Mednarodne izmenjave mladih nje
tova • Magično popo
ra v gozdu
• Iskanje prosto
Na nemškem radiu • Rapanje v španskem in nemškem jeziku
Ta projekt je bil financiran s pomočjo programa Evropske unije, imenovanega Daphne. Vsebina te publikacije ne odraža uradnega stališča Evropske komisije. Za informacije in stališča, izražena v publikaciji, je odgovoren izključno avtor. Komisija ne odgovarja za nobeno uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija.
Varen prostor za izražanje 2
va
a zno / n e j l v a r Pozd
Vsebina
Še enkrat
Lepo, da si spet z nami! Iskreno upamo, da boš užival v prebiranju 3. številke revije Varen prostor za izražanje. Meseci po izidu zadnje številke revije so bili zelo živahni. Mladi v projektu TranSpace so pridno sodelovali na lokalnih delavnicah, nekateri pa so celo obiskali skupine v drugih državah, da bi videli kaj in kako počnejo stvari pri njih. Poglej tudi ti, kako mladi odkrivajo nove načine, da bi bolje razumeli sami sebe in svoje vrstnike ter si tako lažje ustvarili prostor zase v njihovem vsakdanjem življenju. Prisluhni raperjem iz španske in nemške skupine na spletni strani www.TranSpaceproject.eu ter preberi več o kovanju raperskih rim v tej številki revije. Za nekatere je bilo še posebej zanimivo, da so lahko rapanje združili z obiskom druge države. Izmenjave so bile namenjene prenosu izkušenj ter znanja med mladimi iz Bolgarije in Italije ter med avstrijsko, nemško in špansko skupino. Preberi več o tem, kaj vse so
valovih TranSpace na radijskih u Raperske rime v Frechn e Brandt Portret trenerke Barbar
mladostniki počeli in kako so se počutili med to izjemno izkušnjo. Morda še nismo velike glasbene zvezde, smo pa zagotovo na pravi poti. CJD Frechen je med gostovanjem na lokalnem radiu razkril, za kaj gre pri projektu in kakšen je njegov nabor dejavnosti. Revija Varen prostor za izražanje je očitno požela veliko naklonjenost bralcev; nekatere od njihovih komentarjev lahko prebereš na strani 30. Seveda si želimo še več odzivov, saj revijo ustvarjamo z mislijo na njene bralce. Zato bi v njo želeli vključiti tudi tiste teme, ki se vam zdijo še posebej pomembne. Obenem pa nas zelo zanima tudi, kaj trenutno počnete in s čim se želite ukvarjati v prihodnje, zato nas redno obveščajte o vaših aktivnostih, da jih lahko uvrstimo v rubriko “Kaj sledi”.
3 6 8
9 e Profil partnerja: Borgoret Pages 21- 22 11 10 ji gi Peru Magično popotovanje po 12 v Sofiji lan Izquierdo 19 Čarobnost se nadaljuje Portret trenerke Eve Ga 13 20 Bargelli Portret trenerke Letizie vdih za spremembe Na 14 - 22 Delavnice mladih ad – iz Valladolida 21 m ko ki rs pe Ra skem gozdu 15 23 Iskanje prostora v avstrij korak dlje a op st e ac Sp an Tr 16 matematike 1+1 = težave pri tej uri 24 - 25 ja er 17 rtn pa l ofi Pr i fij Povezanost skupine v So ariboru 18 Univerza v M Dobre želje lladolidu 26 - 28 Izmenjava izkušenj v Va 29 Kaj sledi e: ik br ru ne al St 15 Page 30 Komentarji bralcev
Production team Editor – Roy Smith Design and graphics – The MRS Consultancy Illustrations and editorial assistant – Jack Robert Smith
We would like to hear from you, the readers, about what you thought of our magazine – and – do you have anything that might help us spread our message.
If so email Roy Smith at info@transpaceproject.eu
3 Varen prostor za izražanje
TranSpace na radijskih valovih
“
Kaj je Studio ECK?
Pri ustvarjanju skupnostnega radia sodelujejo: verniki, skupine mlajših in starejših, starši otrok iz vrtca, učenci verske vzgoje, »Green Ladies«, pevski zbori s trobentami in brez njih, otroci iz domov za mladostnike, brezdomci in njihovi skrbniki, ti in jaz ... in še kdo. Naš nemški partner, CJD Frechen, je s svojim delom požel precejšen del interesa med lokalnimi mediji iz Kölna.
“
Studio ECK eV za prijatelje – protestantski radijski studio iz Kölna – je nastal leta 1992. Njegov osrednji namen je promocija skupnostnega radia s pomočjo radijskih strokovnjakov ter dobre tehnične opreme, s čimer radio želi podpreti protestantske skupnosti, iniciative ter druge zainteresirane skupine v njihovem načrtovanju ter izvajanju radijskih oddaj. Okrog 30 protestantskih verskih skupnosti in organizacij v Kölnu in njegovi okolici skupaj tvori krog članov ECK Centra, ki ima svoj studio v kölnskem Medijskem parku. Ekipa 20 svobodnih novinarjev in notranjih sodelavcev nudi podporo zainteresiranim skupinam in posameznikom v radijski produkciji.
Our German partners, CJD Frechen, have been making a big impact in the regional media around Cologne.
Varen prostor za izražanje 4
TranSpace na radijskih valovih Projektna ekipa je bila povabljena, da gostuje v radijski oddaji in tako pojasni, kaj se v projektu dogaja. Zvočni zapis pogovora je tukaj:
Radijska pogovorna oddaja o evropskem projektu TranSpace s CJD Frechen (27. april, ob 20.00 uri na Radiu Erft)
Uvodna beseda:
Fabian Menz
Birgit Niclas raziskuje ozadje projekta TranSpace.
Tema nasilja je tako počasi pričela pronicati v naše tekste skozi ustvarjalni proces, poleg tega pa so nam koristile tudi vaje v smislu: »Preprosto napiši, kaj začutiš ob misli na strah, žalost ali jezo.« Iz vseh nastalih tekstov smo nato izbrali nekaj besed ter z njimi skovali raperske rime.
