Diners Club Magazine 5 by Diners Club Slovenija d.o.o.

Novi model iz jekla.

www.cartier.com

42-mm ohišje in pas iz nerjavecˇega jekla. Mehanizem s samodejnim navijanjem. Kaliber Cartier 049 (21 kamnov, 28.800 polnihajev na uro). Datumsko okence. Modri safirni cabochon v rebrasti kroni. Posrebrena opalescentna številcˇnica z okrasitvijo guilloché. Zaobljeno, proti praskam odporno safirno steklo.

100 Diners Club Exclusive Magazine Odgovorna urednica: Hermina Kovačič Sodelavci: Barbara Beč, Barbara Bizjak, Ana Struna Bregar, Francesco Brigida, Anžej Dežan, Cvetka Dragan, Danica Ocvirk Kus, Barbara Kužnik, Bojan Levič, Nina Levičnik, Ilaria Maggi, Nika Miklič, Mirta Oregna, Dime Rangelov, Emil Rebek, Gloria Storchi, Borut Štajnaher, Daniel Tomičić, Stefania Vida, Nina Vidovič, Giorgia Virci Lektorica: Simona Lisjak

24 26 30 34 36 42 46 50 54 56 64 66 76 80

Skupna odgovornost za človeštvo Bill Clinton je ameriška zgodba o uspehu Kar je ločevalo, danes zbližuje East Side Gallery Naelektrena čarovnija KaDeWe Harrods Galerije Lafayette Na vrhu kakovosti Več idej kot časa Preveč seksi za sef Med lučjo in temo Svet pod moškimi nogami Pred odkritjem novega kulta

82 Pot kašmirja 86 Namesto gub zlati sijaj 90 Limuzina s športnim značajem 94 Sto let odličnosti 98 Panerai Classic Yachts Challenge 100 Alpski dragulji 104 Razkošni dom na počitnicah 108 Carpe diem za dušo in telo 110 Po sledeh madame de Pompadour 112 Žlahtna kapljica kot statusni simbol 116 Žametna osvežitev sodobnih uživačev 120 Prestiž brez pravil 124 Kako živeti modro in prijetno 128 Umetnost, moda in arhitektura 130 V aktivirni tipki se skriva velik potencial

Uredništvo: Diners Club Magazine Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Tel.: 01 439 36 15, faks: 01 439 36 10 info@dc-magazine.com

Grafično oblikovanje, priprava: Studio Tehnis, Sebastijan Frumen, Ljubljana

Marketing in oglasno trženje: Klavdija Zrim Tel.: 01 430 60 63 Gsm: 041 635 575 marketing@dc-magazine.com

V sodelovanju z: Diners Club SLO, d. o. o. Dunajska 129, 1000 Ljubljana Direktorja: Tone Horvatič, Saša Pušnik

Izdajatelj: Tehnis, d. o. o. Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Direktor: Janko Zrim

Tisk: Schwarz, d. o. o., Ljubljana Naklada: 5000 izvodov

ISSN 1581-9892 Vse pravice pridržane. Kopiranje ali ponatis vsebine je dovoljen le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

Nepozabna

v objemu

Kako osrečiti svoje najdražje Začetek jeseni zadnjih nekaj let vedno prinese sladko pričakovanje druženja na ekskluzivnem dogodku Diners Cluba Slovenija V družbi slavnih. In številna ugibanja, s katerim mednarodno uveljavljenim imenom se bomo imeli priložnost srečati. Seveda nikoli ne uganemo, kajti prireditelj nas vselej pošteno preseneti. Bill Clinton zagotovo je veliko presenečenje. Nekdanji predsednik ZDA po vzoru mnogih, tudi nekdanjih imen iz sveta politike – spomnimo se na lanskega gosta Ala Gora pa tudi popolnoma apolitične Naomi Campbell – zastavlja podobo in moč za velike cilje v imenu humanosti. Od leta 2001 deluje v svoji fundaciji William J. Clinton, s katero poskuša izboljšati svet tako doma kot drugod po svetu. Njegovo delovanje je zastavljeno široko: sega na področja globalnih podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja, zdravja in otroške debelosti, ekonomskih možnosti in razvoja v ZDA, Latinski Ameriki in Afriki, boja proti HIV/aidsu in še česa. S takimi gosti Diners Club Slovenija dokazuje, da je družbenoodgovorno podjetje, ki mu je še kako mar, kakšen je svet okrog njega. Sredstva, zbrana na prireditvi V družbi slavnih tudi s pomočjo gostov, nameni potrebnim. Billa Clintona sem prvič v živo videla letos na Dunaju. Bil je, drugič zapovrstjo, častni gost dobrodelnega plesa Life Ball. Tokrat so njegovo iniciativo CHAI, s katero tudi zbira sredstva za cepljenje obolelih za aidsom v nerazvitih državah, izbrali za dobitnico nagrade Life Ball Crystal of Hope. Sto tisoč evrov mu je poklonil Swarovski. Odziv večtisočglave množice je pokazal, da je nekdanji demokratski predsednik še vedno priljubljena oseba, katere beseda nekaj velja. Mogoče bo tudi vaša zalegla pri pomoči komu, ki je manj srečen od vas. Jesen je čas, ki nas neizogibno sili v razmišljanje, kako bomo osrečevali tudi svoje najdražje; prireditev V družbi slavnih se mi je vedno zdela kot uvod v decembrsko praznično vzdušje. Za tokratno ekskluzivno izdajo Diners Club Magazina smo obiskali tri evropska velemesta, ki zmeraj zažgejo – ne glede na letni čas. V Berlinu, Londonu in Parizu domujejo tudi tri znane veleblagovnice, kjer je tradicija zapravljanja že dolga in kjer dobite domala vse. Menda celo slona. Mogoče prav v kateri od njih najdete najlepše darilo za svoje najdražje in si ga, seveda, privoščite s svojo najljubšo kartico Diners Club Exclusive. Hermina Kovačič

Portret: Lidija Mataja

Zavist

• nakup garderobe, modnih do ob pomoèi stilista • limit enkratnega nakupa v vi • revolving limit v višini do 30 individualno še višji

odatkov in parfumov

išini do 10.000 EUR 0.000 EUR oziroma

Kdo je vreden sedmih grehov?

V duši človeka se stalno prepletata dobro in zlo. Jin in jang. Stremimo k dobremu, a delamo kompromise in se sramujemo slabosti. V glavnem. Včasih se ne moremo upreti skušnjavi in enostavno dopustimo, da prevlada greh. Grehi so morala. Morala pa je gospa, ki da veliko na modo in se preoblači z ljudmi in s časom. Za razliko od Etike, ki loči dobro od zlega, človeško od nečloveškega. Slednje vam je že znano: “Človek sem in nič človeškega mi ni tuje”. Tudi smisel za greh mi ni tuj. In sanje ... Izpolnjene sanje so greh za tiste, ki jih ne morejo izpolniti. Vi jih izpolnjujete – in v tem je razlika! Dovolite, da stopimo na vašo stran. Da smo del vaših sanj.

• povabilo na letni elitni sprejem Diners Cluba • vabila na elitne sprejeme, slovesne dogodke, premiere in predstavitve luksuznih vozil in plovil • limit nakupov na obroke v višini do 30.000 EUR

• nakup garderobe, modnih dodatkov in parfumov ob pomoči stilista • limit enkratnega nakupa v višini do 10.000 EUR • revolving limit v višini do 30.000 EUR oziroma individualno še višji

• organizacija privatnih nakupov • koriščenje vseh ugodnosti, ki pripadajo lastnikom obstoječih klubskih kartic v izbranih trgovinah • unikatno oblikovanje nakita v izbrani zlatarni

Pohota • prepoznavnost črne kartice kot VIP ID v najboljših restavracijah, klubih in na prodajnih mestih • posebne potovalne storitve • osebni asistent poskrbi za dostavo cvetja in daril

Požrešnost • brezplačno parkiranje na rezerviranih parkirnih prostorih garažne hiše Aerodroma Ljubljana • celovito nezgodno, zdravstveno in potovalno zavarovanje z asistenco - v tujini • nagradne milje v okviru programa Miles & More

Lenoba • organizacija potovanj, urejanje rezervacije letalskih kart in hotelov • ekskluziven nagradni program • posebna presenečenja Diners Club Exclusive

Jeza • osebni asistent, ki izpolnjuje vaše želje • urejanje vstopnic/vabil za kulturne, družabne in športne dogodke • letni alternativni zdravstveni pregled SCID

Prepustite se skušnjavam.

Kartica je kljuÄ?.

Osebna asistenca Diners Club Exclusive, tel: 01/565 8000, e-posta: exclusive@dinersclub.si, www.dc-exclusive.si.

Skupna odgovornost za človeštvo Mineva že pet let, odkar smo v Diners Clubu v Sloveniji predstavili kartico Diners Club Exclusive. Nastala je zato, da izjemnim ljudem ponudimo izjemen produkt, prilagojen njihovemu življenjskemu stilu. In vsako leto znova nam s svojim zadovoljstvom potrjujete pravilnost naše odločitve in kakovost naše storitve. V zahvalo, da ste zvesti člani našega kluba, za vas vsako leto organiziramo dogodek V družbi slavnih z gosti, za katere verjamemo, da vam bodo v ponos in navdih. Če smo prejšnja leta vabili predvsem umetniške zvezde, smo lani tudi na vašo pobudo spremenili našo filozofijo in med vas povabili človeka svetovnega kova, glasnika družbene odgovornosti, potrebe po spremembi globalne naravnanosti do okolja, nekdanjega podpredsednika ZDA in Nobelovega nagrajenca Ala Gora. Cilj našega vsakoletnega srečanja je namreč zaradi razmer, v katerih živimo, in odgovornosti, ki jo čutimo do družbe, ne le druženje, ampak tudi dobrodelnost. Ko smo začeli načrtovati tokratni dogodek, nismo mogli mimo dejstva, da je prelomno ter sprememb in premikov polno leto za celoten svet. Zato smo tudi mi naredili nekaj sprememb pri gostu in izvedbi srečanja – kljub temu je to še vedno dogodek za vas. In vaš letošnji gost bo ustanovitelj fundacije William J. Clinton, 42. nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton.

Portret: arhiv Diners Cluba

Tudi v Sloveniji je čutiti pesimizem in vdanost v usodo. Nujno potrebujemo optimizem in sveže ideje. Potrebujemo tudi vzore; ljudi, ki nam bodo povedali, kako premagati krizo, nam dali upanje in zagon. In Bill Clinton je prav to. Pod njegovim vodstvom so imele ZDA najmočnejše gospodarstvo in eno največjih in najdlje trajajočih gospodarskih rasti v vsej svoji zgodovini. Njegova administracija je rekordni proračunski primanjkljaj spremenila v največji proračunski presežek. Med njegovim predsedovanjem je država dobila več kot 22 milijonov novih delovnih mest, najmanj je bilo brezposelnosti, revščine in kriminala, največ pa novih lastnikov nepremičnin in vpisov na fakultete. Zato smo vam letos omogočili, da spoznate njegove poglede na našo skupno prihodnost, ki jih bo predstavil v govoru z naslovom Spoznavanje naše skupne odgovornosti za skupno človeštvo. Tudi letos ne bomo pozabili, da so okoli nas tisti, ki res potrebujejo pomoč. Nekdanji predsednik Clinton nam je za naš dobrodelni namen podaril nekaj svojih osebnih predmetov, za katere se boste lahko potegovali na dobrodelni dražbi. Vse, kar boste zbrali, bomo namenili za novoletne počitnice otrok, ki jih najbolj potrebujejo. Otrokom iz ogroženih družin iz vse Slovenije boste s svojo dobroto omogočili, da doživijo svoje prve čisto prave božičnonovoletne počitnice, kjer se bodo učili smučati. In kjer bodo, prav zaradi vaše dobrote, dobili eno najlepših daril. Tomaž Lovše

XXXX

Bill Clinton je ameriška zgodba o uspehu Brad Freden Bill Clinton, ustanovitelj dobrodelne fundacije William J. Clinton, prihaja v Slovenijo na osebno povabilo Tomaža Lovšeta, lastnika Diners Cluba Slovenija in predsednika ameriške gospodarske zbornice. Nas pa je vseeno zanimalo, kaj o nekdanjem ameriškem predsedniku meni uradni predstavnik ZDA. Trenutni odpravnik poslov na veleposlaništvu Brad Freden je v Sloveniji že dobro leto. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: K. T., Life Ball/Laurent Ziegler 26

V družbi slavnih Diners Club Slovenija in AmCham, oba pod vodstvom Tomaža Lovšeta, z velikim veseljem gostita v Ljubljani Billa Clintona. Kakšno zapuščino je vam, reciva navadnemu državljanu, pustil kot 42. predsednik ZDA, ki je državi služil kar dva mandata? Bil je predsednik v zame zelo pomembnem obdobju življenja. Takrat sem delal tako v Washingtonu kot zunaj države. Dojemali smo ga kot nekakšnega ljudskega predsednika, saj se je vsak dan rad srečeval z državljani in jim vlival zaupanje. V ZDA zelo spoštujemo ljudi, ki se sami naredijo, ki si sami ustvarijo svojo pot. Izhaja iz skromne družine, uspeh si je pridobil s trdim delom.

mislim, da se izjemno počasi pobira, zato se ameriška administracija zelo trudi v fiskalni in monetarni politiki. Zagotovo pa ne nameravajo dvigovati obrestnih mer ali zmanjševati likvidnih sredstev. Ministrstvo za finance in Zvezne rezerve so vložili veliko denarja v okrepitev gospodarstva, s čimer naj bi po mnenju številnih ekonomistov preprečili še večjo krizo. V tujini so ZDA zelo aktivne v G20, kjer skušajo koordinirati mednarodna prizadevanja za krepitev globalnega gospodarstva in zagotavljati boljšo regulacijo finančnih trgov. Ta je potrebna, hkrati pa tudi popolno delovanje trgov in skrb, da se ne zaprejo.

Torej prava ameriška zgodba o uspehu. Ja, natanko tako. Njegovo predsedovanje je potekalo v obdobju močnega gospodarstva ter nizke inflacije in brezposelnosti. Za sabo je v proračunu pustil plus. Kot se spomnim, je mogoče edini predsednik, ki mu je to uspelo. Pripisujem mu velike zasluge – mislim, da mu jih bodo tudi bodoči zgodovinarji – za promocijo širitve Nata. O tem je bilo sprva zelo veliko skeptičnosti, danes pa vam bo vsak, kogar koli vprašate, republikanec ali demokrat, pritrdil, da je bila to zelo dobra ideja.

S številnimi težavami se spopada tudi slovensko gospodarstvo. Kako to vidite? Imate kakšen nasvet za nas? Sloveniji gre pravzaprav dobro, precej bolje kot kateri drugi državi. V primerjavi z nami ima nižjo stopnjo brezposelnosti, manjši proračunski primanjkljaj … Mogoče bi jaz moral vprašati vas za kakšen nasvet. (smeh) Nasvete, ki jih ima Slovenija za ZDA.

Na spletni strani Clintonove fundacije, ki se ukvarja z dobrodelnostjo in številnimi pobudami, piše, da »so ZDA pod njegovim vodstvom imele najmočnejšo ekonomijo v generaciji in najdaljšo ekonomsko ekspanzijo v zgodovini države«. Kaj se je zgodilo po njem? Zdaj tako ZDA kot številne države po svetu doživljajo eno največjih gospodarskih kriz v zgodovini. Predvsem je imel veliko srečo; ameriški predsedniki nimajo tako zelo velikega vpliva na gospodarstvo – kot številni drugi po svetu ne. A pripisujejo jim zasluge, ko gre dobro, in jih krivijo, ko gre slabo. Mislim, da je John Kennedy dejal, da ima uspeh več tisoč očetov, polom pa je sirota. Ekonomske sile niso ravno pod nadzorom ameriškega predsednika. Je pa zagotovo zaslužen za uravnoteženje proračuna, za kar je moral sprejeti nekaj zelo težkih odločitev. Ni lahko primerjati, gospodarski položaj je bil takrat drugačen in vsak pravzaprav zahteva drugačno politiko. Demokratskim predsednikom ponavadi očitajo pretirano zapravljanje, Clinton pa je dokazal, da ni razlike zaradi politične pripadnosti, da lahko celo oboji dosežejo dobre cilje, če sodelujejo med seboj.

Glede na vsakodnevno poročanje naših medijev bi vam težko pritrdila. Slovensko gospodarstvo je zaradi svoje majhnosti veliko bolj odvisno od zunanjih trgov, zunanjih dejavnikov. Zagotovo je izvozno usmerjeno. Zaradi evra nimate popolnega nadzora nad denarnimi zalogami. Težko je kritizirati vlado, če nima vseh vzvodov v svojih rokah. Nisem ekonomist, vendar lahko rečem, da Slovenija pluje po krizi po pričakovanjih. V ZDA jo vidimo tudi kot priložnost za reševanje nekaterih težav, kot je na primer sistem zdravstva, ali iskanje novih rešitev, kot 2

Mar lahko rečemo, da sta imela Clintonova naslednika smolo? V nekem smislu ja. Podedovala sta drugačne razmere. Kakšne so zadnje novice iz vaše države? Se morebiti krizi že vidi konec? Vsi govorijo o tako imenovanih green shootsih ali posameznih pozitivnih signalih v gospodarstvu, vendar

1. Bill Clinton se je maja udeležil 17. Life Balla, dobrodelne prireditve na Dunaju, ki je njegovi fundaciji podelila sredstva za boj proti HIV/aidsu. 2. Odpravnik poslov na ameriškem veleposlaništvu Brad Freden

V družbi slavnih

»Bill Clinton predstavlja dolgo, častno tradicijo nekdanjih predsednikov, ki so se po končani funkciji posvetili humanitarnemu delu,« pravi Brad Freden.

je uporaba alternativnih virov energije. Med krizami je treba poseči po drastičnih ukrepih, ki bodo po koncu težav zagotovili konkurenčnost gospodarstva. Čeprav se sliši kot kliše, je to lahko tudi priložnost.

Mogoče se vam bo zdelo malo ezoterično, toda če bi imel možnost graditi demokratično republiko, če bi bil Aristotel, bi bila tako velika kot Slovenija. Zdi se pravšnje velikosti za normalno delovanje.

Ste zadovoljni s trenutnimi odnosi med Slovenijo in ZDA? Sem. Z njo imamo čudovite odnose, zato je pri vas res lepo delati. Vidimo jo kot državo z izredno razvito evropsko demokracijo in izjemno stabilno. Sodelujemo pri veliko zadevah, kot so podnebne spremembe na planetu; prepričani smo, da jih je, tako kot številne druge probleme, treba reševati globalno, predvsem v odnosu med Evropo in ZDA. To je tudi eno od sporočil Obamove administracije. Slovenija je pomembna sila stabilnosti na zahodnem Balkanu; ne le politika, tudi gospodarstvo in nevladne organizacije so zelo aktivni na območju nekdanje Jugoslavije in v Albaniji. Vse to pomaga pri popolni integraciji tega območja v institucije EU. Slovenija je most med EU in Natom ter preostalo jugovzhodno Evropo. Med vami in ZDA poteka močan kulturno-akademski program, nenehno iščemo različne možnosti bilateralnih investicij; torej razvijamo zelo pozitivne odnose. Vsem na veleposlaništvu je v zadovoljstvo delati tu.

Bill Clinton prihaja k nam drugič, a tokrat ne kot uradni zastopnik vaše države. Kljub temu me zanima, kakšna so vaša profesionalna pričakovanja od njegovega obiska. Veleposlaništvo res nima nič z njegovim obiskom, saj prihaja kot državljan ZDA. Tokrat predstavlja svojo fundacijo in dolgo, častno tradicijo nekdanjih predsednikov, ki so se po koncu funkcije posvetili humanitarnemu delu. Clintonova fundacija se ukvarja z marsičim, od globalnega segrevanja do okuženosti z virusom HIV in preveliko težo otrok, z gospodarskim razvojem v Afriki in Latinski Ameriki … Bill Clinton uporablja svojo slavo in globalno prepoznavnost za promocijo zelo pomembnih zadev. Zdi se mi kot pevec Bono.

Če bi imeli čas in priložnost, kam bi popeljali Billa Clintona? Kaj bi mu rekli o nas in naši državi? Uf, to bi bilo težko, saj imate toliko lepih krajev, bi mu pa rad pokazal tako hribe kot morje. Zagotovo bi ga peljal v Piran, ljubko staro mestece. Ni ga čez občutek, ko stojiš ob morju in čutiš tako veter kot zgodovino. Šla bi tudi v dolino Soče, enega mojih najljubših krajev. Privlačijo me obkroženost z gorami, turkizna barva reke, zgodovina. Seveda bi našel še marsikaj drugega. (smeh) Slovenija je odprta in topla, Slovenci dajejo gostom občutek dobrodošlosti. Zelo skrbijo za okolje, ne mečejo odpadkov kar vse povprek. Ponosni so na svojo deželo.

Lani je Diners Club Slovenija gostil še enega pomembnega nekdanjega ameriškega politika, Ala Gora, ki opozarja na okoljske spremembe in poziva k takojšnjemu ukrepanju. Njegovo predavanje te ne pusti ravnodušnega in želiš si narediti čim več ne le za lokalno, ampak tudi globalno okolje. Nekako ti vlije energijo in voljo. Zares, tako osebno kot politično. Sam sem začel z malimi koraki: nehal sem kupovati vodo v plastenkah, kolesarim, hodim in čim manj uporabljam avto. Na veleposlaništvu poskušamo ravnati čim bolj gospodarno z energijo, pri čemer nam svetuje neka nevladna organizacija. Stvari se spreminjajo tudi v ZDA. Predsednik je odobril milijarde dolarjev za raziskave obnovljivih, alternativnih virov energije. Obamova administracija se trudi za sprejetje zakonov o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov – tako kot to počnejo v Evropi. Na mednarodni ravni pa se trudimo, da bo konferenca o podnebju v Københavnu uspeh. Za konec me zanima še vaše mnenje o kartici Diners Cluba. Letos praznuje 60 let, izumili pa so jo v vaši državi. Poznam jo kot prvo plačilno kartico na svetu in poznam zgodbo o njenem nastanku – o poslovnežu Franku McNamari, ki je prijatelje in poslovne partnerje peljal na večerjo, ker pa ni imel pri sebi dovolj gotovine, je na prtiček napisal zadolžnico. To je dalo revolucionarno zamisel o finančnih transakcijah. Dnevi, ko so ljudje hodili naokrog s kupi denarja v žepu, so pravzaprav zgodovinski pojav. Ljudje uporabljajo kartice, gotovine pa skorajda ni več v obtoku. In vse to je rezultat McNamarove ideje, ki je tako pomembna kot prehod z blagovne menjave na plačilo z valutami. Zagotovo je povzročila revolucijo v finančnem svetu v 20. stoletju.

Ekskluzivno iz ZDA in premierno za bralce revije Diners Club Magazine!

Osem Plus d.o.o., TavËarjeva 6, 1000 Ljubljana

PrviË v Sloveniji predstavljamo vrhunsko lasno kozmetiko iz Beverly Hillsa.

“Iskala sem lepoto ... Videla sem jo povsod okoli sebe. Potem sem zagledala svoj odsev v zvezdah. Odkrila sem jo ... v sebi.”

Lasna kozmetika Alterna je znanost na podroËju nege las in koæe vaπega lasiπËa, ki slovi po konceptu encimoterapije®. »e vas zanima, kako negujeta svoje lase zvezdnici, kot sta Janifer Aniston in Paris Hilton, potem poπljite vaπe kontaktne podatke (ime, priimek, naslov) preko SMS-a na 031 285 511 ali na elektronski naslov info@kozmetika-alterna.si in poslali vam bomo brezplaËen vzorec Alterna. Izkoristite priloænost in bodite med prvimi zadovoljnimi uporabniki te svetovno priznane lasne kozmetike, ki je konËno na voljo tudi v Sloveniji.

Encimoterapija® (ang - enzymetherapy) je revolucionarna tehnologija v vsakem Alterninem izdelku za kompleksno nego vaπih las in koæe vaπega lasiπËa s takojπnjimi vidnimi rezultati.

Berlin

Kar je ločevalo, danes zbližuje Berlin Čustveno intenzivno, raztreseno raznoliko in hkrati tako domače, da imate na koncu občutek, da niste vi tisti, ki odkrivate mesto, temveč da mesto odkriva vas. To je Berlin, ki ima več začetkov in je bil vsaj enkrat že skoraj na koncu. Besedilo: Barbara Kužnik Fotografije: Christian Kruppa, Berlin Partner/FTB, Land Berlin/Thie

»Babilonski stolp je počil zato, da se ne bi ničesar naučili in bi iz ruševin in pozabe lahko zrasel Berlin. Robovi počenega časa so vidni povsod, zakriti, zakrpati jih ni mogla niti nemška roka, sicer obsedena z gradnjo in obnavljanjem. Razpoke v Berlinu ne tečejo le kot sveže zabrisana sled med bolj ali manj razpokanim asfaltom mimo Reichstaga in Brandenburških vrat v smeri Potsdamer Platza. Kjer je zid nekoč ločeval Nemčijo kislega zelja od Nemčije kislih obrazov, je danes sled, ki ji, kot verniki znamenja Matere božje, fanatično sledijo gruče turistov. Šele ko označba nekdanjih robov umolkne v sivo-zeleni marmorni steni katerega od novozgrajenih nebotičnikov in sledilec deklariranih robov zagleda v oknu restavracije svoje obličje, se čas tega mesta znova sestavi v tukaj in zdaj,« piše Aleš Šteger v knjigi Berlin.

Berlin 1. Grad Charlottenburg 2. Siegessäule je eden prepoznavnih simbolov mesta.

