Katalog Klasična Beletrina 2020-2024

II. letnik / 2021 I. letnik / 2020

IV. letnik / 2023

III. letnik / 2022

V. letnik / 2024

Knjige za vse Ä?ase

I. letnik ►

II. letnik ►

III. letnik ►

IV. letnik ►

V. letnik ►

Knjige za vse čase

Klasična Beletrina prinaša nov izbor vrhuncev svetovne književnosti. Vsako leto bo izšlo pet svetovnih klasikov, romanov in novel, večinoma v novih prevodih, s spremnimi besedami sodobnih slovenskih izvedencev in strastnih bralcev klasikov. Knjige so estetsko oblikovane in vezane v platno. Gre za živa in temeljna literarna dela, ki ne smejo manjkati v nobeni domači knjižnici.

To so knjige za vse, knjige za vse čase.

Jonathan Swift

Ena najbolj emblematičnih knjig evropske kulture

Gulliverjeva potovanja Jonathana Swifta, klasično delo angloirske lite­ rature, vznemirjajo že skoraj tristo let. Ranocelnik Lemuel Gulliver se po brodolomu zbudi na otoku Lilliput, ki ga naseljujejo bitja nizke rasti, ki jim Gulliver na koncu komaj uide. Po dveh mesecih bivanja v Angliji zopet odpo­ tuje, tokrat v kraje surovih in neizo­ braženih velikanov Brobdingnaga, ki jim pobegne šele, ko njegovo kletko v lêtu pobere orel in jo odvrže v morje.

Nadaljuje s potovanji na otok Laputa, naseljen s teoretiki in akademiki, ki ga ne odvrnejo od nadaljnjih odkrivanj sveta, na koncu pa svoje bogate do­ godivščine vendarle zaključi z ugo­ tovitvijo, da je vse, kar je videl, le del Anglije. Divja Swiftova satira postavlja človeštvo v dvorano izkrivljenih zrcal, ki ga prikazujejo kot zmanjšano ali povečano zverinsko vrsto. Čeprav je roman pisan v preprostem stilu, je imel izjemen vpliv na svetovno lite­ raturo in ohranja svojo aktualnost še danes, kar je razvidno tudi iz številnih gledaliških in filmskih uprizoritev v tujini in pri nas.

Jonathan Swift (1667–1745), neprese­ ženi mojster satire, je živel v obdobju krize evropske zavesti. Bil je deležen najboljše izobrazbe vladajočega razre­ da, nato pa delal kot tajnik vplivnega diplomata sira Williama Templa, ki je imel bogato knjižnico potopisov, modernega zgodovinopisja, antičnih in modernih del. Swift je iz te knji­ žnice črpal navdih za monumentalna Gulliverjeva potovanja. Čeprav je tudi pesnil, večinoma pindarske ode, je pesništvo kmalu opustil. Že za časa življenja so mu pripisovali blaznost, dejansko pa je ves čas bolehal za Ménièrovim sindromom. Umrl je leta 1745, epitaf v latinščini pa si je napisal kar sam.

Prevajalec

Andrej E. Skubic je pisatelj, dramatik, scenarist, prevajalec in jezikoslovec.

Napisal je sedem romanov (med njimi so s kresnikom nagrajeni Grenki med, Koliko si moja? in Samo pridi domov), zbirko kratke proze Norišnica, socio­ lingvistično monografijo Obrazi jezika, tri drame (Neskončni šteti dnevi, Pavla nad prepadom, Hura Nosferatu) in serijo knjig za otroke z naslovom Trio Golaznikus. Njegova knjige so pre­ vedene v vrsto tujih jezikov, za pisa­ teljsko delo je prejel nagrado Prešer­ novega sklada. Prevaja predvsem iz irske, škotske in afriške književnosti.

Leta 2007 je prejel Sovretovo nagrado.

»Gulliverjeva potovanja, Swiftov satirični roman iz leta 1726, je ena najbolj emblematičnih knjig evropske kulture. Nov prevod te knjige je absolutno nujno potreben, tako kot je nujno potrebna vselej nova refleksija o sprevrnjenem svetu, od časov vzpona razsvetljenstva do današnjih dni – kot neizčrpno ogledalo moderne in njenih družbenih predpostavk.« − Mladen Dolar

Avtor spremne besede

Mladen Dolar je redni profesor in znanstveni svetnik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Raziskuje nem­ ško klasično filozofijo, psihoanalizo, sodobno francosko filozofijo in teorijo umetnosti. Predaval je na številnih univerzah v ZDA in Evropi, je avtor preko sto petdeset znanstvenih član­ kov, v slovenščini je samostojno izdal dvanajst monografij. Je soustanovitelj »ljubljanske lacanovske šole«.

I.

letnik 2020

Strani: cca 364 ISBN: 978-961-284-877-4 Cena: 34,00 €

Anton Pavlovič Čehov

Največji mojster kratke zgodbe s psihološkim čopičem riše portret ruske ženske 19. stoletja

Noveli »Dvoboj« in »Pripoved nezna­ nega človeka« sta variaciji Čehova na temo Ane Karenine in Gospe Bovary; izobražena ženska 19. stoletja zapu­ sti moža, da bi bila z ljubimcem, od katerega pa kmalu postane popolnoma odvisna. Njen položaj je še dodatno otežen s tem, da jo družba zavrača kot nemoralno. Čehov témo v vsaki od pripovedi razvija na izviren način − v »Dvoboju«, kjer sta zaljubljenca pri­ kazana kot moralno dokaj vprašljiva človeka, se tako vse razreši z njunim moralnim in duhovnim prerodom. »Pripoved neznanega človeka« je opis podobne situacije skozi oči služabni­ ka, zaljubljenega v junakinjo Zanaido.

Ta služabnik je za nameček terorist, ki se zaposli pri svojem gospodarju, da bi ubil njegovega očeta, državnega veljaka iz Peterburga. Pripoved »Tri leta« prinaša skice iz družinskega živ­ ljenja in govori o tem, kako par, ki se ne poroči iz ljubezni, v svojih odnosih preide več faz, od začetne odtujenosti do ljubezni in navajenosti. Novele so nastale v psihološko dovršenem slogu zrelega Čehova, ki veličastno slika večplastnost bistva človeške narave.

Anton Pavlovič Čehov (1860–1904), eden največjih ruskih pisateljev vseh časov, nedvomno pa je v svetovnem vrhu piscev kratke zgodbe, za katero imajo Rusi celo posebno ime – čehov­ ska pripoved. Čehov se je proslavil tudi z dramami in spada med največ­ krat uprizarjane dramatike 20. stole­ tja. Čeprav so ga opisovali kot pisate­ lja, pri katerem se prepletajo dvoumje, liričnost, skrivnostnost, simboličnost, bizarnost in večplastnost osebnosti, je njegova izjemna moč ravno v zajema­ nju širokega spektra človeških občutij in duha.

»Čehov je želel biti le priča. Iz njegovih del ne izhaja nobena filozofija, ni sistema. […] Morda pa so njegove zgodbe in igre ostale sveže zato, ker ni obravnaval rešitve velikih težav Rusije.« − Marcel Reich Ranitzki

Prevajalec

Borut Kraševec je študiral primer­ jalno književnost in ruščino. Prevaja od leta 1999. Uveljavil se je z vrsto zahtevnih prevodov vrhunskih ruskih humanističnih teoretikov in literatov (Uspenski, Lotman, Bahtin, Mele­ tinski, Šestov, Florenski, Bulgakov, Gogolj, Arbuzov, Prilepin, Ortošenko, Gorin, Čehov, Dostojevski). Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšega mla­ dega prevajalca in leta 2014 Sovretovo nagrado.

Avtor spremne besede

Miha Javornik je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in ruščine in doktoriral s tezo Mitologizacija v ruskem pripovedništvu dvajsetega stoletja. Leta 1994 je bil izvoljen v naziv docenta za novejšo rusko literaturo in od tedaj je visokošolski učitelj na Oddelku za slovanske jezike in književnosti.

V svojih predavanjih se ukvarja z literarno zgodovino, predvsem se posveča vprašanjem o oblikovanju novodobne ruske literature in litera­ turi ter kulturi 20. stoletja.

I.

letnik 2020

Strani: cca 400 ISBN: 978-961-284-876-7 Cena: 34,00 €

»Nekoč sem opazoval A. P. Čehova, ki je sedel na svojem vrtu, lovil s klobukom sončni žarek in ga popolnoma neuspešno skušal nadeti na glavo hkrati s klobukom. Videl sem, da neuspeh lovca sončnih žarkov jezi, njegov obraz je postajal vse bolj nezadovoljen.

Končal je s tem, da je pobito udaril s klobukom po kolenu in si ga s hitro kretnjo posadil na glavo. Z roko je razdraženo odrinil psa Tuzika, priprl oči, postrani pogledal proti nebu in odšel v hišo.« − Maksim Gorki

André Gide

Ena najbolj čutnih in plemenitih ljubezenskih zgodb v svetovni literaturi

Jerôme Palissier, občutljiv deček, odrašča v Parizu, poletja pa preživlja v hiši svojega strica na podeželju v Nor­ mandiji, kjer živi tudi njegova sestrič­ na Alissa. Močno se zaljubita, odnos pa prevzame teža njunega čustvovanja. V odzivu na materino nezvestobo in pod religioznim vplivom Alissa postopo­ ma postane prepričana, da Jerômova ljubezen do nje ogroža njegovo dušo.

Da bi ga odrešila čustev, se odloči za­ treti vso svojo lepoto – tako umsko kot telesno. Nemogoči odnos zaljubljencev in težavnost odraščanja ter esteti­ zem, prignan do skrajnosti, v romanu najprej upoveduje Jerôme, proti koncu pa se zdi, da večino dogodkov podrob­ no opisuje Alissa, tako da se perspek­ tivi združita oziroma ves čas prehajata druga v drugo. Romanu pripisujejo avtobiografskost, saj je bil Gide izje­ men opazovalec svoje duševnosti.

»Gide je bil pisatelj, globoko vpleten v poseben, specifičen boj – nikoli ni napisal vrstice, ki ne bi bila v sozvočju s tistim, kar je nosil v srcu.« − François Mauriac

André Gide (1869–1951), eden najbolj cenjenih pisateljev in kritikov svoje dobe, pisatelj skoraj otipljive simbo­ like, sodobnik Ivana Cankarja, pri čemer je za Gida značilna še močnejša povezava med umetniškim izrazom in osebnim življenjem. Odraščal je v protestantski družini in bil deležen stroge puritanske vzgoje, posledično pa je dobro poznal Sveto pismo, kar se odraža tudi v njegovih delih. Obiskoval je Mallarméjev literarni krožek »tor­ kovcev«, kjer se je srečeval s tedanjimi velikani – Valéryjem, Rilkejem, Clau­ delom. Svojevrsten osebni prelom je doživel leta 1893, ko je potoval v sever­ no Afriko, kjer je srečal Oscarja Wilda in odkril svojo homoseksualnost. Bil je tudi urednik pri ugledni založbi Galli­ mard, iz njegove uredniške kariere je znano, da je zavrnil Proustov rokopis Iskanje izgubljenega časa.

Prevajalec

Božo Vodušek je končal študij ro­ manistike na ljubljanski filozofski fakulteti in študij prava. Sprva je delal kot odvetniški pripravnik in bil obe­ nem svobodni pisatelj. Leta 1943 se je pridružil partizanom, po vojni pa prijavil disertacijo na slavistiki. Postal je znanstveni sodelavec v SAZU, sprva vodil pripravljalno delo za Slovar slovenskega knjižnega jezika, pozneje pa postal načelnik leksikološke sekcije in znanstveni svetnik. Pisal je poezijo in eseje, leta 1967 je za svoje pesmi dobil Prešernovo nagrado. Prevajal je poezi­ jo pa tudi nekaj proznih del, predvsem iz francoščine.

»Po čistosti linij in svoji dramatični napetosti spada med najlepše in najpretresljivejše, kar je Gide kdaj ustvaril. A tudi v francoski in svetovni literaturi sploh ni dela, kjer bi bil čist, netelesen, skoraj nerazumljiv odnos, kakršen je med Jerômom in Alisso, podan tako resnično in prepričljivo, a obenem v vsej svoji tragičnosti, kakor je v tej knjigi.« − Božo Vodušek

Avtor spremne besede

Tone Smolej je diplomiral iz pri­ merjalne književnosti in francoskega jezika. Kot Herderjev štipendist je eno šolsko leto preživel na Dunaju, nato pa postal asistent na Oddelku za primer­ jalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Od leta 2014 je redni profesor za primer­ jalno književnost in literarno teorijo.