To, da poklicna šola CJD Frechen mladim s posebnimi potrebami nudi poklicno izobraževanje v kar 30 različnih poklicih za nacionalno poklicno kvalifikacijo, ni nič novega. Novost na šoli pa je nov izobraževalni program, ki je namenjen varovanju mladih pred različnimi tipi nasilja. CJD Frechen že od začetka leta izvaja “TranSpace” program, ki hkrati poteka v petih različnih evropskih državah. Zvočni primer: RAP – Rime - Trening
1 Birgit: Te rime so nastale med dvodnevno ustvarjalno delavnico v sklopu evropskega projekta z imenom “TranSpace”, v kateri je sodelovalo 40 udeležencev iz ustanove CJD Frechen. Nadlegovanje in ustrahovanje sta bili osrednji temi pri kovanju rim. Mladi so izpostavljeni nasilju predvsem preko interneta ter v vsakodnevnem šolskem življenju. Pomembno se je naučiti, kako uporabljati pravilna orodja za spopadanje s temi težkimi situacijami. Projekt TranSpace prav zato razvija tovrstna orodja ter tako stremi k nudenju podpornega okolja osebam z učnimi motnjami. Ti mladostniki se v projektnem procesu učijo, kako se braniti in soočati z ustrahovanjem, spletnim ustrahovanjem in nasiljem ter kako posledično okrepiti svojo samopodobo. S temi smernicami smo razvili izobraževalni koncept, ki ga je CJD Frechen preizkusil v Nemčiji, ostali partnerji projekta pa v Bolgariji, Italiji, Avstriji in Španiji. Fabian Menz iz organizacije za ritem in tolkala v Kölnu bo kot strokovni vodja delavnice pojasnil, kako lahko razvijamo tovrstna orodja skozi rap glasbo.
Pričeli smo z vajami, ki so se osredotočale na besede ter tako poskušali povezati besede med seboj in iz tega povezovanja razviti rime. Ustvarili smo smešne in dokaj zapletene povedi, ki so izjemno težke za izgovorjavo, a vodijo k poglobljenemu razumevanju ritma med govorom.
Pogum, zaupanje in prijateljstvo so se izkazali za pomembne teme v tem procesu. Mladi so še posebej razmišljali o izjemnem pomenu prijateljstva, ki človeku omogoča, da razvije zaupanje. Mladostniki so pri temi strahu izpostavili tekmovalnost, neiskrenost in pogovore, ki jih drugi o nas izvajajo za našim hrbtom.
5 Varen prostor za izražanje
2 Birgit:
Rap žanr omogoča izražanje čustev, strahov in bolečine, ki jih čutiš sam iz lastne izkušnje kot žrtev nasilja. Vsak udeleženec ustvarjalne delavnice je tako imel priložnost ustvariti svojo lastno pesem, jo posneti ter jo nato tudi odnesti s seboj ob koncu delavnice. Fabian Menz je priskrbel mikrofone in zvočni sistem za ritmične udarce, tako da je vsak udeleženec lahko odrapal svoj komad. Sedaj lahko slišimo rezultate:
3 Originalni posnetek: končni rezultat rapanja v boju proti nasilju 2 Birgit:
Projekt TranSpace traja eno leto in vključuje devet delavnic. Pomemben del projekta je izobraževanje za zoperstavljanje nasilju, ki ga izvaja več trenerjev. Zasnovano je na vajah za stabilizacijo, krepitev samozavesti, povezovanje in mobiliziranje skupine, da nastopi odločno proti nasilju. Delavnica se tudi osredotoča na vprašanja, povezana z nasiljem – kako ga prepoznamo, kaj pomeni za nas osebno, kakšne izkušnje imamo v povezavi z nasiljem in kako se z njimi soočamo. Barbara Brandt je ena od trenerk, ki z mladimi dela na problematiki soočanja z nasiljem
3 Originalni posnetek Barbara
Večina otrok in mladih, ki so žrtve ustrahovanja, je sramežljivih in vase zaprtih, manjkata jim samozavest in samospoštovanje. Projekt torej gradi na snovanju vaj za krepitev medsebojnega spoštovanja. Ena od njih na primer poteka tako, da prva oseba zapre oči medtem ko jo druga oseba vodi po prostoru. Oseba z zaprtimi očmi mora tako preprosto zaupati drugemu. Nekatere druge vaje vključujejo tudi uporabo glasu, tako da morajo mladostniki drug na drugega kričati, ali pa smejo govoriti drug z drugim le v šepetu. Tako lahko spoznajo, da šepet morda ni preveč učinkovit, po drugi strani pa dvignjen glas lahko pomaga pri tem, da nas drugi slišijo in da lažje zaprosimo za pomoč, kadar jo potrebujemo.
Več informacij na:
www.cjd-frechen.de
TranSpace na radijskih valovih 4 Birgit
Del treninga je tudi film z naslovom “Trije dnevi“, v katerem dečka sošolci in učitelji ustrahujejo. Udeleženci na delavnici se seznanijo s situacijo žrtve, njegovih staršev in sošolcev. Nato igrajo različne vloge in se ob tem sprašujejo: Kako se počutim kot igralec? Ali se počutim nemočnega, šibkega ali močnega? Kaj storim? Kako se počutim? Maik Schuck, udeleženec izobraževalnega programa iz vrtnarstva in krajinske arhitekture na CJD in Agostin Ott, sta ena od udeležencev v aktivnostih projekta TranSpace. Tukaj so njuni vtisi:
5 O-Ton: Maik:
Rad govorim z ljudmi in spoznavam nove osebe. Z mnogimi od njih sem se dobro razumel in se z njimi tudi sedaj zelo lepo razumem.
Agostin: Trening za obrambo pred nasiljem mi je zelo pomagal. Sedaj lahko pomagam drugim žrtvam nasilja in obenem tudi ustavim tiste, ki ga izvajajo.
Note di chiusura: Pomembne dejavnosti za projekt TranSpace v prihodnosti so “Day in Space”, trening preživetja v Bad Münstereifelu, in mednarodna izmenjava izkušenj iz projekta v Španiji.
Varen prostor za izra탑anje 6
Raperske rime v Frechnu Rap komadi so bili ustvarjeni in posneti v dveh dneh, med 10. in 11. aprilom 2014, sedaj pa lahko spoznate nekatere mladostnike kot njihove avtorje in izvajalce.
7 Varen prostor za izražanje
Raperske rime v Frechnu Če želite slišati celotno rap umetnino, si jo lahko naložite iz spletne strani www.studioeck.de/node/1436 ali pa obiščete spletno stran projekta “A Space to Blog” www.TranSpaceproject.eu
Varen prostor za izražanje 8
To sem jaz, Barbara Brandt.
Rojena sem bila leta 1986 v Kölnu, ki je po mojem mnenju eno najlepših nemških mest.
To 2000 let staro mesto s slavno katedralo, ki spada med svetovno kulturno dediščino, obiskovalca očara tudi s prelepim historičnim mestnim jedrom ter reko Ren kot največjo nemško reko.
Najboljša stvar glede Kölna pa je zagotovo njegov »peti letni čas«, ki ga prikliče karneval. Naša nogometna ekipa, 1.FC Köln, je doživela vzpon v prvo ligo, kar je meni prineslo izjemno veselje. Ampak dovolj o mojem rojstnem mestu, naj povem še nekaj o sebi! Stara sem 27 let in študiram specialno pedagogiko, smer duševni razvoj in učne težave ter nemški jezik s katoliško teologijo. To leto bom pričela z opravljanjem državnih izpitov. In četudi ima študentsko življenje svoje prednosti, v resnici komaj čakam, da pričnem poučevati na šoli.
