2014 Lovsko-naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku
S.F.K. LD Boč na Kozjaku 9.9.2014
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Lovska družina Boč na Kozjaku Veliki Boč 25 2353 Sveti duh na Ostrem vrhu hhtp://www.ldbocnakozjaku.org Številka: 024-8/2014-2 Datum: 27.2.2014
NAZIV PILOTSKEGA PROJEKTA »LOVSKA NARAVOSLOVNA UČNA POT LD BOČ NA KOZJAKU« I RAZLOGI ZA POSTAVITEV LOVSKE UČNE POTI V sedanjem času lovstvo dobiva vidnejši okoljevarstveni pomen v družbi. Javnost je občutljiva na naravo, okolje, živali, divjad. Vse več je različnih organizacij oziroma posameznikov, ki nasprotujejo lovu, odstrelu in vseh lovskih aktivnosti. Izjave v medijih kažejo na dejstvo, da je javnost premalo seznanjena z dejavnostjo lovstva in pod vplivom današnjega časa in ekonomske naravnanosti prihaja do različnih popačenj in nepravilnih dojemanj in predstavi o lovskih organizacijah. V različnih okoljih je lovstvo zelo različno sprejeto. Urbana okolja so manj naklonjena lovstvu kot podeželska okolja, kjer ljudje živijo v tesni povezanosti z lovskimi organizacijami. Ponekod je lovska organizacija tista, ki skrbi tudi za kulturno in izobraževalno funkcijo posameznega kraja. Glasilo Lovec in druga literatura Zlatorogove knjižnice dokazujeta, da je lovstvo vpeto v slovensko kulturno dediščino, vse več komunikacij je podkrepljenih s strokovno ali znanstveno podlago. Ugled lovske organizacije se začne in konča pri lovcu in lovski organizaciji. Zato je še kako pomembno, da lovske družine s svojo dejavnostjo izkazujejo in dokazujejo potrebnost delovanja lovcev v našem in lokalnem okolju. Tukaj pridemo do segmenta javnosti, izobraževanja, seznanjanja javnosti, kar počnemo na različne načine vsak v svojem okolju. Poudarek na delu z mladimi in z vsemi starostnimi strukturami, z vsemi deležniki, ki uporabljajo naš skupni življenjski prostor, je pomemben segment naše prepoznavnosti.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
2
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Pri iskanju odgovora na klasično vprašanje: »Kako?, pa kaj kmalu pridemo do različnih odgovorov. Eden izmed njih je tudi »Lovska naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku«. Z njo želimo poudariti naše delo, seznaniti širšo javnost o našem prispevku k boljšemu načinu življenja, želimo seznaniti vse o tem, kaj smemo početi v naravi in kaj ne, komu kaj škoduje in komu koristi naša dejavnost. Želimo preprosto povedati, pokazati in okrepiti zavest ljudi ter vzbuditi večjo stopnjo zaupanja v lovce in naše delo. S potjo želimo pokazati naravo, izobraževati vse ciljne skupine, posredno pa pridobiti tudi kakšnega člana ali članico več v lovski družini. II OBSTOJEČE REŠITVE V LITERATURI IN V PRAKSI O učnih poteh je na spletu dostopne kar nekaj literature oziroma seznami in opisi različnih učnih poti. Najde se tudi kakšna lovska (za enkrat zgolj ena na spletu). Na spletu se najdejo različne učne poti, najbolj številčne so gozdne učne poti. Na svetovnem spletu tudi tega ne najdemo veliko. Pod iskalnikom o učnih lovskih poteh najdemo zgolj le oglasi različnih organizacij, ki se ukvarjajo z lovnim turizmom. Vzorcev je v bistvu zelo malo. Zato še toliko pomembneje, kaj bomo naredili v okviru naše učne lovske poti. Na spodnjih povezavah najdemo dve obstoječi učni poti in eno na Koroškem-Klub prijateljev lova Celovec. Na prvi povezavi najdemo učno pot, ki jo je izdelal delavec ZGS OE Žalec in obsega zgolj 400 m dolžine. Na tej trasi so predstavljeni v glavnem po en lovski objekt, lovski dom, zbiralnica in podobno. Vsebuje vse elemente o katerih je naša projektna skupina že razpravljala. Gre za priložnost nadgradnje in razširitve celotnega programa, kot je bil zastavljen na začetku. Le ta vsebuje več elementov kot je omenjena učna pot.
