Zbornik LD Boč na Kozjaku by Srečko Felix Krope

ffiffiil_rueffi&

f,}ffi

ffiFq&W$

ffiffi ",I " H dq d $t#StrEW_SAd'

d"s{.\

g&eJ iht#*ffe-dH"ktu$ ':-i

w*#

ds&.

{P'%*

MM ff

r'p&

S &&#&

H&$-}ffiru$

K iliffi

$-,#Y$Kfli

5{i-$-&,i'9"rugtjg f,}'$eqix$ru$1

ssd"\.r,"r\** [*f ':"1 $\M$; \ "'-\ {*r t .Ey" ".i "' h ru " $q iq

I(,$_${r

,TI

-6t

${,sr*qi

Gr!

l= I PETER LAMUT GRADBENISTVO

IZVAJANJE GRADBEN I H, I NSTALACIJSKI H v

IN OBRTNISKIH DEL V VISOKI IN NIZKI GRADNJI

2352 Selnica ob dravi Ob potoku 26 Tel.lfax: (062) 671 -353

Biro:

Smetanova 75, Maribor Telltax: (062) 221 -222 Mobitel : (0609) 642-842

TIVOD Lovci LD Bod na Kozjaku Zelimo v zborniku Sir5emu krogu ljudi zgo5deno prrkazati kraj5o zgodovino lovstva in obsega lovstva v zgodovini razvoja ljudi. Podati nameravamo kratek opis lovstva in lova v kraljevini Jugoslaviji, v Sloveniji, na mariborskem in kobanskem podrodju in opis delovanja nale LD od leta 1945 do 1997.

Ko boste zbornik prebirali, boste iz vsebine spoznali, da lovec in lov ni samo zelena obleka in pu5ka na rami ter uplenjanje oziroma streljanje divjadi, temved je bistvo v veliki obveznosti dobrega gospodarja z dobrinami narave in v njej Zivedih Zivali, varovanje teh dobrin in skrb, da se ohranijo za naie zarramce kot Zivljenjska dedi5dina.

Menimo, da bomo

povedanim pridobili mnoge, da se nam bodo po svojih modeh prikljudili pri uresnidevanju na5e naloge. Tako bomo skupno pomagali ohraniti svet zdrav in primeren za Zivlj enj e naslednjih rodov.

Zavedati se moramo, da je za vsako izumrlo rastlino in Zival kriv dlovek. Z unilevanjem narave pa dlovek uniduje tudi samega sebe.

Tega ne Zelimo! Zato drxajmo in ohranjajmo naravo in njene dobrine, saj tako duvamo in ohranjamo zdrave tudi sebe in svoje naslednike! Joie Ziberna, avtor zbornika

SELNICA OB DRAVI - UPRA\TNO IN GOSPODARSKO SREDISEE KRAJE\NE, SKUPNOSTI Selnica ob Dravi leZi ob magistralni cesti Maribor-Dravograd. Na severu se naselje, ki so mu letaL971, prikljudili Spodnjo inZgornjo Selnico ter del JanZeve gore, naslanja na prisojno stran obmejnega Podravskega hribovja, s katerega pritekata Logarjev potok in Bistrica, ki se izlivatav Dravo. V 9O0-letnem razvoju se je naselj e zaradiugodne lege ob glavni prometni cesti ter bllline Drave hitro razvrjalo. V prvi polovici preteklega stoletja je v Selnici obratovala tovarna svindenega belila, ki je bila ustanovljena !822.leta. Po letu 1853 pa je v tovarni priSlo do teZav in po tem letu ni ved obratovala. Danes imamo v Selnici obrtno cono, ki jo Zeli obdina RuBe 5e dograjevati. Tako obratujejo na tej lokaciji obrat TDR, in sicer obrat za proizvodnjo polnjenih iic, ter Tovarna opreme za proizvodnjo tehnidnih plinov, in obrat Kristala.

Pomembna gospodarska panoga je tudi kmetijstvo. Prst na terasi je prodnata, v globini ilovnata. Njive so v glavnem majhne, na pobodjih pa so travniki in palniki ter skienjeni me5ani gozdovi. V preteklosti razvito vinogradniStvo ne predstavlja p omembne gospo darske p anoge. Precej Sen r azmah je opazitiv 60 letih v sadjarstvu, saj so zanj ugodne klimatske razmere. Tako je imela 1964. leta KZ Selnica skoraj 240ha nasadov jablan in hruSk.

Stevilne Lage rnmlini ob potokih so propadli, le nekaj posameznikov iaga hlodovino z elektridnimi Zagami.

Fopis prebivalstva leta 1991je zabeleiilv naselju Selnica ob Dravi 1391 prebivalcev v 403 gospodinjstvih ter 44 kmedkih gospodarstvih.

Staro jedro Selnice ob Dravi je Slovenski ttg z ohranjeno staro podobo in Zupnijsko cerkvijo sv. Marjete. Selnica je zanimiva tudi na kulturnem podrodju. Kulturna dejavnost se je odvijala v okviru KUD

"Arnolda Tovornika".

preteklosti

tukaj

starejSo Zelezno ali hal5tadsko dobo. To

je obdobje

okoli 1.500.000 do okoli 400 pred na5im Stetjem. Zemlja sama nam je dala do danes Ze mnogo dokazov o razvoju dloveka. Tu mislim na ostanke dloveka, njegovega orodja in drugih dokazov o njegovem Zivljenju, ki so jih na5li arheologi.

delovalo bralno druStvo z javno knjiZnico in odrom.

V prejinjih letih je bilo pod vodstvom Ivana

Slavka Kranerja aktivno debelarsko dru5tvo. Vidno vlogo predstavlja tudi gasilsko

Vkamenih dobah, stari, srednji in mlaj5i kameni dobi ali neolitiku, se je podnebje mnogokrat

dru5tvo.

menjavalo. Usodne za dloveka in Zivalstvo so bile ledene dobe, saj je led prekril vedino zemeljske povrline. Proti koncu mlaj5e kamene dobe, okoli 15.000 let pred nalim Stetjem, pridne zadnja ledena doba prehajati v toplej5e obdobje, kar je odlodilno vplivalo na rastlinstvo in Zivalstvo. Tako kot so v prej5njih ledenih dobah izumrli dinozavri, po zadnji ledeni dobi izumrejo mamuti, jamski medvedi, sabljasti tigri, pa tudi razne vrste ptic. Nekatere vrste pa so se pred toplejlim podnebjem umaknile na sever (severni jelen), ki je bil glavni plen pradloveka v na5ih krajih. Zato se v mlaj5i kameni dobi (neolitiku) Ze pojavljata poljedelstvo in Zivinoreja.

Dobaja

V kraju je tudi osnovna Sola, ki letos praznuje 20O-letnico Solstva v Selnici. Delujeta 5e dve podruZnidni 5o1i, in sicer v GradiSdu in na Duhu na Ostrem vrhu.

H krajevni skupnosti Selnica ob Dravi spadajo 3e Zg.Selnica s 462 prebivalci, Sp. Selnica (Bistrica) s 13L prebivalci, Janileva gora s 401 prebivalcem, ere5njevec ob Dravi z 231prebivalci, Fala s 413 prebivalci, Sp. Slemen s 680 prebivalci, Spodnji Bod z 200 prebivalci, Zg.Bo( 2287 prebivalci, Veliki Bod s 119 prebivalci, Vurmat (Selni5ki del), ki ima97 in GradiSde na Kozjaku 216 prebivalcev. Zal Stevilo stanujodih vrsto let upada v naseljih Zg. Bod, Vurmat in v GradiSdu na Kozjaku. V vedini naselij ostajajo na manj5ih in srednjih kmetijah starejli ljudje, mlaj5i pa odhajajo v dolino ter so v sluZbah v Selnici, Ru5ah in Mariboru. Tako podasi, avztraino propadajo kmetije, saj se mladi le redko vraEajo. Problem je pered, vendar Ea oblasti po vsej verjetnosti 5e ne bodo hitro re5ile, saj bo potrebno mnogo storiti za obnovo domadij, cestnih povezav in konec koncev pravilno ovrednotiti vloZeno delo na kmetijah.

ZGODOYINA LOVA Koliko je star lov? Na to vpraSanje doloden odgovor 5e ni mogod. Verjetno je najbolj5i odgovor ta, da je lov toliko star kakor dlove5tvo. Izzgodovine poznamo prazgodovinsko obdobje. Prazgodovinsko obdobje se deli na kameno dobo, bronasto dobo in

Prva domadaiivalje bil pes. Lovska oprema pa je 5e vedno bila gorjada, kamnita sekira, noi.izkamna ali kosti, kopje in lok, za ribolov pa je dlovek Ze uporabljal harpune iz rogov in kosti severnih jelenov. Stepski lovec je poznal ie frade in zanke, podobne lasu, narejene izkolnih jermenov. Zanko so obteZiti s kamnito kroglo, da je bila sila zadr gnj enj a ve dj a in j e liv al p o te gnila na tla. Velike Zivali, mamute in Merckove nosoroge, so lovili v j ame vdornice. Posebno p ozornos t p a zasluiij amski medved. Pri nas so na51i ostanke na Herkovih pedeh pri Rem5niku. Po velikosti in postavi je bil podoben ameri5kemu grizliju. Dorasel samec je stojed meril do2,5 m. Bil je mirne narave, lerazdraZen ali ranjen

je postal nevaren. Zaradi boiezni neprilagodljivosti je izumrl. Njegovo prevzel manj5i rjavi medved.

mesto je

Severnegajelena, ki seje v velikih dredah pasel na na5em ozemlju, je zamenjal jelen (CERVUS

plemenite in neplemenite. Lov tako postaja pravica nekaterih plasti. Lov v bakreni dobi se od lova v mlaj5i kameni dobi ni razlikoval. Ko so baker zadeli me5ati s kositrom in dobili bron, so dobili kovino za orodje in oroZje. V tem dasu cca 2000 let pred na5im Stetjem, je bilo glavno lovsko oroZje lok, saj je puldica imela bronasto konico.

ELAPHUS) in srna (CERVUS CAPREOLUS), ki sta 5e danes ponos gozdov. Prav tako so Ziveli v nalih krajih kozorog in gams ter divji pra5id. Pri veliki mnoZici velikih Livali se lovec tedaj ni posebno zanimalza manj5o divjad, kot so poljski in planinski zajec, jazbec,lisica, kuna in divja madka.Izjema je bil v dobi koli5darjev bober, ki pa je v Evropi silno redek. Nepomemben je bil tudi lov na pernato divjad: droplje, jerebice, labode, pelikane, race, gosi tn razrle ujede. Lovec pa je pernato divjad lovil v glavnem zmreLami, zankami in limanicami.

Temeljit preobrat znalaja lova se pokaZe v Zelezni dobi, ki se je zaEela uveljavljati pri nas okoli leta 1000 pred na5im Stetjem. Zelezna doba predstavlja mejnik v zgodovini lovstva. Zadne se lov za veselje, za kratek das, za Sport. Krog imetnikov, svobodnjakov v zidanih hi5ah prevzame in irvaja

Z ramojem oroija in

spretnosti posameznih pa lovcev tudi ob stopnjevani potrebi po hrani je lovil lovec v druZbi in prirejal gonje. Lov v druZbi pa je odpiral vpra5anje, kdo je uplenitelj. Tako so lovci prideli oznadevati svoje puldice in kopja in po teh spoznali, digavo oroZje je povzrodilo smrt. Uplenitelj si je izbral bolj5e kose mesa, redki pa Ze rogovje ali dekane. Lovec je tudi spoznal, da bi potreboval tovorno ilivalza prenos plena in Zival, ki bi preganjala divjad. Ker so divji psi kroZili okrog dlove5kih bivali5d oziroma votlin, v katere se je dlovek zatekel pred podnebnimi neprilikami, in pobirali ostanke hrane ter izgubljali strah pred dlovekom, si je ta lahko prilastil mladide in jih odgojil. Dorasli psi so spremljali dloveka na njegovih poteh, ko je hodil na lov. elovek je pri nekatrih spoznal lovsko uporabnost in jo zadel izrabljati. Vsaka ranrojna stopnja dloveka je tudi psu omogodala nove spremembe glede telesa in duSevnosti. Tako se je razvijal pes od volka, od divjega psa do najrazlidnej5ih lovskih in hi5nih

1ov.

Stari vek ni poznal lovske zakonodaje. Divjad v naravi ni bila nikogar5nja last, 5e1e po uplenitvi je bila last uplenitelja. Vendar je na svojem loviSdu smel loviti samo lastnik zemlji5da oziroma oseba, ki ji je lastnik to dovolil.

V obdobju fevdalne druZbene ureditve, ki je trajalo do sredine druge polovice 19. stoletja, je

svojimi znadilnostmi odlodilno vplivalo na oblikovanje lovnega reda, lovske stike in iovske navade. V fevdalnem druZbenem redu niso ved poznali absolutne pravice na zemljiSdu, ta pravica je

pripadala samo vladarju,

izjemoma tudi

deZelnim knezom. Pravice zemlji5kih gospodov so se s posebnimi darilnimi listinami prena5ale na niZje prebivalstvo. S tem je nastal REGALNI lovski sistem. Ko se je razvilo blagovno gospodarstvo in se je povedala vloga denarja, so te lovske pravice oddajali za dolodeno od5kodnino. Te pravice so bile sprva dasovno omejene, pozneje pa so postale dedne in so se prenalale na dedide. Tako je pravica do lova pripadala le plemstvu, le izjemoma svobodnjakom, medtem ko tladani niso imeli nobenih pravic. Opravljati so morali celo tlako v mezi z lovom in trpeti Skodo, ki jo je povzrodala divjad. Vtem dasu pa so vladarji ieizdajalipredpise, s katerimi so uvedli varstvo posameznih vrst divjadi.

psov.

