Diners Club Magazine 6 by Diners Club Slovenija d.o.o.

La Perla Studio, Miklošičeva 7a, Ljubljana Studio La Perla, Obala 33, Portorož Max Adria showroom: maxadria@maxadria.si , tel: +386 1 518 89 30

MORRIS D.O.O., CESTA V KLEČE 12, LJUBLJANA

www.morris.si

PARTNERSTVO V PODPORO OKOLJEVARSTVENIM DOBRODELNIM ORGANIZACIJAM Leonardo DiCaprio and TAG Heuer združujeta moči v podporo aktivnostim okoljevarnostne organizacije Green Cross international. Več o tem na www.tagheuer.com

Čopova ulica 1, 1000 Ljubljana, tel +386 1 244 31 30, www.slowatch.si

Serija Carrera

ZGODOVINA SE ZAČENJA VSAKO JUTRO

ŠVICARSKE AVANTGARDNE URE ŽE OD 1860

30 19 30 32 34 42 48 58 62 66 72

100

74 78 84

Čokoladna strast Merite visoko Veliko ure za manj denarja

Čipke kot izraz osebnosti V objemu morja Ne recite jim modni dodatki! Draga, dišiš kot ogrožena orhideja Ustnice govornice srca Lepota ni ustvarjena, lepota preprosto je Mathusalem v novi preobleki Na vinskem prestolu In sanje mojstra so postale resničnost

Diners Club Exclusive Magazine Odgovorni urednik: Janko Zrim Redaktorica: Danaja Vegelj Avtorji prispevkov: Barbara Beč, Gaetano Belloni, Barbara Bizjak, Janez Bogataj Cristiana Bonzi, Manca Čampa, Anžej Dežan, Cvetka Dragan, Robert Gorjak, Matevž Korošec, Bojan Levič, Ilaria Maggi, Magdalena Piekarska, Annalisa Pozzi, Emil Rebek, Jože Rozman, Katerina Steiner, Gregor Šket, Borut Štajnaher, Daniel Tomičić Naslovnica: Carlo Borelenghi / Alinghi

88 90 92 96

Na križišču Evrope, v srcu sveta

Fotografi:, Barbara Bizjak, Carlo Borelenghi, Francesco Brigida, Serge

Bois-Prevost, Julien Claessens, Thomas Deschamps, Aleš Fevžer, Robert Gorjak, Martina Kermavner, Aldo Matinelli, Cristiane Matinelli, Guido Mocafico, Gudrun Muschalla, Uroš Pavasović, Janez Pukšič, Terry Richardson, Emmanuele Scorcelletti, Borut Štajnaher, Matjaž Tančič, Daniel Tomičić Lektorica: Simona Lisjak Uredništvo: Diners Club Magazine Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Tel.: 01 430 60 60, faks: 01 439 36 10 exclusive@dc-magazine.com

101 104 108 112 116 118 120 124 130 135 138

Prva violina v svetu vinskih kozarcev Svet na dlani Kralj med vlaki in vlak za kralje Mesto preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Poezija ob Velikem kanalu Razkošje za peščico izbranih Strast do avtomobila Stoletnica Alfe Romeo Zelena pomlad In zakaj ne? Kolesa Salon pohištva v Milanu Svetovna prestolnica stolov Čarobna severna luč Poletje razstav

Marketing in oglasno trženje: Klavdija Zrim Tel.: 01 430 60 63 Gsm: 041 635 575 marketing@dc-magazine.com Grafično oblikovanje, priprava: Studio Tehnis, Sebastijan Frumen, Ljubljana Izdajatelj: Tehnis, d. o. o. Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Direktor: Janko Zrim V sodelovanju z: Diners Club SLO, d. o. o. Dunajska 129, 1000 Ljubljana Direktorja: Tone Horvatič, Saša Pušnik

Tisk: Schwarz, d. o. o., Ljubljana Naklada: 5000 izvodov ISSN 1581-9892 Vse pravice pridržane. Kopiranje ali ponatis vsebine je dovoljen le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

Drobna darila Katero je vaše najljubše letošnje darilo? Ali pa lansko ali predlansko ali tisto, za nekatere sicer že davno, za osemnajsti rojstni dan, ko smo odpirali vrata zrelosti? Darilo je te dni poletje, ki končno trka na velika vrata in ponuja optimizem vsem v pričakovanju brezskrbnih počitnic uživanja. Na koncu koncev si jih po dolgi zimi, pomešani z ledenimi snežinkami, začinjeni z vročim islandskim prahom in sladkani z besedami najbližjih, tudi zaslužimo. Morda je ravno ta recept vplival na našega kuharskega mojstra, o katerem pišemo v tej številki, da je malo Slovenijo končno postavil na zemljevid svetovne gastronomije. Da je majhno lahko tudi veliko, nas vedno znova učijo Švicarji, multikulturni narod v osrčju Evrope, ki nam že stoletja meri čas in ponuja skušnjave ob koščku čokolade, ko se nam stopi v ustih. Obiskali smo Ženevo. Za nekatere malce skrivnostna, zaspana, a obiskovalcu vendarle ne ponuja samo razkošja, ampak je prelepo mesto s prostranimi zelenimi parki in jezerom, prijaznimi ljudmi ter tudi odlično izhodišče za odkrivanje lepot Švice in njene neoskrunjene alpske narave. Na splošno se zdaj veliko govori o skrbi za ohranjanje vsemogočega, saj se je hitri ritem vseeno malo ustavil in nam dovolil, da stvari vidimo tudi drugače. Z drugačnim pogledom, kot smo bili vajeni, lahko malo več časa posvetimo ponovnemu odkrivanju vrednot, izobraževanju, včasih vračanju k tradiciji in spoštljivemu spogledovanju s prihodnostjo. Tako smo tudi zasnovali letošnjo poletno številko, v kateri ponujamo za vsakega nekaj; od zavedanja, da lepota ni vselej ustvarjena, ampak da lepota v raznih oblikah preprosto je, do neprecenljive, včasih nerazumne ljubezni do bleščečih starodavnih oktanskih lepotcev ali zaprašene steklenice bordojskega vina, ovite v čipkasto pajčevino. Malo se je ustavil tudi modni svet oziroma se kot vedno prefinjeno spogleduje s preteklostjo; letošnje poletje namiguje na prebujeno čipko, o kateri boste brali v nadaljevanju. Tako čipka kot omenjeni švicarski narod vsebujeta ravno prav francoskega šarma, nemške natančnosti in italijanskega temperamenta. Vzemimo od vsakega nekaj. Poenostavimo si življenje, ne segajmo po prevelikem formatu, odkrivajmo vse tiste drobne radosti življenja ob toplih poletnih večerih, ko si privoščimo dober kozarec vina, uživajmo bodisi v mestu s prijatelji bodisi doma, na vrtu ali v najljubšem kotu kavča. Ponovno preberimo knjigo, ki nam je pri srcu, in ne nujno tiste, ki nam jo svetujejo založniki ali znanci, mogoče eno izmed številnih zgodb o dobrih ljudeh ali pa znova odkrivajmo skrivnosti Agathe Christie in Orient ekspresa, s katerim potujemo novim doživetjem naproti v tej številki Exclusiva. In naj ne bo vedno veliki format tisti, ki vas prepriča, temveč nešteto drobnih daril, ki vam jih med drugim poklanjamo tudi mi za dolgo brezskrbno poletje. Janko Zrim

XXXX

Na križišču Evrope, v srcu sveta Ženeva Mesto diplomacije, bančništva, čokolade in ur, ujeto med bregove rek Arve in Rone ter Ženevsko jezero, žubori v številnih jezikih in utripa v barvah vseh ras. Multikulturna prestolnica istoimenskega švicarskega kantona je kraj, kjer med svoje znamenitosti prištevajo evropski sedež OZN, veliko cvetlično uro in veličasten vodomet, ki tako rekoč brez premora brizga vodo iz jezera in vanjo lovi čarobne mavrice. Najživahneje utripajoča nakupovalna ulica Rue du Rhone da več kot slutiti, da gre za bogato mesto. Mnoga od imen, ki tam vabijo s prestižnimi izdelki, so v Ženevi doma. In seveda, tu ima svoj domicil tudi moštvo, ki je letos v Valencii na svojem katamaranu zaman branilo naslov zmagovalca Pokala Amerike. Tekst: Barbara Bizjak Fotografije: Genève Tourisme, arhiv hotelov, Carlo Borelenghi, Guido Trombetta

Ženeva 1. Balonarski festival 2. Ženevska opera

3. Trg Organizacije združenih narodov

Ženeva, ki je (bila) dom kar 28 nobelovcev, je očarljivo mesto na jugozahodu Švice, kjer biva dobrih 180.000 ljudi (v celotnem kantonu slabega pol milijona), med njimi več kot tretjina ni domačinov. Pomemben razlog za toliko tujcev so predvsem mednarodne organizacije, ki imajo tu svoj sedež, med njimi skrivnostni CERN, kjer znanost čaka na čudež v obliki Higgsovega bozona. Če pustimo ob strani nekaj švicarskih zgodovinskih madežev, se zdi francosko govoreča Ženeva, kjer odlično obvladajo tudi angleško, italijansko in nemško, odprto in do vsakogar prijazno mesto, v katerem avtomobilist pred pešcem ustavi, še preden ta sploh pomisli, da bi prečkal cesto. A nasmeh tu ni poceni. V kraju, kjer ne pomišljajo dosti, preden zavihajo nos in rečejo kako ostro čez Evropsko unijo (katere člani seveda niso, so pa del schengenskega območja), boste plačevali s švicarskimi franki, in to drago. Če finance niso problem, pa boste tu našli svoj raj na zemlji! V pomirjajočem zavetju švicarskih Alp in Jure je nekam domače majhna, urejena in čista Ženeva ravno prav drugačna, da je zanimiva, hkrati pa se zdi, kot da jo poznate že od nekdaj. Na križišču poti Ženeva, ki že od 12. stoletja velja za najpomembnejše sejemsko mesto v Evropi in kamor se zato vse odtlej zgrinjajo premožni trgovci, bankirji in aristokracija, premore ogromno hotelov, med njimi kar 16 s petimi zvezdicami, zato ni skrbi, da ne bi našli postelje po svoji meri. Ko vam bodo na recepciji potisnili v roke kartico, s katero so prav vsi gostje, ki prenočujejo v mestu, upravičeni do brezplačnih prevozov z vlakom, tramvajem in z jezerskimi ladjami, se boste podali do jezera in se v senci spomenika tu umorjene avstro-ogrske cesarice Sisi ozrli naokrog. Naravnost pred vami, kjer ob dobri vidljivosti riše horizont najvišja gora stare celine, Mont Blanc, boste gledali proti Italiji. Le streljaj proč, ob jezeru, je že Francija. Na severovzhodu ležita Zürich in Basel ter za njima Nemčija. Danes je mesto povezano s svetom tudi s po švicarsko točno in urejeno železnico ter z letališčem, od strogega središča oddaljenim le nekaj minut vožnje, od koder so vzpostavljene povezave z 90 kraji po vsej zemeljski obli. Ljubljane žal ni med njimi, zato boste morali na letališču v Zürichu ujeti bodisi letalo bodisi vlak do dobrih 200 kilometrov oddaljene Ženeve. Leta 1919 je bila izbrana za sedež Lige narodov, po drugi svetovni vojni pa so tod zaživeli tudi evropski urad Organizacije združenih narodov (Švicarji so sicer člani OZN šele od leta 2002), Mednarodna organizacija za delo, Svetovna zdravstvena organizacija, Svetovna organizacija za zaščito intelektualne lastnine, Svetovna trgovinska organizacija, Visoki urad Združenih narodov za begunce. Švica je že v 17. stoletju prvič razglasila svojo (sicer silno dobičkonosno) nevtralnost, a je ta dobila svoj pomen kasneje, med drugo svetovno vojno, ko so se v tukajšnje številne banke začela stekati velika bogastva različnega

Ženeva izvora ter skupaj s švicarskim talentom za ravnanje s financami in njihovo zavezo anonimnosti naredila iz Ženeve bančno meko stare celine, katere debeli zidovi varovanja zasebnosti strank se krušijo šele v zadnjem času. K stvari A recimo, da v Švico niste prišli zato, da bi uživali le v gostoljubju njihovih bankirjev, temveč zato, ker vas mikajo naravne in kulturne znamenitosti. Mednje moramo poleg rek, jezera, parkov in muzejev brez zadržkov šteti krajino, ki jo po vsem mestu, predvsem pa v Rues Basses pod katedralo svetega Petra, okoli Rue du Rhone, Rue de Rive, Rue de la Croix-d'Or in Rue du Marche, omeniti pa velja tudi nakupovalni center Passage du Rhone, rišejo imena Rolex, Patek Philippe, Davidoff, Vacheron Constantin, Piaget, Les Ambassadeurs, Avakian, Bon Genie, Stettler, Auer in druge ženevske znamke dobrega, kakovostnega in umetelnega, pa naj gre za ure, nakit, cigare, visoko modo ali slastne čokoladne mojstrovine. In če lahko o ženevskih znamkah – tako kot o švicarskih nasploh – napišemo kaj, potem je to gotovo dejstvo, da gre za spoj najsodobnejše tehnologije in tradicije, utelešen v kakovostnem izdelku, ki pri kupcih vzbuja močna čustva in veliko zaupanje. So emocionalne, vendar racionalne. Bodimo rahlo nekorektni in v dobi protikadilskih zakonov izpostavimo še eno znamenito ženevsko znamko: Davidoff. V strogem središču mesta namreč najdete tudi prodajalno cigar in vsakovrstnih vitofilskih pripomočkov z imenom tega moža, sicer rojenega v Kijevu, a odraslega v Ženevi, ki je svojo mladost preživel med odkrivanjem različnih plantaž tobaka v Argentini, Braziliji in na Kubi. V očetovi trgovini je nato leta 1930 ustvaril »vlažno sobo« z razmerami, kakršnim je bil priča na Kubi. Druga vojna je bila priložnost tudi zanj: ob njenem izbruhu so bile kubanske ladje prisiljene ostati v evropskih pristaniščih skupaj s svojimi zalogami cigar in Kubanci so rešitev videli v dejstvu, da bi zanje poskrbel Zino Davidoff. Mož je predlog kakopak pograbil in iz ženevske prodajalne naredil pravo svetišče kubanskih cigar na stari celini. Isti mož je leta 1960 razvil humidor, devet let kasneje pa so mu Kubanci dovolili, da je ustvaril svoje cigare: tako so se rodili davidoff No. 1 in davidoff No. 2 ter ambassadrice.

1. Tudi nakupovanje je za marsikoga zelo pomemben razlog za obisk Ženeve. Poleg trgovin z urami je v mestu prisotnih tudi veliko svetovnih modnih znamk. 2. Na ženevskem jezeru se odvija najstarejša in največja celinska jadralna regata Bol d'Or Mirabaud (letos od 11. do 13. junija).

Voda Ženeva brez vode? Nepredstavljivo! Vse teče, žubori, se pretaka – in vsenaokrog so priložnosti za vodne športe, od raftanja na reki Arve do vožnje po Roni in plavanja, veslanja, smučanja na vodi, jadranja, vožnje s parnikom do mestec Yvore, Evian ali Montreux in pasivnega opazovanja najznamenitejšega ženevskega emblema, stoletnega Jet d'Eau, ki brizga jezersko vodo s hitrostjo 200 kilometrov na uro in ustvarja kar 140-metrski vodni stolp. Pa še kaj bi se našlo, kar lahko počnete na Lemanu, kot jezeru pravijo domačini.

XXXX

Alinghi je za letošnji Pokal Amerike zgradil katamaran XXXX Alinghi 5, a v dvoboju večtrupcev je zmagal tisti, ki jih je imel več: BMW Oraclov trimaran. Švicarji so Alinghi 5, ki so ga na vodo Ženevskega jezera prvič postavili 9. julija 2009, izdelali iz 30.000 kvadratnih metrov karbonskih vlaken, za to pa so potrebovali sto tisoč ur dela. Tudi druge številke so impresivne: plovilo, ki brez jambora tehta 11 ton, ima 27 metrov dolgo vodno linijo in je s 25 metri široko kot dve teniški igrišči, jambor pa je s svojimi 62 metri visok kot 17-nadstropna stavba. Glavno jadro meri 560, sprednje 370, genaker pa kar 1100 kvadratnih metrov. Fotografija: Carlo Borelenghi / Alinghi

Ženeva La Réserve Genève Hotel and Spa To je prvi ženevski sodobni in verjetno slogovno najprivlačnejši hotel s petimi zvezdicami, ki je nedaleč od mestnega središča na bregu Ženevskega jezera. Njegovo notranjost so leta 2003 prenovili in spremenili v prestižno različico afriške koče. Tudi barve v 102 sobah se spreminjajo od odtenkov afriške savane do tistih deževnega gozda. Hotel ima svoj lastni vinograd, Chateau Cos d’Estournel v Bordeauxu! Lačni? Izbirate lahko med restavracijo Le Loti in kitajsko Le Tsé-Fung ter »zdravo« restavracijo v fitnesu, na voljo pa so vam še spa s hamami in savnami, ločenimi za moške in ženske, ter bazen in fitnes. Za najmlajše poskrbijo v La Petite Réserve, varovanem zunanjem igrišču z drevesno hišico. Zunaj so dve teniški igrišči in bazen, sprehod po vrtovih pa vas pripelje do zasebne plaže hotela ob bregu jezera, kjer lahko deskate, smučate na vodi in jadrate. Če ste s čolnom, vas čakajo zasebni privezi, če imate svoj helikopter, je tu heliport, če prihajate od koder koli v Ženevi, pa vas bo prišel iskat beneški motorni čoln.

Mandarin Oriental Kot prvi hotel, kar so jih v Evropi zgradili po drugi svetovni vojni, je Mandarin Oriental odprl svoja vrata 14. julija 1950. Znan je bil kot najrazkošnejši v mestu, saj je imela vsaka soba tudi lastno kopalnico. Med gosti posebej omenjajo švedskega kralja, belgijskega princa pa ameriška predsednika Carterja in Eisenhowerja ter glasbenike, kot je Dizzy Gillespie. Danes je hotel, ki je ob Roni v središču poslovnega in nakupovalnega dela mesta, v lasti Mandarin Oriental Group. V njem je 197 sob, od tega 31 apartmajev. Najslastnejša restavracija je Rasoi by Vineet, kjer kuha z Michelinovo zvezdico nagrajeni chef Vineet Bhatia. Tu sta še Le Sud, ki se ponoči prelevi v intimen in seksi nočni bar, novi MO Bar pa je sinonim za sodobno barsko izkušnjo najvišjega razreda. Posebnost hotela je apartma Mont Blanc s 360-stopinjskim razgledom in lastnim dvigalom ter stopniščem, ki ga povezuje s predsedniškim apartmajem pod njim.

Beau-Rivage

Hotel de la Paix Vodilni ženevski butični hotel je bil obnovljen leta 2006. Premore 84 sob in apartmajev, ki so v dolgi zgodovini (odprt je bil leta 1865) gostile obsežen seznam plemičev, filozofov in piscev, ter hotelsko restavracijo Vertig'O, ki je letos prejela svojo prvo Michelinovo zvezdico in 16 točk v vodniku Gault Millau.

Je najstarejši hotel v zasebnih rokah v mestu. Na obrežju Ženevskega jezera je bil zgrajen leta 1865 in od tedaj gostil tako avstrijsko cesarico Elizabeto in bavarskega kralja Ludvika II. kot siamskega princa Damronga ter japonskega cesarja Akihita, danes pa lahko tam srečate monaškega princa Alberta in princeso Caroline, Catherine Deneuve ali Alaina Delona. Hotel je zdaj v rokah četrte generacije družine Mayer, ki v svoji »oazi miru sredi mesta« zagotavlja gostom mir in spokoj. V njem je 73 sob, za zahtevnejše pa je na voljo še 18 apartmajev. Ponuja tudi bar L'Atrium ter gurmanska nebesa z imenom Le Chat Botté, ki se lahko pohvalijo z Michelinovo zvezdico in 18 točkami iz vodnika Gault Millau, njihov chef Dominique Gautier pa je bil izbran za kuharja leta 2009.

Ženeva 1

2 3

Tod je evropska aristokracija dopustovala že pred stoletji in skupaj z ženevsko visoko družbo so dolgčas preganjali tudi z jadranjem, zato ne preseneča, da je bil največji navtični klub v Švici, la Societe Nautique de Geneve (SNG), ki ima danes 3000 članov, ustanovljen že leta 1872. Med člani je bilo kar nekaj švicarskih olimpijcev, a pravi ponos mesta sta najstarejša in največja celinska regata Bol d'Or Mirabaud (letos od 11. do 13. junija) ter moštvo Alinghi, ki je pod zastavo SNG leta 2003 ujelo v jadra prestižni pokal Amerike. Regato Bol d'Or Mirabaud je v času širjenja jadranja tudi med nižjimi sloji leta 1939 ustanovil dr. Pierre Bonnet, ki ga je tekmovanje med tremi bojami začelo neznosno dolgočasiti. Kot alternativo si je zamislil 150 kilometrov dolgo regato od Ženeve do Le Bouvereta na drugem koncu jezera in nazaj. Na prvi je tekmovalo 29 bark, leta 1990 pa je plulo rekordnih 684; leta 1950 je bil dosežen rekord nekaj manj kot 20 ur, Triga IV pa je leta 1994 nazaj v Ženevo priplula v petih urah, eni minuti in 51 sekundah. No, lani junija sta se regate udeležila dva zvezdnika oceanskega jadranja, Alain Gaultier in Michel Desjoyeaux, in na jezeru prebila dolgih 19 ur. Bonaca pač.

Da je zmago leta 2006 odnesel še en jadralski zvezdnik, Russel Coutts, ni nič nenavadnega; Novozelandec je namreč tisti, ki je po dveh zmagah za svojo domačo ekipo leta 2003 »izdal« domovino in za krmilom Alinghijeve jadrnice Švici (in prvič tudi Evropi) prijadral pokal Amerike! Mož, ki ga Slovenci poznamo tudi po tem, da je z Andrejem Justinom oblikoval povsem nov razred RC44, je bil letos v Valencii vodja ekipe BMW Oracle, ki je pokal Amerike vrnila ZDA. Visoka gastronomija Še en podatek je zelo pomemben: Ženeva je kanton s 1500 hektari vinogradov in kar 35 od 45 lokalnih skupnosti se ukvarja z vinarstvom. Tamkajšnje podeželje tako iz 34 vrst grozdja, ki jih gojijo, vsako leto pridela 13,5 milijona litrov vina. Kakovost švicarskih vin se je v zadnjih letih močno izboljšala, zato priporočamo, da ste drzni in jih tam, kjer boste imeli izbiro, poskusite. V Ženevi premorejo dovolj vinskih barov! Ljubitelji izvrstne kapljice se radi dobivajo v centru mesta, v Le Soleil Rouge ali pa v baru Mirror v hotelu Metropole.

Ženeva 1 in 3. Ženevsko jezero je priljubljena točka meščanov in turistov 2. 1. avgusta praznujejo Švicarji dan državnosti 4. Na obrobju Ženeve boste lahko okušali švicarska vina, med katerimi so klasiki chasselas, gamay in črni pinot, v zadnjem času pa tudi beli pinot, gewurtztraminer, sauvignon, chardonnay in druge sorte. 5. Pogled na večerno mesto ob vodi 6. V božičnem času je Ženeva oblečena v tisoče lučk 7. Bari in restavracije zaživijo ponoči v svojem ritmu

5 6

Če si boste zaželeli res vrhunske oskrbe svojih cenjenih brbončic, vam svetujemo, da zavijete v eno od kar sedmih restavracij v kantonu, ki imajo eno Michelinovo zvezdico ali dve, in se tam popolnoma prepustite chefu! Da bi bili lačni, se v Ženevi nasploh ni bati. Od izjemnih Michelinovih gastroinstitucij priporočamo švicarsko kuhinjo v Domaine de Chateauvieux v 30 minut oddaljenem Satignyju, ki premore dve zvezdici ter 19 točk v vodniku Gault-Millau, ali pa francosko v La Chat Botte v hotelu Beau Rivage z eno zvezdico in 18 točkami ter Auberge du Lion d'Or z eno zvezdico in 16 točkami. Vrhunsko kulinariko lahko doživite tudi v cenovno dostopnejših in malo manj nagrajenih italijanskih (posebno doživetje je večerja v družbi nonov in steklenk z bomboni za sladico v Auberge d'Onex), francoskih, japonskih restavracijah ter izvrstnih picerijah. Globus v strogem mestnem središču je fina blagovnica s prefinjeno samopostrežno restavracijo izbrane hitre prehrane (vsake običajne asociacije hitro potisnite vstran), kjer si lahko omislite skoraj kar koli, to tam tudi pojeste ali odnesete s sabo.

