Diners Club Magazine 7 by Diners Club Slovenija d.o.o.

Jean Paul r e i t l u a g CREATOR COLLECTION

La Perla Studio, Miklošičeva 7a, Ljubljana Studio La Perla, Obala 33, Portorož

Max Adria showroom: maxadria@maxadria.si, tel: +386 1 518 89 30

MORRIS D.O.O., CESTA V KLEČE 12, LJUBLJANA

www.morris.si

25 25 38

Pariz, ki te ljubim, Pariz V ateljeju poslednjega pariškega couturierja 42 Chanel confidential 54 Britanska krojšaka tradicija oblek po meri 60 Umetnost, dizajn, kašmir 64 Sto let Elizabeth Arden 68 Lakiraj me nežno 76 V čarobnem svetu dragocenih kamnov 82 Diskretnost indiskretnosti 86 Ogenj, živost in lesk 90 Nova podoba londonske ikone 95 Berlinski elitni klubi 100 Najekskluzivnejše puške na svetu 104 Luksuzna pisala

Diners Club Exclusive Magazine Glavni in odgovorni urednik: Janko Zrim Redaktorica: Danaja Vegelj Avtorji: Gaetano Bellini, Barbara Bizjak, Anžej Dežan, Cvetka Dragan, Bojan Levič, Nina Levičnik, Ilaria Maggi, Gabriella Scatigno, Tomaž Sršen, Katerina Steiner, Lucija Stupica, Gregor Šket, Borut Štajnaher, Daniel Tomičić, Danaja Vegelj, Nina Vidovič, Janko Zrim, Barbara Žnidar Naslovnica: Talisman Wonder / De Beers Diamond Jewellery, str. 86

Fotografi: Mimi Antolovič, Ghislain Bardout , Peter Donatsch, Aleš Fevžer, Gerry Hofstetter, Benoit Poyelle, Klemen Razinger, Sylvie Malfray, Tomaž Sršen, Matjaž Tančič, Dietmar Walser, Janko Zrim

Uredništvo: Tehnis Media Group Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Tel.: +386 1 430 60 60, faks: +386 1 439 36 10 exclusive@dc-magazine.com Marketing in oglasno trženje: Klavdija Zrim, vodja marketinga Tel.: +386 1 430 60 63 Gsm: +386 41 635 575 marketing@dc-magazine.com Anja Jurič, vodja projektov Tel.: +386 1 430 60 63 Gsm: +386 41 823 159 anja@tehnis.si Lektorica: Simona Lisjak

108 Floreat Etona 113 Strast gospoda T 120 Lepota iz prve lige 124 Sever: ko se tradicija sreča z igrivostjo 128 Luksuzne smuči 134 Razglednice iz neznanega sveta 138 Kitzbühel ‡ smučarski Wimbledon 142 Sto let proge Bernina 146 Avtomobili in moda 150 Udobje tudi na terenu 152 Kje boste preživeli prihodnje poletje ? 156 Sedem izbranih križarjenj na planetu 162 Mistični Egipt 164 Dobrodošli v Miamiju! 170 Drugi obraz vinskega sveta 174 Dobrote iz dežele vzhajajočega sonca

Grafično oblikovanje, priprava: Studio Tehnis, Sebastijan Frumen, Ljubljana Izdajatelj: Tehnis, d. o. o. Linhartova 3a, 1000 Ljubljana Direktor: Janko Zrim DC Exclusive Magazine Italia Club Media Srl Via della Moscova 3 20121 Milano info@club-media.it V sodelovanju z: Diners Club SLO, d.o.o. Dunajska 129, 1000 Ljubljana Direktorja: Tone Horvatič, Saša Pušnik

Tisk: Schwarz, d.o.o., Ljubljana Naklada: 5000 izvodov ISSN 1581-9892 Vse pravice pridržane. Kopiranje ali ponatis vsebine je dovoljen le s pisnim dovoljenjem izdajatelja.

www.dior.com

CharlizeÂ Theron

Sedem Sedem – pravljično število. Koliko zgodb se je že (in koliko se jih bo še!) spletlo okoli te skrivnostne številke ... Za nekatere srečna, za druge ne, za tretje zgolj številka. Pred vami je sedma številka Exclusive magazina in v uredništvu smo ponosni, da nam je v teh časi uspelo ustvariti najobsežnejšo številko doslej. Morda je pomagalo tudi dejstvo, da je to naša sedma po vrsti, kdo ve. Kakor koli že, v branje vam zopet ponujamo zgodbe z različnih koncev sveta – zgodbe o zanimivih dogodkih in zanimivih ljudeh. Po sedmih korakih smo odkrili romantiko Pariza, pokukali pod večni antarktični led in okusili skrbno varovane skrivnosti japonske kulinarike. Naš svet je tako majhen in hkrati tako velik. Poln skrivnosti, velikih kulturnih razlik, hkrati pa tako obvladljiv. In poln vrednot, spoštovanja ter posameznikov, ki jih združuje strast do tega, kar ustvarjajo, kot je skozi pogovor o modi in diamantih dejal Francois Delage, eden naših sogovornikov. Žal je res tudi to, da v vsakdanjem življenju vse prevečkrat pozabimo na vrednote, ki bi morale biti vodilo za lepše in bolj kvalitetno življenje. Ljubezen do lepega, strast in volja do ustvarjanja so vrednote, ki bi se jim morali večkrat prepuščati brez slabe vesti. So tisto, kar bi morali skrbno negovati in prenašati na mlajše generacije zlasti zato, ker so na vsakem koraku podvržene skušnjavam, ki sooblikujejo naš prehiter tempo in grozijo, da jih zanemarimo. A v vsaki slabi stvari je tudi nekaj dobrega. Najbrž že veste, kdo je letošnji gost velikega decembrskega dogodka Diners Cluba Slovenija. Eden njegovih najboljših in najbolj pomenljivih filmov nosi naslov Popoln svet (ang. A Perfect World). Gre za filmsko dramo, v kateri se prepletata zgodbi pobeglega zapornika in dečka, ki po naključju postane njegov talec. Na begu pred zakonom se dvojica neprestano srečuje s konfliktnimi situacijami in spoznava zapletene relacije, ki so gonilo sodobne družbe. Zdi se, da sta neprestano izpostavljena boju med imaginarnim in realnim, dobrim in zlim ter konfliktu med krutostjo resnice in neomejenimi možnostmi, ki jih dopušča domišljijski svet. Prihaja december, čas, ko realnost vsaj za kratek čas lahko postane podobna domišljijskemu svetu. Podarite kaj. Najbolje drobno malenkost, toplo besedo, objem in nasmeh. Ne pozabite na prijatelje. Ustvarite si svoj popoln svet in vanj povabite vse, ki jih imate radi in s katerimi delite strasti do življenja in dela. Obdržite jih v svojem svetu skozi celo naslednje leto in še naprej. Srečno! Janko Zrim

XXXX

Pariz

Pariz, ki te ljubim, Pariz Sprehod po prestolnici romantike v sedmih korakih Namesto budilke je vonj po sveži jutranji kavi, toplih maslenih rogljičkih iz pekarne na vogalu ulice, domači marelični marmeladi in sveže iztisnjenem soku iz grenivk. In globoki melanholični glas Jacquesa Brela, ki ujet med šelestenje prosojnih bombažnih zaves na belih dvokrilnih francoskih oknih šepeta: Ne me quitte pas. Besedilo: Danaja Vegelj Fotografije: Janko Zrim, Paris Tourist Office in arhiv ponudnikov

Pariz Pariz? Pogled z okna na ozke ulice, nonšalantne bradate boeme s cigareto med prsti, elegantne dame v belih srajcah s krvavo rdečimi ustnicami in pare prepletenih rok z zaljubljenimi pogledi. Pariz je sprehod po mestu z dolgimi francoskimi štrucami pod pazduho, kupovanje sirov na tržnici v Montorgueilu, mrmranje slavne Tiersenove melodije iz Amelie med sprehodom po Elizejskih poljanah, čakanje v vrsti za malinove macaroons v slaščičarni Laduree. Je neskončno veselje do življenja, zmeraj znova pomešano s toplimi sončnimi žarki, kozarcem bordojca v Les Philosophes v Maraisu in svežim tatarskim biftekom z zelenim haricots verts v quartier Latin. Kot bi rekla Carol iz filma Paris, Je t’aime: »Zaljubila sem se v Pariz. In čutila sem, da se je tudi Pariz zaljubil vame.« In v Pariz se ni težko zaljubiti. Vsej stereotipno opevani romantiki navkljub je namreč eno redkih mest, ki ti omogoča, da se izgubiš, si vzameš čas, brezciljno tavaš, da zadihaš in ga doživiš po svoje. Da ob dvanajstih popoldne nonšalantno zaloputneš z vrati pisarne in delo nadaljuješ ob kozarcu rdečega vina in krožniku slavne francoske čebulne juhe. Po raziskavi, ki so jo decembra 2009 objavili na spletni strani britanskega časnika The Economist, so Francozi številka ena med najbolj produktivnimi delavci v Evropi. »Parižani uživajo življenje z veliko žlico,« je komentiral prijatelj Italijan, ki se je pred petnajstimi leti po prvem obisku Pariza odločil, da noče živeti nikjer drugje na svetu. Mesto neštetih pekarn, galerij in romantičnih večernih sprehodov ti namreč pusti, da ga doživiš na svojevrsten način: svetovljansko in stereotipno francosko hkrati.

1., 2. in 3. Pariz, mesto neštetih pekarn, galerij in romantičnih večernih sprehodov obiskovalcem pusti, da ga doživijo na svojevrsten način: svetovljansko in stereotipno francosko hkrati.

1 2

Prvič: Joi de vivre »Pariz ti pristoji, žariš,« je rekel Nicola, ko sva iskala butik Isabel Marant na levi strani Sene. Na mostu Pont Neuf je kot ponavadi pihal veter, žarelo je jesensko sonce in za hip sem samo sebe skoraj prepričala, da sem tam doma in da je bil tisto le vsakodnevni sprehod po službi. Tako človek doživlja pozno jesen v Parizu, ki ga lahko prehodiš po dolgem in počez, ne da bi se izgubil, če le znaš štiri besede v francoščini in imaš čas. In čas si moraš vzeti. Najprej za hojo po Elizejskih poljanah, največkrat posneti in filmsko uprizorjeni aveniji na svetu, kjer se sreča nešteto kultur in se turisti z vsega sveta zaletavajo v francoske zvezdnike »off duty«, ki hitijo na kosilo v eno izmed restavracij na elitni avenue Montaigne. Potem greš mimo Place de la Concorde, mimo hotela Crillon po rue de Rivoli na metro do postaje Hotel de Ville. Marais je eden najbolj trendovskih predelov, oboževan zlasti med mladimi boemskimi Parižani, ki na ulicah iščejo navdih in iz okoliških galerij hedonistično srkajo umetniške impulze. Strpani za majhnimi okroglimi mizami pijejo infusion de Vervene, zeliščni čaj iz vervene, in črno kavo, kadijo svoje cigarete in prebirajo jutranji izvod Le Monda. Potem se sprehodijo do knjigarne za vogalom, v neskončnost razpredajo o zadnjem projektu

Pariz 1. Zaljubljenci za svoj prvi cilj navadno izberejo najvišji pariški hrib Montmartre z belo baziliko Sacré-Coeur, ki velja za zadnjo vasico v metropolitanskem Parizu.

2. in 3. Slaščičarna Laduree na Elizejskih poljanah je postala svojevrstna pariška znamenitost. 4. Z levega na desni breg Sene 5. Center Pompidou

Zahe Hadid, spet pokadijo cigareto in v Les Marronniers za kosilo pojedo slavni ratatouille s svežimi zelišči in lososom v kremni omaki. Drugi cilj za sprehod a-la francaise je stari Saint-Germain des Pres na levem bregu Sene, kjer se moderne avenije srečujejo z ozkimi tlakovanimi ulicami in se mondeni butiki mešajo s stojnicami dehtečega cvetja in vonjem po svežih ostrigah. Trgovinice, ki varujejo desetletja izkušenj in obrtniško natančnega znanja, prodajajo ročno izdelano stilno pohištvo, šale in odeje iz čistega kašmirja, sveče z vonjem po cimetu in kadilu, čaje in knjige. Katere koli, v vseh jezikih. Jaz sem izbrala Beznico Emila Zolaja. Morda zato, ker sem starinsko sentimentalna, morda pa tudi zato, ker me bo za zmeraj spominjala na tisto jesen, ozke tlakovane ulice, napol zaljubljene poglede, lakaste čevlje z visokimi petami in žulje dan potem. Romantični zaljubljenci za svoj prvi cilj navadno izberejo najvišji pariški hrib Montmartre (ki dosega nadmorsko višino 130 metrov) in belo baziliko Sacré-Coeur, ki velja za zadnjo vasico v velikem metropolitanskem Parizu. Sončna nedeljska jutra nad mestom imajo svojevrsten čar, še najbolj med sedmo in osmo uro zjutraj, ko je še prezgodaj za turiste, in prvi slikarji na trgu Place du Tertre šele postavijo svoja stojala. Trg, ki je zgodovinsko navdihoval nekdaj revne avantgardistične umetnike Renoirja, Moneta, van Gogha in Picassa, je danes namreč

vrvež nadobudnih umetnikov, ki navdušenim turistom za zmerno ceno prodajajo portrete za spomin. Drugič: Znamenitosti Pravilo številka ena: v vrsto za Eifflov stolp se človek postavi edino ob prvem obisku Pariza. Pravilo številka dve: tudi predrago kabarejsko predstavo tipa Moulin Rouge se splača videti le enkrat v življenju. Pravilo številka tri: Pariz se raziskuje peš, in ne z zahodnjaških dvonadstropnih avtobusov brez strehe. Kaj je treba videti? Eifflov stolp od spodaj navzgor, če se da, osvetljen z nešteto večernimi lučmi. Mostove na Seni, pokopališče Pere Lachaise, eno največjih in najslavnejših na svetu, ki so ga odprli leta 1804 in je na začetku štelo le skromnih šestdeset grobov, danes pa jih ima zaradi številnih zvezdniških imen, ki so tam pokopana, že 33.000 in je ena največjih pariških znamenitosti. Slaščičarno Laduree na Elizejskih poljanah, kjer prodajajo pisane slaščice macaroons, polnjene s kremo v neštetih okusih, pakirajo pa jih v lične škatle, šelesteč papir in zelene vrečke, ki so svojevrsten statusni simbol. Obvezen je sprehod po Les Halles, nekdanjem »trebuhu Pariza«, in od tam do študentsko živahnega Montorgueila, kjer so odprte tržnice, ki mimoidočim ponujajo aromatične francoske sire, zelišča, buteljčna vina, svež kruh in eksotično zelenjavo.

PARTNERSTVO V PODPORO OKOLJEVARSTVENIM DOBRODELNIM ORGANIZACIJAM Leonardo DiCaprio in TAG Heuer združujeta moči v podporo aktivnostim okoljevarstvene organizacije Green Cross International. Več o tem na www.tagheuer.com

ZGODOVINA SE ZAČENJA VSAKO JUTRO

ŠVICARSKE AVANTGARDNE URE ŽE OD 1860

Serija Carrera

Čopova ulica 1, 1000 Ljubljana, tel +386 1 244 31 30, www.slowatch.si

Pariz 1. Hotel Costes: zbirališče slavnih, lepih in bogatih. 2. Café de Flore v predelu Saint-Germain des Pres že desetletja velja za kavarno pesnikov in filozofov. 3. »Plat du jour, mademoiselle?« vpraša natakar in se prešerno nasmehne.

Tretjič: Vino in klepet Parižani živijo za klepet ob kozarcu rdečega vina ali šampanjcu. Večerjajo pozno. Brasseries se napolnijo po deveti zvečer in so do polnoči natrpane z gosti, ki izbirajo med številnimi jedmi na meniju, pri čemer velja, da hrano in vino uživajo počasi, z užitkom in nasmehom na obrazu. Na kozarec bordojca in crème brulee se velja odpraviti v Marais, v katero izmed množice gostilnic v quartier Saint Gervais. Ena priljubljenih destinacij pravih Parižanov je Les Philosophes, ki je zmeraj do zadnjega kotička napolnjena z mimoidočimi, ki v Marais hodijo po navdih in zadnje novosti v oblikovanju, kulturi in modi. Lokal v neposredni bližini umetniškega modnega predela (kjer so svoje prostore med drugim našli pri Azzedinu Alaïi in Stelli McCartney) je poleg Les Marronniers, ki je nekoliko niže pri slavni blagovnici BHV, najbolj očitna izbira mnogih. Zvok živahnega klepeta v mehki francoščini, nasmejani natakarji, sladice, po katerih si oblizneš prste, in družba z vseh vetrov so popolna izbira za avtentično romantičen pariški večer.

Petičneži z dragim okusom zvečer navadno zaidejo v Hotel Costes na rue Saint-Honoré, kjer na vrtu ob kozarcu roze šampanjca in slanih mandljih opazujejo igralce in pomembneže iz modnega sveta za sosednjimi mizami. Načeloma velja, da je treba prostor po deveti zvečer rezervirati, ker je vrsta za večerno druženje in opazovanje v slogu »who-wore-what« v baru neskončno dolga. Interier, ki ga je v slogu budoirja oblikoval Jacques Garcia, skupaj z vinsko karto par excellence ponuja intimno vzdušje ob lounge glasbi DJ Stephana Pompougnaca in popoln kraj za vse, ki se želijo pokazati. Zlato pravilo Hotela Costes namreč narekuje dizajnerska oblačila po zadnjih smernicah, Louboutinove lakaste salonarje, Hermèsovo torbico, diskretno vedenje v skladu z bontonom in svetovljanskost za vsako ceno. Angleško govoreče osebje (in to je v Parizu prava redkost) se elegantno giba med sveže nadišavljenimi prostori v pritličju in je medeno prijazno, dokler ste le v družbi pravih ljudi. Četrtič: Bon appétit »Plat du jour, mademoiselle?« vpraša natakar in se prešerno nasmehne. V Franciji to navadno pomeni tatarski biftek s surovim rumenjakom, kaprami in čebulo, ki jih moraš poznavalsko zmešati na krožniku. Ali pa pašteto iz gosjih jeter foie gras, biftek s stročjim fižolom na sopari, ostrige z limono, špinačne tortice in limonovo strjenko za sladico. Seznam izvrstnih restavracij je neskončno dolg in ponuja razvajanje za vsak žep in okus. Poleg restavracij, ki strežejo izključno tradicionalno 3

Pariz 1

1. Orient Extreme, ena najboljših novoodprtih restavracij v Parizu, ki slovi po izvrstni ponudbi japonskih specialitet.

2. Slovita restavracija Alain Ducasse au Plaza Athénée s tremi Michelinovimi zvezdicami. 3. Restavracija L'Avenue na aveniji Montaigne. 4. Jeseni odprta prodajalna H&M na Elizejskih poljanah.

francosko hrano in po ocenah kulinaričnih mojstrov sodijo v sam vrh svetovne kuhinje (takšna je slovita Alain Ducasse au Plaza Athénée s tremi Michelinovimi zvezdicami), velja obiskati trendovsko L'Avenue na mondeni avenue Montaigne. Restavracija, ki je zbirališče najlepših, najbolj priljubljenih, najbolj boemskih in najlepše oblečenih, poleg okusne in diskretno aranžirane hrane ponuja razgled na Diorjev butik čez cesto ter družbo francoskih zvezdnikov za sosednjo mizo. Na meniju, ki se sezonsko spreminja, so sofisticirane jedi iz lososa in jastoga, lahki mesni prigrizki z veliko zelenjave in nemastne sladice, kot se za najmodnejšega med modnimi lokali tudi spodobi. Vrsta za zunanje mize (kjer vas bodo, če boste imeli srečo, posedli med Carine Roitfeld, šansonjerko Charlotte Gainsbourg in Gwyneth Paltrow), je navadno pričakovano dolga, pred tednom mode pa je svojo treba rezervirati tedne vnaprej. Ljubitelji japonske hrane bodo na svoj račun prišli v novoodprti Orient Extreme na rue Bayard, eni najboljših japonskih restavracij novega Pariza. Lastniki, ki so recept za uspeh iznašli z restavracijo Kinugawa na rue du Mont Thabor, enem skritih kulinaričnih biserov Pariza, so novo preselili v trendovski predel mesta. Opremljena je v minimalistično belino, na izčiščenih menijih iz bambusovega papirja pa ponuja jedilnik, ob katerem se vsakemu ljubitelju japonske hrane pocedijo sline. Najboljše na meniju? Solata iz listkov mlade špinače in tempura iz rakcev, tunin karpačo z limeto in sušijevi zvitki na tisoč in en način. Petič: Nakupovanje po pariško Pariz so bele vrečke s kamelijami in črnim napisom rue Cambon 31, Chanel. Slavni butik, le nekaj metrov oddaljen od apartmaja v hotelu Ritz, ki si ga je za vse življenje najela legendarna Coco Chanel, je romarsko središče za modne navdušence z vsega sveta. Uglajeno osebje, torbice 2.55, lakaste balerinke in parfumi, ki jih ne prodajajo nikjer drugje na svetu, so glavni razlogi za neznosno gnečo v trgovini, ki se lahko primerja edino z gnečo pred prodajalno Louisa Vuittona na Elizejskih poljanah, kjer so ljudje na usnjene torbice s kičastimi monogrami pripravljeni v vrsti stati tudi po več ur. Pariz so sprehod po rue Saint-Honoré, opazovanje izložb pri Miu Miu, Diorju in cedenje slin v slavni blagovnici Colette, ki napoveduje trende, ima eno najboljših zbirk »must have« modnih revij, glasbe, knjig in lutke, oblečene v zadnje zapovedi najbolj oboževanih oblikovalcev. Blagovnica Colette je postala svojevrsten simbol Pariza, ki je v nasprotju s klasičnima La Fayette in Printemps usmerjena k modni avantgardi in posameznikom, ki si upajo biti korak pred vsemi in se ne zgražajo nad lutkami v konfekcijski številki 32. Resnica je, da se v Parizu velja odpraviti predvsem na lov za »majhnimi zakladi«, ki jih ponujajo mali butiki, ki izhajajo iz manufakturnega pristopa in bolj kot po bleščečih logotipih slovijo po tradiciji in kakovosti. Eric Bom-

Pariz 1. Nakupovanje v slogu, če si ga lahko privoščite brez slabe vesti. 2. Notranjost trgovine H&M je oblikoval slavni francoski arhitekt Jean Nouvel. 3. Grand Palais 4. Claude Monet: Femme au jardin 5. Do konca januarja si je v Veliki palači mogoče ogledati veliko retrospektivo del impresionista Clauda Moneta.

pard cachemire je prodajalna, kjer lahko za 250 evrov kupite ogromen šal iz stoodstotnega kašmirja, klasične puloverje in drobno tkane odeje, ki so za zmeraj. Raj za odkrivanje majhnih butikov, specializiranih za dodelan nakit, mojstrsko izdelane klobuke, poškrobljene ovratnike in popolne bele srajce, je tudi rue Vieille du temple, kjer si splača vzeti prosto popoldne, v miru raziskati številne butike v okolici in se prepustiti navdihu z ulice. In tisto, o čemer piše ves svet? Jeseni je na Elizejskih poljanah odprla svoja vrata težko pričakovana trgovina H&M, za katero velja, da je presežek med prodajalnami s hitro modo. Interier, mešanica stilno dovršenih lakastih površin in industrijskega železa, premikajočih se luči in LCD-zaslonov, velja za zadnji veliki projekt mojstra Jeana Nouvela, enega najbolj oboževanih arhitektov na svetu. Trgovina, ki je popolnoma drugačna od vseh drugih prodajaln H&M, je fleksibilen prostor z bleščečo razsvetljavo, ki v skladu s petično lokacijo združuje zadnje smernice za množični trg z idejo butičnosti in ekskluzivnosti.

tnine na nedeljskih bolšjih sejmih? Poleg slavnega Louvra in razstav v Musée d'Orsay velja za najslavnejšo pariško galerijo center Pompidou, zgradba, ki je prepoznavna že po arhitekturi in obiskovalcev nikoli ne pusti ravnodušnih; center združuje najodmevnejše projekte umetnikov sodobnega časa in poleg novosti sodobne umetnosti in oblikovanja ponuja tudi bogato zbirko knjig, učbenikov in dizajnerskih malenkosti, ki si jih lahko za konkretno ceno privoščite v galerijski prodajalni v pritličju. Letošnjo jesen in zimo velja za najodmevnejšo razstavo v Parizu velika retrospektiva del impresionista Clauda Moneta v Grand Palais. Tri ure nestrpnega čakanja na vstopnico se izkažejo za upravičene in čakanja vredne, ko človek počasi odkriva čare več kot tristo petdesetih del v Parizu rojenega Moneta, ki je znan zlasti po slikarskem pristopu en plein air in eksperimentih z dnevno svetlobo v posebnih vremenskih razmerah. Organizatorji pričakujejo, da si bo do konca januarja razstavo ogledalo približno 800.000 obiskovalcev z vsega sveta, ki bodo tako dobili enkratno priložnost opazovanja barvnih odtenkov na vseh pomembnejših delih iz Šestič: Kultura Bi se še kje na svetu raje izgubili med nešteto galerijami in muzeji, slikarjevega opusa, ki med drugim vključuje dela, nastala na obali Norraziskovali med razstavljenimi slikami impresionistov in kupovali ume- mandije, v Parizu in Londonu.

Pariz 1. V skaldu s pregovornim italijanskim udobjem in francosko navezanostjo na prestiž je hotel opremljen v po meri izdelano pohištvo z žametnimi prevlekami. 2. Večeri za sprostitev: kozarec konjaka in cigara v razkošnem ambientu 3. Hotel Athenee, ki ima dvajset individualno opremljenih sob je v celoti posvečen največjim opernim mojstrovinam vseh časov.

Sedmič: Lahko noč Recesijske razmere so mesto razburkale in še poglobile razkol med starim in novim Parizom. Hoteli z večdesetletno tradicijo, ki so od nekdaj veljali za najprestižnejše in najrazkošnejše na svetu, se danes bojijo konkurenčne ponudbe novih modnih butičnih hotelov, ki so goste našli med mladimi petičneži in ljubitelji najnovejših dizajnerskih dosežkov. Kultni simboli starega Pariza – Ritz, Plaza Athénée, de Crillon, The Westin in Four Seasons George V. – v strahu pred butično konkurenco v prihodnjem letu obljubljajo še boljšo, elegantnejšo in razkošnejšo ponudbo s prenovljenimi podobami zvenečih oblikovalskih imen. Hotelirji novega Pariza stavijo na ekscentričnost, drugačnost in konceptualnost idej. Eden najbolj opevanih v kratkem odprtih hotelov je Athénée (ki ga ne gre zamenjati s hotelom Plaza Athénée na avenue Montaigne) na rue de Caumartin. Butični hotel, zadnja stvaritev oblikovalca Jacquesa Garcie (ki se je proslavil s hotelom Costes), je bohoten poklon opernim tragedijam 1

italijanske renesanse: duh La Traviate, Aide, Fausta in Don Giovannija se kaže v intimno opremljenih prostorih, ki ponujajo svojevrstno in skoraj poetično izkušnjo. Hotel z dvajsetimi individualno urejenimi sobami pomenljivo stoji nasproti legendarne glasbene dvorane l’Olympia, stene pa krasijo avtentične podpisane fotografije najslavnejših svetovnih opernih pevcev. V zatišju osrednjega bara Red Bar lahko obiskovalci mimogrede naletijo na šansonjerko Charlotte Gainsbourg, ki s korzarcem martinija v roki tiho prepeva ob glasbi slavne Marie Callas. V skladu s pregovornim italijanskim udobjem in francosko navezanostjo na prestiž so stene oblečene v material Pierra Freya, po meri izdelano pohištvo pa v žametne prevleke, ki ponujajo popolno sinhronizacijo med tradicionalnim in inovativno modernim. Če vsemu udobju, domačnosti, šarmu in intimi dodate še starinske balkone, vonj po tobaku v kadilnici in razgled na strehe romantičnega Pariza, izbira popolne postelje ni več nikakršno vprašanje. 2

Moda

V ateljeju poslednjega pariškega couturierja Monsieur Alaïa »Dobro jutro, monsieur Alaïa,« s skrbnim poudarkom na zadnjem zlogu ubrano zazvenijo glasovi kakšnih sedmih njegovih sodelavcev, ko nekaj minut do desete ure sredi pariškega Maraisa vkorakajo v drugo nadstropje hiše številka 18 na Rue de la Verrerie. Ta vhod je pametnejša izbira od tistega na pravokotni ulici Rue de Moussy, saj do oblikovalčevega kraljestva vodi čez kuhinjo, in ne butik, kjer je za vstop še vedno treba pozvoniti. Azzedine Alaïa, ki vleče vse niti ustvarjalnega procesa, je svoje delovno okolje zasnoval tako, da se lahko v atelje s švigajočimi perzijskimi mačkami med nogami zjutraj v črni kimono pižami spusti kar iz tretjega nadstropja, kjer domuje. Zanj je svet samo en, piše se Alaïa. Besedilo: Anžej Dežan Fotografije: Azzedine Alaïa

Moda V umetniških krogih od Pariza do Londona, prek metropolitanskega New Yorka in vse do uporniškega Berlina vlada neizrekljiv skupni imenovalec elegantnega, ki je, če verjamete ali ne, pleten. Ko v britanskem Tate Modernu odpirajo umetniško razstavo, poleg razstavljenih Markov Rothkov ali Francisov Baconov ob belih muzejskih stenah izstopajo le še pomembnejše dame, ki so za odprtje izbrale Alaïajeva polna pletena krila, in ne katere od drugih trenutno prepoznavnih modnih zgodb. Skrajno minimalistični kosi oblačil, ki so ob bližnjem soočenju zares videti kot umetniška dela, so izdelani s prefinjenostjo genija in pozornostjo resničnega ljubitelja ženske postave. Pretežno v črnih, sivih ali rjavozlatih odtenkih terpentinasto dišijo po žlahtni dobi couturierstva Christiana Diorja in Thierryja Muglerja, kjer se je oblikovalec nekoč uril, zasanjanosti, iskanju popolnosti – po starem Parizu.

njegovi hiši, ves teden, trikrat na dan, včasih še večkrat, če je kupec dovolj pomemben. Modeli se kdaj napudrajo kar sami, le počesani lasje so deležni frizerjeve obdelave. Oblikovalec se po predstavitvi nikoli ne pokloni, odzive vsake toliko le zvedavo opazuje skrivaj, izza varne zavese. Coco Chanel je med revijami iskala zatočišče pred strogim očesom javnosti na svojih znamenitih stopnicah, Alaïa pa je odkril trdnost v brokatu. Marc Jacobs, trenutno najvidnejši ameriški oblikovalec, odkrito priznava, da je prav Tunizijec najmočneje vplival na njegovo estetiko. Ko so Alaïajevo delo po posredovanju stroge urednice Anne Wintour izločili z razstave »Modeli kot muze« o modnem utripu osemdesetih let v newyorškem Metropolitanskem muzeju, se je Jacobs zaradi neupravičene prezrtosti javno izrekel v njegovo podporo, z njim pa tudi nekateri modeli, ki na odprtje zaradi nesprejemljive odločitve organizatorjev sploh niso prišli. Alaïa dobro ve, da se lahIz rodne Tunizije v svetovljanski ko na Jacobsa, urednico francoskega Vogua Carine Roitfeld, Pariz Modni oblikovalec tunizijskega rodu Azzedine Alaïa je pe- ameriški model Stephanie Seymour in direktorico svojega sek in od sonca razpokano zemljo, ki ju je spoznaval kot podjetja, neustrašno vodjo milanske trgovine s konceptom bosonogi otrok, vzel v roke in s študijem kiparstva v Tunisu Corso Como 10 Carlo Sozzani, vedno zanese. osvojil študij oblik človeškega telesa. Že v poznih petdesetih letih je peklensko vroče podnebje najprej zamenjal za Slavne oboževalke varstvo otrok pri premožni pariški družini finančnega di- V osemdesetih letih je med drugim lastnoročno odkril danastičnega izvora, de Rotschildovih, kasneje pa s podporo nes vsem znano črno gazelo Naomi Campbell, ki oblikonjihovih znank, med drugim tudi Grete Garbo, ustvaril valca še vedno kliče Papa. Ko so jo novinarji pred leti vpramočan imperij, ki je po lastniških prevzemih konglomera- šali, ali vsaj ona pozna njegovo točno starost, je skomignila tov skupin Prada in Richmond še vedno močan, svojeglavo z rameni in odgovorila, da tega zares ne ve nihče: »Nekaj trmast in recesijsko odporen. časa sem ga še spraševala, potem pa sem odnehala. Nočem Alaïa ne prikazuje kolekcij na uradnem programu pariškega ga spravljati v zadrego, ker se mu res ne želim zameriti.« tedna mode, ampak je njegovo delo na ogled kar na reviji v Odgovor je bil za vsakogar, ki sedemdeset-in-nekaj-letne2

Na prejšnji strani: Minimalistični kosi oblačil blagovne znamke Azzedine Alaïa so od blizu zares videti kot umetniška dela in so izdelani z natančnim poznavanjem ženskega telesa. 1. Eden redkih obstoječih portretov v Parizu živečega tunizijskega oblikovalca. 2., 3. in 4. Kolekcija jesen/zima 2010/11

Moda Mojster pripne vsakemu članu svoje najožje ekipe šaljiv vzdevek. Sodelavki Sarah, ki izhaja iz Yorkshira, je denimo ponudil izbiro med »yorki«, po njemu ljubih jorkširskih terierjih, in »puding«, po tradicionalni jorkširski prilogi na krožniku. Izbrala je puding. V njegovi sredi je vse do poletja pred upokojitvijo vztrajala tudi znamenita gospa Georgette, ki je bila prej dolgoletna tesna sodelavka Yvesa Saint Laurenta, še pred kratkim pa je izza svojih očal natančno nadzirala delovanje tekstilnega oddelka, enega od treh najpomembnejših Alaïajevih obratov. Poleg pletenin – zanj jih še vedno izdelujejo v najboljši pletilni tovarni v Italiji – in čevljev, ki so statusni simbol vsake ženske, je Alaïa najbolj poznan po visokokakovostnih usnjenih izdelkih, ki lahko po zapletenem sestavljanju najmanjših koščkov usnja v celoto dosegajo tudi ceno pet tisoč evrov in več. Odmevni so tudi njegovi široki pasovi, ki zaobjamejo pas kot trden oklep, hkrati pa so videti kot kakšen dovršen rezbarski izdelek. Vse to že namiguje na dejstvo, da so kupci Alaïajevih izdelkov premožne žene magnatov, direktorice galerij bujnih sivih las pa tudi redki modni poznavalci, ki bi zlahka pogrešili ledvico za enega od lepših kosov iz kolekcije. Od nekdaj ga je obdajala truma zvezdniških privržencev. Tina Turner je na fotografijah Brucea Weberja zapustila nekaj najlepših »oglasov« za njegova oblačila, Naomi Campbell pa še zdaj preživi največ časa na sodiščih ravno v njegovih roza pleteninah. Madonna, Victoria Beckham in Carla Bruni so v dobrih in slabih časih njegove privrženke, ameriška prva dama Michelle Obama pa je z odločitvijo, da na večerjo Nata v Strasbourgu obleče črno pleteno obleko brez rokavov, zanetila ogenj v protokolarnih pričakovanjih o tem, da pletenina ne more biti nadomestek večerne obleke.

