W lovsko druiinei
vrNsKlnRHovl
Miklqrri pri Ormoiu 1946
- 1996
ffim/
@ lovskei druiiner
vrNsl(I\tRHovl
ilfiklcrrTi pri Ormoiu
1946
- 1996
PET DESETLETIJ DELOVANJA Ob bliZajodi se petdesetletnici obstoja in delovanja na5e lovske druZine smo se lovci na
eni izmed sej odlodili, da na dostojen nadin obeleZimo naS jubilej in kronolo5ki opi5emo delovanje lovske druZine od ustanovitve do danes. V ta namen je bil imenovan pripravljalni odbor, kateri je ob pomodi starej5ih dlanov zelene bratovSdine na osnovi pisnih virov in ustnih izrodil opisal prehojeno pot od ustanovitve do danes. Osnovni namen kronolo5kega zapisa je bila predstavitev delovanja na5e lovske druZine v preteklosti, nekako od druge svetovne vojne dalje, do dana5njih dni, sedanji mlajSi generaciji lovcev in na5im zanamcem, da bodo v scdanjem 6asu, ko sta slovenski lovec in lovstvo na veliki preizkuinji, zagovarjali interese in organiziranost lovstva v sedanji obliki, katero nam zavidajo celo lovci zahodnega sveta. Na Zalost so tudi v lovskih vrstah ljudje, ki sku5ajo od lovstva odriniti dobrega dloveka, ki pripada srednjemu in revnej5emu sloju kmedkega prebivalstva. Cudim se namred ljudem, ki so pet desetletij s ponosom nosili kroj slovenskega lovca in se strinjali s sedanjo organiziranostjo lovstva, sedaj pa so vedini po5tenim lovcem obrnili hrbet in jih v javnosti posku5ajo prikazovati kot nekak5ne unidevalce Zive narave. Osnovna naloga lovstva je vsekakor varstvo narave, sam lov pa je ie drugotnega pomena. Za ogroLeno okolje smo dolZni skrbeti vsi uporabniki prostora in si prizadevati za sonaravno varstvo divjadi. Lovec postaja vse bolj varstvenik divjadi. ZLeljo, da v lovstvu ne bi priSlo do korenitejSih organizaijskih sprememb, se zahvaljujem celotnemu pripravljalnemu odboru za pomembno delo pri zbiranju gradiva in izdaji kronologije, kakor tudi vsem ostalim dlanom za sodelovan.ie. Posebna zahvala tudi Obdini OrmoZ zaprevzem pokroviteljstva nad prireditvijo za jubilejnih 50 let, kakor tudi vsem ostalim, ki so izid kronologije finandno omogodili. stareSina LD MiklavZ pri OrmoZu,23. 6. 1996 Plavec Vlado
ZGODOVINA LD VINSKI VRHOVI
MTKLAvZ pnr oRMoztl 1946-1996 je nastal v Kronoloski zapis LD vinski vrhovi Miklavz pri ormozu t946-1996 je sod-e1o-val.Sestdlanski izdelavi njegovi ,m["- i" pomiadanskem dasu 1996. Pri Maks, posebej oaUor u r"rtuvi JaneZid Gustek, Snajder Ivan, Flavec Vlado, Antolid je tudi vodil' delo ki pa Kolarid Matija in Mlinarid Franjo, arhiv LD za svoje delo smo imeli na razpolago dve vrsti virov: pisne vire -posameznih spomine izrodilo, ustno seveda pri OrmoZu'in MiklavZ Vinski vrirovi je bilo l";;;;, ki-aso desetletia'Liveli in delovali v nasi lovski druZini. Glede virov se moraii smo in zapisanega nid na51i nismo saj 1952, do leta obdobje i,JtiZi" ,u&ou6llltl z ustnim izrodilom na5ih in kogovskih najstarej5ih lovcev. Obdobje pred drugo svetovno vojno
v Kraljevini
Jugoslaviji sta bila lov. in.lovska organizacija organizirani po
ornoun..'zakonu 6 touu, ki je bil sprejet decembra
1931. Dravska banovina pa
uredbi je ie na osnovi teea zakona iprejela luni1a"te:z banovinsko uredbo. Po tej
zemljii r.,,t1islo-tustninsko pravico in je.priparlalasamo f1"l#t" pi;il;;ilr"; po in se z njo okori(.dal if."-, ta.tn'if.u, toda lastnik jo je iahko izvrsevalobdinska, na loviSda in drZavna loviida.na aeUt iulr"oi oar"Otu1, tega zakona. i6 zakonskimi-pogoji dajali v i-^ih korro".acii in druitev. Via lovi5da so lahko podimele ,;il;'v'i;;;;i.';;lariko tovsko karto in orozni ki so ro"tre samo osebe,
list ter lovozakupnikovo ali drZavno dovoljenje' Za pospeSevanje lovstva je zakon dovoljeval ustanovitev lovskih drustev. Njihove
"d"g; i;;;;;,
Uit., gojitev AivlaOi, pospeievanje lovstva, strokovno izpopolnjevanje pu t"Oi Ei,i, UotiS"'in u"rtn^";se izviSevanje zakona in p_redpisov o lovu.
*
obvezno pripadati zvezam lovskih dru5tev' o organiziranem v takratni obdini sveti MiklavZ pri ormozu lahkojegovorimo razdeljeno glav,nem v biio lovi5de bbainsko dalje. lovsrvu nekako od leta L932 (tudi na dva dela - na ."u"rrri', nu."i;i H"ttnun"i, Ilovci, Ple5ivica in Vuzmetinci Krdevin Brebrovnika, vrha, Vinskeg.a Mikla'vZa, juZni obmodiu na ter V.Jf""iJ"tl Zakupniki n-Zii^i"",. LoviSA je dalata oueina v zakup z licitacijo za dobo ved let'Golenko in so Uili nekateri premoZriejSi kmetje (oba Rajha, Zadravec), trgovca so Zakupniki je vinograd' v Ilovcih imel ki Zemtiie , iafi""iiJ, p.r..i'" t"Oi totLU. nastopali se medsebojno idruZevali da so laZje uspeli pri draZbi in so na licitaciji po oo navadi ,kopno. kot l,ovsko druitvo. Lbvskb drustvo je moralo plaiev-ati tudi il;l;;-k;";;;ju'tStstu.6 iz Hermanec in kovad zadiavec od MiklavZa)'
Lovska dru5tva so
',,o.uiu
(zajec' Lovisdi sta bili takrat, glede na sedanje stanje dokaj bogati pri mali.divjadi gozdovih strnjenih vedjih trop.le_v maniSi biio; ni skoraj fu^n,J"i.Ul.aj, srnjadi [a
iSiuiuLo.u.stovraea).2enkraisoposameznilovciinlovskiduvajivhudihzimah je prevladoval ii*ito tirnrje"j" fazanov in jerebic. Med lovskimijenadlni po enkrat ali le bil lov Vedji inairlOr,ulni lov, pa tudi iov v manj5ih"skupinah. dvakrat v zimskem dasu. ved lovcev je imeio dobro izSolane lovske pse, izkljudno ,"-5k" kratkodlake ptidarje, kar je bilo za takratni prevladujod individualni lov
i[ru"ri%
neobhodno potrebno.
Trgovca, lovca in zakupnika Mlinarii in Golenko
Soitarii lvan, ,kri|niiki,, logar
Snajder Anton, kmetovalec in lovec iz Zasavec, irtev vojnega na-
in lovski iuvaj
silja
-5-
Clani lovskega drultva Sv. MiklavZ pri OrmoZu (do leta 1941)
1. Golenko Anton, trgovec, MiklavZ 2. Mlinarid Franjo, trgovec, MiklavZ
3.
Ozmec Jakob, kmetovalec, Vinski vrh
4. Rajh Ludvik, kmetovalec, MiklavZ S. Rajh Matiia, kmetovalec. Vuzmetinci O. SniiOer Anton, kmetovalec, Zasavci 7. Snaider Bolfenk, kmetovalec. Hermanci
8. Snajder Franc. kmetovalec. Zasavci 9. Tramlek Karel, vinogradnik, KajZar 10. Trstenjak Ciril, kmetovalec, Krdevina
11. Vargaion dr. Matej , upokojenec, Vinski vrh 12. Vrbnjak Stanko, trgovski pomodnik, MiklavZ 13. Zadravec Ludvik, kmetovalec, MiklavZ 14. Zemljl( Franc, hotelir (Maribor), Ilovci l-5. Trsteniak Franc. gozdar 16. So5tarid Ivan, ,kr*iZni5ki logar< in lovski duvaj , Hermanci 17. Zadravec Filip, kovad MiklavZ - lovski duvaj
;lr,;\, ":4* ,**.{*'+,EL \*' "r,\ ^qALJEvr
_jf.
;{,
NA JUGosLAvtJA
*,1
):-T'Y ::;' r
,o
DRZAVNA LOVSKA KARTA
ctjavm za dobo od
go,"p,
..',',fr|'r"*
1.
janmrja do 31' decembra 1934'
na'";2'"d'L'----<'.'? dnair.,t.$dil
*a
ia*Ltso
t#'{'#<.94?. " .';-
/o&i[a:**l*pa*r *-
,/
lnt z \]
,
Psutn
gcsra.