Ker je velika divjad izginjala,se je dlovek posku5ai na ta nadin preskrbeti z mesom, da je divjad Zivo ujel, jo zapiral v ograde in jo sku5al udomaditi. Udomadene livali pa so bile dloveku izvor hrane, ki je bil veliko bolj reden in gotov kot lov in ribolov. Tako postane v neolitiku stalno naseljen obdelovalec polja s primitivno Zivinorejo. elovek je zagospodaril naravi in tudi dloveku, saj je priSlo do delitve dela po sposobnostih ljudi. Zato so manj sposobni delali na poljih, sposobnej5i so se znali bojevati in voditi ter misliti za druge. Pri5lo je do loditve ljudstva v svobodnjake in nesvobodnjake, v

Lov so v tedanjem dasu pojmovali predvsem kot vite5ki Sport, zato je zahteval nadin lova Stevilne gonjade in pse. Tako se je izredno razmahnlla

gojitev psov, kar je imelo pozitivne posledice na ruzvoj lovske kinologije. Razvili so se tudi nadini lova s psi in konji, ki so 5e sedaj v modi v Angliji in Franciji.

dru5tvenem znaku ZLATOROG. Slovenski lovci so

imeli precej tei.av z zdrul,evanjem lovcev iz vse Slovenije, ko pa je kazalo, da se bodo v drultvo vkljudili Stajerski in prekmurski lovci, je sredi 19L4. leta izbruhnila prva svetovna vojna. Takoj po kondani prvi svetovni vojni so se lovci ponovno prideli zbirati okrog slovenskega dru5tva. Po oblikovanju nove drZave so se s strani siovenskih lovcev pojavile telnje po novih in izenadujodih predpisih v Jugoslaviji oziroma Kraljevini SHS. Za Dravsko banovino je bila taka uredba sprejeta 1.935. leta, tako je L3. 3. 1935 za(,el veliati prvi lovski zakon prve Jugoslavije. Zakon se je opiral na zakupni sistem. Lovska pravica je bila zdruiena z zemljiSko lastninsko pravico ter je pripadala zemlji5kemu lastniku, ki pa jo je moral izvr5evati v skladu s tem zakonom. Nadelo yezave lastninske in lovske pravice je bilo, da ima v posesti 200 ha strnjenega zemlji5da. Druge povrline so zdruZili v obdinsko lovi5de in ga dali v zakup. Del zakupnine

Po razpadu fevdalne druZbene ureditve, ki jo je leta 1848 zamenjala meldanska in kapitalistidna druZbena ureditev, je fevdalni razred izgubil vedino privilegijev, med njimi tudi lovske. V tem dasu je bil

lov prost za vse. Takrat je priSlo do mnoZidnega pobijanja divjadi, nekatere vrste divjadi so povsem izginile. V Sloveniji so izginili avtehtona jelenjad, ris in kozorog. Novi oblastniki so tekom let uvideli, da tak5no pobijanje ne pelje nikamor, zato so s posebnimi predpisi poskuiali zaldititi posamezne vrste divjadi, tako da so dolodili viSino odstrelov po loviSdih. Ker je pri me5danski revoluciji pri5lo do modne drobitve zemlji5ke posesti in ni bilo mogode na teh povr5inah loviti niti gojiti divjadi, so posesti zdruZevali v tako imenovana obdinska lovi5da in jih dajali v zakup najbolj5emu ponudniku. Zakupni5ki sistemje veljal do konca II. svetovne vojne'

je pripadal obdini, del pa lastnikom zemlji5da.

Lovi5da so se dajala v zakup za dobo 12let, in sicer na javni drailbi. Licitant je bil lahko le oseba, ki je imela veljavno lovsko karto. MoZen je bil tudi podzakup ali odstop zakupne pravice drugi osebi. Zakonje divjad delil na za5diteno z lovopustom, neza5diteno divjad in zvernjad. Nadalje je zakon urejal vpralanje lovske karte, ki jo je moral imeti vsakdo, kije hotel vzetiv zakup lovi5de ali izvr5evati

Na naSem ozemlju je bil zakupni sistem z velikim

kompleksom strnjenega zemlji5da; industrijalci, trgovci, bankirji, advokati so izdraZili lovi5da za znatne vsote denarja, kakrlnih malo me5danstvo in delavstvo ni zmoglo. Vedina samostojnih in zakupnih lovi5d na Slovenskem je bilo tako v nemskih rokah. V Ljubljani je bilo organizirano 1909. leta ustanovljeno "Kranjsko druitvo za varstvo lova", ki je Steio 204 dlane. To so bili preteZno nem5ki lovci. Po5tni uradnik Karel Majer je skupno s pe5dico slovenskih ljubijanskih lovcev 1906 leta ustanovil lovski klub Sava. Po daljlih pripravah je bil na podlagi potrjenih pravil in vseh

lov. Zanjo je pladal letno pristojbino. Nadalje je urejal vpra5anje Skode na divjadi in od divjadi povzrodene 5kode. ee upo5tevamo das, v katerem je bil zakon sprejet, moramo ugotoviti, daie izhajal iz razmeroma sodobnih nadel, ki so pomenila velik napredek za udinkovitejSo zaldito divjadi, ki je bila v obdobju sprejetja zakorra modno zdesetkana, saj vedina zakupnikov ni kaj prida skrbela za pravilen odstrel, 5e manj pa za stalel. divjadi.

drugih predpisov 16. oktobra 1907 ustanovni obdni zbor Slovenskega lovskega kluba, ki je zdrul,eval vse slovenske lovce. Prvi predsednik je bil ljubljanski Zupan Ivan Hribar, njegov namestnik pa dr. Ivan Lavrendid.

Dne 19. 3. 1909 se je Slovenski lovski klub

Slovensko lovsko dru5tvo. Februarja 1910 je izilaprra Stevilka lovskega glasila LOYEC s podnaslovom "List zalov in ribolov". Ustanovitelji slovenskega lovskega kluba so menili naj bo na

preimenoval

za gozdarstvo. Za pravico izvrsevanja lova je bilo treba pladati pristojbine, in sicer: za lov na fazana 100 din, za srnjad 400 din, za gamsa, divjega petelina in ru5evca 500 din, za lov na jelena 1000 din in zalov na drugo divjad 100 din. Pristojbine so se porabile za povradilo Skode po divjadi. Zalasnemu odloku o izvrlevanju lova je sledil zadasni zakon o lovstvu, ki je bil objavijen v Ur. listu LRS, dne 24.7.7946.

Leto 1930. Lovci iz lovi5ca Selnica ob Dravi, ki so lovili v lovi5du Geredja vas in Jan2eva gora, katero je imel v podzakupu od lgnaca Holcmana iz Vurmata in pozneje v zakupu Vincenc Sarman iz Selnice. Stojijo: neznani lovec, fantek Trojak, njegov ode Trojak, lovozakupnik Vincenc Sarman, Anton Namestnik, Valher sin in ode.

Sedijo: Ignac Holcman, lvan Petar (Rop), Borovnik (iz RuS), Pavlek, Pecnik in Miha Holcman.

RAZVOJ LOVSKE ORGANTZACTJE NA SLOVE,NSKEM PO II. SVETO\TNI VOJNI Po vojni so nastale v skladu zzakonodajo lovske zadruge,lovske druZine in lovska dru5tva. Lovski zakon, ki je iz5el 23.7.1946, ovrednoti divjad za ljudsko dobrino.

Pravico do lova ima vsak driavljan FLRJ, neodvisno od tega, de je lastnik zemlje. Uplenjena divjad ne pripada ved posameznikom temved lovski druZini.

Med drugo svetovno vojno, to je ob okupaciji, je prenehala domala vsa lovska dejavnost, tudi zakonodaja. Z oblikovanjem ljudske oblasti v letih 1943 in 1.944 je na novih temeljih nastajala lovska zakonodaja. Eden prvih dokumentov te dobe je okroZnica upravnega odseka SNOS, ki jo je poslal 22.3 .1944. leta vsem okroZnim odborom OF. Vnjej priporoda, da uredijo izvrSevanje lova na svojem obmodju tako, da bi se lovilo v omejenem obsegu oziroma le toliko, kolikor je zahtevala prehrana voja5tva in za5dite polj5din. Prav tako doloda, da je treba redko divjad za5dititi. Priprava novega lovskega zakonaje med vojno in po vojni kasnila, saj je vlada

imela kopico drugih neresenih vpra5anj, vaZnej5ih od lova. Zato je predsedstvo SNOS, 5. 9. 1945 sprejelo Odlok o zadasnem izvr5evanju lova, ki doloda, da smejo lov izvr5evati le osebe z lovno dovolilnico. Odstrel je bilo mogode izvrSevati na podlagi odstrelnega nadrta, ki naj bi ga pripravili okrajni izvr5ilni odbori NO, potrdilo pa ministrstvo

Dne 3. L2. 1947 je bil sprejet Zvezni splo5ni zakon o lovu.

Zaradi sprememb na politidnem

gospodarskem podrodju je bil 6. 5. 1949 sprejet nov republiSki zakon.

Lovske organizacije delujejo

po zakonu

druStvih. Lovske druZine so povezane v lovskih podzvezah, te pa v Lovski zvezi LRS. Divjad je sploSno ljudsko premoZenje. Lovske druZine pladujejo pristojbino v proradun Okrajnega ljudskega odbora.

Vtem dasu se je v drlaviranrilo samoupravljanje. Zato je ljudska skup5dina LRS 29. 6. 7954 sprejela novi zakon o lovu. Novi lovski zakon uzakoni naziva; Okrajna lovska

zveza. Leta 1958

in Republi5ka lovska

se^leza republi5ka lovska

zyeza

Slovenije preimenuje

Lovsko z\tezo Slovenije,

L466 dlanov.1947 .1eta so ustanovili tudi podzveze v

saj dejansko

Slovenj Gradcu, Slov. Bistrici, Ptuju in Radgoni. Del lovskega sveta se je kasneje od zgornje radgonske podweze prikljudil okrajni lovski podzvezi Murske sobote, del pa mariborski

okrajne lovske zueze pa v Lovske

^Ieze,

niso ved okrajne, ker so bili okraji ukinjeni.

Leta 1965 je bil sprejet novi zvezni Temeljni zakon o lovu. Zato je priSlo do sprejetja novega zakona o lovstvu SRS, in sicer dne 30.6.1966. Dne 20. 10. 1976 je skup5dina SRS na pobudo LZS in vseh lovcev sprejela novi Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovi5d. Tazakon, z manj5imi spremembami in dopolnili izleta 1993, velja 5e sedaj.

RAZVOJ LOVSKE ORGANTZACIJE NA MARIBORSKEM OBMOETU Po prvi vojni se je leta 192L na ustanovnem obdnem zboru v Mariboru zbraTo skromno Stevilo ljudi, ljubiteljev lova, in ustanovilo podruZnico SLD v Mariboru. Podruinica je Stela 80 dlanov. Po desetih letih, 193L.leta, je podruZnica ustanovila podruZne odseke v Lenartu, Slov. Bistrici in Slovenj Gradcu ter 5te1a Ze okrog 800 dlanov. V obdobju med leti 1930 in 1940 se je delo lovske organizacije v Mariboru bistveno razlirilo in zajelo strokovna podrodja za kinologijo, strelstvo, gospodarstvo in

tajniStvo. Organizirali so tudi nekaj pomembnih prireditev v Mariboru kot: leta 1932 strelsko tekmo, 1933 prvo veliko lovsko razstavo, 1938 pa drugo lovsko razstavo.

6. 4. 1947 je z izbruhom II. svetovne vojne predvojna lovska organizacija ukinjena. Lovstvo je

bilo vkljudeno v nacistidni "Fuhrer sistem". Po osvoboditvi je bila v novi Jugoslaviji, ustanovljena nova I ovsk a or gantzacij a.

Okrajna OF

je 14. 8. 1945 odobrila obnovo

dru5tvenega delovanja lovskega druStva v Mariboru obmodje Maribor-mesto, levi in desni breg Drave, Slovenj Gradec in Dravograd. Za prvim povojnim obdnim zborom, ki se ga je 1945. leta udeleZilo 31 lovcev, jebil2l. decembra 1946 redni letni obdni zbor. Leta 1946 je dlanarino poravnalo

podzvezi.

Tako

mariborska podzsreza zdruZevala 44 lovskih druZin z okoli 1500 dlani, slovenjegra5ka pa je imela L4lovskih druZin s 405 dlani. Avgusta 1955 sta se okrajni lovski podnrezi Maribor in Slovenj Gradec zdruLili v novo okrajno lovsko zyezo Maribor. Nova zveza je povezovala 59 lovskih druZin s L702 dlanoma. Do leta 1976 se organizacijska oblika mariborske lovske zNeze ni spremenila. Pri zvezi lovskih druZin Maribor se je leta L979 organiziralo samostojno kinolo5ko dru5tvo. Glavne znadilnosti dela LZ Maribor so bile: v obdobju do 1955. leta preteZno administrativno poseganje v lovskih druZinah in podzvezah;

- po letu 1955 se formira gojitvena komisija, ki predstavlja jasno organizirato dejavnost pri gojitvi in gospodarjenju z divjadjo;

- v obdobju po letu 1967 se modno prizadeva pri gojitvi ditadi in gospodarjenju z divjadjo. Leta 1968 se ustanovi odbor za gojitev gamsov na Koro5kem; -leta1973 se ustanovijo gojitveni bazeni (L2), vanje je vkljudeno tudi gojitveno loviSde Pohorje oz. GG Maribor; -

leta 1970 se pridnejo voditi statistidni podatki;

- L97t.

se uvede zaidita velikega petelina

v LD in

GG Maribor;

- v naslednjih letih je LZ organizirala naselitev damjaka na Pohorju in muflona na Koro5kem, stalno vlaganje fazanov v lovi5da, vzrejo fazaniih kepdkov v fazaneriji Vurberg, za5dito divjega zajca,

izobraievanje lovskih pripravnikov in leta 1972 organizirala slovensko lovsko razstavo. Lovska zNeza Maribor ima velike zasluge za napredek lovstva na na5em obmodju.