Leta 2006 sem uspešno zaključila z maturo, ki je pogoj za vstop na univerzo. Obenem sem se tudi izobraževala za državno kvalifikacijo kot pedagog ter v tem poklicu delovala tri leta. Delo z otroki, mladostniki in mladimi odraslimi me zelo veseli in je zame izjemno prijetno.
Poklicna šola CJD Berufsbildungswerk Frechen ponuja mladim, ki v preteklosti niso želi uspehov v procesu izobraževanja, možnost za nov začetek.
Sama sem članica kolektiva CJD že vse od leta 2001. Sprva sem poučevala versko vzgojo in skupaj z našim psihologom vodila del evropskega projekta SUVOT. Trenutno delam na projektu z Martinom Kroeberjem, kar mi je v veliko zadovoljstvo. Opažam namreč, da naši varovanci postajajo vse bolj pogumni in da spreminjajo stališča o temi nasilja. Udeleženci projekta se tako vse bolj odpirajo drug drugemu brez predsodkov. V prostem času rada preživljam čas s prijatelji, kuham in pečem ter se s prijateljem odpravljam na kolesarske izlete okrog Kölna.
9 Varen prostor za izražanje
Profil partnerja
Borgorete
Borgorete je italijanska socialna kooperativa s sedežem v Perugiji (Umbrija), prelepem etruščanskem mestu s čez 160.000 prebivalci, ki stoji prav v osrčju Italije. Perugia je obdana z zelenimi griči in majhnimi srednjeveškimi mesteci, polnimi zgodovine in okusa. Reka Tiber teče skozi pokrajino, ki jo krasi tudi veliko ter prelepo jezero Trasimeno. Kooperativa je bila formalno ustanovljena leta 1997, njena zgodovina pa sega vse v leto 1970, ko sta dve različni skupini z okrog 20 posamezniki začutili potrebo po tem, da pričneta delovati v skupnosti in za njo, da odpreta lokalno območje družbenim aktivnostim z željo po socialnem vključevanju. Skupini sta ustanovili dve različni socialni kooperativi, eno z imenom “Borgo” in drugo z imenom “Rete”. Kasneje, leta 1997, sta se kooperativi odločili za združitev in tako se je rodila skupna kooperativa »Borgorete«. Kot navadno velja za italijanske socialne kooperative, Borgorete interno deluje v skladu z demokratičnimi mehanizmi, pri čemer je večina zaposlenih obenem tudi včlanjenih v kooperativo, kar pomeni, da aktivno sodelujejo pri njenih procesih odločanja – tako na rednih skupščinah članov, kot tudi na volitvah vsakih pet let, kjer volijo predsednika kooperative in njen upravni odbor. Borgorete promovira koncept kooperative kot temeljni model socialnega podjetja. Je ustanovna članica socialne mreže, imenovane Consorzio ABN (socialna mreža) in ima vzpostavljena pomembna sodelovanja z lokalnimi oblastmi in strukturami odločanja, kot je Mestna Občina Perugia in Umbrijska Regija. Usluge, ki jih kooperativa Borgorete nudi skupnosti, so mnogokrat izvedene v sodelovanju z lokalnimi oblastmi.
Dandanes Borgorete ohranja vrednote in poslanstvo njenih starševskih kooperativ iz 70.let prejšnjega stoletja ter tako deluje v zagotavljanju pomembnih storitev in uslug manj privilegiranim skupinam v skupnosti. Delo kooperative tako še naprej ostaja osredotočeno na vzpodbujanje procesov socialnega vključevanja in krepitev zavedanja lokalne skupnosti o problemih socialne pravičnosti, kar je lahko osnova za prepoznavanje temeljnih pravic vseh ljudi, kot tudi za boj proti socialnemu izključevanju. Borgorete načeloma dela z vsemi ljudmi, ki jim grozi socialna izključenost, še posebej s tistimi najbolj ranljivimi in neprivilegiranimi, zato osrednje ciljne skupine kooperative v lokalnem območju sestavljajo otroci in mladoletniki (mladina), ljudje z različnimi vrstami prizadetosti, zasvojenci, ljudje z duševnimi problemi ter žrtve trgovine z ljudmi in izkoriščanja. Vsem tem skupinam poskuša Borgorete nuditi učinkovite usluge, z željo po vzpostavljanju standardov človeškega spoštovanja v družbenem, izobraževalnem, zdravstvenem in rehabilitacijskem smislu. V zadnjih letih se je kooperativa Borgorete s finančno podporo Evropske Komisije posvečala tudi delu mednarodnih dimenzij, s čimer je uspela vzpostaviti zelo koristna in rodovitna dolgoročna partnerstva s sorodnimi organizacijami v Evropi, kot so partnerji v projektu TranSpace.
Spletna stran: www.borgorete.it Kontakt: Michela Lupi m.lupi@consorzioabn.it
Varen prostor za izražanje 10
Pomemben element projekta TranSpace je tudi izmenjava izkušenj – ne le med člani posamezne skupine, temveč tudi izven njenih meja. Tukaj skupina iz bolgarskega Centra za duševno zdravje prof. N Shipkovenski (MHC) s sedežem v Sofiji, opisuje njihov obisk italijanske Perugie – turistične znamenitosti, ki so si jih ogledali; ljudi, ki so jih spoznali; igre, ki so se jih igrali in – ker so nenazadnje le bili na obisku v Italiji – hrano, ki so jo poizkusili. “Vsi skupaj, Al, Maya, Natalia in Gabi, smo pričeli naše potovanje iz Sofije navsezgodaj zjutraj in prispeli v prelepo mesto Perugia na deževno popoldne 28. aprila 2014. Prtljago smo pustili v ljubkem stanovanju v starem gradu, ki stoji tik pred vodnjakom “Fontana Maggiore”. Skozi naša okna
smo lahko občudovali katedralo in prisluhnili zvenu njenih zvonov. Nemudoma smo se zapodili na ulice v odkrivanju osupljive lepote ozkih prehodov, gradov, trdnjav, vrat in obokov. Naslednje jutro smo doživeli čarobno vožnjo z Mini metrojem (brez voznika!!) in prispeli v Borgorete. Tam smo spoznali Michelo, Sabino in Letizio, ki so nam z nasmehom, igrivostjo in prijateljsko držo pripovedovale prelepo pravljico za otroke v boju s »pošastmi«, imenovanimi »bolezen« in »težave«. Nato smo obiskali Dnevni oskrbovalni center, kjer del iste skupine otrok preživlja prijetne popoldneve med učenjem, igro, prehranjevanjem in zabavo, mi pa smo se družili s Claudiem, Silvio, Zenom in Saro.
