001-026 Besede 1.indd 1
7.5.12 9:35
BESEDE 1
Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku triletnih poklicnih šol Avtorica Mateja Gomboc Ilustracije Uroš Horvat Strokovni pregled prof. dr. Irena Stramljič Breznik (prva izdaja) doc. dr. Sonja Starc (druga, prenovljena izdaja) Dragica Devetak, prof. Lektorica Nuša Radinja, prof. Urednica Majda Degan Kapus Likovno-grafična urednica Helena Vrišer Glavni urednik Vasja Kožuh Izvršna direktorica Divizije založništev Ada de Costa Petan Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje je na svoji 148. seji dne 19. 4. 2012 na podlagi 25. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – ZOVFIUPB3) in 15. in 16. člena Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Uradni list RS, 57/2. 6. 2006) ter Pravilnika o spremembah, dopolnitvah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Uradni list RS, št. 45/2010) in spremembah Pravilnika o potrjevanju učbenikov (Uradni list RS, št. 52/2011) – v nadaljevanju Pravilnik – sprejel sklep št. 6130-1/2012/76 o potrditvi učbenika BESEDE 1, učbenik za slovenski jezik v 1. letniku triletnih poklicnih šol.
© DZS, d. d., 2012. Vse pravice pridržane. Brez pisnega dovoljenja založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, dajanje na voljo javnosti (internet), predelava ali vsaka druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, vključno s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. Odstranitev tega podatka je kazniva. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6(075.3) GOMBOC, Mateja, 1964Besede 1. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku triletnih poklicnih šol / Mateja Gomboc ; [ilustracije Uroš Horvat]. - 2. izd., 1. natis. - Ljubljana : DZS, 2012 ISBN 978-961-02-0257-8 260699904
001-026 Besede 1.indd 2
7.5.12 9:35
Učbeniku na pot Pred vami je učbenik, ki vas bo v tem šolskem letu spremljal pri urah slovenščine in utiral pot novemu jezikovnemu znanju. Svoj jezik dobro poznate, saj ga govorite že od rojstva ali pa ste se ga naučili pozneje. Spoznavali ste ga postopno: od najpreprostejših glasov, zlogov, besed do najzapletenejših povedi. Z jezikom izražate svoje misli in občutja; z njim se vsakodnevno sporazumevate tako v ožjem, domačem okolju kot tudi v šišem, javnem prostoru. Slovenski jezik je namreč sredstvo sporazumevanja v različnih okoliščinah vsakdanjega življenja. Ob tem nastajajo govorjena in pisna besedila. Vsako besedilo ima določene lastnosti: značilno zgradbo, vsebinske značilnosti in tipične jezikovne prvine. Da lahko tvorimo razumljiva in sporočilna besedila, je treba dobro poznati tako zakonitosti tvorbe besedila kot tudi zakonitosti jezika. Poznati moramo slovnična, pravorečna in pravopisna pravila jezika, ki nam ponujajo možnosti, kako iz najmanjših jezikovnih enot pravilno sestaviti besedilo. Med večletnim šolanjem boste podrobneje spoznavali slovenski jezik in njegove lastnosti. Pri tem vam bosta v pomoč tudi učbenik in delovni zvezek, ki se vsebinsko povezujeta. Poglavja v učbeniku so urejena sistematično: vsako je sestavljeno iz kratkega motivacijskega uvoda, razlagalnega teoretičnega dela, ponazoritvenih primerov, spodbud k lastnemu razmišljanju in povzemalnih shem v obliki grafa ali razpredelnice. Primeri besedil so iz našega vsakdanjega okolja in dogajanja, saj želimo tudi tako spremljati aktualnost besedil, ki jih sprejemamo (poslušamo in beremo) ter tudi sami oblikujemo. Jezikovno znanje v učbeniku dopolnjuje delovni zvezek. Z različnimi vajami in nalogami nadgrajuje pridobljeno znanje, ki ga boste s temi dejavnostmi utrdili in poglobili. Podajte se torej na pot spoznavanja slovenskega jezika. Skušajte ga čim bolje uporabljati ter ostati vedno pozorni in spoštljivi do tega dragocenega bogastva. Avtorica
3
001-026 Besede 1.indd 3
7.5.12 9:35
Kazalo Učbeniku na pot ........................................................................................................ 3 I. Jezik ...................................................................................................................... 7 Kaj je jezik............................................................................................................. 8 Besedni in nebesedni jezik ............................................................................. 8 Vrste jezikov ................................................................................................... 12 Jezik v različnih okoljih ................................................................................ 14 Socialne zvrsti slovenskega jezika .................................................................. 18 Knjižna jezikovna zvrst ................................................................................. 19 Zborni jezik ......................................................................................... 19 Knjižni pogovorni jezik ...................................................................... 20 Neknjižne jezikovne zvrsti ............................................................................ 22 Prostorske zvrsti ....................................................................................... 22 Pokrajinski pogovorni jezik ................................................................ 22 Narečja ................................................................................................. 23 Interesne govorice .................................................................................... 24 II. Besedilo ............................................................................................................ 27 Sporazumevanje ................................................................................................ 28 Dejavniki sporazumevanja............................................................................ 30 Kaj je besedilo.................................................................................................... 33 Tvorjenje besedila .......................................................................................... 35 Faze sporočanja ........................................................................................ 36 Zgradba besedila ...................................................................................... 38 Vrste besedil ....................................................................................................... 41 Umetnostno in neumetnostno besedilo ...................................................... 41 Govorjeno in zapisano besedilo ................................................................... 44 Subjektivno in objektivno besedilo .............................................................. 46 Zasebno in javno besedilo ............................................................................ 48 Uradno in neuradno besedilo ....................................................................... 50 Besedilne vrste .................................................................................................. 53 Pogovor .......................................................................................................... 53 Predstavitev .................................................................................................... 56 Predstavitev kraja ..................................................................................... 56 Predstavitev predmeta.............................................................................. 58 Predstavitev osebe .................................................................................... 61 Pozdrav na razglednici .................................................................................. 64 Voščilo ............................................................................................................ 66 4
001-026 Besede 1.indd 4
7.5.12 9:35
Čestitka .......................................................................................................... Pismo .............................................................................................................. Osebno pismo ........................................................................................... Uradno pismo ........................................................................................... Obvestilo ........................................................................................................ Obrazci – prijavnica in naročilnica.............................................................. Oglaševalno besedilo..................................................................................... Reklama .................................................................................................... Mali oglas .................................................................................................. Novica ............................................................................................................ Delovni dnevnik ............................................................................................