ORGANIZACIJE LOVSTVA IN LOVA NA KOBANSKEM Kobansko je del Kozjalkega pogorja, ki se razteza od potoka eermenica , ki izvirana posestvu Vidmar pod Tolstim vrhom, do Kamnice. Krajevni centri obronkov Kobanskega so Duh na Ostrem vrhu, OZbalt ob Dravi, Selnica ob Dravi, KriZ nad Mariborom ter Bresternica in Kamnica. Meje lovskih druZin se ravnajo po zgoraj na5tetih obmodjih.

dralbo in tako je v tem dasu postal zakupnik teh loviSd Durlenk izYurmata. pri naslednji draZbi je ponovno postal zakupnik dr. Klandnik, ki je poleg teh vzel v podzakup od nekaterih privatnih lovi5d Ie lov na perutninsko divjad, Kasneje je dr. Klandnik svoje loviSde razdelil na ved delov in jih dajal v podzakup. Podzakupniki so bili : Franc Krampl (p.d. MoZid), Karel Harih-(Krmon), JoZe pajtler(Tojzl), Franc Dobaj-(Brezner) in Adolf Verdonik. Skoraj vsi podzakupniki so bili pri dr. Klandniku zapriseileni lovski duvaji. po letu 1933 dr. Klandnik ni ved zakupoval lovi5d, zadrialje le lovilde Bod in ga obdrZal do 1941.1eta. Na Kobanskem so bila tudi privatna 1ovi56a, ki so jih imeli na Duhu. Med najvedjimi zakupniki so bili: Alojz Strlec, Anton Namestnik in veleposestnik Ditinger. Na obmodju Boda, Sp. in Zg. Slemena so imeli privatna lovi5da: Jarc, Lampreht, Iglar (Karnidnik), Ivan Urbas-(Juder), Anton Hauptman- (Smolnik), na ViltuZu pa je privatno lovi5de upravljal Maks PipuS-(RuSnik). Znati lovci v lovi5dih Boda, Selnice in Slemena so bili : Ivan Krampl-(MoLid), peter Gomivnik-(MoZidev Peter), dr. K1andnik, Lovro Kaube, Maks Pipu5, Urbas - (Juder), Skofovi sinovi, Fric, Weingerl, Edvard in Franc Iglar-(Karnidnik), Vincenc Sarman, Feliks in Ivan Slauer, Fric pednik, Vili Zunko, Anton Namestnik, Jakob Valher, Maks Vodnik-(Lipjenk), Rudolf in Simon Zaucer, Fric Holzl, Miha Lampreht in drugi.

Po pripovedovanju starej5ih lovcev vseh LD, in iz podatkov, ki jih je v ZBORNIKU LOVSTVA IN LOVA zbral g. Frandek pulnik, dlan LD Kamnica,

vidimo, da je bilo lovstvo v stari Jugoslaviji na Kobanskem dobro organizirano. Med zakupniki lovi5d je bilo dokaj lojalna konkurenca, lovili pa so lovsko po5teno. Prav tako so posvedali precej pozornosti gojitvi didadi.

razpadu avstro-ogrskega cesarstva in nastanku Jugoslavije je bil sistem regij v celoti

Med okupacijo med leti 1941-1945 je imel lovi5de v zakupu nemec Jaeger iz Maribora, ki pa je dal lovi5de v podzakup Ignacu Holcmanu. Lovilde Bod so imeli v zakupu Brudermanovi, njih lovci pa so bili Zunkovi iz Selnice.

ukinjen. Na celotnem obmodju je nastal dominalni in zakupni sistem. Na Duhu na Ostrem vrhu so ustanovili loviSde, ki je obsegalo katastrske obdine: Vurmat, Geredja vas in Ianleva gora. Drugo lovi5de je obsegalo k.o. Bod in Zg. Slemen. Obe lovi5di je na draZbi pridobil Ignac Holcman, ki pa si ni obdrZal vsega loviSda, ampak je del tega v k.o. Geredja vas in k.o. Jani,eva gora, dal v podzakup Vincencu Sarmanu iz Selnice, ki je po letu 1929 postal samostojni zakupnik tega lovi5da Naslednje 1ovi56e, ki je obsegalo k.o. Bod,Zg.in Sp. Slemen, Sober in Gaj pa je imel vsa leta v zakupu dr. Klandnik iz Maribora, ki pa je eno leto zamudil

:.* \{:?:p-

* :;,

l:l- ,to

USTANOVITEV LOVSKE DRUZINE SELNICA OB DRAVI IN BOE NA KOZJAKU Ko so po drugi svetovni vojni lovci izvedeli za novo lovsko zakonodajo, so prideli razmiSljati o organizaciji lovske druZine. Na podrodju okraja so takrat lahko lovili samo z lovsko dovolilnico Okrajnega odbora NOB. S Sibrami je bilo prepovedano streljati srnjad, gamse in jelene. Dovolilnica je proti pladilu veljala eno leto in tako so se takratni iovci dogovorili, da bodo vsi z dovolilnico lovili na skupnih lovih. Del loviSd je bil 5e vedno v lasti zakupnikov. Posledica teh razmer je bilo slabo gospodarjenje in gojitev divjadi in kot zadnje loviSda so bila prazna. Konec anarhije v lovstw se je zadel s sprejetjem zadasnega zakona o lovu, ki je bil sprejet23.julija 1946.leta.

Fotografija prikazuje lovsko slavje ob uplenitvi prvega jelena 1952. Uplenitelj je bil Ludvik Vrhovnik. Jelena je nekaj dni pred uplenitvijo v Kocljevem s strelom ranil v prednjo nogo lvan GradiSnik.

Prvi dokumenti o delovanju LD Bod na Kozjaku obstajajo Sele z letom 1955, ko je postal tajnik LD g.Mihael Trabe . V dopisu z dne 79.2.1982 je na5 lovski tovari5, g. Trabe, povedal naslednje:

Na jesen leta 1946 sta bili ustanovljeni lovski druZini: Bod na Kozjaku in Selnica ob Dravi. Ustanovitelji LD 8o6 na Kozjaku so bili: Ludvik Vrhovnik, Franc Harih, Frandek Rumpf, Weingerl, Golob, Ludvik Madek , Ivan PokerZnik , Ludvik Repolusk, ki so bili nato tudi funkcionarji LD.

LD Selnica ob Dravi je oznadevala svoje meje od Bistrice (potok), Selnice do Fale (ob Dravi), po Koglarjevem grabnu do izpod Gru5ida, dalje JanZevo goro izpod Sojevega, Lipjenkovega, Graceja, Farausovega, mimo doha do Bistri5kega potoka in ob potoku do Drave. Iniciator in gonilna sila LD je bii Ivan Dobaj s pomodjo pokojnega tov. lovca Ivana Volmajerja Predsedstvo LD je vodil prvi predsednik JoZe Gomivnik s pomodniki: Ivanom Kardovnikom, Karlom Zlahtldem, Feliksom Slauerjem, Simonom in Rudijem Zaucerjem ter Trojakom, Helclom,Vilijem Zunkom , Johanom Vebrom.

Ustanovitelji LD Selnica ob Dravi pa so bili: JoZe Gomivnik - stare5ina, Feliks Slauer - gospodar, Ivan Krdovnik - tajnik, Ivan Dobaj, Simon in Rudi Zaucer,Veber, Vili Zunko in drugi. Lovska druZina Bod na Kozjaku je posedovala 2327 ha lovnih povr5in. Zakupnaceruazalovi5de je znaiala 2.327 dinarjev. V LD je bilo vdlanjenih 15 lovcev. Lovska druZina Selnica je posedovala 1.127 ha lovnih povrlin. Zakupna cena je bila 904 dinarjev.

Lovska druZina Bod na Kozjaku je obstajala na obmodju severnih meja selni5ke LD, in sicer ob Dravi od Kobaleja do Bistri5ke grabe, naprej do eoha, severna meja LD pa je bila dri,avna meja z Avstrijo. V upravljanje je imela tudi lovi5de Vel. Bod, to je Pulnerjevo, Kali5nikovo in Selejevo (ta predel je sedanja LD 1956. leta odstopila LD Gaj).

NaI spoltovani dlan in lovski tovari5, g. Mihael Trabe, je v dopisu ob 30-letnicizdruZitve LD Bod na Kozjaku in LD Selnica ob Dravi osvetlil spomin na 1etoL950 in na leta, ki so sledila. Za opis tega obdobja mi je pomagala prav njegova razlaga v tem dopisu, saj mi je bil das okoli leta 1955 popolna neznanka, inzato sem mu zelohvaleien.

Predsednik LD Bod je bil Ivan PokerLnik , gospo dar Ludvik Vrhovnik, tajnik Ludvik Repolusk . Ostali dlani pa so bili: Ivan Jarc , Anton in Franc Dajdman, Ivan Jerbid, Franc Harih in drugi.

modno razmahnil. Leta 1,948 so lovci v Dobravi uplenili 1 1 lisic in 2 zajca. V lovski druZini se j e nato z dobrim in s pravidnim gospodarjenjem zadel vedati stalei divjadi, gojiti so se zadeli lovski obidaji in navade, kot tudi prijateljstvo med lovci rz razlidnih slojev.

Po zdruZitvi lovskih druZin LD Selnica in LD Bod v letu 1950 je novoustanovljeni LD Bod na Kozjaku predsedoval IoZe Gomivnik, Ludvik Vrhovnik je bil gospodar, Ludvik Repolusk pa tajnik. Vodja duvajnih sluZb je bil Feliks Slauer, Karel Ztantrc pa blagajnik.

Po izjavah nekdanjih in sedanjih starejlih 61anov LD se je gams naselil v Zagozdt Sele po poZaru leta1943 (ki je takrat unidil velik del gozda).

Tudi staleZ divjega petelina se je v nekaj letih po vojni ponovno dvignil, prav tako staleZ jerebov in srnjadi. Stalei zajca pa se je vedal predvsem po vlaganjih teh v letu L966 - 1968. V loviSdu jebtlo za osveZitev krvi izpu5denih 34 zajcev. StaleZ fazanov se je po vlaganju 1956. leta lepo povedal, tako je bilo Le leta L963 uplenjenih okrog 120 livali. Ko so v letu 7963/64 zadeli ograjevati plartaile, se je pokazal negativen vpliv tega na staleZ fazanov rn zajcev v Dobravi. Prav tako je skoraj izginlla j erebica, zar adibolezni j e up adel tudi staleZ veveric. Pojavljati so se prideli divji pra5idi in posamezni predstavniki jelenjadi. V letu 1956 je tov. Anton Peterka uplenil prvega praSida pri nas. Prvi jelen pa je bil uplenjen v letu 1952 na Vel. Bodu. Kot zanimivost naj omenim, da je bila zadnja dlja madka pri nas uplenjena v l. 1929, zadnji volk pa Ze letaL9lT , ustrelil ga je uditelj Majcen na Sv. Duhu. Po pripovedovanju Rudija Zatcerja pa naj bi gamsa uplenili v Zagozdl pred drugo svetovno vojno, kar je bilo takrat velika posebnost. Nadalje pripoveduje, da je imel Dobravo v zakupu skupaj z g. Sarmanom tudi njegov ode Simon ter da so zakupniki vabili na lov v svoja loviSda, ki je vdasih trajal tudi po ved dni, to pazato,ker so bili zelo dolgi zadnji pogoni. Posebno skrb so posvedali svojim StirinoZnim prijateljem, ki so jih spremljali na lovu. Obidajno so pred lovom dobili zajtrk najprej psi, Sele nato lovci. Vedina psov ni bila diste pasme, vendar so bili dobro iz5olani za brakade. Pa tudi lovci naj bi bili drugadni kot sedaj, saj so pse izpustili, sami pa dakali toliko dasa, da so jim psi divjad prignaii do stoji5da. V vedini primerov so gonili lisice in zajce, ker je bila srnjad bolj redka.

Pod predsedstvom tov. JoZeta Gomivnika, se je LD Bod na Kozjaku pridela rarvijati s humano, etidno in pionirsko voljo v modno gojitveno Sportno enoto z lovsko pravidnostjo.

Na fotografiji ustanovna dlana LD: Feliks Slaver in JoZe Gomivnik.

Lovi5da LD so bila med vojno modan je

bil

staleZ roparic, kot

opusto5ena,

tudi divji lov, ki

istem dasu nas je bilo kar pet pripravnikov: S Dugonik izFale, jaz ter sedaj Ze pokojni Franc Zau5ek , Ivan Rakovid in Janez Dolin5ek . V letu 1962 smo vsi opravili lovski izpit pri LZ Maribor. V pripravi na izpit nam je bil v veliko pomod pok. g. Fridek Janko iz RuI s svojimi inltrukcijami. Na obdnem zboru LD za lelo 1962 sem zaradi preobremenjenosti tajnika LD, brata Mihaela, prevzel mesto tajnika, ki sem jo opravljal do 1968. leta.

V letu

1964 so nastale

lovstvu velike

spremembe, in to: 1. Sprejetje poslovnika

in pravilnika, ki sta delno 5e

sedaj v veljavi.

2. Ureditev in uvedba blagajni5kega poslovanja na sklade (dohodek iz lovi5da: 60 % eoiitveni sklad za zimsko krmljenje, nakup Zive divjadi, odlkodninske zahtevke, materialne stro5ke za lovske naprave, ostalih 40 %paza poslovne stro5ke, nagrade dvema duvajema, ostalo pazaflagrade dlanom za doseZene todke za deTo v loviSdu in pri pokondevanju roparic.

Bosilja s pomo6nikom Bobijem. V tem letu je A. Bosilj uplenil 23 lisic.

deputata lovcem pri odkupu uplenjene divjadine za minimalno ceno (U2 srne 500 din). Pri ukinitvi deputata je bilo med lovci veliko kritike, vendar je na5 takratni predsednik, poZrtvovalni g. JoZe Gomivnik z dokazovanjem to ugodno re5il (kdor je delal, je bil z dokazanimi

Obdobje Sestdesetih let je opisal takratni tajnik LD, lovski tovari5, g. BOGOMIR TRABE.

todkami nagrajen).

SPOMINI NA DELO V LD

Delo UO LD v tem dasu je bilo dobro, kar je razvidno iz dokumentacije, ki verjetno 5e obstaja. Funkcijo tajnika sem odloZil aprila 1968, prevzel jo je g. Franc Ozanid.

3. Ukinitev t.i.

Fotografija prikazuje "Lisidjo smrt" Antona

Ze kot otrok sem obdudoval in Livel z naravo, poseben interes sem imel za Zivlienie divjadi. Kot 12-letni dedek sem zahajal v lovi5de z botrom pok. g.Janezom Urbasom kmetom rla Slemenu, zakupnikom lovi5da na Slemenu ter dela Spodnjega Boda. UdeleZeval sem se njegovih lovov kot gonid in obenem gojil Zeljo postati lovec.

