Denar 440

Ljubljana, 20. september 2014 Letnik: XXIV Številka: 440 Cena: 11,00 €

Revija o davkih

SODBA VS RS Vračilo DDV 21. dan Vrednotnice in dopolnilno delo FATCA prihaja v Slovenijo Obdavčitev skritih rezerv Pravična trgovina Zavzetost zaposlenih Ček na kravi Socialno podjetništvo Borza ISSN 0354-0472 19-20

E-RAČUNI

6

RAČUNSKO SODIŠČE SPREGLEDALO RAZPIS?

12

DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV MARIBOR VABI

NA XXIX. POSVETOVANJE O RAČUNOVODSTVU, REVIZIJI, DAVŠČINAH IN FINANCAH 25. in 26. septembra 2014

Četrtek, 25. septembra 2014, od 9. do 13. ure

RAČUNOVODSTVO

Moderator: doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek 1. Dokumentacijski sistem in računovodski programi v oblaku

doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek, UM – Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

2. Izbrani problemi v javnem sektorju

Samo Jereb, Računsko sodišče Republike Slovenije, Ljubljana

3. Vidiki racionalizacije in povezovanja v javnem sektorju (na področju računovodstva v osnovnih šolah)

mag. Štefka Gorenak, Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Celje

4. Aktualne spremembe pri računovodski obravnavi rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in davčni vidik

Saša Jerman, Jerman@Bajuk SI d.o.o., Ljubljana

Četrtek, 25. septembra 2014, od 15. ure do 17.30

DAVČNE TEME

Moderator: dr. Stanko Čokelc 5. Ukrepi Davčne uprave glede preprečevanja neplačevanja davčnih obveznosti

Saša Gornik, MF DURS, Generalni davčni urad, Ljubljana

6. Kaznovanje davčnih utaj

dr. Stanko Čokelc, Revidicom d.o.o., Maribor

Petek, 26. septembra 2014, od 9. URE do 13.30

FINANČNE TEME IN REVIZIJA Moderator: prof. dr. Rasto Ovin

7. Slovenija – s kakšno prtljago v EU

prof. dr. Rasto Ovin, UM – Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

8. Vpliv finančnih in nefinančnih kazalnikov na poslovne odločitve s poudarkom na insolventnosti

mag. Lidija Robnik, Poslovno svetovanje in izobraževanje Lidija Robnik s.p., Maribor

9. Vpliv zakonodaje na obvladovanje kakovosti revidiranja

dr. Meta Duhovnik, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana

10. Računovodski in kazenskopravni vidik lažne poslovne listine

mag. Jože Kozina, okrožni državni tožilec svetnik, Specializirano državno tožilstvo RS, Ljubljana

Vsem udeležencem tega posvetovanja bo društvo izdalo potrdilo o udeležbi za uveljavljanje dodatnega izobraževanja za podaljšanje licence.

INFORMACIJE IN PRIJAVA:

Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 12. uro, telefon 02/252 28 83, telefaks 02/252 19 12, E-pošta: drfr@siol.net

14. DAVČNO–FINANČNA KONFERENCA 2014 Največji davčno finančni dogodek 16. in 17. oktobra 2014, Hotel Slovenija, Portorož

Letošnja novost: Plenum dobre prakse Aktualne vsebine: ▷ Siva ekonomija - učinkovito soočenje s sivo ekonomijo, davčne blagajne, novi davčni viri, izkušnje Hrvaške ▷ Čezmejna poslovna dejavnost in njene davčno-pravne posledice, boj proti davčni evaziji (ddV, ddPO, transferne cene, dejavnosti posameznih držav, davčne oaze) ▷ Spremembe računovodenja in vpliv na davke ▷ Nov računovodski standard o prihodkih (MSRP 15) ▷ Učinki ePoslovanja - vidik eračunov ▷ Prvi pokazatelji nelikvidnosti, plačilne nesposobnosti, kapitalske neustreznosti podjetja – kdaj in kako ukrepati ter odgovornosti poslovodstev ▷ Prestrukturiranje podjetja v težavah po ZFPPIPP-F dileme in praksa pri nas ▷ Praksa uspešnega prestrukturiranja podjetij v tujini

Zakaj se udeležiti? ▷ Pogovor s strokovnjaki o spremembah, ki jih bodo prinesle direktive ter njihov vpliv na slovensko gospodarstvo ▷ Strokovne rešitve za zahtevne situacije na davčnofinančnem področju ▷ Pridobitev točk za dodatno izobraževanje

Informacije in prijave Planet GV, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana Informacije in prijave: 01/30 94 444, izobrazevanje@planetgv.si Faks: 01/30 94 445

Spletna stran www.planetgv.si MedIjSkA PARTNeRjA

VSEBINA

06

E-RAČUN, Eva Tomšič Porenta

08

VRAČILO PRESEŽKA DDV, Nevenka Simić Mićunović

10

OSEBNO DOPOLNILNO DELO, Tanja Kaltnekar

12

RAČUNSKO SODIŠČE SPREGLEDALO RAZPIS?, mag. Ivan Simič

14

PRIHAJA FATCA Z MEDNARODNO POGODBO, mag. Suzana Recek - Pavlović, mag. Sabina Taškar Beloglavec

19

IZSTOPNO OBDAVČENJE IN OBDAVČITEV SKRITIH REZERV, dr. Boris Kostanjevec

22

PRAVIČNA TRGOVINA VČERAJ, DANES IN JUTRI?, Borut Ambrožič ml.

26

ZAVZETOST ZAPOSLENIH, mag. Mirjana Ivanuša - Bezjak

28

SOCIALNO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI, mag. Irena Prodan

30

ČEK NA KRAVI, Andrej Ivanuša

32

BORZNI ODSEV GOSPODARSKIH GIBANJ, mag. Sašo Stanovnik

33

KORISTNE INFORMACIJE, mag. Ivan Simič

O AVTORJIH

Borut Ambrožič ml. univ. dipl. prav., Zavod za specializirana pravna znanja, Pesnica pri Mariboru Andrej Ivanuša pisatelj, založnik, esejist, filatelist, Maribor

Mag. Mirjana Ivanuša-Bezjak sodna izvedenka za ekonomijo, podjetništvo in kadrovsko funkcijo, Maribor

Tanja Kaltnekar univ.dipl.ekon., davčna svetovalka, Simič & partnerji d.o.o., Ljubljana

Mag. Suzana Recek-Pavlović vodja oddelka za davke, Nova KBM, d.d., Maribor Mag. Ivan Simič odgovorni urednik Revije DENAR, Ljubljana

Nevenka Simić Mićunović univ. dipl.ekon., davčna svetovalka, Simič & partnerji d.o.o., Ljubljana Mag. Sašo Stanovnik vodja oddelka analiz, ALTA Invest d.d., Ljubljana

Mag. Sabina Taškar Beloglavec višja predavateljica za področje financ pri Katedri za finance, Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru

Eva Tomšič Porenta davčna svetovalka, EGIDA d.o.o., Spodnje Pirniče Objavljeni prispevki izražajo stališča avtorjev, in ne uredništva revije DENAR, ali ustanov, v katerih so zaposleni.

4

SEPTEMBER 2014

UVODNIK

IZDAJATELJ Davčno izobraževalni inštitut Parmova ulica 53 1000 Ljubljana Tel.: 01/3000-600 Faks: 01/4363-662 E-pošta: info@revijadenar.si ČASOPISNI SVET ddr. Eduard Lechner dr. Majda Kokotec Novak mag. Janez Kopač dr. Marko Kranjec dr. Dane Melavc dr. Lado Rupnik dr. Ivan Turk ddr. Marian Wakounig dr. Franci Žibert ODGOVORNI UREDNIK mag. Ivan Simič TAJNIŠTVO IN NAROČNINE Mojca Zidar LEKTORICA Vera Lašič OBLIKOVANJE K-tim d.o.o.

FOTOGRAFIJE www.dreamstime.com TISK Schwarz print d. o. o.

Koprska ulica 106 d 1000 Ljubljana STATISTIKA OD 31. 7. 1991 Številk: 440 Člankov: 4.018 Strani: 15.434 Avtorjev: 198 Naročnina za leto 2014 Za Slovenijo - 130 evrov Za tujino - 160 evrov Od revije DENAR se obračunava in plačuje 9,5 % DDV. Naklada: 1.000 izvodov.

Vsi prispevki so avtorsko zaščiteni. Ni dovoljeno ponatisniti ali karkoli razmnoževati revije niti njenih posameznih delov brez pisnega pristanka © 2010.

Uporaba in objava delov člankov je dovoljena le z navedbo vira.

DENAR® je zaščitena blagovna znamka Davčno izobraževalnega inštituta. www.revijadenar.si

SEPTEMBER 2014

Čakajoči na sonce ed vse pogostejšo vožnjo na relaciji Ljubljana– Beograd–Ljubljana, ki traja 10 ur, imam veliko časa za razmišljanje o vsem, kar sem nam je zgodilo v zadnjih dvajsetih letih. Nenehno se sprašujem, kako smo lahko iz nekoč najbolj perspektivne države nekdanje Jugoslavije tako nazadovali. Imeli smo skoraj vse, kar je bilo potrebno. Odličen geostrateški položaj, pridne delavce, uspešne direktorje, razumno in hrabro politiko, dobre medčloveške odnose, veliko željo po napredovanju in dokazovanju ter spoštovanje drugih držav. Danes, po nekaj več kot dvajsetih letih pa smo vzorec neuspešne tranzicijske države. Na svetovnih lestvicah konkurenčnosti nenehno padamo in vsi poskusi, da bi to padanje zaustavili, so neuspešni.

In zakaj? Moje mnenje je, da predvsem zaradi političnega boja bipolarnih strank, ki so ob strankarskih dvoživkah, borbo za oblast spremenile v borbo za čim boljše osebne pozicije. Ni jim več pomembno, kaj je dobro za državo, temveč kaj je dobro za njih. Da pa bi imeli čim več ljudske podpore, se namesto uspešnih lastnih projektov lotevajo diskreditacije svojih nasprotnikov. Očitno je, da bolj omadeževan nasprotnik prinese več podpore. Toda vse to je le začasno. Slej ali prej bo potrebno pokazati rezultate. Potem se bo kot stalnica začelo iskanje notranjih in zunanjih krivcev, ko bo teh zmanjkalo, pa bodo rešitev predčasne volitve, na katerih jim bo ljudstvo ponovno podelilo mandat. Tako se zgodba ponavlja iz leta v leto, iz mandata v mandat, do njihovega končnega cilja, to pa je uspešna upokojitev. Mladi pa ostajajo brez perspektivne prihodnosti.

Tudi sam sem razdeljen. Razumski del mi pravi: pusti vse pri miru, ne mešaj se v te zadeve, ne kritiziraj politike in državnih uradnikov, živi svoje življenje, posveti se svojim podjetjem in družini in od tega boš imel največ. Vse to je res in mu dam popolnoma prav. Toda moj borbeni duh mi ne dovoli, da bi nas politika in državni uradniki tako uničevali, nas razdelili in dokončno uničili. Zavedam se dejstva, da se ob normalnem teku dogodkov te zadeve ne morejo končati pozitivno za Slovenijo in njene državljane. Res je, da sem vesel zadnje gospodarske rasti ter srčno upam, da je odraz dejanskih gospodarskih kazalnikov in ne politične matematike.

Namen mojih opozoril na nepravilnosti je vedno v želji, da se ne bi več dogajale. Žal pa odgovorni ta moja opozorila razumejo kot napad na njih in reagirajo z nasprotnim napadom. To pa pomeni, da tudi v tej bitki najverjetneje ne bo zmagovalca. Zato se poskušam vedno bolj umiriti, saj v Sloveniji ni nobene pretirane volje za sprejem kritike ter ureditev razmer. Vedno več ljudi predloge, dobre ali slabe, ocenjuje po tem, kdo jih predlaga in ne po strokovni plati. Zaradi tega vse to vedno bolj postaja izguba časa.

Trenutno se pred svetom sramotimo s poskusi ustavitve imenovanja nekdanje predsednice vlade, da bi postala podpredsednica evropske komisije. To je res noro. Kot da se ne zavedamo, kako visoka je to pozicija za našo državo. Priznam, zgražal sem se in se še zmeraj zgražam nad njenim dejanjem, ko je praktično sama sebe predlagala za kandidatko za evropsko komisarko, toda to ji ne bi uspelo, če je ne bi podprli člani vlade. Danes pa se ta isti člani vlade zgražajo nad tem njenim početjem. Za mene osebno je to le dokaz, da sem jim ni izšla njihova preračunljivost, saj so ob glasovanju za imeli svoje politične kombinacije. Zato se nehajmo ukvarjati s to zadevo. Tudi če njeni nasprotniki uspejo preprečiti njeno članstvo v evropski komisiji, ne bomo več nikoli imeli tako visoke pozicije. To pa bo spet dokaz, da naša domača politika ne dela v interesu Slovenije, temveč v svojem lastnem interesu.

Kajti če bo evropski komisar ali komisarka neka druga oseba, bo pri določeni politični stranki prišlo do premikov še ostalih kandidatov in potem bo očitno dosežen tisti cilj, ki je bil predviden že ob prvem glasovanju za tri predlagane kandidate. Najbolj žalostno je dejstvo, da politika za to izkorišča nevedno ljudstvo in medije.

Zaradi vsega tega je zoper nas tudi vreme, saj nam nikakor ne želi posijati sonce. Nenehno deževanje nas opozarja, da je bilo v preteklosti storjenih preveč napak, da je rojeno preveliko sovraštvo ter da moramo prenehati s tem. Torej, ko bomo začeli spoštovati osnovne človeške vrednote, bo posijalo tudi sonce.

Vaš urednik

Mag. Ivan Simič 5

E-POSLOVANJE

E–račun " Eva Tomšič Porenta

Pravne in fizične osebe lahko pošiljajo e-račune po bankah, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov Od 1. januarja 2015 dalje bodo morali proračunski uporabniki v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (v nadaljevanju: ZOPSPU A) prejemati račune in spremljajoče dokumente le še v elektronski obliki, t. i. e-račune. Obveznost pošiljanja e-računov v javni sektor velja za domače pravne in fizične osebe ter za tuje pravne in fizične osebe, ki opravljajo storitve ali dobavijo blago na ozemlju Republike Slovenije, če imajo sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji.

Bančni sektor je eden izmed pobudnikov, nosilcev in promotorjev uvedbe sistema e-računov in e-poslovanja.

Veliko poslovnih bank za svoje komitente že danes uvaja e-račune in pri tem poudarjajo veliko prednost e-računov, in sicer:

dodano vrednost (ZDDV-1). Za e-račune torej štejemo dokumente oziroma listine, ki vsebujejo obvezne elemente, in sicer ne glede na to, kako se listina imenuje (račun, dobropis, bremepis, avansni račun, zahtevek za plačilo …).

prihranek časa in denarja, izboljšanje procesov in znižanje stroškov povezanih s tiskom ter prenosom računa v dokumentarne in računovodske sisteme, hitrejši pretok dokumentacije; spremljanje izmenjave in urejenost evidence prejetih računov ter zmanjšanje napak; ekološka odgovornost.

Oblika e-računa

Prehod na javno upravo brez papirja je pomemben cilj tudi za Evropsko unijo in države članice. Na evropski ravni uvedbo e-računov določa Direktiva evropskega parlamenta in sveta o izdajanju elektronskih računov pri javnih naročilih. Namen direktive je med drugim razširiti uporabo izdajanja e-računov v Evropi, ki je trenutno še vedno nizka. Gre za enega izmed prvih korakov prehoda na elektronsko javno naročanje.

Zaradi uvedbe e-računa v javnem sektorju se bo pospešila širša uporaba elektronskih računov tudi v gospodarstvu.

ovojnica e-računa – dokument v strukturi xml namenjen usmerjanju e-računa sheme ovojnice ICL e-slog, verzija 1.5, e-slog, verzija 1.6 – enotna standardizirana oblika e-računa v xml strukturi, ki jo je definirala Gospodarska zbornica Slovenije poljubne priloge (npr. vizualizacija e-računa le lahko v obliki PDF).

Kaj je e-račun?

Davčni vidik izdajanja e-računov

E-račun nadomešča klasično papirno obliko računa in ga izdajatelj računa za dobavljeno blago ali izvedene storitve izda svojemu dolžniku oziroma prejemniku računa v elektronski obliki.

Z vidika davčnega nadzora morajo vsi računi, ne samo e-računi, odražati dejansko dobavo, pri čemer je treba zagotoviti njihovo pristnost, kakor tudi celovitost in čitljivost, in to od trenutka izdaje do konca obdobja hrambe računa.

S skupnim imenom e-račun se označujejo dokumenti oziroma knjigovodske listine, ki vsebujejo zapise o poslovnih dogodkih, na osnovi katerih se spreminjajo sredstva ali obveznosti do njihovih virov, prihodki ali odhodki. Knjigovodske listine so lahko prejete ali izdane. Popolnost, resničnost in poštenost poslovnega dogodka izkazujejo z obveznimi elementi listine.

Slednji so opredeljeni tako v Slovenskih računovodskih standardih (SRS, Pravilniku o računovodstvu posamezne pravne osebe kot v Zakonu o davku na 6

E-račun ni račun, ki ga lahko pošljemo stranki v obliki PDF po e-pošti. E-račun je račun, ki je izdan v standardni elektronski obliki v skladu s tehničnimi in drugimi pogoji, določenimi s posebnimi predpisi.

E-račun sestavljajo:

E-računi morajo podpisom.

biti

podpisani

z

elektronskim

Odprava ovir za elektronsko izdajanje računov se je začela s sprejemom ZDDV-1G, ki je začel veljati s 1. januarjem 2013. S spremenjenim 84. členom Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 se je uvedla enakovredna obravnava papirnatih in elektronskih računov, s čimer so se odpravile ovire za elektronsko izdajanje računov.

SEPTEMBER 2014

Izmenjava e-računov

Vključitev v sistem e-računov

Pravne in fizične osebe lahko pošiljajo e-račune po bankah, vključenih v medbančno izmenjavo e-računov.

Izdajanju in prejemanju e-računov je potrebno prilagoditi računovodsko programsko opremo, izbrati je potrebno ponudnika e-poslovanja. Prav tako je potrebno pisno soglasje prejemnika e-računov za vse, ki si bodo izmenjavali e-račune, do obvezne vključitve javnega sektorja. Od 1. januarja 2015 dalje torej ne bo več potrebno pisnega soglasja za pošiljanje računov v javni sektor. Prav tako je potrebno vedeti, da je 1. januar 2015 mejni datum za izdajo in prejem e-računov v javnem sektorju, ne glede na katero obdobje se bodo nanašali dokumenti.

Proračunskim uporabnikom se bo e-račune posredovalo po ponudnikih procesne obdelave podatkov, s katerimi ima Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljevanju: UJP) sklenjene pogodbe o izmenjavi e-računov ali portala UJP e-račun, po katerem bodo lahko izdajatelji pošiljali e-račune neposredno proračunskim uporabnikom. Portal UJP bo podpiral tudi pošiljanje e-računov za manjše izdajatelje, ki bodo lahko izdajali e-račune za javni sektor po ročnem vnosu e-računov.

Hramba e-računov Roki hrambe računov, ki so opredeljeni v Slovenskih računovodskih standardih, Pravilnikih o računovodstvu pravnih oseb kot v Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), ostajajo enaki tudi za e-račune. Ponudniki e-poslovanja ponujajo poleg izdajanja, prejemanja in posredovanja e-računov tudi e-arhiviranje.

ZAKLJUČEK Čeprav se zdi, da je do konca leta še veliko časa, je ta jesenski čas priložnost, da se, če poslujemo z javno upravo, na prehod čim prej pripravimo. Obenem je ta prehod spodbuda tudi za vse ostale, da se poslovanje z e-računi uvede tudi med drugimi poslovnimi subjekti.