68 70 73 73 76 78 80 80 82 84 85
III. Jezikovna podoba besedila ....................................................................... 87 Jezikovni sestav ................................................................................................. 88 Jezikovna razčlenitev besedila ..................................................................... 90 Glasovne prvine jezika – glasoslovje .............................................................. 94 Samoglasniki .................................................................................................. 97 Soglasniki ....................................................................................................... 99 Deljenje besed.............................................................................................. 102 Pomen besed – besedoslovje ........................................................................ 103 Besede glede na število pomenov .............................................................. 104 Odnosi med besedami................................................................................. 105 Besedna družina .......................................................................................... 108 Jezikovni priročniki ......................................................................................... 109 Slovar slovenskega knjižnega jezika ........................................................... 111 Pravopis ............................................................................................................ 113 Velika in mala začetnica ............................................................................. 113 Velika začetnica v lastnih imenih.......................................................... 114 Ločila............................................................................................................ 119 Končna ločila.......................................................................................... 120 Pika ..................................................................................................... 120 Klicaj .................................................................................................. 120 Vprašaj ................................................................................................ 121 Tri pike ................................................................................................ 121 Končni pomišljaj ................................................................................122 Nekončna ločila .......................................................................................122 Vejica ...................................................................................................122 Podpičje .............................................................................................. 124 Dvopičje ..............................................................................................125
5
001-026 Besede 1.indd 5
7.5.12 9:35
Didaktična zgradba poglavja
teoretična izhodišča
ponazoritveno besedilo
vprašanja, naloge in spodbude
razlaga
zanimivosti in vsebinske podrobnosti
povzemalna shema
temeljni pojmi
6
001-026 Besede 1.indd 6
7.5.12 9:35
Jezik
001-026 Besede 1.indd 7
I.
7.5.12 9:35
Kaj je jezik ◗ Poiščite nekaj pojmov, ki jih povezujete z besedo jezik. ◗ Kakšen je bil vaš jezik v otroški dobi, kakšen pa je zdaj? ◗ Jezik uporabljamo, da bi se med seboj razumeli. Kako razumete to trditev? ◗ Na kakšne načine se sporazumevate drug z drugim? S katerimi sredstvi? ◗ Ali se tudi živali sporazumevajo med seboj? Na kakšen način?
Človekovo življenje nenehno spremlja sporazumevanje (komunikacija). Pri sporazumevanju ubesedujemo svet okoli sebe, ga sporočamo drugim ali prejemamo informacije od drugih. Osnovno sredstvo sporazumevanja med ljudmi je jezik. Z njim izražamo naše zasebno in javno življenje. Samo ljudje uporabljamo jezik za medsebojno sporazumevanje. Sicer se sporazumevajo tudi živali, vendar povsem drugače kot ljudje. Jezik ima za vsakogar od nas zelo pomembno mesto v življenju, saj z njim izražamo svoj odnos do sveta, ki nas obkroža: c oblikujemo svoje misli, želje, zahteve, c ubesedujemo resnično in domišljijsko stvarnost, c navezujemo stike z ljudmi, ki nas obkrožajo, c krepimo narodno in kulturno povezanost. Že od najstarejših časov so znane različne tehnike sporočanja na daljavo. V gorah in na drugih slabše dostopnih območjih se ljudje na različnih koncih sveta sporazumevajo tudi z žvižganjem. Žvižg je mogoče slišati dlje kot izgovorjeno besedo.
Besedni in nebesedni jezik Jezik, ki ga govorimo in pišemo, je po večini sestavljen iz besed – to je besedni jezik. Spremljajo ga tudi prvine nebesednegajezika: na primer gibi, glasnost, hitrost, višina glasu pri govorjenju, fotografije, slike, velikost črk pri pisanju. Strokovnjaki zatrjujejo, da se ljudje z nebesednim jezikom izražamo veliko bolj izrazito kot z besedami.
8
001-026 Besede 1.indd 8
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
Oglejmo si običajno jutro: melodija na telefonu, mamin klic, budilka ali sosedov petelin so prvi znanilci dneva, ob sobotah in med počitnicami morda ptičje petje. Iz kuhinje prihaja zvok, ki nam oznanja pripravo zajtrka. Radio sporoča prometne informacije in nas opozori na jutranjo gimnastiko. Uho ujame tudi znano škripanje sosedovih vhodnih vrat, to pa je znamenje, da bo sosedov fant prav kmalu požvižgal pod našim oknom in bova skupaj šla dnevu naproti. Še pogled skozi okno, da vidimo, kako je z oblaki. Sivo oblačno nebo nam pove, da se bomo opremljeni z dežnikom zanesljiveje odpravili v nov dan.
Naštejmo sporočila, ki so izražena v besednemjeziku: pogovor z mamo, poslušanje radijskih poročil, besedilo pete pesmi, branje časopisa, klepet s sošolcem, učne ure pri pouku, pisanje domače naloge, učenje, pogovor po telefonu, prijateljevo pismo idr. Besedni jezik je osnovni način sporazumevanja z besedami. To je sestav besednih znamenj in pravil za tvorjenje besedil. Številna sporočila so izražena tudi v nebesednem jeziku. Od jutra do večera so zaposlena vsa naša čutila: znake sprejemamo z vidom (sivo oblačno nebo, semafor, mahanje z roko), sluhom (budilka, ptičje petje, žvižg, glasba, telefonski klic, sirena), dotikom (poljub, božanje), vohom (kava, kruh, parfum) in okusom (hrana, pijača). Fotografijo, njen pomen in sporočilo na primer zaznamo in razberemo z vidom, vendar se nam lahko ob vidnem zaznavanju sprožajo tudi druge zaznave. Jezik besedni jezik besede
nebesedni jezik kretnje, simboli, slike …
Razbrati znamo pomen številnih znamenj, ki spremljajo naše življenje: bela rutica pomeni premirje ali vdajo; roka, ki maha, pomeni pozdrav; prebodeno srce s puščico pomeni ljubezen idr.