Rad bi omenil lovske Sege in navade. Mednje spada tudi lovski krst. Iz moje generacije smo bili Stirje krsdeni na Sv. Duhu, peti se je takrat izognil krstu, a je v lovni sezoni opravil svoj krst kar na dravskem robu.

Lovski krst se pri nas

Ta ielja se mi je uresnidila komaj leta 1960, ko me je v svoje vrste sprejela LD Bod na Kozjaku. V

temved svedano. Vsa ta leta

izvajaT kot "burka" in tudi pozneje sem bil

doloden za toZilca. Zabavno je bilo zbirati podatke krSdencev o napakah pri uplenitvi prve divjadi, ker je moral prekr5ek pri krstu zagovarjati. Krstnik je bil zmeraj (tudi pri meni) g. Rudi Zaucer,ki je s svojo mogodno postavo, z velikimi dlanmi in z leskovko v roki zbujal strah, vendar ni bilo tako. Krstje 5e vsak prestal.

Naj navedem samo nekaj primerov obtolb, za katere so se morali krSdenci zagovarjati; Starelina LD je uplenil fazana, ki je bil nagaden s Sibrami, tajnik LD je iz strahu ustrelil divjega pra5ida, gospodar LD lovil vrane s trajbarjem, predsednik LZ Maribor je ob avtocesti uplenil srnjaka, ki je bil atrakcija in fotomodel turistom.

Slika prikazuje dlane LD, ko je tov. Peterka 1955 leta uplenil pri nas prvega divjega pra5ida.

Omenil bi 5e primer pri krstu dlana, ko je pristopila njegova iena in ga z leskovko opomnila, da ne bo zahajal v tuja lovi5da. S

tem kondujem prispevek k na5i SO-letnici LD z

Zeljo dobrega gospodarjenja z lovi5dem mislijo "das mine, spomini ostanejo"!

naravo, z

Bogomir Trabe, dl. LD

Zbor dlanov pred obdnim zborom v Selnici 1959.

Na skupnem lovu pri "Jugu" leta 1955.

Uplenitelj gamsa Rudi Zaucer (levo) in Stanko Dugonik, uplenitelj srnjaka 1961 leta.

ObtoZena je pomorila ved madk v Bistrici in okolici, teh dudovitih lovstvu koristnih iivali, zakar pa so ji va5dani Bistrice nadvse zahvalni. Toda ta zelenka je napravila LD nepopravljivo Skodo, saj te madke ne bodo ved pokondevale lovsko Ikodljivih Zivali, kot so mladi zajci, fazani, kebdki itd. Na vso sredo LD, se obtoZeni vendarle ni posredilo, da bi pobila kakSno lisico, kuno ali klate5kega psa.

LOVSKA OBTOZNICA NASE SLA\AIE LOVSKO . GOJITVENE DRUZINE BOE NA KOZJAKU Na prijavo na5e tajne obve5devalne sluZbe moramo postaviti pred Visoko lovsko sodiSde Be enega zeletca bolje redeno krivolovca. Toda Visoko lovsko sodi5de bo moralo ugotoviti, ali je ta krivolovec mo5kega ali Zenskega spola, kar zadevo 5e bolj zaplete. Tako si je lovsko sodilde najelo dr. pr. tov. IoLeta Cafa , ki bo po svojih izku5njah poizkuSal ugotoviti, kakSnega spolaje ta krivolovec.

5. Skupnih lovov se je udeleZevala redkeje, predvsem pa kraj5i das. To pa gotovo iz strahu, kerje na5a slavna LD pismeno obvestila vse lovce, da se pri nas po novih ugotovitvah nahajajo tudi levi, na katere bi bilo moZno vabiti tudi goste.

Tako imenovana Majda, po poklicu gostilnidarka, si je drznila na pobudo nekega lovca T. T., polno ime in priimek nam 5e nista znana, napisati pro5njo za sprejem v naSo visoko cenjeno LD Bod na Kozjaku. Njena pro5nja je bila ugodno resena z namenom, da postane dobra lovka, karje dotidna zelenka spretno izrabrla.

ObtoZena se je zmeraj pritoZevala, da so naii kobanski bregi zanjo prestrmi, kar se ji je tudi posredilo dokazati, saj se je na nekem lovu krasno zvalila v potok. Zato pa jaz osebno izrekam na5i lovski reSevalni ekipi vso pohvalo, ker je dotidno Majdo re5ila gotove smrti.

1. Za mentorja se je dolodil tov. Anton Pedovnik

nekaj srede je obtoZena Majda pregovorila na5ega izpra5anega lovca, tov. Albina Arnu5a, da ji disti in vzdrluje oroZje, seveda za dober honorar. Z omenjenim lovcem je Sla dakat srnjaka na visoko preLo, kjer pa je sled velike ielje, daupleni srnjaka, sladko zaspala. Znano je tudi, da je bila Se z drugimi lovci na srnjaka, toda prej navedeni postopek je v celoti ponovila.

7. Z

kar sam, takrat je bil seveda 5e samski. Mentor tov.

Anton Pedovnik, ljubitetj vseh neZnih stvari, je jamdil za sprejeto Majdo, da bo uspelna v nadaljnjem praktidnem usposabljanju. To pa je bilo usodno, saj je

za v lovstvu neizkuSeno Majdo

naredila na Zalost lovca mentorja ved teijih kaznivih dejanj in prekrlkov. Za tejo je slavna LD Bod na Kozjaku poklicala na osebni zagovor pred Visoko spoltovano in nadvse pravidno lovsko

Teoretidni del lovske vzgoje je svojeglavno sprejel naS nadvse dober in visoko cenjeni lovec, tov. Franc Ozanid. Moram priznati, da mu je to ob pomodi 5e drugih lovcev uspelo. Saj obtoZena nima tako trde glave, predvsem pa ne srca, kot je tov. Franc Ozani(,predvideval,inzato menim, da se mu je z dobrim znanjem obtoZene to obrestovalo.

sodi5de.

ObtoZnica jo nadalje bremeni, da je spretno nagovorila na5ega izku5enega lovca, tov. Maksa Abramenko , da je 5el z omenjeno krivolovko na lov nekam v Kodevje, kjer je uplenila kar dva divja pra5ida na en mah.

Storjenih je bilo 5e ved kaznivih dejanj in prekrlkov niZje kvalitete, nekateri so se zgodili zunaj na5ega revirja.

dalje, tako je na enem od na5ih skupnih lovov nagovarjala nalega vestnega lovca, ker da jo zebe in da ji naj zmasira prsa in 5e kaj, toda vestni lovec ni podlegel njenim sladkim besedam in telesnim darom. ObtoZena

51a 5e

in kazniva dejanja pa slavno Visoko lovsko sodiSde, po teLi storjenih kaznivih dejanj, dejansko zasluZene kazni niti ne Za yse storjene prekr5ke

more izredi, ker bi blla za polno odsluZenje kazni, Zivljenjska doba obtoZene prekratka.

V letu 1966, je bil sprejet

zakon o lovcih in lovstvu, zato smo 1967 sprejeli nova Pravila, ki smo jih 16. 3. 1968 predloZili obdini. Odlodbo o vpisu nale LD v register drultev smo sprejeli l. 4.1968.

Leto 1968. Lovci pred vrnitvijo srne in mladida v naravo. Zleve: JoZe Gomivnik, Bogomir Trabe , Anton Bosilj in Albin Arnu5 .

V lovi3du je bilo takrat obilo divjadr, zato je bil 1. 1966 izvr5en odstrel: 28 kom srnjadi, 23 fazanov in 60 zajcev. elani LD so divjad zelo aktivno krmili, roparice pa obdriali na minimalnem staleZu in so tako v letu 1966 uplenili 42 lisic, od tega jih je 20 ustrelil duvaj v LD, tov. Anton Bosilj. Y naslednjih letih se je staleZ fazanov povedal, ker so jih dlani pozimi vestno krmili. Leta 1,967 je umrl ustanovni dlan in dolgoletni vodja duvajske sluZbe Feliks Siauer. V letu 1968 so dlani sprejeli nove pogoje za pripravnike. Pripravni5ko delo je trajalo tri leta, pristopnina pa 25.000 din. V tem dasu je LD priLZ narodila tri pare Zivrh zajcev in tri pare fazanov za izpust v lovi5du. Izpust zajcev smo v preteklih letih v lovi5du 5e ponovili, da bi tako povedali staleZ. Najved zaslug pri teh akcijah je imel tov. Miha Trabe. V tem letu je zalivelo streljanje na glinaste golobe. V lovi5du so se prehodno prideli pojavljati divji pra5idi. Zima leta 1968 je bila ostra in bogata s sneZno odejo, kar je modno izdrpalo srnjad. Zato smo lovci skrbeli za krmljenje in pomodi potrebno srnjad. Vdasih jo je bilo treba kar prenesti iz visokega snega in primerno oskrbeti. Bili so celo primeri, ko so lovci srnjad prenesli kar na svoje dvori5de in jo ob ugodnej5ih pogojih izpustili v nafavo.

V naslednjem letu je bilo na posvetu sklenjeno,

da bo LD pridela aktivneje

sodelovati na kinoloikem podrodju. Tako smo sklenili, da bo LD dlanu ob nakupu rodovni5kega psa vrnila 50 % strolkov. Vodnik tega psa se bo dolZan 5 let udeleZvati skupnih lovov, po tem obdobju pa bo postai pes njegova last.

Sprejeti

so bili tudi predlogi

stare5ine,

gospodarja in drugih dlanov o obvezni pristrelitvi pu5k risanic. Streljati bo potrebno na tardo srnjaka na razdaljo 100 m. Pravico do lova pa bo imel le dlan, ki bo od 3 strelov imel 3 zadetke. Plan odstrela 1969 je bil naslednji:

32 kosov srnjadi, 2 kosa gamsov, 70 zajcev, fazanov in 5 divjih pra5idev.

Diana se je posebno nasmehnila mlademu dlanu LD JoZetu Ziberni, ki je na skupnem lovu v Zagozdu uplenil me{asca, ki je odi5den tehtal rekordnih 183 kg. Trofeja je bila na lovski razstavi 1972.leta ocenjena in razstavljena na razstavi. Na tem lovu je dva pra5ida uplenil tudi Janko Strnad iz Ru5. Lovski uspeh pa bi bil 5e vedji, de bi prisotni na

Upravni odbor je imel trinajst sej in tri dlanske posvete. Ugotovil je, da je potreben vedji nadzor v loviSdu. Za to so zadolZeni posamezti dlani za dolodene rajone, ki urejajo krmi5da, solnike in ugotavljajo staleZ divjadi in obenem opravljajo duvajsko sluZbo. Ti dlani morajo porodati Upravnemu odboru o stanju dotidnega rajona, za

lovu upoStevali napotke tov. Antona Bosilja, ki je pra5ide izsledil.

katerega so zadolZeni.

Lovi so bili planirani samo ob nedeljah, in sicer na zajca tn fazana. Plan odstrela zajca smo prekoradili za polovico, kar ni bilo prav. Ta prekoraditev odstrela zajca je nastala v glavnem v plantai,ah. PreseZen je bii tudi odstrel gamsov, in to za tri komade. Jelenjadi nismo odstrelili.

Upravni odbor je na sejah vedkrat priSel do nesoglasja, najved zaradi krmljenja in odstrela ditadi. Moje mnenje je, da je treba dim bolj za5dititi divjad in naravo, ker dlove5ka roka ie tako preved posega v naravno bogastvo. Zato smo mi tisti, ki moramo sodelovati pri zalditi narave in divjadi. Mislim, da tisti lovec, ki hrepeni po dim vedjem plenu, ni ved lovec, ampak mrhovinar. Lov naj nam bo Sport in v ponos, da se po revirju lahko sprehajamo s puiko in opazujemo divjad, odstrelimo pa le to, kar je odstrela potrebno.

Po lovu na pra5ide v Zagozdu leta 1969. Ob pra5icu Jole ZiOerna in Janko Strnad (dlan LD RuSe). Stojijo: z leve Anton Motaln, Maks Garmut, Anton Bosilj, Rudl Pu5nik in Franc Ozanid.

Leta 1970 je pridela druZinski proradun pestiti Skoda, ki so jo povzrodali divji pralidi, tako da so lovci prideli razmiSljati, ali je pra5id pri nas zai,elena divjad. Po dalj5ih prepridevanjih se je vedina dlanov odlodila za gojitev. O pravilnosti odloditve so se dlani prepridali 5e kasneje. Ko smo na Kobanskem pra5ide iztrebili, so ugotovili, koliko lepega lahko nudijo lovi nanje. Zalpasmo zadeli tudi ugotavljati, da pada staleZ divjega petelina, pa tudi poljskih jerebic. Vnaslednjem letu pa je LZ Maribor ffojko Podgornik ) izdala napotke z naslovom Gojitev srnjadi. Svoje zadnje porodilo je na obdnem zboru 29. aprrla 1972 prebral dolgoletni starelina IoZe Gomivnik.

V na5i druZini je vedno vedje trenje in prepiri zaradi nekaj Elanov, ki hodejo uveljaviti samo svoje mnenje, mnenj drugih dlanov pa ne upo5tevajo in jih tudi podcenjujejo.

Predlagam obdnemu zboru, da temu napravi konec in si tukaj povemo vse, kar je nerazdi5denega med nami.

bi v bodode bilo med dlani ved in bi zopet bili prava druZina.

Zelim, da razumevanja

POROEILO STARESINE LD BOE NA KOZJAKU ZALETO 1977/72

tem zakljudujem svoje porodilo.

StareSina

Ko dajem porodilo o delu v preteklem letu,

JoZe

moram omeniti sledede:

Gomivnik

- odpravili smo pladilo za delo v lovi5du s todkami oziroma z denarjem. V bodode bo delo v LD vrednoteno s todkami: (1ura = 10 todk). Odstrel pos. vrst visoke divjadi se bo delil po opravljenem delu; il,lilrr

ukinili smo deputatno prodaj o fazana in zajca, tako se sedaj in v bodode vsa divjadina pladuje po -

i :

trZni ceni; - uvedli smo vedjo pozornost pri diSdenju trofej (za slabo odi5dene bodo kazni);

- UO LD mora ved pozornosti posvetiti rzobraievanju pripravnikov. V ta namen je ustanovljena prosvetna komisija, katere dlani so: Zlberna, Podgornik, Bosilj in Ozanl(,;

:'r, .

i'-

.-*M. * ffi.