" Eva Tomšič Porenta

20

14

e! j n aSVETOVALEC p POSTANITE DAVČNI u a e l z g a e z es a r l p a v so generacija !slušateljev Hsporočamo, Z veseljem da bo tretja a e j v n a ij va 2014. r pričela z izobraževanjem 19. septembra o p k e ča isvetovalec r Vašnazivašdavčni Izpit za pridobitev bo 19. decembra 2014. p a na opravili izpit, boste pridobili naziv Vsi, ki boste uspešno davčni svetovalec. Ob izpolnjevanju pogojev boste lahko zaprosili za licenco ter postali člani Sekcije davčnih svetovalcev pri Davčno izobraževalnem inštitutu.

SEPTEMBER 2014

7

E-POSLOVANJE

E-RAČUN NADOMEŠČA KLASIČNI RAČUN

DDV

Vračilo presežka DDV " Nevenka Simić Mićunović

Kako postopati, če vam davčni organ ne vrne DDV v zakonskem roku 21 dni V primeru presežka DDV, ki ga davčni zavezanec izkaže v svojem obračunu DDV in katerega vračilo zahteva, lahko davčni organ pred vračilom preveri, ali je davčni zavezanec upravičen do vračila presežka DDV. To naredi tako, da od davčnega zavezanca zahteva listine, na podlagi katerih ta dokazuje upravičenost pravice do odbitka vstopnega DDV ali pa pri zavezancu uvede davčni inšpekcijski nadzor, katerega inšpicirano obdobje je običajno davčno obdobje, za katerega zahteva vračilo presežka DDV. Praviloma so zavezanci v takih primerih počakali na »rezultat« davčnega inšpekcijskega nadzora, v katerem se je pokazalo, ali je zavezanec upravičen do vračila DDV ali ne. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem v sodbi številka X Ips 112/2012 z dne 14. novembra 2013 odločilo, da lahko davčni zavezanec v takih primerih vloži pritožbo zaradi molka davčnega organa.

Določbe ZDDV-1 Rok za vračilo DDV na podlagi DDV obračuna oziroma vračilo presežka DDV je 21 dni, šteto od dneva predložitve obračuna (21-dnevni rok se je pričel uporabljati s 1. januarjem 2010; do takrat je veljal 60-dnevni rok vračila).

Davčni organ presežek DDV praviloma vrne v zakonskem roku, če ne, zavezancu pripadajo za zamujene dneve zamudne obresti. S 1. januarjem 2010 so bile v ZDDV-1 vnešene bistvene spremembe, med drugim tudi v zvezi z vračilom DDV v posebnih primerih. Nova je bila določba o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti (nov 73.a člen).

Do uvedbe te nove določbe je davčni organ v tovrstnih in podobnih primerih uporabljal določbe 111. člena ZDavP-2. Če davčni organ dvomi o upravičenosti zahteve za vračilo presežka DDV, lahko od davčnega zavezanca zahteva, da predloži instrument zavarovanja. Če zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja, davčni organ vrne presežek DDV in v davčnem inšpekcijskem nadzoru ugotovi upravičenost oziroma neupravičenost zahteve za vračilo DDV. Če instrumenta ne predloži, davčni organ DDV ne vrne in ravno tako opravi nadzor. Če davčni organ ugotovi, da je zahteva za vračilo DDV upravičena, instrument zavarovanja pa ni bil predložen niti DDV ni bil vrnjen, zavezancu pripadajo zamudne obresti za čas od poteka roka za vračilo do dneva vračila. Če je zavezanec predložil instrument zavarovanja, le-tega davčni organ zavezancu takoj vrne. Če je zavezanec predložil instrument zavarovanja in je ugotovljeno, da ni upravičen do vračila DDV, DDV pa mu je bil vrnjen na podlagi zavarovanja, davčni organ zavarovanje takoj unovči.

Glede na to, da je zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti povezano z dodatnimi stroški, se davčni zavezanci običajno ne odločajo za zavarovanja in čakajo, da davčni organ opravi 8

(napovedan) davčni inšpekcijski nadzor. Začetek nadzora pa se lahko začne mesec, dva, tri ali tudi več mesecev po izteku 21-dnevnega roka za vračilo presežka DDV in v tem času zavezanec ostaja »praznih rok«. Ni mu vrnjen DDV niti nima odločbe, da ni upravičen do vračila. Torej nastane nekakšen »medprostor«, v katerem zavezanec »lebdi« v negotovosti – tako glede tega, kdaj bo davčni organ pričel z davčnim inšpekcijskim nadzorom, kot tudi glede odločitve o (ne)upravičenosti do vračila DDV. In ravno to čakanje je lahko usodno za davčne zavezance. Namreč le-ti imajo pogosto sredstva od vračila DDV že razporejena za točno določen namen in če vračila ne prejmejo v roku, se celoten plan oziroma projekt zavezanca poruši. Res je sicer, da davčni zavezanec v ugodno rešeni zadevi prejme zamudne obresti, a če je projekt propadel, to zanj tako rekoč nima več pomena. Ob tem se lahko vprašamo, kaj preostane davčnemu zavezancu v takih situacijah. Ena od možnosti je, da pri davčnem organu sprašuje, kdaj bo o zadevi odločeno, a zavezanci tega nemalokrat ne želijo (beri: ne upajo) početi in zadevo raje pustijo pri miru.

Sodba vrhovnega sodišča O opisani zadevi je odločalo vrhovno sodišče. Primer se sicer nanaša na leto 2009, to je pred 1. januarjem 2010, ko so bile v ZDDV-1 vnesene prej opisane spremembe (nov 73.a člen), vendar odločitev sodišča kljub temu lahko uporabimo tudi danes, in sicer v primeru, ko davčni zavezanec ne predloži instrumenta zavarovanja in davčni organ ne vrne presežka v roku.

V primeru, obravnavanem v sodbi, je zavezanec dne 9. junija 2009 vložil obračun DDV za davčno obdobje maj 2009 in izkazal presežek DDV ter zahteval vračilo presežka.

Ker je davčni organ dvomil o upravičenosti vračila DDV, je zavezancu izdal sklep in od njega zahteval, da na podlagi 111. člena ZDavP-2 predloži garancijo za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti. Zoper sklep se je zavezanec pritožil in uspel. V juliju 2009 je bil zavezancu vročen SEPTEMBER 2014

sklep o davčnem inšpekcijskem nadzoru za obdobja od septembra 2008 do vključno maja 2009, v katerem je bilo ugotovljeno, da zavezanec ni upravičen do vračila presežka v zahtevanem znesku.

Ker v vmesnem času davčni organ ni vrnil presežka DDV, niti ni opravil davčnega inšpekcijskega nadzora oziroma ni izdal odločbe o tem, da zavezanec ni upravičen do presežka, je zavezanec vložil pritožbo zaradi molka organa. Tako prvostopni davčni organ kot tudi drugostopni davčni organ in enako upravno sodišče so zavzeli stališče, da ne gre za molk (prvostopnega) davčnega organa z obrazložitvijo, da situacija, ko presežek DDV ni bil vrnjen, ne pomeni, da gre za molk prvostopnega organa. Po mnenju upravnega sodišča v tem primeru ni potrebno izdati posebne odločbe o vračilu DDV. S tem se načeloma strinja tudi vrhovno sodišče, vendar le, če se presežek vrne zavezancu, saj v tem primeru ni potrebno izdati odločbe. Če pa davčni organ dvomi o upravičenosti vračila presežka in le-tega ne vrne, je obračun DDV z zahtevo za vračilo presežka DDV potrebno obravnavati kot vlogo stranke, o kateri je potrebno izdati (upravno) odločbo.

Če davčni organ v roku za vračilo ne vrne presežka, niti ne izda (upravne) odločbe ter ne zahteva dopolnitve vloge oziroma ne zahteva zavarovanja, lahko zavezanec vloži pritožbo zaradi molka (upravnega) organa na podlagi 255. člena ZUP. To velja tudi v primeru, če davčni organ zaradi zahteve za vračilo presežka DDV začne opravljati davčni inšpekcijski nadzor, saj gre za drug samostojni postopek, v katerem davčni organ ne odloča o vračilu davka, temveč ugotavlja, ali je zavezanec pravilno in pravočasno obračunal in plačal davek.

ZAKLJUČEK Torej, če vam presežek DDV ne bo vrnjen v roku 21 dni, ker davčni organ dvomi o utemeljenosti zahtevka oziroma o pravilnosti DDV-obračuna, in davčni organ v isti zadevi ni izdal odločbe, lahko vložite pritožbo zaradi molka organa (to velja, če niste predložili instrumenta zavarovanja). Ali bo zadeva zaradi tega rešena kaj hitreje, je najverjetneje spet odvisno od primera do primera.

" Nevenka Simić Mićunović

SEPTEMBER 2014

9

DDV

VRAČILO DDV

DOHODNINA

Osebno dopolnilno delo " Tanja Kaltnekar

Letni prihodki iz naslova tega dela ne smejo presegati minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta Ker se v praksi pojavljajo različne interpretacije osebnega dopolnilnega dela, predstavljamo glavne značilnosti tega dela, ki veljajo danes. Za osebno dopolnilno delo veljajo številna pravila in omejitve, zato ni ravno pogosto izbrana oblika dela. Glede na dejstvo, da se zaostruje nadzor dela na črno, bo zanimanja za tovrstno delo mogoče več.

Državni organi predvsem z letom 2015 pričakujejo porast zanimanja za to obliko dela, saj bodo izvajalci osebnega dopolnilnega dela iz tega naslova lahko pridobili tudi določeno socialno zavarovanje. Za izvedbo le-tega bodo vpeljane tako imenovane vrednotnice, ki jih bodo morali pridobiti naročniki pred pričetkom opravljanja del s strani vsakega posameznika. Če vas zanima, v katerih primerih se opravljanje določenih del in dejavnosti ne šteje za delo na črno, si to lahko natančneje preberete v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC). Taka dela so: medsebojna sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno, karitativno, prostovoljno in dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo.

V nadaljevanju se bomo osredotočili na osebno dopolnilno delo, saj v praksi prihaja do raznih primerov, ko ugotavljamo, da ne gre za osebno dopolnilno delo, čeprav izvajalci menijo, da izpolnjujejo pogoje za to. Osebno dopolnilno delo je urejeno v 12. do 15. členu ZPDZC in pripadajočem pravilniku.

Vrste osebnega dopolnilnega dela Za osebno dopolnilno delo se šteje, kadar posameznik sam opravlja dela pomoči v gospodinjstvu, njim podobna dela ali opravlja druga manjša dela, pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače in da so določena v prilogi 1 omenjenega pravilnika.

Seznam del, ki se štejejo za osebno dopolnilno delo, je razdeljen v točki A in B. V točki A so našteta naslednja dela: dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, druga manjša dela, kot so: občasna pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše, počitniške hiše in podobno, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, delo na kmetiji, občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu,

izdelovanje različnih izdelkov, ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih na primer spominki, 10

dekorativni predmeti, tradicionalna orodja, posoda, glasbila, sveče, razni drugi galanterijski predmeti in izdelki, predmeti za osebno uporabo ipd. ter prodaja teh izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita ter žganje apna in oglja na tradicionalen

način, občasno lokalno vodenje skupin in posameznikov ter prevozi na tradicionalen način.

V točki B je kot delo, ki se šteje za osebno dopolnilno delo, opredeljeno: izdelovanje izdelkov domače in umetne obrti ter prodaja izdelkov domače in umetne obrti, ki so izdelani iz gline in keramike, stekla, volne, bombaža, lana, konoplje in drugih naravnih vlaken, šibja, ličja, trsja, slame, lesa, živil, voska, naravnega usnja, kovin in kamna.

Pogoj, da se izdelava izdelkov domače in umetne obrti iz navedenih materialov šteje za osebno dopolnilno delo, je predhodno pridobljeno pozitivno mnenje strokovne komisije Obrtne zbornice Slovenije, da je določen izdelek predmet domače in umetne obrti. Izdelki domače oziroma umetne obrti morajo biti označeni z nalepko ali obešanko z napisom, da je to izdelek domače ali umetne obrti.

Osebno dopolnilno delo, ki se izvaja kot občasna pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri vzdrževanju stanovanja, hiše in podobno ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, je treba ločiti od sosedske pomoči. Za slednjo gre, ko se delo opravlja med sosedi, ki prebivajo v bližini, dela ne izvaja pravna oseba ali zasebnik (ki sicer opravlja takšna dela in je za to registriran), delo pa je opravljeno brez plačila. Če posameznik prodaja na določen način predelane gozdne sadeže in zelišča, ko zaradi predelave nastane nov, samostojen izdelek (npr. marmelada iz gozdnih sadežev), ne gre več za osebno dopolnilno delo, temveč za opravljanje SEPTEMBER 2014

dejavnosti. Nasprotno pa prodaja posušenih gob ali zelišč šteje med osebno dopolnilno delo, saj pri sušenju gob in zelišč ni prišlo do njihovega pomembnega preoblikovanja, zaradi katerega bi lahko šteli, da gre za nov proizvod.

Pri delu s turisti, ko se opravlja občasno vodenje skupin in posameznikov, je poudarek na pojmu »lokalno«, kar pri turističnem vodenju predstavlja teritorij občine, iz katere prihaja izvajalec, v primeru gorskega vodništva pa območje zaključenega gorskega predela.

Pomembno je poudariti, da osebnega dopolnilnega dela ni mogoče opravljati za pravne osebe, tuje pravne subjekte ali samozaposlene osebe. Slednje je izrecno zapisano v samem zakonu. Osebno dopolnilno delo torej lahko opravlja fizična oseba za drugo fizično osebo, razen v primeru, ko posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki so na domu izdelani pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, in jih prodaja ali kadar nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, vendar ob pogoju, da so ta dela določena v podzakonskem aktu – v teh primerih so kupci lahko tudi pravne osebe.

Pogoji za opravljanje Posameznik mora osebno dopolnilno delo pred začetkom opravljanja priglasiti pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES). Priglasitev se opravi po spletnem portalu AJPES ali osebno na upravni enoti, ki za posameznika priglasitev opravi po spletnem portalu AJPES. Poleg tega mora posameznik upravni enoti priglasiti vsako spremembo ter prenehanje opravljanja osebnega dopolnilnega dela v osmih dneh od spremembe oziroma prenehanja opravljanja osebnega dopolnilnega dela.

Upravna enota v osmih dneh obvesti tržni inšpektorat, inšpektorat za delo, prometni inšpektorat in pristojni davčni urad o vpisu priglasitve, ali spremembe in o izbrisu posameznika, ki opravlja osebno dopolnilno delo.

Letni prihodki iz naslova tega dela ne smejo presegati minimalne letne plače v Republiki Sloveniji iz preteklega leta, kar ugotavlja DURS, kjer je posameznik vpisan v davčni register, na podlagi podatkov o prihodkih iz naslova osebnega dopolnilnega dela.

S prihodnjim letom se bodo v zvezi z opravljanjem osebnega dopolnilnega dela pričele izvajati spremembe ZPDZC, ki se nanašajo na zmanjšanje letnih dohodkov iz tega naslova (se prepolovijo) in na izdajo vrednotnic ter z njimi povezanim plačevanjem prispevkov za socialno varnost.

Račun mora vsebovati naslednje podatke: zaporedno številko, priimek in ime ter prebivališče in davčno številko izdajatelja, kraj in datum izdaje, specifikacijo opravljene storitve oziroma dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno, podpis izdajatelja računa.

Obdavčitev osebnega dopolnilnega dela Doseženi prihodki se uporabljajo le za spremljanje izpolnjevanja pogojev za opravljanje osebnega dopolnilnega dela. Za ugotavljanje davčnih obveznosti mora vsak posameznik zagotoviti predpisane podatke skladno z davčnimi predpisi. Dohodki iz osebnega dopolnilnega dela se obravnavajo kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Kadar je izplačevalec teh dohodkov pravna oseba oziroma nek drug gospodarski subjekt, je le-ta kot plačnik davka dolžan poskrbeti za davčni odtegljaj v višini 25 odstotkov akontacije od bruto dohodka, ki se zmanjša za 10 odstotkov normirane odhodke. Če je plačnik storitve fizična oseba, mora prejemnik dohodka sam enkrat mesečno (do 10. dne v mesecu za predhodni mesec) napraviti napoved prejetih dohodkov in davčni organ mu na tej osnovi izda odločbo o plačilu akontacije dohodnine. Izvajalec storitve lahko uveljavlja tudi dejanske stroške prevoza in nočitev na podlagi predloženih dokazil.

Vrednotnice v letu 2015 Z letom 2015 se za izvajalce osebnega dopolnilnega dela uvajajo vrednotnice, ki se bodo izdajale pred pričetkom posameznega dela in bodo veljale za obdobje enega meseca. Naročnik del bo moral za vrednotnico, ki jo bo naročil po e-upravi, vsak mesec odšteti pavšalni znesek v višini devet evrov, od tega bo šlo sedem evrov za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje izvajalca del. Ta bo z eno vrednotnico prišel do enega dneva pokojninske dobe. Postopek pridobitve vrednotnice bo enostaven. Vrednotnico bo namreč mogoče kupiti po spletu, tisti, ki spleta ne uporabljajo, bodo to lahko uredili na upravni enoti. Po novem bo nadzor na tem delom poleg tržne oz. delovne inšpekcije izvajala tudi finančna uprava s svojimi mobilnimi enotami. Za kršitelje so predpisane tudi višje kazni. Ali bosta opisana sprememba in ostrejši nadzor dela na črno pripomogla k večji uporabi tega instituta, bo pokazal čas.

" Tanja Kaltnekar

Nadzor nad doseženim prometom V skladu z določbami pravilnika mora posameznik, ki opravlja osebno dopolnilno delo, za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev izdati račun v najmanj dveh izvodih, od katerih en izvod prejme kupec. Kopije računov je potrebno hraniti 10 let.

SEPTEMBER 2014

11

DOHODNINA

NASLEDNJE LETO SE UVAJAJO VREDNOTNICE

PRORAČUN

Računsko sodišče spregledalo razpis?

" Mag. Ivan Simič

Računsko sodišče nekdanjo odgovorno osebo državnega organa sploh ni obvestilo o uvedeni reviziji, niti ji ni omogočilo sodelovanje v času revizije Do zdaj sem imel o Računskem sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju: računsko sodišče) dobro mnenje, ki pa se je z njihovim Revizijskim poročilom o uspešnosti projektov prenove informacijskega sistema DURS in združevanja vplačnih računov, št. 3204/2012/95 z dne 23. maja 2014 popolnoma porušilo. Enostavno ne morem verjeti, da je lahko računsko sodišče v postopku revidiranja tako pomembne zadeve spregledalo razpis za prenovo davčnoinformacijskega sistema DURS iz leta 2007. Zato se mi upravičeno zastavlja vprašanje tudi o verodostojnosti ostalih ugotovitev.

Zakaj dvom?

toda za javno naročilo JN4267/2007, ki je bilo:

Računsko sodišče je 23. maja 2014 izdalo Predlog revizijskega poročila o uspešnosti projekta prenove informacijskega sistema DURS in združevanja vplačnih podračunov za dajatve št. 320-4/2012/95 in to za čas od 1. januarja 2007 do 16. aprila 2014. Na 54 straneh je računsko sodišče razpredalo o (ne)uspešnosti prenove informacijskega sistema DURS, ki je bila izvedena na podlagi javnega naročila JN 03/09-eDIS z dne 25. maja 2009. Tako je že v uvodu revizijskega poročila zapisano, da je DURS v letu 2009 izvedel javno naročilo za prenovo informacijskega sistema DURS.

dne 14. decembra 2007 objavljeno na Portalu javnih naročil in dne 19. decembra 2007 v Uradnem listu Republike Slovenije pod številko 2007/S 244-297384,

Navedeno pomeni, da je javno naročilo za prenovo informacijskega sistema DURS bilo izvedeno več kot deset mesecev po mojem odhodu z vrha DURS, saj sem DURS vodil od 1. januarja 2006 do 17. julija 2008.

Predlog revizijskega poročila sem prejel 26. maja 2014 in že naslednji dan sem vložil ugovor, v katerem sem računsko sodišče opozoril na prej navedeno dejstvo.

