Diners Club Exclusive Magazine 3

SLOVENSKA CESTA 30 (KNAFLJEV PREHOD) 1000 LJUBLJANA WWW.MONARDA.SI

Luksuz mladosti Izjemna La Prairie anti-aging kolekcija vsebuje moË, ki pomaga odpravljati posledice Ëasa. Kožo globinsko navlaži, bogata je z antioksidanti in vsebuje napredni cellular kompleks. Vašo kožo ovije s Ëistim mladostnim razvajanjem. Vsaka želja bo uslišana.

Skrivnost ponovne mladosti Ljudje so v preteklosti potovali veliko in daleË, z namenom iskanja ponovne mladosti. Sedaj pa je La Prairie odkril ‘’longevity’’ protein, ki bo podaljšal mladost znotraj vaše kože. Izjemen anti-aging longevity serum resniËno deluje na celiËnem nivoju, kjer odpravlja vidne znake staranja ter spodbuja naravni proces obnove kože. Obogaten je z uËinkovitimi anti-oksidanti ter dragocenimi rastlinami z vseh sedmih kontinentov. Je vaša skrivnost v boju proti staranju.

Proti-stresna in proti-starostna Ponovno odkrijte brezskrbno mladost. La Prairie globinsko pomlajevalna anti-stress krema pomaga obnavljati in krepiti z ekskluzivnim proti stresnim zelišËnim kompleksom ter naravnimi sprostitvenimi agenti. Vaša koža bo v trenutku pridobila bolj Ëvrst, napet in mladosten videz… kot da ne bi nikoli imela skrbi.

Anti-Aging kolekcija obnavlja • pomlajuje • ponovno odkriva mladost

32 18

Privilegiji kartice Diners Club Exclusive

27 28 32

Med bliščem in dobroto

90

38 40 44 48 52 60 62 69

Nora na birkinke

78 Koga briga, kaj nosijo moški!

82 Klasična in rahlo ironična hkrati 90 Sodobna madame ni dama 98 V kraljestvu narave 102 Masaža nad New Yorkom 110 Avtomobili, narejeni po meri 114 Šampanjec in masaža

Slikar, ki kuha

Želim si ustvarjalnosti in podjetnosti Šampanjec za 4000 evrov na zabavi za izbrane Dolce&Gabbana kot lepotna operacija

Prestiž je preprostost Meja pri imidžu je le razum V vsaki je del mene Naj govorijo barve Nokturno

116 Preživetje v mestni džungli 118 Bi delili ferrarija s sosedom?

124 Stilska preobrazba vina 130 Nepogrešljivi, drugačni in glamurozni 134 Morski sadeži sveta, združite se

Od­go­vor­na ured­ni­ca: Hermina Kovačič

Ured­ništ­vo: Di­ners Club Ma­ga­zi­ne Lin­har­to­va 3a, 1000 Ljub­lja­na Tel.: 01 439 36 15, faks: 01 439 36 10 ured­nist­vo@dc-ma­ga­zi­ne.com

So­de­lav­ci: Barbara Beč, Marcelo Capizzano, Cvetka Dragan, Martina Kermavner, Vladimir Klyosov, Elena Koldunova, Boštjan Levič, Nina Levičnik, Milan Marčič, Dime Rangelov, Emil Rebek, Barbara Režek, Borut Štajnaher, Daniel Tomičić

Marketing in oglasno trženje: Zlatko Zagorc Gsm: 040 670 960 marketing@dc-magazine.com

Lek­to­ri­ca: Simona Lisjak

Klavdija Zrim Gsm: 041 635 575 marketing@tehnis.si

Di­ners Club Exclusive Ma­ga­zi­ne, ­ posebna izdaja Diners Club Magazina

Fotografija: No Good Industry zaVeuve Clicquot

na zadnjem sedežu

Gra­fič­no ob­li­ko­va­nje, priprava: Studio Tehnis, Ljubljana

14

Izdajatelj: Diners Club SLO, d. o. o.

Dunajska 129, 1000 Ljubljana Direktorja: Tone Horvatič, Saša Pušnik Produkcija: Tehnis, d. o. o.

Linhartova 3a, 1000 Ljub­lja­na Di­rek­tor: Jan­ko Zrim Tisk: Schwarz, d. o. o., Ljubljana Na­kla­da: 4000 iz­vo­dov ISSN 1581-9892 Vse pra­vi­ce pri­dr­ža­ne. Ko­pi­ra­nje ali po­na­tis vse­bi­ne je do­vo­ljen le s pis­nim do­vo­lje­njem iz­da­ja­te­lja.

Sledenje sanjam V teh časih se zdi skoraj bogokletno govoriti o prestižu in zapravljanju za reči, ki jih, roko na srce, pravzaprav ne potrebujemo. Globalna svetovna kriza in naravne katastrofe, ki so posledica neustavljivega hitenja v boljšo, drugačno in lažjo prihodnost človeštva ter marsikaterega nepremišljenega dejanja, ki se je sicer zdelo velik korak k izboljšanju položaja posameznika, a je bilo majhen korak proti propadanju sveta, terjajo svoj davek. Toda prav te človekove napake, ki so pogosto pripeljale na rob obstoja civilizacij ali jih celo potisnile čezenj, so bile vedno gonilo; pripeljale so svetlejše čase, novosti, blaginjo, predvsem pa zavedanje, kaj smo počeli narobe.

Seveda to sčasoma pozabimo, sledijo nove napake, nove katastrofe … in življenje gre naprej. Gre naprej, ker ga vodijo sanje.

Le kdo bi vedel, o čem je sanjal človek v pradavnini, ko je med iskanjem hrane ali radovednim raziskovanjem okolice naletel na bleščeč kamen, za katerega bi zdaj odšteli več deset tisoč evrov. Nekako logično je bilo, da ga je uporabil za okrasje, saj je že takrat obstajala nečimrnost, da o neusahljivi in nerazložljivi želji po posedovanju takšnih in drugačnih reči ne pišem. Seveda lahko temu lepše rečem tudi občutek za estetiko in v nas vgrajeno hotenje privoščiti si nekaj več od osnovnih stvari, potrebnih za življenje. Nova obleka, dragocena ura, večji avto, večerja z najdražjimi v najdražji restavraciji v mestu, izlet v drugo državo. Neusahljive sanje, kako do materialnih dobrin, ki v nas sprožijo skoraj adrenalinski občutek evforije in zadovoljstva. Predvsem pa nas vrnejo v otroštvo, ko smo se kot nepopisan list nedolžno in iskreno veselili vsega novega in zaradi česar nas je življenje tako zelo mikalo.

Tudi o takih, že precej filozofskih rečeh smo govorili v Moskvi, o kateri smo se precej razpisali v tokratni številki Diners Club Magazine Exclusive, ki ga z velikim veseljem poklanjamo vam, spoštovanim imetnikom kartic Diners Club Exclusive. Prestolnica Ruske federacije je po razpadu ogromne Sovjetske zveze eno tistih velemest, ki doživlja velike spremembe, predvsem pa je meka prestižnih blagovnih znamk. Upravičeno nosi naziv najdražjega mesta na svetu, v katerem dobite vse in še več. Vsakič znova se mi zdi nekakšna Indija Koromandija, v kateri se ti izpolnijo vse (materialne) želje sveta. »Sanjali smo, dolgo smo sanjali,« mi je rekla ena od nešteto poslovnih žena, s katerimi sem imela priložnost govoriti. »Zaprti smo bili v kletki, iz katere smo opazovali, kaj imajo drugje.« Zdaj, sem pomislila, preostali svet gleda njih. Najboljša oblačila, najdražji avtomobili, najbolj nadarjeni arhitekti, najokusnejša hrana. ž»In ko imaš vse, ugotoviš, da ti manjka najpomembnejše: da si ostal brez sebe,« je prepričana druga gospa z življenjem, ki spominja na pravljico. »Pomembna sta notranji mir ter odnos do sebe in drugih.« Tudi o tem smo razmišljali med obiskom Ala Gora, ki je prišel v Slovenijo na povabilo Diners Cluba Slovenija.

Nekdanji ameriški podpredsednik, Nobelov nagrajenec, poslovnež in okoljevarstvenik nas nenehno opozarja, kam nas je pripeljala brezbrižnost do sebe in drugih. Take izkušnje še nismo imeli, zato je težko.

A prepričana sem, da bo človeštvo s sledenjem svojim sanjam našlo prave rešitve.

Hermina Kovačič

Portret: Lidija Mataja

THE ENGINEERS OF SIGNATURE

Zastopa in prodaja: Leonardo d.o.o. | Gosposka 28 | 3000 Celje | www.leonardo.si

v družbi slavnih

Med bliščem in dobroto Al Gore

Nobelovec, oskarjevec, nekdanji podpredsednik ZDA, okoljevarstvenik, gospodarstvenik.

Slovenija je ponosna, da lahko med svoje goste zapiše tudi ime Al Gore.

Besedilo: B. Č.

Fotografija: osebni arhiv Ala Gora Na povabilo Tomaža Lovšeta, ki stoji tako za Diners Clubom Slovenija kot Italija pa še predsednik Ameriške trgovinske zbornice Slovenije (AmCham) je, je častni gost 10. decembra najprej obiskal Milano.

Tam je več kot 400 gostom – med njimi strokovnjakom iz vseh pomembnejših raziskovalnih ustanov ter predstavnikom poslovnega in finančnega sveta – na predavanju Mislite zeleno v prostorih borze predstavil svoje ideje in možne strategije, ki bi pomagale pri varovanju in ohranjanju našega planeta. Predaval je tudi o zeleni ekonomiji. Ala Gora so v Milanu imenovali za častnega meščana. Gostitelj dogodka je bil Diners Club Italija.

Neprijetna resnica v Ljubljani V slovenskem glavnem mestu se je nobelovec najprej predstavil na dogodku v organizaciji Ameriške trgovinske zbornice Slovenije. Na skoraj uro in pol trajajoči predstavitvi Neprijetna resnica je zbranim opisal globalne podnebne spremembe in naravne katastrofe z vizualno in podatkovno bogatim prikazom, ki vključuje več kot sto strokovnih študij. Njegov istoimenski film o uničevanju našega planeta in grozečih nevarnostih, ki pretijo obstoju Zemlje zaradi brezobzirnega onesnaževanja, prirejen po njegovi knjigi Neprijetna resnica, je lani prejel filmsko nagrado oskar.

Med več kot 400 častnimi gosti so bili slovenski premier Borut Pahor, ki je predavanje tudi odprl, nekdanji predsednik republike Milan Kučan in večina predsednikov parlamentarnih strank. Udeležili so se ga tudi pomembni gospodarstveniki in predstavniki okoljevarstvenih organizacij, med njimi sodobitnica oskarja Lučka Kajfež Bogataj. Na povabilo Tomaža Lovšeta

je bil na predavanju tudi cvet slovenske prihodnosti – več kot sto zlatih maturantov, Zoisovih štipendistov in zmagovalcev v tekmovanju raziskovalnih nalog, ki ga organizira tehnični inštitut iz Massachusettsa.

Skupaj v dobrodelnosti Al Gore je kot slavnostni gost obiskal tudi zdaj že tradicionalno prireditev V družbi slavnih, ki jo za imetnike kartic Diners Club Exclusive organizira Diners Club Slovenija. Tudi letos je minila v znamenju glamurja z namenom. Za dobrodelna sredstva so dobrotniki prejeli knjigo Neprijetna resnica, prevedeno v slovenščino. Al Gore je lastnoročno podpisal več sto izvodov. Diners Club Slovenija bo zbrani denar namenil dvema organizacijama.

Ko udari naravna katastrofa, so gasilci tisti, ki prvi priskočijo na pomoč, zato gre del sredstev njim. Z donatorskim denarjem in denarjem Diners Cluba Slovenija bodo dobili opremo, ki jo nujno potrebujejo, da bodo še učinkovitejši.

Posledice svetovne finančne krize se že čutijo tudi v Sloveniji, zato bo Diners Club Slovenija organiziral novoletni ekološki tabor za otroke iz ogroženih družin. Da ga bodo ohranili v trajnem spominu, ki bo tudi prispeval k boju za ohranitev okolja, bodo ob koncu tabora dobili kolo.

Poleg tega namerava Diners Club Slovenija povrniti naravi, kar ji je bilo odvzeto z organizacijo dogodka.

Prihodnjo pomlad bodo v Vasi nad Kamnikom, ki so jo minulo poletje najbolj prizadele vremenske ujme, zasadili gozd.

Hvala vsem, ki ste skupaj z Diners Clubom Slovenija v dobrodelnosti.

27

v družbi zvezd

Želim si ustvarjalnosti in podjetnosti Dr. Danilo Türk Predsednik naše države nam v prihodnjem letu želi obilo inovativnosti, izvirnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti, za kar je treba včasih tudi malo tvegati. Brez tega namreč razvoja ni, je prepričan.

Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Bobo, K. T. Kraljica Združenega kraljestva vam je pred kratkim podelila odlikovanje viteškega reda Bath. Kako naj vas naslovim: vitez, doktor, predsednik?

Samo gospod predsednik. Viteški red je velika čast, saj gre za redko in visoko odlikovanje, na katero sem zelo ponosen – in pa na dejstvo, da ga je dobil slovenski predsednik. Ima predvsem simbolični pomen in nosil ga bom ob priložnostih, tako ali drugače povezanih z Združenim kraljestvom.

1

28

Dvaindvajsetega decembra bo minilo leto dni, odkar ste zaprisegli kot tretji predsednik Republike Slovenije. Katere so največje spremembe, ki jih je ta častna funkcija prinesla v vaše življenje?

Presenetila me je s svojo intenzivnostjo – po javnem prepričanju je veljalo, da je bolj protokolarna – čeprav sem nenehno poudarjal, da bom aktiven predsednik. Zelo hitro sem ugotovil, da je priložnosti in zlasti zahtev zelo veliko tako doma kot na mednarodni ravni.

Zdaj sem približno tako zaposlen kot pred leti v Združenih narodih: 12 ur na dan, šest dni v tednu.

Ali vse poteka po pričakovanjih, ki ste jih imeli med odločanjem za kandidaturo in med njo, ali ste vendarle nad čim presenečeni?

Na splošno je delo še zanimivejše od pričakovanega. Možnosti za moj prispevek k izboljšanju raznih okoliščin, opozarjanju nanje in ponujanju rešitev je veliko tako doma kot v tujini. Predsedniška funkcija je lahko koristna in ta koristnost se mi zdaj zdi še jasnejša kot na začetku. Ljudje imajo do predsednika republike velika pričakovanja in zahteve, moja naloga pa je ugotoviti, katere lahko izpolnim po ustavnih pristojnostih, ki jih imam veliko več, kot sem si predstavljal pred sprejetjem funkcije.

Precej lahko prispevam že s svojimi govori, zato jih pripravljam resno in premišljeno; narejeni so glede na potrebe družbe. Na primer ob dnevu reformacije sem obširno govoril o vprašanju etike, ki je bila ključna za to gibanje pri nas v 16. stoletju, in poskušal prenesti ta sporočila na današnji čas in potrebe. Etičnost se mora zdaj izražati v odločanju in razvoju pravnega sistema.

Kaže, da ljudje cenijo moje prispevke, kar se kaže v podpori v javnosti.

v družbi zvezd Katere so vaše prioritete v nadaljnjem predsednikovanju? Kaj si želite izpeljati v prihodnjem letu?

Odvisne bodo od stanja. Že zdaj lahko pričakujemo upočasnitev gospodarske rasti in probleme, izhajajoče iz tega. Pri nas se radi zadovoljimo z ugotovitvijo, da krizne razmere prinašajo tudi priložnosti, vendar pa je treba ugotoviti, katere so te in kaj potem storiti. Zavzemam se za inovativnost, izvirnost, ustvarjalnost, podjetnost, saj bo le to peljalo Slovenijo naprej. Videl bom, kako lahko iz mojih splošnih idej o vlogi predsedniške funkcije naredim kaj več. Tu bo seveda potrebno skrbno usklajevanje z vlado, ki je odgovorna za položaj v državi. Moje delo pa bo temeljilo na dobri koordinaciji in krepitvi vsega, kar bo državi pomagalo pri razvoju.

Nisem zgolj za reševanje problemov, ki poskušajo vzdrževati stabilnost. Seveda jo potrebujemo, tako kot solidarnost, a brez napredka in ustvarjalnosti ne bo šlo.

Vlada je že začela delovati. Pričakujete dobro sodelovanje z njo?

Ja. Lepo sem sodeloval z dosedanjim predsednikom vlade in mislim, da bom z novim enako dobro – mogoče bolj tesno, saj bo prihodnost zahtevala čedalje več usklajevanja in skupnega razmišljanja. V težkih razmerah je potreba po medsebojnem sodelovanju večja.

Prejšnja predsednika države Milan Kučan in dr. Janez Drnovšek sta pustila izjemen pečat. Po čem si želite, da bi se spominjali vas?

Zdaj je še zgodaj za takšne ocene, si pa vsekakor želim prispevati h krepitvi državnih institucij in njihove avtoritete, saj to potrebujemo za naš razvoj, ki je življenjsko odvisen od kakovosti vladavine prava, uspeha in učinkovitosti institucij. Rad bi, da bi moje mandatno obdobje zapolnil napredek v njihovi kakovosti in splošnem razvoju, ki ga potrebujemo.

Pogled v vašo bogato kariero razkriva, da ste vedno delovali na področjih, povezanih s socialno pravičnostjo in človekovimi pravicami. Kako se tega lotevate zdaj kot predsednik države?

V tem trenutku poskušam doseči, da bi resneje jemali poročila varuhinje človekovih pravic. V našem sistemu imamo zelo pomembno institucijo, ki vsako leto predloži 300 strani dolgo natančno analitično poročilo o stanju v državi. V njem je veliko predlogov, kaj izboljšati in kako. Želim si, da bi ga v prihodnje bolj upoštevali.

So pa tu še druga vprašanja, povezana s socialno solidarnostjo. Podpiram vse oblike prostovoljstva v Sloveniji, vidim pa, da potrebujemo močnejše civilno-družbeno zavzemanje za večjo solidarnost in pomoč ljudem v stiski. Tu se bom angažiral še naprej. Pri takih problemih bi morali ravnati združevalno in odgovorno, povezati bi se morale tako različne institucije kot politične sile.

Lahko pričakujemo kakšno knjigo?

Pred slabim letom sem izdal Temelje mednarodnega prava, prvi slovenski učbenik, ki to področje predstavlja celovito, hkrati pa zgoščeno in primerno za študente.

V prihodnje bi knjigo rad še razvijal, a če bodo stvari

potekale kot zdaj, ne verjamem, da mi bo uspelo med mandatom.

Kar trinajst let ste preživeli v New Yorku kot prvi veleposlanik Republike Slovenije pri OZN, član varnostnega sveta in pomočnik generalnega sekretarja OZN Kofija Anana. Se je bilo težko vrniti domov?

Pogrešate tiste čase?

Ne, ni se bilo težko vrniti domov. Vselej sem to pričakoval, saj nisem nameraval ostati v ZDA do upokojitve.

Po trinajstih letih New Yorka je bila Ljubljana zelo dobrodošla sprememba, saj ima prijetnejše okolje in veliko zložnejši tempo življenja. New Yorka nisem pogrešal – konec koncev sem se tja pogosto vračal na razne konference, letos že trikrat. Seveda je to velemesto najlepše in najzanimivejše, če pridete tja za kakšen teden. Če pa živite v njem dlje, spoznate tudi težje plati bivanja v njem.

Torej lahko sklepam, da vam je naša kakovost življenja bolj všeč od ameriške?

Nedvomno. Na splošno je v Evropi bolje kot v ZDA – ob upoštevanju raznih okoliščin, kot so razdalje, prijetno naravno okolje, tempo življenja, kakovost hrane – čeprav so naši zaslužki manjši. Pri odločitvi, da se vrnem domov, je tudi višja kakovost življenja doma odigrala pomembno vlogo.

Ameriški predsednik in tudi veliko drugih domuje v uradni rezidenci. Vi se po zaprisegi niste selili. Pogrešate tak protokolarni objekt?

Osebno ne. Rezidenca je domovanje predsednika, ne moje zasebno, je simbol države, ki se mora odločiti o takih potrebah. Sploh pa še nismo vsega dorekli na področju simbolov – poleg rezidence tudi o zastavah in obredih. Dobro bi bilo pogledati, kakšni so običajni standardi v Evropi, a vse to je v pristojnosti vlade in njej prepuščam odločitve.

3

29

1. Pregled častne čete z njenim veličanstvom kraljico Elizabeto II. in njegovo kraljevo visokostjo vojvodo Edinburškim.

2. Z visokim predstavnikom EU Javierjem Solano.

3. Z ženo Barbaro Miklič in hčerko Heleno ob razglasitvi volilnih rezultatov.

2

v družbi zvezd

1. Dr. Danilo Türk v predsedniški palači.

2. Pred Generalno skupščino OZN maja 1992.

3. Dr. Danilo Türk se je v slabem letu predsednikovanja srečal že z veliko najvišjimi predstavniki tujih držav – tudi z italijanskim predsednikom Giorgiom Napolitanom.

Praktično bi mogoče kaj delali drugače in bolje, vendar se tudi brez rezidence da opravljati predsedniško funkcijo. Ne bi hitel s takimi odločitvami. Včasih me preseneča odpiranje te teme v javnih razpravah; nekateri argumenti se mi zdijo nenavadni. Rezidenca je stvar kolektivne presoje, jaz lahko delam tudi brez nje.

Kaj najraje pokažete tujim gostom? Na kaj ste še posebno ponosni doma?

Ponavadi že kaj vedo o lepotah Slovenije, zato jih ni treba prav posebej izpostavljati. So naravna danost in zanje državljanke in državljani nismo posebej zaslužni. Zato raje pripovedujem o dosežkih države, značaju in sposobnostih njenih ljudi. Moja prva želja je predstaviti Slovenijo kot deželo ne samo delovnih, ampak tudi sposobnih in ustvarjalnih ljudi. Z britansko kraljico, na primer, sva se veliko pogovarjala o našem šolskem sistemu, prehrani za šolarje, uspešnih ljudeh, kot je Ivo Boscarol, ki sem ji ga predstavil kot enega od zelo uglednih poslovnih ljudi, ki mu je z ultralahkimi letali uspel svetovni prodor. Kraljico je vse to zanimalo. Takih primerov je bilo še več. Sem za to, da se predstavijo tudi tradicionalni dosežki, kot sta vzdrževanje 2

1

3

30

in razvijanje Kobilarne Lipica. Nanjo moramo biti ponosni, zato sem kraljici z veseljem pokazal konje.

In kakšni so bili njeni odzivi?

Zelo prijazni. Prišla je z res dobrim znanjem, tako da je stvari niso presenečale. Nisva govorila o preteklosti, balkanskih vojnah; Slovenija jo je zanimala kot moderna skupnost, ki ima pred sabo naloge kot vse moderne evropske države. Zanimivo je bilo poslušati njena vprašanja, denimo o prehrani v šolah in skrbi za fizično zdravje otrok. Zdi se, da je bil to pomemben test za razumevanje kakovosti dogajanja, razvoja v naši družbi.

Na povabilo Diners Cluba Slovenija prihaja k nam nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore. Ste se kdaj srečali z njim v ZDA? Ne, ker v Združene narode ni prav pogosto prišel. Osebno ga ne poznam, poslušal sem ga le na konferencah.

Cenil sem ga že kot podpredsednika, saj je bil razgledan in odgovoren politik, ki je veliko vedel. Veseli me, da pride k nam. Upam, da se bomo kaj naučili od njega.

Glede na to, da naša revija spada k Diners Clubu, ki se ukvarja s kartičnim poslovanjem, me zanima, za kaj najraje zapravljate.

Moram vas razočarati. Nisem zapravljivec. Kupim si le kakšno knjigo, zgoščenko, kravato, nič posebnega, tako da to ni ravno zapravljanje. Ne privoščim si nobenih eksotičnih dopustov, na dopustu sploh nisem bil veliko, hodim predvsem na službena potovanja, ki spadajo v kategorijo dela, ne zabave.

Nimate nobene razvade?

Na kaj pa mislite?

Osebno se razvajam s potovanji, dragimi čokoladami … Čokolade kupujem za druge, na potovanjih. Ne gre za velike vsote, zato se mi to zdi bolj pozornost, simbolika.

Ker smo v prazničnem času, me seveda zanima, s čim najraje razveselite svoje najbližje.

To naredim s praktičnimi predmeti, za katere vem, da jih potrebujejo, da jim bodo všeč. Ponavadi se o tem kar dogovorimo, tako da ni posebnih presenečenj.

S čim pa bi se najbolj presenetilo vas, kaj bi vas razveselilo?

Nisem človek, ki veliko potrebuje in želi. Žena me je večkrat presenetila s prijetnimi malenkostmi. Sicer pa mislim, da darila ne smejo biti veliko premoženje, ampak lepe, zanimive, prijetne, mogoče duhovite malenkostne pozornosti.

Predsednik države navadno ob koncu leta izrazi državljankam in državljanom svoje najboljše želje. Naj izkoristim to priložnost in vas že zdaj zaprosim zanje – za člane in članice Diners Cluba. Želim, da bi bili ljudje v novih okoliščinah čim bolj ustvarjalni in podjetni, čeprav verjamem, da so članice in člani Diners Cluba nadpovprečno podjetni, inovativni, sposobni prevzemati tveganje. Želim si, da bi iz tega nastala nova kultura, saj smo še vedno malo konservativni glede tveganja. Upam, da bo leto 2009 pomenilo premik in da bodo bralke in bralci vaše revije razmislili o tem.