Povezave: http://issuu.com/roman56/docs/rinka_2?e=5772802/3452041 http://volksgruppenv1.orf.at/slovenci/novice/stories/56101.html http://www.rakitna.si/ucna-pot/divjad
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
3
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
4
Slika 1: spletne strani iskalnika
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Slika 2: spletna stran učne poti
5
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
6
Slika 3: Učna pot na spletu občine
Slika 4: Brošura učne poti na spletu
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
7 Slika 5: Spletna stran gozdarske učne poti
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
8
Slika 6: Koroška učna pot
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
9 Slika 7: Gozdna in arheološka učna pot III PROJEKTIRANJE MODELNIH REŠITEV Lovska naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku vsebuje vse lovske objekte, divjadi in druge živali, ki so dejansko prisotne v lovišču LD. V prvi vrsti se predstavijo divjad, vzporedno na posamezni točki pa tudi ostale živali, ki so v lovišču prisotne in niso lovne. Strmi se za tem, da je ob vsaki točki ob predstavitvi divjadi/živali, še predstavljen lovski objekti, krmne njiva ipd. Lovska učna pot se izvede na temo lovstvo, divjad, narava, živali, okolje in učne vsebine namenjene osnovnošolcem po izboru OŠ Selnica ob Dravi. V ta namen se v projektno skupino vključi predstavnika OŠ Selnica ob Dravi. Lovska učna pot je namenjena vsem generacijam, zlasti pa: 1. otrokom - udeležencem otroškega vrtca 2. otrokom - osnovnošolcem 3. dijakom 4. planincem - pohodnikom 5. članom društev v občini 6. krajanom 7. različnim starostnim strukturam
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
8. osebam s prilagojenimi potrebami (invalidi, slabovidni in slepi…ipd) 9. izletnikom 10. ipd. Lovska učna pot se razprostira po celotnem lovišču in meri skupno _____km. Zajema tako nižinski kot tudi sredogorski del lovišča. Lovišče ima sicer status sredogorskega lovišča, vendar je s to delitvijo mišljeno na ravninski in hribovski del lovišča. Lovska učna pot zajema: 1. informacijsko točko – tabla (info točka na začetku in nekaterih vmesnih postajah z označitvijo kraja nahajanja posameznih točk) 2. krmišče (različne vrste) 3. lovska preža (različne vrste) 4. lovska koča-lovski dom 5. krmna njiva 6. solnica 7. ribnik, kaluža
10
8. itd. Ad1) Informacijska točka – info tabla, je postavljena v naselju Selnica ob Dravi na neposrednem začetku Lovske učne poti. Na njej je zemljevid območja po kateri teče učna pot. S številkami na info-tabli so označene točke, kjer bo predstavljen posamezni element oziroma vsebina. Ob legendi na desni ali drugi strani table se navede, kaj je predstavljeno na posamezni točki (vsako točka označuje nosilni element). Info tabla se lahko nahaja v kraju, kjer so dana obvestila za občane in obiskovalce. Na primer v zgradbi občine-manjša, v OŠ, ob ostalih potek pa večje (sadjarska pot) ali pa da stoji celo samostojno. Info tabla je privita na postavljen pokrit kozolec iz lesa. Ad2) Krmišča so predstavljena v različnih delih lovišča. V ravninskem delu je predstavljeno krmišče za malo divjad – fazana. V višjem predelu pa sta ločeni krmišči za divje prašiče in za jelenjad. Ob vseh teh krmiščih se nastavi leseni podstavek s ploščo, na kateri je plastificirana fotografija živali, ki se tam krmi in nekaj biologije o tej živali/divjadi. Pri parklarjih je ob opisu tudi del trofeje (roglja, čeljusti…ipd).
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Ad3) Lovske preže so na trasi izbrane pri čemer se upošteva zlasti možnost dostopa do same preže, proučiti najbolj primeren dostop na prežo tako na zaprto, polzaprto in priročno. Ob preži je stojalo z opisom preže, fotografija. Izbrane preže je potrebno ustrezno varno opremiti, v času obiska zagotoviti spremstvo nanjo in podobno.
Ad4) Lovski dom je osrednja točka Lovske učne poti LD Boč na Kozjaku. V njem se v glavnem prostoru prikažejo fotografije z lovskim motivom, fotografije in filmi, ki so nastali v lovišču. Pri tem gre za podporo in uporabo projektorja, platna in računalnika.