Računsko sodišče je v svojem odgovoru na moj ugovor, da se revizijska razkritja o nepravilnostih ali nesmotrnosti ne nanašajo na obdobje, ko sem bil odgovorna oseba, odgovorilo, da to ne drži, ker je iz točke 3.1 predloga revizijskega poročila razvidno, da je bila investicijska dokumentacija za projekt prenove informacijskega sistema (Dokument identifikacije investicijskega projekta, Predinvesticijska zasnova in Investicijski program) potrjena v letu 2007, ko sem bil odgovorna oseba Davčne uprave Republike Slovenije.

Ali je računsko sodišče spregledalo prvi razpis?

Na odgovor računskega sodišča sem podal ponovni ugovor in pričakoval sem, da bodo priznali svojo napako, toda to se ni zgodilo. Dejstvo je, da je bila ta investicijska dokumentacija res pripravljena leta 2007, 12

in ne za novo javno naročilo JN 03/09-eDIS, ki je bilo objavljeno leto in pol pozneje, to je 25. maja 2009.

Dejstvo je, da je bil 12. februarja 2008 (ko sem še bil generalni direktor DURS) zoper javno naročilo JN4267/2007 vložen zahtevek za revizijo s strani ene od prijavljenih pravnih oseb. Državna revizijska komisija je 20. marca 2008 sklenila, da se pritožbi vlagatelja, predvsem iz formalnih in ne vsebinskih razlogov, ugodi.

Po prejemu odločitve Državne revizijske komisije DURS do mojega odhoda ni več izvajal nobenih aktivnosti na področju priprave razpisne dokumentacije za novi razpis.

Torej, če je deset mesecev pozneje novo vodstvo DURS pripravilo novo javno naročilo, je moralo pripraviti tudi novo razpisno dokumentacijo. Če pa so uporabili staro razpisno dokumentacijo, je to njegova odgovornost in ne odgovornost predhodnega vodstva. V prvotnem razpisu iz leta 2007 ni bilo govora o spremembah vplačnih podračunov, zato je težko verjeti navedbam računskega sodišča, da je bila uporabljena razpisna dokumentacija iz leta 2007. Če je bila uporabljena, je bila novelirana in s tem je postala razpisna dokumentacija z novim datumom.

Tisto, kar me bolj skrbi, je dejstvo, da računsko sodišče ni nikjer v revizijskem poročilu navedlo, da je bila razpisna dokumentacija iz leta 2007 uporabljena za javno naročilo iz leta 2007. Lahko se vprašamo, ali je to bilo namerno ali nenamerno, ali pa je šlo za površno delo računskega sodišča. Nenavadno je, da v tako pomembnem revizijskem poročilu ne bi bilo navedeno, da je leta 2007 bilo še eno revizijsko poročilo.

SEPTEMBER 2014

Neenakopravnost odgovornih oseb Zakon o računskem sodišču določa izvrševanje revizijske pristojnosti računskega sodišča, katerega način in postopke podrobno ureja Poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije. Računsko sodišče začne postopek revizije z izdajo sklepa o izvedbi revizije.

V obdobju poslovanja, ki je zajeto s sklepom o reviziji, so za poslovanje lahko poleg osebe, ki v času revizije zastopa revidiranca, odgovorne tudi druge osebe, ki so bile odgovorne osebe v obdobjih, ki so tudi zajeta z revizijo. Zato se lahko zgodi, da oseba, ki je odgovorna za poslovanje revidiranca v času izvajanja revizije, računskemu sodišču ne dostavi ali izroči dokumentacije, ki je pomembna za (ne)odgovornost prejšnje odgovorne osebe. Zaradi tega je prejšnja odgovorna oseba na ta način onemogočena, da sodeluje v reviziji na enak način kot trenutno odgovorna oseba.

Dejstvo je, da je odgovorna oseba revidiranca v času izvajanja revizije vključena v revizijski postopek ob prejemu sklepa o izvedbi revizije, z računskim sodiščem sodeluje med izvajanjem revizije in revizijska razkritja lahko izpodbija oziroma poda pojasnila k revizijskim razkritjem na razčiščevalnem sestanku po prejemu osnutka revizijskega poročila. Razčiščevalnih sestankov je lahko več. Prvi je najmanj 8 in zadnji največ 30 dni po vročitvi osnutka revizijskega poročila. Po zadnjem razčiščevalnem sestanku se vroči revidirancu predlog revizijskega poročila, zoper revizijska razkritja v predlogu revizijskega poročila pa lahko revidiranec oziroma odgovorna oseba revidiranca vloži ugovor v roku 8 dni po vročitvi predloga revizijskega poročila.

Prejšnji odgovorni oseba revidiranca je vse to onemogočeno, saj je vključena v revizijski postopek šele, ko ji računsko sodišče vroči izdan predlog revizijskega poročila. Prejšnja odgovorna oseba ima tako le 8 dni časa za predložitev ugovora zoper revizijsko razkritje v predlogu revizijskega poročila, kar je malo časa za pripravo kakovostnega ugovora s predloženimi dokazili.

www.revijadenar.si www.simic-partnerji.si www.dizi.org

Zakon o računskem sodišču v tretjem odstavku 1. člena določa, da aktov, s katerimi računsko sodišče izvršuje svojo revizijsko pristojnost, to je revizijskega poročila, ni dopustno izpodbijati pred sodišči ali drugimi državnimi organi. Zato so lahko prejšnji odgovorni osebi zgodi, podobno kot v mojem primeru, da prvo komunikacijo z računskim sodiščem vzpostavi šele z vložitvijo ugovora zoper predlog revizijskega poročila. To je potem prva, edina in zadnja komunikacija prejšnje odgovorne osebe z računskim sodiščem, kajti računsko sodišče iz formalnih razlogov ne sprejema nobenih novih ugovorov. Po drugi strani pa računsko sodišče trenutno odgovorni osebi omogoči veliko več sodelovanja v postopku revizije in veliko več možnosti podajanja obrazložitev. Zaradi tega je ona v času izvedbe revizije v ugodnejšem položaju, saj sodeluje s pooblaščenci računskega sodišča od začetka revizijskega postopka.

ZAKLJUČEK Zato menim, da gre za kršitev pravic prejšnje odgovorne osebe in bi prejšnja odgovorna oseba morala biti obveščena, da se je začel postopek revizije poslovanja revidiranca v obdobju, za katerega poslovanje je bila odgovorna ona in da bi prejšnja odgovorna oseba, enako kot odgovorna oseba v času izvedbe revizije, prejela osnutek revizijskega poročila, in imela tudi možnost izpodbijati oziroma podati pojasnila k revizijskim razkritjem na razčiščevalnih sestankih po prejemu osnutka revizijskega razkritja, ne pa šele na predlog revizijskega poročila.

To so dejstva, na katera je računsko sodišče v svojem delu do zdaj že velikokrat naletelo in preseneča dejstvo, da še zmeraj ni prišlo do drugačnega postopanja ali spremembe zakonodaje. Zato se upravičeno sprašujem, ali lahko še zmeraj slepo verjamemo ugotovitvam računskega sodišča oziroma ali je mogoče tudi računsko sodišče zrelo za revizijo?

" Mag. Ivan Simič

Varna prihodnost, v vaših rokah!

SEPTEMBER 2014

13

PRORAČUN

ALI JE RAČUNSKO SODIŠČE ŠE ZMERAJ VERODOSTOJNO?

MEDNARODNA OBDAVČITEV

FATCA z mednarodno pogodbo prihaja v Slovenijo

" Mag. Suzana Recek - Pavlović " Mag. Sabina Taškar Beloglavec

Kako bodo v zvezi z ameriškimi državljani poslovale finančne ustanove in nefinančne družbe S podpisanim sporazumom med Slovenijo in ZDA, ki temelji na vzorčnem sporazumu 1, se zagotavlja izvajanje FATCA na podlagi domačega poročanja in avtomatične izmenjave v skladu s konvencijo med državama o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja. Po sporazumu bodo tako finančne ustanove Slovenije dolžne poročati informacije, ki jih določa sporazum, Davčni upravi Republike Slovenije oziroma od 1. avgusta 2014 Finančni upravi Republike Slovenije , ta pa bo te informacije sporočala davčnemu organu ZDA.

Kratek pregled ozadja sporazuma FATCA Ameriški davčni paket FATCA je z uveljavitvijo v letu 2014 povzročil spremembe v poslovanju bank in drugih finančnih ustanov ter nefinančnih družb. V bistvu gre za poročanje davčnemu organu ZDA (v nadaljevanju IRS) in potencialno obdavčitvijo dohodka z virom v ZDA po vsem svetu. Nikakor pa to ni prvi zakon s tem ciljem (glej Taškar - Beloglavec 2013). V ta nabor dozdajšnjih ukrepov, pri čemer mislimo na zakone in pravila, sprejeta pred FATCA, sodijo zakon o poročanju o gotovini in transakcijah v tujino iz 1970 in mehanizem kvalificiranega posrednika, ki so ga ZDA implementirale 2001. V vmesnem obdobju so ZDA objavile tudi pobude za prostovoljno razkritje računov offshore, 2009 OVDP (angl. offshore voluntary disclosure program,) 2011, 2012 in 2014 pa OVDPI (angl. offshore voluntary disclosure iniciative). Zdaj teče tretja pobuda (povzeto in prirejeno po IRS 2009, 2011 in 2012).

Udeleženci FATCA FATCA je davčni sporazum, ki na mednarodni ravni v bistvu uveljavlja ameriško zakonodajo na področju obdavčitve dohodka ameriških oseb1. Zadeva tri relativno homogene skupine: posameznike, finančne ustanove in vlade. Pri posameznikih gre za še bolj poglobljeno in zakonsko bolj regulirano obveznost posameznikov, da poročajo o določenih offshore sredstvih na obrazcu 8938 in ga kot prilogo oddajo skupaj z davčno napovedjo, če skupna vrednost dohodka seveda presega prag, ki je pogoj za obveznost prijave dohodka. Npr. za neporočenega davčnega zavezanca ta 1

Ameriška davčna pravila opredeljujejo kot ameriške davčne zavezance osebe, ki so ameriški državljani, ne glede na to, kje na svetu prebivajo, in ameriški davčni rezidenti, ki so lahko tudi državljani drugih držav (npr. Slovenije), vendar zaradi bivanja in delovanja v ZDA pridobijo status ameriškega davčnega zavezanca (ZBS 2014).

14

obveznost nastane, če je na zadnji dan davčnega leta skupna vrednost teh sredstev večja od 50.000 dolarjev oziroma večja od 75.000 dolarjev na kateri koli dan v davčnem letu.

Ta način poročanja dopolnjuje FBAR poročanje, ki temelji na že prej omenjenem zakonu o bančni tajnosti.

Tuje finančne ustanove morajo, da se izognejo zadržanemu davku, izvesti registracijo pri IRS (na registracijskem portalu FATCA) in pridobiti globalno identifikacijsko številko finančnega posrednika ter posredovati svojemu nacionalnemu davčnemu organu ali neposredno IRS podatke o ameriških imetnikih računov. Z registracijo se tudi zavežejo, da bodo izvajale identifikacijo ameriških oseb in zagotavljale skladnost s predpisano zakonodajo. Če gre za ameriške finančne ustanove, pa so te zavezane, da zadržijo 30-odstotni davek pri nakazilih v tujino tistim finančnim ustanovam, ki ne izkažejo svojega FATCA statusa3. Seveda ima FATCA vpliv tudi na meddržavne odnose, saj je prvi korak pri implementaciji tega davčnega paketa prav podpis meddržavne pogodbe (povzeto in prirejeno po IRS 2014).

2

3

Ime zakona, ki se pojavlja kot splošna kratica za celoten zakon, je v bistvu naziv obrazca TD F 90-22.1 ameriškega zakladništva, na katerem je potrebno poročati IRS. Izpolnjeni obrazec z zahtevanimi podatki po tem zakonu ni del letne davčne napovedi in se za razliko od zahtev FATCA, ki so del letne davčne napovedi, oddaja ločeno.

Finančna ustanova ima lahko v zvezi z določili FATCA več statusov. Vsi trije modeli mednarodnih sporazumov oziroma vzorčne pogodbe v 1. členu (več o tem USDT 2013, 2013a, 2013b, 2013c, 2013d) namreč opredeljujejo različne pojme, uporabljene v nadaljnjih tekstih in aneksih. Glede statusa finančne ustanove pa so opredeljeni pojmi nesodelujoče, poročajoče in neporočajoče finančne ustanove. Slednje so (USDT 2012) bodisi neporočajoče v skladu z aneksom II k vzorčnim pogodbam, izvzete FFIs, privzeto usklajene finančne ustanove in oproščeni dejanski lastniki. Poročajoče so tiste sodelujoče ustanove, ki so registrirane v sistem FATCA.

SEPTEMBER 2014

Kaj nam pove GIIN? GIIN je 19-mesta identifikacijska številka, ki jo sestavlja več identifikatorjev. Ti identifikatorji vključujejo naslednje (IRS 2014a): Vsaka registrirana finančna ustanova bo dobila FATCA ID, ki bo uporabljena za namene kreiranja in dostopanja do »on line« računa FATCA. Za vse finančne ustanove, razen članice kapitalsko povezane skupine, je FATCA ID naključno kreiran niz, sestavljen iz šestih alfanumeričnih znakov. Teh šest znakov so lahko velike tiskane črke, razen črke O, ali številke ali kombinacija obojih. Za članico kapitalsko povezane skupine bo FATCA ID sestavljen iz 12 znakov: prvih 6 mest je rezerviranih za FATCA ID vodilne članice skupine, sledi pika in zadnjih 5 mest predstavljajo alfanumerični znaki, dodeljeni ločeno vsaki članici. FATCA ID ni GIIN. Alfanumerični zapis se pojavi v primeru vodilne članice skupine (00000), sponzorskega subjekta (00000), edine članice (99999). V primeru članice skupine pa je prvih 5 znakov FATCA ID, nato sledi zaporedna številka, dodeljena članici. Štetje se začne od 00001 in konča z 99998).

Tip finančne ustanove je lahko: edina (SL – Single), vodilna članica kapitalsko povezane skupine (LE – Lead), članica kapitalsko povezane skupine (ME – Member) ali sponzorski subjekt (SP – Sponzoring Entity), podružnica (BR – Branch). Tip finančne ustanove je naveden s strani finančne ustanove ob kreiranju svojega računa FATCA. Šifra kategorije je dvomestna identifikacija tipa finančne ustanove, ki je opisana v predhodni alineji, ali podružnice finančne ustanove.

Identifikator države je numerična standardna oznaka države po standardu ISO 3166-1, v kateri ima finančna ustanova svoje davčno rezidentstvo, če pa se GIIN izdaja za podružnico, se uporabi koda države, v kateri je podružnica registrirana.

V nadaljevanju navajamo na primer GIIN Nove KBM, ki jo na osnovi zgoraj zapisanega zdaj lahko »razumemo«.

To je »XQ7A4V.00000.LE.705«.

Podpisan tudi sporazum med Slovenijo in ZDA Med vlado RS in ZDA je bil 2. junija 2014 podpisan sporazum. Pobuda za sklenitev sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju mednarodne davčne skladnosti in izvajanju FATCA je bila že marca letos oddana v državni zbor, kjer je bil glede tega sprejet sklep (DZ 2013). Še ena aktivnost državnih organov je nakazovala prihajajoči sporazum, in sicer je Davčna uprava Republike Slovenije v aprilu 2013 objavila javni razpis za nadgradnjo svojega informacijskega sistema za potrebe FATCA, kjer lahko preberemo, kakšne so zahtevane nadgradnje funkcionalnosti z obrazložitvijo (DZ 2013a).

S podpisanim sporazumom, ki temelji na modelu 14, se zagotavlja izvajanje FATCA na podlagi domačega poročanja in avtomatične izmenjave v skladu s konvencijo med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja5. Po sporazumu bodo tako finančne ustanove Slovenije dolžne poročati informacije, ki jih določa sporazum, Davčni upravi Republike Slovenije, ta pa bo te informacije sporočala davčnemu organu ZDA (MF 2014).

Sporazum je pričel veljati z ratifikacijo v državnem zboru 30. junija 2014 in z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (BUSSDP) (Uradni list RS, št. 49/2014). Bistveni elementi sporazuma so: opredelitev izrazov, obveznost pridobivanja in izmenjave informacij v zvezi z računi, o katerih se poroča, čas in način izmenjave informacij, uporaba FATCA za finančne ustanove Slovenije, sodelovanje pri izpolnjevanju in uveljavljanju, vzajemna zaveza za nadaljnje izboljševanje učinkovitosti izmenjave informacij in preglednosti, usklajena uporaba 4

Kako široko je zasnovan sporazum FATCA? O tem priča število že sklenjenih sporazumov, dosti pa tudi spletni naslovi, povezani s tem sporazumom, ki ga imenujejo kar multilateralni davčni režim z avtomatsko izmenjavo podatkov. Ažurirane podatke o trenutno podpisanih pogodbah najdemo na straneh ameriškega ministrstva za finance (USDT 2014). Doslej je sporazum podpisalo že 39 držav oziroma jurisdikcij (vmes so tudi vplivna območja drugih držav), in sicer 34 po vzorčnem sporazumu 1 (med njimi torej tudi Slovenija) in pet po vzorčnem sporazumu 2 (Avstrija, Bermudi, Čile, Japonska in Švica). Dodatno je že tudi 62 držav z ZDA doseglo vsebinski dogovor glede sporazuma, in sicer 54 po vzorčnem sporazumu 1 in 8 po vzorčnem sporazumu 2 (Armenija, Hongkong, Irak, Nikaragva, Moldavija, Paragvaj in San Marino).

SEPTEMBER 2014

5

O tem smo že pisali (glej Taškar Beloglavec in Recek-Pavlović 2013 in 2013a, Recek-Pavlović in Taškar Beloglavec 2013), vendar zaradi pomembnosti tega pojma na tem mestu spet podajmo kratko definicijo. Meddržavne pogodbe se lahko sklepajo po dveh vzorčnih sporazumih, in sicer modelu 1 in modelu 2.

Pri obeh se kot stranki pogodbe pojavljata ZDA in država partnerica, vendar se izmenjava informacij v davčne namene odvija na različnih ravneh. Po številnih popravkih in dodelavah aneksa I (zadnja verzija 6. junij 2014), ki se ukvarja z identifikacijo ameriških računov, in aneksa II (zadnja verzija 11. april 2013), je zdaj na voljo več verzij osnovnih različic meddržavnih pogodb z zadnjim datumom 6. junij 2014, in sicer (USDT 2014e): 1. Recipročni vzorčni model 1A (za celotni tekst glej USDT 2014) za primer obstoječega sporazuma o izogibanju dvojne obdavčitve (angl. Double taxation convention – DTC) in sporazuma o izmenjavi davčnih podatkov (angl. Tax information exchange agreement – TIEA); 2. Nerecipročni model 1B za primer obstoječe DTC ali TIEA (za celotni tekst glej USDT 2014a); 3. Nerecipročni model 1B za primer, ko državi nimata sklenjene DTC ali TIEA (za celotni tekst glej USDT 2014b); 4. Vzorčni model 2 za primer obstoječe DTC ali TIEA (za celotni tekst glej USDT 2014c) in 5. Vzorčni model 2, ko državi nimata sklenjene DTC ali TIEA (za celotni tekst glej USDT 2014d).

Državni zbor RS, (2001) Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja / BUSIDO/, Ur.l. RS-MP, št. 10/2001.

15

MEDNARODNA OBDAVČITEV

DAVČNA UREDITEV FATCA

FATCA za partnerske jurisdikcije ter posvetovanja in spremembe. Sporazum ima dve prilogi: v prvi so urejene obveznosti dolžne skrbnosti glede identificiranja in poročanja v zvezi z računi ZDA, o katerih se poroča, in plačili določenim nesodelujočim finančnim ustanovam, v drugi so določeni subjekti, ki se odvisno od primera obravnavajo kot oproščeni upravičeni lastniki ali kot tuje finančne ustanove, domnevno skladne s FATCA, ter računi, ki so izvzeti iz opredelitve finančnih računov.

