31% anketirancev je navedlo, da je kulturna krajina kot posledica tradicionalne rabe zelo pomembna, 55% jih ocenjuje, da je pomembna kvaliteta parka, ki jo je treba ohranjati. Podobna ocena pomembnosti ohranjanja kvalitet je pripisana lokvam, travnikom in pašnikom, sadovnjakom, nekoliko nižji delež anketirancev (19%) pa kot zelo pomembno kvaliteto parka ocenjuje njive.
4.1.2. Gozdarstvo Upravljanje z gozdom se izvaja skladno z gozdnogospodarskima načrtoma (GGN) za gozdnogospodarski enoti Idrija I in Idrija II5. Razvoj gozdov v sklopu GGN opredeljuje Zavod za gozdove, ki tudi spremlja stanje gozdov. Gozdnogospodarska dela v državnih gozdovih izvaja družba Slovenski državni gozdovi (SiDG). Glavni cilj urejanja in gospodarjenja z gozdnimi površinami je njihovo ohranjanje z vidika gozda kot obnovljivega naravnega bogastva in naravne dobrine, pomena za varstvo narave, zasnove rekreacije, kakovosti bivanjskega okolja, delovanja zelenega sistema ter varovalne funkcije gozda. V okviru tega se spodbuja: • • • •
•
•
•
Razvoj gozdnih površin v skladu z načeli sonaravnosti in trajnosti, pri čemer je pomembno povezovanje interesov gozdarstva, lastnikov in prostorskega urejanja. Sonaravno in večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in varstva narave ter kulturne dediščine. Postopno večanje fonda javnih gozdov (odkup gozdov) s poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, skladno s programom razvoja gozdov v Sloveniji. Turistično in rekreativno funkcijo gozdov, ki postavlja vse bolj pomembna, je treba usklajevati s potrebami funkcije ohranjanja biotske raznovrstnosti. Za usmerjanje obiska na za to zelo primerna območja in doseganje večje kakovosti doživljanja območja bi bilo treba ta prostor bolje opremiti s turistično infrastrukturo (usmerjevalne in informacijske table, poti, počivališča, …). V gozdovih s posebnim namenom oz. gozdnih rezervatih s strogim varstvenim režimom so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske in druge dejavnosti, ki bi lahko kakorkoli spremenile obstoječe naravno stanje in vplivale na nemoten naravni razvoj v prihodnosti. Zaradi zagotavljanja izobraževalne in turistične funkcije se v gozdovih s posebnim namenom oz. gozdnih rezervatih z blažjim varstvenim režimom dovoli vzdrževanje gozdne ali ogledne učne poti ter postavitev interpretacijskih tabel. Na območju kopališča Lajšt se na območjih kopališča ter šotorišča ohranja obstoječa drevnina, brez goste podrasti, ki omogoča umestitev različnih programov brez večjega posega v naravo. Vitalnost posamičnega drevja, skupin dreves in gozdni rob na teh območjih se občasno pregleduje, vzdržuje in oblikuje; za vse posege v gozdni sestoj je pristojen lastnik ozemlja (lastništvo del Občina Idrija, del Republika Slovenija). Lastniku pri tem svetuje in posege evidentira Zavod za gozdove Slovenije. Zgodovina in tradicija upravljanja z gozdovi predstavlja pomemben del dediščine območja, ki naj se jo ustrezno vključuje v izobraževalne vsebine in ozaveščanje uporabnikov prostora.
Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote Idrija I je pripravljen za obdobje 2015 – 2024, gozdnogospodarske enote Idrija II pa za obdobje 2018 – 2027. 5
Načrt upravljanja Krajinskega parka Zgornja Idrijca
str. 85
