Magazine Issue 1 - Slovenian

Ta izdaja Mladi v boju proti nasilju Mednarodna rje delavnica za trene

Varen prostor za izražanje 2

Vsebina Dobrodošli v prvi izdaji revije A Space to Speak Up!

Ta revija je prva v seriji vsaj štirih izdaj, v katerih bodo predstavljeni delo in dosežki udeležencev projekta TranSpace.

Projekt TranSpace je namenjen mladim s posebnimi potrebami, ki v vsakdanjem življenju trpijo zaradi nasilja in agresije.

Cilj projekta je opremiti mlade s posebnimi potrebami z orodji za boj proti takšnemu obnašanju. Vodilni projektni partner Fundacion Intras je pripravil podrobnejše informacije o ciljih projekta na strani 3.

Osredotočili se bomo predvsem na to, kar mladi udeleženci projekta želijo povedati in pokazati o svojih aktivnostih. Spoznali boste njihove zgodbe, razmišljanja, fotografije, podobe, doživetja in pridobljeno znanje. Mladostniki bodo za izražanje svoje ustvarjalnosti leta 2014 pripravili celo umetniško razstavo.

Na podlagi značilnosti bodo predstavljeni profili organizacij in nekaterih trenerjev, s katerimi bodo mladi delali. Del vsake izdaje bo tudi platforma za razpravo med partnerji in zainteresiranimi o temah, pomembnih za delo.

Stalnica revije bodo zgodbe v obliki stripov.

Kot boste videli v tej izdaji, prefinjenost ni pomembna. Naše mlade spodbujamo, da poskusijo.

Revija A Space to Speak Up bo na spletni strani projekta TranSpace (www.

TranSpaceproject.eu) v obliki datoteke pdf na voljo v jezikih vseh partnerjev, in sicer v bolgarščini, angleščini, nemščini, madžarščini, italijanščini in španščini.

Profil trenerja: Martin

3 Kaj je projekt TranSpace?

18

9–21 Priprava na TranSpace – 1 So delavnica za trenerje v fiji

4–15 Žrtve in nasilje: u silj na in raziskava o agresiji 16–17 Profil partnerja: pro mente Gornja Avstrija

Profil trenerja: Sabine

23

Risanke in stripi – mladi nam povedo, kako čutijo

27–28

Pages 24 to 25

Profil partnerja: Fundacion Intras Delavnica za mlade v Španiji

24–25 26

29

Kaj sledi

Toda to je šele naša prva izdaja. Za razvoj in izboljšave potrebujemo vašo pomoč in predloge.

Roy Smith

Production team

Editor – Roy Smith Design and graphics – The MRS Consultancy Illustrations and editorial assistant – Jack Robert Smith

We would like to hear from you, the readers, about what you thought of our magazine – and – do you have anything that might help us spread our message.

If so email Roy Smith at info@transpaceproject.eu

Pages 19 to 21

Things are GO!

3 Varen prostor za izražanje

TranSpace je evropsko partnerstvo, ustanovljeno pod okriljem programa Daphne Generalnega direktorata Evropske komisije za pravosodje.

Partnerstvo je nastalo kot odgovor na vse večjo zaskrbljenost nad razširjenimi in raznolikimi oblikami nasilja, ki ga doživljajo otroci in mladi s težavami z duševnim zdravjem.

Osrednji cilj projekta TranSpace je opremiti mlade z orodji za učinkovit boj proti nasilju, s katerim se soočajo v vsakdanjem življenju.

Program se osredotoča na uporabo prostora kot sprejemljivega in pozitivnega koncepta, ki omogoča mladim, da razvijejo vmesni prostor med svojo notranjo resničnostjo in zunanjim svetom. Prostor lahko uporabijo za

Sodeluj pri nenasilnem

reševanju sporov

nenasilno reševanje sporov, divergentno mišljenje, socialno interakcijo, samorefleksijo in rast. Program je osnovan na izpovedih o izkušnjah in skrbeh nekaterih mladih, ki jih je tovrstno nasilje prizadelo. V programu so bile prav tako uporabljene različne interdisciplinarne veščine in metodologije, ki jih poznajo projektni partnerji.

Z zaključkom projekta TranSpace bodo mladi dobili priložnost uvideti, da so lahko ponosni na obvladovanje svojih težav, s katerimi se njihovim vrstnikom ni treba soočati. Cenili bodo moč in značaj, ki ju je treba imeti, če zaprosimo ali sprejmemo pomoč. Zavedali se bodo, da sami nadzorujejo svoje ravnanje, hkrati pa bodo imeli na voljo orodja, s katerimi se bodo lahko na pozitiven način spoprijeli z agresivnim obnašanjem in ustrahovanjem. Posledično bodo samozavestnejši in močnejši.

Fundacion Intras

Sara Marcos Ispierto Vodja projekta Intras Foundation

Varen prostor za izražanje 4

Žrtve in nasilje

Raziskava agresivne viktimizacije med otroci in mladostniki s posebnimi potrebami Avtorji: Sara Tement, Bojan Musil, Ajda Šoštarič in Karin Bakračevič Vukman

Namen te raziskave je bil oceniti razširjenost agresije med mladimi s posebnimi potrebami.

Stopnjo razširjenosti smo primerjali med različnimi državami, ki sodelujejo v projektu TranSpace, z intervjuji mladostnikov pa smo razširili naše razumevanje.

Naše razumevanje dinamike agresivnih dejanj in odzivov žrtev je pomagalo, da se v okviru projekta izoblikuje inovativna metodologija, namenjena pomoči mladostnikom pri razvoju orodij za boj proti agresiji. Študijska skupina si je naložila obsežno teoretično delo na tem področju z namenom, da razvije vprašalnik –.