Režim FATCA se je začel uporabljati s 1. julijem 2014 (Urad vlade RS za komuniciranje 2014, 21).

Mednarodni enotni standard poročanja OECD Priprava vzorčnih meddržavnih sporazumov za sklepanje meddržavnih pogodb FATCA je pripeljala tudi do oblikovanja novega mednarodnega standarda za avtomatično izmenjavo informacij o finančnih računih (enotni standard poročanja), ki ga je pripravil OECD v sodelovanju z EU in je tudi podlaga za pripravo zakonodaje EU na tem področju (MF 2014). 15. julija 2014 je svet OECD uradno sprejel v naslovu omenjeni standard, ki bo formalno predstavljen finančnim ministrom skupine G20 na njihovem naslednjem srečanju, ki bo od 20. do 21. septembra 2014. Cilj je zagotoviti preprosto, učinkovito in poceni samodejno izmenjavo podatkov. Standard predvideva letno izmenjavo finančnih podatkov, kot so obresti, dividende, izkupički od prodaje finančnih sredstev, ki jih dosežejo posamezniki, družbe in fundacije. Izmenjani podatki se bodo uporabili za davčne namene. 21. julija 2014 je OECD objavila celotno verzijo dokumenta o samodejni izmenjavi podatkov. Več kot 65 jurisdikcij se je tudi zavezalo za implementacijo standarda, med njimi

40, ki bodo prvo avtomatsko izmenjavo podatkov izvedle septembra 2017. Med temi je tudi Slovenija.

To pomeni, da v letu 2015 čaka banke, zavarovalnice, borzne posrednike in morda še koga kar veliko dela na področju implementacije standarda za avtomatsko izmenjavo informacij o finančnih računih za davčne namene (povzeto po OECD 2014).

Konkretne posledice za poslovanje slovenskih bank Slovenske banke so se na implementacijo zakonodaje FATCA pripravljale kar nekaj let. Njihova priprava je bila še posebno intenzivna zadnjih nekaj mesecev, ko je postalo očitno, da ZDA roka začetka izvajanja ne bodo več prestavljale. Projektni timi, formirani po bankah, so v skladu s svojimi časovnicami poskrbeli za dopolnitev aplikativne podpore na področju matičnih podatkov o komitentih (aplikacije je bilo potrebno dopolniti z novimi polji o matičnih podatkih komitentov ...), izvedli interna izobraževanja bančnih uslužbencev, ki delajo s strankami, pripravili dopolnitve interne dokumentacije (pogodb, obrazcev za identifikacijo …), pripravili dopolnitve obstoječih internih navodil za delo … Prav tako so (ali pa to še bodo) banke določile v svoji organizacijski strukturi FATCA pooblaščenca, ki je (ali še bo) izvedel registracijo banke na FATCA registracijskem portalu in ki bo tudi v prihodnosti skrbel za skladnost strank, portfelja … Glede na to, da bo implementacija zakonodaje FATCA potekala po fazah vse do leta 2018, ga v prihodnosti čaka še veliko dela.

" Mag. Suzana Recek - Pavlović " Mag. Sabina Taškar Beloglavec

R

ES

KI ● INST

I

TU

T

PO

MEDNARODNA OBDAVČITEV

DAVČNA UREDITEV FATCA

poresko savetovanje, d.o.o.

SKUPINA SIMIČ & PARTNERJI tudi v Beogradu Jurija Gagarina 36 d, SRB-11070 Novi Beograd

◼ Davčno

svetovanje

◼ Izdelava

◼ Ustanavljanje

elaborata o transfernih cenah

◼ Računovodske

IV

storitve

◼ Začasni

A Nd.o.o. M I Č SI

podjetij

sedež družbe

◼ Izobraževanje

na področju davkov

Informacije lahko dobite na sedežu obeh družb na naslovu: Jurija Gagarina 36 d, 11070 Novi Beograd.

+381 11 4118 715

16

+386 41 641 600

office@simic-partneri.rs

SEPTEMBER 2014

Literatura in viri: 1. Davčna uprava RS – DURS (2013a) Razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila po odprtem postopku Zaporedna številka naročila: JN 14/2013 N-IDIS. Predmet javnega naročila: Nadgradnje informacijskega sistema IDIS. Dosegljivo na: http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.gov. si/pageuploads/javni_razpisi/Razpisna_dokumentacija_JN_14__2013_N-IDIS.pdf [10. 08. 2013] 2. Državni zbor RS - DZ RS, (2013) Pobuda za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju mednarodne davčne skladnosti in izvajanju FATCA (INTERNO) . Dosegljivo na: http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZa konAkt?uid=666C7710FF796F76C1257B280022D605&db=pre_zak&mandat=VI&tip=doc [15. 08. 2013] 3. IRS, (2009) 2009 Offshore Voluntary Disclosure Program. Dosegljivo na: http://www.irs.gov/uac/2009-Offshore-Voluntary-Disclosure-Program [19. 08. 2014] 4. IRS, (2011) 2011 Offshore Voluntary Disclosure Iniciative. Dosegljivo na: http://www.irs.gov/uac/2011-Offshore-Voluntary-Disclosure-Initiative [19. 08. 2014] 5. IRS, (2012) 2012 Offshore Voluntary Disclosure Program. Dosegljivo na: http://www.irs.gov/uac/2012-Offshore-Voluntary-Disclosure-Program [19. 08. 2014] 6. IRS, (2014) FATCA Current Alerts and Other News. Dosegljivo na: http://www.irs.gov/Businesses/Corporations/Foreign-Account-Tax-ComplianceAct-FATCA [25. 08. 2014] 7. IRS, (2014a) GIIN Composition. Dosegljivo na: http://www.irs.gov/PUP/businesses/corporations/giin_composition.pdf [01. 09. 2014] 8. Ministrstvo za finance, (2014) Podpis Sporazuma med Vlado RS in Vlado ZDA o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA. Dosegljivo na: http://www.mf.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/article/3/2010/cf7071b671c27762d30ea981cbb42ff6/ [19.

08. 2014] 9. Ministrstvo za zunanje zadeve, (2014) Dosegljivo na: 10. OECD, (2014) Standard for Automatic Exchange of Financial Account Information in Tax Matters. Dosegljivo na: http://www.keepeek.com/ Digital-Asset-Management/oecd/taxation/standard-for-automatic-exchange-of-financial-account-information-for-tax-matters_9789264216525en#page1 [25. 08. 2014] 11. Recek-Pavlović, Suzana, Taškar Beloglavec, Sabina. FATCA - ameriška davčna zakonodaja in njen vpliv na poslovanje finančnih institucij. V: XXVIII. posvetovanje o računovodstvu, reviziji, davščinah in financah, Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor, Maribor, 19. in 20. september 2013. O računovodstvu, reviziji, davščinah in financah, Zbornik referatov: 127-137.

12. Taškar Beloglavec, Sabina, (2013) Regulatorno ozadje novega davčnega režima ZDA. Davčno-finančna praksa 3 (14): 17-21.

13. Taškar Beloglavec, Sabina, Recek-Pavlović, Suzana. (2013) Obdavčitev ameriških računov v tujini : davčna osnova je ugotovljen dohodek z virom v ZDA. Denar 22 (423): 18-21.

14. Taškar Beloglavec, Sabina, Recek-Pavlović, Suzana. (2013a) FATCA - ključni koraki implementacije. Denar 22 (425): 27-31.

15. Urad vlade RS za komuniciranje (2014), Sporočilo za javnost: 61. Redna seja vlade RS. Dosegljivo na: http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/ si/Sporocila_za_javnost/2014/sevl14-61.doc [25. 08. 2014] 16. US Department of Treasury - USDT, (2013d) Model 2 template: Agreement Between the United States of America and [FATCA Partner] for Cooperation to Facilitate the Implementation of FATCA. http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Documents/FATCA-Model-2Agreement-No-TIEA-or-DTC-6-6-14.pdf [20. 8. 2014] 17. US Department of Treasury - USDT, (2014) Model 1A: Agreement Between the Government of the United States of America and the Government of [FATCA Partner] to Improve International Tax Compliance and to Implement FATCA. Dosegljivo na: http://www.treasury.gov/resource-center/ tax-policy/treaties/Documents/FATCA-Reciprocal-Model-1A-Agreement-Preexisting-TIEA-or-DTC-6-6-14.pdf [20. 8. 2014] 18. US Department of Treasury - USDT, (2014a) Model 1B: Agreement Between the Government of the United States of America and the Government of [FATCA Partner] to Improve International Tax Compliance and to Implement FATCA. Dosegljivo na: http://www.treasury.gov/resource-center/ tax-policy/treaties/Documents/FATCA-Nonreciprocal-Model-1B-Agreement-Preexisting-TIEA-or-DTC-6-6-14.pdf [20. 8. 2014] 19. US Department of Treasury - USDT, (2014b) Model 1B: Agreement Between the Government of the United States of America and the Government of [FATCA Partner] to Improve International Tax Compliance and to Implement FATCA. Dosegljivo na: http://www.treasury.gov/resource-center/ tax-policy/treaties/Documents/FATCA-Nonreciprocal-Model-1B-Agreement-No-TIEA-or-DTC-6-6-14.pdf [20. 8. 2014] 20. US Department of Treasury - USDT, (2014c) Model 2 template: Agreement Between the United States of America and [FATCA Partner] for Cooperation to Facilitate the Implementation of FATCA. http://www.treasury.gov/resource-center/tax-policy/treaties/Documents/FATCA-Model-2Agreement-Preexisting-TIEA-or-DTC-6-6-14.pdf [20. 8. 2014] 21. US Department of Treasury - USDT, (2014e) Resource Center: Foreign Account Tax Compliance Act (FATCA) Dosegljivo na: http://www.treasury. gov/resource-center/tax-policy/treaties/Pages/FATCA.aspx [19. 08. 2014] 22. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Združenimi državami Amerike o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BUSIDO) (2001), Ur.l. RS-MP, št. 10/2001 23. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Združenih držav Amerike o izboljšanju spoštovanja davčnih predpisov na mednarodni ravni in izvajanju FATCA (BUSSDP) (2014).Uradni list RS, št. 49/2014 z dne 30. 6. 2014.

24. Združenje bank Slovenije, (2014),. Sporočilo za javnost: Kaj je FATCA in kaj prinaša? Dosegljivo na: http://www.zbs-giz.si/news.asp?StructureId= 373&ContentId=6870 [01. 08. 2014

SEPTEMBER 2014

17

MEDNARODNA OBDAVČITEV

DAVČNA UREDITEV FATCA

EVROPSKA UNIJA

Izstopno obdavčenje in obdavčitev skritih rezerv

" Dr. Boris Kostanjevec

Previdnost pri prenosu sedeža poslovanja v drugo državo ne bo odveč Članek obravnava nekatera pereča vprašanja izstopnega obdavčenja. Dejstvo je, da je potrebno težiti k harmonizaciji davčnih sistemov ali jo vsaj poskusiti doseči, saj se lahko EU znajde pred nezavidljivim položajem – zmanjšanjem trgovanja znotraj Unije. Največji problem pri izstopnem obdavčevanju je obdavčitev skritih rezerv – pred realizacijo.

Gospodarske družbe velikokrat prenašajo svoje sedeže poslovanja v drugo, davčno »prijaznejšo« državo, pri tem pa naletijo na veliko administrativnih, usklajevalnih in davčno nepravičnih težav, o katerih razpravljamo v članku.

Uvodna misel Uvodoma moramo izpostaviti misel, da če bo prišlo do ugotovitve, da izstopno obdavčenje ni skladno z zakonodajo EU, bo prišlo do enostranskih sprememb držav članic, kar po navadi prinese upravne stroške in stroške usklajevanja. Bolje bi bilo, če bi prišlo do skupnih ukrepov EU, ki bi seveda izpolnjevali zahteve evropske zakonodaje. Že leta 2001 je komisija predlagala enako konsolidirano davčno osnovo za evropske skupine. Poleg enake davčne osnove želi Komisija EU nadomestiti mednarodno sprejet računovodski sistem (ločena pravna in fizična oseba) na podlagi tržnega načela s sistemom, ki se bo nanašal na obrazec razdelitve dobička gospodarske družbe. Druga možnost je poživitev svetovnega (enotnega) davčnega načela, v katerem so vsi dobički podružnic pripisani matični gospodarski družbi. Takšen sistem obdrži ločeno računovodstvo in se izogne uvedbi novega sistema porazdelitve dobička. V vsakem primeru bi oba predloga bistveno pripomogla k zmanjšanju načrtovanja davka od dobička pravnih oseb.

Nevtralnost in davčno načrtovanje Izstopne obdavčitve lahko vodijo h gospodarskim nepravilnostim, kakor tudi k spodbujanju davčnega načrtovanja gospodarskih družb. Zato je potrebno pripraviti celovite vseevropske rešitve, ki bodo reševale temeljno problematiko, izhajajočo iz zakonodaje EU, kot je npr. predlog Evropske komisije o skupni davčni osnovi. Med navedene rešitve lahko vsekakor uvrščamo mehanizem nevtralnosti in davčno načrtovanje.

Nevtralnost izvoza kapitala (Capital export neutrality – CEN) pomeni, da vlagatelj prosto izbere lokacijo naložbe. CEN je upoštevan, če velja načelo obdavčitve mednarodnih prihodkov, ki so obdavčeni v državi sedeža vlagatelja.

V nasprotju s CEN je ekonomsko načelo o nevtralnosti SEPTEMBER 2014

uvoza kapitala (Capital import neutrality – CIN) upoštevano takrat, ko je ves dobiček obdavčen v državi izvora in ko je upoštevano načelo vira. S čisto ekonomskega stališča je CEN zaželen, ker so zahtevane stopnje donosa enake ne glede na lokacijo naložbe.

Zato je obdavčitev mednarodnih prihodkov ekonomsko boljša, saj ohranja CEN. Predlog komisije pa temelji na načelu vira in tako upošteva CIN. Vendar CIN ne more biti dosežen iz več razlogov, npr. plačilo obresti tretjim osebam je še vedno obdavčeno v državi sedeža kreditorja. Potrebno je tudi opozoriti, da je za dosego CEN nujna transparentnost obdavčenja korporacij, ki je mogoča le pri podjetjih z večinskim deležem, saj lahko manjšinski delničarji zahtevajo odložitev plačila davka na dohodek. Poleg tega lahko slab kreditni položaj matičnega podjetja vodi v obdavčenje na podlagi načela vira, ki nasprotuje CEN. Omenimo lahko, da trenutni nemški davčni režim vodi v veliki meri k preveliki akreditivnosti, saj je lokalni trgovinski davek praktično nepomemben za tuje prihodke.

Poleg navedenih pomislekov oba predloga zmanjšata spodbude za davčno načrtovanje znotraj skupine davčnih zavezancev. Kar zadeva razdelitveni predpis, konsolidirana davčna osnova prinaša zanimive prednosti. Medskupinsko financiranje, določanje transfernih cen in izguba poslovanja ne morejo več biti razlog za prenos dobička v države z nižjo davčno stopnjo, čeprav vprašanja določanja transfernih cen ostajajo v povezavi s tretjimi državami. Prestrukturiranje je poenostavljeno, saj obdavčitev tujih rezerv ni nujna.

Vendar z uporabo porazdelitvenega predpisa o davčnih bremenih prihaja do novih možnosti davčnega načrtovanja. V bistvu se poudarek davčnega načrtovanja preprosto premakne k predpisanim obrazcem. Ko so ti nastavljeni, lahko podjetja vplivajo na predpisane ekonomske dejavnike. Čeprav se lahko davčno načrtovanje podjetij z izbiro ustreznih dejavnikov zmanjša, ne bo nikoli odpravljeno. Npr. če predpis vključuje kapital, neopredmetena sredstva 19

EVROPSKA UNIJA

PRIZADEVANJA USKLADITVENEGA OBDAVČENJA S SODNO PRAKSO SODIŠČA EU spodbujajo davčno načrtovanje, saj jih je potrebno meriti in razporediti v vseh državah članicah. Skladno s tem spet prihaja do problema določanja transfernih cen. Če so neopredmetena sredstva izključena, da bi se izognili takšnim dvoumnostim, nam faktor kapitala gospodarske dejavnosti žal ne odraža ustrezno.

Raziskovalno intenzivna podjetja lahko prenesejo dobiček v državo članico z nižjimi davki, tako da prenesejo opredmetena osnovna sredstva. To velja posebej za opredmetena osnovna sredstva, kot so inventar, saj ga je mogoče enostavno prestaviti v drugo davčno jurisdikcijo.

Pri mednarodni obdavčitvi prihodkov je davčno načrtovanje, ki nastane zaradi ločenega računovodstva podjetja, odpravljeno prav tako uspešno kot po predlogu Komisije EU. Zaradi svetovnega kreditnega sistema prenos dobička s financiranjem in določanjem transfernih cen ni več mogoč. Davčna arbitraža, ki se sklicuje na izgube v državah z visokimi davčnimi stopnjami in prinosom dobička v tujini, ne more več doseči oprostitve plačila davkov. Prav tako je kasnejša obdavčitev mednarodnih izgub gospodarske družbe v kreditnem sistemu izvedena avtomatično, če gospodarska družba posluje z dobičkom v tujini.

Zaradi preglednega obdavčenja podružnic, odlog plačila davkov ne bo dosežen, četudi je to dobiček tuje podružnice.

Najpomembnejša določba je torej oblikovanje izstopnega obdavčenja. Davčna konkurenca v obliki prenosa sedeža je z zanesljivim in skladnim izstopnim obdavčenjem težje izvedljiva.

Zahteve sodišča EU Načelo CEN temelji na enaki obravnavi domačega in tujega dohodka in zato ustreza načeloma nediskriminacije in neomejevanja, ki jih zahteva ECJ. Lahko bi celo trdili, da je tudi načelo CIN v skladu s pravom EU, saj načelo vira jamči, da so rezidenti in nerezidenti v državi vira in gleda na višino zaslužka v njej obdavčeni enako (v skladu z načelom nediskriminacije). Lahko tudi trdimo, da je samo CIN v nasprotju s CEN v resnici v skladu z načeli notranjega trga. Medtem ko kreditni sistem odpravlja možne prednosti tujih naložb, v primeru nižjih tujih davčnih stopenj ni več enakopravnosti med rezidenti in nerezidenti z dodatno obdavčitvijo v državi, kjer imajo stalno prebivališče. Sodna praksa ECJ ne nasprotuje takojšnjemu in nediskriminacijskemu pripisu tujega dobička in izgube. Možnost mednarodne obdavčitve bi lahko naknadno ovrgla pomisleke ECJ, ko bi se gospodarska družba namenoma odločila, da bo obdavčena po načelu mednarodne obdavčitve podjetja.

Prav tako je potrebno opozoriti, da je bilo načelo mednarodne obdavčitve v več primerih sprejeto s strani ECJ. Načeloma oba: CEN – v bistvu zagotovljen z načelom mednarodne obdavčitve – in CIN – približan s strani Evropske komisije – ustrezata zakonodaji EU in sta v skladu z ustaljeno sodno prakso.

20

Celovite rešitve v zvezi z obdavčenjem dohodka izpolnjujejo pomembne zahteve zakonodaje EU. Dosežena bi bila avtomatična konsolidacija znotraj EU, davčni predpisi proti zlorabi obdavčenja znotraj Unije pri financiranju, (podkapitalizacija ali zakonodaja CFC) pa za evropske transakcije ne bi bili več potrebni.

Prav tako bi se za evropske skupine okrepilo »neto načelo«. S predlogom komisije bi problem z izstopnim obdavčenjem navidezno izginil. Razporeditev davkov se ne bi več splačala, če bodo sredstva, ki se nanašajo na predpis komisije, prenesena kot skrite rezerve, ki izvirajo iz ene države članice in so prenesene pred realizacijo v vse države članice, kot veleva predpis.

