Revija DENAR

Ljubljana, 20. avgust 2014 Letnik: XXIV Številka: 439 Cena: 11,00 €

Pasti pri davčnem odtegljaju So olajšave za RR le sanje?

Revija o davkih

SOCIALNA KAPICA

OECD preprečuje prelivanje dobičkov Ali je EU davčna osnova rešitev?

Slovenija zamudila skoraj vse So centralne banke ukrepale pravilno?

Omejitev izvršbe in razkritje pri zemljiškem dolgu FURS Sporočila za javnost Borza ISSN 0354-0472 19-20

KDO SI TI?

PO

T

Jurija Gagarina 36 d, SRB-11070 Novi Beograd

IV

KI ● INST I

TU

poresko savetovanje, d.o.o.

R

ES

A Nd.o.o. M I Č SI

SKUPINA SIMIČ & PARTNERJI tudi v Beogradu Ustanovljeni sta dve družbi in to: družba SIMIČ & PARTNERI d.o.o., ki se ukvarja z davčnim svetovanjem in družba PORESKI INSTITUT IVAN SIMIČ d.o.o., ki se ukvarja z izobraževanjem.

Obe družbi vam ponujata opravljanje naslednjih storitev na območju Srbije: ◼ Davčno

svetovanje ◼ Izdelava elaborata o transfernih cenah ◼ Računovodske storitve ◼ Ustanavljanje podjetij ◼ Začasni sedež družbe ◼ Izobraževanje na področju davkov

Informacije lahko dobite na sedežu obeh družb na naslovu: Jurija Gagarina 36 d, 11070 Novi Beograd. +381 11 4118 715

+381 64 4080 259 office@simic-partneri.rs

+386 41 641 600

14. DAVČNO–FINANČNA KONFERENCA 2014 Največji davčno finančni dogodek 16. in 17. oktobra 2014, Hotel Slovenija, Portorož

Letošnja novost: Plenum dobre prakse Aktualne vsebine: ▷ Siva ekonomija - učinkovito soočenje s sivo ekonomijo, davčne blagajne, novi davčni viri, izkušnje Hrvaške ▷ Čezmejna poslovna dejavnost in njene davčno-pravne posledice, boj proti davčni evaziji (ddV, ddPO, transferne cene, dejavnosti posameznih držav, davčne oaze) ▷ Spremembe računovodenja in vpliv na davke ▷ Nov računovodski standard o prihodkih (MSRP 15) ▷ Učinki ePoslovanja - vidik eračunov ▷ Prvi pokazatelji nelikvidnosti, plačilne nesposobnosti, kapitalske neustreznosti podjetja – kdaj in kako ukrepati ter odgovornosti poslovodstev ▷ Prestrukturiranje podjetja v težavah po ZFPPIPP-F dileme in praksa pri nas ▷ Praksa uspešnega prestrukturiranja podjetij v tujini

Zakaj se udeležiti? ▷ Pogovor s strokovnjaki o spremembah, ki jih bodo prinesle direktive ter njihov vpliv na slovensko gospodarstvo ▷ Strokovne rešitve za zahtevne situacije na davčnofinančnem področju ▷ Pridobitev točk za dodatno izobraževanje

Informacije in prijave Planet GV, d. o. o., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana Informacije in prijave: 01/30 94 444, izobrazevanje@planetgv.si Faks: 01/30 94 445

Spletna stran www.planetgv.si MedIjSkA PARTNeRjA

VSEBINA

06 08 09 10 12 14 18 20 22 24 28 30

32 33

SOCIALNA KAPICA – KDO SI TI?, mag. Ivan Simič SPOROČILI ZA JAVNOST, Finančna uprava Republike Slovenije DAVČNE NOVICE, Nevenka Simić Mićunović SO OLAJŠAVE RR LE SANJE?, Tanja Kaltnekar PAST PRI DAVČNEM ODTEGLJAJU, Nevenka Simić Mićunović OECD PREPREČUJE PRELIVANJE DOBIČKOV, Alenka Hočevar Gorenc PROJEKTNI MENEDŽMENT, dr. Miha Marič in dr. Mitja Jeraj ALI JE EU DAVČNA OSNOVA REŠITEV?, dr. Franc Pernek SO CENTRALNE BANKE UKREPALE PRAVILNO?, Aljoša Rižner SLOVENIJA ZAMUDILA SKORAJ VSE, dr. Mitja Jeraj IZGUBA PODATKOV VAS NE VARUJE PRED PLAČILOM GLOBE, Domen Romih NAČELO KRATKIH VERIG, mag. Irena Prodan BORZNI ODSEV GOSPODARSKIH GIBANJ, mag. Sašo Stanovnik KORISTNE INFORMACIJE, mag. Ivan Simič

O AVTORJIH

Alenka Hočevar Gorenc Dr. Mitja Jeraj Tanja Kaltnekar Dr. Miha Marič Dr. Franc Pernek Mag. Irena Prodan Aljoša Rižner Domen Romih Mag. Ivan Simič Nevenka Simić Mićunović Mag. Sašo Stanovnik

davčna svetovalka, Ernst & Young Svetovanje d.o.o., Ljubljana prokurist, JPO d.o.o., Ljubljana univ.dipl.ekon., davčna svetovalka, Simič & partnerji d.o.o., Ljubljana asistent na Fakulteti za organizacijske vede Kranj Univerze v Mariboru profesor in davčni svetovalec, Maribor višja svetovalka v občinski upravi Občine Izola univ. dipl. ekon., borzni posrednik, Limbuš univ. dipl. prav., davčni svetovalec, Simič & partnerji d.o.o., Ljubljana odgovorni urednik Revije DENAR, Ljubljana univ. dipl.ekon., davčna svetovalka, Simič & partnerji d.o.o., Ljubljana vodja oddelka analiz, ALTA Invest d.d., Ljubljana

Objavljeni prispevki izražajo stališča avtorjev, in ne uredništva revije DENAR, ali ustanov, v katerih so zaposleni.

4

AVGUST 2014

UVODNIK

Odrezana kapica IZDAJATELJ Davčno izobraževalni inštitut Parmova ulica 53 1000 Ljubljana Tel.: 01/3000-600 Faks: 01/4363-662 E-pošta: info@revijadenar.si ČASOPISNI SVET ddr. Eduard Lechner dr. Majda Kokotec Novak mag. Janez Kopač dr. Marko Kranjec dr. Dane Melavc dr. Lado Rupnik dr. Ivan Turk ddr. Marian Wakounig dr. Franci Žibert ODGOVORNI UREDNIK mag. Ivan Simič TAJNIŠTVO IN NAROČNINE Mojca Zidar LEKTORICA Vera Lašič OBLIKOVANJE K-tim d.o.o.

FOTOGRAFIJE www.dreamstime.com TISK Schwarz print d. o. o.

Koprska ulica 106 d 1000 Ljubljana STATISTIKA OD 31. 7. 1991 Številk: 439 Člankov: 4.007 Strani: 15.398 Avtorjev: 198 Naročnina za leto 2014 Za Slovenijo - 130 evrov Za tujino - 160 evrov Od revije DENAR se obračunava in plačuje 9,5 % DDV. Naklada: 1.000 izvodov.

Vsi prispevki so avtorsko zaščiteni. Ni dovoljeno ponatisniti ali karkoli razmnoževati revije niti njenih posameznih delov brez pisnega pristanka © 2010.

Uporaba in objava delov člankov je dovoljena le z navedbo vira.

DENAR® je zaščitena blagovna znamka Davčno izobraževalnega inštituta. www.revijadenar.si

AVGUST 2014

ri politiki me najbolj jezi dejstvo, da nam vsakokrat po volitvah dajo do znanja, da smo volivci naivneži, oziroma kot je leta 1996 povedal eden od znanih politikov, da smo navadne ovce, ki verjamejo njihovim predvolilnim obljubam. Politiki po volitvah praviloma svoje besede ne uporabljajo več za pridobitev čim več volivcev, temveč za pridobitev čim več dobro plačanih služb oziroma foteljev, katere žal financiramo mi, davkoplačevalci.

Socialna kapica, ki je bila ena izmed glavnih predvolilnih obljub na področju davkov, je kar naenkrat postala tudi glavno orožje izsiljevanja za vstop v koalicijo. Stranka, ki je za mene en izmed glavnih krivcev za katastrofo na področju uvajanja novega davčnoinformacijskega sistema, in seveda njen vodja, sta šla celo tako daleč, da sta socialno kapico poimenovala kar bogataška kapica. Kot da se ne zavedajo, da tako imenovani bogataši, kolikor jih je sploh še ostalo v Sloveniji, največ prispevajo za njihove plače. In ko smo že pri plačah, kaj je to visoka, dobra, kot pravijo v prej navedeni stranki, bogataška plača.

Ali je to dva, tri ali štiri tisoč evrov bruto, ali mogoče pet tisoč evrov bruto, kolikor znaša poslanska plača. Torej, politiki in poslanci napadajo bogate, ker je to všečno za tiste z minimalno plačo, saj pričakujejo njihove glasove, istočasno pa so oni med tistimi, ki imajo višje plače v Sloveniji. Žal nisem slišal nobenega poslanca oziroma politika, ki bi se v dobrobit države oziroma državnega proračuna odpovedal svoji plači in bi za državo delal zastonj. Še več, politiki se na vse pretege borijo še za plačo v evropskem parlamentu, pa za komisarsko plačo. Pri izbiri kandidatov za komisarja me je pošteno sram, da me imajo za tako ovco, kajti očitati svojemu strankarskemu kolegu, da je stranko izkoristil za to, da se je za nekaj časa zavihtel na čelo velikega slovenskega podjetja, nato pa sam sebe predlagati za evropskega komisarja, je sprenevedanje brez primere. Seveda, da ne bi bilo preveč očitno, se za odlično plačano službo, o kateri lahko le sanjamo, predlaga še enega vsestranskega upokojenskega kandidata in še eno kandidatko iz stranke, ki socialno kapico imenuje bogataška kapica. Zato zdaj upravičeno pričakujem, da se bodo vsi trije kandidati vnaprej odpovedali najmanj polovici plače, ki jih čaka na komisarskem mestu, in bodo to polovico vplačali v slovenski proračun, da si bodo v državni banki, medtem ko zaradi varčevanja ukinjajo bankomate, lahko privoščili mediacijsko in protistresno izobraževanje.

Ko vse to vidim, bi najraje nehal vplačevati davke in prispevke v slovenski proračun, saj se ta denar porablja neracionalno. Samo za obresti od najetih kreditov, ki jih je država najela zaradi preteklih napak politike, bomo letno plačevali eno milijardo obresti. Torej država na eni strani zapravlja brez nadzora, nato na ulice požene davkarje in carinike, da jim zberejo denar za njihove igrice.

Cene na ceniku, katerega so jim seveda dali poslanci z visokimi plačami, so: če podjetje zamudi z oddajo davčnega obračuna 15.000,00 evrov, če posameznik v davčni napovedi navede nepopolne podatke 15.000,00 evrov, neizdan račun za kavo 20.000,00 evrov, neizdan račun za kepico sladoleda 20.000,00 evrov, če pravna oseba ne zagotovi elektronskega obdelovanja podatkov na predpisan način, je kazen rekordnih 250.000,00 evrov.

Ko vidim prerivanje politikov za dobro plačane službe, mi je popolnoma jasno, zakaj imamo tako visoke kazni. O tem, kakšne kazni bi morale biti za katastrofo pri uvajanju novega davčnoinformacijskega sistema na Dursu, pa ne govori nihče, saj tudi nihče ne bo kriv. Zakaj bi državni uradnik sploh odgovarjal, če oškoduje davčnega zavezanca ali proračun za nekaj milijonov, saj je on bog. Istočasno pa ta uradnik majhnega gostinca zaradi neizdanega računa za kepico sladoleda kaznuje z 20.000,00 evrov. Kaj češ lažjega, pa še razmišljati ni potrebno veliko.

Zato dragi bralci, vprašanje je, kaj se bo zgodilo in koliko časa bomo še plačevali te igrice naših politikov. Ali bomo povzdignili glas, kar nas lahko stane maščevanja države (kdo je sploh država), kar sem že doživel, in na koncu še zapora, ali pa se enostavno potuhnemo, pustimo jih, da počnejo, kar želijo, mi pa poskrbimo za sebe in naše družine. Zato menim, da je siva ekonomija v veliki meri tudi reakcija na takšno početje politikov in države.

Vaš urednik

Mag. Ivan Simič 5

SOCIALNI PRISPEVKI

Socialna kapica – kdo si ti?

" Mag. Ivan Simič

Politična razprava, ki se je v Sloveniji razvnela o socialni kapici, je lep primer političnega dojemanja strokovnih vprašanj Ko poslušam razprave o socialni kapici in argumente za njo in proti njej, mi je popolnoma jasno, zakaj smo po več kot dvajsetih letih iz najbolj perspektivne države postali ena izmed tistih, ki je najmanj napredovala in ki že tiska vozovnice za trojko. Dejstvo je, da nas je v to situacijo pripeljala politika. Ker mnogi v Sloveniji ne vidijo prihodnosti, je vedno več tistih, ki zapuščajo Slovenijo. Lani naj bi Slovenijo zapustilo več deset tisoč mladih, podjetniki vedno bolj iščejo priložnosti v drugih državah, tuji vlagatelji se nas izogibajo, ljudstvo pa je razdeljeno kot še nikoli.

Kaj je socialna kapica Pred kratkim sem si na eni od spletnih strani ogledal rezultat ankete o tem, ali ljudje sploh vedo, kaj je socialna kapica. Bil sem presenečen nad dejstvom, da več kot polovica sploh ne ve, kaj je socialna kapica.

Torej, socialna kapica pomeni mejo, pri kateri se prenehajo obračunavati in plačevati socialni prispevki.

Od tega zneska naprej se obračunava samo dohodnina.

Gre za določen znesek bruto plače, ki je v različnih državah različen.

Po podatkih Združenja Manager ima socialno kapico 19 držav Evropske unije. Torej gre za nekaj popolnoma normalnega. Avstrija, ki pobere več kot 73 milijard davkov, seveda brez socialnih prispevkov, kar je petnajstkrat več kot Slovenija, ima socialno kapico od leta 1957 (http://de.m.wikipedia.org/wiki/ H%C3%B6chstbeitragsgrundlage). Ne vem, ali ji tudi tam rečejo bogataška kapica, toda dejstvo je, da na višino davčnih prihodkov ne vpliva socialna kapica, temveč predvsem in edino odnos države do državljanov, to je davkoplačevalcev. Pri nas je ta odnos neznosen.

Zaradi tega nekateri svojo dejavnost prenesejo tudi v sosednjo Avstrijo, kjer so višji davki, ampak tudi višje olajšave, saj si želijo predvsem ugodno poslovno okolje, mir in normalen odnos države do podjetnikov oziroma davkoplačevalcev. Tega pa v Sloveniji ni.

Ne strinjam pa se z delno socialno kapico, to pomeni, da bi veljala samo za določene socialne prispevke ali za določene poklice.

Kdo ima socialno kapico Za primer bom navedel tri države v naši neposredni bližini, ki imajo socialno kapico, in to: Avstrija, ki je za mejo določila 5.530,00 evrov mesečno oziroma 63.420,00 evrov letno, 6

Srbija, kjer je trenutna meja na 2.660,00 evrov mesečno oziroma 31.920,00 evrov letno in Črna gora, kjer znaša najvišja osnova za plačevanje socialnih prispevkov 50.000,00 evrov letno.

Moj predlog še iz aprila 2011 (Poročilo Fiskalnega sveta 2011) je, da bi ta meja v Sloveniji bila na 6.000,00 evrov mesečno, oziroma 72.000,00 evrov letno. Menim, da na ta predlog ne bi imeli pripombe niti politiki, ki so proti socialni kapici, in jo imenujejo bogataška kapica, niti ne politiki, ki predlagajo njeno uvedbo. Zato menim, da jo lahko uvedemo pri tej meji.

Izpad davčnih prihodkov ne bi bil takšen, da se ga ne bi moglo nadoknaditi z bolj racionalno porabo sredstev državnega proračuna. Upoštevati je potrebno dejstvo, da se zaradi ukinitve obračunavanja socialnih prispevkov nad 6.000,00 evrov poviša davčna osnova za obračun dohodnine, ki pri teh dohodkih že znaša 50 odstotkov. V nadaljevanju je predstavljena tabela z zneski brez in s socialno kapico.

Stopnja

Brez kapice

S kapico

BRUTO PLAČA Znesek kapice Prispevki delavca Splošna olajšava Osnova za dohodnino Znesek dohodnine NETO PLAČA

10.000,00 10.000,00 6.000,00 22,1 2.210,00 1.326,00 275,22 275,22 7.514,78 8.398,78 2.930,85 3.372,85 4.859,15 5.301,15

Prispevki delodajalca

16,9

SKUPAJ STROŠEK SKUPAJ RAZLIKA

1.610,00

Razlika

- 884,00

442,00 442,00

966,00

644,00

11.610,00 10.966,00

644,00 1.086,00

Iz zgornje tabele je razvidno, da bi pri bruto plači 10.000,00 evrov država prejela 884,00 evrov manj socialnih prispevkov, ki jih plača delavec, in 644,00 evrov manj socialnih prispevkov, ki jih plača delodajalec, kar skupaj znese 1.488,00 evrov. Od tega zneska moramo AVGUST 2014

odšteti še 442,00 evrov več plačane dohodnine zaradi povečane davčne osnove za odmero dohodnine na račun ukinitve socialnih prispevkov nad zneskom 6.000,00 evrov. To pomeni, da bi država pri bruto plači 10.000,00 evrov prejela v proračun 1.086,00 evrov manj davčnih prihodkov, delavec bi prejel 442,00 evrov višjo neto plačo, delodajalec pa privarčeval 644,00 evrov.

Ob tem je potrebno še upoštevati, da bi se pri podjetjih, ki poslujejo pozitivno, povečala tudi davčna osnova za odmero davka od odhodkov pravnih oseb za 644,00 evrov. Odmerjeni davek od te osnove po stopnji 17 odstotkov bi znašal 109,48 evra. Davek na izplačane dividende od tega dobička (644,00 – 109,48 = 534,52) po stopnji 25 odstotkov bi znašal 133,63 evra. Če k temu še dodamo, da bi delavec celotno pozitivno razliko pri plači, ki znaša 442,00 evrov, porabil za nakup blaga in ob tem plačal DDV po stopnji 22 odstotkov, bi država prejela še 79,70 evra DDV. Nadalje, če bi prejemnik dividende v znesku 400,89 evra (534,52 – 133,63) to dividendo porabil za nakup blaga ter ob tem plačal DDV po stopnji 22 odstotkov, bi država prejela 72,29 evra DDV. To pomeni, da bi država pri bruto plači 10.000,00 evrov zaradi uvedbe socialne kapice na 6.000,00 evrov prejela v proračun 690,90 evra manj, kar je razvidno v naslednji tabeli. Ta znesek bi ostal prejemniku plače in njegovemu delodajalcu, ki seveda financirata državo. Torej, ta znesek ni izgubljen. Če do zdaj navedeno povzamemo v obliki tabele Znesek

Manj plačni socialni prispevki Več plačana dohodnina NETO MANJ ZA DRŽAVO Plačani DDPO DDV od razlike plače delavca Davek na dividende/dobiček DDV od porabe dividend/dobička KONČNI NETO MANJ ZA DRŽAVO

1.488,00 - 442,00 1.086,00 - 109,48 - 79,70 - 133,63 - 72,29 690,90

Primerjava z Avstrijo in s Srbijo Za konec sem pripravil še primerjalni izračun za bruto plačo 10.000,00 evrov med Slovenijo in Avstrijo ter Slovenijo in Srbijo.

Razlika pri neto plači v primerjavi z Avstrijo znaša 809,54 evra, kar pomeni, da zaposleni v Avstriji, ob enaki bruto plači prejme višjo neto plačo.

SLOVENIJA

Stopnja

BRUTO PLAČA Znesek kapice Prispevki delavca Splošna olajšava Osnova za dohodnino Znesek dohodnine NETO PLAČA Prispevki delodajalca

Znesek

AVSTRIJA

Stopnja

Znesek

10.000,00 22,1

lest.