Šampanjec za 4000 evrov na zabavi za izbrane Moskva Ko piješ, pij vodko, ko ljubiš, ljubi krasotko (lepotico), ko kradeš, ukradi milijon, pravi stari ruski pregovor, ki odlično povzame sodobnega duha prestolnice Ruske federacije: pretiravanje, zapravljanje, dekadenca.

Do roba in čez!

Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Vladimir Gorbel, Vladimir Klyosov, Elena Koldunova, Hermina Kovačič, Dime Rangelov, arhiv Gulfstream Aerospace Corporation, Ritz-Carlton, Mercury, studio KD in V. Gazinskaya, promocijsko gradivo

33

Iz hotela Ritz-Carlton u탑ivate v razgledu nad mestom.

moskva Čustvi, ki ti ju vzbudi nepregledna Moskva, sta dve: ali se takoj zaljubiš ali je ne maraš. Črno-belo, vmes ni odtenkov.

Kraj velikih kontrastov, ki se raztezajo po nepregledni širjavi, v kateri se izgubiš. Tako ali drugače. Moskva je hladna, nepregledna, neobvladljiva, zatežena, zapletena, skrivnostna.

In polna biserov, do katerih prideš počasi. Prepočasi. A ne glede na čustva, ki ti jih porodi, te mesto vsekakor naredi odvisnega. Ko enkrat začeneš okušati skrivne zaklade, si pečen.

Po odmerek omame se moraš vračati.

1 2

Ni za turiste V slabih desetih letih me je bolj po spletu okoliščin tja zaneslo že večkrat. In čeprav sem si vsakič obljubila, da si bom ogledala znamenitosti, spravljene v številne muzeje (baje jih je okrog sto), galerije in cerkve, dlje od Kremlja, Rdečega trga in ljubke cerkve Vasilija Blaženega nisem prišla. No, uspelo mi je videti popolnoma odštekano izvedbo Hamleta v gledališču Stanislavski – na oder so prinesli ogromno kad, v kateri so se igralci kopali, potem pa drsali po milnici – sloviti Bolšoj teater pa sem si ogledala v spremstvu tamkajšnje piarovke. Kot pravi turistki se mi je še uspelo sprehoditi po najbrž edini ulici, namenjeni le pešcem, Starem Arbatu, z antikvariati, umetniki, ki zunaj prodajajo svoje, predvsem pa tuje stvaritve, in restavracijami.

V Moskvi, sem že zdavnaj ugotovila, ne moreš biti turist.

Tja greš zlasti iz dveh razlogov: posla in žurov. Da je res tako, pove že hiter pregled hotelske ponudbe. Do turistov prijaznih prenočišč skorajda ni, težko pa je najti tudi cenovno dostopne restavracije. Najboljši recept za kar se da maksimalno uživanje mestnih dobrot so dobre zveze in poznanstva ali pa primeren vodnik, za katerega poskrbijo tamkajšnje agencije in vsi vrhunski hoteli. Priporočljivo je, da si zaradi kaotičnega prometa in prepolnih vlakov sicer zelo dobro delujoče in hitre podzemne železnice omislite voznika. Tako ne boste izgubljali potrpljenja z iskanjem taksijev, ki znajo pošteno naviti cene, ali tvegali v vožnji domačinov, ki za dodaten zaslužek radi ustavijo ob dvignjenem palcu. Večina govori le ruščino (po vsem mestu je problem sporazumevanja v tujih jezikih) in brez njenega znanja ste pogosto v težavah.

Guru nočnega življenja Velemesto najbolje spoznate s pomočjo domačinov, ki so se že dobro infiltrirali v tamkajšnjo ponudbo zabave. Ni dovolj, da ste bogati, pogosto morate biti za vstop v restavracije in nočne lokale še lepi, oblečeni po zadnji modi, znani ali poznati mrke varnostnike, da vas sploh spustijo noter, oziroma menedžerja, da vas vstavi na seznam gostov.

Rešitev so, kot rečeno, domačini z dobro razvejeno socialno mrežo ali dober hotelski concierge.

O tem, kako se zabavajo lepi, premožni in vplivni Rusi in Rusinje, največ ve Siniša Lazarević, pravi guru nočnega življenja v Moskvi, idejni vodja najbolj vročih lokalov, skratka oseba, ki narekuje trende. V zadnjih desetih letih je postavil precej lokalov, za katere so bili Moskovčani pripravljeni stati v vrsti vso noč pa tudi, ne boste verjeli, me-

34

moskva sece. Zadnji najrazvpitejši je bil klub Djagilev, ki je zgorel.

Tako in tako moraš nenehno spreminjati ponudbo, da si aktualen, izvem. »Klubu smo dali ime po legendarnem Djagilevu, ki je leta 1909 v Parizu ustanovil ruski balet.

Tam je tudi organiziral nore zabave za elito – med drugim Coco Chanel – z zanimivimi ljudmi, glasbo, pijačo. Rusi od nekdaj obožujejo zabave, pijačo, lepa dekleta, šove, za kar jim ni žal denarja,« mi pove simpatični Beograjčan, ki se je našel v Moskvi. V kratkem bo odprl nov klub in nekakšen disko bar, ki ga postavlja v ogromnem stanovanju.

Za del opreme bo poskrbelo naše Gorenje z ekskluzivno kolekcijo aparatov, okrašenih s kristali swarovski.

O tem, kakšna bodo vabila, še razmišlja. »Ljudem, ki bodo zapravili na stotine evrov, ne moreš poslati navadne razglednice,« meni guru nočnega življenja. »Ponavadi so priložene vsaj zgoščenke z najbolj vročo glasbo. Ob obletnici Djagileva so naši VIP-gostje dobili ekskluzivne večerne torbice iz zlatega krokodila.« Popivanje za 200.000 evrov Elita, ki pogosto organizira nore zabave v svojih zasebnih domovih, najraje pije šampanjec in vodko. »Najbolj iskan je bil vedno Cristal Rose Louis Roederer. Steklenica stane tudi do 4000 evrov. Pri strežbi vodke smo morali biti vselej pozorni na pravo temperaturo,« odkrije Siniša Lazarević. Gostje morajo dobiti steklenico iz zamrzovalnika, saj ima pijača le tako pravi žametni okus. Gostje Djagileva so povprečno porabili najmanj 200 evrov na osebo na noč, neka druščina pa je v enem večeru zapila kar 200.000 evrov! V tistem klubu so imeli posebne separeje, nekakšne lože; čakalna doba za najem za eno noč je bila tudi do pol leta. »Imeli smo več kot 50 lož; vsaka je imela svoj vhod, sanitarije in strežbo. Njihov najem je bil od 15.000 do 20.000 evrov na noč. Najmanjše, za štiri osebe, smo prodajali po 1500 evrov. Najboljša je bila carska loža, ki jo je ruski tajkun zakupil kar za vse leto.

Vedno smo bili razprodani. Ko je nekoč nepričakovano prišla Shakira, ji nismo mogli ponuditi niti barskega stola. Menedžerji so ponoreli. K sreči jo je kaj hitro povabil v svojo ložo eden od gostov.« Da je Moskva s svojimi ekskluzivnimi hoteli, vrhunskimi restavracijami, lepimi bari, odštekanimi klubi in najboljšimi didžeji oziroma glasbeniki prava meka za zabavo, pri kateri je dovoljeno skoraj vse, so kaj hitro ugotovili vipovci z vsega sveta. Nič nenavadnega ni, če med gosti opazite kakšno slavno ime. Sama sem imela srečo, da sem lahko spregovorila nekaj besed s hčerko Micka Jaggerja Jade, ki je lani v Moskvi organizirala posebno zabavo, slavno manekenko Natalio Vodianovo, ki se s svojim možem, angleškim aristokratom Justinom Portmanom, večkrat vrne v Rusijo, ali ameriško igralko Denise Richards, ki se je pojavila na zabavi ob odprtju moskovskega tedna mode konec tega oktobra. »Prvič sem tukaj,« mi je zaupala. »Veselim se odkrivanja mesta, o katerem vsi tako zelo veliko govorijo. S komer koli sem doslej prišla v stik, se mi je zdel zelo prijazen. Zanima me arhitektura, komaj čakam, da

1. Ora Ito in Denise Richards sta odprla teden mode v Moskvi.

2. Nepozaben je obisk Sandunovskie bani, tradicionalne ruske kopališke hiše oziroma savne iz 19. stoletja.

3. Prodajalna s konceptom Cara&Co. 3 4

35

4. Hotel Ararat Park Hyatt: iz bara Conservatory se odpira čudovit razgled na Kremlin in Bolšoj teater.

moskva se sprehodim po Rdečem trgu. Glede na to, da sem gostja moskovskega tedna mode, me zelo zanimajo tukajšnji oblikovalci. Ne poznam jih. Rada nosim zahodnjaške – kot sta na primer Vivienne Westwood in Prada. Obožujem duo Dolce&Gabbana in Giorgia Armanija, saj poudarijo žensko telo.« Živela dekadenca Z nakupi tovrstnih blagovnih znamk v Moskvi ne bi imela težav. Od oblačil do dodatkov in nakita so na voljo vse najboljše, kar jih premore Zahod. A za njimi ne zaostajajo niti domače, ki, vsaj kar zadeva oblačila, dobro kotirajo med bolj zaželenimi tujimi. Z zanimivo interpretacijo tradicionalnih ruskih vzorcev in elementov s podeželja ter popolnoma zahodnjaškimi kroji in stiliranjem je zelo prodorna Alena Akhmadullina, ki se ponaša z velikim butikom na ulici Nikolskaya, narejenim v obliki gledališča.

Ko vstopite, s tribun zrejo na vas lutke. Prava zvezda ruske mode je Valentin Yudashkin, čigar modeli so odprli moskovski teden mode. Najbrž edini znani oblikovalec zunaj ruskih meja z butikom v Milanu mi je na zabavi po modni reviji dejal, da ga zanima Pariz. »Gospodarska kriza mi je spremenila načrte za nov butik. A upam, da mi uspe čez kakšno leto,« je dejal simpatični gospod, čigar kolekcija je minila v znamenju neminljive ženskosti in prefinjene damskosti po vzoru francoskega šika. »Hvala za ta kompliment,« je bil prijazen. »Sicer pa me vedno navdihujejo umetniki, ki potujejo po svetu v iskanju zamisli.« Gospodarska kriza pa se pri njegovih oboževalcih še ne pozna.

Pred nekaj tedni je nekdo na praznovanju desetletnice revije Vogue v Ruski federaciji odštel za njegovo babuško kar 100.000 evrov, ki bodo šli v dobrodelne namene.

Kar zadeva modo, je bilo zame poleg ruskih oblikovalcev, kot so Vika Gazinskaya, Igor Chapurin, Max Chernitsov, Denis Simachev, pravo odkritje prodajalna s konceptom Cara&Co, postavljena v eno od hal, v kateri je bila nekoč tovarna vina. Zdaj je tu center za sodobno umetnost Winzavod z galerijami, v katerih so na primer fotografska dela na prodaj tudi po 20.000 evrov. Med njimi Cara&Co ponuja naveličanim (bleščavih) modnih znamk stvaritve tujih mladih, kreativnih oblikovalcev. In Rusi kupujejo.

Povsod, kot da bi jih gnala nepotešljiva lakota po materialnih dobrinah. Seveda sega čez meje, česar se zaveda tudi veliko tujcev. Zdaj je, so mi na sejmu prestiža Extravaganza (prihodnji bo marca v hotelu Grand Hyatt v Mumbaju) povedali nepremičninarji, med bogataši najbolj modno vlaganje v Dubaju. Zanimanje za tamkajšnje poslovne in stanovanjske stavbe je veliko. »Pri nas radi pretiravamo. Ne vem, zakaj, dekadenca je očitno v naši krvi,« mi je dejala znanka iz Moskve. »Odkar sem bil prvič tu pred osmimi leti, se nenehno vračam.

Takih zabav ni nikjer,« meni francoski oblikovalec Ora Ito, ki je na tednu mode predstavljal hladilnike Gorenje v beli barvi. »Hladna dežela, a s toplo dušo.« Predvsem pa dekadentna, zelo dekadentna – včasih že na robu spodobnosti. Ali pa že čez.

1. Stvaritve prodorne Alene Akhmadullina.

2. Zvezda ruske mode Valentin Yudashkin je začel moskovski teden mode.

3. Nova čudesa arhitekture nastajajo v Moscow Cityju. Med njimi bo tudi 243 metrov visoki Tower West (360-metrski Tower East bo najvišji v Evropi) z butičnim ultra prestižnim hotelom Grand Hyatt.

1

2

3

36

moskva

Dolce&Gabbana kot lepotna operacija Alla Verber Zagotovo eden najpomembnejših kupcev najprestižnejših modnih blagovnih znamk na svetu je oznaka, pod katero jo trenutno poznajo na svetovni modni sceni. Nekoč so jo odslavljali z besedami, da je Rusija zanje predaleč; zdaj bi tam želeli biti vsi.

1

Sprejme me lepa gospa temnih las in prodornih oči, oblečena v sivo volneno obleko brez rokavov, okrašeno z bogatim nakitom. Ura je bila že skoraj šest popoldne. Nekaj običajnega, ljudje v Moskvi so v pisarni tudi do sedmih, vse večje prodajalne pa odprte do desetih zvečer.

Tudi konec tedna. Alla Verber je direktorica mode v prestižni blagovnici TsUM, ki bi jo lahko primerjali z najboljšimi v New Yorku, Londonu, Parizu. Nekoč državna blagovnica je zdaj eno od središč razkošja ruske prestolnice. Leta 2002 je njen kontrolni delež kupilo podjetje Mercury, Alla Verber pa je imela nalogo, da kakšnih 9200 m2 napolni z najboljšimi izdelki, kar jih premore svet mode, draguljarstva, urarstva in kozmetike. Tuji mediji so napisali, da ima gospa najbrž na voljo več denarja za zapravljanje kot kateri koli njen kolega v kakšni drugi veleblagovnici.

Nesporni kralj prestiža Alla Verber je rodni St. Peterburg zapustila leta 1976, ko ji je bilo komaj 18 let. Živela je v Rimu in Kanadi, kjer se je ukvarjala s prodajo mode. Na začetku 90. let je začela delati za Mercury in postala njegova podpredsednica. Podjetje velja za kralja prestiža v Rusiji, saj ponuja najbolj znane globalne blagovne znamke. Alla Verber pove, da je začelo delovati pred 15 leti, ustanovila pa sta ga prijatelja iz šolskih dni Leonid Friedland in Leonid Strunin. Odločila sta se za prestiž, saj takšnih izdelkov za rastoči razred premožnežev ni bilo. Če naj verjamem domačinom, naj bi Moskva zdaj premogla kakšnih 100.000 ljudi, ki imajo več kot milijon dolarjev na računu, sto pa naj bi jih bilo med najbogatejšimi na svetu.

Dve leti po ustanovitvi Mercuryja sta gospoda Leonida spoznala Allo Verber in odločili so se še za modo, in to najboljše blagovne znamke, kar jih obstaja v modni industriji. Ko gledate nalepke na oblačilih, vas kar prevzame: Giorgio Armani, Balenciaga, Bottega Veneta, Chloe, Roberto Cavalli, Dolce&Gabbana, Givenchy, Gucci, Lanvin, Prada, Valentino, Yves Saint Laurent, celo Tom Ford in veliko veliko drugih. Čez čas so priključili še izdelke za dom (Baccarat, Fabergé, Armani Casa) ter avtomobile in motorje (Aston Martin, Bentley, Ferrari, Maserati, Harley Davidson). Nazadnje so se vrgli še v posel z restavracijami. V mestu so, kot trdijo, odprli najboljšo, Cristal Room Baccarat, v nakupovalnem središču Barvikha Luxury Village pa kar dve.

38

Rusom ni vseeno za videz

V petnajstih letih poslovanja vam je uspelo zgraditi pravi imperij.

Ne le, da smo zastopniki različnih blagovnih znamk, uspelo nam je ustvariti tudi tri večje modne ulice oziroma središča, kjer stojijo različni butiki in prodajalne avtomobilov: Tretyakovsky proezd, Kutuzovsky prospekt in nakupovalno središče Barvikha Luxury Village. Kupili smo veleblagovnico TsUM in jo pošteno prenovili. V letu in pol nameravamo odpreti blagovnico v St. Peterburgu in se razširiti še drugod po državi.

Kakšen je občutek biti v vrhu tako pomembnega in velikega podjetja, ki prodaja najlepše stvari na svetu?

Pomeni, da sem zadnjih 15 let, od svojih 35 do zdajšnjih 50, trdo garala in se nenehno učila. Vedno sem morala biti na vrhu, kar je prineslo tudi določeno odpovedovanje. A počutim se normalno. Srečna sem, da imam zanimivo življenje, da imam rada, kar počnem. Sploh ne delam razlike med službenim in zasebnim časom – vse to je celota. Ponosna sem na doseženo. Še vedno veliko potujete zaradi dela?

Začela sem tako, da sem veliko potovala. Proti koncu 80. let sem hodila k različnim tujim podjetjem in jih prepričevala, naj pridejo na naš trg.

Naj pridejo v Moskvo, da vidijo, kaj sploh je Rusija, da nismo država tretjega sveta, ampak zelo modni ljudje z dobrim okusom, ki se radi lepo oblečemo.

Najbrž ni bilo lahko.

Ne, ker so povečini imeli, saj veste, kakšne predstave o nas: da se oblačimo kot babuške. Pojma niso imeli, kakšni so ruski moški. Na začetku je bilo res težko. No, potem so začeli ljudje hoditi sem in kmalu so bili dovolj pametni, da so razumeli, da morajo biti navzoči na našem trgu. Zaradi podjetij, kot so Gucci, Dolce&Gabbana, Brioni, Ermenegildo Zegna, smo lahko odprli prve prodajalne.

Zdaj pa si najbrž vsi želijo biti tu.

Spremenila se je tudi naša država in zaradi Rusov cvetijo ekonomije še drugod po svetu. Rusom ni vseeno, kakšni so, radi zapravljajo za oblačila.

Govori se, da velika oblikovalska imena namenjajo vašemu trgu posebne kolekcije. Je to res?

Ne, nikakor ne. Ne obstajajo posebne kolekcije za Ruse. Naši produktni vodje tako kot iz drugih držav hodijo na tedne mode in v show roome,

moskva kjer izbirajo kolekcije. Seveda bo nekdo iz butika v Miamiju izbral svetlejše barve in lažje materiale, iz New Yorka ali Londona pa kaj drugega – glede na okus kupcev, ki narekuje izbiro.

In kakšen je ruski okus?

Več kot 70 let so ljudje živeli v okolju, kjer je bilo težko kar koli kupiti.

Ker ni bilo izbire, si tudi okusa niso mogli izoblikovati. Kljub temu pa so bili domiselni – iskali so blago, si sami poskušali kaj narediti – saj je vedno obstajala želja imeti kaj lepega, biti lepo oblečen. To je bilo še zlasti vidno v velikih mestih. Rodila sem se in odrasla v St. Peterburgu, kjer je bilo še kako pomembno, kako smo bili oblečeni. V šoli smo k sreči morali nositi uniforme – so se pa naše mame potrudile, da smo dekleta imela lepo počesane lase, vanje pa zavezane ljubke pentlje.

Med odpiranjem prvih trgovin ljudje niso imeli potrebnega znanja o modnosti in stiliranju. Veliko gospa je bilo overdressed, kar pomeni, da so pretiravale. Mogoče so bile kdaj videti smešno, še posebno v najvišjih petah na svetu, toda ruske ženske se vedno trudijo biti seksi. Rade imajo obleke, ki poudarijo njihovo postavo. In ja, zelo imajo rade barve, kot je roza, ki je zelo primerna za blondinke. Ljudje so se počasi izobrazili, izdelali okus. Ne zdi se mi, da bi obstajale velike razlike med nami in Evropejci. Rusija je ogromna država, v njej vidite marsikaj. Moskovčani znajo lepo zložiti stvari skupaj – veliko bolje kot marsikje drugje. Na ameriških letališčih na primer so ljudje oblečeni v trenirke, športne copate, raztegnjene hlače. Ljudje pri nas nimajo veliko denarja, a se nikoli ne bi oblekli tako. Zelo pazijo, kakšni gredo od doma.

Kaj pa ruski moški? Imajo smisel za modo?

Ja, zelo. Na splošno Rusi zelo veliko potujemo, doma imamo čudovite modne revije kot Vogue, L’Officiel, Harper’s Bazar, InStyle in tv-programe. Dobimo precej informacij, kaj se dogaja. Kdor hoče biti videti dobro, se ima možnost zlahka naučiti, kako, pa tudi kupiti. Premoremo izvrstne butike oziroma oddelke z moško modo, kot so Hugo Boss, Ermenegildo Zegna, Brioni, Tom Ford. Tudi povpraševanje po oblekah, narejenih po meri, je precejšnje. Naročajo celo čevlje.

Pri ponudbi se večinoma osredotočate na mednarodno modo. Kaj je z domačo? Na vaših tednih mode sem opazila, da imate nekaj zelo dobrih oblikovalskih imen.

Ja, tudi to ponujamo v TsUMU. Sprva smo se osredotočali na mednarodne blagovne znamke, kjer prevladujejo italijanske, precej je ameriških.

Kar štiri leta sem potrebovala za transformacijo blagovnice iz podpovprečne v nekaj čudovitega. Za ponudbo domačih oblikovalcev je bil predvsem potreben primeren prostor. Zdaj imamo imena kot Vika Gazinskaya, Daša Žukova (ja, nova ljubezen Romana Abramoviča je tudi modna oblikovalka, op. p.), prihajata Denis Simachev in Igor Chapurin.

V letu do dveh nameravamo ponuditi lepo zbirko domačih oblikovalcev.

Problem je, da morajo še zrasti, za kar bodo nekateri potrebovali nekaj časa. Večina še ni prodrla na tuje trge, njihove cene so zaradi stroškov proizvodnje visoke.

Katera blagovna znamka pa je vam osebno všeč?

Chanel je bila zame vedno magična beseda. Nosila sem ga kar precej časa. Sicer pa je tista prava znamka Dolce&Gabbana, na katero prisegam že kakšnih petnajst let. Vedno mi stoji popolno. Pogosto rečem, da je kot lepotna operacija.

1. Alla Verber.

2. Nakupovalno središče Barvikha Luxury Village.

3. TsUM, blagovnica prestiža.

4. Najnovejša kolekcija ruske oblikovalke Vike Gazinskaya.

2

3

39

4

moskva

Nora na birkinke Gaukhara Zhakish S. Na kosilo je prišla v preprosti, a izredno elegantni obleki. Bottega Veneta, moja najljubša blagovna znamka.

Diskreten nakit, ki je vključeval nežne uhane in verižico z diamanti ter zapestnico iz 20. let prejšnjega stoletja.

Rahlo ličenje, popolna polt in frizura, visoke pete. Zunaj jo je čakal voznik.

Lepotica azijskih potez ni značilna predstavnica moskovske visoke družbe. Čeprav sva se v restavraciji Manon, še enem prijetnem odkritju v Moskvi, dobili, da bi klepetali o njeni zbirki Hermèsovih torbic, je pogovor zašel v veliko drugih smeri.

Odkrila sem, da Gaukhara Zhakish S. poleg popolne, nič kaj načičkane urejenosti in nenadutega vedenja premore številne talente in da za svoje preživetje dela.

Hrana za kozmonavte

1

Gaukhara Zhakish S. je pesnica, slikarka, učiteljica joge, kuharica, zbirateljica umetnin, nutricionistka, študentka, poslovna ženska in mama. »Bova pili šampanjec, a ne,« je bil njen prvi predlog. »V Moskvi je težko dobiti dobro vino. Ko okusiš najboljše, je včasih malo zoprno,« se mi nasmehne. Nato pojasni: »Z dobrimi okusi so me razvadili že starši. Živeli smo v Kazahstanu, kjer sta kot znanstvenika sodelovala pri skritem vladnem programu.« Sliši se neverjetno, kot da bi sledila zgodbi Jamesa Bonda. V laboratorijih so se ukvarjali s projektom ustvarjanja, gojenja in kontroliranja naravne, neoporečne zdrave hrane, ki so jo jedli le najvišji predstavniki partije oziroma vlade. »Že zelo zgodaj sem vedela, kaj so dobri okusi. Smela sem tudi pokušati vino, tako da zdaj brez težav vem, katero je zares dobro.« Babica ima zasluge, da je začela kuhati že pri šestnajstih, zato ne preseneča, da je študirala tehnologijo priprave hrane in hotelirstvo. »Dobro kuhanje pride iz človeka. Treba je slediti svojim občutkom. Zelo pomembno je, kaj jemo. Ne maram vnašati v telo neznanih stvari.« Da je to res, sem opazila v pogovoru z natakarjem, ko ga je skrbno izprašala, katere so sestavine jedi in kakšna je njihova priprava. Pomagala je pri zasnovi bara, postavljenega v prodajalno z organsko kozmetiko. Pripravila je recepte za nizkomaščobne sendviče iz naravnih sestavin in zelišč ter koktajle iz svežega sadja in zelenjave. »Nenehno je treba biti odprt za poučevanje in učenje,« je prepričana. »Takrat sem po raznih medijih razlagala, kaj je pšenična trava in da so lahko tudi sendviči kakovostni.« Trenutno pripravlja doktorat o hrani za kozmonavte. »V Kazahstanu je pomembna baza, še v Rusiji ni take. Glede na posebne razmere v vesolju morajo imeti kozmonavti prirejeno hrano, v kateri pogrešajo naravne okuse.