V lovskem domu se postavi tudi nekaj preparatov divjadi. Lovski dom je tudi mesto, kjer se pri delu z otroki predstavijo različni programi, filmi, podeli in razdeli se jim različna literaturalovska. Lovski dom je vpet v vse variante Lovske učne poti, ki se lahko z leti, v skladu s potrebami ali zmožnostmi, tudi spreminja. V lovskem domu se lahko za posamezne skupine s prilagojenimi potrebami prikaže film o Lovski učni poti s predstavitvami posameznih točk. Za namen obiskov lovskega doma v smislu obiskovalcev lovske učne poti, se v lovskem domu izdela omara oziroma priročna knjižnica. Ad5) Pripravi se šolska krmna njiva, kjer je opis krmne njive pripravljen v podobni obliki kot je osnovna info-tabla, vendar v manjši velikosti. Na to točko lovske učne poti se obiskovalce pelje le v času, ko je krmna njiva obdelana, po možnosti na njej tudi pridelek v takšni velikosti, da je razvidna značilnost pridelka. Prikazuje se krmna njiva za jelenjad.
Ad6) Na poti se izbere nekaj solnic, ki so zgrajene v skladu z napisanimi pravili in prav tako tudi založene. Ob njej je stojalo s fotografijo in opisom solnic. Ad7) V lovišču se prikaže tudi ribnik z vso opremo točke lovske učne poti, na tabli oziroma stojalu so fotografije rib in drugih živali v ribniku. Glavni poudarek pri tem pa je na pomenu vode za divjad, opis race mlakarice ali kaj podobnega. Lovska naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku se izvede v treh različicah glede na zahtevnost poti kamor se šteje tudi oddaljenost, torej dostopnost vseh točk učne poti.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
11
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Razdeljena so na Lovsko učno pot LD Boč na Kozjaku »A«, »B« in »C«. Učna pot »B« je namenjena predvsem osnovnošolcem, zato je njena dolžina in bližina takšna, da vodi pot z začetkom v neposredni bližini OŠ in se zaključi na začetku. Gre zato, da se ta učna pot obiskuje s čim manj porabe časa za dostop, transport osnovnošolcev ipd. Lovska naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku – »A«. Gre za najdaljšo varianto lovske učne poti, zajema največ točk in zahteva največ časa. Poteka od izhodiščne točke in se preko predela Janževe gore, Krajnčeve ravne, Jarčeve ravne, Duha, po poti bistriške grabe do lovskega doma in po travnikih nazaj do Selnice do izhodiščne točke, kjer se pot konča. Vsaka varianta poti je krožne oblike pri čemer se začne in konča na istem mestu. Lovska naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku »A« je dolžine …..km in obsega naslednje točke: 1. (še v izdelavi). Lovska naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku – »B« je dolžine 6.240m. Gre za krajšo varianto poti, namenjena predvsem osnovni šoli in poteka od kmetije Košan in se v obliki krožne poti tudi tam konča. Od OŠ do prve točke je 1,5 km po lepo urejeni cesti. Zajema naslednje točke:
Prva točka poti »B« je na zgornjem delu posestva Košan, kjer so v obori damjaki. Točka je pod stanovanjsko hišo od cesti s katero je jasen razgled skoraj po celotni obori, kjer se nahajajo damjaki. Tam se postavi tudi Info-tabla z določeno vsebino.
Druga točka poti je visokodebelni travniški sadovnjak nad stanovanjsko hišo Košana. Gre za stari sadovnjak, kateri je predmet učne vsebine OŠ. Postavi se Info-tabla z osnovnimi podatki.
Do tretje točke poti, ki prikazuje mravljišče, vodi planinska-pohodna pot. Pot je potrebno skupaj s pohodniku tudi nekoliko očistiti. Mravljišče je potrebno v spodnjem delu nekoliko zavarovati in postaviti Info-tablo.
Četrta točka poti je Štefanova preža na ravni poti. Preža je tudi v Turističnem vodniku, primerna za ogled-pod nadzorom.
Peta točka poti je solnica, ki je 30 m naprej od same preže točke štiri. Info tabla se postavi za solnico in za jazbeca, ki se tam večkrat zadržuje.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
12
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Šesta točka je krmna njiva, kozolec, korito za krmljenje jelenjadi, stari opuščeni travnik. Na tej točki se postavi Info-tabla z opremljenimi napisi za vse naštete elemente. Točka se nahaja pod domačijo Karničnikovih, kjer je lovska krmna njiva že sedaj.