(otit
"I!i*z-
Driavna lovska karta v kraljevini
Orolni list v kraljevini Jugoslaviji
Jugoslaviji
Lovsko drustvo Sv. MiklavZ pri OrmoZu je delovalo vse do nemske okupacije 1l+f . Okupacija je povzrodila.razpad lbvske organizacije, saj so okupacijske
"prii. oliuiti ,ur.gte frenioZLnje in unidile drustveni arhiv. Lovcem sta bili odvzeti zakupljeni 15vi3di, predati'pa so morali tudi vso lovsko oroZje'
-6-
Obdobje po drugi svetovni vojni
Po kondani drugi svetovni vojni je Republika Slovenija leta 1,946 izdala zadasni zakon o lovu, ki je med drugim dolodai tudi, da kot zakupnik lovi5d lahko nastopa le lovska organizacija in ne posameznik. Tako so od druge polovice leta 1946 dalje nastajale lovske druZine. Zakon je tudi dolodal, da kdor hode loviti, mora biti dlan lovskqorganizacije - lovske druZine. V tem dasu je nastala tudi naia lovska druZina MiklavZ pri OrmoZu in sicer v jeseni 1946. Ustanovitelji na5e lovske druZine so bili v glavnem predvojni lovci z obmodja sedanje krajevne skupnosti MiklavZ, pridruZili pa so se jim tudi lovci sosednje krajevne skupnosti Kog. Po merilih takratne Okrajne lovske zveze Ljutomer, pod
katero smo upravno pripadali, namred Kog ni imel dovolj velikega teritorija za ustanovitev lastne lovske druZine. Po nekaj letih je pri5lo do razgovorov o ustanovitvi lastne lovske druZine Kog s tem, da je na5a LD odstopila Kogu del svojega lovi5da (obmodje Vrablovidaka in Jel5ovjaka). Leta 1953 je bila imenovana komisija za novo razmejitev med druZinama v sestavi:
- JaneZid Gustek, stareSina LD MiklavZ - Snajder Franc, stare5ina LD Kog - Trstenjak Ivan. lovski paznik LD MiklavZ - Curin Stanko. lovski paznik LD Kog - Kralj JoZef, dlan UO LD MiklavZ. Nekako v tem dasu pa smo od LD Ivanjkovci dobili del lovi5da v Malem Brebrovniku. Nove lovske meje je dokondno dolodila razmejitvena komisija Okrajne lovske zveze Ljutomer, LD MiklavZ pa je odloditve razmejitvene komisije sprejela 26. septembra t954. Po reorganizaciji je loviSde LD MiklavZ obsegalo 2.350 ha, od tega pribliZno 800 ha njiv in travnikov, 750 ha gozda in 800 ha vinogradov
in sadovnjakov. Ustanovni dlani LD MiklavZ
1. Kralj JoZef, Ilovci 2. Puconja Peter. Hermanci
5. Vargazon dr. Matej, Vinski vrh 6. Zadravec Ludvik. MiklavZ 7. Zemlji( Franc, Ilovci 8. Trstenjak Ivan, Vinski vrh
3. Rajh Ludvik. MiklavZ 4. Snajder Boltenk. Hermanci
PridruZeni dlani s Koga
6. Se5ek Ivan. Kog 7. Snajder Franc. Ladaves 8. Stampar Martin. Kog 9. Zabavnik Drago, Vodranci
1. Munda Franc, Vodranci
2. Klajndar JoZef. Jastrebci 3. Curin Martin. Vodranci 4. Munda Jakob, Kog 5. Petek Peter, Vodranci
10. Zabavnik Vlado, Vodranci
Mala divjad (zajec, fazan, tudi jerebica) je bila v loviSdu takoj po vojni 5e primerno zastopana, manj je bilo srnjadi. Previadovali so skupni lovi, ki so bili ob nedeljah, v decembru tudi ob sobotah. Individualni lov ni bil dovoljen, razen na srnjad in ,roparice<, bili pa so tudi skupinski lovi razen na zajca. Skupina je morala Steti najmanj pet lovcev. Skupine so bile stalno imenovane in so imele doloden teren za lov. Takoj po kondanem lovu so morale skupine gospodarju LD porodati o izidu lova. V druZini so delovale tri take skupine s pet do sedem lovcev. Nekateri posamezniki so se teZje prilagajali spremenjenim nadinom lova (prepoved individualnega lova na malo divjad), zato je v lovski druZini obdasno prihajalo do nesoglasij, tudi do izstopov in izkljuditev.
-7 -
bili dlani slabSe opremljeni z lovskim oroZjem. Imeli so lovske puske pitelinke, lovec s Koga celo..prednjado, stare in pr"rcZ",i zasiarele i"fui ou ie bilo tudi predelanih voja5kih pu5k. TeZave so bile tudi z nabavo Prva povolna leta so
".ii"L".g,
rtreliva. Sibrene naboje
so v glavnem
polnili sami s drnim smodnikom.
Jurkovtt JoZe. Jurkovii Kralj JoZe, Veliki lov 1959 - med lovci ustanovitelii LD - Snajder Bolfenk, Krali Joief, Puconia Peter, Zadravec Ludvik, Trsteniak lvan
jo je. od leta 1952 Prvi pisni vir LD MiklavZ pri OrmoZu je- knjiga zapisnikov' ki rednih najdemo njej V io2d. auii" ubAit rakratni tulnit 1O Zadravei _zapisnike i"t,iirr."#riii)L"i"r. i'rr.anih zborov in tovskih posvetov. Iz vscbine je razvidno' ;;^j;-brl" i;k;ut -andattra doba- organov druZine eno leto. Na vsakoletnem obdnem zboru so volili staresino, gospodarj"a in tajnika. Tajnik je op.ravljaitudi.blagajnisko na piiforuni", posebnega n"adJornega odbo.ra. pa ni bilo, oziroma je bii voljen obdnih Na druTjne. tor.1" poslovanja pregled itl""- iUir- in ;e dpravit enkr#ni sprejemuii e-nol"tn" programe dela in plan odstrela ter ,Uoiif, ,ooa teta igS4 dalje 'za iazioj lovske dejavnosii. Velika pozornost. je blla Le airg" po-.."bne sklepe po 9lo krmi-ide za malo ."t.? i"ir.f"na divjabi, saj je moral vsak lovec imetikgvsaj (koruza in p.enica). hiane po 20 p"l'"'*.r"f.prispevari ai"iua, , ,l-skem dasu V t"i.,"n-, dasu jc Uilo mJog6 vei srak. vian- Soj. pa.1yd1 lisic. zato_s9]ovci prirej.ali obiskani.,.Nekoristne ptice .k;;;; i; nl ,.opu.i."..i Ti lovi niso bili zaiovoljiv.o (zastrupljena kurja jajca), emulriio fosforovo s ,oipo,,,luou"skern dasuludistruplti to'':-qlii, obveza je ,uto':. ,no.ul vsak lovec prl.pe,uti ildi po 20 kurjih jajc je imeti strokovni moral vsakdlan izpopotnjevinje, bilo lovsko izobraZevanfe'in knjigi NaK lov
I. in II.
del.
-8-
Funkcije v LD MiklavZ pri OrmoZu leta 1954 JaneZid Gustek. stareiina Sut Alojz, gospodar Snajder Bolfenk. tajnik Trstenjak Ivan, lovski paznik. 'Odstrel srnjadi je bil Ze takrat dovolj en le z risanico. Clani skoraj niso imeli risanega oroZja (risanice je bilo takrat teZko dobiti na trZiidu), zato so si pu5ke (vojaSke) za odstrel srnjadi sposojali na Postaji Milice pri MiklavZu. Zaradi varnosti v rivnanju z voja5kimi"pu5kami je bil na taliem lovu-prisoten tudi milidnik. Clani so morlai vsako leto predati vse posuiene koZe uplenjenih zajcev Lovski zadrugi Ljutomer, obvezno pa so morlai biti tudi dlani te zadruge. V druZini je bil sprejet tudi predlog za nakup prvih lovskih krojev v Konfekciji Ljutomer. Na predlog OLZ Ljutomer se je LD MiklavZ preimenovala v Lovsko druZino >Vinski vrhovi< MiklavZ pri OrmoZu. Ta predlog so dlani LD na svojem izrednem obdnem zboru, dne 10. 10. 1954 soglasno sprejeli in potrdili. Na istem zboru so bila obravnavana in sprejeta nova Pravila lovske druZine. Sedemnajstcga aprila je bil na rednem obdnem zboru sprejet prvi Pravilnik LD Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu. Pravilnik ima 17 dlenov in ga je dejansko izdala OLZ Ljutomer, podpisala pa sta ga podpredsednik Porekar Vlado in tainlk zveze Rajh Mirko. Vsebinsko so zanimivi predvsem nckateri njegovi dleni - tako 1. dlen govori: >DrZavljan, ki hode postati dlan lovske druZine, mora zadostiti vsem zakonitim predpisom Zakona o lovu in Zakona o posesti in noienju oroZja. Prijaviti se mora pismeno druZini do 1. marca vsakega leta in izpolniti prijavno polo v 4. izvodih. CIan lovske druZine postane, ko ga sprejme lovski posvet ali obdni zbor z nadpolovidno vedino, njegov sprejem pa odobri OLZ Ljutomer.< 9. dlen: >Lovec, ki na lovu nelovsko nosi oroZje ali z njim neprevidno ravna, prihaja z nabito puiko na zbiraliSde, samovoljno zapuida odrejeno stoji5de, ga lovovodja odstrani od nadaljnjega lova..
-
10. dlen:
>Kdo ne odda koZ divjadine posredno ali neposredno lovski zadrugi pri OLZ Ljutomer ali z njimi nemarno ravna, ne more kupiti lovske municrje po znilanr ceni, druZina pa mora proti njemu uvesti disciplinski postopek.< Leta 1955 je lovska druZina kupila risanici razlidnih kalibrov in nabavila dva para smudi za obhode krmi5d in opravljanje duvajske sluZbe v zimskem dasu in visokem snegu.
DruZina se je na zahtevo OLZ ttkvarjala tudi z odlovom Zive divjadi. predvsem fazanov. Fazane so lovili s posebnimi kletkami - lovaiami. Zive f.azanc je zveza razpoiiljala tistim obmodjem, kjer je bil staleZ fazana kritiden. Tudi v domade lovi5de je bilo izpuidenih nekaj zajcev (>angleLev,,) za osveZitev krvi. V tem dasu druZina ni ved obnavlajla pogodbe z lovskim duvajem, zato so to pomembno dejavnost prevzeli nekateri lovci, naslednje leto pa je bila z dvema dlanoma sklenjena honorarna pogodba o duvajski sluZbi. StaleZ divjadi ie bil v tem dasu zadovoljiv, kar lahko sklepamo po podatkih o uplenjeni divjadi v lovskem letu 1955: 100 zajcev,70 fazanov. 15 jerebic, 15 srnjakov in 7 srn, 4 lisice, 4 jastrebi, 3 dihurji in 306 srak, vran in Soj. Leta 1956 je Lovska druZina Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu vkljudena v Okrajno lovsko zvezo Ptuj, vsa uplenjena divjad pa se je odprodajala preko Perutnine Ptuj Lovski zadrugi Ljubljana. OLZPtttj je preko Tajni5tva za notranje zadeve izvalala vsakoletni pregled lovskega oroZja in podaljSevanje oroZnih listov. Pri zvezi je bilo uvedeno tudi vsakoletno ocenjevanje lovskih trofej.
-9 -
Upravni odbor OLZ Ptuj (tretji z leve stoii JaneZit Gustek)
v skladu z novimi Pravili se na obdnem zboru voli lodena funkcija blagajnika, tridlansko dastno razsodiSde in tridlanski nadzorni odbor. Katastrska obdina Hermanci se izlodi kot zaSditeni del loviSda, kjer se ne izvajajo lovi. V tem delu loviSda se izvaja poostrena iuvajska sluZba in odstrei nekoristne divjadi in ptic. StaleZ divja<tile v zadovoljivem porastu! javlja pa se tudi obdutnejSa Skoda na poljSdinah, pa iudi v vinogradih. V tem obdobju je druZina posvetila ved pozornosti kinologiji. Trije ilani so nabavili rodovniske pse, kratkodlake ptidarje, enega. pa je kupila lovska druzina. Lovska druZina takrat ni imela nekega premozenja, vendar za primerjavo navajam podatke tzprve inventarne knjige za leto 1957: 3 lovske puske iisanici razlidnih kalibrov, 3 klelke lovade za odlov Zive divjadi, 1 lovskega psa in 2 para smudi - v skupni vrednosti 7 6.700.- din. Iz blagajniskega porodila je razvidno, ai je ul saldo blagajne 57.423.- din, od tega na hranilni knjizici 57.317.- din in v rodni blagajni 106.- din. Socialni sestav ilanstva:
kmetie
delavci
usluZbenci upokojenci
18
11
Po socialnem sestavu
prevladujejo v na5i lovski druZini vseskozi delavci in kmetje.