Rada bi to spremenila,« se ji zaiskrijo temne oči.

Rolls-royce med letali Svoj mir in stabilnost najde v jogi, ustvarjalnost pa izraža tudi s pesmimi in slikami. Nenehno je polna idej, saj je treba, kot pravi,

40

hoditi okrog z odprtimi očmi, gledati in poslušati. Kot zbirateljici ruske umetnosti zadnjih sto let se ji je utrnila misel, da bi v Moskvi postavili posebno razstavo. »Zbirateljev je precej, a nikoli ne pokažejo, kaj imajo. Meni pa se zdi pomembno, da umetnost deliš z drugimi. Svoje znance in prijatelje sem prepričala, da smo v Manègeu (razstaviščni prostor ob vhodu za turiste v Kremlin, op. p.) razstavili dela, ki so prikazovala žensko v ruski umetnosti.

Bilo je zelo odmevno.« Ena njenih želja je, da bi se nekoč vrnila v Kazahstan in odprla narodni muzej.

A do takrat bo delala. Trenutno je njen glavni posel prodaja poslovnih letal Gulfstream, ki veljajo za najboljše na svetu. »Bila naj bi rolls-roycei med letali.« Poznejše brskanje po spletu mi razkrije, da če ne drugega, imajo vgrajeno prav to blagovno znamko motorja.

Gaukharo Zhakish S. pa nanjo veže še nekaj drugega: vožnje se je učila na njihovem spektakularnem phantomu. »V teh letalih se vozi tudi veliko državnikov. Zanje obstaja poseben program. Sicer pa so izredno kakovostna, tehnično izpopolnjena in premorejo najboljše, kar ponuja aerodinamična industrija.« Kaj jo je pripeljalo do takega posla? »Nekoč sem bila njihova stranka,« pove popolnoma mirno. »Do podrobnosti poznam vse prednosti in pomanjkljivosti Gulfstreamovih letal. Znam svetovati. In ker sem študirala tudi psihologijo, zelo hitro presodim, kaj človek potrebuje.« Sodeluje pri celotnem postopku naročila. Na leto proda štiri, pet letal, vrednih od 50 do 65 milijonov dolarjev.

Življenje v raju »V življenju sem imela precej sreče,« začne odkrivati delček intimne zgodbe. »Živela sem v najelitnejših krajih sveta.« Eden takih je zagotovo Fisher Island na Floridi, umetni otok, ki naj bi imel manj kot petsto prebivalcev – zelo zaprto ekskluzivno in premožno skupnost, v katero pridete le z zasebno ladjo ali helikopterjem. »Bila je nora izkušnja. Imeli smo zasebno plažo s peskom, ki so ga pripeljali z Bahamov. Vsak dan so ga gladili.

Otok je krasilo cvetje, povsod so se sprehajali pavi. Zdelo se je, da živimo v raju, da drugačno življenje sploh ne obstaja. Vse je bilo popolno. Lahko sem vadila jogo vsak dan. Nič me ni motilo.« Posli njenega nekdanjega moža so jo odpeljali v New York, na Manhattan: sprva v Trumpovo stolpnico, nato v prestižni kompleks Time Warner ob Centralnem parku na Columbus Circlu, ki obsega tudi dve stolpnici. »Imeli smo stanovanje, opremljeno z najsodobnejšo tehnologijo. Naše je bilo celotno nadstropje s 180-stopinjskim pogledom na park,« se spominja. V sosednji stolpnici je v devetnajst nadstropij postavljen prestižni hotel

moskva Mandarin Oriental z enim najboljših centrov dobrega počutja v mestu. »Tam sem bila redna stranka. Vem, kaj so dobri spaji.« Živela je tudi v Parizu, Provansi in Zürichu. Po ločitvi od moža se je vrnila v Moskvo. »Težko je bilo začeti na novo in spremeniti navade,« prizna. »Zdaj me veselijo male, preproste reči.

In počutim se popolno. Pomembno je, da vsako stvar delam s strastjo. Spoznala sem, da so materialne stvari le začasne in da je brez zveze biti zasvojen z njimi. Sploh ni pomembno število diamantov, avtov, konjev; pomembneje je najti samega sebe, biti v stiku s samim seboj, razumeti, kdo si, kaj počneš, kam greš. Biti moraš pošten do sebe in drugih. Moskva me je naučila, kako biti hkrati dovolj močna in sofisticirana.«

Denar ni svoboda

1. Gaukhara Zhakish S. 2. in 3. Ekskluzivna poslovna letala Gulfstream.

2

Opaža, da je v Moskvi veliko ljudi izgubilo stik z realnostjo. »Tako so razvajeni, da ničesar več ne cenijo,« je kritična. »Navajeni so plačati in tako dobiti vse. Na koncu res imajo vse – razen sebe. Nehajo razvijati sebe, nehajo se ukvarjati s sabo. Potem pa za svojo slabo voljo in nesrečnost krivijo druge. Obiskujejo zdravnike, pa nič ne pomaga. Ne moreš pojesti več kot treh jedi naenkrat. Ne moreš se obleči v dvajset oblačil. Vse ima svojo mejo. Mnogi mislijo, da ti denar prinese svobodo. Ne, nikakor ne. Najdeš jo v povsem drugih stvareh. Ljudje si kupujejo stvari, letajo po svetu, a ne najdejo miru. Najti ga moraš v sebi, se sam spremeniti, šele potem boš srečen. Ne smeš se bati pokazati svoje šibkosti in nenehno je treba biti odprt – tudi za druge ljudi. Morali bi se bolj spoštovati in paziti drug na drugega.« Z veseljem sodeluje pri dobrodelnih prireditvah, saj veliko ljudi potrebuje pomoč. »Vesela sem, da še vedno najdem nepokvarjene in nerazvajene ljudi, ki jim je mar za druge,« pove Gaukhara Zhakish S.

Ljubezen do torbic Na koncu mi zaupa, katera je njena največja razvada. Hermèsove torbice Birkin, nikoli izpolnjene sanje neskončnega števila žensk. Na spletu sem celo odkrila, da obstajajo forumi njihovih ljubiteljic. No, gospa Gaukhara jih je nabrala za lepo kolekcijo. »Približno 30,« se nasmehne. »Različnih velikosti in barv.

Ne maram potovati z veliko prtljage. V birkinko pa gre vse in pristajajo k vsem slogom, saj so ravno prav elegantne in casual.

3

41

moskva No, res pa je, da ni lepo videti gospe v večerni toaleti s 40-centimetrsko torbo.« So izredno vzdržljive – še zlasti če so, tako kot njene, iz krokodilje kože. »Najboljši je nilski. Avstralski se bolj sveti. Čim mlajši je krokodil, manj so kvadratki vidni na koži. Male, 25-centimetrske birkinke so narejene izključno iz mladih živali, saj lahko le tako kožo dobro zašijejo z drobnimi šivi,« je poznavalska. Odkrije mi, zakaj. Je ena redkih srečnic, ki na torbo čaka le do pol leta, za povrhu pa je unikatna. Druge se morajo – spomnite se na prizor iz Seksa v mestu, ko hoče Samantha dobiti rdečo torbo – zadovoljiti s tri- do petletno čakalno dobo. »Rdeča torba iz nanizanke, pravite,« se nasmehne gospa. »Bila sem med prvimi, ki je imela rouge birkin.« Z njenimi ekstravagantnimi naročili se je tudi pri Hermèsu marsikaj spremenilo. »Vnesla sem barve: različne odtenke rdeče, roza in medlo bež, fuksijo, oranžno, svetlečo se kakavovo. Ko so mi delali prvo torbo, so zmešali tri barve, prvič v Hermèsovi zgodovini. Pri beli sem prosila, da naredijo ročaj v črni, sicer se prehitro umaže.« Zelo ljuba ji je birkinka z zebrino kožo na notranji strani, njena najnovejša pridobitev pa je 35 centimetrov široka v mat barvi temne čokolade.

Za konec nekaj tračev. Sharon Stone v Hermèsu niso hoteli dati popusta, ko jih je vprašala, ali vedo, kdo je, in ali ga lahko dobi, lani je neka Japonka zapravila za njihove torbe 1,2 milijona evrov, birkinko z diamanti pa so pred časom prodali za 140.000 dolarjev. In še zanimivost: Émil Hermès, potomec Thieryja, ustanovitelja pariške modne hiše, je prve ruske naročnike začel pridobivati leta 1898 na odpravi v neznano. Kar usedel se je na vlak in se odpeljal v neznano Rusijo raziskovat potencialni trg. Vedel je le to, da se mora zaradi mraza obleči v krzno. Pogumno – kot je pogumna Gaukhara Zhakish S., ki tudi išče potenciale velikega ruskega trga, predvsem pa ljudi.

1

1. Hermèsova 35-centimetrska birkinka iz avstralskega krokodila.

2. »Težite k popolnosti v vsem, kar počnete,« je bil nasvet sira Henryja Roycea, ustanovitelja Rolls-Roycea. To naj bi izražal njihov phantom, ki so ga trgu predstavili pred petimi leti kot primer popolnosti avtomobilskega oblikovanja in tehnologije.

2

42

moskva

Slikar, ki kuha David Hemmerlé Sloviti francoski arhitekt in oblikovalec Philippe Starck je nekdanjo lekarno spremenil v ambient, ki popelje v čas francoskih kraljev. A Francija je navzoča še drugače: Cristal Room ponuja steklene umetnine Baccarat in kulinarične mojstrovine nadarjenega Davida Hemmerléja. Prava francoska oaza sredi Moskve, torej.

44

moskva Ulica Nikolskaya je polna prestižnih butikov. Na eni strani se steka na trg Lubyanka, kjer stoji zagotovo ena najbolj osovraženih stavb celotne države. Na nekdanjem sedežu KGB so zasliševali, mučili in pobili več sto tisoč ljudi. Še zdaj je v prelepi stavbi iz predrevolucijskega obdobja, v kateri je bila nekoč davno zavarovalnica, sedež ruske obveščevalne službe. Tudi drugi konec Nikolskaye se konča na trgu, ta je Rdeči.

Na rdeči preprogi Ko sem na številki 19-21 vstopila mimo dveh varnostnikov na rdečo preprogo v veži, so me najprej zabolele oči. Vse se je bleščalo od beline tal in sten in odsevov pohištva, na katero so montirana ogledala.

Prodajalna je polna steklenih brušenih izdelkov, nekateri se bleščijo tudi zaradi pozlat slovite francoske steklarske hiše Baccarat.

Uspe mi umiriti pogled, zaslepljen zaradi tolikega sijaja – za dodatek poskrbi še zaslon s posnetkom gorečega kamina – in ugotovim, da prostoru vladajo nekaj metrov dolga steklena miza, na kateri je razstavljen dobršen del ponudbe prodajalne, in lestenci, ki kraljujejo nad vsem izpod belih štukatur. Najbolj veličasten je črn, tako kot notranja ureditev in veliko kosov pa nosi podpis Philippa Starcka.

Teatralna večerja Preden sem se povzpela v kulinarično kraljestvo po širokem stopnišču, me je čakala oddaja garderobe. To je ena od stvari, ki so me popolnoma navdušile v Moskvi. Vsak lokal, vsaka restavracija, še alternativni klub v zapuščeni tovarni imajo garderobo, kamor odložite vse, česar ne potrebujete za večer. Tako vstopite na prizorišče v vsem sijaju večerne toalete, za kar znajo Rusinje še kako poskrbeti. Tistega večera sem stopala po kamnitih stopnicah, na katere je s sten padala rdečeoranžna svetloba. Rusi več kot očitno dajo zelo veliko na scenskost in dramatičnost, kar se je pokazalo tudi v drugih restavracijah. Na stenah je namreč plapolal ogenj.

Njegov motiv se ponovi še enkrat, v notranjosti restavracije, kamor so v kamin zložili televizijske sprejemnike, ki oddajajo – ogenj.

2

1 3

45

moskva Na prejšnji strani:

»Na začetku smo razpravljali o konceptu. ‘Mogoče bi se šli rusko kuhinjo,’ je bila ena od idej. ‘Dobro,’ sem dejal. ‘Katera? Kaj je sploh ruskega? Boršč, piroške, pelmeni (podobno idrijskim žlikrofom, op. p.), ocvrta piščančja bedra, kar drugi pripravljajo v taki in drugačni različici?’ Šel sem v antikvariate in iskal stare kuharice. ‘O, pa saj je vse francosko!’ sem vzkliknil začuden nad tem, kar sem našel. Veliko stvari, opisanih v knjigah, sem se moral učiti kot vajenec. Prava ruska hrana pred revolucijo je bila – francoska. Ogromno naših kuharskih mojstrov je že pred stoletji delalo za ruske carje, aristokracijo in bogate meščanske družine. Rusija bi se morala spomniti svoje stare zgodovine, ki jo je žal pozabila.«

1. David Hemmerlé.

2. in 3. Restavracija Cristal Room Baccarat ti vzame dih.

Hrana kot preizkus

1. Lestenec iz črnega kristala, delo Philippa Starcka.

2. Mojstrovina francoskega šefa kuhinje.

3. Prodajalna slovite francoske steklarske hiše Baccarat.

2

1

Restavracija Cristal Room Baccarat ti vzame dih. Ogromna sobana, vsa v štukaturah in marmorju, zamejena s stebri. S stropa visijo težki stekleni lestenci, ki oddajajo pritajeno svetlobo. Večinoma prihaja s svečnikov in lučk na mizi. Nekateri zlati stoli spominjajo na kraljevske prestole, občutek kraljevskosti pa vzbudi tudi druga oprema, pri kateri prevladuje zlata v kombinaciji z belo. Na mizah s stekleno vrhnjo površino srebrn pribor, Baccaratovi kelihi in najfinejši porcelan.

Dobiš občutek, da si v gledališču ali operi, ne na hranjenju.

Kraljevski račun

3

Teatralna je tudi hrana; poskrbljeno je za vse čute. Izključno francoske jedi najprej omamijo s svojim videzom. Umetelno postavljene na krožnik so polne detajlov. Najraje bi jih le gledala in gledala!

Toda vonjavam se je težko upreti, ko pa se razkrijejo še polni okusi, nikakor ne moreš odložiti težkega pribora.

Ko na koncu dobiš račun, bi najraje padel pod mizo. A kaj, ko užitki v slogu kraljev pač stanejo – z vsem, kar spada zraven. Naj navedem nekaj primerov. Juhe in predjedi se gibljejo od 25 do 60 evrov (rižota s tartufi 52 evrov, škampova juha 60), za glavne jedi odštejete tudi po sto evrov in več (jagenjček z artičokami skoraj 90 evrov, telečji kare z zelenjavo 120, če jo naročite za dva, pride malo čez 180 evrov). Sladice so po približno 30 evrov.

O vinih bom tokrat tiho.

Tradicionalna ruska hrana je francoska Za kraljevsko pojedino je zaslužen eden najbolj nadarjenih francoskih kuharskih mojstrov v Moskvi, izredno prijetni in simpatični David Hemmerlé, ki ga je iz rodne Alzacije zanesla na Vzhod usoda. Po šolanju v Franciji je delal v Braziliji. Želja po New Yorku se mu je podrla z zrušitvijo nebotičnikov WTC, zato se je vrnil domov. Pa je prišla ponudba iz londonske agencije, naj za lastnike moskovskih restavracij pripravi pokušnjo hrane. Bili so navdušeni in odpotoval je. Sledilo je razočaranje, mi popolnoma odkrito pove med dobre pol ure trajajočim pogovorom, ki mi ga je kljub tesnemu urniku namenil naslednji dan v še prazni restavraciji. Čeden, postaven temnolasi Francoz v brezhibno zlikani srajci barve med vijolično in bordo rdečo. »Ni bilo tako, kot smo se dogovorili, zato sem začel delati za El Dorado, prvo pravo gastronomsko restavracijo v Moskvi.« Sledila je nadvse prestižna Carre Blanc, potem pa so ga lastniki podjetja Mercury, ki se ukvarja s prodajo prestižnih izdelkov vseh segmentov, povabili k novonastali restavraciji.

46

Sicer pa je ta država zanj velik izziv. »Iti se visoko francosko kuhinjo je težko, saj je ljudje povečini ne razumejo niti jim ni mar zanjo.

Bolj jim je za zabavo, obleke, avte … Hrana ni tako pomembna,« je kritičen francoski šef kuhinje. »Gostje pridejo v restavracijo predvsem zaradi njenega koncepta, torej kombinacije starega ambienta, slavnega Baccarata in priznanega Philippa Starcka, hrana je na drugem mestu. In če jim je všeč, se vrnejo – tokrat zaradi hrane, mene, ekipe. Seveda niso vsi taki. Mnogi so se naveličali jesti boršč in ocvrte piščance,« se nasmehne. »Izredno težko najdemo kakovostne sestavine. Uvažamo jih iz Francije.« Pove, da so pred dnevi zaprli restavracijo za rednega gosta, ki je pripravil slavje za rojstni dan svoje žene. Na koncu se je prišel v kuhinjo zahvalit: »Prej smo jedli zelo slabo, kar se pozna na našem zdravju in počutju. Vi pa veste, kako pripraviti hrano, da je okusna, dobra in zdrava. Znate ponuditi užitke.« Šefu se zaiskrijo oči: »Boljše pohvale si ne bi mogel želeti. Če je restavracija na visoki ravni, morajo biti užitki na vseh ravneh.« In Francozi so po tem še kako znani. V najelitnejših moskovskih restavracijah najdete predvsem francosko, a tudi italijansko in azijsko hrano. Ali pa kar fuzijo vseh treh. »Vsi boljši kuharji hodijo v Francijo po navdih,« je patriotski David Hemmerlé. »Vse zanima, kaj se tam dogaja. Učil sem se v Franciji, moja tehnika je francoska, jaz sem Francoz, notranja oprema je francoska. Bolj francoska ta restavracija ne bi mogla biti.«

Slikanje s hrano Vsak šef kuhinje ima svoje male skrivnosti. David Hemmerlé jih je nekaj razkril le za naše bralce. »Izbiram samo najboljše sestavine in ustvarjam s tehnikami, ki ne uničijo njihovih osnovnih okusov.

Zdi se mi pomembno spoštovati sestavine. Lahko se igraš z omakami, začimbami, toda ko jeste ribo, morate čutiti, da gre za ribo, pri govedini, da gre za meso.« Njegove jedi so tudi naravnost lepe. »Domiselnost je pomembna. Jed mora biti prijetna za oko, saj se najprej predstavi z videzom, ki mora spodbuditi apetit oziroma željo, da bi jo poskusili. Sem umetnik, rad bi slikal, vendar nikakor ne najdem časa, zato pa vso svojo domišljijo in čustva dajem v hrano. Tako ustvarjam umetnost, ki jo lahko poješ.« Glede na to, da je modna molekularna kuhinja, me je seveda zanimalo njegovo mnenje. »Rad delam po starinsko: ne maram zraka, le konkretne stvari. Je pa molekularna kuhinja velik posel: veliko zraka in veliko denarja,« se zasmeji.

Simpatični francoski kuharski mojster velja v Moskvi za pravo zvezdo. Nekoč je imel celo svojo televizijsko oddajo. »Jaz, zvezda?!« se spet zasmeji. »Ne počutim se tako. Vsak dan se pogledam v ogledalo in nikakor nisem videti tak. Vsak dan sem David.« Bi si pa želel, da bi ruski televizijski programi odmerili nekaj časa tudi kuharskim oddajam. »Predvajati bi morali zanimive izobraževalne oddaje, v katerih bi razlagali, zakaj neka sestavina, od kod prihaja, kako jo uporabiti. A Rusov povečini to ne zanima. Ljubijo šove, ne izobraževanja. Kdor pa ima kaj smisla, pošlje otroke izobraževat se v tujino.« In moja zadnja radovednost. Katera je sploh njegova najljubša jed? »Odvisno od dneva,« se mi diplomatsko izmuzne.

Studio Poggenpohl, Igriška 3, 1000 Ljubljana, tel.: 386 1 422 30 80, adut@siol.net, www.poggenpohl.si

moskva

Prestiž je preprostost Arhitekt Dmitry Dolgoy Ne izdeluje le arhitekture, ampak prodaja tudi okus, slog, filozofijo bivanja. Rusom se trudi pokazati, da obstaja še drugačna estetika od tiste, ki ljubi bleščeče razkošje. Prestiž je, da nikomur ne dokazuješ, da si bogat, je prepričan, in da si privoščiš stvari, ki jih znaš ceniti.

S fotografinjo se odpeljeva na podeželje, v bližino kraja Barvikha, kjer stoji Luxury Village, nakupovalno središče v arhitekturno usklajenih kockah, v katerih najdete najboljše blagovne znamke sveta. Nekoč so v tej okolici stale skromne dače, zdaj več milijonov evrov vredne vile. V bližini živi tudi nekdanji predsednik Putin.

Iz spoštovanja do materiala Arhitekturni studio KD letos praznuje desetletnico delovanja. Zelo delovno in s pogumnimi načrti, saj so pred kratkim razširili svoj sedež, za katerim se razteza gozd. Svojo stavbo so obložili z belimi deščicami luženega macesna, ki potegnejo na sivo in rjavo,

postavljene pa so v razgiban grafični vzorec. Izstopajoč element so tudi tramovi. Zelo rustikalno, a zelo elegantno. Posebnost studia KD so prav živahne in nenavadno strukturirane fasade, ki delujejo kot čudovit darilni ovoj, za katerim se skriva še bolj čudovito darilo. Njegov ustanovitelj, generalni direktor in arhitekt Dmitry Dolgoy, rad posega po optičnih igrah, ki jih ustvari s kompleksnimi in zapletenimi, navadno lesenimi elementi, postavljenimi v različne grafične vzorce. A na koncu se vse izteče v izčiščeno, zelo strogo postavljeno igro linij.

Visoki, temnolasi, markantni Dmitry Dolgoy, ki se takoj pošali, da ni videti kot pravi Rus, je prve napotke o ar1

48

moskva hitekturi dobil pri svojem očetu, potem pa se je učil pri velikem človeku Borisu Barhinu, čigar oče Grigory je bil slaven pripadnik ruske postrevolucionarne avantgarde.

Boris je med drugim osnoval moskovski vojaški muzej. »Skozi njegov trening je šlo veliko dobrih arhitektov, ki zdaj odlično delajo,« pove Dmitry. »Naučil nas je, da moramo videti izvor materiala, s katerim delamo, preučevati njegovo strukturo, se spraševati, kdo je prvi naredil neko formo iz njega in zakaj. Šele potem bomo razumeli. Tako sem prepotoval velik del sveta, študiral v New Yorku, delal v Franciji in Nemčiji, se precej potikal po Italiji. Da bi razumel les, ki ga obožujem, sem šel v države, kjer raste, ga videl, otipal v naravnem okolju. Obiskal sem kitajske vasice, kjer sem si ogledal tudi izdelavo njihovega pohištva. Seveda je vplivalo name. A zdaj ne morete reči, da izdelujemo kitajsko pohištvo.« Pri štiridesetih si je rekel, da je dovolj. Zdaj ne gleda več, kaj delajo drugi, niti ne hodi na razstave. »Moji sodelavci, ki ustvarjajo pohištvo, ne smejo hoditi na pohištvene sejme. Hočem, da ideje pridejo iz nas.«

bivanje sodobnega človeka s potrebo po vseh današnjih čudesih tehnike in gozda z jezerom, ki ne smeta doživeti prevelikih posegov. Vse skupaj naj bi bilo videti kot ogromen zaščiteni park. Še vedno ima najraje zasebna bivališča, ker se mu zdijo poetična, mirna in zelo dostojna. So kot njegovo lepo pohištvo: kompaktna oblika in dragi, elegantni zaključki.

Njegove stranke so, poudari, ne le bogataši, ampak ljudje, ki si želijo nekaj posebnega, ekskluzivnega in visokokakovostnega. »Naša politika je zelo stroga, in tudi če nam ponudijo ogromno denarja, ne bomo delali, če se v projektu ne vidimo. Prosili so me že, naj naredim kopijo palače iz 19. stoletja, a sem zavrnil. Ne bi mogel ustvarjati naše vizije arhitekture in življenjskega sloga.

Svojega videnja nanj nikakor nočem izgubiti. Zame je prestiž natančno naštudirana in zelo skrbno narejena preprostost – kot mala Chanelova črna obleka.« Največji kompliment njegovemu delu je, da je stranki spremenil način življenja in da se ljudje vrnejo, tudi zato, da jim izdela tretjo hišo. »Zgodovinsko dejstvo je, da v Rusiji živijo neskladno s svojim standardom.