Nočna Ženeva Ženeva ima pestrejše nočno življenje kot katero koli drugo švicarsko mesto. Utrujeni bankirji in gospodje v oblekah se hodijo večinoma zabavat v iste lokale kot mladi in študentje. Številne restavracije se kasneje prelevijo v bare, klubi pa imajo tudi del z restavracijo. Staro mesto je primeren kraj za začetek večera. La Clémence, Place du Bourg-de-Four 20, je izjemno priljubljen lokal, zlasti poleti, ko množice uživajo na terasi. Nadaljujete lahko v baru in restavraciji La Bohème, Boulevard Helvétique 36, kjer vas bo v sproščenem vzdušju spremljala mešanica arabskih in tehno ritmov. V isti ulici boste na Boulevard Helvétique 8 našli še en modni bar, Le Francis, ki se zvečer preobrazi v privlačen klavirski bar. Nekaj minut hoje stran je klub White'n Silver, Rue des Glacis de Rive 15, ki je zaprtega tipa, a tudi nečlanom dovoli vstop. Cena za to je, da nosite suknjič. Večinoma deluje kot disko, a zraven je restavracija; ta se odpira ob osmih, klub pa ob enajstih zvečer. Najstarejša diskoteka v Ženevi je Le Petit Palace sredi mesta, na Rue de la Tour-de-Boël, ki je odprta od enajste zvečer in poleg tega, da deluje kot disko, vsak večer predstavlja erotični šov. Ljubitelji džeza naj ne za-

Ženeva 1

2 1. Potniški ladijski promet povezuje vsa večja mesta in kraje ob jezeru 2. Ženeva premore 320 hektarov parkovnih površin. V osrčju mesta si lahko oddahnete na otoku zelenja Isle Rousseau ali pa se sprehodite po vrtu Jardin Anglais, na obrobju katerega je tudi znamenita cvetlična ura Malbuisson. 3. Katedrala Svetega Petra v Ženevi

mednarodna razstava izumov, novih tehnik in izdelkov, knjižni sejem, mednarodni sejem umetnosti Europ'Art, kulinarični vrhunec Bocuse d'Or Europe itd. med najpomembnejšimi na svetu. V potrditev teze, da obiskovalcu Ženeve ne more biti nikoli dolgčas, naj za začetek namignemo, da je nedaleč stran nekaj očarljivih mestec, vrednih obiska (med njimi Montreux z izvrstnim vsakoletnim jazz festivalom), in za konec naštejemo še nekaj letošnjih dogodkov. V leto 2010 je Ženeva stopila kot svetovna cirkuška prestolnica, kar v praksi pomeni, da se bo na prostem zvrstilo več kot 150 predstav, od opere do plesa, lutkovnih predstav in kakopak delavnic in konferenc za artiste iz vsega cirkuškega sveta. Najbolj priljubljen dogodek bo od 18. do 20. junija: glasbeni festival ob začetku poletja pomeni na stotine koncertov! Ženevski festival med 29. Od sejmov do kongresov julijem in 8. avgustom pa vabi z ognjemeti, stojnicain kulture Da ste se znašli v sejemskem mestu, kamor so od nekdaj mi, glasbo, predstavami. Poleti deluje v jezerskem Port potovali iz vse Evrope, že veste, gotovo pa veste tudi to, Noir tudi kino pod zvezdami, 18. in 19. septembra pa da so ženevski avtomobilski salon, urarski salon SIHH, ste v Russinu lahko del festivala trgatve.

mudijo Gabs Music Loungea nasproti hotela Novotel na Rue de Zurich 12. Lokal je sproščen in eleganten. Doctor Gabs sede za klavir okoli desetih zvečer, pogosto pa ima ob sebi gostujoče glasbenike. Če stanujete v Hotelu d'Angleterre, Quai du Mont-Blanc 17, ali se pač zaradi tega ali onega razloga znajdete kje blizu, obiščite tamkajšnji bar, imenovan Leopard Room, ki je idealen za tih večer ob kozarcu. Seznam pijač je impresiven, od viskijev do številnih vrst piva in vina. Bi se šli nočno življenje na res najvišji ravni? Potem pojdite v elegantni, z lesom opaženi Le Bar des Bergues, ki ga najdete v Four Seasons Grand Hotel des Bergues, Quai des Bergues 33. Ne skrbite, če ne spite v hotelu: vsaj polovica gostov ni od tam.

Ženeva

Čokoladna strast Maître chocolatier Že kot mladenič je poskušal dekleta očarati s slaščicami in po pripravništvu v čokoladnici Stettler ter večletni peki se je vrnil tja, kjer je začel: Christophe Ruche je maître chocolatier v eni (preverjeno) najboljših čokoladnic v Ženevi. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: Barbara Bizjak, arhiv Stettler ganizira srečanje članov kluba druga. Na takih večerih čokolade pomešamo in pokušamo ter jih skušamo prepoznati. Prepoznamo lahko celo državo izvora kakava, ki je bil uporabljen. Tako vsi skupaj treniramo, si razvijamo okus.

1. Christophe Ruche, maître chocolatier v čokoladnici Stettler. 2. Ekipo čokoladnice Stettler sestavljajo sami nasmejani, veseli, mladi in za ta rizični poklic - v smislu nabiranja kilogramov, seveda - izjemno vitki ljudje.

Čokoladnica Stettler izdeluje tudi slastno nagrado, ki jo ob prazniku Escalade prejme zmagovalec ženevskega maratona. V spomin na dan, ko je neka gospodinja opazila savojske napadalce, ki so hoteli preplezati zidove, in nanje zlila kotel enolončnice, ki jo je ravno kuhala, mesto pa se je ubranilo pred agresorji, so čokoladni kotli, marmite de'l Escalade, simbol mesta, ki ga ob prazniku v družini razbije njen najmlajši ali najstarejši član. Ob maratonu Escalade, na katerem je lani sodelovalo kakih 30.000 ljudi, naredimo vsako leto 1,2 metra visoko čokoladno Kaj imajo ljudje najraje? posodo z vso čokoladno zelenjavo, od korenja do kromJaponci, denimo, ki so naše zelo pomembne stranke, pirja. Na razglasitvi zmagovalcev jo najmlajši ali najstaimajo raje grenkejšo čokolado, tako, ki jo lahko jeste rejši udeleženec razbije, ljudje pa pojedo koščke. Naša naravnost iz hladilnika. Kot košček sladoleda, ki se topi posoda jih lahko nahrani od 400 do 500. v ustih … Ima pa japonska princesa Masako zelo rada naše čokoladne kocke, posute s čokoladnim prahom, po 2 katerih slovimo. Izdelujemo dve vrsti, t. i. pavés de Geneve ter črne kocke, posute s temno čokolado. Je čokolada, kar se okušanja tiče, res kot vino? Res. Ko želiš res uživati v okusu, ne sme biti prehladno. Tudi zanjo velja, da naj bo vsaj eno uro prej na sobni temperaturi. Sploh pa moški in ženske ne okušamo enako, okus pa se spreminja tudi z leti. Koliko sladkosti pa naredite na mesec? Tisoč kilogramov, v glavnem za naše štiri prodajalne v Ženevi in 36 prodajnih mest na Japonskem. V Ženevi obstaja tudi klub ljubiteljev čokolade … Imenuje se Club des Passionnés de Chocolat, v njem pa sodelujejo le čokoladnice iz Ženeve. Vsak mesec or-

Ženeva

Merite visoko Patek Philippe

Katera znamka je najboljša, je tema neskončnih pogovorov med ljubitelji ur. Le ena se vedno znajde na vrhu: Patek Philippe. Besedilo: Magdalena Piekarska Fotografije: Arhiv Patek Philippe, Ženeva Uspeh je rodilo naključno srečanje dveh mož, ki sta se dopolnjevala do popolnosti. Leta 1839 sta v Ženevi združila moči urar François Czapek in grof Antoine Norbert de Patek, prodajalec. Oba sta po propadlem uporu zoper rusko prevlado leta 1831 zapustila rodno Poljsko. Patek, Czapek & Co. sta ustanovila 1. maja 1839 in mlado podjetje, ki je sicer povsem solidno poslovalo večinoma s poljskimi plemiči, bi najbrž ostalo zgolj opomba v urarski zgodovini, če se ne bi zgodilo še eno naključno srečanje. Tokrat sta skupaj trčila Patek in iznajdljivi urar Jean Adrien Philippe. Patek in Czapek sta leta 1844 namreč sodelovala na pariški svetovni razstavi, kjer je Adrien Philippe prejel zlato medaljo za žepno uro, ki jo je bilo mogoče naviti s krono, namesto s ključem. Sodelovanje med Patekom in Czapekom se je zaradi nesoglasij končalo leto kasneje in takrat sta Patek in Philippe skupaj z odvetnikom Vincentom Gostkowskim ustanovila podjetje Patek & Co.; leta 1851 se je preimenovalo v Patek Philippe & Co. Istega leta so kraljici

Viktoriji podarili žepno uro v obliki pozlačene broške. Iznajdba in izpopolnjenost ure brez ključa sta povzročili pravo revolucijo v urarski industriji. Izumu je v letu 1846 sledila prva ura z neodvisnim sekundnim kazalcem in dve leti kasneje s prvo prosto nihajočo spiralo nemirke. Podjetje si je v svoji vdanosti lepoti in inovacijam nabralo več kot 70 patentov in izdelalo vrsto izjemnih časomerov, posvečenih nekaterim največjim zgodovinskim osebnostim, kot so denimo Albert Einstein, Richard Wagner, Walt Disney pa tudi številni papeži, vladarji in državni poglavarji, med njimi tudi maršal Tito. Že leta 1868 so za grofico Koscowicz izdelali prvo zapestno uro, a so porabili še 50 let, da so razvili uspešno komercialno različico. Legendarni status pa jim je prinesel preboj, s katerim so zapolnili vrzel, ki je nastala po smrti A. L. Bregueta. Na seznamu strank podjetja Patek Philippe se je znašlo približno sto kraljev in kraljic in do konca svojega življenja je Patek postal vodilno urarsko ime.

KKaliber 89 je najbolj zapletena med vsemi žepnimi in zapestnimi urami. Predstavili so jo leta 1989 ob 150-letnici manufakture Patek Philippe.

Veliki dvoboj Podjetje sta proslavila še dva ameriška zbiratelja: avtomobilski inženir James Ward Packard in finančnik Henry Graves Jr., ki sta se zapletla v prav poseben dvoboj. Zaradi strastnega zbiranja unikatnih mojstrovin Patek Philippe sta postala zaprisežena sovražnika. Srž tekmovanja je bila pridobiti uro s kar največ komplikacijami. Packard, ki je zaslovel z avtomobili, ki so jih vozili zvezdniki tistega časa, je pri Patek Philippu naročil dve že pretirano zapleteni žepni uri. Prvo, s 16 komplikacijami, so mu dostavili leta 1916, drugo, ki jih je imela deset, izdelovali so jo šest let in je postala najslavnejša, pa leta 1927. Imela je minutno repeticijo s tremi gongi, večni koledar z luninimi menami, časom sončnega vzhoda in zahoda ter rotirajoči nebesni zemljevid s 500 zvezdami, ki so predstavljale pogled na nebo s Packardove hiše v Warrenu, Ohio. Zanjo je Packard plačal

Ženeva 1. Prva švicarska zapestna ura iz leta 1868 1 12.815 švicarskih frankov, v poznih devetdesetih pa jo 2. Superzapletena ura Henryja Gravesa Jr. je Patek Philippe odkupil za svoj muzej: zanjo je odštel 3. Najstarejša znana zapestna ura z večnim razkošna dva milijona dolarjev! koledarjem, ki jo je Patek Philippe izdelal leta 1925. A zmaga je vendarle pripadla samotarskemu Henryju 4. Novi kronograf Ref. 5170 Gravesu Jr., ki je leta 1933 postal lastnik najbolj zaple5. Antoine Norbert de Patek tene žepne ure na svetu: njegova superkomplikacija s 6. Jean Adrien Philippe kar 24 komplikacijami je vse do leta 1989 ostala najbolj 7. Ura, izdelana za kraljico Viktorijo leta 1851. zapletena ura na svetu! V največji tajnosti je Graves pristopil k podjetju Patek Philippe s prošnjo, naj izdelajo »najbolj zapleteno uro … ki naj bo vsekakor bolj zaple2 tena od tiste, ki jo ima Packard«. Leta 1928 so se pri Patek Philippu lotili raziskav in celo po modernih standardih je rezultat prišel presenetljivo hitro: za izdelavo časomera so potrebovali le pet let! Uro so Gravesu dostavili 19. januarja 1933, zanjo pa je plačal 60 tisoč švicarskih frankov. Med drugimi funkci3 jami je imela minutno repeticijo z westminstrskim zvonjenjem, malo in veliko bitje (grande in petite sonnerie), dvojni kronograf, večni koledar, lunine mene, izenačitev časa, prikaz običajnega in dejanskega sončnega časa, ločena prikaza rezerve navitja za mehanizem in za bitje, alarm ter čase sončnega vzhoda in zahoda v New Yorku. Njegovi dediči so uro leta 1968 prodali muzeju Time v Rockfordu, na dražbi pri Sothebyju leta 1999 pa jo je 4 muzej prodal za kar 11 milijonov dolarjev. Ena najbolj zapletenih je takrat postala tudi najdražja ura, kar so jih kadar koli prodali. Leta 1989 so ob svoji 150-letnici pri Patek Philippu ponovno ustvarili najbolj zapleten časomer na svetu, Caliber 89. Gre za žepno uro s 33 funkcijami iz 1728 delov. Med njene komplikacije sodijo datum velike noči, termometer, čas sončnega vzhoda, izenačitev časa, nebesna karta z 2800 zvezdami … Caliber 89 so naredili v omejeni seriji štirih primerkov. Zlati prototip je bil izdelan za muzej podjetja, model v belem zlatu pa so na Antiquorumovi dražbi v Ženevi leta 2004 prodali za 5 milijonov dolarjev.

Iz generacije v generacijo Znamka je v svojem bistvu še vedno ženevsko družinsko podjetje, v katerem strast do prefinjenih ur prehaja iz generacije v generacijo. Tako kot njihovi časomeri. Pomenljivi slogan te manufakture namreč pravi: »Pravzaprav niste nikoli lastnik patek philippa, temveč ga zgolj hranite za prihodnjo generacijo.« 5

XXXX

Veliko ure za manj denarja Baselworld 2010 Takšen je vse večkrat moto izdelovalcev ur, ki so v težkih časih spoznali, da za naklonjenost strank ni dovolj tekmovati v ponudbi različnih barv številčnic in velikosti ohišij ter jih za »najzahtevnejše« kvečjemu okrasiti še z diamanti. V tem duhu je potekal tudi sejem Baselworld 2010. Besedilo: Bojan Levič Fotografije: arhiv proizvajalcev

Ure Za urami in nakitom vedno stojijo ljudje, največkrat sicer neopaženi, sem ter tja pa postavljeni celo v ospredje. Kakor na dveh glavnih družabnih dogodkih letošnjega Baselworlda – proslavah jubilejev znamk Chopard in TAG Heuer. Obe hiši sta tam praznovali 150-letnico obstoja. Prva z imenitnim koncertom plesalke flamenka Sare Baras in opernega pevca Joséja Carrerasa, sicer osebnega prijatelja družine Scheufele, v lasti katere je Chopard že skorajda pet desetletij. TAG Heuer pa je v Basel povabil svojega ambasadorja, hollywoodskega zvezdnika in zadnje čase tudi zavzetega okoljskega aktivista Leonarda DiCapria, ki je zanje nedavno oblikoval uro, izkupiček katere bo šel v okoljevarstvene namene. V Baslu je DiCaprio skupaj s predsednikom TAG Heuerja Jeanom-Christophom Babinom naznanil tudi sodelovanje s tovarno električnih športnih avtomobilov Tesla in skupno svetovno turnejo za promocijo avtomobilov brez plinskih emisij. Dogodka se je zato kot posebni gost udeležil še Elon Musk, ustanovitelj in direktor družbe Tesla Motors. Poezija novosti Da sta obe slavni, v osnovi predvsem urarski znamki častitljive starosti pripravili tudi zvrhano mero udarnih novosti, je tako rekoč samoumevno. Chopard je v sodelovanju z ženevsko urarsko šolo (EHG) razvil mehanizem L.U.C EHG za žepno uro, a ga je vgradil v svoj posebni model L.U.C Louis-Ulysse – The Tribute, ki se ga lahko nosi kot žepno uro ali pa vpetega v posebno ohišje kot zapestno uro. Model iz belega zlata je posvečen ustanovitelju urarske dinastije Louisu-Ulyssu Chopardu, v čast 150-letnice znamke ga bodo izdelali v 150 primerkih. Njegov mehanizem je prava poezija urarstva: klasično zasnovan in narejen po zapovedih za pridobitev ženevskega pečata kakovosti, poleg tega opremljen še z uradnim kronometrskim certifikatom COSC za natančnost. Gotovo najpomembnejši TAG Heuerjev mejnik zadnjih let je njihov prvi mehanizem lastne izdelave – kronografski kaliber 1887 z avtomatskim navijanjem, pri katerem so uporabili pretežno tradicionalni tehnični pristop in ga dodelali z nekaj novimi prijemi, predvsem pa so ga ozaljšali z vrhunsko končno obdelavo. V bližnji prihodnosti nameravajo doseči zmogljivost izdelovanja kar nekaj deset tisoč teh mehanizmov letno, s tem pa naj bi postali ena redkih resnih alternativ kronografskim mehanizmom iz tovarne ETA, predvsem legendarnemu Valjouxu 7750, ki prevladuje tudi v večini TAG Heuerjevih kronografov. Za začetek so kaliber 1887 vgradili v novinca s polnim imenom Carrera Calibre 1887 Chronograph. Med športnimi modeli je bil eden najteže pričakovanih novi Rolex Oyster Perpetual Submariner Date iz jekla, ki se je pridružil v zadnjih dveh letih predstavljenim različicam iz zlata in iz kombinacije jekla in zlata. Tehnično nič novega, tudi estetsko ne, razen omenjenega

1. Chopard L.U.C Louis-Ulysse – The Tribute 2. TAG Heuer, kaliber 1887 3. Rolex Oyster Perpetual Submariner Date

Ure 1. Glashütte Original PanoInverse XL 2. Chanel J12 Marine

novega materiala za ohišje. Kultni časomer drugega niti ne potrebuje. Ali pač: presenetila je nova posebna različica Submarinerja, ravno tako iz jekla in s keramičnim obročem na luneti, a s tem v zeleni barvi (kakopak!) in s kovinsko zeleno številčnico. Da bo Submarinerjevim oboževalcem težko priti do zelenca, menda ni treba posebej poudarjati. Za to bodo poskrbeli tudi s številčno omejeno izdelavo. Predstavnik v naslovu omenjenega trenda »več ure za manj denarja« je tudi Glashütte Original PanoInverse XL, ki so ga po dveh letih obstoja v ohišjih iz rožnatega in belega zlata predstavili še v ohišju iz jekla in z antracitno sivo številčnico. Seveda s popolnoma enakim kalibrom 66 z dvojnim sistemom regulacije teka (Duplex), z nemirko in njenim fascinantnim mostom na sprednji strani. Nedvomno prava poteza s pravo uro. Priljubljenost športnih modelov je bila navdih tudi za novo verzijo Chanelove ikone J12. Čeprav so sveži Chanel J12 Marine predstavili kot pravo (pod)morsko uro, kar ob vrtljivi luneti in tesnjenju do 300 m navsezadnje tudi je, bo s svojo udarno podobo iz bele ali črne keramike (pri tem lahko tudi z modro luneto) predvsem najboljši prijatelj ljubiteljic francoskega športnega šika. Tudi Breitling je sinonim za športnost, le da bolj virilno od Chanelove. Čeprav doma na nebu, se včasih spusti tudi v morje, še najraje z modelom Superocean, ki so ga letos povsem prenovili. Poganja ga dobro znani avtomatski kaliber 17, tokrat v spremenjenem ohišju in s sodobno oblikovano številčnico, ki hkrati ohranja na daleč prepoznavni Breitlingov slog in popolno preglednost, tudi pod vodo. Za potapljaško rabo so Superocean zatesnili za kljubovanje vodnemu tlaku do globine 1500 m, ponujajo pa ga z gumijastim in jeklenim pasom. Za več individualnosti je tu še nabor različnih barv za obroč na obodu številčnice, ki je lahko črn, srebrn, moder, vinsko rdeč ali rumen. Značilen primer naslednjega trenda – uporabe sodobnih materialov – je Movado SE Extreme, ki združuje Movadovo zimzeleno nagnjenost do variacij na temo svoje »muzejske« ure (le dva kazalca in pika na prazni številčnici) in ultramoderno oblikovano ohišje iz kombinacije jekla in ogljikovih vlaken, sestavljenih v tako imenovano sendvič konstrukcijo. Iz ogljikovih vlaken je tudi Extremova številčnica, pod katero tiktaka avtomatski mehanizem. »Nazaj h koreninam,« pravijo pri Zenithu, potem ko so sklenili zapreti glamurozno poglavje, ki ga je manufakturi spisal njen nekdanji predsednik Thierry Nataf in ki je, tako so ugotovili malce pozno, resda pripeljalo množico novih bogatih kupcev, a na drugi strani odvrnilo od znamke še dosti več njenih tradicionalnih privržencev. Bolje pozno kot nikoli: zdaj je tu novi, v duhu Zenithove tradicije narejeni El Primero Striking 10th. Kronograf, ki temelji na slavnem mehanizmu El Primero, bije s frekvenco 5 Hz, zato lahko pokaže merjeni čas na desetinko sekunde natančno. Da pa

3. Movado SE Extreme

Ure 1

ga tudi dovolj natančno odčitamo, so zdaj sekundni kronografski kazalec postavili na sredinsko os. Celoten obhod opravi v 10 sekundah, vsaka je na skali seveda razdeljena na 10 delov, ki pomenijo desetinke. El Primero Striking 10th bo na voljo z ohišji iz jekla in rdečega zlata. Če se je El Primerova frekvenca bitja kar dolgih 40 let zdela tako visoka, da ji ni nihče sledil, bo odslej drugače. Sodobne silicijeve komponente v zaskočnih mehanizmih so omogočile delovanje brez maziva, zato visoke frekvence niso več šok za ure. Znanilec nove dobe je kronograf Breguet Type XXII, ki tiktaka z osupljivo frekvenco 10 Hz, kar znese 72.000 polnihajev na uro oziroma 20 na sekundo! Njegov avtomatski kaliber ima zaskočni mehanizem in spiralo iz silicija, med drugim pa žene tudi rdeči sredinski kazalec sekund, ki enega obhoda ne naredi v običajnih 60, ampak v 30 sekundah. Zato potrebujemo tudi nenavadno okence pod dvanajsto uro, v katerem izvemo, ali kazalec teče prvi ali drugi krog določene minute. V svoji 55-letni zgodovini se je Corum uveljavil kot izdelovalec avantgardno zasnovanih ur, ki je vpeljal marsikateri oblikovni trend, hkrati pa ostal zvest tradicionalnemu urarstvu. Takšno fuzijo kaže tudi lani predstavljeni Ti-Bridge, ki je letos dobil še posebej zapletenega brata: Ti-Bridge Tourbillon. Njegov kaliber CO 022 so razvili in izdelali v Corumu, na ohišje pa je pritrjen s »križema« iz posebne zlitine ARCAP. Ti-Bridge Tourbillon bodo izdelali v dveh majhnih serijah: 99 primerkov bo imelo ohišje iz titana, 66 pa iz titana, prevlečenega s črnim nanosom PVD.

1. Zenith El Primero Striking 10th 2. Corum Ti-Bridge Tourbillon 3. Breguet Type XXII 4. Breitling Superocean

Nakit MONTBLANC Kraljevski patronat Montblancova omejena serija Patron of Art dobi vsako leto nov nalivnik, posvečen kateremu od znamenitih zaščitnikov umetnosti. Letos je čast doletela angleško kraljico Elizabeto I. (1533–1603), ki so ji namenili pisalo z značilnimi simboli njene vladavine, od vrtnice Tudorjev (le-to je kot znak dinastije vpeljal njen ded Henrik VII.) do simboličnega križa z njene krone in na pokrovček vgraviranega kraljičinega gesla Video et Taceo – Vidim in molčim. Omenjeni nalivnik Elizabeth I bodo izdelali v 4810 primerkih. Za najizbirčnejše bo na voljo še serija 888 kosov iz masivnega zlata in z nekaj drugačnimi oblikovnimi podrobnostmi.

CHOPARD Obletnica Ženevska draguljarna si je ob praznovanju svoje 150. obletnice zadala poseben cilj: oblikovali so natanko 150 kosov nakita visokega draguljarstva iz kolekcije Animal world, navdih zanjo pa so tokrat našli v živalskem svetu. Kot je za Chopard v navadi, je tudi rojstnodnevna kolekcija briljantna mešanica tradicije, napredne tehnologije in skrbnih raziskav, namenjena pa je posameznikom, ki si želijo privoščiti nekaj prestižnega, a hkrati večnega.

PIAGET Jubilej Spomladi leta 1990 se je rodila Piagetova kolekcija nakita, ki so jo med drugimi proslavili jordanska kraljica Rania, Eva Longoria, Tony Parker in Céline Dion. Značilni prstani Possession z vrtljivim obročkom na sredini so torej Piagetov veliki hit že natanko dve desetletji, zato so za jubilej oblikovali njihovo posebno serijo, pri kateri so obročke zamenjale verižice. Novi prstani Possession so izvirni kot predhodniki, a hkrati drznejši od njih. In nedvomno obsojeni na uspeh.

BREGUET Cvet draguljarstva Iz slavne urarske hiše Breguet ne prihajajo zgolj ure. Pred časom so se namreč usmerili v visoko draguljarstvo, kjer jim je letos vzcvetela kolekcija Crazy Flower. Prstani, uhani, obeski za verižice in celo dragocena damska ura, ki je prej nakit kot časomer, se najde vmes. Kolekcijo odlikujejo gibljivi »cvetni listi«, narejeni iz velikih diamantov v brusu baguette, ki ob premikanju valovijo kakor tisti pri cvetovih. Na prstanu iz belega zlata jih je kar 42, med njimi pa še pavé iz 64 diamantov v briljantnem brusu.

CIELO VENEZIA 1270 Lepota v igrivosti Italijanska hiša nakita Cielo Venezia 1270 premore kup imenitnih znamk, kot so: Miluna (slovi po izdelovanju nakita za miss Italije), Nimei, Arkano, Yukiko, Kiara … Zadnjo odlikuje prepletanje umetnosti in mode, v njej se z zlatom in diamanti srečujejo citrini, ametisti in biseri, ki v igrivih kombinacijah navdušujejo dinamične, samozavestne, strastne – gospe in gospodične.

SWAROVSKI Globoka modrina Pomladno-poletna kolekcija nakita Swarovski je del trilogije Beyond Nature in sestoji iz treh linij – Beauty Drops, Marina Blue in Sea, Light and Fun. Kristali v različnih odtenkih modre in koralne so navdih morske gladine, ponazarjajo pa drage in poldrage kamne: opal, kristalni mesečev kamen, safir in hematit. S poletnim soncem obsijane barve kristalov se zvečer spremenijo v skrivnostne in prefinjene srebrnkaste odtenke.