1 2

Gospod Gorbačov, odprite vrata Najnovejša, povsem na novo zgrajena izstopna postaja berlinske podzemne železnice je pri Brandenburških vratih. Skupaj z novo osrednjo železniško postajo sta to delčka novih urbanih horizontov mesta, ki se v tem predelu intenzivno mešajo z zgodovinskimi. Svojo pravo podobo je Berlin začel dobivati šele v prvi polovici 18. stoletja. Brandenburška vrata so bila ena od osemnajstih vstopnih točk, po nekaj letih so jim dodali še kvadrigo, voz s štirimi vprežnimi konji, ki naj bi v mesto prinašal svobodo. A ko je skozi ta vrata leta 1806 vkorakal Napoleon, je bil nad lepoto napol gole boginje zmage na vozu tako presunjen, da je dal celotno konstrukcijo z Brandenburških vrat odstraniti in jo prepeljal v Pariz. Potem ko so si Nemci pribojevali boginjo nazaj, se od nje niso več ločili. Kvadriga je skupaj z glavnimi vrati preživela celo bombardiranje zavezniških sil, v času delitve pa so bila vrata 28 let na nikogaršnjem ozemlju, z obeh strani obdana z visokim zidom. Z zahodne strani zidu je Ronald Reagan leta 1987, ko je že dišalo po spremembah, v svoji holivudski maniri ameriškega predsednika izrekel zgodovinski stavek: »Gospod Gorbačov, odprite ta vrata! Gospod Gorbačov, podrite ta zid!« Zdaj na zid opozarja le rdeča sled, zarisana v cestni beton ali pločnik. Reaganove besede pa verjetno odmevajo le v povsem novi ogromni palači ob Brandenburških vratih, ameriškem veleposlaništvu. V ravni liniji naravnan z Brandenburškimi vrati se v svoji preprosti eleganci, kot gospod s cigaro iz fotelja, z mogočnimi vrati in vsem onstran njih z vzhodne strani spogleduje hotel Adlon. Kmalu po letu 1907, ko so ga odprli, je postal mestna znamenitost. Tam so menda odkrili modrega angela, v Berlinu rojeno in pokopano Marlene Dietrich. Poleg znanih imen, kot so John D. Rockefeller, Albert Einstein, Thomas Mann, Henry Ford in skorajda vsi pomembnejši svetovni državniki, je bila redna gostja hotela. Požar ga je leta 1945 popolnoma uničil. Šele pred dvanajstimi leti je na prostoru starega zrasel povsem novi Adlon de Luxe. Najlepša Berlinčanka Tudi veliko drugih starih zgodovinskih zgradb, ki jih je v obdobju delitve zob časa močno načel, je dobilo novo podobo šele v letih po padcu zidu. Mogočne stavbe na bulvarju Pod lipami (Unter den Linden), stara mestna opera, muzej nemške zgodovine, kjer je prav zdaj med drugim na ogled razstava Umetnost v času hladne vojne. Pomembna je tudi Humboldtova univerza, ki je hkrati najstarejša berlinska univerza; na njej so med drugimi študirali Einstein, Nietzsche, brata Grimm, celo Marx in Engels. Otok (Museumsinsel) ob reki Spree je bil že v 19. stoletju namenjen umetnosti in znanosti. Kot del Unescove kulturne dediščine stojijo tam Stara nacio-

Berlin nalna galerija, Pergamon muzej, Novi muzej in Stari muzej v družbi stolnice Berliner Dom. Posebno zanimiv je popolnoma prenovljeni Novi muzej (po sedemdesetih letih so ga odprli oktobra, obnova pa je stala več kot 200 milijonov evrov), ki se ponaša predvsem z doprsnim kipom egipčanske kraljice Nefretete. Najlepšo in najskrivnostnejšo Berlinčanko, ki je v nemški lasti že skoraj sto let, pa so egipčanske oblasti tudi zdaj, kot že večkrat poprej, zahtevale nazaj. A stara egipčanska kraljica ima tokrat ne samo svojo razstavno kupolo, temveč tudi zelo vplivno sosedo. Nasproti Novega muzeja in celotnega otoka muzejev je namreč stara meščanska večstanovanjska hiša, v kateri stanuje Angela Merkel s svojim možem Joachimom Sauerjem. Tretje največje turško mesto Sicer bi nemška kanclerka tako kot njen predhodnik lahko živela tudi v moderni, leta 2000 zgrajeni kanclerski palači nasproti Reichstaga, sedeža nemškega zveznega parlamenta, ki je bil prav tako obnovljen šele leta 1999. Reichstag velja za drugo največjo znamenitost Nemčije, letno ga obišče več kot dva milijona ljudi, ki jih še posebej privlači steklena kupola, delo slavnega angleškega arhitekta sira Normana Fosterja. V korak z vladnim predelom stopa tudi Potsdamer Platz, ki si želi povrniti sloves iz zlatih dvajsetih, ko je bilo tam radoživo filmsko in zvezdniško središče. Zavezniško bombardiranje je predel namreč popolnoma uničilo, v času delitve pa je bila to cona somraka. Gradnjo današnjega Potsdamer Platza so končali šele leta 2000 in skupaj s Sonyjevim centrom, poslovnimi zgradbami, hoteloma Hyatt in Ritz ter množico restavracij in trgovin predstavlja zdaj mondeni moderni Berlin in učno uro iz sodobne arhitekture (Renzo Piano, Helmut Jahn, Richard Rogers). Pravi utrip in pravi obraz Berlina pa boste začutili povsod prej kot tam. Tudi manj zanimiva območja bivšega Vzhoda so v zadnjih dvajsetih letih intenzivno obnavljali, tako so mestne četrti Prenzlauer Berg, Friedrichshain in Kreuzberg (meja bivšega Zahoda) tiste, kjer srce utripa drugače, v različnih jezikih, ob različni hrani in včasih večkrat ponoči kot podnevi. Tam bo verjetno tudi prej zadišalo po kebabu kot po berlinski specialiteti curry wurst (v Berlinu pojejo na leto menda 70 milijonov porcij karijevih klobasic). Mitu o narezani klobasi so postavili celo muzej, kroži pa tudi legenda o kebabu. Leta 1971 ga je namreč prav v Kreuzbergu izumil mladi Turk Mehmet. Ljudem se je vedno mudilo, zato je narezano meso skupaj z dodatki zavil v turški kruh in jim ga potisnil v roke za na pot. Tako je nastal kebab, ki je po mnenju mnogih zbližal nemško in turško kulturo (Berlinu zaradi veliko turških priseljencev pravijo tudi tretje največje turško mesto) bolj kot kar koli drugega. Mesto, ki je nekoč ločevalo, torej danes zbližuje.

3. Kip egipčanske kraljice Nefretete 4. Oberbaumbrücke je bil meja med vzhodnim in zahodnim Berlinom. 5. Potsdamer Platz je poligon za sodobno arhitekturo.

3 4

Berlin

East Side Gallery Ohranite ta zid! Berlinski zid, ki je 28 let delil Zahodno Nemčijo od Vzhodne in velja za simbol hladne vojne, je padel 9. novembra 1989. Ob dvajseti obletnici pripravljajo v Berlinu kup dogodkov, osrednji bo pred Brandenburškimi vrati, kjer bodo podirali kot domine postavljene modelčke zidu. Od 155 kilometrov, kolikor jih je obdajalo Zahodni Berlin, je ostalo zelo malo. Besedilo: Barbara Kužnik Fotografiji: Hermina Kovačič, East Side Gallery Dober kilometer ostanka zidu na vzhodu ob reki Spree velja za najdaljši še izvirni del. Leta 1990 ga je poslikalo več kot sto umetnikov z vsega sveta. Nastala je največja svetovna galerija na prostem, imenovana East Side Gallery (www.eastsidegallery-berlin.de). Ob 20. obletnici padca zidu so jo obnovili. Pobudnik je bil iranski umetnik Kani Alavi, ki že skoraj tri desetletja živi in dela v Berlinu.

na koži občutil evforijo in veselje. Edinstveno doživetje sem nekoliko pozneje prenesel na slikarsko platno, dva meseca kasneje pa tudi na zid na East Side Gallery. Tako je nastal November. Kakšni so bili prvi odzivi na idejo za East Side Gallery? Ni bilo lahko. Zaradi filozofije, da je zid treba podreti, so to hoteli storiti tudi tukaj. Stopili smo v akcijo za zaščito East Side Gallery. Uradniki so mi sicer rekli, da sem malo nor. Kaj da sploh hočemo; da so zid pred kratkim podrli, mi pa da ga hočemo prenoviti. Kaj takega je bilo skoraj nezaslišano. Veliko dela in energije sem vložil v to, da sem jih prepričal, ampak se je obrestovalo. Zid je ostal in je od leta 1991 celo pod spomeniškim varstvom.

Kako se spominjate 9. novembra pred dvajsetimi leti? Na srečo sem bil doma. Živel sem tik ob meji, v hiši ob najbolj znanem prehodu med vzhodnim in zahodnim, ameriškim sektorjem, Checkpoint Charlie. Opolnoči sem po radiu slišal, da je padel zid. Skozi okno sem videl množico ljudi, ki je na prehodu drla z vzhoda na zahod. Bilo je neverjetno! Ta večer sem iz svojega ateljeja v tretjem nadstropju nenehno tekal dol na cesto, da bi Kaj so dejali umetniki na to, da boste zgodbe z East Side Gallery po devetnajstih letih preprosto ponovili? Slike so samo en del zgodbe, pomembno je bilo namreč spoznanje, da lahko ob ponovitvi evforijo tistega trenutka na isti sliki obudi samo isti umetnik. Ponosen sem, da smo k prenovitvi galerije pridobili več kot devetdeset izvirnih umetnikov. Oživela je. Prenovljeno galerijo boste predstavili tri dni pred osrednjo slovesnostjo ob 20. obletnici padca zidu. Pomemben dan? To bo praznovanje in hkrati čas za razmislek. Če je bil ves trud zaman in bodo na to spet pozabili, bo to silno tragična usoda. Mi smo z East Side Gallery nekaj naredili za mesto, za njegov zgodovinski spomin, zdaj mora mesto za nas in tiste, ki še prihajajo, to zgodbo ohraniti.

Berlin

Naelektrena čarovnija Videti in biti viden Nekateri pravijo, da je Berlin kot ljubezensko razmerje. Kdor se v tega hudomušneža zaljubi ob prvem stiku z njegovimi močvirnatimi tlemi, si ga še dolgo ne bo izbil iz spomina. Tiste še morda neodločne pa bo mesto zagotovo zapeljalo ob naslednjem srečanju. Besedilo: Nina Vidovič Fotografije: Tatsuro Hirose/Geijutsu shincho, Hermina Kovačič

Berlin Kar mlado prestolnico poleg prostranosti in znamenitega svežega, ostrega zraka dela tako zelo izjemno za mimoidoče, turiste in zveste prebivalce, je njenih na stotine obrazov. Tako bo en dan Berlin bogat, bleščav in ves napuhnjen, spet naslednji dan pa se bo lenobno in razcapanih podplatov kot zimske meglice vlekel po umazanih pločnikih predela Kreuzberg. Nestabilno počutje nešteto mestnih četrti in impulzivni karakter že leta kot magnet privlačita umetnike in boeme, ki v njem oživljajo svoje najbolj divje sanje, znane osebnosti, ki se zgolj tukaj neopazno porazgubijo in zadihajo v stranskih mirnih uličicah, in mestne zombije, ki potrebujejo gosti utrip mesta in njegovo nespečnost na vsakem koraku. Ljubljenec zvezdnikov Razkošni in koketni obraz Berlina se začenja pod Brandenburškimi vrati, natančneje tam, kjer se pod kvadrigo bohoti hotel Adlon, ki so ga iz pozabe pompozno oživili leta 1997, potem ko ga je leta 1945 razdejal požar, leta 1984 pa nekdanja oblast DDR razstrelila v prah. Prestižni kraj, kjer lahko – če boste pohiteli z rezervacijami – za dvodnevni silvestrski paket all-inclusive odštejete 2400 evrov, se ponaša s stalnimi in uglednimi strankami, za katere sta najbolj zaslužni enkratna postrežba in imenitna lega hotela. Tudi zaokrožena ponudba ekskluzivnih stičišč, kot sta recimo zasebni China Club ali visokokakovostna restavracija Quarré, že dobro desetletje privabljajo petične goste. Adlon je v vsej svoji pestri zgodovini gostil že veliko zvenečih imen, no, najbizarnejši pripetljaj pa zagotovo ostaja obisk Michaela Jacksona, ki je prav z Adlonovega balkona spodaj zbrani množici nerodno pomolil svojega prvorojenca. Hotel je priljubljen tudi med drugimi imenitneži, saj večina zvezdnikov najraje odgovarja na novinarska vprašanja v njegovih prestižnih apartmajih.

1. V Newton baru je na ogled ena največjih zasebnih zbirk znamenitih fotografij aktov Helmuta Newtona. 2 in 3. Sloviti hotel Adlon pred Brandenburškimi vrati

2 3

VIP-scena modne in zabavne industrije Uglednemu hotelu petih zvezdic, ki se od junija letos med drugim ponaša z izvrstno restavracijo MA ter znamenitim božičnim in silvestrskim brunchem, pa je zadnje leto tesno za petami Hotel de Rome, ki se sramežljivo skriva nekoliko niže po aveniji Unten den Linden, natančneje v spokojnem objemu Bebelplatza. Tukaj za spremembo od živahnega Adlona vlada mirno in intimno vzdušje, skrivni namig poznavalcev pa je hotelska terasa, na kateri je romantične večere preživel že marsikateri znan gost. Velik ljubitelj je recimo modni oblikovalec Karl Lagerfeld, ki je nazadnje v njem fotografiral modno zgodbo s svojo dolgoletno muzo Claudio Schiffer in najnovejšim ljubimcem, pa tudi med berlinskim modnim tednom, ki poteka na samem Bebelplatzu, se za skrbno varovanimi durmi hotela rada srečuje VIPscena modne in zabavne industrije. Družabna arterija Berlina poteka vzdolž znamenite nakupovalne ulice Friedrichstrasse, kjer se še posebno rada

4. Utrinek z zabave ob 30-letnici nemške izdaje revije Vogue 5. Weekend Club, oaza miru sredi mestnega vrveža

zadržuje politična in gospodarska elita. Njen priljubljeni cilj je restavracija Borchardt, ki z mešanico nove francoske in italijanske kuhinje neomajno brani naslov ene najvznemirljivejših restavracij mesta. Vznemirljivih tudi zato, ker je že marsikateri navadni smrtnik vstal izza mize z grenkim priokusom po oholem odnosu osebja, medtem ko znani igralci ali politiki, kot je recimo župan Berlina Wowereit, postrežbo in hrano vedno znova kujejo v nebesa. Zadovoljni gostje večer radi nadaljujejo čez cesto v prav tako elitnem Newton Baru, kjer med srkanjem koktajlov, butičnih sort viskija ali šampanjca

kadijo cigare in razpravljajo o vročih temah dneva. Pomembno je omeniti, da je vstop v Newton Bar mogoč zgolj v obleki oziroma suknjiču, ki vam ga po potrebi nadene tudi osebje pri vhodu. A takoj ko boste prestopili prag ene največjih zasebnih zbirk znamenitih fotografij aktov Helmuta Newtona, boste razumeli, zakaj vsa ta etiketa. Za lepe in lepo oblečene Nekoliko niže po Friedrichstrasse proti kanalu reke Spree ponoči zaživi mladi in modni predel mesta, ki rotira med trenutno najbolj hip restavracijo Grill Royal in kluboma Bar Tausend in Cookies v neposredni bližini. Gre za uspešen mozaik ponudbe, kot jo skrbno negujejo tako imenovani playerji in žurerji mesta, ki svoje dolge vikende začenjajo ob menda daleč najboljših zrezkih z žara v vedno nabito polni restavraciji Grill Royal. Tukaj boste srečali ljudi, ki polnijo strani tabloidnih revij, mednje bodo pomešani še vplivneži in pomembneži iz marketinga in medijske branže, vsi gostje pa poleg želje po dobrem zrezku težijo k izbrani družbi in kančku publicitete. Grill Royal je namreč najboljša izbira za vse tiste, ki radi opazujejo in so radi tudi opaženi. Ne preseneča, da je še zlasti priljubljen med mladimi in samskimi, ki po večerji nadaljujejo nočno potepanje v bar Tausend ali klub Cookies. Pri njiju gre za dva povsem različna koncepta: Cookies je v Berlinu že prava legenda, pa vendar še vedno ostaja zadnja postojanka vseh, željnih dobre elektronske glasbe. Še prej pa se v baru Tausend srečujejo in spogledujejo lepi in lepo oblečeni ljudje. Tovrstni atributi so pogosto tudi vstopnica mimo muhastih vratarjev, ki zaradi trenutne velike priljubljenosti neredko izberejo med všečnimi in stiliranimi gosti. 5

Berlin Kjer se mesto skrije pred lastnim vrvežem Berlin pa ne bi bil Berlin, če ne bi v srcu skrival tudi povsem drugačnega, zasanjano romantičnega obraza. Odkrije se vam v uličicah, ki se stekajo na Oranienburgerstrasse in vas popeljejo vse do znamenitega Hackesher Markta v predelu Mitte in nato naprej do živahnega Prenzlauer Berga. Utrip predela Mitte in pisano mešanico mimoidočih tukaj narekujejo številne galerije, nagnetene vzdolž uličic August- in Linienstrasse, ter majhne ljubke restavracije, vinoteke, knjigarne, cvetličarne in trgovine z rabljenimi stvarmi, skrite v preddverjih starih meščanskih hiš. Prava zanimivost slikovitega predela je stara plesna dvorana oziroma poslopje Clärchens Ballhaus na Auguststrasse. Čez teden se tukaj srečujejo plesnih korakov željni meščani, medtem ko lahko drugi gostje uživajo ob dobri glasbi, okusni hrani in tipičnem berlinskem vzdušju. Zaščitni znak Clärchens Ballhausa niso zgolj nepozabni plesni večeri, ampak tudi razigrano osebje, med katerim najdete celo 70-letne natakarje, ki vas bodo z eno roko mimogrede zavrteli po plesišču, medtem ko bodo hiteli pospravljati eno izmed miz. Dobrovoljni starejši gospodje so prava atrakcija stavbe, ki v zgornjih nadstropjih skriva eno najlepših secesijskih dvoran Spiegelsaal. Tukaj je vzdušje nekoliko bolj umirjeno, zato pa skoraj vedno rezervirano za poezijo, literarne večere, zaključene prireditve ali poročne svatbe.

6. Prestižni butiki domujejo v kompleksu Quartier 206 na nakupovalni ulici Friedrichstrasse. 7. Clärchens Ballhaus se ponaša z eno naljepših secesijskih plesnih dvoran Spiegelsaal.

6 7

Restavracija Brada in Angeline Le lučaj stran od Clärchens Ballhausa se skriva ljubka italijanska restavracija Al Contadino Sotto le Stelle, ki zaradi skrbno varovanih obiskov holivudskih zvezdnikov, kot so Brad Pitt in Angelina Jolie in nazadnje Penelope Cruz s Quentinom Tarantinom, uživa prav poseben sloves. Gre za enostaven koncept, po katerem vas bodo razvajali z doma narejenimi testeninami z juga Italije ter široko izbiro okusnih odprtih in buteljčnih vin. Skrivnost majhne restavracije je predvsem intimno vzdušje, ki ga v medeno osvetljenem ambientu pozdravi vsak gost, ki zna uživati v majhnih in preprostih stvareh. Takšna je recimo aromatična kombinacija iz doma narejenih širokih rezancev z jagnječjimi jetri, postrežena z omako iz calvadosa in tartufovega olja, ki jo zalijete s svežim italijanskim rosejem in sklenete z doma narejenim in ravno prav zamrznjenim sladoledom, posutim s praženimi pistacijami. Če vas bo po vsem doživetem in okušenem ob koncu obiska morda zagrabil občutek, da ste mesto vsaj nekoliko spoznali, vedite, da se je pravo popotovanje šele začelo. V Berlinu je namreč vsak dan na tisoče dogodkov, njegova urbana podoba se nenehno spreminja in spaja v nove oblike in četrti, medtem ko njegove ulice vsak dan prečka več sto tisoč ljudi z vseh koncev sveta, ki si želijo izpiti ali pa vsaj za nekaj dni okusiti naelektreno in hkrati spokojno čarovnijo, imenovano Berlin.

KaDeWe Kraljica nakupovalnih hiš Ko vas zdaj že stoletna nakupovalna dama prvič iz nagnetenega uličnega vrveža objame v svoji prostorni avli, se za trenutek počutite kot majhen otrok, ki se je znašel pred ogromnim pisanim lunaparkom. Okoli vas sicer še vedno mrgoli ljudi in skoraj vseh govoric tega sveta, pa vendar je vznemirjenost približno enaka. Topla in zbegano radovedna. Besedilo: Nina Vidovič Fotografije: arhiv KaDeWe

Berlin Vaš pogled kmalu kot hipnotiziran roma kvišku ali po bleščečih se prodajnih kotičkih, naivno nesluteč, da je videno šele začetek hedonističnega makrokozmosa, ki se pod polnim družinskim imenom Kaufhaus des Westens bohoti v berlinskem mestnem predelu Schöneberg. Francoska moda in eksotično sadje Verjetno si je takšno začudenje in navdušenje na obrazih svojih kupcev davnega 27. marca 1907 zamislil tudi judovski trgovec Adolf Jandorf, idejni oče veleblagovnice KaDeWe. Po vzoru ameriških prodajnih hiš je na takratnem obrobju oziroma šele v na novo nastajajočem zahodnem delu Berlina slovesno prerezal trak nove, po vrsti že njegove pete veleblagovnice, le da naj bi ta kupcem ponujala veliko več kot osnovne potrebščine in živila. Tudi okrajšano ime KaDeWe, ki ga je prav tako smuknil od Američanov, naj bi simboliziralo novi mestni esprit, ki naj bi ga nakupovalna meka raztrosila po Berlinu. Na otvoritveni dan je lahko več tisoč radovednih meščanov občudovalo modne kolekcije priznanih oblikovalcev iz Pariza, okušalo eksotično sadje iz daljnih dežel in domov še zmeraj odneslo zgolj sukanec ali ploščico čokolade. Kmalu je bila ustoličena kraljica nakupovalnih hiš, kjer ste si v njeni knjižnici lahko sposodili knjige ali se dobili na čaju in torticah z znanci. Meščani so tedaj konec tedna pogosteje preživljali v bližini Wittenbergplatza, ob katerem je zrasla KaDeWe, in sprva mirna stranska ulica Tauentzienstrasse se je hitro prelevila v nakupovalni bulvar. Veleblagovnica v neoklasicističnem slogu se je hitro izkazala tudi kot idealno prizorišče priljubljene družabne igre opaziti in biti opažen. Tako je ostalo vse do danes in v dobrem stoletju nepretrgane rasti in popularnosti se je nakupovalna površina veleblagovnice z nekdanjih 24.000 m² potrojila na dobrih 60.000 zvrhanih palet blaga iz najuglednejših podjetij sveta.

1. Predbožično vzdušje in dekoracija v avli veleblagovnice privabita konec tedna in na adventne nedelje več kot 180.000 ljudi.

2. KaDeWe v sedemdesetih 3. Na 60.000 m2 najdete blago s celega sveta.

Če vas ni v KaDeWe, vas ni Poleg ekskluzivne modne ponudbe, ki gre z roko v roki s prestižnimi blagovnimi znamkami, kot so Chanel, Dior, Prada, Tiffany&Co., Louis Vuitton, Burberry ali Gucci, se lahko med drugim potikate med več kot 1500 parfumi, skrbno izbranimi izdelki notranje opreme, porcelanom in kristalom, po darilnem oddelku ali pa uživate v storitvah več kot 2000 zaposlenih, ki poskrbijo tudi za vaše najmlajše. Trenutno zelo priljubljena med damami je nega obraza in telesa v pred kratkim odprtih lepotilnih ložah, kjer vam omehčajo kožo in denarnico z izdelki kozmetičnih hiš La Prairie, Lancome, Shiseido ali Kanebo. Za marsikoga največje in enkratno doživetje pa se skriva šele v šestem in sedmem nadstropju, kjer se na 7000 m² razteza največji gurmanski prodajni oddelek v Evropi. Sladokusci, ki se tukaj radi razvajajo konec tedna, si lahko dajo duška v 30 kulinaričnih butikih, kjer še tako zahtevne brbončice najdejo potešitev, pa naj bo v svežih

Berlin 4. Letošnja božična okrasitev spominja na pravljični lunapark ali Alico v čudežni deželi. 5. Znameniti bar z vsak dan svežimi ostrigami 6. Ob dvajseti obletnici padca berlinskega zidu KaDeWe predstavlja zgodbe svojih zaposlenih, kako so sami doživljali ta zgodovinski trenutek.

