Katalog Klasične Beletrine 2021 by Beletrina

I. letnik / 2020 II. letnik / 2021 III. letnik / 2022 IV. letnik / 2023 V. letnik / 2024

Izide v 2021!

II. letnik / 2021 6. 7. 8. 9. 10.

Miguel de Cervantes: Zgledne novele Joseph Roth: Radetzkyjeva koračnica Charles Dickens: Naš skupni prijatelj Victor Hugo: 1793 José Maria de Eça de Queirós: Zločin očeta Amara

Že izšlo!

I. letnik / 2020 1. 2. 3. 4. 5.

Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja Anton Pavlovič Čehov: Novele André Gide: Ozka vrata Thomas Mann: Izpovedi bleferja Felixa Krulla Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije

V. letnik / 2024 IV. letnik / 2023 III. letnik / 2022

Knjige za vse čase 3

I. letnik ► Že izšlo!

II. letnik ►

III. letnik ►

IV. letnik ►

V. letnik ►

V letu 2021 bo izšel drugi letnik ambicioznega projekta Klasična Beletrina, ki v slovenski prostor prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Drugi letnik sestavljajo štirje romani in knjiga novel v izvrstnih prevodih in s spremnimi besedami. V petih letih bo izšlo 25 vrhunskih svetovnih romanov in novel, večinoma v novih prevodih, s spremnimi besedami sodobnih slovenskih izvedencev za različne svetovne književnosti in strastnih bralcev klasikov. Vabimo vas, da z nami vstopite v svetove različnih kultur, časov in prostorov, poetik, najrazličnejših pogledov na svet iz svetovne zakladnice literature. Naj postanejo knjige Klasične Beletrine vez med več generacijami, ki z barvitostjo in slogovno dovršenostjo krasijo polico domače knjižnice.

To so knjige za vse, knjige za vse čase.

Miguel de Cervantes

Dvanajst novel, ki pomenijo dokončno rojstvo sodobne kratke proze

Dvanajst novel z ljubkimi ljubezenskimi zapleti in neverjetnimi dogodki nudijo prostor za psihološki razvoj likov, ki odsevajo resničnost. Avtor je v predgovoru zapisal: »Imenoval sem jih zgledne povesti; saj če jih natanko pogledaš, ni med njimi nobene take, da se iz nje ne bi dal povzeti dober nauk ali zgled.« Miguel de Cervantes Saavedra (1547–1616), največji španski pisatelj, avtor prvega novoveškega romana in avtor Don Kihota, najbolj prodajanega romana vseh časov. Cervantes je iz rodne Kastilje odšel v Rim, kjer je bil kardinalov pomočnik, nato pa nadaljeval kariero v mornarici in kasneje opravljal uradniška dela. Pisateljevanju se je povsem posvetil šele zadnjih devet let svojih življenja.

»Zgledne novele pomenijo dokončno rojstvo sodobne proze zahodnega sveta.« − Branka Kalenić Ramšak

Prevajalka

Veronika Rot je diplomirala iz hispanistike in filozofije na ljubljanski filozofski fakulteti, po tem je v Barceloni vpisala podiplomski študij iz španske in hispanoameriške literature in kasneje še tečaj katalonščine. V slovenščino je prevedla temeljna dela španske sodobne književnosti, med njimi tudi dva nobelovca, Gabriela Garcío Márqueza in Mario Vargasa Lloso, Čilenca Roberta Bolaña in Isabel Allende. Posveča se proučevanju in prevajanju katalonske literature.

Avtorica spremne besede

Branka Kalenić Ramšak je redna profesorica za špansko in hispanoameriško književnost na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je zaposlena od leta 1986. Objavlja znanstvene prispevke o sodobni španski in hispanoameriški književnosti ter španski književnosti zlatega veka. Leta 2011 ji je španska vlada podelila odlikovanje red Izabele Katoliške za zasluge povezovanja na področju kulture med Slovenijo in Španijo.

II.

letnik 2021

Strani: cca 624 ISBN: 978-961-284-883-5 Cena: 39,00 €

»Prevajanje Miguela de Cervantesa, avtorja prvega novoveškega romana, so gotovo sanje, obenem pa tudi strah in trepet vsakega hispanista. Pravzaprav sem se zaradi bistroumnega plemiča iz Manče, vrlega Don Kihota, na študij španskega jezika in književnosti sploh vpisala. Zdaj pa me na pisalni mizi čakajo Cervantesove Novelas ejemplares oziroma Zgledne novele, kot je to delo leta 1951 prevedel Anton Debeljak. Pri novem prevodu se zatakne že pri naslovu. Ga ohraniti ali poskusiti z novim?« − Veronika Rot

Joseph Roth

Portret treh generacij slovenske družine Trotta na platnu propadajočega avstro-ogrskega cesarstva

Najpomembnejši Rothov roman se začne leta 1859 v bitki pri Solferinu, ko mladi poročnik Trotta reši cesarjevo življenje in je zato povzdignjen v plemiča. Imperiju je odslej dolžan vse, njegov sin pa postane vesten služabnik velike večnacionalne države, tudi ko se začne njen propad, z njo pa tudi osebni propad družine Trotta. Knjigo odlikujejo opisi narave, v kateri najde mesto tudi idilična slovenska vasica Sipolje, ki jo je gospodarski in tehnični napredek obšel.

Joseph Roth (1894–1939) je eden najpomembnejših pisateljev moderne avstrijske književnosti, izvrsten kronist 20. stoletja. Ob karieri novinarja med Berlinom in Parizom, poročanju iz Rusije, Poljske, Albanije, Italije in južne Francije, mu je uspelo ustvariti romane, ki jih danes postavljamo ob bok delom Franza Kafke in Roberta Musila. Živel je v hotelih, pisal na kavarniških mizah, med krvavimi dogodki v Evropi med svetovnima vojnama. Bil je izvrsten opazovalec in pričevalec časa, v središče svojih romanov pa je postavil posameznika znotraj tragičnih mehanizmov zgodovine. Vzpenjajoči se tretji rajh, katerega nevarnost je kot novinar vizionarsko napovedal, ga je prisilil v izgnanstvo v Parizu, kjer je leta 1939 umrl.

»Radetzkyjeva koračnica je izvrsten primer tega, kako bi moral biti napisan sociološki roman.« − John Chamberlain 8

Prevajalka

Mira Miladinović Zalaznik je študirala nemški in francoski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1995 doktorirala, do leta 2013 je bila zaposlena na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko. Leta 1988 je prejela avstrijsko prevajalsko nagrado. Je članica Društva Slovenska matica, ustanovna članica ÖGG, MGV in SGV.

Avtor spremne besede

Andrej Rahten je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, redni profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in dopisni član Avstrijske akademije znanosti. Leta 2002 je prejel Zlati znak ZRC. V letih 2013–2017 je bil veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju. Je nosilec zlatega častnega znaka Republike Avstrije za zasluge.

II.

letnik 2021

Strani: cca 436 ISBN: 978-961-284-882-8 Cena: 29,00 €

»Trottovi so bili mlad rod. Njihov praded je dobil po bitki pri Solferinu plemiški naslov. Bil je Slovenec. Sipolje – ime vasi, od koder je izviral – je postalo njegov plemiški pridevek. Usoda ga je izbrala za posebno dejanje. On pa je poskrbel za to, da so ga poznejši časi pozabili.« − Odlomek iz knjige

Charles Dickens

Žgoča satira o denarju in njegovem vplivu

Naš skupni prijatelj je zadnji dokončani roman slavnega viktorijanskega pisatelja Charlesa Dickensa. Številni junaki vstopajo v roman in s seboj prinašajo vsak svojo zgodbo iz angleške družbe Dickensovega časa, ki nikoli prej ne kasneje ni stala tako gola pred bralcem. Denar strašljivo vpliva na literarne junake, ki so v romanu pričevalci o pravnih, birokratskih in družbenih pregradah med ljudmi, socialnih problemih tedanje Anglije – revščini, bolezni in vedno večji razslojenosti – ki pa so aktualni tudi danes. Knjiga je tudi izjemen portret temačnega, pošastnega Londona, ki mu vlada smrdljiva Temza, ob katere nabrežjih se klatijo različni nenavadni značaji, podrejeni koruptivni moči denarja. Mojstrski preplet pripovednih niti razgalja galerijo ekscentričnih likov.

Charles Dickens (1812–1870) se je rodil v začetku 19. stoletja, sredi najboljših in obenem najhujših časov – in bil je njihov odličen kronist. Popisal je grozovite resnice o viktorijanski Angliji in nevarnostih britanskega družbenega sistema. Avtor izredno priljubljenih romanov je bil več kot le pisatelj in njegove mnogotere življenjske izkušnje so bile temelj njegovih večnih zgodb. Pri rosnih dvanajstih je moral hoditi na delo ob reki Temzi, pri komaj petnajstih pa je že delal kot uradnik v odvetniški pisarni in odtlej se ni ločil od peresa. Njegova neverjetna pisateljska kondicija ga je naredila za najbolj priljubljenega romanopisca svojega stoletja in vse odtlej so njegove knjige neprenehoma v tiskarskem obtoku.

»Dickensa je lepo brati, ko zunaj sneži, radiator pa občasno poči in ni tako drugače od prasketanja lesa na ognjišču. Tako knjiga kot ta zvok nas popeljeta skozi čas – knjiga k Dickensu, prasketanje k njegovim sodobnikom – kot da jih vse poznamo, saj je Charles Dickens naš skupni prijatelj.« − Muharem Bazdulj 10

Prevajalka

Nada Marija Grošelj je diplomirala iz angleškega in latinskega jezika in doktorirala iz jezikoslovja. Prevaja iz angleščine, latinščine, švedščine, nemv prevodu ščine in stare grščine. Leta 2007 je preAmalije Maček jela priznanje za mladega prevajalca, leta 2011 Sovretovo nagrado, leta 2018 pa se je z novim prevodom Pike Nogavičke uvrstila na Častno listo IBBY.

Avtor spremne besede

Janko Kos je literarni zgodovinar in teoretik, pripadnik t. i. kritične generacije, bil je (so)urednik revij Beseda in Perspektive ter sodelavec Odra 57. V letih 1970–1998 je bil profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filozofske fakultete. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literarne teorije ter zgodovine, estetike in filozofije.