Kompaktna oblika, dragi Zapravljajo veliko več, kot imajo,« se nasmehne. »Kuzaključki pujejo veliko predrage hiše, avtomobile … Seveda je to Arhitekturni studio KD je v Zhukovki, kjer stoji precej za nas arhitekte odlično!« njegovih del. Dmitry Dolgoy se opredeljuje kot arhitekt s strastjo do oblikovanja pohištva. Je perfekcionist, po- Sneg kot arhitektura zoren na vsako podrobnost. Sprva je delal le posamezne Pokaže mi nekaj svojih projektov, ki so zares neverjetni. hiše, zdaj tudi večje projekte: vile, pisarniške prostore, Iz 20-metrskega vodnega stolpa v Barvikhi, zgrajenega industrijske in komercialne stavbe. Lani je začel projekt leta 1920, je naredil domovanje. Vitkemu stolpu s 4,2 Arteco, naselje minimalističnih hiš iz naravnega mate- metra premera je na vrhu dodal nov volumen, pravokoriala, postavljenih v neokrnjeno naravo. Koncept je so- tno konstrukcijo z dostopom na streho, kjer je nastala 2

1. Bivanje v sozvočju z naravo.

2. Na ravni strehi postane sneg del arhitekture.

3. Nekdaj vodni stolp, zdaj zanimivo domovanje.

4. Arhitekt Dmitry Dolgoy.

3 4

49

moskva

1. Na pohištvu je skrbno dodelan vsak detajl.

2. Optična igra z luženim macesnom.

1

spektakularna terasa. Da bi ohranili prvoten arhitekturni značaj, so restavrirali opeke, iz katerih je stolp zgrajen. Poseben pečat mu dajejo okvirji oken iz macesna, ki je Dmitryjev najljubši material. Drag, a zelo odporen, s posebno strukturo. Poseže tudi po steklu in kamnu, medtem ko mu jeklo in beton nista tako pri srcu. Čeprav so njegovi materiali videti težki in togi, mu uspe iz njih izviti pridih lahkotnosti. Njegova arhitektura je zelo izčiščena, estetska in celo – asketska. Odlikujejo jo precej detajlov, kot so predvsem struktura materiala, in optične igre z njihovo postavitvijo.

Arhitektov pogosto ne zanima okolica objektov. On zagovarja, da je težko narediti dobro hišo brez projektiranja njene umestitve v prostor. »Rad se igram z naravnimi elementi, kot je gozd.« Med gledanjem fotografij njegovih del pritegne mojo pozornost nizka škatlasta hiša, obložena z lesenimi deščicami (macesen, merbau, balau) in betonom, na katerem se poznajo vzorci lesenega opaža. Videti je kot lesena koča, ki je zaradi ogromnih steklenih oken odprta za komunikacijo z naravo, s katero se popolnoma zlije.

Okolica je neverjetna! Hišo varujejo drevesa, nizko grmičevje in popolna trava.

Dmitry Dolgoy obožuje ravne strehe; imele so jih tradicionalne moskovske hiše. »Stavbe naredijo lepše. In ko jih pozimi prekrije sneg, imajo zanimivo pokrivalo.

2

50

Sneg postane del arhitekture, kajti pri nas sneži najmanj tri, štiri mesece na leto.« Razkošje na 5000 m2 Pokaže tudi posnetke pravega dvorca, ki so ga gradili sedem let. Na zahtevo lastnikov jih ne sme nikjer objaviti.

Takoj je jasno, zakaj. Gre za prestižen dom, kakršnega vidiš le v filmih. Več kot sedem metrov visoka okna skrivajo nešteto soban, prepredenih s stebri, ki stojijo tudi ob vhodu. Kasetni stropovi, štukature, marmor, toda vse zelo elegantno postavljeno in brez načičkanosti. »Lastniki so želeli nekaj razkošnega, a ne preveč opaznega. Razkošje se kaže v dimenzijah in uporabljenem materialu.« Dvorec se ponaša s 5000 m2, ima tudi bazen, v njem pa živijo le trije ljudje. Lastnik je dobil ponudbo za odkup v vrednosti sto milijonov dolarjev, a ga je raje obdržal.

Dmitryjeva strast je oblikovanje pohištva iz prestižnega materiala, kot so macesen, hrast, palisander, wenge, makasar, evkalipt. Masivni kosi nosijo pridih Kitajske, art decoja, klasicizma, minimalizma. »Pohištva ne izumljam za pisalno mizo. Navdih pride drugje, na primer med vožnjo v avtu,« mi zaupa. V razširjenih prostorih sedeža studia KD je tudi show room. »Ne bo odprtega tipa, le za resne stranke. Za tiste, ki razumejo, zakaj kupujejo drago.

Ustvarjam za ljudi, ki natančno vedo, kaj potrebujejo.«

moskva

Meja pri imidžu je le razum Irina Glik Moskovski poslovneži v hotelirstvu in gostinstvu dajejo veliko pozornosti notranji opremi lokalov. Vanjo vlagajo silne vsote denarja, kar se kaže v skrbno izdelanih še tako majhnih detajlih, ki jih po priporočilu znanih arhitektov in notranjih opremljevalcev pripeljejo z različnih koncev sveta. Pravijo, da zato, ker je konkurenca huda in stranko je treba nekako privabiti.

Navadno je tako, da vas najprej zagrabi dvom, ko stojite pred domnevno najboljšim lokalom. Sive, dolgočasne fasade, neurejena okolica resnično ne kažejo tega, kar vas čaka v notranjosti. Če vam uspe premagati odpor do mrkih varnostnikov (včasih premagajo oni vas, saj vas po temeljitem ogledu vaše zunanjosti – hm, ta pa je v nasprotju z lokalovo pomembna – lahko celo ne spustijo noter), ste iz hudega ven. Seveda če imate rezervacijo, če poznate menedžerja, če 1

2

52

vas pripelje prava lokalna oseba, če ste na seznamu gostov, če …

No, vedno pa ni tako hudo. Zgodi se, da vkorakate v lokal in dobite mizo.

Dekleta kot del opreme Še prej ponavadi obstanete odprtih ust. Na primer modni oblikovalec Denis Simachev si je v nakupovalni ulici Stoleshnikov uredil butik, pod njim pa restavracijo, v ka-

moskva teri na sredini kraljujejo medeninasti umivalniki, pokriti s ploščicami. Namesto na mizah torej jeste na antikviteti z začetka 20. stoletja. Stene stranišč, na katere so v Moskvi še kako pozorni in jih zelo skrbno opremijo pa tudi vzdržujejo, so obložene s črnim usnjem. Zelo seksi.

V restavracijo Manon se povzpnete po lesenih stopnicah, ki spominjajo na take iz skednja. Notri vas čakajo žametni kavči z mehkimi blazinami in nizkimi mizami. Jesti tam je neudobno, a zelo elegantno. Trenutno najbolj vroči Soho Rooms, ki obsega tako restavracijo kot klub z bazenom, spominja skorajda na bordel. Nad temnim pohištvom prevladujeta rdeča in vijolična barva, težki kristalni lestenci pa oddajajo bolj malo svetlobe. Najbolj me je presenetila Galereya, spodobna restavracija, opremljena v dokaj minimalističnem slogu zahodnih modnih sestra s hrano, v kateri se združujeta vpliv zahoda in vzhoda. Za glavnim prostorom se skriva pokrito dvorišče, kjer se ponavadi bolj pije in le kaj malega prigrizne. Med stoli in mizami kocke, na njih pa kot okras napol gola plešoča dekleta.

Zvezda notranjega oblikovanja Irina Glik je pri svojem delu bolj umirjena. Notranja dekoraterka in kreativna direktorica studia Geometry prisega na zadržano eleganco, prestiž, naravne materiale, svetlobo, toplino. Kot otrok je šivala obleke za punčke, ko pa jih je začela še zase, je ugotovila, da zanje nima potrpljenja. »Vedno iščem popolnost, nisem hitro zadovoljna z narejenim,« pravi mama treh otrok, ki v Moskvi velja za eno najboljših v svojem poslu. Nekateri ji pravijo zvezda notranjega oblikovanja, saj je opremila najboljše lokale v mestu in nekaj domovanj, o njej pa so se razpisali tudi v knjigi Andrew Martin Interior Design Review.

Dobili sva se v njeni prodajalni na Kutuzovskiyjem prospektu, kjer je na voljo tudi njena kolekcija svetil: »Študirala sem nemščino in francoščino, potem pa sem se odločila še za notranje oblikovanje na moskovskem inštitutu za arhitekturo. Začela sem z oblikovanjem svetilk.

Med razstavljanjem na 100% Design v Moskvi me je opazil Arkady Novikov in mi takoj predlagal sodelovanje pri projektu bara in restavracije GQ.« Arkady Novikov je eno najzanimivejših imen ruskega gostinstva. Od leta 1992 je njegovo podjetje skupaj z raznimi investitorji odprlo več kot 30 konceptualnih restavracij.

Leta 1996 sta v njegovi Tsarskaya Okhoti večerjala dva predsednika, Boris Jelcin in Jacques Chirac. Zdaj zaposluje 13.800 ljudi, za goste pa ima na voljo 12.000 sedežev in 18 različnih kuhinj.

Irina Glik je enega najmodnejših naslovov za zabavo GQ, ki jo je Novikov odprl z založniško hišo Conde Nast (ki izdaja istoimensko revijo za moške), ustvarila zelo harmonično, čeprav združuje različne koncepte. Gre za dve restavraciji z azijskim in evropskim pridihom ter nočni bar. GQ je sofisticiran in sodoben, hkrati pa daje občutek domačnosti in topline. V evropsko restavracijo je postavila knjižne police s knjigami o umetnosti in kuhinji. »V Moskvi je moderno, da so javni prostori videti domači,« mi pove. »GQ vsebuje

1. Irina Glik.

2. Restavracija Next Door je namenjena večjim družbam.

3. V barskem delu GQ se zvečer srečujejo lepi ljudje.

4. Ljubka ureditev ene od kavarn iz verige Academy.

5. Evropski del priljubljenega bara in restavracije GQ.

3 4

5

53

moskva Stanovanje, ki ga je uredil studio Geometry: 1. Tudi v pisarni ustvarjajo eleganco umirjene barve in ravne linije.

2. Glasbena soba in sprejemnica za goste.

3. Dom, ki je videti kot galerija.

dekoracije, kakršne imamo doma. Pohištvo sem nakupovala Rusi imajo radi razkošje, barve, dober material. Lastniki na Tajskem v antikvariatih pa tudi v Parizu.« lokalov vložijo zelo veliko denarja v dizajn, opremo in tuje kuharje. Po Evropi je drugače, tam je pomembnejša hraPomembno je razkošje na. Tukaj pa je pač tako,« mi odgovori na vprašanje, zakaj Doslej je s svojo skupino ustvarila kar 12 projektov za lo- je v Rusiji zunanjost tako pomembna. »Vsi hočejo nekaj kale, povečini spadajo v Arkady Novikov Group. Opre- drugačnega, posebnega, razkošnega. Mora biti videti kar mila je tudi njihov Next Door, specializiran za zaključene se da drago in dragoceno, čeprav vedno ni, saj se je treba družbe. V njem je velik prostor z odrom za bend, kjer si prilagoditi proračunu za opremo. Povem vam, da pri GQ privoščite večerjo z zabavnim programom. ni bilo omejitev. Mejo mi je postavil moj zdravi razum.« »V Moskvi je imidž zelo pomemben. Je pač del igre. Ne Prizna, da zelo uživa med izbiranjem prestižnega materiala, vem, od kod to izhaja, mogoče iz naših azijskih korenin. saj ima rada bogate teksture. In to je kot naročeno za njene stranke, ki pri opremljanju domov ne skoparijo. »Pov1 prašujejo po najboljšem materialu, kar ga je na trgu. Veliko dajo na dotik: občutiti morajo kakovost in razkošje.« Prisegajo na znane italijanske in angleške blagovne znamke, kot so Casamilano, B&B, Giorgietti, Meridiani, Fendi. V mestu sem opazila zelo lepo trgovino Armani Casa. »Žal je preveč intelektualen za premnoge: preveč čist v formi, čeprav uporablja drag material,« meni Irina Glik. Še vedno opremlja s svojimi svetili, ki so zelo iskana, pa tudi svetuje drugim, kako osvetliti prostore, saj so skoraj edini v Moskvi, ki se s tem ukvarjajo. »Trenutno imam srečo,« mi še zaupa, »saj zdaj gradijo hiše v ameriškem slogu: visoki stropi in velika okna z veliko stekla. Prej so oboževali historične stile, kot je 19. stoletje. Idealno je, če je arhitektura dobra in prostorna, proračun pa visok. Le tako se da ustvariti kaj zares dobrega.

Novikove projekte sprejmem vse, ker so zanimivi in so za nas izziv. Sicer pa je pomembno, da stranka pride k meni zato, ker ji je všeč naš slog, in ne zgolj zato, ker smo slavni.« 3

2

54

Elegance is an attitude ˇ je, da namenimo nekaj svojega casa “ Cas drugim.” ˇ

Longines podpira Dobrodelno ustanovo Andreja Agassija

HydroConquest

www.longines.com

Andre Agassi

ure

V vsaki je del mene Janek Deleskiewicz Janek Deleskiewicz je oblikovalec. Umetnik. Naključje pa je hotelo, da je postal slaven v svetu, kjer kraljujeta tehnika in natančnost – v urarstvu. Vanj sta ga leta 1987 privabila tedanja vodilna moža manufakture Jaeger-LeCoultre Günter Blümlein in Henry-John Belmont. Začel je oblikovati ure in pri tej slavni urarski znamki ostal do danes.

V manufakturi je umetniški direktor.

Besedilo: Bojan Levič Fotografije: promocijsko gradivo

S svojo izredno prijaznostjo in umirjenostjo Janek Deleskiewicz dobesedno pooseblja kraj, kjer stoji njegova matična urarska hiša.

Ko prispete v Le Sentier v dolini Vallee de Joux, se vam zazdi, kakor bi se čas ustavil in da je tišina tako popolna, da lahko slišite šum z drugega konca doline, do katerega še seže oko. Neverjetno, da je dolina urarjev le dobrih 60 kilometrov oddaljena od svetovljanske, vrveža polne Ženeve. Kakor je neverjetno, da Janek (tako ga kličejo vsi v poslu) preživlja čas v Le Sentierju le od ponedeljka do če-

1

60

trtka, morda petka, nato pa se do ponedeljka vrne v svoj domači Pariz. In tako že več kot 20 let.

V urarskem poslu ste dobri dve desetletji, vseskozi razpeti med Parizom in Le Sentierjem. Kar bi druge utrudilo, vas kakor da navdihuje.

Ja. Rad imam takšno delo, zame je zelo uravnoteženo in ne bi ga zamenjal za drugačno. Veliko potujem, kar mi je všeč že od nekdaj. Prepotoval sem dosti krajev, tudi še preden sem prišel v JaegerLeCoultre. Sicer že 30 let živim v Parizu, rojen pa sem na zahodni francoski obali. Tam se vedno čudovito počutim.

Kako ste sploh začeli sodelovati z Jaeger-LeCoultrom?

Leta 1987 so me povabili, da bi preoblikoval ohišje za model reverso. Rad imam klasične ure, zato mi je bilo oblikovanje kultnega modela v veliko zadovoljstvo. Takrat sem intenzivno delal predvsem reverso 60eme, ki smo ga predstavili leta 1991 ob 60-letnici prvega reversa. Dotedanji model je bil za sodobne zahteve premajhen, zato smo se med drugim odločili za večje ohišje in ga poimenovali Grande Taille.

Kot vemo, je reverso 60eme pomenil zmagoslavno vrnitev tega modela med ljubitelje ur. Čestitke za dobro opravljeno delo!

Hvala, našega uspeha s prenovljenim reversom sem bil zelo vesel, za njim pa je stalo veliko ljudi, od Günterja Blümleina in HenryjaJohna Belmonta do stotin zaposlenih pri Jaeger-LeCoultru.

Ste tudi zdaj odgovorni za obliko novih modelov reversa?

Po svoje ja, je pa Jaeger-LeCoultrova paleta ur dosti širša in v našem oblikovalskem oddelku jih dela osem ljudi, vsakdo je specializiran za določeno področje, najsi bo to vrsta ure ali pa le določen del. Dosti delamo tudi z emajliranimi slikami, ki jih na ure slika naš vrhunski mojster Miklos Merczel. Pri tem dostikrat izbere dela znanih slikarjev, zanje kupimo avtorske pravice, Miklos pa naredi njihove popolne miniature.

Ali oblikovanje moških ur zaupate moškim in oblikovanje damskih ženskam?

Sploh ne. Menim, da je pomembno imeti občutek za oblikovanje, spol pa ni pomemben. V modni industriji na primer so oblikovalci pretežno moški, čeprav je ženska moda bolj razvita od moške. Pri Jaeger-LeCoultru bi posebej omenil Magali Metrailler, ki je odgovorna za oblikovanje naših športnih, torej predvsem moških ur.

Kako pa se lotite oblikovanja, pridete vi z zamislijo do inženirjev ali je nasprotno?

ure Čisto odvisno, naše sodelovanje je dvosmerno. Dostikrat dobim idejo o kakšni uri in jo narišem. Nato se odpravim do konstruktorjev in se o sliki pogovorimo. Včasih so ideje uresničljive, včasih pač ne, zato je pomembno, da med seboj dobro sodelujemo. Prav tako je za nas pomembno mnenje drugih ljudi, novinarjev, poslovnih partnerjev … Radi jim prisluhnemo in razmislimo o tem, kar povejo.

Vam je po toliko letih oblikovanje ur že rutina?

Sploh ne, vsak nov projekt je velik izziv, ki se mu posvetim s srcem.

Po eni strani sem vesel uspešno končanega projekta, po drugi pa sem žalosten, ko je končan, saj v vsakega vložim del sebe. Le tako ima lahko ura tudi dušo. Je pa zelo lep občutek, ko na novo oblikovana ura doživi uspeh.

Kako se bo po vašem mnenju razvijalo urarsko oblikovanje?

To je zelo kompleksno vprašanje. Novosti za leto 2009 smo že končali (predstavili jih bodo na ženevskem salonu SIHH konec januarja 2009, op. p.), ravno pa se ukvarjamo s tem, kaj bomo naredili za leto 2010. Po eni strani narekujemo smernice, po drugi pa moramo pravilno napovedati odziv tržišča. Zdaj razmišljamo o materialih, ki bodo najbolj iskani v letu 2010. Zanimivo je, da imajo ljudje v času recesije najraje ure iz plemenitih kovin – zlata ali platine, saj jim njihov nakup pomeni tudi naložbo v material.

Zadnja leta je v urarstvu veliko novih materialov, kot so keramika, guma, titan, magnezij. Se vam ne zdi nevarno, da bodo take ure čez nekaj let delovale ceneno, kakor na primer delujejo nekatere sicer kakovostne ure s konca 60. in začetka 70. let?

To je nevarno, če pri delu nimate v mislih zgodovine znamke, njenega DNK. Pri Jaeger-LeCoultru vedno najprej razmislimo, ali se nov pristop ujema s hišno filozofijo, šele potem se lotimo razvoja. Že dolgo ste v urarskem svetu, kjer ste dosegli izjemen uspeh.

Kaj pa bi najraje oblikovali, če to ne bi bile ure?

Prihajam z zahodne obale Francije, tam sem še kot otrok opazoval ladje in čolne. Želel bi si jih tudi oblikovati. Najbolj me zanima dizajn njihove notranjosti. Od vedno me privlači tudi oblikovanje oblačil. Rad imam različne materiale, rad jih kombiniram. Že moj oče je delal v oblačilni industriji, verjetno moje nagnjenje izvira tudi iz tega.

In kdo vam je v modnem svetu najbližji?

Moj najljubši modni oblikovalec je Yves Saint Laurent, všeč mi je vse, kar je ustvaril. Imel je svoj slog, ki se ga je držal. Všeč so mi tudi starejše Valentinove kreacije, novejše pa manj. Pri ženski modi cenim tudi Jeana Paula Gaultierja, ker mu je zelo zgodaj uspelo raz-

viti lastno kolekcijo s prepoznavnim slogom. V modi pa ne maram tako imenovane angleške poti à la Stella McCartney.

Igrate tudi saksofon. Nekoč ste celo zaigrali na Jaeger-LeCoultrovem dogodku.

Rad imam glasbo, še najraje džez. In naj dopolnim prejšnji odgovor: če ne bi bil oblikovalec, bi bil glasbenik.

3

1. Reverso Squadra Black Hometime.

2. Jaeger-LeCoultre Duomètre à Chronographe.

3. Master Compressor Diving Lady Chrono.

4. Joaillerie 101 Manchette.

4

2

61

Zadetek v črno Chanelov model J12 je tako uspešen, da bi lahko pri francoskem modnem gigantu mirno nehali izdelovati vse preostale ure in se posvetili le temu v vseh njegovih izpeljankah. Najbolj iskana med njimi je novost, ki je s svojo pojavo pisana na kožo sodobni ženski: bela keramika, rožnato zlato, 11 diamantov za malo diskretne bleščave in kvarčni mehanizem, ki ne zahteva ne navijanja ne pogostega umerjanja. Tudi novo 38-milimetrsko ohišje je narejeno po damski roki.

Naj govorijo barve Pri damskih urah imajo barve in oblike prednost pred mehanizmi. Da morajo biti zanesljivi in natančni, je tako samoumevno, le zunanjost ostaja spremenljivka. Z uro v rdečem zlatu, belimi ali čokoladno rjavimi detajli ste dvojno v koraku s časom, če je na njej gumijast ali keramičen pas, pa sploh. A tudi lepota diamantov je neminljiva.

Besedilo: Bojan Levič Fotografije: promocijsko gradivo, Panseri za Cartier

62

ure Rožnato življenje Kar koli se vam že dogaja, življenje z uro iz rožnatega zlata je bržčas prijetnejše, še zlasti če je tako odlična kot Audemars Piguet Ladies’ Royal Oak Offshore Chronograph. Ne le zaradi smernic, ki narekujejo rožnato zlato v kombinaciji z belino, ampak za mnoge predvsem zaradi vrhunskega kronografskega mehanizma z avtomatskim navijanjem, kakršen je vse večkrat viden tudi v damskih časomerih. Tistih 323 briljantov v skupni teži 5,90 karata je le še smetana na torti.

Ste za kapučino?

Takega, kot je ta, ne boste pogosto deležne. Iz Hublota, ene najbolj vročih urarskih znamk današnjega časa, prihaja Day Dream Cappuccino Gold.

Gre za najmanjšo uro iz njihove kolekcije Big Bang, z 38 milimetri premera je oblikovana posebej za damska zapestja. Rožnato zlato so zlili z okvirjem iz rjavega kompozitnega materiala in rjavim gumijastim pasom, značilno hublotovsko mešanico materialov pa dopolnjujejo vijaki iz titana in 126 diamantov na številčnici. Kazalci ur, minut in sekund bodo za vsakdanjo rabo več kot dovolj, za srečne lastnice pa jih bo vrtel kvarčni mehanizem.

Tenis ni le bel Morda najbolj teniška modna znamka na svetu je že dolgo veliko več od legendarnih polo majic Reneja Lacosta. Počasi, a zanesljivo utrjujejo svoj položaj pri časomerih, ki so jim uspešno vdihnili duha svoje krokodilje zgodovine: veliko je bele, obvezno ščepec zelene in rdeče, včasih pa še malo katere druge barve.

Da se bodo lastnice v prostem času dobro počutile, so jim namenili novi Glam Twist, lakiran z živimi barvami, ki spontano izvabljajo dobro razpoloženje. Kvarčni mehanizem in nad njim dva kazalca, čisto dovolj za trenutke, ko ne odločajo minute.

Belo, ki te ljubim belo Športnost in možatost značilnega­ Swatchevega kronografa sta povsem skriti pod nedolžno belino novega Steel&Charm. Da, jeklenega in šarmantnega. Tisti kamenčki na njem res niso diamanti in za pas niso slekli krokodila, ampak lastnic to gotovo ne bo motilo.

Prej nasprotno, swatch ostaja dostopna ura tudi takrat, ko kipi od glamurja.

Modna preobleka nikakor ne zmanjša uporabnosti Steel&Charma, ki kaže tudi datum in zmore s posebej obrobljenim števcem meriti čas na desetinko sekunde natančno. Morda ne nujno potrebno, a tudi ne odvečno.

Poznavalci ženskega okusa Baume & Mercier že dolgo velja za pravega specialista v izdelavi elegantnih damskih ur. Tem se je pred tremi leti pridružil model Diamant, ki ga je zaznamoval v krono vstavljen briljant. Po prvotni diskretni verziji so mu dodajali čedalje več diamantov in zdaj predstavili že prav glamurozno verzijo. Ponaša se s skupno 107 diamanti, razporejenimi po ohišju, kroni, pasu in številčnici iz biserovine. Diamantova kombinacija draguljev in jekla se zdi univerzalno uporabna: tako za nošenje ob slovesnih priložnostih kot v vsakdanjiku aktivne ženske. A tokrat univerzalnost ne pomeni cenenosti …

63

ure V kraljestvu diamantov

Jahalna šola Po uspehu Guccijeve kolekcije Signoria je zdaj tu še v podobnem slogu ukrojena kolekcija Chiodo. Za obe je zaslužna njegova kreativna direktorica Frida Giannini, o kateri pravijo, da ima poseben smisel za prelivanje Guccijevih zgodovinskih oblik in vrednot v sodobne izdelke. Glavni oblikovni element pri Chiodu je žebelj s kvadratno glavico – prav takšen, kakršne uporabljajo pri podkovanju konjev in kakršen ima v Guccijevem oblikovanju dodatkov posebno vlogo že od 60. let prejšnjega stoletja. Kakor pač vse, kar je povezano z jahanjem. Ali bo v Guccijevi dvorani slavnih prostor tudi za Chiodo, bo seveda pokazal čas, ki ga kaže z dvema kazalcema in švicarskim kvarčnim mehanizmom pod biserovinasto številčnico. Ohišje iz jekla je po želji okrašeno tudi z diamanti.