Nekateri člani ekipe Oddelka za psihologijo Univerze v Mariboru, ki so sestavili in napisali poročilo.

agresivni viktimizacijski instrument. To orodje je bilo skrbno prevedeno iz angleškega v nemški, španski, bolgarski, italijanski in madžarski jezik ter uporabljeno v šestih evropskih državah med majem in junijem 2013.

Delo je vodil Oddelek za psihologijo Univerze v Mariboru, Slovenija, terensko raziskavo pa so opravili partnerji projekta TranSpace.

5 Varen prostor za izražanje

Kaj se dogaja in zakaj Kaj mislimo z nasilnimi in agresivnimi dejanji Nasilna in agresivna dejanja ali ustrahovanje v šoli definiramo kot pojav, pri katerem je oseba “večkrat in dlje časa izpostavljena negativnim dejanjem ene ali več drugih oseb” in “ko oseba s telesnim stikom, besedami ali na drug način namerno povzroči poškodbo ali neugodje drugi osebi” (Olweus, 1993).

Pri agresivnih dejanjih torej ne gre za posamezni dogodek, temveč za dolgotrajno izpostavljenost, ki se lahko razlikuje glede na kontekst.

Nasilje v šolskem kontekstu

Verbalna agresija se lahko definira kot negativni odnos do nekoga, ki se izrazi neposredno z vsebino (žaljenje in zmerjanje) in z načinom govora (npr. vpitje in grožnje).

Relacijska agresija je bolj posredna, vključuje namerno manipulacijo in poskuša škoditi prijateljstvu drugega otroka ali mladega odraslega oziroma občutku vključenosti v skupino vrstnikov (npr. nagovarjanje drugih, naj ne prijateljujejo s sošolci ali drugimi otroki, širjenje laži).

Spletno ustrahovanje: “agresija, ki se pojavlja preko osebnih računalnikov (npr. elektronska pošta in neposredna sporočila) ali mobilnih telefonov (npr. besedilna sporočila)”.

Physical aggression is characterized Za fizično agresijo je značilno neposredno fizično nasilje nad drugimi v obliki porivanja, udarjanja ali brcanja.

Nasilje v družinskem kontekstu: Za psihološko viktimizacijo je značilno govorjenje ali ravnanje, zaradi katerega se otrok ali adolescent znajde v zadregi, počuti se osramočenega ali misli, da je slab.

Zapostavljanje obsega pomanjkanje ustrezne skrbi za otroka ali adolescenta in neupoštevanje otrokovih ali adolescentovih potreb.

Raziskava se je osredotočila na otroke, ki so se identificirali kot žrtve agresivnih dejanj. V intervjujih s temi mladostniki so bile obravnavane situacije, v katerih je prišlo do agresivnih dejanj (šolsko in družinsko okolje), dojemanje takšnih situacij s strani žrtev in vpliv na njihovo samopodobo ter splošno dobro počutje. Ti intervjuji so omogočili globlji vpogled v osebno resničnost mladostnikov, ki doživljajo nasilje.

Nastalo je devet tematskih okvirov in en metatematski oziroma krovni okvir:

Varen prostor za izražanje 6

Nizka samopodoba Zdi se, da je nizka samopodoba prevladujoč in najbolj zapleten problem, o katerem vprašani bodisi odkrito bodisi prikrito spregovorijo. To lahko razumemo kot nevralgično točko, ki se na tiho nahaja v središču večine vzrokov in posledic, povezanih z nasiljem. Zdi se, da je problem razširjen pri otrocih, ki trpijo zaradi ene ali več oblik vrstniškega nasilja, in da je sovisen z depresivnim razpoloženjem, napadi tesnobe, sramom in celo s samopoškodovanjem.

Izkušnja:

Seb ima očitno zelo nizko samopodobo, ki je domnevno temeljni vzrok njegove nezmožnosti, da se obvaruje pred agresorji v svojem življenju. Če bi pridobil mehanizem, ki bi mu pomagal povečati samopodobo, bi se najverjetneje povečala tudi njegova zmožnost spopadanja z vdori v njegov prostor.

Ključni izziv pri reševanju problema nizke samopodobe in poznejšega “obnašanja kot žrtev” je razviti orodje, ki bo tem otrokom omogočilo samoizražanje, samorefleksijo in samouveljavitev.

7 Varen prostor za izražanje

Vsi se znašajo nad menoj Ta tema je zelo pogosta in izredno pomembna, saj na področje izvajanja nasilja nad izolirano žrtvijo uvaja dejavnik skupinske dinamike in njegovo funkcijo. Številna poročila o skupinah mladostnikov, ki ustrahujejo, nadlegujejo ali zasmehujejo enega mladostnika, kažejo na to, da gre za pomembno temo, s katero se bo treba spopasti z vsemi možnimi načini posredovanja.

Glavna točka, ki jo je treba izpostaviti na tem mestu, je nemoč posameznika, ki se sooča z brezosebno kolektivno agresijo. Kako se je namreč mogoče zaščititi pred množico vzajemno spodbujajočih se posameznikov, ki so socialno in drugače zaščiteni z anonimnim značajem velike skupine?

Izkušnja:

Loretta ima domnevno težave s svojimi sošolci.

Potožila je o več incidentih, ki naj bi se zgodili v šoli.

Nekoč ji je nekaj sošolcev sleklo hlače, zgodil pa se je še en incident, ko so ji skrili šolsko torbo. Pravi tudi, da jo ostali ogovarjajo za njenim hrbtom. Pove še, da se v razredu ne počuti dobro, ker je preveč spletkarjenja in prepiranja.

Varen prostor za izražanje 8

Govori se ...

Druga pomembna tema, ki se jo obravnava kot obsežni vir nasilnih incidentov med otroki in mladostniki, je namerno širjenje govoric.