Obstaja tudi do zdaj nerešen problem skritih rezerv, ki prihajajo in odhajajo iz skupine. Sistem izhodnega obdavčevanja bi bil lahko uporabljen kot sestavni del znotraj sistema mednarodnega obdavčenja.

Administrativni in usklajevalni stroški Konceptualno ni noben sistem razporeditve dobička superioren. Ločeno knjigovodstvo je konceptualno napačno, ker tržne cene za poslovanje (za gospodarske družbe specifičnega) blaga in storitev znotraj skupine ne obstajajo. Kar zadeva predpis o razdelitvi davčnega bremena, so dejavniki za razporeditev v končni fazi poljubni, prevzamejo določeno razmerje med vhodom (kapital in delo) in izhodom (obdavčitev prihodkov) in ne morejo biti nepristransko preverjeni. Zaradi tega je pomembnejše uvesti davčni sistem, ki zmanjšuje administrativno breme, kot najti bistveno pravilnega. V zvezi s tem je usklajenost davčnih osnov – ne glede na mehanizem razporeditve dobička – korak v pravo smer, saj se izogne nasprotujočim kvalifikacijam in stroškom usklajevanja.

Dodatna administrativna prednost pri predlogu Komisije EU je odsotnost transfernih cen in ustreznih sporov zoper njih znotraj EU. Ta problem obstaja le v odnosu do tretjih držav. Čas bo pokazal, če bi bilo mogoče primerno imeti dva različna sistema za razporeditev dobička hkrati, saj v EU ni izkušenj z uvedbo davčnega predpisa o razdelitvi po določilih Evropske komisije. Če bo predpis zaradi davčnih interesov članic postal preveč zapleten, bodo premo sorazmerno narastli tudi stroški.

Prav verjetno je, da se bodo gospodarske prednosti ob uvedbi skupne konsolidirane davčne stopnje zmanjšale prav zaradi administrativnih in usklajevalnih stroškov (če bi predpis postal preveč zapleten).

V sklopu načela mednarodnega obdavčenja deluje razporeditev davka na osnovi mednarodno sprejetega načela neodvisne tržne vrednosti. Za evropski in zunanji dohodek se uporablja samo en dosleden in odobren sistem za razporeditev dobička. Kljub temu obstajajo spori glede določitev transfernih cen, čeprav so zdaj usmerjeni le na vprašanje o razporeditvi dohodkov med državami članicami. Oblika izstopnega obdavčenja lahko povzroči precejšnje dodatne stroške usklajevanja. Neomejen odlog plačila davkov lahko ublaži stroške usklajevanja. Takšen sistem ne more obstajati in bi v končni fazi lahko vodil k minimalni SEPTEMBER 2014

obdavčitvi ali neobdavčitvi skritih rezerv. Predlagana poenostavljena odložitev plačila davkov je izvedljiva alternativa, ki pri višini usklajevalnih stroškov upošteva pomisleke tako davkoplačevalca kot države. Dodati moramo, da bo potreben sistem izstopne obdavčitve

popraviti, da bo skladen s sodno prakso Sodišča EU, ne glede na mehanizem razporeditve dobička.

Administrativno obremenilno izstopno obdavčenje pa bo kljub razdelilnemu predpisu komisije nujno.

ZAKLJUČEK Iz dozdajšnje razprave smo lahko ugotovili, da lahko sodna praksa Sodišča EU v čezmejnih primerih nasprotuje neposredni obdavčitvi skritih rezerv, če le-te niso bile obdavčene v domačem primeru. Strogo tolmačenje temeljnih svoboščin lahko privede do zaključka, da je v skladu s pravom EU samo neomejeni odlog plačila davkov do dejanske realizacije. Nedavne sodbe Sodišča EU namigujejo na možnost, da so do neke mere na področju neposredne obdavčitve temeljne svoboščine še vedno predmet nedvoumnega usklajevanja. Po tej logiki bi lahko Nemčija (kot tudi druge države članice) uvedla poenostavljen sistem odloga plačila davkov in bi se tako izognila ustavnim kršitvam. Velikanski stroški bi nastali, ker je v Uniji kar 28 različnih davčnih osnov. Obstaja seveda velika potreba po tesnejšem sodelovanju med državami članicami, zato so predlogi, ki zajemajo skupno davčno osnovo za evropske skupine, smiselni in si zaslužijo dodaten premislek.

Predlog komisije za konsolidirano davčno osnovo temelji na »načelu vira«. Ekonomsko je takšna obdavčitev utemeljena kot koristen davek javnih dobrin in storitev, ki jih gospodarske družbe uporabljajo. Napihnjena konsolidacija z razdelitvenim predpisom ima svoje prednosti, največja je v povezavi s problemom knjigovodskega prenosa dobička.

Kot rešitev za izgubo na tujem in obdavčitev skritih rezerv se ponuja tudi davčna konsolidacija. Zelo administrativno obremenjujoč sistem odložitve plačila davkov se zdi nepotreben, čeprav zasnova vhodnih in izhodnih pravil za skupino še ni čisto jasna.

V nasprotju z razdelitvenim predpisom bi bila davčna konkurenca, ki temelji na davčni osnovi, v okviru mednarodne obdavčitve ublažena, saj bi bila pomembna davčna načrtovanja nižjih tujih davčnih stopenj odpravljena. Prav tako kot pri predlogu komisije bi se tudi tukaj v isti meri izognili knjigovodskemu prenosu dobička.

Onemogočena bi natančneje bila manipulacija z izgubo in knjigovodski prenos dobička. Obdavčitev skritih rezerv bi bila nepotrebna, če bi čezmejni prenos zajemal zgolj sredstva. Davčna konkurenca bi bila tako osredotočena na prenos sedeža podjetja ali uprave. V zvezi s čezmejnim prenosom sedeža je obdavčitev skritih rezerv priporočljiva.

Ali je takšna izstopna obdavčitev učinkovita, bo odvisno od sodne prakse Sodišča EU in njegovih zahtev v zvezi z odlogom plačila davkov. V preobsežnih kreditnih položajih bi ostale spodbude za prenos dobička na račun držav z višjimi davki.

Načelo mednarodne obdavčitve ne bi prineslo tako drastične spremembe korporativnega davčnega sistema, kot bi ga prinesel razdelitveni davčni predpis. V nasprotju s predlogom komisije bi države izvora obdržale pravico obdavčitve, uporabljeni bi bili mednarodno priznani principi razporeditve dobička in nova formula za razporeditev dobička ne bi bila potrebna. Ti učinki ustrezajo bolj evropskim načelom subsidiarnosti. Med državami članicami utegne biti lažje tudi dogovarjanje o skupni davčni osnovi, saj vprašanja davčnega usklajevanja zahtevajo evropsko soglasje. Že sama uvedba skupne evropske davčne osnove bi pripomogla k zmanjšanju administrativnih in usklajevalnih stroškov.

" Dr. Boris Kostanjevec Literatura: 1. Bronzewska Katarzyna, 2012: Conference on »Tax Aspects of Research and Development-Towards More Sustainable Development in the European Union«. European Taxation, IBFD, Amsterdam.. 248–251.

2. Ferčič, A., Hojnik, J. in Tratnik, M., 2011: Uvod v pravo Evropske unije. Ljubljana: GV – Založba. Obseg 399 strani.

3. Führich, Gregor, 2008: Izstopno obdavčenje in sodna praksa Sodišča EU (ECJ). European Taxation, IBFD, Amsterdam. Str.10.

4. Homburg, Stefan, 2007: Allgemeine Steuerlehre (Vahlen Handbücher der Wirtschafts-und Socialwissenschaften). 304– 308.

5. Kostanjevec, Boris, 2008: Davčni sporazumi in enaka davčna obravnava. Maribor: Zbornik Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Leto IV/ 1.

6. Kostanjevec, Boris, 2006: Mednarodna obdavčitev gospodarskih družb. Ljubljana: Podjetje in delo 2.

7. Lončarić - Horvat, Olivera in Arbutina, Hrvoje, 2007: Osnove međunarodnog poreznog prava. Zagreb: Narodne novine.

8. Pernek, F., Kostanjevec, B., Čampa, M., 2009: Davčno pravo in javne finance. Novo mesto: Fakulteta za poslovne in upravne vede. Obseg 137 strani.

SEPTEMBER 2014

9. Pernek, F. in Rožič, U., 2004: Transferne cijene – problematika i neovisno tržišno načelo (Arm’s lenght Principle). Zagreb: Zbornik Pravnog fakulteta u Zagrebu, godina 54/broj 3–4.

10. Van Dongen Thijs, 2012: Thin Capitalization Legislation and the EU Corporate Tax Directives. European Taxation, IBFD, Amsterdam. 20–28.

Revija o davkih

21

EVROPSKA UNIJA

PRIZADEVANJA USKLADITVENEGA OBDAVČENJA S SODNO PRAKSO SODIŠČA EU

TRGOVINA

Pravična trgovina včeraj, danes in jutri

" Borut Ambrožič ml.

Vse več družb EU proizvaja izdelke v tretjih državah za namene uvoza v EU ali ima dobavne verige, ki segajo čez meje EU Pravična trgovina kot alternativni sistem trgovanja je pred več kot 10 leti zaživela tudi na slovenskem potrošniškem trgu. Po svoji vsebini jo lahko povežemo s pojmom družbene odgovornosti, inovativnega trgovanja, socialnega podjetništva, invalidskimi podjetji in še čim. V osnovi pa gre pri pravični trgovini za koncept trgovanja, ki poskuša humanizirati trgovinski proces, skrajšati trgovinsko verigo od proizvajalca do kupca, preprečiti odtujenost potrošnikov od izvora blaga in na podlagi enakopravnega partnerstva omogočiti proizvajalcem iz revnejših držav neposreden dostop do trgov razvitih držav.

Pravična trgovina je skupno ime za gibanje, ki združuje več organizacij, ki pri proizvodnji izdelkov ter njihovemu uvozu in prodaji upoštevajo načela pravične trgovine.

Na Slovenskem so to Odjuga, pravičnotrgovinska zadruga; trgovina 3 muhe; Humanitas, društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti in Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj.

Na koncu lahko povzamemo, da gre pri pravični trgovini za družbeno odgovorno poslovno prakso v trgovini med nerazvitimi in/ali državami v razvoju ter razvitimi državami.

Pojem trgovine, pravice, pravičnosti V Beli knjigi o trgovini in investicijah, ki jo je pripravilo in izdalo ministrstvo za gospodarstvo RS leta 2007, lahko med drugim preberemo, da je blagovna menjava zgodovinsko gledano tesno povezana z razvojem človeštva. Človek je od nekdaj bil vpet v procese proizvodnje in prodaje proizvedenega blaga ali ponujanih storitev. Avtorji tega dokumenta navajajo, da je odprta in pravična mednarodna trgovina ključni element evropske konkurence. Toda ali je v praksi resnično tako, kakor zveni napisano na papirju? Gre seveda za retorično vprašanje, na katerega lahko poiščemo odgovore v zgodovinskem razvoju trgovine.

Mušović, Ćatović in Crnišanin navajajo, da četudi je globalizacija na začetku imela potencial procesa, ki bi lahko rešil vprašanja globalne neenakosti in siromaštva, se zdi, da so razlike med posamezniki in družbenimi organizmi še vedno prisotne, morebiti celo večje kot nekoč. Ob tem ne smemo pozabiti, da se ekonomska, družbena, politična, kulturna in ekološka dimenzija globalizacije prepletajo in so v medsebojni odvisnosti (2013, str. 140–141). Nemogoče je zanemariti eksistencialne potrebe posameznika pri pridobivanju sredstev za preživetje na eni strani in družbeno moč, ki omogoča dostop do teh sredstev na drugi strani (Baletič, 2005, str. 33). Pri oblikovanju trgovinske politike je zato pomemben trend liberalizacije trgovine, ki naj bi potekal v kontekstu trajnostnega razvoja, kamor spada tudi koncept pravične trgovine, ki ima v 22

ospredju človeka proizvajalca.

Trgovino razumemo kot ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago oziroma kadar je posredovanje blaga osnovna dejavnost podjetja.

Razlikujemo mesto prodaje, ki je geografskoorganizacijsko pogojeno (prodajalna, prodajno središče, market, itd.) in samo dejavnost. Investopedia pojmuje trgovanje kot temeljni ekonomski koncept, v okviru katerega se različne stranke na podlagi prostovoljnega pogajanja dogovorijo o izmenjavi blaga in storitev.

Trgovanje se je pričelo z (iz)menjavo blaga na ravni medrodovnega in medplemenskega komuniciranja.

Z uvedbo denarja se je kasneje razvila grosistična trgovina. Sicer je pri razvoju trgovine veliko prispevala globalizacija in posredno kolonizacija planeta, ki je z razvojem tehnologije in informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) privedlo integracije elektronskega poslovanja v poslovni proces. Pri raziskovanju zgodovinskega razvoja trgovine ne smemo izpustiti pregled trgovinskega šolstva v Sloveniji. Najstarejšo tradicijo v razvoju strokovnega izobraževanja za delo v trgovini ima mesto Ljubljana, ki je že leta 1834 premogla tako imenovano Mahrovo šolo, ki je delovala do leta 1918. Ob svoji 50. obletnici je imela 9.472 učencev, do leta 1914 pa 13.1771.

Pravne temelje slovenske trgovinske zakonodaje tvorijo: Zakon o trgovini (ZT, Ur.l. RS, št. 18/1993 s spremembami št. 36/2000-ZPDZC, 62/2001 Odl. US: U-I-16/98-32, 96/2002, 7/2003-UPB1, 22/2004, 69/2004-UPB2, 50/2005 Odl. US: U-I-131/04-28, 7/2006, 17/2006 Skl.US: U-I-343/05-6, 30/2006-UPB3, 118/2006, 139/2006 Skl.US: U-I-343/05-16, 2/2007UPB4, 24/2008-ZT-1)2, Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot, Ur.l. RS, št. 20/1998 (25/1998 popr.) s 1 2

http://sl.wikipedia.org/wiki/Mahrova_trgovska_%C5%A1ola,_Ljubljana ZT v 1. členu določa, da je trgovina po tem zakonu opravljanje trgovinske dejavnosti na domačem trgu in s tujino v obliki nakupovanje blaga zaradi nadaljnje prodaje in opravljanje trgovinskih storitev. Trgovec je po tem zakonu v 2. členu opredeljen kot pravna oseba ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje trgovinske dejavnosti in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom.

SEPTEMBER 2014

spremembami, št. 23/1999, 110/2002, 14/2003-UPB1, 51/2004, 98/2004-UPB2, 117/2004 Skl.US: U-I218/04-8, 46/2006 Odl. US: U-I-218/04-31, 114/2006ZUE, 126/2007, 86/2009, 78/2011), Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP, Ur.l. RS, št. 53/2007)3 in Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Ur.l. RS, št. 117/2006 s spremembami, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011-UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415)4.

Z vstopom v Evropsko unijo je tudi Slovenija zavezana upoštevati evropsko zakonodajo tudi na področju trgovine. Eden od formalnih predpisov, ki se nanaša na trgovinsko poslovanje in je namenjen spodbujanju uvoza iz držav v razvoju, saj omogoča popolno ali delno oprostitev plačila carinskih dajatev pri uvozu izdelkov po poreklu iz določenih držav v razvoju v EU, je Uredba EU št. 978/2012 evropskega parlamenta in sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi uredbe Sveta ES št. 732/2008 (GSP, Ur. L. EU, L št. 303 z dne 31. oktobra 2012)5. Režim preferencialnega dostopa do trga, ki ga omenja uredba, pomeni preferencialni dostop do trga EU na podlagi trgovinskega sporazuma. Uredba je sprejeta za obdobje 10 let in bo veljala do leta 2023. Do preferencialnih ugodnosti je upravičenih 49 najmanj razvitih držav6 in 41 držav v razvoju7, ki po merilih Svetovne banke dosegajo nizek oziroma nižji srednji dohodek na prebivalca.

V zadnjem desetletju so se zgodile daljnosežne spremembe v globalnem gospodarstvu in v strukturi gospodarstva. Načelo največjih ugodnosti je eno od osnovnih načel Svetovne trgovinske organizacije (ang.

3

4

5

6

ZVPNPP, ki v 1. členu določa ravnanja in opustitve podjetij, ki se štejejo za nepoštene poslovne prakse v razmerju do potrošnikov, in ureja upravno in sodno varstvo pred nepoštenimi poslovnimi praksami v razmerju do potrošnikov.

ZDDV, ki v 1. členu opredeljuje transakcije, ki so predmet davka na dodano vrednost (DDV) in so povezane s trgovinskimi pojmi, kot so: dobave blaga, pridobitev blaga, uvoz blaga, itd.

O tarifnih preferencialih govori 11. člen uredbe. Posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje temelji na celostni zasnovi trajnostnega razvoja, kot ga priznavajo mednarodne konvencije in instrumenti, kot so Deklaracija Združenih narodov (ZN) o pravici do razvoja iz leta 1986, Deklaracija iz Ria o okolju in razvoju iz leta 1992, Deklaracija Mednarodne organizacije dela (MOD) o temeljnih načelih in pravicah iz dela iz leta 1998, Deklaracija tisočletja ZN iz leta 2000 in Deklaracija iz Johannesburga o trajnostnem razvoju iz leta 2002. Zato bi bilo treba dodatne tarifne preferenciale, določene v okviru posebnega spodbujevalnega režima za trajnostni razvoj in dobro upravljanje, dodeliti tistim državam v razvoju, ki so zaradi pomanjkanja diverzifikacije in nezadostne vključenosti v mednarodni trgovinski sistem ranljive, da bi jim pomagali pri prevzemanju posebnih bremen in odgovornosti, ki izhajajo iz ratifikacije in učinkovitega izvajanja temeljnih mednarodnih konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev, varstvu okolja in dobrem upravljanju.

Uredba v 16. členu govori o tem, da bi moral posebni režim za najmanj razvite države še naprej omogočati dajatev prost dostop do trga Unije za izdelke s poreklom iz držav, ki jih ZN priznavajo kot in uvrščajo med najmanj razvite države, razen za trgovino z orožjem.

Med 49 najmanj razvitih držav umešča uredba: Afganistan, Bangladeš, Butan, Kambodžo, Laos, Burmo/Mjanmar, Nepal, Vzhodni Timor in Jemen (območje Azije); Angolo, Burkina Faso, Burundi, Benin, Čad, Demokratično republiko Kongo, Srednjeafriško republiko, Džibuti, Eritrejo, Etiopijo, Gambijo, Gvinejo, Ekvatorialno Gvinejo, Gvinejo Bissau, Komori, Liberijo, Lesoto, Madagaskar, Mali, Mavretanijo, Malavi, Mozambik, Niger, Ruando, Sudan, Južni Sudan, Sierra Leone, Senegal, Somalijo, Sao Tome in Principe, Togo, Tanzanijo, Ugando in Zambijo (območje Afrike); Kiribati, Samoo, Salomonove otoke, Tuvalu in Vanuatu (območje Tihega oceana) in Karibe, Haiti.

SEPTEMBER 2014

WTO – World Trade Organization). Načelo zagotavlja nediskriminacijo, kar pomeni, da vsaka članica enako obravnava vse druge članice WTO. Če določena članica izboljša pogoje trgovanja enemu partnerju, mora enake pogoje zagotoviti tudi vsem drugim partnerjem, tako da najugodnejša obravnava velja za vse. WTO dopušča tudi določene izjeme od tega načela, kot so sporazumi o carinski uniji ali prosti trgovini8. EU in Mednarodna organizacija dela si z uveljavitvijo koncepta dostojnega dela prizadevata izboljšati življenjske in delovne pogoje, ki predstavljajo skupek ekonomske in socialne dimenzije9. Prav tako lahko ugotovimo, da se je EU v postopku globalizacije razvijala s ciljem harmoničnega razvoja svetovne trgovine ter krepitve pravičnosti in trajnosti. Aktivno spodbuja odpiranje trgov in razvoj trgovine v večstranskem okviru WTO. Istočasno z dvostranskimi odnosi podpira države in regije v razvoju z namenom, da bi jih s pomočjo preferencialnih ugodnosti vključila v svetovno trgovino.