1., 2., 3. in 4. Alaïa je najbolj poznan po visokokakovostnih usnjenih izdelkih, ki lahko po zapletenem sestavljanju najmanjših koščkov usnja v celoto dosegajo tudi ceno pet tisoč evrov in več.

ga oblikovalca pozna vsaj po slovesu, povsem pričakovan. V gospoda Alaïo se ne vrta, nikoli in nikdar, ker je lahko njegov bes vsaj toliko eksploziven kot njegova nadarjenost. Duha polni oblikovalec najbolj uživa, ko lahko v ateljeju koga pošteno prestraši. Neslišno se prikrade izza hrbta, skoči v zrak in zamahne z rokami, pri tem pa mu zaposleni radi ugodijo in za dramatični poudarek hudo zakričijo. Resno delo, ki je v ateljeju sicer maksima, je treba znati prekiniti in se nasmejati, sicer je svet pust in brezbarven. Najraje ima skupna kosila vseh svojih sodelavcev okoli ene ali druge ure popoldne: takrat se modnim strokovnjakom ob mizi pogosto pridružijo ugledni gostje. Nič nenavadnega ni, da tam med srebanjem juhe ujamete divo Grace Jones s klobučkom na glavi ali katero drugo ikono polpretekle zgodovine. Ob kosilu se med tekanjem velikega bernardinca Didine opravljajo tudi vsi intervjuji z oblikovalcem, pa naj gre za še tako pomembno publikacijo. Nekoč so bili intervjuji z njim redki, zdaj jih je več, a še vedno potekajo izključno v francoščini. Gospod Alaïa ne govori angleško, kar le še doda k njegovi nedosegljivosti.

Trdo delo, odrekanje in ljubezen do poklica Splošno spoštovanje, ki si ga Alaïa nesporno zasluži, je trdo prigarano. Njegov delovnik se običajno res začne šele okoli desetih zjutraj, vendar lahko med pripravo na revije traja tudi do štirih ponoči ali kar vso noč. Mojster lastnoročno dokonča vsak kos oblačila ob vedno navzočem brazilskem modelu Ane Caroline, skoraj ničesar ne prepusti naključju ali vmešavanju drugih oblikovalskih monstrumov. Po toliko letih dela obstaja samo njegova pot, kar ni več privilegij, ampak rezultat. V redkih trenutkih, ko ne ustvarja, z bratrancem Montassarjem, svojim voznikom, pomočnikom in zaupnikom, v starem mini morrisu šviga po pariških ulicah in občasno oddrvi na kakšno večerjo. Ne potuje rad, le v rodno Tunizijo se vsake toliko vrne, saj je družina, že izročilno, v središču identitete večine Tunizijcev. S podobno praznino, kot jo po predstavitvi kolekcij pusti v razstavnem prostoru z odločitvijo, da se ne prikloni, nas navda, ko razmišljamo o prihodnosti znamke. Kaj bo, ko gospoda Alaïe enkrat več ne bo? Ostale bodo ganljive podobe, popolna oblačila, spomini na njegove vragolije, le trpkega vonja po starem Parizu ne bo več.

LENAHCCONFIDENTIAL ejifargotoF Sylvie Malfray gnilytS Emil Rebek

usnjena jakna z detajli iz umetnega krzna in torbica iz tvida chanel levo: suknjiÄ? iz meĹĄanice volne in alpake ter ogrlica chanel

volnen kombinezon s svilenim pasom z naramnicami naramnicami chanel

obleka iz muslina chanel, uhani chanel joallerie nega: vlažilni serum hydramax + active sérum. ličila iz kolekcije les contrastes de chanel: tekoča podlaga vitalumière aqua (beige rosé ‡ pastel), korektor v stiku estompe éclat (beige moyen, 20), rdečilo za lica joues contrastes (pink explosion, 64), profesionalno ličilo za obrvi le sourcil de chanel (brun, 20), senčilo za veke les 4 ombres (enigma, 19), vodoodporni svinčnik za obrobo oči stylo yeux waterproof (cassis, 83), maskara inimitable (black, 10), kremno rdečilo rouge coco (rose dentelle, 37), lak za nohte le vernis (jade rose, 493).

obleka iz angore, volnen plašč in škornji chanel

obleka iz svilenega tvida chanel, zapestnica in prstana chanel joallerie

plašč iz angore in hlače chanel, nedrček la perla, sandali christian louboutin

suknjič iz tvida, usnjene kratke hlače, ogrlica, broška v obliki kamelije in gležnjarji, vse chanel ličenje: saša joković za chanel pričeska: sébastien quinet (calliste) manikura: elsa durrens (artlist) asistent stilista: matteo cassan asistentja fotografinje: eleonora bravi casting: johann malpaga model: kat hessen (next) lokacija: hotel athénée, pariz za pomoč pri pripravi se zahvaljujemo virginie couffon iz chanela.

XXXX

Britanska krojaška tradicija oblek po meri Savile Row W1 Pot do londonskega Savile Rowa, kjer zadnjih dvesto let puščajo sledi najsposobnejše krojaške roke v mestu, od Conduit Streeta vodi po majhnem klancu navzgor. Začne se pri pleteninah Isseya Miyakeja, pelje mimo policijske postaje, razdejanega gradbišča in prestižnega članskega kluba Burlington, vse do viktorijanskih hiš, v katerih nastajajo najprestižnejše dvo- in trodelne moške obleke po meri. Besedilo: Anžej Dežan Fotografije: Matjaž Tančič

Moda Londonski krojači so edini na svetu, ki se lahko po kakovosti in natančnosti izdelave merijo s svojimi južnimi kolegi Italijani, le da enakovrednosti ne eni ne drugi ne bodo nikoli priznali. Skozi vrata ene od hiš, na katerih še vedno visi isti zvonec, ki je nekoč napovedoval prihod Winstona Churchilla ali kralja Edvarda VII., naglo vstopi bankir razmršenih las, z do komolcev privihano svetlomodro srajco in velikim nasmeškom. Pojasni, da si je obleko s Savile Rowa že dolgo želel, še kot otrok, ko je v Jamesu Bondu občudoval postavnega Rogerja Moora. Agenta 007, ki svoj martini hladi, in ne meša, je na jugu Francije med snemanjem filma Samo za tvoje oči oblačil Douglas Hayward, eden od najuglednejših londonskih krojačev vseh časov. Preden bo mladenič skozi isti vhod odkorakal z novo obleko, skrbno shranjeno v prostorni vreči, bo po desetih tednih izdelave, vsaj štirih pomerjanjih z mojstrskim krojačem in osemdesetih urah njegovega dela lažji za nekaj tisoč funtov. Obleke z doživljenjsko garancijo Če dobro pomislite, je že sam koncept obleke po meri zelo »britanski«. Aristokratsko privzdignjena brada in samozavestna drža, ki sodita k nošnji take obleke, izhajata tudi iz občutja, da ni ta nikjer prevelika ali premajhna. S tem ko popolnoma zaobjame telo, mu daje posebno sproščenost in uglajenost, ki je serijsko izdelana obleka ne bo nikoli mogla ponuditi. Krojaška tradicija Savile Rowa osvobodi moškega pred modno tiranijo: v

oblekah po meri običajno ni trendov, kričečih ekscesov ali želje po spreminjanju. Ko jo naročite, bo z vami za vedno, vi boste odločali, kdaj jo vaš ego potrebuje in želi. Takšen krojaški izdelek je zelo podoben steklenici dobrega burgundca: zori in se stara, z nošnjo in v vlakna odtisnjenim vonjem cigar pa obleka postane le še žlahtnejša. Izbira krojača mora biti plod dobro premišljene odločitve in intenzivnega raziskovanja. Tistega, ki ga boste izbrali, bi lahko mirne duše vpisali kar na svojo zdravstveno izkaznico, saj vas bo z leti spoznal tako dobro kot osebni zdravnik. Naj vas tolaži vsaj to, da za kakovost obleke, ki jo naročite pri enem od članov združenja krojačev Savile Row, s sprotnim nadzorom kakovosti v društvu vseskozi jamčijo. Da se atelje lahko pridruži seznamu odmevnih imen članov, ki so oblačili vse »kralje« sveta, od Napoleona, Picassa, vse do Beatlesov in Rolling Stonesov, mora izpolnjevati kopico pogojev: zaposleni morajo biti uradno izučeni in visokousposobljeni krojači, ki nadzirajo izdelavo vaše obleke od zamisli do končne izvedbe. Eden od najviše usposobljenih, »mojstrskih« krojačev vas mora ob prihodu sprejeti in vas natančno izmeriti, z vami pa ostati tudi na vseh kasnejših pomerjanjih. Večina šiviljskega dela mora potekati ročno, predvsem pa mora biti individualno izrezan kroj, ki ustreza le vašemu telesu. Pri izboru blaga vam morajo v kateri koli ustanovi s Savile Rowa ponuditi vsaj dva tisoč vzorcev. Vsak odpadel gumb ali strganino bodo brez besed nerganja popravili, saj »garancija« nima časovne omejitve.

1. in 2. Člani združenja krojačev Savile Row morajo biti uradno izučeni in visokousposobljeni - nadzirati morajo namreč izdelavo obleke od začetne zamisli do končne izvedbe.

Moda 1., 2. in 3. Popolna obleka s Savile Rowa je plod desetih tednov izdelave, najmanj štirih pomerjanj in osemdesetih ur trdega dela.

1 2

Britanska kalilnica vrhunskih krojaških mojstrov Delovno okolje Savile Rowa je še vedno zelo tradicionalno in klasično razpoloženo. Ko so glavne strani časnikov na začetku letošnjega leta povzele novico, da je v Gieves & Hawkes položaj glavnega krojača prvič v zgodovini ulice prevzela ženska, je javnost od presenečenja obnemela. Nostalgiki so se začeli glasno spraševati, ali je to smiselno, saj je bila danes petintridesetletna Kathryn Sargent rojena šele pet let po tem, ko je njen predhodnik že začel opravljati službo glavnega krojača. Ob imenovanju je povedala, da si je tega od nekdaj želela, za položaj trdo garala in da si ga zasluži. »Moški v oblekah so mi bili od nekdaj všeč. Oče je vse svoje naročal pri lokalnem krojaču v Leedsu, kjer sem odraščala. Celo vrtnaril je v obleki,« se je pošalila v pogovoru za Evening Standard. Njeni moški sodelavci, ki so bili do tistega trenutka žensk vajeni bolj na stopnji nižjih šiviljskih del, so jo ob imenovanju podprli in se veselili takšne spremembe v miselnosti tradicionalne institucije. Savile Row ni izstrelil le kariere prve ženske na vodilnem krojaškem položaju, ampak je svojo vlogo odigral tudi v učnih procesih nekaterih največjih modnih genijev na svetu: Alexander McQueen je tudi s spoznavanjem dela v Savile Rowu osvojil naziv največjega »modnega krojača«, Gianni Versace pa je v zadnjih letih svojega življenja po obleke hodil predvsem k Doge & Skinnerju na Savile Rowu. Bil je tudi velik oboževalec Richarda Jamesa, kamor še danes zahajajo zvezdniška imena modnega sveta. David Gandy, najuspešnejši britanski moški model, je njihova stalna stranka, z njihovo pomočjo je razvil celo aplikacijo učenja moškega sloga za iPhone.

•

• •

•

Moda 1. Tradicija in kakovostna izdelava brez primere sta iskani tudi med modnimi poznavalci mlajše generacije.

2. Delovno okolje Savile Rowa je še vedno zapriseženo tradiciji in klasiki: izbrani krojač vas bo z leti poznal skoraj tako dobro kot osebni zdravnik.

Želite, moj lord? Gieves & Hawkes, www.gievesandhawkes.com Dege & Skinner, www.dege-skinner.co.uk Huntman & Sons, www.h-huntsman.com Ozwald Boateng, www.ozwaldboateng.co.uk Hardy Amies, www.hardyamies.com Henry Poole & Co, www.henrypoole.com Richard James, www.richardjames.co.uk Davies and Son, www.daviesandson.com 2

Ko je Henry Poole, eden od očetov najstarejše ustanove na ulici, družinsko vodenega Poole & Co, konec 19. stoletja zapuščal svet, je v svojih zadnjih besedah užaloščeno zapisal, da je to konec dolge tradicije, saj nima nikogar, ki bi ga nasledil. Ni se še zavedal, da bosta v letih po njegovi smrti ulico zasedla revolucionarni Ganec Ozwald Boateng, ki je z modernim pristopom do oblek po meri in afriškimi injekcijami živih barv spremenil paleto oblek v mavrico, in Tommy Nutter, eden najbolj ekscentričnih modnih vitezov škarij in sukna. Zadnji je s podobo neustrašnih širokih ramen in impozantnih reverjev na ramenih Beatlesov popolnoma spremenil podobo londonskih ulic in začel razvijati poulični slog, po katerem moda v mestu danes najbolj slovi. Kot vsi najpomembnejši tradicionalni emblemi Velike Britanije je tudi Savile Row tesno povezan s kraljevo družino. Hardy Amies, dandijski krojač s hišne številke 14 in najstarejši britanski couturier, je dolga leta oblačil sámo kraljico in se še pri devetdesetih letih tik pred smrtjo nagajivo podil po ulici s pastelnimi tkaninami zanjo v rokah. Kraljičina prva oblačila je izdelal že leta 1951, tik po vojni, ko je bila še princesa, vsak dokončan izdelek pa je v Buckinghamsko palačo dostavil sam. Amies je bil kraljevi družini tako zelo naklonjen, da je nekoč sredi striženja odvihral od frizerja, ker si je ena od uslužbenk drznila kritizirati državno monarhično ureditev. Kaj se je z njo – ali njegovo pričesko – zgodilo po tem, ne ve nihče. Truma osebnosti, žargon, ki se prenaša iz generacije v generacijo in ga razumejo le izučeni krojači, kraljevski pečati in najlepše moške obleke, ki si jih lahko zamislite – vse to domuje le na nekaj sto metrov dolgi ulici. Na prvi pogled je v ekstazi londonskih nakupovalnih pribežališč morda sploh ne bi opazili ali se nanjo podali, vendar njenim ustvarjalcem z leti še zdaleč ne zmanjka privržencev: delno zaradi tradicije, delno zaradi zgodb, ki so jih v beton in fasade vtisnili njihovi slavni obiskovalci. Za vsako tradicijo je najpomembneje, da se na neki točki zna preseči in iti v korak s časom. S tem ko krojači Savile Rowa danes že pišejo svoje bloge in kolekcije predstavljajo na revijah londonskega tedna mode, se zanje ni bati. Privihan nos in uglajena drža ne gresta nikoli iz mode.

XXXX

Umetnost, dizajn, kašmir 195 let kultnih pletenin Pringle of Scotland »Skrivnost srečnega življenja je v tem, da stvari sprejmeš natančno takšne, kot so,« je ilustrator in sodobni umetnik David Shrigley komentiral pulover iz stoodstotnega kašmirja s psihedeličnim vzorcem, ki ga je oblikoval ob 195-letnici kultne škotske blagovne znamke Pringle of Scotland. Znamka, ki jo je leta 1815 ustanovil Robert Pringle, je letos v sodelovanju z londonsko galerijo Serpentine pripravila projekt 195 Collaborations in širši javnosti predstavila svež pogled na znano klasiko. Besedilo: Danaja Vegelj Fotografije: Pringle of Scotland

Moda Sto petindevetdeset kosov oblačil, ki so nastali z združitvijo izstopajočih posameznikov s področja sodobne umetnosti in kulture ter njihovih variacij na temo legendarnega pletenega twinseta in vzorca »argyle«, je na voljo v omejeni seriji in jih je mogoče kupiti le na spletu, v milanski blagovnici 10 Corso Como in kultni pariški trgovini s konceptom Colette.

1. Ženstvena kombinacija kašmirja in čipke, ki jo je oblikovala Carla Sozzani, vodja blagovnice 10 Corso Como. 2. Bela jopica, oblikovalski prispevek fotografa Ryana McGinleya. 3. Tilda Swinton je svoj pulover in jopico v globoko zeleni s srebrnimi gumbi in broško poimenovala »Twinset mojih sanj« (The twinset of my dreams).

V znamenju škotskega sloga življenja Z izumom klasičnega karo vzorca »argyle« in slavnega twinseta, ki je sestavljen iz športne jopice in puloverja za golf, se je že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja rodila britanska stilska ikona, ki je za vedno zaznamovala našo percepcijo pletenih puloverjev. Pringle of Scotland, ki velja za eno prvih luksuznih manufaktur pletenin na svetu, je vseskozi sledil svoji viziji: promociji škotske tradicije, arhitekture, umetnosti, tehnoloških dosežkov in življenja, ki je vsaj toliko škotsko posebno in samosvoje, kot je prepoznavno britansko. Strmo pot navzgor so začeli leta 1953, ko so v londonski blagovnici Harvey Nichols odprli prvi »kašmir bar« in zasloveli z zapovedanimi twinseti, saj jih je v trenutku posvojila modna smetana 20. stoletja. Drugi prelomni korak se je zgodil leta 1978, ko se je tedaj še mladostno koketni Richard Gere na naslovnici revije Men’s Vogue pojavil v svetlo rjavem volnenem suknjiču in sivem pletenem brezrokavniku s podpisom Pringle; ta je kmalu našel prostor v omari vseh modno zavednih moških petičnežev. Marca 2000 so se pri Pringle of Scotland odločili škotsko tradicijo povzdigniti še više na modni Olimp: prva kreativna direktorica je postala Clare Waight Keller in pod njeno taktirko so že istega leta na brveh londonskega tedna mode prvič predstavili žensko kolekcijo, letos pa so uspeh zaokrožili tudi na tednu mode v Milanu, kjer so javnosti premierno predstavili svojo moško linijo.

Limited edition 2010 Pri Pringle of Scotland so 195 let obstoja blagovne znamke okronali s kolekcijo, ki so jo uradno poimenovali Limited edition 195 Collaborations collection, k sodelovanju pa so med drugim povabili z oskarjem nagrajeno igralko Tildo Swinton, sodobnega umetnika škotskega rodu Douglasa Gordona, ilustratorja Davida Shrigleyja, fotografa Ryana McGinleyja ter Alexa Kapranosa in Nicka McCarthyja iz skupine Franz Ferdinand. Izbrani umetniki so oblikovali pletenino po svoji meri, pri čemer so morali izhajati iz prepoznavne filozofije in tradicije blagovne znamke, ki temelji na promoviranju škotskega sloga življenja in ohranjanju prepoznavne kakovosti. Tilda Swinton je v skladu s svojimi otroškimi vizijami o tem, kaj pomeni brezčasna pletenina, oblikovala komplet puloverja in jopice v globoko zeleni s srebrnimi gumbi in broško. Poimenovala ga je Twinset mojih sanj (The twinset of my dreams), David Shrigley pa je svojo psihedelično navdihnjeno variacijo vzorca »argyle« cinično poimenoval Siten (Annoying). Poleg premišljenega nabora sodelujočih posameznikov iz sveta umetnosti in kulture sta k projektu svoje prispevali

Moda tudi Carla Sozzani, prvo ime blagovnice 10 Corso Como, in Julien David, vodja pariške Colette. Carla Sozzani je v zase prepoznavnem slogu oblikovala ženstveno jopico z izvezenimi rožami, ki se zdi popolna izbira k feminilnim krilom v slogu petdesetih let, Julien David pa se je odločila za združitev klasike in najnovejše tehnologije pod motom stoodstotno računalniško proizvedeni stoodstotni kašmir: oblikovala je jopico z digitalno odtisnjenimi tipkami z računalniške tipkovnice v kombinaciji bele in svetlo modre.

1. Igralka Tilda Swinton, obraz enega od dveh filmov, ki sta nastala v okviru projekta 195 Collaborations. 2. Moško kolekcijo za jesen in zimo 2010/11 je Pringle of Scotland letos premierno predstavil na tednu mode v Milanu. 3., 4. in 5. Ženska kolekcija jesen in zima 2010/11 je bila februarja predstavljena v okviru londonskega tedna mode.

Umetnost za vse Združiti modo in umetnost pod geslom »umetnost za vse« je vodila do tega, da se je projekt 195 Collaborations odvil v galeriji Serpentine, kjer so poleg sveže prenovljenih pletenin, ki so jih oblikovali izbrani umetniki, predstavili tudi kratka filma, ki sta nastala kot del kampanje 195 Collections. Prvi je delo tandema Ryan McGinley - Tilda Swinton, artistični film, ki v novi luči predstavlja čutno popotovanje čez škotsko hribovje ter nežno in čutno simbolno riše neodvisnost, svobodo, tradicijo, domačnost in ponos blagovne znamke Pringle of Scotland. Škotska? »Škotska je zvok, je visoka trava. Škotska pomeni zelene gozdove, prostrane pokrajine in vonj mokrega listja po dežju,« sta povedala ustvarjalca filma. Drugi film, ki je delo Davida Shrigleyja, je temačno humoristična animacija; Shrigley, ki je v treh minutah predstavil 195 let izdelave puloverjev in jopic, se je na svojevrsten način posmehnil banalnosti sodobnega modnega sveta, ki le še redko spoštuje znanje naših babic in drobne trike najboljših manufaktur. »Tradicija, kakovost in ponos,« pravijo v podjetju Pringle of Scotland. V modi, umetnosti in vsakdanjem življenju.

2 3

XXXX

Na stežaj odprta rdeča vrata Sto let Elizabeth Arden Odkar so pri Elizabeth Arden odprli prva rdeča vrata (Red Door), je vrednost podjetja narasla na dobro milijardo dolarjev, proizvode pa je mogoče kupiti v več kot sto državah. Ob stoletnici znamke se podjetje ponosno ozira v preteklost, ki jo zaznamujejo trdo delo, inovacije in predanost. Besedilo: Barbara Žnidar Fotografije: Elizabeth Arden

Lepota Leta 1908, ko so le trije udeleženci avtomobilske dirke New York–Pariz prek San Francisca, Jokohame, Irkutska in Moskve dosegli svoj cilj, je bila morda med zbrano množico na startu tudi Florence Nightingale Graham, ki je tisto leto polna pričakovanj prispela v New York s kanadskega podeželja. Začetek. In nadaljevanje. V prestižnem salonu za nego se je odlično znašla in se že po dveh letih prakse počutila zadosti sposobno, da je začela na svoje. Preimenovala se je v Elizabeth Arden in tako poimenovala tudi salon. Vizionarsko si je za kraj izbrala modno Peto avenijo, za prepoznavnost pa je poskrbela tako, da je za vhod izbrala drzen rdeč odtenek. Kakovostna ponudba, inovativna linija učinkovitih proizvodov ter takrat izvirni marketinški koraki pa so bili temelji uspeha. Nezadovoljna s težkimi in mastnimi kremami, ki so bile na voljo, je zaposlila kemika, A. Fabiana Swansona, in razvil je učinkovit proizvod z lahko teksturo, podobno stepeni smetani, in privlačnim vonjem, Venetian Cream Amoretta. Tudi tedanji losjoni je niso kaj prida navduševali, zato je strankam ponudila blažilni tonik Elizabeth Arden Ardena Skin Tonic. In bila je prva, ki je svoje ime in ime podjetja vključila v naziv proizvoda. Kmalu so tudi ličila, denimo rdečila, pudri, maskare in senčila za oči, prej le v domeni igralk na odrskih deskah, postala izjemno priljubljena pri najodličnejših damah v družbi. Za proizvodnjo so jo navdušile Parižanke, ki jih je srečevala na svojem prvem obisku v prestolnici ob Seni. Pridružila se je tudi sufražetkam, ki so vzdolž Pete avenije zahtevale žensko volilno pravico. Njenemu ostremu očesu in podjetniškemu instinktu obenem ni ušlo, da so si za simbol izbrale živo rdeče ustnice. Poskrbela je, da so korakale naličene z rdečili Elizabeth Arden. Nenehno je iskala nove in izvirne možnosti promocije svojih izdelkov. Že leta 1917 je hiša Elizabeth Arden pogumno ponudila proizvode v velikosti, primerni za potovanje. Do leta 1918 pa je usposobila največjo skupino potujočih demonstratork in prodajalk in tako prekosila konkurenco. V manj kot desetih letih je njena blagovna znamka postala vodilna v kozmetični industriji in se na tržišču trdno zasidrala kot vrhunsko in ugledno lepotno podjetje. Leta 1930 je svoje dosežke drzno predstavila z izjavo, da obstajajo le tri ameriška imena, ki jih poznajo povsod po svetu: šivalni stroji Singer, Coca-Cola in Elizabeth Arden. To je kasneje potrdil avtor Heinrich Harer v knjigi Sedem let v Tibetu, kjer omenja dosegljivost te blagovne znamke tudi tam! Bila je prva, ki je ustvarila »total look« – popolno skladnost ličil za veke, ustnice, ličnice in nohte.

Le tri ameriška imena so poznana povsod po svetu: šivalni stroji Singer, Coca-Cola in Elizabeth Arden. (izjava Elizabeth Arden leta 1930)

Osemurni čudež Legendarna krema Eight Hour Cream še danes, po osemdesetih letih, ohranja kultni status in je pravzaprav še vedno nepogrešljiva, zlasti za nego suhe, grobe kože in manjših odrgnin. Morda ne veste, da je bila Elizabeth tudi ljubiteljica in vzgojiteljica črede čistokrvnih tekmovalnih konj. Po naročilu so celo tem lepotcem omenjeno kremo po napornih dirkah vtirali v mišice. Zaradi kombinacije vazelina, salicilne kisline in vitamina E je balzam marelične barve izjemno učinkovit. Priljubljen je med znanimi, obvezni del opreme vizažistov, sodi pa tudi na vsako lepotno poličko in v potovalni kovček.

Lepota Vodilo: inovativnost in perfekcionizem Sprostitveni centri, brez katerih si življenja sploh ne moremo več predstavljati, so bili v tridesetih letih prejšnjega stoletja po dolgem času mračnega zatiranja kulta telesa po vzoru razvajanja starih Rimljanov v kopelih ponovno odkritje: še posebno razkošni center Maine Chance blizu Mount Vernona v državi Maine. Seveda je bila za to zaslužna Ardenova. Premožnim gostom je ponujal ne le ugodje in razvajanje, ampak tudi svetovanje s področja prehrane, zdravja in fitnesa. Premišljena izbira kulinarike in izbor rekreacije, denimo tenis, bovling, jahanje in vožnja z gliserji, sta goste popolnoma sprostila.

1. Oskarjevka Catherine Zeta - Jones je leta 2002 postala obraz blagovne znamke. 2. Vonj Green Tea, ki so ga ustvarili na prelomu tisočletja, danes velja za eno največjih prodajnih uspešnic kozmetične hiše Elizabeth Arden. 3. New York, mesto kjer se je vse začelo. 4. Negovalna kozmetika proti staranju Prevage®, ki so jo pri Elizabeth Arden na tržišče lansirali leta 2005. 5. Kakovostna ponudba, inovativna linija učinkovitih proizvodov ter takrat izvirni marketinški koraki so bili temelji uspeha Elizabeth Arden, ki je svoj prvi salon odprla na Peti aveniji.

Blue Grass Dišavo s tem imenom je Ardenova leta 1935 ustvarila kje drugje kot v »zapovedani« pokrajini Grasse na jugu Francije, kjer je bila parfumska tradicija doma, ime pa je dobila po poljanah Blue Grass v Kentuckyju. V svež cvetlični vonj je tako ujela podeželje francoske Riviere in ljubljene ameriške travnike, znane po konjereji, kot že omenjeno, njeni ljubezni.