- zadeli smo z iskanjem nove lokacije za streli5de. Referent za strelstvo, Maks Garmut, je zadolien za nakup stroja, za spuidanje golobov. Dne 16. 9. 1,97 6 smo podpisali listino o pob,"rtenju zLD Lenart. Sestavni del listine narekuje gojitev divjacl obeh LD in govori o sodelovanju na skupnih lovih.

G#H

;;. *, ffi# Sredna uplenitelja ob uplenjenem gamsu in divjem praSidu Franc Ozanid

in Anton Bosilj.

Po obdnem zboru je postal stare5ina LD tov. Rudi Podgornik. Zaradi boljle kontrole lovi5da, pa tudi ureditve bolj5ih pogojev za gojitev divjadi smo loviSde razdelili na revirje. Ti obstajajo 5e danes. V tem obdobju smo navezali prijateljske stike z LD Star5e. Od LD Star5e smo Zeleli kupiti odrasle (divje) fazane,vendar v dasu sodelovanja niso uspeli uloviti za na5e iovi5de Zelenih fazanov.

20.3.7976 so prisotni na obdnem zboru potrdili nov Pravilnik LD Bod na Kozjaku, kot tudi pravilnik o lovskih izpitih in izvedli novo bonitiranje loviSda.

16. 9. 1976 smo organizirali razvitje prapora nale LD. Po razvitju smo v kulturnem domu organizirali lovsko veselico, ki pa nam je zaradi slabega vremena prinesla skromen izkupidek.

elani LD smo tudi aktivno sodelovali na lovski razstavi v Mariboru, ki je nudila prikaz lovstva in kapitalnih trofej divjadi, uplenjene v Sloveniji.

Na obdnem zboru 7972. leta smo tov. loi.eta Gomivnika imenovali za dastnega predsednika nale LD. V naslednjih letih 7973 in 1974 so se zgodili naslednji pomembni dogodki: - mandatna doba dlanov UO in vseh upravnih organov se je podaljlala na dve leti.

Ob razvitju prapora.

Fotografiji prikazujeta dlane LD Boc na Kozjaku in pobratene LD Lenart ob razvitju prapora na5e LD dne 16. 9. 1976 .

Nekateri dlani so se posebno trudili ob razvitju jih bom kar imenoval: Bosilj, Gomivnik, Ozanr(,, Podgornik in drugi. y 1977 .letu smo sprejeli poslovnik nale LD, ki ga je dne 3.2. 1978 potrdil Oddelek zanotranje zadeve.

prapora, zato

Na fotografiji zadnji uptenitelj velikega divjega petelina v na5i LD 1g7g leta - Anton Zupanid, Bilo je 4. maja 1980, ko je vedino Jugoslovanov pretresla Zalostna vest, da je umrl predsednik driave Josip Broz-Tito. poleg delavskega razred.a je modna Zalost pretresla tudi slovenske lovce, saj je v dasu njegovega predsedovanja lahko postal lovec vsak polten driavljan, ne glede na to, od kod izhaja. Vsak mali kmet ali delavec je lahko postal lovec. Imel je pravico enakopravnega korildenja v gojitvi in lovu divjadi, ni bil ved le gonjad zakupnikov.

Stanje divjadi v lovi5du se spreminja. Opazili smo, da pada staleZ zajcev in fazanov. Modno pada staleZ divjega petelina, je pa v porastu staleZ srnjadi, divjih pra5idev in divjih rac. V lovi5du se je pridela naseljevati jelenjad. Izvr5en odstrel divjadi v letu 1978 je bil sleded: 38 srnjakov, 48 srn in mladidev, poleg tega 5e 12 srn, ki so kondale pod kolesi avtomobilov, dva divja pralida, 18 zajcev, 15 fazanov in 2 gamsa. Iz odstrel a je razvidno, da pada tudi staleZ divjih pralidev in tudi gamsov. Tako smo sklenili, da za eno leto zaiditimo gamsa, v lovi5de pa vloZimo 50 kom fazanjihkepdkov.

Na Zalni seji LD smo izrekli besede zahvale Titu in sklenili, da bo najvedja zahvala, de bomo ostali po5teni lovci in gojitelji divjadi kot tudi duvarji narave.

Maja 7979je kot zadnjiuplenil divjega petelina Tone Zupanid. Kljub temu, da smo trajno zalditili petelina in deprav se je ukinil lov na to ilahtno divjad, opaiamo, da se rastilde zmanjluje (od letal979 - 97), sajje v lovi5du le nekaj primerkov.

V tem letu 1980

prideli zvrtinamina Vel. Bodu,

ker je Elektrogospodarstvo sklenilo, da na Jugovem

in MatjaZevem napravijo zbiralnibazenza vodo, ki naj bi sluZilo za pretodno elektrarno. Sreda nam je bila naklonjena. Ker ni biio dovolj finandnih sredstev 5e sedaj vse miruje. Medtem smo izvedeli, seznanil nas je tov. Motaln, da obstaja moZnost odkupa Sekirdnikovega od IB

vedjim staleZem divjih pra5idev je bila v modnem porastu tudi Skoda oziroma odlkodnine kmetom, ki so jim pra5idi unidili pridelke na njivah. Sklenili smo, da bomo kmetom za ograditev zemljiSd prideli dostavljati elektridne pastirje.

obdine RuIe. Zadollili smo tov. Podgornika in Albina Arnu5a, da uredita vse potrebno glede nakupa travnika in propadajodih hiS na tem zemljiSdu.

lovskem letu 1983 smo opraviii naslednji

odstrel:

21kom divjih pra5idev, 6 kom gamsovin 78 kom srnjadi. Poleg tega pa 3e 17 zajcev infazarrov.

V tem obdobju se je pri nas stalno naselila jelenjad, zato smo prideli s stalnim krmljenjem (koruza, sadje in sladkorna pesa). Ved pozornosti smo posvetili tudi krmljenju srnjadi, kar se nam je kaj kmalu obrestovalo, saj je v teh letih postala srnjad StevildnejSa.

Na fotografiji: slovo od JoZeta Gomivnika,

3.11.1980. Prvega novembra 1980, smo se dlani

1985 je bil sprejet tudi petletni nadrt gojitve in odstrela divjadi (1985-1990). Planiran je bil tudi vedji odstrel za inozemske goste. Prav tako je v tem dasu na5 dlan tov. Maks Abramenko organiziral sodelovanje na5e LD z lovci GL 1ovi56a Medved iz Kodevja. Mnenja sem, da je vsaj tretjini delovnih dlanov na5e LD bilo omogodeno spoznati Llahtno divjad, kot so medved, jelen, damjak in divja madka, ki jih sicerv svojem lovi5du nikoli ne bi imeli moZnost spoznati. Zal pa nismo znali cenrti njegovih prizadevanj in je medsebojno sodelovanje kmalu zamrlo.

V letu

LD zopet

strnili ob Zalostnem trenutku; umrl je na5 cenjeni lovec, velik po5tenjak in delaven dlan, na5 dolgoletni predsednik in dastni predsednik JoZe Gomivnik. "Spo5tovani loi,e Gomivnik", je ob zadnjem slovesu dejal govornik LD, >obljubljamo, da te lovci ne bomo pozabili<. Pisec zbornika lahko trdim, da je kljub 17- letni odsotnosti 5e mnogokrat med nami. Odetovo uspe5no lovsko pot nadaljuje njegova hderka Vera.

Kako smo gospodarili z divjadjo od leta 1985 do 1989 je razvidno iz porodila tov. Maksa Garmuta.

V letu 1982 smo kupili Sekirdnikovo. Pridobili smo lep sonden travnik z nekaj drevesi sadnega drevja, ki je 5e kar nekaj dasa dajalo divjadi pribolj5ekv sadju. Ko smo odstranili stare zidove in poravnali dvoriSde, smo uredili bivak, zarasle jase posejali s travno melanico in do bivaka uredili

V letu 1989 je bil odstrel naslednji:

4 komadi jelenjadi, o

pra5idev, 7 komadov gamsov, 103 komadi srnjadi, 4 komadov zajcev tn 6 kom fazanov.

cesto. Zaradi pomanjkanja finandnih sredstev smo septembra 1982 v Selnici priredili veliko lovsko veselico. Kljub velikemu trudu organizatorjev in vloZenemu delu vedine dlanov, je bil izkupidek skromen, in sicer 86.371, din. V letih 1983 in 84, smo opaZali zmanj5anje staleZa gamsov in srnjadi. Modno pa je zopet v porastu staleZ divjih praSidev. V letu 1984 smo jih 50 kom planirali za odstrel v bazenu.

Iz odstrela je razvidno, da je biio dedalje manj zajcev in fazanov, kar je posledica raznih agrotehnidnih ukrepov (r azne kolnje, Skropljenj e, veliki kompleksi monokultur), pa tudi velikega staleia roparic (lisic in predvsem kun). V ioviSdu smo praktidno uspeli iztrebiti divjega pra5ida, saj

novoimenovanemu stare5ini pa zai,eleli uspelno vodenje LD, pa tudi uspeha pri izgradnji lovske kode. V nadaljnjih nekaj letih je bilo delovanje v LD dejansko usmerjeno k urejanju

smo skupaj s Stevilnimi gosti, ki se niso spoznali na pra5idji lov v bazenu in na5em loviSdu, "pobili" vodede svinje. Nekaj pa so k zginotju pralidev pripomogli tudi lovci sosedje iz Avstrije.

lovske kode.

1989 letu smo prideli ponovno resno

razmi5ljati o lovskem domu, saj smo vsa leta imeli obdne zborc in posvete oziroma vse sestanke po gostilnah. Dokondno smo na obdnem zboru LD, ki je bil 17. 3. 1990, sprejeli dokonden sklep o izgradnji lovske kode. Na obdnem zboru je bil sprejet sklep, s katerim je bil gradbeni odbor poobla5den, da takoj pridne z aktivnostj o v zxezi z izgradnjo lovske kode. elani gradbenega odbora so bili predsednik Albin Arnu5, podpredsednik Anton Zupatld, dlani pa Anton Bosilj, Maks Garmut, Stanko Dugonik m1., Rudi Podgornik in Anton Fike. Vsi dlani gradbenega odbora so dejansko takoj prideli z delom na dolodenih podrodjih in bili tudi zelo uspe5ni (ved o gradnji bom opisal v posebnem

Leta 1991smo morali na zahtevo TO Slovenije na obmodju nale LD organiziratt.24-urno deZurstvo opazovanja pomembnih todk in prehodov, da bi

prispevku).

zmanjialo.

pomagali odkrivati morebitne diverzante in podobne sumljive osebe. Omeniti moram, da v enem mesecu, kolikor je potekalo deZurstvo fia na5em podrodju ni bilo incidenta, pri katerem bi lahko pomagali dlani na5e LD. Torej smo tudi lovci izvr5ili dolZnost, ki jo je med vojno od nas zahtevala TO Slovenije. V jeseni 1991. leta smo opravili

cepljenje lisic proti steklini (poloZili vabe s cepivom). Tak5na akcija je bila ponovljena 5e naslednjo jesen in pokazala je, da je bilo cepljenje uspe5no, saj se je Stevilo steklih Zivali krepko

je bil na javnih volitvah izvoljen izvrini odbor v sestavi: Rudi Podgornik, Franc Ozanid, Maks Garmut, Anton Pedovnik, Stanko Dugonik m1., Anton Bosilj, Vera Arnu5, Ivan Zupani(, in Joi.e Ziberna. Za starelino je bil ponovno izvoljen tov. Rudi Podgornik, za rram. stareline in gospodarja pa smo izvolili tov. Maksa Garmuta. Dne 5. 4.

Februarja 1992 so bile ponovno volitve v organe LD. Dne 17 .8. t992je praznoval devetdeseti rojstni dan na5 najstarejli in zasluLni dlan Ludvik Vrhovnik - Blagojet. Ob njegovem visokem jubileju ga je obiskala delegacija nalih dlanov.

1,990

Seveda smo njegov

Lovec.

Na lovskem posvetu 13. 5. 1990 tajnik LD poroda, da je tov. Rudi Podgornik da1 ostavko oziroma se je dokondno odlodil, da ne bo ved opravljal funkcije stare5ine.

Tov. Rudi Podgornik pojasni, da se je za to nepreklicno odlodil in da je vzrok to, da s strani predsednika gradbenega odbora ni bil seznanjen, da se koda ne bo gradila v k.o. Geredja vas kot je bilo dogovorjeno, temved je s1i5a1 novo verzijo o gradnji pri Pecu. Tako je bil izvoljen za noyega stare5ino tov. Maks Garmut, za gospodarja pa tov. Franc Ozanid. Navzodi smo se nekdanjemu stare5ini zahvahh za dolgoletno uspelno in korektno vodenje LD,

jubilej objavili tudi v glasilu

velikega petelina, v kateri globadi je bilo najved jerebov, kdaj se je v lovi5du pojavili pwi jeleni, divji pra5idi in gamsi. Zalpa,ugotavlja, se staleZ petelina in jereba v loviSdu vsako leto manjla. S posebnim veseljem in ponosom pa 5e, kljub visoki starosti, zna prrjatelja lovca napotiti na lov na srnjaka, ki jih ima v okolici domadije preltete. Kljub dastitljivi starosti se vsa leta udeleZuje skupnega lova pri svoji domadiji pri Blagojetu, kjer je tudi vsa leta lovo vodja. Predvsem zaradi sredanja z njrm it zaradi lepega sprejema na njegovi domadiji je udeleZba naSim dlanom na tem iovu najljubla. Zbor lovcev in nagovor jubilanta je za udeleiene na lovu vsako leto nepozabno doZivetje. Kljub temu, da je njegova prisotnost na posvetih in skupldinah bolj redka, nam je ob svojem praznovanju dal nasvete o gojitvi in krmljenju divjadi, poudaril pa je tudi, da naj prijatelju lovcu ne bomo nevo5dljivi ob uplenitvi, ampak moramo biti pravi prijatelji, saj bomo le tako ohranili to, kar so Le pokojni in sedanji starejBi dlani LD prigospodarili.

