GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje eko by Stanka Dessnik

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

Končno poročilo

Murska Sobota, marec 2013

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Naloga: GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

Naročnik:

Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191, 9264 Grad

Izdelal:

ZEU – DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. MURSKA SOBOTA Staneta Rozmana 5, 9000 MURSKA SOBOTA

Izdelovalci:

Alenka Šumak, univ. dipl. inž. kraj. arh. Tadej Granfol, univ. dipl. prav Barbara Babič, univ. dipl. geog. Bojan Malačič, stroj. teh.

Datum: marec 2013

Direktor: Stanislav Marič, univ.dipl.inž.gr.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

POVZETEK / SYNOPSIS V prvem delu projekta GreenNet (Zelena vez) smo zbrali in pripravili obsežno bazo podatkov, ki smo jo zdaj še dopolnili tako, da omogoča ustrezen pregled in projekcije ekološkega, ekonomskega in prostorskega položaja, problemov in trkov v obmejnem pasu. In the first part of the project GreenNet (Green Belt) we collected and prepared an extensive database that we have now completed so it provides adequate review and projection of the ecological, economic and spatial position, problems and collisions in the green belt. V delu smo določili najožje HOT SPOT območje in ga definirali v skladu z veljavno slovensko zakonodajo na parcelo odmerjenega vodotoka in mu dodali 40 metrski priobalni pas, saj je celotno območje izven urejenih urbanih okolij. Na tem območju smo prikazali nekdanji tok Kučnice ugotovljen na podlagi franciscejskega katastra in dodali občutljiva območja popisanih habitatov. V tem delu smo opravili popis vodne infrastrukture in objektov na in ob Kučnici, ter za zapuščene mejne objekte predlagali alternativni način ponovne rabe s čimer bi lahko oplemenitili turistično ponudbo na celotnem pilotnem območju. V ta namen smo proučili smernice NUV (Načrt upravljanja voda) in v skladu z njimi možnosti ponovnega meandriranja in ureditve morebitne učno/pohodniške poti (Kučnica nekoč in danes). In this study we set the narrowest HOT SPOT area and defined it in accordance with the existing Slovenian legislation as the plot of the current watercourse and added a 40 meter coastal zone, as the entire area is located outside the marked urban environments. In this area, we have shown the former stream of the Kučnica river determined on the basis of the Franziscean cadastre and added sensitive areas of inventoried habitats. In this study we performed an inventory of water infrastructure and facilities in and around Kučnica, and proposed an alternative way of re-use of the abandoned border buildings in order to enrich the tourist offer throughout the pilot area. For this purpose, we studied the guidelines of NUV (Water Management Plan) and in accordance with them checked the possibility of remeandering and regulation of potential learning / hiking trails (Kučnica in the past and present). Nedvomno je, da je na pilotnem območju potrebno zagotoviti ustrezno in kvalitetno stanje voda, kar pa je mogoče doseči s posameznimi ukrepi in izvajanjem obstoječih regulatornih pravil in ustreznim inšpekcijskim nadzorom. V okviru financiranja morebitnih posegov in ureditev, predlagamo, da bilo nedvomno dobro le te predlagati za zajem v naslednjo finančno perspektivo evropske unije za obdobje 2014-2020. It is clear that in the Pilot Region is necessary to provide adequate and quality water condition, which can be achieved through individual action and implementation of existing rules and the appropriate regulatory inspections. In connection with the financing of any intervention and regulation, we suggest that it is undoubtedly needed to suggest this to be captured in the next financial perspective of the European Union for the period 2014-2020.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

KAZALO VSEBINE POVZETEK / SYNOPSIS KAZALO VSEBINE KAZALO GRAFIČNIH PRILOG MED VSEBINO KAZALO TABEL 1. HOT SPOT območje reke Kučnice 1.1 Uvod 1.1.1 Metode dela 1.2 Interpretacija in analiza zbranih podatkov 1.2.1 Določitev najožjega območja s pomočjo veljavnih predpisov 1.2.1.1 Vodna direktiva 1.2.1.2 Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 1.2.1.3 Zakon o vodah 1.2.1.4 Najožje območje Kučnice (HOT SPOT) 1.2.2 Možni ukrepi za nadaljnji razvoj ideje območja HOT SPOT 2. Razširjena regionalna analiza za celotni sklop naloge za pilotno regijo 2.1 Ugotovitve 2.2 Predlogi ukrepov (smernice) za nadaljnji potencialni razvoj 2.2.1 Ureditev lastništva predvidenega stanja območja urejanja 2.2.2 Ohranjanje obstoječih kvalitetnih krajinskih značilnosti 2.2.2.1 Povzetek 2.2.2.2 Predlogi za ohranjanje obstoječih kvalitetnih in vzpostavljanje novih krajinskih značilnosti 2.2.3 Ohranjanje evidentiranih habitatov, rastlinskih in živalskih vrst 2.2.4 Analiza stanja opuščenih objektov mejnih prehodov in predlog ponovne uporabe 2.2.5 Vzpostavitev dodatnih kontrolnih točk za analizo stanja vodotoka 2.2.6 Predlog in vizija načrta upravljanja Kučnice 2.2.7 Podobni projekti ob Kučnici 3. ZAKLJUČEK 4. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI 5. PRILOGE

3 4 4 5 6 6 6 7 7 7 10 12 13 16 22 22 22 23 24 24 30 33 35 40 42 45 47 49 50

KAZALO GRAFIČNIH PRILOG MED VSEBINO Slika 1: Skupna ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za površinske vode 7 Slika 2: Terminski načrt in potrebne aktivnosti, ki jih morajo izvesti države članice do leta 2015 8 Slika 3: Dušikov cikel 11 Slika 4: Shematski prečni prerez vodotoka z določitvijo meje vodnega zemljišča 13 Slika 5: V naravi odmerjena Kučnica (del parc.št. 1244 k.o. Cankova) 14 Slika 6: Elektronski vpogled v e-zemljiško knjigo (za parc.št. 1244 k.o. Cankova) 15 Slika 7: Shema priobalnega zemljišča 16 Slika 8: Območje HOT SPOT (40m priobalni pas) 17 Slika 9: Območje HOT SPOT in stara struga po franciscejskem katastru 18 Slika 10: Območje HOT SPOT s prikazom območja parcel v priobalnem pasu 40m, s staro 19 strugo, kulturno dediščino in rastišči narcis Slika 11: Vtoki in objekti v in ob območju HOT SPOT 21 Slika 12: Poraščeno pobočje pod obcestno poselitvijo, ki je obdana s sadovnjaki. Prečna parcelacija (terase) je zamejena z pasom drevesne in grmovne vegetacije s smerjo sever jug. Njive so drobno odmerjene in obdelane, del se jih zarašča. Krajinsko sliko območja kvarijo živobarvne fasade objektov. 27 GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 13: Intenzivno obdelana krajina s pasom obrežne vegetacije in redkimi krajinskimi členi med njivami (drevesa in grmičevje ob jarku) 28 Slika 14: Prikaz krajinskih značilnosti območja 29 Slika 15: Prikaz varovanih območij 34 Slika 16: Mejni prehod Kramarovci (objekt na parceli 458) 35 Slika 17: Mejni prehod Fikšinci (objekt na parceli 999) 35 Slika 18: Mejni prehod Gerlinci (objekt na parceli 2395) 36 Slika 19: Mejni prehod Korovci (objekt na parceli 1012) 36 Slika 20: Mejni prehod Cankova (objekt na parceli 1269) 36 Slika 21: Mejni prehod Gederovci (objekt na parceli 3) 37 Slika 22: Lokacije opuščenih mejnih objektov (potencialnih turističnih točk in povezovalne točke med AT in SI) 39 Slika 23: merilno mesto Gederovci 41 Slika 24: merilno mesto Cankova 41 Slika 25: Vizija krajinskega načrta 44 Slika 26: CORE AREA kot povezava med zavarovanim območjem in Naturo 2000 48

KAZALO TABEL Tabela 1: Dejanska raba in 40 m pas ob Kučnici na Slovenski strani - HOT SPOT Tabela 2: Dejanska raba v ožjem območju Kučnice na Slovenski strani – CORE AREA

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

25 26

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1. HOT SPOT območje reke Kučnice 1.1 Uvod V okviru projekta GreenNet smo predhodno definirali osrednje območje (CORE AREA) na podlagi interakcije habitatov oz. območij z visoko ekološko vrednostjo, ogroženostjo tega območja, kar se odraža na reki Kučnici in ugotovitvijo, da gre deloma za območje s statusom zavarovane narave Krajinski park (IUCN kategorija V.) in posebno varovano območje v EU – Natura 2000 (SCI in SPA – Goričko im Mura. V gornjem toku smo osrednje območje lahko tako definirali na podlagi vodoprispevnega območja reke Kučnice, kar pa je v zaradi izvedene regulacije in naklona terena v spodnjem delu predstavljalo težavo, ki smo jo rešili na podlagi proučitve zgodovinskih virov ter tako v območje zajeli še del vodotokov Mokoš in Dobel. V drugem delu naloge smo se tako osredotočili na definiranje najožjega območja reke Kučnice. V ta namen smo opravili terenske oglede najožjega območja Kučnice, ki zajema strugo, ter opravili zaznamke objektov in infrastrukture, ki neposredno vpliva na oziroma je povezana s Kučnico. Za določitev območja je prav tako pomembna veljavna zakonodaja na tem področju in pravilniki, ki jih je potrebno upoštevati. Zunanji izvajalec Center za kartografijo favne in flore je opravil popis habitatov in biodiverzitete v njih s čimer imamo podatke o območjih, ki bi jih morebiti bilo potrebno vključiti v območje, ki ga definiramo v tem delu.

1.1.1 Metode dela Metoda dela temelji na zbiranju podatkov o obravnavanem prostoru in veljavni zakonodaji. Predvsem so to podatki, ki izhajajo iz javnih evidenc upravljavcev, ki so pristojni za njihovo zbiranje, hranjenje in posredovanje. Ključnega pomena pa je poznavanje obravnavanega območja. Kot podjetje spremljamo urejanje prostora v obravnavanih občinah že preko 20 let. Sodelovali smo kot pripravljavci gradiv pri vseh planskih in izvedbenih aktih goričkih občin. Rešitev problema določitve najožjega območja (HOT SPOT) smo zastavili tako, da smo ugotavljali ali gre za ogroženo območje ali ne, ali je podana visoka ekološka vrednost območja in ali gre za območje, ki je zavarovano ali varovano oziroma bi ga bilo morebiti potrebno kot tako urediti.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2 Interpretacija in analiza zbranih podatkov 1.2.1 Določitev najožjega območja s pomočjo veljavnih predpisov Reka Kučnica leži na meji med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo. Obe državi sta članici Evropske Unije, zato navajamo trenutno veljavni zakonski okvir, ki se nanaša na urejanje voda.