1 3

Novi zagon Bila je prva z idejo, da bi oglasna sporočila prikazovala v kinematografih, tržišču je ponudila ličila, ki naj bi se ujemala z odtenki oblačil ... Tudi med drugo svetovno vojno je podjetje še naprej veljalo za paradnega konja, revija Fortune pa ji je pripisala, da nobeni drugi ženski te generacije v poslu ni uspelo tako zelo kot njej. Ženskam, ki so se prostovoljno priključile odporniškemu gibanju, je »za dvig morale« predstavila rdečilo za ustnice v odtenku Montezuma Red, ki se je ujemal z dodatki na njihovih uniformah. Propagirala je vaje, ki so temeljile na jogi, podala se je celo v svet mode, kjer se je kalil tudi Oscar de la Renta. Ko je pri enainosemdesetih za vedno odšla, je za seboj pustila ekipo, ki je njeno zapuščino razvijala, in tudi danes Elizabeth Arden zaseda položaj nenehno razvijajoče se globalne lepotne blagovne znamke. 5

Lepota

Lakiraj me nežno Laki za nohte

Naravnost neverjetno je, koliko zaslužka prinaša kozmetičnim korporacijam ličilo, ki prekriva pravzaprav le navadne poroženele ploščice iz keratina, strukturne beljakovine, ki sestavljajo nohte (pa tudi dlake, lase, perje, rogove ter kačje luske, se razume). Lak. Besedilo: Barbara Žnidar Foto: arhiv proizvajalcev

Lepota Sem in tja sicer zasledimo, morda v rubriki »bizarno«, vešče nalakirane krempeljce že na videz nesrečnega rožnato obarvanega umetelno pristriženega belega kraljevega kodra iz pasjega salona. Pa še kaj nenavadnega se najde. Britanec David Sheath, denimo, se je januarja letos lotil barvanja svojega fiata 500 kar z lakom za nohte (na ogled na spletnem portalu You Tube). Potreboval je natanko štiri dni, dve uri in dve minuti ter porabil 131 stekleničk ličila. Upamo vsaj, da se je dogovoril za sponzorstvo (in, tako za šalo kot zares, potem tudi za – poplačilo profesionalnega avtoličarja). Ker smo ravno pri štirikolesnikih: prav odkritje laka za avtomobile pred devetdesetimi leti je navdihnilo tudi izdelavo laka za nohte, kakršnega poznamo še danes. Sestava Večino sestavljajo barvni pigmenti, nitroceluloza, raztopljena v topilu, smole, prilepljiv polimer, sredstva za sušenje in obstojnost barvil. Formule so seveda poslovna skrivnost, zgodnji recepti pa so svetovali mešanico celuloze z alkoholom v ricinovem olju prek noči v zaprti posodi, potem pa filtriranje in dodajanje barvnih pigmentov ter dišav. Danes je proizvodnja lakov za nohte nadvse domi-

šljen proces z uporabo robotike ter obveznega testiranja med procesom. Lak naj bi se nanašal zlahka, enakomerno, gladko, bil odporen proti pokanju in luščenju ter se hitro sušil. Tekstura mora biti ravno prav tekoča, sijoča in odporna proti razenju. Od leta 2003 poznamo tudi lake za nohte na vodni osnovi, proizvajalci pa poskušajo vedno bolj prisluhniti tudi uporabnikom, ki se ne želijo lakirati z nevarnimi, celo kancerogenimi sestavinami. Na tržišču jih je na voljo vedno več brez formaldehida, toluena in ftalatov. In ne nazadnje, med katere odpadke sodijo stekleničke z ostanki, ozaveščeni prav dobro vedo.

1. Človeku in okolju prijazni laki Zoya so brez ftalatov, formaldehidov, toluenov in kafre.

Kako je bilo ... Fetiš lakiranja in barvanja nohtov in prstnih blazinic ni bil tuj že starim Egipčanom, ki so se lepotičili s kano. Pregovorno »vse za lepoto« so dokazovali tudi s tem, da so kot barvilo uporabljali celo kri. Čigavo, lahko le ugibamo ... Odtenek naliča je obenem razkrival status: rdeča je bila namenjena najvišjim slojem, drugim pa so bili dovoljeni le pasteli. Nefreteti, ki je pravzaprav naziv za najlepšo, je bil ljub rubinasto rdeč, Kleopatri pa škrlatni odtenek. Kitajci so bili prvi strokovnjaki za lakiranje. Poleg beljakov, želatine, čebeljega voska, rastlinskega soka

Lepota akacije (gum accacia) so v zmes dodajali še zmlete rožne in cvetne liste orhidej ter galun pa tudi dragoceno zlato in srebro. Na drugem koncu sveta pa so Inki svoje nohte kot miniaturna platna poslikavali s podobami orlov. V 19. stoletju so recepte za zmes, ki so si jo nanašali, našli kar v kuharskih knjigah, popularna pa je bila tudi nega z mehkimi krpicami iz jelenje kože – za sijaj. Dan naš vsakdanji Lakirajo se tako ženske kot (v zadnjem času) moški, poleg vseh znanih odtenkov barvne lestvice so na voljo tudi v sijaju neona, posuti z bleščicami, v končnem izdelku umetelnih slikarij manikerjev, da ne pozabimo klasične francoske manikire. V zadnjih letih so izjemno priljubljeni zelo temni odtenki, celo črni, ki pa so jih, resnici na ljubo, za svoj »statement« uporabljale že subkulture v sedemdesetih. Predvsem pa ne smemo pozabiti na nepogrešljiv odstranjevalec laka za nohte: gre za organsko topilo, ki lahko vsebuje olja, dišave ter barvila. Nekateri izdelki krepijo nohte, spodbujajo rast, preprečujejo lomljenje in plastenje ter nadvse grdo razvado: grizenje. Poleg vsem znanih stekleničk, pri katerih oblikovalci kar tekmujejo v prepoznavnih oblikah posameznih blagovnih znamk, se lahko nadvse praktično nalakirate tudi z inovativno embalažo v palični obliki s čopičem, ki jo je prestavil YSL, pa morda še kdo.

Barvna paleta L'Oreal

Zgodbe, ki jih piše življenje (in Diana Vreeland) »V tem poslu sem uspel, ker sem bil baraba,« je brez dlake na jeziku izjavil Charles Haskell Revson (1906–1975), utemeljitelj Revlona. Potem ko se je odločil zapustiti kozmetično podjetje Elka, kjer mu okolje ni omogočalo pričakovanega napredovanja, je leta 1932 ustanovil svoje podjetje in se specializiral prav za lake za nohte. Sprva je prodaja potekala v salonih, nato v veleblagovnicah. Svoj imperij je širil na rdečila za ustnice, ki so se ujemala z odtenki lakov, ter na dišave. Podjetje je vseskozi trdno držal v svojih rokah, resnici na ljubo pa je kljub izjavi o sebi kot barabi veliko daroval v dobrodelne namene. Morda ta njegova izjava potrjuje zapis v avtobiografiji D. V., izšli leta 1984, nepozabne modne ikone Diane Vreeland (1903–1989). Preden vam izdamo vsebino, ne moremo mimo njene ekscentričnosti in nasveta v eni izmed kolumen z naslovom Why Don't You? v Harper's Bazaarju, kjer je sodelovala kar petindvajset let. Staršem je namreč svetovala, naj svojim »blond otročičem« za božjo voljo vendar umivajo lase s postanim šampanjcem, tako kot to baje počno Francozi. Znana po svojih brezkompromisnih izjavah je leta 1946 komentirala, da je bikini najpomembnejše odkritje po atomski bombi. Kasneje je bila znana kot urednica ameriške izdaje modne biblije Vogue (1963–1971) ter svetovalka pri newyorškem Metropolitan Museum of Art. Prej je živela v Londonu in Parizu, kjer je imela svojega kemika, ki ji je mešal lak za nohte po skriti recepturi. Takrat so se laki silno dolgo sušili, omenjena formula pa je bila izjemno inovativna. Diana je bila namreč znana po dolgih, vedno brezhibno nalakiranih nohtih v živo rdečem odtenku. In zdaj k zgodbi: po selitvi čez lužo je s seboj vzela nekaj stekleničk. In seveda našla mlado manikerko, da ji je urejala nohte. Ne le to, lepega dne je dekle s stekleničko laka vred zavilo k svojemu zaročencu, kemiku. Saj že veste nadaljevanje: formula je našla pot k Revsonu in Revlon je bil rojen. Verjamete?

Lepota Zanimivosti - Najstniški idol Justin Bieber bo v sodelovanju s kozmetičnim gigantom OPI v kratkem predstavil serijo šestih lakov za nohte, ki nosijo ime po njegovih pesmih, denimo Step 2 the Beat of My Heart in Give Me The First Dance. - Z zgoraj omenjeno blagovno znamko sodeluje tudi Katie Perry – Collection by OPI. Na voljo bodo štirje odtenki, oblikovani po vzoru njenega že poznanega ekscentričnega ličenja, zagotovo pa bo uspešen prodajni izdelek inovativni nadlak, ki so ga poimenovali Black Shatter. Pri nanosu na podlago, že posušen lak po izbiri, bo končni videz razpokana oziroma leopardja tekstura. - Angleški proizvajalec čokolade Cadbury se je povezal s podjetjem Nails Inc. Pripravili so dva odtenka laka za nohte v omejeni seriji, ki bosta na tržišču obenem s čokoladno ploščico Dairy Milk Bliss. Poimenovali so ju Vanilla Bliss in Cocoa Bliss. Na voljo sta v Veliki Britaniji. Ni podatkov, ali lak morda tudi diši po čokoladi ...

Letos velja staviti na bleščice in klasiko v temnih odtenkih, pravijo lepotni strokovnjaki.

- Po legendarni seriji Mad Man so na voljo enako poimenovani laki za nohte blagovne znamke Nailtini, resda le v omejeni seriji. Odtenke kot Bourbon Satin, French 75 in Deauville je izbrala, seveda, stilistka omenjene serije Janie Bryant. - Z dvema izbranima odtenkoma se je spominu na preminulega avantgardnega oblikovalca Alexandra McQueena poklonilo angleško podjetje Butter™. - Manikerji so nohte supermodelov na letošnjem newyorškem tednu mode obarvali z laki Zoya, ki napovedujejo nove trende na področju človeku in oklju prijaznih lakov za nohte: produkti Zoya so namreč popolnoma brez ftalatov, formaldehidov, toluenov in kafre ter so kot taki primerni tudi za vegane. - Lepotni poznavalci pravijo, da letos velja staviti predvsem na bleščeče. Priporočamo Diorjevo različico v svetleči bronz barvi iz nove linije z izboljšanim čopičem Dior Vernis Long Wearing Nail Lacquer v odtenku 706 Bronze Libertine.

Dišavni oblak Šminka za prave dame Clarinsova inovacija Rouge Prodige zagotavlja sodobni ženski lepo, intenzivno in dolgo obstojno barvo za ustnice. Udobna kremna tekstura je obogatena z naravnimi rastlinskimi izvlečki, ki jih vlažijo, ščitijo in naredijo sijoče od jutra pa vse do večera. Popolna izbira za praznične prednovoletne zabave.

Učinek liftinga Sensai Cellular Performance Lifting Series predstavlja novost v skrbi za kožo. Inovativna tesno prilegajoča se maska v lističih Lifting Radiance 3D Mask obljublja učinkovito nego, ki na obrazu in vratu pusti viden učinek instantnega liftinga, hkrati pa naredi kožo svilnato gladko in sijočo. Praznično razvajanje Guerlain ima rešitev za popolno božično darilce: v omejeni izdaji je na voljo nova dišava Idylle. Poleg 50 ml parfumske vode je na ekskluzivnih prodajnih mestih tokrat na voljo tudi parfum v elegantnem razpršilu.

Ikona brez primere Bvlgari Man je dišava za sodobne, odločne, ustvarjalne in karizmatične moške. Privlačni vonj temelji na sveži sadni zmesi kalabrijske bergamotke, vijoličnih listov in lotosovega cveta, globino pa mu med drugim dajejo arome vetiverja, ciprese, belega lesa, sandalovine in rastlinske ambre. »Mikavna kombinacija intenzivnosti in prefinjenosti za poznavalce,« pravijo pri Bvlgariju.

Razkošje v novih odtenkih Diorjeva linija Christmas 2010 odseva strast legendarnega Christiana Diorja, ki je slovel po izbranem slogu in brezčasni eleganci. Posebna izdaja seta petih senčil za veke v premišljeno izbranih odtenkih je poklon prefinjeni moderni ženski. 5 Couleurs Gold Edition Eyeshadow.

XXXX

V čarobnem svetu dragocenih kamnov Biennale des Antiquaires Pariški Biennale des Antiquaires slovi kot najpomembnejši svetovni dogodek na področju starin in umetnin. Organizatorji so letos v veličastnem ambientu Velike palače na Elizejskih poljanah že petindvajsetič po vrsti predstavili javnosti najboljše in najlepše iz zakladnic svetovno priznanih galeristov in starinarjev, sedem draguljarskih hiš pa je posebej za to priložnost pripravilo nove kolekcije nakita. Razburljivo srečanje s čarobnostjo dragocenih kovin in bleščečih dragih kamnov, vredno ogleda. Besedilo: Cvetka Dragan Fotografije: promocijsko gradivo Biennale des Antiquaires

Nakit Cartier Cartier, ki je že vse od začetka (blagovno znamko je leta 1847 ustanovil Louis-François Cartier) sinonim za natančno in prefinjeno izdelavo, ljubiteljev dragih kamnov in poznavalcev kakovostnega oblikovanja tudi letos ni pustil ravnodušnih. Priznana francoska draguljarska hiša se je namreč odločila za kolekcijo bleščečih se prazničnih okraskov s podobami iz živalskega sveta, med katerimi so tudi premierno predstavljeni fosil panterja iz okamenelega lesa, številne ure in šatulje iz jantarja.

Chanel Potem ko je zaslovela z elegantno krojenimi suknjiči in krili in jo je med zvezde povzdignil slavni parfum Številka 5, je Gabrielle »Coco« leta 1932 predstavila tudi kolekcijo Haute Joaillerie, poimenovano Bijoux de Diamants. Razkošje diamantov in belega zlata je v hudi svetovni krizi šokiralo javnost, hiši Chanel pa dalo status blagovne znamke, »ki zna«. Simbol osebnosti kultne Coco Chanel? Pero, kakopak. Je namreč sinonim za njeno lahkotnost, občutljivost, čutnost, nepopustljivost in svobodomiselnost. Za slavnostni dogodek v Veliki palači so pri Chanelu pripravili svežo izvedbo slavne kolekcije iz leta 1932; sto kosov, med katerimi sta izstopali predelava slavne ogrlice Komet in Gabrielina najljubša cvetlica kamelija, pripoveduje ideologijo Chanela: ekskluzivno združiti občutek za razkošje in sodobnost.

Uhani iz belega zlata v obliki stilizirane palme ali praske ognjemeta, posuti z briljanti. Na obesku se bohoti 14,4-karatni smaragd.

Broška v obliki peresa iz belega zlata in z diamanti

Prstan iz belega zlata z rjavim 23,4-karatnim diamantom. Smaragdni rez poudarja klasično lepoto kamna in mu podarja dovršeno eleganco, obroček pa je posut z diamanti in briljanti. Cena? Vrtoglavih osem milijonov evrov.

Dvajset milj pod morjem – broška v obliki kita iz belega zlata in safirjev

Pet tednov v balonu nad Afriko – ogrlica Zanzibar in broška Maksimus s podobo slona

Van Cleef & Arpels »Štiri so, vsebujejo sto še nikoli videnih kreacij in so v celoti posvečene velikemu pisatelju Julesu Vernu, ki nas vse navdihuje,« je Van Cleeef & Arpelsove kolekcije predstavil kreativni direktor Nicolas Bos. Štiri linije, poimenovane po štirih Vernovih knjigah o potovanjih v štiri domišljijske svetove – podmorski, vesoljski, podzemni svet in let z balonom nad Afriko (Cinq Semaines en ballon, Voyage au centre de la Terre, De la Terre à la Lune in Vingt mille lieues sous les mers) – so izjemna priložnost za popotovanje po delu Van Cleefa, čigar ustvarjanje je od nekdaj temeljilo na rastlinskem in živalskem svetu, vesolju in navdihu, ki ga dajejo domišljijske kreature.

Nakit Harry Winston Priznano ameriško draguljarsko hišo je v tridesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil Harry Winston, ki ni zaradi varnosti nikoli dovolil fotografirati svojega obraza. Draguljar, imenovan tudi kralj diamantov in draguljar zvezdnikov, je zaslovel, ko je opevani modri Hope Diamond podaril organizaciji Smithsonian Institution, njegova draguljarska hiša pa še danes velja za eno najbolj prestižnih in luksuznih. Za jubilejni bienale so pri hiši Harry Winston predstavili retrospektivo svojih najlepših stvaritev, posvečenih večnemu New Yorku, hkrati pa so premierno razstavili novo kolekcijo Royal Gardens, ki je okrašena z rožnatimi in modrimi safirji, smaragdi in diamanti.

Zapestnica z 48 27-karatnimi safirji in 12-karatnimi diamanti

Ogrlica s 40-karatnim oranžnim granatom v obliki hruške. Verižica je posuta z diamanti, brušenimi kot briljant in markiz.

Prstan Mojito iz 18-karatnega belega zlata s 182 briljanti in turmalinom.

Piaget Švicarska urarsko-draguljarska hiša, ki jo je leta 1874 ustanovil Georges Edouard Piaget, je na bienalu sodelovala prvič. Predstavljeni kosi nakita so izdelani iz belega zlata in diamantov, barvni kamni pa so domiselno dodani v humorne kreacije –izstopal je prstan Mojito za mlado in modno populacijo, ki rada posega po tem priljubljenem kubanskem koktajlu. Krasi ga zelen turmalin, obkrožen z zelenimi smaragdi, citrini (ki predstavljajo limono) in tsavoliti (namesto mete).

Prstan iz belega zlata s 601 diamantom, 28 rjavimi diamanti in 55 rožnatimi safirji

Louis Vuitton Podjetje Louis Vuitton, ki je bilo ustanovljeno v 19. stoletju, je v 20. s premišljenimi marketinškimi potezami postalo sinonim za eno vodilnih luksuznih blagovnih znamk na svetu. Letošnja kolekcija prestižnega nakita je šele druga, ki so jo oblikovali, in prva, ki so jo predstavili v izbrani družbi svetovnih draguljarjev na pariškem Biennale des Antiquaires. Vsebinsko je nadaljevanje lanske in v ospredje postavlja tri zgodbe: »Les ardentes,« v kateri je monogram hiše uporabljen kot originalni LV rez diamantov; »Ame du voyage,« ki temelji na preučevanju zgodovine blagovne znamke, in »La malle aux trésors,« ki je poklon svetovnim popotovanjem in je oblikovana na vzorcih slavnih Vuittonovih potovalnih kovčkov.

Uhani iz linije Le Coffret de Victoire iz rumenega zlata, posuti z diamanti, zelenimi opali, turmalini in safirji.

Ogrlica Precious Rose iz belega zlata, prefinjeno okrašena z diamanti, smaragdi in rožnatimi safirji.

Dior Joaillerie Christian Dior, ki je svoj nakit imenoval preprosto couture, je z eno besedo opisal izjemnost, čudovitost, modnost in luksuz. Kombinacijo protislovij, ki jo izražajo klasičnost in sodobnost, zadržanost in pretiranost, mu je uspelo ohraniti do danes. Na tokratnem bienalu so predstavili celotno zbirko 130 kosov, med drugim tudi štiri linije iz zadnje kolekcije: Rosewood, Rose Dior Pre Catelan, Bagatelle in Precious, ki slavijo Diorjev simbol ženskosti, vrtnico. Dih jemajoči nakit je izdelan iz belega ali rumenega zlata, brezčasnost pa mu dajejo diamanti v kombinaciji z drugimi dragimi kamni v različnih barvnih odtenkih.

Nakit

Zvezde na dosegu roke Nova linija nakita Chopard Happy Spirit navdušuje z luksuzno in elegantno obliko, ki vas bo odnesla naravnost v središče vesolja. Obročki, ki obkrožajo zvezdo, so simbolno izraženi z diamantom, njihova postavitev na različnih oseh pa nakitu daje specifično globino, ki simbolizira neskončnost prostora. Celotna kolekcija je poklon mističnosti vesolja – navdihujejo jo namreč zvezde, nočno nebo, Mlečna cesta in zlat sijaj.

Ura namesto zapestnice Minimalistična damska ura z belo številčnico je stilsko dovršeno vstavljena med obročke elegantne zlate zapestnice, ki se zapenja z nevpadljivo zaponko. Ura kot modni dodatek – klasika, ki nima roka trajanja. Emporio Armani.

Kronografska ura Pravijo, da je med nošenjem kljub navidezni masivnosti ne boste niti začutili. Ura, ki združuje klasično estetiko s futurističnim oblikovanjem, se ponaša z navijalnim mehanizmom, ki je okrašen s kupolastim safirjem, okoli katerega je zarisana orbita. Novost iz podjetja Cartier je zaradi natančnega mehanizma, vrhunskih materialov in privlačnega videza zanesljiva naložba v prihodnost. Cartier Ballon bleu Cronograph.

Naj bo luč! Novi model Luminor 1950 Days GMT Ceramica blagovne znamke Panerai je kot nalašč za razvedrilo v obdobju zimske sivine. Moško ročno uro odlikuje tehnologija Superluminova, ki omogoča dobro vidljivost številčnice, z estetskega stališča pa vas bo pritegnila črna keramika iz cirkonijevega oksida, ki se načeloma uporablja predvsem v zobozdravstvu in zagotavlja vrhunsko kakovost. Še opozorilo: če je ura natančno tisto, kar iščete, boste morali pohiteti – omenjeno različico so namreč izdelali v omejeni seriji 500 kosov.

Belo ali rumeno zlato? »Naj vas odnese,« pravijo pri podjetju Piaget. Linija Possession jewellery, ki letos praznuje dvajset let uspešne navzočnosti na mednarodnem tržišču, je popolna mešanica vrhunskih materialov in sodobnega oblikovanja, ki se navdihuje v razposajenem rock'n'rollu. Najlepše to sezono? Prstani iz kolekcije Possession Celebration iz 18-karatnega zlata z briljanti.

XXXX

Diskretnost indiskretnosti Ure Si predstavljate, kakšna naj bi bila videti dragocena ura? Naj bo vaš odgovor pritrdilen ali nikalen, zdaj lahko na vse skupaj pozabite. Predstavljamo vam namreč sedem ur, ki so po videzu tako drzne, da nihče – razen peščice poznavalcev – še pomislil ne bo, da so tako skrajno zapletene. In, kakopak, tudi pregrešno drage. Besedilo: Bojan Levič Fotografije: Arhiv proizvajalcev

Ure Richard Mille RM 027 Tourbillon Po dolgih letih delovanja v urarskem poslu je Richard Mille na začetku tega tisočletja uresničil sen o kolekciji ur pod lastno blagovno znamko, ki bi se po filozofiji in materialih zgledovala po dirkalnikih formule 1 in visokotehnoloških izdelkih aeronavtične industrije. Časomeri Richard Mille niso le horološke umetnine, ampak že kar mala čudesa sodobne tehnologije. Tak je tudi model RM 027 Tourbillon, izdelan z mislijo na Millovega ambasadorja Rafaela Nadala, ki jo nosi celo na teniških igriščih. Pri tem ga gotovo ne ovira, saj s pasom iz polikarbonata tehta manj kot 20 gramov. Sama ura k temu pripomore s približno 13 grami, njen mehanizem pa zgolj s 3,83 grama. Ohišje je narejeno iz kompozitnega materiala z veliko vsebnostjo ogljika, deli mehanizma pa so iz titana in zlitine po imenu lital, ki vsebuje največ litija, poleg tega pa so med uporabljenimi materiali še aluminij, baker, magnezij in cirkonij. Lital sicer med drugim uporabljajo pri izdelavi novega airbusa 380, satelitov, raket, helikopterjev in avtomobilov formule 1. Vsej vrhunski tehnologiji navkljub je uro še vedno treba navijati ročno, nad čemer se srečni lastniki gotovo ne bodo pritoževali. In srečnežev bo največ 50, saj nameravajo izdelati natanko toliko primerkov »Nadalovega« RM 027.

Cristophe Claret Dual Tow Night Eagle Christophe Claret je zaslovel po mehanizmih, ki jih je razvijal za številne ugledne urarske hiše, medtem pa mu je uspelo ustvariti tudi znamko pod lastnim imenom. Njegov podpis nosi nova kvazidigitalna mojstrovina Dual Tow Night Eagle – tourbillon s kronografom, ki ga poganja mehanizem z ročnim navijanjem, sestavljen iz 574 komponent in vgrajen v titanovo ohišje, počrnjeno s postopkom PVD. Poleg tourbillona in kronografa premore ura še prikaze ur in minut (na vrtečih se jermenih), rezerve navitja in trenutnega kronografskega načina. Za popoln vtis časomer tudi bije, in sicer ob vsaki spremembi kronografske funkcije (start, stop, ponastavitev).

Rebellion T-1000 Številka 1000 v imenu tega ultračasomera ni zgolj milozvočna, ampak predvsem pomenljiva. Ekstremisti iz Rebelliona so namreč s T-1000 podrli svetovni rekord v avtonomiji teka kakšne mehanske ure, saj njihov ponos z enkratnim navitjem tiktaka (in seveda kaže točen čas) več kot 1000 ur, kar znese dobrih 40 dni! Za to je zaslužnih šest vzmetnih bobnov, ki se navijajo paralelno, med delovanjem pa se odvijajo v dveh serijah po tri, kar poskrbi za optimalno enakomerno dovajanje energije do mehanizma. Skupno 693 delov je poezija za oči, ob tem pa s pomočjo dveh valjev vrti prikaz ur in minut, če to na koncu koga sploh še zanima. Pod obliko T-1000, ukrojeno iz stekla, titana in aluminija, se je podpisal znameniti urarski oblikovalec Eric Giroud.

Cabestan Nostromo Jean-François Ruchonnet velja za »porednega fanta« visokega urarstva, saj z blagovno znamko Cabestan ruši vse predstave o videzu vrhunskih zapestnih ur. Iz njegove manufakture v srcu urarske doline Vallée de Joux prihaja tudi Nostromo, časomer s pokonci postavljenimi kolesi med mostički, ki držijo tudi pet malih bobnov – poleg vzmetnega, ki skrbi za dovajanje energije, še tiste, ki kažejo ure, minute, sekunde in rezervo navitja. Deli mehanizma so obdelani s podnevi nevidno luminiscenčno prevleko, ki v temi poskrbi za impresivno svetlikajočo se podobo delujočega pogona. Pod mehanizem, sicer vgrajen v titanovo počrnjeno ohišje, je poleg Ruchonneta podpisan še konstruktor Eric Coudray, ki se je pred Cabestanom proslavil že pri Jaeger-LeCoultru.

De Grisogono Meccanico dG Petnajst let mineva, odkar je Fawaz Gruosi v Ženevi ustanovil podjetje, ki je dobilo ime po dekliškem priimku enega njegovih poslovnih partnerjev. Partnerstvo se je končalo, ime je ostalo. V počastitev petnajstletnice delovanja so predstavili uro Meccanico dG s prikazom dveh časov, enim običajnim analognim, drugim digitalnim. Za kvarčne časomere to sicer ni nič osupljivega, toda Meccanico dG je popolnoma mehanska ura! Za digitalni prikaz skrbijo vrteči se valjčki zelene in črne barve, ki so le del od 651 elementov mehanizma. Meccanico dG bodo izdelali z ohišji v različnih kombinacijah titana, zlata, platine in kavčuka, v vsaki verziji po 177 primerkov.

Hautlence HL08 Blagovna znamka Hautlence je nastala leta 2004, ko je v Neuchatelu združilo moči pet navdušencev iz urarske in finomehanične industrije. Mojstrovine Hautlence navdušujejo s harmonično kombinacijo sodobnega in tradicionalnega, še bolj pa z izvirnimi zapletenimi mehanizmi. Novi HL08 kaže digitalno skakajoče ure, retrogradne minute in male sekunde, ki jih poganja manufakturni mehanizem z ročnim navijanjem. Tehnično zapletena številčnica še poudarja kompleksnost mehanizma, le ohišje iz belega zlata je po obliki malenkost bolj zadržano, a spet prepoznavno Hautlenceovo.

MB&F Horological Machine No. 4 Thunderbolt Maximilian Büsser se z novim modelom MB&F vrača v otroštvo, ko je strastno sestavljal modele letal, zato zapestni novinec Horological Machine No. 4 Thunderbolt spominja na motorja vojaškega letala A-10 Thunderbolt. Urni mehanizem sta posebej za No. 4 razvila Laurent Besse in Beranger Reynard iz družbe Les Artisans Horlogers: za mojstrovino, sestavljeno iz 311 komponent, sta potrebovala dobra tri leta. Pri MB&F so jo nato spravili v ohišje iz titana in safirnega stekla, narejeno iz kar 65 delov. V odprtinah obeh motorjev sta številčnici: leva kaže rezervo navitja, desna pa ure in minute v značilno letalskem slogu. K dvema motorjema in dvema številčnicama se podata tudi dve kroni za upravljanje – s tisto v levem repu uro le navijamo, s tisto v desnem pa uravnavamo prikaz časa.

XXXX

Ogenj, živost in lesk Diamantni nakit De Beers Nobenega dvoma ni, da so diamanti od nekdaj veljali za simbol večne ljubezni in brezpogojne pripadnosti, za simbol ekskluzivnega prestiža in poželenja. O krvavi zgodovini trgovanja z najekskluzivnejšimi kamni, o strasti, neminljivosti in njihovi vlogi v enaindvajsetem stoletju smo se v Londonu pogovarjali z gospodom Françoisom Delageom, predsednikom uprave podjetja De Beers Diamonds Jewellers Ltd, ki je svojo vlogo vodilnega podjetja v trgovanju s surovinami leta 2001 nadgradilo tudi z lastno blagovno znamko nakita. Besedilo: Janko Zrim Fotografije: De Beers Diamonds Jewellers

Dialog Pravkar ste prispeli iz Azije, ki postaja pomembna tudi na področju luksuznih izdelkov in surovin. Kako se spreminja svetovni zemljevid pridobivanja surovin in trgovine z dragimi kamni? V pridobivanju diamantov se, globalno gledano, v zadnjem času ni veliko spremenilo, saj ni bil v zadnjih dvajsetih let odkrit noben večji rudnik. Razmerja ostajajo enaka, glavni igralci tudi – skupina De Beers je v diamantni industriji še vedno med največjimi in najvplivnejšimi. Kar zadeva samo trgovino z diamantnim nakitom, pa je treba poudariti, da se počasi seli na Vzhod, kjer povpraševanje vztrajno raste tudi zaradi večdesetletnega vlaganja De Beersa v sistematično izobraževanje in promocijo kulture diamantov. Katere so razlike v pojmovanju nakita med Zahodom in Vzhodom? Razlike je najlaže razložiti na primeru dveh – kulturno in gospodarsko – povsem različnih trgov, Združenih držav Amerike in Kitajske. V Združenih državah je tradicija poročnih običajev stara in posledično velja enako za pojmovanje diamantov. Osemdeset odstotkov jih prodajo kot zaročne prstane in Američani so po izkušnjah sodeč kakovost diamanta pogosto pripravljeni žrtvovati na račun njegove velikosti. Na Kitajskem je precej drugače: še pred tridesetimi leti je bilo izredno redko, da je za zaroko kdo podaril diamant. Poseben je tudi indijski trg, kjer je specifičen odnos do dragih kamnov in drugega barvitega nakita del tradicije in zgodovine.

rih C (4 C) najpogostejše merilo pri izbiri in nakupu diamanta oziroma diamantnega nakita? Tudi tu je De Beers naredil velik korak naprej, zlasti ko smo se podali v izdelavo in prodajo diamantnega nakita pod svojo blagovno znamko. Ugotovili smo, da 4 C niso več merila, ki bi stranki zadostovala, da izbere diamant, zato smo uvedli tri nova: ogenj, živost in sijaj (ang. fire, life, brilliance). Ogenj predstavlja čarobno paleto barv, ki jih pod vplivom svetlobe odseva diamant, živost predstavlja trenutek iskrivosti diamanta v gibanju, sijaj pa se nanaša na magični odsev kristalno bele svetlobe ob pogledu na mirujoči diamant. Načeloma pa še vedno velja, da stranke povabimo v prodajalno, kjer si lahko ogledajo različne diamante in se nato odločijo na podlagi videnega, občutkov in srca. Diamant moraš vzljubiti, pravi je namreč kot ljubezen na prvi pogled.