II.

letnik 2021

Strani: cca 1204 ISBN: 978-961-284-881-1 Cena: 39,00 €

»To je roman o denarju, denarju in denarju – in o njegovem vplivu na posameznikovo življenje.« − J. Hillis Miller

Victor Hugo

Izjemen portret francoske revolucije in večnih mehanizmov vojne

Zadnji Hugojev roman bralca prestavi v strahotno obdobje francoske revolucije med septembrom 1793 in julijem 1794: kralja so usmrtili, začne se splošno pomanjkanje, vojska doživlja poraze, deželo zajameta teror in monarhistični upor. Hugo kljub osebnim stališčem in naklonjenosti do revolucije bralcu pošteno in velikodušno predstavlja prizadevanja in zmote obeh strani. Pod kupolo burnega leta 1793 sledimo trem glavnim junakom, ki so za svoja prepričanja pripravljeni ubijati: bretonski plemič markiz de Lantenac si prizadeva za obnovitev stare monarhije, nasproti mu stoji Gauvain, ki je na strani republikancev, med njima pa nekdanji duhovnik Cimourdain.

Victor Hugo (1802–1858), najvplivnejši romantični pisatelj 19. stoletja in po mnenju mnogih največji francoski avtor vseh časov. Kot izjemen mislec je močno vplival na Francijo, predvsem z zagovarjanjem sočutja in pravičnosti. Njegova prva knjiga Zadnji dnevi obsojenih je humanitarni protest zoper smrtno kazen, slavo pa je dosegel z romanom Notredamski zvonar. Kot nasprotnik Napoleona je dolga leta preživel v izgnanstvu, po razglasitvi tretje republike pa je bil vnovič poslanec. V zgodovino se je zapisal tudi z vizionarskim nagovorom na mirovnem kongresu v Parizu leta 1849.

»Prišel bo dan, ko bo orožje padlo iz rok tudi vam! Prišel bo dan, ko se bo vojna med Parizom in Londonom, med Sankt Peterburgom in Berlinom ali med Dunajem in Torinom zdela tako absurdna in tako nemogoča, kot bi se danes zdela vojna med Rouenom in Amiensom ali med Bostonom in Philadelphio. Prišel bo dan, ko se boste vi, Francija, vi, Rusija, vi, Italija, vi, Anglija, vi, Nemčija, vi, vsi narodi kontinenta, ne da bi pri tem izgubili svoje značilne lastnosti in svojo veličastno individualnost, tesno povezali v višji skupnosti in ustanovili evropsko bratstvo.« − Victor Hugo 12

Prevajalka

Jana Pavlič je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti. Vodila je gledališče Koreodrama, delala v Slovenskem mladinskem gledališču in na Ministrstvu za kulturo RS. Je soustanoviteljica revije Maska, festivala sodobnih odrskih umetnosti Exodos itn. Prevaja iz francoščine v slovenščino in obratno, poslovenila je dela številnih prozaistov, dramatikov, filozofov in teoretikov (Tournier, Beckett, Koltès, Derrida, Baudrillard, Lacan, Bataille, Michaux, Huysmans, Aragon). Za svoje delo je dvakrat prejela francosko državno odlikovanje.

Avtor spremne besede

Tone Smolej je diplomiral iz primerjalne književnosti in francoskega jezika. Kot Herderjev štipendist je eno šolsko leto preživel na Dunaju, nato pa se je zaposlil kot asistent na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je od leta 2014 redni profesor.

II.

letnik 2021

Strani: cca 584 ISBN: 978-961-284-880-4 Cena: 34,00 €

»Naši sosedje pravijo: Shakespeare in Goethe! Lahko jim odgovorimo: Victor Hugo in Théophile Gautier!« − Charles Baudelaire

Thomas Mann 1860 - 1904

José Maria de Eça de Queirós Zločin očeta Amara Prepovedana ljubezen sredi provincialne in pobožne Portugalske

Mladi, živahni oče Amaro sredi 19. stoletja prispe v mestece Leirio, kjer se nastani pri lastnici penziona in njeni hčerki Amélii. Med duhovnikom in Amélio se splete strastna ljubezen, skrivata pa jo sredi provincialne in izredno pobožne Portugalske, kjer vsakdo pozna vsakogar in je opravljivost vsakdanja (ne)čednost. Mladi duhovnik in Amélia svojo ljubezen skrivata znotraj množice drugih prepričljivih likov: tu so požeruh, duhovnik in ljubimec Amélijine mame Canon Dias, premožna vdova in poželjivka Dona Maria da Assuncao, ki ima sobo, polno cerkvenih relikvij, ateist, svobodomislec in Amélijin snubec Joao Eduardo. Pisatelj skozi ljubezensko zgodbo kritično prikazuje manipulacijo duhovnikov z verniki ter celo z vrednotami in vero – ki bi ju morali braniti, a se raje posvečajo lastni koristi. Prikazuje slepoto družbe, ki si zatiska oči pred lastnimi napakami, brez zadržkov pa kaže na tuje grehe in jih obsoja. Leta 2005 so po romanu posneli filmsko uspešnico, ki na Portugalskem drži rekord za film z najvišjim blagajniškim izkupičkom.

José Maria de Eça de Queirós (1845– 1900), največji predstavnik portugalskega realizma in eden največjih portugalskih pisateljev. Genialen slikar portugalske družbe 19. stoletja s prefinjeno satiro, živimi opisi in izjemno razgledanostjo, briljantnim umom ter kritičnim očesom. Bil je javna osebnost, deloval je kot novinar in predstavnik intelektualnih krožkov ter predavatelj in diplomat.

»Eça de Queirós je po mnenju mnogih eden najboljših – če ne celo najboljši – portugalski pisatelj, ključen gradnik portugalskega kanona.« – The Guardian

Prevajalka

Barbara Juršič je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz španskega in francoskega jezika, magistrirala iz romanskih študij na Univerzi v Lizboni in doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je pravajalka in tolmačka za portugalski, španski in francoski jezik ter direktorica Tehničnega muzeja Slovenije. Leta 2005 je prejela nagrado za najboljšega mladega prevajalca.

Avtorica spremne besede

Mojca Medvedšek je na ljubljanski Filozofski fakulteti študirala francoski jezik in književnost ter umetnostno zgodovino, na zagrebški pa portugalski jezik, književnost in civilizacijo. Osrednje področje njenega znanstvenoraziskovalnega dela so portugalsko-francoski stiki v književnosti. Deluje kot lektorica za portugalski jezik. Prevaja iz francoskega, portugalskega in španskega jezika (Houellebecq, le Clézio, Pessoa, Machado de Assis).

II.

letnik 2021

Strani: cca 584 ISBN: 978-961-284-884-2 Cena: 34,00 €

»Prevod tega romana bi bil za vsakega prevajalca prava poslastica z določeno stopnjo tveganja, kot adrenalinski spust po reki v čudoviti pokrajini, a med neštetimi čermi.« − Barbara Juršič

Prednaročilo

Komplet drugega letnika (pet knjig) Klasične Beletrine Prednaročniška cena: 124,00 € Cena po izidu: 149,00 € Prihranek: 25,00 € V prednaročilu je mogoče naročiti samo komplet drugega letnika Klasične Beletrine. Po izidu bo mogoč nakup kompleta in posameznih knjig. Možnost nakupa na obroke: v enkratnem znesku: 124,00 € v dveh mesečnih obrokih: 2 x 62,00 € v treh mesečnih obrokih: 3 x 41,33 € v štirih mesečnih obrokih: 4 x 31,00 € Knjige vam bomo brezplačno dostavili. Komplet drugega letnika Klasične Beletrine (pet knjig) izide novembra 2021. Prednaročila sprejemamo: • Po e-pošti: prodaja@zalozba.org • Na spletni strani: www.klasičnabeletrina.si • Na spletni strani: www.beletrina.si • V knjigarni Beletrina, Novi trg 2, 1000 Ljubljana • Po telefonu: (01) 200 37 10 • Z naročilnico, na naslov: Beletrina, Neubergerjeva 30, 1000 Ljubljana

Naročilnica Da, naročam: • PREDNAROČILO komplet(ov) II. letnika Klasične Beletrine (pet knjig) po prednaročniški ceni 124,00 €. Cena po izidu bo 149,00 €. Kupnino bom poravnal(a): V enkratnem znesku s položnico: 124,00 € Na obroke s položnicami: v dveh mesečnih obrokih: 2 x 62,00 € v treh mesečnih obrokih: 3 x 41,33 € v štirih mesečnih obrokih: 4 x 31,00 €

»Klasika je del književne razgledanosti in hkrati zaloga motivov, ki jih je treba poznati, če želimo globlje razumeti sodobno umetnost, ne le književnosti.« – Igor Saksida

• ŽE IZŠLO komplet(ov) I. letnika Klasične Beletrine (pet knjig) po ceni 139,00 € izv. Jonathan Swift, Guliverjeve potovanja po ceni 34,00 € izv. Anton Pavlovič Čehov, Novele po ceni 34,00 € izv. André Gide, Ozka vrata po ceni 29,00 € izv. Thomas Mann, Izpovedi bleferja Felixa Krulla po ceni 39,00 € izv. Selma Lagerlöf, Cesar Portugalije po ceni 29,00 € Kupnino bom poravnal(a): V enkratnem znesku s položnico Na obroke s položnicami v

dveh

treh

štirih mesečnih obrokih

(najnižji obrok lahko znaša 50,00 €) Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Poštna številka in pošta: Telefonska številka: Elektronska pošta: Datum: Podpis:

Cena vključuje 5,0 % DDV. Naročeno v prednaročilu bomo dostavili najpozneje v 14 dneh od izida knjig. Knjige prvega letnika, ki so že izšle, bomo dostavili najkasneje v 7 dneh od prejema naročila. Dostava je brezplačna. Rok za reklamacijo je 14 dni od prejema pošiljke. Naročnik lahko odstopi od te pogodbe v treh dneh po podpisu.

Že izšlo!