Kljub temu da v primerjavi z močnim udarcem v obraz pri govoricah ne gre za fizično nasilje, lahko govorice zelo uničujoče vplivajo na življenje posameznika. Govorice lahko v tem oziru dojemamo kot očitno nasilne.

Izkušnja:

Ko se je Anna selila iz enega kraja v drugega, je začela krožiti lažna govorica, da je nekaj ukradla ali poškodovala in da je to razlog za njen odhod. Ta lažna govorica jo je zelo prizadela, celo do te mere, da je zamenjala telefonsko številko, zato da bi povsem prekinila stike z vsemi. Kar se zdi pozitivno pri Anninem odnosu do problema je to, da se je poskušala soočiti z ljudmi, ki so širili govorico, a se niso razkrili. Zaradi tega jih sedaj retrospektivno označuje za strahopetce.

9 Varen prostor za izražanje

Biti neviden Naslednja tema o nasilju, ki se vedno znova pojavlja v intervjujih, je namerna, aktivna in ostra socialna izključenost: več mladostnikov poroča o popolni izključenosti iz socialnih skupin. Socialna

Izkušnja:

Joeju očitno manjka njegov pravi prostor, prostor, v katerem bi nedvomno prebival in se izražal. Pritožuje se nad izključenostjo iz vrstniških skupin in nad tem, da ga nihče ne posluša. Posledično prebiva v nevidnem prostoru, ki posamezniku ne dovoli ustvarjati glasov ali podob. Poleg tega se Joejeva nevidnost razprostira tudi v njegovo družinsko življenje, v katerem ni povabljen, da sodeluje pri sprejemanju družinskih odločitev in mora svojo mamo deliti s štirimi mlajšimi brati in sestrami, kar mu vzbuja občutke krivde, s katerimi se mora nato spopadati.

izključenost torej običajno deluje kot dodatni izobčitveni mehanizem, ki spremlja druga nasilna dejanja in dodatno potrjuje status žrtve kot nemočnega, izoliranega osebka.

Varen prostor za izražanje 10

Beg pred resničnostjo

Izkušnja:

Patricia priznava, da si včasih želi biti daleč, daleč stran, še posebej takrat, ko ne najde poti. Očitno se ji to občasno zgodi tudi pri delu.

Beg pred resničnostjo je pomembna tema, povezana z nasiljem, saj je precej širša od nasilnih incidentov in posledično deluje kot splošni življenjski mehanizem za reševanje težav namesto kot specifično ozek obrambni mehanizem pred nasiljem. Beg, zapiranje pred svetom ali pritiskanje duševnega gumba za izklop se pri mladostnikih pogosto pojavljajo kot odziv na nasilje.

Bega ne bi smeli razumeti zgolj kot duševno zapiranje pred nasilnimi dogodki. Gre za način obstoja in kot tak deluje kot ohromela obramba pred resničnostjo, pred tokom življenja, pred občutenjem toka življenja in pred izgradnjo nečesa pomembnega z vztrajanjem in doživetjem vzponov in padcev resničnosti.

11 Varen prostor za izražanje

Subverzivna moč humorja Ta tema se razlikuje od prejšnjih, saj ne govori o določenem tipu nasilnih incidentov, temveč predlaga zelo jasno, verodostojno in izjemno ustvarjalno rešitev. Zaradi tega se zdi, da gre za pomembno temo, ki jo je treba vključiti, čeprav so jo omenili zgolj trije vprašani. Vsak od njih je na svoj način predlagal, da bi se na nasilne dogodke raje odzval s humorjem kot z molkom.

Uporaba humorja kot obrambnega ščita pred agresijo torej ni namenjena temu, da žrtev ostane nepoškodovana, temveč ima mnogo globlji učinek. S prodorom v napadalčev prostor se namreč spremeni njegova struktura. Žrtev postane aktivni dejavnik pri odzivanju na nasilje, posledično pa naredi odločilni korak od predmeta (agresije) do osebe (dejanj proti agresiji).

Izkušnja:

Boris pravi, da se želi na nasilje odzvati s humorjem, toda ko se znajde v središču nasilnega vrtinca, se ne more spomniti ničesar smešnega. Stavki ali besede, ki bi jih lahko uporabil, mu pridejo na misel šele po neprijetnem dogodku.

Varen prostor za izražanje 12

Nenasprotovanje fizičnemu nasilju Bilo je tudi nekaj poročil o resnem fizičnem nasilju. Poudarek pri kakršnem koli ukrepanju bi bilo treba nameniti usposabljanju občutljivosti celotne skupine na nevzdržno naravo fizičnega nasilja in kasnejšo odgovornost vsakega posameznika, da poseže v dejanja takšnega nasilja in jih poskuša preprečiti.

Izkušnja:

Sošolci redno pretepajo Katy, ona pa ne ve zakaj. Poleg tega se je tudi doma domnevno zgodil incident, ko jo je očim polil s toplo tekočino, njena sestra pa jo je opekla z vročo žlico. Iz intervjuja ni razvidno, ali sta bili omenjeni dejanji storjeni namerno ali ne.

13 Varen prostor za izražanje

Izkušnja:

(Samo)agresor?

Anton priznava, da je udaril dečka in močno poškodoval njegovo glavo, ker je deček z vzdevki ozmerjal njega in njegovo mamo. Anton namigne, da ima določena potencialno agresivna nagnjenja, saj na primer pravi, da ni vedno dobre volje, še posebej ko ljudje niso prijazni do njega, in da se včasih obnaša neprimerno.

Čeprav večina mladostnikov v intervjujih spada med žrtve nasilja, jih presenetljivo veliko število pravi, da imajo tudi sami določena agresivna nagnjenja, še posebej v smislu hitre izgube nadzora. Veliko število agresivnih nagnjenj, o katerih govorijo deklice, je omejeno na kričanje, jezo na ljudi brez razloga in nepotrpežljivost.