Kot osnovo za svojo novo draguljarsko mojstrovino so pri Bvlgariju izbrali uro Assioma D. Njene sodobne in bolj ko ne preproste linije nezmotljivo kažejo na Bvlgarijevo oblikovalsko šolo. Zadržan videz pa sreča svoje nasprotje v razkošju materialov, saj je Assioma iz 18-karatnega belega zlata v celoti prekrita z diamanti v rezu baguette, ki jih je na ohišju 156, na zapestnici 599 in na številčnici 65. Kot piko na i k 820 oglatim draguljem so v krono ure vdelali še diamant v briljantnem rezu. Vseh skupaj tako nanese za osupljivih 27,77 karata. Čeprav verjetno to ni njeno glavno poslanstvo, pa draguljarska Assioma D kaže tudi čas. S pomočjo švicarskega kvarčnega mehanizma, dodelanega posebej za Bvlgari.

Njegova ura zanjo Je geslo, s katerim so pri Zenithu želeli označiti trend nošenja mehanskih moških ur na damskih zapestjih. Plemenita mehanika da, a še lepše je, če prihaja v ženski podobi. Kakor pri modelu Star Glam’Rock Elite White, ki v jeklenem ohišju pestuje 36 diamantov, na številčnici pa še 12. Pas v beli barvi je iz najboljšega krokodiljega usnja. Za pogon ure skrbi Zenithov avtomatski mehanizem Elite.

Zvezda večera Naj gre za pisala ali ure, Montblanc ostaja zvest svojemu simbolu – legendarni zvezdi, ki v osnovi simbolizira zasneženi vrh najvišje evropske gore. Ob stoletnici družbe so leta 2006 predstavili diamant, ki jim ga je po dolgoletnem razvoju uspelo zbrusiti v značilno zvezdasto obliko s kar 43 različnimi ploskvami. Prav takšen dragulj krasi biserovinasto številčnico ure Montblanc Profile Lady Elegance Diamonds. Ker pa so diamanti v imenu v množini, to pomeni še 482 teh draguljev, krožno vdelanih v številčnico, ohišje in zapestnico iz belega zlata, tako da ustvarjajo nešteto obrisov Montblancove zvezde, ter 484. diamant, spet v obliki zvezde, vdelane v krono. Okoli bleščeče se podlage se vrtita diskretna kazalca za ure in minute, podprta s kvarčnim pogonom.

Drznost kot tradicija Že v času Louisa Cartierja so izdelki pariške draguljarske hiše pritegovali poglede z drznimi oblikami, bogastvom materialov in barv. Pri Cartierju ima ekstravaganca pač več kot stoletno domovinsko pravico, zato se ob novi uri Noeud Watch iz kolekcije Libre ne bo nihče čudil, jo bo pa marsikdo občudoval. Drzen nakitni časomer ima nesimetrično ohišje iz belega zlata, prekrito z diamanti, njegov izvor najhitreje razkrije cartierovska tipografija na številčnici. Posebna ura za posebne priložnosti, če o katerem Cartierjevem nakitnem izdelku sploh lahko rečemo kaj drugega.

64

INSPIRED BY THE PAST, BUILT FOR THE FUTURE. LUMINOR MARINA. Mehanizem z rocˇnim navijanjem.

OP XI kaliber. Certifikat COSC. Tesnenje do 300 metrov.

Jekleno ohisˇje premera 44 mm.

Jeklena zaponka.

www.panerai.com

prestižno Fotografije: promocijsko gradivo Božična kolekcija Tudi pri Frey Willeju so poskrbeli za pestro božično kolekcijo unikatnega nakita, ki je, kot ponavadi, posvečena znanim umetnikom. Ročno ustvarjeni nakit iz 18-karatnega zlata in emajla, okrašenega s 24-karatnim rumenim ali belim zlatom, je postavljen v živahne barve in zanimive vzorce.

Krilati nakit Živahna kolekcija krilatih žuželk Cartier je z barvnimi kombinacijami in domiselnostjo oblikovanja prefinjen modni dodatek, ki sledi najbolj vročim smernicam, ki narekujejo spogledovanje z živalskim svetom. Poglede privablja tudi zaradi bleščečih se kamnov in do podrobnosti izdelanih detajlov.

Klovnovi diamanti Za popestritev prazničnega vzdušja so pri Chopardu ponudili obesek Happy Clown. Okrog vratu so mu zavezali bogato pentljo, na trebuh pa vgradili v tradiciji draguljarske hiše ustvarjene premikajoče se ali srečne diamante.

Ples zvezd Kolekcija Montblanc Clair de Lune je dobila navdih po zvezdnem nebu in obsijani luni. Celotno kolekcijo prežema poigravanje svetlikajočih se zvezd, ustvarjeno iz 18-karatnega belega ali rumenega zlata in dodatkov diamantov.

Živahni kameleon Barvno spreminjajoči se kameleon je navdihnil kolekcijo Boucheronovih prstanov in brošk, narejenih iz potemnjenega zlata, rubinov in modrih, roza in rumenih safirjev.

Eleganca drugače Audemars Piguet je letos predstavil kolekcijo Royal Oak Offshore, za katero je značilna nezgrešljiva osmerokotna oblika prstanov in verižic. Nakit je domiselno kombiniran z gumijastim materialom v črni in beli barvi in diamanti ob strani, kar pričara športno-eleganten videz.

Navdih je sneg Viseči uhani iz belega zlata s podpisom Bvlgari spominjajo na snežinko, ki nežno plapola skozi zrak. Toplino prazničnih dni pričarajo rdeči rubini in beli diamanti. Masivnejši so prstani, ki so videti kot kos pobarvanega ledu.

66

C a n k a r j e v a c e s t a 7 . L j u b l j a n a • w w w. b ro d n i k . s i • t . + 3 8 6 1 4 2 5 8 1 9 8 • m . + 3 8 6 5 1 3 6 3 8 7 0 Hotel Kempinski Palace Portorož • Obala 33 • Portorož • palace@brodnik.si • m. +386 51 628 370

Jakna, pas in ovratnik Maurizio Pecoraro, nogavice La Perla.

68

Nokturno V tišini večernega mesta slišim le odmev svojih korakov. Svetilke zarisujejo dolge sence na mrke fasade. V sosednji ulici začutim še eno osamljeno dušo. Mesto je nalepše takrat, ko je samo.

Fotografije: Marcelo Capizzano Styling: Emil Rebek

Obleka Gianfranco Ferré, srajca Antonio Marras, metuljček Fendi, čevlji Ermenegildo Zegna.

Obleka Maurizio Pecoraro, jakna Fendi, nogavice La Perla, Ä?evlji Etro.

Usnjen plašč Bottega Veneta, obleka Fendi.

Krznen plašč in krilo La Perla Prêt-à-Porter, korzet Etro, nogavice La Perla, gležnjarji Bottega Veneta.

74

Suknjič in čevlji Ermenegildo Zegna, puli Gianfranco Ferré, hlače Fendi.

Suknjič, srajca, metuljček in krznen šal Fendi.

Ličenje: Andrea Costa (Close up); pričeske: Loris Rocchi (Close up); asistent fotografa: Emanuele Scillieri; asistent stilista: Matteo Cassan; casting in produkcija: Simo Bart: modela: Dorothy Bohner in Sam Webb (oba Why not); zahvala: Film Commission Lombardia Obleka Missoni, hlače Gianfranco Ferré, rokavice La Perla Prêt-à-Porter, gležnjarji Max Mara.

legenda

Koga briga, kaj nosijo moški!

Renzo Rosso

Genij džinsa, kralj casuala, inovator v modi, eden glavnih igralcev v modni industriji, poslovnež leta, to je le nekaj oznak, ki so jih od konca 70. let do danes prilepili dinamičnemu Italijanu. Postavili so ga tudi na lestvico stotih, ki bodo pomembno zaznamovali novo tisočletje.

Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: arhiv Diesel

1

Pravi, da najbrž zato, ker se vsake stvari loti s strastjo.

Začel je kot oblikovalec, ki je premogel veliko vizionarstva: pred 30 leti je bil med ustanovitelji blagovne znamke Diesel, ki zdaj velja za eno najvplivnejših, kar zadeva džins in svežo, mladostno casual modo. Kupil jo je pred več kot dvajsetimi leti. Renzo Rosso postavlja smernice tudi na drugih področjih, kot sta oblikovanje vizualnih komunikacij in oglaševanje, kjer stavi na družbeno odgovornost. Podjetje OTB, katerega predsednik je, je imelo lani 1,3 milijarde dobička; prevzelo je deleže v znanih blagovnih znamkah, kot so Dsquared, Maison Martin Margiela, Sophia Kokosalaki, od julija letos pa še Viktor&Rolf. Izdeluje tudi glavne kolekcije Vivienne Westwood. Renzo Rosso prideluje vino (Bianco, Rosso in Nero di Rosso) in olivno olje in zbira sodobno umetnost. Srečala sva se v Trstu.

Kolegici iz Avstrije ste hvalili Dunaj, ki se vam zdi prijazno mesto, nadvse podobno Benetkam, kamor, kot pravite, peljete žensko, ko ste zaljubljeni. V Ljubljano, kjer tudi prodajajo vaše izdelke, niste še nikoli prišli.

Res je. Še nikoli nisem bil tam.

Pa bi morali. Niti uro ni iz Trsta.

Mogoče bom. Morda bomo odprli kakšno prodajalno pri vas. Sicer pa jo imamo na Hrvaškem.

To je druga država.

Zdaj je svet zelo odprt. Vsi smo v Evropi! Kulture so pomešane med sabo. Revni lahko postanejo bogati … Vse je mogoče. Sem za to, da se ljudje povezujejo, družijo.

Ne verjamem v reinkarnacijo. Živimo le enkrat, zato je treba vse izkoristiti.

78

Najbolje bi bilo, da bi bili vsi ena velika srečna država, v kateri bi se vsi trudili po najboljših močeh.

To se mi zdi malo utopična ideja.

(Renzo Rosso se nasmehne.)

Se zato, ker verjamete v demokracijo in enakost, trudite, da bi bile modne stvaritve dosegljive čim širšemu krogu ljudi?

Za tako filozofijo stojim tako jaz kot moji oblikovalci.

Naše kolekcije so zelo velike, imamo po 3000 različnih kosov na sezono, cene segajo od razumnih do zelo visokih. Na primer kavbojke se gibljejo v razponu od sto do štiristo evrov.

Zame ciljne skupine ne obstajajo več. Ljudje različnih generacij zahajajo v iste lokale, restavracije, prodajalne, mlajše ženske imajo starejše moške, starejše ženske mlajše. No, ja … (smeh) Zdaj meriš tako rekoč na vse, kajti kupci so zaljubljeni v blagovno znamko, določen lifestyle, način življenja.

Zato smo navzoči po vsem svetu. Pred kratkim sem obiskal eno naših najpomembnejših prodajaln v New Yorku. Neverjetno mesto z neverjetno energijo! Kadar koli greš lahko ven, lokali so odprti vso noč! Ogledal sem si noro predstavo, ki me je spominjala na Moulin Rouge, toda v sodobni preobleki. Zelo provokativno.

Prevzelo me je, kaj vse so počeli s telesi. Tudi take stvari me navdihujejo pri delu. Lahko bi naredil podobno modno revijo.

Razlog, da sva se sploh spoznala, je vaša podpora čudovitemu projektu, ki se vsako poletje zgodi v Trstu.

Na natečaj ITS se prijavi na stotine mladih oblikovalcev s skorajda vsega sveta, mednarodna žirija pa

legenda ima nalogo odkriti nove talente, ki potem, kot kaže praksa, dobijo priložnost v veliko znanih oblikovalskih hišah, tudi v vaši.

Diesel se je kot globalno podjetje odločil za strategijo, po kateri ne podpisuje pogodb s pomembnimi, znanimi osebnostmi, vipovci. Na primer, pogodba z Madonno stane veliko denarja. Velja le za določeno obdobje, na koncu pa se je treba vprašati: kdo oziroma kaj je bilo pomembneje, Madonna ali izdelek? Mislim, da je odgovor na dlani.

Vlaganje v mlade talente z vsega sveta – tako v oblikovalce kot umetnike in glasbenike – ki jim damo možnost ustvarjanja, prinaša pravi poslovni odnos, zaradi katerega smo, kar smo. Poleg tega jim dajemo možnost, da bodo tudi oni nekoč postali vipovci, ki bodo lepo govorili o nas. (smeh) Po svetu imamo kakšnih tisoč oblikovalcev, kar nam zagotavlja svežino, modnost, rast, novosti. Status vzdržuje le kreativnost. Obožujem jo, zato uživam v delu z mladimi talenti. So nori, divji in deviški. Njihovih skic pogosto ne moreš uporabiti, vsebujejo pa čisto ustvarjalnost, ki je lahko podlaga za delo starejših oblikovalcev.

Tudi vi ste začeli zgodaj. Pri petnajstih naj bi zašili prve kavbojke.

Ja, na maminem šivalnem stroju.

Zdaj vam pravijo genij džinsa, kralj casual oblačenja. Kako ste to dosegli?

S strastjo in trdim delom. Uživam v tem, kar počnem. Že mogoče, da sem dober trener, vendar brez uspeha moje ekipe ne bi šlo. Moj uspeh je pravzaprav moja ekipa. Rad spodbujam ustvarjalnost. Nikoli nisem zadovoljen, vedno hočem več in več. Ne delam, ker

bi moral, ampak ker rad delam. Po pravici povedano, ustvarjam zase. Jaz sem pravi uporabnik Diesla, jaz ga nosim.

Konkurenca v tekstilni industriji je močna. Kako vam uspeva preživeti – glede na to, da vam je ob bok postavljenih veliko cenejših, a kakovostnih blagovnih znamk?

One obstajajo zaradi nas. (smeh) Nikoli ne bodo ustvarile smernic, nikoli ne bodo domiselne, saj kopirajo.

Preživeti nam uspe zaradi navzočnosti v vsakem delu sveta in na spletu. Pozorni smo na vse, ne zgolj oblačila: glasbo, film, sodobno tehnologijo, avtomobilsko industrijo, skratka na vse, kar se dogaja. Vse to transformiramo z našo mentaliteto, našo vizijo; naše izdelke v množici drugih prepoznam takoj, saj so drugačni, stiliranje je posebno. Za nas delajo ljudje od vsepovsod, različnih kultur, jezikov, religij; na koncu nastane prav dobra mešanica.

Zakaj ne gre džins nikoli iz mode?

Zato, ker se jaz ukvarjam z njim. (smeh) Džins je edini material, ki ga lahko obdeluješ, spreminjaš, preoblikuješ v nekaj popolnoma drugačnega. Lahko je kar koli v kateri koli barvi. Par kavbojk lahko celo po uporabi preoblikujete v nekaj drugega. To je enkratno!

Pred kakšnimi petimi leti sem delal s skupino mladih ljudi. Vprašal sem jih, katere besede najbolj označujejo džins. Vikend, prosti čas, udobje, svoboda, novosti, so bili njihovi najpogostejši odgovori. Strinjali smo se, da ga nikoli ne odstranimo iz svoje garderobe.

Letos praznujete trideset let blagovne znamke. Kako se je v vseh teh letih spreminjala ustvarjalnost v modi?

Na začetku sem imel majhen studio. Izumil sem par kav-

2

3

79

4

1. Kralj džinsa Renzo Rosso.

2., 3. in 4. Diesel je prepoznaven po samosvojem stiliranju. Iz kolekcije Black Gold za pomlad-poletje.

legenda 1. in 2. Diesel je prepoznaven po modnih dodatkih.

3., 4. in 5. Dieslova interpretacija džinsa je inovativna in drugačna.

1

bojk, požele so ogromen uspeh. Naredil sem jih v kakšnih dvajsetih barvah in stranke so kar prihajale. Le zaradi enih kavbojk! Neverjetno. Hotele so jih, pa čeprav so bile narejene v eni številki. In plačevale so z gotovino. Fantastično! (ploskne z rokama in se zasmeji, op. p.)

Zdaj je kaj takega nemogoče. Imeti moraš celoten asortiment izdelkov, ne zgolj oblačil, ampak tudi čevlje, dodatke, dišave, kozmetiko … Vse, iz česar si lahko kupec ustvari popoln styling. Če hočeš odpreti lastno prodajalno, moraš vanjo postaviti vse mogoče, sicer ne prinaša dobička. Da ne govorim o tem, da moraš zanjo najprej

2

3

imeti dovolj sredstev, pa pravo organizacijo dela, prave sodelavce, pravi izračun, kako ustvariti dobiček na kvadratni meter, saj so najemnine nore. Včasih je bilo vse lažje, predvsem pa ne tako zelo hitro. Zdaj vsi govorijo samo še o dobičku in poslu. Težko je. Veliko bolj stresno kot nekoč. Močno upam, da bo bolje.

Del vašega imperija so z nakupom deležev postale modne hiše iz segmenta višjih cenovnih razredov oziroma prestiža: Dsquared, Maison Martin Margiela, Sophia Kokosalaki, Viktor&Rolf.

Zdelo se mi je obvezno, da sledim spremembam v svetu prestiža. Seveda obstaja že neskončno dolgo, vendar pa je postal pomembnejši v zadnjih letih zaradi nove industrije, tehnologije, posla. Ljudje so postajali premožnejši, čedalje več je bilo menedžerjev. Na vsaki dve leti so spreminjali filozofijo podjetij, da bi dobili še več dobička. In taki ljudje so hoteli biti drugačni, ekskluzivnejši. S tem »gibanjem« sem začel iskati možnosti za širitev našega podjetja in razvoj drugačnih izdelkov.

Mogoče kmalu posežemo še po kakšni blagovni znamki. Ne morem izdati vsega. (smeh) Kako vidite prihodnost mode? Se bodo meje med spoloma brisale? Lani je namreč na natečaju ITS v Trstu zmagal mladi oblikovalec, ki je moške oblekel v krilo. (dolg premor, op. p.) Današnji svet pove veliko. Ko lahko ljudje živijo odprto in tudi pokažejo svojo spolno usmerjenost, ko so novi družbeni in socialni načini življenja popolnoma sprejemljivi, je vse mogoče. Tako lahko moški nosijo krilo ali čisto vse, kar si želijo. Koga to briga! Pomembno je, da se ljudje počutijo dobro v tem, kar oblečejo, da so, kar v resnici so, kar bi radi bili, kar bi radi izrazili. Vse je odvisno od posameznika.

4

80

5

posebneža

Klasična in rahlo ironična hkrati Viktor&Rolf

Moda navideznih dvojčkov z Danske izraža nenavadno mešanico hladne ironije in nadrealistične lepote. Svet sta že takoj na začetku razburkala s predrznostjo in norčijami, ki vključujejo tudi obračanje na glavo že ustaljenih modnih zapovedi.

Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: arhiv Victor&Rolf Viktor Horsting in Rolf Snoeren se oblačita v enaka oblačila in, kratkovidneža, nosita celo enaka očala – svoje blagovne znamke, seveda. Tako dajeta videz, da sta resnična dvojčka. Ustvarjalni par s prodorno domišljijo se namreč pri delu dopolnjuje. »Želiva si uživati življenje, ki je plod naših sanj. Naša sporočila so namenjena vsem, ki slavijo ta svet. Verjameva v nasprotja, glamur, upanje in lepoto,« je njun moto.

1

Drzni napad na svet Viktor je rojen 27. maja 1969, Rolf pa 19. decembra istega leta. Modo sta leta 1992 doštudirala na akademiji za umetnost v Arnhemu na Danskem. Že naslednje leto sta skupno kolekcijo predstavila na evropskem salonu mladih oblikovalcev v Hyèresu v Franciji in dobila eno od treh prvih nagrad. Potem sta si vzela pet let in se zaprla, kot sama pravita, v mehurček. Svojo prvo kolekcijo visoke mode sta predstavila za pomlad-poletje 1998 (zadnja je bila za jesen/ zimo 2001).

Nato se je vse dogajalo zelo hitro. »Mogoče celo prehitro,« menita. »Težko si vzameva čas, da bi se umirila, da bi lahko premišljevala, kar je pri našem delu nadvse pomembno.« Morda ga bosta imela od letošnjega poletja, saj sta postala del podjetja OTB oziroma velikega Renza Rossija in njegovega Diesla.

Prvo žensko prêt-à-porter kolekcijo sta predstavila marca 2000 in jo poimenovala Zvezde in črte – kolekcija 1. Navdihnjena z ameriško zastavo je bila (pre)drzna napoved njune svetovne usmerjenosti in odprtosti, zlasti pa odločnosti, da osvojita ves svet. V začetku leta 2003 sta predstavila prvo moško kolekcijo za jesen-zimo 2003/04 Monsieur 1 (Gospod). Doslej se jih je zvrstilo že enajst, o njih pa pravita: »Zelo težko je najti ne preveč športna in ne preveč klasična oblačila. Želiva si podobo moškega, ki bo klasična in rahlo ironična, posmehljiva hkrati.« Hudomušna ženska V&R Ženska prêt-à-porter kolekcija za to jesen in zimo nosi ime No in je na voljo v njunem milanskem butiku in pooblaščenih prodajalnah. Predstavila sta jo, kot vedno, z veliko

82

posebneža

2

humorja, ki ga je poudarila naličenost manekenk v vesoljskih škornjih. V zadnjih izhodih pa je zaživela ženskost v nadvse nežnih, privlačnih in seksi večernih oblekah v satenu in prosojni svili, kakršna obstaja le v domišljiji.

Barvna lestvica je zelo umirjena, igro sivih in črnih odtenkov občasno poživijo rdeča in barva slive ter lisičje krzno v naravni barvi. Poseben poudarek pa sta želela doseči s sporočilci No, Wow, Dream, odtisnjenimi na oblačila (ali obraze manekenk). Več izveste na strani www.viktor-rolf.com, ki je »zapečatena«. Pečati vseh vrst so namreč njuna strast. Zbirata odtise na pečatnem vosku, ki so, lepo zloženi v okvirju pod steklom, kot slika v delovnih prostorih.

Dosedanjo navado, da svoje novosti predstavita na pariškem modnem tednu, sta letos spremenila. Kolekcijo za pomlad-poletje 2009 sta postavila kar na svojo spletno stran. Zgodba se dogaja v palači, v katero vstopi slavna manekenka Shalom Harlow, se nam opraviči, da mora na revijo, in zbeži. Naslednji posnetek nas pripelje v prazno dvorano, v kateri se po dolgi beli pisti sprehaja močno naličena – v inovativnih oblačilih. Na koncu se po modni stezi sprehodita tudi Viktor in Rolf.

Kolekcija kaže njun resnični talent, ustvarjalnost ter poznavanje ženske, po vsej verjetnosti pa je slavni tandem tokrat tudi naznanil lepotno kolekcijo V&R. »Lepota ženske je največji izvir navdiha. Želiva se ji posvetiti tako, kot se modi. Navdihujejo naju izvirne ženske z močno osebnostjo. Mogoče je to res začetek novega projekta,« sta bila malce skrivnostna.

v najinih kolekcijah, v najinem svetu, ki je svet domišljije.

Resničnost naju ne zanima preveč. Trudiva se videti svet, o katerem sanjava. In v njem se vsakdanje, navadne stvari in negativnosti spremenijo v nekaj prekrasnega.« O njem sanjata v Amsterdamu, v prekrasni vili v središču mesta, kjer živita in delata. »Tukaj se lahko sprostiva in osredotočiva na delo, tukaj sva lahko v sožitju z najino ekipo. V tem globalnem makrovesolju, kjer kraljuje internet, je prav vseeno, kje si.« Letos sta petnajstletnico delovanja proslavila s posebno veliko retrospektivno razstavo v galeriji Barbican v Londonu, kjer so bile na voljo tudi prav za to priložnost narejene svilene rute, omejene izdaje njunih dišav in razglednice.

In kaj, če se nekega dne eden od njiju odloči, da se ne bo več ukvarjal z modo? Bo še obstajala blagovna znamka V&R? »Nemogoče, najin odnos je kot kreativna poroka. Če se eden ustavi, se ustavi celoten proces,« sta soglasna.

3

Vedno na visokih petah »Sicer pa med ustvarjanjem nimava v mislih podobe določenega tipa ženske. Zanima naju, kako ženske sploh živijo, kje in kaj delajo,« dodajata. »Vedno pa si jih predstavljava na visokih petah.« Njuni čevlji so navadno tudi zaradi dvocentimetrskih debelih podplatov postavljeni na 12 cm visoke pete. »Modo sva občudovala že kot otroka. Doživljala sva jo kot nekaj nadnaravnega, kar lahko spremeni naš sivi in otožni vsakdanjik.