Vse več družb EU zdaj proizvaja izdelke v tretjih državah za namene uvoza v EU ali ima dobavne verige, ki segajo čez meje EU. Te spremembe so narekovale razvoj pravične trgovine v EU10, ki pa podobno kot družbena odgovornost ni pravno uokvirjena, pač pa temelji na prostovoljnem pristopu.

Slovar slovenskega knjižnega jezika opredeljuje pravico s prilastkom kar komu dovoljuje, daje možnost biti, imeti, narediti kaj. Klampfer (2012) navaja, da človekove pravice preprosto pripadajo ljudem in niso pogojene s to ali ono osebno okoliščino. V praksi pa skozi zgodovino ni bilo tako enostavno, kakor zveni napisano na papirju. O temu pričajo številne zlorabe in posledično zapisi v dokumentih, ki postavljajo to temeljno civilizacijsko vprašanje v ospredje in ga v mnogih primerih tudi formalno urejajo.

Zgodovina pravične trgovine V svojih začetkih so organizacije za pravično trgovino trgovale v glavnem z rokodelci in obrtniki ter v svojih trgovinah ponujale najrazličnejša ročna dela. Prvi zametki pravične trgovine v Evropi datirajo v pozna 50. leta prejšnjega stoletja, ko je Oxfam – Oxford Committee Med 41 držav v razvoju umešča uredba: Armenijo, Azerbajdžan (upravičeni do GSP do 21. februarja 2014), Gruzijo, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan, Ukrajino, Uzbekistan (območje vzhodne Evrope); Iran (upravičen do GSP do 21. februarja.2014), Irak, Sirijo (območje Bližnjega vzhoda); Indijo, Indonezijo, Kitajsko, Mongolijo, Pakistan, Filipine, Šrilanko, Tajsko, Vietnam; Maldive (območje Azije); Republiko Kongo, Nigerijo, Zelenortske otoke (območje Afrike); Bolivijo, Ekvador, Gvatemalo, Honduras, Kolumbijo, Kostariko, Nikaragvo, Panamo, Paragvaj, Peru, Salvador (območje srednje in južne Amerike); Cookove otoke, Marshallove otoke, Mikronezijo, Nauru, Niue, Tongo (območje Tihega oceana).

8 http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Ukrepi_ trgovinske_politke_/_Pojmi_30.aspx 9 Produktivne in svobodno izbrane zaposlitve, spoštovanje delavskih pravic, ključnih delovnih standardov in socialnega varstva, ki vodijo do ekonomskega neodvisnega življenja ljudi in njihove polne državljanske angažiranosti v skupnosti ter z upoštevanjem zdravja in varnosti pri delu ter enakih možnosti za oba spola.

10 Pogodba o delovanju Evropske unije v 206. členu navaja, da Unija v skupnem interesu prispeva k usklajenemu razvoju svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev v mednarodni trgovini in pri tujih neposrednih naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir.

7

23

TRGOVINA

ALI SPLOH RAZUMEMO KONCEPT PRAVIČNE TRGOVINE?

TRGOVINA

ALI SPLOH RAZUMEMO KONCEPT PRAVIČNE TRGOVINE? for Famine Relief, ustanovljen v Veliki Britaniji 1942. leta (kasneje Oxfam International)11 v svojih trgovinah začel prodajati ročne izdelke kitajskih beguncev. Leta 1964 je ustanovil prvo organizacijo za alternativno trgovino. Vzporedno so se iniciative razvijale tudi na Nizozemskem, kjer je bila leta 1967 ustanovljena uvozna organizacija, imenovana Fair Trade Organisatie12. Leta 1973 je nizozemska Fair Trade Organisatie začela uvažati prvo pravičnotrgovinsko kavo. Danes je kava skorajda postala simbol gibanja pravične trgovine. S kavo se je začela uveljavljati tudi prehrambna linija pravične trgovine. Sočasno so začeli prodajati trsni sladkor z jasnim sporočilom za potrošnike: »Z nakupom trsnega sladkorja ste omogočili proizvajalcem iz revnih držav njihovo mesto pod soncem blaginje.« Prodaja se je pozneje razširila še na rokodelske izdelke z juga in leta 1969 je bila odprta prva tako imenovana svetovna oziroma pravična trgovina z izdelki iz tretjega sveta. Šestdeseta in sedemdeseta so pomenila prebujanje nevladnih organizacij ter družbeno motiviranih posameznikov. Države v razvoju so začele dvigovati glas na mednarodnem političnem prizorišču. Tako se je leta 1968 na drugi konferenci UNCTAD v Delhiju uveljavilo sporočilo »trgovanje, ne pomoč«. S tako držo so države v razvoju razvitim državam sporočile, naj jim namesto dajanja razvojne pomoči rajši omogočijo enako oziroma pravičnejšo udeležbo in razmere v mednarodni trgovini13.

Vse to je povzročilo nastajanje mednarodnih organizacij pravične trgovine, od katerih v nadaljevanju predstavljam nekatere vidnejše:

Razvoj pravične trgovine v Sloveniji Zgodba o pravični trgovini v Sloveniji se je začela leta 2002 z akcijo slovenske nevladne organizacija Humanitas. Ta je v Burkina Faso prvič organizirala skupino žensk, ki so začele s proizvodnjo izdelkov iz blaga, barvanega s tradicionalnimi lokalnimi tehnikami.

Kasneje je v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem pripravila dve razstavi in izvedla raziskave o vplivu izdelkov pravične trgovine na slovenski trg.

Leta 2004 je prišlo do povezave s slovensko fundacijo za trajnostni razvoj Umanotero, s katero sta leta 2004 v Ljubljani odprli prvo slovensko pravično trgovino 3 muhe. Leta 2008 je prišlo do povezave med Humanitas, Umanotero in tiskarstvom Medium, katere rezultat je bila ustanovitev zadruge Odjuga14.

Mestna občina Maribor je leta 2009 s potrditvijo mestnega sveta sprejela sklep, da bo Maribor postalo prvo mesto, ki podpira pravično trgovino v Sloveniji15.

Do odprtja tovrstne trgovine je prišlo v maju 2010 na Glavnem trgu 19 a, a je na žalost zaživela le za kratek čas. Kasneje je sicer v okviru društva Aktiviraj se zaživela Ropotarnica, ki kot socialni neprofitni projekt za pomoč revnejšim, brezposelnim, upokojencem in drugim ljudem, ki si ne morejo privoščiti novih, po simbolnih cenah ponuja donirane predmete.

ZAKLJUČEK Trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju pravic vseh udeležencev tega procesa, je nuja, ki so jo povzročile napake neoliberalne logike preteklega stoletja.

Zaslužiti na vsak način, ne glede na posledice, se umika novemu, družbeno odgovornemu načinu poslovanja, ki poskuša razredčiti verigo posrednikov med proizvajalcem in prodajalcem. Pravična trgovina želi biti pravična do vseh, vprašanje pa je, ali so drugi deležniki družbe, kot jih poznamo danes, pravični do tega koncepta. Besedno bi se lahko poigrali tudi z vprašanjem, ali je novodobna potrošniška družba pravična do ene največjih potrošniških skupin – starejših potrošnikov. Odgovor na to vprašanje bomo poskušali najti v naslednjem prispevku.

WFTO (World Fair Trade Association) FAIRTRADE (Fairtrade Labelling Organizations International) IFAT (International Fair Trade Organization) EFTA (European Fair Trade Association) BAFTS (British Association for Fair Trade Shops) GE (Global Exchange); itd.

" Borut Ambrožič ml.

Slika 1: Logotip pravične trgovine Vir: https://www.google.si/search?q=fair+trade&...

Oxfam International je ustanovila leta 1995 skupina nevladnih organizacij, ki so si zadale za cilj zmanjšati svetovno revščino in nepravičnost.

12 Nizozemska Fair Trade Organisatie je leta 1973 začela uvažati prvo pravično trgovinsko kavo. Ta je kmalu postala simbol gibanja pravične trgovine, ki je hitro uvedla prehrambno linijo pravične trgovine.

13 http://blog.dnevnik.hr/budan/2012/08/1630986849/fair-trade.html 11

24

Ukvarja se z veleprodajo, maloprodajo, razvojem lastnih proizvajalcev ter promocijo in izobraževanjem vsebin pravične trgovine in je vodilna pravičnotrgovinska organizacija v Sloveniji.

15 Pravična mesta po svetu: Garstang, Clonakilty, Gent, Voeren and Zwijndrecht, Bruselj-Ville, Rim, Malmo, Yarra-Melbourne, Media-Pennsylvania, Sauda, Wolfville-Nova Scotia, Wr. Neustadt, Kopenhagen, Groningen & Goes, Tampere, Cordoba, Saarbrücken, Alfenas & Poços de Caldas, Perez Zeledon, WellingtonDunedin, Differdange, Kumamoto, New Koforidua, Litomerice & Vsetin, Poznan.

14

SEPTEMBER 2014

Literatura in viri: 1. Baletič, Z., 2005: Ekonomski liberalizam i ekonomska znanost. Dostopno na: http://mahazu.hazu.hr/~azrnic/eRad492/Rad492Baletic.pdf 2. Bela knjiga o trgovini in investicijah, 2007. Ministrstvo za gospodarstvo. Dostopno na: http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/mgrt.gov.si/pageuploads/ DEOT/BELA_KNJIGA_koncna_verzija.pdf 3. http://www.oxfam.org/en/about/history 4. http://dijaki.pksola.si/index.php/suplence-mainmenu-49/129-novice/e-casopis/351-zgodovina-trgovine-in-trgovinskega-olstva 5. http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Ukrepi_trgovinske_politke_/_Pojmi_30.aspx 6. http://sl.wikipedia.org/wiki/Trgovina 7. http://www.izvoznookno.si/Dokumenti/Mednarodno_trgovanje/Ukrepi_trgovinske_politke_/Splosni_sistem_preferencialov_(GSP)_7357.aspx 8. http://sl.wikipedia.org/wiki/Mahrova_trgovska_%C5%A1ola,_Ljubljana 9. http://ec.europa.eu/trade/policy/countries-and-regions/development/generalised-scheme-of-preferences/ 10. http://europa.eu/legislation_summaries/external_trade/index_sl.htm 11. http://www.handmadeexpressions.net/pages/fair-trade-organizations-and-certifying-agencies-in-the-usa 12. http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=6146 13. http://www.fairtradetowns.org/about/ 14. Mušović, M., Ćatović, A., Crnišanin, A., 2013: Globalizacija privrede i transnacionalni koncept razvoja. Socioeconomica. The Scientific Journal for Theory and Practice of Socio-economic Development Vol. 2, No.3, pp. 139–151. Pogodba o delovanju Evropske unije (2010). Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2010. Dostopno na: http://europa.eu/pol/pdf/qc3209190slc_002.pdf#nameddest=article206 15. Publication. This is EFTA 2014. Ured., Tore Grønningsæte. INSPIRIT International Communication. Dostopno na: http://www.efta.int/sites/default/ files/publications/this-is-efta/this-is-efta-2014.pdf 16. Slovar slovenskega knjižnega jezika. Pravica, 2014. Dostopno na: http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=pravica 17. Zakon o trgovini (ZT, Ur.l. RS, št. 18/1993). Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199318&stevilka=815 18. Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP, 19. Ur.l. RS, št. 53/2007). Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200753&stevilka=2826 20. Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot, Ur.l. RS, št. 20/1998 (25/1998 popr.) s spremembam, št. 23/1999, 110/2002, 14/2003-UPB1, 51/2004, 98/2004-UPB2, 117/2004 Skl.US: U-I-218/04-8, 46/2006 Odl.US: U-I-218/04-31, 114/2006-ZUE, 126/2007, 86/2009, 78/2011)) Dostopno na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199820&stevilka=815 21. Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Ur.l. RS, št. 117/2006 s spremembami, št. 33/2009, 85/2009, 10/2010-UPB2, 85/2010, 13/2011UPB3, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 40/2012-ZUJF, 83/2012, 46/2013-ZIPRS1314-A, 101/2013-ZIPRS1415).

22. Uredba EU št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov in razveljavitvi uredbe Sveta ES št.

732/2008 (GSP, Ur. L. EU, L št. 303 z dne 31. oktobra 2012). Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2012:303 :0001:0082:SL:PDF

V letu 2014 bo inštitut izvedel še naslednja izobraževanja: DAVČNO IZOBRAŽEVALNI INŠTITUT, Parmova 53, 1000 Ljubljana, tel.: 01 3000 600

◆

4. PONOVITEV – Inšpiciranje nepojasnjenega premoženja s predstavitvijo praktičnih primerov (Ljubljana, 21. oktober 2014)

◆

34. davčno izobraževalni dnevi (Beograd, 5. – 8. november 2014)

◆

Seminar ob zaključku leta - za člane DIZI-ja BREZPLAČEN (Ljubljana, december 2014)

◆

Ostali seminarji ob vsakokratnih spremembah davčne zakonodaje (Ljubljana)

www.dizi.org SEPTEMBER 2014

25

TRGOVINA

ALI SPLOH RAZUMEMO KONCEPT PRAVIČNE TRGOVINE?

ZAPOSLOVANJE

Zavzetost zaposlenih " Mag. Mirjana Ivanuša - Bezjak

Korak naprej k učinkovitejšemu poslovanju Kako bi najbolj preprosto opisali »zavzetost zaposlenih«? Opredelimo jo lahko kot »vsi stopimo skupaj in naredimo največ, kar zmoremo, za dosego ciljev, ki smo si jih zastavili«. Zavzetost zaposlenih (angl. employee engagement) je stanje čustvenega in intelektualnega zadovoljstva in pripadnosti podjetju, organizaciji, skupini. Sega od zadovoljstva (kako so mi všeč stvari tukaj) in pripadnosti (koliko časa si še želim biti tukaj) do zavzetosti (kaj lahko sam storim za izboljšanje delovnih rezultatov).

Gre za spontan in načrtovan proces, s katerim vodje in zaposleni postajajo osebno vključeni v zagotavljanje delovne uspešnosti v svojem delovnem okolju. Ob tem skušajo zagotoviti učinkovitejše uresničevanje obsežnih organizacijskih sprememb, poslovne strategije, poslovnih izboljšav in vsakodnevnega delovanja. Koncept zavzetosti se ne prekriva s konceptom zadovoljstva zaposlenih, saj je slednji samo pokazatelj njihove delovne morale. Pri zavzetosti gre za aktivno pritegnitev zaposlenih, da se zavzamejo za cilje organizacije in pripomorejo k spremembam in odločitvam, torej upošteva tudi njihovo produktivnost (http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/besednjak4180. pdf).

3. Imam priložnost početi praktično vsak dan tisto, v čemer sem najboljši.

4. V zadnjih sedmih dneh so moje delo pohvalili.

5. Moj vodja me upošteva kot celovito osebo.

6. Vsaj nekdo načrtno spodbuja moj razvoj.

7. Moje mnenje se ceni in upošteva.

8. Poslanstvo naše organizacije odslikava tudi to, kako pomembno je moje delo.

9. Moji sodelavci so iskreno zavzeti za dobro in kakovostno delo.

10. Moj najboljši prijatelj je iz službe.

11. V zadnjih šestih mesecih so se z menoj pogovarjali o mojem razvoju.

12. V tem letu sem imel priložnost za učenje in razvoj.

Merilo zavzetosti zaposlenih

Za vsako izmed trditev se skriva resnica človeške narave dela. Pozitivna koleracija med trditvami in vedenjem zaposlenih riše zemljevid poti uspešnega vodenja. Na podlagi odgovorov glede trditev Gallup razvrsti zavzete zaposlene v tri kategorije:

Merjenje zavzetosti zaposlenih je strateški pristop vodstva, ki zagotavlja doseganje ciljev podjetja in zmago pred konkurenti. Najvplivnejša in svetovno znana je dolgoletna Gallupova študija zavzetosti zaposlenih. Zametke ima v poznih 90. letih, ko je Gallup z izbrano ekipo znanstvenikov izvedel obširno raziskavo, namen katere je bil ugotoviti, kako podjetja vodijo svoje zaposlene in kaj le-ti pričakujejo od svojega delovnega mesta.

V vzorec je bilo zajetih več kot milijon zaposlenih in 80.000 najuspešnejših vodij iz 114 držav (Gallup, 2009). Izmed stotih raziskovalnih vprašanj v intervjujih je Gallup z ekipo izluščil 12 najpomembnejših trditev, ki imajo največji vpliv in pojasnjujejo posameznikovo motivacijo na delovnem mestu. Te trditve veljajo kot nenapisana pogodba med zaposlenim in delodajalcem. Če delodajalec zaposlenemu nudi vse, kar naštevajo, zaposleni opravi zahtevano delo. Trditve (ob katerih se morajo vodje in sodelavci globoko zamisliti) so naslednje: 1. Točno vem, kaj se pričakuje od mene na delovnem mestu.

2. Imam na voljo vse, kar potrebujem, da dobro opravim svoje delo.

26

1. Zavzeti zaposleni ali »zvezde« so tisti energični zaposleni, ki delajo s strastjo in čutijo globoko povezanost z vrednotami in poslanstvom podjetja. Gojijo zaupanje do sodelavcev in vodij ter vedno iščejo načine, kako izboljšati sebe in svoje podjetje, zato so izvor inovacij in izboljšav.

2. Nezavzeti zaposleni ali »zombiji« so delno »odsotni«. Naredijo le to, kar morajo. Med delovnim časom »na pol spijo«, v delo sicer vlagajo svoj čas, ne pa tudi energije in strasti.

3. Aktivno nezavzeti zaposleni ali »kače« niso samo nezadovoljni s svojim delovnim mestom, temveč svoje nezadovoljstvo tudi aktivno izkazujejo. Podcenjujejo delo, ki ga opravijo njihovi zavzeti sodelavci, in škodljivo vplivajo tudi na zavzetost in zadovoljstvo kupcev. http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/DobravcVerbic-Tadej.PDF, http://www.gallup.com/ strategicconsulting/161459/engagement-work-effectperformance-continues-tough-economic-times.aspx

SEPTEMBER 2014

Stopnje zavzetosti zaposlenih za delo Skrb zbujajoče podatke merjenja zavzetosti potrjujejo nekatere raziskave, ki prikazujejo razmerje med zgoraj opisanimi tremi skupinami zaposlenih: zavzetih je 29 odstotkov vseh zaposlenih, nezavzetih je 54 odstotkov vseh zaposlenih in aktivno nezavzetih je 17 odstotkov vseh zaposlenih

http://dare.uva.nl/document/477464

Dejstvo je, da dodano vrednost podjetju omogočajo inovativni, motivirani, zavzeti zaposleni in pomembno je ustrezno ravnanje z njimi. Osebno zavzetost lahko povečujemo z zadovoljevanjem psiholoških potreb in pričakovanj, saj zadovoljevanje teh potreb omogoča osebni in strokovni razvoj zaposlenih. Gruban razlaga koncept zavzetosti zaposlenih kot stanje čustvenega in intelektualnega stanja, ki gre od zadovoljstva in pripadnosti do zavzetosti. Dokazano je, da je pri zavzetih zaposlenih stopnja absentizma za 27 odstotkov manjša, kot pri aktivno nezavzetih. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_grahovac-zoran.pdf

Dejavniki zavzetosti zaposlenih Po Grubanu imajo največji vpliv na zavzetost vodje.

Kot trdi, je »nesporno dokazano že precej časa uveljavljeno spoznanje, da za (ne)uspešnostjo in (ne)zavzetostjo zaposlenih najdemo predvsem vodje in njihov odnos do zaposlenih. Čeprav najbolj talentirani v ekonomiji znanja pri iskanju zaposlitve iščejo delodajalce, ki ponujajo najboljše ugodnosti, najvišje plače ali priložnost za osebni razvoj, sta njihova kasnejša delovna uspešnost in čas, v katerem so pripravljeni maksimalno zavzeto delati ali sploh ostati v podjetju, predvsem odvisna od odnosov z vodji«.