Dečki pravijo, da so v določenih primerih fizično nasilni, čeprav je to nasilje pogosto izzvano z

nasilnim incidentom. Obstaja precej primerov avtoagresivnega obnašanja, ki je povezano z nizko samopodobo in težavami s krivdo.

Pozornost bi bilo treba nameniti težavam pri ohranjanju nadzora nad agresivno situacijo in ohranjanju trezne glave v vrtincu intenzivne interakcije.

Varen prostor za izražanje 14

Ljubo doma, kdor ga ima Družinsko nasilje je na splošno omejeno na vpitje in kričanje , kar očitno odraža izkušnje staršev in otrok pri vzgoji in njenih pristopih. Zelo redko se poroča o fizičnem nasilju, ki se razlikuje od vpitja.

V nekaterih primerih so mladostniki izrazili željo

Izkušnja:

po večji neodvisnosti od svojih staršev, ki so do svojih otrok še bolj zaščitniški, kot bi bili, če le-ti ne bi imeli posebnih potreb.

Carlos se doma včasih počuti nelagodno, saj je njegov oče kolerik, ki je zelo hitro užaljen in ponori. Ko zadeve postanejo bolj napete, vsi začnejo vpiti eden na drugega.

15 Varen prostor za izražanje

Biti drugačen Sklep Sklepni tematski okvir obsega celoten niz tem, povezanih z nasiljem, v zvezi z duševnimi boleznimi in ima konceptualni razpon, ki presega ločene teme, o katerih smo govorili zgoraj. Drugačnost je včasih tesno povezana s težavami z duševnim zdravjem ali s težavami z učenjem in bi jo bilo treba obravnavati kot ločeno temo. Vsi, ki ne ustrezajo prevladujočim predstavam, so drugačni, še posebej ljudje s težavami z duševnim zdravjem in težavami z učenjem.

Zaradi vsega tega je zanje ključno, da se naučijo doživeti “drugačnost” v kateri koli obliki, zato da jo znajo vključiti v svoje lastne čustvene in spoznavne resničnosti in tako postanejo vešči pri razglašanju “drugačnosti” kot nečesa legitimnega, ki si zasluži svoj pravi prostor.

Varen prostor za izražanje 16

Profil partnerja

pro mente Gornja Avstrija ...

Težave z duševnim zdravjem: odgovor je vključitev ...

Pomoč ljudem s težavami z duševnim zdravjem Psihiatrična bolezen ni usoda, v katero se je treba vdati. Več kot ena od štirih oseb po vsem svetu se sooča s težavami z duševnim zdravjem. Pro mente Gornja Avstrija vodi približno 150 ustanov, ki nudijo pomoč v zvezni deželi Gornja Avstrija.

Združenje za duševno in socialno zdravje pro mente Gornja Avstrija osebam, ki trpijo zaradi težav z duševnim zdravjem, že več kot 45 let nudi svetovanje in nego.

Osebje sestavlja skoraj 1500 poklicnih zaposlenih in dodatnih 260 prostovoljcev. Pro mente Gornja Avstrija vodi približno 150 ustanov, ki nudijo pomoč v zvezni deželi Gornja Avstrija.

Približno 30.000 ljudi stopi v stik z ustanovami pro mente Gornja Avstrija. Opravljene storitve so za stranke brezplačne.

Svetovanje, nastanitev, delo in prosti čas

Med aktivnosti pro mente Gornja Avstrija spada svetovanje osebam s težavami z duševnim zdravjem in socialnimi težavami ter njihovim sorodnikom.

Poleg tega številne ustanove v Gornji Avstriji nudijo dodatno pomoč v povezavi z nastanitvijo, delom, prostim časom in odvisnostjo. Osrednji namen je osebam z duševnimi težavami olajšati integracijo v lokalne skupnosti. Ta usmeritev sloni na nudenju storitev v domačih krajih strank ali v njihovi bližini.

Preventiva in posredovanje v stiski

Informacije in preventivne aktivnosti pomagajo zaustaviti razvoj psihiatričnih težav, še preden se te razkrijejo. V tem oziru so zelo pomembne telefonske linije in osebna pomoč v času duševne stiske. Naša telefonska linija za klic v sili je dosegljiva 24 ur na dan, 7 dni v tednu.

Okrepitev – spodbujanje neodvisnosti

Naše osebje strankam pomaga odkriti njihove odlike in zavzame aktivno vlogo pri oblikovanju njihovih življenj. Stranke prejmejo znanje in orodja, ki jim omogočajo razumevanje njihovega položaja in sprejemanje odločitev. Osebe s težavami z duševnim zdravjem so pogosto diskriminirane in socialno izključene.

Okrepitev pomeni, da se naučijo, kako naj same urejajo svoje zadeve. Ko se zavejo svojih sposobnosti, razvijejo veščine in uporabijo svoje individualne vire, zato da vodijo neodvisno življenje.

V okviru projekta Transpace delamo z mladostniki iz organizacije pro mente mladina.

Prav tako sodelujemo z organizacijami iz socialnega in zdravstvenega sektorja, kot so psihiatrične bolnišnice, šole in druge ustanove, ki prav tako delajo z mladimi s posebnimi potrebami.

17 Varen prostor za izražanje

KUK, ustvarjalni oddelek organizacije pro mente, je premierno predstavil komedijo “Stepping Out” (Korak do sreče) Richarda Harrisa. Zgodba govori o neuspešni plesalki Mavis, ki s pianistko gospo Fraser vodi plesni tečaj za amaterje. Enkrat tedensko se osem žensk in en moški, ki se počutijo razočarane, osamljene in nesrečne, zberejo, da bi se naplesali. Obveza skupine do dobrodelnega dogodka prežene zavist in utiša nesoglasja in prepire.