Ampak De Beers ima v svojih prodajalnah še eno zanimivo napravo za odkrivanje lepote diamantov ... Tako je. De Beers je vse svoje prodajalne opremil s tako imenovanimi lepotnimi skenerji (ang. beauty scanner), zapletenimi optičnimi napravami, ki s pomočjo svetlobe projicirajo na zaslon odboj in lom svetlobe ter prikažejo simetričnost diamanta, oblike ploskev in natančnost reza. Pred kratkim sem v Singapurju doživel, da so bili azijski novinarji popolnoma očarani nad lepotnim skenerjem, kar najverjetneje izhaja iz dejstva, da imajo v Aziji, zlasti pa na Kitajskem, že tisočletno navado ocenjevanja nakita z očesom. To veliko pove o njihovem odnosu do dragocenega nakita – primerjati zapestnici iz žada, ki je na Kitajskem zelo priljubljen kamen, je s Poleg trgov se spreminja tudi metodologija vrednote- prostim očesom težko; ena je lahko vredna 50, druga pa nja diamanta. Kaj je poleg tradicionalne metode šti- 5000 evrov, in dejstvo je, da je zgolj s prostim očesom 2

Na prejšnji strani: Nova kolekcija diamantnega nakita De Beers za leto 2011 prinaša predvsem več čustvene povezanosti, ženstvenosti in topline. 1. François Delage, predsednikom uprave podjetja De Beers Diamonds Jewellers Ltd 2. » Diamanti so za vedno, « pravi slogan, ki ga je Advertising Age, ena najvplivnejših revij v oglaševanju, leta 2000 razglasila za najbolj domiselnega sodobnega časa. 3. »Stranke se morajo za nakup odločiti na podlagi videnega, občutkov in srca,« pravi François Delage.

Dialog 1. Natalia Vodianova z diamantno ogrlico 2. Vse stranke ob nakupu prejmejo tudi potni list, ki garantira, da posedujejo De Beersov naravni, legalni, “conflict-free” diamant. 3. Diamantni uhani De Beers Aura 4. Talisman Wonder; medaljon s premerom 18 cm in vgrajenimi 691 brušenimi in surovimi diamanti. Izdelovalci so potrebovali deset let, da so zbrali vse kamne, poleg tega pa je bilo potrebnih dvajset ekspedicij, da so našli centralni diamant in več kot 2000 ur dela, da so izdelali končni produkt. Medaljon je eden od tako imenovanih »De Beersovih zakladov« s katerim so šokirali javnost, tako z lepoto in unikatnostjo kot tudi z njegovo neprecenljivo vrednostjo.

težko povedati razliko. Vrednotenje na podlagi meril in certifikatov je na azijskem tržišču še v fazi odkrivanja, saj še vedno zaupajo pretežno očem, lepoti materiala in intenzivnosti barve. Kljub temu pa vaše podjetje zagotavlja verodostojnost ravno s sledljivostjo diamantov in certifikati. Vsak diamant ima svoj certifikat, na katerem so navedene vse bistvene lastnosti kamna. Diamanti vrhunske kakovosti imajo na površini celo serijsko številko, nevidno prostemu očesu, zapisano s posebno tehniko »graviranja« ogljikovih atomov. Poleg tega vsem strankam ob nakupu naših diamantov pripada pravi potni list, ki je poleg navedenih karakteristik hkrati garancija, da posedujejo De Beersov naravni, legalni, »conflict-free« diamant, ki ni bil pridobljen s suženjskim delom otrok. Opažamo da se ljudje, ki prihajajo v naše prodajalne, vedno bolj zavedajo problematike nekonfliktnega trgovanja s kamni, kar nas veseli, saj je to tudi rezultat našega večdesetletnega prizadevanja za ureditev trgovine z diamanti. Podjetje De Beers, staro preko 120 let, je namreč eden od pobudnikov Kimberleyjevega procesa – sheme, ki skrbi za certificiranje in sledljivost diamantov od najdbe do obdelave, prodaje v druge države, razreza in končne prodaje. Posledica je, da je tako imenovanih nelegalnih ali »krvavih« diamantov na svetu le še kakšen odstotek. Vaše podjetje je od leta 2001 v solastništvu skupine De Beers mining in modnega giganta LVMH. Moda in diamanti? Zveni smiselno, zlasti ker ste bili, preden ste postali predsednik uprave De Beers Diamond Jewellers, direktor za azijski trg pri skupini Louis Vuitton. Seveda obstaja na prvi pogled veliko skupnih točk. Ljudje iz modne in diamantne industrije smo stalno na globalnem trgu, raziskujemo smernice in poskušamo najti pravega kupca za svoj proizvod. Kljub temu pa je

treba poudariti, da obstaja tudi bistvena razlika: medtem ko se modni trendi menjujejo nekajkrat na sezono, se v diamantni industriji spreminjajo veliko počasneje. Če dobro razmislim, vidim le dve zares skupni lastnosti: prva so ljudje in strast do tega, kar ustvarjajo, druga pa natančnost in osredotočenost na podrobnosti. Nositi diamant ni samo užitek in svojevrstno vznemirjenje, je tudi ena boljših naložb, saj ne poznam nobenega drugega izdelka, ki ga lahko nosimo s sabo in ima tako visoko vrednost. V katero smer se giblje oblikovanje diamantnega nakita? Pri podjetju De Beers smo zavezani naravi in njeni lepoti. Z zadovoljstvom vedno povem, da diamantov ne proizvajamo več. »Tovarne« so proizvodnjo namreč opustile že pred 900 milijoni let, zato je naša dolžnost le, da temu zakladu povrnemo naravno lepoto in vdihnemo nekaj brezčasne mistike. Kaj lahko pričakujemo v prihodnjih desetih, dvajsetih letih? Diamanti so še vedno ena najboljših naložb, in če pogledamo njihove cene poleti 2008, ko se je začela kriza, lahko ugotovimo, da so se zdaj glede na druge naložbe občutno povišale. Če upoštevamo še dejstvi, da v zadnjih dvajsetih letih ni bil odkrit noben pomemben rudnik diamantov in da ob enaki proizvodnji povpraševanje silovito raste, lahko rečem le, da imajo bleščečo prihodnost. Ljudje so v finančni krizi izgubili veliko denarja in zaupanja v finančne institucije, zato so se mnogi odločili, da je čas za investiranje vase in v lastni življenjski slog. In če pogledamo življenjski slog, sta tu vsaj dve kategoriji, ki se v takih razmerah obneseta izjemno dobro: umetnost in diamanti. Ne glede na moje napovedi in na razvoj svetovnega gospodarstva pa osebno še zdaj verjamem v stari De Beersov slogan: Dimanti so za vedno.

XXXX

Nova podoba londonske ikone Hotel Savoy »Kriva je bila hrana,« je pred osmimi leti tik pred smrtjo na ves glas kričal Richard Harris, ko so ga reševalci na nosilih mimo recepcije hotela Savoy potiskali v reševalno vozilo. Znameniti igralec, ki je v resnici umrl zaradi šibkega srca, je s svojim melodramatičnim izpadom vseeno preroško napovedal prepotrebno prenovo takrat že izčrpane londonske ikone. Besedilo: Anžej Dežan Fotografije: Fairmont/The Savoy, Getty Images

Legenda Ta se je zgodila šele čez nekaj let, pred kratkim pa so ga po intenzivnih delih tisoč najbolj usposobljenih restavratorjev, oblikovalcev in arhitektov na svetu, v katera so vložili več kot dvesto milijonov funtov, ponovno odprli. Hotel domuje na Savoy Courtu, edini ulici na Otoku, na kateri promet še vedno obvezno poteka po desni strani. Ob približevanju razkošnemu vhodu si je zlahka zamisliti, kako so v drvečih rolls-royceih nekoč isto pot opravljali njegovi najpomembnejši obiskovalci: člani kraljevih družin, voditelji sveta in glamurozne filmske zvezde. Izstopili so pod pozlačenim kovinskim napisom hotela, naglo stopili do recepcije in se s peresom uglajeno vpisali v knjigo gostov. Tam se je po marmornem stopnišču počasi spustila ameriška filmska sirena Vivian Leigh, ko je spoznala bodočega moža Laurencea Olivierja, princesa Elizabeta javno prvič večerjala s princem Filipom, Winston Churchill pa je med drugo svetovno vojno eno Savoyevih restavracij spremenil kar v svoj neuradni vladni kabinet. Prenova do zadnje podrobnosti Težko je reči, kaj je tisto, kar daje vsakomur, ki zdaj prestopi njegov prag, občutek neskončne pomembnosti. Lahko, da je kriva nova Laliquova kristalna fontana pri vhodu, mahagoni, ki v svetlem odtenku sije z vrat, poznani obraz glavnega vratarja Petra Maylina ali razstavljene fotografije iz šestdesetih na hotelskih stenah. Najverjetneje bi mnogi vse to zlahka zame-

njali že zgolj za razgled na reko Temzo, ki je hotelova najbolj prepoznavna lastnost in jo je Monet za vedno ovekovečil na eni svojih slik. Gotovo je le to, da bo opazovanje rečnega toka v pritličju za obiskovalce britanske prestolnice ob srebanju štirideset funtov vrednega popoldanskega čaja in grizljanju toplih pogačic z marmelado znova postalo obvezno razvedrilo po napornem dnevu pohajkovanja. Prenovo je s svojim natančnim očesom usmerjal nekdanji notranji oblikovalec pariškega hotela Georges V., Pierre-Yves Rochon. Ta je denimo zgolj za francosko loščenje lesa v sto oseminšestdesetih sobah zaposlil posebej za to izurjena brata, ki sta se le temu posvečala dolgi dve leti. Rochonova glavna naloga je bila ohraniti zmes izvornega edvardijanskega in artdecojevskega notranjega oblikovanja iz leta 1889, ko je Richard D'Oyly Carte po opazovanju v Ameriki odprl hotel.

1. Savoy nudi enega najlepših pogledov na reko Temzo in največje londonske znamenitosti.

Prepletanje tradicije in življenjskih zgodb Tri četrtine od 268 Savoyevih sob je še vedno urejenih v edvardijanskem slogu. Do njih vodijo z zeleno črtastim blagom obloženi skrivnostni hodniki, medtem ko do artdecojevskih bivališč usmerjajo nežnejši, bež odtenki. Okviri vrat so kromirani, pohištvo svetlo, naslonjači pa v slogu kraljevskih soban. V dvainšestdesetih najdražjih apartmajih ves čas strežejo za britansko okolje značilni in strogo izšolani butlerji,

Hotel Savoy skozi zgodovino

1889: Odprtje prvega razkošnega hotela v Londonu z osupljivimi inovacijami, kot so razsvetljava in dvigala na elektriko. 1897: Guccio Gucci, ustanovitelj modnega imperija Gucci, dobi v hotelu svojo prvo zaposlitev kot pomivalec posode. 1899: Svetovno znani impresionist Claude Monet biva v hotelu in upodobi pogled na reko Temzo skozi okno svoje sobe. 1906: César Ritz, prvi upravnik, ki je bil odpuščen, odpre v bližini konkurenčni hotel The Ritz London. 1929: V slogu art decoja se nad vhodom pojavi veliki jekleni napis Savoy. 1937: George VI. povabi na večerjo v Savoy in s tem postane prvi angleški monarh, ki je večerjal v njem. 1956: Svoj prvi intervju za novinarje na angleških tleh je Marilyn Monroe imela v hotelu Savoy. 1965: Člani skupine The Beatles obiščejo Boba Dylana, ki je med turnejo prebival v hotelu. 2005: Hotel kupi saudski princ Alvaled bin Talal s pomočjo bančne skupine HBOS. Upravljanje prevzame kanadska hotelirska družba Fairmont. 2007: Lastniki se odločijo za prenovo in zaprejo hotel za 17 mesecev. Več kot 3000 kosov pohištva razprodajo na dražbi. 2010: Prenova traja skoraj tri leta. Hotel je slavnostno ponovno odprt. 10. 10. 2010

Legenda 1. Oblikovalec Pierre-Yves Rochon je uspel v popolnosti ohraniti duh legendarnega Savoya.

Savoy pa se ob ponovnem odprtju lahko pohvali s prvim »zelenim butlerjem« na svetu, ki bo poleg drugih obveznosti skrbel tudi za do okolja prijazno počutje svojih gostov. Hotel je za izdelavo postelj, ki vsaka stane petindvajset tisoč funtov, najel nekdaj hčerinsko podjetje Savoir, kjer so po vzoru arhivskih predmetov iz hotelskih sob reproducirali celo nekdanje kovinske koše za smeti z vzdevkom Churchillovi pepelniki. Kopalnice Kohler so opremljene s tuši, ki naj bi spominjali na padanje dežja, vsaka soba ima wi-fi dostop, postaje za polnjenje iPodov, eden najnaprednejših elementov notranjega oblikovanja pa je gotovo ogledalo, ki se s pritiskom na gumb spremeni v televizijo. Ko pomislite, na koliko življenjskih zgodb je hotel s svojo ponudbo v vseh letih vplival, je do njega težko ostati ravnodušen. Čeprav je več kot polovica gostov še vedno Američanov in poslovnežev, ki se s ceno sob od tristo do deset tisoč funtov na noč običajno ne obremenjujejo, ostaja pribežališče privržencev njegove bogate zgodovine. Britanski dramatik Noël Coward je zadnja leta življenja preživel kar tam, leta 2002 pa so vanj v duhu nekdanjega mecenstva za eno leto zastonj naselili pisateljico Fay Weldon. Morda je tudi to Savoyev čar, da so bili ljudje, ki so v njem prebivali, vselej pomembnejši od njega. On pa jih je, kot uglajen britanski gospod, s popoldanskim čajem in dežnikom pod roko, vedno sprejel.

2. Hotel je slavnostno otvoril princ Charles. Na fotografiji je z lastnikom, savdskim princem Alwaleed bin Talalo in princeso Amiro. 3. Vodja barmanov v kultnem American baru Salim Khoury se je hotelu pridružil leta 1969, ko je imel 23 let. Povabljenci ob ponovnem odprtju so bili prijetno presenečeni, ko se je odločil, da bo še nekaj časa vztrajal v »najboljši in najbolj zaželeni službi v Londonu«. Ob odprtju je pripravil poseben koktajl s pomenljivim imenom Ten-ten-ten. 4. Goste je na otvoritvi zabavala legendarna Dolly Parton.

XXXX

Prestiž

Le za zaključeno družbo Berlinski elitni klubi Začetki elitnih družabnih klubov segajo v kolonialne čase, ko britanski lordi in generali, nastanjeni v razburljivih eksotičnih krajih nekdanjega sončevega imperija, kmalu niso več zmogli krotiti hrepenenja po domu in njegovih dobrotah. Tako se je rodila ideja o domu daleč od doma in kmalu pognala korenine po vseh večjih mestih nekdanjih kolonij. Besedilo: Nina Vidovič Fotografije: promocijski material China Club, Soho House Vonj po Kitajski v srcu Evrope Ideja o posebnem kraju, ki etabliranemu svetovnemu popotniku v tujem kraju pričara občutek domačnosti in pripadnosti, dandanes še zmeraj živi v nekaterih klubih »members only« po vsem svetu. Eden takšnih je leta 2003 ustanovljeni China Club v Berlinu, ki trenutno šteje sedemsto finančno dobro podkovanih članov. Enkratna pristojbina namreč znaša 10.000 evrov, h kateri se prišteje 2000 evrov letne članarine, vašo prošnjo oz. članstvo pa mora priporočiti in utemeljiti še najmanj en član kluba. Del njega lahko postanejo tudi podjetja, potem ko odštejejo 15.000 evrov enkratne pristojbine in 2500 evrov letne članarine na osebo. V uglednem klubu je dobrodošla tudi mednarodna klientela, ki plača nekoliko manj: za le 5000 evrov pristojbine in 1250 evrov letne članarine se vam na široko odprejo vrata v povsem drugačen svet. Na stenah se ponosno razprostira ena največjih zbirk kitajske moderne umetnosti (prevladuje t. i. Mao pop art z motiviko Mao Zedonga), ki jo je pobudnica kluba Anna Marie Jagdfeld po vsem svetu zbirala dobrih deset let. Ambient kolonialne Kitajske zaokrožajo še udobna knjižnica, starine iz vseh kitajskih provinc, po naročilu izdelano pohištvo in osvetljava, s svilo tapecirane in ročno poslikane stene ter medeninasta vrata iz nekdanjih hongkonških in šanghajskih čajnih hiš, ki vodijo v zasebne apartmaje. Konkubinin apartma, poimenovan po istoimenskem portretu nad udobno, z unikatnim satenom prevle-

Prestiž 1. Kulinarična ponudba restavracje ljubitelje kitajske kuhinje navdušuje z legendarnimi polnjenimi žepki dim sum.

2. Anna Marie Jagdfeld, pobudnica kluba China Club. 3. in 4. Leta 2003 ustanovljeni China Club trenutno šteje sedemsto finančno dobro podkovanih članov, ki jim je na voljo vse udobje privatnega kluba.

čeno zofo, je namenjen zaključenim družbam največ šestih oseb, zelo rado pa se sobo brez oken rezervira tudi za ljubezenske zmenke. Prostornejša in svetlejša, s čudovitim razgledom na Potsdamer Platz, sta oranžkasti apartma Imperial in čajno zeleni Taipan, ki ju člani radi uporabljajo za poslovne večerje, pomembne sestanke ali predstavitve novih projektov. K izjemnosti kluba prispeva tudi kulinarična ponudba restavracije, ki ljubitelje kitajske kuhinje med drugim navdušuje z legendarnimi polnjenimi žepki dim sum, ki so pogosto eden izmed razlogov, zakaj si ljudje sploh želijo postati lastniki klubske kartice. Dejstvo, da je v kuhinji vrhunskega šefa Tam Kok Konga zaposlen kuhar izrecno za pripravo riževega testa za žepke dim sum, pove dovolj o ekskluzivnosti kluba, ki se na vsakem koraku trudi upravičiti svoj sloves. Med člani, ki večinoma prihajajo iz gospodarskih in medijskih vrhov, nemalokrat gosti tudi svetovno znana imena šovbiza. Slastne kitajske dobrote in neomajno diskretnost sta na primer že okusili lepotici Sharon Stone in Kate Moss, največjo gostoto zvezdniškega prahu pa ima ponavadi med filmskim festivalom Berlinale, saj filmski studii – prav tako člani kluba – tukaj radi pripravijo ekskluzivne popremierne zabave. Najbolj priljubljeni dogodek v China Clubu pa ostaja silvestrski večer, saj izbrana druščina ne želi zamuditi polnočnega ognjemeta, ki se s terase t. i. society kluba svetlika natanko nad elito, zbrano na vrhu mesta, če ne na vrhu sveta.

Prestiž 1. in 2. Soho House, kraj za ustvarjalne trendi ljudi iz medijske in modne branže.

ﬂcrème de la crème« v Soho House Od višine in enkratnega razgleda se znajo zašibiti kolena tudi članom novega kluba »members only« Soho House, ki je svoje berlinske duri odprl maja letos in katerega člani uživajo povsem drugačen koncept in ambient. Soho House je prestižna veriga, ki se je pred 15 leti iz domačega Londona začela uspešno širiti po vsem svetu in ima trenutno depandanse v New Yorku, Los Angelesu in nedavno odprtima Miamiju in Berlinu. Ustanovitelj Nick Jones pravi, da je bil naveličan britanskih »upper class« klubov, v katerih so posedali zdolgočaseni starejši možakarji, zato se je odločil, da ustvari kraj za ustvarjalne ljudi, pretežno iz medijske in modne branže. Prestopiti prag Soho House pa niti ni tako težko, saj se za pročeljem skriva tudi hotel, v katerem lahko prenočite že za sto evrov in si tako vsaj za en dan zagotovite dostop do prostorov, ki ga imajo za skromnih 1250 evrov na leto sicer le člani kluba. Soho House Berlin je impozantna stavba v bauhausu, arhitekturnem slogu iz leta 1929. V osmih etažah zabava člane z zasebnim kinom, knjižnico, fitnesom in savnami ter priznanim lepotnim salonom Cowshed. Tukaj se nemudoma počutite v središču dogajanja: vhodno avlo polni vrvež lepih in mladih ljudi, ki se »on the spot« mudijo poslovno ali zasebno. Ob našem obisku mrgoli modnih novinarjev in blogerjev z vsega sveta, ki jih je v Berlin povabil modni oblikovalec Tommy Hilfiger. Petdesetletni možakar v eni izmed sob hotela Soho ravno odgovarja na novinarska vprašanja, potem se bo v spremstvu svoje modne posadke odpravil na mednarodno medijsko predstavitev svojega novega parfuma v spodnje prostore. Tistim, ki jim nenehno pulzirajoče vzdušje Soha morda postane odveč, se umaknejo v sedmo in osmo etažo kluba, ki sta dostopni le članom in v katerih ni dovoljeno telefonirati. Dogaja se pretežno okoli osrednjega bara, obkroženega z žametnimi sedežnimi garniturami, britanski stil pa s sten zaljšajo slikarska dela znanih berlinskih umetnikov. V sedmi etaži je tudi restavracija, ki na meniju ponuja pretežno mednarodno kuhinjo, a se morda še ne zmore kosati z vrhunskimi restavracijami mesta. Je pa zato na veliko boljšem glasu osma etaža: v njej se razprostira letna terasa z bazenom, ki je bila to sezono top zbirališče berlinske družabne smetane. Z nje si je poletni sončni zahod želel ogledati skoraj vsak član ali nečlan kluba. Videti in biti viden je v Soho House pač del imidža; enako niso dobrodošle toge poslovne obleke in kravate, marveč sproščeni džins. In če člani ekskluzivnega China Cluba raje spremljajo sončne zatone in ognjemete odmaknjeni od vrveža in radovednih pogledov, medtem ko Soho House namenoma privablja bolj sproščeno in ekstravertirano klientelo, pa je obema enak občutek, ki ga kot član občutite stoječ na vrhu klubske terase – namreč da vam je zares uspelo.

XXXX

Najekskluzivnejše puške na svetu Hladna umetnost Orožje od nekdaj velja za simbol statusa, oblasti in moči. V srednjem veku je bilo privilegij plemstva, nošenje pa je bilo za večino prepovedano z zakonom. Navadnim smrtnikom je bilo tudi cenovno nedostopno; katana – orožje samurajev – je že pred 5000 leti v današnji valuti stala vrtoglavih 1,5 milijona evrov. Besedilo: Daniel Tomičić Fotografije: arhiv proizvajalcev

100

Dizajn Alfa in omega prestižnih lovskih pušk Majhne specializirane delavnice še danes ročno izdelujejo ekskluzivno orožje za ozek krog izbranih. Glede na to, da ga peščica plemstva in tistih, ki so dovolj premožni, zdaj uporablja predvsem za lov, se je elitni svet orožarstva osredotočil zlasti na izdelavo lovskih pušk. Sledeč tradiciji je največja koncentracija vrhunskih mojstrov še vedno v Londonu, kjer se je pred dvesto leti začela zgodba najboljših. Josephu Mantonu, idejnemu očetu britanske orožarske industrije, je v začetku 19. stoletja uspela revolucija v športnem streljanju in vodila v izboljšanje kakovosti strelnega orožja. Manton je zaradi sodnega spora z britansko vojsko kasneje sicer finančno propadel, a njegova dediščina zaradi njegovih učencev še živi. Eden od njih je James Purdey, ki je ustanovil svoje podjetje za izdelavo orožja že leta 1814 in je še zdaj eno najprestižnejših imen na tem področju. O kakovosti največ pove dejstvo, da je Purdeyjevo podjetje v lasti skupine Richemont, ki si lasti tudi znamke Cartier, Jaeger-LeCoultre, Montblanc in številna druga podjetja, ki pod skrbnim nadzorom proizvajajo luksuzne izdelke. Britanci so znani po močni navezanosti na tradicijo, zato je razumljivo, da je bil na čelu podjetja Purdey vse do upokojitve leta 2007 Richard Purdey, neposredni Jamesov potomec iz šeste generacije. Seznam slavnih strank se začenja z britansko kraljico Viktorijo, Purdey pa je od njenega sina Edvarda VII. prejel kraljevi pečat, ki ga dobijo podjetja, pri katerih kupujejo kronane glave. Tudi današnja kraljeva družina, s kraljico Elizabeto II., njenim možem vojvodo Edinburškim in sinom princem Charlesom na čelu, je še vedno Purdeyjeva stranka. Dejstvo je, da evropsko plemstvo kljub vse glasnejšemu nestrinjanju javnosti še vedno strastno uživa v lovu in podjetje Purdey je na seznamu evropskih petičnežev zapisano z zlatimi črkami. Začetna cena njihovih pušk znaša 70.000 evrov in med drugim vključuje ekskluzivni odnos do stranke. Ta namreč svoje želje in potrebe razkrije med pogovorom, nato pa ima možnost, da v lovski opremi preizkusi orožje na testnem poligonu, kjer strokovnjaki natančno zapišejo mere in nato po njih izdelajo puške za vsako stranko posebej. Ironično je, da je razlika med natančnim krojenjem obleke in merjenjem za izdelavo lovske puške precej majhna. Tako kot je natančnost vrlina vrhunskih krojačev, je tudi glavno vodilo izdelovalcev orožja. Tradicionalne mehanizme izdelujejo po sodobni tehnologiji, ki dopušča le mikroskopsko majhne napake; v nasprotju z večino drugih izdelkov pa vrhunske puške še danes izdelujejo tako, da bodo uporabne stoletja dolgo. Posebno vlogo si zaslužijo gravure, ki puškam še zdaj dajejo dodano vrednost. Orožje so od nekdaj okraševali, a v zadnjih petdesetih letih so trg preplavili zbiratelji, ki natančno vedo, kaj želijo imeti v svoji zbirki, in med najprestižnejšimi evropskimi graverji izberejo svojega glede na lastne zahteve.

1. Detajli in gravure lahko ceno puške tudi podvojijo.

2. Vsak izdelek je unikat, narejen glede na zahteve kupca. 3. Puška Holland & Holland Polo Gun

101

Dizajn 1. Puška VO, ki je še posebej priljubljena med arabskimi petičneži, velja za mojstrovino švedskega podjetja. 2. Personalizirani motivi in natančna izdelava dvigata ceno izdelkov v višave. 3. Tradicija izdelave orožja v Borovljah na Koroškem traja že 446 let.

102

Evropski mojstri Največji Purdeyjev konkurent je nič manj slavno londonsko podjetje Holland & Holland. Leta 1835 ga je ustanovil Harris Holland, ki v nasprotju z večino vrhunskih orožarjev ni učenec Josepha Mantona. Holland & Holland, ki je danes v lasti Chanela, je nosilec dveh kraljevih pečatov in na seznamu njihovih strank najdemo tudi trenutno britansko kraljevo družino. Večletna čakalna lista priča o velikem zanimanju kupcev za ekskluzivne puške, najdražji modeli pa dosegajo ceno tudi do 115.000 evrov, graviranje jo lahko celo podvoji. Holland & Holland imajo prodajalne v Londonu, New Yorku in Moskvi, kar jasno govori o strukturi kupcev in pomembnosti neevropskega trga za orožarje. Tako kot Purdey tudi Holland & Holland ponuja še obleke, obutev in druge dodatke za lov. Trg ekskluzivnih pušk še kako živi, kar najbolje kaže primer podjetja VO Gun & Rifle Maker Sweden. Švedski orožarski mojster Viggo Olsson je leta 1977 ustanovil podjetje, v katerem zdaj s svojim sinom Ulfom ročno izdeluje puške, ki se prodajajo za več sto tisoč evrov. Posebnost VO je patent, po katerem se puška razstavi tako, da omogoča tri cilje različnega kalibra na eni osnovi in je navadno izbira profesionalnih lovcev. Polno ime mojstrovine, nastale pri VO, je »puška mošeje njegove velikosti šejka Sultana bin Zajeda Al Nahjana« – precej nenavadno in zapleteno ime za orožje, paradoksalno poimenovano po božji hiši. VO je še posebno priljubljen med bogatimi Arabci in od leta 2005 je Abu Dabi postal drugi dom mojstra Viggija Olssona. Ta je tako navdušen nad tamkajšnjo novozgrajeno mošejo, da jo ima za najlepšo zgradbo na svetu, bila pa je tudi navdih za izdelavo unikatne puške z motivi, prevzetimi z nje, ki je bila konec leta 2009 prodana za neverjetnih 650.000 evrov. Še bolj neverjetno od cene je dejstvo, da to ni najdražja puška na svetu. V Borovljah so na primer pred nekaj leti izdelali dve, ki sta bili prodani po 720.000 evrov. Imeni strank sta seveda skrivnost, ve se le to, da ena živi v Argentini, druga pa v Iranu. Borovlje na Koroškem imajo fantastično tradicijo izdelave orožja, ki traja 446 let, in so kraj, kjer svoje puške naročajo tudi slovenski lovci. Zgodba se je začela leta 1558, ko je Ferdinand I. Habsburški po tem, ko se je okronal za vladarja Svetega rimskega cesarstva, od beneluškega orožarja zahteval, da se preseli v Avstrijo. Tako sta v Borovlje iz Liegea prispela brata Schaschi in začela tradicijo, ki se je ohranila vse do danes, ko v Borovljah deluje štirinajst mojstrov orožarjev, ki zaposlujejo približno dvesto delavcev, a od tega samo podjetje Sodia več kot 150. Vsak izmed njih ima svojo posebnost, majhno skrivnost izdelave, o kateri ne vedo niti najbližji sosedje. Mojstri v Borovljah lahko izdelajo vse, kar si želite, in izpolnijo vsako naročilo. Na leto izdelajo več kot 500 pušk, ki se prodajajo po povprečni ceni 40.000 evrov.

XXXX

Luksuzna pisala Brezčasno Ko veliki, pomembni, bogati in slavni pišejo, podpisujejo in zapisujejo, v rokah ne držijo peresa, s kakršnim ste kot otrok nabirali ocene v šoli in si packali prste. Kaj torej ostane velikim? Pisala, ki so več kot to! Predstavljamo vam nekaj najžlahtnejših in najnovejših primerkov najboljših svetovnih proizvajalcev. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: Arhiv proizvajalcev

104

Dizajn Montblanc

John Lennon Special Edition

Montblanc je med vsemi izdelovalci nalivnih peres gotovo najbolj znan širši javnosti, ki je v šoli posegala po pelikanih, zdaj pa besno razbija po takšnih in drugačnih tipkovnicah. Tudi ali predvsem zaradi najslavnejšega »pisalnega instrumenta« vseh časov, peresa Mesiterstück (1924), in najrazličnejših omejenih izdaj, posvečenih pisateljem, igralcem in državnikom. Hamburško podjetje, ki se je sprva imenovalo Simplo Filler Pen Company, je leta 1909 predstavilo pero z imenom Montblanc. Naziv, ki so ga začeli uporabljati za vsa peresa tega podjetja, so zaščitili, leta 1913 pa je zaščitni znak podjetja postala Montblancova zvezda. Leta 1934 se je podjetje tudi uradno preimenovalo v Montblanc. Letos so predstavili kolekcijo, posvečeno 70. obletnici rojstva ene najpomembnejših osebnosti 20. stoletja, Johna Lennona, vizionarja, misleca, umetnika in – ne nazadnje – člana Beatlov, ki je postal simbol mirovniškega gibanja. Pisala iz serije John Lennon Special Edition vsebujejo nežne zareze v smoli, iz katere je pero, kar spominja na stare vinilne plošče, zaponka pa je oblikovana kot kitara. Na zlati konici je ročno vgraviran simbol miru. Tam, kjer pokrovček sreča pero, so pri Montblancu vstavili srebrno ploščico z vgraviranim Lennonovim podpisom oziroma preprostim avtoportretom, s katerim se je pogosto podpisoval. Izdelali so tudi Montblanc John Lennon Commemoration Edition 1940 ter najunikatnejšo John Lennon Limited Edition 70, omejeno na le 70 kosov. Beseda Imagine, ki obdaja pisalo, je skeletirana in izdelana iz belega zlata. Modrina prosojne dragocene smole pokrovčka in peresa spominja na Lennonova modra očala. Enaka je barva safirja na zaponki, kjer trije diamanti zapisujejo akord pesmi Imagine. Na konici peresa je vgraviran Lennonov avtoportret.

Faber-Castell

Pen of the Year 2010

Kolekciji Graf von Faber-Castell – mimogrede, podjetje Faber Castell ima korenine v daljnem 18. stoletju, danes pa ga vodi že osma generacija družine – so letos že tradicionalno dodali novo pisalo leta, Pen of the Year 2010, za katero so navdih iskali v dragocenih, ročno izdelanih in prav tako ročno ozaljšanih lovskih puškah, ki jih je imel v lasti grof Roland von Faber-Castell. Zato ima pero kovinske dele posebej obdelane in gravirane – tako, kot je bilo nekoč značilno za najboljše puške. Obdelava zagotavlja unikatnost vsakega izdelka. Uporabili so tudi dragoceni les kavkaškega oreškarja, ki je menda idealen tako za kopita pušk kot za izvrstna pisala. Ob nakupu prejmete certifikat, ki dokazuje, da je pero z zlatimi vstavki del omejene serije.