9
001-026 Besede 1.indd 9
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
Nekatera sporočila so zaradi svojega nebesednega sporočanja primerna za obveščanje vsakogar, ne glede na jezikovno pripadnost: to so prometni znaki, obvestilna znamenja v zdravstvu, mornarici, vojski ipd. Določena nebesedna znamenja pa so značilna za posebej usmerjeno sporočanje: govorico gluhih spremljajo kretnje, v otroških slikanicah prevladujejo podobe, ki so otrokom blizu, v slikovni podobi so tudi šale učinkovitejše. Oglejmo si na primer sporočilno vrednost šal:
◗ Kako razumete šalo? Kolikšen je delež besednega in nebesednega jezika? Kako je pri šalah s podnapisom Brez besed? ◗ Oglejte si znake v javnem življenju (prometne znake, piktograme, simbole). Nekateri so nanizani pod vprašanji. Kaj nadomeščajo in zakaj? ◗ Kako se pogovor med prijateljema na ulici razlikuje od pogovora po telefonu? Katere prvine nebesednega jezika so značilne za prvi, katere za drugi pogovor?
Nekaj o govorici telesa Pomemben način nebesednega sporočanja je izraz na obrazu. Nasmeh je znak dobrih novic in pozitivnih odnosov – primeren je v številnih življenjskih situacijah, razen seveda ob različnih tragičnih dogodkih. Prijazno smehljanje izžareva toplino in občutek zaupanja. Preverite, kako čudežno deluje: če se boste smehljali, bodo ljudje lažje sprejemali vaše ideje in stališča. 10
001-026 Besede 1.indd 10
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
Usta so lahko izdajalska tudi takrat, kadar smo tiho. Posebni gibi z ustnicami, grizenje ustnic ali njihovo obračanje v eno stran lahko sogovorniku dajejo vtis, da bodisi razmišljate o nečem, kar je bilo izrečeno, bodisi nekaj prikrivate. Tudi položaj glave ima svoj pomen: če želite ustvariti prijateljsko in odkrito ozračje, boste glavo nagnili vstran. S tem boste oddajali sporočilo o tem, da ste sproščeni, ne pa zapeti. Prav svojo nedostopnost pa utegnete sporočati, če boste glavo držali preveč togo pokonci. V službenem okolju bo najbolje, če glavo držite pokonci, a še vedno sproščeno: dajati morate vtis samozavesti in določene avtoritete, ni pa dobro, če s položajem glave izražate napadalnost ali nesproščenost. Z rokami lahko veliko poveste o tem, kakšen je vaš odnos do sveta. Če ste kdaj delali z ljudmi, so vam verjetno povedali, da vas stranke nikoli ne smejo videti s prekrižanimi rokami: v takem položaju bodo drugi mislili, da se ne zanimate zanje, da jim ne želite pomagati, da ste zaprti za njihove ideje in da se z njimi ne strinjate. Tina Batista, iz članka Govorica telesa – glasnejša od besed, na spletnih straneh www.cenim.se
sporazumevanje – posredovanje in izmenjavanje sporočil jezik – osnovno človekovo sredstvo za sporazumevanje besedni jezik – sestav besednih znakov in pravil nebesedni jezik – nejezikovna znamenja
11
001-026 Besede 1.indd 11
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
Vrste jezikov Slovenski jezik je za večino prebivalcev Republike Slovenije jezik prvega, družinskega okolja, zato materni ali prvi jezik, za vse pa je slovenščina jezik naše države, torej državnijezik. V srednji šoli se učimo več jezikov. Največ časa namenimo slovenskemu jeziku, veliko dijakov se uči angleški jezik, nekateri pa še nemško, francosko ali italijansko. Vendar se vsakega ne učimo na enak način. Pri tujih jezikih nas zanimajo vsakdanji izrazi, slovnična zgradba, besedišče, pri slovenskem pa tudi natančna slovnična, pravopisna in pravorečna pravila. Prizadevamo si, da bi ga glede na različne okoliščine rabe uporabljali čim pravilneje. Slovenski jezik je eden izmed približno 6000 živih naravnih jezikov v svetu. Govori ga več kot dva milijona ljudi, saj ne smemo pozabiti na govorce zunaj slovenskih meja (zamejci, izseljenci, zdomci). Kaj pomeni izraz živijezik? To je jezik, ki ga neka skupnost uporablja za vsakdanje, praktično sporazumevanje in se svojega jezika zaveda. Za razvoj jezika je zato pomembna predvsem živost, ne samo število govorečih in zvrstna raznolikost. Poznamo še mrtvejezike, ki niso več jeziki vsakdanjega sporazumevanja, npr. latinščina, stara grščina, praslovanščina. Iz nekaterih so se razvili posamezni sodobni jeziki: iz latinščine (ob koncu rimskega imperija) romanski jeziki, iz praslovanščine (od 5. stoletja naprej) slovanski jeziki. Mrtvi jeziki imajo pomembno vlogo, saj so dali številne korene tudi slovenskim in prevzetim besedam. Zato so še vedno zanimivi in koristni za učenje in preučevanje. Legenda pravi, da je bil zadnji govorec nekega južnoameriškega indijanskega jezika papagaj, ki ga je imela stara Indijanka. Ker je ta umrla prej, preden so posneli pogovor z njo, so posneli »govorečega« papagaja.