Sedma točka je ob poti-cesti, po kateri se zaključuje krog do prve točke. Točka predstavlja mokrišče-kalužo divjih prašičev in starega rastlinja.
Od sedme točke se zaključuje pot proti začetni točki do gozdni cesti. Ob tej poti, kakor tudi ob celotni ostali trasi so gozdne drevesne vrste, travniki-različno obdelani, bela omela in podobno. Gre za vsebine, ki se prilagajajo in odvisne od vodnikov-učiteljev osnovne šole.
13
Slika 8: Točke poti »B« Točke poti so v bližini OŠ Selnica ob Dravi, vsebina točk pa zajema tudi tiste učne vsebine, ki jih ima OŠ v svojem programu. Učenci, ki obravnavajo posamezno tematiko, si jo lahko na teh točkah ogledajo v naravi. Pri posameznih točkah osnovnošolci tudi sodelujejo, s tem si zagotavljamo pomembnost poti in pa dosežemo večji občutek pripadnosti otrok tej poti in posreden vpliv na starše s tem pa tudi na obiskovalce vseh generacij. Tako gre za naslednje vsebine:
lovska učna pot se lahko koristi kot pot v okviru športnih dnevom, naravoslovnih dnevom, popoldansko varstvo ipd.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
vsebine je potrebno vezati na učni načrt s čemer se zagotavlja obisk in dopolnjuje pisna gradiva učencem
pripraviti krmno njivo (možnost vključitve učencev v njeno urejanje)
posaditev avtohtonih rastlin na krmno njivo, rastline za čebele
postavitev čebeljega panja na tej trasi
krmne njive s tipičnimi žitaricami, sončnice (uporaba semen za krmljenje ptic)
izdelava in postavitev ptičjih hišic ob poti
možnost ogleda tipičnega sadovnjaka, pomen bele omele…
mokrišča, kaluže
mravljišče
košnja zapuščenih travnikov (razlika med zapuščenim in urejenim travnikom)
izdelava učnega lista za obiskovalca poti
itd.
Z navedenimi vsebinami ob lovskih vsebinah, si zagotavljamo obisk tudi drugih in ne samo domače osnovne šole. S tem pristopom zagotovimo stalno delo in skrb za pot, saj gre za »skrbnike« lovce in osnovnošolce. Lovska naravoslovna učna pot LD Boč na Kozjaku – »C«. Gre za najkrajšo varianto, oziroma pri njej sploh ne gre za hojo oziroma gibanje. Vsi dogodki in predstavitve potekajo v lovskem domu LD Boč na Kozjaku, zajema tudi hladilnico oziroma zbiralnico divjadi (odvisno od skupine). Maskota ali zaščitni znak Lovske učne poti LD Boč na Kozjaku je »Jelen«, ki je v pomanjšani obliki na vsej dokumentaciji v zvezi s projektom, na info – tabli, na stojalih in dokumentaciji.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
14
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Slika 9: Maskota oziroma zaščitni znak Lovske učne poti LD Boč na Kozjaku Na vsej dokumentaciji, info-tablah in predstavitvenih tablah na posameznih točkah so vsi emblemi organizacij, ki bodo projekt sofinancirale. IV POGOJI ZA REALIZACIJO IN PERSPEKTIVA Pri realizaciji projekta je potrebno upoštevati še posamezne omejitve kot so: -
postavitev znakov, info - tabel, ki so vezane na izdajo dovoljenja lokalne skupnosti ali upravljavca ceste
-
potrebno bo pridobiti sredstva za izdelavo ostalih podstavkov
-
potrebno bo organizirati delovne akcije za ureditev posameznih delovnih točk
-
pripraviti je potrebno vsebino posameznih delovnih točk
-
potrebno bo usposobiti posamezne lovce, ki bodo vodniki na lovski učni poti
-
potrebno bo pripraviti vsebino za spletno stran LD na temo lovske učne poti
-
potrebno bo izdelati brošuro z opisom lovske učne poti
-
pripraviti dogovor z lokalno skupnostjo o doniranju brošure ali sodelovanju pri projektu
-
opraviti dogovor o sodelovanju z OŠ, lokalno skupnostjo in društvi, ki delujejo v kraju
-
promocija Lovske učne poti preko lokalne kabelske TV in preko medijev
-
posredovati dokumentacijo lokalnemu TIC (turist. informat. center ali turist. društvo) za usmerjanje (pohodnikov, turistov...), na to pot
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
15
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
O pilotnem projektu se obvesti LZS in se ji poda predlog za sofinanciranje pilotskega projekta. O poteku projekta se glede na sofinanciranje LZS, poda tudi vmesno in zaključno poročilo. Prvo poročilo se poda najkasneje v šestih mesecih, zaključno pa ob koncu leta 2014. Pri izvedbi pilotnega projekta so predvideni naslednji predvideni stroški, kot jih prikazuje tabela številka 1: Tabela številka 1: Finančna konstrukcija pilotskega projekta Zap.št. 1.