4 5

ostrigah z nemškega otoka Sylt ali okusu rezine katerega od 1300 različnih sirov ali požirku žlahtne kapljice iz palete skupno 3400 vin. Nekateri se znajo celo pošaliti in reči, da če določene stvari ali izdelka ne boste našli na policah KaDeWe, potem verjetno ne obstaja. Pa vendar KaDeWe niso samo zavidljive številke in obsežna ponudba. So tudi zanimivi ljudje, ki jih med prodajne police ali v zimski vrt na vrhu hiše zanese delovnik, turistični avtobus ali družinska nakupovalna tradicija. Tako boste tu in tam slišali tudi negodovanje lepo oblečenih in uglajenih gospodov, sploh ko se bo v nakupovalno rutino zvestih kupcev vsilil kakšen oblegan promocijski dogodek, kot je bil recimo obisk razvpite dedinje Paris Hilton lani. Spet drugič vam bo starejša dama prišepnila na uho, da je zavojček Meindlove kave, ki ste ga ravno nameravali kupiti, cenejši čez cesto, medtem ko bo mimo vaju prišumel zadovoljen parček, obložen z nakupovalnimi vrečkami prestižnih modnih znamk, ki čez cesto še dolgo ne bodo naprodaj. Prav ta babilon sanj, želja, žvrgolečih kreatur, prestiža in nakupovalnih pregreh je tisti, ki vam bo ob zapuščanju nakupovalne meke v ustih pričaral okus po ogromni sladkorni peni, ki jo kot majhen otrok lahko dobite le v pisanem lunaparku. 6

London

Harrods Slon? Seveda. Afriški ali indijski? »Dober dan, gospod, dobrodošli v Harrodsu,« naučeno odvrne varnostnik, ko v strogi uniformi med odpiranjem zlato obrobljenih vrat natančno premeri slehernega obiskovalca. Prepiru o tem, ali je moška torba enaka ženski torbici in ali šteje za prtljago, ki jo morate prijaviti, se lahko izognete le tako, da vstopite zatopljeni v svoj telefon ali nergavo in užaljeno odvihrate mimo varujočih oči. Besedilo: Anžej Dežan Fotografije: arhiv Harrodsa

London Harrods je verjetno ena zadnjih veleblagovnic, ob kateri se boste tik pred vhodom hoteli prepričati, ali ste se res dovolj dobro uredili: so hlače ustrezne, nogavice popravljene in srajca poravnana? Prvi znanilec njegove bližine med sprehodom po Brompton Roadu bo kopica značilno zelenih polivinilastih vrečk z zlatim napisom Harrods, po katerih boste prepoznali gručo turistov, ki v njih prenašajo majhne plišaste medvede z izvezenim imenom veleblagovnice. Bliže ko boste, večje in lepše bodo vrečke. Kot ponosni vitez iz minulih časov Sedem nadstropij in 90.000 kvadratnih metrov prodajnih površin z eno najdaljših fasad na svetu, ki jo po celotni zunanji strani krasijo zastave sveta, uvršča Harrods skupaj z newyorško Macy med največje veleblagovnice na svetu. Druga londonska ikona, ki je po splošnem prepričanju veliko modernejša, Selfridges, je kar polovico manjša, bolj sproščena, a ne premore elegance in blišča, ki ju izžareva Harrods – Francozi bi zanj verjetno uporabili oznako grandeur. Podatek, da ga na leto obišče 15 milijonov obiskovalcev, se lahko sliši precej strašljivo, če število delite z dnevi v letu in ugotovite, da se bo na isti dan, ko se boste v njem sprehajali vi, tam gnetlo še enainštirideset tisoč ljudi. Londončani zahajajo vanj od leta 1834, ko je ustanovitelj Charles Henry Harrod preselil svoje podjetje iz Stepneyja v trgovino v neposredni bližini prostornega Hyde Parka. Nad Sloane Streetom in Belgravio, enim najbolj zaželenih stanovanjskih predelov v Londonu, Harrods kraljuje kot ponosni vitez iz časov, ki so že zdavnaj minili. Če boste imeli srečo, boste v katerem od bližjih zelenih parkov ujeli železno Margaret Thatcher, ki živi le nekaj minut stran. Od banke do letalske družbe Harrods je v več kot stopetdesetletni zgodovini doživel skoraj vse: v požaru je zgorel do tal, IRA je pred njim izvedla teroristični napad, njegovo poslovanje pa je zaznamovalo tudi nekaj napetih poslovnih prevzemov. Omeniti velja vsaj slovito kupčijo bratov Fayed, ki sta podjetje leta 1985 kupila za 615 milijonov funtov in je še vedno v lasti enega od njiju, Mohameda Al Fayeda. V Harrodsu pet tisoč zaposlenih skrbi za tristo trideset oddelkov, v katerih bodo, preverjeno, poskušali ustreči vsem vašim željam in vam priskrbeli osebnega svetovalca, če ga boste želeli. Harrods ima svojo banko, potovalno agencijo, letalsko družbo, tudi košare za piknike izdelajo po meri. Četudi sta božični oddelek, ki začne s polno paro obratovati že v začetku novembra, in vedno zaposleni oddelek z živili daleč najmočnejši zaščitni znamki nakupovalnega giganta, je v Angliji nekoč krožila anekdota, da lahko v Harrodsu dobite vse, le sponk za spenjanje papirja ne. Ko si je ob drugi priložnosti nekdo zaželel slona, mu je prodajalka mirno odgovorila: »Seveda, gospod. Ste imeli v mislih afriškega ali indijskega?«

1. Harrods je znan po domiselnih izložbah. 2. Oddelek za hrano je med najbolj priljubljenimi v veleblagovnici.

1 2

London 3. Harrods na novem terminalu 5 na letališču Heathrow 4. Londonska veleblagovnica ima za sabo pestro zgodovino.

Božič že novembra Letošnji oktober je pomembno zaznamoval Harrods, saj so odprli povsem prenovljeni prodajni prostor moških modnih kolekcij, ki se razteza v dveh nadstropjih. Pomembnost njegovega obstoja priznavajo priznani oblikovalci z vsega sveta. Na začetku oktobra je veleblagovnico obiskal ameriški modni oblikovalec Michael Kors, Burberryjev kreativni vodja Christopher Bailey pa je ob tej priložnosti dejal: »V Harrodsu imajo za vsakogar kaj, naj bo vaš stil klasičen ali moderen.« Roko na srce se v zadnjih letih kar ne more otresti slovesa konservativnosti, zato boste izbranejša oblikovalska oblačila prej našli kje drugje, denimo v Brownsu, Libertyju ali Selfridgesu, a vsaj na enem področju kraljuje že leta: Londončani že na začetku jeseni, ko med ulicami zaveje prvi oster veter, vedo, da se bliža čas posebnih božičnih praznovanj. Harrodsovo božično »votlino« v 4. nadstropju, v kateri vas s pripravljenim kolenom pričaka čisto pravi Božiček, bodo odprli 7. novembra, sledijo odmevna božična parada in izložbe, ki jih je vredno pogledati, čeprav med premraženimi dlanmi in okrašenimi ulicami skrivate le toplo skodelico kave iz bližnjega Starbucksa.

Kdaj in kako Harrods je odprt med ponedeljkom in soboto od 10.00 do 20.00 in ob nedeljah med 11.30 in 18.00. Če se želite izogniti gneči, ga obiščite čim bolj zgodaj, za avtentično izkušnjo pa bo pravšnja ura čas kosila, ko se med čokoladnicami, čaji, kavami, sušijem, haute cuisinom in morskim žarom v kletnih prostorih sliši le: »Kdo je naslednji?« Do veleblagovnice pridete s postaje podzemne železnice Knightsbridge (linija Picadilly) ali z avtobusi 9, 10, 14, 19, 22, 52, 74, 137, 414 in C1. Česa ne smete zamuditi: božičnega oddelka v 4. nadstropju, oddelka z živili in egipčanskih stopnic, ki so znak Harrodsove moči. Bil je prva veleblagovnica na svetu, ki je svoje obiskovalce popeljala po tekočih stopnicah. Izognite se svetišču v spomin na Dodija Al Fayeda in princeso Diano, ki sta nesrečno umrla v avtomobilski nesreči v Parizu. Če se želite pokloniti spominu na preminulo princeso, raje obiščite fontano, zgrajeno v njen spomin v Hyde Parku, okoli katere bo verjetno manj utesnjujoče. Ko ste že v soseski Hoteli: Če nimate na voljo veliko časa za sprehode po mestu in prevažanje z znamenitimi črnimi taksiji, boste z nastanitvijo v enem od prestižnejših hotelov s petimi zvezdicami v bližini Harrodsa zadeli v polno, saj je Belgravia eden najvarnejših in najboljših predelov mesta. Priporočamo: The Claverley Hotel, 13-14 Beaufourt Gardens (+44 20 75898541; www.theclaverleyhotel. co.uk); Jumeirah Carlton Tower, Cadogan Place (+44 20 72351234; www.jumeirah.com); Cadogan Hotel, 75 Sloane Street (+44 20 72357141; www.cadogan.com). Trgovine: Težko je reči, ali boste sploh kje drugje v Londonu našli toliko osupljivih modnih trgovin na kupu kot ravno vzdolž ulice Sloane Street, ki jo z obeh strani obdajajo najprestižnejši butiki. Na prijetnem jesenskem ali zimskem sprehodu do Harrodsa vas bodo pozdravljali Louis Vuitton, Armani, Dior, Chanel, Gucci, YSL, Alberta Ferretti, Dolce&Gabbana in številni drugi. Na začetku Sloane Streeta že nekaj časa deluje lična trgovina v črnem priznane oblikovalke nakita Lare Bohinc, ene najuspešnejših slovenskih modnih ustvarjalk (149 Sloane Street; vhod s Sloane Terrace). Njene izdelke prodajajo tudi v Harrodsu. Namesto znamenitosti: Po kratkem sprehodu, le nekaj korakov stran od Hyde Parka in znamenitega Imperial Collegea, je eden najboljših muzejev v Londonu, muzej umetnosti in oblikovanja Victoria&Albert (www.vam. ac.uk). Poleg stalnih zbirk do 17. januarja 2010 gosti razstavo Maharadža: skrivnosti indijskega kraljevega dvora. Odpočijte si v njihovi kavarni. Kam na popoldanski čaj? Na Sloane Square, tam pa v enega najbolj priljubljenih gastropubov The Botanist (Sloane Square 7; www.thebotanistsloanesquare.com). Če se Britanci na kaj spoznajo, se na svoje čaje, zato jih poskusite – predvsem tistega iz svežih metinih lističev.

Galerije Lafayette Svetovno nakupovalno središče mode Dobrodošli v Parizu, svetovni prestolnici mode in kulture, dobrodošli v galerijah Lafayette, veleblagovnicah, ki jih imenujejo tudi svetovno nakupovalno središče mode. Umeščene v srcu Pariza na bulvarju Haussmann ponujajo najprestižnejšo in neprimerljivo izbiro najslavnejših imen in blagovnih znamk modne, kozmetične in parfumske industrije, modnih dodatkov, perila, notranje opreme in igrač. In še veliko več. Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: arhiv Galeries Lafayette

Pariz Zaradi izvirne arhitekture, predvsem slavne steklene kupole, ki pokriva osrednjo stavbo, je to tudi znamenita turistična točka, ki se po številu obiskovalcev kosa z najprivlačnejšimi spomeniki francoske kulturne dediščine. Raznovrstnost izbire najboljše kakovosti Galeries Lafayette združujejo tri blagovnice: osrednjo petnadstropno s kupolo iz obdobja art nouveauja za ženske, sosednjo moško, ki si deli prostore s ponudbo za sladokusce, in Lafayette Maison na drugi strani bulvarja. Zasnovane so po konceptu popolne izbire, a le najboljše kakovosti. Zaradi kolekcij najslavnejših francoskih in svetovnih oblikovalcev so brezpogojna nakupovalna referenca obiskovalcem z vsega sveta. Posebna storitev galerij je organizacija sprejemov, pomoč pri nakupovanju, zasebni stilist, 12-odstotni popust za nakup nad 175 evri – a ta le za nerezidente EU. Oddelek lepote vsebuje celo Chanelov kozmetični in frizerski salon ter spa. Strokovnjaki poskrbijo za prenovo in polepšanje vašega doma. V njihov popolni koncept trgovine spada še osem restavracij, kavarn in čajnic. Vabijo vas tudi v bar, kjer strežejo najboljši ruski kaviar in šampanjce kot Dom Perignon, Möet&Chandon. Od leta 2001 pa se v razstavni galeriji vrstijo tudi ogledi sodobne umetnosti. Blagovnice budno spremljajo (kot zunanja opazovalka lahko rečem tudi s ponosom) francoski in svetovni mediji in na najbolj udarnih straneh naznanijo vsako novost. Najnovejšo pridobitev – julija letos so na 6000 m2 odprli nov oddelek ženskih čevljev s 150 blagovnimi znamkami – so bralcem sporočili v časopisih, kot je Le Figaro. Dobrodošle torej v cesarstvo čevljev, v največjo tovrstno prodajalno na svetu! Načrtujejo še pet pilotskih zunaj prestolnice, posvečenih le športnim znamkam, in sicer v Nici, Marseillu in Nantesu za ženske, v Dijonu in Toursu za oba. Nakupovalno mesto v mestu V galerijah Lafayette vas na 65.000 m2 prodajnih površin čaka nakupovalno mesto, v katerem je leta 2008 devet milijonov domačih in tujih obiskovalcev ustvarilo 980 milijonov evrov prihodka. Vsak dan jih obišče do 100.000 ljudi (70 odstotkov žensk), največ iz Kitajske, Japonske in ZDA. Blagovnice Lafayette so največja trgovina na svetu z oblačili in dodatki (na 15.000 m2 je na voljo 350 blagovnih znamk, od katerih je 45 ekskluzivnih), perilom (sloves osemdesetih priznanih blagovnih znamk predstavlja Chantal Thomas), na 2500 m2 pa se razprostira še največja kolekcija kozmetike. Lanska nakupovalna košarica je bila povprečno vredna 750 evrov: ruska 826 in švedska 1235. Prednost gre prestižnemu nakitu, uram, usnjenim izdelkom in čevljem. Moške pričakuje prav tako največje nakupovalno kraljestvo v treh nadstropjih; na 10.000 m2 lahko izbirajo med 250 svetovno znanimi blagovnimi znamkami.

Pariz Otrokom je na voljo kar 400 znamk, od katerih sta dve pod imenom Galeries Lafayette. Galerije so za sladokusce in gurmane na 3200 m2 pripravile svet v malem. Čaka jih izbira med 3000 najboljšimi vini in hrano z vsega sveta. V Lafayette Maison najdete ponudbo s pridihom Francije za svoj dom. Med posebnostmi je možnost obiska tečaja kuhanja in notranjega opremljanja, samo za vas pa lahko organizirajo tudi zasebno modno revijo. Najboljše stvari so brez cene Zgodbo o galerijah Lafayette sta leta 1893 začela pisati Théophile Bader in Alphonse Khan. Na ulici Lafayette v Parizu sta odprla 70 m2 veliko trgovino na drobno in jo kmalu preimenovala v Galeries Lafayette. Po devetih letih sta jo preselila v nove prostore na 18.000 m2 na bulvar Haussmann, kjer je še zdaj. Prvo galerijo zunaj Pariza so odprli v Nici, nato v Nantesu, od leta 1995 jo najdete tudi v Berlinu. V New Yorku se ni obnesla, v Dubaju še deluje. V Parizu niso mirovali, prenavljali so osrednjo, leta 1969 odprli drugo s ponudbo za moške (Homme&Gourmet), leta 2004 Lafayette Maison, Lafayette VO (Version Originale za mlado generacijo), Lafayette Sport in Lafayette Enfant (otroška ponudba). Na leto obrnejo 2556 milijonov evrov in imajo 11.400 zaposlenih. So del poslovnega združenja, v katerem so še blagovnica BHV (vse za dom in poroko), ure Louis Pion, raziskave trga Laser in blagovnice Monoprix. Najboljše stvari v življenju nimajo cene, nekatere so lahko celo zastonj. Posebno privlačne so izložbe Galeries Lafayette, tradicionalna božična jelka, postavljena pod osrednjo kupolo, predvsem pa razgled z njene terase. Od tam seže pogled na bližnjo opero Garnier, oddaljeni Eifflov stolp in celo cerkev Sacré Coeur na vrhu Montmartra. Neverjetno, Pariz je lahko tudi tih in miren, celo meditativen.

Dragoceno

Na vrhu kakovosti Montblanc Če je Mont Blanc najvišja gora stare celine, je Montblanc podjetje, ki je s to veličastno belo damo visoko v svetu prestižnih izdelkov sklenilo gospodarsko in simbolno sila uspešno zavezništvo. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: arhiv Montblanca

Temelje zanj sta leta 1906 postavila hamburški bankir Alfred Nehemias in berlinski inženir August Eberstein, ki sta se odločila izdelovati peresa. Posle so nato prevzeli Wilhelm Dziambor, Christian Lausen in Claus-Johannes Voss, podjetje, imenovano Simplo Filler Pen Company, pa je leta 1909 predstavilo svoje prvo nalivno pero Rouge et Noir, leto kasneje pa njegovo tehnično izboljšano verzijo Montblanc. Istega leta so to ime registrirali kot blagovno znamko. Leta 1913 se je rodila značilna Montblancova zvezda z zaobljenimi kraki, ki kot nepogrešljivi zaščitni znak hamburškega podjetja simbolizira zasneženi vrh gore, po kateri je podjetje, ki si je za cilj zadalo najvišjo kakovost izdelkov, dobilo ime. Meisterstück, pisalo JFK-ja Leta 1924 so predstavili legendarno in verjetno najslavnejše pisalo na svetu, pero Meisterstück. Po njem je hrepenelo toliko bodočih pisateljev in pesnikov, z njim pa je bila podpisana marsikatera gospodarska ali politična pogodba. Z njim so pač pisali veliki in pomembni: potem ko je med skupnim vpisovanjem v knjigo gostov ob obisku Zvezne republike Nemčije leta 1963 John F. Kennedy s svojim meisterstückom rešil iz zadrege nemškega kanclerja, ki pri sebi ni imel pisala, si je, denimo, tudi Konrad Adenauer gotovo kmalu omislil lastnega. Tedaj je imelo pero, ki je ob JFK-jevi prijazni gesti doživelo enega večjih trenutkov slave, v konici že vgravirano višino Mont Blanca, torej številko 4810 (od leta 1927), zanj pa ste dobili tudi neomejeno garancijo (od leta 1935). Podjetje, ki je bilo konec 20. let minulega stoletja že v 60 državah, si je leta 1934 končno nadelo ime, po katerem ga je poznal že ves svet: Montblanc Simplo GmbH. Po prevzemu usnjarne v Offenbachu so začeli izdelovati tudi usnjene pisarniške potrebščine, od zvezkov do puščic (1935). Leta 1955 so predstavili linijo pisal 60 Line, leta 1986 pa Meisterstück Solitaire Collection, kovinsko različico znamenitega peresa. Leta 1992 so izdelali dve omejeni

seriji: pero Lorenzo di Medici iz serije Patron of Art in pisala Hemingway iz serije Writers Edition. Obe sta razburkali ljubiteljske kroge in postali tradicionalni – z vsako leto novim modelom, poimenovanem po drugem zaščitniku umetnosti oziroma literatu. Med Montblancovimi izdelki se znajdejo tudi usnjeni izdelki in ročno izdelan papir. Nakit, ure in dišave Montblanc, katerega večinski delež je v 80. letih kupil holding Dunhill, je postal leta 1993, ko je tega prevzel Vendome Luxury Group, del skupine, ki jo zdaj pod imenom Richemont poznamo kot velikega igralca na polju prestižnih izdelkov, saj ima v svoji lasti znamke, kot so Cartier, IWC, Jaeger-LeCoultre in številne druge. Leta 1996 predstavijo pri Montblancu svojo prvo linijo moškega nakita – pod starim znanim srečnim imenom Meisterstück, leto kasneje pa se prvič pojavijo na urarskem salonu v Ženevi, kjer Montblanc Montres SA s sedežem v švicarskem Le Loclu pokaže svoj prvi časomer – kakopak nosi tudi ta ime Meisterstück. Leta 2000 pošljejo na trg (po meisterstücku) prvo večjo linijo pisal Boheme, leto kasneje pa svojo prvo žensko dišavo Presence. Leto 2003 je čas za novo generacijo pisal StarWalker in kolekcijo ur TimeWalker. Ob stoletnici podjetja nadenejo svojemu logotipu žlahtno tridimenzionalno podobo: ustvarijo diamant s 43 ploskvami, rezan v obliki Montblancove zvezde, in na njegovi osnovi izdajo kolekcijo nakita. Ob tej priložnosti izdelajo tudi časomer Star Chrono GMT Perpetual Calendar z Montblancovim diamantom v kroni. Leta 2007 Montblanc skupaj z urarsko manufakturo Minerva ustanovi Institut Minerva de Recherche en Haute Horlogerie, aprila istega leta pa na salonu v Ženevi prvič pokažejo rezultat sodelovanja z Minervo, časomere Villeret 1858. Aprila lani so v prizadevanju za dosego naziva manufaktura v Ženevi predstavili tudi lastne kronografske kalibre MB R100.

Dragoceno Novosti 2009 V Montblancovih prodajalnah najdete kar nekaj novosti tako med pisali in rokovniki kot v zapeljivem svetu ženskega nakita. Prstani La Dame Blanche Etoile de Montblanc so nastali kot sladka fuzija linije nakita La Dame Blanche in pisal Etoile de Montblanc, za katere je značilen pridih glamuroznosti in ki na vrhu pokrovčka nimajo tipične Montblancove zvezde, se pa zato tam sveti patentirani Montblancov diamant, rezan v obliki tako značilne zvezde, ki očaranemu občudovalcu globoko v sebi razkrije še drugo zvezdo. Ta diamant je pri prstanih La Dame Blanche Etoile de Montblanc sicer vdelan v zlati obroček iz 18-karatnega rdečega zlata – pod črni gladko polirani oniks v eni in v beli gladko polirani ahat v drugi različici – oziroma belega zlata, kjer dela žlahtno družbo diamantnemu paveju. Prstani Montblanc 4810 Seasons' Carnival bodo v linijo 4810 vnesli eksplozijo barv: kolekcija osmih prstanov namreč prvič doslej predstavlja ikonični šestkotni zvezdasti obroček kolekcije Montblanc 4810 v novih kombinacijah, ki častijo osupljivo lepoto barv narave. Vsak prstan je poimenovan po letnem času – po lesketajoči se zimi (belo zlato, modri safirji, diamanti), romantični pomladi (rdeče zlato, roza safirji, madagaskarski rubini), vročem poletju (rumeni safirji, diamanti, rumeno zlato) in žareči jeseni (rdeče zlato, čokoladno rjavi diamanti). Pisala Montblanc Edition Ingrid Bergman so posvečena izjemni igralki, ki jo poznamo po številnih filmih, med njimi Plinski svetilki, Potovanju v Italijo, Anastasii in drugih, še najbolj pa bo večini ostala v spominu po Casablanci. Pisala Ingrid Bergman so na voljo v različicah La Donna, L'Attrice (omejeno število 75 kosov v spomin na leto 1975, ko je za Umor na Orient ekspresu prejela svojega tretjega oskarja), in La Diva. Z italijanskimi imeni namigujejo na leta, ki jih je izjemna igralka švedskega rodu preživela v Italiji s svojimi štirimi otroki in drugim možem Robertom Rossellinijem. Vse tri različice pisal imajo konico iz 18-karatnega rdečega zlata v značilnem srčastem rezu, vgraviran podpis igralke, na zaponki so okrašene z ametistom, na vrhu pokrovčka pa imajo nepogrešljivo Montblancovo zvezdo, ki je pri modelih L'Attrice in La Diva narejena iz biserne matice. Najekskluzivnejši in najizjemnejši del kolekcije Ingrid Bergman je različica La Diva, omejena na zgolj tri kose. Toliko zlatih oskarjev – pa ne zgolj, temveč kar – je pač prejela gospa Bergman. Pisala La Diva so narejena iz 18-karatnega ročno graviranega zlata, okrašena z briljanti, njihov najprivlačnejši del pa je okrasna roža na zaponki z ametistom. Pisala Montblanc Limited Edition Thomas Mann so del omejene serije Writers Edition, s katero so počastili že številne velike mojstre peresa, od Ernesta Hemingwaya, Agathe Christie, Marcela Prousta pa do Williama Faulknerja in Georgea Bernarda Shawa. V najnovejši liniji, posvečeni izjemnemu nemškemu pisatelju Thomasu Mannu, najdete nalivno pero, kemični svinčnik, roler in tehnični svinčnik. Vse skupaj dopolnjujejo denarnica,

zvezek in konferenčna mapa iz temno rjavega telečjega usnja in z izborom citatov iz Mannovih del, zapisanih s pisateljevim rokopisom. Po Čarobni gori in Smrti v Benetkah znani Thomas Mann je leta 1929 dobil Nobelovo nagrado za literaturo, in sicer predvsem za družinsko sago Buddenbrookovi, ki govori o treh generacijah buržoazne družine trgovcev iz Lübecka, Mannovega rojstnega kraja, in njihovem propadu. Podoba hiše Buddenbrookovih je vgravirana tudi v rodinirano konico nalivnega peresa iz 18-karatnega zlata. Pisalo, okrašeno v slogu art decoja, na zaponki krasi cirkon v barvi oniksa, na pokrovčku pa je tudi nepogrešljivi pisateljev podpis. Za izdelavo vseh kosov serije (naredili so 12.000 nalivnih peres) so tudi tokrat uničili vse orodje. Omejena serija pač. Za vedno.

1. Legendarno pisalo, pero Meisterstück 2. Manšetni gumbi 3. Pisalo Montblanc Limited Edition Thomas Mann 4. Prstani 4810 Seasons' Carnival so v linijo 4810 vnesli eksplozijo barv.

2 3

Dragoceno

Več idej kot časa Karl-Heinz Handke Matični hiši iz Hamburga je zvest že 25 let, prav njemu pa pripisujejo velik del zaslug za Montblancov razvoj iz proizvajalca vrhunskih pisal v globalno prestižno znamko. Montblanc je po prometu že druga najpomembnejša znamka koncerna Richemont, takoj za Cartierjem. Besedilo: Bojan Levič Fotografija: arhiv Montblanca Pri Montblancu nosi naziv predsednika za zahodno poloblo in je odgovoren za Evropo, Severno in Južno Ameriko, Afriko, Srednji vzhod, Indijo ter za potovalno prodajno mrežo – skupno torej za kar 14 Montblancovih podružnic in več kot 200 butikov. Karl-Heinz Handke se v prostem času posveča dobrodelnim dejavnostim, ljubi nogomet in šport nasploh, predvsem pa rad potuje. Z navdušenjem pove, da je doslej obiskal že 114 držav sveta. Med njimi je kakopak tudi Slovenija, kjer smo se z njim pred kratkim srečali.

Na koncu ne gre za ugled, gre za denar. (smeh) No, posebna pisala so korenine družbe Montblanc, nanje ne gledamo le s komercialnimi očmi. To so naši vrhunski in ročno narejeni izdelki, v katere je vloženega veliko truda naših konstruktorjev in oblikovalcev. Takšna pisala izražajo filozofijo znamke Montblanc. Lahko rečem, da imamo pri njih toliko zanimivih idej, da vseh niti ne moremo sproti uresničevati.

