4.1.2. Gozdarstvo

31% anketirancev je navedlo, da je kulturna krajina kot posledica tradicionalne rabe zelo pomembna, 55% jih ocenjuje, da je pomembna kvaliteta parka, ki jo je treba ohranjati. Podobna ocena pomembnosti ohranjanja kvalitet je pripisana lokvam, travnikom in pašnikom, sadovnjakom, nekoliko nižji delež anketirancev (19%) pa kot zelo pomembno kvaliteto parka ocenjuje njive.

4.1.2. Gozdarstvo

Upravljanje z gozdom se izvaja skladno z gozdnogospodarskima načrtoma (GGN) za gozdnogospodarski enoti Idrija I in Idrija II5 . Razvoj gozdov v sklopu GGN opredeljuje Zavod za gozdove, ki tudi spremlja stanje gozdov. Gozdnogospodarska dela v državnih gozdovih izvaja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG).

Glavni cilj urejanja in gospodarjenja z gozdnimi površinami je njihovo ohranjanje z vidika gozda kot obnovljivega naravnega bogastva in naravne dobrine, pomena za varstvo narave, zasnove rekreacije, kakovosti bivanjskega okolja, delovanja zelenega sistema ter varovalne funkcije gozda. V okviru tega se spodbuja:

• Razvoj gozdnih površin v skladu z načeli sonaravnosti in trajnosti, pri čemer je pomembno povezovanje interesov gozdarstva, lastnikov in prostorskega urejanja. • Sonaravno in večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in varstva narave ter kulturne dediščine. • Postopno večanje fonda javnih gozdov (odkup gozdov) s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, skladno s programom razvoja gozdov v Sloveniji. • Turistično in rekreativno funkcijo gozdov, ki postavlja vse bolj pomembna, je treba usklajevati s potrebami funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za usmerjanje obiska na za to zelo primerna območja in doseganje večje kakovosti doživljanja območja bi bilo treba ta prostor bolje opremiti s turistično infrastrukturo (usmerjevalne in informacijske table, poti, počivališča, …). • V gozdovih s posebnim namenom oz. gozdnih rezervatih s strogim varstvenim režimom so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti.

Zaradi zagotavljanja izobraževalne in turistične funkcije se v gozdovih s posebnim namenom oz. gozdnih rezervatih z blažjim varstvenim režimom dovoli vzdrževanje gozdne ali ogledne učne poti ter postavitev interpretacijskih tabel. • Na območju kopališča Lajšt se na območjih kopališča ter šotorišča ohranja obstoječa drevnina, brez goste podrasti, ki omogoča umestitev različnih programov brez večjega posega v naravo. Vitalnost posamičnega drevja, skupin dreves in gozdni rob na teh območjih se občasno pregleduje, vzdržuje in oblikuje; za vse posege v gozdni sestoj je pristojen lastnik ozemlja (lastništvo del Občina Idrija, del Republika Slovenija). Lastniku pri tem svetuje in posege evidentira Zavod za gozdove Slovenije. • Zgodovina in tradicija upravljanja z gozdovi predstavlja pomemben del dediščine območja, ki naj se jo ustrezno vključuje v izobraževalne vsebine in ozaveščanje uporabnikov prostora.

5 Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Idrija I je pripravljen za obdobje 2015 – 2024, gozdnogospodarske enote Idrija II pa za obdobje 2018 – 2027.

Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca str. 85