Ukvarja se s francosko-slovenskimi literarnimi stiki, imagologijo in zgodo­ vino primerjalne književnosti.

I.

letnik 2020

Strani: cca 172 ISBN: 978-961-284-875-0 Cena: 29,00 €

Thomas Mann

Thomas Mann

1860 - 1904

Roman o vzponu prevaranta, ki mu uspeva vse, kar si zamisli

Ali nam je s to knjigo o domišljiji in iznajdbi Mann pred svojo smrtjo svetoval, naj ne zaupamo ničemur in verjamemo vse manj?

Zadnji Mannov roman pripoveduje o nenavadni karieri nadarjenega preva­ ranta Felixa Krulla, ki noče upoštevati moralnih predpisov družbe, pomanj­ kanje skromnosti pa mu skupaj z nadarjenostjo za pretvarjanje ter mo­ gočnimi duševnimi in fizičnimi obda­ ritvami omogoča, da z osupljivim us­ pehom razvija umetnost podrejanja in prevare ter se hitro dvigne iz revščine do bogastva. Po senčnih poteh, ki jih ubira njegova narava, se bralec s Krul­ lom potika po različnih krajih (soteska Rena, Pariz, Lizbona), kjer srečuje nenavadne, bizarne like, ki pripadajo najnižjim pa tudi najvišjim plastem evropske družbe. Kameleonski Krull v pretvarjanju postane tako spreten, da se žrtve njegove družbe skoraj šte­ jejo za privilegirane. Mann popisuje življenje, a ne le pustolovsko, kot golo sosledje dogodkov, temveč tudi razvoj­ no in z veliko mero komičnosti.

Thomas Mann (1875–1955), velikan nemške književnosti, družbeni kritik, filantrop, esejist in dobitnik Nobe­ love nagrade za literaturo. Študiju ekonomije, umetnostne zgodovine in književnosti je sledila kariera izjemno uspešnega pisatelja, ki je podpisal ro­ mane Buddenbrookovi, Čarobna gora, Lotte v Weimarju: roman o Goetheju in Charlotte, Smrt v Benetkah. Redkoka­ teri pisatelj je 20. stoletju dal tako iz­ jemen oris dekadentnega meščanstva, umetniške razklanosti, razdvojenosti med telesnostjo in duhom kot Mann.

Ko so po Hitlerjevim prihodu na ob­ last nacisti javno sežigali tudi njegove knjige, se je umaknil v Švico. Leta 1938 se je odselil v Ameriko, nato pa se dve leti pred smrtjo vrnil v Švico.

»Najosupljivejše Mannovo delo in tudi eno najbolj dovršenih. S Felixom Krullom je dal Mann svetu darilo, ki mu ga je nemška literatura skoraj pregovorno odvzela: mojstrski komični roman.« − Edwin Muir

Prevajalka

Mojca Kranjc je dramaturginja v SNG Drama Ljubljana in prevajalka leposlovnih, esejističnih in teoretskih besedil v slovenščino iz nemščine, pa tudi iz srbohrvaščine in angleščine.

Za dosežke v slovenski dramaturgiji je leta 2009 prejela Grün-Filipičevo, za prevajalsko delo pa leta 2015 Sovretovo nagrado.

Avtorica spremne besede

Amalija Maček je na Filozofski fa­ kulteti v Ljubljani študirala germa­ nistiko in hispanistiko, magistrirala in doktorirala je iz sodobne nemške književnosti. Je akreditirana tolmačka za institucije EU ter koordinira ma­ gistrski študij tolmačenja na Oddelku za prevajalstvo. Za svoje prevode je prejela premijo avstrijske vlade ter več štipendij za bivanje v tujini. Prevajala je številne avtorje, med drugim Migu­ ela de Unamuna, Maxa Webra, Ludwi­ ga Wittgensteina in nobelovca Petra Handkeja.

I.

letnik 2020

Strani: cca 568 ISBN: 978-961-284-878-1 Cena: 39,00 €

»Thomas Mann v liku Felixa Krulla prikaže specifično prelomno obdobje nemške zgodovine, a tudi univerzalni tip izmuzljivo-prilagodljive osebnosti. Spretni povzpetnik, večno aktualni smooth operator Felix Krull bi se z lahkoto znašel tudi v svetu všečkov in liberalnokapitalistične jare gospode.« − Amalija Maček

Selma Lagerlöf

Cesar Portugalije Briljanten švedski Kralj Lear, po katerem so kar trikrat posneli film

Cesar Portugalije je roman o očetov­ ski ljubezni na švedskem podeželju v drugi polovici 19. stoletja. Življenje revnega kmeta Jana dobi smisel šele z rojstvom hčerke Klare Fine Gulle­ borg. Med očetom in hčerjo se splete posebna vez, Klarina otroška leta so brezskrbna in harmonična. Ko Klara odraste, se napoti v Stockholm, da bi si poiskala delo in tako družini po­ magala odplačati dolg. Čez čas domov res pošlje denar, sama pa se ne vrne in po vasi zakrožijo govorice, da je prostitutka. V žalosti in pričakovanju njene vrnitve se oče zateče v namišljen svet, v katerem je Klara cesarica, on pa cesar dežele Portugalije. Po dolgih pet­ najstih letih se Klara vrne domov in se sooči z očetovo blaznostjo. Z materjo se vkrcata na parnik, ki pelje na jug Švedske, kjer bi začeli novo življenje, na pomol pa priteče oče, ki za njima skoči v vodo in utone. Njegovo truplo iščejo nekaj tednov, medtem pa zaradi občutka krivde umre tudi mati. Klara ju pokoplje ob spoznanju o očetovi brezmejni in brezpogojni ljubezni.

Selma Lagerlöf (1858–1940), največ­ ja pisateljica švedske književnosti, mojstrica lirične, preproste proze s pridihom pravljičnega. Navdih za svo­ je zgodbe je črpala iz pravljic in pripo­ vedk, ki jih je kot deklica poslušala na värmlandskem podeželju. Debitirala je leta 1891 z romanom Gösta Berling.

Leta 1909 je kot prva pisateljica dobila Nobelovo nagrado za književnost, leta 1914 pa je bila kot prva ženska izvo­ ljena za članico Švedske akademije.

Njena knjiga Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona, ki je zaslovela po vsem svetu, je nastala po naročilu, kot učbenik za geografijo. Selma Lagerlöf se je tudi politično udejstvovala in se borila za žensko volilno pravico.

Prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor je lektorica za švedski jezik na ljubljanski Filozof­ ski fakulteti. Po študiju angleškega jezika s književnostjo in obiskovanju lektorata za švedski jezik je študij švedščine nadaljevala na Univerzi v Uppsali. Njeni najpomembnejši prevodi so prevodi pesmi nobelovca Tomasa Tranströmerja, Jenny Tune­ dal, Pära Hanssona, Ide Linde, Per­ nille Berglund, Gunnarja Hardinga, Marie Silkeberg, Ann Jäderlund in Hanne Nordenhök ter proznih del –

I.

romanov Knjiga o Blanche in Marie Pera Olova Enquista in V senci zločina Helene Henschen ter kratke zgodbe »Spet sem jaz« Matsa Kolmisoppija.

Leta 2018 je prevedla odmevni riso­ roman Prepovedani sad Liv Ström­ quist. Prevedla je tudi drami Seciranje sneženja Sare Stridsberg in Kličem svoje brate Jonasa Hassena Khemirija, nekaj knjig za otroke ter nekaj krimi­ nalk. Souredila je antologijo sodobne švedske poezije Tvoj glas je moj.

letnik 2020

Strani: cca 232 ISBN: 978-961-284-879-8 Cena: 29,00 €

Na Veneri so večji kraterji poimenovani po znanih ženskah – eden od njih se imenuje Lagerlöf.

Prednaročilo Komplet I. letnika Klasične Beletrine Jonathan Swift, Gulliverjeva potovanja Anton Pavlovič Čehov, Novele André Gide, Ozka vrata Thomas Mann, Izpovedi bleferja Felixa Krulla Selma Lagerlöf, Cesar Portugalije

Komplet I. letnika (pet knjig) Klasične Beletrine izide septembra 2020.

V prednaročilu je mogoče naročiti samo komplet prvega letnika Klasične Beletrine.

Knjige vam bomo brezplačno dostavili.

Po izidu bo mogoč nakup kompleta in posameznih knjig.

Prednaročniška cena: 114,00 € Cena po izidu: 139,00 € Prihranek: 25,00 €

Možnost nakupa na obroke: v enkratnem znesku: 114,00 € v dveh mesečnih obrokih: 2 x 57,00 € v treh mesečnih obrokih: 3 x 38,00 € v štirih mesečnih obrokih: 4 x 28,50 €

Prednaročila sprejemamo: • Po e-pošti: prodaja@zalozba.org • Preko spletne strani: www.klasicnabeletrina.si • Preko spletne strani: www.beletrina.si • V knjigarni Beletrina, Novi trg 2, 1000 Ljubljana • Po telefonu: (01) 200 37 00 • Z naročilnico, ki jo pošljete na naslov Beletrina, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana

Pet razlogov za nakup I. letnika Klasične Beletrine

1. Izjemna dela svetovnih klasikov, ki so jih prevedli priznani slovenski prevajalci

2. Z nakupom kompleta v prednaročilu prihranite 25,00 € 3. Knjige so trdo vezane in oblečene v platno, zato so ponos in okras domače knjižnice

4. Zbirko Klasična Beletrina sestavljajo knjige, ki se jih čas ne naveliča 5. Lepo darilo ob različnih jubilejih in praznikih

Naročilnica Da, naročam komplet(ov) prvega letnika (pet knjig) Klasične Beletrine po prednaročniški ceni 114,00 €. Cena po izidu bo 139,00 €.

Kupnino bom poravnal(a): V enkratnem znesku s položnico: 114,00 € Na obroke s položnicami v dveh mesečnih obrokih: 2 x 57,00 € v treh mesečnih obrokih: 3 x 38,00 € v štirih mesečnih obrokih: 4 x 28,50 €

Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Poštna številka in pošta: Telefonska številka: Elektronska pošta: Datum: Podpis:

Cena vključuje 9,5 % DDV. Naročeno bomo dostavili najpozneje v 14 dneh od izida knjig. Stroški dostave so brezplačni. Rok za reklamacijo je 14 dni od prejema pošiljke. Naročnik lahko odstopi od te pogodbe v treh dneh po podpisu.

Miguel de Cervantes

Dvanajst novel, ki pomenijo dokončno rojstvo sodobne kratke proze

Dvanajst novel z ljubkimi ljubezen­ skimi zapleti in neverjetnimi dogodki nudijo prostor za psihološki razvoj likov, ki odsevajo resničnost. Avtor je v predgovoru zapisal: »Imenoval sem jih zgledne povesti; saj če jih natanko pogledaš, ni med njimi nobene take, da se iz nje ne bi dal povzeti dober nauk ali zgled.« Miguel de Cervantes Saavedra (1547–1616), največji španski pisatelj, avtor prvega novoveškega romana in avtor Don Kihota, najbolj prodajanega romana vseh časov. Cervantes je iz rodne Kastilje odšel v Rim, kjer je bil kardinalov pomočnik, nato pa nada­ ljeval kariero v mornarici in kasneje opravljal uradniška dela. Pisateljeva­ nju se je povsem posvetil šele zadnjih devet let svojih življenja.

»Zgledne novele, objavljene leta 1613, so v španski književnosti pomenile prve kratke zgodbe, ki jih je povsem avtorsko zasnoval katerikoli španski pisatelj. Dejansko pa predstavljajo nadaljevanje Cervantesovih pripovednih tehnik in njegovega odnosa do književnosti, ki jih je razgrnil že v svojih prejšnjih delih in ki pomenijo dokončno rojstvo sodobne proze zahodnega sveta. Tako gre za temeljno delo kratke proze.« − Branka Kalenić Ramšak

Prevajalka

Veronika Rot je diplomirala iz hispa­ nistike in filozofije na ljubljanski filo­ zofski fakulteti, po tem je v Barceloni vpisala podiplomski študij iz španske in hispanoameriške literature in kas­ neje še tečaj katalonščine. V slovenšči­ no je prevedla temeljna dela španske sodobne književnosti, med njimi tudi dva nobelovca, Gabriela Garcío Márqueza in Mario Vargasa Lloso, Čilenca Roberta Bolaña in Isabel Allende. Posveča se proučevanju in prevajanju katalonske literature.