Starostni sestav dlanstva: 26 do
35
36 do
skupaj:
45
46 do 55
56 do
65
nad
65
skupaj:
i8 elanstvo je bilo o pomladitvi.
Ze
takrat starej5e kot m1aj5e, zat.o je druZina vedkrat razpravljala
-10-
Divji lov Nedovoljeni lov je bil tudi pri nas prisoten od takrat. ko se je dlovek pridel ukvarjati z lovom. V davnini je bil lov izkljudno zabava vi5jih slojev. Ce je reveZ Zelel loviti, si je moral pomagati z divjim lovom. Z nlim si je privoidil nekaj zabave, re5eval pa je tudi del svoje prehrane. V lovozakupni5kem obdobju so lahko lovili le tisti, ki so si lahko privo5dili sorazmerno visoke zakupnine za loviSde. Danes se z lovom lahko ukvarjajo skoraj vsi, le veselje do narave je treba imeti. Tisti, ki Zelijo biti lovci, pa morajo biti pripravljeni da tej naravi Zrtvujejo kar precej svojega prostega dasa. Zaradi vsega tega bi lahko pridakovali, da bo v povojnem obdobju, ko temelji lov in plen na druZbeni lastnini, krivolov izginil. Pa temu ni tako. Divji lov moramo brez pomislekov uvrstiti v druZbeno delikvcnco. saj zanj ni nobenega opravidila. Cisto vsega o nedovoljenem lovu v lovi5du ne bomo zvedeli nikoli, pa kljub temu vemo o njem nekaj. V nadem lovi5du sledimo divji lov Ze pred drugo svetovno vojno. Sam se spominjam dogodka, ko sem kot desetleten fantid spremljal odeta na lovu. Peiadila sva po dolini juZno od Ilovec, ko je odetov lovski pes Dan ob potoku, digar breZine so bile takrat 5e bogato porasle z jel5evjem, hitro nakazal in nato dvignil sloko. Odetu je bila Diana naklonjena, oba sva dutila neko tajinstveno zadovoljstvo. Na pobodju nad vinogradom je sam6vala s slamo krita vinidarija. Ode je potrkal, odprla nama je prijazna vinidarka in nama ponudila mesto v tesni in temni kuhinji. Ode je odprl lovsko torbo. Ko sva praznila njeno vsebino, je ptidar Dan postajal vse bolj nemiren. Kmalu zatem se je pes s prednjima tacama povzpel na "kumen. in iz nezakurjene kmedke pedi izvlekel 5e neizkoZenega divjega zajca. Zenska je takoj priznala, da je to delo njenega 18-letnega sina. Tadas je sin nekaj delal v vinogradu nad hiSo. Poklicala ga je. Sin ni mogel tajiti, priznal je, da je zajca ustrelil na loZu, kmalu za tem pa je tudi izza trama potegnil starinski flobert in ga predal odetu. Ode je fanta poiteno okaral in mu naredil daljSo moralno pridigo, obljubil pa mu je, da ga ne bo prijavil oroZnikom. Tega je bil mladenid verjetno najbolj vesel, saj so jugoslovanski Zandarji bili znani po brutalnem pretepanju prestopnikov. Mladenid
je trdno obljubil, da se ne bo ved ukvarjal z divjim lovom. Z o(etom sva se otovorila z zajcem in pu5ko. Zalec je bil odetov, saj je bilo to njegovo loviSde, flobertovko pa je po nekaj dneh predal podnaredniku na Zandarmerijski postaji v SrediSdu ob Dravi. Krivolov se javlja tudi po drugi svetovni vojni vse do danaSnjih dni, vendar v razlidnih dasih z razlidno intenziteto. Prva povojna leta ni bilo teZko priti do voja5kega oroZja, koristile pa so se tudi povrtane zradne pu5ke, pa tudi kaka starejSa lovska pu5ka ali flobertovka. Znatilro za nedovoljeni lov pri nas je tudi kar pogosta uporaba razliinih pasti, manj se je pojavljalo zankarstvo. Povedanje nezakonitega Iova opaZamo v petdesetih letih, ko je v juZnem delu lovi5da biio najdenih kar sedem komadov zastreljene in potem poginule srnjadi. Lovska druZina je uvedla vedkratne obhode in poostreni nadzor v loviSdu, za vedjo udinkovitost pa se je povezovala tudi s postajo Milice MiklavZ. DruZinski poslovnik izleta 1956 je tudi dolodal naslednje: >Vsak, ki dobi ali dokazno ugotovi divjega lovca, se mu iz druZinske blagajne izplata nagrada v znesku 15.000.- din." Nekaj krivolovcev je bilo ujetih, oziroma odkritih, zaseietega je bilo nekaj oroZja in pasti, nekaj primerov obravnavanih na sodi5du, vendar Zeljenega in pridakovanega udinka ni bilo. Opaziti pa je, da je divjega lova v zadnjih letih znatno manj. Razen nedovoljenega lova naredijo precej Skode predvsem pri srnjadi tudi
potepu5ki psi. NaSe lovi5de je sorazmerno gosto naseljeno in so dlovekova bivali5da
strnjena ali raztresena, skoraj vsaka hi5a pa ima psa duvaja.
-
11
-
Z
veliko vedino
lastnikov psov nimamo teZav, so pa redki posamezniki, ki ne skrbijo dovolj za svojega StirinoZnega spremljevalca. Psi teh lastnikov se nekontrolirano potepajo po lovi5du, tudi ponodi, ko jih spustijo zverig, preganjajo in koljejo divjad, najved irnjad. Pred neliaj leti sta prosta voldjaka dobesedno raztrgala manjSi trop srnjadi v ograjenem plantaznem nasadu. To dejanje je zakrivil izkljudno dlovek. Ko so v og.aieni planlaZi jabolka dozorela, je neprediprav v iidnati mreZi naredil nekaj Oovotj veititr lukenj, skozi katerc je lahko spravil ved vred nakradenega pridelka za svolo ozimnico. odprtine v ograji so ostale, pozneje jih je nevede koristiia srnjad-in psi - sredanje je bilo pogubno. Spodnja slika dovolj zgovorno prida o posledicah in ne potrebuje komentaria.
"Zlotino Proti koncu petdesetih let je bila lovska dejavnost v naii LD
Ze
dobro organizirana
in utedena. Poleg planiranja vsakoletnega odstrela, so bili nadrtovani tudi skupni lovi (do 15 skupiiir lovov v lovskem letu, dolodeni revirji v lovisdu za posamezni lov).'BoljSa organizacija lovov in sodelovanje stalnih pogoncev, ki jih je druZina pladala (po a00.- din za lov), so bili lovi uspesnejli in so nudili ved. zadovoljstva.
zavarovani priDOZ, vsi pa so bili tudi narodeni Vsi dlani^so bili v primeru 'koledar. nezgode Faianje kebdke je LD kupovala v Fazaneriji Vurberg, na lovski stenski obdanso tudi fazanja jajca (po 100.- din za jajce), ki so jih doma nasajali pod domado kokljo. Z valjenjem-niso imeli nekih izkusenj, vendar kot je razvidno iz pisnih porodil, jc bil tak nadin razmnoZevanja fazanov 5e uspeSen' ^ Na posevkitr (koruza, bude. fiZol), vinogradih in sadovnjakih se vedno bolj pojavlja ikoda po divjadi, predvsem srnjadi. Zahtevke za povradi9 Skode je vloZil kmetijski kombinat Jeruzal-em-OrmoZ. pa tudi nekateri zasebniki. V nekai primerlh
-12-
je bila nastala Skoda povrnjena, pri vedini pa smo dosegli sporazumno pobotanje. Primerov, kjer pri ugotavljanju Skode v komisiji ni sodelovai predstavnik Lovske druZine, take Skode nismo poravnali. V predelih loviSda, kjcr so vinogradi, je bilo
opaziti padec staleZa zajca, pa tudi fazana, verjetno zaradi intenzivnega (kropljenja vinske trte z razlidnimi strupi, pa tudi zastrupljanje tal proti voluharju. StaleZ
fazanov v vinogradih je bi1 5e vedno zadovoliiv. Kmetijski kombinat se jc pritoZeval, da nastane precej Skode na grozdju v dasu dozorevanja pred trgatvijo. Zato je bilo s pristankom OLZPt:uj izvedenih nekaj lovov v vinogradih takoj po 15. septembru 5e pred trgatvijo. Ti lovi so bili organiziranibrez pogoncev (deS, pogonci bi preved pozobali). Okrajna lovska zveza (OLZ) se je preimenovaia v Lovsko zvezo (LZ) pozneje v Zvezo lovskih drfiin (ZLD). Clanarine niso bile pretirano visoke (za ieto 1957: RLZ 800.- din, OLZ 400.- din, LD 240-. din), potrebno pa jih ie bilo poravnati do 10. marca. Clanarine in druge finandne obveznosti so bile za posameznika preceiSnja obremenitev, zato so bili pri pladevanju zamudniki, nekaterim je pretila celo izkljuditev. Clanarine so se skoraj vsako leto povedevale. V letu 1959 je bilo izvedeno prvo streljanje na glinaste golobe, leto pozneje pa je tudi na5a LD kupila prvi stroj za metanje glinastih golobov. Tekmovanja smo izvajali na improviziranem streliSdu. Pridela so se tudi meddruZinska tekmovanja na glinaste golobe. Prvo tako tekmovanje, na katerem je sodelovala tudi naSa LD s svojo tekmovalno ekipo je leta 1960 pripravila LD Velika Nedelja. Pozneje so bila taka tekmovanja organizirana za celotno obmodje ZLD Ptuj.
Strelsko tekmovanje na glinaste golobe
-13-
V zadetku Sestdesetih let je nekoliko porastel nedovoljeni lov in sicer na tromeji med lovskimi druZinami SrediSde ob Dravi. OrmoZ in Vinski vrhovi MiklavZ. Skupne akcije proti krivolovcem so organizirale vse tri druZine, tudi ob sodelovanju Postaj Milice.