XXXX

Čipke kot izraz osebnosti V modi je nedvomno težko dejati, da so določene zapovedi del slovenske tradicije. Idrijske čipke pričajo o nasprotnem. Kultne so in vsakih nekaj sezon spominjajo na to, da jih moramo negovati, ceniti. Niso del modne industrije, a so zagotovo razlog več, da se vanje ogrnete. Prihajajoče smernice za pomlad in poletje napovedujejo čipkasto sezono, razvajale vas bodo tudi jeseni, vi pa jih pospremite tako elegantno, kot le zmorete, in seveda v njih ponosno predstavljajte delo naših korenin – čeprav so delo modne industrije in umetnih tkanin. Besedilo: Manca Čampa Fotografije: coutorture.com in arhiv Alje Novak

Moda 1. Dior 2. Paris ´68

Stella McCartney, Dior, Karl Lagerfeld, John Galliano, Dolce&Gabbana in Alexander Wang. Modni oblikovalci vas bodo v prihajajoči sezoni oddeli v čipko. Vzorec se sicer ni spremenil, spremenila se je le podoba o njej. Nošenje takšnega vzorca ustvarja nežen, ženstven stil, skupaj s primernimi dodatki pa je prava kombinacija za sveže poletne izhode. Najbolj zaželeni barvi sta bela in odtenek šampanjca, letošnje poletje pa se bodo čipke predstavile tudi v sivi. Po besedah Tine Koder, oblikovalke avtorske idrijske čipke, se v modi pojavljajo že vsaj desetletje, predvsem kot del nostalgične, romantične, ženske modne zgodbe. Sicer pa v modni industriji govorimo o strojno izdelanih, ki posnemajo tradicionalne vzorce klekljanih, šivanih in kvačkanih. »Mogoče si ženske v gospodarski recesiji podzavestno želimo razvajanja in razkošja, ki ga že od nekdaj predstavlja čipka, pa čeprav je 'ponarejena', strojno izdelana imitacija dragocenih, ročno izdelanih zgodovinskih čipk,« je prepričana modna oblikovalka Tina Koder. Čipkasto perilo ‡ oblačilo za drzne Razkošna čipka na spodnjem perilu odslej ne bo več del vaše intime. Dragoceno perilo bo namreč prevzelo vlogo vrhnjih oblačil, kar so oblikovalci na modnih tednih v New Yorku, Londonu, Milanu in Parizu ponosno razkazovali. Včasih se zdi fenomen, da so si mo-

dni mogotci složni v odkrivanju smernic, ali celo, da so brez idej in se počasi vračajo tja, kjer so začeli. In čipkasta preteklost je zagotovo tako močno zakoreninjena, da je ni mogoče pozabiti. Karl Lagerfeld je Chanelov prestiž popestril s čipko na hlačnih nogavicah. Drzno in dokaz več, da se oboževalci modnih stvaritev vedno znova navdušujejo nad enakimi stvarmi, če so le dobro zapakirane v nove zapovedi prihajajočih sezon. Ko sem stilistko in modno strokovnjakinjo Danajo Vegelj vprašala, zakaj je po njenem mnenju čipka tako zelo usodna, mi je z nasmeškom hitela razlagati, da je ravno toliko damska, kot je lahko erotična, je ravno toliko gosposka, kot je najstniška, je usodna, nežna, zapeljiva. »Ne pravijo zastonj, da ženski, ki se ji je popolnoma porušil svet, ostane samo še, da se obleče v čipkasto spodnje perilo in začne prebirati Prousta,« sklene Danaja. Prefinjena erotika torej. Tista, ki bo vsem na očeh razkazovala natančno toliko, kot boste želele same. Črnina kot prestiž visoke mode Črna čipka ima posebno vlogo v zgodovini. Nosil naj bi jo že Janez Vajkard Valvazor, v enem njegovih zapisov so našli trditve, ki pričajo o tem, da je bila v njegovih časih pri moških zelo cenjena, privoščili pa so si jo lahko le najbogatejši. Izdelovale naj bi jih čipkarice iz Ljubljane, najbolj priljubljene pa so bile nizozemske in beneške čipke. Črno čipkasto obleko je

Moda 1. Miu Miu 2. Thierry Mugler

nosila tudi diva Audrey Hepburn leta 1966 v filmu Kako ukrasti milijon dolarjev, libanonski modni oblikovalec Elie Saab pa jo napoveduje za prihajajočo sezono. Njegove stvaritve so sanje vsake ženske: eleganca z dolgimi oblekami, ki poudarjajo obline, frfotajoča krila in ljubki kostimi za poslovne ženske. Pred nekaj sezonami je čipke obudila Prada z oprijetimi črnimi in pudrastimi oblekami do kolen, Vegljeva pa je prepričana, da se bodo na pisti pojavile tudi prihodnjo sezono, saj so nekaj, kar je lahko zmeraj moderno in nima popolnoma nobene letnice. Pri čipki ne gre za rutinsko delo, gre za proces izdelave, umetnost, ki sama po sebi predstavlja unikatne izdelke. Najstarejši dokument, ki govori v prid čipkarstvu na Slovenskem, je iz leta 1696 in pripoveduje ravno o idrijski. Sodobno idrijsko čipko je zelo težko opredeliti. Izgublja namreč tradicionalno vlogo in se v delih oblikovalcev največkrat pojavlja kot abstrakcija, ki prehaja v umetnost. Kljub prizadevanjem pa je v svetu prej nepoznana kot visoko cenjena. »Dejstvo je, da v širšem evropskem in svetovnem merilu žal še nima tolikšne veljave in ugleda, da bi se velike modne hiše zanimale zanjo,« nam je zaupala Tina Koder. Eden ključnih dejavnikov, ki zagotovo ne govorijo v prid idrijski

čipki, je njena cena. »Vseeno pa je pohvalno, da je v zadnjih nekaj letih zelo priljubljena med slovenskimi modnimi oblikovalci. Radi jo vključujejo v svoje stvaritve, pogosto v sodelovanju z njenimi oblikovalkami,« pove Tina. Modna oblikovalka Alja Novak je na slovenskem tržišču poskrbela, da se je idrijska čipka pojavila tudi v obutveni industriji. »Čevlji z idrijsko čipko so izredno zahtevni za izdelavo, kar pomeni, da je ta samo ročna, saj jih je pravzaprav nemogoče delati strojno ali v večjih serijah,« svoje delo predstavi Alja. Ključna pri njenem ustvarjanju je inovativna uporaba na čevlju, predvsem pa kontrast med mehkobo prepletajoče se niti in kompaktnostjo usnja. Večna čipka ali le ideja o njej? Slavni angleški zgodovinar James Laver je nekoč dejal, da je moda deset let pred svojim časom nespodobna, deset let kasneje ostudna, stoletje kasneje pa postane romantična. Morda se bomo bolj kot kadar koli zavedali vrednosti čipke zdaj, ko je tako zelo dostopna. Pa vendar, ali lahko to spodbudi, da tudi idrijska čipka v svetu postane prepoznavnejša? »Mislim, da se vse začne pri kakovostnem oblikovanju, s pomočjo katerega se razvija v duhu časa, sledi aktualnim oblikoval-

Moda skim smernicam in sodobnemu načinu življenja ter tako ostaja živa tradicija, zanimiva in privlačna tudi za sodobnega potrošnika,« je optimistična Kodrova. V evropskem merilu je idrijska čipka samo ena od prepoznavnih tehnik klekljanih čipk, niti ne tako poznana in cenjena kot recimo bruseljska. Vseeno Tina v njej vidi velik potencial, saj zaradi precejšnje enostavnosti omogoča veliko ustvarjalne svobode in ohranja visoko raven klekljarskega znanja. Idrijska čipka ne bo nikoli najstarejša ali najzahtevnejša, lahko pa postane v svetu prepoznana kot najinovativnejša, najuporabnejša in najbolj »živa« ročno klekljana čipka. Stilistka Danaja pravi, da bo kultna toliko časa, kolikor bo kulten tudi dober okus. »Nosile so jo naše mame, babice in predhodnice, ki so vedele, da je zmeraj pametno dati nekaj nase in si privoščiti nekaj zase. Za začetek dobro spodnje perilo pod spodobno obleko in trpežnimi čevlji. Če so bile drzne, so nosile tudi samostoječe nogavice, ki so kukale izpod kratkega krila. Čipko lahko kombiniramo z vsakim kosom oblačila ali tekstilnim materialom, vseeno pa se moramo zavedati, da ni vsaka kombinacija smiselna s stališča uporabnosti in estetike. Pomemben je tudi vzorec, ki bo to sezono velik in grafičen. Bodite torej pozorni na oblikovanje, izdelavo, na dodano vrednost izdelka. Če vam domišljija dopušča, se odločite za unikat, sicer pa pobrskajte med najljubšimi kosi sezone. S Chanelom enostavno ne morete zgrešiti, ali pač?

1. Paris ´68 2. Miu Miu 3. Valentino

V objemu morja Fotografije: Francesco Brigida Styling: Emil Rebek

Trenč Max Mara, bluza Chanel, krilo La perla, obroč A.O.C. Desno: Bodi Ermanno Scervino, pajkice Les Copains, čevlji Roberta Furlanetto

Obleka in ogrlica Missoni Levo: Kombinezon in pas Bottega Veneta, čipkast trenč La perla, čevlji Roberta Furlanetto

Bluza Dior, krilo Sportmax

Bluza Fendi, top Missoni, prosojne hlačke Mauro Ballette, hlače Piazza Sempione, ogrlica in zapestnica A.O.C., čevlji Roberta Furlanetto Desno: Brezrokavnik Les Copains, hlače Jil Sander, šal La perla, ogrlica A.O.C., čevlji Roberta Furlanetto

LiÄ?enje: Tiziana Raimondo (Atomo), PriÄ?eska: Marco Braca (Close Up), Asistentka fotografa: Lucija Hrvat, Asistent stilista: Matteo Cassan, Model: Lidia Prus (Why not)

TrenÄ? Max Mara, pletena obleka Missoni, krilo Dior, zapestnici Chanel Levo: Brezrokavnik Albino, obleka Antonio Marras, spodnja obleka in ogrlica Missoni, zapestnica Chanel

XXXX

Ne recite jim modni dodatki!

Torbe iz kolekcije pomlad/poletje 2010 Poletne torbe niso samo modni detajl. Na ulicah namreč vse pogosteje igrajo glavno vlogo, so pravcate ikone, včasih pomembnejše od čevljev, sposobne pa so sprožiti celo zbirateljsko mrzlico. Že poznate seznam najbolj zaželenih prihodnje sezone? Besedilo: Cristiana Bonzi Fotografije: Promocijsko gradivo

Moda Torbice so že od nekdaj predvsem predmeti ženskega poželenja, pogosto jih dame zbirajo kot redke umetnine, sploh ko je govor o primerkih »vintage« ali pa o omejenih izdajah. Začnimo s Fendijevo torbo Peekaboo, ki se nosi odprta, da se elegantno razkrijejo prestižni materiali v notranjosti. Gre za tradicionalni model rimske modne hiše, ki je pri zvezdnicah že nekaj sezon nepogrešljiva. Na Madonnini roki je stalnica torbica passe-partout, ki se nosi podnevi in zvečer, nonšalantno, ker »je preprostost nova ekscentričnost«, kot vsakič znova opomni Siliva Venturini Fendi iz modne hiše Fendi. Novost sezone je mail to order: stranka lahko izbira med italijanskim, nojevim usnjem in kokosom, vse v široki paleti barv, z različnimi ornamenti, za petičneže pa ponujajo celo osebno prilagojen monogram.

1. Fendijeva torba Peekaboo 2. Kelly Bag iz Hermèsa 3. Pradina imitacija pleksi stekla 4. Model Neverfull Damier Azur, Louis Vuitton 5. Ilaria Occhini je Guccijevo torbico New Bamboo Bag že v petdesetih povzdignila med zvezde

Šarm nostalgije Gucci letos stavi na New Bamboo Bag, reciklažo iz štiridesetih let (kot dobro ve madame Sarkozy, ki izkoristi vsako priložnost, da razkaže svojo različico total black), moderno reinterpretacijo enega kultnih izdelkov te italijanske modne hiše. Od originala – trde torbice iz merjaščevega usnja in s polkrožnim bambusovim ročajem, ki je v 50. in 60. letih postala slavna zaradi zvezd, kot sta Ilaria Occhini in Vanessa Redgrave – je Frida Gianni ohranila vrhunsko obrtno izdelavo (140 ročno sestavlje4 nih delov, trinajst ur dela), obnovila pa obliko. Tradicionalnemu ročaju je dodala naramni usnjeni pas in kovinsko verigo, namesto izpostavljenih šivov ima torbica zdaj privzdignjene robove, kovinski elementi so prvič iz niklja in voilà, glamur je zagotovljen. Poleg tradicionalnega merjaščevega usnja pri Gucciju uporabljajo tudi mehko telečje usnje, pitonovo kožo, blago Original GG in neopren. Najnovejša različica kultne Hermèsove torbe Kelly je po novem popolnoma črna. Tudi po osemdesetih letih na tržišču je to še vedno torba, ki zbuja največ zavisti in je »najbolj večna« med vsemi. Ustvarjena je bila po podobi jahalnih torb za konjenike na lovu v tridesetih ko kot lak. Torbica je skupaj z Noro Arnzeder glavna letih prejšnjega stoletja, leta 1956 je zaradi Grace Kelly zvezda v seriji kratkih posnetkov, ki jih je Peter Lindberdobila tudi svoje ime in od tedaj velja za sinonim brezgh pripravil za novo medijsko kampanjo. časnega razkošja. Povsem v skladu s tehno trendom nove sezone na drugi strani Prada eksperimentira z novim materialom: pleksi Novodobno razkošje steklom. Temnolaska iz filma Watchmen, Malin AkerPo Neverfull Monogram, Neverfull Damier Ebène, Neman, je izbrala torbico iz zamegljenega pleksi stekla, z verfull Crocodile in treh omejenih izdajah Louis Vuitdvema ročajema in svetlim vložkom (na voljo tudi v razton tokrat predstavlja model Neverfull Damier Azur. ličici s črnimi ročaji in vložkom), kolekcija pa ponuja še Nova različica prostorne ultralahke nakupovalne torbe, druge modele. ene od prodajnih uspešnic podjetja (ki je na voljo v treh In torba, ki med kultnimi nikakor ne sme manjkati? velikostih), spominja na promenade Azurne obale in City Bag iz modne hiše Balenciaga. Sarah Jessica Parker uteleša duha potovanja v praktičnem, a šik slogu. in Paris Hilton sta jo povzdignili v kultni modni status, Pri Diorju so se z novo sezono odločili za nov model in tista, ki jih ima v svoji garderobi več, kot jih zna prešteti, vse kaže, da bo tudi ta postal kulten. Torbici je ime Dior pa je kalifornijska koketa Nicole Richie. Torba je tudi New Lock in gre za poklon New Looku, ki ga je ustvaril to sezono na voljo v številnih barvnih odtenkih, prave Christian Dior že davnega leta 1947. Zaznamujeta jo poznavalke pa bodo za vsak dan v skladu s počutjem vzorec šivov »cannage« in telečje usnje, ki je tokrat gladizbrale drug odtenek.

Opaženo SOŽITJE UŽITKOV Restavracija Rožmarin Restavracija in vinoteka Rožmarin ponuja edinstveno kulinarično izkušnjo v sožitju s slovensko kulinarično tradicijo, ob upoštevanju letnih časov, z izborom najboljših in najbolj svežih sestavin. Svoje znanje in ideje prepletajo s tehnikami in okusi najboljših svetovnih kuhinj, ponujajo pa vam jih v kombinaciji z vrhunskimi vini in koktejli. www.rozmarin.si

ŽIVLJENJE V SREDIŠČU LEPEGA Salon pohištva in idej Luster Zamislili so si velik prostor, bogat z lepim in nabit z idejami. Tak, ki bo zanimivo oblikovan in bo vsem v navdih, ki bo radodaren s predlogi in namigi. Nastal je salon pohištva in idej Luster, živahno vozlišče ljubiteljev vrhunsko oblikovanih prostorov in ljudi z močnimi idejami. www.luster.si

NAJZMOGLIVEJŠI MED ZMOGLJIVIMI Blackberry Bold 9700 BlackBerry je dlančnik in storitev obenem. Omogoča namreč komunikacijo s komerkoli, kjerkoli in kadarkoli. Novi BlackBerry Bold 9700 je najzmogljivejši dlančnik doslej, ki podpira tehnologijo 3G in ga odlikuje precizen dizajn. Primeren je za najzahtevnejše uporabnike, ki od prenosnega telefona pričakujejo največ. www.simobil.si

PRESTIŽNE URE Corum Ekskluzivna znamka prestižnih in visoko kakovostnih ur Corum je v zadnjih letih prenovila kolekcijo in dosegla nivo dovršenega ujemanja inovativnosti, kakovosti in kreativnosti. Slovenski zastopnik za prestižno blagovno znamko, ki jo odlikujejo prefinjeni mehanizmi, kakovostna izdelava in prepoznavni dizajn, je Zlatarna Mirage iz Celja, nova kolekcija pa bo na prodajnih policah na voljo od septembra dalje. www.mirage.si

ITALIJANSKA KAKOVOST V LJUBLJANI Natuzzi Natuzzi, vodilni svetovni proizvajalec usnjenih sedežnih garnitur in največji italijanski proizvajalec pohištva je aprila v Ljubljani odprl nov salon. Podjetje, ki je postalo sinonim za italijansko kakovost »Made in Italy« in je v svetu poznano po svoji natančnosti in slogu, bo svoje novosti na področju notranjega oblikovanja odslej predstavljalo tudi v kompleksu Rezidenca. www.natuzzi.si

NAJBOLJŠA ČOKOLADA NA SVETU Godiva Proizvajalec čokolade Godiva je od nastanka leta 1926 v Bruslju v Belgiji ustvaril eno od najbolj prestižnih blagovnih znamk čokolade na svetu. Strastno prizadevanje za nova odkritja, razkošne izdelke in resnično nepozabne izkušnje ob vsakem zaužitju so oblikovali znamko Godiva v legendo. Zaradi uporabe svežih naravnih sestavin in strokovnega znanja ter predanosti zaposlenih je Godiva postal uradni dobavitelj izdelkov za belgijski kraljevi dvor, letos pa je na voljo tudi na slovenskem trgu. www.eshop.dvc-plus.si.

TO POLEJTE POTujeJO

OTROCI V DUBAJ

Draga, dišiš kot ogrožena orhideja Haute couture parfumov V Londonu se poslovni dan namesto posedanja na niti-ne-tako-zelo jutranjih kavah začenja ob avtomatu za vodo. Pogovori, ki izvirajo iz obujanja nočnih dogodivščin in spomina na odlepljeno peto sredi Soha, pogosto vključujejo tudi vzajemno hvalo novih usnjenih salonarjev, krila, sveže pričeske (ne nujno v tem vrstnem redu) in izbire parfuma. Besedilo: Anžej Dežan Fotografije: Terry Richardson (portret Toma Forda), Guido Mocafico in arhiv prozvajalcev

Ekskluzivno Ugibanje vonja je že nekaj časa bolj podobno sfingini uganki kot kolesu sreče, saj je najnovejša obsesija modnih Londončank unikatnost. Pozabite na davčno ugodne nakupe na letališčih in verige bolj ali manj znanih proizvajalcev, izbrani vonj mora, da je sploh še vreden jutranje pozornosti in natočene vode, vsebovati esenco vsaj ene zaščitene rastlinske vrste. No, ali ime Osebna mešanica Toma Forda. Sprehod med nakupovalnimi policami prestižnejših veleblagovnic spremlja sorazmerna žalost, saj so med njimi ujeti le še turisti, ki se jih občasna znižanja in priljubljenost Chanela številka 5 še dotaknejo. Parfumska industrija je ena redkih, ki v cenovno dostopni množičnosti ne vidi več izhoda za poslovno uspešnost: recept za uspeh sta zdaj ekskluzivnost in navidezna nedostopnost. Couturierstvo pariškega izvora in duh madame Grès sta se preselila v majhne količine, pregrešno drage sestavine in uspešne marketinške kampanje, ki se širijo prej s šepetom kot z oglasi. Unikatne kolekcije Tom Ford, pionir tovrstnega oglaševanja, ugotavlja, da je svet parfumov priljubljen predvsem zaradi dostopnosti: »Vsakdo si ne more privoščiti maseratija, večina ljudi pa bo odštela malce več denarja za pregrešno drago steklenico parfuma. To jim omogoča, da se počutijo luksuzno.« Ford je s kolekcijo dišav Osebne mešanice Toma Forda, ki je na voljo le v določenih prodajalnah na svetu, samo v londonski Selfridges lani ustvaril več kot dva milijona funtov prodaje, kar ironično kaže, da ljudem občutek »ekskluzivnosti« ponuja nekaj, kar je samo po sebi v resnici zelo množično. Njegove mešanice odlikuje dejstvo, da se ne ravnajo po zapovedih, predvsem pa jih sestavljajo ekskluzivne sestavine, ki Forda v trenutku izdelave najmočneje privlačijo, denimo črna orhideja, beli pačuli in mošus. V sodelovanju z najprestižnejšima parfumskima hišama Givaudan in Firmenich je v zadnjih treh letih z združevanjem tehnološkega napredka in zaupanja v tradicionalni postopek izdelave parfumov ustvaril šestindvajset vonjev, med njimi je dvanajst ekskluzivnih, ki sodijo v prej omenjeno posebno kolekcijo in dosegajo ceno od sto petdeset do več kot štiristo funtov na stekleničko. Fordov najljubši vonj je dah moškega kadilca cigarete, ko ta spije kozarec vodke. Mešanica obeh je eliksir, ki ga bo s pomočjo tehnologije verjetno kmalu mogoče zaznati v kateri od njegovih vonjav, ki na tržišče prihajajo pod poslovnim vodstvom družbe Estée Lauder. Ta je s posluhom za Fordove ideje po oblikovalčevem slovitem odhodu iz Gucci Groupa leta 2004 odkrila zlato žilo, s katero ji je uspelo prebroditi finančne težave zahodnega sveta.

1. Steklenička parfuma Penhaligon's, na novo obujeni kult modnih Londončank 2. Dišave Tom Ford so znane po prestižnih sestavinah, ki Forda v trenutku izdelave najmočneje privlačijo. 3. Tom Ford

Želja po nedostopnosti Kot kuharji poudarjajo pomen svežih in kakovostnih sestavin, je parfumska industrija trenutno bolj kot kadar koli obsedena z nedostopnim in ekskluzivnim.

Ekskluzivno 1. Kolekcija šestih vonjav iz podjetja Van Cleef & Arpels 2. Parfum Cartier v unikatno oblikovani steklenički

Nič ni mamljivejšega – ali spodbudnejšega – kot trenutek, ko naravovarstveni predpisi zaradi botanične ogroženosti odrečejo veliki parfumski družbi uporabo rastline v velikih količinah. Takrat se začne v tehnologijo vlagati nepregledna finančna sredstva, ki prej ali slej obudijo rezultate. Headspace ali ScentTrek, kot tehnologijo imenujejo pri Givaudanu, odlikuje zmožnost, da zajame resnični in naravni vonj rastline, ki se ga da kasneje uporabiti v procesu izdelave parfuma. Postopek se v teoriji sliši zelo preprosto: en primerek rastline je dovolj za »naravni odtis«, saj se v stekleno ampulo ujamejo molekule, ki obkrožajo dišečo rastlino, pozneje pa jih v laboratoriju analizirajo v dolgo in tehnološko razumljivo verigo dišečih komponent. Tak proces je tudi do okolja prijaznejši in ekološko varčen, saj ne zahteva iztrebljanja dobršnega dela deževnega gozda za ekstrakcijo vonja, ki si ga je za izdelavo vonjave denimo zamislila Miuccia Prada. Ko se je v Tomu Fordu prebudila ideja vonja najbolj črne orhideje na svetu, so zanjo pretaknili vse konce sveta in jo na koncu v Kaliforniji vzgojili kar sami, saj je niso mogli najti, nato pa so njen odtis vdihnili v dišavo in zadovoljili zahteve Fordovih skrajno zahtevnih nosnih brbončic. Na ekskluzivni postopek ekstrakcije vonja najbolj dišečih primerkov rastlin se je kmalu odzval tudi preostanek luksuznega sektorja, ki je v poskusu poslovnega kljubovanja tehnološko naprednejšim proizvajalcem že začel brusiti svoje diamantno okrašeno orožje. Van Cleef & Arpels je pred nekaj meseci predstavil Collection Extraordinaire, sestavljeno iz šestih vonjav, med drugim diše-

čih perunik in lilij, Cartier pa je sočasno predstavil pet novih vonjav, dodanih že prej osnovani liniji Haute Parfumery. Hiša Cartier izdeluje parfume že od leta 1908. Njihova razvpita kolekcija »stekleničk po meri« sodi na vsako pravljično mizico z ličili ali ikonični budoar. Mathilde Laurent, ki v Parizu razvija njihove parfume in jih v duhu couturierstva za izdaten finančni vložek tudi prilagodi posameznikovi osebnosti, je poskrbela, da se vonjave tobaka, perunik, gina in rdečega popra čudovito podajo k odtisnjenim inicialkam lastnic diamantnih stekleničk. Ob »množični ekskluzivnosti« se zdaj v Angliji rojeva antirevolucija, sprijaznjena z dejstvom, da se množice prej ali slej dokopljejo do še tako nedostopnih dišav. Kot nostalgična zasanjanost se na vratove modno ozaveščenih Britancev vračajo vonjave tradicionalno britanske parfumske znamke s kraljičinim grbom Penhaligon's. Na tradicionalne dišave Bluebell, Blenheim Bouquet in Orange Blossom so se odzvale najbolj goreče borke londonske »usnjene džungle« in poskrbele za oživitev znamke. K obujeni priljubljenosti leta 1870 ustanovljene znamke je gotovo pripomogel tudi Penhaligonov osebni odnos do strank. Ob obisku katere od ljubkih londonskih dišečih trgovin vam bodo prej ali slej gotovo ponudili »iskanje osebnega vonja«, ki je pravi proces psihoanalitičnega razglabljanja o različnih osebnostih, navadah in razvadah. Pohitite, dokler novica šele brbota pod površjem in jo dame ob avtomatih za vodo uspešno prikrivajo. Skrivnosti vsaj nekaj časa še ne bodo izdale, saj so se sfinge v petah pripravljene za svojo individualnost bojevati do smrti.