Obstaja skupni cilj, v okviru katerega se ne razvije zgolj talent, temveč tudi novi pogledi. Vrneta se optimizem in veselje.

Varen prostor za izražanje 18

To sem jaz, Martin Kroeber iz Nemčije Moto mojega dela pri projektu Transpace je: “Številni sodelujoči, drugačne strategije, en cilj: podpiranje in

spodbujanje mladih ljudi s posebnimi potrebami, da ne prenašajo nasilja.”

Rodil sem se leta 1955 v Mönchengladbachu.

Sedaj učim že več kot 25 let. Od leta 2001

Gre za dolgočasno mesto v bližini nizozemske

delam kot učitelj v poklicnem centru CJD-

meje na skrajnem zahodu Nemčije. Toda mesto

Frechen.

ima vsaj eno znamenitost – izjemno in slavno nogometno moštvo Borussia Mönchengladbach.

Gre za ustanovo, ki učencem, ki jim ni uspelo v

Poleg spremljanja Borussie sem obiskoval

Delo tam me veseli, čeprav se moram do šole

mestno šolo, a pri tem nisem pretirano užival.

peljati 41 km! Vožnja po avtocesti in učenje

Bolj me je zanimalo klepetanje s prijatelji.

sta izziv, toda človek razvije strategije. Zame

njihovih prejšnjih šolah, nudi drugo priložnost.

je del tega izziva predstavljalo usposabljanje Leta 1974 sem opravil zaključne izpite v srednji

za boj proti nasilju, rasizmu, agresivnosti in

šoli in zavrnil obvezno služenje vojaškega roka

ustrahovanju. Biti učitelj in trener je zame

ter namesto tega delal v domu za ostarele.

popolna kombinacija.

Leta 1976 je bil skrajni čas, da se poslovim od

Poleg službe imam rad šport. Igram tenis,

Mönchengladbacha. Preselil sem se v Bonn – nekdanja prestolnica je še zmeraj moj najljubši kraj v Nemčiji – da začnem s študentskim življenjem. Užival sem v svoji novi svobodi in še zmeraj sem vesel, da sem se odločil postati učitelj.

odbojko in vodim tečaje žongliranja. Starejši kot sem, raje se vzpenjam na gore s svojim kolesom.

To poletje sem bil malce ponosen, da sem dosegel vrh gore Mont Ventoux, etapne postaje na kolesarski dirki Tour de France.

Uspelo mi je brez dopinga in zagotovo brez rumene majice.

19 Varen prostor za izražanje

Priprava na TranSpace

Delavnica za trenerje v Sofiji ...

Vsi projektni partnerji, ki bodo vključeni v usposabljanje in podpiranje mladih v okviru projekta TranSpace, so se 23. in 24. septembra 2013 zbrali v Sofiji v Bolgariji. Predstavljena jim je bila inovativna mešanica psihodramatskih in prehodnih prostorskih tehnik, ki bodo mladim omogočile boj proti agresiji.

Poleg uživanja v medsebojni družbi in gostoljubnosti dr. Galabine Tarashoeve ter skupine prof. Nikole Shiokovenskega s Centra za duševno zdravje so se trenerji osredotočili na razpravo o metodologiji, ki bi jo uporabljali, in na vzajemno učenje.

Gabi Tarashoeva, ki je vodila delavnico, je razložila: “Vsak otrok potrebuje varen prostor, da občuti varnost, toplino in spoštovanje. Toda vsak otrok mora to zavetišče tudi zapustiti in raziskati svet. Mladi morajo raziskovati, kako je biti majhen in velik, krhek in močan. S posnemanjem in vajo se naučijo, kako prenehati igrati svoje strogo določene vloge in raziskati nove možnosti. Kontekst gledališča omogoča

verodostojnost za protagonista in njegovo zgodbo ter nudi orodja za razmišljanje o nasilju in o tem, kako lahko prostor spodbuja samozaščito.”

Razumevanje težav

Preden so se na delavnici lotili usposabljanja je bila delegatom predstavljena tudi raziskava, izvedena v vsaki državi partnerici, s katero se je raziskalo, kako se pojavljata nasilje in agresija.

Za več informacij glejte poglavje Žrtve in nasilje na straneh od 4 do 15 v tej reviji.

Dr. Bojan Musil

Dr. Gabi Tarashoeva

Varen prostor za izražanje 20

Bojan Musil je s trenerji razpravljal o raziskavi, v kateri je bilo prikazanih devet različnih tipov agresivnega vedenja, na osnovi katerih se je oblikovala metodologija, s katero bodo sedaj delali.

Naši trenerji so sodelovali v različnih vajah in razpravah.

Za katere gre in kako bodo sodelovali naši mladi, boste izvedeli v prihodnjih izdajah revije A Space to Speak Up, toda tukaj je nekaj vaj, ki so se jih lotili trenerji.

Ustvarjanje varnega prostora

Težava Zdi se, da je nizka samopodoba prevladujoč in najzapletenejši problem, ki se na tiho nahaja v središču večine vzrokov in posledic. Prikrita narava nizke samopodobe v povezavi z nasiljem ima veliko opraviti z dejstvom, da vključuje zapleten spoznavni in čustveni pejsaž, katerega “jedro” je težko določiti, še posebej zato, ker se spreminja od enega posameznika do drugega.

Zdi se, da so nekateri mladi že prej prestajali družinske epizode agresije oziroma zlorabljanja, ki se jim nikoli niso naučili zoperstaviti in se zato dogajajo naprej. Na ta način vsako novo nasilno dejanje podkrepi normalnost takšnih epizod in igranih vlog.