Na podrodju vasi Ilovci, Stara gora in Slandavas so lisice naredile precej Skode na mali divjadi in domadi perutnini, zato so lovci v navedenih vaseh izvedli nekaj pogonov. Pravega uspeha ni bilo, ker so se prizadeti vaidani bolj slabo odzvali vabilu, da bi pomagali kot pogonci. Ponovno je bila dana pobuda za narodiio lovskih krojev (vsaj lovskih srajc). Zaradi vse vedje Skode je bil povi5an odstrel srnjadi, lovska druZina pa je kupila detrto risanico (32,000.- din). Prvo ponudbo o moZnosti lovskega turizma po tujih lovskih gostih je LD v zadetku odklonila, odrekla pa se je tudi nadaljnemu odlovu Zive divjadi. Leta 1961 je nastala ideja o potrebi lastnega lovskega doma, vendar so bila mnenja deljena - eni so biii za nakup kake starejSe zgradbe, last sploinega ljudskega
premoZenja, ki bi io potem ustrezno preuredili v lovski dom, drugi zopet za novogradnjo. Do kondne odloditve je priSlo Sele po nekaj letih. Pri uplenjenih zajcih je bilo potrebno ugotavljati spol in starost, pri fazanih starost, podatke pa smo posredovali ZLD Ptuj. 15. julija L962 je bilo v deiu lovi5da (Jeruzalem, Ilovci, Hermanci) katastrofalno neurje s todo, ki je v navedenih predelih tudi do 100 odstotno unidilo malo divjad. Lovci so izvedli odlov Zive divjadi v ostalih predelih in jih spustili v ogroZeno podrodje. Kupljenih pa je bilo tudi ved odraslih fazanov v Fazaneriji Beltinci. V jeseni je bil zntLan odstrel male divjadi. Nekako od tu dalje je bilo opaziti postopno
Navodila pred lovom (lovovodja pok. Rizman Frantek)
-14-
padanje staieZa male divjadi in vzporedno nara5danje staleZa srnjadi. V lovi5du je
bilo najdenih tudi ved poginulih zajcev, ki so bili potem predani v
pregled
Veterinarski postaji. V tem dasu so vsako leto pregledovali oroZje in podaljSevali oroZne liste usluZbenci Oddelka za notranje zadeve OrmoZ. Leta 1963 so bili izdani novi oroZni listi. Po poletnem neurju s todo je sledila izredno ostra zima z obilo sncga. Clani so intenzivno krmili divjad, lovska druZina pa je dodatno kupila precej koruze in Zitaric. Se pred zimo so bili kmetovalci in iadjarji opozorjeni, naj pravodasno zavarujejo sadno drevje proti Skodi po zajcu in srnjadi. Obdutno je padel staleZ jerebic, katerih se v prihodnje v na5i LD ni lovilo. Zaporast staleZa male divjadi so lovci iskali moZnost najema manjSih njivskih povriin od Kmetijskega kombinata, da bi na njih zasejali poljidine, ki bi sluZile kot dodatna prehrana divjadi. Ustreznih povr5in pri kombinatu nismo dobili (manjSih opu5denih parcel), ker takih povrSin kombinat ni imei.
Leta 1966 se je pridel postopek za odstopitev dela na5ega loviSda v k.o. Ilovci in del Ple5ivice Lovski druZini Ljutomer. Razgovor je bil na oddelku za gospodarstvo SO Ljutomer, vodil pa ga je usluZbenec tega oddelka Drago Bohinec. Severna meja lovi5da je bila usklajena z obdinskima mejama Ljutomer in OrmoZ. Na5o LD je zastopal stare5ina JaneZid Gustek, ki je med drugim postavil pogoj, da se dlani, ki imajo stalno prebivali5de na podrodju obdine Ljutomer, sprejmejo v dlanstvo LD Ljutomer. Ta sporazum je pridel veljati 1. L. 1,967,5e pred tem pa je bila izvedena todna razmejitev med lovskima druZinama. S tem se je povriina lovi5da LD Vinski vrhovi MiklavZ ustrezno zmanjiala. Leta 7969 je opaziti zntlanje staleZa nekoristnih ptic (precJvsem vrane in srake), zato smo opustili strupljenje s kurjimi jajci. Lovski pripravniki so prideli voditi
Malica metl velikim lovom pri Iveku
-15-
lovski dnevnik, katerega so morali predloZiti izpitni komisiji. V letu 1970 so bila sprejeta dopoinila in spremembe Poslovnika, naslednje leto pa je bil po novem voljen sedemdlanski upravni odbor LD. Gozdni predel Zasavci in celotni >Ribnik< se je izlodil kot rezervat, kjcr se niso izvajali lovi. LoviSie LD Vinski vrhovi MiklavZ Po dokondni razmejitvi med posameznimi lovskimi druZinami (najprej z LD Kog in LD Ivanjkovci, nato ustrezne korekture z LD Sredi5dem ob Dravi in LD OrmoZ, nazadnje z LD Ljutomer), se je na5e loviSde zmanj5alo za okrog 500 ha in ima sedaj naslednjo povr5ino: - lovna povr5ina - nelovnapovr5ina
1.709 ha
67.5 ha skupaj : 1.776,5 ha
Povriina lovi5da po kulturah:
-
meiani gozd
njive travniki inpainiki sadovnjaki vinogradi
422 ha 487 ha
386 ha 159 ha 255 ha
skupaj 1.709 ha
Gozd zavzema osojne lege in zaprte kotline in ga vegetacijskih profilov: - sestoji jel5e na zamodvirjenih dolinskih predelih,
-*
sestoji sestoji sestoji sestoji sestoji
v
glavnem sestavlja
Sest
jelie in gabra na manj5ih vzpetinah,
hrasta, gabra na pobodjih, bukovega gozda na sendnih rasti5dih, bukve s trepetliko na sendnih rasti5dih, bukve na slabih tleh grebenov.
Vinogradi in sadovnjaki zavzemajo prisojne lege, njive in travniki ravnine in
blaga pobodja gridev. Po geografski legi sodi loviSde v prehodno p.redalpsko-panonsko podnebjc s kontinentalnim vplivom v vrodih poletjih ter destih pro.dorih mrzlih
tokov in dokaj ostrih zim. Padavine so precej enakomcrno porazdeljene, vendar
vedina v pomladansko-ietnem dasu. Osojne iege so izpostavljene modnim pozebam
(prva slana oktobra, zadnja maja). Celotno lovisde leZi v obdini OrmoZ, meje pa sovpadajo s katastrskimi mejami. Na severu meji naSe lovisde na LD Liutomer, na vzhodu na republiko HrvaSko in LD Kog, na jugovzhodu na LD Sredi5de ob Dravi, na jugu na LD OrmoZ in na zahodu na LD Ivanjkovci. Nizek gridevnat svet je modno razdlenjen, glavne doline in grcbeni potekajo vzporedno, skoraj izkljuino v smeri sever-jug. Lovi5de se nahaja na-nadmoiski visini od 200 do 300 m. Stevilni mali jarki in dolinice hitro odvajajo padavinsko vodo s pobodij, na ravnini pa ta voda ponekod zastaja in zamodvirja <toline (MiklavZka,-Vuzmetinska, Velikobrebrovniska). Tudi vse manj(e doline imajo zive potodke, zato v nekaterih pretijo obdasne poplave. LoviSde je tu.di v susnih razdobjih dokaj bogato z vodo. Lovisde ima neke ideaine pogoje za gojitev avtohtonih vrit divladi, vendar temu ni tako. Lovi5de je Ze osiroma5eno zaradi sodobnega razvoja agrarne proizvodnje. Vedina povrlin so v lasti druZbenega sektorja-s plantaZnimi nasadi sadovnjakov in vinogradov. Sadne plantaZe so
-16-
Gradnja visoke preie v Hrvatoviiaku
ograjene in so praktidno izlodene iz lovne povrline. V njih se zadrLuje Ie pernata divjad, pa 5e ta nima ustreznih pogojev za preiivetje. Podobno je v vinogradih, ki sicer niso ograjeni, so pa sodobno obdelovani preko celega lcta. Poseben problem so razlidna Skropiva, ki jih uporabljajo tudi na zasebnih povr5inah. Njivske povrSine s svojim nadinom obdelave in zaSdito, obdutno zmanj5ujejo naravne pogoje za razvoj divjadi in takih povrSin je do 213 v lovi5du. Optimalne pogoje za divjad nudijo le gozdovi in nadin gospodarjenja z njimi. To so manj5i meSani gozdovi ali tudi disti listavci in zajemajo do 1/3 loviSda. V loviSdu so zastopane v glavnem tri vrste divjadi: srnjad, zajec, fazan. Poljska jerebica je v na5em podrodju svoj Zivljenjski prostor skoraj povsem izgubila. Obdasno se pojavlja divja raca, ki ima
v
nekaterih zamodvirjenih dolinicah minimalne moZnosti obstoja. V lovi5du se pojavljajo stalno: lisica, jazbec, dihur, obe kuni, kanja, kragulj, skobec. Ob selitvi sta tu 5e mali in veliki kljuna5, prisotne pa so tudi vse ostale vrste dlakave in pernate divjadi, ki so znadilne za slovenjegoriSki gojitveni bazen. V zadnjih dvajsetih letih se je biosistem v lovi5du spremenil. Izginila je jerebica, ki je bila prej stalno zastopana, zajec je zgubil svoj primat, demur podasi sledi tudi fazan. Modno se je povedala populacija srnjadi, ki je trenutno vodilna. Lovska druZina ima danes v loviSdu zgrajenih okrog Stirideset krmi5d za malo divjad, nekaj deset visokih preL za opazo\irrr.jc clir jltli irr nckaj krmi5d za srnjad.
V
zadnjih petnajstih letih smo dokupili 1,25.52 ha razliino velikih, vedinoma
opu5denih zemlji5d, ki
jih ustrezno vzdrZujemo in so namenjena krmnim njivam in *17 _
dodatnim remizam. Na njivskih povr5inah pridelamo vsa^ko leto po nckaj ton koruze za zimsko krmljenje male divjadi. Lovski dom s 150 m' uporabne povrSine sluZi v glavnem dlanstvu za sestanke in lovske posvete. Pri domu je tudi manjie montaZno skladi5de in sodobno urejena hladilnica za uplenjeno divjad.
Zatlovoljni po delovni okciji Gradnja lovskega doma Sklep o kondni odloditvi in gradnji lovskcga doma je bil sprejet na obdnem zboru, dne 14. 5. 1967. Kmalu zatem je bil imenovan gradbeni odbor v sestavi: Snajcler Ivan, JaneZid Gustek, Trstenjak Ciril in Rakovec Stanko. Januarja 1968 je bilo od Spendija JoZeta in Angele kupljeno zemlji5de v k.o. MiklavZ pari. Stev. 55613 gozrt in parc. Stev. 549/3 pa5nik v skupni izmeri 0,55.39 ha. Skup5dina obdine OrmoZ je na vlogo lovske druZine izdala aprila 1968 lokacijsko dovoljenje, avgusta pa gradbeno dovoijenje. Gradbeni nadrt je izdelal Projektivni biro Ptuj, tehnidni vodja gradnje pa jc bil Hergula Avgust iz OrmoLa. Vsa gradbena dela je izvajal mojster Ivanu5a Martin iz Krdevine, zamizarska dela pa je bil izvajalec Prapotnik Stanko s Huma.
