and the Succession to Diocletian, Classical Philology 94 (1999), 198-209 8 Za pretstavite na sv. Hristofor so ku~e{ka glava, c.f., Z. Ameisenova, Animal Headed Gods, Evangelists, Saints and Righteous Men, Journal of the Warburg and Courtauld Institutes XII (London 1949), 42 - 45; W. Loeschcke, S. Christophorus Canineus, in: Edwin Reslob zum 70. Geburstag: Eine Festgabe,Berlin 1955, 33-82; H. Michaelis, Zur Christophorus - Forschung, Akten des XI Intern. Byzant. Kongress, M체nchen 1960, 370 - 375; L. Kretzenbacher, Kynokephale D채monen in sudosteurop채ischen Volksdichtung, M체nchen 1968. 9 Za vini~kite terakoti postoi obemna literatura, c.f., E. Dimitrova, Kerami~kite reljefi od Vini~koto Kale, Skopje 1993. (so postarata literatura); za mo`nosta za nivno datirawe vo IX vek, c.f., D. Zdravkovski, Datirawe na kerami~kite ikoni od Vinica Makedonska, in: Starohristijanskata arheologija vo Makedonija - prilozi od nau~en sobir, Skopje 2003, 239 - 254. 10 E. Dimitrova, op. cit., 161 - 187, sl. 25 - 26. 11 Ova pretstavuva interesen preplet od latinskoto i gr~koto ime na svetitelot, c.f., Ch. Walter, The Warrior Saints in Byzantine Art and Tradition, Bodmin 2003, 215, za natpisite na kerami~kite reljefi, c.f., Melovski H., Kerami~kite ikoni od Vini~koto Kale, @iva Antika 9, Skopje 1991, 179 - 197. 7
D. Woods, op. cit., 180 - 186. 118
Sl. 2. Staro Nagori~ino, Sv. Hristofor, 1317 Fig. 2. Staro Nagorichino, St.Christopher ,1317
pobednici nad demonot i vojnici na hristovata vera, upatuva na apotropejskoto zna~ewe na kultot na sv. Hristofor. Vo nego lu|eto gledale spasitel {to gi pobeduval zlite sili i posrednik me|u zemniot i nebeskiot svet, onoj {to gi za{tituval i zastapuval pred Hristos. Vini~kata terakota zaslu`uva da se izdvoi i po edna druga specifi~nost, koja dosega ili ne e potencirana ili voop{to ne e zabele`ana. Stanuva zbor za likot na sv. \or|i, koj tuka e pretstaven so brada. Znaej}i gi ikonografskite specifiki pri prika`uvaweto na ovoj svetitel (mlad, golobrad, so gusta, kadrava kosa)12, negovata pretstava od Vinica zaslu`uva da se izdvoi, zatoa {to tuka, za prv i edinstven pat (spored so~uvanite spomenici), toj e prika`an so brada. Sigurno e deka ne stanuva zbor za gre{ka na vini~kiot majstor, zatoa {to drugite terakoti zboruvaat za negovata visoka teolo{ka erudicija, pa edinstveno mo`eme da ka`eme deka ova odi vo prilog na tvrdewata deka terakotata e izraZa najstarite pretstavi na sv. \or|i, c.f., H. Delehaye, Les legendes grecques des saints militaires, Paris 1909, 45 - 76; M. Markovi¢, O ikonografiji svetih ratnika u isto~nohri{¢anskoj umetnosti i o predstavama ovih svetiteqa u De~anima, in: Zidno slikarstvo manastira De~ana, Beograd 1995, 578 - 579; Ch. Walter, op. cit., 123 - 125.