XXXX

Ustnice govornice srca Rouge Coco V nežnih in naravnih odtenkih pudrov in senčil se bo, vedno in povsod, prepoznala vsaka ženska. Poudarek in pridih sodobnosti, prefinjene in ženstvene drznosti pa bomo zagotovo dosegle z novo kolekcijo rdečil za ustnice Rouge Coco. »Če se strinjamo, da so oči ogledalo duše, zakaj ne bi sprejeli dejstva, da so ustnice govornice srca?« je spraševala slavna Coco, vedno naličena s svojo rdečo šminko. Tekst: Cvetka Dragan Fotografije: Emmanuele Scorcelletti, Julien Claessens & Thomas Deschamps za Chanel

Lepota Slavna Coco Chanel je zagovarjala brezčasnost lepote in elegance, razveseljivo pa je, da enaka filozofija vodi tudi ustvarjalce in oblikovalce dekorativne linije Chanel. Najbolj dragoceno imetje vsake ženske je njena naravna lepota, premišljeno in poznavalsko izvedeno ličenje pa njen najboljši zaveznik. Coco je svojo rdečo šminko, spravljeno v natančni kopiji embalaže slavnega parfuma No.5, ustvarila že leta 1954. Peter Philips, dandanašnji Chanelov kreativni direktor, je navdih za aktualno pomladno dekorativno linijo znova poiskal v intimnem svetu Coco Chanel. V novi kolekciji, ki je povzetek nekajmesečnega dela – raziskovanja med rožnatimi, rdečimi in rjavimi odtenki – je legendarni odtenek Sari Doré (predstavljen leta 1954) in seveda Rouge Noir (letnik 1996). Rouge Coco je rdečilo kremaste teksture, ki nežno prekrije ustnice, zaradi kompleksa hidratender pa zagotavlja vlažnost kože kar osem ur. Tako z vsebino kot zunanjostjo bo zagotovo navdušil tudi novo generacijo t. i. gloss žensk. Šminko bomo uporabljale zjutraj, opoldne in zvečer, tudi če nimamo sestanka in smo doma, same ... Obarvajmo svoje ustnice, naj bo naš vsakdan sijoč, saj je barva ustnic naša identiteta. In se, preprosto, smejmo, nasmeh je odsev naše duše in srca.

Celotna zgodba za pomladno-poletno sezono se je razvijala pod taktirko in budnim očesom kreativnega vodje Petra Philipsa, ki je iz bogate zakladnice Chanelovih tekstilij pripravil štiri modne zgodbice, štiri barvne skupine odtenkov rdeče, rožnate, bež in rjave.

Chanelova ambasadorka Zgodba o novi Chanelovi šminki se je začela veliko prej, preden smo jo videli na televizijskih zaslonih ali na straneh modnih revij. Delovni proces v zakulisju zahteva čas, sodelovanje celotne ustvarjalne skupine in številne preizkuse. »Velikokrat se zdi, da smo že na cilju, a novo jutro prinese nov občutek in odločitev, da je treba začeti znova. Vse dokler ni več nobenega dvoma, nobenega pomisleka,« je povedal kreativni direktor kozmetike Chanel Peter Philips. Potem ko je izdelek končan, zapakiran v novo embalažo, potem ... potem je treba izbrati še njegovo ambasadorko. Kdo bi bila lahko osebnost, ki bo s svojo karizmo in zunanjo podobo poosebljala ustvarjalčevo sporočilo in v javnost ponesla duha modne hiše Chanel in njene ustanoviteljice Gabrielle Coco Chanel? Kdor pozna Gabriellino zgodbo, bo takoj razumel izbiro tokratnega obraza, tokratne osebnosti, ki v tej promocijski kampanji predstavlja legendo modnega sloga. In kdor vsaj malo pozna življenjsko zgodbo francoske pevke in igralke Vanesse Paradis, ne bo začuden, da so izbrali prav njo. In to ne prvič. V zakulisju Dogajanje v zakulisju je natančno načrtovano. Pozorno izberejo vse sodelavce, ki bodo ustvarjali predstavitveno zgodbico, promocijski film in fotografije. K najboljšemu najboljše, pravijo pri Chanelu. Najboljše tudi za prijateljice Chanela, vse tiste dame po svetu, ki jih bo gradivo prepričalo in bodo nato v svojem stvarnem vsakdanu uporabljale Rouge Coco ter v vsakdanjem življenju postale Chanelove resnične ambasadorke.

Izbira imena novega izdelka je potekala v premišljevanju in raziskovanju. Mhmmm, končano! Gabriellina rdeča bo. Pred nami je torej Rouge Coco v modnih zgodbah, v katerih se bomo ženske prepoznale, jih usvojile in izbrano šminko uporabljale zase, ne (le) za opazovalce.

Lepota Coco je davnega leta 1954 določila za svojo prvo šminko embalažo štirioglate oblike. Takšna je ostala vse do danes, saj duh nepozabne Gabrielle živi še naprej. Izbira embalaže pa je pomembna prav tako, kot je pomembna izbira odtenkov rdečila za ustnice. Bela škatlica z zlatimi znaki – elegantno in izbrano v slogu Chanel.

V ponujeni obsežni barvni paleti bo izkušena vizažistka zagotovo našla »samo vaš« odtenek, ga uskladila z vašo poltjo in vsemi elementi dobrega ličenja: pudrom, senčili za oči, lakom za nohte, z vašo osebnostjo.

Oblečena v svilen top iz vezenine v slonokoščeni barvi, Chanel seveda, počesana in naličena, Vanessa pozorno posluša navodila režiserja oglasnega filma Jean-Baptista Mondinoja. Snemanje so spremljali tudi fotografi Emmanuele Scorcelletti, Julien Claessens in Thomas Deschamps.

Lep in obstojen videz ustnic pa ni odvisen le od šminke. Preden jo uporabimo, jih je treba pripraviti. Ustnice sicer ličimo zadnje, čez podlago jih obrobimo s svinčnikom v enaki (ali odtenek svetlejši) barvi – lepo prosim!

Lepota Pod budnim očesom kreativnega direktorja še zadnji dotik frizerja. Režiser pozorno spremlja dogajanje v kadru svojega zaslona in daje nasvete v obliki smešnic, ki Vanessi izvabijo nasmešek ter sprostijo napetost …

Delovno vzdušje, polno medsebojnega zaupanja, omogoča sproščeno delo, snemanje pa je potekalo nemoteno in po načrtu. Pri Chanelu so prepričani, da je le tako mogoče ustvariti najboljše.

Glavna igralka modne zgodbe, šminka Rouge Coco je v prvem planu, odtenek iz Rožnate zgodbe pa je izbran posebej za Vanesso.

Delovni prostor je kamermanu in fotografom omogočal posnetke iz vseh kotov. Iz posnetega materiala so izbrali najboljše, jih zložili v oglasni film in pripravili material za medije po vsem svetu – enako fotografijo gledamo v francoskem, ameriškem ali ruskem Voguu. Enak film predvajajo na vseh televizijah sveta.

Dišavni oblak Sladko razvajanje na lep poletni dan Nove dišave Marca Jacobsa vas bodo brez dvoma prepričale, da si je včasih treba vzeti trenutek zase in uživati v brezskrbnosti. Kolekcijo, ki jo je navdihnilo lahkotno posedanje pred slaščičarno, sestavljajo trije vonji v omejeni izdaji: Apple (jabolko), Pomegranate (granatno jabolko) in Biscotti (piškot). Ker si je včasih pač dovoljeno privoščiti male pregrehe. Splash, Marc Jacobs.

Povabilo na eksotično potovanje Za Françoisa Demarchyja, Diorjevega snovalca dišav, je Escale odlična priložnost za odkrivanje novih kultur. Tokrat vas iz francoske hiše Dior vabijo na potovanje v enega najlepših delov Polinezije: na Marakeške otoke. V duhu kolonjske vode se dišava Escale aux Marquises vrti okrog čudovitega tahitijskega cveta tiare, simbola dobrodošlice in ženskosti, pridih svežine pa prinašajo izbrane začimbe najlepših otokov Indijskega oceana. Escale aux Marquises, Dior. Proti utrujeni koži Poleti tudi moška koža izraziteje kaže utrujenost s podočnjaki, vrečicami pod očmi in izgubo sijaja. Linija High Recharge ponuja celostno rešitev za moške v zgodnjih tridesetih, ki potrebujejo rutino za nego obraza, da bi odložili nastanek znakov staranja kože. In zakaj ne bi naredili česa zase? High Recharge, Biotherm Homme.

Kompromis ni več potreben Zagorela koža brez tveganja? Lancaster, vodilno ime sončne kozmetike, predstavlja linijo Sun Age Control, ki najboljšo tehnologijo sončne nege združuje z nego za boj proti staranju in omogoča zagorelo kožo z zdravim, mladostnim sijajem.

Za moške s stilom Lahkotna dišava iz hiše Gucci vsebuje noto svežih citrusov in simbolizira zdrav in aktiven življenjski slog Guccijevega moškega. Vonj, ki ga je navdihnila moč oceana, je idealen za sproščeno in brezskrbno poletje. Sport, Gucci by Gucci pour Homme.

Svežina v steklenički Priročno nanašanje v obliki razpršila porazdeli po obrazu tanko plast hialuronske kisline in v trenutku navlaži izsušeno kožo. Vodica lahke teksture je posebno praktična na potovanjih, saj pomaga izboljšati odpornost, elastičnost in mehkobo kože, tako da je ta po uporabi navlažena in zdravo žareča. Hydrachange Mist, Sensai Cellular Performance, Kanebo.

* Evropske napovedi. Trg selektivne kozmetike 2008.

Zagorelost ali nega proti staranju? Kompromis ni več potreben!

sun AGE www.lancaster-beauty.com

CONTROL Ni vam več potrebno izbirati med lepo kožo in zlato zagorelostjo! Lancastrova nova tehnologija sončne nege ne nudi zgolj zaščite DNK kože, ampak tudi podpira naravno obnavljanje DNK in to medtem, ko ste na soncu. Tako bo vaša koža dlje časa mladostnega videza. Z uporabo nove Lancastrove linije Sun Age Control lahko varno uživate na soncu.

STROKOVNJAK ZA SONCE, ŠT. 1 V EVROPI

100.000 let lepote

Lepota ni ustvarjena, lepota preprosto je L'Oréalova hvalnica estetiki Od pradavnine do danes, od slavne Willendorfske Venere do bohotnih lasulj Marije Antoanete, od Kleopatrinih vranje črnih las do bleščečega rdečila na zapeljivih ustnicah Marilyn Monroe, od Konfucija do Emily Dickinson, nekaj je gotovo: človek že tisočletja slavi kult lepote. Besedilo: Danaja Vegelj Fotografija: Martina Kermavner Francoska kozmetična hiša L'Oreal se je ob praznovanju stoletnice odločila za prav poseben pristop k definiranju pojma lepote: izdala je knjigo s preprostim naslovom 100.000 let lepote (v originalu 100.000 Years of Beauty), ki ponuja zbirko študij na temo človeške interpretacije tega univerzalnega pojma. Gre za multidisciplinarni povzetek razumevanja lepote in telesa v različnih civilizacijah od pradavnine do danes. Delo, ki združuje prispevke več kot 300 piscev različnih narodnosti in strok, poskuša ponuditi celosten pogled na lepoto z več znanstveno podprtih stališč: zgodo-

vinskega, antropološkega, sociološkega, etnološkega, filozofskega in umetniškega. Pet knjig, ki sestavljajo zbirko v piramidasto oblikovanem ogrodju, temeljito obračuna z današnjo definicijo lepega in jasno pokaže, da je težnja po lepoti z interpretacijo idealov stalna in se pojavlja v vseh civilizacijah; da telo, odnos do barve, pričeske, okraskov, golote in izbire oblačil skupaj oblikujejo jezik, ki določa kulturno identiteto, zgodovinsko obdobje in družbeni status. Knjiga, ki je nastala kot del L'Orealovega programa L'Oreal Corporate Foundation, poudarja predvsem psihološke in družbene poglede. »Brez odnosa do lepote ne bi bilo družbenega življenja, brez estetskih odločitev pa ne bi bilo civilizacij,« so zatrdili pri L'Orealu, kjer so tako želeli s širšo publiko deliti zlasti svoje znanje in spodbuditi nove perspektive dojemanja lepote. Fundacija, ki je bila ustvarjena leta 2007, si je za glavni cilj namreč izbrala znanstveni pristop v kombinaciji z družbeno odgovornostjo in si prizadeva predvsem za promocijo svobode, osebnega razvoja in samozavesti vsakega posameznika, začenši z interpretacijo lepote. Pet knjig, pet pomenljivih naslovov, štiri obdobja, ki so zaznamovala človekov obstoj, in eno, ki še prihaja. V dobi čaščenja globalne estetike, ki jo narekuje medijska prepoznavnost, se je smiselno vprašati, kakšen bo naš odnos do lepote v prihodnosti. Če gre verjeti L'Orealu, nam bo omogočeno vsaj to, da bomo izbirali po svoji volji, na podlagi znanja in osebnih odločitev.

Mathusalem v novi preobleki Berluti za Hennessy Ali obleka naredi človeka? Da je pomembna vsebina, trdijo nekateri, da ni nič manj pomembna obleka, so prepričani drugi. Ko sta Hennessyjev predsednik in izvršni direktor Bernard Peillon in Olga Berluti, slavna italijanska oblikovalka prestižnih, ročno izdelanih čevljev, združila moči, je nastal končni proizvod – razkritje. In dokončna potrditev, da sta vsebina in obleka enako pomembni. Tekst: Cvetka Dragan Fotografije: Arhiv Berluti & Hennessy

Izbrano Razkritje se je zgodilo pozimi med petim potovanjem na Daljni vzhod, ki so ga Hennessyjevi predstavniki raziskovali s pravljičnim vlakom Eastern & Oriental Express. V prijetnem vzdušju razkošnega letovišča Fuchun, ki je v predmestju Hangčouja v kitajski provinci Zhejiang, so izbrancem, najodličnejšim strankam in pomembnim predstavnikom svetovnih medijev razkrili novo zunanjo podobo dveh Hennessyjevih zakladov, Hennessy Paradis Horus in kultnega Hennessy X.O, tokrat poimenovanega Mathusalem by Berluti. Steklenica Paradis Horusa je tokrat dobila preobleko iz 18-karatnega zlata, Mathusalem pa so, tako kot največje dragocenosti običajno pospravimo v zakladnico, spravili v razkošno, ročno izdelano usnjeno skrinjico. »Želeli smo ustvariti nekaj, kar nas bo še dolgo spominjalo na konjak, ki smo ga v prijetnem druženju delili s prijatelji. Ko bo steklenica enkrat prazna, bo skrinja večen spomin na lepe trenutke,« je ob predstavitvi Hennessy X.O Mathusalem by Berluti povedal Peillon. »Z Olgo sva se pogovarjala o potovanjih, spominih in zgodbicah iz življenja.« Zaželela si je ustvariti nekaj prav posebnega, nekaj, kar bo izpovedalo tudi zgodbo o njej, o odraščanju v Benetkah, o njeni družini – graditeljih gondol, je še povedal Bernard Peillon.

Skrinja zakladov Za podjetje z več kot 200-letno slavno zgodovino je danes samoumevno, da je obrnjeno le k popolnosti. Da bi se ji približali, je bilo treba izstopiti iz ustaljenih in znanih okvirjev ter biti vedno pred drugimi. »Trudimo se ustvarjati nove okuse in oblike, hkrati pa želimo prebuditi tudi občutke. Oblikovalce in ustvarjalce vselej prosimo, naj prestopijo v magični svet čustev, naj svoje vizije izrazijo z njimi in tako popolno in globlje predstavijo življenjsko filozofijo Hennessyja,« pravi Peillon. Olgo Berluti je pri oblikovanju usnjene skrinje navdihnila 400 let stara beneška skrinja za sol, ki jo je podedovala po starših. Po starodavni tradiciji so mladoporočence obdarili s skrinjo soli, pri izhodu iz cerkve pa so jih, v znamenje dobrih želja za dolgo in srečno skupno življenje, posipali s soljo, in ne z rižem. Pokrov zapira zaponka v obliki glave krokodila, ki naj bi čuval zaklad. Oblikovalka je namreč želela, da bodoči lastnik sprejme skrinjo kot zakladnico, v kateri bodo tudi bodoče generacije hranile svoje dragocenosti – kolekcije redkih in vrednih ur, nakita ali celo ljubezenskih pisem. Berluti je podjetje, ki proizvaja ekskluzivne ročno izdelane čevlje in škornje izključno za moške. Leta 1895 ga je ustanovil Italijan Alessandro Berluti, danes pa ga iz Pariza vodijo njegovi dediči – Olga Berluti, ki je skupaj z možem posodobila zunanjo podobo izdelkov zdaj prestižne blagovne znamke. Od leta 1993 so del skupine luksuznih blagovnih znamk LVMH. Imajo zelo omejeno, butično proizvodnjo in proda-

1. Berlutijeva usnjena skrinja in dragoceni zaklad čudežnih kapljic 2. Olga Berluti in Bernard Peilon, ustvarjalca najnovejše izdaje X.O Mathusalema 3. Utrinek nastajanja ročno izdelanih čevljev po vaši meri

Izbrano 1. Skrinja kot mizica za prijetno druženje 2. Obredne priprave: »Fusil« ali pipalka je pripomoček za polnitev kozarca iz šestlitrske steklenice.

jo, v Združenih državah lahko njihove izdelke kupite le v New Yorku (v petih izbranih trgovinah Barneys NewYork), v Evropi pa le v osmih Berlutijevih butikih. Znani so po izredno dodelani prepoznavni obdelavi usnja, ki se čuti in seveda vidi. Moderno klasiko Berlutija so odkrili tudi predstavniki mlajše generacije, Olga pa jim prihaja naproti s sodobnimi in modernimi kolekcijami, ki jih imenuje preprosto Olga I., Olga II., Olga III. V svetu Mathusalema Hennessy ima dolgo tradicijo, saj je Richard Hennessy svoje podjetje v francoskem mestecu Cognac ustanovil davnega leta 1765. Od leta1800 ga vodi že osma generacija družine in zdaj enega najslavnejših konjakov na svetu še vedno izdeluje po enakem receptu, kot ga je zasnoval ustanovitelj. Pomembno vlogo ima konjak X.O, katerega prvo steklenico je leta 1870 ustvaril Maurice Hennessy. Leta 1947 so ga prvič predstavili v šestlitrski steklenici, imenovani Mathusalem, ki jo je oblikoval Marquis de Geoffre. Tristo steklenic Mathusalema X.O, vseskozi v enaki obliki letnice 1947, so nato v novi preobleki predstavili leta 2007 na dveh dobrodelnih dražbah. Prvo so uprizorili v večnem mestu, Rimu, zbrani denar so namenili fundaciji za raziskovanje aidsa, ki jo je ustanovila Elizabeth Taylor. Med drugim je 35.000 evrov prispevala tudi Sharon Stone. Drugo dražbo so organizirali na Irskem v dublinski restavraciji slavnega Roberta de Nira, denar pa so namenili moldavski dobrodelni organizaciji za otroke, invalidne sirote. Ena od steklenic je našla lastnika tudi v Sloveniji, ki je prispeval 15.000 evrov.

XXXX

Na vinskem prestolu Bordeaux Svet vina je raznovrstnejši, kot je bil kadar koli v vsej svoji zgodovini. Kljub tolikšni pestrosti pa kultna francoska pokrajina Bordeaux še vedno zaseda tako vinski prestol kakor tudi (naj)pomembnejši del zbirke vsakega resnejšega ljubitelja vina. Torej, kaj ima Bordeaux, česar drugi nimajo? Besedilo: Robert Gorjak fotografije: arhiv proizvajalcev, Ausone / Serge Bois-Prevost, Robert Gorjak

Za poznavalce Legendarni Steven Spurrier, mož, ki je organiziral razvpito pariško degustacijo leta 1976 (razblinila je mit o nadrejenosti francoskih vin in napovedala vzpon tistih iz novega sveta, op. ur.), pravi, da je Bordeaux še vedno največja odlična vinska regija na svetu. Jancis Robinson, MW (master of wine, op. ur.) in ena najbolj znanih vinskih kritičark, pa dodaja, da ima Bordeaux med vsemi še vedno največ vin najvišjega ranga in da so tako zanimiva zato, ker je pravi bordojec fin, eleganten, uravnotežen, kompleksen, nima (pre)visokega alkohola (okoli 12,5 % vol.) in se dokazano dobro stara. Iz zgodovine Zgodovina pravi, da se je Bordeaux sprva razvijal kot vinsko trgovsko središče, da so dobra vina pridelovali više ob reki Garoni (vse tja do Gaillaca) in da je z njimi prispeval manjši in po kakovosti skromnejši delež. V srednjem veku pa so bordojski trgovci odlično izkoristili povezave z angleškim dvorom ter svoj strateški položaj (izbojevali so si namreč pravico, da najprej prodajo svoja vina in šele potem tista iz notranjosti, op. a.). Obenem so bili tudi prvi, ki so začeli na etiketah označevati pridelovalca, za kar je poskrbel velmož Arnaud de Pontiac s svojim Haut-Brionom, ki še danes sodi v sam vrh bordojcev. Angela Muir, MW, ki je marca obiskala Ljubljano, spominja, da so si pred dvesto leti bogati trgovci z lesom kupovali posestva v Medocu, na njih postavljali dvorce (château, fr.) ter vlagali v kleti in znanje. Podobno kot

danes dot.com milijonarji vlagajo v posestva v kalifornijski dolini Napa in kot si premožno španski industrialci omišljajo posestva v Riberi del Duero. Dejstvo je, da se presežki denarja že stoletja radi stekajo ravno v vinsko branžo, in prav Bordeaux je bil med prvimi temi »srečneži«. Svetovna razstava v Parizu 1855 je bil eden ključnih dogodkov. Enainšestdeset najboljših posestev, châteaujev, so razglasili za grand cru classé oziroma cru classé. Štiri med njimi, Haut-Brion, Lafite-Rothschild, Latour ter Margaux, pa so označili za prve lege oziroma 1er grand cru classé, kar s ponosom še danes »razkazujejo« na svojih etiketah. Druga bordojska posestva so klasificirana kot druge, tretje, četrte in pete lege. Leta 1973 je še Mouton-Rothschild prešel iz druge lege v prvo, kar je ena izmed le treh sprememb klasifikacije, ki živi že poldrugo stoletje in je še zdaj med najmočnejšim marketinškim orodjem v vinski branži nasploh. Za Bordeaux bi tako lahko rekli, da je srečno naključje gospodarskih, političnih in naravnih dejavnikov, ki pa bi se v nekoliko drugačni obliki prav lahko zgodilo tudi kje drugje.

Na naslovni strani: Margaux je eno redkih posestev, ki premore pravi dvorec (Château) 1. Starani bordojci so eden največjih gurmanskih užitkov 2. Chateau Palmer, sodobno urejena klet, kjer hranijo vrhunska vina.

BELVIN, vinska šola je prva vinska šola v Sloveniji, kjer si lahko naberete najširše

Sorte in porekla Bordojska vina so zvrsti. Pri rdečih gre za zvrščanje cabernet sauvignona, merlota in cabernet franca, kar jim omogoča uravnavanje letnika, ki ga znajo »začiniti« še s petit verdotom. Pri belih suhih dopuščajo več svobode, zvrščajo pa različne kombinacije sort:

uporabno znanje o domačih in svetovnih vinih. Namenjena je tako ljubiteljem vin kot tudi profesionalcem. Dobrodošli.

w w w. b e lv i n . s i 2

Za poznavalce semillon, sauvignon blanc, muscadelle, ugni blanc in colombard. »Recept« za bela sladka vina je točno določen: 80 odstotkov semilliona in 20 odstotkov sauvignon blanca. Delež belih vin je v zadnjih letih sicer padel na vsega 10 odstotkov, med njimi pa najdemo nekaj čudovitih v lesu zorjenih s poreklom Pessac-Leognan. Krono nosi znameniti Château d'Yquem, ki prideluje izjemna krepka sladka vina s pomočjo žlahtne gnilobe (Botrytis cinarea, lat.) in zorjena v lesu. Denis Dubordieu, znani bordojski profesor enologije, ki ne deluje le za katedrom, ampak tudi v praksi, pravi, da je Bordeaux skrajna točka, kjer cabernet sauvignon še lahko normalno dozori. To je po njegovem mnenju tudi eden od razlogov, zakaj je v teh krajih resnično izjemen. Severneje ne dozori, južneje, v toplejših krajih, sicer daje odlične rezultate, a vina nikoli nimajo takšne svežine, elegance, kompleksnosti in dolgoživosti. Cabernet sauvignon, ki je baza za vina s t. i. levega brega, pa ni prva sorta Bordeauxa. To je merlot, ki prej ter laže dozori in je temelj tako enostavnejših kakor tudi nekaterih izjemnih kompleksnejših vin z desnega brega, med kateri je prvi med prvimi Petrus.

1. Ausone, trgatev2002 2 in 3. Klet Ausone. Letniki vredni spoštovanja

Levi breg • pomembna porekla: Pauillac, Margaux, Saint-Julien, Saint-Estpehe, Haut-Medoc, Medoc, Pessac-Leognan, Sauterness (sladka) • izjemne kleti: Latour, Lafite-Rothschild, MoutonRothschild, Margaux, Haut-Brion, Cos d'Estournel, Montrose, Leoville Las Cases, Leoville-Barton, Ducru2

Za poznavalce 1. Haut-Brion, prvi izmed »prvih leg« Bordeauxa

Beaucaillou, Pichon-Longueville, Pichon Longueville Comtesse de Lalande¸ Palmer, • sladka: d'Yquem, Climens, Rieussec, Suduiraut

2. Château De Rochemorin predstavlja sodobnejši del Bordeauxa 3. Paul Pontalier, Château Margaux, je eden najbolj slikovitih opisovalcev vina, kar sem jih srečal.