1.2.1.1 Vodna direktiva Vodna direktiva (Water Framework Directive, 2000/60/EC) je predpis Evropske skupnosti, ki velja na njenem območju. Cilj Vodne direktive je doseganje in ohranjanje »dobrega stanja voda«. Za doseganje tega cilja je poseben poudarek namenjen zmanjševanju obremenitev vodnih teles in izboljšanju kemijskega, ekološkega in količinskega stanja voda. Ker se vodna telesa raztezajo čez državne meje, Vodna direktiva zahteva od držav članic, da med seboj usklajujejo »vse programe ukrepov« za celotna vodna območja, kjer »ima lahko raba vode čezmejne učinke«. To pomeni, da morajo države članice sodelovati z drugimi državami članicami (in tudi z nečlanicami, kjer je to mogoče), katerih ozemlja pripadajo istemu mednarodnemu vodnemu območju, da se lahko upravljanje voda obravnava na podlagi standardiziranih ali vsaj podobnih strategij. Slika 1: Skupna ocena verjetnosti doseganja okoljskih ciljev za površinske vode1

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Direktiva zahteva, da se za vsako vodno območje ocenijo vplivi antropogenih dejavnosti na stanje vodnih teles površinskih in podzemnih voda (slika 1). Ko je zbiranje podatkov končano in so ovrednoteni relevantni podatki, se določi, ali bodo okoljski cilji Vodne direktive doseženi brez dodatnih ukrepov. Ti cilji so opredeljeni kot »dobro kemijsko« in »dobro ekološko« stanje za vodna telesa površinskih voda ter »dobro kemijsko« in »dobro količinsko« stanje za vodna telesa podzemnih voda. Proces določanja obremenitev, analize vplivov in ocenjevanje stanja voda na kratko poimenujemo »začetni opis značilnosti« vodnih teles.2 Slika 2: Terminski načrt in potrebne aktivnosti, ki jih morajo izvesti države članice do leta 2015

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Direktiva določa terminski načrt in potrebne aktivnosti, ki jih morajo izvesti države članice do leta 2015. Zelo pomembno za doseganje navedenega cilja je izvajanje “starih” direktiv iz področja varstva voda, kot so predvsem direktiva o omejitvah vnosa nitratov v tla iz kmetijskih virov ter direktiva o zbiranju in čiščenju odpadnih voda. Zaradi velike finančne zahtevnosti izvajanja programa slednje direktive si je Slovenija za njeno izvedbo izposlovala desetletno prehodno obdobje.3 Terminski načrt in potrebne aktivnosti, ki jih morajo izvesti države članice do leta 2015 prikazujemo s shemo povzeto po publikaciji Inštituta za vode Republike Slovenije4 (slika 2). Vsebine vodne direktive v Sloveniji povzemata dva zakona, in sicer Zakon o vodah in Zakon o varstvu okolja, s podzakonskimi akti. Celovitost upravljanja voda poteka kot šestletni ciklični načrtovalski proces, ki se vsakokrat konča z načrtom upravljanja voda (NUV). Pripravo NUV je vodilo Ministrstvo za okolje in prostor kot odgovorna uprava. Strokovne podlage sta pripravljala Inštitut za vode Republike Slovenije za površinske vode in Geološki zavod Republike Slovenije za podzemne vode, pri vsebinah za področje morja pa je sodelovala Morska biološka postaja Piran. Pri pripravi je sodelovala tudi Agencija RS za okolje, ki zagotavlja izvajanje monitoringa ter skrbi za podatkovne zbirke, potrebne za pripravo načrta in povezanost s Skupnim informacijskim sistemom Evropske skupnosti.5 Iz slike 1 lahko ugotovimo, da je Inštitut za vode Slovenije leta 2006 za Kučnico ugotavljal, da predstavlja vodotok na katerem okoljski cilji morda ne bodo doseženi.

GLOBEVNIK, Lidija , Izvajanje Vodne direktive v Sloveniji: predstavitev prvih ocen možnosti doseganja okoljskih ciljev za vodna telesa v Sloveniji po načelih Vodne direktive / [voditeljica projekta Lidija Globevnik ; avtorji fotografij arhiv IzVRS ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Inštitut za vode Republike Slovenije, 2006 4 GLOBEVNIK, Lidija , Izvajanje Vodne direktive v Sloveniji: predstavitev prvih ocen možnosti doseganja okoljskih ciljev za vodna telesa v Sloveniji po načelih Vodne direktive / [voditeljica projekta Lidija Globevnik ; avtorji fotografij arhiv IzVRS ... et al.]. - 1. izd. - Ljubljana : Inštitut za vode Republike Slovenije, 2006 5 Ministrstvo za okolje in prostor RS; SKUPNA SKRB ZA TRAJNOSTNO IN CELOVITO UPRAVLJANJE VODA; Ministrstvo za okolje in prostor RS; December 2007 3

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.1.2 Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 6 V skladu z Vodno direktivo je bil z ustrezno Uredbo, objavljeno v Uradnem listu RS št. 61/2011, sprejet načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja in sicer za obdobje do leta 2015 (NUV)7. Uredba med drugim določa tudi podaljšanje rokov za doseganje ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja ali dobrega ekološkega potenciala (okoljski cilji) posameznih vodnih teles zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali z naravnimi pogoji, ter možnost odstopanj od okoljskih ciljev zaradi fizičnih sprememb vodnega telesa zaradi nove človekove dejavnosti. V tretjem odstavku prvega člena Uredbe je določeno, da načrt šteje za okoljska izhodišča na področju upravljanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. NUV ima na strani 390 preglednico 4-9, ki navaja DPN (sprejeti in v sprejemanju) in naravovarstvene LIFE projekte, ki so vključeni v oceno izhodiščnega scenarija od koder ugotavljamo, da na spodnji tok Kučnice (izliv v Muro) vplivajo kar trije dokumenti in sicer 1) LIFE06/NAT/SLO/00006 »Varstvo biodiverzitete reke Mure v Sloveniji«, 2) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Dokležovja do Kučnice in 3) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za sanacijo in izgradnjo visokovodnih nasipov ob reki Muri od Cvena do Vučje vasi, vendar pa ostaja ocena vpliva za leto 2015 ista kot ocena v letu 2009. V nadaljevanju je v preglednici 5-16: Koncesijske uredbe, zaradi katerih bi lahko na VT VO Donave po letu 2015 prišlo do odstopanj od okoljskih ciljev na strani 475 navedeno, da za območje spodnjega toka Kučnice velja Uredba o koncesiji za rabo vode za proizvodnjo električne energije na delu VT reke Mure od Sladkega Vrha do Veržeja (Uradni list RS, št. 120/05) in sicer so navedene tri morebitne hidroelektrarne, ki bi vplivale na obstoječe stanje (HE Radenci, HE Hrastje in HE Veržej). Načrt upravljanja se nanaša na vse vodotoke v Republiki Sloveniji, tako tudi na reko Kučnico, ki jo navaja v tretjem členu Uredbe in sicer v zvezi s podaljšanjem rokov za doseganje okoljskih ciljev (22. december 2015). Drugi odstavek navedenega člena govori o tem, da se zaradi razlogov, povezanih s tehnično izvedljivostjo ali z naravnimi pogoji, rok za doseganje teh ciljev na določenih vodnih telesih podaljša do leta 2027, kar pa se nanaša na vodna telesa površinskih voda navedena v tretjem odstavku, kjer je navedena Kučnica z oznako (VT SI432VT). V Načrtu upravljanja voda na strani 448 je v tabeli naveden razlog podaljšanja roka in sicer je pri Izbranem kriteriju za utemeljitev izjem pri doseganju okoljskih ciljev navedena tehnična neizvedljivost. Deveti člen Uredbe v nadalje prepoveduje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih in sicer v drugem odstavku, ki določa, da je vnos hranil v vode prepovedan, razen v skladu s predpisom, ki ureja ribolovni režim. Na Kučnici je bilo v opazovanjih izvedenih v okviru NUV med leti 2006-2008 ugotovljeno, da ima zmerno ekološko stanje kot razlog okoljskega problema pa je naveden nitrat.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=201161&stevilka=2891

http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nuv/nacrt_upravljanja_voda.pdf GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 3: Dušikov cikel 8

Vse povezave na besedilni in kartografski del NUV so dosegljive na povezavi: http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda_za_vodni_o bmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/ .

http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/nitrates/sl.pdf

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.1.3 Zakon o vodah Zakon o vodah (ZV-1, Ur.l.RS št. 67/2002) predstavlja v Republiki Sloveniji upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči. Zakon ureja tudi javno dobro in javne službe na področju voda, vodne objekte in naprave ter druga vprašanja, povezana z vodami. Upravljanje po tem zakonu pomeni upravljanje z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, obsega varstvo voda, urejanje voda in odločanje o rabi voda. Upoštevajoč določila Direktive 2000/60/ES, ki določuje okvire vodne politike v EU je bil leta 2002 sprejet Zakon o vodah, ki je bil do zdaj 2x dopolnjen (leta 2008 (ZV-1A, Ur.l.RS št. 57/2008) in 2012 (ZV-1B, Ur.l.RS št. 57/2012)). Že uvodoma lahko ugotovimo smernice, ki jih zakon zasleduje, kar je razvidno v določilih 5. člena, ki navaja, da je rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča treba programirati, načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov, ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave. V nadalje je pomembno določilo zakona (14. člen) razdelitev celinskih voda na dva razreda. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča. V tem priobalnem pasu, so možni le določeni posegi pod določenimi pogoji, ne glede na lastništvo nepremičnine, ki so navedeni v določilih zakona, namen pa je zagotoviti zaščito brežin vodotokov, zagotoviti varnost pred pojavom erozije in omogočiti dostop javnim službam, ki izvajajo vzdrževalna ali sanacijska dela na vodotoku. Novela zakona iz leta 2008, pa je priobalni pas vodotokov 1. reda izven urbanih območji razširila najmanj na 40m, z možnostjo da vlada določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč na podlagi četrtega odstavka 14. člena (ZV-1A, Ur.l.RS št. 57/2008). V kolikor se osredotočimo, na posege na vodnem in priobalnem zemljišču za potrebe projekta GreenNet je pomembno, da so na podlagi določil 37. člena Zakona dovoljeni ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave. Prav tako Zakon vsebuje v 65. členu določilo, ki ureja prepoved gnojenja in uporabo sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meje brega 2. reda.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

1.2.1.4 Najožje območje Kučnice (HOT SPOT) V Pravilniku o določitvi meja povodij in porečij ter meja vodnih območij z vodami 1. reda, ki jima pripadajo (Ur.l. RS št. 82/2003) je v prilogi 3 navedeno, da med ostale celinske vode 1. reda, ki na območju Republike Slovenije tvorijo ali prečkajo državno mejo in pripadajo vodnemu območju Donave spada tudi reka Kučnica. Smernice določene v Direktivi, Načrt upravljanja voda za vodni območju Donave in Jadranskega morja s katerim se preverja stanje voda in implementacija navedenega v slovensko zakonodajo z Zakonom o vodah ter podzakonski akti nam omogočajo, da lahko strugo Kučnice kot vodno telo, ki mu priteče posebna skrb za doseganje in ohranjanje »dobrega stanja voda« obravnavamo kot naše najožje (HOT SPOT) območje. Ker pa z aktivnostmi v sami strugi ni mogoče doseči ustreznega vpliva na dobro stanje vode v njej bomo v nadaljevanju poglavja to območje ustrezno razširili na območje, ki ga že zdaj nekako varuje oz. omejuje obstoječa zakonodaja. Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (Ur.l. RS št. 129/2006) prikazuje v prilogi shematski prečni prerez vodotoka z določitvijo meje vodnega zemljišča. Slika 4: Shematski prečni prerez vodotoka z določitvijo meje vodnega zemljišča

Prikazano vodno zemljišče med mejama vodnega zemljišča v naravi predstavlja geodetsko odmerjeno nepremičnino, ki je identificirano s svojo parcelno številko katastrske občine. Za lažjo predstavo prilagamo v nadaljevanju ortofoto primer naključno izbrane parcelne številke, ki predstavlja Kučnico. Ker gre za mejno reko je ta odmerjena od sredine struge kar pomeni, da je v tem primeru vodno zemljišče razdeljeno na dve parcelni številki vsaka na svojo stran državne meje (AT – SI).

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 5: v naravi odmerjena Kučnica (del parc.št. 1244 k.o. Cankova)

Na sliki 5 je vidna sredinska črta po strugi, ki predstavlja mejo z Republiko Avstrijo in hkrati predstavlja mejno črto parcelne številke 1244 k.o. Cankova. Z rahlo nakazano prečno črto čez parcelo je označena razdalja oz širina parcele, ki v tem mestu znaša 13,22 metra, po parceli pa variira od 9 pa skoraj vse do 15 metrov, kar pomeni, da je meja določena v skladu s prej navedenim pravilnikom. Iz zemljiške knjige izhaja, da je tako odmerjena nepremičnina v lasti Republike Slovenije, kar je razvidno iz slike 6.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 6: elektronski vpogled v e-zemljiško knjigo (za parc.št. 1244 k.o. Cankova)

Dolžinski vodni objekt smo tako definirali po širini s širino vodnega zemljišča, ki sega v Republiko Slovenijo (širina po celotni dolžini ni enotna). Ker je Kučnica definirana kot voda 1. reda lahko k temu dodamo še najmanj 15 metrov priobalnega zemljišča določenega od meje vodnega zemljišča oziroma izven območja urbanih zemljišč kar 40 metrski pas priobalnega zemljišča (slika 7), saj je bilo na podlagi veljavnih OPN in OPN v sprejemanju ugotovljeno, da se nahajajo v 40 metrskem pasu le kmetijska zemljišča z izjemo opuščenih obmejnih objektov in čistilne naprave, ki imajo namensko rabo stavbnih zemljišč.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 7: shema priobalnega zemljišča

Prikazano širino (slika 7, širina vodnega zemljišča + priobalno zemljišče izven urbanih območij 40metrov) predlagamo, zaradi namenov varovanja voda v skladu s smernicami Vodne Direktive, kot najožje območje (HOT SPOT) reke Kučnice za potrebe projekta GreenNet.