12
119
botena vo period koga se u{te ne e kanoniziran likot na svetitelot, odnosno pred IX vek. Pretstavite na sv. Hristofor kako vojnik se relativno retki vo vizantiskata umetnost, iako vo negovite `itija sekoga{ se naveduva negovata vojni~ka profesija. Najstarite pretstavi se onie od Kapadokija, vo Hermitag vo Soganli (X - XI vek)13 , Kili~lar Kilise, Goreme br. 33 (XI vek)14 i Irkala (XI vek)15. Od krajot na XII vek e so~uvana negovata vojni~ka figura naslikana od kurbinovskiot majstor vo Sv. Vra~i vo Kostur16, dodeka od XIII vek e so~uvana negovata pretstava vo Bogorodi~nata crkva vo Mutula, na Kipar (1280)17, kade {to e ka~en na kow. Vo Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino (1315 - 1317)18, ~ij ktitor e srpskiot kral Milutin, toj e naslikan zaedno so drugite sveti voini na severniot yid, pome|u sv. Aleksandar i sv. Merkurij19 (sl. 2). Tuka ima dolga kadrava kosa, so pletenki {to mu pa|aat na ramenata, vo levata raka dr`i golem {tit, dodeka vo desnata ima kopje. Nosi pancir pokrien so dolga, crvena nametka. Ovaa freska na sv. Hristofor e vsu{nost edinstvenata vo R. Makedonija na koja e naslikan kako vojnik. Negovata funkcija vo ovaa crkva e ista kako i na drugite sveti vojnici naslikani na ju`niot i na severniot yid vo naosot. Bidej}i crkvata e posvetena na eden od niv - sv. \or|i, a nejzinata obnova e povrzana so pobedata na odredot na kralot Milutin vo bitka protiv Turcite20, preku slikaweto na svetite voini vo golem broj, dadena e po~it kon nivnata uloga na u~esnici i pomaga~i21 vo voenite pohodi na ktitorot. Samo vo prvata zona gi nao|ame vojni~kite figuri na sv. Prokopij, sv. Nikita, sv. Andronik, sv. Sava Stratilat, sv. Dimitrija Apokavhos i 13 C. Jolivet - Lévy, Eglises byzantines de Cappadoce. Le programme iconographique de l` abside et de ses abords, Paris 1991, 13. 14 Ibid, 143, 146. 15 M. Restle, Die byzantinische Wandmalerei in Kleinasien, III, Recklinghausen 1967, Taf. 484. 16 S. Pelekanˆdhj, Kastorˆa I. Buzantinaˆ toicografˆai. Pˆnakej, Thessalonike 1953, pl. 23 a. 17 A. Stylianou - J.A. Stylianou, The Painted Churches of Cyprus, Stourbridge 1964, 117 - 118. 18 B. Todi¢, Staro Nagori~ino, Beograd 1993. 19 Ibid, 124, f. n. 211. 20 V. J. ´uri¢, Tri dogaÚaja u srpskoj dr`avi XIV veka i wihov odjek u slikarstvu, ZLU 4 (1968), 68 - 76. 21 Ch. Walter, op. cit., 133 - 134.
jatno se dol`i na inovativnosta na slikarite na nagori~kite freski - slikarskoto atelje na Mihail Astrapa. Kako dobri poznava~i na hagiografiite i teolo{kite u~ewa, tie samite }e vospostavat mnogu novini vo dekoriraweto na vizantiskite hramovi i so pravo se smetaat za edni od najdobrite zografi vo vizantiskata umetnost23. Za pretstavite na sv. Hristofor so deteto Hristos na ramoto, vo naukata e dosta pi{uvano24. Akcentot, pred se, e staven na potekloto na vakvata ikonografija na svetitelot, zatoa {to vo romani~koto yidno slikarstvo vakvite pretstavi se naj~esti i site
Sl. 3. Lesnovo, priprata, Sv. Hristofor, 1349 Fig.3. Lesnovo, narthex St.Christopher, 1349