Desni breg: • pomembni porekli: Saint-Emilion, Pomerol. • izjemne kleti: Petrus, Vieux Château Certain, Le Pin, Trotanoy, L'Eglise Clinet, Cheval Blanc, Ausone, Angelus, Figeac

4. Arhivska vina Chateauja Palmera

Nazaj v stvarnost Tudi v 21. stoletju se ima Bordeaux odlično. Katastrofalnega letnika še ni bilo, letnik 2005 pa je (resda še pred krizo) posekal vse cenovne rekorde. Azijski trg postaja iz leto v leto pomembnejši, medtem ko količine pridelanega vina ostajajo enake. Kam gredo zato cene, ste verjetno že ugotovili. Tistih pet z nazivom 1er grand Cru classé igra povsem svojo igro. To je vinska F1, crème de la crème, razkošje, po katerem posegajo le najbogatejši prebivalci tega planeta. Tudi letos je Bordeaux blagoslovljen s še enim izjemnim letnikom. Vina zadnjega letnika, 2009, so odlična: odprta, sadna, razumljiva tudi laikom. Cene prvih leg naj bi se kljub krizi dvignile v stratosfero – vse tja do tisoč funtov, medtem ko bodo morali ostati drugi bolj prizemljeni. Hvalabogu! V tem rangu bomo našli celo plejado odličnih vin. Bordeaux se ne bo tako hitro pustil vreči s svetovnega vinskega prestola. Še vedno vlada! Najboljši bordojski letniki: 2009, 2005, 2000, 1996, 1995, 1990, 1989, 1982, 1961, 1959, 1945, 1929, 1928.

Na zanimivi lokaciji in prijetnem ambientu ponujamo: - več kot 500 različnih slovenskih in tujih vin - 20 izbranih vin in šapanjcev lahko pokusite na kozarec - testenine Felicetti, vinske kise Joško Sirk, čaje Revolution, oljčna olja, … - prigrizke - vinske degustacije in izobraževanja - odlično na drva praženo kavo Antica Tostatura Triestina

XXXX

In sanje mojstra so postale resničnost Restavracija JB Pisanje seznamov na temo dogodkov, ki utegnejo biti za prihodnost Slovenije ključnega pomena, je v tem trenutku zaradi splošne klime precej tvegano početje. Kljub temu si dovoljujem napisati, da smo Slovenci na prehodu v maj dočakali mednarodno pomembno priznanje. Besedilo: prof. dr. Janez Bogataj Fotografije: arhiv JB in Janez Pukšič

Gastronomija

Namenoma sem napisal v množini, čeprav je bilo priznanje v prvi vrsti namenjeno kuharskemu mojstru in lastniku restavracije JB Janezu Bratovžu in skupaj z njim, jasno, tudi njegovi družini in kuharski ekipi, ki sooblikuje vrhunsko kulinarično ponudbo v restavraciji JB na Miklošičevi cesti v Ljubljani. V množini sem napisal tudi zato, ker je skrajni čas, da v vsakem tovrstnem priznanju vidimo tudi priznanje za vso našo državo, njeno glavno mesto in predvsem za slovensko gastronomijo in kulinariko. Restavracija JB je bila uvrščena na prestižni seznam sto najboljših na svetu (!) za leto 2010, in sicer v okviru »The S.Pelegrino World's 100 Restaurants.« Letos je zasedla 89. mesto – in številka niti ni pomembna, saj uvrstitev na katero koli mesto med sto najboljšimi pomeni izredno priznanje, sploh če upoštevamo dejstvo, da je na svetu več kot štiri milijone vrhunskih restavracij. Posebnost letošnjega izbora je tudi ta, da je večina izgubila svoje visoke uvrstitve v preteklih letih in so padle za nekaj mest po lestvici. Na prvem mestu je danska restavracija Reneja Redzepija Noma popolnoma upravičeno zamenjala španski El Bulli, za restavracijo JB pa so npr. La pergola Heinza Becka, francoski Le Louis XV. ali Alain Ducasse at the Dorchester. Priznanje, kot je uvrstitev JB na prestižni svetovni seznam sto najboljših, seveda ne pade z neba: gre za potrditev strokovno pravilne poslovne poti. Janez Bratovž je svojo poklicno pot po koncu šolanja na gostinski šoli nadaljeval v restavraciji Tschebull ob

Gastronomija Baškem jezeru (Faakersee, Avstrija), kjer si je nabiral koristne izkušnje, predvsem take, ki jih ne bi mogel dobiti v Sloveniji. Leta 1992 se je vrnil v Domžale in odprl restavracijo JB by Tschebull; kmalu je postala eno od vrhunskih kulinaričnih središč v Sloveniji. Izstopala je tudi po notranji opremi, ki je bila za tiste čase pri nas še dokaj izjemna. Bratovž je tam razvajal svoje goste sedem let, potem pa je dejavnost preselil v Ljubljano na Miklošičevo 17, v spodnje prostore Zavarovalnice Triglav. Z družino in sodelavci je ustvaril izvrstno okolje za kulinarično razvajanje najvišje stopnje; razvil je razpoznavno mednarodno kuhinjo s številnimi slovenskimi poudarki, dosledno sezonskimi živili in jedmi ter ponudbo več kot 250 etiket vrhunskih slovenskih in tujih vin. Restavracija JB in njen vrhunski »chef« se ponašata s številnimi pomembnimi priznanji. Bratovž je član uglednih združenj Chaîne des Rôtisseurs in evropskega kuharskega združenja Eurotoques. Januarja je izšla njegova monografija v slovenskem in angleškem jeziku, ki je bila deležna ustrezne pozornosti tudi v tuji strokovni javnosti. Uvrstitev med elito pomeni nove obveznosti, nove strokovne in kakovostne izzive. Predvsem pa pomeni pohvalo, ki bi jo morali naši gostinci razumeti kot pomemben korak na poti, da tudi Slovenija postane kulinarično prepoznavna. Takšno priznanje bi moralo biti hkrati spodbuda tudi tistim v turizmu in še kje, saj je jasno, da lahko le z dosledno strokovnim, poštenim in kakovostnim delom v prihodnje pričakujemo še več in tako pomagamo sooblikovati »na novo odkrito kulinarično presenečenje«, ki se imenuje Slovenija. Ob koncu tega zapisa me zares zanima, ali bo kdo od naših najvišjih predstavnikov oblasti pripravil (skromen recesijski) sprejem za Janeza Bratovža in njegovo ekipo, jim čestital, se zahvalil za njihov dosežek. Ali pa se morda motim in so takšni sprejemi za zdaj namenjeni le športnikom?

Janez Bratovž, restavracija JB in René Redzepi, Noma

Prvih deset 1. Noma, Danska 2. El Bulli, Španija 3. The Fat Duck, Velika Britanija 4. El Celler de Can Roca, Španija 5. Mugaritz, Španija 6. Osteria Francescana, Italija 7. Alinea, ZDA 8. Daniel, ZDA 9. Arzak, Spain 10. Per Se, ZDA

XXXX

Prva violina v svetu vinskih kozarcev Georg Riedel Uglajen gospod aristokratskih potez in kretenj. Avtoritativen in hkrati pozoren. Na dveh delavnicah sredi maja v Ljubljani je pokazal, da do podrobnosti obvlada svoj posel. Gladko in nazorno, s pravo mero prefinjene govorice in dramatičnosti je dokazal, zakaj je podjetje Riedel izdelovalec najboljših vinskih in drugih kozarcev na svetu. Besedilo: Jože Rozman Fotografije: Aleš Fevžer in arhiv proizvajalca

Izbrano Georg Riedel (1949) je deseta generacija steklarske dinastije, ki je v Kufsteinu na avstrijskem Tirolskem začela leta 1756. Z vinskimi kozarci se je prvi poglobljeno ukvarjal Georgov oče Claus. S prijatelji so sedeli za mizo in se pridušali, da nimajo v kozarcih istega vina, čeprav je gostitelj vsem natočil iz iste steklenice. Razlike so bile kljub temu očitne. Vzrok mora biti v kozarcih, saj vsi res niso bili enaki, se je zamislil Claus. Bilo je v petdesetih letih prejšnjega stoletja, leta 1958 pa je oblikoval kozarec za najboljša burgundska vina (grand cru) in ga poslal baronu Philippu de Rotschildu, lastniku prestižnega bordojskega posestva Mouton-Rothschild. Baron mu ga je vrnil s pripombo, da se vino v njem ne razživi nič drugače kot v kakem drugem, in pošiljki dodal steklenico svojega bordojca. Drugače tudi ni moglo biti, saj k bordojskemu vinu res ne gre kozarec za burgundca. Claus je snoval naprej, ustvaril nov kozarec in ga spet poslal baronu. Tokrat so bile v povratni pošiljki dve steklenici in pripomba, da je ta nekaj povsem drugega. Pomemben mejnik v razvoju posameznim vrstam in vinom prilagojenih kozarcev je serija Sommeliers, ki jo je Riedel predstavil leta 1973, ko se je Georg začel ukvarjati s hišnimi posli, trinajst let pozneje pa je natančno uresničil načelo, da vsebina (torej vino) narekuje obliko. Vina so si zelo različna ne le po barvi, ampak tudi po vonju in okusu, zato je takrat ustvaril serijo Vinum za številna, od španskega albariña do kalifornijskega zinfandla. Od takrat so kozarci Vinum prodajna uspešnica, zdaj jim je Georg dodal novo serijo Vinum XL. Prej in potem je sodeloval in prijateljeval s kalifornijskim Robertom Mondavijem, piemontskim Angelom Gajo, bordojskim Christianom Moueixom in drugimi. Same legende. Georga pa so zaradi predanega dela povzdignili v legendo znameniti vinski kritiki Robert Parker, ameriški Wine Spectator in vplivni londonski Decanter, ki ga je 1996 razglasil za osebnost leta med najvidnejšimi vinskimi osebnostmi, pa čeprav dela »zgolj« kozarce. A prav ti so še kako pomembni in Georg jih tudi ustvarja, čeprav je na čelu družbe, ki se je v njegovem času razširila po vsem svetu. Ne oblikuje jih za dizajnersko mizo, ampak na degustacijah in delavnicah, skupaj z izvedenci, degustatorji, vinarji. Njegov kozarec, kot je sam poudaril, mora kar najbolj pristno prenesti vsa sporočila vina do pivca, zato je za vsako vino drugačen. Če posplošimo: sveža in aromatična bela vina potrebujejo višji in zgoraj bolj zaprt kozarec; bogatejši, strukturiran in kremast chardonnay večjega, trebušastega in zgoraj bolj odprtega; modri pinot takega, ki ne bo potenciral kislin, a poudaril njegovo eleganco; cabernet sauvignon pa spet drugačnega, da ne bo prikril njegove telesnosti in taninske obilnosti. To je le nekaj kozarcev, ki jih je doslej Georg Riedel ustvaril z natančnim poznavanjem vin in potekom okušanja. Igra, ki s svojo čarobnostjo in zapeljivostjo kar naprej vznemirja. Zato si dobra vina zaslužijo najboljše kozarce.

1. Dobra vina si zaslužijo le najboljše kozarce.

2. Kozarci iz kolekcije Vinum XL. 3. Georg Riedel kozarcev ne oblikuje za dizajnersko mizo, ampak na degustacijah in delavnicah.

XXXX

Svet na dlani

Sanjska potovanja My Way Potovati pomeni odkrivati svet, okušati kulturno raznovrstnost, spoznavati zgodovino, naravne znamenitosti, se prepuščati edinstvenim kulinaričnim izkušnjam in lokalnim posebnostim. In kam se velja odpraviti letos? Vzemite si čas in izberite med mogočno severnoameriško celino s Kanado, eksotičnim Bližnjim, Srednjim vzhodom in zeleno Azijo ali pa se podajte na sanjsko obalo Avstralije, Nove Zelandije in Oceanije. Besedilo: Katerina Steiner Fotografije: arhiv Kompas Holidaysa

Potovanje Nekaj neustavljivo privlačnega ima v svojem imenu Aljaska, prostrana severna dežela, znana po edinstveni naravi, ki je ni mogoče najti nikjer drugje na svetu. Ognjeniki si tam podajajo roko z ledeniki, gozdove krasijo turkizna ledeniška jezera, v ozadju pa se razprostirajo visoke gore. Ta velika dežela je bogato kraljestvo živalskega sveta: na ulici lahko med popoldanskim sprehodom mimogrede srečate losa, medtem ko fotografirate fjord, pa v objektiv ujamete kita. Aljaska je mešanica staroselskih plemen ter avanturističnih zlatokopov pretekle in moderne dobe, upravičeno pa so ji nadeli vzdevek »Last Frontier«, zadnja meja. Ena od možnosti za nepozabno potovanje je Šrilanka, dežela, ki ni čudovita le v svojem imenu in jo poznamo predvsem po stoletni trgovini z začimbami in čajem. Nekoč so jo imenovali Cejlon, oblast pa so si v dobi kolonializma tam podajali Portugalci, Nizozemci in Angleži ter puščali sledi svojih kultur. Zdaj slovi po preprostosti, bogati tradiciji in domačinih, znanih po neverjetni toplini in skromnih nasmeških. S sklenjenimi dlanmi in rahlim priklonom vas bodo pozdravili z dobrodušnim: »Ayubowan!« (kar pravzaprav pomeni »želim ti dolgo življenje«). Šrilanka je raj neskončnih razsežnosti, z unikatno mešanico starodavne kulture in pisane modernosti namreč dokazuje, da je prava izbira, če si želite sanjskega potovanja. Ima pravo bogastvo neokrnjene narave: v višavju boste videli nasade čajev, na jugozahodu pa s kokosovimi palmami okrašene peščene plaže. Tropski gozd, zvok divjine, hrup tuk-tukov, oranžno odeti budisti ter templji štirih prevladujočih ver na vsakem koraku. Je še kje kaj lepšega? Če si želite drugačnega potovanja, se odpravite na najmanjšo, a zato nič manj karizmatično celino: Avstralijo. Polna naravnih nasprotij, nasmejanih ljudi in bogata s svetovljanskimi mesti vas bo prevzela, ker je tako samosvoja. Globoko v njenem središču, kjer se zdi, da ni skoraj ničesar, se iz divjih tal mogočno dviga ena največjih svetovnih naravnih znamenitosti – gora Ayers Rock (ali Uluru), ki velja za največji monolit na svetu. Ta avstralska ikona je vrhunec naravne lepote in hkrati središče duhovnega in kulturnega življenja tamkajšnjih skupnosti. Razkošno, ekološko ozaveščeno in romantično letovišče Longitude 131° leži v narodnem parku Uluru-Kata Tjuta. Divjina, izpopolnjena z najlepšimi razgledi, vas bo združila s sončnim vzhodom in zahodom, v izbrani družbi pa se boste lahko povsem predali ugodju petih zvezdic. In zares sanjske počitnice? V osrčju polinezijskega trikotnika vzhodno od Tahitija in Francoske Polinezije je skupina petnajstih otočkov, poimenovanih po velikem angleškem navigatorju Cooku – Cookovi otoki. Avtentična pacifiška dogodivščina bo zagotovo svojevrstno kulturno doživetje. Na površini 240 km2 najdete tako koralne atole kot gorato in mogočno Rarotongo, največji otok v skupini, kjer je tudi prestolnica Avarua. Lepoto in šarm narave lahko primerjate le s prijaznostjo domačinov, saj med otoškimi prijatelji odkrijete čar spontane gostoljubnosti, tradicionalnega plesa in sproščenega vzdušja.

Kompas My Way: vodilna blagovna znamka unikatnih potovanj po meri. Izkušena ekipa svetovalcev vam v 24 urah pripravi individualno ponudbo po meri. Naročniku zagotavljamo oseben odnos in celovit ter strokoven servis. Organiziramo celotno potovanje ali poskrbimo za posamezne storitve: za letalske vozovnice, nastanitev, vse vrste prevozov, vstopnic za prireditve, obiske sejmov, aktivnosti v prostem času, vizume, zavarovanja in druge oblike prevozov. 01/200 63 31 | myway@kompas.si

XXXX

Kralj med vlaki in vlak za kralje Orient ekspres

Ko se je Orient ekspres 4. oktobra 1883 odpravil na prvo vožnjo, je na peronu postaje lastnik in konstruktor vlaka, Belgijec Georges Nagelmackers, osebno sprejel vseh štirideset potnikov. Na razdalji 3200 kilometrov od Pariza do končne postaje v Romuniji so v štirih dneh postavili temelje slavne preteklosti in obetavne prihodnosti. Do tedaj najprestižnejši vlak na svetu vozi še zdaj, odet v enako razkošno opremo kot v svojih najslavnejših letih. Tekst: Cvetka Dragan Foto: arhiv Orient-express.com

Legenda Ameriški navdih Za potnike skrbi osebje v stilskih uniformah in v belih rokavicah toči najboljši Moetov šampanjec, izbirajo lahko med kulinaričnimi specialitetami, kot so kaviar in ostrige, moški se po obrokih preselijo v kadilske oddelke, kjer ob požirkih najboljšega konjaka pokadijo kakšno izbrano havanko. Zgodba o Orient ekspresu se je pravzaprav začela v Združenih državah, kjer je leta 1863 ameriški konstruktor vlakov Georges Mortimer Pullman predstavil svoj zadnji izum: nov vagon, pri katerem so lahko sedeže spremenili v ležalnike. Tehnično in vsebinsko je bil revolucionarni dosežek tehnologije tistega časa, s katerim je odpravil vse težave dolgotrajnih potovanj, saj je omogočal prenočitev na vlaku. Nekaj let pozneje (1869) je Georges Nagelmackers, belgijski konstruktor vlakov, obiskal Združene države in jih prepotoval v luksuznem Pullmanovem vlaku. Navdušen nad udobnostjo se je odločil, da bo nekaj podobnega ponudil na stari celini. Pri 38 letih je končno uresničil svoje sanje. Mednarodni vlak s spalniki in vagonsko restavracijo, prvi v zgodovini Evrope, je s pariške postaje Gare de Strasbourg (danes Gare de l'Est) odpeljal proti Giurgiu v Romuniji, na poti pa se je ustavil na Dunaju, v Budimpešti in Bukarešti. Začela se je pisati zgodovina legendarnega Orient ekspresa. A ni šlo povsem brez težav. Leta 1891, ko je bilo to že njegovo uradno ime, so ga napadli razbojniki in pobrali, kar je bilo vrednega. Nkaj let pozneje je obstal zaradi epidemije kolere, leta 1913 pa je zaradi balkanskih vojn potoval le do Budimpešte. Zlata leta Najslavnejše trenutke je doživel v dvajsetih in tridesetih letih dvajsetega stoletja. V razkošno opremljenem »hotelu na železniških tirnicah« so številni aristokrati, mogočneži, mednarodni milijarderji, ruski princi, slavni in znani svetovljani v prijetnem vzdušju uživali tudi ob pogledih na lepote pokrajine. Dekorater René Prou je notranjost vagonov oblekel v intarzije iz najdragocenejšega eksotičnega lesa z daljne Kitajske, René Lalique, steklarski umetniški mojster, pa je svoje mojstrovine odlično združil z notranjostjo iz mahagonija. Orient ekspres je za svoj sloves skrbel na vseh področjih, vagoni so imeli lastna imena (po krajih, kamor je vozil: Taurus, Anatolia, Riviera, Cote d'Azur, Train Bleu, Fleche d'or, Etoile du Nord) in svoje posebnosti v notranji opremi, kar je prav tako soustvarjalo legendo o kralju med vlaki in vlaku za kralje. O njem so govorili in pisali na vseh koncih sveta. Med drugim je navdihnil Agatho Christie, ki je svojega Hercula Poirota poslala reševati zločin, storjen v vagonu z imenom Taurus. Sicer se na njem nikoli ni zgodil zločin, enkrat samkrat pa je mogočni vlak obstal. Nekateri neprijazni dogodki so postali tudi del naše skupne, tragične preteklosti

1. Najprestižnejši vlak vseh časov še danes vozi odet v enako razkošno opravo. 2. Sprostitev v samoti modro-zlatega interierja Orinet Expresa. 3. Petični gostje so deležni vrhunskih kulinaričnih razvajanj.

Legenda 1. Jutranja budilka: potniki dan začnejo s kraljevskim zajtrkom v postelji. 2. Večerno druženje v razkošno opremljenih salonih.

– novembra 1918 so v vagonu s številko 2419 Nemci podpisali svojo kapitulacijo, prav v tem je Hitler leta 1940 podpisal (lažno) premirje s Francozi. Nato je bil vagon odpeljan v Nemčijo, kjer so ga leta 1945 uničili esesovci. V 2. svetovni vojni so potovanja Simplon-Orient ekspresa malce omejili, vozili so le nekateri vagoni, a vseskozi enako razkošni in udobni. V celoviti podobi je začel znova voziti leta1945, a le do Trsta. Leta 1948 pa je izgubil naziv luksuzni vlak. Po drugi vojni se je spremenilo politično in ekonomsko vzdušje in izvirni Simplon-Orient ekspres se je maja 1977 popolnoma ustavil, tudi zaradi premajhne hitrosti (le 50 km na uro), dolgotrajnih ustavljanj v komunističnih deželah in konkurence letalskega prometa. Povedati je treba, da je s svojimi petičnimi potniki pomembno vplival tudi na razvoj luksuznega turizma. V deželah, v metropolah, v katerih se je ustavljal in kjer so gostili potnike, so ti zahtevali enako razkošne in udobne hotele ... Ponovno rojstvo Slava izvirnega, legendarnega vlaka pa ni bila pozabljena, vseskozi je burila domišljijo. Oktobra istega leta (1977) je Anglež James Sherwood, predsednik Sea Containers Ltd. in združenja Orient-Express Hotels, na dražbi v Monte Carlu kupil dva vagona Simplon-Orient ekspresa. Od zasebnih zbiralcev in muzejev je odkupil še 35 vagonov in začel obnovo, ki je trajala pet let (1982– 87). Vlak je dobil svojo izvirno, razkošno in bleščečo podobo, za kar so porabili enajst milijonov takratnih angleških funtov. James Sherwood je tako oživil legendo in jo poimenoval Venice-Simplon-Orient ekspres, krstna botra pa je bila Liza Minelli. Vlak so sestavljali originalni vagoni Train Bleu, Côte d’Azur, Flèche d’Or in Etoile du Nord, ki imajo oznako zgodovinskega spomenika, poleg so še Pullman Express, Riviera Express in Oiseau Bleu. Zdaj 2

ga v modrih in zlatih odtenkih sestavlja 17 vagonov, od tega enajst spalnikov, tri vagonske restavracije in dva vagona za osebje ter prtljago. Po sledeh legende Kmalu po tem, ko vlak zapusti pariško postajo, legenda zaživi v polnem razkošju. V zgodovinskih restavracijah številka 4095 v vagonu 4110 v slogu »L'Étoile du Nord« in vagonu 4141, izdelanem leta 1929 v Franciji, ki je okrašen z vitražem Renéja Laliqua, v slogu »Côte d'Azur«, s prizori veseljačenja mladih deklet, ponudijo večerjo iz izbranih jedi, pripravljenih po naročilu. Svetilke in srebrni jedilni pribor so izdelani na osnovi risb (dizajna) iz leta 1903 iz najslavnejših časov izvirnega vlaka. Po večerji se potniki preselijo v bar številka 3647, v celoti prenovljen v slogu art nouveauja. V prijetnem okolju lahko poslušajo nadarjene pianiste ali se pogovarjajo, medtem ko vlak hiti s sedemdesetimi kilometri na uro skozi Burgundijo proti Švici, Avstriji in Italiji. Jutranja budilka, torej stevard pred vrati, vas prebudi dovolj zgodaj, da lahko ob zajtrku, postreženem v kabinah (kupejih), uživate v prebujanju narave magičnih pejsažev, Züriškega jezera, pravljičnega gradu Vaduz v Liechtensteinu, navdihujočih pogledih na avstrijske Alpe ter se nato skozi predor Brenner mimo mogočnih Dolomitov približate cilju. V Benetkah izstopite ponosni, saj ste zapisani v legendo o Orient ekspresu ... Potovanja Legenda Orient ekspresa buri domišljijo še danes. Spomnimo se, da je modna hiša Chanel pred letom posnela svoj oglasni spot v kulisah vagona, narejenega natančno po zgledu vlaka, ki je pripotoval v Benetke, tako kot enkrat tedensko iz Pariza pripotuje resnični Venice Simplon-Orient ekspres. Poleg potovanja na relaciji Pariz–Benetke, za katere boste za tri dni in štiri noči odšteli 2.470 evrov, vas z vlakom popeljejo še do Rima, Prage, Dunaja, Budimpešte in Krakova. Izvirno popotovanje vas popelje v Istanbul in je verjetno najbolj privlačno, saj je organizirano kot nekoč: odhod iz Pariza do Budimpešte, kamor vlak prispe v popoldanskih urah, bivanje v hotelu Hilton Budimpešta in naslednji dan ogled mesta. Nato naprej proti Bukarešti, prenočitev v hotelu Athénée Palace Hilton in naslednji dan nadaljevanje proti Istanbulu, kjer v hotelu Ciragan Palace Kempinski prespite tri noči in se nato v Pariz vrnete z letalom. To pravljično popotovanje organizirajo le enkrat na leto - 27. avgusta, zanj pa boste odšteli 7.845 evrov na osebo. In na koncu še potovanje za tiste z največ časa in denarja. Popotovanje okrog sveta v razkošnih vagonih Orient ekspresa čez 12 dežel sveta, v enajstih vlakih in hotelih s petimi zvezdicami (spaji so vključeni v ponudbo), traja 40 dni in stane 60.000 evrov na osebo.