Gruban 2005, str. 13 Znana ugotovitev v menedžmentu pravi: »Zaposlimo se zaradi odličnih podjetij, odhajamo pa zaradi slabih vodij.« Za vodstvom in neposredno nadrejenimi po vplivu na zavzetost sledijo še (v tem vrstnem redu): 1.

2.

3.

4.

5.

zaupanje v vizijo, na zaposlene osredotočena kultura, vključenost pri odločitvah, formalne interne komunikacije in vpliv na lastno delo.

Družbi Hewlett Packard in General Electric sta ugotovili, da je zavzetost zaposlenih zelo odvisna od tega, kakšna je komunikacijska kompetenca vodij.

Vodje morajo torej spremeniti svojo tradicionalno miselnost, se odreči klasični logiki nadzora in direktnemu ukazovalnemu slogu vodenja, ki vodi k nezavzetosti zaposlenih. Namesto tega naj se pogosteje posvetujejo z zaposlenimi že v fazi artikulacije poslovnih strategij ali programov sprememb in se prepričajo, ali so zaposleni vizijo podjetja resnično sprejeli.

SEPTEMBER 2014

Kako prepoznamo zavzete zaposlene? To so tisti, ki so energični, čutijo globoko povezanost s podjetjem, v katerem so zaposleni, iščejo načine in ideje, kako bi pomagali razvoju podjetja, in hkrati zaupajo v vodje in sodelavce. Nezavzeti zaposleni so njihovo nasprotje. Verjetno bodo naredili tisto, kar morajo oz. jim je dodeljeno, česa več od tega pa od njih ne bomo dobili. Poznamo pa še tretjo kategorijo zaposlenih, ki svojo nezavzetost in nezadovoljstvo aktivno izkazujejo in tako škodljivo vplivajo tudi na zavzetost svojih sodelavcev.

ZAKLJUČEK Zaključne ugotovitve in posledične ideje so preproste in prepričljive, nikakor pa ne enostavne za implementacijo. Merjenje in upravljanje z zavzetostjo zaposlenih je tema, ki nas bo spričo njenega vpliva na poslovno uspešnost spremljala še dolgo časa.

In za konec še dobra novica. Ljudje ne želijo biti nezavzeti. Želijo živeti polno, produktivno, uspešno in zadovoljno življenje. Večina zaposlenih je ob prihodu na delovno mesto visoko zavzeta in motivirana. Kaj se torej zgodi na tej poti, da po nekaj mesecih ali letih svojo zavzetost pospravijo v omaro doma in z njo nič več ne prihajajo na delovno mesto?

Zaposleni potrebujejo dobre vodje. Vodje, ki vedo, da je ustrezna plača in nagrajevanje le eden od dejavnikov, ki vpliva na to, kako zavzeta je njihova ekipa. Da se popravim – vodje, ki ne le vedo, temveč v praksi tudi zmorejo razmišljati, doživljati in ukrepati na način, ki spodbuja pri zaposlenih njihovo delovno uspešnost in zadovoljstvo. Ti znajo ustvariti okolje, v katerem zaposleni vodijo sebe! In tu je implementacija najtežja. In obenem ponuja velik izziv in potencial. Ga bomo pobrali in izkoristili? http://www.moj-mentor.si/ zavzeti-motivirani-zaposleni.html Zavzetost vpliva na dejanske poslovne rezultate podjetja, produktivnost, zvestobo kupcev, fluktuacijo zaposlenih, itd. Torej v končni fazi na poslovne rezultate podjetja. Znana ugotovitev o zaposlenih pravi: »Sodelavce zaposlujemo zaradi znanj in izkušenj, odpuščamo pa jih zaradi (neprimernih) osebnostnih lastnosti in kompetenc.« Naj bo ta članek v globok razmislek tako vodjem kot njihovim sodelavcem. Prvi korak k boljšemu vodenju in posledično večji zavzetosti zaposlenih je boljša komunikacija in več časa za medsebojne pogovore.

Viri:

" Mag. Mirjana Ivanuša - Bezjak

1. http://www.gallup.com/strategicconsulting/126806/Q12-Meta-Analysis.aspx 2. http://www.gallup.com/strategicconsulting/161459/engagement-work-effectperformance-continues-tough-economic-times.aspx 3. http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/besednjak4180.pdf 4. http://dare.uva.nl/document/477464 5. http://dk.fdv.uni-lj.si/magistrska/pdfs/mag_grahovac-zoran.pdf

http://www.moj-mentor.si/zavzeti-motivirani-zaposleni.html

27

ZAPOSLOVANJE

PRIJAZNO IN POSLOVNO

PODJETNIŠTVO

Socialno podjetništvo v Sloveniji

" Mag. Irena Prodan

Socialno podjetje je enako kot druge oblike podjetij v osnovi podvrženo vsem osnovnim zakonitostim delovanja na trgu Najprej je potrebno biti inovativen in najti poslovno idejo o tem, s čim se bo socialno podjetje ukvarjalo, katera bo tista vsebinska gonilna sila, ki bo podjetju omogočala obstanek na trgu. Ali z drugimi besedami: če bo prodaja blaga in storitev v socialnih podjetjih uspešna, bo potem uspešna tudi ohranitev zaposlenih v teh podjetjih. Naslednja pomembna in ključna dejstva pa sta zagotovitev sredstev za zagon podjetja in realizacija načrtovanega.

Dejavnosti socialnega podjetja Po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) je danes v evidenci prijavljenih 46 socialnih podjetij.

Socialna podjetja so ustanovljena kot različne pravnoorganizacijske oblike, glavne dejavnosti pa obsegajo raznovrstne aktivnosti: saniranje okolja in ravnanje z odpadki, podjetniško in poslovno svetovanje, izobraževanje in izpopolnjevanje, dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot, socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe, inženirske in raziskovalne dejavnosti, dejavnost kmetijstva in prodaje rabljenega blaga, restavracije in gostilne, arhitekturno projektiranje in dejavnost nastanitvenih ustanov za bolniško nego.

Dejavnosti socialnega podjetništva določa uredba o določitvi dejavnosti socialnega podjetništva1.

Pravnoorganizacijske oblike socialnih podjetij v Sloveniji so različne (zavod, družba z omejeno odgovornostjo, zadruga, fundacija in društvo).

Največ je zavodov, sledijo jim zadruge, društva, družbe z omejeno odgovornostjo in fundacije. Podatki so javno objavljeni na spletni strani ministrstva, nazadnje so bili posodobljeni 23. junija 2014.

Ker brez sodelovanja lokalne skupnosti pri spodbujanju ustanavljanja in krepitve socialnega podjetništva ne bo potrebnega preboja, naj na tem mestu omenim, da je to najlažje z javno-zasebnim partnerstvom. V 2. členu Zakona o javno-zasebnem partnerstvu je opredeljeno, da gre pri javno-zasebnem partnerstvu za razmerje zasebnega vlaganja v javne projekte in/ ali javnega sofinanciranja zasebnih projektov, če so 1

Uradni list RS, št. 54/12.

28

ti v javnem interesu. Tovrstna partnerstva so lahko v zvezi z gradnjo, vzdrževanjem ali upravljanjem javne infrastrukture ali drugimi projekti v javnem interesu.

Tri ključne značilnosti za izvedbo partnerstva so, da je: projekt vsaj deloma v javnem interesu, interes pa mora ugotoviti in opredeliti javni partner (na nivoju države je to vlada, na nivoju občine pa občinski svet), med partnerjema mora iti za delitev tveganja, če zasebni partner ne prevzame vsaj dela tveganja, gre za navadno javno naročilo (Ferk in Ferk, 2008), ekonomičnost projekta, saj zasebni sektor po navadi ne vstopa v tovrstne projekte brez ekonomskega interesa (odstop od tega bi lahko bilo npr. sodelovanje vlagateljev, ki imajo primarno interes za doseganje družbenega učinka).

V drugih evropskih državah so nova podjetja deležna različnih subvencij, socialna podjetja pa spodbujajo tudi z oprostitvijo prispevkov za plače, upravičena so do ugodnosti za vsako novo zaposleno osebo iz ranljive skupine in tudi do sofinanciranja zaradi stroškov nižje produktivnosti. Poleg tega si prizadevajo še s financiranjem posameznih projektov, tehnično pomočjo in tudi z oblikovanjem različnih razpisov.

Tega v naši ureditvi ni.

Administrativne in računovodske obveznosti Verjamem, da je v Sloveniji še kar nekaj podjetij, ki sicer poslujejo po načelih »socialnega podjetništva«, pa niso zaprosila za uradni status. Ta namreč prinaša tudi dodatne administrativne naloge in opravila.

Socialno podjetje je v osnovi podvrženo vsem osnovnim zakonitostim delovanja na trgu, ki veljajo tudi za druge oblike podjetij, poleg tega pa so v skladu z 19. členom ZSocP zavezana, da pristojnemu ministrstvu poročajo o realizaciji števila zaposlenih delavcev in SEPTEMBER 2014

V skladu z zakonom so socialna podjetja podvržena še nadzoru nadzornih organov, ki pri izvrševanju svojih pooblastil ugotavljajo morebitne nepravilnosti poslovanja. K dodatnim administrativnim nalogam so socialna podjetja zavezana tudi v okviru računovodstva, saj morajo finančna sredstva, ki jih pridobijo iz naslova spodbud, oprostitev in olajšav, prikazovati na posebnem kontu, prav tako pa morajo za del dejavnosti, ki jih podjetje ne opravlja kot socialno podjetje, ločeno izkazovati podatke o prihodkih in odhodkih.

Vodilo socialnega podjetništva je torej spodbuditi zaposlovanje najranljivejših skupin, in ne ustvarjanje dobička. Kot socialno podjetje lahko posluje nepridobitna pravna oseba, ko in če pridobi status socialnega podjetja. To pomeni, da socialno podjetje samo po sebi ni vrsta statusnopravne oblike.

Statusnopravne oblike, kot so društvo, zavod, družba z omejeno odgovornostjo in druge, lahko šele ob izpolnitvi z zakonom določenih pogojev pridobijo priznani status socialnega podjetja.

Ker je treba v družbenih okvirih iskati nove možnosti in priložnosti, je država socialno podjetništvo normativno uredila in tako poskuša poskrbeti za možnost vrnitve dolgotrajno brezposelnih in drugih ranljivih ciljnih skupin na trg dela. MDDSZ je v strategiji razvoja socialnega podjetništva predlagalo tri strateške razvojne cilje: povečanje prepoznavnosti podjetništva in vedenja o načelih podjetništva, nadgradnja obstoječega podpornega spodbujanje zaposlovanja ranljivih trgu dela.

okolja in skupin na

ZAKLJUČEK Država je sicer naredila začetne korake pri spodbujanju ustanavljanja in krepitve socialnega podjetništva s tem, ko je to normativno uredila.

Vendar brez sodelovanja državne in lokalne ravni pri spodbujanju ustanavljanja in krepitve socialnega podjetništva ne bo potrebnega preboja. Upajmo, da nova strategija prinese nove pozitivne rezultate v praksi, predvsem ukrepe, ki bodo motivirali in bodo razvojno naravnani, in da bodo v prihodnjih letih ranljive ciljne skupine v socialnih podjetjih imele tudi dejanske možnosti zaposlovanja.

Zakonska ureditev

ZSocP socialno podjetništvo opredeljuje kot trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanje storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti. Krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljno delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta in socialno integracijo ter poklicno reintegracijo SLOVENIA najranljivejših skupin ljudi na trgu (3. člen ZSocP). l Europe)

socialnega socialnega

V okviru teh aktivnosti država predvideva predvsem izvedbo promocijskih aktivnosti in informiranje o socialnem podjetništvu, vključno z izmenjavo domačih in tujih dobrih praks. Kot nadgradnjo podpornega okolja država v strategiji predvideva tudi razširitev javnega naročanja, da bi se dosegel pozitivni socialni učinek. V evropskih državah so socialna podjetja deležna podpore v obliki rednih vladnih subvencij ter v obliki naročil izdelkov in storitev s strani države.

" Mag. Irena Prodan

Viri in literautra: - - - -

http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/trg_dela_in_ zaposlovanje/socialno_podjetnistvo/. 24. 6. 2014. http://www.socialni-inkubator.si/index.php/socialno-podjetnistvo.

Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06).

FLAG OF REPUBLIC OF SERBIA Zakon o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/11).

(Southern Europe)

IV

ES

KI ● INST

I

T

na 34. davčno izobraževalne dneve

R

TU

VABITA

PO

njihovi strukturi. V skladu s podzakonskimi predpisi mora socialno podjetje poročati o porabi javnih sredstev, pridobljenih spodbudah oziroma sredstvih iz naslova oprostitev ali olajšav, namenjenih socialnih podjetjem, izdanimi na podlagi zakonodaje, ali na podlagi dogovorjenih pogodbenih obveznosti.

A Nd.o.o. M I Č SI

Beograd, Srbija od 5. do 8. novembra 2014 Hotel Hyatt Regency Belgrade

SEPTEMBER 2014

29

PODJETNIŠTVO

SOCIALNA PODJETJA MORAJO VZDRŽEVATI TRŽNO DEJAVNOST

DENAR

Ček na kravi " Andrej Ivanuša

Neumna, nora in neverjetna dejstva o denarju Poletje je takšen čas, ko smo bolj ali manj na dopustu. Vaš denar pa tudi med tem ne spi. Pravijo, da »denar dela denar«. Letošnje poletje ni najboljše za dopuste. Morda je boljše za »proizvodnjo« denarja. Ne glede na to, ali ste »na sončni strani Alp« ali pa se namakate v toplem Sredozemlju, vas bo morda razvedrilo nekaj najneumnejših, norih in neverjetnih dejstev o denarju.

Odščipnjeni kovanci

O bogatih Američanih

Ste se kdaj vprašali, zakaj ima večina kovancev nazobčan ali kako drugače okrašen rob? Malo sem povprašal v svoji okolici in večina vprašanih je navajala, da je to zaradi oblikovanja, da se lažje kotalijo, ipd. Žal to niso pravilni odgovori.

Če imate v žepu 13 dolarjev in 40 centov (približno 10 evrov) ter nimate nobenega kredita, ste v tem trenutku bogatejši od četrtine Američanov. Toliko o bogatih Američanih!

Veliki kovanci so bili vedno narejeni iz dragocenih kovin, predvsem iz srebra. V preteklosti so se našli kljukci, ki so s kleščami odščipnili milimeter kovanca po vsem njegovem obodu. Na ta način so prišli na nepošten način do dragocene kovine ali zlitine. Zaslužili so z njeno prodajo.

Kovanec, ki je res bil malo manjši, pa so uporabili za nakup »ščepca soli in pipice tobaka«. Kraljevske kovnice so zato pričele krasiti robove kovancev, da bi preprečili goljufivo ščipanje. Danes je to še vedno v uporabi, ker je tako lažje razlikovati kovance med seboj, če imajo različno okrašene robove.

Pri podjetju Parker Brothers, ki izdeluje na svetu najbolj priljubljeno denarno igro monopoli, trdijo, da letno natisnejo okrog 30 milijard monopoli dolarjev. Ameriški biro za graviranje in tiskanje denarja pa je za lansko leto (2013) javno objavil, da so nakovali ali natisnili 974 milijonov dolarskih kovancev in bankovcev. 95 odstotkov tega denarja je namenjeno le za zamenjavo starih, scefranih ali kako drugače poškodovanih bankovcev.

Sicer je po svetu v obtoku 1,2 trilijona dolarjev. Večina ga je zunaj ozemlja Združenih držav Amerike. Ocenjujejo, da je to 66 odstotkov.

Zamenjava bankovcev je nujna, saj ti ne vzdržijo dolgo. Čas trajanja bankovca je različen. Izkustveno so ga določili v mnogih državah. Vendar sem uspel najti podatek le za Združene države Amerike. Bankovec za 1 dolar povprečno zdrži 22 mesecev, za 5 dolarjev okrog 24 mesecev (dve leti), za 10 dolarjev traja tri leta, za 20 dolarjev 4 leta, bankovca za 50 dolarjev in 100 dolarjev pa 9 let. Kovanci v poprečju zdržijo okrog 30 let.

Bankovec je mogoče prepogniti do 4000-krat, preden se spremeni v cunjasto gmoto. Če ga raztrgate, je veljavna tista polovica, katere površina je večja od 51 odstotkov celotne površine bankovca. Pri zamenjavi na banki boste dobili nekaj manj od njegove dejanske vrednosti.

Razlika je na nek način plačilo kazni, ker ste z denarjem nespoštljivo ravnali.

Slika 1 – Srebrniki z narezanim robom Tehnologija krašenja robov je zelo zahtevna in tako tudi pomaga pri borbi zoper ponarejanje kovancev. Morda menite, da se kovancev ne splača ponarejati. Pa se!

Nedolgo nazaj so bili v obtoku tudi ponarejeni kovanci za dva evra, ki so jih po Evropi spretno unovčevali na avtomatih za pijačo, hrano, igralnih avtomatih in za plačilo cestnin. Videti so bili kakor originalni, tudi teža je ustrezala, le njihov rob je bil gladek.

30

Slika 2 – Bankovec ZDA za 100.000 dolarjev SEPTEMBER 2014

V Združenih državah Amerike je najvišji bankovec za 100.000 dolarjev in se uporablja le za medbančne posle.

Torej ni v rednem obtoku. V rednem obtoku je bankovec za 100 dolarjev. Nekoč so imeli tudi takega za 500 dolarjev, a so ga umaknili, ker je bil najprimernejši za mafijske posle. Za podkupnine in plačila uslug so uporabljali lične poslovne kovčke, v katere je bilo mogoče lepo zložiti zajetno vsoto 500-dolarskih bankovcev. Stodolarski so manj praktični, ker zasedejo bistveno več prostora. A tudi to ni zaustavilo cvetočih poslov. Zdaj vedno bolj uporabljajo 500-evrske bankovce. So menda vrednejši in priročnejši. Denar pač ne pozna meja! Menite, da pretiravam? Kaj pa dejstvo, da je 90 odstotkov dolarskih bankovcev onesnaženih s kokainom?

Razbita miza V bistvu je ček le navodilo banki, da prinašalcu izplača vsoto denarja, ki je navedena na navodilu. Zato je popolnoma vseeno, na kaj napišemo ček. Znani so primeri, da so ljudje napisali ček na kamen, na bananin olupek in celo na kožo žive krave. Bančni uslužbenci so vestno in pravilno izplačali denar v vseh primerih.

Slika 3 – A. P. Herbert z otoka Guernsey (Velika Britanija) unovčuje ček na kravi leta 1970.

Bolivijski narkokartel je pod vodstvom Pabla Escobarja dosegel največji nivo poslovanja konec sedemdesetih let. Menda je bilo njihovo najboljše leto 1978. Ker seveda nihče nima vpogleda v njihove denarne tokove, so nekateri analitiki izračunali ta podatek na podlagi nakupov gumic, ki so jih uporabljali za spenjanje šopov denarja, predvsem dolarjev. Tisto leto so jih povprečno mesečno nakupili za 2.500,00 dolarjev!

Japonci so znani kot visoko tehnološko ljudstvo.

Tehnologija je za njih blizu religije. Ob tem so zelo zaskrbljeni, da se ne bi s čim prehitro okužili. Saj ste videli ljudi na ulici, ki ob najmanjšem prehladu takoj skrijejo nos izza medicinske maske, da ne bi okužili še koga drugega. Tako njihova tiskarna denarja uporablja izredno zmogljive in tehnološko napredne tiskarske stroje. Ob zadnjem valju je vročinska stiskalnica, ki za desetinko sekunde s temperaturo 200 stopinj Celzija »poljubi« vsak bankovec. Na ta način scvre 90 odstotkov SEPTEMBER 2014

vseh mikroorganizmov in v promet gredo le mikrobiološko neoporečni bankovci, torej so praktično klinično čisti.