Kaj pa izraz naravnijezik? Slovenski jezik se je razvijal postopno, znotraj določene skupnosti, na določenem ozemlju, v zgodovinskem procesu, zato ga uvrščamo med naravne jezike. Od prvih neartikuliranih glasov se je v tisočletjih izoblikoval v enega od slovanskih jezikov. Razvija se še dandanes. Poleg naravnih poznamo tudi t. i. umetnejezike (esperanto, šifre, računalniški jeziki). Nastali so načrtno, z določenim namenom in na znanstvenih temeljih.
12
001-026 Besede 1.indd 12
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
Oglejmo si nekoliko nenavaden jezik: Mi estas virino, vi estas infano, li estas ruza homo, ni estas virinoj, vi estas viroj, ili estas infanoj, mi kantas, vi mangas la pomon, si havas infanon, si deziras varman lakton, ni fermas la pordojn, vi estas najbaro, ili kantas. Kiu sezono estas nun? Diru gin! ˇ
ˇ
ˇ
ˇ
Esperanto simple, Ljubljana 1994
Zanimivo: zveni kot španščina, po besednih oblikah spominja na latinščino, skladnja se zdi nekam slovenska. Gre za ESPERANTO, enega izmed umetnih jezikov, ki ga je konec prejšnjega stoletja sestavil poljski okulist Ludwig Zamenhof. S kakšnim namenom? Da bi se z njim lahko sporazumeval ves svet. Je preprost jezik, ima preprosta pravila. Toda v njem ni stalnih besednih zvez, ni sopomenk, tudi različnih ubeseditvenih stališč ne moremo zavzeti.
Naš jezik je nastajal in se razvijal v določenem času in prostoru. Od prvih neartikuliranih glasov se je skozi tisočletja izoblikoval v posebno vejo slovanskih jezikov. Razvija se še dandanes. Jezik je vrednota vsakega naroda, saj slehernemu posamezniku omogoča svobodno izražanje misli. ◗ Zakaj je po vašem mnenju na svetu toliko različnih jezikov? ◗ Zakaj se vam učenje tujih jezikov zdi pametno? ◗ Kaj menite o učenju mrtvih jezikov, kot sta grščina in latinščina? Zakaj se jih učimo? ◗ Ali se strinjate s trditvijo, da se z učenjem starih jezikov laže naučimo osnov sodobnih? ◗ Včasih so jezik uporabljali zgolj za najosnovnejše sporazumevanje. Potrebe po izražanju so se sčasoma večale in dobivale nove razsežnosti, povezane s socialnimi in družbenimi spremembami. Nov izum – novi izrazi, novo odkritje – nove besede. Poiščite kakšen nov izraz. ◗ V slovenski zgodovini so za razvoj našega jezika pomembni številni izobraženci. Kaj veste o skrbi za jezik v obdobju reformacije (Trubar, Bohorič, Dalmatin)? ◗ Kdo ustvarja in sooblikuje jezik v današnjem času? Ste pri tem pomembni tudi vi?
13
001-026 Besede 1.indd 13
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
Jezik naravni živi tuji
mrtvi materni
angleški …
umetni
latinski
esperanto
računalniški jeziki
vojaške šifre
starogrški
slovenski in drugi
naravni jezik – jezik, ki je nastajal in se razvijal v zgodovinskem procesu posameznega naroda umetni jezik – jezik, ki je izmišljen (ustvarjen) za posebne namene živi jezik – jezik, ki ga jezikovna skupnost uporablja za vsakdanje praktično sporazumevanje in ki se nenehno razvija mrtvi jezik – jezik, ki ga ljudje ne uporabljajo več za tvorbo besedil v vsakdanjih sporočanjskih položajih
Jezik v različnih okoljih Kot uporabniki slovenskega jezika se v življenju vsak dan znajdemo v številnih okoliščinah, ki od nas zahtevajo različne vloge in tudi različno jezikovno rabo. Ta se v posameznih stikih z ljudmi razlikuje. Z mamo govorimo drugače kot z učiteljem. S prijateljem bomo klepetali povsem drugače, kot če bi pisali prošnjo za štipendijo. Vedno pa govorimo oz. pišemo slovenski jezik. Predstavljajmo si dan povprečnega slovenskega najstnika. Po navadi vstanem zelo zgodaj, okrog šestih, in se nekaj časa pripravljam na prihajajoči dan, bolj ali manj molče, saj se mi ne da govoriti. Potem grem v šolo. S prijatelji je pot krajša. Pri pouku sledim učiteljevi razlagi. Kljub vsemu so prijetnejši odmori, seveda zaradi prijateljev. Včasih je kakšen dan napornejši od drugih, zlasti 14
001-026 Besede 1.indd 14
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
kadar je v šoli več spraševanja ali testov. Popoldan je bolj raznolik. Včasih grem po sestrico v vrtec, kaj pospravim, tudi skuham. Všeč mi je kositi travo. Trikrat na teden grem na trening. Tudi s prijatelji se večkrat dobim. Vsekakor nekaj časa preživim tudi med zvezki in knjigami. Po večerji gledam televizijo, poslušam radio ali preberem nekaj strani kakšne dobre knjige. Če mi starši dovolijo, grem s prijatelji še malo na večerni zrak ali v kino. Vstopnico si sam plačam, saj imam štipendijo, za katero sem napisal prošnjo na občino. Matej
◗ Natančno preberite zgornje besedilo. Kolikokrat na dan dijak menja sogovornike? ◗ Iz katerih okolij so ljudje, s katerimi se pogovarja? ◗ Ali menite, da se v različnih okoljih spreminjata tudi jezik in način njegovega sporočanja? ◗ V katerih primerih Matej sporočila tvori (govori/piše), v katerih pa sprejema? ◗ Kdaj je aktiven, kdaj pa pasiven poslušalec?