11 Varen prostor za izražanje
Popoldne smo se vrnili v Borgorete in tam spoznali šest otrok. Sprejeli so nas izredno prijazno, nato pa smo se vsi skupaj igrali »mačjo igro« s klopčičem volne in tako spletli simpatično pajkovo mrežo. Igra v parih je nato zahtevala, da »nema« oseba vodi »slepo« ter da tako s skupnimi močmi uspešno prečkata ovire. Na koncu smo vsi sedli v krog ter klepetali o vsem, kar radi počnemo, kot bi bili prijatelji že od nekdaj. Preden smo se poslovili, smo naše nove prijatelje povabili, da nas obiščejo v Sofiji. Ob izhodu iz stavbe nas je pričakal prelep sončen dan, ki je preglasil jutranji dež. To magično popotovanje se je zaključilo s slavnim italijanskim sladoledom iz posebne čokolade, značilne za Perugio in prijetnim sprehodom čez to magično mesto.«
Varen prostor za izražanje 12
Čarobnost se nadaljuje v Sofiji Na začetku junija 2014 je Center za duševno zdravje prof. N Shipkovenskega gostil trenerja in njegovo skupino otrok iz Perugie. V zelo lepih in dragocenih nekaj dneh so otroci in trenerji izmenjali svoja znanja in izkušnje ter veščine, ki so jih uspeli pridobiti.
V vaji z imenom »otoki« so morali otroci ustvariti njihov lastni otok ter ob tem uporabljati kostume in pripomočke, ki so jim bili na razpolago. Nato so otok predstavili drugim in jim razložili, kaj na njem stoji ter kaj oni sami na njem počnejo, poleg tega pa so gledalcem razkrili, ali se oni sami kam odpravljajo oziroma ali morda pričakujejo kakšne obiske na otoku. Trije otroci iz Bolgarije so se odločili skupaj ustvariti otok in naredili res velikega!
Claudio se je na svojem otoku prelevil v šejka, imel je svoje stražarje in drugim izpolnjeval želje. Eden od bolgarskih dečkov se je odpravil k njemu, da bi mu izpolnil želje – želel si je namreč avto in še motor. Sabine in Melissa sta bili skupaj na otoku kot preživeli žrtvi brodoloma. Sicer se niso vsi odpravili na obisk k drugim otočanom, a na koncu so se vsi stisnili v skupno fotografijo. Uživali so ob preoblačenju v različne like in ob tem uporabljati kostume ter pripomočke. Lepo je bilo deliti izkušnje in odprto govoriti o vseh problemih skupine. Bolgarska skupina je pokazala partnerjem iz Italije, kako poteka menjava vlog pri psihodrami skozi igro »otoki«. Zanje je bila to sicer nova igra, vendar pa so se vanjo nemudoma vživeli, kar je vsem pomagalo, da so igro tudi zares vzeli za svojo.
13 Varen prostor za izražanje
Moje ime je Letizia.
Rojena sem bila pred 33 leti v Perugiji, srednjeveškem mestu na vrhu hriba v osrčju Italije.
Zelo mi je všeč moje rojstno mesto in četudi morda ni velemesto, ima kljub vsemu nekatere od najlepših in najbolj zanimivih značilnosti metropole. Je multikulturno mesto – med ulicami, v mestnem jedru in na trgih lahko srečaš ljudi, ki prihajajo iz vseh koncev sveta in prisluhneš barviti mešanici različnih jezikov. V Perugiji sem se tudi izobraževala za pedagoški poklic. V toku študijskih let sem sanjala, da bom nekega dne delala z neprivilegiranimi otroci in mladostniki, ki imajo posebne potrebe. Moje sanje so se tudi kaj hitro uresničile, saj sem takoj po diplomi pričela delati na centru za mladoletnike. Šest let sem skrbela za otroke in najstnike, ki iz različnih razlogov več niso mogli bivati z njihovimi rodnimi družinami. Zame je bila to profesionalna in življenjska izkušnja, ki je nikoli ne bom sposobna pozabiti. Vse od leta 2011 sem delala v Socialni kooperativi Borgorete, kot pedagoginja in trenerka. Moje delo je tako po eni strani osredotočeno na projekte, ki jih financira Evropska unija, po drugi strani
pa sem odgovorna za pedagoško koordinacijo treh vrtcev. Moje delo na evropskih projektih mi daje priložnost, da sem aktivna na področju vzgoje otrok, mladostnikov in odraslih, poleg tega pa mi je tako omogočeno spoznati in vstopati v izjemno različne evropske kontekste, kar nepretrgoma bogati moj domet znanja in spretnosti. In prav to se zame dogaja pri projektu TranSpace. Družbena ranljivost otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je zame izjemno pomembna tema. Zato je zame vsekakor neprecenljivo, da se lahko o njej pogovorim ter izmenjam izkušnje z drugimi strokovnjaki, ki so na tej temi v toku let delali v drugačnem kontekstu. Prav to mi daje možnost, da se nikoli ne preneham učiti in biti »učena« ter da s tem lahko ponujam vedno boljšo storitev osebam, s katerimi delam in s katerimi bom delala v prihodnosti.
Varen prostor za izražanje 14
Delavn ice mladih Partnerji iz Avstrije, Bolgarije, Nemčije, Italije in Španije so bili zaposleni z izvajanjem delavnic za različne skupine ranljivih mladostnikov. Aktivnosti, ki jih izvajajo, so navadno izjemno zabavne, a kljub temu sledijo resnemu cilju. Stremijo namreč k temu, da bi mladostnikom posredovale ustrezna orodja za boj proti nasilju in za ustvarjanje lastnega prostora. Naslednjih nekaj strani vsebuje pregled preteklega dogajanja, ki ga dopolnjuje seznam
OSVOJENIH NAUKOV:
15 Varen prostor za izra탑anje
Iskanje prostora v avstrijskem gozdu Skupina iz avstrijske ustanove nas je pomladi leta 2014 popeljala v hribe.
Varen prostor za izražanje 16
1+1 = težave pri tej uri matematike.
V partnerski organizaciji Pro mente so vešči uporabe gledaliških delavnic kot orodja za pomoč in podporo mladim, da bi lažje razumeli in se soočali s problemi nasilja in ustrahovanja. Na tej delavnici je skupina razvila odigrano situacijo sredi šolske učilnice.
Ženska v rjavi majici je vodja gledališča (slika zgoraj). V ospredju stoji učitelj (moder pulover) z razredom pri uri matematike. Eden od učencev je poklican, da pristopi k učitelju ter pokaže
matematični primer, ki so ga morali narediti za domačo nalogo. Razred je načeloma zelo glasen, zato učitelj le s težavo uveljavlja svojo avtoriteto.