Spomin na praznovanje 90-letnice Ludvika Vrhovnika - Blagojeta. Delegati LD: z leve: Stanko Dugonik st., Rado Podlesnik, Rudi Podgornik, Anton Pedovnik, Jole liberna, Maks Garmut in Anton Gradi5nik. V sredini stoji jubilant Blagojet.

krogu lovskih tovari5ev je poln modi in dobrega zdravia dne 17. 8. 1992 praznoval 90letnico na5 prijatelj Ludvik Vrhovnik-Blagojet, soustanovitelj, mentor in starosta LD Bod na Kozjaku. Starosta nabih dlanov in verjetno

Dragi Ludvik!

Lovci LD Bod na Kozjaku zelo cenimo Tvoj prispevek k lovstvu in Ti Zelimo 5e naprej obilo zdravih let in dobrega podutja med nami.

kobanskih lovcev je po staZu najstarej5i lovec.

mladosti ga je pritegnila lepota narave; pridruZil se je odetu lovcu in bil lovec Ze v stari Jugoslaviji. Leta 7946 ie bil ustanovitelj in prvi stare5ina LD Bod na Kozjaku' Leta 1959 sta se s starelino LD Selnica ob Dravi, pokojnim JoZetom Gomivnikom, dogovorila o zdruZitvi obeh druZin v LD Bod na Kozjaku. Po zdruZitvi je bil JoZe Gomivnik dolga leta vzoren starelina, Ludvik Vrhovnik pa gospodar nale LD. Ob praznovanju 90letnega jubileja nam je na5 slavljenec Blagojet, ves razvnet obudil vso svojo preZiveto lovsko pot in obudil precej pozabljenih lovskih spominov o lovih

Vnaslednjih letih smo ukinili obvezno udeleZbo na skupnih lovih, vendar se ukinitev ni obnesla, zato je bila v letu 1996 ponovno uvedena obvezna udeleZba. Prav tako smo 1993 uvedli za jubilante jubilejni odstrel. Prva leta so lahko jubilanti ob visokih obletnicah izbraliza jubilejni odstrel, saj so smeli odstreliti ali srnjaka ali gamsa ali jelena. Po 1995 letu pa ima jubilant pravico do odstrela srnjaka.

na lisice in njemu najljublih lovih na zaice. DoZivetij na nekdanjih lovih se spominja do podrobnosti, pa tudi z veliko mero lovskega humorja. Natandno se spominja nekdanjih rastiSd

t. *9-,,

':#' ?{ ll., :....

\t/ q*

Z bazenske razstave -

na na5i lovski koci ob panoju s trofejami stojita Anton Pecovnik in Janko Zupanic.

Utrinek s skup5dine LD 1996 - podelitev znakov

za zasluge LZS. Prisotni z leve: Garmut,

Ziberna, Ozanid, De2elak, Kraner, Gradisnik, Majster, Kuhta, Kolarid in Vera Arnu5.

Ideja o gradnji lovske kode se je pojavila

i.e

7969.Leta, saj smo i.e takrat prideli z zbiranjem lesa.

Zaradi pomanjkanja finandnih sredstev, ni pa bila jasna tudi lokacija, je bila akcija leta 1970 kondana. Dokondno in takrat z vso resnostjo je bilo na obdnem zboru 77.3.1990 sklenjeno, da se pristopi k izgradnji lovske kode. V gradbeni odbor so bili

izvoljeni Albin Arnu5 za predsednika, Anton Zupani(, za namestnika, dlani pa so bili Stanko Dugonik m1., Anton Bosilj, Maks Garmut, Rudi Podgornik in Anton Fike.

bazenske razstave v Kamnici. clani oc. komisije; z leve'. Milan Perko, Mirko Vajngerl, Frandek Krajnc, Zoran LokoZic in Franc Ozanic.

Predsednik Albin Arnu5 je bil zadollen za urejanje dokumentacije, ostali dlani pa so bili zadolZeni za zbiranje lesa.

Za vehko vloZenega truda pri zbiranju lesa je potrebno pohvaliti: Antona Bosilja, Rudija Podgornika, Antona Pedovnika in Antona Fiketa, Maksa Garmuta in Antona Motalna.

Pri izbiri lokacije so se dlani gradbenega odbora najprej odlodili za lokacijo v Geredji vasi. Po delni

pridobitvi dokumentacije so naleteli na nepremostljivo oviro, saj je bllo za spremembo namebnosti zemlji5da treba pladati 640.000 din.

Nato so iskali nove variante, in sicer JanZeva gora, kjer je bll Le izdelan idejni projekt. Varianta bi bila najbolj5a, de bi imeli podarjeno parcelo' Naslednja ruzhdica, zakatero smo se dlani LD odlodili je bila dolnarna pri Pecu, katere lastnik so bile Dravske elektrarne. Dne 6. 4. 1990 je bil opravljen komisijski ogled objekta, pri katerem so poleg predstavnikov gradbenega odbora sodelovali 5e predstavniki Dravskih elektrarn in drultva za navedenimi aktivnostmi tekla akcija za pridobivanje materialnih

motonavtiko. Vzporedno

pa je dobrin,

ki so predstavljale znaten finandni

materialni prispevek za obnovitev lovske kode. Tako smo pridobili precej podarjenega lesa s strani gozdnih posestnikov, prav tako tudi gramoza. V tem dasu je bilo opravlj enlh 1464 delovnih ur' Vedji del odstrela srnjakov smo namenili za odstrel inozemskim gostom.

sodno overitev pogodbe. Prisotni so sprejeli v zvezi z adaptacljo lovske kode naslednje sklepe: 1.

V letu 1991 bomo v hiSi obnovili elektriko.

2. Obnovili bomo streho in

jo podalj5ali s dopom na

obeh straneh. 3. Delovna obveza 6lana

LD pri hi5i je zaleto 7997

30 delovnih ur, ena traktorska ura velja 4 delovne ure, prav tako se plada za vodenje tujih gostov, ure za vodenje in plada se kilometrina.

4. Dela na kodi naj bi se udeleZevali vsi dlani LD, obvezno pa morajo delovne ure opraviti dlani do 60 let starosti - 30 delovnih ur.

Po sklenitvi pogodbe s HE Mariborski otok je bilo na lokacijo pripeljano precej gradbenega materiala: gtamoz, pesek, les za ostre5je, zidna opeka in stre5na kritina. Na skladi5du pri Zupanidu pa je bil zloZen rezan les. Ko se je pridelo odkopavanje zemlje pri terreljih hi5e pri Pecu, se je ugotovilo, da hi5a nima temeljev' Gradbeni strokovnjak g. Lovrendid narn je ob pregledu adaptacijo odsvetoval. Takoj nato se je naSla nova lokacija. KZ Selnica nam je obljubila parcelo v Geredji vasi. Ko je bil projekt kondan, nismo dobili dovoljenja za spremembo namembnosti zemlji5da. Na posvetu smo se odlodili za novo lokacijo na parceli pri Sturmu, ki jo je nudil Mihael Mori. Po nakupu parcele smo za gradnjo lovske kode na51i soinvestitorja g. Ivana Stern, ki pa je dez nekaj dasa sodelovanje odpovedal. I

Dokondna odloditev o gradnji lovske kode je bila sprejeta 23. 2. 1997, ko smo na pobudo dlana Antona Gradi5nik sprejeli sklep o nakupu domadije Zg. Kova(, katere lastnik je bil predlagateli. Za izvedbo nakupa pa tudi za predsednika novega gradbenega odbora je bil izvoljen stare5ina Maks Garmut.

- izdelava

lovske preze po zamisli Draga Vaupotida, Na sliki: Matej Pecovnik in

leto 1966

Tako je stare5ina na posvetu 15. 5. 1991 prisotne seznanil, da je objekt Ze delno pladan in da daka na

Rado Podlesnik.

Uplenitelj srnjaka Bosilj

Praznovanje Abrahama Maksa Garmuta Dru2ba pri praznovanju 50. rojstnega dneva Maksa Garmuta. Od leve: Rado Podlesnik, Jole Zrberna, jubilant Maks Garmut, Stanko

gobastimi rogovi Anton

Kraner, Janko Zupanic in lvan Zupanic. Na redni letni skupSdini 14. 5. 1995 smo sprejeli tudi sklep, da morajo novi dlani pladati prispevek za enakovredno kori5denje lovske kode. Leta 1995 smo prenehali loviti zajce in fazane. Tega leta smo tudi

V letu 1997 je

bi1 potrjen lovskogospodarski na(,rt za obdobje 7997-2002, ki sta ga sestavila Anton Pedovnik in Vera Arnu5. Ta nadrt bo temelj za gospodarjenje in gojitev divjadi. Prav tako smo na izrednem obdnem zboru maja letos potrdili pravila LD.

zmanjSali odstrel srnjakov inozemskih gostov. Lovska koda je bila Ze skoraj gotova in v njej smo Ze priredili sredanje z lovci LD Gaj in pobratene druZine Lenart. Na skup5dini 8. 4. 7996 starelina

Maks Garmut poroda, da se uresniduje tudi vedletna ielja vseh dlanov, to je izbolj5anje

Vsi lovci v Sloveniji pridakujemo v 1997. letu sprejetje novega lovskega zakona. lJpamo, da bo

so bili napeti posameznikov. predvsem zaradr neaktivnosti Gospodar Anton Pedovnik je prisotnim povedal, da bo zaradi neaktivnosti dlanov pri odstrelu srnjadi Zenskega spola in mladidev v zadnjem obdobju odstrel srnjakov, pa tudi na sploSno srnjadi, manj5i kot prej5na leta.

medsebojnih odnosov dlanstva,

upoSteval 50 let vloZenega dela lovcev.

Dne 5. julija 7997 bomo na praznovali otvoritev lovske kode.

Kratek posvet pri obnovi lovske kode: (od leve proti desni): Silvo Baloh, Stanko Dugonik, Mihael Kaiser, Maks Garmut, Anton Fike.

svedanosti

prideli zgodaj pomladi leta 1993. Tega leta smo naredili vso elektridno instalacijo in vodovod. Lotili smo se 5e vseh notranjih ometov in jih pozno jeseni dokondali. Notranje prostore smo obloZili s keramiko in ladijskim podom, obnovili fasado, balkon in stopnice pred vhodom ter tako zakljudili z delr zaleto 7994. Leta 1995 smo naredili centralno kurjavo in v kodi opremili vedji del prostorov.

Zaleto 1996 nam je ostalo 5e urejanje okolja LK in parkiri5(a za avtomobile. Uredili smo kletne prostore, na podstreSju pa velik pred prostor in dve sobi. Okoli stavbe smo zbetonirali plodnik. Leta 7996 so bila s tem glavna dela pri obnovi lovske kode kondana. Menim, da je treba vedino dlanov pohvaliti vendar brez velike poZrtvovalnosti rn zagnanosti Maksa Garmuta in Antona Fiketa 5e dolgo ne bi mogli sanjati o otvoritvi lovske ko(,e. Za obnovite lovske kode je bilo do 31. L2. 7996

opravljenih 16.868 registriranih

ur.

Najved

delovnih ur sta opravila Anton Fike (1343 ur) ter

Maks Garmut (1198 ur). opravljena

Naslednje leto smo na obdnem zboru sprejeli zvi5anje obveznih delovnih ur, in sicer na 50 ur, in pladilo neopravljenih ur.

Potek samih del

opisal

dela pri obnovitvi

Kot

priznanje za lovske kode bodo

najzasluZnej5i dlani ob otvoritvi kode dne 5. 1 .7991 prejeli spominske plakete in sicer:

Kot priznanje za opravljeno delo na obnovitvi

predsednik

lovske kode bodo najzasluZnejli dlani ob otvoritvi kode, dne 5. 1. 7997 prejeli spominski plaketi in

gradbenega odbora Maks Garmut:

sicer:

ZLATO PLAKE,TO: POTE,K DE,LA PRI OBNOVITVI LOVSKE KOCE OD LETA 1991 DO

ANTON FIKE 2. MAKS GARMUT 1.

1997

SREBRNO PLAKE.TO:

Leta 1997, ko smo imeli urejeno dokumentacijo za obnovitev lovske kode, smo za(,eli z intenzivnimi gradbenimi deli. Odstranili smo razne prizidke, odkrili streho in ostre5je v celoti obnovili, nato smo streho ponovno prekrili. Naslednje leto smo odstranili vse dotrajane notranje dele v kodi, tako da je ostal samo obod stavbe in streha. Na zidovih smo odstranilistare omete in fasado. S ponovnim vzidavanjem oken, vrat in vmesnih sten pa smo

1. FRANC

ANTLOGA

2. ANTON BOSILJ 3.

VINKO BOSILJ

4. DUSAN CEBE 5. STANKO DUGONIK 6. MAKS

FIKE

7. IVAN MAJSTER 8. FRANC OZANIE

35. FRANC OZANIC

ANTON PEEO\4.IIK 37. RUDI PODGORNIK 38. RADOSLAV PODLESNIK 39. SRECKO PUSNIK 40. SREEKO SLAUER 41. BOGOMIRTRABE 42. MARTINA TRABE D. 43. MIHAEL TRABE 44. DRAGO VAUPOTIE 45. ANTON ZUPANIE 46. IVAN ZUPANIE 47. RUDI ZAUCE,R 48. JOZEF ZIBE,RNA 36.

g.RAJKO MIUC 10. RADOSLAV PODLESNIK 11. BOGOMIR TRABE 12. DRAGO VAUPOTIE

CLANI LD BOC NA KOZJAKU 7.1.7997: MAKS ABRAMENKO ABRAMENKO ANTLOGA 4. VERA ARNUS 5. ALBIN ARNUS 6. ANTON BOSILJ 7. VINKO BOSILJ 8. ANTON CAR 9. DUSAN CEBE 10. STEFAN CMREENJAK 11. STANKO DUGONIK st. 12. STANKO DUGONIK ml. B, JOZE DEZE,LAK 14. ANTON FIKE 15. MAKS FIKE 16. ANTON FELIE 17. MAKS GARMUT 18. VOJKO GARMUT 19. ANTON GRADISNIK 20. JANEZ GODEC 21. STANE GRIENIK 22. JANEZ IGLAR 23. ANTON JARC 24. IVAN JARC 25. MIIIAEL KAISER 26,YILI KOLARIE 27. STANKO KRANER 28. LJUBO KUNTA 29. IVAN MAJSTER 30. RAJKO MIUC 31. MIHAEL MORI 32. ANTON MOTALN 33. BORIS MUSIC 34. FELIKS OFIC 1.