16,1

SKUPAJ STROŠEK

10.000,00 5.530,00 2.210,00 21,83 1.207,20 275,22 7.514,78 8.792,80 2.930,85 lest.

3.124,11 4.859,15 5.668,69

Razlika

1.610,00

17,9

11.610,00

- 1.002,80

193,26 809,54

1.006,46

- 603,54

11.006,46

- 603,54

Razlika pri neto plači v primerjavi s Srbijo znaša 3.674,09 evra, kar je zelo veliko in ne potrebuje nobenega komentarja več.

SLOVENIJA

Stopnja

BRUTO PLAČA Znesek kapice Prispevki delavca Splošna olajšava Osnova za dohodnino Znesek dohodnine NETO PLAČA Prispevki delodajalca SKUPAJ STROŠEK

Znesek

10.000,00 22,1

lest.

16,1

2.210,00 275,22 7.514,78 2.930,85 4.859,15 1.610,00 11.610,00

SRBIJA

Stopnja

Znesek

10.000,00 2.660,00 19,9 529,34 96,50 9.374,16 10,0 937,42 8.533,24 17,9

428,26

Razlika

- 1.680,66

1.993,43 3.674,09 - 1.181,74

10.428,26 - 1.181,74

ZAKLJUČEK Pri izračunu sem uporabil bruto plačo 10.000,00 evrov, saj menim, da v Sloveniji ni veliko fizičnih oseb, ki imajo tako visoko ali pa še višjo bruto plačo. Tudi uvedbo socialne kapice predlagam tako visoko zaradi tega, da ne bi prišlo do previsokega izpada davčnih prihodkov, in da bi vseeno uvedli socialno kapico.

Res je, da pri plačevanju prispevkov gre za solidarnost, toda vsaka solidarnost ima svoje meje. Zakaj bi nekdo, ki ima plačo 10.000,00 evrov, plačeval 2.210,00 evrov socialnih prispevkov, tisti, ki ima plačo 1.000,00 evrov pa 210,00 evrov. Gre za desetkratno razliko, toda kljub temu imata oba enake pravice iz zdravstvenega zavarovanja, pokojnine pa so tako ali tako omejene navzgor. Dejstvo je, da danes tisti z nižjimi pokojninami, ki so v času zaposlitve plačevali nizke prispevke, dobijo še regres, tisti z nekaj

AVGUST 2014

višjimi pokojninami, ki so v času zaposlitve plačevali visoke prispevke, pa regresa ne dobijo. Na podlagi navedenega se vprašajmo, kako na to gledajo današnje generacije in kakšna je to spodbuda za plačevanje visokih socialnih prispevkov.

Zato menim, da je politiziranje okoli socialne kapice nepotrebno. Od politikov predvsem pričakujem, da že enkrat naredijo nekaj dobrega za državo. Prav tako pa prosim, naj govorjenje o zagonu gospodarstva, o zmanjšanju števila nezaposlenih, boljšem poslovnem okolju in drugih izboljšavah uporabljajo samo tisti, ki so v politiko prišli na zadnjih volitvah. Vsi drugi naj to besedičenje preskočijo, saj to obljubljajo že desetletja, in to čeprav so več ali manj bili ves čas na oblasti. Nam pa je vsako leto huje.

7

SOCIALNI PRISPEVKI

SOCIALNA KAPICA KOT OBLIKA PRAVIČNOSTI

FINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

FURS

Sporočili za javnost V teh dneh je bilo z osebno vročitvijo izdanih 27.687 (71,3 % glede na vložene ugovore) odločb o odmeri dohodnine tistim zavezancem, ki so vložili ugovor zoper informativni izračun dohodnine. Rok za doplačilo dohodnine je 30 dni od datuma vročitve odločbe. Prav tako pa bo v 30 dneh od datuma vročitve odločbe izvršeno nakazilo na TRR zavezancem, ki imajo vračilo dohodnine. Zoper odločbo je možna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve. Za ostale zavezance Finančna uprava RS nadaljuje postopke odmere dohodnine in bo odločbe izdala do 31. oktobra 2014.

V zvezi z dohodnino 2013 je bilo izdanih 951.923 informativnih izračunov dohodnine (IID). Zoper te izračune je podalo ugovor 38.809 (4,1%) zavezancev, od tega se jih je 25.937 (66,8%) nanašalo na spremembe ali dopolnitve podatkov o vzdrževanih družinskih članih. Če izločimo to kategorijo ugovorov, lahko rečemo, da je bilo v zvezi z dohodnino 2013 le 1,35 % ugovorov zaradi dopolnitev podatkov v IID.

Zavezanci, ki se z odločbo o odmeri dohodnine ne strinjajo, lahko vložijo pritožbo v 15 dneh od dneva vročitve odločbe.

Pritožba se pošlje davčnem uradu, ki je odločbo izdal, kot je to navedeno v pravnem pouku odločbe. Upravne takse ni. Pri tem je treba opozoriti, da vložitev pritožbe ne zadrži izvršitve. To pomeni, da mora zavezanec kljub morebitni pritožbi davek plačati v 30 dneh od datuma vročitve odločbe.

Od 27.687 odločb, ki so bile v teh dneh izdane zavezancem, ki so podali ugovore zoper IID, jih je 19.111 (69,0 %) z vračili, 6.802 (24,6 %) z doplačili in 1.774 (6,4 %) brez vračila ali doplačila dohodnine. V tej tranši je skupaj 12.165.588 EUR vračil in 3.198.700 EUR doplačil. Povprečni znesek vračila znaša 637 EUR, povprečni znesek doplačila pa 470 EUR.

Ostalim zavezancem bodo dohodninske odločbe izdane najpozneje do 31. oktobra, kot to določa Zakon o davčnem postopku.

Odnosi z javnostmi Finančna uprava RS

Uspešen primer sočasnega mednarodnega nadzora Finančna uprava je pred kratkim javnosti predstavila primer uspešnega sodelovanje slovenskega in nemškega davčnega organa z uporabo sočasnega nadzora, kar se je izkazalo kot učinkovito orodje v boju proti davčnim goljufijam. Nemški davčni organ je predlagal sodelovanje pri davčnem nadzoru nad trgovanjem z odpadnimi surovinami med slovenskimi in nemškimi davčnimi zavezanci. Zaradi obsega davčne goljufije so sodelovali tudi nemški in slovenski organi pregona. Na osnovi upravnega sodelovanja sočasnega nadzora in izvedenih postopkov davčnih organov je bila ugotovljena sistemska utaja DDV, v katero so bili vključeni slovenski zavezanci kot vmesni člen v verigi transakcij. Davčna utaja je potekala s preprodajo odpadnih surovin iz tretjih držav, predvsem iz držav nekdanje Jugoslavije po slovenskih podjetjih na nemški trg, kjer se je z vključitvijo navideznih podjetij zlorabil sistem DDV. Rezultat zaključka sočasnega nadzora je ugotovljena utaja DDV v Nemčiji, v znesku 2,6 mio. evrov in zaključen kazenski pregonom zoper osebe, ki so sodelovale v davčni goljufiji. Izrečena je bila 28,5-letna skupna zaporna kazen, tudi z zaporno obsodbo slovenskega državljana, odgovorno osebo poslovnega subjekta, ki je s svojo vlogo vmesnega člena preprodajalca odpadnih surovin omogočil davčno zatajitev v Nemčiji.

Slovenski davčni inšpektorji trenutno sodelujejo še v dveh tovrstnih mednarodnih nadzorih, ki pa sta bila začeta na pobudo slovenskega davčnega organa.

8

Več o projektu ciljno usmerjenih nadzorov na področju sistemskih utaj DDV lahko najdete na http://www.durs.gov. si/si/storitve/davcni_nadzor/podrocja_dela_in_rezultati/ aktualni_projekti_ciljno_usmerjeni_davcni_nadzori/ sistemske_utaje_ddv/.

V prvi polovici letošnjega leta je bilo na področju sistemskih utaj DDV zaključenih 738 davčnih nadzorov in ugotovljenih za 23,9 mio. evrov dodatnih davčnih obveznosti.

Odnosi z javnostmi Finančna uprava RS

KOMENTAR Vse pohvale finančni upravi za uspešno zaključen primer sočasnega mednarodnega nadzora. Prav tako čestitke za zaključenih 738 davčnih nadzorov in ugotovljenih 23,9 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti, kar predstavlja v povprečju 32.384,52 evra na en nadzor. To pa je manj kot znašata dve mandatni kazni za gostinca, ki ne izda računa. Skupni znesek 23,9 milijona evrov pa predstavlja manj kot 5 odstotkov od zneska obresti, ki ga mora naša država plačati letno za letos najete kredite. Kaj nam pomaga, da je na eni strani finančna uprava uspešna in davčni zavezanci plačujemo naše davčne obveznosti, če na drugi strani politika brez odgovornosti porablja davkoplačevalski denar. Zaradi tega je nelogično, da se gostinec, ker ne izda računa, na podlagi zakona, ki ga je sprejela politika, kaznuje z 20.000,00 evri, medtem ko politika nekontrolirano zapravlja davkoplačevalski denar in za to ne odgovarja.

AVGUST 2014

DAVČNE NOVICE

Davčne novice Pomembne novosti

Omejitev izvršbe in razkritje pri zemljiškem dolgu NOVI ZIZ-J V sredo, 30. julija 2014, je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J), ki ga je Državni zbor RS sprejel 4. julija 2014, in prinaša precej bistvenih sprememb in dopolnitev. V teh novicah na kratko povzemamo novo ureditev, ki se nanaša na omejitve izvršbe, in na novo ureditev izvršbe na nepremičnino, ki je obremenjena z zemljiškim dolgom. O obeh novostih je ministrstvo za pravosodje izdalo pojasnilo, ki ju najdete na spodnji povezavi: http://www.mp.gov.si/si/novinarsko_sredisce/novica/article/12 447/6878/30b2255f5cdbb9c9a3586ed2972b8c15/ http://www.mp.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/ article/1328/6881/

OMEJITEV IZVRŠBE Spremenjene so določbe, ki urejajo izvzetje iz izvršbe in omejitve izvršbe (101. in 102. člen ZIZ). Glede na to, da nova ureditev ni zajeta v prehodnih določbah ZIZ-J, se ta prične uporabljati takoj, to je 30. julija 2014. Ministrstvo v zvezi s tem opozarja, da so izvrševalci sklepov o izvršbi pri njihovem izvrševanju dolžni upoštevati in ravnati v skladu s prejetim (pravnomočnim) sklepom o izvršbi in v skladu z v izreku opredeljenimi omejitvami izvršbe. Prav tako je v pojasnilu z dne 29. julija 2014 (glej prvo povezavo zgoraj) glede minimalnega zneska, ki mora ostati dolžniku, pojasnilo, da je meja minimalnega denarnega zneska, na katerega ni možno poseči z izvršbo in mora ostati dolžniku, 70 odstotkov minimalne plače (prej v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost).

To pomeni, da je zdaj osnova, določena za izračun, bruto plača po Zakonu o minimalni plači (ZMinP).

V skladu s 5. členom ZMinP, ki določa način rednega usklajevanja minimalne plače, je minimalna bruto plača za maj 2014 znašala 789,15 evra. To pomeni, da je minimalni denarni znesek, ki mora ostati dolžniku v primeru izvršbe in na katerega se z izvršbo ne sme poseči, 70 odstotkov tega zneska, to je 552,41 evra. To je znesek, ki mora dolžniku v vsakem primeru ostati. V primeru izvršbe na plačo bo moral delodajalec delavcu (na njegov transakcijski račun) izplačati 552,41 evra, v primeru izvršbe na transakcijski račun pa bo (po opravljenem prenosu sredstev na račun upnika) na računu dolžnika moral ostati enak znesek, torej 552,41 evra.

S tem je ZIZ-J določil enak minimalni varovani znesek, kot je uveljavljen z ZDavP-2 (glej 160. člen).

Samo v primeru izvršbe zaradi terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, je po ZIZ-J minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati, lahko manjši. V takšnem AVGUST 2014

primeru je minimalni varovani znesek določen v višini 50 odstotkov minimalne plače, torej 394,58 evra.

Navedena minimalna varovana zneska, na katera z izvršbo ni moč poseči, veljata za vse dolžnike, ki ne preživljajo nobenega družinskega člana. Če dolžnik preživlja družinskega člana, se ta znesek zviša še za znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke, za dodelitev denarne socialne pomoči.

Opisano omejitev izvršbe na denarne prejemke dolžnika morajo upoštevati vsi izvrševalci sklepov o izvršbi na denarne terjatve dolžnika (organizacije, ki opravljajo plačilni promet, delodajalci, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugi). Delodajalci morajo upoštevati to omejitev tudi v primeru upravno izplačilne prepovedi, ne le v primeru, ko izvršujejo sklep o izvršbi. ZIZ-J določa tudi, za katere denarne prejemke velja opisana omejitev in jih eksplicitno navaja. Prav tako velja nov vrstni red poplačila upnikov, saj imajo terjatve iz naslova zakonite preživnine pri izvršbi na denarno terjatev dolžnika absolutno prednost pred ostalimi terjatvami drugih upnikov.

NOVA UREDITEV IZVRŠBE NA NEPREMIČNINO, KI JE OBREMENJENA Z ZEMLJIŠKIM DOLGOM Ta nova ureditev zadeva imetnike zemljiških pisem, ki morajo sodišču v treh mesecih od dneva objave oklica, ki ga sodišče objavi, najpozneje ob izdaji sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, sporočiti svoje identifikacijske podatke in sodišču izročiti izvirnik zemljiškega pisma. Tako se bodo razkrili imetniki zemljiških pisem, ki bodo morali sodišču sporočiti svoje identifikacijske podatke (fizična oseba: osebno ime in naslov prebivališča ter datum rojstva ali EMŠO ali davčna številka ali drug isti povezovalni znak ali drug ustrezen identifikacijski podatek; pravna oseba: firma ali ime, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka; podjetnik ali zasebnik: osebno ime, firma, sedež in poslovni naslov ter matična ali davčna številka) in izročiti izvirnik zemljiškega pisma.

Imetnik zemljiškega pisma pa poleg tega, da sodišču sporoči svoje identifikacijske podatke in izroči izvirnik zemljiškega pisma, mora tudi prijaviti svojo terjatev, ki jo ima iz tega naslova, in sicer do razdelitvenega naroka oziroma najkasneje na razdelitvenem naroku. Če imetnik zemljiškega pisma oziroma zastavni upnik svoje terjatve ne prijavi pravočasno, ni poplačan iz kupnine, njegova hipoteka oziroma zemljiški dolg pa v skladu z določbami ZIZ preneha.

Za bolj natančne informacije si oglejte pojasnili na zgornjih dveh povezavah.

" Nevenka Simić Mićunović 9

DDPO

So olajšave RR le sanje?

" Tanja Kaltnekar

Davčni zavezanci se v praksi srečujejo s številnimi dilemami, kaj predstavlja RR Vlaganja zavezancev v raziskave in razvoj predstavljajo 100-odstotno znižanje davčne osnove. V praksi se pogosto zatakne pri presoji, katera vlaganja predstavljajo ustrezna vlaganja v raziskave in razvoj in katera ne. Za pomoč služi tako pravilnik o vlaganjih v raziskave in razvoj kot tudi priročnik OECD Frascati 2002, ki ponuja konkretne primere s posameznih področij, kjer so prisotne raziskave in razvoja. Nekaj dodatnih informacij na to temo je pripravil tudi davčni organ v svojem pojasnilu.

Davčna olajšava RR Za številne zavezance za davek od dohodkov pravnih oseb je dobrodošla določba 55. člena ZDDPO-2, skladno s katero lahko zavezanec uveljavlja davčno olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj (RR) v višini 100 odstotkov zneska, ki predstavlja vlaganja v RR. Hkrati z omenjeno določbo je potrebno upoštevati tudi določila Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, ki v 5., 6. in 7. členu natančneje opredeljuje vrste in vsebino vlaganj, ki štejejo za vlaganja v raziskave in razvoj, vrste stroškov, ki se lahko vključujejo v znesek vlaganj v raziskave in razvoj, ter dodatne kriterije oziroma merila za presojo vlaganj v RR. V prilogi 3 tega pravilnika so prikazani tudi natančnejši primeri za razlikovanje oziroma razmejitev med dejavnostjo RR in drugimi dejavnostmi v podjetju zavezanca. Na podlagi 8. člena pravilnika lahko davčni organ, če dvomi o presoji, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v RR, za mnenje zaprosi ministrstvo, pristojno za tehnologijo. Čeprav imamo v zvezi z uveljavljanjem olajšav za dejavnost RR poleg zakonske določbe tudi pravilnik, se v praksi zavezanci srečujejo s številnimi dilemami, kaj je mogoče vključiti v ta znesek oziroma kako pravilno določiti mejo med vlaganji v RR in vsemi ostalimi, da ne bo prihajalo do davčnih tveganj.

Davčni organ je v sodelovanju z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo pripravil daljše pojasnilo v zvezi s tem.

Na podlagi tega pojasnila naj bi zavezanci dobili širšo sliko o presoji upravičenosti vloženih sredstev v RR. Celotno pojasnilo je objavljeno na spletni strani davčnega organa. V nadaljevanju navajam bistvene informacije iz omenjenega pojasnila, ki vseh dilem ne bo odpravilo, mogoče pa bo vseeno prispevalo k celovitejši sliki o presoji olajšav za RR.

Element novosti in reševanje znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti Osnovno merilo za razločevanje RR od z njima povezanih dejavnosti je, da mora biti v RR prisoten pomemben element novosti in reševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti. To pomeni, da rešitev določenega problema ni 10

razvidna nekomu, ki pozna osnovni obseg splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. Številni projekti podjetij imajo strukturo, ki je namenjena izvedbi projekta in je trženjsko naravnana. V tej obliki verjetno zagotavljajo dobro osnovo za izvedbo/doseganje navedenih specifikacij in učinkov, kar je prvi namen naročnika. Za gospodarsko uspešno uporabo (novih) rešitev se zavzema tudi Republika Slovenija, saj je to temelj blaginje prebivalcev. Vendar v skladu z mednarodnimi dobrimi praksami in uveljavljenimi definicijami ter analogno pravilom o državnih pomočeh država doseganje tega cilja spodbuja z davčnimi olajšavami za vlaganja v dejavnost RR, ki je definirana drugače in zato v zgolj trženjsko usmerjenih projektih niti ni vedno prisotna, čeprav je v inovacijskih projektih pogosta.

Inovacijske dejavnosti Projekti inovacij (gospodarsko uspešne uporabe novih rešitev) praviloma vsebujejo več različnih dejavnosti, ki skupaj privedejo do končnega učinka. Statistično so npr. inovacijske dejavnosti: raziskovalno-razvojna dejavnost; pridobitev izpopolnjenih strojev, opreme in računalniške opreme ali programske opreme za proizvodnjo novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov; nakup ali pridobitev licence za patente in nepatentirane izume, strokovnega znanja in izkušenj in drugih vrst znanja od drugih podjetij ali organizacij;. usposabljanje osebja za razvoj in/ali uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov; dejavnosti za uvajanje novega ali bistveno izboljšanega izdelka ali storitve, vključno z raziskavo trga in oglaševanjem ob lansiranju; drugi postopki in tehnične priprave za uvajanje novih ali bistveno izboljšanih proizvodov in postopkov, ki jih drugje še ni.

Iz tega je razvidno, da nekateri deli inovacijskega projekta ne sodijo v raziskovalno-razvojno dejavnost in zato tudi vsi AVGUST 2014

zneski, namenjeni zanje, niso upravičeni do obravnavanja kot dejavnosti RR.

obstoječih storitev in drugih tekočih dejavnosti, četudi takšne spremembe predstavljajo izboljšanje.

Za določitev primerne vsebine in obsega, ki ustreza pogojem za uveljavljanje davčnih olajšav za raziskave in razvoj, mora vlagatelj, ki izvaja inovacijski projekt, po potrebi poskrbeti za poseben, pravilom o davčnih olajšavah za vlaganja v RR ustrezen opis vsebine in zneskov, ki ustrezajo definicijam za dejavnost RR.