17 Varen prostor za izražanje
Povezanost skupine v Sofiji Skupina iz Centra za duševno zdravje “Prof. N. Shipkovenski” (MHC) v Sofiji se je udeležila vaje, namenjene krepitvi povezanosti med člani skupine, tako da bi lahko delovali kot skupina in ne kot ločeni posamezniki. Vaja je trajala okrog 20 minut, za izvedbo pa je bilo potrebnih nekaj stolov ter smisel za humor. Morali so si predstavljati, da so skupina preživelih po brodolomu in da so v oceanu. Na morski gladini lebdijo s pomočjo predmetov (za to so služili stoli), in zato ne morejo v vodo. Njihova naloga je torej ta, da prispejo varno do otoka in da razmislijo o tem, kaj bi bila zanje najboljša rešitev. Do otoka lahko prispejo le, če razmišljajo kolektivno kot ekipa. Sprva so bili vsi udeleženci zmedeni, nato pa so se skupaj domislili načrta. Za začetek je uspelo dvema fantoma doseči otok, medtem ko so ostali še zmeraj lebdeli v oceanu. Nato sta se fanta vrnila ter rešila še preostale. In srečno so živeli do konca svojih dni.
Varen prostor za izra탑anje 18
Vodnjak 탑elja v Sofiji
Skupina je sprva zapisala na kos papirja, katere so potrebne kvalitete, za to da smo sami prijatelji in da lahko z nekom ustvarimo prijateljstvo. Nekatere od omenjenih lastnosti so dobrota, pamet, pripravljenost pomagati drugim, smisel za humor, iskrenost, lep odnos do prijatelja, sposobnost obdr탑ati skrivnosti, odpor do govorjenja za hrbtom o drugih, vljudnost. Nato so otroci na hrbet drug drugega zapisali neko kvaliteto, ki jo ima v sebi oseba z nastavljenim hrbtom ali pa pozdrav tej osebi.
Ob tem so se zelo zabavali.
19 Varen prostor za izražanje
Pri osemnajstih letih sem se preselila v Salamanco, nato pa ob zaključku študija ponovno nazaj v Valladolid, kjer sem tudi našla svojo prvo službo kot psihologinja. Všeč mi je samostojno življenje, ki ga živim, toda čim imam nekaj prostih dni, že skočim v avto in se peljem proti domu! Še zmeraj imam mnogo prijateljev v Taranconu, poleg tega pa obožujem snidenja s sorodniki ter pripovedovanje smešnih dogodivščin ob skodelici kave.
Na Univerzi v Salamanci sem študirala psihologijo. Kot sem že omenila, v tem prelepem in neverjetnem mestu sem živela celih pet let! Nato sem se vpisala na magisterij iz klinične psihologije in takrat izbrala prečudovito mesto na jugu Španije, Granado. Trenutno nadaljujem še z magisterijem iz kratkotrajne in jedrnate
Zelo rada plešem (hodila sem na tečaj trebušnega plesa!), poslušam glasbo, obiskujem koncerte, preživljam čas s prijatelji in se ukvarjam s športom. Tek je eden od največjih izzivov zame v tem trenutku! Vsak dan znova lahko opazujem svoj napredek! Moje najljubše skrivališče, kamor se lahko umaknem je … ne vem točno, katerikoli kraj, ki ima plažo! Obožujem poležavanje na plaži in sproščanje.
psihoterapije v Madridu.
Moje prvo delo je bilo na področju človeških virov, z letom 2007 pa sem pričela delati v različnih obratih Fundacije Intras: sprva sem delala na kliniki za spomin ter tam pomagala ljudem z možganskimi okvarami ali izgubo spomina izboljšati njihove kognitivne sposobnosti. Trenutno delam direktno z uporabniki, ki imajo duševne probleme ter z najstniki s posebnimi potrebami. Všeč mi je tudi delo s sorodniki uporabnikov. Moj najljubši hobi so POTOVANJA. Za potovanje na različne kotičke sveta izkoristim vsako možnost, ki se mi ponudi! Navadno potujem s prijatelji ali s fantom Carlosom. Amsterdam je bilo zadnje mesto, ki sem ga obiskala, najboljše potovanje mojega življenja pa je bilo na Kubi.
¡Hola!
Izquierdo. stolnici Španije, n la a G a v E Moje ime je rila 1982 v pre
ovani 1. ap provinci, imen jena sem bila o v R ji o e. st ij i n k a , p n Š Taranco Prihajam iz a sem v vasici p la a šč ra d O . Madridu Cuenca.
Varen prostor za izražanje 20
Lokalna delavnica Intras
Navdih za spremembe
Udeleženci nam pripovedujejo o njihovem prvem srečanju s projektom TranSpace: “Danes smo pričeli z novo dejavnostjo, ki bo trajala nekaj mesecev. Govorili smo o evropskem projektu TranSpace ter si ogledali video na temo nasilja. Moji kolegi so z mano vred prepričani, da je nasilje dokaj pogost pojav v šolah. Eden od mojih kolegov je ocenil, da se vsaj ena oseba na razred počuti osamljena in žalostna v toku izobraževanja. Skupaj smo razmišljali, kako izboljšati to situacijo in po mojem mnenju bi si tudi učitelji morali pogledati ta video. Eva je predlagala, da bi morda lahko pričeli spreminjati stvari znotraj naše skupine, kajti nekatere zadeve bi lahko izboljšali. Zato smo se skupaj domislili naše notranjega pravilnika. Ta pravilnik bi služil kot nabor različnih vedenj, za katere bi želeli, da jih drugi uporabljajo do nas samih. Nekateri moji kolegi so rekli, da se v samoti ne počutiš edinstvenega, temveč samega. In da je lahko pogovor s kom takrat resnično olajšanje. Po pogovoru med sedenjem na tleh smo se nato skupaj postavili na noge kot skupina.«
21 Varen prostor za izražanje
RAP komad Prva faza
Projekt TranSpace so sestavljale tudi ustvarjalne glasbene delavnice. Na teh delavnicah smo se osredotočili na hip hop, ker je ta glasbena zvrst zelo popularna pri mladih in jih motivira.
Te delavnice so potekale v štirih fazah.
H glasbi smo pristopili kot glasbeni DJ-i! Mladi so se tako seznanili z novimi pojmi, kot je na primer ritem. Novi DJ-i so se naučili osnov mešanja, saj je bil osnovni namen prve faze delavnice raziskovanje ritmov in beatov. Mladi udeleženci so dobili tudi navodilo, naj raziskujejo pesmi, katerih besedilo je povezano z nasiljem v šoli.