1.2.2 Možni ukrepi za nadaljnji razvoj ideje območja HOT SPOT Ker območje HOT SPOT (slika 8) kot smo ga na podlagi obstoječih zakonov in pravilnikov določili ne predstavlja optimalnega območja ukrepanja v skladu z Vodno Direktivo za doseganje in ohranjanje »dobrega stanja voda«, smo pregledali potrebe po določeni ureditvi naravnih in kulturnih danosti v neposredni bližini. Z možnostjo, da vlada določi drugačno zunanjo mejo priobalnih zemljišč na podlagi četrtega odstavka 14. člena, če je to potrebno zaradi: 1. varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov, 2. urejanja voda, 3. izvajanja javnih služb po Zakonu o vodah, 4. omogočanja splošne rabe vodnega in morskega dobra in določanja varstvenih režimov smo pripravili prikaze: -

Slika 8: območje HOT SPOT (40m priobalni pas); Slika 9: območje HOT SPOT in stara struga po franciscejskem katastru; Slika 10: območje HOT SPOT s prikazom območja parcel v priobalnem pasu 40m, s staro strugo, kulturno dediščino in rastišči narcis.

V nadaljevanju navajamo možne ukrepe na tako zastavljenih območjih.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 8: območje HOT SPOT (40m priobalni pas)

-------

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 9: območje HOT SPOT in stara struga po franciscejskem katastru

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 10: območje HOT SPOT s prikazom območja parcel v priobalnem pasu 40m, s staro strugo, kulturno dediščino in rastišči narcis

_______

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Območje HOT SPOT prikazano na sliki 9 predstavlja možnost zajetja dodatnih površin in sicer po nekdanji strugi. Potencialna možnost razvoja te razširjene mejne črte bi bila v tem, da se na podlagi zbranih in na elektronskem mediju priloženih podatkov glede katastrskega stanja po franciscejskem katastru uredi zgodovinska učno / pohodniška pot z ustreznimi oznakami. V nadalje bi na nepremičninah, ki jih meandrirajoča stara struga seka v okviru in na območju Krajinskega parka Goričko bilo priporočljivo, da le ta uporabi zakonsko možnost predkupne pravice in tako ustvari določen fond zemljišč, ki ga pod določenimi pogoji lahko da v upravljanje zainteresirani skupnosti. Območju HOT SPOT prikazanem na sliki 10 so dodeljene površine parcel, ki se jih osnovno območje s priobalnim pasom dotika ter popisana kulturna dediščina in zemljišča na katerih so bila evidentirana rastišča narcis (le ta so ogrožena zaradi intenzivne kmetijske rabe, saj so kmetje posamezne travnike kjer so rasle preorali v njive). Iz tega prikaza (na elektronskem mediju za bazo podatkov priložene ustrezne .shp datoteke) oz. podatkov, ki jih vsebuje je mogoče razbrati na katerih nepremičninah znotraj tega pasu se nahaja dodatna potreba po ustreznem zavarovanju (osnova je lahko Zakon o ohranjanju narave – ZON Ur.l. RS št. 96/2004-UPB2, saj v tem primeru ne gre za ohranjanje kvalitete voda, temveč rastišč redkih rastlin). Tako bi v ta pas vključili tudi celotne parcele na katerih se nahajajo rastišča narcis za katere predlagamo podoben režim upravljanja kot prej navedeno. Poseben pomen tega območja poudarjamo zaradi vplivov iz zaledja, ki jih prikazujemo s sliko 11, ki prikazuje vtoke in objekte v in ob območju HOT SPOT, pri čemer objekte predstavljajo mostovi, opuščeni objekti mejnih prehodov, zadrževalniki, čistilna naprava ter poslovni subjekti. Vtoki so dejansko melioracijski jarki ali cevi zaradi drenažiranja posameznih zemljišč. Od severa proti jugu smo tako našteli 6 mejnih prehodov z objekti in sicer v Kramarovcih, Fikšincih, Gerlincih, Korovcih, na Cankovi in v Gederovcih. Objekt v Kramarovcih je v lasti občine Rogašovci, objekta v Fikšincih in v Gederovcih sta v lasti Republike Slovenije, ostali trije objekti pa v lasti občine Cankova. V nadalje smo v bližini ugotovili, da se nahaja tudi 6 poslovnih subjektov katerih delovanje lahko vpliva na stanje Kučnice, vendar pa smo po pregledu nagiba terena in pregledu višin terena južna dva izločili. Med preostale štiri subjekte uvrščamo v Ocinju Vgrajevanje delov in vulkanizerstvo Drago Horvat s.p., in pa tri večje kmetije, ki so glede na obdelovalne površine vse zaznamovane z režimom zaščitene kmetije. To so kmetije Hari v Gerlincih, Šnurer v Korovcih in Kuzma v Skakovcih. Pri kmetiji v Skakovcih stoji tudi velik opuščen objekt Wolf.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 11: VTOKI IN OBJEKTI v in ob območju HOT SPOT

----------

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2. Razširjena regionalna analiza za celotni sklop naloge za pilotno regijo 2.1 Ugotovitve Po pregledu za namene projekta GreenNet obsežno pripravljene baze podatkov, s katero se omogoča pregled ekološkega, ekonomskega in prostorskega položaja, problemov in trkov ob Zeleni vezi je bilo v prvi fazi mogoče ugotoviti, da se prebivalstvo na pilotnem območju stara, da obstajajo težnje po ustrezni ureditvi gospodarske javne infrastrukture (kanalizacija in vodovod) kar hkrati vpliva na izboljšanje ekoloških in gospodarskih kazalcev. Prav tako je bilo ugotovljeno, da turizem v pilotnem območju sloni na tem, da ˝prodaja˝ naravne danosti, kamor bi lahko brez težav vključili tudi ožje območje, še bolj pa smo to domnevali za najožje območje - HOT SPOT reke Kučnice. V sklopu pregledov izvedenih v drugi fazi smo ugotovili, da je na celotnem pilotnem območju prevladujoča dejavnost, ki vpliva na stanje reke Kučnice, razširjeno intenzivno kmetijstvo. Še bolj očitno je to ob pregledu najožjega območja, kjer so travniki ali gozdovi ob strugi Kučnice prej izjema kot pravilo. V nadalje ugotavljamo, da na celotnem delu pilotne regije veljajo predpisi Republike Slovenije, ki urejajo varovanje naravnih in kulturnih dobrin (severni del se nahaja dodatno v Krajinskem parku Goričko, južni del ob Muri se nahaja v zavarovanem območju Natura 2000). Osrednje območje ne leži v nobenem posebej urejenem območju, ki bi dodatno urejalo varovanje naravnih danosti. Na celotnem območju veljajo zakonske določbe in priporočila glede omejevanja kmetovanja (gnojenja) v bližini vodotokov, vendar pa je nadzor nad izvajanjem le tega slabo zagotovljen.

2.2 Predlogi ukrepov (smernice) za nadaljnji potencialni razvoj V nadaljevanju predlagamo predvsem ukrepe s katerimi je možno izboljšati trenutno ekološko stanje območja, ki gravitira na Kučnico in sicer z ureditvijo razmer za ljudi, s čimer se nedvoumno izboljša bivalno okolje le teh. Ukrepov za izboljšanje gospodarskega stanja ne bomo podajali, saj predvidevamo, da so le ti v pristojnosti dogovorov lokalnih skupnosti in potencialno zainteresiranih investitorjev. Ob upoštevanju in izvajanju podanih predlogov, predvidevamo, da je trenutno ekološko stanje na pilotnem območju GreenNet Kučnice mogoče izboljšati.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2.2.1 Ureditev lastništva predvidenega stanja območja urejanja Prvotna ideja delovne skupine je bila, da bi se na ustrezen način uredilo lastništvo znotraj najožjega območja (HOT SPOT) ob Kučnici. Ob pregledu veljavnih predpisov in po tem, ko smo to območje določili (xm+40m)9 pa ugotavljamo in predlagamo sledeče: 1. V območju X+40 na slovenski strani meje10 so lastniki zemljišč pri rabi svojih kmetijskih površin omejeni zaradi Vodne in Nitratne direktive, ter zakonov in predpisov, ki so določila teh direktiv prenesle v naš pravni red. Tako Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Uradni list RS, št. 113/2009) v 8. členu določa kdaj je in na katerih zemljiščih dovoljeno gnojenje z gnojevko in gnojnico (podobno 9. člen glede mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik). V 3. odstavku 10 . člena ta ista Uredba navaja navodila za gnojenje na njivah, ki so na strmih zemljiščih, nagnjenih k površinskim vodam, pri poljščinah s počasnim spomladanskim razvojem (koruza, pesa) ob gnojenju z gnojevko, gnojnico ali mineralnimi dušikovimi gnojili zagotoviti enega od naslednjih ukrepov: – njiva mora biti razmejena s prečnimi ozelenjenimi pasovi, ki preprečujejo odplavljanje gnojil, ali – med njivo in površinsko vodo mora biti najmanj 15 m širok pas zemljišča, porasel z zeleno odejo ali drugimi kmetijskimi rastlinami, razen poljščinami s počasnim spomladanskim razvojem ali – njiva mora biti obdelana prečno na strmino ali – njiva mora biti preko zime prekrita z zeleno odejo. Prav tako morajo lastniki, ki obdelujejo zemljišča in lastniki, ki dajejo zemljišča v najem, kakor tudi obdelovalci, ki imajo ta zemljišča v najemu upoštevati Priporočila za zagotavljanje večje ravni varstva voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov11 in v skladu z Zakonom o varstvu okolja sprejet Pravilnik za izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju (Uradni list RS, št. 130/2004). Kot že navedeno vsebuje tudi Zakon o vodah, in sicer v 65. členu, določilo, ki ureja prepoved gnojenja in uporabo sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meje brega 2. reda. Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Ur.l. RS, št. 98/2011, sprememba 1/2013) določa, da je varovalni pas lahko zaraščen s travo, divje rastočimi rastlinami, grmovjem ali drevesi, lahko pa se obdeluje. Biti mora vzdrževan v skladu z dobro kmetijsko prakso. Ker je Kučnica voda 1. reda so kmetje pri gnojenju in škropljenju omejeni na širini 15-ih metrov svojega zemljišča za katerega predlagamo, da ga Republika Slovenija kot omejevalec v prihodnosti geodetsko odmeri in prouči možnost prenosa lastništva. Ker gre v tem pasu za omejevanje kmetovanja z gnojenjem hkrati navajamo, da nebi bilo smotrno tako odmerjena zemljišča prenesti v upravljanje Skladu kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, temveč v upravljanje ministrstva pristojnega za vode (trenutno Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje), ki bi lahko ta zemljišča za Glej Slika 7: shema priobalnega zemljišča V elaboratu je označen priobalni pas 40m tudi na avstrijski stani reke Kučnice, vendar tam ni pristojnosti s strani slovenskih organov. 11 http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nitrati_priporocila.pdf 9

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

namene renaturacije predala v upravljanje zato zainteresirani javnosti, morebiti v upravljanje in nadziranje Krajinskemu parku Goričko. Način ravnanja oz. rabe priobalnih in vodnih zemljišč se naj določi tudi v Načrtu upravljanja Krajinskega parka Goričko, vodnogospodarski ukrepi za izboljšanje ekološkega stanja v reki Kučnici pa naj se določijo v podrobnejšem načrtu upravljanja z vodotokom, kar omogoča 60. člen Zakona o vodah. V predlaganem primeru upravljanja v okviru Krajinskega parka Goričko, bi bilo potrebno, da se Upravljavski načrt parka dopolni z načrtom upravljanja za vodotok Kučnico, ki bi bil v skladu z Načrtom upravljanja voda.