Tibaldi

Fulgor Nocturnus

Pisala Tibaldi utelešajo princip božanskega števila fi in brezčasno eleganco, zaradi česar so med najbolj priljubljenimi in iskanimi zbirateljskimi kosi. Podjetje, ki ga je leta 1916 v Firencah ustanovil Giuseppe Tibaldi, je danes v rokah družine Aquila. Ta je ljubiteljem peres dobro znana. V lasti imajo namreč še nekaj znanih proizvajalcev, med katerimi velja omeniti Montegrappo in Lalex 1938. Tibaldi, znan po omejenih izdajah ter peresih, ki jih izdeluje za Bentley, je ustvaril tudi najdražje pero na svetu: čudovito mojstrovino Fulgor Nocturnus ali nočni sij so namreč maja letos na dražbi prodali za kar 6,3 milijona evrov! Kaj je tako posebnega na tem peresu, vas zanima? Oglejte si fotografijo! Pisalo je odeto v 1113 črnih diamantov najvišje kakovosti, še 945 pa jih je na pokrovčku. Tega krasi tudi 139 rubinov. Vsi obročki so okrašeni z vzorcem Clou de Paris, znanim iz urarstva. Prav na konici, prevlečeni deloma s platino in deloma rodinirani, so vgravirani podoba orla, ki je simbol družine lastnikov (Aquila pomeni orel), ime Tibaldi ter garancija najvišje kakovosti, 1a Qualità.

105

Dizajn Omas

olaia Limited Edition Marchesi Antinori

Leta 1925 je Armando Simoni po letih popravljanja nalivnih peres, ki so jih iz vojne prinesli vojaki, ustanovil podjetje za njihovo izdelavo. Enega njegovih prvih izdelkov, dvanajststransko mojstrovino Arte Italiana, izdelujejo še danes, svetovno znani pa so postali tudi zaradi peresa z dvema konicama, »zdravniškega« peresa s termometrom pa »aerodinamičnega« in s patentom zaščitenega modela 361. Podjetje, ki je zdaj v rokah kitajske skupine Xinyu Hengdeli, jih še vedno proizvaja v Bologni. Med najnovejšimi je kolekcija pisal, posvečenih 600 let dolgi tradiciji vinarstva Marchesi Antinori, kjer so leta 1978 izdelali tudi izjemno vino Solaia. Wine Spectator ga je leta 2000 kot prvo italijansko razglasil za vino leta. Solaia Limited Edition Marchesi Antinori je pero iz srebra sterling z elegantnimi gravurami družinskega grba in vinske trte ter z oranžnim in zelenim emajlom. Z vstavki iz hrastovih sodčkov, v katerih se stara dragocena kapljica, imajo peresa še bolj »vinski« značaj.

Caran d'Ache

ChronoSport Conway Stewart Pens

Mandarin Yellow Plumage

Pero britanskega državnega vrha: s peresom znamke Conway Stewart Pens so pisali kraljica Elizabeta II., premiera Churchill in Blair, slednji pa je pisala te znamke podarjal tudi političnim kolegom, med njimi Clintonu, Bushu in Putinu. Podjetje, ki je uradni dobavitelj Downing Streeta 10 in kraljevega dvora, sta leta 1905 v Londonu ustanovila Frank Jarvis in Thomas Garner. Med zanimivejšimi v aktualni ponudbi njihovih pisal je omejena serija peres Mandarin Yellow Plumage v pomirjujoči svetlo rumeni barvi, ki simbolizira modrost, veselje in srečo. Odeta so v živahen rumen emajl z umetelnim vzorcem in v emajl nekoliko temnejšega odtenka, kontrast med barvama pa še poudarja pološčeno »ogrodje« iz srebra sterling. Serija Plumage sicer temelji na klasično oblikovanem pisalu Model 100, ki je prejelo številne oblikovalske nagrade.

Ime tega edinega švicarskega podjetja za izdelavo luksuznih pisal, ki ga je Arnold Schweitzer uradno odprl leta 1924, je povezano s francoskim risarjem in karikaturistom tistega časa, Emmanuelom Poiréjem, ki ga je Schweitzer zelo občudoval in ki se je pod svoja dela podpisoval kot Caran d'Ache, kar (beseda karandaš) v ruščini pomeni svinčnik. Vsako pisalo tega vrhunskega podjetja ročno izdelajo v delavnicah v Ženevi. Leta 2008 je omejena serija 1010 poleg naziva Grand Prix du Stylographe 2008 prejela tudi naziv najlepšega peresa na svetu (Reader's Choice Award). Peresa te serije so s svojim videzom pravi poklon švicarski urarski tradiciji. Med najnovejšimi v tej seriji peres, ki spominjajo na zapleten urni mehanizem, so pisala ChronoSport. Gre za 500 individualno oštevilčenih peres, na zgolj 10 kosov pa je omejena izdaja tega pisala v rdečem zlatu.

Montegrappa

Alfa Romeo

S peresi Montegrappa so pisali vojaki na fronti in pisatelji s Hemingwayem na čelu: podjetje, ki se je sprva ukvarjalo le s proizvodnjo konic, je bilo pod imenom Elmo ustanovljeno leta 1912 v Bassano del Grappa in še zdaj deluje v isti zgradbi ob reki Brenta, vodi pa ga družina Aquila, ki ga je tudi poimenovala po modelu Montegrappa. Ena zadnjih mojstrovin je linija pisal (s peresom na čelu, seveda), posvečenih stoletnici Alfe Romeo. Anonima Lombarda Fabbrica Automobili je bila ustanovljena leta 1910, pisala, posvečena obletnici, pa so v omejeni seriji izdelana iz kombinacije starega in novega materiala: celuloida in karbonskih vlaken, celuloida in srebra ali celuloida in zlata. Gravure sledijo slogovnim elementom znaka Alfe Romeo, ki se pojavi tudi na vrhu pokrovčka, deteljica, ki priča o močnem športnem srcu pisala, pa se je znašla na konici peresa.

106

XXXX

Floreat Etona Fante spreminja v može Na Temzini gladini se v kraju Henley sredi poletja v regati vzdolž toka vije dolga ravna penasta sled. Za seboj jo puščajo močne mlade roke, ki z veslanjem v tandemu že neštetotič naskakujejo nagrado princese Elizabete. Na turkiznih dresih dečkov je ponosno izpisano ime Eton College, simbol vsega, kar je na angleških tleh še aristokratskega. Besedilo: Anžej Dežan Fotografije: getty images; istockphoto

Tradicija V jarem prestižne izobrazbe s skoraj šeststoletno tradicijo se večinoma podajajo le najbogatejši fantje, ki jih kolidž v resnici bolj kot na učenje matematike pripravlja na vodenje sveta. Dovolj zgovoren je že podatek, da je David Cameron, trenutni britanski predsednik vlade, že devetnajsti premier, ki je obiskoval to šolo. Neodvisna izobraževalna ustanova sprejema dečke med trinajstim in osemnajstim letom od 1440., vladavine Henrika VI., tedaj ironično kot dobrodelna ustanova za brezplačno šolanje sedemdesetih nepremožnih, a nadarjenih dečkov. Danes jih nekaj več kot tisoč tristo s polnimi žepi roma med ornamentiranimi stebri britanske izobrazbe. Večina jih po končanem Etonu presedla na univerzi Cambridge ali Oxford, le nekaj deset kilometrov oddaljeni od srednjeveškega Windsorja, kjer sta največji turistični znamenitosti ravno, no, kraljičin grad in Eton. Disciplina na prvem mestu Poslopje je zgrajeno iz petindvajsetih hiš, v katerih učenci živijo in se izobražujejo. Po pričakovanju je prestižni britanski podmladek vseskozi v trdnem primežu vzgojnih prijemov. Vsako od hiš vodi profesor, ki s trdo roko ohranja red in disciplino. V srednjem veku so se posvečali predvsem učenju latinščine in molitvenih obredov, zdaj pa so predmetniki povsem v koraku s časom – več kot sto dečkov se denimo že uči kitajščine, pri študiju pa ves čas uporabljajo prenosne računalnike in imajo v sobah na voljo brezžično medmrežno povezavo. Vsak večer ob točno določenem času je »tiha ura«. Dijaki se eno uro ali več v tišini pripravljajo na naloge in se posvečajo poglabljanju tekoče snovi. Takrat je tudi čas za molitev, ki še vedno zavzema pomemben del kolidževe identitete. Anglikansko usmerjeni predavatelji skrbijo, da lahko verni tudi v šoli ohranjajo svojo veroizpoved in jo celo poglabljajo. V skladu z načeli katoliškega nagrajevanja in graje so tudi komentarji učiteljev na opravljeno delo dijakov toliko strožji: kadar je izpitna naloga dobra, jo na predlog predavatelja lahko v vpogled pošljejo ravnatelju, če je slaba, jo doleti tako imenovano raztrganje. Profesor pretrga izdelek na pol, dijaku pa ga mora mentor hiše na njegovo sramoto še podpisati. Spominja na katerega od zloveščih likov s slovite Bradavičarke v Harryju Potterju? To ni še nič. Kadar so v preteklosti učenci zamudili na izpit ali drugo učno obveznost, so se morali vpisati v »knjigo zamudnikov«, za kazen pa v knjižnici na roko prepisovati heksametre v latinščini. Običajna mera za lažje prekrške jih je obsegala sto, redkih petsto heksametrov pa je doletelo le zares hude prekrškarje. Prsti, ki živčno trzajo od izmučenosti, so za največje upornike pravo zdravilo, poudarjajo na Etonu, pri premožnih starših pa sprožajo le odgovor: »Tako je pač tam, sin. Nekdo te mora naučiti discipline.« Ko se je prigod in anekdot iz Etonove bogate zgodovine konec 19. stoletja spominjal avtor Ralph Neville, tudi sam del njih, je navedel lorda Harringtona, mladega in radoživega dečka, ki je s tem, ko je v reko Temzo vrgel

1. Tridelna uniforma z belimi kravatami je zaščitni znak šolarjev z Etona.

2. Šolska veslaška ekipa je znana po celem svetu.

vse svoje šolske knjige in odkorakal iz šolskega poslopja, zanetil vstajo proti še posebno krutemu ravnatelju. Kot vsi drugi uporniki se je tudi on z življenjem obvezal, da se na Eton živ ne bo nikoli vrnil. Pobegnil je domov in pozvonil na očetova vrata, a ga ta sprva sploh ni želel sprejeti. Pojasnjevanje, da v šoli vladajo nevzdržne razmere, ga ni privedlo nikamor. »Takoj se vrni,« je od njega zahteval nepopustljivi oče. Mladi lord Harrington je odgovoril, da je to nemogoče, ker ga bodo za kazen ubili. »Če se ne boš vrnil, bom jaz tisti, ki bo zaradi sramote umrl,« je vztrajal osramočeni oče. Razorožile naj bi ga šele mladeničeve iznajdljive besede: »Ampak oče, vi ste starejši in bi v vsakem primeru prej umrli.« Tkanje vezi za celotno življenje Eton ima sloves, da iz mladih dečkov, nevajenih resničnega življenja, ustvari pokončne može, pripravljene na vse. General Wellington se je menda pogosto šalil, da je bila bitka pri Waterlooju, v kateri so pod njegovim

109

Tradicija vodstvom blesteli Britanci, dobljena že na Etonovih zelenicah. Petkovi dnevi so bili še do začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja namenjeni udarcem z bičem za najporednejše in najodpornejše, šele v sedemdesetih so prepovedali kruto ravnanje, ko so morali mladci pred tepežem sleči hlače in spodnje perilo. Poleg uradnih represivnih poti ustanove so vztrajni mladeniči razvili še svoj hierarhični sistem podložništva mlajših dečkov starejšim. Ti so morali zanje kuhati, iti v trgovino, postiljati posteljo, po redkih pripovedovanjih nesrečnežev pa so jo morali pred večernim spancem zanje tudi ogreti, da jih ni zeblo, ko so končno legli k spancu. Tudi to je danes uradno prepovedano, a medvrstniško nasilje ostaja v Etonovo zgodovino zapisano s krvavimi črkami. Nekdanji etonci opozarjajo, da so najpomembnejše vezi za vse življenje stkane že tam. V ducatu uradnih »združb« mladeniči s pomočjo svojega mentorja hiše in gostujočih govorcev že v zgodnjih letih razpravljajo o družbeno pomembnih problematikah in se učijo do njih opredeljevati. Pretekli gostujoči govorci so bili kralj Konstantin II. iz Grčije, igralec Rowan Atkinson, londonski župan Boris Johnson, avtorica knjižne zbirke o Harryju Potterju J. K. Rowling in celo kultna modna oblikovalka Vivienne Westwood. Takšno mreženje je šele začetek, saj se seznam redno sestankujočih članov združbe nekdanjih alumnov kolidža bere kot kakšna perverzna alternativa svetovnim voditeljem G8. Popularna kultura zelo rada navaja platonski ljubezenski odnos med dečki, ta naj bi bil na Etonu zaradi več tisoč dečkov, zaprtih na majhnem prostoru, še posebno pogost. Stephen Fry, priznani komedijant in pisec, je v eni od oddaj BBC pred kratkim javno priznal, da je tam doživel svojo prvo homoseksualno ljubezensko izkušnjo. Filmski kritik Derek Malcolm se spominja, da je bila v določenem obdobju študija statusni simbol celo izbira čim lepšega mladega »pomočnika« in da so se bili zanje pripravljeni zelo bojevati. Na Etonu je poleg spopadanja z vprašujočimi najstniškimi identitetami prostor tudi za druge aktivnosti. Šport, glasba in gledališče na kampusu cvetijo: šolska veslaška skupina VIII osvaja na regatah po vsem svetu prva mesta in služi pokale za zapolnitev polic z nagradami. Izdatne športne površine omogočajo, da se dečki razdelijo med »mokre« in »suhe« športnike, torej tiste, ki prisegajo na veslanje po Temzi, in druge, ki se raje udeležujejo tekem kriketa, tenisa ali atletike. Zdrav duh v zdravem telesu je vsaj tako pomemben kot šolski moto »Floreat Etona«, naj živi Eton, ki v večnost slavi etonskega duha. Šolsko leto se je za uniformirane dečke v tridelnih črnih oblekah z belimi kravatami zdaj že korenito začelo, prvi semester se bliža koncu. Po Windsorju tavajo s svojimi zvezki in knjigami, čakajoč na naslednje poletje in novo regato. Vsako leto diplomiranci v skladu s tradicijo ponosno snamejo šolska oblačila, pozabijo na ravnatelje, profesorje in mentorje hiš. Ni jih strah, saj jih statistika tolaži z veliko verjetnostjo, da bodo že čez nekaj let sedeli na klopi v parlamentu.

1. »The Traditional Wall Game of Eton« Športna igra ob slavnem zidu iz leta 1717, ki je značilna samo za Eton. 2. Prijateljske vezi z Etona ostanejo za celo življenje. 3. Ugled šole že desetletja ostaja nespremenjen.

1 2

110

VAL VAS â&#x20AC;&#x2122;OR Stari trg 7, 1000 Ljubljana, tel: 01 425 04 55, 041 381 561, www.valvasor.net, delovni Ä?as: vsak dan od 12. do 23. ure; ob nedeljah zaprto

XXXX

112

Kultura

Strast gospoda T 30 let založbe Taschen Sprva skeptični fotograf Helmut Newton je bil med sestankom z Benediktom Taschnom tako iz sebe od navdušenja nad idejo za monografijo, ki je postala najdražja knjiga minulega stoletja, da je takoj poklical ženo. Arhitekt Jean Nouvel je založnika zasul s toliko idejami, da je knjigo o sebi in svojem delu na koncu tako rekoč v celoti »projektiral« sam. Univerzalni Marc Newson ni omahoval, ko ga je Taschen prosil, naj za komplet knjige s fotografijami Lune in besedilom Normana Mailerja, kosa tega Zemljinega satelita ter podpisa Buzza Aldrina oblikuje primerno »ohišje«. Ne, v dvomih so včasih le uredniki pri založbi, ki letos praznuje 30 let, ko s fotografijami polnijo naslove, kot je Velika knjiga riti, in pri tem za lastnika založbe pogosto niso dovolj drzni. Besedilo: Barbara Bizjak

Benedikt Taschen je pač človek raznovrstnih interesov, ki jim sledi tudi pri izdajanju knjig. In kot priznavajo njegovi zaposleni, je njihovo delo pravzaprav v tem, da iščejo stvari, ki so Taschnu všeč. Naslovi knjig tako sestavljajo zanimivo podobo 50-letnika, ki ga onkraj meje med visoko in popularno kulturo zanimajo umetnost, arhitektura, oblikovanje, strip, film, erotika. »Zelo zgodaj sem vedel, da knjige odpirajo vrata v različne svetove in da je svet umetnikov in svobodomiselnih duhov tisti svet, katerega del sem želel postati.« Fantič, ki je že kot najstnik v domačem Kölnu podjetno prodajal lastne vampirske sličice in stripe, je pred 30 leti ustanovil založbo in se sprva ukvarjal s stripi, nato pa s sposojenim denarjem leta 1984 kupil neprodano zalogo angleških knjig o Magrittu, jih poceni prodal naprej in dobro zaslužil. Naslednji projekt je bila prva Taschnova originalna publikacija, knjiga o Picassu. Knjige o umetnosti so tako postale dostopne širšim množicam in kmalu je sleherniku približal svet slikarstva, fotografije, arhitekture, notranjega oblikovanja, mode … Večjezične, vsebinsko zanimive ter oblikovno in slikovno razkošne Taschnove knjige, ki jih lahko že za nekaj evrov kupujemo v knjigarnah in muzejskih trgovinah, se v povratni zanki tako finančno kot simbolno napajajo z razkošnimi projekti v omejenih serijah, kakršnim v založništvu ni para: od Newtonove monografije Sumo, katere prvi izvod s podpisi fotografiranih zvezdnic so na dražbi prodali za 620.000 takratnih nemških mark, s čimer je postala ne le največja in najtežja, ampak tudi najdražja knjiga 20. stoletja, do naslednje težkokategornice, 34-kilogramske knjige GOAT (Greatest Of All Times) o Mohamedu Aliju, velike 175 x 170 cm, pri kateri kupec, ki zanjo odšteje 10.000 evrov, dobi še skulpturo enega Taschnovih najljubših umetnikov Jefa Koonsa ter štiri fotografije, ki sta jih podpisala tako fotograf kot Mohamed Ali.

Benedikt Taschen je velik zbiralec sodobne umetnosti in prijatelj imen, kot so Jeff Koons, Philippe Starck ali preminula Dennis Hopper in Helmut Newton. Živi med Kölnom in Los Angelesom, kjer nad Mullholland Drivom prebiva v izjemnem delu modernistične arhitekture, hiši Chemosphere arhitekta Johna Lautnerja iz leta 1960. Foto: Thomas Rabsch.

113

XXXX GOAT Mohamed Ali je ena največjih popkulturnih ikon našega časa, v čast katerega je Taschen izdal knjigo GOAT (Greatest of All Time), ki je na voljo v treh različicah, tako imenovana šampionska, omejena na tisoč izvodov in s podpisom Mohameda Alija in Jeffa Koonsa, pa je oblečena v belo svilo s črkami v barvi Alijevega prvega roza kadilaka. Za deset evrskih tisočakov poleg knjige, ki na 792 straneh (in v 34 kilogramih) vsebuje več kot 3000 fotografij, eseje, intervjuje …, dobite še štiri podpisane fotografije in skulpturo Jeffa Koonsa. Na fotografiji: Cassius Clay, ki se je leto kasneje preimenoval v Mohameda Alija, po naslovu fotografije sodeč sedi na milijon dolarjih. Foto: Howard L. Bingham, 1963.

Sumo Letos so pri Taschnu izdali tudi navadnim smrtnikom dostopen ponatis rekordne knjige Sumo (na fotografiji levo), izdane leta 1999, ki je skupaj s škatlo in ovitkom tehtala kar 35,4 kilograma. Natisnili so 10.000 podpisanih, oštevilčenih in kljub ceni današnjih 10.000 evrov (ali ravno zato) kmalu razprodanih izvodov v velikosti 50 x 70 cm, od katerih je eden pristal v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMa, pri vezavi pa so morali pomagati celo vatikanski knjigovezci. Zdaj je za sto evrov dostopna tudi v manjši velikosti, še vedno pa boste zanjo potrebovali priloženo stojalo. Helmut Newton je bil in tudi po svoji smrti ostaja eden najvplivnejših fotografov na svetu s prepoznavnim in pogosto posnemanim slogom. Na fotografiji zgoraj Daryl Hannah, fotografirana leta 1984 v Los Angelesu za ameriški Vogue. Foto: Helmut Newton. Levo Benedikt Taschen in Helmut Newton. Foto: Alice Springs.

114

Kultura Ando Monografija je posvečena arhitektu Tadau Andu, dobitniku vseh najpomembnejših arhitekturnih nagrad s Pritzkerjevo na čelu, ki vključuje njegova dela od leta 1975 pa vse do danes. Ando, ki japonsko tradicijo združuje z modernizmom, projektira hiše, cerkve, muzeje in kulturne prostore po Japonski, Franciji, Italiji, Španiji in ZDA. Na fotografiji tokijska postaja podzemne železnice Šibuja. Foto: Mitsuo Matsuoka

Starck Dizajnerski zvezdnik Philippe Starck, eden najbolj znanih in tudi Slovencem ljubih oblikovalcev, se ne ustavi pred ničemer – njegov podpis nosijo hoteli, očala, pločevinke pa tudi police Taschnovih knjigarn. Zadnje čase se zavzema za trajnostni razvoj ter projektira dostopne vetrne turbine za domačo uporabo, sledili pa jim bodo energetsko varčne hiše, narejene v sodelovanju s slovenskim Rikom, in čolni na sončno energijo. Na fotografiji Philippe Starck in Laurent Taïeb, lastnik restavracij. Skupaj sta sodelovala pri obnovi več Taïebovih lokalov. Foto: Jean-Baptiste Mondino

XXXX

Architecture Now! 7 Knjiga je pregled sodobne arhitekture, ki vsebuje projekte z vsega sveta. Na fotografiji Architects Music Hall v Manchestru, projekt dobitnice Pritzkerjeve nagrade, znane arhitektke iranskega rodu Zahe Hadid. Foto: Luke Hayes

Modern Architecture A to Z Arhitekturna enciklopedija, v kateri so zbrane predstavitve arhitektov, gibanj in slogov od 19. do 21. stoletja. Na fotografiji hiĹĄa Equis, CaĂąete, v Peruju, delo biroja Barclay & Crousse. Foto: Jean Pierre Crousse

Kultura

LaChapelle Heaven to Hell Tretji del trilogije, ki se je začela z monografijo LaChapelle Land (1996) in se nadaljevala s Hotel LaChapelle (1999). Fotograf, ki mu je prvo profesionalno delo omogočil Andy Warhol, od tedaj pa objavlja v najboljših svetovnih revijah, muzejih in galerijah, s tipično barvno nasičenimi, provokativnimi podobami preizprašuje gledalčev odnos do spolnih in statusnih vlog ter glamurja, pri tem pa uporablja svoj, kot pišejo pri Taschnu, značilni baročni ekscesni pristop in citira vire od renesanse do filma in pornografije. V zadnjih letih se ukvarja tudi z videom, gledališkimi dogodki in dokumentarnimi filmi. Na fotografiji Angelina Jolie, Pohotna pomlad, 2001. Foto: David LaChapelle

The Big Book of … The Big Book of Breasts, The Big Book of Legs, The Big Butt Book ali The Big Penis Book so zbirke intervjujev, esejev in fotografij iz različnih zgodovinskih obdobij, vse pa se ukvarjajo z naslovnim delom telesa in človekovo obsedenostjo z njim. Leta 2011 sledijo nogam, ritkam in prsim – muce.

118

XXXX

Lepota iz prve lige Molteni Molteni je ena izmed tistih italijanskih pohištvenih znamk, ob katerih vedno znova zastaja dih. Ni niti skrivnost, še manj novost, da je v DNK-zapisu Italije skrivnostna substanca, ki skrbi, da se tam že od pamtiveka rojevajo esteti, umetniki in geniji, ki bolj kot kjer koli drugje razumejo pojem lepote. Sem ter tja se sicer zazdi, da so nekoliko zaspali na nekdanji slavi in lovorikah, da jim je zmanjkalo navdiha, da se jim ne ljubi več, da niso več to, kar so nekoč bili. Seveda gre le za navidezno zavajanje nasprotnika, saj v naslednjem trenutku udarijo s polno močjo. Jasno, domišljija mora kdaj pa kdaj tudi na počitnice in oddih. Najboljše stvari se tako in tako dogajajo, ko so možgani na »off«, po možnosti na plaži ali visoko v gorah. In ko imperij lepega dne vrne udarec, so vsi presenečeni. Opazujejo, gledajo prekrasne alfe, lancie in vespe in se čudijo. Da o oblačilih in pohištvu sploh ne govorimo. Besedilo: Gregor Šket Fotografije: Molteni

120

Dizajn Mojstrstvo italijanskega oblikovanja V italijanskem ustvarjanju je neverjetna kombinacija lahkotnosti, igrivosti in domišljije, zaradi katere so vedno korak pred drugimi. Hkrati so legende postavile »vajencem« visoke standarde. Na prvi pogled se zdi tegoba, a v resnici je bila to največja usluga, ki je spodbujala učenje, študij, motivacijo, brainstorming ... A dejstvo je, da je na Apeninskem polotoku zaradi te mešanice zgodovine, tradicije in kakovosti težko prodreti. Seveda je vse še toliko izrazitejše v svetu pohištva. Gostota in količina podjetij, ki snujejo in izdelujejo vrhunsko oblikovane izdelke, se zdita skoraj neverjetni. Nekatera imena so zveneča, svetovno priznana, druga si šele utirajo pot med zvezde, a vsa izžarevajo izjemen odnos do estetike. Poleg prirojene ljubezni do lepega so Italijani mojstri v izdelavi: proizvodi so narejeni z germansko natančnostjo, o odmikih od kakovosti pa ni ne duha ne sluha. Italijani so bili od nekdaj odlični mizarji, od nekdaj so skrbno pazili tudi na najmanjše podrobnosti. A v tem velikem oceanu sposobnih proizvajalcev je nekaj posameznikov, ki vendarle izstopajo iz množice. Eno izmed imen je nedvomno Molteni.

Na levi strani: kolekcija Sequnce - omara Net-Box in miza Scriba. Oblikovanje: Patricia Urquiola. 1

1. Počivalnik Doda Low. Oblikovanje: Ferruccio Laviani. 2. Sedežni sestav Molteni Night&Day. Oblikovanje: Patricia Urquiola. 3. Serija stolov Glove. Oblikovanje: Patricia Urquiola.

Molteni: zgodba o uspehu Začelo se je že v tridesetih letih, ko sta zakonca Angelo in Giuseppina Molteni v Giussanu severno od Milana začela izdelovati pohištvo. Tako rekoč takoj sta se odločila, da njuni izdelki ne bodo kar tako, da bodo nekaj posebnega, in zato je bil logični korak, da sta dodano vrednost poiskala v prefinjenem oblikovanju in vrhunski izdelavi. Njun napredek in razvoj je prekinila druga svetovna vojna, vendar je bilo njuno podjetje vseeno že v petdesetih eno izmed vodilnih v italijanski pohištveni branži. Leta 1953 sta ustanovila Molteni & C in začela sanjati o skupini izdelovalcev, s katero bi pokrila celoten spekter od domačega do pisarniškega pohištva. Leta 1969 sta se jim pridružili znamki Unifor in Citterio, ki sta specializirani za pisarniške rešitve. V začetku sedemdesetih let so k sebi vzeli še podjetje Dada Cucine, ki sta ga sicer ob koncu tridesetih let ustanovila brata Caravaglia in ki si je ime ustvarilo z izdelovanjem modularnih

121

Dizajn 1. Sedežni sestav Turner Oblikovanje: Hannes Wettstein. Knjižni sestav 505, Mizica Domino. Oblikovanje: Nicola Gallizia. 2. Dada kuhinja Hi-line. Oblikovanje: Charles Eames.

kuhinjskih sistemov. Njihovo vodilno načelo je nenehno nadgrajevanje in prepletanje tradicije, oblikovanja, kakovosti, inovacij in trajnosti. V sedemdesetih so se še bolj kot prej začeli posvečati oblikovanju. K sodelovanju so povabili številna mednarodno uveljavljena imena. Aldo Rossi je zanje oblikoval regal Piroscafo. Luca Meda se je podpisal pod spalnico Pass. Renzo Piano je zasnoval serijo pisarniškega pohištva, s katerim so opremljeni prav tako »njegovi« prostori uredništva New York Timesa. Michelle de Lucchi je narisal nenavadno pisarniško mizo MDL. Jean Nouvel je avtor fotelja SKiN, sir Norman Foster pa dvoseda Still. Za Molteni so poleg teh ustvarjali še številni drugi

znani oblikovalci in arhitekti, med njimi Alvaro Siza, Pierangelo Mangiarotti, Feruccio Laviani, Particia Urquiola, Rodolfo Dordoni, Pierluigi Cerri, zakonca Afra in Tobia Scarpa, Hannes Wettstein, Andre Putman, Ben David, Nicola Gallizia, Arik Levy, Dante Bonucelli ... Z oblikovalci in arhitekti skušajo vedno vzpostaviti partnerski odnos, katerega rezultati so tudi številne omejene serije izdelkov, namenjene prav posebnim strankam. Posebno pozornost posvečajo opremljanju hotelov, pisarn in različnih javnih prostorov. Soustvarili so kar nekaj biserov na najprestižnejših krajih svetovnih prestolnic. Med drugim so opremili evropski onkološki inštitut v Milanu, hotel Hilton pri londonskem Tower Bridgeu, restavracijo Murezzan v Sankt Moritzu, sodelovali so pri znamenitih kondominijih 40 Mercer v newyorški četrti SoHo in Jameson Tower v kanadskem Vancouvru. Vse pogosteje se udejstvujejo tudi v navtični arhitekturi in opremljajo številne razkošne jahte in čezoceanske ladje. Nagrajena kakovost Njihov celostni pristop je bil pogosto nagrajen. Leta 1987 so jih prvič opazili člani komisije, ki podeljuje legendarne italijanske nagrade compasso d'oro, in jim za Dadin sistem Futura namenili posebno omembo. Prvi zlati kompas so si prislužili leta 1994. Od takrat se jih je nabralo kar precej, pohvalijo se lahko tudi z red doti in nekaterimi drugimi nagradami. Glede na našteta zveneča imena so bili njihovi izdelki pogosto vključeni v najrazličnejše razstave v najprestižnejših razstaviščih in muzejih od pariškega centra Georges Pompidou do milanskega Palazza Reale. Ker je njihov glamur sestavni del urbanega sveta, je nekako razumljivo, da so njihove trgovine brez težav našle domovanje v Milanu, Rimu, Parizu, Madridu, Londonu in New Yorku. In njihov dom je postal svet.

122

Dizajn

Sever: ko se tradicija sreča z igrivostjo Švedsko oblikovanje Dogajanje v švedskem oblikovanju je živahnejše kot kdaj koli doslej. Temu pritrjujejo strokovne komisije in Švedi sami, ki so kronske priče razvoja tradicije in njene preobrazbe v konkurenci s svetovnim dizajnom, predvsem pa ohranjanju in nenehnemu poglabljanju lastne kulture oblikovanja. Če je kaj značilno za švedsko oblikovanje danes, je to njegova raznovrstnost. Besedilo: Lucija Stupica (prirejeno po raziskavi Švedskega inštituta − Fs 111 d) Fotografije: arhiv proizvajalcev

124

Dizajn Na prejšnji strani: stol Fly, Offect. Oblikovanje: Patrick Norguet. 1. Stol Snooze, Blå Station. Oblikovanje: Stefan Borselius in Fredrik Mattson. 2. Miza Bermuda, Asplund. Oblikovanje: Thomas Eriksson. 3. Fotelji Fellow Club, Blå Station. Oblikovanje: Fredrik Mattson. 4. Omarica Free, Asplund. Oblikovanje: Thomas Eriksson.