Dejavnost RR na področju programske opreme

Iz predloženega projekta je razvidno, da lahko upravičeno pričakujemo tudi nekatere sestavine razvojno-raziskovalne dejavnosti, ki je upravičena do davčnih olajšav. Namreč pri sestavljanju kompleksnejših rešitev iz že obstoječih in na trgu dosegljivih delov upravičeno pričakujemo tudi reševanje tehnološke nejasnosti in raziskovalno-razvojno dejavnost, to je delovanje v področju nad osnovnim obsegom splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. Vendar to ne pomeni, da so vse sestavine projekta dejavnost RR. To ne velja za dele, ki so že obstoječi, in za rešitve, ki so že obstoječe, ki jih je mogoče uporabiti za posamezni primer uporabe na osnovi osnovnega obsega splošnega znanja in tehnik na zadevnem področju. Nakup takih delov bi se štel za upravičen le, če bi se vsi končni rezultati projekta od dokončanja tega projekta naprej v celoti uporabljali za dejavnost RR (npr. postavitev sistema/eksperimenta zgolj za namen RR).

V skladu z definicijo eksperimentalnega razvoja velja, da se morajo v primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov vsi prihodki, ustvarjeni s takšno uporabo, odšteti od upravičenih stroškov.

Eksperimentalni razvoj Dejavnosti, ki so blizu trgu, morajo biti skladne z definicijo eksperimentalnega razvoja.

Po definiciji eksperimentalni razvoj kot del raziskovalnorazvojne dejavnosti pomeni pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporabo obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega ali drugega ustreznega znanja in spretnosti za namene izdelovanja načrtov in ureditev ali oblikovanja za nove, spremenjene ali izboljšane proizvode, procese ali storitve. Ti lahko vključujejo na primer tudi druge dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih proizvodov, procesov in storitev. Dejavnosti lahko vključujejo proizvodne osnutke, risbe, načrte ali drugo dokumentacijo, če niso namenjeni tržni uporabi. Razvoj prototipov za tržno uporabo in pilotnih projektov je prav tako vključen, pri čemer je prototip nujno končni tržni proizvod in je njegova izdelava predraga, da bi ga uporabili samo za namene predstavitve in vrednotenja. V primeru poznejše tržne uporabe predstavitvenih ali pilotnih projektov se morajo vsi prihodki, ustvarjeni s takšno uporabo, odšteti od upravičenih stroškov. Eksperimentalna proizvodnja in testiranje proizvodov, procesov ali storitev sta prav tako upravičena, če teh ni mogoče uporabiti ali preoblikovati za uporabo v industriji ali tržno uporabo. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb proizvoda, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, AVGUST 2014

Glede na vsakdanjo prisotnost informacijskih in komunikacijskih tehnologij v praktično vsakem podjetju in torej relevantnost za vse davčne zavezance, posebej opozarjamo na meje dejavnosti RR na področju programske opreme. OECD Frascati Manual 2002, svetovna referenca za definiranje dejavnosti RR tudi na področju programske opreme navaja, do je tovrstni projekt dejavnost RR, če je njegovo dokončanje odvisno od znanstvenega in/ ali tehnološkega napredka, namen projekta pa mora biti sistematično reševanje znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti.

V nadaljevanju ta priročnik določa tudi bolj natančne navedbe take, s programsko opremo povezane dejavnosti rutinskega značaja, ki ne vključujejo znanstvenega in/ali tehnološkega napredka ali reševanje tehnoloških nejasnosti, in se zato ne uvrstijo med dejavnost RR. Primeri so: programska oprema za poslovno uporabo in razvoj informacijskega sistema z uporabo znanih metod ter obstoječih programskih orodij, podpora obstoječim sistemom, pretvarjanje in/ali prevajanje programskih jezikov dodajanje uporabniške funkcionalnosti uporabnim programom, odpravljanje napak v sistemih, prilagoditev obstoječe programske opreme, priprava uporabniške dokumentacije.

Glede na to, da je dejavnost RR tako po tehnoloških kot netehnoloških inovacijah temelj konkurenčnosti podjetij, je prav, da se zavezanci tudi sami podrobneje seznanijo z omenjenim priročnikom OECD Frascati 2002 in v njem najdejo osnove za utemeljitev prisotnih dejavnosti RR v projektih in programih, ki jih uveljavljajo.

Povezava na omenjeni priročnik je naslednja: http://www.oecd-ilibrary.org/science-and-technology/ frascati-manual-2002_9789264199040-en

ZAKLJUČEK Večina bralcev bo ob prebiranju tega strokovnega pojasnila določene dele morala prebrati večkrat, preden si jih bo lahko prevedla v svoj jezik, saj so zapisani na precej kompleksen način. Vsem, ki se srečujete z dilemo, ali določena vlaganja predstavljajo ustrezno osnovo za uveljavljanje olajšave iz naslova vlaganj v RR, predlagam, da si vzamejo čas in sami preučijo priročnik OECD Frascati 2002, ki je na medmrežju dosegljiv tudi brezplačno. V samem priročniku so namreč v okviru posameznih področij predstavljeni tudi konkretni primeri, ki nedvomno predstavljajo vlaganja v RR, česar davčni organ niti ministrstvo v svojem pojasnilu nista zajela.

" Tanja Kaltnekar 11

DDPO

KAJ SE LAHKO VKLJUČI V OLAJŠAVO IZ NASLOVA VLAGANJ V RAZISKAVE IN RAZVOJ?

SODBA VRHOVNEGA SODIŠČA

Past pri davčnem odtegljaju

" Nevenka Simić Mićunović

Še ena past, na katero je potrebno biti pozoren pri plačilu tujim izvajalcem za njihove storitve, izvedene v Sloveniji – pomemben je obseg financiranja Pri izplačilu tujim izvajalcem, ki nastopajo v Sloveniji, se v praksi pojavlja nemalo težav.

Tako na primer med drugim tudi, kaj vse je potrebno šteti v davčno osnovo za davčni odtegljaj (ali zgolj plačilo za samo izvedbo, to je plačilo nastopajočemu izvajalcu, ali tudi vse ostale spremljajoče stroške, ki so pri tem nastali), kot tudi, kdaj je dejansko možno uveljaviti oprostitev po tretjem odstavku 17. člena konvencije. O slednjem je Vrhovno sodišče Republike Slovenije izdalo sodbo številka X Ips 113/2013, ki bo predstavljena v tem članku.

V omenjeni sodbi vrhovnega sodišča št. X Ips 113/2013 z dne 20. marca 2014 gre za vprašanje, ali se v primeru plačila tujemu izvajalcu iz Rusije, ki je nastopil v Sloveniji v okviru kulturnega sodelovanja, lahko uporabi oprostitev plačila davka po tretjem odstavku 17. člena Konvencije med vlado Republike Slovenije in vlado Ruske federacije (v nadaljevanju: konvencija). Konvencija je bila objavljena v Uradnem listu RS, številka 44/1996 z dne 9. avgusta 1996.

Poglejmo besedilo 17. člena konvencije, ki velja za izvajalce – umetnike in športnike: 1. Ne glede na določila 14. in 15. člena te konvencije se lahko dohodek, ki ga ustvari rezident države pogodbenice kot izvajalec – gledališki, filmski, radijski ali televizijski umetnik ali kot glasbenik ali športnik – z osebnimi dejavnostmi v tem statusu, opravljenimi v drugi državi pogodbenici, obdavči v tej drugi državi.

2. Če dohodka iz osebnih dejavnosti izvajalca ali športnika v tem statusu ne dobi osebno izvajalec ali športnik, temveč druga oseba, se sme ta dohodek ne glede na določbe 7., 14. in 15. člena te konvencije obdavčiti v državi pogodbenici, v kateri izvajalec ali športnik opravlja te dejavnosti.

3. Ne glede na predhodne določbe tega člena se dohodek, ustvarjen z osebnimi dejavnostmi izvajalca ali športnika v tem statusu, oprosti davka v državi pogodbenici, v kateri se te dejavnosti opravljajo, če se opravljajo po programu kulturnega sodelovanja in obiska, ki ga v celoti financira druga država pogodbenica ali upravna ozemeljska enota ali lokalni organ. Omenjena pobuda se da na podlagi dokumenta pristojnega upravnega organa druge države pogodbenice, ki potrdi, da so bili izpolnjeni vsi potrebni pogoji.

Dejansko stanje Ruski izvajalec je v Sloveniji izvedel dve baletni predstavi, za kar je slovenski davčni zavezanec Akademskemu 12

državnemu baletu iz Sankt Peterburga izplačal dohodek v skupnem znesku 88.000,00 evrov. Slovenski zavezanec je na podlagi tretjega odstavka 260. člena ZDavP-2 za ruskega izvajalca vložil zahtevek za oprostitev davka od drugih dohodkov na podlagi določb mednarodne pogodbe o izogibanju dvojnega obdavčevanja. Izpolnjen zahtevek je potrebno predložiti pred izplačilom dohodka. Davčni organ mora o njem odločiti najpozneje v petnajstih dneh od prejema zahtevka. Šele takrat, ko izplačevalec prejme potrjen zahtevek od davčnega organa, lahko izplača dohodek, ne da bi pri tem obračunal in plačal davčni odtegljaj.

K vloženemu zahtevku je slovenski zavezanec priložil izjavo ruskega baleta, da je vse stroške v zvezi s pripravo izvedbe obeh baletnih predstav (plače za nastopajoče, stroški za učenje vlog, stroški priprave kostumov, scene in odra ipd.), ki so znašali najmanj 250.000,00 evrov, v celoti financirala Rusija. Akademski državni balet je namreč državna ustanova, ki jo financira država.

Kot izhaja iz sodbe, je v pogodbi, sklenjeni med Akademskim državnim baletom iz Sankt Peterburga in slovenskim davčnim zavezancem, dogovorjeno plačilo za izvedbo obeh baletnih predstav plačal slovenski davčni zavezanec. Iz tega izhajajoč je prvo in drugostopni davčni organ in enako upravno in vrhovno sodišče odločilo, da Rusija ni v celoti financirala obeh nastopov iz svojih sredstev.

Odločitev sodišča Kot sporno sodišče v sodbi izpostavlja vprašanje, na kaj dejansko se nanaša financiranje v smislu tretjega odstavka 17. člena konvencije, in sicer – ali na financiranje konkretnega nastopa v Sloveniji ali na financiranje stroškov priprave prireditve v Rusiji, katere je nesporno krila ruska država. V odgovor na to vprašanje vrhovno sodišče pritrjuje stališču upravnega sodišča in drugostopnega davčnega organa, ki pravi, da se financiranje obiska v smislu tretjega odstavka 17. člena konvencije nanaša na konkretno izvedbo obeh baletnih predstav v Sloveniji in AVGUST 2014

na dohodek, ki ga je za obe predstavi ruski balet prejel od slovenskega naročnika. Pri tem sodišče poudarja, da je za oprostitev davka bistveno, da je določen obisk oziroma gostovanje v drugi državi pogodbenici, ki se izvede v okviru kulturnega sodelovanja, v celoti financiran z javnimi sredstvi države pogodbenice, katere rezident je nastopajoči umetnik. Dejstvo, da so bili stroški priprave baletnih predstav v celoti financirani z javnimi sredstvi ruske države, ni pomembno, saj je priprava teh predstav povezana tudi z gostovanji v drugih državah in ne le v Sloveniji.

Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila davka po tretjem odstavku 17. člena konvencije, zato je od plačila potrebno obračunati in odvesti davčni odtegljaj. Oprostitev plačila davka po tretjem odstavku 17. člena konvencije je izjema od načelne pravice (v obravnavanem primeru) Slovenije do obdavčitve dohodka ruskega izvajalca in je možna le, če se konkretni obisk in stroški, ki so neposredno povezani z nastopom v Sloveniji v okviru kulturnega sodelovanja med Rusijo in Slovenijo, v celoti financirajo iz ruskih javnih sredstev. To bi bilo v primeru, ko bi slovenski naročnik kot organizator nastopa denar za izplačilo izvajalcem prejel od Rusije oziroma iz ruskih javnih sredstev.

Na koncu sodbe sodišče zaključi, da vprašanje odbijanja stroškov poslovanja in posledično vprašanje glede višine davčne osnove nista predmet presoje v obravnavani zadevi, zato je sodišče zavrnilo vse ugovore zavezanca v zvezi z nepriznavanjem stroškov in neskladjem s sodno prakso Sodišča EU. Tukaj moram dodati, da je glede določanja višine davčne osnove oziroma glede tega, kaj se všteva oziroma ne všteva v osnovo za davčni odtegljaj v praksi kar nekaj težav, saj se slovenski organizatorji, ki nastopajo kot plačniki tujim izvajalcem, pri določanju osnove za 15-odstotni davčni odtegljaj načeloma ne strinjajo s stališčem, da se v davčno osnovo poleg stroškov za nastop izvajalcem vštevajo tako rekoč vsi stroški, povezani z nastopom (npr. stroški prevoza osebja in opreme, stroški najema opreme ipd.). V zvezi s tem je Davčna uprava Republike Slovenije izdala obsežno pojasnilo Obdavčevanje tujih nastopajočih izvajalcev in športnikov nerezidentov, Pojasnilo DURS,

www.revijadenar.si www.simic-partnerji.si www.dizi.org

št. 4217-6744/2013-1 01-650-02, 25. julij 2013, ki ga najdete na spodnji povezavi: http://www.durs.gov.si/si/delovna_podrocja/mednarodno_ obdavcevanje/mednarodne_pogodbe_o_izogibanju_ dvojnega_obdavcevanja_dohodka_in_premozenja/ obdavcevanje_tujih_nastopajocih_izvajalcev_in_ sportnikov_nerezidentov/ Uporaba določbe tretjega odstavka 17. člena sporazuma je prej izjema kot pravilo, saj primeri niso številni. Smernice OECD ne obravnavajo posebej vsebine tretjega odstavka 17. člena konvencije, tako kot je to primer za prvi in drugi odstavek istega člena. V komentarju k 17. členu je zgolj zapisano, da določila prvega in drugega odstavka ne veljajo za dohodke, ki jih dosežejo umetniki in športniki s svojim nastopom v državi pogodbenici, če se njihov obisk v tej državi v celoti ali pretežno financira z javnimi sredstvi ene ali obeh držav pogodbenic, njunih političnih enot ali lokalnih skupnosti. V tem primeru se ti dohodki obdavčijo v državi pogodbenici, v kateri je umetnik ali športnik rezident. Glede na besedno zvezo »v celoti ali pretežno« in »ene ali obeh držav pogodbenic« vidimo, da so tozadevne ureditve med državami lahko različne. Če pogledamo ureditve v sporazumih z nekaj drugimi državami, vidimo, da veljajo različni dogovori, ki so praviloma manj strogi od obravnavanega v tem članku. V sporazumu s Hrvaško je pogoj za oprostitev plačila davka dogovorjen bolj ohlapno kot z Rusijo, in sicer »... če se obisk v celoti ali pretežno financira z javnimi sredstvi ene ali obeh držav pogodbenic …« (gre za tretji odstavek 16. člena sporazuma). Enako je dogovorjeno v sporazumu z ZDA. Z Veliko Britanijo velja dogovor »… če se gostovanje v celoti ali pretežno krije iz javnih sredstev druge države pogodbenice …« (tretji odstavek 16. člena sporazuma z Veliko Britanijo in Severno Irsko). Z Italijo je dogovorjen pogoj »… če se take dejavnosti pretežno financirajo z javnimi sredstvi obeh držav ali se izvajajo v okviru kulturnega sporazuma med državama pogodbenicama«.

Zato tovrstna pozornost ni odveč ob dogovarjanju in plačevanju teh storitev.

" Nevenka Simić Mićunović

Varna prihodnost, v vaših rokah!

AVGUST 2014

13

SODBA VRHOVNEGA SODIŠČA

STORITVE TUJIH IZVAJALCEV IN DAVČNI ODTEGLJAJ

MEDNARODNA OBDAVČITEV

OECD preprečuje prelivanje dobičkov

" Alenka Hočevar Gorenc

Septembra prva večja časovna prelomnica za projekt OECD za preprečevanje neupravičene erozije davčnih osnov in prelivanja dobičkov OECD je julija 2013 objavil okvirni načrt ukrepov, katerih namen je zmanjšanje možnosti neupravičenega prelivanja dobičkov v države z nižjimi davčnimi obremenitvami, ki ga prakticira vse več davčnih zavezancev (angleško BEPS Action Plan)1. Dokument vsebuje seznam petnajstih ukrepov, ki naj bi bili v celoti sprejeti do konca leta 2015.

Posamezni ukrepi naj bi bili sprejeti v treh svežnjih - prvi sveženj ukrepov naj bi bil sprejet septembra 2014, drugi septembra 2015 in tretji decembra 2015. Glede na to, da je Slovenija članica OECD, bodo sprejete odločitve vplivale tudi na davčne zavezance v Sloveniji. V nadaljevanju zato podrobneje predstavljam dosedanje aktivnosti OECD na tistih področjih, ki bodo obravnavana v prvem svežnju ukrepov.

Prvi sveženj ukrepov Pri oblikovanju časovnega okvira za sprejem ukrepov v okviru projekta BEPS2 so države izhajale iz želje, da se ukrepi sprejmejo čim hitreje, dokler še obstaja težko doseženo soglasje o nujnosti sprejetja takšnih ukrepov.

V prvi sveženj ukrepov je OECD uvrstil tista področja, za katera se je upravičeno pričakovalo, da bodo lahko dokončana do zastavljenega roka. Večina izmed njih je bila namreč že pred začetkom projekta BEPS predmet dogovarjanj in usklajevanj. Vendar, kot se je izkazalo, je vseh petnajst ukrepov med seboj tako tesno povezanih, da bodo poročila, ki bodo objavljena septembra, predstavljala bolj vmesno poročilo o napredku organizacije v zvezi s celotnim projektom BEPS kot pa dokončno verzijo poročil v zvezi s posameznimi ukrepi.

V prvem svežnju naj bi bili sprejeti ukrepi na sedmih področjih3.

Ukrep št. 1: Poročilo o davčnih izzivih na področju digitalnega poslovanja Davčne spremembe na področju digitalnega poslovanja so potrebne, saj je razvoj digitalne ekonomije v zadnji letih dodobra spremenil običajne poslovne modele.

Temu se mora ustrezno odzvati tudi davčna politika, saj obstoječa pravila mednarodne obdavčitve za digitalno ekonomijo ne zadoščajo več.

Med državami, vključenimi v projekt BEPS, obstaja načelno soglasje, da za uveljavitev sprememb na 1

2

3

Action Plan on Base Erosion and Profit Shifting«. OECD. 2013. Dostopno na spletnem naslovu: http://www.oecd-ilibrary.org/taxation/action-plan-on-baseerosion-and-profit-shifting_9789264202719-en.

Zaradi uveljavljenosti izraza »BEPS« v strokovni mednarodni javnosti v nadaljevanju uporabljam ta izraz namesto celotnega naziva projekta.

Seznam vseh ukrepov, ki naj bi bili sprejeti v treh ločenih svežnjih, je naveden v prilogi.

14

digitalnem področju ni potrebno oblikovati ločenega davčnega sistema, ki bi veljal le za digitalno ekonomijo.

Zadostuje, če se uveljavljena splošna davčna pravila ustrezno dopolnijo in spremenijo. Vendar pa soglasja glede vsebine teh sprememb ne bo lahko doseči.

Marca letos je OECD začel javno razpravo o predlaganih spremembah na področju obdavčitve digitalne ekonomije. Na podlagi prejetih komentarjev bo OECD oblikoval poročilo o predlaganih spremembah, ki bo objavljeno septembra. Predlagane spremembe se nanašajo predvsem na dve osrednji področji, in sicer: opredelitev obstoja davčne prisotnosti v drugi državi zaradi tamkajšnje digitalne prisotnosti (obstoj poslovne enote) ter obdavčitev z DDV.