I. letnik / 2020 1. 2. 3. 4. 5.

Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja Anton Pavlovič Čehov: Novele André Gide: Ozka vrata Thomas Mann: Izpovedi bleferja Felixa Krulla Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije

Odzivi

»Pet evropskih avtorjev s petih jezikovnih področij, pet avtorskih poetik, izvirna mešanica še ne prevedenih del, novih prevodov in ponovna izdaja že obstoječih prevodov bralca v vrhunski prevodni in oblikovni izvedbi ter z domišljenimi spremnimi besedili vabi k ponovnemu branju briljantov iz svetovne zgodovine književnosti. Guliverjeva potovanja Jonathana Swifta so pomenljivo ogledalo sodobnosti, zadnji roman Thomasa Manna Izpovedi bleferja Felixa Krulla kontekstualizira portret prevaranta, Čehov nam v svojih Novelah pričara veličino ruskega pisanja, francoski klasik André Gide se v Ozkih vratih povrne v svoje otroštvo, prva ženska nobelovka Selma Lagerlöf pa v Cesarju Portugalije izriše fantazijski svet obupanega očeta. Knjižni projekt leta!« – Samo Rugelj »Močno bi si želel, da bi prišlo do splošne ideje, da bi morali vsi ta dela prebrati in poznati, da bi sploh lahko normalno funkcionirali v izobraženi družbi.« – Mladen Dolar »Gre za ambiciozen in svež knjižni projekt založbe, ki prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti.« – Igor Kavčič »Klasična Beletrina je prestižen projekt. Ne le v izboru, ki ponuja vrhunske avtorje literarnih mojstrovin, pač pa tudi v prefinjenem oblikovanju naslovnic knjig, ki bodo vezane v platno in opremljene s spremnimi besedami uveljavljenih strokovnjakov.« – Delo

Jonathan Swift

letnik 2021/1 Ena najbolj emblematičnih knjig evropske kulture

Gulliverjeva potovanja Jonathana Swifta, klasično delo angloirske literature, vznemirjajo že skoraj tristo let. Ra nocelnik Lemuel Gulliver se po brodolomu zbudi na otoku Lilliput, ki ga naseljujejo bitja nizke rasti, katerim Gulliver na koncu komaj uide. Po dveh mesecih bivanja v Angli ji zopet odpotuje, tokrat v kraje surovih in neizobraženih velikanov Brobdingnaga, ki jim pobegne šele, ko njegovo kletko v lêtu pobere orel in jo odvrže v morje. Nadaljuje s potovanji na otok Laputa, naseljen s teoretiki in aka demiki, ki ga ne odvrnejo od nadaljnjih odkrivanj sveta, na koncu pa svoje bogate dogodivščine vendarle zaključi z ugotovitvijo, da je vse, kar je videl, le del Anglije. Divja Swiftova satira postavlja človeštvo v dvorano izkrivljenih zrcal, ki ga prikazujejo kot zmanjšano ali povečano zve rinsko vrsto. Čeprav je roman pisan v preprostem stilu, je imel izjemen vpliv na svetovno literaturo in ohranja svojo aktualnost še danes, kar je razvidno tudi iz števil nih gledaliških in filmskih uprizoritev v tujini in pri nas. Jonathan Swift (1667–1745), nepreseženi mojster satire, je živel v obdobju krize evropske zavesti. Bil je deležen najboljše izobrazbe vladajočega razreda, nato pa delal kot tajnik vplivnega diplomata sira Williama Templa, ki je imel bogato knjižnico potopisov, modernega zgodovinopis ja, antičnih in modernih del. Swift je iz te knjižnice črpal navdih za monumentalna Gulliverjeva potovanja. Čeprav je tudi pesnil, večinoma pindarske ode, je pesništvo kma lu opustil. Že za časa življenja so mu pripisovali blaznost, dejansko pa je ves čas bolehal za Ménièrovim sindromom. Umrl je leta 1745, epitaf v latinščini pa si je napisal kar sam.

Obseg: 344 strani ISBN: 978-961-284-877-4 Cena: 34,00 € Prevod: Andrej E. Skubic Spremna beseda: Mladen Dolar

Že izšlo!

Anton Pavlovič Čehov

letnik 2021/2 Največji mojster kratke zgodbe s psihološkim čopičem riše portret ruske ženske 19. stoletja

Noveli »Dvoboj« in »Pripoved neznanega človeka« sta variaciji Čehova na temo Ane Karenine in Gospe Bova ry; izobražena ženska 19. stoletja zapusti moža, da bi bila z ljubimcem, od katerega pa kmalu postane popolnoma odvisna. Njen položaj je še dodatno otežen s tem, da jo družba zavrača kot nemoralno. Čehov témo v vsaki od pripovedi razvija na izviren način – v »Dvoboju«, kjer sta zaljubljenca prikazana kot moralno dokaj vprašljiva člo veka, se tako vse razreši z njunim moralnim in duhovnim prerodom. »Pripoved neznanega človeka« je opis podobne situacije skozi oči služabnika, zaljubljenega v junakinjo Zanaido. Ta služabnik je za nameček atentator, ki se za posli pri svojem gospodarju, da bi ubil njegovega očeta, državnega veljaka iz Peterburga. Pripoved »Tri leta« pri naša skice iz družinskega življenja in govori o tem, kako par, ki se ne poroči iz ljubezni, v svojih odnosih preide več faz, od začetne odtujenosti do ljubezni in navajenosti.

Obseg: 344 strani ISBN: 978-961-284-876-7 Cena: 34,00 € Prevod: Borut Kraševec Spremna beseda: Miha Javornik

Že izšlo!

Anton Pavlovič Čehov (1860–1904), eden največjih ruskih pisateljev vseh časov, nedvomno pa je v svetovnem vrhu piscev kratke zgodbe, za katero imajo Rusi celo poseb no ime – čehovska pripoved. Čehov se je proslavil tudi z dramami in spada med največkrat uprizarjane dramatike 20. stoletja. Čeprav so ga opisovali kot pisatelja, pri katerem se prepletajo dvoumnost, liričnost, skriv nostnost, simboličnost, bizarnost in večplastnost osebnosti, je njegova izjemna moč ravno v zajema nju širokega spektra človeških občutij in duha.

André Gide

letnik 2021/3

Ena najbolj čutnih in plemenitih ljubezenskih zgodb v svetovni literaturi

Jerôme Palissier, občutljiv deček, odrašča v Parizu, pole tja pa preživlja v hiši svojega strica na podeželju v Nor mandiji, kjer živi tudi njegova sestrična Alissa. Močno se zaljubita, odnos pa prevzame teža njunega čustvovanja. V odzivu na materino nezvestobo in pod religioznim vplivom Alissa postopoma privzame prepričanost, da Jerômova ljubezen do nje ogroža njegovo dušo. Da bi ga odrešila čustev, se odloči zatreti vso svojo lepoto – tako umsko kot telesno. Nemogoči odnos zaljubljencev in težavnost odraščanja ter estetizem, prignan do skraj nosti, v romanu najprej upoveduje Jerôme, proti koncu pa se zdi, da večino dogodkov podrobno opisuje Alissa, tako da se perspektivi združita oziroma ves čas prehaja ta druga v drugo. Romanu pripisujejo avtobiografskost, saj je bil Gide izjemen opazovalec svoje duševnosti. André Gide (1869–1951), eden najbolj cenjenih pisateljev in kritikov svoje dobe, pisatelj skoraj otipljive simbolike, sodobnik Ivana Cankarja, pri čemer je za Gida značilna še močnejša povezava med umetniškim izrazom in osebnim življenjem. Odraščal je v protestantski družini in bil dele žen stroge puritanske vzgoje, posledično pa je dobro poznal Sveto pismo, kar se odraža tudi v njegovih delih. Obiskoval je Mallarméjev literarni krožek »torkovcev«, kjer se je sre čeval s tedanjimi velikani – Valéryjem, Rilkejem, Claude lom itd. Svojevrsten osebni prelom je doživel leta 1893, ko je potoval v severno Afriko, kjer je srečal Oscarja Wilda in odkril svojo homoseksualnost. Bil je tudi urednik pri ugled ni založbi Gallimard, iz njegove uredniške kariere je znano, da je zavrnil Proustov rokopis Iskanje izgubljenega časa.

Obseg: 152 strani ISBN: 978-961-284-875-0 Cena: 29,00 € Prevod: Božo Vodušek Spremna beseda: Tone Smolej

Že izšlo!

Thomas Mann

1860 - 1904

letnik 2021/4

Roman o vzponu prevaranta, ki mu uspeva vse, kar si zamisli

Zadnji Mannov roman pripoveduje o karieri nadarjenega prevaranta Felixa Krulla, ki ne upošteva moralnih pred pisov družbe, pomanjkanje skromnosti pa mu skupaj z nadarjenostjo za pretvarjanje omogoča, da z osupljivim uspehom razvija umetnost podrejanja in prevare ter se hitro dvigne iz revščine do bogastva. Po senčnih poteh, ki jih ubira njegova narava, se bralec s Krullom potika po različnih krajih (soteska Rena, Pariz, Lizbona), kjer sreču je nenavadne, bizarne like, ki pripadajo najnižjim pa tudi najvišjim plastem evropske družbe. Kameleonski Krull v pretvarjanju postane tako spreten, da se žrtve njegove družbe skoraj štejejo za privilegirane. Mann popisuje Krul lovo življenje, a ne le pustolovsko, kot golo sosledje dogod kov, temveč tudi razvojno in z veliko mero komičnosti. Thomas Mann (1875–1955), velikan nemške književ nosti, družbeni kritik, filantrop, esejist in dobitnik Nobelove nagrade za literaturo. Študiju ekonomije, umetnostne zgodovine in književnosti je sledila kariera izjemno uspešnega pisatelja, ki je podpisal romane Buddenbrookovi, Čarobna gora, Lotte v Weimarju: roman o Goetheju in Charlotte, Smrt v Benetkah itn. Redkokateri pisatelj je 20. stoletju dal tako izjemen oris dekadentne ga meščanstva, umetniške razklanosti, razdvojenosti med telesnostjo in duhom kot Mann. Ko so po Hitlerje vim prihodu na oblast nacisti javno sežigali tudi njego ve knjige, se je umaknil v Švico. Leta 1938 se je odselil v Ameriko, nato pa se dve leti pred smrtjo vrnil v Švico.

Obseg: 426 strani ISBN: 978-961-284-878-1 Cena: 39,00 € Prevod: Mojca Kranjc Spremna beseda: Amalija Maček

Že izšlo!