sv. Nestor na ju`niot yid, sv. Teodor Tiron na preminot vo pripratata, sv. Artemij, sv. Aleksandar, sv. Hristofor, sv. Merkurij, sv. Mina Egipetski i sv. Evstatij Plakida na severniot yid. Kon grupata na svetite voini od istata zona treba da gi nabroime i sv. Petozarnici na ju`niot yid, sv. Jakov Persiski na zapadniot yid na naosot i sv. Areta na preminot od pripratata vo naosot, koi iako ne se oble~eni vo vojni~ka obleka, se vbrojuvaat vo ovaa svetitelska kategorija22. Svetite voini se naslikani i vo drugite zoni - sv. Sergej i Vakh se vo vtorata, a sv. Flor i Lavr (kako ma~enici) vo tretata zona na zapadnata strana na ju`niot stolbec, dodeka sv. Trofim (kako ma~enik) e naslikan vo pretposlednata zona na severnata strana od severniot stolbec. Pette pretstavi na patronot, pak, koj i samiot e svet voin, imaat poinakva funkcija od drugite svetiteli vo prvata zona. Bidej}i ne mo`eme da re~eme deka pred slikaweto na crkvata vo Nagori~ino kultot na sv. Hristofor kako vojnik bil razvien na ovie prostori, negovoto smestuvawe vo svetata vojska vero-
Sl. 4. Kon~e, Sv. Hristofor, 1366 - 1371 Fig.4. Konche, St.Christopher, 1366-1371
P. Miqkovi} - Pepek, Deloto na zografite Mihailo i Eutihij, Skopje 1967. 24 I.M. ´orÚevi¢, Sveti Hristofor u srpskom zidnom slikarstvu sredweg veka, Zograf 11 (1980), 63 - 66 (so preostanatata literatura); S. Gabeli¢, Manastir Lesnovo, Beograd 1998, 204 - 205; eadem, St. Christopher in Byzantine Art, Proceedings of the 21st International Congress of Byzantine Studies, Abstracts of Communications, London 2006, 279 - 280. 23
D. \or|ievski, Za pretstavite na svetite voini vo crkvata Sv. \or|i vo Staro Nagori~ino, Patrimonium.mk. br.1 - 2, Skopje 2007, 79 - 100.
22
120
merite vo vizantiskoto slikarstvo na koi svetitelot e prika`an so deteto Hristos, nemaat nikakva vrska so poso~enata legenda, tuku stanuva zbor za ednostaven prevod na imeto Hristofor (Hristonosec), preto~en vo slika29. Samo nekolku vakvi freski od vizantiskoto yidno slikarstvo se so~uvani - najstarata e od krajot na XIII vek (Nauplia/Akronauplia vo Peloponez), od XIV se freskite od Polo{ko, Lesnovo, Kon~e i Ano Viano, a od XV e freskata vo Sv. Ana vo Kotor30. Kako {to se gleda, polovina od niv se na teritorijata na R. Makedonija i zaslu`uvaat posebno vnimanie. Vo crkvata posvetena na sv. otec Gavrilo Lesnovski i arhistratigot Mihail, figurata na sv. Hristofor so Hristos na ramoto e naslikana vo pripratata (1349) na ju`nata strana na severozapadniot pilaster31 (sl. 3). Prika`an e voobi~eno, kako mlad ma~enik, so dolga kosa i bez brada. Oble~en e vo temnocrvena hlamida i sinozelena nametka, ukrasena so ornamenti od vnatre{nata strana. So podignatata leva raka go dr`i krstot, simbolot na negovoto ma~eni{tvo, a so desnata go pridr`uva male~kiot Hristos, koj mu sedi na Sl. 5. Polo{ko, Sv. Hristofor, osma - devetta decenija na XIV vek Fig. 5. Poloshko, St.Christopher, eight-night decade 14th century
se nastanati spored legendata vo koja Hristofor, rabotej}i kako splavar, go prenel deteto Hristos preku rekata. Na ovie pretstavi sv. Hristofor ~esto e naslikan so brada, potencirana e negovata xinovska priroda i sekoga{ se slika so rascvetaniot stap, kako ja gazi rekata zaedno so Hristos25 (Sl. 10). Ovaa legenda e zapi{ana od Jakobus de Voragine vo sredinata na XIII vek26, pa postojat i mislewa deka pretstavite na sv. Hristofor so Hristos vo pravoslavniot svet se nastanati pod vlijanie na zapadnite primeri27. No istra`uva~ite se soglasuvaat deka kultot na sv. Hristofor na zapad po~nal da se {iri prvin preku onie teritorii {to bile pod silno vizantisko vlijanie i deka e mnogu verojatno deka legendata {to ja zapi{al Jakobus de Voragine vo XIII vek postoela i porano28. Vsu{nost, priM. Chatzidakis, Recherches sur le peintre Theophane le Cretois, Dumbarton Oaks Papers 23 - 24 (1969 - 1970), 333. 26 J. de Voragine, Die Legenda aurea, Heidelberg 1975, 498 - 503. 27 M. Chatzidakis, op. cit., 333 28 I.M. ´orÚevi¢, op. cit., 56.