Problem, ki ga v davčnem smislu predstavlja digitalna ekonomija, je povezan predvsem z obstojem poslovne enote. Digitalna ekonomija je namreč zabrisala meje med dvema skupinama dejavnosti, na podlagi katerih se ugotavlja davčna prisotnost zavezanca v določeni državi: pomožnimi dejavnostmi (poslovna enota praviloma ne obstaja) in glavnimi poslovnimi dejavnostmi zavezanca (poslovna enota praviloma obstaja). Za rešitev nastalega problema OECD predlaga možnosti naslednjih sprememb: spremembe določb, ki urejajo (ne)obstoj poslovne enote v primeru opravljanja pomožnih dejavnosti obstoj davčne prisotnosti na podlagi »pomembne digitalne prisotnosti« uvedbo t. i. virtualne poslovne enote ter uvedbo davčnega odtegljaja od digitalnih transakcij

Na področju obdavčitve z DDV OECD predlaga obdavčitev glede na kraj potrošnje/porabe namesto obdavčitve glede na kraj dobave (angl. destination principle).

AVGUST 2014

Ker med državami za zdaj ne obstaja soglasje o vsebini sprememb (npr. uvedba t. i. virtualne poslovne enote uživa zelo nizko podporo), je težko pričakovati, da bo poročilo, ki bo objavljeno septembra, vsebovalo konkretnejše rešitve. Bolj verjetno je, da bo delovna skupina, ki je odgovorna za pripravo predlogov sprememb, svoje delo podaljšala in konkretnejše spremembe objavila, potem ko bodo usklajeni ukrepi na ostalih povezanih področjih (npr. ukrep, ki se nanaša na oblikovanje meril za preprečevanje umetnega izogibanja statusa poslovne enote)4.

Ukrep št. 2: Osnutek določb v nacionalnih davčnih zakonodajah in vzorčni konvenciji OECD za preprečitev davčnega neskladja, ki ga povzročajo hibridni instrumenti in hibridne oblike družb V zvezi z ukrepi na področju preprečevanja davčnih zlorab, ki jih omogoča neskladje med davčnimi učinki različnih hibridnih instrumentov in oblik družb, želi OECD oblikovati osnutek določb, ki bi jih države vnesle v svoje nacionalne davčne zakonodaje ter določb Vzorčne konvencije OECD. Hibridni instrumenti omogočajo dvojno neobdavčitev zaradi različne kvalifikacije posamezne transakcije oziroma finančnega instrumenta v različnih državah.

Pogost primer takšnega neskladja je transakcija, ki je z vidika družbe v eni državi obravnavana kot prejem posojila, z vidika družbe, ki sredstva daje in se nahaja v drugi državi, pa kot povečanje kapitala. Družba, ki sredstva prejme, bo plačilo za ta sredstva obravnavala kot obresti (ki so praviloma davčno priznan odhodek), družba, ki sredstva daje, pa kot prejem dividend (ki se iz obdavčitve praviloma izvzamejo).

S predlaganimi spremembami določb nacionalnih zakonodaj in Vzorčne konvencije OECD bi takšna neskladja preprečili. Poročilo, ki bo objavljeno septembra, naj bi tako vsebovalo opredelitve hibridnih transakcij, ponazoritve s primeri ter konkretne predloge besedil določb nacionalnih zakonodaj. Kar se tiče Vzorčne konvencije, naj bi spremembe vsebovale določbe, ki bodo onemogočale uporabo hibridnih instrumentov in družb za koriščenje ugodnosti, ki jih omogočajo mednarodne davčne pogodbe.

V zvezi s to tematiko naj omenim, da je bil korak naprej k rešitvi problema, ki ga povzroča uporaba hibridnih posojil, na ravni EU narejen z nedavno spremembo evropske direktive o skupnem sistemu obdavčitve matičnih in odvisnih družb5. Po uveljavitvi spremembe bo tako izvzem dividend pri matični družbi mogoč le, če plačilo ni obravnavano kot davčno priznan odhodek Na evropski ravni vzporedne aktivnosti v zvezi z obdavčitvijo digitalnega poslovanja izvaja tudi Evropska komisija. Delovna skupina je v zvezi s svojim delom objavila poročilo, ki je dosegljivo na spletni strani Evropske komisije: http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/gen_info/good_governance_ matters/digital_economy/index_en.htm 5 Direktiva Sveta 2011/96/EU z dne 30. novembra 2011 o skupnem sistemu obdavčitve matičnih družb in odvisnih družb iz različnih držav članic (prenovitev) (UL L št. 345 z dne 29. decembra 2011).

4

AVGUST 2014

pri odvisni družbi.

Ukrep št. 5: Poročilo o dosedanjem delu na področju preprečevanja škodljivih davčnih praks V okviru petega ukrepa bo OECD pripravil poročilo o dozdajšnjem delu in rezultatih le-tega na področju preprečevanja škodljivih davčnih praks. Delo na tem področju v glavnem obsega aktivnosti za vključitev čim večjega števila držav (predvsem tistih s preferenčnimi davčnimi režimi) v sistem obvezne avtomatske izmenjave podatkov.

V sklopu tega ukrepa je OECD 21. julija objavil prvo izdajo standardov za avtomatsko izmenjavo podatkov za davčne potrebe. Dokument vsebuje besedilo standardov za izmenjavo informacij, komentar in tehnične karakteristike, potrebne za učinkovito izmenjavo informacij. K implementaciji predlaganega standarda se je do zdaj zavezalo 65 držav.

Ukrep št. 6: Priporočila za preprečevanje davčnih pogodb

zlorab

mednarodnih

Na področju preprečevanja zlorab ugodnosti, ki jih prinašajo mednarodne davčne pogodbe, želi OECD uvesti spremembe Vzorčne konvencije OECD, ki bi takšne zlorabe preprečevale.

Nova Vzorčna konvencija naj bi tako vključevala določbo, da namen mednarodnih davčnih pogodb ni samo v preprečevanju dvojne obdavčitve, ampak tudi v preprečevanj t. i. dvojne neobdavčitve. Prav tako naj bi Vzorčna konvencija vsebovala splošne in posebne določbe, ki bi preprečevale zlorabo ugodnosti, ki jih omogočajo dvostranske davčne pogodbe (angl. anti-abuse rules). Koriščenje ugodnosti bi bilo tako onemogočeno davčnim zavezancem, ki ne bi izpolnjevali določenih pogojev (npr. pogoje glede lastništva, pogoje glede kraja dejanskega upravljanja družbe, pogoje glede narave opravljanja dejavnosti).

Prav tako bi bilo koriščenje ugodnosti onemogočeno v tistih primerih, kjer bi se izkazalo, da je eden od bistvenih razlogov za izvedbo določene transakcije oz. posla izkoristiti davčne ugodnosti, to pa bi bilo v danih okoliščinah v nasprotju z namenom posamezne mednarodne pogodbe. Čeprav pri določenih državah obstajajo zadržki glede vsebine posameznih določb (med temi državami prednjačijo ZDA), je pričakovati, da bo poročilo, ki bo objavljeno septembra, vsebovalo konkretne vsebinske predloge za spremembo Vzorčne konvencije6.

6

Ob tem velja na mestu opomba, da je OECD pravkar pripravil posodobitev Vzorčne konvencije in njenega komentarja. Oba dokumenta naj bi bila objavljena še letos. Ker projekt BEPS še ni končan, ta posodobitev ne vsebuje sprememb, ki se pripravljajo v okviru tega projekta

15

MEDNARODNA OBDAVČITEV

OECD ZA VEČJO PRAVIČNOSTI NA PODROČJU MEDNARODNE OBDAVČITVE

MEDNARODNA OBDAVČITEV

OECD ZA VEČJO PRAVIČNOSTI NA PODROČJU MEDNARODNE OBDAVČITVE Ukrep št. 8: Spremembe smernic OECD za določanje transfernih cenah v povezavi z neopredmetenimi sredstvi Spremembe na področju transfernih cen v povezavi z neopredmetenimi sredstvi7 OECD za zdaj povzročajo največ težav.

Aktivnosti o spremembah na tem področju trajajo že nekaj časa. OECD je junija 2012 odprl razpravo o tej temi z objavo osnutka predlaganih sprememb.

Po prejemu obsežnih komentarjev na osnutek je OECD julija lanskega leta objavil dopolnjeno besedilo predlaganih sprememb, vendar tudi glede tega za zdaj ni mogoče najti zadostnega soglasja.

Neopredmetena sredstva (npr. blagovne znamke, know-how, patenti, licence) predstavljajo primeren instrument za prelivanje dobičkov med državami zaradi osnovnega principa, na katerem temelji ureditev transfernih cen. V skladu s tem principom naj bi bili večji dobički (in potencialno tudi izgube) ustvarjeni pri tisti družbi, ki nudi več funkcij, več tveganj in več sredstev v primerjavi z ostalimi družbami. To sorazmerje naj bi odražalo elemente neodvisnega tržnega razmerja. Pri tem neopredmetena sredstva igrajo pomembno vlogo, saj običajno prispevajo velik delež k uspešnosti družbe. Zaradi relativno enostavnega prenosa neopredmetenih sredstev med družbami (prenos je mogoč le na podlagi pogodbe) se v praksi dogaja, da se neopredmetena sredstva prenašajo na družbe, ki se nahajajo v državah z nižjo stopnjo obdavčitve. Zaradi lastništva neopredmetenih sredstev posledično večji del dobička pripada tem družbam, ki so zaradi davčnih ugodnosti nižje obdavčene. Ker gre v večini takih primerov le za formalni pravni prenos neopredmetenih sredstev v druge države (aktivnosti, ki ustvarjajo vrednost za neopredmetena sredstva se še vedno odvijajo v prenosnih družbah), države, v katerih se nahajajo družbe, ki dejansko ustvarjajo dodano vrednost, takšnemu prelivanju dobička nasprotujejo.

Ker se v večini primerov prenos neopredmetenih sredstev izvaja iz razvitih držav v nerazvite države, ni presenetljivo, da največja nesoglasja pri uveljavljanju sprememb obstajajo med tema dvema skupinama držav.

Glavni namen predlaganih sprememb je tako preprečitev oziroma zmanjšanje prelivanja dobičkov s pomočjo fiktivnega prenosa neopredmetenih sredstev v države z nižjimi stopnjami obdavčitve. To naj bi se doseglo z ustrezno alokacijo neopredmetenih sredstev na osnovi dodane vrednosti.

Kljub poenostavljenemu primeru, navedenemu zgoraj, so transakcije, ki vključujejo elemente neopredmetenih sredstev med povezanimi osebami zelo kompleksne in temu primerna je tudi določitev ustrezne transferne cene. Zaradi kompleksnosti in nasprotujočih si interesov držav je zato pričakovano težko najti ustrezen kompromis pri spremembah. Po zadnjih novicah, 7

Transfer pricing for intangibles.

16

ki jih je sporočil OECD, bo poročilo o predlaganih spremembah Smernic OECD za oblikovanje transfernih cen v povezavi z neopredmetenimi sredstvi v določeni meri sicer dokončano do prihajajočega septembra.

Nekateri elementi, kot so opredelitev lastništva nad neopredmetenim sredstvom in transakcije, povezane z razvojem, vzdrževanjem in zaščito neopredmetenih sredstev, pa ostajajo predmet nadaljnjih pogajanj in naj bi bili dokončno usklajeni do konca leta 2015.

Ukrep št. 13: Spremembe na področju dokumentacije o transfernih cenah Od sprememb na področju dokumentacije o transfernih cenah si OECD obeta dramatične učinke v boju proti prelivanju dobičkov in neupravičene obdavčitve.

Spremenjena dokumentacija naj bi bila v veliko pomoč davčnim organom (in tudi davčnim zavezancem) pri določitvi in uveljavitvi ustreznih transfernih cen.

Predlagane spremembe na področju dokumentacije o transfernih cenah se nanašajo na: uvedbo enotne predloge za poročanje določenih podatkov, ki se nanašajo na povezane družbe (country-by-country reporting template oz. predloga CBC) splošno dokumentacijo (masterfile) posebno dokumentacijo (country-specific documentation) Največjo spremembo za davčne zavezance predstavlja uvedba enotne predloge za poročanje določenih podatkov, ki se nanašajo na povezane družbe (t. i. predloga CBC). Poročanje v takšni obliki namreč do zdaj ni bilo potrebno. Podatki, ki jih bodo morali davčni zavezanci posredovati, bodo davčnim organom razkrili informacije o alokaciji dohodkov, obsegu in značilnosti ekonomske aktivnosti ter plačanih davkih za družbe v posameznih državah. Po opravljenem javnem posvetovanju v maju naj bi bila vsebina predloge, vsaj kar se tiče podatkov, ki jih bodo morali davčni zavezanci poročati, zdaj usklajena, zato OECD naknadnih sprememb na tem področju ne pričakuje več.

Več o sami vsebini spremenjene dokumentacije predstavljam v posebnem članku v prihodnji številki revije. Če je vsebina predlagane dokumentacije več ali manj usklajena, je več težav pri določitvi ustreznega mehanizma za poročanje. Mehanizem za poročanje mora zagotoviti ustrezno varstvo podatkov, na učinkovit način omogočiti izmenjavo informacij med pristojnimi organi posameznih držav in hkrati zagotoviti, da pristojni organi z obdelavo podatkov ne bodo preveč administrativno obremenjeni.

Ker za zdaj enotnega predloga za oblikovanje mehanizma še ni, se delovna skupina OECD nagiba k temu, da bi svoje delo na tem področju podaljšali do januarja prihodnjega leta in v tem času oblikovali AVGUST 2014

optimalno rešitev. Glede na pomembnost sprememb, ki jih nova dokumentacija o transfernih cenah prinaša, je takšno stališče razumljivo, saj bi hitenje k sprejetju pomanjkljivega mehanizma lahko v večji meri spodkopalo učinke, ki jih je s spremembami mogoče doseči.

Ukrep št. 15: Poročilo o oblikovanju instrumenta za zagotovitev implementacije sprejetih ukrepov v okviru projekta BEPS Za dosego učinkov, ki jih OECD zasleduje s projektom BEPS, bo potrebno predlagane spremembe implementirati v nacionalnih davčnih predpisih posameznih držav (kamor sodijo tudi zavezujoče dvostranske mednarodne davčne pogodbe).

Da bi se izognili časovno izredno zahtevnemu projektu usklajevanja dvostranskih mednarodnih davčnih pogodb8, OECD predlaga oblikovanje in sprejetje posebnega večstranskega mednarodnega inštrumenta (večstranske mednarodne pogodbe). To bi omogočilo, da bi z enim dokumentom spremenili relevantne dvostranske mednarodne pogodbe, ki temeljijo na Vzorčni konvenciji OECD. 7

OECD pričakuje, da bodo predstavniki držav prepoznali koristi, ki jih oblikovanje takšne mednarodne pogodbe prinaša, in da bodo predlagano poročilo podprli.

ZAKLJUČEK Pregled dosedanjega dela OECD v okviru projekta BEPS kaže, da se je OECD resnično zavzeto lotil svoje naloge z namenom izkoristiti doseženo načelno stališče vseh pomembnejših držav o potrebnem ukrepanju na področju erozije davčne osnove in prelivanju dobičkov. Kljub temu so se za pravilno izkazali pomisleki mnogih o realnih možnostih dosega zastavljenega cilja v tako kratkem času.

Večina ukrepov, ki naj bi bili sprejeti septembra, namreč ne vsebuje oprijemljivih in konkretnih določb, ki bi doprinesle k rešitvi posameznih davčnih problemov. Če je razlog v tem, da so si ukrepi v celoti tako medsebojno prepleteni, potem nestrpno čakamo na prihodnji december, ko naj bi bili vsi ukrepi dokončno sprejeti. Da le ne bi v vmesnem času prišlo do pomanjkanje politične volje za dokončanje projekta.

" Alenka Hočevar Gorenc

OECD ocenjuje, da bi to lahko trajalo desetletje, saj je takšnih pogodb približno 3.000.

ČASOVNI OKVIR UKREPOV, KI NAJ BI BILI SPREJETI V OKVIRU PROJEKTA BEPS September 2014 Ukrep št. 1: Poročilo o davčnih izzivih na področju digitalnega poslovanja Ukrep št. 2: Osnutek določb v nacionalnih davčnih zakonodajah in Vzorčni konvenciji OECD za preprečitev davčnega neskladja, ki ga povzročajo hibridni instrumenti in hibridne oblike družb Ukrep št. 5: Poročilo o dosedanjem delu na področju preprečevanja škodljivih davčnih praks Ukrep št. 6: Priporočila za preprečevanje zlorab mednarodnih davčnih pogodb Ukrep št. 8: Spremembe Smernic OECD za določanje transfernih cen v povezavi z neopredmetenimi sredstvi Ukrep št. 13: Spremembe na področju dokumentacije o transfernih cenah Ukrep št. 15: Poročilo o oblikovanju instrumenta za zagotovitev implementacije sprejetih ukrepov v okviru projekta BEPS

September 2015 Ukrep št. 3: Sprejem priporočil o oblikovanju nacionalnih pravil, ki bi okrepila izvajanje obstoječih pravil »CFC« (angl. »Controlled Foreign Company« rules) Ukrep št. 4: Sprejem priporočil o oblikovanju nacionalnih pravil za preprečitev erozije davčne osnove s pomočjo obresti in drugih finančnih odhodkov Ukrep št. 5: Oblikovanje strategije za vključitev držav, ki niso članice OECD, v aktivnosti učinkovitejšega preprečevanja škodljivih davčnih praks AVGUST 2014

Ukrep št. 7: Oblikovanje meril za preprečevanje umetnega izogibanja statusa poslovne enote Ukrepa št. 9 in 10: Oblikovanje sprememb pravil na področju transfernih cen v povezavi s prenosom tveganj in kapitala ter drugimi visoko tveganimi transakcijami Ukrep št. 11: Določitev metod za pridobivanje podatkov na področju erozije davčne osnove in prelivanja dobičkov ter ukrepi za soočenje z njimi Ukrep št. 12: Sprejem priporočil za oblikovanje nacionalnih pravil, ki bodo omogočila razkritje agresivnega davčnega načrtovanja davčnih zavezancev Ukrep št. 14: Oblikovanje meril v mednarodnih davčnih pogodbah za dosego večje učinkovitosti pri uporabi mehanizmov za reševanje mednarodnih davčnih sporov

December 2015 Ukrep št. 4: Sprejem sprememb na področju transfernih cen z namenom preprečitve erozije davčne osnove s pomočjo obresti in drugih finančnih odhodkov Ukrep št. 5: Pregled in prilagoditev obstoječih meril za dosego učinkovitejšega preprečevanja škodljivih davčnih praks Ukrep št. 15: Oblikovanje mednarodnega instrumenta za zagotovitev implementacije sprejetih ukrepov v okviru projekta BEPS

17

MEDNARODNA OBDAVČITEV

OECD ZA VEČJO PRAVIČNOSTI NA PODROČJU MEDNARODNE OBDAVČITVE

MENEDŽMENT

Projektni menedžment

" dr. Miha Marič, dr. Mitja Jeraj

Projektni vodje morajo biti sposobni presegati organizacijske meje in hierarhije Projektni menedžment tako kot vsak drugi proces vključuje premagovanje ovir, ki lahko vodijo k neuspehu projekta. Da bi se izognili tem oviram, ali jih lažje prešli, se jih morajo projektni vodje zavedati in biti pripravljeni na njih, preden, če sploh, in po tem, ko se zgodijo. Nekateri dejavniki in mere uspeha in neuspeha bodo predstavljeni v našem članku.

Uvod Projektni menedžment je razdeljen na faze, ki se skladajo s štirimi osnovnimi funkcijami menedžmenta: planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje; nanaša se na doseganje ciljev na učinkovit in uspešen način. Projektni menedžment je ključna dejavnost v večini sodobnih organizacij (Nitithamyong & Skibniewski, 2011), ki jo je mogoče opredeliti kot proces nadzorovanja doseganja ciljev projekta z uporabo obstoječe organizacijske strukture in virov, z uporabo zbirk orodij in tehnik menedžmenta projekta na načine, ki ne bi negativno motili rutinskega poslovanja družbe (Milosevic & Patanakul, 2005). Da bi dosegli vse to, potrebujejo projekti planiranje, organiziranje, mobilizacijo resursov in dokončanje faz (Koutsikouri, Austin & Dainty, 2008).