Kolikšen je delež vaših prvih in najpomembnejših proizvodov, pisal? Posel s pisali je zelo stabilen. Marsikdo je napovedoval, da bo v današnjih časih padel, pa ni, prej nasprotno. Ljudje v dobi elektronike res dosti manj pišejo, zdaj prevladujeta elektronska pošta in sms. Toda za tisto, kar napišejo, želijo uporabljati imenitna pisala. Pisanje je še vedno tudi posebna gesta – če nekomu napišete pismo ali zahvalo z nalivnikom, je to znak največje pozornosti. Je legendarni meisterstück najpomembnejši med pisali? Seveda, meisterstück je za nas najpomembnejši, saj je srce in duša Montblanca, ima dolgo zgodovino in uteleša vrednote naše znamke. Vendar posvečamo pozornost tudi drugim linijam in jih nenehno razvijamo. V zadnjem obdobju ste ponudbo pisal razširili z nekaj novimi, doslej netipičnimi kolekcijami, kot je na primer StarWalker. Kako jih je sprejel trg? Je linija sodobnega videza, ki doživlja velik uspeh. Če sem iskren, veliko večjega, kot smo pričakovali. Pritegnili smo tudi nove kupce, predvsem mlajše ljudi, zato pri njem ne uporabljamo le črno-zlate kombinacije, raje posegamo po novih materialih, novih kombinacijah, radi se igramo z njimi. Razvoj StarWalkerja bomo seveda intenzivno nadaljevali. Postajate vedno večji igralec v svetu ur. Koliko odstotkov prometa pri Montblancu obsegajo? Trenutno okrog 20 odstotkov, njihov delež pa še vedno raste. Kaj pa usnjena galanterija? To je za pisali naš drugi najpomembnejši segment in poleg ur tudi najhitreje rastoči. Ali vse naštete izdelke sami tudi izdelujete? Da, v nasprotju z Montblancovimi očali in dišavami, kjer gre za licenčni posel, vsa pisala, ure in usnjeno galanterijo izdelujemo sami. Za zadnjo smo v Firencah postavili veliko proizvodno strukturo, seveda pa jo izdelujemo tudi v Nemčiji. Imamo lastne oblikovalce, ki delajo v nemških in italijanskih obratih. Kako pomembne so posebne omejene serije vaših pisal – gre za neposreden posel ali predvsem za ustvarjanje ugleda?

Omenili ste že rastoči pomen ur v Montblancovi ponudbi. Kakšni so njihovi kupci, na koga merite z njimi? Ko smo pred dobrim desetletjem začenjali posel z lastnimi urami, smo želeli nanje prenesti oblikovne elemente in filozofijo naših pisal. V prvih nekaj letih so bili kupci naših ur zlasti ljubitelji znamke Montblanc. Sledila je druga faza, ko smo jih morda prodajali predvsem zato, ker so bile lepe. Tu bi omenil kolekcijo StarWalker, ki je nismo prodajali fanatičnim ljubiteljem Montblanca, ravno tako ne fanatičnim ljubiteljem časomerov. Tudi to se je sčasoma spremenilo in zdaj imamo čudovito kolekcijo ur, po katerih ljudje ne posegajo le zato, ker so lepe, ampak zato, ker so dobre. S ponosom lahko povem, da smo s tem vstopili v tretjo fazo, ko so naše ure sprejete med ljudmi, ki imajo radi zapletene časomere in njihove mehanizme. Zdaj veljamo za dobro urarsko znamko. To nas veseli in opogumlja, da še bolj razvijamo ta segment. Če pogledamo našo uro Nicolas Rieussec – nihče je ne kupi zgolj zato, ker je lepa, niti zato, ker je ljubitelj Montblanca, ampak zato, ker ima odličen mehanizem, ker predstavlja izjemno tehniko in izjemno idejo, ki stoji za njo. Smo pravi urarski proizvajalec z lastno manufakturo v švicarskem Le Loclu, izdelujemo svoje mehanizme in tudi partnerji nas zdaj jemljejo kot urarsko znamko. Vse to smo dosegli v zadnjih nekaj letih, kar je v primerjavi z razvojem drugih urarskih hiš res zelo hitro. Kredibilnost so nam dali še zlasti kronograf Nicolas Rieussec in vrhunska kolekcija Villeret 1858, ki jo izdelujemo v stari manufakturi v Villeretu. Kmalu pa bomo predstavili še nekaj novih vrhunskih mehanizmov. Ure iz kolekcije Villeret 1858 so zelo drage celo za petične ljubitelje. Kakšna filozofija stoji za njimi in kako uspešne so na trgu? Naša manufaktura v Villeretu je zelo majhna in v marsičem samostojna. Je pravzaprav svet zase – tam zaposleni delajo počasi in z veliko strasti do svojega dela. Izdelajo zelo malo ur, ker tako tudi hočemo – ne želimo jih narediti in prodati nič več, kot jih. Želimo pa narediti najboljše ure, kar se da, in to v skrajno omejenih količinah, ki jih ne nameravamo povečevati, čeprav je zanimanje zanje med ljubitelji zelo veliko. Kje vidite Montblanc čez nekaj let ali desetletje? Montblanc je globalna prestižna znamka, ki se še vedno razvija. Verjamem, da bomo utrdili svoj položaj pri pisalih kot našem primarnem poslu. Pri usnjeni galanteriji in urah imamo še veliko možnosti za širitev in gotovo jih bomo izkoristili.

Ure Med prijatelji Maximilian Büsser je v urarstvu velik igralec, poln ustvarjalnega nemira. Svojo pot med zvezde je začel pri Jaeger-LeCoultru in nadaljeval pri Harryju Winstonu, kjer je konec devetdesetih izumil serijo Opus, ki od leta 2000 vsako pomlad dobi skrajno zapleteno uro, nastalo v sodelovanju z najboljšimi posamezniki urarske branže: urarji, konstruktorji, oblikovalci. Maximilian Büsser zdaj filozofijo nadaljuje pod lastno znamko MB&F (Maximilian Büsser & Friends). Doslej so nas osrečili s tremi modeli »horoloških mašin«, kot jim rad reče Max: HM1, HM2 in HM3. Vsaka od njih nastaja v več izvedbah – z različnimi podrobnostmi in iz različnih materialov. Tu je HM3 Starcruiser iz rdečega zlata, ki ga je za MB&F zasnoval Jean-Marc Wiederrecht iz urarskega ateljeja Agenhor. Stroj z mehansko dušo kaže v levem stožcu ure in del dneva (dan/noč), v desnem minute in na obroču okrog mehanizma tudi datum. Za kaj več pa poglejte sliko, naj čustva govorijo in naj živi prijateljstvo!

Korak v večnost Urarski mojster François-Paul Journe se je s svojimi stvaritvami že zapisal v večnost, a doslej še ni izdelal ure z večnim koledarjem. Ne zato, ker je ne bi znal, saj je konstruiral tudi že precej bolj zapletene časomere, a je preprosto ni hotel. Vsi geniji so pač samosvoji. Zdaj je vendarle sklenil razveseliti svoje zveste občudovalce in zanje naredil uro Octa Perpétuelle, ki formalno obeležuje petletnico odprtja prvega Journovega urarskega butika v Tokiu. Za ohišje je uporabil njemu zelo ljubo kombinacijo poliranega titana in rdečega zlata, iz katerega sta tudi gumb in vzvod za uravnavanje koledarja na levi strani. Z njima je nadomestil vdrti gumb, ki ga navadno srečujemo na tovrstnih urah in ki ga je za nastavitev koledarja treba pritiskati s koničastim predmetom. Ker manj redoljubni lastniki dostikrat izgubijo priloženo paličico z zaobljeno konico, pritiskajo na gumb z ostrimi predmeti in tako poškodujejo ohišje. To pa je po F. P. Journu greh. Pravkar ste torej izvedeli, zakaj mojster Journe doslej ni hotel narediti ure z večnim koledarjem.

Črno in belo Na svojo uro La Tradition Breguet Ref. 7027, ki so jo konstruirali po zgledu časomerov in patentov svojega ustanovitelja Abrahama-Louisa Bregueta, so v manufakturi Breguet dodali še nekaj sodobne črnine: vanjo so odeli številčnico in dele mehanizma. Ura z ročnim navijanjem, pri kateri večino vitalnih delov mehanizma vidimo s sprednje strani, kaže ure, minute in rezervo navitja.

Vrtiljak časa Urar Felix Baumgartner in oblikovalec Martin Frei sta leta 1997 izdelala svojo prvo skupno uro z oznako 101. Nenavadnemu spletu zapletene mehanike in avantgardnega oblikovanja je v ducatu let sledilo še kar nekaj modelov, ki so dvojec izza urarske znamke Urwerk povzdignili do kultnega statusa. Ena njunih novejših stvaritev je model UR-103T: poleg zapletenih tehničnih rešitev in drzne oblike ga krasi tudi nabor visokotehnoloških materialov, denimo ARCAP, trdožive zlitine bakra in niklja, uporabljene za izdelavo križa, ki na številčnici obkroža štiri satelite z urami. Pri črni izvedbi je jekleno ohišje urwerka UR-103T prevlečeno s plastjo aluminij-titanovega nitrida, zelo odpornega proti praskam, udarcem, oksidaciji in kislinam. Pogon vrtljivega čuda je seveda mehanski, navija se ročno, vse pomembne podrobnosti o njegovem delovanju (rezervo navitja, minute in sekunde) pa lahko preberete na tako imenovani kontrolni plošči na dnu ure, kjer je celo vijak za natančno nastavitev teka. Aja, če ne veste, UR-103T zdajle kaže tri minute čez sedmo.

Ure

Najmanjši na svetu Jaeger-LeCoultre praznuje 80-letnico svojega kalibra 101, od nastanka leta 1929 pa vse do danes najmanjšega mehanskega urnega mehanizma na svetu. Ob tej priložnosti so ga vgradili v nakitno uro Joaillerie 101 1938, katere obliko je navdihnil Jaeger-LeCoultrov model iz leta 1938. Značilno obliko v slogu art decoja plemenitijo veliki diamanti v rezu baguette, vdelani v ohišje in pas iz belega zlata.

Sanjska kombinacija Pri Vacheron Constantinu znajo delati vrhunske ure, po tem so konec koncev slavni. Znajo pa delati tudi vrhunski nakit, zato so oboje združili v silno zapleteni uri Malte Tourbillon Regulator iz belega zlata, ki so jo prekrili s pregrešno količino diamantov: 270 jih je na ohišju, štirje so v navijalni kroni, 261 jih je na številčnici, še 30 pa na zaponki pasu. Njihova skupna teža znaša kar 18,98 karata, finančno težo ure, ki je vsekakor šestmestna, pa vam zaupajo ob osebnem povpraševanju.

Dvakrat ena je … Ena? Da! Vsaj pri Piagetu. Mojstri igranja z nakitnimi časomeri za nežne roke so spet presenetili z dvema urama v eni, tokrat z novostjo Limelight Twice, ki jo lahko pripnemo na roko s poljubno stranjo navzgor. Za to so uro opremili z dvema neodvisnima kvarčnima mehanizmoma lastne izdelave, spravljenima v eno ohišje iz belega zlata. To je lahko bolj ali manj prekrito z vdelanimi diamanti (z 1,4 ali 6 karati), namesto satenastega pasu pa si lahko omislite tudi zlatega in polnega diamantov, ki jih nanese skupaj za dekadentnih devetnajst karatov. Koliko je potem ura? Veliko …

Legenda v smokingu Svojega paradnega konja Royal Oak, ki je leta 1972 sicer nastal kot športna ura, je Audemars Piguet odel v elegantno ohišje, prekrito z diamanti, in nastala je ura Royal Oak Tuxedo (slovensko: smoking). Čudovita ura za slovesne priložnosti ni le estetski dragulj, ampak tudi mehanični biser. Njena dva kazalca namreč vrti avtomatski kaliber 2120, pred katerim sname klobuk vsak pravi uroljub in kakršen je v izvedbi z datumom pred 37 leti poganjal že pra-Royal-Oaka. A to je bolj podatek za tiste, ki uro nosijo. Za tiste, ki jo gledajo, se na belem zlatu sveti sto in še nekaj diamantov, težkih 4,65 karata.

Prestižno Rdeče zlato je nova črnina Tako pravijo pri podjetju Guess, ki predstavlja novo kolekcijo nakita iz jekla, prevlečenega z rdečim zlatom. Uhani, prstani in verižice dopolnjujejo ure, ki so videti kot prave zapestnice.

Za srečo V kolekciji Happy Diamonds iz Choparda so zdaj na voljo prisrčni obeski iz belega ali rdečega zlata. Seveda ne manjkajo niti srečni diamanti, ki so zaradi posebne tehnike vdelave, razvite pri Chopardu, videti, kot da lebdijo.

Tristo let tradicije Slovita manufaktura finega porcelana Meissen praznuje prihodnje leto 300-letnico obstoja. Dolga in bogata zgodovina je bila navdih čudoviti kolekciji nakita, ki so jo oktobra predstavili v Milanu. Vedno z njo Ujemite svojo drago s klasično zgodbo, povedano sodobno: nataknite ji prstan Donna (zlatarne Mirage) v belem zlatu, posut z diamanti, ki je ravno prav sladek, da se bo z njim počutila kot princesa. Hkrati ima dovolj prepoznavnih modnih elementov, tako da se ne bo podal le k vašemu nasmehu, temveč bo vašo junakinjo spremljal na vseh pustolovščinah, od poslovnih srečanj in klepeta s prijateljicami do predajanja v dvoje. Informacije: www.mirage.si

Tehnologija in oblikovanje Chopardova kolekcija Racing je poklon švicarskemu perfekcionizmu v tehnologiji, italijanskemu občutku za oblikovanje in Dunlopu kot pomembnemu soudeležencu v avtomobilističnih dirkah. Poleg moške ure so na voljo pero, manšetni gumbi, obesek za ključe, vse spravljeno v lične embalaže.

Moč in gibčnost kače Bila sta navdih Bvlgarijevi kolekciji Serpenti, o kateri menijo, da bo kmalu postala ikonska. Igra z upogljivostjo materialov in barvitostjo kamnov je dala zanimive kose nakita – ure, prstane, zapestnice, izdelane iz rdečega ali belega zlata, posutega z diamanti, rožnatimi briljanti, oniksom, koralami, biserovino.

Prestižno

Preveč seksi za sef Pomellato Upati si, vsak dan več, malo z eleganco, malo s provokativnostjo in drugačnostjo, bi lahko rekli o nekdaj izredno iskanem top modelu Nadji Auermann. Pomellato jo je zaradi njene privlačne posebnosti izbral za svoj obraz. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: promocijsko gradivo

»Preveč seksi, da bi jih imeli v sefu,« pravijo o svojih izdelkih pri Pomellatu, zato nič ne preseneča, da so Nemko ponovno povabili k sodelovanju: predstavitvi nenavadnih, igrivih, domiselnih, predvsem pa barvitih kolekcij nakita. »Ko so nas ustanovili leta 1967, je bil ves drug nakit naenkrat videti star.« Pretenciozno, ni kaj. 3

1. Ming prinaša spomin na Daljni vzhod. 2. Zapeljiva kolekcija Sirene 3. Tabou namesto prepovedanih sadežev

Svet draguljarstva in mode Dejstvo je, da so imeli pri Pomellatu iz Milana do dragocenega okrasja vedno precej, vsaj navidezno, lahkoten in nič kaj tradicionalističen pristop, ki je v ospredje postavljal zlasti lepoto oblik in materiala ter zadovoljstvo ob nošenju. Zato naj bi si ga stranke nadele vsak dan, ne zgolj ob posebnih priložnostih, in z njim sledile modnim zapovedim. Pri Pomellatu so namreč že takoj hoteli povezati svet draguljarstva in mode. Pri tem so ostajali pri filozofiji, da je vsaka ženska svet zase in mora oblikovati svoj osebni slog; njihov nakit je očarljiv, neprilagodljiv, čuten in močno povezan s čustvi. Primer tega so prstani iz kolekcije M'ama non m'ama (ljubi me, ne ljubi me). Saj poznate tisto igrico mladih deklet, ko ljubezen svojega izvoljenca preverjajo s trganjem listkov cvetov marjetic? »Obstaja kamen za

vsako misel in barva za vsako čustvo,« pravijo pri Pomellatu. Zdaj si lahko namesto cvetlice omislite na videz preproste prstane iz rdečega zlata, okrašene z nič kaj vpadljivim kamnom. Sirenin rep z diamanti Pravo nasprotje je kolekcija Pom Pom, eksplozija barv in luči, ki se odbija od dragocenih kamnov, predvsem kombinacije diamantov z opali, safirji, tormalini, smaragdi. »Ženske jih izberejo impulzivno. So kot dišava, a narejena po meri,« je razlaga opaznih kosov. Letos so predstavili nekaj novih kolekcij. Tabou so navdihnili (prepovedani) sadeži. V različnih oblikah paveja se iz posebej obdelanega srebra in rdečega zlata svetijo rodolit, ametist, modri topaz. Ming ponese na Daljni vzhod in prinaša lahkotnost haikuja, vgraviranega v zlat list, in natančnost drobnega vzorca iz krhkega porcelana. Dragocenost poudarjajo rjavi diamanti. Arabesque je navdihnila čarobnost pravljic o srečnih princesah in začaranih palačah. Magičnost prinašajo mehke barve ametistov, dimnega kremena, kamnitega kristala. V ospredju Sirene je motiv lusk – kot da bi prava sirena zamahnila z repom. Tokrat gre za takega iz rdečega zlata, posutega z diamanti.

Med lučjo in temo Močni geometrijski poudarki rišejo podobe nove modne sezone. Spreminjajo telo in ga ujetega v mogočne sence pretvarjajo v nadrealistično skulpturo. Fotografije: Francesco Brigida Styling: Emil Rebek

SuknjiÄ? Aquilano.Rimondi

Bluza Gianfranco Ferré, hlače Etro

Plašč in bluza Antonio Berardi, hlače Gaetano Navarra

PlaĹĄÄ? Francesco Scognamiglio, obleka Bottega Veneta

SuknjiÄ? Ennio Capasa za Costume National, obleka, podkrilo in Ä?evlji Max Mara, ogrlica Aquilano.Rimondi

HlaÄ?ni kostim Francesco Scognamiglio

Usnjeni brezrokavnik Sportmax, obleka Jil Sander

Suknjič Salvatore Ferragamo

Asistentka fotografa: Lucija Hrvat Asistent stilista: Mauro Ballette Ličenje: Tanja Friščič (Atomo) Pričeska: Astor Hoxoha (Close Up) Model: Natalia Belova (Fashion)

Usnjena obleka Alberta Ferretti, ogrlica Aquilano.Rimondi, škornji Sergio Rossi

Legende

Svet pod moškimi nogami Čevlji, dozoreli kot sir Od Lattanzija do Berlutija, prek Pierra Corthaya, Edwarda Greena in Johna Lobba do neminljivih Church’s ali simbolov italijanskega pridiha, kot so Santoni in Tod’s: mit moškega čevlja, ki smo ga v Italiji, Franciji in Angliji izbrali med najbolj priznanimi imeni zadnje sezone. Besedilo: Mirta Oregna Fotografije: iStockphoto, arhivi proizvajalcev

Legende Izraz »premeriti nekoga od nog do glave« lahko pomeni vesti se snobovsko ali celo prezirati nekoga; lahko pa gre le za čisto radovednost opazovalca. Kajti če spustiš pogled, oko neizbežno zagleda čevelj, ki je bil vedno glavni simbol moške elegance, sestavni del njegove podobe in dokaz, da skrbi za svoj videz. Ko govorimo o moški obutvi, je Italija skupaj z drugima vodilnima silama, Veliko Britanijo in Francijo, brez dvoma dežela, v kateri lahko najdemo najboljše iz klasične obrti pa tudi najnovejše modne smernice. Mojstrstvo po meri Ni lahko in tudi ne bistveno opisati smernice moške obutve iz sezone v sezono, tudi zato, ker se je v zadnjem desetletju prelomila meja med vsakdanjim in slavnostnim čevljem. Predvsem pa ostaja klasičen čevelj na vezalke ali z zaponko zimzelen in zelo zaželen predmet v vsaki kolekciji. Dodatna vrednost vsake blagovne znamke ni zgolj v oblikovanju modelov, temveč tudi v izbiri materialov in postopka obdelave, zlasti pri čevljih po meri, ki so najbolj iskani na tem področju. V Italiji se je Silvano Lattanzi, čevljarski mojster in ustanovitelj Zintale (www.silvanolattanzi.com), znal uveljaviti v rokodelski izdelavi obutve: vsak par njegovih čevljev, ki jih po vsem svetu čakajo tudi po nekaj mesecev (svoje trgovine ima v Milanu, Rimu, New Yorku, na Kitajskem in zdaj tudi v Sankt Moritzu), zahteva najmanj 33 ur izključno ročnega dela. Narejeni so iz dragocenega usnja, ki ga hranijo v zatemnjeni sobi. Barvam dajejo navdih impresionisti, značilne pa so tudi majhne lise, ki kažejo vbode šivov. Zelo slavni in iskani so njegovi modeli di fossa (iz jame), ki jih pod zemljo pustijo dozoreti kot sir, da dobijo določeno kakovost. Na drugi strani Alp, v Franciji, imamo mladega Pierra Corthaya (www.corthay.fr). Čevljar iz Pariza, dva koraka stran od slovitega Place Vendôme, se je že kot otrok seznanjal z umetnostjo usnja in se kalil pri Johnu Lobbu in Berlutiju. Gotovo je eden največjih mojstrov izdelovanja obutve po meri: značilna zanj je diskretna in individualizirana eleganca. Leta 2003 je bil prvi v zgodovini, ki je postavil celotni postopek izdelovanja čevljev na roke za kolekcije prêt-à-porter: le tako lahko povsem nadzira proizvodnjo obutve po posameznih korakih. Corthay prekaša svoje učitelje, in kot je Ojdip rešil uganko sfinge, tako on ustvari svojo kolekcijo – le da je on razrešil uganko materialov, oblik in barv. Njegovo linijo Schizo nosijo neodločni moški z večplastno osebnostjo, Electrochoc privlači moškega, ki je kot ženske doumel, da je čevelj modni dodatek.

1. Silvano Lattanzi, čevljarski mojster in ustanovitelj Zintale 2. Tod's, nesporni in neprekosljivi italijanski pridih

1 2

Klasika za vedno Finest shoes in England for the discerning few (najboljši čevlji v Angliji za redke bistre): modeli poznavalca Edwarda Greena (www.edwardgreen.com) predstavljajo poosebljenje elegance in britansko samozavest. Za izdelavo enega para je potrebnih več tednov, sešiti so

Legende strogo na roko s svinjsko ščetino namesto klasično železno nitjo. Rezultat je klasični model Oxford na vezalke, neminljivi in mnogostranski čevelj za vsako garderobo, za vsako priložnost, predvsem pa zelo iskan model po meri. Leta 1873 je v Northamptonu Thomas Church začel izdelovati čevlje Church’s; od leta 1999 so del skupine Prada (www.church-footwear.com). Tudi to je klasičen moški slog za vsak letni čas. Tako zdaj kot v preteklosti zahteva izdelava enega para v povprečju 250 ročnih operacij in osem tednov dela. Zato model Burwood ali Sahara iz kolekcije Continuative ne bosta nikoli šla v pozabo. Modne mačke in poznavalce pa lahko navduši tudi kak zimski model iz najnovejše kolekcije. Drugi pomemben angleški izdelovalec čevljev je John Lobb (www.johnlobb.com). Upoštevajoč dolgo obrtniško tradicijo, zaradi katere ga je izbral tudi Hermès za izdelavo svojih čevljev prêt-à-porter, predstavlja kolekcije, v katerih se kaže neprimerljiva mojstrska rafiniranost v sodobni obliki. Znamka John Lobb je bila ustanovljena leta 1849 in je obuvala tako noge kralja Edvarda VII. kot igralca Daniela Daya Lewisa.

3. Berluti Andy: podjetje vodi edina čevljarska mojstrica na svetu. 4. Edward Green: najboljši čevlji v Angliji za redke bistre

Čevelj kot razvada Stvaritve, ki so jih navdihnile sanje, zahteve in kultura izjemnih moških, so znak prepoznavnosti francoskega Berlutija (www.berluti.com); četrto generacijo vodi Olga, edina čevljarska mojstrica na svetu. »V kolekciji Pierre (kamen) postane obuvalo za moškega to, kar je za žensko mala črna obleka: druga koža, zaradi skrivnostne alkimije, ki se razvije, primerna za vsako priložnost. To je bistvo obuvala,« pravijo pri Berlutiju. Klasični modeli Derby in mokasini si dovolijo edino svobodo v luknjicah v mehkem in vedno elegantnem usnju. Če se vrnemo v Italijo, zaslužijo našo pozornost zadnji modeli znamke Santoni (www.santonishoes.com): Limited Edition je ponos ustanovitelja Andrea, ki je 33 let eksperimentiral in preizkušal na stotine čevljev in iznašel neprimerljivo metodo staranja usnja. Classic Collection prinaša okus, ki nikoli ne mine, Shabby Chic eleganco, ukročeno v obutvi, ki si jo je zamislil za sodobnega dandija. No, na koncu si jih želijo vsi – ko obujejo vsaj en par čevljev Santoni, bi takoj hoteli novega. Bolj kot prestiž je to razvada. Kratko vožnjo po svetu moške obutve sklene znamka Tod’s (www.tods.com), ki je s svojim značilnim podplatom obkrožila svet. Izumili so ga proti koncu 70. let, sestavljen pa je iz 133 gumijastih bunkic, kar je Todsove čevlje naredilo za pravi kultni predmet. Prestiž, ne pretirana eleganca in funkcionalnost zaokrožajo sodobni stil čevljev Tod's – kot pri modelu Winter Gommino iz kolekcije za to jesen in zimo. Udobni škorenjček na vezalke in z gumijastim podplatom je na voljo v različnem zelo iskanem usnju. Nesporni, neprekosljivi italijanski pridih.