Avtorica spremne besede

Branka Kalenić Ramšak je redna profesorica za špansko in hispano­ ameriško književnost na ljubljanski filozofski fakulteti, kjer je zaposlena od leta 1986. Objavlja znanstvene prispevke o sodobni španski in hispa­ noameriški književnosti ter španski književnosti zlatega veka. Leta 2011 ji je španska vlada podelila odlikova­ nje red Izabele Katoliške za zasluge povezovanja na področju kulture med Slovenijo in Španijo.

II.

letnik 2021

Strani: cca 624 ISBN: 978-961-284-883-5

»Prevajanje Miguela de Cervantesa, avtorja prvega novoveškega romana, so gotovo sanje, obenem pa tudi strah in trepet vsakega hispanista. Pravzaprav sem se zaradi bistroumnega plemiča iz Manče, vrlega Don Kihota, na študij španskega jezika in književnosti sploh vpisala. Zdaj pa me na pisalni mizi čakajo Cervantesove Novelas ejemplares oziroma Zgledne novele, kot je to delo leta 1951 prevedel Anton Debeljak. Pri novem prevodu se zatakne že pri naslovu. Ga ohraniti ali poskusiti z novim?« − Veronika Rot

Joseph Roth

Portret treh generacij slovenske družine Trotta na platnu propadajočega avstro-ogrskega cesarstva

Najpomembnejši Rothov roman se začne leta 1859 v bitki pri Solferinu, ko mladi poročnik Trotta reši cesar­ jevo življenje in je zato povzdignjen v plemiča. Imperiju je odslej dolžan vse, njegov sin pa postane vesten služab­ nik velike večnacionalne države, tudi ko se začne njen propad, z njo pa tudi osebni propad družine Trotta. Knjigo odlikujejo opisi narave, v kateri najde mesto tudi idilična slovenska vasica Sipolje, ki jo je gospodarski in tehnični napredek obšel.

Joseph Roth (1894–1939) je eden naj­ pomembnejših pisateljev moderne av­ strijske književnosti, izvrsten kronist 20. stoletja. Ob karieri novinarja med Berlinom in Parizom, poročanju iz Rusije, Poljske, Albanije, Italije in juž­ ne Francije, mu je uspelo ustvariti ro­ mane, ki jih danes postavljamo ob bok delom Franza Kafke in Roberta Musi­ la. Živel je v hotelih, pisal na kavarni­ ških mizah, med krvavimi dogodki v Evropi med svetovnima vojnama. Bil je izvrsten opazovalec in pričevalec časa, v središče svojih romanov pa je postavil posameznika znotraj tragič­ nih mehanizmov zgodovine. Vzpenja­ joči se tretji rajh, katerega nevarnost je kot novinar vizionarsko napovedal, ga je prisilil v izgnanstvo v Parizu, kjer je leta 1939 umrl.

»Radetzkyjeva koračnica je izvrsten primer tega, kako bi moral biti napisan sociološki roman.« − John Chamberlain

Prevajalka

Mira Miladinović Zalaznik je štu­ dirala nemški in francoski jezik in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1995 doktorirala, do leta 2013 je bila zaposlena na Od­ delku za germanistiko z nederlandi­ stiko in skandinavistiko. Leta 1988 je prejela avstrijsko prevajalsko nagrado.

Je članica Društva Slovenska matica, ustanovna članica ÖGG, MGV in SGV.

Avtor spremne besede

Andrej Rahten je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, redni profesor za so­ dobno zgodovino na Filozofski fakul­ teti Univerze v Mariboru in dopisni član Avstrijske akademije znanosti.

Leta 2002 je prejel Zlati znak ZRC. V letih 2013–2017 je bil veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju. Je no­ silec zlatega častnega znaka Republike Avstrije za zasluge.

II.

letnik 2021

Strani: cca 436 ISBN: 978-961-284-882-8

»Trottovi so bili mlad rod. Njiv prevodu hov praded je dobil po bitki pri Mire Solferinu plemiškiMiladinović naslov. Bil Zalaznik je Slovenec. Sipolje – ime vasi, od koder je izviral – je postalo njegov plemiški Zalaznik pridevek.leta Usoda Mira Miladinović 1988 prejela avstrijsko nagrado. ga je izbrala zaprevajalsko posebno dejanje.

Je članica Društva Slovenska matica, On pa je poskrbel za to, da so ga ustanovna članica ÖGG, MGV in SGV. poznejši časi pozabili.«

Študirala je nemški in francoski jezik − Odlomek iz knjige in književnost na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1995 doktorirala, od leta 1985 je zaposlena na Oddelku za germanistiko z nederlandistiko in skandinavistiko FF v Ljubljani, od leta 2013 v pokoju. V raziskovalnem delu se posveča novejši književnosti v nemškem jeziku ter nemškemu tisku na Slovenskem, pa tudi avstrijsko­ -nemško-slovenskim medkulturnim ter literarnim odnosom ter avtorjem z migracijskim ozadjem. Je avtorica več kot 30 literarnih radijskih oddaj za slovenski, avstrijski in italijanski radio. Prevedla je preko 15 knjižnih del avstrijske in nemške književnosti.

Dr. Andrej Rahten je znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, redni profe­ sor za sodobno zgodovino na Filo­ zofski fakulteti Univerze v Mariboru in dopisni član Avstrijske akademije znanosti. Leta 2002 je prejel Zlati znak ZRC za izjemen doktorat. Je predsednik Koordinacijskega odbora za raziskovanje diplomatske zgodovi­ ne, odgovorni urednik knjižne zbirke Studia diplomatica Slovenica, član uredništva znanstvenih revij Časo­ pis za suvremenu povijest, Pilar in Studia historica Slovenica. Kot razi­ skovalec se ukvarja zlasti s politično in diplomatsko zgodovino pozne habsburške monarhije in kraljeve Jugoslavije. V letih 2013–2017 je bil veleposlanik Republike Slovenije na Dunaju. Je nosilec zlatega častnega

Charles Dickens

Žgoča satira o denarju in njegovem vplivu

Naš skupni prijatelj je zadnji dokon­ čani roman slavnega viktorijanskega pisatelja Charlesa Dickensa. Številni junaki vstopajo v roman in s seboj prinašajo vsak svojo zgodbo iz angle­ ške družbe Dickensovega časa, ki ni­ koli prej ne kasneje ni stala tako gola pred bralcem. Denar strašljivo vpliva na literarne junake, ki so v romanu pričevalci o pravnih, birokratskih in družbenih pregradah med ljudmi, socialnih problemih tedanje Angli­ je – revščini, bolezni in vedno večji razslojenosti – ki pa so aktualni tudi danes. Knjiga je tudi izjemen portret temačnega, pošastnega Londona, ki mu vlada smrdljiva Temza, ob katere nabrežjih se klatijo različni nenavad­ ni značaji, podrejeni koruptivni moči denarja. Mojstrski preplet pripoved­ nih niti razgalja galerijo ekscentrič­ nih likov.

»Dickensa je lepo brati, ko zunaj sneži, radiator pa občasno poči in ni tako drugače od prasketanja lesa na ognjišču. Tako knjiga kot ta zvok nas popeljeta skozi čas – knjiga k Dickensu, prasketanje k njegovim sodobnikom – kot da jih vse poznamo, saj je Charles Dickens naš skupni prijatelj.« − Muharem Bazdulj

Charles Dickens (1812–1870) se je ro­ dil v začetku 19. stoletja, sredi najbolj­ ših in obenem najhujših časov – in bil je njihov odličen kronist. Popisal je grozovite resnice o viktorijanski Angliji in nevarnostih britanskega družbenega sistema. Avtor izredno priljubljenih romanov je bil več kot le pisatelj in njegove mnogotere življenj­ ske izkušnje so bile temelj njegovih večnih zgodb. Pri rosnih dvanajstih je moral hoditi na delo ob reki Tem­ zi, pri komaj petnajstih pa je že delal kot uradnik v odvetniški pisarni in odtlej se ni ločil od peresa. Njegova neverjetna pisateljska kondicija ga je naredila za najbolj priljubljenega romanopisca svojega stoletja in vse odtlej so njegove knjige neprenehoma v tiskarskem obtoku.

Prevajalka

Nada Marija Grošelj je diplomirala iz angleškega in latinskega jezika in doktorirala iz jezikoslovja. Prevaja iz angleščine, latinščine, švedščine, nem­ v prevodu ščine in stare grščine. Leta 2007 je pre­ Amalije Maček jela priznanje za mladega prevajalca, leta 2011 Sovretovo nagrado, leta 2018 pa se je z novim prevodom Pike Nogavičke uvrstila na Častno listo IBBY.

Avtor spremne besede

Janko Kos je literarni zgodovinar in teoretik, pripadnik t. i. kritične gene­ racije, bil je (so)urednik revij Beseda in Perspektive ter sodelavec Odra 57.

V letih 1970–1998 je bil profesor na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske Filo­ zofske fakultete. Je avtor številnih knjig in razprav s področja literar­ ne teorije ter zgodovine, estetike in filozofije.

II.

letnik 2021

Strani: cca 1204 ISBN: 978-961-284-881-1

»To je roman o denarju, denarju in denarju – in o njegovem vplivu na posameznikovo življenje.« − J. Hillis Miller

Victor Hugo

Izjemen portret francoske revolucije in večnih mehanizmov vojne

Hugo v svojem zadnjem romanu bralca prestavi v strahotno obdobje francoske revolucije med septembrom 1793 in julijem 1794: kralja so usmrtili, začne se splošno pomanjkanje, vojska doživlja poraze, deželo zajameta teror in monarhistični upor. Hugo kljub osebnim stališčem in naklonjenosti do revolucije bralcu pošteno in velikoduš­ no predstavlja prizadevanja in zmote obeh strani. Pod kupolo burnega leta 1793 sledimo trem glavnim junakom, ki so za svoja prepričanja pripravljeni ubijati: bretonski plemič markiz de Lantenac si prizadeva za obnovitev stare monarhije, nasproti mu stoji Gauvain, ki je na strani republikan­ cev, med njima pa nekdanji duhovnik Cimourdain.

Victor Hugo (1802–1858), najvpliv­ nejši romantični pisatelj 19. stoletja in po mnenju mnogih največji francoski avtor vseh časov. Kot izjemen mislec je močno vplival na Francijo, predvsem z zagovarjanjem sočutja in pravičnos­ ti. Njegova prva knjiga Zadnji dnevi obsojenih je humanitarni protest zoper smrtno kazen, slavo pa je dosegel z romanom Notredamski zvonar. Kot nasprotnik Napoleona je dolga leta preživel v izgnanstvu, po razglasitvi tretje republike pa je bil vnovič posla­ nec. V zgodovino se je zapisal tudi z vizionarskim nagovorom na mirov­ nem kongresu v Parizu leta 1849.

Prevajalka

Jana Pavlič je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz primerjal­ ne književnosti. Vodila je gledališče Koreodrama, delala v Slovenskem mladinskem gledališču in na Ministr­ stvu za kulturo RS. Je soustanovite­ ljica revije Maska, festivala sodobnih odrskih umetnosti Exodos itn. Pre­ vaja iz francoščine v slovenščino in obratno, poslovenila je dela številnih prozaistov, dramatikov, filozofov in teoretikov (Tournier, Beckett, Koltès, Derrida, Baudrillard, Lacan, Batail­ le, Michaux, Huysmans, Aragon). Za svoje delo je dvakrat prejela francosko državno odlikovanje.

»Prišel bo dan, ko bo orožje padlo iz rok tudi vam! Prišel bo dan, ko se bo vojna med Parizom in Londonom, med Peterburgom in Berlinom ali med Dunajem in Torinom zdela tako absurdna in tako nemogoča, kot bi se danes zdela vojna med Rouenom in Amiensom ali med Bostonom in Philadelphio. Prišel bo dan, ko se boste vi, Francija, vi, Rusija, vi, Italija, vi, Anglija, vi, Nemčija, vi, vsi narodi kontinenta, ne da bi pri tem izgubili svoje značilne lastnosti in svojo veličastno individualnost, tesno povezali v višji skupnosti in ustanovili evropsko bratstvo.« − Victor Hugo

Avtor spremne besede

Tone Smolej je diplomiral iz pri­ merjalne književnosti in francoskega jezika. Kot Herderjev štipendist je eno šolsko leto preživel na Dunaju, nato pa se je zaposlil kot asistent na Od­ delku za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je od leta 2014 redni profesor.