Kako v agresivnih situacijah ohraniti nadzor in trezno glavo je izziv, še posebej pri snovanju načina za vzpostavitev duševnega zatočišča – prostora, ki bi posamezniku omogočal zunanjo refleksijo o napeti situaciji in nadzorovan odziv.

Aktivnost Ena od tehnik, ki so jo trenerji preizkusili v Sofiji, je bila “Čarobni grad”.

Eva, Letizia, Natalia in Gustavo so bili pozvani, da razmislijo o varnem prostoru, v katerem so bili ali bi radi bili in so se počutili ali bi se počutili varno, zaščiteno, ljubljeno in cenjeno.

Naloga je bila sledeča: “Ta prostor si predstavljajte kot vaš lastni grad, oglejte si ga in najdite nekoga (resnično osebo iz vašega življenja ali iz domišljije), ki bi v njem živel z vami: l Kdo te lahko zaščiti/ubrani? l Kdo bi te imel rad in te občudoval? l Kdo bi te ljubil in izpolnil vse tvoje potrebe?

Udeleženci so nato morali del prostora spremeniti v omenjeni grad in označiti meje z vrvico.

Gabi Tarashoeva, ki je vodila aktivnost, je nato izmenično obiskala vse gradove. Prevzela je vlogo novinarke in postavljala vprašanja, s pomočjo katerih bi se lastnik gradu lažje predstavil in spodbudil domišljijo ter notranje predstave.

Vprašanja so se navezovala na občutke, ki so se porajali ob zaščiti in oskrbi, ki jo je nudil prostor.

Nato so bili Eva, Letizia, Natalia in Gustavo povabljeni, da se med seboj začnejo sporazumevati na osnovi nove izkušnje moči in samopodobe.

Sklepno dejanje je vključevalo ponotranjenje tega varnega prostora in vrnitev v resničnost skupaj s čarobnim gradom v notranjosti.

21 Varen prostor za izražanje

Naučiti se, kako se soočiti in izogniti begu pred resničnostjo Težava

Beg, zapiranje pred svetom ali pritiskanje duševnega gumba za izklop so pogost odziv mladih, ki se soočajo z agresijo in nasiljem. Beg pred resničnostjo je pomembna tema, ki jo je treba obravnavati v programu usposabljanja, njena pomembnost pa izvira iz prispodobe, da je kot bergla, ki posamezniku preprečuje živeti polno življenje, in sicer z izogibanjem soočenju za vsako ceno. Izziv je najti orodje za mladostnike, ki bi jih odvrnilo od umika, ko je življenje “v napoto”. Življenje je treba živeti in prvi korak v to smer je razviti strategijo za soočenje in ne umik.

Trenerji so si ogledali, kako bi mladostniki lahko razvili omenjena orodja, se naučili, da ni samo močnih in šibkih oseb, temveč da ima vsak obe plati, cenili in pokazali močne lastnosti in se ne sramovali šibkih področij.

Aktivnost Tukaj je predstavljen samo del zajetega, in sicer nekaj telesnih vaj ob soočenju. Več boste videli v prihodnjih izdajah revije A Space to Speak Up, ko bodo mladostniki raziskovali beg pred resničnostjo.

Trenerji so se razdelili v pare, v katerih so bili posamezniki približno enako veliki. Stali so si nasproti in se dotikali samo z dlanmi. Nato so se sprijeli in ko je vodja dal znak, so vsi začeli stiskati in suvati roke svojih partnerjev. Nihče ni smel premakniti nog. Naloga je bila prisiliti partnerja, da premakne noge. Partnerja ni bilo dovoljeno potisniti k tlom.

Po tej zabavni igri so trenerji zamenjali partnerje, ki so bili ponovno enako veliki. Partnerja sta se stoje dotikala s hrbti. Na znak so vsi poskušali svoje partnerje premakniti naprej, in sicer brez rok, samo s potiskanjem s hrbtom in nogami.

Po vsaki vaji je skupina naredila krog in delila svoja doživetja, odkritja in naučeno pri igranju različnih vlog.

Te vaje so namenjene spodbujanju razprave in sprememb v obnašanju.

Ko bodo v skupini mladostniki, se bo skupina razdelila na dve podskupini:

1. skupina, ki bo prevzela vlogo fizično šibkejših otrok, žrtev;

2. skupina, ki bo prevzela vloga fizično močnejših in agresivnejših otrok.

V svojih podskupinah bodo razmišljali o naslednjem:

1. Kaj je njihova netelesna moč? Kako jo lahko uporabijo?

2. Kaj je njihova netelesna slabost? Česa se bojijo?

Po razpravah v podskupinah bodo stali drug pred drugim in se z uporabo svojega novega znanja verbalno soočili. Nato bosta podskupini zamenjali vloge, kasneje pa se bosta združili in delili svoja razmišljanja.

Varen prostor za izražanje 22

Širjenje besede

Obveščanje drugih o našem delu Ključni del projekta vključuje tudi trenerje, ki spodbujajo uporabo umetniških metod in novinarstva pri mladih in otrocih za izražanje čustev in opisovanje lastnega prostora.

Trenerjem so bile predstavljene tudi metode poročanja za potrebe skupnosti, ki bodo vodile učence – in trenerje! In za predstavitev zgodbe na njihov način, lahko v pisni obliki, v obliki fotografij, videoposnetkov ali zvočnih posnetkov.

Delo, ki ga bodo opravili mladostniki, bo na teh straneh predstavljeno v nekaj naslednjih izdajah. Mladostniki bodo poročali o svojem delu, zgodbe pa bodo – tako kot revija A Space to Speak Up – dosegljive na spletni strani projekta ter na Facebooku in Twitterju.

Prosimo vas, da nam sporočite svoje mnenje o delu naših mladih. Če počnete kaj podobnega ali drugačnega, vas prosimo, da nam prav tako sporočite.