Florentinskinakit znamke MORPIER

“SIBYL”

Prstani iz 18 kt zlata in diamantov Dragoceni in ekskluzivni nakit, simbol italijanske elegance Elegantna oblika in izvrstna rocˇna obdelava se zlivata z blišcˇem belega, rumenega in rdecˇkastega zlata in z lepoto dragocenih naravnih diamantov ct. 0,50 ca (mere prstana so nastavljive) V elegantnem pakiranju s certifikatom in garancijo

Cena za posamezni prstan Sibyl je 2850

EUR

(v ceno so všteti stroški poštnine)

“SUPRÈME” Kronograf iz zlata in jekla Elegantni italijanski dizajn in dragocenost zlata Ohišje iz 18-karatnega zlata in jekla, premer 39 mm, debelina 14 mm, avtomatski švicarski mehanizem Valjoux 7750, številcˇnica s prikazom dneva v tednu in datuma, trije števci, mineralno steklo, v ohišje vgravirana serijska številka, omejena serija 199 kosov V elegantnem pakiranju s certifikatom in garancijo dve leti

E ZA IMETNIK A B D U N O P A EKSKLUZIVN

CLU S R E N I D E ARTIC

2780 EUR KRONOGRAF SUPRÈME z zapestnico iz zlata in jekla

1740 EUR KRONOGRAF SUPRÈME s pasom iz usnja

(v ceno so všteti stroški poštnine)

Spoštovani imetnik kartice Diners Club, to ekskluzivno ponudbo lahko prejmete neposredno na dom, placˇate pa preprosto s svojo kreditno kartico Diners Club. Izpolnite kupon in ga pošljite po pošti na naslov: Morpier 50131 Firence (Italia), via Carnesecchi 17 lahko pa ga pošljete tudi po faksu na številko: 0039 055 579479 ali po elektronski pošti: info@morpier.it

KUPON ZA NAROCˇILO – EKSKLUZIVNO ZA CˇLANE DINERS CLUBA Pošljite v draguljarno Morpier po navadni ali elektronski pošti ali po faksu

MORPIER

Via P. Carnesecchi, 17 - 50131 FIRENZE Tel. +39 055 588475 - Fax +39 055 579479 www.morpier.it - info@morpier.it

Da, na dom želim prejeti prstan Sibyl iz 18-karatnega zlata in diamantov ct. 0,50, 2850 EUR 18 kt rumeno zlato

18 kt rdecˇkasto zlato

18 kt belo zlato (oznacˇite želeno barvo zlata)

Posebneži

Pred odkritjem novega kulta Aperlaï So izdelki, ki dajo takoj vedeti, kam merijo. Eno od odkritij na pariškem tednu mode so bili vsekakor čeveljci, ki jim je usojeno, da postanejo kultni. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: promocijsko gradivo Na to opozarja že ime Aperlaï, povzeto po skrivnostnem turškem mestecu na polotoku Sicak. Obstajalo naj bi že v 4. ali 5. stoletju pr. n. št., prav veliko pa ne vedo o njem, saj so doslej izkopali bolj malo. Problem je tudi v tem, da so ostanki težko dostopni, do njih pridete predvsem po morju. Prestiž in tradicija Težko dostopni bodo zagotovo tudi novi čeveljci, s katerimi merijo na ženske, ki so doslej sanjale o kakšnem Louboutinu ali mogoče Jimmyju Chooju. »Ženska Aperlaï je strastna in zahtevna; vedno išče modne dodatke, ki bodo popolnoma ustrezali njeni podobi. Predvsem pa morajo biti lepi, pripovedni in izstopajoči. Zanjo so detajl tako za dan kot noč,« pravijo snovalci povsem nove blagovne znamke. Pod njo se podpisujejo nemški oblikovalec Burak Uyan, ki se je kalil že pri Givenchyju in Giambattisti Valliju, Alessandra Lanvin, iskalka kadrov s področja mode, in Srdjan Prodanović, specializiran za komunikacije in odnose z javnostjo v modnih medijih. Zgodba o Aperlaïju se vrti zlasti okrog prestiža za noge, ki ga bodo v šagrinu, usnju raznih kuščarjev, svili in redkih tkaninah izdelovali italijanski mojstri čevljarske obrti. Poseben poudarek je, kakopak, posvečen nenavadnim oblikam, ki so jih navdihnile arhitekturne mojstrovine Bauhausa, Tadaa Anda in Oscarja Niemeyerja. Za presenečenja in zapeljivost nameravajo poskrbeti tudi z barvnimi kombinacijami. Prestižni čevlji zahtevajo prestižne lokacije. Na voljo bodo spomladi 2010 na prodajnih mestih, kot so Harvey Nichols in Browns v Londonu, Trends v Monte Carlu, Tsum u Moskvi, Restir v Tokiu.

Srdjan Prodanović, Alessandra Lanvin, Burak Uyan

Moda

Pot kašmirja

Od mongolskih pastirjev do modnih pist Med neskončnimi širjavami velikih celin, v deželah s tisočletno tradicijo se rodi čista nit, edinstveno vlakno, ki spleta ljubezen do narave z mojstrstvom obrtništva v znamenju ekskluzivnosti. Besedilo: Giorgia Virzì Fotografije: Arhivi proizvajalcev Dragoceni kašmir iz Kitajske in Mongolije, prefinjena volna iz Avstralije in Nove Zelandije, redka volna vikune iz Peruja; v te dežele se vsako leto stekajo karavane izkušenih popotnikov, ki si želijo zagotoviti najboljšo prejo na svetu, potrebno za izdelavo prestižnih oblačil in kolekcij, ki so takšne ravno zaradi izbora najboljšega materiala. Ni naključje, da sta Sergio in Pier Luigi Loro Piana na zadnjih milanskih modnih revijah septembra premierno predstavila knjigo Baby Cashmere®: il lungo viaggio dell’eccellenza (Baby kašmir: dolgo potovanje odličnosti) in skozi objektiv Brune Rotunno pokazala zadnjo odpravo v Mongolijo. Tam se sodelavci, ki imajo bazo v Pekingu in Ulan Batorju, redno srečujejo s pastirji in se po stari tradiciji pogajajo za dobro ceno. Vedno aktualni material Iz Mongolije izhaja cenjeni baby kašmir, vlakno, ki ga dobijo iz dlake mladičev koze Hircus. Je nadvse edinstveno in dragoceno, saj ob vsakem česanju pridobijo le 30 gramov dlake. Narava kot dediščina materialov in barv je bila odskočna deska za dolgo zgodbo modne znamke Agnona in njenega ustanovitelja Ilorinija Moja, ki je kot sodobni Marco Polo potoval brez postanka po najboljših območjih pridelave volne, vlaken alpake in kašmirja. V Italijo je prinesel najdragocenejšo dlako, predelali pa so jo najnaprednejši stroji; tako je izoblikoval sodoben, vedno aktualen stil, ki ga je Stanley Marcus opisal »kot enega najboljših primerov industrijske kakovosti in ustvarjalnosti«. Narava in lepota, slog in raziskave, rokodelstvo in inovativnost so vodilna načela bele niti, ki se imenuje white cashmere agnona. Dobijo jo iz redkega in cenjenega belega vlakna, ki daje paleto močnih in bolj svetlečih se barv od tradicionalnih. Kašmir in njegove najekskluzivnejše mešanice govorijo o pravi pravcati filozofiji etike in estetike, ki takoj preseže navadni pomen obleke. Iz materiala in občutka za detajl zraste pravi življenjski slog, posvečen smislu za lepe stvari, mehkobi in toploti oblačil, ki se z leti ločijo od drugih predvsem po tem, da so aktualna ne glede na čas ali sezono.

1. Brunello Cucinelli pri izvoru kašmirja. 2. Philippe Starck in Ballantyne

Moda

3. Loro Piana: edinstven in dragoceni baby kašmir iz Mongolije 4. Agnona: eden najboljših primerov industrijske kakovosti in ustvarjalnosti 5. Ballantyne, kašmir s tehničnimi tkaninami 6. Kašmir igra glavno vlogo tudi v zelo mladi blagovni znamki Szen; odlikujejo jo temeljito raziskovanje barv, nesezonskost in možnost obojestranskega nošenja.

3 6

Kašmir objema in varuje »Pulover iz kašmirja pripoveduje, prevzame obliko telesa, dišavo tistega, ki ga obleče. Kašmir objema in varuje,« razlaga Massimo Alba. »Všeč so mi pozabljeni in na novo odkriti puloverji, saj vselej nosijo ime lastnika. Vsakič, ko jih rišem in barvam, imam v mislih, kakšni bodo po določenem času in kdo bo odet vanje.« Namen oblikovalca, ki je pravkar odprl svoj prvi butik v Milanu, je ustvariti dokončna oblačila, predvsem izdelana ročno in v celoti v Italiji. Enak odnos in predanost sta vodila tudi Brunella Cucinellija, da se je leta 1985 lotil podjetništva, zasnovanega na humanističnem idealu nekakšnega etičnega kapitalizma, ki bi vrednotil in cenil lepote sveta. Na trgu mesteca Solomeo, ki je obdan z vedrino in duhovnostjo umbrijskega podeželja, Cucinelli ustvarja svoje kolekcije. Za zimsko sezono prinašajo večerna ženska oblačila (svila, saten in krzno, združeni s kašmirjem, pletenino in umetnimi tkaninami) in dnevna za moške, ki obsegajo zlasti puloverje in dolge jopice z žepi in gumbi, ki jih lahko nosijo namesto suknjičev.

projektom S+ARCK with Ballantyne. Obsega celotno linijo za moške in ženske, temelječo na konceptu inteligentnega kašmirja. Rezultat je kolekcija vsestranskih oblačil, oblikovanih inovativno in moderno, izdelanih iz preje in materialov, predelanih izključno v škotski tovarni Ballantyne. Kašmir so združili s tehničnimi tkaninami; jakne in plašči imajo snemljivo notranjo podlogo, žepi so skriti, da ohranjajo doslednost kroja. Njegova vsestranskost pouPhilippe Starck in kašmir dari sodobno oblikovanje. Čutni in dinamični material Prožnost in mehkoba kašmirja sta pred kratkim prite- dovoljuje inovacije, ohranja smisel za stil, ki združuje gnili tudi Philippa Starcka, oblikovalskega in arhitek- prestiž z umetnostjo, zagotavlja kakovost in prinaša čuturnega genija, ki je svoj talent prvič usmeril k modi s stva in občutja, polna spominov na daljne kraje.

Pomlajevanje

Namesto gub zlati sijaj La Prairie Gold Illusion Line Filler Svežina, na kateri ni sledu posledic staranja kože, je želja vsake ženske, ki se trudi za popoln videz obraza. Pri La Prairie so zanjo ustvarili kremo, s katero na njem pričara zlat sijaj. Dobesedno. Besedilo: H. K. Fotografiji: promocijsko gradivo Mikrodelci zlata so ena od sestavin najnovejše stvaritve La Prairiejevih strokovnjakov, ki menijo, da so ustvarili izdelek, s katerim v trenutku zabrišete vidne linije in gube; koža dobi nov sijaj, na katerem lahko ustvarjate. Krema Gold Illusion Line Filler je namreč tudi odlična podlaga za ličila.

trenutku spojijo z njo in odpravljajo videz linij in gub. Rezultat je popolnoma zglajena in sijoča polt.« Aktivne sestavine podpirajo celično vlaženje, izboljšujejo elastičnost in varujejo pred prostimi radikali in stresom iz okolja. Krema namreč vsebuje morske kolagenske kroglice, ki polnijo gube, učinkovito zgladijo povrhnjico in nepretrgoma zagotavljajo vlaženje. Vlažijo tudi svila in mikrodelci zlata, ki še blažijo poškodbe Kombinacija svile in prostih radikalov. Ursolna kislina povečuje elastičnost zlatih delcev »Učinek La Prairie Gold Illusion Line Filler je več kot le kože ter odpravlja gube in preprečuje nastanek novih. kozmetični,« pravijo strokovnjaki švicarskega podjetja, To je mogoče zaradi sproščanja kože in krepitve kolapionirja celotnega koncepta protistarostne nege kože. genskih vlaken. »Tako imenovani delci za polnjenje gub hitro prodrejo v povrhnjico. Narejeni s posebno obliko silikona se v Neguje in vlaži La Prairie Gold Illusion Line Filler skuša ohranjati elastičnost in napetost. Za to poskrbita vitamin E, ki vlaži, deluje antioksidativno in preprečuje poškodbe zaradi sevanja UV-žarkov, ter bisabolol, ki pripomore k mehkosti in voljnosti. Pri La Prairie so izumili tako imenovani Cellular Complex, s katerim njihovi izdelki spodbujajo naravno obnovo kože, vlaženje, hranjenje in vračanje energije. Strokovnjaki švicarskega kozmetičnega velikana priporočajo uporabo svoje najnovejše stvaritve v kombinaciji z dnevno kremo Cellular Radiance in istoimensko kremo za okrog oči. Ta letos praznuje pet let obstoja, velja pa za prodajni hit med izdelki La Prairie. Gold Illusion Line Filler lahko kombinirate tudi s serumom Cellular Radiance Pure Gold s 24-karatnim zlatom, ki globinsko osveži kožo. Dovolj je le tanek nanos nove pridobitve proti staranju, da ste videti odlično, so prepričani pri La Prairie.

www.lifethreads.com

diπavni oblak

Sveže na izraznih predelih Juvenina krema Master Cream Eye & Lip neguje dva predela, na katerih so gube najizrazitejše. Krema za okrog oči in ust združuje nekaj najučinkovitejših aktivnih sestavin proti staranju in Juvenino ekskluzivno tehnologijo SkinNova SC, ki podpira aktivnost izvornih celic, vir sveže obnovljene kože. Zapeljivo spogledljiva Tretja v skupini The One, pod katero sta se v imenu ženske zapeljivosti podpisala oblikovalca Domenico Dolce in Stefano Gabbana, je Rose. Obraz kampanje Scarlett Johansson pooseblja bistvo dišave: dekliško razposajena sodobna herojinja, ki se ne boji svojih čustev.

Bergamotka, vetiver, cedra Preprosto in čisto oblikovana steklenička kolonjske vode KenzoPower za moške skriva nevsiljivo svežino, rahlo poudarjeno z lesnimi notami. Njen stvaritelj Olivier Polge jo je opisal kot drugačno preprostost.

Globoka modrina BLV Eau de Parfum II navdihuje modra barva, ki daje slutiti, da se v steklenički skriva nekaj prefinjenega in karizmatičnega. Iz nje veje premišljeno razmerje med svežino in intenzivnostjo, za kar so zaslužne sestavine kot vijolica, zvezdnati janež, mandarinovec, vetiver, pačuli.

Učinek liftinga Prestižna maska za obraz, vrat in dekolte Hoff je del linije negovalnih izdelkov proti staranju kože. Kombinacija visokotehnoloških aktivnih učinkovin v velikih odmerkih omogoča maksimalno toleranco. Sestavine, kot so argirelin, heksapeptid (posnema delovanje botulin toksina), hialuronska kislina, kožo čvrsto napnejo. Cesarska kolekcija Za praznično obdobje so pri Guerlainu pripravili dekorativno kolekcijo Impériale v razkošnih barvah in še razkošnejših embalažah. Za resničen večerni videz dive bodo v omejeni seriji na voljo maskara, senčila za oči in glosi Kisskiss.

XXXX

Limuzina s športnim značajem Porsche 911 Porsche končno predstavlja uresničitev svojih skoraj pol stoletja dolgih sanj. Trgu so namreč ponudili limuzino s super športnim značajem. Pravi GT (gran turismo), a s petimi vrati in ogromno prostora v notranjosti ter velikim prtljažnikom. Besedilo: Borut Štajnaher Fotografije: promocijsko gradivo

Sanjsko To je zamisel, ki se je rodila že davnega leta 1962, ko je italijanska Ghia predstavila koncept športnega avtomobila s štirimi vrati in motorjem zadaj. Koncept je bil narejen na osnovi takratnega modela porsche 356. Seveda je bil avtomobil za tiste čase povsem prezgoden. Projekt štiri vrata Že pet let kasneje so na zahtevo ameriškega kupca podaljšali tedanjo izvedbo 911 in ji dodali še en par vrat, ki se je odpiral v nasprotno stran. A tudi tu je ostalo pri unikatu. Še pet let je bilo potrebnih, da Porsche pripravi type 915. To je bil znova za 35 centimetrov raztegnjeni 911, ki pa je imel le en par vrat, a kljub temu štiri velike in udobne sedeže. Tudi ta projekt ni videl luči serijske proizvodnje. Na tem delu so Porschejevi strokovnjaki opustili eksperimentiranje in preteklo je kar 16 let, preden so se ponovno lotili projekta štiri vrata. Pisalo se je leto 1986, ko so na osnovi takratnega modela 928 naredili koncept super športnega vozila s petimi vrati in motorjem spredaj, a spet brez uspeha. In še tri leta pozneje zadnji poskus na osnovi modela 989, znova štiri vrata, pet sedežev, motor spredaj, pogon zadaj, a – nič. Dvajset let pozneje Piše se leto 2009 in tukaj je: serijski porsche s petimi vrati. Ultra športna limuzina, ki vzame sapo vsakemu mimoidočemu, če ne s pogledom, pa z zvokom iz izpušnih cevi. Avto je v resnici veliko boljši kot na fotografijah; ko ga boste videli v živo, mi boste verjeli. Četrti model v Porschejevi družini je dolg 497 centimetrov in ponuja obilico prostora za štiri potnike. Individualni sedeži so opremljeni z vsemi elektronskimi pomagali, tako da si lahko tudi zadaj z elektriko nastavljate nagib ter višino in bočni profil, gretje in hlajenje pa še kaj. Nekaj, česar doslej nismo bili vajeni, so peta vrata. Odpirajo se zelo visoko in omogočajo dostop do prtljažnika, v katerem je prostora veliko več kot le za palice za golf in kreditno kartico. Njegova prostornina je 445 litrov, če podremo zadnja dva sedeža, se raztegne na 1263 litrov, kar sicer ponujajo že manjši karavani. Na spodnjem robu zadnjega stekla je prilagodljiv usmerjevalnik zraka, ki se samodejno dvigne pri hitrosti nad 90 km/h in se odvisno od hitrosti nastavlja v optimalni kot. Notranjost je kratko rečeno razkošna. Atmosfera, ki vas dočaka ob vstopu, je nepozabna, saj je rezultat vrhunske opremljenosti, izbora materialov, ergonomije in natančne izdelave. Sredinski tunel se razteza po celotni dolžini in deli vozilo na dva dela. Po njem poteka kardanski drog, ki povezuje spredaj nameščen motor in pogon na zadnji kolesni par. Usnje v notranjosti je lahko v trinajstih barvnih odtenkih, ki se nato kombinirajo s sedmimi paketi opremljenosti, dvema motorjema … Skratka, težko boste našli dve popolnoma enaki panameri. Prostora za dvome ni Za pogon nadvse športne limuzine je odgovoren 4,8-litrski motor V8, ki v atmosferski različici razvija 400

Sanjsko konjev, s pomočjo turbine pa 500. Za prenos moči skrbi ročni šeststopenjski menjalnik, samodejni PDK z dvema sklopkama in sedmimi prestavami je še boljši izbor. Navor pri šibkejšem znaša 500, pri močnejšem pa že kamionskih 700 Nm, in to v razponu od 3500 do 5000 vrtljajev. Šibkejša izvedba potrebuje do prve stotice 5,4 sekunde, turboizvedba le 4,2. Pri panameri turbo se lahko pri hitrem pritisku stopalke za plin povsem do konca aktivira tudi funkcija overboost, ki za kratek čas poveča polnilni tlak, posledično pa se navor dvigne na 770 Nm. In še podatek o končni hitrosti in porabi: 285 km/h oziroma 305 km/h ter 12,5 oziroma 12,2 litra goriva na sto prevoženih kilometrov. Kako so prišli do takšne porabe, pa je bolj tehnična zgodba; eden od sistemov za varčevanje z gorivom je start-stop. Panamera je enajst centimetrov krajša od mercedesa razreda S, ki pa ni njen neposredni tekmec. V širino je je 193 centimetrov in v višino 142. Tako je glavni konkurent maserati quattroporte, ki je že nekaj časa na trgu, še večji tekmec pa prihaja konec leta, in sicer aston martin rapide. Kako se bo panamera spopadla z njimi in predvsem kako bo ugajala kupcem, ali bo ponovila veliki uspeh SUV modela cayenne, ki je podrl vsa pričakovanja o prodaji, pa je težko napovedati. Avto je lep, kakovosten, dinamičen, prostoren in hiter, tako da prostora za dvome preprosto ni.

XXXX

Sto let odličnosti Bugatti Skromno in brez velikega pompa so se na proslavi ob stoletnici nastanka podjetja Automobiles Ettore Bugatti sredi septembra v Franciji zbrali zbiratelji in lastniki bugattijev. Najbogatejši ljudje na svetu so se poklonili Ettoreju Bugattiju, snovalcu avtomobila, v katerem še zdaj uživajo. Besedilo: Daniel Tomičić Fotografije: Laurent Nivalle

Legenda Ekskluzivni dogodek je potekal skoraj brez publike in medijev, saj organizatorju ni do zaslužka, temveč sta na prvem mestu druženje in užitek v vožnji s klasičnimi bugattiji. Ljubitelji se dobijo vsako leto drugi vikend v septembru, letošnje druženje pa je bilo nekaj posebnega. Devetdnevno srečanje pod imenom Bugatti, sto let izvrstnosti, bo ostalo zapisano v zgodovino po tem, da je bilo največje doslej, še večje od tistega leta 1981, ko so proslavili stoletnico rojstva Ettoreja Bugattija. Kipar, ki postane konstruktor Ettore Bugatti je največji umetnik med konstruktorji avtomobilov in genialen inženir. Kot sin oblikovalca in vnuk arhitektke je odrasel v krogu ustvarjalnih ljudi. Rojen je bil leta 1881 v Milanu in že s 14 leti se je zaljubil v mehaniko. Študiral je kiparstvo, a se je nenehno spogledoval s konstruktorstvom. Kasneje je pripravil devet avtomobilov za različne proizvajalce, dokler ni leta 1909 našel investitorja, ki mu je pomagal ustanoviti lastno podjetje. Španski bankir de Vizcay, ki je tedaj delal v Molsheimu, je po posredovanju sinov, ki so bili zaljubljeni v dirke, odobril Bugattiju kredit. Mesto Molsheim je tedaj pripadalo Nemčiji, po prvi svetovni vojni pa je postalo del Francije, tako je Bugatti postal prvi panevropski projekt. Njegovi avtomobili so edinstvena kombinacija tehnično naprednih, a enostavnih rešitev. Ettore je nekoč dejal: »Konstrukcija ni popolna, če ne izpolnjuje estetskih meril.« V avtomobilsko industrijo je prvi vpeljal koncept modularnega konstruiranja. Več desetletij so vsi modeli uporabljali skupne dele. Tako so dirkalniki gran prix z manjšimi predelavami hitro postali cestni športni avtomobili. Serijsko je izdeloval cestne in dirkalne avtomobile, tako da jih je lahko ponujal po dokaj ugodnih cenah. Bugatti tip 35 (1924) je bil najuspešnejši dirkalnik vseh časov, saj mu je uspelo zmagati na več kot 2000 dirkah. T35 je najlepši primer Bugattijeve filozofije lahke in učinkovite konstrukcije. Za primer navedimo le podatek, da ko so uporabljali 1,5- ali dvolitrske motorje, je Bentley v svoja vozila še vgrajeval 4,5- in šestlitrske. Bugatti ga je zato zbadal z izjavo, da dela najhitrejše tovornjake na svetu. Žal se je leta 1939 ubil njegov sin Gianoberto in umrla njegova žena, tako da je Ettore povsem izgubil voljo do ustvarjanja. Umrl je leta 1947, podjetje je prevzel sin Roland, a mu ni uspelo več prodajati avtomobilov. Nadaljeval je proizvodnjo delov za letalsko industrijo, kar podjetje počne še zdaj kot del skupine Safran. Iz občudovanja genialnih tehničnih rešitev Ime Bugatti je poznano predvsem po modelu veyron (2004), avtomobilu, narejenem po željah Ferdinanda Piëcha, vnuka Ferdinanda Porscha in predsednika skupine Volkswagen, ki je kupila pravice za uporabo imena Bugatti na avtomobilih. Tu pa je treba povedati, da lastnikov klasičnih bugattijev veyron sploh ne zanima, saj so to povsem drugi ljudje. Kupci veyrona želijo imeti najdražji,

1. Daniel Marachin, eden najbolj znanih zbirateljev bugattijev, predsednik kluba Bugatti Francija in solastnik podjetja Moët et Chandon. 2. Deset milijonov evrov vredni bugatti tip 41 je najbolj ekstravaganten avtomobil vseh časov. Ettore je izjavil, da jih bo prodajal le kraljem, vendar se je zanje zanimal samo albanski kralj Zog. A Ettore mu ga ni želel prodati, kar je razložil kot: »Njegovo vedenje za mizo je neverjetno.« 3. V Saint Jeanu (Molsheim) je Ettore Bugatti sprejemal stranke, zdaj pa je središče podjetja Automobiles Bugatti SAS.

Legenda 4. David Mize je predsednik Bugattija ZDA, največjega kluba na svetu. Leta 1952 je peljal 20 let starega forda iz Bejruta v Ženevo, ko se mu je sredi noči pokvaril v Sloveniji. Zjutraj so ga popravili na lokalnem servisu Crvene zastave. 5. Devetdnevno srečanje Bugatti, sto let izvrstnosti je bilo največje doslej. 6. Svetovna premiera koncepta limuzine bugatti 16C galibier 7. Ettore Bugatti s sinom Rolandom

najhitrejši in najmočnejši avtomobil, ljubitelji klasičnih avtomobilov pa izbirajo bugattije predvsem zaradi občudovanja Ettorejevih genialnih tehničnih rešitev. Nobeden izmed njih nima veyrona, pa čeprav se podjetje, ki zdaj proizvaja bugattije, na vso moč trudi, da bi jim ugodilo. Prav zato je bila na srečanju svetovna premiera koncepta limuzine bugatti 16C galibier, ki je namerno niso predstavili na salonu v Frankfurtu, temveč na tokratnem dogodku, kar pove vse o njegovi pomembnosti. V nedeljo so organizirali izbor najlepšega bugattija pod nazivom Concours d'Elégance Pur Sang. V ponedeljek pa so se začele vožnje. Najprej do Strasbourga in evropskega parlamenta, s čimer so želeli poudariti panevropski značaj znamke. Popoldne so udeleženci preživeli v muzeju avtomobilov v Mulhousu, nastalem na osnovi Schlumpfa, največje zbirke bugattijev; dan se je končal z večerjo v mestu vlakov (Cité du Train), v muzeju železnice. Tudi to je imelo svoj pomen, saj je Bugatti naredil prvi hitri vlak, katerega nasledniki so današnji TGV in shinkansen. Peti dan se je začel z vožnjo na dirkališču L'Anneau du Rhin in končal z večerjo v muzeju Schlumpf. Sreda je prinesla spremembo okolja. Kolona je krenila 160 kilometrov na zahod, od industrijske Alzacije, prek Lorene proti vinorodni pokrajini Šampanji. Dan se je končal v zimskem vrtu družine Moët & Chandon, največjega proizvajalca šampanjcev na svetu. Po obisku njihove vinske kleti, ki je pod upravno zgradbo in v kateri je zaposlenih kar 300 delavcev, je karavana v petek krenila proti 150 kilometrov oddaljenemu Parizu. Tu so bugattiji prispeli na cilj, do najbolj znane ulice na svetu, Elizejskih poljan. Ste pričakovali kaj manj glamuroznega?

