HIDRORAID 2016
Program srečanja Četrtek, 7. 7. 2016:
GENERALNA SPONZORJA: • Avtocenter Jerovšek d.o.o. Grosuplje • Avto Rajh d.o.o. Murska Sobota
SPONZORJI:
• Radenska d.d. • Avto Muler • Zavarovalnica Maribor • Meso - izdelki Žerak • Mitra Ljutomer • Jasama d.o.o.
POMAGALI SO:
• KMG Panorganic Ljutomer • Prleški Avto Dom Ljutomer • Erinox Radenci • Zavarovalnica Triglav, Pe Ljutomer • Mesnica Podplatnik, Ljutomer • Kmetija Kolar Darko, Pristava • Kmetija Vargazon Marko, Cven • Kmetija Štih Franc, Noršinci • Vulkanizerstvo in avtovleka Miran Ščavnicar, Nunska Graba • Avtoservis Franc Makoter, Ljutomer • SWATYCOMET d.o.o • Poštna Banka Slovenije • Mlekarna Celeia • Pivovarna Laško • ADCO & DIXI d. o. o.
• 16:00 prihod gostov • Zabava z Zoky DEE • Pogostitev gostov
Petek, 8. 7. 2016: • 8:00 – 9:00 zajtrk • 10:00 hidro tek do Mitre • Prosto popoldan • 17:00 – 20:00 bolšji sejem • 19:00 večerja • 20:30 svetovno prvenstvo v ročnem nogometu • Vroči zvoki Zoky DEE
Sobota, 9. 7. 2016: • 8:00 – 9:00 hidro zajtrk • 9:00 – 11:00 bolšji sejem • 9:30 otroške igre • 11:30 – 12:30 kosilo • 13:30 raid (Stara gora – Ljutomer) • 18:00 igre za odrasle • 19:00 večerja • 20:00 zabavni večer z živo glasbo
Nedelja, 10. 7. 2016: • 8:00 – 9:00 zajtrk • Okrevanje • 12:00 pohano v Mitri • Prosto popoldan
HIDRORAID 2016
Citroen C5 (piše: Aleš Krajnčan) Letos mineva 15 let od predstavitve C5, zato smo ga kot jubilanta izbrali za avto letošnjega Hidroraida. Ob predstavitvi se je o njem ogromno govorilo. Nadomestil je elegantno Xantio, obdržal njena praktična peta vrata ter pregovorno prostornost, ter seveda legendarno hidropnevmatsko vzmetenje. A z veliko evolucijskimi spremembami; kot prvi je namreč imel hidroaktivno vzmetenje tretje generacije, kar je pomenilo nove, bolj ploščate hidravlične sfere (kugle/bunke), ločen zavorni sistem in izboljšano prilagodljivost cestam. Novost je tudi električna hidravlična črpalka, ki omogoča, da se C5 dvigne v vozno pozicijo že ob daljinskem odklepu vozila – brez zoprnega čakanja na dvig pri mehanski črpalki. Na hidravlični sistem so prvič v zgodovini dali garancijo deset let ali 200 000km, zeleno kri LHM pa je zamenjala sintetična tekočina LDS oranžne barve. Sama oblika je burila duhove. Nekako ni bila tako razburljiva in elegantna, kot smo od naslednika lepe Xantije pričakovali… Sicer tudi konvencionalna ni bila, a velik, skoraj malo debelušast ni bil tako lep kot koščena predhodnica. A na srečo C5 skriva notranjo lepoto, saj ponuja nedoseženo prostornost, predvsem karavanska različica »break« je pravi tovornjak, ki je (skoraj) dostojno zamenjala tudi XM break, ki je razred višje. Tudi motorna paleta je bila pestra; takrat že etablirani 2,0 Hdi motor iz Xantije je dobil še močnejšega brata, 2,2 Hdi, ki je kot prvi Citroen imel serijski FAP filter – revolucionarno novost (izum koncerna PSA), ki pri visoki temperaturi izgoreva nabrane saje v zato namenjenem filtru, kar je izboljšalo emisije in predvsem vsebnost finega prahu, torej sajastih delcev, ki povzročajo tegobe našemu zdravju. Zraven XU bencinskih motorjev, znanih iz Xantije, so ponudili tudi bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva, HPi. Motor ni ponujal resnih prednosti, ne v porabi, niti v moči, je pa bil tudi problematičen in občutljiv na kvaliteto goriva – zato so ga hitro opustili. Vrh ponudbe je predstavljal 2,9l šestvaljnik z 209 konji. Leta 2004 so izvedli obširen facelift, nekateri celo govorijo o drugi seriji, saj je bilo veliko karoserijskih delov novih… Novi, odličen motor 2,0 HDi (100KW), šeststopenjski menjalnik (tako ročni kot avtomatski), odreagirali so tudi na kritike o nevpadljivosti in ga s spremenjenimi prednjimi in zadnjimi lučmi naredili resnično bolj vpadljivega kot poprej – enih je bil všeč, drugim pa ne, tistih vmes pa skoraj ni. No, iz prve roke, po prevoženih 100 000km lahko povem, da je takšen C5 izredno varčen avtomobil (5,5l/100km), močan, udoben in neproblematičen, kaj se stroškov popravil ali servisov tiče.