Selma Lagerlöf

Cesar Portugalije

letnik 2021/5

Briljanten švedski Kralj Lear, po katerem so kar trikrat posneli film

Cesar Portugalije je roman o očetovski ljubezni na šved skem podeželju v drugi polovici 19. stoletja. Življenje rev nega kmeta Jana dobi smisel šele z rojstvom hčerke Klare Fine Gulleborg. Med očetom in hčerjo se splete posebna vez, Klarina otroška leta so brezskrbna in harmonična. Ko Klara odraste, se napoti v Stockholm, da bi si poiskala delo in tako družini pomagala odplačati dolg. Čez čas domov res pošlje denar, sama pa se ne vrne in po vasi zakrožijo govori ce, da je prostitutka. V žalosti in pričakovanju njene vrnitve se oče zateče v namišljen svet, v katerem je Klara cesarica, on pa cesar dežele Portugalije. Po dolgih petnajstih letih se Klara vrne domov in sooči z očetovo blaznostjo. Z materjo se vkrcata na parnik, ki pelje na jug Švedske, kjer bi začeli novo življenje, na pomol pa priteče oče, ki za njima skoči v vodo in utone. Njegovo truplo iščejo nekaj tednov, medtem pa zaradi občutka krivde umre tudi mati. Klara ju pokoplje ob spoznanju o očetovi brezmejni in brezpogojni ljubezni. Selma Lagerlöf (1858–1940) je največja pisateljica šved ske književnosti, mojstrica lirične, preproste proze s pri dihom pravljičnega. Navdih za svoje zgodbe je črpala iz pravljic in pripovedk, ki jih je kot deklica poslušala na värmlandskem podeželju. Debitirala je leta 1891 z roma nom Gösta Berling. Leta 1909 je kot prva pisateljica do bila Nobelovo nagrado za književnost, leta 1914 pa je bila kot prva ženska izvoljena za članico Švedske akademi je. Njena knjiga Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona, ki je zaslovela po vsem svetu, je nastala po naročilu, kot učbenik za geografijo. Selma Lagerlöf se je tudi politič no udejstvovala in se borila za žensko volilno pravico.

Obseg: 232 strani ISBN: 978-961-284-879-8 Cena: 29,00 € Prevod in spremna beseda: Mita Gustinčič Pahor

Že izšlo!

Razlogi za nakup Klasične Beletrine: 1. NADČASNOST

»Ljudje si želimo nadčasovnih zgodb, ki obravnavajo večne teme in niso zasidrane v nekem času.« – Mitja Čander

2. AKTUALNOST

»Klasiki nas hranijo, bogatijo, zbudijo, zbodejo, razburijo, pomirijo, objamejo, brcnejo, zasmehujejo, se nam rogajo, so nam v uteho – včasih vse to hkrati. Zato jih je vedno dobro imeti pri roki.« – Veronika Šoster

3. VRHUNSKI IZBOR

»Klasični romani in novele so izvrstno, prvovrstno, mojstrsko napisane knjige. V njih je mogoče uživati v vrhunskem slogu, estetiki in kompoziciji.« – Janko Kos

4. VRHUNSKI PREVODI V SLOVENŠČINO

»Klasična literatura ima svoje specifike, prevajalci so za projekt izjemno pomembni, zame so enakovredni soustvarjalci naše zbirke.« – Špela Pavlič

5. DARILO ZA VSAKOGAR

»Klasična Beletrina je namenjena vsem ljudem, ki jih vznemirja življenje.« – Mitja Čander

6. NAJLEPŠE KNJIGE NA VAŠIH POLICAH

»Knjige so oblikovane sodobno, jasno, obenem pa nadvse čutno, osebno. Oblikovanje izhaja iz branja in sodobnega doživljanja del, na tem temeljijo individualne ilustracije, barva platna, tipografije. Mislim, da je rezultat navdušujoč.« – Aleš Šteger

Knjige 1. letnika 25

Thomas Mann

Stendhal

1860 - 1904

Ljubezen, strast, odrekanje in žrtvovanje telesnosti pod genialnim peresom francoskega velikana

Italijanske kronike so zgodbe, ki upovedujejo univerzalne téme ljubezni in nasilja, srčne izročenosti drugemu in sebične polaščevalske sle. Z literarno zvijačo, češ da gre le za prevode nekih davnih italijanskih rokopisov, ki opisujejo strastna čustva in mračne dogodke iz plemiških dvorcev, papeških palač, vojaških taborov, samostanov in jetnišnic, je Stendhal na široko odprl vrata ljubezenskim strastem, plemenitemu odrekanju in žrtvovanju lastne telesnosti.

Francoski pisatelj in diplomat Marie-Henri Beyle (1783–1842) s psevdonimom Stendhal je bil sprva uradnik v vojaški upravi, nato diplomat v Italiji. Bil je ljubitelj umetnosti in je Italijo spoznaval s strastjo, odkrival jo je na pohodih z Napoleonovo vojsko in na potovanjih po državi. Z romani Rdeče in črno, Parmska kartuzija in Lucien Leuwen se je vpisal med velikane francoskega in evropskega romana, tudi s svojo izjemno aktualnostjo, saj se zanima za človeško usodo na prepihu zgodovinskih viher in nasilja.

»Stendhalove Italijanske kronike nagovarjajo sodobno kugo politične korektnosti, mračno samovšečno različico tega, čemur je sam rekel farštvo.« − Tim Parks 26

Prevajalec

Jaroslav Skrušný je po diplomi iz primerjalne literarne zgodovine in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti delal kot urednik na založbi Partizanska knjiga, nato pa kot urednik kulturnih in umetniških programov na Televiziji Slovenija. Prevajal je francoske pisce prve polovice 20. stoletja, eksistencialiste (Malraux, Sartre, Camus, Bataille). Leta 2010 je prejel Sovretovo nagrado, leta 2012 pa je bil odlikovan z redom viteza umetnosti in leposlovja v Franciji.

Avtor spremne besede

Igor Grdina je doktoriral iz slovenske literarne zgodovine in zgodovine, ukvarja se predvsem z zgodovino starejše in novejše slovenske književnosti, s kulturno zgodovino in politično zgodovino. Njegova bibliografija obsega več kot 1300 enot; od tega je več kot 30 samostojnih knjig. Bil je zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete, zdaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje tudi z AMEU-ISH in predava na programu Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici.

III.

letnik 2022

Strani: cca 512 ISBN: 978-961-284-885-9

»Stendhal predstavlja francoski duh, Hugo pa dušo. Oba pa utelešata del francoske genialnosti.« − Le Figaro

Herman Melville

»Ena najnenavadnejših in najlepših knjig o morju na svetu.« − D. H. Lawrence

»Recite mi Ishmael« – najbolj znan uvodni stavek iz zgodovine svetovne književnosti. Zgodba kapitana Ahaba in njegovega obsesivnega lova na belega kita glavača, ki mu je na neki prejšnji kitolovski odpravi odgriznil nogo, nas z ladjo Pequod vozi po širjavi oceana, vse do vnovičnega, dramatičnega srečanja z Moby Dickom, ki mu sledi bridek konec. V svoji obsedenosti Ahab za seboj potegne celotno moštvo kitolovke, preživi samo pripovedovalec Ishmael. Zakladnica slik duha tedanjega časa, opisov zgodovine in veščin kitolovstva.

Herman Melville (1819–1891), eden največjih ameriških pisateljev in eno največjih literarnih imen, ki jih pozna človeštvo. Zaradi finančnega propada družine Melville ni pridobil višje izobrazbe, veliko pa je bral in sodeloval v debatnih krožkih. Prvo službo je dobil že pri trinajstih letih, delal na trgovskih, vojaških in kitolovskih ladjah in kmalu zatem začel pisati. Roman Moby Dick, ki je slavo doživel šele v prvi polovici 20. stoletja, je s svojo nenavadno moderno govorico spregovoril mladim, ki so se bojevali v prvi svetovni vojni in se spraševali o smislu in nesmislu življenja.

Prevajalec

Jernej Županič je prevajalec, pesnik in pisatelj. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter filozofije, prevaja iz angleščine v slovenščino in obratno, tako prozo in poezijo kot esejistiko in teorijo. Med avtorji, ki jih je prevedel, so Jonathan Franzen, Irvine Welsh, J. M. Coetzee, David Foster Wallace, Rachel Cusk, Taiye Selasi, Freddie Rokem, Lydia Davis, C. D. Wright in Dave Eggers – za prevod slednjih treh je Županič leta 2017 prejel nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca.

Avtor spremne besede

Igor Divjak deluje kot samostojni literarni kritik in prevajalec. Posveča se predvsem sodobni poeziji ter prevajanju za RTV Slovenija. Leta 2013 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral z disertacijo Urbana dinamika v sodobni ameriški in slovenski poeziji. Od 2018 je odgovorni urednik spletnega portala Vrabec anarhist.

III.

letnik 2022

Strani: cca 772 ISBN: 978-961-284-886-6

»Priznam, želim si, da bi sam napisal to knjigo.« − William Faulkner

E. T. A. Hoffmann

Gotski roman, ki raziskuje zapeljive dvoumnosti umetnosti in razcepljeno naravo človeške domišljije

Hudičevi napoji so izšli v Berlinu v začetku 19. stoletja, navdih za sceno grafijo romana pa je Hoffman dobil po obisku samostana in ga napisal v le nekaj tednih. Karizmatični kapucin Medarus v samostanu najde čudežno stekleničko z zlodejevo tekočino. Ko jo popije, se mu življenje zapolni z vizijami, norostmi, umori, pregrehami, zlobo, zabavo in kesanjem. Ko ubije taščo in brata svoje izvoljenke, princese Avrelije, in je njegovo hudičevo delo razkrinkano, je edina rešitev ta, da pobegne, vendar ga tudi na begu zasleduje glas morilskega dvojnika. Briljanten opis razcepljene osebnosti skozi pustolovsko zgodbo grešnega meniha, ki doživlja globok proces kesanja, na koncu romana pa je poplačan z odkritjem slikarjevega dnevnika.

Ernst Theodor Amadeus Hoffmann (1776–1882), največji pripovednik nemške romantike. Človek mnogih darov, odličen pravnik, karikaturist in slikar, skladatelj in predvsem pisatelj. S peresom je slikal na eni strani brezčutne filistre, živeče svoje pusto življenje, na drugi pa poetične ljudi z bogatim notranjim življenjem, nagnjene k pustolovščinam v svojem notranjem in zunanjem svetu. Med njegovimi glavnimi literarnimi deli so Življenjski nazori mačka Murra, Fantazijske zgodbe v Callotovi maniri, Nočne zgodbe, Gospod Cinober, Mojster Bolha in roman Hudičevi napoji.

»Eden vodilnih pisateljev fantastične proze.« − The Guardian

Prevajalec in avtor spremne besede Štefan Vevar je študiral germanistiko in anglistiko na ljubljanski filozofski fakulteti, tam tudi magistriral in doktoriral. Prevaja dela največjih pisateljev nemške književnosti. Bibliografija njegovih prevodov se z gledišča literarne zgodovine začenja v nemški klasiki (Goethe in Schiller), preide v romantiko (Novalis in Heine) in biedermajerski realizem (Stifter), ter nadaljuje v realizmu Fontaneja ter modernizmu Musila, Brocha in Kafke.