Mladi s težavami z učenjem postanejo poročevalci za potrebe skupnosti

Povezava do kanala projekta Isabel na spletni strani YouTube: http:// www. youtube.com/ user/ISABELPROJECT

Spletni dnevnik: Društvo Ekvadorcev, ki živijo v Kantabriji

23 Varen prostor za izražanje

Ime mi je Sabine.

Sem trenerka pri BorgoRete (Italija).

Rodila sem se na Nizozemskem, a od leta 1985 živim v Italiji. Po končanem študiju

gledališko skupino z imenom Fonte

logopedije na Nizozemskem sem nekaj let

Maggiore, nastopala v mnogih gledaliških

delala na Umetniški akademiji za dramo

igrah in vodila delavnice izražanja za

v Amsterdamu in Arnhemu, kjer sem

majhne otroke v šolah.

vodila delavnice.

Po tem razburljivem, ustvarjalnem,

Nato sem leta 1984 v iskanju

a delovnem obdobju, so se stvari

pustolovščine skupaj s svojim fantom, psom in avtodomom zapustila svojo državo. Načrt je bil eno leto potovati po Evropi in tu in tam uprizarjati ulične gledališke predstave. Na našem potovanju smo spoznali italijansko gledališko skupino, ki je igrala po Italiji, in se ji pridružili. To je bil najočarljivejši

spremenile, ko sem leta 1994 rodila hčerko. Začela se je nova pustolovščina, tudi zelo očarljiva in pisana. Leta 1995 sem začela z delom pri BorgoRete na področju duševnega zdravja, kjer delam še danes. Poleg tega sem se poročila in preselila na podeželje, kjer skupaj s svojo družino, dvema mačkama, sadnimi

način za ogledovanje in spoznavanje

drevesi in zelenjavnim vrtom živim še

Italije od severa do juga, skupaj z vsemi

danes.

njenimi čudoviti mesti in majhnimi

Igre so se končale, a poučevanje v

vasicami, kjer smo uprizarjali predstave.

gledališču se nadaljuje ... Kar se je začelo

Izkušnja se je končala in leta 1985 sem

samo za eno leto ... Nekega dne nazaj h

dobila stalno zaposlitev kot profesorica

koreninam? Nikoli ne veš!

na Univerzitetnem gledališkem centru (CUT – Centro Universitario Teatrale), kjer sem istočasno študirala igro. Prav tako sem začela sodelovati z drugo

Varen prostor za izražanje 24

Profil partnerja

Naš partner iz Valladolida v Španiji Fundacion INTRAS je neprofitna organizacija, posvečena visokokakovostnemu raziskovanju in posredovanju na področju duševnega zdravja. Sestavlja jo osem centrov za usposabljanje v treh španskih pokrajinah z več kot devetdesetčlanskim upravnim osebjem, psihiatri, psihologi, pomočniki za osebe s posebnimi potrebami in strokovnjaki na področju duševnega zdravja in posebne vzgoje. Naše visoko izobraženo osebje izvaja raziskave in usposabljanja ter zagotavlja tudi klinično prakso.

Fundacion INTRAS namenja veliko pozornosti vzgoji, razvoju inovativnih vzgojnih metod in zagotavljanju storitev podpore mladim, ki imajo težave z duševnim zdravjem, vedenjske motnje in težave z učenjem.

Naše delo v

projektu

Organizacija Fundacion IN TRAS ima v dvojno vlogo projektu Tran . Deluje kot ko Space ord implementaci jo projekta, se inator, ki zagotavlja uspeš no osredotoča n povezav v zd a vzdrževanje ruženju, omo g o ča pristen m aktivnosti in edsebojni ra prenos znan zvoj ja ter zagota na vseh stop vlja odlično ka njah projekta. ko vost P oleg koordin organizacija acije projekta Fundacion IN bo T R AS imela aktiv in uporabi m etodologije, no vlogo pri ki razvoju b o temu proje zaživeti v drž ktu pomagal avah vseh par a tn erjev in tudi v (Španija), kjer Valladolidu se bo skupin a 40 mladih zdravjem nau s težavami z čila, kako se duševnim zaščititi pred bo pridobila nasiljem, med tehnične in u tem ko stvarjalne ve ščine.

Skupnosti, s

katerimi sod

elu

jemo Sodelujemo s krajevnimi, d rž avnimi in med organizacijam narodnimi i, ki si prizad evajo izboljšat ljudi s težava i kakovost ži mi z duševnim vljenja zdravjem in se popolno rein tegracijo v d trudijo za njih ru žb ovo z izobraževa o. Fundacion lnimi centri, ce INTRAS sod el n uje tri za usposa telovadnicam bljanje in šola i in športnim m i sr i, edišči, kulturn in društvi, so cialnimi podje imi organizac tji, delovnimi ijami centri za zap centri, sveto oslovanje in va ln u sp im osabljanje, za i zdravstvenim sebnimi pod i centri, druži jetji, nskimi združe fundacijami. nji in drugim Poleg tega F i undacion INT javnim omre RAS sodeluje žjem za nego z d u še bolnišnico Zam vnega zdravj a in psihiatrič ora. no

25 Varen prostor za izražanje

Inovacija pri rehabilitaciji ljudi s hudimi ali duševnimi boleznimi s pomočjo glasbe Calle 61 je glasbena skupina, ki jo sestavlja šest pacientov psihiatrične bolnišnice v Zamori iz pokrajine Kastilja in Leon v Španiji. Edinstveno pri tej glasbeni skupini je, da si vsi člani delijo skupno značilnost, in sicer težave z duševnim zdravjem. Vseh šest članov skupine, Toni, Emilio, Juan Luis, Philip, Mikel in Quique, imajo hudo dolgotrajno duševno bolezen. Glasbena skupina je bila ustanovljena s podporo psihiatričnega oddelka za celovito oskrbo organizacije Foundacion INTRAS v Zamori in vodstvom socialnega varstva pokrajine Kastilje in Leona kot orodje za rehabilitacijo.