II.

letnik 2021

Strani: cca 584 ISBN: 978-961-284-880-4

Thomas Mann 1860 - 1904

José Maria de Eça de Queirós Zločin očeta Amara Prepovedana ljubezen sredi provincialne in pobožne Portugalske

Mladi, živahni oče Amaro sredi ­ 19. stoletja prispe v mestece Leirio, kjer se nastani pri lastnici penziona in njeni hčerki Amélii. Med duhov­ nikom in Amélio se splete strastna ljubezen, skrivata pa jo sredi provin­ cialne in izredno pobožne Portugal­ ske, kjer vsakdo pozna vsakogar in je opravljivost vsakdanja (ne)čednost.

Mladi duhovnik in Amélia svojo ljubezen skrivata znotraj množice drugih prepričljivih likov: tu so pože­ ruh, duhovnik in ljubimec Amélijine mame Canon Dias, premožna vdova in poželjivka Dona Maria da Assuncao, ki ima sobo, polno cerkvenih relikvij, ateist, svobodomislec in Amélijin snubec Joao Eduardo. Pisatelj skozi ljubezensko zgodbo kritično prikazuje manipulacijo duhovnikov z verniki ter celo z vrednotami in vero – ki bi ju morali braniti, a se raje posveča­ jo lastni koristi. Prikazuje slepoto družbe, ki si zatiska oči pred lastnimi napakami, brez zadržkov pa kaže na tuje grehe in jih obsoja. Leta 2005 so po romanu posneli filmsko uspešnico, ki na Portugalskem drži rekord za film z najvišjim blagajniškim izkupičkom.

José Maria de Eça de Queirós (1845– 1900), največji predstavnik portu­ galskega realizma in eden največjih portugalskih pisateljev. Genialen slikar portugalske družbe 19. stoletja s prefinjeno satiro, živimi opisi in izjemno razgledanostjo, briljantnim umom ter kritičnim očesom. Bil je javna osebnost, deloval je kot novinar in predstavnik intelektualnih krožkov ter predavatelj in diplomat.

Prevajalka

Barbara Juršič je na ljubljanski Filo­ zofski fakulteti diplomirala iz špan­ skega in francoskega jezika, magistri­ rala iz romanskih študij na Univerzi v Lizboni in doktorirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Dela kot prevajal­ ka in tolmačka za portugalski, španski in francoski jezik. Leta 2005 je prejela nagrado za najboljšega mladega pre­ vajalca.

Avtorica spremne besede

Mojca Medvedšek je na ljubljanski Filozofski fakulteti študirala francoski jezik in književnost ter umetnostno zgodovino, na zagrebški pa portugal­ ski jezik, književnost in civilizacijo.

Osrednje področje njenega znanstve­ noraziskovalnega dela so portugalsko­ -francoski stiki v književnosti. Deluje kot lektorica za portugalski jezik.

Prevaja iz francoskega, portugalskega in španskega jezika (Houellebecq, le Clézio, Pessoa, Machado de Assis).

II.

letnik 2021

Strani: cca 584 ISBN: 978-961-284-884-2

»Prevod tega romana bi bil za vsakega prevajalca prava poslastica z določeno stopnjo tveganja, kot adrenalinski spust po reki v čudoviti pokrajini, a med neštetimi čermi.« − Barbara Juršič

Čas za nov obrat k literarni klasiki Janko Kos

Prihaja čas za nov obrat k virom klasične svetovne literature, predvsem k njenemu romanopisju pa tudi k novelistiki, ki se je od vsega začetka povezovala z romani in pogosto stopala vanje, tako že pri Petroni­ jevem Satirikonu in Apulejevem Zlatem oslu, najbolj daljnosežno s Cervantesovim Don Kihotom. Nova izbi­ ra takšnih del je naravnana k avtorjem, ki lahko velja­ jo za klasike v prvotnem latinskem pomenu te besede, se pravi k tistim, ki jih imamo za prvovrstne, odlične in mojstre pisanja, za kar jih je prepoznala dolgotrajna bralna izkušnja, nato pa še kritika in nazadnje lite­ rarna veda. V krog klasičnega romana in novelistike spadajo besedila ne samo zadnjih stoletij, ampak tudi starega in srednjega veka. Zgornja meja, do katere naj seže ta izbor, se postavlja z drugo svetovno vojno. To pa s premislekom, da so se v tem času močno spreme­ nila literarna razmerja in da je prave klasike romana in novel mogoče prepoznati šele iz daljše časovne distance. Celo za najbolj uspešne ali nagrajevane pisa­ telje zadnjih desetletij, kot so Jonathan Franzen, Toni Morrison, Michel Houellebecq ali pa Peter Handke, ni mogoče z gotovostjo reči, ali bodo čez nekaj desetletij lahko veljali za prave klasike našega časa.

Obrat k literarni klasiki ima globlji smisel v spoznanju, da je inflaciji sodobne literarne proizvodnje, [...] treba postaviti nasproti literaturo, ki prinaša v civilizacijo, v kateri živimo, pravo duhovno kulturo.

Obrat k literarni klasiki ima globlji smisel v spozna­ nju, da je inflaciji sodobne literarne proizvodnje, ki se s tržnimi mehanizmi razrašča v nižje, zabavne, dnevno uspešne in množično potrebne žanre, treba postaviti nasproti literaturo, ki prinaša v civilizacijo, v kateri živimo, pravo duhovno kulturo. Tem bolj, ker postaja življenje v tej civilizaciji zmeraj bolj unifor­ mirano in avtomatizirano. Klasična literatura odpi­ ra bralcem pogled v življenjsko izkušnjo, ki presega stvarnost, v kateri živijo. Klasična je prav zato, ker je v svojih delih izoblikovala celostno podobo sveta, v katerem se empirična stvarnost nadgrajuje z nečim presežnim – duhovnim, socialnim in zgodovinskim.

Soočenje s takšno literaturo je potrebno zlasti mlajšim bralcem, ki so najbolj izpostavljeni učinkom najmo­ dernejše tehnologije in s tem scienitistično zoženemu življenjskemu izkustvu. Klasična literatura mora biti namenjena tudi in predvsem mladim bralcem.

Klasična literatura odpira bralcem pogled v življenjsko izkušnjo, ki presega stvarnost, v kateri živijo.

Thomas Mann

Stendhal

1860 - 1904

Ljubezen, strast, odrekanje in žrtvovanje telesnosti pod genialnim peresom francoskega velikana

Italijanske kronike so zgodbe, ki upo­ vedujejo univerzalne téme ljubezni in nasilja, srčne izročenosti drugemu in sebične polaščevalske sle. Z literar­ no zvijačo, češ da gre le za prevode nekih davnih italijanskih rokopisov, ki opisujejo strastna čustva in mračne dogodke iz plemiških dvorcev, pape­ ških palač, vojaških taborov, samosta­ nov in jetnišnic, je Stendhal na široko odprl vrata ljubezenskim strastem, plemenitemu odrekanju in žrtvovanju lastne telesnosti.

Francoski pisatelj in diplomat Marie­ -Henri Beyle (1783–1842) s psevdoni­ mom Stendhal je bil sprva uradnik v vojaški upravi, nato diplomat v Italiji.

Bil je ljubitelj umetnosti in je Italijo spoznaval s strastjo, odkrival jo je na pohodih z Napoleonovo vojsko in na potovanjih po državi. Z romani Rdeče in črno, Parmska kartuzija in Lucien Leuwen se je vpisal med velikane fran­ coskega in evropskega romana, tudi s svojo izjemno aktualnostjo, saj se zanima za človeško usodo na prepihu zgodovinskih viher in nasilja.

»Stendhalove Italijanske kronike nagovarjajo sodobno kugo politične korektnosti, mračno samovšečno različico tega, čemur je sam rekel farštvo.« − Tim Parks

Prevajalec

Jaroslav Skrušný je po diplomi iz primerjalne literarne zgodovine in francoščine na ljubljanski Filozofski fakulteti delal kot urednik na založbi Partizanska knjiga, nato pa kot ure­ dnik kulturnih in umetniških progra­ mov na Televiziji Slovenija. Prevajal je francoske pisce prve polovice 20. sto­ letja, eksistencialiste (Malraux, Sartre, Camus, Bataille). Leta 2010 je prejel Sovretovo nagrado, leta 2012 pa je bil odlikovan z redom viteza umetnosti in leposlovja v Franciji.

Avtor spremne besede

Igor Grdina je doktoriral iz sloven­ ske literarne zgodovine in zgodovine, ukvarja se predvsem z zgodovino starejše in novejše slovenske književ­ nosti, s kulturno zgodovino in poli­ tično zgodovino. Njegova bibliografija obsega več kot 1300 enot; od tega je več kot 30 samostojnih knjig. Bil je zapo­ slen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti ljubljanske Filozofske fakultete, zdaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje tudi z AMEU-ISH in predava na programu Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici.

III.

letnik 2022

Strani: cca 512 ISBN: 978-961-284-885-9

»Stendhal predstavlja francoski duh, Hugo pa dušo. Oba pa utelešata del francoske genialnosti.« − Le Figaro

Herman Melville

»Ena najnenavadnejših in najlepših knjig o morju na svetu.« − D. H. Lawrence

»Recite mi Ishmael« – najbolj znan uvodni stavek iz zgodovine svetovne književnosti. Zgodba kapitana Aha­ ba in njegovega obsesivnega lova na belega kita glavača, ki mu je na neki prejšnji kitolovski odpravi odgriznil nogo, nas z ladjo Pequod vozi po širja­ vi oceana, vse do vnovičnega, drama­ tičnega srečanja z Moby Dickom, ki mu sledi bridek konec. V svoji obse­ denosti Ahab za seboj potegne celotno moštvo kitolovke, preživi samo pri­ povedovalec Ishmael. Zakladnica slik duha tedanjega časa, opisov zgodovine in veščin kitolovstva.

Herman Melville (1819–1891), eden največjih ameriških pisateljev in eno največjih literarnih imen, ki jih pozna človeštvo. Zaradi finančnega propa­ da družine Melville ni pridobil višje izobrazbe, veliko pa je bral in sodelo­ val v debatnih krožkih. Prvo službo je dobil že pri trinajstih letih, delal na trgovskih, vojaških in kitolovskih ladjah in kmalu zatem začel pisati.

Roman Moby Dick, ki je slavo doživel šele v prvi polovici 20. stoletja, je s svojo nenavadno moderno govorico spregovoril mladim, ki so se bojevali v prvi svetovni vojni in se spraševali o smislu in nesmislu življenja.

Prevajalec

Jernej Županič je prevajalec, pesnik in pisatelj. Diplomiral je iz primer­ jalne književnosti in literarne teorije ter filozofije, prevaja iz angleščine v slovenščino in obratno, tako prozo in poezijo kot esejistiko in teorijo. Med avtorji, ki jih je prevedel, so Jonathan Franzen, Irvine Welsh, J. M. Coetzee, David Foster Wallace, Rachel Cusk, Taiye Selasi, Freddie Rokem, Lydia Davis, C. D. Wright in Dave Eggers – za prevod slednjih treh je Županič leta 2017 prejel nagrado Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca.

Avtor spremne besede

Igor Divjak deluje kot samostojni li­ terarni kritik in prevajalec. Posveča se predvsem sodobni poeziji ter prevaja­ nju za RTV Slovenija. Leta 2013 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani dokto­ riral z disertacijo Urbana dinamika v sodobni ameriški in slovenski poeziji.

Od 2018 je odgovorni urednik spletne­ ga portala Vrabec anarhist.

III.

letnik 2022

Strani: cca 772 ISBN: 978-961-284-886-6

»Priznam, želim si, da bi sam napisal to knjigo.« − William Faulkner

E. T. A. Hoffmann

Gotski roman, ki raziskuje zapeljive dvoumnosti umetnosti in razcepljeno naravo človeške domišljije

Hudičevi napoji so izšli v Berlinu v začetku 19. stoletja, navdih za sceno­ grafijo romana pa je Hoffman dobil po obisku samostana in ga napisal v le nekaj tednih. Karizmatični kapucin Medarus v samostanu najde čudež­ no stekleničko z zlodejevo tekočino.