XXXX

Mesto preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Abu Dabi Abu Dabi ali v arabščini oče gazele je prestolnica in drugo največje mesto Združenih arabskih emiratov. Leži na otoku, ki so ga leta 1761 zaradi arteškega vodnjaka odkrili bojevniki iz oaze Liwa; tu so postavili ribiško vasico in ta se je s stoletji razvila v moderno metropolo. Besedilo: Barbara Beč Fotografije: Promocijsko gradivo

Na toplo Emirat z istim imenom je največji izmed sedmih in obsega 67.340 km2 (ima kar milijon in štiristo tisoč prebivalcev), kar je skoraj 87 odstotkov površine vseh Združenih arabskih emiratov. Mesto je glavo države prevzelo ob razglasitvi neodvisnosti Emiratov leta 1971, danes pa so v Abu Dabiju tudi parlament, večina ministrstev, vladnih organizacij, ambasad, naftnih družb in dom kraljeve družine. Rajske plaže, 365 dni sonca, spektakularne peščene sipine in kozmopolitsko mesto z odprtimi rokami sprejme vsak dan več obiskovalcev. Idilična pokrajina emirata, ki je po svetu znan po naftnih nahajališčih in minaretih nešteto mošej, prepletena z arabsko gostoljubnostjo in mističnostjo, je Abu Dabi prelevila v kraj, ki je primeren tako za poslovneže kot tiste, ki si želijo sprostitve in spoznavanja nove kulture. In najbolj vredno ogleda? Al Maqtaa, trdnjava, ki je bila zgrajena pred več kot 200 leti in je bila namenjena obrambi mesta, ladjedelnica Bateen, kjer lahko še vedno opazujemo, kako izdelujejo ladje dhow, in velika mošeja šejka Zajeda, v kateri lahko naenkrat moli kar 40.000 vernikov. Zlasti mošeja, ki je v celoti iz belega marmorja in se razprostira na površini 22.000 kvadratnih metrov ter se ponaša s štirimi 107 metrov visokimi minareti in 57 kupolami ter največjo preprogo na svetu (ta meri kar 5627 kvadratnih metrov, tehta 47 ton in je bila izdelana v Iranu), velja za pravi biser arabskega sveta. Nič manj veličastni niso lestenci, ki so narejeni iz kristalov Swaro-

vski, in mavzolej preminulega predsednika Združenih arabskih emiratov, šejka bin Zajed Al Nahajana. Razkošje vzhoda Abu Dabi je prežet s tradicijo in mistično kulturo, vendar obiskovalcem ponuja še veliko več. Leta 2009 je bilo dokončno zgrajeno slavno dirkališče s stezo Yas Marina, ki leži na 25 kvadratnih kilometrov velikem otočku Yas in je delno ulično, delno pravo dirkališče ter obenem najsodobnejši dirkalni objekt na svetu. Arhitekturni biro Aldar gradi na Yasu še vodni park, zabaviščna parka Walt Disney in Ferrari World, marino, igrišče za golf, nakupovalna središča, stanovanja in hotele. Za najrazkošnejšega velja hotel Yas: pod njim je speljan del 5,5 kilometra dolgega dirkališča, ki ponuja enega najlepših pogledov na dirkalno stezo, za VIP-goste pa so zgradili tudi 60 metrov visoki stolp Sun Tower, ki je obenem mala sončna elektrarna. Kljub svetovni recesiji je Abu Dabi v popolnem razcvetu; samo projekti, ki jih trenutno uresničujejo, so vredni nepredstavljivih 208 milijard ameriških dolarjev. Največji projekt Khalifa City (ki bo investitorje stal kar 40 milijard ameriških dolarjev) bo končan do leta 2030 in bo obsegal objekte vseh ministrstev, vladnih organizacij in ambasad. Že omenjeni otok Yas je v celoti namenjen turistom in bo stal 39 milijard dolarjev, Burooj Properties, ki je vreden 24 milijard dolarjev, pa bo vključeval enajst stolpnic, štiri hotele in najspektakularnejše nakupovalno središče.

Na toplo

Tudi Saadiyat jemlje sapo: 28 milijard dolarjev vredni projekt bo ponudil 29 hotelov, tri marine, 8000 vil in 38.000 stanovanj. Na otoku bodo muzeji, opera, tri pristanišča, prelepi parki in igrišče za golf. Sloviti Guggenheimov muzej (Abu Dabi se bo ponašal z največjim na svetu) bo tu odprl svoja vrata ob koncu leta 2013, podružnici pa na tem koncu sveta gradita tudi pariški muzej Louvre in znamenita univerza Sorbona. Tehnološko najnaprednejši je ambiciozni projekt Masdar City – prvo mesto, ki bo stoodstotno odvisno od sončne energije. V njem ne bo avtomobilov, vsi odpadki bodo reciklirani, nična pa bo tudi poraba drugih virov energije. Vrednost projekta: 22 milijard dolarjev. Za tiste, ki si želijo sprostitve In vendar emirat Abu Dabi ponuja tudi pravo arabsko tradicijo in naravo. Uro vožnje od mesta je puščava Liwa, ki je dom največjih in najlepših peščenih sipin na svetu, hkrati pa meji na legendarno Rub Al Khali (Empty Quarter), eno največjih in najbogatejših puščav z nafto. Leta 2009 je v Liwi odprl svoja vrata razkošni hotel Qasr Al Sarab, ki v sebi združuje tipično puščavsko kulturo in tradicijo ter moderno razkošje. Sobe s pogledom na puščavo, eno-, dve- ali trisobne vile, bazeni, lepotni center, teniška igrišča, restavracije in številne aktivnosti, ki jih ponuja, zadovoljijo tudi najzahtevnejše goste.

Na toplo

In za tiste, ki si želijo morja? Le pičli dve uri vožnje iz Abu Dabija sta potrebni do otočja po imenu Desert Islands, ki ga sestavlja osem otokov naravne lepote, zgodovinskih najdb in vznemirljivih avantur. Bili so last prejšnjega predsednika in očeta Združenih arabskih emiratov, šejka bin Zajed Al Nahajana, ki jih je pred leti začel ozelenjevati. Njegov cilj je bil puščavsko otočje spremeniti v okolje, prijaznejše do človeka, in živalim omogočiti odlične razmere za bivanje. Zasadili so nekaj milijonov dreves, naselili pa tudi različne vrste živali, ki so domovale na Arabskem polotoku: gazele, orikse, pume in nešteto vrst ptic. Pred nekaj leti so začeli graditi čudovite in razkošne hotele, da bi privabili petičneže. Magični Desert Island Resort & Spa je odličen kraj, kjer se lahko gostje sprostijo po zanimivem raziskovanju otoka: majhen butični hotel je na severnem delu, na peščeni plaži, obdan pa je s prelepim palmovim vrtom. Letos bo na vzhodni obali otoka svoja vrata odprlo letovišče Al Yamm, kjer bodo goste razvajali z očarljivim pogledom na turkizne lagune Arabskega morja. Prav tako bo do konca leta 2010 odprto letovišče Al Barari, ki je v naravnem parku v notranjosti otoka. Manj turistično plat kaže šest otokov, ki so dobili ime Discovery Islands: Gasha, Umm Al Kurkum, Umm Qasar, Jaber, Umm Al Hamas in Alaqua. Vseh šest je neposeljenih in nedotaknjenih; na njih živijo ptice selivke, želve pa so na tamkajšnjih plažah našle varen kraj za odlaganje jajc. Tudi v prihodnosti bodo ostali neposeljeni in na njih ni predvidena gradnja. Še ena posebnost je Dalma, najstarejša poznana naselbina na območju Združenih arabskih emiratov. Njeni začetki segajo 7500 let v preteklost, nekoč je bilo na njej 200 vodnih virov, zdaj pa je dom trgovine z biseri, ki jih lahko občudujemo v Bisernem muzeju. Abu Dabi ni samo mesto prihodnosti, tehnoloških presežkov in futurističnega dizajna. Abu Dabi je mesto in emirat s pristno arabsko kulturo, tradicijo, veličastno naravo in prijaznimi domačini. Kraj, kjer se edinstveno prepletajo preteklost, sedanjost in prihodnost.

XXXX

100

Umetnost bivanja

Poezija ob Velikem kanalu Palazzina Grassi

Kaj manjka Benetkam? Prvi odgovor bi bil preprost: nič. Kljub temu si je Emanuel Garosci, mladi podjetnik nemirnega uma s pogledom, vedno usmerjenim naprej, na to vprašanje odgovoril vse prej kot običajno in začela se je pustolovščina, ki je vrhunec doživela v oblikovanju »hiše v laguni.« Besedilo: Ilaria Maggi Fotografije: Aldo in Cristiane Martinelli Hiše, namenjene posameznikom, ki si želijo biti gostje, ne turisti. Ime ji je Palazzina Grassi, ima samo šestnajst sob, šest apartmajev in popolnoma ničesar skupnega s klasičnimi beneškimi hoteli. Palazzina Grassi je drobni biser, ki gleda na Veliki kanal, je kalejdoskop barv in čustev, ravno prav odmerjenih, da lahko človek pozabi na nenehno oblegano turistično plat mesta.

Na prejšnji strani: Ena od jedilnic z veliko marmorno mizo 1. Kuharski mojster pripravlja značilne beneške jedi.

Klasični beneški salon »V Benetkah je hotelirski ponudbi manjkal sodoben mednarodni proizvod; imamo samo velike organizacije, kot so Gritti, Danieli in Cipriani, ki so sicer res pomembne, a so na žalost ostale preveč vezane na tradicijo in se niso razvile v skladu s časom,« razlaga Garosci, ki se je v Benetke zaljubil že na prvi pogled, in to tako zelo, da se je odločil ustvariti kraj, kjer se bo človek lahko »začasno počutil kot pravi Benečan«. Za uresničitev svojega načrta je izbral Philippa Starcka, visoko zveneče ime v svetu notranjega oblikovanja, človeka, ki vse, česar se dotakne, spremeni v kult. Starck, »posvojeni Benečan« (ima namreč hišo na Buranu, op. ur.), je sodelovanje pri projektu takoj sprejel. Garosci pripoveduje: »V hipu sva se ujela. Razložil sem mu, da ne želim ustvariti hotela, ampak nekakšno malce večjo hišo, klub za ljudi, ki si želijo mesto doživeti drugače. Glavna zamisel je bila poustvaritev ozračja klasičnega beneškega salona v sodobnem slogu. Ko je Starck videl tudi kraj, se je takoj strinjal.« Slavni oblikovalec je dal duška svojemu ustvarjalnemu navdihu. Upoštevajoč tradicijo je povezal razkošje s pre-

101

Umetnost bivanja 1. Vsaka soba nudi individualnost in vrhunski ambient

2. Uspešnica izpod peresa Emanuela Garoscija, interpretirana s čarobnim dotikom Philippa Starcka. 3 in 4. Hotelski bar z restavracijo 5. V Benetkah bodite vedno pripravleni na skrivnosti in presenečenja.

102

prostostjo, klasično s sodobnim, na novo je interpretiral načela beneške umetnosti, hkrati pa je projekt moderno in pogumno obogatil. Hiša je opremljena z muranskimi kristali, okrasnimi reliefi, stebri, dragocenim lesom, vsem, kar je značilno beneško. Paleta barv se razteza od rožnate do rumene, mehke preproge skupaj s toplo osvetlitvijo ustvarjajo videz plemenite in gostoljubne družinske hiše, ki pa ima svoj značaj. Poglavje zase je restavracija z dvema velikima sedemmetrskima mizama, obe sta monolitni – ena iz marmorja, druga iz refleksnega stekla – in spominjata na stare čiketerije, kjer je kuharski mojster vedno pripravljen postreči značilne beneške jedi in vina. Notranjost je prežeta z avtentičnim, pristno beneškim duhom, vendar s kančkom ekscentričnosti, ki se izraža v izboru mask, ogledal in odsevov v vodi; gre za okolje, polno dražljajev, v katerem oprema, izbor barv in umetniška dela sami sledijo viziji in okusu prefinjenega zbiratelja. Celota, ki je vizualno daleč od podobe običajnega hotela. Intimni, na trenutke sanjski ambient je prežet z zgodovino in se odlikuje po »prilagodljivih storitvah«, kot rad poudari Garosci. Ljubitelj Benetk pozimi, ko mesto prevzamejo meglice in nadrealistično čarobno vzdušje, je želel deliti ljubezen in samosvoj pogled in to se je konkretiziralo v filozofiji hotela. »Gre za drugačno gostoljubje, bolj osebno. Predlagamo ideje, ne klasifikacij, predlagamo edinstvene izkušnje: oglede palač, ki so navadno zaprte za javnost, obiske ateljejev in zbirate-

XXXX

ljev, aperitiv na barki. Veliko je zamisli, ki jih ponujamo strankam, da jim ni treba zapravljati časa in tvegati, da se njihov obisk v laguni sprevrže v turistični izlet.«

Ideja, ki je prerasla koncept Torinski podjetnik je začel po uspešni poti stopati že pred leti, ko je prvič prišel v Milano in se vprašal, zakaj v mestu, ki je prestolnica mode, poslovnega sveta in oblikovanja, ni sodobnih in modnih hotelov. Leta 2003 je nastal hotel Nhow, s katerim je, kot pravi sam, »želel poiskati območje, ki še ne bi bilo center, ampak bi bila perspektiva za prihodnji razvoj – območje, kot je Tortona«. Idejno je blizu projektu Palazzino Grassi: »Pri Nhowu ne gre zgolj za hotelirstvo, gre tudi za gostinstvo, za organiziranje dogodkov, za kraj, kjer se ljudje srečujejo, za kar gre zasluga predvsem dinamičnim javnim prostorom, sodelovanju z umetnostnimi galerijami, oblikovalskimi studii in oblikovalci samimi.« Idejo, ki je prerasla milanski koncept, je Garosci razširil tudi prek italijanskih meja: konec leta bodo odprli prvi hotel Nhow v Berlinu, oblikoval pa ga bo nihče drug kot Karim Rashid. Emanuelu Garosciju je uspel veliki met. Obdan je s sanjami in izkustvi, v prostoru, ki ga sam opiše kot »popolnoma netipičnega glede na stvarnost in vsakdan«. Njegov najljubši kraj je Trg svetega Marka ob treh zjutraj: »Ne prej, to je namreč čas, ko so Benetke res prazne, pristne.« In Garosci tistim, ki jih želijo izkusiti zares pristno in samosvoje, ponuja idealno rešitev.

103

Oblikovanje

Razkošje za peščico izbranih Uroš Pavasović

Uroš Pavasović je ljubljanski arhitekt, ki že šest let živi in dela v Londonu, kjer ustvarja igračke za najbogatejše ljudi na svetu. Uroš je o tem sanjaril vse življenje, zato se je vpisal na eno najbolj priznanih oblikovalskih šol Royal College of Art, kjer je diplomiral iz oblikovanja vozil. Zdaj je zaposlen pri podjetju Andrew Winch Designs, kjer oblikuje razkošne jahte najvišjega cenovnega razreda in zasebna letala za petičneže. Besedilo: Daniel Tomičić Fotografije: Nivalle in Uroš Pavasović Kdo je Andrew Winch? Andrew Winch je svetovno priznani oblikovalec jaht, ki v industriji dela že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Bil je eden prvih oblikovalcev t. i. super jaht, ki so se na tržišču prvič pojavile ravno v sedemdesetih in so vse po vrsti daljše od 60 metrov. Leta 1986 je ustanovil lastno podjetje: sčasoma je pridobivalo ugled, zdaj pa je v njem zaposlenih že 30 ljudi. S čim se ukvarjate? Oblikujemo super jahte, zasebna letala in razkošne vile, v zadnjem času pa se ukvarjamo tudi z oblikovalskimi predlogi za predelavo helikopterjev in luksuznih avtomobilov. Navadno je tako: stranke pridejo k nam po idejo za novo jahto. Na steni pisarne nato vidijo sliko letala, ki smo ga oblikovali, in na drugem, tretjem sestanku morda naročijo še letalo, kasneje celo vilo ... To se pogosto dogaja. Vrednosti projektov so vrtoglave, cene se gibljejo od milijona pa vse do nekaj sto milijonov evrov. Kdo so vaše stranke? Imen vam ne morem razkriti, vsekakor pa niso hollywoodske zvezde, niso manekenke, ampak tisti, od katerih bi človek to najmanj pričakoval. Najpogosteje so zakonski pari, zelo bogati in anonimni, in kot si mislim, neobčutljivi za gospodarsko krizo. Imamo od deset do petnajst stalnih strank, kar pomeni, da zanje delamo dva, celo tri projekte.

104

Oblikovanje Uroš Pavasović se je rodil leta 1975 v Ljubljani. Leta 1999 je kot diplomirani arhitekt dobil službo produktnega oblikovalca pri podjetju Giodesign in se nato leta 2004 odpravil v London na študij oblikovanja vozil na prestižnem Royal College of Art. Leta 2006 se je zaposlil pri Andrew Winch Designs, kjer je uspešno zaposlen še zdaj.

Kako se začne projekt? Andrew Winch kot ustanovitelj in predstavnik studia najprej prisluhne željam stranke in poskuša izvedeti, kakšen stil življenja ima in kakšen je njen okus. Vsak projekt se začne z Andrewovo vizijo, to je osnova, ki nam jo nato on sam predstavi z besedami, skico ... Mi moramo izoblikovati konkretnejše predloge in razviti podrobnosti, potem jih predstavimo stranki. Glede na to, da so naša oblikovalska dela zelo draga in luksuzna, mora biti vsaka predstavitev na najvišji ravni. Kakšne jahte so trenutno v modi? V zadnjem letu smo za uporabnike izdelali kar nekaj jaht dolžine od 60 do 133 metrov. Šestdesetmetrski Xanadu je že osvojil nagrado »Power Motoryacht of the year« v kategoriji 40 do 65 metrov, prestižni »Best Boat Interior 2009 award« in »Prix du Design« v Monaku. Ne smem pozabiti na 133-metrski Al Mirqab, ki je na izboru »World Superyacht Awards« osvojil kar tri nagrade: »Best In Class«, »Best Yacht of the Year« in »Best Interior«. Smo na primer izoblikovali tudi največjo superjahto na svetu, Dubai, ki je daljša od 160 metrov. Katere so najpogostejše zahteve kupcev? Najpomembneje je, da je jahta udobna in hkrati dovolj razkošna, lahko bi rekli, da mora zadovoljiti vse želje uporabnika. Kabine morajo biti velike, stopnišča in hodniki dovolj široki. Na nekaterih delih je treba omogočiti zasebnost, na nekaterih sonce, na drugih spet senco. Posadka mora biti stalno navzoča, a »nevidna«. Kaj kupci zahtevajo pri zunanjosti? Zelo različne želje imajo. Naši kupci večinoma vozijo drage avtomobile in včasih začnemo oblikovati iz tega izhodišča. Večina je zadovoljna s klasičnimi oblikami in materiali in nočejo veliko eksperimentirati. Kaj pa letala? Preurejamo notranjost velikih letal, kot sta boeing 767, BBJ, pa tudi manjše, kot je kingair 200, ki ga tudi mi sami uporabljamo za svoje poslovno letalo. Zamislite si denimo veliko razkošno stanovanje, opremljeno z najboljšimi materiali, ki povrhu vsega še leti! To delo je še dražje kot pri jahtah, saj morajo biti vsi materiali dodatno preverjeni. Airbus A319 je nekako standardna velikost naših strank, kar pa pomeni nekakšen golf razred. Samo letalo stane nekaj deset milijonov evrov, nato pa še stroški preurejanja … Oblikovali ste tudi avtomobile. Pred dvema letoma je Range Rover pripravil oblikovalski natečaj za unikatni »superyacht range rover,« namenjen kupcem super jaht. Osnovna zamisel je v tem, da ima stranka avtomobil na jahti ali pa jo čaka v pristanišču. Stilski avtomobil je moral puščati navtični vtis, k sodelovanju pa so povabili vsa velika podjetja, ki oblikujejo

105

Oblikovanje 1 in 2. Roadster z motorjem harley davidsona in pogonom na vsa štiri kolesa

jahte. Sam sem naredil predlog za Andrew Winch Designs in na koncu smo zmagali. Zdaj Range Rover išče kupca, mislim, da je cena okoli pol milijona evrov. Naredili smo tri izvedbe: standard, podaljšani in kabriolet, vse v beli barvi s stekleno streho.

2. Uroš je avtor zmagovalne ideje natečaja »superyacht range rover«.

Oblikujete avtomobile tudi samostojno? Oblikoval sem koncept za unikatni avtomobil za zasebnega kupca. Stroški izdelave znašajo okoli pol milijona evrov, zato projekt začasno miruje. Čakamo namreč, da mine gospodarska kriza. Imate čas za vse te projekte? Pogosto rišem, ko se peljem v službo. To so majhne skice, velike komaj nekaj centimetrov. V službi se pogosto počutim omejenega pri ustvarjanju, stranke namreč največkrat želijo klasiko. Na srečo se tega dobro zavedajo v studiu in mi dajejo proste roke, da lahko delam tudi lastne projekte.

Delate za lastno »dušo« še kaj drugega kot avtomobile? Naredil sem konceptni dizajn jahte po lastnem okusu, ki nekako ustreza ravni razkošja naših strank, ampak je stilsko povsem drugačna. Moja zamisel je bila narediti blackbird na vodi: dizajn je drag, a realističen. Jahto poganja reaktivni motor – takšni motorji pogosto poganjajo velike jahte, ker so lahki, hkrati pa izredno močni in v kombinaciji z elektrogeneratorji tudi uporabnejši od dizelskih. 3

106

XXXX

Strast do avtomobila Concorso d'Eleganza Villa d'Este Avtomobil je zagotovo eden najpomembnejših izdelkov v industrijski dobi. Že vse od začetka je navduševal ljubitelje tehnologije, hitrosti in estetike. Marinetti je o njem pisal pesmi, Le Corbusier ga je oblikoval in Barthez dvigal v nebesa. Besedilo: Daniel Tomičić Fotografije: BMW/Gudrun Muschalla, Daniel Tomičić, Janko Zrim Da je najboljši avtomobil novi avtomobil, je mnenje v duhu današnjega časa in potrošnika, ki še vedno prevladuje. V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja pa se je začelo povečevati zanimanje za stara vozila. Prišla je postmodernistična doba in čez noč ustvarila trg tako imenovanih klasičnih starih avtomobilov. Posledici sta tudi skokovit rast cen ter oživitev tradicionalnih dogodkov, kot je Concorso ob italijanskem jezeru Como.

Obstajajo številne zasebne zbirke, katerih lastniki žive za dogodke, kot je Concorso d'Eleganza Villa d'Este. Glede na to, da so zbiratelji povprečno starejši gospodje, večina zbira modele, v katere so se zagledali še v najstniških letih. Marsikateri avtomobil ima za sabo zanimivo zgodbo, ki se prepleta z življenjsko izkušnjo in poslom današnjega lastnika. Za vas smo izbrali nekaj najzanimivejših oseb, ki so svoje avtomobile predstavile na letošnji prireditvi v Villi d'Este.

108

XXXX

1 Prestižni pokal Coppa d'Oro Villa d'Este 2010 je letos prejel Maserati AGCS Spider Frua (l. 1955). Maserati AGCS je tekmovalni avtomobil ki je nastal leta 1947. Karoserijo Spider, je oblikoval Pietro Frua, vrednost pa daje avtomobilu tudi podatek, da so bili narejeni le trije primerki tega športnega lepotca. Zmagovalni avtomobil je danes v lastništvu gospoda Johna Bookouta, upokojenca, sicer pa nekdaj vodilnega moža naftne družbe Shell in bivšega ambasoadorja ZDA v Savdski Arabiji.

1 in 2. Nicola Bulgari Packard 1507 (l. 1937) Znamka Bulgari je že stoletje ena najprepoznavnejših v svetu razkošja in elegance. Zahvala za to gre tudi Nicoli Bulgariju, podpredsedniku podjetja, ki ga je ustanovil njegov ded in ki je zdaj gigant industrije nakita in ur z letnim prihodkom okoli milijarde evrov. Nicola Bulgari je kot otrok v siromašnem povojnem Rimu gledal diplomate, kako se vozijo v velikih buickih, danes pa velja za enega največjih zbirateljev ameriških avtomobilov. Navezanost nanje je redka pri zbirateljih, zato pa se njihov stil z veliko kroma, okraskov in pretiravanja odlično ujema z znamko Bulgari. Nicolov izbor je torej povsem razumljiv. Njegov pogled na avtomobile je globlji, bolj kulturološki in amerikanofilski. Obe hčerki živita v ZDA, sponzorira voznike corvett, partner je Cadillacu, v garaži v Rimu pa se blešči 80 ameriških avtomobilov. 3 in 4. Norberto Ferretti Maserati 3500 GT spider vignale (l. 1961) Ime Ferretti je v današnjem času nedvomno povezano z luksuznimi motornimi jahtami in čolni. Brata Alessandro in Norberto Ferretti sta svojo prvo jahto izdelala že leta 1971. Ko je leta 1995 Alessandro nenadoma umrl, je prevzel vodstvo podjetja Norberto, ga s pomočjo investicijskih fondov večkratno povečal ter, po mnenju Business Weeka, naredil najuspešnejše italijansko podjetje. Norberto Ferretti je redni gost Concorsa, saj je njegova

ljubezen do avtomobilov starejša od tiste do morja in ladij. Kariero je začel v očetovi delavnici v Bologni v sklopu trgovine, kjer so prodajali lancie, maseratije in lamborghinije. Danes ima Ferretti zbirko sto avtomobilov, v kateri zasedajo poseben prostor tisti, ki so bili povezani s pokojnim bratom. Letos je na ogled pripeljal maseratija 3500 GT, avto, ki ima zanj še posebno čustveno vrednost, saj je enakega pred številnimi leti vozil njegov brat.

109

XXXX

8 9

5 in 6. Jackie & Paul Stewart Mercedes-Benz 300SL coupé (l. 1954) Trikratni svetovni prvak v formuli 1 se je prireditve ob jezeru Como udeležil prvič. Prišel je s svojim sinom Paulom in pred kratkim prenovljenim mercedesom gullwing. Vzdevek galebja krila je ta avtomobil dobil zaradi enkratnega odpiranja vrat, ki je posledica posebne konstrukcije šasije. Ponosen na svojo škotsko narodnost je sir Jackie Stewart usmerjal pozornost nase na vsakem koraku, tako z oblačili v značilnem škotskem vzorcu kot tudi ob vsakem mimovozu, ko ga je legendarni voditelj prireditve, Simon Kidston, prav tako Škot, posebej napovedal, in izkoristil trenutek za izjavo in poziranje fotografom. 7 in 8. Martin Kapp Alfa romeo TZ3 (l. 2010) V šestdesetih letih sta nastala dva dirkaška modela tubolare zagato na šasiji giulie – TZ1 in TZ2. Letos se niz nadaljuje. Alfist Martin Kapp je v karoserijski delavnici Zagato naročil TZ3, retro oblikovani naslednik modela TZ2. Svetovna premiera je bila ravno na Concorsu in kaj lahko bi se zgodilo, da avtomobila sploh ne bi videli. Prispel je šele v soboto okoli

poldneva, potem ko ga je vso noč dokončevalo več kot dvajset ljudi. To seveda ni zmanjšalo zadovoljstva na obrazu bogatega Nemca, ki bo lahko užival v svoji igrački. Odkril pa nam je, da s TZ3 ne bo dirkal, čeprav to rad počne, saj se preveč boji, da bi ga poškodoval. 9. Edward Walson Ferrari P540 superfast aperta (l. 2010) Še en retro unikat, navdihnjen v najboljših časih Concorsa. Lepa zgodba o nastanku avtomobilov je po mnenju poznavalcev na žalost nepopolna, saj oblikovalcem ni uspelo v celoti ohraniti prvotnega dizajna. Američan Edvard Walson je sin izumitelja kabelske televizije in morda je ravno na njej videl Fellinijev film Tobby Dammit; v njem shakespearskemu igralcu kot plačilo za vlogo ponudijo unikatnega ferrarija. Ko je Edvard Walson odšel v italijansko podjetje Pininfarino in dejal: »Želim repliko iz Fellinijevega filma,« so mu seveda ustregli in na osnovi ferrarija 599 naredili zlati retro oblikovani unikat. Žal pa se je v 40 letih zaradi varnostnih predpisov veliko spremenilo tudi v konstruiranju avtomobilov. Walson je želel obdržati slog čim bliže originalu, a ga je to poleg denarja stalo nekaj neskladja in zgrešenih oblikovalskih potez.