2.
Strošek
Aktivnost
Izvajalec
Izdelava dokumentacije pilotskega
Notranji/lastna
projekta.
dejavnost
Info-table – osnovne 10 x
Zunanji izvajalec
Opomba
Tabla iz ometne mase enostansko
barvno
tiskana 100x100 cm 60,00 € / kos 3.
Info-table – nadstreški 10 x
Zunanji izvajalec
4.
Oprema točk/stojala
Zunanji izvajalec
Impregnirani stebrički smrekovi dimenzija 8 cm x 300 cm (12,00 €/kos) in predvidoma 2 kos na točko.
5.
Oprema točk/plastificirani opisi
Zunanji izvajalec/delno
Vključeno v info table
6.
Izdelave brošure poti in tisk
Notranji izvajalec
cca 1000 kos
7.
Izdelava spletne strani
Notranji izvajalec
8.
Registracija domene
Ponudnik SIOL
9.
Vzdrževanje spletne strani
Notranji izvajalec
10.
Oprema lovskega doma –panoji-
Zunanji/notranji
stojala, okvirjanje
izvajalec
11.
Oglaševanje na lokalni TV
Zunanji izvajalec
12.
Izdelava DVD filma
Notranji izvajalec
13.
Vzpostavitev SIOL/Duo v lovskem
Zunanji izvajalec
16
Letna naročnina
domu 14.
Nakup prenosnega računalnika
15.
Nakup fotoaparata
16.
Nakup HD kamere
17.
Izdelava namiznih zastavic Lovske
Zunanji izvajalec
učne poti 100 kom 18.
Ureditev
okolice
stojal
na
Notranji izvajalec
točkah/primerna stojišča/kamenčki 19.
Izdelava
promocijskega
Zunanji izvajalec
materiala/kemični/šolski zvezek z
listov in logom
logotipom 20.
Sklenitev
Črtasti zvezek A5 - 50
nakladi 500 kos zavarovanja
za
Zunanji izvajalec
obiskovalce v primeru poškodb 21.
Najem krmne njive
Zunanji Okvirno
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
v
Lovska naravoslovna učna pot
Zabeležil: Mag. Srečko F. Krope
LD Boč na Kozjaku
starešina Boris Mušič
vodja projekta Miran Daković, univ.dipl.ing. agr član projektna skupine
17
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
TOČKA 1
OBORA – DAMJAKI (Dama dama) Damjak je tujerodna ali alohtona vrsta, kar pomeni, da približno zadnjih 10.000 let zemeljske zgodovine, po ledenih dobah, ni živel na ozemlju Evrope. V Evropi so ga iz Sredozemlja začeli naseljevati že Rimljani. Tako živi dan-danes v večjih ali manjših kolonijah v mnogih evropskih državah in tudi drugje po svetu. Gojijo ga v prosti naravi, predvsem pa v oborah. Po 2. svetovni vojni damjakov ni bilo v Sloveniji. V oboro na Kočevskem so damjake naselili leta 1965. Pozneje so jih naseljevali tudi drugod v prosto naravo. Živali so pripeljali predvsem z Brionov. Tako so nastali tropi v Prekmurju, na Pohorju, v Posavju, Šaleški dolini, Zasavju in na Krasu. Dandanes jih gojijo tudi v številnih manjših oborah za turistični ogled in zaradi prireje mesa. Za damjaka je značilna velika spremenljivost v brvi: od sive z značilnimi belimi pikami do popolnoma črne (menalistične) in bele ter vsemi prehodi med obema barvnima skrajnostma. Jelen nosi lopatasto rogovje, oba spola imata že od daleč viden daljši rep. Jelen ima že kot tele opazne daljše dlake na spolovilu. Košuta je manjša kot jelen. Telesne mase so odvisne predvsem od okolja. Damjak (košuta in jelen) je približno za polovico lažji od navadnega jelena (Divjad in lovstvo, LZS, 2012).
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
18
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Kje se nahajate?