Ko jo popije, se mu življenje zapolni z vizijami, norostmi, umori, pregre­ hami, zlobo, zabavo in kesanjem. Ko ubije taščo in brata svoje izvoljenke, princese Avrelije, in je njegovo hudi­ čevo delo razkrinkano, je edina rešitev ta, da pobegne, vendar ga tudi na begu zasleduje glas morilskega dvojnika.

Briljanten opis razcepljene osebnosti skozi pustolovsko zgodbo grešnega meniha, ki doživlja globok proces ke­ sanja, na koncu romana pa je poplačan z odkritjem slikarjevega dnevnika.

Ernst Theodor Amadeus Hoffmann (1776–1882), največji pripovednik nemške romantike. Človek mnogih darov, odličen pravnik, karikatu­ rist in slikar, skladatelj in predvsem pisatelj. S peresom je slikal na eni strani brezčutne filistre, živeče svoje pusto življenje, na drugi pa poetične ljudi z bogatim notranjim življenjem, nagnjene k pustolovščinam v svojem notranjem in zunanjem svetu. Med njegovimi glavnimi literarnimi deli so Življenjski nazori mačka Murra, Fantazijske zgodbe v Callotovi maniri, Nočne zgodbe, Gospod Cinober, Mojster Bolha in roman Hudičevi napoji.

»Eden vodilnih pisateljev fantastične proze.« − The Guardian

Prevajalec in avtor spremne besede Štefan Vevar je študiral germanistiko in anglistiko na ljubljanski filozof­ ski fakulteti, tam tudi magistriral in doktoriral. Prevaja dela največjih pisateljev nemške književnosti. Bi­ bliografija njegovih prevodov se z gledišča literarne zgodovine začenja v nemški klasiki (Goethe in Schiller), preide v romantiko (Novalis in Heine) in biedermajerski realizem (Stifter), ter nadaljuje v realizmu Fontaneja ter modernizmu Musila, Brocha in Kafke.

III.

Prevodno se posveča tudi nemškim piscem 20. stoletja in sodobni litera­ turi. Izdal je monografijo Vrvohodska umetnost prevajanja. Za prevod Go­ ethejevih Učnih let Wilhelma Meistra je leta 1999 prejel Sovretovo nagrado.

Je prejemnik Hafnerjeve nagrade in večkratni dobitnik avstrijske državne prevajalske premije.

letnik 2022

Strani: cca 360 ISBN: 978-961-284-887-3

»Literarna mojstrovina, katere recepcija se še zdaleč ni iztekla.« − Štefan Vevar

Roman, ki je bil dolgo prepovedan in globoko v 20. stoletje izdajan v cenzurirani verziji

Življenje Lazarčka s Tormesa je eden prvih modernih romanov svetovne književnosti, napisan še pred Cervan­ tesovim Don Kihotom. Podoba Španije 16. stoletja je kulisa za napeto življenj­ sko zgodbo šestnajstletnega dečka, ki se potika po deželi in doživlja vesele in bridke dogodivščine. Lazarček je pavliha, trpin, junak in žrtev – sme­ jemo se mu in hkrati sočustvujemo z njim. Roman mojstrsko oriše etično ozadje tedanjega časa, pa tudi način, kako junak rešuje svoje spore z moralo in družbo.

»Ta knjiga je bila všeč vsem: izobražencem in neukim, duhovnikom in posvetnjakom, preprostim ljudem in veljakom.

Pustolovci in trgovci so jo prav gotovo nosili v žepu, vozataji in vojaki pa v torbi. Videti jo je bilo v obednici pažev in slug, pa tudi v spalnicah plemenitih gospodov, v pomenkovalnicah žlahtnih gospa in na policah izobražencev.« − Julio Cejador y Frauca

Prevajalec

Niko Košir je bil pisatelj, esejist, prevajalec in literarni zgodovinar. Po diplomi iz romanistike je bil interni­ ran v Gonarsu, po italijanski okupaciji pa je odšel v partizane. Po vojni je bil urednik pri Slovenskem poročevalcu, nato profesor na gimnaziji v Stični ter predavatelj italijanske književnosti na Filozofski fakulteti. Bil je eden prvih prevajalcev španske književnosti pri nas. Prevedel je dela Cervantesa, de Unamuna, Ortege y Gasseta, Jimenéza in drugih. Leta 1973 je prejel Sovreto­ vo nagrado, leta 1988 pa Prešernovo nagrado.

Avtorica spremne besede

Maja Šabec je izredna profesorica za špansko in hispanoameriško književ­ nost na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Glavni področji njenega raziskovanja sta španska srednjeveška književnost in dramatika. Je soavtorica in urednica več znanstvenih monografij, v obdobju 2012–2016 je bila urednica revije Ars & Humanitas.

III.

letnik 2022

Strani: cca 100 ISBN: 978-961-284-888-0

»Silno živa in ujedljiva satira španske družbe v prvi polovici 16. stoletja, toliko bolj pikantna in krvava, kolikor bolj je zastrta.« − Niko Košir

Jun'ichirō Tanizaki Japonska mojstrovina zrcalnih podob zakona, ki to več ni

Misako se ima za elegantno ženo prihodnosti, vendar je negotova, saj je njena modernost precej plitvega značaja, Kanameja pa privlači Louise, prostitutka evropsko-azijskega rodu.

Roman se začne z japonsko predstavo, ki se je na moževo povabilo udeleži Misako, da bi srečala svojega očeta in njegovo ljubico. Njun zakon razpada, že dolgo se ne privlačita več, ne spita skupaj in Misako si omisli ljubimca Asoja, ki ga sprejme tudi Kaname. Z ločitvijo odlašata tudi zaradi poniža­ nja, ki bi ga bila ob tem deležna. Ka­ name se v žalosti zateče v preteklost, v spokojne tradicionalne obrede klasič­ nega japonskega lutkovnega gledališča, pri čemer raste tudi njegovo navduše­ nje nad tastovo ljubico.

»Tanizaki, véliki pisatelj moderne Japonske, je ustvaril brezčasno serijo domiselnih variacij glavne teme: moč ljubezni, ki lahko obnavlja ali ruši.« − Chicago Tribune

Jun'ichirō Tanizaki (1886–1965), eden najpomembnejših japonskih avtor­ jev 20. stoletja. Rodil se je v Tokiu, v obdobju, ko se je Japonska začela odpirati vplivu zahodne civilizacije.

Ena osrednjih tem njegovih romanov in novel je spopad med Vzhodom in Zahodom. Septembra 1923 je Tokio in okolico prizadel močan potres, zato se je Tanizaki preselil v Kjoto, kjer se je bolje spoznal s tradicionalno Japon­ sko, ki ga je nepričakovano, v nasprot­ ju z njegovimi mladostniškimi hotenji, popolnoma prevzela in osvojila. Odtlej je napisal glavnino svojih del, znan pa je po izredno drzno napisanih prizorih, kar je na Japonskem in tudi drugod sprožilo vrsto polemik.

Avtorica spremne besede

Prevajalec

Iztok Ilc je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz francoskega jezika s književnostjo in iz japonologi­ je. Prevaja iz japonščine in francoščine in je aktiven član Društva slovenskih književnih prevajalcev. Prevedel je šte­ vilne osrednje avtorje japonske (Ryu in Haruki Murakami, Kenzaburo Oe, Yasunari Kawabata, Shusaku Endo, Kobo Abe, Yukio Mishima, Natsume Soseki, Hiromi Kawakami, Shuntaro Tanikawa) in francoske književnosti (Yasmina Khadra, Catherine Cusset, Markiz de Sade, Joël Dicker).

Nagisa Moritoki Škof je zaposlena na Oddelku za azijske študije, kjer pou­ čuje japonski jezik, jezikovno izobra­ ževanje in japonsko književnost. Kot prevajalka za japonski jezik je sodelo­ vala na festivalu Dnevi poezije in vina 2012, njeni prevodi so izšli v knjigi Novi svet – Sedem sodobnih japonskih pesnikov. Ob raziskovalnem delu se ukvarja z glasbo, poje in igra japonski inštrument koto, uživa pri pisanju verzov in se udejstvuje kot pripovedo­ valka.

III.

letnik 2022

Strani: cca 192 ISBN: 978-961-284-889-7

Snovalci zbirke Klasična Beletrina JANKO KOS − Kako to, da je bilo branje klasične literature včasih samoumevno, danes pa ni?

Pred 50 ali več leti je bilo branje takšne literature splošno razširjeno, ne samo v šolah. Izobraženi in tudi manj izobraženi so posegali po takšni literaturi, že pred vojno, pa tudi po vojni je bila namreč povsod dostopna. Številne založbe, številni prevajalci, številne izdaje – tega je bilo dovolj, Balzac, Gide, Proust, Kafka itn. In to je vplivalo na atmosfero, v kateri je bilo branje kla­ sične literature samo po sebi umevno. Danes se od tega odmikamo, in vprašanje je, kakšen odnos imajo posamezne generacije do klasične litera­ ture in tudi do klasične umetnosti. Umetnost, zlasti slikarstvo in kiparstvo, ostaja v zavesti mlajših generacij, ker s šolami hodijo v muzeje in galerije, z literaturo pa je težko, ker postaja deloma odvisna od prisotnosti v medijih in na televiziji, zanimanje za literaturo pa znižujejo tudi digitalni aparati, telefoni itn. Vendar je tu mogoče predvidevati, da bo prišlo do preobrata.

Vsaka takšna tehnična iznajdba je nekaj časa zelo vabljiva, potem se ljudje z njo zasitijo. To je pri­ ložnost, da se zopet vrnemo k literaturi in seveda h klasični literaturi. Kajti treba si je priznati, da izhajajo številne trivialne, zabavne knjige, in do­ ločene skupine bralcev so bolj za takšne knjige.

Ne rečem, da tudi med ljubezenskimi romani ni kriminalkami ni najti dobrih knjig, pa vendarle zabavna literatura odžira prostor zanimanju za klasično literaturo.

− Kaj je klasika?

Klasično je v literaturi tisto, kar je prvovrstno, najvišje, vrhunsko. − Pri izboru 25 knjig Klasične Beletrine ste poskrbeli, da je tudi žgečkljivih knjig nekaj.

To ni bilo namerno, morda tu in tam. Ti romani in novele, ki so se uvrstili v izbor, so zelo različni.

Od zelo resnih in zahtevnih del prek realističnih, zanimivih do delikatnih in nekoliko žgečkljivih.

Vidim, da z žgečkljivim merite na kitajski roman v izboru, ki je sicer res nekoliko žgečkljiv, vendar je erotika izpisana z metaforami, na orientalski način, ne gre za pornografsko čtivo. Zdelo se nam je, da je treba poseči daleč iz Evrope, z Ja­ ponske poznamo Slovenci recimo roman Zgodbe o princu Gengiju, ki je dovolj znan, sicer pa ta svet bolj malo poznamo. V izbor prihajajo tudi dela iz Severne Amerike, naše pozornosti pa so deležne tudi portugalska in ruska literatura idr. − Kateri roman iz zbirke Klasična Beletrina boste najprej še enkrat prebrali?

Nedvomno Dickensa, ker mu bom napisal spre­ mno besedo. Dickens mi je zelo ljub pisatelj, v anglosaškem svetu je njegovo najbolj priljubljeno delo Povest o dveh mestih, tudi zaradi odnosa do revolucije. Med njegovimi deli smo izbrska­ li delo, ki sploh še ni bilo prevedeno. Dickens je zelo po meri Slovencev, ker je dobrohoten, human, razume malega človeka. Sicer me pa zelo mikajo Stendhalove Italijanske kronike, mojstro­ vina posebne vrste, žal zelo krute, ampak moj­ strske, Nietzsche bi to zelo občudoval. − Katera so ključna sporočila klasične književnosti današnjemu času, današnjemu človeku?

Predvsem daje v obliki romanesknih zgodb, ljubezenskih, družinskih, pustolovskih – neko celovito podobo človeka, ne le tistega časa, pač pa v smislu celovite podobe, ki je moderna literatu­ ra pogosto ne prikazuje več, je rahlo razpršena, pesimistična, nihilistična, ni več zmožna zajeti človeka v takšno celovito podobo.