III.

Prevodno se posveča tudi nemškim piscem 20. stoletja in sodobni literaturi. Izdal je monografijo Vrvohodska umetnost prevajanja. Za prevod Goethejevih Učnih let Wilhelma Meistra je leta 1999 prejel Sovretovo nagrado. Je prejemnik Hafnerjeve nagrade in večkratni dobitnik avstrijske državne prevajalske premije.

letnik 2022

Strani: cca 360 ISBN: 978-961-284-887-3

»Literarna mojstrovina, katere recepcija se še zdaleč ni iztekla.« − Štefan Vevar

Roman, ki je bil dolgo prepovedan in globoko v 20. stoletje izdajan v cenzurirani verziji

Življenje Lazarčka s Tormesa je eden prvih modernih romanov svetovne književnosti, napisan še pred Cervantesovim Don Kihotom. Podoba Španije 16. stoletja je kulisa za napeto življenjsko zgodbo šestnajstletnega dečka, ki se potika po deželi in doživlja vesele in bridke dogodivščine. Lazarček je pavliha, trpin, junak in žrtev – smejemo se mu in hkrati sočustvujemo z njim. Roman mojstrsko oriše etično ozadje tedanjega časa, pa tudi način, kako junak rešuje svoje spore z moralo in družbo.

»Ta knjiga je bila všeč vsem: izobražencem in neukim, duhovnikom in posvetnjakom, preprostim ljudem in veljakom. Pustolovci in trgovci so jo prav gotovo nosili v žepu, vozataji in vojaki pa v torbi. Videti jo je bilo v obednici pažev in slug, pa tudi v spalnicah plemenitih gospodov, v pomenkovalnicah žlahtnih gospa in na policah izobražencev.« − Julio Cejador y Frauca 32

Prevajalec

Niko Košir je bil pisatelj, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar. Po diplomi iz romanistike je bil interniran v Gonarsu, po italijanski okupaciji pa je odšel v partizane. Po vojni je bil urednik pri Slovenskem poročevalcu, nato profesor na gimnaziji v Stični ter predavatelj italijanske književnosti na Filozofski fakulteti. Bil je eden prvih prevajalcev španske književnosti pri nas. Prevedel je dela Cervantesa, de Unamuna, Ortege y Gasseta, Jimenéza in drugih. Leta 1973 je prejel Sovretovo nagrado, leta 1988 pa Prešernovo nagrado.

Avtorica spremne besede

Maja Šabec je izredna profesorica za špansko in hispanoameriško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Glavni področji njenega raziskovanja sta španska srednjeveška književnost in dramatika. Je soavtorica in urednica več znanstvenih monografij, v obdobju 2012–2016 je bila urednica revije Ars & Humanitas.

III.

letnik 2022

Strani: cca 100 ISBN: 978-961-284-888-0

»Silno živa in ujedljiva satira španske družbe v prvi polovici 16. stoletja, toliko bolj pikantna in krvava, kolikor bolj je zastrta.« − Niko Košir

Jun'ichirō Tanizaki Japonska mojstrovina zrcalnih podob zakona, ki to več ni

Misako se ima za elegantno ženo prihodnosti, vendar je negotova, saj je njena modernost precej plitvega značaja, Kanameja pa privlači Louise, prostitutka evropsko-azijskega rodu. Roman se začne z japonsko predstavo, ki se je na moževo povabilo udeleži Misako, da bi srečala svojega očeta in njegovo ljubico. Njun zakon razpada, že dolgo se ne privlačita več, ne spita skupaj in Misako si omisli ljubimca Asoja, ki ga sprejme tudi Kaname. Z ločitvijo odlašata tudi zaradi ponižanja, ki bi ga bila ob tem deležna. Kaname se v žalosti zateče v preteklost, v spokojne tradicionalne obrede klasičnega japonskega lutkovnega gledališča, pri čemer raste tudi njegovo navdušenje nad tastovo ljubico.

»Tanizaki, véliki pisatelj moderne Japonske, je ustvaril brezčasno serijo domiselnih variacij glavne teme: moč ljubezni, ki lahko obnavlja ali ruši.« − Chicago Tribune 34

Jun'ichirō Tanizaki (1886–1965), eden najpomembnejših japonskih avtorjev 20. stoletja. Rodil se je v Tokiu, v obdobju, ko se je Japonska začela odpirati vplivu zahodne civilizacije. Ena osrednjih tem njegovih romanov in novel je spopad med Vzhodom in Zahodom. Septembra 1923 je Tokio in okolico prizadel močan potres, zato se je Tanizaki preselil v Kjoto, kjer se je bolje spoznal s tradicionalno Japonsko, ki ga je nepričakovano, v nasprotju z njegovimi mladostniškimi hotenji, popolnoma prevzela in osvojila. Odtlej je napisal glavnino svojih del, znan pa je po izredno drzno napisanih prizorih, kar je na Japonskem in tudi drugod sprožilo vrsto polemik.

Avtorica spremne besede

Prevajalec

Iztok Ilc je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz francoskega jezika s književnostjo in iz japonologije. Prevaja iz japonščine in francoščine in je aktiven član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevedel je številne osrednje avtorje japonske (Ryu in Haruki Murakami, Kenzaburo Oe, Yasunari Kawabata, Shusaku Endo, Kobo Abe, Yukio Mishima, Natsume Soseki, Hiromi Kawakami, Shuntaro Tanikawa) in francoske književnosti (Yasmina Khadra, Catherine Cusset, Markiz de Sade, Joël Dicker).

Nagisa Moritoki Škof je zaposlena na Oddelku za azijske študije, kjer poučuje japonski jezik, jezikovno izobraževanje in japonsko književnost. Kot prevajalka za japonski jezik je sodelovala na festivalu Dnevi poezije in vina 2012, njeni prevodi so izšli v knjigi Novi svet – Sedem sodobnih japonskih pesnikov. Ob raziskovalnem delu se ukvarja z glasbo, poje in igra japonski inštrument koto, uživa pri pisanju verzov in se udejstvuje kot pripovedovalka.

III.

letnik 2022

Strani: cca 192 ISBN: 978-961-284-889-7

Pogovor z uredniki Klasične Beletrine

Pri zbirki Klasična Beletrina gre za temeljna in še vedno živa literarna dela, ki so hkrati prvovrstna, vrhunska, še niso bila prevedena ali pa so bila prevedena na novo, ker je njihov prevod zastarel, neaktualen. Predstavljajo svetovno zakladnico literature, ki je del kulturne razgledanosti posameznika. Ko so uredniki – slovenski starosta svetovne književnosti Janko Kos ter Beletrinini uredniki Mitja Čander, Špela Pavlič in Aleš Šteger – sestavljali seznam 25 del, so skrbeli za to, da zbirka poetološko, geografsko, časovno, slogovno, žanrsko in sporočilno sestavlja dovršen mozaik svetovne literature, kakršnega v slovenskem prostoru še ni bilo.

»Klasično je v literaturi tisto, kar je prvovrstno, najvišje, vrhunsko.« – Janko Kos

Vsak od vrhuncev svetovne književnosti v zbirki prek posamezne usode lika in zgodbe tako odpira neko splošno, temeljno, večno vprašanje o resnici človeka in življenja.« – Janko Kos

Kaj dela klasično literaturo izvenčasno?

Kako je potekal izbor za Klasično Beletrino?

»Človeške reči se skozi čas ne spreminjajo prav veliko in zato nas klasika še vedno nagovarja enako kot v času nastanka. Srce bije v vseh časih enako.« – Mitja Čander

»Pri izbiranju smo se držali nekaterih vnaprej postavljenih pravil. Tako je bila metoda našega izbora, na kratko, takšna: v izbor so prišle tiste knjige iz zakladnice svetovne književnosti, o katerih smo ocenili, da bi jim koristil osvežen prevod ali da so prevodi še vedno aktualni, knjiga pa zunaj knjižnic ni dosegljiva. Pogoj za uvrstitev na seznam je bila tudi letnica izida posameznega prevodnega dela: ustavili smo se pri letu 1950.

Kaj je klasično v literaturi?

Kaj so ključna sporočila klasične književnosti današnjemu času in današnjemu človeku? »Predvsem daje v obliki romanesknih zgodb, ljubezenskih, družinskih, pustolovskih – celostno podobo človeka, ne le tistega časa, ampak v smislu celovite podobe, ki je moderna literatura velikokrat ne prikazuje več, je rahlo razpršena, pesimistična, nihilistična, ni več zmožna zajeti človeka v celovito podobo.

Če bi upoštevali vse avtorice in avtorje, vsa pomembna dela svetovne književnosti, bi bil izbor drugačen. Izbor pri tako zastavljeni zbirki ne more biti vezan izključno na posameznega avtorja ali avtorico oziroma na posamezen naslov, ki bi si ga želeli ali pričakovali v zbirki, temveč je treba upoštevati tudi, recimo temu, obliterarne kriterije: kar nekaj izjemno pomembnih avtorjev in avtoric je v zadnjih letih dobilo svež prevod ali pa je bil prevod – glede na izid izvirnika – narejen razmeroma pozno in je še vedno povsem sodoben.« – Špela Pavlič

Klasična Beletrina ne obsega le evropske književnosti? »Gre za klasična dela, ki so bila brana tudi pri nas, a na žalost v prevodih prevodov. Tokrat je drugače, saj imamo odlične prevajalce iz japonščine in kitajščine.« – Aleš Šteger

»Zdelo se nam je, da je treba pogledati tudi daleč iz Evrope, na Kitajsko in Japonsko. V izboru so tudi dela, ki segajo v Severno Ameriko, tudi portugalska in ruska literatura ter seveda druge literature so deležne naše pozornosti.« – Janko Kos

Kdo bere Klasično Beletrino? »Zbirka vsakemu bralcu ponuja nekaj, kar ga lahko pritegne. Najbrž je prav to značilnost dobre literature. Če nas ne zanima fantastika, nas bo mogoče nagovorila družbena kritičnost.« Špela Pavlič »Klasična literatura je privlačna za bralca, ki si želi prebrati kaj zanimivega, življenjskega, morda celo žgečkljivega.« – Janko Kos

Knjiga je oblikovalski presežek. Kakšno je bilo vodilo? »Knjige so oblikovane sodobno, jasno, obenem pa nadvse čutno, osebno.« – Aleš Šteger

Â© Borut Krajnc

Gustave Flaubert

Dekadentna uspešnica, po kateri bi lahko danes posneli bombastičen hollywoodski blockbuster

Več kot 200 prebranih knjig o zgodovini Kartagine v 3. stoletju pr. n. št., obiskovanje neštetih muzejev in prebiranje grških zgodovinarjev ter dve potovanji v severno Afriko so avtorja navdušili za opis najbolj nenavadnih detajlov, ki poganjajo kri po žilah fiktivne junakinje Salambo ob zgodovinskem vojskovodji Hamilkarju. Vojska plačancev, ki so se borili med prvo punsko vojno, si v Hamilkarjevi palači privošči gostijo, napijejo se in osvobodijo nekaj sužnjev, med njimi tudi Spendija, ki bo postal opolzki svetovalec brutalnega voditelja Mata. Med tem prizorom se vitko telo čudovite Salambo, svečenice boginje Tanit, pojavi med pijanimi barbari in popolnoma omreži Matovo srce.