Za večino od nas je slovenščina maternijezikali prvijezik – usvojili smo ga v zgodnjem otroštvu in v domačem okolju. V tem jeziku razmišljamo, govorimo, beremo in pišemo, to pa ne velja samo za prebivalce Slovenije, ampak za vse Slovence, ki živijo zunaj meja naše države: za zamejske Slovence, delavce v tujini in izseljence. Ti so slovenski jezik ohranili kot materni jezik in se naučili jezikaokolja. Tudi če se preselimo v drugo državo in se tam naučimo tekoče govoriti tujega jezika, bo naš materni jezik ostala slovenščina. Pomembno je, da smo ponosni na svoj materni jezik. Zgled so nam naši izseljenci in zdomci, ki so daleč od doma desetletja ohranjali slovenski jezik in v njem vzgajali tudi svoje potomce, rojene v tujini. Za ohranjanje slovenščine med izseljenci skrbijo različna društva, v številnih državah je za njihove otroke organiziran tudi pouk slovenščine.
Za nekatere prebivalce naše države je slovenščina drugijezik (ali jezikokolja): za prebivalce, ki pripadajo italijanski ali madžarski manjšini na dvojezičnih območjih Slovenije, tj. na Obali, v krajevnih skupnostih, kjer živijo Italijani, in v Prekmurju, kjer živijo Madžari; za priseljence, Rome in za tiste, ki začasno bivajo v Sloveniji. Vsi ti poleg svojega maternega jezika obvladajo tudi slovenski jezik, ker so v stalnem stiku s slovenskim jezikovnim okoljem. Aktivno znanje slovenščine je pogoj za pridobitev slovenskega državljanstva in delovno dovoljenje. 15
001-026 Besede 1.indd 15
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
Slovenščina je uradnijezik v Republiki Sloveniji. Je jezik poslovanja, sredstev javnega obveščanja, uradnega, strokovnega in vsakdanjega sporazumevanja. Na Obali in v Prekmurju, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, so tudi dvojezičnaobmočja. To pomeni, da na teh območjih poleg slovenskega jezika uporabljajo tudi italijanski oz. madžarski jezik. Temelja načela o rabi slovenskega jezika so zapisana v najpomembnejšem pravnem aktu, Ustavi Republike Slovenije. Poglejmo nekatere člene: USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 1. člen Slovenija je demokratična republika. 2. člen Slovenija je pravna in socialna država. 3. člen Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. V Sloveniji ima oblast ljudstvo. Državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. 4. člen Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva država. 5. člen Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. 11. člen Uradni jezik v Sloveniji je slovenščina. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. 14. člen V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katero koli drugo osebno okoliščino. Vsi so pred zakonom enaki.
16
001-026 Besede 1.indd 16
7.5.12 9:35
Kaj je jezik
◗ Na podlagi 1. in 2. člena Ustave pojasnite, kakšna država je Slovenija. ◗ Kateri člen govori o uradnem jeziku Republike Slovenije? ◗ Kateri območji v Sloveniji sta dvojezični? Zakaj? ◗ Kaj o pravicah glede rabe jezika določa 14. člen?
Slovenščina je tudi državnijezik – je splošno sprejeta, znana v svetu in predstavlja našo državo navzven. Državni jezik je postala z osamosvojitvijo leta 1991. Pri sporazumevanju jo v pisni in ustni obliki uporabljajo vsi državni organi. Od 1. maja 2004, ko je Slovenija postala članica, je tudi eden od uradnih jezikov Evropske unije. Zapisana je tudi na evrskih kovancih. V slovenskem jeziku pojemo tudi himno, ki je z ustavo določena državna slovesna pesem in nas predstavlja v svetu. To je sedma kitica Prešernove Zdravljice, ki jo je državni zbor sprejel za slovensko himno 29. marca 1990. Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je v Sloveniji živelo 1 964 036 prebivalcev. Od teh je za svoj materni jezik navedlo slovenščino 1 723 434 prebivalcev Slovenije. V Sloveniji se je za Italijane izreklo 2258 prebivalcev. Istega leta je v Sloveniji živelo 6243 Madžarov. Poseben jezikovni položaj imajo Romi (ob popisu jih je bilo 3246). Slovenski jezik enojezično okolje materni jezik
državni jezik
dvojezično okolje uradni jezik
slovenski jezik – jezik okolja
materni jezik (italijanščina ali madžarščina)
materni ali prvi jezik – jezik, ki se ga človek najprej nauči v svojem prvem okolju, v otroštvu jezik okolja ali drugi jezik – jezik, ki se ga v večjezičnem okolju človek nauči kot drugega državni jezik – jezik, ki predstavlja neko državo navzven uradni jezik – z zakonom določen jezik za uradno poslovanje v državi dvojezično okolje – območje, katerega prebivalci enakovredno uporabljajo dva jezika
17
001-026 Besede 1.indd 17
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika ◗ Kdo vas je prvi naučil slovenskih besed? So bile to knjižne ali neknjižne besede? ◗ V katerih okoliščinah govorite v narečju ali pogovornem jeziku? ◗ Kaj pomeni pregovor Vsaka vas ima svoj glas? ◗ Kakšna se vam zdi raba slovenščine po radiu ali televiziji? ◗ Kako govorite, kadar imate pred razredom referat? ◗ Primerjajte stavka Zelo sem utrujen in Orenk sem zmatran. V katerih okoliščinah ju izrečemo?