HIDRORAID 2016 Izpostaviti velja sklopko in dvomasni vztrajnik, ki je stežka prebavljal ogromen navor (320nm) in se je hitro obrabil. Zamenjava z cenejšim in veliko bolj trpežnim enomasnim vztrajnikom pomeni rešitev problema.
C5 X7 Leta 2008 predstavljena nova generacija, ki je še vedno v prodaji, je postregla z atraktivnim, športnim in aerodinamičnim izgledom, z karavansko različico Tourer oblikovano športno in ne več tovorno. Tudi peta vrata so opustili, in naredili klasično limuzino po nemškem receptu. Tudi stroge linije so nekoliko spominjale na konkurente onkraj Rena. A vseeno je obbdržal določene simpatične trmoglavosti, kot so konkavna zadnja šipa, volan s fiksno sredico, hidro vzmetenje… Novost (in šok) je bila, da cenejše verzije (in slabše motorizirane) niso imele hidropnevmatskega vzmetenja, pač pa klasično primitivno vzmetenje, ki je sicer udobno, a se ne more kosati z nam ljubim plavajočim. Uspešno prodajo so nadgrajevali z novimi motorji (1,6 VTi in THP, 2,2 HDi 200, 3,0 HDi 240), karoserijskimi varijantami kot so polterenski CrossTourer…
Kaj naprej? Prodaja po sedmih letih je pričakovano upadla, leta 2017 pa se lahko veselimo naslednika, ki bo, vsaj po prvih vohunskih fotkah sodeč, spet zelo samosvoj in zanimiv avto. Bo tudi prvi model opremljen z novim vzmetenjem »magic carpet ride« ali vožnja po letečem tepihu, kot rečejo poenostavljeni in obenem učinkovitejši naslednici hidropnevmatskega vzmetenja, ki se po več kot 60 letih poslavlja iz naših avtomobilov. Novi sistem, ki bo na vzmetno nogo opremljen z po dvema hidravličnama blazinama in klasičnim vzmetenjem hkrati (z zaprtim sistemom in brez visokotlačne povezave med vsemo štirimi elementi), bo v kombinaciji z paketom opreme CAD (Citroen Advanced Comfort) po novem dobavljiv v vseh modelih, od C1 naprej… Prvi testi so zelo obetavni, sistem je bojda mehak kot stara žaba, a brez zoprnih pretresov kaoserije ob kratkih udarcih, kot smo navajeni od hidro vzmetenja. Ob vzmetenju bo novost tudi sedežna garnitura opremljena s posebno spominsko peno, ki bo kljub mehkobi objela telo in ga držala v hitro odpeljanih zavojih. Kot tretja novost pa gre lepljenje (zraven varjenja) karoserij, kar naj bi povečalo togost karoserije do 75%... Autocar, angleška revija, ki je ekskluzivno vozila Cactusa z temi novotarijami, je bila povsem navdušena nad sistemom, ki naj bi bil tudi zelo cenovno dostopen, tako za Citroen kot tudi za nas. Citroen C5 je v našem klubu zelo popularen avto, saj je rabljen zelo dostopen in neproblematičen… Prosto po vicu: Pravi sinek spačker atu spačkarju: »Ata, kdaj bomo kupili novega C5 serijo II? Ko pride ven serija IV, sine moj!«
HIDRORAID 2016
Stara Gora Stara Gora je majhna vasica prijaznih in veselih ljudi. Je ena izmed 27-ih vasi občine Sveti Jurij ob Ščavnici in leži na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turja na jugu. Na vzhodnem vznožju se povezuje z ravnico Murskega polja, na zahodni strani pa se nadaljuje v gričevnat svet Slovenskih goric. Skozi vas nas popelje lipov drevored s 60 drevesi, najstarejša med njimi štejejo že okoli 200 let. Vasica je zelo priljubljena turistična točka med kolesarji, pohodniki, izletniki in organiziranimi skupinami saj kljub svoji majhnosti ponuja številne kulturne in turistične znamenitosti. V nekdanji šoli je danes urejen etnološki muzej kmečkega in obrtniškega orodja, ki šteje že preko 1000 kosov, nasproti muzeja, v samem osrčju vasice pa stoji čudovita cerkev Svetega duha, ki se bohoti s svojim 45m visokim zvonikom, bogato baročno notranjostjo in drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Še posebej zanimiv pa je mlin na veter, ki stoji dobrih 100 metov nižje in je kopija Becovega mlina, še zadnjega delujočega mlina na veter v Sloveniji, z razstavljenimi prvinskimi elementi starega mlina v notranjosti.