MITJA ČANDER

− V čem je Klasična Beletrina danes aktualna? Človeške reči se skozi čas ne spreminjajo prav veliko in zato nas klasika še vedno nagovar­ ja enako kot v času nastanka. Koliko časa je že minilo od zbirke Sto romanov ... Srce bije v vseh časih enako ...

− Komu je namenjena klasična Beletrina?

Vsem ljudem, ki jih vznemirja življenje ... − Bi bil svet drugačen, če bi vsi brali klasike?

Nisem prepričan. Človeška norost je brezmejna … Morda jo laže razumemo ...

ŠPELA PAVLIČ

− Je res, da klasike vsakič beremo drugače?

Ja in ne. Klasična – v smislu izjemna – literatu­ ra je izjemna tudi zato, ker se zdi vedno znova aktualna. Kot bi se bila kameleonsko sposobna prilagajati trenutku. A knjige najbrž ostajajo iste, spreminjamo se tisti, ki jih beremo. − Na kakšen način ste izbirali dela, ki so se uvrstila v zbirko?

Metoda našega izbora je bila, na kratko, takšna: v izbor so prišle tiste knjige iz zakladnice sve­ tovne književnosti, o katerih smo ocenili, da bi jim koristil osvežen prevod ali pa da so prevodi še vedno aktualni, knjiga pa razen v knjižnicah ni dostopna. Poleg tega zbirka zapolnjuje nekaj prevodnih vrzeli. Pogoj za uvrstitev na seznam je bila tudi letnica izida posameznega dela: usta­ vili smo se pri letu 1950. Če bi vzeli v obzir vse avtorice in avtorje, vsa pomembna dela svetovne književnosti, bi bil izbor morda drugačen.

− S katero od 25 knjig naj začne začetnik, ki je klasične knjige zadnjič bral v šoli?

Trenutno berem Swiftova Gulliverjeva potovanja v odličnem novem prevodu Andreja E. Skubica.

To je krasna knjiga za ponoven vstop v klasiko. Če nas ne zanima fantastika, nas bo mogoče na­ govorila družbena kritičnost. Če nas ne nagovori niti ta, lahko uživamo v jezikovni bravuroznosti besedila itd. Vsakemu bralcu ponuja nekaj, kar ga lahko pritegne. Najbrž je prav to značilnost dobre literature.

ALEŠ ŠTEGER

− Klasična Beletrina prinaša tudi japonskega in kitajskega avtorja. Zdi se, da še evropskih klasikov ne poznamo dobro, pa vseeno?

Gre za klasična dela, ki so skozi stoletja imela velik vpliv, bila brana tudi pri nas, a, na žalost, v prevodih prevodov. Tokrat je drugače, saj imamo odlične prevajalce iz japonščine in kitajščine.

− Je lepota nujni del klasične knjige?

Rekel bi obratno: velike klasične knjige zmeraj zastavijo vprašanje, kaj lepota sploh je. − Kako je koncipirano oblikovanje klasične Beletrine, kaj sporoča?

Knjige so oblikovane sodobno, jasno, obenem pa nadvse čutno, osebno. Oblikovanje izhaja iz bra­ nja in sodobnega doživljanja del, na tem temeljijo individualne ilustracije, barva platna, tipografije.

Mislim, da je rezultat navdušujoč.

Gustave Flaubert

Dekadentna uspešnica, po kateri bi lahko danes posneli bombastičen hollywoodski blockbuster

Več kot 200 prebranih knjig o zgodo­ vini Kartagine v 3. stoletju pr. n. št., obiskovanje neštetih muzejev in pre­ biranje grških zgodovinarjev ter dve potovanji v severno Afriko so avtorja navdušili za opis najbolj nenavadnih detajlov, ki poganjajo kri po žilah fiktivne junakinje Salambo ob zgo­ dovinskem vojskovodji Hamilkarju.

Vojska plačancev, ki so se borili med prvo punsko vojno, si v Hamilkarjevi palači privošči gostijo, napijejo se in osvobodijo nekaj sužnjev, med njimi tudi Spendija, ki bo postal opolzki svetovalec brutalnega voditelja Mata.

Med tem prizorom se vitko telo čudo­ vite Salambo, svečenice boginje Tanit, pojavi med pijanimi barbari in popol­ noma omreži Matovo srce.

Gustave Flaubert (1821–1880), eden največjih francoskih in svetovnih pisa­ teljev, neprekosljiv stilist in mojster detajla. Pisati je začel pri petnajstih letih, ko je dobil nagrado za sestavek o gobah. Študiral je pravo v Parizu, kjer je prijateljeval z Victorjem Hugojem, vendar mesta ni maral. Potoval je po Angliji in Bližnjem vzhodu in brez zadržkov opisoval svoje spolne prakse s prostitutkami in prostituti. Gospa Bovary je v nadaljevanjih izhajala v ča­ sopisu La Revue de Paris in se kmalu soočila s tožbo oblasti zaradi nemoral­ nosti, vendar je oblast tožbo po enem tednu izgubila.

»Brez Flauberta ne bi bilo ne Marcela Prousta ne Jamesa Joycea.« − Vladimir Nabokov

Prevajalka

Saša Jerele je diplomirala iz francisti­ ke in komparativistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prevaja francoska besedila s področja leposlovja, huma­ nistike in družboslovja, od klasičnih (Descartes, Renan) do sodobnih avtor­ jev (Del Amo). Literatura je njena po­ klicna in intimna obsesija. Za prevod Hadrijanovih spominov M. Yourcenar je leta 2003 prejela nagrado Radojke Vrančič, za prevod Spleta večnosti pa leta 2017 Sovretovo nagrado.

Avtorica spremne besede

Katarina Marinčič je avtorica štirih romanov in zbirke novel. Za roman Prikrita harmonija je prejela nagrado kresnik, za zbirko O treh nagrado fa­ bula, za roman Po njihovih besedah pa nagrado kritiško sito. Poučuje franco­ sko književnost na Oddelku za roma­ nistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je tudi doktorirala. S spremnimi študijami sodeluje pri novejših sloven­ skih izdajah vrste francoskih klasikov.

IV.

letnik 2023

Strani: cca 436 ISBN: 978-961-284-890-3

»Tragedija Flaubertovih značajev je v dejstvu, da delujejo tako, kot morajo. Naj bo nemoralno, celo v nasprotju z njihovimi željami, vendar se temu ne morejo izogniti.« − Karl Marx

Erotični vodič po dvorskem življenju je temeljno delo klasične kitajske književnosti

Roman Slivov cvet v zlati vazi je dolgo pred knjižnim izidom leta 1600 med navdušenimi bralci krožil kot prepo­ vedano čtivo. Že v prvem poglavju se pred bralcem odvijeta umor in krvno maščevanje. Pustolovščine Hsi Mena, pohotnega družbenega povzpetnika, ki ima 19 spolnih partnerjev (šestero žena, dvakrat toliko konkubin in slu­ žabnika, ki je eden njegovih najljubših ljubimcev), bogati očarljiva panorama davnega kitajskega sveta in razkošna zakladnica še danes aktualnih misli. V romanu prekipevajo dvoumna nami­ govanja in drzni opisi erotičnih pri­ zorov (nazorno jih je v knjigi opisanih kar 72). Tragikomičnost, liričnost, dra­ matičnost, fantazijski odmiki in kruti realistični prizori so poleg izjemnega jezikovnega sloga in občutka za detajl­ ne opise prizorov iz kitajske preteklo­ sti razlogi, zakaj mora to knjigo nujno prebrati vsak Evropejec.

Avtorstvo romana do danes ni končno potrjeno, avtor se je podpisal s psevdo­ nimom Lanling Xiaoxiao Sheng, kar v prevodu pomeni Posmehljivi učenjak iz Lanlinga.

»Ta knjiga pomeni mejnik v razvoju narativne umetniške oblike – ne le iz specifične kitajske perspektive, temveč tudi v kontekstu svetovne zgodovine. Ima presenetljivo sodobno tehniko, in z izjemo Princa in dvornih gospa (ca. leta 1010) ter Don Kihota (1605, 1615) v svetovni literaturi ni proznega dela s primerljivo sofisticiranostjo.« − Princeton University Press

Prevajalka in avtorica spremne besede Katja Kolšek je leta 2001 na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete v Ljubljani diplomirala iz sinologije in leta 2007 doktorirala iz filozofije.

Leta 2006 je pri založbi Litera skupaj s kolegom dr. Andrejem Stoparjem izdala svoj prevajalski prvenec, zbirko modernih kratkih zgodb Naj cveti sto cvetov: sodobna kitajska kratka proza.

Prevedla je tudi avtorje, kot so Lu Xun, Yang Lian, Bei Dao in Shu Ting, ter filozofska dela Cai Yuanpeija.

IV.

»Največji kitajski roman o fizični plati ljubezni.«

letnik 2023

− Pearl S. Buck

Strani: cca 492 ISBN: 978-961-284-894-1

»Klasičini roman Jing ping mei je ena od klasik iz zakladnice zgodovine kitajske literature. Kljub temu da je v slovenščino že preveden iz nemščine, se je tokrat pojavila priložnost za nov, nemara bolj veren in študijski prevod tega dela v slovenski jezik. Slovensko bralstvo bo s prevodom te klasike dobilo nov, svež vpogled v zgodovino tradicionalne cesarske Kitajske, poleg tega pa bodo slovenski študentje in študentke sinologije s študijskim prevodom pridobili novo študijsko gradivo za preučevanje družbe in zgodovine dinastije Ming.« − Katja Kolšek

George Eliot Slike iz duhovniškega življenja Življenjske zgodbe običajnih ljudi, ki obravnavajo versko svobodo, individualizem in položaj žensk

Slike iz duhovniškega življenja so zbirka treh kratkih zgodb, ki opisujejo bridke in preizkušenj polne usode po­ deželskih anglikanskih duhovnikov v izmišljenem mestu Milby v angleškem Midlandsu tako živo, kot bi se dogaja­ nje odvijalo pred našimi očmi. Slike so prvo objavljeno prozno delo pisateljice Mary Ann Evans in prvo delo, ki ga je objavila pod znamenitim psevdoni­ mom George Eliot. Že ob anonimni revijalni objavi leta 1857 so ga kritiki navdušeno sprejeli.

Mary Ann Evans s psevdonimom George Eliot (1819–1880), ena vodil­ nih angleških pisateljic viktorijanske dobe, mojstrica psihološkega uvida v romaneskne like in opisov angleške­ ga podeželskega življenja. Angleška romanopiska, pesnica, novinarka in prevajalka je napisala sedem romanov, trije so prevedeni tudi v slovenščino: Mlin na reki Floss, Silas Marner in Middlemarch. Obstajajo namigovanja, da je hotela pisateljica s psevdonimom odvrniti javnost od svojega razmerja s poročenim Georgeom Henryjem Lewesom. Njeno pisateljsko pero je bilo večkrat ošiljeno s politiko, v svojih delih je opozarjala na različna družbe­ na vprašanja, kot so revščina, alkoho­ lizem in nasilje v družini.

»Upam, da mi boste oprostili, ker vam pišem le zato, da bi izrazil svoje občudovanje ...

Izjemna nepristranskost in občutljivost, ki ste ju v teh zgodbah pospremili s humorjem in patosom – nikoli nisem bral česa podobnega.« − Charles Dickens

Prevajalka

Jana Unuk je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomirala iz slovenskega in angleškega jezika in književnosti. Po diplomi je bila srednješolska profeso­ rica in lektorica, nato pa profesorica na Šlezijski univerzi v Sosnowiecu pri Katovicah na Poljskem. Od leta 1996 ima status samostojne prevajalke. Pre­ vaja iz poljščine, angleščine in srbo­ hrvaščine. Med njene pomembnejše prevode iz angleščine spadajo romani in črtice Virginie Woolf ter dela I. B. Singerja. Leta 2006 je prejela Sovreto­ vo nagrado.

Avtorica spremne besede

Tina Mahkota je prevajalka iz angle­ ščine in nemščine, lektorica za an­ gleški jezik na Univerzi v Ljubljani in publicistka. Študirala je angleški jezik s književnostjo in primerjalno književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je bila tudi zaposlena.

Od leta 2003 je samostojna prevajalka.