Švedski dizajn ‡ kliše? Pred kratkim sem na švedskem podeželju obiskala manjšo proizvodnjo steklenih izdelkov. Na prodajnih policah in še v rokah pihalcev stekla pred velikimi pečmi, ki smo jih lahko opazovali pri delu, so se predstavljali pregovorno uspešno oblikovani izdelki. Da gredo v korak s sodobnimi smernicami, so prikazovali s fotografijami in podpisi oblikovalcev ob posameznih serijah ter s kolekcijo kozarcev, narejeno za švedsko kraljevo poroko. Desetletje bo, odkar je oblikovalka Zandra Ahl s pomočjo novinarke Emme Olsson napisala knjigo Svenska smak – Myter om den moderna formen (Švedski okus – miti o modernem oblikovanju). Knjiga je spodbudila polemiko o klišejih, povezanih s švedskim oblikovanjem, med drugim o oblikovanju, ki je svetlo, čisto in špartansko, predvsem pa je prinesla polemiko o njegovi svetovno prepoznavni kakovosti, hkrati pa je lahko prinašalo v druge prostore sveta tudi oznako visokokakovostno, a preprosto dolgočasno. Uveljavljene norme so se postavile nasproti novim stilom. Čedalje opaznejše zavračanje formule, da oblika sledi le funkciji, je postalo več kot očitno. Morda je švedski značaj pripomogel k temu, da se je premislek zavrtel okoli kvalitetnega, a sodobnega oblikovanja. Vedeti je treba, da je slogan »več lepih reči za vsakodnevno uporabo« približal oblikovanje splošnemu potrošniku in v desetletjih ustvaril kulturo porabnika, ki je na zelo visoki ravni. Proizvodnja je na Švedskem tudi po tej logiki zahtevala dovršen, odlično oblikovan izdelek, tudi če govorimo o najrazličnejših predmetih.

125

Dizajn Demokratično oblikovanje Po devetdesetih, ko je v oblikovanju prevladoval neomodernizem in se je švedski dizajn zavzemal za tradicionalne vrednote, kot so preprostost, uporabnost in lepota svetlega lesa, se je nekaj premaknilo z novo generacijo oblikovalcev, ki so se postavili za manj perfekcionizma in več topline. Po njihovem mnenju je dobronamerna ideologija »več lepih reči za vsakodnevno uporabo« izgubila prvotno moč, kar je ostalo, pa naj bi bila le ekskluzivnost. Tako se je razvil koncept t. i. demokratičnega oblikovanja, ki je navdihnjeno s feminizmom in postmodernizmom, s koreninami v vsakodnevni ustvarjalnosti, misleč na oblikovanje, ki govori o času, ki ga živimo. Nastopile so zgodbe. Z besedami italijanskega oblikovalca Luce Nichetta: »Obstaja svet dizajna zunaj mej Italije!« Slovenci smo prav zaradi geografske lege najbolj naklonjeni italijanskemu oblikovanju, ki ga tudi najbolj prepoznavamo ter sprejemamo. Posamično so arhitekti k nam s svojih potovanj in šolanj nosili vplive skandinavskih vrednot, a čisto posvojili jih nismo nikoli (izvrsten primer vnašanja raziskovanja s severa v slovensko kulturo sta bila arhitekta France in Marta Ivanšek). Ob naštevanju sodobnih imen švedskega oblikovanja ne moremo mimo ustanovitelja podjetja Swedese Yngveja Ekströma, čigar stol Lamino je bil pred leti izbran kot pohištveni element 20. stoletja na Švedskem. In potem je tukaj Bruno Mathsson, arhitekt, ki ga danes skupaj z Ekströmom uvrščajo med svetovne moderne klasike, kot so Alvar Aalto, Arne Jacobsen in Poul Kjaerholm. Ti so bili gibanje, ki je porajalo koncept skandinavske moderne in ga proslavilo po vsem svetu. Poleg Swedeseja je treba omeniti vsaj še nekaj švedskih podjetij: Offecct, Asplund, Blå Station, David design, Wästberg, Orrefors, Kosta Boda, Atelje Lyktan, Lammhults ... Oblikovalski trio Claesson Koivisto Rune je

1. Mizice Snowflakes, Offecct. Oblikovanje: Claesson Koivisto Rune. 2. Stoli Innovation C, Blå Station. Oblikovanje: Fredrik Mattson. 3. Stol Comet, Lammhults. Oblikovanje: Gunilla Allard. 4. Počivalnik Oyster, Offecct. Oblikovanje: Michael Sodeau. 5. Knjižna omara Free, Asplund. Oblikovanje: Thomas Eriksson

126

Dizajn dosegel svetovno prepoznavnost tako na področju arhitekture, interierja kot posamičnih izdelkov, med zadnjimi dosežki je serija svetil w081 za Wästberg. Seveda veliko delajo za italijanske proizvajalce in so ta trenutek eni najmočnejših nosilcev švedskega dizajna. Tudi na tem delu Evrope zanimanje zanj raste in na srečo je vedno več izdelkov in vodilnih švedskih blagovnih znamk mogoče najti tudi med slovenskimi ponudniki pohištva, svetil in najrazličnejših uporabnih predmetov.

5. Sedežna Area, Lammhults. Oblikovanje: Anya Sebton. 6. Lučka w101, Wästberg. Oblikovanje: Claesson Koivisto Rune. 6

7. Geoakustični paneli Offecct. Oblikovanje: Ineke Hans.

127

XXXX

Za pravi občutek na snegu Luksuzne smuči

V času, ko se lahko na Slovenskem končno pohvalimo s proizvajalcem unikatnih smuči, v belem svetu smučarske opreme že dolgo navdušujejo kosi, ki so vse prej kot serijski ali konvencionalni. Prepričujejo z videzom, voznimi lastnostmi in uporabljenim materialom, kar zadeva cene, pa naj bo dovolj zagotovilo, da jih proizvajalci cenijo na vsaj nekaj tisoč evrov. In ne, v tem svetu ni zimskih razprodaj. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: Klemen Razinger (Sense) in arhiv proizvajalcev

128

Oblikovanje

Vist Nekdanji italijanski smučarski reprezentant Elmar Stimpfl in Roberto Vivian sta leta 1997 ustanovila podjetje Vist, ki je postalo znano zaradi podložnih plošč, kakršne uporablja večina tekmovalcev v svetovnem pokalu. Danes v mestu Bassano del Grappa proizvajajo smuči najvišjega kakovostnega razreda, vrhunske vezi in smuči omejenih serij. V samem luksuznem vrhu njihove ponudbe je kolekcija Aurum, vendar pozor: smuči Aurum Black z lesenim jedrom so v skladu s pregovornim italijanskim dizajnom ne le izjemno lepe, ampak tudi vrhunskih zmogljivosti. Za vsako unikatno smučko (res je, vsaka je oštevilčena od 1 do 100) se skriva okoli 400 ročno izvedenih operacij in šest ur dela. Vrhnja plast je izdelana iz eksotičnega lesa, in sicer iz ebenovine makassar. Zraven sodijo kakopak teleskopske palice v črni ali beli barvi ter torba za smuči iz ekološkega usnja. Bogner Bogner je v smučarskem svetu dobro znano ime, čeprav najprej zaradi izjemne vloge pri razvoju oblačil, nato zaradi Willyja Bognerja, očeta, ki je na olimpijskih igrah leta 1936, ko je bila celotna nemška reprezentanca oblečena v Bognerjeva oblačila (in od tedaj vsakič, torej že sedemnajstkrat!), celo recitiral olimpijsko prisego, in potem še zaradi Willyja Bognerja, sina, ki ima za sabo 70 smučarskih zmag. Družinsko podjetje, ki vas lahko v celoti opremi za snežne avanture, pa je zadnja leta vse bolj znano tudi po estetsko minimalističnih, a vrhunskih ročno izdelanih smučeh. Da imajo v lasti dobro znani in na teh straneh omenjeni Indigo, kjer smuči s patentiranim bambusovim jedrom tudi izdelujejo, ne preseneča. Predstavljamo vam letošnjo Bognerjevo novost, smuči Pure White in Pure Black, omeniti pa vsekakor velja tudi smuči Bogner Chrome z vrhnjo plastjo iz kroma in logotipom iz zlata ter najdražje v ponudbi, Bogner Bamboo, s – kakopak – bambusovo površino. Bohême Tudi v vasici Lumbin ob vznožju gore Isere v francoskih Alpah človeka pri izdelavi smuči še niso nadomestili stroji. Izdelava enega para traja 37 ur, in če vemo, da so tu zaposleni le trije mojstri, je jasno, da o množični proizvodnji ni govora, zato naj vas čakalne vrste nikar ne presenetijo. Bohêmova letošnja novost so smuči all mountain, namenjene strminam, s katerimi se boste, kot obljubljajo, odlično počutili v vseh snežnih razmerah – a ne na račun zmogljivosti! Ob imenu Athisha Rsatility (na fotografiji so z vrhnjim slojem iz lesa rosewood, a na izbiro imate še marsikaj drugega) si morda res skoraj polomite zobe, toda smučanje z njimi bo čisti užitek.

129

Oblikovanje Zai V lokalni različici retoromanščine pomeni besedica zai »biti močan«, ker je ročna izdelava vsake smuči tako zelo osebno in meditativno početje, pa je zaposlenim v podjetju Zai blizu tudi besedica zen. Da bi svoj duhovni mir na belih strminah laže našli lastniki bentleyjev, sta leta 2004 v švicarskem Disentisu ustanovljeni Zai (ki je sicer kot prvi proizvajalec predstavil smuči s kamnitim jedrom) in ta ugledna blagovna znamka avtomobilov najvišjega razreda združila moči in predstavila omejeno serijo 250 parov smuči Zai for Bentley. Izdelane so iz karbonskih vlaken, kromiranega jekla, cedrovine in kompozitnega materiala, imenovanega zaiira, ki prihaja iz letalske industrije in je bil tokrat v smučarskem svetu uporabljen prvič. Rezultat so lahke, odzivne, stabilne in lepo tekoče smuči. Vzorec iz kromiranega jekla se ponovi na palicah, izdelanih iz titana in karbonskih vlaken. Enak material, imenovan exogrid, sicer uporabljajo za izdelavo ročajev palic za golf. Posebej za smuči Zai for Bentley je oblikovana tudi torba – prešita je v vzorcu smuči in palic ter narejena iz neoprena in usnja. In vezi, vas zanima? Imenujejo se N Z12 speed, razvil jih je Salomon, na videz pa se seveda povsem ujemajo s smučmi.

Volant Nekoč neodvisna severnoameriška družba, ki sta jo brata Kashiwa ustanovila leta 1989, je danes v lasti podjetja Amer Sports. Smuči tako ne izdelujejo več v Koloradu, ampak v avstrijskem Altenmarktu, njihova ciljna skupina pa so tisti, ki od smuči zahtevajo kar največ, hkrati pa pri estetiki niso pripravljeni popuščati in prisegajo na brezčasno eleganco. Letošnja novost v kolekciji, kjer se gnetejo imena Volant Copper, Platinum, Silver in White Gold, je Volant Platinum 76, dinamična in odzivna smučka, ki vam bo omogočala velike hitrosti ob popolnem nadzoru teka. Namenjena je vsem vrstam snega in se ne ustraši ne urejenih prog ne neokrnjenih belih strmin.

Sense Andrej Černe, deskar ter učitelj in trener smučanja, telemarka, kiteboardinga in deskanja na snegu, je pred 25 leti izdelal svojo prvo desko, pred šestimi leti pa obupal nad serijsko narejenimi smučmi in prve izdelal zase ter vanje vnesel tisto, kar najbolj ceni pri deskanju: natančnost, vožnjo po robnikih in izjemno odzivnost. Danes pod blagovno znamko Sense poleg smuči za karving izdeluje tudi snežne deske in deske za kajtanje. Vse so rezultat dveh ali treh tednov ročnega dela in kot take popolni unikati, pred naročilom pa vam preizkušanje ne uide, saj Andrej vztraja, da se je treba na lastni koži prepričati o tem, kako užitkov polna in enostavna je vožnja z njimi. Na vaš test čakajo štiri različne dolžine smuči za karving (163, 174, 185 in 155 cm) in desk, po vožnji pa se boste odločili, kaj bi želeli pri samo in zgolj vaših smučeh spremeniti – poleg drugih parametrov (spremeniti je mogoče menda skoraj vse) lahko stranka izbira tudi med različnimi materiali in grafikami. Zlate ploščice? Ni problema! Omejitev so, poudarja Černe, le vaše ideje in smučarske zmožnosti. Za užitek v vožnji s smučmi Sense je eden ključnih elementov ročno izdelana podložna plošča, ki omogoča kar najbolj nemoteno upogibanje in s tem stabilnost v zavoju. Za varnost skrbijo Vistove vezi.

Oblikovanje Lacroix V samem vrhu smučarske ekskluzivnosti je Lacroixov Courchevel Exclusive, razkošni kovček proizvajalca Pinel & Pinel, ki vsebuje par smuči Lacroix Courchevel Exclusive, vezi Lacroix Smartrack, karbonske smučarske palice, usnjene rokavice in očala. Da je komplet res popoln, poskrbijo še s celoletno vozovnico za smučišča 3 Vallées, servisom in hrambo smuči. Courchevel Exclusive so izdelali v zgolj desetih primerkih, primerno ekskluzivno pa je na voljo zgolj, samo in le v Lacroixovi trgovini v središču Courchevela. Namenjene so naprednim in izkušenim smučarjem, ki zahtevajo od njih le najboljše. Za tiste, ki imajo nekoliko skromnejše zahteve glede luksuza, zato pa pri kakovosti niso pripravljeni na kompromise, so tu nove smuči Ultime, s katerimi pri Lacroixu kronajo deset let raziskav in razvoja. Ultime Black je smučka z izboljšano dinamiko in večjo odpornostjo proti udarcem in praskam. Njena površina iz titanala, aluminijeve zlitine, je namreč posebej obdelana in omogoča boljše dinamične lastnosti.

Indigo Indigo je bil preblisk Thorstena Schwabeja, smučarja, deskarja in surferja, ki je sanje o lastni delavnici smučarskih desk skupaj s kolegom Gregorjem Baerom začel uresničevati leta 1988. Danes ima znamka sedež v Münchnu, poleg desk pa izdelujejo tudi smuči. Gre za ročno delo, zato naj vas ne preseneti, če katere trenutno niso na voljo. Bo pač treba počakati – tudi če ste se zdajle zaljubili v ta par, oblečen v kačo (no, ne dobesedno – kačji je le tridimenzionalni dizajn) in namenjen ljubiteljem karvinga, v katerem se skriva patentirano bambusovo jedro. Najnovejši dodatek Indigovi smučarski ponudbi je oblikovno puristična high-end kolekcija Essence, ki uporablja tehnologijo exogrid (kombinacija karbonskih in titanovih kompozitov). Poleg smuči in desk izdelujejo tudi očala, torbe, oblačila in zaščitne čelade, ki so veliko več kot le to – so pravi modni kos, nad katerim se ne more zmrdovati prav nihče.

132

XXXX

Razglednice iz neznanega sveta Deepsea Under the Pole by Rolex Kar zebe te, ko sediš na toplem in zreš v prizore neusmiljenega, a vendar tako neskončno lepega sveta; v ledeno modrino, kamor se je potopil človek v neoprenskem oklepu, da bi ovekovečil življenje, ki izginja, tam daleč na severu, kjer vse poti vodijo na jug. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: Benoit Poyelle in Ghislain Bardout/DeepSea Under the Pole by Rolex

134

Avantura Sto let je že, kar je prvi človek stopil na ledeno ploskev nad severnim polom. Mnogi so sledili, a na mokro stran mraza, pod arktični led, so se doslej spustili le redki. Letošnja odprava DeepSea Under the Pole si je za cilj zadala ravno to. A ne tudi zgolj tega. Narava vrača udarec Uradni cilji sedmerice mladeničev, ene mladenke in psa so bili na smučeh premagati 800 kilometrov poti po ledu Severnega ledenega morja od geografskega severnega pola do najsevernejšega dela Kanade, rta Columbia na polu najbližjem kopnemu, otoku Ellesmere, medtem pa opraviti čim več potopov, redno izvajati meritve debeline ledu in snega, spremljati odzive človeškega telesa v ekstremnih razmerah in se vrniti domov z neprecenljivo izkušnjo ter dovolj video- in fotomateriala, da bi lahko njihovo izkušnjo s pomočjo knjige in dokumentarnega filma doživeli tudi drugi. »Polarni led je eno zadnjih deviških območij našega planeta in tamkajšnje podvodno življenje nam je v veliki večini povsem neznano. Zaradi vse hitrejšega taljenja ledu in tveganja, da v poletnih mesecih povsem izgine, smo zgrabili eno poslednjih priložnosti, da skriti svet pod ledom dokumentiramo in tako ohranimo za generacije, ki prihajajo za nami,« pravijo člani odprave, ki naj bi po načrtih trajala 65 dni, od tega naj bi jih bilo 15 v celoti namenjenih potapljanju. A kmalu so se morali spoprijeti z arktično stvarnostjo. Na Ariadnini niti Kolikor je le bilo mogoče blizu severnega pola (65 kilometrov stran), so skupaj z 800 kilogrami opreme in 700 kilogrami hrane pristali 26. marca in se na smučeh odpravili proti svojemu cilju. Vsak člane ekipe je na saneh, imenovanih pulka, ki so po potrebi opravljale tudi vlogo kajaka, vlekel od 120 do 140 kilogramov opreme. Oblečeni v toplo spodnje perilo, flis ter suho obleko iz neoprena debeline 44 mm ter v rokavicah iz flisa, zaščitenih z vodotesnimi rokavicami, so se v globine podajali varovani z Ariadnino nitjo, kot so ljubkovalno rekli sto metrov dolgi in deset milimetrov debeli polipropilenski vrvi. »Podvodna stran ledu je taka, kot smo upali, da bo, ali celo še bolj magična. Spodaj je kot v drugem svetu. Pod mano je štiri tisoč metrov globine. Kako majhna sem!« sporoči v bazo edina ženska, 31-letna skiperka in potapljačica Emmanuelle Perie. Nekaj dni kasneje vodja odprave, 30-letni Ghislain Bardout, ki se je edini že potapljal tod, navdušeno ugotovi: »Spet se nam je odprl nov svet! Občutek imamo, kot da smo se znašli v katedrali: ogromni bloki ledu, stebri, zidovi … vse je tu! Le življenja je bolj malo. S Samuelom sva bila priča celo obrnjenemu ledenemu plazu: vrh potopljene ledene katedrale se je odtrgal od preostanka in se nato v kosih dvignil proti površju.« Odličnemu začetku pa so kmalu sledile težave. Letalo, ki naj bi pripeljalo zaloge, zaradi slabega stanja ledu in

1. Arktično podvodno življenje nam je v večini še neznanka.

2. Sani so po potrebi opravljale tudi vlogo kajaka. 3. Kako majhen je človek, ko se zave, da je nad njim debel led, pod njim pa štiri tisoč metrov do dna oceana!

135

Avantura 1. Potapljanje pod arktični led je ekstremna obremenitev za telo in um.

vremena ni moglo pristati, zato so jim jih vrgli. Posledica: dolgo in naporno iskanje. Nato jo je vsem na Arktiki pošteno zagodlo vreme – medtem ko je moral Tom Smitheringale, čigar cilj je bil postati prvi Avstralec, ki bi sam osvojil severni pol, celo oddati signal za pomoč v sili in opustiti svoj namen, je ekipa DeepSea Under the Pole by Rolex za 24 ur zamrznila vse svoje aktivnosti. Nato pa so se temperature povzpele na –10 stopinj Celzija, kar je vsaj 10 stopinj nad povprečjem za ta letni čas. Led je bil zato vsak dan tanjši in vse teže ga je bilo prečkati. Nazadnje so si priznali, da bo nadaljevanje prenevarno, in se odločili, da bodo odpravo prej končali. A kdaj? In kako?

2. Odpravo je spremljal pes Kayak, za katerega je skrbela Emmanuelle, edina ženska v ekipi. 3. Odprava na severni pol je vselej tudi velik logistični podvig.

Prehitro slovo »Led se vse bolj in bolj drobi in poka, med potapljanjem slišimo glasno hreščanje, enake zvoke poslušamo ponoči v šotoru … Jasno vidimo, da se zdaj led topi tudi od spodaj: razpade, ko se ga dotaknemo, zlahka odtrgamo kak kos. Pojavljajo se rumene in zelene alge,« drugega maja sporoči Bardout, ki je moral sprejeti težko odločitev o odhodu. »Vsi smo nekako sprejeli dejstvo, da se vračamo prej. Danes smo naredili še zadnji, 51. potop, fotografije, ki jih nosimo nazaj, pa so dobra priča sveta, ki nas je tu obdajal. Magične, nadrealistične so. V dneh, odkar smo tu, smo doživeli izjemno nizke in težavne temperature, otoplitve in veter, ki so razgnali led, snežne viharje, v katerih smo izgubili občutek za čas in prostor, zdaj pa še taljenje ledu. Kmalu bomo odšli, vsak pa se s tem spoprijema po svoje.« DC3, s katerim so prispeli, zaradi tankega ledu vsekakor ni bil primerna izbira za vrnitev. Osmega maja je zato letalo tipa Twin Otter poletelo iz kanadskega Resolute Baya na skrajno točko, ki jo je z gorivom še lahko doseglo. Nato je tja poletel še DC3 in Twin Otterju dotočil gorivo. Ta je poiskal ekipo, vkrcal štiri člane z opremo ter z njimi odletel do rta Discovery, kjer so ga spet napolnili z gorivom, da je lahko odletel po preostale. Vsi skupaj so nato z večjim DC3 poleteli v Resolute Bay, kjer jih je čakal logistični del ekipe.

Pod črto Izkupiček 45 dni na ledu, 170 kilometrov ledene poti pri temperaturah od –52 do –1 stopinje Celzija ter 51 potopov na devetih krajih: 40 ur posnetkov in dvajset tisoč slik. Tudi zato je bilo oditi mnogo laže: »Skoraj nobenega prostora nimamo več na diskih naših računalnikov, ni praznih spominskih kartic. Čas je, da gremo domov.« Dvainpetdesetminutni dokumentarni film so 18. novembra predstavili v Parizu, nato pa se začne njegov pohod po televizijskih postajah in festivalih. To pa seveda še ni vse: prihodnje leto bodo znani rezultati analiz merjenja ledu in snega ter podatkov, ki jih analizirajo v Geo-Scaph Association. Potapljači so namreč vsak teden pogoltnili wi-fi tabletko, ki je oddajala podatke o stanju njihovega telesa, sicer pa ves čas nosili posebno zapestnico ter tudi tako omogočili zapisovanje telesnih odzivov.

136

XXXX

Alfa in Omega alpskega smučanja Kitzbühel - smučarski Wimbledon Če bi bil Wimbledon smučar, bi mu bilo zagotovo ime Kitzbühel. Avstrijska preslikava angleške svete trave je bleščeča snežinka, namesto vijolično-zelene kravate pa se kot obvezna oprema šteje »pelzmantel«. Pa »sekt«, kaviar in saharinsko blond nasmeški. Vsako leto januarja se pod tirolskimi hribi zbere vsa avstrijska smetana; pokal Hahnenkamm je namreč snežna različica dunajskega »Opernballa«, za katerega velja preprosto pravilo: če te ni na častni tribuni in v VIP-prostoru, ne obstajaš. Besedilo: Gregor Šket Fotografije: Kitzbühel Turismus, Medialounge, Aleš Fevžer, Getty Images

138

Šport Smučarija za najpogumnejše Ampak pomembneži sploh ne plešejo. Še več, brez ugovarjanja se sprijaznijo z vlogo statistov, medtem ko v glavnih vlogah nastopajo mišičnjaki, kamikaze na smučeh, artisti, ki so smučarsko umetnost izpilili do zadnje podrobnosti. Njihov ples je različica rodea s primesmi smučarskih skokov. Na vrhu Streifa, ene najzahtevnejših smučarskih prog na svetu, v startni hišici pri minus desetih stopinjah v tankem kombinezonu trepetajo najboljši smučarji, ki jih do cilja čaka 3312 metrov težka preizkušnja. Smučarje, ki kmalu po startu pospešijo na sto kilometrov na uro, za začetek čaka osemdesetmetrski skok, ki šteje za enega najnevarnejših v alpskem smučanju. Sledi serija zavojev, ki ji žargonsko pravijo vrtiljak, pa tehnično zahtevni Steilhang, strmina, po kateri je vhod v položnejši del, kjer pridejo na dan drsalne sposobnosti tekmovalcev in koktajlske vrline serviserjev. Potem skok pri planini čez slap, mimo gorske koče, pa prečenje čistega ledu in ciljna strmina, kjer noge peklensko pečejo, ko se na števcu izriše hitrost do 140 kilometrov na uro. Povprečni naklon proge je dobrih petnajst stopinj, najbolj strmi del pa se nagiba pod kotom štirideset stopinj, kar pomeni več kot petinosemdesetodstotni klanec. Rekord proge je leta 1997 postavil Avstrijec Fritz Strobl, ki jo je premagal v minuti, enainpetdesetih sekundah in oseminpetdesetih stotinkah oziroma s povprečno hitrostjo 106,9 kilometra na uro.

1. Imena vseh zmagovalcev smučarskih tekem v Kitzbühlu so vgravirana v kabine na žičnici Hahenkambahn. 2. Kitzbühel po urejenosti in vrhunski ponudbi sodi med bisere avstrijskega zimskega turizma. 3. Smuk na progi Hahenkam je smučarski dogodek številka ena.

1 2

Najboljši med najboljšimi Zgodovina prestižnega tekmovanja sega v trideseta leta, ko so organizirali prvo mednarodno dirko. Leta 1967 je kitzbühelski smuk prvič štel za svetovni pokal, ki je bil na pobudo Serga Langa ustanovljen leto dni pred tem, ko 3

139

Šport si je prvo zmago priboril legendarni Francoz Jean Claude Killy. Avstrijec Franz Klammer je bil edini, ki je na Streifu slavil štirikrat (1975–77, 1984). Le redki asi so zmagali po trikrat. Med njimi so Avstrijec Karl Schrantz, Švicarja Pirmin Zurbriggen in Franz Heinzer in Francoz Luc Alphand. Dvakrat so slavo poželi Švicarja Roland Collombin in Didier Cuche, Avstrijci Peter Wirnsberger, Stephan Eberharter in Fritz Strobl, Kanadčan Steve Podborski in Norvežan Lasse Kjus. Hermann Maier je na smuku slavil le enkrat. Uspešnejši je bil na superveleslalomu, ki je v zadnjih letih stalnica tridnevnega smučarskega praznika.

1. Ena slajših slalomskih zmag Jureta Koširja leta 1999. 2. in 4. Zimska pravljica. 3. Ljubitelja hitrih športov in družabnih srečanj, Niki Lauda in Bernie Ecclestone.

Ledene lovorike Poleg superveleslaloma, ki velja za ogrevanje, in slaloma je smuk še vedno kitzbühelska alfa in omega. Organizatorji so za izvedbo dirke pripravljeni narediti tako rekoč vse, če je treba, se namreč spopadejo tudi z naravo. To se je na primer zgodilo pred nekaj leti, ko so zaradi toplega vremena s helikopterji in tovornjaki vozili sneg z više ležečih območij, a jim na koncu kljub vsem naporom ni uspelo izvesti tekme. Glede na to, da smo bili Slovenci bolj slalomisti kot smukači, smo se tudi mi kar nekajkrat veselili pod tirolskimi vršaci. Bojan Križaj je prav v Kitzbühelu dosegel svojo osmo zmago v svetovnem pokalu. Leta 1999 pa je vse, vključno z Albertom Tombo, premagal Jure Košir. Za Avstrijce pomeni zmaga na Streifu največjo čast. Zmagovalci so avtomatično vključeni v avstrijski jet set in uspelo jim je, da so na domačem terenu neprimerno uspešnejši kot Angleži v Wimbledonu, ki že od leta 1936, ko je Fred Perry dosegel svojo zadnjo zmago, čakajo domačega šampiona. »Jodlarji« so od leta 1967 kar dvajsetkrat stali na najvišji stopnički, za vse druge pa je zmaga v avstrijskem sršenjem gnezdu največji izziv in zadovoljstvo. Posebno simbolni pomen ima gondola Hahnenkammbahn, ki je avstrijska različica wimbledonskega pokala, na katerem je vgraviran seznam zmagovalcev. Vsak as – smukač, slalomist ali superveleslalomist – v Kitzbühelu dobi gondolo s svojim imenom, skladno z zahtevnostjo proge in zgodovinskim pomenom pa zmago na tamkajšnjem smuku mnogi postavljajo ob bok olimpijski zlati medalji.

140

Ženeva

Sto let proge Bernina Z vlakom čez Alpe Kdo jo je naredil? Švicarji! Pred natanko stoletjem so povezali nekoč in danes mondeni St. Moritz z italijanskim Tiranom, pri tem pa imeli ves čas v mislih tudi privlačnost poti čez Alpe za številne bonvivante in avanturiste. Uspelo jim je – proga Bernina je ena najlepših na svetu, kot svetovno dediščino pa jo je zaščitil tudi Unesco. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: Illumination by swiss light artist Gerry Hofstetter, www.hofstetter-marketing.com Peter Donatsch in Dietmar Walser/RHB

Kulturna dediπčina Pred nekaj leti so Kitajci speljali železno cesto na streho sveta in Tibet povezali s štiri tisoč kilometrov oddaljenim Pekingom. Proga je že med gradnjo vstopila med inženirske legende, pri popotnikih pa dobila status turističnega doživetja samega po sebi. Stoletje prej se je nekaj podobnega zgodilo z 61 kilometrov dolgo progo Bernina in postala je turistična znamenitost par excellence. Za vaše oči Tudi danes, ko je inženirsko znanje z vrtanjem železniškega predora pod mogočnim masivom St. Gotthard doseglo nov mejnik in se zdi, da razvajenega človeka 21. stoletja komaj še kaj osupne, je vožnja po skoraj kičasto lepi alpski razglednici s 4049 metrov visoko mogočno goro Piz Bernina, ledeniki in idiličnimi vasicami nedvomno doživetje, ki nikogar ne pusti ravnodušnega. Proga, ki je primarno nastala zaradi potrebe po trgovanju med italijansko dolino Valtellina in švicarskim gorskim kantonom Graubünden, je imela namreč ves čas tudi vzporedno misijo. Leta 1912 so v švicarskem gradbeniškem vestniku zapisali: »S projektom gradnje proge Bernina smo skušali najti čim bolj stroškovno učinkovito, a vendar varno pot, ki bi železnici dala tudi značaj turistične znamenitosti in potnikom v udobju vagona omogočala najboljše razglede na okoliške lepote.«

Med vožnjo po progi Bernina, ki povezuje St. Moritz s Tiranom, po 64 metrov dolgem viaduktu prečkate reko Inn, se na postaji Morteratasch ustavite le dva kilometra pod istoimenskim ledenikom, vidite jezeri Lej Pitschen in Lej Nair ter jez Lago Bianco, ki označuje razvodje med Donavo in Padom, za posladek pa se po spiralnem viaduktu s sedemodstotnim naklonom spustite v dolino.