Različne okoliščine in vloge od nas zahtevajo rabo različnih zvrsti slovenskega jezika. Kot uporabniki jezika se znajdemo v različnih socialnih skupinah: v družinskem okolju, hodimo v šolo, službo, trgovino, na igrišče, zabave itd. Prevzemamo družbene vloge in (ne da bi sami sebe usmerjali ali nadzorovali) uporabljamo različice slovenskega jezika. Kdor dobro obvlada slovenski jezik, bo znal takoj oceniti okoliščine in uporabiti primerno zvrst: v javnosti knjižni jezik, v zasebnem okolju neknjižne zvrsti. V govornih in pisnih položajih uporabljamo različne socialnezvrsti. Tako ugotovimo, da je v nekaterih okoljih uporabljena knjižnazvrst jezika, ki temelji na dogovorjeni jezikovni normi, v drugih pa to jezikovno normo kršimo – v teh primerih govorimo o neknjižnihzvrsteh. Socialnih zvrsti je veliko, so pa različno prostorsko in družbeno pogojene. Knjižno zvrst uporabljamo v uradnih položajih vsi govorci slovenščine, neknjižne zvrsti pa so omejene le na manjše zemljepisne enote Slovenije (npr. narečja) in/ali na posamezne skupine ljudi (npr. žargon, sleng). Dva najstnika sedita v sobi in buljita v računalnik. Vstopi babica in vpraša: »A vama skuham čaj?« »Ne, ne, ni treba. Boš potem, ni frke,« ji odgovori vnuk. Čez 15 minut spet pride babica v sobo in vpraša: »Naj vama skuham čaj?« »Ni treba, no, res ni frke. Bomo potem čaj,« spet odgovori vnuk. Čez pol ure spet vstopi babica, prinese dve skodelici in reče: »Evo, jaz sem vama skuhala čaj, ko pride Frka, pa bom skuhala še njej.« 18
001-026 Besede 1.indd 18
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika
Socialne zvrsti jezika knjižna zvrst
neknjižne zvrsti
Knjižna jezikovna zvrst Vsak narod ima svoj knjižnijezik. V njem so pisane strokovne, znanstvene in leposlovne knjige, revije, časopisi, uradni dopisi, poslovna pisma. Uporabljamo ga v sredstvih javnega obveščanja, šolah in drugih javnih ustanovah. Pojavlja se v ustni in pisni obliki, v njem torej govorimo in pišemo. Knjižnega jezika smo se naučili ob poslušanju pravljic, radijskih in televizijskih oddaj, ob branju knjig, predvsem pa v šoli. Vsi Slovenci uporabljamo enoten knjižni jezik, ki zajema vsa področja javnega življenja. Da se vsi Slovenci razumemo med seboj, potrebujemo pravila, ki veljajo za vse. Zapisana so v različnih jezikovnihpriročnikih: v slovnicah, pravopisu, slovarju knjižnega jezika. Za knjižni jezik je značilna tudi njegova ustaljenost. Starejše tvorbe se iz jezika umikajo (blagorodje, kolikanj, vandrovec), prihajajo pa nove (dvotapnite na zaslon, časovnica). Oblike, besede, besedne zveze, ki jih uporabljamo, se ustalijo z javno rabo. Knjižni jezik je skupen za vse Slovence; ima dve različici: zborni in knjižni pogovorni jezik. Zborni jezik Zbornijezik je najvišja oblika knjižnega jezika, ki dosledno upošteva jezikovno normo: slovnična, pravorečna in pravopisna pravila. Najpogosteje se pojavlja v pisni obliki. V govorni obliki ga uporabljamo dosledno le, če besedilo beremo ali obnavljamo po spominu. Preberite besedilo. Triglavski narodni park Triglavski narodni park je eden izmed najstarejših narodnih parkov v Alpah, saj je bila dolina Triglavskih jezer že leta 1961 razglašena za Triglavski narodni park. Leta 1981 so dotlej majhen park razširili domala prek celotnega visokogorja slovenskih Julijskih Alp. Meri 838 km2, od tega je 67 odstotkov površine porasle z gozdom. Ker je v Triglavskem narodnem parku še precej kmetijskih, zlasti pašnih površin, veliko gozda in hkrati rekreacijskih površin, je njegovo varovanje še posebej 19
001-026 Besede 1.indd 19
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika
zahtevno. Tako je med drugim na robnem in osrednjem območju parka prepovedana zidava počitniških hišic, izraba peskokopov in kamnolomov ter postavitev odlagališč odpadkov sta pogojno dovoljeni le za potrebe domačinov; na osrednjem območju je prepovedano spreminjati površje z zemeljskimi deli, graditi nove gostinske in turistične objekte z izjemo planinskih postojank, graditi smučarske proge in žičnice ter nadzemne energetske in komunikacijske vode. Gospodarjenje s parkom naj bi temeljilo na sonaravnem razvoju, to pa naj bi omogočilo sožitje med varovanjem narave ter kmetijstvom, gozdarstvom, prometom in turizmom. Družboslovje – Geografija, DZS, Ljubljana 1999
◗ Glasno preberite besedilo. Ste ohranili isto zvrst jezika? ◗ Prijatelju v nekaj povedih povejte zanimivosti o Triglavskem narodnem parku. Ste še vedno govorili enako, kot je napisano? ◗ Kaj menite o rabi knjižnega jezika po radiu ali televiziji?
Zgornji odlomek iz učbenika je napisan v knjižnem jeziku in povsem upošteva jezikovna pravila. Pri govornem sporočanju pa so lahko slišne nekatere jezikovne spremembe. Denimo, da morate o Triglavskem narodnem parku napisati referat in nastopati pred razredom. Verjetno ne boste smeli brati, ampak boste po spominu obnavljali napisano. Iz zbranega gradiva boste prebrali le dobesedne navedke iz literature. Bodite zbrani – čim dosledneje boste upoštevali pisno predlogo in s tem jezikovno normo, tem bolj bo vaš jezik knjižni. Knjižni jezik odlikuje vsakega jezikovno izobraženega človeka. Vendar to ni samo profesor ali napovedovalec, ampak vsi, ki se šolajo, tudi vi. Prav zato se pri pouku slovenskega jezika natančno učimo pravil in uporabe jezikovnih priročnikov. Knjižni pogovorni jezik Knjižnipogovornijezik je različica knjižnega jezika, pri kateri sporočevalec ne upošteva dosledno jezikovnih slovničnih, pravopisnih in pravorečnih pravil. To različico knjižnega jezika samo govorimo. Uporabnik knjižnega pogovornega jezika je isti kot pri zbornem, le da je v drugačnem govornem položaju (vi sami, ki po spominu obnavljate svoj referat, 20
001-026 Besede 1.indd 20
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika
mimoidoči anketiranec pred televizijsko kamero, govorec v parlamentu idr.). Gre namreč za govor v različnih okoliščinah; velja pravilo, da v javnih govornih položajih (govor, predavanje, nastop) čim bolj upoštevamo pravila knjižnega jezika. Pogoste značilnosti pogovornega jezika so: c kratki nedoločnik (delat, pisat), c izguba nepoudarjenih glasov (bla, vidu, grable), c pogovorne besede (ja, vejo, a, adijo, brigati se), c preprostejše povedi, dopustne so tudi nepravilne oblike. Ponazorimo z že znanim primerom – referatom o Triglavskem narodnem parku. V govornem nastopu besedilo obnavljate po spominu (tj. govorite na pamet). Pri tem tu in tam pozabite na pravorečje, zamešate pravilni vrstni red besed v povedi, včasih vam uide kakšna pogovorna, narečna ali slengovska beseda, tudi stavek se morda malo zaplete, vendar večinoma knjižno, zbrano, urejeno pripovedujete in čim manj »odstopate« od jezikovne norme. ◗ Pogovorni jezik govorimo pogosteje kot zbornega in ob tem pogosto kršimo slovnična pravila. Nam torej manjka občutek za pravilno izreko? Ali pa je okolje, iz katerega izhajamo, odločilno zaznamovalo naš izgovor? ◗ V katerih okoliščinah je knjižni pogovorni jezik ustrezna zvrst? ◗ Kakšen je vaš odnos do pravilne knjižne izgovarjave?