Projekt lahko označimo kot zaključeno celoto medsebojno povezanih aktivnosti (Conley & Zheng, 2009). Vse več podjetij se odloča za ta pristop, ki temelji na projektih, saj se lahko izkaže kot eden od načinov za doseganje konkurenčne prednosti. Večina trenutnega dela v organizacijah je organizirana okoli ekip in projektov. Projektni menedžerji morajo biti sposobni dosegati rezultate v dogovorjenih rokih in z razpoložljivimi viri.

Projekti Projekte se lahko opredeli kot kompleksne naloge, ki so edinstvene in katerih izvajanje lahko traja več mesecev ali celo let. Projekti se ukvarjajo z opredeljevanjem in izbiro nalog, ki bodo v splošno korist za družbo. Te koristi so lahko finančne, marketinške ali tehnične, po navadi bolj dolgoročne narave, glede na pričakovano življenjsko dobo zaključenega projekta.

Vsak projekt ima svoj namen in cilj ter nekatere edinstvene elemente (Conley & Zheng, 2009); vključuje aktivnosti in naloge, ki porabljajo sredstva, in ga je treba dokončati v skladu z določenimi specifikacijami ter ima natančno določene datume začetka in konca.

Faze življenjskega cikla projekta (konceptualizacija, 18

načrtovanje, izvajanje in prenehanje) se uporabljajo za specifikacije faze za vsak projekt (Nitithamyong & Skibniewski, 2011).

Projektni menedžment in uspeh projektov Projektni vodje morajo biti sposobni presegati organizacijske meje in hierarhije ter navdihovati zaupanje, pridobivati podporo in ukrepati, kadar je to potrebno (Marič, Janežič & Jovanović, 2011). Zaupajo viziji, ki jo poskušajo doseči. Funkcija projektnega menedžmenta vključuje: opredelitev zahtev dela, vzpostavitev obsega dela, dodeljevanje potrebnih sredstev, načrtovanje izvedbe dela, spremljanje napredka pri delu in prilagajanje odstopanjem od načrta.

Razlika med projektom in projektnim menedžmentom je v tem, da je projekt začasno prizadevanje k ustvarjanju edinstvenega izdelka ali storitve, medtem ko je projektni menedžment aplikacija znanj, spretnosti, orodij in tehnik k projektnim dejavnostim za doseganje zahtev projekta (Koutsikouri, Austin & Dainty, 2008).

Razlikujemo lahko med uspešnimi in neuspešnimi projekti (Appelbaum & Steed, 2005). Literatura, ki proučuje projektni menedžment, se posveča tudi ključnim dejavnikom uspeha (Nitithamyong & Skibniewski, 2011), ki jih moramo razumeti, saj ti prispevajo k uspehu ali neuspehu projektov. Uspešnost izvajanja projekta je opredeljena z doseganjem načrtov, proračuna in funkcionalnih ciljev (Nitithamyong & Skibniewski, 2011). Projektni tim pa ne sme upoštevati samo tehničnih dejavnikov, temveč se mora posvetiti tudi ostalim organizacijskim in kadrovskim vprašanjem (Munns & Bjeirmi, 1996), ki so prav tako izjemno pomembna. Raziskave namreč kažejo, da je verjetnost uspeha ali neuspeha projekta odvisna tudi od prepletenosti človeških in tehničnih dejavnikov (Belout & Gauvreau, 2004). Železni trikotnik (prikazan v Sliki 1) predlaga stroške, čas in kakovost kot potrebna merila, na podlagi katerih AVGUST 2014

se meri uspešnost projektnega menedžmenta (Atkinson, 1999), ki jim lahko dodamo še druge kriterije. Dodatni kriteriji bi lahko bile neposredne koristi za organizacijo in indirektne koristi (koristi za širšo skupnost).

Učinkovitost projektnega menedžmenta se lahko izboljša z (Christensen & Walker, 2008): diagnosticiranjem organizacijskega okolja pred začetkom projektov; komuniciranje z deležniki je pomembno zaradi zagotavljanja projektu prijaznega okolja; in optimizacijo sredstev in strategij za odpravljanje organizacijskih ovir. Nekatere organizacije se zanašajo na standardiziran pristop k projektnemu menedžmentu (imajo standardizirane postopke) in pričakujejo, da bo takšen pristop nudil potencial za izboljšanje učinkovitosti projekta (Meskendahl, 2010).

Na dojemanje projekta kot uspešnega vplivajo predvsem jasno podani in prepričljivi rezultati projekta, učinkovito komunicirana vizija projekta, kakor tudi optimizem projektnega menedžerja in obvladovanje stresa (Cannon, 1994; Rosacker & Olson, 2008).

Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da obstaja močna povezava med uspehom projekta in podporo projektu, ki ga daje višji menedžment (Volkema, 2010).

ZAKLJUČEK Ugotovitve v tem prispevku lahko služijo kot uporaben priročnik za projektne menedžerje, ki nosijo odgovornost za uspeh projekta in za organizacijo, katere del so. Projektni menedžerji so tisti, ki sprejmejo in morajo sprejeti odgovornost za končni rezultat svojih projektov – lahko se razvijajo ob uspehih ali propadejo ob neuspehu.

Projekti so lahko kratkoročni ali dolgoročni, majhni ali veliki; pomembno je, da se jih obravnava kot enoto. Stroški, skupaj s časom in kakovostjo, so med temeljnimi merili, ki bodo določila uspeh projekta – pogosto je težko istočasno doseči vsa tri merila, saj se po navadi išče neki kompromis (Smith, Bruyns & Evans, 2011). Hkrati je pomembna tudi medigra med tehničnimi in človeškimi dejavniki, ki prav tako pripomorejo k uspehu ali neuspehu projekta (Conley & Zheng, 2009).

Danes mora biti vsaka družba inovativna, kreativna, napredna in pripravljena na spremembe, da ostane konkurenčna na trgu. Tveganje je vedno bilo in bo še naprej stalni spremljevalec projektov in projektnega menedžmenta.

" dr. Miha Marič, dr. Mitja Jeraj

Literatura: 1. Appelbaum, S. H., & Steed, A. J. (2005). The critical success factors

11. Munns, A. K., & Bjeirmi B. F. (1996). The role of project management

in the client-consulting relationship. Journal of Management

in achieving project success. International Journal of Project

Development, 24(1), 68–93.

Management, 14(2), 81–87.

2. Atkinson, R. (1999). Project management: cost, time and quality,

12. Nitithamyong, P., & Skibniewski, M. J. (2011). Success factors for the

two best guesses and a phenomenon, its time to accept other

implementation of web-based construction project management

success criteria. International Journal of Project Management, 17(6),

systems: A cross-case analysis. Construction Innovation, 11(1),

337–342.

14–42.

3. Belout, A., & Gauvreau, C. (2004). Factors influencing project

13. Rosacker, K. M., & Olson, D. L. (2008). Public sector information

success: the impact of human resource management. International

system critical success factors. Transforming Government: People,

Journal of Project Management, 22, 1–11.

Process and Policy, 2(1), 60–70.

4. Cannon, J. A. (1994). Why IT Applications Succeed or Fail The

14. Smith, D. C., Bruyns, M., & Evans, S. (2011). A project manager’s

Interaction of Technical and Organizational Factors. Industrial and

optimism and stress management and IT project success.

Commercial Training, 26(1), 10–15.

International Journal of Managing Projects in Business, 4(1), 10–27.

5. Christensen, D., & Walker, D. H. T. (2008). Using vision as a critical

15. Volkema, R. J. (2010). Designing Effective Projects: Decision Options

success element in project management. International Journal of

for Maximizing Learning and Project Success. Journal of Management

Managing Projects in Business, 1(4), 611– 622.

Education, 34(4), 527–550.

6. Conley, A. C., & Zheng, W. (2009). Factors Critical to Knowledge Management Success. Advances in Developing Human Resources, 11(3), 334–348.

7. Koutsikouri, D., Austin, S., & Dainty, A. (2008). Critical success factors in collaborative multi-disciplinary design projects. Journal of Engineering, Design and Technology, 6(3), 198–226.

8. Marič, M., Janežič, M., & Jovanović, M. (2011). Project management towards success = Uspešno upravljanje projektima. YUPMA, zbornik prispevkov, 422-426.

9. Meskendahl, S. (2010). The influence of business strategy on project

Revija o davkih

portfolio management and its success — A conceptual framework.

International Journal of Project Management, 28, 807–817.

10. Milosevic, D., & Patanakul, P. (2005). Standardized project management

may

increase

development

projects

success.

International Journal of Project Management, 23, 181–192.

AVGUST 2014

19

MENEDŽMENT

PROJEKTNI MENEDŽMENT IMA SVOJ CILJ

EVROPSKA UNIJA

Ali je EU davčna osnova rešitev?

" Dr. Franc Pernek

Različni finančni instrumenti imajo drugačne finančne posledice Pri nevtralnosti lastništva v korporacijskih delniških poslih bomo izpostavili vprašanja ekonomskih posledic, spoštovanja načela ustreznosti in možnosti načrtovanja obdavčitve.

Pri načinih obdavčenja težko obdavčljivih sektorjev bo brez dvoma potrebno upoštevati tako imenovani dvojni resorni sistem.

Uvodna misel V članku so nakazani načini, kako se lahko dosega nevtralnost lastništva v korporacijskih delniških poslih.

Skratka, prihodnje odločitve o obdavčitvi na mednarodni ravni bodo ocenjevale, kakor smo že omenili v enem od člankov, predvsem dva modela obdavčitve, in sicer model skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe (CCCTB) in model obdavčitve po pravilih matične države (HST).

Takrat, ko bi se družba enkrat ustalila (oziroma odločila) v okviru skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe (Common Consolidated Corporate Tax Base – v nadaljevanju CCCTB), se realizirani dobiček skupine določa glede na skupne dobičke in izgube posameznih družb v skupini. Tak dobiček oziroma izguba bi bila dodeljena družbam, ki imajo sedeže v različnih državah članicah na podlagi mehanizma udeležbe (razdelitvena formula). Zato bi države članice skrite rezerve, ki so nastale znotraj skupine in so bile realizirane v postopku transakcij skupine, obdavčile v skladu z dogovorjeno formulo. Kot pomembna izjema od načela realizacije bi bil zaslužek od prodaje delnic, ki bi ga realizirala skupina CCCTB, prost obdavčitve.

Lahko pa obstaja rahel dvom, da bi bili davkov prosti delniški posli odločilni element CCCTB. Zaradi zastarelega in neučinkovitega načina obdavčenja težko obdavčljivih sektorjev, ki se nahajajo sočasno v različnih državah z različnimi davčnimi sistemi, je neizogibna potreba po kompetativnem davčnem obnašanju udeleženih držav (zato pogosto prihaja do dvojne obdavčitve oziroma do neobdavčitve).

Nevtralnost lastništva v korporacijskih delniških poslih Glede na predpise o davku od dohodkov pravnih oseb, ki se uporabljajo v večini držav članic, kapitalski dobički, ki jih družbe realizirajo s prodajo delnic, niso predmet obdavčitve in posledično se stroški pridobitve za davčne namene ne morejo odbiti. Zato maksimalna cena nakupne družbe in minimalna cena prodajne družbe nista pod vplivom davčne stopnje kupca ali davčne stopnje prodajalca. Namesto tega je 20

skupni davek od dohodka ciljne družbe tisti, ki vpliva na maksimalno in na minimalno ceno v enaki meri.

Posledično ni nobenih učinkov za davčne zavezance. Z drugimi besedami, nizko obdavčen ponudnik ne uživa davčne prednosti pred višje obdavčenim ponudnikom.

V takih okoliščinah se uveljavi lastniška nevtralnost.

Različne ekonomske posledice in načelo ustreznosti Naj omenimo, da v okviru CCCTB ni nujno, da bi oprostitev davkov kapitalskih dobičkov imela enake ekonomske posledice kot oprostitev kapitalskih dobičkov v okviru tradicionalnih davkov od dohodkov pravnih oseb. V primeru delniškega posla se sredstva in obveznosti ciljne družbe prenašajo na prevzemno družbo iz davčnih namenov. Družba, ki vstopa v skupino, bi svoja sredstva prenesla v skupno davčno osnovo na podlagi njene knjižne vrednosti (zapisana davčna vrednost). Potrebno bi bilo, da obe izvzameta dobičke od prodaje deležev in združita prenesena sredstva po knjižni vrednosti, da se izogneta ustreznemu obdavčenju prenesenih skritih rezerv (načelo ustreznosti).

Načelo ustreznosti zagotavlja, da so prenesene skrite rezerve obdavčene samo enkrat. Posledično bi bile skrite rezerve prenesene iz ciljne družbe v skupino brez vsakih neposrednih davčnih posledic na korporacijski stopnji.

Skrite rezerve ne bi bile obdavčene, vse dokler skupina ne bi realizirala dobička kot rezultata prodaje ali uporabe sredstev. Odložno obdavčenje je načeloma združljivo s konceptom odložnega obdavčenja, ki bi vplival na CCCTB. Tak sistem bi s pomočjo davkov prostih delniških poslov zagotavljal spodbudo za prenos sredstev od višje obdavčenih družb na nižje obdavčene družbe.

Možnosti načrtovanja Z namenom prikazati možnosti načrtovanja obdavčenja domnevajmo, da družba, ki je v lasti skupine, pridobi vse delnice družbe, ki pripada drugi skupini. Kako bi družba, ki prodaja, določila minimalno ceno? Če bi bile družbe prodane, bi tok denarja skupine po obdavčenju upadel. Cena bi se zaradi te izgube morala kompenzirati z denarnim tokom po obdavčenju. Tako bi prodaja skupinske družbe vplivala na oboje, na dobiček AVGUST 2014

skupine in na davčno stopnjo dobička skupine. Davčna stopnja dobička skupine bi se določila po razdelitveni formuli. Domnevajmo, da bi bila sprejeta razdelitvena formula, ki temelji na knjižni vrednosti vloženega realnega kapitala. Če bi skupina prodala družbo, ki je vlagala v državo članico z nizkimi davki, vloženi kapital v tej državi članici več ne bi prinašal dela dobička k celotnemu družbinemu dobičku. Zato bi lahko davčna stopnja dobička skupine po prodaji narasla. Posledično bi se davčna stopnja spremenila ob davkov prosti prodaji delnic. Ta učinek davčne stopnje bi vplival na minimalno ceno deležev.

Poudarimo še, da zaradi konsolidacije po knjižni vrednosti stroški pridobitve delnic nimajo vpliva na obdavčene prihodke pridobitne skupine. Konsolidacija po knjižni vrednosti bi ohranila načelo skladnosti.

Skupina CCCTB, ki je delnice kupila, bi zaradi tega ocenila denarni tok nove skupine po obdavčitvi ne glede na kakršne koli prihranke zaradi stroškov pridobitve.

Načini obdavčenja težko obdavčljivih sektorjev Ločenemu računovodstvu in aranžmajem resorjev ne uspe prav zaradi tega, ker poskušajo slediti in podeliti lastništvo imobilnega kapitala specifičnim korporativnim entitetam in jurisdikcijam. Sistem se tako želi podrediti anahronističnim pravnim normam, ki so eksplicitno tudi trenutnim poslovnim modelom, ki pa so tisti, ki jih sistem želi obdavčiti. Ekonomska realnost je takšna, da si multinacionalna podjetja (Multinational Enterprise – MNE) delijo tveganja in interes glede na to, katero mobilno lastnino želijo obdržati, ustvariti ali uporabiti. Prav zaradi tega se davčni režim, ki daje prednost lastninjenju specifične korporativne entitete in ne lastnine MNE, znajde v nezavidljivem položaju – je zastarel in nevaren. Prav takšna preferenca omogoča MNE, da izkoristijo mednarodni davčni sistem. Temu sledi potreba po kompetitivnem davčnem obnašanju držav in potreba po eroziji (zmanjšanju) davčne osnove.

Kot odgovor na te težave predlagamo dvojni resorni sistem. Temelji tega sistema so sledeči: (1) vsak tip transakcije (ali funkcije), za katero obstaja primerljivi trg, mora biti usklajen s priročnim standardom (z neodvisnim tržnim načelom – Arm’s length Principle); (2) drugi tipi transakcij ali funkcij (npr. intangibilne transakcije; transakcije, ki vključujejo mobilna in enostavna manipulativna MNE-sredstva, kot so finančna sredstva) morajo biti sponzorirani v skladu z metodo, ki temelji na mobilnih indikatorjih.

Bistvo obeh temeljev je prav v tem, da s sredstvi opravlja standardizirani mediator. Prav tega morajo določiti indikatorji, ki kažejo na mesta, kjer se odvijajo aktivnosti MNE, kjer se torej generirajo prihodki. Čeprav je naložba takšnega mediatorja vprašljiva, bi ne glede na to omejili možnosti MNE, ki se tičejo premičnosti njihovega kapitala.

AVGUST 2014

Dvojni resorni sistem Omenimo še idejo dvojnega resornega sistema, ki zavezuje vlaganje prihodka po obrazcu, ki ga MNE dobijo po finančnih in ostalih transakcijah. Še bolj specifično – zavzamemo lahko stališče, da obstaja dober razlog za uvedbo totalnega unitarnega sistema, vsaj kar se tiče operacije MNE v finančnem sektorju. To je namreč potrebno zaradi tega, ker je FMNE (finančni sektor multinacionalne družbe – v prihodnje FMNE) prihodek MNE ustvarjen predvsem zaradi finančnih aktivnosti. Ker so le-te mobilne in davčno občutljive, se paradigma priročnega cenika transakcij preprosto podre, ko jo je treba uvesti v svet finančnih goljatov.

Davčne avtoritete enostavno nimajo zadosti sredstev, da bi lahko učinkovito sledile ogromnemu volumnu sofisticiranih multinacionalnih transakcij. Poleg tega davčnim avtoritetam manjka zasnova paradigme, ki bi pojasnila, kaj »priročni« standard sploh je. Finančno inženirstvo namreč dovoljuje dobro obveščenim davkoplačevalcem konstrukcijo toka kapitala s pomočjo neskončno različnih sredstev. Prav zato imajo lahko podobne ekonomske pozicije popolnoma druge davčne posledice, če se izvajajo po drugačnih finančnih instrumentih.

ZAKLJUČEK Še enkrat poudarimo, da nizko obdavčen ponudnik ne uživa davčne prednosti pred višje obdavčenim ponudnikom. V takih okoliščinah se uveljavi lastniška nevtralnost. Zato je nevtralnost lastništva pomembna značilnost sistema davka od dohodkov pravnih oseb, ko se delnice prenašajo z manj sposobnih na bolj sposobne lastnike. Brez lastniške nevtralnosti bi lahko bili lastniki, ki so podvrženi davčnim neugodnostim, zgolj zaradi davčnih razlogov odvrnjeni od pridobitve družbe.

Literatura:

" Dr. Franc Pernek

1. Ferčič, A., Hojnik, J. in Tratnik, M., 2011: Uvod v pravo Evropske unije. Ljubljana: GV – Založba. Obseg 399 strani.

2. Horvat, Ladislav, 2007: Međunarodno dvostruko oporezivanje i način njegova otklanjanja. Maribor: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta. 9–14.

3. Kostanjevec, Boris, 2011: Korporativna davčna strategija in vpeljava skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe. Ljubljana: Podjetje in delo, 3/4. 575–589.

4. Kostanjevec, Boris, 2008: Davčni sporazumi in enaka davčna obravnava. Maribor: Zbornik Pravne fakultete Univerze v Mariboru, leto IV, št.1. 149–166.

5. Lončarić – Horvat, Olivera in Arbutina, Hrvoje, 2007: Osnove međunarodnog poreznog prava. Zagreb: Narodne novine. 106–111.

6. Mkrtchyan Tigran in Law She Boon, 2011: Dunajska konferenca o Sodni praksi o pogodbah po svetu. Amsterdam: Europen Taxation, IBFD. 551–555.