XXXX

Panerai Classic Yachts Challenge Starodobne jadrnice Besedilo: Barbara Bizjak in Bojan Levič Fotografije: arhiv Paneraija

Z malo jadralskega znanja in precej več povsem navadne sreče lahko tudi sami postanete del balasta na eni od starih dam, ki se na tekmovanju Panerai Classic Yachts Challenge (PCYC) še kako okretno podijo po regatnem polju. A srce vsakogar, ki se mu po telesu pretaka vsaj malo morja, bo vztrepetalo že ob pogledu na fotografije, ki vam jih v slast in skomine tisti, ki smo imeli srečo, da smo bili tam, ponujamo namesto odvečnih besed. 98

Klasika A ker je osnove le treba pojasniti, povejmo, da italijansko urarsko podjetje Panerai letos petič nastopa kot pokrovitelj regat starodobnih jadrnic vse od karibske Antigve do prestižnih sredozemskih akvatorijev, kakršen je sardinijski Porto Rotondo. Skupaj šest jadralskih izzivov PCYC je letos dobilo epilog na Regates Royales v Cannesu. Čeprav sta na tem navtičnem prazniku slavili Galvana in France, katerih ekipe so prejele Panerajev časomer iz omejene serije, je skupni pokal Trofeo Panerai Classic Yachts Challenge pripadel najbolje uvrščenim med zmagovalci prejšnjih jadralskih etap na PCYC. Zmaga italijanski mornarici Med klasičnimi jadrnicami, izdelanimi med letoma 1950 in 1975, je pokal za leto 2009 dvignila ekipa Chaplina, 16,75 metra dolgega lesenega kuterja (jadrnica z enim jamborom in dvema ali več sprednjimi jadri) z bermudsko snastjo, katerega matično pristanišče je sicer v Neaplju, uporablja pa ga italijanska mornarica. Temu primerno sta bila ključna moža posadke skiper Bruno Puzone Bifulco, ki načeluje jadralcem v italijanski vojski, in taktik Massimo Gherarducci, mornariški častnik in atletski trener, ki je jadral tudi na Luni Rossi na America's Cupu. Med tako imenovanimi vintage jadrnicami, izdelanimi pred letom 1950, pa je zmago (in 70. rojstni dan) slavil 15-metrski Peter z bermudsko snastjo, ki je pred kratkim doživel temeljit lifting. Dodobra obnovljena se bo prihodnje leto podala v boj za pokal tudi Eilean, ki so jo v Officine Panerai pod vodstvom Angela Bonatija popolnoma zapuščeno in zanemarjeno kupili na Antigvi, zdaj pa je 22-metrski keč (vrsta dvojamborne jadrnice, pri čemer je krmni jambor nižji od sprednjega), ki je bil v ladjedelnici Fife narejen leta 1936, torej sočasno s prvo Panerajevo uro, skoraj že nared za nove spopade z vetrom in morjem. Panerai za PCYC Ob vsaki novi sezoni predstavi urarska hiša Panerai tudi posebno edicijo, posvečeno regatnemu tekmovanju Panerai Classic Yachts Challenge. Letnico 2009 nosi kronograf Luminor 1950 Regatta Rattrapante 44 mm, ki so ga sklenili izdelati v le 500 primerkih. Njegovo jekleno ohišje z značilnim varovalom krone so s pomočjo posebnega in zelo odpornega nanosa DLC (DiamondLike-Carbon) popolnoma odeli v črnino, vanj pa vgradili avtomatski kaliber Panerai OP XVIII. Gre za dvojni kronograf, ki lahko hkrati neodvisno meri dva časovna intervala oziroma vmesni čas dogodka. Za jadralske potrebe so prvih pet minut na minutnem števcu obarvali modro, tako da laže odštevamo petminutni čas do začetka regate. Kjer so jadrnice, je tudi voda, zato jadralski luminor tesni do 100 m. Kakor drugi hišni modeli je pokrit z debelim, tokrat dvomilimetrskim safirnim steklom. Da gre za serijo v čast tekmovanju PCYC z letnico 2009, pove tudi gravura na dnu vsakega primerka.

In čeprav ga je zelo težko dobiti, jadralski luminor ni namenjen le za hrambo v vitrinah – zato sta k vsaki uri priložena dva pasova – tradicionalen usnjeni in dodaten gumijasti, ki mu slana mokrota ne pride do živega.

1. Zmagovalci vsakega od šestih jadralskih dogodkov na PCYC v kategoriji classic in vintage so prejeli Panerajeve časomere iz omejene serije 500 kosov, ustvarjene prav za to priložnost: Luminor 1950 Regatta Ratrapante 44 mm, DLC, posebej namenjen jadralcem.

2., 3. Parada pomorske zgodovine: na Panerai Cupu sodelujejo škunerji (jadrnica z dvema jamboroma ali več, pri čemer je krmni pomaknjen precej nazaj, sprednji pa je enako visok ali nižji kot zadnji), keči, joli (majhna jadrnica z velikim glavnim in majhnim krmnim jamborom), slupi (jadrnica z enim jamborom, glavnim jadrom in enim sprednjim jadrom), kuterji. Skupno je na PCYC letos sodelovalo približno 350 starih jadrnic in več kot 1500 članov posadk.

XXXX

Alpski dragulji Ekskluzivno razvajanje na snegu Slikovita pokrajina, kakovostne konstrukcije in izbrana ponudba: dobrodošli na popotovanje po najbolj ekskluzivnih in glamuroznih krajih nove zimske sezone! Besedilo: Stefania Vida Fotografije: promocijsko gradivo

100

Smučanje St. Anton, Lech in Zürs na Arlbergu, Gstaad in St. Moritz pa tudi Cortina d'Ampezzo, Megeve in Courchevel: to so kraji, ki so od nekdaj idealni za športne počitnice, dobro počutje in počitek.

1. Privlačne strmine v Cortini d'Ampezzo 2. Prefinjeno vzdušje hotela Aurelio Lech 3. Alpski hotel St. Christoph v St. Antonu

Avstrija: Lech in Zürs na Arlbergu Leta 2004 je bil izbran za najlepši kraj v Evropi: Lech, ki je v osrčju avstrijskih Alp, vas bo osvojil s tako iskanim vzdušjem, ki zna združiti moderno s tradicionalnim duhom dobrodošlice. Zimska sezona (27. november–25. april) bo tudi letos bogata z običajnimi dogodki: ognjemeti v Zürsu, smučarsko tekmo Der Weiße Ring (beli prstan), festivalom v Bregenzu, praznikom pomladi v Oberlechu. Široko ponudbo prireditev bodo obogatili še številne smučarske tekme in tekme v deskanju na snegu pa tudi izbrani kulturni in umetniški dogodki. Prefinjeno vzdušje hotela Aurelio Lech s čudovitim pogledom na gore in sodobnim termalnim centrom vam bo ponudilo številne trenutke udobja in počitka po celodnevnem športnem udejstvovanju (Tannberg 130; www.aureliolech.com). Posebno razvajanje pa si privoščite v restavraciji Post Stuben z značilnimi sobami, oblečenimi v les, ki z lokalno očarljivostjo prijetno uokvirjajo klasične jedi, postrežene s prijaznostjo in umerjenostjo (Lech 11 a; www.postlech.com). Avstrija: St. Anton na Arlbergu Sodobno in tradicionalno se prelivata v tem tipično tirolskem kraju, kjer lahko uživate v predstavi neokrnjene narave in ekskluzivnega udobja. Zaradi dolgoletne športne tradicije ponuja St. Anton vsem ljubiteljem snega nešteto možnosti za zabavo z 280 smučišči in 180 kilometri prog za turno smuko, ne pozabimo pa niti na SWR3 Skifestival (od 4. do 6. decembra). Kdor si želi privoščiti trenutek počitka, si lahko izbere sodobni termalni center Arlberg-well.com z ogrevanim bazenom na odprtem (www.arlberg-well.com). V St. Antonu je alpski hotel St. Christoph, ki s svojo zavidljivo lego gospoduje nad vso dolino, njegovo ekskluzivno udobje pa vam zagotavlja počitnice, kot jih še niste imeli

101

Smučanje (www.stchristoph.at/alpenhotel/). Kdor zna ceniti okus, mu restavracija Museum ponuja raznovrstne tradicionalne kulinarične predloge z možnostjo obiska muzeja smuči in krajevne zgodovine (Rudi-Matt-Weg 10 A, www.museumrestaurant.at).

4. Hotel Gstaad Palace 5. Grand hotel Kronenhof di Pontresina, St. Moritz 6. Cristallo Palace Hotel & Spa, Cortina d'Ampezzo 7. Vasica prestižnih lesenih koč Les Chalets des Fermes de Marie

Švica: Gstaad Na meji med Bernskimi Alpami in Vaudom stoji Gstaad, kjer se stekajo štiri doline in privabljajo turiste s številnimi športnimi in mondenimi aktivnostmi. Z bližnjima Saanenmöserjem in Zweisimmnom ponuja kar 250 km čudovitih prog in 61 žičniških naprav, ki so razdeljene na šest smučarskih terenov. Med njimi je tudi Glacier 3000, na katerem se lahko poskusite v smučanju na ledeniku. Gstaadova punčica očesa pa je hotel Gstaad Palace, ki je vse od leta 1913 del zgodovine kraja zaradi premišljene in prefinjene gostoljubnosti, velikih teras in treh hektarjev parka. Tu se resnično potopite v srce švicarskih Alp (Palacestrasse, www.palace.ch). Če uživate v visoki gastronomiji, je restavracija Chesery pravi naslov za vas: elegantna brunarica s prijetnim vzdušjem vas bo osvojila z nagrajenimi kulinaričnimi stvaritvami šefa kuhinje Roberta Spetha (Lauenenstrasse, www.chesery.ch).

8. Hotel The Charme Les Airelles, Courchevel

Švica: St. Moritz Njegova glamurozna plat že od nekdaj privablja najekskluzivnejše mednarodne goste in preseneča v vseh letnih časih. Tako cenjeno zbirališče izbrancev, ki je gostilo že nekaj zimskih olimpijad in svetovnih smučarskih prvenstev, je še vedno kraj, kjer lahko ljubitelji snega sodelujejo v številnih aktivnostih: med njimi so kiting, curling, kriket in polo. Priljubljene so tudi slovite tekme, kot sta engadinski maraton teka na smučeh in zgodovinska konjska dirka na zamrznjenem jezeru St. Moritza White Turf, ki poteka že od leta 1907. Dragulj engadinske arhitekture je grand hotel Kronenhof di Pontresina, ki je eden najpomembnejših dokazov neobaroka v Alpah, zato je zaščiten kot kulturna dediščina; pred kratkim sta mu švicarska Gault Millau in njen partner Carl F. Bucherer podelila naslov hotel leta (7504 Pontresina, www. kronenhof.com).

5 6

102

Smučanje Prava institucija visoke gurmanske kuhinje je restavracija Mathis Food Affairs na postaji žičniške vzpenjače Corviglia s cenjenimi foie-grasom, tartufi in jastogi (www. mathisfood.ch). Italija: Cortina d'Ampezzo Cortina je brez dvoma najbolj znan in prestižen italijanski smučarski cilj. Narava, ki obdaja očarljivo ampeško kotlino, je neprimerljiva: skalnate stene Dolomitov so sanje vsakega alpinista, gozdovi narodnega parka pa cilj čudovitih ekskurzij tako poleti kot pozimi. Med številnimi dogodki ne smete zamuditi mednarodnega festivala snežnih figur v januarju in smučarske tekme, ki jo promovira Yacht Club Cortina; gre za srečanja na progah Faloria ekip najprestižnejših jadralnih klubov in prvakov iz curlinga. Obvezna postanka sta hotel Cristallo Palace Hotel & Spa (via Rinaldo Menardi 42, www.cristallo.it) in restavracija Meloncino al Camineto s tradicionalnim jedilnikom, obdelanim z veliko okusa in domišljije. Na njem najdete belo polento z omako iz jakobovih pokrovač in jurčkov, tunovo tagliato s sezamom in breskov zavitek z amaretom, kar lahko okusite na prelepi terasi (www.ilmeloncino.it). Francija: Megève Megève pričaka svoje goste s tipičnimi lesenimi hiškami chalet in majhnimi tradicionalnimi elegantnimi hoteli ob vznožju mogočnega Mont Blanca. To je prava meka za tiste, ki imajo radi deskanje na snegu (s kar tremi območji, rezerviranimi zanj na več kot 470 km prog v kompleksu Combloux, Mégève, Saint Gervais in La Giettaz), pa tudi take, ki bi želeli sodelovati na Snow Golf Cupu, priznani mednarodni tekmi golfa na snegu (od 14. do 18. marca), ali v tekmah s sanmi. Simbol značilnega stila Megèveja je Les Chalets des Fermes de Marie, prava vasica prestižnih lesenih koč, ki so pravzaprav vse prej kot navadne koče iz drugih časov: pričaka vas vzdušje savojske tradicije, ki se kaže od izbora blaga toplih tonov do pohištva in dodelave strogo v lesu (www.fermesdemarie.com). V sijajnem pogledu na Mont Blanc lahko uživate v restavraciji L'Idéal 1850, ki ponuja originalen in okusen meni, posvečen krajevnim specialitetam (www.chalet-montarbois.com).

7 8

Francija: Courchevel Ekskluzivnost je ključna beseda za Courchevel v 3 Vallées med največjimi smučarskimi območji na svetu. Vse od prelepih hotelov do brezhibno pripravljenih prog je zamišljeno tako, da ponuja užitek in udobje. Vsi turistični objekti so točno nasproti smučišč, ki so pripravljena za vse vrste zimskih športov. Začnemo lahko z vsakoletnim decembrskim tednom French Olympic Sports pa tudi z letalskimi poleti nad Mont Blancom. Hotel The Charme Les Airelles z 59 sobami izpolni najvišje zahteve po udobju in storitvah (73120 Couchevel, www.airelles.fr), medtem ko Le Chalet des Pierres ponuja jedilnike najboljše tradicionalne kuhinje kar na smučišču (Le Jardin Alpin-Courchevel 1850, www.chaletdepierres.com).

103

Razkošni dom na počitnicah Novi koncept bivanja Zakaj si ne bi privoščili bivanja v eno-, dve- ali večsobni vili, mogoče z bazenom in osebnim strežajem? Zakaj ne bi bila vaša nastanitev na počitnicah enaka ali celo boljša od tiste, ki jo imate doma? Zakaj se ne bi počutili povsem sproščenih ob sladkem razvajanju, za katero poskrbi izkušeno osebje? Čudovita narava in do podrobnosti domišljena ponudba v razkošju objektov je formula za popolne počitnice. Besedilo: Barbara Beč Fotografije: promocijsko gradivo

104

Na toplo Soba na počitnicah res ni pomembna, saj jo uporabljamo le za spanje in v njej pravzaprav ne bivamo. Tudi vi razmišljate tako ali so vam poskušali to dopovedati, ko ste nazadnje izbirali dopustniški cilj? Vile na najrazkošnejših otokih vas prepričajo o nasprotnem.

teniških igriščih, v športnem centru z obilico vodnimi športi in v dvorani za fitnes. In ko boste ob toplih večerih posedali na vrtu, srkali najljubši konjak in šteli zvezde, boste z veseljem ugotavljali, da se boste v vile hotela Belle Mare Plage zagotovo vračali.

Mavricij: Belle Mare Plage Vile hotela Belle Mare Plage na Mavriciju predstavljajo nov koncept bivanja na počitnicah. Dvajset vil velikosti od 375 do 525 m² z dvema spalnicama ali celo tremi vzbuja občutje varnosti in neskončnega lagodja. Z velikimi dnevnimi prostori in vrtom, ki ga obkroža zasebni bazen, zagotavljajo enkratno počitniško nastanitev. Želja po zajtrku, kosilu ali večerji na vrtu lastne vile je samo ena od mnogih, ki se vam lahko izpolni na Mavriciju. Vsak trenutek jih lahko uresniči tudi osebni strežaj. Bi se masirali na domačem vrtu? To z veseljem izvede osebje sosednjega spaja Shiseido. Seveda je odlično poskrbljeno tudi za otroke. Zabavajo se lahko z najnovejšimi tehničnimi dosežki (ipod, cd- in dvd-predvajalniki, igrice Playstation 2) ali pa se družijo v otroškem klubu Kakoo. Na drug konec kompleksa vil vas odpelje električni avtomobilček, da pa boste domov prišli razgibani, se lahko preizkušate na dveh igriščih za golf z 18 luknjami, na

Sejšeli: letovišče Lémuria A Mavricij ni edini, kjer se lahko na počitnicah razvajate z razkošjem. Letovišče Lémuria na otoku Praslin na sosednjih Sejšelih ponuja podobno nastanitev. Vile velikosti 725 m² z dvema spalnicama, dnevnim prostorom, zunanjim paviljonom, namenjenim gurmanskim užitkom, se enkratno zlivajo s tropskim gozdom. Zamislite si nedotaknjeno bujno vegetacijo in belo peščeno plažo Anse Kerlan, na kateri želve še vedno valijo jajca. Čisto blizu je tudi znana Anse Lazio, ena najlepših plaž na svetu. Na otoku še zdaj raste coco de mer, največje palmovo drevo. Tudi v vilah Lémuria je 24 ur na dan na voljo osebni strežaj, ki postreže z zajtrkom, kosilom ali večerjo kar na vaši terasi. Lahko pa večerjate v kateri od treh restavracij, v katerih vam strežaj uredi rezervacijo in priskrbi najboljšo mizo. Mali nadobudneži čez dan uživajo v klubu Turtle v igralnicah in jedilnici, kjer jim postrežejo s kosilom in

105

1. Hideaway Palace na Maldivih 2. Letovišče Lémuria na Sejšelih

Na toplo 3

3. , 4. Razkošje na otoku Praslin na Sejšelih 5. Idila na Maldivih 6. Belle Mare Plage na Mavriciju

večerjo, pripravljeno posebej zanje. Igrišče za golf letovišča Lémuria je edino tovrstno na Sejšelih. Gostom so na voljo tudi teniška igrišča in center z vodnimi športi. Počitnice so lahko popolne.

106

Maldivi: Hideaway Palace Indijski ocean ponuja še eno zatočišče, morda najbolj romantično, najbolj drugačno in z največ belimi peščenimi plažami. Maldive sestavlja 26 koralnih atolov, te pa 1190 otočkov, ki se razprostirajo v dolžini 850 kilometrov. Na severu tega arhipelaga se skriva biser Dhonakulhi, na katerem je letovišče The Island Hideaway, Spa Resort & Marina. Otok je raj miru, varnosti in odmaknjenosti od našega vsakdana. Dolg poldrugi kilometer in širok 550 metrov ponuja šest vrst vil, urejenih v značilnem maldivskem slogu in iz naravnih materialov. Največja vila oziroma kar kompleks vil Hideaway Palace se razprostira na 1420 m², sestavlja pa ga pet vil, postavljenih tako, da lahko iz njih opazujete sončni zahod. Vsaka ima tri spalnice, dnevne prostore in zunanji paviljon, namenjen zasebnim romantičnim večerjam v dvoje ali v krogu prijateljev in družine, s katero si lahko delite celotni Hideaway Palace. Vile so obkrožene z neskončnimi bazeni, ki dajejo vtis, kot da objekti plavajo na vodi. Gostje povsem brezskrbno uživajo v stiku z naravo, popolna postrežba pa zadovolji njihove še tako nenavadne potrebe. Prav tako je posebno doživetje hrana, saj jo kuharski mojstri prilagodijo vsakomur posebej.

XXXX

Carpe diem za dušo in telo Vino in spa Zamislite si kopel iz modrega pinota v hrastovem sodu, masko za obraz iz grozdnih pečk merlota, masažo z grozdnimi tropinami in izpiranje s sveže stisnjenim grozdnim sokom. Po vsem tem pa večerjo v vrhunski restavraciji ob kozarcu vina iz vinograda, ki ga opazujete skozi okno, in čisto na koncu, za piko na i, še počitek v enem od razkošnih apartmajev prestižnega hotela. Besedilo: Nina Levičnik Fotografije: arhiv Louisium in Cavas Wine Lodge

108

Vinsko razvajanje Vse našteto se bere kot največje sanje največjega vinoljuba, a dejansko niso, saj obstajajo tudi v resničnosti; posejane so po vsem svetu, na obeh poloblah in čedalje več jih je. Eden najbolj vročih trendov tega trenutka pa niti ni tako presenečenje, kot se mogoče zdi. Zgodba o uspehu vinskih spajev je pravzaprav posledica znanstvene študije (francoski paradoks), ki je dokazala, da Francozi zaradi zmernega in rednega uživanja vina manj zbolevajo za srčno-žilnimi boleznimi kot drugi narodi, kar pomeni, da vino ni samo okusno, ampak tudi dobro (oziroma zdravo). Spa in kozmetična industrija sta raziskovala še naprej in ugotovila, da spekter koristnega delovanja daleč presega kozarec. Pozitivne učinke grozdnih jagod, pečk, soka in celo tropin (ki vsebujejo ene najmočnejših antioksidantov) so združili pod blagovno znamko vinoterapija in jo vpeljali v prestižne hotele, ki so sredi vinogradov najbolj znanih vinogradniških pokrajin sveta. Dva od njih vam predstavljamo kot idejo za pobeg. Wine & Spa Resort hotela Loisium, Langenlois, Avstrija Hotel Loisium oziroma vinski spa Aveda leži sredi avstrijske vinogradniške pokrajine Kamptal in zaokroža v celoto zgodbo Loisiuma, vinskega centra, ki stoji nad skoraj kilometrom podzemnih kleti mesteca Langenlois (od tod tudi ime centra, ki je zloženka imena kraja in besede Elysium, v prevodu raja). V hotelu, ki je delo ameriškega arhitekta Stevena Holla (hotel je leta 2006 prejel nagrado European Hotel Design), imajo poleg 83 sob, od katerih imajo prav vse pogled na vinograde, še 12 soban, namenjenih izključno spa terapijam. Obsegajo vse, od mask iz grozdnega eliksirja, prek vinskih kopeli v hrastovih, barikovih sodih (225 litrov), do masaž z olji grozdnih pečk in oblog iz tropin. Spa Aveda pa ima še eno posebnost: knjižnico, v kateri je mogoče najti najrazličnejšo literaturo – na temo vina, jasno. Z vinsko kletjo, degustacijskim centrom, hotelom, restavracijo in spajem je Loisium resnično pravi raj za (največje) vinoljube (www.loisiumhotel.at).

1. Hotel Loisium v Avstriji 2. Vinska terapija za dva 3. Piling iz grozdja bonarda

cam, pod katerimi razumejo predvsem spoštovanje narave. Prisegajo na ekološko hrano oziroma še celo več: lani so na posestvu začeli sami ekološko pridelovati sadje in zelenjavo. Za (največje) vinoljube (skoraj) obvezen izlet nazaj k naravi (www.cavaswinelodge.co). 3

Cavas Wine Lodge, Mendoza, Argentina Pod vznožjem Andov sredi najlepših in najboljših vinogradov svetovno znane vinogradniške pokrajine Mendoza leži družinski hotel Cavas Wine Lodge s 14 sobami, ki je tudi član prestižne hotelske verige Relais & Châteaux. Butični hotel obdaja 35 hektarov lastnih vinogradov, katerih vina (poleg 250 drugih najboljših etiket pokrajine Medoza) hranijo v svoji kleti. Ne preseneča, da v njihovem spaju pri vinoterapiji uporabljajo domače pridelke: za piling grozdje rdeče sorte bonarda, rdeče vino malbec za kopeli, belo sorto torrontes za maske. Poleg izjemnega ambienta, vrhunskih vin in osupljivega spaja pa Cavas Wine Lodge skriva še en adut – odlično kulinariko, ki dosledno sledi najsodobnejšim smerni-

109

Po sledeh madame de Pompadour Moët & Chandon Šampanjska hiša v osrčju Šampanje, francoske vinorodne pokrajine, iz Pariza proti vzhodu oddaljene okrog 150 kilometrov, je zaradi svojega najslavnejšega šampanjca na svetu v srcu številnih poznavalcev in ljubiteljev žlahtnih mehurčkov. Kot je bila v srcu slavne madame de Pompadour, ki je leta 1750 postala njegova prva uradna ambasadorka. »Edino po šampanjcu ostane ženska vedno lepa,« je bila prepričana. Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: Michel Jolyot/Moët & Chandon

110

Izbrano Neka druga dama je bila hudomušna: »Šampanjec pijem, ko sem vesela in ko sem žalostna. Kdaj pa kdaj ga pijem, ko sem sama; družbi se mi zdi najbolje ponuditi – šampanjec. Sicer pa se ga ne pritaknem, razen, seveda, ko sem žejna.« Od Napoleona do Queenov Moët & Chandon poseduje kraljestvo na tisoč hektarjih najboljših vinogradov območja Côte des blancs, kjer pridelajo le 15 odstotkov svojih potreb; preostalo dokupijo pri drugih vinogradnikih Šampanje. Kljub temu velja za največjega francoskega vinogradniškega posestnika in od leta 1706 tudi največjega pridelovalca, ki izdeluje šampanjec po klasični metodi. Svoje vinograde vsako leto septembra odprejo novinarjem z vsega sveta, ponavadi gostijo 30 izbrancev. Med njimi smo bili tokrat tudi mi. Podjetje je leta 1743 v Epernayu ustanovil trgovec z vini Claude Moët, njegov vnuk Jean-Rémy Moët pa je svojo dediščino spremenil v simbol užitkov, blišča in prestiža. Ko je leta 1833 prepustil poslovanje sinu Victorju in zetu Pierre-Gabrielu Chandonu, je bil rojen Moët & Chandon. Kronologija pomembnih letnic in dogodkov je gosto pisana zgodba, a mimo nekaterih vseeno ne gre: leta 1863 so v počastitev prijateljstva Jean-Rémyja Moëta in Napoleona predstavili šampanjec Imperial, ki je leta 1952 zajadral tudi v filmske vode; postal je uradni dobavitelj filmskega festivala v Cannesu, od leta 1987 pa še jadra na najslavnejši regati sveta America's Cupu. Na Moët-Chandonovem posestvu je občasno gostoval Voltaire, tukaj je Wagner dobil navdih za opero Tristan in Izolda, rock skupina Queen pa za pesem Killer Queen. Od leta 1987 je Moët & Chandon del skupine LVMH. Domovanje slavnega Brut Imperiala Sončnega septembrskega dne je bila novinarska ekipa del 1200-glave množice, ki vsako sezono preplavi vinograde Moët & Chandona. Po le nekaj košaricah obranega grozdja je bil delovni dan novinarske skupine končan; sledila sta kozarec hladnega šampanjca kar sredi vinogradov in tipično kosilo za obiralce: tri vrste solate – krompirjeva s slano ribo, kumarična in korenčkova v majonezi – teletina v omaki in jabolčna torta. Na vrsti je bil obisk domovanja slavnega Brut Imperiala, ki je pravo popotovanje po 250 letih zgodovine. Med sprehodom skozi medlo osvetljen labirint hodnikov, dolgih 28 kilometrov (največja klet v Šampanji) in od 20 do 30 metrov pod površjem, so spoznanja, da sta nekoč tod hodila Napoleon in Richard Wagner, porodila malce nenavadne občutke. O prijateljstvu Jean-Rémyja Moëta in Napoleona, bila sta sošolca, pričata velik hrastov sod in šampanjec, narejen v Napoleonovo čast, imenovan Imperial, ki so ga prvič predstavili leta 1863.

so najdišča iz neolitika. V zadnjem času je tam spal Lenny Kravitz, takoj za nami pa predstavniki Diorja, s katerimi tudi poslovno sodelujejo; vse kopalnice so namreč opremljene z njihovo kozmetiko. Vsaka soba ima edinstveno podobo, predstavnici Slovenije pa so namenili sobo gospe Carnajac s pogledom na pokrajino s treh strani. Za večerjo so nam postregli trgatveni meni: gosja jetra, pečena na črnih redkvicah in na posteljici iz listnatega testa s temno omako, domačega piščanca z gobami, obvezni sir, tokrat sorte maroilles, in za konec pito iz vinogradniških breskev. Zraven sodi šampanjec in sommelier nam je za predjed in glavno jed ponudil prijetno ohlajeni Grand Vintage 2003, ob siru pa Grand Vintage Rosé 2003. Po njegovih navodilih smo pili po kapljicah oziroma mehurčkih. Resnično, le tako doživite nepopisne užitke. Končno sem razumela navdušenje madame de Pompadour nad božanskimi mehurčki Moëtovega šampanjca.