Knjižna jezikovna zvrst (uporabnik je jezikovno izobražen)
zborni jezik (v javnem okolju)
pisan
govorjen
knjižni pogovorni jezik (v nejavnem okolju)
govorjen
21
001-026 Besede 1.indd 21
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika
Neknjižne jezikovne zvrsti Neknjižne zvrsti po navadi samo govorimo. Nekatere so določene prostorsko, zato jih imenujemo prostorske – glede na ozemlje, na katerem jih uporabljamo (pokrajinski pogovorni jezik in narečja), druge so interesne – glede na posamezne skupine uporabnikov (sleng, argo, žargon). V pisani obliki so slogovno zaznamovane, saj so nenavadne. Tako je tudi v tem odlomku iz mladinske povesti: Moja štorja se ti bo morbit zdela odštekana. Ampak ni! Je ful resnična. Tudi zabavna se mi zdi. Naprimer v tistem štiklcu, kme Drvar za noge drži, jest pa čez oken dol visim. Upije, dme bo fentou, če ne zinem, kje Aleš tobak skriva. Ampak jest nisem špeca. Pa tud u rt jest nobenmu ne lezem! Drvarja u Pole na pomirenje odšlepajo, jest pa živ ustanem. Ampak sam za las je mankal, d nism invalid, to je kripl. Kripl za vse cajte! No, ne glih za vse, ampak do smrt pa za prmej! Vitan Mal, Ta grajski, Prešernova družba 1998
◗ Komu je po vašem mnenju namenjena ta povest? Svoj odgovor utemeljite. ◗ Zakaj pisatelj uporabi neknjižne izraze? ◗ Glasno preberite odlomek. Iz katerega dela Slovenije je sporočevalec? ◗ Odlomek preoblikujte v knjižni jezik.
Prostorske zvrsti Pokrajinski pogovorni jezik V našem vsakdanjem govoru je čutiti tudi povezanost s prostorom, iz katerega izhajamo. Vanj pronicajo narečne prvine, npr. izgovarjava, nekateri izrazi, zato lahko rečemo, da je čutiti vpliv pokrajine. Od tod tudi tako ime. Takoj na primer spoznamo in ločimo govorico Štajerca, Dolenjca ali Primorca. 22
001-026 Besede 1.indd 22
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika
Pokrajinskipogovornijezik je zvrst jezika, zaznamovana s pokrajinskimi značilnostmi. To zvrst jezika uporabljamo predvsem v vsakdanjih pogovorih z ljudmi z istega govornega območja in v večjih središčih posameznih prostorskih enot Slovenije (tja se vsak dan stekajo ljudje iz vasi, ki so izrazitejša narečna okolja). V nekaterih primerih pogovorov v naš govor vključujemo narečne in drugačne (slengovske, žargonske) izraze. Narečja Narečje je posebna zvrst jezika, ki jo govori skupnost ljudi na določenem manjšem geografskem območju. Med vsemi slovanskimi jeziki je slovenski jezik eden od narečno najbolj razčlenjenih, saj poznamo približno 50 narečij, ki jih združujemo v sedem narečnih skupin: 1. koroško (Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec), 2. primorsko (Vipava, Koper), 3. rovtarsko (Tolmin, Idrija), 4. gorenjsko (Kranj, Kamnik), 5. dolenjsko (Cerknica, Novo mesto), 6. štajersko (Celje, Maribor) in 7. panonsko (Ptuj, Murska Sobota).
Narečja se ne ujemajo povsem s slovenskimi geografskimi enotami (govorijo jih tudi zunaj meja Slovenije). V vsaki izmed sedmih narečnih skupin so še posamezni krajevnigovori, saj za Slovence v resnici velja, da »ima vsaka vas svoj glas«. 23
001-026 Besede 1.indd 23
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika
Primerjajmo izgovor besede »mleko« v posameznih narečjih: mlek (gorenjsko), mlajku (dolenjsko), mlejko (štajersko), mlijeku (primorsko). Poglejmo še naslednje primere: ◗ Otpri ok∂n, k∂r j∂ zuni že sonce posjau.
(Gorenjsko narečje – Kranj, ∂ = polglasnik.) ◗ W∂tpri waknu, k je zuni že posjalu sunce.
(Primorsko narečje – Ajdovščina.) ◗ Otpri ok∂n, ke j zuni že sonce posjou.
(Rovtarsko narečje – Gorenja vas.) ◗ Ufnej okno, ki je zuni že sunce posjalu. (Štajersko narečje – Bistrica ob Sotli.) ◗ Atpri aknu, k∂ je zunej žie pusijalu suonce. (Dolenjsko narečje – Otočec.)