Gustave Flaubert (1821–1880), eden največjih francoskih in svetovnih pisateljev, neprekosljiv stilist in mojster detajla. Pisati je začel pri petnajstih letih, ko je dobil nagrado za sestavek o gobah. Študiral je pravo v Parizu, kjer je prijateljeval z Victorjem Hugojem, vendar mesta ni maral. Potoval je po Angliji in Bližnjem vzhodu in brez zadržkov opisoval svoje spolne prakse s prostitutkami in prostituti. Gospa Bovary je v nadaljevanjih izhajala v časopisu La Revue de Paris in se kmalu soočila s tožbo oblasti zaradi nemoralnosti, vendar je oblast tožbo po enem tednu izgubila.

»Brez Flauberta ne bi bilo ne Marcela Prousta ne Jamesa Joycea.« − Vladimir Nabokov 40

Prevajalka

Saša Jerele je diplomirala iz francistike in komparativistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja francoska besedila s področja leposlovja, humanistike in družboslovja, od klasičnih (Descartes, Renan) do sodobnih avtorjev (Del Amo). Literatura je njena poklicna in intimna obsesija. Za prevod Hadrijanovih spominov M. Yourcenar je leta 2003 prejela nagrado Radojke Vrančič, za prevod Spleta večnosti pa leta 2017 Sovretovo nagrado.

Avtorica spremne besede

Katarina Marinčič je avtorica štirih romanov in zbirke novel. Za roman Prikrita harmonija je prejela nagrado kresnik, za zbirko O treh nagrado fabula, za roman Po njihovih besedah pa nagrado kritiško sito. Poučuje francosko književnost na Oddelku za romanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala. S spremnimi študijami sodeluje pri novejših slovenskih izdajah vrste francoskih klasikov.

IV.

letnik 2023

Strani: cca 436 ISBN: 978-961-284-890-3

»Tragedija Flaubertovih značajev je v dejstvu, da delujejo tako, kot morajo. Naj bo nemoralno, celo v nasprotju z njihovimi željami, vendar se temu ne morejo izogniti.« − Karl Marx

Erotični vodič po dvorskem življenju je temeljno delo klasične kitajske književnosti

Roman Slivov cvet v zlati vazi je dolgo pred knjižnim izidom leta 1600 med navdušenimi bralci krožil kot prepovedano čtivo. Že v prvem poglavju se pred bralcem odvijeta umor in krvno maščevanje. Pustolovščine Hsi Mena, pohotnega družbenega povzpetnika, ki ima 19 spolnih partnerjev (šestero žena, dvakrat toliko konkubin in služabnika, ki je eden njegovih najljubših ljubimcev), bogati očarljiva panorama davnega kitajskega sveta in razkošna zakladnica še danes aktualnih misli. V romanu prekipevajo dvoumna namigovanja in drzni opisi erotičnih prizorov (nazorno jih je v knjigi opisanih kar 72). Tragikomičnost, liričnost, dramatičnost, fantazijski odmiki in kruti realistični prizori so poleg izjemnega jezikovnega sloga in občutka za detajlne opise prizorov iz kitajske preteklosti razlogi, zakaj mora to knjigo nujno prebrati vsak Evropejec.

Avtorstvo romana do danes ni končno potrjeno, avtor se je podpisal s psevdonimom Lanling Xiaoxiao Sheng, kar v prevodu pomeni Posmehljivi učenjak iz Lanlinga.

»Ta knjiga pomeni mejnik v razvoju narativne umetniške oblike – ne le iz specifične kitajske perspektive, temveč tudi v kontekstu svetovne zgodovine. Ima presenetljivo sodobno tehniko, in z izjemo Princa in dvornih gospa (ca. leta 1010) ter Don Kihota (1605, 1615) v svetovni literaturi ni proznega dela s primerljivo sofisticiranostjo.« − Princeton University Press

Prevajalka in avtorica spremne besede Katja Kolšek je leta 2001 na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani diplomirala iz sinologije in leta 2007 doktorirala iz filozofije. Leta 2006 je pri založbi Litera skupaj s kolegom dr. Andrejem Stoparjem izdala svoj prevajalski prvenec, zbirko modernih kratkih zgodb Naj cveti sto cvetov: sodobna kitajska kratka proza. Prevedla je tudi avtorje, kot so Lu Xun, Yang Lian, Bei Dao in Shu Ting, ter filozofska dela Cai Yuanpeija.

IV.

»Največji kitajski roman o fizični plati ljubezni.«

letnik 2023

− Pearl S. Buck

Strani: cca 492 ISBN: 978-961-284-894-1

»Klasičini roman Jing ping mei je ena od klasik iz zakladnice zgodovine kitajske literature. Kljub temu da je v slovenščino že preveden iz nemščine, se je tokrat pojavila priložnost za nov, nemara bolj veren in študijski prevod tega dela v slovenski jezik. Slovensko bralstvo bo s prevodom te klasike dobilo nov, svež vpogled v zgodovino tradicionalne cesarske Kitajske, poleg tega pa bodo slovenski študentje in študentke sinologije s študijskim prevodom pridobili novo študijsko gradivo za preučevanje družbe in zgodovine dinastije Ming.« − Katja Kolšek

George Eliot Slike iz duhovniškega življenja Življenjske zgodbe običajnih ljudi, ki obravnavajo versko svobodo, individualizem in položaj žensk

Slike iz duhovniškega življenja so zbirka treh kratkih zgodb, ki opisujejo bridke in preizkušenj polne usode podeželskih anglikanskih duhovnikov v izmišljenem mestu Milby v angleškem Midlandsu tako živo, kot bi se dogajanje odvijalo pred našimi očmi. Slike so prvo objavljeno prozno delo pisateljice Mary Ann Evans in prvo delo, ki ga je objavila pod znamenitim psevdonimom George Eliot. Že ob anonimni revijalni objavi leta 1857 so ga kritiki navdušeno sprejeli.

Mary Ann Evans s psevdonimom George Eliot (1819–1880), ena vodilnih angleških pisateljic viktorijanske dobe, mojstrica psihološkega uvida v romaneskne like in opisov angleškega podeželskega življenja. Angleška romanopiska, pesnica, novinarka in prevajalka je napisala sedem romanov, trije so prevedeni tudi v slovenščino: Mlin na reki Floss, Silas Marner in Middlemarch. Obstajajo namigovanja, da je hotela pisateljica s psevdonimom odvrniti javnost od svojega razmerja s poročenim Georgeom Henryjem Lewesom. Njeno pisateljsko pero je bilo večkrat ošiljeno s politiko, v svojih delih je opozarjala na različna družbena vprašanja, kot so revščina, alkoholizem in nasilje v družini.

»Upam, da mi boste oprostili, ker vam pišem le zato, da bi izrazil svoje občudovanje ... Izjemna nepristranskost in občutljivost, ki ste ju v teh zgodbah pospremili s humorjem in patosom – nikoli nisem bral česa podobnega.« − Charles Dickens 44

Prevajalka

Jana Unuk je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenskega in angleškega jezika in književnosti. Po diplomi je bila srednješolska profesorica in lektorica, nato pa profesorica na Šlezijski univerzi v Sosnowiecu pri Katovicah na Poljskem. Od leta 1996 ima status samostojne prevajalke. Prevaja iz poljščine, angleščine in srbo hrvaščine. Med njene pomembnejše prevode iz angleščine spadajo romani in črtice Virginie Woolf ter dela I. B. Singerja. Leta 2006 je prejela Sovretovo nagrado.

Avtorica spremne besede

Tina Mahkota je prevajalka iz angleščine in nemščine, lektorica za angleški jezik na Univerzi v Ljubljani in publicistka. Študirala je angleški jezik s književnostjo in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je bila tudi zaposlena. Od leta 2003 je samostojna prevajalka. Prevedla je več kot štirideset temeljnih proznih del in več kot šestdeset dram irskih, škotskih in angleških avtorjev ter vrsto mladinskih in otroških knjig. Leta 2010 je prejela nagrado Dominika Smoleta in leta 2013 Sovretovo nagrado.

IV.

letnik 2023

Strani: cca 528 ISBN: 978-961-284-892-7

»Lepota te knjige je izjemna.« − Virginia Woolf

Felix Timmermans

Nepresežena biografija vélikega slikarja

Timmermansov roman razgrinja najskrivnostnejše trenutke življenja Pietra Bruegla, ene osrednjih figur evropskega slikarstva. Umetnik, ki je združil krajino, grotesko in upodobitve ljudskega značaja, je predstavljen z barvami, ki odražajo izjemno poznavanje njegovega dela. S peresom, ki se psihološko vživi v vsak trenutek njegovega ustvarjanja, je pisatelj orisal vsak prizor, motiv in potezo Brueglovega čopiča. Pisatelj se je tako celostno poglobil v življenje rojaka, da se zdi, kot da je biografija pisana v Brueglovem slogu, kot da je slikar sam ne bi mogel bolje napisati.

Leopold Maximiliaan Felix Timmermans (1886–1947), flamski pisatelj, pesnik in slikar, ki je bil kar trikrat nominiran za Nobelovo nagrado. Zaslovel je zlasti z romani in literariziranimi biografijami, knjige pa je dostikrat tudi ilustriral. Osrednja tema njegovih romanov sta neomajna vera malega človeka in pripadnost tradiciji ter domačemu okolju. Največji uspeh je požel s prvencem Palliter, ki je v primerjavi z drugimi flamskimi romani z začetka 20. stoletja poln živahne energije in topline ter humorja. Od literariziranih biografij sta njegovi najpomembnejši o Pietru Brueglu in Frančišku Asiškem.