Moda je okno v svet, je nekaj prekrasnega, magičnega, in zato sva postala oblikovalca. Verjameva, da je ta magija tudi

83

1. Kolekcija Flowerbomb, po kateri so poimenovali tudi žensko dišavo V&R. 2. Viktor in Rolf v svoji hiši mode.

3. Humor v kolekciji Harlekin.

večerno Fotografije: Hermina Kovačič, Karl Lagerfeld in promocijsko gradivo

Jean Paul Gaultier Moški, ne bodite dolgočasni. Privoščite si drznost pri kombiniranju materialov in vzorcev. Gaultierjeva kolekcija za prihodnjo pomlad in poletje prinaša navdih, ki diši po piratih in kavbojcih. Avanturistično, torej.

Dolce&Gabbana Za silvestra zablestite v zlati kreaciji slavnega tandema, h kateri pristaja prav taka torbica, salonarji pa imajo le zlato obrobo. Moški je najbolj eleganten v tridelni tajlirani obleki. Ožji čevlji in kravata so obvezni!

Valentin Yudashkin Najbolj znan ruski modni oblikovalec z butikom v Milanu je svojo pomladno damo oblekel v prosojno mehko padajočo stvaritev, posuto s cvetlicami. Nežno in zelo žensko.

Escada

Chanel

Zanimiv detajl, zaradi katerega je obleka tako zelo posebna, je kvadratni izrez. Nasprotje zapeljivosti, ki jo prinaša, so romantični volančki.

Karl Lagerfeld tudi v tej zimi sledi Chanelovi filozofiji, ki prisega na preprostost in ženskost. Obleke v kolekciji prêt-á-porter so barvno umirjene, a s poudarkom na detajlih, ki spominjajo na legendarni kostim madame Coco.

Moškim je namenjeno zapeljevanje. Hm, kako bi bilo, če bi se na gala prireditvi prikazali brez srajce?

84

World of mens fashion

MaÄ?kova 2, Ljubljana, tel: 01/232 10 79, www.bitsiani.com

Prodajalna Kids Couture, Igriška 6, Ljubljana; 01/425 80 33

samosvoja

Sodobna madame ni dama JPG

»Ma Dame is not a madame. She is my muse. She amuses me (Ma Dame ni dama. Je moja muza. Zabava me.),« je ob predstavitvi svoje najnovejše dišave za ženske dejal eden najbolj odštekanih modnih oblikovalcev Jean Paul Gaultier.

Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: arhiv JPG

1. Energična, peneča se dišava Ma Dame.

2. Super manekenka Agyness Deyn in super oblikovalec Jean Paul Gaultier.

3. K odštekani dišavi prija tudi odštekana hrana.

1

»Sodobna dama je vse, le klasična dama ne,« se smeji sloviti oblikovalec. »Vendar to ne pomeni, da ni ženska.

Pa še kako! Ima slog, a povsem svojega. Zelo urejenega in zelo seksi, a nikakor zadrgnjenega. Je zabavna, rada se smeji, v sebi ima neverjetno toplino. Brez zadržkov pove, kaj jo moti. Svojega življenja ne podreja strogim zapovedim. Živi svoje življenje – v rožnatem.« Ne preseneča, da je obraz dišave Ma Dame ena trenutno najbolj zaželenih manekenk in fotomodelov Angležinja Agyness Deyn, odštekana blondinka, ki izžareva 2

3

90

neukročeno, a pozitivno energijo. Med modnimi poznavalci velja za eno najbolje oblečenih zvezdnic. Pravi, da ji je nova Gaultierjeva dišava všeč, saj se kar peni od svežine in iskrivosti – kot dober šampanjec. Poleg tega pa je, kot prava nedama, polna presenečenj.

Začnejo se že z odpiranjem škatle, ki jo je treba strgati.

V roki ostane kos rožnatega stekla z vtisnjeno žensko silhueto, zaščitnim znakom Jeana Paula Gaultierja, iz katerega puhne energičen vonj po pomaranči, vrtnici, nageljnu, mošusu, cedrovini.

dišavni oblak Fotografije: Martina Kermavner, promocijsko gradivo Razkošno darilo Kozmetična hiša La Prairie je v sodelovanju z blagovno znamko Swarovski pripravila posebno praznično ponudbo. Združili so kakovost kreme Skin Caviar Luxe, s katero odpravljate znake staranja, in kristalov swarovski ter ustvarili razkošno darilo: kremo s kaviarjem v prečudoviti embalaži.

Lepe kot metulj V Guerlainovi božični kolekciji najdete na primer maskaro Butterfly Sparkle Le 2, ki s sistemom dveh ščetk ustvari zapeljiv pogled. Za dodaten učinek poskrbijo bleščice. Popoln praznični videz pa pričara Midnight Butterfly, suhe bleščice za telo in obleko, s katerimi zablestite kot nebo.

Umetniški pridih Unikatna stvaritev L’Oeuvre Noire en couleurs par Sophie Matisse oziroma Delo v črnem v barvah Sophie Matisse je nastala v sodelovanju s Sophie, pravnukinjo slikarja Matissa, in Kilianom Hennessyjem, vnukom ustanovitelja skupine LVMH. Vsaka steklenička, 50 jih je, je unikaten umetniški izdelek, ročno pobarvan, oštevilčen in podpisan.

Tradicija in kakovost Začetki Creeda segajo v leto 1760 in še dandanes je v prvotnih družinskih rokah.

Pod to blagovno znamko so izdali že več kot dvesto originalnih in ročno izdelanih dišav. Že na začetku je Creed slovel zaradi kakovosti in priljubljenosti med angleškim plemstvom in kmalu po ustanovitvi ga je kraljica Viktoria določila za uradnega dobavitelja kraljevega dvora.

Dragocene sestavine Zlato, platina in diamant so vedno spadali v segment prestiža, ki so ga ljudje občudovali in želeli. Te dragocene sestavine so zdaj del Kuthovih negovalnih izdelkov in zagotavljajo vaši koži gladkost, sijaj in obnovo od znotraj navzven.

Kozmetika s podpisom Porsche Porsche Design je predstavil svojo prvo kolekcijo dišečih izdelkov za moške, ki jih odlikujejo prepoznavne ostre linije in hladni material. Nekaj hladnega je tudi v njeni notranjosti: za dišavo so namreč ustvarili molekulo, ki so ji nadeli ime arktična.

Z značajem Plemenit, bogat in skrivnosten so lastnosti dišave Kapsule Woody Karla Lagerfelda. Prefinjena lesna dišava je čutna in elegantna, črna embalaža pa ji daje ostrino moškosti.

92

dišavni oblak Fotografije: Martina Kermavner, Milan Marčič, promocijsko gradivo

Praznična dišava Navdih za Elizabeth Arden Red Door Shimmer so dobili pri ikoni hiše, klasični dišavi Red Door. Je sodobno orientalska – iskrivo sadne, bleščeče cvetne in tople lesene note – in bo zagotovo poskrbela za zapeljivo praznično vzdušje.

Nega z zlatom Eliksir Carita Or Parfait vsebuje tri vrste zlata, ki velja za učinkovit antioksidant. Kožo varuje pred fotostaranjem, škodljivimi učinki prostih radikalov in encimov.

Eliksir tako omehča kožo, da postane prožnejša in čvrstejša, študije pa kažejo, da jo že po prvi uporabi presenetljivo napne in izboljša sijaj polti. Na voljo v wellness klubu Sense v Ljubljani.

Kos zlata Pred 40 leti je oblikovalec Paco Rabanne ustvaril obleko iz devetih kilogramov zlata. Zdaj se tej dragoceni kovini poklanja z moško dišavo v obliki kosa zlata, ki je pravi hit za zbiratelje – še zlasti če nosi oblikovalčev podpis kot ta, ki smo jo ekskluzivno prejeli v uredništvo. 1 Million diši po mandarini, poprovi meti, vrtnici, cimetu, ambri in usnju.

Dišava, ki diši po ženski Chanel Nº 5, na trgu že od leta 1921, so letos prerodili v drzni interpretaciji Eau Première, ki še vedno sledi prvotni ideji ujeti žensko eleganco. Razodeva se v abstraktnem bukeju svežine rose, aldehidov in lahkotnejšega ilang-ilanga.

Poklon edinstvenemu slogu Ob 30-letnici lepotnega ustvarjanja so pri YSL pripravili posebno kolekcijo The Bow. Kot samo ime pove, je v ospredju pentlja, eden od prepoznavnih elementov ustvarjanja preminulega velikana mode Yvesa Saint Laurenta. Kot okrasni element se pojavlja na embalažah prestižnih izdelkov, denimo glosov, in torbici iz žameta, ki skriva ličila za obraz. Zraven pristajata maskara in lak za nohte.

Nežno pozlačene Po velikem uspehu prvotne dišave so pri Yvesu Saint Laurentu ustvarili posebno zbirateljsko izdajo Cinema, namenjeno zimskemu prazničnemu času. Še vedno zapeljuje s šarmantnim in toplim vonjem, v katerega so zamešane rahle zlate bleščice, ki se na koži nežno svetlikajo.

94

Najdražja dišava na svetu To naj bi bila Clive Christian No.1, intenzivna, a ne premočna. Edinstvenost različice za ženske je dragocena majska vrtnica, ki cveti le tri tedne v letu.

Omejena serija stekleničk je izdelana iz prestižnega kristala baccarat z dodatkom petkaratnega diamanta in 18-karatnega zlata.

ekskluzivni odklop

V kraljestvu narave Sarojin

Biser, sramežljivo skrit v prelepem tropskem vrtu, skriva zaklade udobja, ob katerih imaš občutek, da si kralj.

Očarajo ponudba hotela, osebje, ki ničesar ne prepušča naključju, in narava, zaradi katere pozabiš na mrzle in temačne dni doma.

Besedilo: Barbara Beč Fotografije: promocijsko gradivo Zunaj je rahlo naletaval sneg. S prijatelji smo sedeli v prijetni kavarni v Stari Ljubljani in se polni pričakovanj pomenkovali, da bomo že čez nekaj dni daleč, na toplem Tajskem, stran od mrzle in sive Evrope. Počitnice bomo uživali na plaži, ob toplem morju. Hotel Sarojin smo želeli obiskati že pred nekaj leti, a le dan po odprtju ga je cunami decembra 2004 zelo poškodoval.

Kraljevski sprejem Tokrat je za naš udobni polet do Tajske poskrbela letalska družba Qantas. Njihov popolnoma novi poslovni razred s širokimi sedeži, ki se prelevijo v prava ležišča, se lepo poda k razkošju hotela, ki nas je razvajal v naslednjih dneh. Na letališču na Phuketu sta nas čakala novo terensko vozilo in voznik, ki nas 1

98

ekskluzivni odklop je popeljal do bisera, sramežljivo skritega v prelepem tropskem vrtu.

Kraljevski sprejem, bi lahko rekli temu, kar smo doživeli, ko smo prestopili prag Sarojina v Khao Laku, ki se ponaša z nagradami, kot sta vodilni azijski butični hotel in najprestižnejši romantični hotel. Hladne brisačke, osvežilni sadni koktajli in prijaznost osebja, ki jo začutiš takoj in te popolnoma prevzame. Sodoben azijski slog se lepo zliva z naravnimi elementi in tajsko kulturo. Spiritualno srce hotela je star fikus, ki se bohoti v tropskem vrtu, lotosovi cvetovi pa ponazarjajo mogočnost in umirjenost okolja. Takoj smo vedeli, da bomo tu preživeli nepozabne počitnice – kar se je še bolj potrdilo ob vstopu v apartma Sarojin, do katerega nas je popeljal naš osebni strežaj. Sto petdeset kvadratnih metrov očara z razkošnim dnevnim prostorom, spalnico s prelepo kopalnico in čisto zasebno teraso z bazenom. Sicer pa lahko v hotelu izbirate kar med 56 apartmaji različne velikosti, ki se razprostirajo v vrtu na štirih hektarjih.

Večerja na plaži Bivanje v hotelu omogoča nepozabne sprehode skozi tropski vrt, kjer je še vedno opaziti podpore palmovih dreves, ki pričajo o strahotnem potresu. A kljub temu je popolnoma vse brezhibno urejeno: ribniki, bazeni, dolga bela peščena plaža in neverjetne restavracije, ki ponujajo gostom vrhunske kulinarične užitke. Narava je tu resnično osupljiva. Khao Lak je namreč poznan po prelepih plažah, slapovih, spektakularnem pragozdu in idiličnih lagunah, ki skupaj ustvarjajo naravni habitat številnim divjim živalim.

K tako lepi naravi seveda tekne dobra hrana. In Sarojin prav zagotovo zadovolji najzahtevnejšega gosta. Sestavine, ki jih uporabljajo pri pripravi, so sveže, kuharski mojstri odlični, posebnost pa je, da hrano postrežejo na nenavadnih krajih, kot je na primer peščena plaža, ali v zasebnosti apartmaja.

Sicer pa se lahko hotel pohvali z nekaj restavracijami, letošnjimi dobitnicami nagrade Wine Spectator – Award of Excellence. Fikus je pod starim drevesom, ki je duhovno središče hotela, in ob ribniku, polnem lotosovih cvetov. Umirjena, domača atmosfera. Hrana, pripravljena po starih tajskih receptih. Nepozabno. Pod fikusom je tudi bar na odprtem The Cellar z ohlajeno vinsko kletjo. S svežimi morskimi specialitetami, postreženimi ob peščeni plaži in z neverjetnim razgledom na Andamansko morje, pa se ponaša restavracija The Edge.

2

1. Golfski klub Blue Canyon.

2. Piknik pod okoliškimi slapovi.

3. Zasebna večerja na hotelski plaži.

3

Raziskovanje na slonu Dan se lahko začne ob bazenu z zajtrkom, ki navduši s svežimi sokovi, pripravljenimi iz sadja, ki si ga sami izberete. Hrana à la carte je vrhunska, postrežbo pa je skoraj nemogoče opisati. Izpiljene podrobnosti in občutek za gosta so v Sarojinu neverjetni.

Po njem si na primer omislite celodnevni izlet v tropski pragozd. Štiridesetminutna vožnja s terenskim vozilom in

99

ekskluzivni odklop

1. Razvajanje v hotelskem spaju.

2. Izlet v zaliv Phang Nga. 3. Hotelski bazen.

4. Okolico lahko raziskujete na slonu.

že smo v osrčju naravnega parka Khao Lak in Khao Sok. Jezera, divje živali, slapovi in mogočna drevesa so na nas naredili močan vtis. Nato smo se podali še na ježo s sloni in vožnjo s kanuji po reki in navdušenje je bilo popolno.

Po napornem dnevu si v lepotnem centru Pathways privoščite tradicionalno tajsko masažo. Starodavne tehnike kombinirajo s sodobnimi, ki pripomorejo k sprostitvi duše in telesa. V lepotnem centru so na voljo dva

100

dvojna in dva enojna terapevtska paviljona, sprostitveni paviljon in paviljon za jogo in tai či. Tudi Pathways je prejel nagrado – Hot List Spa 2006.

V Sarojinu je pravzaprav vse narejeno tako, da gosta razvaja. In res smo se razvajali v vseh pogledih. Preživeli smo nepozabne počitnice, spoznali prijetne ljudi, lastnika in snovalca tega raja Kate in Andrewa Kampa, ki sta idejo o butičnem hotelu izpeljala do podrobnosti.

1

2

3

4

gremvdubaj.com

Samo v Dubaju.

Hotel Atlantis na otoËju The Palms, osmem Ëudu sveta.

Dih jemajoËe.

Vpišite se v zgodovino: postanite prvi gostje prvega hotela na osmem Ëudu sveta, otoËju The Palms.

Stopite v skrivnostni podvodni svet legende o Atlantidi. ObËudujte najveËji akvarij na prostem z veË kot 65.000 vrstami morskih bitij. Sprostite se v fitness & spa centru ali ob nakupovanju v butikih priznanih modnih oblikovalcev. Ob zakljuËku dneva pa si privošËite še gurmansko razvajanje s specialitetami svetovnih kuharskih mojstrov. Nepozabno.

Za rezervacije ali dodatne informacije obišËite www.gremvdubaj.com ter izpolnite spletni obrazec ali piπite na info@imperial-travel.info.

Imperial Travel, TavËarjeva ulica 5, 1000 Ljubljana, T: 080 13 82

vrhunsko

Masaža nad New Yorkom Mandarin Oriental

Prvič je dvignil prah, ko je bilo znano, da bo visok kar 229 metrov, drugič pa, ko je mehiški finančnik David Martinez plačal za njegov delček 54,7 milijona dolarjev. Njegova celotna vrednost naj bi bila kar milijardo in 700 milijonov dolarjev.

Besedilo: Hermina Kovačič Fotografiji: promocijsko gradivo Ko govorimo o prestižu, ne moremo mimo centra Time Warner na Columbus Circle v New Yorku. Zgradili so ga pred petimi leti, sestavljajo pa ga dva 229-metrska nebotičnika in stavba, namenjena nakupovanju, prehranjevanju in zabavi.

1. Dramatičen razgled iz dnevne sobe v apartmaju.

2. V tako kopalnico se zakleneš in nikoli več ne prideš ven.

Širjava Centralnega parka Dih se vam zaustavi v trenutku, ko se mimo avle hotela Mandarin Oriental v 35. nadstropju sprehodite do bara; skozi steklo se vam zariše del mesta, kar je še posebno fascinantno zvečer, ko srkate koktajle. Lahko si privoščite tudi take, kot so jih pile dame iz filma in nanizanke Seks v mestu. Če kje, glamur s platna zagotovo doživite tu.

1

Začne se že v kateri od 248 spalnic, razkošno urejenih in s pogledom na širjave Centralnega parka in globine reke Hudson. Ob takih prizorih težko zaspite, zato je začetek dneva v bazenu – tudi s čudovitim pogledom na park – prav priporočljiv. Nadaljujete ga v spaju, ki velja za enega najboljših v mestu (poznavalke ga kujejo med svetovne), kot nalašč za sproščanje po prečuti noči. V različnih sobah lahko preizkušate holistično obnovitveno in sproščajočo nego obraza in telesa, v katero lahko vključite tudi tajsko jogo z individualnim učiteljem. Posebno poglavje so masaže, ki vas dobesedno ponesejo nad mesto.

Mandarin Oriental se ponaša tudi z odlično kuhinjo s pridihom Azije in prireditveno dvorano, v kateri, če imate srečo, zaplešete nad mestom.

2

102

BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje

Dobro premislite, katero kombinacijo boste izbrali.

Z njo boste živeli desetletja.

Razlika se imenuje Gaggenau.

Aparate Vario 400 izdelujemo že več kot 30 let. Ves čas jih neprestano oblikovno in tehnološko razvijamo ter dopolnjujemo z novimi: plinska ali indukcijska kuhalna plošča, električni žar, teppan yaki, parni kuhalnik. Aparati, ki se med seboj popolnoma ujemajo in kombinirajo, v vašo kuhinjo prinašajo profesionalno tehnologijo. Čeprav vam lahko sestavljanje idealne kombinacije vzame nekaj časa, bo zadovoljstvo s končno odločitvijo trajalo skoraj vse življenje.

Več informacij najdete na: www.gaggenau.com.

PRAZNIK IDEJ v salonu notranje opreme Artidea Praznovali smo 12. novembra 2008 v okviru Meseca oblikovanja. Dogodek je bil namenjen novi podobi salona ter druženju vseh poznavalcev, ljubiteljev dobrega dizajna, prijetnega vzdušja in novih idej.

Na 450 m2 salona notranje opreme Artidea, je vsak kotiček premišljeno spremenjen v barve in oblike, ki drzno določajo nove trende. Ne samo oblika, tudi funkcionalna dovršenost pohištva, je tisto, kar olajša izbiro in odločitev za nakup.

Zgornje nadstropje salona je pomlajeno v zeleno - beli paleti barv, ki z zanimivimi dodatki in detajli, iz salona notranje opreme ustvarijo dom. Ob vhodu nas pozdravijo rdečo-bele rože počivalnika Antibodi, priznane oblikovalke Patricie Urquiole, ki ustvarja za Moroso in nas skozi premišljeno izbrane kose oblazinjenega pohištva in garderobne sobe popelje v spodnje nadstropje.

Rjavi toni postelje Loto, proizvajalca Lema Italija, skupaj z živahnim dnevnim prostorom v duhu blagovne znamke Moroso, ustvarijo dovršeno celoto. Niso samo kuhinje in spalnice, kavči ali dnevni sestavi. So ideje in načrti. Dizajn in kakovost. Je vse kar oblikuje in ustvari topel dom.

Otvoritve prenovljenega salona so se udeležili tudi veliki oblikovalci in arhitekti.

Studio Kairos (Massimo Bonetti in Giuseppe Manente), oblikovalci Moroso, Lema, Arketipo in Jean-Claude Laville (Studio Desseins, Pariz) ‡ arhitekt portoroškega hotela Kempinski Palace, kjer je Artidea opremila sobni in vrtni del hotela. Mnogo znanih slovenskih oblikovalcev in arhitektov se je navduševalo nad novostmi in jih v mislih že vpletlo v svoje prihodnje projekte in prostore.

Obisk salona notranje opreme Artidea je oblikovalski dogodek, ki vas popelje skozi prenovljene prostore, polne svežih idej. Celovito svetovanje in oseben pristop arhitektov salona Artidea, vam bo olajšalo izbiro in oblikovalske dosežke preneslo v vaš dom.

sanjsko

Avtomobili, narejeni po meri Haute couture Kateri avtomobil je za vas najbolj prestižen? Bugatti veyron ne bi bil slab odgovor, glede na dejstvo, da je najdražji, najmočnejši in najhitrejši serijski avtomobil vseh časov. Izdelali ga bodo v omejeni seriji 300 vozil in stane 1,1 milijona evrov, kar mu daje dodatno ekskluzivnost. Za navadnega smrtnika so to le sanje, če pa imate na računu sto milijonov evrov, se vam njegov nakup sploh ne bo poznal.

Besedilo: Daniel Tomičić Fotografije: arhiv BMW/Gudrun Muschalla, Pininfarina, Studiotorino, Zagato Vendar tudi vsi bogataši niso enaki. Vprašajmo se, kako bi se počutili tisti, ki imajo na svojem računu tisoč milijonov oziroma milijardo evrov, če bi vozili enak avto kot nekdo, ki ima stokrat manj denarja. Neugodno, mar ne.

1

Zamenjava za kočijo Ljubezen do avtomobilov ni razumska in vprašanje je le, kako se ta strast kaže. Če govorimo o ekskluzivnosti, pozabite na veyrona, saj so pravo merilo unikati – vozila, narejena po meri, ki so uresničitev osebnih sanj.

Avtomobil je nastal kot zamenjava za kočijo in že na začetku je bil zaradi visokih cen igračka le za bogate. Tam, kjer so prej naročali kočije, so potem avtomobilske karoserije. Beseda karoserija pomeni telo kočije ali avtomobila. Postavlja se na šasijo, kar pri avtomobilih označuje mehanske dele: podvozje, motor, menjalnik. Prvi proizvajalci sploh niso izdelovali celotnih vozil, temveč le šasije, obliko karoserije pa so kupci naročili posebej pri karoseristih. Edini vizualni element proizvajalca šasije je bila maska, a so tudi to včasih zamenjali.

Brata Jacobus in Hendrik-Jan Spijker sta bila med prvimi karoseristi na Nizozemskem. Leta 1898 sta naredila prvo za šasijo benza, hkrati pa za kronanje kraljice Wilhelmine še kočijo. To še vedno uporabljajo za protokolarne prireditve. To pa je bila tudi zadnja kočija bratov Spijker, saj sta od tedaj izdelovala le avtomobile pod novim imenom Spyker. Spremenila sta ga, ker sta menila, da si ga bodo tako laže zapomnili na mednarodnem trgu.

Visoka moda avtomobilov Zlati časi za karoseriste so se začeli po prvi svetovni vojni. Z razvojem mehanskih sklopov in pnevmatik so avtomobili postali vodljivejši in s tem privlačnejši za širši krog kupcev. Karoseristov je bilo na pretek, najboljši izdelki pa so med obema vojnama prihajali iz Pariza.

To ni nič čudnega, saj je bil že takrat svetovna prestolnica prestiža.

110

sanjsko Haute couture je francoski izraz, ki označuje visoko modo, torej ekskluzivno obleko, skrojeno po meri. Brez ovir se je preselil tudi med karoseriste. Med najboljše sta spadala Ukrajinec Jakov Sučik ali Jacques Saoutchik in Italijan Giuseppe Figoni s svojim partnerjem Ovidiom Falaschijem, ki je o tej dobi dejal: »Bili smo pravi ustvarjalci visoke mode na avtomobilskih karoserijah. Vsako šasijo smo oblekli dvakrat, trikrat, tudi večkrat, dokler nismo našli končne oblike, ki je pristajala celoti.« Jakov je kot mizar ruskega carja prebegnil na Zahod in leta 1906 odprl karoserijsko delavnico v Neuillyju, industrijskem predmestju Pariza. Njegove stvaritve so bile vrhunec razkošja v izdelavi karoserij. Ponosni lastniki unikatnih del umetniške obrti so kar tekmovali, kdo bo izdelal lepše. Organizirali so posebna tekmovanja v eleganci Concours d’Elegance. Najbolj znana so prirejali na Azurni obali, kjer so se tedaj zbirali najpremožnejši ljudje na svetu.