Številne stvari in marsikateri pojmi so v narečjih poimenovani z drugačnimi besedami kot v knjižnem jeziku. Na primer: koruza je na Primorskem turšica ali turščak, v Prekmurju kukerca, na Notranjskem sirk, v Beli krajini deblača itd.
Narečje je jezik vsakdanjega sporazumevanja na določenem geografskem območju. V njem se že v najzgodnejših letih pogovarjajo otroci in ga nikoli ne pozabijo. V domačem okolju se v njem pogovarjajo vsi govorci. Upoštevati moramo le okolje, v katerem je raba narečja dovoljena, pravzaprav celo zaželena. Dandanes je čutiti precejšen vpliv javnih občil in večje gibljivosti prebivalstva. Zato je marsikatera narečna beseda že izginila iz našega besedišča. Toda prav je, da je vsak ponosen na svoje narečje, da ga v ustreznih okoliščinah tudi uporablja in da rad prisluhne drugim narečjem. Narečje je pomemben del naše kulture, našega izročila. Veliko narečnih izrazov je ohranjenih v ljudskem slovstvu, številne narečno obarvane pesmi so ponarodele.
Interesne govorice Ljudje smo med seboj povezani tudi s skupnimi interesi. Zanimajo nas iste stvari, o njih se pogovarjamo in izmenjujemo mnenja. Ustvarili smo nekatere izraze, ki nam pomagajo pri hitrejšem in jasnejšem sporazumevanju, čeprav niso knjižni. Ti izrazi sodijo v tri zvrsti interesnihgovoric, ki združujejo posamezne skupine ljudi: žargon, sleng in argo. Prepoznamo jih po besedah, frazah in izraznih načinih, značilnih za posamezne ožje interesne skupnosti (pripadnike istega poklicnega področja ali starostne skupine). 24
001-026 Besede 1.indd 24
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika
◗ Ali poznate izraze, kot so: cvek, špon, zgodla, plonk, prfoks, matkarca? V katerem okolju jih uporabljamo? ◗ Ali s prijatelji govorite drugače kot s starši? Uporabljate izraze, ki so značilni za vašo starostno skupino? ◗ Naštejte nekatere neknjižne izraze, značilne za poklic, za katerega se učite.
Žargon je jezik ljudi, ki jih druži poklic ali zanimanje za določeno stroko (npr. šoferski, kuharski, trgovski, mornarski, vojaški). Gre za neknjižne izraze (to so žargonski izrazi ali žargonizmi), kljub temu pa pogosto zaidejo v javnost. Ne smemo pa jih zamenjati s strokovnimi besedami določene poklicne usmeritve. Npr.: šraufciger je žargonski izraz, izvijač pa strokovni. Primer iz kuharskega žargona: Ajmoht iz teletine za bolnike narediš tako, da telečja prsa prvo prevreš v kropu. Nato zafrigaš na svetlo puter in malo moke, zaliješ z župo in pokuhaš. Dodaš na koščke zrezana prsa, majaron in malo limone. Vse prevreš, pustiš, da se malo tensta, in daš na mizo. ajmoht - obara; zafrigati - narediti prežganje; puter - maslo; župa - juha; tenstati - dušiti
Sleng je govorica mladih vseh starosti in se zelo hitro spreminja. V mladosti je človek ustvarjalen in radoživ, rad vzbuja pozornost in za poimenovanja različnih stvari rad izbere kakšen poseben izraz. Ta je lahko izviren (npr. itak = da, prjavit = povedati, riba = dekle), lahko pa izposojen iz tujega jezika (npr. iz angl. folk = ljudje, prečekirat = pregledati). Pogosto besede povsem spremenijo pomen (prim. angl. full = v slov. polno, v slengu pa pomeni zelo). Včasih si sleng utre pot tudi v popevke, mladinska dela (slengizme smo prebrali v odlomku iz povesti Ta grajski), televizijske mladinske oddaje, sicer raba slenga v javnih občilih ni primerna.
V slovenski književnosti je kar nekaj mladinskih romanov, v katerih so avtorji uporabili slengovske izraze.
Sleng se pojavlja predvsem v govorjenih besedilih, v zadnjem času pa tudi v pisnih, npr. v elektronski pošti ali v kratkih sporočilih na prenosnih telefonih. 25
001-026 Besede 1.indd 25
7.5.12 9:35
Socialne zvrsti slovenskega jezika
Preberimo si tak primer:
včeri Bok, bejba. Sem blo ful Je i. rk žu ti bla na tis bre do li hard. Itak. So vrte mač. tu o bl plate. Folka je to špon. En model je bil or Dons fro. Mi je dal svojo ci l sem Po . ič es m oj m dobi pelala od se pa s frendom ov. m do o ip kr z njegovo . tri ju Pika Čau, do
Argo ali latovščina je skrivni jezik določene majhne skupine (npr. jezik prestopnikov, narkomanov in pripadnikov nekaterih subkultur). To so ljudje, ki uporabljajo določene izraze, znane samo njim, npr. »Ziks, pajkan giba po roudu.« (Pozor, policist gre po cesti.) Najpogosteje gre za prenašanje jezikovnih izrazov iz drugih jezikov ali za uporabo znanih besed v drugih pomenih (snežna kraljica = heroin). Tudi otroci in mladi si radi izmišljajo svojo govorico zato, da jih drugi ne razumejo.
socialne zvrsti – različice slovenskega jezika, ki jih uporabljamo glede na prostor in družbeno vlogo zborni jezik – najvišja, natančno določena in predpisana socialna zvrst jezika pogovorni jezik – sproščena različica govorjenega knjižnega jezika pokrajinski pogovorni jeziki – pokrajinsko določena različica neknjižnega jezika narečje – neknjižna socialna zvrst , ki jo govorijo na manjšem geografskem območju interesne govorice – jezikovne različice, ki jih govorijo ljudje v posameznih skupinah, povezanih zaradi podobnih interesov
26
001-026 Besede 1.indd 26
7.5.12 9:35