110

XXXX

Stoletnica Alfe Romeo Alfa Romeo je mistično ime avtomobilizma. Junija proslavlja stoletnico nastanka. Pravzaprav je bilo podjetje ustanovljeno že leta 1906 pod imenom S.I.A.D., a se je leta 1910 preimenovalo v A.L.F.A., zato se obletnica slavi letos. Tekst: Daniel Tomičić Fotografije: Alfa Romeo, Alfa Romeo Automobilismo Storico, Centro Documentazione (Arese, Milano), Daniel Tomičić

112

Jubilej S.I.A.D. je propadel po treh letih, A.L.F.A. pa po petih. Takrat jo je prevzel podjetnik Nicola Romeo in nastala je Alfa Romeo. Nato je propadla še nekajkrat, kar pa ne pomeni, da je neuspešna znamka, prav nasprotno. Če ste želeli dobro vložiti svoj denar, je bilo bolje, da ste se obrnili na Toyoto, če pa ste želeli lep, izzivalen avtomobil, ste se spogledali z Alfo. Težka zgodovina je povezana z vzponi in padci, kljub vsemu pa je vedno izdelovala lepa vozila, tako dirkalna kot cestna. Morda niste vedeli, ampak Ferrari je nastal kot športni oddelek Alfe. Ko je Enzo Ferrari odšel iz nje in jo prvič premagal s svojim avtomobilom na dirki, je jokal od sreče. Ferdinand Porsche je prav tako vozil alfe. Henry Ford jih je iz spoštovanja pozdravljal z dotikom klobuka. Naredila je prvi superšportni avtomobil. Nekoč so bili njeni modeli dražji od aston martina. Alfa je osvojila tri naslove v formuli ena, štiri dirke 24 ur Le Mansa, enajst Mille Miglia, deset Targa Floria, 17 evropskih turnih prvenstev, seznam pa je še daljši. Športno srce Vse se je začelo leta 1924, ko je Nicola Romeo želel razširiti proizvodnjo. On ni bil entuziast, temveč posloven človek. Alfa je imela do takrat sloves izdelovalca dobrih in kakovostnih avtomobilov, no, Romeo je želel še več. Mladi Alfin voznik, Enzo Ferrari, je pregovoril tedaj najboljšega konstruktorja avtomobilov na svetu, Vittoria

Jana, da prestopi iz Fiata k Alfi. V Janovih rokah je postala legendarna. Takoj je začel izdelovati Grand Prix dirkalnik tip P2, ki je bil nepremagljiv v letih 1924 in 1925, in iz Alfe naredil zvezdo. Sledili so šest- in osemvaljni motorji za športne in cestne avtomobile, ki so bili vrhunec njene zgodovine. Postala je gigant med proizvajalci športnih avtomobilov, žal pa so prodajni rezultati preslabi, da bi podjetje delovalo uspešno. Letna proizvodnja ni bila nikoli večja od 700 na roke izdelanih avtomobilov. Ko je Alfa naredila šest avtomobilov na dan, jih je Ford šest na minuto. Tedaj je vladal Mussolini, ki je tudi sam vozil alfo, zato je z državnim denarjem pomagal »nacionalnemu dragulju«, kakor jo je klical. Zgodba pa se konča v drugi svetovni vojni, ko so zavezniki uničili tovarno. Mogoče mednaslov Nov list za Alfo se začne pisati leta 1950, ko začne izdelovati vozila za množice, in ne več samo za bogataše. Z modelom 1900 ustvari »majhen avtomobil velikih zmogljivosti«, kakor ga v naslednjih 20 letih opisujejo. Uspehi na dirkalnih stezah se še naprej vrstijo. Alfa dominira na prvenstvih formule 1 v letih 1950 in 1951 z najboljšimi vozniki tistega časa za volanom. Leta 1975 in 1977 osvaja zadnja naslova svetovnih prvakov, za kar je zaslužen športni oddelek Autodelta, ki je nastal leta 1963, njegov naslednik pa je Scuderia Ferrari. Model 1900 je prvin Alfin izdelek, ki so ga izdelovali

113

Na prejšnji strani: Enzo Ferrari in Giulio Ramponi v tekmovalnem Alfa Romeu (1923) 2. Alfa Romeo 2uettottanta Spider Pininfarina (2010)

Jubilej 1. Alfa Romeo Giulietta Sprint Speciale Bertone (1957)

2. Orazio Satta Puglia & Alfa Romeo Tipo 159 Alfetta in v ozadju Giulia in Giulietta 3. Vittorio Jano & Alfa Romeo P2 (1924-25) 4. Alfa Romeo 156 GTA (2001)

skupaj s karoserijo. Do tedaj je izdelovala šasije z motorjem, ki so jih kasneje karoseristi dokončevali po željah kupcev. Množična proizvodnja po vojni je uničila karoseriste in preobrazili so se v oblikovalske studie. Serijo 1900 je leta 1954 zamenjala še uspešnejša giulietta in leta 1962 giulia kot zadnja v nizu vodilnih Alfinih modelov. Na krilih uspeha je uprava sredi šestdesetih let znova začela uvajati drage modele, z željo, da se vrne na poti stare slave. Z modelom 1900 je ustvarila tržišče športnih sedanov, na katerem je samozavestno vladala 20 let, nato pa ga je prepustila BMW. Vstop elektronike v avtomobile pa kakor da je ni zanimal. V 80. letih je bila spet posebna, a tokrat slaba, zato so jo leta 1986 prodali. Najprej so jo ponudili BMW, a je ni sprejel, tako da je postala del skupine Fiat. Ta je takoj uvedel sprednji pogon, s čimer je dokončno ubil njenega športnega duha. Alfa zdaj v rokah Fiata le še vegetira, saj ta pod njenim imenom ponuja najbolj bizarne kombinacije na trgu. Pod motornim pokrovom lahko najdete Fiatove, Oplove in celo Ferrarijeve motorje, težko pa boste našli zmagovitost, ki sta jo ustvarili giulietta in giulia. V zadnjih 25 letih je edini omembe vreden model 156, nastal leta 1997, ki je dvignil prodajo s 120.000 na 210.000 kosov letno. Do leta 2007 je znova upadla na 150.000 primerkov. Za primerjavo povejmo, da BMW proda na leto 185.000 kosov samo modela 5, kar je 20 odstotkov skupne prodaje. V italijanskih medijih se že nekaj mesecev govori, da Fiat išče kupca za Alfo. Kot resen kandidat se omenja skupina Volkswagen.

114

XXXX

Zelena pomlad Ferrari 599 GTB HY KERS Ferrari ni več rdeč. Da, prav ste prebrali: Ferrari je po novem zelen. Bojazen pa je tokrat povsem odveč, to je namreč le spretna marketinška zvijača: podjetje Ferrari namerava kot del skupine Fiat do leta 2013 predstaviti kar šest novih modelov, med njimi pa je tudi novi 599 GTB HY KERS, ki je z manjšo porabo in izpustom CO2 najbolj zeleni ferrari v ponudbi. Besedilo: Borut Štajnaher Fotografije: Borut Štajnaher in Ferrari

116

Avtomobili Ferrari se je resno lotil razvoja hibridnih superšportnih avtomobilov in kot prvega iz ponudbe predstavlja model ferrari 599 GTB HY KERS, ki je osnovo našel na serijskem modelu 599 GTB fiorano. V skladu z delovnim nazivom »Vettura Laboratorio« (kar pomeni laboratorijski avtomobil in je bil razvit pretežno v laboratoriju) se lahko pohvali, da ima vse tehnološke poslastice današnjega časa. Avtomobil ima spredaj pod motornim pokrovom šestlitrski bencinski dvanajstvaljnik, kjer je dvanajst valjev nameščenih pod kotom 65° in iz sebe iztiskajo kar 463 kW ali 630 CV (Cavalli Fiscali), po naše konjskih moči pri 8250 vrt/min in 620 Nm motornega navora pri 6500 vrt/min. To pomeni, da je ena konjska moč pri tem avtomobilu, ki je dolg 4710, širok 1962 in visok 1326 milimetrov (medosna razdalja znaša 2750 milimetrov, masa avtomobila pa 1500 kg), odgovorna za premikanje samo 2,38 kilograma mase. Samo po sebi ni to nič novega, saj smo podobnih številk pri ferrariju že vajeni. Bolj zanimivo je dejstvo, da je ta avtomobil še dodatno opremljen s posebnim hibridnim sklopom, ki je bil razvit za dvigovanje moči pri bolidih formule ena. Zaradi velikih litij-ionskih baterij je bila osnovna teža vozila močno zmanjšana, predvsem zaradi uporabe lahkih materialov. Baterije, ki so pod njim, zaradi posebne postavitve še dodatno izboljšujejo lego na cesti, saj glede na serijski 599 GTB znižujejo težišče avtomobila. Elektromotor z močjo 73 kW, ki še dodatno poganja vozilo, je zadaj in je namenjen zlasti optimizaciji moči in navora osnovnega bencinskega motorja pri pospeševanju, deluje pa tudi kot generator električne energije pri zaviranju, ko se energija shranjuje v baterijah. V praksi to pomeni, da lahko vozilo v vsakem trenutku iz baterij potegne elektriko, ki požene elektromotor, ta pa serijskim 630 konjskim močem doda še 100 električnih. Vse skupaj je povezano s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom z dvojno sklopko, ki svoje korenine spet vleče iz delavnic formule ena. Njegovo delovanje je lahko povsem samodejno, lahko pa poteka prek ročic za volanskim obročem. In kaj je prednost vozila? Ima sodoben hibridni sistem z regeneracijo kinetične energije KERS (Kinetic Energy Recovery System), kakršnega so lani uporabljali v formuli ena. Doslej so imeli superšportni avtomobili največ težav v urbanem naselju, ker so njihovi veliki motorji pri nizkih vrtljajih delovali zadušeno in so zato ustvarjali velike emisije škodljivih plinov. Novi ferrari 599 GTB HY KERS se lahko zaradi boljše izkoriščenosti motorja in večkratnega delovanja elektromotorja pohvali z do 30 odstotkov manjšo porabo goriva v mestnem okolju, zaradi funkcije start/stop (ki vozilo samodejno ugaša in vžiga, če dlje stoji) pa je izpust CO2 manjši za kar 35 odstotkov. To pa so že številke, ki niso zanemarljive in ki bodo v prihodnje močno krojile usodo superšportnih avtomobilov. Odslej bomo lahko tudi ferrarije imenovali zeleni.

1. Pod pokrovom motorja se skriva sodoben hibridni sistem KERS

2. Zadaj nameščeni elektromotor dodatno poganja vozilo 3. Ferrari 599 GTB HY KERS je bil premierno predstavljen na letošnjem avtomoblskem salonu v Ženevi.

117

XXXX

In zakaj ne? Wally Hermes Yacht Da se v plavajočih hotelih, ki jih občasno srečujemo tudi v Jadranskem morju, skriva razkošje, kakršnega mnogi nikoli ne izkusijo niti na kopnem, vemo že dolgo. A pri monaškem izdelovalcu luksuznih plovil, Wallyju, bodo našo predstavo pomorskega udobja dvignili še stopnico više! Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: arhiv proizvajalca

118

Prihodnost Pri tem podvigu je sprva sodelovala tudi francoska modna hiša Hermès, sinonim čistega prestiža (zlasti ko je govor o svilenih šalih in ženskih torbicah Birkin), a sta se podjetji pred kratkim sporazumeli, da projekt, pri katerem sta uradno začeli sodelovati junija 2008, septembra 2008 pa sta javnosti v Wallyjevi ladjedelnici v Anconi predstavili model jahte v naravni velikosti, v celoti prevzame Wally, češ da – takšna je pač uradna zgodba – velikan na tržišču »kopenskih« luksuznih dobrin nima ustreznih ladjarskih izkušenj. O tem, koliko je k odločitvi prispevala kriza, v kateri se je znašel tudi navtični sektor, lahko le ugibamo. Posestvo na vodi Wally WHY (Wally Hermes Yacht) je bil prej že predstavljen na sejmu v Abu Dabiju, kjer so tamkajšnji šejki – ki v nasprotju z evropskimi bogatuni preživijo na svoji barki vsak vikend, ne le nekaj tednov na leto, zato pri udobju še zlasti ne popuščajo – menda pokazali precej zanimanja zanj. O tem, da bi kateri izmed njih za lepotico že vplačal nekaj milijonov varščine, sicer še ni podatka, znano pa je, da naj bi se cena gibala od 50 do 100 milijonov evrov. Sto milijončkov naj bi stal največji WHY, dolg 58 in širok 38 metrov, v katerem naj bi bilo dobrih štiri tisoč kvadratnih metrov površine (manjša različica meri 37 metrov v dolžino in 24 v širino). Ne preseneča, da se je na plovilu našel prostor za 25-metrski plavalni bazen, napolnjen z morsko vodo, računalniške fotografije pa razkrivajo tudi razkošne ploščadi za sončenje (36 metrov), da o prostorni notranjosti ne izgubljamo besed. No, povedati vendarle velja, da so vse usnjene površine narejene iz vodoodpornega bivoljega usnja s pridihom Hermesove natančnosti in oblikovanja. »Vsakdo si želi živeti na otoku, v popolni svobodi, brez omejitev, neodvisen, kot je lahko samo tisti, ki je samozadosten. Kos zemlje z vilo deloma izpolnjuje ta sen, to je statično. Jahta ponuja svobodo v gibanju, a nima prostornosti posestva. WHY ima vse: prostornost, stabilnost, mobilnost, neodvisnost in mir. Gre pa še korak dlje. Revolucionarni koncept plavajočega otoka smo razvili z najnovejšimi in najnaprednejšimi trajnostnimi tehnologijami in recikliranjem toplotne energije, prav tako pa tudi organskih in anorganskih odpadkov. Arhitektura projekta je popolnoma skladna z okoljem – nič ni odveč, vpliv na morje je minimalen,« predstavlja svoj sanjski projekt direktor Wallyja Luca Bassani Antivari.

stabilnejše). Za potovalno hitrost trup preprosto potrebuje manj moči. »Izdelati hočemo jahto, ki bo imela majhen vpliv na okolje. Njen odnos do morja mora biti spoštljiv. WHY namerava ponuditi drugačno premikanje po vodi z inovativnimi načini upravljanja in uporabe svojih energetskih virov in njihovo reciklažo,« je pred časom pojasnjeval Hermesov umetniški vodja Pierre-Alexis Dumas. WHY tako primarno poganja (oziroma naj bi ga nekoč) dizelsko-električni motor z močjo 2400 kW, dodatne potrebe po energiji pa bo pokrivalo skoraj 900 kvadratnih metrov solarnih fotovoltaičnih panelov (razsvetljava) in 69 kvadratnih metrov solarnih toplotnih panelov (ogrevanje vode ipd.). Za zračenje bo skrbela skrbno izbrana razporeditev prostorov, saj bo zrak krožil zaradi konvekcije. Tudi klimatske naprave bodo izbrane tako, da bodo porabljale kar najmanj energije. Primerno izolirani bodo tudi trup in okna. Luca Bassani Antivari, šef Wallyja, sicer priznava: »Če želite biti popolnoma ekološki, potem morate izbrati jadrnico. Današnja realnost pa je, da 90 odstotkov tržišča obsegajo motorna plovila.« Pri Wallyju zato raziskujejo tudi možnosti pogona motornjače z uporabo vetrne energije – pri tem se najbolj zanašajo na »nebesno jadro«, izdelek podjetja SkySails. Z jadrom oziroma padalom, podobnim tistemu pri kajtanju, je namreč plul že tako tanker kot ribiška ladja. S sistemom SkySails se lahko poraba goriva zmanjša za 10 do 35 odstotkov, občasno (v optimalnih vetrovnih razmerah) pa tudi do 50. Motorna jahta z jadrom se sliši kot odlična združitev najboljšega, kar ponujata oba svetova: hitrosti in prostornosti motornjače ter tihega, do narave, duše in telesa prijaznega plutja.

Popolna ekologija Res, ni razkošje tisto, kar proizvajalec najbolj poudarja – tokrat je ključni adut nekakšen ekološki luksuz oziroma energijska vzdržnost plovila, saj je bilo to zasnovano tako, da zaradi specifične oblike trupa (norveški Ramform, že desetletje uporabljan pri naftnih raziskavah) v primerjavi z motornjačo enakih dimenzij porabi okoli 200 ton dizla manj na leto (hkrati pa je prostornejše in

119

XXXX

Kolesa

Znamke iz drugega sveta Teh koles na cesti morda nikoli ne boste srečali. Če jih boste, pa le bodite pozorni nanje. Besedilo: Matevž Korošec Fotografije: arhiv proizvajalcev

120

Športno Svet koles je raznovrsten in barvit. To dokazujejo tudi avtomobilski proizvajalci. Modeli, ki jih srečate v njihovi ponudbi, se tam niso znašli po naključju, verjemite. Prav vsak od njih skriva v sebi zgodbo blagovne znamke, katere ime ponosno razkazuje naokoli, in osebnost, ki se ujema s kupcem. Pa še nekaj vam prišepnemo: naj vas oblika nekaterih nikar ne zavede. Tudi tista najbolj klasično oblikovana so v resnici sodobna in v marsikaterem pogledu tehnološko izjemno napredna. Alfa Romeo competizione 8C competizione. Ah, sanje vsakega moškega. Superšportni kupe (na voljo je tudi kot spyder) z osemvaljnim motorjem v nosu in 450 »konji«, ki rezgetajoče čakajo, da jih spustite iz hleva. Ta avto ima samo eno težavo: da je pregrešno drag. Toda če zaljubljenost nikakor ne mine, denarja pa zlepa ni na računu, obstaja še ena možnost – njegova dvokolesna različica, ki so jo razvili in na cesto postavili pri italijanskem specialistu za kolesa Compagnia Ducale. Ja, tudi ta je pregrešno lepa, prav tako dirkalno nastrojena, kot je Alfa Romeo, in ko gre za svet cestnih koles, cenovno nič manj ekskluzivna. Gre za številčno omejeno serijo, zato o ceni javno ne govorijo. Ne dvomimo, da je visoka, zagotovo pa je nižja, kot jo za istoimenski model zahtevajo pri Alfa Romeu. Audi cross pro RS Le kaj drugega bi pričakovali od znamke, kjer ima beseda quattro prav tako močan pomen kot njeno lastno ime? Cross pro RS je čistokrvno gorsko kolo, ki svojemu lastniku ponudi prav vse, kar danes ponujajo vrhunska polnovzmetena gorska kolesa: športno oblikovanje, previdno izbrane komponente, visoko kakovost in, kot se za znamko iz Ingolstadta spodobi, inovativnost. Poglejte samo mrežasti nosilec sedeža, ki ga je Audijevo hčerinsko podjetje Quattro GmbH razvilo skupaj z Audi Aluminium Centrom iz Neckarsluma. Za izdatno nastavljivo hidravlično vzmetenje so poskrbeli pri Manitouju, za menjalnik pri japonskem Shimanu, platišča je naredil Mavic, zavore so Magurine, na gume pa so se podpisali pri nemškem Continenalu. Še vedno dvomite o odličnosti? Naj vam zaupamo, da audi cross pro RS na tehtnici pokaže le 11,9 kilograma. Otroško kolo BMW Bavarci resda slovijo po športnih limuzinah, toda to še ne pomeni, da ne mislijo tudi na naše najmlajše. Njihovo otroško kolo je med enakimi vsaj tako posebno kot njihovi štirikolesniki. Se sprašujete, zakaj? Preprosto, ker kupite eno in z njim dobite dva. Ja, prav ste prebrali. Še preden malček popolnoma osvoji vožnjo s kolesom, tega najprej uporablja brez pedalov in je nekakšen »poganjalec«, kasneje pa nanj le še pritrdite

121

Športno pedala zobnika in verigo in že se prelevi v čisto pravo kolo, ki ga bo malček z veseljem poganjal še naslednjih nekaj let. No, da bo vožnja res varna, so pri BMW pomislili tudi na čelado, jo pobarvali v barve kolesa in se, preden so jo ponudili najmlajšim, odpravili še na nemški TÜV po vse potrebne certifikate. KTM eRace Ljubiteljem enduro dirk in vztrajnostnih motociklističnih relijev zagotovo ni treba podrobno predstavljati te znamke. In navdušencem nad superšportnimi avtomobili tudi ne. X-Bow je komaj lani zapeljal na ceste in že navdušil s svojo pojavo in zmogljivostmi. Toda, ali ste vedeli, da pri KTM izdelujejo tudi kolesa? Njihova ponudba je nadvse pestra, v njej boste našli prav vse, od cestnih, gorskih, treking pa vse do otroških koles, najbolj nenavadna med njimi pa so gotovo električna. Ja, prav ste prebrali, kolesa, ki jih lahko žene elektromotor. Ta zmore 250 W moči, razvije do 32 Nm navora, napaja se prek litij-manganskih (LiMn) baterij in vas popelje (če čelni veter ni premočan in če klanci niso prestrmi) do 90 kilometrov oddaljenega cilja. Hm, to je pa že nekaj, kajne? Zložljivo kolo Mercedes-Benz Če kdo, potem prav gotovo gospodje iz Stuttgarta razumejo tehnologijo. Le kaj drugega naj si sicer mislimo ob pogledu na njihovo zložljivo kolo. Da gre za svojevrstnega posebneža, sporoča že z obliko, bistvo pa se vseeno skriva v aluminijastem okvirju, ki ga zlahka (brez uporabe orodja) in v pičlih nekaj sekundah zložite in brez težav pospravite v prtljažnik osebnega avtomobila, avtodoma ali na barko. Kolo takrat meri le 80 x 80 x 35 cm, kot se spodobi za znamko, si lahko zanj omislite tudi po merah narejen kovček, da vrečk z nakupov ne boste vozili na krmilu, poskrbi prtljažnik zadaj, da bo vožnja udobna, polno vzmetenje s 40-milimetrskima hodoma, da bo hitra, osemstopenjski Shimanov menjalnik, da bo varna, pa kolutaste zavore. Peugeot VTC Roland Garros Vas ta kolešček spominja na legendarnega ponyja? Prav imate in ob tem vam zaupamo še, da to ne velja le za njegovo obliko, ampak tudi za uporabnost. Podobno kot pony je tudi ta levček zložljiv, se pravi, da ga brez večjih težav pospravite prav v vsak avtomobilski prtljažnik. Ker so mu nadeli ime po najbolj znanem pariškem teniškem turnirju, so seveda temu primerno poskrbeli tudi za njegovo opremo: omislite si ga lahko le v mat črni barvi, z belimi napisi in svetlo rjavim usnjem, v katerega so oblečeni sedež ter roča na krmilu. Kot se spodobi za takšna kolesa, so mu poleg pritaknili še prtljažnik, da gre, kljub retro obliki, za sodobno kolo, pa pričajo okvir in številne druge komponente, narejene iz aluminija, ter zadnja luč, ki vas ponoči osvetljuje z LED-tehnologijo.

122

XXXX

Salon pohištva v Milanu Čas je, da potegnemo črto pod 49. milanskim pohištvenim sejmom, ki je vrata zaprl konec aprila in je v Milano za en teden prinesel mondeno življenje, koktejl zabave in prav vse novosti v pohištvu in oblikovanju, ki jih premore svet. Besedilo: Gaetano Belloni in Annalisa Pozzi Fotografije: Arhiv proizvajalcev

124

Oblikovanje 1. Podjetje Artemide je predstavilo futuristično LED svetilko Copernico 2. Gibljivi predalčnik Revolving Cabinet. Shiro Kuramta za Cappellini

1 2

3. Ležalnik Canapo. Franco Albini za Cassina

Sejem je bil zopet poln presežkov. Nova sejemska dvorana Rho-Pero, ki jo je načrtoval arhitekt Massimiliano Fuksas, je namreč gostila kar 2524 razstavljalcev, sejem je obiskalo več domačih obiskovalcev, organizatorje pa je še posebno razveselil večji obisk tujcev, ki bi bil najverjetneje še večji, če ne bi ravno v tem času v severni Italiji zaradi izbruha islandskega vulkana zaprli letalskega prometa. Vulkanski izbruh gor ali dol, 49. milanski sejem (za 50-letnico prihodnje leto v Milanu že načrtujejo silne finančne vložke, ki bodo povečali gostiteljske zmogljivosti mesta) je ponovno potrdil, da se v Milanu odvija najpomembnejše srečanje te vrste in da je pohištvena panoga močnejša od gospodarske krize. In vsebina? Podjetja v vzponu – in ta so vedno tista najbolj drzna – so se ponovno odločila tvegati in so ledino zaorala z inovativno kreativnostjo, ki se nagiba k ekološkim in bio trendom in so v stalnem iskanju novih materialov ter v odkrivanju kombinacij, ki so se nam še do pred kratkim zdele povsem nepredstavljive.