Taborsko gibanje Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje v obdobju od 1868 do 1871. Zaznamovala so ga predvsem velika zborovanja na prostem, iz angleškega političnega življenja znani mitinge. Tabore so pričeli organizirati mladoslovenci, zbrani okrog časnika Slovenski narod, šele kasneje so se jim pridružili tudi staroslovenci z Janezom Bleiweisom. Gibanje se je zgledovalo po češki politiki, ki je po letu 1867 za češke dežele odločno zahtevala enak status kot ga je z dualizmom dobila Ogrska. Na taborih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji, na koncu so zahteve zapisali v resoluciji, ki je večkrat vsebovala tudi praktične, lokalne zahteve. Prvi tabor je bil na pobudo Matije Preloga organiziran 9. avgusta 1868 v Ljutomeru, kjer se je zbralo okoli 7000 ljudi. Na njem so sprejeli naslednji sklep: »Tukaj zbrani slovenski narod soglasno izreka, da v 19 državnih osnovnih postav ne najde poroštva za ohranitev in gojitev svoje narodnosti, dokler ne bode: 1. Slovenski jezik na Slovenskem izključno uradni jezik, dokler se na bo v ta namen na slovenskem nemudoma določil rok, in sicer pol leta, do katerega morajo vsi uradniki znati slovensko besedno in pisno.
HIDRORAID 2016 2. Cerkvena vlada naj uraduje in pridiga v slovenskem jeziku. 3. Slovenščina naj postane učni predmet, pouk naj poteka v slovenščini. 4. Slovenci naj se združijo v Zedinjeno Slovenijo. 5. Zgradijo naj se slovenske realke, gospodarske šole ter naj jih zavodi vzdržujejo. 6. Posamezne dežele naj dobijo večjo samoupravo.« Tabori so bili organizirani v vseh deželah s pretežno slovenskim prebivalstvom. Pri prvih taborih so protestirale skupine nemških meščanov in neuspešno zahtevale prepoved. Preprečen je bil zgolj tabor načrtovan za 29. september 1868 na Bistrici pri Pliberku saj je bil v nasprotju s 7. členom zakona, ki ni dovoljeval zborovanj v času zasedanja deželnega zbora. Tabori so bili ob nedeljah popoldne na večjih travnikih ob mestih, trgih in vaseh po katerih se imenujejo. Na taborih, ki so v povprečju šteli 6.000 udeležencev večinoma oblečenih v narodne noše, se je po izbiri predsednika tabora zvrstilo več govornikov. Na koncu govorov se ljudje niso razšli, saj je sledila glasba, ples in petje ter pogostitev. V spomin na tabore so izdajali posebne razglednice, značke in taborske svetinjice z geslom »Slovenci, zedinimo se!«. Stalne točke vseh taborov so bile poleg zahteve po Zedinjeni Sloveniji tudi lokalni, gospodarski, šolski in upravni problemi. Organizatorji taborov so se izogibali žgočim nasprotjem (klerikalci proti liberalcem), ki so razdvajale narod, vendar so bolj poudarjali zbliževanje slovenskih pokrajin ter zvezo z ostalimi jugoslovanskimi narodi v monarhiji. Prve tabore so organizirali in se jih udeleževali le mladoslovenci. Šele na vižmarskem taboru so se po številnih javnih grajah (posebej viden je bil tu Fran Levstik) taborski ideji pridružili tudi prvaki, kjer je bil eden izmed govornikov celo Janez Bleiweis, ki je svoj govor zaključil z vzklikom »Dajte nam Slovenijo!«. Tako se je zahteva po Zedinjeni Sloveniji iz taborov prenesla tudi v deželne zbore. Do zadnjega tabora, v Buhljah pri Grabštajnu na Koroškem, natanko tri leta po prvem, se jih je skupno zvrstilo 18.
HIDRORAID 2016