Sl. 6. Sv. Nikola Bolni~ki, Ohrid, Sv. Hristofor, (1335 - 1336) Fig. 6. St.Nicholas of Bolnica, Ohrid, St.Christopher 1335-1336
25
121
H. Delehaye, Cing leçons sur le methode hagiographique, Bruxelles 1934, 145. 30 S. Gabelić, St. Christopher in Byzantine Art, 280. 31 Eadem, Manastir Lesnovo, 204 - 205. 29
Zaedni~ko za trite primeri e toa {to preku niv mo`eme da zaklu~ime deka ikonografskiot tip na Hristofor kako Hristonosec ne se javuva pod vlijanie na zapadnata ikonografija, nitu pak kako rezultat na negovoto `itie zapi{ano vo Zlatnata legenda od XIII vek. Imeno, ako na zapad negoviot lik e naj~esto so brada, potencirana e negovata xinovska priroda i sekoga{ e pretstaven kako ja gazi rekata, so Hristos na ramoto i rascvetaniot stap vo rakata, na makedonskite freski nemame ni{to od taa ikonografija. Vo pravoslavniot svet toj ima dolga kosa i e bez brada34, vo racete dr`i krst i ne se slika vodata preku koja go prenel male~kiot Hristos. Zna~i, ovoj tip na Hristofor rezultiral ednostavno kako prevod na negovoto ime (CrijtofÒroj = onoj {to go nosi Hristos, Hristonosec) vo slika. Me|utoa, zografite ili nara~atelite na ovie pretstavi ne se zadr`ale samo na pretstavuvaweto na ovoj tip, tuku se potrudile da mu najdat i soodvetno mesto vo slo`enata yidna dekoracija vo ovie crkvi. Taka, site tri freski se naslikani neposredno ili blizu do za-
Sl. 7. Zrze, Sv. Hristofor, (1368/1369) Fig. 7. Zrze, St.Christopher, 1368-1369
ramoto. Hristos e svrten kon nego, so desnata raka go blagoslovuva, a vo levata dr`i rotulus. Se ~ini deka i slikarite od Kon~e, vo crkvata posvetena na sv. Stefan (1366-1371)32, se ugledale na lesnovskata freska koga ja naslikale figurata na Hristofor so deteto Hristos na zapadnata strana na jugozapadniot stolbec (sl. 4). Hristofor nosi temnocrvena hlamida i crvena nametka, ukrasena so biseri po rabovite. So desnata raka go pridr`uva Hristos, a so levata poka`uva kon nego. Toj pak, so desnata raka blagoslovuva, a so levata dr`i rotulus. Vo crkvata sv. \or|i vo Polo{ko (1343-1345), vo sedumdesetite - osumdesetite godini na XIV vek (sudej}i spored stilot na freskite)33, na ju`niot yid, vedna{ do jugozapadniot pilaster se doslikani likovite na sv. Hristofor so Hristos (sl. 5), sv. Dimitrija i sv. Nestor. Pretstavite na Hristofor i deteto Hristos se mnogu o{teteni, no se gleda deka svetitelot e oble~en kako ma~enik, a Hristos e sednat na negovoto ramo i verojatno blagoslovuva. Likovite im se o{teteni.
Sl. 8. Bogorodica Pe{tanska, neidentifikuvani sv. voini, ({eesetite godini na XIV vek) Fig. 8. Church of the H.Virgin of Peshtani, unidentified holy warriors, 1360’s Verojatno pod vlijanie na zapadnata ikonografija e nastanata freskata na sv. Hristofor Hristonosec vo Bogorodi~nata crkva na Matka (1497) pokraj r. Treska, kaj Skopje. Tuka toj e naslikan vo medaljon i ima brada (Sl.9).