2.2.2 Ohranjanje obstoječih kvalitetnih krajinskih značilnosti 2.2.2.1 Povzetek Najožje (HOT SPOT) oziroma širše ožje območje (CORE AREA) spada po regionalni razdelitvi krajinskih tipov Slovenije med subpanonske regije Slovenije v širšo krajinsko enoto Prekmurje12. To območje spada glede na skupne značilnosti krajinskih prvin v tri enote: - Goričko - v podenoto Zahodno Goričko in - Ravninsko območje Prekmurja - v podenoto Ravensko. - Poplavno območje reke Mure. Glede na naravno ohranjenost, pestrost, prostorski red, harmoničnost in simbolni pomen je: Zahodno Goričko je uvrščeno v 2- 3 kakovostni razred.13 Mozaična kmetijska krajina je prilagojena umirjenemu reliefu in talnim značilnostim. S posegi urejanja vodnega režima so bile v preteklosti nekatere vrednote sicer izgubljene, vendar obstaja potencial za njihovo vrnitev. Ravninsko območje Prekmurja je uvrščeno v 3 kakovostni razred. Ravninski svet in godna tla sta omogočila nastanek krajinskega vzorca velikega merila. Nekdanja trakasta delitev zemljišča je sicer ponekod še ohranjena, vendar čedalje bolj izginja z agrotehničnimi ukrepi. K razvrednotenju krajine so prispevale obsežne melioracije in mineralni kopi gramoza. Na podlagi delnega poročila CKFF z meseca septembra 2012, lahko na podlagi biotske raznovrstnosti ocenimo krajinsko pestrost, ki se med seboj zelo prepletata oz. je prva odraz druge in obratno. Na območju so evidentirane živice, mejice, posamezna drevesa, manjše in večje gozdne zaplate, raznovrstna raba, drobna struktura parcel, ohranjanje avtohtone poselitve (razpršene poselitve) z vrtovi in ekstenzivnimi sadovnjaki. V nadaljevanju podajamo analizo dejanske rabe (Vir: MKO, januar 2013) iz katere je moč razbrati različno krajinsko zgradbo najožjega in ožjega območja ob Kučnici.

12 13

Marušič et al. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji - Zvezek 3, MOP, Ljubljana 1997 Marušič et al. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji - Zvezek 3, MOP, Ljubljana 1997

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Na skrajnem južnem delu, kjer Kučnica prestopi v indundacijski prostor reke Mure je območje opredeljeno kot poplavna krajina ob Muri, ki je uvrščena v 1 kakovostni razred. Mura je edina ravninska reka v Sloveniji, ki je še ohranila svoje naravne značilnosti in ritem znotraj poplavnega območja med nasipi in daje širšemu območju Prekmurja razpoznavnost v prostoru. Za visokovodnimi obrambnimi nasipi in ob nekdanjih rokavih Mure je nastala izjemna kulturna krajina s trakastim krajinskim vzorcem, prilagojenim nepravilnim smerem nekdanjih rečnih tokov. Naravna ohranjenost in velik potencial revitalizacije hidrodinamičnih procesov uvrščata Muro na seznam Evropske naravne dediščine. (Vir odstavka: Marušič et al. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji Zvezek 3, MOP, Ljubljana 1997) Občinskih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPN) sprejetih ali v nastajanju obravnavanega območja nismo analizirali, saj so izdelani v skladu z ZPNačrt, ki je z vidika delitve podrobne namenske rabe (v nadaljevanju; PNRP) bolj usmerjen v delitev stavbnih zemljišč, ki jih je po PNRP preko 20, medtem ko se kmetijska zemljišča delijo le na najboljša (K1) in druga kmetijska (K2) zemljišča. Gozd je opredeljen kot gozd (G) brez podrobne delitve glede na funkcijo ter varovanja, površine voda pa se delijo na celinske vode (VC), ne glede na to če gre za vodotok ali stoječo vodo, in morje (VM). Posamezne krajinske značilnosti so izpostavljene v strateškem delu, ki pa nimajo izvedbene narave glede urejanja in varovanja. V izvedbenem delu so krajinske značilnosti opredeljene po pretežni namenski rabi območja ali enote urejanja, npr. sadovnjaki pretežno kot stavbna zemljišča, pasovi obvodne vegetacije kot vodne površine ali z ostalimi krajinskimi členi, kot so mejice, živice,… kot kmetijska zemljišča ali gozd. Tabela 1: Dejanska raba v 40 m pasu ob Kučnici na Slovenski strani - HOT SPOT Raba_id Vrsta dejanske rabe 1100 Njive in vrtovi 1222 Ekstenzivni oz. travniški sadovnjaki 1300 Trajni travniki 1410 Kmetijska zemljišča v zaraščanju 1500 Drevesa in grmičevje 1600 Neobdelano kmetijsko zemljišče 2000 Gozd 3000 Pozidano in sorodno zemljišče 7000 Voda Skupaj VIR: MKO, januar 2013

Površina (m2) 733986 8716 284852 171202 43676 770 267691 38926 26933 1576753

% glede na celotno območje 46,6 0,6 18,1 10,9 2,8 0,0 17,0 2,5 1,7 100

Za območje HOT SPOT smo izdelali analizo dejanske rabe, ki je najbolj približana »dejanskemu« odrazu krajinskih značilnosti območja. Kljub temu, da je območje povzeto na podlagi prepisa o varstvu voda in na območju veljajo omejitve glede intenzivne rabe kmetijskih zemljišč lahko na podlagi rezultatov analize ugotovimo, da je kljub temu skoraj polovica (46% - njive in vrtovi in 10% zemljišča v zaraščanju) območja opredeljeno kot njive in vrtovi vključno s površinami v zaraščanju, kar za krajinsko pestrost s krajinskega vidika nima velike vrednosti. Prav zaradi tega je na območju nujno varovanje in ohranjanje vsakega krajinskega člena, ki ni uvrščeno v divje zaraščanje kmetijskih površin ali pa se prištevajo k tujerodnim rastlinskim vrstam. Tako se posebej varujejo krajinski členi, kot so GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / 25 GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

drevesa in grmičevje, ki jih je 4,3 ha ali 2,8 % ter območja trajnih travnikov, katerih je 28 ha ali 18%. Na območju je caa. 22 ha kartiranih habitatov oz. življenjskih okolij z vrednostmi 3,4,5 (vrednosti veljajo le za območje KP Goričko). Za soustvarjanje kulturne krajine so bistvenega pomena ekstenzivni oz. travniški sadovnjaki, ki se nahajajo predvsem ob obstoječih domačijah. Tabela 2: Dejanska raba v ožjem območju Kučnice na Slovenski strani – CORE AREA

Raba_id 1100 1190 1211 1221 1222 1240 1300 1410 1500 1600 1800 2000 3000 5000 7000

Vrsta dejanske rabe Njive in vrtovi Rastlinjak Vinograd Intentvni sadovnjak Ekstenzivni oz. travniški sadovnjaki Ostali trajni nasadi Trajni travniki Kmetijska zemljišča v zaraščanju Drevesa in grmičevje Neobdelano kmetijsko zemljišče Kmetijsko zemljišče poraslo z goznim drevjem Gozd Pozidano in sorodno zemljišče Suho, odprto zemljišče s posebnim raslinskim pokrovom Voda Skupaj VIR: MKO, januar 2013

Površina (m2) 17480373 3117 303212 20724 596529 8041 3679246 631181 437982 39818 2482 8932617 1722444 755 123597 33982117

% glede na celotno območje 51,4 0,0 0,9 0,1 1,8 0,0 10,8 1,9 1,3 0,1 0,0 26,3 5,1 0,0 0,4 100,0

Z razširitvijo območja na CORE AREA je posledično povečano število evidentiranih rab v prostoru, ki hkrati povečujejo pestrost kulturne krajine območja in biotsko raznovrstnost na eni strani ter intenzivno obdelane ali degradirane površine, kot je razvidno iz zgoraj priložene tabele. Reliefno lahko območje razdelimo na dva dela in sicer ravninski del ob Kučnici in rob pobočja Zahodnega Goričkega. Zaradi regulacije Kučnice in intenzivnejše obdelave v dolini vodotoka je krajina v ravninskem delu precej enolična, saj je zaznamovana z večjimi obdelovalnimi kmetijskimi površinami. Zaradi ugodnih rastnih in podnebnih razmer za rast narcis ob Kučnici so na območju evidentirane narcise, ki so poleg trajnih travnikov, redkih mejic ter še redkejših posameznih dreves posebna in redka evidentirana botanična naravna vrednota državnega pomena pod ident.št. 29 OP, in so ključni člen pri soustvarjanju krajinskih značilnosti območja. Kljub temu, da je območje ob Kučnici intenzivneje obdelano pa je zaslediti bistveno razliko v deležu površin v zaraščanju. Na območju HOT SPOT je kar 10% površin v zaraščanju medtem, ko je na CORE AREA teh površin le 2%. Sam rob pobočja zahodnega Goričkega zaznamujejo cestne povezave ob katerih se nahaja obcestna poselitev. Značilna avtohtona poselitev Goričkega (razpršena poselitev), GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

ki jo zaznamujejo posamezne domačije in zaselki, je na tem območju redko zastopana. Oba tipa poselitve, strnjena podeželska naselja ter redka območja razpršene poselitve z domačijami, sta obdana z visokodebelnimi sadovnjaki ter na ugodnih legah z vinogradi. V evidenci dejanske rabe so pozidana in sorodna zemljišča zastopana v 5% deležu . Bistvenega pomena na območju so gozdovi, ki jih je 26%. Nahajajo so predvsem na pobočju in se prepletajo med ostalo rabo. Na območju občine Tišina se nahajajo ob Muri in so opredeljeni kot naravna vrednota Mura - loka pod evid. št.7477. K intenzivnejšemu prepletanju krajinskih značilnosti prispevajo pasovi vegetacij ob vodotokih in jarkih, pasovi vegetacij ob prometnih poteh, pasovi vegetacije med parcelnimi mejami ali različnimi rabami (njiva/travnik), ki so evidentirani kot različni krajinski elementi. Po dejanski rabi so evidentirani kot drevesa in grmičevje ali pa tudi kot površine v zaraščanju. Na podlagi kartiranih habitatov na Goričkem pa so nekateri kvalificirani habitatni tipi. Slika 12: Poraščeno pobočje pod obcestno poselitvijo, ki je obdana s sadovnjaki. Prečna parcelacija (terase) je zamejena z pasom drevesne in grmovne vegetacije s smerjo sever jug. Njive so drobno odmerjene in obdelane, del se jih zarašča. Krajinsko sliko območja kvarijo živobarvne fasade objektov.