Prvi dclovni dan pri gradnji lovskega doma (planiranje terena) je bil 20. marca 1968. V zvezt z gradnjo doma je moral vsak dlan opraviti po sto delovnih ur, ure pa so bile tudi finandno ovrednotene. Osemurni delovni dan je bil vreden 20.- din, prevoz s konji - ura po 10.- din, traktorski prevozi - ura po 30.- din (novi dinarji). Vedina dlanov je opravila predvideno Stevilo ur ali pa so razliko vpladali, posamezniki pa so ure tudi krepko presegli. Tako je bilo skupno opravljenih 1.062 delovnih
-18-
\r,212 traktorskih in 85 ur prevozov s konji ali skupno v vrednosti 1,092.500.- din, kar je zavidanja vredna vsota. Predvsem dlani-kmetje so darovali tudi tehnidni les v skupni kolidini 41 prostornih metrov (bor in hrast). Tudi nekateri nedlani so pomagali pri gradnji z delovnimi urami, prevozi ali pa so darovali les in tudi finandne prispevke. Pomemben deleZ so prispevali dlani-obrtniki, predvsem pri nekaterih strokovnih delih. Gradnja lovskega doma je trajala nekaj ved, kot tri leta. Dograditev in odprtje lovskega doma na5e lovske druZine je bila vsekakor velika pridobitev za domade lovce, pa tudi za Krajevno skupnost MiklavZ. Tako so minili dasi, ko so se morali lovci sestajati na svojih posvetih v zasebnih hiSah, po pisarnah kombinata ali v prostorih krajevnega urada. Pomen te pridobitve nam najbolj ponazori verz, ki ga je v svoj govor ob odprtju lovskega doma vpletel takratni stare5ina lovske druZine Janeii( Gustek: >,Le ena se Zelja je lovcem spolnila, v gozdu zelenem zdaj hiica stoji, naia druiina svoj dom je zgradila,
tovariitvo lovsko naj veino iivi.o so pri gradnji opravili nad 100 delovnih ur:
elani, ki
-
JaneZid Alojz
Janeii(. Gustek JaneLit. JoZe
Snajder Ivan
Trstenjak Ciril
Vogrin Stefan Zadravec Feliks
Rajonizacija in bonitiranje lovi5ia LoviSda lovskih druZin pri ZLD Ptnj so bila Ze leta 197t razdelj ena na tri gojitvene bazene. NaSa LD je bila vkljudena v slovenjegori5ki gojitveni bazen, to je gridevnato obmodje Slovenskih goric. Tu so v glavnem pogoji za gojitev fazana in zajca, manj za poljsko jerebico. Obvezno je zimsko dodatno krmljenje in spomladansko vlaganje fazanov v spolnem razmerju. Ze lakrat se je opaZalo hitro slab5anje Zivljenjskih razmer, zato je bilo izvedeno novo bonitiranje (odrejanje gospodarske zmogljivosti loviSda). Kljub temu, da se je razlikovalo od starega bonitiranja (opu5den I. bonitetni razred, niZji bonitetni staleZi), lahko sedaj opaLamo, da so bili cilji vendarle previsoko postavijeni, razen za srnjad, ki je danes v lovi5du dominantna lovna divjad. V na5em loviSdu prevladuje
IlL
bonitetni razred (preteLno za zajca in izkljudno za jerebico), za fazata pa II. bonitetni razred. Bonitiranje je bilo zakljudeno okrog leta 1975 tn je s tem bilo opravljeno pomembno strokovno delo, lovski druZini pa velika pomod pri vsakoletnem planiranju in pozneje pri izdelavi petletnih lovsko-gospodarskih nadrtov. Tako so bili ugotovljeni tudi realnej5i podatki za nadrtovanje gojitve v okviru populacije. preteZno
Lovski turizem Leta t961. nam je Lovska zvezaPtlj poslala prvo ponudbo o moZnostih lovskega l:rizma, vendar smo prideli z lovskim turizmom dve leti pozneje. Od planiranega odstrela smo 25 odstotkov male divjadi namenili inozemskim lovskim gostom. Prve tuje lovske goste so vodili Snajder Ivan, JaneZid Avgust, Trstenjak Ciril in Kralj JoZe. V poznejSih letih smo tujim gostom namenili po 30 odstotkov planiranega odstrela male divjadi, kar je bila tudi zahteva Zveze lovskih druZin, po drugi strani
_19_
pa smo rabili vedja finandna sredstva predvsem v obdobiu, ko smo se odlodili za gradnjo lovskega doma.
V Sestdcsctih in sedemdesetih letih, ko je bilo lovi5de 5e dokaj bogato z malo divjadjo, so k nam prihajali kot tuji lovski gostje skoraj izkljudno Iralijani, ki so bili zainteresirani za 1ov na malo divjad. V eni lovski sezoni smo imeli po navadi od 15 do 25 tujih lovcev, ki so prihajali k nam v jeseni, ko Se ni bilo hladno. Iz porodila o lovskcm turizmu za lovsko leto 1967168 je razvidno, da je v tem letu na5o lovsko druZino obiskalo skupno 25 italijanskih lovcev, ki so na lovih uplenili 59 zajcev. 148 fazanov in 7 srn. Lovska druzina je za uplenjeno divjad lztriira 7.3I2.- USA dolarjev. Glede odstrela in finandnih sredsrev je bilo podobno tudi ostala 1eta. Devizna sredstva smo nakazovali na poseben skupni devizni radun pri ZLD Ptuj. v drugi polovici sedemdesetih let je bilo opaziti obdutno zntLanje staleZa male divjadi, zato smo se tudi odpovcdali tujim lovskim gostom (Italijanom), ki so bili zainteresirani za to vrsto divjadi. Med tem je precej porastel stalez srnjacii, kar je bilo posebej dutiti pri znatno povedani Skodi po srnjadi, predvsem v vinogradih. Tako smo se pri tujem lovskem turizmu preusmcrili na odstrel srnjakov. K nam
tuji lovski gostje, skoraj izkljudno tz deiel nemsko govornega podrodja. Letno imamo po pet takih gostov, ki uplenijo po pet do desel srnjakov, ponavadi s trofejami z nad 80 CIC Todk. Vedina teh gostov prihaja takoj po 16. maju, redkeje v prsku ali po njem. Tuji gostje so stalni, nekateri prihajajo-k r,am vsako leto i.e ved kot dcsetletje. Iz podatkov za lovsko leto 1995 je razvidno, da smo imeli pct tujih lovskih gostov-(dva Nemca. tri Avstrijce), ki so skupno uplenili sedem srnjakov, vpladali pa so skupno 3.620.- DEM in 12.250.- ATS. so prihajali
Lovci
-
veter(uli na krtevinski planoti
-20-
Funkcijo referenta za tuj lovski turizem i.e ve(Let uspe5no opravlja Pesrl Roman. Usluge in storitve do tujih lovskih gostov pa so na kvalitetno vi5jem nivoju (tudi mnogo vedja moZnost kontaktiranja - nem5ki jezik). NaIi stalni vodniki tujih gostov kakovostno pripravijo trofeje uplenjenih srnjakov, vse trofeje so ocenjene s strani komisije za ocenjevanje lovskih trofej, ki izda tudi potrebne trofejne liste. Da je temu tako, potrjuje vsakoletno vradanje lovskih gostov v na5e lovi5de. V tem dasu je bila mandatna doba organov lovske druZine dve 1eti, zato so bile volilne konference vsako drugo leto, vmes pa letni obdni zbori LD. Povpredna starost dlanov je bila takrat (1976) 49 let, zato so bili dlani mnenja, da je potrebno sprejemati predvsem mlaj5e. To je bilo uresnideno 1978., ko so bili sprejeti 4 mlajSi pripravniki. V lovi5de je bilo na Stirih razlidnih mestih izpuideno 200 Ze prebarvanih fazanov, fazanjih kebdkov pa se ni ved kupovalo.
Na lovskem posvetu, dre 12.8. 1978 je bil sprejet sklep, da bo na5a druZina
razvila lovski prapor. V ta namen je bil izvoljen pripravljalni odbor v sestavi: Zorec Anton, Kolarid Matija, JaneLi( Gustek, Rakovec Stanko. Snajder Ivan, Voijd Edi in JaneZid Gustek ml. Odbor je bil izredno prizadeven, saj je za prapor uspel zbrati kar 27 trakov. Trakove so darovale lovske druZine, delovne organizacije, posamezniki-obrtniki, nekateri na5i dlani, pa tudi nekateri nedlani. Drog lovskega prapora
krasi 86 zlatih in 50 srebrnih Zebljidkov. Drugi darovalci so poleg navedenega prispevali 5e 3.190.- dinarjev finandnih sredstev. Pokrovitelj prireditve ob razvitju je bila delovna organizacija Surovina Maribor. Osrednji govornik je bil stareiinaZorec Anton, ki je orisal kratko zgodovino na5e lovske druZine. Sledilo je razvitje prapora in izroditev le-istega v varstvo prapor5daku. NajzasluZnej5i dlani so prejeli pisna priznanja, po kondanem svedanem delu je sledilo meddruZinsko tekmovanje v streljanju na glinaste golobe.