34
I.M. ´orÚevi¢, op. cit., 64, sl.2. Idem, Zidno slikarstvo srpske vlastele u doba Nemawi¢a, Beograd 1994, 149.
32 33
122
Najbrojni se pretstavite na sveti Hristofor kako ma~enik, vo cel rast ili vo medaljon. Na na{ata teritorija ovoj tip na Hristofor osobeno e ~est vo XIV vek: vo zonata na medaljonite na severniot yid vo Sv. Nikola Bolni~ki vo Ohrid40 (1335 - 1336, sl. 6), vo vtorata zona na isto~niot yid na zapadniot travej vo Sv. \or|i vo Goren Kozjak (okolu 1340)41, na isto~nata strana na severniot stolbec vo narteksot vo Bogorodi~inata crkva vo Matej~e42 (1348 - 1352), vo vtorata zona na isto~nata strana na jugozapadniot stolb vo Sv. Nikola vo Psa~a43 (1365 - 1371), vo vtorata zona na severniot yid vo Sv. Preobra`enie vo Zrze44 (1368/1369, sl. 7) i vo istata zona na severniot yid vo Mal sv. Kliment vo Ohrid (1378)45. Kon ovie prethodno voo~eni pretstavi, Sl. 9. Bogorodi~nata crkva na Matka, Sv. Hristofor (1497) mo`ebi treba da ja dodademe i Fig. 9. Church of the H. Virgin, Matka, St.Christopher, 1497 figurata na nepoznatiot svet voin od prvata zona na yidnata dekoracija vo padniot vlez na crkvite35. Poznata e ulogata crkvata Bogorodica Pe{tanska ({eesetite na sv. Hristofor kako za{titnik na patnigodini na XIV vek)46 na bregot na Ohridskocite i namernicite, zatoa {to bil po~ituvan to Ezero. Tuka, do freskata na patronot sv. kako za{titnik od nenajdena smrt36. Vo sredNikola, smesten neposredno do Deizisot, se niot vek negoviot lik bil postavuvan na gradnao|a povorka od svetite voini, oble~eni skite yidini, na mostovite ili na vlezovite kako ma~enici. Nea ja predvodi sv. \or|i, a do vo hramovite37, pa mo`eme da pretpostavime nego se naslikani sv. Dimitrija, sv. Nestor i takvo vlijanie pri sozdavaweto na na{ite (?), dvajca ma~enici identifikuvani kako primeri. Od druga strana, so samoto slikawe sv. Artemij i sv. Nikita47, dvajcata Teodori na deteto Hristos na negovoto ramo, potencii u{te dvajca voini, edniot identifikuvan rana e i ulogata na svetitelot kako ma~enik, kako sv. Mina ili sv. Areta. Problemati~na zatoa {to vrz krvta na ma~enicite e vtemelee identifikacijata na sv. Artemij i sv. Nina hristijanskata crkva38, pa so toa i Hristokita. Imeno, od primerite vo vizantiskoto for - ma~enik stanuva stolbot {to go dr`i slikarstvo, poznato e deka nivnite likovi Hristos. Negovoto smestuvawe blizu vlezot treba da se hristoliki48, pa so toa stanuvana crkvite se dol`i i na gestot na deteto Hristos - imeno, toj go blagoslovuva svetite40 C. Grozdanov, Ohridskoto yidno slikarstvo od lot, no i sekoj {to go minuva pragot i vleguva XIV vek, Ohrid 1980, 38. vo svetiot hram. Na toj na~in, potencirana e 41 I.M. ´orÚevi¢, op. cit., 139. i negovata apotropejska mo}39 kako ~uvar na 42 E. Dimitrova, Manastir Matej~e, Skopje 2002, vlezot i zadr`uva~ na zlite sili. 225. I.M. ´orÚevi¢, op. cit., 174. Ibid, 179. 45 C. Grozdanov, op. cit., 153. 46 Ibid, 147. 47 Ibid, 147. 48 M. Markovi¢, O ikonografiji svetih ratnika u isto~nohri{¢anskoj umetnosti i o predstavama ovih svetiteqa u De~anima, 622. 43
I.M. ´orÚevi¢, op. cit., 66. 36 S. Gabeli¢, op. cit., 204. 37 Z. Ameisenowa, op. cit., 42 - 45. 38 'Iwo£nnhj Ò DamaskhnÒj, in J. P. Migne, Patrologiae cursus completus. Series graeca., XCIV, Parisiis 1860, col.1252 - 1253, 1332. 39 S. Gabeli¢, op. cit., 205. 35
123
44