(Avtor slike: Gregor Domanjko)

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 13: Intenzivno obdelana krajina s pasom obrežne vegetacije in redkimi krajinskimi členi med njivami (drevesa in grmičevje ob jarku)

(Avtor slike: Gregor Domanjko) Kot je razvidno iz podatkov franciscejskega katastra in današnjega stanja katastra, priloženih na elektronskem mediju) se parcelno stanje na območju HOT SPOT, ni bistveno spremenilo. Mestoma so se njivske površine združile, na mestih pa je opazna še podrobnejša trakasta razdelitev. Posamezna območja z vidika kulturne krajine so posebej opazna in se jih zaradi njihove zaščite in ohranitve priključi k CORE AREA območju. Na grafični prilogi so prikazana priključena območja (krajinsko vredna območja). Povezovalni člen med državama so tudi točke mejnih prehodov, ki se jih uredi v turistične namene.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 14: Prikaz krajinskih značilnosti območja

-------------------------------

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2.2.2.2 Predlogi za ohranjanje obstoječih kvalitetnih in vzpostavljanje novih krajinskih značilnosti Za namene minimalnega varovanja okolja ob dobrem kmetovanju je bil v Sloveniji z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju vzpostavljen sistem navzkrižne skladnosti (v nadaljevanju: uredba navzkrižne skladnosti). Uredba navzkrižne skladnosti obsega predpisane minimalne zahteve s področij varovanja okolja, varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin, ugodnega počutja živali ter dobre kmetijske in okoljske pogoje. Sistem navzkrižne skladnosti izvaja in spoštuje vedno več zavezancev, ki poleg ozaveščenosti o varovanju okolja, ohranjanju kulturne krajine, zagotavljanja varne hrane in dobrobiti živali, če želijo pridobiti razpoložljiva sredstva iz prvega in drugega stebra Skupne kmetijske politike. Namen navzkrižne skladnosti je krepitev zavedanja upravičencev, da morajo predpisane zahteve spoštovati, če želijo razpoložljiva sredstva tudi v celoti prejeti. Za uresničitev ciljev navzkrižne skladnosti je potrebno celovito razumevanje sistema ter tesno sodelovanje vseh udeležencev v verigi, od snovalcev zakonodaje, preko izvajalcev, vseh strokovnih podpornih institucij in končno, kmetov kot zavezancev in izvajalcev navzkrižne skladnosti.14 Zaradi navedenega predlagamo, da se rezultate projekta GreenNet predstavi snovalcem, ki vplivajo na razvoj območja in se jim predlaga, da proučijo morebitne učne poti in izdajo ustrezen pisni material za ozaveščanje, popotnikov, prebivalcev in izvajalce ukrepov. Z izvajanem navzkrižne skladnosti Slovenja sledi evropskim smernicam in sicer z izvajanjem uredbe, ki določa pogoje za izvajanje predpisanih zahtev ravnanja in dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev za izvajanje; Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 z dne 29. septembra 2003, Uredbe Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004, Uredbe Komisije (ES) št. 1975/2006 z dne 7. decembra 2006, Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008, ki predpisujejo izvajanje minimalnih zahtev (standarde in akte) s področij varovanja okolja, varovanja zdravja ljudi, živali in rastlin, ugodnega počutja živali ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev. Izpolnjevanje predlogov, določenih v prilogah 1 in 2 uredbe navzkrižne skladnosti, ki sta sestavni del te uredbe, se šteje kot izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti. Za dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju, ki izhajajo iz Priloge 2 je pri ohranjanju obstoječih krajinskih značilnosti ter predvsem spodbujanju novih krajinskih členov bistvenega pomena upoštevanje prepisanih standardov, ki so: 1. Preprečevanje erozije tal: – minimalna talna odeja (med rastno dobo so kmetijska zemljišča pokrita z rastlinskim pokrovom); – ohranjanje teras (ohranjanje teras zaradi zaščite pred erozijo), na območju, kjer so evidentirane (Fikšinci); – minimalno upravljanje zemljišč, ki upošteva posebne razmere na zemljišču (Na GERKih z rabo na njivah, ki imajo srednji naklon 20 % ali več, je treba med 15. novembrom in 14

Priročnik za izvajanje zahtev navzkrižne skladnosti za kmetijska gospodarstva, MKO, februar 2012

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

15. februarjem upoštevati vsaj enega od teh ukrepov: – ali oranje po plastnicah – ali ohraniti strnišče – ali poskrbeti za ozelenitev). Kmetijska zemljišča je treba obdelovati tako, da bo možnost erozije tal čim manjša, in hkrati uporabljati agrotehnične ukrepe, ki zmanjšujejo njen učinek. Intenzifikacija kmetijskih površin v smislu združevanja in sprememba smeri obdelave se odsvetujeta. Na območju se ohranja tradicionalni način kmetovanja in obdelave zemlje (smer oranja). 2. Ohranjanje ravni organske snovi v tleh s primerno dejavnostjo: – upravljanje z ornimi strnišči (žetveni ostanki na njivah se ne smejo kuriti); – standardi za kolobarjenje (v triletnem obdobju je upoštevan ustrezen kolobar). Gospodarjenje z organsko snovjo v tleh je pomembno za preprečevanje erozije in drugih slabih vplivov na tla (slabšanje strukture, sposobnost za zadrževanje vode). 3. Ohranjanje strukture tal s primernimi ukrepi: - primerna uporaba strojev (na pretežnem delu zemljišča ni očitnih sledi zaradi neprimerne uporabe mehanizacije) . Pri obdelavi tal je treba upoštevati njihovo razmočenost. Pri preprečevanju nastajanja zbitih tal se ob njihovem tipu upoštevajo tudi raba primernih kmetijskih strojev v primernem stanju tal, kolobar, različna in s potrebami rastlin usklajena globina oranja, občasno globoko rahljanje in vzdrževanje drenaže. 4. Zagotavljanje minimalne ravni ohranjanja, vzdrževanja in preprečiti poslabšanje stanja življenjskih okolij ali habitatov: - ohranjanje krajinskih značilnosti, vključno z, če je ustrezno, živimi mejami, ribniki, jarki in drevesi v vrsti, skupini ali posamično (Kmetijska zemljišča so obdelana vsako leto (razen na območjih iz predpisanih zahtev ravnanja za ohranjanje habitatov) najpozneje do 15. 10. tekočega leta. Obdelanost travinja se zagotavlja s pašo, košnjo ali kombinacijo paše in košnje najpozneje do 15. 10. tekočega leta (razen na območjih iz predpisanih zahtev ravnanja za ohranjanje habitatov)); - minimalne obremenitve živine in/ ali ustrezni režimi. (Minimalna obremenitev površin z domačimi živalmi, če so na kmetijskem gospodarstvu. Če živali ni, se travinje vzdržuje s katero koli obliko košnje (razen na območjih iz predpisanih zahtev ravnanja za ohranjanje habitatov); - preprečevanje širitve nezaželene vegetacije (kanadska zlata rogoza, ambrozija …)15 na kmetijsko zemljišče (Trajni travniki se ohranjajo s pašo, košnjo ali kombinacijo paše in košnje najpozneje do 15. 10. tekočega leta (razen na območjih iz predpisanih zahtev ravnanja za ohranjanje habitatov)); - zaščita trajnih pašnikov (Na zemljiščih kmetijskega gospodarstva se ohranjajo krajinske značilnosti). 15

http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin_in_zivali/rastline_invazivne_t ujerodne_vrste/ GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

- dober gospodar na kmetijskih zemljiščih pri rabi opravlja najnujnejše ukrepe skladno z ustrezno tehnologijo, tako da: ohranja krajinske značilnosti na svojem gospodarstvu. Pri tem uporablja Nacionalne smernice za krajinske značilnosti, ki so objavljene na spletnem mestu Ministrstva za kmetijstvo in okolje, kjer so določeni posamezni tipi krajinskih značilnosti in način njihovega vzdrževanja. 5. Varovanje vodnih virov pred onesnaževanjem in odplakami ter upravljanje uporabe vode: - vodno dovoljenje; - varovalni pasovi ob vodotokih (Varovalni pasovi ob vodnih telesih površinskih voda morajo biti vzpostavljeni (razen ob vodnih telesih površinskih voda iz predpisanih zahtev ravnanja za nitrate in predpisanih zahtev ravnanja za fitofarmacevtska sredstva)); Voda je splošna dobrina, zato je z njo treba ravnati gospodarno. Njena razpoložljivost vpliva na rastline in živali. Zaradi ohranjanja vode za njihovo osnovno preživetje je potrebno za vsako rabo vode ustrezno z Zakonom o vodah predpisano dovoljenje. Varovalni pasovi ob vodotokih so različno širok pas zemljišča, kjer je prepovedana uporaba sredstev, ki bi se s površine ali podzemno lahko izlivala v vodotoke in ogrozila življenje v vodi ali ob njej. Varovalni pasovi se vzpostavijo v skladu z Zakonom o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12). Varovalni pas je lahko zarašcen z avtohtonimi rastlinami, grmovjem ali drevesi, lahko pa se obdeluje. Biti mora vzdrževan v skladu z dobro kmetijsko prakso. Predvsem pa je v varovalnem pasu treba upoštevati režim rabe tal na podlagi Zakona o vodah in drugih pravnih predpisov. Ob upoštevanju uredbe navzkrižne skladnosti se za ohranjanje krajinskih značilnosti upošteva Nacionalne smernice za krajinske značilnosti, ki se uporabljajo kot del predpisa, ki ureja predpisane zahteve ravnanja ter dobre kmetijske in okoljske pogoje pri kmetovanju. Smernice za elemente, prepoznane kot krajinske posebnosti, se uporabljajo za preverjanje ohranjanja krajinskih elementov. V skladu z uredbo o navzkrižni skladnosti se krajinske posebnosti preimenuje v krajinske značilnosti. Krajinske značilnosti se lahko štejejo kot upravičene površine v skladu s predpisi. V sistem navzkrižne skladnosti se v letu 2013 iz Registra naravnih vrednot povzamejo le naravne vrednote, ki se štejejo kot krajinske značilnosti, ki ležijo na GERK-ih in ki so del kmetijskih gospodarstev, vključenih v sistem plačil skupne kmetijske politike.16 Na celotnem CORE AREA območju je potrebna izdelava analize prostora v skladu z metodologijo določanja naravovarstveno pomembnih krajinskih prvin za predpisane krajinske značilnosti (pasovi ob vodotokih, manjše vodne prvine, posamezna drevesa, skupine dreves). Prav tako je potrebno analizo opraviti tudi v delih, ki se ustrezno navezujejo na področje navzkrižne skladnosti in upoštevajo ugotovitve revizije obstoječih

Nacionalne smernice za krajinske značilnosti v okviru navzkrižne skladnosti http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Navzkrizna_skladn ost/Dopolnitev_Nacionalne_smernice_za_vzpostavitev_sistema_LF_2013_koncne.pdf

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

krajinskih značilnosti, ki se preverjajo v okviru zahtev standarda za dobre kmetijske in okoljske pogoje s področja navzkrižne skladnosti. Kljub veljavnosti uredbe o navzkrižni skladnosti je potrebno izvesti podrobno inventarizacijo prostora ter analizo in vrednotenje ostalih krajinskih členov, kot so pasovi vegetacije ob jarkih, poteh, med parcelnimi mejami, skupine dreves na kmetijskih površinah, posamična drevesa ter ostale krajinske značilnosti (terase nastale z načinom obdelave, območja ozke parcelacije in različna raba površin, ekstenzivni sadovnjaki), ki je osnova za nadaljnje načrtovanje širšega prostora ter osnova za ohranjanje obstoječih in predvidenih krajinskih členov.