7. Pernek, Franc, 2012: Perspektive davčne politike in nekatera aktualna vprašanja v Evropski uniji. Ljubljana: Podjetje in delo, GV, 3-4. 623–640.

8. Pernek, F., 2007: Davčne spodbude in posebnosti obdavčitve ter prosti trg. Maribor: Zbornik Pravne fakultete Univerze v Mariboru, leto III, št.1. 172–175.

9. Vermeulen Hein and Blaauw F. A. Marlien, 2011: The Tax Treatment of Directly Held Real Estate under the CCCTB Directive. Amsterdam: EUROPEAN TAXATION. 533–543.

21

EVROPSKA UNIJA

NEVTRALNOST POSLOV IN OBDAVČENJE TEŽKO OBDAVČLJIVIH SEKTORJEV

EKONOMIJA IN MI

So centralne banke ukrepale pravilno?

" Aljoša Rižner

Nekateri verjamejo, da bi nekonvencionalna denarna politika delovala bistveno bolje, če bi centralne banke nastopile odločneje Lahko bi se reklo, da je bilo življenje centralnih bankirjev pred letom 2008 relativno enostavno. Njihova naloga je bila jasna: z uporabo instrumentov denarne politike so amortizirali ekonomske vzpone in padce in tako ohranjali stabilno inflacijo. Ob tem so v rokah imeli vsaj na videz učinkovito sredstvo za dosego svojih ciljev – dvigovanje ključne (centralnobančne) obrestne mere v času ekonomske rasti oziroma njeno zniževanje v obdobju upadanja gospodarske aktivnosti. S spretno uporabo opisane tehnike so centralne banke več kot desetletje pred zadnjim finančnim zlomom uspele uravnavati poslovne cikle in tako preprečiti prevelika gospodarska nihanja. A kot se je izkazalo, je finančni zlom konec prejšnjega desetletja zamajal vpliv in tudi metodo, na katero so stavile monetarne oblasti ob prejšnjih finančnih krizah.

Ukrepi centralnih bank Recesija, ki je spremljala kreditni krč v jeseni leta 2008, je prinesla velik udarec povpraševanju in znižala gospodarsko rast, s tem pa tudi kreditno aktivnost bank na minimum. Centralne banke razvitih držav so nemudoma odgovorile z drastičnim znižanjem t. i. ključnih ali centralnobančnih obrestnih mer. Do začetka leta 2009 se je tako marsikatera ključna obrestna mera že približala ničelni vrednosti. Kljub temu se je v prvi polovici leta 2009 ponoven zagon gospodarstev zdel precej iluzoren. Tudi dodatno znižanje obrestnih mer celo pod ničelno stopnjo (kar je tehnično mogoče) ne bi pomagalo. Negativne stopnje bi zgolj spodbudile vlagatelje, da umaknejo svoj denar iz bank in ga držijo v obliki gotovine. Centralne banke razvitega sveta so tako domala čez noč ostale brez orodja, ki je bilo več kot dve desetletji temelj denarne politike.

Vendarle centralne banke niso bile popolnoma nepripravljene. Leta 1990 se je japonsko gospodarstvo že znašlo v podobnem položaju. Soočena s šibko gospodarsko rastjo in deflacijo je japonska centralna banka takrat znižala obrestne mere na skoraj ničelno stopnjo, preden je uporabila vrsto nekonvencionalnih ukrepov za spodbuditev zamrlega gospodarstva. Čeprav takratno ravnanje japonskih monetarnih oblasti še danes velja za zgled, kako se denarna politika naj ne bi vodila, so zahodne centralne banke v zadnjih letih druga za drugo uporabile podobne ukrepe.

Premik od konvencionalne k nekonvencionalni politiki Eden takšnih (nekonvencionalnih ukrepov) je odkup sredstev (ang. asset purchases), ki sicer danes ne sodi več v skupino nekonvencionalnega monetarnega instrumentarija. Ameriška centralna banka (FED) je v velikem obsegu začela kupovati zakladne menice in 22

druge obveznice s kratkoročno zapadlostjo, s čimer je povečevala ponudbo denarja in tako še dodatno znižala kratkoročne obrestne mere. Manj običajen ukrep je bil kupovanje dolgoročnih vrednostnih papirjev, vključno z desetletnimi državnimi obveznicami in hipotekarno zavarovanih vrednostnih papirjev, s čimer je FED vplivala na stroške dolgoročnega zadolževanja.

Večina ekonomistov se strinja, da s kupovanjem finančnih instrumentov z novo natisnjenim denarjem, poznanim tudi kot kvantitativno sproščanje (ang quantitative easing – QE), centralna banka vpliva na gospodarsko aktivnost na več načinov. Po bilančnem učinku se povečajo rezerve bank, s tem pa tudi njihova kreditna sposobnost. Povečano tržno povpraševanje po dolžniških vrednostnih papirjih z različno zapadlostjo vpliva na dvig cen in hkraten padec obrestnih mer, posledično na nižjo ceno zadolževanja in višjo motivacijo za vlaganje. Padec obresti se odrazi skozi davčni učinek, saj nižje obrestne mere pocenijo strošek države pri zadolževanju, ki tako nima potrebe po novih ali višjih davkih. Zanemariti ne gre niti prispevka, ki ga ima QE pri oblikovanju inflacijskih pričakovanj. Če centralna banka napove nov, višji inflacijski cilj, ji prav QE lahko pomaga pri prepričevanju javnosti, da bo cilj v resnici dosežen. Če ljudje verjamejo, da bo njihov denar v prihodnje vreden manj, imajo spodbudo, da ga trošijo danes več.

Transparentnost in kredibilnost Veliko vlogo pri uspešnosti ukrepov denarne politike igra njihova transparentnost in komunikacija centralne banke s trgi in širšo javnostjo. Bolj kot so smernice (ang. forward guidence) prihodnje politike postavljene realno in jasno, bolj verjetno je, da bo centralna banka uspešna pri doseganju svojih ciljev. Bolj neposredno komuniciranje s trgi in podajanje smernic prihodnje denarne politike sta v letu 2009 uporabili tudi ameriška AVGUST 2014

(FED) in angleška (BOA) centralna banka. Prvotno zgolj v obliki napovedi o nizkih obrestnih merah vse do trenutka ponovne stabilizacije gospodarskih razmer.

Avgusta 2011 sta obe centralni banki popravili formulacijo danih napovedi, tako da sta napovedali, da bodo obrestne mere ostale nizke vse do sredine leta 2013. Decembra 2012 je FED ponovno popravila oziroma spremenila postavljene smernice svoje prihodnje politike z napovedjo, da bodo obrestne mere ostale blizu nič vse do trenutka, ko bo stopnja brezposelnosti padla pod 6,5 odstotka oziroma kratkoročno pričakovana inflacija ne bo presegla 2,5 odstotka. Avgusta 2013 ji je sledila tudi BOA, ki je podobno napovedala nizke obresti vse do trenutka, ko bo stopnja brezposelnosti padla pod 7 odstotkov ob predvidevanju nizke in stabilne inflacije.

Podobno kot kvantitativno sproščanje tudi tovrstno podajanje smernic denarne politike vpliva na gospodarstvo na več načinov. Obljuba o toleriranju nekoliko višje inflacije v prihodnje vpliva na stimulacijo gospodarske aktivnosti danes. Obljuba o nizkih kratkoročnih obrestnih merah skozi daljše prihodnje obdobje vpliva na dolgoročne obrestne mere, ki so funkcija pričakovanih kratkoročnih obrestnih mer, in se zato znižajo, kar poceni dolgoročno zadolževanje. Poleg tega so se varčevalci odzvali tudi na realno oziroma s pričakovano inflacijo popravljeno nominalno obrestno mero. Če centralna banka ne ravna diskrecijsko in ji javnost verjame, lahko njena napoved o višji inflaciji v prihodnje prav tako spodbudi varčevalce, da gotovino (depozite) zamenjajo za bolj tvegane, a tudi donosnejše naložbe.

Od teorije k praksi Razne študije navajajo, da je znižanje dolgoročne obrestne mere lažje doseči z uporabo metode kvantitativnega sproščanja kot brez nje. Ena takšnih

AVGUST 2014

raziskav denimo navaja, da 600 milijard novo natisnjenih dolarjev zniža dolgoročne obrestne mere za približno 0,15 do 0,2 odstotne točke. Za primerjavo, podobno znižanje dolgoročnih obrestnih mer bi centralna banka dosegla z znižanjem ključne obrestne mere za 0,75 odstotne točke. Sodobne ekonomske študije ocenjujejo, da so nizke obrestne mere v kombinaciji s QE dvignile realni proizvod Velike Britanije in ZDA za približno od 2 do 3 odstotke.

Kakšen je dejanski vpliv različnih politik centralne banke – podajanja smernic in obljub o prihodnjih ciljih, manevriranje z obrestnimi merami, kvantitativno sproščanje, itn., je težko natančno oceniti. Širše sprejeto mnenje je, da jasno predstavljene napovedi in smernice o vodenju denarne politike vplivajo na dolgoročne obrestne mere, vendar ni čisto jasno, zakaj dejansko slednje padejo. Do njihovega znižanja namreč lahko pride, ker trgi verjamejo obljubi centralne banke, da bo kratkoročne obrestne mere držala nizko še nekaj časa, lahko pa trgi razumejo napoved centralne banke v smislu, da je gospodarstvo šibkejše od pričakovanj, kar vpliva na manjše povpraševanje po kreditih, oziroma na nižje zanimanje za nove naložbe. Nekateri ekonomisti so prepričani, da je kredibilnost dane obljube o prihodnji politiki centralne banke ključnega pomena, spet drugi zagovarjajo usmerjenost v sedanjost in zasledovanje kratkoročnih ciljev denarne politike.

Zanesljivo pa je, da se zahodna (razvita) gospodarstva še zmeraj borijo z nizko gospodarsko aktivnostjo.

Proizvodnja v Veliki Britaniji je nižja kot pred krizo, evrsko območje se še pobira, stopnja brezposelnosti v Evropi je še vedno dvoštevilčna. Zdi se, da konvencionalna ali nekonvencionalna denarna politika sama ne more rešiti gospodarske krize razvitega sveta.

Zato se mnogi strokovnjaki strinjajo, da so centralne banke v zadnjih letih izgubile velik del svojega vpliva na realno gospodarstvo. Simon Wren-Lewis iz Univerze Oxford denimo navaja, da denarna politika ne more

23

EKONOMIJA IN MI

GOSPODARSKA KRIZA IN DENARNA POLITIKA PO LETU 2008

EKONOMIJA IN MI

GOSPODARSKA KRIZA IN DENARNA POLITIKA PO LETU 2008 stabilizirati gospodarstva brez pomoči ohlapnejše fiskalne politike (več državne porabe in nižjih davkov), s čimer bi se novo natisnjeni denar in nizke obrestne mere lažje prenesli v realno gospodarstvo. Drugi ekonomisti, med njimi tudi Richard Koo iz »Nomura Research Institute«, so prepričani, da se visoko zadolžena podjetja in gospodinjstva ne morejo več odzvati na nižje obrestne mere z dodatnim zadolževanjem.

So centralne banke storile preveč ali premalo Nekateri zato verjamejo, da bi nekonvencionalna denarna politika delovala bistveno bolje, če bi centralne banke nastopile odločneje. Kmalu po tem, ko je japonska centralna banka v devetdesetih znižala svojo ključno obrestno mero na nič, je Ben Bernanke, takrat še predavatelj na Univerzi Princeton in kasneje prvi mož FED, trdil, da mora Japonska centralna banka postaviti višji inflacijski cilj, kupovati več obveznic in devalvirati jen s kupovanjem deviz. Robert Hall iz Univerze Stanford trdi, da bi morala FED realno obrestno mero znižati vse do -4 odstotkov, kar naj bi bilo dovolj, da bi ameriško gospodarstvo začelo rasti hitreje. Vendar dokler FED ohranja inflacijo okoli 2 odstotka, realna obrestna mera ne more biti nižja od -2 odstotka (nominalna obrestna mera minus inflacija).

GOSPODARSTVO

Christina Romer s kalifornijske univerze (University of California) je ena od mnogih ekonomistov, ki vidijo potrebo po psihološkem sunku, ki bi dvignil počasi rastoče gospodarstvo. Zavzema se za spremembo ustaljene paradigme denarne politike, ki bi po njenem morala v celoti opustiti ciljanje inflacije in

se preusmeriti k ciljanju višje agregatne porabe in nominalne rasti BDP. Čeprav bi v večini primerov oba pristopa prinesla dolgoročno podoben rezultat, daje ciljanje BDP monetarnim oblastem več manevrskega prostora v boju z brezposelnostjo v času recesije. Prav tako bi (po njenem) takšen dramatičen zasuk v denarni politiki centralne banke bil jasni signal trgom, da bo centralna banka naredila vse, da vzpostavi ponovno gospodarsko rast.

Vendar pa za vsako kritiko tistih, ki se bojijo, da so centralne banke po svetu v danih okoliščinah preteklih let storile premalo, stoji nekdo, ki meni, da so storile odločno preveč. Po mnenju kritikov prevelikega poseganja denarne politike na trge so centralne banke z umetnim dvigovanjem cen finančnega premoženja zgolj nagradile finančna podjetja in banke za napake, storjene v preteklosti, in tako postavile temelje za nov finančni balon. Mnogi tudi menijo, da tiskanje denarja vodi zgolj v razvrednotenje domače valute in višjo (celo nekontrolirano) inflacijo v prihodnosti.

Takšnih in podobnih nasvetov, pohval ter bolj ali manj utemeljenih kritik denarne politike smo se (tisti, ki nas ekonomija zanima) v zadnjih letih že dodobra naposlušali. Najverjetneje je, da se bo šele po nekaj letih videlo, kateri od omenjenih ukrepov je deloval, oziroma katera kritika je bila točna. Tako sta denimo Milton Friedman in Anna Schwartz šele leta 1963 objavila delo »Monetary history of the United States«, v katerem sta dokončno ugotovila, da je zgrešena monetarna politika tridesetih let prejšnjega stoletja takratno krizo dodatno zaostrila in jo raztegniti čez celo desetletje. Čas epiloga trenutne monetarne paradigme je tako še daleč.

Slovenija zamudila skoraj vse

" Aljoša Rižner

" dr. Mitja Jeraj

Strateška usmeritev gospodarstva je ena izmed tem, ki bi jih morala širša javnost primarno obdelati

Med naloge vsakega dobrega gospodarja lahko štejemo zavedanje o stanju njegovega trenutnega premoženja, ocena o volumnu trošenja oziroma varčevanja v sedanjosti in strateško gospodarjenje v bližnji oziroma daljši prihodnosti. Kar se tiče skrbi za finance, ni globalno gledano nobene razlike med fizičnimi posamezniki, pravnimi osebami, regijami ali državo. Smiselno je sklepati, da v trendu večje porabe kot zaslužka posamezna enota ne more biti dolgoročno likvidna, če temelji del porabe na konstantnem kreditiranju. Ta formula velja tudi za državo, zato je potrebno iskati in udejanjiti celovite rešitve in posamezne nianse na področju vzpostavljanja gospodarske infrastrukture, ki bodo pomenile premik iz platforme, ki gospodarstvo duši, v okolje, ki bo dejansko predstavljalo ideale družbenopolitične ureditve, ki so definirani v teoriji, in kjer se bodo pravni subjekti lahko razvijali.

24

AVGUST 2014

Uvod Po letih recesije slovensko gospodarstvo še vedno ne kaže vidnega okrevanja. Idejo, da bodo »sloni« rešili problem brezposelnosti in dvignili gospodarsko aktivnost, so opustili tudi največji optimisti. Na drugi strani se MSP kot generatorji velike večine novih delovnih mest (v nekaterih industrijskih sektorjih predstavljajo tudi 80 odstotkov delovnih mest) in ustvarjalci visoke dodane vrednosti na zaposlenega v razvitem svetu pri nas bojujejo z birokracijo – izpolnjevanjem formularjev, prijavljanjem na razpise in plačevanjem strokovnjakom, ki izpolnjujejo prijave na razpise, plačevanjem lobistom ter trošijo energijo za aktivnosti, ki v večini primerov realno z ustvarjanjem dodane vrednosti ali služenjem denarja nimajo veliko skupnega.

Mnogokrat slišimo razne mnenjske vodje, da je največji problem našega gospodarstva premajhna učinkovitost podjetij. V boju s to kataklizmično problematiko gospodarskega hiranja, ki je objektivno razvidna na raznih mednarodnih lestvicah uspešnosti in konkurenčnosti, poskušajo odgovorni z mnogimi popolnoma nepovezanimi ukrepi spremeniti trend.

Kot tipičen primer v tem naboru poskusov bi izpostavil ukrep ene izmed preteklih vlad, ki je večini zaposlenim spremenila drugi januar iz praznika v delovni dan. Posledice seveda niso prinesle pričakovanih rezultatov, saj so problemi za stanje v gospodarstvu popolnoma drugje. Vpliv na zadovoljstvo ljudi in padec standarda (nezmožnost izvajanja kulture) je tukaj samo še kolateralna škoda, ki nikogar več ne zanima, neuspel poskus dviga česar koli že pa je tako že pozabljen. Sledili so novi ukrepi, ki so bili po ključu celjenja ran in niso identificirali ter odpravili vzrokov za nastanek le-teh.

Problemi, s katerimi se soočajo slovenski poslovni subjekti Med glavne probleme slovenskih poslovnih subjektov lahko poleg že dobro znanih nestimulativnih birokratskih, davčnih in drugih okvirjev štejemo realne razmere na trgu in pri povpraševanju. Glede na dejstvi, da je v zadnjih dvajsetih letih na slovenski trg vstopilo enormno število tujih ponudnikov in različnih tujih produktov ali storitev, in da slovenska podjetja recipročno niso kompenzirala izpada dohodka z dajanjem proizvodov na tuje trge, je smiselno sklepati, da imajo slovenska podjetja v povprečju probleme s prodajo.

Pri »slonih« se ta problem manifestira kot velike kapacitete in nizko povpraševanje. Kot primer se mi zdi smiselno izpostaviti tekstilna podjetja (npr. največje tekstilno podjetje pri nas s tradicijo od leta 1925) ali kopico lesnih podjetij, ki so radikalno zmanjšala obseg proizvodnje ali celo šla v stečaj.

Problem pri njih seveda ni premajhna učinkovitost ali nesposobnost delavcev, ampak nizko povpraševanje, ki ne generira dovolj denarja za likvidno poslovanje.

AVGUST 2014

Podobna podjetja, ki pri nas zaposlujejo veliko število ljudi, izgubljajo pogajalsko izhodišče pri iskanju dolžniških finančnih sredstev, zato se počasi ustavljajo tekoče naložbe v material in druge proizvodne elemente. Ko je začarani krog sklenjen, je podjetje velikokrat insolventno in primerno za stečaj oziroma za prejetje pomoči davkoplačevalcev.

Glede na turbulentne razmere na trgu, na globalizacijo in pritisk tujih podjetij se je absolutni trg slovenskih podjetij skrčil. Velika slovenska podjetja načeloma konkurirajo s polizdelki, za katere so plačani po pogodbi z naročnikom in nikakor ne dosegajo številk, ki so značilne za končne izdelke. Kaj predstavljajo končni izdelki, narejeni v Sloveniji, tujim kupcem in koliko je cena teh izdelkov na tujih trgih v primerjavi z domačim trgom, je drugo vprašanje. Redka podjetja lahko konkurirajo v tujini s pojmom kakovosti, dizajna, tradicije ali drugim, namesto da konkurirajo z nizko ceno.

Domači MSP imajo prav tako veliko problemov pri svojem poslovanju. Uradna statistika kaže, da je ogromno samostojnih podjetnikov pod pragom revščine. Razlogi za to so kompleksne narave in jih je težko posplošiti, večini malih podjetnikov pa je enako, da nimajo trga kupcev in s tem povezano denarja za plačevanje prispevkov, davkov, obveznosti, plač in drugo. S takimi bilancami ima večina težave pri pridobivanju kapitala za naložbe. Če imajo MSP inovativne produkte ali storitve in dobro zastavljen marketinški splet, jim trg sicer generira nekaj sredstev, ki jih lahko reinvestirajo, a to vseeno ni dovolj za financiranje večjih projektov ali naložb.