at i identi~ni eden so drug, odnosno mnogu e te{ko da se razlikuvaat ako do niv ne postoi natpis. Bidej}i na pe{tanskite primeri likovite nemaat naslikano brada, nitu pak kosa kako Hristos, sigurno e deka vakvata identifikacija e pogre{na. Vsu{nost, prviot od niv (sl. 8), koj ima dolga kosa so pletenki {to mu pa|aat na ramenata i e golobrad, ikonografski e mnogu poblizok do sv. Hristofor ili sv. Aleksandar, otkolku do Artemij. Kako {to mo`eme da zabele`ime, pretstavite na sv. Hristofor na makedonska teritorija se mnogubrojni, no u{te pova`no e deka ovoj
svetitel kaj nas se javuva vo site ~etiri ikonografski tipa: kako kinokefalos (terakotnite reljefi od Vinica), kako vojnik (Staro Nagori~ino), kako Hristonosec (Lesnovo, Kon~e i Polo{ko) i kako ma~enik. Iako negovite pretstavi se raznovidni i relativno ~esti, ne mo`eme da re~eme deka ovoj svetitel bil osobeno po~ituvan i deka za nego imalo razvieno nekoj pogolem kult. Varijaciite vo negovoto pretstavuvawe pred se se dol`at na inventivnosta na majstorite, koi vo poso~enite spomenici go sozdale negoviot lik.
Sl. 10. Hans Baldung Grin, Sv. Hristofor, drvorez, (ok. 1520) Fig. 10. Hans Baldung Gr端n (Grien), St.Christopher, woodcut, ca. 1520
124
Dejan Gorgievski
THE CULT OF SAINT CHRISTOPHER IN THE REPUBLIC OF MACEDONIA Summary
St. Christopher was a military martyr who, according to the hagiography, was decapitated at the beginning of IV century. He was member of a people called Cynocephali (Dog - heads), bud having a vision of an angel, he assumpted human face and was able to speak human language. As a results of a different events of his life, we can distinguished four types of St. Christopher in art: he was represented as a cynocephalus; as a warrior; carrying the child Jesus on his shoulder; and as a martyr. All of them can be found in the Republic of Macedonia. The oldest representation of St. Christopher is on well known terracota from Vinica (end of V c. - beginning of VI c.). Here, he has a dog`s head and stands with St. George who, unusual for his iconography, has a beard. Both of them are represented as a triumphators of the demon and as a soldiers of Christ. St. Christopher in a military costume was represented only once at the churches of R. of Macedonia - at the church of St. George at Staro Nagoricino. Similarly as the other warrior saints in this church, he has the
125
role of participient and interventor in the battles of the khtetor - the serbian king Milutin. Perhaps the most interesting are his portraits with child Jesus on his shoulder, being very different from the Western types. Actually, those are the result of the translation of the saint`s name into image (Christ - Bearer), and we found them in the churches at Lesnovo, Konce and Polosko. St. Christopher is painted near the entrance, as a protector of the travellers, but also as a column on which the church is found on. He is the one who shares the Christ`s blessing on the church visitor and the guardian of the entrance. Most numerous are his portraits as a martyr, and he can be represented as a standing figure or as a bust portrait: at the churches of St. Nicholas Bolnicki at Ohrid, St. George at Goren Kozjak, Mother of God at Matejce, St. Nicholas at Psaca, the church of Transfiguration at Zrze and at the small church of St. Clement at Ohrid. Here, we may include the unindentified military martir from the cave church of Mother of God near Pestani.