2.2.3 Ohranjanje evidentiranih habitatov, rastlinskih in živalskih vrst Če povzamemo po delnem poročilu – faza 1 datirano s septembra 2012, ki ga je izdelal Center za kartografijo favne in flore CKFF je celotno prispevno območje reke Kučnice na slovenski strani pretežno v kmetijski rabi kot njivske površine. Nobeden od habitatnih tipov, ki jih obravnava Direktiva o habitatih, in so bili skartirani v prispevnem območju Kučnice znotraj KP Goričko, ne dosega deleža (4,4%), kot bi ga pričakovali glede na površino prispevnega območja. Podatki o naravnih vrednotah so v delu povzeti iz registra naravnih vrednot. Naravne vrednote je potrebno ohranjati v skladu s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (UL RS, št. 111/04, z vsemi spremembami). Kartiranje habitatov je bilo izvedeno za območje Krajinskega parka Goričko leta 2003 (Kaligarič, M., S. Škornik, B. Štumberger, M. Hönigsfeld - Adamič, V. Petrinec, 2003. Bioinventarizacija krajinskega parka Goričko [Bio-inventory of nature park Goričko] (končno poročilo). 126 str., pril.) na podlagi katerih je bila izvedena analiza HOT SPOT in CORE AREA. Znotraj območja HOT SPOT je poleg narcis, ki so botanična naravna vrednota državnega pomena zavarovana pod ident. št. 29 OP zasledit še tri naravne vrednote (v nadaljevanju: NV) in sicer na severu območja točkovno NV pod ident. št. 7535 Slatinska graba – izvir Slatine ter na jugu območje gramoznice Murski Petrovci (evid. št. 7477 ) in Mura – loka 1 (evid. št. 7469). Na območju je evidentiranih 28 ha trajnih travnikov od katerih je na podlagi kartiranja habitatov kar 8 ha kvalificiranih. Med njimi se nahajajo narcisni travniki, ki jih je znotraj najožjega območja 3 ha. Na območju CORE AREA se delež naravnih vrednot poveča. V osrednjem delu SZ od Cankove je gozd imenovan Fuks graba (evid.št. 7527), ki je opredeljen kot ekološka NV državnega pomena ter gramoznice v Petanjcih (1,2) in Zaton mlaka, ki se nahajajo na skrajnem južnem delu območja. Na podlagi analize kvalificiranih vrednostnih habitatov jih je na območju CORE AREA z vrednostjo 3,4,5 evidentiranih cca. 177 ha habitatov. Od vseh 368 ha travnikov na območju CORE ARAE, je cca. 83 ha ovrednotenih z vrednostjo 3,4,5. Na območju je cca. 21 ha površin z narcisami.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 15: Prikaz varovanih območij

-------------------------------------------------------------------------------------

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2.2.4 Analiza stanja opuščenih objektov mejnih prehodov in predlog ponovne uporabe Med pregledom občinskih prostorskih načrtov je bilo ugotovljeno, da v obmejnem pasu obstajajo stavbna zemljišča, zato so med postopkom zbiranja terenskih podatkov bili zbrani tudi podatki o obstoječih mejnih objektih, ki predstavljajo ta zemljišča. Trenutno so vsi objekti opuščeni, zato so bili hkrati preverjeni tudi podatki o lastništvu. V nadaljevanju podajamo seznam obstoječih objektov: 1. Mejni prehod Kramarovci Mejni prehod Kramarovci leži na nepremičnini s parc.št. 458/0 v k.o. Kramarovci, na nadmorski višini 265 m. Objekt je od meje oddaljen cca. 190 m in je po podatkih ezemljiške knjige v lasti Občine Rogašovci. Objekt ima lastno hišno številko z naslovom Kramarovci 5A in meri v celoti 21,4 m2. Objekt leži na območju Občine Rogašovci. Slika 16: Mejni prehod Kramarovci (objekt na parceli 458)

2. Mejni prehod Fikšinci Mejni prehod Fikšinci leži na nepremičnini s parc.št. 999/0 v k.o. FIkšinci, na nadmorski višini 252 m. Objekt je od meje oddaljen cca. 120 m in je po podatkih e-zemljiške knjige v lasti Republike Slovenije. Objekt je brez hišne številke in meri v celoti 23,1 m2. Objekt leži na območju Občine Rogašovci. Slika 17: Mejni prehod Fikšinci (objekt na parceli 999)

3. Mejni prehod Gerlinci Mejni prehod Gerlinci leži na nepremičnini s parc.št. 2395/0 v k.o. Gerlinci, na nadmorski višini 230 m. Objekt je od meje oddaljen cca. 40 m in je po podatkih e-zemljiške knjige v GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

lasti Občine Cankova. Objekt ima lastno hišno številko z naslovom Gerlinci 116A in meri v celoti 46,8 m2. Objekt leži na območju Občine Cankova. Slika 18: Mejni prehod Gerlinci (objekt na parceli 2395)

4. Mejni prehod Korovci Mejni prehod Korovci leži na nepremičnini s parc.št. 1012/0 v k.o. Korovci, na nadmorski višini 216 m. Objekt je neposredno ob meji in je po podatkih e-zemljiške knjige v lasti Občine Cankova. Objekt ima lastno hišno številko z naslovom Korovci 15A in meri v celoti 49,5 m2. Objekt leži na območju Občine Cankova. Slika 19: Mejni prehod Korovci (objekt na parceli 1012)

5. Mejni prehod Cankova Mejni prehod Cankova leži na nepremičnini s parc.št. 1269/0 v k.o. Cankova, na nadmorski višini 209 m. Objekt je neposredno ob meji in je po podatkih e-zemljiške knjige v lasti Občine Cankova. Objekt ima lastno hišno številko z naslovom Cankova 18 in meri v celoti 50,9 m2. Objekt leži na območju Občine Cankova. Slika 20: Mejni prehod Cankova (objekt na parceli 1269)

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

6. Mejni prehod Gederovci Mejni prehod Cankova leži na nepremičnini s parc.št. 3/0 v k.o. Sodišinci, na nadmorski višini 202 m. Objekt je oddaljen 46 m oddaljen od meje in je po podatkih e-zemljiške knjige v lasti Republike Slovenije. Objekt je brez hišne številke, površina zemljišča pod stavbo pa meri 412 m2. Objekt leži na območju Občine Tišina. Slika 21: Mejni prehod Gederovci (objekt na parceli 3)

Iz navedenega ugotovimo, da je v ožjem območju GreenNet (Core Area) šest opuščenih mejnih objektov, od tega dva v lasti Republike Slovenije, en v lasti Občine Rogašovci in trije v lasti Občine Cankova. V lasti Republike Slovenije sta objekta v Fikšincih in v Gederovcih, za katera predlagamo, da si občini Rogašovci in Tišina v prvi fazi v dogovoru z Republiko Slovenijo uredita prenos lastništva. Družba ZEU, d.o.o. je že pred časom izdelala idejni načrt alternativne rabe objektov za vseh pet objektov. Predvideli smo, da bi v Gerlincih, Korovcih in na Cankovi objekte predelali v apartmajske namene za pohodnike in kolesarje, ki uporabljajo v bližini urejene pohodniške in kolesarske poti. Vsi ti objekti so v lasti Občine Cankova in jo je o taki alternativni uporabi potrebno informirati, da bi se nato lahko pristopilo k morebitni investiciji v ta namen. Objekta v Kramarovcih in Fikšincih sta manjših površin, kar smo upoštevali pri alternativni namembnosti. Predvideli smo, da bi v zapuščenih objektih lahko uredili razstavne prostore s prikazom zgodovine o nekdanji »Železni zavesi« in sedanji Evropski Zeleni vezi. Predlagamo, da se načrti ureditve objektov in ureditve lastništva enega izmed objektov predstavijo pristojni občini Rogašovci, in da se skupaj poiščejo rešitve za ustrezen pristop k uresničitvi predloga. Objekt v Gederovcih je večjih površin in za alternativno rabi le tega ni bila opravljena nobena študija. Ker je po dimenzijah podoben objektu na Kuzmi, predlagamo, da bi tudi v njem uredili informacijsko stično točko. Notranji prostori bi lahko služili predstavitvi življenja ob meji ali kot urejena konferenčna dvorana za morebitne meddržavne projekte na občinski ravni. Ob hkratni izvedbi oblikovanja čezmejnih, tematskih pohodnih poti in kolesarskih povezav (Panorama Tour) ter ustrezni označitvi le teh se lahko poveča vidna privlačnost krajine, kar pozitivno vpliva na razvoj zelenih turističnih dejavnosti. V zvezi in v duhu projekta GreenNet – Evropska Zelena vez bi lahko bile za pohodne in kolesarske poti ter razstave in predstavitve v trenutno opuščenih obmejnih objektih zanimive teme s sledečimi naslovi: GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

- poseganje v vodotoke – nekoč in danes, - Železna zavesa: Evropska Zelena vez, - Nemška vrata in boji za mejo, - služenje stražarjev meje, - ekosistemske koristi obvodne vegetacije in živic, - zavarovane in ogrožene rastlinske ter živalske vrste – Natura 2000, poplavni travniki, - vodni krog, - krajinske značilnosti. Predlagamo, da se ob zaključnem poročanju ugotovitev na območju Republike Slovenije v ta namen na predstavitev rezultatov povabi pristojne predstavnike občin, Tišina, Cankova in Rogašovci, ter predstavnike Republike Slovenije pristojne za upravljanje z mejnimi objekti.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 22: Lokacije opuščenih mejnih objektov (potencialnih turističnih točk in povezovalne točke med AT in SI)

-------------------------------------

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2.2.5 Vzpostavitev dodatnih kontrolnih točk za analizo stanja vodotoka Monitoring stanja voda v Sloveniji služi za oceno kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda, količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda ter stanja voda na območjih s posebnimi zahtevami. Osnovni principi monitoringa in ocenjevanja stanja voda so določeni v Direktivi 2000/60/ES, ki določa okvir za delovanje Skupnosti na področju vodne politike (Vodna direktiva) in nekaterih drugih direktivah s področja voda. Vodna direktiva za vse države članice Evropske unije postavlja enotne principe za spremljanje in ocenjevanje stanja voda. V Sloveniji področje monitoringa stanja voda urejata Pravilnik o monitoringu površinskih voda (Uradni list RS, 10/2009) in Pravilnik o monitoringu podzemnih voda (Uradni list RS, 31/2009). Merila in način ocenjevanja stanja voda pa določata Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, 14/2009, 98/2010) in Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, 25/2009). Spremljanje kakovosti voda na območjih s posebnimi zahtevami je določeno še z nekaterimi dodatnimi predpisi. Ker je Kučnica mejna reka je v skladu z Načrtom upravljanja voda potrebno upoštevati tudi določila Priloge VI, ki ureja Povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami, ki se nanašajo na upravljanje voda in način njihovega uresničevanja. Tako je za vodno območje Donave (tu Kučnico) pristojna stalna slovensko – avstrijska komisija za Muro. Pravna podlaga za ustanovitev Stalne slovensko – avstrijske komisije za Muro je Sporazum med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vodnogospodarskih vprašanjih za mejni tok Mure in mejnih vodah Mure (Sporazum o Muri; Uradni list FLRJ – MP, št. 10/56), ki je bil ratificiran z Uredbo o ratifikaciji Sporazuma med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o vodnogospodarskih vprašanjih za mejni tok Mure (Uradni list FLRJ – MP, št. 10/56). Republika Slovenija je akt o ratifikaciji prenesla v nacionalni pravni red z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo ter Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Zvezno vlado Republike Avstrije o nadaljnji veljavnosti določenih jugoslovansko – avstrijskih pogodb v odnosih med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo (Uradni list RS – MP, št. 4/93). Med naloge in vsebine, ki so v pristojnosti komisije spada skupna obravnava in urejanje vodnogospodarskih vprašanj, ukrepov in del na mejnem toku Mure in mejnih vodah Mure med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo zaradi onesnaževanja ali odvajanja voda z prispevnega področja Mure. Po prilogi povzet delokrog komisije je: regulacija, gradnja visokovodnih nasipov, poplavna varnost, izkoriščanje vodnih teles, spremembe rečnega režima, melioracija, oskrba z vodo, onesnaženje vode. Iz Programa monitoringa stanja voda za obdobje 2010 – 2015 izhaja, da je za program monitoringa kemijskega stanja površinskih voda predvideno opraviti meritve na merilnem mestu Gederovci (ID merilnega mesta 1102, koordinate Gauß-Krüger 171098,57998517), ki se uporablja tudi za programe monitoringov v skladu z bilateralnimi sporazumi in mednarodnimi konvencijami. V nadalje je kot merilno mesto navedeno tudi merilno mesto Cankova (ID merilnega mesta 1100, koordinate Gauß-Krüger 174615,57844518) za http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202010%20-%202015.pdf , tabela 3.5.1 na strani 39/112 18 Prav tam, tabela 4.2.4 na strani 56/112 17

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

potrebe merilnih mest na vodotokih, ki se v vodnih telesih s prevladujočo kraško in razpoklinsko poroznostjo uporabljajo pri oceni količinskega stanja po metodologiji Wundt-a in za kalibracijo vodnobilančnega modela GROWA. Slika 23: merilno mesto Gederovci