Prevedla je več kot štirideset temelj­ nih proznih del in več kot šestdeset dram irskih, škotskih in angleških av­ torjev ter vrsto mladinskih in otroških knjig. Leta 2010 je prejela nagrado Dominika Smoleta in leta 2013 Sovre­ tovo nagrado.

IV.

letnik 2023

Strani: cca 528 ISBN: 978-961-284-892-7

»Lepota te knjige je izjemna.« − Virginia Woolf

Felix Timmermans

Nepresežena biografija vélikega slikarja

Timmermansov roman razgrinja najskrivnostnejše trenutke življenja Pietra Bruegla, ene osrednjih figur evropskega slikarstva. Umetnik, ki je združil krajino, grotesko in upodobi­ tve ljudskega značaja, je predstavljen z barvami, ki odražajo izjemno po­ znavanje njegovega dela. S peresom, ki se psihološko vživi v vsak trenutek njegovega ustvarjanja, je pisatelj orisal vsak prizor, motiv in potezo Brueglo­ vega čopiča. Pisatelj se je tako celostno poglobil v življenje rojaka, da se zdi, kot da je biografija pisana v Brueglo­ vem slogu, kot da je slikar sam ne bi mogel bolje napisati.

Leopold Maximiliaan Felix Timmermans (1886–1947), flamski pisatelj, pesnik in slikar, ki je bil kar trikrat nominiran za Nobelovo nagrado.

Zaslovel je zlasti z romani in litera­ riziranimi biografijami, knjige pa je dostikrat tudi ilustriral. Osrednja tema njegovih romanov sta neomajna vera malega človeka in pripadnost tradiciji ter domačemu okolju. Največji uspeh je požel s prvencem Palliter, ki je v primerjavi z drugimi flamskimi romani z začetka 20. stoletja poln ži­ vahne energije in topline ter humorja.

Od literariziranih biografij sta njegovi najpomembnejši o Pietru Brueglu in Frančišku Asiškem.

Prevajalka

Mateja Seliškar Kenda je končala študij primerjalne književnosti, fran­ coščine in nizozemščine ter doktori­ rala na ljubljanski Filozofski fakulteti.

Prevaja zlasti nizozemsko in francosko poezijo, prozo in dramatiko za odrasle in mladino. Prevedla je dela »velike ni­ zozemsko-flamske trojice«, Herman­ sa, Reveja in Clausa, romana kultnih francoskih avtorjev Viloette Leduc in Robbe-Grilleta ter dela avtorjev, kot so Lanoye, Grunberg, Wieringa idr. Leta 2017 je bila nominirana za Sovretovo nagrado.

Avtor spremne besede

Milček Komelj je doktor umetno­ stnozgodovinskih znanosti, izredni profesor ljubljanske Filozofske fa­ kultete v pokoju, redni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu in izredni član SAZU. Bil je vodja kateder, oddelkov, raziskovalnih programov, nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino, vsestransko kulturno in družbeno dejaven. Nje­ gova bibliografija obsega več kot 1500 besedil, vrsto monografij, razprav, študij in predstavitev ustvarjalcev ter tri pesniške zbirke.

IV.

letnik 2023

Strani: cca 360 ISBN: 978-961-284-893-4

»Ne moremo si misliti boljšega komentarja za vsebino Brueglovega dela kakor ta roman.« − France Stele

F. M. Dostojevski

Preroška in srdito humorna literarna mojstrovina o idejni podobi predrevolucionarne Rusije

Radikalna revolucionarna skupina na­ merava zrušiti vlado in spodkopati ru­ sko cerkev, da bi zavladala sama. Moč ji daje tajnost njenega delovanja, njeni pripadniki so izjemno inteligentni in brez občutka vesti zmožni kateregako­ li zločinskega podviga. Majhno mesto blizu Peterburga postane prizorišče opisa Govorova, ki o dogodkih ve vse, o njem pa ne izvemo veliko. Spozna­ mo ljubezensko mrežo, ki s svojim stopnjevanjem napetosti napoveduje kaos – od samomorov prek izpovedi o vizijah Boga, dvobojev, političnih satir, požigov, umorov, nesporazumov med revolucionarji, ki izgubljajo medseboj­ no zaupanje, do tragičnega konca, ki zahteva več življenj in povzroči zaprtje članov skupine.

Fjodor Mihajlovič Dostojevski (1821–1881), fanatični izpraševalec vesti družbe in sebe, največji psiholog v literaturi, v vrhu ruske literature, eden najpomembnejših romanopiscev svetovne književnosti. Njegova dela opisujejo politične, socialne in duhov­ ne razmere v času ruskega imperija, ki je v 19. stoletju začel razpadati. Šolal se je doma, pridružil se je skupini utopičnih socialistov, zaradi česar so ga poslali na prisilno delo v Sibirijo in pozneje v vojsko. Po vrnitvi je začel pisati, poročil se je, nekaj časa je bil urednik pri časopisu. V slovenščino so prevedena njegova najbolj znana dela: Bratje Karamazovi, Ponižani in razžaljeni, Idiot, Zločin in kazen, Bedni ljudje.

»Avtorjev največji napad na nihilizem in obenem eden najbolj impresivnih dosežkov –­­ morda celo najvišji dosežek – romanopisja.« − Ronald Hingley

Prevajalec

Borut Kraševec je študiral primer­ jalno književnost in ruščino. Prevaja od leta 1999. Uveljavil se je z vrsto zahtevnih prevodov vrhunskih ruskih humanističnih teoretikov in literatov (Uspenski, Lotman, Bahtin, Meletin­ ski, Šestov, Florenski, Bulgakov, Gogol, Arbuzov, Prilepin, Ortošenko, Gorin, Čehov, Dostojevski itn.). Leta 2004 je prejel nagrado za najboljšega mlade­ ga prevajalca in leta 2014 Sovretovo nagrado.

Avtorica spremne besede

Urša Zabukovec je na ljubljanski Filo­ zofski fakulteti diplomirala iz primer­ jalne književnosti in ruskega jezika, na Univerzi v Krakovu pa doktorirala iz ruske filologije. Od leta 2012 ima status svobodne književne prevajalke: prevaja leposlovje, literarno teorijo in filozofijo iz ruščine, španščine in poljščine. Piše znanstvene članke, spremne besede, eseje in kritike, je redna kolumnistka časnika Delo. Leta 2014 je izdala znanstveno monografijo Neverbalni Dostojevski, leta 2017 pa esejistično zbirko Vseživo. Leta 2017 je prejela Sovretovo nagrado.

IV.

letnik 2023

Strani: cca 828 ISBN: 978-961-284-891-0

, ki Kaj dela dobrega prevajalca vna je sposoben prevajati zahte klasična dela?

Dobrega prevajalca delajo je, ljubezen do literature, izkušn iznajdljivost, natančnost in potrpežljiva zadnjica.

V čem je lepota poklica prevajalca?

Lepota je v tem, da spuščaš skozse in poustvarjaš tuje svetove. Pa tudi to, da nimaš nobenega šefa nad sabo. − Borut Kraševec

I. letnik / 2020

II. letnik / 2021

III. letnik

/ 2022

IV. letnik / 2023

V. letnik / 2024

Knjige za vse Ä?ase

Giovanni Boccaccio

Pustolovsko-ljubezenska zgodba, ki pomeni začetek evropskega romana

Filocolo je prvi italijanski roman v prozi, saj so se ti dotlej pisali v verzih.

Boccaccio je predlogo zanj našel v le­ gendi o Floriu in Biancifiore, ki je bila v srednjem veku zelo priljubljena v več jezikih. V osrčju pustolovsko-ljube­ zenske zgodbe sta zaljubljenca Florio, sin saracenskega kralja, in Biancifi­ ore, krščanska sužnja, že od otroštva sirota. Otroka skupaj odraščata in se v mladostniških letih po branju Ovidi­ jeve Umetnosti ljubezni močno zalju­ bita. Floriev oče zvezi nasprotuje in jo skuša preprečiti tako, da Biancifiore proda trgovcem. Florio ji sledi in zalju­ bljenca sta pripravljena na nemogoče preizkušnje, ki jima stojijo na poti.

Giovanni Boccaccio (1313–1375), eden najpomembnejših italijanskih rene­ sančnih pisateljev, utemeljitelj evrop­ ske novele. Začel je s pisanjem romana Filocolo, ki sta mu sledila pesnitev Teseida in spev Filostrato. Pisal je tudi satire v latinščini in se uveljavil kot prvi dantist. Svoj ustvarjalni vrh je dosegel z Dekameronom, zbirko novel, ki v literarni zgodovini pomeni uteme­ ljitev novele.

»Boccaccievim delom so zlasti v preteklosti pripisovali vlogo pohujševalcev in glasnikov nemoralnega življenja. Res pa je ravno narobe. Boccaccio je s svojim delom sprejel in brez hinavščine prikazal tisto človeško stvarnost, ki jo je srednjeveški asketizem pred njim zanikoval in pobijal, pa je kljub temu obstajala.« − Rado Jan

Prevajalec

Gašper Malej je pesnik, prevajalec, urednik in založnik. Prevaja itali­ jansko književnost in je eden najbolj uveljavljenih slovenskih literarnih prevajalcev svoje generacije; njegov prevajalski opus trenutno obsega več kot 30 knjig vseh literarnih vrst in zvr­ sti, 10 uprizorjenih gledaliških besedil ter preko 160 drugih objav. Leta 2011 je prejel nagrado zlata ptica, za preva­ jalski opus pa leta 2016 kot doslej edini slovenski prevajalec državno nagrado za prevajanje Ministrstva za kulturo in turizem Republike Italije.

Avtor spremne besede

Igor Škamperle je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz pri­ merjalne književnosti in sociologije kulture. Študij je nadaljeval v Peru­ gii in v Firencah, v Ljubljani pa je na Filozofski fakulteti doktoriral na temo Giordana Bruna. Predava na Oddelku za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete. Znanstvenoraziskovalno se ukvarja s sociologijo znanosti, teorijo simbolov, zgodovino idej, kulturno zgodovino ter religijo in kulturo v ob­ dobju renesanse.

V.

letnik 2024

Strani: cca 868 ISBN: 978-961-284-898-9

»Prevajanje Filocola bo še poseben izziv, prav ta roman je želel Dušan Pirjevec uvrstiti v Sto romanov, pa takrat ni šlo.« − Janko Kos

Honoré de Balzac Roman o strasti in želji po bogastvu

Čarobna koža je eden od vrhuncev Balzacovega cikla Človeška komedija, ki združuje več kot 40 romanov, ki raziskujejo globine človeškega znača­ ja. Mladi markiz Raphaël de Valentin je nesrečen, propadel in osamljen, na robu samomora. Svoje preživetje dolguje antikvarju, pri katerem po naključju najde talisman, začarano kožo, ki naj bi mu uresničila vsako željo, omogočila predajanje razkošne­ mu življenju in razvratu. Čeprav pride do bogastva in ljubezni, ki ju dotlej ni poznal, se vsakič, ko si nekaj zaželi, čudežna koža malce skrči, Raphaëlovo življenje pa malce skrajša.

Honoré de Balzac (1799–1850), za­ četnik francoskega realizma, pisatelj globokih študij človeških značajev in prodoren raziskovalec družbenih tokov. Nekaj časa je delal kot uradnik, se vpisal na pariško pravno fakulte­ to, iz upora proti očetu pa namesto pravnik postal pisatelj. Sprva je ob manku finančne podpore pisal trivi­ alne romane. Med letoma 1930 in 1935 je izdal kar 40 romanov, ki so najprej izhajali kot podlistki v časopisih in mu že tako prinašali slavo in denar. Znan in cenjen je bil že za časa življenja, ve­ liko je zahajal v pariške salone in živel razkošno.

Čarobna koža je bila zadnja knjiga, ki jo je prebral avstrijski psihoanalitik Sigmund Freud. Bil je že hudo bolan in le dan pred smrtjo se je s svojim zdravnikom pogovarjal o Balzacovem romanu.

Prevajalka

Špela Žakelj je diplomirala iz fran­ cistike in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po diplomi je bila mlada raziskovalka na Oddelku za romanske jezike filozof­ ske fakultete, doktorirala je leta 2011.

Prevaja leposlovna in teoretska dela, poezijo, stripe, poljudno literaturo in strokovne dokumente. Piše literarne in gledališke kritike, izdala pa je tudi tri avtorska dela za otroke.