19
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
TOČKA 2
VISOKODEBELNI TRAVNIŠKI SADOVNJAK Visokodebelni travniški sadovnjaki dajejo kulturni krajini najlepši čar in veliko vrstno pestrost, od koder je slišno skovikanje velikega skovika v zgodnjepoletnih večerih, hupkanje hupkaša, trkanje žolne po deblu in drugo žvrgolenje ptic. Pod krošnjami je pisana preproga najrazličnejših rastlin na katerih se prehranjuje mnogo različnih žuželk, med njimi dosti ogroženih. Seno, ki se spravlja v poletnih mesecih, je kakovostno, saj je v njem posušeno mnogo koristnih zeli. Nekoč je vsako kmetijsko gospodarstvo premoglo visokodebelni travniški sadovnjak, ki je imel v takratnih časih dosti večji pomen, kot ga ima danes. Takrat je bil takšen sadovnjak negovan skozi vse leto. Danes so v večji meri zapuščeni oz. niso več tako negovani. Vsak sadovnjak je vseboval več vrst sadja, pri vsaki vrsti pa je bilo več sort. Vsaka sorta je imela svojo lastnost. Bile so drugačnega okusa, čas dozorevanja je bil različen, nekatere so se dobro skladiščile … Zakaj sploh toliko sort? Večina takratnih kmetij je bila samooskrbnih in ljudje so bili v veliki meri odvisni od narave in njenih pogojev. Pozne spomladanske pozebe, suše in moče bi lahko naredile veliko škode, če ne bi gojili različne sorte. S poznim cvetenjem so se izognili spomladanski pozebi. S sortami odporne na sušo so se izognili suši. S tem so si zagotovili vsaj nekaj sadja do naslednje sezone (http://www.gorickilist.si/visokodebelni-travniski-sadovnjaki-sopotniki-dedkov-in-babic)/. Visokodebelna sadna drevesa in travniški sadovnjaki so del tradicionalne podeželske kulturne krajine. Vplivajo na lokalno mikroklimo. Ob številnih napovedih o klimatskih spremembah v bodoče in ob že doživetih neurjih so me prepričali o njihovi proti erozijski vlogi, ki so jo opravili predvsem na strmih kmetijskih zemljiščih. V raznoliko obdelani kulturni krajini, kjer se prepletajo gozdne površine in kmetijska zemljišča, pomenijo travniški sadovnjaki blag prehod med gozdom in travnikom. Podoben blag prehod med objekti in obdelanimi kmetijskimi zemljišči opravljajo tudi kadar se nahajajo v okolici zaselka, domačije. Kadar jih srečamo v okolici domačije lepo zakrivajo gospodarska poslopja in jih hkrati varujejo kot proti vetrni pasovi (http://kozjanski-park.si/ipasl/component/content/article/3obvestila/106-kaj-so-travniki-sadovnjaki).
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
20
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
V vsakem takšnem prostoru pa je prostor za obisk divjadi, od srnjadi, divjih prašičev, jelenjadi in še kaj. Pa tudi kun belic.
21
(vir: Stopinje in sledovi, LZS, 2011)
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Kje se nahajate?
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
22
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
TOČKA 3
MRAVLJIŠČE Mravlje (znanstveno ime Formicidae, latinsko formica - mravlja) so po kriteriju števila vrst zelo uspešna družina kožokrilcev, v katero uvrščamo preko 12.000 danes živečih opisanih vrst žuželk. Njihova glavna značilnost je, da so evsocialne živali, ki živijo v kolonijah z izraženo razdelitvijo v kaste in delitvijo dela. Ta prilagoditev jim je omogočila, da so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji in postale izredno številčne. Danes predstavljajo med 15 in 20 % vse kopenske biomase živali, v tropih, kjer so najštevilčnejše, pa tudi do 25 %. Z mravljami se znanstveno ukvarja posebna veja entomologije, imenovana mirmekologija (iz grščine myrmec - mravlja in λόγος (logos) - veda, znanost). Predpona mirmeko- se uporablja tudi za druge pojme, povezane z mravljami.
Mnoge,
predvsem
primitivnejše
mravlje
ne
gradijo posebnih gnezd in ustvarijo manjšo kolonijo le v obdobju
razmnoževanja.