Zlata doba karoseristov je bila hitro končana ob začetku druge svetovne vojne. Povojna Francija je brez milosti uvedla visoke davke na prestiž in tako povsem uničila proizvodnjo ekskluzivnih avtomobilov. Karoseristi so delo sicer nadaljevali tudi po vojni, a to je bil le začetek njihovega konca. Vsi do zadnjega so se izgubili do konca šestdesetih let, s tem pa so izginila slavna imena kot Bugatti, Hispano-Sauza, Delehaye, Talbot-Lago.

1. Talbot-Lago 150 SS Figoni&Falaschi Goutte d’Eau, 1938.

2. Ferrari 250 GTZ (1956) je del kolekcije Jošijukija Hajašija. Bil je navdih za ferrarija 575 GTZ. Z v imenu vozila pomeni Zagato.

3. Unikatni ferrari 575 GTZ (2006) in njegov lastnik Jošijuki Hajaši.

4. Rolls-royce hyperion Pininfarina, 2008, je unikat.

Konec zlate dobe Vzporedno s pariškimi carrossieurimi so v Italiji delovale carrozzerie, ki so bile skoncentrirane v dveh močnih središčih: Milanu in Torinu. Najboljša predvojna karoserijska delavnica je bila nedvomno milanska Carrozzeria Touring. V nasprotju s pariškimi karoseristi pa so italijanski doživeli vrhunec po drugi svetovni vojni, ko naslov najboljši karoserist na svetu osvojita torinska izdelovalca Bertone in Pininfarina. Najemala sta mlade oblikovalce in prodajala njihove zamisli velikim proizvajalcem avtomobilov po vsem svetu. Carrozzerie so postali oblikovalski studii velikih proizvajalcev pa tudi tovarne, v katerih sta potekali serijska proizvodnja karoserij in montaža na šasijo. Zaradi takšnih dogovorov sta Bertone in Pininfarina preživela veliko krizo, ki je uničila večino karoseristov. Kljub temu se je konec šestdesetih končala zlata doba avtomobilov. Tedaj so se povsem izgubili bogati kupci, ki so želeli vrhunski šasiji dodati posebno karoserijo. Zadovoljevati so se začeli s serijskim videzom, ki pa je po drugi strani postajal čedalje boljši.

Unikatna naročila so prišla le še od kakšnih šejkov ali sultanov, a njihov okus ni bil nič posebnega. Zlata doba se je končala. Po Italiji pa še zdaj kroži zgodba, ki je nastala med obema vojnama.

Takrat je na italijanskem sodišču potekal proces proti mlademu plemiču. Sorodniki so ga želeli razglasiti za neprištevnega in nesposobnega za upravljanje družinskega premoženja. Trdili so, da je znorel, ker je plačal izredno veliko denarja za izdelavo posebne aluminijaste karoserije za svoj alfa romeo. Sodnik je želel videti ta avtomobil, in ko so mu ga pokazali, je mladeniča osvobodil vseh obtožb z besedami: »Težnja po lepoti je najbolj naravna človeška potreba.« Mojster, ki je naredil karoserijo, se je imenoval Ugo Zagato. Njegova karoserijska delavnica je bila še pred kratkim redka izjema v svetu karoseristov.

2 3

4

Ferrari za tri milijone Andrea Zagato, Ugov vnuk, je še zdaj ponosno na čelu dedkovega podjetja, ustanovljenega leta 1919. Položaj je prevzel od očeta in strica in tako podaril podjetju tradicijo in nepretrgano delovanje neprecenljive vrednosti. Petindvajsetega septembra letos je bila objavljena novica, da je indijski proizvajalec avtomobilskih delov, podjetje Autoline, prevzel Zagato. Indijsko lastništvo je prav gotovo težek udarec ugledu Zagata, a verjetno ni bilo druge poti. Pred letom dni je Bertone razglasil stečaj, nedavna smrt Andrea Pininfarine v prometni nesreči pa je prinesla še dodaten udarec karoserijski branži.

Ni pa vse tako črno, kot se vidi. Mnogi že govorijo, da si bogati kupci znova želijo unikatnih karoserij. To dokazuje

111

sanjsko tudi posebni oddelek, ki ga je Pininfarina odprl posebej zanje. Na njegovem čelu je Paolo Garella, ki je skupaj s sodelavci naredil unikat, ki je v zadnjem obdobju dvignil največ prahu. Američan James Glickenhaus je leta 2006 naročil ferrari P4/5 pininfarina; z njim se je želel maščevati podjetju, s katerim je v dolgoletnem sporu. To zadovoljstvo ga je stalo tri milijone evrov.

Tudi slovenski unikati

1. Unikatni ferrari P4/5 Pininfarina, 2006.

2. Diatto ottovù Zagato (2007), eden od dveh primerkov.

3. Andrea Zagato med modeloma maserati GT Zagato (2007) in maserati A6G 2000 Zagato (1956).

1 2

3

112

Zadnja Pininfarinova kreacija je unikatni rolls royce hyperion pininfarina, narejen za Angleža Rolanda Halla. Dve naročili je v zadnjem obdobju obdelal tudi Zagato. Japonec Jošijuki Hajaši je želel leta 2006 proslaviti pol stoletja od nastanka ferrarija 250 GTZ, enega od avtomobilov iz njegove zbirke. Glede na to, da je karoserijo zanj leta 1956 naredil Zagato, je bilo samoumevno, da avtomobil naroči pri istem karoseristu. Tako je nastal ferrari 575 GTZ. Leto pozneje sta dva prijatelja, zbiratelja diatta, želela ovekovečiti stoto obletnico ustanovitve podjetja z izdelavo dveh vozil diatta ottovù. Na tej osnovi je Zagato naredil maseratija GT v seriji devetih primerkov. Andrea Zagato namreč želi izdelovati omejene serije 9 oziroma 99 avtomobilov po vzoru umetniških grafik. Še en kamen v mozaiku karoseristov je Carrozzeria Castagna.

Davno ugasnjeno delavnico je obudil Gioacchino Acampora. Ponuja štiri možnosti predelav: od dodajanja drobnih delov, kot sta ročica menjalnika ali oblačenje interierja v nov material, vse do izdelave unikata. Stopnico niže je predelava le dela vozila, kot je na primer mini karavan. Castagna jih izdeluje že od leta 2004 in en mini woody je svojega kupca za 50.000 evrov našel tudi v Sloveniji. Cena predelave pri Castagni se začne že pri 5000 evrih, kar je dostopno večini voznikov, zato pa dobite edinstveno vozilo vsaj v določenih pogledih.

Na koncu moramo omeniti, da ob vseh velikih imenih na svetu obstaja precej manjših oblikovalcev in delavnic, kjer lahko naročite predelave in celo unikatno karoserijo. V Sloveniji se s tem ukvarja Uroš Pavasovič, mlad arhitekt, ki je končal najboljši podiplomski študij za oblikovanje vozil na svetu Royal College of Art in se že lahko pohvali z dvema izdelanima unikatoma za slovenska kupca.

avtomobili

Šampanjec in masaža na zadnjem sedežu BMW 7 Združuje eleganco in športnost. Je udobno lenoben in divje poskočen. Prostoren, razkošen in velik. Opazen že na daleč. Daje velik užitek v vožnji zaradi sodobne tehnologije. In ponuja možnost, da nosi samo vaš podpis.

Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: promocijsko gradivo

1

Sedim na zadnjem sedežu in pijem šampanjec, ki se je hladil v globokem predalu za njim. Pogreznjena v mehko svetlo usnje neskončno uživam, saj so pod njim valjčki, ki me pridno masirajo. Notranjost nove serije BMW 7 prinaša udobje domačega kavča, s katerega opazujete popolnoma izdelano notranjo opremo, pozorno na vsak detajl.

V svetu prestiža Oblikovalcem je bila glavni navdih pri opremi visokokakovostna fina mehka napa, s katero je prekrita celotna kabina, še celo armaturna plošča. Sedela sem na skoraj belem usnju, ki se mi je zdel odličen kontrast temni zunanjosti. »Zelo mi je všeč svetla barva, ki je tudi sicer modna v notranji opremi. Toda tudi kabina avtomobila mora izpolniti pričakovanja veliko trgov. Na Kitajskem in Srednjem vzhodu imajo zelo radi, da je armaturna plošča svetla. Smo evropska blagovna znamka, vodi nas evropsko oblikovanje, čeprav navdih dobimo tudi drugje. Seveda smo ustvarili tudi temnejšo notranjost,« mi je ob pitju šampanjca v Dresdnu, kjer so predstavili novo serijo sedmice, delala družbo Martina Starke, odgovorna za notranje oblikovanje pri skupini BMW. Smernicam, ki jih je skupaj s svojo ekipo dobila pred petimi leti, naj ustvarijo limuzino športno-elegantnega videza, so odlično sledili. »Naše stranke živijo v svetu velikega prestiža. Spremljati je treba njihov okus in življenjski slog in ju vnesti v avto.« Pozornost so namenili čisto vsakemu detajlu. Na primer kljuke za odpiranje vrat so vgrajene v leseno letvico, kar deluje bolj okrasno kot funkcionalno. »Seveda,« reče prijazna rdečelasa gospa Martina, »naše vodilo je kombinirati oblikovanje s funkcionalnostjo.«

114

avtomobili Lesene letvice oziroma detajli iz lesa se pojavijo po celotni kabini, kar razgiba enobarvnost usnja in daje pridih ekskluzivnosti. Predalček na armaturni plošči je neopazen, saj se popolnoma zlije z njo. Enaka zgodba je pri zaslonih, pritrjenih na sprednja sedeža in namenjenih zabavi sopotnikov. Ne izstopata, ampak se povsem ujameta z usnjem sedeža.

Les, usnje, aluminij in keramika »Poigrali smo se z materialom, denimo različno svetlečim se lesom in visokokakovostnim usnjem. Posebno pozornost smo namenili šivom, da so res popolni. Prvič smo v notranjo opremo vgradili aluminij in celo keramiko – na primer na prestavni ročici, gumbu za iDrive in radiu. Keramiko so doslej uporabljali predvsem pri urah in telefonih. Občutek, ko se je dotaknete, je zelo dober.

Trden. Zdi se mi prava pika na i prestižnim elementom v avtu,« je še dejala Martina Starke.

Sicer pa se zdi, da ima nova, že peta generacija BMW serije 7 čisto vse: novo generacijo nadzornega sistema iDrive, optimizirano izvedbo navigacijskega in avdiosistema s spominom trdega diska, zaslona z zabavnimi vsebinami za potnike, kamor spada neomejena uporaba interneta, izboljšane motorje in strukturo karoserije za maksimalno zaščito potnikov (v kombinaciji s celovitimi, interaktivnimi in elektronsko nadzorovanimi pasivnimi varnostnimi sistemi). Posebno veselje sem imela s pritiskanjem na gumbe, s katerimi naravnate vzglavnike. BMW preseneča tudi s kombinacijo inovativnih sistemov asistence za voznika, kamor spadajo tempomat s funkcijo stop&go z indikatorjem za omejitev hitrosti, pomoč pri menjavi voznega pasu (tako imenovani lane assistant – volan se zatrese ob prevoženi črti), pomoč pri vklopu in izklopu dolgih luči, prikazovalnik omejitve hitrosti, sistem night vision, ki premierno predstavlja funkcijo prepoznavanja pešcev. Pravo odkritje je bil head-up projektor: vozniku se pred očmi v steklu zarisuje zemljevid poti, prikažejo pa se tudi trenutne hitrostne omejitve.

Med vožnjo imaš občutek, kot da pilotiraš letalo – še zlasti na nemških avtocestah brez hitrostnih omejitev, ko avto brez pretiranih muk kar naenkrat doseže 240 km/h.

dimo marsikaj – seveda v skladu z našimi tehničnimi zmožnostmi in kakovostjo BMW.« Ko ga povprašam po doslej najbolj posebnih željah, pove, da so za švicarsko urarsko manufakturo Girard-Perregaux spremenili notranjost modela 7 sedan v skladu z njihovim show roomom – v zeleni barvi in lesu. V konzoli so celo naredili prostor za ure. »Šlo je za prenos urarstva v avtomobilizem,« pove Markus.

Neki ameriški poslovni ženski so v kabriolet serije 6 vgradili usnjeno streho. Sicer pa so že vgradili kristale swarovski in detajle iz rogovja, vtisnili ime kupca na vzglavnike ipd. Za božični katalog Neiman Marcus s prestižnimi darili so lani izdelali 50 črnih kabrioletov M6; prodali so jih v natanko 92 sekundah. Letos je na voljo 31 individual 7 serije sedan po ceni 160.000 dolarjev s črno zunanjostjo in notranjostjo v barvi šampanjca.

2 3

Individualna vozila Nepozabno veselje do vožnje v slogu, kot si ga sami želite in privoščite, pa daje BMW-program Individual, v katerem izpolnijo ekskluzivne želje. »Kupcem prilagodimo marsikaj,« pravi Markus Bossenmeier, odgovoren za posebne želje. »Začne se že pri barvnih lestvicah za zunanjost in notranjost; ustvarimo lahko nove. Ponudimo drugačno kakovost usnja in marsikateri okrasni dodatek.« Izvem, da je hladilni predal za šampanjec del posebne opreme, popolnoma me navduši tudi črna barva karoserije z bleščicami, ki so še zlasti izrazite v sončnih dneh. »Potencialnega naročnika odpeljemo v oddelek manufakture, kjer res lahko nare-

115

1. Sedmica se dobro znajde tako v mestu kot zunaj njega.

2. BMW individual 7 serije sedan, kot ga ponujajo v božičnem katalogu Neiman Marcus.

3. Notranjost pete serije BMW 7 se ponaša z dragocenimi materiali, kot so keramika, aluminij in najboljše usnje.

blindirano

Preživetje v mestni džungli Udobni tanki Blindirana vozila upravičeno primerjajo z udobnimi tanki, saj okrepljena konstrukcija ter neprebojna pločevina in stekla omogočajo preživetje potnikom v napadu s pehotnim strelnim orožjem, granatami in celo raketometalci.

Tržišče je večje kot kadar koli.

Besedilo: Borut Štajnaher Fotografije: promocijsko gradivo Po takšnih vozilih ne posegajo več le državniki, temveč tudi novopečeni bogataši. Po vsem svetu jih na leto izdelajo 15.000 (70 odstotkov v Nemčiji) v vrednosti od 200.000 do dveh milijonov evrov.

ci, filmske zvezde – vsi imajo isto željo: voziti se udobno, prestižno in obenem varno. Varnost teh vozil je določena s stopnjo zaščite pred vsemi vrstami teroristične nevarnosti pa tudi na cesti ne sme biti zanemarjena. Serijski avtomobili ne dajejo potrebne zaščite pred strelnim orožUdobno, prestižno in varno jem, zato jih številna podjetja posebej okrepijo po naroBlindirana vozila so izredno priljubljena v svetovnih me- čilu. Lani je bilo po svetu prodanih 15.000 takšnih vozil, tropolah. Papež, predsedniki, premierji, bogati industrial- kar je trikrat več kot pred desetimi leti. Evropski kupci 1

116

blindirano jih pokupijo od 10 do 20 odstotkov, prav tako ameriški, veliko povpraševanje pa je v zadnjem času v Mehiki, Braziliji, Južni Afriki; tradicionalno dobri kupci prihajajo z Bližnjega vzhoda in, seveda, iz Rusije.

Vsi avtomobili niso enako zaščiteni. Zaradi različnih zahtev naročnikov so razlike v vrsti in kakovosti velike. Tudi cena je odvisna od stopnje zaščite, čeprav navadno sploh ni pomembna. Zaščita je razvrščena v štiri razrede, in sicer od B4 do B7. Višja ko je številka, večjo stopnjo zaščite zagotavlja; v razredu B7 boste varni tudi pred močnejšimi terorističnimi sredstvi, kot so molotovke, avtomatske puške, ročne granate, eksplozivne naprave.

Pomembna je referenca Največje podjetje za predelavo vozil je O’Gara-Hess& Eisenhardt iz ameriškega Flairfielda (Ohio), a kljub temu je več kot dve tretjini (70 odstotkov) posla v nemških rokah. Največ je predelanih nemških vozil (predvsem mercedes razredov E in S ter BMW serije 7), obstajajo pa seveda tudi drugi predelovalci.

Pogovori o nakupu so izredno diskretni in premišljeni.

Odgovorni možje iz programa Mercedes-Benz temeljito preverjajo kupce, in če podvomijo o njihovih »referencah«, posel takoj propade. Odkupujejo tudi rabljena vozila, da ne bi prišla v roke kriminalcev. Z blindiranjem se ukvarjata tudi Audi in BMW. Podjetje Trasco iz Bremna predeluje model A6, BMW pa ponuja lahko oklepno izvedbo serije 5 protection in serijo 7 – 750 iL v težki izvedbi security.

S600 pullmann guard Mercedes-Benz ima najdaljšo tradicijo v izdelovanju blindiranih vozil. Prvi modeli izhajajo iz 1928. leta, doslej pa so jih izdelali že več kot 150.000. Letos praznujejo 80 let proizvodnje blindiranih VIP-vozil in ravno ob jubileju so predstavili in trgu ponudili povsem novo limuzino mercedes-benz S600 pullman guard.

Blindirana izvedba je narejena na osnovi podaljšane karoserije standardne izvedbe S600. V nasprotju z drugimi predelovalci Mercedes izdeluje svoja blindirana vozila od začetka, saj ima za to posebno proizvodno linijo in ne nadgrajuje serijskih modelov. To omogoča najvišjo stopnjo zaščite B7, ki vzdrži tudi napad balističnih projektilov. Glede na veliko maso dodatnega oklepa, ki skupaj z vozilom znaša skoraj tri tone, novinec uporablja izredno zmogljiv motor: 5,5-litrski V12 twin turbo z največjo močjo 517 KM in 830 Nm navora.

Mercedes-benz S600 pullman guard ima pnevmatike run-flat, s katerimi lahko normalno vozi, tudi če so vse štiri predrte. Dodatno je zaščiten tudi rezervoar za gorivo, v notranjosti vozila in v motornem prostoru pa je poseben protipožarni sistem. O opremi je škoda izgubljati besede, saj je narejena po želji kupca, ki za takšen avtomobil ne skopari z denarjem. Mercedes-

benz S600 pullman guard je tudi dodatno podaljšan.

Medosni razmik znaša 4,3 metra, kar je dober meter več kot pri navadnem mercedesu razreda S. Vozilo se razteza na 6,35 metra, kar omogoča, da se z veliko udobja prevaža do šest oseb. Za voznikom in sovoznikom je tako prostora za štiri osebe. Potnika v drugi vrsti sta obrnjena s hrbtom v smeri vožnje.

Pa še zanimivost. Med znanimi vipovci, ki so se prevažali v pullmanu, je bil tudi Tito. Bil je ponosni lastnik modela 600 landaulet s šestimi vrati, ki naj bi ga imela le še dva druga svetovna voditelja.

Dvojna predelava Vozilo predelajo ob blindiranju dvakrat. Zaščitni oklep in dodatna oprema ga obtežita za 30 do 60 odstotkov, zato je treba okrepiti podvozje (vzmetenje, zavore) in prenosni mehanizem. Strukturo karoserije dodatno zvarijo in z notranje strani obložijo z večslojnimi ploščami. Doslej se je najbolje izkazala t. i. sendvič konstrukcija, ki je sestavljena iz dveh tankih, a izjemno čvrstih železnih plošč, med obema pa je sloj visokoodpornega kompozitnega materiala iz ogljikovih vlaken. Na izredno kritičnih delih čedalje pogosteje uporabljajo tudi visokoodporno keramiko. Tako izdelajo dodatno zaščitno kletko za voznika in potnike, ki lahko sprejme in ublaži energijo izstrelka, hitrega tudi do 3400 km/h.

Naredijo tudi poseben oklep za posodo z gorivom, da bi preprečili onesposobitev in vžig vozila. Vse odprtine in utore dodatno zaprejo s kompozitnim materialom.

Najpomembnejša pa so stekla, ki so prav tako narejena v sendvič konstrukciji. Zunanji sloj je iz posebnega stekla, v sredini je sloj zelo trdnega prozornega polikarbonata. Stekla so debela 50 mm, eno bočno steklo na vratih pa je težko približno 70 kg.

3

117

1. Mercedes-Benz blindira svoja vozila že 80 let in ob tem jubXileju so predstavili model S600 pullman guard.

2. Posebne pnevmatike omogočajo nadaljevanje vožnje, tudi če so večkrat predrte.

3. Oprema, udobje in varnost so na izredno visoki ravni.

2

za člane

Bi delili ferrarija s sosedom?

Super klubi

Aston Martin, Bentley, Lamborghini, Rolls-Royce, Ferrari, Maserati. Prestižne blagovne znamke vozil, ki so nedosegljive celo takim z debelo denarnico. A tudi njihove sanje so lahko izpolnjene, če jim le ostane kakšnih 20.000 evrov na leto …

Besedilo: M. P. Fotografiji: promocijsko gradivo

1. Med zelo zaželenimi vozili je tudi porsche 911 carrera.

2. Privoščite si ferrarija 599 GTB fiorano za le kakšnih 20.000 evrov na leto.

1 2

Nakup jeklenih lepotcev visokega cenovnega razreda prinaša tudi visoke stroške vzdrževanja in zavarovalnine, največji šok pa njihovi lastniki doživijo ob prodaji, ko jim trgovci znižujejo vrednost. Ekonomija na koncu popolnoma odpove, če seštejemo dneve v letu, ko smo z vozilom dejansko uživali v vožnji.

Sanjski najem Kaj torej storiti, da bi čim manj zapravili za podaljšane vikende z zadnjim modelom porscheja, vožnjo ob obali s spuščeno streho ferrarija ali premagovanje snežnih ovir z najboljšim terencem?

Odgovor so že pred leti našli v veliko zahodnih državah z izumom tako imenovanih super klubov oziroma klubov športnih in ekskluzivnih vozil. Pravila za člane so napisana na prvi pogled zelo strogo, vendar je rdeča nit vsega neverjetno preprosta. Ob plačilu letne članarine pridobite tako imenovane kreditne točke, ki se prelijejo v povprečno 50, 60 dni možnosti uporabe vozil. Smiselno so razdeljena v razrede po ekskluzivnosti, tehnični zahtevnosti in prestižu ter temu ustrezno točkovana. Nekatere klubske ponudbe sežejo še dlje, od celotnih aranžmajev do letalske vozovnice, prevoza z letališča do hotelske nastanitve.

Ustrezno vozilo seveda čaka v hotelski garaži. Nekateri klubi premorejo sedeže v prestižnih krajih, kjer se srečujete s člani in ob šampanjcu izmenjujete mnenja. Lahko pa vas povežejo tudi z drugimi klubi, zato pogosto organizirajo posebne dogodke. Sanjsko, ni kaj.

Pri tem ne gre za ljubiteljska združenja, ampak resen posel, v katerega spustijo le izbrance. Ponavadi imajo klubi zelo omejeno število članov. Najprej je treba skozi učno sito,

118

da na koncu sedete za volan super športnika resnično pripravljeni. Vaša varnost je pač na prvem mestu.

Klubski duh Vpisnina v angleški klub P1 International znaša približno 2200 evrov. Dražji paket članarine pride 12.400 evrov in prinese malo manj kot 10.000 prevoženih kilometrov na leto. Za dobrih 10.000 evrov letne članarine pa prejmete približno 8000 kilometrov. Za vse nove člane zahtevajo klubska pravila še opravljen tečaj, ki stane dobrih 400 evrov. Potem lahko izbirate med tridesetimi prestižnimi vozili, kot so mercedes benz SLR mclaren, aston martin DBS, ferrari scuderia, 599 ford GT. Pri klubu Ecurie25 iz Londona je zgodba zelo podobna.

Letna članarina 8500 evrov za osnovni paket prinese 1000 točk ali 15.000 evrov 1200 točk. Brez enkratnega zneska pristopnine v višini 1275 evrov tu ne gre. Klub ponuja tudi nekaj drugih možnosti plačila članarine. Od polovične, ki po njihovi razlagi ne znižuje ravni ponudbe, le obseg najema, do obročnega plačila. Prilagodijo se tudi skupinskemu najemu vozil več članov skupaj v istem vikendu. Skupen izlet zagotovo pripomore k pravemu klubskemu duhu.

Ekskluzivni klubi med najemom navadno shranijo zasebna vozila članov v svojih garažah, kjer zanje temeljito poskrbijo. Tudi dostava klubskega vozila ob določeni uri na dom ali v službo ni nič neobičajnega. Člani večinoma izredno cenijo to storitev kljub nekaj porabljenim točkam.

V sodobnem hitrem delavniku je to še kako razumljivo.

Več o super avtomobilskih klubih izveste na: www.p1international.com; www.ecurie25.co.uk; www.quadrigaclub.com; www.celerityclub.de; www.circleclub.it; www. marque2.com; www.clubgt.co.uk.

Stilska preobrazba vina Razkošje pridelovanja

Arhitektura in vino sta par, ki na prvi pogled nima dosti skupnega. A le na prvi pogled. Dejstvo je, da povezava med njima obstaja tako rekoč od nekdaj. Že stari Rimljani naj bi poznali ne samo posode, ampak tudi prostore, kamor so spravljali vino. Zdaj so vinske kleti pravi arhitekturni biseri.