Strateška usmeritev gospodarstva Glede na trenutno stanje je potrebna dolgoročna strateška usmeritev gospodarstva, kjer naj bo politika mediator, stroka oziroma osebe, ki imajo izkušnje v gospodarstvu, pa predlagatelji sprememb. Tovrstne usmeritve so izvedle mnoge napredne ekonomije, ki lahko na podlagi sinergij uspešneje rešujejo svoje probleme.

Nemudoma je potrebno poenostaviti prijave na razpise, debirokratizirati razne postopke (npr. stečajni postopki), zmanjšati število uradov in komisij, ki izdajajo dovoljenja, zmanjšati roke za izdajanje dovoljenj (npr. gradbeno dovoljenje) in omogočiti podjetjem, da delajo v prvi vrsti svoje delo.

V Sloveniji imamo mnoge naravne danosti, ki lahko predstavljajo konkurenčne prednosti, če bi jih znali izkoristiti. Slovenska nafta je les, ki ga imamo v državi v izobilju, a ga ne znamo izkoristiti. Strateška usmerjenost na tem področju se naj osredotoči na izdelavo visoko kakovostnih izdelkov iz lesa, z dodelanim dizajnom in z ustanovitvijo certifikata kakovosti, ki ga lahko deležniki tržijo po svetu.

Tovrstni izdelki so lahko poleg hiš tudi pohištvo, kolesa, ure, očala, gospodinjski pripomočki in drugo.

25

GOSPODARSTVO

STRATEŠKA USMERITEV GOSPODARSTVA

GOSPODARSTVO

STRATEŠKA USMERITEV GOSPODARSTVA Na tem področju imamo veliko znanja in tehnologije, a zaradi pomanjkanja trga podjetja ne izkoriščajo kapacitet in ne dosegajo želenih rezultatov.

Po moji oceni bi bilo za prebivalce in podjetja v Sloveniji slabo, če bi se ponovno dvigali davki ali uvajali novi davki ter dvigovale trošarine. Res je, da ima država večjo porabo kot prihodke, a to mora politika kot dober gospodar rešiti brez brezglavega kreditiranja, saj bomo državljani vse te kredite v prihodnosti morali plačati z obrestmi, pri novih davkih pa ima populacija manjšo kupno moč, kar pomeni še manjši trg za domača podjetja. Davki so se pred dobrim letom že dvignili z 8,5 odstotka na 9,5 odstotka in z 20 odstotkov na 22 odstotkov vendar to, razen za poslovanje javne uprave na kratki rok ni imelo pozitivnih učinkov. Nasprotno, podjetja in prebivalstvo imajo zaradi višjih davkov manj razpoložljivih sredstev, kar ni v interesu Slovenije, mnogi pa zaradi tega razmišljajo, s kakšnimi manevri bi se izognili plačilom davka.

Slovenija je zaradi svoje geografske lege zanimiva tranzitna država in zato ima velik potencial iz tega naslova. Tujci, ki se dnevno vozijo skozi Slovenijo, v veliki večini ne točijo goriva pri nas, ampak ga točijo v tujini, kjer je cenejše. Država bi morala znižati trošarine na pogonska goriva in s tem privabiti voznike iz tujih držav, da plačajo trošarine in davke v naš proračun. Potreben bi bil izračun, ki bi predstavil, koliko bi iz tega naslova državni proračun dejansko pridobil.

Nadalje bi prednosti iz nižjih davkov in trošarin imela podjetja, ki bi lahko ostanek sredstev porabila za naložbe, ki bi prinesle višje dobičke in s tem posledično absolutno več davkov v proračun na dolgi rok. Na drugi strani bi bilo smiselno razmisliti o dvigu cestnin za tovorna vozila oziroma o alternativnem prevozu tranzitnega tovornega prometa z vlakom ter o gospodarnem saniranju železnic in gradnji potrebnih novih prog (ne kot gradnja TEŠ 6 ali gradnja avtocest).

V Slovenijo moramo privabiti več tujega kapitala, še posebej v obliki zelenih naložb, ki jih je bistveno premalo zaradi nestimulativnega okolja. V ta namen bi morali poleg zgoraj omenjenih reform veliko narediti tudi na področju birokracije, infrastrukture in promocije.

Obenem je potrebno zagotoviti infrastrukturo v obliki industrijskih con, finančne in logistične podpore tujim vlagateljem. Cilj teh reform bi bil narediti Slovenijo konkurenčno in privlačno za tuji kapital in ne le zgolj mrzlično prodajati slovenska podjetja tujcem.

relativno veliko brezposelnih, je nesmiselno razpisovati nova prosta mesta v tej smeri, saj je majhna verjetnost, da bodo te osebe po končanju šolanja sploh kdaj lahko delale v svojem poklicu. Poudarek je potrebno dati na podjetniško usmerjenih programih, ki lahko generirajo podjetnike, sposobne preživetja na mednarodnih trgih.

Poleg nekaterih zgoraj omenjenih strateških usmeritev je na voljo še veliko konstruktivnih in perspektivnih ukrepov, s katerimi lahko država vpliva na dolgoročni zagon gospodarske aktivnosti. Ukrepov, ki so že bili uporabljeni in niso prinesli pozitivnih sprememb, se je smiselno izogibati, tiste, ki so se v tujini izkazali kot dobri, pa je modro upoštevati.

ZAKLJUČEK V začetku prispevka je omenjen pojem dobrega gospodarja. Dejstvo je, da je vsaka vlada tista, ki ima možnost vplivanja na gospodarjenje v državi in ki posredno ali celo neposredno vpliva na pogoje, v katerih delujejo gospodarski subjekti.

Slovenija je res relativno mlada država, vendar to ni in ne sme biti izgovor za to, da do zdaj ni naredila domače naloge in vzpostavila primerne infrastrukture, na kateri lahko uspevajo podjetja in na osnovi katere lahko državljani kakovostno živijo. Država je sestavljena iz ljudi, gospodarstva, javne uprave, kulture, zgodovine, tradicije, imidža in še mnogih elementov. Čas je, da se identificira naše stanje na vseh teh področjih, in se definira, kje bi radi bili čez dvajset, petdeset in dvesto let.

Strateška usmeritev gospodarstva in države mora omogočati, da bodo prebivalci z veseljem živeli v državi, iz drugih držav pa se bodo priseljevali izobraženci in osebe, ki so pripravljene pošteno delati in ne taka, da se najboljši ljudje na svojih področjih odseljujejo v tujino, kjer iščejo boljše (zadostne) pogoje za življenje.

Strateška usmeritev gospodarstva se lahko pozna že na kratki rok kot izboljšanje situacije na področju gospodarstva, kot večji volumen pobranih davkov, kot večje možnosti vlaganja v infrastrukturo, ki je nujno potrebna za življenje (npr. vrtci, dober izobraževalni sistem, prosta delovna mesta, napredovanje uspešnih, stabilne pokojnine idr.), kot višji ugled Slovenije in kot višje pozicionirana država v očeh morebitnih domačih in tujih gostov ali kupcev.

" dr. Mitja Jeraj

Slovenija ima prav tako mnogo priložnosti v turizmu.

Seveda bi bilo potrebno skovati celostno strategijo na državni ravni in se v tujini predstavljati kot koncept Slovenija in ne več kot posamezne entitete.

Na področju izobraževanja je potrebno redefinirati potrebo po prostih študijskih programih na posameznih šolah in fakultetah. Če je oseb z določenim poklicem 26

AVGUST 2014

DRUŠTVO RAČUNOVODIJ, FINANČNIKOV IN REVIZORJEV MARIBOR VABI

NA XXIX. POSVETOVANJE O RAČUNOVODSTVU, REVIZIJI, DAVŠČINAH IN FINANCAH 25. in 26. septembra 2014

Četrtek, 25. septembra 2014, od 9. do 13. ure

RAČUNOVODSTVO

Moderator: doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek 1. Dokumentacijski sistem in računovodski programi v oblaku

doc. dr. Andreja Lutar Skerbinjek, UM – Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

2. Izbrani problemi v javnem sektorju

Samo Jereb, Računsko sodišče Republike Slovenije, Ljubljana

3. Vidiki racionalizacije in povezovanja v javnem sektorju (na področju računovodstva v osnovnih šolah)

mag. Štefka Gorenak, Fakulteta za komercialne in poslovne vede, Celje

4. Aktualne spremembe pri računovodski obravnavi rezervacij za odpravnine ob upokojitvi in davčni vidik

Saša Jerman, Jerman@Bajuk SI d.o.o., Ljubljana

Četrtek, 25. septembra 2014, od 15. ure do 17.30

DAVČNE TEME

Moderator: dr. Stanko Čokelc 5. Ukrepi Davčne uprave glede preprečevanja neplačevanja davčnih obveznosti

Saša Gornik, MF DURS, Generalni davčni urad, Ljubljana

6. Kaznovanje davčnih utaj

dr. Stanko Čokelc, Revidicom d.o.o., Maribor

Petek, 26. septembra 2014, od 9. URE do 13.30

FINANČNE TEME IN REVIZIJA Moderator: prof. dr. Rasto Ovin

7. Slovenija – s kakšno prtljago v EU

prof. dr. Rasto Ovin, UM – Ekonomsko poslovna fakulteta Maribor

8. Vpliv finančnih in nefinančnih kazalnikov na poslovne odločitve s poudarkom na insolventnosti

mag. Lidija Robnik, Poslovno svetovanje in izobraževanje Lidija Robnik s.p., Maribor

9. Vpliv zakonodaje na obvladovanje kakovosti revidiranja

dr. Meta Duhovnik, Slovenski inštitut za revizijo, Ljubljana

10. Računovodski in kazenskopravni vidik lažne poslovne listine

mag. Jože Kozina, okrožni državni tožilec svetnik, Specializirano državno tožilstvo RS, Ljubljana

Vsem udeležencem tega posvetovanja bo društvo izdalo potrdilo o udeležbi za uveljavljanje dodatnega izobraževanja za podaljšanje licence.

INFORMACIJE IN PRIJAVA:

Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Maribor, vsak ponedeljek in sredo med 9. in 12. uro, telefon 02/252 28 83, telefaks 02/252 19 12, E-pošta: drfr@siol.net

DAVČNI POSTOPEK

Izguba podatkov vas ne varuje pred plačilom globe

" Domen Romih

FURS izreka globe za prekrške zavezancem, ki so podatke izgubili zaradi vloma in kraje računalniške opreme Zakon o varstvu dokumentarnega arhiva zavezancem nalaga, da morajo vsebino poslovnih evidenc zavarovati pred izgubo in poskrbeti za njihovo ustrezno hranjenje in arhiviranje. ali okrnitvijo celovitosti ter omogočiti, da je dostopna pooblaščenim uporabnikom. Če posamezen zavezanec ne izvede ukrepov v skladu s prej navedenim zakonom, je lahko v primeru izgube podatkov odgovoren za prekršek, ki ga FURS sankcionira z globo.

Obrazložitev Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) v postopkih nadzora blagajniškega poslovanja pojasnjuje, da morajo zavezanci zavarovati podatke pred izgubo oziroma jih ustrezno arhivirati. Zahteve za hranjenje podatkov predpisuje Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2) kot tudi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva (ZVDAGA).

V četrtem odstavku 38. člena ZDavP-2 je določeno, da mora zavezanec za davek, ki želi elektronsko obdelovati podatke za davčne namene: 1. podatke, ki jih izdela ali prejme v elektronskem formatu, hraniti v elektronskem formatu in omogočiti dostop do njih v elektronskem formatu; 2. zagotoviti berljivost izvornih podatkov; 3. zagotoviti urejeno hranjenje podatkov za predpisano obdobje; 4. zagotoviti dostop do elektronsko vodenih poslovnih knjig in evidenc tudi, če so shranjene v elektronski obliki pri drugih osebah ali v drugi državi; 5. hraniti podatke v primerni obliki, ki omogoča inšpiciranje v razumnem času.

ZVDAGA v zvezi s hranjenjem dokumentarnega gradiva, to je izvirnega in reproduciranega gradiva, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu pravnih oziroma fizičnih oseb, v 6. členu določa, da mora biti dokumentarno gradivo oziroma reprodukcija njegove vsebine ves čas trajanja hrambe zavarovano pred izgubo ali okrnitvijo celovitosti ter dostopna pooblaščenim uporabnikom. V 23. členu istega zakona je nadalje določeno, da se dokumentarno gradivo hrani v ustreznih prostorih in opremi, v ustreznih klimatskih pogojih, zavarovano pred vlomom, požarom, vodo, biološkimi, kemičnimi, fizikalnimi in drugimi 28

škodljivimi vplivi, ter zagotavlja dostopnost, kar pomeni varovanje pred izgubo in stalno zagotavljanje dostopa zgolj pooblaščenim uporabnikom ves čas trajanja hrambe, in celovitost, kar obsega nespremenljivost in neokrnjenost ter urejenost tega gradiva.

Posledice V skladu z zgoraj navedenimi zakonskimi določili FURS v konkretnih postopkih inšpiciranja ugotavlja, da izguba podatkov (zaradi vloma in kraje računalniške opreme) ne predstavlja višje sile, ki bi zavezanca opravičevala odgovornosti za prekršek.

Posledično se bo zavezancem v takšnih in podobnih primerih, v katerih pride do uničenja podatkov (npr. požar, razlitje vode) odmerjalo globe zaradi nepredložitve elektronskih podatkov o izdanih računih. Globe so v 398. a členu ZDavP-2 določene v razponu od 3.000 do 10.000 evrov za posameznike, v razponu od 20.000 do 70.000 evrov za samostojne podjetnike posameznike in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, oziroma v razponu od 50.000 do 150.000 evrov se za pravne osebe ter v razponu od od 70.000 do 250.000 evrov za srednje ali velike gospodarske družbe.

Pomislek Glede na zgoraj navedene podatke bi torej z namenom zagotavljanja lastne varnosti morala podjetja zagotavljati hrambo vse poslovne dokumentacije, in sicer na način, ki onemogoča izgubo teh podatkov (hranjenje na več lokacijah, uporaba šifrirnih povezav, stalna kontrola nosilcev zapisa, zagotavljanje fizične in okoljske varnosti podatkov itd.).

Se je ob vsem navedenem kdo od pristojnih vprašal, kakšen strošek to predstavlja manjšim podjetjem? Je bil cilj ZVDAGA, da se z zgoraj opisanimi obveznosti obremeni podjetja, ki bi torej morala zagotavljati pogoje, da ne pride do uničenja dokumentarnega gradiva? Ali je pravično, da pošteni podjetnik nosi posledice kaznivega dejanja tatvine in protipravnega odvzema podatkov oziroma drugih vzrokov, ki se po civilnem pravu štejejo za višjo silo? Kaj je v opisanih primerih sploh mogoče šteti za višjo silo?

In konce koncev, ali se nismo v preteklosti že ukvarjali z vlomnimi tatvinami (pri DDV) in je davčna uprava spremenila stališče na podlagi kasnejše Sodbe ES?

" Domen Romih AVGUST 2014

JAVNO NAROČANJE

Načelo kratkih verig " Mag. Irena Prodan

Primer dobre prakse je vseslovenski projekt tradicionalni slovenski zajtrk Načelo t. i. kratkih verig (za lažje razumevanje v nadaljevanju na izmišljenih situacijah predstavljam uporabo načela t. i. kratkih verig v praksi, in sicer na primeru javnega naročila šolske prehrane in novogradnje) je eden od možnih modelov za javno naročanje hrane v javnih zavodih in pri tistih naročnikih, ki so pri naročanju živil dolžni upoštevati določila Zakona o javnem naročanju – v nadaljevanju ZJN2. Pri tem velja opozoriti, da je kmetijstvo gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena. Njegova temeljna naloga je zagotavljanje zadostne preskrbe z varno hrano in s tem zadovoljevanje ene od osnovnih potreb človeštva. Zaradi negotovosti pri globalnem zagotavljanju hrane vse bolj pridobiva pomen lokalna oskrba z živili in čim višja stopnja samooskrbe z varno in kakovostno hrano.

Postopkovna vprašanja pri izvedbi javnega naročila S tem namenom je bila z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZJN (Uradni list RS, št. 90/2012), ki je začel veljati 30. decembra 2012 – enako določilo je ohranjeno v uradnem prečiščenem besedilu z dne 7. februarja 2013 – opredeljena izjema od uporabe pravil za objavo javnih naročil na Portalu javnih naročil. Ta izjema velja za sklope, ki glede na celotno naročilo, smiselno oblikovano za istovrstne oziroma podobne predmete, predstavljajo največ 20 odstotkov vrednosti vseh sklopov. Največja vrednost sklopa, za katerega se lahko uporabi, znaša 80.000 evrov za blago in storitve ter 1.000.000 evrov za gradnje. Na podlagi te določbe lahko naročniki del naročila oddajo brez izvedbe postopka javnega naročanja, s čimer se omogoča lokalna samooskrba in uveljavitev načela kratkih verig.

Naročnik, ki želi pri javnem naročanju uveljaviti načelo kratkih verig, mora ta vidik upoštevati že v prvih fazah postopka javnega naročanja. Ena od teh je določitev ocenjene vrednosti naročila. V skladu z zakonom mora naročnik ocenjeno vrednost izračunati tako, da za obdobje, za katero se sklepa pogodba oziroma okvirni sporazum, upošteva celotno skupno vrednost naročila brez DDV – tudi vrednost sklopov, ki jih bo naročnik morebiti izključil z namenom uresničevanja načela kratkih verig, vključno z možnostjo povečanja obsega naročila in spremenjenimi okoliščinami na trgu. Pri določanju ocenjene vrednosti za ponavljajoča se ali sukcesivna naročila naročnik praviloma izhaja iz podatkov o preteklih dobavah oziroma naročilih, ki jih za potrebe novega naročila posodobi glede na morebitne spremembe potreb in ponudbo na trgu, torej v tem primeru ob upoštevanju sprememb pri številu učencev, dijakov, oskrbovancev oziroma 30

končnih uporabnikov ter predvidenih obrokov in jedilnika, določi vrste in oceni količino živil.

Največkrat jih naročniki samodejno oblikujejo po sklopih (npr. mleko in mlečni izdelki, žita in mlevski izdelki, meso, sadje in zelenjava). Za določanje ocenjene vrednosti javnega naročila potem izvedejo tržno analizo oziroma upoštevajo cene iz predhodne pogodbe oziroma okvirnega sporazuma, valorizirane glede na indeks rasti cen.

Na podlagi ocenjene vrednosti celotnega naročila naročnik izbere ustrezen postopek javnega naročanja in določi mesto objave obvestil v zvezi z javnim naročilom (Portal javnih naročil ali dodatno še Uradni list EU).

Za tem pristopi k oblikovanju ali preoblikovanju sklopov naročila. Da bi uresničil načelo kratkih verig, lahko naročnik sklope oblikuje tako, da v posamezen sklop združi tista živila, za katera je na voljo lokalna ponudba. Naročnik lahko oblikuje en ali več takih sklopov in jih v skladu s petim odstavkom 14. člena ZJN2-UPB5 izloči iz postopka javnega naročanja, če znaša njihova skupna ocenjena vrednost (brez DDV) manj kot 80.000 evrov in hkrati predstavlja največ 20 odstotkov ocenjene vrednosti vseh živil. Pri javnem naročilu živil sklope, za katere je zagotovljena lokalna oskrba oziroma kratka veriga od proizvajalca do krožnika in ki izpolnjujejo pogoj iz petega odstavka 14. člena ZJN2-UPB5, naročnik preprosto ne vključi v razpisno dokumentacijo, temveč za njih za enako obdobje, kot je obdobje, za katero oddaja sklope v postopku javnega naročanja, sklene pogodbo oziroma okvirni sporazum.

V nadaljevanju je na primeru javnega naročanja z osmimi sklopi prikazan možen način izločitve sklopov za uresničevanje načela kratkih verig pri živilih.

