Mobilnost slepih in slabovidnih
Mobilnost gibalno oviranih
Mobilnost otrok
Mobilnost starejših
Slepi in slabovidni ljudje se orientirajo drugače kot videči: slepi predvsem s tipom (taktilno), sluhom, tudi vonjem, slabovidni pa še s pomočjo izrazito vidnih elementov. Gibajo se s pomočjo bele palice, psa vodnika ali spremljevalca, splet pa raziskujejo z bralnikom zaslona in Braillovo vrstico. Preden se slepi samostojno odpravijo na pot, se morajo ustrezno pripraviti in pot načrtovati s pomočjo redno ažuriranih in dostopnih informacij. Tako v fizičnem kot tudi digitalnem okolju se še vedno soočajo s številnimi ovirami, na katere videči običajno ne pomislimo.
Med gibalno ovirane spadajo uporabniki invalidskih vozičkov in ljudje z različnimi motoričnimi motnjami, zaradi katerih imajo onemogočeno hojo in druge gibalne sposobnosti. Za njihovo samo stojno gibanje v urbanem okolju je potrebno omogočiti dostopnost poti, kot so dovolj široke poti in primerno nagnjene klančnine, dostop do javnih objektov, toaletnih prostorov, parkirišč in javnega prometa ter ustrezen dostop do spletnih informacij za načrtovanje samostojne in varne mobilnosti.
Otroci so na poti v šolo in pri obiskovanju obšolskih dejavnosti izpostavljeni mnogim potencialnim nevarnostim, saj se njihovo zaznavanje prostora močno razlikuje od zaznavanja odraslih. Njihova koncentracija je precej nižja, zaradi pomanjkanja izkušenj v prometu pa so zelo nepredvidljivi. Da otrokom omogočimo bolj varno pot v šolo na različne načine (peš, s kolesom, skirojem, avtobusom oz. ga skrbniki pripeljejo), so potrebni kakovostni načrti šolskih poti s prikazom nevarnih točk in priporočljivih poti. Z izobraževanjem ter posredovanjem informacij otrokom na enostaven, privlačen in zanimiv način omogočimo celovit pristop ter razumevanje varnosti v cestnem prometu.
Starejše prebivalstvo nad 65 let se v Sloveniji povečuje, starejši postajajo vedno bolj digitalno pismeni in dosti časa namenijo ohranjanju svojih fizičnih aktivnosti (hoji). Z leti se soočajo z različnimi oviranostmi, kot so slabovidnost, naglušnost, oteženo gibanje in nižja koncentracija. Starejši potrebujejo varne in ustrezno dostopne sprehajalne poti in infrastrukturo, kot so počivališča z dovolj sence, javna razsvetljava, prehodi s podaljšanim časovnim intervalom na semaforjih, storitve kratkih poti in omogočen javni transport. Našteti ukrepi nenazadnje vplivajo na njihovo socialno vključenost v družbo, kar je dandanes velik problem.
»Za slepega ovira obstaja tako dolgo, dokler je ne spozna.« Luj Šprohar
»Preden se odpravim v neznano, se želim vnaprej pripraviti na pot. V mestih, ki jih ne poznam, pogrešam informacijske točke in kontakt, na koga se lahko tam obrnem.« Urša Tonejec
Rezultati projekta • Lokalne skupnosti in razvijalci
storitev mobilnosti dobijo brezplačne podatke za razvoj novih tehnoloških rešitev in storitev
• Standardizirana uporabniška
izkušnja v celi državi in možnost primerjave občin v Sloveniji s pomočjo spletnega pregledovalnika dostopnosti prostora
• Občine dobijo osnovo (seznam) za odpravo ovir
• Ozaveščanje o spletni dostopnosti občin
• Osveščevalni dogodki in delavnice o ranljivih skupinah v prostoru in prenos znanja
Potrebujete več informacij ali želite sodelovati? Za podrobnejše informacije o projektu
in možnostih sodelovanja:
Geodetski inštitut Slovenije info@gis.si 01 200 29 00 Za podrobnejše informacije v zvezi z
omogočanjem dostopnosti spletnih strani Beletrina masa.malovrh@beletrina.si 01 200 37 06
Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi Dostopnost prostora: Za samostojno mobilnost v domačem okolju in drugod brez ovir
Družbeno odgovoren in trajnostno naravnan projekt, namenjen omogočanju samostojne mobilnosti ranljivim skupinam v prometu: invalidom - slepim in slabovidnim ter gibalno oviranim, šolskim otrokom in starejšim. Glavni cilj projekta je dvig dostopnosti podatkov in storitev za večjo kakovost življenja ranljivih skupin. Projekt se vsebinsko usmerja v načrtovanje fizične in informacijske in spletne dostopnosti v mestih po Sloveniji. S primernim prostorskim načrtovanjem in upravljanjem na osnovi podatkov lahko ranljivim skupinam zagotovimo enakovredno dostopnost in bolj varno gibanje v prometu, kot tudi večjo integracijo invalidov v družbo.
#DOSTOPENPROS
TOR
www.dostopnost-prostora.si
Samo en prostor imamo in tega si delimo vsi. Prostor, ki je načrtovan in prilagojen ranljivim skupinam, je primeren za nas vse.