Druga faza
Mladi so zbrali seznam pesmi, ki govorijo o nasilju. Štiri pesmi so bile izbrane iz seznama in skupina je njihove videe gledala na kanalu YouTube. Nato so mladi pričeli pisati njihova lastna besedila v stilu karaok! Delali so na naslednjih pesmih: n
Bazzel – ZADNJA VRSTA
n
Chojin – ŽALOSTNA ZGODBA O SOSEDU IZ ZGORNJEGA NADSTOPJA
n
NACH – STEZA
n
PORTA – NAMIŠLJENI PRIJATELJ
Varen prostor za izražanje 22
RAP k omad RAP
Tretja faza
Canzone
Na tej točki so mladi DJ-i dobili navodilo, da napišejo svojo lastno pesem kot naslednji korak v njihovi glasbeni vzgoji. S skupnimi močmi so napisali besedilo za skladbo, ki so jo kasneje tudi posneli. Spodaj pa lahko sami preverite rezultate dveh delavnic na temo pisanja besedil:
“
V BOLEČINI SEM, ŽALOSTEN, POTRT, ŽALOVAL BOM ČAKA ME, ME BOM ZLOMIL BOM
Četrta faza
ZLOMI ME/ZLAMLJA ME KO POMISILIM, KAJ JE PRETRPEL IN NISEM NOR VSTANI IN POVEJ NE ŽELIM SLEDITI, ČUTIM USODNOST ČE BOM NADALJEVAL TAKO BOM IZTIRIL NE ZMOREM VEČ, UTRUJEN SEM OD VZTRAJANJA EKSPLODIRAL BOM, V TVOJIH OČEH VIDIMO ZLO NE ZMOREM VEČ, UTRUJEN SEM OD VZTRAJANJA, EKSPLODIRAL BOM NA ISTI PRESENETLJIVI KONČNI TOČKI UBILI GA BODO IN POZORNO GLEJ
Nato smo pričeli s procesom snemanja pesmi! Mladi DJ-i so poiskali primeren ritem basov za pesem in jo nato posneli. Sledila je post-produkcija, kjer so pesem uravnali ter dosegli najboljšo možno zvočno kvaliteto. Končni rezultat glasbenega izobraževanja lahko slišite na povezavi
www.facebook.com/ TranSpaceproject ali pa v zavihku “A Space to Blog” na spletni strani www.TranSpaceproject.eu/.
IN NE RAZMIŠLJAJ, KAJ BI STORIL ČE BI ŠLO ZA TVOJO KOŽO
Poslušaj pesem v MP3 formatu
NE VIDIŠ, DA JE V ŠOKU MNOGO PETELINJENJA, MNOGO IZZIVOV, OBOJE VARA
N
TVE S N I I ED drugim
ROJEVA SRD , POVZROČA TRPLJENJE AGRESIJA, TOLIKO NASILJA, TOLIKO ZLA
TI S Ne dovoolislabo počutnje! ,
SI VREDEN? NASILNEŽ, RES SE MI GABI. NE ZMOREM VEČ, UTRUJEN SEM OD VZTRAJANJA, EKSPLODIRAL BOM, V TVOJIH OČEH VIDIM ZLO, NE ZMOREM VEČ, UTRUJEN SEM OD VZTRAJANJA, EKSPLODIRAL BOM NA ISTI PRESENETLJIVI KONČNI TOČKI ČE SE POSMEHUJEŠ, POMISLI NA ŠKODO, KI JO POVZROČAŠ MORDA TO POČNEŠ, KER TRPIŠ IZ ŽRTVE SI POSTAL NASILNEŽ KOT BI NOSIL VIRUS V UNIČEVANJU SEBE OD ZNOTRAJ FUNDACIJA INTRAS JE PROTI NASILNEŽU, ČE USTRAHUJEŠ, POMISLI DVAKRAT. PREDNO USTRAHUJEŠ, POMISLI NA BOLEČINO. IN ČE SI PRIČA TEMU TER NE REAGIRAŠ, SI SAM ISTI KOT NASILNEŽ
ve aj vzbuj ti si edinst zbujati Da ti o l o šaj v v ce Kajti hko posku , gi ti la amoprezir In dru s ček u j l , zak n e žujejo t s Žalo tja se zdru lem svetu, e o naspr akost po c Kajti n . e . in ln . vanje če ni popo o t š o ti Sp Nih j verje Neha oljši kot ti oni b Da so i edinstven ben Ti s pose … en in n v t s n i d moča Ti si e v to, da si nfliktov ko mi dmi Verje čemo več ed lju m o o N j i ! di on Ne harm o v lju , r n e i v r i n po Le m tovanje i tijo le ate u č š o o p z p S bi ob te , tukaj bom e s j , Na roke boljši svoje in naj stven! Odpri instven si din ti si e Ed , n e b ose Ti si p
“
23 Varen prostor za izražanje
TranSpace energija sega dlje in se vzpenja čez ciljne skupine Med delavnicami v Zamori smo vključili uporabnika iz Centra za psihosocialno rehabilitacijo, ki ga vodi INTRAS. Ta uporabnik se načeloma nerad vključuje v katerokoli aktivnost in zato je bil velik izziv za trenerje, da v njem vzbudijo interes za sodelovanje. Predstavili smo mu projekt ter z njim govorili o tem, na kakšen način bi se želel vključiti. Ker zna uporabljati fotoaparat in kamero, smo se dogovorili, da se bo v projektne aktivnosti vključil kot »fotograf«. Razložili smo mu, kakšne bodo njegove zadolžitve glede na posamezno delavnico in na koncu je svojo izkušnjo opisal takole: »Moje ime je Pedro, star sem 43 let, moji hobiji pa so branje, sprehodi in vožnja z avtomobilom. Rad tudi gledam televizijo (oddaje, filme, serije, šport in podobno). Menjal sem že veliko različnih služb – delal sem kot natakar, kot sladoledar, kot prodajalec v knjigarni …. Moje sodelovanje v tem projektu se je rodilo zahvaljujoč Evi, ki me je zaprosila, da bi fotografiral udeležence. Pojasnila mi je, da gre za program, namenjen preprečevanju nasilja s pomočjo psihodrame. Sprva nisem želel sodelovati, toda Eva je bila res vztrajna… Moja naloga je bila fotografirati delavnice in tako dokumentirati vse, kar se je med delavnicami dogajalo, s pozornim očesom za vse podrobnosti. Med prvo delavnico so udeleženci dajali vtis zmedenosti, ko so me pogledali. Na začetku jih je bilo verjetno malce sram, toda v toku delavnic so nastopali vedno bolj pogumno in pričeli delovati kot skupina.