Strokovnjaki na področju duševnega zdravja v bolnišnici so menili, da potrebujejo ustvarjalnejše in bolj umetniške programe oziroma aktivnosti, ki bi delovali kot rehabilitacijski in terapevtski instrumenti za ljudi s težavami z duševnim zdravjem. Z vključitvijo ljubezni do glasbe v njihov rehabilitacijski program je bilo posameznikom dovoljeno aktivno sodelovati in načrtovati aktivnosti. Podporna skupina je menila, da je za skupino bistveno, da dejavnost prilagodi svojim potrebam, saj bi to spodbujalo in izražalo ustvarjalnost, motivacijo in inspiracijo, ki bi dodatno ustvarila učinek valovanja na različnih področjih njihovega življenja, vključno s samopodobo, spoznavnimi funkcijami, socialnimi veščinami in ustvarjalno obdelavo. Najpomembnejše pa je, da skupina uživa pri muziciranju, kar je primarno zagotovilo za uspeh njihove glasbe. Vseh šest članov skupine ima različne, a enako pomembne vloge. Toni in Juan Luis igrata

bobne. Toni je tudi glavni pevec. Emilieva naloga je poskrbeti za spremljajoče vokale, Philip pa igra kitaro.

Mikel in Quique sta odgovorna za zvok in varnost.

Skupina Calle 61 je uspešno izdala album Hotel brez zvezdic (Hotel Sin Estrellas) z desetimi skladbami, ki so jih napisali in uglasbili člani skupine. Skupina prireja krajevne koncerte v pokrajini Kastilja in Leon, na katerih je album tudi mogoče kupiti. Album je na voljo tudi pri organizaciji Fundacion INTRAS in v spletnih trgovinah Buenacompra.

Narejena je bila tudi spletna stran (http:// calle61.intras.es), kjer so predstavljene redne posodobitve in novice o skupini Calle 61, informacije, zgodovina skupine, kratki posnetki njihovih skladb in njihov album.

Varen prostor za izražanje 26

Delavnica za mlade v Španiji – NAŠ PRVI DAN Na današnjem srečanju smo si ogledali posnetek, ki je prikazoval agresivno obnašanje do drugih ljudi.

Zvezdi tega posnetka je ime Fito. Gre za osebo, ki ima težnjo, da se norčuje iz drugih, se jim roga in jih ponižuje.

Ko smo si ogledali posnetek, smo prišli do zaključka, da nočemo biti kot Fito.

Zaradi svojega obnašanja se

Nočemo biti

kot FITO

počuti osamljen in nima prijateljev, njegov položaj doma in odnos s starši sta težavna, njegova prihodnost pa ni svetla. Obstaja velika verjetnost, da bo postal kriminalec.

Stavki in ideje, ki so nam bile všeč in ki jih bomo od sedaj naprej upoštevali, so naslednji: “Zavedaj se svoje okolice, sodelujmo vsi, da ne bo več ljudi kot Fito. Toda če ne zmoremo sami, bomo za pomoč zaprosili starše in učitelje.”

Ljudem, kot je Fito, moramo pomagati. Pomembno je, da nismo zgolj opazovalci v situacijah, v katerih se ustrahuje. Fito potrebuje pomoč, toda pomoč potrebujejo tudi žrtve ustrahovanja in nadlegovanja.

“Ne bodite pasivni gledalci.”

ste vi?”

“Mi ne bomo, bo

27 Varen prostor za izražanje

Mladi lahko povedo zgodbo tudi z risankami in stripi.

Prosimo, poš ljite nam svojo!

Varen prostor za izra탑anje 28

29 Varen prostor za izražanje

November 2013

se Delo z mladostniki, da ja za jim pomaga najti orod življenje. aniji in

Začetna srečanja v Šp Nemčiji.

Decembe r 2013 – april 2014

Delavnic e Bolgarij za mlade v Avs t i, na Ma džarske riji, m in v Italiji M ladostnik raziskuje i in otroci iz vseh jo, kaj la držav h “Dnevom ko počnejo med v vesolju ”.

Januar 20 14

Partnerji s e sestanejo v Frechenu v Nemčiji, da na podlagi svojih izku šenj ocenijo na predek in s e pogovorijo o prihodnji h aktivnostih .

– 4 1 0 2 j Ma 14 julij 20 ugega –

r g od d enjave u r d je Učen arodne izm in rtnerji a p o medn gih, k ga in e ru g drug e od d Učenj biščejo dru prakse. o e mladi njajo dobr e m u”. iz vesolj v i n D Več “

Oktober 2014

Zaključna konferenca projekta v Združenem kraljestvu

ili rezultate Partnerji bodo predstav im. Namen je, projekta zainteresiran organizacijam da se zainteresiranim bodo lahko predajo izkušnje, ki jih bodo lahko delile, in prakse, ki jih svoje uporabile ter razvile za . ce en uč in e nc udeleže

Julij 2014 – oktober 2014

and doing Learning from others it ourselves

mostojno početje Učenje od drugih in sa bljajo metode za Partnerji in trenerji upora nje drugih partnerjev usposabljanje in izkuš i. na delavnicah z mladim tnike, da os ad ml za Ustvarjalne delavnice avanja zn za ju an až se jih spodbudi pri izr prostora. mlade iz vsake Umetniška razstava za jektu, bo gostovala države. ki sodeluje v pro ta TranSpace, na spletni strani projek i v reviji predstavljena pa bo tud .

Up k ea Sp A Space to