Blagovne znamke, ki so zaznamovale zgodovino pohištva Made in Italy (med njimi so Poltrona Frau, De Padova, MDF, Moroso in Cappellini), so po drugi strani ponovno ponudile kultne izdelke – tu in tam sicer malce prenovljene, bolj sveže, inovativne. Prav inovacija v kombinaciji z vrhunsko tehnologijo pa je tudi tisto, kar zaznamuje proizvod znamke Kundalini, svetilko Kyudo, ki je delo mladega Konstanina Landurisa in Horsta Wittmanna (Hansandfranz Designstudio). Gre za tanko vrsto LED luči, ki je vgrajena v lok z minimalistično podlago. Inovacija je bila glavno vodilo tudi pri podjetju Molteni&C, ki se je z mizo iz kolekcije Arc – kristalno ploskev na ukrivljenem podstavku iz cementa – odločilo staviti na elitnega arhitekta in oblikovalca Normana Fosterja. B&B nadaljuje uspešno sodelovanje s Španko Patricio Urquiolo. Ta je namreč ustvarila številne postelje in divane, njeno vodilo pa je bilo poigravanje z ekscentričnimi oblikami. Pri podjetju Bisazza so se odločili eksperimentirati z novo linijo, katere rdeča nit je kombinacija prefinjeno izdelanih ploščic in mozaikov s kristali Swarovski. Na področju svetil je glede inovativnosti izstopalo tudi podjetje Artemi-

125

Oblikovanje 1

1. Svetilka Kyudo. Inovacija v kombinaciji z vrhunsko tehnologijo je delo mladega Konstanina Landurisa in Horsta Wittmanna (Hansandfranz Designstudio). 2. Eksperimentalni oblikovanje pohištva Gaetana Pescea za Le Fabrileja v Milanski galeriji La Triennale. 3. Molteni&Co se je z mizo iz kolekcije Arc, kristalno ploskev na ukrivljenem podstavku iz cementa, odločilo staviti na elitnega arhitekta in oblikovalca Normana Fosterja.

da: glavno vlogo pri futuristični svetilki Copernico, stvaritvi Carlotte de Bevilaque in Paopla Dell’Elceja, igra LED osvetlitev. Gre torej za dizajn, ki želi obnoviti prostore, jih narediti bolj prilagodljive in v skladu z novimi življenjskimi slogi. To je dizajn, ki ga dansko podjetje mojstrsko obvlada – za dokaz ponuja tudi postelje-kavče, ki se s preklapljanjem prilagajajo številu obiskovalcev, in vsestransko uporabne knjižne police, ki so jih spremenili v prave skulpture. Kljub temu da je formul za reševanje finančne krize mnogo, je na tej točki mogoče reči, da je milanski sejem pokazal na tri skupne imenovalce: slog, inovacijo in kakovost. Kreativnost je tudi zunaj Milanskega tedna pohištvenega sejma ne zaznamuje samo sejemski del, kjer se predstavljajo podjetja, temveč tudi kopica razstav in dogodkov v galerijah, studiih, salonih, pa tudi v muzejih in na javnih mestih, ki narekujejo tempo dogodkov po celem mestu. Dogajanje ob sejmu tako ponuja tudi t. i. fuorisalone, atrakcijo, ki se jo da mirne duše primerjati z dogajanjem v razstavni hali, z vidika izvirnosti pa sejemski del pogosto celo prekaša.

Zagonska sila fuorisalonov je od nekdaj znani milanski predel Zona Tortona, simbol nenavadne kreativnosti. Največ obiskovalcev pritegne Superstudio (tj. razstavna četrt, ki je pred več kot desetletjem nastala v prostorih nekdanje tovarne), katerega so letos soorganizirale tri ustanove: Temporary Museum for New Design, Innovation/Imagination in Home and Spa Design; prva na dosedanji lokaciji na številki 27, druga na nekdanjem Ansaldu in tretja na številki 13, v ulici Tortona. Zona Tortona je tako predstavila največje dosežke kreativnega oblikovanja, ki jih je zaznamovala eksperimentalna izvirnost. Istemu idejnemu konceptu pa je sledila tudi predmestna industrijska ulica Ventura, ki je po vzoru Zone Tortone na razstavi z naslovom “13.798 gramov oblikovanja” kot delom projekta Lambretto Art Project predstavila 45 oblikovalcev mednarodnega slovesa, ki sicer že delujejo v uspešnih podjetjih za dizajn. Le-ti so se pomerili v kreativnosti in odkrivanju vzrokov za uspeh določenega proizvoda. Kot idealni prostor za razstave se je prav tako pokazala La Triennale. Tam so namreč predstavili “Babilonski stolp” Alessandra Mendinija in Silva-

126

Oblikovanje 1

1. Kavč Tufty Time Patricie Urquiole za B&B. 2. Spoj sodobnih materialov in tehnologije. Počivalnik Canasta za B&B 3. »Floor to Heaven«. Izvirni tepih Michelele Schleypen.

Diners Club Italia na pohištvenem sejmu Ko govorimo o milanskem pohištvenem sejmu, imamo v mislih enega najbolj trendovskih dogodkov leta 2010 in jasno je, da na tovrstnem dogodku Diners Club Italia enostavno ni mogel manjkati. Pri Dinersu so za svoj gostiteljski prostor izbrali Zono Tortono znotraj kompleksa Ermenegildo Zegna, svojo prisotnost pa oplemenitili z razstavo dvanajstih ilustracij šestih nadarjenih grafičnih oblikovalcev različnih narodnosti.

127

Oblikovanje

1. Miza Diamante, Armani Casa 2. Versace se je z naslanjačem Vanitas pokazal v svojem stilu z obiljem zlata in damaska. 3. Pri Missoni home stavijo na sedežno garnituro Nap

zadosten razlog, da se v zadnjem času vse več najpomembnejših modnih hiš odloča za linijo Home, namenjeno opremljanju notranjih prostorov. Pionir v mojstrskem kombiniranju visoke mode in notranjega oblikovanja je Giorgio Armani, ki v milanskem ateljeju na ulici Manzoni ponuja pravi lifestyle vodič v znamenju zanj značilne minimalistične elegance. Prav nasprotno pa modno hišo Versace zaznamuje obilje zlata in damaska: neobaročni slog je bil več kot očitna inspiracija pri oblikovanju fotelja Vanitas, ki ga je že leta 1994 oblikoval Gianni Versace, danes pa je na voljo v sodobnejši različici. Missoni je s kolekcijo kavčev Nap stavil na rože (na voljo v številnih kombinacijah), ki pa so tudi v ospredju kolekcije svilenih preprog, katere je za Atelier Altai ustvaril Romeo Gigli. Cesare Paciotti je posteljo Duke v slogu gangsterjev oblekel v črtast saten, La Perla je stole habillées prelevila v seksi skulpture, Blumarine ponuja romantiko, Vivienne Westwood pa je tudi pri načrtovanju linije pohištva ostala ekscentrična. Zanimiv pa je tudi projekt, ki ga je idejni vodja podjetja Diesel, Renzo Rosso, razvil v sodelovanju Ko notranje oblikovanje sreča modo In kaj imata skupnega notranje oblikovanje in moda? Kreativnost, nepresta- z Moroso, Zucchi in Foscarini in je dobil ime “Diesel Succesfull Living”. no obnavljanje in občinstvo, ki je vedno željno zadnjih novosti. Očitno je to Tako kot linija oblačil je tudi pohištvo urbano, živih barv in odločnih tonov.

na Annicchiarica ter pohištvo sculpture Gaetana Pescea za Le Fabrileja. Na državni univerzi se je odvijalo eksperimentalno oblikovanje z idejami in dogodkom Interni Think Tank (kreativno skupinsko iskanje rešitev pri oblikovanju notranjih prostorov), posebno pozornost pa je pritegnila Willmotova instalacija jež, oblikovana v sodelovanju s podjetjem ILVA – gre namreč za zelen prostor, namenjen pobegu od urbane sivine. Tudi Cosmit, glavni organizator pohištvenega sejma, je pripravil tri stranske dogodke. V Villi Reale se je odvijala pripoved o druženju z renesančnimi banketi “Vsi k mizi!”, kjer so bile predstavljene tudi kinematografske sekvence in slike; v Planetariju so predstavili videoinstalacijo, posvečeno ženski lepoti, z naslovom “Kopel zvezd”; v okviru prireditve “Nepričakovani gosti” pa so v štirih milanskih muzejih priznani oblikovalci starinskemu pohištvu ob bok postavili 200 predmetov.

128

XXXX

129

XXXX

Svetovna prestolnica stolov Vitra Campus Švicarsko podjetje Vitra ima že vrsto let evropsko licenco za proizvodnjo izdelkov slavnih oblikovalcev druge polovice dvajsetega stoletja, na primer zakoncev Charlesa in Ray Eames in Georgea Nelsona. Poleg tega so v Weilu na Renu postavili kampus, v katerem so zrasla poslopja, pod katera so se podpisali nekateri izmed najslavnejših arhitektov zadnjih let, med njimi Zaha Hadid, Frank O. Gehry, Nicolas Grimshaw, Tadao Ando ter Jacques Herzog in Pierre de Meuron. Besedilo: Gregor Šket Fotografije: vitra.com

130

Oblikovanje Leta 1960 je devetnajstletni Rolf Fehlbaum, mladenič, ki pravzaprav še ni točno vedel, kaj bi s svojim življenjem, med potovanjem po Združenih državah, kamor ga je poslal oče, nekaj tednov preživel z oblikovalcem in arhitektom Georgeom Nelsonom. Prav to srečanje mu je v številnih pogledih odprlo oči. V Georgeu Nelsonu je namreč spoznal zelo modrega moža, ki ga je podučil o širšem družbenem pomenu oblikovanja. Družba in medčloveški odnosi so ga od nekdaj izredno zanimali, zato se je tudi odločil za študij sociologije in celo doktoriral iz utopičnega socializma. A namesto da bi se takoj po vrnitvi pridružil podjetju, se je skregal z očetom. Po študiju se je nekaj let udejstvoval pri filmu. »Ko sem se pri šestintridesetih vrnil v Vitro, se nisem mogel pohvaliti z kdo ve kakšnim opusom,« se pošali na svoj račun. Kljub vsemu je v letih, ki jih je preživel med cineasti, odkril svoje nagnjenje do modernih tehnologij in predvsem do elegantnega reševanja problemov. Ko je leta 1977 postal prvi mož podjetja, je podrl staro tovarno v Weilu na Renu in začel uresničevati svoje vizije.

samega kosa plastike, kot tudi kateri koli Eamesov stol, katerega različni sestavni deli ustvarjajo učinkovito celoto.« Okrožen je bil z najslavnejšimi imeni industrijskega oblikovanja, a ga ni nikoli mikalo, da bi sam postal oblikovalec. »O sebi vedno pravim, da imam zelo dobro oko, a hkrati grozno roko. Narisati ne znam ničesar. Zato sem lahko odličen kritik ali ocenjevalec, nimam pa sposobnosti, da bi oblikovalsko kar koli ustvarjal.«

Dobro oko in grozna roka Rolf Fehlbaum je eden tistih, ki se zavedajo veličine avtorskega dela in ga razumejo kot unikat bistroumnosti človeškega uma. Prav zato ga imajo največji oblikovalci današnjega časa za sebi enakega. Rezultat odlične komunikacije je Vitrina pisana paleta, ki vsebuje skorajda diametralno nasprotne oblikovalske prijeme: »Tipični primeri nasprotij so Verner Panton in zakonca Eames. Tako njihovi izdelki kot njihova filozofija so bili povsem drugačni. Meni so blizu eni in drugi. Všeč mi je tako Panton, ki je ulit iz enega 3

Naslovna: Pod najnovejšo stvaritev Vitra Haus sta se podpisala oblikovalca Jacques Herzog in Pierr de Meuron. 1. Gasilska postajo je leta 1993 zasnovala Zaha Hadid. 2 in 3. Vizionarsko znanstevni in inovativni prisotp je odraz Vitrinih ljudi in okolja v katerem nastajajo.

131

Oblikovanje 1

Veda o stolih Pod njegovim vodstvom je v Weilu na Renu zrasel tako imenovani Vitra Campus, ki bi ga lahko razglasili za eno izmed čudes modernega sveta. Mali kraj na švicarskonemški meji je svetovna prestolnica stolov. Od tam so se njihov glas, strast, ljubezen, znanje in izkušnje razširili po vseh precej hrupnejših metropolah. In ker stoli zaradi svoje družbene vloge močno presegajo oznako pohištva, je tudi švicarska Vitra dosti več kot le tovarna, ki že več kot sedemdeset let izdeluje stole. Je eno izmed podjetij, katerih vodilo ni dobiček za vsako ceno, temveč se zavedajo svojega širšega poslanstva. Med drugim so že vse od leta 1957 nosilci evropske licence za izdelavo izdelkov ameriških oblikovalcev Georgea Nelsona in zakoncev Eames. Svet tega švicarskega podjetja je tudi nekakšen arhitekturni muzej v malem. Pod različne stavbe, ki so nastale na nemški strani meje, kjer je družina Fehlbaum posedovala veliko posest, so podpisani nekateri najslavnejši arhitekti, med katerimi je kar nekaj dobitnikov Pritzkerjeve nagrade. Ta poslopja hkrati sodijo med vrhunce moderne arhitekture, poleg tega so izraz Vitrine vizionarske filozofije. Fehlbaum namreč nikoli ni bil lokalno usmerjen. Bil je svetovljan in svet njegovo igrišče. Tako je leta 1984 po načrtih Nicholasa Grimshawa nastala nova proizvodna dvorana. Muzej notranjega oblikovanja Vitra, v katerem je ena izmed najpopolnejših zbirk stolov na svetu, je leta 1989 zrasel po načrtih Franka O. Gehryja. To je sploh prva evropska stvaritev tega ameriškega genija. Pet let kasneje je zasnoval upravno poslopje podjetja v Birsfeldnu blizu Basla. Svojo prvo priložnost je prav v Weilu na Renu dobila tudi Britanka iraških korenin Zaha Hadid. Prej so vsi občudovali njene risbe, vendar so jih imeli hkrati za neuresničljive in neizvedljive. Po požaru, ki je v devetdesetih letih zajel tovarno, je prav ona ustvarila Vitrino lastno gasilsko postajo. Tudi evropski prvenec slavnega Japonca Tadaa Anda je zrasel na Vitrinem ozemlju. Nekatere stavbe so kot muzejske eksponate dobesedno prenesli tja, na primer Prouvéjevo bencinsko postajo, originalno iz leta 1953. Lani so odprli povsem novo poslopje, pod katero sta se podpisala Jacques Herzog in Pierre de Meuron. Ta vizionarsko-znanstveno-inovativni pristop se seveda kaže v vseh Vitrinih izdelkih, tudi v pohištvu, namenjenem poslovnim prostorom, saj v seriji Net 'n' Nest pisarno obravnavajo kot živ organizem, ki se vseskozi spreminja in prilagaja modernim specifikam poslovnega sveta. Podobno velja za njihovo linijo, namenjeno domu, v kateri se prepletajo klasika, tradicija in sodobnost. Dokazi nosijo imena Polder Sofa, Panton, Coconut, Antony pa vse tiste kratice, ki označujejo stvaritve Charlesa in Ray Eames, katerih imeni sta že vrsto desetletij povezani z Vitro. Mlado kri zastopajo izdelki bratov Bouroulec. Seveda so znani tudi po pisanem svetu miniatur oziroma sto pomanjšanih posnetkih slavnih stolov, ki so najboljši dokaz, da je stol tudi umetnina. Na njih ne moreš sedeti, lahko jih samo gledaš, občuduješ, božaš in ljubkuješ. In nikoli ne rečeš, da so samo stoli ...

1. Stenska ura oblikovalca Georgea Nelsona 2. Idejni oče Vitre: Rolf Fehlbaum 3. Plastični stoli Panton danskega oblikovalca Vernerja Pantona 4. Legendarni stol ameriških oblikovalcev Georgea Nelsona in zakoncev Eames

132

XXXX

134

Umetnost

Čarobna severna luč Razstava portretov Irvinga Penna V njegovih fotografijah odzvanjajo nervozni newyorški taksisti, ki so med fotografiranjem drveli mimo oken ateljeja po West 16th Streetu, odrezavi in rezki glas ikonične urednice ameriškega Vogua Diane Vreeland, ki je v privzdignjeni intonaciji po telefonu zahtevala presežke, pa tudi vsa nihajoča razpoloženja muhastih modelov, ki jih je pogosto – in rad – fotografiral. Besedilo: Anžej Dežan Fotografije: Matjaž Tančič in Narodna portretna galerija, London

135

Umetnost

Fotografinja Bettina von Zwehl in Paolo Roversi, nekoč Pennov zvesti učenec, danes pa vplivni pariški modni fotograf.

V vsej tej zmedi je presenetljivo mogoče slutiti tudi tihega, ponotranjenega, zbranega in laboratorijsko natančnega Irvinga Penna, poleg Richarda Avedona in Helmuta Newtona enega najslovitejših modnih fotografov, ki je oktobra lani pri dvaindevetdesetih letih izgubil njemu tako ljubo naravno luč. Črno-beli portreti so na dražbah po njegovi smrti dosegli neverjetne prodajne razsežnosti, slovita družba Christie pa je njegov avtoportret prodala za več kot sto tisoč dolarjev. Letos so mu v britanski Narodni portretni galeriji posvetili samostojno razstavo, ki v London privablja obiskovalce z vsega sveta. Platno, luč in fotografski aparat Če boste po ogledu sto dvajsetih minimalistično razstavljenih fotografij najpomembnejših osebnosti prejšnjega stoletja, od Marlene Dietrich, Edith Piaf, Alfreda Hitchcocka in Trumana Capoteja pa vse do Nicole Kidman in Wallis Simpson, želeli povzeti svoja občutja in pojasniti, zakaj se vas je razstava tako močno dotaknila, se boste znašli v zagati. Kako lahko nekaj, kar bi bilo po goli analizi mogoče razstaviti na preprosto kompozicijo s sivim fotografskim platnom, stolom ali kotom in osamljeno figuro, v človeku pusti tako globoke sledi?

136

Razlog je v skritih pomenih in razkritih mikroskopskih podrobnostih obraza in figure, ki jih lenobno oko preprosto ne opazi. Irving Penn je med svojim fotografskim razvojem nenehno načrtno ohranjal čudenje nad objektivom, formatom 10 x 8, in vsem, kar ta zmore. Večkrat je poudaril, da je njegov instrument zmes stradivarke in skalpela, kirurško natančna disekcija osebnosti portretiranca. Paolo Roversi, nekoč Pennov zvesti učenec, danes pa vplivni pariški modni fotograf, ki redno sodeluje z italijanskim Voguom in drugimi modnimi revijami, je na simpoziju ob odprtju razstave pritegnil daleč največ pozornosti mladih fotografov. »Kot je bil Pennov pristop do fotografije izrazito mističen, je tudi moj odnos do njega globoka očaranost. Pennova moč je bila njegova navezanost na luč: šele ko fotograf osvoji luč, lahko začne zares opravljati svoj poklic. Oboževal je severno luč, luč slikarjev, ko se žarki ne dotaknejo portretirancev neposredno, ampak jih le oblijejo. Osebe postanejo resničnejše in razkrijejo veliko več, kot bi sicer. Pennovega portretiranja se je ravno zato veliko odmevnih imen tudi precej balo,« razkrije ob odprtju razstave. Bali so se ga celo asistenti. JP Masclet, prodorni londonski fotograf in stalni fotografski spremljevalec britanskih

Umetnost zvezdniških imen, mu je v osemdesetih letih asistiral pri fotografiranju kolekcij visoke mode v Parizu. Svojega obdobja s Pennom se spominja kot obdobja čakanja, saj so želeli ornamentirane obleke vsi hkrati fotografirati in je bilo treba nanje zelo dolgo čakati: »Vsi so ga klicali 'gospod Penn', tudi sodelavci, ki so z njim ustvarjali dolga desetletja. Njegov studio je dajal vtis katedrale: nobene glasbe, klepeta in niti po pomoti kajenja. To je bilo za tedaj še zlasti nenavadno.« (smeh) Penn ni fotografiral le razkošnih oblek in razvpitih imen. Med poslovnim bivanjem v modnih prestolnicah Londonu in Parizu, ko se je sprijaznil s še tako razpadajočim studiom, da se je le v njem bohotilo dovolj severne luči, je fotografiral tudi peke, dimnikarje, mesarje in prodajalce čebule. Portreti uslužbencev »malih obrti«, ki sestavljajo velik del njegovega opusa, izražajo enako očaranost nad obrazom in podrobnostmi, kot jih je opaziti v njegovem delu za ameriški Vogue. Umetnostni zgodovinar David Anfam, ki se ukvarja z abstraktnim ekspresionizmom in delom Barnetta Newmana, pravi: »Šlo je za prehod v notranjost subjektivnosti. Penna je zanimalo tisto, kar je ležalo za fasado obraza. Stil je človek in človek je stil.«

umetnost,« pojasni mlada portretistka. Dela, v katerih je osebnost postavljena v kot, delujejo še posebno razkrivajoče, saj oko opazovalca prisili, da se s figuro sooči neposredno, brez odvečnih elementov, ki bi mu zastirali pozornost. Preprostost osvobaja, tudi s praktičnega stališča. Penn je lahko imel zaradi skromnosti zahtev svoj »mali studio« kjer koli, saj je potreboval le platno, luč in fotografski aparat. To mu je omogočilo, da je ovekovečil celo pripadnike divjih ljudstev, ki so s svojo neomadeževano čustvenostjo še zlasti ustrezali okviru njegove fotografije. Pravo vprašanje, ki leži pod razstavljeno razstavo, je aktualnost Pennovega pristopa v današnji digitalizirani dobi. Ali preprost portret še lahko prepriča in najde prostor v modnih publikacijah? Paolo Roversi, dedič Pennove fotografske zapuščine, je dokaz, da je to vsekakor še mogoče, mladi fotografi, ki so prisluhnili predavanjem in obiskali razstavo, pa so se očitno še željni učiti. Umetnost fotografiranja se torej od slikarstva niti ne razlikuje tako zelo: brez znanja, rahločutne občutenosti in razumevanja luči bi bila umetnost še vedno v temi.

Preprostost portreta »Vsak portret je spopad dveh sil, portretiranca in fotografa,« pojasni Bettina von Zwehl, ena najprepoznavnejših sodobnih fotografinj. »Kar me navdušuje pri Pennu, je njegova sposobnost zapreti portretiranca v omejujoči prostor, naj bo to v kot ali pred platno. S tem se oddalji od pregovorno lahkotne modne fotografije in preide v

137

Poletje razstav

Yves Saint Laurent: Retrospektiva V Parizu so poletje posvetili ikoni stila Yvesu Saint Laurentu, pred dvema letoma preminulemu modnemu oblikovalcu. Retrospektivna razstava, ki jo je postavil njegov dolgoletni partner Pierre Bergé, obiskovalcem predstavlja več kot 300 kosov oblačil iz linij haute couture in prêt-à-porter, dopolnjujejo pa jo skice, filmi in fotografije. Do 29. avgusta. Petit Palais, Musee des Beaux-Arts de la Ville de Paris, Pariz.

Frida Kahlo: Retrospektiva Leta 2007 je minilo sto let od rojstva južnoameriške umetnice Fride Kahlo, ki je zaslovela z deli, v katerih je pisano umetnost mehiške kulture združevala s travmatičnimi izkušnjami svojega zasebnega življenja. Več kot 120 originalnih del avtorice ustvarja največjo retrospektivno razstavo Fride Kahlo, videti pa je mogoče celo nekatera, ki so dolga leta veljala za izgubljena ali uničena. Do 9. avgusta. Martin-GropiusBau, Berlin.

Bodies revealed Natančno secirani primerki človeških teles omogočajo obiskovalcem, da svoje telo razumejo popolnoma na novo. Razstavljenih je več kot 200 organov in drugih del pravih človeških teles, obdelanih z metodo, ki omogoča dolgotrajno konzervacijo. Po velikem uspehu v New Yorku, Londonu, Mexico Cityju, Amsterdamu in Pragi bo zbirka na ogled v Zagrebu do 11. julija. Galerija Kovićevi dvori, Zagreb.

Matisse: Radical invention, 1913–1917 Med letoma 1913 in 1917 je Henri Matisse ustvaril nekaj najbolj zahtevnih, eksperimentalnih in enigmatičnih del v svoji karieri. Slike so tipično abstraktne z natančnimi detajli, geometrične in ostrih linij, od barv prevladujeta črna in siva. Razstava se osredotoča na fizično produkcijo del in raziskuje Matissov proces ustvarjanja, hkrati pa je prva, ki je posvečena avtorjevemu delu iz tega pomembnega obdobja. Do 11. oktobra. MoMA, New York.

The fervour of the images Beneška razstava ponuja eno redkih priložnosti za vpogled v izbrana dela italijanske fotografije od njenih začetkov pa vse do trenutnih smernic. Vključuje 260 fotografij, spremlja pa jo podrobno čtivo o zgodovini del iz Zannierjevega arhiva. Do 18. julija. Fondazione Bevilacqua la Masa, Benetke.

Emona: Mit in resničnost Kako je bilo živeti v Emoni? Zakaj je bila ustanovljena in kakšna je bila njena vloga v celotnem rimskem imperiju? Razstava razkriva rojstvo, življenje in propad mesta Emone in jo povezuje z današnjo Ljubljano ter identiteto Ljubljančanov. Do 31. decembra. Mestni muzej, Ljubljana.

138

Grace Kelly: retrospektiva Spektakularna garderoba ene največjih in najbolj oboževanih filmskih div vseh časov: diamantna tiara Van Cleef & Arpels, Chanelov kostim, obleka Yvesa Saint Laurenta, suknjič Balenciage in kup Diorjevih očal. Zvezda razstave kljub vsemu ostaja rjava usnjena Hermèsova torba Kelly (ime je dobila prav po Grace), s katero je zvezdnica leta 1956 fotografom menda prikrila svojo nosečnost. Do 26. septembra. Victoria & Albert Museum, London.

Cartier: Moč stila Pri francoski draguljarski hiši Cartier so se odločili, da bodo tudi širši javnosti dali možnost občudovati 360 kosov nakita, ki zgodovinsko velja za enega najbolj oboževanih in zaželenih. Težko pričakovana razstava se bo poglobila v filozofijo hiše Cartier in raziskala stil, ki je večen. Ogledati si bo mogoče ure, skulpture in unikatni nakit iz Cartierjeve zbirke, nekaj kosov pa bodo posebej za to priložnost posodili tudi z monaškega dvora. Do 17. oktobra. Jahalna šola Praškega dvorca, Praga.