2 3

Château de Saran Večerjo so nam postregli v bližnji elegantni graščini château de Saran, ki je hotel zaprtega tipa s parkom, v katerem

111

1. Slavnostni zaboj Moët s steklenico magnum Moët Impérial in osmimi kozarci, prekritimi s pozlačenimi mehurčki 2. Delovni dan se je končal v elegantni graščini de Saran. 3. Labirinti šampanjske kleti

XXXX

Žlahtna kapljica kot statusni simbol Zvezdniki in vino Mogoče veste, kaj imajo poleg zvezdniškega statusa skupnega Francis Ford Coppola, Gerard Depardieu, Olivia Newton-John, sir Cliff Richard, Roberto Cavalli, Bob Dylan, Mario Andretti, Michael Schumacher, Sting, Jarno Trulli, Mick Hucknall, Marilyn Monroe, Elvis Presley, Barbara Streisand, Celine Dion in Madonna? Besedilo: Nina Levičnik Fotografije: arhiv Adega do Cantor, Andretti Winery, Jarno Trulli, Tenuta degli Dei

112

Izbrano Skupni imenovalec vseh naštetih je tudi vino. Ključno vprašanje, ki iz tega izhaja, pa je, kako oziroma koliko so zvezdniki dejansko osebno vpleteni v vinsko zgodbo. Tisti najbolj zagreti se pletejo celo v sam vinogradniško-vinarski proces svojih kleti, medtem ko so drugi vrhunski kapljici zgolj posodili (prodali) svoje ime. No, kakor koli že, dejstvo je, da čedalje bolj postaja statusni simbol, zato je za velike, večje in največje zvezde skoraj nujno, da imajo (poleg vsega drugega, seveda) svoj vinograd ali vsaj vino. Tudi Madonna ima svoj chardonnay Bob Dylan, Barbra Streisand, Celine Dion, Elvis Presley in Marilyn Monroe so na primer svoj glas in stas posodili posameznim kolekcijam vina: Bob Dylan Planetu Wawes wines, vinski klub Barbre Streisand da vsako leto na trg kolekcijo Barbra Streisand (vina prihajajo iz kalifornijskih kleti Allex Valley, Wild Horse Peak Vineyard in Kimberley Vineyard), Celine Dion kolekciji A new day (cabernet sauvignon), Presleyjev vinski klub vsako leto Elvis Presley TM, kalifornijski enolog John McKay pa prideluje šest vin pod blagovno znamko Marilyn Monroe (Velvet Collection, Sauvignon blonde, Marilyn merlot, Blonde de Noirs, Marilyn cabernet in Norma Jeane). Če potujemo naprej, od malo k (malo) več, pride na vrsto že Madonna, katere starši imajo v ameriški zvezni državi Michigan vinograde in vinsko klet Ciccone, ki daje na trg dve liniji: Ciccone in Madonna (letnik 2005 je imel etiketi chardonnay in cabernet franc). Potem je tu Sting, ki zase in za prijatelje na svojem toskanskem posestvu prideluje chianti z imenom I Serrestori. Nekoliko južneje, na Siciliji, najdemo klet Il Cantante (Pevec), ki je od leta 2005 v lasti Micka Hucknalla (Simply Red) in kjer stavijo predvsem na rdečo sorto Nero d'Avola. Prav tako na rdeče sorte – tempranollo in shiraz – stavi angleški pevec sir Cliff Richard, ki ima svoje vinogradniško-vinarsko posestvo La Vida Nova (Novo življenje) na Portugalskem v pokrajini Algarve.

1. Tommaso in Roberto Cavalli 2. Jarno Trulli 3. Italijanska dirkaška legenda Mario Andretti

2 3

Golf in formula 1 med vinogradi Vinsko-zvezdniške povezave najdemo tudi med športnimi zvezdami, kjer izstopata predvsem dva športa: golf in formula 1. Med igralci golfa so zastavonoše Nick Faldo, ki v sodelovanju z avstralsko kletjo Katnook Estate prideluje Nick Faldo Selection cabernet sauvignon, shiraz in sauvignon, Arnold Palmer, ki je lastnik posestva Luna Vineyards v kalifornijskem Napa Valleyju, in Greg Norman, ki svoja vina prodaja pod blagovno znamko Greg Norman Estates (prideluje pa jih avstralsko-kalifornijska vinska klet Beringer Blass). Med dirkači F1 se z žlahtno kapljico ukvarjajo sedemkratni svetovni prvak Michael Schumacher, z njegove vinske etikete se nasmiha Ferrarijev konjiček, italijanska dirkaška legenda Mario Andretti in Hondin voznik Jarno Trulli.

113

Izbrano 4. Rosso di Rosso, Bianco di Rosso, Nero di Rosso in olivno olje so izdelki kmetije Diesel blizu Vicenze. Za njo, seveda, stoji legendarni kralj džinsa Renzo Rosso, ustanovitelj Diesla. Kupite jih lahko na: www.dieselfarm.it. 5. Sir Cliff Richard stavi na rdeče sorte. 6. Vino družine Cavalli

zen do žlahtne kapljice pravzaprav pretaka po žilah, saj so jo njegovi italijanski predniki vedno pili ob hrani, je svoje pravo vino dal na trg leta 1978. O njihovi kakovosti (med njimi je najnovejša linija Coppola Diamond Collection, posvečena njegovi hčerki Sofii, gre pa za penino v pločevinki) pričajo tudi ocene največjih vinskih kritikov; eden od njih, Robert Parker, je vina Rubicon že večkrat ocenil z oceno 90+. S podobnimi lovorikami se lahko pohvali tudi francoski igralec Gerard Depardieu, ki je za eno od svojih vin prejel od Parkerja kar 94 točk. Depardieu je svoje prvo posestvo Chateau de Tigne v francoski Loari kupil leta 1982, od takrat pa še več kleti, odprl je restavracijo Le Med pionirji Coppola in Fontaine Gaillon, izdal kuharsko knjigo Ma Cuisine Depardieu in sebe poimenoval kar acteur-vigneron (igralec vinar). Pa končajmo popotovanje od manj k (naj)več pri tistih, Tretja pionirka je igralka Olivia Newton John, ki je od ki so najbolj vpleteni in s katerimi se je pravzaprav za- leta 1983 lastnica avstralske kleti Koala Blue Wines. čelo. Prvi je Francis Ford Coppola, ki je leta 1975 kupil Inglenook Winery v kalifornijskem Nappa Valleyju, ga Vino in moda s podpisom Cavalli preimenoval v Niebaum Coppola in nato pred kratkim Za vina, ki prihajajo iz toskanske kleti Tenuta degli Dei, še v današnji Rubicon Estate. Coppola, ki se mu ljube- sta zaslužna Roberto Cavalli in njegov sin Tommaso; pravzaprav je ta kriv, da je družina Cavalli sploh zašla 5 v te vode in da so se znašli tudi na vinskih kartah sveta. Posestvo, veliko dobrih 70 hektarov, je v vasici Panzano sredi idiličnih gričev Chiantija. Roberto Cavalli ga je kupil pred tridesetimi leti, da bi imela družina svoj košček zemlje, kamor bi se lahko umaknila pred (podivjanim) svetom. In precej let je bilo res tako – dokler ni Tommaso dobil ideje, da bi na posestvu gojil tekmovalne kasaške konje. Leta 2000 jim je dodal še vino. Vinograde, ki ležijo na nadmorski višini od 400 do 450 metrov in so orientirani južno, so leta 2001 v nasprotju z večino toskanskih (kjer prevladuje tradicionalna rdeča sorta sangiovesse) zasadili z mednarodnimi rdečimi 6 sortami: merlotom, cabernet sauvignonom in cabernet francom ter petit verdotom in alicantejem (grenache). V svoji polni zrelosti dajo približno 45.000 steklenic letno. Vino družine Cavalli je klasificirano kot IGT (indicazione geografica tipica – zaščiteno geografsko poreklo), gre pa za 30 odstotkov merlota, 30 cabernet sauvignona, 20 petit verdota ter 20 cabernet franca in alicanteja. Vinifikacija poteka do 20 dni, vino nato odleži 14 mesecev v eno leto do dve starih barikovih sodih, potem sestavijo zvrst, ta odleži še od štiri do šest mesecev v velikih lesenih sodih, preden pride na trg, pa se še približno eno leto stara v steklenicah. Prvi letnik je bil 2004, ki pa je dal zgolj 5000 steklenic. Če je Tommaso tisti v družini, ki živi za vino in z njim vse dni v letu, pa je Roberto tisti, ki živi za oblikovanje in z njim, zato je celostna grafična podoba njihovih vin, jasno, njegovo delo. Letnik 2004 je oblekel v svoj legendarni leopardji vzorec, 2005 v zebro in 2006 v metulje. Logotip kleti pa, presenetljivo, ni njegovo delo, ampak gre za detajl slike njegovega starega očeta Giuseppeja Rossija (1876–1951), slikarja, čigar slike je mogoče najti tudi v firenškem muzeju Uffizi. Mario Andretti, sin italijanskih staršev in predstavnik italijanskega življenjskega stila, katerega nepogrešljivi del je tudi vino, je leta 1996 v kalifornijskem Napa Valleyju, ki ga spominja na rodno Toskano, kupil posestvo, po katerem se še zdaj vozi s svojim ferrarijem, in ga poimenoval Andretti Winery. Podobno kot on je svoje vino po sebi poimenoval tudi Jarno Trulli (Bianco, Rosso). Trulli je eden od štirih partnerjev v zgodbi vinske kleti Podere Castroani, ki se podpisuje z letnico 1793 in katere 30 hektarov z biološkimi agrokulturnimi metodami obdelanih vinogradov se razprostira v okolici Montepulciana d’Abruzza v okolici italijanske Pescare.

114

Žametna osvežitev sodobnih uživačev Courvoisier Nezaslišano, bi najbrž rekel kakšen tradicionalen ljubitelj žametne pijače, če bi mu jo prinesli zamešano z brusničnim sokom, tonikom ali ginger alom. Ob bok podobi gospodov, ki daljšo večerjo sklenejo s počasnim obredom, v katerem sta obvezna debela cigara in segret konjak, so zdaj postavljeni mladi, aktivni uživači, ki prisegajo na druge vrednote in dobrote. Besedilo: Hermina Kovačič Fotografije: Hermina Kovačič, arhiv Courvoisier

116

Za poznavalce No, na dober konjak je prisegal že Napoleon Bonaparte, in ko so ga pregnali na otok Sv. Helena, kjer je umrl, je s sabo vzel nekaj sodov courvoisierja. Namreč, istoimensko hišo konjaka so ustanovili na začetku 19. stoletja in že takoj so z žametno tekočino zalagali kraljevi dvor. Zadeva je postala še bolj imenitna, ko je Napoleon leta 1811 obiskal proizvajalca, družini Courvoisier in Gallois. Njuni potomci so leta 1843 prenesli posel iz Bercyja v okolici Pariza v slikovito regijo Cognac; ob reki La Charente v kraju Jarnac so zgradili dvorec, v katerem je še vedno sedež hiše konjaka. Konjak za kralje Leta 1869 jim je Napoleon III. podelil naziv uradnega dobavitelja kraljevemu dvoru, pile pa so ga še razne druge kronane glave na primer v Angliji, na Danskem in Švedskem. Na začetku 20. stoletja so lastniki postali Angleži. Prizadevali so si za močno identiteto blagovne znamke in tako sta nastala slogan Courvoisier, le cognac de Napoleon (Napoleonov konjak) in silhueta nekdanjega cesarja Francozov kot zaščitni znak. Kot zanimivost, steklenico Napoleone Fine Champagne so leta 1950 poimenovali po njegovi prvi ženi Josephine. Pred štirimi leti je blagovna znamka postala del korporacije Beam Global Spirits&Wine s sedežem v ZDA. A glavna zgodba še vedno nastaja v Cognacu, razdeljenem na šest območij: Grande Champagne, Petite Champagne, Borderies, Fins Bois, Bons Bois, Bois Ordinaires. Skupek naravnih danosti s hladnimi suhimi zimami in toplimi poletji daje grozdje bele sorte ugni blanc, rahlo kiselkasto in z močnim sadnim okusom; za pridelavo odličnega konjaka pa so potrebni postopki pod nadzorom strogih meril in pravil, zaščitenih z zakonom. Grozdni sok po fermentaciji novembra natočijo v bakrene kotle in do konca marca dvakrat destilirajo. Če zamudijo kakšen dan, se tekočina ne sme več imenovati konjak, ampak brendi. Ko imajo angelčki gostijo Destilacija da belo tekočino, ki so ji nadeli ime voda življenja (eau de vie), in se mora po zakonu starati najmanj tri leta v hrastovih sodih. V Cognacu pa po kleteh najdete primerke, ki vsebujejo tudi po 50 let in več staro tekočino medene barve, ki postane taka zaradi lesa. Nikjer ne pozabijo povedati zgodbice o angelskih gostijah. Namreč, med staranjem v sodih izhlapi v zrak letno približno 2,5 odstotka tekočine; izgubi, ki se lahko na leto meri v milijonih steklenic, so nadeli romantično ime la part des anges (angelski delež). A dovolj nebeške gostije ostane tudi za navadne in manj navadne smrtnike, še zlasti če ima oznako XO, extra, succession, l'esprit. Konjaka nisem nikoli preveč marala. Toplo postrežen po obroku mi je prebavo kvečjemu otežil. Trije dnevi na angelskem podeželju Francije pa so vse spremenili.

1 2

Z ledom in tonikom? Zgodba o blagovni znamki Courvoisier ni posebna samo zaradi Napoleona, ampak tudi dejstev, da uporablja grozdje le s prvih štirih prej omenjenih območij (precej njihovih izdelkov se lahko pohvali z izvorom s prvega najboljšega Grande Champagne in drugega Petite Champagne), da več generacij tesno sodelujejo s približno tisoč najboljšimi kooperanti, da raje destilirajo v manjših kotlih, kar omogoča natančnejšo kontrolo kakovosti, da vodo življenja starajo najmanj štiri leta, čeprav so po zakonu potrebna tri, da hrastov les izbira njihov master blender (oseba, ki, po domače povedano, pazi, da imajo konjaki isto kvaliteto in okus vsa leta) in da kooperanti iz njega ustvarijo sode le za Courvoisier. Zgodba je posebna tudi zaradi njihovega dvorca v Jarnacu, kjer se je moja transformacija v ljubiteljico žametne pijače sploh začela. Iz razkošne sobe, opremljene v slogu druge polovice 19. stoletja, v kateri dajo piko na i svilene tapete v vijoličnih odtenkih, vlada čudovit razgled na podeželsko mestece s cerkvicami iz obdobja romanike. Teh je v okolici Jarnaca poleg nepreglednega števila vinogradov ogromno. V kraju se je rodil nekdanji francoski predsednik François Mitterrand, ki je tu tudi pokopan. Družinska grobnica je eden obveznih postankov

117

1. Château Courvoisier v Jarnacu 2. Nekdanji cesar Francozov je zaščitni znak konjaka. 3. Klet Le Paradis je pravi raj za ljubitelje žametne tekočine.

Za poznavalce Zaradi izjemne priljubljenosti koktajlov priporoča mešanje konjakov z limetnim ali brusničnim sokom, tonikom, ginger alom, iz česar lahko nastanejo izredno dobri aperitivi. »Pogosto delam s šefi kuhinj, ki jih radi kombinirajo z mesnimi jedmi in nageljnovo žbico.« »Konjak lahko pijete kadar koli med kosilom in večerom; stare raje zvečer, s prijatelji ali svojim dekletom. Zanje si morate vzeti čas. Pijete ga po požirkih, ga zadržite v ustih, okušate. Konjak je zame odličen prijatelj ob hladnih večerih, ko ob kaminu berem knjige. Seveda še vedno prija tudi k cigari, saj tudi sam vsebuje arome tobaka. Sicer pa ga raje kot sladko vino priporočam k sladicam, kot so crème brûlée, čokoladna torta, temna čokolada. Kitajci in Indijci ga pijejo celo namesto vina z zelo začinjeno hrano,« mi je na večerji v lični jedilnici chateauja razlagal Patrice Pinet, predsednik in glavni menedžer v Courvoisierju; jakobovim pokrovačam s tartufi na pireju so sledili teletina v gorčični omaki, lokalni siri in tris sladic z obveznim konjakom. »Sodelujemo z najboljšimi vinogradniki in destilarnami. Brez lažne skromnosti lahko rečem, da smo najboljši v regiji in med najboljšimi v državi. Naš stil je eleganten in prefinjen; trudimo se, da konjaki nimajo premočnega priokusa po lesu.«

4. Ob sladicah prija dober konjak. 5. Obed v zgodovinskem okolju 6. V châteauju Courvoisier so nas sprejeli: Martina Grum, Lili Vodušek in Mario Murn iz Pernod Ricard Slovenija ter Patrick Petit in Patrice Pinet iz Courvoisierja. 7. Napoleonova podoba je vtisnjena na vsak sod.

4 5

konjaka in lokalnih dobrot željnih turistov. Razgled iz sobe seže tudi na reko La Charente, po kateri so nekoč vozili sode konjaka v ladjicah gabarre, s katerimi se zdaj podate na piknik. Sendviči v obliki trikotnikov s foie gras in debelo mleto salamo ter konjak z ledom in tonikom. Mogoče raje z ledom in brusničnim sokom? Skeptično se odločim za prvo možnost in odkrijem svojo najnovejšo najljubšo pijačo. Ko jo čez nekaj dni naročam v Ljubljani, dobim začudene poglede natakarjev.

Od kosila do večera »Naši porabniki so predvsem mlajši poslovneži med 25. in 40., 45. letom, ki uživajo v sadovih svojih uspehov, zato tudi želijo poseči po dobrem konjaku,« klepetava po obisku destilarne, kleti, polnilnice in celo žage, kjer režejo les, in tovarne, kjer ga sestavljajo v sode, ter, hm, naporne pokušnje vseh njihovih izdelkov različnih starosti, z glavnim destilarjem in globalnim ambasadorjem blagovne znamke Pierrom Szersnoviczem. Ugotavljava, da so njihovi konjaki izredno aromatični in mehki in da nimajo premočnega okusa po lesu, zato po njih rade posegajo tudi ženske, še zlasti po višjem cenovnem razredu, ki vsebuje starejše konjake kot XO Imperial ali Initiale Extra.

118

Zgodovina sodobne Evrope v steklenici Konjak ni le pijača, ampak tudi način življenja, je prepričan Patrice Pinet: »Z njim skočite v druga obdobja, druga stoletja. Je del gastronomije, ki povezuje celo verigo ljudi in različna leta, da nastane to, kar je.« Pridelava je vsako leto izziv, in Pinet ugotavlja, da je zaradi precej sončnih dni letos kakovost grozdnih jagod dobra. Vsebnost alkohola je ravno pravšnja, okrog deset odstotkov, nekoliko ga skrbi le premalo kislosti v primerjavi s prejšnjimi leti. A letošnjo bero – v njej bo tudi sok kakšnega grozda, ki sem ga nabrala v vinogradih kooperantske družine Nau; pozneje nam je v še hladni destilarni pripravila odlično večerjo z okusnim petelinom v vinski omaki kot glavno jed – bomo mogoče okušali šele čez štiri leta. Do takrat imamo na izbiro paleto drugih konjakov. V Courvoisierju so nam odprli mini klet Le Paradis, kjer skrivajo najboljše iz svoje zgodovine. Čas se je ustavil, ko smo začutili l'essence, mešanico več kot sto vod življenja z začetka 20. stoletja ter iz 70. in 80. let, spravljeno v prestižno umetnino s podpisom Baccarat. Prvič so jo predstavili septembra na posebni večerji v Harrodsu v Londonu. Stoletje pestre zgodovine, ki je močno spremenila sodobno Evropo, pa smo okušali z l'espritom (steklenice so izdelali pri Lalique), mešanico najstarejših eau de vie, ki jih imajo pri Courvoisierju. Segajo od leta 1803 do 1930; prevladujejo tiste iz 19. stoletja. Kaj naj rečem? Napoleon III. in Edvard VII. sta vedela, kaj je dobro.

Prestiž brez pravil Boscolo Exedra Milano Trdi, da so pravila zato, da se kršijo, da je najbolj zapleten prostor razum, minimalizem pa je treba pregnati. Projekti milanskega arhitekta Itala Rote so ena sama mešanica barv, oblik, montaže, vključno z njegovim zadnjim, hotelom Boscolo Exedra, ki so ga pred kratkim odprli sredi Milana. Opremljen s pohištvom najbolj priznanih italijanskih imen se ponaša tudi z največjim hotelskim spajem v mestu. Besedilo: Hermina Kovačič in Ilaria Maggi Fotografije: arhiv Boscolo Exedra

120

Umetnost bivanja Prestiž brez vsakršnih pravil je slogan, ki si ga je nadel pravkar odprti hotel v središču Milana. Stoječ v neposredni bližini Duoma je odlično izhodišče za nakupovalne pohode po mestu mode in oblikovanja, ustrezno bivališče za sodobne poslovneže na poti in hkrati še primeren kraj za oddih in iskanje novih doživetij. Veččutno izkustvo »Vstopite. Vstopite iz manierizma, šolskih shem in dolgočasnih pravil dobrega okusa. Marmor, kovina, blago in drugi materiali so se uprli razmišljanju o prefabriciranih elementih. Oblike in barve, ki jih je navdihnil Italo Rota, so zaživele popolnoma svoje, presenečenj polno življenje. Hotel Boscolo Exedra s petimi zvezdicami potiska umetnost gostoljubja na povsem drugačne ravni,« pravi družina Boscolo, ki stoji za novo pridobitvijo v prestolnici Lombardije. Tri restavracije, izviren bar s šampanjci, 154 sob in apartmajev – od tega kar trije predsedniški – konferenčno središče in spa na 600 m², ki velja za največjega med hotelskimi v mestu in ki z notranjo opremo, lučmi, zvokom in vonjem daje posebno čutno izkustvo. Notranja oprema hotela, postavljenega na dobrih 15.000 m², je igriva, barvita, živahna in hkrati elegantna. Zanjo so, seveda po meri, poskrbela številna italijanska podjetja, znana po tem, da poleg kakovosti postavljajo na prvo mesto oblikovanje: Meritalia, Driade, Artemide, Fontana Arte. Gostujoče ime, kot so ga poimenovali, je le sloviti Tom Dixon iz Velike Britanije. Pod arhitekturo, katere osnova je bila stavba iz leta 1920, ki je prej gostila banko – za preobleko v hotel so porabili 150 milijonov evrov – se je podpisal odštekani Italo Rota.

1. Restavracija La Pescheria 2. Arhitekt Italo Rota 3. Bazen v spaju 4. Bar s šampanjci 5. Stopnišče Harlekin 6. Hotelska soba

2 3

Scenarij za stanovalce Za milanskega arhitekta je bilo to prvo projektiranje hotela. Glede na to, da potuje dve tretjini leta, se ga je lotil s stališča uporabnika, in ne načrtovalca. »To je bila prva izhodiščna točka, druga pa želja nekomu 'od zunaj' pokazati, kaj predstavlja Milano, kaj danes sploh je. Hotel je tipično urbani: potolaži gosta, ki se vanj vrne po napornem delovnem dnevu ali celodnevnem nakupovanju oziroma ki prihaja v Milano s popolnoma določenim namenom. Tu ni ne morja ne gora, ni spomeniško mesto, ampak le mesto življenja. Boscolo Exedra je hotel, ki bi ga rad našel v kraju, kamor ne grem turistično, ampak poslovno,« nam je razkril v kratkem pogovoru. Projekta se je lotil s stališča, da se je treba ukvarjati s prostorom, ne s posameznimi predmeti, saj, kot opaža, v Italiji predvsem ustvarjajo scene, na katere postavijo oblikovalske predmete. »Skorajda ne najdete arhitekture prostorov v smislu Pontija in velikih italijanskih arhitektov iz 50. in 60. let.« Želi si, da bi Exedra kljubovala času, da bi živela kot ozadje – scena za ustvarjalce in modne oblikovalce, ki bodo prišli vanjo oziroma nanjo stanovat.