Kot zunanji opazovalec lahko rečem, da je bil sklop delavnic za preprečevanje nasilja izredno pozitiven za udeležence; zelo so se zabavali in razmišljali o problemih, ki jih rojeva nasilje. Morda se prej niso zmogli v polnosti soočiti s preteklimi izkušnjami nasilja, sedaj pa se zagotovo lahko. Eva me je vprašala, ali mi je kakorkoli pomagalo, da sem sodeloval kot uradni fotograf projekta in menim, da je moja vloga v projektu koristila moji dnevni rutini, poleg tega pa sem se tudi precej naučil o težavah najstnikov in različnih načinih, kako se z njimi soočajo. Mojo udeležbo v aktivnostih projekta vidim kot zelo pozitivno, saj mi je pomagala izboljšati moje sposobnosti in mi dovolila, da se na nekaj osredotočim. Na koncu bo Eva ocenila kvaliteto fotografij.«
Varen prostor za izražanje 24
Profil partnerja Univerza v Maribor, Slovenia Univerza v Mariboru (UM) je javna univerza, ki zastopa vse klasične znanstvene discipline in kot taka nosi v sebi izjemno akademsko širino ter predanost odličnosti v izobraževanju, aplikacijo znanja skozi raziskovanje ter zavezanost ustvarjalnemu ter umetniškemu izrazu. UM promovira mednarodno sodelovanje ter interdisciplinarni pristop. Stremi k oblikovanju partnerske mreže s podjetji ter vladnim in nevladnim sektorjem, z željo po plemenitenju poučevanja, raziskovanja in kreativnosti, obenem pa spodbuja formacijo in krepitev demokratičnih vrednot, etičnih načel ter civilne odgovornosti. Več informacij najdete na: http://www.um.si/
Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru je bila formalno ustanovljena leta 2006, vendar pa so njeni študijski programi in oddelki obstajali že dolgo prej v okviru Pedagoške fakultete. Fakulteta sledi jasno opredeljenim ciljem: postati želi prepoznaven center humanistike in družboslovja v severovzhodni
Sloveniji in pomemben promotor pozitivne regionalne identitete v državi, ob tem pa ostaja zavezana ohranjanju čezmejne odprtosti skozi vzpostavljanje povezav z najboljšimi evropskimi fakultetami ter univerzami. Fakulteta pokriva tri osrednja znanstvena področja: humanistiko, družboslovje ter izobraževanje bodočih pedagogov in v tem smislu formira študente za opravljanje pedagoških in nepedagoških poklicev na področjih, ki jih izvaja dvanajst oddelkov v sklopu dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Danes lahko ponosno rečemo, da smo v kratkem obdobju vzniknili kot središče izobraževalnega, raziskovalnega in intelektualnega prostora v mestu – postali smo prostor s temeljno odprtostjo za konstruktivni dialog in pretok informacij, ki pozdravlja idejno raznovrstnost intelektualnega okolja ter neumoren ustvarjalni duh in svobodo. Več informacij najdete na: http://www.ff.uni-mb.si/
25 Varen prostor za izražanje
Filozofska fakulteta Znanstveno delo članov Oddelka za psihologijo je usmerjeno k raziskovanju na področjih izobraževalne, razvojne, socialne in organizacijske psihologije, kognitivne psihologije ter nevropsihologije, učenja in poučevanja. Akademsko osebje na oddelku aktivno deluje v nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih, sodeluje s strokovnimi ter znanstvenimi ustanovami v Sloveniji in v tujini ter se redno udeležuje mednarodnih konferenc in različnih srečanj znanstvene narave. Prav iz tega oddelka smo zbrali skupino strokovnjakov za sodelovanje v projektu TranSpace.
Ekipa projekta TranSpace: Nataša Vihar je administrativni vodja projektov na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Pri svojem delu nudi podporo izvajanju nacionalnih in mednarodnih projektov. Razpolaga z ustreznimi informacijami, znanjem, veščinami in kompetencami za pripravo projektnih prijav in vodenje projektov ter za uspešno črpanje evropskih in drugih sredstev. Karin Bakracevic Vukman je redna profesorica psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno v segment razvojne psihologije: kognitivni ter socialno-emotivni razvoj, razvoj samozavedanja in samoregulacije pri otrocih in najstnikih. Bojan Musil je docent psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskovalno se ukvarja s socialno psihologijo, medkulturno psihologijo, psihologijo izobraževanja in psihologijo rabe informacijske tehnologije. Sara Tement je docentka na Oddelku za Psihologijo Univerze v Mariboru z doktorskim nazivom Univerze na Dunaju. Njen raziskovalni interes se trenutno osredotoča na konfliktna razmerja v polju delo-družina, potencial oplemenitenja na relaciji delo-družina, izgorelost ter individualne razlike.
Maribor City
Varen prostor za izražanje 26
Izmenjava izkušenj v Valladolidu
2. junija so se mladostniki iz Španije, Avstrije in Nemčije srečali v Valladolidu, da bi med seboj izmenjali tehnike za krepitev samospoštovanja, vzpostavljanja skupine, komunikacije in izražanja čustev kot ključnih elementov v boju proti nasilju. V treh dneh je deset mladih in šest trenerjev sodelovalo v skupinskih aktivnostih na temo iskanja varnega prostora. Uporabili so različne tehnike psihodrame ter tako uspešno opravili izzive, s katerimi jih je pričakal Valladolid.
Kaj se je torej zgodilo… Na koncu so se vsi udeleženci vrnili v njihove posamezne države in k njihovim vsakodnevnim življenjem, toda tokrat obogateni z novim znanjem, novimi izkušnjami in brez strahu, ki bi skrit strah planil iz njihove prtljage! Udeleženci iz Nemčije in Avstrije so v Madridu pristali popoldne ter v Valladolid prispeli v večernih urah. Španski gostitelji so jih že nestrpno pričakovali, saj so jih imeli namen peljati na najbolj okusno kulinarično doživetje: na španski TAPAS! Celotna skupina se je kaj hitro počutila kot doma med skupnim naročanjem in okušanjem dobrot! Skupina je bila tako pripravljena na naslednji izziv…
Veliko je bilo eksperimentiranja in nekatere vaje so zahtevale precejšnjo mero zaupanja, toda sodelovanje je teklo odlično, klub temu, da so se udeleženci spoznali le dan poprej! Po zaključenih aktivnosti in odmoru za nakupovanje je nastopil čas za ogled Valladolida. Vodič je pripovedoval o zgodovini mesta in tako smo presenečeni ugotovili, da je pred nekaj stoletji tukaj živel španski kralj, v samem centru mesta in le lučaj od restavracije, v kateri smo kosili.
ačali v hotel,
Ko smo se vr
sm
ih dneva…
ni po doživetj
rijetno utruje o bili že vsi p
27 Varen prostor za izražanje
To je bil dan za premlevanje! Preizkusili smo sami sebe in svoje strahove, a ne le v teoriji – tokrat je šlo zares! Šli smo v adrenalinski zabaviščni park in pričeli z razmislekom o negativnih čustvih, spominih ali strahovih ter jih zapisali in z lokom in pozitivnimi puščicami tudi izstrelili. Nato smo nadaljevali med drevesi in drogovi ter se uspešno soočili z različnimi izzivi (nekateri od njih so potekali kar v zraku!) in na koncu smo skupaj zaključili zabavno popotovanje. TEST OPRAVLJEN! Dan se je zaključil z analizo časa, ki smo ga preživeli skupaj. Pri analizi smo uporabili stopnišče kot pripomoček za merjenje stopnje zadovoljstva udeležencev in trenerjev. To je bila za vse izjemna izkušnja in neverjetno srečanje!!