2. JANKO 3. FRANC

od 1957 leta od 7972 leta od 1982 leta od 1963 leta od 1956 leta od 1970 leta od 1968 leta od 1995 leta od 1958 leta od 1958 leta od 1959 leta od 1987 leta od 797 6 leta od 1989 leta od 1970 leta od 7967 leta od 1985 leta od 1957 leta od 1973 leta od 1986 leta od 1957 leta od 1983 leta od 1949 leta od 1985 leta od 1980 leta od 1987 leta od 7992 leta od 1984 leta od 1982 leta od 797 4 leta od 1955 leta od 1980 leta od 1957 leta

od 1966 leta od 7975 leta od 1955 leta od 1983 leta od 1965 leta od 1968 leta od 1961leta od 1981 leta od 1951 leta od 1995 leta od 7967 leta od 1968 leta od 1949 leta od 1965 leta

NEKDANJI CLANI LD SELNICA IN LD BOE NA KOZJAKU OD 7946 LETA DO 1997 LETA SILVO BALOH - ANTON CAR, ml. - MILKO CILE,NSEK - TVAN DOBAJ . ANTON DAJEMAN - MARKO DOMIE - JANEZ DOLINSEK - MILAN FLAKUS - KRISTJAN FURH - IOZE GOMI\TNIK -TVAN GRADISNIK -TVAN GRUSO'\TNIK -

MIRKO HARIH - FRANC HARIH - FRANC HARNIK . MAJDA HLADE - BOJAN HROVATIN - IVAN JARC - JANEZ KOVAEIE - IVAN KRAJNC - IVAN KAR.O\TNIK - FRANC KRENENIK - IVAN LAMPREHT . MIHA LE,P - IVAN MAJSTER -

- ALOJZ MAVRIC - DANILO MASILA - ADOLF MIKLUSIE - FERDO MAURIE - ANTON NAMESTNIK - Sren'aN NovAK - ANTON PETERKA - RUDr puSNrr - BocoMrn pRpBZ

Maks GARMUT - Franc OZANId - Anton PECO\rNIK -

Ludvik REPOLUSK KARCO\/NIK - Mihael TRABE - Bogomir TRABE - Franc OZANIC - Joief ZTBERNA

rvAN naroue - LUDVIK REPOLUSK -WADO SABOLEK . rcZn SAKSIDA - ANToN Srnuc - FELTKS SrauBR - IVAN STRun,R - KARL SpRNBn - HINKO VODNIK - ouSaN wne - HERMAN VALHER

- Ivan

Karel Z:r,It'flttte - Adolf MIKIUSIE - Karel Zrl.:ltte - Ivan ZUPANIC -

- ryAN TROJAK . NIKO TRABE

zauSBr

JANKO ZUPRNIC KARL Zr*inte

sIMoN Z.rucen

- Sredko

Franc OZANIC Vili KOLARIC - Vera ARNUS -

GOMI/NIK Rudi PODGORNIK - Maks GARMUT Ioie

l9s4 - 19s9 1959 - 1963 7963 - 1968 1.968

- 1971

1971. dalje

19s0 - 1962 1962 - 1,964 1964 - 1976 1,976 -L978 1978 - 1980 1980 - 1982 1982 - 1983 1983 dalje

PREDSEDNIK GOJ. KOMISIJE LD:

STARESINE LOVSKE DRUZINB: -

SfauBR

FUNKCIONARJI LD BOC NA KOZJAKU OD LE,TA 1950 DALJE,

19s0 - 19s4

BLAGAJNIKI LD:

toZo rarNSBr

- FRANC

1992 dalje

TAJNIKI LD:

7977 - 1990 7990 - L992

Bogomir TRABE - Franc OZANIC - Janko ZUPANIC - Franc OZANIC -

1946 - L971

7971- 7990 L990 dalje

GOSPODARJI LD:

1977 -1980 1980 - t992 1,992 - 7993 1993 dalje

zuNOLOSKI REFERENTI LD:

Ludvik VRHO\rNIK 1950 - 1970 - Ivan CnattSNrc 1958 - 1970 - Maks ABRAMENKO 1.970 - 1.971. -Anton BOSILJ 1971- 1977 -

Anton BOSILJ

1964 - 1.968

Anton ZUPANIC - Stane KRAJNC - Vlado SABOLEK - Ivan ZUPANIC

1.968 - 1969

odbora, od leta 7952 - 1954 pa predsednik obdine Selnica ob Dravi in odbornik obdine Ruie. Nato je bil zaposien v TD RuSe . Vsa leta je bil aktiven

1969 - 7977 1971 - 7980 1980 dalje

delavec za dlovekove in socialne pravice. Kot spoitovan poStenjak in prodoren dlovek je bil pri mariborskem sodi5du dolga leta sodnik porotnik. Bil je ustanovitelj LD Selnica ob Dravi, njen prvi predsednik, po zdruiitvi leta 1950 ponovno stare5ina nove zdruLene LD Boi na Kozjaku. Funkcijo stareline je opravljal do leta 1971. Vrsto let je bil delegat na LZ Maribor. Leta7977je bil s strani LZ Slovenije odlikovan z redom za zasluge IIL stopnje. Od leta 1972 je bil dastni predsednik LD Bod na Kozjaku. Vse, kar je lahko storil, je naredil v dobro LD, lovcev in divjadi ter zavarstvo narave. Z mirnim zna(,ajem, bistro glavo in s po5tenim srcem je tako vrsto let vodil LD.

STRELSKI REFERENTI LD: ABRAMENKO -Anton BOSILJ - Rudi PODGORNIK - Maks GARMUT - Franc ANLOGA - Stanko DUGONIK - Maks

1.966 - L967

t968 - 7971 1977 - 1972 1972 - 7977 1977 - 1978 1978 dalje

STATISTIEARII TN: -Joilef ZIBERNA - Anton ZUPANIC - Radoslav PODLESNIK

Vzadnjih letih mu je ob druZini divjad pomenila vse. Redko je 5e1 v gozd s pu5ko z namenom iskanja trofeje, bil pa je vesel, de je kdo opravil pravilen odstrel divjadi. Nikoli ne bomo pozabili, kako je utrujen od zahrbtne bolezni, s teZkim korakom odhajal krmit fazane v Volmadev rob, kjer je dolga leta imel fazanjo krmilnico.

t969-7974 1974- 1988 1988 dalje

Dragi JoZe!

PREDSEDNIKI LD: -

JoZe

GOMIfNIK

TOZE,

Tak5nega smo Te imeTi za zgled in za to smo Ti hvaleZni vsi, ki nam divjad, narava in dlovek nekaj pomenijo.

L972 - 1980

GOMNTNIK

RUDI PODGORNIK

Rojen je bil 15. 3. 1908 v Zg. Selnici 83. Vsa leta

V Stevilni druZini je bil 15.

mladosti je preZivel na kmetiji. Ker je bil iznajdljiv

4. 1927 v Radvanju pd Mariboru rojen na5 dolgoletni dlan in lovski prijatelj Rudi Podgornik.

je znal delati naLagr,biti mlinar pa tudi sodar.

Osnovno Solo je obiskoval v Ru5ah. Od7942 do 1944 se je v Tovarni du5ika RuIe udil za strojnega kljudavnidarja..

Med NOB .je

aktivno sodeloval v OF kot aktivist. Po vojni je bi1 od leta 7946 - 7952 predsednik Krajevnega ljudskega

Starega komaj 17 let so 1944. leta prisilno mobilizirali v nemsko vojsko. Po kondani vojni se je iz ujetni5tva 1945.leta vrnil iz ujetniStva. Ponovno se je zaposlil v TD Ru5e, tam delal 2leti, se nato za2 leti zaposlil v TAM-u Maribor. Med leti 1949 do 1950 je sluZil vojsko v JLA in se po vrnitvi iz JLA zaposlil na Elektrarni Fala. Tam je bil Sestintrideset let vodja strojnih naprav, ob zaposlitvi, pa je tudi opravil 5o1o za visoko kvalifikacijo.

referenta. To funkcijo je opravljal do leta 1977, od tedaj do leta 1990. leta gospodarLD, po letu 1990 pa starelina na5e LD ter predsednik gradbenega odbora zaLK. Obe funkciji opravlja z vso resnostjo, posebno poZrtvovalnost pa je pokazal pri adaptaciji na5e lovske kode.

Vsa leta je bil vzoren lovec in vodnik lovskih psov.ZavloZen trud pri lovstvu, ga jeLZ Slovenije v letu 1996 odlikovala zznakom za lovske zasluge.

Leta L954je postal dlan nale LD. Vsa leta je bil vzoren lovec in gojitelj, nekaj let pa vodnik lovskih psov. Po vsej na5i regiji je bil tudi znan kot mojster za popravilo pu5k, odliden strelec s kroglo, pa tudi pevec, saj je lep das prepeval v znanem lovskem oktetu LZ Maribor. Vrsto let je bil namestnik stare5ine LD,l97l do 1972 strelski referent in od leta\971do 1990leta delaven in uspelen stare5ina na5e LD. Kot stare5ina se je trudil obdrZati med lovci tovari5tvo in po zadrtanih smernicah gojiti divjad. Za dolgoletni vloZen trud pri lovstvu, ga je LZ Sloven|je 1979 leta odlikovala z znakom za

FELIKS OFIC Dne 16. 5.1912 je bil na

Kapli rojen, na5 starosta Feliks Ofid Osnovno 5o1o je med leti 1918-1920 obiskoval v Oibaltu, nato je hodil v "visoko 5o1o na Duhu", ker je pad Duh na visoki nadmorski vi5ini, po letu 1922 je preostali del Solanja opravil v Gradi5du na Kozjaku. Med NOB je bil aktivist in tudi udelei,enec NOB - borec Lackovega odreda. Letat95L rn7952je bii tajnik Krajevnega ljudskega odbora na Kapli. Konec leta 1952 se je zaposiil kot logar v KZ Oibalt, delo je opravljal do leta 1956, ko se je zaposlil pri KZ Selnica ob Dravi in 1965. leta pri GG Maribor. Bil je logar na Sp. Kapli, delu Slemena, Velikem Zg. in Sp. Bodu. Leta 1972 se je kot vi5ji logar upokojil.

lovske zasluge.

MAKS GARMUT

V znani lovski druZini na Kapli, se je 8. 4 .1944 rodil na5 dolgoletni lovski prijatelj Maks GARMUT. Osnovno 5o1o je obiskoval na Gradi5du. Zev ranimladosti se je naudil trdo delati, biti trmasto vzlrajen in poSten. Ob delu na domadiji, predvsem pa na

V zeleno bratov5dino se je vkljudil leta 7952 na Kapli, nato pa je jeseni 1956 prestopil v naSo LD,

pa5i je spoznaval naravo in Zivalski svet. Mali kratkohladnik Maks je vedno z tazurnevanjem opazoval odeta Franca, lovca, ko je s psom hodil na lov. Zato ni dudno, da je bila tudi njegova i.elja, pa

tudi njegovih bratov, da postane lovec.

Vsa leta je

bil

vzoren lovec in predvsem dober gojitelj divjadi, saj je njegova kot igrada majhna pulka le nekajkrat izstrelila smrtonosno kroglo v visoko divjad. Vsa leta je bil priljubljen Saljivec in zato posebno dobrodolel na zadnjih pogonih in pri

kondanem Solanju na obrtni Soli v Ru5ah in srednji kovinarski 5oli v Mariboru se je zaposlil v Alchromu v Ru5ah. Leta 1967 je postal dlan nale lovske druZine. Dobrega in prizadevnega dlana so lovci 1972.Leta izvolili v IO LD, in dolodili za strelskega

lovskih krstih. Dokaj redno se

udeleZeval

posvetov in obdnih zborov. Zalpa mu je v lanskem poZaru zgorelo njegovo prevozno sredstvo, traktor.

Dradi Feliks!

Lovski kolegi upamo, da Ti bo kljub visokim letom zdravje 5e sluZilo in bo5 5e pri5ei med nas. Spoltovani lovski tovari5, g. Ofid, ob Tvojem visokem jubileju, 85{etnici Ti vsi dlani LD Zelimo 5e veliko zdravih let.

KOZJASKI GOJITVENI BAZEN Gojitveni bazeni so se zadeli ustanavljati na osnovi sklepa okroZnega zboraLZMarlbor dne 23. 6. 7973. Prva seja je bila 29. 9. 1973 v Selnici.

Kozja5ki bazen je zadel delovati leta L976 z ocenitvijo in razstavo trofej, ki jo je organiziralaLD Gaj na ViltuZu. V Kozja5ki bazen so zdruZile lovske druZine: Bod na Kozjaku, Gaj nad Mariborom, Kamnica in Vurmat, obsega pa 72.792 ha.

V svetu GB so do leta 1993 delovali naslednji dlani LD Boi:

Rudi Podgornik, Franc Ozanld, IoZe Ziberna, Maks Garmut, Anton Bosilj, Vili Kolarid in Stanko Dugonik. Predsednikibazena pa so bili: do l9g4 - Vinko Lovrendid (LD Gaj) od leta 1984 od 1993 Janez Fluher (LD Kamnica), od 1993 dalje pa Zoran Lakoiid (LD Vurmat). Tajnika bazena sta bila, ZoranLakoii(, (1980 - l9g3) in Vinko Lovrendid od 1993.leta naprej. Sedanji bazenski svet od 1993 dalje sestavljajo:

LD Bod: Maks Garmut, Anton

pedovnik in

Rado Podiesnik.

LD Gaj: Du5an Hlade, Vinko Lovrendid in Anton Golob. LD Kamnica: Milan Perko, JanezFluher in Oto

Osnovne naloge bazena: - uskladitev Stevildnosti divjadi, - uskladitev odstrela divjadi, - organizfuanje letnega pregleda uplenjene divjain razstave, - potrditev plana odstrela od 1982 dalje, - or ganizir anj e strelskih prireditev, - ocenjevanje trofej.