121

Umetnost bivanja Bistvo ni v manj Italo Rota je znan po stališču, da ga minimalistična arhitektura ne zanima. »Ne prepoznam se v estetskem moralizmu, da je manj več; ne verjamem, da je bistvo v manj, ampak v dejstvih, v etiki.« Za primer navede »podleže iz finančnega sveta«, kot pravi finančnikom, krivim za težke gospodarske razmere po svetu. »Veliko jih je bilo oblečenih minimalistično, njihove pisarne v New Yorku so bile opremljene v tem slogu, pa so svet privedli v položaj, iz katerega bomo komaj zlezli.« Sam verjame v svet rocka, poštenost do sebe in strank (»Arhitekt lahko odkloni projekt, ki ga ne začuti. Seveda obstajajo kompromisi, a zdijo se mi le začasni. Treba je delati, kar ti je všeč.«), v svet razuma in svet arhitekture, ki se ukvarja z življenjem. Pred kakim letom je izdal Netočni priročnik arhitekture, potreben razširitve (Manuale di architettura incorretto e da accrescere), ker, kot pravi, »govori o arhitekturi dvajsetega stoletja, impregnirani z nepristnim moralizmom, normami in ideologijami. Na koncu 80. let si moral prezirati pravila, bila je neke vrste neposlušnost, v kateri je bilo treba zanemariti protokole, da bi koga rešil. To sicer ne bi smelo postati pravilo, vendar je v praksi potrebno. Zdaj se moraš še vedno grdo vesti, arhitektura mora izstopati in osupniti.« In njegova zagotovo izstopa. Na koncu je dejal, da se veseli prihodnjih projektov, ker govorijo o tem, kdo je. »Kdor se v našem poklicu naveže na en projekt, ne načrtuje drugih ali misli, da je njegove izkušnje konec. Tako ne najde vsakič energije, da bi naredil kaj novega. Projekti so kot otroci, ki jih je treba zapustiti takoj, ko so spočeti, sicer lahko ustvarjaš le kopije.«

4 5

122

XXXX

Kako živeti modro in prijetno Šola za življenje Naša fotografinja Danica Ocvirk Kus je na literarnem dogodku v Bruslju spoznala sodobnega filozofskega pisatelja Alaina de Bottona, ko je predstavljal svojo najnovejšo knjigo The Pleasures and Sorrows of Work (Užitki in skrbi dela). Pisec filozofskih del za laično javnost informira, preseneča, zabava in razburja. Danico pa je navdušil še z enim zanimivim projektom, katerega soustanovitelj je bil. Gre za zasebno institucijo v Londonu, poimenovano The School of Life. Ana Struna Bregar Fotografije: Danica Ocvirk Kus

124

Umetnost bivanja V prevodu se to glasi šola za življenje, je pa v majhni trgovini v središču Londona. Njen namen je ponujati dobre ideje za vsakdanje življenje. Ob naslednjem obisku Londona jo je naša fotografinja obiskala in se še sama prepričala o izvirni in privlačni ideji. Udeležila se je večernih diskusij in večerij z de Bottonom, ob vrnitvi pa navdušila še mene, ki mi je sicer bliže pisanje o arhitekturi. Prosto dostopna univerza Pobudnica ideje The School of Life je bila Sophie Howarth, nekdanja kuratorka v slavni londonski galeriji Tate Modern. Po petih letih dela v njej je postala brezvoljna, saj je čutila neverjetno pomanjkanje dialoga med kulturo in osebno rastjo, čeprav je bila prepričana, da bi lahko na izbranem področju še vedno kreativno ustvarjala. Odločila se je, da je prišel čas sprememb. Našla je staro trgovinico v gregorijanskem slogu na ulici Marchmont v londonskem predelu Bloomsbury. Poklicala je svoje najboljše znance in tako se je začelo. Vizija ustanoviteljev, med katerimi je tudi pisatelj Alain de Botton, je bila, da bi ponudili zasebno, prosto dostopno univerzo, na kateri bi se lahko vsakdo udeležil tečajev, bral knjige ali celo potoval povsem drugače. Šolo vodijo vodilni pisatelji, umetniki, igralci in akademiki,

ki brez kakršnih koli dogem združujejo univerzitetne izkušnje s spoznanji velikih mislecev iz preteklosti ter inteligentno in igrivo interpretirajo svet in prostor posameznika v njem. Programi in storitve temeljijo na zavedanju, kako živeti modro in prijetno. Poleg zanimivih diskusij v šoli in neobičajne knjigarne ponujajo še nevsakdanje tečaje, ekskurzije, večerje, zajtrke in počitnice. Ob odprtju šole je eden glavnih londonskih časnikov Time Out zapisal, da London česa podobnega še ni videl. Lačni novih idej Zdaj mineva leto dni od ustanovitve in vodstvo je nad odzivom javnosti navdušeno. Reakcije ljudi na netipične tečaje in potovanja so bile zelo pozitivne. Novo idejo so odprtih rok sprejeli po vsem svetu. Šola je vzbudila tudi zanimanje številnih mimoidočih, saj jih kratko in jedrnato nagovarjajo psihološko močni aforizmi, ki jih vsak dan lepijo na okna izložbe. Šolo obiskujejo ljudje z vseh vetrov, različnih ras, stari, mladi, revni, bogati. Vsem je skupno, da želijo izboljšati svoje življenje, in sicer v okolju, ki ima jasno identiteto, je zabavno, polno izzivov in pomoči. Najpogostejši obiskovalci so stari od trideset do petdeset let, lačni novih idej. Glavno zanimanje, ki ga načeloma kažejo, je vezano na

125

Umetnost bivanja No, nekaj jim ga je v novi šoli uspelo ustvariti. Interier The School of Life poskuša zadovoljiti različne okuse, od privržencev minimalizma do ljubiteljev starin, domačnosti in topline. Zasnovala sta ga oblikovalka Susann Edwards in grafični oblikovalec Joseph Harries. Pritličje, v katerem sta trgovina z darili in knjigarna, zaznamuje očiščeno oblikovanje, v katerem pridejo do poudarka predvsem razstavljeni predmeti in premišljeno izbrane knjige. Prostori v kletni etaži so namenjeni tečajem in drugim dogodkom. Oblikovani so bolj nostalgično. Njihovo identiteto ustvarjajo starinski pohištveni kosi in poslikave sten, ki jih je zasnovala oblikovalka Charlote Mann. Z njimi je popolnoma spremenila notranjo podobo iz nizkih običajnih sob v osupljive prostore z grafičnimi nagovori. Z naborom stvari iz realnosti je ustvarila zanimiv nered brez nereda. Pred kratkim je bila nominirana za nagrado British Design (britansko oblikovalsko nagrado).

službo, delo in ljubezen, zato je veliko povpraševanja po podjetniških tečajih, programih, ki naj bi življenje v službi naredili bolj kreativno in izpopolnjujoče, in vikend programih za revizijo medsebojnih odnosov. Šolo so že v prvem letu obiskali številni tujci ter se udeležili aktivnosti konec tedna in seveda zanimivih počitnic in potovanj. Tako je postala tudi privlačna počitniška izbira. Prostori z grafičnimi nagovori Ustanovitelji so vse od začetka želeli opozoriti na to, da lahko učenje poteka v lepem, privlačnem in zanimivem okolju, kot so na primer trgovine. De Bottonu se upira, ker šole in univerze težijo k temu, da imajo grdo in nemamljivo podobo; ugotavlja, da nepomembni vidiki življenja poberejo veliko več glamurja.

126

Pionirski mini turizem Na šoli ponujajo tudi drugačen, pionirski mini turizem (počitnice, potovanja, izlete). Izhajali so iz tega, da je večina agencijskih izobraževalnih izletov nezanimiva ali celo dolgočasna, saj jih ponavadi vodijo nekompetentni ljudje. Prav tako je finančna dostopnost potovanj v trenutnih razmerah zelo pomembna, zato vabijo pisatelje, umetnike in druge ustvarjalce, da s svojim znanjem oblikujejo nenavadne izlete na nevsakdanje kraje po Angliji. Tovrstni vsakodnevni turizem odpira oči za spregledane lepote in je za lokalno prebivalstvo gotovo cenejši kot potovanja v tuje države. Še pred kratkim je bilo mogoče z de Bottonom čez vikend odkrivati arhitekturo in bivati v edinstvenem dizajnerskem popotniškem hotelu Yotel na londonskem letališču Heathrow, v katerem merijo sobice le štiri kvadratne metre, bivanje pa se lahko plačuje na uro. Na voljo so fotografski izlet s priznanim fotografom Martinom Parrom v priljubljeni angleški letoviški kraj Isle of Wight, potovanje z zgodovinarjem, opazovanje nenavadnih urbanih vrtov … Alain de Botton je zelo vesel, da ima šola za seboj tako uspešen začetek. Kot velik perfekcionist pa vidi še precej stvari, ki bi jih lahko naredili. Prepričan je, da sledijo temu, in skromno upa, da bodo sčasoma postali večji, učinkovitejši in da bodo spremenili svet. Šolo življenja si želi odpreti v vsakem mestu – da bi postala globalna kot na primer trgovska veriga Gap ali Katoliška cerkev. Do takrat pa se ukvarja še z enim projektom, Living Architecture. S pomočjo vodilnih sodobnih arhitektov namerava v Angliji zgraditi serijo inovativnih hiš, ki jih bo lahko najel kdor koli. Večina nadpovprečno dobre arhitekture ni dostopna povsem običajnim ljudem, zdaj pa bodo imeli možnost pristne izkušnje, kaj pomeni živeti, jesti, spati v prostoru, ki ga premišljeno zasnujejo najboljši arhitekturni biroji. Mogoče bo tudi tako spremenil svet.

XXXX

Umetnost, moda in arhitektura Louis Vuitton Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: arhiv modne hiše Louis Vuitton

Ljubezensko razmerje z umetniki in drugimi ustvarjalci je globoko zapisano v DNK modne hiše Louis Vuitton. Danes oklicana kot simbol prestiža, elegance in francoskega art de vivre je tesno povezana s svetom umetnosti od svojih začetkov, od ustanovitve daljnega leta 1854. 128

Umetnina Ko so pri Louisu Vuittonu iznašli in predstavili kolekcijo potovalnih torb, so vedeli, da bodo od tedaj vedno hoteli biti prvi. Da bi držali korak s časom ali bili celo kakšnega pred njim, so začeli sodelovati s priznanimi arhitekti, dekoraterji, slikarji. Zanimanje za sodobno umetnost izhaja iz osemdesetih let, ko so k sodelovanju povabili avantgardne umetnike, kot so bili César, Sol Le Wit, Olivier Debré. Knjiga kot simbol elegance Sodelovanje med umetniki in Vuittonom je potekalo na zelo različnih področjih: pri oblikovanju okenskih izložb ali posebnih instalacij, postavljenih v butike, predstavitvah del v Vuittonovi umetniški galeriji, prav tako pri pridobitvi novih idej in izdelkov za hišne kolekcije. Tradicijo nadaljuje tudi današnji umetniški direktor, ameriški oblikovalec Marc Jacobs, ki se je Vuittonu pridružil leta 1997. K sodelovanju vabi priznane ustvarjalce, da s svojimi zamislimi sooblikujejo kolekcije potovalk, čevljev, nakita, ur. Med drugim so se odzvali Takaši Murakami in Richard Prince ter Stephen Sprous (umrl leta 2004), ki so delovali predvsem pri obdelavi monograma hiše. Pri oblikovanju notranjosti butikov so sodelovali Jun Aoki, Kumiko Inui, Peter Marino, oglaševalske kampanje pa so sooblikovali nadarjeni fotografi kot Jean Larivière, Annie Leibovitz, Inez Van Lamsweerde, Vinoodh Matadin. Pred kratkim so predstavili še en biser svoje kreativnosti: prestižno knjigo Art, Fashion & Architecture. Prvič v zgodovini blagovne znamke daje natančen pregled ustvarjalne menjave med Louisom Vuittonom in rastočim številom ustvarjalcev na področju umetnosti, arhitekture, oblikovanja, fotografije in seveda mode. Je bogato ilustrirana zakladnica formata 24 x 31 centimetrov, ki na 400 straneh v 400 izvrstnih barvnih fotografijah predstavlja Vuittonov svet, kot ga nismo poznali. Prav tako prvič javno razkriva, s kom so sodelovali in še sodelujejo. Nekaj najslavnejših imen: Azzedine Alaïa, Ron Arad, Manolo Blahnik, Patrick Demarchelier, Olafur Eliasson, Frank O. Gehry, Romeo Gigli, Zaha Hadid, David LaChapelle, Isaac Mizrahi, Philippe Starck, Vivienne Westwood. Knjiga vsebuje tudi eseje, poleg francoščine pa je izšla v angleščini in italijanščini. Dodatno je zaščitena z ovitkom iz pleksi stekla, delo Japonca Takašija Murakamija. Takoj je postala tarča zbirateljev.

Zdelo se nam je pomembno in nujno, da s takšno očarljivo antologijo proslavimo sodelovanje z najpomembnejšimi ustvarjalci sveta, predvsem tistimi, ki so v zgodovini Louisa Vuittona zapustili vidne sledove.« Kadar se združujejo moda, eleganca, umetnost in arhitektura, vedno dobimo nove vizije sveta, ki nas popeljejo stran od vsakdana. Sodobni ustvarjalci lahko ponudijo nepričakovane stvaritve. Pri Vuittonu pa so trdno prepričani, da lahko le združeni premagajo vse meje, in zato so uspešni. Knjiga kot pomembna retrospektiva razkriva Vuittonov svet, posvečen čarovnijam domišljije. Predstavili so jo tudi z videospotom, ki ga je oblikovala Camille Scherrer, glasbo pa napisal Darko Fitzgerald. Najdete ga na spletnem naslovu www.youtube.com/watch?v=TyRW6vyvquQ.

Navdih je umetnost Modna hiša Louis Vuitton je od leta 1987 del skupine LVMH, ki jo vodi Bernard Arnault. Ko so novinarji ob izidu knjige vprašali Vuittonovega predsednika Yvesa Carcelleja, zakaj je smiselno objaviti takšno publikacijo, je povedal: »Pri Vuittonu nas pri delu vedno navdihuje prav umetnost. Želja po sodelovanju z umetniki nas je pripeljala do obsežnega seznama priznanih imen s področja fotografije, arhitekture in modnega oblikovanja.

129

1. Prodajni kotiček ženskih čevljev Vuittonove trgovine na Elizejskih poljanah v Parizu obkroža kovinski zid, sestavljen iz motivov Vuittonovega monograma. Notranjo opremo sta oblikovala Eric Carlson in Peter Marino. 2. Poslovna aktovka in Panda: oblikovanje Takaši Murakami, 2003. 3. Tudi notranjost knjige je oblikovalski dosežek.

V aktivirni tipki se skriva velik potencial Christoph Behling Največja ladja na svetu, ki deluje na sončno energijo, Solar Shuttle, zadnjih pet let pluje po hamburškem pristanišču. Na krovu sprejme do 120 potnikov in je zaradi svoje podobe že postala zanimiva turistična zanimivost. Poleg tega je neslišna in ne onesnažuje okolja, zato je pomembna alternativa siceršnjim vodnim prevoznim sredstvom. Besedilo: K. G. in H. K. Fotografije: arhiv C. Behling Design in Geberit

130

Oblikovanje Enako velika ladja na dizelsko gorivo bi pri istem opravilu proizvedla pet ton ogljikovega dioksida, 10,5 kilograma dušikovega oksida in 25 kilogramov žveplovega sulfata. Solar Shuttle je popolnoma samozadostna, za povrh pa tudi proizvajalka energije; presežke, nastale pri njenem obratovanju, vsak dan namenja v mestni elektrosistem. Hiše, proizvajalke energije Sončna tehnologija za takojšnjo sedanjost, bi pritrdili njeni izumitelji. »Nič onesnaževanja, nič hrupa, nič zapravljanja za gorivo; le dobiček in številni navdihi,« pravijo pri SolarLabu s sedežem v Londonu. Njihovi zeleni čolni, ladje in male, nič kaj razkošne jahte vozijo po jezerih Serpentine v londonskem Hyde Parku in Constance med Nemčijo, Švico in Avstrijo ter raznih morjih; vseh skupaj jih je menda v Evropi že 40. Prav zdaj razmišljajo o ladjici Thames Solar Shuttle, ki bo mogoče vozila po reki Temzi v Londonu med OI leta 2012. Sicer pa konzultantsko podjetje za razvoj in oblikovanje predvsem s področja trajnostnega razvoja razmišlja še o zeleni revoluciji v kopenskem prometu: na cesti v obliki rikš in manjših avtomobilov in celo na tirih z vlaki, prijaznejšimi do okolja. Ukvarjajo se še s sistemi samozadostnih prebivališč; človeka bližnje prihodnosti bi poslali stanovat na vodo v hiše, ki bi same proizvajale energijo. SolarLab je pred tremi leti ustanovil 39-letni industrijski oblikovalec Christoph Behling; rodil se je v Švici, a je precej svoje mladosti preživel v Nemčiji. Že leta 1995 takoj po diplomi na univerzi v Stuttgartu je naredil prvo ladjo na sončni pogon, svoj talent za industrijsko oblikovanje pa izkazoval še s sodelovanjem s številnimi priznanimi naročniki. Ni ga zanimala le zelena energija, ampak tudi komunikacijska tehnologija, moda, ure, izplakovalniki. Behlingov oblikovalski biro, ustanovljen leta 2004, je eden najpomembnejših sodelavcev urarskih mojstrov Tag Heuer (njegove ure so prejele številne nagrade kot Grand Prix d'Horlogerie de Geneve, iF Design, Red Dot; letos na primer za TAG Heuer Aquaracer 500M Calibre 5 in Grand Carrera Calibre 36 RS Caliper Chronograph), očal Fred, Nokie, ustvaril je celo koncepta za mobilna telefona Levi's in My Dior. Poučuje na Royal College of Art v Londonu, kjer tudi živi in ustvarja. Je član raznih žirij za oblikovanje po Evropi in ZDA.

1. Ekološka ladja Thames Solar Shuttle bo mogoče vozila po reki Temzi v Londonu med OI leta 2012. 2. Christoph Behling 3. Rikša na sončno energijo za prevoz dveh potnikov v prenatrpanih velemestih

2 3

Elegantne tipke za izplakovanje V nenehnem iskanju zelenih idej za boljši danes je Christoph Behling s svojo ekipo prevzel izziv podjetja Geberit, poznanega po naprednih in inteligentnih sistemih za kopalnice in sanitarije, ki je tudi inovator na področju varčevanja z vodo v sanitarnih sistemih. Ne preseneča, da so k sodelovanju povabili inovatorja v izrabi alternativne energije. Nastale so aktivirne tipke Sigma, prefinjene in elegantne, ki zaradi različnih barv

131

Oblikovanje in materialov omogočajo uporabniku večjo individualnost pri opremljanju kopalnice. Prečiščeno oblikovanje pa ni vse. Varčno dvokoličinsko izplakovanje jasno ponazarja velikost gumbov, v enokoličinski izvedbi pa ga lahko kadar koli ustavite in prihranite dragoceno vodo. O posebni izkušnji, oblikovanju tipk za izplakovalnike, smo se pogovarjali z njihovim stvariteljem Christophom Behlingom.

4. Behlingove aktivirne tipke Sigma za Geberit so oblikovno dovršene in varčne. 5. Oskar za urarstvo Grand Prix d’Horlogerie de Geneve je leta 2005 šel uri, na kateri čas kažejo mikro LED, ki kamnom spreminjajo barvo.

Zasloveli ste z oblikovanjem ur. Kaj pa vas je pritegnilo k sodelovanju z Geberitom? Zmanjšanje porabe energije se mi zdi zelo pomembno. Poleg oblikovanja prestižnih ur se ukvarjam tudi s solarnimi plovili in v podobnem kontekstu je poraba vode. Geberit z razvojem izplakovalnih sistemov pomembno prispeva k njenemu zmanjšanju. Izziv je bil tudi v tem, da sanitarni izdelki še niso oblikovalsko tako raziskani kot avtomobili ali ure. V oblikovanju aktivirne tipke se skriva še velik potencial.

4 5

Zakaj morajo sploh biti strokovno oblikovane? Mnogi niti ne razmišljajo o njih. Aktivirne tipke so obraz proizvajalca. To je tisto, kar uporabnik vidi, večina drugih izdelkov je skrita v steni. Razlika med vašim malim in velikim aktivirnim gumbom za dvokoličinsko izplakovanje je zelo opazna. Dvokoličinsko izplakovanje je fantastična iznajdba, vendar se vsi uporabniki ne zavedajo, da imajo možnost izbire med večjo in manjšo količino vode. Da bi jo poudaril, sem napravil jasno razliko med gumboma. Oblikovna govorica novih aktivirnih tipk je jasna in natančna. Pomemben element dobre švicarske kakovosti, ki jo Geberit nedvomno zagotavlja, je prav omejitev na najpomembnejše, brez nepotrebnih dodatkov. Tipke iz serije Sigma prenašajo svoje poslanstvo še bolje kot dosedanje. Kakovost in trajno oblikovanje gresta tukaj z roko v roki. S tipko Sigma50 ste uporabniku ponudili možnost, da si sam izbere površino pod njo. Ja, tipka je sestavljena iz kovinskega okvirja, v katerem je vstavek iz standardne ponudbe iz stekla ali umetne mase, lahko pa si ga kupec tudi sam izbere. Ponujamo mu precej oblikovalske svobode. Ne gre samo za uporabnost, ampak tudi za estetiko, torej. Kako ustvarite uglašeno geometrijo oblik? Teorija o estetiki oblik ne obstaja, dobiš jo s poskusi in napakami. Težko je razložiti, zakaj človek doživlja nekatere oblike kot lepe in kje je meja med uspelimi in neuspelimi razmerji. Večini ljudi pa se zdijo lepe popolnoma iste oblike.

132

sedežna garnitura RELEVE’

Prodajni salon

Postelje:

Zofe:

Vrtno pohištvo:

Jedilnice:

Domači fitnes:

Stilno pohištvo:

Maros d.o.o., salon Rezidenca, Šmartinska c. 53, Ljubljana. T: 01 401 20 30, www.rezidenca.si

Dnevne sobe:

Kuhinje:

Vroče

Ikonska embalaža Novi predmet poželenja med moškimi je steklenička dišave, pod katero se je podpisal sloviti Karim Rashid. Ekskluzivno omejeno izdajo Hugo Man – na voljo le v tisoč primerkih – so navdihnili digitalni topografski vzorci, kamnit teren in robustne vojaške čutare. Zelo moško, ni kaj. Modno Gorenje Prodorna ruska modna oblikovalka Vika Gazinskaja je znana po izvirnem osebnem slogu, ki ga pogosto pohvalijo tuje modne revije kot Vogue in Elle, in kolekcijah, ki prinašajo grafična, rahlo futuristična oblačila. Poslikala je Gorenjeve hladilnike, ki so na voljo izključno v Rusiji.

Vrnitev k naravi Kravica na obesku je lahko simpatično darilo, ko iščete kaj izvirnega. Narejena je iz srebra in emajla, nosi pa podpis Chopard.

Hibridni telefon Mobilni telefon Ulysse Nardin Chairman je prava mojstrovina natančnih urarskih mojstrov Ulysse Nardin in pionirja v združevanju naprednih tehnologij z dizajnom SCI. Inteligentna hibridna igračka je narejena iz najboljših materialov, ki jih sestavljajo najboljši inženirji po svetu. Zanimivost: odklenete jo lahko le s prstnim odtisom.

Preoblečena kokakola Modne hiše Alberta Ferretti, Blumarine, Etro, Fendi, Marni, Missoni, Moschino in Versace so poskrbele za nov videz stekleničk lahke kokakole. Med tednom mode so jih predstavili v Milanu, kjer jih še mogoče srečate na ulici. Ogromne preoblečene steklenice, ki so hodile po modni pisti na dogodku Tribute to Fashion, so namreč razstavljene po mestu.

134

BMW Serije 5 Gran Turismo

www.bmw.si

Užitek v vožnji

KDAJ STE NAZADNJE NEKAJ DOŽIVELI PRVIČ? Prvi korak na gorski vrh s svetom pod nogami nas napolni z občutkom svobode in navdiha in to je bistvo novega BMW Serije 5 Gran Turismo. Njegov uglajen, coupeju podoben obris skriva svetlo in prostorno notranjost, dovršeno z izbranimi materiali. Ta mu vliva ambient umirjenega razkošja, medtem ko ga prilagodljivi prtljažnik in inteligentna dvodelna zadnja vrata povzdigneta na nov nivo funkcionalnosti. S serijskim 8-stopenjskim avtomatskim menjalnikom Steptronic, ki omogoča večjo učinkovitost motorja ter bolj udobno vožnjo in le 6,5 l/100 km porabe pri kombinirani vožnji, je novi BMW Serije 5 Gran Turismo pripravljen, da vas popelje onstran običajnega. Izkusite povsem novi BMW Serije 5 Gran Turismo na BMW Dnevih Užitka pri vašem lokalnem prodajalcu ali obiščite www.bmw.si.

NOVI BMW SERIJE 5 GRAN TURISMO. PRVI SVOJE VRSTE.

BMW 5 Gran Turismo 3.0d, izpust CO2 173 g CO2/km, poraba: izvenmestna 5,6 l/100 km, kombinirana 6,5 l/100km, mestna 8,1 l/100km. Slika je simbolna.

Inteligentna dvodelna zadnja vrata omogočajo prilagodljive možnosti nakladanja.

Udobni prvorazredni sedeži nudijo več prostora za misli.