Sodoben bančni števec kovancev lahko prešteje 2.500 kovancev na minuto. Števec bankovcev je sposoben prešteti 100 bankovcev v 4 sekundah (to je 1500 bankovcev na minuto) in ob tem prepoznati denominacijo (oznako vrednosti na bankovcu) ter povedati, če je vmes kakšen ponarejen.

Po vsem svetu smo ljudje podložni raznim slabostim.

Najbolj krute so zagotovo kockanje, kartanje za denar, igre na srečo, itd. Izračunali so, da za tovrstno zabavo porabimo več denarja kakor skupaj za obisk kina, nakup športnih vstopnic, vstopnic za tematske in zabaviščne parke, križarjenja z ladjami ter za nakup nosilcev glasbe.

Tako je popolnoma jasno, od česa živi puščavsko mesto Las Vegas.

Goljufije so bile že od pamtiveka. Tudi ponarejanje kovancev obstaja od tistega trenutka, ko smo izumili kovance. Za izumitelje veljajo Lidijci, ki so prve kovance kovali okrog leta 600 pred našim štetjem. Najstarejša zabeležena goljufija s ponarejenim denarjem je iz leta 540 pred našim štetjem. Grk Polikrat z otoka Samos je dal izdelati ponarejene zlatnike in z njimi plačal dolg, ki ga je imel do Šparte. Ko so ti to ugotovili, mu tudi vse nagrabljeno bogastvo ni pomagalo, da bi obdržal glavo na vratu.

Po zadnjih podatkih se večina politologov in geografov strinja, da je na svetu 196 držav. Od tega jih je 193 članic Organizacije združenih narodov. 182 pa je različnih valut. Največ trgovanja se še vedno opravlja s pomočjo ameriškega dolarja $ (84,9 odstotka), sledijo evro € (39,1 odstotka), japonski jen ¥ (19,0 odstotkov), britanski funt sterling £ (12,9 odstotka), avstralski dolar (7,6 odstotka), švicarski frank (6,4 odstotka), kanadski dolar (5,3 odstotka), švedska krona (2,2 odstotka), novozelandski dolar (1,6 odstotka) in južnokorejski won (1,5 odstotka) na desetem mestu. Vendar se kitajski rin vse bolj preriva na vrh.

Bankrot Beseda »bankrot« izhaja iz italijanske besedne zveze »banca rotta«, kar dobesedno pomeni »zlomljena miza«.

Bančne posle so v Italiji v renesansi opravljali bankirji kar na tržnicah na lesenih mizah. Večinoma so posojali denar. Če je bankirju zmanjkalo denarja ali je pri tem goljufal stranke, so mu mizo razbili.

Eh, pravkar so mi razbili mizo …

" Andrej Ivanuša

Revija o davkih 31

DENAR

DENAR JE SVETA VLADAR

BORZA

BORZNI ODSEV GOSPODARSKIH GIBANJ " mag. Sašo Stanovnik Večina tujih borznih indeksov kaže lepe mesečne donose, vendar zna biti slika zavajajoča. Prvič, gre le za odboj indeksov, ki so večinoma zabeležili padec julija. In drugič, v zadnjem tednu se je rast umirila, saj vlagatelji še vedno ugotavljajo oziroma ocenjujejo, ali bodo novi ukrepi ECB zadostovali za nadaljnjo okrevanje gospodarstev in trgov, ali ne. Sami smo tu na strani skeptikov.

Vseeno ostajamo kratkoročno za trge optimisti, saj je denar poceni, obenem

v Črni gori. Glede na naša pričakovanja je razočaral tudi Petrol, ki je poročal le

se mora denar nekam seliti, pri čemer zmanjkuje naložbenih priložnosti.

stagnacijo dobička in EBITDA.

Priporočamo predvsem farmacijo in tehnologijo, regijsko pa ZDA ter Azijo, kjer je

V zadnjih tednih sta se dokončali tudi dve prevzemni zgodbi. Agrokor je z

razmerje med donosom in tveganjem boljše kot v Evropi.

avgustovsko prevzemno ponudbo pridobil dodatnih 28 odstotkov družbe in ima

Na slovenski borzi so odmevali predvsem polletni rezultati, prodaja Aerodroma

posledično že dobrih 80 odstotkov najboljšega soseda. Z nadaljnjo konverzijo

Ljubljane, dokončanje prevzemne ponudbe za Mercator in ponovna zamrznitev

dolga se zna hitro približati tudi 90 odstotkom. Aerodrom Ljubljana je prevzel

privatizacije Telekoma Slovenije. Kar se tiče rezultatov, so v agregatu spremljana

nemški Fraport po ceni 61,75 evra na delnico. Gre za ceno, o kateri si pred

slovenska podjetja zabeležila stagnacijo prihodkov in EBITDA ter porast čistega

privatizacijo nihče ni upal sanjati. Namreč če se upošteva še izredna dividenda

dobička. Najprometnejša Krka je zabeležila stagnacijo prihodkov, kar je logična

in posledično zmanjšana neto denarna pozicija v bilanci stanja, potem je Fraport

posledica razmer v Rusiji in Ukrajini. Na drugi strani je dobiček zrasel za 6,3

prevzel naše letališče po okoli 22 kratniku EBITDA. Za primerjavo, večino

odstotka in to kljub dejstvu, da za zdaj še niso sprostili nekaterih rezervacij.

drugih letališč po Evropi se je v zadnjih letih prevzemalo po 15 kratniku. Tu

Presenetljivo dobre rezultate je poročala tudi Luka Koper z 9,2-odstotno rastjo

lahko v prihodnjem mesecu za pridobitev ostalega četrtinskega deleža podjetja

prihodkov in 73-odstotno rastjo dobička ter Cinkarna Celje, ki je v polletju

pričakujemo prevzemno ponudbo. Zapleta pa se pri privatizaciji Telekoma

ustvarila 8 milijonov evrov dobička od napovedanih 12 milijonov za celo leto.

Slovenije. Vsi namreč čakajo na dokončno razjasnitev nove vlade, ali je Telekom

Zelo dobre rezultate je poročala tudi Zavarovalnica Triglav, ki še naprej beleži

naprodaj ali ne. Ker jasnih signalov ni, še naprej pa je veliko govora o oddelitvi

padec kosmatih premij. Vseeno so s polletnimi 56 milijoni evrov dobička na dobri

infrastrukture, je vse večji skepticizem logičen. To je tudi razlog za korekcijo

poti, da presežejo svoje napovedi za letošnje leto. Na drugi strani je Intereuropa

cene delnice Telekoma.

komajda dosegla pozitivno ničlo ob poletju, Mercator pa je ponovno zabeležil

Poleg tega velja omeniti še delnico Gorenja, ki se je končno zbudila in v zadnjem

izgubo v višini 13,7 milijona evrov ter upad prodaje na skorajda vseh trgih, razen

mesecu zrasla za skoraj 29 odstotkov.

Donosi izbranih svetovnih in regijskih indeksov Indeks

SBI TOP BELEX15 CROBEX S&P 500 S&P Europe 350 MSCI World MSCI EM DJ Industral Average DAX CAC 40 FTSE 100

SBI TOP

Tečaj

Valuta

Mesečni donos

Letošnji donos

Letni donos

3-letni donos

819 631 1.846 2.002 1.421 1.744 1.095 17.111 9.748 4.470 6.824

EUR RSD HRK USD EUR USD USD USD EUR EUR GBP

3,0 % 4,6 % 2,2 % 3,6 % 6,5 % 3,2 % 4,7 % 3,4 % 8,2 % 7,8 % 3,9 %

24,8 % 13,1 % 2,9 % 8,3 % 6,2 % 5,0 % 9,2 % 3,2 % 2,0 % 4,1 % 1,1 %

34,3 % 20,3 % 0,7 % 19,7 % 13,9 % 15,1 % 12,4 % 13,6 % 17,8 % 10,6 % 4,5 %

24,9 % 2,7 % -6,4 % 73,4 % 55,0 % 53,7 % 10,3 % 55,7 % 87,8 % 50,3 % 30,9 %

830 820 810 800 790 780 770 760 750 740 730

8. 7.

8. 8.

8. 9.

Podatki o izbranih slovenskih delnicah Podjetje

Oznaka

Zadnji tečaj

Mesečni donos

Letošnji donos

Letni donos

Aerodrom Ljubljana Cinkarna Celje Gorenje Intereuropa Krka Luka Koper Mercator Petrol Pivovarna Laško Pozavarovalnica Sava Telekom Slovenije Zavarovalnica Triglav

AELG CICG GRVG IEKG KRKG LKPG MELR PETG PILR POSR TLSG ZVTG

60,3 194,0 7,1 1,1 65,8 27,0 72,7 298,0 18,8 14,9 130,0 24,9

7,6 % 22,8 % 28,6 % 0,9 % 5,3 % 17,4 % -14,6 % 3,5 % 9,2 % 2,4 % -7,1 % 6,9 %

118,4 % 115,6 % 70,2 % 161,1 % 9,7 % 187,2 % -11,4 % 36,7 % 368,8 % 83,1 % 7,0 % 31,1 %

174,0 % 162,2 % 66,3 % 198,4 % 28,8 % 193,5 % -21,9 % 44,6 % 223,0 % 69,3 % 21,2 % 36,0 %

3-letni Tržna donos kapitalizacija

P/E

EV/EBITDA

P/B

228,8 154,8 174,6 31,6 2.129,6 378,0 282,4 615,5 156,6 253,1 838,9 566,1

62,1 13,2 neg. neg.

11,9 26,0 neg.

11,7 neg.

34,3 16,0 7,0

17,7 5,3 6,5 10,8 6,3 8,2 12,1 7,8 8,3 n.a.

5,6 n.a.

2,5 1,2 0,5 0,2 1,5 1,4 0,6 1,3 2,8 1,0 1,2 0,9

330,6 % 115,6 % 7,7 % -37,9 % 15,5 % 157,1 % -53,4 % 78,4 % 56,7 % 144,2 % 94,9 % 84,5 %

Vir: ALTA Ivest, d.d.

32

SEPTEMBER 2014

Dohodninske davčne olajšave za leto 2014

v evrih

Olajšave

Letno

Mesečno

Splošna olajšava

3.302,70

275,22

Dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki do 10.866,37 €

3.217,12

268,09

Dodatna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki nad 10.866,37 € do 12.570,89 €

1.115,94

92,99

17.658,84

1.471,57

Olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta

2.477,03

206,42

Olajšava za prvega vzdrževanega otroka

2.436,92

203,08

Posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

8.830,00

735,83

Olajšava za invalida s 100 % telesno okvaro

Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava za prvega vzdrževanega otroka oziroma olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo poveča za:

drugega vzdrževanega otroka

212,32

17,69

tretjega vzdrževanega otroka

1.981,62

165,13

četrtega vzdrževanega otroka

3.750,93

312,58

petega vzdrževanega otroka

5.520,22

460,02

vse nadaljnje vzdrževane otroke glede na višino olajšave za predhodnega 1.769,30

147,44

Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

2.436,92

203,08

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

2.819,09

234,92

vzdrževanega otroka

Dohodninska lestvica za leto 2014 če znaša neto letna davčna osnova v evrih nad

znaša dohodnina v evrih

do 8.021,34

16 %

8.021,34

18.960,28

1.283,41 + 27 % nad

18.960,28

70.907,20

4.236,92 + 41 % nad 18.960,28

70.907,20

8.021,34

25.535,16 + 50 % nad 70.907,20

Dohodninska lestvica za leto 2014/mesečna če znaša neto mesečna osnova v evrih nad

znaša dohodnina v evrih

do 668,44

16 %

668,44

1.580,02

106,95 + 27 % nad

1.580,02

5.908,93

353,08 + 41 % nad 1.580,02

5.908,93

SEPTEMBER 2014

668,44

2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

33

KORISTNE INFORMACIJE

KORISTNE INFORMACIJE

KORISTNE INFORMACIJE

KORISTNE INFORMACIJE Obrestna mera za obresti na posojila med povezanimi osebami na podlagi pravilnika o priznani obrestni meri za SEPTEMBER 2014 Pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07) Priznana obrestna mera je vsota variabilnega dela obrestne mere za valuto, izraženega v odstotkih in pribitka, izraženega v bazičnih točkah.

Variabilni del obrestne mere: EUR

USD

JPY

GBD

CHF

do vključno 1 meseca

0,06600 %

0,15650 %

0,09429 %

0,50094 %

0,00000 %

do vključno 3 meseca

0,15900 %

0,23360 %

0,12786 %

0,55963 %

0,01800 %

do vključno 6 mesecev

0,25900 %

0,32940 %

0,17571 %

0,70594 %

0,06840 %

12 mesecev

0,42800 %

0,56460 %

0,32643 %

1,04775 %

0,17440 %

Pribitek, izražen v bazičnih točkah za pravno osebo, ki nima kreditne ocene: Ročnost

Odstotek pribitka

do vključno 1 leta

0 točk = 0,00 %

100 točk = 1,00 %

1,00 %

do vključno 5 let

3 točk = 0,03 %

100 točk = 1,00 %

1,03 %

do vključno 10 let

5 točk = 0,05 %

100 točk = 1,00 %

1,05 %

nad 10 let

6 točk = 0,06 %

100 točk = 1,00 %

1,06 %

Pribitek, izražen v bazičnih točkah za fizično osebo, ki nima kreditne ocene: Ročnost

Odstotek pribitka

do vključno 1 leta

0 točk = 0,00 %

75 točk = 0,75 %

0,75 %

do vključno 5 let

3 točk = 0,03 %

75 točk = 0,75 %

0,78 %

do vključno 10 let

5 točk = 0,05 %

75 točk = 0,75 %

0,80 %

nad 10 let

6 točk = 0,06 %

75 točk = 0,75 %

0,81 %

PRIMER: 1. Povezana pravna oseba prejme 10.000,00 evrov posojila z ročnostjo 2 let Obrestna mera znaša:

0,42800 % variabilna obrestna mera 1,03000 % pribitek

1,45800 % skupna obrestna mera

2. Povezana fizična oseba prejme posojilo 10.000,00 evrov z ročnostjo 2 let

34

Obrestna mera znaša:

0,42800 % variabilna obrestna mera 0,78000 % pribitek

1,20800 % skupna obrestna mera SEPTEMBER 2014

-Kliping_PP_1k.qxp:Podjetnik-210

9/29/10

11:33 AM

Page 1

Lex-Kliping

Portal Tax-Fin-Lex se ∏iri.

Storitev Lex-Kliping na vaš e-naslov prinaša: • dnevne novosti v najpomembnejših pravnih virih v SLO in EU • vaš poljuben izbor pravnih področij • dnevne informacije o pričetku/ prenehanju veljavnosti predpisov • dnevno obveščanje o novih čistopisih na portalu Sedaj portal Tax-Fin-Lex prihaja k vam!

Vsak dan.

Vse davčne, računovodskofinančne in pravne informacije na enem mestu v Sloveniji.

Tax-Fin-Lex d.o.o.

Dunajska 20 1000 Ljubljana Telefon: 01 432 4243 www.tax-fin-lex.si

FLAG OF REPUBLIC OF SERBIA (Southern Europe) ES

IV

KI ● INST

I

T

VABITA

R

TU

PO

F SLOVENIA al Europe)

A Nd.o.o. M I Č SI

na 34. davčno izobraževalne dneve Beograd, Srbija od 5. do 8. novembra 2014 Hotel Hyatt Regency Belgrade

Širitev Evropske unije nam prinaša zanimive poslovne priložnosti za navezovanje poslovnih dogodkov preko meja Slovenije. Pogoj za uspešen nastop na tujih trgih je najmanj poznavanje tuje davčne zakonodaje. Zato v davčno izobraževalnem inštitutu nadaljujemo z organizacijo izobraževanj v evropskih državah.

SREDA, 05. november 2014 05.00

PETEK, 07. november 2014

Avtobusni transfer: Ljubljana – Beograd odhod s parkirišča Vič, Ljubljana

10.00 – 11.00 Vmesni postanek za malico/prigrizek v vinski kleti – kraj KUTJEVO 11.00 – 17.00 Nadaljevanje vožnje proti Beogradu, avtobusni ogled mesta ter AVALE 17.00 – 19.00 Prihod v Hotel – pijača dobrodošlice in razporeditev v sobe 19.30

Tematsko obarvan večer - Srbska hrana in ritmi Skadarlije

ČETRTEK, 06. november 2014 07.00 – 09.00 Zajtrk 09.00 – 09.10 Otvoritev 34. davčno izobraževalnih dnevov in pozdravni nagovor

Mag. Ivan Simič, Davčno izobraževalni inštitut

07.00 – 09.00 Zajtrk 09.00 – 09.15 Predstavitev Slovenskega poslovnega kluba v Beogradu in njegov pomen za podjetja Danijela Fišakov, predsednica Slovenskega poslovnega kluba v Beogradu

09.15 – 10.00 Obdavčitev skritih rezerv ob prenehanju davčnega zavezanca

Petra Mlakar, davčna svetovalka, Modri nasvet d.o.o., Ljubljana

10.00 – 11.00 DDV v povezavi s pravimi in nepravimi tristranskimi posli ter prevozi

Tanja Kaltnekar, davčna svetovalka, Simič & partnerji d.o.o., Ljubljana

11.00 – 11.30 Odmor za kavo in napitke 11.30 – 12.00 Davčna uprava Republike Srbije in njeni dosežki v letu 2013 Mag. Ivan Simič, nekdanji direktor Davčne uprave Republike Srbije

09.10 – 09.30 Pozdravni nagovor

12.00 – 12.30 Novosti pri inšpiciranu »missing traderjev«

09.30 – 10.00 Spodbude za tuja vlaganja v Republiki Srbiji

12.30 – 13.30 Možnosti skupnega sodelovanja davčnih svetovalcev Slovenije in Srbije pri nudenju storitev za slovenska podjetja v Srbiji in srbska podjetja v Sloveniji

Nj. eksc. Franc But, Veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Srbiji Mag. Mladjan Dinkić, nekdanji minister za finance in gospodarstvo v Republiki Srbiji

10.00 – 11.00 Predstavitev davčne zakonodaje Rep. Srbije (DDPO, dohodnina, DDV, nepremičnine ...)

Prof. dr. Milovan Filipović, pooblaščeni revizor in davčni svetovalec, EuroAudit d.o.o., Beograd

11.00 – 11.30 Odmor za kavo in napitke

11.30 – 12.00 Pomen izdelave študije o transfernih cenah v Srbiji

Mag. Marko Jovanovič, davčni svetovalec, Simič & partneri d.o.o., Beograd

12.00 – 12.30 Spremljanje uspešnosti poslovanja hčerinskih družb

Dr. Marko Hočevar, redni profesor, Ekonomska fakulteta Univerze v ljubljani

12.30 – 13.00 Obdavčitev dividend in kapitalskih dobičkov v Sloveniji in Srbiji

Nevenka Simić Mićunović, davčna svetovalka, Simič & partnerji d.o.o., Ljubljana

Domen Romih, davčni svetovalec, Simič & partnerji d.o.o., Ljubljana

Liljana Figar Ferme, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Srbiji, Mag. Danijela Fišakov, predsednica Slovenskega poslovnega kluba v Srbiji, Anita Avbar Salopek, podpredsednica Sekcije davčnih svetovalcev pri DIZI in Branka Rajičić, predsednica upravnega odbora Udruženja poreskih savetnika Srbije.

14.30 – 18.00 Ogled mesta - II. del 19.30

Kapitanova večerja na Donavi

SOBOTA, 08. november 2014

14.30 – 18.00 Ogled mesta - I. del Beograjski vrtiljak presenečenj

Udeleženci:

13.30 – 14.30 Kosilo v hotelu

13.00 – 14.30 Kosilo v hotelu 19.30

Moderator omizja: mag. Ivan Simič, predsednik Sekcije davčnih svetovalcev pri Davčno izobraževalnem inštitutu in predsednik Udruženja poreskih savetnika Srbije

OMIZJE

09.00

www.dizi.org

Obisk Novega Sada in povratek v Slovenijo