Prevajalka

Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književnosti, francoščine in nizozemščine ter doktorirala na ljubljanski Filozofski fakulteti. Prevaja zlasti nizozemsko in francosko poezijo, prozo in dramatiko za odrasle in mladino. Prevedla je dela »velike nizozemsko-flamske trojice«, Hermansa, Reveja in Clausa, romana kultnih francoskih avtorjev Viloette Leduc in Robbe-Grilleta ter dela avtorjev, kot so Lanoye, Grunberg, Wieringa idr. Leta 2017 je bila nominirana za Sovretovo nagrado.

Avtor spremne besede

Milček Komelj je doktor umetnostnozgodovinskih znanosti, izredni profesor ljubljanske Filozofske fakultete v pokoju, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in izredni član SAZU. Bil je vodja kateder, oddelkov, raziskovalnih programov, nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino, vsestransko kulturno in družbeno dejaven. Njegova bibliografija obsega več kot 1500 besedil, vrsto monografij, razprav, študij in predstavitev ustvarjalcev ter tri pesniške zbirke.

IV.

letnik 2023

Strani: cca 360 ISBN: 978-961-284-893-4

»Ne moremo si misliti boljšega komentarja za vsebino Brueglovega dela kakor ta roman.« − France Stele

F. M. Dostojevski

Preroška in srdito humorna literarna mojstrovina o idejni podobi predrevolucionarne Rusije

Radikalna revolucionarna skupina namerava zrušiti vlado in spodkopati rusko cerkev, da bi zavladala sama. Moč ji daje tajnost njenega delovanja, njeni pripadniki so izjemno inteligentni in brez občutka vesti zmožni kateregakoli zločinskega podviga. Majhno mesto blizu Peterburga postane prizorišče opisa Govorova, ki o dogodkih ve vse, o njem pa ne izvemo veliko. Spoznamo ljubezensko mrežo, ki s svojim stopnjevanjem napetosti napoveduje kaos – od samomorov prek izpovedi o vizijah Boga, dvobojev, političnih satir, požigov, umorov, nesporazumov med revolucionarji, ki izgubljajo medsebojno zaupanje, do tragičnega konca, ki zahteva več življenj in povzroči zaprtje članov skupine.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881), fanatični izpraševalec vesti družbe in sebe, največji psiholog v literaturi, v vrhu ruske literature, eden najpomembnejših romanopiscev svetovne književnosti. Njegova dela opisujejo politične, socialne in duhovne razmere v času ruskega imperija, ki je v 19. stoletju začel razpadati. Šolal se je doma, pridružil se je skupini utopičnih socialistov, zaradi česar so ga poslali na prisilno delo v Sibirijo in pozneje v vojsko. Po vrnitvi je začel pisati, poročil se je, nekaj časa je bil urednik pri časopisu. V slovenščino so prevedena njegova najbolj znana dela: Bratje Karamazovi, Ponižani in razžaljeni, Idiot, Zločin in kazen, Bedni ljudje.

»Avtorjev največji napad na nihilizem in obenem eden najbolj impresivnih dosežkov – morda celo najvišji dosežek – romanopisja.« − Ronald Hingley 48

Prevajalec

Borut Kraševec je študiral primerjalno književnost in ruščino. Prevaja od leta 1999. Uveljavil se je z vrsto zahtevnih prevodov vrhunskih ruskih humanističnih teoretikov in literatov (Uspenski, Lotman, Bahtin, Meletinski, Šestov, Florenski, Bulgakov, Gogol, Arbuzov, Prilepin, Ortošenko, Gorin, Čehov, Dostojevski itn.). Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšega mladega prevajalca in leta 2014 Sovretovo nagrado.

Avtorica spremne besede

Urša Zabukovec je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in ruskega jezika, na Univerzi v Krakovu pa doktorirala iz ruske filologije. Od leta 2012 ima status svobodne književne prevajalke: prevaja leposlovje, literarno teorijo in filozofijo iz ruščine, španščine in poljščine. Piše znanstvene članke, spremne besede, eseje in kritike, je redna kolumnistka časnika Delo. Leta 2014 je izdala znanstveno monografijo Neverbalni Dostojevski, leta 2017 pa esejistično zbirko Vseživo. Leta 2017 je prejela Sovretovo nagrado.

IV.

letnik 2023

Strani: cca 828 ISBN: 978-961-284-891-0

, ki Kaj dela dobrega prevajalca vna je sposoben prevajati zahte klasična dela? Dobrega prevajalca delajo je, ljubezen do literature, izkušn iznajdljivost, natančnost in potrpežljiva zadnjica. V čem je lepota poklica prevajalca? Lepota je v tem, da spuščaš skozse in poustvarjaš tuje svetove. Pa tudi to, da nimaš nobenega šefa nad sabo. − Borut Kraševec

Giovanni Boccaccio

Pustolovsko-ljubezenska zgodba, ki pomeni začetek evropskega romana

Filocolo je prvi italijanski roman v prozi, saj so se ti dotlej pisali v verzih. Boccaccio je predlogo zanj našel v legendi o Floriu in Biancifiore, ki je bila v srednjem veku zelo priljubljena v več jezikih. V osrčju pustolovsko-ljubezenske zgodbe sta zaljubljenca Florio, sin saracenskega kralja, in Biancifiore, krščanska sužnja, že od otroštva sirota. Otroka skupaj odraščata in se v mladostniških letih po branju Ovidijeve Umetnosti ljubezni močno zaljubita. Floriev oče zvezi nasprotuje in jo skuša preprečiti tako, da Biancifiore proda trgovcem. Florio ji sledi in zaljubljenca sta pripravljena na nemogoče preizkušnje, ki jima stojijo na poti.

Giovanni Boccaccio (1313–1375), eden najpomembnejših italijanskih renesančnih pisateljev, utemeljitelj evropske novele. Začel je s pisanjem romana Filocolo, ki sta mu sledila pesnitev Teseida in spev Filostrato. Pisal je tudi satire v latinščini in se uveljavil kot prvi dantist. Svoj ustvarjalni vrh je dosegel z Dekameronom, zbirko novel, ki v literarni zgodovini pomeni utemeljitev novele.

»Boccaccievim delom so zlasti v preteklosti pripisovali vlogo pohujševalcev in glasnikov nemoralnega življenja. Res pa je ravno narobe. Boccaccio je s svojim delom sprejel in brez hinavščine prikazal tisto človeško stvarnost, ki jo je srednjeveški asketizem pred njim zanikoval in pobijal, pa je kljub temu obstajala.« − Rado Jan 50

Prevajalec

Gašper Malej je pesnik, prevajalec, urednik in založnik. Prevaja italijansko književnost in je eden najbolj uveljavljenih slovenskih literarnih prevajalcev svoje generacije; njegov prevajalski opus trenutno obsega več kot 30 knjig vseh literarnih vrst in zvrsti, 10 uprizorjenih gledaliških besedil ter preko 160 drugih objav. Leta 2011 je prejel nagrado zlata ptica, za prevajalski opus pa leta 2016 kot doslej edini slovenski prevajalec državno nagrado za prevajanje Ministrstva za kulturo in turizem Republike Italije.

Avtor spremne besede

Igor Škamperle je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Študij je nadaljeval v Perugii in v Firencah, v Ljubljani pa je na Filozofski fakulteti doktoriral na temo Giordana Bruna. Predava na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Znanstvenoraziskovalno se ukvarja s sociologijo znanosti, teorijo simbolov, zgodovino idej, kulturno zgodovino ter religijo in kulturo v obdobju renesanse.

letnik 2024

Strani: cca 868 ISBN: 978-961-284-898-9

»Prevajanje Filocola bo še poseben izziv, prav ta roman je želel Dušan Pirjevec uvrstiti v Sto romanov, pa takrat ni šlo.« − Janko Kos

Honoré de Balzac Roman o strasti in želji po bogastvu

Čarobna koža je eden od vrhuncev Balzacovega cikla Človeška komedija, ki združuje več kot 40 romanov, ki raziskujejo globine človeškega značaja. Mladi markiz Raphaël de Valentin je nesrečen, propadel in osamljen, na robu samomora. Svoje preživetje dolguje antikvarju, pri katerem po naključju najde talisman, začarano kožo, ki naj bi mu uresničila vsako željo, omogočila predajanje razkošnemu življenju in razvratu. Čeprav pride do bogastva in ljubezni, ki ju dotlej ni poznal, se vsakič, ko si nekaj zaželi, čudežna koža malce skrči, Raphaëlovo življenje pa malce skrajša.

Honoré de Balzac (1799–1850), začetnik francoskega realizma, pisatelj globokih študij človeških značajev in prodoren raziskovalec družbenih tokov. Nekaj časa je delal kot uradnik, se vpisal na pariško pravno fakulteto, iz upora proti očetu pa namesto pravnik postal pisatelj. Sprva je ob manku finančne podpore pisal trivialne romane. Med letoma 1930 in 1935 je izdal kar 40 romanov, ki so najprej izhajali kot podlistki v časopisih in mu že tako prinašali slavo in denar. Znan in cenjen je bil že za časa življenja, veliko je zahajal v pariške salone in živel razkošno.

Čarobna koža je bila zadnja knjiga, ki jo je prebral avstrijski psihoanalitik Sigmund Freud. Bil je že hudo bolan in le dan pred smrtjo se je s svojim zdravnikom pogovarjal o Balzacovem romanu.

Prevajalka

Špela Žakelj je diplomirala iz francistike in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po diplomi je bila mlada raziskovalka na Oddelku za romanske jezike filozofske fakultete, doktorirala je leta 2011. Prevaja leposlovna in teoretska dela, poezijo, stripe, poljudno literaturo in strokovne dokumente. Piše literarne in gledališke kritike, izdala pa je tudi tri avtorska dela za otroke.