AVGUST 2014

sklopi predmet naročanja

ocenjena vrednost (v evrih brez DDV)

delež v ocenjeni vrednosti

izločiti sklop

1

mleko in mlečni izdelki

32.000

7,29 %

da

2

zamrznjena živila in sveže ribe

35.000

7,97 %

da

3

meso in mesni izdelki

100.000

22,78 %

ne

4

splošno prehrambeno blago in pijače

138.000

31.44 %

ne

5

sveže sadje in zelenjava

62.000

14,12 %

ne

6

kruh, pekovski izdelki in slaščice

60.000

13,67 %

ne

7

eko sezonsko sadje in zelenjava

7.000

1,59 %

da

8

eko meso

5.000

1,14 %

da

439.000

100,00 %

SKUPAJ

JAVNO NAROČANJE

LOKALNA OSKRBA VSE BOLJ PRIDOBIVA POMEN

Vir: http://www.mko.si

Primer izločenih sklopov iz postopka javnega naročanja za dobavo živil: izločeni sklopi

predmet naročanja

ocenjena vrednost (v evrih brez DDV)

delež v ocenjeni vrednosti

1

mleko in mlečni izdelki

32.000

7,29 %

2

zamrznjena živila in sveže ribe

35.000

7,97 %

7

eko sezonsko sadje in zelenjava

7.000

1,59 %

8

eko meso

5.000

1,14 %

79.000

18,00 %

skupaj izločeni sklopi Vir: http://www.mko.si

ZAKLJUČEK

Za zagotavljanje kratkih verig pri javnem naročanju je glede na navedeno ključna tržna analiza, ki jo naročnik izvede ob pripravi razpisne dokumentacije. Vsekakor mora naročnik poznati ponudbo na lokalnem trgu, in sicer z vidika kapacitet, cene in dejanskega interesa lokalnih pridelovalcev za oskrbovanje naročnika.

Z uveljavitvijo načela kratkih verig se je torej v delu, ki se nanaša na javno naročilo prehrane, ustvarilo realne pogoje za oskrbo t. i. ogroženih skupin prebivalstva s kakovostno, lokalno pridelano hrano višje kakovosti, niso pa zanemarljivi tudi drugi pozitivni učinki, kot so porast stopnje samooskrbe s hrano, zagotavljanje trajnostne rabe površin, namenjenih pridelavi hrane, in zmanjševaje ogljičnega odtisa oziroma zmanjšanje sproščanja toplogrednih plinov zaradi transporta hrane iz tujih držav ali celo drugih celin.

Če opisano nazorno predstavim na izmišljeni situaciji v primeru gradnje (če bi bila predmet javnega naročila novogradnja razdeljena na sklope): 1. sklop: izkop jame in temeljenje (ocenjena vrednost 900.000 evrov), 2. sklop: gradnja (ocenjena vrednost 4,2 mio. evrov), 3. sklop: strojno-instalacijska in elektro dela 900.000 evrov, 4. sklop: dobava in montaža pohištva in opreme (ocenjena vrednost štiri milijone evrov),

skupna ocenjena vrednost vseh sklopov znaša deset milijonov evrov, od katerih 20 odstotkov predstavlja dva milijona evrov. Vrednost 1. sklopa in 3. sklopa je pod vrednostjo milijon evrov, njuna skupna vrednost pa tudi ne presega 20 odstotkov skupne vrednosti, saj znaša 1,8 milijona evrov. Teh dveh sklopov ni treba objaviti na Portalu javnih naročil in v Uradnem list EU, kar pomeni, da ju lahko naročnik odda mimo pravil o transparentnosti postopka in enakopravni obravnavi ponudnikov, in kar je ključno, brez zagotavljanja konkurenčnosti ponudnika.

AVGUST 2014

" Mag. Irena Prodan Viri in literautra: -

- - -

Basta, Trtnik Milena, 2013: Priprave na postopek oddaje javnega naročila. Ljubljana: GV založba. Revija Pravna praksa 19, 16. maj 2013. http://www.arhiv.mkgp.gov.si/. (Dostop 27. 12. 2013.) http://www.mko.si. (Dostop 27. 12. 2013.)

Zakon o javnem naročanju – uradno prečiščeno besedilo (ZJN-2UPB5). Uradni list RS, št. 12/2013 z dne 7. 2. 2013.

Revija o davkih 31

BORZA

BORZNI ODSEV GOSPODARSKIH GIBANJ " mag. Sašo Stanovnik Za vlagatelje na tuje trge je bil zadnji mesec zelo nepredvidljiv in večinoma rdeče obarvan. Predvsem evropski delniški indeksi so zabeležili korekcijo, saj je npr. nemški DAX v zadnjem mesecu upadel za slabih 8 odstotkov na okoli 9.100 točk. S tem se je nevarno približal tehnični meji 9.000 točk, ki predstavlja pomembno oporo indeksu, letošnji donos pa je posledično že negativen.

Podobno velja tudi za nekatere druge evropske delniške indekse, razlog pa

V Sloveniji je bil zadnji mesec bolj pozitivno obarvan, letošnji donos pa je že pri

najdemo predvsem v makroekonomskih objavah in političnemu dogajanju in

22 odstotkih, pri čemer ima SBI TOP tudi nadpovprečno dividendno donosnost.

ne toliko v rezultatih. Namreč slednji so večinoma pozitivni oziroma je v 57

Krka je kot prva na prvi pogled razočarala s polletnimi rezultati, saj je poročala

odstotkov primerov prišlo do pozitivnega in ne negativnega presenečenja glede

o stagnaciji prodaje in precejšni umiritvi rasti na ruskem trgu, ki je bil v zadnjih

rasti dobička za podjetja vključena v indeks Bloomberg Europe 500. Na drugi

letih eden pomembnejših generatorjev rasti. Toda podroben pogled pokaže,

strani je prišlo na trg kar nekaj skrb zbujajočih novic, od ponovne recesije v

da je dobiček zrasel za solidnih 6,3 odstotka, obenem pa ima Krka rezervo v

Italiji in portugalskega reševanja zasebne banke Banco Espirito Santo v višini

objavi enkratnih pozitivnih dogodkov kar v višini 58 milijonov evrov. Zato smo

4,9 milijarde evrov, do vse večjega zaostrovanja sankcij med Rusijo in Evropsko

ob domnevi, da ne pride do resne zaostritve razmer in sankcij, za delnico še

unijo, kar bo skrhalo že tako šibko gospodarsko rast v Evropi. Kar se tiče S &

naprej optimistični. Naša ciljna cena je pri 77 evrih na delnico. Velja pa obenem

P500, je bila korekcija za zdaj milejša, to pa je najbrž posledica tradicionalno

omeniti, da bo na domači trg v prihodnjih mesecih vplival predvsem razvoj

večje defenzivnosti ameriškega trga in pa še boljše sezone rezultatov, saj so

dogodkov pri privatizaciji in pa seveda program nove vlade. Posledično lahko

ameriška podjetja pozitivno presenetila glede dobička v drugem četrtletju kar v

že nestrpno pričakujemo objavo prevzemne cene za Aerodrom Ljubljana, kjer

77 odstotkov primerov. Treba je tudi opozoriti, da so vrednotenja že kar visoka,

se glede na medijske članke obeta izredno radodarna ponudba, in pa seveda

ne pa še previsoka, in da se nam bliža statistično za delniške trge najšibkejši

objavo ponudb za Telekom. Poleg tega velja omeniti, da s prodajo posameznih

mesec, to je september. Zato smo sicer v svoji vlagateljski strategiji še vedno

naložb, kot je Mercator, postaja Pivovarna Laško vse bolj zanimiva delnica, še

pozitivni glede dinamike delniških trgov do konca leta, a kratkoročno svetujemo

toliko bolj v primeru pojava strateškega vlagatelja. Ni čudno, da je delnica v

večjo defenzivnost in previdnost. Velja tudi omeniti, da se izboljšuje kondicija

zadnjem mesecu močno zrasla, pri čemer delnica ostaja tudi na teh nivojih zelo

trgov v razvoju, za katere posledično postajamo vse večji optimisti. Vseeno je

zanimiva.

težko verjeti, da bodo slednji ubežali morebitni korekciji.

Donosi izbranih svetovnih in regijskih indeksov Indeks

SBI TOP BELEX15 CROBEX S&P 500 S&P Europe 350 MSCI World MSCI EM DJ Industral Average DAX CAC 40 FTSE 100

SBI TOP

Tečaj

Valuta

Mesečni donos

Letošnji donos

Letni donos

3-letni donos

799 602 1.808 1.925 1.353 1.693 1.057 16.490 9.128 4.189 6.630

EUR RSD HRK USD EUR USD USD USD EUR EUR GBP

3,9 % 4,5 % 0,1 % -2,7 % -4,2 % -3,5 % -0,7 % -3,1 % -7,9 % -4,9 % -2,8 %

21,9 % 7,9 % 0,8 % 4,2 % 1,1 % 1,9 % 5,4 % -0,5 % -4,4 % -2,5 % -1,8 %

25,7 % 19,8 % -1,5 % 13,9 % 9,6 % 11,4 % 12,7 % 6,6 % 10,5 % 3,7 % 1,8 %

11,7 % -11,3 % -15,2 % 60,5 % 38,3 % 41,8 % 1,5 % 44,1 % 46,4 % 27,8 % 26,4 %

830 820 810 800 790 780 770 760 750 740 730

4. 6.

4. 7.

4. 8.

Podatki o izbranih slovenskih delnicah Podjetje

Oznaka

Zadnji tečaj

Mesečni donos

Letošnji donos

Letni donos

Aerodrom Ljubljana Cinkarna Celje Gorenje Intereuropa Krka Luka Koper Mercator Petrol Pivovarna Laško Pozavarovalnica Sava Telekom Slovenije Zavarovalnica Triglav

AELG CICG GRVG IEKG KRKG LKPG MELR PETG PILR POSR TLSG ZVTG

56,0 158,0 5,7 1,1 64,1 22,7 85,0 288,0 18,2 14,1 142,0 23,1

21,7 % 7,5 % 6,6 % -3,3 % -1,2 % 3,2 % 1,3 % 4,7 % 26,1 % 16,9 % 11,1 % -2,3 %

102,9 % 75,6 % 34,5 % 149,5 % 6,7 % 141,5 % 3,7 % 32,1 % 352,6 % 73,2 % 16,8 % 21,8 %

159,3 % 102,8 % 29,1 % 188,9 % 20,8 % 116,2 % -18,3 % 35,3 % 218,4 % 62,3 % 29,0 % 21,8 %

3-letni Tržna donos kapitalizacija

P/E

EV/EBITDA

P/B

212,6 8,7 134,6 30,2 2.119,8 317,8 318,2 594,4 156,6 240,9 975,8 527,5

40,6 12,6 neg.

38,3 11,8 28,1 neg.

11,1 neg.

44,4 19,6 7,3

15,8 5,5 6,0 9,4 6,3 8,0 11,7 8,0 8,9 n.a.

5,6 n.a.

1,7 1,8 0,4 0,2 1,5 1,2 0,6 1,2 4,1 1,0 1,3 0,8

259,2 % 85,9 % -24,4 % -40,6 % 7,6 % 89,2 % -46,6 % 37,1 % 81,5 % 109,5 % 94,5 % 75,3 %

Vir: ALTA Ivest, d.d.

32

AVGUST 2014

Dohodninske davčne olajšave za leto 2014

v evrih

Olajšave

Letno

Mesečno

Splošna olajšava

3.302,70

275,22

Dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki do 10.866,37 €

3.217,12

268,09

1.115,94

92,99

17.658,84

1.471,57

Olajšava za osebo po dopolnjenem 65. letu starosti UKINJENA 1. JANUARJA 2014

1.421,35

118,45

Olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status dijaka ali študenta

2.477,03

206,42

Olajšava za prvega vzdrževanega otroka

2.436,92

203,08

Posebna olajšava za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo

8.830,00

735,83

Dodatna olajšava za zavezance s skupnimi dohodki nad 10.866,37 € do 12.570,89 € Olajšava za invalida s 100 % telesno okvaro

Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava za prvega vzdrževanega otroka oziroma olajšava za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo poveča za:

drugega vzdrževanega otroka

212,32

17,69

tretjega vzdrževanega otroka

1.981,62

165,13

četrtega vzdrževanega otroka

3.750,93

312,58

petega vzdrževanega otroka

5.520,22

460,02

vse nadaljnje vzdrževane otroke glede na višino olajšave za predhodnega 1.769,30

147,44

Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana

2.436,92

203,08

Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje

2.819,09

234,92

Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega migranta

7.576,62

631,38

vzdrževanega otroka

Dohodninska lestvica za leto 2014 če znaša neto letna davčna osnova v evrih nad

znaša dohodnina v evrih

do 8.021,34

16 %

8.021,34

18.960,28

1.283,41 + 27 % nad

18.960,28

70.907,20

4.236,92 + 41 % nad 18.960,28

70.907,20

8.021,34

25.535,16 + 50 % nad 70.907,20

Dohodninska lestvica za leto 2014/mesečna če znaša neto mesečna osnova v evrih nad

znaša dohodnina v evrih

do 668,44

16 %

668,44

1.580,02

106,95 + 27 % nad

1.580,02

5.908,93

353,08 + 41 % nad 1.580,02

5.908,93

AVGUST 2014

668,44

2.127,93 + 50 % nad 5.908,93

33

KORISTNE INFORMACIJE

KORISTNE INFORMACIJE

KORISTNE INFORMACIJE

KORISTNE INFORMACIJE Obrestna mera za obresti na posojila med povezanimi osebami na podlagi pravilnika o priznani obrestni meri za avgust 2014 Pravilnik o priznani obrestni meri (Uradni list RS, št. 141/06, 52/07) Priznana obrestna mera je vsota variabilnega dela obrestne mere za valuto, izraženega v odstotkih in pribitka, izraženega v bazičnih točkah.

Variabilni del obrestne mere: EUR

USD

JPY

GBD

do vključno 1 meseca

0,09700 %

0,15600 %

0,09357 %

0,50100 %

- 0,00100 %

do vključno 3 meseca

0,20800 %

0,23810 %

0,13000 %

0,56013 %

0,01800 %

do vključno 6 mesecev

0,30800 %

0,33440 %

0,17786 %

0,71419 %

0,07640 %

12 mesecev

0,48900 %

0,57810 %

0,34429 %

1,06838 %

0,20140 %

CHF

Pribitek, izražen v bazičnih točkah za pravno osebo, ki nima kreditne ocene: Ročnost

Odstotek pribitka

do vključno 1 leta

0 točk = 0,00 %

100 točk = 1,00 %

1,00 %

do vključno 5 let

3 točk = 0,03 %

100 točk = 1,00 %

1,03 %

do vključno 10 let

5 točk = 0,05 %

100 točk = 1,00 %

1,05 %

nad 10 let

6 točk = 0,06 %

100 točk = 1,00 %

1,06 %

Pribitek, izražen v bazičnih točkah za fizično osebo, ki nima kreditne ocene: Ročnost

Odstotek pribitka

do vključno 1 leta

0 točk = 0,00 %

75 točk = 0,75 %

0,75 %

do vključno 5 let

3 točk = 0,03 %

75 točk = 0,75 %

0,78 %

do vključno 10 let

5 točk = 0,05 %

75 točk = 0,75 %

0,80 %

nad 10 let

6 točk = 0,06 %

75 točk = 0,75 %

0,81 %

PRIMER: 1. Povezana pravna oseba prejme 10.000,00 evrov posojila z ročnostjo 2 let Obrestna mera znaša:

0,48900 % variabilna obrestna mera 1,03000 % pribitek

1,51900 % skupna obrestna mera

2. Povezana fizična oseba prejme posojilo 10.000,00 evrov z ročnostjo 2 let

34

Obrestna mera znaša:

0,48900 % variabilna obrestna mera 0,78000 % pribitek

1,26900 % skupna obrestna mera AVGUST 2014

-Kliping_PP_1k.qxp:Podjetnik-210

9/29/10

11:33 AM

Page 1

Lex-Kliping

Portal Tax-Fin-Lex se ∏iri.

Storitev Lex-Kliping na vaš e-naslov prinaša: • dnevne novosti v najpomembnejših pravnih virih v SLO in EU • vaš poljuben izbor pravnih področij • dnevne informacije o pričetku/ prenehanju veljavnosti predpisov • dnevno obveščanje o novih čistopisih na portalu Sedaj portal Tax-Fin-Lex prihaja k vam!

Vsak dan.

Vse davčne, računovodskofinančne in pravne informacije na enem mestu v Sloveniji.

Tax-Fin-Lex d.o.o.

Dunajska 20 1000 Ljubljana Telefon: 01 432 4243 www.tax-fin-lex.si

20

14

POSTANITE DAVČNI SVETOVALEC Z veseljem sporočamo, da bo tretja generacija slušateljev pričela z izobraževanjem 19. septembra 2014. Izpit za pridobitev naziva davčni svetovalec bo 19. decembra 2014.

Vsi, ki boste uspešno opravili izpit, boste pridobili naziv davčni svetovalec. Ob izpolnjevanju pogojev boste lahko zaprosili za licenco ter postali člani Sekcije davčnih svetovalcev pri Davčno izobraževalnem inštitutu.

Rok za prijave je do 10. septembra 2014.

PREDVIDENI URNIK

DATUM

DAN

URA

19.09.14

petek

14.00‒14.15

19.09.14

petek

16.00‒17.30

19.09.14

petek

UR

14.15‒15.30

2

09.00‒10.30

2

2

PREDMET

PREDAVATELJ

Otvoritev Davčne akademije

mag. Ivan Simič

Organizacija Finančne uprave RS

mag. Ivan Simič

Razvoj kakovosti davčnega svetovanja

dr. Stanko Čokelc

20.09.14

sobota

26.09.14 27.09.14

petek

sobota

14.00‒17.30

4

Obdavčitev pravnih oseb

Tanja Kaltnekar

10.10.14

petek

14.00‒15.30

2

Davčna izvršba

Domen Romih

11.10.14

sobota

09.00‒12.30

4

Obdavčitev fizičnih oseb

dr. Aleš Kobal

17.10.14

petek

14.00‒15.30

2

Računovodstvo javnih zavodov

dr. Tatjana Horvat

18.10.14

sobota

09.00‒12.30

4

Mednarodno obdavčenje

mag. Petra Istenič

20.09.14

10.10.14

17.10.14

14.11.14 15.11.14 15.11.14 21.11.14

sobota

petek

petek

09.00‒12.30

16.00‒17.30

16.00‒17.30

2

4

2

2

Računovodstvo stroškov

Davčni postopek s sodno prakso

Poslovanje samostojnih podjetnikov posameznikov

Obdavčitev nepremičnin in daril

dr. Jožko Peterlin

dr. Marko Hočevar

mag. Ivan Simič

Dunja Verbajs

Božena Macarol

petek

14.00‒17.30

4

Pravna ureditev davčnih družb

dr. Peter Grilc

sobota

11.00‒12.30

2

Strategija davčnih uprav EU pri zatiranju utaj

ddr. Marian Wakounig

sobota

09.00‒10.30

2

Zahtevnejši primeri davka na dodano vrednost

ddr. Marian Wakounig

petek

14.00‒17.30

4

Davek na dodano vrednost

Nevenka Simić Mićunović

sobota

11.00‒12.30

2

Poslovanje v davčno ugodnih območjih

mag. Ivan Simič

22.11.14

sobota

22.11.14

sobota

22.11.14

11.00‒12.30

Ugotavljanje kapitalske ustreznosti

09.00‒10.30 13.00

2

Forenzično računovodstvo

Podelitev potrdil o zaključku izobraževanja

dr. Iztok Kolar

mag. Ivan Simič

UR SKUPAJ: 48

Predavanja bodo izvedena v predavalnici Davčno izobraževalnega inštituta, Parmova ulica 53 (1. nadstropje), v Ljubljani. Izjema je sobota, dne 21.11.2014, ko bo predavanje v seminarski sobi Diners Golf & Country Cluba Ljubljana, Smlednik 200, SI-1216 Smlednik (http://golf-ljubljana.si/sl/domov.html).

Informacije in prijava: www.dizi.org