Slika 24: merilno mesto Cankova

Med obema merilnima mestoma se nahaja čistilna naprava Cankova z ID čistilne naprave 187, ter z Gauß-Krüger koordinatami iztoka v Kučnico 174648, 578691. Zaradi spremljanja ekološkega (biološkega in kemičnega) stanje vodnega telesa Kučnice predlagamo, da se obe merilni mesti ustrezno izgradita za opravljanje izvajanja naloženih meritev. Hkrati predlagamo, da se zaradi preverjanja kvalitete vode zgornjega toka Kučnice postavi podobno merilno mesto v bližini mejnega prehoda Kramarovci. Ker monitoring izvaja Agencija Republike Slovenije za okolje predlagamo, da se predstavnike ali koncesionarje na vodotoku Kučnice povabi na končno predstavitev ugotovitev projekta GreenNet in se jim tam poda predlog v zvezi z dodatnim merilnim mestom in izgradnjo obstoječih merilnih mest.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2.2.6 Predlog in vizija načrta upravljanja Kučnice Vodotok Kučnica ali najožje projektno območje (HOT SPOT) je t.i. Evropska Zelena vez, ki povezuje sosednji državi Slovenijo in Avstrijo. Podnebni pogoji, prst, kamninska sestava, relief so na obeh bregovih vodotoka zelo podobni. Način obdelave kmetijskih zemljišč, različni predpisi o varovanju vodotokov, načini varstva narave, ipd., pa so v obeh državah različni, kar v veliki meri vpliva na podobo kulturne krajine oz. na njene krajinske značilnosti. Z razširitvijo najožjega območja na varovana in vredna območja ter s spajanjem obstoječih krajinskih členov na obeh straneh meje in vzpostavitvijo novih, bi postavili trdnejše temelje za varovanje in ohranitev Evropske Zelene vezi na in ob Kučnici tudi v prihodnje. Ker gre v našem primeru za obmejno območje je potrebno upoštevati obveznosti iz mednarodne pogodbe z Avstrijo o vzdrževanju mejne črte oz. mejnikov, ki so zajete v pogodbah, ki so bile sklenjene že med Republiko Avstrijo in tedanjo Jugoslavijo in jih je po razdružitvi nekdaj skupne države nasledila. Trenutno se tematika obravnava v pogodbah ratificiranih z zakonom (Ur.l.RS.št. 61/1996 Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o poteku državne meje na mejhnih sektorjih II, IV do VII in delih mejnih sektorjev IX in X (regulirana Glančnica), kakor tudi XIX (reguliran Riški potok) (BATDM) in Ur.l.RS.št. 66/2011 Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o poteku državne meje na mejnih sektorjih VIII do XV in XXII do XXVII (BATPDM)). V prvi pogodbi 2. člen govori da: ˝Kasnejše spremembe toka Kučnice ne vplivajo na potek državne meje, kot je določen v 1. členu te pogodbe.˝ To pomeni, da je meja fiksna ne glede na to ali se tok Kučnice spremeni. V poznejši pogodbi pa so bile črtane nekatere preživele določbe pogodbe o skupni državni meji, tako 7. člen (saj je določba uresničena v členih 1-3 pogodbe iz leta 1995 s spremembo mejne črte na reguliranem potoku Kučnica) ter členi 33-37, ki urejajo režim prehajanja meje za osebe, ki skrbijo za vzdrževanje državne meje, te določbe pa so po vstopu Slovenije v Schengensko območje nepotrebne. Na podlagi poročila Centra za kartografijo favne in flore in inventarizacije rastišč narcise (Bagola, 2010, naročnik JZ KPG) predlagamo seznam novih območij opredeljenih kot naravne vrednote in razširitev območja starih znotraj CORE AREA območja (narcisni travniki) in sicer za del povodja Kučnice, ki je v Krajinskem parku Goričko da se vključi v NUG kar je v domeni JZ KPG, del, ki je v Naturi 2000 Mura naj se uredi v okviru le te, za nepokrit del pa naj zainteresirane organizacije predlagajo izdelavo ustreznega načrta upravljanja Kučnice. Za utemeljitev predloga sestave navedenega seznama navajamo tudi str. 86 in 87 iz Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, 1. del: vzhodna Slovenija, Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine, Ljubljana 1988, kjer so močvirni travniki pri Cankovi že bili navedeni. Zavod RS za varstvo narave pri ustanavljanju zavarovanih območij na pobudo Ministrstva za kmetijstvo in okolje ali lokalne skupnosti izdela strokovne podlage predlaganega zavarovanega območja in sodeluje v procesu sprejemanja akta o zavarovanju. Celoten proces nato vodi Ministrstva za kmetijstvo in okolje (v primeru zavarovanja narave državnega pomena) ali lokalna skupnost (v primeru zavarovanja narave lokalnega pomena). V operativnem programu, ki je ključni operativni program za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji za obdobje 2007–2013 (Natura 2000), so navedeni podrobni varstveni cilji in ukrepi za doseganje varstvenih ciljev. Ukrepi so razdeljeni med ukrepe ohranjanja narave, ukrepe prilagojene rabe naravnih dobrin, ukrepe prilagojene kmetijske prakse, ukrepe upravljanja voda, GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

ukrepe trajnostnega razvoja, ukrepe spremljanja stanja, ukrepe komuniciranja ter ukrepe izobraževanja in usposabljanja. V postopku priprave predloga načrta bi morali biti glavni deležniki s področja izvajanja zgoraj navedenih ukrepov iz Operativnega programa (Zavod RS za varstvo narave, JZ KPG, ARSO, KGZS – Zavod Murska Sobota in občine v Pilotni regiji) aktivno vključeni v proces izdelave načrta. Predlog načrta mora upoštevati tudi zakonodajo ostalih sektorjev. V nadaljevanju prikazani sliki 25: Vizija krajinskega načrta smo podali dodatne 4 predloge za razširitev CORE AREA območja in sicer s kulturno dediščino v Ocinju zaselek na grebenu, domačijo Buček in domačijo Lang v Serdici, v nadalje narcisne travnike v bližini Gerlinec in habitatno vredna območja vrednosti 3,4,5 prav tako v Gerlincih ter domačijo Pitz v Topolovcih. Zavod RS za varstvo narave naj v sodelovanju z JZKPG in Naturschutzbund Steiermark kot GreenNet projektnima partnerjema pripravi načrt upravljanja kot strokovno pomoč ukrepu ohranjanja narave – Zavarovanje CORE AREA Kučnice, kot enote znotraj Krajinskega parka Goričko. Predlog načrta upravljanja za pilotno območje Kučnice nebi predstavljal pravno zavezujočega akta, niti ne bi šel v postopke potrjevanja v skladu z Zakonom o ohranjanju narave. Ne smemo pozabiti, da Načrt upravljanja Kučnice obsega zemljišča v državni lasti (ARSO, SKZG) in zemljišča v zasebni lasti. Upravljanja zemljišč v zasebni lasti ne gre omejevati v nasprotju z zakoni in podzakonskimi akti. Vključitev v podukrepe je za uporabnike kmetijskih zemljišč prostovoljna. Vsak kmetijsko okoljski podukrep ima glede na strogost zahtev (omejitev) podano vrednost, ki jo uporabnik zemljišča ob podpisu pogodbe ob spoštovanju omejitev lahko prejme. Vrednosti nihajo med 60 – 230 €/ha.19 Poleg sredstev 2. stebra KOP na območju Kučnice bi uporabniki kmetijskih zemljišč lahko pridobili tudi sredstva omejenih dejavnikov za kmetovanje (maks. višina 180 €/ha) in sredstev 1. stebra za ohranjanje travinje (približno 100 €). Komunikacijo in promocijo KOP bi v skladu s Sklepom Vlade RS izvajal kmetijski sektor (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije – Kmetijsko svetovalna služba). V načrtu upravljanja predlagamo sledeče smernice za varovanje in urejanje: ohranjanje vzorca parcelacije kmetijskih površin in polikulturnega kmetijstva • ohranjanje kmečkih sadovnjakov ob vaseh in zasaditev visokodebelnih sadnih dreves ob novih zgradbah • povečanje deleža travniških površin • ohranjanje obrežne zarasti ob potokih • zasaditev avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst ob reguliranih potokih • zasaditev ekološko izravnalnih pasov, skupin dreves in posameznega drevja na melioriranih površinah • omejevanje območij ljubiteljske obdelave vinogradov oz. počitniških hišic. • varovanje gozdnih površin in vseh drugih drobnih vegetacijskih elementov v krajini (žive meje, skupine dreves in posamezna drevesa, obrežne zarasti) • ohranjanje poplavnosti površin znotraj visokovodnih nasipov Mure • ohranjanje obsega poplavnih logov • revitalizacija reguliranih strug vodotokov na način sonaravnega oblikovanja korita in zajezitev, potrebnih za ohranjanje višine podtalnice • zasajevanje grmovno-drevesnih živic med njivami • omejevanje pozidave na robovih naselij ter ohranjanje panonske arhitekturne tipike. •

Vir: Izpostava SKZG RS, Murska Sobota

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

Slika 25: Vizija krajinskega načrta

--------------------------------------

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2.2.7 Podobni projekti ob Kučnici Ob projektu GreenNet se v okviru projekta teritorialnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo izvaja tudi projekt ˝ Predlogi ukrepov za reševanje problemov v kvaliteti vode obmejne reke Kučnice in ukrepov za izboljšanje ekološkega stanja vodnega telesa in okolice vodnega telesa˝. Uvodne ugotovitve tega projekta, ki ga v Republiki Sloveniji vodi Inštitut za Vode Republike Slovenije se nanašajo na to, da v območje Kučnice zapadejo tri vodna telesa in sicer eno vodno telo površinskih voda (VT Kučnica s šifro vodnega telesa SI432VT) in dve vodni telesi podzemnih voda (Goričko s šifro vodnega telesa VTPodV_4018 in Murska kotlina s šifro vodnega telesa VTPodV_4016). Na podlagi tega je bilo izdelano poročilo za izvajanja projekta, ki povzema vsebine Načrta upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV). Na podlagi meritev v obdobju med 2006 in 2008 je bilo ugotovljeno, da je kemijsko in ekološko stanja voda ocenjeno kot zmerno z visoko ravnjo zaupanja, kot vzrok nedoseganja dobrega stanja pa je preseganje mejnih vrednosti za nitrat. Ekološko stanje so preverili tudi na podlagi meritev v letih 2009 in 2010, kjer so prav tako ugotovljene ponavljajoča se preseganja mejnih vrednosti za nitrat. Glede na niz podatkov obdobja 2006 do 2008 je kemijsko stanje podzemne vode za Mursko kotlino ocenjeno kot slabo in stanje za Goričko s srednjo ravnjo zaupanja dobro. V nadalje so ugotavljali obremenitve in vplive onesnaževanja in ugotovili, da ocena vplivov glede na različne točkovne in razpršene vire onesnaževanja kaže, da so na Kučnici prisotni veliki vplivi na stanje voda zaradi izpustov iz komunalne čistilne naprave, medtem ko so vplivi iz kmetijstva in poselitve, ki nima urejenega odvodnjavanja in čiščenja komunalne odpadne, zanemarljivi. Ugotovljeno je bilo, da je za podzemne vode treba predvideti obdobje podrobnejšega opazovanja, saj dosedanji monitoring ne zadošča za dovolj zanesljivo oceno tveganja doseganja okoljskih ciljev. Tudi v okviru tega projekta so ugotavljali zavarovana in varovana območja na prispevnem območju VT Kučnica, ki se v severnem delu pokriva z našo določitvijo ožjega območja (CORE AREA). V sklopu območij s posebnimi zahtevami so prepoznana ogrožena območja poplavljanja, ranljiva območja, cone območij Nature 2000 in naravne vrednote. Ocena stanja je neugodno vzroki pa so: regulacija, hidromelioracije in onesnaževanje. Hkrati so podali usmeritve za varovana območja za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda, ki jih povzemamo: - morebitno čiščenje dna potoka naj se načrtuje tako, da se v obdobju treh let očisti največ 30% površine potoka: - kjer je mogoče naj se obnovi naravna rečna dinamika, vključno s poplavnim režimom; - vodne zadrževalnike naj se vzdržuje tako, da se ohranja habitat varovanih vrst (ohranja naj se vodna vegetacija, ohranja naj se obvodna zarast, vključno s trstišči); - vzdrževanje naj se izvaja s selektivno sečnjo; - obrežje se vzdržuje tako, da se v letu izmenjujoče očisti le ena brežina; - ohranja naj se prehodnost vodotoka za vodne organizme (stopnje visoke največ 10 cm), - novih agromelioracij naj se ne izvaja; GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

obstoječe jarke naj se vzdržuje na način, da se razvije vsaj točkasta obvodna lesna zarast; na melioracijskih jarkih naj se izvedejo ekoremediacijski ukrepi v smislu rastlinskih čistilnih gred za zmanjšanje obremenitve vode s hranili z njiv; ob vodotokih naj se na priobalnem zemljišču vzpostavi in ohranja puferska cona brez intenzivnega kmetijskega gospodarjenja; ekološko stanje reguliranih potokov naj se izboljša s sonaravnim urejanjem, z obnovo raznoliko hitrosti vodnega toka, strukturiranega dna in obrežne lesne zarasti.