Trajnejše zgrajene
kolonije iz
so
rastlinskega
materiala in zemlje, nahajajo se lahko pod zemljo, v drevesnih štorih in krošnjah. V Evropi najbolj znana so talna mravljišča, ki jih zaznamuje kup zemlje, prekrit z listnim odpadom. Nastane zato, ker delavke odlagajo izkopani material ob izhodu iz mravljišča, nekatere vrste pa ga tudi oblikujejo podobno kot termiti in izdolbejo v njem kamrice. Vhodi so lahko dvignjeni, da preprečijo vdor vode v gnezdo ob deževju. Krojaške mravlje v tropih si ustvarijo gnezda v krošnjah dreves, tako da zvijejo liste in jih zlepijo s svilo, ki jo izločajo s posebnimi žlezami. V splošnem so gnezda mravelj regulirani sistemi, kjer člani kolonije aktivno uravnavajo prezračenost, vlažnost in temperaturo, kakršne ustrezajo ličinkam in morebitnim gojenim organizmom. Mravlje iz različnih mravljišč se ločijo med seboj po vonju in so večinoma agresivne druga do druge. Med naselitvijo argentinskih mravelj (Iridomyrmex humilis) v južni Evropi pa je prišlo do pojava, kjer so se mravlje iz ene majhne populacije, prinešene od drugod, razmnožile in
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
23
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
razširile po velikem ozemlju. Med osebki iz kasneje vzpostavljenih kolonij zaradi skupnega prednika ne prihaja do agresije in leta 2002 je takšna »superkolonija«, kjer izmenjava osebkov med gnezdi ni ovirana, obsegala 6000 km dolg pas med Italijo in atlantsko obalo Španije (vir celotnega teksta: http://sl.wikipedia.org/wiki/Mravlje).
24 Oblika mravljišča, značilna za evropske vrste mravelj.
Kje se nahajate?
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
TOČKA 4
LOVSKO – TEHNIČNI OBJEKT V LOVIŠČU PROSTOSTOJEČA VISOKA ZAPRTA LOVSKA PREŽA Lovske preže (imenujemo jih tudi obršnjaki) so lovski objekti, ki pomembno prispevajo k uspešnejšemu upravljanju z divjadjo. Brez visokih prež – nizkih ali visokih, odprtih, polodprtih ali zaprtih – skoraj ni več mogoče učinkovito opravljati lova in uresničevati določenega letnega načrta odstrela velike divjadi (tudi po spolni in starostni sestavi). Populacijska gostota vrst, ki sodijo med malo poljsko divjad in jo lovimo na posamičnih in skupinskih lovih brez uporabe visokih prež, se je v zadnjih desetletjih zmanjšala skoraj v vseh loviščih. Obenem se je v večini lovišč povečala številčnost oziroma gostota populacij plenilskih vrst in velike parkljaste divjadi, ki pa jih najpogosteje lovimo prav z visokih lovskih prež ali obršnjakov. Čakanje na divjad na visokih prežah je za lovce eden najbolj priljubljenih in lovsko najučinkovitejših načinov lova, in sicer ne le zaradi lovsko pravičnega lova na veliko parkljasto divjad, pač pa tudi zaradi možnosti pristnejšega doživljanja lova in opazovanja divjadi v samoti in primernem kritju.
Kje se nahajate?
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
25
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
TOČKA 5
LOVSKO – TEHNIČNI OBJEKT V LOVIŠČU SOLNICA IN JAZBEC (Meles meles) Čeprav polaganje soli živalim pomembneje ne koristi, pa je pri vseh divjih parkljarjih priljubljena, zato pogosto obiskujejo solnice, pogosteje pa se zadržujejo tudi na (npr. pašnih) površinah v njihovi bližini. Še posebno v gorskem okolju in na večjih gozdnih predelih sredogorja, kjer so pašne površine redkejše, je pogostejše zadrževanje divjadi določenih gozdnih sestojih, tudi s pomočjo založenih solnic, verjetno pripomoček za opazovanje in spremljanje divjadi pa tudi pravilnejši odstrel živali. Občasno sol rada poližeta tudi poljski zajec in golob grivar, vendar za normalno življenje divjadi, kot jo dodajamo lovci, ni nujno potrebna. Zato jo dodajamo le v zmernih količinah. Potrebe po soli se pri divjadi spreminjajo oziroma živali solnice ne obiskujejo rade v vsakem vremenu in sezoni. Ko začne deževati po daljšem sušnem obdobju, je obiskovanje solnic izrazitejše, v dolgotrajnejšem sušnem vremenu pa je obiskov manj. Solnice je dovoljeno zalagati s soljo in mineralnimi kamni, vendar v zmernih količinah. V solnico je priporočeno vložiti do največ 3 kg soli enkrat na leto. Sol polagamo večinoma v spomladanskem času, tako da dostop do soli sovpada s časom spomladanskem menjave dlake pa tudi z obdobjem poleganja mladičev in dojenja (lahtacije).