Ob razvitju lovskega prapora
-21-
V tem dasu je biia v lovski druZini Siroka razprava o formiranju lovsko-gojitvenih bazcnov. SedcZ SlovenjegoriSkega gojitvenega bazena je bil v Lenartu, kjer je bil tudi Sir5i strokovni posvet, udeleZili pa so se ga Zorec Anton, Kolarid Matija in Voljd Edi. Lovski turizem za tuje lovske goste se je preusmeril na ponudbo odstrela srnjakov. Leta 1981 sta bila sklenjena in podpisana samoupravni sporazum o obrambi pred todo in sporazum o gozdarstvu mariborskega gozdarskega okoli5a. ZLD Ptnj nas je obvestila o povedani prisotnosti silvatidne stekline pri lisicah tudi na nalcm obmodju. Predavanje o steklini je pripravila Veterinarska postaja OrmoZ. Okolico lovskega doma smo pogozdili s sadikami iglavcev. V Slandevesi je LD kupila vedje zemlji5de v izmeri 2,63 ha, ki sluZi deloma krmni njivi za koruzo, deloma remizi, na vzhodnem delu ob cesti pa je zgrajeno streli5de za glinaste golobe z enim avtomatskim metalnim strojem. S strani lovske druZine Borovnica smo dobili pobudo o pobratenju med lovskima druZinama Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu in Borovnico, na lovskem posvetu,
dne 9. 1. 1981 pa je bil sprejet sklep o takem pobratenju. Prvo skupno sredanje med pobratenima lovskima druZinama Borovnica in Vinski vrhovi MiklavZ je bilo istega leta v jeseni v Borovnici. Na slovcsnosti jc bila sprejeta listina o pobratenju, po izmenjavi daril pa je sledilo druZabno sredanje. Slovesnosti se je udeleZila vedina dlanov obeh lovskih druZin. Pobratenje je uspeSno zaLivelo, kar dokazujejo vsakoletna medsebojna sredanja na lovih (mi k njim na gamsa in jelena, oni k nam na srnjaka in na veliki lov na malo divjad). Sredujemo se tudi na obdnih zborih obeh druZin, kjer v medsebojnih razpravah izmenjujemo strokovne in druge izkuSnje.
i :,:1,; :at
**"
.?@)rre;&i&:i -
I
&& w -q*
9-
Pobratenje lovskih druZirt v Borovnici
-22-
Spomladi 1983 so bila na kupljeni lovski parceli izvajana hidromelioracijska dela, jeseni je bil zgrajen koruznjak za skladiSdenje pridelka koruze, ki bo sluZila zimskemu krmljenju male divjadi. V naslednjem letu je zopet prisotna vedja Skoda po srnjadi, kar je bilo s prizadetimi re5evano tudi ob sodelovanju z Oddelkom za gospodarstvo obdine OrmoZ. Vedina primerov je bila re5ena sporazumno, LD pa je zagotovila 5c ved zaSditnih sredstev-odvradal in jih razdeljevala zainteresiranim. Na lovskcm domu so bila opravljena potrebna vzdrZevalna dela in urejena ustreznejSa razsvetijava. Prepleskana je bila celotna notranjost doma, vsi leseni in i.elezni deli pa so bili ustrezno za5iiteni s premazi. Skupno je bilo opravljenih 843 delovnih ur,48 strojnih
ki jih je opravilo Vodnogospodarsko podjetje Maribor. V
delovnih ur, kar zna5a v takratni vrednosti 197.495.- din. Na krmnih njivah je bilo pridelano 12 ton koruze. Na lovskem posvetu je bila opravljena analiza realizacije lovsko-gospodarskega nadrta 1980-85, sprejete pa so bile tudi ustrezne smernice za planiranje v obdobju 1986-90. DruZina je kupila tudi lovskega psa-krvosiedca, njegov vodnik pa je bil Janeilt. Gustek ml. V vodno zajetje pri lovskem streli5du smo vloZili 30 divjih rac (kupljene v fazaneriji Beltinci), vendar ni bilo pravega uspeha. Domadi lovci so se odpovedali odstrelu kapitalnih srnjakov, katere smo potem namenili za tuje lovske goste. Zaradi zgodnje in ostre zrme z obilnimi sneZnimi padavinami, ni bil plan odstrela reaiiziran. Posledice hude zime je bilo dutiti pri staleZu divjadi tudi v letu I987. Opaziti je bilo tudi obdutne posledice katastro[e v Cernobilu (poleg sevanja obduten padec staleZa pri srnjadi). Odstrel srnjadi je bil celo prekinjen, tazen za tuje lovske goste, uplenjena srnjad pa je morala biti posebej pregledana. Ob cestah, ki vodijo skozi lovi5de so bili postavljeni prometni znaki "divjad na cesti<. Za hrambo lovskega prapora in pokale je bila kupljena vitrina in nameidena v sejno sobo lovskega doma. Do leta 1988/89 je knjigovodsko-radunovodske storitve za LD opravljala Busek Matilda, za njo pa je to delo vodila Vodopivec Hilda iz OrmoZa. Skoda po srnjadi nenehno naraida, zato je ZLD Ptuj povedala odstrel srnjadi za 16%. Ratek Vinku, ki je utrpel vedjo Skodo po srnjadi, je LD odobrila ograditev vinograda v breme lovske druZine. Dokupljeno je bilo zemljiSde v vclikosti 0,30 ha za ureditev remize v Velikem Brebrovniku. Od tega dasa dalje je druZina vlagala v lovi5de le odrasle fazane, navadno po 100 komadov v spohbm razmerju -1:4. Uspe5nosti vlaganja nismo mogli natandneje ugotoviti, ker vloZeni fazani niso bili obrodkani. Kmetijskemu kombinatu Jeruzalem OrmoZ, kjer je bila Skoda po srnjadi najvedja, je druZina kupila dva elektridna pastirja z akumulatorji. Imenovana je bila tudi stalna komisija za ocenjevanje lovskih trofej v sestavi: Mlinarid Franjo, predsednik in dlana Kolarid Matija in Plavec Vlado. Ob finandni pomodi Agrotehnike >Grudao Ljubljana je bila pri lovskem domu zgrajena sodobno opremljena hladilnica za uplenjeno divjad. Na predlog stare5ine Janeirt, Gusteka ml. je bilo lovi5de razdeljeno na ved naravnih funkcionalnih revirjev. Revirji so bili v glavnem namenjeni gojitvenemu odstrelu srnjadi, gradnji lovskih naprav in zimskemu krmljcniu. Nova razdelitev loviSda na revirjc je povzrodala pri nekaterih dlanih negodovanje, vendar ima le-ista svoje prednosti tako so se revirji ohranili do dana5njih dni. Po predhodnem predlogu lovske druZine za funkcije v ZLD Ptuj sta bila prcdlagana in pozneje izvoljena Antodil Maks kot dlan disciplinske komisijc pri ZLD Ptuj in Mlinarid Franjo kot predsednik nadzornega odbora pri ZLD Ptluj. Spomiadi 1991 je bilo izvedeno polaganje vab za vakcioniranje lisic proti steklini. Polaganje je bilo v naslednjih lctih nekajkrat ponovljeno in pred dvema letoma zakljudeno. Tega leta je bila tudi vedja lovska slovcsnost ob desctletnici pobratenja z LD Borovnica. Slavnost je bila v dvorani zadrulnega doma pri MiklavZu. V dasu
-23-
Po kontanem lovu
-
v ozadiu hladilnica
agresije na Slovenijo je bil lov prekinjen (srnjak), prepovedano pa je bilo tudi zahajanje v lovi5dc z oroLjem. V tetu tggZ so bile sprejete spremembe Pravil. Mandatna doba organom LD se o<1 dveh let podalj5a nlitiri leta, Stevilo dlanov upravnega odbora pa se je povedalo od 9 na 11. Tega ieta je bila nasa druZina prircditelj razstave uplenjenih srnjakovih trofej za podrodje lovskih druZin obdine OrmoZ. 23. 7. i992 je bila zalna seja za tragidno preminulim nasim dlanom - dolgoletnim lovovodjem Rizmanom Frandekom, ki sc je 22.7. 1992 na lovu na srnjaka z risanico smrtno ponesredil. V njegov spomin prireja nasa lovska druZina vsakoletni >Mcmorial Rizmana Frandekan v streljanju na glinaste golobe. Prvo tako tekmovanje je bilo 25. junija 1993 in je vedno tisto ncdeljo, ki je najbliZja tragidnemu datumu. Tega leti je bilo tudi prvo sredanje treh lovskih druzin (Kog, SrediSde ob Dravi, MiflavZ pri OrmoZu).- Pripravila ga je naia LD, obsegalo pa je -te,kmovanje v streljanju na glinaste golobe in druZabno sredanje. Jeseni 1993 je bil na predlog takritnega gospodarja Plavcc Vladota prvid organiziran 1ov za lovce-veterane. Vsak domadi lorec,-sta. nad 60 let je lahko povabil na ta lov po letih sebi enakega vrstnika lovca. Lov za veterane prirejamo Le tri leta, vedno v revirju na obmodju Krdevine.
Spomladi 1994 so dlani na lovskem posvetu podrobneje obravnavali osnutek
nou-.gu lovskega zakona, ki ga je pripravil g. Oman. Izraiena so bila nestrinjanja s posameznimidleni, pa tudi s celotno zasnovo, kar smo v pisni obliki posredovali ZLO Vtui. Proslave ob 1O0-letnici organiziranega lovstva v Kodevju se je udeleZila
Stiridlanska delegacija.
-24 -
Na rednem volilnem obdnem zboru 1995 je bil v skladu z novimi Pravili izvoljen upravni in tridlanski nadzorni odbor. Mandatna doba je tudi v prihodnje
11 dlanski
Stiri leta. Na obdnem zboru smo obravnavali pobudo o ustanovitvi samostojne ZLD OrmoZ. Sprejeli smo stali5de, da je potrebno pobudo vsestransko dokumentirano prouditi (z gospodarskega, organizacijskega, strokovnega in finandnega vidika), vsekakor pa nismo za reorganizacrjo zveze pred sprejemom nove lovske zakonodaje. V tem letu je bilo prvid izvedeno tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za veterane (lovci nad 60 let). Sodelovale so nekatere tekmovalne ekipe LD z obmodja
naie obdine.
Kmetijski kombinat Jeruzalem OrmoZ je ocenil Skodo po srnjadi v svojih vinogradih na obmodju celotne obdine OrmoZ. Skodo so occnili na t9.644.410.SIT, vendar je bilo ocenjevanje Skode izvedeno brez prisotnosti lovskih druZin in je Skoda tudi obdutno previsoko ocenjena. Sodelovanje s Solo
Iz zapisov v na5em arhivu je razvidno, da je prvo sodelovanje s 5o1o nastalo Ze davnega leta 1955. Posamezni lovci so imeli na 5o1i razgovore z udenci o duvanju narave in divjadi v njej. V spomladanskem dasu (dasu valjenja in kotitve) naj vlada
v naravi mir. Otroci naj ne unidujejo najdenih fazanjih in drugih jajc in naj ne razdirajo gnezd ptic pevk. V poznejiih letih se je sodelovanje poglobiio in raziirilo, posebno z uvedbo takozvanih naravoslovnih dni. Pri naravoslovnih dnevih je sodelovalo tudi ved naiih lovcev, udenci pa so bili podrobneje seznanjeni z varstvom narave, o divjadi v posameznih letnih dasih, o lovski druZini in o delu lovcev, o lovskem oroZju in Sirie o ekologiji. Naravoslovne dneve jc 5o1a organizirala vsako leto, lovci pa so vedno tudi sodelovali.