Fric.

LD Vurmat: Maks Holcman , ZorallakoZid in Andrej Holcman.

Letni odstrel pomembnejlih vrst divjadi zadnjih letih znaial povpredno:

Do leta 7984 je bazen deloval na

podlagi dogovora. Leta1984 pa je bil podpisan sporazum o pristopu LD v gojitveni bazen, ki je dolodil osnovne naloge ter najviSji organ bazerra - Bazenski svet, ki ga vodita predsednik in tajnik bazena ter trije dlani iz vsake druZine, s priporodilom, rlaj bodo to stare5ina, tajnik in gospodar. Sporazum tudi doloda usklajevanje na celotnem podrodju varstva, gojitve in lova divjadi.

jelen,

1o komadov

gams,

16 komadov

je v

srnjad, 420 komadov 110 komadov kuna, 45 komadov

lisica,

Menim, da

je bilo sodelovanje na5e LD in

drugih sosednjih LD vbazenuzelo dobro, in upam, da bo takSno tudi ostalo.

Bazenski svet je dobil kondno podobo z dolodenimi nalogami dlanov sveta, tajnika in predsednika. Dolodil je stalno sestavo dvanajstih dlanov sveta, izvoljenih za dobo Stirih let.

VIRI IN LITERATURA

Zbornlk ob 900- letnici Selnice ob Dravi 2. Arhivski podatki LZMaribor 3. Mirko Su5ter5id, NaS lov, L95L 4. Fran6ek Pu5nik; Zbornik lovstva inlova, L994 5. Arhiv LD 6. Ustne pripovedi in podatki 61anov na5e LD: Miha Trabe, Bogomir Trabe, Anton Bosilj in Rudi Zaucer. 7. Lektorirala prof. Vida Gomivnik - Thuma

Ob koncu na5ih 50 let se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali pri gojitvi divjadi, ohranjanju narave in obstoju na5e lovske organtzaclje.

Vsem, ki ste darovali za lovsko kodo in za izvedbo na5 e proslave ter omo godili izid te5a ZB ORNIKA se iskreno zahvaljujemo.

Lovci LD Bod na Kozjaku.

3'l

ISTRO

t ovEc M

Telefon: +386 (0)62 661120h.c. Telefax:

E E E

DAJ DAM

386 (0)62 661,290

Raiunovodstvo: (062) 661-390, 661,-499

AR KET

IAIVA

NJARI

proievodnja prr:cesne <rprerne d.d. 2342 Ru5e, Mariborska 5, SI0VEMIA

TIHA ULICA T5, BRE,T.JE Teleton: ()62 / 5t .7o2 Otroikiboatlque

#*GHTI.OfiII

ITIITIYYIIIIITII

EME

ffi

= l=

t=ff

Darko ZILek

doo

KnupleZeva

Ljubo Zupanic

4,2342Ruie

tehnika tehnika elektroservis zastopstva

tel:0621662-341 tel.lfax:0621662-289 mobitel: 06091638-704

avtbpralna

Cesta v Rogozo 7,2204 MiklavZ Tel.: (062) 691 102, Fax'. (062) 691 782

s.p.

bazenska

VRTNAR'TVO

DAJCIWAN

BOSILI

MAJDA IN ANTON

PTUJSRA C, IIO MARIBOR

PROIZVODNJA MLEI(A in AVTOPREVOZNISTVO

Sv. Duh na Ostrem vrhu

KMETIJSKA ZADffUGA RUSE z.o.o, Trg vstaje 4, 2342 RuSe

TRGOVINA

tel.: 062/662 059, tax:0621661 039 Trgovina "Zadrulnik'' Ru5e - tel. : 062/66 1 -205 Trgovina "samopostreZba" RuSe - tel.: 062/661-61 Mesnica "Ru5anka" Ruie - tel.:062/661-204

1F SERVTS

Bife "Pri kmetu" RuSe - tel.: 062/661-61 1 Trgovi na " Pod gridem" Limbu5 - lel.: 0621 631 -221 Mesnica LimbuS - tel.:062/631-221 Odkup kmetijskih pridelkov in Zivine - tel.:062/662-059 Lastna proizvodnja

TRGOVINA IN SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE

SREEKO & DUSAN

HOJNIK

Pooblaiien servis in prodaja za:

HUSQUARNA

JONSERLD MUTA ROSPOH 81, 2351 KAMNICA,

SEP BRIGGS M+G ... (062) 621-425

AWOELEI(IRIKA

AWoORTHfrBER doo - ALARMNE NAPRAVE

. CENTRALNO ZAKLEPANJE - elennrirur PoMtK STEKEL - KLIMATSKE NAPRAVE

-.TF

- AWOAKUSTIKA

Iiiiiiiiriiiiiiiii

EHEI i:iiiini

riiiiiiiiiiiiiiiiiiii:

Effii

IC iiiiiiil

nlitd:rPtl.s*txl*ifii Spt: elni i$:ii::::::::::

. GSM IELEFONIJA

Tel.: (062)

- GRELCIVEBASTO

ooeo5rn c. I,

MARTBoR-TEzNo, TEL.:(062) 414-4oB

671-745

CILKA PUSNIK

NfiZ,ARSTVO

CONEIR MontaZa in servis klima naprav, prezracevanJe

SLAPNIK IZTOK s.p. Nad reko 55, 2000 Maribor Tel.& fax: 062 32-326

Dravi 2352 Tel.lFax: (062)

PETER KIIKOVEC s"P" IanZeva eesfa'I Selnica ob dravi

sp. Selnica ob

SELNICA

671-747 Posredujemo vse

602 VrSte ZaVarOVanj Roino kovani izdelki Avtomatska pomiina wata Mbt.:0609 632

Rudi Podgornik s.p. t"

2352 Selnica ob Dravi, Zg. Tel. &fax: 062/670-118

Boi 6j

Mob.: 0609/630-i67

TRGOVINA

rovEc Tnoovlila z tov3xlM,

rullxrrr tx aPorrttlm BL[ooll

Mirko SORGER s.p. Gregoriiieva I l, 2000 Maribor

TeL&fax:062/211-005

GreSnievec 3b, 2352 Selnica ob Dravi Tel.: 670-145

Tll-AURrcdno Selnica ob Dravi, Siroka ulica 5 Tel.: 0621671-005 Zelnik 8I Co a.n.o. Trg Revoluciie 1

2000 Maribor Tel.:

062/707-206

PilLJtI.il MARJANA IN PETER BARLE

STEKLARSKI SERVIS

IYANKA MIHOLId 2OOO MARIBOR, PTUJSKA C. 110 JEL.: 062/413-047, MOBITEL: 0609/61 1 -616

2241 SP. DUPLEK - Zavita

Tel.: (062) 681-136, Fax: (062) 681 - 700

'11

*#5*{o> LOVSKA DRUZINA

.]N-{

P .'..9P*-. \-r0)

oooo, oo x

VURMAT

NN:,s)

6)G)>

Vurmat 44 2353 Sv. Duh na Ostrem vrhu LD VURI\TAT

NARAVNEGA KAMNA G)0J-

telefon: (062) 671-840 F+f Ff. 71

lrri=-r

:-\

[.l*i] x !-E w I:t>l

SESTAVLJANJ E ELEKTRONSKI H SKLOPOV IN SERVISIRANJE KRS

= P\=',# or ^-I H' >Ij \o!(, >I

BOSTJAN ARNUS

{o\) { O\

s1 f,irii,l

o\PD ro) ul>< {mvr fa}) DAEffiffiffi,ffi,ffiHffiffi

ffiffiffiffiffiW

ooD..' PRODAJA IN MONTAZA .N5- )' AAO olO6 O r

ffi.ffi.ffi.

Dobravska c. 3, Selnica ob Dravi telefon: (062) 671-043

SPLOSNO ZIDARSTVO IN KERAMIOARSTVO

Zg. Selnica 13 Prodajalna

HENRIK HLADE

KOBANIKA

2352 Selnica ob Dravi Zg. Selnica 3 a, tel.:671-117

BIFE NADA NADA HEIUC s.p. @DPRIR@

VSAK

DAEV

frffiffi

)dprto

Tel.: (062) 671-855

od 21.0A do 3.00

2211 PESNICA PRI MARIBORU

Sv. Duh na Ostrem Yrhu 47,2353 DUH NA OSTREM VRHU

frfrPlaf, eLuD

Tel.: +386 062/653-139 ,653-311 Fax: +386 062/653-253

2352 Selnica ob Dravi Pod kozjakom 6

Tel.: +386 062/671-565

Zarko SrRc s.p. Poprovila osebnih in dostavnih vozil' izpuinih sistemov, PVC in poliesterskih odbijoiev, menjava stekel, menjava lepljenih stekel, poprovilo vozil no ravnalni mizi

Laznica 114, 2341 Limbui, tel.lfax: (062) 632-233

ffiffiffiffiffiMffi WffiWffi Selnica ob Dravi Tel.: 062/671-051 plinske in investicijske

Selnica ob Dravid,o,o,

SLOVENIJA, 2352 Selnica ob Dravi, Mariborska cesta 46a Tel.:+386 62671-202, fax: +386 62 671-556

AvguStin SENIeAR,

PROTECT, FIT d.o.o.

podjetnik

Sistemi varovanja PremoZenja Gosposvetska c.86, 2000 Maribor

062I 67 1 -202, fax: 062/67 1 -556 Privat:Ajdova pot 5, Razvanje, 2103 Maribor, tel.:062/24-628, 34-230 Podi eti e: lel.'.

Tel.: (062) 212489,222071,227 196 Telefax: (062\ 221 447

MESARIJA

ANTON ZI/IPANIE tel.: 062/691-103 Cesta v Rogozo 7a mobitel : 0609/612-234 2204 MiktavZ

0609/621-818

SLEMEN

Tfgovina in bife DARIA IN JANKO HLADE s'P'

2352 Selnica, SP. Slemen 44a rel.: (062) 67t'238

TRGOVINA

. BIFE . PRODAJNI PROGRAM GORENJA

GEOCOM RoZna ulica 11, AIARIBOR

Prodaia kurilnega olia tel. : 062/51

0-841,

062/51 3-697

Pesnica 68 2211 Pesnica pri Mariboru PE sistemi varovanja Maribor

Gosposvetska c.86, 2000 Maribor

PROTECT .INFRA d.o.o. Varnostni inZeniring

Tel.: (062) 212 489,222 071,227 196

Telefax: (062) 221 447

KRAJE,VNA SKT]PNOST

06 Ouail flvtoprcvoznistvo

Z,lahti6 Joze s.F, l0/b tel.lfcrx: 062 I 68 I - 55 Zg. Duplek

ffi KLJUGnvNTGnRSTV@ FRANc nnruZElte Dornava 40 a, 2252 Dornava

".r.

Tel.: +386 62 755 010 Fax: +386 62 755 31 1

Mobitel: 0609 647 965

Pruhqr d.o.o. Josipdol 46,2364 Ribnico no Pohorju tel./Fox: (062) 68 - 251 - komnolom (062) 671 - 036 - uprovo

AYT* $TTKL* NOVOMAT

CHilTHTT

POPRAVILA, MENIAVA, PRODAIA, GRAVIRANIE, FOIIIE, GRETIE Centrala & servis: NOVOMAT d.o.o. Titova c. 59, 2000 Maribor

ffi

Tel.: 062 - 38 - 170 Fax: 062 - 34 - 857

SELNCA 0B DRAVI, Mariborska c.51,, Tel.: 0621671-131

AVTOHISA LA.CAR HYUNtr HI MITSUBISHI

MOTORS

SIOPCE 32 b, 3231 GROBET/VO Telefon: 063 794-300, 794-310, Fox: 063 794-320

DREVESNTC!

ANKA DOLINSEK ereinjevec 22,2352 Selnica ob Dravi Tel.: 062 / 671-1 14 REGULAGIJ E GENTRALNEGA OGREVANJA Ruika c.96

ZSELTRON s

elektivna elektronika

2s42 RUSE Tel,: 062 / 661-095 r/609 / 618 009

ALFRED BRUNNSTEINER pulkar

Izdelava oroiia in municiie Oroije: 8430 Lipnica Augasse 5; tel.: 03425 82978, fax: 8319515 Pokali z brezplaino gravuro, ribiiki pribor Lastna delavnica za popravila, izdelovanie novih izdelkov, cevt po men

Efl

$ffi \9

IIARTJA

o6ff% Sre,n,,Brr\t(o

2152 SELNICA OB DRAVI, CRESNJEVEC OB DRAVI 20 TEL.: o6t/b7a.4So YV

Dravske Elektrarne Maribor

SREDNIADM2

HE FAtT

HEWIBORSKIOTOK

SATUBd.O.O. Proizvodno, trgovsko in storitveno podietje

*i:?J,x

y?w"tfx;t'j' xl :3#' 6l::

Telefax: +386 (0)62 227-663

Celovite resitve na podrocju tehnik video in podatkovnega prenosa v CATV sistemih ter podatkovnih telekomun i kacij

ffi

TROJA d.o.o. TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE

LZ34TRZIN, Blatnica 14

#=--.x (

^f eLTg a,r ;k

ffiffim ffiffieH@ffi" d,@,@n Trgovlma

& prorzvodmla

kodajallma "KOIRIflOIRAN" - zna OrmoZ, Vrazcva 4

* **

Henrik SAHORNIK direktor tel.: 0621702-088 ,702-044 - trgovina, fax:0621701-860 mobitel: 0609-639-799

RElNARDd.o.o

TRGOUINA, TRAIISPORT, PROIZUODNJA

BEZENA

2342 RUSE -

STO

RUSr oaelNA f

' Kolodvorska 9 2342, RuSe Te l.: (062) 661-338 FA x: (062) 661-395 I

ELE

KTRO

STALAT E RSTVO

Staian Anton Selnica ob Dravi, Nova ulica tel./fax : (062) 61 I-065

Ze ved kot 25 let usPe5no n kvalitetno izvala vse vrste elektroinstalacij in strelovode strankam se priPoroda !

mauta s.p. OBRTNA ULICAT 2366 MUTA. SLO TEL./FAX: + 386 (0) 602 I 61 -343 v

H I D RAVLI CN

E STI SKALN I CE

za sfiskanje sadja

ilr ,.