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
26
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
27
(vir: Stopinje in sledovi divjadi, LZS, 2011)
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Kje se nahajate?
28
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
TOČKA 6
KRMNA NJIVA, TRAVNIK, KOZOLEC, KORITO IN JELEN (Cervus elaphus) Krmne njive so namenjene predvsem jelenjadi in divjemu prašiču in so dodatna ponudba hrane. S svojo vlogo pomagajo zmanjševati pritisk jelenjadi na naravno rastje in zmanjševati negativen vpliv divjih prašičev na kmetijske površine. So dobrodošel pripomoček pri prizadevanjih za uravnavanje usklajenosti obeh navedenih vrst z zmogljivostjo okolja in je zaželeno, da bi jih uredil v vseh loviščih, kjer živita obe omenjeni vrsti parkljaste divjadi, pa tudi v okolju z malo divjadjo. Upravljavci lovišč za potrebe vseh vrst krmljenja lahko na lastnih ali najetih površinah pridelujejo krmo (pridelovalne njive) (Divjad in lovstvo, LZS, 2012)
29
Krmna njiva - Brezniko.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Travnik je ekosistem, v katerem med rastlinskimi vrstami prevladujejo trave in zelišča. Tam se zadržujejo tudi mnoge žuželke. Zanj je značilna izredna velika vrstna pestrost rastlinskih vrst. Travniki, na katerih se je ohranila sonaravna raba (paša, košnja), imajo največjo ekološko vrednost, predvsem zato, ker je to prostor, ki ga je spreminjal človek, a je kljub temu bogat z raznimi rastlinskimi vrstami (npr. orhideje rastejo le na travnikih, ki jih ne gnojijo). V primeru travnikov lahko vidimo, da se človekovo delovanje in visoka stopnja biotske raznovrstnost vedno ne izključujeta.
Nujen pogoj za vzdrževanje travnika je redna košnja, ki jo izvajajo enkrat ali dvakrat letno. Če na travniku občasno zastaja voda, se vrstna sestava travniške združbe spremeni. Na travniku pa so tudi rože. Na travnikih kmetje pridelujejo krmo za živino, kar pomeni, da nas travniki posredno oskrbujejo z mesom, mlekom, volno in usnjem. Gosta travna ruša preprečuje erozijo. Tudi travniki zadržujejo padavinsko vodo in vzdržujejo kvalitetno prst. Travniki so naravna genetska banka, so vir zdravilnih rastlin, sodelujejo pri kroženju vode, preprečujejo erozijo, predstavljajo življenjski prostor rastlin in živali tudi talnih živali (http://sl.wikipedia.org/wiki/Travnik).
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
30
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
31 Košnja travnikov-urejanje pasišč za divjad.
Kozolec in korito služita predvsem krmljenju jelenjadi. Kozolec je lahko različnih velikosti in oblik. Pomembno je, da je seno na suhem in da je divjad normalno doseže. V korito se za jelenjad polaga različna hrana od sadja, sladkorne pese in podobno. Pomembno je, da je korito in kozolec narejen tako, da druga divjad (divji prašiče) te hrane ne dosegajo.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
32 Foto: Artnak
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
33
Vir: Stopinje in sledovi divjadi, LZS, 2011
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Kje se nahajate?
34
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
TOČKA 7
KALUŽA, VODNI VIRI IN DIVJI PRAŠIČ (Sus scrofa) V prosti naravi so kaluže in drugi vodni viri pomembni še zlasti v okolju, kjer jih tudi sicer ni dovolj (kraški tereni). S stališča upravljanja so kaluže pomembne predvsem za divjega prašiča in jelenjad, vodo iz različnih vodnih virov pa uporabljajo tudi druge živalske vrste (npr. žuželke, dvoživke, ptice, netopirji….).
35
Ribnik kot vodni vir za divjad.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
36
Kaluža sredi gozda.
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
37
Vir: Stopinje in sledovi divjadi, LZS, 2011
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
Kje se nahajate?
38
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«
Lovska naravoslovna učna pot
LD Boč na Kozjaku
39
Pilotski naravoslovni projekt »Lovska učna pot LD Boč na Kozjaku«