Projektni teden "Lovski revir"
-
utettci in lovci
-25 *
Leta 1.992 je 5o1a prvid izvedla Projektni teden, ki je bil tudi za nas lovce posebej zanimiv - ena izmed tem je bila >Projekt lovski revir". Nadrt projekta je ob sodelovanju lovcev posredeno sestavila uditeijica Mihorid Slavica, ki je projekt tudi vodila. Za posamezne naloge so se udenci odlodali po interesu, tako tudi za temo Lovski revir, kjer je biio vkljudenih kar 19 udencev vi5je stopnje, med njimi nekaj udenk. V petih dneh je vedina dejavnosti potekala na terenu - torej v revirju, kjer so udenci spoznali praktidno delo lovcev v naj5iriem pomenu. Udenci so spoznali kratko zgodovino lovske druZine, njene organe, lovsko leto in posamezna opravila v njem. Seznanili so se z lovskim Zivaloslovjem, z ekologijo, z lovskim oroZjem. Sami so zgradili tudi krmi5de za malo divjad, si ogledali lovsko preZo in opazovali delo lovskih psov - kratkodlakega ptidarja in terierja jamarja. Delo v revirju je potekalo v treh ali Stirih skupinah, udenci pa so na koncu sestavili pisna porodila. Skrrpno so priredili tudi mali lov, kjer so udenci spoznali kako poteka lov, kako je poskrbljeno za varnost lovcev in gonjadev. Posebno ta dan je bil poln presenedenj in zanimivosti. Predzadnji dan so udenci obiskali na5ega starejiega, zdaj Ze pokojnega lovca Rakovec Stanka, ki jim je pripovedoval zanimivosti iz >lovske latin5dine<, pri demer so se udenci od srca nasmejali. Zadnji dan smo na Soli pripravili lovsko razstavo, ki so si jo potem ogledali vsi udenci in delavci 5o1e.
Iz porodila Projekt >lovski revir<: Krmi5de
Ko pozimi zapade sneg, divjadi primanjkuje hrane. Zaradi tega lovci Ze v jeseni naredijo krmi5da, da se divjad navadi na nje. Krmi5da napravijo iz materiala, ki ga najdejo v naravi: koruznice, vej, listja. Krmi5de naredijo v grmovju. Mora biti nizko. Severna stran mora biti niZja, da je sneg ne zapiha. Krmi5de mora biti z v_seh strani odprto, da lahko mala divjad pobegne, de jo napadejo ptice roparice. Ko je krmi5de kondano, natrosijo vanj koruzo. Napisala udenca Bo5tjan in Niko
Visoka preZa Lovci imajo v lovskem revirju postavljene visoke preZe. SluZijo jim za opazovanje visoke in maie divjadi. Najlep5e je opazovati zgodaj zjutraj, ko se v naravi vse prebuja. Takrat opazi5 divjad, ki si i5de hrano, sliSiS petje razlidnih ptic. Se posebno glasno se sliSi vreidanje Sumskega policaja - Soje. Lovec mora biti na preZi tiho, le takrat bo videl marsikaj. Napisal udenec Stanko
_ Soh MiklavZ poklonimo vsako leto stenski lovski koledar, prejemajo revijo Lovec, podarili pa smo jim tudi videokaseto Lovstvo na Slovenskem. Lovska druZina se
je
zavzemala za sodelovanje s krajevno skupnostjo MiklavZ
in je z njo imela vseskozi dobre odnose. Nekateri na5i dlani Ze vrsto let delujejo v krajevni samoupravi. Tudi s krajani - kmetovalci smo vedno naSli skupni jezik pri problematiki, ki
se pojavlja ob uporabi skupnega prostora, zato smo tudi Skode po divjadi skoraj vedno uspeSno razre5ili. Lovska druZina je vedno imela ustrezno razumevanje za humanitarne in druge podobne akcije in je po svojih zmoZnostih prispevala finandna sredstva pa naj je 5lo za nakup kinoprojektorja Prosvetnemu dru5tvu MiklavZ, za nakup Sportne malokalibrske pu5ke za Strelsko druZino, za gradnjo lovskega doma v Ptuju, prispevek za nakup sluZbenega mopeda Postaji Milice OrmoZ, za potres v Skopju, za nakup gasilskega avtomobila pri MiklavZu, dru5tvu TRAP OrmoZ za avtomatsko streli5de, sofinanciranje obrambe proti todi, finandni prispevek obdini OrmoZ za
-26-
Projektni teden
-
lovski rerier
S soprogami v Kamniiki Bistrici
-27
-
odpravo posledic agresije na Slovenijo, za asfaltiranje cesti5da v Malem Brebrovniku in Hermancih in 5e bi lahko na(tevali.
Skoraj vsako leto smo pripravili enodnevno ekskurzijo za ilane
in
njihove
soproge. Nadrtovali smo jih tako, da so imele poleg rekreativnega tudi strokovni znataj. Tako smo si ogledali gra5ki velesejem z lovsko razstavo, lovsko - tehnidni muzej v Bistri, safari - park v RoZeku na avstrijskem Koro5kem, lovsko razstavo v Salzburgu, ogled obore z jeleni in mufloni blizu Olimlja.
Organi LD Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu v jubilejnem letu:
-
Plavec Vlado, stare5ina
Antolid Maks, tajnik Golob Sredko, blagajnik Makoter Franc. gospodar Snajder Anton. pom. gospodarja JaneZid Janko, lovovodja Kolbl Milan, pomodnik lovovodje Bratuia Zlatko, kinolog Pesrl Roman, lovski turizem Bratu5a Zlatko, Sportno strelstvo Snajder Anton. predsednik disciplinske komisije Sovid Slavko, dlan disciplinske komisije Kolarid Anton, ilan disciplinske komisije Voljd Edi. predsednik nadzornega odbora Snajder lvan. dlan nadzornega odbora Lah Anton, dlan nadzornega odbora JaneZid Janko, oskrbnik doma Snajser Ivan, oskrbnik doma
Nekateri drugi podatki: Kondali lovsko izobraZevanje: Priimek in ime
vrsta izobraZevanja
Kelemina Alojz
lovski tehnik lovski duvaj lovski duvaj lovski duvaj preglednik uplenjene divjadi preglednik uplenj ene divj adi preglednik uplenj ene divj adi preglednik uplenjene divjadi preglednik uplenj ene divj adi preglednik uplenj ene divj adi
Topolinjak Ivan Rizman Franc Kelemina Alojz Plavec VIado Novak Anton JaneZid Janko Rizman Franc Kelemina Aloiz
Topolinjak Ivan Snajder Anton
za lovovodje za lovovodje za lovovodje za lovovodje za lovovodje
Makoter BoStjan
seminar seminar seminar seminar seminar
Kelemina Alojz
kinoloSki sodnik
KolblMilan JaneZid Janko
Bratu5a Zlatko
_28_
- izpit
Seznam odlikovanih dlanov:
Priimek in
ime
vrsta odlikovanja
Mlinarid Franjo
Red za lovske zasluge IL stopnje Red za lovske zasluge III. stopnje Red za lovske zasluge III. stopnje Znakza lovske zasluge Znak za lovske zasluge Znakzalovske zasluge Zr.akzalovske zasluge Znak za lovske zasluge Znakzalovske zasluge Znakzalovske zasluge Znakza lovske zasluge Znak za lovske zasluge Zr,akzalovske zasluge Znak za lovske zasluge Znak za lovske zasluge Znakza lovske zasluge Znakza lovske zasluge Znak za lovske zasluge Znak za lovske zasluge Zlati znak za kinolo5ke zasluge Srebrni znak za kinolo5ke zasluge
JaneZid Gustek
KolaridMatija Snajder Bolfenk
Trstenjak Ciril
Topolinjak Ivan JaneZid Alojz JaneZid Gustek
Rakovec Stanko Kolarid Matija Snajder Ivan Plavec Vlado
Voljd Edi JaneZid Gustek ml.
Zorec Anton JaneZid Janko
Novak Anton
Vogrin Stefan Kolbl Milan Kelemina Alojz Kelemina Alojz
Gibanje itevila dlanstva v LD I946-L996 dlani 35
30 25
20
I
950
55
60
65
70
75
80
85
90
95
leto
Glede Stevila dlanstva ni bilo vedjega nihanja, razen prva leta takoj po ustanovitvi. Stevilo dlanov se je ponovno poveeito Sele v.osemdesetih letih, od takrat naprej pa je dokaj stalno.
-29
-
Pomladanski stalei. zajca od leta 1950 do 1995
komadov 400
55
60
65
70
75
80
85
90
95
leto
Ugotavljamo lahko, da Stevilo zajcev v loviSdu od leta 1960, ko doseZe najvi5ji nivo (345 komadov), nenehno pada (izjema letat975). Padec se poveda v obdobju, ko doZivljamo velike spremembe v okolju. komadov
Pomladanski stalei,fazana od leta 1950 do 1995
55
60
65
'70
75
80
85
90
95
leto
Fazan doseZe najviSjo Stevildnost v Sestdesetih letih, potem sledi obduten padec staleLa in se ved ne opomore. Porast staleZa v osemdesetih so verjetno razlog mile zime. in toplejSe pomladi brez vedjih padavin in poplav, pa tudi vlaganje iz umetne
vaeJe.
-30-
Pornladanski staleZjerebice od leta 1950 do 1995 komadov
55 60 65 70 7s
80
85
90
95
leto
Poljska jerebica je bila v loviSdu prisotna Ze pred drugo svetovno vojno in dve desetletji po njej. Nekdaj je imela jerebica v nekaterih predelih lovi5da (Krdevina, Vuzmetin5ka dolina) zadovoljive Zivljenjske pogoje, z agrotehnidnimi posegi pa je zgubila Zivljenjski prostor. Zadfio kito jerebic smo imeli 5e v letu L982 (12 ptic), od takrat pa jih v lovi5du ni ved. Pomladanski staleZ srnjadi od 1950 do 1995 komadov
55
60
65
70
75
-31-
80
85
90
95
leto
Ugotavljamo, da se je srnjad zelo dobro prilagajala spremembam v lovi5du in 9? !" j" njena Stevildnost v Stirih desetletjih podetverila. Oditno je srnjad divjad, ki je postala dominantna. Kljub povedanemu odstrelu in za5ditnim ukrepom (odvradala, elektridni pastirji) nastaja v vinorodnih predelih opazna Skoda.
Seznam prvih pet
trofej srnjakov
Mesto Priimek in ime uplenitelja 1. 2. 3. 4. 5.