Besedilo: Nina Levičnik Fotografije: Chancha S. Ulloa, promocijsko gradivo

124

za poznavalce Začetek tretjega tisočletja je dokazal ne samo, da sta pojma arhitektura in vino povezana, ampak da se na presenetljivo veliko točkah celo prepletata. Pomen tega para je povsem na novo definiral oziroma bi lahko celo rekli, da je svet vina z vidika arhitekture v zadnjih letih doživel popolno stilsko preobrazbo. Če je bila včasih vinska arhitektura sinonim za vinske dvorce v Bordeauxu ali Toskani, je zdaj ta pojem precej širši, saj (bolj ali manj) vpliva prav na vse segmente kulture vina, ki zajema tako kulturo vinogradnikov kakor tudi kulturo vinarjev in ne nazadnje porabnikov vina.

Od kleti do tovarn Vinska arhitektura najvidneje vpliva na sodobne kleti, za katere se zdi, da so v zadnjem času prerasle glavno poslanstvo, pridelavo vina. To odsevata tako kakovost vina kakor tudi (mednarodna) prepoznavnost kleti (pridelovalca) oziroma vina. Če prištejemo še dejstvo, da sodobne vinske kleti postajajo že kar nekakšen statusni simboli in da so nekatere od njih med najboljšimi arhitekturnimi rešitvami zadnjih let, ne preseneča dejstvo, da so se v zadnjih letih vsi veliki arhitekti sveta podpisali vsaj pod eno vinsko arhitekturo. Njihov spekter se razteza od majhnih hiš, ki so skoraj po pravilu vodene družinsko, pa vse do ogromnih impresivnih kleti, ki bi jih skorajda lahko poimenovali vinske tovarne.

In na tem valu zdaj jezdijo vsi največji in najpomembnejši arhitekti: od že omenjenega Santiaga Calatrave z nezamenljivim Ysiosom, prek Maria Botte in njegove Petre, Zahe Hadid, ki je v svetu vinske arhitekture pustila pečat z degustacijskim prostorom in prodajalno vin, do Franka Gehryja, ki je začel s hotelom Marques de Riscal in nadaljuje s katedralo, kot jo je sam poimenoval, Le Clos Jordanne (Ontario, Kanada). Ne smemo niti mimo treh španskih kleti (Irius, Antion, Darien) Jesusa Marina Pascuala in Normana Fosterja, ki v španski Riberi del Duero gradi klet Faustino, ki naj bi bila končana predvidoma prihodnje leto in ki naj bi povišala že tako visoke standarde. Naj navedemo nekaj primerov.

Ysios, Španija Santiago Calatrava, Rioja, Španija, 2001 Strast arhitekta Santiaga Calatrave, ki je predvsem gradbenik in šele potem arhitekt, so mostovi, železniške postaje in letališča, katerih pojem je s svojimi projekti dvignil 2

Krivi so Španci Španska pokrajina Rioja, o kateri poznavalci pravijo, da ima tradicijo Bordeauxa in arhitekturo Nape (območja v Kaliforniji), in pa španski arhitekt Santiago Calatrava sta bila tista, ki sta vinsko arhitekturo dokončno postavila na mesto, ki ji pripada: postala je ena od disciplin arhitekture. Ta proces pa se ne dogaja samo v Evropi, kjer bi s tega vidika skorajda lahko govorili o prevladi dveh dežel: Avstrije z manjšimi, družinskimi kletmi in Španije z velikimi, ampak tudi v ZDA, kjer je brez dvoma prva Kalifornija. Ne zaostajajo niti dežele novega (vinskega) sveta, kot so Argentina, Čile, Južna Afrika, Avstralija in Nova Zelandija.

3

125

1. Ciudad del vino Franka Gehryja.

2. Marques de Riscal, vinski dvorec tretjega tisočletja.

3. Ysios, monument sredi mogočne Rioje Alavesa.

za poznavalce

1. Opazna fasada Ysiosa.

2. Zlitje ostrih linij in jasne geometrije Petre z romantiko toskanske pokrajine.

na višjo raven. Nanjo je z uresničitvijo projekta Ysios, ki je dobil ime po grški boginji čarovnije Isis, dvignil tudi pojem vinske kleti oziroma ga kar na novo definiral.

Ysios, ki je v nasprotju z večino vinskih kleti 8000 m² velika nadzemna klet, se ne samo zliva s pokrajino, ampak je postala njen nezamenljivi del – nova ikona, monument sredi mogočne Rioje Alavesa. Vse to kljub občutku, da je nenavadno valovanje skoraj dvesto metrov dolge strehe, ki teče vzporedno s pogorjem Laguardia, veliko preveč futuristično, dramatično in samosvoje, da bi bilo res lahko tako.

Petra Mario Botta, Toskana, Italija, 2003 Kdo bi si mislil, da se bo Mario Botta, eden največjih švicarskih, celo evropskih arhitektov, čigar sinonim so ostre in jasne linije ter stroge geometrične (nemalokrat cilindrične) oblike, tako dobro sporazumel z romantiko toskanske pokrajine. Če prištejemo še dejstvo, da je Petra njegov prvi arhitekturni projekt, vezan na vino, je rezultat še toliko bolj navdušujoč. Mario Botta je želel, da bi bila Petra nekakšna sodobna interpretacija tradicionalne podeželske toskanske hiše, v kateri igra izjemno pomembno vlogo pokrajina. Sledil je svoji filozofiji strogih linij in ideji tradicionalne toskanske hiše, kar se kaže predvsem v uporabi lokalnega kamna, s čimer je želel ponazoriti tudi navezanost vina na zemljo. Petra, ki je dobila ime po kamnu (v latinščini pietra namreč pomeni kamen), daje vtis velikega cveta, ki se na eni strani spogleduje s pokrajino, na drugi pa jo redefinira.

1

Quintessa Winery Walker Warner Architects, Kalifornija, ZDA, 2003 Oblikovanje ameriškega dua Brooks Walker-Greg Warnes daje prednost natančnemu opazovanju in analizi kraja (naravnih danosti, lastnosti struktur in konteksta, ki ga ustvarja okolica) pred osebnimi željami, kar je dalo eno (naj)boljših (vinskih) arhitekturnih rešitev v segmentu vpetosti arhitekture v prostor: kalifornijsko klet Quintessa. Če dodamo še moto lastnikov Valerie in Agustina Huneeusa, ki pravita, da je dobro vino refleksija prostora, je o uspehu oblikovanja povedano vse.

Nezamenljivo srpasto oblikovana kamnita fasada, ki se nežno naslanja na grič, je ne samo glavni razpoznavni element kleti, ampak pravzaprav tudi edina vizualna komunikacija med kletjo in okolico. V nasprotju s tem pa je v degustacijskem prostoru, ki je na strehi, obiskovalcu dana možnost komunikacije z vsemi elementi pridelave, predelave in porabe vina naenkrat (od vinograda, prek kleti pa vse do kozarca).

2

Loisium Kellerwelt Steven Holl, Kamptal, Avstrija, 2005 Ameriški The magazine je Stevena Holla leta 2001 proglasil za arhitekta leta v ZDA, tri leta prej pa je bil dobi-

126

za poznavalce tnik prestižne arhitekturne nagrade Alvara Aalta, vendar ga investitorji (vinogradniške družine Steininger, Haimerl in Nidetzky) niso izbrali zaradi priznanj, ampak po čistem naključju. Ko so razmišljali o arhitektu, ki bi mu zaupali oblikovanje nove vinske kleti, so naleteli na razstavo njegovih del in v trenutku jih je prepričala.

Steven Holl je s preprosto kocko, ki jo je oblekel v aluminij in na posameznih delih prerezal s svetlobnimi odprtinami, nadgradil skoraj kilometer dolg in 900 let star labirint podzemnih vinskih kleti mesteca Langenlois. Vinska klet oziroma center za obiskovalce pa še ni vse, kar ponuja Loisium (ime je sestavljanka imena kraja Langenlois in besede Elysium – v prevodu raj), saj je del kompleksa hotel, ki temelji na vinskem wellnessu in za katerega je Holl leta 2006 prejel nagrado European Hotel Design Award.

1. Del kleti Petre, kjer vino zori v lesenih sodih.

2. V španski Riberi del Duero nastaja klet Faustino slovitega Normana Fosterja.

1

2

128

Paviljon Tondonia Zaha Hadid, Rioja, Španija, 2006 Pravzaprav ne gre dejansko za vinsko klet, ampak za objekt, kjer je mogoče degustirati in tudi kupiti vina družine Lopez de Heredia. Tako imenovani paviljon Tondonia je delo Iračanke Zahe Hadid, učenke slovitega Rema Koolhaasa in edine ženske, ki se ji je uspelo prebiti v prvo ligo arhitektov sveta.

Paviljon Tondonia je del precej večjega projekta, h kateremu bo spadal tudi vinogradniško-vinarski muzej.

Kovinska modularna zgradba na dvorišču kompleksa se razteza na vsega 90 m². K njej sodi tudi razstavni paviljon, v katerem so leta 1910 na bruseljskem sejmu prvič predstavili vina Tondonia.

Marques de Riscal Frank Gehry, Rioja, Španija, 2006 Frank Gehry je v Los Angelesu živeči Kanadčan, čigar arhitekturne stvaritve skoraj po pravilu postanejo turistične zanimivosti (najznamenitejši med njimi sta Guggenheimov muzej v Bilbau in koncertna dvorana Walta Disneyja v Los Angelesu); temu pravilu sledi tudi Ciudad del Vino (mesto vina). Gre za 100.000 m² veliko območje sredi vasi Elciego, ki ga sestavljajo vinski spa, vrhunska restavracija, kongresni center, vinski muzej in hotel Marques de Riscal. Ta je brez dvoma ena najspektakularnejših sodobnih (vinskih) arhitektur sveta, zato ne preseneča, da so ga (Gehry je Marques de Riscal oblikoval v želji, da bi vino postalo del arhitekturne izkušnje) nekateri proglasili kar za vinski dvorec tretjega tisočletja.

za poznavalce

Nepogrešljivi, drugačni in glamurozni Vinski dodatki Pravijo, da vino ni rado samo, zato v svojo družbo vabi ne samo zanimive ljudi, ampak tudi spremljevalce, kot so najrazličnejši dodatki: od odpiračev, kozarcev, dekanterjev, vinskih kravat pa vse do termometrov in najrazličnejših darilnih embalaž. Z njimi je doživljanje in zaznavanje vina izjemno zanimivo, bolj pravilno, precej lažje, slovesnejše, na trenutke celo dramatično, predvsem pa prinaša veliko večji užitek – tudi vizualni.

Besedilo: Nina Levičnik Fotografije: arhivi proizvajalcev Modni obesek

Kristal in jantar Posebna omejena izdaja konjaka Fine de Cognac vsebuje tudi kristalni zamašek, v katerega je po vzoru iz narave zamrznjena kapljica jantarja. Ob dvajsetletnici sodelovanja s hišo Hennessy jo je oblikoval Francoz Thomas Bastide. www.eshop.dvc-plus.si

Proizvajalec viskijev Glenmorangie si je omislil eleganten obesek za vrat steklenice, s katerim naredite darilo bolj osebno ali z njim označite svojo steklenico v najljubšem lokalu.

Digitalno in minimalistično Težko bi rekli, da v dobi pametnih hladilnikov, ki ohladijo vino na želeno temperaturo, vinski termometri še spadajo v obvezno opremo vinoljubov in sommelierjev; kljub temu pa znajo biti včasih še vedno zelo dobrodošli in zanimivi – kot digitalni podjetja Menu.

Kozarčki s kamenčki Pri Swarovskem so vedno zvesti samim sebi: čeprav se zdita pojma kozarec in kristalni kamenčki na prvi pogled nezdružljiva, so dokazali nasprotno. Kolekcijo vinskih kozarcev so poimenovali, logično, Crystalline.

130

za poznavalce Kravata za steklenico

Kolekcija Sommelier Leta 1973 je Claus Riedel v Orvietu prvič predstavil kolekcijo desetih različnih gourmet kozarcev, ki jo je oblikoval z italijansko sekcijo sommelierjev A. S. I. in jo zato poimenoval Sommelier. Po tej predstavitvi so Riedlovi kozarci za vedno spremenili svet vina: zdaj linija Sommelier velja za najuspešnejše in najuglednejše ročno izdelane kozarce na svetu.

Kljub vsej ljubezni in spoštovanju do vinske kapljice znajo biti posamezne vse prej kot prijazne – če kapnejo, kamor ne bi smele.

Rešitve so vedno dobrodošle; ena izvirnejših in bolj premišljenih je brez dvoma vinska kravata iz Troike, ki ima na kovinski ploščici vgravirana celo imena vinskih sort, katerim naj bi bila namenjena.

Dragoceni ročaj So odpirači in je Chateau Laguiole! Njegov zaščitni znak so ročaji iz ebenovine, lesa barikovih sodov, srebra, roževine, jekla, slonove kosti, brinovega, oljčnega, javorjevega lesa. Strokovnjaki trdijo, da je obvezna oprema za vsakega pravega vinoljuba.

Mozartov dekanter Torba za steklenice V elegantni okrogli torbi, ki bi bila lahko povsem moden ženski dodatek, se skrivajo tri steklenice najboljšega šampanjca Krug.

Riedel je na novo definiral tudi pojem dekanter. Eno svojih zadnjih in najdražjih kolekcij je poimenoval po velikem W. A. Mozartu – Amadeo.

Šampanjska zapestnica Šampanjec Moët&Chandon ostane hladen v zlatem ovoju iz najboljšega ovčjega usnja, posutem s kristali swarovski. Kravata na njem se spremeni v damsko zapestnico.

Na pot Dva kozarca in steklenica šampanjca Veuve Clicquot Yellow Label Brut so vsebina lične rumene torbe, ki se, potem ko odstranite zaščitno notranjo plast, spremeni v eleganten modni dodatek.

132

Morski sadeži sveta, združite se Cukiji

Mnogo je tržnic, a le ena je Cukiji. Največja prodajalna rib in morskih sadežev na svetu v središču Tokia naj bi ponujala več kot 450 živalskih vrst – od drobnih ribic do nekaj sto kilogramov težkih tunov.

A to privlačnost za turiste je treba obiskati zgodaj, ko večina v velemestu še spi.

Besedilo: Dime Rangelov Fotografije: Dime Rangelov

134

kulinarično potepanje Za nami je skoraj poldnevni let, voznik v belih rokavicah na sedežu, preoblečenem v neke vrste domačo čipko, nas popelje v mesto vzhajajočega sonca, večnadstropnih avtocest, ki vodijo skozi nebotičnike, komunikacije, ki jo bo preostali svet osvojil šele pojutrišnjem. Bele rokavice niso simbol prestiža, ampak čistoče, minimalističnega odnosa do sveta, čipka pa odsev tradicije.

Začetek na pomolu Zlato pravilo za vsa moja popotovanja je obvezen ogled vsaj ene tržnice, saj ti pokaže čisto življenjski utrip mesta, njegov pravi obraz in prebivalce, ki ga polnijo s svojo energijo, vse to pa nato vrne nam, kratkotrajnim obiskovalcem. In v vsakem mestu je tržnica, najmanj ena.

V Tokiu ni nič drugače. A kot se je izkazalo – veliko je tržnic, toda le ena je Cukiji.

Ko je v 16. stoletju prvi šogun ali upravitelj Tokugava in ustanovitelj Eda, sedanjega Tokia, povabil ribiče iz okoliških ribiških vasi, da mu pripeljejo najboljše ribe, še slutil ni, v kaj se bo razvila prodaja ostankov. Ribiči so namreč preostanke, ki niso bili dovolj dobri zanj, prodajali na pomolu okrog mosta pred njegovo palačo.

Z leti se je tržnica širila in vse do 20. let prejšnjega stoletja privabljala množico ribičev z vse Japonske. Leta 1923 je Tokio prizadel katastrofalni potres in preselili so jo v središče mesta, nedaleč od postaje Cukijši. Nastala je Cukiji, največja ribja veletržnica na svetu, kjer v enem dnevu zamenja lastnika več kot 450 vrst raznih rib in morskih sadežev v skupni teži 2000 ton.

1

Tunovi brokerji Ko se ob tretji uri zjutraj začnejo pristanišču približevati prve ladjice, barke, ladje, tovornjaki, letala – ja,

2

1. Na tržnici je zbran skoraj ves podvodni živalski svet.

2. Lična postavitev sardelic.

135

kulinarično potepanje

1. Na tržnici Cukiji naj bi prodali skoraj 800.000 ton rib in morskih sadežev na leto.

2. Delavci pripravljajo tune na prodajo.

3. Še zadnji pregled robe pred začetkom dražbe.

1 2

tudi z letali pripeljejo najbolj iskane in redke vrste, ki prebivajo v naših morjih – tržnica Cukiji zaživi. Vsak dan se na njej zbere več kot 50.000 manjših in večjih kupcev, trgovcev, brokerjev. Pravilno ste prebrali, brokerjev, ki se gredo dražbo plodov morja.

Tržnica ima dva glavna dela: zunanjega z veliko manjšimi stojnicami, trgovinicami, kjer večinoma poteka maloprodaja, manjšimi restavracijami, bari s sušijem, čajnicami. Notranji del se razteza na ogromni površini, na kateri vidite vse, kar plava na našem planetu.

Najbolj živahna in zanimiva pa je vsekakor jutranja dražba. Ob petih se začne izjemen vrvež, vse vzvalovi.

Zaslišijo se kriki, v strahu pomisliš, da se je zgodil napad. A nič takega ni, le običajna največja svetovna dražba najbolj iskanih tunov v dveh glavnih dvoranah.

Obstajata dve dražbi: ena za zamrznjene ribe, druga sveže. Potekata med peto in sedmo uro zjutraj, ko sklenejo večino poslov. V velikem prostoru leži ogromno tunov, vsak z odrezanim repom in svojo številko. Specialisti, veletrgovci, lastniki restavracij si že od treh skrbno ogledujejo, kaj bo na dražbi to jutro. Tuni, nekateri so težki tudi do 300 kg, so med najbolj zaželenimi ribami v restavracijah s sušijem. Še posebno modroplavuti so predmet velikih poslov. Leta 2001 so jih na tej tržnici prodali za rekordnih 173.600 ameriških dolarjev. Zanimivost: samuraji jih nekoč niso hoteli jesti, ker so jih imeli za umazane ribe. Do prejšnjega stoletja so najbolj masten del trebuha dajali mačkam. Zdaj pa otoro, kot ga imenujejo, velja v restavracijah s sušijem za najprestižnejšo jed. Zaradi izredne maščobe v skoraj razpadajočem stanju se dobesedno raztopi v ustih. En sam košček otora lahko v vrhunskih restavracijah New Yorka in Londona doseže celo sto dolarjev; tudi od tam hodijo v Tokio na dražbo.

3

136

Nabodala iz strupene ribe V svetu že dolgo velja, da naj bi bila Japonska, kar zadeva kuhinjo, nova Francija. Priljubljenost barov s sušijem je čedalje večja in prišlo je celo tako daleč, da je tun postal ogrožena vrsta, ki je je vsak dan manj, ulov pa zato težji. Razmišljati so začeli celo o njegovi prepovedi. A o tem nisem premišljal med opazovanjem mojstrov, ko so z raznimi noži in meči obdelovali tune oziroma filirali najzahtevnejše dele. Izvedel sem, da večinoma uporabljajo posebne, samurajevim sabljam podobne nože, dolge več kot meter, ki jim pravijo tudi ubijalski zobotrebci.

Obisk tržnice je zagotovo prav posebno doživetje za turiste, vendar pa se nikakor ne moreš znebiti občutka, da si vsem v napoto. Nekateri trgovci dajo to tudi jasno vedeti – s tonom, ki ne obeta nič prijaznega.

Zaradi čedalje večje priljubljenosti nameravajo mestne oblasti omejiti vhod turistov zlasti na dražbe, kajti težave so tudi s higieno. Poleg raznih morskih bitij, za katere se zdi, da jih je več kot v katerem koli akvariju sveta, lahko vidite še najrazličnejše morske izdelke in polizdelke. Pozor, osebam s slabim želodcem ne priporočam ogleda. Za zajtrk si najbrž ne bi privoščili ražnjičem podobnih nabodal iz črevesja in drugih delov ribje drobovine, nabodal iz oči strupene ribe ali iz prijaznejše, a vseeno nenavadno kosmate rakovice.

Ko sem se po večurnem ogledu končno odpravil proti zunanjemu delu tržnice, se je vendarle oglasil želodec. Nikakor se nisem mogel izogniti okušanju dobrot japonske kuhinje, ki jih je ponujalo nešteto stojnic. Namesto kave pa sem si privoščil zeleni čaj iz morskih trav.

In dan v Tokiu se je lahko začel.

AICON YACHTS COLLECTION

FLYBRIDGE 85 75 64 58 56

Official dealer Ex Yugoslavia Bond International d.o.o Turkova ulica 34, 8000 Novo mesto - Slovenia T. +386 7 33 7 33 00 M.+386 40 206 007, +386 40 210 007, +386 40 218 007 bond.international@siol.net www.aiconyachts.com

OPEN 82 72 62

Everything you can imagine is real.

Picasso

a r re d a design / nov. 2008

Showroom, Vošnjakova 14, 1000 Ljubljana. Telefon: +386 1 434 72 34. www.arredainterier.si

Tuje jezike se že zdaj lahko učite tako hitro, kot se jih bo večina šele čez 50 let.

Pokličite po telefonu 041 760 809 Vido Gorjanc (vida.gorjanc@princeton.si), ki vam bo odgovorila na vsa podrobnejša vprašanja. V centru Karnion pa vam lahko tudi podarijo eno šolsko uro, na kateri boste celostno doživeli metodo superlearning Karnion.

individualno kot vi

Korekcijska stekla Carl Zeiss.

Carl Zeiss d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 9a, 1000 Ljubljana www.zeiss.si

www.lesnina-inzeniring.si

Si želite sproščujočega oddiha v našem obmorskem biseru?

V prodaji novi apartmaji v apartmajskem objektu FERAL v PORTOROŽU. Apartmajski objekt je lociran nad Belokriško cesto, ki povezuje Portorož in Piran. Objekt se terasasto prilagaja terenu in nudi odprte poglede na Portoroški zaliv. V pritličju, nadstropju in mansardi je 21 komfortnih apart-

Za dodatne informacije in ogled pokličite v prodajno službo.

Lesnina inženiring d.d., Parmova 53, 1000 Ljubljana tel.: 01 47 20 648, 01 47 20 649

vroče Fotografije: Extravaganza, promocijsko gradivo Klavir za okras Klavir je lahko poželenja vreden oblikovalski kos, ki je morda zgolj za okras, so dokazali pri podjetju Pleyel, kjer jih ustvarjajo že dvesto let. K sodelovanju so povabili priznanega Andréa Putmana in iz glasbila je ustvaril kos dekorativnega pohištva. Klavir Voie lactée je na voljo v omejeni izdaji: v le osmih primerkih.

Dva simbola v enem Eden od prepoznavnih simbolov Rusije so prav gotovo dragocena Fabergéjeva jajca, ki so jih izdelovali za carsko družino. Zdaj lahko v sebi skrivajo prijetno presenečenje. Na sejmu prestižnih izdelkov Extravaganza v Moskvi so predstavili njihovo združitev z vodko Imperial Collection.

Shranjena je v steklenici iz beneškega stekla, zraven pa dobite tudi pozlačene kozarce.

Ples vrtnic Kolekcija peres Montblanc Bohème Pirouette Lias je dobila navdih v eleganci in popolnosti klasičnega plesa. Lepota piruete je izražena na pozlačenem pokrovčku peresa, ki jo obdajajo rožnati okrogli motivi cvetoče vrtnice, nadaljujejo pa se po celotnem pisalu. Oko pritegne tudi vijoličen sintetični dragulj na pokrovčku peresa.

Manšetni gumbi Med pestro izbiro izdelkov kolekcije Silver and Precious Gifts, ki so jo pri Bvlgariju predstavili za praznično obdobje, so tudi manšetni gumbi v številnih oblikah in barvah.

Izdelani so iz srebra in zlata, popestreni pa z najboljšimi dragimi in poldragimi kamni.

Modno in praktično Podjetji LG Mobile in Prada sta skupaj ustvarili prestižni mobilni aparat LG_KF900 ali drugače imenovan Prada Phone by LG. Niso se ustavili in izdali tudi elegantno ročno uro Prada Link, ki olajša upravljanje telefona. Prek sprejemnika bluetooth omogoča prenos klicev in branje SMSsporočil kar z zaslona ure. Pripomoček je stilsko dovršen in izredno praktičen, saj vam ni treba več iskati mobilnega aparata, ampak se preprosto oglasite na svojo novo elegantno uro.

146

Zvok motorja, ujet v telefon Sodelovanje med Vertujem in Ferrarijem je dalo omejeno serijo ročno izdelanih mobilnih telefonov Vertu Ascent Ti Ferrari Nero 2009. Ekskluzivni aparati, oblečeni v usnje, kažejo eleganco, zmogljivost in drznost. Izdelani so iz najboljših materialov, kot so safirno steklo, titan in šivano usnje, ki ga uporabljajo v Ferrarijevih avtomobilih. Tudi oblika spominja na športno vozilo.

V sebi pa skriva tudi pravi zvok Ferrarijevih motorjev F430 in 612 scaglieeti.