Avtor spremne besede

Luka Novak je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in odšel na podiplomski študij v Pariz, Köln in Tübingen. Bil je direktor in glavni urednik založbe Vale-Novak. Na Poslovni šoli Bled je končal študij MBA in se dvakrat izobraževal na poslovni univerzi v Stanfordu. Je strokovnjak za intelektualno lastnino, profesionalno se ukvarja z avtorskim pravom. Leta 2018 je prejel francosko odlikovanje vitez reda umetnosti in literature.

letnik 2024

Strani: cca 360 ISBN: 978-961-284-895-8

»Blaznost in obilica Balzacove orientalske fantazije nas znova osupljata. V času, ko tisti, ki kotirajo na borzi, domov odnesejo več denarja kot kdaj, in ko množica ostaja brez dela, Balzacova bajka o bogu presežka in pohlepa globoko pretresa dušo.« − The Independent

Heinrich Mann

Aktualen družbeni roman o licemerstvu in meščanski dvojni morali

Raat je 57-leten srednješolski učitelj, ki ga za hrbtom učenci, njegovi veliki sovražniki, kličejo Unrat – Nesnaga. Njegovo monotono in dolgočasno življenje prekine pesem dijaka za umetnico Roso Fröhlich, ki jo profesor najde slučajno. Nit za umetnico, ki je očarala dijake, ga vodi v brezno, iz katerega se bo težko izvleči. Ko podleže čarom lepotice, mu je popolnoma vseeno, kaj si ljudje mislijo o njem. Odpustijo ga iz službe, po dveh letih zakona z Roso finančno propade in ga celo aretirajo. Ob izidu knjige je roman izzval škandal in zgražanje. Šele s Sternbergovim filmom Plavi angel (Der blaue Engel), v katerem je Marlene Dietrich odigrala svojo največjo vlogo, se je roman, po katerem je posnet film, zapisal v večnost. Heinrich Mann je zaslovel, zanimanje za prevode romana je poskočilo, slovenskega smo dobili že leta 1935, skoraj stoletje po izidu pa ga lahko beremo v izjemnem novem prevodu.

Heinrichov mlajši brat Thomas Mann je približno leto pred izidom Profesorja doživljal neverjetne uspehe s svojimi Buddenbrookovimi. Brata pisatelja sta tekmovala vse življenje, mlajši je bil daleč uspešnejši. Heinrich Mann (1871–1950) je bil upornik, nadut in bolj bridek, Thomas pa elegantnejši, ranljiv in bolj prilagodljiv. V eksilu v ZDA, kamor so Mannovi pobegnili pred nacisti, je ostal starejši brez prihodkov, tako da ga je preživljal mlajši. Heinrich je pri osemnajstih zapustil gimnazijo in dom v Lübecku ter v Dresdnu pričel uk za knjigarja in neplačano delal pri založbi S. Fischer. Leto zatem je že objavljal, bolezen pljuč ga je privedla nazaj v okrilje družine in do izida Profesorja Unrata ni bilo več daleč.

Prevajalec

Brane Čop je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine in germanistike, po diplomi pa je zašel v knjižničarstvo, vodil je ljubljansko KOŽ ter skoraj dvajset let Nemško knjižnico pri CTK, ukvarjal se je tudi s sodnim in strokovnim prevajanjem ter naposled s prevajanjem literature iz nemškega jezika. Prevajal je avtorje, kot so: Böttcher, Erb, Handke, Heinichen, Herrndorf, Rebecca Horn, Krüger, Lebert, Morgenstern, Sartorius, Trojanow, Wieser.

Avtorica spremne besede

Irena Samide je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjalne književnosti in germanistike. Sprva je bila svobodna prevajalka in novinarka, nato je vpisala podiplomski študij na Filozofski fakulteti in študijsko bivala v Berlinu, na Dunaju in v Münchnu. Doktorirala je iz literarnih ved in je izredna profesorica za novejšo nemško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti.

letnik 2024

Strani: cca 360 ISBN: 978-961-284-897-2

»Mojstrovina.« − The New York Times

Ivan S. Turgenjev

Navidezna spodobnost zemljiške gospode zakriva primitivizem in okrutnost do tlačanov

Lovčevi zapiski so zbirka kratkih zgodb, ki so najprej izhajale v reviji Sovremenik. Turgenjev, ki je bil po svojih prepričanjih zahodnjak, zagovornik evropeizacije in modernizacije Rusije, se razgalja kot pronicljiv analitik plemiške miselnosti zastarelega ruskega političnega sistema. Kmet in tlačan postane junak zgodbe, vendar ostaja žrtev gosposke muhavosti in lastne omejenosti. Satira, metaforičen jezik z mnogimi dialektizmi, arhaizmi in jezikovnimi novotvorbami so le nekatere odlike te knjige.

Iván Sergéjevič Turgénjev (1818–1883), vrhunski mojster jezika in stila. Ruski pisatelj in dramatik plemiškega rodu je zaslovel predvsem z romani Rudin, Očetje in sinovi ter Dim. Kot liberalec se je navduševal nad Zahodno Evropo, kjer je dolgo tudi živel, se družil z mnogimi znanimi francoskimi, nemškimi in angleškimi literati ter nasploh aktivno sodeloval v tamkajšnjem kulturnem življenju. Razglašal se je za ateista, zagovarjal modernizacijo Rusije. Oblasti so Turgenjeva zaprle, vendar je kmalu le dosegel, da je lahko potoval po Evropi. Svoja zadnja leta je preživel v Parizu, v književnem krogu s Flaubertom, bratoma Goncourt in Zolajem.

Prevajalka

Avtor spremne besede

Blaž Podlesnik je docent za rusko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ukvarja se z rusko modernistično poezijo in s klasično rusko prozo in srednjeveško pismenostjo. Je avtor monografije Pregled ruske kulturne zgodovine (2018) in urednik zbirke slovenskih prevodov ruskih srednjeveških besedil.

letnik 2024

Strani: cca 416 ISBN: 978-961-284-896-5

»To besedilo je priča bežni lepoti obstajanja.« − The Guardian

August Strindberg August Strindberg stoji ob Shakespearu, Ibsenu, Čehovu in Sofoklesu na piedestalu največjih dramatikov vseh časov

Otrok se bo kasneje spominjal lakote in strahu; boji se teme, da se ne bi udaril in padel, boji se ulice, svojih bratov, šibe svoje mame in palice svojega očeta. Verjetno ta strah izvira iz groze, v katero sta bila pahnjena starša pred njegovim rojstvom. Na ozadju pretresov v Evropi tistega časa, napetosti, ki vladajo v družbi, in nestrpnosti do drugačnih Strindberg dejansko opisuje svojih 37 let od otroštva do časa, ko opusti univerzitetni študij v Uppsali in se vrne v Stockholm, da bi postal pisatelj, ter z letom 1879 doživi pisateljski preboj z romanom Rdeča soba, ki velja prvi moderni švedski roman, pa celo do trenutka, ko začne pisati avtobiografski roman Sin služkinje.

»Če je Henrik Ibsen oče moderne drame, je August Strindberg prvi revolucionar umetniške oblike.« − Bobby Kennedy 58

August Strindberg (1849–1912), najznamenitejši švedski dramatik, ki je vplival na svetovno literaturo in gledališče. Študija medicine ni končal, neuspešno se je preizkušal kot igralec, potem pa obsesivno pisal tako prozo kot poezijo in dramatiko, se zanimal za kemijo, religijo, okultizem, telegrafijo, teozofijo, slikarstvo in fotografijo. Kljub pogostim obdobjem izčrpanosti in depresije je ta polihistor za seboj zapustil več kot 60 gledaliških iger, se trikrat poročil in ločil, preživel bankrot, številne paranoje in vizije, sodni proces zaradi blasfemije v svojih kratkih zgodbah, umrl pa zaradi raka na želodcu.

Prevajalka

Mita Gustinčič Pahor je lektorica za švedski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po študiju angleškega jezika s književnostjo je študirala švedščino na Univerzi v Uppsali. Njeni najpomembnejši prevodi so prevodi pesmi nobelovca Tomasa Tranströmerja, Jenny Tunedal, Pära Hanssona, Ide Linde, Pernille Berglund, Gunnarja Hardinga, Marie Silkeberg, Ann Jäderlund in Hanne Nordenhök in proznih del Pera Olova Enquista, Helene Henschen ter Matsa Kolmisoppija.

Avtorica spremne besede

Nada Marija Grošelj je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz angleškega in latinskega jezika in doktorirala iz jezikoslovja. Prevaja iz angleščine, latinščine in švedščine, tudi iz nemščine in stare grščine, ter iz slovenščine v angleščino. Piše znanstvene in strokovne članke, na fakulteti poučuje angleščino, organizira Grošljev simpozij in sodeluje pri Festivalu Pranger. Leta 2007 je prejela priznanje za mladega prevajalca, leta 2011 Sovretovo nagrado, leta 2018 pa se je z novim prevodom Pike Nogavičke uvrstila na Častno listo IBBY.

letnik 2024

Strani: cca 700 ISBN: 978-961-284-899-6

»Ob vsaki Strindbergovi knjigi me je obšla strast, da bi se sprl z njim, hkrati pa mi je postajal zmerom ljubši. Spominjal me je na staro pravljico, ki sem jo slišal v svojem otroštvu: ko je junak Danko videl, da ljudje blodijo naokoli v temi, si je iztrgal srce iz prsi, ga prižgal in jim svetil z njim na njihovi poti v svetlobo in svobodo.« − Maksim Gorki

I. letnik / 2020 lo! Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja 1. že izš Anton Pavlovič Čehov: Novele 2. André Gide: Ozka vrata 3. Thomas Mann: Izpovedi bleferja Felixa Krulla 4. Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije 5. II. letnik / 2021 Miguel de Cervantes: Zgledne novele 6. lo aroči Joseph Roth: Radetzkyjeva koračnica prednetnika 7. II. l Charles Dickens: Naš skupni prijatelj 8. Victor Hugo: 1793 9. 10. José Maria de Eça de Queirós: Zločin očeta Amara III. letnik / 2022 11. Stendhal: Italijanske kronike 12. Herman Melville: Moby Dick ali Kit 13. E. T. A. Hoffmann: Hudičevi napoji 14. Življenje Lazarčka s Tormesa 15. Junichiro Tanizaki: Kakor komu drago IV. letnik / 2023 16. Gustave Flaubert: Salambo 17. Slivov cvet v zlati vazi 18. George Eliot: Slike iz duhovniškega življenja 19. Felix Timmermans: Pieter Bruegel 20. F. M. Dostojevski: Besi V. letnik / 2024 21. Giovanni Boccaccio: Filocolo 22. Honoré de Balzac: Čarobna koža 23. Ivan Sergejevič Turgenjev: Lovčevi zapiski 24. Heinrich Mann: Profesor Unrat – tiranov konec 25. August Strindberg: Sin služkinje

Beletrina, Neubergerjeva 30, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 200 37 00, www.beletrina.si, info@beletrina.si Urednica kataloga: Špelca Mrvar Oblikovanje: Luka Mancini Beletrinine knjige izhajajo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS. 60 Medijski pokrovitelj: DELO