143

Kulturna dediπčina Ozkotirna adhezijska oziroma trenjska proga, posejana s 13 predori in galerijami ter 52 mostovi in viadukti, je ena najbolj strmih na svetu, odprli pa so jo julija 1910, ko je prvi zlatorumeni vlak, ki ga je tako kot danes poganjala elektrika iz lokalne hidroelektrarne, iz italijanskega Tirana odpeljal proti švicarskemu St. Moritzu, pri tem pa na odseku med Tiranom in postajo Ospizio Bernina (2253 m) tik pod prelazom Bernina na borih 22 kilometrih proge s sedemodstotnim naklonom premagal kar 1824 metrov višinske razlike. Med najbolj fotogenične odseke še zdaj sodi ravno znani 110 metrov dolgi spiralni viadukt pri Brusiu, zgrajen na devetih deset metrov širokih obokih, katerega premer znaša komaj 70 metrov in s pomočjo katerega se železnica spopada z izjemnim naklonom. Ne čudite se preveč, če na postaji ob progi zagledate poleg domačega napisa še japonske pismenke. Od Švicarjev so se namreč učili tudi Japonci! Leta 1912 so železnice Hakone Tozan poslale inženirja Hando v kanton Graubünden, da bi ugotovil, kako se lotiti železnice v geografsko razgibanem Hakoneju, priljubljeni turistični pokrajini južno od Tokia.

1. Parni snežni plug, ljubkovalno imenovan 'Zver', je kot edini svoje vrste še vedno sposoben zagristi v sneg. 2. in 3. Bernina Express pod Piz Bernino in ledenikom Morteratsch.

1 2

Ob polni luni, v prvi vrsti Leta 1913 so po progi Bernina vlaki prvič vozili vse leto, ključno vlogo pa je odigral parni snežni plug Xrot d 9213. »Zver« je kot edina svoje vrste na svetu še vedno sposobna brez milosti zagristi v sneg, podjetni Švicarji pa so jo spremenili v še eno turistično znamenitost, s katero se lahko popeljete tudi vi! Leta 1973 so po tej progi pognali vlak Bernina Express, ki od leta 2000 vozi s posebnimi panoramskimi vagoni, v katerih popotniki (okoli 700.000 vsako leto) iz dežele sicer vedno manjših ledenikov dosežejo dolino, v kateri rastejo celo palme. Proga je sredi druge svetovne vojne postala del Retijskih železnic (Rhätische Bahn) in zdaj na njej vlaki vozijo vsako uro. Poleg starih zlatorumenih vagonov, najnovejše kompozicije Allegra ali Bernina Expressa si lahko privoščite tudi vožnjo v odprtem vagonu ali se med gorami zapeljete v soju polne lune – ob prihodu vas bodo omehčali z aperitivom, vas med vožnjo oborožili z informacijami o okolici, navdušili s švicarskim fondijem, nato pa vam ugasnili luči in vas ob zvokih klasične glasbe prepustili izjemnim razgledom. Če vas je od nekdaj mikalo, kako je videti vožnja vlaka iz »prve vrste«, pa si lahko uresničite tudi to željo ter se čisto spredaj pridružite strojevodji. Na ravnini vam dovolijo celo prevzeti nadzor nad kompozicijo! Si upate? Še namig vsem, ki boste letošnje zimske počitnice preživeli na snegu v okolici St. Moritza: z dnevno smučarsko vozovnico dobite za zgolj švicarski frank doplačila tudi vozovnico za vlak – privoščite si!

144

XXXX

Z izbranim okusom AVTOMOBILI & MODA Zdi se, da so oblikovalski izdelki preplavili svet: znani podpisi krasijo vse od Evianovih steklenic za vodo do hotelov, avtomobili pa niso nobena izjema. Proizvajalci avtomobilov in mode v zadnjem desetletju uspešno sodelujejo tudi zaradi povpraševanja potrošnikov, ki vse bolj težijo k individualnosti; avtomobili namreč postajajo tudi modni dodatki, ki izražajo lastnikovo osebnost. Besedilo: Daniel Tomičić Fotografije: Arhiv proizvajalcev

146

Dizajn Ponudba posebnih serij je najverjetneje posledica dejstva, da so petičneži pripravljeni individualnost tudi drago plačati, najpogosteje pa avtomobile personalizirajo tako, da jim zveneča imena modne industrije ob obveznem logotipu dodajajo tudi svoje značilne barve in teksture. Očitno je res: oblikovanje se je z modnih brvi preselilo tudi na kljuke v vratih, torbe po meri prtljažnika in avtomobilske ure.

Na levi strani zgoraj: Zadnja novost iz Pariza, konceptno vozilo, ki je plod sodelovanja med podjetjema Citroën in Lacoste.

Evropski modni petičneži in ameriški avtomobilski megalomani Takšnega sodelovanja se je prvi spomnil Cadillac leta 1999, ko so se vodilni pri legendarni ameriški blagovni znamki odločili, da bodo obrnili nov list in namesto avtomobilov za upokojence začeli ustvarjati sodobna razkošna prevozna sredstva. Po naključju je ob istem času Bulgari začel premišljevati o povečanju navzočnosti na severnoameriškem trgu. Njun dogovor je za pet let združil obe podjetji: italijanski proizvajalec nakita je začel oblikovati ure na komandni plošči konceptnih in serijskih cadillacov. Konkurenca se je na tržno novost odzvala ažurno in leta 2004 so predstavili mercedes-benz CLK cabriolet by Giorgio Armani. Drugače od Bulgarija se Armani ni omejil zgolj na ure, ampak je določal barvo karoserije ter material za notranjost vozil. Na koncu so proizvedli le omejeno serijo sto avtomobilov, predvsem zato, ker so pri Mercedesu slišali številne kritike: Armani je barve in material preprosto izbiral iz kataloga, kar bi po mnenju kupcev lahko storil vsak od njih sam. Odgovor avtomobilske industrije je bil pričakovan, zdaj številni proizvajalci kot najdražjo storitev namreč ponujajo možnost, da stranka sama izbere barvo in material po svojem okusu. Veliko ambicioznejšo idejo je imel Pininfarina. Najznamenitejši studio za oblikovanje avtomobilov na svetu je leta 2005 praznoval 75-letnico in v podjetju so jo želeli proslaviti tako, da so izdelali konceptni avtomobil Enjoy, tipično italijansko športno karoserijo »barchetta«, podjetje Louis Vuitton pa so povabili, naj razkošno oblikuje notranjost. Tukaj ni šlo zgolj za izbiro barve in materiala, temveč celotnega notranjega oblikovanja. A v začetni ideji so nastale težave: Pininfarina je načrtoval omejeno serijo 75 avtomobilov, ki bi jih prodajali po 200.000 evrov. Težava je bila v tem, da je uporabljal arhitekturo lotusa in toyotin motor, ki so se na trgu prodajali kot lotus elise po 40.000 evrov, zato se je celotni projekt ustavil že pri prvem vzorcu. Blagovna znamka Louis Vuitton je vse od začetka povezana z avtomobili. Louisov sin George je že leta 1897 ustvaril prvi prtljažnik kovček, ki se postavi na karoserijo, v angleščini poznan kot »trunk«. Georgeova sorodnika, dvojčka Jean in Pierre Vuitton, sta leta 1907 konstruirala lastni avtomobil, danes pa je Louis Vuitton s svojimi monogramskimi avtomobilskimi prevlekami LV pravi hit med ameriškimi temnopoltimi raperji.

2. Mercedes-Benz SLK by Giorgio Armani

Na levi strani spodaj: Ko se srečata Pininfarina in Louis Vuitton. 1. Prvi so se sodelovanja z zvenečim modnim imenom domislili pri Cadillacu; Bvlgari je oblikoval ure na komandni plošči razkošnih vozil.

Ko je Bugatti srečal Hermèsa V prvi polovici stoletja je Vuitton unikatno oblikoval notranjost avtomobilov in prtljažnik. Eden izmed upo-

147

Dizajn

1. Bugatti veyron Fbg by Hermès 2. Rezultat sodelovanja med Fiatom in Dieslom je cenovno ugoden avtomobil, ki je dostopen širšemu krogu kupcev.

rabnikov storitve je bil Ettore Bugatti, a ta je kupoval pri konkurenčnem izdelovalcu prtljage Hermèsu, ki naj bi izdelal prtljago po meri za limuzino Bugatti Royale. Ta zgodba je spodbudila ponovno sodelovanje med dvema blagovnima znamkama, ko so se nanjo leta 2006 spomnili predstavniki znamk Bugatti in Hermès med klepetom v sproščeni atmosferi največjega izbora za najlepše avtomobile na svetu Pebble Beach Concours d'Elegance v Kali-

148

forniji. Najdražji, najhitrejši in najmočnejši avtomobil v zgodovini, bugatti veyron, je tako postal še ekskluzivnejši zaradi posebne različice. A kljub neprekosljivi tehnologiji in ekskluzivnosti poteka prodaja veyrona počasi, zato je bilo ustvarjenih celo osem posebnih serij, da bi spodbudili zanimanje za 1,2 milijona evra vredni superavtomobil. Le ena posebna različica je nastala v sodelovanju z drugo blagovno znamko: bugatti veyron Fbg by Hermès. Ime je dobil po ulici Faubourg Saint-Honoré, kjer je bil sedež podjetja in po kateri so ga poimenovali Hiša Faubourg, Fbg. Hermès je uresničitev projekta zaupal oblikovalcu Gabriellu Pezziniju, ki je izbral barve, dodal Hermèsov monogram in oblikoval kljuke na vratih po zgledu ročajev Hermèsovega kovčka. Ob nakupu avtomobila vsaka stranka dobi tudi prestižni kovček in denarnico. Razlika v ceni je tako kot pri Armanijevem mercedesu 10 odstotkov, le da to pri bugattiju v absolutnem znesku pomeni neverjetnih 300.000 evrov – vsota, ki jo je treba odšteti za nakup posebne Versacejeve različice lamborghinija. Moda in avtomobili z roko v roki Očitno je pri skupnem ustvarjanju blagovne znamke, t. i. co-branding, najpomembnejša ravno izbira partnerja. Lamborghini si je s tem, ko je v sedemdesetih letih njegov countact postal instantni must-have za generacijo novoobogatelih, ustvaril ugled, ki traja še danes. Zato si je težko predstavljati boljšega partnerja od modne hiše Versace. Leta 2008 je bil predstavljen lamborghini murciélago LP640 versace. Dvajset zaprtih in dvajset odprtih modelov sestavlja ekskluzivno serijo avtomobilov, okrašenih z meandrom, klasičnim grškim dekoracijskim motivom. V prtljažniku so seveda Versacejeve torbe, ukrojene po meri, tako da niti en centimeter prostora ne ostane neuporabljen. Omembe vredni so tudi (modni) dodatki – čevlji in rokavice za voznika ter ura z diamanti zanjo in zanj. Modna industrija je že zdavnaj ugotovila, da oblikovalski kosi niso nujno dragi in luksuzni. Tako recimo H&M in Top Shop v sodelovanju z Jimmyjem Choojem in Stello McCartney ustvarjata obleke in obutev, ki so dostopni vsem. Ekvivalent v svetu avtomobilov je fiat 500 by Diesel. Omejena serija, ki šteje 10.000 vozil, je v prodaji do konca leta po 15.000 evrov: petsto avtomobilov iz serije se razlikuje od standardnih modelov po posebnih barvah, vrsti detajlov in Dieslovem logotipu. Zadnji veliki salon avtomobilov v Parizu je predstavil tudi novo obliko co-brandinga. Konceptno vozilo, preprosto poimenovano citroën lacoste, je edinstveni primer sodelovanja dveh znamk. Tukaj ne gre za dodano barvo, material ali detajle, temveč za avtomobil, ki je plod zamisli oblikovalcev dveh podjetij. Zunanjost in notranjost sta oblikovani kot skupna vizija dveh blagovnih znamk, je »moderen, minimalističen in sproščen«, kot ga opišejo v sporočilu za javnost. Resda ne pomeni vrhunca tehnološkega razvoja, a revolucionaren je njegov nastanek. Upamo, da naznanja nov list v poglavju sodelovanja mode in avtomobilske industrije, ki bo prispeval k novemu, svežemu pogledu na takšno oblikovanje.

XXXX

Udobje tudi na terenu 40 let range roverja Range rover je bil javnosti prvič predstavljen poleti leta 1970. Vendar pa se je zgodba pričela pisati že leta 1948, ko se je Velika Britanija še soočala s povojnimi ruševinami. Besedilo: Borut Štajnaher Fotografije: Range Rover

150

Jekleno Takrat sta brata Spence in Maurice Wilks prišla do zamisli, da bi v tovarni Rover, ki ni imela dela, lahko začela proizvajati vozila s pogonom na vsa štiri kolesa. Besedi Rover sta dodala še besedo Land in rojena je bila znamka Land Rover. Konec leta 1948 je s proizvodnih trakov že zapeljalo prvo vozilo. Zaradi preproste konstrukcije, ki je omogočala predvsem enostavno vzdrževanje, je avtomobil že takoj na začetku doživel velik uspeh. Ko se je Velika Britanija pričela ekonomsko dvigovati je avtomobil zaradi špartanske opreme počasi izgubljal položaj na trgu. Lastniki so to hitro videli in leta 1951 se je rodil projekt road rover. Zaradi pomanjkanja sredstev je razvoj tekel počasi, tako da je bil prvi uporabni koncept končan šele leta 1956. Žal pa projekt ni nikoli prišel dlje kot do testne steze. V šestdesetih letih je podjetje okrepilo razvojni oddelek, ki je imel za glavni cilj izdelati masivno šasijo, visoko dvignjeno od tal, s pogonom na vsa štiri kolesa. Rezultat je bil konceptno vozilo z imenom stopalčni (100-inch) station wagon. Prva vozila so bila namenjena predvsem testiranjem, ki so se zaključila ugodno in sredi poletja 1970 je bil novinarjem predstavljen avtomobil po imenu range rover. V tistem času je bila tovarna v lasti podjetja British Leyland, ki se je zavedalo tržnega uspeha, žal pa je popolnoma zanemarilo razvoj. Do zasuka je prišlo leta 1979, ko je takrat prvi mož British Leylanda Michael Edvards spoznal, da njihova politika, vse znamke pod eno streho, morda le ni bila najboljša odločitev. Podjetje je razdelil na Austin-Morris in Jaguar-Rover-Triumph, Land Rover Limited pa je postala nova, povsem neodvisna blagovna znamka. Sredi osemdesetih let je tako na trgu vladal range rover, opremljen s centralnim zaklepanjem, električno premično streho, električnimi stekli, usnjenimi sedeži, lesenimi dodatki in vrhunskim avdiosistemom. Zanimivo, da je bila prva generacija opremljena s samo enim parom vrat, prav tako pa ni bilo mogoče naročiti samodejnega menjalnika. Inženirji so kmalu ugotovili, da bodo štiri vrata nujna, in že 18 mesecev po prvi predstavitvi so javnosti ponudili tak prototip. Zaradi staromodnosti menedžmenta pa je štirivratna izvedba prišla na trg šele leta 1981, samodejni menjalnik pa še leto kasneje. Leta 1992 so tržišču ponudili avtomobil s podaljšano medosno razdaljo LSE in z zračnim vzmetenjem, dve leti kasneje pa so končno predstavili tudi drugo generacijo vozil. Tretja je sledila leta 2001, novembra 2004 pa je Land Rover pokazal prve slike novega modela range rover sport, ki je eden nauspešnejših modelov v zgodovini tovarne. Znamka Land Rover pa je znana tudi po številnih spremembah v lastništvu. V sedemdesetih letih je bila v sklopu podjetja British Leyland, od 1979 do 1986 ga je izdelovalo podjetje Land Rover Limited, od leta 1986 do 1988 je bil v rokah podjetja Rover Group, od 1988 do 1994 pa v rokah podjetja British Aerospace, kar je predstavljalo še zadnji poskus, da se ta velika Britanska znamka latniško zadrži na Otoku. Žal Britanci tega niso zmogli in leta 1994 je znamko kupil nemški BMW, ki pa jo je čez deset let prodal Fordu, le ta pa ga leta 2008 proda indijskemu podjetju Tata Motors.

Zadnja novost v 40-letni zgodovini je najmanjši, najlažji in najvarčnejši range rover, ki so ga poimenovali evoque in je prvi range rover, ki ima pogon speljan le na prva kolesa. Za pogov 4 x 4 je namreč treba doplačati. Od vsega začetka je range rover veljal za enega od najbolj aristokratskih luksuznih športnih terenskih vozil z izjemnimi lastnostmi vožnje in udobja s čimer je postavil nove standarde in v avtomobilsko industrijo uvedel tako imenovani SUV razred (Sport Utility Vehicle). 1

151

1. Vrhunski ambinet in najboljši materiali. 2. Aristokratska drža in športni značaj so značilnost range roverja skozi desetletja 3. Za promocijo in oblikovanje notranjosti novega »baby« range roverja so povabili Victorio Beckham.

XXXX

Kje boste preživeli prihodnje poletje ? Navtične novosti Če je avgust najboljši mesec za plovbo, september in oktober za sanjarjenje po navtičnih sejmih (predlagamo Cannes, Monako in Genovo), je novembra pravi čas za raziskavo tržišča in izbiro barke za naslednje počitnice. Navdiha v navtičnem svetu ne manjka, kar nekaj idej namreč proizvajalci, izbira pa je seveda na koncu vaša. Besedilo: Gaetano Bellini in Gabriella Scatigno Fotografije: MYS, arhiv proizvajalcev

152

Navtika Eden od outsiderjev, ki je letos presenetil z inovativnim pristopom, je H2OME. Italijanski izdelovalec je ustvaril izredno, 44 metrov dolgo plovilo, ki doseže več kot 40 vozlov in s pomočjo posebne oblike premca »wave piercing« in dolžine trupa ohranja visoko raven udobja, tudi ko je hitrost večja in morje zahtevnejše za plovbo. Z jahto, ki ima glavno ladijsko kabino, štiri kabine za goste in prostor za osemčlansko posadko, boste lahko prepluli 500 milj s hitrostjo 40 vozlov in približno miljo s hitrostjo 18 vozlov. Za tistega, ki bi rad napravil malce odločnejši korak, je tu novi Pershing 92', ena najbolj žgečkljivih novosti letošnje sezone, ki jo je oblikoval Fulvio De Simoni za Ferretti. Pershing 92' izstopa z barvo »white pearl«, ostrimi linijami in odličnim seznamom zmogljivosti: doseže namreč največjo hitrost 42 vozlov in plovno hitrost 38 vozlov. Izredno prostorna paluba za sončenje zagotavlja kar največjo zasebnost na krovu, medtem ko so ladijska kabina, VIP-kabina na premcu in dve kabini za goste urejene tako, da ugodijo tudi najzahtevnejšim strankam. Kakovost notranje opreme je ostala nespremenjena: kapitanov prostor, sedeži in postelje so podpisani s Poltrona Frau, kuhinja pa je od Ernestomeda. V Genovi je Ferretti Yachts predstavil Ferretti 500 (15 metrov dolžine, ladijska kabina, dve za goste, maksimalna hitrost 30 vozlov) in Ferretti 620 (19 metrov dolžine, tri kabine, maksimalna hitrost 29 vozlov). Ko slog sreča tehnološko popolnost V Cannesu so publiki prvič predstavili Aquariva by Gucci, rezultat sodelovanja med ladjedelnicami Riva in modno hišo iz Firenc pod kreativnim vodstvom Fride Giannini. Gre za omejeno različico, ki poleg tradicionalnih adutov zgodovinskega plovila predstavlja še ploščad za vkrcanje in pokrov za zaščitno prevleko iz mahagonija. Tradicionalne oznake znamke Gucci so opazne na preoblekah sedežev in ležalnika (nepremočljiv material s potiskom Guccijevih logotipov), vodni liniji (narisana v prepoznavno zeleno-rdeče-zelenem) in v barvi vetrobranskega stekla (kristalno zelena namesto standardne sive). Aquariva by Gucci ponuja dvoje v enem: vrhunski slog in zavidanja vredno hitrost zaradi elektronskega menjalnika na dve hitrosti in dvema motorjema Yanmar po 380 konjev, ki plovilu omogočajo do 41 vozlov oziroma 150 milj pri plovni hitrosti. Tudi Sessa je izkoristil sezono za predstavitev svojih novosti pod vodstvom Christiana Grande. Na salonu v Cannesu so lombardijske ladjedelnice predstavile Key Largo One, novo verzijo KL36 in superšportno C 54, medtem ko so C32, novo C35 Sport Coupé in C48 razstavili že v Genovi. Ladjedelnica del Pardo je izbrala ligurski salon za predstavitev svoje nove jadrnice Grand Soleil 50'. Ta ima notranjo strukturo iz karbonskih vlaken, ki zagotavljajo plovilu lahkotnost in trdnost, medtem ko gredelj v obliki črke T zagotavlja veliko stabilnost in varnost.

1. H2OME. Ime in fotografija povesta vse.

2. Pershing 92, tehnološki in oblikovalski vrhunec. 3. Gucci svoj imperij gradi tudi na področju navtike.

153

Navtika Do okolja prijazna plovba Če dajete prednost prijazni navigaciji z majhnimi emisijami, se med velikimi jahtami kot najbolj smiselna izbira ponuja Azimut Magellano 50, prva motorna jahta teh dimenzij, ki je pridobila naslov Rina Green Plus. Zasluga gre motorjema Cummins s 425 mHP common rail z elektronsko nadzorovano porabo goriva, trupom in propelerji z velikim izkoristkom ter led-osvetlitvijo na krovu za zmanjšanje šporabe energije. Odlikuje ga tudi hibridni sistem, ki mu omogoča plovbo z osmimi vozli ob uporabi električnega pogona. Magellano 50 je čoln z zelenim srcem, certifikat FSC pa zagotavlja, da je les na krovu pridobljen do okolja prijazno. Zagovornikom narave in jadranja predlaga finski proizvajalec luksuznih jadnic Nautor’s Swan razvajanje na krovu novega Swan 80, medtem ko so pri podjetju Perini Navi namenili premiero v Genovi plovilu Fivea, izredno elegantni 45 metrski barki v jeklu, ki so jo izdelali v sodelovanju z Novozelandcem Ronom Hollandom. Notranjost je v tradicionalnem slogu je iz tikovine, zunajo silhueto jadrnici pa daje približno 1.200 kvadratnih metrov impresivnih jader, podprtih z 52 metrov visokim jarbolom. Tudi avstrijski Frauscher je v Genovi predstavil pet modelov, ki dokazujejo, da v tem podjetju ne mislijo le na udobje in lepoto plovila, temveč tudi na okolje: to so čolni 909 Benaco, 717 GT (evropsko motorno plovilo leta 2010 v kategoriji športnih čolnov do 30 čevljev), klasična 606 Riviera ter dva modela, opremljena s hibridnim pogonskim sistemom, in sicer 757 St. Tropez in 686 Lido. Svoj prvi hibridni pogonski sistem so pri Frauscherju predstavili že januarja 2008 v Düsseldorfu, tokrat pa so navdušili s hibridnim pogonom, prav tako razvitim z avstrijskim Steyerjem, ki je še stopnjo više in s katerim bodo lahko opremili vsa svoja plovila. Zagotavlja ničelne emisije in počasno manevriranje v pristaniščih (pet vozlov hitrosti zgolj s sončno energijo) in tiho vožnjo na jezerih ter v naravnih rezervatih,

1. Prenovljeni 15-meterski model jadrnice Grand Soleil 50. 2. Plovilo Wider. Oblikovanje: Tilli Antonelli. 3. Pri Azimutu stavijo na hibridne sisteme in okolju prijazne motorje. 4. Avstrijski Frauscher se enakovredno kosa s sredozemskimi proizvajalci.

1 2

154

XXXX

Sedem izbranih križarjenj na planetu Ko denar in čas nista ovira Predstavljajte si, da sedite pred računalnikom, željni eksotičnih tujih dežel in morskih prostranstev, pri plovbi v idiličen sončni zahod pa zahtevate popolno udobje, intimo ter skoraj nevidno, a povsod prisotno pozornost osebja. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: Arhiv ponudnikov potovanj

156

Križarjenja Možnosti, kako fantastično zapraviti kar največ denarja, je ogromno, in da vas ne bi ob težki izbiri začela od vseh boleti glava, smo se žrtvovali in izbrskali sedem zmagovalnih za vse, ki ne veste, kako zapraviti svoj denar. In seveda tudi za one, ki radi le sanjajo. Arktika Kapitan Khlebnikov, Quarkexpeditions Rezervirajte si 66 dni med 10. julijem in 13. septembrom, ko se začne epsko popotovanje po Arktiki, med katerim boste obkrožili svet! Za 82.024 evrov počnite to v najboljši kabini na krovu Kapitana Khlebnikova, ruskega ledolomilca, ki je turistično kariero začel leta 1991, to pa je njegova zadnja vožnja v tej vlogi – od tod tudi ime potovanja End of an Era z rahlo katastrofičnim prizvokom. Vrhunsko udobje na ledolomilcu seveda ni enako tistemu na luksuzni motornjači na Karibih, so pa zato razgledi nekaj prav posebnega. Če je v vas količkaj avanturističnega duha, ne boste pogrešali prav ničesar. Omenimo le nekaj imen, ki se bodo z zemljevida preslikala v vaše vidno polje: Beringov preliv, Novosibirski otoki, Severna zemlja, Zemlja Franca Jožefa, Murmansk, Grenlandija, Devon Island, Čukotka … Dolgčas vam nikakor ne bo, za kar so poskrbeli z ekskurzijami, pri katerih igrajo pomembno vlogo tudi helikopterji, s katerimi se popeljete nad kraji, kamor se verjetno nikoli ne vrnete. Iz zraka si boste ogledali tudi trenutke, ko bo vaš ledolomilec počel, kar počne najbolje, torej lomil led. Mimogrede, če bi radi dobesedno dosegli severni pol, imajo pri Quarkexpeditions za vas pripravljen največji jedrski ledolomilec 50 Years of Victory, ki vas na 90 stopinj severno odpelje za slabih 25.000 evrov. Mjanmar The Road to Mandalay, Orient Express Hotels Čudoviti Mjanmar, prepojen z zgodovino, tradicijo in vero, vas bo za 6500 evrov na osebo odprtih rok sprejel na krovu rečne lepotice The Road to Mandalay. Tu vas bodo nastanili v guvernerjevem apartmaju in po reki Ayeyarwady popeljali na 11-dnevno potovanje Gorges of the Far North od kraljevskega mesta Mandalay do starodavne prestolnice Bagan z znamenitimi 2500 pagodami ter do gozdnatih sotesk in Bhama pri meji s Kitajsko.

1. Quarkexpeditions vas pelje na Arktiko z ledolomilcem Kapitan Khlebnikov, severni pol pa lahko dosežete z jedrskim ledolomilcem 50 Years of Victory (na fotografiji). 2.in 3. Rečno križarjenje številka 1: osvojite Mjanmar z lepotico The Road to Mandalay.

1 2

Ft. Lauderdale-London Seven Seas Voyager, Regent Seven Seas Cruises Samo za tiste, ki jim ni problem ne čas ne denar: v 162 dneh boste v najboljšem, največjem in s teraso opremljenem apartmaju na luksuzni ladji Seven Seas Voyager (na fotografji levo) prekrižarili svetovna morja, pri tem pa vam bo ves čas na uslugo osebni butler. Da boste morali biti vseh 162 dni vsaj sproščeno elegantni, če že ne boste ob večerjah prikazali najboljših kosov iz svoje omare, pardon, garderobne sobe, gosta, kot ste vi, res ne bo motilo. In kaj vse čaka na vas na tej poti? Ves svet! Ob postankih

157

Križarjenja so vam pripravili tudi nešteto izletov, večerij, koncertov … in seveda obilo zabave na krovu za vse trenutke, ko zemlje ne bo blizu. Cena? 486.435 evrov na osebo.

1. Udobje križarke Crystal Serenity, ki vas popelje ob zahodni obali Afrike. 2., 3. in 4. Seabourn Odyssey vam nudi odkrivanje sveta pod zvezdami Južnega križa v vrhunskem sodobnem ambientu.

1 2

Afrika Crystal Serenity, Crystal Cruises Križarjenja, ki bi vas popeljala ob zahodni obali Afrike, so redka – in zato toliko bolj dragocena. Ter draga. V 21 dneh križarjenja African Adventurer boste iz Cape Towna v Južni Afriki pripluli v dobro znani stari London, vmes pa se ustavljali v deželah, ob katerih začne srce biti za spoznanje hitreje: v Namibiji, Togu, Gani, Senegalu. V dneh, ki jih boste preživeli na morju, boste lahko uživali v spaju, telovadili v fitnesu, se učili tujih jezikov ali klavirja, golfa, joge, taičija … Večerjate lahko celo v suši restavraciji s podpisom vrhunskega chefa Nobuja Matsuhise. The Sushi Bar ponuja njegove tipične jedi in širok izbor sušijev in sašimijev izpod prstov kuharjev, ki jih je izuril Nobu osebno. Ko boste bivali v Crystal Penthousu (75.549 evrov na osebo), vam bo ves čas na voljo osebni butler, imeli boste svoj ladijski balkon, džakuzi s pogledom na morje, tisti, ki vedno in povsod skrbite za svoje telo in duha, pa tudi zasebni fitnes in knjižnico. Južna polobla Seabourn Odyssey, Seabourn Odkrivanje sveta pod zvezdami Južnega križa vam bo vzelo 59 dni in skoraj 150.000 evrov. Na krovu luksuzne Seabourn Odyssey se boste iz Los Angelesa odpravili čez Pacifik do otokov Francoske Polinezije, vključno s Tahitijem in Bora Boro, pa do Cookovih otokov, Nove Zelandije, Tasmanije, Avstralije, Vanuatuja, Fidžija, Ameriške Samoe in Havajev. Povsod so za vas pripravili obilo posebnih doživetij, med katerimi bomo izpostavili le jadranje z jadrnicami, ki so sodelovale na Pokalu Amerike v novozelandskem Aucklandu. Najdražja izbira za čim udobnejše potovanje z nazivom Stars of the Southern Cross je Grand Wintergarden Suite s 110 kvadratnimi metri površine. Bo dovolj? 4

Križarjenja

1 3

1. in 2. S križarko Crystal Symphony obplujte rt Horn in se dotaknite Antarktike. 3. 197-čeveljska jahta Slipstream 4. Na Mary-Jean II lahko vrhunsko uživate na Karibih ali v Sredozemlju.

Antarktika Crystal Symphony, Crystal Cruises Ste si kdaj želeli obpluti rt Horn in zaviti še južneje, do Antarktike? Crystal Symphony vas v 18 dneh dogodivščine, imenovane Antartic Discovery (61.380 evrov na osebo), popelje od Valparaisa v Čilu do Buenos Airesa v Argentini. Ustavili se boste v Punta Arenas, edinem mestu v Magellanovem prelivu in najjužnejšem mestu v državi, pa v najjužnejšem mestu sveta, kraju Ushuaia, ki leži na Ognjeni zemlji, na Falklandskih otokih, v Montevideu in Buenos Airesu. Ob vseh postankih lahko počnete marsikaj, od raftanja in opazovanja pingvinov do »avanture na dno sveta«, ko se podate še globlje na Antarktiko, za kar pa je na voljo zgolj nekaj prostora. Na krovu bodo tudi različni gostujoči raziskovalci, profesorji in popotniki, ki bodo z vami delili svoje znanje in izkušnje.

na vas plejada čudovitih jaht, da vas popeljejo po svetovnih morjih! Izberete akvatorij, poveste, kdaj imate čas, in posadka poskrbi za nepozaben dopust. Vaša naloga je le, da se dobro imate. V ponudbi, ob kateri se cedijo sline, smo za vas izbrali dve. Prva je maja 2010 izdelana 199-čeveljska lepotica Mary-Jean II. (310 000 evrov na teden), ki lahko gosti 12 oseb, zanje pa skrbi 14-članska posadka. Pozimi vas razvaja na Karibih, poleti v Sredozemlju. Da vam ni dolgčas, so na krmi skriti dva tenderja, oprema za potapljanje, vodne smuči, telovadnica … Naš drugi predlog je 197-čeveljska jahta Slipstream (letnik 2009, 441 000 evrov na teden), ki bo vas in še enajst vaših gostov pozimi prav tako prevažala po Karibih. Ima vse, kar imajo veliki: 15 članov posadke, kup igračk (dva Nauticina tenderja s po 260 -konjskim motorjem, dva Bombardierjeva jetskija z 215-konjskim motorjem, dva kajaka, opremo za smuLuksuzni čarter čanje na vodi, ribarjenje, potapljanje), vrhunski avdioMary-Jean II., YPI, ali Slipstream, Burgess Yachts, vizualni sistem, brezžični internet, telovadnico, džakuzi Zakaj bi potovali skupaj s stotinami drugih, ko pa čaka … Sicer pa slike povedo več kot tisoč besed, ne?