Avtor spremne besede

Luka Novak je na ljubljanski Filozof­ ski fakulteti diplomiral iz primerjalne književnosti in odšel na podiplomski študij v Pariz, Köln in Tübingen. Bil je direktor in glavni urednik založbe Vale-Novak. Na Poslovni šoli Bled je končal študij MBA in se dvakrat izobraževal na poslovni univerzi v Stanfordu. Je strokovnjak za intelektu­ alno lastnino, profesionalno se ukvar­ ja z avtorskim pravom. Leta 2018 je prejel francosko odlikovanje vitez reda umetnosti in literature.

V.

letnik 2024

Strani: cca 360 ISBN: 978-961-284-895-8

»Blaznost in obilica Balzacove orientalske fantazije nas znova osupljata. V času, ko tisti, ki kotirajo na borzi, domov odnesejo več denarja kot kdaj, in ko množica ostaja brez dela, Balzacova bajka o bogu presežka in pohlepa globoko pretresa dušo.« − The Independent

Heinrich Mann

Aktualen družbeni roman o licemerstvu in meščanski dvojni morali

Raat je 57-leten srednješolski učitelj, ki ga za hrbtom učenci, njegovi veliki sovražniki, kličejo Unrat – Nesnaga.

Njegovo monotono in dolgočasno življenje prekine pesem dijaka za umetnico Roso Fröhlich, ki jo profesor najde slučajno. Nit za umetnico, ki je očarala dijake, ga vodi v brezno, iz katerega se bo težko izvleči. Ko podle­ že čarom lepotice, mu je popolnoma vseeno, kaj si ljudje mislijo o njem.

Odpustijo ga iz službe, po dveh letih zakona z Roso finančno propade in ga celo aretirajo. Ob izidu knjige je ro­ man izzval škandal in zgražanje. Šele s Sternbergovim filmom Plavi angel (Der blaue Engel), v katerem je Marle­ ne Dietrich odigrala svojo največjo vlo­ go, se je roman, po katerem je posnet film, zapisal v večnost. Heinrich Mann je zaslovel, zanimanje za prevode romana je poskočilo, slovenskega smo dobili že leta 1935, skoraj stoletje po izidu pa ga lahko beremo v izjemnem novem prevodu.

Heinrichov mlajši brat Thomas Mann je približno leto pred izidom Profesorja doživljal neverjetne uspehe s svoji­ mi Buddenbrookovimi. Brata pisatelja sta tekmovala vse življenje, mlajši je bil daleč uspešnejši. Heinrich Mann (1871–1950) je bil upornik, nadut in bolj bridek, Thomas pa elegantnejši, ranljiv in bolj prilagodljiv. V eksilu v ZDA, kamor so Mannovi pobegni­ li pred nacisti, je ostal starejši brez prihodkov, tako da ga je preživljal mlajši. Heinrich je pri osemnajstih zapustil gimnazijo in dom v Lübecku ter v Dresdnu pričel uk za knjigarja in ne­plačano delal pri založbi S. Fischer.

Leto zatem je že objavljal, bolezen pljuč ga je privedla nazaj v okrilje dru­ žine in do izida Profesorja Unrata ni bilo več daleč.

Prevajalec

Brane Čop je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz umetnostne zgodovine in germanistike, po diplomi pa je zašel v knjižničarstvo, vodil je ljubljansko KOŽ ter skoraj dvajset let Nemško knjižnico pri CTK, ukvarjal se je tudi s sodnim in strokovnim pre­ vajanjem ter naposled s prevajanjem literature iz nemškega jezika. Prevajal je avtorje, kot so: Böttcher, Erb, Han­ dke, Heinichen, Herrndorf, Rebecca Horn, Krüger, Lebert, Morgenstern, Sartorius, Trojanow, Wieser.

Avtorica spremne besede

Irena Samide je na ljubljanski Filo­ zofski fakulteti diplomirala iz primer­ jalne književnosti in germanistike.

Sprva je bila svobodna prevajalka in novinarka, nato je vpisala podiplomski študij na Filozofski fakulteti in študij­ sko bivala v Berlinu, na Dunaju in v Münchnu. Doktorirala je iz literarnih ved in je izredna profesorica za novej­ šo nemško književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti.

V.

letnik 2024

Strani: cca 360 ISBN: 978-961-284-897-2

»Mojstrovina.« − The New York Times

Ivan S. Turgenjev

Navidezna spodobnost zemljiške gospode zakriva primitivizem in okrutnost do tlačanov

Lovčevi zapiski so zbirka kratkih zgodb, ki so najprej izhajale v reviji Sovremenik. Turgenjev, ki je bil po svojih prepričanjih zahodnjak, zago­ vornik evropeizacije in modernizacije Rusije, se razgalja kot pronicljiv ana­ litik plemiške miselnosti zastarelega ruskega političnega sistema. Kmet in tlačan postane junak zgodbe, vendar ostaja žrtev gosposke muhavosti in lastne omejenosti. Satira, metaforičen jezik z mnogimi dialektizmi, arhaiz­ mi in jezikovnimi novotvorbami so le nekatere odlike te knjige.

Iván Sergéjevič Turgénjev (1818–1883), vrhunski mojster jezika in stila. Ruski pisatelj in dramatik plemiškega rodu je zaslovel predvsem z romani Rudin, Očetje in sinovi ter Dim. Kot liberalec se je navduševal nad Zahodno Evro­ po, kjer je dolgo tudi živel, se družil z mnogimi znanimi francoskimi, nem­ škimi in angleškimi literati ter na­ sploh aktivno sodeloval v tamkajšnjem kulturnem življenju. Razglašal se je za ateista, zagovarjal modernizacijo Rusije. Oblasti so Turgenjeva zaprle, vendar je kmalu le dosegel, da je lahko potoval po Evropi. Svoja zadnja leta je preživel v Parizu, v književnem krogu s Flaubertom, bratoma Gonco­urt in Zolajem.

Prevajalka

Urša Zabukovec je na ljubljanski Filo­ zofski fakulteti diplomirala iz primer­ jalne književnosti in ruskega jezika, na Univerzi v Krakovu pa doktorirala iz ruske filologije. Od leta 2012 ima status svobodne književne prevajalke: prevaja leposlovje, literarno teorijo in filozofijo iz ruščine, španščine in poljščine. Piše znanstvene članke, spremne besede, eseje in kritike, je redna kolumnistka časnika Delo. Leta 2014 je izdala znanstveno monografijo Neverbalni Dostojevski, leta 2017 pa esejistično zbirko Vseživo. Leta 2017 je prejela Sovretovo nagrado.

Avtor spremne besede

Blaž Podlesnik je docent za rusko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti. Ukvarja se z rusko moder­ nistično poezijo in s klasično rusko prozo in srednjeveško pismenostjo.

Je avtor monografije Pregled ruske kulturne zgodovine (2018) in urednik zbirke slovenskih prevodov ruskih srednjeveških besedil.

V.

letnik 2024

Strani: cca 416 ISBN: 978-961-284-896-5

»To besedilo je priča bežni lepoti obstajanja.« − The Guardian

August Strindberg August Strindberg stoji ob Shakespearu, Ibsenu, Čehovu in Sofoklesu na piedestalu največjih dramatikov vseh časov

Otrok se bo kasneje spominjal lakote in strahu; boji se teme, da se ne bi udaril in padel, boji se ulice, svojih bratov, šibe svoje mame in palice svojega očeta. Verjetno ta strah izvira iz groze, v katero sta bila pahnjena starša pred njegovim rojstvom. Na ozadju pretre­ sov v Evropi tistega časa, napetosti, ki vladajo v družbi, in nestrpno­sti do drugačnih Strindberg dejansko opisu­ je svojih 37 let od otroštva do časa, ko opusti univerzitetni študij v Uppsali in se vrne v Stockholm, da bi postal pisa­ telj, ter z letom 1879 doživi pisateljski preboj z romanom Rdeča soba, ki velja prvi moderni švedski roman, pa celo do trenutka, ko začne pisati avtobio­ grafski roman Sin služkinje.

»Če je Henrik Ibsen oče moderne drame, je August Strindberg prvi revolucionar umetniške oblike.« − Bobby Kennedy

August Strindberg (1849–1912), najznamenitejši švedski dramatik, ki je vplival na svetovno literaturo in gledališče. Študija medicine ni končal, neuspešno se je preizkušal kot igralec, potem pa obsesivno pisal tako prozo kot poezijo in dramatiko, se zanimal za kemijo, religijo, okultizem, telegra­ fijo, teozofijo, slikarstvo in fotografijo.

Kljub pogostim obdobjem izčrpanosti in depresije je ta polihistor za seboj zapustil več kot 60 gledaliških iger, se trikrat poročil in ločil, preživel bankrot, številne paranoje in vizije, sodni proces zaradi blasfemije v svojih kratkih zgodbah, umrl pa zaradi raka na želodcu.

Prevajalka

Mita Gustinčič Pahor je lektorica za švedski jezik na ljubljanski Filozofski fakulteti. Po študiju angleškega jezika s književnostjo je študirala švedščino na Univerzi v Uppsali. Njeni najpo­ membnejši prevodi so prevodi pesmi nobelovca Tomasa Tranströmerja, Jenny Tunedal, Pära Hanssona, Ide Linde, Pernille Berglund, Gunnarja Hardinga, Marie Silkeberg, Ann Jäder­ lund in Hanne Nordenhök in proz­ nih del Pera Olova Enquista, Helene Henschen ter Matsa Kolmisoppija.

»Ob vsaki Strindbergovi knjigi me je obšla strast, da bi se sprl z njim, hkrati pa mi je postajal zmerom ljubši. Spominjal me je na staro pravljico, ki sem jo slišal v svojem otroštvu: ko je junak Danko videl, da ljudje blodijo naokoli v temi, si je iztrgal srce iz prsi, ga prižgal in jim svetil z njim na njihovi poti v svetlobo in svobodo.« − Maksim Gorki

Avtorica spremne besede

Nada Marija Grošelj je na Filozof­ ski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz angleškega in latinskega jezika in doktorirala iz jezikoslovja. Prevaja iz angleščine, latinščine in švedščine, tudi iz nemščine in stare grščine, ter iz slovenščine v angleščino. Piše znanstvene in strokovne članke, na fakulteti poučuje angleščino, organi­ zira Grošljev simpozij in sodeluje pri Festivalu Pranger. Leta 2007 je prejela priznanje za mladega prevajalca, leta 2011 Sovretovo nagrado, leta 2018 pa se je z novim prevodom Pike Nogavičke uvrstila na Častno listo IBBY.

V.

letnik 2024

Strani: cca 700 ISBN: 978-961-284-899-6

ilo aroča n d pre letnik I.

I. letnik / 2020 Jonathan Swift: Gulliverjeva potovanja 1.

Anton Pavlovič Čehov: Novele 2.

André Gide: Ozka vrata 3.

Thomas Mann: Izpovedi bleferja Felixa Krulla 4.

Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije 5.

II. letnik / 2021 Miguel de Cervantes: Zgledne novele 6.

Joseph Roth: Radetzkyjeva koračnica 7.

Charles Dickens: Naš skupni prijatelj 8.

Victor Hugo: 1793 9.

10. José Maria de Eça de Queirós: Zločin očeta Amara III. letnik / 2022 11. Stendhal: Italijanske kronike 12. Herman Melville: Moby Dick ali Kit 13. E. T. A. Hoffmann: Hudičevi napoji 14. Življenje Lazarčka s Tormesa 15. Junichiro Tanizaki: Kakor komu drago IV. letnik / 2023 16. Gustave Flaubert: Salambo 17. Slivov cvet v zlati vazi 18. George Eliot: Slike iz duhovniškega življenja 19. Felix Timmermans: Pieter Bruegel 20. F. M. Dostojevski: Besi V. letnik / 2024 21. Giovanni Boccaccio: Filocolo 22. Honoré de Balzac: Čarobna koža 23. Ivan Sergejevič Turgenjev: Lovčevi zapiski 24. Heinrich Mann: Profesor Unrat – tiranov konec 25. August Strindberg: Sin služkinje

Beletrina, Kersnikova 4, 1000 Ljubljana, tel.: +386 1 200 37 00, www.beletrina.si, info@beletrina.si Urednica kataloga: Špelca Mrvar Oblikovanje: Luka Mancini Beletrinine knjige izhajajo v okviru knjižnega programa, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS. Medijski pokrovitelj: DELO