Leto uplenitve
Todkc
Schiirmanndr. Quido-Nemdija
1995 1991 1993
125,37
Plavec Vlado
t987
1t5,02
7993
712,55
Stadler Hermann - Nemdija
Kolarid Matija- OrmoZ - OrmoZ Naschbergering. Mihael*Avstrija
Lovski gost iz Nemiije Stadler Hermann s trofejo srnjaka (127,61 toik)
-at-
t27,61 115,51
Seznam dlanov v slavnostnem letu 1996
1. Antolid Maks, OrmoZ 17. Novak Anton, Vinski vrh 18. Pesrl Roman, Brebrovnik 19. Plavec Vlado. OrmoZ 20. Rakovec Davorin. Vinski vrh 21. Ratek Stanko, Brebrovnik
2. Bratu5a Zlalko, Brebrovnik
3. Golob Sredko. MiklavZ 4. Janelr( Avgust, Brebrovnik 5. JaneZid Gustek, Vinski vrh 6. JaneZi(. Janko, Krdevina 7. JaneLi( JoZe. Krdevina 8. Jurinec Vilko, Brebrovnik 9. Kelemina Alojz, MiklavZ
22. Sovid Alojz. Hermanci 23. Trstenjak Janko, Krdevina 24. Vittori Du5an, Sredi5de
25. Vogrin Stefan, MiklavZ 26. Voljd Edi, OrmoZ 27. Zadravec Branko, Hermanci 28. Zorec Anton, Maribor 29. Snajdcr Anton. Ljutomer 30. Snajder Ivan. Zasavci 31. Veselinovid Rade. Vinski vrh
10. Kolarid Anton, OrmoZ 11. Kolarid Matija, OrmoZ 12. Kolbl Milan, Brebrovnik 13. Lah Anton, Ljutomer 14. Makoter Boitjan. Hermanci 15. Makotcr Franc, Ljutomer 16. Mlinarid Franjo, OrmoZ
Clani LD v iubileinem letu
-
-r-)
-
V spomin... Iz na5ih vrst so tudi za vedno odSli (od leta Habjanid Janez iz KajZarja JaneZii Aloiz iz Krievin Rakovec Stanko iz Vinskega vrha Rizman Alojz iz MiklavZa
-
Rizman Franc iz MiklavZa Snajder Bolfenk iz Hermanec
Topolinjak lvan iz KajZarja Trsten jak Ciril iz Krdevin Zadravcc Feliks iz Salovec
Lovski pogreb
-34-
1985
dalje):
Faksimile pedatov, ki jih je uporabljala lovska druZina: t946
- L95t
1952
- tgss
1956
ffi
-35-
-
1984
1985
- do danes
_
SKICA LOVISCA LD Ljutorner Republika HrvaSka
LD Ivanjkovci
LD Sredilde
-==: \_
drZavna n-reja rneja loviSda
S
\ \
CESTA
o
naselje
H
lovska koda
sss $+$
LD OrrnoZ
gozd
vinograd
-36-
M=l:50.000
-...''.. -........-
-I I I
l.
Republika Slovenija
vv
OBCINA ORMOZ 2210 OrmoZ Ptujska cesta 6
6rrna4ftLr/-37
-
6..]EPI]ZALEIVI
opMon
smehljaj narave vse, kar nosi blagovno znamko
JEPUZALEM je kot prijazen nasmeh narave
de boste deleZni tega nasmeha, se ga boste 5e dolgo spominjali in ga vedno znova Zeleli doZiveti
-38-
LOVSKA DRUZINA
LIUTOMER
Cestitke ob jubileju
-39
-
KOYINoTEHNA KOVINOTEHNfr, d.d. Celje Mednqrodno trgovsko podjetje
Mqriborskq T, 35gZ Celje tel.: +386 63 432 OOO fqx +385 63 441 438
-40-
IO.\ET
Podjetfe za proizvodnjo in trgovanje export - import Ljutomer, Pre5ernova 5, tel.: (069) 82-565
-4t-
r-I
AWOPREVOZNISTVO STROJNOZEMELJSIG DELA
IN TRGOVINA Y
V
TOMAZIC Ivan s.p. Pu5enct 44/a 2270 OrmoZ
prevozi v gradbeni5tvu izkopi v zdriev anje cest, j arkov izgradnja cest priprava dvori5d za asfaltiranje, tlakovanje
-42-
-
- ---f '
LOVEC
LOYEC Trgovina z lovskim, ribi5kim in Sportnim blagom
-43-
AUTOLICARSTUO iN AYTOHtEPARSTUO
Franc Cvetko
Trgovi5ie 21, 2274 Velika Nedelja tel,: 062/718-161
-44_
AYTO?ITTVOZNIS'[VO Emil Trstenjak Kajlar 21,2275 MiklavZ pri OrmoZu
telfax: +386 (0)62 716-125 Opravljam prevoze v domadem in mednarodnem cestnem prometu. Kosovnih po5iljk. Se priporodam!
Z NASO KAKOVOSTNO OPEKO
A,
Me rcato
r-Ograd,
O
rmoZ
INFORMACIJE in PRODAJA: Ormo2, Kolodvorska 7, tel.: 0621701 -21 1 in v vseh vecjih trgovskih organizacijah.
-45-
Kraievno skupnost
MIKLAVZ iestitke
ob jubiteju
Veliko Nedelio
-46-
1921 MIKLNZ
1996 PRI ORMOZIJ
v
TOVARNA SLADKORJA ORMOZ
Ideje in stoletna ielja Slovencev po lastni tovarni sladkorja se je uresniiila davnega leta 1979. Ziri*o in delamo z vami - sledimo sodobni tehnologiii -
pogoju zdrave prehrane in prel.ivetja!
-47
-
t
AWopREVozNKTvo v
Johe Svegl Hardek 6/a, 2270 OrmoZ tel.: (062) 701-41 1
Lovt"ftruzINA
-48-
AVTOSERVIS AVTOMATERIAL d.o.o. FIAT-ZASTAVA-RENAULT
optika osebnih
wz! tn
rezervni deli osebnih vozil
FRANC MAKOTER
Ante Trstenjaka 17, 9240 Ljutomer, tel.: (069) 83-210
TBGOVINA d.o.o,, VOKLO
CIRIL GLOBOCNIK Voklo 49
+zog Sendur-Kranj
tel.:(064) 49-250 fax: (064) 49-520
-49-
K Adriatii
>'%,porec
zavarovalna druiba d,d. asslcuraaoru s,p.a,
podjetje za zastopanje in posredovanje zavarovanj d.o.o. Yrazova 5,2270 OrmoZ, tel.: (062) 701 -710
MODNO KROIASTVO Majdo fau\ovec
s.p.
2270 ORMOZ, SkotibrovaT, tel.'. (062) 701 -01 6
lzdelava Zenske, otro5ke in Sportne konfekcije
-50-
turistidna agencija laserske barvne fotokopije fotokopiranje Studentski servis
UGODNI NAJEM VOZIL VW Transporter 2.5 D
CHRYSLER VOYAGER 6 + 1 sedeZ - klima - tempomat
8 + 1 sedeZ Pre5ernova
5,
-2xairbag
9240 Ljutomer, tel., fax: 069182-532
K@\MNAMTOED[V@[J6 do,o 2270 ORMOZ, Hardek 40 c tel.&fax: +386 (0)62 701-027
konstruiranje in proizvodnja strojne opreme po narodilu p roje ktiranje in racional izacija teh nolo5kih p rocesov oblikovanje kovin na konvencionalnih strojih strojno poliranje kovin preoblikovanje ploievin specializirana proizvodnja
-51-
ezervni de i. za tr aktorj e, lelali in klinasti jermeni r
I
STERMAN EDI Pre5ernova 5, 9240 LJUTOMER tel/fax: (069) 83-320
MARKET FLORIJAN
TRGOVINA NA DROBNO
Darinka KOPRIWIK, s.p. Stroija vas 52, 9240 Ljutomer, tel.: (069) 82-174
tlorijan KOPRIVNIK, s.p. Strocja vas 52, 9240 LJUTOMER, tel/fax:(069) 82-174
<f
MESNICA IN DELIKATESA H0tAR Frtltcr
s,po
Pristava 291c, tel.: (069) 82-035
VI l{OTOi T\lnine;lrt
pri,,VDRI'
I
Pavlovski vrh 38, tel.: 062n14-199 Leii u objenur uinskilt goric tega prelepega Ormoiko-Ljtrtonterckega obntoiicr, u neposrechti bliZina ./erttzalent.a. V Pauloucilt kakor ttrcli
Iuanikoucih uas uodi pot nted uirtogradi in saclounfaki dct te lepe hr.ristiine toike. Priiakali uas boclct priiazlti clontaiini, ltostregli z donnio jedaio in
pijaio
Ogleclali si bosle staro res stcrrct uinsko klet, uporabno klasiino prcio itt trcue klehrc prostore za buteljincr uitw, kiet'boste lahko uEiuali ob pokuitl.ii zares clobrih clontctiilt uin, zct katera ne manlka pt'izttatl. Ko si zaZelite pristne donmitrctsti, pridite k nam u uas. A.idoue pogaie, kuasenice, gibarice, nrcso i.z ttinke, gobouct .irtha itt siromakou krttlt se ttt uecltto laltko
naroii.
Priiakujemo ua{ obisk!
-53-
wffiw W W
trgovsko podjetje
Wffiffiffiffi p.o. TJUTOMER
9240 Ljutomer, Glavnitrg 5a telefon: 81-197, 81-070, 81-073 direktor: 81-071 PoStni predal: 55
Mercator Centralno skladi5de PTUJ TRGOVINA
S
rnnNtiNtrut m SponrNtptt rzDELril
Damjan NOVAK SLO-9240 Ljutomer, Pre5ernova 5, tel/fax: (386) 069/81-506
Tlgoaina na aeli.ho in ma,lo \,
AGRODEZELA QaztrriZ e, g24O LJUTOA{EQ
tel.: (OeO) 8O-OI I </
DEASH@P
Kozmetika in galanteriia
lotef Stefonec,.p. 9240 LJUTOMER, Pre5ernova 6, tel.: (069) 82-989
/r}Rfr|lR|TE(T
,I,O,O,
BoZo Semenid
* Kletarska oprema in repromaterial
.
Analiza vina - Zasiita pred toco
Slamnjak 7la 9240 Ljutomer, tel.: doma 069/82-334, tel/fax: 069/81 -524, mobitel: 06091617'223
Gostilna GURMAN ZIaTRo HORI/AT - malice, kosila - sprejem skupin
Veliki Brebrovnik 1 2275 MiklavZ priOrmoZu
- razne svedanosti
tel.: 0609-612-363
LOVSKA DRUZINA IVANIKOVCI
-55-
KAZALO Predgovor
Zgodovina LD Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu
- obdobje pred drugo svetovno vojno - obdobje po drugi svetovni vojni - divji lov - toviSde LD Vinski vrhovi - gradnja lovskega doma - rajonizacija in bonitiranje lovi5da - lovski turizem - sodelovanje s 5o1o - seznam dlanov v slavnostnem letu - skica lovi5da
Izdala LD Vinski vrhovi MiklavZ pri OrmoZu ob svoji 50-letnici. Sestavil: Mlinarid Franjo Sodelovali so: Kolarid Matija, Antolid Maks, JaneZid Gustek, Snajder Ivan in Plavec Vlado
Oprema: Mlinarid Franjo F<itografije prispevali: Mlinarid Franjo, JaneZid Gustek, Snajder Ivan in Voljd Edi Tisk: Pomurski tisk d.d., Murska Sobota
-56-