Temeljni ukrepi izhajajo iz predpisov, s katerimi so bila v slovenski pravni red prenesena določila vodne direktive in direktiv, navedenih v prilogi VI vodne direktive ter drugi temeljni ukrepi, ki izhajajo iz slovenske zakonodaje. V nadalje so navedli tudi dopolnilne ukrepe, ki jih v obdobju do leta 2015 predpisuje NUV. Program ukrepov sestavljajo sledeči sklopi: - dopolnilni ukrepi za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja ( informiranje, osveščanje in izobraževanje javnosti, okrepitev inšpekcijskih služb, omejitve, prepovedi in pogoji rabe voda ter izdelava tehničnih smernic, ipd.); - drugi dopolnilni ukrepi (priporočila za dopolnitev pravnih, upravnih in administrativnih postopkov ter razvojno-raziskovalne ukrepe); - dopolnilni ukrepi – ekonomski inštrumenti in - dopolnilni ukrepi za podnebne spremembe. Končnih rezultatov navedenega projekta še ni saj se še izvaja.

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

3. ZAKLJUČEK Tradicionalno znanje o naravnih procesih je v preteklosti delovalo kot regulatoren mehanizem, ki so ga spoštovali vsi. Zato po opravljenem obhodu popisa vodne infrastrukture ni presenetljivo, da ne v preteklosti ne zdaj v neposredni bližini Kučnice ni naselij (na poplavnih območjih) oziroma stavbnih zemljišč (izjema so opuščeni mejni prehodi in območje čistilne naprave) ampak se tu nahajajo le kmetijska zemljišča pretrgana z melioracijskimi jarki in z nekaj gozdnimi površinami. Pomanjkljivost opravljene analize je predvsem v tem, da ne obstajajo razpoložljivi podatki o poplavnih območjih pred regulacijami vodotoka Kučnice, saj smo ugotavljali, da je eden izmed možnih pristopov glede biološkega in ekološkega restavriranja Kučnice, da se omogoči vzpostavitev rečne dinamike (na posameznih odsekih), postavitve pregrad, priprave tolmunov in drugih načinov postopnega vračanja struge v nekdanje okvire ter odstranjevanje virov onesnaževanja (točkovnega in razpršenega) z ustrezno razširitvijo in zasaditvijo melioracijskih jarkov z rastlinskimi čistilnimi usedalniki (trstišča), ter hkrati poskrbeti za primerno zaraščanje ali zasaditev bregov, ki bo skladna z ureditvijo na avstrijski strani (predlagamo, da ustrezne ukrepe na vodotoku proučijo pristojne inštitucije). Hkrati bi se lahko pristopilo k pilotni ponovni ureditvi določenih poplavnih površin s čimer bi se njihovo zadrževalno funkcijo poskušalo ohranjati v največji možni meri, kjer je to smiselno, hkrati pa na omenjenih območjih predlaga dodatno rabo prostora (šport, rekreacija, izobraževanje in kmetijstvo). Takšna rešitev ureditve poplavnih površin bi bila verjetno možna le s sistematičnim odkupovanjem poplavnih zemljišč s strani države. Za njeno uspešno delovanje pa je poglavitnega pomena tudi redno vzdrževanje prostora in njegova zaščita. Navedeno je možno izvesti v HOT SPOT območju za katerega smo v tem delu naloge ugotovili, da predstavlja odmerjeno širino struge vodotoka in brežine, ki smo mu dodali 40 metrski pas priobalnega zemljišča v katerem so na podlagi direktiv v slovensko zakonodajo vneseni predpisi o dobri kmetijski praksi (smer oranja, vnos gnojil na kmetijske površine). Seveda je potrebno na ožjem območju (CORE AREA) izvajati dopolnilne ukrepe za preprečitev poslabšanja ali slabšanja stanja in sicer z informiranjem, osveščanjem in izobraževanje javnosti. Hkrati bi bilo potrebno izvesti okrepitev inšpekcijskih služb, ki bi kontrolirale omejitve, prepovedi in pogoji rabe voda ter predlagati izdelavo ustreznih tehničnih smernic. Izvedba ustreznega posega v ožjem območju bi imela tudi ustrezne gospodarske koristi. Ob upoštevanju priporočil NUV bi bilo potrebno preprečevanje onesnaženosti s čimer bi bili manjši stroški čiščenja nizvodno, prav tako bi bilo stabilnejše kmetovanje s preprečevanjem erozij in zmanjševanjem vplivov zaradi ˝klimatskih sprememb˝, s vzpostavitvijo mreže habitatov kjer so vrste, ki skrbijo za uravnavanje prekomerno razvitih vrst na kmetijskih monokulturah bi bile večje ekosistemske koristi, ob pravilnem gospodarjenju z obrežno zarastjo lahko ta predstavlja ogromen energetski potencial (biomasa) za upravljanje tega pa bi bilo možno ustvariti t.i. zelena delovna mesta (upravljanje z vegetacijo). Po zgledu preko meje ali drugod v podobnih ureditvah po Sloveniji bi bilo možno, da se vzpostavi znamka ekološkega kmetovanja (bio produkti z določenega varovanega območja). Poglavitni cilj projekta GreenNet je povezati fragmentirane habitate v sklenjeno mrežo in zapolniti vrzel med območji Nature 2000 Goričko/Südoststeirisches Hügelland in Naturo GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

2000 Mura/Steierische Grenzmur, kar bi prineslo določene ekološke in nedvomno tudi gospodarske koristi. Sama zamisel je zanimiva bo pa v dejanskem stanju brez konkretnega pristopa in brez pravega konsenza v okolju težko izvedljiva. V okviru financiranja morebitnih posegov predlagamo, da bilo nedvomno dobro le te predlagati za zajem v naslednjo finančno perspektivo evropske unije za obdobje 2014-2020. Slika 26: CORE AREA kot povezava med zavarovanim območjem in Naturo 2000

GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

4. UPORABLJENA LITERATURA IN VIRI Viri: - Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) - Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) - Ministrstvo za kmetijstvo (MKO) - Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKS) - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG RS) - Javni zavod Krajinski park Goričko (JZKPG) - arhiv ZEU, d.o.o. - Analiza stanja živega sveta na območju reke Kučnice s poudarkom na vodnih in močvirnih vrstah ter habitatnih tipih; Končno poročilo faza 2, CKFF, marec 2013 - literatura: o Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije /OdSPRS/ (Ur.l. RS, št. 76/2004); o Pravilniko o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur.l.RS, št. 111/04, z vsemi spremembami); o Uredba o prostorskem redu Slovenije, (Ur.l. RS, št. 122/2004); o Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Ur.l.RS 61/2011, 49/2012); o Uredba o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (Ur.l. RS, št. 98/2011, sprememba 1/2013); o Zakon o vodah (Ur.l. RS, št. 67/2002, spremembe Ur.l. RS, št. 110/2002-ZGO-1, 2/2004ZZdrI-A, 41/2004-ZVO-1, 57/2008, 57/2012); o Zakon o varstvu okolja (Ur.l. RS, št. 41/2004, spremembe Ur.l. RS, št. 17/06, 20/2006, 28/2006 Skl.US: U-I-51/06-5,39/2006-UPB1, 49/2006- ZMetD, 66/2006 Odl.US:, U-I51/06-10,112/2006 Odl.US: U-I-40/06-10,33/2007-ZPNačrt, 57/2008-ZFO-1A, 70/2008, 108/2009, 108/2009-ZPNačrt- A, 48/2012, 57/2012, 97/2012 Odl.US: U-I-88/10-11); o Vodna direktiva (Water Framework Directive, 2000/60/EC); o Projekt regulacija Kučnice (ARSO, Oddelek porečja reke Mure); o Ministrstvo za okolje in prostor RS; SKUPNA SKRB ZA TRAJNOSTNO IN CELOVITO UPRAVLJANJE VODA; Ministrstvo za okolje in prostor RS; December 2007; o GLOBEVNIK, Lidija , Izvajanje Vodne direktive v Sloveniji: predstavitev prvih ocen možnosti doseganja okoljskih ciljev za vodna telesa v Sloveniji po načelih Vodne direktive / [voditeljica projekta Lidija Globevnik ; avtorji fotografij arhiv IzVRS ... et al.]. - 1. izd. Ljubljana : Inštitut za vode Republike Slovenije, 2006; o Marušič et al. Regionalna razdelitev krajinskih tipov v Sloveniji - Zvezek 3, MOP, Ljubljana 1997; o Kaligarič, M., S. Škornik, B. Štumberger, M. Hönigsfeld - Adamič, V. Petrinec, 2003. Bioinventarizacija krajinskega parka Goričko [Bio-inventory of nature park Goričko] (končno poročilo). 126 str., pril. - splet: http://www.obcina-rogasovci.si/ http://www.cankova.si http://www.tisina.si/sl/default.asp http://www.natura2000.gov.si/ http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/vode/nu v/nacrt_upravljanja_voda.pdf GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi

ZEU - DRUŽBA ZA NAČRTOVANJE IN INŽENIRING d.o.o. M.SOBOTA Staneta Rozmana 5

http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/voda/nacrt_upravljanja_voda_za_vodni_o bmocji_donave_in_jadranskega_morja_2009_2015/nuv_besedilni_in_kartografski_del/ http://ec.europa.eu/environment/pubs/pdf/factsheets/nitrates/sl.pdf http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Program%202010%20%202015.pdf http://www.mko.gov.si/fileadmin/mko.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Navzkrizna_ skladnost/Dopolnitev_Nacionalne_smernice_za_vzpostavitev_sistema_LF_2013_koncne. pdf http://www.arhiv.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/narava/invazivne_tujerodne_vrste_rastlin _in_zivali/rastline_invazivne_tujerodne_vrste/ http://www.uradni-list.si/files/RS_-2013-001-00028-OB~P002-0000.PDF#!/pdf http://www.arhiv.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/okolje/pdf/inventar _naravne_dediscine/inventar_1988_02_inventar_57_99.pdf http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO3712.html - slike: Avtor slik 12 in 13 je Gregor Domanjko

5. PRILOGE -

Elektronski medij (zgoščenka) v mapi:

04_drugi_del 01_tekst 02_dopolnjena_zbirka_podatkov 01_Franciscejski kataster 1_dwg ZK_CANKOVA ZK_ROGASOVCI ZK_TISINA 2_shp linija Kučnice 02_Določitev HOT SPOT območja 1_HOT SPOT po Zakonu o vodah 2_HOT SPOT po Franciscejskem katastru 3_HOT SPOT s habitati 4_dtk_50 03_Vtoki in objekti ob in na Kučnici 04_Krajinske_značilnosti_območja 05_Varovana_območja 06_Mejni_objekti 01_DOF 1_Rogašovci 2_Cankova 3_Tišina 07_Vizija krajinskega načrta 01_Cankova_hidrografija 02_Tišina_hidrografija 03_kulturna_dediščina 08_Umestitev CORE AREA GreenNet - Promoting the ecological network in the European Green Belt / GreenNet - Promoviranje ekološkega omrežja v evropski Zeleni vezi