Na svidenje, Španija! Na koncu so se vsi udeleženci vrnili v njihove posamezne države in k njihovim vsakodnevnim življenjem, toda tokrat obogateni z novim znanjem, novimi izkušnjami in brez strahu, ki bi skrit strah planil iz njihove prtljage!
Varen prostor za izražanje 28
Špansko popotovanje
Sam sem eden od treh srečnežev, ki jim je bilo omogočeno v sklopu TranSpace projekta potovati v Španijo ter spoznati udeležence v projektu iz Španije in Nemčije. V Madrid smo leteli skupaj z našima dvema trenerjema in nato z vlakom prispeli v mesto severno od Madrida, v Valladolid. Že na postaji sta nas toplo sprejeli preostali dve skupini udeležencev, nato pa smo se lahko pobliže spoznali med večerjo ob tipični španski hrani. Mimogrede, španska kuhinja vključuje veliko morske hrane, ki mi je še posebej všeč. Zato je bila zame kulinarika eden od vrhuncev celotnega potovanja. Obenem pa sem zelo užival tudi v vsem ostalem. Naslednji dan smo preživeli z »izkušenim trenerjem« v velikem parku v bližini mesta. Tam smo se še bolje spoznali in izvedli različne vaje za povezovanje skupine in krepitev samozavedanja. Tekoče smo se lahko sporazumevali v angleškem jeziku, če pa se je kje zataknilo, se je našel kak član nemške skupine, ki je pomagal s prevodom iz španskega v nemški jezik. Popoldne smo imeli voden ogled mesta, njegove zgodovine in spomenikov. Poleg tega smo imeli tudi čas raziskovati mesto na lastno pest, toda večina nas je porabila ta čas za nakupovanje. Večer je bil znova rezerviran za skupno večerjo, nato pa smo se odpravili na pijačo ob reki. Ves čas našega obiska je bilo lepo vreme, poleg tega smo pa imeli tudi srečo, da je hotel imel klimo. V sredo smo se zapeljali v zabaviščno-adrenalinski park v bližini, ki je za nas skrival premnoge izzive, a na koncu smo jih vsi uspešno opravili ter se ob tem odlično zabavali. Zvečer smo vsi skupaj odšli v restavracijo z domačno atmosfero in ob pojedini izvedli premislek o aktivnostih preteklih dni. Nato je bil na žalost že čas za povratek v Madrid, od koder smo se naslednje jutro vkrcali v letalo. Od vseh udeležencev smo se poslovili, se zahvalili našim gostiteljem in si obljubili, da ostanemo v stiku. Kljub temu, da smo v Madridu preživeli le peščico ur, smo uspeli videti dobršen del mesta. Ob koncu dneva smo sedli še v ljubek bar in si tako odpočili pred povratkom domov naslednji dan. Zelo vesel sem, da sem lahko šel na to potovanje in spoznal nove ljudi ter se pobliže srečal s španskim temperamentom. Zelo sem se zabaval z udeleženci in za nič na svetu ne bi želel zamuditi te izkušnje. Najbolje od vsega je bilo to, da sem lahko zbral ogromno različnih vtisov in poizkusil čisto nove stvari. Takšne izkušnje mi dovolijo osebnostno rasti ter bogatijo moje življenje, saj mi dajo pogum za nove dogodivščine v tujih državah. In še enkrat ... hrana je bila izjemna!
Tobi
29 Varen prostor za izražanje
l Partnerji in trenerji bodo implementirali metode in izkušnje drugih partnerjev na svojih delavnicah z mladimi. Primer Italije - 2. julij: »Day in Space« z 2. skupino. Otroci se bodo odpravili na Tibetanske mostove, zabavnemu fizičnemu telesnemu izzivu naproti. - v mesecu juliju bodo v kooperativi Borgorete pričeli in končali delo s 3. skupino otrok. Delo bo potekalo v poletnem taboru, aktivnosti pa se bodo osredotočale na temo nasilja.
l Med 8. in 11. septembrom 2014 bo v Linzu ustanova pro mente Gornja Avstrija gostila mednarodno delavnico za trenerje, kjer bodo izmenjali znanje in izkušnje ter govorili o tem, kako razviti in prenesti nastale tehnike na druge organizacije in projekte. l Ustvarjalne delavnice za mlade, namenjene spodbujanju njihovega dojemanja prostora. l Umetniška razstava za mlade, vključene v projekt, ki bo potekala v vsaki državi in bo objavljena na spletni strani projekta TranSpace ter v reviji “Varen prostor za izražanje”
Zaključna konferenca projekta. Partnerji bodo predstavili rezultate projekta vsem deležnikom. Temeljni cilj konference je ta, da slednja zainteresiranim organizacijam v zadostni meri predstavi projektne izkušnje, ki jih lahko delijo naprej ter prakse, ki jih lahko implementirajo in razvijejo njihovi udeleženci ter uporabniki.
Varen prostor za izražanje 30
“Odlična je! Zelo mi je všeč, poleg tega pa se mi zdi zabavno, da se lahko vidim v reviji”
Rodrigo
“Ilustracije in stripi so vija zelo kul! Všeč mi je re in njeni prispevki”
Patricia
“Očitno je, da ima revija veliko vrednost za mnogo najstnikov, s katerimi delamo.”
Grški trener – Stratos
“Revija je zelo zabavna, mladostna in dinamična predvsem zato, ker ne vsebuje le besedila, temveč tudi fotografije, stripe in risbe!”
Clara
j “Zelo fino je videti, ka o v istem času počnej ostali v projektu! Všeč mi je! Niti malo ni dolgočasna!”
Oscar
“Zelo privlačen slog”
Italijanski učitelji
“Ta revija je zelo kul, odlično je narejena in informacije v njej so zelo zanimive!”
David
“Odličen projekt in i odlična revija! Člank a so zelo zanimivi, njen oblika pa izjemno privlačna”
Avstrijski trener in vodja projektov
“Zdi se, da se izjemno zabavajo!” Kirsty, udeleženka delavnice za ljudi z učnimi težavami
Ta projekt je financiran s pomočjo programa Evropske unije, imenovanega Daphne. Vsebina te publikacije ne odraža uradnega stališča Evropske komisije. Za informacije in stališča, izražena v publikaciji, je odgovoren izključno avtor. Komisija ne odgovarja za nobeno uporabo informacij, ki jih vsebuje publikacija.