160

XXXX

Mistični Egipt Sanjska potovanja My Way Egipt: mešanica nevidnih senc preteklosti, v kamen izklesanih skrivnosti, magije, neznanskega miru in dih jemajoče lepote. Zlitje bogate zgodovine in brezčasnosti sedanjega trenutka, kraj, ki privlači s svojo nesmrtnostjo in čarobnostjo. Besedilo: Katerina Steiner Fotografije: Kompas Holidays

162

Potovanje Mogočni civilizaciji, ki že tisočletja navdihuje zgodovinarje in arheologe po vsem svetu, je življenje vdihnila reka tisočerih obrazov Al Nakar Al Khalid, kot ji pravijo Egipčani. Večni Nil je skupaj z veličastnimi piramidami, puščavskim peskom in živahnim vrvežem ene najbogatejših kultur sveta postal cilj za številne popotnike. Vas že srbijo pete?

Kompas My Way: vodilna blagovna znamka unikatnih potovanj po meri. Izkušena ekipa svetovalcev vam v 24 urah pripravi individualno ponudbo po meri. Naročniku zagotavljamo oseben odnos in celovit ter strokoven servis. Organiziramo celotno potovanje ali poskrbimo za posamezne storitve: za letalske vozovnice, nastanitev, vse vrste prevozov, vstopnic za prireditve, obisk sejmov, aktivnosti v prostem času, vizume, zavarovanja in druge oblike prevozov (ladje, rent-a-car …).

Magična prestolnica Kairo Kairo so v Zgodbah 1001 noči poimenovali »mati sveta«, njegovo današnje ime Al Kahira pa pomeni »zmagoviti«. Prestolnica Egipta je že tisočletja mesto številnih obrazov in kontrastov: starodobni minareti in mošeje se mešajo z impulzi sodobnega velemesta in tako spretno združujejo preteklost in sedanjost. Utrip 22-milijonskega mesta je čutiti na vsakem koraku; med ozkimi ulicami, tržnicami, v restavracijah in kavarnah, kjer se klepet ponosnih domačinov meša z glasovi turistov, trgovcev, intelektualcev, književnikov in novinarjev, ki se po končanem delovniku srečujejo v eni izmed slavnih kavarn v Bab Lauku ali Heliopolisu. Drugo, veliko živahnejšo podobo mu dajejo stari bazarji, kot je Khan ali Khalili, kjer trgovci še zdaj trgujejo po načelu ene temeljnih življenjskih filozofij islama. »Dobiček je dan od Boga,« pravijo. Kairo poleg živahne mestne izkušnje ponuja tudi arhitekturne presežke, med katerimi izstopata trdnjava Citadela, ki jo je dal zgraditi kralj Saladin, in mestna četrt Fustat, kjer stojijo najstarejše koptske cerkve. Islamski del temelji na starodavni arhitekturi, dediščini edinstvene faraonske preteklosti – libanonski pesnik Adonis je nekoč zapisal, da človek šele tu zares spozna pomen v kamen izklesane poezije. Duh večnega življenja po smrti je v Kairu na vsakem koraku, le dvajset kilometrov iz mesta namreč stojijo najbolj osupljivi spomeniki egipčanske zgodovine: mistična Velika sfinga, edini preostanek sedmih čudes antičnega sveta, Keopsova piramida in številni templji.

01 2006 331/318 | myway@kompas.si

Luksor, mesto palač Največje egipčansko mesto je zaradi osrednje lege začetek najlepšega dela križarjenja po Nilu. Znano je kot antične Tebe, zato je na območju Luksorja veliko templjev in grobišč. Kot jih je opisoval Homer v svoji Iliadi, je to mesto tisočerih vrat; arhitektonski dragulji templjev novega kraljestva – od Karnaka in Edfuja do Kom Omba – dajejo obiskovalcu občutek, da so na teh svetih krajih nekoč zares domovali bogovi. Plovba po Nilu je svojevrstno doživetje: med ekspresivnim sončnim zahodom vas bo v daljavi namreč presenetil temen oris mest, nepozabno izkušnjo pa obljubljajo tudi romantični Asuan, tempelj Ramzesa II. in mogočne piramide. In sprostitev? Egipt ob Rdečem morju ponuja pravljična letovišča, ki obiskovalcem poleg brezskrbnega razvajanja in sprostitve ponujajo tudi peščene plaže in raziskovanje pisanega podvodnega sveta ob koralnem grebenu.

163

XXXX

Dobrodošli v Miamiju! ART BASEL MIAMI BEACH Palme, modro morje, vroče sonce in umetniški dosežki? Najprestižnejši evropski sejem umetnosti Art Basel je ustanovil podružnico v novem svetu in letni dogodek v srcu stare celine podkrepil z zvezdniškim dogajanjem sredi mrzle zime. Na toplem. Besedilo: Ilaria Maggi Fotografije: MCH Swiss Exhibition Basel Ltd

164

Umetnost Soffiantino, ki že drugo leto zapored – lani z nemškim umetnikom Michaelom Beutlerjem in projektom Alternative Carpet, ustvarjenim prav v ta namen – sodeluje v tem delu s tremi mladimi umetniki: Melanie Gilligan, Joshem Tonsfeldtom in Andreo Nacciarritijem. V razstavnem delu Art Kabinett so na ogled male tematske razstave, v delu Art Positions pa lahko mlade galerije najdejo odskočno desko za predstavitev osebnega projekta enega od svojih umetnikov – med temi so Jorge Méndez Blake (1974), Brian Bress (1975), Dario Escobar (1971), Nikolas Gambaroff (1979), Eddie Martinez (1977), Gabriel Sierra (1975), Kara Tanaka (1983), Johanna Unzuetta (1974), Phil Wagner (1974), Judi Werthein (1967). Zadnji del razstavnega prostora Art Basel Miami Beach sestavlja Art Public, za katerega Sprehod med najboljšimi v skrbi Patrick Charpenel, ki predstavlja projekte izbranih sodobni umetnosti Razstavni del Art Galleries sestavljajo predstavitve naj- mednarodno priznanih umetnikov. boljših svetovnih galerij in nekaterih »novincev«, ta del pa velja za najboljše, kar ima v danem trenutku ponudi- Dodana vrednost oblikovanja v ti sodobna umetnost: dela iz 180 galerij, ki jih je previ- Miamiju dno (in premišljeno!) izbrala mednarodna žirija. Lani je svoj ognjeni krst na Art Basel Miami Beach dožiOddelek Art Nova je v nasprotju z Art Galleries osre- vel Oceanfront, ki je zaradi izjemnega uspeha tudi letos dotočen predvsem na novince med velikimi, na bo- sestavni del dogodka: gre za sodobno strukturo, postadoče zvezde mednarodnega umetniškega prizorišča in vljeno v celotni četrti prav nasproti plaže, delo arhitekna odkrivanje novih smernic; vsaka od petdesetih uve- tov Phu Hoanga in Rachely Rotem, s predstavitvijo koljavljenih galerij na Art Novi predstavlja dela dveh ali ledarja večernih avantgardnih dogodkov, od umetniških treh umetnikov, med njimi pa je tudi torinska Franco nastopov do koncertov, predstavitev, ki bodo zadovoljile Letos je že deveto leto zapored svoja vrata odprl Art Basel Miami Beach, ki je na sončnih plažah Floride postregel ljubiteljem umetnosti z najnovejšimi dosežki in inovacijami. V ustvarjalnem vrenju se je združilo več kot 250 galerij iz Severne in Južne Amerike, Azije, Afrike in Evrope, skupaj pa je na Floridi razstavilo svoja dela več kot dva tisoč umetnikov. Že od nekdaj velja, da je sodelovati na Art Basel Miami Beach privilegij, popolna priložnost, ki ustvarjalce povzdigne na sam Olimp sodobne umetnosti, organizatorji pa si od dogodka, ki letos poteka med 2. in 5. decembrom, obetajo dober izkupiček novoodkritih talentov.

165

Na prejšnji strani: Oceanfront, delo arhitektov Phu Hoanga in Rachely Rotem, kjer so predstavljeni večerni avantgardni dogodki. 1. Andrew Kreps, New York/ Andrea Bowers/ Educate, Agitate, Organize, 2010 2. Robert Delaunay & Tom Wesselman/ Gmurzynska, Zürich/ Art Kabinett, 2009

Umetnost 1. Otvoritveni koncert Art Loves Music 2. Design Miami/, futuristični in avantgardni projekt, ki je poznan predvsem po visokokakovostni produkciji v okviru katere sodelujejo najboljši posamezniki s področja sodobnega oblikovanja. 3. General Impressions/ Vernissage

1 2

ljubitelje umetnosti in druge mimoidoče radovedneže. Prostor je namenjen zlitju zvrsti z različnih koncev sveta: letos bodo glavno vlogo odigrale svetovne metropole Berlin, Detroit, Glasgow in Mexico City, vsaka en večer s svojim avantgardnim umetniškim eksperimentom. Še ena od zanimivosti, ki bodo v času dogodka zaznamovale Miami, je Design Miami/, najbolj futuristični in avantgardni projekt, poznan predvsem po visokokakovostni produkciji: smetana sodobnega oblikovanja je povabljena, da v sodobni zgradbi, ki jo je ustvaril arhitekturni studio Moorhead&Moorhead, predstavi najnovejše dosežke na svojem področju. Stavba, ki je postavljena v neposredno bližino plaže, je eden glavnih razlogov za trume obiskovalcev v »oblikovalski četrti,« med njimi pa so skoraj brez izjeme tudi vsi najpomembnejši kustosi, zbiratelji in kritiki na svetu. Art Basel Miami Beach je brez dvoma dogodek, ki ga je vredno doživeti. Razlogi? V pričakovanju novega oblikovalca leta (lani je bil to eklektični Marteen Baas) se namreč lahko sprehajate med najboljšimi svetovnimi galerijami (med katerimi letos sodelujejo tudi pariška Galerie Kreo, Sebastian + Barquet iz New Yorka, Seomi Gallery iz Seula) in postavitvami, poslušate mnenja in predavanja projektantov in kustosov na Design Talks in ste priča Design Performances, kjer skupina izbranih in povabljenih umetnikov v živo predstavlja nastanek svojih del. Še več? Toplo sonce in neustavljiv vir navdiha v enem paketu! www.artbaselmiamibeach.com ; www. designmiami.com.

Fendi v harmoniji z oblikovanjem, v omejeni izvedbi Hiša Fendi je aprila na sejmu pohištva predstavila vrsto laboratorija – Craft Punk, pravo predelavo odpadnega materiala z obveznimi oblikovalskimi predstavitvami, letos pa so se skupaj z newyorškim arhitekturnim studiem Aranda\Lasch odločili sodelovati pri projektu Design Miami. Tako nameravajo nadaljevati umetniški performans, ki se je začel v Benetkah na 12. arhitekturnem bienalu. Ob vhodu na bienale so postavili kupe kamenja, ki so predstavljali nekakšen mikrokozmos, alternativno možnost opremljanja. Inštalacijo z zvenečim imenom Modern Primitives sestavljajo penaste strukture, sestavljene iz mikroskopskega minerala, ki jih lahko sestavite v večje bloke. Bloke lahko postavite po lastni želji enega na drugega, enega poleg drugega ali nanje celo sedete. Tehnologija, rokodelstvo in tradicija so se tako združili v produktiven dialog, ki sodobno umetnost postavi ob bok italijanski tradiciji oblikovanja.

166

Užitki

Sladkosti ženske Godiva

Spomnim se svoje prve čarobne škatlice s pentljo, v kateri so se pod šumečim papirjem skrivali najboljši pralineji na svetu. Bilo je v nekih drugih, sivih časih, ko smo otroci najprej dolgo gledali take dragocenosti z nekakšnim poželjivim strahospoštovanjem, jih slednjič prav počasi in pazljivo odvili ter se skozi plasti šumečega papirja prebili do čokoladnih sladkosti. Besedilo: Barbara Bizjak Fotografije: Godiva Potem nismo napadli vseh naenkrat in v nekaj minutah opustošili dragocene embalaže, ampak smo si med vsemi slastnimi grižljaji pazljivo izbrali le enega, druge pa pustili za kasneje. V trenutku, ko smo zagrizli v sredico presenečenja, kjer se je zdaj skrival marcipan, naslednjič lešnik ali celo alkoholna krema, smo se že veselili vseh čokoladic umetelnih oblik, ki so lično urejene še pridno čakale samo na nas – in po tihem žalovali. Če smo jih jedli še tako počasi, smo vedeli, da jih kmalu ne bo več. Pralineji Godiva imajo zato v mojem svetu okusov poseben prostor. Kot Proustove magdalenice mi vsak ugriz vanje odpre skrinjico spominov.

Leta 1926 na Grande Place v Bruslju odprta čokoladnica, ki je uradni dobavitelj belgijskega kraljevega dvora, je danes, ko so padle ideološke, ekonomske in politične meje, v svojo sladko past čokolade, tartufov, pralinejev in karamel, mojstrsko izdelanih iz najboljših sestavin, dokončno zvabila ljudi po vsem svetu. Gotovo nisem edina, ki jo je ob lizanju čokoladic navduševala legenda o lady Godivi, po kateri je dal Joseph Draps svoji čokoladnici ime. Kako tudi ne bi burila domišljije zgodba o sramežljivi lepotici plemenitega srca, ki je bila pripravljena gola, zastrta le s svojimi dolgimi lasmi, odjezditi po ulicah Coventryja, da bi svoje podanike rešila pred bremenom davka, ki jim ga je nameraval naprtiti njen soprog, strogi vladar, lord Leofric! V Sloveniji zastopa: www.eshop.dvc-plus.si.

168

Drugi obraz vinskega sveta Ženske in vino O tem, da je vinski svet v prvi vrsti moški, ni dvoma. Kakor tudi ni več dvoma, da postaja vedno bolj ženski. Raziskave najnovejših smernic namreč kažejo, da vse več žensk prevzema vodilne vloge v prodaji in marketingu ter tudi v sami pridelavi in distribuciji vina. Besedilo: Nina Levičnik Fotografije: arhiv kleti Vueve Clicquot, Gallo, Chateau Mouton Rothschild, Mondavi in arhiv Jancis Robinson

170

Vino To je sicer bolj opazno v zadnjih letih, kar pa še ne pomeni, da tega v preteklosti ni bilo. Predstavljamo vam pet izjemnih žensk, ki so v svetu vina pustile neizbrisljiv pečat.

1. Madame Clicquot Ponsardin 2. Jancis Robinson

Madame Clicquot Ponsardin Barbe-Nicole Ponsardin je bila hči bogatega industrialca in župana Rheimsa v času Napoleona ter vdova (fr. vueve) vinskega trgovca po imenu François Clicquot. Ko je pri svojih 27 letih leta 1805 po možu prevzela podjetje, ki se je ukvarjalo z bančništvom, vinom in volno, se ji verjetno ni niti sanjalo, da ji bo uspelo ustvariti eno najprepoznavnejših blagovnih znamk šampanjcev na svetu – Veuve Clicquot. Madame Clicquot se je po prevzemu osredotočila izključno na šampanjce, kar se je izkazalo za več kot odlično potezo, saj je imela izjemen občutek za vina. Tako izjemen, da je vpeljala celo nov postopek, imenovan stresanje (fr. remuage), pri katerem je izumila tudi stojalo z luknjami (fr. pupitre), v katerem so steklenice zaradi usedline ležale poševno navzdol. Po njej je poimenovana nagrada vueve clicquot award, ki jo šampanjska hiša Clicquot od leta 1972 podeljuje najboljšim menedžerkam v Angliji. Jancis Robinson, MW Kdo bi si mislil, da bo Jancis Robinson, ki se še danes sprašuje o izvoru svojega imena, postala ena prvih žensk z nazivom master of wine (MW) in najvplivnejša vinska kritičarka na svetu (glede na to, da je na Oxfordu diplomirala iz matematike in filozofije). Prelomni trenutek je bil, ko se je po enem letu vrnila iz Provanse v London in leta 1975 postala pomočnica urednika britanske revije Wine & Spirit. Od takrat se zdi, da za Jancis Robinson ni bilo več meja (sama sicer pravi, da se je vse dogajalo po »nesreči« oziroma da je šlo zgolj za splet okoliščin). Napisala je toliko knjig, da niti sama ne ve natančnega števila (najpomembnejši je Oxfordski vinski leksikon), z možem Nickom Landerjem (gastrokritikom, ki piše za Financial Times) sta ustanovila produkcijsko hišo, katere program je temeljil na enogastronomiji, med letoma 1995 in 2010 je bila svetovalka za vino letalske družbe British Airways, od leta 2005 je članica Royal Household Wine Committe – komiteja, ki izbira vina za angleški kraljevi dvor. Zanimiv je tudi podatek, da se lahko za svoj uspeh precej zahvali internetu; njena spletna stran je namreč nekakšna biblija za vinoljube po vsem svetu.

Gina Gallo Rodila se je v legendarni vinogradniško-vinarski družini in že v rani mladosti kazala izjemno navdušenje nad obdelovanjem zemlje in njenimi pridelki, vendar jo je profesionalna pot sprva zanesla v ekonomske in psihološke vode. Po diplomi se je za kratek čas zaposlila kot tržnica v domačem podjetju, nato pa začela stopati po stopinjah svojega deda Julia Galla, ki je ustanovil vinsko

www.veuve-clicquot.com, www.veuveclicquotaward.com www.jancisrobinson.com, www.masters-of-wine.org www.gallosonoma.com, http://gallo.com www.bpdr.com www.robertmondavi.com

171

Vino klet Gallo, največjo zasebno klet na svetu, ki je obenem največja izvoznica kalifornijskih vin. Potem ko je na kalifornijski univerzi diplomirala še iz etnologije, je bila njena smer dokončno začrtana – danes je ne samo solastnica kleti, ampak tudi njena glavna enologinja. Poleg tega da je aktivna v številnih vinskih organizacijah in dobrodelnih ustanovah po vsem svetu, je tudi prejemnica množice priznanj, med drugim naziva vinar leta za bela in rdeča vina na Japonskem ter častnega doktorata na Johnson & Wales University College. Kot zanimivost velja omeniti, da je poročena z Jean-Charlesom Boissetom, direktorjem (in dedičem) ameriške veje podjetja Boisset, tretjega največjega francoskega podjetja z vini.

1. Gina Gallo 2. Margit Biever Mondavi

Philippine de Rothschild Pet jih je, ki veljajo za najboljše med najboljšimi (in ona je lastnica enega izmed njih) – govorimo o bordojskih gran crujih in baronici Philippine Mathilde Camille de Rothschild, ki je lastnica Château Mouton Rothschild. Poleg tega je baronica skupaj s svojimi tremi otroki še (so)lastnica kleti: Château d'Armailhac in Château Clerc Milon, Domaine de Lambert, Baron Arques, Baron Philippe de Rothschild, Mouton Cadet, Opus One (drugi solastnik je družina Mondavi) in Vina Almaviva. Philippine de Rothschild je edina hči bankirja barona Philippa de Rothschilda. Po njem je leta 1988 podedovala Château Mouton Rothschild in v dobrih dese-

tih letih skoraj podvojila prodajo. Sicer pa se baronici, nekdanji gledališki igralki in nosilki francoskega reda legije časti po žilah ne pretakata samo vino in modra kri, ampak tudi denar, saj Rothschildi še danes veljajo za izjemno vplivno bankirsko družino.

3. Philippine de Rothschild (foto: Karl Lagerfeld)

Margit Biever Mondavi Brez nje bi bil svet vina revnejši za marketinški pristop, ki je v 70. letih preteklega stoletja pomenil pravo revolucijo, zdaj pa je del vinskega vsakdana. Margit Biever Mondavi je skupaj z možem Robertom Mondavijem, legendarnim kalifornijskim vinogradnikom in vinarjem, ki je Kalifornijo dokončno postavil na vinski zemljevid sveta, uvedla marketinški pogled, ki vinsko klet predstavlja kot razstavni prostor, v katerem domujejo še kulinarika, glasba in umetnost. Švicarka, ki se je kleti Mondavi pridružila leta 1967, je s svojim umetniškim pristopom (diplomirala je iz umetnosti) veliko prispevala tudi k redefiniciji termina vinska arhitektura – klet Opus One, ki so jo nekoč imeli v solasti z Rothschildi, je namreč eden od najpomembnejših mejnikov v vinski arhitekturi. Sicer pa sta bila z možem med drugim ustanovitelja COPIE, ameriškega centra za vino, hrano in umetnost, glavna donatorja pri obnovi operne hiše Napa Valley in gledališča Lincoln v Yountvillu, pokrovitelja znanstvenega inštituta za hrano in vino ter centra upodabljajočih umetnosti, ki delujeta v sklopu kalifornijske univerze.

172

Okusno

Dobrote iz dežele vzhajajočega sonca Japonska kuhinja Japonska kuhinja je trenutno ena najbolj priljubljenih na svetu. Res pa je, da kljub temu nima toliko restavracij kot italijanska ali kitajska, saj poleg izvrstnega kuharskega znanja zahteva tudi popolnoma sveže in prvovrstne sestavine, ki jih je v Evropi pogosto mogoče najti le v izrazito specializiranih trgovinah. Besedilo: Tomaž Sršen Fotografije: Tomaž Sršen, iStock photo

174

Okusno Japonska kulinarika je svojo priljubljenost v Evropi pred slabimi dvajsetimi leti pridobila izrazito komercialno: glasbena televizija MTV, medij odraščajoče mladine, je takšno prehranjevanje intenzivno promovirala s tem, ko so voditelji oddaj (ki so se izkazali za svojevrstne znanilce trendov) pogosto snemali svoje nastope v japonskih restavracijah in mladi so jim brez pomisleka sledili. Drugi pomembni dejavnik je bila močna ženska želja po lepoti in vitkem stasu – japonska hrana je namreč izrazito nizkokalorična, a kljub temu okusna. Zahodnjaški ljubitelji tovrstne kulinarike pa so morali premagati še dve oviri: navaditi so se morali na okus surove ribe, ki je ena poglavitnih sestavin japonske hrane, in na prehranjevanje s palčkami, kar jim je bilo nemalokrat poseben izziv. Japonska hrana na Zahodu V Združenih državah Amerike imajo daljšo zgodovino japonske kulinarike. Množično je razširjena zlasti v Kaliforniji in na Havajih, kjer živi veliko Japoncev, ki so se na Zahod preselili že pred več kot dvema stoletjema in s sabo prinesli tudi svojo tradicijo, ki v ZDA ne velja več za ekstremno eksotično. Sam se spominjam uličnega prodajalca japonske hrane iz londonskega Soha pred tremi desetletji; specialitete je ležerno pripravljal pred kupci sredi ulice. Da sem ustregel svojemu »firbcu«, sem si kupil prvi suši. Ni mi bil všeč. Kaj kmalu potem je tudi Ljubljana dobila svojo prvo japonsko restavracijo (na Trubarjevi, kjer je danes restavracija Salon), a med tradicionalističnimi Slovenci ni obstala dolgo. Drugi poskus je sredi osemdesetih izvedel Takashi Tokuhisha, ki mu je najprej uspelo s kitajsko restavracijo Mao Tai (med Njegoševo in Šmartinsko), kasneje pa se je odločil poskusiti tudi s ponudbo japonskih kulinaričnih mojstrovin. Integracija japonske kulinarike se je v slovenskem prostoru kljub vsemu posrečila šele v tretje, ko je Grega Božičnik pred šestimi leti na Wolfovi ulici odprl restavracijo Sushimama, ki tudi med poznavalci velja za visokokakovosten približek avtentični kulinariki. Tudi sam Božičnik priznava, da ime ljubljanske restavracije (ki japonsko kulinariko nekako enači s sušijem) ni najustreznejše; dejstvo je, da se japonska kuhinja razdeli na veliko podvrst, ki se delijo glede na pripravo, pri čemer velja, da je suši zlasti med Evropejci najbolj priljubljen. V nasprotju z evropskimi restavracijami, ki strežejo več različic japonske hrane, imajo na Japonskem precej strožji sistem delitve: posamezne restavracije so ozko specializirane za posamezne jedi.

1. Soba - japonska juha z ajdovimi rezanci 2. Priprava jedi ponavadi poteka neposredno pred gosti. 3. Tradicionalen japonski zajtrk

1 2

In prišle so zvezdice ... Michelinove, jasno. Ustvarjalci najbolj razvpitega gastronomskega vodnika vseh časov so pogosto poza-

175

Okusno bljali na deželo vzhajajočega sonca; s svojimi ocenami so pokrili večino Evrope in dobršen del Združenih držav, pri tem pa ugotovili, da najboljši kuharji vse pogosteje blestijo v tehnikah priprave, ki izvirajo z Japonske. Šele leta 2008 so strokovnjaki ocenili 190 izbranih restavracij v Tokiu in jim skupaj podelili kar 191 zvezdic. Letošnji izkupiček? Od 234 »zunajserijsko« odličnih restavracij je kar enajst takšnih s tremi zvezdicami, kar krepko preseže Pariz, ki je vse doslej veljal za kulinarično prestolnico sveta. Pa so Japonci res toliko boljši od vseh drugih? Strokovnjaki trdijo, da tamkajšnji mojstri kuhanja slovijo po izrazito svežih sestavinah – ribe z glavne tokijske ribje tržnice Cukiji, ki je velika toliko kot center Ljubljane in velja za največjo na svetu, še isti dan končajo na krožnikih sladokuscev v številnih restavracijah, medtem ko je pri nas riba tudi po dvanajstih dneh klasificirana kot »sveža.« Razlika je očitna.

1. Hirojoši Išida 2. Mešane dobrote: suši, sašimi, nigiri in norimaki. 3. Kobe beef, najboljša in najdražja govedina na svetu.

1 2

Vzhodnjaški posebneži Velika večina japonskih restavracij je prostorsko oblikovana tako, da so gosti zbrani okrog pulta, v središču katerega so vroče plošče, kjer kuharji ustvarjajo pred očmi gostov in tako potrjujejo, da so jedi zares sveže. Drugi pomembni element so noži, ki veljajo za najbolj natančne in ostre. Pravi primerki so ročno kovani iz devetkrat kaljenega jekla in temu primerno dragi, uporabljajo pa jih le najboljši kuharski mojstri. Najboljši med njimi, Hirojoši Išida, je svojevrsten posebnež, saj je Michelinove ocenjevalce preprosto postavil pred vrata. Njegova restavracija Mibu v prestižni tokijski četrti Ginza ni večja od 15 kvadratnih metrov, ima dve mizi, vstop pa je dovoljen edino »članom kluba,« za katere velja poseben sistem. Šele ko eden od starih članov umre, ga namreč lahko nadomesti naslednji s čakalne liste. Očitno izjeme kljub vsemu obstajajo, saj je v Mibu jedlo tudi že nekaj Slovencev, ki so odšli popolnoma očarani. Pravijo namreč, da gospod Išida (zdaj ima sedemdeset let) v karieri nikoli ni dvakrat pripravil enake jedi, med njegovimi občudovalci pa sta tudi veliki evropski kuharski zvezdi, Španec Ferran Adria (restavracija El Bulli) in Anglež Heston Blumenthal (restavracija Fat Duck), ki se že vrsto let menjujeta na prestolu najboljših kuharjev na svetu.

Stalnice v japonski kuhinji Suši velja za jed, ki je zunaj Japonske najbolj poznana in jo lahko naročite v številnih različicah: nigiri (riževe grudice s surovo svežo ribo), norimaki (koščki surove ribe, okrog katere je ovit oparjen in okisan riž, na zunanjem delu pa jed skupaj držijo posušene alge), temaki (ki je podoben norimaki sušiju, le da so alge okrog jedi ovite v obliki korneta), gunkan, inari, ošizuši in čiraši. Poleg sušija so med ljubitelji japonske kuhinje najbolj priljubljeni

176

Okusno še sašimi (koščki natančno narezanih surovih rib z dodatkom različnih omak in vasabija), soba (juha z rezanci iz ajdove moke), tempura (ocvrte morske jedi ali zelenjava) in jakitori (na žaru pečeno piščančje nabodalo).

4. Škampi tempura, še ena priljubljena japonska jed.

Edinstveni okus Japonske Devetindevetdeset odstotkov japonskih jedi sestavljajo ribe in zelenjava, mesa pa je iz geografskih razlogov malo – dežela je namreč zelo gorata, kar pušča malo prostora za pašnike. Kljub vsemu Japonci gojijo najbolj kakovostno in tudi najdražjo govedino na svetu, imenovano kobe beef – avtohtono japonsko pasmo govedi, ki je znana po tem, da se ves čas pase zunaj. Še več? Govedo, ki pije pivo (!), med prebavljanjem masirajo posebej za to izurjeni maserji, poleg tega pa krave in biki v hlevih zvečer poslušajo klasično glasbo. Zaradi vseh teh postopkov je meso izjemno kakovostno in brez maščob ob robovih, čeprav je maščoba že del mesa (t. i. marmorirano meso). Ko ga spečejo, se maščoba stopi, kar ga naredi čarobno mehko. Cena? Približno sto evrov za biftek. Če je pot na Japonsko za vas preveč, se lahko zadovoljite z evropsko različico; nekatere naše restavracije namreč ponujajo govedino vagju, ki v Italiji nastaja po enakem postopku kot na Japonskem.

177

Opaženo Elegantna in športna Mazda CX-7 dinamičen mestni slog vožnje združuje s praktičnostjo športnega terenskega vozila. S stilsko dovršenostjo, odlično zmogljivostjo in nizko porabo goriva je odlična izbira za vse, ki iščejo izvrsten občutek v vožnji, varnost in zanesljivost. Očarala vas bo visoko kakovostna notranjost, premišljene funkcije in razkošno udobje. Tipično zoom-zoom.

Casa Camper Barcelona Zgodba se je začela pred dvaindvajsetimi leti, ko je podjetje Camper odprlo svojo prvo trgovino s čevlji in s svojim unikatnim dizajnom postalo prepoznavno po vsem svetu. V zadnjih letih so naredili še korak naprej in v magičnem multikulturnem predelu Raval v Barceloni odprli butični hotel, ki so ga poimenovali Casa Camper Barcelona. Hotel deluje kot oaza miru sredi mestnega vrveža, izstopa pa predvsem zaradi svoje funkcionalne združitve udobja in dizajna. Obiskovalčev prvi vtis je, da je vstopil bodisi v umetnostno galerijo bodisi v prodajalno koles, ki so pripeta na strop in so obiskovalcem na voljo za izposojo. Hotel v skladu s sodobnim ekološkim pristopom odlikujejo lasten sistem za recikliranje vode, naravna svetloba v kopalnicah in pogled na rastlinski vrt. Vsaka soba je razdeljena na spalni del in na delovno okolje s plazma ekranom, z bluetoothom in Wi-Fi internetnim dostopom. Casa Barcelona pa ni edini butični hotel blagovne znamke Camper, drugi se namreč nahaja v večno živahnem Berlinu. www.casacamper.com.

Pobeg v naravo Posestvo Pule je popolna izbira za oddih od mestnega vrveža in vsakodnevnega stresa. Planota, ki se skriva med bukovimi gozdovi in zelenimi travniki, namreč zagotavlja počitek, sprostitev in nebeški mir. V restavraciji Pod skednjem hišni kuharski mojster pripravlja kulinarične mojstrovine, ki slovensko tradicionalno kuhinjo združujejo z modernimi kulinaričnimi odkritji, ponujajo pa tudi več kot 180 vrst vin z najboljših vinorodnih leg sveta ter Slovenije. In najlepše na Pulah? Devet luksuznih hišk za dve ali štiri osebe, opremljenih z naravnimi materiali, odprtim kaminom in talnim ogrevanjem. Če želite še več, predlagamo razvajanje v SPA centru, igro golfa, tenisa ali pa jahalni izlet, ki vas bo napolnil s svežo energijo.

178